GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna ?00 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma ■» ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 46 (556) Leto XI. NOVO MESTO, 17. NOVEMBRA 1960 UREJUJF uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani Zapiski s seje predsedstva okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva MERILO: GOSPODARNOST V sredo, 9. novembra, je predsedstvo Okrajnega odbora SZDL razpravljalo o skladu kmečkega zdravstvenega zavarovanja, o decentralizaciji socialnega zavarovanja, o zmanjšanju števila kmetijskih zadrug ter o reorganizaciji gozdarske službe v okraju. Decentralizacija in reorganizacija nista sami po sebi namen in tudi ne posledica papirnatih direktiv, saj ju zahteva nagli razvoj. Komune, ki prevzemajo vse širše pravice in dolžnosti, so torišče, kjer morejo o tem najvneteje razpravljati. Občinski proračuni vse teže zadoščajo rastočim potrebam, zanašamo pa se lahko le na lastne sile. Ker so se ponekod družbene službe (šolstvo, zdravstvo) razvijale hitreje kot gospodarstvo, jih bodo morale nekatere občine morda celo Omejevati. Zelo potrebno pa je, da o tem v Socialistični zvezi razpravlja najširši krog državljanov, gospodarnost pa naj bo najvažnejše merilo, s katerim bomo ocenjevali vse ukrepe za nadaljnje utrjevanj« komunalnega sistema. Mnoge občine, ki so imele razumevanje za potrebe prebivalstva, so razvijale družbene službe ter marsikje razvoj cele prehitele. Proračune obremenjujejo stari neplačani dolgov:, izdatki so večji kot dohodki, vse primanjkljaje pa bomo moraM poravnati sami. Letošnja 19-odstotna proračunska rezerva bo uporabljena za okrepitev obratnih sredstev, ki jih je povsod premalo. Mnogim občinam preostaja zdaj le troje: ali omejiti nekatere družbene službe,- ki so razvoj gospodarske moči prehitele ali povečati materialno osnovo (gospodarstvo) v občini ali pa združiti občino, ki bremen ne zmore, z močnejšo. Kmečko zdravstveno zavarovanje (o njegovih problemih smo obširneje že poročali) se je uspešno uveljavilo, nastale pa so težave, ker so sredstva v njegov .sklad dotekala zelc neredno. Sklad je zato v velikih težavah, čeprav bi pe predračunu moral biti celo aktiven. — Največ mu dolgujejo prav tiste občine, ki so dohodnino slabo izterjale. — Ce bi sklad svojo pravico do občin — dolžnikov uveljavljal z izvršbo, bi to povzročilo občinam razen ostalih težav tudi velike stroške. Predsedstvo je sprejelo priporočilo, naj občine pohite z izterjavo zaostale dohodnine, predvsem pa naj izterjajo obveznosti, ki jih imajo do skla- da kmečki zavarovanci. Od svojega 123-odstotnega prispevka naj občine nato skiadu nakažejo le toliko sredstev, da bo lahko nemoteno deloval. Na konferencah Socialistične zveze in na zborih volivcev naj' državljani razen o svojih zahtevah razpravljajo tudi c tem, kako so izpolnili svoje obveznosti do družbe (koliko davkov so plačali, zakaj jih še niso plačali, kako razvijajo kmetijstvo, kaj je z obnovo vinogradov in podobno) saj je občinski proračun v nemajhni men odvisen prav od tega. * Decentralizacija socialnega zavarovanja ni sama sebi namen, z njo bomo približali zavarovanje zavarovancem. Zbrani podatki kažejo, da so mnoge naše občine premajhne, det bi imele svoj komunalni zavoJ za socialno zavarovanje. Namen decentralizacije ni ustanavljati zavode za vsako ceno in v, vsaki komuni, ampak le takšne, ki bodo naloge oprav Ijali bolje kot dosedanji okrajni zavod. Zato bomo morali ustanavljati komunalne zavode za več komun skupaj. To nud' možnosti za sodelovanje med komunami, za zbliževanje med njimi. Mnoge občine bodo hkrati spoznale, da so premajhne in se bodo prej ali slej laže odločile za združitev z večjimi. Občinski organi naj zato razpravljajo o ustanavljanju ko munalnih zavodov z dobršno mero gospodarskega čuta. Za- Ljudski poslanci Kosmeta v Sloveniji Skupina 26 ljudskih poslancev Avtonomne oblasti, Koso-vo-Metohije, ki jo vodi podpredsednik Izvrš. sveta AKMO Zivojin Curčić, je v nedeljo prispela na uradni obisk v Ljudsko republiko Slovenijo. Gostje iz Kosovega-Metohije so se najprej ustavili na Otočcu kjer so jih pričakali in sprejeli predsednik kluba ljudskih poslancev Slovenije Franc Kimovec-Ziga, predsednik odbora za organizacijo ljudske oblasti in uprave ljudske skupščine Slovenije Milan Apih, predsednik OLO Novo mesto Niko Beloparvlo-vič, sekretar okrajnega komiteja ZKS Novo mesto Franc Pirkovič, predsednik okrajnega odbora SZDL Novo mesto Viktor Zupančič, podpredsednica OLO inž. Vilma Pirkovič. ljudski poslanec novomeškega okraja Henrik Cigoj in drugi. Gostom je izrekel dobrodošlico sekretar okrajnega komiteja ZKS Franc Pirkovič, za pozdrav in lepi sprejem pa se je zahvalil vodja skupine Živo j in Curčić. Ljudski poslanci iz Kosmeta, ki s tem vračajo obisk naših poslancev v tej oblasti, bodo obiskali Vse večje kraje v Sloveniji ter si ogledali važnejše gospodarske objekte. V Na Otočcu — prvi motel v Sloveniji Pretekli teden so tik ob avtomobilski cesti Ljubljana— Zagreb, nad hotelom GRAD OTOCEC na Krki, odprli prvi 2 stavbi novega motela-hotela za avtcmobiliste. Potujočim je na voljo 31 ležišč in 8 kurjenih garaž t vodo; sobe ogreva centralna kurjava, povsod je tudi topla in mrzla voda. Se dve stavbi sta tik pred dograditvijo. Motel je v sestavu hotela GRAD OTOCEC in bo prav gotovo mnogo prispeval Za še mirnejšo uveljavitev Otočca iti Krke v na";em domačem, posebno pa v prehodnem turistIčiu-m prometu. naš okraj bodo prispeli spet v nedeljo, 20. novembra, in ob tej priložnosti obiskali Dolenjske Toplice in Bazo 20 na Rogu. enkrat so zreli pogoji v našem okraju za ustanovitev treh medobčinskih komunalnih zavodov: v Novem mestu, Črnomlju in Vidmu-Krškem. Ob čine imajo dovolj časa za premislek; do 31. maja 1961 lahko temeljito pretehtajo pogoje in se odločijo za rešitev, ki bo najbolj gospodarna. Da bi uspešno uveljavljala blagovno proizvodnjo, mora kmetijska zadruga ustvarjati vsaj .400 do 500 milijonov bruto proizvoda na leto. V našem okraju je 43 kmetijskih zadrug, po gospodarski moči pa so za to nalogo skoroda vse prešibke. Dosedanje združevanje zadrug je rodilo lepe uspehe: v pa1 leta je kmetijstvo izpolnilo bruto proizvod s 57,3 odst., dohodek z 61,8 odst., sklade z 82 odstotki, pri osebnih dohodkih pa je plan najmanj prekoračen, ker smo v kmetijstvu doslej nagrajevali s preozkimi merili. Proizvodni uspehi se bodo povečali, če bomo zadruge združevali še naprej. Predlog OZZ predvideva zato v okraju le okoli 20 zadrug. Vse razen treh bodo imele lastne proizvodne obrate, strokovnjaki bodo ugodneje razvrščeni (povprečno 4 na eno KZ), skladi se bodo močno okrepili, zmanjšali se bodo režijski stroški, nove, večje zadruge bodo laže uresničevale odkup in zakup zemljišč. V občinah naj zato o tem podrobno razmišljajo. Pri akciji za združevanje se zelo lahko primeri, da se bo prav upravni aparat majhnih zadrug upiral združevanju v bojazni za delo. Poudarjati moramo, da je ta bojazen neutemeljena, saj bomo za obrate, ki jih bodo nove, velike zadruge na terenu morale Imet* (odkupne postaje, strojni odseki, proizvodni obrati, strokovne službe itd.) potrebovali vse ljudi, ki zdaj delajo v zadrugah. Da se bodo zadružni sveti približali proizvajalcem, bo treba podobno kot v gospodarstvu uvesti obratne zadružne svete. Predlog OZZ za združevanje zadrug predvideva morda še vedno preveliko šte vilo zadrug, zato naj v komunah razmišljajo, kako bi predlagano število še bolj zmanjšali. • V razpravljanjih o reorganizaciji gozdarske službe imajo nekateri pomisleke, češ da za druge nalog v gozdarstvu ne bodo zmogle zaradi kadrovskih težav. Ta pomislek je neutemeljen, saj bodo zadruge prevzele vse gozdarje,' ki delajo zdaj prt GLPZ. Gozdarstvo je sestavni del gospodarstva, tesno je povezano s kmetijstvom, zato ga ne smemo več ocenjevati kot posebno panogo. Posebna komisija je izdelala tri predloge za reorganizacijo. Nedvomno bo treba v okraju ustanoviti kmetijsko-gozdarsko zbornico, ki bi združevala lesno industrijo, lesnopredelovalno obrt, prehrambeno industrijo, vodno gospodarstvo ter ribištvo in lovstVo. Naštete panoge v gozdarstvu neposredno sodelujejo. Na seji predsedstva so vse tri predloge omenjene komisije temeljito pretresli in ugotovili, da niso najboljši, kei nobeden ne rešuje dovolj uspešno vprašanja akumulacije v gozdarstvu. Tudi tu so tn izbire: ali prepustiti akumulacijo lesni industriji, ki je že 90-odstotno izrabljena, ali jo prepustiti gozdarstvu ali pa jc razmejiti. In še ponovna ugotovitev: domača gozdarska proizvodnja premalo resno oskrbuje domače predelovalne obrate, hkrati pa prodaja velike količine lesa izven okraja' Občine naj razmišljajo, kako bi najugodneje prenesli gozdarsko službo na zadruge in hkrati uspešno rešili vprašanje akumulacije v gozdarstvu. Odnosi komuna - podjetje bodo predmet razprav in reševanja s teoretične in praktične plati na VI. zboru Zveze ekonomistov Slovenije, ki bo v torek in v sredo, 22. in 23. novembra, v Novem mestu 22. in 23. novembra bo v Novem mestu VI. redni zbor delegatov društev ekonomistov Slovenije. Za delovni program so avtorji — znani slovenski ekonomisti — pripravili referate iz aktualne tematike. Tako bomo prvi dan lahko poslušali referat dr. Franceta Bučarja iz Ljubljane »Nekatera razmerja med komuno in podjetjem« in referat dipl. ekon. Ervina Kržičnika iz Maribora »Urbanizacija — ključno vprašanje naše ekonomike«. Naslednji dan bodo na delovnem programu referati z diskusijo, in sicer o avtomatizaciji. Za to temo so pripravili ekonomisti naslednje referate: Dr. Leo Jerovec: »Avtomatizacija v industriji«, dipl. iur. Tone Klemenčič: »Ekonomski aspekti avtomatizacije«, prof. inž. Stane Kra-šovec: ->Vrednost in delovna sila ob avtomatizaciji«, Franjo Peric: »Upravna avtomatizacija«. Iz naslovov referatov vidimo, da je Zveza ekonomistov za svoj delovni program izbrala res zanimive teme, zato smo prepričani, da bo razprava na zboru osvetlila nekatere probleme iz tega področja. Zaradi obravnave teme s področja komunalnega gospodarstva so na zbor povabljeni tudi predstavniki slovenskih okrajnih in občinskih ljudskih edborov z željo, da bi aktivno sodelovali v razpravi in pomagali reševati nekatera teoretična in praktična vprašanja v odnosu komuna — podjetje. Po tem programu bo še organizacijski del letnega zbora. V zvezi je danes vključenih 14 društev ekonomistov z 2800 člani. Razen pregleda uspehov in nalog v zadnjih dveh letih naj bi na tem zboru sprejeli nov program dela s težiščem, da se osnovna dejavnost orga- niziranega dela ekonomistov razvija v komuni, kar narekuje ustanovitev društev v vseh večjih gospodarskih centrih. To je nujno in hkrati tudi pravilno. Društva ekonomistov niso cehovska organizacija, kjer naj bi se izživljali le akademsko izobraženi ekonomisti, pač pa so družbeno-stanovska organizacija, ki naj povezuje diplomirane ekonomiste, komercialiste, ekonomske tehnike in vse, ki se praktično in teoretično bavijo z gospodarstvom. Posebna točka bo poročilo in razprava o glasilu Zveze ekonomistov — Ekonomske revije. Glasilo proslavlja letos deseto obletnico, odkar so slovenski ekonomisti začeli izdajati prvo ekonomsko-teoretično revijo. Glasilo ima nalogo, da na znanstveni višini obravnava aktualna gospodarska vprašanja, objavlja pomembna in načelno važna publicistična dela s področja ekonomske prakse, kritične prispevke, recenzije in poročila o pomembnejših ekonomskih dogodkih. V teh desetih letih je bilo v reviji na 4556 straneh objavljenih preko 520 prispevkov, kar je omogočilo našim ekonomskim kadrom poglabljanje v aktualna gospodarska vprašanja. O nadaljnjem programu in vsebini revije bo na letošnjem zboru gotovo precej govora. Ko se je Zveza ekonomistov Slovenije odločila, da bo zbor delegatov v Novem mestu, je imela v vidu, da se omogoči slovenskim gospodarstvenikom prikazati pogoje in potrebe razvoja turizma na Dolenjskem ter da tudi ekonomisti s tega področja aktivno sodelujejo v razpravi, posebno pri komunalnem gospodarstvu, ki je za novomeški okraj še posebno pomembno. FRANCI NOVAK S SEJE OBEH ZBOROV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V NOVEM MESTU Za nadaljnje utrjevan e komun Ponovna ugotovitev na seji okrajnega ljudskega odbora: majhne, gospodarsko nerazvite občine ne morejo opravljati vseh pristojnosti, ki jih že sedanji predpisi dodeljujejo izrecno komunam - Sprejet je predlog o ustanovitvi srednje upravne šole v Novem mestu Dnevni red skupne seje obeh zborov OLO Novo mesto 8. novembra je bil zelo obširen in je zajemal 15 točk. Na predlog predsednika OLO Nika Belopavloviča so z dnevnega reda izpustili sprejem odloka o javnem redu in miru, ker predloga ni obravnaval pred tem pristojni svet. Osnutek tega, odloka bo prišel na dnevni red ene prihodnjih sej OLO. Poglavitni točki dnevnega reda sta bili poročilo o delu upravnih organov OLO v prvi polovici letošnjega leta in poročilo o poteku letošnje turistične sezone ter pripravah na prihodnjo turistično sezono. Iz obširnega in izčrpnega poročila o delu upravnih organov OLO Novo mesto v prvi polovici leta. ki so ga odborniki dobili nekaj dni pred sejo, je podrobno razvidno delo teh organov. Pri OLO je 16 svetov, ki so imeli v prvi polovici letošnjega leta 49 sej. Največ sej (9) je imel svet za finance in družbeni plan, medtem, ko se svet za obrt v prvi polovici leta ni sestal. Po sistematizaciji bi bilo potrebno za vse upravne organe OLO vključno s katastrskimi uradi skupno 246 uslužbencev. Dejanska zasedba delovnih mest pa je 182 uslužbencev, kar predstavlja le 74 odstotkov potreb. Uvodoma je tajnik OLO Milan Baškovič seznanil odbornike z izvrševanjem sklepov zadnje redne seje, zatem pa k pismenemu poročilu o delu upravnih organov OLO dodal še vrsto tehtnih misli in pripomb, ki se tičejo zlasti nadaljnjega utrjevanja komunalnega sistema in družbenega samoupravljanja. Majhne občine niso kos nalogam Tovariš tajnik je opisal do sedanji razvoj komunalnega sistema in omenil nekatere- probleme, ki se kažejo pri uresničevanju načel komunalne ureditve. Pri tem je navedel, da so izkušnje pokazale, da majhne in ekonomsko slabe občine niso sposobne opravljati vseh tistih funkcij, ki so jim dane kot osnovnim družbenim skupnostim. Na današnji stopnji razvoja komunalnega sistema je okraj nujna družbena ekonomska skupnost. Njegova družbenoekonomska funkcija je zlast' posledica neenake razvitosJi komun, zaradi česar je potrebno organizirati določene upravne službe na širši osnovi. Okraji se postopoma oblikujejo kot skupnost komun, ki se kaže v povezovanju in vsklajevanju razvoja komun na svojem območju. V praksi pa se še dogaja tudi, da v medsebojnih odnosih okrajni organi ne nastopajo vedno kot koordinator, temveč kot nadrejeni organ, to pripelje včasih tudi do tega. da opravljajo zadeve v prvi stopnji, da izvršujejo posle, ki spadajo v pristojnost komun. — (Nadaljevanje na 2. strani) Pred okrajno konferenco ZKS V soboto in nedeljo bo v Novem mestu okrajna konferenca Zveze komunistov. Naprosili smo tovariša inž. Jožeta Legana, organizacijskega sekretarja OK ZKS, da je odgovoril na dve vprašanji o pripravah na konferenco (zadnja okrajna konferenca ZKS j« bila marca 1958) in o najvažnejših problemih s področja dela komunistov v našem okraju, katerim bodo na konferenci posvetili še posebno skrb. POZDRAV UDELEŽENCEM ŠESTEGA ZBORA ZVEZE EKONOMISTOV SLOVENIJE V dneh 22. in 23. novembra bo v Novem mestu VI. zbor Zveze ekonomistov Slovenije. Iz vseh okrajev Slovenije se bodo zbrali delegati društev ekonomistov, da na občnem zboru zveze pretresejo najaktualnejše stanovske in družbenogospodarske probleme ter njih zaključke ponesejo med svoje stanovske organizacije kot napotila bodočemu delu. Okrajna društva ekonomistov povezujejo vse napredne gospodarstvenike svojega področja. Naloga teh društev je gospodarska problematika in gospodarski razvoj. Gospodarstveniki v tej organizaciji medsebojno izmenjavajo gospodarska mnenja in tudi aktivno sodelujejo z oblastvenimi organi pri vodenju gos-podarske politike v poedinih področjih. Zatn je njihovo delo vidno na vseh področjih gospodarstva in zasluži vso pozornost in družbeno priznanje. Prav to, da so sUrvenski ekonomisti izbrali center Dolenjske za svoj občni zbor, zasluži vso pozornost domačih gospodarstvenih krogov. Občni zbor predstavlja hkrati tudi strokovno pomoč gospodarskih kadrov Dolenjske, ker jih zbližuje s splošno jugoslovansko in slovensko gospodarsko problematiko. V našem okraju društvo ekonomistov ni še povsem zaživelo, pomanjkanje strokovnega kadra pri nas pa je eno perečih vprašanj. Občni zbor slovenskih ekonomistov hoče prav zato zbližati gospodarske kadre v našem okraju. Zato bo gradivo zbora s svojo obravnavo privabilo in združilo vse gospodarske kadre ob plodni izmenjavi mnenj o najbolj problematičnih gospodarskih vprašanjih. Dolenjska pozdravlja v svoji sredi delegate društev slovenskih ekonomistov, jim želi plodnega dela in prijetnega bivanja med nami, Zvezi pa se zahvaljuje za pozornost. 1. Tovariš organizacijski sekretar, prosimo te, ' povej nam kako potekajo priprave za okrajno konferenco ZK. Priprave za o'~rajno konferenco Zveze komunistov novomeškega okraja, ki bo 19. in 20. novembra, so dobile svoj odraz predvsem v pojačanem delovanju in utrjevanju osnovnih organizacij ZK predvsem v gospodarsikih organizacijah, pa tudi na terenu, v mestih in na podeželju. Mo^ejša in živahnejša aktivnost pred konferenco se odraža v še bolj doslednem izvajanju programa ZKJ in prav v zadnjem času konkretno v izpolnjevanju zaključkov II. plenuma CK ZK Jugoslavije. Prav v teh pripravah so naša vodstva posvetila še posebno pozornost sistemu dela in organizacijski izgradnji Zveze komunistov. V tem smisQu so potekale letos spomladi tudi volitve vodstev osnovnih organizacij ZK, julijski plenum okrajnega komiteja pa je na osnovi že doseženih uspeho" in ugotovljenih slabosti zelo konkretno nakazal nadaljnjo aktivnost organizacij v pripravah za okrajno konferenco ZK. Takrat smo (Nadaljevanje na 5. strani) VREME od VI* do 21. novembra Nestalno s pogostimi padavinami. Vmesna izboljšanja ne bodo trajala več kakor dva dni. — Ohladitev pričakujemo okrog 19. novembra, a otoplitev okrog 25. novembra. NADALJNJI IZGLEDI: V začetku decembra vdor hudega mraza i» Pnsije. obenem bo *in»*žilo. Dr. V. M. Stran 2 1 « Za nadaljnje utrjevanje komunalnega sistema (Nadaljevanje s 1. strani) Zaradi tega je potrebno hitreje uresničevati načelo, naj bodo okrajni organi v odnosu do državljanov, organizacij in ustanov le organi druge stopnje. Prenos pristojnosti z okraja na občine je važen element v krepitvi komunalnega sistema, še važnejše vprašanje pa je prenašanje pristojnosti iz okrajne in občinske uprave na organe družbenega samoupravljanja. Proces decentralizacije in prenašanja pristojnosti z družbenih na samoupravne organe, ki je v teku, ustvarja pogoje za reorganizacijo vrsie služb, na primer na zaposlovanje delavcev, javne cestne s'už-be, železniškega prometa, po Ite, zdravstvene službe in pod. Razvoj gre nenehno dalje ir terja razmišljanje o tem, če sc morda ustvarjeni že tudi pogoji za reorganizacijo tistih Novi uspehi v tovarni papirja Poročali smo že, da so v poletnih mesecih dosegli v tovarni celuloze in papirja DJU-RO SALA J na Vidmu izredno lepe uspehe. Po najnovejših poročilih je proizvodnja v kolektivu tudi v jesenskem obdobju zelo razveseljiva. Predvsem naglo napreduje proizvodnja celuloze; tako so v oktobru izkuhalrveč kot 200 kuhalnikov celuloze, kar se v zgodovini tovarne še ni zgodilo. Medtem ko so lani v podjetju v 10 mesecih izdelali skupno 70.851 ton vse proizvodnje, so letos do konca oktobra dosegli že 80.693 ton ali kar 13,9 odst. več kot lani v takem času. Osnovni plan pri celulozi je bil konec oktobra presežen za 10 odst., pri lesovini za 3 odst., pri paoirju za 5 odst., skupno pri vseh izdelkih pa za 5 odst. Plan dohodkov je bil v 9 mesecih presežen za 4,7 odst., znižali pa so tudi poslovne stroške za 2,6 odst. Vsi podatki kažejo, da se je proizvodnost dela povečala v tovarni v primerjavi z lanskimi uspehi za 13,5 odst. služb, ki delujejo na osnovi zastarelih predpisov,. kot so: kataster, statistika, gozdarstvo plan, invalidske zadeve ipd. Prva naloga pa je utrjevanje in usposabljanje upravnih organov komun za tiste dolžnosti, ki so že dosedaj na osnovi zakonitih predpisov izključno v pristojnosti komun. Te služ be ponekod še niso organizirane, ali pa so prešibke. Take več komun v okraju nima trž nega inšpektorja, nima inšpekcij dela. gradbenih inšpekcij in drugih služb. V poročilu in razpravi so se dotaknili odborniki še vrsie drugih perečih zadev s področja krepitve komunalnega sistema. Velik problem za komune so ustrezni strokovni kadri, nič manjši pa tuđi sredstva^ za uspešno izvrševanje vseh nalog, ki jih pred komune postavlja razvoj. Decentralizacija cestne službe V razpravi so odborniki govorili tudi o predlogu za decentralizacijo javne cestne službe. Predlog predvideva ustanovitev komunalnih cestnih uprav namesto okrajne. V okraju je 730 km cest okrajnega značaja. Vzdrževanje terja velika sredstva. Poseben problem sb leseni mostovi, katerih vzdrževanje je zelo drago. Samo za redno vzdrževanje cest je potrebno blizu 200 milijonov dinarjev, za nujne cestne gradnje (nekatere mostove, preložitve klancev, razširitev zavojev in druga dela) ter za nabavo strojev bi bilo potrebno več kot pol milijarde dinarjev. Potem so obravnavali še strokovno izobraževanje kadrov za javno upravo ter podčrtali potrebo po srednji upravni šoli v Novem mestu, ki bi se ji priključila sedanja administrativna šola. Po zaključnih pripombah predsednika Nik? Belopavloviča, da s pičlo raz pravo o tem važnem vprašanju ni povsem ' zadovoljen, so odborniki osvojili poročilo. Hkrati so naložili komisiji za organizacijo uprave pri OLO. naj izdela priporočilo OLO in občinam za izboljšanje upravne službe. Zatem je prišlo na dnevm red poročilo o poteku letošnje turistične sezone in o pripravah na prihodnjo turistično sezono. Tudi to poročilo so dobili odborniki pred sejo. Več bomo o tej dejavnosti poročali v eni izmed prihodnjih številk našega lista. Veliko razprave je bilo okol: odloka, kateri kraji se štejejo za vasi, kjer imajo prosvetn1 delavci pravico do brezplačnega stanovanja in kurjave. Stališče okrajne komisije za pravne predpise se ni ujemala s stališčem nekaterih občinskih ljudskih odborov. Po daljši razpravi so sklenili, da je treba odločanje o tem prepustiti občinskim ljudskim odborom. Okrajni ljudski odbor je zatem rešil še vrsto upravno-pravnih in premoženjskih zadev. ZUhRHJEPOLITIČNI tedenski pregled V Turčiji je spet prišlo do dramatičnega dogodka. General Gursel, sedanji začasni predsednik Turčije in predsednik turške vlade, ki je maja izvedel državni udar proti Menderesu, je zdaj prevzel vso oblast v Turčiji. Razpustil je in spet ustanovil odbor nacionalne enotnosti, ki mu sam predseduje. Izključil je iz njega štirinajst visokih oficirjev, med njimi tudi polkovnika Turkeša, ki je igral zelo pomembno vlogo v tem odboru in tudi v turškem javnem življenju po majskem državnem udaru. Kaj se pravzaprav dogaja v Turčiji? Vse kaže, da se je Gursel z najnovejšo potezo skušal odkrižati tistih oficirjev, ki so imeli ekstremne poglede na politiko. Nekateri celo govore o fašistični miselnosti teh oficirjev, ki so baje hoteli uvesti v Turčiji popolnoma totalitarno vladavino fašističnega kova. Pri tem navajajo dejstvo, da polkovnik AI-saban Turkeš, nekdanji poveljnik turške brigade na Koreji in turški zastopnik stalnega poveljstva NATO v Wa-shingtonu, goji simpatije do nacizma in fašizma. Leta 1944 so ga aretirali, ker je skoval zaroto, ki ji je bil namen vplesti Turčijo v vojno na strani nacistične Nemčije. Turkeš ima baje precej pristašev v vojski med mladimi oficirji, posrečilo pa se mu je tudi razmestiti svoje ljudi na pomembne položaje v armadi in civilnih ustanovah. Morda je bil povod za to nenadno in odločno Gursel ovo potezo dejstvo, da so pred nekaj dnevi odpustili s turških univerz in visokih šol nad sto profesorjev in docentov. Odlok o odpustu teb profesorjev je prišel iz odbora nacionalne enotnosti in nekaj časa je vladala ne- gotovost, zakaj je bil ta ukrao potreben in kdo ga je pravzaprav izdal. V Turčiji, posebno v krogih izobraženstva in študentov je vzbudil hudo nejevoljo. Kmalu je postalo očitno, da tega odloka ni izdal Gursel, ampak da ga je podpisal nekdo drug mimo njega. V neki izjavi je namreč predsednik Gursel kmalu nato izjavil, »da bodo popravili krivico, če se je komu zgodila«, ko je govoril o odpuščenih profesorjih in docentih. Očitno je, da v tistem hipu Gursel ni mogel močneje dezavuirati svojih oficirjev v odboru nacionalne enotnosti, ampak je to storil zdaj s izključitvijo štirinajstih članov tega odbora. sedniku Gurselu, ki zagovarja zmernejšo politiko in bi rad naposled obnovil normalno politično življenje in politične ustanove v državi, za zdaj sicer posrečilo prekrižati račune ekstremistom, da pa bo imel čedalje večje težave v prihodnosti, če se mu ne bo posrečilo hitro rešiti vsaj nekaj najtežjih problemov sodobne Turčije. Do kolikšne mere so pri najnovejši krizi vpletena tudi zunanjepolitična vprašanja, je težko reči. Dejstvo je, da pri nedavnih pomorskih manevrih CENTO pakta Turčija ni sodelovala. Za to nesodelovanje niso objavili nobenega uradnega pojasnila. Pač pa je ta primer Zaplet v Turčiji Vse kaže, da so težave, s katerimi se zdaj bori Turčija, večje in hujše, kakor so domnevali. Brez dvoma so v veliki meri posledica zgrešene in nepoštene politike v preteklosti, slabe uporabe tujih kreditov in pospeševanja tistih gospodarskih dejavnosti, ki Turčiji najmanj koristijo. Ni tudi nobenega dvoma, da je najnovejša kriza prav tako izraz velikih težav, ki so predvsem gospodarske narave. Že dlje časa je bilo znano, da obstajajo med oficirji, člani odbora nacionalne enotnosti, nesoglasja glede bodoče politike, in da jih vsaj nekaj med njimi zagovarja politiko »močne roke« oziroma totalitarno vlado, ki bi jo seveda vodila vojska. Opazovalci so mnenja, da se je pred- precej komentiral indijski tisk, živo zanimanje pa je vzbudil tudi v indijskih uradnih krogih, časopis »Tribune« meni, da nova turška vlada ne kaže posebnega zanimanja za CENTO pakt in da utegne nekega dne celo izstopiti iz njega. Položaj v Turčiji je trenutno spet precej napet in skriva v sebi razne možnosti. Videli bomo, ali se bo predsedniku Gurselu posrečilo ohraniti državo pred ekstremnim! elementi ali ne. Od njegovih uspehov v gospodarstvu bo odvisen tudi uspeh v politiki. Toda resničnih uspehov v gospodarstvu ni mogoče pričakovati kar čez noč, posebno če jc bila dosedanja gospodarska politika zavožena. Zakaj priporočamo rejo belih svinj Zaradi trme mnogih naših kmetovalcev izgubimo v okraju vsako leto okrog 170 milijonov dinarjev — Mi: vse leto 4.000 ton bekonov na Angleško, moki Danska: vsak teden 5.000 ton! V zveznem Uradnem listu št. 42 z dne 19. 10. 1960 je objavljen odlok Zveznega izvršnega sveta o najnižjih cenah In premijah za prašiče v letih 1960 Suhorci bodo gradili prosvetno dvorano Kovinsko podjetje »KLIM A« CELJE priporoča svoji tadelke in kvalitetne usluge Na Suhorju imajo šolo, trgovino, pošto, zdravstveno postajo in dve gostilni — nimajo Pa prosvetnega doma. Res je. da so se iz zagate rešjli: večjo šolsko sobo so spremenili v prosvetno dvorano, v njej so naredili manjši oder, da lahko na njem igrajo. Vendar je vse zelo tesno. Zato se že več let sem pojavlja misel na gradnjo prosvetnega doma ali vsaj dvorane. Pred kratkim pa so se odločili zares! Zastopniki okoli- TEDENSKJ NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Minuli teden je bila seja Predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Razpravljali so o problemih, ki so v zvezi z delitvijo čistega dohodka in osebnih prejemkov, dalje o gibanju osebnih dohodkov v gospodarstvu in javnih službah ter o vsklajevanju pokojnin z naraščanjem življenjskih stroškov. Na seji je bilo ugotovljeno, da je izvajanje bolj stimulativne delitve osebnega dohodka zajelo vse gospodarske organizacije in vsa gospodarska področja. Vendar že nekateri sprejeti predpisi ovirajo nadaljnji razvoj samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. Zato da bi odstranili te težave, pripravljajo predpise, ki bodo uredili odnose v zvezi z delitvijo čistega dohodka na osnovi izkušenj, ki so se že Ekonomskim enotam tudi pravice izoblikovale v posameznih podjetjih. Vzporedno s tem pa je treba reševati tudi problem delitve med družbo in gospodarskimi organizacijami, saj je ta delitev močno povezana tudi z delitvijo sredstev znotraj podjetja. V novih predpisih bomo izpustili izraze kot so nagrajevanje po enoti proizvoda, po ekonomskih enotah itd., itd. Odslej naj bi govorili o pravilniku, ki bo urejal delitev čistega dohodka in o pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. S tem bo najboljše izražena vsebina nove delitve in novih družbenih gibanj v gospodarskih organizacijah. V tem procesu je treba upoštevati predvsem tri vprašanja: organizacijsko urejenost podjetja, nadaljnjega poglabljanja delavskega samoupravljanja in merila za kompleksno delitev. Ob tem so na seji navedli primer Kombinata gume in obutve Borovo. Ta je imel že prej ekonomske enote. Takrat je produktivnost naraščala iz leta v leto za 1,8 odstotka. Ko pa so na ekonomske enote prenesli tudi večje pravice, zlasti pa sredstva, se je produktivnost kar naenkrat povečala za 7 odstotkov. Skoraj bi si upali trditi, da ne more biti boljšega dokaza za to, da je treba na ekonomske enote prenašati tudi samoupravljanje s čim večjimi pravicami po načelu: čim več, tem boljše. Za zdaj pa je še vedno tako, da je decentralizacija delavskega samoupravljanja, ki je vnesla v družbeni razvoj mnogo novega, dosegla podjetja in tudi obstala na tej ravni. Tu, v podjetju kot celoti, se deli dohodek in urejuje vse druge zadeve. Marsikje je premalo razumevanja za to, da bi prenesli pravice navzdol in tako decentralizirali, oziroma približali, kar je vsekakor boljši izraz, samoupravljanje ljudem pri strojih v posameznih obratih. Marsikje so ustanovili delavske svete v obratih, toda ti so še vedno brez zadovoljivih materialnih osnov, brez pravice, da bi o čemer koli dokončno odločali, torej so ostali v bistvu posvetovalni organi. Tam, kjer odloča centralni delavski svet o vsem, tudi o drobnih problemih, je le-ta zasut z delom In v resnici postaja ozko grlo, ki ne more sprejeti vseh zamisli, pobud in jih tudi ne rešuje. Na seji so razpravljali tudi o osebnih dohodkih. Le-ti so se povečali za 19 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani. Realni zaslužki pa so se v gospodarstvu povečali le za 8 odstotkov, zato ker so življenjski stroški v tem času. vsaj po statističnih podatkih za 10 odstotkov višji. Drugače je edincle pri kmetijskih delavcih, kjer sodijo, da so se realni dohodki v primerjavi z lanskim letom, celo za 2 odstotka znižali, v javnih službah pa so realni zaslužki nižji za okoli 1,4 odstotka. Zato sindikati menijo, da bi bilo treba zaslužke javnih uslužbencev vskladiti z zaslužki v gospodarstvu. Na seji r,o končno sklenili, da je treba povečati tudi pokojnine, kajti le-t-e se niso poviševale letno za 3,5 odstotka, kot je bilo to predvideno s planom. Centralni svet jc Sprejel stališče, da jo treba pokojnine čimprej vskladiti z zvišanimi prejemki delavcev In nameščencev. ških vasi so imeli na Suhorju sestanek. Pogovorili so se, da je potrebno zgraditi prosvetno dvorano, v kateri bodo uprizarjali igre. Imeli kino predstave in druge kulturne prireditve. Izvolili so že gradbeni odbor. Po posameznih vaseh so bili sestanki in ljudje so sklenili, da bodo prispevali pesek, les in delavno silo, v ostalem jim bo občina priskočila na pomoč. Na podoben način so pred sedmimi leti zgradili šolo. Upajo, da bo šlo tudi pri gradnji prosvetne dvorane. Suhorskemu okolišu je taka dvorana vsekakor potrebna, ker zajema področje 15 vasi z okrog 900 prebivalcev. Janez Dragoš Svoje izdelke priporoča potrošnikom Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja Tovarna »AER0« - CELJE Za pitanje prašičev samo » R E D I N « ker pospešuje debelenje. in 1961. cene so naslednje: 1. Za prašiče bacon (bekon) I. vrste, težke od 80 do 95 kg 240 din za kg žive teže in 25 din premije; bacon II. vrste, težke od 80 do 95 kg, 230 din kg žive teže in 25 din premije; bacon III. vrste, težke od 80 do 95 kg. 220 din za kg žive teže in 25 din premije. 2. Za prvovrstne (prima) mesnate prašiče, težke od 80 do 95 kg. 220 din za kg žive teže in 25 din premije; prašiči iste vr- 1-—-- DOLENJSKI UST naj ne manjka v nobeni družim v domačem okraju! ste v teži od 95 do 125 kg pa 230 din kg žive teže in 25 din premije. 3. Za mesuate prašiče, težke od 80 do 95 kg, 215 din za kg žive-teže in 25 din premije; za prašiče iste vrste v teži 95 do 125 kg pa 225 din za kg žive teže in 25 din premije. Zadruge morajo 50 odst. premije vložiti v sklad osnovnih sredstev. Premijo dobe gospodarske organizacije (državna posestva in zadruge) za prašiče, ki jih zredijo same v svojih pitališčih in za prašiče, vzre-jene v kooperaciji z zasebnimi živinorejci. Za ostale prašiče (pasaste) nI premij, cene s0 pa naslednje: 4. Za polmastne prnšiče (pasaste), težke od 80 vili so, da je sedanji sistem plačevanja uslužbencev v ustanovah in zavodih, zlasti sistem nagrajevanja, zastarel in ni več v skladu z družbenim razvojem in demokratičnimi načeli družbene ureditve. Togi predpisi, ki določajo plačo uslužbencev glede na delovno dobo, strokovno izobrazbo in delovno mesto, ne glede na to, kakšen je uspeh dela, ne spodbujajo uslužbencev, da leta zaposloval že okoH 50 oseb. Verjetino bo to podjetje razen izdelovanja otroške konfekcije sčasoma zajelo še kako drugo panogo, na primer izdelovanje železne galanterije ali kaj podobnega. Vsekakor je Invalidski zavod za metliško občino lepa pridobitev, saj je poleg tovarne BETI, predilnice Novoteksa in Lesnopredelovalnega podjetja v nekaj letih to že četrto podjetje, ki bo vključilo odvisno delovno silo in tako pomagalo premagovati gospodarsko zaostalost v tem delu Bele krajine. -ar bi uspešnejše delali. Načelo »vsakemu po njegovem delu in sposobnosti« je rodilo uspehe, kar nam dovolj dokazujejo različni načini nagrajevanja v gospodarstvu in doseženi uspehi. V javnih službah pa je bilo to načelo do sedaj zapostavljeno, zato zapuščajo nekateri uslužbenci zlasti z višjo in srednjo izobrazbo ustanove in se zaposlujejo v gospodarskih organizacijah, ker imajo tam do 24 odst. večje osebne dohodke. Dosedanje prizadevanje nekaterih kolektivov, zlasti denarnih zavodov, ki uvajajo gibljivi del plače, je pokazalo dobre uspehe in je ustvarilo osnovo za stimulativne j še nagrajevanje uslužbencev. Zato bo potrebno še z večjo odločnostjo uvajati nove elemente v nagrajevanje. Sindikalne organizacije imajo pomembno vlogo pri proučevanju nagrajevanja po uspehu, zlasti pred kongresom sindikata državnih uslužbencev Jugoslavije. Kongres, ki naj bi imel delovno vsebino, bo lahko usper-no razpravljal o položaju javnih uslužbencev in njihovem plačevanju po uspehu le, če bo imel konkretne predloge, Pred prelomnico v Sevnici ? Nekaj misli ob zadnji seji zbora proizvajalcev v Sevnici ODSLEJ PROIZVODNJA PRALNEGA MILA PO NAJSODOBNEJŠIH NAČELIH ZLATOROG še bliže potrošm kom TOVARNA »ZLATOROG« PRIČNE V KRATKEM S POSKUSNO PROIZVODNJO Rekonstrukcija tovarne Zlatorog v Mariboru se bliža koncu. Malokdo, ki je v zadnjem času zasledoval hitro rast gradbenih del v tej tovarni, je vedel, da se tu pripravlja montaža- dveh popolnoma novih strojnih naprav za najsodobnejšo proizvodnjo detergentov in pralnih mil. Tako postajajo napori kolektiva, da se dokončno reši zastarelih delovnih metod — stvarnost, ki ni samo velika pridobitev za kolektiv, temveč tudi za potrošnike. Prvi del rekonstrukcije bo končan z montažo Mazzonijevih naprav za proizvodnjo pralnih mil. 2e v kratkem bo stekla poLzkusna proizvodnja mila po najsodobnejših metodah. Gospodinje bo vsekakor zanimalo, kakšna bo razlika med dosedanjo in novo kvaliteto mila. Na kratko naj omenimo, da je v svetu način proizvodnje, po katerem so mariborska tovarna Zlatorog in tudi ostale tovarne mila pri nas delale, že zastarel. Kuhana milna masa je bila na primitiven način hlajena in nato oblikovana. S tem se je šele začel proizvodni proces, čeprav izven stroja. Proces ga lahko imenujemo zaradi tega, ker je predstavljalo" sušenje oblikovanega mila eno izmed važnih faz v celotni proizvodnji mila. Sušenje je bilo dolgotrajno in podvrženo atmosferskim pogojem, kot so temperatura, vlaga itd. Pri dosedanjem načinu proizvodnje je bilo milo na tržišču vlažno in porozno, če pa se je sušilo dalj časa, se je deformiralo. Pri novem, modernem načinu proizvodnje vse te nevšečnosti odpadejo, ker se tudi sušenje in oblikovanje opravlja s stroji. Odslej bo milo vedno dovolj čvrsto, imelo bo točno določen odstotek vlage, ne bo več spreminjalo oblike in se ne bo več v shrambi vlažilo. Navedene spremembe bodo zelo vplivale na izboljšanje kvalitete mila, kar bodo lahko potrošniki kmalu ugotovili. Razen navedenih je imel stari način proizvodnje še to napako, da je pogosto na trgu primanjkovalo določene vrste mila. Druga slaba stvar, ki je izvirala iz proizvodnih zmogljivosti, pa je bila v tem, da je milo moralo prehitro zapuščati sušilnice v tovarni, zato je bilo vlažno. Vse to bo v bodoče odpadlo. Da bi na koncu lahko vsaj delno ocenili ogromne prednosti, ki jih prinaša proizvodnja mila z novimi napravami, naj omenimo še to, da je največja tovarna mila na svetu The ANDREVV JERGENS COMPANY LDT v Ameriki montirala Mazzon-ijeve naprave za proizvodnjo pralnih mil. Razen te delujejo že več let iste naprave v celi vrsti tovarn v zahodnih državah in drugod v svetu, kar dokazuje veliko prednost modernih naprav. Razhmljivo, da se bodo proizvodne zmogljivosti neprimerno povećale in bo tovarna Zlatorog lahko v celoti zadovoljila potrošnike in proizvajala prav tako kvalitetna mila, kot jih dobimo na zahodnem trgu. Na povabilo DS podjetja Jugotanin je; protekli četrtek bila seja Zbora proizvajalcev v tovarni. Seji je prisostvoval tudi celoten DS in UO podjetja kot tudi več gostov občinskih svetov in političnih organizacij. Dnevni red je obsegal edino točko - razpravo o rekonstrukciji Jugotanina. Na seji so se izluščile koristne misli; prav je, da zanje zve tudi širša javnost. Kot smo že večkrat poročali, je kolektiv Jugotanina v Sevnici pred veliko nalogo: rekonstruirati namerava svoje podjetje in razširiti proizvodnjo. Sedanje slabo izkoriščene lesne odpadke bi radi predelovali v lesonitne plošče, za kar potrebujejo blizu 2 milijardi dinarjev investicij. Letno bi se bru-toprodukt povečal za blizu 1,3 milijarde dinarjev, po sedanjih načrtih pa naj bi podjetje po končani rekonstrukciji izvozilo za blizu milijardo deviznih dinarjev svojih proizvodov. Podjetje formira skupno z inozemskim kreditom 62 odstotkov lastnih sredstev, za 38 odstotkov pa prosijo posojil od investicijske banke. Celotno investicijsko posojilo bi odplačali v petih letih. Od občine pričakujejo pomoči v reševanju vpraSaTtg pologa in deleža za stanovanjsko izgradnjo. Podjetje je namreč vse svoje sklade ponudilo kot lastno udeležbo za rekonstrukcijo. Potek investiranja, stroškov in uspeh je bil nazorno prikazan na maketi podjetja v precejšnjem merilu (1: 200) in z napisanimi podatki. Odborniki in gostje pa so si pred sejo ogledali tudi sedanje obrate podjetja. Ko je bil pred zbor postavljen problem udeležbe občinskih sredstev (za polog banki in stanovanjsko izgradnjo), se je izkazalo, da je proti občinskemu investicijskemu skladu že sedaj za blizu 80 milijonov dinarjev zahtevkov, bo jih pa po sedanjih pokazateljih le 28. Tudi občinski stanovanjski sklad je že dokaj angažiran. Vzporedno s problemi, ki jih ima Jugotanin, so resni interesenti (razen lastnih sredstev seveda) tudi Mizarska zadruga. Rudnik Kr-melj za opekarno in drugi. Gre lorej za načelno odločitev, kako bomo delili sredstva investicijskega in stanovanjskega sklada v letu 1961, ko pa že sedaj vse kaže, da jih bo na vseh koncih premalo? Zbor je sprejel sklep, da se glede na pomembnost predvidene rekonstrukcije da vsekakor prednost Ju-gotaninu (ki zahteva sorazmerno tudi najmanj - 10 milijonov kot Krajevna konferenca SZDL v Podbočju V nedeljo, 13. novembra, je bila v podboški šoli krajevna konferenca Socialistične zveze. Po poročiilih predsednika, blagajnika n nadzornega odbora se je razvila živahna razprava o dograditvi vodovoda in dokončni ureditvi zadružnega doma ter njegove okolice. Mnogo je bilo govora tudi o cestni razsvetljavi, popravilu poljskih poti, olepšavi vasi in o kopališču na Krki. Veliko problemov je ostalo še nerešenih. Zelja članov SZDL je, da se vodovod s pomočjo občine čimprej zgradi in uredi tudi zunanje lice zadružnega doma. Glede hišni n je bilo rečeno, da so pri odmeri nastale nepravilne razlike, ki bi jih bilo treba obravnavati preko posebne komisije. Bančni seminar v Mokricah Od srede oktobra do srede novembra je bil v mokriškem gradu seminar bančnikov iz razniih republik. Na seminarju, ki mu je dnevno prisostvovalo 31 predstavnikov bank, so razpravljali največ o tem, kako bi se dalo poenostaviti in smotrno voditi bančno poslovanje. Predsednik občinskega odbora SZDL tovariš Lojze Stih je podal zunanjepolitični pregled. Konferenca je potekala v redu, vendar bi bila lahko udeležba večja, saj smo obrav-navali probleme vasi, ki rao-rajo_ slehernega volivca zanimati in jih je tudi dolžan reševati. -ski delež za polog, 15 za avtoklave in 30 enotletnega zneska stanovanjskega sklada z-a svojih 466 milijonov lastnih sredstev). Ti zneski potegnejo za seboj še sredstva okraja; zveze ln inozemsko posojilo. Iz republiškega stanovanjskega sklada pa nameravajo dobiti s primernim deležem tudi nekaj sredstev za satnovanjsko izgradnjo, ker je to rekonstrukcijo smatrati kot ključni objekt za gospodarstvo naše države. Ob tem se ;"e pojavilo vprašanje, kdo naj skrbi za rast in napredek vseh drugih podjetij. Sprejet je bil sklep, da je nujno prelomiti z dosedanjim drobnjakarskim reševanjem ključnih vprašanj za napredek te komune. Lepi zneski skladov ležijo pri vseh podjetjih in — čakajo. Sami zase niso sposobni rešiti velikih zadev, male pa le redkokdaj vidno izboljšajo stanje in pogoje za delo in hitrejši napredek posameznih gospodarskih organizacij. Zato je zbor na tem zasedanju sprejel priporočilo vsem gospodarskim organizacijam, naj bi sredstva svojih skladov združile. Skupno bi nato določili prednost in vrstni red posameznih investicij. Po analizah iz lanskega leta je bilo takih sredstev v občini okoli 80 milijonov. Prav to pa je številka, ki nam bo potrebna prihodnje leto. Dodajmo k temu še sredstva občinskih skladov, pa razpolagamo s 100 milijoni dinarjev, ki bodo lahko izredno hitro krožili v komuni. Seveda — nekdo bi moral ob tem počakati leto, dve ali tudi tri. Zato pa bi ob točnih izračunih lahko vedeli kmalu in točno, kdaj je kdo na vrsti in s kolikšnim zneskom. Istočasno bi se lahko načrtovanje in planiranje vseh zadev izvršilo premišljeno in z dovolj časa, da ne bi prišlo do napak in zapletljajev ob izvajanju takih investicijskih del, kakor se to pogosto zgodi. Misel je bila izrečena, zbor proizvajalcev pa se je zanjo navdušil in jo sprejel. Večja nevarnost zanjo je le mnenje subjektivnih sil po posameznih podjetjih. Slab bi bil vodilni kader, ki se ne bi potegnil za »svoje* podjetje. Toda katm nas je tako »vlečenje« pripe- ljalo v zadnjih letih, ko smo vsa sredstva drobili na drobtinice in delce? Le malo vprašanj v občini je bilo rešenih dosledno in z veliko žlico. Drobljenje v gospodarstvu se je izkazalo nezdravo. Umno in perspektivno gospodarjenje brez dvoma zahteva drugačnih prijemov. Bo prelomnica v tem oziru izvršena sedaj, ko se tej komuni prvič obetajo milijaTdne investicije? Vprašanje vrstnega reda bo vsekakor odločujoče za delavske svete. Zato pa je prav, da bi se odgovorni činitelji prav s tem vprašanjem temeljito spoprijeli. —ok ki morajo omogočiti, da bodo kolektivi bolj neodvisno začeli praktično uveljavljati najustreznejše oblike nagrajevanja. To je najprimernejša pot, da bodo lahko prišli do spodbudnega oblikovanja osebnih prejemkov. Za dosego ciljev bo vsekakor potrebno poleg ostalega doseči naslednje: dosedanja zvezna pristojnost v odločanju glede nagrajevanja naj bi se prenesla na politič-no-teritorialne enote. Zveza naj bi obdržala v tem pogledu splošno okvirno zakonodajo. Politično teritorialne enote naj bi same ugotavljale in predpisovale splošne obvezne norme o nagrajevanju, ki bi se lahko spremenile glede na rast gospodarstva in drugo. Uvedli naj bi kolektivno odločanje o nagrajevanju za posamezna delovna mesta na podlagi meril, ki naj bi zajemala: delovno mesto, pomembnost delovnega mesta, težo delovnega mesta, stopnjo odgovornosti, potrebno kvalifikacijo za delovno mesto, obseg dela in druge pomembne faktorje, ki bi vplivali na določanje osebnih prejemkov. Sindikalne organizacije so dolžne spremljati gibanje plač javnih uslužbencev in njihova osnovna naloga je sedaj, da sodelujejo z vodstvom kolektiva pri proučevanju novega načina nagrajevanja. Na koncu je konferenca sprejela program predkongresnega tekmovanja, ki bo dostavljen vsem sindikalnim podružnicam državnih ustanov v okraju. Izvolili so delegata: Zvoneta Perca iz sindikalne podružnice OLO Novo mesto, in Gustava Roštoharja iz sindikalne podružnice Videm-Krško, ki bosta zastopala na kongresu uslužbence javnih služb za okraj Novo mesto H. R. --1- Mali oglas v domačem tedniku — zanesljiv uspehi VINO BREŽICE - KLET METLIKA priporoča gostinskim obratom metliško črnino in belo vino Naše ime jamči za kvaliteto! — Vse dobave izvršujemo po zmernih cenah MARIBORSKA LIVARNA, Maribor proizvaja: vlečene proizvode bakrenih litin (vlečena medenina in varilna žica); odlitke zlitin barvnih kovin (pesek), kokile, maske); tisnjence zlitin barvnih kovin (brizgani in tisnjeni liv, kovance); bloke barvnih kovin (Ms bloke, bror> bloke, bloke Al zlitin, bloke Zn zlitin, bloke iz bele kovine); armature (vodovodne, parne, sanitarne); gradbeno okovje za vrata in okna; kopalne peči (navadne in kombinirane); industrijske cevi (gibljive iz Fe in Ms, gibljive cevi za sejalne stroje, gibljive cevi za tahometre, gibljive tekalemit cevi, cevi za prednapeti beton) Investicijski biro Novo mesto Cesta komandanta Staneta 30 OPRAVLJA VSE VRSTE INVESTICIJSKIH USLUG. RAZPOLAGA S STROKOVNJAKI ZA PROJEKTIRANJE INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA, LESNE INDUSTRIJE, TURIZMA IN GOSTINSTVA. IZVRŠUJE TOČNO V POGODBENEM ROKU INVESTICIJSKE PROGRAME, IDEJNE GLAVNE, IZVRŠILNE IN OBRAČUNSKE PROJEKTE. OPRAVLJA IN VOD J LOKALNI, SPLOŠNO IN PROJEKTANTSKI NADZOR GRADBENIH DEL. PREVZEMA KONTROLO KVALITETE DEL IN GRADIVA NA GRADBIŠČIH TER OBRAČUN GRADBENIH, OBRTNIŠKIH IN INSTALACIJSKIH DEL V VSAKI FAZI IZGRADNJE. IZDELUJE TEHNICNO-EKONOMSKE EKSPERTIZE, PREDPROGRAMSK^ STUDIJE, ANALIZE TRŽIŠČ, SUROVIN IN VSEH VRST INVESTICIJSKIH ZAMISLI. POSREDUJE PONUDBE DOMAČIH IN INOZEMSKIH DOBAVITELJEV STROJNE OPREME IN VAM V VSAKEM POGLEDU POMAGA PRI IZVEDBI INVESTICIJSKEGA PROGRAMA. ISKRENE ČESTITKE ZA DAN REPUBLIKE! Tekmovanje med Novim mestom in Kranjem - v televizijski odda i Prav posebno razpoloženje je vladalo v četrtek, 10. novembra, v Domu ljudske prosvete v Novem mestu. Prebivalstvo je kmalu po osmih zvečer do zadnjega kotička napolnilo dvorano, da bi prisostvovalo »kulturnemu«1 dvoboja med Kranjem in Novim mestom ter hkrati videlo, kako nastane televizijska oddaja. RTV Ljubljana je pred nedavnim uvedla zanimivo, iznajdljivo zasnovano javno oddajo: »Ali poznaš svoj kraj?« ki bo spričo nenavadno privlačne zamisli nedvomno nekaj mesecev razgibavala zdaj to ,zdaj ono slovensko mesto. Pri tem tekmovanju gostje sprašujejo domačine o njihovem mestu, zgodovinskih in sodobnih zanimivostih, o kulturnem in gospodarskem živil j":" ju, domači pa jim na vprašanja odgovarjajo. Vprašanja in odgovori se točkujejo. Tako so 13. oktobra v Kranja Ljubljančani spraševali Kranjčane, štiri tedne kasneje pa so No-vomeščani odgovarjali Kranjčanom. V tekmovanje so bile pritegnjene tudi tehnične spretnosti, streljanje z lokom, metanje žoge v košarkarsko mrežo in posebna naloga. Novomeško moštvo so sestavljali profesor Tine Robida (zgodovina), Bogo Komelj (kultura) in Niko Pavlic (gospodarstvo). Izpraševalci so bili prof. Zontar, Kump in Ankerst. Reči moramo, da so bila najbolj »zaguljena« vprašanja iz igodovine. Izpraševalec je natanko opisal dogodek, ki se je primeril v času kmečkih uporov v novomeški okolici, in ."ihteval, naj tekmovalec pove, katera zgodovinarja sta prva opisala dogodek in v katerem delu sta to storila. (Megiser, Valvasor.) Tekmovalcu je u-spelo priboriti 4 točke za No-vomeščane. — Drugi tekmovalec je povečal število toči. na 12, tretji na 16. Stanje je bilo torej 20:16 za goste. Oddaja je zelo spretno vključila še drug program, U sicer ni sodil v tekmovanje, je pa prav lepo prikazal nekaj gospodarskih, športnih in kulturnih značilnosti Novega mesta in okolice. Tako sta nastopila znana igralca Polde Cigler In Dominik Bratož ter na šaljiv način komentirala nekatere dogodke iz lokalnega življenja. Rokohitrc Ivo Pavšič je pokazal nekaj točk iz svoje dolgoletne »čarovniške« prakse in doživel za svoj nastop lepo priznanje. Potem sta se pojavila na odru domačina akademika prof. Božidar Jakac in komponist Marijan Kozina. Prvi je v izbranih besedah prikazal svojega pokojnega prijatelja pesnika Mirana Jarca in komentiral tudi nekatera svoja umetniška dela, Marijan Kozina pa je govoril o svojem umetniškem razvoju od mladih let do danes. Nato se je tekmovanje nadaljevalo. Mizar in lončar sta morala v nekaj minutah pokazati svojo spretnost s tem, da sta sestavila stol oziroma izdelala tri lončene vrče. Zanimiv je bil tudi nastop najboljših športnikov Novega mesta. Janko Golež je od desetih metov štirikrat potresel košarkarsko mrežo in tako prispeval nekaj važnih točk No- vomeščanom. Posebna zanimivost je bila tudi ta, da je nastopil novomeški rojak nekdanji svetovni prvak Leon Štrukelj, ki je pred tridesetimi leti kot prvi Slovenec priboril na olimpijadah več zlatih in srebrnih kolajn s telovadnimi nastopi. Kot posebna točka so bili pritegnjeni v tekmovanje novomeški pismonoše. Naloge, ki so jim bile zastavljene, so rešili z vso natančnostjo in pokazali, da odlično izvršujejo svoj poklic. (Le kako, da niso bili nagrajeni?) O Iz obsežnega programa bi kazalo omeniti še, da je kustos Dolenjskega muzeja Tone Knez razkazal navzočim nekaj kulturnih in zgodovinskih zani-v mivosti, ki se hranijo v Dolenjskem muzeju in Studijski knjižnici. Oddajo je izredno spretno vodil Marijan Kralj in lepo povezoval posamezne točke. -Sporočil je, da prisostvujeta pr televfzorski oddaji tudi tovari ša Bogdan Osolnik in Marjan Vivoda v daljnem Beogradu Naprosil ju je, naj takoj telegrafsko sporočita, kako poteka oddaja. Nedolgo zatem so pismonoše prihiteli z njunima telegramoma, v katerih sporočata, da je sprejem odličen in da pozdravljata vse Novom eščane Številni prebivalci Novega mesta, ki niso mogli prisostvovati oddaji v Domu ljudske prosvete, so jo gledali na televizorjih v novomeških javnih lokalih. Kakor smo izvedeli, sc Novomeščani že skrbno pripravljajo na tekmovanje s Koprčani, ki bo prihodnji mesec v Kopru. Upamo, da se bodo tudi tam dobro obnesli. Izid tekmovanja med Novim mestom in Kranjem je 33:68. -č Mladinska konferenca v Loki NAS OBISK SKROMNA, VESTNA, PRIZADEVNA... Vsak dan prihaja in odhaja. Sama ne ve, kolikokrat jo je že pripeljal vlak iz Vršnih sel, kjer je doma. Je najmlajša v družini. Oče ji je umrl 1945. leta, ko se je bolan vrnil iz partizanov. V Novem mestu je potem končala Administrativno šolo, zdaj pa je v službi kot tehnična sekretarka pri Okrajnem komiteju LMS, Novo mesto. »■Veseli me to delo.*1 i" povedala ANICA MAHNE. »Zal za druge stvari nimam veliko časa.*1 »Kaj pa vas najbolj zanima?* »Zdaj pripravljamo igro Nadležni gost. Morali bi jo prikazati za 29. november.* »Je režiserka,*> se je za-smejala tovarišica v isti sobi. »Pa drugače?* »Najraje sem med svojimi ljudmi.* »Imate veliko prijateljev?* »O da, kar precej; mislim med mladino.* Letos je redno poslušala vesti z rimske olimpijade, pa tudi opatijski festival zabavne glasbe ni šel mimo nje. »Prav razočarana tem nad tem, kar so izvajali. Največ poslušam Av senike,*1 se je nasmehnila. »Cesa se najraje sporniji jate?* Pomislila je in odvrnila: ■'Najpomembnejši dogodek v mojem življenju je bil takrat, ko sem zadnjič stopila iz učilnice na administrativni šoli. Prav vesela sem tudi skupnega uspeha pri delu v mladinski organizaciji.* Anica je pri delu skromna in vestna. Pravi, da je najbolj vesela takrat, če so ostali z njo zadovoljni. Tudi uveljaviti se noče. Taka kot je "oo ostala. "Kam Vat najbolj vleče?* »Rada bi šla na Višjo administrativno šolo,* je kratko odgovorila. Potem pa: »Tudi potovala bi rada, predvsem v Avstrijo, ko dobim dopust. Seveda, če mi bodo dovolili.* Se mnogokrat se bo pripeljala z vlakom iz Uršnih sel, prijazno odgovarja mladincem in drugim, Id jo bodo spraševali za pojasnila, in vsem, ki jo bodo iskali, bo nov prijatelj. I. Z. Pred nedavnim je bila v Loki pri Zidanem mostu mladinska konferenca, katere se je udeležilo lepo število mladine. Prisostvovali so tudi predstavniki Občinskega komiteja LMS iz Sevnice in predstavniki mladinskega komiteja iz Radeč, ki jih je naša mladina še posebno lepo sprejela. Obravnavali so razna pereča vprašanja, govorili so tudi o vključitvi mladih ljudi iz oddaljenejših krajev, kot iz Če-lovnika. Radeža in Žirovnice v organizacijo. Razpravljali so o čimboljši povezavi z družbe-no-političnimi organizacijami in o sprejemu mladincev v Zvezo komunistov. Tudi o ide-ološko-pcflitičnih problemih na vasi so precej govorili. Na konferenci si je napravila mladina obširen delovni načrt, ki obsega razne dejavnosti. Organizirali bodo vrsto predavanj, debatnih večerov in športne i'gre, dogradili bodo košarkarsko igrišče in priredili več zabavnih večerov. Program je pester in upamo, da ga bodo lahko uresničili. Ker v kraju ni predavateljev, so obljubili pomoč predstavniki iz Radeč. Anica Kožar Prijetno presenečenje jc pripravila podružnica Društva novinarjev Slovenije iz Novega mesta pretekli četrtek zvečer prebivalcem Trebnjega in okolice z ustnim časopisom. Domačini in gostje iz Mirne, Mokronoga ter še nekaterih drugih okoliških krajev so napolnili dvorano prosvetnega doma v Trebnjem do zadnjega kotička; našteli smo več kot 520 odraslih in nekaj šolske mladine. Zanimiva izvajanja časnikarjev Dela, Dolenjskega lista in RTV Ljubljana so ljudje spremljali ves čas prireditve z napeto pozornostjo. Na vprašanja so na odru odgovarjali tudi predsednik ObLO Ciril Bukovec, predsednik obč. odbora SZDL tovariš Kržan in upravnik KZ Tone Kožemelj. Ljudje so toplo pozdravili mlade harmonikarje iz Trebnja, Mirne in Mokronoga, ki jih uspešno vodi tov. Zora Celar iz Mirne, kakor tudi Trebanjski kvartet. Časnikarji so poslušalcem postregli z reportažami, magnetofonskimi posnetki, s številnimi fotografijami, z zanimivim pripovedovanjem o dogodkih doma in po svetu ter z najnovejšimi novicami, izmed katerih so bile mnoge presenečenje za domačine. 4. december - praznik pionirjev in mlodine Okrajni odbor za akcijo pionirjev Jn mladine je skupno 7. ocenjevadno komisijo ugotavljal uspehe letošnje velike akcije mladine in pionirjev, ki je tekla od 1. oktobra 1959 do 1. novembra 1960. Po doseženih rezultatih so določili vrstni red najboljših oziroma določili mesta in nagrade, ki so bile v razpisu. Razen tega so določili končni datum, ko bodo najboljši mladinski aktivi in pionirski odredi nagrajeni. Nagrade bodo podeljene 4. decembra t> Novem mestu, ko bo za goste prirejena večja proslava in prireditev, na kateri bodo prejeli za svoje delo zaslužene nagrade. Pođeg številnih lepih okrajnih nagrad bodo v naš okraj prišle tudi zvezne oziroma republiške nagrade, ki kažejo na uspeh te akcije. Vrstni red zmagovalcev bi prihranili za zaključno proslavo, seznanili pa vas bomo z nekaterimi nagradami: oprema za pionirsko delavnico, magnetofon, oprema za pionirsko zadrugo, oprema za tehnično delavnico, električni gramofon, komplet za fotoamateri e, komplet za radioamaterje, ditaprojektor, športni rekviziti itd. Nagrajeni pa bodo vsi pionirski odredi in mladinski aktivi, ki so se vključili v tekmovanje in dosegli kakšen uspeh.- ki ga je ocenila občinska oziroma okrajna ocenjevalna komisija. Poudarimo lahko ponovno, da bo ta dan velik praznik naših pionirjev in mladine, saj bodo sodelovali na proslavi, na sprejemih in končno Pionirji in kulturnoprosvetna dejavnost Svet Svobod in prosvetnih društev občine Črnomelj je v minuli sezoni ustanovil sosvet za pionirje. Marsikdo je podvomil o potrebi takega organa, zlasti še, ker je to edinstven primer v novomeškem okraju. Sosvet za pionirje, ki ga vodi tovarišica Bogatajeva, je bil ustanovljen, da bri naša prosvetna društva posvetila večjo pozornost delu naših najmlajših-pionirjev. Pri tem pa ne gre samo za pionirsko kulturno udejstvovanje, temveč tudi za pomoč pori njihovi vzgoji. S sprejemom pionirjev v prosvetne društvene vrste in vključitvijo v kulturno-prosvetno delo bi naše naj-na j mlajše pravočasno navdušili za amatersko delo na vseh področjih kulturnega udej-stvovanja. To bo ugodno vplivalo na nadaljnji odnos pionirjev do prosvetnih društev in tako bomo ob pravem času poskrbeli za amaterski kader. Odpadla bo bojazen, da bo amatersko delo v naših prosvetnih društvih zamrla Ustanovljeni sosvet za pionirje je poskrbel, da so vsa prosvetna društva občine Cr-nomeflj vključila v svoje vr- ste tudi pionirje, ter jib začela načrtno usposabljati na različnih področjih prosvetne dejavnosti. Težko je v nekaj skopih stavkih povedati o vrsti uspelih nastopov pionirjev črnomaljske občine ter imenovati vse, ki so k temu pripomogli. Pionirji zaslužijo vso pohvalo, pa naj so nastopili kot pevci iz Semiča. Vinice in Črnomlja aH kot odrski igralci iz Doblič, Crmosnjic, Sinjega vrha, Tribuč in Stražnjega vrha. Sodelovali so na proslavah in prireditvah v Talčjem vrhu, Petrovi vasi in Stari Lipi, igrali in nastopali so kot mladi tamburaši in folkloristi v Dragatušu, Ziljah in Gribljah in kot lutkarji v Starem trgu. Tudi pionirji iz Bojancev, Preloke, Martndola in Strek-Ijevca so bit! i marljivi in prizadevni. Pri vsem tem moramo omeniti tudi otroke iz rudarske Kanižarice ter simpatične pio- Me recite: »P našem krajo pa nikoli nič ne piše«; raje so odločite tn nam napišite, kaj je prt vas novega! nirje iz Adlešič. Slovesno so bili vključen} v prosvetno društvo, po sprejemu pa so nastopili s kulturnim programom, pri katerem so sodelovali tudi pionirji Jz Karlovca. Poudariti moramo tudi to, da je pionirska sekcija v Kanižarici poskrbela za zbliževanje otrok iz vasi z otroki iz mesta. Z doseženimi uspehi je sosvet za pionirje opravičil svoj obstoj. Vrsta začetnih pomanjkljivosti in dosedanji uspeh bodo najboljše napotilo za nadaljnje delo. K. prejeli nagrade za svoje res uspešno delo. S to proslavo ne bo zaključeno delo pionirjev in mladine v tej obliki, ampak bo le nekakšen obračun enoletnega dela in start za nadaljnje še uspešnejše delo. Pionirji in mladina, na svidenje 4. decembra v Novem mestu! Sd Mladi v šent|ernefskeni obratu IEV Pred kratkim je imela mladina v obratu IEV v Šentjerneju konferenco, na kateri je kritično pregledala svoje delo in ugotovila, da bi bil uspehi lahko večji. Obljubili so, da bodo polno-številno sodelovali pri graditvi nove tovarniške stavbe, v kateri bo menza, klubski kotiček in še več prostorov, ki jih bodo lahko uporabljali. Pri povečanju proizvodnje bo imela mladina važno vlogo. Novo mladinsko vodstvo ima odgovorne naloge, ki jih bo lahko uresničilo le s pomočjo vse mladine. Sd Trebanjc! pozdravljajo Jože Krizman, Marijan Host-nik in Alojz Pate, vojaki iz Sarajeva^ lepo pozdravljajo domače ter vse znance, zlasti pa kolektiv Tehnične sekcije Novo mesto in jim čestitajo za 29. november. Naši novi naročniki Iljaž Josko, Bizeljsko; LipeJ Viktor, Drenovec 52. BlzelJ-sko; Lupsins Ivan, Bračna vas 21, Bizeljsko; Pavlin Ivan, Nova vas 16, Bizeljsko; Medved Vida, Boštanj 46; Alegro Marica, gostilna Na polju. Brestanica; Lapuh Petrina, Stare pravde 8, Brežice; Peterkovič Hinko, Gor. Lenart 28, Brežice; Lopatic Fonzi, Dol. Piroslce 3-B. Cerklje ob Krki; Gasperlč Elka, Podlipa 17, Dvor; MatjaSič Angelca, Jana Husa 38, Ljubljana; Jane Mimlca, Strunjan 14, Portorož; Stefanič Marija, Dobrava 2, Podbočje; lisec Ivan, -Jugotanin-, Sevnica; Kuhar Matija, Otovnlk 11. Tržišče; Stih Vera, Vrhek 21, Tržišče; Intarnat TSS, Videm-KrSko: Kostanjevec Jože, Usnjarska 8, Vrhnika; Brus Ivan, Stlmuntčeva 12, Karlovac; Makse Anton, V. p. 5473-3. Beograd; Zaje Toni, V. p. 4466-3, Skopje: Malerič Jože, V. p. 5775, NiS. Srbija; Cugelj Anton, V. p. 6524-18, Danllograd; Povh Josko, Drenlkova 29-1, LJubljana. VEČER V KLUBU Kot je bilo objavljeno v Dolenjskem listu in s plakati, je pričel delati novomeški Mladinski klub. Mla-. dina je pričela v vedno večjem številu prihajati v klub, saj ima tu vse, kar je do zđaj pogrešala. Da Je klub postal popularen med mladino, dokazuje nabito polna soba v četrtek ob prenosu tekmovanja med Novim mestom in Kranjem »Atli poznaš svoj kraj« preko televizije iz dvorane kina »Krka« v Novem mestu. Mladina je z navdušenjem opazovala sodelujoče Jn posebno domačim želela, da bd čim-bolje odgovarjali. Kmalu po pričetku je nastopil »Ljubljanski Jazz ansambel« s pevcem Francem Babičem iz Brežic, k« je pel »Žvižg ob osmih«. Franc Babic Je doma iz Brežic. Doživel je veliko priznanje publike, posebno mladine. Njegovi uspehi se nizajo. Ko Je Franci odpel, je prišel v naš klub. vodja kluba je utišal zvok na televizij tek cm sprejemniku in predstava Babica :..u.u mladincem In mladinkam, ki so ga pozdravili z navdušenim ploskanjem. Z njim smo se pogovarjali o delu v klubu, njegovih nastopih in načrtih za prihodnost in o o d da, (j. na kateri Je nastopil. »Franci, povej, pr<«im, kakšen vtis imaš o svojem nocojšnem nastopil U »Pred tremi leti, ko sem bil v Novem mestu v brigadi, še nisem mislil, da bom kdaj nastopal. In tako sem po treh letih spet v Novem mestu, toda tokrat na odru. Trenutki, ki jih doživim pred publiko, so moji najlepši trenutki. Aplavz publike ml pomeni največjo nagrado.« Vprašali smo ga o njegovih načrtih za prihodnost, Zaupal nam je, da bi rad uspel kot pevec in da bi čimprej uspešno končal študij. Zanimali pmo se> kako mu ugaja naš Mladinski klub. Povedal Je, da imajo le malokje tako lepo urejen klub, kot ga imamo v Novem mestu. Veselilo ga je, da se Je seznanil z našimi člani, in ob slovesu želel klubu še mnogo uspeha. Tako jc minil prijeten večer v prijetnem vzdušju in poln veselja nad uspehom izvajalcev. Janko Saje Geografski obzornik o Dolenjski in Beli krajini Pred republiškim geografskim seminarjem, ki je bil zadnje dni junija v prostorih internata v Smihelu pri Novem mestu, je izšel na 51. straneh Geografski obzornik — časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Tokrat je številka posvečena Dolenjski in Bela krajini in skuša približati to do sedaj v geografskem smislu manj znano in raziskano področje, udeležencem seminarja. Vsem, ki jih zanima gpegrafsko-ekonomska problematika tega področja, posebno «ftteljstvu, bo ta številka omenjene revije brez dvoma prispevala k boljšemu poznavanju novomeškega okraja. Članki so naslednji: Ob 70-letnici dr. Antona Melika; Andrej Briški: Gospodarsko geo-jjjrafski pregled novomeškega okraja; Danica Zupančič: Ljudsko življenje v Podgorju: Marica Moravec: Izseljevanje iz Bele Krajine v luči belokranjskega gospodarstva. Zvonko Rus: Metlika; inž. France Moretti: Ležišča in izraba kremenovega peska na Dolenjskem; Ivan Gams- Z dolenjske avtomobilske ceste. Sledi še nekaj novic, zemljepisnega izrazja, književnost in vesti. Ime akadenvka in dolgoletnega juni verzi tetnega profesorja dr. Antona Melika ie zna-no ne samo današnji generaci ji profesorjev zem1 izpisa na naših šolah, temve* tudi Me* vilnim izobražencem in bralcem njegovih strokovnih in poljudno znanstvenih knjig s področja geografije. Izhodišče njegovemu znanstvenemu delu in raziskovanju je bil vedno Človek. Znanost naj služi človeku! Profesor dr. Melik je praznoval letos sedemdesetletnico in ob tej priložnosti prejel od predsednika republike visoko odlikovanje. Jubilant je napisal tudi več razprav s področja geografske problematike Dolenjske. Omenim naj samo njegovo obsežno delo Posavska Slovenija. Asistent SAZU dr. Ivan Gams v uvodnih besedah razmišlja o značilnostih Bele krajine in Dolenjske. Obmejno ozemlje Bele Krajine, ki je bilo šele v obdobUi fevdalne kolonizacije v 12. stoletju priključeno slovenskemu ozemlhi. je bilo zaradi odprtosti v »Po-kupje« deležno posebnega zgodovinskega razvoja, ki se kaže danes predvsem v meSa-nem sestavu prebivalstva Vendar je Bela krajina v etničnem pogledu ohranila slovenski značaj in bo z zcrra-d:v/iio moderne ceste čez Gor-iance še tesneje povezana a slovenskim ozmliem Obseg Dolenjske je v pri-rodno-geografskem smislu težko določiti in omejiti ter se teže določiti dolenjsko tipičnost Prehodnost ozemlja in gospodarska zaostalost sta bili do sedaj najbolj značilni za to področje. Ko bo odpravljena velika razlika v produktivnosti pri kmetijskih in nekmetijskih gospodarskih panogah, bo splahnela tudi gospodarska zaostalost Dolenjske in Bele krajine. Andrej Briški nas seznanja j svojem članku z gospodar-sko-geografskim pregledom novomeškega okraja. Gospodarska zaostalost okraja se kaže zlasti v industrijski nerazvitosti. To stanje potrjujejo statistični podatki o nnrod-nom dohodku na enega prebivalca (55 odstotkov republiškega povprečja) ter visokem deležu kmečkega prebivalstva 61 odstotkov leta 1959. Tudi znotraj samega okraja so velike razlike v gospodarski strukturi, kar je vsekakor posledica različnih nrirodno-ge-igrafskih pogojev ter Rlabrt prometne povezanosti In odmaknjenosti v nreteklosti. Zn kmetijsko proizvodnjo so bili značilni majhni hektarski do- nosi. Agrarna gostota prebivalstva je v nekaterih občinah zelo velika) n. pr. v Suhi krajini 193. republiško povprečje 109), kar je povzročilo močno izseljevanje. Industrija novomeškega o-kraja Je mlada in šele v zametkih. Avtor članka ugotavlja, da se okraju v izrabi domačih energetskih virov ne odpirajo posebne perspektive v izrabi vodnih virov in premoga, razvite pa so in imajo dobre pogoje industrijske panoge, ki imajo na razpolago obilo doimičih surovin- lesna industrija, industrija gradbenega materiala, nroizvodnia kremenovega peska, v bodoče industrijskega stekla, živilska industrija. Na tradicijo pa se opira: tekstilna Industrija, industrija obutve ter kovinska indus>tr'ja. V zadni°m ćn-u p« Siri tudi elektroindustrija. Prevladujejo manjša indu««tHi.skn podjetja, nastala zato. da bi zaposlila določeno delovno s< lo- V ind-1't.riji pa ie zaposlen lf vr>-Ho premajhen r,d«:t.>t»k nrelvvalstva. Za razvoj turiz ms in gostinstva so dani zelo dobri r>o«o1i. Prof. Rudi Piletič nam v članku Novomeško podgorje podaja celoten prirodno-geo-grafiski oris in zaostalo gospodarstvo tega področja v pe-teklosti in sedanjosti. Značilna za Podgorje le zelo razdrobljena majhna posest ter zato agrarna prenaseljenost. Drobljenje posesti se je pričelo v 17. stoletju z naraščanjem prebivalstva, kar je imelo za posledico močno izseljevanje, ki je doseglo višek pred prvo svetovno vojno. Tudi v letih 1941—1948 je število prebivalstva nazadovalo, kar je seveda posledica velikih žrtev v zadnji vojii. V letih 1900-1948 je število prebivalstva naraslo le za 2,41 past v Soveniji za 14.0H odst S'o\"lrno so nnpre-dovali le nekateri k»-aii v bližini mesta (industr :al:zacijns ter sovernovzhodno Podgorje, kjer so pog<-ii; za knv»ti*stvo boljši Tod Štov'lo hiš je od 1900—194R nazadovalo na 6.3 odstotka Danica Znrtnnf-id jr prispevala članek T.tndsko »ivHen"' v Podgorju s katerim na sn Vale' Pii^njsk^aa Ista že se-•nan i*>nt Prof Marica Moravec ob ravnava izseljevanje belo. kranjskega prebivalstva v lu či gospodarskega razvoja. Iz- seljevanje je doseglo višek v letih 1869—1910 kot posledica gospodarske krize, ki jo je" povzročilo uničenje vinogradov po trtni uši in težki pogoji življenja na kraški zemlji. V tem času je uvedba martjnovk upropastila tudi železarstvo v Gradcu, prav tako ie industrija uničila za Belo krajino značilno domačo obrt (platno, klo-bučarstvo, usnjarstvo). V tem obdobju je odšlo največ Izseljencev v ZDA. Tudi v letih 1910—1941 je število prebivalstva nazadovalo. Izseljenci so odhajali na delo v Argentino. Kanado. Brazilijo. Cile ali pa na sezonsko delo v evropske države. V letih 1941—1948 je padec prebivalstva rvrvzročil \Top, in ;zsoiitov Kočevarjev Razdobje 101f. -i953 že kaze rahel porast prebivalstva. Z razvojem industrije upada odstotek kmečkega prebi val-stviv. industrija daje kruha tistim, ki |ih zemlja ne more oroživljnti. Prof ZI ion lf O Ru% nas so/.na-ni« s Qrrrodno~tr>toffrafsk!nii '.mčilnostmi metliškega področja ter nastankom jn razvojem mesta Metlike. Gospodarska funkcija mosta kaže še vedno značaj agrarno-obrtni- škega naselja. Sele v zadnjem času je dobilo mesto nekaj industrije. Ini. Franc Moretti je prispeval članek: Ležišča in izraba kremenovega peska na Dolenjskem. Dolenjska je po tem prirodnom bogastvu na prvem mestu v Jugoslaviji. Na področju novomeškega okraja je kar 22 nahajališč komunalnega peska, ki jih izkorišča v glavnem podjetje Kremen. Proizvodnja opranega peska se je od 1948 dalje zelo povečala (od 3000 na 50.000 ton v letu 1959). Nekaj peska tudi že izvažamo v inozemstvo. Znano je, da je v načrtu povečana industrijska predelava peska v čistilni prašek, nezgorljive mase, kremenovo opeko in steklo. Asistent dr. Ivan Gams nas vodi po d i'eniski avtomobilski cesti ter nas seznanja z reliefom, geološko sestavo tal ter naselji ki se vrstijo na obeh straneh ceste. Med drobnimi novicami beremo članek Rena Ser;, inika 0 izkoriščanju številnih zdravilnih rastlin in sadežev na Dolenjskem, ki nudijo zadostno surovinsko bazo za industrijsko predelavo. Vsem lolam priporočamo Geografski obzornik, ki seznanja bralec s potit'fnHn in gospodarskim razvojem doma i° • svetu. \ Prot Mile Kovač Pred okrajno konferenco ZKS (Nadaljevanje s 1. strani) poudarili, da morajo volitve delegatov za okrajno konferenco, ki so bile v septembru to oktobru, letos, temeljito analizirati metode in sistem dela osnovnih organizacij ZK. kakor tudi občinskih komitejev. Pregledati je bilo treba notranje stanje v osnovnih organizacijah, predvsem po.itič-no ideološko izgradnjo članstva, kakor tudi razširitev članstva. Hkrati je bilo poudarjeno, naj povsod kritično ocenijo vlogo ZK in posameznih članov ZK na vseh področjih naše razgibane družbene dejavnosti. Važna naloga volilnih konferenc je bila nadalje, da so delegati komunisti zavzeli načelna in temeljna stališča glede bodočega razvoja posameznih gospodarskih organizacij in področij v zvezi z novimi' perspektivnimi plani. Vzporedno s tem je bilo treba promotriti tudi razmah demokratizacije našega življenja, vlogo organov delavskega ln družbenega upravljanja ter vlogo članstva ZK pri tem. To so bila osnovna vprašanja o katerih so komunisti našega okraja razpravljali in Jih reševali v času pred našo konferenco. Ugotavljamo, da so bile te priprave uspešne, da se je izkristalizirala vrsta različnih vprašanj, ki bodo bogato gradivo za razpravo na konferenci. Ob taki aktivnosti organizacij ZK mora biti konferenca res partijska. Celotno delo razprave in zaključki morajo izzveneti res iz vloge in mesta organ'zacij ZK in komunistov, kjer delujejo in živijo. Prav pn oceni vseb:r.e in metod dela osnovnih organizacij ZK smo ugotovili vrsto pomanjkljivosti in napak, o katerih bo konferenca razpravljala. SE VEČ DELAVCEV V VRSTE KOMUNISTOV! V pripravah za konferenco smo vseskozi se posebej poudarjali, da mora biti sprejemanje v ZK stalno in ne kampanjsko, vendar ne smemo pozabljati, da Je nasa partija kadrovska partija in da je treba nenehno skrbeti za. socialni sestav v korist delavcev. Čeravno stanje se vedno ni zadovoljivo, ugotavljamo pred konferenco, da se je od leta 1958 do sedaj povečalo število organizacij ^.K od 185 na 225 in od tega samo v podjetjih za 21. kar Je 70% celotnega povečanja. Število članov, ki Jih je sedaj 4.310, se je v tem času povečalo za 079; od tega je polovica sprejetih delavcev. Povečanje števila organizacij in članstva ZK predvsem med delavci kaze. da sta bin orientacija ln kriterij za sprejem v ZK v osnovi pravilna in lahko trdimo, da Je to dejanski odraz porasta delavcev v naSt mla-.di. razvijajoči se industriji. Na drugi stran) pa moramo priznati, da j» z ozirom na celotno število članstva ZK odstotek uslužbencev se vedno prevelik, kar nam nare-kule Se močnejšo orientacijo ha delavce, o čemer bo morala reči odločno besedo konferenca. Glede nadallnje rasti in metod dela organizacije ZK je bil6 pred štirinajstimi dnevi posvetovanje s sekretarji občinskih komitejev ZK našega okraja. Tik pred konferenco potekajo se plenarne seje vseh občinskih komitejev ZK. da se čimbolj izkristaliziralo problemi, o katerih bo razpravljala konferenca. Za konferenco Je bilo izvoljenl/i 219 delegatov; s pravico delegatov bo na . konferenci . še 46 članov okrajnega komiteja in 7 članov revizijske komisije pK ZK. skupaj torej 272. Kot goitje smo povabili ljudske poslance našega okraja, predstavnike armije, predstavnike lavnega življenja, delovnih kolektivov in nekatere najbolj predane delavce — komuniste. Poročilo o delu organizacije ZK od marja 1958 do danes so vsi delegati že prejeli ln so na terenu 6 tem bogatem materialu že temeljito razpravljali. 2eilmo. da delegati že sedaj vedo. kaj bo ha konferenci najvažnejše, da bodo lahko vsi prispevali k ničnemu čim piod-riejšemu delu. Po plenarnem zasedanju konference prvi dan. kje) bo prebran referat o bodočih nalogah ZK na našem področju, še bo razprava odvijala v dveh komisijah. V eni komisUi bo razprava o organlzac1Jsk6 političnih vprašanjih ZK. v drugI pa o vlogi ZK v nadaljnjem razvijanju ih utrje-vanlu komunalneea sistema, de-lavskeca ln družbenega upravljanja. Zakliučkl komisij bodo sprejeti na ponovnem plenarnem zasedanju konference, kjer bo izvoljen tudi nov okratni komite ZK ln revizijska komisija. 2. Na katere najvažnejše probleme s področja komunistov v okraju bo konferenca posebno obrnila svojo pozornost in skrb? Mislim, da je že iz skopo opisanih priprav na okrajno konferenco vsaj delno razvidno, katerim najvažnejšim problemom s področja dela komunistov bomo na konferenci posvetili posebno skrb. Poudaril bi, da hočemo na konferenci govoriti zelo odkrito in kritično o naših dosedanjih uspehih in napakah. Hočemo, da bo vsem našim ljudem jasno, kaikšna so stališča ZK do najvažnejših vzprašanj v naši nadaljnji socialistični izgradnji in da odkrito povemo, kakšna je vloga organizacije ZK pri izpolnjevanju teh dolžnosti in kakšne so dolžno1:'' posameznih članov ZK na določenih odgovornih mestih. Konferenca bo morala posebej in zelo konkretno nakazati, kaj naj bo vsebina sestankov in sej organizacij ZK in njihovih delovnih dogovorov sploh. Prav priprave za konference so pokazale, da naše organizacije razpravljajo o vrsti problemov, ki so stvar množičnih organizacij, da često rešujejo celo vrsto vprašanj, ki so stvar državne uprave, gospodarskih organizacij itd., ne znajo pa iz kopice teh problemov izluščiti temeljna politična vprašanja. S tem često kršimo pristojnosti in samostojnost ostalih organizacij, predvsem organizacije SZDL, članom ZK pa pri takem sistemu dela ni jasno, kje in kako morajo delati. Konferenca bo morala jasno poudariti, da morajo biti dogovori komunistov za nj.ihovo delo načelni in temeljni za določena važna vprašanja, vse ostalo delo članov ZK pa poteka v okviru spre5-tih temeljnih stališč na mestih, kjer delajo in kjer živijo. Jasno bomo morali postavati vlogo in mesto organizacije ZK v odnosu do SZDL predvsem v duhu zaključkov V. kongresa SZDLJ. Človek-človeku V NOVEM MESTU SPET DELUJE TRANSFUZIJSKA POSTAJA V BOLNIŠNICI — Danes je na vrsti Tovarna zdravil »Krka*, so povedali takoj pri vhodu v Transfuzijsko postajo bolnišnice Novo mesto. No, pa prisluhnimo Mu postaje dr. Ljubu Kretiču: — Ljubljanska transfuzijska postaja zelo težko zadovoljuje potrebe na terenu, ker je njihova lastna poraba zelo velika. Zato ustanavljajo vse bolnišnice svoje transfuzijske postaje. Stroški transporta krvi so nepotrebni, saj so prebivalci v krvodajalskih akcijah na terenu kri oddajali, to kri so vozili nato v Ljubljano, od tam pa se je vračala spet nazaj. Vrhu vsega je kri za transfuzijo toliko boljša, koliko manj jo prekladamo. V naši bolnišnici so trije močni odjemalci krvi: kirurgija, porodniški oddelek ln otroški oddelek, ki bo-odslej sprejemal v zdravljenje tudi dojenčke. Kakor vse ostale bolnišnice, smo se zato tudi pri nas odločili ustanoviti svojo postajo za odvzem krvi. Mi kri samo odvzamemo, občinski odbor RK Novo mesto pa skrbi za pravilen dotok krvodajalcev in opravlja s tem precejšnjo nalogo. Kri odvzemamo vsak torek od 7. do 12. ure. Danes je prišlo Iz Tovarne zdravil Krka 43 članov kolektiva; petintridesetim smo kri odvzeli - vsega 9.125 cm\ Bolnišnica porabi na teden približno 10 litrov krvi Ker transfuzijska postaja že dlje časa ni delovala, smo z odzivom krvodajalcev kar zadovoljni. Res ie, da še ni vse najboljše, sicer pa danes krvodajalcem iz kolektivov odvzemamo kri šele drugič. Dokler je bila postaja v poskusnem obratovanju, smo jemali kri le uslužbencem bolnišnice. Morda je videti na prpi pogled, da 35 krvodajalcev na teden zadošča, zlahka pa se primeri, da potrebujemo več krvi določene krvne skupine, zato moramo imeti za vsak primer tudi zalogo. Bolnišnica nam je zgradila zelo lep hladilnik, ki močno odleže. Prepričan sem. da v bodoče ne bo težav in da bo vedno lar.e. Plemenita pripravljenost naših prebivalcev, ponuditi sodržavljanu svojo kri in mu a tem pomagati k hitrejšemu okrevanju, je prav po zaslugi RK poštnin pri nas te tradicinnalnn Tako nam je povedal dr Ljubo Kretič, mi bi pa dodali le. še to: Uspeh transfuzijske postaje je v veliki meri odvisen od pripravljenosti naših kolektivov. Marsikje v Slavoniji so vodilni uslužbenci dali svojim kolektivom zglrd, delavci pa so M na'o raje odzvali Morda te bo tak način obnesel tudi pri nas. POMANJKLJIVO DELO ČLANOV ZK V PODJETJIH Kot zelo važno vprašanje bo morala konferenca obdelati delovanje organizacij ZK v gospodarskih organizacijah. V zadnjem času je bilo ob raznih priložnostih ugotovljeno zelo pomanjkljivo delo članov ZK v podjetjih. Cesto smo v praksi ugotavljali dve vrsti komunistov: komunistov —. ekonomistov in -navadnih- komunistov, o čemer je bilo govora že na II. plenumu CK ZKJ. Za mlado, nastajajočo industrijo je značilno, da se v njej zelo težko uveljavlja mehanizem demokratičnega upravljanja. Pri tem je tudi vrsta objektivnih vzrokov. Vendar člani ZK v naših podjetjih prav v uveljavljaniu demokratičnih socialističnih odnosov v samem podjetju in navzven do komune niso odtRrall tiste revolucionarne vloge kot bi jo morali. Cesto obstaja strah do vodilnih uslužbencev, mlačnost, nepoznavanje svojih dolžnosti do podjetja in kolektiva, nepoznavanje vloge članov ZK v organih delavskega sa-moupravlianja; taki pojavi so skrhali revolucionarno ost naših komunistov v podjetjih. Predvsem manjka Iskrene, ostre In dosledne borbe za uveljavljanje socialističnih odnosov in vseh subjektivnih sil na tem področju. Oportunlzem ln mlačnnst v osnovnih oreanlza-cilah često niso bili najbolj privlačno mesto za sprejemanje novih, mladih, neposrednih proizvajalcev v. gospodarskih organizacijah. Vse izkušnje in slabosti, ugotovljene v preteklem obdobju zahtevajo, da vložimo vse napore za Izboljšanje dela osnovnih orpani-zacii v podletllh. da bomo dosegli predvsem enotnost akcije vsen komunistov v podjetiih. . i7pustitl; poročila o okrajn skupščin' Sveta Svobod in prosvetnih druStev borne nadaljevali zategadelj v prihodnji številki Dolenjskega lista. UREDN ŠTVO odnosu okraja do komune, ka.-. komune do državljanov. Nepresi. no se množe pritožbe ljudi gled odnosov uslužbencev in tudi vc> 'ienih tovarišev, ki profesion iln. delajo v občini, do državljanov glede reševanja njihovih problr mov in s tem združene eksped^ tivnosti. Konferenca bo moral analizirati te odnose in posebej odnose kot pristojnosti: okraj -komuna. Mobilizirati bomo moral predvsem komuniste, kir. delajo ■<■■ ljudskih o.lh,»rlh, da bodo z muv go večiim občutkom reševali pr<-bleme državllanov. Na osnovi teh skopo nakazani' problemov bo morala konferenc;, nakazati jasno smer razvoja ir* utrjevanja organizacij ZK s poseh nim poudarkom na ideološko po litlčno vzgojo članstva, da bod' komunisti kos vedno boli zaplete nim nalogam pri našem razvoju Posebno mesto v razpravi br Imel tudi sistem dela občinskih komitejev in okrajnega komiteja ZK. ki bodo morali v bodoče razpravljati in odločati bolj pogosto, boli kolektivno, boli gibčno in bolj samostojno. INZ. JOŽE LEGAN : Oan. kakršnih jc bilo letošnjo jesen malo — saj pogrešamo že tedne in tedne sonca, toplote in jasnega neba. Iz arhiva smo vzeli fotografijo novomeškega Glavnega trga, posneto nekega jutra letos oktobra Zadruga - organizator pro zvodnje Kmetijska zadruga v Brežicah ima 4 samostojne, za nadaljnji razvoj zadružništva v občini pomembne obrate: v Pišecah, Brežicah, Mokricah in na Globokem 400 milijonov dinarjev bruto proizvoda bi morala Kmetijska zadruga Brežice ustvariti letos na vseh področjih svojega delovanja. — Po dosedanji oceni pa. bodo tak družbeni bruto proizvod dosegli njeni lastni proizvodni obrati, ne upoštevaje pogodbeno proizvodnjo z individualnimi kmetovalci. V zadrugi delujejo štirje pomembni kmetijski obrati: Brežice. Pišece, Mokrice in Globoko. Na vseh štirih je proizvodnja specializirana. Obrat Pišece je vinogradniško-sadjar-ski in živinorejski, obrat Brežice se ukvarja s poljedelstvom, hmeljarstvom in živinorejo, obrat Mokrice s sadjarstvom, perutninarstvom in živinorejo, obrat v Globokem pa se kot najmlajši šele razvija. Tam so za razvoj sadjarstva že položeni temelji s plantažnim nasadom hrušk, razvijala se bo pa tudi živinoreja. Do leta 1955 bo Kmetijska zadruga Brežice dosegla v živinoreji proizvodnjo 1500 glav bebi bif goved na leto (letos jih je v pitanju na lastnih obratih 470). Kot postranska živinorejska dejavnost je pred- S konference SZDL vSropičah Konferenca krajevne organizacije SZDL v Stopičah je nakazala vrsto vprašanj, ki zahtevajo, da jim ljudje posvetijo več pozornosti. Njihovo delo je bilo plodno in so na raznih področjih dosegli zavidljive uspehe. Uspehi pa bi bjli verjetno še večji, če bi znali pravilno koordinirati delo. Tako pa so njihove akcije bile včasih osamljene, ker ni-?o iskali pomoči ostalih organizacij. Pri reševanju komunalnih vprašanj so se preveč nasla- 0 čem so se pomenili v Loki V nedeljo 13. novembra je bila v Loki konferenca SZDL ob veliki udeležbi članov. Po podanih poročilih o dosedanjem delu se je razvila živahna in zanimiva diskusija. Konference se je udeležjl tudi predsednik ObLO Sevnica tov. Kolman. Največ so.,govorili o, pomanjkljiv m električnem toku. ki je zelo obremenjen. Okrepil se bo le z gradnjo novega transformatorja. Obširne in tudi ostre debate med zastopniki DES Krško ter med gradbenim odborom in potrošniki niso prinesle nikakega pozitivnega rezultata. Upamo, da se bo le našel izhod in da bo v Loki vendar zasvetila zaželena in močna elektrika. Ob zaključku uspele konference so bili pred]r>?,eni sklepi o delovnem načrtu: Ureditev šolskega poslopja, da bo odgovarjalo sodobnim higienskim in didaktičnim nred>p;i~om nove reformirane šole. Preurediti je treba oro-Fvef.ni doni. da bo zadostil bodočim nalogam nrosv. dela. Nujna je adaptacija gasilskega doma. kj ne odgovarja sodobnim potrebam. Posvetili bodo večjo skrb mladini za šolanje v kmetii?ki stroki. V Loki naj bi odprli zdravstveno postajo ali pomožno ambulanto, da bo ljudem olajšano zdravljenje. Nujno bo okrepiti eletkrično omrežje z gradnjo močnega in sodobnega transformatorja. Ob koncu konference je bil izvoljen 23 članski odbor in 3 članski nadzorni odbor. Sk. njali na pomoč od zunaj, namesto da bi se še bolj zanašali na svoje moči. Prav organizacija SZDL mora biti pobudnik vseh akcij na vasi, seveda naslonjena na članstvo. Le v tem primeru bo prišlo do uspeha. Konferenca je bila zelo uspešna. Člani so s konstruktivnimi predlogi pripomogli, da so analizirali napake, ki so zakrivile, da ni bil uspeh še večji. Soglasno so sprejeli vrsto dobrih predlogov. Zavedajo se, da morajo, če hočejo pri svojih akcijah uspat-i, pritegniti več svojih sil. posebno pa mladino. Sd. 0 delu metliških komunistov 26. novembra republiško posvetovanje gradbincev v Novem mestu Priprave za bližnje republiško posvetovanje mladih gradbincev, ki bo 26. novembra v Novem mestu, se bližajo zaključku. Kaikor smo že pisali, je pokroviteljstvo nad letošnjim posvetovanjem sprejela mladinska organizacija SGP Pionir. Da bi posvetovanje bilo čim uspešnejše. ?o za sestavo glavnega referata določili posebne komisije, ki so zbirale podatke širom po S^veniji in bodo tako lahko marsikatero ugotovitev podprle s konkretnim primerom. sd. Metliška osnovna organizacija ZKS ima redno enkrat mesečno sestanke. Na njih pretresajo delo in uspeh organizacij in društev, delavnost komunistov v njih in drugo. Na zadnjem sestanku so se pogovorili najprej o političnih dogodkih po svetu in doma; razpravljali so o komunalnih delih v mestu in o stanovanjski stiski. Potrebno bo misliti na gradnjo stanovanjskih blokov, ker bo v prihodnjih letih še večja stiska, če je ne bodo sedaj vsaj ublažili. Potem ne bb mogoče dobiti strokovnjakov. 2e letos so bile velike težave z učiteljstvom na osnovni šoli v Metliki. Ker niso debili stanovanj, je bi! pouk v začetku šolskega leta nereden. V lanskem letu je občina dobila s krajevnim samoprispevkom okoli štiri milijone dinarjev; ta samoprispevek naj bi ostal še v bodoče, saj bo potrebno ob novi cesti urediti še pločnike in številne dovoze. Sklenili so, da bodo nekatere izključene komuniste po- Poučni filmi na Senovem Za mesec tehnike je Občinski odbor Ljudske tehnike v Senovem pripravil več tehničnih in znanstvenih filmov normalne širine. Filmi so bili zelo zanimivi in poučni in bi bilo prav, če bi take filme še predvajali. Koristili bi posebno Šolski mladini, ki bi si z ogledom pridobila osnovno znanje o tehniki. A. F. novno sprejeli v organizacijo, ker so se popravili in so sami izrazili, da želijo biti člani Misliti bo treba na sprejem novih mladih članov, da se bodo vrste komunistov pomladile. Ob koncu so se pogovorili o pripravah za občinski praznik. JAD. »Veseli kvintet« v Beli krajini V nedeljo, 13. novembra, je gostoval v Beli krajini -Veseli slovenski kvintet« pod vodstvom Borisa Kovačiča.' Poslušalcem in gledalcem so se predstavili v Črnomlju, Dragatušu. Vinici in Metlikj. Povsod so bili toplo sprejeti. Belokranjci so nadvse zadovoljni z nastopi tega ansambla, saj jim je prinesel mnogo zdravega razvedri'a v meglene jesenske dni. Želijo si še več takih gostovanj! J. K. videno tudi pitanje prašičev bekonov. Ob sušilnici hmelja pri železniški postaji v Brežicah so zrasli zadružni skladiščni prostori in predelovalni obrat kmetijske zadruge. Sušilnico, ki bi bila za sušenje hmelja v rabi le 2 do 3 tedne na leto, uporabljajo tudi za sušenje sadja in povrtnin. V tem obratu pregledujejo in sortirajo tudi jajca. S pomočjo strojev sadje raznih vrst razrežejo in posušijo v hmeljski sušilnici, prehrambena industrija pa bo nato posušeno sadje še naprej predelovala. Kmetijska zadruga ima med drugim že sklenjeno nocodbo za dobavo 300 ton posušenega pora, ki bo prodan v inozemstvo. Mnogo dela in truda je bilo potrebnega, predei. je brežiški ObLO lahko izdal odlok o a-grominimumu za travništvo in pšenico. Toda to so bile samo priprave. Kmetijska zadruga skrbi zdaj za uresničevanje obeh odlokov. 7800 ha obdelovalnih površin je na njenem področju, vse površine je bilo treba popisati in oceniti, določiti količine umetnih gnojil, ki jih bodo kmetovalci porabili, in količine sortnih semen, ki jih bodo posejali. Oboje, semena in umetna gnojila, so kmetje pravočasno dobili, pridno pa uporabljajo tudi strojne us'uge zadruge. Zelo delaven je strojni odsek zadruge, razmišljajo pa tudi o ustanovitvi • sodobne vinske kleti, ki bi ji vincgradn;ki prodajali mošt. Zadruga bi odkupljeni mošt v vinski kleti nato šolala v dobro vino in na tržišču prodajala večje količine sortnih vin dobre kvalitete, kakršnega zahtevajo kupci. — Majhne količine vin (vsak vinogradnik jih šola na svoj način), je vse teže prodati. V kmetijski proizvodnji je prav tako kot v industrijski zelo pomembna gospodarnost obratov. Kmetijska zadruga v Brežicah ima vse proizvodne obrate razdeljene na 22 obračunskih enot. V njih na podlagi obračunov ugotavljajo gospodarnost delovanja vsakega izmed obratov. K povečanju proizvodnje je mnogo pripomoglo tudi nagrajevanje po učinku. 90 odstotkov vseh delavcev na zadružnih obratih je plačanih po cenikih del. Obračune so tako poenostavili, da lahko vsak delavec sam izračuna, koliko je zaslužil. Tarifna postavka je le še simbolična, saj jo uporabljajo samo pri obračunu režijskih ur. Miloš Jaknpcc Novo osnovano PODJETJE ZA PTT PROMET V NOVEM MESTU sprejme v službo takoj ali 1. januarja 1961 več uslužbencev i ustrezno strokovno izobrazbo za delovna mesta v sekre-ariatu in gospodarski službi: pravnika, glavnega knjigovodjo, sekretarja podjetja, personalnega referenta, administratorja in strojepisko. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z življenjepisom in podatki o dosedanjem delu pošljite upravnemu odboru PTT centra Novo mesto. Mladina se zelo »mirna za večerno politično šolo Na razpis Občinskega komiteja LMS Novo mesto za večerno mladinsko politično šolo, ki se prične danes, je izreden odziv. Kljub temu da te niso zaključili s prijavami, se je po dosedanjih podatkih orijavilo za šolo 52 mladincev, n to vsi iz delovnih kolektivov. Program šole, ki bo zajel 20 tem. bo slušateljem po treh mesecih šolanja omogočil, da bodo opravljali zaključni izpit in prejeli spričevalo * uspešno opravljeni šoli. 1'rlzorček :: bizeljske 'pošte: popoldanske izmene v šoli je konec in otroci so pohiteli še na pošto: "Je kaj za nas?« vprašajo vsak dan upravnico poŠte, potem pa odnesejo v oddaljenejše vasi pisma, časnike in revije. Pismonoše so malim sodelavcem kar hvaležni za pomoč, ljudje pa pridejo tako prej do branja... 8 prvo TOVARNO SO / \Cl T.i fiRAOin v LJUBI JI. To bo to-v^rna instrumentov n elektro-rehnlta- oireme za motorna vo- /-,!:» 7-ii-.o«v,v;!l- oiCOtl 400 de— lavcev m iialufbencev — pretetoo žena. SPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA Poznate športno napoved? Zvezna komisija za telesno ''zgojo je z odlokom 15. aprila 1960 uvedla v državi športno napoved. Organizacijo športne napovedi je prevzela J ugoslovanska loterija. Pred leti smo imeli športno ctavo, pa so jo kmalu ukinili. ter imajo športno napoved v -.'-»,'*>- vsaka svojo sobo in skupno kuhinjo. Torej za. dve samski ženski dovolj, posebno če upoštevamo današnjo stanovanjsko stisko. Vendar pa ob vsaki priložnosti izganjata obe upokojenki iz hiše. Prepir je na dnevnem redu in upokojenki sta deležni najgnusnujših priimkov, pa si ne moreta pomagati. Starejši sosedje pomnijo, da je v tej hiši nekoč živelo kar devet ljudi: oče z materjo, 6 otrok, pa ie stara mati. Oče je na dvorišču in v lopi celo opravljal svojo obrt. tu in tam v kasnejših letih, ko so se otroci nekoliko razšli, pa so v hiši stanovali tudi dijaki. Za vse ie bilo dovolj prostora, čeprav Je bila hi?a takrat nekako bolj stisnjena. Danes pa dvema ženskama ne zadostujeta dve sobi in kuhinj .- Zares »dobri ljudje«! -r- O žalostnem dogodku, ki se je pripetil 8. septembra letos v Smihelu pri Žužemberku, ko je v krvi obležal komaj 19-letni Dominik Pucelj, smo v našem listu kratko že poročali. Krvavi dogodek -posledica fantovskega obračunavanja brez pravega razloga - Je 10. in 11. novembra sodil senat petorice okrožnega sodišča v Novem mestu. Po ugotovitvah preiskave in sodišča je prišlo do uboja takole: Ta dan je bil cerkveni praznik. Fantje iz Smi-hela in okolice so že dopoldne zavili v tamoJnje gostilne, prav tako tudi popoldne. Med njimi je bil tudi 27-letni Jože Struna, priučen zidar iz vasi Kle-čet. Popoldne se je Struna odpeljal v bližnjo vas s kolesom. Proti večeru se je pripeljal v Smihel in zavil v Zajčevo gostilno. Tam Je nekaj časa z drugimi gosti igral karte, pri čemer pa je večkrat izgubil. Prvi povod za prepir med njim ln njegovo poznejšo žrtvijo je bila baje pripomba Dominika Puclja, češ zakaj pa igra. če ne zna. Pozneje Je prišel Struna navzkriž z natakarico zaradi plačila ribjih konzerv. Tudi pri tem se je oglasil pokojni Pucelj, češ naj vendar plača, k«r je pojedel. To Je bilo dovolj, da sta se spoprijela kot dva petelina, vendar brez hujših posledic, ker ju Je pomiril brat pokojnega Dominika. Struna je nato odšel domov, ne da bi s seboj vzel kolo. ki je bilo pred hišo. Po njegovem zatrjevanju je na kolo čisto pozabil ln ga je pogrešil šele doma. Zato se je - po njegovih navedbah — vrnil v Smihel. Tam je preVi Zajčevo gostilno naletel na Dominlka.^njegovega brata in še enega fanta. Struna in Dominik Pucelj sta si spet tnkoi skočil n V Domu JLA je prosto službeno mesto načelnika DOMA JLA. Re- flektanti lahko konkurirajo pri VP 2058. Novo mesto. Si Izgubila sem zdravstveno izkaznico št. 314014 na ime Marija Hu-doklin, Gor. Vrhpolje 10. p. Šentjernej, in jo s tem preklicujem. Obvestilo DOMA JLA V bodoče bodo društveni prostori DOMA JLA Novo mesto odprti samo za člane. Ti so lahko razen aktivnih starešin JLA tudi rezervni podoficirji in oficirji, predstavniki družbenih in političnih organizacij ter javni ln kulturni delavci. Vpis v članstvo Doma JLA s posebnimi prijavami. Za vse informacije se obračajte na telefon številka 55. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Marija Rozina, Novo mesto, Smlhelska 3. POCENI PRODAM skoraj novo spalnico iz olivnega jesena. Naslov v upravi lista (1386-80). PRODAM KRAVO, staro 6 let, S mesecev brejo. Fink, Irca vas 54, p. Smihel. [SCEM VAJENCA za kolarsko stroko. Hrana in stanovanje preskrbljena. Karel Medic, kolar, Irca Vas 7, p. Smihel .pri N. m. VZAMEM OTROKA v varstvo ali samo v oskrbo. Naslov v upravi lista (1384-60). SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO. Zglasite se pri Angeli Puh, Črnuče 195. OBRTNIK IN POSESTNIK srednjih let sprejme samostojno gospodinjo. Naslov v upr. lista (1391-60). PRODAM GOZD (0,5 ha) ob železniški progi blizu postaje Uršna sela. Angela Agnič, Ljubljana, v Ilirska 12. NOVO MESTO V času od 7. do 14. novembra je bilo rojenih 23 dečkov in 14 deklic. POROČILI SO SE: Matija Golob, delavec iz Praproč in Mari|ja pečaver, kuharska pomočnica iz Smihela; Anton Strajnar, kuhar ln Marija Hiti. kuharica, oba iz Otočca; Franc Kolenc, uslužbenec iz Ljubljane in Jožefa Lavrlha, delavka iz Bršlma; Anton Zad-nik, delavec iz Dol. Kamene in Ana Blatnik, delavka iz Lopate: Anton Sušteršlč, strojni ključavničar iz Pristave in Neža Gole. delavka iz Šentjerneja. UMRLi SO-. Ferdinand Jakše, sin posestniika iz Jurke vasi, star 10 mesecev; janež Vojsk, upokojenec iz 2abje vasi, star 73 let; Anton prudsč, upokojenec iz Ljubljane, star 75 let; Alojz Umek, kmetovalec iz Konca, star 66 let; Janez Jeriček, užitkar iz Gor. Težke vode, star 81 let; Terezija Klemenoič, poljedelka iz Gor Težke vode, stara 37 let: Neža Jerič, užitkarica iz Regerče vasi. stara 95 let. SMARJETA Preteklo soboto so se poročili: lože Bevc, teraser in Antonija 2> bert. delavka, oba z Vinjega vrha; Franc Bregant. delavec ln Marija zabukovec, delavka, oba iz Zalovič, ČRNOMELJ Oktobra sta bila rojena en deček in ena deklica. POROČILI SO SE. Alojz Vidmar s Kala ln Kristina Pašič iz Strekljevca; Marijan Matkovič n Horvat Terezija, oba iz Crmoš-njlc; Stanislav Simec s Sel pri Semiču in Kristina Jđkša z Vrtače. UMRLI SO; Jože Jakša iz Se-miča, star 69 let; Barbara Mo-nern iz Vapče vasi. stara 77 let in Marija Malnarič iz vapče vasu, stara 94 let. julka Vidmar iz Ratja — deklico, Dora Jazbinšek iz Bršlana — deklico. Ana Giegorčč iz Irce vasi — dečka. Frančiška Kapš s potoka — deklico, JUlka Lube z Vrha — dve deklici, Anica Jur- glič iz Prelesja _ deklico, Ana Kočevar iz Rosainic — dečka, Ida Hemgman iz Dol. Toplic — dekli-co, Jerica zamida iz Dobravice — dečka, Neža Iiojnik iz Srema — deklico, Jožica Kužnik ;z Hru-ševca — deklico, Marija Može z Dolža _ dečka. Manja Kolmanii z Mlake — dečka, Marija Kralj z Dolža — dečka, Marija Novine iz Vel. Lipovca — dečka, Marija Cvetan iz Cešnjic — dečka, Ana Klobučar iz Uršnih sel _ dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile; Anica Med.1l-murec iz Viher — dečka, Brigt-ta Privejšek iz Gor. Lepe'vasi — dečka, Neža Kner. iz Dolenje vasi — deklico, Frančiška Prišel iz Brez„a — dekLco, vera Koljančič iz Siska — dečka, Milka Frigelj iz Brezja — dečka, Zofija Smu-kcvič iz Poštene vasi — deklico Rezika predanič iz Zg. Obreza — dečka, Jožefa Dvoršalk iz Kali-ševca _ deklco, Albina Cvetke-vič s sel _ deklico, Vida Milova-novič iz Brežic _ dckhco Manja Divjak iz Kladra — deklico. Pretekli teden so v novomeški ;orodnišnici rodile: Marija Bučar iz Šentjerneja — dečka, Ro-zallja Sitar lz Smihela — deklico, Justina Piškur iz Statenberga — dečka, Alojzija Huč z Rakovnika — dečka, Neža Hojnik le Srema Jerneja — dečka, AntonLa Gor-Janc iz Leskovca _ deklico, Marija Spiler iz Vidma-Krškega — dečka, Kristina saje s Sela — dečka, pavla Lamovšek iz Gabr-Ske gore — deklico, cveta Novak iz Vel. Vidma — dečka. Rezka Košak iz Kostanjevice — deklico. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Frančiško Seberle, ženo šoferja iz Nove Rese, so našli nezaveetno v stanovanju s poškodovano nlavo. Franca Rob-ka kmeta iz Gmajne, je podrl avtomobil in ga poškodoval. Jožeta Femca, kmeta iz Korita, je podrl kolesar in mu poškodoval desno roko in nogo. Zconko Hu-tar, sin uslužbenca iz Črnomlja, je padel z okna in si poškodoval galvo in levo roko. Frane Bakše, delavec iz Mihovice, ;.e bil v Šentjerneju napaden m poškodovan na glavi. 6RL2IŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: ivan Mirt, posestnik iz Crešnjic, je pri prometni nesreći dobi) poškodbe po glavi. — Antonija prosinečki, gospodinja iz Gregovc, si Je pri padcu zlomila desno nogo. Martin Volčan-šek, invalid iz Srčmelj. je pri podiranju drevesa dobil notranje poškodbe. Franc Avšič, uslužbenec iz Čateža, si je pri prometni nesreč; na avtomobilski cesti' zlomil desno nogo in poškodoval glavo. v lase. Dominikov brat, ki je posegel vmes, ju baje ni mogel pomiriti. - Sprta pretepača sta se podila proti drugi gostilni, dokler ni Dominik Pucelj zastokal: »Jaz sem dobil z nožem!« Brat, ki je prl-hitel, ga je dobil v zadnjih vzdihljajih. Dobil je 9 cm globok vbod z nožem-bodežem naravnost v srce. struna je po tem dejanju vtaknil nož v žep, sedel na kolo ln se odpeljal domov spat. Krvavi bodež je vrgel doma na štedilnik. Kdaj se je Struna oborožU z bodežem, nI ugotovljeno. Po lastni izjavi le vtaknil oster bodež brez nožnice v notranji žep že popoldne, ko Je šel v sosedno vas z namenom, da bo nazaj grede z njim narezal vrbovih šib. Sib ni rezal, bodež pa Je baje pozabil dati lz žepa. ko se je pred odhodom v Smihel mudil doma. Nanj se Je menda spomnil šele takrat, ko sta se s Pucljem že delj časa ruvala in obdelovala, to je pri njunem drugem ln zadnjem srečanju tisti večer. Priče, zaslišane v tej zadevi, niso povedale nič bistvenega, kar bi lahko bolj pojasnilo žalostni dogodek. Značilno pa je bilo pripovedovanje D. P., natakarice v Zajčevi gostilni: »Fantje so naprej pili, potem so šli v cerkev, potem so se vrnili, pa so spet pili in tudi peli. Eni so tudi nekaj Jedli.. .« Zdravnik je ugotovil, da je Imel Struna Se nekai ur po dogodku v krvi 1,68*/» alkohola. Tudi on je imel nekaj lažjih poškod. Prav tako so ugotovili alkohol v krvi pokojnega Puclja. Torej stara pesem: alkohol, prepir, nož. Eden v grob, drugI v zapor Jože Struna je bil obsojen na pet let strogega za-nora. Sodba še ni pravomočna. Kako dolgo še? Disciplinska komisija v Jugotaninu v Sevnici je neki dan razpravljala o delavcu, ki se je med službo napil. Pokazalo se je, da je takih pojavov več, žal vedno med istimi delavci, čeprav vedo. da se na službeno mesto ne smejo nositi alkoholne pijačs. V upravi podjetja so povedali, da že več let bijejo brezuspešen boj s stanovalko znotraj tovarniške ograje tovarišico U R B 1 C E V O. Ta ima »-črni vinotoč«, ki pa niti ni več tako zelo »črn«, saj so bile že večkrat prijave na občino in postajo milice, pa se -dosedaj še ni nič zgodilo. V podjetju imajo tudi kopije prijav, iz več razprav pa so celo vidne izjave tistih, ki so se tam napili. V ilustracijo samo še podatek: pred letom dni je bilo na dan sto-čeno delavcem iz tovarne 4 litre žganja in 26 litrov vina! . O tem pojavu so z ogorčenjem razpravljali tudi na zadnji seji DS podjetja, ob razpravi o tednu varnosti na zboru proizvajalcev pa je bil tudi ta informiran o zadevi. Zadnji primer pijanosti pri delu pa se je dogodil po teh zasedanjih! To kaže, da nihče ni nič ukrenil, v podjetju pa so se naveličali pisati prijave, ki romajo neznani kam in so brez učinka. In rezultat? Kaj se bo zgodilo, ko se bo nekdo zaradi tega pri delu tako ponesrečil, da bo ostal invalid ali zgubil celo življenje? Mar res m v naši zakonodaji sredstev, ki bi tako početje energično in takoj onemogočila? Prizadeti skupinovodje in drugi, ki imajo nato posla z »veselimi* bratci v proizvodnji, resno dvomijo v to, ker se zadeva le že preveč časa vleče. Mož te osebe, ki je zaposlen v istem podjetju (in že dalj časa v .bolniški'), pravi, da nima nič s tem, da naj se zmenijo z ženo. Žena zanika in najde vse mogoče izgovore. Pred časom ji je celo uspelo, da so ji zapečateno vino že drugi dan spet — odpeeatili. Nihče ne ve — zakaj, kako; dejstvo pa je in ostane: del od 6 milijonov dinarjev, kolikor je bilo v tej občini izgubljenega narodnega dohodka zaradi nesreč v prvem polletju letos, gre na račun tega in drugih takih vinotočev. Baje to ni osamljen primer. Kako dolgo še V ATOMSKI RAKETI NA LUNO PRIREJENO PO FANTASTIČNI ZGODBI R. O. FOHLER.IA 16. — Ko je začutil, da je raket:; izven zemeljske privlačnosti, je odšel na glavni hodnik vesoljne ladje. Ta je bil prazen, ker se je vsa neslužbujoča posadka gnetla okrog periskopov. Obotavljajočih se korakov se je bližal kapitanov! kabini, ki je bila takoj za pilotovo na čelni strani rakete. Njegovi čevlji so se oprijemali magnetičnih tal. Potrkal je na vrata in vstopil. V tesnem prostoru sta sedela kapitan Tom Wil-bert in prvi častnik Glecn Frank pri periskopu. ►►Kaj želiš, tovariš?« je vprašal VVilbert čez ramo, ne da bi mu privoščil pogled. »Nič pretresljivega, kapitan,« je odgovoril Illming, »slepi potnik se vam želi predstaviti in prositi za kakršno koli zaposlitev. Moje ime je Illming Ron, slušatelj tehnične visoke šole.« 17. — Ko sta zaslišala ime Ron, sta se oba moža zdrznila, ko da bi se ju dotaknila elektrika. Najprej je spregovoril Gleen Frank: »To je vendar sin konstruktorja Rona. Človek, kako ste vendar prišli sem?« »Prav tako kot vi, samu brez pooblastila in dovoljenja,« je odvrnil Illming. »Enostavno vtihotapil sem se.« »In zakaj?« je hotel vedeti kapitan Tom VVilbert. »Hočem prisostvovati, ko bo očetova vs.mirska ladja osvojila za človeštvo Mesec,« je trmasto odgo voril Illming. Toda doletela slepih potnikov. Odredili so pomivanje krožnikov, hkrati da ga pri prvem postanku atomske rakete/AR3. f ga je usoda vseh ga v kuhinjo za pa mu zagrozili, pognali čez prag 18. — V kuhinji ga je sprejel Li Jin, ki je bil po rodu Kitajec. Našel ga je pri fizikalnih poskusih, katerim sta se nato oba smejala. »Glej,« je vzkliknil Kitajec, visoko dvignil kuhalnico in brž umaknil svojo roko. Kuhalnica je obvisela v zraku, ko da bi visela na nevidni niti. Nato je Li sunil, da je odletela od enega konca kuhinje na drugega, dokler se ni zaradi zračnega upora spet ustavila. »Glej,« je še enkrat vzkliknil Kitajec in obrnil posodo polno vode. Toda niti kapljica ni pritekla iz nje. Končno je Li v krogu premaknil posodo. Zaradi sredotežne sile se je voda premaknila. Ko jo je s sunkom izlil sredi kuhinje, se je razpršila v nebroj kroglic in biserov, ki so plavali po zraku. Cehoslovaška ima četvorčke. Rodila jih jc letos spomladi 27-Ietna Marija Hourova iz majhne vasi Zbraslavice. Ker pt jih je rodila v kutnohorski bolnišnici se jih je prijelo in jim ostalo ime »kutnohorski četvorčki«. Prvi je bil rojen Vaclav in tehnica je pokazala 2.G00 gr. Za njim je prišla na svet Jana — 1.960 gr, sledil ji je bratec Ivan — 2.300 gr. Ko so zdravniki mislili, da je porod končan, je nenadoma prikukala na svet še Mirka, težka 2,005 gr. Kar poglejte mlade korenjačke na sliki — od leve na desno: Mirka, Vaclav, Jana in Ivan; levo srečna mamica, zraven nje stalna negovalka zadovoljnih malčkov. Afera z oljčnim oljem v Italiji Kače izvažajo Do sedaj so ugotovili, da so pojedlli Italijani samo v letošnjem letu 2,500.000 kilogramov mila. To najnovejšo afero so odkrili v Sa-voni, mestu ob Genovskem zalivu, ljamor je v začetku leta prispelo več ladij z milom. To milo je brez sledu izginilo in tako je postaila zadeva sumljiva. Oblasti so odredile preiskavo in ugotovi- Gornja impresivna Elika je bila posneta v Ne\v Yorku in kaže slavni Brooklynski most čez bostonski zaliv, medtem ko pod njim plove admiralska ladja vojne mornarice ZDA. letalonosilka »Idependence«. Se malo, pa jo bo na njenem poveljniškem mestu zamenjala druya enota, 75.000-tonska vojna ladja na atomski pogon, ki so jc prav te dni spustili v morje. Bralci, ali Vam je znano, kje je Bokanjec v Dalmaciji? Najbrže ne, akorav- Nekaj o kačkavalju Ka&kavalj — posebni ovčji sir — je danes kot jugoslovanska specialiteta znan daleč po svetu, čeprav je bil sprva tudi doma precej nepriljubljen. Proizvajati so ga začeli leta 1890 v Makedoniji priseljenci iz Male Azije. Kmalu so se ga naučil; izdelovati tudi domačini. Dane9 kačkavalj na veliko proizvajajo zadruge v Piro-tu. Kočanih in Galičniku in v šarplaninskih krajih. Veliko ga Izvažajo v evropske in izven evropske dežele,— Nevidni kroglični ležaji V Keenu, ZDA, imajo tovarno krogličnih ležajev. To bi še ne bilo nič posebnega, saj takih tovarn je veliko, vendar je ta tovarna v Keenu edinstvena na svetu. — Kroglične ležaje namreč izdelujejo pod — mikroskopom. Res pravo čudo sodobne mikrotehnike. — Tak kroglični ležaj tvorijo zunanji obroč, notranji obroč in štiri kroglice. Kako je ta reč velika, pove tole: 500 takih kompletnih ležajev gre v naprstnik! Dnevna proizvodnja te tovarne krogličnih ležajev je vredna 150.000 dolarjev, skupna teža dnevne proizvodnje je pa komaj 10 kilogramov (18 tisoč krogličnih ležajev), torej okrog 3650 kilogramov na leto. Za kaj uporabljajo te majčkene, komaj vidne kroglične ležaje? Strokovnjaki pravijo, da je že sedaj nad 16.000 možnosti uporabe teh ležajev, odkrivajo pa še vedno nove. Tri četrtine jih porabi letalstvo. Nadalje uporabljajo te ležaje v elektronskih računskih strojih, v napravah za vodenje podmor- Res: za vsako priložnost nic, v napravah za vodenje vesoljskih raket itd. Še pred 20 leti je ta tovarna v Keenu izdelovala le pet tipov miniaturnih krogličnih ležajev, danes je to število naraslo že na 500 tipov. Eden od teh ležajev, ki so ga izdelali za potrebe neke letalske družbe, je sestavljen iz 11 delov, pa vendar je tako majhen, da pade skozi luknjico od solnice. Kakšna natančnost je potrebna pri izdelavi kroglic, pove tale podatek: zaobljenje posamezne kroglice mora biti točno na 0,00025 mm, v nekaterih primerih celo 0,00005 mm. Ce si mislimo človeški las, razse-kan (po dolžini) 3000-krat, šele dobilo malce pojma o ten nezamislivih dimenzijah. Stokrat bolj trd kot jeklo Norvežani so v raziskovalnih laboratorijih izdelali povsem nov material, ki je ■več stokrat trdnejši od najboljših jekel. Pravijo, da vzdrži kvadratni milimeter tega novega materiala do 10 ton pritiska! no se ponaša z nekaterimi iz-rednostmi. s kakršnimi se ne ukvarja nihče več v naši državi in morda celo ne v Evropi. V tej vasi imajo namreč »specializirano zadrugo«, ki jo poznajo po vsej Evropi in tudi po ostalih celinah. — Zadruga ima poslovne zveze z Italijo, Švico, Francijo. Zah. in Vzh. Nemčijo, Belgijo, Holandsko, Dansko, Vel. Britanijo in z drugimi državami. Trgujejo s kačami, želvami, polži. Značilno je pa to, da so v tej vasi veseli, če se jim kače množijo. Zadružniki v Bokanjcih gojijo kače, želve, kuščarje in polže in jih v posebnih zabojih pošiljajo v razne evropske inštitute, muzeje j,n živalske vrtove. Želve ' kupujejo svetovno znane restavracije in hoteli. Gostom jih strežejo kot specialiteto na svečanih kosilih in večeriah. Pa boste rekli: hvala lepa za tak jedilnik, toda našim Dalmatincem le prinašajo lepe denarce. V vasi vsi love kače, najbolj strupene »■poskoke« pa love najbolj izurjeni lovci. Ti so tako spretni, da jih lovijo kar z rokami. Bokanjska zadruga izvaža 16 vrst kač, ki jih kupujejo v inozemstvu zaradi strupa in kož. Želve gojijo na posebni farmi, na površini kakih 10 ha nekdanjega vinograda. Na farmi imajo letno okrog 17000 želv in pravijo, da bodo število še povečali. Želve se namreč plodijo dvakrat na leto in zlezejo do pet jajc in ne potre- jejo ni kake nege. Čeprav dosežejo želve visoko starost — celo do sto let — izvažajo tudi take, ki imajo le nekaj centimetrov dolžine. Take prodajajo v tujino kot otroške igrače. Zadruga izvozi letno do 50.000 želv, do 15.000 kač in kuščarjev ter približno do pet vagonov polžev. Bokanjcem so pri njihovem delu .glavni konkurenti le Marokanci in Alžirci. To jih pa pri njihovi trgovini nikakor ne moti, ker stalni odjemalci takega blaga imajo vedno trgovske stike s podjetnimi Dalmatinci, našimi rojaki. Sk. to - Ali ste prepričani, da je res pravo oljčno olje? le, da so to milo predelali v — »oljčno« olje. Vzroke ni težko odkriti. Država je namreč navila visoke carine za uvoz oljčnega! oUa, da bi zaščitila domačo proizvodnjo. Trgovci pa so ta predpis spretno izigrali. Ker za uvoz mila ni carinskih omejitev, so uvozili milo, kii je bilo menda napravljeno z oljčnim oljem. Milo so predelali in mu odvzeli oljčno olje, vendar pa poznavalci sodijo, da ;e bilo milo napravljeno le iz živalske maščobe, ki jo dobivajo s predelovanjem odpadkov v klavnicah- rogov, kopit, drobovja itd. Te »surovine« eo seveda neprimerno cenejše od oljčnega olja in tako ;,e bilo mogoče s takšno malverzacijo imenitno zaslužiti. Ko so vprašala znanega strokovnjaka, ali je moč razlikovati čisto oljčno olje °d takšne »milnice«, jim je odgovoril: »Ni kemičnega procesa, ki bi mogel to zanesljivo dokazarti. jaz osebno morem po okusu spoznati, ali je olje napravljeno iz živalske maščobe aH iz oliv, vendar ni človeka, ki bi lahko ugotovil razliko, če se doda tekemu olju vsaj majhen procent čistega oljčnega olja.« In tako je moč videti seda; v Italiji prizore, ki so bil! občajni v času vojne; meščani hodijo s kantami in baloni na deželo in kupujejo olje neposredno od kmetov. (Po »Slovenskem Jadranu«) S POGREBA - V SMRT... Šli s pogreba in poskrbeli še za en pogreb — Pešci nimajo na avtomobilski cesti kaj iskati in vsak je sam odgovoren za vse, kar se mu tu pripeti! Pet tovarišev pokojnega Nikole Godca, delavca pri Vodni skupnosti za spodnjo Savo v Brežicah, se je pred dnevi peljalo z njegovega pogreba iz Jesenic na Dolenjskem z avtomobilom proti domu (v smeri proti Zagrebu). Na počivališču ob avtomobilski cesti pri Podgradčenem so avtomobil ustavili, nakar sta se dva izmed njih — Rudolf Tomše in Franc Avšič — napotila po avtomobilski cesti proti 250 m oddaljeni hiši Rudolfa Tom-šeta. Šla sta po levi strani ceste, če gledamo proti Zagrebu. Po poti sta srečala neki avtomobil, nato pa stekla preko avto ceste na desno stran. V tem trenutku pa jc peljal po avtomobilski cesti z brzino 80 km na uro osebni avtomobil GB 175-AGU, ki ga je upravljal angleški državljan John Turner. Avtomobil je zadel Avšiča z desno stranjo in ga zbil v jarek. Pri tem sc je Avšič poškodoval po glavi in si zlomil nogo. Tom.šcla je zadel avtomobil s sredino prednjega dela, da je padel na pokrivalo motorja, z glavo razbil še vetrobransko steklo avtomobila in po 45 metrih vožnje padel mrtev na cestišče. Avto se jc ustavil 58 m od trčenja. Na kraju nesreče, ki se je zgodila 8. novembra ob 18.20. se j»* kmalu zbralo več ljudi in obsojalo Angleža. Padle so celo besede kot: »Tujci ne bodo uničevali naših ljudi!« in »Kri za kri — glavo za glavo!« Obsoditi tujca, ki so ga vzeli v zaščito organi ONZ, je bilo popolnoma zgrešeno in neumestno! Posamezniki so spet enkrat dokazali, da nekaterih stvari ne znajo nepristransko in pravično presojali. Krivec za nesrečo ni Anglež, ampak oba pešca! Kolikokrat je bilo že poudarjeno v časopisih (tudi v našem) in drugod, pa tudi promet ni znaki povedo, da avtomobilska cesta ni za pešec. Nekateri naši ljudje pa tega nočejo in nočejo razumeti. Na avtomobilski cesti bodo še ležali mrliči, te ji; boste izkoriščali za peš hojo! Morda boste spet odkimali, da ne, da vas kaj takega žc ne bo zadelo. Tako sta mislila tudi oba ponesrečenca in danes je eden izmed njih mrlič, drugi pa težko poškodovan. Žalostni dogodek naj bo opozorilo tistim, ki kljub Vsem opozorilom še vedno radi prečkajo avtomobilsko cesto, namesto da bi se poslužili nadvozov in podvozov, ki so namenjeni pešcem za prehod z ene strani avtomobilske ceste na drugo. Neka švicarska tovarna u je prišla na zanimivo zamis-: ki jo bedo seveda naglo spri' jede številne žene Po vser svetu. Gre za z£ nestno uro z pet priložnosti. V resnici je U} ena sama ura s petirni ra?li' nimi ohišji (zgoraj). Spodaj je videti, kako enostavna je za-MSOjava ohišij. Takole j« obležal pokojni Tomše nekaj trenutkov po nesreči mrtev na avtomobilski cesti Množica je molčala. Takega govornika ,še niso imeli pred sabo. Taboriščnikom so običajno le grozili, ta pa, kakor da jim hoče svetovati, pretehtati vso zadevo skupaj z njimi. »Jaz pravim, da je treba vedeti, kam greš,« je nadaljeval govornik, »če hočeš živeti dobro. Skupaj z družino in z otroki. Le enkrat živimo. Tam, Jcjer je dobro, tam je domovina.« »•Kje si živel v Rusiji?« ga je vprašal pleča t, osivel Rus. »Jaz?« se je nasmehnil govornik. »Jaz sem iz Vjatke.« Kurt se je zdaj spomnil, kje je videl tega človeka. Ta je bil kupec njegovega suknjiča na trgu zraven Reichstaga. Takrat se mu je predstavil kot Nemec, zdaj je pa Rus. Kako to? Nekdo pred tribuno je prekinil govornika: »Torej ste delali v Samari, kajne?« »Da, da,« je potrdil govornik. »Tam je lovama.« »Lažeš!« mu je zabrusil Rus pred tribuno. »V Samari ni metalurške tovarne.« Množica se je razburila. »Tudi ta laže!« »Vsi so enaki!« »Vlasovac, lopov!« »Izdajalec!« - Okrog tribune so mahale dvignjene pesti. Govornikk se je previdno umaknil v ozadje tribune in nenadoma postal ves majhen in sključen, kot pretepen. Pred mikrofon je stopil eden od pomočnikov komandanta. »Gospoda, prosim, ostanite mirni!« Njegov glas, ki ga mikrofon ni ujel, je zazvenel zamolklo in slabotno, toda zlobno. Množica se je vznemirila. »Pustite nas, da sami odločimo, kam bomo šli!« »Odprite taborišče!« Pomočnik komandanta je dvignil roko in zahteval tišiqo. Med množico so se prerivali molčeči, sumljivi moški, hoteč priti do tistih, ki so vzklikali. Toda sosedje so jih tesno ob-stopili in skrili pred zasledoval:!... »Gospoda!« je nenadoma zavpil pomočnik. Njegov glas je odjeknil iz vseh zvočnikov in takoj je zavladala tišina. »Mi vemo, da so med vami bivši politiki, ki vas nagovarjajo, naj se vrnete. Mi jih ne držimo. Njim bomo vselej odprli vrata, naj se le prijavijo.« Nekdo je spet zavpil iz množice: »Stara pesem!« •»■Kje so tisti, ki so se doslej prijavili?« Kurt je pogledal na uro in zavil nazaj. V veži ga je počakal pomočnik Flik, mu po-■'•'idil cigareto in ga vprašal, če je doma vse v1 redu. »Da,« je odgovoril Kurt, razburjen spričo .