GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA-OKOLICA IN MESTNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 29. OKTOBRA 1954 ŠTEVILKA 8. — LETO L Pred 10-Ietnico osvoboditve Ljubljane teto 1955 bo jubilejno leto na-. “svoboditve. Nt dvoma, da °mo posvetili najpomembuej-m dllem v tem letu največjo Pozornost s števil,Umi prlredll-.. ' Proslavami in manifesta-t Jami. Tako obsežne prireditve mn°Bo priprav, zato je u - * *daj izdelati potrebne R1 » ** niihov« razporeditev. ‘ *et kulturo glavnega me-Ljubljana že pripravlja idej-„ "snutek, kako naj bi praz-ovali nažo zmago in osvobodi-glavi>«ga mesta Slovenije. n^rmembn*»° prireditve , J bl|e ob praznikih, kot so nrtrlT . 5* ma^’ Je praznil slovenske vlade, 9. maj, osvobodltve, in državni Pra,nlk 22. j„„j. Dne maja jjv ' •*uU'ia h> bila v mestu ku a oba veličastna spomenl-n s,cor Spomenik talcev na Pokopana««, w ga Akrili 9. r,."a' in Spomenik žrtev na k„„U; kalerega odkritje naj bi krltii2n* ” in,iJa- ob tch od-*Jin moramo seveda strniti stacjj naSih Proslav to manife- irtKi°V0 bo^° vse organizacije, sv • Va in “stanove usmerile °Je delo v posamezne skupne r, Rajali na okrajnih festiva-drucl “ nai b* bili spoinlar’! in . P» bl bil vsem skupen, - ■ ,na z,ctu Uudsko-pro- Hak ‘b društev poleti na ropaj biij festivalu. Tl festivali bi ie »Ročna manifestacija debi iiadski prosveti. Ta zlel ijudnl V°mn° *ajcl tisoče naši! Volit “'Prosvetnih delavcev s ^ “ Prireditev na Stadionu. daiu'ftn,Ilratl bl bito (reba bi sci. • KostovanJa društev med taU:,v7tovimja v L-i;,b!^' «e „ t-kmovsnjn za n”*boH. "a c nkakovosti, za najmarijivej-i, ■, Uatva nagrade in posvetiti SVetme r1t ’ urejevanju p,c ln domov. ' ‘b’1 J M po določenem ■,» izvajala svoje prlreditv, dj društva Prtizan, nPa " a društva, šahovske in dni 0r8anizaeije. • Prireditve v Ljubljani, m, kjnbljanl bi se začele cent 6 Prireditve v aprilu. V t proslave bl bila vključena proslava 60-letnice Slovenske moderne z odkritjem spominske Ploščo na Čakrami, z gledališkimi predstavami, s recitacij-skirai večeri, s koncerti del iz te dobe, s proslavo na Univerzi, s slikarsko razstavo in podobno. Maja meseca so, kot omenjeno, proslave 1. maja, 5. maja in odkritje Spomenika talcev 9. maja. Mladinske In športne organizacije bi izvedle svoje nastope. V prvi polovici julija bl organizirali mladinski pevski festival, v drugi polovici pa se sačne »Ljubljanski festival«. Ta festival bi vključil pet dramskih gledališč, ki bi nastopala v drugi polovici junija na prostem, in sicer SNG iz Ljubljane, Maribora in Trsta, Mestno gledališče iz Ljubljane ln Jugoslovan- sko dramsko kazallšte Iz Beograda. Pred temi nastopi pa naj bi gostovala v Ljubljani tudi vsa ostala slovenska poklicna gledališča. V prvi polovici Julija bi bili nastopi opernih ansamblov, simfoničnih orkestrov, baletnih zborov, folklornih ansamblov in solistov pevcev ter instrumentalistov. Dne 29. Junija bl se začele tudi športne prireditve, ki bi trajale strnjeno ves teden pod naslovom »Športne igre«. Te igre, na katerih bi nastopali domači ln tuji športniki, bl postale tradicionalne vsakoletne naše športne prireditve. s V avgustu bl skušali organizirati v Ljubljani velik mednarodni šahovski turnir, iti bi postal lahko tudi tradicionalna prireditev morda vsaki dve leti, če že ne vsako leto. Vsa naša razstavišča bl v tem letu organizirala pomembne razstave ln prav tako se pripravljajo tudi vsi naši muzeji: NOB, Narodni muzej. Mestni muzej. Največja razstavna prireditev bi bil mednarodni »Grafični bienale«, ki bi postal prav tako tradicionalna prireditev. Dalje razstave v Narodni galeriji, Jakopičevem paviljonu in kot naša velika zmaga otvoritev novega gospodarskega razstavišča, ki naj M bilo odprto sredi junija z vrsto razstav, ki bi se nato vrstile vse leto. Prav gotovo bodo priredile svoje razstave gospodarske organizacije, šole in ustanove. Prispevek k slavnostim bodo razne publikacije, ki bodo izšle v Jubilejnem letu. Pripravljamo obsežno monografijo o 10-letnem delu Ljubljane In njenem razvoja, turistlčno-propagandnl ♦Album Ljubljane«, kjer bo prikazana Ljubljana z lepotami in kulturnimi spomeniki, izdano bo pomembno delo »Zgodovina Ljubljane« (I. del) ter še vrsta knjig ln študij. Pred nami so posebno obsežne naloge pri ureditvi mesta samega ln njegovih najvažnejših predelov: Trg herojev, stari del mesta s spomeniki, ureditev športnih naprav in stadionov, prosvetnih domov, ln spomenikov. Nujno je, da že danes začnemo s sistematičnimi pripravami, da bomo kar najslavneje proslavili najpomembnejše praznike In 10-letnlco osvoboditve. OLO LJUBLJANA-OKOLICA Občinskim ljudskim odborom in ljudskim odborom mestnih občin Pred približno mesecem dni je bila v mali vasici Planina nad Jesenicami na Gorenjskem — tik ob avstrijski meji odkrita za nas nova bolezen na krompirju, znana pod imenom »krompirjev rak«. — Nova zato, ker je bila pri nas prviič odkrita, medtem ko njene prve najdbe izhajajo že iz leta 1888 v Trenčinu. Kmalu za tem je bil rak na krompirju odkrit tudi v nekaterih drugih evropskih državah, kakor Nemčiji, Holandiji in tudi Ameriki, težko pa je dognati, kje vse je razširjen, ker so posamezne države, zaradi njegove nevarnosti za okrnitev prometa s krompirjem, držale verjetno okužbo v tajnosti. Rak na krompirju je najbolj nevarna bolezen krompirja, saj nam zaradi svoje škodljive dejavnosti lahko prepreči vsako možnost nadaljnje saditve krompirja. Kaj bi to pomenilo za nas, si lahko predstavljamo. Povzročitelj raka je pa razita rna glivica, ki zaradi draženja staničja povzroča spremembe tkiva na krompirjevih gomoljih. Na gomoljih samih, kakor tudi na stolonih pričnejo rasti majhni gobasti Izrastki, ki so spočet kn bele barve in trdi, z razvojem potemnijo in dobijo karakteristično obliko, ki je podobna karfijoli ali cvetači.. Gomolji, posebno napadena mesta so močno podvrženi gnilobi, posebno če je v zemlji dosti vlage. Največje možnosti, do izbruha tc bolezni je*pripisovati v prvi vrsti ekološkim pogojem (dosti vlage), saditvi slabo odpornih sort (domači plav ali sv in |ski krompir, rožnik, Ela, VMtman in dr.) ter slabemu pVdoredu, t. j. če prevečkrat sadimo krompir na iste površina, Bolezen se prenaša z okuženimi gomolji, rastlinskimi deli, zemljo, gnojem, vodo, pticami ln dr. in spada, zaradi njene nevarnosti med karantensko bolezni. Obranimo se je, preden se pojavi z uvajanjem odpornih sort, s pravilnim kolobarjenjem in uporabo zdravega semena, medtem ko je konkretno zatiranje, t. j. ko se je bolezen že pojavila, sila težavno in zvezano z izdatnimi stroški, posebno še, ker zatiranje s kemičnimi sredstvi ni zanesljivo. Primorani smo pridelek uničiti, saditev krompirja pa opustiti za daljšo dobo let. (Dokazano je, da zimski trosi obdrže v zemlji sposobnost okužbe preko U let). Da se prepreči nadaljnje širjenje te nevarne bolezni ter eventualna odkritja tudi pri nas v kali zatro, opozarjamo vse proizvajalce krompirja, da svoj pridelek pregledajo ter event. sumljive pojave takoj javijo pristojni občini, katera bo potem obvestila okrajno inšpekcijo za kmetijstvo zaradi nadaljnjega ukrepanja. V pomoč pri odkrivanju navedene bolezni je postavljena s strani tajništva za gospodarstvo OLO mreža kmetijskih strokovnjakov in to: 1. Ing. Ignac Lovšin, sektorski agronom v Kamniku za področje občin: Kamnik, Kamniška Bistrica, Radomlje, Tuh. Srednja vas, Tuhinj in Motnik. 2. Franc Kokalj, sektorski agronom v Domžalah za: Domžale, Lukovico, Blagovico, Moravče. 3. Ing. Viktor Herman, sektorski agronom na Vrhniki za: Vrhniko, Brezovico, Preserje in Borovnico. 4. Alfonz Novak, sektorski agronom v Grosupljem za: Grosuplje, Smarje-Šap in Podtabor. 5. Ing. Ivan Zaplotnik, referent pri OZZ za: Dobrovo, Horjul, Polhov Gradec, Logatec in Rovte. 6. Ing. Pepca Perovšek, referent pri OZZ za: Stično, Šentvid pri Stični, Višnjo go-gr> in Krko. 7. Viktor Herksel, referent pri OZZ za: Komendo, Vodice, Mengeš in Kresnice. 8. Ing. Jože Mihelič, referent pri OZZ za: Prežganje, Šmartno pri Litiji, Litijo, Gabrovko in Vače. 9. Franc Šušteršič, inšpektor za kmetijstvo OLO za: Škofljico. Dolsko, Črnuče, Medvode in Ig. Ugotovljeno je, da se z izvajanjem uredbe o zidanju hiš delavcev in uslužbencev še vedno pojavljajo vazna vprašanja glede oprostitve prometnega davka in da se posamezna določila uredbe ne tolmačijo enotno. Zaradi enotnega izvajanja uredbe*n posameznih določil dajemo naslednje pojasnilo: Uredba o zidanju stanovanjskih hiš delavcev ln uslužbencev, ki je objavljena v Uradnem listu FLRJ, št. 23-235/1)1, je še v veljavi ter s tem tudi 7. člen uredbe, ki določa, da imajo tisti, ki gradijo stanovanjske hiše po lej uredbi, naslednje ugodnosti: Oproščeni so plačevanja taks po zakonu o taksah za 1. vse vloge: po tar. št. 1 zakona o taksah (30 din + lokalna taksa); 2. za vse odločbe in druge akte v zvezi z zidanjem hiše in v zvezi z vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo: tar. postavka šL 7 zakona Navedeni strokovnjaki bodo v kratkem obiskali zgoraj navedene občine, koder bodo v okviru sestankov z bivšimi vodji (občinskimi in vaškimi) za zatiranje koloradskega hrošča, postavili organizacijo iskanja in nudili potreben strokovni pouk v obliki in-štrukcij in predavanj. Tako proizvajalci kot zadolženi strokovnjaki naj z delom pobite, tako da bo pregled končan najkasneje do 25, novembra t 1. Zaradi izrednega pomen* krompirja za našo prehrano in trgovipo skrbimo in storimo vse, da event. pojave odkrijemo in v kali zatremo. Tajništvo za gospodarstvo OLO o taksah (din 150.— + lokalna taksa); 3. za vse priloge k vlogam: tar. št. 6 (din 25.— + lokalna taksa); 4. za gradbena dovoljenja: tar. št. 22 (od din 250.— do 1.000.— din); 5. za overovitev, tar. št. 31 (za prvi list din 75.—, za vsak naslednji list din 50.— + okv. taksa); 6. za overovitev pogodbe: tar. št. 30 (od din 150.— do din 1.000.— oz. do pol */o vrednosti 0- lokalna taksa); 7. za pregled mesta, kjer bo stala zgradba: tar. štev. 46 idin 2.000.—); 8. za uporabno dovoljenje: iar. št. 47 (din 1000.— do uin 5.000.—); 9. za vlvge, s katero se zahteva vpis v zemljiško knjigo — post. tar. št. 42 sodnih taks (din 37.50 do din 150.— za 1 list). Graditelji stanovanjskih hiš so oproščeni tudi plačila prometnega davka po tar. št 8 Občinskim ljudskim odborom in ljudskim odborom mestnih občin VTKAN M »GLASNIM« dela B tarife od zidanja, betoniranja, pokrivanja, pleskanja, keramičnih del na zgradbi, pleskanja in barvanja, par-ketiranja, ključavničarskih del v zgradbi, instalacijskih in ttiontažnih del na zgradbi. Oprostitev velja samo, če graditelj opravlja našteta gradbena dela sam. Ako pa se graditelji pogodijo z zasebnim zidarskim obratom ali zidarji, so dolžni plačati prometni davek po omenjeni tarifni postavki. Prav tako je graditelj oproščen plačila prometnega davka od materiala in izdelkov, ki jih sam izdela (okna, vrata itd.), ki jih vgradi v stanovanjsko hišo, od katerih bi sicer moral plačati takso po tar. postavki 89 dela B tarife. Ni pa oproščen plačila prometnega davka obrtnik, ki izdela take izdelke (okna, vrata, peči, okovje itd.) za graditelja proti plačilu. Ker je obrtnik, ki Izdeluje take izdelke, davčni zavezanec, je jasno, da bo v ceno izdelka vračunal tudi znesek prometnega davka. Graditelj je oproščen plačila prometnega davka tudi za prenos lastninske pravice (L. člen uredbe o davku na promet od nepremičnin in pravic, Uradni list FLRJ, št. 4/54); oproščen je tudi od rezanega lesa, namenjenega za gradnjo (tar. štev. 35 dela B tarife — 7. opomba k tar. št. 89 deša B tarife). Graditelj mora predložiti žagi, ki bo razrezala les, potrdilo pristoj- nega ljudskega odbora, da je les namenjen za novogradnjo ali večje popravilo in za najeti kredit pri NB, po tar. št. 5 dela B tarife (0.25% od zneska posojila). Ako graditelju pri gradnji stanovanjske hiše pomagajo pri delu znanci in občasni delavci, ki graditelju ne računajo svojih uslug, so nagrade za tako delo oproščene plačila dohodnine. Osebe, ki se pa brez dovoljenja pristojnega organa ukvarjajo z delavnostjo, za katero je predpisano poprejšnje dovoljenje (t. j. šušmarji), pa se ne obdavčijo z dohodnino, temveč se v smislu 137 a člena uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, št. 31/54) kaznujejo za davčni prekršek z enkratnim do trikratnim zneskom čistega dohodka, ki so ga dosegli s tako dejavnostjo. Graditelj nc bo vključeval v tako delo pri graditvi obrtnikov, ki nimajo obrtnega dovoljenja, ako se hoče izogniti raznim kasnejšim sporom. Končno je graditelj stanovanjske hiše tudi oproščen plačila dohodnine od hiše za dobo 20 let, ako pa je hišo zgradil z najetim posojilom pri NB pa za 30 let (56. člen uredbe o dohodnini in 5. točka odloka o dodeljevanju dolgoročnih posojil za zidavo stanovanjskih hiš in za popravilo hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, Uradni list FLRJ, št. 24-257/54). Tajništvo sa gospodarstvo SPOROČILO cMMIadinskem okrevališču v Šentvidu pri Stični 1» Svet za zdravstvo in soc. politiko LRS 24Mestnlm ljudskim odborom 3. Okrajnim ljudskim odborom 4- Zavod za socialno zavarovani, Ljubljana B. Vsem ambulantam na področju OLO Ljubljana okolica" Bi Okrajni zdravstveni dom Ljubljana okolica I Upravni odbor in strokovni svet Mladinskega okrevališča Šentvid pri Stični sta ugotovila, da pri otrocih, kateri so poslani na okrevanje, v večini primerov ni doseženo izboljšanje, kakršno bi bilo zaželeno, Vzrok je v tem, da so časovni roki, za katere so otroci poslani v okrevališče, prekratki. Povprečno je vsak otrok poslan v okrevališče za en mesec. Izboljšanje se običajno pokaže šele proti koncu meseca in ako se otroku blva-neje v okrevališču ne podaljša, ni dosežen cilj, zaradi katerega je bil otrok poslan v okrevališče in so bili tudi vsi otroški enomesečnega vzdrževanja v okrevališču popolnoma zaman. V zadnjem času je bilo ugotovljenih več primerov, da otrokom kljub temu, da so bili okrevanja nujno potrebni in da je bilo ugotov- ljeno vidno izboljšanje, čas bivanja v okrevališču ni bil podaljšan, ker je bodisi ZZSZ ali OLO iz finančnih razlogov odklonil podaljšanje. Razumemo sicer finančne težave ZZSZ ali OLO, smatramo pa kljub temu, da je nepravilno gledati na zdravstveno stanje otrok zgolj g finančnega stališča. Neemlselno je pošiljati v okrevališče večje število otrok za kratek rok ne glede na to, kako dolgo bi moral otrok ostati doseglo izboljšanje zdravstve- nega stanja; pravilneje bi bilo da se pošlje morda manjše število otrok in te vzdržuje v okrevališču tako dolgo, da bi se stvarno popravili in bili sposobni brez škode za zdravstveno stanje živeti v novmal-v okrevališču da bi se stvarno nih razmerah. Prav tako opažamo, da se kljub velikim potrebam predlaga za okrevališče le minimalno število otrok. Dokler je bil zavod proračunska ustanova, nikdar ni bilo mogoče ugoditi vsem prošnjam. S prehodom na samofinansiranje pa je število prosilcev iznenada padlo. Jasno je, da je temu vzrok finančno vprašanje. Tudi tako stališče plačnikov je napačno, ker zaradi tega izgubi smisel vzdrževati mladinsko okrevališče, katero posluje samo s 50% kapacitete, na drugi strani pa vemo, da je mnogo otrok, kateri so okrevanja nujno potrebni. Pri odrejanju otrok v mladinsko okrevališče bi se bilo nujno potrebno ozirati predvsem na zdravstveno stanje otroka in oddajati v okrevališče res okrevanja potrebne otroke. Predloge bi morali staviti zdravniki splošnih ambulant, kateri zdravstveno stanje otroka, kakor tudi njegove družinske razmere, poznajo. Pri dosedanji praksi pa imamo vtis, da se okrevališča poslužuje le zelo omejen krog prebivalstva ali da celo zdravnikom splošnih ambulant ni poznan namen otroškega okrevališča, kakor tudi ne pogoji, kateri morajo biti izpolnjeni za sprejem. V mladinsko okrevališče sprejemamo otroke od 4. do 14. leta, ki bolujejo na anemiji podhranjenosti, micardi-tisu, enocarditisu, pericarditi-su, rekonvalescenti Otrokom nudimo vso zdravstveno oskrbo, prehrano, obleko s telesnim perilom razen čevljev in copat. Zdravstveni nadzor nad okrevanci ima medicinska sestra po navodilih honorarne otroške zdravnice iz Ljubljane, ki redno enkrat na teden pride v ustanovo in opravlja klinične preglede. Učenci osnovne šole imajo vsaki drugi dan šolski pouk. Izven šolskih dnevov pa učne ure pod nadzorstvom vzgojiteljice. Za sprejem se izpolni: 1. Prijavni list, obr. 9,94 Drž. založbe Slovenije. Priloženi morajo biti naslednji izvidi: a. rentgenski izvid, b. sedimentacija (SR), c. tuberkulinska proba (Moro ali Motoux), d. klinični izvid, e. telesna teža, f. prebolele otroške bolezni. 2. Zdravnik, ki otroka predlaga in pregleda, naj napiše tudi čas okrevanja (2—3 mesece). Prijave s prilogami se pošljejo pristojnemu Zavodu za soc. zavarovanje — referat za klimatsko kopališko zdravljenje, če so starši otrok socialno zavarovani. Za vse ostale (nezavarovane) pa OLO, tajništvu Sveta za ljudsko zdravstvo in soc. politiko. Oba resora se zavezujeta za plačnike oskrbnih stroškov (din 357.— na dan ter izdata tozadevne odločbe, ki jih skupaj z ostalimi prilogami pošljeta naši upravi okrevališča. Za vsa eventualna pojasnila prosimo, da se obračate na upravo Mladinskega okrevališča Šentvid pri Stični. Tajništvo za ljudsko zdravstvo in soc. politiko Občinskim ljudskim odborom In ljudskim odborom mestnih občin - Podružnicam Narodne banke Glede na pravilno finančno poslovanje hišnih svetov dajemo v zvezi z Uredbo o upravljanju stanovanjskih hiš (Uradni list FLRJ, št. 29/54) naslednje navodilo: Po sklepu Sveta za komunalne zadeve odprejo hišni sveti hiš, vključenih v stanovanjsko skupnost, pri pristojni podružnici NB svoj tekoči račun v korist katerega vplačujejo vso sklade iz naslova mesečnih najemnin. NB bo vplačano najemnino porazde-, lila v sklade po odloku o stanovanjski tarifi ter delitvi najemnin v sklade (Uradni list LRS, št. 40/54), in sicer: 50°/i v amortizacijski sklad za hišno upravo in 35°/o v sklad; za vzdrževanje hiš. Za poslovne prostore bo NB porazdelila vplačano najemnino v sklade po čl. 8 cit. odloka. S skladom za hišno upravo in s skladom za vzdrževanje razpolagajo hišni sveti po lastni presoji brez kakršnekoli odobritve nadrejenega stanovanjskega organa. S skladom za amortizacijo razpolaga uprava stanovanjske skupnosti pri občinskem ljudskem odboru, od katerega Pa odvaja na mesec 20°/e ljudskemu odboru kot sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, še nadalje črpajo sredstva *2 sklada za zidanje hiš po veljavnih predpisih do časa, dokler ni ta sklad izčrpan. 2 uveljavitvijo odloka ti lastniki ne plačujejo več v ta sklad/ Za hiše, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, se ta sklad razdeli v nove sklade P6 čl. 10 cit. odloka. Da bo NB imela nujno po": trebno evidenco o tem, kater®: hiše so vključene v stanovanj'} sko skupnost, naj vsi ObLO' in LOMO do 1. novembra 19&: pristojni podružnici predlož6! seznam hiš, vključenih v stanovanjsko skupnost, prepis P®; pošjejo tuk. tajništvu za ko-| munalnc zadeve. V seznam11! mora hrti navedeno ime in pid' imek lastnika hiše, hišna številka in številka ter datufl1 odločbe o vključitvi hiše ^ stanovanjsko skupnost. M e‘j. opombami naj se navede, ri*! sc je lastnik pritožil. Tajništvo za komunala* zadeve OLO MESTNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA PREDLOG ZA POENOSTAVITEV FINANČNEGA POSLOVANJA HIŠNIH SVETOV Dosedanje delo hišnih svetov je pokazalo, da je finančno poslovanje preveč zapleteno in da zaradi tega dela številnim hišnim svetom preglavice. Zamotano je že samo izračunavanje določenih skladov, saj sta za izračun enega sklada potrebni dve ali celo tri računske operacije. Za črpanje sredstev Iz skladov je treba poprej predlagati račune Stanovanjski upravi v potrditev ne glede na višino, torej tudi za vsak najmanjši znesek. Nedvomno je tak način poslovanja potreben, kadar gre za večje storitve, menimo pa, da je nepotreben, kadar Imamo posla s plačevanjem manjših zneskov, saj tak način zavira hitro In elastično poslovanje hišnih svetov. Ce so hoteli vsi hišni sveti za sleherno izplačilo dobiti poprejšnje privoljenje Stanovanjske uprave, so morali no to čakati na Stanovanjski upravi tudi v vrstah, zaradi česar Je mnogo negodovanja pri onih, ki v hišnih svetih opravljajo to delo. To Je tudi razumljivo, saj so tovorili večinoma zaposleni in so zarodi tega izgubili mnogo dragocenega časa. Po drugi strani niso nekateri hišni sveti dobiti poprejšnje potrditve računov in so od vplačane najemnine enostavno zadržali samovoljno določeni znesek, ki so ga nato izplačali za usluge, kar je zopet imelo negativne posledice v poslovanju Stanovanjske uprave. Tak način poslovanja je v začetni fazi delovanja hišnih svetov nedvomno potreben, ker pač ni bilo mogoče naprej vedeti, kako bodo hišni sveti prijeli za delo. Povečana skrb, ki jo hišni sveti kažejo za vzdrževanje stanovanjskega sklada, narekuje, da je treba dati hišnim svetom čim večjo samostojnost v gospodarjenju s stanovanjskimi hišami in poslovanje čimbolj sprostiti. Opisano stanje narekuje, do se finančno poslovanje hišnih svetov čimbolj poenostaviti, iz- 0BVESTIL0 Ljudske odbornike mestnega zbora in zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljane obveščamo, da danes, 29. oktobra, ne bo seje MLO. Seja bo predvidoma v pe- ha jajoč iz načela, da se hišnim svetom dš čimmanj administrativnega dela, da se zagotovi evidenca in nadzorstvo nad vplačevanjem in uporabo denarnih sredstev, zato pa izdaja Svet za stanovanjske zadeve MLO glav. mesta Ljubljano naslednja nova NAVODILA ZA FINANČNO POSLOVANJE HIŠNIH SVETOV: 1. Poenostavi se delitev najemnine na sklade; 2. spremeni se odvajanje najemnine; 3. poenostavi se finančno poslovanje, s tem da se sprostita sklad za vzdrževanje in sklad za upravo hiše. zaradi pomanjkanja časa mogli tek, 5. novembra 1954. I. Delitev najemnine na sklade Na sklade se porazdeli oni del najemnine, ki ostane po Izplačilu: a) dela najemnine, ki pripada hišnemu lastniku (čl. 45 in 70 Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš) in b) zapadlih obveznosti v zvezi s posojili, ki so bila uporabljena za popravilo, vzdrževanje in obnovo hiše (če upnik ni zasebnik). A. Najemnina za stanovanja Na splošno se stanovanjska najemnina porazdeli na štiri sklade (amortizacija, vzdrževanje, uprava in sklad za zidanje). Y hišah zasebnih lastnikov, ki so vključene v družben6 upravljanje in lastniki v nji11 stanujejo, oziroma imajo pravico do stanovanja, se Izvrši del*'' tev najemnine za stanovanji ločeno za: j 1. najemnino stanovanjski” najemnikov, ki sc porazdeli n8 vse štiri sklade in 2. del najemnine, ki jo pla^6 hišni lastnik, oz. užitkar; tn 66 porazdeli samo na dva sklad8 (sklad za upravo in sklad l*. vzdrževanje). Ad 1. Najemnina stanovanjskih najemnikov, ki ostane P6 odbitku obveznosti, navedeni” uvodoma, se porazdeli na n8' slednje štiri sklade: a) Cisti amortizacijski sklad (z odbitkom sklada za zidanje), najmanj 407» b) sklad za vzdrževanje, , najmanj 2 07; c) sklad za lilš. upravo do d) sklad za zidanje hiš 1®', skupaj 100'/' Ad 2. Del najemnine, ki J J plača hišni lastnik, oz. užitk*6 (t. j. 60% celotne najemnine), * porazdeli na dva sklada: j a) sklad za htš. upravo do b) sklad za vzdrževanje, y. najmanj B. Najemnina poslovnih prostorov ^ Najemnina poslovnih proS> rov, ki ostane po odbitku obv* noiitl, navedenih uvodoma se Porazdeli na štiri sklade: a) čisti amortizacijski slad, najmanj 24% n) sklad za vzdrževanje, najmanj 10% e) sklad za hiš. upravo do 10% sklad za zidanje hiš 56% skupaj 100% Odstotek sklada za administracijo stanovanjske uprave bo Ooločen kasneje. H. Odvajanje najemnine In finančno poslovanje ^ L novembrom 1954 sc predse iz Stanovanjske uprave vse a 'Unsko poslovanje v Mestno nraniinieo ljubljansko. Vsak hi-1 svet odpre pri Mestni hra-11 n c* sv°j tekoči račun, na ka-re8a odvaja mesečno najem-n”; Usiun naj prideta odpret , *• sla od hišnega sveta nn . ‘ za PodPisovanje raču- • , v’ to je potrebno zato, da v », deponirata svoja podpisa ,,.Mcs‘ni hranilnici. Ob tej pri-t,.v xStl bosta Prejeli številko in « ?Ka . ra^una hišnega sveta ruču‘n»vVi?e’ ki sc l,vajajo. t. j. vi knjižico, ček. knjižico, n,:, ?ne in položnice. Ob isti boi<>Znostl naJ prineseta s se- J zaradi nastavitve kartice v n-iin naslednje podatke: skupna na n J* na za stanovanja, skupna . , m.n*na za lokale, obvez- kul zp“®**a (anuitete in lastni-(50žbelan U ln sprejemanju Soče ne8a plana nt bilo mo-•labi b^dvidevatl (nenormalno med *=tev, zunanja tržišča, dobnril >dne °bveznostl in po-iz Sl]v’. y nemali meri pa tudi levil-. ,tlvnih slabosti v dr-^ lanski nedisciplini. da °sl„rPbno i® poudariti tudi to, Vijala JC 110511 ekonomika raz-devi„, v Pogojih neurejenega liki " C8a sistema, kar je v vete,. d. orl Povzročilo dvig cen delit»Uea^no formiranje ln razje b|]V narodnoga dohodka, kot Predvideno v družbenem Jeznih'11 bl 86 dotaknili posa-Re p] ™ instrumentov druibeno-Vcliko#na’ *reb® opozoriti na in rpai,ruzlllco mcd planiranim ha eni « Fanlm brutoproduktom Sirapi *cr Planiranim ln reall-*trani'n. dobičkom na drugi ... Analiza nam kaže, da Je-4-in do te razlike prišlo v glavnem iz treh razlogov: 1. V skladu z zveznim družbenim planom so podjetja predvidevala znižanje cen (zvezno povprečje okoli 10"/o). Kot pa je znano, za tako znižanje na tržišču ni bilo pogojev in do znižanja ni prišlo, temveč nasprotno, cene so rasle. Realizacija nam kaže občuten dvig dobička v primerjavi s planiranim- ter dlsproporc do realiziranega brutoprodukta. 2. Nestabilnost v gospodarstvu, predvsem glede deviznega režima, je nujno silila podjetja k previdnosti pri postavljanju svojih planov. Tako so seveda tudi nad potrebe kalkulirala s pretiranimi materialnimi rezervami. To je drugi razlog za nesorazmerje med planiranim in realiziranim brutoproduktom ln dobičkom. 3. Način delitve dobička, po katerem je podjetje udeleženo z določenim odstotkom, je tak, da je v mnogih primerih treba večkrat povečati dobiček, da bi podjetje dobilo svoj delež, ki ga sme uporabiti za dopolnilne plače. Ta Instrument navaja podjetja k zidanju ln dviganju cene. To je nadaljnji razlog za nesorazmerje med planiranim in reE^Ulfaplm brutoproduktom dobičkom. Delitev dobička Jedro vse problematike pri planiranju za leto 1954 je v delitvi dobička. Udeležba na ostanku dobička po odbitku za zvezni sklad je bila podjetjem določena na ta način, da je ljudski odbor iz ostanka dobička kril najprej svoje najnujnejše obveznosti, preostali del pa prepustil podjetju s tem, da mu je določil za plače del, ki predstavlja razliko med obračunskimi plačami in plačami po tarifnem pravilniku. Posledica uvodoma omenjenih dejstev, vključno delitev dobička, je bila visoka realizacija tržnega dobička. Podjetje si je z visoko realizacijo zagotovilo višje plače In večji sklad za samostojno razpolaganje. Seveda pa tako povišanje dobička ni predstavljalo povečanje narodnega dohodka. Na ta način so se akumulirala sredstva, ki pospešujejo inflacijske težnje. Ne realizira sc predvidena razdelitev narodnega dohodka, temveč se neodvisno od postavljenih planov narodni dohodek ponovno deli. Delitve dobička ni mogoče obravnavati ločeno od sistema nagrajevanja. Pravilnega nagrajevanja ni mogoče doseči tako dolgo, dokler postavljeni instrumenti ne dajejo možnosti za razlikovanje med pove- čanim dohodkom, ki je novo ustvarjena vrednost, in dohodkom, ki je le rezultat višanja cen, monopolizma in kurznih razlik. Tak položaj zahteva, da se v planu za leto 1955 predvidi ločitev tržnega dobička od dobička, ki je ustvarjen zaradi povečanja proizvodnje, izboljšanja produktivnosti, racionalnejšega izkoriščanja sredstev in ekonomičnejšega poslovanja. Sistem nagrajevanja Dosedanja praksa je pokazala, da so enake obračunske plače destimulativno vplivale na kolektive glede na različen učinek njihovega dela. Plače iz dobička po dosedanjih instrumentih, posebno pa po zvezni lestvici z ostro pregrešijo, niso v nikakem sorazmerju s porastom produktivnosti in skupnim finančnim rezultatom podjetja. Dosedanja praksa baš obratno sili podjetja k temu, da zvišujejo število nekvalificirane delovne sile, ki naj v okviru povprečnih plač kompenzira primanjkljaj plačilnega sklada za visokokvalificirane delavce in uslužbence. Zato je potrebno, da se spremeni ne le progresivna zvezna lestvica, marveč celotni sistem izenačevanja povprečnih plač in namesto njega uvede sistem, ki omogoča dosledno nagrajevanje po delovnem učinku. V dosedanjih razpravah o tem problemu je bilo predlaganih več načinov, kako naj bi se spremenil dosedanji način nagrajevanja. Po našem mnenju je bistveno, da je treba delavcu zagotoviti višji del njegove plače na podlagi doseženega učinka dela v proizvodnji, v manjšem delu pa iz dobička. Potemtakem je treba ukiniti sedanje povprečne plače štirih kategorij in izdati okvirne predpise, ki bi prepustili podjetju ln komuni sestavljanje tarifnih pravilnikov na temelju učinka, po normi in akordu. Zvezni organi naj bi izdali le okvirne predpise in določili izkoriščeno osnovo glede višine, navzgor pa naj bo plača vezana samo na sorazmerje z doseženim učinkom. Amortizacija Ker je amortizacija del vrednosti, ki postopoma prehaja na proizvodnjo, jo je treba smatrati za materialne stroške in obračunavati na vsa osnovna sredstva ne glede na rentabilnost podjetja. V načelu bi bilo pravilno, da se amortizacija obračunava ln plačuje na vsa osnovna sredstva. Ekonomsko ni utemeljeno, da se obveznosti za amortizacijo za posamezne skupine gospodarskih organizacij zmanjšujejo. Osnovna sredstva so ocenili po stanju 31. dec. 1952 na temelju evropskih cen po uradnem tečaju in popravili s faktorjem 1.8. Nasprotno temu so osnovna sredstva, ki so bila pridobljena v letih 1953 ln 1954, izkazana po dejanski nabavni ceni. Zaradi velikih sprememb v deviznem režimu je prišlo v podjetjih (predvsem v novo ustanovljenih) do anomalij. To zahteva, da se revalorizirajo osnovna sredstva na bazi dejanskih reprodukcijskih cen. Predpisi o svobodnem prometu z osnovnimi sredstvi so se v praksi pokazali koristni, vendar je ta promet otežkočen, ker podjetja nimajo finančne mož- nosti za nakup. Podjetja ne razpolagajo z amortizacijskimi skladi, ker je amortizacija za dolga leta nazaj zanje izgubljena. Tako prihajamo do anomalije, da je danes v praksi . bolj favorizirana razširjena reprodukcija (možnost kreditov) kot pa enostavna reprodukcija, ali z drugimi besedami, ne obnavljamo obstoječih osnovnih sredstev, ko hkrati gradimo nove tovarne. Posebno kritično je vprašanje nadomestitve obrabljenih o-snovnih sredstev iz uvoza, ker 10"/e — na koriščenje dela amortizacijskega sklada za investicije praktično ne predstavlja nobene večje vrednosti. Zato bo razmisliti tudi o delitvi amortizacijskega sklada na del za investicijsko vzdrževanje In del za obnavljanje osnovnih sredstev in o morebitnem poenotenju amortizacijskega sklada. Po našem mnenju bi bilo pravilno, da bi bil amortizacijski sklad enoten in da ga podjetja uporabljajo le za obnavljanje osnovnih sredstev, vtem ko naj običajno vzdrževanje obračunavajo v režiji. Delitev amortizacije na dva dela naj bi na ta način odpadla. Hkrati pa je zagotoviti podjetjem ne samo stabilnost amortizacijskega sklada, marveč tudi postopno nadomestitev Izgubljene amortizacije. Obresti na osnovna sredstva Menimo, da obvesti na osnovna sredstva stimulativno delujejo na boljše in ekonomičnej-še izkoriščanje osnovnih sredstev. Ker obresti na osnovna sredstva silijo podjetja tudi na to, da nepotrebna osnovna sredstva odtujijo, je načeloma pravilno, da bi bila stopnja obrestne mere na osnovna sredstva povsod enaka, vendar pa bl bilo potrebno, da se za nekatere panoge (kmetijstvo, gostinstvo, obrt) pri razdelitvi dohodka predvidijo olajšave v drugih Instrumentih. Obresti na obratna sredstva Obresti na obratna sredstva v praksi niso vplivale na zmanjšanje kreditov. Menimo, da vprašanje obratnih kreditov še vedno ni rešeno. Po našem mnenju naj se za stalne kredite za obratna sredstva, ker to po svojem bistvu niso krediti, uvede enaka stopnja kot za osnovna sredstva, vtem ko naj sc za kratkoročne — prave kredite obrestna stopnja diferencira. Zeniljarina Glede zemljarin nimamo posebnih pripomb. Po našem mnenju je treba zemljarino v kmetijskem gospodarstvu obravnavati podobno kot obresti na osnovna sredstva — kot instrument stimulacije za boljše izkoriščanje zemljišč in za dosego boljšega hektarskega donosa. Anuitete Anuiteta se je v praksi pokazala kot koristen instrument za preprečevanje pretiranih zahtevkov po investicijskih kreditih In kot sredstvo za investiranje v ekonomsko rentabilne objekte. Po našem mišljenju Je zato pravilno, da se anuiteta obdrži. Pri razdelitvi dohodka pa bo potrebno, da plačilo anuitet spremeni vrstni red. Nedvomno podjetje investira v merilu splošno družbenih skladov, zato naj t)i se anuiteta pri delitvi dobička upoštevala pred zvezno obdavčitvijo. Renta Po našem mnenju je renta upravičena kot instrument zajemanja presežka dela tam, kjer ta presežek nastaja zaradi naravnih sil ati posebnih prednosti. V družbenem planu MLO nimamo gospodarskih organizacij, ki bi prišle v poštev za obdavčitev z rento. Davek no promet s proizvodi Menimo, da bi bilo treba z davkom na promet s proizvodi zajeti čimveč narodnega dohodka v korist splošno družbenih skladov. Na ta način bi se podjetja bolj približala principu enakih ekonomskih pogojev, hkrati pa bi se zmanjšala problematika delitve dobička. Rezervni sklad Po obstoječih predpisih se rezervni sklad formira v podjetju v višini 2°/e od stalnega kredita za obratna sredstva po odbitku zveznega davka. Ker pa ima rezervni sklad predvsem to nalogo, da zagotovi stabilnost podjetja, kar je interes ne samo delovnega kolektiva, ampak družbe kot celote, smo mnenja, da bi se moral rezervni fond dotiratl iz dobička pred zvezno obdavčitvijo. ODNOS KOMUNE 00 PODJETIJ 1. Sodelovanje s podjetji pri sestavljanju družbenega plana: Predloženi plani gospodarskih organizacij so še vedno v večji meri delo posameznih uslužbencev, ne pa rezultat diskusije in sklepov organov delavskega upravljanja. Zaradi take prakse plani gospodarskih organizacij niso odraz zavestnega upravljanja s sredstvi, ki so last družbe. Videz je, kot da gre za izločene gospodarske enote, ki naj si zagotovijo z družbenim planom in z instrumenti čim ugodnejši položaj ne glede na potrebe komune. Takšno stališče vodi seveda do zaostritve med podjetji in ljudskim odborom. Plani se zavestno. sestavljajo z rezervami glede finančnega obsega proizvodnje, brutoprodukta in dohodka ter zato niso odraz pravilnega ekonomskega razvoja in stanja podjetja. Ozko stališče kolektivov do družbenih obveznosti se odraža v nepravilnem prikazovanju gospodarske moči LO, nepravilnem izkazovanju vrednosti *.n razdelitve narodnega dohodka, v disproporcih med potrošnim ln blagovnim fondom ter med enostavno in razširjeno reprodukcijo. 2. Določanje instrumentov družbenega plana: Pri določanju instrumentov za leto 1954 se je MLO držal naslednjih načel: a) zagotoviti sredstva za kritje proračuna, najnujnejših komunalnih in gospodarskih investicij; b) iz ostanka dobička gospodarskim organizacijam zagotoviti dopolnilne plače do višine tarifnih pravilnikov, preostala sredstva pa prepustiti gospodarskim organizacijam kot sklad za samostojno razpolaganje. Izhajajoč iz teh načel Je prišlo že med izvajanjem plana ponekod do ponovnih zaostritev, ker so se instrumenti LO pokazali, zlasti do gospodarskih organizacij, ki so planirale realno, kot preostri. To je napotilo MLO, da je moral pri nekaterih podjetjih ob rebalansu družbenega plana spremeniti instrument v korist podjetja, pri drugih pa obratno. Za pravilen odnos gospodarskih organizacij do komune je taka praksa nedvomno škodljiva, ker uvaja v naš gospodarski sistem ponovno elemente subjektivnega administrativnega odločanja. Planski instrumenti bi morali biti objektivizirani, tako da bi pri določanju obveznosti postavljali podjetja vsaj približno v enak položaj. Zaradi slabosti instrumentov ter oportunističnega pojmovanja podjetij ne bi bilo pravilno, da se nezasluženi tržni dobički ne bi stekali v družbene sklade. Te izkušnje bomo morali upoštevati pri sprejemanju novih instrumentov. 3. Odnos samega ljudskega odbora in njegovih organov do podjetij. Pri poglabljanju družbenega upravljanja bi zlasti morala priti do izraza vloga zbora proizvajalcev. V tem oziru nam izkušnje kažejo, da zbor proizvajalcev v povezovanju z gospodarskimi organizacijami in komuno kot predstavniškim telesom, ni odigral svoje vloge v celoti. Ukoreninila se je praksa, da so posamezni odborniki zastopali izključno le interese posameznega podjetja. Imeli smo celo primere, da so posamezna podjetja pred zasedanji ljudskega odbora ali posameznih organov zbirala glasove od odbornika do odbornika. Iz tega pa bi bito napačno sklepati, da v poglabljanju družbenega upravljanja nismo dosegli vidnih uspehov. Ze samo dejstvo, da voljeni organ: javno razpravljajo in odločajo o gospodarjenju v posameznih gospodarskih organizacijah dokazuje, da se Interesi delovnih kolektivov življenjsko povezujejo z interesi komune NOVI PREDLOGI SVETA ZA GOSPODARSTVO Predloženo pripombe so rezultat izkušenj letošnjega leta. Glede konkretnih predlogov za spremembo instrumentov smo mnenja da bi se morali izdelati najprej v ožjem krogu strokovnjakov po smernicah, ki Izhajajo iz pripomb ljudskega odbora in načelnega stališča konference. Tako izdelani predlogi hal bi bili predloženi v raznrnv ljudskemu odboru. Svet za gospodarstvo je na svoji 33, seji 20. okt. 1954 obravnavni poročilo o položaju in Izkušnjah MLO giede druž- benega plana za 1. 1954 in glede osnutka predloga družbenega plana za leto 1955 ter sprejel naslednje dopolnitve in sklepe: 1. Glede splošne delitve dohodka je Svet mnenja, naj bi se v odnosu zveze, republike in leomun sprejelo načelo, da se zahtevek zveze in republike določi v družbenih planih na osnovi njihovih potreb. Kolikor pa se dosežejo morebitni presežki dohodkov, sc smejo tl uporabljati izključno za gospodarski, splošno komunalni ter I prosvetno-kulturni napredek tistega okraja, oziroma komune v sporazumu s prizadčtimi gospodarskimi organizacijami in ljudskim odborom. 2. Glede sistema nagrajevanja je Svet mnenja, da ni mogoče najti sistema, po katerem bi se avtomatično reševalo vprašanje plačnega sklada. Treba bo še administrativnega reševanja, vendar naj bi se to prepustilo MLO, vtem ko naj bi zvezni organi regulirali to vprašanje le z okvirnimi predpisi z določitvijo izhodiščne točke. 3. K pripombam o amortizaciji predlaga Svet za gospodarstvo, naj se opravi revizija nomenklature grupiranja osnovnih sredstev in se dopušča reguliranje amortizacije glede na stopnjo izkoriščanja. 4. Dosedanja praksa licitacij naj se odpravi in uvede za vse gospodarske organizacije isto načelo odrejanja kreditov, kot je trenutno v veljavi za Izvozna podjetja. Banka naj bi (kot podjetje) urejala kredite z gospodarskimi organizacijami na podlagi ugotovljenih potreb in kredit- ne sposobnosti podjetij. Podjetjem naj se omogoči ustvarjanje lastnega sklada obratnih sredstev. 5. Svet za gospodarstvo je mnenja, da bi se ne smeli bati razširitve prometnega davka na več proizvodov, ker meni, da je prav s tem instrumentom mogoče podjetja postaviti v približno enake pogoje In na ta način tudi zmanjšati problematičnost delitve dobička. 6. Svet je tudi mnenja, da je treba močneje dotirati rezervni sklad in razširiti njegovo namensko uporabo za kritje poslovnih rizikov. 7. Pri določanju novih instrumentov bi bilo treba posebej obravnavati razvoj socialistične obrti. 8. V zvezi z razpravo o planu za leto 1955 je Svet za gospodarstvo ugotovil, da bi bilo zelo koristno, če bi se v državnem merilu izvedel popis in vodila statistika o proizvodnji vseh artiklov. S tem bi bilo olajšano proizvodnim podjetjem uvajanje nove proizvodnje, koordinacija med podjetji ln zmanjšanje uvoza artiklov, ki bi jih lahko proizvajali doma. Seja iniciativnega odbora za formiranje komun v Ljubljani Prejšnji petek je bila v klubskih prostorih MLO seja Iniciativnega odbora okrajnega in mestnega ljudskega odbora Ljubljana za formiranje komun. Inž. Gašper Muha je na seji obširno tolmačil gledišča o razdelitvi Ljubljane in okolice na občine (komune). Podal je več predlogov za tako razdelitev ter omenil, da se je organizacijsko-tehnična komisija zedinila za predlog, da bi ustanovili mestno občino (komuno) v mestu Ljubljani, ki bi imela okrog 103.000 prebivalcev, v okolici pa občine s sedežem v Kamniku, Domžalah, Litiji, Grosuplju, Vrhniki, Logatcu, Šentvidu, Polju, Viču in Rudniku (slednje tri skupaj z nekaterimi okoliškimi občinami). Po daljši razpravi je bil sprejet sklep naj organizacijsko-tehnična komisija ponovno prouči svoje predloge o teritorialni formaciji komun in razloži svoje stališče do vseh vprašanj, ki so važna za rešitev problema, kje naj bi bili sedeži bodočih občin. Komisija naj zlasti prouči vsa stališča za in proti razkosanju Ljubljane. O osnutku statuta novega ljubljanskega okraja je obširno poročal predsednik sekcije za statut dr. Heliji Modic. Poročal je o delu te sekcije, ki je izdelala osnutek statuta okraja Ljubljana in ga predložila Iniciativnemu odboru kot podlago za širšo razpravo. Poročal je tudi o delu komisije za sestavo statuta občine Ljubljane, ki bo v kratkem zaključila svoje delo. Pri razpravi, ki se je razvila o glavnih določilih statutov, je bilo sprejeto stališče, da je treba posebno pozornost posvetiti vlogi, ki naj bi jo imeli bodoči krajevni sveti, ter razmejitvi njihovih funkcij in v statut vnesti s posameznih področij dela čimveč primerov o poslih, ki naj bi jih opravljali krajevni sveti. Sprejet je bil sklep, naj komisija za sestavo statuta občine Ljubljana čimprej zaključi delo, skupna komisija za statut pa naj organizira in pripravi tudi osnutek statuta za občini Vrhnika in Grosuplje. Komisija za kadrovska vprašanja pa je dobila nalogo, naj preštudira vprašanja organizacije in sistematizacije uprave na občinah. Potek seje je pokazal, da je delo Iniciativnega odbora vsestransko in da so že izdelani dokaj konkretni predlogi za organizacijo bodočih komun v Ljubljani in v njeni okolici, ki bodo služili za podlago široki razpravi na zborih volivcev. Navodila o plačevanju šolnine v nižjih glasbenih šolah v Ljubljani Nižja glasbena Sola Ljubljana — Vegova Nižja glasbena šola Šiška — 73 rad Nižja glasbena šola Moste — Ob Ljubljanici 29 Nižja glasbena šola Vič — Tržaška 3 Nižja glasbena šola Polje Nižja glasbena šola Šentvid V nižjih glasbenih šolah plačujejo vsi učenci šolnino 300 (tri sto) dinarjev mesečno za vsak individualni predmet, ki ga učenec obiskuje po 60 minut tedensko. Ce predmetnik predpisuje daljši al| krajši pouk, je šolnina sorazmerno nižja ali višja. Dopolnilni predmeti, ki so obvezni, so brezplačni. Šolnina za neobvezni (teoretični) dopoldanski predmet znaša mesečno 100 din za neobvezni (Individualni) dopolnilni predmet pa se določi sorazmerno s trajanjem pouka. Učenci, ki obiskujejo pouk teore,:r' :h kot glav-, ni predmet, plačujejo 100 din mesečno. Ce iz družino obiskuje Solo več otrok, plačujejo naslednji šolnino: za dva otroka 500 dla in sicer za vsakega otroka 250 din, za tri otroke 600 din za vsakega 200 din. Šolnina za daljši ali kraji* pouk se sorazmerno zviša ali t zniža. .1 j Socialno šibke učence, ki im*- , jo odličen ali prav dober uspehij lahko šolski odbor na utemeljeno prošnjo oprosti plačevanji šolnine, oziroma šolnino primerno zniža.‘Šolski uspeh je p o v" prečje uspeha v vseh obvezni*1 predmetih. Ce učenec ob semestru svojo oceno tzboljša, 81 lahko šolski odbor oprosti, oziroma mu zniža plačevanje šolnine, če pa svojo oceno poslato**1 izgubi pravico do olajšav. Šolnina za zborovodskl oddelek na šoli znaša 300 din, za v»' ' predmete. Za premete, ki jih ** 1 učenci obiskujejo še izven pred' v metnika tega oddelka, plačuje)1 ® dopolnilno šolnino. 'z Iz Tajništva za kulturo M*" n ODLOČb.. Na osnovi 4. člena Odlok1 v o uvedbi mestnih taks in pr P,1“j|1 t i morn Tvifi . gotovini morajo biti pf*. $ ženi v taksno revizijo kasneje do 10- novembri' v/ far J Finančni unrnvi MT.O si in — soba 27/1). V zastopstvu predsed"1 ^ (jng. Klemenčič Ivo,