PRIMORSKI dnevnik J® začol izhajati v Trstu '3. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novam-j*® 1943 v vasi Zakriž Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. JPtembra 1944 se je ti-Z*®1 v tiskarni «Doberdob* J Govcu pri Gorenji Trebu--' °d 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v ‘•skarni tSlovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. roaja 1945 pa v osvoboje-Trstu, kjer je IzSla za-JN« »tevilka. Bil je edini »»Jani partizanski DNEV-WIK v zasužnjeni Evropi. EZETZST* Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 282 (11.698) Trst, četrtek, 1. decembra 1s«3 Ustanovila ga je skupina uglednih domačinov «Rozajanski dum» na Ravanci prvi kulturni krožek v Reziji Med glavnimi nalogami novega društva ohranjanje domačega kulturnega zaklada in spodbujanje sodobnih kulturnih tokov REZIJA — Najbolj ugledni predstav-kiil ReziJ« so ustanovili rezijanski uiturni krožek «Rozajanski dum*, ki na r10' svoJ sevoriti o «obrambi» pred manjšinsko narodnostno politiko, postaja to že rn« ter marsikomu prikliče v spomin tragedije lagerjev in uničenja*. in ^ 2ato g avna skupščina tržaškega vseučilišča poziva kulturne, družbene 4 otn°kratične politične sile — v prvi vrsti pa vse univerzitetne komponent "i v sProž‘jo veliko informacijsko kampanjo, da bodo zlasti mladi Tržača-kop^He spoznali, kaj pomeni in predstavlja za tukajšnjo skupnost ena-avn° sožitje med tukaj živečima narodoma. °b£j Rvetovalec Tržaškega gibanja Paolo Parovel pa je predložil tržaškemu o ned en?u svetu reso'učijo, v kateri poziva tržaško občino, da se izreče Vej zfU,Vn*^ fašističnih strumentalizacijah «zoper bilingvizem*. Nadalje Paro-lij^jjT.^va. naj se uprava obveže za širšo akcijo informiranja na vseh ita v Itai-3 ^šjih srednjih šolah o problemih slovenske narodnostne skupnosti ločn„ 1J1 ter poziva vse demokratične politične sile, da se za to iskreno in od- /-710 zavzemajo. Po Šamirju tudi Džemajel prispel v ZDA Washington krepi svojo vlogo na bližnjevzhodnem prizorišču VVASHINGTON — Ob koncu uradnega obiska izraelskega premiera Šamirja v ZDA je lahko vsakomur jasno, da stopajo ameriško-izraelski odnosi v «novo obdobje*, ki bo še povečalo napetost na Bližnjem vzhodu. Odpravili so namreč razhajanja in zamrznitev raznih vojaških dobav, ki so jih ZDA sprejele ob izraelskem napadu na Bejrut. Tudi formalno bo med obema državama stopil v veljavo pakt o medsebojni pomoči. Ob tem so bile zgovorne besede predsednika Reagana, ki je poudaril, da je večja podpora Amerike Izraelu potrebna za «zaje-zitev vse večjega sovjetskega vpliva in pobud na Bližnjem vzhodu*. Podrobnosti sedanjega sporazuma niso v celoti znane, saj obsega vrsto tajnih postavk. Vsekakor pa se je izvedelo, da bodo ZDA imele na izraelskem ozemlju skla dišča svojega vojaškega materiala, da bo izraelska vojska aktivno sodelovala v ameriških pomorskih vajah in da bodo obnovili pošiljke vsega vojaškega materiala, vključno s posebnimi «razpršilnimi» granatami. Sporazum so seveda takoj in najodločneje obsodili v Damasku, kjer ga ocenjujejo kot pripravo za skupen a-meriško - izraelski vojaški napad na Sirijo. Kljub tajnosti ni namreč nobenega dvoma, da je sporazum naperjen predvsem proti Siriji kot «dolgi» roki moskovske politike na Bližnjem vzhodu*. Damask seveda zatrjuje, da tudi ta sporazum ne bo uresničil želja «svetovnih sionistov*, ker ga bo Sirija izničila. V Washington pa je včeraj prispel tudi libanonski predsednik Džemajel, ki bo bržkone skušal doseči umik izraelske vojske iz južnega Libanona in s tem doseči tudi odhod sirske vojske iz severnega in vzhodnega Libanona. V Bejrutu posvečajo temu obisku izredno pozornost, po mnenju opazovalcev pa je prav Džemajelov prihod v Wa-stington sprožil včerajšnji zaplet v Bejrutu, kjer so ponovno vzplamteli spopadi, da so morali zapreti bejrutsko letališče. « : V K, 2 ŽENSKIM SLALOMOM Panjski gori ^ svetovni pokal traJ1(?ensEim slalomom za «pokal 1 fcačfj* ^ bodo danes v Kranjski gi hi tekmovanja za letošnji svete slej „ al v alpskem smučanju. Kra: tedi v l. je tako pripadla čast, da p etešnji olimpijski sezoni pu s Vet,,,' na katerih se bo zbrala v pSTk elita. hi{ ^a Kranjske gore sicer ni pr naklirn S0, ki je bila napisana na izrecno željo orkestra samega. Izvedli so jo ob praznovanju osemdesetletnice svojega nastanka. Publika se je navdušila ob Huggen- Predstavitev Spacalove monografije v TK galeriji teden so v galeriji Tržaške knjigarne predstavili Spacalovo monogra-„ 'Gre vsekakor za obsežno delo, ki je takoj ob izidu vzbudilo veliko pozor-ll- Ljudi je bilo veliko tudi v Tržaški knjigami, kjer je slikar Spacal med drugim podpisoval svojo knjigo 6ovi «Pavane in blue>, ki je s svojim izrazito plesnim ritmom naelektrila ozračje. Ob koncu sporeda je orkester dodal še nekaj skladb, priredb raznih slovenskih in tujih ljudskih pesmi, ki so našle svoj odtenek v živahnih bar vah stare ljubljanske noše, s katero se je orkester predstavil. Nastop so zaključili z znano slovensko «Jaz sem si pa nekaj zmislih, ki so jo člani skupine tudi zapeli. Tako je koncert končal v tipičnem «domačem» vzdušju, ki ga vzbuja godba na pihala. Vsekakor pa je škoda, da je bilo poslušalcev tako malo. Nekdo mi je rekel, da verjetno zaradi košarkarske tekme, ki so jo igrali ob isti uri. Je res? H. J. Likovna razstava v Babni hiši Društvo zamejskih likovnikov nam spet pripravlja v sodelovanju s kulturnim društvom Slavec iz Ricmanj pregled ustvarjalnosti svojih članov. Društvena razstava, ki jo bodo otvo-rili jutri v galeriji Babne hiše v Ric-manjih, spada že med ustaljene točke delovanja DZL, podobno kot srečanja na Krogu in antološke razstave ob dneh slovenske kulture. Prvo društveno razstavo so nam likovniki priredili namreč že v lanskem oktobru. Že lani se nam je zdela pobuda pozitivna, ker je združevala zelo različne avtorje, od profesionalcev do ne-profesionalcev, priznane umetnike, začetnike in mlade, ki so ob tej priliki prvič razstavljali. Mogoče je še najbolj pozitivno prav dejstvo, da o takih prilikah spoznamo nove ustvarjalce, predvsem mlade, a tudi starejše, ki se z umetnostjo neprofesionalno ukvarjajo ali se komaj zanjo odločajo. Letošnja razstava, ki bo trajala do 17. decembra, pa bo širše zastavljena in bo obsegala več plati likovne u-metnosti. Največja novost je namreč ta, da se bodo prvič spravili «pod eno streho* tako slikarji kot grafiki, kiparji, arhitekti in filmarji. S tem bo doseglo DZL enega svojih osnovnih ciljev in sicer, da bodo na razstavi sodelovali ustvarjalci z različnimi izkušnjami, a vedno na področju likovne umetnosti. Že od vsega začetka svojega obstoja združuje DZI vse te različne komponente, ki p° bodo komaj ob tej priliki nastopal-skupaj. Ta prilika pa je lahko startna točka za neke bodoče širše projekte. Društvo zamejskih likovnikov pa je nadalje hotelo prirediti tudi razstavo «dinamičnega» značaja. To se pravi, da se priprava razstave in njeno dogajanje ne bosta zaključila z otvoritvijo in kulturnim programom ob o-tvoritvi. Tudi v naslednjih dneh, in sicer 8. in 17. decembra, se bo v razstavnih prostorih nekaj dogajalo. V teh datumih bodo namreč predvajali filme, nastopila bosta pevski zbor Slavec in mladinski pevski zbor od Domja in še kaj. V Galeriji Idrija Prva razstava likovnih ljubiteljev iz Idrije V likovnem življenju Slovenije že uveljavljena Galerija najstarejšega slovenskega rudarskega mesta, je tokrat dala na razpolago svoje prostore likovnim ljubiteljem idrijske občine za njihovo prvo razstavo, ki bo odprta od 25. novembra do 5. decembra. Na razstavi sodeluje z okoli sto deli kar 37 likovnih samorastnikov najrazličnejših poklicev in izobrazbe, ki jim je skupna velika volja po lastnem likovnem ustvarjanju zgolj iz notranje potrebe. Med njimi so že uveljavljeni slikarji, kot sta to na primer Albin Vončina in Fanči Gostiša, ki sta imela že več samostojnih razstav, do onih, ki tokrat skoraj sramežljivo prvič predstavljajo javnosti svoja dela. Dober poznavalec idrijskega likovnega ustvarjanja prof. Janez Kavčič takole ocenjuje gornjo razstavo: «Ris-be, plastike in tapiserije so izdelane z uporabo presenetljivo pestre palete najrazličnejših tehnik, ki jih nekateri posamezniki zanesljivo obvladujejo. Tudi motivika je dokaj bogata, saj se pojavljajo raznolike interpretacije krajine, vedute, tihožitja, figure, portreta in tako dalje. Pristopi k motivom, njihove likovne obdelave in morebitne vsebinske poante so tako izrazito osebne narave, da je nesmiselno iskati kakršne koli skupne elemente. Znova lahko ugotovimo, da je prav zvestoba lastni, četudi včasih nekoliko nerodni ali naivni o-riginalnosti, tista simpatična lastnost, ki odlikuje stvaritve samoukov.* Tokrat so gostje idrijske Galerije: Boris Balant, Silvester Bajc, Branko Bevk, Marinka Bočin, Edvard Deže- la, Silvo Eržen, Fanči Gostiša, Ivan Intihar, Edi Kenda, Ludvik Kogej, A-dolf Kokalj, Cveto Kolakovič, Cveto Koder, Ludvik Kovačič, Anica Kramer - Tmovšek, Aldo Kumar, Jože Lapajne, Ludvik Majnik, Vid Mavri, Milan Mlakar, Ludvik Modrijan, Terezija Pelhan - Demšar, Slavko Pelhan, Janko Petrič, Alojz Pregelj, E-nes Prezelj, Ivan Rupnik, Nande Rupnik, Tone Troha, Sandi Velikanje, Albin Vončina, Zdravko Winkler, Alojz Zidarič, Milan Božič, Ivan Rupnik in Ive Koc. Zanimivo razstavo prirejajo Galerija, zveza kulturnih organizacij in občinski sindikalni svet iz Idrije. JOŽE OBLAK Miklavže van j e društva «1. Gruden» v Nabrežini SKD Igo Gniden priredi v ponedeljek, 5. decembra, v društvenih prostorih v Nabrežini že tradicionalno miklavževanje. Za to priložnost bodo domači fantje in dekleta, člani mladinskega odseka SKD Igo Gruden, pripravili malčkom prijetno presenečenje. Uprizorili bodo enodejanko »Miklavžev večer*, ki jo je napisal požrtvovalni prof. Zvonko Legiša, za režijo pa skrbi mlada Elizabeta Jazbec. Ta teden deluje v Nabrežini tudi «Miklavževa agencija*, ki sprejema darove za pričakovano srečanje s prijateljem otrok, (db) UGUSSI, od zmeraj vaš zvesti prijatelj, nudi sedaj popuste od 20 do 60% ter še možnost plačevanja v 60 mesecih! Moč tvrdke UGUSSI ni le v cenah: je tudi v kakovosti, izbiri in izkustvu. OPREMA IN DODATNI DELI ZA KOPALNICO KERAMIČNE PLOŠČICE UGUSSI v Trstu, Ulica Fianona, Valmaura TONE SVETINA Med nebom in peK/om -____3. ____ gj svežem grobu so se odpirale rane tudi dru-njenim otrokom, saj vojna ni prizanesla niko-2cj r-. Razgnala jih je na vse vetrove in jih zdaj v slepeči svetlobi poletja. g , rPel je tudi Karlo, njen prvorojenec. «Korlek,» sin 16 kidata nekoč, ponosna, da je prvega rodila SVoa- ®il je bolj očetov kot njen. Uporen in samo-Vse>' na videz trd, v duši mehak. Imel je v sebi nsto, kar jo je privezovalo na moža. Bil je člo-nejanj, volje in maščevanja... Ma ^ ®r°bu se ie Karla polastil občutek krivde, brinuniso bili tudi oni, otroci, vzrok vseh njenih °čet Poslala jih je v boj in tako pritrdila b0c|U‘uP0rniku... Vse so postavili na kocko. Za svo-Za slovenstvo. In plačali so... tw^arla je svoboda nagradila s priznanjem naroden®: heroja in častmi višjega oficirja. Kaj pa je Nek ■ 0na’ ki je poslala v boj enajst otrok in moža? ^ a| vrstic v Zborniku slovenskih žena in nekaj čig avk°v v spominih sobork. In kaj je dobil oče, ZeL,r kosti trohnijo v krsti pod njo? Nekaj hektarov $estjle„s° mu celo vzeli, ko so omejevali večje po- Povr'-. ke koliko bi imeli zemlje, če bi celokupno terj Slri° grunta delili s trinajst, s številko, pri ka-Se je naraščanje Bečanove družine ustavilo?! °ditar kolikokrat so celo sosedje in dobri znanci in va*J °četu Franetu, da je s svojo uporniško trmo e<-nim kljubovanjem pognal otroke v gozd, v boj proti Italijanom! Italijani so se seveda maščevali. Požgali so domačijo, jo razrušili, da ni ostal kamen na kamnu, in za njo še nič koliko primorskih domačij in vasi... Prav tako so ljudje očitali otrokom, da so pognali mater na križev pot in v strašno smrt. To je otroke najbolj bolelo. Morda Karlo prav zavoljo teh očitkov ni prišel živet v to hribovje, ki ga je v mladosti oboževal, saj je bilo polno divjih lepot in spokojne samote... Morda se je Pavle odločil za poklic mornariškega oficirja zato, da bi na dolgih potovanjih pozabil na vse, kar se je v sanjah samo od sebe vračalo in ga prebujalo iz njih polnega tesnobe in groze... Kdo ve... Vsak izmed otrok se je reševal po svoje. Vsak svojo pot je šel — le spomin na dom in mater jih je klical nazaj na obnovljeno domačijo, na zemljo, ki jo je prevzel brat Tone, tisti, ki ga je bila vojna pognala najdlje od doma. Pogrebci so založili gomilo z venci in cvetjem. Nazadnje so otroci njenih otrok zasuli grob s šopki poljskega cvetja, nabranega po njivah in senožetih, kjer je njihova babica prelivala znoj in z žuljavimi rokami pobirala sadove dobre zemlje. Zdaj je bil grob tak, kot bi bruhnil iz zemlje veličasten, pisan cvet. «Bodo ti mladi znali ceniti smrt te plemenite žene?» se je spraševal Lojze. «Bodo znali ceniti kri, ki so jo njeni otroci prelili na vseh straneh, da bi z njo zaznamovali, kje je slovenska zemlja?« Grenko mu je bilo pri duši ob misli, da smo pristali v čudnem času, ko so izpod tal prilezli voluharji, ki so v temi potuhnjeno nagrizli korenine drevesa zmage in bi radi naš boj razvrednotili ter ga zavili v meglo pozabe... Pojavili so se skrunilci grobov in spomenikov. Na Pokljuki so leto za letom razbijali sliko na spomeniku padlemu prvoborcu, dokler ni votlina v skali obstala, mračna kot oslepelo oko... Pojavili so se taki, ki pišejo, da nam je dovolj mrtvih herojev in mučencev, ki so padli za tisto, česar ni, in da so nam potrebni ljudje, ki žive za tisto, kar je in kar realno bo... «Da,» je pomislil Lojze, «mrtvih se ne da še enkrat ubiti...« S počasnim korakom se je pridružil pogrebcem, ki so zavili na prašno pot... I. Bečanova domačija je stala sredi vasi, na robu sončnega grebena, ki je bil zleknjen v hribovje kot pohlevna, speča žival. Hiše so se stiskale druga k drugi vse do cerkvice v zgornjem delu vasi, tako da je bil zaselek iz daljave videti kot neosvojljiva trdnjava. Spodal so se na terasah raztezale njive s sadovnjaki in pašniki tja do strnjenega gozda, ki se je na eni strani spuščal v dolino, kjer je gričevje omagalo, na drugi strani pa v nižavo, kjer se je vila reka. V daljavi se je dvigala gora Vremščica. Po oblakih okoli nje so vaščani ugibali, kakšno bo vreme. Na levi za njo se je dvigalo v daljavi golo skalovje Nanosa. Tam se je najdlje obdržal sneg. Pod njim so se razprostirali nepregledni gozdovi. Na jugovzhodu je bilo videti Učko in hribovje, ki je naznanjalo Čičarijo in Istro. Bečanov Frane je po napornem delu kaj rad posedal na grebenu nad vasjo in strmel v daljave, ki so vabile v svet. Njemu kot prvorojencu ni bilo treba s trebuhom za kruhom. Oče ga je namenil za gospodarja dobri kmetiji, kjer ne bo treba stradati, če bo le dovolj delovnih rok. Vsi drugi otroci so bili že odšli od doma, dva celo v Ameriko. Nekaj let preden se je začela svetovna vojna, mu je oče dejal, da sta z materjo ostarela in omagala, naj se oženi in začne novo življenje na zemlji, ki jo je pojilo z znojem že nekaj rodov. Ti so izkrčili gozd, napravili plodna polja, sadovnjake in senožeti. Danes začetek svetovnega smučarskega pokala v Kranjski gori Tudi Bojan Križaj med glavnimi favoriti Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA KRANJSKA GORA — Našemu največjemu zimskošportnemu središču je pripadla čast, da bo danes z ženskim slalomom, jutri pa z moškim začelo sezono 18. tekmovanja za svetovni pokal v alpskem spiučanju. V Kranjski gori se je zbrala vsa svetovna elita v tehničnih disciplinah, ki jo je pozdravilo lepo, sončno vreme. Podoba Kranjske gore ni nič kaj zimska: pobočja Vitranca so še jesensko obarvana, le na novem slalomi-šču v Podkorenu se beli 600 metrov dolgo in 40 metrov široko smučišče, na katerem je snežna odeja debela približno 40 cm. Snežni topovi so za letošnjo premiero svetovnega pokala izdelali nič manj kot 10 tisoč kubičnih metrov umetnega snega. V jugoslovanski reprezentanci ni več čutiti živčnosti, ki je bila značilna pred prvim startom v sezoni, prejšnji teden na tekmovanju za svetovno serijo v Bormiu. Zahteven mednarodni test je pokazal, da so bile poletne in jesenske priprave tudi tokrat učinkovite in da se najboljši Jugoslovani spet lahko merijo s svetovnimi slalomskimi in veleslalomskimi mojstri. Živčnosti pred prvim štartom ni rodil strah, da je «plava» vrsta morda izgubila stik s svetovnim alpskim vrhom. Šlo je le za kanec nezaupanja za stran odločitve, po kateri se jugoslovanska reprezentanca letos avgusta ni preselila na trening na smučišča južne poloble. Vse alpske velesile so se letos avgusta pripravljale na olimpijsko sezono na daljnjih terenih Nove Zelandije, Avstralije, Argentine in Čila, le vodstvo «m°dre» ekip« se je odločilo za vadbo na alpskih ledenikih. Odločitev je bila navidez tem bolj tvegana, ker so Jugoslovani že lani ostali doma, kar je razumljivo, saj so vsi najboljši lani nosili vojaško suknjo. Prvi človek ekipe Bojan Križaj pa sploh že tri leta ni bil avgusta na pravem zimskem snegu. Pred tremi leti, ko je alpska reprezentanca uspešno trenirala v Novi Zelandiji, Bojan Križaj je bil Križaj namreč v bolnišnici, na operaciji zaradi nevšečnega izrastka na gležnju. Nekateri strokovnjaki so bili letos prepričani, da se bo fantom še otepalo, ker v pripravljalnem obdobju niso šli na jug, še zlasti, ker na alp- Drevi bo na sporedu 9. kolo košarkarskega prvenstva A-l lige. V Trstu se bosta ob 20.30 v deželnem derbiju spoprijela tržaški Bic in go-riški San Benedetto. Kot za vse dosedanje derbije vlada tudi za le-tega v našem mestu veliko zanimanje. In to še v večji meri, saj sta v nedeljskem kolu obe moštvi zmagali. Tržačani so zanesljivo odpravili Jollycolombani iz Gan-tuja, Goričani pa so po enem podaljšku premagali neapeljski Fabel. V drevišnjem spopadu med že tradicionalnima tekmecema ni favorita. Res je, da bodo Tržačani v rahli prednosti, saj bodo igrali pred do- skih ledenikih letošnje poletje in jesen niso bile najbolj primerne razmere za vadbo. Vendar pa je že svetovna serija v Bormiu preklicala črnoglede napovedi. Fantje, pa tudi večina članic ženske vrste, zaupajo vase, vsi pa so prepričani, da bo tekmovanje za «Pokal Vitranc* v Kranjski gori še bolj potrdilo, da so bile poletne in jesenske predolimpijske priprave uspešne. Svetovni slalomski vice-šampion iz Schladminga Bojan Križaj je po tekmovanju v Bormiu posebej poudaril, da mu veliko pomeni dober občutek, ki si ga je pridobil na preizkušnjah svetovne serije. Vsak štart pred domačim občinstvom je sicer težko breme; spomnimo se le, da ga letos konec januarja na slalomu pod Vitran-com ta isti Križaj ni zmogel, vendar je zimo pred tem prav tu dosegel v izrednem boju s svetovnim prvakom Ingemarjem Stenmarkom svojo četrto zmago v svetovnem pokalu. Križaj je nedvomno med favoriti le- mačim občinstvom, Goričani pa bodo drevi lahko igrali bolj sproščeno od domačinov, saj zanje poraz ne bi bil tako hud kot za Tržačane, ki si ne smejo več privoščiti domačih spodrsljajev. Ko bi Tržačani igrali tako kot v nedeljo, bi jim verjetno zmaga ne mogla uiti, toda derbiji so pač derbiji in vsako predvidevanje bi bilo še tako tvegano. Upati pa je, da tokrat ne bo prišlo do nešportnih izgredov navijačev, ki so večkrat in prevečkrat skvarili srečanja med tema ekipama. Poleg srečanja v Trstu naj omenimo še nekaj zanimivih tekem v tošnjega uvodnega tekmovanja za svetovni pokal, ki se začenja v Kranjski gori, končal pa se bo konec marca v Oslu. Ker bo imela ta sezona veliki vrhunec na 14. zimskih olimpijskih igrah februarja v Sarajevu, bo izredno naporna. Moški imajo pred seboj 38 tekem svetovnega pokala (10 smukov, 10 slalomov, 8 veleslalomov, 4 superveleslalome, 3 kombinacije in eno paralelno tekmo), ženske pa 35 (8 smukov, 11 slalomov, 7 veleslalomov, 2 superveleslaloma, 6 kombinacij in eno paralelno tekmo). DANES PO TV Današnji ženski slalom za svetovni pokal v Kranjski gori bo prenašala tudi jugoslovanska in italijanska televizija. Prenos prvega spusta se bo pričel ob 9.50, drugega pa ob 12.20. Italijanska televizija bo neposredno prenašala le prvo vožnjo, medtem ko bo o drugi predvajala le posnetek s pričetkom ob 16.25. tej ligi, kot na primer srečanje v Cantuju med domačim Jollycolom-banajem in turinskim Berlonijem, v Gaserti pa bo Tanjevičev Indesit gostil milanski Simac. DREVKNJI SPORED (20.30) Bic - San Benedetto; Honky - Gra-narolo; Latini - Peroni; Indesit - Simac; Binova - Fabel; Starc - Sca-volini; Jollycolombani - Berloni; Bancoroma - Simmenthal. A 2 LIGA Gedeco Videm - Marr Rimini; B. Popolare - Italcable; Vicenzi - A. Eagle; Riunite Mangiaebevi; Be-netton - Bartolini; Rapident - Rieti; Yoga - Lebole; Carrera - Mister Day. Drevi v 9. kolu košarkarske A-l lige V Trstu derbi Bic-San Benedetto Srečanje se bo pričelo ob 20.30 - Brez favorita KVALIFIKACIJE ZA EP Romunija v Pariz BRATISLAVA — Poleg Belgije. Portugalske, Danske, Zahodne Nemčije in Francije, si je nastop na finalnem delu evropskega nogometnega prvenstva v Parizu zagotovila še Romunija, ki je včeraj v odločilni tekmi 5. skupine, v kateri nastopi tudi Italija, igrala neodločeno L1 (0:0) proti Češkoslovaški. Romunija je celo prva povedla v 62. min. 1 Geoigauom, češkoslovaška pa je izenačila šele v 85. min. z Luhovyje®’ tako da ji je ostalo premalo časa. da bi lahko upala na zmago. v tej skupini manjka le še ena tekma, in sicer srečanje med Italijo in Ciprom. LESTVICA 5. SKUPINE „ Romunija 8 5 2 1 9:3 ** Švedska 8 5 1 2 14:5 Češkoslovaška 8 3 4 1 15:7 Italija 7 0 3 4 3:11 ‘ Ciper 7 0 2 5 3:18 1 Nov klub navijačev Triestine Sinoči je bila pri Sv. Jakobu otvO; ritev sedeža «Triestina club - Anu®1 di S. Giacomo - Bar Sportivo*. Manj; še slovesnosti so se udeležili igrale* Triestine De Falco, Ruffini in Vaija-ti s trenerjem Buffoni jem na pe*1!' poleg njih pa še predsednik Triesb' ne De Riu in številne druge osebnosti iz političnega in športnega sveta- Iz Jugoslavije • VELIMIR ZAJEC, kapetan & grebškega Dinama in jugoslovansK državne nogometne reprezentance, bj-zagotovo zapustil svoj matični klu in se bo preselil v ZRN. Najpr®J se je za Zajca potegoval Stuttgart’ sedaj pa sta najresnejša kandidat -da bosta najela zagrebškega clibera Hamburger ali Koln. • DRAGAN KIČANOVIČ, poPula^j jugoslovanski košarkar, ki trenutna nastopa v Franciji, je trenerju N voselu zagotovil, da se bo udele* olimpijskih iger v Los Angelesu tako demantiral novice nekaterih c sopisov, ki so zatrjevali obratno. • VATERPOLISTI JUGA iz DubroVj nika so osvojili jugoslovanski P0*., v vaterpolu. V finalu so premag moštvo Poška z 10:9 po podaljšku- Smislov v vodstvu pred Riblijem LONDON — V peti partiji polfinalnega dvoboja svetovnega šahovskega prvenstva je sovjetski tekmovalec Smislov, ki je tokrat igral z belimi figurami, prišel do svoje druge zmage. Po 41 potezah je namreč premagal madžar skega zastopnika Riblija in sedaj vodi s 3:2. V drugem polfinalnem dvoboju, v katerem merita moči Korčnoj in Kasparov, bo 5. partija na vrsti danes. Tudi tokrat številne izključitve DISCIPLINSKA KOMISIJA italijanske nogometne zveze je tokrat v A ligi za dve koli izključila Pileggija (Torino), za eno pa Baresija in Beccalossi ja (Inter) ter Marchettija (Udinese). V B ligi bodo eno kolo počivali Ciarlan-tini (Campobasso), Favaro (Padova) in Papis (Empoli). V B ligi sta opomin dobila tudi igralca Triestine Vailati in Romano. Totocalcio osrečil Šentjakobčane V baru «ex Santese» pri Sv. Jakobu so imeli igralci Totocalcia ta teden srečno roko. Neznanec ali verjetno skupina ljubiteljev športnih stav je s sistemom zadela trinajstico in osem dvanajstič za skupni dobitek okrog 56 milijonov lir. Neki drugi srečnež pa je trinajstico zadel s samimi osmimi stolpci in tako prišel do čedne vsote 45 milijonov. Upraviteljica bara, gospa Nevia Sirotic, nam je ponosno povedala, da sicer ni prvič, da pri njih kdo zmaga tolikšno vsoto, vendar pa je takega dogodka vsakič zelo vesela. O dobitnikih pa seveda ne duha ne sluha. Vrsta prireditev v goriškem Kulturnem domu Kulturni dom v Gorici je bil te dni, ob 2. obletnici otvoritve, prizorišče vrste kulturno športnih manifestacij, ki so potrdile veliko pridobitev, ki je za goriške Slovence pomenilo odprtje tega objekta. V soboto, kot smo že poročali, je bil večer posvečen telesni kulturi, oziroma odbojki, panogi, ki je najbolj razširjena med društvi na Goriškem in ki prav v tem obdobju doživlja svoj pravi razcvet. Več kot 200 aktivnih odbojkaric in odbojkarjev pomeni za naše razmere na Goriškem izredno pridobitev. Zato so prireditelji pravilno postavili to panogo v ospredje tudi na sobotnem večeru. Najprej so se ob mreži srečali rekreativci SPDG in ljubljanskega Slovana, potem pa mladinke goričkega Doma Agorest in Sovodenj. Na sliki: rekreativci SPDG in Slovana pred pričetkom srečanja. Obiskovalci športnega dela goriške-ga Kulturnega doma, in še posebno najmlajši, dobro poznajo Mijo Ušaj češčutovo, telesnokulturno delavko, ki je v zadnjem desetletju veliko prispevala k obogatitvi in razširitvi dejavnosti pri ŠD Dom in s tem ne-posiedno k obogatitvi naše narodnostne skupnosti na Goriškem. Prav te dni je Mija Ušaj slavila pomembno obletnico, 35 let aktivnega delovanja na teles nokultumem področju. «Stara sem bila komaj 14 let,» mi je začela pripovedovati, «ko sem pri društvu Partizan v Mirnu začela voditi predšolske otroke. To mi je bilo mogoče, saj sem opravila strokovni tečaj v Mozirju. Tako sem začela dolgo pot vodenja mladinskih skupin, delo, ki ga še danes opravljam. Takrat, po končani gimnaziji v Novi Gorici, sem se odločila, da bom glede tega ubrala profesionalno pot. Vpisala sem se na Višjo šolo za telesno kulturo, najprej v Beogradu, kasneje v Ljubljani. Spominjam se, da je bilo med mojimi sošolci nekaj res kvalitetnih športnikov. Naj imenujem le bivšega nogometaša selektorja Miljana Miljaniča, maratonca Franja Miheliča, vaterpolista škana-to in druge. šolanje pa mi ni preprečilo, da ne bi nadaljevala z delam v Mirnu. Nasprotno, postala sem tudi načelnica Okrajne zveze za telesno kulturo v Novi Gorici, ki pa je zajemala pod- Mija Ušaj Ceščut - 35 let dela na telesnokulturnem področju roč je od Idrije do Kopra. V tej funkciji sem opravljala veliko in zahtevno delo. Poleg tega, da smo nadzorovali društveno dejavnost na tem področju, vodili tečaje, smo organizirali večje manifestacije. S tem v zvezi bi omenila dogodek, ki mi je ostal v spominu. V Kopru smo ob Titovem obisku pripravili veličastno manifestacijo, na kateri je nastopilo 10.000 športnikov. Sodelovala pa sem tudi pri organizaciji manifestacij ob 90-letnici Narodnega doma v Ljubljani in 100-letnici organizirane telesno-kultume dejavnosti v Jugoslaviji. Glede mojega vaditeljskega dela v Mirnu, moram reči, da je bilo kar se da uspešno, ne samo zaradi množičnosti, marveč tudi zaradi kakovosti. S skupino, ki sem jo vodila, smo postali jugoslovanski prvaki v mnogoboju in prejeli prehodno zastavo maršal Tita. Naša tekmovalka Olga Fer-folja je postala evropska članska prvakinja v orodnem mnogoboju.» Leta 1968 se je Mija Ušaj, po poroki, vrnila v Gorico, ki jo je kot mladenka zapustila, da bi se preselila v sosednje mesto. Odtlej se je aktivno vključila v ŠD Dom. Leta 1970 je prevzela vadbo predšolske mladine, kasneje pa oosnovnošolskih otrok. To so bili časi, ko je bil Kulturni dom v gradnji in se je vadba odvijala v dotrajani dvorani «Zlatega pajka* v Gorici. Seveda je tudi ta dejavnost opravila kakovostni skok, ko so odprli novo telovadnico v Ul. Brass. Pred tremi leti se je Mija strokovno obogati’a, potem ko je kot edina za mejka doslej v Ljubljani opravila trenersko šolo za športno ritmično gimnastiko. Lani pa je poleg otrok prevzela še vadbo telesne kulture za upokojence. «Po 35 letih dela in izkušenj, ki ste si jih nabrala, bi lahko ocenila delovanje z mladino pri ŠD Dom?» «Moram reči, da smo z odprtjem telovadnice opravili velik strokovni in tehnični skok. Istega ne moram reči glede odziva. Žalostno je pač, da se premalo staršev odloča za pošiljanje svojih otrok k splošni telesni vzgoji in da iščejo takojšnjo vključitev v športno specializacijo, kar je v nasprotju tudi z otrokovim razvojem. Pri vsem tem pa je pomembno, da So se vsi otroci, ki so pri meni vadili, potem vključili v druge dejavnosti.* «Pred kratkim je bil v okviru SKGZ ustanovljen odbor za doraščajočo mladino. V njem ste tudi vi. Kako oce-njujejte delo tega telesa?» «0 pomembnosti tega odbora ni tre- da b' ba posebej govoriti. Mislim pa. 0' jti moral biti teritorialno razdeljen, * $e obstajajo specifična vprašanja. 6 jih ne da globalno reševati.* s. s «Kafcšen pa je, po vašem, odn šolo?» ra®1 «Ocena je precej negativna ž® ^ cele vrste birokratskih težav ln ,a, samo teh. Mislim, da bi morah ^ dinski pedagogi bolje razumeti, j,, ma ne samo enostransko, vlogo. ^ imajo take in podobne dejavnos , gradnji otrokovega značaja in tc ^ «Poleg tega, da ste član odb°ra sfe doraščajočo mladino in ŠD D01?' pa tudi v predsedstvu ZSŠD1. ^aKrQari' gledate na odnose s podobnimi o'? požari jami v zamejstvu in matic11 movi.ni.2T> ije «Kar zadeva sorodne organ' ^ v zamejstvu, bi si želela bolj QCr struktivnega sodelovanja. Z vaj rico pa so odnosi na najbolj^1 ppl in to nam dokazujejo številni s jj)i nastopi, ki smo jih doslej in K bomo še naprej pripravili.* ^ Za svoje dolgoletno delo na te kulturnem področju je Mija UšaJtjpo jela tudi več priznanj. Naj °m plaketi Partizana Slovenije O&f.gtf))' in 1968), Titovo medaljo dela D- ^ posebno priznanje ob 30-Ietnici ^ vjji 25-letnici telesne kulture v Juf?°- ,ugo-(1971) ter priznanje Partizana slavije (1980). . ai BTrS* Pred nedeljsko košarkarsko tekmo v C-l ligi med Jadranom in Caslelfrancom G. Scatinelli (Castelfranco): «V tem srečanju ni favorita» Tehničnemu vodji košarkarskega r^štva Pedrinija iz Castelfranca, ki ~° v nedeljo v 10. kolu prvenstva C-l “Se igralo v Trstu proti Jadranu, Tjevanniju Scatinellu smo takoj v za-našega intervjuja zastavili kar '“alce «hudobno» vprašanje. tedenskih intervjujih kot pred-levitev na Jadranove tekme so sko-al vsi naši sebesedniki med drugim da sta doslej predvsem dve Kipi razočarali. To sta Jadran in Ca-telfranco. Kaj menite o tern?* bcatinello: «Res je! Od nas so vsi ““'ego pričakovali. Prav tako tudi "9. Jadrana. Sicer pa so bili doseda Razpleti v tem prvenstvu dokaj “dni. Marsikatero moštvo, ki je ve-lalo v nekaterih srečanjih kot nespor-favorit, je ostalo praznih rok. Po-SeJnio le primer zadnjega kola. Ni-Ce verjetno ni pričakoval, da bi Ful- gor iz Forlija lahko v gosteh premagal favorizirani San Bonifacio. Takih primerov pa je bilo doslej še in še.» «To pa seveda ne opravičuje, da je' vaše moštvo, ki je sodilo med nesporne favorite za prvo mesto, doslej doživelo kar štiri poraze.» «Bili smo, kot se temu reče, favoriti na «papirju». Razpleti na igrišču so pokazali drugače.* €Že lani ste imeli zelo solidno moštvo, letos pa ste se ojačili z izkušenim košarkarjem, kot je Ermana iz Benettona...* «Očitno moštvo še ni uigrano. Sicer pa upam, da si bomo kaj kmalu opomogli in da bomo dosegli rezultate, ki jih glede na igralski kader tudi lahko dosežemo.* «Kaj menite o Jadranu?» Tudi Jadran je doslej nekoliko ra- zočaral. Jadran je celo doživel pet porazov, od teh kar štiri na domačem igrišču. Zelo me preseneča, da so -jadranovci doma izgubili proti bolonj-’ 'skernu moštvu Ceam. Verjetno so Ja-dranovi košarkarji izgubili nekdanjo svežino in predvsem motivacijo. Prepričan pa sem, da si bo tudi Jadran kmalu opomogel, kajti moštvo je zelo močno, nekateri posamezniki pa izredno dobri.* oDevet kol je že mimo. Tako za vašo kot za Jadranovo ekipo postaja vsak spodrsljaj že zaskrbljujoč. Zato menimo, da je nedeljsko srečanje skoraj ključno tako za vas kot za jadranovce...» ■rftekel bi, da je predvsem za Jadran ključno, za nas pa «le» zelo pomembno. Mislim, da si Jadran ne more privoščiti domačih spodrsljajev, po drugi strani bi tudi mi z novim pora- Dosedanji izidi Pedrinija iz Castelfranca Castelfranco - Delfino PS 111:74 Abitarc UD - Castelfranco 73:64 Castelfranco - Maltinti PT 72:70 B. Ravenna - Castelfranco 79:77 Castelfranco - Cavcja FO 82:78 Stefanel TV - Castelfranco 83:61 Castelfranco - San Bonifacio 81:79 Servolana - Castelfranco 79:63 Castelfranco - Fiamma BZ 82:77 Moštvo Pedrinija iz Castelfranca je doslej petkrat zmagalo, štirikrat pa izgubilo. Trenutno je deveto na skupni lestvici z 10 točkami in s «koš-razliko* 666:692, kar je tudi dokaj nepričakovano za ekipo, ki bi morala izstopati predvsem v obrambi. zom še v večji meri izgubili stik z vodilnimi.* «Vaše predvidevanje torej za nedeljsko tekmo?* «Kakršnokoli predvidevanje za to srečanje je skoraj nemogoče. Skratka, v tej tekmi ni favorita. Dodal pa bi naslednje: nam in verjetno tudi jadranovcem bo izredno težko i-grati ob 10.30 v nedeljo zjutraj. Skoraj vse ekipe, ki nastopajo v tej ligi, trenirajo v večernih urah in se le težko znajdejo, ko morajo igrati zjutraj. Poleg tega bomo mi igrali, potem ko bomo prevozili 200 km.* «Tudi za jadranovce igranje v nedeljo zjutraj ni najbolj primerno, saj so na primer izgubili proti bocenski Fiammi in tudi proti Servolani...* «Upam, da se ne bodo znašli prav v nedeljo, ko bodo igrali proti nam.* (B. Lakovič) V ženski namiznoteniški A ligi Pogovor z Ivanom Florjančičem Kras šele februarja spet na igrišču Sonja Milič (Kras) del ženske namiznoteniške A kL Je za nami. V zadnjem kolu je s Počival in to je izkoristil bocen- ski Recoaro, da se je usidral na prvo mesto lestvice. Južnotirolska ekipa po pričakovanju ni imela nobenih težav s sardinsko pepelko Cagliarijem, ki je osamljen na repu lestvice. V tekmi, ki je odločala o tretjem mestu, pa je neapeljski Stetan potrdil svojo premoč nad Vigorjem. Edinole Krasova dekleta lahko še prekrižajo račune Recoaru v borbi za državni ekipni naslov. Po dvomesečnem premoru bo prve dni februarja že v prvem povratnem kolu v Repnu povratni dvoboj med Krasom in Recoarom, ki bo odločilnega pomena za vrh lestvice. Izida 5. kola: Stetan - Vigor 5:2, Cagliari - Recoaro 0:5, Kras: počitek. Lestvica: Recoaro Bočen 8, Kras 6, Stetan Neapelj 4, Vigor Terni 2 in Caglian 0. Prihodnje kolo (4.2.1984): Cagliari - Stetan in Kras - Recoaro. MOŠKA C LIGA Po prvi fazi moške C lige je Kra-sovo moštvo obtičalo na zadnjem pie-stu v svoji skupini in se bo v drugi fazi potegovalo v skupini slabših tre-tjeligašev za obstanek v ligi. V zadnjem nastopu v Tržiču pa so krasov-ci pokazali letošnjo najboljšo igro in zato lahko gledajo z večjim optimizmom na bodoče prvenstvene nastope. Kljub nepričakovanemu domačemu porazu proti Duomofolgoreju je Italsport iz Mester osvojil prvo mesto. Izida 6. kola: Italsport - Duomofol-gore 3:5, Italcantieri - Kras 5:3. Lestvica: Italsport Mestre 10, Duo-mofolgore Treviso 8, Italcantieri Tržič 6, Kras 0. B. S. «Potrebno okrepiti športno dejavnost» Marsikdo na Tržaškem se še spominja Ivana (Giannija) Florjančiča, doma iz Nediških dolin (občina Grmek). Ivan je bila namreč kar deset let gojenec dijaškega doma v Trstu. V dijaških letih, kot sam pravi, se je rad vključeval v športno dejavnost, posebno rad je gojil namizni tenis in odbojko, oziroma to, kar se je v tistih letih dalo gojiti v okviru dejavnosti v Dijaškem domu. V domačem kraju, ob delovnih obveznostih, pa je prav tako aktiven, saj je predsednik pevskega zbora Rečan iz Ljes. «Naše društvo Rečan šteje tri sekcije,* je pričel krajši pogovor Ivan .......... •£’* *v,’*v**X*XvX\\vX*X,X*XvX,XvXvXvXvX*X*X Ob robu naših L nogometnih igrišč Pogovor z najboljšim strelcem 2. AL, napadalcem Zarje Egonom Fondo j 5^ 8°lom, ki ga je dosegel v nedelj-22-1 t^-i Proti Op- Supercaffe, se je (ja etr'i napadalec Zarje Egon Fon-^.Povzpel na prvo mesto začasne le-ffran-L ““jboljših strelcev. V 11 odi-go^ .tekmah je Egon dosegel že 7 l(r„v in s tem prehitel napadalca Košuto, ki je bil šestkrat u-Čeprav je Egon po značaju deli u- tih in redkobeseden, je po ne-ra(jvkl kjkon Op. Supercaffe - Zarja “^Sovarjal na naša vpra- S«fco let igraš že nogomet?» “tdoah sem 2610 mlad v mlinskih leta 1 Primorja. Tam sem igral dve fn ' ““kar sem prestopil k matične v n!* -u’ t° je Zarji. Prej sem igral stoj, ^čajniški ekipi, nato pa preše a v klansko ekipo, v kateri igram danes.* «V začetku sezone nisi začel s skupnimi pripravami, širile so se že govorice, da nameravaš opustiti nogomet. Je to res?» «Res je! Nlisem hotel več igrati, nato pa sem se premislil in začel resno trenirati. Pred prvenstvom sem že igral na obeh turnirjih (Race, Vatovec), nakar sem nastopil na vseh dosedanjih 11 prvenstvenih tekmah.* «V letošnjem prvenstvu si že dosegel 7 golov. Po tvojem, kateri je bil najlepši?» «Takoj naj povem, da veliko zaslugo za to predpisujem v prvi vrsti vsem tovarišem ekipe, kajti samo z dobro igro lahko prideš do gola in če mi je uspelo kar sedemkrat zatresti mrežo, pomeni, da zaslugo ima vsa ekipa. Edino prednost nad ostalimi i-tnam v tem, da igram napadalca in zato mislim, da je tudi moja dolžnost, da spravim čamveč žog v mrežo nasprotnika. Od sedmih zadetkov se mi zdi, da je bil najlepši drugi gol (tretji za Zarjo), ki sem ga dosegel proti Aurisini, ko sem prestregel lep pred-ložek in potisnil žogo z glavo v mrežo.* «Po tem podvigu gledaš z zanimanjem na lestvico najboljših strelcev in kdo misliš, da je najhujši konku rent?» «Res lepo bi bilo biti najboljši strelec, vendar se zavedam, da je v tem prvenstvu mnogo dobrih strelcev in zato imam malo upanja. Prvenstvo pa je še dolgo in vse se lahko zgodi. Trenutno sem na ugodnem položaju in tega bom skušal držati, dokler se bo pač dalo. Najnevarnejša tekmeca pa sta nedvomno Fontanot (Fortitu-do) in Košuta (Kras). Slednji pa je komaj oblekel vojaško suknjo in bo zato letos verjetno malo igral.* B. Rupel Florjančič, «in sicer: v društvo Rečan, ki skrbi za kulturno dejavnost, športni odsek («polisportiva»), ki je v zadnjem obdobju precej aktiven na telesnokulturnem področju (pohodi, rekreacijska srečanja itd.), ter pevski zbor. Vsaka sekcija je avtonomna z lastnim vodstvom. Vsekakor pa obstaja povezava med posameznimi sekcijami.* «Kafco ocenjuješ telesnokultumo dejavnost v vaši občini Grmek?* «Glede trenutnega stanja na področju telesnokultume dejavnosti v naši občini ugotavljamo naslednje: razvit je nogomet, pričeli pa so tudi s tenisom ter pohodi. Vsekakor je slika skromna, saj bi lahko bila dejavnost na tem področju bogatejša. V občini imamo na razpolago tudi s telovadnico, ki pa s telesnokultumo vadbo še ni v zadostni meri izkoriščena. Morda bi lahko trdil, da je v njej več kulturnih in družabnih prireditev kot pa športnih. Toda ne glede na to, je objekt vsej naši skupnosti nadvse potreben in polivalenten za vse dejavnosti. Menim pa, da bi bilo potrebno ojačiti športno dejavnost, zlasti med otroki in mladinci. Toda to je tudi stvar določenega procesa pri nas v Benečiji, ki vsekakor pelje v to, da si bo polagoma telesna kultura utrla pot med ostale že obstoječe slovenske dejavnike na tem severnem delu zamejstva. (ik) Smučarska komisija pri ZSŠDI obvešča, da v nedeljo, 4. decembra, odpade redni trening v Saležu. Člani smučarske ekipe naj se v nedeljo zberejo ob 9.30 na plastični stezi v Nabrežini za zaključno tekmovanje. A _ ■_■______• • • 7Cr H ■ pIT'učarska sezona SPDT Borite t?°kr*TO tednom je bila v Gre-dvorani predstavitev zimske 0°vcv?iS,ce sezone SPDT, o kateri je Kot 1 načelnik odseka Pavel Fakin. s*«**? leto, bo SPDT priredilo deljg^ki tečaj, ki bo trajal štiri ne-Te(a- V1, bo potekal v Ravasclettu. bodo letos razdeljeni na in skupine kot v prejšnjih letih z učili? vsalco nedeljo dve uri vadili nje- ^čem. Cene tečaja pa so nasled iruišaTeVo? *n tečai za štiri nedelje tob, 85 lir, samo prevoz z av-Sario t - tisoč, medtem ko velja °7 (prevoz z osebnimi avto-«pjs y 30 tisoč lir. Seveda je možno Vpj In° poravnati v dveh obrokih. 19. bo danes in v petek od H 0 31. ure in v soboto od 10. do Prani*, na sedežu SPDT v Ul. sv. 20/2. čaja že tradicionalnega te- l°ko ? S7nnčarski odsek priredil prav •flre !radicionalnc Zimske športne Ker’ h bodo osemnajste po vrsti. Val0 ° Prihodnje leto SPDT prazno-sfce ?Voi° 80-letnico, bodo tudi Zim-kot 0,Pf'rtne igre nekoliko drugačne riot)a_. in°- V letošnji sezoni to tek-Proen je ne bo veljalo za zamejsko skira tV° *n b0 odprto vsem zamej-društl^nčarjem (ne glede, za katero tekmo?, nastopajo). V prvem delu bo na anja, ki bo v jutranjih urah, »lalo*. Vrsti razmeroma lahek vele-k°ljširB ®ru0i del pa bo namenjen m smučarjem. Glede na uvrstit- Is pitšninskegu svetu ve v jutranjem delu bo določeno število najboljših nastopilo še v slalomu, ki bo seveda zahtevnejši. Mladi smučarski učitelj Andrej Don je nato na kratko orisal dosedanje delovanje meddruštvene tekmovalne ekipe, ki jo sestavljajo najboljši smučarji iz slovenskih društev. Družabni večer ob predstavitvi sezone se je nadaljeval s prikazovanjem diapozitivov Draga Košute, ki je pokazal marsikaj zanimivega s svojih turnih smukov. Sledil je še zanimiv in zabaven del večera. Priredili so manjši kviz ter zmagovalcem razdelili razne nagrade. Najmlajše sta najbolj mikala dva para smuči, dar CONI za delovanje na lanskih mladinskih igrah, a tudi druge nagrade so bile zelo lepe. Družabni večer se je zaključil s skromno zakusko. (D. C.) Slovenci v Patagonijo Pred kratkim se je odpravila na pot skupina alpinistov iz Domžal. Njihov cilj je bila Južna Amerika, točneje Patagonija, osnovni cilj po osvojitev že mitičnih vrhov Fitz Rog in Cerro Torre. Odpravo «Patagonija 83» sestavljajo samo štirje alpinisti, in sicer 22 letni Janez Jeglič, lc{ pleza štiri leta in ima za sabo kakih 400 vzponov, nato 23 letni Silvo Karo, ki pleza šest let in ima za sabo 340 vzponov, od katerih letos kar 140, 28 letni Franček Knez, ki ga ni potrebno posebej predstavljati, saj je v svojem življenju preplezal vse, kar se sploh preplezati da (zelo sintetično: 340 prvenstvenih vzponov, .rikrat je že bil v Andih, bU je v jugoslovanski odpravi na Everest, osvojil je steno Lhot-seje itd., letos pa se je popolnoma posvetil alpinizmu), nato pa še 32-letni Stane Klemenc, ki je pravzaprav duša odprave, pleza pa že 12 let. Zadnja poročila govorijo o tem, da so alpinisti srečno prispeli v Rio Gallegos, ki je izhodiščna točka za patagonske gore. Mitična in «nepre-magljiva» Fitz Rog in Cerro Torre jih sedaj čakata. Uspeh na katerem koli od teh vrhov bi pomenil izredno dejanje, prvenstvena smer, ki je v njihovih načrtih, pa bi imela še dodatno vrednost. Načrti za dve leti Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije je pripravila predlog okvirnega programa (podrobnejšega je mogoče pripraviti šele, ko so odobrena dovoljenja, pred- viden način finansiranja itd.) za prihodnji dve leti. Za «Kavkaz 84» je že prišlo vabilo (izmenjava s sovjetskimi alpinisti od 25. junija do 10. avgusta v kavkaškem taboru), za Pamir (valutni tabor) pa ga še pričakujejo. V letu 1985 pa sta predvideni dve himalajski odpravi. Spomladi naj bi šla slovenska odprava (predvidoma 12 udeležencev) na Jalung Kang, jeseni pa zvezna ženska v Himalajo, v jugozahodne vesine Čo Oja, na programu pa je tudi Nanda Devi. (D. J.) MrfRCHI V ULICI DELLA ZONTA BOGATA IZBIRA od 1912 BOŽIČNIH OKRASKOV MARCHI GOMMA IN GOSPODINJSKIH S. p. A. ARTIKLOV Ulica della Zonta 4 ZA DARILA Telef. 60212 prireja jutri, 2. decembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu 3. mesečni šahovski brzopotezni turnir. SPDT prireja v januarju 1984 štiri nedelje smučarskih tečajev in izletov na Zon-colan. Vpisovanje bo danes, 1. decembra 1983, in jutri, 2. decembra 1983, od 19. do 21. ure ter v soboto, 3. decembra, od 10. do 14. ure na sedežu društva v Ul. st. Frančiška 20. Člani dolinske občine se lahko vpišejo pri Stojanu Glavini - Boljunec 140. Informativne pole so na razpolago v Tržaški knjigami. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108 000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali ogla si 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. primorski M. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja ZTT ^lan ',ali*anske in tiska Trst IHIlH ,veze Cas°Pisn,h r i ,aloJnikov fieg 1. decembra 1983 Reagan in aerobika NEW YORK — Ameriški predsednik Ronald Reagan skoraj vsak dan preseneti javnost s kako svojo izjavo, ki se sicer prvemu možu kake države ne spodobi, a Američani so vajeni tega in drugega. Tokrat je Reagan malce skočil na športno področje in hudomušno izjavil, da bo mo- rebiti napisal knjigo o aerobiki, ki bi, glede na prodajo, najbrž znatno prekosila proslavljeno «vadnico» Jane Fonda. Tako je predsednik ZDA vsaj povedal zelo priljubljeni reviji «Parade». Ronald Reagan je dal tudi svoj recept vsakodnevne telovadbe, ki vključuje tudi sekanje drv. «A kajt>, je potožil predsednik, cko je okrog Bele hiše malo dreves in sem si moral izmisliti alternativo: v drugem nadstropju sem dal pripraviti telovadnico». V detajlu pa pomenijo «Reaganove vaje za železno zdravje» gibanje na prostem, plavanje in jahanje kot tudi vaje v zaprtem prostoru in opravilno prehrano». ^Pomembno je, da dnevna telovadba ne dolgočasi in zato se u badam z vedno novimi vajami». In tako začenja Reagan vsako jutro z 10-minutnim ogrevanjem, kateremu sledi 15 zahtevnejših vaj. Pri tem pa predsednik gleda tudi televizijo, da ne bi pozabil na jedrske rakete... Luksemburg proglasil «vojno» stanje zaradi nasilja angleških navijačev LONDON — Gostovanja angleških nogometnih klubov na celini so se zaradi divjaštva navijačev z otoka spremenila v nepopisna vandalstva, zaradi katerih so jih v Rotterdamu, Luksemburgu, Ostendi in Arlonu progla- sili za «nezaželene osebe*. Ministri za šport evropske deseterice se bodo pogovorili, kakšne ukrepe naj sprejmejo, da se pred tekmo in po njej kaj takšnega ne ponovi več. Invazija otoških navijačev v Lu- ksemburgu je bila tako nasilna, je morala 650 policajem te «največj^ evropske vasi* priskočiti na pon«* nič manj kot vojska. Bilo je prvič P° drugi svetovni vojni, da je ta drž0' vica proglasila «vojno» stanje. Kako ga tudi ne bi, ko pa so afl' gleški, z viskijem napiti spremlja valci enajsterice razbijali vse, k*r jim je prišlo pod roke, tako da J® po aretaciji številnih oseb, pijan01 do nezavesti in ranjenih, visoki P0}1' cijski časnik upravičeno rekel, da dr' žava v svoji zgodovini ni še doživel0 takšnega nasilja. «Naprejščino» so navijači Luxenr buržanom prinesli že v ponedeljek’ en dan pred tekmo. Kakor hitro s® stopili z vlaka v belgijski luki V-stende, so se pod vplivom viskija za' podili v policijo, kar je imelo za P®^ sledico aretacijo prve deseterice. SO' drga je razgrajala do Arlona ob bu' gijski meji. Finale je bil po tekn®-Otočani so zmago proslavili z raz®1' janjem trgovin na tekočem traku. Ornella Muti pričakuje otroka MILAN — Naslednja novica bo najbrž močno prizadela vse ljubitelje lepih žensk, še lepših filmskih igralk in kar je še takega. Množica človeških bitij bo izgubila iluzijo in sanje, da bi Omello Muti, priljubljeno in znano igralko, še naprej osvajala in ji pisala ljubezenska pisma. Mogoče pa se motimo in bo čisto narobe. Naj bo tako ali drugače: Ornella Muti pričakuje otroka, skratka, noseča je. Nekemu tedniku je igralka izjavila, da se bo otrok rodil maja, najbrž pod znakom bika, kar pomeni, da bo dete močno, inteligentno itd. Sama Mutijeva je prepričana, da bo to krepak fantek, ki se bo pridružil sestrici Naike. To bo torej drugi udarec igralkinim fansom. Mi se ob tem lahko samo vprašamo, kaj imajo posebnega otroci znanih igralk, da vsi o njih pišejo. Mogoče pa to, da prej ali slej dobijo kakega novega očeta ali mamico... Lutka z rojstnim listom» osvaja ZDA Včeraj usmrtili Sullivana CEDAR RAPIDS — V ZDA je v zadnjem času v veliki modi «punčka» iz blaga, ki pa ni izdelana serijsko, ampak je vsaka prirejena okusu svoje «mamice». Lahko rečemo, da v A-meriki skorajda ni deklice, ki si za božično darilo ne bi želela take lutke, ki jih prodajajo pod nazivom Gabbage Patch Kids (na sliki). K vsaki je priložen «rojstni list* Ker bo letos med tistimi, ki ne bodo mogli priti do teh lutk, tudi precej deklic v bolnišnici St. Luke v Cedar Rapidsu, je dalo vodstvo tamkajšnje otroške bolnišnice natisniti za svoje male paciente posebne krstne liste, ki jih lahko dobi katerakoli lutka. Sreča otrok je včasih res poceni. (Foto AP) WASHINGTON — Ker je vrhovno sodišče ZDA zavrnilo zahtevo sodnike federalnega prizivnega odbora v Atlanti, naj bi odložili izvršitev smrtne kazni, da bi obramba lahko predstavila še zadnje dokazno gradivo, so bila s tem pokopana vsa upanja, Sul-livan je sedel na električni stol v zaporu Tallahassee v Floridi včeraj ob 16. uri po italijanskem času. Federalno sodišče je sicer pregledalo dokazno gradivo obrambe, vendar ni v njem našlo nič novega. Kakor je znano, so Sullivana že leta 1973 obsodili na smrt zaradi umora nekega natakarja. Ameriška ju-stica pozna še en podoben primer: tudi Cheryll Chessman se je več kot deset let zaman boril proti smrti. Black -out v Algheru CAGLIARI — Mestece Alghero v pokrajini Sassari je prejšnjo noč ostalo brez elektrike. Zaradi okvare na edinem elektrovodu, ki napaja mestno električno omrežje, je ob 22. uri zmanjkal tok in mestece se je pogreznilo v temo. Nepričakovano zatemnitev so brž izkoristile tolpe pobalinov, ki so pričele razgrajati in vdirati v trgovine. V nekaterih primerih so morali zapriseženi stražniki streljati v zrak, da so vročekrvne pustolovce pognali v beg. Električni mrk sc je nadaljeval tudi včeraj in hudo zavrl vse administrativne dejavnosti, pa tudi zasebnikom povzročil vrsto preglavic. Izpad električnega toka je prizanesel le mestni četrti, kjer stoji bolnišnica: slednjo napaja posebno električno omrežje. Do podobne nevšečnosti je v Algheru prišlo že pred tremi tedni. Kralj piva na prostosti Nizozemska policija je osvobodila «kralja piva* Freddieja Heinekena in njegovega šoferja, ki so ju neznanci ugrabili pred dvajsetimi dnevi (Telefoto AP) Brezplačni taksiji DVSSELDORF — Trgovci v Diisseldorfu (ZRN) bi se ob bližnjih praznikih radi prikupili svojim strankam in tako čim bolje izpeljali svojo božično kampanjo, kot dokaj diplomatsko imenujejo predpraznično prodajno -nakupovalno mrzlico. Pred nekaj dnevi so namreč ponudili brezplačni taksi kupcem, ki se ob sobotah namenijo po nakupih. Vsako soboto v decembru bo taksi pripeljal stranke iz predmestja naravnost pred najbolj hreščeče trgovine v mestnem središču. Ob izhodu iz trgovine bo prav tako čakal taksi, ki bo kupca (in njegova darila) uslužno in prav tako brezplačno odpeljal domov. Po prvih vesteh je sobotna izkušnja stala zvezo trgovcev okrog deset ali petnajst tisoč mark. Tudi fotografom trda prede RIM — V noči na ponedeljek je skupj_®a štirih roparjev s pustnimi maskami na. L-zu vdrla v vilo fotografa filmskih lepotic Aj. gela Fronhjnija v Zagarolu blizu Rima. * kovci so s puškami v rokah planili nad Fr toni ja in njegove prijatelje, ki so bili pri iJJ0n-v gosteh, jih zvezali, jim zamašili usta, tonija pa še porezali po obrazu. Roparji so nato v vsej naglici iz Pre”aini in omar nagrabili dragulje in denar v skup vrednosti nekaj deset milijonov lir ter J0 . no izginili. Ubežniki pa se svojega plena go niso veselili: že dva dni pozneje S0/Z,gfi sko četverico izsledili orožniki, ki so obe*1 razkrinkali tudi d\»a njihova pomagača. F®, sta bila tisto noč gosta v Frontonijevi vib svojim pajdašem omogočila drzno akcijo- Miki Muster: Gusarji (24.) POSLIKAJ, lARCJTNIRI MIDVA bova ODVRNILA NJIHOVO POZORNOST, ZVITOREPEC IN TRDONJA C TA STOPILA NA ROB NASIPA IN MORGRI PSI SO ZBRALI OROLI NJIJU • pri raznašalclh Primorskega dnevnika