5 l a? a V ? 71? O P o W i T i o" J7 < . 9> i 3 R. 6« p » SPOMIN NA 27. MAREC 1941 »Zasavski tednik« )e glasilo SZDL občinskih odborov SZDL Trbovlje, Hrastnik ln Zagorje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar - Naslov: Uredništvo ln uprava »Zasavskega tednika-, Trbovlje, Trg revolucije 28 - TeleiOD 80-191 - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-718-1-146 - List izhaja vsako sredo - Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, mesečna 40 din -Cena izvoda v kolportažl 10 din - Tiska: Tiskarna Časopisnega založniškega podjetja »DELO- v Ljubljani - Rokopisi.aj tui ter boriti gosta predsednika eepubltke Josipa Broza Tita in ®»egovc soproge. Med obiskom v Jugoslaviji bosta oba visoka go-*ta s spremstvom obiškaia tudi nekatere kraje v LR Hrvatskl ln btovenJjfl. vah za udeležbo na pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane*. Navzoči zastopniki društev ln organizapij so poročali, da bo na tei manifestaciji sodelovalo iz Zagorja 15 ekip. Sklenjeno ie bilo, da nobena ekipa, ki ne bo imela za pohod zadostne vadbe, n« bo smeta nastopiti v Ljubljani. Odbor za posojila iz republiškega investicijskega sklada pri Jugoslovanski investicijski banki, Centrali za LRS, je dne 17. t. m. odobril Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku investicijsko posojilo v višini 139.342.000 din za udeležbo k posojilu za rekonstrukcijo tovarne, ostanek po predračunski vrednosti 1 milijarde 526.470.000 din je pa krit takole: inozemski kredit 443.102.000 din, 443,102.000 din iz sredstev splošnega investicijskega sklada, 210 milijonov 770.000 din lastna sredstva podjetja, ostanek krije OLO Ljubljana. Z rekonstrukcijo tovarne bodo dosegli sodoben tehnolo- ški postopek in povečanje proizvodnih zmogljivosti, in sicer: pri ortofosfatu (15001), pri fosforni kislini (9641) ter pri Na sulfatu (11501) bo ostala proizvodnja tudi po predelavi tovarne nespremenjena, pri solni kislini, ki jo je do- slej tovarna izdelala letno 1500 ton, se bo produkcija po rekonstrukciji povečala za 7800 ton, na novo bo pa tovarna po rekonstrukciji njenih objektov izdelala: natripolifos-fata 6000 ton, tekočega klora 3000 ton, Na lužine 6700 ton, Na tripoliklorita pa 3000 ton. Skupni dohodek tovarne se bo po rekonstrukciji povečal za 2 milijardi 215,340.000 din, Poročilo predsednika občinskega odbora ZB Gojka Gornika dokazuje, da predstavlja organizacija borcev NOV v naši komuni eno izmed vidnih družbenih organizacij, ki ne le da združuje borce, temveč aktivno posega v vse družbeno življenje komune. Člani ZB so danes na vidnih gospodarskih in družbenih položajih, v organih samoupravljanja, prosveti, kulturi in v političnih organizacijah. Zato je področje dejavnosti članov Zveze borcev zelo široko in vsestransko. Osnovne organizacije in občinski odbor Zveze borcev bodo tudi v bodoče posvetili vso skrb za borce, njihovi aktivnosti in njihovemu usposabljanju za delo v navedenih družbenih organih. Pohvale vredna je skrb, ki jo te organizacije, predvsem pa občinski odbor ZB NOV posvečajo otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega terorja. V Trbovljah je takih otrok 116 od 14. do 21. leta starosti. Občinski odbor Zveze borcev vodi evidenco o učnih uspehih teh otrok, daje predloge za njihovo nadaljnje šolanje, za štipendije, letovanje in njihovo osebno življenje. Lani je letovalo ob morju 47 teh otrok, letos pa Jih bodo poslali na letovanje še več. Za tiste učence, ki se teže učijo, bodo preskrbeli inštruktorje. Člani zveze borcev skrbe nadalje za vzgojo naših otrok. Meseca januarja so nekateri člani občinskega odbora ZB pripovedovali na šolah učencem partizanske zgodbe in dogodke iz narodnoosvobodilnega boja. V pomladnih in poletnih dneh nameravajo z našo mladino obiskati nekaj zgodovinskih krajev iz časov borb v NOV na našem območju. Posebno aktivna je pomoč organizacije našim borcem. Pomoga jim pri lastnem usposabljanju, šolanju, pri stanovanjskih težavah in pokojninskih vprašanjih. Prav tako je bilo lani odposlano 45 borcev na klimatsko zdravljenje. Tu- N0VA VLADA V ITALIJI Mesec dni traflajoča vladna kri. ** v Italiji Je končana. Fernando TMnbronl Jo 25. t. m. zvečer se-fjjddl novo Italijansko vlado, v ***eri J« Tanvbronl predsednik J'toe, Segnl pa zunanji minister, ffgnl j© bil prejšnji predsednik riade. RASISTIČNI IZPADI V JUŽNOAFRIŠKI UNIJI Nedavni oboroženi nastop poll-Južnoafriške unije proti domačemu prebivalstvu, kil se bori Ptotl rasni diskriminaciji In za-M xn^u* katerega izvaja vlada preji črncema. Je naletel na širok od-J**v ln ogorčenje v svetu. Ta S*8t0P Je teerjal obilo nedolžnih zaradi česar Je 28 afrlškn-**J*k!lh držav članic OZN pod-w»ail0 UTa,in0 zahtevo o nujnem jaucanju Varnostnega sveta. Na tritonem zasedanju bodo razpravici u ° nečloveških dogodkih, ** Wt oibsoja ves civilizirani svet. C NAŠ KOMENTAR D nerešeno vprašanje Slovenski list »Na« tednik - Kro. J*, ki izhaja v Celovcu, Je ob- ten11 v nemščini uvodnik o nere- vprašaaju manjšinskih J^novniKh bol v Južni Koroški, -t ugotavlja, da Se niso za,go-rerta ", P°ko.U za Izvrševanje odit-*.!? vladnega zakona glede manj-pravi, da prizadeti iu$h So' Muju? Mr|4l pros-podarskeKa ln po-— onega prit Uka nanje ««u v°!SL v Lani Je bilo rn pouk »votjih otrok 7.a niso prilil oven skl V ,1. UU« «20 JMMIlt Šs^venščlnl in nemščini prlgla-2994 učencev, leto« pa Je to V11° »e manjše VREME ** od 1. aprila do 10. aprila ^rlhHžno 0d i, aprila bo lepo e. sprva hladno s slano, s.-1,j|0*neJe toplo. Nekako a dalje nestalno, s W*»n. ' Padavlivmt n°v reme; od S pogo- in re-oel sneg včasih do Or. VM Smo v času občnih zborov, letnih konferenc in obračunov dela. Dosedanji potek občnih zborov in. letnih konferenc, naj si bo sindikalnih organizacij, množičnih organizacij ali društev, kaže, da ljudje radi posegajo v razprave in prinašajo zadeve, ki se jim zdijo važne, in o katerih morajo ali pa naj bi vsaj občni zbori dali odgovor. Resda tu pa tam zaide na ta ali oni občni zbor ali letno konferenco razprava, ki bi sodila kam drugam ali celo v pristojnost oblastvenih in drugih organov, toda ravno ta sproščenost dokazuje, da niso občni zbori zaradi občnih zborov, ampak da imajo resen namen ne le pregledati delo doslej, pač pa dati jasne smernice in napotke za bodoče. Sicer pa ne nameravamo govoriti o tem, kako bi morali ponekod bolj pripraviti občni zbor ali letno konferenco, pač pa spregovoriti nekoliko obširneje o zaupanju, kj ga ima članstvo oziroma, ki ga imajo ljudje do svojih organizacij ali društev. Ljudje spoznavajo, da so društva, organizacije, tribune, ki jih medse-boj povezujejo, ki jim dajejo možnosti za njihovo delavoljnost na vseh področjih človeške ustvarjalnosti Zato vse bolj pogumno izpovedujejo svoje poglede, mnenja, sodbe in misli, za katere menijo, da morajo najti razumevanje. Na nekem občnem zboru sindikalne organizacije v Zagorju je delavec, ko je govoril o večji skrbi za bolne sotovariše, povedal tole: — Pred dnevi se je vrnil iz bolnišnice moj sotovariš pri delu. Ker je bil hudo bolan, je ležal v bolnišnici dva meseca. Ali verjamete, da ga v tem času ni obiskal niti en sam član našega kolektiva, in če bi mu sam ne pisal pisma, ne bi imel niti najmanjšega stika z našim podjetjem? Ko je pri- Upravičeno zaupanje šel pred kratkim na delo, ga je bilo sram, da je član naše sindikalne organizacije... Za njim so vsi ostaii govorniki obsodili ravnanje sindikalnega odbora in sploh drugih organizacij v podjetju. Pripovedovali so še o nekaterih drugih primerih, ko sindikalna organizacija sploh ni vedela, kje je ta ali drug njihov član, čeravno so bili nekateri močno bolni. Potem so vprašali: ali je res vse opravilo naše sindikalne organizacije v tem, da skrbi za proizvodnjo, za dobro gospodarjenje, za tesno sodelovanje z delavskim svetom, za to, da je vsak član kolektiva seznanjen s tarifnim pravilnikom in podobno, ali da ni vloga organizacije tudi v tem, da vsaj skuša pomagati oziroma skrbeti za človeka? Seveda je dotedanji odbor zardeval: predsednik se je izgovarjal s preobremenjenostjo, tajnik s funkcijami, ki iiih ima drugod, nekateri drugi odborniki pa niso imeli kaj povedati, ker niso bili najbolj aktivni v odboru. Ta razprava je bila tudi povod za vprašanje: Ali res predstavljajo celotno sindikalno organizacijo predsednik, kvečjemu še tajnik in blagajnik? Spet odklonilen odgovor Vendar so kasneje ugotovili, da ostalim odbornikom niso naložili konkretnih dolžnosti. Kako drugače bi bilo, če bi n. pr. en odbornik vedel, kaj dela članstvo, kako živi in podobno. Malo verjetno je, da bi pozabili na bolne sotovariše in se jih ne spomnili vsaj s pismom, dvema ali kakim malenkostnim darilom. Ali tale primer: v nekem društvu so ljudje obsodili ravnanje odbora, ki ni poskušal »itd enkrat sklicati članskega sestanka in obravnavati zadeve, ki bi jih članstvo moralo vedeti. Dotedanji odbor se je branil z izgovorom, da niso imeli tajnika, ki je zbolel. Zanimivo, da članstvo tega zagovora ni upoštevalo in izglasovalo nezaupnico staremu odboru, še posebno zato, ker ni uresničil niti del lani sprejetega delovnega plana. Zlasti v sindikalnih organizacijah prihaja letos vse bolj do izraza pripravljenost ljudi sodelovati tam, kjer je to potrebno. Ljudje počasi spoznavajo, da ne smejo pričakovati, da jim bo nekdo drugi, tretji, ali od zgoraj rešil posamezna vprašanja, ki jih tarejo. To zadnje je sicer še nebogljeno in se pravzaprav šele poraja, dobro pa je, da je to vsaj začetek. Se bolj zanimivo utegne biti dejstvo, da se ljudje vse bolj ozirajo okrog sebe, da ne vidijo problemov in vprašanj samo tam. kjer delajo, pač pa tudi v svoji neposredni ali širši okolici. Nedvomno je to rezultat povečane dejavnosti vseh političnih in ostalih organizacij, boljšega sistema dela nekaterih organov družbenega upravljanja in podobno. Ljudje zdaj bolj vedo, kakšen bo n. pr. letošnji družbeni načrt občine, proračun, na kaj lahko računajo, kaj mora počakati na orihodrlje leto, in podobno. Razumljivo je, da so želje še vedno mnogo večje od dejanskih možnosti in da so včasih ljudje različnih mnenj, kaj je trenutno najbolj potrebno in kaj lahko počaka. Tu pa tam še prihaja na površje tako imenovani lokalni patriotizem, ki ima svoje korenine v starem nezaupanju, toda videti je, da se vse to vse bolj umika treznim in zdravim presojam. Skratka: ljudje z večjo upravičenostjo oziroma z večjim zaupanjem gledajo okrog sebe, in če stoje tu pa tam letne konference te ali one organizacije ali društva še več ali manj v znamenju dveh, treh disku-tantov, je na drugi strani res, da so razprave bolj nepristranske, trezne, usmerjene v resnično in konkretno presojanje zadev. Ne rečemo, da so te razprave odlične, ker take še ne morejo biti, res pa je, da so vse bolj tehtne. Kajpak pa velja opozoriti še na konkretno izvajanje nekaterih predlogov in nasvetov, ki jih prinašajo ljudje. Ljudje se še bojijo, da bodo njihovi predlogi ali priporočila padla na nerodovitna tla, da tega, kar bodo predlagali, ne bo nihče upošteval. Ponekod še mislijo, da so zadeve, o katerih so govorili, pozabljene, brž ko je občni zbor ali konferenca končana. Vodstva organizacij ln društev se bodo morala navaditi na to, da bodo večkrat med letom dajala odgovore na vprašanja, kj so jih sprožili ljudje na letnih skupščinah ali občnih zborih. Ce ne, se res utegne zgoditi, da bodo drugič ljudje raje tiho, ker bodo upravičeno mislili, da so govorili stenam. Tu torej tiči jedro nezaupanja, ki ga imajo ljudje še do teh ali onih občnih zborov. In ko bodo ljudje začutili, da so odgovorni ljud-;e v organizacijah ali društvih vsaj poskušali rešiti to aili ono vprašanje ali ga postaviti v pravo luč, bodo mnogo raje tudi sami sodelovali pri uresničevanju tistega predloga, ki so ga morda prinesli. di letos bo odšlo večje število borcev na tako zdravljenje. Organizacija ZB skrbi tudi za prekvalifikacijo borcev in za njihovo pravilno delovno zaposlitev. Pri občinskem odboru ZB NOV deluje vrsta komisij za pomoč članom in za uspešno dejavnost organizacije v komuni. Te komisije prinašajo konkretne predloge. Tako je umesten predlog, da se postavi spomenik padlim borcem na Leninovem trgu v Trbovljah, nadalje da naj borci začnejo pisati svoje doživljaje v borbah narodnoosvobodilnega gibanja, kar naj bi služilo za izdajo knjige Zgodovina Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Prav tako so komisije dale koristne predloge za ureditev nekaterih vprašanj glede pokojnin bivšim borcem in internirancem. Konferenca je tudi kritično pretresla delo nekaterih organizacij ZB v komuni, ki niso dovolj aktivne. Potrebno je poživiti delo teh organizacij, kajti le v aktivnosti bo mogoče izvajati uspešno skrb za borce in našo mladino. Bogata razprava po poročilu o vseh vprašanjih je prinesla koristne napotke za nadaljnje delo organizacije ZB NOV. V njej so sodelovali nekateri predstavniki okrajnega in republiškega odbora Zveze borcev, med njimi tudi sekretar občinskega komiteja ZK Janez Železnik. Ob zaključku konference so delegati poslali resolucijo maršalu Titu in Centralnemu odboru ZB NOV v Beogradu. —na— KOLESARJI OGROŽAJO JAVNI CESTNI PROMET Ze dalj časa &e ugotavlja, da zagorski kolesari i ogrožajo javni cestni promet. Zaradi tega je o varnosti kolesarjev v javnem cestnem prometu razpravljal tudi svet za »plodne in notranje zadeve ObLO Zagorje ob Savi. V razpravi so ugotovili, da je na območju občine Be precej lastnikov dvokoles, ki svojih vozil nimajo opremljenih po predpisih za varno vožnjo podnevi, predvsem le ponoči. Na podlag! sklepa tega sveta je oddelek za splošno upravo in družbene službe te dni pismeno obvestil vse gospodarske organizacije na področju občine, da seznanijo zaposlene, kt imajo dvokolesa, da jih najkasneje do 20. aprila 1960 opremijo tako, kot to zahtevajo predpisi. Predvsem je potrebno. da imajo vsa kolesa na zadnjem kolesu odbojna stekla, žaromet signalni zvonec, brezhibne roč_ ne in nožne zavore itd. Po tem terminu bodo organi LM v Zagorju poostrili nadzorstvo nad uporabniki dvokoles in izločili iz javnega prometa dvokolesa, ki ne bodo opremljena, kakor to terjajo zadevna določilo- PRED V. KONGRESOM SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI JUGOSLAVIJE ZBORI VOLIVCEV V ZAGORSKI OBČINI Vsem organizacijam prostore | VOLIVCI BODO POMAGALI Slab mesec je še do začetka V. kongresa SZDLJ. Osnovne organizacije Socialistične zveze v zasavskih občinah se vsaka po »voj e temeljno pripravljajo na ta pomemben družbeno-politični dogodek. Mnoga vodstva osnovnih organizacij imajo večkrat kot kdaj koli pred seboj programe dela, da bi lahko še pred kongresom uresničili nekatere načrte. Kaže, da imajo trenutno osnovne organizacije, zlasti večje, dosti opraviti z urejanjem svojih prostorov, medtem ko jih mnoge organizacije še iščejo Na občnih zborih osnovnih organizacij so mnogo govorili o tem. da organizacije ne bodo mogle uresničiti svojih načrtov, če ne bodo imele najosnovnejšega — prostorov. Prejšnja vodstva so predočila svojim članom nekatere pomanjkljivosti in slabosti, ki so bile posledica pomanjkanja prostorov, oziroma zato, ker organizacije sploh niso razpolagale e prostori. V vseh programih dela osnovnih organizacij v Trbovljah. Zagorju in Hrastniku, seveda tistih, ki nimajo poslovnih prostorov, ■ Je beseda o tem, da bo treba aa uresničitev načrtov dobiti prostore, ki naj bi jih opremili kolikor mogoče okusno in dati na razpolago članstvu. Dajmo, pritrdimo, da so zahteve osnovnih organizacij kar umestne. Izkušnje kažejo, da vse tiste organizacije, ki v nedavni preteklosti niso razpolagale s prostori, niso mogle tako delovati, kot, denimo, tiste, ki so jih imele, Clan6tvo tistih organizacij, ki niso razpolagale s prostori, ni imelo pravih stikov z vodstvi odiborov oziroma organizacij, kar ni kdo ve kaj dobro vplivalo na delo odborov. Za kakšne prostore gre? Ne samo za pisarne, teh je menda že kar dovolj. Ampak gre za opremljene prostore, kamor bi prihajalo članstvo ne le po opravkih, marveč iskalo tudi razvedrila. V trboveljski občini so sklenili opremiti čimveč prostorov z radijskimi sprejemniki, knjižnicami, seveda manjšimi, televizijskimi sprejemniki in podobno. Skratka gre za to, da bi prostori nudili članstvu prijetno razvedrilo, da bi se lahko pomenili o tem ali onem, kar bi nedvomno utrjevalo akcijsko moč osnovnih organizacij, saj bi odbori mnogo laže pridobivali članstvo za izvršitev raznih nalog ali opravil. Zdi se, da je nemogoče še vnaprej govoriti o samostojnem delovanju osnovnih organizacij, jih pa še v bodoče pustiti brez teh osnovnih pogojev za delovanje — to je prostorov. To ne velja samo za večje organizacije, marveč tudi za manjštevilčne. Menda ni treba posebej poudarjati, da želijo imeti skoro vse organizacije svoje lastne ali pa skupne prostore, ka“jim bodo omogočili kontinuirano in temeljitejše delovanje še pred začetkom kongresa. Končno še odgovor na vprašanje, če ne bodo tako imenovani klubski prostori, ki jih nameravajo odpreti nekatere osnovne organizacije, poseganje v delovanje naših delavskih društev. O tem ne more biti govora. Želimo, da bi čimveč osnovnih organizacij odprlo svoje klubske prostore, ki naj bi postali zbirališča in shajališča delovnih ljudi. pri uresničevanju nalog in potreb Prejšnji teden so bili na območju zagorskega občinskega ljudskega odbora zbori volivcev, na katerih so razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna ObL O Zagorje ob Savi. Volivci so zlasti poudarjali nujnost, ki jo nakazuje tudi predlog družbenega plana, da so osnovne naloge družbenega plana tej no p o verza«« «• SKRBJO ZA DELOVNEGA ČLOVEKA. Zaradi tega je nujno potrebno Siriti proizvodne kapacitete. preorlentiratl kmetijsko proizvodnjo, razvijati uslužnostne dejavnosti, ustanavljati razne servise in Jih opremiti, načrtno urejevati trgovsko mrežo ter trgovine s kmetijskimi pridelki, urediti gostinsko mrežo, krepiti obrtno dejavnost z otvoritvijo novih kapacitet ter še nadalje zbirati in vlagata sredstva za stanovanjsko in komunalno izgradnjo ter v druge objekte družbenega standarda. Realizacija vseh teh nalog je pa seveda predvsem odvisna od razvoja ln donosa-vseh gospodarskih vej, od povečanja proizvodnje in dviga delovne storilnosti. To bo pa OBRAVNAVA HIGIENSK0-TEHNI6NE ZAŠČITE NA ZASEDANJU ZBORA PROIZVAJALCEV ZAGORSKE OBČINE Kako zmanjšati število nezgod Na nedavni »»ji zbora proizvajalcev občin« kefa ljudskega odbora, ki »o mm prisostvovali tudi zastopniki podjetij, so obravnavali porodilo HTZ komisij« piri občinskem zboru proizvajalcev. HTZ komisija je sestavila podrobno poročilo o higiensko - tehnični zaščiti dela v zagorskih podjetjih, številu nezgod pri delu In obolenj ter problemih invalidnih delavcev. Poročilo le prikazalo tudi delo hlgiensko-tehničnih komisij v posameznih podjetjih in dalo vrsto napotkov za izboljšanje varnosti pri delu. Zelo zanimivi eo podatki o tem. koliko so posamezna podjetja prispevala oziroma porabila sredstev za Izboljšanje higiensko-tehnične zaščite pri delu, saj kažejo sicer dokajšnjo skrb za varnost pri delu, na drugi strani pa je opaziti, da rezultati kljub povečanim sredstvom za varnost pri delu niso takšni, kot bi morali biti. Vsa zagorska podjetja »o lani Planirala nekaj nad 41 milijonov dinarjev za nakup oziroma izboljšanje higiensko - tehnične zaščite dala, porabila so pa skoro 44 milijonov dinarjev. Razumljivo je, da je porabil največ sredstev rudnik kot najmočnejša gospodarska organizacija in z največjim številom zaposlenih. Čeprav število nezgod pri del« ne more biti merilo z« ocenjevanje prizadevnosti In vlaganje sredstev za izboljšanje varnosti pori delu zagorskih podjetij, vendar podatki o nezgodah dajo zelo jasno podobo, da varnostna sredstva še niso vse, pač 'pa da je pri tem važna tudi osebna pazljivost Lani je bilo namreč v občini nad 1200 nesreč pri delu, In to kljub temu, da so podjetja porabila za varnostna ln zaščitna sredstva več denarja, kot so planirala. Od kod je torej tolikšen porast nezgod? Ni dvoma, da je številnim nesrečam pri delu botrovala premajhna pazljivost, dostikrat celo neupoštevanje vamoatnlh Predpisov pri delu. Na drugi strani pa ni moč mimo tega, da imata le dve podjetji var-nostnega tehnika, k! se ukvarja • higiensko-tehnično zaščito dela ln ki proučuje vzroke nesreč ter sl prizadeva na podlagi Izkušenj zmanjšati število nesreč. Vsa ostala podjetja Imajo sicer higiensko-tehnične komisije, ki pa. kot kaže, niso v celoti opravile svoje naloge-V bodoče bo treba energične-Je poučevati delovne ljudi In poskrbeti, da jim bo prešlo v kri ln meso, da so najprej sami odgovorni za varnost pri delu in da dostikrat ne pomaga niti najbolj sodobno zaščitno sredstvo, ■ če posameznik ne upošteva varnostnih predpisov ali Pa jih celo zanemarja. Na tem področju čaka komisije za higiensko - tehnično službo še precej dela in tudi naporov. Nujno pa bo. da bodo tudi vsa večja podjetja, če ne posamič, pa skupaj nastavila varnostne tehnike, saj je hudo zmotno mnenje, da se ne splača posebej nastavljati teh ljudi, češ da ni toliko nezgod, da bi imeli kaj prida delati. Taka miselnost je prej ko slei še ostanek starih nazorov, ki izvira oziroma izhaja Iz tega, da mora ln more edinole delavec sam paziti nase kadar dela. To je res, delavcu pa maramo prigovarjati, da bo cenil in spoštoval zaščitna sredstva, jih uporabljal, in razen tega še zelo budno pazil na svojo osebno varnost. Delavec pa lahko varuje sebe in dele svojega telesa le tedaj, če je podrobno seznanjen, kje in kakšne nevarnosti preže nanj prt delu: " ’ l"*”„ ’ HTZ komisija . je poročala REVUA PIONIRSKIH IN MLADINSKIH ZBOROV HRASTN1SKE OBČINE Zdaj zaori pesem j Nekak uvod v letošnja praznovanja ob 1. maju, 15-letni-ci osvoboditve in dneva mladosti J» bila v nedeljo v domu TVD Partizana Hrastnik revija pionirskih in. mladinskih pevskih zborov hrast n iške občine. Pred številnimi poslušalci je nastopilo kar devet pionirskih in mladinskih pevskih zborov s skupno 381 mladimi pevci. Reviji, ki j« bila pod pokroviteljstvom SZDL Hrastnik, so prisostvovali tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Marijan Orožen in predsednik občinskega odbora SZDL Hrastnik France Grešak, ki je nastopajočim razdelil priznanja za njihovo prizadevnost, zboro-vodjem-učiiteljicam pa šopke rdečih nageljnov. Med gosti je bil znani slovenski glasbeni pedagog in skladatelj profesor Radovan Gobec. Na okrajni reviji bo mlade hrastniške pevce zastopal mladinski pevski zbor osnovne šole H. Rajka iz Hrast, nika. ki ga vodi Rada Rebernik, štej« pa 72 pionirjev Iz vseh razredov omenjene šole. Omenjeni mladinski pevski zbor je imel nedavno svoj samostojen koncert ob praznovanju lč-letnice obstoja-Naj poudarimo, da le revija pokazala veliko prizadevnost posameznih učiteljic na vseh hrastniških šolah, dia bi njihovi pionirski in mladinski pevski zbori kar najbolje odpeli naštudirane pesmi. Več od nastopajočih zborov obstaja šele nekaj mesecev, vendar so le-ti pokazali v tem času že lep napredek. Pa ne samo to. V zbore je vključene precej šolske mladine v tistih osnovnih šolah' hrastniške občine, ki im9M zeln malo - učencev in zato zbori tu niso glasovno tako močnt, vendar pa obstajajo, (tudi z 19 mladimi pevci) in nastopajo že na šolskih in krajevnih proslavah. Revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov hrastniške občine pa je bila tudi vzpodbuda za nadaljnje delo in razvoj teh zborov, ki bodo sčasoma dali mlade pevce našim starejšim pevskim ansamblom. . —pb—, zboru proizvajalcev tudi 0 problemih invalidnih delavcev. Teh je v Zagorju precej, zlasti pri rudniku, ki so v strahu za svojo bodočnost. Pri občinskem ljudskem odboru oziroma pri svetu za delo je bila imenovana posebna komisija za zaposlovanje in rehabilitacijo delovnih invalidov pri zagorskih podjetjih, komisija pa je dala tudi pobudo za ustanovitev podobnih podkomisij pri večjih podjetjih. Praksa pa kaže, da podkomisije, razen pri rudniku, niso kdo ve kaj dobro opravile svoje delo, oziroma ponekod še sploh niso začele z delom. Prva dolžnost podkomisij bi bila, ugotoviti dejansko število Invalidnih delavcev, nato pa najhitreje storiti oziroma ugotoviti možnosti za rehabilitacijo Invalidov, To velja predvsem za mlajše invalidne delavce, ki ne vedo, kako bodo v bodoče živeli. Rudnik ima natančen popis delovnih mest, na katerih bi bilo moč zaposliti invalidne delavce, ostala podjetja se pa za to še niso pobrigala. Zato je HTZ komisija pri občinskem zboru proizvajalcev predlagala, naj bi to nemudoma storila in pospešeno rešila vprašanje prekvalifikacije invalidnih delavcev. lOLINA JE IZ DNEVA V DAN LEPŠA. TAM, KJEK SO SE Prt EL) LETI IN TRAVNIKI, RASTE DANES MESTO, KI BO PONOS NAŠEGA RUDARJA mamomaii iMnmniE. PO SVETU iiiiian Prvi del obiska predsednika sovjetske vlade Hruifieva v Franclji je končan; gost is Sovjetske svese se je podal na šestdnevno turistično ogledava, nje francoske republike, ko se bo vrnil v Pariz pa bosta s de Gaullom nadaljevala politične razgovore. Hruičev je po 84 letih prvi šef ruske oziroma sovjetske drlave, ki je obiskal Franeijo; leta 1896 je prišel na uradni obisk v Pariz ear Nikolaj, ki se je izbral za rezidenco takratno rusko poslaništvo v Parizu. Kaj bt mogli reči za prvi del razgovorov med šefoma držav, ki sta bili v manj kot petdesetih letih dvakrat zaveznici proti istemu napadalen — proti Nemčiji? V vseh govorih »ta oba državnika vztrajno ponavljala gorečo željo, zagotoviti mir ln preprečiti svetovno katastrofo. Treba je poudariti, da sl Je sovjetski premier vztrajno prizadeval izogniti se sleherni stvari, ki bi utegnila razplamteli in obnoviti neprijetno In škodljivo polemiko med štirimi velesilami na sam večer pred sestankom na »vrhu«, ki bo, kot Je znano, 16. maja v Parizu. Poročila o razgovorih med de Gaullom in lego-vim sovjetskim gostom sicer niso preveč obširna, toda jasno je, da sta go. vorila oba državnika predvsem o treh ključnih vpralanjih: □ Nemčija, njeno ponovno oboroževanje in Berlin; Razorožitev; Sovjetsko-franeoski odnosi. Slede zadnje točke dnevnega reda so nemara tekil razgovori najbolj gladko. Francija in Rusija oziroma pozneje 8ovjetska zveza ata tisto, kar v diplomatskih frazah imenujejo »tradicionalni zaveznici jn prijatelji i«. 2e nekaj let nenehno naraiča trgovinska izmenjava, prav tako kulturna; sovjetska agencija TASS je postregla s podatki o delih francoskih avtorjev, ki so bila v zadnjem času prevedena v ruščino ali v druge jezike narodov Sovjetske sveže — številke o nakla- di gredo v milijone; moskovska radijska postaja je zadnje čase prenapolnjena s »francoskim« programom, Hrnščev pa je v društvu Franclja — Sovjetska zveza vzpodbujal k še večjem kulturnem sodelovanju in ni varčeval s pohvalami za predsednika društva, generala Petita, ki je bil med vojno član francoskega vojaškega od. poslanstva v Moskvi. Drugače pa je, kar zadeva Nemčijo. Res je sicer, da Je bila Franclja v zadnjih devetdesetih letih trikrat napadena od Nemčije; dvakrat je mora- francoska varianta veliko privlačnejša za Hruščeva kot Ademauerjeva. Medtem ko sanja Adenauer o tem, da bi se Nemčijia oborožila z atomskim orožjem v okviru Atlantskega pakta, bi de Gaulle rad ustvaril »udarno atomsko enoto za presenečenje«, ki bi bila sicer francoska, toda v bistvu bi bila vendarle francosko-nemška. Razumljivo torej, da so bUl razgovori okrog Nemčije in Berlina bržda nekoliko zapleteni, posebno spričo tega, ker je Adenauer med obiskom v Washing-tonu nastopil kot nosilec bojujočega bena država ne bo delala poskusov pod zemljo. Ce bi ta predlog sprejeli, bi to pomenilo, da bi na področju atomske oborožitve zavladala stagnacija, status quo, to je vsaka država bi obtičala na mestu, ki ga je do tega datuma dosegla. vv Tl • •• Hruscev v hanciji la prenašati sramoto totalne ali delne okupacije (med prvo vojno), leta 1870 pa Ji je bil vsiljen ponižujoč mir. Skratka, razlogov za to, da so Francozi nezaupljivi do soseda onkraj Rena, ki se brez prevelikega hrupa obo-rožuje in postaja neopazno prva sila v Evropi, je dovolj! Res pa je tudi. da je dovolj vsaj začasnih razlogov za to, da sta de Gaulle in Peta republika obzirna do Zahodne Nemčije, da j| marsikaj spregledata in da jo javno štejeta med svoje prijatelje in zaveznike. Francija že pet let krvavi v Alžiriji in ni videza, da bi se ta boj kmalu končal. Po vojni je izgubila ta. korekoč svoj imperij in je zdrknila z lestvice velike sile. kar pa hoče za vsako ceno še naprej ostati. Brez nemške podpore bi šlo v njenih veli kanskih načrtih v Sahari zelo težko, če bi sploh šlo. In kar je važneje. brez Zahodne Nemčije na svoji strani hi Peta republika ne mogla računali ra to, da bo postala »vodilna sila zahodnoevropskih držav«. Francoski ln nemški pogledi se sicer razlikujejo, toda močno se lahko dvomi v to, da bi bila da od se antikomunizma — poudarjal Je, je »komunizem slabši in nevarnejši nacizma« in zahteval, da se na »vrhu glede Berlina sploh ne pogajajo s Sovjeti, v kolikor ne bi šlo za ves nemški problem. Tudi glede druge točke dnevnega reda, to Je razorožitve, so si sovjetska in francoska stališča močno navzkriž. Kot je znano, je Hruščev pred OZN (18. septembra lani) predlagal popolno razorožitev v štirih letih: obema stranema je jasno, da ta maksimalni sicer idealno lepi načrt, v dogledni prihodnosti ne bo mogel biti uresničen, V prvem planu razorožitvenih razgovorov je sedaj najnevarnejši del oborožitve — atomski — in razgovori o tem, da bi prekinili atomske poskuse. Pred skoraj štirinajstimi dnevi so Rusi v Ženevi privolili v neuradni britanski predlog; prepoved vseh poskusov, ki jih lahko nadzoru-iemo, za podzemeljske poskuse, ki jih po ameriških trditvah ni mogoče nrd zorovati, pa bomo skupaj Iskali uspešno l-otrolno metodo, dokler Je ne najdemo, pa se moralno obvežimo, da no. To bi bil nedvomno prvi konkretni korak k atomski razorožitvi in človeštvo bi si opravičeno oddahnilo In globlje zajelo svežega zraka. Za tri atomske velesile — Britanija, Amerika, Sovjetska zveza — ni bistvenih razlogov, da takega predloga ne bi sprejele, kajti razlike v atomski oborožitvi med njimi niso tako velike, da bi lahko pomenile bistveno porušitev sedanjega ravnotežja sil: č; imajo vse tri države taka orožja, da naenkrat spremenijo v ruševino morebitnega napadalca, nobena ni prav nič močnejša zato, če ima tako orožie, da lahko večkrat upepeli svojega morebitnega nasprotnika; umri se samo enkrat, mrtvi pa ne morejo pobijat) mrtvih. S Francijo, ki je šele v zadnjem ča. su stopila v atomski UIuo — sprejeli Je še niso — pa misli bistreoo drugače. Ali se takoj vse atomske države razorožijo in uničijo svoje atomsko orožje, ali pa bomo mi nadaljevali poskuse, izpopolnili svojo atomsko oborožitev in ko bo napočil li>s za popolno razorožitev, hnmo »kot enak med enakimi uničevali naše atomske glave« (ki bodo stale francoska ln nemške davkoplačevalec grde rienar-ie). Skratka, gre za »vel!č‘ m« Fran riie. In ker je za 20. vek žalostna zna-čilno, da velja človek po tem, koliko »dolarjev je tpžak«, država pa po tem, »koliko A ln H bomb 1 i raket •»•!» v svojih skladiščih«, je pri Franciji nastal problem, ki ji utegne Se več škodovati, kot so Jt škodova’1 februarski atomski poskusi v Sahari in petletna vojna v Alžiriji. ■iiiiiimoBiiini ■:i;illll»l!llllllll!lllllllll!>lllllllllilllllllllllllllli mogoče doseči z vsakodnevno skrbjo organov delavske samouprave, z odkrivanj em notranjih rezerv, z boljšo organizacijo dela In poslovanja ter z boljšimi tehnološkimi procesi v proizvodnji na eni strani — na drugi pa z večjim varčevanjem v zavodih in ustanovah, z maksimalno omejitvijo administrativne proračunske po trošnje. s skrbnim gospodarjenjem s sredstvi skladov gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov ter skladi občine. Posebna značilnost zadnjih zborov volivcev v zagorski občini je razprava o tem, da bi volivci sami pomagali občinskemu ljudskemu odboru pri reševanju potreb in problemov. Tako so na dveh zborih volivcev razpravljali in sklenili, da bodo pomagali pri gradnji nove zagorske osnovne šole, na zbo-u volivcev 6. volilne enote na območju Sela so pa sklenili, da bodo na prihodnjem zboru volivcev razpravljali o uvedbi krajevnega samoprispevka v kakršni koli obliki predvsem zato, da sc v kar najkrajšem času uredi cesta, ki drži od doma TVD Partizana v Zagorju do Slačnika. ki teče mimo Farčnlkove .kolonije, kjer stanuje precejšnje število volivcev iz te volilne enote. sredstva za popravilo ln ureditev poslopja tamkajšnjega krajevnega urada. — V Podkumu so pa na zboru volivcev 22. volilne enote predlagali, naj se v občinskem proračunu predvidijo sredstva za ureditev ambulante v Podkumu ln da naj se poveča dotacija občinski gasilski zvezi. Kazen teh predlogov, ki so v nego redni zvezi s predlogom družbenega piana in proračuna Ob DO Zagorje nriniw 0 ČEM SO RAZPRAVLJALI NA ZBORIH VOLIVCEV? Zbori volivcev so v glavnem soglašali s predlogom družbenega plana in proračuna Ob LO Zagorje ob Savi za leto 196». Na zboru volivcev 1. volilne enote v hotelu »Kum« so predlagali, da bi Mio treba vzporedno z gradnjo nove osnovne šole v Zagorju misliti tudi na gradnjo stanovanj za učitelje. — V kinu »Triglav«, kjer je bil zbor volivcev 3. in 4. volilne enote, so pa menili, da se mrliški avtofurgon ne bi kupil in da naj M te usluge opravljal za Zagorje trboveljski mrliški avtofurgon. — Na zboru volivcev 5. volilne enote v gostilni »Kolodvor« so predlagali. da naj se poveča dotacija občinski gasilski zvezi, več pozornosti naj se posveti tudi turizmu v Zagorju. — v domu »Proletarca«, kjer je bil zbor volivcev 7. volilne enote, so predlagali, da naj občinski ljudski odbor v družbenem planu za leto 1960 obravnava v (posebnem poglavju novoustanovljene stanovanjske skupnosti. Le-tem naj bi se za začetek dodelilo nekaj sredstev. — Na zboru volivcev 8. volilne enote v Ravenski vasi so pa predlagali, naj bi se v proračunu predvidela sredstva za dograditev gasilskega doma, ki bi bil v kraju zelo potreben tudi glede na to, da v Ravenski vasi razen gostilne ni nobenega drugega prostora, kjer bi se ljudje lahko zbirali. Volivci U. volilne enote z Lok so predlagalo, da naj bi čimprej začeli z gradnjo nove osnovne šole na Lokah, za območje Lok in Kisovca pa se naj uredi javna telefonska govorilnica. — Na zboru volivcev 1«. in 17. volilne enote v Cemšeniku so menili, da Je v leto 1960, so pa voliv-ci prinesli na zadnjih občnih zborih še več drugih predlogov. Tako so na primer na zboru volivcev 1. volilne enote v hotelu »Kum« predlagali, naj bi v okviru stanovanjske skupnosti ali pa po hišnih svetih napravili ustanove za varstvo otrok tistih staršev, kjer sta oba zakonca zaposlena. — Na zboru volivcev 5. volilne enote v gostilni »Kolodvor« so predlagali, naj bi čimprej začeli z ureditvijo ceste od Košenine do železniške postaje do tedaj naj bi pa to cesto redno in bolje vdr-ževali. — V domu »Proletarca«, kjer je bil zbor volivcev 6. volilne enote, so bili mnenja, da bi bilo treba urediti cestno razsvetljavo od mostu čez Kotredešco do Hrastelja in v novi koloniji pod Hrastjem. Na zborih 7. in 8. voiiJ-ne enote v Kotredežu in Ravenski vasi so volivci predlagali, naj se stori vse potrebno, da se čimprej poravna škoda, kii je nastala pri gradnji daljnovoda Trbovlje—Ljubljana. V Ravenski vasi so nadalje predlagali, naj se v njihovo vas čimprej uvede poštna dostava in uredi oštevilčenje hiš. Na zboru volivcev 10. volilne enote v gostilni Kovač so pred- lagali. naj se prodaja kruha uredi tako, da ga bo mogoče dobiti tudi v večernih urah, — Na zboru volivcev n. volilne enote na Lokah so predlagali, naj se na njihovem območju namesti nekaj Javnih svetilk in zgradi za naselje Loke in Kisovec rezervoar. — v Cem-šemlku so na zboru volivoev 16. in 17 volilne enote prosili Ob LO Za. gorje, da pismeno obvesti Okrajno upravo za ceste, naj popravi cesto Potoška vas — Jesenovo— Cemšenšk — šentgotarčf — Trojanski klanec, ki je v izredno slabem stanju. — v Mlinšah so na zboru volivcev 18. volilne enote razpravljali o tem. da M se na Razpotju, Mlinšah, vidergi jn Trati uredila javna razsvetljava. — Na zboru volivcev 20. volilne enote v Senožetih so pa predlagali, naj krajevni odbor in odbor SZDL pripravita vse potrebno, da M se tudi v Senožetih prlčeio odkupovati mleko. Volivci so na svojih zborih razpravljali še o nekaterih drugih rečeh, tako na primer o popravilu poti in podobno, kar pa lahko sami urede s sodelovanjem prizade, tih prebivalcev. računu Ob LO Zagorje za letošnje leto predvideno premalo sredstev za nadaljevanje gradnje šole v Cemšeniku. V Mlinšah so na zboru volivcev 18. volilne enote predlagali, naj bi občinski ljudski odbor našel sredstva za odkup hleva, kjer bi se lahko uredijo pita-lišče telet, — Na zboru volivcev 20. volilne enote v Senožetih so predlagali, naj bi se predvidela Nova tovarna v Zvorniku. — Pred nedavnim so pričeli z deli za zgraditev nove tovarne v Zvorniku, ki bo izdelo* vala vezane plošče, furnir in parket. Nova tovarna bo proizvajala letno 6.500 kub. metrov vazanih plošč, 500 kub. metrov furnirja in okrog 120 tisoč kub. metrov bukovega in hrastovega parketa. Na kratko po domovini mommhiiiik PRVI USPEHI NA ATOMOBILSKI CESTI 2e od prvega marca dalje delajo mladinske brigade na avtomobilski cesti -Bratstva in enotnosti- ter so mladinci že dosegli pomembne uspehe. Glavni štab mladinskih brigad Je že proučil dosežene rezultate in sprejel odlok, da razglasi 34 brigad drugič za udarne. Enajst mladinskih delovnih brigad je bilo posebej prvikrat pohvaljenih, pet pa drugič. Kot najboljša mladinska brigada na trasi avtomobilske ceste Je dobila prehodno zastavo Glavnega štaba XIII. svetoza-revska brigada lz naselja —Paja Marganovlč-. 1 2 NEURADNI SVETOVNI REKORD V JUGOSLAVIJI Naš znani padalec Vukašin Prantlč Je rekorder In svetovni šampion v padalstvu. Prantlč je hotel pred dnevi preizkusiti pri skoku s padalom posebno napravo, ki sama odpira padalo ob horizontalnem skoku, ko Ima padelec razširjene roke. Naš rekorder je poprej že večkrat skakal ln Je hotel napravo preizkusiti, da bi potem z njo skakali njegovi učenci. Ste 602-krat Je poprej skočil, toda tokrat se je zataknilo. Nova naprava je pri skoku odpovedala. Ko Je bil 400 metrov nad zemljo, tudi avtomat ni deloval. Ostala Je ie ročica, toda ni bila na svojem mestu, ker se Je pri skoku premaknila padalcu na hrbet. S skrajnim naporom Je Prentič končno ujel ročico, tako da se Je padalo odprlo v višini desetih metrov. Srečno Je pristal na tleh, toda ta nenavadni skok Je bržkone tudi neuradni svetovni rekord. ŠTIRJE LEVSTIKOVI NAGRAJENCI -Mladinska knjiga- v Ljubljani Je prejšnji teden, 23. marca, če devetič podelila nagrade zn dela, ki so Izšla v minulem letu. Nagrado v znesku 100.000 din Je tokrat prejel za najbogjše Izvirno leposlovno delo FRANCE MILČINSKI, namreč za Igrico -Zvezdico Zaspanko-. Za najboljše Izvirno poljudno-znanstveno delo »Z raketo v vesolje- Je bil nagrajen dr. LAVO ČERMELJ — za najboljše Ilustracije za mladino sta pa prejela nagrado akademska slikarja MARIJAN PREGELJ ln STEFAN PLANINC. 3 4 POLDRUGO MILIJARDO ŠKODE V TETOVU Komisija za pregled škode, ki jo Je povzročil potres lz. marea tega leta v Tetovem, Je po nepopolnih podatkih ugotovila za približno poldrugo milijardo dinarjev škode. V tetovskem okraju Je bilo porušenih ob potresu 2282 hiš, 1674 Je laže poškodovanih, bre* strehe je pa ostalo 2000 ljudi. POSEBEN PRISPEVEK NAJ BI USTANOVILI Na skupščini Zavoda za socialno zavarovanje okraja Ljubljana Je bilo med drugim predlagano, naj bt sc poseben prispevek za socialno zavarovanje opustil ln namesto tega zvišala splošna stopnja prispevka. Izvršni odbor skupščine bo to spremembo predlagal pristojnim organom v odobritev, vendar če tl ne bodo dovolili povišanja splošne stopnje prispevka, bo treba najti drugo rešitev, namreč 56 milijonov dinarjev kot pomoč h gradnji zdrnvstevnlh domov v okraju, v tej kvoti pa niso upoštevani revirski kraji, vendar bo trebn določiti prioriteto, kajti potrebne so v Trbovljah, Hrar-nlku tn Zagorju velike ln Jih bo treba prihodnje leto vzeti v poštev. 5 6 ŠTEVILO NALEZLJIVIH BOLEZNI SE ZMANJŠUJ! Komisija za epidemiologijo zveznega ljudsko zdravstvo Je ugotovila, da število zavoda »• , , , , -------, — -------- akutnih ho* lezni lz leta v leto nazaduje, kar Je med drugim pO" sladica boljših življenjskih ln higienskih pogojev, CSP”, Menja In še drugih prijemov v zdravstveni zaščiti. » Sloveniji Je bilo med drugim cepljenih nad I otrok proti otroški paralizi. Na Hrvaškem Je bilo kakih 50.000 otrok eepljenlh s kombiniranim cepivom pro* davlci, tetanusu, oslovskemu kašlju ln otroški parali** MILIJARDO ZA OBRT Za nakup oprave za obrtna podjetja Je predsedstvo Zveze obrtnih zbornic razdelilo republiškim obrtnim zbornicam odobrena sredstva v višini 1 milijardo dinarjev. Iz teli sredstev dobe z.a opravo obrtnih podjetij v Srbiji 380 milijonov, na Hrvatskem 229 milijonov, v Sloveniji 200 milijonov, v Bosni ln Hercegovini 67 milijonov ter v Crnl gori 29 milijonov dinarjev 7 L SINDIKALNI OBČNI ZBOR NA RUDNIKU V TRBOVLJAH Izobraževanju delavcev posebno skrb Pfctek 25. t. m. ie bila v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah redna letna skupšči-Ba sindikalne podružnice trboveljskih obratov Rudnika Tr-bovlje-Hrastnik. Letnega obračuna dela najmočnejše sindikalne podružnice Ba Področju trboveljskega sindikalnega sveta so se udeležili k°t gostje: član republiškega ^vcta ZKJ za Slovenijo tov. Vinko Trinkaus, sekretar centralnega Sindikata delavcev rudarstva, metalurgije in keimlč-Be industrije tov. Manojlovič. «sn republiškega odbora tov. Ksjžer, sekretar občinskega komiteja ZK Trbovlje tov- Ja-061 Železnik, predsednik ob-dtnekega sindikalnega sveta ‘°v, Pavle Kovač, podpredsednik OhLO Trbovlje tov. Hinko Jamnikar in drugi gostje, med katerimi so bili tudi zastopniki sindikalne podružnice Železarne J«senice ter sosedne podruini-obratov rudnika v Hrastniku. Letno poročilo, ki ga je podal Predsednik, je zajelo široko področje dejavnosti sindikalne , POLDETU MAJDIČU V SLOVO Nenadoma, prav ho ni nihče pričakoval, je smrt iztrgala iz naše sredine človeka, katerega ime je tako tesno povezano z našim zasavskim plarnn-*tvom, ki mu je ostal zvest od svoje mladosti pa Prav do svoje smrti, do Pravkar minulih dni, ko je Še poslednjikrat pobožal s tvojimi očmi zasavske planine, Kum, Partizanski Vrh in svojo nadvse ljubljeno Mrzlico. Več kot ti-*očkrat se je povzpel nanjo, se odpočil in sprostil v njenem naročju ter se zpet vrnil svež in veder v trboveljsko dolino, kjer se ie rodil, živel in umrl. Poldeta majdiCa ni Pet med nami, toda ostali °<>do med njegovimi prijatelji in vsemi, ki so ga Poznali, prijetni tovariški spomini, od težkih dni naših rudarjev, njihove borbe za lepši jutrišnji dan, do nedavnega, ko smo ga trečcnali srečnega in zadovoljnega v naši dolini, dli pa na naših planinah, v Julijskih Alpah in Kamniških planinah, bosenskih 9orah, Visokih Turah in «e drugih hribih. Zasavski planinci so tvojega starešino Poldeta Majdiča pretekli četrtek Poslednjič ponesli v njegov zadnji dom in se s težkim srcem za vedno po-tloviij od njega, kajti hudo je bilo spoznanje, da ne oo več prišel med nje in nos, da ne bo več stopil na tvojo Mrzlico, ki ji je ostal zvest do zadnjega diha. Za Poldetom Majdičem, Pionirjem delavske omike p revirjih, žalujejo tudi vsi Zasavski kulturniki, saj bo njegovo ime ostalo v Kroniki trboveljske Svobo-?e zapisano z zlatimi čr-Karni. Slava njegovemu spo-rninuf organizacije na trboveljskem delu rudnika, od gospodarskih in komunalnih problemov občine ter povezanosti rudnika z obema komunama, gospodarskih rezultatov rudnika, anali- rek na potrebo prilagoditve vsebine dela sindikalne organizacije novim nalogam glede na uvedbo ekonomskih enot ter formiranja obratnih delavskih svetov. Podčrtana je bila tudi ževanju delavcev bo treba posvetiti posebno skrb gled na prilike v podjetju s tem, da se da poseben poudarek na vzgojo delavca kot proizvajalca in upravljavca. Na kraju Je občni zbor izvolil 17-člansiko novo vodstvo sindikalne podružnioe in tričlanski nadzorni odbor. Razen tega tudi 40 delegatov za občinsko konferenco sindikalnega sveta ter 25 delegatov za konferenco, ki naj bi izvolile rudniški sindikalni odbor. Podrobneje bomo še poročal! o poteku občnega zbora v posebni prilogi našega lista, namenjeni kolektivu Rudnika Trtoovlje-Hrastnih. t- POMLAD JE TU, NASI KMETOVALCI HITIJO ORATI SVOJA POLJA NEKAJ MIŠU Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE KGPZ LITUA POGOVORI MIMOGREDE Gozdar naj bo tudi politični delavec NEKAJ SE JE ZATAKNILO z!ral je nadalje naloge sindikalne (podružnice v letu 1859 glede tarifne politike, uvedbe ekonomskih enot, dela organov samoupravljanja, skrbi za človeka, glede organizacijsko strukturo podružnic itd. Tudi dokaj obširna razprava, k; so io obogatili gostje s svojimi tehtnimi stališči In predlogi za delo sindikalne organizacije na rudniku, je razjasnilo vrsto nalog, s katerimi se bodo morali spoprijeti na rudniku. Predvsem je bil dan pouda- nujna potreba po decentralizaciji dala sindikalne organizacije ter pri realizaciji vseh oblik dejavnosti, ki bodo omogočile popolnejšo uveljavitev neposrednega samoupravljanja delovnega kolektiva. Se posebej so v razpravi naglasili potrebo pravilnega kori-ščanja prostega časa delavcev, talko glede njihovega udejstvovanja na kulturnem področju, v športni dejavnosti, glede oddiha itd. Organizirati bo treba klubske prostore. Tudi izobra- Kmetijsko-gozdarska poslovna zveza v Litiji deluje komaj dobro leto, prav tako tudi njena sindikalna podružnica, ki Je pravzaprav Imela v soboto, 26. marca, svoj ustanovni občni zbor, Ze samo to, da je bila udeležba občnega zbora prav zadovoljiva, Je dalo slutiti, da bodo člani sindikalne podružnice krepko poprijeli za delo. Iz poročil ln razprav je bilo razvidno, da so vsi člani tega kolektiva tudi člani sindikalne podružnice. Delo v njej Je pa zelo otežkočeno, ker delovanje poslovne zveze zajema krajevno llroko področje kar štirih zasavskih občin od Litije do Kadeč ln Je zato med člani sindikata težko ustvariti pravilen kontakt, zlasti da bodo ob podpori vsi enotnega mišljenja, še posebno ker žive raztreseno in se člani sindikata vsi skupaj letno snidejo le na občnem zboru, drugače pa delajo vsak na svojem delovnem področju, kajti glavna veja njihove dejavnosti Je gozdarstvo in kmetijstvo, ki Jih tudi časovno močno okupira. Na občnem zboru so razpravljali o potrebi strokovnega dviga logarjev, o delovni disciplini, letnem dlbu ter o potrebni tesnejšega so-delovanja med gozdarsko stroko ln kmetijo!. Upravnik poslovne zvezo Inž. Prijatelj Je v razpravi naglasil, da Je KPGZ Litija dosegla v tem kratkem časn lep razvoj in napredek ter da Ima lepe razvojne perkpektlve v Zasavju, zlasti v živinoreji. Ob tej priliki so tudi sprejeli ustrezne zaključke o nagrajevanju po učinku, posebno močen poudarek so pa dali potrebi delovne discipline. Sama razprava na občnem zboru je potrdila poudarek, ki je zapisan v naslovu. Nujno potrebne je, da je vsak član kolektiva, zlasti pa še gozdarji in logarji, ki delajo na terenu ln Imajo največji stik s prebivalstvom, ne samo dober strokovni ampak tudi dober politični delavec, ki zna prisluhniti potrebam našega delovnega človeka. S tem pa nočemo reči, da zato ni potrebno izvajati uredb ln odlokov, zlasti s področja gozdarstva. Tu Je bilo precej razprave o nedovoljenih posekih, ki Jih zagrele posamezni kmečki posestniki, saj je bilo takih kaznivih posekov ns področju KGPZ Litija preteklo leto 26». Nepoznavanje predpisov Je marsikoga, ki je napravil tak nedovoljen posek, zapeljalo v to. Gozdarji so tudi v tem pogledu svojo nalogo vestno opravljali, kar je bilo poudarjeno na občnem zboru. Ob tej priliki so pa tudi grajali pisanje v časopisih, zlasti v »Zasavskem tedniku«, ki je kritiziral neki tak primer nedovoljenega poseka, namreč primer neke partizanske vdove iz Zagorja, da pisec tistega članka ni imel prav. Pravilno Je, da tudi gozdarji Izpolnjujejo predpise, res je treba včasih pomisliti, ali je bil nedovoljen posek Izvršen lz špekulativnih razlogov ali nujne potrebe ali pa morda zaradi nepoznanja predpisov. Pritrditi moramo, da imajo gozdarji »svoj prav«, saj so Izpolnili oz. opravljali le svojo nalogo, vsi pa tudi vemo, da vsakega čevlja ni mogoče nategniti na eno kopito. Zato mislimo, da je bila razprava na občnem zboru o pisanju v tisku s tem primeru preširoka, saj se Je cela tretjina časa razprave vrtela okoli tega vprašanja. Mnenja smo, da bi bile dosti bolje, če bi tudi tovariši iz gozdarskih okolišev včasih sodelovali v našem tisku ter opozarjali na razne napake, dajali nasvete za to in ono, vse tiste pa, ki namerno škodujejo družbenim koristim in se ne pokoravajo predpisom, javno ošibali. Sam občni zbor Je prinesel mnogo zdravih pobud za nadaljnje delo, premalo je pa bilo razprave o tem, kako se posamezni člani kolektiva udejstvujejo v javnem življenju in kaj bodo storili za ostalo izobraževanje članov (razen strokovnega), o čemer nismo nič slišali. Prepričan sem, ko se bodo člani te sindikalne podružnice čez leto dni spet sešll, da bomo videli še večji napredek v kmetijstvu ln gozdarstvu, saj bodo pridobili v svojem delu spet obilo novih izkušenj. Ce bodo posvetili več skrbi tudi politični vzgoji članov, bodo uspehi še lepši. Stane Šuštar POSTAVILI SMO Sl DRUŽBENI PLAN ZA LETO 1960 40 milijonov dinarjev Na predzadnji seji Delavskega sveta Tovarn« čokolade in likerjev Videm - Kriško smo sprejeli družbena plan podjetja za leto 1960. Proizvedli bomo v poslovnem letu 225 ton kakao-proiz-vodov in 9 tisoč litrov likerja ali zia 17 odstotkov več kot v letu 1959. Vrednost vseh proizvodov bo znašala 177 milijonov dinarjev, kar ie za 13 odstotkov več, dohodek podjetja pa je predviden najmanj na 40 milijonov dinarjev, to je povečanje za 25 odstotkov proti letu 1959. Povečani dohodek bo dosežen z zmanjšanjem poslovnih stroškov, zmanjšanjem investicijskega vzdrževanja in delnim zmanjšanjem surovin, predvsem pa kakadvoa, ki ga dobivamo iz uvoza. POSVETOVANJE 0 UVAJANJU OBRAČUNA PO EKONOMSKIH ENOTAH NA RUDNIKU TRBOVUE-HRASTNIK 16 ekonomskih enot POGLED NA MRZLICO, KATERO JE POKOJNI POLDE MAJDIČ OBISKAL VEC KOT TISOČKRAT Razprave o uvedbi obračuna proizvodnje to dohodka po ekonomskih enotah in nagrajevanje po enoti proizvoda se bodo v nadaljnjih dneh razširile na vse obrate Rudnika Trbovlje-Hrastnik- Tako 60 sklenili na posebnem širšem posvetovanju, ki j« bilo pretekli teden v Trbovljah. PARTIZANSKI KURIRJI TV STANIČ NA POHODU ,Ob žici* okupirane Ljubljane Za petnajsto obletnico osvoboditve našega glavnega mesta Ljubljane se bodo zbrale partizanske patrole za Dohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Mnogo Je bilo pisano o partizanskih Pohodih ln okopuranl Ljubljani. Mno-®°. a vendar še premalo, da bi zlasti haš mladi rod vedel in čutil, koliko naporov In partizanskih iivtjenj .1« Mio treba, da bi bila Ljubljana In vsa naša domovina osvobojena. Zla-st' Je pa premalo seznanjena naša jnladlna z napornim In junaškim de. ,ovanjem kurirjev pri vzdrževanju Ena Izmed najtežavnejših kurirskih slanic Je delovala tudi na JANČAH. Zato se letos *e s posebnimi čustvi In slovesnostjo pripravljamo na Partizanski pohod »Ob širi okupirane Ljubljane«, katerega zborno mesto bo J*vn0 na velikem zgodovinskem krn. “U naših kurirjev — Jančah, kjer je uelovala kurirska staniea TV 2. Dne 7. maja zvečer bo zbor kiirlr-patrol iz Štajerske, Gorenjske '•■uorske, Koroške, Notranjske In Oh "J**** * v P'an*ng'<* kuti ntt Jančah i * Ubornem ognju se bodo spominjali **kih |n veličastnih dni iz časov NOV. “•ebno kurirji slanice TV 2 bodo Proslavljali zmago nad vsemi težavami in včasih celo brezupnimi dnevi, ki so jih premagovali, ko so vzdrževali zvezo s Stalersko, Dolenjsko In Ljubljano. Spominjali se bodo tud) vseh padlih kurirjev in jim izkazali čast s tem, da bodo položili vence na njihove grobove in spomenike. Samo kratek prikaz, kako pomemb. rto in nadvse herojsko vlogo so Igrali naši kurirji, čeprav tihi in le malo vidni: staniea TV 2 je imela zelo težaven položaj, vzdrževanje kurirskih zvez je bilo posebno težko in skrajno nevarno. A vendar Jih ni ustavila nobena sil?.! Vsakdo si lahko predstavlja, kako junaški in neustrašeni so morali biti kurirji, ki so vzdrževali zvezo s Štajersko in Dolenjsko preko Save 11 Italijansko nemške meje, ki je bila prepletena z žičnimi ovirami in obdana z minskim poljem in bunkerji. Mi ne so bile položene vzdolž meje in jih je bilo treba najprej demontirali nalo Sele nadaljevati pot ler prenašati pošto in druga gradivo. Naj omenimo samo en primer, ki se ga še vsi nrežlvell kurirji dobro spominjajo, to je žalostnega dogodka, ko je tovariš Vencelj pri vzdrževanju zveze odstranil devet min, a deseta mu Je eksplodirala in je ostal na mestu mrtev. Veliko spretnosti In junaštva od kurirjev Je zahteval nadalje prehod čez cesto, železnico in nato io preko Ljubljanico pri zvezi z Ljubljano. Vil tl prehodi so bili stalno nadzorovani od sovražnika. Kurirji so sl pomagali s tem, da so si napravili platnen čoln, v katerem so prevažali pošto in zavedne Slovence v NOV. Tudi Ljubljanica je zahtevala veliko žrtev in celo življenje kurirjev. Mnogo Je še primerov, s katerimi bi lahko pokazali posebno težke pogoje, v katerih so morali kurirji TV 2 opravljati zvezo, a vse te, danes bi rekli nepremostljive ovire, so naši pogumni in junaški kurirji premagali In s tem doprinesli velik delež k uničenja sovražnikovih dl v naši deželi. Ob tej priliki želijo še posebno kurirji, da bi še naprej vsako lete nadaljevali s takimi in podobnimi manifestacijami, kot bo zbor na Jančah In nohod »Ob žici okupirane Ljubljane« Kurirji »1 tudi po svoji strani prizadevajo, da bodo ohranili čimveč paril zanskega duha in gradiva naši mladini Dne 8. maja 1960 zjetraj bodo kurirske patrole odrinile z Janč v Ljubljano po Isti poti, kakor Je bila vzpostavljena zveza za časa okupacije z Ljubljano. Zelo podrobno poročilo je podaila komisija zia sestavo predloga za obračun proizvodnje in dohodka po ekonomskih enotah, ki ga le obrazložil njen predsednik, pomočnik direktorja tov. Milan Kožuh- Komisija je delala skladno s sklepom I>S, ki je o tem vprašanju poeelbej proučeval reorganizacijo podjetja na ekonomske enote, nagrajevanje po enoti proizvoda to obračun proizvodnje In dohodka po ekonomskih enotah že 11. februarja t. 1. Predlog je predvidel 16 ekonomskih enot. V okviru nekaterih bo pa potrebno še posebej uvesti stroškovne enote tam, kjer bo več teh enot v okviru ene ekonomske enote. Komisija je tudi opozorila, da j« treba z uvedbo ekonomskih enot nujno najti primernejša merila nagrajevanja, ki naj v člmvečjl meri odpravijo sedanjo golo tarifno postavko ln katero naj bi zamenjala merila Po efektu dela. Razprave, v katerih so v glavnem sodelovali člani komi-*ije oz. vodje obratov, v manjši meri pa ostali navzoči, ni v zadostni meri osvetlila poročila komisije. Po vsej verjetnosti bodo razprave po obratih še razčistile vrsto vprašanj. Ko smo prisostvovali temu posvetovanju smo imeli občutek, da bo potrebno prav na obratih večjega sodelovanja tehničnega osebja pri izpolnjevanju meril, kajti sindikalna organizacija je nasploh dala z ostalimi organizacijami samo osnovno vsebino nagrajevanja Sedaj je stvar tehnikov, kako izpopolnjene oblike nagrajevanja in obračunavanja uvesti v okvir splošnih načel Po drugi strani smo tudi Imeli občutek, da gre predvsem za to, kako adminietrativno-tehnično speljati to nalogo, kajti neposreden Interes delavcev, ki bo prišel do izraza, ne bo otežkočal uvedbo novega sistema. Vsekakor zahteva uvedba ekonomskih enot tudi izpopolnjeno organizacijsko shemo podjetja, natančno razmejitev funkcij posameznih služb, kar je potrebno tudi sporedno izvesti na rudniku. Tega se je tudi zavedal UO, ki je naročil upravi, da mora v prvi vrsti urediti službo evidence osnovnih sredstev, kadrovsko-social-no službo Itd-, kar bo omogočilo čimhitrejšo popolno uveljavitev ekonomskih enot. Z začrtano potjo uvajanja ekonomskih enot na trboveljskem rudniku bo z večjim zanosom in hitrejšim osvajanjem nakazanih napotkov izpopolnjen sistem nagrajevanja po delu in obračunavanje proizvodnje in osebnega dohodka po enotah v smeri, ki so jo nakazali naši sindikati. t. IMV — tovarna avtomobilov v Novem mestu. — Pred kratkim je upravni odbor Združenja proizvajalcev motorjev In motornih vozil Jugoslavije dokončno priznal Industriji motornih vozil v Novem mestu status tovarne avtomobilov. Priznanje je sicer samo formalno, saj v Novem mestu že izdelujejo avtomobile štiri leta. — Novomeška tovarna je torej četrta avtomobilska tovarna v naši državi, njena dosedanja zmogljivost je pa 5 vozil dnevno. Podjetje izdeluje dostavne avtomobile do 1 tone nosilnosti ter posebne avtomobile kot »Kombi«. »Sanitet« itd. Avtomobil IMV-1000 je tudi prvo vozilo domače konstrukcije v serijski izdelavi. Povečanje količinske proizvodnje bomo dosegli delno na račun n-ovih Investicij, to je nakupa novih strojev, ki nam bodo povečali proizvodnjo in zboljšali kvaliteto. V letošnjem letu je predviden tudi večji uvoz kakaovoa. ki ga pa združenje čokoladne industrije deli po ključu priznane kapacitete podjetjem čokoladne industrije Jugoslavije. Proizvodnja našega podjetja raste lz leta v leto hitreje. Tako smo lansko leto proizvedli 6-krat več kot v letu 1948, ali 2-krat več kot v letu 1956-Prav tako nudimo našim potrošnikom vsako leto nove izdelke, kar je pa rezultat šolanja strokovnega kadra v našem podjetju- K-čie Menda sta radeška mlekarna in njen upravnik Stanko Bratec tesno povezana z zgodovino tega objekta. Vse od ustanovitve pa do danes se borita z istimi težavami in jih počasi rešujeta sebi in potrošnikom mleka v dobro. — Boste videli, čez čas se bomo tudi v mlekarni poveselili, ker bomo imeli dovolj mleka iz naših kme-* tajskih posestev, in nič več ga ne bo treba zbirati tudi do 150 kilometrov daleč. S tem bodo zadovoljni potrošniki, pa tudi mi. Nerad se tovariš Stanko spominja dni, posebno zimskih, ko je bilo treba iti ure in ure, kilometre in kilometre daleč za mlekom, da so ga dobili vsaj za minimalno kritje potreb v tistih mesecih. — Pri vsem tem smo t ostali skoraj vedno sami in le od nas je bilo odvisno, koliko mleka borno zbrali za naše potrošnike. Na predelavo smo redkokdaj pomislili. Za zdaj je bolje, posebno ker se nam obetajo res boljši časi, kajti vedno več mleka dobivamo f TOVARIŠ BRATEC jz kmetijskih posestev, zdaj že do 350 litrov na dan. — In kolikšen je dnevni odkup? — Lahko rečem, da se je ta odkup od kritičnih januarskih in februarskih dni dvignil od 1.700 do 2.000 litrov mleka dnevno. V januarju smo zbrali iz naših okolišev okrog 48.000 litrov mleka, v februarju 54.550 litrov mleka, v marcu pa že preko 60.000 litrov mleka. Pri vsem tem, posebno ker zbiramo mlako ne več tako od daleč, nam je že uspelo zmanjšati lastne stroške za mleko od 24 na 14 dinarjev, v kar 9o všteti prevoz, predelava in amortizacija. Se nekaj nas je zanimalo: mleko v steklenicah. — Tudi mi bi radi ustregli našim potrošnikom z mlekom v steklenicah. — Toda pri tem se poraja zahteva: zadostne množine resnično kvalitetnega mleka, to pa bo zagotovljeno le iz kmetijskih posestev, ki posvečajo krmljenju mlečne živine vso skrb. Sedaj dobivamo mleko še iz raznih krajev, različne kvalitete in čestokrat neprave kislinske stopnje. Vse to pa mora ustrezati kvaliteti mleka za vstekle-ničenje. Računano pa, d* bomo lahko postregli potrošnikom z mlekom v steklenicah vsaj prihodnje leto. Led je prebit. Radeška mlekarna je kljub težavam, ki jih še ima, letos prvič prebrodila izgubo in tovariš Stanko Bratec ve, da je bilo za to storjenih mnogo korakov, da pa zdaj ne gre držati križem rok. Se bo treba mnogo truda, da bo mlekarna nekoč polno izkoriščena, da bodo zadovoljni potrošnika, ki so ostali žal večkrat mleka. Pa se sliš', pa se slis... ta zgun! V preteklih treh letih smo lahko prisostvovali prireditvam študentskih festivalov, ki jih je organizaril za Trbovlje Revirski študentski klub. Letos podobnega festivala ni (žal!), vendar je v odlični organizaciji istega kluba prišel tudi letos APZ, ki je že naš stari, priljubljeni znanec. Pod vodstvom dirigenta Janeza Boleta si je pridobil ne samo priznanje in ugled, temveč celo navdušenje tudi inozemske publike. (Strassbourg, Toulouse). Z na novo naštudiranim programom renesančnih in ljudskih pesmi je pokazal svojo zavidljivo višino, pridobljeno z neusmiljeno strogimi zahtevami: odličen glasovni material, trdovratno, stalno delo. Zbor je torej amaterski le še v toliko, v kolikor je petje res »konjiček« vsakega člana. Vse drugo se je premaknilo v kvaliteti v nekaj novega, še ne imenovanega v amaterskem delu. Morda je to tisto, v kar bodo morali ugrizniti sčasoma vsi amaterski ansambli. Ali drugače povedano: največ uspeha lahko rodi delo, ki ga obvladamo, pa ga v prostem času svobodno dopolnjujemo in ga obravnavamo z osebnim zadovoljstvom. Siliti nekoga, na primer, da bi tekmoval z motornim vozilom, če tega ne pozna, je precej jalov posel. In obratno: svoje znanje lahko uspešno poglobi, če je že prej obvladal osnove. Pri vsem tem mislim na delo v naših Svobodah in klubih, razmišljam istočasno tudi o reformiranem šolstvu. Delo zainteresiranja, ki so ga doslej opravljale Svobode, bi po moji presoji morale prevzeti šole in z že izgotovljenimi interesi in osnovnim znanjem zagotoviti nadaljnje razvijanje osebnosti v okviru društva. Po tej poti bi bila edino dosegljiva kvalitetna množičnost v naših društvih. Pojavlja se pa vprašanje prostorov in vprašanje kadra. Trboveljski pedagoški delavec je preobremenjen z nadurami, naše šole so prezasedene. Ali bi ne bilo možno, da bi se društva povezala s šolami in v prostorih, ki so na razpolago društvom, z ljudmi, ki obvladajo svoj posel, prispeva k takšnemu rekrutrinaju svojega članstva? Bojim se sicer, da se bo izkazalo, da pomeni to spet novo obremenitev prav za pedagoge (čeprav je javno mnenje drugačno!), rešili bi pa trenutno vendarle vprašanje prostorov. Zavedam se, da je problem, ki sem ga načela, nekaj, kar KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA »TONE TOMŠIČ« V TRBOVLJAH 19. 111. 1960 V DELAVSKEM DOMU. DIRIGENT: PROF. JANEZ BOLE. PROGRAM: RENESANČNE IN LJUDSKE PESMI se še ne zdi aktualno, kar pa že postaja problem, ob katerega nujno zadevajo naša društva in vse kaže, da bodo še bolj. Ne smemo dovoliti, da obstane * ali celo zdrsne naš okus do prosvetiteljstva in izgubi idejnost. V nenehni skrbi za kvaliteto, moramo imeti stalno pred očmi celotnost problema v razvoju. Socializem si je naložil tudi v odnosu do umetnosti- častno, a ne lahko nalogo. popraviti krivico, ki jo je povzročil pretekli krivični družbeni sistem — nalogo — približati umetnost delovnemu človeku, ki naj jo razvija naprej. (Sprejmite moj .članek, prosim, kot prispevek k diskusiji o čimuspešnejšem delu naših Svobod). Naj mi APZ in publika, ki je s prav entuziastično navdušenostjo spremljala izvajanje, oproste, da sem se prav ob tej priliki razpisala o vpraša- |p nju, ki pa prav gotovo ni sa- gg mo lokalistično. Nima smisla, fjj da ugotavljamo nivo priredit- jg ve, vredno pa je pojasniti, da gg je bil strah pred programom j§| odveč, saj je izvedba v celoti m zadovoljila in pojasnila vse, jgg kar nam je bilo ob čitanju gg koncertnega lista morda novo g in celo tuje. Nagovarjali smo g dirigenta, naj svoj koncert po- ggj novi v prepričanju, da bo vsak jm poslušalec želel obogatiti svoje g znance z doživetjem, za ka- g=š terega so bili resnično pri- g krajšani. V koncertni list mi g je zapisal: »Dragim Trbovelj- g čanom! Na svidenje in hvala g lepa za prekrasen odziv! Janez g Bole.« Na svidenje torej, na sko- g rajšnje svidenje! Joža Zagorc g OB RAZSTAVI MARIA VILHARJA Misel partijskega sekretarja, Izrečena ob nekem koncertu, da kulturo premalo pojasnjujemo, no. si v seli odsev dejanske potrebe, v kateri se skriva zatajeno, a obstoječe občutje Izobražencev, ki se v veliki večtirni zdijo zoprni sami sebi ob takem početju, še bolj se pa bojijo, da bi bdli vsiljivi človeku, kateremu umetnino pojasnjujejo. Od kod tako razpoloženje izobražencev? Iz čisto preprostega vedenja, da je govorica u-metnostl dostopna slehernemu človeku. če si le utegne vzeti zanjo toliko časa, da lahko deluje na njega in da pri tem delovanju sodeluje — misli in čustvuje. Istočasno je pa v začetku izre- čena misel pokazala na globok problem — in prav tega je treba pojasnjevati — da umetnost je ali pa nii, z drugo besedo: umetnost je odsev družbenih razmer in izraza vsakokratno ideologijo. Ta je pa dejansko lahko odeta v efekten plašč laže, odeta v preživele, namesto v modeme napredne silnice. Prav ob razkrivanju tega pa oflitek preskopega pojasnj evanj a velja. Ce kdo, potem Je prav izobraženec dolžan posredovati in opozarjati na novo, vredno, revolucionarno. Ne glede na stanje v našem šolstvu, ki je zanemarilo v programu prav to, je dejansko treba iskati načine tega pojasnjevanja. Pod- Kratke gospodarske vesti Bogata ležišča soli v Tuzli. — V okolici rudnika soli v Tuzli so pred kratkim odkrili nove, zelo velike zaloge soli, ki naj bi po približni ocenitvi znašale več kot 360 milijonov ton. Ker so prvotno predvidene programe za rekonstrukcijo solarne v Tuzli izdelali samo za 13 milijonov ton, bodo nova odkritja soli vsekakor terjala spremembo dosedanjega rekonstrukcijskega načrta. Povečanje proizvodnje ravnega stekla. — Vedno in vedno je premalo okenskega stekla, tako da postaja pomanjkanje tega stekla že hud problem, ki zadržuje našo gradbeno dejavnost. Z odobrenjem investicijskega posojila iz splošnega investicijskega sklada bodo pa v kratkem začeli v Tovarni stekla v Pančevu graditi novo veliko peč, ki bo dajala letno • • *•**•* *•**•* *•**•• *#••*•«#«*• *••••*»••••• ■•*••* Redek jubilej Kdo izmed Hrastničanov ne pozna tihe in skromne POTISKOVE MAME, Marije! Pred osemdesetimi leti se je rodila 22. marca v vasi Polšnik pri Litiji, v ? kmečki družini, v kateri so bili razen nje še štirje otroci. tmOUk približno 2,8 milijona kvadr. metrov ravnega stekla. Potrebe v državi pa s tem še ne bodo v celoti krite in bo treba za zadostitev primanjkljaja pri okenskem steklu zgraditi še eno tako peč. Velike investicije za ceste. — Letos bodo iz republiških in zveznih sredstev investirali v naši državi za izgradnjo pomembnejših cest nad 25 milijard dinarjev. Precejšnja sredstva pa bodo investirale tudi občine in okraji za graditev okrajnih in krajevnih cest. S tem denarjem bodo v Jugoslaviji letos napravili okrog 600 kilometrov novih cest s sodobnim cestiščem. NAROČNIKI ZASAVSKEGA TEDNIKA IMAJO PRI MALIH OGLASIH OSMRTNICAH IN ZAHVALAH M-OD8TOTNI POPUST ročje Svobod? delavskih univerz? šol' Mairio Vilhar, siilear m kipar amater razstavlja v Delavskem domu v Trbovljah. Njegova olja so odsev hitrega potovanja skozi čas (doka., enotna barvna skica), ostrega v občutju (prepletanje s ornimi črtami). Človek v njegovem slikarskem opusu še ni dobil mesta. Pokrajina, naselja, fasade so mu zanimivi, na hitro zabeleženi motivi. Tudi dokaj živ Avtoportret tin dekorativni Goirenjlki še nista izpoved o človeku. V naglica, ki jo izraža njegovo delo, je seveda človeka nemogoče odkriti. Pokazati, da je tudi v okolju starega vzniknil nov način življenja, slikar še ni utegnil. Trenutno ga interesirata dekorativnost in barvna zakonitost. In vendar ga človek močno zanima! Kot kipar se loteva mailiih figuric (metaluarana glina, les), ki jih imamo radi po pisarnah in stanovanjih. V okrogli plastiki Očka, veseli smo, da si se vrnii zdirav domov, odkriva še vedno nezadostno zaščitenost delavca pred pcrirodmmmi nesrečama. V enako zasnovanih Promenadnih levih, pa primere breaciiljniosti nekaterih posameznikov. V res zilaita vrednem Livarju posreduje koncentracijo delu, v Pevcih prisrčno prizadevanje, pa premalo lovskega znanja komično delujočega terceta. Podoben Je Vaški harmonikar. Pretirana vnema novinarjev v plastiki Intervju je iz cikla reliefov brez ploskve, kot so iBve-ttend tudi Spotrtni kjblci. Vaški pevci, Vinska bratca. Pretep v go. stalni neprisiljeno zapisujejo po-Jatve bolj s humorjem kot z obtožujočo mislijo. Mia no Vilhar sicer nj proletarski umetnik (ne inrikra iz proletarskih vrat), njegovo delo je pa bolj svetovljansko lin folklorno kot proletarsko, mimo dejstva, da pri nas nimamo več proletarcev in smo na to ponosni 1 Je pa človek, ki sl je sam pridobil dobršno metro znanja, s katero bo lahko še bolj vsebinsko poglobil svoj* dielo. Zanima ga ti pika človeka. Doslej j* pri njem odkril prizadevnost jn radoživost pa tudi izgubljenost (n nemoč. Naš čas ni lahek. Je pa leto ln vreden življenja. Prt iskrenem odnosu do svojega spoznanja bo Vilhar lahko povedal še marsikaj saj izredno dobro pozna delavca ln njegovo okolje. To je pa prioriteta, ki Je nima marsikateri poklicni umetnik. Razstava Je odprta v veliki veži Delavskega doma v Trbovfljah od 24, do 31. marca 1960. Joža Zagorc Ko ji je bilo dvajset let, se je omožila s tamkajšnjim domačinom Podlogarjem in sta imela v zakonu štiri otroke. Mož se je zaposlil pri rudniku v Zagorju, kamor je hodil na delo vsak dan dve uri daleč. Prenaporna vsakodnevna peš hoja je terjala posledice. Mož je zbolel in za pljučnico umrl. Ostala je sama s štirimi otroki. Težko jih je preživljala, saj je dobivala le 5 goldinarjev mesečne pokojnine. Po petih letih se je vdrugič poročila s Potiskom. Družina je številčno rasla, z njo pa tudi težave in pomanj-Ksnj6. Očetov zaslužek je bil premajhen za najnujnejše potrebe otrok. Starejši njeni otroci se spominjajo, da je bilo pri hiši malo kruha. Videli in dobili so ga le ob večjih praznikih, drugače so pa namesto njega bile suhe hruške. To je bilo takrat, ko so živeli še na Polšniku. Tako je morala Potiskova mama preživeti marsikatero trdo preizkušnjo. Ko se je z družino preselila v Hrastnik, je imela zraven svojega gospodinjstva na hrani še samce in stregla učiteljstvu, da je tako za družino priložila poleg male moževe plače še kak dinar. Prišlo je pa usodno leto 1941. njena sinova Janez in Slavko sta bila takoj med prvimi pripadniki OF. Okupator ju je izsledil in sta bila po mučenju ustreljena kot talca — meseca avgusta 1942 Slavko v Celju, sin Janez, pa meseca oktobra istega leta v Mariboru. Zaradi tega okupator tudi staršem ni prizadesel. V avgustu 1942 so bili iz- * sel jeni: oče Jože, mati • Marija in sin Jože ter od- r rejeni v tabrišče v Kobur- • gu. Tu je morala delati v • kuhinji in predilnici. • Ko je zvedela, da živi v • otroškem taborišču v Neu- ; stiftu Zlatka, hčerka ustre- ; ljenega sina Janeza, si je j prizadevala, da jo je dobila • k sebi. Toda brž ko je j uprava taborišča izvohala, ? da je z otrokom v krvnem : sorodstvu, ji je otroka od- : vzela in ga poslala v drugo * taborišče. Nemci pa niso prizanesli * tudi njenemu bratu iz Za- ? gorja, ki so ga ustrelili in * tudi tri njegove sinove za- • radi tega, ker so prevažali ? borce NOV z brodom preko i Save. ? Iz taborišča se je Po- • tiskova mama vrnila v • Hrastnik v juniju 1945. i Vredno je omeniti tudi ; to, da je celo svoje živ- j ljenje rada pletla jopice. • Tako sl je s tem delom pre- j ganjala misli in spomin na • okolje izgnanstva, v ka- : terem je živela tudi v tabo- T rišču. Pravi, da če bi vse : zložila na kup, kolikor jih : je napravila v življenju, * »bi jih morali večkrat pe- t ljati, znosili bi jih bolj • težko«. j Se sedaj rada plete in • pri tej starosti kar brez • očal, saj so roke že tako • vajene, da očal ne potre- i huje. Te rabi le pri branju, i NALOGE PODRUŽNICE SIM V TRBOVLJAH Pretekli teden s0 se na poseben tovariški razgovor zbrali člani in prijatelji podružnice Slovenske izseli enske matice v Trbovljah, ki se ga je udeležil tudi tajnik SIM tov. Albert Svagelj. Navzoči so na podlagi uvodnega poročila predsednika podružnice razpravljali o nalogah podružnice v letu 1960. Med važnejšimi zaključki Je tudi organizacija posebnega sestanka prizadetih članov glede pokojninskih zadev, ki Izvirajo Iz naiših pogodb z inozemstvom, ln na katerega nai bi povabili tudi ustreznega referenta tz republiškega Zavoda za socialno zavarovanje. Prizadeti naj bi svoje težkoče predhodno sporočili podružnici, ki bi lahko uspešneje organizirala ta sestanek. Pogovorili so se nadalje o načinu organizacije sprejema naših rojakov iz tujin© v letošnjem letu, ob kateri priliki b! zanje priredili obiske v naših tovarnah, pripravili razgovore z organi samoupravljanja, prav tako izlet v pomembnejše turistične in partizanske kraje ipd. Člani eo »i želeji še več takih razgovorov, da bi še bolj popularizirali delo podružnice Slovenske izseljenske matice. Zanima jo vse od prve do zadnje strani časopisa. Člani organizacije Zveze borcev v Hrastniku ji ob tej priložnosti prisrčno čestitamo in ji želimo še dosti prijetnih uric med domačimi in pri njenem priljubljenem pletenju. B. J. Uradna oseba Imela sem opravek z neko uradno osebo. Poznala sem moža že prej, ko sem pa večkrat srečala na cesti in občudovala njegovo veliko, močno postavo. Bil je tudi vedno elegantno oblečen. Predvsem pa so se mi zarisale v spomin njegove modre oči, ki so bile prav otroško lepe. Skoro vzradostila sem se, ko sem nekega dne na uradu iskala človeka, da bi rešil neko mojo zadevo in sem stopila prav pred tega moža. Ko sem mu obrazložila svojo stvar, me je še vljudno vprašal za neke podrobnosti. Obzirno je razmišljal o celi zadevi in sedel k drugi mizi, da mi nekaj napiše. Že mi je hotel dati listino v podpis, ko je opazil, da je napravil precejšnjo napako. Takrat se mu je pa vsula iz ust ploha krepkih kletvic v italijanskem jeziku, da sem se kar zgrozila. Spomnila sem se, da sem že mnogokaj slišala o njem, a nisem mogla verjeti. Nenaden izbruh njegove jeze, ki sem jo tokrat opazila na njegovem obrazu in v njegovih očeh, mi je potrdil, da ta mož gleda na življenje in svet drugače, kot sem si po njegovih očeh mislila jaz. Bilo mi je pri srcu, da mu moram nekaj reči, da bi popravila njegovo napako, da surove, prostaške besede, ki jih je izustil, kvarijo njegov značaj, da se s tem ponižuje sam. A zdrznila sem se: jaz, navadno dekle, ki dela na polju, naj učim olike službujočega uradnika, izobraženca? Podpisala sem tisto listino, se zahvalila in odšla. Mračna senca je od takrat težala na tem po zunanjosti lepem človeku ... Nekaj časa pozneje sem po naključju zvedela za njegovo preteklost, za njegovo »zgodovino«. Ta mož je bil najmlajši sin neke vdove, njegov oče pa je tragično končal v rudniku že v časih stare Jugoslavije. Sedanja ljudska oblast je oskrbela vsem tem otrokom šolanje, da so se lahko izobrazili in posvetili izbranemu poklicu. Vsi ti otroci so si že ustanovili lastne družine, mati pa živi osamljena v svoji borni kočici. Tistikrat sem sklenila, da ne bom nobenega človeka več sodila po njegovi zunanjosti, pa četudi ima lepe otroške oči, ampak samo po njegovem značaju, za ka-t sr ega spoznanje pa človek seveda potrebuje dal) časa. M. B. JfruiCei nam ptičje IZ LITIJE KMETIJSKO ZAVAROVANJE BODO UVEDLI 1. APRILA V litijski podružnici Zavoda za soc. zavarovanje Imajo sedaj mnogo posla s pripravami za uvedbo zdravstvenega zavarovanja za kmete. To zavarovanje In zdravljenje novih članov ZZSZ bo stopilo v veljavo s 1. aprilom t. 1. Zaprosili smo za podatke direktorja litijske podružnice ZZSZ Albina Jesenška, ki nam je dal naslednja pojasnila: V vsej litijski komuni, ki šteje okrog 16.000 prebivalcev, je kmečkih posestev, tako imenovanih katastrskih obvezancev, 2239 - vseh članov, ki žive na kmečkih posestvih, pa okrog 6 tisoč. Za to število se bo povečala dejavnost obveznega zdravljenja pri litijskem zdravstvenem domu. S tem se bo delovno področje obveznega zdravstvenega delovanja močno povečalo. Vsekakor bo treba pomnožiti kader zdravstvenega osebja. Dosedanji stalež zdravstvenega osebja v Litiji šteje 3 zdravnike, 1 dentista, 1 strokovno moč (tehnika) za strokovna zobozdravstvena dela Itd. Poslovanje v litijskem zdravstvenem domu Je na tekočem traku, v dveh Izmenah. Razen tega obiskujeta po en zdravnik (dr. Kazimir Vrtačnik) in dentist Edo Glavič ob ponedeljkih Gabrovko, ki Je od Litije oddaljena 20 km. S temi rednimi zdravniškimi obiski je močno po-magano prebivalstvu Gabrovke in okolice. Glavni zdravnik litijskega zdravstvenega doma dr. France Lebinger opravlja razen rednih pregledov v zdravstvenem domu tudi obiske na domovih bolnikov in vodi še protituberkuloznl dispanzer. Kakor smo že pisali, je bil ta disipan-zer na zadnjem sestanku Zdravniškega društva Slovenije ocenjen za najboljšega v naši te publiki. Pri litijskem zdravstvenem domu je nadalj* poseben oddelek za otroške bolnike, ki ga vod dr. Permetova. Nujno bi potrebovali v Litiji vsaj še enega zobnega zdravnika ali dentista. (2) NA SLIVNI NAD VAČAMI SO USTRELILI JELENA V našem Zasavju se kdaj pa kdaj pojavi tudi divjad, ki sicer tu ne živi stalno ali vsaj ne * večjih množinah. Doslej so v zadnjem času ustrelili medveda na Vačah in pod Javorjem. Litijski lovec Janez Kos je pa ustrelil na Poga-nlku, sredi med Litijo ln Kresnicami, krasneg* jelena. Njegovo rogovje je zdaj srečnemu lovcu v ponos. V litijski okolici so ustrelili tudi že gamsa. V zadnjih letih Je gamsa, samotarja, ustrelil tudi zagorski lovec Končina, sicer rojak lz Stanj* pri Litiji. Zdaj se je pa pojavil jelen spet * okolici Vač. Gotovo je, da so mu stregli po življenju divji lovci, ki so nanj večkrat streljali Ko je opazil ranjenega jelena na Slivni vaški lovec Juvančič, Je divjad stopala le še po treS nogah. Prav zaradi okvare na nogah j« jelen težko hodil in je bil že precej oslabljeni ker se je le s težavo oskrboval s hrano ln je bege! pred napadalci. Vaški lovec ga je ugledal, ko se je jelen klatil po samotnih predelih Slivne nad Vačami. S tem, da ga Je ustrelil, ga Je rešil muk, ker Je imel eno nogo obstreljeno. -Po pregledu ustreljenega jelena so ugotovili, do je bila žival že prej ustreljena tudi v vrat. Te rane niso bile smrtne In so se čez čas za-celile. NOVICE IZ K0NJŠICE Dan žena. - Za svoj praznik so bile žene v Konjšici prijetno presenečene. Letos so prvič skupno praznovale. Najprej so jim otroci uprizorili kratko igrico »Prvi april«, zapeli nekaj pesmi in recitirali. Po končani proslavi je pa SZDL priredila za vse žene družaben večer. Razpoloženje je bilo zelo prijetno ln so žene obljubile, da bodo vsako leto skupno praznovale svoj praznik. Zbor volivcev, z letom 1960 Je naselje Konj-šica pripadlo k ObLO Litija. Zbor volivcev, ki je bil v nedeljo 20. marca, je bil prvi v novi občini. Na zboru je bil navzoč tudi predsednik občine Litija Stane Pungerčar. Po poročilu o družbenem planu ta leto 1960 se Je razvila zelo živahna razprava. Prebivalci so se zanimali največ za gospodarska vprašanja, za vaške poti in za gradnjo Zasavske ceste. Posebno pereč problem je tudi šola, saj le-ta nima prostorov, ampak gostuje v župnišču. Predsednik občine je obljubil, da se bodo šolski prostori s pomočjo ObLO Litija popravili. Prosvetno društvo. - Čeprav je Konjšic* precej oddaljen kraj od ceste in železnice, J* kulturno življenje v njej zelo razgibano. Pred kratkim so člani prosvetnega društva uprizorili veseloigro »Na silo zdravnik«. Igrica J« doma lepo uspela. Razen na domačem odru so pa igralci nastopili še v dveh okoliških krajih. Med odmori je poskrbel za vedro razpoloženje mladinski kvartet »Veseli Kumlan-ci«. - Čeprav Je kraj brez prometne zveze 1* Je do bližnje železniške postaje pol ure pol poti, bo v pomladnih in poletnih dneh lepa turistična točka, ki bo nudila dovolj razvedrila in zabave v naravi mnogim Zagorjanom ter ostalim prebivalcem Zasavja. Z. B. !Z TRBOVELJ »Zadovoljni Kranjci«. — Pred dnevi so gostovali v gledališki dvorani Delavskega doma »Zadovoljni Kranjci« iz Ljubljane. Ansambel, ki ga poznamo iz radijskih oddaj, znan Je pa posebno pri naših rojakih v tujini, je nastopil s sporedom domačih napevov. Tokrat sta pela le Branka Strgarjeva in Božo Grošelj, za smeh je pa poskrbel radijski Boris ali po naše Marijan Marinc. - Ljubljanski pevci so imeli obilo poslušalcev. Med rudarji. — Slušatelji mladinske politične šole v Trbovljah so si pred kratkim ogledali trboveljski rudnik in se zanimali za delo rudarjev v jami. Sedmo jamsko polje, nadalje 9. jašek in sam odkop ter zasipalna dela so sl pa ogledali tudi absolventi Ekonomske srednje šole lz Trbovelj. Razstava del Maria L. Vilharja. — V četrtek so v veliki veži Delavskega doma odprli likovno razstavo mladega umetnika iz Litostroja v Ljubljani, Maria L. Vilharja. V imenu občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev je mladega ustvarjalca v kratkem nagovoru pozdravil Dominik Kužnik ln mu Izročil v spomin simbolno rudarsko svetilko. - Razstavo sl je ogledalo že precej domačinov, saj je zanimiva tako po svojih oljnih stvaritvah kot plastikah, ki so svojstvene za Vilharja. Razstava bo odprta v Trbovljah do četrtka, potem bo pa Vilhar razstavljal svoja dela na Danskem, kamor Je bil povabljen. Premiera »Tremerskega dukata«. - Danes zvečer bo v gledališki dvorani Delavskega doma premiera Radovana Gobca opere »Tremerskl dukat«, ki so jo naštudirali pevci ln pevke pevskih zborov »Slavček« ln »Zarja«, le da so slednji sprejeli mesto -razbojnikov«. RežijBko je opero pripravil Rado Cešnovar, levji delež za uprizoritev opere pa odpade na dirigenta ln pevovodjo Jožeta Škrinjarja, ki Je Imel največ težav, ne toliko s samimi pevci kot z orkestrom, da je ta sploh lahko nastopil. »Oliver Twist« na platnu. — Mnogi domačini so sl med tednom ogledali v kinu Delavskega doma odličen črnobell film o dečku lz siro- tišnice, po znanem romanu Ch. Dickensa »Oliver Twlst«. Uprava kina je priredila še posebne predstave za šolsko mladino. Konferenca komunistov v STT. — To nedeljo bodo člani ZK Strojne tovarne v Trbovljah pregledali svoje dosedanje delo ln uspehe, spregovorili pa tudi o svojih problemih in na* {jakah pri delu ter izvolili nov tovarniški komite ZK. Predavanje dr. Jožeta Potrča. - Na povabilo Delavske univerze je prejšnji torek predaval v predavalnici Delavskega doma tov. dr. Jo že Potrč, član IK CK ZKS o temi »Marksizem 1» religija«. - Bogato predavanje je poslušalo okrog 250 članov občinskega gospodarskega ih političnega aktiva, slušateljev večerne in mladinske politične šole. Predavatelj Je tudi odgovarjal na razna zanimiva vprašanja poslušalcev. Seminar o ekonomskih enotah. - v priredbi Društva ekonomistov je bil pretekli teden v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah <" dnevni seminar »O uvedbi ekonomskih enot V i podjetjih in obračunavanju po ekonomskih enotah«. Predavanj se je udeležilo preko 50 slušateljev. ki so Jih priglasile gospodarske organi" I zacije vseh treh zasavskih občin. Program Je pripravil zavod iz Maribora, hi je tudi določil predavatelja; kajti prvotno Je bilo mišljeno, da bi moral biti seminar v eneri od večjih gospodarskih centrov I n trboveljske občine ln gre zahvala lnic. vd društva ekonomistov za izvedbo tega seminarja v revirju. Izpopolnitev knjigovodskega kadra. - N* delavski univerzi smo pa Izvedeli, da je UO razpravljal o nadaljnjem izpopolnjevanju knjigovodskega kadra gospodarskih organizacij tet so s tem v zvezi sklenili, da bodo ob aktivnem sodelovanju društva ekonomistov In njegove sekcije knjigovodij priredili podobne seminarje, ki naj bi izpopolnili strokovno sposobnost knjigovodskega kadra po določenih področjih njihovega vsakodnevnega dela. IZ RADEČ USPELO POSVETOVANJE V RADEČAH Pred nedavnim je Mestni komite Ljudske mladine v Radečah pripravil širše posvetovanje mladinskih aktivistov o vseh vprašanjih, ki se porajajo vzporedno z delom aktivov na tem področju. Navzoči so bili aktivisti iz Radeč, Papirnice, Goreljc, Zidanega mostu, Jagnjanlce, Vrhovega, Svlbnega ln šolskega aktiva. Prisoten pa je bil tudi član CK LMS Emil Rojc. Na posvetovanju so ugotovili, da so vse organizacije po terenih povečale svojo aktivnost, zlasti velja to za Papirnico in Goreljce. To Je vredno vse pohvale, bo pa treba še mnogo Intenzivnega ln načrtnega dela, da bodo tudi organizacije na Jagnjenlci, Svibnem in v Vrhovem zaživele polno življenje. Dalje je bilo poudarjeno, da so zelo uspešno rešili problem kadrov, tako da se la do nedavnega velika vrzel v delu danes skoro ne pozna. Tudi povezava z obfinsklm komitejem v Hrastniku je sedaj dobra ln daje mnogo možnosti za še uspešnejše delo. Iz poročila Mestnega komiteja ln predsednika radeškega aktiva, tovarišev Uhana ln Strnada je vredno omeniti to, da so se že lotili priprav za številne delovne akcije prt gradnji komunalnih objektov, pri katerih bo sodelovala tudi mladina. Polltlčno-ldeološko delo se glede na pogoje ln mnoge težave pri tem dobro razvija. Občutiti Je pomanjkanje predavateljskega kadra, vendar Je bilo kljub temu v zadnjem tromesečju skoro dvajset predavanj po aktivih. V diskusiji, ki Je bila zelo obširna ln živahna. Je bilo mogoče slišati, da se mladi ljudje v Radečah ln okolici zavedajo svojih dolžnosti in poznajo svoje mesto v družbenem življenju, da pa včasih Izgube čut odgovornosti do dela, zaradi česar se potem zmanjšajo uspehi. Tovariš Emil Roje Je v svojem poročilu dejal, da so mladi aktivisti v Radečah premostili težave, v katerih so živeli — Se več: poudaril Je, da so že doseženi uspehi vredni vse pohvale ln da Je treba z začetim delom nadaljevati. probleme pa da Je treba reševati skupno z vsemi družbenimi člnitelli v kraju. Podobno Je poudaril tudi predsednik SZDL tovariš Hudoklin, ki Je hkrati dejal, naj se skozi vse delo prvenstveno vidi skrb za človeka. Brez dvoma Je posvetovanje povsem uspelo, razen tega so pa bili sklenjeni zelo konkretni zaključki, ki lahko v praksi prinesejo mnogotere uspehe — teh si pa mladina radeškega področja zelo želi. Janez Zahrastnlk Letna konferenca ZK v Papirnici. - Komunisti v radeškl papirnici so Imeli v petek svoj0 redno letno konferenco. Razen poročil o delu organizacije ZK so člani spregovorili še o nekaterih problemih pri svojem delu. V organizacijo so sprejeli več novih članov, predvsei® mladih delavcev v podjetju. Priprave za športne lgrr. - Radeškl papirni" čarjl se zdaj marljivo pripravljajo na bllžnl* športne Igre papirnlčarjev Slovenije. Lani s° zasedli na teh igrah četrto mesto, letos pa D1 radi, da bi bil njihov plasma še višji. Tekmovali bodo v nogometu, odbojki, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, plavanju in šahu-Da bi bili njihovi tekmovalci čimbolj pripravljeni, so se mnogi vključili v športne sekcij* TVD Partizana Radeče. Letos l stanovanjskih hišic. - Kolektiv r#' deške papirnice gradi v letošnjem letu za P®" trebe svojih članov sedem vrstnih hišic, ki svoj* ne daleč od tovarne. Nekaj od njih bo dogra' Jenih že v letošnjem letu. sprejele bodo pa ** po eno družino. Sredstva za šolo. - Organi delavskega uprav" ljanja v Papirnici so na eni izmed svojih sa sprejeli sklep, da bo kolektiv tovarne prlsp** val za gradnjo šolskega poslopja, ki Je nadv** nujno v Radečah, letos kar s milijonov dtnaT Jev. Sklep rndešklh papirnlčarjev je tre#* toplo pozdraviti. Kdaj konec? - Na dnevnem diagramu bolniških obolenj ln dopustov Je v Papirnici st dolgo časa opaziti številko, ki ni nič kaj prev** razveseljiva ln ki opozarja, da bi bilo o obolenjih ln bolniških dopustih resneje spreš®" vorltl ne samo pri članih ZK ln slndikalu* podružnice, temveč tudi pred vsem kolek*1' vom. S povprečno skoraj 14 bolnimi na dal* res ne kaže, da Je vse to v najlepšem redu. 58« mladih vlagateljev. - V hranilnici ifj* Radeče Ima 588 mladih vlagateljev lz šol P**! hranjenih že 1,280.800 din, kar Je nedvomn® zelo razveseljivo. Skupno z odraslimi pa MJJ hranilnica vlog v vrednosti 13 milijonov dlns~ Jev. Predavanje o socialistični preobrazbi vali- ' V Radečah so Imeli v četrtek že drugo pred* vanje o socialistični preobrazbi naše vasi. P®*, davel je predsednik hrastnlške komune Sta®' Brečko. S SENOVEGA Časnik »MLADA RAST«. — Dijaki 8. razreda osemletne šole na Senovem so začeli Izdajati svoj časnik - »Mlada rast«. Pobudnik za Izdajanje tega Usta so bili neznani talenti, ki Jih Je v 8. b razredu dovolj. Prva številka tega časnika Je Izšla v dneh Tedna kulture. V začetku Je bil čusnlk razmeroma zelo tenak, sedaj pa z vsako novo številko odkrivajo nove neznane talente In se s tem časnik Siri. Urednik našega lista Je Jelka Gašperut. Časnik izhaja vsako drugo soboto. V njem objavljalo: lastne pesmi, črtice, šale, športne novice itd. Za Salo skrbita Hedvika Agrež In Drago Grčar. Pesmi objavljajo Franc Lubl, Marko Bajc ln Hilda Mak, ki Izdaja pesmi pod psevdonimom Marjana. Časnik »Mlada rast- je prvi na senovški Soli. Zato se zanj zanimajo dijaki ln učitelji. Mi- slim* da bo naš časnik ostal na loll. Številke našega Usta bodo ostale pri naši razredni***?, za spomin. Mislim, da ae bo večkrat spo*® njala svojih učencev, ko ga bo prebirala. Obisk tovariša Mihe Marinka. — Dne marca Je obiskal na* kraj predsednik Ljud**! skupščine Slovenije tovariš Miha Marinko-^ senovsklm občinskim predsednikom ln pirj stavnlki kraja se Je razgovarjal o gospodar**^ nalogah Senovega. Trgovska podjetja s Senovega, lz Brest»»J*B se združila v ReStanJa ln Doiskega »u »e zmuzne v — no podjetje »Preskrba«. Preuredili so tudi r slovalnlco St. 1. Preureditev ceste. - V mesecu marcu začeli nadaljevati dela na cesti, ki pov« Brestanico s Senovim ln Jih bodo po verjetnosti letos skončall. Z asfaltiranjem so pričeli že lansko leto, ker je pa zm«n)» denarnih sredstev, so dela odložili na lo»^ 3 alj« ■odi itUl ;udl e * atu eni* 'ga- eg« vcu . v udi ng< t * P« ali* ism rel ■len ket :gal ko imo J« 'ds T« za- OD SREDE DO SREDE ROJSTVA SLOVENSKA CONSKA NOGOMETNA LIGA Poraz Rudarja proti Kladivarju KLAD1VAR (CELJE) : RUDAR 3:1 (1:1) v drugem spomladanskem delu ?oja za točke v nogometni ligi je moštvo Rudarja nastopilo v Celju. Tokrat res ni bilo pričakovati kakšnega posebnega uspeha, saj se Trboveljčanov na glazijskem »vročem« terenu največkrat drži smole* Pa tudi domači so v teh srečanjih menda še posebej potrudijo. J nedeljo sta moštvi nastopili z naslednjimi igralci: KLADIVAR: Cafutall., Kokljič, i0(leb, Kokotec, Marinček, Štor, »ega. Adžlč, (Zajc), Hočevar Hri-oernik, Cafuta L RUDAR: Ahlin, Lenič, Stošicki, Lamovšek, Gradišek, Pristov, Perc, Breznikar, (Mak), Irt, Jerše, Opres-nik. Vreme je bilo lepo in sončno tona z vetrom, ki je v prvem polčasu pomagal gostom, da so si pridobili terensko premoč. Domači so ®*cer nevarno napadali, toda gostje ®p bili v protinapadih še nevarnejši in tako je Perc že v 4. minuti nosegel vodstvo. Kdo bi tistikrat Pomislil, da bodo gostje ostali le Pn tem uspehu, saj so imeli še Precej možnosti in bi kljub izenačenemu rezultatu (Vodeb Je s prosom strelom v 15. min. dosegel gol J* domače) lahko prvi del tekme ‘Vključili z zmago. Toda žoga nikakor ni hotela v mrežo. V drugem polčasu so pa Rudar-Jevei močno popustili in tako do-PustiH domačim prednost, katere Pa ti niso v celoti izkoristili. Napaka v obrambi in priseben strel "nbernika sta Kladivarju pomagala do končnega rezultata 8:1. To Je pa bilo tudi vse, kajti tudi igra Zmagovalca te tekme ni bila na Jaki ravni, da bi lahko zadovoljila •tevilne ljubiteje nogometa. Rudar-javci so se žilavo branili, toda zadovoljila je samo krilska vrsta, medtem ko so napadalci zlasti v drugem delu igre zaigrali slabo ter •ako niso domačemu vratarju povzročali posebnih težav. Z malo več Previdnosti v obrambi in Pejšimi lahko obdržali ravnotežje v golih in bi favoriziranim domačinom lahko odvzeli vsaj eno točko. Tako so se pa menda že vnaprej vživeli v usodo poraženca in bili tako tudi zasluženo - poraženi. — Sodnik Jakše je sodil avtoritativno tako, da se je tekma končala brez kakršnih posebnih zapetljajev. Na razvrstitev v lestvici bo pa vplivala še zaostala tekma med Mariborom in Ilirijo v Ljubljani. Ce bo požrtvovalnim Ljubljančanom uspelo obdržati vsaj eno točko, bo Rudar do naslednjega kola na tretjem mestu, za Branikom in Kladivarjem. MLADINCI Na trboveljskem pomožnem igrišču so mladinci Rudar n. premagali Proletarca L z 2:0 (1:0). Oba gola je dosegel Vodenšek. V Ljubljani so mladinci Rudar I zasluženo premagali Odredovo prvo mladinsko enajstorico s 3:2 (0:1) Gole sta dosegla 2ibret 2 in Pi-šek 1. Rudarjeve! so vložili protest, ker bi po tekmovalnem razporedu morali igrati z Odredom II. KOŠARKA Košarkarji Rudarja so v prijateljskem srečanju s Proletarcem iz Zagorja odigrali v nedeljo 3 tekme. Člani in članice so ponovno premagali svoje nasprotnike, medtem ko so bili mladinci Proletarca boljši. LESTVICA SLOVENSKE CONSKE LIGE napadi bi gostje smisel- gotovo Branik Kladtiv&r Rudar Triglav Maribor Sobota Ljubljana Krim Ilirija Nova Gorica izoda Grafičar 13 10 15 9 13 13 12 15 13 13 12 13 113 13 1 C 2 2 1 2 60:11 21 JV.30 r?« 26:14 15 29:25 14 16:17 14 30:28 14 28:27 13 13:26 12 15:23 9 27:40 9 13 f!6 7 9:39 6 LJUBLJANSKA NOGOMETNA P0DZVEZA Borba za vrh vedno hujša PROLETAREC (ZAGORJE) : DOMŽALE 4:1 (2:0) Moštvo zagorskega Proletarca J« tokrat igralo v Domžalah, kjer ** rožico dobijo točke, posebno zgradi »vročega« terena. Igra sa-2? je bila groba ter sodnik ni •Jtušal preprečiti surove igre do-“Bčinov. Dve minuti proti konju igre je vratair domačih hotel Sjjtono obračunati z napadalcem jjoietarca Alunovffidem. in« Jcar Pa igralci obeh moštev reagi- rali in preprečili — a sodnik sploh ni hotel nič videti. Zelo slabo je sodil Janežič iz Ljubljane, ki Je v prvena polčasu spMagledal dve očitni enajstmetrovk: v korist Proletarca, ko je bnl surovo zrušen v enajstmetr-skem prostoru Mitič. Proletarec res mi igral najboljše, in to je verjetno vplivalo na grobo igro domačinov. Gole je del v 8. in 33. minuti prvega polčasa Mitič, v 68. minuti Prašnikar, v 69 minuti AIu-novič za Proletarca in v 73. minuti Savič za domačine. aLUVAft (LsUisLIANA) : RUDAR (HRASTNIK 3:0 (2:0) Hrastnršl Rudar je v nedeljo igral v Ljubljani, kjer Je pa doživel občuten poraz 3:0 proti kandidatu za prvo mesto. Slabo za Svobodo NK LITUA : SVOBODA (KISOVEC) 3:1 (1:0) Ne vem, kakšne besede bi zapisal za Svobodo ob tej tekmi. Pričakovali smo vseeno več. kot so pokazali — če so sploh kaj pokazali, a rezultat tega pričakovanja je žalostna izguba, ki Je pravzaprav zelo klavrn začetek boja za točke. Tudi od Li#janov bi pričakovali več. kot so pokazali s svojo igro — v popolnem smislu igre. Ob začetku so vodili žogo domači in so gostje zato le s težavo kdaj pa kdaj prodrli do kisov-ških vrat, kjer je pa nekaj situacij srečno rešil vratar, ki je sicer ' igralec (!) Tako so šele v 32. minuti prvega polčasa gostje uspeli s prvim golom. Tokrat so domači obdržali igro v isti napetosti in n-iiso popustili. LitiJaiPi do konca prvega polčasa niso več uspeli z nobsnrim golom. Tudi v drugem polčasu so v začetku vodili Svobodarji! V b. "minuti so si gostje sami zabili gol. Tako je nastal rezultat 1:1 in s tem vprašanje zmage. Nato smo bčili nekaj časa priča golemu nabijanju žoge in brezuspešnemu »dinibljanju« po igrišču. — Gostje so uspeli še v 34. minuti in v zadnjih sekundah pred koncem. Ce smo v uvodu članka kritizirali, se nam ždi porolnoma upravičeno. Kaj naj rečemo ob tako lepih prilikah za gol, kot so jih imeli Svobodarji? Ali je vzrok emu morda v Šibkosti sistemativizi-rantih treningih ali morda v čem drugem? Tu bi veljal pregovor: Vaja dela mojstra!! — Tudi Litt-jam bi bili ob seštevku točk ob koncu vseh odigranih tekem razočarani. če bi tako igrp.il kot tokrat. — Toda za sedaj st* le še močnejši od SvolbodeC Tu ko de najbrž skflepal tudli Vsak posameznik iz občinstva. (rp) LESTVICA LJUBLJANSKE PODZVEZE Brežice: M&rija LES. Sremič 41. nčetrko; Kristana URŠIČ, Žagaj, sina; Frančiška TEODOROVlC, »Mali vrh 20, hčerko; Bariča NOVAK, Ključ, sina; Ana OGOREVC, Cundrovec 4, sena; MSha-ela LOPATIC, Krška vas 65, hčerko; Zofija STANIČ, Gor. Pfrošica št. 24. sina: Antonija SLIVSEK, Zdole 36, hčerko; Slavka BURJA, Pristava 2. hčerko; Ana KODRIČ, Velika vas. hčerko; Marija BLATNIK, Dol. Orle 6, siina; Antonija KOVAČIČ. Zameško 21. hčerko; Vera KOCJAN, Čatež 33, sina; Velika VASIC, Brežice, sina; Angela RUMPRET, Videm-Krško, hčer. ko; Manja ŠOŠTARIČ, Bjela Gorica 10. LRH, sina; Marija KRE-VELJ, Dunaj l, sina; Mtetlja DVORšEK. Presladol 21, stina. POR0KF Brežice: Franc MATJAŠIČ, delavec iz Brežic in Vida KIHAR, delavka iz Brežic. SMRTI Podcenjevanje nasprotnika bratstvo (Hrastnik) : JAVORNIK (RAKEK) 5:2 (3:2) Bratstvo v Hrastniku Je na gojeni igrišču doma vodilo proti “•vornJku iz Rakeka igro že c ,;l*. Podcenjevanje nasprotnika Je f* dalo rezultat, da so gostje v Jh* minuti dosegli dva gola, tako da je bil končni rezultat 5:2 ** domačne. Na eni strani smo videli podce-njeivanje nasprotnika, na drugi strani bo pa Bratstvo moralo svo_ Jo igro bolj v kolektivno, ne pa v igro posameznikov. Vsak gol, ka ga po nepotrebnem igralci izgube, poslabšuje njihovo razliko v golih, k( bo mogoče ob zaključku prvenstva ovira za prvo mesto, za katerega so kandidati Slovan, Proletarec Bratstvo in Litija. Gole za Bratstvo so dosegli Ocepek 2, Jager. Pufler in Laneger po 1. — Sodnik Koprivc tz Kočevja Je sodil z napakami. Bratstvo 13 12 0 S 52111 24 Slovan 13 12 o 1 52:12 24 Proletarec 13 11 0 2 49:15 22 Litija »3 7 2 4 311:26 1« Papirničar 12 5 1 6 29:28 11 Javornik 13 5 1 7 23:25 11 Rudar (H) 12 4 1 7 25:37 9 Kamnik 12 4 1 7 19:32 9 Duplica 12 4 1 7 20:37 9 Domžale 13 2 1 ‘19 »1:12 6 Svoboda (K) 12 2 1 9 14:35 5 Olimpija 12 2 1 9 15:39 5 Lestvica je nepopolna, ker ob zaključku redakcije še niso bili znani rezultati štirih moštev. Rudar Hrastnik in pa Svoboda Kisovec pa imajo odigrano eno tekmo manj. Brežice: Karolina KAVClC, družinska upokojenka iz Crežnjic št. 20. stara 77 let ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, .zlatega očeta, svaka in strica HERMANA PUNCERJA upok. mizarja se iskreno zahvaljujemo bližnjim sosedom, ki so nam nudili pomoč. Obenem se zahvaljujemo zdravnici dr. Mihaeli Drnovškovi, darovalcem vencev in cvetja, duhovščini in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena, hčerka Hermina z možem, vnukinja De-sanka in sorodniki. Trbovlje, Radovljica, dne 23. marca 1960 MALI OGLASI OSNOVNA SOLA TRBOVLJE - VODE vpis v I, razred: Obveščamo starše otrok, rojenih v letu 1953, da bo redni vpis otrok v 1. razred osnovne šole v dneh od 4. aprila do 9. aprila t. 1. vsak dan od 8. do li. ure v prostorih tajništva. Pri vpisu priložite izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o cepljenju proti kozam. Opozarjamo, da se bomo strogo držali meje šolskega okoliša in tudi letnice rojstva. Učencev, rojenih v letu 1954, ne bomo vpisali zaradi pomanjkanja prostrov. Prosimo starše, da se ravnajo po navodilih in da pravočasno vpišejo svoje otroke. Upraviteljstvo GRADBENO PARCELO, zagotovljen temeij, z vsem materialom za leseno hišo — 20 min. cd Brestanice, prodam. — Informacije Andren-šek, Brestanica. • MANJŠE POSESTVO, hiša, gosp. poslopje, 20. min. od Brestanice, naprodaj. Informacije: Andrenšek, Bresta- nica. • PRODAM VESPO. — Naslov v upravi lista. • DRUŠTVO UPOKOJENCEV PODRUŽNICA TRBOVLJE sklicuje svoj redni letni občni zbor za torek, dne 12. aprila 1960, ob pol 9. uri dopoldne v kinodvorani Delavskega doma v Trbovljah. Odbor vabi vse člane, da se občnega zbora sigurno udeleže. ZDRAVSTVENA SLUŽBA V SOVJETSKI ZVEZI OBVESTILA OBČNI ZBOR OČK — ZAGORJE Prehojena pot in bodoči koraki IZ PARTIZANSKE ZAKLADNICE: Pri treh kamnih Nekega meglenega jutra leta 1943 sem opazila v spodnjih Prostorih naše hiše na oknu čečkan papir, na njem pa sred-°de velik kamen. Čudno se m! 1® zdelo, kako je pirišel kamen "a okno in še na papir. Prav Kotovo ga je neka roka položila b»nj. Malo pogledam okoli*, če toe kdo ne opazuje: odprem okno in vzamem papir izpod kamna. kamen pa pustim v so-“1 poravnam papir in berem: ‘Iz hrastniških dimnikov se "točno kadi. Kak užitek je,če se kadi, na vse pozabiš, tudi na blodeč! Morda se bo pri treh kamnih kaj kadilo.« Sprva nisem ničesar razume-*a* 2e sem hotela vreči papir v p*č, ko se spomnim, da vem za kamne: to je bil zaraščen Sozd blizu nekega potočka. Ko Večkrat preberem besedilo, se to' le jelo jasniti. Tu je neka prošnja! Kaj naj se kadi pri treh kamnih druge-*a z »užitkom«, ko cigaretni d'1"? In kako spraviti ta drago-Jtoni dim k trem kamnom? Ugl-“ala sem in v mislih iskala, koga naj poiščem in mu za-"P&m, pa se nisem spomnila. Kaj zdaj? Ta misel me ni ho-zapustiti. Cel dan me je toorila skrb: še spati ne bom toogla! Kaj na] storim? — sam *e vpraševala in vpraševala. Tako tesno m. je bilo pri srcu. “vcl ep ml bili silno napeti, V®aka malenkost me je prestra-'U. Da bi jaz to nalogo Izvrši-*?• Bala sem se srečati nemške Patrulje ki je hodila po cest it Dan se je že umikal večeru, ko sem se odločila- Srce mi je tootno utripalo, ko sem se na-PravKia. Sla sem po cesti ln zde- slišala. Ze sem mislila, da nisem prav razumela pisanja, najdenega na oknu. Pa opazim, da se v grmovju nekaj premika. In rea se pokaže glava s partizansko čepico in neki glas spregovori*: »Ali sl ti, Tcmca?« »Ne, nisem. Tončka sem!« odgovorim. »Je že prava!« reče neki glas zraven njega. Tedaj sta dva partizana »topila predme z nasmejanim obrazom. Prvi mi je bil neznan, drugega pa sem že nekje videla, a se nisem mogla spomniti, kje. Paket z .dragocenim dimom’ sta z velikim veseljem sprejela. Zahvaljevala sta se tako toplo, da so se mi oči ovlažile, v 6rcu pa sem čutila tako prijetno toploto*.. Tako težke so bile moje noge, loo 6em se odpravljala od doma, nazaj i a sem se vračala lahkih nog in — srečna. Tonca Na letošnjem občnem zboru so se zagorski taborniki odkrito pomenili o uspehih in neuspehih v preteklem letu. Njihovo prizadevanje lahko označimo kot dobro opravljeno in v celoti pozitivno - seveda skozi mnoge težave, ki je pojavljajo pri delu. Ob ustanovitvi »Odreda črnih krtov« (leta 1954) je bilo v taborniški organizaciji le 65 članov, ob lanskem občnem zboru jih je pa bilo že 163. Zanimivo Je, da znaša število članstva zdaj že 374, to Je drugo po velikosti v Sloveniji. Razveseljivo je nadalje, da so se najbolj razširile v organizaciji najmlajše vrste -to so medvedki in čebelice, ki so ob pravilnem delu najboljši porok za nadaljnji razvoj in uspešno delo odreda. Delovno področje Je raztegnjeno po vsej zagorski dolini, zato je odred organizacijsko razdeljen na štiri družine: v Zagorju (center), v Potoški vasi, v Kisovcu ln celo v Znojilah, kjer je vključena v taborništvo tudi kmečka mladina. Ce pogledamo število prirejenih izletov (93 vodovih, 21 četnih, 1 klubov in 15 odredovih izletov), je to zadovoljivo. Toda izrazili so se, da bo treba to število še povečati. Tako tudi število rednih sestankov, kjer so dali vzgled žal najmlajši - medvedki ln čebelice. Kar se v vseh letih doslej še ni v polni meri posrečilo, se Je zgodilo lani: v organizacijo so pridobili 15 prosvetnih delavcev. Za lanskoletni dan mladosti so se taborniki udeležili sprevoda skozi Zagorje, bili so nadalje z 1 ekipo na pohodu »Ob žici okupirane Ljubljane«. Pohoda na Rog v počastitev 40-letnice KPI ln SKOJ se Je udeležilo 11 tabornikov. - Na republiškem mnogoboja na Izlakah za leto 1959. Mnogoboj Žal le-tl zaradi bolezni in odsotnosti nekaterih medvedkov ln čebelic niso tekmovali. Zato se bo, treba letos resno pripraviti za republiško tekmovanje, kajti ti najmlajSi v zagorskem odredu so leta 1957 dosegli tretje mesto, a v letu 1958 že drugo mesto - na okrajnem prvenstvu lanskega leta so sl pa priborili prvo mesto pred hrastnišklmi ekipami, ki so v republiškem merilu dosegle prvo mesto. Od okrajnega starešinstva v Ljubljani je bila odredu poverjena organizacija okrajnega mnogoboja na Izlakah za leto 1959. Mnogoboj Je bil lepo izveden in tudi domače ekipe so se lepo uvrstile. - V okviru proslav 40-letnice KPJ ln SKOJ se Je 26 tabornikov udeležilo »5. ze-maljske konference KPJ« v Zagrebu pod pokroviteljstvom predsednika Tila. Tudi proslavi v Završnem pri Žirovnici na Gorenjskem je prisostvovalo 12 zagorskih tabornikov. Razen tega so se udeležili tudi proslave na Čebinah, ki naj bi bila združena s proslavo dneva tabornikov, a je zaradi slabega vremena morala odpasti. Sedem članov se je udeležilo tudi potovalnega tabora 7 dni po Julijskih Alpah. Kako pa je bilo s tabornjenjem? - Glavno taborjenje je bilo v bližini Bohinjskega jezera. Nadalje so izvedli tekmovanje s taborom invalidske mladine iz Kamnika. Srečali so se v streljanju, namiznem tenisu, šahu in veslanju. Prevoz materiala v Bohinj ln nazaj je izvršil zagorski rudnik in znižal te stroške. Starešina odreda tov. Pirnat je v svojem govoru poudaril tudi, da je potrebno sodelovanje LMS s taborniško organizacijo, s planinskim društvom in organizacijo Zveze borcev NOV. - Odred je imel v preteklem ' obdobju tesne stike z občinskim komitejem ZK ln SZDL. V razpravi so se zagorski taborniki mnogo menili o vzgoji kadra. Skoraj pri vseh odredih nastaja vprašanje vodnikov. Nekje so že govorili o organizaciji vodniškega tečaja za vse Zasavje. Ce s tem ne bi bilo nič, bi v lastni režiji izvedli ta tečaj, kajti le sposoben kader Je reSitelj pri reševanju zastavljenih nalog. Zato so se resno zavzeli za ustanovitev baze Gorske straže, pred 22. aprilom, dnevom tabornikov, pa je treba izvesti odredovo tekmovanje med četami. Za letošnje leto so sklenili: slovesno proslaviti dan tabornikov, udeležiti se okrajnega prvenstva na Vrhniki (od 27. aprila do 2. maja) in »Pohoda ob žici okupirane Ljubljane« ter sodelovati na vseh večjih prireditvah, organizirati letno taborjenje v Lescah oziroma Radovljici ter se udeležiti republiškega prvenstva v taborniškem mnogoboju. Precej smo napisali iz plodnega dela zagorskih tabornikov. Kdor ljubi naravo, naj le pristopi k tej plemeniti organizaciji, da spozna prelepo življenje v njej. _ R. P. Od oktobrske revolucije do danes se je — po pisanju biltena Sovinformbiroja — povprečna življenjska doba je Sovjetski zveri onHvoiila in znaša danes 67 Tet, kar pomeni, da je med najvišjimi na svetu. Hkrati se je umrljivost otrok do starosti enega leta zmanjšala za 7-krat. KINO Trboveljski zabavni ansambli, pevci, pevke in instrumentalni solisti bodo nastopili v gledališki dvorani Delavskega doma v četrtek dne 31. marca 1960 ob 19.30 na veliki občinski reviji zabavne glasbe in popevk. • Vsi člani Avto-moto društva kakor tudi tečajniki in tisti, ki so že opravili izpit za motorna vozila pri AMD Trbovlje, naj sc priglasijo v društveni pisarni Trbovlje, Trg Franca Fakina št. 6 v svrho evidence motornih vozil. Uradne ure so vsak dan (razen nedelje) od 8.—10. ure dopoldne, ob torkih in petkih pa tudi popoldne od 15.—17. ure. Vsak naj s seboj prinese člansko izkaznico za poravnavo članarine. AMD Trbovlje PROGRAM DELAVSKE UNIVERZE V TRBOVLJAH TA TEDEN 1. V sredo, 30. III. 1960, ob 19. uri v klubu Svobode Trbovlje II: marksistični krožek s temo »Vodilna vloga delavskega razreda pri preobrazbi družbe«. — Predavatelj F. Dežlot, podpredsednik Delavske univerze. 2. V nedeljo, S. IV. 1960, ob 15. uri v osnovni šoli na Partizanskem vrhu zdravstveno predavanje s temo: »Kaj mora vedeti dekle in žena o sebi«. — Predavatelj dr. Irena Ivančičev*. Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 30. in 31. marca jug. film »Veter je ponehal pred zo-zo«; 1.—4. aprila amer. barv. cin. film »Caj in simpatija«: 5.—7. aprila angl. barvni film »Globoko sinje morje«. Kino »Svoboda« Trbovlje II: 30. in 31. marca amer. cin. barvni film »Princ študent«; 1-—4. aprila ital-jug. cin. barv. film »Osvetnik«; 5.-7. aprila amer. barv. film »Trobente opoldne«. Kino »Svoboda-Zasavje« v Trbovljah: 2. in 3. aprila amer. barv. cin. film »Ljubi me ali pusti me«; 3.—11. aprila ital. film »Sto let ljubezni«. Predstave: sobota in nedelja ob 17* In 19.15, v ponedeljek ob 17., za mladino v nedeljo ob 15. uri. • ČESTITKA! — Na pravni fakulteti je diplomiral ANTEK MAHKOVEC iz Trbovelj. — Kolegi čestitamo! V okviru sedanjega 7-letne-ga načrta se bo zdravstvena služba v SZ še izboljšala in bodo bolniki v teh letih do leta 1965 imeli na razpolago še 500.000 bolniških postelj več. V istem času bo število zdravnikov v SZ znašalo že pol milijona, tako da bo po en zdravnik na 500 prebivalcev. Hkrati se bo proizvodnja zdravil do konca sedanjega 7-letnega načrta povečala za 2,5-krat. Za izboljšanje zdravstva bodo v SZ v tem času porabili 360 milijard rubljev, s čimer bodo zdravstveno službo dvignili nad raven katere koli druge države na svetu. DROBNI NASVETI Tudi z okenskih stekel j* treba obrisati prah- Ce bomo ob suhem vremenu tu in tam obrisali prah na zunanji strani okenskega stekla, potem nas po dežju in bodo presenetile umazane maroge. Zelo očutljive senčnike za luč. ki jih težko očistimo prahu, namažimo z prozornim lakom. Prah bomo potem zlahka obrisali. Ce potresemo mesto, kjer nas je pičil komar alt kaka druga žuželka, s soljo bodo bolečine prenehale in pičeno meso se ne bo vnelo. PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV NAGRADNE UGANKE IZ 12. ŠTEVILKE Rešitev naše nagradne uganke iz 12. številke našega lista se glasi: ŠKARJE. Žreb Je tokrat prisodil nagrado za rešitev uganke Ediju SMRDELJU, učencu 5. b razreda, pošta Zagorje ob Savi, Kidričeva štev. 6. Knjigo mu bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO NOVA NAGRADNA UGANKA ZA PIONIRJE Dragi pionirji! Danes rešite tole uganko: SPREMLJAM TE OD ZIBELKE DO GROBA. CAS ODMERJA MOJA TI SVETLOBA. VIR ŽIVLJENJA, ZDRAVJA IN TOPLOTE, MOJI ŽARKI SIPLJEJO DOBROTE. Ce boste rešili uganko, nam to čimprej sporočite na uredništvo. Tudi za rešitev te uganke imamo pripravljeno lepo knjii-no darilo, ki ga bomo podelili po odločitvi žreba. Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena In priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto ln kraj, kjer ste doma. Vsem mladim bralcem lepe pozdrave! UREDNIŠTVO POHITITE z vpisom v članstvo Prešernove družbe, da ne boste ostali konec leta brez 7 knjig ki jih boste prejeli, če vplačate vsaj do 5. junija letos članarino 600 dinarjev Kdor se vpiše v članstvo do 5. aprila letos, bo udeležen pri velikem nagradnem žrebanju, pri katerem bo izžrebanih za milijon dinarjev nagrad, člane vpisujejo vse knjigarne ter poverjeniki in uprava PREŠERNOVE DRUŽBE Ljubljana p. p. 41 RAZPIS OBČINSKI KOMITE ZKS TRBOVLJE razpisuje za izobraževalno sezono 1960-61 vpis slušateljev V VEČERNO POLITIČNO SOLO Sola ima status nižje politične šole ln traja od 1. oktobra 1960 do 30. aprila 1961. Predavanja in razprave obsegajo teme iz naslednjih področij: a) politične ekonomije in ekonomike FLRJ, b) znanstvenega socializma, c) delavskega gibanja, d) vloga in mesto subjektivnega faktorja. Sola Ima predavanja z razpravami dvakrat tedensko in je namenjena družbeno-političnemu izobraževanju kadrov iz vseh področij družbenega in delavskega upravljanja. Priglasitve sprejemata in dajeta vsa pojasnila občinski komite ZKS in Delavska univerza Trbovlje. Rok priglasitve je 30. april 1960. OBČINSKI KOMITE ZKS TRBOVLJE < at u ► < at < S O H H Z M C « > *« mi je, da se še potok bolj m *la®no preliva kot navadno. Po-Pcšiia sem korake in srečno ““■Pustila glavno cesto. Sla sem •to siranskl pot: proti navede-*mu kraju. Blizu nekega zna-, sem srečala nekega mo-e£u, ki )e bil menda še bolj |J*«traSen kot jaz — kajti »po-J cest' sva oba opazila talai ° patrulJ°* ki se je vra- •em**0 *reto sem ,me’a* ^ hl«eJ.la nekaj prej od doma. da »r-,m *re'ala patrulje in tako »etTln,) PT,*ls na kraj! Ozirala Ih tul* na°kr(7g Bilo je mirno °* ničesar n eem videla ne o •5? a o S o V 5. — »Tom!« — Tetka Polly Je poklicala fanta. — -Tom!« — Nič odgovora. — »Tom!« — Vse tiho... »To-o-o-om!« In spet nič. »Kje neki je le? Da se mu ni kaj zgodilo?« — Nataknila si je očala in za hip umolknila. — »Le počakaj me, smrkavec ti grdi!« Prijela Je metlo in segla pod posteljo. Toda ničesar drugega ni bilo tam razen mačke. Vzravnala sc je in lovila sapo od prevelikega napora ter še enkrat zaklicala: »To-o-om, To-o-omt« 6. — Zdajci je za njo zašumelo... Bil je Tom. »Glej ga no, lumpa, kje si pa bil?« — »V hiši,« je Tom nedolžno odvrnil. — »Kaj si pa počel v hiši?« — »Nič? Le poglej se v ogledalo! S takimi usti In rokami menda nisi na miru sedel. S čim si se pomazal?« — »Ne vem, tetka!« — »O, jaz pa vem! Z marmelado si se. Ne vem, kolikokrat sem ti že zabičevala, tl > mistl marmelado pri miru, če ne... Daj mi šibo, da ti malce vest izprašam.« 7. — Slba je zažvižgala po zraku. Položaj ni bil za Toma nič kaj rožnat. »Za boga, teta, ozrite se malo!« — Dobra in naivna tetka Polly, ki je Tomove potegavščine niso in niso izučile, se je res ozrla. In ko se je zasukala, je fant že zbežal In izginil kot kafra, splezal na visoko obcestno ograjo — in žc ga ni bilo več! — Tetka Polly je pa obstala In se kislo nasmehnila... 8. — Toda le za hip. Takoj nato jo je pograbila sveta jeza. »Kar gre naj! Se bo že vrnil. Bo že prišel domov. Vendar tokrat ne bo ušel kazni, prav zares da ne. Jutri, čeprav je sobota, bo moral delati. Ga bo že izučilo. Drugi fantje bodo Imeli prosto... Le kako to, tla me njegove lumparijo še niso IzučileT Eh, predobra sem bila z njim. koli ga udarim, mi hoče kar srce m. KadH* ce*o«Jl HM NEKAJ ŽENINOVIH PODATKOV Za eno številko »\ew York Timesa-snovi za št r romane »V vrtinca« DRUŽINA TEGA VELIKEGA AMERIŠKEGA ČASOPISA ŠTEJE NAD 5000 OSER, MED KATERIMI JE NAD 900 NOVINARJEV, KI VELJAJO ZA NAJBOLJŠE V ZDA Čeprav je bilo dekle v kiosku po ameiiistko lepo in na videz prijazno, mi ni uspelo z njo spregovoriti. Mehanačno je pooraia 25 centov kot sem sam mehanično vzel sveženj papirja z naslovom >»New York Times«, kajti za hrbtom sem že čutil nekoga, ki me je potiskal dalje. Tu v Ameriki je pač tako, da človek, dokler je v službi, ne utegne, da bi ga izgubljal -po nepotrebnem«. Kar mi ni uspelo pri dekletu, sem dosegel popoldne istega dne v novinarskem klubu, ln po daljšem razgovoru sem bit kar zadovoljen, da mi dekle ni moglo privoščiti nekaj minut razgovora, kajti podatki, ki sem jih od kolega - Američana dobiil, so bili vse obilnejši, saj je bil mož v zadevi doma. Kot novinca me je namreč zanimalo, kako to, da je ta sveženj papirja z naslovom »New York Times« tako obilen in ali ne gre morda za kako jubilejno številko. Ko sem namreč pogledal, koliko strani ima, sem videl, da jih je bilo 412. Bila je namreč nedelja in ob nedeljah iziide ta dnevnik na 400, 450, 500, ob izrednih priložnostih, na primer pred božičnimi prazniki, pa celo na 600 straneh. €. decembra preteklega leta je »New York Times« ir.šel na 618 straneh. Prava gora branja. Za nas, ki smo navajeni na evropske mere, se zdi to nekaj nemogočega. — Posamezni evropski tedniki izidejo v obilnejših ifcda-jah, toda le redko, ob izrednih priložnostih. »Nevv VOrk Times« pa izide vsak dan na najmanj 60 straneh. Ta absurdnost postane še večja, če pomislimo na odmerjen čas, ki ga ima povprečni Amerika-nec za svoje zasebno življenje, saj se mu vedno mudi, Še za pošten obed nima časa in se mi Edi kot bi živel na obroke. Toda kolega - Američan, sodi v »vefliiko družino New York Timesa« samega, mi je vendarle privoščiš dobro poldrugo uro in dal neikaj pojasnil ki so vredne, da vam jih povem. -New York Times« je star list. »►Rodil« se je 1851. leta, torej sko-ro pred 110 leti. Njegova -družina«, kot včasih familiarno pravijo, šteje - 5100 oseb. Nad 3000 ljudi dela v tiskarni ali pri -tehnični službi«, kot pravijo. Sem so namreč všteti ročni stavci in liliotipi-vti, sem sodijo telefonisti, radiotelegrafisti. kurirji in ostalo pomožno osebje. Uprava tega časopisa šteje 120 oseb, vendar se ne štejejo sem tudi nabiralci oglasov in administrativno pomožno osebje. Najmanj je dejansko uredniškega kadra. Ta »produktivna« sekcija -velike družine« šteje 900 novinarjev, dopisnikov in urednikov, katerim pa je treba prišteti še vrsto sodelavcev-strokovnjakov za posamezna znanstvena področja. — Samo v VVashingtonu trna -Nevv York Times« redakcijo 25 dopisnikov, ki pa so najboljši dopisniki, kar jih premorejo ZDA. Po drugih središčih ZDA ima -Nevv York Time9« še 60 novinarjev, drugod pa še 400 dopisnikov, ki so raztreseni po manjših središčih ZDA in po svetu nasploh. — Tej množici ljudi je treba dodati še 19 agencij, ki listu posredujejo vesti vseh mogočih svetovnih agencij, tako da pride na dan iz vseh teh virov poročil, dopisov in novic za milijon besed, kar bi bilo približno toliko, kot znašajo štirje veliki romant vrste -V vrtincu«. In vso to velikansko količino -materiala« mora 300 urednikov v uredništvu lista -prežvečiti«: skrajšati, redigirati in kakor koli obdelati za stavnico. Pri tem pa tej množici urednikov pomaga še vrsta strokovnjakov za posamezne rubrike, da bi se v tej množici* materiala uredniki drug drugega ne ponavljali, da bi ne prišlo do duplikatov, da bi pač -New York Times« naslednjega dne svojih «20 tisoč bralcev ne presenetil s kako -časopisno raco« ali kako pddobno neprijetnostjo. Sicer pa se tudi temu časopisu kljub armadi 5100 ljudi, ki pri njem sodelpje, vrine včasih kaik večji ali manjši -tiskarski škrat«, kar je pač za vsak list malone neizbežno. Sicer pa se ob tem ponovno vprašujemo, čemu toliko strani? Dbičaiina delovna izdaja šteje -le« nekaj nad 60 strani. In so le ne^ešjske ali praznične številke tako velike. Razen tega pa sta na KEGLJAJ, DA POSTANEŠ VITKA! Na Švedskem ni kegljanje nič več privilegij moških, kajti tudi njihove žene »-so prišle na okus-. Predvsem na deželi odpirajo vedno več novih kegljišč. Švedske dame pa ne kegljajo samo za razvedrilo, ampak predvsem za dosego vitke linije. teh 60 straneh tudi okoli dve tretjini strani reklame. Potemtakem je zares lepo za novinarje -New York Timesa«, kajti 900 novinarjev zmore pri tolikih tehničnih sredstvih posvetiti svojemu delu dovolj časa in skrbnosti. Bralec pa najde v njem vsega in v izobilju. Sedaj pa si bomo ogledali raje eno nedeljskih izdaj. Vzemimo na primer številko -New York Timesa« od 17. januarja. Ta je razdeljena na 11 delov. Prvi del s 108 stranmi prinaša dnevne vesti in novice. Drugi del, ki šteje 48 strani, je posvečen gledališču, kinu, glasbi, televiziji, radiu, filateliji in še vrsti drugih tovrstnih rubrik, v tretjem delu, k šteje 28 strani, bo gospodarstvenik in finančnik našel vse, kar ga zanima. V četrti del, ki šteje 12 strani, je uredništvo skrčJBo pregled najvažnejših dogodkov tedna n Se nekaj komentarjev k temu, Športniki bodo našli svojo snov na 14 straneh petega dela te nedeljske izdaje. Medtem ko je šesti del te nedeljske izdaje že samostojna revija -Ne\v York Times Magazina«, ki je običajna naša, rekli bi evropska ilustrirana revija v obsegu 88 strani in katero ocenjujejo kot najboljšo tovrstno ameriško revijo nasploh. Tudi sedmi del te nedeljske izdaje je samostojna revija, ki nosi naslov »New Y«rk Times Book Revi e w«. To je pravzaprav knjižna priloga dnevnika, ki v enem letu prikaže bralcem v krajših ali daljših recenzijah okoli 2500 novih tedaj, z ustreznimi literarnimi članki in eseji. Osmi del, ki šteje -komaj« 28 strani, je posvečen nepremičninam, to se pravi prodaji ali nakupu zemljišč, hiš ter problematiki arhitekture* dekoracije in podobnemu. V naslednjih 32 straneh je reklama. Zadnja dva dela, 10. in 11. pa sta dve prilogi: Prva, ki šteje 16 strani, že ni več del »\'ew York Timesa«, pač pa jo uredništvo pripravi na račun ustanove -National Urban League«, ki se bori za enakopravnost državljanov pred zakonom, medtem ko je 20 strani druge priloge uredništvo pripravilo ob 50. razstavi motornih čolnov, kar je plačala neka družba kot svoj delež k tej razstavi. Seveda dobi ameriški bralec vse to velikan sik o branje za 25 centov, kar je v naši valuti 150 din. Sama naklada - 620.000 izvodov - bi tolikšnega branja ne mogla kriti, saj stane samo papir v naši valuti in naših cenah skoro dvakrat več, toda ne smemo pozabiti, da posamezne priloge plačajo razne družbe, poleg tega pa Je glavni vir tega dnevnika - reklama. V 1957. letu je »Nevv Yotrk Times« n. pr. kasirai na račun reklame 42 milijard dinarjev, medtem ko mu je razprodaja časopisa prinesla »komaj« 12 mlflijard dinarjev, seveda v naši valuti. S 55 milijardami dinarjev sl more - kljub ameriškim razmeram - _____ tudi -New York Times- privoščiti *** irpDUIV ir V PPTP.K najboljše novinarje in najboljša VCIlMlft. JU V rCIE.Pi PRIZOR IZ JUGOSLOVANSKEGA KOPRODUKCIJSKEGA FILMA »DUBROVSKI - OSVETNIK«, KI BO TE DNI NA SPOREDU V KINU -SVOBODA TRBOVLJE n. OD TU IN TAM tehnična sredstva, in če je časopis »New Tork Times- ie pred 60 leti skoraj usahnil, je danes eden najresnejših časopisov ZDA in kot tak upoštevan. T druge strani pa sl more privoščiti tudi številke na 61* straneh, tako da kroži o njem še vedno aktualna domislica, da je pred leti nekemu Američanu, Id je letal na svojem športnem letalu padel en izvod tega časopisa lz rok ln ubil na paši vola. (Po Primorskem dnevniku) MESO . . . V Italiji je pater Paolo Adriani članom Častne straže srca Jezusovega razložil, kolikšen greh stori vernik, če uživa meso v petek. Ce katoličan poje le 20 do 30 gramov mesa, napravi majhen greh, če bi pa pojedel zrezek od 60 do 70 Zgradimo varno cesto na Janče! KORISTILA R0 KMETOM IN TURISTOM NA PRAGU LJUBLJANE BIBI JOHNS V FILMU -MALI LJUDJE - VELIKE POTI- (JU) Janče, sred# med LJuibijaino in Lilijo so najviSJi vrh 0»4 m) v bližani Ljubljane, Ob vhodiu v aa-savske hrilbe. Lansko jesen Je prieadsvna podružnica planinskega društva v Lilij ri tu dogradila m slovesno odprla krasen planinski dc«n. Dom na lepi razgledni točki Je dtottg 33 metrov in 9 metrov štitrok. Vsak teletnšlk. ta se povzpne na vrh Janč, se počuti tu zadovojjne. ga in srečnega ter je prav gotovo, d)a ta njegov oblek ni bil zadnji. Drugič bo pritpeldal s seboj še no_ ve UMletnilke. Janče imajo, kakor že rečeno, to prednost, d)a so v bližini Ljubljane in na sredini zasavske doline. Naj bližji je pristop s postaje Jevnice, do vrha je 6 kilometrov, kair je dive uni hoda. Seveda je možen dostop tudi in Laz in ctnuguh sosednih postaj. Tudi na povratek z vrha imaš več možnosti. Ldtijani se vračajo prav radi stooeal Stan-go ju mimo Arha po mUlnarja Bedena in nato vzdolž Save v domači kraj. Današnji čas pa Imajo že mnogi tudi motom« vozila, zato zahajajo tudlii v hribe z motorji in avtomobili,. Prav zato se bodo morala pobriga ti vsa domača zasavska planinska društvo, da prtftffližajo izletnikom dostop tudli po dobrih ta varnih cestah iz doline, pa do koč na vrhu hribov. Zato so o tem razmišljali na nedavnem letnem Občnem zboru litijske ppodbužniice PD, kaiko M približali Janče tudi motoristom. D0 sedaj diržii na Janče edina vozna pot lz doliine Besnice in skozi gorsko vas Gaberje, od tam je pa še neikaj pod piraiv do viha Janč «n planinskega doma. Vendar je ta pot le zasilna, V dežju ta kak dan po naillilviih Je preveč razmočena, in avto neuporabna. Ptisec teh vrstic Je bil pred leti navzoč pri vožnj; Inventarja na Janče Kamion, ki je vozili hlišno opravo Iz Littje (skozi Zavrstnl-ško dolino, vas Reka—Gozd, mimo Mokotarja in Treibeljevega v dolino Besnice), je bil razmeroma precej obtežen. V senčnih predetih nad Besnico se Je avtu udMlralo. in vsa sreča, da smo vzeli, s seboj jcup peska, ki smo ga spotoma pokladalii, pod avto. da so kolesa našega motoriziranega mastodonta nadaljevala pot. Vsi izletniki so pa seveda morali na razmočenih tleh z voza in so pomagali rtniitt VOZlilO'. Kasneje so to oes&o popravili ta izboljšadii, vendar tudi še zdaj ne ustreza ,potrebam po deževnem vremenu. Cesta tudi nA prevozna ob mrazu in zmraaiu. Naj navedem samo značilen primer. id, se je zgodili letos 5. februarja maršalu Ttiitu, kn sl Je želel obiskan Janče ta ogledati zasavske hribe z avtomobaom. Vozila manšaita TUt® ta njegovega spremstva niso mogla dz Besnice v hriib, ker j* bala cesta Usti dan preveč poledenela in zato nevarna za vsak 'promet. Zato Je maršal Tito nadaljeval. Izlet v Šmartno na Ve. liko Presko pri Bolšniku, kjer je razvodje med bifejsko kiotJšno m dolžno Scpoto pri Radečah. Maršal Tito se je potem ustavil v novi prijazni gostilni Miaksa Celestine v Sopoti ta ga je ta pokrajina tako navdušila- da Je obljubil še ponovni dtaak. Ta skvarjeni izlpt maršala Tita na Janče pa ni edini primer. Tako se primeri mnogokrat tudi drugim avtomobilskim izletnikom, ki se namenijo na Janče, a jiih zavrne neprevozna cesta iz doline Besnica. Kako naj bi odpomogM tej zapreki? Predvsem bi bilo treba cesto Iz Besnice 6n na Gabrje bolj tlakovati, Morda bi Jo bilo treba tu ta tam speljati' tudi po kakem drugem. bolj trdnem ta sončnem, terenu. V razgovoru s predsednikom PD I.it#J'»-Šmartno tov. Marijanom Oblakom. ki se nenehno trudil za napredek Janč, mi je le-ta razgrnil še tri druge variante, o katerih so doslej razpravljali. Prva varianta bi bffla in doline v Stamgarskiilh poljanah. Tu se cesta odcepi pri znanem kmetu Pest-ku-Menegaliji Cesta drži do Stan-ge ta nato naprej n* Tuji grm do vrha Janč. To cesto bi potrebovali tudij Štangar*kli kmetje za spravljanje pridelkov. Pri dolih bi tudi sami pomagali. Druga variante bt se odoepila na vzhodnem podnožju treibeljev-skega kliamoa, v vasioi Reka-Goad, v bližini samotnega kmeta Štrusa pod znan« Makoterjevo hiSo. Ta pot bi držala mimo gozdnega skladišča in mlina v blližlni poti proti Jančam — Tretja varianta bi se odcepila v bližini TreibeJje-vega ta Prežganja ter bi šla do transformatorja pod Jančami, na tako imenovani planoti Lanlšče. Kakor čujemo, so se navdušili za izboljšanje ceste tz Besnice že tu- di občant komune Polje pri Ljubljani . Ta cesta drži po njihovem svetu, vse ostale variante pa po litijski komuni. Kakor kažejo dosedanji razgovori, ho prišlo najbrž do Izvedbe lear dveh variant, ta tako bodo dobile Janče menda kar krožno cesto iz doltae Besnice in štan-gairsike okolice. Prelepe Janče z novim planinskim domom zaslužijo vso skrb zasavskih občanov, kli bodlo o prepotrebni cesti razpravljali v bližnji prihodnosti tudi na zborih volivcev, ko bodo pretresali družbene plane in občanske proračune. Cim hitrejša zgraditev ceste na Janče je pa naloga, ki Jp bo trelba izpeljati že letos. Prav gotovo bi se priglasile za delo tudi mladinske delovne brigade, saj ima prav mladina r>a Jančah vsakoletne smučarske tečaje. Janče imajo prav gotovo toliko prijateljev, da bodo dobile kmalu res prepotrebno varno cesto do vrha tega razglednega hriba, ki je odigral pomembno zgodovinsko vluigo že ob času tur-niarskih navalov leta pia tudi v času NOV Je doživel eno izmed najvažnejših poglavij v zasavski zgodovini Turizem v Zasavju je pesem prihodnosti, kiakaj ne bi Izrabili prirode, naše najoenejše surovine za dvig gospodarstva? Jože Zupančič »REVOLUCIJA« V MUSLIMANSKI CERKVI Vrhovni svečenik muslimanske cerkve v Egiptu je napravil ob letošnjem ramadanu pravo »revolucijo«. V dneh tega posta, ko se mora vsak musliman odpovedati vsem zemeljskim dobrotam, bodo smeli pripadniki Mohamedove vere »poljubiti žene na lice in na usta«, ženske se bodo smele lišpati z rdečilom in obleči »modeme obleke«, pa čeprav tesne in brez rokavov in — muslimanski verniki si b°do smeli celo umivati zobe ter dobivati endovenozne ali in-tramuskularne injekcije, kar doslej niso smeli. gramov teže, napravi že smrtni greh. Toda vernik napravi smrtni greh tudi, če zaužije naenkrat 20 do 30 gramov mesa z namenom, da si bo še tisti dan privoščil eno ali več tako majhnih porcij mesa. DUHOVNIŠKO OBLEKO JE OBESIL NA KUN Luteranski duhovnik Richard Damm iz Kopenhagna je obesil svojo duhovniško obleko na klin in si izbral novo službo. Vzrok: že dolgo ni nihče več prihajal k njegovim mašam in pridigam v luteranskem svetišču v Ruegenu v Jutlandiji. HLADILNIKOM BO ODKLENKALO V francoskem atomskem laboratoriju za konservtaanj e hrane s pomočjo žarčenja v Saelayu so pred nedavnim priredili poskušnjo, na katero so povalilt tudi strokov- njake za dietetiko. Ugotovili SOi da je hrana, ki so jo nekaj časa žarčili z radijem, obdržala s vol okus In vse hranilne snovi. Kaže. da bo hladilnikom kmalu odklenkalo ln da jih bodo zamenjaM »atomtki«. PROTEZE ZA JEZIK Pred nedavnim Je v Koln.u zasedal inštitut za pedagoško zdrav-' ljenje. Na njem je prikazal pedagog za zdravljenje govora Hubert Wolks protezo, ki zamenjuje jezik. Proteza je iz plastične snovi ter Ima obliko jezika v položaju za Izgovor samoglasnika »a«. Pričvrstiti jo je mogoče v spodnji čeljusti. Hubert Wolks je predvajal tudi magnetofonske posnetke govora nekega bolnika s protezo ln prež nje. Medtem ko je bil njegov govor brez jezika podoben zamolklemu lajanju, je z umetnim Jezikom lahko artikuliral vse samoglasnike in skoraj vse soglasnike. S to pripravo se je mogoče naučiti govoriti v pičlih sedmih urah. Seveda je ta Izum zbudil med znanstvenim veliko zanimanje, še večje pa med vsemi tistimi nesrečniki, ki so zaradi bolezni ali kakšne hude nezgode zgubili Jezik. Zadnje vesti (Predhodno naznanilo) TRBOVLJE, 1. APRILA Vsi volivci na področju Zasavja so sklenili, da postanejo naročniki Zasavskega tednika že od 1. aprila tega leta dalje, tako da se bo naklada našega lista zvišala na 30.000 izvodov. Težav s papirjem ne bo več, ker bomo s to naklado verjetno le prišli v zvezni kontigent za razdelitev roto papirja. Vsi gostilničarji v revirjih so sklenili, da bodo od 1. aprila 1960 naprej prodajali samo prvovrstna naravna vina. V Trbovljah bo od 1. aprila naprej vsak dan v vseh mesnicah naprodaj teletina v neomejenih količinah. Prvo nogometno moštvo ŠD Rudarja v Trbovljah, ki tekmuje v slovenski conski ligi, je sprejelo sklep, da od 1. aprila dalje ne bo izgubilo nobene tekme več, ker računa na pr-^vo mesto, zato tudi Kranj svoje centralno igrišče za tekme v II. zvezni nogometni ligi. Avtoprevozniško podjetje Trbovlje je sklenilo, da s 1. aprilom 1960 uvede stalno vožnjo z najmodernejšimi avtobusi skozi trboveljsko dolino vsako uro. Turistična poslovalnica v Trbovljah sprejema od 1. anrila dalje rezervacije za polet na Luno. Nov urbanistični načrt Trbovelj predvideva odstranitev vseh nezanesljivih mostov čez domači potok in uvedbo zračne proge s helikopterji od železniške postaje do Gabrskega, in to že od 1. aprila tega leta naprej. Na Zrebljevem hribu bodo Trboveljčani tc dni dogradili svojo relejno postajo za televizijo. Televizijske oddaje s tega hriba bo mogoče gledati že od petka, 1. aprila dalje. | HOMAN V NADALJEVANJIH Skrivnost dveh bratov Lesi le Je že odprla usta, da bi Harryju pojasnila stvarni položaj. Takrat se je pa srečala z Dickovimi očmi in našla z neverjetno prisebnostjo pomirljiv odgovor. »Vsega kriv sem bi jaz, Harry!« je rekel Dick. »Zapazil sem nekega dihurja - ni je pa živali, ki bi jo bolj sovražil.« Lord Chelford kajpak ni opazil, da nihče izmed vseh nima puške g Seboj. »Dobro, dobro, to je nekaj drugega. Le v prihodnje, Dick, bodi bolj obziren do mene!« Nato se je obrnil In se naglo vrnil v hišo. »Kakšno bedarijo bt bila kmalu napravila!« sl je očitala Leslie vsa prepadena. »Seveda bi ga resnica neverjetno prestrašila... Kaj praviš, Dick, kdo je streljal? Ali je bilo to morda nesrečno naključje?« »Naključje? Kaj še!« je odgovoril Mr. Puttler namesto Allorda. »Predobro je streljal! Mr. Alford, ali boste obvestili krajevno policijo?« Dick je nekaj časa premišljeval. »Ne! Zdi se ml, da je bolje, če tega ne storim.« Na začudenje Leslie je detektiv Dicku pritrdil. Ko so prišli do hiše, je Leslie dala Puttlerju roko v slovo, Dicka pa je prosila, naj Izroči bratu pozdrave. »Obljubila sem Arthurju, da se bom kmalu vrnila,« je pojasnila, »ril me treba spremljati, Dick! Ne bojim se, če bi me kdo med potjo napadel.« Alford se je prisiljeno nasmehnil. »Tudi jaz nimam strahu - le v vaše sposobnosti, da ste dobra voza-čica avtomobila, nimam zaupanja.« Leslie je bila ogorčena, da jo tako podcenjuje, zato ga tudi ni prosila za spremstvo. „ , Ko se je Dick vrnil v hišo, je Puttler že našel primeren čevelj in sl tudi obvezal nogo. . , , ., ... »Samo majhna praska!« je zatrjeval. »Seveda bi se lahko vse tudi drugače izteklo... Vsekakor sem vesel, da je krogla zadela mene m ne osebe, ki ji je bila namenjena.« . , .. Dickov oster pogled se je zapičil v otožne detektivove oči. »Za koga, mislite, da je bila namenjena?« Ne da bi sekundo pomišljal, je Mr. Puttler odgovoril: »Za miss Gine! Mislil sem, da to veste.« »Dick Alford ni odgovoril, v srcu pa ni dvomil, da je Puttler povedal resnico. 26 Fabrian Gilder, nekdanji predstojnik Ginejeve pisarne in sedaj zasebnik, je bil v določenem pogledu trdosrčen človek. Niti najmanjše žalitve ni prinesel ter je večkrat žrtvoval denar in čas, da je z žaljivcem obračunal. In Arthur Gine ga je bolj kot kdor koli razžalil. Se pred dnevi je bil Gilder prepričan, da je odvetnikova usoda odvisna od njega. Toda menice, ki jih je predložil banki, so bile poravnane, tako da je moral potuhtati nov maščevalen načrt... Nekaj ur po svojem nočnem srečanju z Dickom Alfordom se je Gilder spet vrnil k razvalinam. Tam je naletel še na nekoga drugega, ki ga je tudi zamikal zaklad, ter je bil neopažena priča prizora, ki se je odigral med Dickom Alfordom in še nekim drugim človekom. In ko je potem zasledoval odvetnika do njegove hiše, se mu je prijazno ponudil, da mu bo pomagal pri iskanju zaklada. In kaj je storil Arthur Gine? Se ves neznansko besen, da se mu je Alford tako strašno rogal, je bil skrajno razkačen, da se je njegov uslužbenec nenadoma pojavil pred njim. Nahrulil ga je in spodil. Ce je bil odvetnik slabe volje, je uporabljal izraze, ki jih nihče, ki še nekaj nase drži, ni mogel prenesti. Zatečen obraz in s krvjo podplute oči so bile dokaz njegove brezobzirnosti. Daši je bil Gilder samo uslužbenec, tat vendar ni bil... Dva dni je Gilder potreboval, da se je rana na obrazu, ki jo je dobil pri spopadu z odvetnikom, za silo zacelila. Naslednjega dne zvečer se je pa skrbno oblekel in se peljal do hiše, katere ulico in številko si je nekom v naglici zapisal na manšeto. Stanovanje Mary Wenner v Baker Streetu je bilo v zadnjem nadstropju hiše, tako da je mlada dama lahko vedno nemoteno ’ uživala živahen promet na cesti, kajti redkokomu se je zljubilo, da bi prehodi) štiri strme stopnice do njenega stanovanja. Mr. Gilder, ki telesno ni bil kdo ve kako krepak, je preklinjal skopega hišnega lastnika, ki je štel napravo dvigala v hiši za navadno potrato. Postrežnica miss Mary Wenner je bila neka stara ženica, ki je koketno nosila belo avblco na glavi, in prevzela vizitko Mr. Gilderja ter ga odpeljala v salon. »O, kakšno nepričakovano presenečenje, Mr. Gilder!« ga je pozdravila miss Wenner. »Prosim, sedite!« V preprosti domači obleki se mu je zdela še prikupnejša kot sicer. Soba je bila okusno urejena, četudi ni bilo v njej razkošnega pohištva, ter je vzbujala vtis, da si ga je lastnica kupila z denarjem, ki si ga je sama prislužila. In prav to mu je bilo všeč, kajti Fabrian Gilder je bil nekakšna mešanica puritanca in pustolovca. »Pravkar sem se vrnila domov ln sem sl hotela skuhati čaj. Smem tudi vam postreči s skodelico?« »Ali spet delata?« je vprašal Gilder. »Ne, trenutno nimam službenih obveznosti,« je odgovorila, kot da hoče z zadnjimi besedami popraviti njegovo vprašanje. Po mnenju Marry Wenner je prišla beseda »delati« v poštev le za čisto navadne ljudi, ona sama se je pa že prištevala med finejše kroge. Odšla je iz sobe in se čez nekaj časa razgreta vrnila. »Veste, služkinje so v kuhinji silno nerodne, zato najraje sama napravim vse potrebno. Vsekakor pa dobim redkokdaj kak obisk, obisk moških pa sploh nikoli. V tem pogledu ženske niso nikoli dosti previdne. Dober glas je največje bogastvo za mlado dekle — kaj ne, Mr. Gilder?* Gost ji je pritrdil. »To sem vedno poudarjala tudi pred Harryjem — oprostite — pred lordom Chelfordom. Bila sva namreč tako dobra prijatelja, da sem ga imenovala z njegovim krstnim imenom.« »Sta bila z Richardom Alfordom tudi takšna prijatelja?« jo je vprašal z rahlo porogljivostjo. »S tem...?« Svoj nosek je zaničljivo privihnila. »Dick Alford ni pomenil zame dosti več kot kak boljši služabnik. Zaradi mene je bil lahko tisočkrat vzgojen v Etonu ali Harrowu — jaz namreč cenim človeka po njegovem vedenju, ne pa po njegovi vzgoji. Dick Alford ima pa manire konjskega hlapca ... Oh, vi ste, Gladys!« 27 Gladys je prinesla posodo s čajem. Bila je stara šestdeset let in brezzoba, redke lase je pa imela spletene v drobno kitico. Gostu na čast s« je smehljala. »Vi ste z Ginejem v prijateljskih odnošajih, kaj ne?« Je pričel Mr. Gilder, ko je ponesel skodelico s čajem k ustom. Mary Wenner je v dekliški zmedenosti povesila očt. »Da, samo dobra prijatelja, a nič več. Proti meni se je vedno vedel kot proti dami. Zakaj vprašate?« Mr. Gilder je vprašanje obšel. »Odpovedal sem službo pri njem,« je pojasnil na kratko. »Prlšl* sva navzkriž, in to precej hudo, tako da sva se stepla, kar vam prav odkrito povem, ker boste to najbrž prej ali slej sami izvedeli od njega* Mary ga je osupnjeno pogledala. In če je bila Mary začudena, 1® svoja malo prevelika usta pokrila s svojimi belimi ročicami. »Stepla sta se, pravite. i.? Moj bog, kako prostaško!« »Hotel sem z vami govoriti o njem,« ji je na kratko odrezal besedo-»Ne mislite morda, da se nanj jezim. Ne! Le tako daleč je prišlo najin® razmerje, odkar sva se ločila, da ga ne bom več Jemal v zaščito, tudi ne zaradi njegovih dolgov« — zadnjo besedo je poudaril — »kot ser® to delal doslej. Vi sami ga prav tako dobro poznate kot jaz! Poznat* njegovo nečimrnost in njegovo neodkrltosrčnost. Vi veste, kako nezanjj sljiv človek Je In da se zna vsake obljube in obveze, tudi če mu prineseš črno na belem, otresti.« .. Ko je to pripovedoval, ni umaknil pogleda z njenega obraza. Op**1* Je, da je rahlo nagrbančila čelo. • (Dalje prihodnjlč.J