Posamezna številka 40 vinarjev. Stev. 14L V Mit, One 22. Mim IMS. Leio XLvn. »BLOVBNEC« velja pa polti na vse strani Jugoslavije In t Ljubljani: ta oelo leto naprej.. K 84-— sa pol lata „ .. „ 42-_ sa četrt leta „ .. „ 21-— sa ea mesec „ .. „ 7'— Ia tsosamatvo oeloletno K8S — & Sobotna izdaja: ss Za oelo lato ..... K 15'— «a inozemstvo..... 20 — Inserati: Enoitolpna petltvrsta (59 mm široka la 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat ... po K 1-20 uradni razglasi . io K 1*80 Pri naročilu nad 10 objav popust Najmanjši oglas 59/9m-n K V— Enostolpna petltvrsta K 3—• Izhaja vsak dan Izvzemal ponedeljek ln dan po praznika, ob 5. ari zlatraj. HT Uredništvo je v Kopitarjevi alioi »tov. 8/IH. Rokopisi se aa vračajo; netrankirana pisma se na sprajomajo. Dredn. teloL štv. BO, oprava, štv. 328. Uprava je v Kopitarjevi al. 8. — Račun poštne hran. ljubljansko št. 650 za naročnino ln št 349 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bsro. 7583. Sfaulte u Franciji ln Italiji. Zadnji čas gredo skozi svet poročila o mnogoštevilnih stavkah v Franciji in Italiji. Zapleteno gospodarsko življenje našega časa in doslej veljavni način proizvajanja vsebuje sicer v sebi toliko nasprotstev, da je izbruh mezdnih bojev v vsakem času razumljiv in skoro neizogiben; a to, kar .vidimo danes v Franciji in Italiji, je po svojem obsegu, po svoji resnobi in svojem značaju nekaj, kar da opazovatelju socialnega in političnega življenja Evrope mnogo misliti. To niso več običajni spori med kapitalom in delavstvom, ki se po nekaj sunkih kmalu zopet mirno poravnajo, Spopadi, ki se danes pojavljajo po industrijal-nih pokrajinah Francije in Italije, so gnani s sistematično in premišljeno silo, so usmerjeni na jasen in razločen cilj, ki vladajoče spreletava s strahom. Ozadje, iz katerega se vzdigujejo te stavke, je le na videz gospodarsko in zgolj mezdno; v resnici ležijo korenine teh delnih, a mnogoštevilnih bojev, globlje in se vijejo v splošne socialne krivice našega družabnega reda. Nagibi in cilji tega gibanja so politični in brez dvoma revolucionarni. Časopisje entente se tega razločno zaveda in obrača mnogo resnobe in mnogo skrbi tem pojavom. Največji časopisi meščanskih strank, ki se sicer z nadrejeno kretnjo in nadrejeno mislijo otresajo delavskih stanovskih zadev, so na en mah, kar čez noč spremenili svoj ton. Tesnoba in zavest nevarnosti govori iz vseh člankov in vseh poročil. In kdo bi se temu čudil, če vidi, da so celo najradikalnejše struje 'socialnih demokratov izgubile, kakor kaže, vodstvo nad masami. Tako piše n. pr. »Journal des Dčbats« v eni svojih zadnjih številk: » Če naj sodimo po videzu, sta Confederation Generale du Travail in socialistična stranka, ki stojita na čelu gibanja. Toda dej-stveno C. G. T. (to je organizacija revolucionarnih sindikalistov) nikakor ni sprožila današnjih stavk. Ona sledi enostavno gibanju, da bi ne bila vržena iz tira.« V Italiji stoje stvari slično in je tam to vprašanje tudi manj važno, ker je v tej deželi že oficielna socialistična stranka sama skrajno radikalna ter skozi in skozi boljševistična. Resnoha položaja je razvidna tudi iz poročila, ki ga priobčujejo francoski listi o skupni seji soc. demokratov in revolucionarnih sindikalistov od 12. t. m., kjer napada tajnik C. G. T. Georges Dumoulin soc. dem. poslance z besedami: »Od dveh LISTEK. Sizifovo daPo. Naše gledališče! Pisati o njem, sc pravi, drezati v staro neozdarvljivo rano tega kulturnega zavoda; dejstvo je samo, da je bolnik popolnoma brezbrižen in neobčutljiv, od vekomaj isti. Spomnil sem sc na tebe, moj prijatelj Nande, ki si bil po vsi pravici jezen takrat, ko si mi pravil ono staro, solzavo zgodbico. Povedal jo bom. Ta moj prijatelj, ali bolje: znanec, je sedel v eni izmed dunajskih kavaren in gledal na cesto, v padajoči dež in bežno hojo mimoidočih, boril se z zaspancem in mislil na domovino. K njemu je prisedel neznanec iz bogsigavedi katerega vzroka, z vljudnim poklonom in smeškom na ustnicah sc jo opravičil in naročil kozarec kave. , Čez nekaj trenutkov sta pričela razgovor. Prvo o vremenu, nato o vojni, nekoliko z zanosom in oprezno, ko vsi meščani v tistem času. slednjič o časopisu, ki jo ležal na mizi. Bil je slovenski mesečnik. »Kateri jezik je to?« »Slovenski.« »Slovenski, slovenski . . . Slovaški?« Nande se je dvignil v pozo, pravil mu ic o Slovencih, koliko nas ie. kie stvari je le ena možna: se nahajamo ali se ne nahajamo v položaju prevrata. Če smo v revoluciji, potem nc razumem, kaj še iščejo soc. dem. poslanci, ki se smatrajo za voditelje naše vesti, v parlamentu. Njih dolžnost je jasno začrtana: oni morajo odložiti svoje mandate in stopiti v naše vrste.« Pomisliti moramo mimo tega, da so naperjeni napadi na najvažnejše in najobčutljivejše naprave gospodarskega življenja. Stavke so izbruhnile v obratih, kjer sc proizvaja plin in elektrika, v vodovodih in na železnicah. Če bi se delni sunki strnili v enoto in spremenili v splošno stavko, bi bila velika mesta Francije in Italije v temi, brez vode in brez prometa, bi prehrana prenehala in lakota bi čez noč zavihtela svoj bič čez deželo. Žile državnega življenja bi bile prerezane, državna oblast v dveh tednih pokončana. Preverjeni smo, da se ta revolucionarni pokret ne bo pognal to pot do svojih zadnjih zaključkov. Vemo, da bodo vladajoči sloji zbrali svojo politično modrost, napeli svoje umirjevalne sile in pomirili upor organiziranega delavstva. Za nas in za vse misleče so pa ti dogodki dokaz, da niso ne zmage, in ne vojne odškodnine v stanu preprečiti ljudskega gibanja v državah entente. Te stavke so signali, ki mečejo luč v bodoče dni in kličejo v zavest nevarnost, ki prihaja čez narode. Vsakemu, ki zna misliti in zna opazovati, so te stavke dokaz, da se bodo zrušile nekega dne one sile, ki stoje danes še mogočno in neomajno v svetu. Kakor kaže, bo napočila ura, ko bodo narodi prepuščeni samim sebi in bo njih rešitev le v njih lastni moči. Disciplina in organizacija ljudstva bo odločevala in odločila vse. Naš kmet in naš dclavec naj se zavedata resnobe in nevarnosti svojega položaja — in kdor se more le gibati, naj organizira sile svojega stanu. Kmetske zveze naj združijo vso zamozavest, vso čast in moč kmetov naše domovine. Jug. Strok, Zveza naj strne vse organizatorne sile, vso zavest in disciplino delavstva v svoje okrilje. Te dve armadi se bodeta v socialnih valovih bodočih dni znala držati pokonci. Stosad™ prstlsfa«!-siištuo. Belgrad, 12. junija 1919. Belgrajska vročina in soparica jc prodrla tudi v naš jugoslovanski ministrski svet. Debate v »Narodnem precl- prebivamo, postal je skoro ginjen, za spoznanje fanatičen; neznanec mu je povedal, da je Nemec, doma iz Lipske-ga in da o tem narodu ni slišal še nikoli, o Hrvatih pač in o Srbih in o Jugoslovanih je slišal nekaj zvoniti... »Ali imate kulturo?« Kulturo? se je zavzel Nande v srcu. Seveda jc imamo, si jo odgovoril ravnotako naglo in odločno. Toda, kaj porečeš tujcu? Na kaj boš opozoril, da bo osramočen del kazalec na čelu in vzkliknil: tepec!? Ali smo krivi mi, da nihče ne ve za nas? Res imamo može, celo vojskovodje, ki smo jih izbrskali iz preteklosti in jih proglasili za svetnike, ker so pisani v klaverni zgodovini, ki so se pa sramovali svojega pokoljenja. Kako ogabno je delo, dokazovati tujcu našo kulturo. Za Prešerna ni vedel živ človek, za sedemnajsti polk je znalo pol Evrope. Nande si je obrisal pot s čela, neznanec mu je pomagal. »Ali imate literaturo?« Kaj bi sc bil bahal! Mnogo jc ni, ali kar io je, ni ravno beraška, četudi je liha in skromna. Nande je povedal prav po šludentovsko vse, kar jc vedel in znal. »Ali imate dramo?« se je zanimal neznanec. »Dejal sem že: Cankar, Medved, Krislan, Finžgar . . .« »Koliko gledališč imate.'« stavništvu« in cela vrsta poročil o političnih in upravnih pristranostih zaupnikov in eksponentov »Dem. kluba«, odnosno »Demokr. zajednice« je do-vedla do ostrih kontroverz med predsednikom Protičem in notranjim ministrom Pribičevičem. Zdi se, da je »šarfmaherstvo« demokratskih ljudi napravilo posebej po Bosni in Hercegovini, pa tudi v Banovini in Dalmaciji mladi naši državi veliko nepotrebnih neprilik in škode. Sicer nam je to razumljivo, ako si samo predočujemo, kako so tudi v slovenskem delu naše države razni lažidemokrati in patentirani »državotvorni elementi« hoteli delati v škodo celoskupnosti samo za svojo strankarsko, ali naravnost osebno korist in častihlepnost. Sliši se, da jo Protič zelo ostro nastopil proti Pri-bičevičevemu protekcijonizmu in cla je vprašanje o novih poverjenikih ter o policijskih nadzornikih na glavnih žel. postajah — rodilo zelo ostre, odkrite disonance. Vsekakor pa politični krogi močno povdarjajo, kako skuša v sedanji situaciji Protič in ž njim Korošec ohraniti politična nasprotstva v oni umerjenosti in medsebojni strpnosti, ki je za našo državo absolutno potrebna. V par dneh se mora ta disonanca odpraviti in rešiti zadeva na ta ali oni način. V političnih krogih živahno in z veliko nevoljo razpravljajo tudi o predlogu neke ententine komisije, da se naj Celovec izprazni. Kolikor se more izvedeti, je vsa tukajšnja javnost proti taki zahtevi ter io odločno odklanja. Samoumevno boste vi v slov. domovini ravnotako odločno proti temu, da nas razna gosj>oda ovira, da ujedinimo narod in svojo zemljo na podlagi Wilsonovih načel. Ministrski svet je razpravljal o jugoslovanskih univerzah ter sklenil, da se ustanovi ljubljansko vseučilišče z modroslovno, juridično, medicinsko, teološko in tehnično fakulteto. Torej z drugimi besedami: univerza in tehnika nam je zajamčena. Belgrajskemu vseučilišču se pridene agrikulturna fakulteta, ravnotako tudi zagrebškemu. Zanimivo je, da je minister za zdravje skušal nastopiti proti bogoslovnim fakultetam; nadaljeval je pač zopet v eni točki program »Demokr. kluba«, katerega je tako izrazito pričel tolmačiti prejšnji urednik »Demokr.« Jova-novič. Ker smo že "pri glavnem glasilu Pribičevičevega kluba »Demokra- To je bilo tedaj, ko sta bili v Ljubljani dve poslopji, kot dve sramoti naenkrat. V enem nemška beseda, v drugem belo platno. Nemec iz Lipskega, ki je že verjel, da so Slovenci narod, ki imajo kulturo, se jc silno zavzel. Potem se je nasmehnil; zadovoljstvo, tiha senca škodoželjnosti se je plazila čez njegovo lice. »Nimate gledališča? Platno imajo danes že zamorci, nikari narod, ki trdi, da ima kulturo in svoje dramatike?« »Ampak . . .« je povzel Nande. »Gospod,« je dejal neznanec. »Saj ne zanikam vaše pravico do obstanka. Pravim samo, da viška kulture še niste dosegli, da vam manjka eno najvažnejših naprav, ki mora bili glasnica vaših najboljših mož, smernica narodove misli, čustvovanja in okusa ter zvočnica čistega jezika. Kar je dobrega v domači dramski literaturi mora vse na oder narodnega gledališča in vedno le, kar je v tujem slovstvu najboljšega . . .« Neznanec je iz porečnega, strastnega nagiba razlagal na dolgo in na široko; Nande ga je poslušal užaljen ko napol v sanjah in ko je šel, jc šepetal pri sebi: »Platno, ko zamorcem na francoski fronti. Ježko mi je, ko pripadam narodu Zulu!« No, Nande je bil tenkočutne?.; v domovini ua ic bilo v isti čas zelo vc- tiij«, naj omenimo, da figurira g. A. Rib-nikar v »glavi« lista kot »vlastnik za Demokr. klub«. Vestni kolporterji nam do sedaj še niso znali sporočiti, koliko je list s tem pridobil na resnosti in na ugledu. Zbornica je bila včeraj (to je v sredo) nesklepčna. Večina poslancev se še ni vrnila, kar je razumljivo zaradi silnih daljav in težavnih prometnih od-nošajev; tudi »ležernost« nekaterih poslancev, ki cele tedne zanemarjajo svojo dolžnost, je temu kriva. Seja je določena za petek popoldne. Zbornični podpredsednik Ribar, član »Demokr. kluba« je imel o binkoštnih počitnicah v Djakovom, centrumu svojega okraja, velik shod. Po njegovem referatu je bila soglasno sprejeta resolucija proti italijanskemu imperijalizmu, a, resolucija z zaupnico poslanca in njegovemu klubu z veliko večino odklonjena. Pač simptomatično za »moč iri zaslombo« »Demokr. kluba« med narodom! Razumljivo nam je, zakaj se Pri-bičevičev klub tako krčevito poteguje za upravo! Belgrad, 14. jun. 1919. Nevihta v ministrstvu se jc prenesla na »Nar. predstavništvo«. Zopet je bilo verificiranje mandatov objekt hudo borbe med »Radikalci« in »Demokrati«. Značilno za današnjo sejo pa je bilo, da so se vse stranke izjavile s svojim glasovanjem proti Pribičevi-čevi zajednici in njeni strastni strankarski politiki. Močno se je opažalo, da je »Jugoslov. klub« sekundiral izvajanjem socijalista Kristana, ko jc ta pozival k pozitivnemu delu in kratko kritiziral verifikacijske debate. »Jugoslovanski klub« demonstrativno ni prijavil nobenega govornika, pač pa je iz njegovih vrst vsakemu govorniku donel nasproti klic: Konec strankarskim malenkostim, prosta pot resnemu pozitivnemu delu za potrebe ljudstva in za državo! »Demokratje« so imeli svoj »nesrečni dan« in iz njihovega neugodnega položaja jih niti moralno niti ma-terijelno ni mogel rešiti Peric predsednik verifikacijskega odbora. Hlastanje po brezpogojni strankarski premoči je doživelo žalosten poraz v zbornici in zopet enkrat postavilo na laž tudi tiste, ki so se že bahali — posebno pri nas! — z brutalnim uvajanjem večine in so bili mnenja, da je »Demokratski Pri-bičevičev klub« žc brezobzirni vladar selo; predpisane so ti bile žc misli in duh je počival. Čemu sem povedal to zgodbico? Za tole: Žc parkrat mi je prišlo v gledališču na misel izumitev plastičnega filma, ki je resnično prikladen iz več obzirov: prvi sedeži so resnično prvi, oči ne bolijo tako hudo in kuharice ter vojaki se ne mešajo v družbo meščanov, ki so spodobni. Druge razliko med »Bcbi« in »Nuna in harlekin« pač ni. — Če pogledamo, v koliko jc naš najvišji kulturni zavod gojil našo domačo dramo, bomo naleteli na občutno revščino. Štejmo: »Divji lovec«, »Veriga«, »Tugomer«, »Jakob Ruda«, «Kralj na Betajnovi« in »Za hčer«. Ali naj štejem dijaške predstave tudi? Te revščine gotovo no smemo pripisati na rovaš naše izvirne slovenske drame, ki ni tako uboga in ne tako zanič, a niti od daleč tako slaba, kot jc bilo par tujih del, ki smo jih videli na našem odru. Nismo videli ne Kristanovega »Ka-to Vrankoviča«, ne »Samosvoja«. Zaman smo čakali »Za narodov blagor«, poleg tega, da imamo »Hlapce« in »Pohujšanje«. Komu jc prišlo na misel, da hi nam bil dal Detelovega »Učenjaka« mesto »Muhe«. Medvedovega »Kacija-narja« tudi ne poznamo več. Čemu so igrali dijaki »Lepo Vido«? politične situacije v Jugoslaviji. Vsa znamenja kažejo, da so gospoda okrog Pribičeviča že prekoračila višek svoje veljave in svojega vpliva in da jih žc sedaj vodi pot navzdol. Čim prej bo do volitve v konstituanto, tem prej sc izfistijo odnošaji, tem prej ho upravičeno zadela zaslužena sodba te ljudi, katerim je »državotvornost« le prazna fraza, uveljavljanje osebnih in strank, koristi pa resnična in edina vsebina njihovega »delovnega« programa. Ovin-karstvo si hvala Bogu samo koplje svoj grob. Seveda se tudi »Demokr. klub« zaveda svojega položaja, zato skuša sedaj rešiti z vsemi mogočimi praktika-mi, kar se po njegovi sodbi da rešiti. Tako nam je razumljivo vse dejanje in nehanje te gospode tukaj in doma pri nas. Seja 20. junija. LDU Belgrad, 20. junija. Današnjo sejo narodnega predstavništva otvori predsednik dr. Dra-ža Pavlovič ob 9. uri 45 minut. Po prečitanju zapisnika zadnje seje sc preide na dnevni red. Posl. Stanko Banič interpelira ministra za socialno politiko glede osnovanja državnih posredovalnic za delo po vseh mestih, da se odpomore nezaposlenim delavcem. Minister za socialno politiko Gostinčar izjavi, da jo že uvaževal te zahteve in da so že gotove predpriprave za osnovanje teh uradov. Intcrpelant se zadovoljuje z odgovorom. Preide se na drugo točko dnevnega reda: Interpelacija poslanca Jovo Šmitrana (socialista) o zaplembi prvega dela »Pesmi dela« od Svato-pluka Čecha. — Ker interpelant ni navzoč, so si osvojili interpelacijo njegovi tovariši. Nato podeli predsednik besedo ministru za notranje stvari Svetozaru Pribičeviču, ki odgovarja, da je bila interpelacija vložena že 3. aprila in da je izjavil 9. aprila, torej šest dni pozneje, da hoče odgovoriti na interpelacijo, ko pride na dnevni red. Izjavlja, da je svoječasno zasebno izvedel za zaplembo in da je takrat odposlal v Belgrad brzojavko nastopne vsebine: »Zaznavam, da je tamošnja cenzura zabranila pesem Svatopluka Čecha v prevodu Aleksandra Šantiča. Ako je to resnica, potem ukinjam to prepoved.« Ker pa je narodni poslanec stavil tudi vpra-ianje o cenzuri, naznanjam narodnemu predstavništvu, da se je kraljeva vlada bavila z vprašanjem uporabe cenzure in da je sklenila poslati pokrajinskim vladam nastopno svojo rešitev: »Povodom pritožb v narodnem predstavništvu, ki se splošno pojavljajo proti uporabi cenzure in ki konstatirajo, da se cenzura vrši brez načrta in sistema, često škodljivo tudi produkciji tiska, ki je brez opasnosti za javni red in mir in za državno ▼arnott, je sklenila kraljevska vlada v svoji seji dne 19. junija: 1. Da se uporaba cenzure omeji na produkte (iska, ki na kak način pretiravajo vprašanja zunanje politike, ki bi mogla ogrožati naše državne interese in kar bi moglo eventuelno služiti sovražnikom ▼ inozemstvu proti našim upravičenim zahtevam. 2. Da se cenzura omeji na produkte tiska, s katerimi se odkrivajo potrebne naše vojne sile in ogrožavajo interesi vojnih operacij, kakor tudi varnost vojske same. Z ozirom na to se mora cenzura nanašati samo na varnost diplomatskih in strogo vojnih interesov, a poleg tega se potrjuje cenzura tudi onih spisov, s katerimi bi se pozivalo na kako nelegalno borbo, odnosno bi se taka borba glorificirala, ali z drugimi besedami, s katerimi bi se priporočala nasilna borba proti sedanjemu političnemu in družabnemu stanju ter redu.« Razen tega je bilo sklenjeno, da sc ukinejo Sedanje naredbe o cenzuri, po katerih bi se ji mogli podvreči tudi ostali spisi. Prosi interpelanta, naj sprejme ta odgovor na znanje, ter misli, da se bo interpelant zadovoljil. Posl. Kerubin Segvič (Narodni klub) pravi, da je zelo zadovoljen s temi omejitvami, ki so postavljene na cenzuro, a poudarja potrebo, da se postavi k cenzuri ljudi, ki bodo razumeli svojo dolžnost in ki bodo vedeli, kaj jc in kaj ni škodljivo za državne interese. Med tem pa danes sede na cenzuri ljudje, ki niso dovršili niti ljudskih šol in ki puščajo članke o vprašanjih zunanje politike in o vojnih zadevah, plenijo pa najnedolžnejše stvari. Od sklepa, da se omeji cenzura, nc bo nikdar mogoče pričakovati zboljšanja razmer, dokler nc bo vlada postavila k cenzuri razboritih, pametnih in šolanih ljudi. Posl. Dušan Vasiljevič (demokrat) interpelira ministrskega predsednika Stojana Protiča o popisu dobrovoljcev za naše osvobojenje in ujedinjenje in o korakih, ki so se storili v svrho, da se jim podelc zemljišča. — Ministrski predsednik Stojan Protič pravi, da more na to vprašanje od- sko občinstvo, kaj pravi Celestin v tem ali onem prizoru. »Mamzell Nitouche«, lc tega ne vprašuj, koliko dobrih slovenskih dram imamo in kakšne so. Pa bi jih morali poznati z odra; no, temu gotovo ni občinstvo krivo. Na slovenskem gledališču v Trstu so igrali skoro izključno samo slovenske drame in v prvi vrsti vse Cankarjeve. Pomislimo, v kako težkem položaju se nahajajo tržaški Slovenci, a sc dobro zavedajo tega, kar imajo in kaj jim mora biti in nuditi gledališče. Iz tega bi lahko sklepal, da je naše kulturno središče v Trstu. V nekem oziru popolnoma po pravici. Žalostno jc tudi, če vemo, kako mnogo dobrih del nam nudi svetovna literatura in smo videli stvari, ki so drugje že izmečki. Le najboljše! tega se še do danes ne zavedamo. Mesto duhovite francoske komedije, smo gledali burko: zdelo sc nam jo, da je ves svet tako puhel in prazen ,dočim je puhlost in praznost v onih, ki nam so jih servi-rali in zabelili z banalnim humorjem. Čas je. da dobimo narodno gledališče; dvig tega ne pomeni odstranitev belega platna. V koliko smo začeli razumevati pomen lega zavoda, bomo spoznali takoj, ko bomo pogledali v reper-toir prihodnje sezone. Čas je, da po dolgih letih že prenehajo vzdušne novico iz Krp&nove dežele in mučno Sizifovo del*. F- B- govoriti samo v splošnem. Dobrovoljcev sc je borilo 34.000, od katerih jih živi šr 24.000. Ministrski svet jc sklenil, da naj vodi glavna vprašanja o dobrovoljclh minister za vojno in mornarico, zadeve o podelitvi zemljišč pa minister za socialno politiko in minister za agrarno reformo. Res jc, da se dobrovoljccm v razmerah, v. katerih sedaj živimo, šo ni moglo pomagali, kot bi bilo treba. Tu prihajajo v ozir finančna vprašanja, ki so važna /a nje in za državo. Dobrovoljci so sodelovali iz vseh krajev države ter so vsi mnogo doprinesli za njeno osvoboditev, zato moramo misliti na preskrbo njihove deco in družin. — Posl. Vasiljevič sc zahvaljuje ministrskemu predsedniku Stojanu Protiču, ker je tako iskicno in odkrito priznal važnost tega problema. Nato je bila seja zaključena. Odstop italijanske vlade. LDU Trst, 20. junija. O poteku seje italijanske zbornico, kt je izzvala krizo Orlandovega ministrstva, poročajo italijanski listi naslednje podrobnosti: Po otvoritvi seje je takoj izpregovoril ministrski predsednik Orlando, ki je naznanil, da jc demisijoniral minister Giovanni Villa in da jo bil poslanec Crespi imenovan za ministra brez port-fclja in Maggiorino Fcrraris za ministra ra kon-zum in za aprovizacijo. Nato jc prečital Orlando svojo izjavo o zunanji in notranji politiki. Zbornica je njegova izvajanja sicer poslušala pozorno, pa jih je žc iz vsega spočetka sprejela z burnim ugovarjanjem. Uvodoma je Orlando naglašal, da sta nezadovoljnost s sedanjostjo in negotovost glede bodočnosti izzvala v svetu nekako hudo vznemirjenost. Položaj mora torej presojati z velikim pesimizmom, ni pa umesten obup. Težave, s katerimi se ima posebej Italija bojevati, so bile še poostrene po mednarodnem položaju in po problemih zunanje politike, združenih s tem položajem. Da jih premaga, je vlada ubrala pot, ki je zaslužila odobritev parlamenta in dežele in ki vodi do nastopnih ciljev: 1. odločno vztrajati na bistvenih točkah glede italijanskih zahtev; ako bi se italijanskim zahtevam no ugodilo, bi mir — o tem je vsa Italija prepričana — ne odgovarjal velikanskim njenim žrtvam; 2. ohraniti zvestobo do zaveznikov in 3. izogibati se vsem oblikam slepe in trdovratne nepopustljivostl, ki bi utegnila razmerje poostriti, dočim bi moralo biti v interesu vseh prisrčno. Minister naglasa, da se je vlada pri svojem postopanju zvesto držala teh načel. Gospodarska in finančna vprašanja, ki se tičejo Italije, so že rešena, odnosno so na potu do rešitve (modklic: Da, so na potu, ampak na dolgem potu! Vesc-lost.) (Od tega hipa se v zbornici kaže čim dalje tem neprijaznejše razpoloženje nasproti Orlando-vim izvajanjem, ki izzivajo skoro ob vsakem stavku burne medklice.) Orlando nadaljuje: Mi smo na konferenci tudi dosegli določitev severne meje ob veličastni barijeri, katero je priroda zgradila v obrambo Italije. (Posl. Beltrami: Lepa fraza!) Kar se tiče vzhodnih in jadranskih mej, vztraja Italija odločno pri zahtevi po ozemlju, o katerem so naši zavezniki v svečani, vseskozi veljavni in priznani obvezi izjavili, preden je Italija stopila v svetovno vojno, da ji mora biti prisojeno. Z druge strani naglaša Italija svojo bratsko solidarnost z onim prebivalstvom, ki vztrajno poudarja svoje italijanstvo. Vem, je Orlando nadaljeval, da zbornica želi obširno razpravo o točkah, ki sem jih v kratkih besedah označil, in uvidevam potrebo, podati šc nadaljnja in natančnejša pojasnila, ki jih bo parlament zahteval. Pripravljen sem odgovarjati, v kolikor mi bo mogoče. Vendar upam, da sc bo parlament istočasno zavedal važnih razlogov, ki zahtevajo največjo previdnost v razpravi, da sc nc kompromitirajo interesi, katerih važnosti mi menda ni treba posebej naglasiti. Ministrski predsednik Orlando se je nato ba-vil z vprašanji notranje politike, zlasti z vprašanjem konzuma in draginje, ki povzroča Italiji sedaj največje skrbi. — Po Orlandovem govoru je v zbornici zavladala hladna tišina. Naposled so začeli socialistični poslanci enoglasno vikati: »De-misija!« »Demisija!« Orlando je sedel, očitno neprijetno dirnjen od neprijaznega sprejema njegovega govora, ki je bil ves drugačen nego tisti, katerega je bil Orlando doslej vajen. V naslednji debati so sc vsi govorniki izjavili proti Orlando-vemu predlogu o tajni seji. Orlando je odgovarjal, češ da je on ministrski predsednik, da nc more govoriti v javni seji in da nc bo govoril. Ne gre torej za vprašanje zaupanja, nego za vprašanje oplitičnc morale. Orlandovi repliki je sledila splošna tišina. Predsednik jc odredil poimensko glasovanje; glasovalo jc 337 poslancev; od teh je 78 glasovalo za, 259 pa proti Orlandovemu predlogu. Ministrski predsednik Orlando je zbornico naprosil, naj sejo odgodi do šestih zvečer, ker mora vlada oditi v senat in ker se mora zaradi izida zborničnega glasovanja posvetovali. Ob šestih zvečer se je seja nadaljevala. Orlando je izjavil: Čast mi jc naznaniti zbornici, da jo ministrstvo vsled izida današnjega glasovanja podalo svojo demisijo Njeg. Veličanstvu kralju, ki si jc pridržal odločitev. Ministrstvo bo šo nadalje vodilo tekoče posle. Socialistični poslanec Turati je utemeljeval svoje mnenje, da mora zbornica vzlic ministrski krizi nadaljevati svoje delo, in jo predlagal, naj sc na dnevni red prihodnjo seje stavi zakonski načrt o volilni reformi. Razni govorniki so se izjavili za Turatijev predlog, oziroma proti njemu, naposled pa je poslanec Sacchi predlagal, naj se razprava o volilni reformi odgodi, dokler no bo sestavljeno novo odgovorno ministrstvo. Pri poimenskem glasovanju, katerega se jc udeležilo 310 poslancev, je 229 glasovalo za odgoditev, 81 pa proti njej. Prihodnja seja bo v soboto, dne 21. t. m. ob dveh popoldne. Na dnevnem redu je razprava o začasnem proračunu 1919-20. Država SHS. Začasna ustava. LDU Belgrad, 20. junija. V četrtek je bilo medstrankarsko posvetovanje parlamentarnih klubov, na katerem so razpravljali , kdaj naj se postavi na dnevni red narodnega predstvaništva zakonski načrt o začasni ustavi. Zastopnik Narodnega kluba posl. dr. Laginja je izjavil, da Narodni klub ne^noro dopustiti, da. pride začasna ustava ua dnevni red v tem začasnem narodi, predstavništvu, ker mora to vprašat: rešiti konstituanta. Narodni klub more pripustiti le razširjenje državljanskih pravic na vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zastopniki ostalih klubov so zaprosili za dva ali tridnevni rok časa, da prouče to vprašanje v klubih, da morejo zavzeti svoje stališče. Za prostovoljce. LDU Belgrad, 20. junija. Ministrski svet je sklenil, da pošlje na. vso deželne vlade okrožnico, naj se izjavijo glede razdelitve zemljišč med prostovoljce. Zahtevajo se točni podatki, da more vlada urediti to vprašanje. Priznanje Kolčakove vlade. LDU Belgrad, 20. junija. Ruska vlada v Omsku je priznala naše kraljestvo, naša vlada pa je priznala Kol-čakovo vlado. Naš zastopnik v Omsku bo gospod Milankovič. Hemoja in mirovna pogodba. LDU Nauen, 20. junija. (Brezžično.) Nemška delegacija izraža v spomnici, ki jo je sestavila med vožnjo v domovino, svoje trdno preverjenje, da mora nemška vlada odkloniti mirovne pogoje tudi v njihovi novi obliki, ker da so nezaslišani, nemoralni in neizvršljivi. Tudi strokovni izvedenci nemške delegacije so objavili spomenico, kjer utemeljujejo trditev, da bi odklonitev pogodbe v celoti ne imela nikakih slabših posledic v gospodarskem oziru, kakor pa sprejem mirovnih pogojev. Vsi izvedenci izjavljajo, da nameravajo brezpogojno odstopiti in da nc morejo sodelovati pri nobeni mirovni pogodbi več, ako bo vsebovala take pogoje, ako tudi bi se odposlala nova delegacija k mirovni konferenci. LDU Lyon, 20. junija. (Brezžično.) Kakor poroča »Tenrps«, se je v četrtek popoldne sestal nemški ministrski svet ter se pod pritiskom nemške delegacije, ki je prispela iz Versaillesa, izjavil proti podpi-sanju mirovne pogodbe. Toda več ministrov, v prvi vrsti Erzberger in Noske, je zahtevalo, da se pogodba podpiše. Kakor hitro je javnost zvedela za ta sklep kabineta, jc v Nemčiji splošno prevladalo mnenje, da mora ministrstvo odstopiti, ker je pretežna večina javnega mnenja za podpi-sanje pogodbe. V četrtek zvečer se je v Weimaru res razširila govorica o rekonstrukciji kabineta, dasi vest o odstopu ministrstva Scheidemannovega uradno še ni bila potrjena. Mislilo se je, da bodo tvorili novi kabinet, pred vsem ministri, ki so glasovali za podpis miru, in da bosta v njem igrala glavno vlego Erzberger in Noske. — Od druge strani doznava »Temps« iz Wei-mara, da je ministrstvo Scheidemann de-misijoniralo in da bo vodilo vladne posle samo še tako dolgo, da bo Ebert osnoval novo ministrstvo. Kljub dopolnilni noti k spomenici nemške delegacije vstraja nemška vlada na svojem stališču, da je mirovna pogodba neizvršljiva in da so njene določbe neznosne. Etažna poročila. Wilson zopet v Parizu. LDU Lyon, 20. junija. (Brezžično.) Predsednik Wilson je na povratku iz Belgije prispel v petek zjutraj v Pariz. Predsednika je spremljala njegova soproga s hčerko Margareto; z njim sta bila tudi general Larts, poveljnik v Parizu nastanjenih ameriških čet, in general Leorat, osebni pribočnik predsednika. Za padle Poljake na Francoskem. LDU Lyon, 20. junija. (Brezžično.) Iz Varšave poročajo: Dne 16. t. m. ob 10. se je darovala v nekdanji ruski sabor-ski cerkvi slovesna služba božja v časten spomin poljskih junakov, ki so leta 1915. žrtvovali svoje življenje za Francijo na bojiščih pri Carencyju, Souchezu, Neuvilleu, Saint Vaastu in pri Notre Dame de Lorette. Usoda Turčije. LDU Lyon, 20. junija. (Brezžično.) Turška delegacija je obvestila generalno tajništvo mirovne konference, da bo predložila v ponedeljek ali v torek spomenico o usodi Turčije. Politične novice. -{-Slovenija protestiral Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 21. junija: Proti namerovanemu razkosanju naše dedne zemlje in zasužnjevanju našega naroda po načrtih pariške mirovne konference so nadalje poslale deželni vladi za Slovenijo ogorčene proteste: občine Tržišče, Brezovica, Podgorje pri Kamniku in Mokinje, kmetske zvozo v Trebnjem, Lcšah pri Brezjah, na Rovih, na Brdu, krajevni odbor VLS v Zireh, kat. izobraževalno društvo v Mekinjah nri Kamniku, -f- Bauer vabi Italijo. Tržaška Nova Doba (L Era Nuova) pripoveduje, koliko se je avstrijska vlada prizadela, da reši južno Tirolsko. Že od novembra — pravi tajnik zunanjih zadev Bauer — smo predlagali italijanski vladi sporazum, po katerem bi ostala nemška Tirolska nam, toda nevtralizirana v vojaškem in gospodarskem oziru, a laški kabinet ni mogel doslej stopiti z nami v neposredna pogajanja iz razumljivih in opravičljivih razlogov. Upamo, da laška vlada nc bo odklonila tozadevnih pomenkov, in mi bomo pripravljeni za razne žrtve, samo da ohranimo tirolske Nemce. Nemški narod je lahko prijatelj Italije, noče gospodovati nad eno samo ita« lijansko vasico. Italiji bo v korist, ako ne bo imela iredentizmov. Medsebojno prijateljstvo bo hasnilo obema ljudstvoma; nesreča bi bila za evropski mir, če bi priklopitev južnih Tirolov ovirala razvoj prijateljstva. Nato jc protestiral zoper aneksija čeških Nemccv in proti odstopitvam na dobro Jugoslovanom na Koroškem in Štajerskem, zlasti proti izgubi Celovca, s če* mer hi prišli ob vodne sile na Spodnjem Štajerskem. V Parizu se bo predlagala nevtralno nadzorstvo. Zaključil je s poudarkom, da slej ko prej hoče Avstrija pod Gcrmanijo. (P. P.) -f Protest proti najnovejšim »zako« nnm«, ki jih jc izdaj »Čonsiglio nazionale italiano« na Reki, Odbor Narodnega Vječa za Rcko-Sušak jc poslal na poveljstva tujih misij na Roki sledeče pismo: Tukajšnji Čonsiglio nazionale italiano, ki si je prisvojil v mestu vso oblast za časa okupacije Reke po medzavezniških četah, in jo opravlja že sedmi mcsec pod zaščito italijanske vojske in z molčečim odobravanjem ostalih zavezniških čet, je izdal zopet nekaj zakonov, kateri šc v višji stopnji negol do sedaj po njem izdani ogrožajo ne samo koristi, ampak tudi cclo življenje tukajšnjih' Jugoslovanov. Dočim se je moralo po svo-jedobni naredbi medzavezniškega zapo-vedništva oddali vse orožje pod pretnjo težkih kazni, sc sedaj po zakonu osnavlja vojska za obrambo Reke. Poveljnik te vojske bo častnik kr. ital. vojske Sem Be-nelli. Stroški za vzdrževanje te vojske se bodo pokrili z izdajo blagajniških bonov V znesku sto milijonov ital. lir, kar znači, dai se bo z denarjem reških davkoplačevalcev, torej po večini Jugoslovanov, vzdržavala vojska proti Jugoslaviji in Jugoslovanom in s tem financijclno upropastila mesto. Z drugim zakonom se določa, da se bo po* slej pravosodje opravljalo v imenu itaL kralja ter se bodo vse obsodbe, odredbe ter uradni spisi izdajali v imenu »po milosti božji in volji naroda kralja Italije.« Opažamo pa, da se v Trstu sodi še danea v imenu polnpmočja, podeljenega po medi zavezniških velesilah. S tretjim zakonom sc dovoljuje izvrševanje odvetniškega poklica samo reškim domačinom, italijanskimi državljanom, ki so dovršili svoje študije nai kakem vseučilišču v Italiji. Od vseh odvefci nikov sc zahteva, da v teku osmih dni slo^ vesno prisežejo. S tem zakonom se jugo-* slovanskim odvetnikom, to je večini reških advokatov onemogoča izvrševanje njih po-> klica. Ker so vsi ti zakoni službeno objavi ljeni v mestnih ital. novinah navzlic med-zavezniški cenzuri, domnevamo, da so iz-! dani z odobrenjem poveljnika in ter aliiranih čet. Z ozirom na to, da so ti zakoni že z dnem objave, t. j. 14. t. m. stopili vi veljavo, prosimo Vaše gospodstvo, da nemudoma posredujete, kako bi se naposled stopilo v okom temu brezpravju in tej nezakonitosti usiljenega in samolastnega! Consiglia nazionale. Dnevne novice. — Duhovniške vestL Župnijo Sv. Ruperta na Vidmu dobi trboveljski kaplan g. Jos. šribar. Na Pernice pride za župnika g. Miloš Kristovič, doslej na Remšniku, kamor je za provizorja določen g. Martin Vrzelak iz Maren-i berga.Sv. Jernej pri Konjicah prevzame g. Fr. Pavlič iz-Hoč. G. dekan Avgust Hecl je od nevarne bolezni okreval. — Stoletnica rojstva Abune So-limana. Dne 6. julija t. 1. bo preteklo sto let, kar je bil v župniji Škocijan pri Mokronogu rojen svetovnoznani afri-kanski misijonar dr. Ignacij Knoble-har — Abuna Soliman. Zagledal je luč sveta 6. julija 1819 v vasi Škocijan M. št. 6, v hiši, ki še dandanes stoji nasproti župni cerkvi. Starša sta bila Ignacij Knoblehar, mesar, in Uršula roj. Štamcar, botra pa Janez Bahar in žena Jera. Krstil ga je kaplan Ivan Bre-celnik. Rojstna hiša je prešla tekom časa v druge roke. Knobleharjev ni več v Škocijanu, izselili so se od tu v Raj-henburg na Štajersko. L. 1867. so postavili dr. Ignaciju v škocijanski župni cerkvi spomenik. Vzidali so v zid na moški strani ladije proti karu kame-nito ploščo, v katero so vdolbljeni v kratkih potezah vsi glavni dogodki njegovega lako delavnega in požrtvovalnega življenja. Ob spominu na stoletnico rojstva toga slavnega rojaka so je izvršil v škociianski žunniii meseca majnika ljudski misijon. Dne 6. julija pa 4. pobinkoštno nedeljo — se namerava prirediti v župni cerkvi in izobraževalnem društvu primerna slovesnost. V cerkvi bo opravil službo božjo kitajski misijonar p. Veselko Kovač, rojen v sosednji župniji Studenec, torej tako-rekoč rojak Knobleharjev. S to slovesnostjo se bo obenem proslavil tudi spomin slovanskih misijonarjev sv. Cirila in Metoda. — Padli ljubljanske pehote. Dne 24. aprila t. 1. Pušnik Lorenc (5. stot.), r. 1897 v Galiciji pri Velikovcu. — 30. aprila Mc-kuš Andrej (12. stot.), roj. 1898, Plužna-Tolmin. — 29. aprila pri Velikovcu: Jer-gelj Martin (7. stot.), roj. 1898, Drvešca Ves, Velikovec. — Grmovšek Jožef (7. stot.), roj. 1899, Prapreče-Litija. — Ko-zlevčar Anton (7. stot.), roj. 1898, Jelša, Litija. — Kozlevčar Ign. (7. stot.), r. 1896, Štefan, Novo mesto. — Češarek A. (7. st.), roj. 1897, Ribnica. — Senica Jak. (6. stot.), roj. 1895, Sv. Daniel, Velikovec. — Dne 28. maja pri Črni: Centa Ivan (7 stot.), roj. 1893, Kot, Kočevje. — Mišič Jan. (7. stot.), roj. 1898, Podgora, Novo mesto. — Štabni narednik Hostnik Leopold (7. stot.), roj. 1890, Mirna pri Novem mestu. — Je-rina Al. (7. stot.), roj. 1899, Visoko, Kranj. — Dne 1. junija pri Sinči Vesi: Dovšek Jožef (8. stot.), roj. 1898, Mokronog, Krško. — Dne 7. junija v vojni bolnici v Šoštanju: Jazbar Fr. (10. stot.), roj. Idrija. — Ti junaki so darovali svoje mlado življenje za blagor majke Jugoslavije. Gospod vojnih trum, podeli jim obilo plačilo. Škerjanec. -— Maribor. »Moški pevski zbor« snujoče se Glasbene Matice v Mariboru pod vodstvom g. dež. sodnega svetnika Oskarja Dev-a priredi v soboto, 21. junija 1919 v Gotzovi dvorani s prijaznim sodelovanjem ge. M. Costaperaria in si. vojaške godbe koncert. 1. A. Nedved: Potnikova pesem. Moški zbor. 2. a) P. Čajkowsky: Zakaj? b) J. Bajic: Gde si duše, gde si rane? c) J. Hatze: Majki. d) Fr. Chopin: Litavska narodna. Poje ga. Costaperaria s spremlje-vanjem glasovirja. 3. Narodne pesmi: a) Koroška: Dober večer, lubo dekle, b) Koroška: Da bi bila liepa ura. c) Koroška: Pojdem v rute. d) Kranjska: Na vas. Poje moški zbor. 4. a) A. Lajovic: Mesec v izbi. b) E. Adamič: Jezdec. c) Dr. G. Krek: Šum vira in cefira. d) J. Pavčič: Uspavanka. e) O. Dev: Pastirica. Poje ga. Costaperaria. 5. Narodne pesmi: a) Srbska: Mesečina. b) Srbska: Zar je morala doč. c) Hrvaška: O jesenske duge noči. d) Goriška: Dobro jutro, ljubce moja. Poje moški zbor. 6, A. Forster: Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi. Moški zbor s sprem-ljevanjem vojaškega orkestra. — Celjsko pevsko društvo pohiti v nedeljo, dne 6. julija v zdravilišče Rogaško Slatino, kjer se pod okriljem Čitalnice za Rogaško Slatino in okolico vrši koncert, obsegajoč izbrane slovenske, hrvatske in srbske zbore. V koncertu bo tudi sodeloval g. Ciril Ličar, naš slavni klavirski virtuoz. Naj nihče ne zamudi tega koncerta, kjer se bo na teh tleh prvič glasila naša jugoslovanska pesem. Pomanjkanje petroleja na deželi in pa splošni napredek v gospodarstvu, bo privedlo do akcije, da bodo vsi kraji, osobito ob dobri vodni moči, prisiljeni, misliti na upeljavo električne moči in razsvetljave v vsa gospodarstva. V to svrho se bodo potrebovali tudi dobri elcktromonterji. Koncesijo za take upeljave na deželi je te dni dobil od deželne vlade za Slovenijo gospod Ivan M i h e 1 č i č , dolgoletni zelo vestni monter ljubljanske mestne elektrarne, znan pri ljubljanskem občinstvu vsled svoje ljubeznivosti in postrežljivosti. Opozarjamo na današnji oglas. UubManske novice. lj Vabilo na občni zbor »Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje«, ki bo v ponedeljek 7. julija 1919 ob 18. uri (6. uri zvečer) v posvetovalnici »Jugoslovanske tiskarne« (v prvem nadstropju). Dnevni red: 1, Pozdrav zborovalcev po načelniku ali njega namestniku. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo pregle-dovalcev računov. 5. Volitev tretjine odbornikov in odbornic namesto leta 1916. izvoljenih, ki po pravilih izstopijo, pa sc morejo zopet voliti. Ti so gospodje: del Cott, dr. Pečjak, dr. Čekal in gospe: Ilu-badova in Kozjekova. 6. Volitev dveh pre-gledovalccv računov. 7. Slučajnosti. Vabijo se vsi člani. — Odborova seja, h kateri se vabijo odborniki in odbornicc, bo v četrtek, dne 26. junija ob 18. uri istotam. Načelnikov namestnik: dr. Iv. Svetina. lj Klub občinskih svetnikov S. L. S. Ima v ponedeljek točno ob 8. viri zvo-čer klubovo sejo v Jugoslovanski tiskarni. Radi važnosti se prosi, da so scic Kdtuvo vsi udeleža. lj Redna seja občinskega sveta je v torek, dne 24. junija, ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. lj Akcijski odbor »Svete vojske« ima sejo v ponedeljek 23. t. m. ob 8. uri zvečer v brezalkoholni restavraciji hotela Union, Vsled važnega razgovora je udeležba nujna. lj Vojno dopolnilno poveljstvo v Ljubljani je spremenilo svoj naslov v »XLVIII. (Ljubljanska) Pukovska okruž-na komanda«, ter je še vedno nastanjeno na Ambroževem trgu štev. 7. lj Mestni šolski licej. Vpisovanje v I. razred in v višje razrede liceja je v soboto, dne 5. julija, od pol 8. do 9. ure dopoldne v poslopju »Mladike«, Šubi-čeva ulica, pod običajnimi pogoji. Sprejemni izpiti se vrše istega dne ob 9. dopoldne. lj Slovenska Marijina kongregacija gospodov. Redni tedenski shod v ponedeljek 23. t. m. ob pol 20, uri v kongregacijski kapeli oo. jezuitov. lj Gotovost srečne smrti II ali Velika obljuba presv. Srca. Propoved v nedeljo, dne 22. t. m. ob 17. uri v kapeli oo. jezuitov. lj Sestanek slug, ki bi se imel vršiti v petek, se vrši v torek 24. t, m. ob osmih zvečer v Jugoslovanski tiskarni v knjižnični dvorani, III. nadstropje. lj Zaključek tečaja za srbo-hrvaščino na šentjakobski šoli se vrši v torek 24. t. m. Udeleže naj se tečaja vsi slušatelji. lj »Glasbena Matica«. V pondeljek, sredo, četrtek in soboto; dne 23., 25., 26. in 28. junija 1919 vsakikrat zvečer ob 20. uri se vrše v veliki dvorani hotela Union štiri javne produkcije gojencev Glasbene Matice. . Spored I. produkcijc gojencev Glasbe no Matico v pondeljek, 23. junija 1919. 1. a) V. Richovsky: Sonatina, št. 6. op. 50. b) B. Gotard: Valse, op. 56. Na klavir igra gdč. Marija Gabrič. Sola gdč. M. Dolejševe, VI razred. 2. Mendelssohn: Pomladna pesem. Na gosli svira g. Ivan Gogala. Šola g. J. Vedraia, IV. razred. 3. a) Mozart: Spev iz opere »Fi-garova svadbas. b) Iv. pl. Zajec: Lastavicam Pesem. Poje gdč. Vera Dereani. Šola gospe Ivanke Negrove, III. razred. 4. a) Čajkovski j: Majska noč. b) Mac-l)owell: Veše. Na klavir igra gdč Pavla Uršič. Šola gdč. J. Chlumecke, VI. razred. 5. Janša: Concertino, op. 53. I. stavek. Na gosli svira g. Ivan Kanoni. Sola g. J, Vedraia, IV. razred. 6. a) O. Dev: Kanglica. b) J. Prochazka: Tak si lepa. Pesmi. Poje gdč. Tončka Šuštar. Šola g. M. Hubada, IV. r, 7. a) J. Prochazka: Valček, b) Weber: Rondo brillante, op. 62. Na klavir igra gdč. Rozarija Skerbiiiec. Šola gdč. K. Praprotnikove, VII. r, 8. a) Ch Dancla: Andante e petit Rondo. b) E) Franzot: Serenada. Na gosli svira gdč. Danijela Potočnik. Šola g. E. Franzota. IV. r. 9. F. S. Vilhar: a) Kada mi zvjezdo z daleka sij-neš... b) Zlatan cvjet. Pesmi poje g. Fran Schiffrer. Šola g. M. Hubada, I. r. 40. a) E. Schiitt: Une larme et un sourire, op. 80. b) Serge Bortkievvicz: PempSte, op. 4. št. 3. Na klavir igra gdč. Marija Artel. Šola gdč. M. Dolejševe, VU. razr. 11. Smetana: Arija iz opere >Prodana nevesta«. Poje gdč. Tončka Šuštar. Šola g. M. Hubada, IV. r. 12. Dr. B. Ipa-vic: Če na poljane rosa pade. b) Prochazka: Kaj bi te vprašal? c. Dr. Benjamin Ipavic: Pozabil sem mnogokaj. Pesmi. Poje g. Rudolf Banovec. Šola M. Hubada. lj Draženje piva. Nekateri gostilničarji so pričeli pivo neznansko dražiti. Običajno je bilo do pred kratkim 1 krono pol litra, a ko ga je eden podražil za 20 vinarjev, so mu naglo sledili drugi. Tako lahko piješ sedaj v Ljubljani pivo vrček po 1 K, 1 K 20 v, 1 K 30 v, 1 K 40 v, po 2 K in celo po 2 K 40 v. Podraže ga vsakih 14 dni. Pravijo, da se to godi vsled tega, ker jim ga pivovarnarji zaračunavajo vedno dražje. Je verjetno. Vprašanje pa nastane, če so pivovarnarji upravičeni vedno rasti s cenami, saj uslužbencem gotovo ne zvišujejo plač vsakih 14 dni. Nekaj je pri„tem pa vendar zagonetno. V »Narodnem domu« n. pr. se toči pivo po 1 K vrček, v Unionu po 1 K 20 v, med tem ko je po manjših gostilnah povsod dražje. Odkod ta razlika? Saj bi moralo biti pivo v teh restavracijah z ozirom na velikanske režije najdražje, je pa najcenejše. Jc li to postopanje odobravati? lj Zloglasni nadporočnik Braunmiillcr, kateri je bil na Koroškem pri zadnjem pohodu naših zmagovitih čet ujet in interniran na ljubljanskem gradu, se je sedaj iz Ljubljane neprostovoljno »preselil« z drugimi nemškimi ujetniki baje nekam v Srbijo. Bog zna kake občutke ima ta, našim vojakom iz Judcnburga dobro znani nemški krutež, posebno v isti Srbiji, kjer so Nemci morili staro in mlado, požigali, ropali, kar so le mogli. Naši vojaki, ki so okušali njegovo krutost v Judenburgu, pravijo, da bi šli silno radi enkrat z njim »fantovat«. lj Tujerodci v Ljubljani. Na podlagi naredbe poverjeništva deželne vlade za notranje zadeve v Ljubljani z dne 31. maja 1919, Uradni list štev. 514, sc jc na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani prijavilo 181 strank, ki so pripadniki Nemčije, Nemške Avstrije, Ogrske in Turčije, 71 strank, ki so nemške in mažarske narodnosti in pristojne v sedanjem kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa ne čez 30 let in 71 strank, odslovljcnci iz javne službe. Ker je še nekaj strank teh vrst, katere se niso po predpisih tc naredbe prijavile, opozarja policijsko ravnateljstvo tem potom na obveznost te prijave, sicer se bo proti njim strogo postopalo. Narodno gledišče. Drama. 22. junija, nedelja: »Bajka o volku.« Abon. C 66. 23. j 24. j_________ izprosni stražnik. m. ^ oo. 23. junija, ponedeljek: Zaprto. 24, junija, torek: »Listnica.« — »Ne-rt.-s^il, - Abon, B 65. se, da so tudi udeleženci izven celjskega sodnega okrožja dobrodošli. Za pripravljalni odbor za voditeljski tečaj: Hotel »Beli vol«, I. nadstr., Celje. Dr. Ogrizek, predsednik; I.ukrnan, tajnik. — ORLOVSKE ZVEZE Opera. 22. junija, nedelja: »Jevgcnij Onjegin«. Izven abon. , 23. junija, ponedeljek : »Madamc Butterfly«. Abon. A 2/67. 24. junija, torek: Zaprto. USODA CELOVŠKE KOTLINE. LDU Lyon, 20. junija. (Brezžično.) O usodi celov. kotline poroča »Temps«: Svetu četvorice se jc predložila, v razsodbo rešitev glede celovške kotline. S tem vprašanjem se je pečala že v četrtek kompetentna komisija. Predlagani rešitvi je pritrdila tudi petorica ministrov za zunanje stvari. Toda ker je Lloyd George nenadoma obolel, se seja čevorice ni mogla vršiti. Prvotno nameravana rešitev tega vprašanja bi obstajala v tem, da bi morali izprazniti celovško kotlino tako Jugoslovani, kakor avstrijski Nemci. Tekom posvetovanja v četrtek so pa opustili to misel. Sedaj prevladuje zopet nazirnnje, naj zasedejo v celovški kotlini določen pas Jugoslovani, drug določen pas pa Nemci. Obseg in meje teh področij bo odredil svet četvorice. ČEŠKA IN JUGOSLAVIJA. LDU Praga, 21. junija. (ČTU). Upravna komisija trgovske in obrtniške zbornice se je posvetovala o gospodarskih odnoša-jih z Jugoslavijo. Sklenila je ustanoviti posebni oddelek, ki mora biti v neprestani zvezi s češkimi konzulati v Jugoslaviji in ki bi imel v vseh trgovskih in industrijskih središčih Jugoslavije stalne jugoslovanskih narečij vešče informatorje. NEMŠKO-AVSTRIJSKI ZASTOPNIKI V JUGOSLAVIJI. LDU. Dunaj, 21. junija. (ČTU.) »Wie-ner Zeitung« javlja uradno, da je bil imenovan za nemško-avstrijskega zastopnika v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev sekcijski načelnik Oton Klinburg. CESAR VILJEM — UJETNIK ENTENTE. LDU. Ženeva, 20. junija. (ČTU.) Kakor pravi »Echo de Pariš«, bo bivši cesar Viljem izročen ententi že 1. julija. Prepeljali ga bodo kot državnega ujetnika entente v Pariz v zapor. Vesfmk S. IC. S. Z. * Jezica. Dne 22. junija 1919 ob 10, uri dopoldne se bo vršil v šolskem poslopju na Ježici izredni občni zbor »Katoliškega izobraževalnega društva na Ježici«. Društveni člani se vabijo, da se ga polnoštc-vilno udeleže. — Načelnik. * Enodnevni tečaj za voditelje katoliških organizacij za celjsko sodno okrožje, t. j. vse sodne okraje celjske okrožne sodnije, se bo vršil v četrtek, dne 17. julija t. L v Celju. Tečaj ima namen vpeljati bodoče voditelje v vse glavne panoge organizacijskega dela. Seznanil bo udeležence osobito s političnimi, prosvetnimi, gospodarskimi in strokovnimi organizacijami, njih namenom in praktičnim vodstvu s posebnim ozirom na razmere^celjskega okrožja. Tečaj se bode pričel ob tričetrt na osem zjutraj in končal tako, da bodo udeleženci, ki pridejo z južno železnico, lahko šc isti večer odšli nazaj. Kdor bo pa želel ali vsled neugodne zvezo moral čez noč ostati v Celju, mu bo podpisani odbor po prijavi preskr-bel brezplačno ali vsaj po nizki ceni prenočišče. Istotako sc bo prijavljenim udeležencem preskrbelo skupen obed po zmerni ceni. Zbirališče bo v dvorani hotela »Beli vol« v Celju. Prijave za tečaj, skupen obed in ev. prenočišče naj se pošiljajo podpisanemu odboru vsaj do 10. julija 1919. Ker bo tečaj izredne važnosti za bodoči razvoj naše organizacije, naj se ga udeležita iz vsake župnije celjskega sodnega okrožju, vsaj po 1 do dva udeleženca. Opozarjamo posebno na zanesljivo udeležbo mlajšo duhovščino in spretne laji-ke, ki imajo smisel in vesolje za po-vzdigo katoh3tfli. oMrunizacii. Razume Proslava Vidovega dne. Srbski narod praznuje vsako leto 28. junija slovesno svoj veliki narodni praznik in še posebno slovesno ga hoče proslaviti letos, ko ga za-more slaviti v zmagi in miru. Dolžnost slovenskih Orlov je, da ga i oni ž njimi dostojno proslavimo, a proslava naj bo resna priprava za bodoče delo, kajti tudi mi moramo dočakati še dan osvobojenja vseh naših bratov, ki ječe pod tujim jarmom. Ni še napočil, čaka nas še težka pot do cilja. A sledimo bratom Srbom v vztrajnosti, požrtvovalnosti in nesebični domovinski ljubezni in ne bo več daleč naš Vidov dan. Bratski odseki naj o tem razpravljajo na svojih fantovskih večerih, z delom naj proslave veliki narodni praznik naših srbskih bratov. Predsedstvo Orlovske Zveze sc po zastopstvu z zastavo udeleži v soboto, dne 28. junija ob 9. uri slovesne sv, maše v stolni cerkvi. Na zdarl Predsedstvo. Predsedstvo Orlovske Zveze ima redno sejo v ponedeljek, dne 23. junija 1919, ob 8. uri zvečer. Dnevni red obsega poročilo o češki orlovski organizaciji in še druga važnejša vprašanja orlovske organizacije. Prosimo za polnoštevilno udeležbo. Na zdarl Predsedstvo. Ljubljansko okrožje Orlov. Seja okrožnega vaditeljskega zbora se vrši danes ob 9. uri dopoldne v zvezni sobi v Jugoslovanski tiskarni v III, nadstropju. Dnevni red: Javna telovadba o priliki okrožnih prireditev. Vsled važnosti posvetovanja je polnoštcvilna udeležba br. vaditeljev nujno potrebna. Na zdarl Načelnik. Celjsko Orlovsko okrožje priredi 27. julija veliko javno prireditev v Celju. Poživljamo vse bratske odseke, da to vpoštevajo in da ne prirede na ta dan domačih prireditev. Ker je Celje važna postojanka, želimo, da se bratski odseki polnoštevilno udeleže te prireditve s svojimi telovadci in telovad-kinjami. Spored priobčimo pozneje. Želimo, da se tudi kranjski odseki odzovejo temu klicu. V svrho zaprositve polovične vožnje, naj nemudoma javijo vsi odseki število 'udeležencev, število telovadcev in na kakšnih orodjih bi j^B£topili Vaditeljskemu zboru OZ. Vaditeljski zbor OZ sodeluje pri prireditvi v Celju polnoštevilno. Ljubljana, Sv. Peter. Vaditeljski zbor jc sklenil v svoji seji 20. t. m., da sc udeleži izleta v Celje korporativno. Tudi »Orlice« sc udeleže izleta. Ljubljana, Sv. Jakob. Načelstvo odseka prijavlja svojo udeležbo na prireditvi v Celju . D (Gi\or v Nar. Predstavništvu.) Gospodje poslanci! Pred dvema mcsc-cenia Ft m vložil interpelacijo zaradi produkcije premoga ali oglja, ker nam je takrat vsled pomanjkanja premoga grozila gospodarska kriza, Premog jc, kakor veste,ena najbolj važnih gonilnih sil narodnega gospodarstva. Če prestane produkcija premoga, potem preneha industrija, trgovina in obrt, vsled tega zmanjka dela in zaslužka, zastanejo še žcleznice, in je popolna katastrofa . za naše gospodarsko življenje tu, V Sloveniji imamo veliko premogovnikov, in siccr največ na kranjsko-štajer-ski meji, in sicer v Zagorju, Hrastniku, Trbovljah, Zabukovci in Velenju in premogovne žile segajo cclo tja notri do Leš na Koroškem. Dalje šc delajo premogovniki Sv. Štefan nad Velikovcem in na Kranjskem v Kočevju, Mirni in Št. Janžu. V vseh teh premogovnikih sc je pred vojsko leta 1913., ko je bila produkcija normalna, pro-duciralo na leto okoli 18,800.000 meterskih stotov premoga, ali dnevno okoli 522 vagonov. Med vojsko jc produkcija premoga znatno padla, (več kot za eno tretjino) tako, da smo producirali meseca aprila tega leta, ko sem stavil svojo interpelacijo, ca 270 vagonov dnevno, torej malo več, kake r 50 odstotkov normalne produkcijc. Zakaj se jc produkcija tako strašno znižala? V prvi vrsti je bila temu vzrok vojska. Vojaška oblast, ki jc prevzela v svojo upravo rudnike je le na vse načine izkoriščala. Kopalo se jc samo po najboljših žilah, slabe se je pa puščalo v nemar, zanemarjal se jc inventar itd., da jc bilo, ko so rudniki prišli zopet v pravo last, vse obrabljeno in pokvarjeno. Naravno da produkcija ni mogla hitro poskočiti. Lastnik največjih premogovnikov v Slavji. .Tiberije, Hrastnik. Zagorje. Ko- čfvje jc neka družba. Ta družba ic usta-, r.ovijcnn s francoskim kapitalom, L>dc n:e-n uradniki so bili zagrizeni Ncmci in so n.cri vojsko tvorili steber sicrr.itva na Ktaniskem in Štajerskem. Ko se ;e stvori -la noša država, so ti uradniki uganjal: pasivne resistcnco (klici pri soc. demokratih: »Ni res!«) Vsled tega in pa ker so bile vse naprave tako zelo zanemarjene, ves obrat ni mogel priti v pravi tir, dokler ni naša pokrajinska vlada v Ljubljani 'posegla vmes. Potem, ko jc naša vlada pritisnila na družbo, postavila rudnike pod nadzorstvo in začela skrbeli za dslnvstvo, jc šla produkcija polagoma kvišku, tako, da smo sedaj, kakor sc mi je povedalo, poskočili s produkcijo žc na blizu 400 dnevnih vagonov. Nastane vprašanje, če nnm zadoshijc ta produkcija premoga. V bivši \vstriji smo pioducirali na leto okoli 400 milijonov meterskih stotov. Ker smo v Sloveniji porabili manj premoga, ker nimamo tako razvite železne industrije in ker privatniki pri nas kurijo z drvmi, moremo pri nas računati nekoliko manj, torej približno 10 meterskih stotov na osebo. Po tem ključu meterskih stotov na osebo, bi v Sloveniji porabili ckoli 12 milijonov meterskih stotov na leto. Pred vojsko smo, kakor sem že omenil, proizvajali okoli 18 mil. meterskih stotov premoga, torej za domačo oorabo dovolj in smo ga mogli še ceio nekaj izvažati. V«.ndar smo pa kljub temu uvažali anglcšk; in češki črni premog. Če oi ':oteli sedaj vse kuriti s svojim lastnim premogom, ki ima manj kurilne moči, bi morali produkcijo izdatno zvišati, najmanj za eno tretjino. Slovenija bi rabila potem sama za se okoli 15 milijonov meterskih stotov ua leto. Zvišana produkcija znaša tedaj 400 vagonov dnevno ali na l^to okoli 14 milijonov meterskih stotov, in bi torej ta množina niti za Slovenijo ne zadostovala. Sedaj pa pride še Banovina in Srbija. Banovina ima tudi nekaj premogovnikov in pridela na dan okoli 80 vagonov, Srbija pa okoli 20 vagonov. Potem pride tudi Bosna, ki daje na dan okoli 210 vagonov premoga. Če seštejemo vse skupaj, dobimo v najboljšem slučaju nekaj nad 700.vagonov dnevno. Če računamo, da bo imelo naše kraljestvo 10 milijonov prebivalcev in vzamemo, da pride na vsako osebo 10 metrskih stotov na leto, potem rabimo i^i leto okoli 100 milijonov meterskih stotov ali dnevno okeli 2.800 vagonov. Premoga pridelamo, kakor sem omenil, samo okoli 700 vagonov dnevno, torej ga nam manjka veliko nad dobri dve tretjini. Premog, ki ga produciramo v Sloveniji, je tr;eba razdeliti. V prvi vrsti pridejo v poštev železnice. Železnice same porabijo okoli 100 vagonov dnevno. Državna železnica dobi 15 vagonov, južna železnica, kolikor jo teče po našem ozemlju 30 vagonov, dalje do Miirzzuschlaga šc 10 vagonov, druge pokrajine debijo 45 vagonov, skupaj okoli 100 va.gor.ov dnevno. To je po računu stare produkcije iz meseca aprila, ko sem stavil svojo interpelacijo, eno tretjino, po dosedanji produkciji okoli 25 odstotkov. V Sloveniji imamo poleg tega precej razvilo industrijo; železno industrijo na Jesenicah in v Štorah,. žrebljarsko industrijo v Kropi in v Kamri gorici, imamo papirnice, predilnice, opekarne, dalje tovarne za kose, srpe, tovarne za pohištvo, tovarne za stole, tovarne za čevlje in usnje itd., ki vse rabijo premog. Dalje je treba vpošte-vati ludi zasebno gospodinjstvo, javne urade, dobrodelne zavode in bolnice, in če se enkrat približa zima, bo treba še več premoga za privatna stanovanja in šole. čc bo produkcija premoga tako majhna kakor sedaj, potem obstoja nevarnost, da bodo morali pozimi uradniki pozebati v svojih uradih. Zgodilo se jim bo isto, kakor med vojno onemu sodniku, ki se jc pritoževal, da ne more delati, ker je premrzlo, pa se mu jc reklo, naj prinese premog s seboj in si zakuri. Ravno tako se lahko zgodi, da bomo morali zopet zapreti šole zaradi pomanjkanja promoga, Produkcija je nezadostna, premog strahovito drag. Dočim jc pred vojsko stalo 100 kg našega premoga 1.20 — 1.30 K, stane sedaj 100 kg 12 do 13 K in to loco. Češki premog pa stane danes na mestu 16 do 20 K 100 kg. Če sc prištejejo še visoki prevozni stroški, jc čisto gotovo, da se premog, predno pride n. pr. v Belgrad podraži najmanj za polovico. Iz vseh teh razlogov je neobhodno potrebno, da se zviša produkcija premoga. Nastane samo vprašanje na kak način. Kakor sem že omenil, je pokrajinska vlada v Ljubljani storila že vse mogoče in se jc doseglo tudi nekaj vspghcv. Treba pa je, da tudi centralna vlada pritisne na trboveljsko družbo, ki je lastnica premogovnikov, da lakoj ukrene vse potrebno, da se produkcija izdatno zviša. Za delavce i?, l-cba napraviti barake; čez 2000 delavcev, ki so prišli iz Nemčije čaka na stanovanja, Treba je tudi skrbeti za prehrano delavstva. Tu naj država priskoči na pomoč. Čc bodo delavci zadostno preskrbljeni z živili in drugimi življenjskimi potrebščina-mi, bo napredovalo tudi delo v rudnikih. Pozornost jc treba obrniti seveda tudi na to, da ne zmanjka bencina, ki se rabi pri motorjih. V tem oziru nam neprestano preti kriza. Vedno sc vrše pogajanja glede dobave bencina, bencina pa od nikoder ni. Železniški vagoni tudi niso na razpolago, kadar bi bilo treba prevažati premog. To je vendar^čudno, koliko ljudi ima govoriti in odločevati pri premogu. Poglejmo si kompctence: ministrstvo za šume in rude, min;strstvo za obnovo zemlje pa šc ministrstvo saobračaja. Če ni premoga, pravijo, da je vzrok pomanjkanje železniških voz. Če vprašamo zakaj železnice ne vozijo, se izgovatiajo, da ni premoga. Eno samo ministrstvo naj vzame stvar energično v roke, pofem bo šlo gotovo bolje naprej. Dalie je treba izkoristiti stare zapuščene rudnike, katerih imamo v Sloveniji in drugod precej. Nemška Avstrija je to že prakticirala pred vojno in je skušala s pomočjo novih strojev izkoriščati zapuščene rudnike. V Sloveniji je tudi še mnogo premoga, katerega bo treba izslediti in pričeti kopati. Take je bilo n. pr. v ljubljanski okoP.ci 1. 1013 prostosledov za premog 1561. Na Vrhniki so med vojsko kopali jako dober premog, ki ima toliko gorilne moči kakor angleški oziroma češki. Sedaj je stvar zaspala, begvedi iz kakšnih vzrokov! Bržkone so tu zasebni interesi vmes. Država se mora za te stvari pobrigati, če hoče zvišati produkcijo in je pa treba stvar hitro vzeti v roke, ker se ne da več odlašati. Gospodje, še nekaj! Mislim, da bi bilo dobro, če bi država sama vzela vso produkcijo premoga v roke. Zasebni kapital ostane vedno sebi enak, ima pred seboj vedno le svoje koristi, ter se ne briga za dobrobit države in ljudstva, pa naj bo ta kapital angleški, francoski ali pa nemški. Gospoda moja, ves razvoj narodnega •gospodarstva leži v tem, da se podjetja jalizirajo. V tem oziru je angleška vl*rfa napravila že med vojsko velik korak. Ko je pretila stavka, je angleški minister stvar lepo poravnal na ta način, da se je dogovoril s podjetniki in delavci. Država je vzela vse velike obrate. Lastnikom je dala 4 odstotke obresti in zagotovila podjetnikom in delavcem delež na čistem dobičku. Za tem vzgledom gre že ludi Amerika. Gotovo jc, da leži ravno v tem rešitev problema narodnega gospodarstva, da je edino na ta način mogoče zbližati dclavce in kapitaliste in izvojevati boj med delom in kapitalom. S tem, gospoda moja, končujem. Povedal sem razloge, ki so mc dovedli do tega, da sem stavil interpelacijo na gospoda ministra za šume in rude. Nisem imel pri tem nobenih separatističnih namenov, ampak sem storil to radi stvari same, ker nam manjka v naši državi več kakor dve tretjini premoga. Zdelo se mi je potrebno povdariti, da ne bo kdo izmed gospodov zapet napačno tolmačil moje interpelacije. A. Verbič. Verd. Pri razdelitvi velegozdov si je svet do danes vsaj v toliko na jasnem, da so ima ista izvršiti prnti odplačilu. Zadnje čase sem se pa pojavljajo tudi že odškodninske r.vote, katere so pa popolnoma brezmiselne; govori sc n. pr. od 500 K in 1000 K na ha. Odškodnino, naj si bode jednaka resnični vrednosti ali ne, ugotoviti jo bode treba vendarle za vsako posestvo posebej, kajti gozd se razlikuj od gozda. Poglejmo, kaj nas uči gozdarsko znan-slvo o cenitvi gozdov na njih resnično prodajno vrednost: Razločevati imamo predvsem gozd, t. j, les od sveta t. j. tal, na kateri raste. Z e ml j a je trajna ter jo je oc.cnit.i ne po tem kar na njej raste, temveč po tem, kar bi na njej najuspešneje rastlo. Kajti s travo obrasten sočivni vrt nc bodem kot travnik temveč le kot vrt prodal. Vrednost gozdnega sveta obstoji torej iz kapitaliziranega največjega čistega doneska. Drevje ic porabno torej začasno, ter jc ceniti njegova današnja nespremenjena vrednost in sicer: za rrcl gozd po njegovi današnji vrednosti, ako ga takoj posekamo; za srednji les po vrednosti, katero se ima od njega pričakovati in za mlad gozd po troških, katere se je imelo zanj. Vzemimo naslednji slučaj: Na prodaj pride gozd, katerega svet je jednakomernc kakovosti. Dognalo se je, da odgovarja ista kakovotsi, katera bi pri 80 letnem obratu vsako 80. leto odvrgla 50.000 K, t. j. 500 kubičnih metrov po 100 K stoječega lesa. V resnici pa producira radi nepravega gospodarstva le 350 kubičnih metrov, torej 35.000 K. Nasadni stroški znašajo po vsakokratni sečnji 300 K; upravni stroški so pa letno 40 K. Ceni naj se ta gozd z obrestovanjem 4%. To vse za 1 ha. Gcv.d obstoji iz 1 ha goličave, 49 ha 1—30 letnega nasad?, 20 ha 31 do 50 letnega in 30 ha 51 do 80 letnega lesa; skupno torej 100 ha. 1. Resnična vrednost gozdnega sveta je tedaj: 50.000— 300-— . = 1-04*0 _ i--(300 - -i" Mi) = . K 936 — za 1 ha, 2. a) Vrednost starega lesa t. j. 51—80 let je dognali, da se ga kot stoječega premeri; pri tem se je izračunalo, da vsebuje 9000 kubičnih metrov porabnega lesa po 100 je 900.000 K na 30 ha ozir. 30.000 K na 1 ha. b) Vrednost sredje-starega lesa t. j. 31 do 50 let ozir. 40 letnega jc pričakoval-na ter obstoji iz na današnji čas diskonti-rane vrednosti 80 letnega, torej zrelega lesa, odštevši izdatkov od 40. do 80. leta; = 35.000-- (936-- + ritfa) (1-04 »°-' 90 = 315 m:; — računati je to teoretično, kot da je les enake starosti. Primerilo sc je, da je na 1 ha, razven mlajšega lesa, povprečno Q0 m3 starega lesa. Upravni slroški so 20 K letno; kulturna dela v popravek samosetve bi potrebovale vsakih 90 let 150 K. Vrednost gozda jc tedaj: Vrednost gozdnega sveta pri 6 m3 pri-rastne zmožnosti t. j. 6 X 90 let X 100 K st 54.000: 54.000 - 150-- . .... = "640* _ i--(150 ~ + = K 965'— t. j. za 1 ha. 2. a) Vrednost starega lesa je 90 m3 X 100 K =si 5000 K. b) Srednji les povprečne starosti 50 let ie vreden: 31-500 — (905 — -f (104""~5(l - 1) ^ 104"' = K 5445-— za 1 ha in za 5/io ha = K 2722 —. c) Vrednost naraščaja povprečne starosti 20 iet: = (965---j-- (1-04-" — 1) + 150 — X 101 a« — k 2071 - za 1 ha in za 2/jo ha = K 414-—. Vrednost 1 ha gozda gorajšnjega srna* čaka je torej 13.101 K. Za natančnejši proračun je seveda i potrebno za vsako desetletno starost posebne ocenitve in ne zadostuje n. pr. reči: imamo srednji star les od 31 do 70 let torej 50 leten, temveč dognati treba za 31 do 40 leten, za 41 do 50 leten les itd. posebej velikost površine oziroma odstotek na površini in ga je potem oceniti. a Bolniški sladkor. V torek 24 t. m. se sladkor za bolnike ne bode delil na magistratu, ker ga je že pretekli torek razdelil na zdravniška spričevala. Sladkorja za bolnike aprovizacija nima več. Samo pretekli torek je bilo predloženo okroglo 1500 zdravniških spričeval za šladkor. Če bo šlo tako naprej, se bo sladkorna epidemija tako razpasla, da v Ljubljani ne bo nobenega človeka več, ki ne bi imel kak bronhijalni, želodčni ali črevesni katar. Kje pa bo mestna aprovizacija za toliko tisoč in tisoč spričeval dobila sladkor, to je pa drugo vprašanje. Vse kar je prav. Da bi pa resno bolni trpeli radi tistih namišljenih bolnikov, katerim se razni katarji pojavljajo šele zjutraj, če nimajo sladke kave, pa nikakor ne gre. Take bolezni se dajo začasno ozdraviti tudi s prežganko, močnikom ali kako drugače. Če bo aprovizacija dobila še kaj sladkorja za bolnike, bo pravočasno objavila, kdo ga dobi. Začasno se pa ni treba nikomur truditi pa magi--strat, ker nima nič več bolniškega; sladkorja. Tako kakor dosedaj pa v prihodnje ne more iti več naprej. a Prodaja petroleja. Petrolej se do-> bi v vseh ljubljanskih špecerijskih trgovinah brez vsakih izkaznic v prosti trgovini. Liter petroleja stane 5 K .40% ozir. kilogram 6 K 40 vin. Vsskabo ečitia na vsakem deiu teiesi sc da odpra> iti, oko cirl- ulac jo Krvi m bolečem mestu pospesimo in živce pomirimo. Oboje dosežemo z bolečine lajšajo čim Fellerjcvitn od mnogih zdravnikov priporočenim .Elsa-Fluidom". Prav polteno čutimo, kako priteka k mestom, k srno jih vtiral: z „Elsa-Fluidoma, živahnejša liri in kako se živci p svežijo in pomirijo. Kdor porablja „Elsa Fiuid", stori najboljše, kar more storiti, da prežene telesne in udne bolečine. 6 dvojnatih ali dve špecijalni steklenici tega dobrega tc-šitelja bolečin stane samo 24 kron. Naroče sc edino pristno pri lekarnarju E. V.Feller, Stubica, Elsatrrj št. 134 (Hrvatska). Priporočamo pa, da naročite obenem Feller-jeve nalahno odvajalne rabarburske „Elsa" krogljice, 6 Skatljic 12 K. To dvoje izbornh domačih sredstev tvori skupaj majhno domačo lekarno, ki bi jo naj imela vsaka obiteli. One, ki vedo, kako nam kurja očesa lahko zagrene življenje, bi opozorili še na Fellerjev turistovski obliž. Cena 2 in 4 K._(ee)_ IZ!jUl)ilil S8 j8 Si vaTi odPctra Baj- da do pcrice Ivane Irt peča (abtah). Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi pri P. Bajda, Štepanjavas 76. m poieloa mM omete SUK110, se proda. — Gradišče St. 10, pritličje. Cas za oaled od 11—15 ure. ViO!ir:ii s sloma ;M vari, J2&. na, se proda. Vprašati: Metelkova ul. 3, ritlit e, desi.o. Pr odam iakoj še malo rtibljen stoječ hPiir n.mninrza tri k°"iske sile- cena '»uSX.il iilulUl po dogovoru. Več pove Ivan Golčnik, kovač, Orehovca št. 20, p. Medija Izlake, žel. post. Zagorje ob Savi. Flrnila CD * 1 kočija (Landauer), 1 za-! 1UUU 05. pravljivček in 1 registrirna blagajna. Naslov pove: I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5. fipfplf 15 let slar' krePak in pošten, se UbtCn želi učiti mizarstva. Naslov na .Učenec 22* poštno ležeče v Ribnici, (Dol.), Volili) hiča z dobro vpeljano gostilno IGIIHU IIIJU (koncesija), Stanovanjska hiša, krasna vila v Celju se za nizko ceno vsled preselitve prodajo. Pristna svinjska mast, nekaj kg se po dnevni ceni proda. Pojasnila daje I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5. Drnria rn* 3 m belega blaga (panama ri UUU JG. 150 cm širok). 2 para močnih težkih moških čevljev, 1 par otroSktb, belih, usnjatih visokih čevljev (št. 27), 1 ženska volnena vrhna jopica, 1 nov moški kratki plašč (Cberjacke), Naslov: Sfiliaoj, Breg 8/1 LJubljana. stoječa se proda blizu » cerkve v Drnovem pri Ki-kem. >/a3 mernik posetve. Ista njiva se odda v zakup za drugo letošnjo setev. Več se izve pri Mariji Božič, Konjice, Štajersko. i^arkPhiP flpšfiro nove in 8tare- p°3 ruincilic UtJjlilUJ klada in struže(re-šira) ter z voskom lika, po najnižjih cenah. Delo točno ln solidno. ANTON BOKAL, pokladalec parketov, Ljubljana, Ambrožev trg št. 0. (event.) Sp, Hrušlca štv. 30 pri Ljubljani. I jtnnrafira vrstc Obstoječa 26 let v L!IUyiUI!JU Belgradu, potrebuje litografa „črtača\ ki bi se eventuelno sprejel tudi kot kompanjon. To podjetje se pa more tudi kupiti, ali dobiti v zakup. Naslov: Pera Markovič, litograf, Belgrad. IfllhitPiPil delavna in varčna, ki je bila illllIUI lili, že več let v župnišču, iSče službe h kakemu samostojnemu g. duhovniku. Naslov pove nprava lista pod št. 3708. Mhrnl/ lahek, za enega ali dva Ulun, konja, nov, 1 voz na peresa, močita, se ceno prodasta. Seniča Jos., Domžale. Restavracija v Prešernovi ulici il 3 se priporoča v Liublfaao potujočemu občinstvu. 340? T\m meterska, žagana in cepljena se UliU» dobijo v Kolodvorski ulici št. 31. Stroje za pranje Sla na velik0 VINKO VABIč, Žalec pri Celju Tropinje za krmo živini Snr nico konjem ima naprodaj po 40 vin. kg Sever & Komp., Ljnbljana. Vzorce pošljemo na zahtevo zastonj. Istotam se dobi tudi oves. Folograiični papir za razglednice 600 kosov ter gosit (cele) dobro ohra-njene se proda. — Kje, pove uprava lista pod št. 368S. 2ENITNA PONUDBA. Gospod 31 let, izobražen, dobrega srca se želi poročiti z enako gospodično ali vdovo, ki ima nekaj premoženja. Prednost imajo one, ki so izurjene v gostilni ali imajo kako trgovino. Samo resne ponudbe s sliko se prosijo poslati pod šifro »Ljubljana« na upravo »Slovenca" Jugosl. tisk. CUNJE-^i vsakovrstne, kakor krojaške odrezke VuDujer Povše, Kranj 119. Ženitna ponudba! Višji državni uradnik, star 28 let, želi v svrho ženit ve z izobraženo damo znanja. Le resne ponudbe z napovedjo premoženja in sliko, ki se vrne, naj se pošlje na upravništvo „Slovenca" z naslovom „Zemeljski raj". Tajnost je iastna zadeva. SANATORIJ »MIRNI DOM" —je spet odprt in sprejema bolnike9 vseh vrst, kakor tudi okrepčanja potrebne. Zdravljenje, tudi izvrstna hrana pri zmernih cenah. Pojasnila daje lastnik in vodja DR. FRAN ČEH, pošta Gornja Kunguta prt Mariboru. 3245 Pošteno dekle za pospravljanje sob in druga hišna opravila dobi službo v Ljubljani. Na-slov v upravi „Slovenca» pod št 3711. Okrogel les zeio primeren za ograje pri vrtovih, vilah itd. se proda. Vzdrži mnogo let, trpežnojši kot sama žična ograja. Več pove F. BizanL žlebe poŠta Medvode. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, sestru, svakinja in teta, gospa Albina Kosei * Mi soproga posest, ln mesarja danes ob >/« na 6 ur0 zjutraj, prevldena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi mučni bolezni v 26. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se vrSl v pondeljek, 23. junija ob 10. nrl dopoldne iz hiše žalosti v Mal. Mengšu št. 45 na pokopališče v Mengšu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v nadžupni cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. Mengeš, dne 21. junija 1919. Gustav Koselka, soprog, UarijaPrezelj, stara mati, Marija Sire, sestra, Anton ln Ivan Skok, brata, Peter Sire, učitelj, svak, Josiplna Skok, svakinja, Milnica Sire, nečakinja, Stanko, Mltri Skok, nečaka. Martin Zuran sobni slikar Ljubljana, Mestni trg št. 12, se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerne. £ovci, podor! V ponedeljek dne 23. t. m. se odda pri okr. glavarstvu v Ljubljani v zakup lov žellmeljske občine, ki so ga imeli doslej vsa leta v posesti Nemci. Lovišče je zelo bogato in se pričenja 4 km od Škofljice. Semeni za posodo 1 Resljeva cesta i, od 24. junija do 8. julija. I- KUS. Trsovci, pozor! Zamenjam hišo v Slovenjem gradcu za trgovino na deželi ali v mestu. — Ponudbe pod Cerkljanski 3693 na upravo Slov. Imam večjo množino naprodaj. Dal bi poceni, ker ne morem z blagom čez mejo v Nemšo Avstrio. IVAN SAMEC, veleposestnik, Spilje, Štajersko. 3635 Pošten, trezen, energičen mlad mož z daljšo prakso • v v 1SC0 mesta hot ali upravitelj. Lahko položi tudi kavcijo. Cenjene ponudbe na upravništvo Slovenca pod „PoSten" 3725. enostavno in dvojno pletene priporoča en gros in detail M. PODKRAJŠEK, frizer, Ljubljana. Kdo razpolaga a 3643 urejenim za potovanje. Aparat mora imeti brezhiben kondensator in objektiv. Ponudbe na: Protlaikoholni oddelek pri Poverjeništvu za soc. skrb v Ljubljani. Sprejme se več provizijskih pofnfkou dobro vpeljanih v mestu in na deželi za razpečavanje breme za čeolje. Ponudbe pod „Kretna" se prosijo na Anončno ekspedicijo, Al. Matelič, Ljubljana. 3636 za večje skladišče z lesom se sprejme. Reflektlra se na prvovrstno moč, ki ima v tej stroki že večletno prakso. Ponudbo je nasloviti na 3671 »Impez«, Ljubljana (S) Vsakovrstne slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi slamnate čevlfe (šolne), predpražnike, slamnate podplate za v čevlje Franjo Cerar, tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale. Tovarna je 7 minut od kolodvora. Sprejmeta se dva 3645 čevljarska pomočnika kot prirezovalca, in več (*sr šteparic, mgm katere vzamejo delo tudi lahko na dom. Pismene ponudbe se prosi pod št. 100, poštno ležeče, Ljubljana. Okrog 100 m3 suhega tlobro ohranjenega rezanega lesa se proda v Kranjski Gori. Kje, pove upravništvo Slovenca pod štev. 3618. ___Cene po dogovoru.--- Krompir in kupuje v vsaki množini izvozna in nvozna družba »Impes« v Ljubljani. 3672 (3) Stev. 1418. RAZGLAS. Mestna občina v Kranju proda dVSIi ICOB^jfi črne barve, po Javni dražbi, ki se vrši v ponedeljek dne 23. junija ob pol 10. url pred mestno hišo. Mestno županstvo v Kranju, dne 20. junija 191& Zupan: F. POLAK, s. r. Pozor industriiaici, obrtniHi in Hmetovalcinadeželi! Vsa elektrotehnična dela, kakor: adjnstiranje krajevnih elektrarn, apeljavo električne razsvetljave, napravo telefonov in zvonil, ter vzdrževanje in popravila teh naprav oskrbuje solidno in točno ■ __■ SgSS dolgoletni elektromonter IV3§1 V*lll1@ICICf mestneelektr.ljubljanske elektrotehnik, Ljubljana Hrenova ul. 18. Služba hranilničnega uradnika pri Hranilnici v Ljutomeru se odda takoj. Lastnoročno spisane prošnje, zahtevana plača, dokaz o izvršenih študijah, o dosedanjih službah, o starosti in družinskih razmerah, se naj vložijo pri Hranilnici v Ljutomeru najpozneje do 25. junija 1919. Ravnateljstvo. Kranjska deželna podružnica n.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n., sprejema zavarovanje nn doživetjo in smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških do1, reutna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. _ Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. _ Prospekti zastonj ln poštnino prosto. — Sposobni zastopniki so sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja vina Oskrbništvo graščine Dubrava, p. Pregrada, Hrvatsko, zadnja žol. postaja Rogateo na progi lokalne želez, nlce Rogatec-Grobelno ponudi vina lastnega pridelka in sicer: okolu 20 hekto 1017 in olcolu 100 hekto 1918. Vina so svitlozelene barve, jasna in čista, polna in brezhibnega okusa ter se prodajo najcenejo radi likvidaoije posestva. Pobližja pojasnila da graščinska uprava. 3660 (3) kupuje po dnevnih cenah vsako mno ino izvozna in uvozna družba »Impex« v LiublJanl> kicr se ^Ba« gPIF je ustanovil pose- i ben oddelek za seno in slamo. 3674 (3) OPiKO^ zidake in strešnike oddaja po najnižjih cenah od postaje Celje Oswatitsch & Karlovšek, Celje. - dobre kakor tudi pokvarjene. Loj, pokvarjeno slanino, repno in bučno olje, sploh vsako maščobo se kupi bodisi dobro ali pokvarjeno v vsaki množini proti takojšnjemu plačilu in povzetju. — Ponudbe z navedbo cene in množine se prosi pod »Maščoba« na upravo tega lista. 3703 ■KREMAzaČEVLJE EEKil ^ Dunaj IV., Seisgasse 18/b. Razprodajalci zahtevajte spec.ponudbe. od V2 do 6 mm debelosti Kositer (cin), bakreno žico, medeno žico, železno žico, od 1 do 10 mm debelosti in vsakovrstno drugo železnino kupuje in prodaja « Fi trgovina z železnino sedaj: Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 1 pri Franč. mostu. Šmarješke toplice - Mirni gaj! Slavnemu občinstvu so vljudno naznanja, da so Šmar« ješke toplice — Mirni gaj — popolnoma na novo preurejene ter se najtopleje priporočajo vsem, ki se hočejo iznebiti putike ali pa revmatizma. Vsak, kdor želi čez poletje uživati sveži zrak na mirnem kraju, dobi okrepčilo, in če je bolehen, tudi zdravje. Do šmarjeških topilo — Mirni gaj — je od Novega mesta po okrajni cesti čez Šent Peter z vozom komaj tričetrt ure. Pošti sta Šmarjeta ali pa Bela Cerkev na Dolenjskem. ima oddati 1 vagon repnega semena. Reflektantje naj se obrnejo direktno na zavod. Za občine na deželi naj naročila prevzame županstvo. § Banatska moka! Komisija ..BHLHIM" LJUBLMMl prodaja dokler fraja zaloga lepo, belo moko za kuho in kruli. — Oddaja samo cele oreče. ima na razpolago Valentin Urbani, Lliljana, Bleivveisova cesta šl.18. IrT Naznanilo. Tvrdka G. Tftnnles, stavbno podjetje v Ljubljani, naznanja, da sta iz tvrdko izstopila gg, Gustav m Viljem Tfinnies, na novo pa je vstopil kot javni družabnik gradbeni svetnik g. Rudolt Tdnnies, uradno poverjeni arhitekt ia mestni stavbni mojster v Ljubljani, do sedaj gradbeni ravnatelj bosansko-herccgovskega gradbenega delniškega društva v Sarajevu. Tvrdko vodita od 1. maja 1919 naproj gospoda Emtl Tčnnles in Rudolf Tdunles kot javna družabnika. Tvrdka prevzema v izvršbo napravo projektov-na-črtov in stavb vsake stroke, v vrbutahii stavbi pa kot posebnost moderna industrijska poslopja. Vršila bode, kakor doslej, vsa prevzeta dela strogo solidno ter so priporoča za nadaljna naročila. Stavbno podjetje G. T3NNIES. Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, sprejme za takojšnji nastop mlajšega Zmožni prosilci naj se predstavijo osebno s spričevali med 10. in 12. uro dopoldne in 3. in 5. uro popoldne v pisarni, Knafljeva ulica 13. /ijaua, a|ji c|iuc i. a slugo. LEOPOLD FON, delikatesna trgovina Ljubljana, Stari trg št. 6 nudi cenj. odjemalcem raznovrstno špecerijsko blago, car, pecivo, kakor tudi južno sadje, limone, fige itd.; mast, špeh v večji množini, rum, konjak, slivovko, vino v stekl. in sodih na drobno in debelo. Blago se razpošilja v poštnih zavitkih od 5 kg naprej in po železnici. Kupiva proprijetetne predmete večje žage in sicer: 2 polnojarmenika CirKUlflmlh ZODZmiZOml, 1 m S ('okobmobila) 30-C0 HP, kurjava z žaganjem |#CllKflS 212.5 in drvnimi odpadki (stabilna ali provizo- rično tfl iJ^fc.daSB,®^ (Drebscheibe), vago-urejena, H ivdlO, nete itd. 10 vagonov utl {UUVI/.U- _______žeSezniii za gozdno železnico 5—8 m dolžine po tekočem metru 6« profil 7 kg teže. ....................i.......i.................................Ponudbe no Braca lanekomi, trgovina z lesom Zagreb, Kukovičcva ulica 3. OKLIC. Podpisani naznanjajo, da bodo obrestovali vloge na knjižice oziroma na tekoči račun počenši s i. julijem 1.1. s mm r\ I V + gg ♦ * 3°I o čistih. Druge določbe so neveljavne. Denarni zavodi v Ljubljani. Državno zdravilišče za bolne na pljučih Topoljšica pri Soitanju Pricetek sezije 15. Junija t. I. Prošnje za sprejem v zdravilišče so pošiljajo „Kuratoriju za upravo zdravilišča Topoljšico", ki ima svoj sedož v Ljubljani (poverjeništvo za socialno skrbstvo). Podrobna pojasnila daje „Upravitetjstvo zdravilišča v Topoljšicl". Več glej v dnevnikih. !fH [U= 3658 Razglas. Pohlštoo od priprostega do nnjfiuojšega izdelka priporoča po solidni coni FRAN &KA-i'AK, Ljubljana, R.mska cesta 16. Stavbeno iu pohištveno strojno mizarstvo na drobno in debelo prodaja najboljše vrste po dnevnih cenah izvozna in uvozna družba »Impes« v Ljubljani. 3673 (3) Pri rudniku Brezno-Hudajama trboveljske premogokopne j družbe se razpisujejo sledeča mesta za takojšnji nastop: 1. enega rudniškega inženirja z dovršeno rudarsko visoko šolo in državno skušnjo, 2. enega jamomerskega poduradnika z rudarsko šolsko iz- obrazbo, znanjem vseh zadevnih na- in podnevnih merskih del ter leporisanjem, 3. enega računskega poduradnika z dopadljivo pisavo in znanjem vsega materijalnega in mezdnega računstva, i. treh jamskih paznikov z rudniško šolsko izobrazbo. Samo prosilci, kateri odgovarjajo pogojem, imajo prakso, so slovenskega in nemškega jezikav govoru in pisavi zmožni, naj pošljejo svoje lastnoročno pisane prošnje s priložitvijo prepisov spričeval — kateri se ne vrnejo — ter z navedbo do-movinstva in kdaj morejo službo nastopiti, ter z zahtevo plače, in sicer za l.na trboveljsko premogokopno družbo reprezentanca v Ljubljani; za 2.-4. na rudniško vodstvo Brezno-Hudajama trboveljske premogokopne družbe v Laškem, Spod. Štajersko. !!! PREPRODAJALCI I!! Kremo za čevlje, vaselino za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pisemski papir v mapah, fino toaletno milo in drugo blago dobite pri MAHLER i OPLATKA, agenturui ji komlsioni posao, Zagreb, Jelaeiuev trg 28 poleg Narodno kavane. =ii-ip Baron — vsakovrstno blago pere domače perilo (pošilja po isto na dom) kemično - Os«ž obleke sogtBolgfca ovratnike, zapestnike in srajce \Jm Jos« Reich ^55*===—g< g-Bjg Priznano najboljše 3650 dobi ta teden in se priporoča za cenjena naročila 5000 tucatov tri v oglatih pil za Žage, izborna kakovost, 4 in 41/2 palcev, angl., franc. In Remschefd. znamke. Plugi, gnojne vile, kose, žage, žreblji, vijaki, orodje vseh vrst V velikih množinah PP proti takojšnji dobavi. Prosi se takojšnja brzojavna vprašanja, 3475 (3) S. MU, mnin z železni na Ho, Diai i., U.5 Sezona maj-september. Zdravniško vodstvo