PRIMORSKI DNEVNIK i je začel izhajati v Trstu j 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
1
7096 AA
3SREDNJ A KNJ 1 i N1-L H
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600
Tlv APiDOCut rsrs .
60100200
„P.132
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 40 (14.131
Trst, nedelja, 16. februarja 1992
Medtem ko bo Varnostni svet odločal o odhodu modrih čelad
Evropska skupnost bo spet razpravljala o Jugoslaviji
Vprašanje priznanje Makedonije in nadaljevanje mirovne konference V krogih OZN že navajajo, iz katerih držav bodo modre čelade
Med Slovenijo in Hrvaško dosežen sporazum
o vrnitvi hrvaških beguncev v domovino
BRUSELJ, NEW YORK V pričakovanju jutrišnjega ali torkovega sklepa Varnostnega sveta OZN o odhodu modrih čelad na hrvaška krizna območja, bodo jutri v Lizboni o vprašanjih nekdanje Jugoslavije razpravljali tudi zunanji ministri Evropske skupnosti. Seji bo predsedoval portugalski zunanji minister Joao De Deus Pinheiro, na njej pa bodo proučili izglede za nadaljne korake Carringtonove konference o Jugoslaviji. Med raznimi odprtimi vprašanji je tudi priznanje makedonske neodvisnosti. Evropska arbitražna komisija se s tem priznanjem strinja, ker naj bi Makedonija izpolnjevala vse evropske pogoje. Temu pa najodločneje nasprotuje Grčija, ki trdi, da nova republika ni razblinila sumov, da ima ozemeljske zahteve do Grčije. Obenem v Atenah vztrajajo, da se mora Makedonija odpovedati svojemu imenu, ker je ime Makedonija grško. Trenutno ni jasno, če bodo v Lizboni grškega zunanjega ministra opozorili, da dosedanje grške pobude ne prispevajo k reševanju makedonskega zapleta, saj so Atene blokirale gr-ško-makedonsko mejo, petkove nacionalistične manifestacije v Solunu pa dokazujejo, da v bistvu Grčija ogroža makedonsko ozemeljsko celovitost in ne obratno. Glede Bosne in Hercegovine bo Evropa sprejela svoj sklep o priznanju šele po referendumu 29. febrauarja. V Bruslju navajajo, da bodo kljub neuspe-
hu nedavne mirovne konference bosanskohercegov-skih strank vseeno poskušali prepričati stranke, naj nadaljujejo dialog. Kot pozitivno pa smatrajo dejstvo, da bodo po vseh predvidevanjih modre čelade začele prihajati na hrvaška krizna območja prav za časa bo-sanskohercegovskega referenduma.
Medtem pa se je še pred dokončno odločitvijo Varnostnega sveta izvedelo, da bo 31 držav poslalo svoje vojake, oficirje, policijske agente in drugo osebje. Kontingent 13 tisoč mož, naj bi sestavljalo 12 pehotnih bataljonov po 900 mož iz Argentine, Brazilije, Kanade, Češkoslovaške, Danske, Francije, Kenije, Nepala, Nigerije, Pakistana, Ruske federacije in Belgije, v katerem bo tudi 40 luksemburških vojakov. Bataljon za gradbena dela bodo poslali Finci, logističnega in pomožnega Velika Britanija in Norveška. Za varnost generalštaba bodo poskrbeli Švedi, inženirski bataljon bo kanadski, vezistični pa nizozemski.
V Zagrebu so včeraj ogorčeno zanikali časopisne vesti, da nočejo modrih čelad iz afriških držav, kar so nekateri prosrbski krogi že ocenili kot dokaz »rasizma hrvaških oblasti«. Hrvaški radio je v zameno včeraj ponovno poročal o grobih kršitvah premirja s strani četniških in armadnih sil tako v Slavoniji kot v Baniji.
ZAGREB — V Zagrebu je bil danes ob navzočnosti Visokega Komisarjata ZN za begunce podpisan sporazum med slovensko in hrvaško vlado.
Prisotne delegacije so vodili podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič, podpredsednik hrvaške vlade Mate Granič in predstavnik Visokega komisarjata za begunce Jose Maria Mendilu-ze. V slovenski delegaciji je bil tudi namestnik obrambnega ministra Miran Bogataj.
Po podpisu sporazuma je podpredsednik slovenske vlade na novinarski konferenci podal podatke o številu hrvaških državljanov, ki kot begunci živijo na ozemlju Republike Slovenije. »Danes je v Sloveniji 13.300 registriranih in okoli 5.000 neregistriranih beguncev,« je poudaril Malešič. Pred mesecem dni je bilo število hrvaških beguncev precej večje: 23.000
registriranih in 7.000 neregistriranih.
Matija Malešič je med drugim poudaril, da mora podpisani sporazum najprej potrditi slovenska skupščina, šele potem lahko stopi v veljavo.
Dr. Mate Granič se je ob tej priložnosti zahvalil Republiki Sloveniji za pomoč pri reševanju težav, ki so nastale zaradi velikega števila beguncev, ter dodal, da bo naslednje tristransko srečanje 24. februarja v Mokricah.
»Skupno število beguncev na Hrvaškem znaša 325.000,« je poudaril dr. Mate Granič. »Poglavitna naloga hrvaške vlade je nameščanje beguncev pri družinah, kar bo zanje moralna in finančna olajševalna okoliščina.«
Predstavnik Visokega Komisarjata ZN za begunce Mendiluze je prav tako izrazil zadovoljstvo ob doseženem sporazumu.
Kandidat Voljč lahko računa na dokajšnje nezadovoljstvo v skupščini
Slovenski parlament bo v sredo odločal o usodi Peterletove vlade
BOGO SAMSA
LJUBLJANA - V sredo ob 10. uri se bo zbral slovenski parlament na skupnem zasedanju vseh treh zborov in odločal o usodi Peterletove vlade, istočasno pa seveda tudi o izvolitvi, ali neizvolitvi, novega predse.dnika vlade, danilo Slivnik, odgovorni urednik ljubljanske-9a »Dela«, včeraj zelo utemeljeno ugotavlja v ^vodniku, da se bodo slovenski parlamentarci v bistvu odločali o tem, v kakšni meri so že nezadovoljni s Peterletovo vlado in bo odgo-vor na to vprašanje pomenil tudi resnični od-9ovor na možnost volilnega izida.
So gospodarske, socialne in druge težave dosegle že takšno stopnjo, da se bo v parlamentu Ustvarila odločna skupina proti vladi, je torej bistvo ta trenutek zastavljenega političnega vPrašanja.
Glasilo slovenskih krščanskih demokratov »Slovenec« pa je naravnost žolčno hudobno in berljivo. Voljč ima za ženo hčerko srbskega
oficirja in to naj bi o celotni operaciji vse povedalo. Ljubljana naj bi bila polna govoric, da so si slovenski veljaki, tako nazvani rdeči direktorji, nabrali kup denarja, ki naj bi ga nakazovali v Švico. Sedaj potrebujejo samo še kooperativnega predsednika vlade in v ta namen naj bi »kupili« Voljča. Novi predsednik naj bi privatizacijo izpeljal v korist peščice direktorjev po načelu »roka roko umiva, obe pa obraz«. Od mladih nog naj bi bil član partije in je torej tudi sedaj njen eksponent.
Resnejše ocene njegovega dela ga postavljajo v vrh svetovnega finančnega sistema, saj se je povzpel v Svetovni banki prav na njen vrh. O njegovih pogledih, kako rešiti slovenski gospodarski problem, so ugibanja nezadostna in bo sam spregovoril v ponedeljek. Toda nekatere bistvene stvari so že znane iz intervjujev, katere je dal pred kratkim. Po vzgledu sorodnih reševanj gospodarskih težav v drugih državah zahteva nujno narodnostno soglasje, ki naj odgovori na vprašanja: kaj hočemo, za
kakšno družbeno in socialno ceno in kakšne naj bodo koristi. Poudarek je na narodovem konsenzu, ker drugače socialne napetosti takoj izničijo še tako dobre namene.
Voljč je za privatizacijo toda po vzorcu Mencingerja in jo obravnava kot dolgotrajni družbni in ekonomski proces, ki je gospodarsko utemeljen, ni pa nova politična revolucija. Zato je treba iskati nove trge, ki naj nadomestijo izpadle in tu postavlja v ospredje slovenske izkušnje na južnih trgih. Končno je mnenja, da je treba svetovni banki ponuditi konkreten pozitivni gospodarski program, ki lahko uspe in ki lahko dobi svetovno gospodarsko z njo pa tudi politično podporo. To je nadaljevanje procesa slovenske samostojnosti in državnosti vendar iz povsem novega gospodarsko-propulzivnega zornega kota.
V slovenskih političnih in strankarskih krogih je tudi polno ugibanj, češ kdo je za kulisami te kandidature. Takoj se je pričelo govoriti o Kučanu in predsedniku parlamenta Bučarju, NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Presenetljiv napad skupinice avabskih teroristov na vojaško šotorišče v Izraelu
S hladnim
JERUZALEM — V noči na so-b°to so arabski teroristi s hladnim °r°žjem (noži, sekirami in vilami) bbili tri izraelske rekrute pri vasi M* el Fahm na izraelskem ozem-Jb. Po prvih ugotovitvah so bili bapadalci trije. Nemoteno so se Pritihotapili do vojaškega šotoriš-% ki je bilo skoraj prazno, ker je . aUa večina rekrutov na enodnev-bern prostem izhodu zaradi židov-s*e sobote. Enemu od ubite troji-Ce je pred smrtjo uspelo raniti ppega napadalca. To pa ni prepredlo, da bi teroristi iz taborišča od-besli štiri puške in izginili v noč.
Oblasti so sprožile širokopotezni lov (na sliki AP), ki pa ni imel 0 sedaj konkretnih rezultatov, če
orožjem ubili tri izraelske rekrute
izključimo že običajne množične aretacije vseh sumljivih Arabcev. Vojaške oblasti skušajo sedaj opravičiti vso zadevo, s trditvami, da so bili rekruti neizkušeni in da so jih Arabci presenetili. Dva od ubitih sta se predčasom priselila iz nekdanje Sovjetske zveze. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da bo ta trojni umor še stopnjeval izraelsko represijo na zasedenih arabskih ozemljih. V Jeruzalemu namreč navajajo, da napad v globino izraelskega ozemlja ne bi uspel, če teroristom ne bi nudili kritje Arabci z zasedenih ozemelj; Obrambni minister Moše Arens pa je odkrito obtožil za umor palestinski Al Fatah.


I
i:"
Kulturnost v Beneški Sloveniji
RUDI PAVŠIČ
ŠPETER — »Dan, ki ga Slovenci posvečamo kulturi, je za naš narod še posebnega pomena. Malo nas je, številčno smo šibki, ohranili pa smo se prav zato, ker smo se z vso močjo oklepali svoje kulture in jezikovne posebnosti, svoje identitete. V najtežjih trenutkih naše zgodovine smo bili trdni v sebi in pokončni. Takšni moramo ostati tudi danes in v tem duhu razvijati in bogatiti svoje dejavnosti na kulturnem in drugih področjih.
To je za nas priložnost, da se zamislimo o naši kulturni politiki, o odgovornosti, ki jo nosimo kot posameznik in celotna manjšinska skupnost, kot institucije in krajevne uprave zato, da se ohrani naše jezikovno in kulturno bogastvo.«
Takšne so bile misli Jole Na-mor, slavnostne govornice na Dnevu slovenske kulture, ki sta ga Študijski center Nediža in Društvo beneških likovnikov pod pokroviteljstvom ZSKD, Občine Špeter in Pokrajine Videm pripravila včeraj zvečer v Špetru, kjer se je za to priložnost zbralo izredno veliko domačinov.
Kulturni praznik so začeli s srečanjem na špetrskem županstvu, kjer so domači upravitelji sprejeli najvišje predstavnike občin iz Tolmina, Idrije, Škofje Loke in Nove Gorice.
Za tem so v Beneški galeriji odprli razstavo tržaškega slikarja Klavdija Palčiča, čigar umetniško pot je orisala Nelida Silič-Nemec. Za kulturni utrinek pa je poskrbel mešani pevski zbor Pod Lipo.
V drugem delu večera so bili gostje beneških rojakov člani tria Trutamora Slovenica, ki so se predstvili s koncertom »Zvočnost slovenskih pokrajin«. Članica Gledališke skupine iz Gorice Barbara Rustja pa je prebrala izbor Trinkovih poezij.
Nasprotovanje je še zlasti močno na vsem območju Istre
Na Hrvaškem mnogo negodovanja ob upravni razdelitvi na županije
REKA Osnutek zakona o ozemeljski razdelitvi Republike Hrvaške na županije je bil na petkovem zasedanju Sabora deležen burne razpirave. Že pred razpravo v Saboru je osnutek povzročil mnogo nezadovoljstva zlasti v srednji in severni Dalmaciji ter v Istri.
Osnutek zakona o ozemeljski razdelitvi Hrvaške predvideva 17 županij: dubrovniško, splitsko, šibeniš-ko, zadrsko, gospiško, reško, pazinsko, karlovško, šiško, zagrebško, krapinsko, varaždinsko, bjelovarsko, vi-rovitiško, požeško, osiješko in vukovarsko županijo.
Po ustavi RH Sabor sestavljata predstavniški in žu-panijski dom. Predstavniški dom po ustavi lahko šteje 100 do 160 poslancev, po predlogu novega zakona o županijah pa 120 poslancev.
Polovico poslancev v predstavniški dom naj bi volili po večinskem in polovico po proporcionalnem sistemu. Za volitev prve polovice naj bi Hrvaško razdelili v 60 volilnih enot in po večinskem sistemu v vsaki od teh enot izvolili enega poslanca. Ostalih 60 poslancev pa bi volili na tak način, da bi bila cela Hrvaška ena volilna enota, kandidate za t.i. državno listo pa bi predlagale stranke.
Županijski dom naj bi po predlogu zakona sestavljalo 56 poslancev: iz vsake županije po trije in največ pet "zaslužnih državljanov", ki naj bi jih imenoval predsednik Republike. V županijskem domu naj bi bili tudi vsi predsedniki Hrvaške, saj so po ustavi dosmrtni člani tega doma.
Osnutek zakona o ozemeljski razdelitvi Hrvaške na županije je na "vroča tla" naletel predvsem v reški regiji, saj bi bila razdeljena kar na štiri županije: zadrsko, ki naj bi se ji priključil otok Pag, gospiško z otokom Rabom, reško z Gorskim Kotarjem in Kvarnerskimi otoki ter pazinsko v Istri.
Večina občin v reški regiji, ki bi rade zaščitile svoje interese, nasprotuje vladnemu osnutku ozemeljske razdelitve države. Izvršni svet otoka Raba in predstavniki otoka Krka so na seji pred nekaj dnevi nasprotovali vladnemu predlogu, saj menijo, da bi morala otoka oblikovati eno županijo.
Predstavniki Paga nasprotujejo vključenosti v zadrsko županijo, ker zatrjujejo, da je otok bolj usmerjen k zahodni Reki. Vladni predlog zavračajo tudi v otoški
občini Cres-Lošinj, ki naj bi bila vključena v reško županijo. Otočani poudarjajo, da zaradi boljšega razvoja turizma svoje interese povezujejo z istrsko županijo, saj ima Reka menda preveč industrijskih težav, ob katerih bi creski in lošinjski turizem^ zanemarili.
Občine Delnice, Vrbovško in Čabar v Gorskem ko-tarju, pa tudi Opatija in Crikvenica, sprejemajo pripadnost reški županiji. Predsednik skupščine občine Reke Željko Lužavec je izjavil, da podpira načrt največje odprtosti reške županije proti območju, v katerem mesto Reka pomeni naravno središče.
Toda meščani Novega Vinodolskega menijo, da bi bilo primernejše ime za županijo vinodolska in ne reš-ka. Svoj predlog utemeljujejo z zgodovinskim in kulturnim pomenom Vinodola, v katerem so že pred 700 leti sprejeli Vinodolski zakonik.
Največ pripomb imajo v Istri. Kabinski poslanec v republiškem saboru Graziano Kiršič meni, da bo Istra, če ne bo dobila županije s tem namenom, izgubila svojo istovetnost. Hrvaška demokratska stranka v Istri, ki od 22. decembra 1990 deluje v koaliciji z Istrsko ljudsko stranko, pa zastopa stališče, da je Istra zemljepisni pojem, ki naj ga ne bi uporabili v imenu županije.
»Istra zaradi zgodovinskih okoliščin pripada trem suverenim državam - Hrvaški, Sloveniji in Italiji, zato bi se bilo treba izogniti nekaterim možnim nesporazumom, ki bi jih povzročilo poimenovanje županije po Istri,« je dejal predsednik puljske podružnice Hrvaške demokratske stranke - istrske ljudske stranke prof. Silvano Šekič.
Predsednik skupščine občine Pulj Graziano Del Blanco očita hrvaški vladi, da je prav v Istri odstopila od merila, da je največje mesto tudi središče županije. Tako se po vsej reški regiji pa tudi drugod po Hrvaški, vodi široka kampanja na občinski ravni o nazivih in sedežih županij.
Minister uprave in pravosodja v hrvaški vladi Bo-siljko Mišetič pa poudarja, da so županije po ustavi najmanjše ozemeljske enote krajevne samouprave, zato bodo samo določen čas izvajale državno upravo. S privatizacijo in oživljanjem tržnega gospodarstva bodo tudi krajevne težave drugačne, trdi minister. (STA)
James Baker bo jutri z Borisom Jelcinom razpravljal o razorožitvenih vprašanjih
• Slovenski parlament
NADALJEVANJE S 1. STRANI
češ da sta se edina poleg neodvisnih poslancev razgovarjala z novim mandatarjem, še predno je pristal na kandidaturo.
Predsednik Kučan je včeraj potrdil takšen prekooceanski telefonski razgovor, ki pa je povsem normalen. Voljč ga je vprašal, če bo z njim sodeloval, v kolikor bi bil izvoljen. Na to vprašanje je Kučan odgovoril pritrdilno, ker je to njegova ustavna obveza in kot je tako sodelovanje ponudil Peterletu. Naslednje vprašanje se nanaša na njegov status v Svetovni banki, katerega ni mogoče razdreti čez noč in tudi glede tega je Kučan pripravljen pomagati. Toda glede izvolitve, ali neizvolitve, je predsednik slovenske republike zelo jasen, ko pravi, da je to izključna legitimna in dokončna odgovornost slovenskega parlamenta in večine slovenskih poslancev.
Rezultat zasedanja v sredo je torej še vedno povsem negotov še zlasti, ker obstajajo velike razlike med stališči strank in nepredvidljivim ravnanjem slovenskih poslancev. Vsebina ostre politične bitke pa je že dokaj jasno začrtana: po eni strani gre za poudarjanje socialnih napetosti in gospodarske stiske, po drugi pa za ideološko zaostrovanje tematik o posledicah in poskusu obnavljanja moči bivšega komunističnega režima. Zadeve še zlasti psihološko niso enostavne in tudi zaradi tega je izid krajno negotov. Neodvisni poslanci trdijo v isti sapi, da so prepričani v uspeh, da pa imajo v žepu tudi druga rezervna železa. Na vsak način pa bo v sredo prišlo do merjenja sil med levim centrom in desnim centrom, ki obstajata v slovenskem parlamentu in v slovenski družbi tudi zaradi velike polarizacije političnih slovenskih sil.
MOSKVA — Ameriški državni tajnik James Baker se bo jutri v Moskvi sestal s predsednikom Ruske federacije Borisom Jelcinom, da bi nadaljeval v Čamp Davidu začeta vprašanja ameriško-ruskih razorožitvenih pobud. Po neuspehu srečanja v Minsku, kjer je vse ostalo pri starem glede skupnih oboroženih sil Skupnosti neodvisnih držav, je položaj Borisa Jelcina manj trden kot v Čamp Davidu, ko je napovedoval kompromisne rešitve. Ukrajinski predsednik Kravčuk je namreč vztrajal pri svoji zahtevi, da ima Ukrajina lastne oborožene sile, da je črnomorsko brodovje njeno in da pristaja le na enotno poveljstvo nekdanjih sovjetskih jedrskih sil.
Sodeč po včerajšnjih izjavah beloruskega predsednika Suškeviča
bodo vsa sporna vojaška vprašanja rešili do 20. marca, ko bo novi vrh 11 članic SND v Kijevu. Šuškevičev optimizem je nedvomno rezultat spoznanja, da se razen Ukrajine, Moldove in Azerbajdžana vsi strinjajo s skupnimi medrepubliškimi oboroženimi silami. Še več, posamezne republike so že spoznale, da bi jih popolna neodvisnost več stala, trenutno pa je treba čimprej rešiti tako gospodarska kot tudi narodnostna vprašanja. Zaradi gmotnih težav in rastoče bede je ob militantnem nacionalizmu vedno več kse-nofobnih izpadov. Včeraj je eksplozija peklenskega stroja v sanktpe-tersburški mošeji soupadala z začetkom mednarodnega simpozija o »prerodu islama« v mestu ob Nevi.
Vprašanje makedonske državnosti se bliža odločilnemu razpletu
Poznavalci makedonskega vprašanja močno dvomijo, da se bo dogodil čudež. Makedonija nima vojske, je brez orožja, njena državna blagajna je prazna in ga ne more kupiti v soseščini, nima prijateljev, kako naj si potem pridobi neodvisnost brez krvi in spopadov? Tako približno se glasi vprašanje, odgovora pa zares še ni, čeprav recimo Slovenija priznava obstoj Makedonije in čeprav so Bolgari in Turki prav tako priznali, da se je Makedonija osamosvojila in je zdaj samostojna država.
Zapleti se naravnost ponujajo, čeprav je Makedonija pod vodstvom svojega predsednika Kira Gligorova doslej neverjetno spretno krmarila skozi jugoslovansko krizo. Očitno se nova država približuje kritični točki, onstran katere ni vrnitve v dosedanje jugoslovansko naročje. Na tej kritični točki bodo trčile različne, med seboj vsekakor nasprotujoče si silnice.
Makedonija je obkrožena s sosedi, ki so vsi močnejši od nje, vsak ima svoje posebne interese in poglede. Bolgari so sicer priznali Makedonijo, vendar s tem še ne Makedoncev kot naroda. Vseskozi zagovarjajo sosedstvp brez meja, kar seveda vzbuja še kako veliko skrb pri Makedoncih, ki so na moč ranljivi kot nacionalna identiteta. Grki ne priznavajo niti Makedonije niti Makedoncev in s takšnim stališčem pritiskajo tudi na vse članice ES. Za njih je Makedonija središče starodavnega cesarstva Aleksandra Velikega in torej del njihove zgodovinske in kulturne dediščine. V skrajnem primeru bi bili pripravljeni priznati obstoj nove države, če se ne bi imenovala Makedonija in bi dala ne ve se še kakšna trdna jamstva, da ne bi imela nikakršnih ozemeljskih in drugačnih pretenzij do svoje antične sosede. Srbi imajo prav tako kot Grki zgodovinski spomin na Mekdonijo, saj je bilo Skopje celo glavno mesto srednjeveškega srbskega Dušanovega carstva. Razen tega bi Srbija še vedno želela ohranila čimvečji ostanek nekdanje Jugoslavije, zato se ne bi rada kar tako odpovedala še eni republiki.
To zadje pa že ne drži več povsem, vsaj ne v togi obliki. Nekoč zvezna, zdaj predvsem srbska vojska se pospešeno umika iz Makedonije. Najprej je tako rekoč čez noč zapustila obmejne stražnice, tako da je makedonska oblast na vrat na nos morala poslati svoje policiste na držav-
ne meje. Umik tudi sicer ne teče brez nevarnosti. Vojska je sprva hotela odnesti s seboj čez srbsko mejo prav vse, ne da bi makedonska oblast imela vpogled v vojaško premoženje na svojem ozemlju. Zato so Makedonci uvedli policijski nadzor nad selitvijo vojske. Pri tem skušajo doseči dvoje. Zadržati hočejo lahko, predvsem ročno, orožje, ki sicer pripada makedonski teritorialni obrambi, vendar ga je v svojih skladiščih hranila vojska, obdržati radarsko opremo na skopskem letališču, ki je služila za vojaške in hkrati za civilne potrebe, ter ohraniti v celoti izredno dobro opremljeno vojaško bolnišnico v makedonskem glavnem mestu, obenem pa bi makedonske oblasti rade natančno vedele, koliko je vredno, kar vojska odnaša s seboj. To bi ji prišlo prav pri delitvi zveznega premoženja, ker bi se lahko sklicevala na mednarodno veljavno pravilo, da ostane državam naslednicam vse, kar je ob razpadu skupne države bilo na njihovem ozemlju. Vojska se seveda upira makedonskemu nadzorstvu, tako da prihaja do trenj, vendar vse kaže, da bo kamela vendarle zlezla skozi šivankino uho. Vojska se bo umaknila, Makedonija bo dobila kar zahteva.
S tem pa še zdaleč problemi ne bodo rešeni. Četudi bo Makedonija nekako dosegla širše madnarodno priznanje svoje državnosti, bo morala za svojo suverenost kar hitro najti primerne odgovore vsaj za tri vprašanja. Tamkajšnji Srbi, ki jih je po ljudskem štetju komaj kakih 50 tisoč, hočejo biti držatvorni tudi v Makedoniji ali »iti na svoje«. Albanci imajo podobne zahteve. Tretje in nemara kmalu prvo vprašanje pa je seveda preživetje. Gospodarstvo je na tleh in z vseh strani ograjeno. Povrhu je Makedonija brez lastnega izhoda na morje. Najbližji je Solun, tu pa je odvisna od Grčije in njene dobre volje, ki je ni veliko. Grčija je bolj naklonjena Srbiji, s katero družno pritiskata na Makedonce. Izhoda, čeprav odročna, sta dva, na albansko in na bolgarsko stran. Zato tudi ni povsem izmišljena ideja, da bi Bolgarija, Makedonija, Kosovo in Albanija tvorili konfederacijo. Na to misel so prišli kosovski Albanci, vsaj del tamkajšnjih intelektualcev. Niso pa je sneli z neba; porodila se je v glavah, ki morajo živeti na južnem Balka-
nu	BOŽO KOVAČ
Uveljaviti novo etiko ob pohodu ksenofobije
Mnoge mednarodne sociološke ustanove (pa tudi druge) so se pričele zadnje čase ukvarjati s problematiko, kakor pravi italijanski filozof Norberto Bobbio, vse bolj "nevzdržnih" odnosov med ljudmi. Na svetu (Evropa je začela celo izstopati) vse bolj prevladuje "nestrpnost"; vsak dan smo priča pogromom, ponekod so konflikti prešli celo v vojne. Kakor se to dogaja na primer v nekdanji Jugoslaviji.
V UNESCO so začeli o tem pripravljati posebno študijo; na prihodnjem rednem zasedanju te organizacije bodo, kakor kaže, posvetili vprašanju odnosov med narodi, narodnostmi, rasami, verami in socialnimi plastmi glavno pozornost. Problematika je vsak dan bolj žgoča. Na naši celini so že od letošnjega prvega januarja zabeležili nad tisoč dvesto dobesedno "množičnih" napadov na soljudi, ki imajo, kakor je rečeno v zametku te študije, značaj "zločinske nestrpnosti".
Na srečo se stopnjujejo tudi manifestacije za utrjevanje sožitja, razumevanja in sodelovanja; v zadnjih dneh so jih organizirali v številnih evropskih mestih, na njih pa so govorniki naglašali, da bo treba v tem svetu, ki je čedalje manjši, odpravljati netolerantnost zavoljo politike, narodnosti, vere in drugih razlik med ljudmi. Francosko občilo "Le monde" je napisalo, da je to kajpak pozitivno znamenje, da pa bo treba poiskati še bolj "učinkovita zdravila" proti temu virusu.
Pojavi nestrpnosti so domala povsod; imamo jih v ZDA, zadnje čase pa tudi v nekdanji Sovjetski zvezi, domala povsod v vzhodni Evropi, v Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Nemčiji in še marsikje. Zlasti novejši pojavi v Evropi so opozorili sociologe in druge javne dejavnike, da
nastopajo novi in, kakor pravi Edgar Morin, "nevarni segmenti", ki da lahko pripeljejo v skorajda nerešljivo stanje. "Nacionalizmi" so v takorekoč lestvici teh segmentov kar na prvih mestih; nekdanja Jugoslavija jih predstavlja kar najbolj izrazito.
V osnutku omenjene študije UNESCA ugotavljajo, da so temeljni elementi teh razmer "pomanjkanje otipljivih družbenih perspektiv, siromaštvo, strah in vse večje socialne razlike". Pojavi so mestoma že tako nevarni in skrajnostni, da so jih nekateri znanstveniki začeli že predstavljati kot"tribalizem"eno njegovih najbolj izrazitih videnj je seveda xenofobija, se pravi mržnja proti vsemu kar je tuje.
Na manifestacijah, ki so jih imeli te dni širom po Evropi, so poudarjali zlasti xenofobske pojave kot trenutno bržčas najbolj izrazite, toda tudi kot najbolj nevarne, kakor navaja "Le monde", za "neustavljivo širjenje konfliktov". Problemi v zvezi s tokovi iz držav na vzhodu Evrope, ki so bile še nedavno pod sovjetsko dominacijo, ali pa z vse bolj vidno in konstantno emigracijo (sicer gospodarsko) iz Juga na Sever, so takorekoč globalni in jih ne bo mogoče reševati s krajevnimi ali pa, kakorkoli, parcialnimi ukrepi.
Sicer pa ne gre ne za ukrepe, pa tudi ne za protiukrepe. Gre pač, za širok pojav, ki ga bo treba sprejeti, v tem odnosu pa uveljaviti nove etnične formule, spodobne za svet, v katerem smo začeli živeti. Prehod ne le v novo stoletje, marveč kar tisočletje, bo navrgel vrsto neslute-no novih problemov in terjal rešitve, ki se marsikomu danes zde nepojmljive. Pogledi in odnosi bodo korenito novi.
Omenjena študija (ki je sicer v pripravi) UNESCA svari zlasti mlade, da jih ne bi smele prevzeti strasti,-kakršne so bile tiste, ki so podžigale na primer nacizem. Čas, ki je pred nami je marsikje nemara podoben nekaterim obrisom, ki so bili značilni za Evropo okrog tridesetih let, toda njegovi vsebinski pregibi so drugačni. Tudi zategadelj zdajšnje spominjanje rto nacistično obdobje s simboli, zastavami, gesli in marsičem, zgodovinsko niso več umestni. Ne ustrezajo zgodovinski dialektiki.
Posebno mlade bi morala sodobna sociološka znanost opozoriti, da svetovni razvoj odločno zavrača rešitve, h kakršnim se je zatekal nacizem. Edgar Morin razlaga, da bo treba vse-bolj gojiti "gostoljubno dolžnost", Z njo zlasti v bolje stoječih plasteh ne bo preprosto prodreti toda ta pot je neobhodna. Številni sociologi danes utemeljeno podčrtujejo Emanuela Kanta, največjega filozofa razsvetljenstva, ki je razlagal načelo "moralnosti", ki da mora prevladah "v človekovih odločitvah". Kant je skozi "logiko in metafiziko“ spoznaval samo to smer. Razčlenjeval jo je v delu "Trajen mir".
Mnogi politiki in sociologi, ki te dni razlagajo pogrome, pa tudi konflikte širom po Evropi, ter seveda manifestacije za novo in sodobno sožitje domala soglasno menijo, da bo treba prav kmalu na novo preučiti in opredeliti takoi-menovane "vzroke vzajemnega spoštovanja , pač v duhu "kozmopolitskega prava", ki ga le podčrtaval prav Kant. Da bi odstranili nevarnost novih diktatur, pred katero svari Morin h1 resnično uvejavili "socialni pakt", ki je tudi eden glavnih stebrov demokracije.
MIRO KOCJAN
Pogovor z načelnikom slovenske komisije Brankom Pahorjem
»Slovenci v PSI nasprotujemo nenaravnemu zavezništvu z LpT«
Pogovor o vrsti perečih težav naših jusarjev
Komisar Občine Trst sprejel jusarske odbore
Volilno zavezništvo PSI-LpT, vloga Slovencev v Craxijevi stranki, položaj naše manjšine. O teh aktualnih vprašanjih smo se pogovorili z Brankom Pahorjem, načelnikom slovenske komisije v tržaški PSI. Bližajo se aprilske volitve in Slovenci, posebno na Tržaškem tvegamo, da ostanemo brez slovenskega parlamentarca. Te dni se govori o možnosti skupne kandidature.
Res je, da Slovenci tvegamo, da tokrat ne bomo imeli nobenega slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu. To je predvsem odraz volilnega sistema, a tudi geografske in politične razdrobljenosti slovenskega prebivalstva v naši deželi in torej tudi volilcev. Tudi zato so pobude, razgovori, ugibanja in poskusi ustvarjanja koalicij v enem samem volilnem okrožju zelo dvomljivi in tvegani. Take zadeve so kaj malo realistične in lahko samo zbujajo iluzije o Uspehu, končno pa se slabo iztečejo in so zato škodljive. Poleg tega je treba ločevati med parlamentarci in sploh vsemi izvoljenimi, ki so na oblasti, in tistimi, ki so v opoziciji. Tudi Slovenci, ki volimo za levičarske stranke, se delimo. To so dejstva, ki jih je treba upoštevati.
Tržaški socialisti in LpT so pred obnovo volilnega sporazuma in znova računajo na izvolitev Camberja in Agnellija. Kakšno je stališče slovenskih socialistov do tega zavezništva?
Slovenski socialisti so se pred dnevi zbrali na skupnem sestanku s pokrajinskim tajnikom stranke, Ua katerem so izdelali in javno Povedali svoje stališče. Predvsem so bili vedno - in so tudi sedaj -■ Proti nenaravnemu zavezništvu Ule d Listo za Trst in PSI. Tokrat je bilo ponovno poudarjeno, da gre za izključno volilno zavezništvo, ki nima politične vsebine in ki naj samo poveča volilno moč socialistične stranke. Vztrajali smo, da se Pri tem resno upošteva naša zahteva, naj v volilni kampanji ne bodo v ospredju problemi slovenske manjšine, sožitja in odnosi z Republiko Slovenijo.
Pokrajinsko vodstvo stranke nam je zagotovilo, da bo upošte-valo ta stališča - in jih je delno že izvedlo - predvsem pa našo zahte-v°, naj podpre kandidaturo slovanskega socialističnega kandida-
ta za tržaški občinski svet. Kot vidite, se z omenjeno kandidaturo ne strinjamo, skušamo pa narediti realistično vse, kar je možno, da bi se posledice omejile in omilile, predvsem škodljive posledice za našo slovensko manjšino. Tako naše stališče je realistično, stvarno in v praksi mnogo bolj učinkovito za Slovence, za sožitje v Trstu in za odnose med našim mestom in sosednjo Slovenijo. Koristneje kot frontalni spopadi in ostra politična polemika, ki zbujajo samo reakcije in zastrupljajo že tako slabo tržaško politično ozračje.
Vloga Slovencev v PSI je posebno na Tržaškem občutljiva in težavna. Kako poteka delo slovenske komisije, kateri so njeni glavni problemi in kakšne so perspektive?
Slovenska komisija je tako na deželni kot tudi na pokrajinski ravni v svojem delu povsem samostojna. Vpliva - pogosto tudi odločilno - na stališča stranke glede slovenskih vprašanj in tudi na splošna vprašanja, ki Slovence še posebej zanimajo. Problemi so isti kot drugod: pomlajevanje, boljša organiziranost in podobno. Zgodovinski veter veje v socialistična jadra povsod po svetu, saj sta realni socializem in komunizem mrtva. Toda to dejstvo ni tako lahko prevesti v konkretni krajevni politični jezik in odnose. Premalo je realizma, vsi še vedno preveč gledamo v preteklost in se ne ukvarjamo dovolj s prihodnostjo, ki pa je pragmatična in reformistična.
Kako tržaški slovenski socialisti ocenjujete trenutni položaj v manjšini in zlasti odnose med njenimi komponentami?
Delno smo že odgovorili na to vprašanje. Slovenska manjšina je vse preveč zazrta v preteklost. Po svetu, v matični domovini in v Italiji prihaja do tektonskih premikov. Še vedno se prav ne zavedamo, da SZ preprosto ni več, da ni več federativne Jugoslavije, da so komunistične partije skoraj povsod izginile. Ni pa izginil, temveč se je okrepil reformistični socializem kot zgodovinska zahteva po večji socialni pravičnosti, po mirnem in demokratičnem reševanju odprtih problemov in med njimi še zlasti vedno bolj perečega in vse bolj vsestransko aktualnega problema manjšinske zaščite ne
Spodbudni uspehi, a tudi težave na zboru nabrežinskih društev
V Nabrežini je bil pred kratkim redni občni zbor SKD Igo Gruden hj ŠD Sokol. Predsedniško in tajniško poročilo je prebral Nevenko gruden, medtem ko je Ivan Maru-fič (namestnik blagajnika) podal blagajniško poročilo. Diskusije Pravzaprav ni bilo, kar daje sklesti, da članstvo popolnoma podpira delo odbora, ki je bil izvoljen Pa nedavnem izrednem občnem zh°ru in potrjen na tej redni skupščini. Občni zbor so pozdravili krajevni podžupan Martin Brecelj, Predsednik ZSSDI Jurij Kufersin, j je zastopal tudi podjetje Indu-predstavnik SK Devin Bruno hsrk, predstavnik ŠD Sloga Pa-yel Morpurgo, predsednik domače hranilnice Gvido Zidarič in pred-Sednik Jadrana Rado Race.
Gruden je v svojem obširnem Poročilu najprej podal obračun , .®la na kulturnem področju. Dek-lski zbor je svoje enoletno delo-^Pje zaključil s koncertom, ki je |ePo uspel in tako ustvaril v druš-vn novo kulturno jedro. V moš-em zboru pa se stvari ne odvija-0| kot si želi odbor. Zbor vadi le ?Pkrat tedensko zaradi prezapos-eaosti dirigenta in čuti pomanj-Phje pevcev, posebno mladih, ramski odsek trenutno ne vadi, v j ačrtu pa je nova odrska uprizori-p6v' do katere naj bi prišlo jeseni. redsednik je omenil tudi skupi-,°r ki raziskuje zgodovino Nabre-lrie in njenega okoliša. Ta skupi-
na šteje okrog dvajset sodelavcev, ki delujejo pod pokroviteljstvom društva, kar si odbor šteje v veliko čast. Zatem je Gruden ocenil položaj na športnem področju, na katerem ekipe Sokola sodelujejo z večjo ali manjšo športno srečo.
V poročilu je bilo slišati tudi kritične pripombe na račun vodilne strukture društev. Res je, da se je število odbornikov povečalo, upravno delo pa se ne odvija, kot bi se moralo. Tudi povezava med odborom in društvenimi skupinami ne poteka najboljše, zato bo treba v društvu po Grudnovem mnenju čimprej premostiti težave in vzpostaviti prave prijateljske odnose.
Gruden je govoril tudi o finančnih težavah obeh društev. Zahvalil se je sponsorjem, a hkrati pozval vse člane, naj prispevajo k sanaciji društvene blagajne. Na koncu pa je še omenil žgoč problem neustreznih društvenih prostorov. O tem je društvo navezalo stike s krovnimi organizacijami, pozitivnih odgovorov pa še ni dobilo. Zaradi vseh teh težav se bodo morda v kratkem odločili za preureditev Grudnove dvorane ter društvenega sedeža in bodo v ta namen zaprosili za prispevek deželno upravo na osnovi znanega zakona o obmejnih območjih, ki predvideva finančno podporo slovenski kulturi in manjšinskim organizacijam.
Branko Pahor
samo pri nas, temveč povsod po Evropi. V tem kontekstu odnosi med Slovenci v Italiji niso dovolj razčiščeni, zgolj formalni odnosi med komponentami pa so premalo.
V aferi o manjšinski spomenici je naša manjšina nastopila zelo odločno in predvsem enotno, s čimer je dokazala, da je -kadar gre za življenjska vprašanja - kljub vsemu sposobna najti skupen jezik.
Trditev o zadržanju in nastopu predstavnikov manjšine v zvezi z afero o manjšinski spomenici je povsem točna. V zvezi s to afero pa je treba dodati, da je minister De Michelis zagotovil vzporedni podpis spomenice, ki naj bi pomenila dvoje: takojšnji začetek dvostranskih pogajanj in zagotovitev bilateralne državne pogodbe med Italijo in Slovenijo o zaščiti Slovencev v Italiji, ob istočasni potrditvi obveznosti italijanske države do uzakonitve globalnega zaščitnega zakona.
Tega memoranduma pa na zahtevo KD niso podpisali, kar pomeni, da Italija ni sprejela nobene obveze v tem pogledu. V zadevo je na čuden način vpleten tudi predsednik slovenske vlade Peterle, ki je skušal najti z demokristjani beden kompromis na osnovi enostranske izjave (ne bilateralne pogodbe) italijanske vlade. Delno je zadevo omilil slovenski predsednik Kučan, ki je v razgovoru s predsednikom Cossigo zahtevo po pogajanjih na državni ravni ponovno postavil na dnevni red, konkretna pogajanja pa preložil na politično ugodnejši čas po političnih volitvah v Italiji.
Vprašanja postavil SANDOR TENCE
Komisar tržaške Občine Ravalli je v petek na županstvu sprejel predstavnike jusarskih odborov. Spremljala sta jih občinski svetovalec Slovenske skupnosti Lokar in odgovorni pri komisiji za gospodarstvo in urbanistiko v okviru pokrajinskega vodstva SSk Slobec. V sproščenem pogovoru so prisotni obravnavali najbolj pereča vprašanja, s katerimi se morajo vsakodnevno soočati jusarski upravičenci. Eden izmed problemov - kot beremo v tiskovni izjavi SSk - ki bi jih bilo treba takoj rešiti, je sečnja drv na jusarskih zemljiščih. To pa je odvisno od gradbenega dovoljenja, ki bi ga morala že pred časom izdati občinska uprava. Do tega časovnega zavlačevanja pa je prišlo predvsem zaradi različnih tolmačenj 66. člena deželnega zakona št. 52 iz leta 1991, ki med drugim ureja vse tiste posege, ki so tesno povezani z okoljem. Prisotni so z zadovoljstvom sprejeli v vednost zagotovila komisarja Ravallija, da bo v nekaj dneh prišlo do ugodne rešitve tega problema.
V pogovoru so predstavniki jusarskih odborov opozorili še na poskuse omejevanja rabe slovenskega jezika na sejah jusarskih odborov, na še neizpolnjene obveze občinske uprave ter na pomanjkanje jasnih zakonskih določil, ki bi zagotavljala redno delovanje in avtonomijo jusarskih odborov. Ker je problemov nič koliko, so se prisotni dogovorili, da bo prišlo v najkrajšem času do ponovnega skupnega sestanka, na katerem bodo skušali sistematično analizirati in rešiti najbolj sporna vprašanja in s tem nuditi jusarskim odborom tisto vlogo, za katero si že vrsto let brez uspeha upravičeno prizadevajo in ki jim tudi po zakonu pripada.
Za informiranje članov o najnovejši davčni zakonodaji
V naslednjih dneh se bodo zvrstili še trije javni sestanki SDGZ
Na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja sta bili v četrtek in petek (kot vidimo na posnetku D. Križmančiča) prvi javni srečanji iz niza, posvečenega naj novejši davčno-upravni zakonodaji oziroma podrobnemu informiranju članov o novostih iz finančnega zakona za leto 1992. V naslednjih dneh bodo še trije podobni javni sestanki oziroma predavanja, in sicer:
v torek, 18. t.m., ob 18.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; v četrtek, 20. t.m., ob 18.30 v dvorani KD Vodnik v Dolini; v petek, 21. t.m., ob 18.30 v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini. Slovensko deželno gospodarsko združenje še enkrat toplo vabi k udeležbi prav vse člane, posebej pa priporoča obisk predavanja v prostorni dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
TRGOVINSKA ZBORNICA - TRST
POSEBNA USTANOVA ZA NEOBDAVČENI BENCIN
PODALJŠAN ROK ZA RAZDELJEVANJE BENCINSKIH BONOV ZA LETO 1992
TRŽAŠKA OBČINA:
VZHODNI KRAS (Opčine) za vse, ki bi se morali zglasiti v izpostavah za Vzhodni in Zahodni Kras;
ROJAN - BARKOVLJE za vse, ki bi se morali zglasiti v izpostavi za Rojan;
KOLONJA - ŠKORKLJA za vse, ki bi se morali zglasiti v izpostavah za Kolonjo -Škorkljo, Novo mesto, Sv. Ivan;
STARA MITNICA za vse, ki bi se morali zglasiti v izpostavah za Staro mitnico, in Kjadin - Rocol;
SV. VID za vse, ki bi se morali zglasiti v izpostavah za Sv. Vid in Sv. Jakob;
VALMAURA za vse, ki bi se morali zglasiti v izpostavah za Valmauro in Skedenj od ponedeljka, 17., do vključno petka, 21. februarja, po naslednjem urniku:
od 14.30 do 19.30
MANJŠE OBČINE:
v devinsko-nabrežinski, zgoniški in repentabrski občini bodo bone razdeljevali v
petek, 21. februarja, od 9. do 13. ure;
v miljski občini pa prav tako v petek, 21. februarja, od 15. do 19. ure.
PODJETJA:
Tudi podjetja bodo lahko bone dvignila še v petek, 21. februarja, razdeljevali pa jih ne bodo na sedežu ACI, ampak na TRGOVINSKI ZBORNICI,
od 8.30 do 11.40.
Po sporazumu med tržaškimi in slovenskimi mednarodnimi ustanovami
Na poti v Evropo znanja Slovenija včeraj naredila važen korak naprej
Ostra obsodba DSL in SKP
Tudi v Trstu volilni plakat novih fašistov
Sodelovanje v obmejnem pasu se krepi in širi na razna področja skupnega interesa, ki ta srednjeevropski prostor označuje kot zgled sodelovanja v obmejnem prostoru. Po številnih pobudah, ki so se v prejšnjih letih že konkretizirale, je bil včeraj v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru podpisan sporazum o sodelovanju med to ustanovo in Mednarodnim centrom za znanost in visoko tehnologijo v Trstu ter oddelkom za fiziko Univerze v Ljubljani in Inštitutom Jožef Stefan.
V imenu obeh tržaških ustanov, ki ob znanstvenem centru na Padričah predstavljata osrčje znanstvene vloge Trsta, je sporazum podpisal ravnatelj obeh ustanov, Nobelov nagrajenec Abdus Salam.
Mlada slovenska država si tako utira pot v Evropo znanosti in visoke tehnologije. Sporazum so podpisali minister za znanost in tehnologijo Peter Tancig, direktor Instituta Jožef Stefan Tomaž Kalin in predstavnik oddelka za fiziko ljubljanske univerze Andrej Čadež. Za obe tržaški znanstveni središči je podpis s slovenskima inštitutoma in s slovensko vlado prvi te vrste, v bližnji prihodnosti pa nameravajo skleniti podobne sporazume s Slovaško in Madžarsko. Za slovensko znanost pa je podpis sporaziuma pravo priznanje, saj univerzo in inštitut Jožef Stefan vključuje v del izobraževalnih in raziskovalnih programov obeh tržaških mednarodnih centrov.
S sporazumom so se tržaške in slovenske znan-stveno-raziskovalne ustanove dogovorile, da bodo mladi raziskovalci in podiplomski študentje iz obeh mednarodnih centrov v Trstu odhajali na polletni študij na ljubljansko univerzo in na inštitut Jožef Stefan. V zameno pa bodo tudi mladi raziskovalci in podiplomski študentje iz Slovenije prihajali v obe tržaški raziskovalni ustanovi. Predvidena je tudi izmenjava starejših raziskovalcev in profesorjev. Stroške bodo pokrivale ustanove gostiteljice, ki seveda računajo na pomoč mednarodnih organizacij in skladov.
Po včeraj podpisanem sporazumu bodo ustanovili tudi šestčlanski znanstveni koordinacijski odbor, ki bo podrobneje določil letne kvote za izmenjavo študentov in profesorjev.
Dodati gre še, da inštituta Jožef Stefan in Boris Kidrič iz Ljubljane zelo dobro sodelujeta z Mednarodnim centrom za biogenetiko na Padričah in s centrom za sinhrotron. Ravnatelj inštituta Jožef Stefan pa je s svoje strani zaupno povedal, da je Slovenija želela postati solastnik enega žarka v jedrskem pospeševalniku, da pa jo Beograd ni podprl glede uporabe sredstev za znanstveno-razi-skovalno dejavnost v okviru sporazuma Goria-Mi-kulič.
Ob vseh teh novih oblikah medsebojnega sodelovanja je bilo še enkrat poudarjeno, da je pri tem pomemben predvsem človeški faktor, potem pa da se stvari pozitivno razvajejo.
Novonastalo nostalgično gibanje »Fašizem in svoboda«, ki se bo baje predstavilo na aprilskih volitvah, je tudi v našem mestu nalepilo plakate, ki vzklikajo Mussoliniju in njegovemu diktatorskemu režimu. Gre za sramotno propagando, ki predstavlja kaznivo dejanje, saj ustava izrecno prepovedujejo vsakršno oživljanje fašistične ideologije.
Pokrajinsko vodstvo DSL je s tem v zvezi objavilo izjavo, v kateri podčrtuje, da predstavlja ta plakat žalitev za demokratični in antifašistični Trst. Occhettova stranka poziva vse napredne stranke in organizacije, da okrepijo demokratično budnost, pristojna telesa pa naj spoštujejo duh in načela ustave, ki prepoveduje ustanovitev fašističnega gibanja. Tajnik Stranke komunistične prenove Giorgio Canciani pa se je zavzel za takojšnje sklicanje enotnega antifašističnega odbora, ki da mora zavzeti jasno stališče in obsoditi to sramotno in nesprejemljivo fašistično propagando.
Pestro delovanje kulturnega društva Rovte-Kolonkovec
Vrsta prireditev po šolah in društvih v počastitev dneva slovenske kulture
Kulturno društvo Rovte-Kolonkovec neutrudno nadaljuje svojo kulturno in družabno dejavnost v vzhodnem predelu mesta. Na večerih in srečanjih se v društvu zbira lepo število domačinov, mnogo je tudi razvedrilnih pobud, člani pa imajo še vedno v lepem spominu dva večdnevna izleta na Češkoslovaško. V društvu poteka tudi telovadna dejavnost pod vodstvom vešče strokovnjakinje, pa tudi večerov s petjem in glasbo ne manjka.
Sinoči je kulturno društvo Rovte-Kolonkovec počastilo dan slovenske kulture, in sicer z gostovanjem KUD Domovina z Ospa. Leto je uprizorilo veseloigro Vozel, priložnostno besedo pa je imela Marta Ivašič-Kodrič.
Zadnji mesec se je društvo obogatilo za novo dejavnost: skupina osmih glasbenikov pridno vadi, da bi krajane ob pustu spet spravila k veselemu vzdušju, kot je bilo to pred leti (z izjemo lanskega, ko so instrumetni utihnili pred bobnenjem orožja v Zalivu).
Glasbena skupina ima letos v svojem programu kar 40 skladb, v glavnem koračnic, a tudi komornih in udarnih viž. Navdušeno jo vodi mladi, a nadarjeni David Danieli. Skupina bo predstavila svoj veseli repertoar ob bližnjem pustu, ob tej priložnosti pa bo tudi prenovila svoj look - tokrat s klobukom...
Razočarani nabrežinski župan ostro napada naravovarstvenike
Devinsko-nabrežinski župan Caldi je včeraj poslal krajevnim časopisom daljše odprto pismo, v katerem podaja neke vrste obračun svojega enoletnega mandata, prepojen z grenkobo in razočaranjem, ker se stvari ne odvijajo tako, kot bi se morale. Sesljanski zaliv, štivanska papirnica in obrtna cona so po županovem mnenju »boleče točke« občinske uprave, naj večjo odgovornost da ne napredujejo, pa nosijo po njegovem naravovarstveniki, ki »pravzaprav nasprotujejo vsakršnemu družbenemu in gospodarskemu razvoju devinsko-nabrežinske stvarnosti«.
Za propad raznih razvojnih načrtov v Sesljanskem zalivu sicer ne nosijo odgovornosti zeleni, razloge je treba iskati drugod, predvsem v birokratskih in drugih težavah, ki so spremljale razne projekte. Družba Fintour je na robu stečaja, ki bo verjetno »pogoltnil« tudi kamnolom Faccanoni, trgo-
vinski center II Giulia in - kot rečeno - Sesljan. Uprava je po Cal-dijevem mnenju glede tega naredila svojo dolžnost in odobrila konvencijo, ki ščiti interese občanov in jamči dostop do morja.
Okrog obrtniške cone pa se je sprožila glasna politična kampanja z obtožbami na račun Občine, češ da bo pokvarila zaščiteno kraško območje, medtem ko je bila lokacija skrbno izbrana upoštevajoč njene zemljepisne in krajinske značilnosti.
»So tisti, ki protestirajo nad domnevnim opustošenjem narave, kdaj dvignili glas v korist mladih domačinov, ki zaman iščejo zaposlitev doma?« se polemično sprašuje devinsko-nabrežinski župan, ki dodaja, da »odgovornosti za težave in zastoje ne gre iskati v pomanjkanju politične volje občinske uprave, ampak v zadržanju tistih zunanjih dejavnikov, ki mislijo, da boljše poznajo probleme kot domači upravitelji«.
Morski parki na fotografiji
»Zaščitena morska območja v Tržaškem zalivu« je naslov mednarodni fotografski razstavi - že prirejeni tudi v Piranu in Ljubljani - ki so jo včeraj odprli v prostorih Naravoslovnega muzeja. Prireditelji so WWF, morski rezervat iz Mira-mara in Inštitut za zaščito naravnih in kulturnih dobrin 'iz Pirana, pokrovitelj pa Občina Trst. Tržaški zaliv hrani dragocene biološke značilnosti in je pravi unikat neprecenljive vrednosti. Edini morski zaščiteni območji v Jadranu - je dejal predsednik miramarskega muzeja Graziano Benedetti - ki sta v resnici operativni, se nahajata v Tržaškem zalivu, in sicer v Miramaru in Strunjanu. Iz dela teh dveh organizmov je zraslo mednarodno sodelovanje, katerega prvi rezultat je prav prireditev te razstave.
■ Tržaški karabinjerji so včeraj na Trgu Perigino aretirali 31-letnega Fabia Marandolo, ki so ga zalotili pri razpečevanju 2 gramov heroina, sodnim oblastem so prijavili njegovega 29-letnega odjemalca B.R. V Ul. Flavia pa so ustavili avtomobil z dvema mladima Goričanoma in Tržačanom, ki so že imeli opravka s pravico. V vozilu so imeli poldrugi gram heroina.
Z odprtjem razstave umetniških izdelkov Bogomile Doljak (na zgornji sliki D. Križmančiča) se je v petek zvečer v Mačkoljah nadaljeval niz prireditev, ki jih PD Mačkolje letos posveča praznovanju dneva slovenske kulture. Umetnico je predstavila književnica Irena Žerjal: spregovorila je o motivih in nastajanju umetniške obrti Do-ljakove, posebej se je pomudila pri njenem najnovejšem ustvarjanju, ki že presega meje uporabne obrti. Petkovo srečanje v prostorih stare torkle v mačkoljanski srenjski hiši je poživil nastop tamburaškega ansambla KD France Prešeren iz Bo-ljunca. Razstava, na kateri se Bogomila Doljak predstavlja pod naslovom »Les in gladež«, je že peta po vrsti v društvenem nizu »Oživljajmo staro in lepo za sedanjost in bodočnost«. Odprta bo še danes (od 11. do 13. in od 15. do 20. ure), jutri in v torek (od 10. do 12. in od 15. do 20. ure). V PD Mačkolje pa bodo dan slovenske kulture praznovali še danes popoldne ob 16. uri, in sicer s predstavitvijo knjige domačinke Ljube Smotlak »Sprehodi po Trstu«. O delu bo govoril prof. Vinko Beličič.
Dnevu slovenske kulture so v petek zvečer posvetili posebno pozornost tudi v Borštu, kjer je na povabilo domačega PD Slovenec nastopil s celovečernim koncertom MoPZ Skala iz Gabrij. Prireditev v dvorani srenjske hiše je uvedel Emil Petaros, ki je v imenu PD Slovenec podal nekaj misli prav v zvezi s praznovanjem slovenskega kulturnega dne. Nato pa je imel glavno »besedo« gostujoči zbor, ki ga z društvom iz Boršta in Zabrež-ca veže dolgoletno prijateljstvo. Zbor je pod vodstvom Rozine Ko-njedic in ob prijetnem povezovanju Marjetke Avguštin zapel bogat spored pesmi slovenskih in tujih skladateljev.
V Kulturnem domu na Proseku so včeraj učenci domače osnovne šole priredili res lepo in prijetno Prešernovo proslavo (na spodnji sliki D. Križmančiča). Odrska postavitev je bila dobro zamišljena, saj je več kot petdeset nasmejanih učencev začelo prireditev s pevskim nastopom. S pesmijo »Jaz pa pojdem na Gorenjsko«, ob spremljavi kitare ter projiciranju lepih diapozitivov so malčki pripeljali starše oziroma gledalce do Vrbe, rojstne vasi Prešerna in s plesnimi točkami, recitacijami in petjem pokazali, da njihov trud ni bil zaman. S posebnim zanosom so zapeli pesem »Svoj materin jezik ljubim« in to so tudi pokazali z zelo dobro interpretacijo posameznih Prešernovih pesmi, od Vrbe do Od železne ceste. Za zaključek so zapeli še Zdravljico in bili nagrajeni za prisrčen nastop s toplim aplavzom navzočih. Pohvalo pa si seveda zaslužijo tudi učiteljice in učitelji proseške šole.	(dam-br)
Tudi KD Kraški dom iz repenta-brske občine se bo s kulturno prireditvijo oddolžilo dnevu slovenske kulture. Društvena dramska skupina je pred tednom z uspehom nastopila v Saležu, danes ob 17. uri pa bodo prepustili oder Kulturnega doma na Colu kabare-tistoma Sergeju Verču in Borisu Kobalu, ki se bosta predstavila z najnovejšim satiričnim programom »Vrane družijo se rade«, (bs)
t
Sporočamo žalostno vest, daj nas je dne 14. t.m. zapustila naša draga mama, nona in pranona
Ida Slamič
vd. Požar
Pogreb bo v torek, 18. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ka-tinarsko cerkev.
Žalujoči otroci Elvija, Riccardo, Mario in VValter z družinami, sestra Danila in ostali sorodniki
Trst, 16. februarja 1992
ZAHVALA
Družina CORSINI se iskreno zahvaljuje cerkvenemu pevskemu zboru, župnijski skupnosti, zboru upokojencev ' Brega, mladinskemu zboru V. Vod-
nik, vaščanom in vsem, ki so kakorkoli počastili spomin naše drage
Silvestre Sossi
por. Corsini
Kroglje, 16. februarja 1992
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Pina Jeloščka
se zahvaljujemo vsem,ki so ga spremili na zadnji poti.
Žena Valnea, hčeri Deborah in Sa-mantha
Prosek, 16. februarja 1992
18. 2. 1991
18. 2. 1992
Leto je minilo odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in brat
Ivan Ban
Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Marcella, sinova VValter in Andrej ter sestre z družinami
Prosek, 16. februarja 1992
17. 2. 1976	17. 2. 1992
Ob 16. obletnici smrti nepozabnega
Marcela Siege
se ga z ljubeznijo spominjajo vsi njegovi
Trst, 16. februarja 1992
18. 2. 1991
18. 2. 1992
Čas mineva, toda spomin nate ostaja med nami še vedno živ.
Ob prvi obletnici smrti našega dra-
gega
Viktorja Corbattija
se ga z ljubeznijo spominjajo žena »n otroci z družinami
Ricmanje, 16. februarja 1992
Ob smrti dragega
PETRA NOVAKA
izreka sinu Slavkotu in družini *s' kreno sožalje
KD Primorsko-Mačkolje
I
al
a
3i
>
r


Vrsta zanimivih prireditev Slovenskega dijaškega doma
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel prireja letos vrsto pobud, ki jih je namenil otrokom, dijakom in študentom. Pred kratkim je v domu gostovalo PDG iz Nove Gorice s predstavo Jajce. V kratkem bosta na vrsti še baletna predstava mladinskega odra ŠD Mladina iz Križa in srečanje s folklorno skupino Stu ledi, prva naslednja pobuda pa bo srečanje s profesorico slavistike, kantavtorko Bogdano Herman, ki jo naše občinstvo že pozna. Nazadnje je nastopala pri nas ob 90-letnici društva Primorsko v Mačkoljah, pred tem pa tudi v Trstu, Dolini in v Devinu.
Bogdana Herman že 14 let interpretira notne zapise slovenskih ljudskih pesmi, ki jih hranijo v arhivu slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Poje pesmi, zapisane pred najmanj 30, pa tudi 160 leti. Med najbolj znane gotovo sodijo Kralj Matjaž, Lepa Vida, Pegam in Lambergar idr. Variante nekaterih pesmi so znane tudi v drugih evropskih kulturah. Pesmi je doslej predstavila na več kot 100 -po večini celovečernih - koncertih v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji in v sedmih evropskih državah.
Srečanje z Bogdano Herman bo v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel (Ul. Ginnastica 72) v četrtek, 20. februarja, ob 17. uri. Vabljeni so dijaki, profesorji in vsi, ki jih zanima tovrsten pristop do slovenskega ljudskega izročila.
Miriam Maver
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
obvešča vse interesente, da bo glede na to, da 19. februarja zapade rok za vložitev prošenj za suplence v otroških vrtcih ter na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah, njegov urad dodatno odprt za javnost v ponedeljek, 17., in v torek, 18. t.m., od 16. do 17. ure.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU ODSEK ZA ZGODOVINO OBČINA DOLINA
vabita
na predstavitev publikacije: Stanko Flego — Matej Župančič »ARHEOLOŠKA TOPOGRAFIJA OBČINE DOLINA
v torek, 18.t.m., ob 18. uri na županstvu v Dolini.
KI* PRIMORSKO
Srenjska hiša — Mačkolje sobota, 22. t.m., ob 20. uri
V počastitev Dneva slovenske kulture
celovečerni koncert
MePZ »PRIMORSKO«
zborovodja A. Baloh Priložnostna beseda pesnik
A. Mermolja Toplo vabljeni!
koncerti
Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo Jutri, 17. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila glasbena skupina PRO CANTIONE ANTIOUA MONDO ANTIOUO.
Auditorium Muzeja Revoltella Gledališče Verdi - Nedeljski koncerti - Danes ob 11. uri bo Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Igorja Terčona izvajal Haendlove, Mozartove in Salierijeve skladbe. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi in uro pred pričetkom v Muzeju Revoltella.
kino
razstave
ARISTON - 15.00, 18.30, 22.00 J.F.K. - Un caso ancora aperto, r. Oliver Stone, i. Kevin Costner.
LA CAPPELLA UNDERGROUND (GLEDALIŠČE MIELA) - JUTRI: Crocevia della morte, r. Joel Cohen, i. Gabriel Byrne, Albert Finney, John Turturro.
EKCELSIOR - 16.30, 22.15 La famiglia Adams, i. Angelica Huston, Christop-her Lloyd.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 22.15 Hot Shots.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Un medico, un uomo, i. VVilliam Hurt.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Boyz’n the Hood - Strade violente.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Andrena-line.
NAZIONALE IV - 16.45, 22.20 Prova schiacclante, r. VVolfgang Petersen, i. Tom Berenger.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Maledetto il giorno che t'ho incontrato, i. Carlo Verdone.
MlGNON - 16.00, 22.15 A proposito di Henry, r. Mike Nichols, i. Harrison Ford, Annette Bening: JUTRI ob 16.30 Bryan di Nazareth (Monthy Python).
EDEN - 15.30, 22.10 Ramba la bella e la bestia, pom., □ □
GAPITOL - 14.30, 22.00 Robin Hood il principe dei ladri, i. Kevin Costner.
LUMIERE - 16.45, 22.15 Billy Bathgate, i. Dustin Hoffman.
ALCIONE - 17.30, 22.00 Lanterne rosse, r. Zhang Yimou.
RADIO - 15.30, 21.30 No cosi no ... piu torte, porn., □ □
prepovedano mladini pod 14. letom □ -
'E- letom □ □
razna obvestila
ED Mačkolje vabi na razstavo del Bo-9°rnile Doljak z naslovom »LES in GLA-°EŽ« v srenjski hiši v Mačkoljah. Razdava je odprta do torka, 18. t.m. s slede-Grn urnikom: jutri, 17. in torek 18. t.m. od JO- do 12. in od 15. do 20. ure; danes od G- do 13. in od 15. do 20. ure.
bruštvo slovenskih izobražencev v *rsu vabi jutri, 17. t.m., ob 20.30 v Peterkovo dvorano, Ul. Donizetti 3 na pred-!favitev publikacije »SPREHODI PO °STU«, ki jo je napisala Ljuba Smotlak. . °9ato ilustriran vodnik po Trstu, ki ga ® izdala mladinska revija Pastirček, bo Predstavil Marjan Markežič.
SKD Barkovlje, Ul. Ceretto 12, prireja Prnir v kartah (briškola, treset, remi) v . edeljo, 23. t.m. s pričetkom ob 15. uri. ^Pisovanje in informacije telefon 363452 jutranjih in popoldanskih urah. Za klade in odrasle prireja tečaj AEROBIKE; Vodila ga bo Jitka STASTNV. Prvo ,rečanje za pojasnila in prikaz vaj z va-lteljic0 bo na sedežu društva, v petek, E t-m., ob 19. uri.
SKD Tabor—Opčine. V petek, 21. t.m., r 20 uri v prvem in ob 20.30 v drugem 3 ieanju, se bo vršil 24. redni občni j k- Člani vabljeni k polnoštevilni ude-
V	muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe".
V	galeriji Cartesius bo do 20. t. m. odprta razstava slikarke ALIČE PSACA-ROPULO.
V	galeriji Malcanton - Ul. Malcanton 14/A je na ogled do 29. t.m. razstava slikark OLGE in TATIANE RADTCHEN-KO.
V	galeriji Rettori Tribbio je do 28. t.
m. na ogled razstava slikarja Nella Pac-chietta.
V	galeriji Florjan v Ljubljani - Gornji trg 24, je odprta prodajna razstava slikarja Mersade Berberja (slike iz obdobja 1971/91). Galerija je odprta vsak dan od 11. do 13. ure in popoldne od 17. do 19. ure, v soboto od 11. do 13. ure.
čestitke
Naša TONČKA od Banov praznuje danes 82. rojstni dan. Da bi bila vedno Židane volje ji želijo Lija, Evgen, Kristina in Robi s Xenio ter pravnučka Nikolaj in Peter.
Včeraj sta naša ljubljena LJUBA in VANEK ŠTRANJ iz Doline praznovala 66 let skupnega življenja. Vse najboljše in vse, kar si sama želita jima voščijo vsi domači.
Danes MARKO skače, ker praznuje rojstni dan. Vse najboljše mu želijo vsi z Njivic.
Na Valentinov dan sta praznovala svoj rojstni dan DAMJAN in njegova mama DORINA. Mnogo zdravja, sreče in veselja v življenju jima iz srca voščijo Silvana, Boris in mali Erik.
Danes praznuje rojstni dan naša mama OLGA. Obilo sreče, zdravja in veselja ji želijo vsi, ki jo imajo radi, posebno sin Marko, hčerka Manuela in mož VValter.
razne prireditve
Mladinski dom Boljunec vabi na asbeni večer ob Dnevu slovenske kul-,re danes, ob 18. uri v mladinskem )mu. Nastopajo mladi glasbeniki s pev->m Aldom Žerjalom. Uvodno besedo bo il dr. Aldo Štefančič.
V Marijinem domu pri sv. Ivanu, Ul. randesia 27, bo danes, ob 17. uri prire-tev na kateri bo prof. Boris Pahor pred-
ZA NJEGOVE DOMAČINCE«. edstava je v režiji Adriana Rustije. ibljeni.
V nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri pnreja-MePZ Sv. Jernej in zbori Vesela Pom-i v Finžgarjevem domu na Opčinah ;ČER SLOVENSKE PESMI. Sodelujejo PZ in DPZ Vesela Pomlad, Ivo Jevni-r s priložnostnim govorom, igralska upina Tamara Petaros s spletom pesmi iomovinsko tematiko, znani oktet Vrča iz Nove Gorice, ki ga vodi A. Sak-la in povezovalec Janez Beličič.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
ROMANTIČNE DUŠE
Režija Vinko Moderndorfer
Ponovitev
danes, ob 16.00 v Kulturnem domu v Trstu
ABONMA RED C
PD MAČKOLJE
vabi danes, ob 16. uri, v Srenj-sko hišo v Mačkoljah v okviru proslav Dneva slovenske kulture na
PREDSTAVITEV KNJIGE domačinke
Ljube SMOTLAK
»SPREHODI PO TRSTU«
KD KRAŠKI DOM
vabi na počastitev
DNEVA
SLOVENSKE
KULTURE
danes, ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu.
Nastopala bosta Sergej VERČ in Boris KOBAL s satiričnim delom
»VRANE DRUŽIJO SE RADE«
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
Ul. Revoltella (vogal Ul. D'Angeli)
Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica
(blizu pokopališča)
Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 (Ljudski vrt)
Drevored Čampi Elisi 1/1 DAnnunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202)
ESSO
Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje)
IP
Ul. F. Severo 2
D’ Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 ERG PETROLI
Nabrežje N. Sauro 14 API
UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
Izšel je
ŠKRAT
Številka 1/1992
PRODAJNE TOČKE: TK — Trst, FORTUNATO — Trst, kiosk na Trgu OBER-DAN, PROSVETNI DOM — Opčine, kioska na OPČINAH, kiosk na PROSEKU, kiosk na KONTOVELU, knjigarna TERČON — Nabrežina, kiosk v KRIŽU in v GORICI.
		
FANTJE IZPOD GRMADE		Društvo slovenskih izobražencev
DEKLIŠKI ZBOR DEVIN		v Trstu
OTROŠKI ZBOR LADIJCA		vabi jutri, 17. t. m., ob 20.30
vabijo ob Dnevu slovenske kul-		na predstavitev knjige
ture na		Ljube SMOTLAK
»SLOVENSKI VEČER V DEVINU«		SPREHODI PO TRSTU
ki bo danes, ob 17. uri na sedežu		Knjigo bo predstavil
pevskih zborov.		prof. Vinko Beličič
		
gledališča		mali oglasi
SSG - Kulturni dom
Danes, 16. t. m., ob 16.00 ponovitev-Cankarjeve drame ROMANTIČNE DUŠE v režiji Vinka Moderndorferja. Abonma RED B.
Ponovitve: v sredo, 19. t. m., ob 20.30 -Abonma RED D; v četrtek, 20. t. m., ob 20.30 - Abonma RED E; v petek, 21. t. m., ob 16. uri - Abonma RED I; v soboto, 22. t.m., ob 20.30 - Abonma RED F in v nedeljo, 23. t. m., ob 16. uri - Abonma RED G.
Gledališče ROSSETTI
Danes ob 16.00 bo na sporedu ponovitev predstave ČUDEŽNO JABOLKO Nicholsona v režiji Giancarla Sbragie.V abonmaju odrezek št. 4B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Zadnja predstava.
Od 6. do 8. marca bo skupina Duetto 2000 predstavila FLOVVERS Lindsaya Kempa. Predstava izven abonmaja. Popust za abonente. Vevljavna Cartateatro 1 niso pa veljavne izkaznice.
Gledališče VERDI
Operna in baletna sezona 1991/92
V	torek, 18. t. m., ob 19. uri ( red H) ponovitev predstave MOJSTRI PEVCI IZ NiiRNBERGA R. Wagnerja. Dirigent Michael Luig, režija Stefano Vizioli. Prodaja vstopnic pri blagajni po običajnem urniku.
Vodstvo gledališča obvešča, da se bodo predstave začele točno ob 19. uri, popoldanske pa ob 15.30, razen sobotne predstave (za red S), ki se bo začela ob 16. uri. Priporočamo točnost, ker bo po pričetku predstave vhod v dvorano gledalcem prepovedan in bodo morali počakati do odmora. Predstava traja 4 ure in 55 minut (vključno z odmorom).
Danes, 16. t. m., ob 16. uri (red D) druga predstava opere IL CAMPIELLO. Režija Paolo Trevisi, dirigent Niksa Ba-reza.
Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
V	četrtek ob 20. uri tretja predstava.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Nocoj ob 16.00 bo na sporedu Piran-dellovo delo IL GIOCO DELLE PARTI. Režija Beppe Navello.
Gledališče Silvio Pellico
Danes, 16. t. m., ob 16.00 bodo v gledališču v Ul. Ananian zadnjič ponovili komedijo Brune Brosolo UNA CORSA AL BURLO v izvedbi gledališke skupine I Grembani.
Gledališče Mlela
Danes ob 17.00 bo na sporedu LISIS-TRATA v izvedbi gledališke skupine II Lumicino. Režija Sidonia Santin Socal.
V	torek, 18. t. m., ob 18. uri bo v gledališču Miela v sodeloanju s tržaško pokrajino in Zadrugo Bonawentura na sporedu Pregled Video plesov. Govorila bo Elisa Vaccarino. Vstop prost.
V	gledališču Miela bo jutri la Cappel-la Underground nadaljevala s pregledom filmskih predstav z naslovom SCHEGGE DI FOLLIA". Spored filmov je objavljen pod rubriko Kino.
ZASTOPNIK	I
mm
LUCIOLI
anna
Ul. Flavia 104-Trst
TF.L. 38.1050
OSMICO je odprla Sonja Strain, Mačkolje — Križpot 84._
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci.
STANOVANJE z vrtom in garažo v tros-tanovanjski hiši v Nabrežini prodam po tržni ceni. Ponudbe poslati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6 — Trst pod šifro »Stanovanje v Nabrežini«.
MIZARJA z obrtniško izkušenostjo iščem. Nudim stanovanje tudi vsej družini. Pisati na Publiest, Ul. dei Montecchi 6 — Trst šifra »Izkušen mizar«.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
PROFESOR nudi inštrukcije iz matematike na vašem domu za vse vrste slovenskih šol. Tel. 003865—32930.
POZOR — iščemo morebitne prejemnike poziva Urada za spravo iz Firenc (Atto di citazione) za poravnavo plačila knjige »99 TEMI E STRUTTURE«, da se nemudoma zglasijo na tel. št. 040—51853.
DAJEM v najem stanovanje dvema starejšima osebama v 2. nadstropju v Ul. Udine. Tel. 228390.
PRODAJAMO sončno stanovanje v Pod-lonjerju, 4 sobe, kuhinja, velika dnevna soba, dve kopalnici, dva balkona, podstrešje in prostor za avto. Telefon 763600.
PRODAM motokultivator znamke Goldoni 14 special, električni vžig, s frezo lm in s prekucne prikolico 200cm x 135cm, nosilnost 10q, v izredno dobrem stanju. Telefon 200539.
PRODAM avtomobil Opel Kadeti GT 1400, letnik '90, prevoženih 26.000 km, v odličnem stanju. Telefon ob večernih urah 220189.
MEDICICINSKA sestra — diplomirana kozmetičarka nudi nego obraza in telesa, odpravljanje celulita ter ročno masažo telesa za boljše počutje in sprostitev. Tel. 003865/26262.
PRIDNA in poštena nudi pomoč v gospodinjstvu dvakrat tedensko. Tel. 003865/75149
MLAJŠA gospa izkušena v gospodinjstvu išče delo dvakrat tedensko. Tel. 003867/71121.
OSMICO odprli smo da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju 123.
GEOMETRA išče gradbeno podjetje. Ponudbe poslati pismeno na Publiest — Ul. dei Montecchi 6, Trst pod šifro »geometer«.
DIPLOMIRANA prevajalka Miriam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v nemščino, italijanščino, slovenščino in obratno. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Telefon 0481—522250.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 16. februarja 1992
JULIJANA
Sonce vzide ob 7.07 in zatone ob 17.32 - Dolžina dneva 10.25 - Luna vzide ob 15.24 in zatone ob 5.39.
Jutri, PONEDELJEK, 17. februarja 1992
SILVIN
PLIMOVANJE DANES: ob 2.14 najnižja -19 cm, ob 7.55 najvišja 43 cm, ob 14.33 najnižja -63 cm, ob 21.07 najvišja 46 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.51 najnižja -27 cm, ob 15.05 najnižja - 65 cm, ob 21.35 najvišja 51 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,8 stopinje, zračni tlak 1024,5 mb narašča, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Valentina Angelini, Milica Miloševič, Riccardo But, Jessica Mascia, Dave Rovelli.
UMRLI SO: 72-letna Anita Viola, 78-letni Guido Ravalico, 72-letni Antonio Cociani, 84-letna Ida Slamich vd. Požar, 79-letna Liberta Fragiacomo, 68-letni Mario Marchi, 87-letni Ludovico Manna, 79-letni Nicolo Deste, 73-letna Lidia Sabadin, 65-letni Giovanni Brunner, 35-let-ni Corrado Salvatore Imbrd, 81-letni Vla-dimiro Micheli, 91-letna Nives Sigon vd. Borghi, 81-letna Natalia Zanetti vd. Riz-zardini, 70-letna Lucia Latti vd. Carli, 82-letna Maria Rovis vd. Eranca.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 16. februarja 1992
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10., Ul. Dante 7, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 225141/225340).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
UL. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
UL. Giulia 14, Erta S. Anna 10, Ul. Dante 7, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7 (tel. 630213).
Od ponedeljka, 17., do nedelje, 23. februarja 1992 Normalen urnik lekarn:
8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Giulia 1 (tel. 635368), UL. Zorutti 19 (tel. 766643), Žavlje (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. ZOrutti 19, Korzo Ita-lia 14, Žavlje (tel.232253).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Korzo Italia 14 (tel. 631661).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
	LOTERIJA				
BARI	2	69	82	37	44
CAGLIARI	6	84	13	8	86
FIRENCE	86	16	6	59	58
GENOVA	3	74	50	85	8
MILAN	81	56	42	48	62
NEAPELJ	68	4	67	21	77
PALERMO	24	61	12	82	3
RIM	6	63	49	88	68
TURIN	2	80	67	17	87
BENETKE	10	62	6	14	43
	ENALOTTO				
112 1	2 2 1	1	1	1 1	2
KVOTE:					
12	311.740.000,-					
11	3.962.000.-				
10	243.000,-				
nedeljski televizijski in radijski sporedi
r~^ rai 1_____________________
6.55	Varjete: Evropa Evropa
7.45	Dok.: Kvarkov svet
8.30	Variete: La banda delto Zecchino
10.00	Zelena linija
10.55	Maša
11.55	Aktualno: Parola e vita
12.15	Zelena linija
13.00	Aktualno: TG ob enih
13.30	Dnevnik
14.00	Toto-TV Radiocorriere
14.15	Variete: Domenica in... (vodijo Pippo Bando, Loli-ta Morena, R. Berge, N. Frassica), vmes vesti in (18.10) 90. minuta
19.50	Vreme in dnevnik
20.25	Športne vesti
20.40	TV film: Un milione di miliardi (kom., It. 1988, r. G. Albano, i. Johnny Do-relli, Umberto Caglini)
22.20	Športna nedelja, vmes (23.00) kratke vesti
23.50	Šport: Zona Cesarini (vodi Gianni Mina)
0.30 Dnevnik in vreme
1.00	Zimske olimpijske igre: umetnostno drsanje
2.00	Film: II bersaglio (krim., Fr. 1982, i. A. Delon)
3.30	Nočni spored
CANALE 5_______________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nabožna oddaja
9.15	Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar)
10.15	Aktualno: Reportage (vodi Marina Blasi)
11.45	Dokumentarec: L arca di Noe (vodi Licia Colo)
12.30	Glasbena oddaja: Šuper-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5
13.45	Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini)
18.10	Nanizanka: Časa Vianello - La rapina
18.40	Variete: Buona domenica
20.00	Dnevnik TG 5
20.30	TV film: Piazza di Spagna (kom., It. 1991, r. Florestano Vancini, i. Lorella Cuccarini, Serena Grandi, Fabio Testi, E.M. Salerno)
22.30	Variete: Rivediamoli
23.00	Aktualno: O nanizanki Le virtu di Edera, 23.00 Non-solomoda, 23.30 Italia do-manda
24.00	Dnevnik TG 5 0.30 Šport: Veliki golf
1.35	Nan.: Simon Templar
2.10	Programi non stop
RAI 2
7.00	Risanke in nanizanke
7.55	Aktualno: Mattina 2 (vodita Alberto Castagna in Isabel Russinova)
10.00	Jutranji dnevnik
10.05	Variete: Cirkus
10.30	Aktualno: Giorno di fes ta
11.30	Šport: Prima che sia gol
12.00	Aktualno: Fuori onda
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Diogenes in vreme
13.45	Variete: Ciao weekend (vodita Giancarlo Magalli in Heather Parisi)
18.00	Športno popoldne
18.00	Rubrika o zimskih športih in o Olimpijskih igrah
18.40	Nogomet A lige
19.45	Vreme in dnevnik
20.00	Rubrika: Domenica sprint
21.10	Nanizanka: Beautiful
22.20	Aktualno: Scrupoli (vodi
Enza Sampo)
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Vremenska napoved
23.35	Rubrika o protestantizmu
0.05 Dok.: Rdeča nit (vodi Gianni Bisiach)
0.20 TV film: Umor bratov Rosselli (zgod., It. 1980)
1.30	Film: Mille miliardi di dollari (dram., Fr. 1981)
RETE 4__________________
8.00	Nabožna oddaja
8.20	Nanizanka: I Jefferson
8.50	Rubrika o parlamentu
9.30	Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani)
10.55	TG 4 vesti
11.55	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomeriggio
13.45	Nadaljevanke: Sentieri,
14.45	La donna del mistero,
16.55	General Hospital,
18.00	La passione di Tere-sa, vmes (17.50) TV 4 vesti
19.40	Nadaljevanki: Primavera (i. Fernando Carillo), 20.20 La mia seconda madre
22.25	Nadaljevanka: Dallas - II tempo non si cancella
23.25	Nedeljski koncert: Die Ro-senkavalier Suite (R. Strauss, Filharmonični orkester Scale, dir. Georges Pretre)
0.15 Nanizanki: Marcus Welby,
1.051	Jefferson
1.40	Film: Italian Secret Service (kom., It. 1968, r. Luigi Comecini, i. Nino Manfredi, Gastone Moschin)
4.00	Nočni spored
^ RAI 3	|
7.05	Nanizanka: Delvecchio
7.55	Drobci
8.10	Potni list za Evropo
8.55	Zimske olimpijske igre: dvosedežni bob, moški biatlon 4 x 7,5, moški superveleslalom
13.25	Aktualno: USA e getta
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Variete: Girone alVitalia-na (vodi A. Barbato)
17.00	Film: I pirati dei sette mari (pust., ZDA 1953, r. Sidney salkow, i. John Payne, Donna Reed)
18.40	Vreme in Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Risanke: BlobCartoon
20.30	Film: Legami! (dram., Šp. 1990, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas)
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Aktualno: Babele
23.50	Film v originalu: Mancia competente (kom., ZDA 1932, r. E. Lubitsch, i. Mi-riam Hopkins)
1.20	Filmske novosti
1.30	Variete: Fuori orario
ITALIA 1_______________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Bim Bum Bam in risanke
10.15	Šport: Calciomania (vodijo Luana Colussi, Cesare Ca-deo, Maurizio Mosca)
11.30	Odprti studio
11.45	Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 12.35 Vodič nogometnega prvenstva (vodita Sandro Piccinini in M. Mosca)
13.00	Nanizanki: Streethawk - II falco della strada - L'insos-pettabile
14.00	Odprti studio
14.15	Šport: Domenica stadio
18.00	Nanizanka: MacGyver - La piana del falco (i. Richard Dean Anderson)
19.00	Odprti studio in vreme
19.30	Variete: Benny Hill Show
20.30	Variete: Scherzi a parte (vodita Teo Teocoli in Gene Gnocchi)
22.00	Šport: Pressing (vodijo Rai-mondo Vianello, Kay San-dvik, Omar Sivori)
23.30	Variete: Mai dire gol (z Gi-alappas Band)
24.00	Studio šport 0.30 Odprti studio
1.05	Nočni spored
T	TV Slovenija 1	|
8.25	Otroška matineja: Živ Žav, 9.20 Superbabica
9.45	Srečanje zborov
10.15	Križkraž (pon.)
11.30	Obzorja duha
12.00	Poročila
12.05	Ljudje in zemlja
12.35	Domači ansambli
14.30	Film: Divji zahod (fant., ZDA 1973, r. Michael Crichton, i. Richard Benjamin, Yul Brynner)
15.55	Napovednik
16.00	Nad.: Edourad in njegove hčere (Fr., i. P. Mondy)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Film: Vsi božji otroci (dram., ZDA 1980)
18.40	TV Mernik
18.55	Knjižne novosti
19.05	Risanka
19.13 Napovednik in loto
19.30	Dnevnik, vreme in šport
19.55	Zrcalo tedna in Zdravo
21.15	Dok.: Državno nadzorstvo
22.05	Dnevnik, vreme in šport
22.30	Napovednik
22.35	Sova, vmes nanizanka Ko se vname star panj in nad. Mož, imenovan Sokol
24.00	Video strani
ODEON___________________
13.00	Risanke: Minit
13.30	Nan.: Stazione di polizia,
14.30	Lo sceriffo del Sud
15.30	Nedelja s Happy End
16.30	Film: Preferisco la vacca (kom., ZDA 1946, i. Danny Kaye, Virginia Mayo)
18.00	Nan.: Rosa selvaggia
19.30	Risanke: Flori di zucca
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: Giuditta e Oloferne (zgod., It. 1958, r. Fernando Cerchio, i. Massimo Girot-ti, Isabel Corey)
22.15	Film: I pompieri di Viggiu (glas., It. 1949)
TMC_____________________
8.00	Risanke in nanizanke
10.00	ZOI: moški biatlon 4 x 7,5, dvosedežni bob, moški superveleslalom
13.15	Papežev blagoslov
13.30	Glasba: Paul Simon
14.00	Variete: Qui si gioca
15.00	Zimske olimpijske igre: skoki 120 m
17.10	Nan.: Autostop per il cielo - Non e mai troppo tardi
~pP) TV Koper________________
13.00	Nadaljevanki: Rayanovi,
13.20	Amandoti
14.00	Film: LiT Abner (glas., ZDA 1960, r. M. Frank)
16.00	Otroški program
16.50	Nad.: Prepričevanje
17.40	Zgodovina pop glasbe
18.20	Aktualno: Meridiani
19.00	TV Dnevnik - Vsedanes
19.25	Risani film
20.30	Film: Ovinek smrti (dram., ZDA 1978, i. R. Hatch)
22.05	Žrebanje lota in dnevnik
22.20	Nanizanka: Swat
23.10	Zgodovina pop glasbe
f TV Slovenija 2
9.40	ZOI: moški biatlon 4x7,5 km, 12.00 moški superveleslalom, skoki 120 m
16.05	Sova, vmes nad.
17.05	Zimske olimpijske igre
19.00	Sova, vmes nanizanka
Murphy Brown
19.30	TV Dnevnik HTV
19.55	Dok.: Potovanja
20.50	ZOI: hokej Kanada-SND, biatlon, superveleslalom, skoki 120 m, umetnostno drsanje - plesni pari
1.00	Yutel
18.10	Film: Stella solitaria (vestern; ZDA 1951, r. V. Sher-man, i. Clark Gable, Ava Gardner)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Šport: Golagoal (vodita Alba Parietti, Jose Altafini)
22.30	Zimske olimpijske igre: umetnostno drsanje, 0.30 hokej na ledu Kanada-CSI
2.15	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
8.00	Telefriuli non stop
13.00	Športne napovedi
13.30	Variete: Serade furlane, vmes športne vesti
16.45	Rubrika: Občina
18.45	Športne vesti
20.30	Nan.: Gliocchi dei gatti
21.30	Rubrika o motorjih
22.00	Nad.: VVhite Florence
22.30	Športne vesti
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: SOS za Veroniko (L. Susič); 10.40 Soft mušic;
11.00	Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; ; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Radijski dokumentarec: Franc in njegovi - Karel 1920-1930 (M. Uršič, 7. del); 14.45 Potpuri; 16.00 Šport in glasba;
17.30	Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila;
5.10	Koledar; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 7.45 Duhovna misel; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Amaterski zbori pojo; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna ter oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem: glasba, pregled športnih vesti; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.00 Pregled športnih vesti; 16.30 International mušic news; 17.00 Pregled športnih vesti; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd - Horoskop; 7.30 Nedeljske pesmi;
8.00	Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna;
9.00	V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna - Nedelja v gledališču; 10.40 Družinski svet; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val.
rc rai 1_____________________
6.55	Aktualno: Unomattina
10.00	Dnevnik in Gospodarstvo
10.25	Nan.: Guglielmo Tell
11.00	Kratke vesti iz Milana
11.05	Dok.: I grandi fiumi
12.00	Variete: Piacere Raiuno, vmes (12.30) kratke vesti
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Variete: Piacere Raiuno
14.30	Otroška oddaja
15.00	Risanke: Hallo Kitty
15.30	Velike razstave
16.00	Mladinski vaiete: Big!
17.30	Nabožna oddaja
18.00	Kratke vesti
18.05	Variete: Vuoi vincere?
18.30	Aktualno: Ora di punta
19.35	Aktualno: Una storia
19.50	Vreme in dnevnik
20.40	TV film: Un milione di miliardi (kom., It. 1988, r. G. Albano, i. J. Dorelli)
22.20	Nanizanka: Hitchcock
22.45	Dnevnik in Emporion
23.15	Dok.: Nekoč je bila SZ -Od Ljenina do Gorbačova
24.00	Dnevnik in vreme 0.30 Danes v Parlamentu 0.40 Filmske novosti
0.50 ZOI: umetnostno drsanje, skoki 90 m (komb.)
1.50	Rubrika opolnoči
^ RAI 2	|
7.00	Nanizanke in risanke
8.45	Ne samo o kmetijstvu
9.00	Dok. DSE: Campus
10.00	Rubrika o protestantizmu
10.30	Film: Eran trecento... (dram., It. 1952)
11.45	Kratke vesti
11.50	Zimske olimpijske igre: ženski superveleslalom
13.00	Dnevnik
13.30	Gospodarstvo in vreme
13.45	Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara
15.35	Rubrike: Tua, Kronika v živo, 17.00 Diogenes
17.25	Kratke vesti iz Milana
17.30	Oddprti prostor
17.55	Rock cafe in šport
18.20	Nanizanka: Miami Vice
19.10	Nad.: Beautiful
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Nan.: L'ispettore Derrick -Morte al limite del bosco
21.35	Aktualno: Mixer, il piacere di saperne di piu
23.15	TG 2 - Pegaz
23.55	Nočni dnevnik
24.00	Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe
0.10 Proza: Il pane di časa (J.
Renard, i. P. Villoresi)
0.55 Nočni spored
^ RAI 3	|
9.45. Zimske olimpijske igre: ženki tek 4x5 km
11.30	Smučanje: Trofeja Topoli-no
12.00	Krožek ob 12
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Dokumenti: Mladi v demokratični Italiji, 15.15 Progetto Venezia
15.45	Šport: otvoritev turnirja Coppa Carnevale, 15.50 nogomet C in B lige, 17.00 deželni nogomet
17.45	ZOI: hokej Finska-Italija
18.40	Rubrika o zimski olimpijadi, nato vreme
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Variete: Blob
20.20	Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato
20.30	Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi)
22.30	Dnevnik - ob 22.30
22.45	Variete: Avanzi
23.50	Nanizanka: Hitchcock -Delitto perfetto (1957)
0.20 Drobci: TRIBU'ni 0.45 Dnevnik in vreme
1.10	Variete: Fuori orario
f Žr TV Slovenija 1	|
9.10	Spored za otroke: Plešoči osliček
10.20	Nad.: Karkoli drugega bi bilo pohlepno
11.10	TV Mernik (pon.)
11.30	Utrip (pon.)
11.45	Zrcalo tedna (pon.)
12.00	Poročila
16.45	Napovednik
16.50	Video strani
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Slovenska kronika
17.20	Spored za otroke: Radovedni Taček - Hiša, 17.35 Jelenček
18.05	Obzorja duha
18.40	Dok.: Boj za obstanek
19.05	Risanka in Napovednik
19.30	Dnevnik, vreme in šport
20.05	Nanizanka: Ženske in moški (i. Beau Bridges, E. McGovern)
20.35	Dosje
21.20	TV drama: Eden za vse (r. Hartmaut Griesmayr)
22.15	Dnevnik, vreme in šport
22.50	Napovednik
22.55	Sova, vmes nad. Mož, imenovan Sokol in nan. Zvezdne steze - Star Trek
0.30 Video strani
f~PP) TV Koper
13.00	Nadaljevanki: Rayanovi,
13.20	Amandoti
14.00	Film: Ovinek smrti
15.30	Dok.: Leta presenečenja
16.00	TV Novice - Oresedici
16.10	Otroški spored
17.00	Nanizanka: Swat
17.50	Zgodovina pop glasbe
18.30	Studio 2 in Odprta meja
19.00	TV Dnevnik
19.25	Nadaljevanki: Rayanovi,
19.45	Amandoti
20.30	Športni ponedeljek
21.00	TV glasba: Accordi
21.30	Nad.: Princ regent
22.30	TV Dnevnik Vsedanes
22.40	Film: Zgodba iz podzemlja (dram., ZDA 1950)
TV Slovenija 2
9.40	ZQI: ženski tek 4 x5 km
11.30	Euroritem (37. odd.)
12.00	ZOI: ženski superveleslalom, skoki 90 m (ekipno)
16.00	Sova, vmes nanizanki
17.20	Zimske olimpijske igre
19.00	Videošpon in Napovednik
19.30	TV dnevnik Koper
20.05	Žarišče
20.30	ZOI: hokej Švedska-ZDA, umetnostno drsanje
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 8.40 Orkestri; 9.00 Evergreeni; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska;
10.10	Koncert; 11.30 D. FeigeTin njegovi spisi; 11.50 Melodije; 12.00 Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Naša pesem: MePZ Cantemus; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Veselo na otroškem valu; 15.00 Orkestri; 15.30 Rodinov poljub; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Ob 50-letnici drugega tržaškega procesa; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 3.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.30 Dnevnikov odmev; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
CANALE 5________________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Aktualno: zakulisne zanimivosti nadaljevanke I segreti di Edera
9.05	Film: La contessa scalza (dram., It.-ZDA 1954, r. J.L. Mankievvicz, i. Ava Gardner, Humphrey Bogart)
11.50	Kviz: Il pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
12.40	Variete: Non e la RAI
13.00	Dnevnik TG 5
14.30	Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale,
15.30	Ti amo parliamone (vodi Marta Flavi)
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi),
19.00	La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Variete: Striscia la notizia
20.40	Film: Gremlins (fant., ZDA 1984, r. Joe Dante, i. Phoe-be Cates, Zach Galligan)
22.50	Nanizanka: Časa Vianello - La diagnosi precoce
23.20	Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5
1.25	Variete: Striscia la notizia
1.40	Programi non stop
RETE 4___________________
7.55	Dober dan, prijateljica
8.00	Nad.: Cosi gira il mondo,
8.25	La mia piccola solitu-dine, 9.00 La valle dei pini,
9.35	Una donna in vendita
10.30	Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti
Id.45 Nadaljevanka: Stellina
12.20	Otroški variete: Ciao Ciao
13.30	TG 4 vesti
13.40	Variete: Buon pomeriggio
13.45	Nad.: Sentieri, 14.45 Seno-ra, 15.15 Vendetta di una donna, 15.45 La mia seconda madre, 16.20 Cristal,
17.20	Febbre d'amore
17.50	TG 4 vesti
18.00	Aktualno: Ceravamo tanto ama ti
18.30	Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi)
19.15	Nad.: Dottor Chamberlain,
19.35	Primavera
20.30	Nadaljevanki: Manuela,
21.30	La mia seconda madre (i. Gina Moret)
22.30	Variete: Buonasera
23.30	Aktualno: zanimivosti o nad. I segreti di Edera
24.00	Film: Ossessione di donna (dram., ZDA 1959, r. H. Hat-haway, i. Susan Hayward)
1.40	Nočni spored
ITALIA 1________________
6.30	Odprti studio
7.00	Otroški variete: Ciao ciao in risanke
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky -Non fidatevi di Orso gri-gio, 9.30 Chips - Addestra-mento al pronto soccorso,
10.30	MagnumP.I.
11.30	Odprti studio
11.45	Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.00	Odprti studio
14.30	Variete: Mai dire gol
15.00	Nanizanke: La bella e la bestia, 16.00 Magnum P.I. -Transizioni, 17.00 A-Team - Ancora una volta, 18.00 MacGyver - La famiglia Coltons
19.00	Odprti studio
19.30	Studio šport in vreme
19.40	Kviz: Il gioco dei 9
20.30	Film: Nessuno e perfetto (kom., It. 19811, r. P. F. Campanile, i. Renato Poz-zetto, Ornella Muti)
22.30	Aktualno: Lezioni damore (vodita Giuliano Ferrara in Anselma DelLOlio)
0.30 Odprti studio
0.50 Studio šport
1.05	Programi non stop
ODEON_________________
13.00	Risanke
15.30	Nad.: Happy end
16.30	Film: Shangai Express (pust., 1932, i. Marlene Di-etrich, Clive Brook)
18.00	Nad.: Rosa selvaggia
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Le rocambolesche avventure di Robin Hood
20.30	Film: Agenzia omicidi (kom., ZDA 1984, r. A. Har-vey, i. Katharine Hepburn)
22.15	Film: Testimone forzato (krim., 1983, r. R. Rebibo)
TMC____________________
8.30	Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini delVArizona
10.00	Film: Emergenza (dram., VB 1963, r. F. Searle)
11.15	Nad.: Vite rubate
12.05	Zimske olimpijske igre: ženski superveleslalom
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.30	Risanke
15.00	Film: L ombra del dubbio (dram., ZDA 1943, r. A. Hitchcock, i. Teresa VVright)
17.00	Rubrika: Ženska TV
18.30	Nanizanka: Matlock
19.30	Sportissimo '92
20.00	Vesti: TMC News
20.30	ZOI: umetnostno drsanje
23.00	Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti)
24.00	Vesti: TMC News
0.20 Rubrika o motorjih: Crono 0.30 ZOI: hokej Finska-Italija
2.30	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI_____________
11.45	Telefriuli non stop
14.00	Dok.: Avstralija
16.00	Kratke vesti
17.00	Ena rastlina na dan
17.30	Nad.: VVhite Florence
18.05	Nad.: La padroncina
19.00	Večerne vesti
19.30	Rubrika o obrtništvu
20.00	Risanke
20.30	Šport: košarka
22.15	Nan.: Pronto emergenza
22.45	Nočne vesti
23.15	Čakajoč na polnoč
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
7.30, 14.30, Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki;
7.00	Horoskop; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 RK o aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Klasična glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili;
12.00	Pogovor z odvetnikom in Ostal1 Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri.
Včeraj se je začel 20. izredni pokrajinski kongres PSI
Cilj je zagotovitev novega vodstva po devetmesečni komisarski upravi
V konferenčni dvorani razstavišča se bo danes nadaljeval in zaključil 20. izredni pokrajinski kongres socialistične stranke. Začel se je včeraj dopoldne ob udeležbi petinosemdesetih delegatov in številnih gostov, predstavnikov strank, ustanov in organizacij, parlamentarcev PSI iz naše dežele, predstavnikov stranke v deželnem svetu in odboru ter ob prisotnosti poslanca Giusyja La Ganga, člana osrednjega tajništva PSI in odgovornega za krajevne uprave ter senatorja Santinija, ki je dobrih devet mesecev, po znanih sporih in razprtijah, vodil stranko.
Kongres naj bi pomenil mejnik v delovanju stranke, tako kar zadeva novo vodstvo, še bolj pa kar zadeva vlogo stranke v vidu skorajšnjih političnih volitev in deželnih volitev prihodnje leto. Kongres ni izrednega pomena samo spričo okoliščin, oziroma formalnosti, kako je bil sklican. Njegova izrednost je v tem, da se odvija na začetku volilne kampanje, ki bo v bistvu trajala več kakor eno leto.
Zato je toliko bolj pomembno, kakšno stopnjo akcijske enotnosti bo v prihodnjih tednih in mesecih uspelo zgraditi novemu tajniku in novemu pokrajinskemu vodstvu.
Kakor smo že poročali je bila do zdaj za mesto pokrajinskega tajnika javno predložena le kandidatura Franca Stacula, dolgoletnega župana v Medeji, sicer pa vsestransko angažiranega človeka. Stacula so na to mesto predlagali predstavniki leve struje v stranki, dalje pripadniki Craxijeve linije in pa somišljeniki deželnega svetovalca Blasiga. Ti so predstavili tudi kongresni dokument št. 3. Značilnost drugih dveh kongresnih dokumentov je v tem, da poleg splošnih smernic, ne povesta, kdo naj bi sicer splošno zaželeno spremembo izpeljal.
Večina delegatov se je na sekcijskih kongresih opredelila za kongresni dokument št. 3.
Včerajšnje dopoldansko zasedanje je bilo v glavnem formalnega značaja, s pozdravi gostov, oziroma predstavnikov političnih strank, deželnega tajnika PSI Zanfagninija, komisarja Santinija in poslanca La Ganga. La Ganga je pojasnjeval splošno strategijo stranke, na državni ravni, usmerjeno v obvladovanje gospodarske recesije. Santinijev poseg je zadeval predvsem urejanje razmer in odnosov v stranki, z različnih aspektov zanimiv je bil poseg deželnega tajnika Zanfagninija, ki je med drugim napovedal, da bo Gorica še v tem letu prizorišče mednarodne konference socialističnih in socialdemokratskih strank iz območja Alpe — Adria o novih oblikah sodelovanja.
Popoldanski del zasedanja je bil v celoti namenjen razpravi, ki jo je začel Gianluigi Devetag z obravnavo široke palete vprašanj, vključno prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti, zaključil pa deželni odbornik in podpredsednik deželnega odbora Fer-ruccio Saro, ki je glavnino svojega posega osredotočil na nove možnosti in izzive gospodarskega razvoja Goriške, deloma pa na obravnavo vprašanja enotnosti dežele in s tem vprašanjem povezanih problemov.
V imenu slovenske komisije je spregovoril arh. Jože Cej, ki je poleg splošnih vprašanj, razpravljal tudi o specifični problematiki zaščitnega zakona, o čemer bo sicer govor tudi danes.
Na mladinsko problematiko je ppozoril Aleš Cej, medtem ko je Slavka Bacci SegariČ opozorila na zamude pri navezovanju gospodarskih stikov s Slovenijo in Hrvaško. V razpravo je posegel tudi Lanfranco Zucalli, oblikovalec kongresnega dokumenta št. 2 ter še enkateri drugi.
Kongres se bo nadaljeval danes dopoldne.
Franco Juri tudi v Gorici predstavil svojo zbirko vinjet »Slavna naša zgodovina«
Franco Juri
Na povabilo SKGZ in ZSKD je predsinočnjim prišel v Gorico znani javni in kulturni delavec Franco Juri, da bi predstavil svojo knjigo vinjet »Slavna naša zgodovina«. Gre za karikature, ki jih je objavil v zadnjih dveh letih v ljubljanskem Delu. Knjigo je izdala Liberalde-mokratska stranka, na kandidatnih listah katere je bil Juri na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji izvoljen v slovensko skupščino, zdaj pa je izšla že v drugi izdaji, saj je prva takoj pošla.
»Svojo knjigo sem predlagal ministru za šolstvo Venclju, naj jo uvede v šole kot obvezno čtivo,« je
malo za šalo malo zares povedal Juri v konferenčni dvorani Palače hotela. »Ironija je namreč izredno močno obrambno sredstvo proti fanatizmu. Menda Walter Benjamin je nekoč zapisal, da ko bi Italijani in Nemci v tridesetih letih imeli kaj več smisla za humor, si ne bi privoščili Mussolinija in Hitlerja. Ironija je posebno zdravilna v takšnih prelomnih časih, kot so naši, ki so polni novih možnosti, a tudi pasti in nevarnosti,« je pristavil.«
Juri je ob predstavitvi spregovoril tudi kot javni delavec in pripadnik italijanske manjšine v Istri. Med drugim je obžaloval, da se je v zadnjih časih Unija Italijanov kritično obregnila ob Slovence v Italiji zaradi memoranduma o zaščiti manjšin.
razna obvestila
KD Sovodnje vabi na kulturno prireditev Naš poklon Prešernu danes ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Društvo F. B. Sedej iz Števerjana vabi na predstavitev knjige Naravne znamenitosti Posočja, ki bo jutri ob 20. uri v Sedejevem domu v Števerjanu.
Družba se dobi danes ob 14. uri pri Pevmskem mostu.
Kmečka zveza sporoča, da se bo 25. t.m. ob 19.30 začel tečaj za pridobitev dovoljenja za uporabo sredstev proti škodljivcem. Tečaj, bo v na sedežu društva Briški grič v Števerjanu (Bukovje št. 6). Vpisovanje na sedežu KZ, Ul. Malta 2.
Obsegala bodo tri koncerte v gledališču Verdi
Tudi letos Jazzovska srečanja pa čeprav v skromnejši obliki
»Osumljeni« bivši župan Scarano zvrača krivdo na Del Bena
Kdo je na občini ustavil pismo v zvezi z varianto za obvoznico?
Čeprav v nekoliko skromnejši obliki, bo Gorica tudi letos gostila Jazzovska srečanja. Tretja izvedba te prireditve bo obsegala tri koncerte, ki se bodo zvrstili 10. in 23. marca ter 13. aprila, vedno v gledališču Verdi. Nastopili bodo po kronološkem vrstnem redu Kenny VVerner Ouintet, duo Paul Bley & Gary Peacock ter Cedar Wal-ton Ouartet.
Jazzovsko revijo sta včeraj predstavila na tiskovni konferenci na goriš-kem županstvu goriški občinski odbornik za kulturo Rodolfo Žiberna in glasbeni organizator Giancarlo Velli-
Sekcija SSk iz Števerjana iskreno čestita
MIRKU MUŽIČU
ob 80-letnici.
Čestitkam se pridružuje društvo F. B. Sedej.
18. februarja bo praznoval 90. rojstni dan bivši števerjanski župan HERMENEGILD PODVERŠIČ Iskreno mu čestitata
Sekcija SSk Števerjan in društvo F. B. Sedej
Edija Gergoleta in Glorio Giuricin je 12. t.m. osrečilo rojstvo malega
JANA
Z njimi se veselijo Kraški krti.
sig. Prvi je povedal, da so morali revijo reducirati na tri koncerte zaradi finančne stiske, v kateri se nahaja občinska uprava, poudaril pa je, da je vendarle važno ohraniti prireditev pri življenju, tako da se bo lahko razcvetela v boljših časih. Vellisig pa je predvsem predstavil jazziste, ki bodo lestos nastopili, in dejal, da gre vsekakor za zelo kakovostne umetnike. Omenimo naj še, da bo prireditev finančno podporla družba Philip Morris.
Na goriškem županstvu so včeraj ustanovili Odbor za Osijek, ki bo vsaj za zdaj predvsem zbiral denar-za obnovitev otroškega vrtca v tem hrvaškem mestu, ki ga je JA posebno hudo opustošila. Odboru predseduje župan Erminio Tuzzi, podpredsednik pa je predsednik kluba ACI Francesco Moise.
Člani odbora so občinski svetovalci in občani, ki so pred nedavnim obiskali Osijek, da bi tamkajšnjim oblastem izrazili solidarnost in postavili temelje za morebitno pobratenje tega hrvaškega mesta z našim. Osiješki predstavniki so goriško delegacijo seznanili s težkimi razmera-
Goriški občinski svet se po izvolitvi župana Tuzzija še ni sestal (po napovedih naj bi se šele 24. februarja) in že je na občini izbruhnila nova afera. Gre za neodposlano pismo Deželnemu tehničnemu odboru v zvezi s sporno zahodno obvoznico pri Štandrežu. S pismom naj bi občina zahtevala še nekaj časa za predložitev pripomb k urbanistični varianti št. 28, ki bi omogočila gradnjo obvoznice. Pismo sta pripravila ob-
rni v Osijeku in tedaj je tudi padel predlog, da bi Gorica pomagala obnoviti porušen otroški vrtec. Odbor za Osijek vabi posameznike in organizacije, naj radodarno prispevajo v ta namen, in sicer na tekoči račun 13612/2 pri Goriški hranilnici (CRG) pod nazivom »Comitato pro Osijek«.
Boni do 29. t. m.
Goriška trgovinska zbornica obvešča, da je mogoče dvigniti prvi sveženj bonov za bencin po znižani ceni za leto 1992 najpozneje do sobote, 29. t. m.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v TRSTU
v sodelovanju s slovensko sekcijo občinske knjižnice v Ronkah in osnovno šolo iz Romjana prireja otroško urico
»CICIBANOV KOS NA OBISKU«
Ilustrator in urednik Cicibana Božo Kos, bo naš gost v petek, 21. t.m., ob 10. uri v otroškem oddelku občinske knjižnice v Ronkah, Trg Unita 1.
činska funkcionarja in naj bi ga že bil podpisal podžupan Del Ben. 7. januarja naj bi takrat že bivši župan Scarano ustavil pismo in dal sporočiti na Deželo, naj kar odobrijo varianto, češ da občina nima več pripomb. Scarano je sicer včeraj izjavil, da pisma ni ustavil on, pač pa podžupan Del Ben. Kakorkoli že pa je pričakovati vročo polemiko, saj bi se o zadevi moral izreči občinski svet, tako pa mu je bila preprečena možnost, da bi vnesel popravke k načrtu za obvoznico.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska 1, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 9. do 15. februarja 1992:
RODILI SO SE : Simona Rizzuto, Dolores Hlede, Giulia Proto, Mario martella, Fabio Mian, Elisa Seculin, Andrea Scar-lata, Mattia Gazzetta.
UMRLI SO: 49-letni Llaftiu Petrit, 60-letni upokojenec Carlo Grion, 85-letna gospodinja Maria Zanini, vd. Bandelli, 62-letni zapriseženi čuvaj Oreste Gur-tner, 79-letna upokojenka Fides Dibarbo-ra, 94-letna upokojenka Gisella Visintin, 74-letni upokojenec Ruggero Moratti, 80-letna upokojenka Ana Uršič, vd. Sardoč, 84-letna gospodinja Zoe Furlan, vd. Fa-nari, 94-letna upokojenka Erminia Martin, 74-letni upokojenec Carlo Gastic, 62-letni upokojenec Silvano Toso, 64-letni upokojenec Evelino Forchiassin, 97-letna upokojenka Rozalija Klanjšček, vd. Ska-tinšek, 64-letni upokojenec Ottavio Bla-sizza, 83-letna upokojenka Libera Marco-vich, 87-letna gospodinja Maria Butko-vich, vd. Zei, 61-letni uslužbenec Giuseppe Coclig, 62-letni uslužbenec Armando Colotti, 90-letna gospodinja Angela Bordon, vd. Scarel.
OKLICI: delavec Boris Zavadlav in uslužbenka Serena Zorn, karabinjer Stefano Simpolo in uslužbenka Barbara Azzano.
Občinska knjižnica v Doberdobu bo
v torek, 18. t.m., zaprta.
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da zapade rok za prijave za pustovanje v sredo, 19. t.m., prijave za izlet ob 8. marcu pa sprejemajo še do 26. t.m.
V Katoliški knjigarni bodo v torek, 18. t.m., ob 18. uri predstavili pesniški zbirki Narava, moj najlepši svet, Tonce Breščak in Domovina, Tee Breščak.
KD Briški grič priredi v soboto, 22. t.m., ob 20.30 večer v počastitev kulturnega praznika. Na sporedu recitacije, pevske točke in odprtje etnografske razstave.
čestitke
Danes se bo MERI veselila, saj bo 20 svečk na torti ugasnila. Da bi "Minko" počasi vozila in vedno dobre volje bila, so želje tvojih kolegov, prav iz srca.
kino
Gorica
VITTORIA 15.30-17.30-19.45-22.00 (jutri 19.45-22.00) »Mississippi masala«. Rež. Mira Nair.
CORSO 15.30-22.00 »La famiglia Ad-dams«. A. Huston in C. Loyd.
VERDI 15.00-22.00 »JFK. Un caso ancora aperto«.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Billy Bathga-te«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Kraljevi ribič«.
SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Rešitelji v Avstraliji« (amer. ris.), 20.00 »Razpuščena (amer erot.)«.
pogrebi
Jutri ob 9.30 Maria Zanini, vd. Bandelli in bolnišnice Janeza od Boga v stolnico in na glavno pokopališče, ob 11. uri Oreste Gurtner iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ane in na glavno pokopališče, ob 11. uri Arcide Borgino na glavnem pokoplaišču (prihod krste iz Trsta), ob 14. uri Ferruccio Candutti na glavnem pokopališču (prihod krste iz Trevisa).
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega
Antona Klanjščka
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
SVOJCI
Revma, 16. februarja 1992
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Brune Zotti
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Štandrež, 16. februarja 1992
SOCIALISTIČNA STRANKA ITALIJE GORIŠKA FEDERACIJA
\\m
PCKPAJENSK!
KCNCPES
GORICA
danes, 16. FEBRUARJA 1992 ob 9.00 uri
KONFERENČNA DVORANA SEJMIŠČA ESPOMEGO -ul. della Barca, 15-
Prisotni bodo parlamentarci PSI dežele Furlanije-Julijske Krajine
Vabljeni otroci iz vrtca in osnovne šole
ODBOR GORIŠKIH STARŠEV
vabi na tradicionalno
Pustovanje
v soboto, 29. Lm., ob 21. uri v telovadnici Katoliškega doma v Gorici
Igra ansambel PLUT; dobro založene mize in bar...
Nogrojevonje najlepših mask:
— posamezniki
— najlepši pori
— najštevilnejše skupine
Prijave za tekmovanje ob dvigu vabila. Vstop samo z vabili. Dobite jih v Katoliški knjigarni, Roman baru, trgovini Kosič Andrej, v trgovini Terpir, (Ul. Duca d Aosta), v zlatarni Šuligoj (Ul. Carducci). Pohitite!
Odbor za Osijek zbira denar za obnovitev otroškega vrtca
Zaključil se je rok predvpisov v šole vseh stopenj
V prvih razredih bo jeseni spet nekaj učencev Nazadovanje v osnovnih šolah in na nižji srednji
V razpredelnicah objavljamo podatke o predvpisih v prve razrede otroških vrtcev s slovenskim učnim jezikom, osnovnih šol ter nižjih in višjih srednjih šol na Goriškem v šolskem letu 1992/93, ob njih pa še podatke o vpisih v prve razrede istih šol v tekočem šolskem letu 1991/92. Navedene številke in njih neposredna medsebojna primerjava so same po sebi dovolj zgovorne, zato se bomo tu omejili na nekaj najosnovnejših pripomb in pojasnil.
Najprej naj poudarimo, da so predvpisi, ki so se kot vsako leto zaključili 31. januarja, sami po sebi nedokončne narave. Šole so jih v zadnjih časih sistematično uvedle zato, da bi lažje načrtovale svojo dejavnost, da bi vsaj z nekajmesečno prednostjo lahko prilagodile svojo ponudbo (osebje in opremo) povpraševanju (številu učencev oziroma dijakov). Seveda pa bodo morali starši oziroma dijaki po koncu sedanjega šolskega leta in pred začetkom prihodnjega predvpise potrditi. Časa bodo tedaj imeli do 3. julija. Razume se, da bo pri tem lahko prišlo do sprememb.
Vse to pa seveda ne preprečuje, da že zdaj z dokajšnjo mero gotovosti napovemo, kakšna bodo gibanja v slovenski šolski populaciji na Goriškem v šolskem letu 1992/93, saj je praksa že pokazala, da so odmiki vpisov od predvpisov navadno majhni. Naj zato na osnovi zbranih poda-
tkov podčrtamo nekaj temeljnih ugotovitev. V objavljenih razpredelnicah je razvidno, da bo v šolskem letu 1992/93 število učencev oziroma dijakov v prvih razredih osnovnih in nižjih srednjih šol nekoliko padlo. V prvih razredih osnovnih šol bosta skupno 2 učenca manj, v prvih razredih obeh nižjih srednjih šol pa 11 dijakov manj.
V primerjavi s tem dejstvom pa je razveseljivo, da ni predvidljiv padec v prvih letnikih otroških vrtcev. Zabeležiti je celo mogoče porast, pa čeprav minimalen (plus 1). Porast je mogoče zabeležiti tudi v višjih srednjih šolah, in sicer za 4 enote. Za pravilnejše ocenjevanje tega slednjega podatka, pa bi morali med drugim upoštevati pojav, ki je dobil večje razsežnosti šele v zadnjih letih, in sicer vpisovanje dijakov iz Republike Slovenije. Zadeva je vse prej kot zanemarljiva, saj je število dijakov iz Slovenije marsikje primerljivo s številom dijakov s te strani meje.
S preprosto matematično operacijo lahko nadalje ugotovimo, da bo število vpisanih v slovenske šole vseh vrst in stopenj na Goriškem v prihodnjem šolskem letu predvidoma za 8 enot nižje od letošnjega. Seveda je zanimivo tudi pogledati, kakšno je stanje v posameznih šolah. V tem smislu pa so same razpredelnice še najbolj pregledne.
OTROŠKI VRTEC
Ul. M. Fabiani	predvpisi 1992/93 13	vpisi 1991/92
Ul. Brolo	19	14
Štandrež	9	7
Pevma	10	5
Števerjan	2	3
Krmin	4	8
Doberdob	6	11
Sovodnje	6	10
Rupa	7	5
Ronke (Romjan)	2	5
SKUPNO	78	77
OSNOVNA ŠOLA
		predvpisi 1992/93
O. Župančič	Ul. Brolo, Gorica	15
F. Bevk	Ul. Svevo, Gorica	—
F. Erjavec	Štandrež	6
	Podgora	—
J. Abram	Pevma	6
A. Gradnik	Števerjan	1
	Plešivo	3
P. Butkovič-Domen Sovodnje		8
I. Pregelj	Rupa	—
	Vrh	—
P. Voranc	Doberdob	6
I. Gruden	Jami j e	—
	Dol	—
	Ronke (Romjan)	4
SKUPNO		49
vpisi 1991/92 16
4
4
3
2
6
0
3
11
2
51
VIŠJA SREDNJA ŠOLA
NIŽJA SREDNJA ŠOLA
predvpisi 1992/93 vpisi 1991/92
I. Trinko	Gorica	44	54
Oddeljen razred	Doberdob	11	12
SKUPNO		55	66
P. Trubar	klasični licej	predvpisi 1992/93 17	vpisi 1991/92 13
S. Gregorčič	učitelj išče/ped. licej	13	14
I. Cankar	trg. strok, zavod	60	52
Ž. Zois	odd. zun. trg.	32	43
G. Galilei	slov. oddelek	12	8
SKUPNO		134	130
Pomoč beguncem so predstavniki ANPI-VZPI izročili v Pulju
Med številnimi pobudami zbira- j nja materialne pomoči beguncem na Hrvaškem je tudi tista, ki so jo sprožili pri pokrajinskem odboru VZPI-ANPI. Odziv prebivalstva je bil povsod zelo dober. Tudi v našem dnevniku smo poročali o uspehu akcije v Doberdobu.
Zbrano blago so predstavniki ANPI že odpeljali v Pulj in v Labin. Za prevoz je poskrbeli Rdeči križ. Pulj je obiskala tudi delegacija VZPI/ANPI v kateri je bil, poleg j predsednika Bacicchija, tudi podžupan doberdobske občine, Dario Legiša. Pošiljka pomoči je obsegala nad eno tono oblačil in nad 250 kilogramov hrane, zdravil in drugega blaga.
Bratina uradno kandidat za senat
Deželno vodstvo DSL je na predsinočnjem zasedanju v Tržiču uradno potrdilo kandidaturo prof. Darka Bratine v goriškem senatnem okrožju. Po širokem posvetovanju s članstvom, odobritvi na pokrajinski in sedaj tudi na deželni ravni je sedaj izbira Bratine dokončna, saj je potrditev vsedržavnega vodstva v bistvu le formalnost. Kot kandidat v goriškem okrožju ima prav Bratina naj večje možnosti za izvolitev v senat na listah DSL v naši deželi.
Premiera SSG v torek odpade
Stalno slovensko gledališče sporoča, da premiera dne 18. t.m. ob 20.30 v Gorici ODPADE zaradi vsedržavne stavke gledališč. Premiera bo vsekakor v torek, 25. t.m..
Predsinoči je kulturni praznik počastilo tudi društvo Paglavec v Podgori
Pisatelj Boris Pahor slavnostni gost
Tfc V	•	1	•	Ve, 1 e • v V
na Prešernovi proslavi na učiteljišču
Po osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika prejšnjo nedeljo v Gorici, se po društvih in šolah vrstijo prireditve v poklon našemu velikemu pesniku Francetu Prešernu. Taki prireditvi sta bili predsinoči v Podgori in včeraj na učiteljišču Simon Gregorčič.
V podgorskem kulturnem domu je večer priredilo kulturno društvo Andrej Paglavec in ga posvetilo predvsem med Slovenci razširjeni in priljubljeni pevski kulturi. Z bogatim in pestrim koncertnim programom so se v skupni zasedbi predstavili pevci podgorskega moškega zbora Paglavec in prav tako moškega zbora Soča iz Solkana. Oba vodi dirigent Marjan Ciglič, ki je tudi pobudnik tesnega sodelovanja in pogostih skupnih nastopov obeh zborov. Po uvodnem pozdravu tajnice društva Paglavec Marine Jerman je slavnostni govor na proslavi imela predstavnica ZSKD Elda Gravner Nanut, ki je opozorila na pomembne družbene premike v zadnjem obdobju ter na pomen kulture pri ohranjevanju žive slovenske prisotnosti v naših krajih.
Na včerajšnji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku na učiteljišču Simon Gregorčič so dijaki - prisotna so bila tudi predstavništva drugih slovenskih šol -toplo sprejeli uglednega gosta, tržaškega pisatelja in letošnjega Prešernovega nagrajenca Borisa Pahorja. Pozdravili so ga s sporedom pevskih, glasbenih in recitatorskih točk, med katerimi so seveda izstopali odlomki iz Pahorjevih del.
Na slikah (foto Marinčič) zbor Paglavec-Soča v Podgori in prireditev na učiteljišču
Prvo predavanje Instituta za versko in socialno zgodovino
Univerzalnost in regionalizem v zgodovini katoliške Cerkve
Z zanimivim predavanjem o univerzalizmu in regionalizmu v preučevanju zgodovine Cerkve, je Inštitut za socialno in versko zgodovino, prejšnji četrtek, pričel svoje delovno leto 1992. Predaval je prof. Daniele Menozzi s tržaške univerze, ki je med drugim urednik revije »Cristiane-simo nella storia«, njegovim izvajanjem v sejni dvorani pokrajinskega sveta pa je sledilo lepo število udeležencev, med njimi več stalnih sodelavcev Inštituta, ki prav gotovo že od svoje ustanovitve pred desetimi leti predstavlja eno izmed naj živahnejših znanstvenih in kulturnih j ustanov v Gorici.
Prof. Menozzi je povedal, da kar se univerzalizma in regionalizma tiče, v zgodovinah Cerkve lahko ločimo troje temeljnih obdobij. Prvo sega od začetkov vse do približno tridesetih let tega stoletja. V tem I dolgem obdobju so zgodovine Cerkve bile vse univerzalistično naravnane, saj so cerkveni zgodovinarji v tem videvali poroštvo za enotnost in ortodoksijo Cerkve. Res pa je, da se je od antike do začetka tega stoletja spreminjalo pojmovanje te univerzalnosti: včasih je npr. bilo povezano s pojmovanjem imperija kot posvetne ureditve krščanske družbe, potem pa bolj vezano na moralno oblast Svete stolice. Ta uni-verzalistična naravnanost cerkvenega zgodovinopisja je zašla v krizo v obdobju od tridesetih do šestdesetih let tega stoletja, ko je cerkvena zgodovina postajala vse manj zadeva klerikov in vse bolj veja splošne zgodovinske znanosti. Pravo prelomnico pomeni tudi v tem primeru 2. vatikanski cerkveni zbor, ki je med drugim priznal avtonomijo znanstvenega raziskovanja in bogastvo različnih kultur, v katerih se tudi krščanstvo nujno različno izraža. Odtod nekateri poskusi, katerim smo I priča v zadnjem obdobju, da bi zgodovino Cerkve pisali regionalno, se , pravi ločeno za posamezna zemljepisna oziroma kulturna območja. Tak- I šni poskusi so posebno živahni v Latinski Ameriki in ponekod v Afriki, prof. Menozzi pa je opozoril, da včasih pri njih prihaja do deklarativne- , ga podrejanja raznim ideologijam, kar je z zgodovinskega strokovnega vidika prav tako sporno, kot je to bil stari apologetski pristop.
Prof. Menozzija je pred predavanjem predstavil predsednik Inštituta za socialno in versko zgodovino prof. Fulvio Salimbeni, ki je uvodoma tudi orisal program delovanja za leto 1992. Gre za res ambiciozne načrte, saj obsegajo 9 predavanj oziroma kulturnih srečanj, 5 tečajev in seminarjev, sodelovanje s študenti in drugimi mladimi raziskovalci, katerim Inštitut med drugim podeljuje tudi štipendije, pa še dokaj bogato založniško dejavnost. Prof. Salimbeni je poudaril, da Inštitut namerava nadaljevati po poti, ki je bila začrtana ob ustanovitvi pred 10 leti in ki i med drugim predvideva tesno sodelovanje s sorodnimi slovenskimi in nemškimi oziroma avstrijskimi raziskovalnimi ustanovami. Naj kot pri' j mer takšnega sodelovanja navedemo le seminar o »Reformaciji in protireformaciji v notranji Avstriji«, ki se bo odvijal v Ljubljani 7. in 8. maja. v Gorici 9. maja, v Celovcu 14. in 15. maja ter v Gradcu 4. in 5. junija.
Institut za versko in socialno zgodovino pripravlja v novi (letošnji) sezoni tudi nekaj zanimivih publikacij ter se tudi s to dejavnostjo uvršča med najbolj aktivne kulturne, oziroma znanstvene institucije v Gorici.
Po dvajsetih letih spet na odru Romantične duše, ki zaključujejo Cankarjev ciklus SSG
Predvsem variacija političnega Cankarja in vse premalo čutna in čustvena drama
Romantične duše, napisane v letu 1897, torej na začetku Cankarjevega ustvarjalnega opusa, prvič objavljene (in uprizorjene) po avtorjevi smrti 1922, sodijo med tista Cankarjeva I dela, ki so še posebej »problematična«. ! Ne glede na to, da to lahko trdimo,za vsa njegova dramska dela, pa so Romantične duše poleg Lepe Vide najmanj igrano Cankarjevo delo (na novo uprizoritev so morale čakati vse do leta 1972 in od takrat do danes spet dvajset let). »Problematičnost« ni skrita samo v pomanjkljivostih, ki zaznamujejo dramsko strukturo, marveč dosti bolj v tem, da se v tej »dramatični sliki v treh dejanjih« prepletajo raznorodni elementi, ki so v kasnejših dramah našli svojo estetsko (in uspešno)
{ dramatizacijo, tu pa so razpršeni, vihravo kontrapunktirani, nedorečeni in dramaturško netematizirani do znane cankarjanske srhljivosti.
Ko Stalno slovensko gledališče s to igro sklepa svoj »projekt«, v katerem je, začenši s Pohujšanjem v režiji Jožefa Babiča pred šestimi leti, predstavilo, skozi optike različnih slovenskih režiserjev, ves Cankarjev opus, seveda veliko tvega: po »pravem« in »priznanem« Cankarju zaigrati »problematičnega« ni lahka naloga. Dokazati, da ima tudi to Cankarjevo delo mnoge »cankarjanske« kvalitete, je nemara še težja, če ne kar nemogoča naloga. Vsaki sodobni uprizoritvi Romantičnih duš se odpirata namreč dve poti: predstaviti intimnega, »romantičnega«, pravzaprav netipičnega Cankarja ali pa se opreti na tistega Cankarja, ki je stal »sredi arene« in z neprizanesljivimi analizami slovenstva svojega časa nenehno izzival srd svojih sodobnikov. Zdi se, da je za tega drugega Cankarja v dandanašnjem času demokratizacije in pluralizacije slovenske družbe celo več opornih točk. Režiser Vinko Mo-derndorfer je izrabil predvsem tiste elemente, ki razkrivajo politični svet, intimni, romantični svet, ki ga mladeniško vihravi in sebi med staro »romantično« in novo, simbolistično-na-turalistično umetnost razpeti dvajsetletni Cankar slika v ljubezni doktorja Mlakarja in tuberkulozne Pavle, pa je komajda naznačil.
Uprizoritev »Romantičnih duš« je, po skromnem mnenju podpisanega, mogoča kot uspešen projekt samo, če igralski ansambel izpolnjuje tiho Cankarjevo zahtevo, da se zgodba - mimogrede: konča se s pomenljivim Mlakarjevim vzklikom »Mrtvi ne rabijo mandatov.« - plete in tragično razplete med mladimi, »romantičnimi«, čustveno razviharjenimi ljudmi, skorajda še najstniki, če lahko ti ljudje, kot Mlakar v resnici nenehno prestopajo iz sveta obveznosti, konvencij in intrig v svet čiste, idealne, pasionantne
ljubezni. Režija je Romantične duše prebrala predvsem kot politično agitko in temu ustrezno razvila na sceni, ki spominja na slovenske rezljane jaslice s tremi majhnimi cerkvicami kot znamenji časa (sceno je naredil Tomaž Marolt, kostume je prispevala Alenka Barti, koreografija je delo Ksenije Hribar) ter z obilico časopisnega papirja, ki zaznamuje volilni čas, poskus spogledovanja s sodobnostjo in njenimi (političnimi) zagatami. V ospredje je postavila tipično »cankarjanske« like (Dr. Delak: Alojz Milič, prof. Mak: Ad-rijan Rustja, Frole: Gojmir Lešnjak, Vrančič: Stojan Colja, Jereb: Alojz Svete) z njihovim lažnim, puhlim in kričavim nacionalnim patosom, ki se spreminja v lastno intrigo, korist in zvijačenje. V tem pogledu sta imela največ možnosti, ki jo daje že besedilo, Alojz Milič kot dr. Delak s svojim iskanjem »prave priložnosti« in nenehnim razpenjanjem političnih mrež in Gojmir Lešnjak kot lisjaški urednik Frole. Bistveno manj se je režija osredotočila na osrednje štiri osebe, Mlakarja, Strnena, Pavlo in Olgo. Igro, ki
lahko ustrezno zaživi predvsem kot intimna, čustvena in čutna drama, je režiser do skrajnosti odprl znamenjem in domislicam politično prekipevajočega sveta, v katerem so za Cankarja tako pomembne stvari srca in duše ostale nekaj obrobnega, navrženega in dekorativnega.
Med junaki se namreč spletajo več čas vezi, ki so na prvi pogled neobvezne, v resnici pa kažejo na zagatnost njihovih želja in ciljev: Strnenu je Pavla to, kar je Mlakarju Olga: zgolj igrača, zabava; a če se demimondka Olga zna iztrgati Mlakarjevi brezobzirnosti in celo - z žensko intuicijo -kot edina razume Mlakarjevo duševno dramo, potem je krhka »metafizična« Pavla morda eden najskrivnostnejših Cankarjevih ženskih likov, prototip za mnoge kasnejše junakinje. Njena krhkost in brezmočnost se nenehno preveša v svojevrstno demoničnost, ki mami Mlakarja, v katerem ne manjka nietzschej anskih potez, da stopa iz svojega risa in zametuje tisto, kar mu ponuja politična moč. Če je Vladimir Jurc svojega Strnena kreiral s primerno dozo ostrine in nonšalanse in če je
Olga Mirande Caharije med najbolj izdelanimi in v zadnjem dejanju tudi pretresljivo avtentičnimi liki ranjene in razumevajoče pozornosti do trpljenja drugih, potem moramo ugotoviti, da je Anton Petje kot Mlakar neustrezno zaseden, saj se med njim in Pavlo (Lučka Počkaj) niti v enem trenutku ne splete zveza dveh strastno se iščočih, tragično razdvojenih, drug drugemu nedosežnih ljubimcev.
Bolno brezsnovnost Pavle, ki tako privlačuje Cankarja, je Lučka Počkaj, skladno z omenjenim režijskim konceptom, lahko uresničila le na pol, tudi sklepna scena nekakšnega karnevala v maskah, ki bolj spominja na kakšen glasbeni splet z MTV kot pa na kranjsko veseljačenje ob volilni zmagi, in zaokroža človeško trdoto Cankarjevih »rodoljubov«, obema protagonistoma ne pomaga, da se iz teže snovnosti dvigneta v nedosežnost lastne skrivnosti, ki jo zaznamuje že prej citirani Mlakarjev sklepni stavek. Politični boj, ki ga Mlakar bojuje zoper svoje nasprotnike in - Cankarjev sarkazem! - tudi somišljenike, režiser (ki je podpisan tudi kot adaptator) postavlja v ospredje. Petje je kot Mlakar zato lahko razvil samo politično de-monijo, nikakor pa ne tudi ekstatič-nosti »bolne« ljubezni, zaradi katere dvakrat (najmanj!) pokoplje svojo politično bodočnost. Vse premalo pozornosti je režiser posvetil tudi svetu, iz katerega se trga s svojim hrepenenjem Pavla. Nekaj drobnih poudarkov je v liku Vrančičevke (Bogdana Bratuž) in njene hčerke Ivanke (Maja Blagovič), skrito tragiko malomestnega povzpet-ništva in lažnega blišča, pa je kreirala v liku Makovke Mira Sardoč. Med stranskimi osebami je nekaj značilnih igralskih miniatur ustvaril tudi Primož Ekart v vlogi Mlakarjevega pisarja Vernika. Tudi kot celota - enkrat v vlogi Mlakarjevih pristašev, drugič njegovih političnih grobarjev - ansambel ni uspel zaznamovati zagatnega časa v vseh njegovih pomenljivih poudarkih. Domislice, ki naj bi zaznamovale čas - agitatorja z biciklom (Dušan Jazbec, Drago Gorup), špakljivost narodnih dam, dva tabora na dveh »hribčkih« - so ostali netematizirani, zgolj ilustracija na mnogih mestih zelo transparentnega ali deklarativnega Cankarjevega besedila.
Tako smemo zapisati, da smo v tej postavitvi »Romantičnih duš« videli variacijo na (političnega) Cankarja, ki ga že poznamo, nismo pa imeli priložnosti slediti mu v razviharjenost njegove mladostne psihe. Škoda, saj bo verjetno spet preteklo mnogo časa do novega poskusa odrske oživitve te prve Cankarjeve igre. ■
DENIS PONIŽ
Nedorečenost
glasbenega
izraza
Kvarteta Fone
Godalni kvartet Fone, ki je koncertiral pretekli ponedeljek v tržaškem gledališču Rossetti v okviru abonmajskih koncertov Tržaškega koncertnega združenja, je bil ustanovljen pred sedmimi leti v šoli Franca Rossija. Sestavljajo ga Paolo Chiavacci - prva violina, Mar-co Facchini - druga violina, Luciano Bertoni - viola in Ila-ria Mauri - violončelo. Na koncertu smo čutili, da si mladi glasbeniki že lj 13 toaito v riuli, 9 svet komornega muziciranja in srčiko komorne glasbe, ki pa sta jim še zelo daleč. To je vedela tudi tržaška publika, saj je zasedla le polovico dvorane, nekaj poslušalcev pa je zapustilo koncert že po prvem delu.
Nedorečenost glasbenega izraza godalnega kvarteta Fone je postala še bolj očitna ob spominu na vrhunsko igro Ameriškega godalnega kvarteta, ki smo ga poslušali pred dvema tednoma. Godalni kvartet Fone je še v fazi ustvarjalnega zagona in še ni prišel v fazo »odmika« od kritične analize ter presoje svojega dela ob ponovni glasb eno-vsebinski analizi partiture in razumevanju vsebin, ki vodi v višje stopnje ustvarjalnosti. Sem sodi tudi odprava nečiste intonacije in neestetskih poudarkov v frazi (zadnji ton). Ob poslušanju pfve skladbe Kvarteta št. 7 v fis-molu op. 108 Dmitrija Šostakoviča (1906-1975), ki ga je posvetil svoji umrli ženi Nini, smo opazili, da člani kvarteta niso bili kos številnim tematskim mislim, ki jih zasledimo v glasbi, in niso vedeli, kaj naj bi z njimi počeli, zato so jih samo odigrali.
Prezahteven je bil za izvajalce tudi Kvartet št. 3 v cis-molu Bele Bartoka (1881-1945), ker zahteva veliko od poslušalcev in še več od izvajalcev, zaradi zgostitve in objektivnosti izraza ter atonalnosti.
Nekoliko bolje so člani godalnega kvarteta Fone izvedli zadnjo skladbo večera: Kvartet št. 2 v F-duru op. 22 Petra Iljiča Čajkovskega (1840-1893).
Vesel sem bil, da je bil koncert kratek.
MIRKO SLOSAR
Koncert dua Irena Grafenauer-Maria Graf v abonmaju GM
Enkratno in nepozabno doživetje
O novih načrtih obnovljenega Muzeja Revoltella
Uprava Muzeja Revoltella in kura-torij si prizadevata za uresničitev obširnejšega didaktičnega načrta, ki ga prenovljeni prostori dovoljujejo.
Predvidena so v tem okviru javna Predavanja odprtega značaja, ki zajemajo aktualne teme; ob tem bo stekla vrsta bolj specifično zasnovanih tečajev. Za nekatere bo število niest omejeno na trideset oseb zaradi velikosti prostorov. Med ta strokovna predavanja sodijo poglavja iz Zgodovine umetnosti, filmografije in video arta, ki bodo verjetno stekli že letos. Za ostale zahtevnejše pobude, ki predvidevajo didaktično usmeritev za razne stopnje šolanja in odprtje drugih operativnih likovnih delavnic v muzeju, bo treba še nekoliko potrpeti, predvsem zato, ker so organizacijsko zahtevnejše.
Če pomislimo, da so prenovitvena dela muzeja trajala dobrih dvajset let, pa smo le dočakali odprtje edinstvenih muzejskih prostorov novega ^ela, si lahko pričakujemo, da bo leto '92 odprlo dokončno vrata neprecenljivemu bogastvu, ki ga muzejska zbirka hrani. Dodaten zastoj Pri izvedbi načrtov je povzročila srrirt znanega beneškega arhitekta Carla Scarpe, avtorja projekta. S ča-s°m je bilo treba tako prilagajati izviren načrt novim javnim predpisom.
Funkcionalnost in estetska popol-n°st prostorskih rešitev ustvarja sugestivno vzdušje: ob prostoru za potujoče razstave se mogočno odpira Quditorium s prostorom za videopro-lekcije. Scarpov načrt nam nudi poli-drikcionalen prostor, s katerim lah-kp stopi Muzej Revoltella v ospredje ‘kovnega dogajanja.
JASNA MERKU'
V teh dneh so bili v naši bližini kar trije koncerti flavtistke Irene Grafenauer in harfistke Marije Graf: v Novi Gorici (10. februarja), v Sežani (12. februarja) in zadnji (13. februarja) v Kulturnem domu v Trstu v organizaciji Glasbene matice. Na sporedu so bila sledeča dela: Sonata v C-duru in Sonata v g-molu J. S. Bacha, Sonata v C-duru št. 5 KV 14 W. A. Mozarta, Sonata za flavto solo P. Kopača, Impromtu op. 85 v Des-duru za harfo solo G. Faureja, Habanera in Pavane M. Ravela in Cingue pic-coli duetti J. Francahca.
Imel sem priložnost spremljati umetniški vzpon Irene Grafenauerje ve od njenega začetka: začela je kot izredno nadarjena in z glas-beniško miselnostjo prežeta narava, ki je s prvinsko dojemljivostjo in iskrenim občutenjem ter neposredno učinkujočim odzivom oblikovanja pritegnila pozornost strokovnjakov in poslušalcev in kaj kmalu vstopila v svet najpomembnejših reproduktivnih dejavnikov; prodrla je v evropski svet in je danes postala sooblikovalka reproduktivne glasbene umetnosti v svetu.
Ob poslušanju vseh treh zadnjih njenih koncertov se mi zdi, da je dosegla kulminacijo svoje dejavnosti. In tedaj odpade potreba po poudarjanju vseh odlik, ki jih prinaša sama narava v vidu posebne
obdarjenosti; ta nadarejenost se potem oblikuje in dopolnjuje v študiju in znanju, kar privede do omenjenih odlik. Kakor da je vsega tega osvobojena, je samo umetnica, kreatorka, rekel bi, otroško predana svoji umetnosti, ki jo ljubi, prodira v njeno bistvo, se poigrava in raduje v njej ter jo enako iskreno občuti tudi v liričnem ali
otožnem razpoloženju. Odveč bi bilo omenjati snovanje in oblikovanje del v duhu posebnosti ustvarjalnih obdobij in individualnosti posameznih avtorjev. Moram priznati, da ni lahko posredovati z besedo veličine umetniškega dogajanja s tega, kakor tudi ne z omenjenih dveh koncertov, to moramo sami slišati in doživeti.
Srečna usodnost je združila ti dve umetnici v nenadkriljiv duo, v katerem delujeta, kakor bi zrasli iz ene korenine - v eno misel, v enako muzikalno občutje. Zato toliko notranje razgibane muzike, ki jo razvijata in gradita v vsej njeni kontrastnosti, v njunem subtilnem fraziranju, ko jima ne uide najmanjši utrinek; interpretiranje je iskreče iznajdljivo, razodeva dve osebnosti pristne glasbeniške ob-čutenosti in močne doživljajske vznemirljivosti.
Seveda ne moremo mimo kreacije Faurejevega Impromptuja za solo harfo, pri katerem se je odrazila izredno močna, individualna poustvarjalna učinkovitost harfistke, ki je v svojem izredno napetem oblikovanju od naj rahlejše iz-tanjšanosti in obarvanja fraze do največjih dramatskih zapletov in razpletov na trenutke vzbujala asociacije orkestrske plastike. Glasbenica je muzikalno izredno prefinjena, gradi logično, nazorno, učinkuje nenavadno sugestivno. *
Iznenadila nas je tudi Kopačeva Sonatina za solo violino, ki nam jo je Grafenauerjeva odkrila v vsej njeni lepoti s čarom svoje igre in prepričljivostjo svoje umetniške potence.
Ob teh dveh umetnicah smo res doživeli večer, ki ga ne bomo mogli zlepa pozabili.
IVAN SILIČ
II Campiello v Vevdiju
Wolf-Ferrarijeva komična opera II Campiello na Goldonijevo besedilo je prikupno zaživela na odru gledališča Verdi pod taktirko hrvaškega dirigenta Nikše Bareze in v režiji Paola Trevisija s sopranistko Danielo Mazzucato (v sredini na sceni) v vlogi Gasparine. V ostalih vlogah ubrane solistične zasedbe so nastopili (na sliki z leve proti desni): Ugo Benelli, Carlo Striuli, Max Rene Cosotti, Manrico Biscotti, Marina Bolgan, Maurizio Comencini, Giusy Devinu, Ildebrando D'Arcangelo.
Krabbejevi štiri leta suspenzije
Domači nastop z Alessandrio zadnja priložnost Triestine
Na nogometnem turnirju v Kopru
Koper in Maribor danes za 1. mesto
BERLIN — Bivša vzhodnonemška šprinterka Katrin Krabbe, svetovna prvakinja na 100 in 200 m, je bila diskvalificirana za štiri leta zaradi manipulacije protido-ping kontrol. Enaka usoda je doletela tudi Grit Breuerjevo in Sil-ke Mollerjevo. Po pisanju nemškega tednika »Der spiegel« je Krabbejeva pri protidoping kontrolah dolga leta uporabljala depozit vnaprej pripravljenega urina. Krabbejeva trdi, da je žrtev nevoščljivosti zahodnonemških atletskih krogov.
Ima Triestina res še možnost, da se vrne v B ligo, potem ko je več priložnosti za priključitev k vrhu lestvice že zamudila? Pri društvu trdijo, da jih ima, vendar se zdi, da je to le vaba za lahkoverne navijače, ki bi sicer že zdavnaj v še večji meri, kot sicer, zapuščali stopnišča starega Gre-zarja, ob katerem se že mogočno vzpenja katedrala v puščavi, to je novi stadion Rocco. Dreviš-nji domači nastop proti skromni Alessandrii je zadnji vlak. Po šestih neodločenih izidih v zadnjih 7. kolih je zmaga neobhodno potrebna.
DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Carpi, Casale - Spezia, Monza - Empoli, Palazzolo - Chievo, Pavia - Massese, Siena - Como, Spal - Baracca, Triestina - Alessandria, Vicenza - Pro Šesto.
V Milanu tekma razočaranih
Tekma med »razočaranima« Interjem in Sampdorio je osrednji dogodek 21. kola v itali-
janski A ligi. Posredni dvoboj med Milanom in Juventusom bi se lahko tokrat končal v prid Turin-čanov, ki bodo gostili Atalanto, medtem ko bo Ca-pellova vrsta na težjem gostovanju v Firencah.
DANAŠNJI SPORED: Bari - Verona, Cagliari
-	Foggia, Cremonese - Parma, Fiorentina - Milan, Genoa - Roma, Inter - Sampdoria, Juventus -Atalanta, Lazio - Ascoli, Napoli - Torino.
Lucchese v Vidmu
Lucchese, ki bo danes igral v Vidmu, je na dosedanjih gostovanjih dosegel 10 točk, kolikor Videmčani. Trener Scoglio bo igral brez Sensini-ja in Nappija, a nared sta Marronaro in Oddi. DANAŠNJI SPORED: Ancona - Piša, Bologna
-	Brescia, Cosenza - Avellino, Lecce - Cesena, Padova - Taranto, Palermo - Casertana, Pescara -Messina, Piacenza - Modena, Reggiana - Vene-zia, Udinese - Lucchese.
Stefanel odločno na zmago proti Robe di Kappa
Po visokem porazu v prejšnjem kolu italijanske košarkarske A-l lige v Trevisu proti Benetto-nu bo danes tržaški Stefanel doma igral proti turinskemu moštvu Robe di Kappa, ki je v prvem delu prvenstva Tržačane zanesljivo premagal. Tržačani torej danes, če se mislijo uvrstiti v »play-off«, ne smejo izgubiti priložnosti domačega igrišča. V včerajšnjem anticipiranem srečanju te lige pa je v Trevisu Benetton odpravil Baker iz Livorna z 99:72.
DANAŠNJI SPORED (18.301: STEFANEL -Robe di Kappa; Messaggero - Phonola; Ticino -Scavolini; Filanto - Glaxo; Philips - Ranger; Cle-ar - Fernet Branca.
LESTVICA: Philips, Benetton 32, Knorr, Scavolini 30, Phonola, Messaggero 24, Clear, Robe di Kappa 22, Ranger, Baker, Stefanel 20, Glaxo 18, Fernet Branca, Ticino 12, Trapani, Filanto 10.
Videmski Rex v Firencah
Videmski Rex, ki se na vse kriplje bori proti izpadu iz lige, bo danes gostoval v Firencah, kjer se bo pomeril z Majesticom, ki še ni na varnem pred izpadom. Videmčane torej čaka v Firencah zelo težka naloga.
V včerajšnji anticipirani tekmi je Banco Sar-degna premagal Cercom iz Ferrare s 86:78 (41:39).
DANAŠNJI SPORED (18.30): Majestic - REX; Lotus - Panasonic; Napoli - Sidis; Billy - Kleenex; Scaini - Breeze; Mangiaebevi - Turboair.
LESTVICA: Panasonic 36, Lotus 32, Kleenex 26, Marr, Breeze 24, Turboair 22, Sidis, Majestic, Napoli, Scaini, Banco Sardegna 20, Billy 18, Mangiaebevi, Cercom 16, Telemarket 14, Rex 10.
KOPER - V veliki finale jubilejnega, 10. nogometnega turnirja Koper 92 sta se zasluženo uvrstila domači Koper ter Maribor Branik, ki se bosta danes ob 14.30 pomerila za 1. mesto. Sicer pa je prvi dan tega spektakularnega turnirja minil izjemno uspešno. Gost koprskih nogometnih delavcev je bil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je najprej pozdravil udeležence in občinstvo, potem pa pred prvo tekmo izvedel tudi začetni udarec. Obe tekmi si je ogledalo več kot tisoč gledalcev.
V prvem srečanju turnirja je bil Koper pod sijajno taktirko trenerja Tonka Vukušiča uspešnejši od sosednje Izole. Zmagoviti zadetek je v 70. minuti dosegel Galič po sijajni akciji Benedejčiča, po mnenju mnogih najboljšega igralca tekme.
Olimpija je v drugi tekmi z Mariborom res natopila brez nekaterih znanih imen (Perica, Vrabec, Zulič), toda to še ne sme biti vzrok, da jo je Maribor v prvem polčasu povsem nadigral. Že v 10: minuti je Poznič, prvi igralec druge tekme, sijajno prodrl po desnem krilu, podal žogo Bakuli, ki je na svojstven način ugnal Simeonoviča, ki pa je prav gotovo najzaslužnejši, da' Olimpija ni prejela še kakšnega zadetka.
DANAŠNJI SPORED: ob 12.30 finale za 3. mesto: Izola Belvedur - SCT Olimpija; ob 14.30 finale za 1. mesto Koper - Maribor Branik. (Kreft)
Jimmy Connors polfinalist v Memphisu
MEMPHIS — Četrtfinalni izidi teniškega turnirja: Connors (ZDA) - Krickstein (ZDA) 3:6, 6:2, 6:3; Ferreira (J.Afr) -Sampras (ZDA) 6:4, 6:2; VVashington (ZDA) - Schapers (Niz) 6:3, 7:5; Mansdorf (Izr) - Haarhuis (Niz) 7:6, 6:3.
Danes »Ski-tour 3« na italijansko-slovenski meji
TRBIŽ — Računajo, da bo na današnji 11. izvedbi »Ski tour 3« v smučarskem teku nastopilo okrog 800 udeležencev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Zaradi pomanjkanja snega na avstrijski meji so progo skrajšali s 30 na 20 km. Start bo v Kranjski gori, od koder bodo tekmovalci krenili proti Beli peči, cilj bo v Kranjski gori, nagrajevanje pa ob 14. uri na Trbižu.
Včeraj na Jadranovem sedežu obisk delegacije Košarkarske zveze Slovenije
Pripravljenost za še tesnejše sodelovanje
V nogometnem prvenstvu under 18 našim ne gre
Primorje in Breg praznih rok
Včeraj je bil na Jadranovem sedežu v openskem Prosvetnem domu sprejem, ki ga je ŠZ Jadran priredilo za predstavništvo Košarkarske zveze Slovenije, ki je pred slabim mesecem postala samostojna članica mednarodne košarkarske zveze - FIBA. Delegacijo KZS so sprejeli Jadranov predsednik Rado Race, nekateri odborniki ter predstavniki Jadranovih matičnih društev. V delegaciji KZS so bili predsednik dr. Marko Sok, predsednik komisije za šolsko košarko in član izvršnega odbora Ostoj Kristan, predsednik mednarodne komisije Peter Breznik, sekretar gospa Tilka Gajšek ter Ivo Daneu v predstavništvu slovenskega olimpijskega odbora.
Po uvodnem uradnem delu je srečanje prav kmalu prešlo na raven sproščenega neformalnega razgovora, med katerim je prišlo na dan več zanimivih predlogov v zvezi z razvojem že obstoječih in dobro vtečenih oblik sodelovanja med našo tukajšnjo košarkarsko stvarnostjo in najvišjo slovensko košarkarsko ustanovo.
Po uradnem delu srečanja na Jadranovem sedežu so si gostje ogledali še vadbene prostore naše združene ekipe v Športnem centru pristaniških delavcev pri Briščiih, nakar sta bila na sporedu še krajše srečanje s predsedni-
kom deželnega odbora italijanske košarkarske zveze Norinom Iacobucci-jem ter ogled članske tekme med Jadranom TKB in postavo Luigi Pierobon iz Padove.
Pred uradnim sprejemom je bil na Jadranovem sedežu sestanek s predstavništvom Alpe Jadran in koprskega
republiškega ligaša Mico Marcus Mi-ladinom Ostojičem in Natkom Avdičem, na katerem je inž. Boris Kristančič nakazal cilje in načrte te organizacije. (Cancia)
Na sliki D. Križmančiča trenutek z včerajšnejga obiska KZS na Jadranovem sedežu.
PIERIS - BREG	1:0 (1:0)
BREG: Gregori, Ota, Štrajn, Sancin, Luisa, Laurica, Rocchetti, Reja, Švab, Mauri (Mondo), Buzzi (na klopi Rapotec)
Tudi v povratni tekmi so morali Brežani priznati premoč Pierisa. Tekmo so sicer začeli zelo dobro, izpeljali so nekaj lepih akcij, vendar so z Buzzijem zapravili dve odlični priložnosti. Zatem so bili na vrsti domačini, ki pa niso bili zelo nevarni. Ko se je polčas že iztekel, je domači napadalec s strelom z roba kazenskega prostora povedel svoje v vodstvo. V drugem polčasu so »plavi« skušali voditi igro, a Pieris se je zelo dobro branil in s hitrimi napadalci ogrožal Gregorija, ki je večkrat odlično branil, enkrat pa mu je pomagala vratnica. Brežani so bili večkrat brez idej, tako da so tudi v zadnjih minutah napadali preveč zmedeno in niso uspeli izenačiti. Med posamezniki bi tokrat pohvalili Gregorija in Oto. (E. B.)
E. ADRIATICA - PRIMORJE 4:3 (3:2)
STRELEC za Primorje: Škabar (3).
PRIMORJE: Concina, Prašelj, Pahor, A. Spadoni, Natalicchio1 Škabar, Košuta, F. Spadoni, Zacchigna, Štolfa, Vodopivec.
Primorje je dokaj slabo začelo. Edile Adriatica je namreč kaj kmalu povedel in zaradi napak proseške obrambe dosegel še dva zadetka. Zaostanek je znižal
Škabar z 11-metrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška domačega igralca v kazenskem prostoru. Škabar je zatem s prostega strela še enkrat zatresel mrežo. V drugem polčasu so Prosečani skušali izenačiti, vendar je do gola spet prišel Edile. Primorje je s Škabarjem sicer znižalo zaostanek (spet iz prostega strela), vendar do izenačenja zaradi bolj skromne igre ni prišlo.
obvestila
TPK SIRENA
obvešča vse člane, da bo 15. redni občni zbor 22. t.m. ob 20.30 na pomorskem sedežu na Miramarskem drevoredu 32.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 17. t.m., ob 20.30 v Koči pod Rupo v Repnu seja balinarske komisije.
SK DEVIN
organizira v nedeljo, 23. t.m., prehodni Pokal prijateljstva treh dežel. Tekmovanje v veleslalomu bo v Rablju (Trbiž) s startom ob 10. uri. Ob tej priložnosti organizira avtobusni prevoz. Prijave in informacije sprejemata J. Purič (tel. 327196) in B. Škerk (tel. 200236).
domači šport - domači šport
1. moška divizija: tokrat le poletovci uspešni
DANES
NEDELJA, 16. FEBRUARJA 1992
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
15.00 v Lauzaccu, Ul. Carnia: Union '91 - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Romansu, Ul. Aguileia: Pro Ro-mans - Zarja; 15.00 v Muši, Drevored Šport: Mossa - Primorje; 15.00 na Proseku: Vesna - Reanese
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Pocenii, Ul. Stroppagal: Poce-nia - Breg; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje -Medea; 15.00 na Padričah: Gaja - Primorec; 15.00 v Repnu: Kras - Isonzo
3.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Doberdobu: Mladost - Lumi-gnacco
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Bazovici: Zarja - Campanelle;
10.30	na Proseku: Primorje - Fortitudo
ZAČETNIKI
9.30	v Bazovici: Montebello - Zarja;
11.30	v Miljah: Fortitudo - Primorje
NAMIZNI TENIS
MOŠKA B-l LIGA
10.00	v Leccu: Canottieri Lecco - Kras
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.30	v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Konto-
vel	MLADINKE
11.00	v Trstu, na 1. maju (play off): Bor Friulexport - Koimpex
DEČKI
9.30	v Trstu, Monte Cengio: CUS - Bor Furlani; 9.30 na Opčinah: Sloga - Palla-volo TS
DEKLICE
9.30 v Nabrežini: Sokol - Zaule Rabu-iese
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
11.00 v Trstu, Ul. Forti: Latte Carso -Kontovel	DEČKI
9.30 v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel B -Cicibona
PROPAGANDA
9.30 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Liber-tas - Polet
MINIBASKET
TROFEJA JADRAN
Pri Briščkih, »Ervatti«: 14.00: Breg - Divača; 15.15: Bor - Postojna; 16.30: Nova Gorica - Sokol; 17.45: Dom - Kotnovel.
Na Tržaškem
POLET - FIAMMA	72:68 (38:36)
POLET: Granier 1 (1:4), Pegan, Ker-pan 6 (2:6), Krevatin, malalan 11 (2:7), Vremec 24 (8:8), Škerlavaj 20 (7:13), Piščanc 4, Grgič 6 (2:4); trener: Tavčar.
PON: Piščanc (34). TRI TOČKE: Vremec 2, Malalan 1, Škeralvaj 1.
Kljub poprečni igri so poletovci včeraj v neposrednem obračunu z enim od kandidatov za napredovanje premagali Fiammo. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, naposled pa so bili naši prisebnejši in tudi osvojili zelo pomembni točki. (A.V.)
PROSEK - SKVSCRAPERS	74:91
(38:48)
PROSEK: Zaccaria 1 (1:2), Ban 25 (0:2), Pertot 5 (0:2), Gregori 8 (1:2), Bogateč 5 (3:4), Gruden 15 (5:9), Emili 7 (1:2), Perini 1 (1:2), Cunja 2, Nabergoj 5 (1:2).
TRI TOČKE: Ban 3, Pertot 1, Gregori 1. PM: 13:27. ON: 34. PON: Gruden (33), Emili (35), Ban (37), Perini (40).
V prvem srečanju na domačih tleh so Prosečani visoko izgubili proti tržaški ekipi Skyscrapers.
Tekma je bila izenačena le prvih osem minut, nakar so gostje z delnim izidom 25:5 dosegli prednost, ki je naši niso uspeli več nadoknaditi. Nasprotnik je tako povsem zasluženo zmagal, domačini pa so si tekmo v glavnem zapravili sami, saj so neorganizirano napadali in slabo skakali na odbite žoge v obrambi. (Andrej)
Na Goriškem
DOM MLADOST -
B ASKET GORIZIA 60:85 (25:43)
DOM MLADOST: Busan 9, Peric 6, Lavrenčič 0, Primožič 5, Čubej 19, Pahor 5, Zanier 8, Spacal 8.
SON: Dom Mladost 27, Basket Gori-zia 26. PON: Busan (34). TRI TOČKE: Čubej 1, Chizzolini 2.
Včerajšnji nasprotnik je bil za mešano ekipo Dom Mladost pretrd oreh. Belordečim je bil usoden prav začetek, ko so jih nasprotniki presenečali s številnimi protinapadi. Domovci pa niso pravočasno reagirali V napadu so igrlai raztrgano, v obrambi pa jim cona 2:3 ni dosti pomagala proti izkušenemu nasprotniku.
Prvi polčas se je tako slabo končal za naše. Povsem drugače je bilo v drugem delu tekme, kjer so belordeči igrali kot prerojeni. Z obrambo mož-moža so prestregli mnogo žog in jih v napadu tudi preudarno uporabljali. To pa ni bilo dovolj, da bi se belordeči dokopali do zmage, ker so se prepozno zavedali lastnih sposobnosti.
Dobro je tokrat zaigral le Čubej.
(Primožič)
NARAŠČAJNIKI
STEFANEL C - SOKOL FRANKO
86:88 (42:46, 76:76)
SOKOL FRANKO: Kocjančič 2, Švara 2 (0:1), Šuligoj 9 (3:5), Pro 10 (2:4), Gobbo 17 (3:4), Klabjan 12 (4:4), Pinta-relli 3 (1:2), Koren 4, Franko 2, Malalan 17, Taučer 10; trener: Vremec.
TRI TOČKE: Malalan 1.
Po nesrečnem porazu proti borovcem je bila sinoči sokolovcem sreča dokaj naklonjena. Naši so namreč zmagali po podaljšku, čeprav so bili vseskozi v vodstvu. V podaljšku pa so le izkoristili svojo večjo izkušenost in telesno premoč ter tudi zmagali. (A.V.)
RICREATORI - BOR INDULES 51:104
(25:43)
STRELCI: Verri 8, Colja 8, Kovač 4 (2:4), Jogan 13, Franzin 8 (0:2), Uršič 18,
Oberdan 24 (0:2), Požar 5 (1:2), Veljak 12 (0:2), Korošic 4.
PM: 3:12. TRI TOČKE: Jogan L SON: 16.
Borovi naraščajniki so tokrat imeli dokaj lahko nalogo, saj so igrali proti zadnjeuvrščeni ekipi prvenstva in tako osvojili nov par točk. Tekma je bila torej povsem enosmerna, saj so igralci Ricreatoria v tem prvenstvu vsi za eno ali celo dve leti mlajši od njihovih nasprotnikov in njihov cilj je le nabirati si veliko izkušnje za nadaljnjo košarkarsko pot. Kar se tiče naših predstavnikov, glede igre ne moremo biti zadovoljni, ampak niso tekme kot te, da bi presodili igro plavih. Resnico pa nam bosta povedali ostali dve tekmi proti Stefanelu C in Don Boscu.
(Jogan Matija)
POKAL MARS
JADRAN ZSŠDI - TOLMIN 84:77
(51:29)
JADRAN ZSŠDI: Starc, Spadoni 7, Jogan 14 (1:3), Požar 1 (1:2), Uršič 21 (3:5), Škrk 7 (1:2), Oberdan 28 (4:6), Taučer 6; trener: Jure Krečič.
PM: 10:18. TRI TOČKE: Spadoni k Jogan 1. SON: 23.
V 2. kolu pionirskega turnirja za Pokal Mars (letnik 1977) je Jadran ZSŠDI osvojil zelo pomembni točki za boj za prvo mesto v skupini. Naša združena ekipa, ki jo sestavljajo igralci Bora, Kontovela, Poleta in Sokola, ni prišla z veliko lahkoto do zmage. V prvem polčasu so plavi gospodarili na igrišču in z agresivno obrambo in s hitrimi protinapadi končali prvi polčas zanesljivo v vodstvu. V drugem delu igre pa so naši igralci izgubili ijo in Tol-minčani so spretno izkoristili in se približali na same tri točke (66:63 v 33 )• Naša ekipa pa je na srečo obdržala mirne živce in tako spravila v žep zlate) vredni točki. (Jogan Matija)
	i~ c	STAR01/10 £FART Er
	Wr ©	spori
		Obvešča cenjene odjemalce,
		da je v teku sezonska
		RAZPRODAJA
Sinoči v 19. kolu moške C lige v Trstu proti Pierobonu
Blesteča zmaga Jadrana TKB
Včeraj v moški košarkarski D ligi
Spodrsljaj Kontovelcev
JADRAN TKB - PIEROBON PD 71:56
(34:22)
JADRAN TKB: Crisma 7 (0:3), Ober-dan 7 (2:2), Čuk 16 (2:2), Pregare 7 (1:2), Sosič 1 (1:2), Pertot 7 (1:4), Rauber 13 (2:3), Merlin 13 (2:4), Smotlak (0:2), Ažman.
LUIGI PIEROBON PADOVA: Car-nio 8 (4:4), Zorzenon 4, Magrin 4 (0:1), Stefanelli 7 (0:3), Illotti 14 (8:8), Demar-co 6 (2:3), Pinton 3 (1:3), Merlini 6, Ra-mini 4 (2:2), Narner.
SODNIKA: Bianchini in Dalle Peste iz Trevisa. PON: nihče. TRI TOČKE: Oberdan 1, Rauber 1, Merlin 1, Crisma 1; Stelanelli 1.
Jadranovi košarkarji so sinoči pred velikim številom gledalcev suvereno premagali prvouvrščeno postavo Luigi Pierobon iz Padove in kar je najvažnejše, že od samega začetka ni bilo v bistvu najmanjšega dvoma o tem, kdo bo končni zmagovalec.
Drvariče vi fantje so tekmo začeli zelo motivirano in zagrizeno in so že v uvodnih potezah srečanja zadali nasprotnikom visok delni izid (24:6) in to je bržkone tudi vplivalo na nadaljnji potek igre, saj so se sicer trdoživi in agresivni gostje približali jadranov-cem v nadaljevanju igre, vendar niso uspeli pri dohitevanju gostiteljev. Pa-dovčani so igrali sila agresivno na robu osebnega prekrška, vendar jim met iz igre ni šel od rok. Naši so uspešno izolirali nasprotnikovega centra Zorzenona, ki je bil tako kot v prvem srečanju proti Jadranu precej neuspešen. Pod pričakovanjem je zaigral tudi Merlini, ki se je dve minuti pred koncem tudi huje poškodoval, tako da je moral zapustiti igrišče v spremstvu zdravnika.
Jadranovi košarkarji so predvajali osebno obrambo, lep del pa so zmedli nasprotnike s consko postavitvijo match-up, ki ji Padovčani niso bili kos. Težko bi izpostavili kogarkoli od jadranovcev, saj so včeraj vsi več kot pošteno opravili svojo vlogo na igrišču, vendar menimo, da je prav, da posebej pohvalimo Rauberja, ki je bil ključni faktor v zelo uspešnem začetku in ki je potem, ko so se gostje nevarno približali, s sijajno igro pod košema, kjer je ulovil nebroj odbitih žog, v bistvu že sam dovolj prepričljivo deloval, zato da so bili košarkarji Piero-bona nemočni. Glede ostalega lahko pohvalimo prav vse jadranovce, ki so včeraj dosegli res »kolektivno zmago« v dobesednem pomenu besede. (Cancia)
Borove odbojkarice brez moči v Latisani
Odpor le v prvem nizu
FOČE COLORI - BOR TOMBOLINI DRINKS	3:0 (15:12, 15:3, 15:6)
BOR TOMBOLINI: Nacinovi, Maver, Traettino, Pučka, Ažman, Čok, Vitez, Grbec, Stoper in Vidali.
Na težkem gostovanju v Latisani borovkam tudi celo dobra igra v prvem nizu ni omogočila, da bi prišle do novih točk, ki bi jih glede na položaj na lestvici krvavo potrebovale.
Plave so v začetku tekme do potankosti izpolnile taktični načrt, ki ga je za to srečanje pripravil trener Sore. S servisom so odkrivale šibke točke domačink, si na ta način olajšale delo v obrambi, v protinapadu pa so bile skorajda nezgrešljive. Če k temu dodamo še, da je Latisano kmalu zajela živčnost, ne sme čuditi, da so plave visoko povedle kar s 4:10, nato pa še z 8:11. Toda premoč borovk je bila kratkotrajna. Gostiteljice so jih ujele na enajsti točki, po nekaj izenačenih akcijah pa so tudi prišle do petnajstice.
Od drugega niza dalje je Latisana zagospodarila na igrišču, bila je objektivno boljša, a plave so se menda le prehitro sprijaznile s porazom. Premoči gostiteljic na servisu se je v sprejemu kolikor toliko solidno upirala le mlada Čokova. Niti vključitev v igro Traettino ve (na igrišču po operaciji slepiča) ni zalegla in poraz je bil tu po samih 48 minutah igre.
V L povratnem kolu ženske odbojkarske C-l lige
Koimpex boljši od Kennedjja
KOIMPEX - KENNEDV	3:1
(15:9, 15:12, 9:15, 15:9)
Ženska namiznoteniška B liga
Odločilen korak krasovk do 1. lige
V odločilni tekmi za prestop v 1. žensko namiznoteniško ligo je Kras Corium dosegel doma pomembno zmago proti glavnemu rivalu, Libertasu. Izid 5:3 vsekakor ne pove, kako napeto je bilo sinoči. Biserki Simoneta in Moniki Radovič je v tem velikem boju priskočila na pomoč Sonja Milič, ki je nadomestila obolelo Katjo Milič. V začetku izgledi za kra-sovke niso bili obetavni, saj je le Simonetova osvojila točko proti Iozzijevi, medtem ko sta Radovičeva in Miličeva srečanji izgubili. Zlasti poraz Sonje proti nasprotnici št. ena, Bosi-jevi, ni vzbujal velikega optimizma v Krasovem taboru. V nadaljevanju je Miličeva dosegla dve zmagi, tekmo pa je v bistvu dobila Radovičeva, ki je v predzadnjem srečanju večera povsem strla odpor Bosijeve.
Kocka je torej padla. Čeprav do konca prvenstva manjkata še dve koli, lahko rečemo, da je Kras Corium z eno nogo že v A ligi. (J. J.)
KOIMPEX: Fabrizi, Garbini, Gregori, Grgič, Mijot, Pertot, Sosič, Starc, Škerk, Ukmar.
Tudi v 1. povratnem kolu je Koimpex premagal videmsko ekipo, obenem pa je tokrat tudi prvič, da so naše proti svojemu dolgoletnemu nasprotniku 2-krat zmagale v istem prvenstvu.
Sinočnja tekma je bila lepa in polna preobratov. Trener Peterlin je začel z neobičajno postavo. Tako je v diagonali z Grgičevo ponovno nastopila Sosičeva, na centru poleg Fabrizijeve še Gregorijeva, v diagonali z Ukmarjevo pa Pertotova, ki je tako opravila ognjeni krst kot standardna igralka. Sredi 3. seta jo je nato zamenjala Škerkova, Gregorijevo pa Erika Garbini. Do sredine 1. niza je bilo srečanje izenačeno, nato je pobudo prevzel Koimpex in set osvojil. V 2. je bil kljub začetni izenačenosti Kennedy stalno v vodstvu do izida 12:7. Trije zaporedni uspešni bloki Fabrizijeve in štirje izredno ostri servisi Sosičeve so Koimpex pripeljali do set žoge in naša ekipa je povedla v setih z 2:0. V 3. setu je Koimpex odpovedal predvsem v sprejemu, tako da je Kennedy razmeroma lahko prišel do 15. točke.
V zadnjem nizu pa so naše takoj zelo odločno zaigrale, povedle že z 11:1, ko je Kennedy s serijo odličnih servisov in izredno zagrizenostjo znižal razliko na 11:9, vendar se Koimpex ni pustil presenetiti.
Za sinočnji nastop zasluži vso pohvalo kapetanka Grgičeva. (Inka)
V moški odbojkarski C-l ligi
Napake usodne Boru
BOR AGRIMPEX - MONTECCHIO
1:3 (15:8, 15:17, 10:15, 13:15)
BOR AGRIMPEX: Stancich, Rudež, Pa-ganini, Marega, Furlanič, Gombač.
Odbojkarji Bora Agrimpexa so pričeli povratni del prvenstva s porazom proti nasprotniku, ki bi ga lahko premagali, če bi seveda ne napravili nekaj napak v ključnih trenutkih 2. in 4. seta. Tudi tokrat so morali na igrišče samo v šestih in za nameček še v nekoliko spremenjeni vlogi nekaterih igralcev. Dosedanji podajač Del Turco ima zlomljeno četrto dlančno kost in ga je zamenjal Furlanič, ki v preteklih 13 nastopih ni nikoli igral v vlogi režiserja. Ne glede na vse to borovci niso igrali slabo. Prav vse moramo pohvaliti, ker so se srčno borili od začetka do konca izredno izenačenega srečanja. Že sam podatek, da je bil končni izid v točkah 55:53 v korist gostujoče ekipe, najbolj jasno kaže, kakšen je bil boj za vsako točko. Če bi Tržačani po odlični igri v 1. nizu izbojevali še drugega, ko se jim je ponujala idealna priložnost pri vodstvu s 15:14, bi bili verjetno priča povsem drugačnemu razpletu, čeprav so gostje v tem nizu celo vodili s 13:7. Izenačen je bil tudi zadnji, 4. niz, toda do preobrata žal ni prišlo. (G. F.)
ARDITA GO - KONTOVEL 100:79
(44:41)
KONTOVEL: Budin 6 (0:1), Rebula 8 (2:4), Š. Gulič 15 (7:9), D. Gulič 5 (1:2), Sterni 6 (0:1), Grilanc 1 (1:2), Čuk 14 (4:6), Paulina 9 (3:4), Gregori 2 (2:2), Ci-vardi 13 (3:4); trener: Ban.
PON: Čuk (36), Š. Gulič (37), Paulina
(39)	, Grilanc (19), Budin (40), Sterni
(40)	, Civardi (40).
Po treh zaporednih zmagah so včeraj Kontovelci v D ligi v Gorici zasluženo izgubili. Naši so predvsem popustili v drugem polčasu, ko so povsem odpovedali pri metu in tudi v obrambi niso zaigrlai najbolje.
Po drugi strani pa sta med gostitelji predvsem blestela Bassi, ki je dal kar 34 točk, in Franco (28 točk). Prav ta igralca sta bila za Kontovelce neustavljiva.
Od naših košarkarjev tokrat ni nihče blestel. Že v prihodnjem kolu pa čaka Kontovelce zelo težka naloga, saj bodo doma igrali proti prvouvrščene-mu Expomarju.
Promocijsko prvenstvo na Tržaškem
Borovci ugnali tudi Scoglietto
BOR RADENSKA - SCOGLIETTO
81:74 (41:35)
BOR RADENSKA: Perčič 7 (prosti meti 1:2, za 2 točki 3:4, za 3 točke 0:0), Debeljuh 7 (2:2, 1:1, 1:5), Persi 14 (4:6, 5:10, 0:1), B arini 5 (1:2, 2:5, 0:0), Smotlak 16 (1:5, 6:9, 1:4), Bajc 3 (0:0, 0:0, 1:1), Pecchi 11 (2:2, 3:7, 1:2), Poretti 12 (4:5, 4:8, 0:0), Tul 6 (2:5, 2:4, 0:0). TRENER:
Sancin.
Borovci nadaljujejo svojo zmagovito pot. V sicer ne preveč lepi in privlačni tekmi so tokrat odpravili zadnjeuvr-ščeni Scoglietto, ki pa je v 17. minuti celo vodil s 33:30, vendar so zatem naši izenačili s trojko in nato so si z delnim izidom 11:2 ob odmoru nabrali šest točk prednosti.
V drugem delu srečanja se borovci niso odločno oddaljili od nasprotnikov, enostavno zato, ker so jih podcenjevali. Če bodo naši v bodoče živčni kot na tej tekmi, bo gotovo vse težje proti takim ekipam, ki lahko zaustavijo njihovo zmagovito pot. (U. A.)
LEGA NAZIONALE - SOKOL 81:78
(34:43)
SOKOL: Terčon 10 (2:2), Klanjšček 12, Busan 2, Gruden, Čaharija 6 (2:5), Dolhar, Sedmak 4 (0:2), Ušaj 16 (4:4), Starc 25 (5:8), Kojanec 3 (1:1); TRENER: Vatovec.
PON: Čaharija (33), Kojanec (40), Terčon (40); 3 TOČKE: Ušaj 4, Starc 1.
Po dobrem prvem polčasu, ko so naši tudi zanesljivo vodili, je v drugem Vatovčeva ekipa popustila in tudi zasluženo izgubila. Sokolovci so bili proti obrambi »mož-moža« gostiteljev povsem brez moči in tudi koš je bil kot »začaran«, saj so le z veliko težavo dosegli kakšno točko.
Od naših ni nihče igral na običajni ravni. (N. P.)
FINCANTIERI - BREG 83:74 (42:38)
BREG: Kovačič 2, Korošec 19 (6:8), Corbatti 19 (7:8), Boris Žerjal 17 (4:5), Ferluga (0:2), Bandi, M. Salvi 5 (5:6), A. Salvi 2, Kneipp 10 (2:2).
SODNIKA: De Lucia in Tallarico; 3 TOČKE: Korošec 1, B. Žerjal 1, Corbatti 1.
Proti solidni in zelo zagrizeni ter trdoživi postavi Fincantierija so Bregovi košarkarji igrali enakovredno do 35. minute, ko so utrpeli delni izid 7:0 in to je v bistvu tudi pokopalo vse njihove nade po zmagi. Povejmo samo to, da so v primerjavi s prejšnjo katastrofalno tekmo, ki so jo odigrali proti pri-staniščnikom, tokrat pokazali viden napredek bodisi glede značajnosti kot tudi zrelosti v igri. Posebno bi jih pohvalili za doprinos, ki ga je vsak posameznik dal v obrambi, medtem ko sta v napadu tokrat uspešno delovala Corbatti in Korošec. (Cancia)
Na Goriškem
ARTE - DOM	83:59 (37:21)
DOM: Košuta 11, Semolič 6, Pečanac 12, Bric 11, Battello 13, Jarc 6, Gruzovin, Ambrosi, Kocjančič, Zavadlav.
SON: Dom 24, Arte 28; PON: Bric (37); 3 TOČKE: Košuta 1.
Domovci so v drugem kolu povratnega dela promocijskega prvenstva klonili proti močnemu Arteju, ki vodi na skupni lestvici. Naši so se enakovredno borili v prvih 10 minutah (v 10' je bil izid 11:11), ko je obramba dobro delovala. V nadaljevanju so odločno razpoloženi domačini z razigranim Roso na čelu visoko povedli in vodstvo ohranili vse do konca srečanja. V drugem polčasu so sicer naši nekoliko agresivneje zaigrali, vendar proti premočnemu nasprotniku je bil podvig nemogoč.
Kljub pričakovanemu porazu lahko pohvalimo Battella in Pečanca. Vsa ekipa je vsekakor zadovoljila, kar dobro obeta za naslednja kola, ko se bo pomerila s šibkejšimi tekmeci. (A. F.)
PROPAGANDA
BREG - SGT	64:70 (26:43)
BREG: Štefančič 4 (2:6), Mura, B. Žerjal 7 (1:4), Lista 12 (0:3), Kocjančič 4 (2:4), Slavec 13, D. Žerjal 2 (0:1), Zobin 18 (4:6), Metlika 4 (0:2); trener: Vatovec.
TRI TOČKE: Slavec 1.
Proti dobri ekipi SGT so naši odigrali prvi dve četrtini skoraj porazno, v tretji pa so si delno opomogli, medtem ko so proti koncu spet popustili in gostje so svojili tesno zmago.
Od naših bi omenili dober nastop Slavca. (D. S.)
MINIBASKET
TURNIR ZINI COSTRUZIONI: Pog-gl - Polet 90:29. TURNIR G. OBER-SNEL (finalna skupina): Polet - Liber-tas 32:30; (tolažilna skupina): Stefanel - Bor 26:18.
V moški rokometni C ligi
Krašovci brez težav
FIDES - KRAS TRIMAC 19:24 (10:14)
KRAS TRIMAC: Legiša, Klinc, Sardoč 7, Rocca 3, Kozlovič 5, Oberdan, Fonda 1, Brissi 4, Agostini 2, Vremec, Raseni 2, Milič.
Po pričakovanju so krasovci brez težav odpravili zadnjeuvrščeni Fides. Domačini so se našim upirali le prvih deset minut, nakar so si Sardoč in tovariši s hitro igro priborili večjo prednost, ki so jo ohranili do konca tekme. (Pjotr)
Spodbuden uspeh Nabrežink Borovke prebile led v gosteh
ŽENSKA C-2 LIGA
TORRlANA - SOKOL INDULES 2:3 (15:11, 13:15, 15:2, 3:15, 11:15)
SOKOL INDULES: Pertot, Vidali, Ma-[Ucelli, L. in T. Masten, Brumat, Visentin, Ufasič, Ciocchi, Legiša.
Nabrežinke so na gostovanju v Gradiš-Pu dosegle zelo pomembno zmago, po ^ateri so sinočnjega nasprotnika tudi dojele na lestvici. Uspeh bo prav gotovo lagodejno vplival na razpoloženje Serake iz nabrežinske občine, ki je po pr->h prvenstvenih kolih zašla v precej Udo krizo. Slovenske odbojkarice bi ahko osvojile že 1. niz, v katerem pa so aredile nekaj naivnih napak in plaho ^arvirale. Veliko bolj zagrizeno so igrale , drugem, ključ za uspeh pa so bile do-, r° plasirane žoge. V 3. nizu so sokolov-precej nerazumljivo popustile na vsej . n, zlasti v sprejemu servisa, kar kaže, a ekipa še ne zna igrati koncentrirano d začetka do konca. Od 4. niza dalje so ^ e igralke uredile svoje vrste, končno l° dobro zaigrale tudi v napadu in nji-°v uspeh ni bil več vprašljiv, saj tudi v e'breaku vodstva niso izpustile iz rok. j ^el° posrečena je bila poteza trenerja e_ Waldersteina, da je v diagonalo s poda-cem uvrstil visoko Brumatovo, ki je zelo , sPešno zaustavljala najboljšo nasprotnico napadalko Pizzamigliovo. (Vip)
Kmečka BANKA - ALTURA 0:3 (10:15, 8:15, 9:15)
1 KMEČKA BANKA: Luvisutti, Zavad-x.v' Visintin, Pelerin, Braini, Scozziero, arassi, Fajt, Krašček, Sošol.
Goriški združeni ekipi proti drugouvrščeni Alturi iz Trsta žal ni uspel zaželeni podvig v domači telovadnici. Res pa je, da z igro, ki jo je tokrat predvajala, ni bilo pričakovati, da bo zmagala, vendar si je bilo nadejati vsaj reakcijo proti postavi, ki sodi v sam vrh. Toda priznati moramo, da je Altura najboljša ekipa v tej ligi in je tudi v Sovodnjah gladko slavila. Vendar gre povedati, da pravzaprav ni bila sinočnja tekma tista, ki bi jo morale naša dekleta zmagati, ampak morajo računati predvsem na srečanja s postavami, ki sodijo od polovice lestvice navzdol. Upamo, da bodo že v soboto odločno reagirale in slavile v gosteh.
Naša dekleta so se sinoči v 1. setu borile do rezultata 10:10, nakar je prišla na dan boljša igra Tržačank. (R.I.)
ŽENSKA D LIGA
SAN VITO - BOR FRIULEXPORT 0:3
(5:15, 11:15, 9:15)
BOR FRIULEXPORT: Flego, Guštini, Gregori, Faimann, Mezgec, Vodopivec in Vitez.
Mlade Borove 15-letnice so končno prišle tudi do prve zmage v gosteh. San Vito je bil že v prvi tekmi v Trstu slabši tekmec, vendar pa dejstvo, da plave zunaj Trsta doslej nikakor niso igrale tako, kot znajo, je pred srečanjem v Borov tabor le vnašalo nekaj skrbi, ki pa so se razblinile že po prvih akcijah. Borovke so namreč igrale dobro in zbrano, izredno učinkovito so servirale (posebej se je pri tem izkazala Irina Vitez), gostiteljice pa so jim nudile razmeroma slab odpor.
Valprapor Imsa brez težav, 01ympia CDR nezbrana Soča Sobema se je v Fojdi izmazala, Sloga OK
MOŠKA D LIGA
MOŠKA C-2 LIGA
PETRIS - VALPRAPOR IMSA 0:3
(6:15, 2:15, 5:15)
VALPRAPOR: A. in M. Feri, Berzacola, Buzzinelli, Lutman, Koršič, Superga, Pe-tejan, Paoletti, Florenin, Palin.
Zmaga Goričanov je bila sicer več kot pričakovana, vendar pa je bilo hkrati tudi pričakovati, da bodo domačini našim igralcem nudili močnejši odpor. Nasprotno, Petris je razočaral in ga ob taki igri tudi čaka izpad. Trener Zamo je izkoristil priložnost, da je uvrstil na igrišče vse razpoložljive igralce, kljub številnim menjavam pa se učinek ekipe ni zmanjšal, zato velja pohvaliti vse fante, še posebej pa mlajše.
Valpraporovci so tako v Tolmeču uresničili dva cilja: dosegli so novi točki in še izboljšali že tako dober količnik v nizih. (Zip)
PRATA - OLVMPIA CDR	3:0
(15:11, 15:8, 15:11)
OLVMPIA CDR: A., J. in S. Terpin, B. in G. Sfiligoj, Cotič, Dornik, Komjanc, Petejan, Magna.
01ympijci so prvič v letošnjem prvenstvu izgubili s 3:0, čeprav rezultat ne odraža dejanskega poteka tekme. Naši fantje so začeli v vseh treh nizih nezbrano, tako da je ekipa Prate takoj povedla. Šele po nekaj točkah je 01ympia reagirala in se enakovredno borila vse do konca setov. Prata je na domačih tleh še nepremagana.
TRAVESIO - SLOGA	1:3
(17:15, 11:15, 7:15, 13:15)
SLOGA: Božič, Kerpan, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Riolino, Zgubin, Štrajn.
S prvega gostovanja v povratnem delu prvenstva se Sloga vrača z zmago. Glede na položaj na lestvici obeh ekip je bil rezultat sicer pričakovan, vendar je splet okoliščin na papirju lahko tekmo spremenil v zahtevno. Telovadnica v Trave-siu je zelo mrzla in temna, v Sloginih vrstah pa sta bila odsotna Cisolla in Jer-cog, Riolino pa je stopil na igrišče z visoko vročino.
Slogaši so stopili na igrišče s trdno voljo, da zmagajo. Prvi set se jim je sicer izmuznil le za las, čeprav so vodili s 14:12, v preostalih pa je kljub navedenim težavam Sloga uveljavila svojo vsestransko boljšo pripravljenost. (Inka)
ITELV FAEDIS - SOČA SOBEMA 2:3
(15:9, 10:15, 5:15, 15:3, 10:15)
SOČA SOBEMA: I„ Š., M. Cotič, M. in 1. Tomšič, Čaudek, Klede, Moscao, Černič, Pahor, Pellegrin, Battisti.
Na težkem gostovanju v Fojdi je Soča Sobema kljub smoli in raznim poškodbam zasluženo osvojila novi točki in tako ohranila stik z vrhom lestvice. Na začetku so naši fantje začeli nekoliko nezbrano in neborbeno, tako da je nasprot-
nik s preciznimi servisi povedel s 7:0. Naši so nato reagirali, a razlika je bila prevelika, da bi jo lahko nadoknadili. V drugem nizu so Sočani z učinkovitim napadom povedli kar s 14:3, nakar se jim je zataknilo in gostitelji so se približali na 14:10. K sreči je Soča uredila vrste in zaključila niz v svoj prid. Tretji niz je bil izenačen do 5:5, nakar so Sočani s servisi in nepremagljivim blokom spravili gostitelja v težave in osvojili set. Takoj na začetku četrtega niza sta se lažje poškodovala Černič in Igor Cotič, ki sta morala z igrišča. To je zelo negativno vplivalo na igro naših fantov, ki so v končnici zbrali le tri točke. V odločilnem tie-brea-ku pa so fantje odlično reagirali in z učinkovitim blokom zmagali.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
KOIMPEX - BREG UNION BETON 3:0 (15:6, 15:7, 15:2)
MLADINCI
RICREATORI - SLOGA	3:1
(10:15, 15:9, 15:11, 15:11)
DEKLICE
BOR FRIULEXPORT A - OMA 3:0 (15:7, 15:13, 15:0)
BOR FRIULEXPORT B - KONTOVEL 3:0 (15:2, 15:3, 15:3)
CUS - KOIMPEX	3:1
(15:9, 15:12, 13:15, 15:8)
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Predna-ročnina do 29. 2. 1992 200.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2, 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi: 1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
m.	dnevnik
nedelja, 16. februarja 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V zasledovalnem teku uspešni tudi moški: Vanzetta bronast
Stefania Belmondo druga
Presenetljiv razplet včerajšnjega ženskega smuka
Kanadčanka in Američanka ugnali vso evropsko elito
LES SAISIES — Na težki tekaški progi v Les Saisie-su, nad katero so se mnogi pritoževali, pa vendar so bili doslej najboljši vedno v ospredju, je Stefania Belmondo v zasledovalnem teku v prosti tehniki na 10 km - prvič je šlo za kombinacijo s klasičnim tekom na 5 km, tako da so tekmovalke startale v obratnem vrstnem redu in v časovnih presledkih, ki so jih dosegle na prejšnji tekmi - pritekla Italiji prvo olimpijsko medaljo v ženskem teku. Uspeh 22-letne Belmondove (na sliki AP) je povsem zaslužen, saj je po enem petem in enem četrtem mestu zmogla toliko moči, da se je končno s srebrno medaljo le povzpela na zmagovalne stopničke. Uspeh Belmondove so včeraj dopolnile še Manuela Di Centa (10.)A Gabriela Paruzzi (16.) in Biče Vanzetta (20.).
Če so azzurre včeraj vstopile med svetovne tekaške velesile, pa so njihovi moški kolegi včeraj v isti disciplini - samo na 5 km daljši progi - potrdili, da so med najboljšimi na svetu. Po vrstah dobrih uvrstitev je na zmagovalni oder kot tretji tokrat stopil Giorgio Vanzetta, ki je Albarella v silovitem finišu s skrajnimi napori potisnil na četrto mesto. Najbrž je bil zadnji napor vzrok za kratkotrajno slabost, ki je azzurra obšla takoj po prihodu v cilj, kjer pa si je takoj opomogel, da je lahko skupaj z Norvežanoma Daehlijem (zlato) in Ulvangom (srebro) stopil na stopničke za zmagovalce.
Danes v boj superveleslalonusti
VAL D'ISERE — Na olimpijskih prizoriščih bo danes v središču pozornosti superveleslalom za moške in organizatorji so bili zaradi stalnega sneženja prisiljeni progo skrajšati za 150 metrov, začetek tekmovanja pa so pomaknili na 11.15. Tako bodo najbrž spet pogoji na progi tisti, ki bodo bistveno odločali o vrstnem redu in ponovno se lahko zgodi, da na zmagovalnih stopničkah ne bodo stali največji favoriti.
Teh pa je več. V prvi vrsti sta tu Girardelli in Accola, ki sta doslej dobila vsak po en superveleslalom
za SP (od treh), na igrah pa sta v smuku in kombinaciji ostala brez uspeha. Če se Accola morda še lahko tolaži s skoraj zanesljivo zmago v svetovnem pokalu, pa Girardelliju ne ostane drugega kot odločen napad na zmago, da bi z morebitnim uspehom popravil zanj precej negativno sezono. Toda Accola in Girardelli ne bosta sama na startu. Manjkal bo sicer poškodovani svetovni prvak Eberharter, zato pa bodo medalje naskakovali Avstrijec Mader, Švicar Hangl, Nemec VVasmeir, vedno nevarni Norvežani in domači
idol Franc Piccard, ki je že osvojil srebrno medaljo v smuku, v superveleslalomu pa brani zlato iz Calgaryja.
Slovenski smučarji v ta boj za medalje ne bodo posegli, zato pa imajo lepo možnost za uveljavitev azzurri. Na čelu ekipe bo Patrick Holzer, ki je dobil enega od treh letošnjih super G za SP v Garmis-chu, v ekipi pa so še Senigagliesi in »heroja« kombinacije Polig ter Martin, od katerih pa v superveleslalomu podobnega čudeža kot pred dnevi v kombinaciji ni mogoče pričakovati.
danes in jutri na zoi		
DANES		
Les Saisies	10.00	Biatlon 4 x 7,5 km moški;
Courchevel	13.30	Skoki 120 m;
Val dlsere	12.15	Superveleslalom moški;
Tignes	14.00	Umetnostno smučanje;
La Plagne	9.00	Bob dvosedi (3 + 4);
Albertville	19.30	Umetnostno drsanje (prosti program plesni pari);
	16.00	Hitrostno drsanje (1500 m moški);
Meribel	13.30	Norveška - Francija (hokej);
	16.30	Češkoslovaška - Švica (hokej);
	20.15	Kanada - SND (hokej).
JUTRI		
Les Saisies	10.00	4x5 km ženske;
Courchevel	13.00	Skoki 90 m (nordijska kombinacija, ekipno);
Meribel	12.15	Superveleslalom ženske;
Albertville	19.30	Umetnostno drsanje (prosti program plesni pari);
	16.00	Hitrostno drsanje (5000 m ženske);
Meribel	13.00	Nemčija - Poljska (hokej);
	16.00	Finska - Italija (hokej);
	20.15	Švedska - ZDA (hokej);
Pralo gnan	12.00	Kegljanje na ledu;
	18.00	Kegljanje na ledu.
tako po tv		
DANES
8.55 (RAI3) Bob dvojec (3. in 4. vožnja);
9.50	(RAI3) — Štafeta biatlon moški 4x7,5 km;
12.00	(RAI1, TMC) Superveleslalom moški;
15.00	(TMC) — Skoki 120m.
JUTRI
11.50	(RAI2, TMC) Superveleslalom ženske;
20.30 (TMC) — Umetnostno drsanje;
0.50 (RAI1, TMC) — Umetnostno drsanje (plesni pari); Skoki 90 m za nordijsko kombinacijo (ekipno); Hokej na ledu.
Vse glavne dogodke na ZOI neposredno prenaša - na programu pa so še posebne oddaje z najvažnejšimi dogodki - tudi TV Slovenija na 2. programu, Tele +2 pa vsak dan popoldne in zvečer pripravlja obsežne preglede dogajanj na olimpijskih prizoriščih.
Zasledovalni tek 15 km moški (prosti slog)
1. Daehlie (Nor) 37'36”9; 2. Ulvang (Nor) 38'30"3; 3. Vanzetta (Ita) 38'31"3; 4. Albarello (Ita) 38'32"3; 5. Mogren (Šve) 38'36"4; 6. Majbaeck (Šve) 39'16"0; 7. Fauner (Ita) 39'33"9; 8. Smirnov (SND) 39'34"8; 9. Fors-berg (Šve) 39'51"4; 10. Stadlober (Avs) 39'56"6;...61. Kavalar (Slo) 46'H"9;..67. Kerštajn (Slo) 47'40"3 itd. (De Zolt odstopil).
Zasledovalni tek 10 km ženske (prosti slog)
1. Jegorova (SND) 25'53"7; 2. Belmondo (Ita) 26T7"8; 3. Vialbe (SND) 26'37”6; 4. Lukkarinen (Fin) 26'52"0; 5. Nilsen (Nor)' 27T3"9; 6. VVestin (Šve) 27T4"2j 7. Nybraaten (Nor) 27'21'T; 8. Lazutina (SND) 27'44"8; 9. Mancini (Fra) 27'49"3; 10. Di Centa (Ita) 27'55"7;...16. Paruzzi (Ita) 28'38"8;...20. Vanzetta (Ita) 28'48"7 itd.
Smuk ženske
1. Lee-Gartner (Kan) 1'52"55; 2. Lindh (ZDA) 1’52"61; 3. VVallinger (Avs) 1'52"64; 4. Seizinger (Nem) 1’52"67; 5. Kronberger T52"73; 6. Gu-tensohn 1'53"71; 7. Sadleder (Avs) 1'53"81; 8. Gladiševa 1'53"85; 9. Vogt (Nem) 1'53''89; 10. Zurbriggen (Švi) 1'54"04 itd.
Hitrostno drsanje 500 m moški
1. May (Nem) 37"14; 2. Kuroiva (Jap) 37"18; 3. Inoue (Jap) 37"26;
4. Jensen (ZDA) 37"46; 5. Van Velde (Niz) 37"49; 6. Miyabe (Jap) 37"49; 7. Golubev (SND) 37"51; 8. Železovski (SND) 37"57; 9. Chen Song (Kit) 37"58; 10. Yoon Man Kim (JK)37"60; itd.
Umetnostno drsanje moški
1. Petrenko (SND); 2. Wylie (ZDA); 3. Barna (ČSFR) ; 4. Bovvman (ZDA); 5. Urmanov (SND); 6. Brovvning (Kan); 7. Stojko (Kan) itd. - Klasinc (Slo) se ni uvrstil v finalno tekmovanje.
Bob dvojec (vrstni red po 2. vožnji)
1. Tout - Paul (VB1) 2'01"20; 2. Huber - Ticci (Ital) 2'01"23; 3. Appelt - Schroll (Avs2) 2'01"33; 4. Langen - Eger (Nem2) 2'01"39; 5. VVeder -Acklin (Svil) 2'01"46; 6. Rainer - Bachler (Avsl) 2'01"53; 7. Mieli - Reich (Švi2) 2'01"54 itd.
Hokej na ledu (4. kolo)
Skupina A: Italija - Nemčija 2:5; Finska - Švedska 2:2; ZDA - Poljska 3:0.
LESTVICA: ZDA 8, Švedska 7, Finska 5, Italija in Nemčija 2, Poljska 0.
MERIBEL — Po presenetljivem slavju Poliga in Martina v kombinaciji sta za drugo - tokrat še večje - presenečenje alpskega programa poskrbeli Kanadčanka Kerrin Lee-Gartner (na sliki AP) in Američanka Hilary Lindh, ki sta ugnali vse mnogo bolj renomirane tekmice na včerajšnjem ženskem smuku. Lee-Gartner jeva sicer sodi v širši krog boljših smukačic, toda kot kandidatko za olimpijsko zlato je ni omenjal nihče, Lindhova pa doslej vidnejših uspehov sploh ni dosegla in je startala kot prva v drugi jakostni skupini. Včerajšnji smuk je bil izredno izenačen, saj je med prvo Lee-Gartnerjevo in peto Kronbergerjevo le 18 stotink razlike, Lindhovo je od zlate medalje ločilo le 6 stotink, tretjepla-sirana Avstrijka VVallingerjeva pa je za zmagovalko zaostala 9 stotink.
medalje
Nemčija	Z 6	s 6	B 3	Skupaj 15
SND	5	4	4	13
Avstrija	4	5	5	14
Norveška	4	2	2	8
Francija	3	3	1	7
ZDA	3	2	1	6
Finska	2	1	2	5
Italija	1	3	2	6
Kitajska	0	2	0	2
Japonska	0	1	2	3
Nizozemska	0	1	1	2
ČSFR	0	0	2	1
Švica	0	0	1	1
Kanada	1	0	1	1
Švedska	0	0	1	1