Stran 190.
Novice.
—   Osebne vesti. Trgovinsko ministrstvo je imenovalo višja poštna oficiala v Ljubljani gg. Leopolda Vrh ovca in Jerneja Grošelj a poštnima kontrolorjema. — Pravi učitelj na gimnaziji v Kranju gosp. Anton Peter lin je dobil naslov profesorja. — Pravni praktikant v Litiji gosp. H. Treo je imenovan avskultantom istotam. — Stavbni pristav v Kranju gosp. J. J a k š e je postal definitiven na  svojem mestu.
—   Umeščen je bil te dni na župnijo Unec č. gosp. Josip Eegen, dosedaj župnik na Vojskem. — Na župnijo Koprivnik na Kočevskem je bil te dni umeščen č\ gosp. Jos. Porubski. — Za župnijo Kresnice pri Litiji je prezentovan Č. gosp. Simon Šmitek.
—   Ces. svetnika Ivana Murnika je v nedeljo zvečer nenadoma zadela kap, vendar je upati, da okreva.
—   Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobila bišina Marija Karlin v  Ljubljani.
—   Državno podporo v znesku 1400 K, je dovolilo poljedelsko ministrstvo za napravo vodovoda v občini Studenec pri Hrenovicah
—   Županom v Šiški je bil izvoljen posestnik in vino-tržeč gosp. Jožef Vodnik.
—   Novo društvo. V Go^ah pri Vipavi ustanavljajo novo bralno društvo Triglav. Pravila so že predložili vladi v odobrenje.
—   Občinske volitve v Ljubljani so se ta teden izvršile in sicer brez boja. Izvoljeni so bili kandidatje narodne stranke in sicer iz III. razreda gg. Ivan Škrjanee, Fran Trdina in Jernej Žitnik; iz II. razreda gg. Fran Pavlin in Ivan Plantan in iz I. razreda gg. Ivan Dejak, Ivan G o gol a, dr. Josip Stare, Ivan Velkovrh in Fran Žužek.
—   »Vzajemna zavarovalnica proti požaru in proti poškodbi cerkvenih zvonov« se hoče ustanoviti v Ljubljani in je vlada predložena jej pravila že potrdila ter dala gg. državnemu poslancu Ivanu Vencajzu, tovarnarju Karlu Pollaku, kanoniku Ivanu Šušniku, škofijskemu kancelarju Jos. Šiški ter posestniku Karolu Jarcu v Medvodah pravico ustanoviti tako društvo.
—   Slovensko gledališče vodila bodeta tudi v prihodnji sezoni dosedanja intendanta gg. H ubad in Milčinski. V nedeljo gostovala bo gospa Polakova na kraljevskem gledališču v Belem Gradu.
—   Županom v Lescah je bil dne 10. t. m. izvoljen posestnik gosp. Ivan Žark, svetovalci pa so gg. Ivan Legat iz Lesec, Ivan Valant iz Hlebec, Luka Grilc iz Zapuž in Anton Mišol iz Hraš.
—   Cestni odbori. V cestni odbor novomeški je imenoval dež. odbor gg. viteza L angerj a, grajščaka v Brstinu, in J. Zor kota, posestnika v Smarjeti. V cestni odbor trebanjski pa je imenoval gosp. Ludovika Ko r uči na, posestnika v Mirni
—   Nov premogovnik so odkrili na Assengovem posestvu pri Slov. Bistrici.
—   Kongres slovanskih časnikarjev vršil se bo letos v Dubrovniku in sicer meseca septembra.
—   Nov kazenski zagovornik. Odvetniški koncipijent gosp. dr Alojzij Ko kal j v Ljubljani je bil sprejet v imenik kazenskih zagovornikov.
—  Znatno darilo. Dediči barona Borna so darovali občini Tržič 20.000 K, občinama Sv. Ana in Sv. Katarina pa vsaki po  10.000 K v dobrodelne namene.
—   Slomšekovo stoletnico hočejo na Ponikvi na Štajerskem, kjer se je Slomšek rodil, dne 5. avgusta slovesno obhajati.
—   »Slidmarkische Bank« se bo imenovalo novo denarno podvzetje, ki ima namen, s podporami in posojili krepiti nemški živelj med Slovenci. In v očigled takemu sistematičnemu prizadevanju naših nasprotnikov se društvo „Naša Straža"  še vedno neče postaviti na nevtralna tla !
—   Razstava cerkvene oprave je bila dne 13. maja v škofijski  palači v Mariboru.
—   Zupanom v Celju je zopet izvoljen zaani Stiger, njegovim namestnikom pa še bolj znani Rakusch.
—   Celjskim županom izvoljeni gosp. Stiger najbrž ne bo potrjen, ker je dejanski sokrivec provzročiteljev lanskih izgredov.
—  Konsumni društvi v Vevpetih pri Frankolovem in v Šoštanji sta prostovoljno ustavili svoje delovanje.
—   Kmetijska zavarovalna zadruga. Dne 26. aprila t. 1. vršil se je na določeni dan v Celju osnovalni shod zavarovalne zadruge. Shod je posetilo mnogobrojno število kmetovalcev in prijateljev kmetijstva iz vseh krajev naše domovine. Gosp. Ivan Kač razloži pomen in koristi zadruge, prečita najvažnejše točke pravil in priporoča navzočim, da delamo vsi skupaj edino, složno, kot eden mož za blagostanje in napredek kmetijskega stanu Govorili so še gospodi: dr. Ivan Dečko in c kr. notar Bas, ter vč. gosp. Alfons Svet, prijor v Ptuju. Vsi govorniki so jako laskavo povdarjali namen, da se zavarovalna zadruga ustanovi, in naglašali neprecenljivi pomen in velike koristi iste. Pravila so se v splošnem sprejela, sklenilo se je, da se zavarovalna zadruga ustanovi, volilo se je, kakor že zadnjic naznanjeno začasno načelstvo, katero ima nalogo, pravila zadruge dobro pretresti, sposlovati od vlade vknjiženje istih, in delati nato, da se zadruga prej kot slej uresniči in začne delovati. No. imena gospodov v začasnem načelstvu so porok, da se zvrši vse najboljše, za kmetovalca najkoristnejše. Ko bodo pravila vknjižena, naznanilo se bode po časopisih. Vse rodoljube po širni naši domovini pa prosimo, da ljudstvo poučijo o namenu zadruge, in delajo nato, da se oglasi veliko število udov k tej zavarovalni zadrugi, za pojasnilo naj bode omenjeno, da znaša vstopnina enkraj za vselej 2 K in deleži pa 5 K. Letne prispevke za zavarovalno premijo pa mora vsak ud plačevati in sicer v starosti pristopa od 14. do 30. leta 1 K, od 30. do 40. leta 2 K, od 40. do 50.   leta 3 K, od 50.   do 60. leta 4 K in
Stran 191.
sicer prvikrat pri vpisu, potem vsako leto prosinca meseca. Pristop je vsakomur dovoljen brez razločka na spol, od 14. do 60. leta starosti, ne samo onim, kateri se bavijo s kmetijstvom Kdor želi k tej zadrugi pristopiti ali kakega pojasnila, naj se obrne na gosp. Ivan KaČ-a v Žalcu Vsak zavarovanec dobi v slučaju da onemore za delo in zaslužek, 300 K letne rente ali oskrbovalnine, brez ozira na starost ali premoženje, in uživa to rento, dokler ostane nezmožen za delo. Iz rečenega je razvidno, kolike važnosti je ta zadruga za naše kmečko ljudstvo, in želeti je, da pristopijo vsi k tej zadrugi, kojim je mar, da so preskrbljeni, ko zbolijo, ali onemorejo. Saj berač ni nikdo rad na starost, in edno ali dve krone na leto plača lahko tudi najubožnejši človek.
—   Istrski deželni glavar. V laških krogih se govori, da namerava istrski deželni glavar odstopiti in hrvatski listi menijo, da so te govorice osnovane.
—   Poročil se je sodni pristav v Mariboru gosp. dr. Silvin Hrašovec z gospč. Olgo Grebenčevo iz Velikih Lašč
—   Umrli, V Ljubljani je umrl v visoki starosti vodja trgovske šole cesarski svetnik Ferd. Mahr, mož, ki je bil sicer nemškega mišljenja, kateremu pa se mora priznati, da si je pridobil resničnih zaslug. V Ljubljani je dalje umrl posestnik in tovarnar Ivan Peterca v   starosti 47 let.
—   Radi fraklja žganja je neki fant v Tolminu nekemu drugemu s polenom zdrobil glavo.
—   Štrajk. Te dni so zidarji stavbinske družbe v Ljubljani vsled diferenc glede mezde ustavili delo. Štrajk je trajal dva dni. Kacih 30 delavcev se ni udalo. Ti so odpotovali, ostali pa so zopet začeli delati.
—   Ubegel trgovec. Na Starem trgu v Ljubljani eta-blirani trgovec H   Starkel je zapusti vsi precej dolgov pobegnil.
—   Surovost, Dva ljubljanska pobalina Franc Hribar in J. Kolesa sta se te dni ob Ljubljanici ravsala. Kolesa je vjel Hribarja, ga vlekel k vodi in mu ukazal, naj moli „oče naš". Ker Hribar tega ni storil, ga je Kolesa vrgel v Ljubljanico, da je bil fant ves  moker.
—   Poneverjenje. Kancelist v Črnomlju Vaclav Pollak je poneveril 4000 K in pobegnil.
—   Utopljenca so našli v Kozaršah pri Logatcu. Sodi se, da je identičen z Antonom Kovačem iz vasi Kranjce pri čabru«
—   Ponesrečil je 531etni Matevž Kovač iz Šmarja. V gozdu mu je padla na glavo smreka in   mu glavo razbila.
—   Roparski umor. Izginil je 201etni kolesar Pon-toni iz Trsta. V nedeljo ponoči se je odpeljal iz Monfalcona. Drugi dan so našli pri mostu čez Sočo njegovo kolo in* prazno njegovo denarnico, na mostu pa počez napeljano vrv.
—   V Kahiri v Egiptu je sin znanega tovarnarja v Mengšu gosp. Julija Stareta skočil s četrtega nadstropja na <jesto in se ubil.
—   V studencu se utopil. Dragotin Vrtovec, 22 let star, stanujoč v Koccolu št. 567 je po nesreči padel v studenec in se utopil. Nesreča se je zgodila ob času, ko sta oče in brat Vrtovčev bila odsotna, ker sta nesla zelenjavo na trg. Vrtovec se je gotovo ponesrečil, ko je hotel zajeti vode, da zalije rastlino, zdrsnilo se mu je in padel je v studenec in ker si ni sam mogel pomagati se je zadušil.
—   Zblaznenec v grobu. Uprav pretresljiv slučaj se je dogodil te dni v hanoverskem mestecu Velzen. Pred kakimi 15 leti je ondi umrla soproga nekega tovarnarja, ki je svojo ženo nad vse rad imel. Soprog je po njej tako žaloval, da je v kratkem času zgubil od žalovanja razum. Eeveža so spravili blaznega v zavod za umobolne, kjer je bil do pred nekoliko časa. Ker je bil zopet prišel k sebi, so ga izpustili, ker se je mislilo, da sme zopet med ljudi.   Toda, kakor hitro
je bil nesrečnež zopet zunaj, podal se je takoj na pokopališče in na grob svoje žene. A tu ga je zgrabilo zopet tako hudo, da je znova zblaznel. V svojem obupu je vrgel z groba križ, potem pa hlastno grebel z rokama prst tako dolgo, da je prikopal do raKve, notri pa je obtičal. V takem položaju ga je dobil grobokop in z nova so   ga morali odvesti v blaznico.
—   Velikanski parnik Angleško pomorsko društvo „Canard Line" je dalo izdelati velikanski parnik Saxonia. Parnik je bil izdelan v Grlasgowu in meri v dolgosti 193 m v širokosti pa 21 metrov. Nosi lahko 1400 ton blaga z hitrostjo 15 morskih milj v eni uri. Stroji imajo 12 000 konjskih moči. Ako se ta parnik upotrebi za prevoz vojakov jih ponese na enkrat 3 500 in 200 oficirjev, poleg teh pa pelje do 10 000 tonov raznega blaga in še posebe zaklad premoga za lastno potrebo za 45 dni. V slučaju prevažanja mesa je na tem parniku uredba taka, da prepelje lahko 7 500 volov-skih četrtin iz Amerike v Angleško brez da bi meso trpelo ali zasmrdelo, ker je zmiraj izpostavljeno na zračnem mestu. V slučaju prevažanja živali pa ima urejene in zračne hleve za goveda in konje. Ko je „Saxoniau popolnoma nakrcan, ostaja njegov krov za 18 čevljev nad vodo, med tem ko je zapovedniški most postavljen 34 čevljev nad morsko površino.
—   Obdarila ga je, on pa jo je okradel. Večkrat se po hišah v Trstu pojavljajo ubogi, kateri pripovedujejo cele romane svojega življenja Te dni se je neki gospe predstavil mladenič in ji pripovedoval svoje doživljaje med Bari, z katerimi se je bojeval proti Angležem, ker je opazil da se gospe take pripovesti zelo dopadajo, je pa končal svoj životopis s pripovestjo svojih denarnih zadreg, vsled katerih je prisiljen gladovati ali pa prositi milodare Grospa je za čas šla v bližnjo sobo po nekaj denarja in prinesla nepoznancu v darilo, kateri se je zahvaljujoč poslovil Pozneje so pa opazili, da ni šel prazen, ampak da je odnesel tudi malo namizno uro. Pozor torej na vabljive pripovedovalce.
—   Po volji državnega pravdnika V Brestu na Francoskem so tatovi zašli v shrambo jezuvitskega zavetišča in odnesli, kar jim je pod roko dospelo. Tatove so vendar prijeli in oddali oblastim. V preiskavi se je izpostavilo, da so zasačene osebe res udrle in okradle posest jezuvitov.. ali državni pravdnik je izjavil, da on ne more proti tem tatovom postopafi, ker so kradli v samostanu jezuvitov, kateri v Francoski ne smejo imeti nikake posesti, ker jim jo postave prepovedujejo in kdor po postavi ne sme ničesar posredovati, temu se tudi ničesar vkrasti ne more. Po tej logiki je v Francoski posest jezuvitov stavljena na razpolago tatovom in zločincem. Vender se bode s tem pečalo še višje sodišče, katero izreče tudi o zadevi posestva jezuvitov svoj odlok.
—   Glad v Indiji. Brzojavi poročajo, da je nastal v Indiji med tamošnjim ljudstvom osobito na angležkih posestih glad, katerega ljudje neizrečeno trpijo. Tudi angležki uradniki v Indiji so začeli misliti in ukrepati kako ljudstvu pomoči in gladne nasititi. V več deželah ljudstvo kar v trumah beži v mesta, da si ondi poišče hrane. Vojaki so zmiraj pripravljeni v angležkih posestih, da udušijo vsled nevolje nastale ustaje. Angležki guverner v Kalkuti je poročal vladi, da je na angležkih posestih 26 milijonov duš brez hrane, in da grozen glad trpijo. To je civilizacija, ki na eno stran v Afriki siplje denar v bojna stratstva za polastiti se bogatih dežel, na drugi pa pušča   na milijone   ljudi v Indiji   brez  hrane in zaslužka.
—   Goreč pajčolan neveste. Hči ruskega poslanika pl. Staala na Dunaju se je poročila te dni z grofom Ale-ksijem Orlovom-Davidovem. Pred oltarjem stoječi nevesti pa se je ob sveči vžgal njen pajčolan. Ženin je to zapazil, ga hipoma strgal nevesti z glave in ga vrgel proč Tako je bila nevesta rešena, sicer pa bi se bila v svoji lahki čipkasti in svileni obleki nedvomno hudo opekla, ali celo zgorela. Navzoči angleški, ruski in avstrijski aristokrati in diplomati so paru srčno čestitali, da sta ušla nesreči.
—   1300 zamorcem roke odsekali. Poslanec Lorand je v belgijski zbornici objavil grozne zločine vlade države Kongo ter zahteval, naj belgijska vlada zločince kaznuje najstrožje. Eadi grozodejstev so vstaje v Kongu na dnevnem redu. Pod predvezo, da širi kulturo, obsodi vlada večkrat razne okraje k prisiljenemu delu. Eazne trgovinske družbe postopajo z zamorci uprav zverinsko. Neki belgijski častnik pa je ukazal svojim vojakom, da so odsekali nad 1300 zamorcem roke. Zunanji minister Favereau ni mogel odgovoriti na ta očitanja ničesar.
—   60.000 K, 15.000 K in 12.000 so glavni dobitki od „Invalidendanku loterije, kateri bodo po odbitku 20 % v gotovini izplačani Mi opozarjamo naše bralce, da bo I. sreč-kanje nepreklicno dne 19. maja 1900.
Stran 192.