UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, FwnM5k*n9hi ultoa St 8 (tiskarna L nadatr.). Uradno me la stranko so o<5 10. do 11. 'dopoldne in od B. do 6. pot o!dne vsfik dan razen nede*| in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pismi sš ne ; :	sprejemajo	:	: :
‘NAROČNINA: celoletna pc poflti tK s pošiljanjem na dom za Avsfro-Ogrfko in Bosne K 21 60, polletna K 10‘fiO, četrtletna K 5’40, aiesehia K 1'80; za Nem^žjo celoletno K 2C'40; z* : :	ostale inozemstvo ir Ameriko celoletno K 36‘—.	: ;
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 550.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 7. aprila 1913.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne.
DPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi nlicl Mot. 8, IL, tn nraduje za stranke od 8. do J2. dopoldne in od 8. do 7. zveftar fnserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan* :is in reklame 40 vin. — Insevate sprejema tiprarnrti vo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
———	Reklamacije lista so pobtnine proste.	i—
Leto III.
Lukacs.
Budimpešta. 5. aprila.
Sodba druge inštance v procesu ministrskega predsednika Lukacsa proti Desy]u, ki je čednega načelnika čedne vlade imenoval naj-večjega panamista, je več kakor navadno presenečenje. Na Ogrskem, kjer je že davno izgubljena vera v neodvisnost sodnikov in v objektivnost justice, je sklep kraljevske stolice povzročil senzacijo prvega reda. Vendar se je torej še našlo sodišče v Budimpešti, ki sc ne da korumpirati^ od korumpirane vlade, sodišče, ki sc upa s priznanja vredno odločnostjo postaviti panamistovskim vplivom vladnega šefa po robu, ter izreči besedo, s katero je nepošteni intrigant na stolu ministrskega predsednika že obsojen.
Skoraj da prihaja afera ukradenih, v blagajno munkaške stranke vtaknjenih miljonov v drugo vrsto, če si človek predočuje ves pomen sodbe kraljevske stolice. Prva instanca se mora še enkrat bavili s tožbo gospoda Lukacsa proti Desyju, in pripustiti inora vse dokaze, ne le tistih, ki Svj bili že predlagani, ampak tudi take, ki se utegnejo še predlagati. Kajti kdor očita ministrskemu predsedniku, da je panamist, mora in sme opravičenost svojega očitanja dokazati. Ce je ministrski predsednik res šanžiral več kakor štiri miljene kron, ki bi jih bila morala ka-sirati država, v blagajno svoje stranke, tedaj jc panamist, ii Desy, ki mu je to očital, mora ostati prost. Prva inštanca ni dala Desyju prilike, da bi pokazal, kar je trdil. Kraljevska stolica ji zdaj nalaga, da mu pribavi to priliko v najširšem obsegu.
Lukacs je torej poražen. Boj med njim in Desjjem se je po kričeči sodbi prve instance izpremenil v boj ministrskega predsednika z opozicijo in z vso dostojno javnostjo, naposled pa še v boj z justlco. In v tem boju je Lukacs-ur podlegel.
V	zbornici poslancev in v magnatski je ministrski predsednik z vso zvijačnostjo zalotenega, a izurjenega zločinca odklanjal vsako poja.smlo o svoji korupcijski zadevi. Kakor v svojih Političnih jgraj, sj je tU(jj tukaj napravil »stališči«. V parlamentu, kjer gre z ukradenim ileiiartcm .cupljena večina z njim čez drn in strn, h e; jc njena usoda odvisna od njegove, je to zadostovalo. Toda Lukacs je hotel več. Zahteval je, da naj s« tudi sodišče postavi na njegovo stališče. Svojo zahtevo je podkrepil s pritiskom, ki je kakor jajce jajcu podobno izsiljevanju. Višje državno pravdništvo je zahtevalo od sodišča, naj se pridruži nazoru, da sta že obe zbornici parlamenta vzeli Lukacscve izjave na znanje in da nima sodišče vsled tega ničesar več razsojati.
Včeraj jc imelo sodišče svoje posvetovanje in je sklenilo, da razglasi danes svoj odlok. Lukacs je bil tako neomajno prepričan, da ima sodišče v svojem žepu, da so še snoči oficiozna peresa Prerokovala sodbo v panamistovskem siriisiu. I ravila so z vso zavednostjo informiranih zaupnikov, da bo sodišče odklonilo Desyjev priziv in izreklo, da je nekompetentno za nadaljnje razsojanje reči, katero je že razsodil parlament.
I o je bilo snoči. In danes je razglašena sodba, ki je udarila kakor strela v to zgradbo ter jo porušila do tal. Če je že sklep, da se vrne zadeva prvi inštanci, glasno doneča klofuta za Lukacsa, so razlogi tega sklepa prava justifika-cija. In če bi imel ta čudni ministrski predsednik le še ostanek samospoštovanja v sebi, bi nemudoma z nujnim brzojavom naprosil cesarja, naj sprejme njegovo demisijo.
Po mnenju druge instance sploh ni dvoma
o	tem, da je za izraz »panamist« dovoljen dokaz resnice. Da se ta izvede, se pa zdi kraljevski stolici potrebno, da se preiščejo L vsa fakta, nanašajoča se na solno pogodbo, ki je bila dne
2.	septembra 1910 sklenjena med Ogrsko bančno in trgovinsko delniško družbo in med erarjem: 2. vsa fakta Elekserjevega procesa zaradi 800.000 kron; 3. fakta o razširjanju domačih industrijskih produktov v tujini; 4. fakta o protipravni pridobitvi štirih miljonov in 800.000 kron. prt čemer je preiskati, če je Lukacs pridobil n a protipraven način kakšno premoženjsko rist; če je to res, je preiskati, na čigav ukaz in v katerem inštitutu se je vplačal denar in kdo ga je zaračunal; naposled če je Lukacs v tej zadevi kaj ukrepal in v kakšnem zmislu? 5. vsa fakta, ki se tičejo prodaje hišo v Szalatni in vsa fakta, ki so je pojaviia v teku preiskave.
Dokaz, katerega se je Lukacs branil kakor satan kadila, je torej ukazan. Lukacs je propadel s taktiko, katero je zasledoval pri prvi inštanci, ki se je bila pridružila njegovemu nazoru, da tatinsko napolnjevanje volilnega sklada vladne stranke ni panamistično. češ da volilni sklad ni Lukacsov žep. Kavno tako ie propadel s taktiko, s katero je poskusil svojo srečo pri drugi inštanci. Razume se, da je državno pravdništvo zastopalo ministrskega lopova. V parlamentu je podli subjekt, ki terorizira Ogrsko kot hlapec blaznega Tisze, odklanjal vsako pojasnilo, češ da je Desy vložil vzklic in bo vsled tega še pri sodišču prilika za to; pri sodišču pa zahteva njegov državni pravdnik, da se odkloni vsaka preiskava, češ da je že parlament izrekel svoie mnenje o celi zadevi. Izključen ie torej vsak dvom o tem, da se Lukacs boji te
preiskave. Zakaj drugače bi bil vendar sam predlagal, naj se dovoli dokaz resnice.
Da se jc našlo sodišče, ki se ne vdinja vladi na slepo, jc pomiijevalcn moment, ki blagodejno vpliva v splošni demoralizaciji ogrskega javnega življenja. Značilno je za velikansko korupcijo, ki preplavlja vso deželo, da pravzaprav nihče ni pričakoval kaj druzega kakor to, da bo sodiš 'e ponižno ubogalo vlado, zlasti ko se je zvedelo, da jc 1 ukses sam obiskal sodnega predsednika. Za Lukacsa pa jc uničevalno še to dejstvo, da je sodišče raztrgalo vso mrežo njegovih mahinacij, da je s svojini pravorckom obhodilo nje*,, sistem.
Ta e :iata;.tni poraz bi gotovo povsod dru-crc’J zadostoval, da bi se tisti, katerega je zadel, nemudoma umaknil iz javnega življenja. Od Lukacsa ni pričakovati tega. Sedaj gotovo že premišljuje, kako bo oviral in zavlačil preiskavo. ki jo je sodišče ukazaio. Ali uspešnost njegovih intrig se približuje koncu. Čim se je našlo sodišče, ki sc ne da terorizirati, je njegova usoda zapečatei a. Zadeva se mora pojasniti. In ker sc kreatuia boji pojasnila, je gotovo, da ima razloge za ta strah, ki ga bo pogoltnil. Tedaj je mogoče, da se očistijo tudi politične razmere na Ogrskem.
Prvi majtiik.
Zopet se bliža delavski praznik. Slovesno pozdravljajo delavci vsega sveta dan prvega majnika, ki so si ga sami izvolili. Delo počiva, po tovarnah je tiho, po industrijah je mirno in misli so slavnostne. Praznik je.
Leta potekajo in navada obrusi marsikaj. Kar je mlado, ostari s časom in izgubi prvotno svežost. Ustvarjajoče ideje izgube svoj pomen, kadar so dobile kri In meso. Navdušenje pojema in prazne formalnosti nastajajo.
Leto za letom praznujejo delavci prvi maj-nik. Pa vendar: Ta praznik jim jc danes tako svet in znamenit, kakor je bil prvo leto. Svež je kakor pomladna cvetica, in ponos delavcev, da imajo svoj dan, narašča od leta do leta,
Ko so po sklepu pariškega kongresa delavci prvič praznovali prvi majnik, se je tresel kapitalistični svet. Grozen, neizvesten strah je spopadal plutokracijo in njene pomočnike. Meščanska družba se je bala za svoi »red«. Nervoznost policije je naraščala do skrajnosti. In dne druzega majnika so se špisarji zjutraj bali odpreti oči, ker so mislili, da svet ne stoji več. Komaj so verjeli, da ni grozna revolucija pogoltnila vsega.
Potem pa so se začeli tolažiti. Saj ni tako hudo! Revolucija je prazna beseda. Kričati znajo, barikad si pa ne upajo zidati.
Zazdelo se jim je, da pomeni prvi majnik delavcev ravno toliko, kolikor njih lastni »nia-jalcs« in da jc z delavskim gibanjem ravno taka kakor z meščanskimi strujami. Porode se, po-teko včasi vehementno, a potem postane korito plitko in vse mine. K večjemu ostanejo kakšne fraze, ki se ponavljajo v momentih navdušenja, kakor se kriči »Živila domovina«, kadar je mnogo vina na mizi.
Meščanstvo ne zna čitati v delavski duši. Ljudje niso enaki, in delavsko ljudstvo je iz posebnega testa. A njegovi prazniki so drugačni kakor meščanski.
Prvi majnik ne more ostariti, dokler je mlado delavstvo in njegov boj. Meščanstvo jc danes blažen posestnik. Svoje pravice ima, večinoma celo privilegije, in to je prijetno. Ideali, ki so oddaljeni od gmotnih razmer, izgube lahko bliščobo in samo tisti dvigajo možato, in junaško njih prapor, ki žive od njih. Buržvazija pa ljubi mir, da lahko brez ztnotnjav in homatij uživa, kar ima.
Delavski boj pa je še daleč od cilja. A volja delavcev, doseči svoj smoter, je velika, in zato ne more njih gibanje izgubiti moči in njih prazniki ohranijo svoj pomen. Zato je prvi majnik svež kakor cvetice pod jutranjo roso.
Praznik je. Vedno so ljudje praznovali, ako jim je bil kak dan posebno pomemben. Delo je sovražnik duševne koncentracije in povzdige. A neštcvilni prazniki, ki jih imajo narodi in cerkve, so večinoma le še tradicionalni. Praznuje sc, ker je taka navada, pa ker se ljudje ne bi mogli zbit ati v svojih hramih, na banketih in podobnih priredbah, ako se ne bi ločili od svojih prodajalnic. pisarn in delavnic. Dne prvega majnika pa praznujejo delavci. Vse leto so priklenjeni na delo. Cel razred, na miljonc ljudi, dela dan na dan po vofji drugih, podoben v tej smeri sužnjem, ki morajo zatajiti lastno voljo, kjer govori gospodarjeva. In ta razred praznuje. Globoko znamenje tiči v tem prazniku, ki postaja na ta način dan svobodne volje delavcev.
Svet ga ima za sužnja. A dne prvega majnika vstane delavec ter zakliče: Človek sem. Delam, ker me naravne razmere — človeka — silijo na to. Živeti hočem, a človeškega življenja ni brez dela. Sveti red družbe pa zahteva, naj delam po njegovi zapovedi, ne vsled naravnih pogojev. Aloč ima ta red in vse leto se ji moram pokoravati. Danes pa je moj dan, in jaz. delavec, dokumentiram, da se je zbudila moja volja, pa stopa tvoji, o sveti red, nasproti, ki je bila doslej neomejena in je absolutno vladala. Tvoja moč viada, ali moja se dviga in med nama je boj. Danes je moj dan, in to pomeni, da se pripravljam na svojo dobo; kajti
ti me zaničuješ, jaz pa se spoštujem, ker sem spoznal vrednost dela.
Revolucionaren je ta praznik. Od leta do leta se ponavlja in še nikoli niso prišli delavci s puškami in z bajoneti na svoja zbirališča; pa misli filister, da ni revolucije in da je ne bo. Fili-stiski duh je majhen in slab. Mamica mu je pripovedovala, kako je bilo leta 1848., pa misli, da ni drugačne revolucije. In ne razume, da je velikanska revolucija, kadar se vname lastna volja v razredu, ki je bil doslej tlačen in teptan, Pa je poznal vedno le tuje zakone.
Velikanska jc proletarska revolucionarna ideja in it voluckmarna moč. T olicisti in državni ptavdniki so se navadili pravilno d().ati, kadar slišijo besedo o socialni revoluciji, kal.or človek, ki je slišal, da v starem gradu straši, pa je moral tam spati tri noči, in vendar ni vidci strahu. Ali sveti red, ki ga čuvajo, je v večji nevarnosti, kakor bi bil pred naskoki oboroženih množic, ki bi lahko požgale in demolirale poslopja, pobešale tirane in metale bombe, a ne bi mogle doseči sistema in njega žive ideje. A z novo idejo izpodriva proletarska revolucija Staro, ki je noben državni pravdnik in nobena policija ne more zaščititi.
Revolucionarni duh živi v delavstvu, ker se zaveda svoje veljave in ker spoznava nedostojni položaj. Zato je tudi prvi majnik živ in revolucionaren.
Tudi letos se bo mirno izvršil. Kri ne bo tekla, zidovi se ne bodo majali. A nevidoma bo izpadlo zopet nekoliko kamnov iz poslopja svetega reda in nihče jih ne bo mogel nadomestiti... Delavci bodo obnovili svoje zahteve: Osem-uri delovnik, politične pravice, razoroženjc in svetovni mir, delavsko varstvo. Izračunali bodo, koliko so se s skrajšanjem delovnega časa približali svojemu cilju, spomnili se bodo na boje pretečenega leta, pripravili se bodo na novo kampanjo za dosego splošne volilne pravice, za razširjenje zborovalne in združevalne pravice, protestirali bodo proti zavlačenju tiskovne reforme in starostnega zavarovanja, proti militarizmu in vojni. In pripravili se bodo, da bo to praznovanje dostojno, kakor se spodobi pomenu modernega delavstva.
Prepovedano navdušenje.
V	SpJjctu imajo okrajnega glavar ja* nekega dr. Szilvo, ki je že večkrat s salomonskimi ukazi presenetil strmeči svet. Ta modra glavica je zdaj zopet izdala odredbo, o kateri bi moral vsak patriot želeti, da ne zvedo zanjo nikjer onstran črnorumenih meja, zakaj drugače se nam je bati, da zadoni v devetih deželah smeh, ki za Aystrijo gotoyo ne bi bil laskav. Četudi smo se zlasti po zaslugi naše vele-znamenite diplomacije že nekoliko privadili temu. da nas smatrajo po vsem svetu za državo kurioznosti. je vendar neugodno, ako se mora človek v tujini desetkrat premisliti, preden pove, da je avstrijski državljan, ker se mora bati. da ga bodo že zaradi tega fakta samega smatrali za eksotično in več ali manj komično bitje.
Ukrep namestniškega svetnika in okrajnega glavarja Szilve, ki ga je brzojavna žica raznesla že po vsej Avstriji, je posebno primeren, da povzroči povsod začudeno zmajevanje glav.
V	Spljetu je nekdo sprožil misel, da naj bi se razobesile zastave, če pade Skader. Kar se nas tiče, bi se ne znali tako navdušiti, pa če bi bile vse spljetske hiše naše; militarističen dogodek, ki velja na tisoče mrtvih in na tisoče pohabljenih, ne more v naših srcih dramiti takega veselja, da bi ga proslavljali z razobe-šenimi zastavami in iluminiranimi okni. V ska-derskem slučaju pa bi nam se še najteže vzkipelo tako navdušenje, zakaj vse zmagoslavje ne bi moglo izbrisati dejstva, da je zaradi tega mesta decimiran mali črnogorski narod, da je uničena njegov moška mladina.
Toda zdi se nam, da je okraševanje hiš in razsvetljevanje oken privatna zadeva, prav tako kakor je radost in žalost zasebna reč. Ta hip bi lahko našteli celo vrsto slučajev, v katerih se izraža še veliko boli perverzno veselje, pa se ne zgane nobena državna oblast. In po-gostoma razobešajo barvano platno- in postavljajo goreče sveče na okna, ko nam je povod tako malo simpatičen, da bi se nam zdela »mačja godba« bolj primerna. Pa vendar molčimo in prepuščamo vsakomur, da se veseli tia svoj način, in da žaluje po svojih občutkih. In če ne bi bilo te vzajemne tolerance, bi bilo vsako skupno življenje nemogoče.
Gospod Szilva v Spljetu pa misli, da mora reševati drža\o proti — zastavam in stearin-skim svečam. Izdal je namreč razglas, s katerim prepoveduje za dobo treh mesecev vsetn privatnim osebam in društvom razobeša nje za* stav, okraševanje hiš, oken in trgovinskih Izlog, ter iluminacijo hiš. Kdor pa bi zagrešii tako dejanje. mu žuga na podlagi § 11. takozvanega tepežnega patenta z globo do 200 K oziroma z zaporom do 14 dni.
Navdušenje je toiel po nazorih gospoda Szilve, za katerega bi se morale zanimati filozofske akademije, reč, ki se mora državno regulirati. Tri mesece ne sme biti v Spljetu nihče navdušen. V treh mesecih se lahko zgode doma, y Avstriji, v Evropi, na svetu najradost-nejši douodki, ali Splječani se ne smejo veseliti in ne smejo radosti izražati. V tem Času
dobimo lahko nekoliko novih princev; po vseli mestih in vaseh se lahko tope v opojni radosti, v Spljetu ne smejo postaviti šopka rož na okno.
V	treh mesecih lahko doseže naša diplomacija devetdeset velikanskih uspehov; Splječani morajo ostati trezni in nedekorirani- v treh mesecih postane gospod Szilva lahko minister, a na podlagi njegovega luštnega fermaua se Spljet ne sme slavnostno odeti!
Ce bi se pa Spljet ob takem radostnem dogodku yendar spozabil, tedaj bi nastal problem, ki bi ga znala menda le taka prosvetljena modros-' razrešiti, kakršna žari v glavi gospoda sedaj še okrajnega giavarja Szilve. lreba bi bilo na 14 dni zapreti ves Spljet. A za ves Spljet tudi vts Spljet ninuj dosti zaporov... IVajmo terej, da Spljet ne spravi Avstrije v Irko zidrtgo. Kajti za humor tujine smo nazadnje iv dovolj .skrbeli.
Zakon človeškega dela.
(Konec.)
V	velikih angleških fabrikali, n. pr. v tkalnicah, so pokazale izkušnje že na začetku let štiridesetih, da je produkcija v 11 urah večja nego poprej v 12 in da je povprečna tedenska mezda delavcev narasla od 10 šilingov in 15/a pence na 10 šilingov in 3l/a pence. V tem pogledu podaja optična tovarna Zeiss v Jeni jako poučno izkušnjo iz novejšega časa. Tam so v letu 1900 skrajšali delovnik od 9 na 8 ur, ne da bi se akordna in dnevna mezda ter stroji kaj izpremenili. Po dveletnem vestnem opazovanju 230 delavcev se je pokazalo, da je 30 delavcev v 8 urah produciralo ravno toliko kakor preje 31 v 9 urah, ali da vsak od njih sedaj prav toliko producira, kakor da bi ob deveturnem delu delal 10 dni na leto več. Izplačana mezda je vzlic skrajšanju delovnega časa poskočila za 10 fenigov na uro, ali za vso tovarno za 10.585 mark v letu. V tovarni žveplene kisline belgijske »Societe des Produits chimicpies« v Engisu so leta 1892 uvedli pri kuhanju cinkove svetlice namesto dotedanjih dveh dvanajsturnih šihtov; z deseturnim efektivnim delom tri osemurne šilite s čistim sedeminpolurnim delom. Že prej nego v šestih mesecih se je delavcem posrečilo izžgati z enakimi pečmi in sirovinami 1000 kilogramov cinkove svetlice, torej enako množino kakor ob dvanajsturnem šihtu z deseturnim čistini delom. Intenzivnost, oziroma produktivnost dela je torej narasla za 33,33 odstotkov in je naraščala še naprej. Po trinajstih letih je voditelj tega podjetja Fromont konstatiral, da je vsak dan dokazal korist skrajšanja delovnega časa za podjetje. Prav zanimiv je tudi v Zedinjenih državah pred nekaj leti v znanstvene svrhe izvršeni načrt, da se je dobilo gradivo za osemurno delo v državnih obratih. Na odločbo kongresa sta se zgradili dve novi bojni ladji prve vrste: ena, »Connecticut«, je bila oddana državni ladjedelnici, druga, »Louisiana«, pa neki privatni ladjedelnici. Teža na uro obdelanih si-rovin je znašala pri »Connecticutu« 6:2995 funtov, pri »Louisiani« le 5:0608 funtov. Povprečen uspeh dela na uro pri osemurnem delu je bil za 24,48 odstotkov večji kot pri deseturnem. Ta zgled dokazuje, da velja zakon obratnega razmerja med kvantiteto delovnega časa in produktivnostjo dela tudi za industrijske obrate največjega obsega. Vzemimo še en primer, ki potrjuje to: Svetovnoznana angleška strojna tovarna Mather and Platt zaposluje
12.000	mož, od teh le eno tretjino v akordu Po skrajšanju delovnega časa od 53 na 48 ur na teden v letu 1893, torej za 10 odstotkov, je bil produkt poskusnega leta glede n* kakovos( enak, glede na množino pa večji, da so tehnični pogoji kakor hitrost ostali neizpremerijeni.
Da posežemo še na eno izpričevalo za Avstrijo, navajamo dobesedno leta 1894 od avstrijskega obrtnega nadzornika za Liberec izrečeno sodbo. Obrtni nadzornik pravi v svojem poročilu: »Kako ncosnovan je bil strah industrijcev, zlasti tekstilnikov, ob uzakonitvi enajsturnega delovnika, je znano ... Ob tej priliki izražene napovedi industrijskega propada je ovrgel brez-primerni procvit v ro»lednjih letih.« Tedal je šlo za enajsturni delovnik Ampak v enakem zmislu je odgovoril zadnje čase. ko je vprašanje osemurnega delovnika na dnevnem redu, na vprašanje družbe za soualno reformo ravnatelj Brauns za nemško premogovno industrijo. Izrekajoč se z a osemurni delovnik pravi: '.Zadosti znano je, da skrajšanje delovnega časa v gotovih mejah produkciji ni škodljivo.«
Neredko se ?godi, da skrajšanje delovneg* časa ne pomnoži takoj delovnega uspeha, narobe, da c"!o zmanjša produkcijo. To pa izvira, kakor kaže iikušnia, odtod, ker se povišanim zahtevam stoi iav prilagajajo in šele spoznavajo — ako n so bili že prej uverjeni o ugodnih posledic feb skrajšanega delovnega časa — to resnico. P:o(i>kcila se semintja zmanjša tudi vsled dela čez čas, ti ko da vsled skrajšanja delovnega ča^a pučakovaua telesna in duhovna izpočitost si loh ne nastopi.
Da naraščanje produktivnosti ne doseže svoje meje pri osem- ali sedeminpolurnem, niti pri šesturnem delu, dokazujejo ne preveč’ prijetna presenečenja, o katerih neredko tožilo ta-l^jkanti. Zzodi se, ako v mrtvi sezoni ali v slabih časih rcuucirajo delovni čas za polovico da se množina produkta 2manjša le za 10 o.dst<»
kov. 2e pred leti je avstrijsKi eKonom T. Hertzka izračuni!, da bi oh zaposlenjn za delo sposobnega moškega prebivalstva med 16. in 50. letom [in pri umni uporabi proizvajalnih sredstev zadoščalo poltretjeurno delo na dan za vse pogrebe avstrijskega prebivalstva na naši kulturni stopnji vštevši luksus. »Ta račun«, pripominja Bebel, »ne preseneti nikogar, kdor pozna razmere. Vzemimo, da bi pri takem zmernem delovnem času razen invalidov in bolnikov delali tudi še možje nad 50 let in mladina pod 16 leti, ravno tako velik del ženskih, v kolikor niso zaposlene za izrejo otrok, za pripravljanje jedil itd., pa bi se dal ta delovni čas še znatno skrajšati ali pa povišati potrebe.« In sicer brez uporabljanja specifičnih, rafiniranih, za delavstvo škodljivih metod za zvišanje produktivnosti dela. Tam, kjer danes kapitalistično izkoriščanje uporablja te metode, skrajšanje delovnega časa še bolj pomnožuje produktivnost.
Produktivnost je n. pr. za 100 odstotkov večja pri takozvanem amerikanskem premijskem sistemu. Ta sistem obstoja v tem. da plača fabrikant dclavcu razen dogovorjene mezde za časovno določen produkt še toliko in toliko za vsako uro, kolikor je delo prej izgotovil, torej za vsako uro — brezdelja. Ta sistem je klasičen dokaz, da napredno kapitalistično gospodarstvo špekulira na vedno večjo uspešnost mezdnega dela ne s tem, da podaljšuje, temveč da skrajšuje delovni čas kar najbolj.
Z drugimi besedami: skrajšanje delovnega časa je postalo tehničen postulat, postulat s stališča kapitala, podjetniških interesov in produkcije. Ne glede na človečanske ozire in na zvišanje telesne in duhovne sile ljudstva.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Purgarija na pota k mednarodnosti. Meščanskih fraz o nacionalizmu ni socialna demokracija nikdar upoštevala za resna mnenja, čeprav nam dan za dnem očitajo narodno izdajstvo. Prepričani smo, da se bodo lepega dne združile vse meščanske stranke, ne glede na to, za kateri narod se sedaj »žrtvujejo« in »delujejo«, ker jih bodo prisilili k temu njih skupni interesi. Cim zmagovitejša je socialna demokracija, čira širša postaja organizacija množice in čim večji je vpliv, ki ga ima na obrazovanje družbe, tem bolj potrebujejo meščanske stranke edinstva, da zgrade jez proti rdeči poplavi, ki jih preti uničiti. V urah nevarnosti pozabijo na vse, kar jih loči, nacionalno sovraštvo se razkadi najprej, samo da rešijo interese svojega razreda, samo da podaljšajo izkoriščanju življenje. Veliki nemški nacionalec dr. Steinvven-der posebno girtljivo opisuje mednarodnost meščanskih strank, ki je potrebna, da mednarodna socialna demokracija prehitro ne zadrgne vratu kapitalizma. V »Volkische Zeitung« piše na koncu raprave o delu v finančnem odseku: »Predvsem zasluži priznanje postopanje zastopnikov meščanskih strank v odseku. Prvič zaradi poguma, s katerim so nastopili za to. kat se jim zdi prav in kar je njihova dolžnost, ne da bi se ozirali na ceno popularnost, ki bi si jo bili lehko pridobili, če bi se uklonili agitaciji, ki je od vsen strani planila nanje. Drugič zaradi solidarnosti. Nemci, Cehi, Poljaki, Slovenci in Italijani so vprvič storili to, kar bi bili morali storiti že davno, kadar gre za skupne interese. Pomen skupnega dela pa sega daleč čez hipni povod; osebno smo se zbližali in marsikateri predsodki so se razpršili. In ob prihodnji priložnosti se bomo zopet našli.« Torej solidaren nastop vseh meščanskih strank, Nemcev, Cehov, Poljakov, Slovencev in Italijanov, ki so drugače Strašilo za nacionalno nevarnost, je imel uspeh. Meščanstvo bo pometalo proč vse ideale o nacionalizmu in še marsikaj drugega, kar loči poedine meščanske stranke, samo da si ohrani obstanek. Nam je skupnost meščanskih stranic prav in Čeprav je združeno meščanstvo močnejši nasprotnik, bo boj enostavnejši in jasnejši med nami in zagovorniki današnjega družabnega reda.
—	Mezdne razmere v strugi Ljubljanice.
V	petek smo opozorili javnost na škandalozne mezdne razmere, ki vladajo pri kanalizacijskih delili v strugi Ljubljanici. Kakor čujemo, tvrdka Seravalli in Pontello ni prevzela del od Rella & Neffe, temveč od alpinske stavbne družbe. SSLaj delajo v strugi Ljubljanice tri firme s. približno 300 delavci in delavstvo je izkoriščano, da je grdo. Rella & Neffe je po pogodbi z mestno obično zavezan, da plačuje svojim delavcem najmanj po 3 krone na dan. V začetku se je firma držala te svoje dolžnosti in "le bila običajna mezda od ure 40 vin. Danes pa lehko z lučjo v belem dnevu iščete delavca med vsemi 123, ki bi imel po 40 vin., vsi na novo spfe-je ti pa dobivajo le še po 30 vin. Ampak najhujše še pride! Ako je slabo vreme in morajo delavci po več ur čakati, da se zvedri in da posije solnce, ne dobe za to nič. Podjetnik misli da delavci takrat nimajo želodcev. Pri zloglasnih delih v Gruberjevem prekopu so delavci v slučaju neugodnega vremena dobili vsaj
l	K! ono odškodnine na dan in pa prosto hrano. Ako je tako pri tvrdki Rella & Neffe. ki se je pogodbeno zavezala, da bo svoje delavce pošteno plačeva a, tatofe le izgleda pri ostalih dveh firmah, ki te dolžnosti nista prevzeli Zdi se kakor da vse te firme med seboj tekmujejo katera bo bolj umazano ravnala z delavci in le čudimo se, da še niso ubogale Turka, ki je nasvetoval za dela v strugi Ljubljanice are-stante, kateri stanejo le po 1 K 80 v na dan.
larška bisaga na Viču. Viški patri se na vso moč trudijo, da bodo imeli od birme Čim večji dobiček. Ne le to, da hočejo imeti za botre le klerikalce najčistejšega kalibra, ki se razumejj na »ofre«, temveč prepovedali so tudi vsakemu botru po več birmancev. Vsak birmanec mora imeti svojega botra. Ce bo več S,v-V,e5 bo v'ofra<<’ tak° Sklepajo. Mnogo otrok k v«S" v ^'l0- da "e »»“o
k v'»ki birmi, ki ni nič drutrocra npa-n nesramno odiranje. Opozicija proti fcror zmS viških tonzimrancev se je pa sedal zbudila tudi
že med — birmanci, ker je že več dečkov izjavilo: »Ne grem k birmi, Če ni moj boter »rde-čepintar«.«
— Z mestnega magistrata. Danes in jutri snažijo uradne prostore mestne blagajne, mestnega knjigovodstva in mestnega gospodarskega urada. Omenjeni prostori so vsled tega danes in jutri za promet s strankami zaprti.
— Umrli so v Ljubljani:	Sestra	Klotilda
Božič, usmiljenka, 31 let. — Ivan Dovč, rejenec,
3 mesece. — Franc Tominec, dninar, 32 let.
— Od zgradbe belokranjske železnice. Del proge od novomeškega predora proti kolodvo-ru.ki doslej še ni bil začet in katerega zgradbo si je država še pridržala, je zdaj tudi oddan v delo. Zgradbo tega dela se je poverilo tvrdki iz Celovca in sicer baje podjetju Madelle in drug. Ob novomeškem predoru so zdaj pričeli urejevati vznožje nasipa. Z neprijetnimi raz-strelbami v predoru so že prenehali. Te dni se je pričelo tudi nadaljevanje kopanja kapiteljskega hriba desno ob Kolodvorski cesti. Glavni predor čez Gorjance bo že 1. maja prevrtan. Sredi gore so baje naleteli na veliko brezno, katerega so premostili, ker ga vsled globočine niso mogli zasuti.
— Ni vse zlato, kar se sveti, in ni vse dobro, kar nam hvalisa vsiljiva reklama. Pri nakupovanju blaga moramo Liti previdni in paziti na kakovost. Kar se na pr. kavnega pridatka tiče, je gotova stvar, da je najboljša Kolinska kavna primes in se najbolj izplača ta kavni pridatek kupovati. Vse naše gospodinje so to že spoznale in zato zahtevajo v trgovinah samo Kolinsko kavno primes z znamko »Sokol«, posebno še. ker ta kavni pridatek ni le najboljši, temveč tudi edino pristno domače blago.
— Kinematograf »Ideal«. Nihče nai ne zamudi senzacijske slike »Obleganje Odrina«. Vidijo se bojni prizori, pretresljivi in žalostni. Velik vtisk je napravila drama »Lomilka src«, ki je očarala res vsa srca. Jutri velika senzacija »Zadnja pota kapitana Scotta«.
Štajersko.
— Legar v Trbovljah. Legar ki je ugrabil dvajsetim osebam življenje, je skoro popolnoma ponehal: vendar je strogo paziti na zdravstvene predpise, da se epidemija znova ne pojavi.
— Delavec nič ne riskira. (Dopis iz Trbovelj.) V rudniku je zasula zemlja 341etno delavko Alojzijo Povšič., ki je bila takoj mrtva.
— Požar v papirnici v Gratvveinu. V soboto smo že poročali, da je uničil požar veliko skladišče papirnice v Gratvveinu. Skoda, ki jo je povzročil ogenj, je ogroman, znaša čez 700.000 K. Takoj po izbruhu ognja so ustavili obrat po vseh delili tovarne, da so delavci pomagali pri gašenju. Ker je zgorelo le skladišče, ni obrat v papirnici prekinjen. V petek so zopet začeli delati v vseh oddelkih. V papirnici v Gratvveinu je gorelo že večkrat. Zadnjikrat leta 1911. Takrat je zgorela tovarna za izdelovanje celuloze in škoda je znašala nad 300.000 K.
— Velika tatvina. Peter Mesurec, veleposestnik v Št. Juriju v Slovenskih goricah je bil okraden na velikonočno nedeljo za več kot
80.000	kron.
Goriško.
— Preložena tiskovna pravda. V petek se je imela vršiti zadnja porotna obravnava v tem porotnem zasedanju in sicer proti sodru-gu Alfredu Calliniju, katerega toži mazzinjan-sko društvo »Camera di Lavoro« zaradi raz-žaljenja časti potom tiska. Razprava se ni mogla vršiti, ker je bilo izžrebanih šest slovenskih porotnikov, ki ne razumejo italijanskega jezika.
— Zaradi uboja obsojen. V torek se je moral zgevarjati pred goriškim porotnim sodiščem Miha Marega, pristojen v St. Ferjan, stanujoč za Ražonerji v Gorici. V noči od letošnjega pustnega torka na pepelnico sta se poslavljala od pusta on in njegov znanec in sosed Ant. Pertot. Ko to prišla iz krčme domov, se je Pertot. Ko sta prišla iz krčme domov, se je doma razsajati. Streljal je skozi okno in lotil se je tudi žene. Ta je zbežala k Pertotu ter ga je prosila, naj gre tolažit njenega moža. Pertot je uslišal njeno prošnjo, podal se je na stanovanje k Maregu ter ga začel miriti. Marega pa se je spravil tudi nad Pertota, zahteval je od nega, naj mu takoj vrne goldinar, katerega mu je isti večer posodil ter mu žugal, da ga ustreli, če tega ne stori. Pertot ni mogel ugoditi Mare-govi zahtevi, ker ni imel goldinarja. Marega je ustrelil trikrat na Pertota. Pertot se je mrtev zgrudil na tla. Uspeh sodne preiskave je bil ta, da je državno pravdništvo tožilo Marego zaradi zločina umora. Marega se je skliceval na sv.ojo popolno pijanost ter tudi trdil, da ga je hotel Pertot napasti in da je torej izvršil svoje dejanje v silobranu. Zaslišane priče pa so vse take trditve ovrgle, vsled če§ar se je glasil ( pravorek porotnikov:	Marega ni sicer kriy, umora, pač pa ubojstva, na kar ga je sodni dvor obsodil na triletno težko ječo.
— Star grešnik. V sredo je sedel v Gorici na porotni klopi 821etni Valentin Jazbec iz Sv, Tilha pri Komnu. Ta stara pokora jih je nakuhala v svojem življenju vse polno in vsakovrstnih. Kaznovan je bil Jazbec; že v Kopru, v Trstu, v Ljubljani, v Ajdovščini in v Komnu.
V	sredo ga je tožilo državno pravdništvo zopet zaradi goljufij in zaradi tatvine. Nabrisal je namreč Ivana Doplikarja, posestnika, krčmarja in mesarja v Dornbergu za 1000 K, katere je izvabil od njega, ker mu je obljubil, da bode zanj kupoval klavno živino. Pod pretvezo, da bode nosil denar visoke obresti, je izvabil Francetu Mozetiču v Biljah 800 K, pod enako pretvezo je dobil od Josipa Vovka iz Bilj 300 K. na kar je izginil. V Trstu pa je izmaknil vinskemu trgovcu Matevžu Savronu iz Topolovca, katerega je izvabil, da sta šla v neko ljudsko prenočišče skupaj spat, 1400 K. Stari grešnik, ki je pred preiskovalnim sodnikom. ko je bil večkrat zaslišan, vsakikrat dru-
gače govoril je hotel v sredo, kakor je rekel, vse po pravici povedati; in zato je na dolgo in široko pripovedoval, da je od goreimenovanih res dobil denar, pa ne toliko, kolikor oni pravijo, marveč manj, in sicer da pojde ž njim v Videm ter dobi tam od nekega gospoda za pravi denar veliko več ponarejenega denarja, katerega bi jim potem prinesel. Dostavil pa je. da ni bil nikdar pri kakem takem gospodu in da ni tudi nikdar mislil kaj takega storiti, ampak da je na ta način le hotel priti do denarja, s katerim bi si pri svoji kupčiji pomagal, katerega pa ne bi bilo treba vrniti, kadar bi oni hoteli, ampak le tedaj, kadar bi on hotel; kajti vsi štirje bi se bali tožiti ga, ker bi morali biti kaznovani tudi oni, ker so mu v označen namen dali denar. A porotniki niso hoteli verjeti ti Jazbečevi »pravični in resnični« »štoriji«, marveč so verjeli opeharjenim pričam na podlagi njih pravoreka je prisodil sodni dvor Jazbecu tri leta težke ječe. poostrene z enim postom vsak mesec. Jazbec je bil aretiran v Solkanu dne 25. januarja t. I. Dan poprej je na solkanskem poštnem uradu vložil v poštno hranilnico 1400 kron. Drugih 400 K je imel shranjenih pri neki Mariji Kancler v Solkanu. Osleparjen in ukraden denar znaša 3500 K. Opeharjeni si pa morejo razdeliti le 1800 K.
—	Zaradi posilstva. V četrtek se je vršila porotna obravnava proti 201etnemu Avgustu I3atan iz Kormina zaradi posilstva. Batan ie bil oproščen.
Občinske volitve v Trstu.
Reklamirajte pravočasno!
Da olajša kontrolo volilnih imenikov, je naša stranka otvorila sledeče reklamacijske urade:
V mestu:
. I. V ulici Pozzo bianco št. 9 (v poslopju zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne).
II. V gostilni »International« v ulici Boccaccio 2. I.
III. V kavarni Union, ulica Caserma št. 9.
IV. V prostorih zveze občinskih uslužbencev v ulici Stadion št. 20.
V. V gostilni »Al Tram elettrico« v ulici G i u I i a št. 56.
VI. V »Delavskem domu«, ulica Madon-n i n a 15, pritličje.
VII. V društveni gostilni v ul. deli’ E r e m o štev. 124.
VIII. V prostorih poleg zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne, ulica d e 11’ I s t r i a štev. 602.
IX. V gostilni »Alla citta di Klagenfurt« v A n d r o n a sv. E u f e m i j a, vogal ulice Pro-montorio.	v	v	p
X. V gostilni » International« v ulici G i a n R i n a 1 d o C a r 1 i 10.	o	o
V okolici:
Skedenj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščeni »Delavskih konsumnih zadrug«.
Sv. M. Magdalen’a spodnja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« pri Lukežiču št. 1062.
S v. M. M a g d a 1 e n a zgornja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna Alla Vittoria«),
Ro col zgornji: V gostilni »Jura« na Lovcu.
Ro col spodnji. V gostilni »AU-Orcln-dea«.
S v. I v a n : 1. V gostilni »pri Cecu« v ulici S. Cilino. 2. V gostilni »Al Boschetto« v ulici Giulia.
Vrdelca: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio.
Kolon j a: V gostilni novega gospodarskega društva.
V Sv. Križu:	V	prostorih podružnice
»Ljudskega odra«.
Kontovelj:	V	prostorih	»Delavskega
izobraževalnega društva«.
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«.
Greta: V prostorih delavskega izobraževalnega društva (Društvena gostilna).
B a r k o v 1 j e : V gostilni Starc (po domače »Bužič«) na zgornji cesti.
V naslednjih dneh se otvore^ reklamacijski uradi še v Opčinah in Trebčah. — Vsi ti uradi so na razpolago volilcem vsak dan od 7. do 9. ure zvečer, v nedeljah pa ves dan.
Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo v imenovanih volilnih uradih, ako so vpisani v volilne imenike.
Glavni volilni in reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ulica Madonnlna 18.
KDO IMA VOLILNO PRAVICO?
Volilno pravico v IV. mestnem In II. okoll-čanskem volilnem razredu ima, kdor
1. je avstrijski državljan;
2. je dovršil do 3. marca t. 1. 24 let;
3. je bival do 3. marca 1.1. najmanj tri leta v tržaški občini, bodisi v mestu ali okolici.
Kdor ustreza navedenim zahtevam, ^ma volilno pravico; ako ni vpisan v volilnem imeniku, mora reklamirati in s potrebnimi listinami dokazati, da je do 3. niarca t. 1. dopolnil 24 leto da je bival do 3. marca najmanj tri leta v občini. Kdor reklamira, mora torej prinesti v naše reklamacijske urade vojaško knjižico. Kdor ni bil vojak, pa nai prinese domovnico. krstni list ali matični Izpisek. — Delavske knjižice so veljavne le tedaj, ako jih je izdalo županstvo, v katero je dotičnik pristojen. Vsem, ki reklamirajo, priporočamo, naj poskrbe za eden naštetih dokumentov. Delavsko knjižico je prinesti le tedaj, ako nima dotičnik na razpolago nobenega drugega dokumenta.
Potrdilo o triletnem bivanju v tržaški občini oa izdala policija. V. onih krajih okolice.
ki ne spadajo več v področje policije, pa oro!. ništvo.
V III. mestnem In I. okollčanskem volilnem razredu pa imajo volilno pravico vsi oni, M plačujejo najmanj 20 K osebnega ali 10 kroa reelnega davka.
Volilcem priporočamo, naj se potrudijo takoj in pogledajo v volilni imenik, ako so vpisani ali ne. Kdor ni vpisan ali je napačno '/pisan ali ima napačno hišno številko, naj rekla-mira. Vsak dobi vsa potrebna navodila v na« šili reklamacijskih zgoraj navedenih uradih.
28. t. m. ob 2. popoldne poteče reklamacijska doba. Kdor se Še ni, naj se torej prepriča takoj, ako je vpisan in ako ni, nai reklamira.
Vestnik organizacij.
Šišenska podružnica „Vzajemnosti" naznanja tli priredi v nedeljo, dne 1. junija - v slučaju slabega vremeni 8. junija — veliko vrtno veselico v korist svoje knjižnic*, ter prosi vse sodružne organizacije, da na ta dan ne prfc» jajo svojih vcselic, oziroma izletov.
Knjižnica Šišenske podružnice „Vialemnostl‘‘ »e « sredi aprila otvori Knjige, so že pri knjigovezu, potrebne tiskovine so tudi gotove. Zelja šišenskih sodrugov se torej vkratkem Izpolni, imeli bomo knjižnico izbranih leposlovnih knjig. Ob tej priliki opozarjamo člane, da agitirajo med svojim! znanci in prijatelji za pristop k podružnici Cim vei članov bo imela, tem več koristi bc lahko nudila svojim članom.
Moščanska podružnica „Vzajemnosti“ ima sejo r sredo 9. aprila ob 8. zvečer v gostilni pri Dimn
Odbornva seja šentjakobske podružnice Vzalem-nosti“ bo danes v pondeljek 7. aprila ob 8. zvečer v drU' štvenih prostorih, Selenburgova ullica 6, II. nadstropje.
Umetnost in književnost.
Vladimir Knaflič: Vseučilišče v Trst! Spomenica slovenski javnosti. Gorica Tisk' »Go-riške tiskarne«. Cena brošuri 30 vin.
Razpoloženje v Črni gori.
V reviji »Siiddeutsche Monatshefte« pripo veduje zdravnik in profesor Diiring o vtiskih, ki jih je dobil na Cetinju, ko je tam zdravil ranjence. Profesor Duringa poročilo kaže prav jasno kako nepremišljena in katastrofalna je avstrijska zunanja politika. Dr. Diiring pripoveduje med drugim:
Prvi vtisk, ko stopi človek v to črnogorsko kamenito puščavo in ko je videl »doline« (med skalovjem ležeče njive) je ta: kako more takšna dežela preživljati ljudi — in zbujati »ljubezen do domovine?« Potem vidi človek to kraljestvo — njegovo prebivalstvo je tako številno kakor v kakem nemškem srednjevelikem mestu. Ali kadar spoznamo te ljudi: v vseh živi ena ideja. Čisto ob strani pustimo če je upravičena ali ne, Če je napuh ali blaznost — ideja živi v njih, v vseh, mogočna in velika je, vse prevladajoča. Obzorje poedinca je gotovo tesno — ampak v tem svojem tesnem obzorju je
—• včasih s preveliko samozavestjo — Osebnost z mnogo bolj izrazito, razvito in zavedno indivi-dualiteto kakor nas eden. Ideja je, da se mora vendar že enkrat rešiti domovina iz spon Turčije, da mora dobiti prostora in možnost do razvoja. Skader je okno v svet — Skader mora postati naš ali pa poginemo — tako misli vsakdo, kralj in vojak, uradnik in neuradnik; in vsi tujci, s katerimkoli sem govoril, so enako mislili. Nisem politik, ne morem razsoditi, če je avstrijska politika dobra ali slaba, upravičena ali neupravičena — ali sovraštvo in ogorčenost proti Avstriji, povsod pri Srbih po Dalmaciji in Črni gori, je velikansko; in na nas Nemce iz rajha, zaveznike Avstrije, odpade precejšen del tega sovraštva. Ravno tujci, ki so v stanc presojati položaj, diplomatje, so mi dejali, da avstrijska politika nerazumljiva. Avstrija bi dobila simpatije balkanskih Slovanov, če bi spretno nastopala. Ali zavzemanje za Albanijo, ki ni ši nikjer in ki sama v sebi nima možnosti #0 razvoja, in zapostavljanje črne gore, ki se mora zadušiti v svojih tesnih razmerah' in v svojj bedi, to se jim zdi nespametno in nepravično.
Grozne izgube, manj in bolj jasno čuvstvo. da gre za življenjsko vprašanje dežele in dinastije, volja, ki je ne omaja nobena sila: »Skader mora postati naš«, to vse ustvarja globoko, trpko razpoloženje. Od kralja do zadnjega moža velja: Skader mora pasti; če smo notri — kdo nas bo izganjal? Če se sklene mir s Turčijo
—	tedaj se pomerimo z Albanci za Skader. In že danes ni več vojna za Skader črnogorsko-turška, temveč črnogorsko-albanska. Hasan Riza paša je bil umorjen od Albancev, ker je hotel predati Skader.
Težko je, celo nemogoče, da bi si ustvaril lastno mnenje, ne da bi natančo preštudiral zgodovino v deželi sami. Pa saj tudi nočem nič drugega pribiti nego to, da je razpoloženje proti Avstriji silno sovražno, strah zbujajoče, pri avstrijskih in neavstrijskih Srbih na Hrvaškem, v Dalmaciji, Srbiji in Črni gori. Ako vzamejo črroftici Skader, tedaj postane položaj prav golcvo zelo resen. Potem ostane le Avstriji naloga, da izžene Črnogorce; to pomenja — PO mnerju, ki vlada splošno na Cetinju (ne le v črnogorskih krogih) — vojno s Srbijo. Ali bi Rusija res potem molčala? Skader je brez-
V.vomno zelo resno vprašanje!
J elo zanimivo je biio zame. ravno ker poznam precej dobro turško ljudstvo, spoznati tudi njihove balkanske sovražnike. Srbe. Razumem Turke in Srbe — ali prihodnjost gr« Slovanom in mislim, da je tudi bodočnost Avstrije odvisna od pravega razumevanja in asimilacije Srbov, cd katerih je velik del v Dalmaciji, na Hvvačkem, v Bosni in Hercegovini.
Delavsko gibanje.
Stavka železničarjev na Španskem. It
Madrida poročajo: Guverner v Huelwi Je sporočil vladi, da nameravajo vsi železničarji proge Huelvva-Zafja stavkati. Tudi med delavci bližnjega distrikia Rio Tinto je veliko razburjenje. Vlada se boji, d« se bo tudi 22.000 rudarjev pridružilo iz solidarnosti stavkajočim železničar, lem in zato je odposlala orožništvo in yoja-itvo.
Balkanski in mednarodni položaj.
Mednarodno brodovje je blokiralo črnogorsko obal. Poveljnik je angleški podarmiral Burney. Na poziv, naj opusti obleganje Skadra, odgovarja Crna gora, da obžaluje nasilje, s katerim kršijo velesile nevtralnost, ampak ubogala ne bo.
mornariška demonstracija.
Enajst ladij.
Bar, 7. Mornariško demonstracijo proti Črni gori izvršuje enajst bojnih ladij. Vsa eskadra je razdeljena v dve diviziji. Na severni strani leže štiri avstrijske vojne ladje, nemška »Bres-jau« in dve italijanski križarki; južno od Bara, približno štiri morske milje od obrežja so ena avstrijska, dve angleški in ena francoska ladja. Dvoje avstrijskih torpedovk leži pred Spičeni. Ladje posameznih držav so se pri prihodu vzajemno pozdravljale s streli.
Blokada.
Dunaj, 7. Poveljništvo mednarodnega bro-ciovja proti črni gori je dobilo pooblastilo, da ukrene vse potrebno za blokado črnogorskega obrežja. Doslej ni nobenega znamenja, da namerava kralj Nikola popustiti.
Poveljnik Anglež.
Dunaj, 7. Poveljnik mednarodnega brodovja ga demonstracijo proti Črni gori je angleški pod-admiral Cecil Burney, poveljnik bojne ladje »King Edvvard VII.«
Poveljniški svet.
Rim, 7. Iz Bara poroča »Agenzia Stefani«: »Ko je priplula angleška bojna ladja »King Edvard VII.«, ki ima podadmirala Burneyja za poveljnika, v črnogorske vode, je ,Burney kot najstarejši admiral in poveljnik mednarodnega bro-ilovja sklical vojni «vet.«
Poziv Črni gori.
Dunaj, 7. Po prvem posvetovanju poveljnikov mednarodnih ladij je vrhovni poveljnik, angleški podadmiral Burney odposlal črnogorski vladi brzojavno naznanilo, da ie mednarodno brodovje priplulo z mandatom velesil v črnogorske vode. Brzojav poziva črno goro, da se uda sklepom velesil in opusti obleganje Skadra.
Odgovor črne gore.
Cetinje, 7. Črnogorska vlada je dobila od angleškega podadmirala gospoda Bnrneya obvestilo o prihodu mednarodnega brodovja v črnogorske vode in o njega namenu, da izsili od Črne gore opustitev obleganja Skadra. Črno-gorski ministrski predsednik je brzojavno odgovoril, da jemlje prihod ladij na znanje, obenem pa globoko obžaluje, da imajo velesile s svojim brodovjem namen izvršiti na Črno goro pritisk in tako prekršiti nevtralnost, ki so jo bile obljubile od začetku vojne. Vlada izjavlja, 'da je črna gora že označila svoje stališče v ska-dersketn vprašanju in da ga ne more izpreine-niti zaradi pritiska, ki obstoja v navzočnosti mednarodnega brodovja.
Akcija omejena.
London, 7. Akcija proti Črni gori je doslej omejena na blokado črnogorskega obrežja Poveljniki ladij imajo stroge inštrukcije, ki določajo akcijo, katere ne smejo presegati. V okviru naloge, ki je brodovju odkazana, se vrše vsi koraki na ukaz vrhovnega poveljnika in po posvetovanju poveljnikov posameznih velesil. Razširiti se more akcija edino vsled sklepa velesil.
Avstrijska zahteva.
Rim, 7. V tukajšnjih diplomatičnih krogih pravijo, da Avstrija zelo pritiska za hitro rešitev črnogorske zadeve. Predlagala je, naj poveljništvo mednarodnega brodovja pozove^ črnogorsko vlado, da preneha črnogorska vojsKa z obleganjem Skadra, preden mine 24 ur. Ako Se Črna gora ne pokori, naj se tedaj nemudoma izkrca vojaštvo. V poučenih krogih zatrjujejo, Ha Avstrija ni našla soglasja pri drugih velesilah. Zlasti zahteva Anglija, da se da Črni gori vsaj tridneven rok.
Črnogorska uljudnost.
Cetinje, 7. Črnogorska vladaj je ukazala oblastim v Baru, pred katerim križari^ mednarodno brodovje, naj v vsakem slučaju, če pridejo v dotiko s štabom in častniki mednarodnih ladij, nastopajo z največjo uljudnostjo. Ako bi se od strani brodovja storili kaksm militaristični koraki, naj se tudi od črnogorske strani militaristično odgovori.
Kaj je z blokado?
Dunaj, 7. Po zadnjih tukajšnjih vesteh efektivna blokada črnogorskega obrežja še ni izvršena. Z ozirom na vojaške transporte za Crno goro predlaga Avstrija blokado tudi za albansko Obrežje.
Blokada efektuirana.
London, 7. Efektivna blokada črnogorskega Obrežja v zmislu sklepa velesil je od mednarodnega brodovja po normah mednarodnega prava Izvršena.
SKADER.
Nikola ne pusti Skadra.
London, 7. S Cetinja poročajo, daje črnogorski kralj Nikola povabil vse vojne dopisnike angleških listov, ter jim v nagovoiu dejal, naj ostanejo na Cetinju, češ sedaj postane šele z -nlmlvo. Časnikarji so vprašali kralja, če želi evropsko vojno. Nikola je odgovoril: ».laz zahtevam pravico, meni ni nič mar, kaj hoče fc-ropa. Doslej Je Črna gora žrtvovala štirideset milijonov frankov in desettlsoč človeških življenj. Naj li bo vse to zaman? Skader ie naše
življenje; če je treba, pademo zaradi njega vsi v boju.«
Esad paša nc kapitulira.
Pariz, 7. »Matin« javlja iz Belgrada: V soboto popddne je poslal, srbski vrhovni poveljnik oblegovalne armade parlamenterja k poveljniku Skadra Esad paši s pozivom, naj sc uda. in s tem prepreči nadaljnje prelivanje kivi in grozne posledice bombardiranja. Esad paša le odgovoril, da se bo bojeval do zadnjega moža.
Nobenih vesti izpred mesta,
Cetinje. 6. Od armade izpred Skadra ni nobenih novih vesti.
MIROVNO VPRAŠANJE.
Odgovor balkanske zveze.
Sofija, C. Včeraj je vlada izročila zastopnikom velesil ogovor na njih noto z dne 22. marca, s katero so zaveznikom naznanili svoje predloge, ki naj bi služili za podlago mirovnega pogajanja. Nota zaveznikov se glasi.: Zavezniki izrekajo velesilam svojo zahvalo za trud, s katerim pospešujejo sklep miru, in sprejemajo z odkritosrčno željo, da bi jim olajšali nalogo, od velesil predlagane pogoje posredovanja s sledečim pridržkom: L Ob priliki definitivne določitve tracjjske meje se sprejme črta, ki je predlagana v pogojih velesil, za podlago, ne pa za definitivno mejo. 2. Egejske otoke odda Turčija zaveznikom. 3. Zavezniki menijo, da morajo vnaprej poznati nameravane meje Albanije,, in upajo, da se bodo vjemale, z onimi, ki so jih predlagali v Londonu. 4. Zahteva vojne odškodnine naj se načeloma sprejme, da se deloči nje višina, pa naj se prepusti komisiji, ki se bo bavila s finančnimi vprašanji in v kateri nai bodo zavezniki zastopani. 5. Zavezniki soglašajo s tem, da prenehajo vojne operacije tisti hip, ko bodo navedeni pogoji ugodno sprejeti in doseženo soglasje.
Odgovor v Srbiji.
Belgrad, 6. Uradno javljajo, da je bil zastopnikom velesil včerai izročen odgovor na njih posredovalni predlog. Odgovor se vjerna z onim. ki je bil podan zastopnikom velesil v Sofiji.
Odgovor velesil.
Sofija, 6. Ministrskemu predsedniku in ministru za zunanje zadeve Gešovu so zastopniki velesil podali sledeče naznanilo na odgovor zaveznikov: V ta namen, da se doseže konec vojnih operacij, izjavljajo velesile, da se mora sprejeti direktna črta Enos-Midija, in da se pridržujejo vsa vprašanja finančnega vprašanja posebni komisiji v Parizu, katere se udeleže tudi delegati vojskujočih držav.
Sasonov q balkanskih vprašanjih.
Peterburg, 7. Peterburška brzojavna agentura javlja: Poročila časopisov o vprašanjih, o katerih se je minister za zunanje zadeve Sasonov zabaval s člani dume, so deloma netočna.
deloma pa izmišljena.
(Ta poročila so biia sledeča: Zastopnikom dume, ki so bili pri ministru Sasonovu povabljeni na čaj, je ta najprej razložil politični položaj. Več poslancev, med njimi tudi predsednik Rodžjanko, so podali ministru vprašanje, na katera je obširno odgovarjal ter citiral dokumente in korespondence ruskih zastopnikov v tujini. Minister Sasonov je dejal, da se Rusiji ni bati vojnih zapljetljajev. Zahteve balkanskih zaveznikov se bodo več ali mani izpolnile; naj-manje bo zadoščeno črni gori, ker ne dobi Skadra. Minister misli, da prepir zaradi bolgarsko-srbske meje ne izključuje komplikacij. Razvoj bojnih operacij žene Srbe veliko bolj proti jugu, kot določa zvezna pogodba. Doslej sta oba dela temu vprašanju pripisovala malo važnosti, ker se je upalo, da bo ruski car vrhovni razsodnik. Toda zadnje čase se Srbi Izogibljejo taki rešitvi. Kar se tiče Dardanel, misli minister, da to vprašanje ni zrelo. Bilo bi nevčasno, razvijati to vprašanje, ne da se prej dožene držanje Rusije in njenih zaveznikov v evropskem koncertu.
—	Kaj je v tem poročilu netočno, in kaj izmišljeno, tega ne pove oficiozni popravek. A prav to bi bilo zanimivo.)
BOLGARSKA IN RUMUNIJA.
Silistrija bo rumunska?
Peterburg, 7. Dasi se ima sklep poslaniške konference, ki razpravlja bolgarsko rumunski spor, objaviti šele, kadar bo definitvno sprejeto posredovanje velesil med balkanskimi zavezniki in Turčijo, ter se prične glavno mirovno pogajanie, zatrjujejo vendar v poučenih krogih, da so velesile sklenile, da ima Bolgarska oddati Silistrijo Rumunski. ki je dolžna odkupiti od Bolgarske javne zgradbe v mestu ter odškodovati Bolgare, če hočejo zapustiti mesto.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 7. V poučenih krogih zatrjujejo, da državni zbor ne bo sklican, dokler trajajo ho-matije na Balkanu, ker hoče grof Stiirgkh na željo grofa Berchtolda preprečiti, da bi se parlament dotaknil Berchtoldove zunanje politike in Jo podvrgel kakšni kritiki. Nemško-nacionalna zveza in krščanski soclalci so o tem Informirani in soglašajo z nazorom vlade.
DVAJSETI DEŽELNI KONGRES NIŽJEAV-STRIJSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE.
Dunaj, 6. V okusno ozaljšani vrtni dvorani favoritenskega »Delavskega doma« se je zbral
včeraj dvajseti zbor socialno demokratične stjjanke na Nižjeavstrijskem. Po pozdravnem nagovoru sodr. Korblerja, ki se je zlasti toplo spominjal zaslug pokojnega Schuhmeierja, je v imenu nemškega strankinega vodstva pozdravil kongres sodr. Schrammei, za državnozborsko frakcijo posl. sodr. Seitz, ki ie z ostrimi besedami ožigosal balkansko politiko avstrijske diplomacije, in za češko socialno demokratično delavsko stranko sodr. Stein. Tajniško poročilo je podal sodr. Bretsclineider. Poročilo omenja z zadovoljstvom uspehe, ki si jih jc priborila socialno demokratična stranka v nižjeavstrij-skih občinah. Število lokalnih organizacij sc je povečalo, število organiziranih pristašev je na Dunaju za 3000 naraslo, na deželi nekoliko upadlo vsled gospodarske depresije. Blagajniško poročilo je podal sodr. Chaloupka. poročilo dežclnozborske frakcije poslanec sodr. Sever in je zbor deželnemu strankinemu zastopstvu podelil odvezo in deželnozborskj frakciji izrekel zaupanje. Živahna razprava sc je razvnela o strankinem tisku, v katero sta posegla med drugimi: sodr. dr. Renner, ki se je izrekel za ustanovitev lokalnih okrajnih listov in sodr. dr. Ellenbogcn, ki je predlagal poseben odsek, sestavljen iz članov dež. zastopstva, strankine eksekutive in dunajskega zaupniŠkega zbora, kateri naj preštudira napake in vrzelji v sedanjem orgf nizmu strankinega tiska in naj izdela reformne predloge in nasvete. Predlog je obveljal soglasno. — Danes je na dnevnem lrdu novi organizacijski štatut in deželnozborska volilna reforma.
DOPOLNILNA VOLITEV ZA POSLANCEM SCHUIIMFJERJEM.
Vladno zavlačevanje.
Dunaj, 7. Vzlic izrecnemu j^redpisu državnozborskega volilnega reda še sedaj r.i razpisana dopolnilna volitev v Leopoldstadtu za pokojnim poslancem Schuhmeierjem, dasi bo skoro že dva meseca, odkar j,e mandat nezaseden. V imenu nemškega socialno demokratičnega strankinega vodstva se je napotil sodrug Seitz k ministru notranjih zadev, baronu Hei-noldn, da protestira proti temu nepostavnemu zavlačevanju dopolnilne volitve. Baron Hel-nold je odgovoril sodr. Seitzu, da se vlada hoče Izogniti, da bi se volitev vršila sočasno z razpravo proti atentatorju Kunschaku; počakati namerava, da bo razpisan rok za to razpravo. Sodr. Seitz je ponovil svoj protest proti zavlačevanju, ki ne more imeti drugega cilja, kakor da pomaga krščanskim socialcem. •
OBRAVNAVA ROTI »ATENTATORJU« FREIBERGERJU.
Freiberger obsojen na dveletno ječo.
Dunaj, 6. Pri obravnavi izpove Freiberger. da je bil ogorčen nad krščansko socialno stranko, ko je bral o Schubmeierjev umoru. Da je hotel maščevati Schuhmeierjevo smrt, ker ni socialno demokratična stranka delala nikakih priprav za maščevanje. Nato se jezi na svojega stanovanjskega gospodarja, češ, da ga je izdal, čeprav je sodrug in tekel s pismom takoj na policijo. Pravi, da je bolan na živcih. Freiberger je obtožen zaradi nevarne grožnje, ker je na policiji vsakemu pripovedoval, da bo umoril Kunschaka, kakor hitro da ga izpuste. Freiberger je imel pri sebi nabasan revolver. Ako pa bi bil streljal z njim, bi se najbržc razletel. Freiberger je bil že večkrat zaprt, enkrat tudi zaradi požiga pet let. Nato razglasi pred-sdnik sodbo: dve leti težke ječe. Na predsednikovo vprašanje, če se hoče poslužiti še kakih pravnih sredstev, izjavi Freiberger, da ne, ker noče podaljšati svoje kazni. Na preiskavo duševnega stanja očitno abnormalnega človeka ni nihče mislil.
SPLJETSKI ŽUPAN PRED CELOVŠKO PORO 10.
Celovec, 7. Bivši spljetski župan Katalinič Jeretov, ki je vsled nekega govora obtožen zaradi veleizdajstva, se bo moral zagovarjati pred celovško poroto.
ERAZMO BARČIC UMRL.
Reka. 6. Včeraj je tukaj umrl bivši poslanec v hrvaškem saboru Erazmo Barčič. Dosegel je starost 83 let. Med člani meščanskih strank je bil Barčič najsimpatičnejša prikazen, in svoj čas je igral v hrvaški politiki veliko vlogo. Rojen je bil na Reki. in je pripadal stari patricijski rodbini. Na Reki ga je poznal iakorekoč vsak otrok, in tudi njegovi politični in narodni nasprotniki so ga zelo čislali. Študiral je na Reki, v Italiji in na Dunaju. Že v mladosti se je navzel svobodomiselnih idej, in njegova natura je bila pristno revolucionarna. V svojem stanovanju na Reki je imel slike in kipe vseh znamenitejših revolucionarjev. Bil je vedno hrvaški narodnjak, a razlikoval se je bivstveno od navadnih nacionalistov. Ko je padel absolutizem, je razobesil na svoji hiši v znamenje svojega stremljenja po enakopravnosti poleg hrvaške tudi madjarsko zastavo. Politični razvoj ga je seveda privedel kmalu v skrajno opozicijo na-pram madjarstvu. Prišel je v pravaško stranko. Ali z njenimi separatistično hrvaškimi nazori se ni nikdar strinjal. Nikdar ni bil sovražen Srbom, in ko mu je sin padel v dvoboju, pa ga katoliška cerkev ni hotela pokopati, mu je napravila srbska pravoslavna cerkev na Reki pogreb, kakor da je bil njen član. Ko se je starče-vičanska stranka vedno boljinboli pogrezala v nazadnjaštvo, je Barčič izstopil. Pri nasprotnikih je bil razupit za »panslavista«, kar pa nikdar ni bil, četudi je v nasprotju s pravaši vedno zagovarjal vzajemnost z drugimi Slovani. Ruski carizem je tembolj sovražil, čimbolj je spoznaval njegovo krvavo tiranstvo. V hrvaškem saboru je Barčič zastopal volilni okraj Bakar. V Khuenovi dobi, ko je bila opozicija v saboru takorekoč decimirana, se je zaman trudil, da bi pripravil Barčiča ob mandat. Nekolikokrat je Barčič, kateremu je bil sicer socializem neznan, Simpatično nastopil za delavske zahteve. Ko je Rauch postal ban, je bil Barčič starostni predsednik in je s svojim hrabrim otvoritvenim govorom napravil velik .vtisk.
LUKALS.
Budimpešta, 7. Vse časopisje se obširno bavi s sobotno sodbo kraljevske stolice, ki je razveljavila sodbo prve inštance v procesu Lu-kacs-Desy in ukazala novo razpravo z dokazil-nim postopanjem. Oficiozni listi so v očitni zadregi, pa se trudijo na vse načine, da bi našli kakšno razlago, ki bi bila ugodna za Lukacsa.
Z veseljem, kateremu se pozna, da je prisiljeno, »konstatirajo«, da je zdaj sodišče ustvarilo pravno podlago, na kateri se lahko pojasni vsa zadeva. Take podlage seveda ni bilo treba iskati in Lukacs je tudi ni iskal, temveč se ji je izogibal, kakor je le mogel. Nihče ne bi bil pre-pi ečil dokaza resnice pri prvi inštanci, ako bi bil hotel Lukacs. Ali on ni hotel. Prav tako je bila prilika za pojasnilo v parlamentu. Pa tudi tam Lukacs ni hotel jasnosti. V državnem zboru se je pozival na sodišče, pri sodišču se je njegov držami pravdnik pozival na parlament. V krogih vladne stranke se ne upajo več tajiti, da je prišel denar v njeno blagajno, ampak skušajo predstaviti stvar tako, kakor da bi bila popolnoma v redu, češ vsakdo lahko daruje volilnemu skladu, kolikor hoče, in Lukacs je gotovo oddal ves denar do zadnjega vinarja strankini blagajni. Toda če je to tudi storil, kar še ni dokazano, je njegovo panamstvo gotovo, kajti denar je po pravici pripadal edino državni blagajni. Opozicionalno časopisje izraža svoje zadoščenje. da je sodišče postavilo pravičnost nad osebne želje ministrskega predsednika in omogočilo pr j' A*;iio, ki se bo zaključilo z zmago resnice. »Bv-tfapest« pravi, da je opozicija prepričana, da bo Desy dokazal, kar je trdil.
> Magyarorszag« naglasa veliki pomen sodbe, in meni. da bo Zlchy Lukacsev naslednik. Ko je demisioniral, mu je bilo baje z najvišjega mesta naznanjeno, da bo imel pri prihodnji politični izpremembi misijo. Socialistična »Nepszava« razmotriva politični pomen sodbe in konstatira, da ne morejo imeti veljave zakoni, ki so bili sklenjeni pod tako koruptno vlado od kupljene večine. — Lukacs je v krogu vladne stranke izjavil, da bo govoril zdaj, ko je sodišče ukazalo. Seveda bi bil tudi brez tega ukaza že davno lahko govoril. V poučenih krogih menijo, da bo sodba povzročila nadaljnje razpadanje vladne sl tanke.
NEMŠKI MOLOH.
Socialistični protesti.
Berlin, 7. Včeraj je priredila socialno demokratična stranka več kakor sto protestnih shodov prol' v S brambnl predlogi. V same Berlinu je bili, estdeset shodov, katerih so se udeležile ogromne množice.
V	parlamentu.
Berlin, 7. Danes bo v državnem zboru prvo čitanje nove brambne predloge. Ob tej priliki se pričakuje velika debata. Državni kancelar Beth-mann Hollweg bo govoril o političnem položaju, za njim pa vojni minister Heerlngen. Stranke so določile za to debato svoje najodličnejše govornike.
»ZEPPELIN« NA FRANCOSKEM.
Zahvala nemške vlade.
Pariz, 7. Nemški poslanik Schoen se je po nalogu svoje vlade zahvalil ministru Pichonu, da je francoska vlada tako kulantno rešila zadevo nemškega zrakoplova, ki je priplul na Francosko in za ljubeznivo ravnanje z osobjem zrakoplova.
SAMOMOR AVTOAPAŠA.
Pariz, G. Avtoapaš Lacombe je včeraj splezal iz svoje celice na streho ječe. Ravnatelj jet-nišnice in drugi so mu prigovarjali, naj se vrne. Ko so prišli še ognjegasci, da bi ga prijeli, se je strmoglavil v globočino in ubil na dvorišču.
ITALIJANSKE IZGUBE V TRIPOLITANIJL
Rim, 7. Po zadnjem izkazu izgub iz turško-italijanske vojne so Italijani izgubili vsega skupaj 92 častnikov in 1391 mož.
Novice.
♦ Provlzljske kupčije v vojnem ministrstvu
Kakor smo že poročali je tožila polkovnikova vdova Helena pl. Cziffra odvetnika dr. Press-burgerja in agenta Brucka na Dunaju zaradi razžaljenja časti. Agent Bruck je zaslužil namreč pri neki dobavi pušk 700.000 K in je obljubil gospe pl. Cziffri za njeno posredovanje
100.000	K. Dal ji je tudi na to vsoto glaseč’* se provizijsko pismo. Po sklenjeni kupčiji pa !e dal Bruck svoji pomagalki samo 20.000 K. Ko je ona zahtevala od Brucka še ostalo provinc*, Jo je posla! Bruck k svojemu zastopniku dr. Pressburgerju. Ta pa je Cziffri zagrozil, da naj mu takoj vrne provizijsko pismo, češ da ga je ona od Brucka zvijačno dobila in ji celo zapretil, da jo bo dal zapreti. Užaljena agentka je tožila oba zaradi razžaljenja časti. Pri prvi obravnavi se je zagovarjal dr. Pressburger 3 tem, da ga je njegov klijent tako informiral, da mu je Cziffra provizijsko pismo za 100.000 K res izvabila in sicer z izgovorom, da mu omogoči ono kupčio. če lezervira 100.000 K za neko tretjo osebo. Da se to dožene je bila obravnava preložena. Pri včerajšnji obravnavi je izpovedal zasebnik vitez pl. Dembowsky, da Je dr. Pressburger opozoril tožnico v nevljudnem tonu, da je ona določila provizijo za neko drugo osebo ns pa zase. Bergman je izpovedal pod prisego, da je s tožnico večkrat govoril in da je dobil vtisk, da je namenila pl. Czmra velik del provizije neki tretji osebi. Predlaganih je bilo še več prič, med temi tudi bivši vojni minister vitez pl. Auffenberg, priče pa je sodišče zavrnilo. Nato je zastopnik tožnice umaknil tožbo nakar je razglasilo sodišče oprostilno razsodbo.
* Nova palača za rimske reveže. Kadar papež umre, tedaj morajo priti vsi kardinali (okolo) 70) v Rim, da izvolijo naslednika. Po papeževem mnenju sedanje stanovanje za kardinale ni dovelj veliko, zato bo sezidal palačo
samo za kardinale. V tej palači ne bo nič manj kot 350 sob poleg raznih kuhinj, jedilnic in drugih potrebnih sob. Kje bo »revež« vzel denar za to poslopje in dragoceno opravo, razno pohištvo, dragocene preproge itd.? Ali bo razpisal odpustke, ali bo zopet globoko posegel v žep revnega ljudstva?
* »Rešitev« poselskega vprašanja v Ameriki. \ Ameriki silno primanjkuje poslov. V MontcL.ru v državi Ne\v Jersey si je pomagalo oO družin tako-le: Najeli so prav veliko kulii-nio.v poslovodjo, kuharja, deset kuharskih pomočnikov, deset sobaric in dva avtomobila. Delo med osobjem je razdeljeno tako-le: vsako rntro dela vsaka od sobaric po eno uro pri vsaki družini, pospravi sobe, potem pride avtomobil s čistilcem in osnaži preproge, zavese in stene. Na večer pridejo sobarice zdpet, da pripravijo spalnice. Drugi avtomobil pa privaža vsem dru-ž.uani obede. Financielna stran zanimivega poizkusa je prav ugodna. Vsi stroški znašajo na leto 81.960 K, na eno družino pride torej 16.19 K -0 vinarjev. Služkinja stane na leto v Ameriki na -400 K, torej imajo te družine manj stroškov in več udobnosti.
Tehniki na ministrskih mestih. V novem ministrskem kabinetu na Norveškem je inženir ' iuiiar Knudsen, eden največjih norveških podjetnikov za ladjedelstvo in tovarnar. Bil je že večkrat član ministrstva in od leta 1908 do 1910 ie bil finančni minister. Sedaj je ministrski predsednik in minister za poljedelstvo. Minister za zunanje zadeve je ihlen, inženir in posestnik velike železolivarnc. Študiral je na curiški politehniki. Pred tremi leti je bil železniški minister in je bil spreten organizator in silno delaven. Prav ti dve lastnosti sta odločili, da je bil imenovan na vodilno mesto zunanje politike in v vladnih krogih se prav resno bavijo z mislijo za preustrojitev službe v zunanjem uradu. Kdaj bo pri nas postal tehnik minister in še celo minister za zunanjo politiko, ki jo pri nas ne izročajo drugim kakor aristokratskim juristom ali pa oficirjem.________________________________ šfr
* Upanje za jetične na ozdravljenje. Doktor riiedman, ki pravi, da je iznašel zdravilo proti jetiki, je v Novem Jorku vbrizgnil svoj serum /e N™ bolnikom. Doslej ima Friedman v rokah /x 5001) prošenj za zdravljenje. Vodstvo hotela, v katerem stanuje, pa mu je sedaj odpovedalo stanovanje, ker so prihajali neprestano samo jetični k zdravniku in so se lastniki hotela zbali, da tudi gostje ne nalezejo jetike. Kak bo uspeli Fiedmanovega zdravljenja, bo javnost zvedela v nekaj tednih. — Iz Rima pa prihaja vest: Giuseppe Nurgis, kemik iz Sardinije, trdi, da je odkril zdravilo za jetiko, ki prekaša doktor Friedmanov serum. Izdelal je tudi serum, ki se mora bolniku vbrizgati. Kake vrste je zdravilo. doslej Nurgis ni povedal. Poizkusi na živalih so imeli baje presenetljive uspelve. Doktor Nurgis zdravi sedaj sedem bolnikov, ki so se nahajali v zadnji stopnji jetike. Kakor doktor Friedman, tako se tudi dr. Nurgis brani izdati skrivnost svojega zdravila in ne dovoli, da bi se rabilo v bolnišnicah. Zdravnik, ki mu je zaupano zdravljenje omenjenih bolnikov, je baje opazil na svojih oskrbovancih znatno izboljšavo. Največjo bojazen zbujajoči znaki so pri njih baje izginili. Dr. Nurgis misli, da s svojim zdravilom v resnici lahko ozdravi jetiko.
Za slabe čase. Njujorški list »Sun« pripoveduje s posebnim ponosom in poudarkom, da evropski monarhi ne zaupajo svojega imetja evropskim denarnim zavodom. Princi, cesarji in kralji Evrope zaupajo svoj denar ameri-kanskim bunkam, ki kujejo iz teh ogromnih vsot ne malo dobička. V zadnjem letu se je vsota kapitalov evropskih gospodov, naložena v amerikanskih bankah, za mnogo pomnožila. »Sun« pravi, da sc evropskim gospodom ka-Pitali prav dobro obrestujejo pri amerikanskih industrijskih, železničnih in bančnih zavodih. Ruski car n. pr. je delničar cele vrste ameri-kanskili železniških družb; okolo 25 miljonov kron je že naložil v amerikanske delnice. Car dobiva od Združenih držav preko 2 miljona mark obresti za naložene kapitale. Juri V. je naložil v amerikanske industrijske papirje preko 20 miljonov mark; nemški cesar okolo 12 miljonov po 5 odstotni obrestni meri. Pruski princ je delničar kanadskih železniških podjetij s 4 miljoni mark. Seveda so si zbrali Ameriko tudi kralji Italije, Orške. Danske, Belgije in tildi Alfonz XIII. ne manjka med amerikan-skimi delničarji. Cesarica Evgenija je delničarka njujorške banke samo za 40.000 kron. Le avstrijski cesar in papež ne zaupata svojega imetja amerikanski industriji. Vidi se — ako odgovarjajo informacije »Suna« resnici. — da prevzema strah pred posledicami vojne ali državnih »nezgod« celo najvišje evropske kroge.
* Avstrija na Balkanu. Minuli četrtek je bila pred sarajevskim okrožnim sodiščem glavna razprava zoper socialno demokratični »Glas blobode« vsled zločina po § 142 in vsled prestopka po § 329 kaz. zak, zagrešenega v nekem članku in v neki notici. Sodišče je zaradi omenjenih deliktov izreklo sledečo sodbo: oiuj Iirkov,č’ odgovorni urednik »Glasa Slobode«, se obsodi na tri mesece zapora, ki se ne da izpremeniti v denarno globo, in brez pravice na »custodio honesta«. To je najnovej-se maščevanje bosenskih mogotcev kar iih ir doslej bil »Glas Slobode« deležen.
* Dolga pravda. Mesto Vjetka na Ruskem je pravkar zmagalo v pravdi, ki ni trajala nič manj kakor 109 let. Slo je za posestvo v bližini mesta in za okop, ki je obdajal to posestvo. Pravda se je pričela leta 1804 in je sedaj končana, ko je izrekel senat svojo sodbo.
Taki so hinavci! Iz moravskega Schon-berga poročajo: Tukajšnja policija je aretirala katoliškega cerkovnika Alojza Neumanna, strastnega krščansko socialnega agitatorja, ki ie oskrunil več deklic v Freudentalu. kjer je bil nastavljen. Zapeljal je več enajst- do trinajstletnih deklic. Ko so izsledili njegovo zločinsko početje, je vrli katoliški mož pobegnil, a so ga ze v . i honbergu aretirali. V Freudentalu je nosi! zvonec pri krščansko socialni stranki. Med
starši zapeljanih deklic vlada veliko razburjenje in to še tembolj, ker so poskušali »vplivni ljudje« prisiliti starše in deklice, da bi molčali.
* Morganovo premoženje. Natančno ni mogoče oceniti premoženja, ki ga zapušča Morgan, ker je udeležen s svojim premoženjem pri mnogoštevilnih podjetjih. Splošno pa cenijo Morganovo premoženje na dve miljardi dolarjev ali na 2000 miljonov. Največji del premoženja dobi njegov 431etni sin, Picrpont Morgan, ostalo pa dobe vdova in tri hčere, od katerih sta dve poročeni.
Velikanski požar, iz Nagyta!masa na Ogrskem poročajo, da je nastal tamkaj v torek na žagi ogrsko-italijanske gozdno družbe ogenj. Zgorelo je 1200 vagonov lesa. Ogenj ie pretil upepeliti tudi obrat, a sc je posrečilo požarni hrambi, da je omejila požar le na skladišče. Ognja še niso mogli pogasiti in bo najbrž traja! še nekaj dni. Pri gašenju pomaga tudi vojaštvo.
Socialno politični pregled.
~ Davčna morala \ eiekapitaiistov. Kapitalisti ne goljufajo le delavcev, temuč tudi državo in kakor ne osleparijo delavcev le za majhne vsote, ravno Jako gre njih goljufija države na stotisoče. Zato je pa tudi rtasta! tak odpor med njimi, ko je bila v poslanski zbornici razprava o vpogledu v trgovske knjige. Nekaj številk naj pojasni moralo kapitalistov. Ministerialni svetnik dr. Oto Gottlieb Je v razpravi o vpogledu v trgovske knjige v listu »Osterreichischer Volksvvirt« priobčil naslednje zanimivosti: industrijski podjetnik je leta in leta napovedoval davčni oblasti izgube. Končno so mu dokazali, da ima nad 200.000 K dohodkov. Veliki trgovec je napovedal 765.000 K dohodkov. Ko ga je povabil davčni referent, je najprej ogorčen protestiral. Referent mu je dal nekaj dni odloka, da pregleda svoje dohodke in že drugi dan je pritekel na oblast in napovedal — 1.100.000 K dohodkov! Drugi veliki trgovec je osleparil državo za več kakor miljon K in prišli so mu na sled, ko so pregledali njegove knjige. Posestnik rudnika je napovedal 37.000 K dohodkov. Davčna oblast je sicer kazensko postopala proti njemu, a sc je izvil. Slučajno so pa dobili vpogled v akte civilne pravde, ki jo je imel in mu dokazali, da ima 360.000 K dohodkov, torej skoraj lOkrat več. Trgovec napove
30.000 K dohodkov in ko mu davčna oblast obdavči 40.000 K, tedaj vloži ogorčen priziv, katerega uspeh je bil ta, da ie moral priznati
360.000 K dohodkov. Torej 12krat toliko! Veleposestnik napove 53.000 K, a mora »popraviti« napoved na 178.000 K. Lesnemu trgovcu, ki je v različnih letih napovedal dohodke s 44 do 116 tisoč kron, so dokazali za ona leta 125 do 250 tisoč kron dohodkov. Veleiudustrijalec je napovedal 447.000 K, a je bil prisiljen na »popravek« — 707.000 K. Zdravnik je napovedal za eno leto 48.000 K, a je pozneje »popravil« dohodke na 117.000 K, v prihodnjem letu je napovedal 125.000 K, pa jc moral zopet »popravljati« napoved na 235.000 K. Takšna je torej davčna morala jiosedujočih stanov na Avstrijskem! Vsako leto defravdirajo ti stebri družbe na stotisoče, delavstvo pa mora pokrivati de-fravdacije velike gospode z indirektnimi davki.
Država nima denarja.
Država ima d e n a r — da izdaja pri c. kr. avstrijskih državnih železnicah miljone kron za neproduktivne namene. .
Država ima denar — da daruje avstrijskemu LIoydu 6 miljonov kron s tem, da odkupi njegova zemljišča kvadratni meter po 72 K, ki mu jih je bila 1. 1852 sama prodala po 88 vinarjev za kvadratni meter.
Država ima denar — da plačuje železarskemu kartelu cent železa za bojne ladje po 2l K, med tern ko ga dobiva avstrijski L!oyd po 15 K.
Država ima denar — da daje židovskim bankam svojo gotovino po 2 procenta, med tem ko mora zasebnik plačevati sedaj bankam po 7 in 8 procentov za posojila.
Država ima denar — da daruje vsako leto plemenitaškim žganjekuharjem v Oaliciji 34 miljonov K.
Država ima denar — da dovoljuje nekaterim visokim ljubiteljem lova. ki izpremi-njajo rodovitna zemljišča v lovske revirje v alpskih deželah, za uničevanje poljedelstva.
Država ima denar — da pušča borzo skoraj brez davkov, med tem ko prinaša borza na Francoskem okroglo 100 miljonov davkov.
Država imadenar —da odpušča fevdalnim veleposestnikom davke, ki plačujejo razmeroma mnogo manj davkov nego navaden kmet.
Država ima denar — da plačuje na leto poslaniku v Vatikanu 120.000 K in da je dala 60.000 K za opremo njegove sprejemne sobe.
Država ima denar — da plačuje 45 upokojenim ministrom na leto 840.000 K pokojnin in da še zvišuje milostnim potom tem ubogim »služabnikom države« pokojnine.
Država ima denar — da kupuje za svoja posestva na Nižjem Avstrijskem drago ldemensko živino, namesto da bi je zredila sama, ker mora cele vagone sena svojih posestev oddajati lovski gospodi.
Država ima denar — da dela v dvorni in državni tiskarni s tako visokimi režijami, da bi morala ob takih stroških propasti vsaka druga tiskarna.
Država ima denar — da opremlja vsako leto vojaštvo z novimi puškami, da nadomešča skoraj še nove topove z drugimi in da gradi bojne ladje, ki so čez leto za staro železo.
Država nima denarja — da bi zboljšala prejemke svojih uslužbencev, da bi izvedla starostno zavarovanje, da bi gradila šole, bolnišnice, zdravilišča.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Naročajte se na Zarjo!
Cenjenim železničarjem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
= gostilno =
v neposredni bližini kolodvora
v Nabrežini.
Sklicujoč se na mojo dolgoletno prakso, v kolodvorski restavraciji v Nabrežini, zagotavljam slavnemu domačemu in vnanjemu občinstvu najboljšo postrežbo. Dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili v vsakem času! Lep prostoi za balincanjel Vsakovrstno časopisje na lezpoiago!
Za obilen obisk s« vljudno priporoča
AVGUST RUSBACH, gostilničar.
Tuba za čruštvene seje je vedno na razpolago.
ajhna hiša
stoječa ob držav nem kolodvoru, po^ebn« pripravna za železničarje, *e prav d* ugodnih pogojih prostovoljno proda Po jasnila v gostilni Rimah,» ee»fa *tcv U  .............. Ljubljana. ------------------ 1
40 letni uspeli,
tisoče priznanj.
Želodčna ^ = tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
Sf S G. PiCCOli, Ljubljana.
A. Zupančič
kniigovez v Ljubljani Slomškova ulica štev. 31
priporoča svojo na novo urejeno
knjigoveznico
za prijazna naročila vsakovrstnih v knjigoveško stroko spadajočih del. — Razen vezanja raznih knjig za knjižnice in šolsko rabo se še posebno priporoča za naročila trgovskih knjig (protokolov), različnih map, vzorčnih knjig in vsakovist-nih kartonaž. Izdeluje tudi okvirje in passepar-tout, priklade za različne podobe, fotografije itd.
Cene nizke.
Postrežba točna.
Kavarna
Unione v Trstu
;dica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in Časnikov v vseh jezikih.
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. - Napitnina je odpravljena.
-■ 2. Sto n
jmm mgggr
“»'• Šebenik.
° g f3.v
Pozor!
Naznanilo.
REEHBin&RBBEBHaaj
Pozor!
Prva kranjska tvornica pravih hrenovk, safalad, brunšviških in vsakovrstnih drugih salam, kranjskih klobas, gnati, slanine in različnega prekajenega mesa
FRANC GOLOB v Spodnji Šišhi
naznanja cenjenemu občinstvu, trgovcem in gostilničar,em, da sem začel prodajati
v Šolskem drevodu v soboto dne 5. aprila 1.1.
- na svoji lastni stojnici prej omenjene lastne izdelke.__________
Tvrdka je dobila najvišje odlikovanje na razstavi v Parizu s častno kolajno, s Častnim križcem in z zlato svetinjo, ravnoisto pa je dobila meseca decembra 1912 na Dunaju.
Večja naročila naj se pošiljajo v Šiško. — Gostilničarji in trgovci imajo pri večjih naročilih popust
Telefonska zveza štev. 183.	Teleforska	zveza	štev.	188.
■■■Ml
Ivan Jax in sin, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
— šjiTralaalls. strojev —
in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler.
c.*»Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.
-m
Spi ’
S®
m
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge členom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov Od kredita riad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	zi
Hranilne vloge 6prejema društvo vsak dan med uradnimi urami r -’ 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2 popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri drusLu r.ejprimcrnejši in varnost vlofl najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vredrost. Vsak član najlažje saupi
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.