Naročnina
DnevnaIždaja
za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 35 Din nedellalta Izdala celolc no v Jugoslaviji SO Din. za Inozemstvo 100 D
SCOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov I atolp. pelll-vrsia mali oglasi po 1 50 ln2D,ve£|l oo'n»l nad 45 mm vUlne po Din 2-50, velllU po 3 In 4 Din, v uredniškem deta vrstica po 10 Din o Pri več tem o naročilu pop'-'
Izide ob 4 z|ui al
rožen pondeiika in dneva po orožniku
Uredništvo le v Kopitarjev! ulici št. O 111 Rokopisi se ne vračalo, ne/ranklrana pisma se ne sprelemafo -T Uredništva telefon štev. SO, upravnlštva štev. 329
Na dan naših mater.
Prvič praznujemo danes Slovenci dan na-žih mater. Vsem mogočim zaslužnim in odličnim našim možem smo se tekom naše narodne in kulturne prebuje že obdolžili, samo na to nismo mislili, da bi se enkrat javno kot celota poklonili in zahvalili našim materam. Njim, ki smo jim v prvi vrsti dolžni hvalo za to, da sploh smo, za to, da smo ob najneugodnejših razmerah skozi dolge vekove ohranili našo narodno individualnost tako izrazito in čisto, katerim se imamo zahvaliti za najdragocenejše, kar premore bodisi posameznik bodisi narod: za naše etične in moralne vrednoste
Bolj nego kateri drug narod smo Slovenci živeli iz življenja in žriev svojih mater iu manj nego večina drugih kulturnih narodov smo doslej na zunaj izkazovali spoštovanje in hvaležnost do njih. Manj uglajeni nego drugi, veliki narodi, sebični pa nič manj, smo sprejemali žrtve in trude naših ponižnih, skromnih mater kot nekaj ob sebi umljivega, za kar ni treba nobene hvaležnosti. Nasproti tem skromnim našim materam se v svoji neuglnjenosti nismo znali povzpeti do vileštva, do spoštlji-vosti, ki so jo v obilni meri zaslužile, in iz neke primitivne sramežljivosti nismo našim materam izkazovali tiste otroške nežnosti in ljubezni, ki so si jo natihoma želele in ki bi bila njihovemu materinskemu srcu tako dobro dela. Naše matere med nami niso zavzemale tistega visokega, odličnega mesta, ki bi ga morale in ki ga matere zavzemajo v visoko kulturnih narodih.
Toda kljub temu smo pa Slovenci vendarle ljubili svoje matere! Naši pesniki in pisatelji so nam priča: Cankar, Župančič, Meško, Sardenko, Finžgar — vsi so v svojih spisih bolj ali manj izrazito poveličali svoje matere in v njih slovensko mater v obče. Prešeren se je za svoj greh obdolžil tudi nezakonski materi iu ji posvetil pesem, kakor je lepše nima svetovna literatura. Kdor boljše pozna naše odlične može — politike, znanstvenike in druge — ve, da so v skriti kamrici svojih src ohranili nežno ljubezen do svojih mater in da v tej kamrici iščejo utehe v svojih razočaranjih in boleslih.
Pa bi tudi ne bili Slovenci, ne bili bi otroci slovenskih mater, ako nant ne bi bila lastna globoka otroška ljubezen do njih. Saj smo se rodili in živeli iz njihove ljubezni, zato ni mogoče, da bi nas ta ljubezen ne bila vžgala. Grešili smo v tem, da smo v svoji sebičnosti terjali od njih le žrtev, nismo pa mislili na'to, da bi jim te žrtve vračali, jih cenili in štedili kot dragocen zaklad, ki se ne sme izčrpati! V tem smo težko grešili in skrajni čas je, da se tega zavemo in skušamo popraviti. Saj se itak zdi, da smo mnogo zamudili in da začenjamo ceniti nekaj, kar že izgubljamo.
V svojo razbremenitev povejmo, da se je podobno zgodilo tudi drugim, velikim narodom, ki so prav zato uvedli narodni praznik: dan mater. Ta praznik stopa z današnjim dnem kot moralni faktor tudi v življenje Slovencev.
Dan naših mater — pozdravljen! Čakali smo te v svojih najslajših in najgrenkejšib urah, da nam odpreš usta in prisiliš, da izpre-govorimo enkrat kot celota o naši slovenski materi. Da se oddolžimo našim tihim mučeni-cam, ki so odvzemale olje svoji lastni svetilki, da so ga prilivale naši... Povejmo tedaj: da je ni bilo nikdar pod solncem dobroti j ivejše, mehkejše, slajše, v tihi, vsakdanji žrtvi in odpuščanju večje nego naša slovenska mati! Njej imamo za Bogom največ zahvaliti. Iz njene globoke vere in strahu božjega smo Slovenci veren narod, iz njenega imena, njenih molitev ln uspavank, iz njenih ljubkovalnih besedi in opominov imamo svoj jezik, iz njene srčne čistosti in sramežljivosti poteka naša uravna neizkvarjenost, iz njene dušne preproščine, dobrote, miline in ljubezni smo Slovenci narod pesnikov in pevcev, narod preprostega poštenja in dobrosrčnosti, med katerim se vsak poštenjak, pa naj pride od koderkoli, počuti dobro in varno. Iz zvestobe in vdanosti naših mater, iz njihove zdrave konservativnosti smo Slovenci narod zvestobe in neprelomljive vere, iz njihovega zmisla za red in lepoto naša redo'jubnost, snaga in ličnost naših mest, se-lišč in domov. Vse, kar je kdaj vzcvetelo rož in dozorelo sadja na naši zemlji, je zraslo iz molitev, solza in trudov naših mater, a kar je zraslo trnja in osata, je zraslo iz naše nehva-ležnosti, nepokorščine in trdosrčnosti do njih.
Strašno smo grešili Slovenci proti ^vojim materam! V meščanske sianove se dvigajoči sinovi so se svojih skromnih kmetskih mater — sramovali, a na domu ostali sinovi so jim
Uprava le vKopIlarlevl ul.št.b - Cckoi nt račun: Clubl/ana štev. tO.650 tn 10.349 *a tnserate, Saralevošt.7563, Zagreb št. 39.011. Praga In liunal št. 24.797
pritrgovali borni, krvavo odsluženi prevžitek — arhivi naših sodišč so polni te naše sramote. Gotovo ti slučaji niso bili pravilo, a redki žal niso bili.
Danes, na prvi praznik naših mater se javno izpovejmo: »... naš greh, naš prevelik greh!« Ta dan bodi mejnik v našem razmerju do naših mater — a pod tem imenom razumemo ženstvc sploh, saj je vsaka žena rojena za mater. Bodimo krščanski, viteški narod, ki ženo-mater kot svečenico življenja, doma, nravnosti in kulture visoko spoštuje in je nikdar — vsaj hote ne — re žali. Svojega obnašanja nasproti ženi ne uravnavajmo po njeni gladki koži in moderni obleki, marveč najbolj obtežene in utrujene, najskromnejše, najšibkejše in najnesrečnejše najbolj spoštujmo, ščitimo in jim pomagajmo, a ako je to naša mati, ji poljubimo roko in ne 'mirujmo, dokler ji ne olajšamo in ne olepšamo življenja. Po stališču, ki ga zavzema žena v kakem narodu, se meri njegova resnična kultura.
Razen tega ne pozabimo, da prihaja de-mokraci ja tudi v družino; odpovejmo se tiran-
stvu in absolutizmu in ne terjajmo žrtev, da nam ostanejo narodu prostovoljno ohranjene.
V tem duhu tedaj praznujmo Slovenci prvi dan naših mater in v tem duhu ga bomo praznovali redno poslej Ti dnevi naj bodo zadoščenje in zahvala njim, ki so nam dale življenje. V te dneve vklepamo vse naše matere — tudi one onstran Karavank in ob Jadranu, v \Veslfaliji in Franciji, pa onstran Oceana ali kamorkoli drugam jih je pregnala z možem skrb za obstanek. Tudi njim naj velja na-| ša proslava in naše molitve — njim še prav posebno! Saj so one tam v tujini v dvojni meri poklicane, da hranijo in izročajo novemu rodu vero in jezik in poštene narodne običaje.
Slovenske matere, kjerkoli ste, sprejmite danes nnš spoštljivi pozdrav, našo globoko zahvalo in našo iskreno prošnjo, da ostanete zveste svoji tradiciji in svojemu svetemu zva-nju! Dodajte staremu le to novo: da nas učite ljubiti to našo svobodno domovino, ki je prej nismo imeli, a katero sle vse odločilno soustvarjale z majsko deklaracijo.
Bol v radikalnem klubu.
Kriza vlade in radikalne stranke.
VESTI O OSTAVKI VLADE. — JOVANOVIČ ODLOŽIL PREDSEDSTVO ODBORA ZA PAŠIČEVO PROSLAVO. — JOVANOVICEV OSTER NASTOP. — PAŠIČ SPREJEMA BOJ. — NA DAN S KORUPTNIMI AFERAMI! — ČRNI DNEVI ZA RADIK. STRANKO.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Položaj je prišel
v precej kritično stanje. Napetost poslednjih dni je dosegla kulminacijo. Proti večeru je splošno prevladalo mišljenje, da se morajo s te ali z one strani storiti odločilne poteze. V prestolici dobro znani agenti zakulisnih klik so z vso resnostjo raznesli vesti, da bo še nocojšnji večer ali tekom jutrišnjega dne vlada dala ostavko. Te vesti so spuščali v svet zato, da bi se videlo, kakšen vtis bi taka rešitev krize v javnosti napravila. Prav malo verjetno je namreč, da bi Pašič sam dal ostavko. Dosedaj takih slučajev ni bilo. Pašič je ostavko podal vedno šele takrat, ko je bil za-siguran, da bo tudi potem dobil oblast v roke.
Za krizo kabineta manjkajo še formalni razlogi. Radičcvci so zelo skromni in vneti Pašičevi pomagači. Oni ne dajo nobenega razloga za krizo kabineta ali vladne večine.
V ospredju stoji kriza radikalnega kluba. O tej krizi radikalnega kluba se lahko danes odkrito govori, ne samo govori, ampak ona danes dejansko obstoja. Borba, ki jo vodita Pašič in Jovanovič drug proti drugemu z vsemi sredstvi, je danes prišla v odločilni stadij. Oba nasprotnika sta si danes javila, da to borbo sprejemata Odslej je prerokovati samo tega, da bo v tej borbi eden padel, drugi zmagal.
Po včerajšnjem napadu Rade Pašiča na Jovanoviča je bilo pričakovati, da bo dal Jovanovič kako izjavo. Toda Jovanovič v običajnem času tega ni storil. Pač pa je na današnji skupni seji glavnega odbora radikalne stranke, in sicer odbora za proslavo Pašičeve osemdesetletnice, ki se je vršila pod predsedstvom predsednika kluba Živkoviča, na te insinuacije odgovoril.
Takoj v začetku seje je vstal Jovanovič, ki je predsednik pripravljalnega odbora, ter izjavil: »Z ozirom ua poslednje dogodke mi je nemogoče še nadalje sodelovati v tem odboru, dasiravno g. Pašiča zelo cenim. Zelo mi je žal, da po napadih na mojo osebo ne morem več sjfrejeti kakršnekoli funkcije v tem odboru z ozirom na dejstvo, da so napadi na mo^o osebo prišli od sina predsednika vlade g. Pašiča. Ti napadi so take narave, da mi preostaja samo dvoje, da nanje odgovorim, ali da mol-
Interpelacija opozicije o aferah Rade
»4 »r. r
SAMOSTOJNI DEMOKRATJE SO PAŠIČEVA REZERVA ZA PRORAČUN. — MOSTOVI V ADAMOVU — 54 MILIJONOV Kč. — ČEK ŠT. 483.033. - PAŠIČEVE OBDOLŽITVE
MINISTROV.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Voditelji opozicije so imeli popoldne sejo, na kateri so sprejeli končnoveljavno besedilo deklaracije glede afere Rade Pašiča, ki so jo poslali fin. in zunanjemu ministru. Zanimivo je, da te interpelacije samostojni demokratje in hrvatski fedcralisti niso hoteli podpisati. Hrvatski fe-deralisti so izdali poseben komunike, v katerem pravijo, da popolnoma soglašajo z akcijo opozicije, vendar pa, da interpelacije niso podpisali z ozirom nato. da demokrati v zad-
i njem času niso bili lojalni v nastopanju napram HFSS ob priliki skupne akcije opozicije. Hrvatski fedcralisti mislijo, da imajo demokrati nekatere predsodke proti njim. Zaradi tega ne morejo z demokrati sopodpisati te interpelacije, dokler se odnošaji med demokrati in njimi ne razčistijo.
Samostojni demokrati po mnenju političnih krogov interpelacije zaradi tega niso hoteli podpisati, da si ne bi vezali rok v b'ižnji krizi. Še vedno gojijo nade, da se jim bo po-
čim. Če nanje odgovorim, moram izdati važne državne tajnosti in publicirati važne strogo zaupne in tajne državne dokumente. Iz teh ozirov sem sedaj prisiljen k drugemu potu, da molčim. Odlagam vsa mesta v teh odborih in za bodočnost si puščam pot svobodne akcije.«
Poslanci, ki so bili na tej seji, pripovedujejo, da je ta kratka izjava delovala uničujoče. Skupna seja se je takoj prekinila. Jovanovič je namreč takoj po izjavi sejo zapustil. Predsednik radikalnega kluba Zivkovič je šel takoj k Pašiču in ga obvestil o teh dogodkih. Pravijo, da je bil tudi Pašič precej presenečen vsled te energične poteze in da je dejal, da zelo obžaluje, da je do tega prišlo, da pa naj odbor nadaljuje započeto delo.
Ta Pašičev nastop se smatra kot njegov odgovor, da borbo sprejema in da ne misli na kak umik. Še bolj se je komentiral ta Pašičev nastop v parlamentarnih krogih. V ku-loarjih parlamenta so poslanci vseh klubov mnogo razpravljali o tem dogodku. Soglasno je bilo mnenje, da je Jovanovičev nastop odobravati, vendar se misli, da bi bilo v interesu stvari same, da Jovanovič ne bi ostal v svoji rezervi. Obdolžitve, ki jih je proti njemu nametal sin predsednika vlade Rade Pašič, so namreč tako težke, da je v interesu ugleda ne samo Jovanoviča samega, marveč tudi države in pa najvišjih funkcionarjev, da se jasno izrazi o teh obdolžitvah. Nikakor ne gre, da bi se pod firmo državne tajnosti skrivala umazana dela kateregakoli človeka. Zato je Jovanovičeva dolžnost, javnosti dati informacije.
V radikalnih krogih je ta Jovanovičev nastop deloval skrajno uničujoče. Pri mnogih poslancih je bilo opaziti, da čutijo vso težo borbe med Pašičem in Jovanovičem. S skrbjo gledajo v bodočnost radikalne stranke. 2e itak demoralizirana, je radikalna stranka kljub temu, da je bila zadnje čase pod vplivom ko-rupcionističnih elementov, mogla igrati odločilno vlogo z ozirom na slogo njenih voditeljev. Sedaj pa prihajajo za radikalno stranko črni dnevi. Če se izpolnijo prorokovanja pesimistov, bi moglo priti do razcepa, če ne do popolnega razsula radikalne stranke.

O moti! Tvoja duša je brez madeža, kakor solnce na poletnem polju. O mati, otrok svojih otrok. V učenosti ni ljubezni, ti pa si ljubezen sama, še tvoj smehljaj je paradiž.	Cankar.
srečilo priti v vlado. Ta njihova pripravljenost se da razumeti iz izjav posameznih radikalnih ministrov, da je sprejetje proračuna v vsakem slučaju zasigurano. Misli se, da imajo radikalni ministri natančne podatke o tem, j da so samostojni demokrati takoj pripravljeni ! glasovati za proračun in da je njihova opozicija v proračunu samo toliko iskrena, v kolikor dajejo radikalom priliko, da čujejo želje samostojnih demokratov in njihove zahteve za eventualno njihovo pomoč, ki bi jim jo samostojni demokrati nudili. Jasno pa je, da so šanse samostojnih demokratov v takem slučaju minimalne in da še dolgo ne morejo računati, da bi prišli v kakršnokoli kombinacijo.
Interpelacija, ki so jo podpisali demokratski, Jugoslovanski, muslimanski in zemljorad-niški klub, se glasi v izvlečku tako-le:
Znana stvar' je, da plačuje naša država vse svoje državne in vojaške nabave dražje, kakor zasebniki, in sicer 100% dražje in še več. Merodajni činitelji se izgovarjajo, da je temu kriv zakon o državnem računovodstvu, kar pa ni popolnoma resnično. Eden glavnih vzrokov je gotovo v tem, ker služijo državne nabave kot izvor bogatenju velikemu številu posredovalcev. Ti posredovalci so v zvezi s politiki. Izkoriščajoč svoj vpliv, izvršujejo posle v korist posameznih tvrdk. Posredovalci podražujejo državne nabave brez razloga. Računa se lahko, da nastanejo nabave mnoge milijone več, kakor bi se sicer plačalo, ker se morajo dajati provizije posredovalcem in njihovim pomagačem.
Nato interpelacija navaja več slučajev, o katerih je javnost že večkrat razpravljala in obdolževala Rade Pašiča, sina predsednika vlade. Take govorice, ki škodujejo ne samo Rade Pašiču, ampak tudi ugledu naše države, so se razširile prav posebno zadnje dni ob priliki sodne razprave dr. Stojadinovič proti Rade Pašiču. Interpelacije v tem delu ne moremo priobčiti niti v izvlečku radi stroge ju-dikature v tiskovnih zadevah. Objavili jo bomo, ko se bo o interpelaciji razpravljalo v narodni skupščini.
Interpelanti povdarjajo, da s to interpc-lacijo niti najmanj ne mislijo vplivati na izid sodne razprave. Dolžnost narodne skupščine je v interesu javne morale in ugleda države ter državnega dostojanstva posvetiti tem dejstvom največjo pažnjo. Zato se v interpelaciji od merodajnih činiteljev zahteva odgovor na sledeča vprašanja:
1.	Ali je Rade Pašič interveniral pri ministru za finance za izplačilo dolga delniškemu društvu za stroje in dela za mostove v Adamovu in na temelju kakih pravic se je on pojavil v imenu te družbe?
2.	Ali je fin. minister na njegovo intervencijo odredil izplačilo 10 milijonov češko-
! slovaških kron in izdal državne bone za 54 milijonov Kč ravno v trenotku, ko so mnogoštevilni stari leteči dolgovi ostali neizplačani in neurejeni?
3.	Ali je zunanjemu ministru kaj znano, da bi prišel Rade Pašič do čeka štev. 483.033 in si dal izplačati znesek 508 tisoč dinarjev? Na kakšni podlagi naj bi se to zgodilo?
4.	Kaj je storila vlada? Ali namerava izločiti vse posredovalne akcije, ki so med glavnimi vzroki draginje državnih nabav in ki škodujejo ugledu države?
5.	Kakšne ukrepe misli podvzeti država, da obvaruje dostojanstvo naše države in čast ministrov pred Rade Pašičevimi insinuacijami?
Ker mislimo, da zahteva ta zadeva v narodni skupščini ne samo nujno razpravo, mar. več tudi anketo, ki bo preiskala posredništva pri državnih nab avah, radi katerih sc kompromitira ugled naše države, prosimo gg. ministre, da nam čimpreje odgovorijo, ali smatrajo to interpelacijo za nujno ali ne. Pridržujemo si pravico v slučaju, da bi iz katerekoli strani prišla kaka nova dejstva, da v intrresu države in trpečega ljudstva, vložimo novo interpelacijo.
Privatni obiski
zahtevajo eksaklnost in fineso v oblačilih Vse to, kakor tudi najkrasnejše pomladansko blago preskrbi najkulantneje tvrdka
Drago Schvva!) - Ljubljana.
Pašičeva osemdesetletnica -- demonstracija.
Belgrad, 24. marca (Izv.) Pašičeva pro-slava je bre dvomno največji element, ki igra važno vlogo v sedanji krizi. Po mnenju P;;ši-revih prijateljiv in po njegovem načrtu, naj bi se ta proslava vršila na način, ki bi ne imel samo manifestacijskega značaja, ampak bi pomenil naravnost demonstracijo. Nad 200.000 ljudi bi se imelo po programu Pašičevih prijateljev udeležiti te proslave. Pašiča samega pa bi slavili kakor kakega kralja. Take demonstrativne poteze vsekakor niso ua korist ugleda najvišjih činiteljev. Zato je razumljivo, da so vsi rodoljubi proti takemu ničrtu Pašičevih prijateljev. Zato je treba ponovno poudariti, da igra ta moment važno, če ne odločilno vlogo pri razpletu sedanje krize.
m zunanjem ministru.
Priprava za zunanje-politično razpravo v zbornici. — Nezadovoljstvo r Ninžičem.
Belgrad, 24. marca (Izv.) Jutri bi se imela vršiti razprava o proračunu ministrstva zu zunanje zadeve. Kakor vsi znaki kažejo, pa je v tem oziru prišlo v zadnjem trenutku do majhnih zaprek. Današnja popoldanska razprava o proračunu ministrstva z izenačenje zakonov se ni končala kljub temu, da bi se bilo to lahko zgodilo. Nadaljevala se l>o jut ni dopoldne, tako da bo zunanje ministrstvo prišlo šele popoldne na duevni red. Nocoj je predsednik narodne skupščine v zmislu zahtev opozicije sklical k sebi vse govornike opozicije. Seja se je vršila v kabinetu predsednika narodne skupščine. Navzoči so bili dr. Ninčič, dr. Hohnjec, dr. Marin-kovič, dr. ŠumenVovič, dr. Jovanovič in Drlje-vič. Na seji je Ninčič podal kratek ekspoze, ki naj bi služil opoziciji kot informacija za njen nastop na jutrišnji seji. Ninčič je v svojem ekspo: eju podal nekaj momentov, ki niso za javn st in katerih v ekspozeju ne bi mogel omeniti. Prisotni člani so bili z Ninčičevimi iz-vaj niji nezadovoljni. Misli se, da je Ninčič pri tej priliki svoje mi.-di izrazil tako slabo ali pa je v resnici tako delal, da ni mogel povedati kaj bi ljšega.
Seja narodne skupščine.
Razprava o proračunih ministrstva za agrarno j reformo in izenačenje zakonov.
Belgrad, 24. marca. (Izv.) Z ozirom na politično stanje in na razburjenje, ki vlada v javnosti radi znanih afer, je današnja skupščinska razprava potekla zelo mirno. Na dopoldanski seji narodne skupščine se je končala razprava o proračunu ministrstva za agrarno reformo. Tekom razprave so številni govorniki navedli neverjetne obtožbe in slučaje, ki se dogajajo v tem resoru. Minister Pavle Radič v svojem končnem govoru ni mogel pobiti teh dejstev. Vendar je vladna večina sprejela ta proračun.
Na popoldanski seji je prišel v razpravo proračun ministrstva za izenačenje zakonov. Kakor znano je to ministrstvo izmed vseh najmanjše. So samo minister, dva načelnika, inšpektor in odgovarjajoče število strojepisk. Ministrstvo se smatra kot sinekura. V narodni skupščini še ni pokazalo nobenega dela, razen da je predložilo zloglasni tiskovni zakon, ki ga je narodna skupščina sprejela. K temu proračunu sta govorila Rankovič in dr. Polič. Ugotovila sta, da je to ministrstvo nepotrebno. Nato je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala jutri.
Beneš bo odstopil?
Demokratska in ljudska stranka zahtevata, da dr. Beneš demisionira, ker je edin« parlamentarec v Cernyjevem uradniškem kabinetu. Protestom proti Benešu. ki sta Jih dvignili ti dve stranki, so se pridružili tudi agraroi, ki upajo, da bodo dobili v novi konstelaciji ta porfelj zase. Tudi Ceske Slovo ; glasilo nar. socialistov ra pravlja o možnosti demisije dr. Beneša in že imenuje kot naslednika dr. G i r s a.
ČEŠKI PARLAMENT.
Praga, 24. marca. (Izv.) Narodna skupščina in senat so danes imeli prvo sejo, na kateri je predsednik Černy predstavil parlamentu novo vlado, ki je bila sestavljena po odstopu parlamentarnega kabineta. Izjavil je, da bo nova vlada delala v smislu programa, katerega jo podal švehla v decembru 1. 1925. Skupščina je o tem programu razpravljala in ga sprejela z večino glasov.
RUSI PROTI KITAJSKIM VST A SEM.
Pek:ng, 24. marca (Izv.) V Tientsin sta prispela dva ruska oklopna vlaka, ki bosta odšla proti Yangtsunu, kjer bosta napadla čete Kuo-meng-sona, ki zapirajo promet s Pekingom.
PLEBISCIT O NEMŠKIH KNEZIH.
Berlin, 24 .marca (Izv.) Dosedaj je bilo oddanih za razlastitev nemških knezov 5 milj. 512.140 glasov.
ln kljub otročji nehvaležnosti je materina ljubezen najstanovitnejSa ljubezen na svetu. Vse zemske ljubezni izginejo, iz-puhtijo sčasoma; samo materina je neupogljiva, nepremagljiva! F. Pajkova.
■■■■■■■■■■■iiiiiaaHiuiiaiaičiHiiH
i Berlin in London o zadnji seji Društva narodov.
Mirno presojanje dogodkov. — Za ohranitev Društva narodov.
Reichstag je koncem debate o poročilu zunanjega ministra sklenil zaupnioo vladi in posebej zaupnico dr. Luthru in Stresse-mannu za njuno postopanje v Ženevi. Nemški nacionalci so v debati zagovarjali zveze z Rusijo in neodvisnost od zapadnega kapitala. Koncem razprave je govoril tudi dr. Luther. Označil je locarnske pogodbe za temelj vse nemške mednarodne politike in povdaril, da je ves svet odobraval zadržanje nemške delegacije v Ženevi. Govoril je za zaupnico še socialist dr. Breitscheid, proti pa nemška nacionalca grof Reventhon in bivši admiral Tirpitz.
V londonski spodnji zbornici je otvoril debato o Ženevskih neuspehih Lloyd George. Že njegov nastop je takoj pokazal, da debata ne bo prinesla posebnih presenečenj. Trdil je sicer, da so države nelojalno postopale napram Nemčiji, da so države, ki so podpisale locarnske pogodbe odgovorne za neuspeh v Ženevi, da je samo Unden, švedski delegat zastopal stališče angleške javnosti, toda svojim izjavam ui primešal nobenih napovedanih senzacionalnih napadov na Chamberlaina. Loyd George je odločno govoril proti poljski kandidaturi, češ da Poljska, ki je nasprotovala Društvu narodov v vprašanju Vilne, ni vredna, da bi postala stalni član sveta Društva narodov.
Naš dolg v Ameriki, i Naša politika
Newyorška »Jugoslav Review« priobčuje članek, svojega urednika D. M. Cvetkoviča, ki podaja o naših dolgovih nasproti Združenim državam sledeča pojasnila:
V	letih 1917. ln 1918. je Srbija najela v Združenih državah posojilo 10 milijonov do-'arjev. Ta dolg sestoji le v malem delu iz gotovine, vse ostalo so bila živila, katera je ameriški Rdeči križ v malih zavojčkih pošiljal srbskim ujetnikom in internirancem v Ma-žarski, Avstriji in Bolgariji ter revnemu srbskemu prebivalstvu v okupirani Srbiji.
Drugi del dolga sc je naprpvil po premirju. Skupna vsota tega dolga znaša okroglo 41 milijonov dolarjev. To posojilo se je dalo Izključno v naravi; in sicer je dobila Jugoslavija deloma moko, mast in druga živila za prehrano revnega prebivalstva, deloma pa materijal iz ameriških vojnih zalog v Franciji. Ta vojni materijal je sestojal povečini iz obleke in nekaj malega železniškega materijala.
Ves dolg Jugoslavije nasproti Združenim državam znaša 51 milijonov dolarjev, z vsemi naraslimi obrestmi pa 66 milijonov dolarjev.
Ramekova pot v Berlin.
V	petek bo potoval avstrijski kancler dr. Ramek v Berlin. Spremljajo ga generalni tajnik za zunanje zadeve Peter, poslanik Jun-kar, dr. Schiiller in dr. Horicky.
Na kolodvoru v Berlinu bo po doseda-
njem programu pozdravil dr. Rameka sam Chamberlain je zasVebovaje zavr- ' ncmški kancler dr. Luther. Dr. Ramek bo nil nekatere očitke Loyd Georgea. Meseca ja- | obiskal. Luthra, Stresemanna in Hindenburga. nuarja je v Parizu res govoril z Briandom o I Nemški listi javljajo, da se bo razpravljalo
kandidaturi Poljske, Briand mu je raztolma-čil vse razloge, ki govore za to kandidaturo. Chamberlain ni dal nikomur nobenih tozadevnih obljub. Španskemu zastopniku pa je tedaj Chamberlain obljubil angleško pomoč pri kandidaturi za stalno mesto, kakor je to Anglija obljubila že leta 1921. Zunanji minister je prebral instrukcije, ki nni jih je dal ministrski svet za Ženevo. Te instrukcije vsebujejo: 1. angleška delegacija mora vse storiti, da bo Nemčija sprejeta v Društvo narodov in dobila stalni sedež v svetu; 2. svet Društva narodov se sme razširiti samo s sodelovanjem Nemčije; 3. Anglija zagovarja stalni sedež za Špansko, za Poljsko pa kvečjemu nestalno mesto v svetu Društva naro-
zlasti o gospodarsko-trgovskih vprašanjih.
Iz Berlina bo potoval dr.Ramek v P r a g o, kjer bo obiskal predsedn ka Massaryka. Ma-ssaryku bo Ramek izročil najvišje odlikovanje avstr jske republike. Enako odlikovanje bi dobil tudi Hindenburg, toda po nemški ustavi so vsa tudi inozemska odlikovanja za nemške državljane prepovedana.
Dr. Seipel na Švedskem.
i Dr. Seipel je prisostvoval ustanovnemu | zborovanju Švedsko - avstrijske lige v Stock-, holmu dne 22. t. m. V nabito polni največji | dvorani v mestu je govoril bivši avstrijski kancler o novi Avstriji in slikal njen položaj v najlepši luči. Priporočal je nove prometne dov. V nadaljnem govoru pa je Chamberlain *n trgov, meddržavne pogodbe, ki naj ustva-vendarle nastopil proti nemškemu stališču, i ri)° gospodarsko podlago za mir v Evropi, češ da je mogla Nemčija računati na to, da se j Predavanje so poslušali vsi švedski dostojan-bo Društvo narodov še pred njenim vstopom , stveniki z ministrskim predsednikom na čelu. izpremen;lo, zlasti, ker je Nemčija stavila tri j Predsedoval je dr. Rysterd. Za pomlad napo
pogoje za vstop v Društvo narodov (§ 16, stalni sedež in nekaj mest v tajništvu), dočim so bili doslej vsi člani sprejeti brezpogojno.
Mac D o n a 1 d je obsodil locarnske pogodbe v kolikor zavise od vstopa Nemčije v Društvo narodov. Locarnske pogodbe so grešile nad avtoriteto društva, ker so suponirale, da bodo druge države slepo prikimale temu, kar je par velesil sklen;lo v Locarnu. Ženevsko igro je primerjal trgovanju v kakem ori-jentalskem bazarju. Odpor Brazilije je bila
vedujejo novo potovanje dr. Seipla v Ameriko.
Nove volitve na Madžarskem.
Mažarska zbornica zaključuje debato o sramotni ponarejevalski aferi. Bethlen bo zahteval zaupnico in jo bo kljub vsem indici-jam, ki govore za njegovo veliko krivdo, najbrže tudi dobil. Opozicija pa afere ne bo tako mirno pozabila in namerava takoj po praznikih predlagati debato o odpravi tajnih dru-
štev in prepovedanih organizacij. Ta del raz-odrešilna bitka za vse tiste, ki so bili proti j prav ne bi bil za javn,ost nič manj zanimiv kot
Nemčiji.	j razprava o ponarejevalcih. Zato vlada že na-
London, 24. marca (Iz.v.) Poslanska zbor- '
niča je v ra-pravi o Chamberlainovem poročilu o ženevskih posvetovanjih izrekla zun-i-njemu ministru Chamberlanu zaupnico s 325 glasovi proti 136 glasovom s tem, da je odklonila nezaupnico opozicije, ki je obsojala zunanjo politiko Chamberlaina.
V Parizu napovedujejo novo krizo.
Finančna komisija je 23. marca začela razpravljati o novih finančnih projektih, ki jih je predložil P c r e t. Na največji odpor sta zadela zvišanje prometnega davka in enkratna osebna dajatev. Desnica in socialisti nočejo o zvišanju prometnega davka ničesar
prej izjavlja, da bodo tiste seje zbornice tajne.
Notrajni minister dr. B e r k i je na veliko presenečenje vse opozicije izjavil, da se bo takoj po debati o falzifikatorjih rekonstruiral kabinet in vlada bo razpisala nove volitve za državni zbor.
Budimpešta, 24. marca (Izv.) Obenem s poročilom večine preiskovalnega odbora je sprejela nar dna skupščina tudi sklep, da obsoja penarej nje frankov in odklanja vsako zve o s p nare evalci. Te akcije ne odobrava, tudi ako je bila uprizorjena iz patriotičnih namenov. Vlada se poživlja, da energično postopa v preiskovanju še nadalje.
Budimpešta, 24. marca (Izv.) V imenu imuniie'npga odbora je stavil poslanec Rubi-
slišati. Tudi Herriotovi radikali so se izjavili	nek predlog, da se grofu Pallavicin ju od-
proti temu davku. Finančni minister bo mo-	i vzame imunitetna pravica, da ga bodo megle
ral izpremeniti ta del finančnih načrtov, kajti	j oblasti zaslišati radii pomrejevalske afere, o ka
sicer je velika nevarnost, da bo kabinet imel	teri ve nekaj novih podntkov. proti sebi tako veliko večino kot še nikoli
V Parizu je kriza vlade zopet v ospredju. Briand sam je izjavil, da se boji, da mu ne bo mogoče prodreti s finančnimi načrti.
Notranji minister Malvry v demisiji.
Notr. minister Malvry mora zapustiti Pariz, ker se je njegovo zdravje nevarno poslabšalo. Km lu po svojem odhodu v kopal'išče bo pismeno sporočil Briandu svojo demisijo.
Sodba v Matteottsjevem procesu.
Chietti, 24. marca. (Izv.) V procesu proti morilcem Matteottija je zagovornik šoferja Ma-lacria dokazal, da tega ne zadene nobena krivda. Državni pravdnik je radi tega tožbo proti njemu umaknil.
Chietti, 24. marca. (Izv.) Po izreku porotnikov je sodišče izreklo sodbo, s katero so obsojeni Dumini, Volpi, Poveromo na 5 let, 11 mesecev in 20 dni težke ječe. Za vse življenje zgubc pravico do vseh javnih časti in morajo plačati vse stroške tega procesa 4 leta kazni pa jim bo odpuščeno. Malacria in Viola sta bila popolnoma oproščena.
Poravnajte naročofco!
REKONSTRUKCIJA POLJSKE VLADE.
Skrzynskega čakajo doma nove težave. Rekonstrukcija njegovega kabineta se ne da več zavlačevati. Odstopil je notranji minister Raczkieivicz in slediti mu hoče vojni minister Beligowski.
Šahovski turnir.
Vidmar porazil Aljchina.
Semmering, 24. marca. (Izv.) V današnjem turnirju so bile odigrane sledeče partije: Vidmar je premagal Aljehina, Tartakovver Vaydo, Tarrasch Gilga, Janovsky Davidsona, Grtin-feld Rosellija. Remis so ostale partije: Reti : Spielmann, Treybal : Michel, Kmoch : Niem-covič. Yates in Rubinstein sta igro prekinila Stanje po 13. kolu je sedaj sledeče: Tartakovver 10, Spielmann 9 in pol, Aljehin, Niemco-vič 9, Vidmar 8 in pol, Reti, Tarrasch 7 in pol, Rubinstein 7 (1). GrUnfeld, Treybal 6 in pol, Janovsky 6, Gilg, Vayda 5 in pol, Yates, 5 (t), Michel, Davidson 4 in pol, Kmoch 3 in pol, Roselli pol.
Snnghai, 24. marca (Izv.) Listi poročajo iz Santunga, da je ta mesni' glavnr razpisal nagrado 1 milj n dolarjev ua glavo generala Feng-ju-sianga.
LIBERALNI FUROR.
Zdaj, ko je »Jutro« s svojo nečedno go-njo proti škofu tako pogorelo in se vidi popolnoma osamljeno in obsojeno od vse ho-netno misleče slovenske javnosti, se pa skuša izkopati iz svoje blamaže in se izgovarja, češ da je bilo »izzvano«. Še vedno je vsak izzi-vač trdil, da je bil izzvan. Poznamo to. Odkar »Jutro« izhaja, ne zna drugega, ko izzivati zdaj na ta zdaj na oni način. Neštetokrat je že napadlo škofa, duhovščino, cerkev itd., vse, j kar ono imenuje »klerikalizem«, vsa »Jutro-va« gonja proti klerikalizmu sploh ni drugega ko izzivanje kulturnega boja. Mi smo tisku , g. Žerjava že večkrat rekli, naj preneha že enkrat s tem nesocialnim in za tako resne čase, v katerih živimo, tudi popolnoma neumestnim kulturnim bojem. Naj pusti na miru vero in cerkev, pa ne bo imel škof nobe-I nega povoda svariti slovensko ljudstvo pred ! časopisjem, ki mu hoče zastrupljati vero in moralo. Škof je s svojim člankom v »Domoljubu« vršil'zgolj svojo nadpastirsko dolžnost, slab škof bi bil, ko bi tega ne storil. Škofova ! dolžnost je, da čuva nad vero in moralovljud-j stva, ki je izročeno njegovi nadpastirski brigi, v cerkvi in zunaj cerkve. A kakšna miselnost je to, ki se izliva na tako sovražen način, kakor so to pokazali »Jutrovi« napadi na škofa? Enkrat vsaj naj bi dokumentiralo »Jutro« malo tolerantnosti, vsaj toliko, da bi imelo pravico nazvati se »svobodomiselnim« v pravem pomenu te besede. Dozdaj je pokazalo edino le zagrizen fanatizem.
.»■■C' - s ^
A Seveda! Neki popolnoma nepoznani zagrebški listič, ki se imenuje »Narodno dje-lo« je prinesel člančič o razmerah v slovenski klerikalni stranki. »Jutro« ga ponatiskuje, kar ob enem že tudi pove, da je ta člančič prišel iz jutrove dežele. Sicer pa je v dokaz dovolj en sam odstavek: »SLS spada med one stranke, ki niso pustile, da bi se naša ustava v celoti izvedla in da bi došlo do potrebnih samouprav. SLS se zavzema za zgodovinske pokrajine s široko samoupravo. Ohranitev teh pokrajin, ki jih je ustvaril tujec, pa se ne more z ničemer opravičiti. Zato se dobiva vtis, da so klcrikalci v opoziciji proti državi sploh.« — Zdaj pa recite ljudje božji, ali ste že čitali kje kako večjo budalost? SLS žvižga na vse stare pokrajine — ona zastopa avtonomijo združene Slovenije do vseh tistih mej, kamor sega slovenska govorica.
A Dokument liberalne žurnalistike. Zadnjič je v Mariboru dvoje nesrečnih ljudi storilo žalostno smrt na vešalih. »Sloveriski narod« je o tem priobčil poročilo »Akrobatova smola«, iz katerega citiramo; »Oni dan so imeli Mariborčani senzacjio ... Nazadnje je bil teater popoln, pa je malo zaškripalo in čez tri minute Ciča ni bilo več. Sploh je bil ta Čič fant od fare ... Taki obrazi so od sila zanimivi. Sploh bi kazalo rablja Mausnerja večkrat zaposliti, da bi imeli ljudje zabavo in razvedrilo. — Čičev prijatelj Žlahtič je bil po poklicu akrobat in je škoda, da ga sedaj ni več ... Zlahlič je bil akrobat od pet do glave ... Na strop ni mogel pasti, ker... Imel je smolo, da je nastopiia smrt že v 4 in pol minutah ...« Avtor tel nezaslišanih surovosti je dodal svojo šifro kot: »Pepe, ki sedi v uredništvu«. Prepričani smo, da si je pisec ta podpis po krivem prilastil. — Smrtne kazni so v zadnjih letih pri nas precej pogoste, toda kljub temu ni mogoče, da bi se jim bila slovenska javnost tako privadila, da bi justifi-kacija ne mogla vzbuditi drugačnih misli in čuvstev kakor v glavi in srcu •— sit venia verbo! — poročevalca »Slovenskega naroda«. Pa če že njemu samemu oprostimo tako mišljenje in čutenje, če žc njemu samemu oprostimo, da je ta tragični dogodek doživel samo z občutki — rečimo ugodja — zameriti mu moramo, da nima niti trohice obzira do preostalih svojcev obeh nesrečnikov niti do svoje publike. Juristi in tudi pedagogi utemeljujejo smrtno kazen s tem, da se s krvavim primerom zastraši množica in brzda v njenih nagonih. Toda z uspehi v tem pogledu sc pravna zgodovina ne more ponašati Niti posameznih primerov ni znanih mnogo: lam, kjer človeka v njem bivajoče moralne sile ne obranijo zlega dejanja, tam tudi strah pred smrtno obsodbo ne uspe. Drugi pa tolmačijo smisel smrtne kazni tako, da je samo preostanek krvne osvele, ki iz davnih časov primitivnih kultur še vedno živi v ljudeh. Še zdaj jc pri nekaterih nekulturnih narodih v navadi, da pleme umor svojega soplemenjaka maščuje s krvjo ubijavca ali njegovih sorodnikov. Z izvrševanjem te pravice ustrezajo svoji nagonski sli po krvi. Ali onih stotin ljudi, ki so prisostvovali justifikaciji, ni gnal ta pranagon po krvi in ali nekateri listi niso samo zato pisali obširnih poročil, da svojim bralcem nudijo hrane za niih instinkte po krvi? — Vsekakor si je »Slovenski narod« od vseh utrgal najlepšo lavoriko. In če v onem delu naše javnosti, ki mu je »Slovenski narod« glasnik, ne bo odpora proti njegovemu izpadu, bomo vedeli: ni razodel njegov dopisnik samo svoje duševnosti, tudi njih du-ševnost jc razodel.
tKjerkoli in kdorkoli si: ljubi svojo mater, ker dovolj je ljubil ne bos nikoli.
Rs. Me&kn
Dnevne novice
■k Dravinjske doklade duhovnikov. Poroča se n m, da je škof. ordinariat v LjuMjani prejel včeraj razpis ministrstva ver z dne 17. marca 1926 V. k. br. 1377, s katerim se naznanja, da je z rešenjem ministrskega sveta z dne 13. marca 1926 D. R. br. 154.024-25 izme-nj n člen 4. uredbe z dne 28. julija 1925 D. R. br. 88.900 tako, da se minister ver pooblašča, da more izjemoma dovoliti draginjsko doklado tudi duhovnikom na mestih pod 200 domov. Na temelju tega pooblastila je g. minister ver, uverivš; se, da je tudi obstoj župnij pod 200 domov potreben za dušno pastirstvo, dovolil duhovnikom na teh župnijah določeno dra-ginjsiko doklado, ki se bo računala in izplačala od 1. oktobra 1925 dalje.
k Službovanje vseučilišluh profesorjev. Novi finnnSni zakon obsega med drugim določbo. po kateri ima prosvetni minister pravico, da odredi kakega vseučiliškega profesorja za službovanje pri kaki drugi prosvetni ustanovi ali zavodu, ako je to potrebno. Vendar more minister to storiti le tedaj, ako s tem scglaša profesorski svet tiste univerze, na kateri doiični profesor predava.
*k Strokovni svet vrhovne državne uprave. Za predsednika »Strokovnega sveta vrhovne drža-ne uprave« za 1. 1926 je imenovan general Duš n Štefanovič, kancelar kralj, reda; za člane so imenovani: Sima Miloševič, član gl. kontrole; Boško Hristič, načelnik kabineta vladnega predsednika; Milan Radojkovič, načelnik Glavne kontrole in Rajko Dogandjič, glavni tajnik Državnega sveta. Namestniki so: Milojko Vasovič član Gl. kontrole, Marko Milu-tinovič, načelnik kralj, blagajne.
•k Koliko bencina bo porabilo motorno kolo, kii je drugi glavni dobitek pri loteriji sa Orlovski stadion, nas je vprašal nekdo po dopisnici. Tega res ne vemo, le to nam je znano, da to motorno' kolo stane 20.000 Din, torej cena, za katero se dobi samo prvavr«?Bk) blago te vrste.
-k Glas iz vrst učiteljstva. Pred nekaj dnevi smo brali v »Urad. listu« razpis učnih mest na osnovnih šolah. Marsikak učitelj in učiteljica sta ostrmela nad temi razpisi. V šolskem okraju Novomesto bi imelo biti razpisanih velijo število učnih mest. razpisana pa sta samo Mirna peč in Dobrniče. Kje pa so ostala mesta: Šmihel pni Novem mestu. Vavta vas. Gabrje Dolž, Št. Peter Prečna, Sela pri Šumberku. Žužemberk, Šmihel pri Žužemberku. Poljane. H nje, da ne omenjamo drugih? Vsaj to naj bi nam blagovolil odgovoriti šolski nadzornik Matko. ki grb°nči čelo, ker so ga radi take resnosti upokojili. Pričakujemo, da se bo nepravilnost glede razpisa v novomeškem okraju popravila od strani novega šolskega nadzornika in sicer takoj ob njegovem nastopu, in da ne bo držal tudi predsednik okrajnega šolskega sveta pri stvari, ki je vzbudila med učiteljstvom veliko upravi-čenenevolje, rok križem in da mu ne bo vseeno, kako se je opravljala funkcija prosvetnega rererenta v njegovem okraju. Prizadeto učiteljstvo gleda in pričakuje ter bo uravnalo svoje zaupanje po nadaljnem razvoju stvari.
■k Smrtna kosa. Dne 16. t. m. je umrl užritkar Janez Furlan iz Male Ligojne, tri dni nato pa mu je sledila v grob njegova žena Marija Furlan.
-'- Himen. Poročila se je gdč. Fani Mavser, rojena v Leskovcu pri Krškem z g. Gavrilom Nikoličem, veleposestnikom in članom znane tigovske tvrdke Ndkolič v Novem Sadu.
*Za rezervne častnike. Na predlog Udru-ženja rezervnih častnikov, pododbora v Ljub-
[
Avfto-voinfe y Italijo prevzema I odslej PAVEL ŠTELE, avto-taksi, |
LJUBLJANA, Poljanska ccsta 3., telefon 942. •
Ijani je odobril minister vojske in mornarice z naredbo z dne 2. marca 1926 A. S. br. 2964 (»SI. vojni list« za leto 1926 stran 415), da veljajo preje nabavljene avtomatske pištole in revolverji, kalibra 7—9 mm (brez ozira na model) kot vojna oprema. Z ozirom na to velja za rezervne častnike, ki posedujejo take pištole ali revolverje, oprostitev vsakoletne takse za orožni li3t za posest tega orožja.
kr Pritožba iz železniške uprave. Prejeli smo v objavo: V neki kurilnici v področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva so se dogajale raz.ne nepravilnosti v škodo uslužbencev in države. Prizadet je šef te kurilnice. Baje je bilo ravnateljstvo o stvari obveščeno in je tudi uvedlo preiskavo katera pa je, vsaj izgleda tako, obtičala na mrtvi točki. Širijo se govorice, da bo zadeva zaspala v nadaljno škodo in teroriziranje podrejenega osobja zgoraj omenjene kurilnice. Da se ohrani vera v pravičnost in nepristranost nadrejenih obl"sti in ne ubije zaupanje v objektivno razčiščenje afere, je pričakovati, da bodo likvidirali v poštev prihajajoči faktorji zadevo čimprej in dali pravici zadoščenje.
•k Slovenski kandidat za mestnega sodnika v Chisholmu, Minn. V Chisholmu se bodo v kratkem vršile občinske volitve. Za mirovnega sodnika kandidira med drugimi Slovenec Tonny Stupica. Kakor pripominja >A. S.«, je to edini kandidat, ki nima opozicije.
k Društvo organistov! Prejeli smo: V »Slovencu« od dne 3. t. m. je bilo priobčeno kiatko poročilo o občnem zboru Društva organistov in glasbenikov, kateri se je vršil dne 2. t. m. Na koncu tega poročila pravi dopisnik, da se zdi, da so organisti na tem občnem zboru krenili na stranska pota. Da nas mogoče ne bo kdo vsled tega krivo sodil, dam tukaj nekaj pojasnil. Po vda r jati moram, da res ne vem, nad čem se je dopisnik spodtikal in nam dal ta neupravičeni očitek. Edini sklep občnega zbora je bil, da društvo izstopi iz Jugosiov. strokovne zveze. Mogoče dopisniku to ni všeč. Zakaj smo pa napravili takšen sklep, hočem tudi pojasniti. Vsako društvo, katero je včlanjeno v Jugoslovanski strokovni zvezi, mora za vsakega svojega člana naplačevati mesečni prispevek kot članarino. Obenem pa tudi vsako društvo pobira od svojih članov članarino za kritje svojih stroškov. Tako morajo člani plačevati mesečno že dve članarini ali pa mora društvo svojo članarino zvišati v toliko, da iz tega pokrije prispevke, katere mora plačevati zvezi. Jugoslovanska strokovna zveza je na svoji zadn;i seji sklenila tudi, da je vsak član društva, ki je včlanjen v njej, obvezan biti tudi naročnik lista »Pravica«. Ako torej izračunamo vse te prispevke z naročnino lista vred, pridemo že do precej visokega izdatka, katerega pa organisti pri svojih skromnih plačah nikakor ne zmorejo. Nekateri ne morejo plačevati niti članarine. Samo to je vzrok, da smo morali odstopiti, ker nismo imeli kritja za vse te izdatke. Vabilo se nas je, da naj pristopimo k »Savezu jugoslovanskih muzičara«. To smo odklonili z ravno isto motivacijo, namreč radi plačila. Glede lista smo sklenili, da kdor hoče, raj ima še naročen list »Pravica«, ki je res veliko storil za našo stvar. Kdor pa hoče, si lahko naroči tudi »Jugoslovanskega muzi-čara«, ker prinaša tudi marsikaj zanimivega. Na ta list se je naročilo kakih 20 članov. Večina nas pa ostane še nadalje naročenih na »Pravico«. Drugih sklepov sploh ni bilo in res ne vem, kaj je našel dopisnik, da nas je obdolžil hoje po stranpotih. Pripominjam, da je bil ta občni zbor eden najlepših, kar sem jih videl v teku 25 let, kar sem član društva. Bilo je čez 80 organistov, nekateri zelo od daleč. — F. Klančnik.
t k Novi muzeji in arhivi. Na merodajnih mestih pretresajo vprašanje o ustanovitvi muzejev odnosno arhivov na Cetinju, v Novem
Sadu in Skoplju, ki bi bili za ta mesta zelo važni in potrebni. Prosvetni minister bo skušal v obliki amandemanov že v tem proračunu zagotoviti potrebne kredite.
k Senzacijonelni dogodek v Ljubljani! Tovarna čevljev stare in renomirane tvrdke Kari Pollak d. d., Ljubljana, pripravlja svojim odjemalcem za Veliko noč presenečenje. Da vpelje svoje nove proizvode pod znamko »Standard« v čimvečjih krogih okolice, priredi tvrdka reklamno prodajo z 20 ''n popustom na tovarniške cene. Da pa nudi svojim odjemalcem še posebno privlačnost, se je odločila razdeliti še gotovo množino nagrad v skupni vrednosti 10.000 Din, in siccr: 20 nagrad po 100 Din, 200 nagrad po 40 Din. Te nagrade se razdele po od tvrdke določeni kombinaciji na dotične stranke, ki so kupile čevlje in prejele kupone od tvrdke, opremljene s tekočo številko, katere naj shranijo od 26. marca do 3. aprila t. 1. Številke teh kuponov, na katere odpadejo gornje nagrade, bodo objavljene v velikonočni izdaji časopisa. Nagrade se bodo izplačevale proti predložitvi omenjenih kuponov pri blagajni v tovarni Kari Pollak d. d., Sv. Petra cesta 68 in sicer vsak dan (izvzemši soboto popoldan) od 6. do 10. aprila t. 1. med pol 9. in 12. uro ter med 2. in 5. uro. — Vsem tistim, ki so po pošti ali osebno prinesli naš oglas, poročamo, da so vzeti v evidenco in jim bo v Velikonočni številki objavljena ugodnost.
*	Dostojevskij, Idijot roman v Štirih delih je izšel. Naroča se pri Zvezni knjigarni v Ljubi ani.	' 2059
•k Samomor Slovenca v Zagrebu. V Zagrebu se je ustrelil 321etni hotelski poslovodja Božid ar Gregorič, doma iz Celja. Po izjavi njegovega delodajalca so Gregoriča nagnile do ne srečnega koraka denarne zadrege. Gregorič se je v prostem času pečal s trgovskimi posli na svoj lastni račun a pri tem ni imel sreče. Zašel je v dolgove, iz katerih ni več videl izhoda. Bil je oženjen in oče 6 letnega sinka. Na dan samomora je vstal kakor običajno in se posel no prisrčno poslovil od žene in otroka. Prišedši v kuhinjo je pa potegnil revolver in se ustrelil. Gregoričev delodajalec izjavlja, da bi bil Gregoriču takoj pomagal iz zadrege, ako bi se bil nanj obrnil. Gregorič je bil izredno pošten in vesten ter so ga vsi spoštovali. Lastnik hotela je na Gregoričevo mesto takoj sprejel njegovo ženo.
k Dobava. Osrednje poveljništvo državne varnostne straže za Slovenijo razpisuje dobavo čevljev in podplatov za zbor varnostne straže. Ponudbe je staviti do 7. aprila 1926. Natančneje glej Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast štev. 28. z dne 28. marca 1926.
*	Železničarji, kateri ste položili izpit čez 8 razred ljud. odn. mešč. šole, a še niste uvrščeni v čin kat. .udeležite se sigurno polno-številno protestnega sestanka kateri se vrši v nedeljo 28. t. m. ob 10 v restavraciji Miklič v Ljubljani.
,Svindaf pri sadnih volitvah v Železnikih.
ODMEV VOLITEV V NARODNO SKUPŠČINO DNE 8. FEBRUARJA 1925.
Dne 10. februarja t. 1. je izrekel stol sedmorice kakor kasacijsko sodišče v Zagrebu sodbo, ki je vredna, da zve o njej širša javnost. — Mi ar Ivan Jakolič je stanoval do 13. julija 1923 v Železnikih št. 11. Tega dne se je poročil in preselil na dom svoje žene v Železnikih št. 81. Ni se pa pobrigal, da bi se ta sprememb'« bivališča označila tudi v volilnem imeniku. Ko je prišel Ivan Jakolič dne 8. febr. pred volivno komisijo, ki je obstojala izvzemši enega člana iz samih pristašev SDS, je označil kot svoje bivališče št. 81 v Železnikih. Volilni
Še ie č
P. A. Č.:
Vihar v Sredozemskem morju.
Aleksandrija, 18. marca 1926.
Vihar, ki je razsajal v Sredozemskem morju, je končal v Egiptu. Sem je prihrumel 13. marca in sicer s tako silo, da je v aleksan-drijski luki za 30 ur ustavil vsak promet.
V soboto (13. III.) so na postaji za signale potegnili črno zastavo kot znamenje, da ja porazna nevarnost za vsako ladjo, ki bi hotela ali v luko ali pa iz luke. Vzrok črne zastave je bil grozen veter in veliki valovi, ki so prestopali nabrežje celo v luki; najhujše pa je bilo raz.burkauo morje vprav pri vhodu v pristanišče.
Vsaka luka ima štacije za signale, navadno kak hribček v bližini pristanišča, kjer se s posebnimi aparati dajejo znamenja ladjam, ki prihajajo ali odhajajo.
Na najvišjem prostoru postaje stoji visok železen mlaj s povprečnim drogom. Od obeh koncev tega povprečnega droga gresta dve žele ni vrvi navpično proti zemlji. Na eno teh dveh vrvi potegnejo zastave raznih barv in oblik. S temi zastavami na veliko oddaljenost pišejo kapitanom ladij nujno potrebne stvari. Na drugo vrv potegujejo veliko kroglo in velik železen stožec, ki dajeta zopet druga znamenja ladjam. Po noči potegujejo na obe vrvi bele, rdeče in zelene luči, ki nadoniestujejo za-itave. kroglo in stožec.
Vsa ta znamenja so v varnost ladjam. Toda kadar pride veiik vihar, ne pomagajo ne zastave, ne krogla ne drugi pripomočki.
To pot je divjal vihar okrog Aleksandrije dobra dva dneva. Koliko je napravil škode velikim parnikom, nismo še izvedeli; pač pa so časopisi povedali, da je odtrgal in odgnal več manjših bark, jih potopil in razbil. Na njih se je potopilo tudi nekaj ljudi, ki niso o pravem času zbežali z bark, ker so upali, da jih bodo rešili pred potopom.
Prav čudno je, da se ni potopil nizozemski kon ul v Aleksandriji, Mavricij Leon po imenu. Ta konzul je obenem lastnik ladje Lisette, ki je na kupčijski poti vprav sedaj v aleksandrijski luki.
Dne 14. marca, t. j. v nedeljo zjutraj ob 4 je kapitan parnika Lisette telefoniral konzulu, da je njegova ladja v nevarnosti, ker je vihar sosednemu parniku potrgal vrvi, g katerimi je bil privezan na suho in se je ta parnik zaletel v ladjo Lisette.
Konzul je nemudoma vzel avto št. 1000, ki se ga je vedno posluževal, in je na njem drvel v luko. Da bi lažje hitreje vozil, in da bi vihar, ki je divjal, voza ne prevrnil, konzul avtomobila ui dal pokriti, temveč je v nepokritem vozu — pač pa dobro zavit — hitel v ! pristanišče. Ta okoliščina mu je rešila življenje.
Ko se je konzul prepeljal v luko, je nenadoma odpovedala električna luč pri avtu. Ker je dež lil, vihar razsajal in ker je bilo ob štirih l zjutrai. ie bilo v luki Dopolnoma temno in avto
je v polnem teku naredil grozen skok s kamnitega nabrežja naravnost v globoko morje, kjer je radi svoje velike teže za vselej izginil pod vodo.
Šofer, voznik avta, je bil takoj vrh vede, kon ulov omot (velika boa) okrog vratu pa se je bil zapel na avto ter je konzula potegnil v glebočino morja. Toda mož je še mlad, zraven pa izvrsten plavač; posrečilo se mu je. da se je odkrižal nesrečnega omota iD splaval na vrh vode. Toda gorje, ne šofer ne konzul dolgo časa nista mogla nikjer na'sulio. ker kamenito narežje v luki je visoko. Ponovno vpitje na pomoč je vihar prevpll; obenem pa je še bila popolna tema.
Končno se je vendar posrečilo šoferju, da je na nekem kraju na suho zlezel; teda od silnega napora je omedlel. Konzul pa se je pograbil za neko vrv, s katero je bil na suho privezan bližnji parnik.
Ko je bil šofer prišel k sebi, je pomagal konzulu na suho.
Oba kon-.ul in šofer sta hudo ranjena. Oba imata ra/.bita kolena in hude rane na prsih in na rokah. Rane sta dobila, ko sta skušala priti na suho.
Šofer leži v bolnici, konz.ul se zdravi doma. vsi pa se čudijo, da sta se rešila.
O avtu št. 1000 pa ni ne sluha ne duha.
narofelOT!
je cas,
da si zagotovite udeležbo pri prvi nagrad-beni tekmi za naročnike v aprilu 1926 in
da dobite
števillco, ki je potrebna za razpisano žrebanje! Potrebno je samo, da imate dne 31, marca plačano naročnino na dnevnik »Slovencc« za celo prvo četrtletje. - Ali ste že plačali? Ako ne, storite to nemudoma! Izžrebane bodo štiri številke, katerih vsaka dobi nagrado v gotovini po
1000 Din.
Ljubezen enega edinega vdanega srca premaga vse in zaceli vse rane, ker je močnejša nego ves svet. Najmočnejša pa je ljubezen materina.	Ks. Meško.
odbor je konstatiral, da se napovedana hišna številka ne ujema z vpisom v volilnem imeniku kjer je Ivan Jakolič še vedno vpisan pod h. št. 11. Ivan Jakolič je volilnemu odboru pojasnil, da je do svoje poroke, to je do 13. julija 1923 stanoval v Železnikih na h. št. 11, da pa se je ob poroki preselil na dom svoje žene, to v hišo št. 81. Volilni odbor je nato konstatiral, da Ivana Jakoliča pod h. št. 11 ne pozna, dasi-ravno so vsi člani voliuega odbora, izvzemši predsednika, kakor je sodišče izrecno ugotovilo na podlagi zaslišanja članov volilnega od-< bora samih, Ivana Jakoliča poznali že od mladih nog in dasiravno so tudi vedeli, da v občini Zelenilu kak drug Ivan Jakolič sploh na eksistira. S to motivacijo je volilni odbor Ivana Jakoliča, ki je z.nan kot somišljenik SLS, zavrnil in ga k volitvi ni pripustil. — Ivan Ja» koli5 se je tekom dneva še trikrat vrnil na volišče ter zahteval, da ga volilna komisija pri-pusti k volitvam, a ni vse njegovo dokazavanje nič p"magnlo. Iz enakih razlogov kakor Ivana Jakoliča, je volilna komisija zavrnila tudi še drugih šest notorioish pristašev SLS. Razburjen vsled tega postopanja volilnega odbora, je končno Ivan Jakolič zabrusil napram volilni komisiji besede: »To je en švindel!« Na zahtevo članov volilne komisije, pristašev SDS, se je ta žalitev takoj ugotovila na zapisniku, ki ga je glavni volilni odbor potem odstopil drž. pravdništvu v Ljubljani; to pa je dvignilo zoper Ivana Jakoliča obtožbo po čl. 103 volilnega zakona, to je radi žal jen ja volilnega odbora. Deže'no sodišče je na podlagi izvedenih dokazov sicer ugotovilo, da volilni odbor res ni postopal pravilno da je bila obtoženčeva beseda »švindel« pač le izraz njegove povsem upr vičene kritike, a je Jakoliča kljub temu obsndilo. češ. da je dokaz resnice radi žalitve I>o fl. 103 volilnega zakona sploh nedopusten, — Ivan Jakolič je po svojem branitelju dr. N a 11 a č e n u proti tej sodbi vložil ničnostno pritožbo, ki ji ie stol sedmorice ugodil, in Ivana Jakrliča popolnoma oprostil od obtožbe, med drugim iz nastopnih razlogov: »Temeljem teb pričevanj (Ivana Mihelčiča in drugih) je sodni zbor izrekel da volilni odbor ni postopal pravilno. Ta ugotovitev je pravilna, ker postopanje volilnega odbora res ni ustrezalo predpisom čl. 63. zakona o volitvah. Čim pa volilni odbor ni ravnal v skladu z zakonom, je sam dal povod, da se je obtoženec izrazil, da je nje. govo postopanje »en švindel«. S to besedo je obtoženec povsem točno označil odborovo postopanje »švindel«, sleparija je bilo uradno potrdilo na volilnem zapisniku, da jo bil obtoženec neznan, ko so ga vendar vsi odborniki, izvzemši predsednika, osebno poznali. Nezakonito. celo sleparsko postopanje zakon za-branjuje. Sodišče ne sme takega postopanja ščititi...« Za prizadete člane volilnega odbora v Železnikih, pristaše SDS, so te ugotovitve najvišje sodne inštance huda, a zaslužena lekcija.
O XIII. Prosvetni večer velja naši zgodovini, in sicer bo posvečen turškim bojem. G. prof. Silvo Kranjc, priznani predavatelj, nam bo s pomočjo skioptičnih slik orisal glavne kraje, osebe in potek bojev, katere so bili naši predniki s Turki. Tudi deklamacija: S. Gregorčič: Hajdukova oporoka, katero bo prednašal g. akademik Pengov, bo spopoi-nila okvir tega večera. Na sporedu sta tud< dve točki orkestra Prosvetne zveze.
© Ljudski oder v Ljubljani ponovi v nedeljo, dne 28. t. m. ob pol 4 popoldne n« splošno željo občinstva rimsko igro s petjem v 5. dejanjih »Dekle z biseri«. Z ozirom na to, da je bila igra dvakrat igrana z velikim uspehom in pri popolnoma razprodani dvorani in ker se v tej sezoni ne bo več ponovila, se p. n. občinstvu nasveluje, da si žc v predprodaji preskrbi vstopnice. Za okoličane
Na prošnjo tvrdke An. SULTAN. CONSTANTI-NOPLE, so proda 8G kninuduv pravili
perzijskih prepreg
ka!"r!h naslovnik ni pravočasno prcvr-el. Prndntn se ludi pnedlnl komadi dnevno od 9 do 12 in od ■i do G r skladIMu Špedicije I. RANZINGEH. Prodala sc je pričela v pondeljek ljutraj. 191?
je obisk zelo ugoden, ker se predstava konča točno ob 6 zvečer in imajo zvezo na vse večerne vlake. Predprodaja vstopnic v petek in soboto v Ljudskem domu (I. nadstr.) dopoldne in popoldne; v nedeljo pa v pisarni Ljudskega odra v II. nadstr,
O Opozarjamo ponovno župnišča in kršč. misleče ženstvo, da kupujejo oljko na stojnicah, ki so označene: Krščanska ženska zveza za reveže.
O Zaradi obolelosti gospe Vide dr. Bal-tičeve odpade danes običajna čajanka pri velikem županu dr. Baltiču.
0 Zdravstvena predavanja bodo danes dopoldne od devetih naprej v Ljudskem domu. Predavanja bodo pojasnevale filmske slike. Zdravje je pol bogastva, zato pridi, da boš vedel ceniti zdravje.
O Lepa starost. G. Jakob Bergant na Krakovskem nasipu št. 16 praznuje jutri svoj 80. rojstni dan.
O Brez denarja in voznega listka je zasačil sprevodnik v tržaškem vlaku nekega Ladislava Kovača, monterja, doma iz Bečke-reka, ki se je pripeljal iz Italije. Ker se možu ni moglo drugega dokazati, so ga po kratkem zaslišanju izpustili, ker je obljubil, da bo prevzel takoj prvo službeno mesto, ki ga dobi.
0 Ukradena tračnica. Delovodja pri gradbenem vodstvu za osuševanje barja Matevž Mulej je prijavil, da je bila ukradena z brega na ovinku Gruberjevega kanala 60 kg težka tračnica, vredna 150 Din. Tat je odnesel od brega dve tračnici, toda eno je pustil nekaj od brega na tleh, ker obeh ni mogel spraviti v kraj.
© Nimam denarja! Radikalno, malo nerodno si je pomagal brezposelni delavec Fr. Wohlgemuth iz škofjeloške okolice. Bil je lačen in žejen, pa ni imel denarja. In šel je na slepo srečo v dalmatinsko klet pri »Štefanu« na Miklošičevi ccsti, nasproti Uniona, kjer se je najedel in napil. Ko je bil gotov, je rekel natakarici, da je bogat posestnik Franc Hafner, tam od Sv. Duha in da bo že plačal. In res se je mož srečno zmazal. Ker mu je šlo tam tako po sreči, je dobil korajžo in fe šel še k Marenčetu. Tudi tam si je privoščil več četrt vina, kruha in škatljo sardin. Ko pa s: je hotel izmuzniti na ta način kot v dali. . tski kleti, mu niso verjeli in so ga ovadili policiji, kjer bo plačal končno svoje dolgove na en ali na drug način.
3 Predrzna tatica, V železniški aprovi-zaciji na Masafikovi cesti št. 5 je kupovala neka članica razno blago. Med izbiranjem je položila poleg sebe na mizo svojo ročno torbico. Pristopila je k njej neka tuja ženska in je začela tudi ogledovati blago in spraševati za. cene. Kupila pa ni nič in je nenadoma odšla, Odnesla pa je s sabo ročno torbico, vredno 200 Din, v kateri je bilo okrog 100 Din gotovine.
Pred durmi letošnje stavbne sezone.
Ali se bo letos kaj zidalo, ali se bo letos kaj omilila stanovanjska mizerija — tako se vprašujejo :)b začetku letošnje sezije obrtnik, uradnik, delavec in drugi. Tudi pri zelenih in javorovih mizah se razmotriva to — danes najbolj pereče vpraša-ije. Vsak pričakuje trenotka — onega lepega tre-notka, ko bo zagledal gradnjo novih zdravih stanovanj.
Ali kje je ona sila, kje ona inicijativa, da pospeši gradnjo stanovanjskih hiš. Vse se obrača na državo, da ona odpomore tej bedi, da ona z raznimi subvencijami in brezobrestnimi posojili priskoči na pomoč na hitrejšo in uspešno delovanje raznim občinam, zadrugam etc„ ki so se v tem pogledu odzvale čimpreje omiliti stanovanjsko krizo in postaviti nesrečnemu brezdomcu svoj lastni dom.
Ali nikjer ni še do danes odmeva, da bj država za letošnjo stavbno sezijo predvidevala kake podpore, kakega kredita ali posojila. PripuSče-ni smo samim sebi, boriti se moramo sami, da »lajšamo, da popolnoma odpravimo to stanovanjsko mizerijo.
Stanovanjske mizerije — bede pa ni mogoče odpraviti posameznik u, temveč le potom zadružnih akcij, ki hočejo na temelju vsestransko ekonomičnega stališča posamezniku nuditi čim več ugodnosti, da poidejo do cenejših in dobrih stanovanj.
Med najagilnejšimi stavbnimi zadrugami, ki 50 si stavile težko nalogo pomagati nesrečnemu malemu človeku brez s'anovnnja, je treba na prvem mestu omeniti stavbno zadrugo »Hero<-, ki je '•e (jo petih mesecih obstoja pričela z gradnjo eno-in dvodružinskih hiš (vil).
Brez. vika je delovalo zadružno vodstvo na to. da čimprej omogoči svojim zadružnikom zgr.a-iili lastne domove, lastne hišice in vrtove. Danes lahko že vidimo, da gradi >Herat na teritoriju mes ne občine ljubljanske več samostojnih eno-Iružinskih hiš. Dalie rastejo po zaslugi iste za-Iruge hišice na nekdanjem Codellijpvem svetu v • moščanski občini. Tudi tukaj je »Hera< prva zasadila lopato in pričela dvigati domove. Ako bo lelo napredovalo, kakor je predvideno, bo ves ta ko nipleks stavbnih parcel v najkrajšem času zazidan. Skromni toda sigurni začetki.
Tudi letošnjo stavbno sezijo je zasnovanih i>o tej stavbni zadrugi lopo število lepih cenenih ono-in dvodružinskih vil na teritoriju ljubljanske, mo-sčanske, viške in zgornješišenske občine.
To delo stavbne zadruge »Hera« moramo vsekakor najtoplejše pozdraviti in ji samo želeti, la bi tudi v bodoče uspešno nadaljevala to akcijo.
Torej kakor je razvidno, je treba združitev vseh najemnikov v močne zadrune, katere naj »lajšajo, odpravijo stanovanjsko bed,,
Država, občina pa naj bi s primernimi subvencijami, oprostitvijo raznih davkov podprle lo plemenito iu gotovo najbolj nujno delo stavbnih in stanovanjskih zadrug.	2017
IBKl!(BSBBflBBBBflBBBaaBBSBBSBBfltBBBB
Društva, spomnite se pri svojih prireditvah na brezposelne trboveljske rudarje! Podpore pošiljajte na Jugoslovansko
-i. ' i_______ ______ .. T • l.11____•
Kamnite
Pevski koncert danes popoldne obeta biti zelo zanimiv. Zbori pridno vežbajo in hočejo prekositi pri javnem nastopu drug drugega. Iz Ljubljane je obljubljen tudi moški zbor, tako da bo spored zelo mnogoličen in zanimiv. Zbori bodo lažje uspeli, če bo dvorana polna. Zato vsi na koncert! Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Grašeka.
Društvo »Kamnik« v Kamniku ponovi na splošno željo občinstva na cvetno nedeljo, 28. marca ob 4 popoldne v Kamniškem domu veliki narodni igrokaz »Graničarji«. Ker je igra zelo podučna in vsem društvom priporočljiva, vabimo zlasti igralsko osobje podeželskih odrov, da si jo ogledajo in skušajo spraviti na domači oder.
Nedeljska gledališka predstava v »Kamniškem domu« je uspela zelo dobro. Igralci so se potrudili na vso moč in njihov trud ni bil zaman. Posebno pozornost so vzbujale originalne hrvaške narodne noše, lepa scc-nerija in pevske točke, G. Jožko Grašek jc žel s prireditvijo uspeh za svoj trud in delo. Naj se ne da motiti pri svojem požrtvovalnem delu od rasnih malenkosti, ampak naj gre svojo pot naprej in da ljudstvu še mnogo sličnih iger v tako dobri vprizoritvi, kot je bila zadnja. Želimo društvu in igralcem mnogo uspeha!
Nova mesnica. V prejšnji Adlerjevi hiši na Glavnem trgu pripravlja novi lastnik, trzinski mesar, novo mesnico. To bi bil žc peti mesar v Kamniku. Dosedanji šlirje se že boje novega konkurenta, Tudi mi dvomimo, da bi bilo v Kamniku dovolj odjemalcev za pet mesarjev. Sicer pa ne more biti konkurenca nikdar v škodo konsumentov, zato pozdravljamo Kamničani vsakega novega dobrega obrtnika. Najbolj bi pa bili seveda vsi veseli, ako bi imela zidarska obrt dovolj dela in posla v Kamniku. Morda bo meščanska korporacija malo mislila na to v novi sezoni.
Brezsrčno mater, ki je vrgla dva otroka v Bistrico, jc orožništvo že zaprlo. Kljub ta-jenju sc krog nje kopičijo dokazi, ki jo bodo prisilili k priznanju. Ni izključeno, da sta bila oba otroka njena in da se je obeh hkratu iznebila na grdi način. Obdolženka je neka služkinja iz Kamnika.
Nesnaga v Bistrici. Ker smo že pri Bistrici, naj nam nc bo zamerjeno, če se spomnimo nesnage, ki leži v plitvi Bistrici ravno ob mostu ozir. brvi v Mekinje. Vsak dan, posebno ob nedeljah in praznikih, gre preko tc brvi nebroj tujcev, turistov i. dr. In ravno na tem mestu leže v Bistrici črepinje, cunje, sploh vsi mogoči odpadki. Ali ne bi mogla položiti javna oblast ljudem na srce, naj mečejo take odpadke v Bistrico niže od mostu pod jezom ali kje drugje, da ne bo pozdravljala tujcev, ki gredo čez brv, ravno in predvsem umazanija in odpadki?
Na pokopališču smo imeli zadnjič obiskovalci žal priliko videti cb kopanju novega groba, kako so se valjale krsti in dve lobanji žc strohnelih mrtvih ob odprtem svežem grebu med nametano prstjo. Grobar bi pač moral take mrliške ostanke, ko pride v novem grobu do njih, vsaj začasno pokriti s prstjo, ker tak pogled ni ravno estetičen užitek ne za domačine, ne za tujce. — Sprehajajoč se po pokopališču vidimo na kapelici ob vhodu na pročelju kapelice staro Koželjevo sliko »Poslednja sodba« tako izprano od dežja in uničeno od vremenskih nezgod, da sc nam zasmili ta slika in ranjki slikar, ker je omenjena slika eno njegovih najboljših del. Saj imajo menda Kamničani smisel za svoje umetnine in bi morda radi prispevali svoj del, da sposoben slikar sliko prenovi in jo tako obrani še poznejšim rodovom. Zadnji čas jc že, da se slika da v popravilo, sicer jc nc bo mogoče niti več obnoviti, ker že izginjajo cclo glavni obrisi.
Vr§nik.a
strokovno zvezo v Ljubljani.
Občni zbor Orlovskega odseka na Vrhniki se jc vršil v nedeljo, 21. t. m. ob pol 4 popoldne v Rokodelskem domu. Udeležilo se ga jc tudi mnogo podpornih članov.
»Kajn«. Orlovski odsek Vrhnika je uprizoril v nedeljo zvečer primorsko dramo »Kajn«, ki je ob polni dvorani dosegla najlepši uspeh. Vrlim igralcem, ki so v tako kratkem času naštudirali svoje dokaj težke vloge, gre vsa pohvala in prizn:njc. Med igro je meški zbor v ozadju zapel dve italijanski narodni pesmi, ker se drama vrši v zasedenem ozemlju, kjer terorizirajo fašisti naše najboljše, najzavednejše brate. Pred igro je uči-teljiščnik Japelj deklamiral vzneseno Gregot-čičevo »Soči«; buren aplavz mu je bil plačilo. Gosp. dekan Kete pa nas je popeljal od Go-sposvetskega polja preko sv. Višarij notri do solnčne Gorice in nas s svojim stvarnim predavanjem, ki so ga še izpopolnile lepe skioptične slike, navdušil za naše, pod tujim jarmom trpeče rodne brate.
Pobalinstvo. V nedeljo so zlikovci nasprotne nam stranke — po ljubljanskem vzgledu seveda — raztrgali na Vrhniki dosledno vsa vabila orlovskega odseka za igro »Kajn«, ki se je vršila, kar je bilo tudi izrecno nagla-šeno na vabilih, v spomin našim neodrešenim bratom. S tem podlim činom so si z'ikovci utisnili pečat sramote in pokazali so, da ne sočustvujejo z našimi zasužnjenimi brati ter nc zaslužijo slovenskega imena.
Mrtvoud je zadel 181etno Pavlo Subic, ko je ravno obedovala. Bila je takoj mrtva. Bolehala je na srčni hibi. '"
Rimski grob. G. Mihevc, p. d. Model na Vrhniki je odkopaval prst na dvorišču svoje hiše, ki Stoji na bregu sv. Trojice in zadel pri tem na rimski grob, V grobu je bila steklena žara s pepelom in grobna vaza. Našli so tudi nekaj kapljic živega srebra, ki je moralo biti v kaki steklenici, ki so jo pri kopanju ubili. Za izkopine se je zanimal tudi dr. Mal, ki je skušal nadalje kopati, a doslej še ni ničesar našel.
»Odpeljana«. Preteklo sredo je p^rjlal posestnik Nagode Iz Podolinice pri Horjulu svojo 151etno hčerko s konjem in vozom, da bi peljala dva tujca v Ljubljano. Ko ju pripelje do Viča, ji ta dva pravita, naj stopi z voza ter ju počaka, ker se takoj vrneta s konjem in vozom. Deklica ju je res čakala par ur, pa zaman. Ker se ni po dnevu vrnila domov, se je razširila govorica, da sta jo tujca kam Zavedla, konja in voz pa prodala. Vendar se je ta domneva izkazala za neutemeljeno, ker se je deklica vrnila, a brez voza in konja. Sedaj pa se trdi, da je gospodar prodal onima tujcema živinče in vprego ter se dogovoril ž njima, da deklico ods ovita na Viču, da bi na ta način prišel do denarja, za katerega njegova žena ne bi vedela. Kaj je na tem resnice, bo pokazala preiskava, ki je v teku.
MariltSj, r
□	Materinski dan. Vabimo vse plemenito misleče, da se udeleže današnjega materinskega dneva ob 5 popoldne v Zadružni gosp. banki.
□	Volivni imeniki. Mestni magistrat je dobil, kakor že javljeno, od okrožnega sodišča volivne imenike v izpopolnitev. Sedaj je predložil izpopolnjene sodišču v potrdilo.
□	Vinski sejem v St. Ilju. Prvi dan je bil sejem zelo dobro obiskan. Posebni vlak iz Maribora je bil natlačeno poln. Bilo je do 400 obiskovalcev. Dogodil pa se je neprijetni incident. Blizu 100 kupcev iz Nemške Avstrije je namreč hotelo čez mejo peš po cesti, pa jih je orožništvo ustavilo. Krivda tega nereda je pri upravi, ki ni dala orožništvu pravočasno potrebnih navodil. »Naša Straža« je podala o cclem položaju v včerajšnji številki izčrpno poročilo.
□	Regulacija Pobrežke ceste bo postala nujna, ko bo postavil Beranič na vogalu te in Kralja Petra trga novo poslopje, katerega jc že začel deloma staviti in staro podirati. Segalo bo dosti nižje kot sedanja pobeljena hišica. Z regulacijo bo nedvomno olajšan veliki promet, ki se vrši zlasti po tej cesti.
□	Akademija maturantov mariborske gimnazije je napolnila narodno gledališče do zadnjega kotička. Razumljivo! Vsi smo biti radovedni, kaj nam bodo povedali osmošolci ob slovesu od gimnazije — pri vstopu v življenje. Odkrito povedano: veseli smo teh mladih idealistov, veseli njihovega dela, njihovih načrtov. Nič ni malodušnosti v njih, nič sebičnosti, nič nizkotnega. Ohranili so si v mladostnih vihrah dve cvetki lepi, sveži: češmin in rožmarin — čist značaj in večno mlado, trdno upanje! Ti dve cvetki jemljejo, kakor je pesniško govoril osmošolec Krošl, s seboj v življenje kot najlepši spomin na mlada leta! Že iz tega govora smo zaslutili — da dorašča nov rod med nami, ki je povojne bolezni premagal — nov rod, ves lep, ves čist, ves močan — in gimnazijci so znanilci te nove dobe. Isti optimizem, isto idealno stremljenje je zvenelo iz recitacij, ista močna volja do lepega življenja se je ponosno dvigala s ptičem Samoživem v jutranje zarje — in je zablestela najlepše v nežni, simbolični dramski pesnitvi: »Vrhovi žare«. Nežno, lepo duhtečo cvetko, ki so nam jo nudili maturanti ob slovesu, sprejmimo tudi mi z istim idealizmom in trdno vero v boljšo bodočnost, kakor so jo nam sami podali. Pregrešili bi sc, ako bi z malenkostno kritiko raztrgali to lepo cvetko. Vsi dijaki so se potrudili. Ze takoj uvodoma je napravil gimnazijski orkester ugoden vtis. Igralci niso samo tehnično izvežbani, ampak so »Lizistrato« podali večkrat s prav umetniškim razumevanjem. Leskovar je pokazal pri obeh točkah (Fibich, Čajkovski), da je imel pri violini dobro šolo, ravno tako tudi N e j ž e r pri svojem nastopu z volincellom. Moški zbor je pod vodstvom gosp. prof. Schvveigerja zapel tri pesmi. Zbor je imponi-ra! s svojim sigurnim nastopom, čisto into-nacijo in vzorno dinamiko. Tudi solist K u -k o v e c je s svojim nežnim, simpatičnim glasom splošno ugajal. Zakaj ni pel Krekove pesmi, kakor je bilo določeno po programu, ampak Vilharjevo — ne vemo. — Balet bi bil še precej dober, ko bi ga bil res plesal Verstovšek. V bodoče se naj maturanti ne kinčajo več s tujim perjem. P t i č - s a m o -živ je bil glasbeno in niimično — fantazija. Mimika ozir. vaje, ki jih je sestavil Leskovar, so dobro izražale ideje pesmi — sestavljene so v mirnih, jasnih črtah — malo trdih skoraj — in razodevajo močan slikarski talent — stvaritelja. Težko glasbo je sestavil Sijanec, ki je — menda prvi gimnazijec — samozavestno dirigiral »gledališki« orkester. Recitacije so pokazale dva mlada talenta: plahega Borka in odločnega, šegavega Stangla. V simbolično dramatično pesnitev je vlil Krošl ves idealizem mladega dijaka, vse čisto hrepenenje po solnčnih višavah. -
i Vlogo Gite je zelo orisrčno podala Sončeva.
V mojem srcu je materina podoba — lepota in blagost, kakor je nikoli in nikjer nisem videl in ki jo bodo živo ugledale šele moje umirajoče oči.	Cankar.
Z vesc'im, ponosnim občutkom smo zapustili gledališče. Slovesni Conliteor idealizma, ki so nam ga podali naši maturanti, je vžgal še v naših dušah topel solnčni žarek. —e—1.
Cel/e
Ss Prešernova proslava se bo vršila tudi v Celju. Na povabilo celjskega dramatičnega društva priredi društvo slovenskih književni-j kov v Ljubljani tudi v našem mestu proslavo I v skomin Prešerna. Prireditev se bo vršila kmalu po velikonočnih praznikih.
Ss Razveseljiv je napredek, ki ga kaže v I poslednjem času ustanovljena Slomškova ti-| skovna zadruga. Oglašajo se še vedno novi člani k tej zadrugi, ki dajejo jamstvo, da je uspeh zadruge zagotovljen.
■<3 Koncert pevskega zbora Kat. prosvetnega društva, ki jc bil prvotno nastavljen na cvetno nedeljo, odpade. Vršil se bo enkrat pozneje po Veliki noči.
Ss Zanimanje Celjanov za delovanje kulturnih društev jc strašno veliko. Hauptman-nov igrokaz »Elga« se je namreč igral prvikrat pred napol praznim gledališčem. Ponovitev te igre je pa morala izpasti, ker gledališka uprava ni mogla ugoditi željam občinstva, sestoječega iz petih oseb, da bi v svojo očividno izgubo vršila svoj vzvišeni namen. Celjani smo res napredni!
ss Občni zbor gremija trgovcev v Celju se vrši dne 26. t. m. v mali dvorani Narodnega doma v Celju in sicer ob sedmih zvečer. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo predsednika. 2. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 3. Poročilo tajnika. 4. Letni račun za poslednje leto in poročilo računskih preglednikov. 6. Proračun za leto 1926. določitev, in-korporacijskih pristojbin in doklad.7. Sprememba pravil. 8. Uredba o zapiranju in odpiranju trgovin. 9. Volitev delegatov za zvezni občni zbor. 10. Predlogi za naročanje »Trgovskega lista«. 11. Slučajnosti.
Ss Srezki poglavar je izdal ob priliki nesreče pred smodnišnico pri okoliškem pokopališču razglas, v katerem svari vse civilne osebe, da se ne smejo približevati vojaškim objektom in da se morajo na vsak klic od strani vojakov takoj ustaviti, ker ima drugače straža strog nalog, da strelja.
Ss Žalosten pogled se nudi potniku, ki se vozi z vlakom med Rečico ob Paki in Šoštanjem. Med vožnjo zagledaš na obeh straneh potoka skoro na vsakih pet minut kako podrtijo, ki te spominja na boljše čase. Po razpadlosti teh razvalin skoro misliš, da so iste stare najmanj 30 let. V resnici pa so bile v teh poslopjih še pred par leti nastanjene dobro poslujoče vodne žage, ki so noč in dan obratovale. Sedaj je pa vse mirno in tiho, le voda šumlja in nas spominja na nekdanje obrate in pridne roke, ki so se gibale tukaj in služile svojim domačim vsakdanji kruh. Kako vse mine pod pritiskom naših javnih dajatev. Pa smo vendarle še vedno »bogata Slovenija«.
Ss Sredovnik Karol, kateri je bil v nedeljo zvečer ranjen, je svoji rani podlegel v ponedeljek zvečer.
Ss Razpis naprave električnega omrežja
j na področju okoliške občine se je ponovno razglasil. Prvotno je to delo razpisala mestna občina, a ker se je ta razpis izvršil po neenotnih načelih in so bile tozadevne ponudbe vložene v odprtih kuvertah, se je izkazala velika diferenca v raznih ponudbah. Zato je okoliška občina za svoj okoliš razpisala samostojno to delo in določila, da se morajo ponudbe predložiti v zapečatenih kuvertah.
ss Medenino je prodajal za zlato premeten goljuf zadnji teden po našem mestu. V Zagrebu je nakupil celo vrsto medenih prsta-j nov, ki jih je predajal nadalje z dobičkom po 140 Din, ker so njega stali ti »z'ati« prstani le pet dinarjev komad. Ko je na Hrvatskem po deželi obral že precej veliko ljudi, se je upal tudi na Slovensko, kjer ga je pa policija v n?šem mestu takoj izvohala in vtaknila v zapor.
© O koncertu pevskega društva »Drave*
iz Maribora nam še poročajo iz Ptuja. Kcncert je vzbudil pri Ptujčanih tako zanimanje, da jc glasbe željno občinstvo napodilo proštrano dvorano »Društvenega doma« do zadnjega kotička. — Konccrt je nudil v prvem delu zelo pester spored, drugi del pa je izpolnila p. H. Sattncrjeva kantata »Jeftejeva prisega«, ki je mnogo pripomogla k takemu obisku. — P. Kolb iz Zagreba si je kot solist osvojil na mah poslušalce. S svojim mogočnim glasom je prednašal izborno »Človeka nikar« in arijo Simona iz »Letnih časov«, Mlctačke elegije. Bil je lep prizor, kako je priprost menih resnega obraza .oblečen v raševino, kar sipal doneče glasove v parter med svilo in žamet. Občinstvo mu je izkazovalo burno priznanje, da je moral še navreči pesem iz Lorzingovega »Carja in tesarja«. V Ptuju je zapustil najugodnejše vtise. Drugi solist g. Zivko se je izkazal z nežnim liričnim tenorjem. V srednji legi ima božajoč, žametast glas, ki ga zna čustveno uporabljati v pianissimu. Tudi oa ie
moral navrcči eno pesem. V prijetno izpre-membo so bile tudi instrumentalne točke. Vsakdo je občudoval izredno f.no predavanje in tehnično spretnost g. Lukeža na harfi. Društveni moški zbor je discipliniran in ima obilo dobrega pevskega materiala. Nastopal je v kratkih točkah, želeti bi bilo, da bi nam pred-našal vsaj en daljši zbor. »Jeftejeva prisega« zahteva močan, izur,en zbor. »Drava« je pokazala v tem oziru z uspehom, da se lahko loti tudi težjih in večjih del. Vsakdo je nesel od koncerta najlepše utise. »Dravi« moramo čestitati, da nam je nudila z uspehom ta užitek. Upoštevati moramo še dejstvo, da so člani »Drave« po svejem poklicu železničarji in morajo imeti precej debre in močne volje, da uporabljajo svoj prosti čas za lepo umetnost in svojo izobrazbo. Pod vodstvom prof. Schweigerja bodo gotovo še napredovali in se dvigali višje in višje. Ptujčani jih vabimo, da se ob priliki zopet oglasijo in nam prirede tako lep večer, kakor jc bil ta.
T rli:«i vlf&
Volivci! Frva skrinjica je Slovenske ljudske stranke in glasujte z odiajo kroglic vsi za njo!
Razdelitev volišč v Trbovljah za občinske volitve dne 28. marca 1926. L volišče občinska pisarna; Trbovlje, Planina, Planinska vas, Gatcrsko, Knezdol, Sv. Marko hišne štev. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 22, 49, 54, 14, 47, Ojstro hišne štev. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 9, 10, 11, 12, 16, 20, 21, 23, 29, 34, 35, in volilci iz vasi Loke z začetno črko »A«. II. voliiče: Deška šola Trbovlje! volilci iz vasi Loke z začetno črko »B« do inkl. »G«. III. volišče: Dekliška šo!a Trbovlje; Loke z začetno črko »H« do inkl. »L«. IV. volišča; Del. don TrbovPc: Loke z začetno črko »M; do vševši črke »R:<. V. volišče: Deška šola na Vodi: Loke z začetno črko »S« do «2«. VI. volišče: Čakalnica zapad. obrata; Retje z začetno črko »N« do vštevši »Ž«. VII. volišče: Dekliška šola na Vodi: Retje od črke »A« do vštevši črke »M«. VIII. volišče; Del. dom Hrastnik; Hrastnik, Ojstro, Studence, Praprctno, Flesko, Sv. Katarina, Sv. Lenart in Sv. Marko od črke »A« do črke »L«. IX. volišče: Deška šola Hractnik; Sv. Lenart, Ojstro, Studcnce, Prapretno, Ple-sko, Sv. Katarina in Sv Marko od črke »M« do črke »2«,
Sccijalen čin. Na gerent-ki seji so vsi delavski zastopniki glasova'i, da se oddaja zemljišča stavbeni zadrugi »Laslni dom« (Društvenemu domu) preloži za novoizvoljeni občinski zastop. Interesantno pri tem je to, da so na prejšnji seji stavbeno akcijo zadruge, ki je hotela graditi stanovanjsko hišico in pomagati omiliti stanovanjsko krizo, vsi zastopniki pozdravljali, vseeno pa so vrgli polena pod noge zadrugi, da se je stvar zavlekla, sedaj pa celo odložila. S tem glasovanjem ste pokaza'i, da so Vam strankarski interesi več kot pa pomagati svojemu bli"njemu. O stvari bodemo še govorili in akoravn se oddaja ni dovolFa, smete biti zagotovljeni, da se bo gradila lična stanovanjska hišica, v kateri bo ta ali oni delavec našel zavetišče.
§ZEZ*M?s12C. Celina
Hmeljarsko društvo v Žalcu ima danes popoldne svojo redno skupščino v dvorani g. Robleka v 2alcu. Sicer kaže društvo lep razvoj, vendar v primeri z razvojem hmeljarstva je isti precej minimalen. Nad polovico hmeljarjev je še izven društva. Preiskati vzroke te abstinenco bi bila jako nujna stvar.
»Slovenec« se je zadnji čas tudi v Savinjski dolini precej razširil. Vsled tega upamo, da se nam ne bo štela v zlo želja, čitatl v njem tudi razna poročila hmeljarskega društva. Obojestranska korist bi bila brez-dvomna.
Čas športa in telovadbe razumemo tudi Savinjčrni, kar kaže živahno kupovanje Sta-dionskih srečk. Občinstvo brez razlike, ume-vajoč pomen stadiona za slovenski narod, rado sprejema srečke. Najdejo pa sc tudi tioi (slučaj v zt. Petru), kateri penujane srečke na sirov način vračajo. Da to mladih prodajalcev nc plaši, jc samoobsebi umevno, ker vedo, da bo z razširjanjem naše organiz-cije, tudi slična surovost izginila iz slovenskega naroda.
ssFfe
Tihotapec ustrelil finančnega stražnika.
Iz Trdkove, ene najsevernejših slovenskih občin, smo dobili naslednje poročilo: V nedeljo 21. t. m. okrog pol štirih popoldne je neki neznani tihotapce ustrelil pripravnika finančne kontrole g. Juga, ki jc bil doma iz vasi Razborje na Štajerskem. Jug jc patruljiral ob meji in je pri tem naletel na okrog 20 let starega fanta, očividno tihotapca, z nabasa-nim nahrbtnikom. Jugu sc jc zdel fant sumljiv, zato ga je pozval, naj gre ž njim na stražnico. Nekaj časa je šel mirno, šele ko sta prišla v lakozvano »mačkovo grapo«, je ne-nani tihotapec nenadoma zgrabil Juga, ga odri na tla, mu izvil puško, odskoM! par .orakov proč in ga ustrelil v trebuh. Jug, ki se je med tem že pobral, se je zopet zgrudil na tla. Tihotapec, ki je govoril prekmurski, pa jo je odkuril nazaj proti madjarski meji. Jug se je z veliko težavo priplazil do prve hiše, odkoder so pozvali njegove tovariše, ki so ga takoj odpeljali v bolnišnico v Mursko Soboto. Da bi okreval, je malo upanja.
Jug umrl. Ob sklepu lista smo prejeli iz Petrovič telefonsko poročilo, da je finančni stražnik, ki je bil ustreljen od neznanega tihotapca nad Trdkovo, umrl v subotiški bolnišnici. Ob tej priliki sc nam tudi sporoča, da je to v zadnjem času že drugi slučaj, ko je moral poplačati finančni stražnik svojo vestnost v službi z življenjem. V zadnjem
času je bilo reduciranih veliko število fin. stražnikov. Namesto da bi patruljirala po dva in dva, kar bi bilo gotovo bolj varno, pa mora patruljirati po en sam in s tem vsak trenutek izpostavlja svoje življenje v nevarnost. — O Jugu se nam poroča, da je bil splošno priljubljen med tarr.ošnjim ljudstvom in zelo vesten v svoji službi.
Proslava materinskega dna.
»Sveča je, ki se prižge, da gori za druge tiho, brez šuma in zgori popo'no, do konca.«
Dr. Jan. Ev. Krek.
Na klic »Prosvetne zveze« so se odzvala naša prosvetna društva, naši orliški krožki, naši zbori, naši goclbeni odseki in vsi pojo danes veličastno pesem slovenski materi. Naši listi so v teh dneh prinesli do 50 člankov, kateri oznanjajo čast in slavo ljubezni in trpljenju slovenske matere. Na dvajsetih lirah so vzvlrhtele strupe in zadeneli veličastni spevi, ki so močni kresovi otroške ljubezni do slovenske matere. Materinsko pomlad oznanjajo naša polja in gozdovi, naše doline in planine, nasa sela in mesta, trgi in vasi. Slovenska mati, naj živil
Materinski večer, katerega je aranžirala na novo prebujena SIo»\ kršč. ženska zveza, je v nedeljo 21 t. m. privabil nad 600 oseb v unionsko dvorano. Ta večer je počastil tudi prevzvišeni g. knezoškof dr. A. B. Jeglič, s primernim nagovorom, v katerem je pokazal solnčne dneve svojih mladih dni ob spominu na svojo zemeljsko in nebeško Mater. Pomnoženi orkester je izborno prednašal tri koncertne točke. Vidi se sijajen napredek. Oni, kateri gledajo skeptično na naše dijaške vrste, se prav tukaj lahko prepričajo, kako vneto delujejo naši akademiki prav pri tem orkestru, ki pač zasluži vsestranske podpore. Z globokim občutkom, z močno dramatiko je podala gdč. Anica Zalarjeva tri pesmi — solnce in senca — naših mater. Recitacije, katere sta podala akademika gg. Stare in Pengov, so bile globoko zamišljene, pravilno stopnjevane, le tu in tam za unionsko dvorano pre-tihe. Ljudski oder je lahko ponosen na take izborne moči. Dr. Rožman je ob skioptičnih slikah pokazal vso veličino krščanske matere ob svitu katoliške cerkve. Venec cele prireditve pa so bile pesmi, katere je zapela Ljubljana z vso preciznostjo. Pozabiti ne smemo nedosegljivo lepih simboličnih vaj: za materjo, katere so prednašale članice šent^eterskega krožka. Vsi sodelujoči so s tem pokazali
očitno ljubav do naših dobrih zlatih mamic. • « »
Liub'jann, Sv. Peter: Materinski dan priredi šontpeterski orliški krožek danes ob 8. uri zvečer v prostorih tukajšnje prosvete.
Orliški krotek v Mostah pri Ijubljani priredi Materinski dan v Mladinskem domu danes ob 5. uri popohlne.
Šilka. Slavnostna prireditev bo ob pol 8. uri
v samostanski dvorari.
š;. Vid nad Ljubljano: Vse tukajšnje organizacijo proslave danes popoldan ob 3. uri Materinski dan v dvorani Ljudskega doma.
Dol pri Ljubljani. Spored Materinskega dne, ki ga priredi danes tukajšnje prosvetno društvo, je s'eleci: Ob pol 10. uri sv. masa in govor za žene, ob tre'i v dvorani skiopHčno predavanje.
Goriiio. Prosvetno društvo priredi danes Materinski dan s sledečim sporedom: Zjutraj cerkvena
M. M.:
časti84
slava, t
Pod tem naslovom jc izdala pred par dnevi mariborska »Prosvetna zveza« lično, 84 strani obsegajoče) knjižico kot II. zvezek »Prosvetne knjižnice«. Knjiga jc za našega delavca pravi evangelij, prav drbrodcš a pa bo tudi vsakemu predavatelju in izobražencu, ki se hoče seznaniti s sodobnimi težnjami delavskega stanu.
Sorie'no vprašanje obsega sicer vse stanove, toda izmed vseh je roš'tev delavskrga vprašanja gotovo najtežja in najaktualnejša. Delavstvo je danes preživelo dobo ozkosrč-nega nadzorovanja, tlačenja in preziranja kot manjvrednega bitja, v današnji dobi demokracije prihaja delavstvo zopet do odločilnega vpliva v javnem in splcšr.em kulturnem življenju, iz podrejenega stališča prehaja k stanovski samozavesti. Delavski stan vstaja danes, »da prevzame popolnoma enakopravno in enakovredno mesto poleg drugih stanov v občini, narodu in državi. Daleč so za njimi mladostna leta nezrelosti, v mo'ati in iskreni tekmi z drugimi stanovi hoče pokazali svojo sposobnost in zrelost, da nosi za'edno z drugimi sloji odgovornost za celo družbo« (str..')
Prva naloga, ki danes čaka delavstvo, pa je, da si v tem stanovskem poletu in gibanju za kulturno osamosvojitev ustvari svejo lastno hišo in dom, svojo lastno druž:no, svojo vzgojo in kulturo. To gibanje gre dan^s. kakor veHko razodetje oo vseh evropsk'h državah. Če kdaj, je pa? danes čas, da se ures iči preroški poziv velikega delavskega budi-clja. našega evangelista dr. Kreka: »Delu slava,
delu čast«.
Prenesti le ideje tudi na s'ovcnska tla in jih vcepiti v srca slovenskega delavstva, to jc bi! cilj delavskih dni, ki jih jc priredila dne 7. in 8. septembra lanskega leta v Mariboru mariborska Prosvetna zveza«, ravno isti namen pa hoče doseči tudi z izdajo omenjene knjižice, ki vsebuje večinoma razširj ne referate iz delavskih dni.
slovesnost s skupnim sv. obhajilom. Po večernicah v društveni dvorani akademija.
Vrhnika, Prireditev v Rokodelskem domu ob pol širili popoldne.
Ribnica. Kat. prosv. društvo proslavi Materinski dan z akademijo ob treli popoldne.
N ate pri Liliji. Materinski dan se vrši s sledečim sporedom: 1. Pelje. 2. Deklamaeije. 3. Predavanje. 4. Prizor s petjem.
Smprtno pri Litiji. Materinski dan priredi kat. prosv. društvo ob pot Ireli popoldne.
št. Rupcrt pri Mokronogu. Proslava se vrši po večernicah. Priredi kat. izobr. društvo.
Prečna. Slovensko katoliško izobraževalno dr. proslavi danes ob tre!) popoldne Materinski dan s petjem, deklamacijami in igro.
št. Jernej. Proslava Materinskega dne so vrši danes ob treh popoldne v društveni dvorani
Mokronog. Kat. prosv. društvo vabi na proslavo Materinskega dne, ki se vrši danes ob treh ]'opoldne v domu na Gori.
Novo moslo. Prosvetno društvo »Soča : priredi Materinski dan danes ob pelih popoldne v dvorani Rokodelskega doma.
Kara pri Kostelu. Kat. prosv. društvo proslavi Materinski dan danes ob treh jiopoldne v društveni dvorani.
Metlika, Proslava bo danes popoldne po večernicah v dvorani »Hranilnice in posojilnice«.
Borovnica. Prosvetno društvo proslavi praznik naši'.] mater danes po večernicah v društvenem domu.
Gorenji Logatec. Kat. prosv. društvo priredi Materinski dan danes ob pol osmih zvečer v svoji dvorani.
Dolenji Logatec. Orliški krožek priredi danes Materinski dan s s'edečim sporedom: Ob sedmih zjutraj skupno sv. obhajilo, ob pol ostnih zvečer prireditev v društveni dvorani.
Hrastnik. Slov. kat. izobr. društvo priredi danes proslavo Materinskega dne v Lorgerjevi dvorani ob treh popoMne.
Raka pri Krškem. Proslava Materinskega dne bo danes ob treh popoldne
Šmarje pri Jelšah. Ob priliki Materinskega dne bo danes popoldne igra »Vestalka< in druge točke.
Šmartno pri Velenju, Proslava Materinskega dne bo danes po veeernica'-.
Slomškovo prosvetno društvo pri Mali Nedelji proslavi Materinski dan danes po večernicah v društvenem domu.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Orliški krožek priredi Materinski dan danes po večernicah.
Kat. prosv. društvo v Grižah priredi danes Materinski dan v dvorani g. Novaka po večernicah.
Prosv. društvo Sv. Vid pri Ptuju. Danes ob d' S-ti'i s'ovesna služba božja s skupnim sv. obhajilom mladine, po sv. maši posvetitev Prosvetnega društva in Marijine družbe presv. Srcu Jezusovemu. Popoldne po večernicah prireditev v društvenem domu.
Maribor. Materinski dan proslavi danes orliški krožek v Zadružni gospodarski banki ob petih popoldne.
Celje. Danes popoldan ob treh se proslavi spomin naši'i nmter v Narodnem domu. Proslava s?sto;'i iz pevski*!, deklrmatoričnih in dramatičnih točk. Slavnostni govor govori g. prof. Kardinar.
Poleg t^ga se bodo vršile prireditve v proslavo »Materinskega dne tudi na Viču, v Dolskem pri Ljubljani, v Radečah., v Lomu pri Trž;ču, v St. Petru pri Novem meslu, v Dobovi, v Sromljah pri 1 Brežica'«, na Ponikvi in seveda še drugod širom ! s'.ovenskc držele.
V prvem članku ra~"ravlja J. B
j5f./4jvy
I. ,„.... -o nalogah krščanskega socializma v Jugosla-
viji. Stalno padanje komunističnih in socialno-demekratskih glasov pri državnozborskih volitvah nam jasno kaže. da komunizem in socialna demokracija ne odgovarjata insiinktu jugoslovanskega delavstva. Sedaj je vrsta na krščanskem socializmu, da pokaže v življen,u svejo pravico do obstoja v Jugoslaviji, da se iz Slovenije razširi tudi dalje proti vzhodu med Hrvate in Srbe, da sc ustvari tako enotna fronta krščansko-socialnega delavstva v Ju-goslavi,i.
Prof. A. Rezman razpravlja o temeljih delavske izobrazbe, ki naj obstoja v vzgoji k religioznosti v poklicni, stanovski in državljanski vzgoji.
Vsi naslednji, v knjigi priobčeni referati: o delavski stanovski kulturi (dr. A. Korošec), o delavski družini in domu (dr. A. Veble), o delovnem občestvu (dr. J. Jeraj), o delavskih voditeljih (M. Krajnc), o delavski strekovni organizaciji (A. Semenič), o delavski presveti (dr. J. Jeraj), tvorijo skupno eno samo visoko pesem družine in stanovske delavske kulture, iz vseh zveni stalen Krekov refren: »Delu slava, delu čast«. Vsi omenjeni referati nam jasno kažejo, da delavstvu ni treba pesnemati samo drugih stanov, temveč jc treba dvigniti iu odkriti zaklade, ki iih ima v svoji lastni duši, v svoji delavski družini in vzbrstelo in vzcvetc'o bo med našim delavstvom novo življenje, ki mu bo pri vseh pridobilo spoštovanje in ugled.
Naj omenim končno še oosebej lepo razpravo narodnega poslanca Fr. Zcbota o vini-čarskem vpraš.-nju, ki je gotovo prva tc vrste pri nas. Gospod poslanec podaja najprej zgodovino vinogradništva in viničarskega st-mu na Štajerskem (viničarjev v nršem smislu drugod ne poznajo), razloži dosedanje uspehe, ki so sc dosegli v zakonodaji naše države za vi-ničaije, govori o viničarskem zakonu in sc zavzema, za obnovo starega patriarh"'rmga občestva med kmetom in viničarjem, ki naj temelji kolikor mogoče na gospodarski ravno-pravnosti.
Knj'(«i je snrrd->j pr^pno poroči'o o poteku delavskih ^ri, zadaj pa na teh dnevih sprejete resolucije.
Pazi prigodom kupnje na gornje Ime i zaštitni znak.
PEHKALA TVORNICE, ZAGREB
Na delavstvu samem in na njegovih voditeljih je sedaj ležeče, da seme, vsejano ob priliki delavskih dni, obrodi v delavskih srcih stotercn sad. Kn,ižica Delu slava, delu čast« bo k temu mnogo pripomogla. Treba jo bo samo razširiti med slovenskim ljudstvom.1
Mariborska »Prosvetna zveza« dela pridno in sistematično. Mladinskim dnevom leta 1924. so sledili 1. 1925. delavski dnevi, ker narod raste iz mladine, mladina pa raste v stanovih, ki tvorijo narod.
Kakor s'išimo, bodo delavskim dnevom sledili letošnje poletje tudi »kmetski dnevi«, katerih sc udeležijo tudi severni in južni Slovani.
Zgradba slovenskega narodnega preroda raste vztrajno!
1 Naroča se: »Prosvetna zveza«, Aleksandrova cesta 6, Maribor. Cena 13 Din,
zbor SPD - po-dryžr?ka Maribor.
V torek 23 I. m. se je vršil VIL občni zbor SPD podružnice Maribor, ki šteje sedaj 389 članov. Udeležila sla se ga tudi Aljažev klub in Klub ama-ter-tolograiov. Podružnica je važen faktor slovenskega kulturnega življenja Maribora in zato se je čuditi, da jo marsikateri pisec naše kulture pri naštevanju celo v dnevnem časojiisju pozabi. Načelnik dr. Senjor je upravičeno poudarjal, da je 380 članov za Maribor premalo, če zlasti mi upoštevamo, da je v njej organiziranih 60 Zagrebčanov in mnogo okoličanov, ne izvzemši Ptujčanov. Proporcijonalno z drugimi mesti bi morali imeti najmanj 800 do 900 članov. Naša podružnica ima predvsem v lasti mariborsko kočo z obširnim posestvom, kjer se je preteklo leto zasadilo 8000 smrek in se namerava v tem letu zasaditi enako število. Skupno jioseduje podružnica sedaj 17 oralov zemlje. Izvršila so se razna opravila na mariborski koči, dopolnil se je inventar, nakupilo se je 80 slik od amaterske razstave v Belgradu. Mariborska koča pogreša skuj>-nega ležišča in da se to vstvari, bo skrb bodočega leta. Dograditi bo treba vodovod, napeljati električno luč, ev. telefon. Obisk je bil v letu 1925 prav lep: 3457 oseb, v ruški pa 3898, kot seveda izkazujejo knjige. Načelnik je ugolovil, da je postala mariborska koča priljubljena izletna točita mladine v maju, da jo številno posečajo i Hrvatje. Tako je priš'o oktobra 1925 k njej 85 Hrvatov, za Božič pa 50. Podružnica je Odkupila 125 izvodov »Pohorje': od Badjure. V načrtu je izdaja karle za Pohorje, namenjena predvsem smučarjem, in knjiga Badjure o Kozjaku, katero bo založila podružnica. To bo vsekako važna knjiga o naši severni meji. Markacije bo letos podružnica s pomočjo »Skute« spopolnila. Podružnica se je udeležila tudi Aljaže-vega večera. Podružnica ima v lasti tudi kočo na Klopnem vrhu, kjer se je v letu 1925 obisk potrojil, tako da zaznamuje 885 obiskovalcev napram 372 v letu 1924. Koča je bila v tem letu visoko aktivna. Glede zgradbe »ribniške koče' pri ribniških jezerih jo sedaj na razpolago za zidavo 13.000 Din. Za enkrat stvar še ni zrela, misel se pa ne bo opustila. Podružnica je sodelovala pri otvoritvi Tiler-jeve koče, udeležila se je z osmimi predstavniki planinskega dneva na Triglavu, pri Plitvičkih jezerih, pri otvoritvi Celjske koče, koče na Krvavcu in Ratitovcu. Velesejmske razstave se je udeležila z slikami Udeležila se jc enako vseh jiroslav odlikovanih turistov. Sodelovala je pri ptujskem prometu, katero društvo ji je nakazalo 2500 Din podpore, mestna občina pa 10.000 Din. Podružnica je v ozkih stikih z mariborskim športnim klubom, katerega članica je. Planinski ples je obiskalo okrog 1500 oseb. Predsednik se zahvali zlasti dr. Lesko-varju, ki je kot župan šel podružnici vedno na roke. Istotako dr. Pirkmajerju. Dr. Senjor govori nadalje o novih pravilih, o odnošajih do osrednjega odbora, kar spada predvsem v interni krog. Dobro pa bi bilo, če bi se o tem strokovno — sine ira et sludio — razmotrivalo tudi javno, saj je slovensko planinstvo last celokupnega naroda in ne sme trpeti na mišljenju, ki se izreka izključno med štirimi stenami. — Načelnik se dalje zahvali ravnatelju g. Žmavcu, g. veletndustrijalcu Kobiju, šu-inarski upravi in časopisju za podporo.
Iz tajniškega poročila, kolikor ni že omenjeno, posnemamo, da je društvo imelo 10 sej, da ima koncesijo za svetovno panoramo. Blag. poročilo izkazuje krasno premoženje podružnice. Odbor je dobil absolutorij s pohvalo. G Strašnik poroča o markacijskih delih, ki so se izvršila v 12 dneh. G. ltrastel.j pa je podal lepo poročil« o namenu in delovanju tuk. Aljaževega kluba, ki oskrbuje sv. maše po planinah, skrbi za sv. znamenja in kapelice. Klub je priredil naravnost impozanten Aljažev večer in daroval 1000 Din za Aljaževo kapelico v Vratih. Dvignil pa je zanimanje za idealno planinstvo zlasti med srednješolsko mladino. Klub amater-fotografov so v tem letu ni mogel razvili.
Pri slučajnostih se je povdarjalo, naj tudi mariborska podružnica nabije po kolodvorih orientacijske table o našem Pohorju in jih postavi na križpotih v mestu. Športno društvo Maribor jo pristopilo kot član k podružnici. Vodja mariborskih skautov je občni zbor pozdravil in na splošno pritrjevanje predložil načrt enotnega dela. V doka?, kako priljubljeno bi naj bilo Pohorje, navajamo It sklepu mnenje ravnatelja Narodne banke v Mariboru. ki je preživel z vso svojo družino letošnje poletje na 1'o' orju. da je veliko bolj zadovoljen, kakor pa če bi bil bogve kje na morju. Občni zbor je poslal pozdrav bolnemu Badjufi v Ljubljano z željo, da bi čimpreje okreval in s sporočilom, da bo podružnica v Mariboru založila njegovo knjigo
KcrcMe .Slovenca*I
General Dupon,
načelnik francoskega vojaškega poslanstva na Poljskem.
kamenih in jih potem zmeljejo v moko, iz katere narede potem jako okusen kruh.
-j- Zanimivega in nevarnega zločinca je
prijela tc dni pariška policija. Ukradel je neki gospe 20.000 frankov. Ko so mu to dokazali, so ga pridržali v zaporu in začeli preiskovati njegovo življenje. Tedaj se je šele začelo odkrivati, kakšen lisjak se je vjeL Vedno je iz-preminjal bivališče in ime. Doslej ima policija zbranih 36 različnih imen za eno in isto ime. Ni pa mogoče dognati, katero ime je pravo, zločinec sam pa tudi ne pove. Zločinec je zelo izobražen. V njegovem stanovanju so našli 120 knjig. Sam ujetnik trdi, da ima diplome treh francoskih visokih šol. Kje je študiral, tega pa ne pove. Dalje so našli v stanovanju 14 različnih njegovih krstnih listov in drugih listin, ki jih je potreboval pri raznih goljufijah. Imel je celo ročno tiskarno, samo za ponarejanje spričeval in listin. Policija je našla v njegovi sobi tudi cele kupe različnih ženskih fotografij in zapisnik s točnim popisom šest pariških žena, ki so neznano kam izginile. Poleg tega je imel zločinec pri sebi tudi sliko lastnika javne hiše
v Alžiru. Po vseh teh znamenjih, sodi policija, da je dobila v roke strašnega zločinca, ki ni le kradel, ampak tudi moril in prodajal človeško meso na debelo.
-f- Plastičen glas gramofona. Gramofon jc vsakomur znan; enako je pač vsakomur znano, kako neplastičen, spačen je človeški glas, če ga reproducira gramofon. Ta nedostatek upa odpravili H. J. Kiichenmeister s tem, da bi se vsak glasbeni ali pevski komad repro-duciral dvakrat, tako da bi obe izvajanji di-ferirali za mal centiinterval. To bi sc doseglo s tem, da bi imel gramofon dve igli, ki bi drseli po plošči ena za drugo, dve membrani in dva lijaka. Tak aparat imenuje Kiichenmeister »ultrafon«. Po principu tega »ultra-fona« bi se tudi sprejemanje brezžičnega telefona lahko znatno izboljšalo.
-f Finske ženske. Malokdo ve, zakaj se rodi na Finskem več slovitih žensk kakor drugje po svetu, ako se oziramo na obseg te dežele. Znajo si pomagati, so energične, podjetne in si ustvarjajo pot do vsega brez vidnega napora. Kdor je bil kdaj na Finskem, se je čudil njih nenavadni sili, samostojnosti in čilosti. Ko so vdrli bolševiki v deželo, so se za svobodo borile enako srčno kakor moški in se često v težkih dneh izborno obnesle. V deželi »tisoč jezer« ni dela, da bi ga imela finska ženska za poniževalno. Ženske služijo za sprevodnike na tramvaju, pometajo ceste, pokrivajo hiše, so strojnice, inženirke, stavbenice, zdravnice, zobne tehnice, pravnice itd. Nii ga poklica ne posla, katerega bi ne obvladale. Po uradih jc polno žensk, samo »komanda« jim manjka. Fin ka je izmed najnaprednejših dežel na svetu, »ženskega vprašanja« tem sploh ne poznajo. Na Finskem so si moški in ženske po-p lnoma enakopravni. Nazor, ki se zrcali že v finskem narodnem eposu »Kalevali«. Ako še pripomnimo, da je finska dežela abslmentna, je na~aj te zemlje v glavnem opisan.
-f- Zlato v letalu. Viharno morje je prisililo angleško državno banko, da je poslala 3 tone zlata za nujna amsterdamska plačila z letalom. To nalogo jc izvršilo največje letalo na svetu »Wanguard« sistema Wickcrs-Roils-roase. Srečno izvršitev te odgovorne naloge je praznovala letalska družba z zajtrkom za 12 oseb v letalu samem. Povabljeni so bili uradniki državne banke in časnikarji. Letalo jih jc nosilo dve uri nad Kentom, najlepšo angleško pokrajino. Na mizi ni manjkalo ničesar, postrežba je bila točna in razpoloženje izborno.
Indijski narodni kongres. Lala Lajpat Rai, voditelj strauke Snara-jistov, moli pred otvoritvijo kongresa pod zastavo svobode.
Prosvela
Monografija o slovenski drami.
Dr. Frank W o 11 m a n , docent na univer- j Si v Bratislavi, je spisal obširno delo o slovenski drami (Stovinske drama), ki ga je izdala ; bratislavska filozofska fakulteta s pomočjo ministrstva za šolstvo in narodno prosveto. Delo obsega 332 strani v veliki osmerki in ga je natisnila državna tiskarna v Pragi; stane 45 Kč. To je dosedaj prva celotna študija o naši drami in gledališču in skoraj nam je ob tem dejstvu tesno pri srcu, da je tako delo prišlo od zunaj, ker smo ga zamudili doma. Pisatelj spremlja postanek naših dramatičnih prič in spomenikov od najstarejših časov do danes; uporabil je ves znanstveni aparat, kar ga je sploh mogoče iztakniti. tako da knjiga vzbuja občudovanje pisateljeve pridnosti. Pri tem sta mu pomagala zlasti univ. profesorja dr. Ivan Prijatelj in dr. Kidrič; v pomoč sta mu bila tudi dr. Glonar in dr. V. Burian. Pisatelj je svoje delo zunanje razdelil v pet poglavij in sicer L Cerkvene in šolske igre, slovenski »George Dandin«, sprevodi, pasionske igre. II. Začetki slovenske dramatike v novi dobi. 111. Poizkusi do Bachove reakcije. IV. »Čitalnica« in »Dramatično društvo« do otvoritve novega deželnega gledališča (1892). V. Od otvoritve novega dežel, gledališča (1892). Naravno je, da je bilo prijaieljevo znanstveno stališče do pretekle in polpretekle dobe dokaj lažje kot do sedanje; ustaljeni materijal se mu je srečno uredil in skrbni registrator je zbral imen in dejstev, ki jih do danes v celoti ni zbrala še nobena naša literarna zgodovina in k« jih odkrito povejmo, še sami nismo poznali. Ker mu je vsako, celo nepomembno domače ali prevedeno delo omembe in razmotrivanja vredno, je naravno, da so nastale tuintam vrzeli, zlasti v novejši dobi; marsikaj bi bilo s tega vidika lahko izostalo, kar , ne pomeni prav nič za višino naše umetnosti in se tudi kot umetnost ni doslej pri nas upoštevalo. Če pa je pisatelj vendarle hotel biti popoln, potem mu je mnogo ušlo; dasi objektivne škode ni. kaže tako delo enostransko podobo. Glede sodb o najnovejši produkciji, gledališču današnjih dni in vsem, kar je z njim v zvezi, se zdi, da je bil pisatelj odvisen tudi od zasebnih informacij. Te sodbe nisc trdne iu znanstvene in ^o nerodno bero; tudi izbera kritičnih sodb ni vedno posrečenn. Nerodno se n. pr. bere, da je Golarjeva »Zapeljivka« komedija; pisatelj jo je mogel poznati šele imenoma na gledališkem sporedu za 1. 1925/26 — v znanstveno knjigo ne spada n. pr. zavračanje sodbe, da bi bila mladina pred desetletjem »Veroniko Deseniškoc sprejela brezpogojno, danes pa je ni; za dokaz, da je mladina tudi sedaj Veroniko brezpogojno sprejela, navaja 15 repriz v letu 1924/251 Ni povsem jasno, odkod je pisatelj čutil potrebo po tej ugotovitvi, saj je namen te knjige vendarle znanstven in ne publicističen. Dasi se marsikaka sodba bere zgolj publicistično in nas moti^ _ strokovna kritika bo morata to in ono snovno in vsebinsko dopolniti — moramo delo sprejeti s hvaležnostjo do pisatelja in založnika; napravila sta nam zaslužno delo, ki bi bilo nam skoro neizvedljivo, vsaj v materijalnem oziru. Pisatelj je delo posvetil spominu Antona Tomaža Linharta. »Slovenska drama«- je drugo Wollmano-vo monografično delo. Pred njim je že izdal leta 1924. Srbohrvatsko dramo na 408 straneh. Obdelal bo tudi še bolgarsko dramo.	Fr. K.
Cjudstei oder
▼ Ljubljani
Nedelja, 28 marca ob pol 4 popoldne: »Dekle z biseri«, rimski igrokaz s petjem v jietih dejanjih.
Cjubljanslco gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Četrtek, 25. marca: »Pygmalion«. Izven. Petek, 26. marca: »Ana Christie«. Red D Sobota, 27. marca: Ob 16. uri: »Ce pride čarodej«, otroška predstava društva Atena. Izven.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Četrtek, 25. marca: Ob 15 popoldne: »Manon«.
Gostovanje gospe Ade Poljakove. Izven. Petek, 26. marca: Zaprto.
Sobota, 27 marca: Koncert gospe Ade Poljakove. Izven.
Gostovanje odlične umetnire Ade Poljakove v operi >Manon«. Danes v četrtek popoldne ob 15 gostuje v ljubljanski operi ga. Ada Poljakova, umetnica evropskega slovesa in poje naslovno vlogo večno lepe Massenetove opere »Manon«:. Predstava se vrši kot popoldanska ljudska operna predstava pri znižanih cenah vsled tega, ker žoli dati uprava priliko v prvi vrsti izvenljubijanske-mu občinstvu, ki tako redno^ poseča^ popoldanske operne predstave, in pa širšemu ljubljanskemu občinstvu, da čuje to odlično rusko umetnico. Vstopnice za popoldansko operno predstavo so v predprodaii pri dnevni blagajni v operi. Cene zni-lane.
Današnja dramska predstava. Danes na praznik dne 25. t. m. se vrši v dramskem gledališču samo ena predstava, in sicer se vprizori ob 20 zvečer Shawova komedija >Pygmalion*, ki je bila pri premijeri sprejeta z velikim odobravanjem. V tej komediji igrajo glavne vloge ga. Na-blocka ter gg. Levar in Rogoz.
Mariborsko gledišče
Četrtek, 25. marca ob 15. uri: »Cigank, ljudska predstava ob znižanih cenah — Ob 20. uri: »Evangeljnik«. Ab. B. (Kuponi.)
IladoicBtrcniki v Mariboru V najkrajšem času nas posetijo zopet Iludožestveniki, ki so pravkar želi v Nemčiji, zlasti v Monakovem, največje uspehe. Dali bodo Ostrovskega »Siromaštvo ni grehe. Tolstega »Živi mrtvec« in še eno od že v Mariboru igranih stvori (Stepančikovo ali Ženi-tev). Priporoča s« takojšnje rezerviranje sedežev.
Marij on etn o gledišče
Narodni dom
Opozarjamo občinstvo, da se v nedeljo dne 28. marca vrši zaključna predstava letošnje sezone in sicer se bo vprizorila izvirna slov novost »Kraljevič Tugomik, lutkovna igra v osmih slikah. To I>ol sanjsko pol satirično igro je spisal Miran J are. Vršili se bosta kot običajno dve predstavi: ob treh in ob šestih popoldne.
Knfige in revije
»Bogoslovni vestnik«. Izšla je druga knjiga le'ošnjega letnika »Bogoslovnega vestmka«, te naše odlične teološke revije. V prvem deh prinaša tri strogo znanstvene, več ali manj zgodovinske razprave: dr. F. K. Lukman razpravlja o dogma-tični kontroverzi v Rimu za časa Zephyrina. Kal-lista in Hippolyta, dr. Gr. Rožman priobčuje zanimivo razpravo o apostolski vizitaciji pod gra-škim nuncijem Salvagom v letih 1607. in 1(508. (razprava je lep donesek k zgodovini tridenlinske reformacije slovenskega klora), dr. Jos Turk pa krajši prisj>evek k razlagi Plinijevega pisma cesarju Trajanu. Zanimivejši in privlačnejši (vsaj za nestrokovnjake) je pa drugi del revije, prispevki za dušno pastirstvo. Naj omenim vsaj tri prispevke: C. Potočnikovo razpravo »O «v. Vincenciju Pavelskem kot duhovnem voditelju«, krasna razmišljanja Josipa Ujčiča »o družink in pa poučen Fr. Ušeničnikov prispevek o pravicah izpovedni-kov v sv. letu 1926. V nadomestilo homiletičnega lista prinaša »Bogoslovni ves'nik« tokrat tudi precej homiletičnega gradiva, namreč »Naše odrešenje v postnih premišljevanjih« in pa osnutke govorov po evangelijih 2., 3. in 4. nedelje v postu, kar bodo naši dušni pastirji-pridigarii lahko s pridom uporabljali. V »Pregledih; nam jxx1aia F. K. Lukman referat »Iz verske borbe v 16. sto-letjuc, M. Slavič pa »Najnovejša raziskavama o postanku pertatevha'. Objavljenih je še cela vrsta strokovnih ocen. - ^Bogoslovni vestnikt je vsakemu teološko izobraženemu človeku neobhodno po-
treben, le žal, da je nekaj naše duhovščine v tako slabem materielnem stanju, da si svojo strokovno revijo komaj naroča, ali pa še te ne	—da.
»Nova revija« je gotovo najboljši hrvatski znanstveni list, ki ga že peto leto izdajajo frančiškani v Makarski. Prva knjiga letošnjega letnika prinaša tri krasne razprave: vNajveča etička laž našega vremena« (dr. Ivanov), »Katolicizem u kr-ščanskoj starini« (dr. Guberinn), »Svečenik v službi čovječanstva« (dr. Knezovič), nadaljevanje obširne monografije »Fra Filip Grabovac« in zanimiv refert »Krvavo osnove ili protokoli sion-skih mudraca«. V »Kulturnem pregledu nam podaja revija zanimivosti iz svetovnega kulturnega življenja, kakor jih ne nudi nobena druga revija, istotako tudi v »Književnem pregledu« in v »Vest-! niku«. Vsaki številki revije je dodana kronika : verskega življenja v Jugoslaviji v francoskem jeziku. V proslavo 700 letnice sv. Frančiška izide slavnostna številka »Nove revije*.	—da.
Jutranja zvezda. H Ridcr Haggard. Iz, angleščine prevel P. M. Cernigoj. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. — Pravkar je izšel 21. zvezek Ljudske knjižnice, ki obsega krasno Hag-gardovo povest Jutranja zvezda. Kdor je čital Hag-gardove i>ovesti Roža sveta, Dekle z bi«eri, Salomonovi rudniki, V deveti deželi itd., ta si bo gotovo poželel čitati tudi Jutranjo zvezdo, ki ima, četudi je zavita deloma v pravljično ozračje staro-egipčanske čarovnije, vendar nekaj zgodovinskega ozadja in nam mojstersko opisuje značaje, navade in življenje starih Egipčanov, ki so bili podvrženi velikemu vplivu svojih vedeževnlcev in čaro-dejcev. Knjiga je okrašena z 16 celostranskimi, umetniškimi, na podlagi temeljitega študija sjaro-egipčnnsk;h razmer zasnovanimi slikami, kj jih je izvršil g. Podrekar. Poseben kras knjige pa ie naslovna slika v treh barvah. Cena za knjigo je kljub vsem prednostim izredno nizka in znaša 30 Din za broširan in 40 Din v celo platno vezan izvod.
To in ono
Cvetlice, ki služijo za hrano. Med tem ko
mi cvetlice navadno samo z očmi uživamo, jih nekateri narodi uživajo s tako slastjo, da jih štejejo med največjo slaščico, ki si jih more želodec privoščiti. Lilije so v zahodni Kitajski prava delikatesa. Indijancem Severne Amerike služi kot glavna hrana cvetlica kamasija, iz katere tudi iztiskavajo opojno pijačo »kamas«. Lewisia rediviva, ki je često ljubek kras naših vrtov, velja pri njih kot posebna slaščica. Navadno pa uživajo korenike cvetlic, ki imajo obliko čebulj in gomoljev, ki vsebujejo velike zaloge škroba. Gomolji tigrove lilije, ali kakor jo Japonci imenujejo Ryori-yu-i, jim služijo za ' vsakdanjo hrano kot pri nas krompirjevi gomolji, ki imajo pravzaprav ravno toliko redilne snovi, le aroma in okus se nekoliko ločita. Nekateri zopet posuše čebule lilij na vročih
15<>0 avtomobilov na nasipu. V floridskem zalivu so dokončali prvi del vel ikanskega nasipa, ki veže tri otoke v celino. Pri otvoritveni svečanosti je peljalo 15 00 avtomobilov zaporedoma čez nasip.
Zlatorog terpeitilnovo milo.
Terpentin je že od nekdaj znan kot izvrstno sredstvo za čiščenje madežev in ga uporablja kot tako vsaka gospodinja. Kakovost Zlatorog mila je povsod znana, kar dokazuje njegova sj>lošna uporaba in priljubljenost. Ta dva mogočna čistilen sta združena v „Zlatorog ter-pentinovem milu" v no-prekosljivo pralno sredstvo.
Napravite tudi Vi poskus in kupite to idealno milo — v vsakem tisoče rem komadu je vprešan zlatnik po 10 frankov.
Mogoče, da imate ravno Vi srečo in najdete cekin!
Pe3nik mu je dal lepo ime kemik pa idealno sestavo.
G os^odarsivo
Žfrta-reja v ^skern okraju.
V še v. 52. na strani 7 letošnjega ;Slo-ven::, je i.šei članek »Živinoreja v ptujskem ckr.'u« V tem članku je tudi talo odstavek: j A ko velr-p-sestva prevzamejo nalogo vzreje-Val šča plemensko živine nase, tedaj jim je preko niaksitna prepustiti potrebno zemljišče. O obito vel a to za posestvo Herbferste!n, ki je že vzrčjevališčo z 200 glavami goveje živine pri črno uredilo. Zalibog se agrarna reforma h ; to zahtevo kraja ni onrala... proti čemur šo vsi okrajni faktorji protestirali.. .<-
K tem I ef-;e;'am moramo pripomniti tole: V p!u.is' em okraju je več graščin. In v vseh tistih občinah, kjer so graščine, je prebivalstvo bolj revno. To je tudi lahko uinljivo, ker ima;o le te najboljše njive, travnike, sadonos-nike in vinograde. Drugi prebivalci imajo slabšo lego in premalo zemlje. Največ je med niimi malih posestnikov, ki imajo po eno ali ;dve kravi. Kupili in zaslužiti morajo vse, tudi drva in krmo. Krmo so poprej kupovali po igrajFimh dandanes pa jo gra%"-'nc splch več ne prodaj jo. In mali posestniki preživljajo svojo živino s s lno težavo. Vse njihovo upanje je b'lo v tem, da bo agrr.rna reforma odvzela graj?č"kom nekaj zemlje in da jo bo razdelila meti nje. Na ta način bi dol; ilj vsaj nekaicri, najp'o'rcbnejšo krmo z.a kravice. To bi bilo veli ega pomena za živinorejo in tudi bi bilo v socialnem oziru pravično. Da bi imel eden 200 glav živine, drugi p.'! niti ene ali dveh krav, kaj takega bi ne smelo biti v urejeni državi.
Ptujski okrajni faktorji pa so vseeno tega mnenja, da bi se pustila n. pr. grajščaku Her-ber^teinu vsa zemlia, da redi lahko 200 glav živine. Kolikor bi bilo to prijetno za gospoda Herbersleina n še bclj za njegovega ravnatelja e. Gu" p : r?ta, socialno pravično ne bi bilo. Sploh pa nimajo grajščine, ra-en posestva Šiajers". e hranilnice dosti zrslug za živinorejo v ol raju. Na posestvu Štajerske hranilnice je res lepa živina p negavske pasme, dočim je na drugih grajšč n h mešane. In čisto gotovo :e da bi imeli naši posestniki, če bi imeli (ako krmo ket jo imajo grajščine, boljšo in lepšo živino kot te. Naši ljudje imajo skrb in smisel za živinorejo, a glavna ovira, da ne nap-c,Vejo, je nedostatek krme. Da se cdpo-more temu vsaj deloma naj se izvedejo sklepi agr me reforme. Ptujski okrajni faktorji bi morrli imeti za to prvo skrb, kajti ljudstvo okraja to od njih po pravici pričakuje.
Seja obrtnega odteka trgovske zbornice.
V torek se je vršila seja obrtnega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, na kaieri so se obravnavala važna vprašanja, ki se tičejo obrtništva. Odsek je razpravljal o ustanovitvi Državne obrtne banke. Zakon je bil v skupščini že sprejet, toda še ne izglasovan. Zborničnim zahtevam po ustanovitvi filijalk v Ljubljani iu Mariboru se ni ugodilo. Treba je zato, da se vsaj v Statutu dobe jamstva, da bo banka služila pravično tudi interesom slovenskega obrtništva. Odsek je sklenil, da zbornica prosi ministra dr. Kra-jača, da bi vsaj pri sesmvi bankinih statutov vpošteval interese slovenskega obrtništva. Na dnevnem redu je bil nadalje načrt novega zakona o pobijanju draginje. Odsek je sklenil, da se zahteva od ministra za socijalno politiko, da se načrt tega zakona ne predloži narodni skupščini in da se sedaj veljavni zakon za pobijanje draginje čimpreje ukine. Ker je mi-
nister dr. Krajač izjavil v narodni skupščini, da pripravlja nekatere nove zakone, na katerih je interesirano naše gospodarstvo, je obrtni odsek sklenil, da se predloži ministrstvu trgovine in industrije osnutek novega gostilničnr-skega zakona, kakor ga je izdelala zbornica sporazumno z Zvezo gostilničurskih zadrug. Obrtni predpisi za gostilničarstvo morajo biti laki, da bodo ustrezali zahtevam, kakor jih stavi javnost na gostilničarski obrt in da bodo nudili tudi podlago za uspešen razvoj in po-vzdigo gostilničarstva in tujskega prometa.
V razpravi so bila važna obrtnopravna vprašanja, med temi vprašanje poostritve usposobljcuostnih pogojev za sodavičarski obrt, zojpelne uvedbe omejenih stavbnih koncesij. monopoliziranje elektroinstalacijskib del s strani nekaterih elektrarn. Obrtni odsek je končno z odobravanjem vzel na znanje intervencijo zbornice pri ministrstvu trgovine in industrije in pri poslanskih klubih radi prikrajšanja Slovenije pri kreditih za strokovno šolstvo in obrtno pospeševanje v proračunu za leto 1926/27 ter korake, ki jih ie zbornica po-krenila, da se obrtništvu olajša udeležba na državnih dobavah.
Naši velesejmi Veliko je stvari, ki se ne more;o matematično dokazati, ki pa v vsej svoji stvarnosti vendarle obstojajo. Sem spadajo tudi velesejmi in njihovi učinki oziroma uspehi. Razstavljale! ne smejo upoštevati le gotovih uspehov na velesejmu samem, upoštevati morajo tudi vse ene kunčlje ki šo dobile na velesejmu samo pno ponudbo, prišle pa so šele pozneje do pozitivnega zakPučka. Nit to opozarjamo vse one naše tvrdke. ki se še niso odločile za udeležbo na VI. Ljubljanskem velesejmu od 26. junija do 5. julija 1920.
* * v
Nakup sivih plemenskih bikov. Državna komisija bo nakupovala enobarvne sive bike v starosti 1 do 2 let in sicer dne 26. marca t. 1. v Ortrieku in 27. marca t. 1. v Veliki Loki — Začetek vsakokrat ob pol devetih zjutraj. — Prodajalci na i pripeljejo res samo prvovrstne bike. Razen živinskega potnega lista morajo prodajalci prinesti s seboj od občine izstavljeno potrdilo, da se pečajo samo s poljedelstvom in da so dotičnega bika sami vzredili.
Zagrebški sejem. Evo kaj piše o njem »Jugosl. Lloyd« z dne 24. t. m. v rubriki »Zagrebška borza«: »Obisk sejma je zelo slab. Širša publika se zanj slabo interesira, interesenti pa so tako redki, da se porazdel-eni v ogromnem izložbenem prostoru komaj opažajo. Razstavi,'alci avtomobilov enrglasno trde, da je glavni vzrok slabega razvoja avtomobilizma v Jugoslaviji stanje cest, ki da unrora-ščajo tudi najjačje konstrukcije. Zato je tudi kupovanje slabo, ker si nočejo nabaviti tudi oni, ki bi si mogli avto privoščiti in ki bi ga sicer iz poslovnih razlogov potrebovali«
Kartel zavarovalnih družb v Srer'nii Evropi. V kratkem se vrši v Budimpešti konferenca zavarovalnih družb Avstrije, Jugoslavije, Poljske, Romunije in Češkoslovaške glede ustanovitve kartela zavarovalnih družb s-rednje Evrope. Po naših informacijah gre tu samo za inozemske družbe, ki imajo svoje podružnice v naši državi.
Elektrifikacija v Franciji. Da ni elektrifikacija v Franciji v še večji meri napredovavla, je kriv padec francoskega franka. Koncem julija lani je bilo izrabljenih ca. 25 odstotkov vseh vodnih sil v Franciji.75.210 KW je v obratu, 339.690 KW je v delu in 4 003.900 KW je projektiranih. Najbolj ji napredovala elek-
trifikacija v jugovzhodni Franciji. V Savojski m Provansi je nad 160 hldroeleklričnih central, ki že obratujejo. Samo ob reki Isere je 87 central. V jugozapadni Franciji je izrabljenih 230 000 HP, v gradbi pa ca. lOo.OOO. V srednji Franciji je 79 obratov s 100.000 HP. železnica Pariš—Orlčans gradi tu tri velike obrate. V ostali Franciji elektrifikacija še ni tako napredovala (Wasserwirtschaft).
Mednarodna razstava asu notranjo plovbo in izrabo vodnih sil. V Baslu se vrši od 1. julija do 15. septembra letos velika mednarodna razstava z.a notranjo plovbo in izrabo vodnih sil. Kakor smo poučeni, se udeleži te razstave tudi Jugoslavija.
Ustanovitev ruskega sindikata za izvoz lesa. Nemški listi poročajo iz. Mcskve, da se bo v kratkem ustanovil sindikat vseh ruskih podjetij za izvoz lesa, da bodo Rusi tem lažje obdelavali svetovni trg.
Horsra
Dne 24 marca 1020.
Denar.
Zagreb. Berlin 13.519-13.559 (13.51-13.559)
Italija 227.93—229.13 <227.75 -228.95), London I 2,1,.II 277.31 (270.04-277.24), Newyork 56.'26-57.020 £ek (50.67- 50.97). Pariz 201-203 r"00-202), Praga 108.183-169.183 (16815-109.15) Dunaj 8.0075- 8.0475 (8.00- 8.04). Budimpešta 8 0065 — 8.046.;,. Curih 10 9355—10.9755 (10.934—10 974) j Curih. Belgrad 9.135 (9.135), Italija 20.8875 (20.88), London 25 26 (25.245), Nevvvoik 519.50 (519.375), Pariz 1810 (18.20), Praga 15.39 (15 39), Dunaj 73 225 (73.25).
Dtinaj. Devize: Belgrad 12 425, Kodanj 180.05, London 34.12. Milan 28.-13, Ne\vyork 707.50, Pariz 21.63, Varšava 88 50 Valute- rlolarii 707.50, lira 28.42. dinar 12.42.
Praga. Devize: Lira 130, Zagreb 59.57, Pariz 117.55, London 164.02, Ne\vyork 33 70.
Vrednostni papirji
j Ljiibliana. 7% invest. posoj. 72—76, vojna odškodnina 290 bi., zastavni listi 20—22. kom. za-I dolinice 20-22, Cel ska 200- 204, Ljubi i. krediina 1F0 den , Merkantilna 100—102, z?kij 102, Prašte-| diona 863 - 870, Slavenska 49 den, Krc". zavod 165—175, S rojne 100—104, Trbovlje 348 -355, Vevče 100 don.. Stavbna 70—80. šeš r 115—120. i Zagrib. 7% invest. posoj. 75.50—76, agrari j 43.50- 44.50, vojna odškodnhina 283 ro—284, m are 284-286. april 285-287, Ilrv. esk. 118-118.50 : Kred. 114 116, Hipobanka 66—67 50, Jugobanka I 107—107.50, Proštediona 865-868 50, Srpska 144 ! —146, Narodna banka 3900 >1er., Zemalj Bos. 135 bi.. Eksploa acija 24—25, šečerana 395 bi., Nihag 34 bi., Slavcnija 42—43, Trbovlje 3*0—855. Vevče 100 den., Danica C0 zaklj.
š'unai. Podrr.-s.~.vska-''adr 779.000. Zivno 799.000, Alpine 250 000, Gre nit/. 1r3('00. Krani ka j industrijska 310.000, Levkam 150.500. Jvgobanka i 137.000, Hipobanka 80.500, Slavonija 51 .",00.
Blago
Ljubljana. Les: Gabrovi hlodi od 2 m na-; prej, od 20 cm naprej, lepo, gladko blago fco nakladalna postaja 400 bi., hraslovi frizi od 5—9 cm šir., od 25—60 cm dolž., fco vag. meja 1250 bi., bukovi plohi od 2 50 in napr., 50, 60,'70, 80, 90. 100 mm, fco naklad, pest. 420 iien.. hrastovi hlodi od 30 cm naprej, od 2X0 m naprej, fdo naklad, post. ! 400 den. — Premog: Kal. ca 7000 aniracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bl„ orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, z.a 1 tono 260 bi., kockovec 35-60 mm, za 1 lono 240 lil., orehovec 20-35 mm, za 1 iono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. Kal. ca. 3 00, fco vagon Novo mesto: kosovec. za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., rovui, za 1 tono 120 bi. — žito i n f> o 1 j s k i pridelki: Pšenica bačka, 76-77, fco vag. naklad, post 285 bi, koruza, času primerno suha, fco Postojna tranz. za april ICO bi., koruza, času prim. suha, par šid 117.50, bi., koruza mlevna (Mablmais), par. Beli Manastir 145 bi., koruza, umetno sušena, fco vagon naklad. pos1. 140 bi., koruza inzulanka, fco vag. Ljubljana 165 bl„ koruza Činkvantin, par. Beli Manastir 188 bi., ajda, fco vag. Ljubljana 260, bi., oves reSeiani, fco vag. naklad', post. 175 bi., otrobi drobni, fco vag. naklad, post. 115 bi., rž domača, fco vag. Bel-
tinci 210 bi., fižol boli, fco vng. naklad post. 15(1 bli čebuljček, fco vag. Novi Sad 500 bi . krompir beli, fco vag., Beltinci 76 bi. — G rad bon i ni a terijal: la Poiliandceinent dalmatinski: v jula-stili vrečah, fco Split 40 bi., v papirnatih vrečah, fco Split 44 bi.	,
Dopisi
llrtišica. Zveza slov. vojakov iz svetovne vojne, podružnica Bizovik, Hrušica in Stepanja vas, priredi na praznik dne 25. marca in mi cvetno nedeljo dne 28. marca 1926 v društvenem domu v Hrušici v počast bratom, padlim v svetovni vojni, igro »Junaku, vojno tragedijo v treh dejanjih. Spisal tov. Ivan Matičič. Prvo dejanje se vrši v Ljubljani pri kadru, drugo v Galiciji, tretje nn Doberdobu. Začetek pri obeh predstavah ob 4. uri popoldne. Otrokom pod 14 leti vstop ni dovoljen. Za igro vlada veliko zanimanje, ker je nova iti s<> prvič igra na našem odru. K obilni udeležbi vabi odbor.
Homer. Tukajšnje društvo jc proslavilo Mb-terinski ('an one 7. marca. Zjutraj je bilo skupno obhajilo mladine, katerega je darovala za svoje matere. Cerkveni govor je veljal materinski časti in ljubezni otrok do mater. Popoldne ob treh je vršila slovesnost v dvorani društvenega doma. I. Pomen Materinskega dne, govoril župnik Mr-kun. 2. Pogltd v tKdoli.no oko. pel je troglasni zbor. 3. Mamici na Materinski dan. 4. Tamburniije. 5 A. Medved: Na materinem :;robu 6. Kosa .\iy-stica. Prireditev je dosegla velikanski uspeli.
Metlika. Pokopali smo dne 20, t. ni. mi-služno in spoštovano mater Marijo Težak i v Bo-žakova. Pokopaval ;o ic \nuk g. .InnV.o Kramarič, kurat v ht. i < !ru na Krasu. — Izkopali so na pokopališču sv. l!oka na zahtevo sorodnikov truplo Hrvata, o katerem smo p-f"tali do se je v ječi obesil. Komisija je dognala, da je smrt res nastopila lc zaradi oboionja.
Iz gornje;;rajskes.t okraja. Popravek. Prejeli smo: Z ozirom na v Vr.2t.iii l>tu št. C,3 z 'dne 17. marca 1926 na 6 Hrani, v tretjem slo'plču jniob-čeni članek >Iz gornjcp-.-jskegu okraja« izvolite v smislu 51. 26 in si. zakona o tisku priobčiti v istem delu Vašega lista in z istimi črkami sledeči popravek: Ni res, da tehta prazen avlo 3300 kg, da se naloži tovora 4000 kg in da znaša skupna teža 73(*t kg, temveč je res le. da tehta prazen avto 1800 kg, da se naloži lovora samo 3000 kg ter da znaša skupna teža največ 4800 kg. Tudi ni res, da so zadnja kolesa avtomobila samo po 6 cm široka, ampak je res, da so zadnja kolesa, ki imajo dvojni obod, po 30 em široka — Posebno pa Se ni res, <la bi bil v toku par dni ta avto spri menil naše cesto že v njive, vrezal jim po 20 do 30 cm globoko brazde ter porušil že srdem cestnih kanalov, res pa je, da ta avto naših cest ni spremenil v njive, da 20 do 30 eni g!obokiv> brazd na naših cestah sploh ni ter da avto doslej ni porušil niti enega cestnega kanala. Končno tudi ni res, da bi se graščini preprečila vožnja (s tovornim avtomobilom), marveč je res, da se graščini laka vožnja ne preprečuje, ker je bi'a tozadevna prepoved srezkega poglavarja v Gornjem gradu razveljavljena z. odlokom g. velikega župana v Mariboru, U br. 5494/1 7. 'l"e 17. 4. 1925. — Gornji grad. dne 22. marca 1926. — Fran Podbrežnik, posestnik in lesni indu-striiec.
Cerkveni vesfniH
Križarska Moška Marijina družba ima današnji Marijin praznik zvečer ob 6 cerkven; družbeni shod z govorom Po shodu v družbeni dvorani krotek razgovor o velikonočni procesiji Pio-s ino po'noštevilno!
Grel
Orlifki krožek v Mostah pri Ljubljani prire«
di na nraz.n'k Mor. Oznanenja »Materinski dan- v dvorani Mladinskega doma na Kodeljevem ob 5 popoldne. Spored: 1. Mamici zlati na materinski dan. 2. Mama. (Govor.) 3 Otroci voščijo. 4. Sirota Jerica. 5. Pesem sedemnajstletne (Sirdenko.) C. Ma erina pot. (P. Krizostom.) 7. Vrnitev. 8 Roža
Čevlji u velikomoc!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllillllllllllllll.lllllll
To morate Citati! „Voika" hočo pokazati znano zmožnost, da prodaja najboljše, najmodernejše čevlje in nogavice vseh vrst najceneje!
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIlllllllllllllltilllllllllllllllllhllllll ,,Volita" Ljubljana, nasproti „Mest. doma"
Nova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeaux.	4
Prevedla K. H.
»Zelo nesrečna si, Perona, s svojiimi štirimi otroci brez očeta. Verjamem, da si zelo nesrečna. Toda če nisi mogla moža pridržati, bi morala za njim v Italijo. Kratko rečeno, dobro te poznamo in lahko bi šla kam drugam beračit...«
Take misli je Pernuška premišljevala o Peroni. Še boij pa jo je jezilo, ko je videla svojega moža, ki je mirno brskal po ognju, tako mirno, kakor bi imel polno mošnjo tolarjev. Glej, da se ne vznemirja dosti! Morda misli, da se bo sam Bog pobrigal zanj in mu prinesel kar pečenega purana, še vsega vročega, z lepo rum°no kožo in igrač za Anušlco, in za Lipeta tudi igrači Obraz se mu sveti, smeje se, še šale zbija: človek bi kar obupal.
»Tok, tok, tok.«
Kdo trka? Drvar in njegova žena sta se istočasno obrnila. Kdo naj bi prišel ob tej uri? In v svojih posteljicah se vznemirjata Lipe in Ančka. Jezušček je potrkal. Potrkal je na vrata. Lipe je imel prav. Lipe je mož in možje vedo vse bolje ko ženske.
»Tok, tok, tok: mar ni nikogar doma? Kar notri stopim. Kdo bi zunaj čakal?«
Kdo vstopi, stric Tomaž.
>Bog tlaj, Bog daj, dober večeri
»Joj, ti si, nepridipravi«
Tomaž je Andrejev brat, mlajši brat in tudi vese-lejsi. Stanuje više gori v dolini, v Pierrelongue blizu Lanslebourga ob vznožju Mont Cenisa, po katerem se vzpenja velika cesta, ki pelje v Italijo. Ni prav na najboljšem glasu: pred nosom orožnikov lovi divjačino, na itavija mreže, skrivaj ribari, uravnava ljudem zlomljene ude, dela sokove zoper mrzlico in zastruplja divjačino, ima srečo pri pravdah, prenaša tihotapsko
blago in vse to je prepovedano po postavi, kar vsakdo dobro ve. Toda brigajo Tomaža postave! Pred ničemer nima ta mož spoštovanja: prav nič mu ni svetega. Niti zverinjak Njrgovega Veličanstva italijanskega kralja, ki je na drugi strani Alp zavarovan in kjer je prepovedano loviti. Preko Levane prekorači Tomaž mejo in gre lovit živali in jih prinese ubite na svojem hrbtu preko ledenikov in snežnikov. In colo med kraljevimi stražniki in njim so že frčale krogle. Zares, strašen človek!
>Dobro si naletel, brat!«
Tako je vzdihnila Pernuška.
»Kakor nalašč sem prišel. Sveti večer je.«
>Da, sveti večer, pa ti ničesar ne moremo ponuditi.«
Pernuškin obraz je bil dolg. neskončno dolg in čemeren, usmiljenja vreden, otožen in obupen.
Tomaž je takoj bušil v smeh, ko jo je zagledal.
»Kaj pomeni to moledovanje? Nič ni zame? Kaj pa ta zajček, moja žalostna svakinja, kaj hudimana misliš o njem?«
Iz svoje lovske torbe je za ušesa privlekel zajca, zajca iz ledenih pokrajin s skoraj belim kožuhom, zajca, ki nikomur nič ne dolguje in ki je videti, kot da bi s svojima prednjima nožicama tolkel na boben in vabil ljudi za mizo. To vam je višek uljudnosti: prositi ljudi, da ga snedo!
Andrej se je približal, živalco otipal in rekel dostojanstveno:
»Še letošnji zajček! To bo mehko meso."
Toda Pernuška je še vedno mulo držala:
»Zajec ni puran. Zajec ni puran, kakor sc spodobi za Božič.«
: Joj, sestra, kako si slabe volje! Počakaj malo, za zlomka! Tvoj puran že še pride. Tvoj puran, nai tu jek
ln iz širok t; in globoke torbe je Tomaž znova privlekel — pravi pravcati čarovniki — purana, debelega kol buča.
IUEU!~
-m^iii
£ b K m
~ C3
t>
S g
on
a u
se o U-
© XI
"m 2 | §
S
V N
= o
msi o.
C >
O
S N
on U
CO
»Ukradel si ga,« je rekla Pernuška: »ukradenega ne smemo jesti.«
Sestra, prehitro sodiš in prehitro si pripravljena obsoditi. Ta puran je moja pravična last.«
»Pa ga nisi kupil.«
»NikoH ne kupim ničesar, sestra.«
»Torej, vidiš, brat.r
Neki kmet mi ga je pravkar vrgel v torbo.«
»Kmet? Kmetje niso tako radodarni. In zakaj neki ti ga je vrgel?«
- Pernuška, bolj si nejeverna ko veliki sveti Tomaž, moj patron. Za lisico, ki mu je kokoši žrla in ki sem jo jaz ubil, mi je kmet Faveraz iz Fontanefte dal tega purana. Brez skrbi ga lahko spečeš. In jaz sam ga bom razreza! in obdržal zase ško jo.«
Artdrej se je pričel zmagoslavno smejati in njegov smeh je bil hrupen ko slap svetega Benedikta v bližini. Ni sitnaril in kosilo je prišlo samo od sebe. Vendar pa Pernuška še ni bila razorožena.
»Je že dobro, je že dobro, oskubla ga bom medtem ko bosta vidva zajca iz kože devala. Toda, olroka bosta jutri zjutraj našla prazne čeveljčke. Lahko vidva rečeta in napravita, kar hočeta: za otroka je stvar žalostna. «
»Kaj niste ničesar vielniili vanje?«
Takoj ti vse povem,; se je oglasil grešni Andrej.
i-To je hitro povedano, Tomaž: nekaj podari temu, nekaj onemu, za svoje pa ne ostane nič, prav nič.«
Mir, mir, svakinja, brigaj se za svojega purana in jaz se pobrigam za otroka.«
»Tvoja torba je čisto prazna.«
-Iu moje roke, Pernuška, in moje roke? Mar niso za nič več? Kako sta vidva z Andrejem oba v zadrt-gi, obupana, nerodna, se trpinčila in mučita! Pelji me v svojo delavnico, Andrej? Imaš kaj hrastovega ali kostanjevega lesa?«
»Drvar bo menda ja...«
o
.S
s
2 5
5 «
93 9
';Ž	S
p	oo
■ t,
a n
-3
.c N .r
.-S1 c;
S
P »f!
-S > rr
® N t!
h:
Q- CJ-.
Č 5= 7 2 -5 5 š
h S o 0 -3 U ®
ft-š s
u '<2 §
ilf=!!!= =111=111
skrivnostna. (Sardenko.) 9. »Ltirška pastirica«. Petdejnnka. Spored je pester in zanimiv. Sodelujejo gojenke, mladenke in članice orliškega krotka, Pridite in oglejte!
Orel na Vrhniki ponovi tudi v nedeljo popoldne ob pol štirih igro »Kajni, na katero je prav posebno vabljeno cenj. občinstvo iz okolice.
Dvorska orlovska srenja. Srenjskl svet se vrši dne 28. marca v Ljudskem domu ob 10 dopoldne. Ker je dnevni red zelo važen, bodite sigurno ln točno na mestu. — Odbor.
Naznanila
Redni lotni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se vrši v nedeljo dne 28. marca t- 1 ob devetih dopoldne v društvenih prostorih
Društvo zobotehnikov za Slovenijo v Ljubljani vabi vse člane kot vse še nevčlanjene zobo-tehnike na svoj VIII. redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 28. t. m. točno ob 14 uri v restavraciji hotela »Slon« z običajnim dnevnim redom.
Turistilca
Slov. Bistrica, 24. marca ob 7 zjutraj: +3" C, za zimski šport neugodno.
Kranjska gora, 24. marca ob 7 zjutraj: —2« C, barometer se dviga, drobno mede, saninec ugoden.
Spori
Tnristorski klub »Skala« priredi v petek dne 26. marca ob 20. uri v posebnih prostorih Ljubljanskega dvora smuški sestanek za člane in člance. Vabljeni bo tudi smučarji drugih klubov. — Odbor.
Poizvedovanja
Včeraj se je izgubila od hotela Tivoli do Ši-ške mala vrečica z denarjem do 700 Din. Pošten najditelj se prosi, da odda oboje pri Velepiču na Zavrteh št. 1.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 24. marca 1926.
Višina barometra 308*8 m
Barometer je reduciran na morsko gladino,
Opazovanja		Baro-	loplola v C'	fiel. »T	Veter In brilna	Oblačnost	Vrsta padavin		V Ljub-
		melei							ljani je
krai	<»					0—1(1	ob opniovMju		
	7	7652	1'1	87	mirno	10		sneg, der 5 5	
L|nbl|ana (dvorcc)	8	7658	1-0	87	n	10			u. S
	14	764-5	2-7	79	S 1-5	10			i*
	21	/64-0	2-2	82	NE 0*5	10			
Zagreb		765-6	1-0	91	ENE 7	10		sneg 4*0	
Beifrrad		765-3	3-0	90	SE 5	10		dež 2-0	o '3 -M
Sarajevo	8	763-9	PO	90	NW 1-5	9		sneg 3*0	»C S im
Skopl|e		762-4	100	83	ESE 1-5	8		dež 0-1	
Dubrovnik		759-2	130	64	mirno	9		0	a
Praga	7	766-0	-4-0	—	E 1-5	0		0	
Edino največje in najmodernejše podjetje specielno fe vrste v Sloveniji
w
Velepraiarna kave
Meznarit Rada, Maribor, Glavni trg štev. 21

Telefon interurban 476 Brzolavi: Meznariž Maribor Trgovci zahtevajte ponudbe
Popolno oskrbo'Violina !tara izi*ra-
In solnčno sobo pri boljši družini išče starejša dama, ki ostaja ves dan v sobi. - Ponudbe upravi lista pod Stev. 2003.
Vrtnar. VAJENCA
»prejme z vso oskrbo v
hiši IVAN BIZOV1ČAR,
vrtnarstvo, Ljubljana — Kolezijska 16 (Trnovo).
Starejša, prvovrstna
kuharica - gospodinja
Išče primer, službe v fino hišo ali v sanatorij. Prevzame tudi samost. vod-itvo v kuhinji kot gospodinja; gre pa tudi k samski dobro situirani osebi. Nastop službe po dogovoru. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2027.
STENOGRAFINJA-
STROJEPISKA
zmožna tudi drugih pis. del, išče mesta. Nastop po dogovoru. - Ponudbe upravi pod Kontoristinja.
na, v dobrem ! stanju, se proda. - Ze-I ljarska ul. 11, Kolezija.
Priporočajo se naslednje
m:- Kborslie iurdfcg:
Išče se mala, priprosta
sobica ::ebs0tart°.
tera bi lahko tudi nekoliko pomagala pri gospodinjstvu, pri krpanju perila itd. - Naslov v upravi lista pod štev. 2047.
Dame
ti želijo dobre šivilje za
na dom, naj se obrnejo brezplačno na diplomir.
KFOJNO ŠOLO - Stan tri| St. 19, I. nadstr.
Vrtnar y*to"£i
praktičen, se sprejme takoj za graščinski vrt Tumiš pri Ptuju. Prošnje nasloviti na Upravo gra-icine T urni S, p. Ptuj-
Zavarovalna družba
za svoj življenski oddelek v Ljubljani spretne
tje akviziterje
pod najugodnejšimi pogoj; — Ponudbe pod: „Živ!5>?nie« št. 2006 na
upravo »Slovenca«.
^ Pozor!
ŠIVILJE, ki izvršijo krojne tečaje v Krojni šoli, Stari trft 19, dobijo vedno ob zaključku najbolj-ia priporočila za obisk k strankam za šivanje po hišah. Tečaj .6. aprila 1.1.
E!lav?°: pohištvo
spalnica, jedilnica, kuh. oprava, spalnica za eno osebo, omara za predsobo, otomana, se zaradi selitve ceno proda. — Naslov v upravi št. 2046.
50 m3 lepih, suhih
bukovih DRV
ceno prodam ali zamenjam za drugo blago. — Ljubljana, Dolenjska c. 5.
STARINSKO
pisalno mizo
vložki in veliko milnico, proda VIOLETTA ROSSMANIT, grad Rad-vanje pri Mariboru. 2057
Velika zavarovalna družba potrebuje za zavarovanje proti toči za Štajersko in Prekmurje
ggr zastopnike
Ponudbe pod »Dober zaslužek« št. 2007 upravi.
V Celju
ali v bližini želim MESTO. — Cenj. ponudbe upravi lista pod »Konto-ristinja-prodajalka 1960«.
Kamnoseška delavnica
v Jaški pri Zagrebu
NAPRODAJ. 50 komad, nagrob. spomenikov, belouške cevi, beton, ograja — vse takoj za v roke vzeti. Cena 150.000 Din. Proda se zaradi družinskih razmer. - F. SAM, kamnosek, Zagreb, Miro-gojska cesta 1. Zvezda
LOKAL pripraven za manjšo meh. delavnico, se išče. Ponudbe upravi lista pod »Prostor 1999«
Posestvo ^c? -
obstoječe iz velike hiše, gosp. poslopja, hleva in vezanega kozolca ter 25 oralov njiv, travnikov, lepega zaraščen, gozda, se pod ugodnimi pogojj proda. — Poizve se pri Ustniku v Ljubljani (na Mestnem trgu it. 24, pri hišnici).	1994
Prodam rabljeno, pocink.
BODEČO ŽICO.
Naslov se izve v tip-avi »Slovenca« pod it. 2056.
Enodružin. HIŠICO
z vel. vrtom, v predm., prodam. Več na Vidov-danski c. 16, Ljubljana.
Majhno stanovanje
1 ali 2 sobi s kuhinjo, iščem. - Ponudbe pod : Upokojenka 2041 upravi, i
V restavraciji
»Pod SKALCO«
Mestni trg štev. 11
se točijo pristna ter
pitna VINA. Preko ulice 1 Din ceneje. Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure SALONSKI KONCERT. -Ob nedeljah od 9. do 13. ure ZAJUTERKOVALNI KONCERT.	1939
Prodamo prvovrstno
stavbno parcelo
v obsegu cirka 3000 m', na najlepšem kraju na Mirju, event. tri parcele po približ. 1000 m', in sicer najviš. ponudniku. -Pis. ali ustne ponudbe je poslati do 10. aprila t. I. Čebelarskemu društvu za Slovenijo« v Ljubljani (v roke ravnatelju Mesarju, Jug. knjigarna, I. nadstr.), ki d£ tudi vse podrobne informacije.	2042
Stavbno podjetjo
ACCETTO & drugovi
družba z o. z Maribor, Frančiškan, ul.
Anton Birg(U8yei-
Prodaja umetnih gnojil MARIBOIt Aleksandrova cesta 71
Dosip 3randi
Izdelovalnica orgel in klavirjev, MARIBOR 8tro0mayerjeva ulica
Josip Cebokli
nasl. Stransgitiov
parna pekarna Marilor Glnvni trg št. 9
Ignacij Ja n
urar in draguljar ter zaloga gramofon, potrebščin M iri! or, Cavni trg St. 4
IVAN JEMEC
vrtnarstvo MARIBOR. Razlagova 11
Karel lam
trgovina z lesom In premogom Maribor, Gregorčičeva 1
M. JaVm
modistinja. zalog« najnovejših damsUih Moli. Maribor. Stolna ul. 2
£udovik fttustik
velika 'zbira moških
klobukov Maribor. Glavni trg 9
Franc Kothbauer
stavbni in umetni ključavničar. MARIBOR Tattonbneliova ul. 4
it. m Hel. Kvas
Zatlova moških in dam-
skih klobukov Maribor, Aleksand. c. 82
MlZsn ftoser
slaščičar MARIBOR, Slovenska 2
Jas & Les ak
špec. trgovina živil
HARlBOll Ulica X. oktobra it. 2
Ivan Lorber
slikar M AKIBOR Vetrinjska nlica št. 5
Frida Novak
modistin ja znloirn klobukov za ilamo MARIBOR. Gosposka 32
N. mm
trgovina usn 'a in Čevljarskih potrebščin Maribor, Glavni trg 17
Franc PEK C
Iidelov. In trgov, godal MARIBOR Gosposka ulica 24
Jos. Povodnih
dnevno sveže ribo prvov. dalmatinska vina Maribor, Vojašniška 4-6
Ferd. Rogatsch
cementni izdelki in gradbeni materijal Maribor, Frančiškan. 17
Drago Roslno
galanterija, parfumerlja vrvar. in pletarsko blago Maribor, Vetrinjska 2«
A. Spr&ger
eiektr. podjetje Maribor, Kopitarjeva ul. 12
Ivan Stauatnger
pohištvo in sobno mizarstvo Maribor, Soška ulica št.5
MAKS DSSAkt
stavbeno m galanterijsko
kieparstvo, instalacije Maribor, Gregorčičeva 17
w
AGNER
foto atelje MARIBOR Slovenska ulica 4
Naprodaj fe HIŠA
štev. 47 v Gradacu pri Črnomlja, ob cesti, par minut od kolodvora. — Zraven je vrt, ki sega do vode Lahinje. Cena se izve pri Matiji Novak, posestniku v Gradacu.
ŽIVČNO BOLNI
in oslabeli! Od duševnega in telesnega dela iz-mučenil Rabite preizkušene »Lecithin kroglice« z železom! Stekl. 24 Din. Izdeluje in razpošilja z navodilom samo lekarnar HOČEVAR, Vrhnika 23.
Brivnica naprodaj
na prometnem kraju v Ljubljani. - Naslov pove uprava pod Stev. 2029.
Kredenca naprodaj
za jedilnico. J. Sajovic, Škoija ulica 13, dvorišče.
ZA OBRTNIKA ali vinskega trgovca
oddam v najem na periferiji mesta (izven mestne užitn. linije) veliko pokrito verando z uporabo dvorišča. Na razpolago tudi vinska klet s 3 sodi za 100 hI vina in stanovanje. Event. tudi gostilniški lokal s koncesijo v mestu. Janko Predovič, Ambrožev trg 7, Ljublj.
ZA VELIKONOČ! Sr
vrstne mesne izdelke, sir, čajno maslo, kompote, sadne soke, čaj, konjak, rum ln raznovrstna žganja in vina, priporoča delikatesna
trgovina in vinotoč G. BREZNIK
Ljubljana, Florijanska ulica it 1 (križišče cestne železnice pri Sv. Jakobu).
Zahvala.
Povodom bridke, nenadomestljive izgube našega nad vse ljubega sina. moža, brata in strica, gospoda
Jožefa Pogačnika
posestnika
izrekamo našo prisrčno zahvalo za vse izraze sožalja. — Osobito se zahvaljujemo čast. duhovščini, dalje prostovoljni požarni brambi iz Kovorja za častno spremstvo, kakor tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu, sp loh vsem, ki so nepozabnega spremili k večnemu počitku.
Zvirče pri Tržiča, 23. marca 1926.
Frančiška Pogačnik, soproga. — Marija Pogačnik, mati. — Janez, brat. — Jožeta in Marija, sestri.
Dr. Černe, Lfubljana
Miklošičeva 6, nudi v nakup brez provlzi|e za knpca in prodajalca spodaj navedena posestva. Priložite znamko pri vprašan.
AmerlSke zadeve, prevodi, pogodbe, trgov. lnformact|e
L|ubl|ana. dvonadstr. hita z gostil, konce«, in inventar. Din 150.000-—.
Celje oltol,, posestvo z gostilno (invent. vštet) 7 oralov zemlje, hlev, kozolec Din 350.0<i0'—.
Maribor okolica, hiša z gostil, gosp. poslop. velik vrt. 10 oralov njiv z živim in mrtvim inventar. Din 450.1 HM)"—.
Kamnik, vila moderna 9 sob opremlj. 2 kmb. gospodar, poslopje za stalno bivališče ln leto-višvč ca. Din 450.(XXI —.
LloblSana. okolica, veletrgovina z novim izredno dobro zidan, poslopjem, skladišči, hlevi, olektr. vodov, vrt v prometnem kraju.
Lršho. cnonndslropna blSa v dobrem stanju z lokalom, trgovino, porabno za gostilno Din 100.000--.
Logatec, posestvo z gostilno trgovino, gospodar.poslopje, vodov.eiektr. Din 35(UXK)—.
Ljubi,ana ohol. nova zgradba za dovršiti za šolo, penzijonat event. tovarno v lepern J^raju.
Za velikonočne praznike
praška šunka
ter različne delikatese, kakor: Ementhalski sir, sardine, različne konzerviran« ribe, konjak, rum, čaj, čokolada, likerji vseh vrst, buteljska in desertoa vina, šampanjec itd. nndi tvrdka p.	l X**	o
Za praznlhe znatno znižane cene. rr. Kilam, MlklOSlCeVa C. 8
Inserirajte v »Slovencu"!
Zahvala.
Podpisani se najlepše zahvaljujem »VZAJEMNI ZAVAROVALNICI« v Ljubljani, katera mi je o priliki požara, ki mi je uničil gospodarsko poslopje z orodjem, klajo in vozovi, tako hitro in kulantno ocenila in izplačala popolnoma vso odškodnino brez vsakih odbitkov. Ta domači zavod vsakemu najtopleje priporočam.
Zalog, dne 10. marca 1926.
FRANC BOLKA,
posestnik, gostilničar in mesar v Zalogu, okr. Kamnik.
za centralno kurjavo SPREJME s 1. aprilom t. I. splošna bolnišnica v Maribora. Služba je začasno pogodbena. Oziralo se bo samo na prosilce, ki so stari od 25 do 40 let, samskega stanu, trezne in zanesljive, kateri so bili že pri centralnih kurilnih pečeh zaposleni. Prednost imajo oni, ki so sposobni izvršiti manjša popravila pri vodovodu, elek. napeljavi in ključavnicah. Začet, plača do 550 Din meseč., prosta hrana in stan., razsvetljava, kurjava in pranje perila. - Ponudbe, predvsem osebq#, sprejema UPRAVA SPLOŠNE BOLNIŠNICE V MARIBORU v uradnih urah.	2039
Enonadstropna
TRGOVSKA HIŠA
z lepimi prostori, dvoriščnim poslopjem in velikim vrtom je takoj naprodaj po zelo ugodni ceni. — Vprašanja na naslov: E. ANDREITZ, Slovenjgradec
ZAHVALA.
Vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnega gospoda
Jurija Pfeiferja
naša iskrena zahvala !
Rodbina PFEIFERJEVA,
ALOJZIJ POLAJNKO St. naznanja v globoki žalosti v svojem in imenu svojih otrok ter vseh ostalih sorodnikov pre-tužno vest, da je njegova ljubljena soproga, predobra mati, stara mati in tašča, gospa
Alojzija Polajnko roj. Ivanuša
včeraj ob % na osem zvečer nenadoma za vedno zatisniln svoje blage oči.
Nepozabno pokojnico spremimo v četrtek, dne 25. marca ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Novi Udmat, Društvena ulica 45, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi Sv, Petra v petek dne 26. marca ob devetih dopoldne,
Prosi se tihega sožalja.
Novi Udmat, dne 24. marca 1926.
Za Jugoilovuuko tiskarna v Ljubljani; Karol M
Izdajatelj: dr. Fr. Kttiovco.
Zahvala.
Povodom smrti iskreno ljubljene soproge, odnosno zlate mamike, gospe
JeHsaoe Zadranec,
sva bila deležna nešteto izrazov iskrenega sočutja, tako da nama ni mogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zato se tem potom iskreno zahvaljujeva vsem, ki so se naju spomnili ob tem prebridkem udarcu trpke usode.
Predvsem se zahvaljujeva velečastiti duhovščini za častno spremstvo blagopokojnice, prečastitemu g. priorju Učaku za prekrasni tolažilni nagrobni govor, nadalje slavnim tukajšnjim korporacijam: Obrtnemu društvu in Skupni obrtni zadrugi, Sokolskemu društvu, njegovi godbi in pevskemu zboru, gasilnemu društvu, občinskemu odboru, zastopnikom orožniške postaje in Orjune, nadalje veleč. gg. županom mesta Ormoža in Ptuja, g. načelniku okrajn. zastopa, g. fin. svetniku Pernetu, gg zastopn. Ljubljanske kreditne in Obrtne banke, gg. zastopnikom Trgovske in obrtne zbornice ter Zveze obrtnih društev, gg. zastopnikom sreske in oblastne organ. S. D. S. kakor tudi tisočerim drugim, ki so spremili nepozabno pokojnico na njeni poslednji poti in okrasili njeno krsto z neštevilnimi šopki in venci. Posebno se zahvaljujeva tuk. zdravniku g. dr. Heissu za požrtvovalno skrb, posvečeno pokojnici začasa njene mukepolne bolezni.
žalujoča: Jakob in Jurica Zadravec.
SREDIŠČE, 23. 3. 1926.
Urednik: Franc Terseglav.