- štva, odposlanci Zvcze so sc udeležcvali občnili zborov včlanjcnih dništcv, prirc- jali predavanja in posredovali drugu pre- davatclje. Milog Štibler jc sprožil prirc- ditev pouencga prcdavatcljskcga teca- ja, katerega so v, času od 8. do 12. sep- tembra tudi priredili z \2 predavanji in je isti sijajno uspcl. Zveza si jc nabavila za predavanja tudi skioptik, iiapravila sc- znam pripravnih Ijndskih predavanj, sc- znam ljudskili igcr, nabavila si jc knjižni- co, več drugih lepih načrtov pa je mora- io ostati žalibog ncizvrscnih. Poleg z"c oinenjenih so pri Zvczi pridiio sodelovn- . li: Ivan Prekoršek, Alojzij Trstcnjak, dr. Karol Kodennan, dr. Anton Dolar. Ivan Jakse, Karol Kveder. dr. Ernest Kalan, Andre] Oset, dr. Lev Brunčko, dr. Pivko, Krane Hrinar, Tone Kimej, Josip Culck, Jakob Zadravec iz Središča, Ivan Kra- mer iz Trbovelj in Tončka Ježovnikova iz Mozirja — imetia, ki jih še danes ved- no srečnjemo med vnetimi, dosledno de- la vninii rodoljubi. To se mi je zdelo važno povdaritl, ker so ti lnladi. idejalrii rodoljubi imeli najlepšc naerte In fiidi voljo, dvigniti de- lovanje Zveze do zažcljenega cilja. NaSc predvojne razmerc, v katerihsmo preJ- vsem trpeli na pomaiijkanju delavne in— teligence. pa žal niso dopuščalc, da bi mogla Zveza träjno vršiti svoje vzviisc-- nc nalogc. In tako jc imela Zveza od leta 1908 do 1912 komaj tri obene zbore spar odborovimi scjami. v katerih pa sevc niti pribli/.no ni ovekovečcna ogromnn dclavnost, ki so jo posamezni odborniki kljub tcmu nescbično in nar;i\ iki^I icTe- jalno-požrtvovalno razvili. Ce danes kličemo to skoraj pozab- Ijeuo Zvczo zopct k življenju, se niora- mo prcdvscm izogniti napakam in zaprc- kam. v knterili so dolrtvali njeni prvi oiT- borniki. Ni sannt slncaj, da klicemo to Zvezo zopct k življenju ravno v Celju, srcdiSCii sivxln.iestajerskih Slovencev in zalibog sedaj tudi v zemljepisncm središču Slo- venije. Po prevratu se jc narnreč ravno" pri lias na Spod. Stajerskem in Koro- škcin javiK» /ivlJL'iije najbolj spremenilo. Poprcj nemška in nemSkutarska mesta, incsteca, trgi in moenc industrijske nn- sclbine, so sc poslovcnile, ali vsaj dobile inočiio slovcrisko inteligcnciio kolonijo. In ravno to dcjstvo kličc k življenju kuT- tunia drustva in z njimi Zvczo vseh pro- svetnih organizacij, da — bodimo odkn- t\ -- vsaj nadaljujemo ono moeno kul- tunio /ivljcnjc. ki jc dilialo po spodnje- stajcrskih ncmškili gnczdih, pa nnjsibo y.c s to ali ono pomočjo. (Koncc prihod.) POLITIČNE VESTI. Defiiiitivna sestava dcžesne vlade v Ljubljani je odložena na eas po BožiCu, ker jc sedaj osrednja vlada prevce oku- pirana z zunanjcpolitieiiiuii dogodki. Program Demokratske straiike. De- mokratska zajednica pripravlja svoj pro- gram, ki bo v nckoliko dneh objavljen. Sto])ila bo pred narod z enotnim progra- nioni kot edinstvena stranka za eclo krn- ljcvino SHS. ki bo obenern odgovor na manifest rcakeijonariie opozieije. Pro- grain Demokratske straukc bo sestav- ljen v duhu prave, popolnc in moderne demokracije. Konsolidiranje Demoktrat. stran- ke. Poročali smo svoj čas, da so vsto- pili v Demokratsko zajednico člani treh strank v Srbiji: samostalne, nanredne in liberalne. Sedaj so vse tri stranke sklenile, da gredo v volitve kot enotna demokratska stranka. Zopet en up opozieije splaval pa vodi! Zadnje dneve so iz Beograda prihajali glasovi, da se Črnogorec mi- nister dr. Piletič brani podpisati ukaz o odgoditvi parlamenta ter da bo iz- stopil iz vlade. Klerikalno-furtimaSko- radikalni 1 isti so to z velikim veseljem razglasili svojim brumnim ovčicam. To- da pri51o je razočaranje. Tudi dr. Pile- tic ie podpisal ukaz in upanje opo- zieije, da pride do nesporazumljenj v demokratsko-socijalistični vladi, je zo- pet splavalo po vodi. O političnih razmerah v Dalma- ciji je stari narodni borec dalmatinski dr. Pero Čingrija v zagrebškem listu »Agramer Tagblatt« napisai daljši č!a- nek, kjer pravi ir.ed drugimi »Menim. da bodo demokratje zmagali proti stran- ki, sestavljeni od ljudi, ki eno mislijo, drugo govore, tretje pa delajo«. Vcnizelos pride v Beograd. V beograjskih diplomatskili krogjh se trdi, da pride Venizelos, gr.^ki min. pred- sedtiik, pred svojim odhodom v Pariz meseca januarja v Beograd, da se spo- razume z našimi državniki o vprašanju ustanovitve balkanske zveze. Scialoja o Reki. Ob povratku iz Londona je italijanski minister za zu- nanje zadeve Sciaicja izjavil napram angleSkim časnikarjem: »Smatramo.Re- ko ,za italijansko mesto in zato je d'Anuunzio tarn. Reka sama predstav- lja eno prvih predstraž ltalije. Ne ve- rujem, da bi moglo vprašanje Reke izzvati kedaj novo vojno. Moderna lta- lija' se je ustvarjala počasi s pripojen- jem ozemelj italijanski kraljevini. Stega stališča aneksija Reke ni nič več nego korak naprej v zgodovinskem razvoju naše države. Mesto Reka je izolirano, vendar je pa smatramo kot sostavni del ltalije«. Iz aktov o vzrokih vojne. lz>se- dai oficijelno objavljenih netnških do- kumentov, ki so prinesli novo luč v delo nemške in avsirijske diplomacije po- četkom vojne, je razvidno tudi slede- če: Nemčija je vedno trdila, da je ruska mobilizacija, za katero se je za- znalo v Berjinu 30. jul. 1Q14, povzro- čila katastrofo, sedaj pa izvemo, da je Dr. MILKO HRAŠOVEC: 25 let delovanja Celjskega pevskega društva. (Dalje.) Od tega časa, lorej od leta JS9S o.o 1911, ko sc je odejpilo od C. P. D. samo- stojno dramatic.no drustve. onülo io C P. D. dramatiko in petje. Razumljivo je, da je mm au \ ncka- terih lctih ena panoga za drugo zaostati, posebno, ker je bilo mnogo elanov v urrr- matiencm in pevskem fxisrku aiigči/ira- nih. Do leta 1901 vouii jc ncimiorno naSe dnistvo predsednik dr. VI. Kavnihar V dokaz njcgovih zaslug prircdilo niu, je C. P. D. dne 27. julija 1903 v veliki dvorani Narodnega doma sijajno odhoti- nico tcr ga izvolilo svojim prvini Čast- nini elanom. V letu 1899 priredilo je nase dništvo lep veeer bratom Čehom, ki so v vcll- kem stevilu nase mesto posetili. Leta 1900 priredilo je dnistvo izlet na Ponikvo o priliki vclike slavnosti v spomin Antonu Martinu Slomšeku. V obeh letih priredilo jc dnistvo v Narodnem domu tudi več glcdališkili predstav. Za dr. Ravniharjem prevzel jc pred- sedništvo g. Rafko Salinic. Pod njegcv vim vodstvom se je dvignil posebno dra- uiatieni odsek nasega drustva. V letili 1901—1910 je priredilo C. P. D. čez 70 gledaliških predstav. Siiha številka sevc ne more govoriti tako prepričcvalno. Cc pa upo.števate vse ogromne zrtve posi*.- mcznikov, iz katerih je uspch narasel, morate se iz spoštovanja prikloniti delu, ki sc jc v tch lctih izvršilo. Kdor jc vidcl tc res ljudskc predsta- ve -— skrbno pripravljenc, dovrseno igrane -- ta in lc ta ve ceniti ponicn istih. Qlavo pri glavi so vsako predstavo polnile stotine ljudstva vcliko dvorano. Kako ogroiuno narodno delo so te prcd- stave vrsile, ni trcba povdarjati. Nebroj mlačnežev in omahljivccv smo pridobili nazaj in marsikateri. ki je svoj lastni roc! žc zatajcval. je spregledal in sc vrnil v nas krog. /Vlirno lahko trdim, da spada doba narodnih predstav v ccljskem Na- rodnem domu med najsvetlcjše točkc m- žega boja in življenja v Celju. iPa tudi v pevskem oziru sc jc v ten lctih nmogo in uspcšno dclovalo. Dva znana slovcnska skladatelja sra tu vršiln svoje delo: Anton La jo vie in dr. Anton Schwab. Anton Lajovic je vodil dfuštveni zbor samo tričettt Icta in nn- stopil 12. julija 1903 s sijajnim konccrtOTti v Narodiicin domu. Kritika pišc o tern koncertu tako laskavo, da jc mcrnla malo takih prireditev bilo po Slovcnskem. — Obilo odličnega obeinstva jc napolnilo dvormio. ]:jo koncauem sporedu je vlada- la nekaj trenutkov grobna tišina, potcm pa so govorila srca--in du5e v takcin ap- lavzu, da ga ni moči popis'ati. Dr. Anton Schwab je vodil naš zbor o priliki koncerla v Brežieah in 2 konccr- tov v Zagrcbu. Leta 1904 in 1905 jc na5c dništvo ožjo svojo doinovino zapustilo in poletclo v beli Zagreb, da tarn razsirl slavo nage pesmi. Uspeh obeli koncertov jc Bil popolen. * Obc prireditvi izreuno dobro obiskani, pritrjevanja ni hotclo bl- ti konca. Zbor in solisti so po soglasni kritiki easopisja prvovrstno resili svojo nalogo. Razven teh priredilo je nase drustvo pod vodstvoni dr. Schwaba šc dva izbor- no uspela koncerta v Cölju in sicer I. ju- uija 1905 in 8. junija 1906. Leta 1905 se jc udeležilo drustvo - zastavo odkritja Prešcrnovega spomcin- ka v Ljubljani. To leto si je izvolilo drustvo tudi m,- ša skladatelja dr. Benjamiua in dr. Gustn_ va Ipavica, katerima jc poklonilo krasno diplomo, svojim častnim elanom. Leta 1908 je začcla v dništvu kriza, ki se je vlekla z izjemami leta 1910 skoro do leta 1912. Zalostno dejstvo jc, da se ie razgubil do takrat skoro ves drustveni inventar, arhiv ter so se porazgubili tu- di elani. Leta 1913 pa je pokazalo C. P. DM da hoče se nadalje živeti in delati. S sil- nim razmahom jc začelo novo delo, ka- terega višek je bil Dr. Anton S.chwabov večer dne 8. 6. 1913 v veliki dvorani Na- rodnega doma. Ta prireditev spada med najlepše našcga drustva. Nabito polna dvorana je našcniu zasliižncmu sklada- telju prinejala ncprctrgano prisrene ova- cije, naše drustvo pa nui je poklonilo krasen lavorjev venec s trobojnico.. Pe- le so se delonia pod vodstvom skladate- lja samega, deloma pod vodstvom g. St. Pcrca izkljucno le skladbc Dr. Antona Schwaba. Leta 1913 je priredilo naSe drustvo še en koncert na Laškem. 5 ve- ejih izlctov in 1 predavanje. ' Tudi v letu 1914 je drustvo Icpo na- predovalo. V najlcpše delo jc udarila vojna ter iiapravila konec vcsclju in delu. (Konec sledi.) Stran 2. »NOVA D O B A« Stev. 117 že 30. jul. general Moltke zaprosil av- strijskega voinega atašeja v Berlinu, naj brzojavi generalu Konradn, da mo- ra Avstiija takoj proglasiti splošno mobilizacijo, majorju Eggelingu pa j.e brzojavil tsti dan, da je dobil utis, da Rusija mobilizira. Znano je, da priče- nja ultimat, podan Belgiji 2. avg., s sledečimi besedami: Nemčija je dobila zaupne in zelo verjetne informacije, da nameravajo francoske čete napre- dovati vzdolž reke Maas preko Gireta in Namura. Po teh informacijah se ne more dvomiti itd. itd. Sedaj publicirani (objavljeni) akti dokazujejo, da je ta tekst bil redigiran že 25. jul. od šefa nemškega generalnega štaba, torei v času, ko Srbija še ni odgovorila, in ko je bilo se coli Evropi neznano, kaj hoče odgovoriti. Po vsem tern se vidi, kakšnih sredstev se je posluže- vala Nemčija pri pripravah na vojno. Pogoii za Madžarsko se ne spre- mene. Pariški ,,Temps" javlja, da je vrhovni svet petorice, ki se bavi z določevanjem mej, izjavil, da se sklep konference ne more spremeniti v ko- rist Ogrske. Madžari mcbilizirajo. Po zanes- Ijivih poročilih je ogrska vlada odre- di!a mobilizacijo od 21. do 40. leta in zaprla meje proti ČehoslovaŠki. V Belgiji je za predsednika po- slanske zbornice izvoljen socialist Brun- net. — Za čehoslovaškega z a- stopnika pri Vatikanu bo imeno- van vseučiliški prf. Krofta. — V Av- striji bo vsled pomanjkanja premoga o Božiču, od 20. do 28. tm., ustavljen ves železniški promet. — Na Mad- iarskem so 18. tm. izvršili smrtno obsodbo nad vsemi na smrt obsojeni- ¦mi komunističnimi teroristi. — Ponioč entente Neniširi Avstrijji. Dr- žavjii kancelar Neni. Avstrije dr. Renner je s svojim potovaniem v Pariz imel v toliko uspeh, da je vrliovni svet zavez- nikov v seji tine 16. tm. sklcnil: 1. da sc odpošlje takoj v Avstrijo 30.000 ton žita, J\i so v Trstu; 2. dadovolijo zavczniške clržavc Jugoslaviji krcdit, na podlagi ka- lerega bo dobavljala živila Nem. Avstriji: .3. da se bo omogočila Nem. Avstriji do- bava samostojnega kredita s tern, da su ji da na razpolago neUaJ: zastavljenili njenih aktiv; 4. se ji dovoli. da zastavl svoj tobačni nionopol in sc ji da v ta na- me n predujcm 30 milijonov nizozemskili goklinarjev za nabavo najniijncjšifi živif. IZ KOROTANA. Plebiscit na Koroškem se vrši, kakor poioča beograjska »Politika«, čez dva meseca. Našc čete zapuščajo plebisgirni pas, da bi sc jim ne mogel predbacivati vpliv na glasovanje; Demarkacijsko crro bodo čuvali le majhni deli poliote, v kra- jih, -kjer se vrši plebiscit, pa ostanejo oddelki orožništva. Pravico glasovanja bodo inieli vsi moški in ženske nad 21. lctom starosti. Konziunno društvo v Pliberku so lislanovili soeij-alisti. Aprovizacija velikovškega okraja je po zaslugi Narodnega sveta za Koroško sedaj tako lcpo urejena, da so pristopile sedaj tudi nekatere nemškutarske obcl- ne, ki sc prvotno niso hotele prikljueitl. Podružnica Slov. planinskcga dru- štva za Rož in Karavanke se'ustanovi 20. tin. v Borovljali. Na državni puškarski šoli v Borov- ljali se priene zaeetkom januarja 1920 z rednim ponkom y vseh štirih letnikili. — Pfošnje za sprejem je vložiti do 30. tm. iia ravnateljstvo. Iz Jugoslav, dem. stranHe. STRANKIN ZBOR sklicuje krajey- na organlzaci]a JDS za Celje in okoiico za v torek, dne 23. tin. ob S. uri zvečer v malo dvorano Narodnega doma. Na dncvnem redu je razgovor o občinskili volitvali. Pristop iinajo sanio orKanizira- ni clani in claniee. Seja .odbora krajeviic organizacije JDS za Celje in okolico sc vrši za ta mesee v srcdo 24. ob K-8. uri zveeer v- uredniških prostorih »Novc Dobe« o*)- encm s sejo politienega kliiba. Prosinm, da se zaradi važnih zadev vsi odborniki in vse odbornicc scjc udeležc. Posilnnal sc vrše rcdne odborove seje vsako prvo sredo v meseeii \r zgorai navedeiiem To- knlu. Sokolstvo. Natečaj. Sokolski Savez SliS uvo de za vse jugoslovansko Sokolstvo c- notne znake in sicer žnak za eepico. znak za pas, in znak. ki &a bo nosilo elanstvo na civilni obleki. Znaki naj bocTo enostavni — sokolski. V ta naincn razpl- sujc Sokolski Savez nagrade po 1000 K za najboljše "prcdloge. Pozivljamo s tem .nasc umetnike, da prcdložc svoje osmit- ke vsaj do 1. februarja 1. 1920 staresiii- stvu Sokolskeffa Saveza SHS v Ljnblia- ni. Narodni dom I. nadstropje. Hrvatskl in srbski Sokol v Zagrebu sta se združila v cno cnotno sokolsko društvo. 80.000 Sokolie je bilo zaOetkoni de- ccmbra včlanjcnih v raznih slovanskiTi sokolskih druistvili. Lepa armada! Bodoči jugoslovanski sokolski sabor sc v smislu sklcpa sokolskega sabora v Novem Sadu z dire 30. jun. t. I. vrši lcia 1924 v Zagrebu na Vidov dan. Sokolstvo in židi-cijonisti. V smislu sklcpa sokoIskcRa sabora v Novem Saclu z dnc 30. jun. 1.1. se sprcjemajo kot clan? sokolskih dništcv snmo oni židi-cijonistT, ki se priznavajo kot Hrvate ali Slovc«- cc, ne pa tudi oni, ki se priznavajo k ži- dovski narodnosti. CELJSKE NOVICE »Prlznanje k državi.« Zadnja šte- oilka celjskega nemškega lističa se v svojem uvodniku pritožirje, da se naže Nemte vkljub temu, da so se »priznali h državi«, odriva od sodelovanja pc' zgradbi države, da se otežuje njih go- spodarski obstoj in ovira njih kulturni razvoj, da je njihov položaj »težek.in brezupen«. Temu nasproti moramq po- vdariti: Nemci so se pa«! pod pritiskom razmer formelno »priznali« k državi, toda to njih priznanje je do danes sa- mo še beseda, fraza, na papirju. V svo- jih srcih se ravno tisti, ki vedno pišeio o tlačenju nemštva v naSi državi, k državi še niso priznalf. Ali naj tu spo- minjamo na revolte v Mariboru, pri katerih so baš Nemci igrali glavno vlogo? ali naj spominjamo na od ve- selja žareče obraze tudi naših celjskih Nemcev o priliki maiskih dogodkov na Koroškem, ali naj spominjamo na tisto tajno stikanje glav in na izjave raznih odličnih celjskih Nemcev v ti- stih časih, ki so kazale vse prej nego priznanje k državi? Ali naj spominja- mo na veselje, s katerim so po ame- zni nernški mesc'ani sprejemali -in po- zdravljali nemško-koroške ujetnike, ki so jih prepeljali v Celje? In še na marsikaj druzega? O oteževanju go- spodarskegä obstoja in o oviranju kulturnega razvoja Nemcev pri nas pa raje sploh ne govorimo. Boli vas, da ne igrate kot prej vodilne, gospodu- joče vloge — v tem je iskati vzroke važemu vpitju o trpljenju. Kadar se bote tudi duSevno in ne samo na pa- pirju v polnem obsegu »priznali« k državi, takrat bonio pa govorili dalje. Dokler pa je Vase priznanje k državi le zunanja fraza in dokler Vaše duše Se vedno hrepenijo po bratcih v Nem- čiji, o kateri isti članek tako navdu- šeno piše, da se bo dvignüa k novi moči in slavi, dokier se nahaja v va- ših dužah le še iskrica sovraštva do našega na'roda in do drŽave, pa tega priznanja ne moremo vzeti resno in dosihmal bomo že sami nadaljevali zgradnjo naše državne stavbe. Hlimbe ne maramo, hočemo odkritost in ja- snost! Iščejo se kandidati za stanovanj- sko komisijo v Celju. Vsled težkoč. ki so nastale glede dobave stanovanj, je namreč dozdajna komisija odstopila. Stvar izgleda na prvi pogled morda nekoiiko komično, v bistvu je pa zelo resna in dalekosežna. V interesu vsega prebivalstva, v prvi vrsti pa v interesu onih, ki so še ali brez stanovanj ali so v nedostatnih stanovanjih, smatramo za nujno potrebno, da pridejo v komi- sijo možje, ki celjske razmere dodobra poznajo. Zato je le želeti, da bi se inozje, ki hočejo iz tega stališča sode- lovati pri ureditvi oziroma odstranitvi stanovanjskih težkoč v Celju, res tudi sami javili pri mestnem magistrattii Kakor ie delo v stanovanjski komisij, nehvaležno, je vendar potrebno, da se žrtvujejo ljudje, ki jim je blagor ob- činstva na srcu. V seji mestnega sosveta celjske ga dne 18. tm. ste bili sprejeti v domo- vinsko Zvezo mestne občine Marija Vrečar in Terezija Bergman. Zagotovi! se je sprejem, če si pridobi držav- ljanstvo, Mileni Hornung. — Sklenilo se je dalje, pri novi pogodbi z vo- jaštvom zaradi najemnine za vojašnic • v Celjü isto zvišati za 200%. Število policije v Celju se v pri- hodnjih tednih zdatno zniža, tako da bo za enkrat ostalo samo Se 40 straž- nikov. Cim bodo sigurnostne razmere se izboljšale, se tudi to Stevilo še žniža Obrtniški sestanek dne 18. tm. seje vršil »pri Braniboru« zopel ob zelo lepi udeležbi. Na sestanku sta poročala gospod Pertot o svojem potovanju po Jugoslaviji in kaliji, v katerem preda- vanju so nas osobito zanimali podatki o Beogradu i.i o zasedenem ozemlju, ter druStveni tajnik g. Zalo/.nik o te- kočih zadevah in o namenu prisilnih zadružnih organizacij. Prihodnji in v temjetu zadnji obrtniški sestanek bo na Štefanovo dne 26. tm. popoldne ob 4. uri pri Grenadirju. Dramatično društvo v Celju Ham vsporoe;i. da za nedeljo, cine 21. tm. napo- vcdana prcdstava «Šladkosti rodbinske- Ra življeiijia« se preloži na^cas po pra?:- nikili. Obrtniki pozor! Vsled soglasne^a sklepa šolskcga odbora jobrtno-nadalje- valne sole v Celju so obrtniki dolžni skr- beti ne samo za reden šolski obisk svo- jih vajencev, marvee, da se tudi vplača pri vodstvu obrtno- nadaljevalne sole zu vsakega vajenca, ki obiskuje to solo, zne- sck 4 K kot šolnino za prvo poiovico šol- skega leta; kar je treba odrajtati šte pred letošnjim Božičem. Za božičnico ubogi solski mladini oa Koroškem so darovali učenci in učcnkc tukajšnje mestne sole 724 K 37 v. katera vsota se jc poslala gospej M. Wesnerje- vi v Ljubljano. Lep znak milosrenosti celjske solskc mladiiie! Pripadniki sovražnili držav v okolisu celjskega niesta. V smislu naredbe po- vcrjenistva za notranjc zadevc dcželiK vlade v Ljnbljani z dne 7. tm. snrejo p.rl- padniki sovraznih držav (Nemčijc, Av- strije, Ogrske, Bolgarskc in Turcijc) bl- vati v okolišu celjskega mesta samo s posebnim dovoljenjem deželne vlade. Prošnje je vložiti pri magistratu. Kclor nc vloži prosnje do 31 .t m.. mora 1. Jan. 1920 zapustiti niestni okoliš celjski. Celjski trgovci o draginji, reelni trgo- vini in verižništvu. Naprošeni smo obja- viti: Na zborovanju gremija trgovcev v Celju due S. dec. 1919 v hotelu Union Slavnostni honcert Celj. pevshega društun dne IV. decembra 1919. Vse je bilo pripravljeno: pozdravni nagovor, overtura, slavnostni govor, vokalna in instrumentalna glasba. Pa tudi občinstvo se je bilo pripravilo: pokupilo je bilo vstopnice že par dni preje, tako da je bil odbor v stiski, ker ni mogel vsakemu tako postreči kakor je želel. In razpoloženje je bilo tudi slavnostno: saj kdor se le neko- iiko poglobi v> notranje delovanje dru- štva, kdor pomisli na nebrojne nastope v teku 25 -olgih let, kdor pa tudi upošteva nebrojne težkoče in neprilike, v katerih je živelo in trpelo društvo v dobi četrtstoletja, ta si bo, priprav- Ijajoč se na ta večer, odel »svatovsko oblačilo«, to se pravi s harmonično duševno ubranostjo in izrazito čuvstve- nostjo srea in misli vstopil v dvorano... »Celjskemu pevskemu društvu« nl bilo težko dajati račun o svojem delo- vanju. Društvo je delalo, napredovalo in s tem dokazalo svojo eksistenčno pravico. Probuia naroda, napredek, izo- brazba, čustvovanje in njega poglobitev — to niso puhle fraze, temveč glavni pogoj modernega druStvenega življenja. In zazdelo se mi je, da je bila naloga, poverjena slavnostnemu govorniku g. dr. Milku Hrašovcu, lahka, tem lažja, ker mu je bilo le očrtati zgodovinska dejstva, tičoča se društva, bre^ pnsi- Ijene navlake in olepševanja. Teh dejstev pa je bilo dovolj, in pričala so o — delu. Zato mu je pa tudi beseda tekla gladko in elegantno in je segala od s'rea v srea. Da je občinstvo obračalo pozornost najbolj na vokalne točke vsporeda, je umljivo; saj nam Slovencem ni milej- šega od pesmi, če je lepo zapeta. Naj- prej je nastopil mešan zbor s približno 70 glasovi in prednaša! Pavči^evo »Njega ni« in osmi šopek Mokranjče- vih srbskih narodnih pesmi: Džanum na sred selo, Ra/grana se grana jorgo- vana, Što Moravo mutno tečeš in Skoč kolo da skočimo. Sprva nekoiiko opre- zno in tipajoče, pozneje krepko in za- vestno prednaSajoč si je zbor skoro osvojil naša srca. Ženski glasovi so ubranejši, boljši; vsi soprani in vsi alti se zlivajo v celoten poln glas, do- čim stopajo v moškem zboru, — tako pri tenoru kakor pri basu - posamezni glasovi iz celote in motijo. Naštudirali pa so vsi glasovi prav dobro. Zboru nedostaje Se konsolidiranosti, ki pride sčasom sama ob sebi, ako bodo pevci in pevke vztrajali in se ne preveč menjavali. Najboljši zbor je tisti, ki ne pozna trdote in okornosti, temveč se elasticiio in gibčno, mirno in lahko prilagoduje dirigentovi taktirki. O Jenkovi »Na moru« ni mnogo reči. Zakaj je bila stavljena na vspored, ne vem; morda zato, ker je občinstvo §e ne pozna? S tega stališča je bilo prav; sicer si bi bil pa vsaj jaz želel kaj modernejseg'a. Devova »Dobar ve- čar, lubo dekle« je pa tako srfkano in pristno narodna, da ne more zgrešiti blagodeinega vpliva, zlasti če se s ču- tom prednaša, fino niansira in če se zbor ne da zapeljati v pretirane akcente. MoSkemu zboru na cast pohvalno ome- njani, da je bilo prednašanje vseskozi prav dobro. K sklepu se je izvajala Sattnerjeva Jeftejeva prisega za mešan, ženski, moški zbor, soli in orkester. Ko je 1. 1911. »Glasbena Matica« v Ljubljani proizvajala to delo, je pisal E, Adamič v »Ljubljanskem zvonu«, da bo našla skladba pot tudi na manj koncertne odre kakor je Matian, čeS da je skladba pisana lahko umljivo, lahko pevno, vsekakor izvedljivo neka- terim boljšim pevskim zborom. — Kolikor nam je znano, se »Jeftejeva prisega« doslej še nikjer ni izvajala razun v Ljubljani. Potemtakem je, da govorimo z Adamičem, pevski zbor »Celjskega pevskega društva« boljši pevski zbor in sicer prvi, ki se je izven Ljubljane lotil te skladbe. Težav sicer ta ne nudi posebnih v in- tonaciji, pač pa v vstopih in predna- šanju, ker se mora vsak posamezni pevec in pevka v besedilo kakor v skladbo globoko zamisliti. Proizvajanje je bilo docela zadovoljivo. Nekatere neuglajenosti in netočnosti v vstopih bi se brezdvomno dale pri eventuelni ponovitvi odpraviti. Semtertja bi si bil želel hitrejšega tempa in več tempe- ramenta, n. pr. v uvodnem »Allegro marciale«, Fugirani bojni zbor ;>Kako so tarn kovala jekla« pa je bil vse- skoz dovršen i v vstopih i v pred- našanju i v tempu. Vojaška godba iz Ljubljane, ki ji je bil dodeljen orke- stralni part, je v omen jenem bojnem zboru pokazala, da se zna prilagoditi taktirki, ako in kedar hoče, pa najsibo da je ne vihti ravno njen kapelnik sarn. Baritonski solo je pel g. Baebler v splošno zadovoljnost. Njegov glas je lep, poln in obsežen, v višini boljši kakor v nižini. Nastop siguren in ne- prisiljen. Tudi gdč. Pavlinčeva in Li- lekova sta svoji sopranski oz. altovski solo-partiji izvedli povoljno; želel bi si bil pač vsekakor boljše vokalizacije, ki je vsakemu pevcu, bodisi solistu ali zborovskemu pevcu, eden najvažnej- ših pogojev za popolni uspeh. Vsem trem omenjenim solistom pa gre brez- dvomno hvala za njihov trud in po- žrtvovalnost, da so omogočili upri- zoritev skladbe z domačimi močmi in tako zdatno pripomogli k lepemu uspehu. Nad vse pohvalno omenjam h koncu dirigenta g. učitelja Preglja, ki se je prvi za M. Hubadom lotil pro- izvajanja »Jeftejeve prisege«, ki pa tudi sicer neumorno in navdušeno vodi pevski zbor. Naj krepko nadaljuje za- početo delo; uspehi gotovo ne izostanejo, naša hvaležnost in priznanje. pa sta mu zasigurana. Za uvod k slavnosti nam je po- dala vojaška godba iz Ljubljane Wal- lace-jevo »Maritana ouvertura« pod vodstvom kapelnika g. dr. Cerina v najdovršenejši obliki. Občinstvo se je bilo h koncertu zbralo v najmnogobrojnejšem številu. To je tembolj hvalevredno, kerživimo v težkih življenjskih razmerah in je bil koncert določen sredi meseca, v katerem si^ slede običajne prireditve in prazniki prav hitro druge za drugo. Občinstvo je dokumentiralo «Celjskemu pevskemu društvu« svoje simpatije, mu potrdilo vero v napredek društva in ga^ s prisrčnimi aplavzi ohrabrilo k vzt'rajnemu delu v bodočnosti : In tako je prav ! A. I. Stev. 117 »NOVA D O B A. Strati 3. iiavzoči člani protestirajo najodločneje I. proti cnostranski sestavi takozvanc koinisijc za pregledovanje zalog, tcr za- htevajo. da se iste deloma takoj ukinejo in sestavi nova komisija, v kateri bota zastopana 2 claim konzumentov, 2 člann interesentov, katera sta mcsane stroke popolnoma vcšča, in 1 clan vladc. Komi- sija, katcra je na lastno pest brez vlac-- uega dovoljenja prcglcdovaia v Celju in okolici zaloge, so ima uradno zasle- do\ ati. 2. Zavanijcmo se proti tendencl. knt da bi bili trgovci in obrtniki cdini povzročitelji draginje in da se legitimn! trgovci postavljajo v katcgorijo veri/.nl- kov, s katerimi solidna trgovina ni imeTa nikdar stikov. 3. Deželna vlada v Ljub- iinni sc pozivlja. da prekine s sikananil, katerim so bili v zadnjem easu izposia- vljenielani gremiju po lieutcnieljenem st?- niTiiOcnjn, sicer mon na ta način reelna trgovina prenehati' in preide v roke ve- rižnikov, ker bi se trgovci ne zanimali vee za dobavo zalog. 4. .Ker je vzroK draginje vseli življenskih potrebščin is- kati fdino v neresenem in slabem valut- neni. prometnem in carinskein vprasa- nju. odloeiio protestiramo, da se nazivlje k-gitimne trgovce kof povzročitelje vi- sokih cen. in je edino na vladi ležeee. cJa se cene znižajo. ako rcši zgoraj navodenn vprasanja. 5. Zahtevamo. da se pri dez. vladi v Liubljani oddel. za trgovino in obrt takoj nstanovi .odsek 9 .-- 12 elanov jednakomerno iz skupine indtistrije. tr- govine in obrtnikov. kateri ima vsc toza- devne vladne naredbe ndobriti, predno se razglasijo. 6. Ustanoviti se ima komi- siia za ugotovitev dobieka pri posamc- znih strokali na debelo in drobno. Mestna liranilnica v Cciju. 1 'a sc o- mogoči uspešna . nredüev gospodarstva v Km zavodu, ki je po krivdi iicmskcga vodstva osobito vsled ogromnegn znc- ska podpisanih vojnih posojil skrajno zr.- vozono ii'i ogroženo. je dcželna vlatfa na predlog predsednika likvidacijske ko- misije za Stajersko dr. Kiikovea razp^- stila dozdajno nemško ravnateljstvo In 1>o/vala vladnega komisarja, naj prcdla- ga nov knratorij, v katerem bi bile zasto- pane vsc stranke. ' Podruziiica Slovenske kmetijske družbe v Celju ima svoj redni letni obeni zbor v nedel.io 21. decembra ob 9. uri "ne-v vrtni dvorani "Beluga vola«. ^tevilna udeležha elanov jiotrebiiir. Z ulice. (Moderna čitalnica.) Pice* par dnevi je potujoei poimtcliMVnt eital pred knjigarno Ooričar & I.eskovsck *z- obešen easopis. Ko pa zložeiiega Casopl- .sa ni mogel eitati naprej, ga je kiatkoim-.- lo v.zel.iz. pritrjenega ščipalnika, razgrni", prebral do konca in ga potem zopet lepo zlo/.il ter pritrdil nazaj v Seipainik. Vsc- kakor praktičcn mož. Za mcstiie reveže v Celju sr ,ie po prizadevanju nbožnili očetov gg. Man in in Zabukovška st. nabralo za božieno oT)- darovanjc nckaj čez 4000 K. Vsi messn! reveži se pozivajo, da se zglasc v svrho razdelitve v pondeljek. torck in siccfo pred Božičem pri gori r.MCirn-anih uboz"-, nih očetih. Tat je izginil, a zajc pa ostal. V noci oJ pondcljka na torck je nokdo vlomil v klet trgovca Fr. Kramarja v Celju. Prekopal jc zid^in tako prišel v klet; iz kleti je šel po stopnjicah, ki pcljejo v ir- govino, ovirala so ga pa želczna vrata, ki so bila zaklcnjena; pa tudi to ovlro je odstranil s tern, da je zopet odkopal töliko cementnih tal, da je bil zapali prost: v trgovino ni šel, Čeravno so Ra ovirala samo še lesena vrata. Closp. Kra- inar ne pogreša drugega kot^svoj dežnifc. lei ga je imel v garderobi. Cudno pa je, odkod je prisel domači zajec, ki so La našli v kleti; gotovo ga je uzmovic kje nkradel, a zajec sc mn je pa skril. Naj- bržc je zajec v kleti kaj prcvrgel, da jc zaropotalo in tatu prepodil, kar je gosp. Kramarja rešilo pred veliko škodo; zato se je pa zajcu tudi hvaležncga izkazal in ga up pusti zaklati. — Tatu ni slisal nT- hče, ne stranke v hiši in tudi policija ne, akoravno ic v sredini mesta ter je goto- yo moral močno razbijati, da je zid dva- icTat prebil; izginil jc brez slcdu. Iščejo se dediči. Pi roi!a se natn: Dne 4. febr. 1919 je v Niujorku umrla Eli^abeta Škofic, baie doma iz Celja. SodiSče v Celju išče na željo švedske- ga generalnesa konzulata v Njujorku njene dediče. in sicer nieno mater Marijo in brata ter sestri, ki.so baie bivali v Cflju, a je njih sedajno biva- li§Če neznano. Zvišajo se z novitn letom, kakor v Liubljani, takse za sprejem v domo- vinsko zvezo celjske mestne občme. Nova odredba glede gostiln in ka- vani v Celju. Od 18. tm. naprej smejo gostilnc v Celju biti odprte zvečer do JO. (22.) urc. kavarnepa do %]2. (!Ü24.) lire. Mizarski '/lej, črn, je do^el. Kdbr ga potrebuje za izvrSevanje svoje o- brti, naj se takoj prijavi pri drnštve- nem tajniku. Občeslovensko obrtno društvo v Celju. ONEVNE NOVICE. Ljubljanski »Slovenec« se je spravil nad našcga sotrudnika g. Miloša Štibler- ja, eeš, da kot uradnik pise politienc elanke. Ne da bi reagirali na ovadnski značaj notice same, konštatiramo samo, da je vsekakor častnejsc, če slovensKl uradnik svoj prosti čas porabi za pisanjc v liste, nego ce klerikalci pokličejo cTo- veka, ki je šel v inozemstvo z državno štipendijo v svrho študij, nazaj v svrlio korteširanja za njihovo stranko. Nova zastava kraljevske liiše. Re- gent Aleksander je osvoji! novo zastuvo kraljevske hišc v drzavnih barvali it;o- dri-beli-rdeči. V sredini je dvoglavi orei s privzdignenimi krili. Na orlovskih gla- vah jc krona carja Lazarja, mučenika Ko- sovskega. Na ščitu. ki je na oiiovih pr- sih. so grbi Srbije, Mrvatske in Slovc- nije. Ciril-Metodova družba je pred kratkim razposlala svojim podružiiicam, denaniim zavodom in posameznikom okrožnico. v kateri je na kratko pojasne- no delo, ki še čaka »Družbo« v bodočno- sti. Sedanji dohodki pa so veliko preuia]- hni. da bi C. M. 1). uresnieüa svoje im- crte. Zato kliče »Družba sv. Cirila in Mc- toda vsem, ki imajo smisjl in voljo delatl ncsebično za rešitev nasili bratov: >-Skr- bitc in pridobivajtc gmotnih sredstcv. aa iiresniči »Družba« svojo zaunio, a najtc- žavnejšo nalogo. Vsi na delo!.< 8 mest poštnili praktikantov oziro- raa praktikantinj jc razpisanih v obmoc- jn postnega in brzojavnega ravnateljstvn v Ljubljani. Prošnje do r>. jannarja 19?0 pri ravnateljstvn. Mesee dni počitnic bodo iineli o Bo- žičn na srednjih in njim slicnih ter na viS- jili ljudskih šolali na Hrvatskem. Zaloga šolskili knjiK za Slovenijo se je ustanovila v Ljubljani na y.dravi trgov- ski podlagi. * Svoj list prieno izdajati. kakor poro- ča »Jugoslavija«, ljubljanski trgovci, Jz- i>rva menda kot tednik, pozneje kot dnevnik. Podpisanih je že nad. pol inilijo- n;i kron delniške glavnicc. «Narodni svet«. Pod tern naslovom pričnc z növim letom izhajati begunski list, ki bo imel nalogo, /astopati intcresc beguncev. »Murska Straža« jc postaia običaj- no glasilo klerikalne stranke. To vsem nasim pristašem na znanic posebno tistim, ki so pomagali pri ustauovitvi li- sta. Zadnja .štcvilka lista trobi povscm v klerikalni rog. DOPISI. Laško. V stev. 113. se je pprocalo, da je gospodarski urad nckemu tukaj- šnjemu trgovcu provizorično zaprl trgo- vino zaradi prekoračenja predpisov vla- dnih naredb glede cen. Po natančni prc- iskavi sc jc pa dognalo, da dotični trgo- vec ni zagrešil dozdevnega prekoračen- ja cen in se je zapor trgovine čcz par dni dvignil. Rogatec. (Kako so se podcljevalc koncesije in drugo!) Zanimivi so spomini na avstrijsko dobo, ko bi ne bili tako gnu- sni. Živo nam jc še v spominu, da je blv- ši glavar Netoliczka za eno obrtno kon- cesijo v našem okraju dobil — polovnjak slivovkc. Skrajni čas je bil, da sc je tej avstrijski korupciji zlomil vrat. — Opaža. mo z nevoljo, da ptujsko glavarstvo po- sveča premalo skrbi ravno našcmu okra- ju. ki jc skozinskoz pasiven. Navezanl smo na drago moko iz Hrvatske, ki io moramo plačevati po 10 K. Kako si jo naj rcvez'kupi, mi je uganka. Če sc obrncmo na glavarstvo v Ptuju, nas napotijo na žitni zavod v Ljubljani, cc pa pišemo tja, l)ravijov da ima skrbeti glavarstvo za to. Res nc vemo, kje je kompctenca. Le to vemo, da mora biti tern razmeram ko- nec, če nocemo, da liam ljudstvo obrne hrbct. Pozivamo vlado v Ljubljani, da na- pravi red. — Zanimiv je bil tudi slučaj 3 posod petrolcja, ki so sc zaplenile pri tr- govcu Prcjacu. ki pa jili je hotel komisar glavarstva trgovcu vrniti. Mi pa smo brcz razsvetljave. Qospoda, takšno po- stopanje nam je nerazuniljivo in ga mo- ramo javno pribiti.. Oplotnica. V sosvet občinskcmu gerentu je namesto učitelja Vojtelia Mrena imenovan naš vrli somišljenik k. Fr. Petelinšek. SIov. Bistrica. (R a z n o.) Čitalnica priredi igro »Descti brat« radi tehničnili ovir še le to soboto zvečcr in v nedeljo popoldne. Sodcluje krog 30 oseb in }c pričakovati velike udelczbe. — Velcpo- sestnik Hclmcr jc prodal svoje posestvo za 400.000 K nekemu grofu Salmu, ki pa je fnozemec, nakar opozarjamo oblast radi cvcntuelnega nadzorstva. — Ta te- dcu je strasil po Slow Bistrici odpuščcnl neniški sodnik dr. Fohn, ki jc, prišel stra- šno shujsan, kot prava podoba lacne Avstrije. Cudno, da dobivajo taksni Ijudjc dovoljenje za pripotovanjc, ko Jc vend a r jasno, da prihajajo samo zato, tla na ta ali oni način spravljajo živcž čcz iiiejo. — Bistričan Pcpi Pičl se jc minull tcden ustrelil v Oradcu..— V naše mesto pridejo v krntkem vojaki in sicer artite- rija. Slovenjgradec. Naš okrajni glavar g. dr. Tpavic sc rcsno trudi. izboljsati položaj prcbivalstva posebcj gledc pro- Inane.'Takoj po izidu tozadevnc vladne naredbe je po vseh obcinah dal ustano- viti nadzorovalne odbore, katcrim je na- ročil najstrožjo kontrolo osobito pri lju- dch, ki kupičijo blago iz spekulacijc. Od- locno postopa proti vsakomur, koiiiur sc dokaže lc najmanjša nepoštcnost, posc- bej tudi proti raznim verižnikom. Zlasti je izdal ostre odredbe glede prikrivanja petrolcja. Cene moki je določil: za pecl- vo na 5 K. kruSni 2 K 44 v; v krajih, kjer so prevozni stroski, za 4 v pri Jig več\ Kjcr pa dobivajo trgovci moko od dru- god nego od gospodarskega urada.'mo- rajo cene dolocati nadzorovalni odbori na podlagi faktur sporazumno s trgovci. Delovanjc nasega g. glavarja, ki mn s tern nikakor noC-cmo kaditi, je hvalevre- dno in kaže njegovo vnemo za ljudske koristi. Sv. Lovrenc na Pohorju. Tir je umrl 13. tm. učitelj g. Franjo Trolia v 28. letu starosti. 13lag inn spomin! Od Sv. Trojice v Halozah. Povsodi na Slov. Stajerskem so ustanovljeni oziro- ma nastavljeni takozvani Oospodarski uradi ali poslovalnicc. da skrbijo za prc- lirano ljudstva. Posebno sc skrbi za me- stne prebivalce. Kakp pa tukaj v Halo- zali? Tukai že mesece ni bilo dobiti nika- ke moke, nc soli, ne svetlobe, sploh z cno besedo nic. Ubogi viničarji so kot afrl- kanski sužnji cele dneve trpeli, in kakšno iinajo prehrano. Prišel jc razglas, da sc naj vsi viničarii jn dninarji oglasijo pri obanskem predstojniku, da dobijo cencja živila. Zdaj pa vse spi spanjc pravičnega. Za božične praznike se pa ne dobimo so- li. Če pa hočeš lc živcti in ce sc ti še nc Ijubi v zemljo. nioraš iti h kmetom in ic- po prosiit, da ti proda mccl koruze za nizko ceno 200 K (?) Ako jih niinas, pa pogini kot živina. Mi kličemo iz Haloz : Vlada, pomagaj nam, rcsi nas iz tega skrajno kritičnega položaja! Pomoč jc nujno potrebna! — Več viničarjcv. V Ptuju je bilo več trgovcev obeh narodnosti obsojenih na globo in zapor, ker so vkljub vladni naredbi trgovine zaradi kolkovanja kron imeli od 29. nov. opoldnc do 2. dec. zjutraj sßiprtc. Liutomer. Most iz Prekmurja Cez Muro na Moti pri Ljutomeru sc je prt- ^el graditi. TRGOVINA. 0FBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Trboveljska premogokopna družba bo za pretcklo poslovno leto razdeljeva- la dividendo v znesku po 12 kron. Slovenska kmetijska družba ima 30. tm. občni zbor za — kranjskc podrii^- nicc. To nam je vsekakor uganka! Proti osctmirnemu dclavnlku sc ic izrckla 7. tm. skupščina Zvezc obrtnišklh udružcnj v Bcogradu in jc zahtevala od vladc, naj uvede svobodo dela. Uvoz živine v Švico je prepovedan iz Avstrije, Čehoslovaškc in Jugoslavije. Cene usnju so z vladno naredbo sledečc dolocene: za podplatc 44—80 K, za rjavo zgornje nsnje 84—95 K, za črno zgornje usnjc 76—87 K, za telcčje zgornje usnje 117,—12=5 K za kilogram. Kurz krone v Bcogradu izza časn markiranja stalno raste. Dne 7. tm. se jc plačcvalo za 100 dinarjcv .^e 460, dne S. tm. pa že 445 K. RAZNE VESTI. Rojstnl dan regenta Aleksaidra je bil 17. tm. Češke sole na Dunaju. Durtajski listi javljajo, da je končno otvorjenih tamkaj nekaj čeških šol. Žldovska deveta dežela je mesto Senta, ki po mirovni pogodbi pripade od Ogrske naši državi. V zadnjem ^asu se je priselilo tja krog 6000 pe- štanskih židov, ki so vsi verižniki in špekulanti. Tihotapstvo je tarn silno razvito. Vseh židov na svetu je 1S mili- jonov 430.000, od teh v Palestini sto- tisoč, Na Poljskem in v Ukrajini 3 mi- lijone 300.000, v Zedinjenih državah 3, .100 tisoč, v Rusiji in Sibiriii 900.000, v Rumuniji 650.000, v Nemčiji, Ogrski in Čehoslovaški po 50.000, v Veliki Britaniji. Irski in v današnji Avstriji po 300 000, v Litavski 250.000, v Ju- goslaviji 200.00*0, v Nizozemski 116 tisoč. Čudodelna godba. PoIjmm nniii.Ntrski predsednik Paderewski je tudi eden naj- slavnejših svetovnih pijanistov. Kakor smo žc poročali, pa sc je iiechvno izka- zal tudi kot virtuoz v eksekuciji; v Kra- kovu je dal ustreliti trgovca Brotheima zaradi goljufivih špekulacij. Ko so ga prosili milosti za na smrt obsojencga, je dcjal Paderewski: »Brotheim je v mojem programu. Publika hoče čuti glasbo, ki sem ji jo obljubil. Skrbeti liocem, da jo iznenadim z nckoliko takšnih vojaško- glasbcnih koncertov, ki bodo imcli ka- kor ta z Brotheimom popolen uspeh.«--- Brothcim jc bil eden izmed najbolj zna- nih trgovcev v Krakovu z ogromntm imetjem in vplivnimi prijatelji. Z neko špckulacijo je hotel na sleparski nacin zaslužiti pol milijona kron. To ga je stalo 12 strclov iz vojaških pušk. Od tega dne sc je v Krakovu vsc spremcuilo. Trgov- ci so preko noči postali poštenjaki, špe- kulanti so' si poiskali drugo polje za svo- je dclo. Takšni koncerti a la Paderewski bi morda tudi pri nas, posebno na Hrva- skem, ozdravili trgovsko in vse na?le življenjc. Zadnja porocila Regent Aleksander se vrne koncem rae- seca. Beograd, 19. dec. (LDU.) Regent Aleksander obišče Se AIzacijo-Loreno in se vrne v Beograd koncem meseca. Črnogorski Nikita sc preseli v Itatijo. Beograd, 18. dec. (LDU.) »Politika« javlja: Vlada bivšega črnogorskcga kra- lja Nikitc likvidira svoj »dvor« i.a Francoskem. Nikita se pripravlja, da odpotuje v San Martino ali v Italijo. NT- kitove pristašc, ki so na dvoru živeli brezskrbno in brez dcla že 2 ali 3 leta. je novica, da dobe ta mescc zadnjikrat plačo, silno preplašila. Predložili so Ju- goslovanski vladi prošnjo, v kateri izre- kajo udanost in sc ponudijo v službo, Cc bi prcjemali to, kar so doscdaj od Ni- kitc. Ncdeljski železniški promet ostane §c nadalje ustavljen. Ljubljana, 19. dec. (LDU.) Obratno ravnateljstvo južne železnice javlja, aa bodo osebni vlaki med Ljupljano In Trstom vozili tudi ob nedeljah. Na vseh drugih progah ostane še za naprej ob nedeljah promet ustavljen. Premikanja italijanskih čet v Albaniji in Črnigori. Beograd, 19. dec. (LDU.) Iz Podgo- ricc poročajo: Dosedajno premikanje italijanskih eet v okolici Bara potrjuje •posebne namene italijanskc vladc. Tudi v Virpazar so poslali Italijani en bataljon iz Bara s strojnicami. Od posadke v Baru so nekatere- dele vkrcali in jih po- šljejo v Albanijo. Italijani so pričeli izda- jati list »Glas Črnogoraca«, ki je poln laži in hinavsčinc. Črnogorska vlada Je ukrenila potrebno proti razširjanju Iista. Japonci pošijejo čete v Sibirijo? Berlin, 19. dec. (LDU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča: Japonski poslanik je izjavil, da namcrava Japon- ska poslati močne Četc v Šibirijo, da va- ruje svoje po rdečih četah ogrožene In- tercsc. Boijševiki v Kijevu. Nauen, 19. dec. (LDU.) Iz Moskvc poročajo, da so boljSeviki po ljutih bo- jih z Denjikinom osvojili Kijev. Dcnjikln- ovc čete bežc. Stran 4. »NOVA D O B Ac Štev. 117 "LÄSTNI DOM" reglsirovana kre- ^LT L* K" W WTT sprelema hranllne vlo<>e in dilna In slavbena W %^ JLf &4 1 ^-/ Jiti obrestuje po zadruga z om. zav. Prešernova ullca št. 15. -trl ln P°s od ¦'-* Priljubljena ie lepota obraza pri vseh go- speh, kajti lepo obličje je najdragocenej- so in najmočnejše sredstvo ženc. Zone, ki hočejo biti in ostati lcpc, uporabljajo za nego svojega obraza, v obrambo zoper sojedcc, mozolčke, pege, kožne napake, gube, poteze, zoper kožno ncčistoto in škodljive uplivc vroeine, rnraza, vetra, \remena tcr v doscgo in ohranitev lepote obraza, vratu in rok le Fcllcrjevo Elza- pomado za varstvo obraza in kože. — 1 lonček (5 K, moenejše vrste 9 K le pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stiibica Do- nja, Elzatrg št. 356, Hrvatska. Na prodaj Je kožuh. pliš-jopa, plašč za Sledališče itd. v Celju, Cankarjeva ulica St. 7, II. nadstopje. 1632 1 I-' Primarij dr. Ivon Rojšp bo ordiniral od 21.decem- bra 1919 naprej v Celju, Krekov tr^ št. 16 (nasproti kolodvora) od 1. do 3. lire popoldne ter ob nedeljah od 8. do 9. ure dopoldne. Kdor želi hišo all posestvo pro- dati oziroma kupiti naj se zaupljivo obrne na Ant. P. Aracenšek-ovo oblastveno konces. „Posredovalnico" za nakup in prodajo his in posestev v Celju, Krajja 1633 Petra cesta 22. I. 3-1 Uceitca za trgovino z mešanim blagom, zanes- Ijivega, krepkega, iz poštene hiše, z dobrimi spričevali sprejme tvrdka Berlisg, Zetale pri Rogatcu. 1631 4-1 Razglas. Občinstvo, posebno pa hišni po- sestniki, hišni oskrbniki, upravitelji in istotako podnajemodaialci se opozar- jajo, da so po $ 14 naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 2. XII. 1919 št. 747 dojžni prijaviti vsako izpremem- bo o obstanku in o uporabi hiše ali poslopja, stanovanj in stanovanjskih delov državnemu stanovanjskemu uradu tekom enega tedna. Istotako so tujci, kateri se nahajajo v Ceiju čez 3 dni, po § 38 iste naredbe dolžni to stano- vanjskemu uradu naznaniti. Prestopki gori citirane naredbe se kaznujejo po političnem oziroma policijskem o- blastvu z denarno kaznijo do 20.000 kron ali z zaporom do (S mesecev, ako ne spada dejanje pod doloČila kazen- skega zakona. Za predsednika: Prešern m. p. Službe. Samec 28 let star, krepak in zdrav od boljše hiše si želi dobiti službe kot hlapec pri boljSem go'spodarju kje na Štajerskem Sposoben v vseh kmečkih in gospodarskih delih. kakor tudi v pri- vatnih poslih. Cenjeni sprejemalci naj blagovolijo pisati na upravništvo tega lista, pod šifro (poStenost.) 1634 1 Proda se posestvo in sicer: mlin na tri tečaje, novo go- spodarsko in hišno poslopje. okoli 8 oralov zemlje, če potrebno tudi s pre- mičninami; ležeče ob okrajni cesti. Na- slov na Anton Stante posestnik in mlinar, Černolica, pošta Št. Jurij ob jul železnici. 1625 2-1 Na prodaj imam lep vinograd s tremi hišami, velik sa- dovnjak, lep gojzd i. t. d. Posestvo se nahaja blizu Frama pri Mariboru, en streljaj od drž. ceste žel. postaja Račje- Fram. Cena 150.000 K, brezobvezno. Fr. Tomšič, St. Juris ob južni železnici. 1630 1, Otvoril sem raoderno urejeno kovačnic^ in prevzamem vso v to strokospa- dajoča dela po solidnih cenah ter se priporočam vsem poscstnikom Jakob Brumen podkovni mojster in kovač Spodnja Hudinja št. 7 pri Celju. 1628 1 Na prodaj: Sesalka s pritiskom na kolesih, ročni vrtalni stroj za kovače pripraven, polj- ska kovačnica, bakren kotel za svinjam kuhati, kotel z zračnim pritiskom s 4 atmosferami prepritiska in potrebnim orodjem, zraven že zračna sesalka in različni drugi predmeti. — Popravila pri strojih se točno izvršljo. Inženlr «Friderik Wissiak, tehnični zavod za stroje, aparate in splošno tnehaniko, Laško. 1629 1 Prodajalko sprejme z novim letom trgovina R. Brezovnlk v Vojniku. 1595 2-1 Sobo, ako mogoče s hrano, išče učitelj v bližini meščanske sole. Ponudbc pod »Uči- telj« na upravništvo lista. 1622 2—1 Pri zdrouiliScu RognSha Slatina se odda za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1922 in 1923, to je za 4 leta: 1. Modno trgovino za dame in go- spode za letno najemnino K 1200; 2. restavracijo v sanatoriju za letno najemnino K 4000 in K 7000 za vporabo inventarja. Opomni se, da se mora v tej restavraciji ku- hati le po zdraviliških navodilih. Navedene najemninske zneske jc sma- trati za najmanjše ponudke, vendar pover- jeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke. Glede morebitnega prevzema inventarja pri modni trgovini, v kolikor je last do- sedanjega najemnika, se mora novi najem- nik(sam pogoditi s svojim prednikom. Ponudbam, katere je vložiti do naj- kasneje 31. decembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu »Državnega zdravilišča Ro- gaška Slatina«, je poleg ponudbe najem- ninskega zneska priložiti sledeče dokaze: !. o strokovni usposobljenosti, 2. o narodnosti, , 3. o zadostni višini obratne glavnice. Natančna pojasnila daje ravnateljstvo »Državnega zdiavilišča Rogaška Slatina*. 1598 5-2 Kupujem ohrogel les za žago, na štoru ali na žago spravljen ali dru- gače po dogovoru. 1474 10-2 ¦ M. Vrečko, Polzela. Enrol liöier.» priporoča špBcepijsko blogotsr üsiihourstne barue Z3 oblehe, s hate- Fimi si lohhQ usahda barva ysaliourstno bltsga sam. 243 104-78 Lepo božično darilo 5 kr'jig: Weitall und Menacheit, 4 knji- ge: Das XIX Jahrhunderti fino vezano v usnje irt platno. Antikvarična cena. Na ogled v trgovini s papirjem 1593 Janko Bovha Celje. 4—2 Iščeta se za dobo dveh mesecev dve meblovani sobi z dvema posteljama z souporabo ku- hinje v Celju ali bližini mesta Celja. Vladimir Vrečko, Benjamin Ipav- 1613 čeva ul. 6, Celje. 2-1 Prouajiiiko prva moč ne pod 30 let stara, izurjena v trgovini mešanega blaga, se sprejme takoj, ali do 1. pvečana 1920. Ponudbe na tvrdko Julij Žigana . naslednik 1596 3-2 Polzela v Savinjski dolini. Storo prvovrstna uins letnik 1917 ima na prodaj Ervin Petriček, Celje, Lisce St. 23. 1539 2-1 Trgovshi sotrudnih 25 let star, v vseh strokah mešane trgovine dobro izvežban, želi premeniti službo, najraje v kako večjo (podjetje) trgovino na deželi. Tozadevne ponudbe prosim pod sisro: A. P. 800 na uprav- ništvo Nove dobe. 1M2 3—1 Išče se v najem cela liiša z najmanj pet velikimi sobami, kuhinjo itd. in ako mogoče tudi z sadnim vrtom ob ,'eleznic!. Vladimir Vrečko, Benjamin Ipavčeva ul 6, Celje. 1612 2-1 Uradnik. išče meblovano sopo s 1. pro- si ncem 1920, cventuelno s lirano. Naslov v upravništvu. 1615 2 — 1 Pra in inn sit triis iisi i CeSia Naznanjam, da-sem otvcril v Celju, Gosposka ulica št. 26 t;govino Lisnja. V zalogi imam vse vrste usnja v veliki izberi in najboljše kakovosti lastnega izdelka, kakor tudi drugih domačih tovarn. IMaj- boljša prilika za nakup! Trgovci in čevljarji, oglejte si zalogo. --- Sirove kože kupujem po dnevni ceni. "Za obilns obisk se priporočam. fflapho Banho, Celje, Gosp. uL Z6 1582 S-3 ; Pekmez iz sliv (lekvar) v sodih na veliko za dobiti pri veletrgovini „VllUliTUS" del. društvo v isti hiši, kjer je Izidor SCHOLLER-a s n, Zagreb, VlašKa ulica 21. Telefon: 106. 1569 6-4 . Brzojavi: liuktus-ZagiL-b umetnine. hflrlf flrfcI 1P\h(|1/\Ph *l.P IP muzikallje UUllvUl CCUV(lllVV()ufl * Vvlju Zaloga papirja, pisalnih Jn risalnih potrebščin na debelo in drobno. ___Oznanila UNIQN-PROPAGANDE, zavod oglasne odpraye in reklame, MARIBOR. Lo]9 mast, olje, in surovi loj, kupi vsako množino za najvišjo dnevno ceno Pruo maribopsHo touarno mila v Mnribom Telefon: 47. Brzojavni naslov: Milarna. Prosijo se ponudbe z vzorci. 15^3 -4 Qino v stehlenicah (buteljhah). Gostilnicnrji, kaunrnarji in uinogradnihi, pazor! Trgovina z vinom OSET&CAJNKP Slovenjigradec Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sortiranega kakor: muškateljc, rizling, burgundec, šipon, portugizec, šilhar, pristni ljutomerčan, pe- kerčan, haložan, bizeljčan ter črna dalmatinska in banatskä stara in nova vina. Kupujeva iz vseh vinorodnih krajev vsa naj- boljša vina po najvišjih cenah. Se prlporo«. fl^pgj Q^ j„ FpQnjO M^. 1606 5-1 Kazposiljanje vina od 561 nappe)!