(ios|)«)darsk(i stvari. Umni sadjorejec. Posiljatcv in zaznamovaiije. Če bi se taka drevesa kam poslala , jih je 10 do 12 vkupaj zvezati; aied debla ia posebao okoli koreaia se aiaha aadeva , ki aaj bo bolj sub, če se drevesa v jeaeai odpošljejo, boij vlažea pa, če se spomladi kaai pošljejo. Na prikrajšaae koreaiae je treba posebao gledati, da 80 z mahoai dobro zavite ia razpoložeae; poteai se vse brerne 8 slaaio obda ia povije, da se ae poakodvajo ia po poti ae posušijo. Kdor hoče vedeti, kar iaia ia kar drugim prodaja, niora si, kakor je že rečeao ia aikoli ai zadosti priporočeao, požlahajeaa drevesa v gospodarske bukve skrbao zapiaovatf ia sicer: ime žlahaega sado, plerae, leto ia daa cepljeaja, od kod, iz kterega kraja ia sadjerejca, načia požlabujenja itd. posebao pa številko drevesuo ia aiesto, aa ktereai je vaajeao. Ta številka se v trešico vreže ia Ba drevesce obeai, če je pa daljša, pri drevesa v zemljo vtakae, ali pa v priatavljeoi količ vreže. Tudi je dobro, število vrst saduaosaih dreves zapisati, ia po vrstab jame ali stališča dreves, kder rastejo, v gospodarsko kajigo zaznamaiti, da ae lože ve, če bi se ktera dreve8a pokradle ali posuaila , kakošaega plemeaa da je bilo. Najbolje pa je, zemljevid ali mapo za tak sadaaosflik aarediti , če ravao ai izvrstea, da je le število dreves ia pleaie očitao razviditi. Eiega sadnega vrta. Sadje aajbolj atori aa pro8toraem ia solačaem kraju, kder rnore aolace drevo zgreti, da kadar je v aiazgi, ga toplota aaredi goati cvetae pnpke ia ocveteao aadje dozoriti tako, da je sladko ia prijetao za vžitek, ktero aa odločaem kraju aikoli popolaoma okusao ae dozori. Močvirai, ilovčni kraji so za aektera plemeaa sadja aedostojai. V takih krajih črešaje, breskve, marelice ae storijo, še braške ia slive ali češplje ae rode. Da bi se pa taki kraji aa sabo djali ia zeailja zboljšala, bi potem vae tako sadje oadi dobro rodilo. Še celo po vaaih, ki aimajo aič aadj.-i, bi ga labko iaieli, če bi bteli pripraviti svet za-aj; zakaj tudi v peščeneai ali slabem svetu ali v kaiaaitem kraju ae da s poboljšaajeia zeailje, zlasti tistega mesta, kder irna drevo rasti, 8 pridaoatjo v kratkem prav lep ia koristen aaduaosaik aarediti. Splob sadao drevje rado raste ia sicer: Jablaae ljubijo taočao sliajevko , globoko zeniljo po širokih prostoraih krajih, pa ae zlo gaojae zemlje. V vrtai prsti preveč v lea rastejo; v prepusti zemlji pa slabo se obaašajo, slabo rodijo ia hitro ostarajo. Večkratno okopavaaje jim bolj basae ko gaoj, pa tudi rodovitaost pomaoži. Jabelko je evropejsko aadje, ki ae stori v bolj toplih krajih, že aa algirskem v Afriki ne. Hruške Jjnbijo bolj rablo zemljo, zlasti prsteaiao, kakor je po vrtih; v mrzli ilovici ali sliajevki ae storijo dobro; apaica pa jim jako haaai, ia če je drevo aa solacu, bo sad sladek, prijetea ia lepodišeč. Kder je raalo ilovce, vrtae prsti ifl peeka, taka zemlja hruškam aaj bolj tekae. Dokler so drevesa še majhBa, jim okopavaBJe zlo koristi. Hraške rastejo po vsi Evropi; pa tadi v zgoraji ia spodaji Afriki, kder Bi preveč saho. ČreŠBJe ia višaje ae ljabijo gaojae vrtae zemlje, bolj pa apaico s kreraeBoai zmešaBO ia sprsteBeao listje; tadi okopavaaje jiai hasai. Kdor višnjaai z dobro zeailjo, prsteBiao gaoji, mu trad z veliko rodovitaoatjo povraeajo. Črešaje tudi v mejah ia med kanieajeiii rade rastejo ia dolgo trpijo. Slivao drevje kakega koli pleaieaa hoče dobro gBOjao zernljo iaieti, kakor je vrtaa prst. Zato pri hišah , kder ifliajo dobro zemljo, po sviaskih dvoriščib ia paaaikib, kder živifla gfloji ia so gosto posajeae, dobro storijo; še celo pri cestab se aspeŠBO obaašajo , ker cestai gaoj dobivajo ; po takib krajib tadi sad veči in prijetniši dozori. V slabi, plitvi zemlji brž ostarajo ia strBJevijo, ia tak aad je revea, kisel ia pa8t. Orehi ljabijo vsako zeinljo, veadar v pečevju ali skalovju se aajbolj obaašajo, da le koreaiae gaati aiorejo, ia velika, rodovitaa drevesa zrastejo; skoda, da so niraza zlo občatljivi. Kostaaj je aiaaj občutljiv ia vsako zemljo tudi Ba odsolačai straui za Ijabo iraa, zraste pa veliko drevo , ki meri več čevljev v preraeri aa deblu, 6e 8e od mladega trebi ia čedi, pa tudi raje rodi ia veči sad iaia. Breskve ia marelice ljabijo dobro zemljo, ktera se akrbao okopava, kakor 8e to po viaogradih opravlja, ker jih ljadje aavadao izrejajo, ker bočejo jako solačae ia tople kraje, kamur ostri vetrovi ae pihajo. Mareljce posebao dobro storijo pri ozidja ali pri steaah aa jažai straai, kder so pred barjo ia severom obvarovaae. Breskve ia ruareljce so čislaa sad , ia že zategadelj je dobro, taka drevesa po vrtih ia bliže hiš ali staaovališč imeti; ravao tako je % aekterimi žlabairai jabelki ia hraškami; da sadje pokradeao ae bo.