TRST, sreda 12. avgusta 1959 Let0 XV. . st. 191 (4345) S1U D,i t,JoTf P OŠ V F OV ‘ PRIMORSKI DMEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 • Gori«« 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo el «, UU MONTECCHI it. f, II. nad. — TELEFON *3-*9* IN 94-63* — PoStnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska Stevtlka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur GLASOV ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 hi od 15. do 18 — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — PoStnl tekoči račun. daiozniKvo Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani boo-zu/3-3(5 Italijanski radiobiološki znanstveniki 1 skrbeh zaradi francoske atomske bombe Nad Pellovo zunanjo politiko se najbolj navdušujejo misini Nadaljnje predkongresne priprave demokristjanskih veljakov Izšla je nova revija levih liberalcev - Šele danes bodo v sicilskem parlamentu volitve deželnega odbora (Od našega dopisnika) ■•(sle z J. ~ Medtem ko so se v zadnjem času sli- hiske "j.110^. strani številne kritike na račun itali-a svoin vn^e Politike, pa na razne načine poudar- ^ PrinLS°lidarnost s to Poetiko desnica. V članku, ki ti' Usu ti n , z*asti iz fašistične dobe znanemu An- * a SP TD —uuuc *uoiiciuu aaai iAaki2uj eii°va politika odobrava, obenem pa članek Talrnn^a^ni° smer te politike, kakor jo žele mi-Pini-Pjrj “^hočejo fašisti, da ostane v veljavi trikotnik teniU-le nalred£ %‘ v snnler «bi lahk° Italiji! “Stale oba^umKu .s šPanij o « 'abskl °biarnbm zid pred (ie naj drzavami»; nada- \ Ja 2a Vo(ij previdna ak- 1 taitlbo 7Piinilrienie in °-Hlina. ■soone Nemčije in ? ATo i, ateško področje t ni S- raztegne na \ Iet “v^!aviCeiner naj Se '1: 0 “a inl ' ,vloRa v! evr°Pski ? kontinentu kot «««: k11 seTvi/irateg S n .° vkiju- ’ Se baje vprašanjih lin fran dl,razSovarjala Pale\vskv 1 veleposla-Clp— [ji* i?t ^anje obudil določeno k' 8is° taki ?na*° ie' da n 1' 111 ftiimi-a 0 tuji na zuina- l?arsikaprSiv_:. kier imai° ".... Mrsk poslamski zbornici, ki so ga zahtevali prav misini in na katerem bi morala vlada predložiti svoj program. Toda do sedaj ni znan nikak datum za sklicanje komisije. Zunanje ministrstvo je dalo celo na poluraden način vedeti, da bi v sedanjem trenutku diskusija o zunanji politiki predsednika vlade in zunanjega ministra preveč obvezovala. Sestanek komisije vsekakor bo toda po mednarodnih razgovorih Segnija in Pelle; tedaj pa bo možno in bo celo dolžnost razpravljati o novih perspekti vah. Politika vključevanja Italije v trikotnik Rim-Pariz-Bonn, za katero se navdušujejo fašisti, pa nima povsod privržencev. Tako agencija «Italia», ki podpira v zunanji politiki fan-fanijevsko smer, piše: «V znanstvenih krogih se pojavljajo dvomi, da bi bila francoska metalurgija sposobna proizvajati tako čist material, ,C^adi L° Zau'P"° osebo. ,Ji samim??? v|ada še kar ju(l 'sije za „ K za sestanek % a vnanje zadeve v ''' h. ""oooaniiiuiiiiiiiiiHtuuiHHiiMiuMiiiuinn,,,,mun«,minili,,Hlinili,« a konferenca £asi napreduje 'A i0 pitanji . 0 „2astoja. Ve-J t; ha: , Ja - — ■ / ^i; il^titaN do »i. t ili K|p“stajjleje vsaka kon- bidhiT* 7"DA Predla- A V iih ŠteiS °d 30 oseb' ili ® ib .Postai. Vsaka Wnn- * 'tf bna trefn tretjina iz l" š '.,Brita»;ftllna ZDA in ‘n ena f retam, I1 •*. N1! *i»n,aio Par,'padala držav orožja pa predlaga, L u Vsa; oVv H‘CU1 * h kom- , članov 'j, “žave 0 n*h 1NN.Vrliateri Se Poli a VDra-naSn'a raZ' 1'VjSega Pra'ar>iu ni ro-je pitata. Prav ki h6!0 odloj ° sklen.ieno, "■'l'1 kJele*a“ “o dan po-postaj iz hjl bj d“T0 odlbi?o“s”k“en kotHn e«acije ']„?,'Oh dan, dose‘ lk CktafejeVa konference pa alie vnemiČn,h ih- A Sie V okvi?uaSlnip Rla* ^t0 Vn • kontrolne i !!i in puras?»je izbi- r°^h0fia cho vpra- »a \0P°fmena- Tr, konferenci se vo mkllh eksplozij, A'1 ltn‘“er>škp^^eh)u britan-4 '» v “lirati eRaci.ie t'h „ Po t« , toir ■ S ?*k ne s pa Se tudi K N v ^Podcenje-J l Poročlla6eraj Sc I-lb Na Nkb,° V kovnjaki t(' b?>Ps°NlaCedai lSovJot"ka kv« |,.^t>k”oSv‘"i-1Se «°vo- prista-so ga glede višinah. /S v.kSSi «58^, / n* 88 ‘--'h se L°zi J ■. tod a ^.TV.\ra?i8kav‘l°; sedanje- tnne- ne bi a>iSihbodočimslpost vk,iu: K, .. l'A WtslilV^ ^aiejfchik v" r J.uKoslo- 0tm a 1 je U- ,‘ba je letni prispevek Jugoslavije za pomoč palestinskim beguncem. Vrednost se ceni lahko 40.000 dolarjev. Jugoslavija je stalno od 1949. leta, razen 1951. in 1952. leta, ko je bila prizadeta s sušo, pomagala palestinskim beguncem. FLRJ - Bolivija LA PAZ (Bolivija), 11. — Na današnjem sestanku s člani jugoslovanske misije dobre volje so bolivijski gospodarstveniki izrazili željo po večji trgovinski izmenjavi in tehničnem sodelovanju z Jugoslavijo. Zastopniki Bolivije — med njimi tudi parlamentarci — so prav tako poudarili pripravljenost, da vzpostavijo tesne stike z jugoslovanskimi gospodarskimi ustanovami in da pošljejo svoje delegacije v Jugoslavijo. Uvalic pri C. de Murvillu PARIZ, 11. — Jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Radivoj Uvalič je obiskal danes francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla. iz katerega je napravljen obod atomske bombe, da bi bilo mogoče maksimalno omejiti radioaktivne odpadke. In zaradi tega, nadaljuje članek agencije, navdaja eksplozija vodikove bombe v Sahari z zaskrbljenostjo skoraj vse italijanske atomske in radiobiološke znanstvenike. Ti se sklicujejo na izkušnje meteorologov ter poudarjajo, da lahko zlasti Sicilijo pa tudi ves ostali polotok preplavi radioaktivni «f all-aut», ki bi ga povzročila a-tomska eksplozija v puščavi. Ni se tako poredkoma dogodilo — tudi v nedavnem času — da je veter odložil zlasti v srednji in južni Italiji tanko plast rumenkastega prahu, ki je prihajal iz saharskega peska. In če bi ta pesek postal na umeten način radioaktiven, tedaj ni dvoma, da bi naša dežela bila v nevarnosti pred radioaktivnostjo. Zaskrbljenost v tem smislu, piše nadalje a gencija «Italia», je bila izražena, kolikor se je izvedelo, tudi samemu predsedniku francoske republike generalu de Gaulu, med njegovim zadnjim potovanjem po Itaiji, in to ne samo po italijanskih oblasteh.# V notranji politiki je spričo počitnic vse zanimanje osredotočeno na delovanje posameznih veljakov KD in pa na jutrišnje volitve v sicilskem parlamentu, kjer bodo volili deželne odbornike ali vlado. Volitve bodo šele jutri zaradi Sturzove smrti in pogreba. Danes je bila sicer seja deželne skupščine, vendar je bila posvečena samo komemoraciji Sturza. O pokojniku je govoril predsednik skupščine, ki je obenem najavil, da bo poskrbljeno, da bo Sturzo pokopan v palermski cerkvi sv. Dominika, ki je nekaik panteon velikih Sicilijancev. Po predsednikovem govoru je bila seja prekinjena in nadaljevala se bo jutri dopoldne. Predstavnik demokristjanu-Lanza je še pred kratkim izjavil, da se vse do volitev ne more nič reči, kaj se bo zgodilo, ker so »postojanke trdne#. Toda Milazzova krščansko - socialna parlamentarna skupina, bi se je sestala pod predsedstvom Caltabiana ter ob navzočnosti Pignatona, ki je deželni tajnik stranke, je objavila poročilo, v katerem se ugotavlja, da predloga za vlado centra, jasno označeno po avtonomistični obliki, bi ga je dala KrščanSko-socialna sicilska zveza že 30. julija, skupina KD ni vzela niti v razpravo. Zato krščansiko-sooialna parlamentarna skupina poziva predsednika, naj sprejme odbor v sestavi, v kakršni bo izšel iz volitev. Tako bodo deželni odborniki ter skupine, iz katerih bodo ti odborniki prišli. postavljeni pred svojo odgovornost do Sicilije in ustanov, za katere so prisegli, da jih bodo branili. Minister Andreotti, voditelj demokrist janske skupine ((pomlad#, se je že za nedeljo pripravljal, da bi imel govor, v katerem bi predložil svojo resolucijo. Toda zopet je tuidi to preprečila Sturzova smrt in tako bo Andreottijev dokument objavljen šele jutri. Tudi druge skupine se bodo podobno pripravile pred kongresom. Največja struja v KD, »demokratična iniciativa#, še IIIIIIIIIHIIIIimilHIMMHHIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIinHIIIIHIimiMIIIMIMMIMMIMIMMMIHMIMMHOUIIHI Etiopski cesar pride v FLRJ v soboto 15. t. m. To je že drugi obisk in četrti sestanek s Titom begunce V***! 'iinonu fa!tstiiwmoe in ’ begnrZaP°Nl- '«hih aga' v v?5'' 27(1 8 artiui_ g*avn »rtiki, Ov em Blago (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Na vabilo predsednika republike maršala Tita bo v soboto 15. avgusta prispel v Jugoslavijo cesar Etiopije Haile Selasi. Med desetdnevnim bivanjem bo visoki gost obiskal republiko Hrvatsko in Slovenijo. Haila Selasija spremljajo njegova vnukinja princesa Ai* da Desta, viceguverner province Sao, minister dvora in načelnik osebnega štaba, cesarjev adjutant in osebni tajnik Obisk Haila Selasija je odraz tradicionalnega prijateljstva med Jugoslavijo in Etio-lijo. To prijateljstvo se je razvilo iz simpatij za Etiopijo v času, ko jo je napadla fašistična Italija: okrepilo se je med vojno in posebno utrdilo po vojni, ko je dobilo konkretne oblike tesnega medsebojnega sodelovanja na raznih področjih. V tem medsebojnem sodelovanju je Jugo slavija pokazala nesebično in polno razumevanje za položaj Etiopije in s tem pridobila popolno razumevanje etiopskega ljudstva in njegovih voditeljev. , Jugoslavija uživa danes v Etiopiji velik ugled. Jugoslovanskim strokovnjakom so tam zaupani važni položaji v državni upravi in raznih gospodarskih in zdravstvenih u-stanovah. Jugoslovanska podjetja gradijo številne nove to ne razvija dejavnosti kot enotna struja: Aa dejavnost je namreč še odvisna od tega, ali se bodo dorotejci in fanfani-jevci združili. Pogajanja se še nadaljujejo in vodi jih Moro, čeprav sta ga nedavno zaradi tega močno napadala De Martino in Gonetla. Leva struja liberalcev je začela izdajati novo revijo «De-mocrazia liberale#. V njej pišejo Martino, bivši zunanji minister, Orsello, Vallitutti, Un-vari, La Cavera, bivši predsednik Sicinidustrie, in drugi. Revija se zavzema za «centri-stično# smer in za sporazum s socialdemokrati. Cocco Ortu je v svojem članku celo močno polemičen z Malagodijem. Na koncu bi se lahko še nekoliko povrnili k zunanjemu ministrstvu, kjer se bo nekaj krepko spremenilo — ministrstvo se bo preselilo. Odslej zunanje ministrstvo ne bo več ((palača Chigi# temveč «milvij-ska palača# na Foru Italicu. To se bo zgodilo nekje sredi septembra. Nekateri so v šali zagotavljali, da se bo s tem spremenila italijans/ka zunanja politika. A. P. Aretacije zarotnikov na Kubi HAVANA, ll. Aretacije protirevolucionarnih osebnosti se nadaljujejo. Med njimi je po poročilih francosk^tiskov-ne agencije AFP večfMhagna-tov kubanske industrije sladkorja in lastnikov velikih živinorejskih posestev. Pričakuje se, da bo Castro nocoj po televiziji govoril o pomenu in obsegu protirevolucionarnega gibanja. Iz vladnih krogov se ponovno poudarja, da ni bilo doslej nobenega izkrcanja niti iz San Dominga niti od kje drugje. Pač pa vladni krogi poudarjajo, da je bivši predsednik Batista, ki je sedaj v San Domingu, tesno povezan s protirevolucionarnim gibanjem. Dnevnik ((Miami News», ki izhaja v Miami na Floridi, poroča danes, da je osebno sam Fidel Castro prekinil sestanek protirevolucionarnih voditeljev v neki hiši v Havani, med weekehdom. Njegovi ljudje so baje v prostorih protirevolucio. narjev' postavili tajne mikrofone in magnetofone, ki so registrirali prevratniške razgovore. V določenem trenutku je vstopil v sobo'Fidel Castio in jih , sarkastično . vprašal: . »in kakšni ministri bi hoteli postati?# Nato jih je aretiral in odpeljal v glavni stan vojske. Protirevolucionarji* so baje sestavili že neko novo »vlado v senci«. Med zarotniki so tudi vojaki, ki so ostali zvesti bivšemu diktatorju Batisti, predvsem pa oni, ki jih je prizadela agrarna reforma. Število aretiranih znaša doslej okrog 1500. Severni Vietnam in Indija zahtevata sklicanje kontrolne komisije za Laos Medsebojne obtožbe vlad v Washingtonu in Hanoju Zadnje dni vlada mir - V dosedanjih spopadih ni sodelovalo več kot 8.500 mož MOSKVA, 11. —■ Odpravnik poslov Severnega Vjet-nama v Moskvi je danes izjavil, da je po mnenju njegove vlade položaj v Laosu zelo resen. Poudaril je, da je »glavni vzrok za spopade, vmešavanje ameriškega imperializma, ki bi hotel spremeniti Laos v ameriško vojaško oporišče. To pa hkrati zelo resno ogroža varnost Demokratične republike Vietnam.# »Vlada demokratične republike Vietnam poziva o-ba predsednika ženevske konference iz leta 1954 (zunanja ministra vlad ZSSR tn Anglije), države, ki so se konference udeležile ter člane mednarodne komisije za inšpekcijo in kontrolo v In-dokini, naj podvzamejo potrebne ukrepe, da bi ponovno začela delovati v Laosu kontrolna komisija in se na ta način odstranile spletke ameriških imperialistov in laoške vlade.# To izjavo je dal odpravnik poslov Severnega Vietnama na današnji tiskovni konferenci. Govornik je prebral novinarjem brzojavko zunanjega ministra Famvandon-ga predsednikoma ženevske konference. Iz Saigcna poročajo, da je kraljeva laoška vlada prosila Indijo, naj pošlje nekaj opazovalcev, ki bi proučili vojaško stanje v Severnem Laosu, kjer se vršijo spopadi med u- porniškimi vladnimi četami. Pred tem pa so sporočili, da so odšli v te pokrajine francoski, aingleski i.n ameriški vojaški atašeji v Vientiamu, da bi se osebno prepričali o stanju in poročali (svojim vladam. Laoška vlada pa je v posebni izjavi poudarila, da njen poziv indijski vladi nima nobenega opravka z možnostjo ponovnega sklicanja razpuščene mednarodne komisije za kon trolo premirja v Laosu. Vlada v Vientianu je taki možnosti nasprotna. Obrambni minister laoške vlade general Patamavong je danes izjavil novinarjem, da je zvedel, da so vzdolž meje nad Severnim Vietnamom in Laosom ((komunistična poveljstva Vienminga# v zadnjih dneh postavila več protiletalskih topovskih baterij. Mini ster je dejal, da ni bilo mogoče zvedeti števila in drugih IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIllllllllllMIIIIIIMIIMMIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllll Tajnik OZN je povabil Hruščeva na zasedanje generalne skupščine Posvetovanja z Dagom Hammarskjoeldom za obnovitev^ pogajanj Posvetujejo se predstavniki treh zahodnih vlad, katerih zunanji ministri so se o razorožitvi pogovarjali z Gromikom že v Ženevi in dosegli že delni sporazum - Mac Elroy je pesimist varne, odpirajo se vedno nove možnosti za medsebojno sodelovanje. Podobni pogledi na mnoga mednarodna vprašanja, njuna izvenblokovska orientacija in privrženost politiki miroljubne koeksistence, je E-tiopijo in Jugoslavijo zbližalo v skupni borbi z„ ohranitev miru in enakopravni odnos sodelovanja med narodi. Haile Selasi prihaja že drugič v Jugoslavijo in to bo istočasno njegov četrti sestanek s predsednikom republike maršalom Titom. ((Obisk etiopskega cesarja je, ugotavlja nocojšnja »Borba# ki prinaša vest o obisku s sliko cesarja Haila Selasija in njegov življenjepis na uvodnem mestu na prvi strani, velikega pomena za nadaljnjo razširitev jugoslovansko - etiopskega sodelovanja, ki je doseglo zavidljivo višino kakor tudi za splošne mednarodne napore za mir. To je v tem- trenutku tembolj pomembno, ker so zadnji pozitivni dogodki v mednarodnem življenju zelo močno potrdili upravičenost apolitike aktivnega mednarodnega sodelovanja, ki so ga izvenblokovske države dosledno uporabljale. Praksa zgovorno govori, da ie aktivna koeksistenca edina varna pot za rešitev težkih mednarodnih vprašanj in za zboljšanje splošnega položaja v svetu#. B. B. Predstavnik državnega departmaja je danes izjavil, da se vršijo pogajanjamed ZDA in njenimi zavezniki ter generalnim tajnikom OZN Hammerskjoeldom o tem, kako bi bilo mogoče doseči kak napredek glede pogajanj o razorožitvi. Predstavnik je dejal, tia so imele ZDA, Velika Britanija in Francija koristen razgovor o svojih zadevnih stahščih že v Ženevi z zunanjim ministrom ZSSR Gromikom. Prav v zvezi s temi razgovori so sedaj posvetovanja med zahodnimi zavezniki in Hammarskjoel- -dom. Toda predstavnik državnega departmaja je poudaril, da ni bil dosežen niti med zahodnimi zavezniki noben sklep o «okoliščinah, v katerih bi bilo potrebno, da bi prišlo do obnove pogajanj o razorožitvi#. Izjavil je dalje, da «bodo potrebna še nova posvetovanja in razpravljanja, prej ko bo mogoče reči, ali je sploh dosegljiv sporazum o postopku za začetek novih pogajanj.# Končno je predstavnik izjavil, da bo «moral vsak sporazum glede razorožitve v celoti upoštevati odgovornosti, ki jo imajo v tem pogledu Združeni narodi.# Današnji «New York Times# pa ve povedati, da so ZDA, Velika Britanija, Francija in Sovjetska zveza sklenile ustanoviti nov orjanizem za pogajanja o razorožitvi. Na ta način so štiri velike sile o-pustile svoje nadaljnje delovanje v komisiji za razorožitev OZN. Sporazum je bil baje dosežen zadnji dan ženevske konference in vsebuje tudi določbo, da bo nova skupina, ki se bo pogajala o razorožitvi, sestavljena iz desetih držav: petih zahodnih in petih vzhodnih. Zahodne države bodo; ZDA, Anglija, Francija, I-talija in Kanada, vzhodne pa: ZSSR, Poljska, CSR, Romunija in Albanija. List piše dalje, da nova skupina ne bo povsem neodvisna od OZN, ki jo bodo omenjene države povabile, naj pošlje svojega opazovalca. Sestanki bodo najbrž na sedežu OZN v New Yorku ali pa v Ženevi. Za generalnega tajnika Organizacije združenih narodov Hammarskjoelda piše «New York Times#, da je izrazil zaskrbljenost za tak načrt, ko je zanj zvedel. Vendai pa vest v Washingtonu še ni potrjena, temveč se trdi, da še ni prišlo do dokončnega sklepa, predvsem glede sestave nove skupine. Razgovori se baje nadaljujejo po diplomatskih kanalih. Eisenhosver pa je prejel vabilo nekega sovhoza blizu Moskve, ki ga je leta 1945 že obiskal, da naj ga ponovno obišče, ko bo na jesen vrnil obisk Hruščevu. Tednik «News-week» pa piše, da se je Ei-senhovver zanimal pri nekaterih sovjetskih funkcionarjih, ki so obiskali ZDA, kaj dela njegov bojni tovariš maršal Zukov. S tem v zvezi domneva list, da bi se Zukov mogel vrniti v javno življenje prav zaradi Ikovega zanimanja. Hammarskjoeld je pred dnevi povabil Hruščeva, naj obišče sedež OZN, ko se bo mudil v ZDA in naj tudi govori pred generalno skupščino ZN. Predvideva se, da bo Hruščev vabilo spreiel in da bo no- DAG HAMMAItiSKJOELD voril v OZN v ponedeljek 21. septembra ali pa kak dan pozneje. v zvezi z vzajemnimi obiski Hruščeva in Eisenhotver-ja je značilna vest, ki prihaja iz Ottawe, kjer se nahaja ameriški tajnik za obrambo McElroy na razgovorih s kanadskimi oDrambmmi funkcionarji. Na tiskovni konferenci je izjavil med drugim, da obiski Hruščeva in Eisenhower-ja pomenijo vsekakor ugodno priložnost, kakršne svet ni imel že mnogo let, za zmanjšanje mednarodne napetosti; toda dejal je, da se «ne sme pričakovati takojšnje ali bistvene pomiritve#. Za razgovore v Kanadi je dejal, da gre predvsem za jedrske naboje za Kanado, ki bodo ostali izključno pod a-meriško kontrolo. Dejal ie dalje, da ne bo zahteval, naj Kanada gradi nova izstrclišča za izstrelke na svojem ozemlju, «ker bi bilo napačno o-sredotočiti vse napore na o-brambo proti bombnikom spričo dejstva, da bo nevarnost izstrelkov mnogo večja čez pet let#. —_«# ---- Catania - 37 stopinj C RIM, 11. — Znatne temperature so danes zabeležili zlasti na jugu. Prednjači Catania s 37 stopinjami, slede pa ji Reg. gio Calabria s 35, Rim s 34, Messina, Cagliari in Florenca s 33, Bari, Neapelj in Bologna z 32, Pescara in AIghero z 31. Po 30 stopinj pa so zabeležili v Trfdentu, Trstu, Piši, Anconi in Campobassu. «>: , Nad milijon ljudi obiskalo razstavo SZ v Ncw Yorku NEW YOR, 11. — Včeraj zvečer je bila zaključena sovjetska razstava znanosti, tehnike in kulture v New Yorku. Trajala je 42 dni in obiskalo jo je nad milijon ljudi. Po mednarodnem velesejmu leta 1939 še ni bilo v New Yorku razstave ki bi jo obiskalo toliko ljudi. «#------ Panafriška konferenca TUNIS, 11. — Danes se je končala druga panafriška konferenca v Tunisu z odobritvijo resolucij, v katerih se izraža solidarnost z borbo narodov Konga, Kenije ir, Tanganike ter zahteva takojšnja osvoboditev političnih voditeljev v Rodeziji in Njasi. Na konferenci je sodelovalo 11 delegacij, toda v petek so odšle delegacije devetih držav (Nigerija, Gana, Sierra Leone. Liberija, Ugadna, Južna Afrika. Kenija, Rodezija in Njasa) v znak profesta proti dvojnemu predstavništvu Tunizije, Alžirije in Maroka. V sprejetih resolucijah se predlaga, naj se 7. september proglasi za dan protesta proti francoskim atomskim poskusom v Sahari. Resolucije obsojajo pomoč atlantskega pakta Franciji za vojno v Alžiriji, kakor tudi umor znanega alžirskega sindikalista Aisata Idirja. «»------ Mikojan obišče Latinsko Ameriko? MOSKVA, 11. —• Govori se, da bo prvi ministrski podpred. sednik SZ Anastas Mikojan proti koncu leta odšel na «o-bisk dobre volje# v razne države Latinske Amerike z namenom, da se izboljšajo trgovinski odnosi med temi državami in SZ. O tem je baje Hruščev obvestil ZDA. Prvič je baje stvar omenil med Ni-xonovim obiskom v Moskvi. - —«»—— Očitki Montjjomcryju LONDON, 11. — General Richard Mccreeryr bivši poveljnik generalnega štaba poveljstva za Srednji vzhod 1. 1942. je napisal v mesečniku nekega britanskega konjeniškega polka, da so taktične napake maršala Montgomeryja v bitki pri F.1 Alameinu oktobra 1942 povzročile, da je mnogo vojakov brez korist i padlo. Obtož be tega generala danes pona-tiskuje «Daily Mai)». Mccreery je mnenja, da Montgomery še ni imel dovolj partmaja navaja izjavo, ki j» je oddajal severnovietnamski radio, in sicer, da vlada v Hanoju ne bo ostala brezbrižna spričo tako nevarnega položaja. Poročilo poudarja s tem v zvezi, da hoče prav severno-vietnamska vlada ustvariti nevaren položaj in da po krivem obtožuje vlado ZDA, da pošilja v Laos svoje čete zaradi imperialističnih namenov, kajti vlada Laosa bi »hotela samo ohraniti svojo neodvisnost in s svojo majhno vojsiko 25.000 mož nikakor ne predstavlja grožnje.’ Končno poročilo trdi, da je ((komunistični načrt# mnogo bolj obširen, zlasti če se upošteva, da je moskovski tisik sporočil, da sta dva člana CK KP Severnega Vietnama 7. t.m. obiskala v Moskvi podpredsednika Mikojana. Smrt bivšega polkovnika SS med zaslišanjem MUENCIIEN, 11. — Neld bivši polkovnik SŠ je v soboto umrl, medtem ko je bil zaslišan o usmrtitvi francoskega generala Rogerja Mes-nyja. Preiskava zyeznega urada za nacistične vojne kriminalce je pokazala, da bi mogel biti Friedrich Panzinger odgovoren za umor francoskega generala. Med zasliševanjem pa se je Panzinger nenadoma sesedel in zdravniki so lahko samo ugotovili smrt. Domnevajo, da ga je zadela kap, vendar pa je dal miinchenski preiskovalni sodnik truplo ob. ducirati. , Mogoče je namreč Panzinger napravil samomor s tem, da je zaužil kak strup. Dosedanja preiskava je u-golovila, da je bil general Mesny, ki je bil vojni ujetnik, dne 19. januarja 1945 u-bit s številnimi zadetki brzostrelke. Generalu so sporočili, da ga bodo premestili v neko drugo taborišče, toda med potjo so se njegovi pazniki pod pretvezo, da se je avtomobil nekaj pok-varil, u-stavdi in ga ubili s številnimi streli v hrbet. Uradno poročilo je potem navajalo, da je bil general Mesny ustreljen, ker je hotel pobegniti. Po prvih rezultatih nove preiskave je bil Friedrich Panzinger tisti, ki je izbral »zanesljive ljudi#, ki so morali generala, francoskega vojnega ujetnika, ubiti. Za boljše ozračje med Iranom in SZ TEHERAN, 11. — Danes seje novi iranski zunanji minister Abbas Aram že drugič v dveh dneh razgovarjal s sovjetskim odpravnikom poslov Voroni-nom. V iranskih pooblaščenih krogih se omejujejo na izjavo, da je Abbas Aram poudaril, da je Iran vedno pripravljen ponovno načeti razgovore s SZ s pogojem, da ta preneha protiiransko propagando. Na splošno se domneva, da bo. do ti razgovori pripomogli, da se ustvari ugodnejše ozračje med Iranom in SZ. #»— ■ BONN, 11. — Etiopski cesar Haile Selasi, ki je od 31. julija na počitnicah v Bades Bad-nu, bo prihodnji četrtek opravil zasebni obisk prj predsedniku Zahodne Nemčije Theo-doru Heussu. Ali se je Adenauerj vtihotapiti v ((a izkušenj, da bi lahko vodil vojno z oklepnimi sredstvi, pri tem pa ni hotel poslušati nasvetov izvedencev. Kritizira tudi sistem, s katerim je Mont-gomery vzdrževal moralo in ponos VIII. armade; rezultat je bil takšen, da so bili pripadniki te armade nestrpni do vseh ostalih, tudi zaveznikov. General Mccreery je bil tudi poveljnik VIII. armade v Italiji 1. 1944-45, pozneje pa je bil poveljnik angleške armade na Renu. Stavke in aretacije v Argentini TUCUMAN (Argentina), 11. — Okrog trideset voditeljev KP Argentine je bilo včeraj aretiranih skupaj z nekaterimi peronisti v zvezi z incidenti prejšnjega tedna v Tucumanu. do katerih je prišlo med stavko delavcev sladkorne industrije, ki še vedno traja, Peronistični sindikati so za danes ^napovedali 24-urno splošno stavko v znak protesta zaradi smrti nekega delavca med incidenti v Tucumanu. Stavko so proglasili tudi komunistični in »demokratični# sindikati. «»-— MILAN, 11. — _ Po kratkih počitnicah v Nemčiji je danes prispel v Milan princ Mišal al Saur iz Saudove Arabije. lastnosti teh topov. Tudi iz drugih uradnih virov se je zvedelo, da se uporniki pripravljajo na novo ofenzivo ter ua so okrepili enote v bližini vojaških enot laoške vlade. Neko poročilo, ki so ga objavili danes, zagotavlja, da je vojaški položaj še vedno za skrbljujoč, kljub temu da vlada že en teden mir. Poudarja se, da v zadnjih 48 urah ni bilo nobenega oboroženega spopada. Iz vesti, ki krožijo po Sai-gonu, znašajo laoške izgube oid začetka spopadov okrog 100 mož, od katerih okrog 50 mrtvih. Po istih vesteh znaša število laoških vojakov okrog 3.000, oboroženih civilistov 2.000, medtem ko število »upornikov# ni večje od 3.500. Pravijo, da je glavno vprašanje za obe strani, vprašanje preskrbe v deževni sezoni in da imajo v tem pogledu prednost laoške čete, ki jih oskrbujejo z letali. Kljub lem razmeroma majhnim silam, ki se borijo daleč v azijski džungli, pa se o spopadih razpravlja v raznih glavnih mestih sveta. Tako je danes v Novem Delhiju predsednik vlade Nehru pred parlamentom izjavil: ((Spričo vedno slabšega položaja v Laosu, sem ponovno poslal pisma obema predsednikoma ženevske konference o Indokini, zuna njemu ministru ZSSR in zunanjemu ministru Velike Bri tanije, kakor tudi predsednikoma vlad Laosa in Kanade. Predsedniki ženevske konference iščejo sedaj sredstva, da bi premagale mrtvo točko. In' dijska vlada pa bo svojega predstavnika v mednarodni komisiji za kontrolo, umaknila, če tega sporazuma ne bodo več izvajali!# Omenjena kontrolna komisija je sestavljena iz predstavnikov Indije, Kanade in Polj ske. Z delovanjem je prenehala že lani 20, julija 1958, ko je bil zadnji sestanek, in si cer na zahtevo laoške vlade. Predstavnik zunanjega ministrstva indijske vlade pa je danes izjavil, da se je položaj v Laosu rahlo zboljšal. Tudi on je poudaril nujnost, da se kontrolna komisija ponovno sestane, hkrati pa je dejal, da so obtožbe laoške vlade proti poljskemu članu komisije, da je vohun, popolnoma brez podlage. V zvezi s tem je danes poljski veleposlanik v Novem Delhiju obiskal indijskega zunanjega ministra. O spopadih v Laosu je dr žavni departman vlade ZDA objavil izjavo, v kateri se obtožuje Severni Vietnam, da hoče ustvariti nevaren položaj v Laosu. V izjavi se zanika trditev, da vlada ZDA gradi v Laosu oporišča ali pa da ima tam svoje vojaške enote. V poročilu je rečeno, da «če obstaja kaka nevarnost v Laosu, je to komunistična nevarnost.# Dalje pravi poročilo, da je ameriški vojaški ataše obiskal skupaj z drugimi osebnostmi polkovnika Vong Narata, ki je poveljnik posadke v pokrajini Sam Neua. Iz atašejevega poročila sledi, da je bilo na tem področju v juliju več spopadov in da so laoške1 čete ponovno zavzele nekatere kraje. Uporniških akcij vsekakor ne ovirajo hriboviti predeli, džungla in monsumi. Število upornikov ni znano, vsekakor pa deluje več skupin, ki niso večje od navadne čete. Te skupine so na področju, ki se ne morejo oskrbovati od drugod razen od Severnega Vietnama. Nato poročilo državnega de- Londonski laburistični dnevnik je objavil vest, da so zahodnonemski znanstveniki in finančniki sodelovali pri izdelavi francoske atomske bombe - \ Parizu in Bonnu vest odločno zanikajo LONDON, 11. — Laburistični dnevnik «Daily Herald# objav, lja z velikim poudarkom na prvi strani vest, da so nemški znanstveniki in finančniki v veliki meri prispevali pri izdelavi prve francoske atomsKe bombe, ki jo bodo v najkrajšem času preizkusili v Sahari. »Na ta način se dr. Adenauer tihotapi v „ atomski klub”,# piše laburistični dnevnik. List nato poudarja, da je vest zbudila veliko razburjenje v NATO, ki da je sedaj Atlantska informacijska služba baje že začela s preiskavo. Na podlagi mirovne pogodbe namreč Zahodna Nemčija ne sme proizvajati jedrskega o- rožja. Dalje piše «Daily Herald#, da so nekateri atomski znanstveniki, ki so delali na atomskih načrtih za Hitlerja, v francoskih raziskovalnih centrih. Končno poudarja list, da se hoče Zahodna Nemčija na ta način posredno izogniti obveznostim mirovne pogodbe. Ni izključeno, da sodelujejo nemški znanstveniki in finanč. niki tudi pri izgradnji vodikove biembe, ki jo nameravajo Francozi preizkusiti *po razstrelitvi prve atomske bombe. Ze dopoldne je Boreign Office zanikal vest, da NATO preiskuje nemško sodelovanje pri izdelavi francoske atomske bombe. V Parizu so seveda takoj zanikali vest angleškega dnevni, ka. Neki predstavniK vlade je izjavil; «N it i ena beseda ni res. nična.# Prav thko se je zgodilo tudi v Bonnu, kjer je predstavnik ministrstva za obrambo dejal, da je vest »absurdna#. Toda hkrati je dodal, da ne more vedeti, ali so nemški znanstveniki sodelovali kot zasebniki v BTanciji. , V ministrstvu za atomsko e-nergijo pa so izjavili, da Zahodna Nemčija niti s tehničnega stališča ne more B'ran-ciji ni£ pomagati. Trdijo tudi, da je neupravičen strah angleškega lista glede dobave plutonija Franciji, ker bo začel poskusni reaktor v Karls- ruhe delovati šele konec let* in bo lahko proizvajal samo zelo majhne količine plutonija, V omenjenem ministrstvu so končno izjavili, da ne obstaja noben francosko-nemški sporazum glede atomske energije. Iz Londona je danes odpotoval v grad Balmoral na ?kot-sko predsednik vlade Gane Nkrumah. O svojih razgovorih v Londonu s član! vlade ni hotel dati nobene izjave. Ob odhodu z letališča so pripadniki »Lige zvestih cesarstvu#, ki je skrajna desničarska organizacija, s pomočjo zvočnikov kričali: ((Svetovati tpie za kraljevega naslednika je nesramno!# Nkrumah je izjavil včeraj, da bi bil vesel, če bi kraljica poslušala nasvet nekega lista iz Gane in krstila bodočega princa ali princeso z imenom »Kvamenganai, ali pa «Amagana». Dejal je, da te. ga nikakor ne bo predlagal kraljici. Enega izmed kričačev je nato policija aretirala. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 12. avgusta Vrem« včeraj: Najvišja temperatura 28,1. najnižja 20, ob 17. uci 27,2, zračni tlak 1010,9, pada, veter sever 6 km, vlaga 64 odst,, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,2 stopinje, padavine 4,3 mm. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 12. avl«*** Klara g Sonce vzide ob 5,— in « *! 19.19. Dolžina dneva 14.1». ifg vzide ob 13.48 in zatone M ■ Jutri, ČETRTEK, 13. av*“i Lijana Tiskovna konferenca sindikatov o vprašanju Delavskih zadrug Kaj se skriva za samovoljnimi ukrepi začasne komisarske uprave? Če hi se uresničili komisarski predlogi bi Delavske zadruge kot samostojna ustanova propadle * V zadnjih letih so odpustili 200 uslužbencev ■ Stavka se enotno nadaljuje Včeraj popoldne je bila na jedežu v Ul. Pondares tiskovna konferenca, na kateri so bili prisotni predstavniki tiska in člani enotnega stavkovnega odbora Delavskih zadrug. Uvodoma je predstavnik CGIL Saranz poudaril, da delavci tega podjetja stavkajo e. notno in da so sklicali to tiskovno konferenco zato, da do. kažejo svojo dobro voljo ih da javno odgovore na obtožbe, češ da ne gre za izključno sindikalno vprašanje. Delavci so bilj prisiljeni stavkati, ker ravnateljstvo samovoljno odloča in jih stalno zapostavlja. Takoj zatem je imel daljše poročilo predstavnik Delavske zbornice Fabricci, ki je podčrtal, da predstavlja neposredni razlog za stavko, do katere m prišlo samo zaradi menze, ampak predvsem zaradi vrst nepravičnih ukrepov in kršenja sprejetih sporazumov. Spor se je v resnici pričel že pred vrsto let, in sicer takrat, ko je bila imenovana nova komisarska uprava. z njo se je pričela cela vrsta postopnih odpustov, izprememb, poskusov, da bi spremenili delovni urnik itd., kar vse je pomenilo odkrit napad na položaj in interese zaposlenih u-službencev. Položaj se je stalno zaostroval od 1956. leta in so zato sindikalni predstavniki izjavili, da so pripravljeni celo na žrtve zato, da se s pogajanji položaj uredi in da se sprejme sporazum, ki naj reši vsa ta vprašanja. Po daljših peripetijah je prišlo jeseni leta 1957 do pogajanj in 21. ja-januarja 1958 je bil podpisan sporazum, ki je predvideval odpust številnih delavcev, tako da je takrat zapustilo podjetje 70 oseb. Ta sporazum je pomenil za delavce pomembno žrtev, vendar so ga — čeprav nezadovoljni — sprejeli po pregovarjanju sindikalnih organizacij, ker je zadnji člen sporazuma izrecno določal, da se položaj v podjetju ne bo več izpremenil za tri leta. Predstavniki komisarske u-prave, ki so vodili pogajanja, so poleg tega izrecno zagotovili, da ne bo prišlo do novih odpustov niti do kakršnih koli drugih izprememb, ki naj bi poslabšale položaj uslužbencev v tem razdobju, če le ne bo prišlo do takih izrednih dogodkov, ki bi v celoti spremenili položaj na trgu. Do ten dogodkov ni prišlo in kot pričajo uradni od sodišča odobreni proračuni in obračuni, podjetje ni bilo pasivno. Vendar pa so od podpisa pogodbe minili le trije meseci in že so bili na dnevnem redu ponovni odpusti. Kljub točnim določilom podpisanega sporazuma so sindikalni predstavni, ki pokazali ponovno izredno dobro voljo in so pristali na pogajanja, tako da so ta spor mirno uredili. Vse skupaj pa ni nič pomagalo in vodstvo Delavskih zadrug je prišlo ponovno na dan z zahtevami po nadaljnjih odpustih, s predlogi, da se določeni oddelki ukinejo in številne prodajalne predajo v družinsko upravo. Razumljivo je, da je na tej osnovi prišlo do zaostritve odnosov, lansko jesen do enotne stavke in letos poleti do ponovnih pogajanj ob prisotnosti vsedržavnih sindikalnih in zadružnih predstavnikov. Med temi pogajanji so prišli na dan izredno vznemirljivi načrti sedanje uprave Delavskih zadrug: 1. Zahtevali so najprej, da sindikati sprejmejo odpust 52, nato pa celo 88 uslužbencev; 2. zahtevali so povišanje pri. spevka za menzo od 80 na 160 lir; 3. zahtevali so predajo 46 prodajaln v družinsko upravo, kar bi pomenilo nove odpuste; 4. zahtevali so ukinitev oddelka za prevoz, tako da bi ga prevzela posebna zadruga, ali pa da bi ga dali v privatno upravo, kar bi seveda privedlo do nadaljnjih odpustov. Sindikalni predstavniki niso mogli pristati na te predloge. To že iz čisto formalnih razlogov, saj jih je predlagalo vodstvo, ki bo le še nekaj mesecev upravljalo Delavske zadruge in jih bo nato moralo predati v upravo izvoljenemu upravnemu odboru. Se močnejši pa so stvarni razlogi, ker zaposleni uslužbenci in tudi sindikalni predstavniki dobro poznajo položaj podjetja in so upravičeno prepričani, da ni mogoče o-zdraviti Delavske zadruge na ta način, da se znižuje število zaposlenih, da se krčijo razni oddelki in poslabša gmotni položaj zaposlenih uslužbencev. Praksa iz preteklosti kaže, da se taki poskusi slabo obnesejo. V tej zvezi je sindikalni predstavnik navedel kot primer podjetje «Centralvino», ki je nastalo iz oddelka za vino Delavskih zadrug. Ta oddelek je bil aktiven, omenjeno podjetje pa je za zadrugo pomenilo v celoti okoli petdeset milijonov izgube. Isto velja tudi za neko prodajalno, ki so jo najprej predali v privatno upravo in ki je nato propadla. Da ti poizkusi in te zahteve nimajo v celoti čisto ozadje, priča tudi dejstvo, da so sindikalni predstavniki predlagali, naj pridejo v Trst tehniki centra za produktivnost, ki naj prouče stvarno stanje pod. jetja in predlagajo mere za njegovo oarepitev. O tem pred. logu najprej niso hoteli voditelji Delavskih zadrug ničesar slišati, nato so ga formalno sprejeli in končno ovrgli. Vendar pa jim je ta predlog dal v roke odlično orožje, če je stanje podjetja v resnici tako kritično, da je treba odpustiti tako veliko število zaposlenih in predati skoro polovico prodajaln v družinsko upravo. Ni namreč dvoma da bi imeli sindikalni predstavniki zelo težko stališče in bi bili prisiljeni popuščati. če bi tudi tehniki cen. tra za produktivnost zahtevali izvršitev v bistvu istih ali podobnih Ukrepov, kot jih je predlagalo ravnateljstvo Delavskih zadrug. Iz vseh teh razlogov so se pogajanja 12. julija razbila. Minilo ni mnogo časa, ko je vodstvo ponovno začelo z o-fenzivo in to glede na videz malo pomembnega vprašanja. Zahtevalo je namreč, da se poviša prispevek za menzo od 80 na 160 lir. Na pogajanjih so sindikalni predstavniki predlo, žili izredno ugoden kompromisni predlog, da naj bi podjetje znižalo svoj prispevek za menzo od sedanjih 190 na 130 lir in da naj bi upravo menze prevzeli ali delavci sami, ali pa naj bi jo uredili v kooperaciji z ACEGAT ali drugimi občinskimi ustanovami. Na ta predlog niso prejeli nobenega odgovora, pač pa je ravnateljstvo v torek 4. avgusta razobesilo odlok, da se poviša prispevek na 160 lir. Gre za očitni diktat, saj so sindikalni predstavniki pokazali izredno dobro vdljo in so tudi uradno izjavili, da so se pripravljeni pogajati o katerem koli drugem predlogu in da bo sporazum o m^nzi nedvomno mogoče sprejeti. Vendar pa delavci podjetja takih metod ne morejo mirno sprejeti in gre za bistveno načelno vprašanje, ker m mogoče prezreti dejstva, da hoče sedanje vodstvo Delavskih zadrug uvajati samovoljne in e-nostranske ukrepe. Zato so vsi uslužbenci proglasili enotno stavko za nedoločen čas, pri čemer pa poudarjajo, da ne gre samo za to formalno vprašanje, temveč v bistvu za odnose med vodstvom in uslužbenci. Istočasno postavljajo na dnevni red tudi vprašanje povišanja prejem, kov za 2,5 odst., kot so jih že dobili uslužbenci v vseh drugih trgovinskih podjetjih. Sindikalni predstavniki sedaj formalno zahtevajo od vodstva, da takoj ukine ukrep o povišanju prispevka za menzo in da se nato o vseh drugih vpra. šanjih prično pogajanja. Na vprašanja novinarjev so sindikalni predstavniki nato pojasnili, da je v Delavskih zadrugah sedaj zaposlenih 495 uslužbencev in da se je njih število v zadnjih letih znižalo za okoli 200. Včeraj so uslužbenci zadrug imeli razgovore z generalnim komisarjem dr. Palamaro, županom dr. Fran-zilom in predstavnikom pokrajine odv. Sfercom. Stavka se enotno nadaljuje. Sestanek glede odpustov v Felszegy Danes ob peti uri popoldne bo na združenju in dustrij cev prvi sestanek glede odpustov 152 delavcev ladjedelnice Fel-■zegy. Sindikalni predstavniki obeh organizaaij so ostro pro- testirali, da se prične z razgovori med letnimi dopusti, ker delavci niso prisdtni v ladje delnioi in so številni celo na počitnicah izven našega področja. Zato so že v soboto pozvali vse delavce, da se ne ozirajo na morebitna sporočila o odpustu in da naj se vrnejo na delo, čim se končno dopusti. Iz tega razloga je tudii ze lo verjetno, da danes ne bo prišlo do stvarnih razgovorov, ker bodo sindikalni predstav niki po vsej verjetnosti zahte vali takojšnjo predoinitev in preložitev pogajanj. Pri odpustih 152 delavcev tega ladjedelniiškega podjetja p« ne gre samo za to formalno vprašanje, ki jasno razkriva metode ravnateljstva. Sindikalni predstavniki so namreč mnenja, da bi ravnateljstvo lahko z malo dobre volje veliko večino teh odpustov ne izvedelo, ker ima sedaj ladjedelnica dovolj dela za vse zaposlene delavce. Zato se bodo sindikalne organizacije n® pogajanjih odpustom uprle. Enosmerni promet na bloku Fernetiči Kot smo že poročali, je na bloku Fernetiči prišlo po ukinitvi »carne-tov« v maloobmejnem prometu do večjih zastojev, tako da se promet ni mogel več normalno odvijati. Ker so bile težave iz dneva v dan bolj občutne, sta upravi carinarnice in obmejnega poverjeništva — tudi z namenom, da ugodita željam številnih potnikov — sklenili začasno uvesti enosmerni promet na bloku Feunetiei, čeprav novo obmejno poslopje š'e ni v ta namen urejeno oziroma manjka zunanja razsvetljava. Včeraj zjutraj nekaj pred osmo uro so prva vozila in potniki že vstopali po novi cesti in mimo novega obmejnega poslopja, medtem ko je bil izstop po stari, dosedanji cesti. Ugotovili smo, da se je promet, čeprav včeraj ni bilo velikega navala, hitreje odvijal in so billi zaradi tega potnik« prav zadovoljni. Enosmer ni promet ostane zaenkrat v veljavi dnevno od 7. do 20. ure, ponoči se pa spet uvede promet sikozi isti blok, in sicer zaradi tega, ker ob novem obmejnem poslopju še ni urejena cestna razsvetljava. Vsekakor lahko rečemo, da je pobuda jugoslovanskih obmejnih organov vse hvale vredtaa, zlasti še zato, ker se prav ob koncu tega tedna — za veliki šmaren — pričakuje izredno velik promet domačih im tu jih turistov. ^Večer italijanskih popevka v Kopru opereta ) Tehnični sestanek predstavnikov slovenske televizije in RAI-TV l Veliki«. R. Burton, f- J\la sestanku so se dogovorili o tehničnih podrobnostih televizijskega prenosa • Renato Rascel z glasbeno revijo v puljski Areni? IIIIIMIIIIItHtllHIltlllllltllllllllllltlMMIItlintlliraillMIVimitMHIItllllHtllMIIItimitllMHnttllllilll Nekaj podrobnosti o zvišanju tarif za telefonske naročnike V Trstu, ki bo spadal v tretjo tarifno skupino, se bodo izdatki za telefon zvišali za okrog 30 odstotkov Kot smo že pisali, se bodo s prvim oktobrom zvišale tarife za telefon. Pri nas bo to zvišanje še bolj občutno in bo znašalo okrog 30 odst., ker je spadal Trst do sedaj v prv0 tarifno skupino, ki se tiče mest z več kot 10.000 telefonskimi naročniki, sedaj pa bo spadal v tretjo skupiho z več kot 50.000 telefonskimi na- Pri tem se tudi izgovarjajo, da se je CIP vedno ravnal po politiki vlade, ki da je stalno težila k temu, da se zavre porast življenjskih stroškov ter da se znižajo cene proizvodov, ki so osnovni za življenje države. Pri tem o-menjajo celo znižanje cen cementa in umetnih gnojil. Vlada je pač vednp zagovarjala ročniki. Kot primer se nava-I svoje ukrepe, tod« Če je za-jajo tarife četrte skupine zajvirala porast življenjskih stro-telefone «simplex» in «du- Jkov, je to skušala vedno d®- •IIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIKIIIIIIIIItlllllllltllHIIIIIIIIIUlMIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllM Izjava Neodvisne socialistične zveze Podpora uslužbe in delavcem Neodvisna socialistična zveza je dala v zvezi s položajem v Delavskih zadrugah in v ladjedelnici Felszegy naslednjo izjavo: Vsak dan postaja vedno bolj jasno, da potrebujejo uslužbenci Delavskih zadrug, ki že dolgo stavkajo, da bi dosegli izboljšanje plač ter se hkrati upirajo proti samovoljnemu znatnemu zvišanju cene menze, krepko in obširno podporo delavcev ter mestnega javnega mnenja, da bi zaključili z uspehom svojo sindikalno borbo. Gmotni položaj na stotin delavskih družin je resno prizadet. Potrebe družin se stalno večajo in s tem se skušajo kot vedno okoristiti vsiljeni voditelji podjetja, ki je bilo nekoč last delavstva. Podjetje, ki se bo moralo vrniti v roke članov, to je delavcev, pa je Utrpelo že veliko, morda nepo. pravljivo škodo. Veliko škodo pa so tudi utrpeli peki Delavskih zadrug, ki so jih svoj čas zaprte, ne prodaja kruh. Večjo sindikalno solidarnost in demokratično podporo je treba nut^iti tudi borbi, ki so jo morali sprejeti delavci ladjedelnice Felszegy. Njeno rav. nateljstvo hoče v nasprotju s prejšnjimi sindikalnimi sporazumi o zapori nad odpusti vreči na cesto 150 delavcev, medtem ko je bilo dokazano, da bi lahko z nekaj dobre volje in z večjim občutkom za socialno odgovornost lahko ob. držalo vse delavce in uradnike na delu. Vodstvo N&Z izraža vsem delavcem svojo popolno solidarnost in se obvezuje; da bo skupno z drugimi političnimi gibanji prispevalo k uspehu teh pravičnih borb. Pri tem poudarja veliko vrednost e-notne sindikalne akcije ter želi, da bi se ta enotnost Se bolj okrepila in razširila, saj je neogibni pogoj, da uresni čijo delavci svoje upravičene zahteve po zagotovljeni zaposlitvi, po boljših plačah in po prisilili, da sami upravljajo naprednejših socialnih pogojih pekarno, ki sedaj ne dela, ker v tovarnah in v vsakdanjem ae v prodajalnah DZ, ki »o I življenju plex», v katero spada večina zasebnih telefonskih naročnikov. Do sedaj je znašala tarifa za skupino «simplex« 4.200 lir, sedaj pa bo znašala okrog 5.500 lir vsake tri mesece, to e 1.300 lir več ali nad 400 lir več na mesec. Za telefone «duplex» je povišek nekoliko nižji, in sicer od 2.800 lir na 3.700 lir, kar pomeni okrog 300 lir na mesec. Kljub poviškom pa bo nova tarifa v neki meri ugodnejša za medkrajevne razgovore. Do sedaj so se ti razgovori plačevali po enotah treh minut, pa četudi je trajal pogovor mnogo manj. Sedaj bodo uvedli »ciklično tarifo«, to je vsak razgovor se b0 plačal po njegovem dejanskem trajanju. Ce bo na primer razgovor trajal eno minuto, bo treba plačati zanj tarifo ene minute in ne več kot do sedaj treh minut. Ker bodo s tem medkrajevni telefonski razgovori krajši, bo tudi laže dobiti zvezo, kar bo v korist telefonskim družbam in koristnikom. Razen tega tudi ni bil sprejet predlog, naj se omejijo krajevni telefonski razgovori na 5 minut. Kar se tiče žetonov v javnih govorilnicah TELVE, stanejo še vedno 25 lir, ker se b0 zvišala njihova cena dan potem, ko bo objavljen zadevni odlok v Uradnem listu na 30 lir. Kdaj se bo to zgodilo, pa bi moralo ostati tajno, kajti sicer bi nastale špekulacije z žetoni, ker bi si jih lastniki javnih lokalov, ki u-pravljajo govorilnice, lahko mnogo nabavili prej in s tem precej zaslužili. Pri tem pa nastajajo tehnične težkoče ker ne bo mogla TELVE v kratkem času pregledati vseh števcev v javnih lokalih ter hkrati prevzeti vseh žetonov kjer so nameščeni telefoni starega tipa. Zaradi tega bodo ponekod žetoni stali še vedno 25 lir, ko bodo drugod sta-li 30 lir. Tako se je zgodilo, da so stali žetoni že včeraj v nekaterih javnih loka lih 30 lir. Vsekakor stanejo žetoni v javnih govorilnicah, ki jih neposredno upravlja TELVE, kot na postaji, v Ul. Cassa di Risparmio itd še vedno 25 lir ter bodo stali 30 dan po objavi v Uradnem listu. S prvim oktobrom pa bodo na boljšem vsi tisti interesenti v mestni okolici, ki nameravajo namestiti telefonsko napeljavo v svoja stanovanja Sedaj morajo namreč plačati 75 odstotkov stroškov nape ljave, takrat pa bodo plačali sarpo 25 odstotkov. Na račup medministrskega odbora za cene (CIP) pa je bilo slišati tudi mnogo kritik. V mestih, kot so Rim, Genova Milan itd., ki imajo telefonske mreže na števce, se bodo tarife dejansko več kot podvojile. Ravno zato pozivajo CIP naj spremeni svoj ukrep kajti v nasprotnem primeru se bo število telefonskih naročnikov lahko zmanjšalo, namesto da bi se povečalo. Te kritike sicer priznavajo da je treba tarife prilagoditi novim potrebam moderniziranja telefonske službe, da pa je bil izbran slab trenutek ter da so poviški previsoki. Tako pravijo v Rimu, da je IRI komaj prevzel telefonske mreže od raznih družb pa je CIP že odredil zvišanje tarif. Zagovorniki zvišanja tarif pa pravijo, da so bile v Italiji mnogo nižje v primerjavi s tarifami v raznih drugih državah ter da je treba prilagoditi naprave vedno večjemu promelu, za kar pa so potrebni novi izdatki. seči na račun delavcev s tent; da je vedno podpirala delodajalce, ki - niso hoteli izboljšati delavcem in nameščencem mezd in plač. Prav tako se je ravnala tudi sedaj v zadevi telefonskih tarif. Telefon namreč ni več nikak luksus in zvišanje tarif prizadene predvsem naročnike, ki ga nujno potrebujejo za svoje delo in za poslovne zadeve sploh. Tistim, ki imajo denarja na pretek, se bo namreč tudi to zvišanje komaj poznalo. .«»---- NA FURLANSKI CESTI S fiatom 600 v obcestni zid Okoli 23. ure so pripeljali v bolnišnico 45-letnega Fede-rica Busana z Vrdelce Timi-njana, 51-letnega Riharda Kopuna s Kontovela 105 in 20-letnega Ernesta Klemseja iz I-strske ulice. Medtem ko so slednjega po nudeni zdravniški pomoči odslovili, so Busana poslali zaradi številnih poškodb in zloma stegnenice leve noge na ortopedski oddelek, kjer bo ostal 40 ali celo 50 dni. Kopuna pa, kateremu je manjkal precejšen kos kože na glavi, so sprejeli s prognozo okrevanja v 15 ali 30 dneh na II. kirurškem oddelku. Vsi trije so se ponesrečili malo pred 23. uro med vožnjo s fiatom 600, last Federica Busana, ki ga je tudi šofiral. Na ovinku Furlanske ceste pri hiši s številko 507 je Busan zašel na levo in silovito treščil v obcestni zid. Vsi potniki so se ranili, avto pa je utrpel tako škodo, da so ga morali odpeljati s tovornikom-dviga-lom. Vzrok nezgode ni znan: Busan je izjavil, da je do tr-čenja v zid prišlo, ker ga je nasproti vozeči avto oslepil. Pol ure prej se je pripetila nezgoda na križišču ceste Do-lina-Mačknvlje. Dva prijatelja 17-letni Giuseppe Sturtos iz Ul. Montegrappa in 19-letni Alberto Tamaro iz Ul. Batti-sti, sta se vozila z lambreto proti Trstu. Iznenada pa sta zavila s ceste in se zvrnila. Sturtosu, ki je šofiral lambreto, se ni pripetilo ničesar, Tamara pa so morali v bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtom, pridržati s prognozo okrevanja v 10 dneh na U- kirurškem oddelku. --- Zaradi pokvarjene hrane ženska v smrtni nevarnosti Malo pred 16. uro so nujno sprejeli na IV. notranjem oddelku 90 let staro Anno Cesco v d.' Cimberle, ki stanuje v zavodu redovnic v Ul. delle Doc- ce. Po mnenju zdravnikov, ki so si pridržali prognozo, ima ženska znake zastrupljenja s pokvarjeno hrano. Redovnica, ki je starko spremila z rešilnim avtom v bolnišnico, pa je to zanikala. Cescova je namreč zaužila predvčerajšnjim zvečer skupno z drugimi ženskami zele-njadno juho in se je šele včeraj zjutraj počutila slabo. Kot smo že poročali, bo 25. avgusta v Kopru «Večer italijanskih popevk«, ki ga prireja »Zavod primorskih prireditev« v okviru poletnih iger. Predvčerajšnjim so se spet sestali predstavniki italijanske in slovenske televizije, ki bosta prenašali celotni spored. Na sestanku so se dogovorili predvsem o nekaterih tehničnih podrobnostih prenosa, saj je znano, da je italijanska televizija poskrbela za programsko izvedbo sporeda, slovenska te. levizija pa za tehnično službo. Praktično to pomeni, da bo italijanska televizija poskrbela za orkestra in pevce ter enega napovedovalca, »Zavod pri. morskih prireditev« bo uredil sceno, oskrbel razsvetljavo itd., slovenska televizija pa bo program prenašala. V ta namen bo že nekaj dni pred 25. avgustom prispela v Koper posebna skupina slovenskih televizijskih tehnikov, ki bo u-redila vse potrebno za prenos sporeda italijanskemu in jugoslovanskemu televizijskemu omrežju. Jugoslovani se bodo naslonili na oddajnik na Nanosu, ki bo posredoval program Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, medtem ko bodo i-talijanski tehniki poskrbeli za radijski most med Koprom in Banovskim hribom, s katerega bodo spored prenašali v Italijo. O vseh teh in drugih podrobnostih je bilo govora na predvčerajšnjem sestanku. Znano je tudi, da bodo spored istočasno najavljali v dveh je. zikth, to je v slovenščini in italijanščini in da bo italijanska napovedovalka po vsej verjetnosti Emma Danielli, 1-me njenega jugoslovanskega partnerja pa še ni znano. Predstavniki RAI TV so na sestanku tudi sporočili, da bodo v sporedu sodelovali Clau-dio Villa, Teddy Reno. in Jula De Palma, medtem ko se za ostala imena pevcev ih pevk še ne more reči nič gotovega. Prav tako je bilo potrjeno sodelovanje orkestrov Guida Cergolija in Franca Russa. Zvedelo se je, da bodo vstop, nice za »Večer italijanskih popevk« dražje v primerjavi s cenami vstopnic drugih tovrst. nih prireditev in da bodo prišle v prodajo šele nekaj dni pred »Večerom«. Računajo, da bo sporedu na Titovem trgu v Kopru lahko sledilo 2000 gledalcev. Naš puljski dopisnik je izvedel, da se Koncertna poslovalnica v Pulju zelo zanima za nastop italijanskih pevcev in pevk ter bo skušala doseči, da bi po «Večeru» v Kopru orkestra tudi v Pulj, kjer bi nastopili v Areni, Baje so že v teku razgovori, namreč , v smislu, da je puljska Koncertna poslovalnica že poslala svojo ponudbo RAi TV, Nadalje se je v Pulju izvedelo, da je Koncertna poslovalnica navezala stike z znanim italijanskim pevcem in komikom Renatom Rascelom za nastop v puljski Areni. Rena. to Rascel naj bi v Pulju gostoval v prvi polovici septembra, in sicer s celovečerno glasbeno revijo. «»-------- Danes zaključek III. festivala trž. popevk na vrtu Dreherja «Največja ljubezen prva včerajšnjega večera » Ne toliko politične skomine do Pulja in Pirana, kolikor dobra izvedba, je včeraj v drugem dnevu III. festivala tržaških popevk, pripomogla k uspehu popevki aNajvečja ljubezen». Glavno zaslugo majo Giorgio Cuschie in Vocal trio, ki so zapeli odlično in zeli najveiji aplavz večera Bolj prijetna za uho in tudi ljubka po interpretaciji (Serena Mauri - Pippo Cala-mita) je popevka «Do muleti», ki govori o aatomskih otrocih, ki so srečnejši ko govore o ljubezni». Ta popevka je dosegla drugo mesto, medtem ko je «Blue jeans» proti vsakemu pričakovanju, a povsem upravičeno zasedla častno tretje mesto. Petje Nerea Vat te, ki je oponašal ameriške pevce in tudi slog Modugna, je ugajalo občinstvu, p oseb no mlajšemu. ki ni štedilo s ploskanjem Poleg teh treh popevk sta prišli še v finale sTrieste turističen, ki jo je zapela Lili Sanzin ter «Galeotta fu la bora» (Franco Gerli). Kot je pri prvem večeru razočarala aSesan, tako ni Hčeraj dosegla pričakovanega uspeha popevka Moja služkinja Micin, ki sta jo zapela violinistka Pippovega orkestra in Pippo sam To popev ko bi morala zapeti bolj izurjena pevka Colosimo, ki pa se je raje zadržala v Benetkah in pustila Pippa na cedilu. Danes bo zaključni večer festivala, na katerem bodo ponovili prvih pet popevk, ki so včeraj zasedle prva mesta in pa pet, ki jih je občinstvo že predvčerajšnjim izbralo za najboljše. Te so: «Amor mo-torizadon, sCanto per ti Trie-ste», «Jera un sognon, «Pupa» prišli omenjeni pevci ter oba in nTrieste xe mttgnificcs. •iiiifiitiiMiiiiiinaiiititiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHimmmitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiimHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiliiiiiMiiHiiiil Izpred RazensRega sodišča Trije nepošteni mladeniči obsojeni zaradi tatvine Čeprav bi morala biti «Ta-vernetta gl molo« v grljan-skem portiču za 23-letnega Marcella Racarja iz Ul. Pon-dares «tabu» in bi se ji moral izogniti, se pa najraje vrne tja in to vedno v odsotnosti gospodarja in gostov. Njegov namen je jasen: odnesti iz zaprtega lokala, kar se lahko odnesti da. To je Racaj že večkrat storil in nobena kazen ga do sedaj še ni spravila k pameti. Zadnje dni julija je ponovno obiskal lokal in odnesel poleg 2 kg kave, salame, steklenice konjaka, čokoladne bonbone in 22.000 lir. Po prijavi tatvine, so se policijski organi takoj »obrnili po pojasnila« k Racarju. Sicer je imel fant še v žepih dokaze krivde; našli so mu nekaj kave in ukraden denar. Fant je svojo krivdo več a-li manj skesano priznal, toda tiiiiiiiiiiiiiimtitiiiiitHiituHiiittiiiiiiittiiitiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuitiititiiitiiiiiiiimu Pri razkladanju železa mu je stisnilo desno nogo Električna žaga poškodovala vajencu prste na levi roki V jutranjih urah so z delodajalčevim avtomobilom pripeljali v bolnišnico 49-letnega delavca Karla Poropata iz Križa št. 3, katerega je dežurni zdravnik zaradi udar- ca po glavi ter možganskega pretresa premestil iz sprejemnega na II. kirurški oddelek. Delavec, ki se bo moral verjetno zadržati v bolnišnici kakih 10 dni, je povedal, da je med delom na gradbišču v Ul. Marchesetti, kjer je prevažal s samokolnico material, padel z balkona na tla. Alberta Tortul„ iz Borgna-na pri Cormonsu pa so morali pridržati na ortopedskem oddelku: imel je precejšnjo podplutbo na levi strani prsnega koša in ker zdravniki niso mogli izključiti kostnih poškodb, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh. Ugotovili so, da je tudi Tortni postal žrtev nezgode na delu pri Rotondi, kamor je s tovornikom in nrikolico pripeljal gradbeni material. V notranjosti gradbišča je hotel na roke premakniti prikolico, a težko železno krmilo ga je silovito udarilo v prsi. Popoldne je moral v bolnišnico tudi Stelio Frani iz Milj, ki je že kot mizarski vajenec okusil na lastni koži nevarnost električne krožne žage. V neki mizarski delavnici v Stramarju je fant hotel rezati* desko, a pri tem se mu je ostro rezilo zasadilo v kazalec, sredinec in prstanec leve roke. Fant je moral v bolnišnico, kjer bo ostal 15 do 20 dni na II. kirurškem oddelku. Najhujša nezgoda pa se je pripetila 28-letnemu Pieiru Paru iz Zindisa pri Miljah, ki je zaposlen v ladjedelnici Felszegy. Mož je pomagal razkladati težke železne dele iz železniškga vagona, pri čemer so se delavci poslužili tudi žerjava. Iznenada pa sta mu dva težka kovinska dela stisnila nogo in ker ni izključeno, da ima zlomljen gleženj desne noge, so Ka v bolnišnici, kamor se je zatekel z rešilnim avtomobilom, sprejeli na ortopedskem oddelku Zdraviti se bo moral 10 ali 40 dni. da pripomnil je, da je ukradel poleg jestvin in pijače le 3.375 lir. Ostalo bi ukradel pozneje v upanju, da se gospodar ne zave primanjkljaja. Ce je ukradel 3 ali 20 tisoč lir je sodnike malo brigalo. Dejstvo je, da je nepoboljšljiv tat in ker so se ga hoteli odkrižati, so mu prisodili leto dni zapora in 15.000 lir globe. # # * Več sreče je imel 25-letni Carlo Laneri iz Androna del pane, ki je 3. januarja letos ukradel izza jaslic v cerkvi pri Jezuitih 40.000 lir vreden magnetofon, marca pa majhen radio iz stanovanja An-narose Gavinetli por. Caprio iz Ul. Punta del forno (er končno julija letos 5(7.000 lir v baru na Miramarskem drevoredu. Ta tatvina ga je izdala in ga je tudi spravila v zapor Laneri, ki se je vrnil iz Avstralije, kjer je bil večkrat obsojen zaradi tatvine in prevare, je 21. julija stopil v bar Fant je izrabil zaposlenost gospodarjevega sina in je vzel iz predala denar ter zbežal. Toda tatvine so se zavedli in jo prijavili policijskim organom, ki so fanta zajeli v parku pri barkov-ljanskem portiču. Od ukradenega denarja je imel Laneri pri sebi le 500 lir. 40.000 lir je že skril v grmovju, 16.500 lir pa je izročil materi svoje zaročenke. Vse tatvine, razen tatvine ključa, s katerim naj bi vlomil v stanovanje Capriove, so mu pripomogle, da so ga sodniki obsodili,' pa čeprav pogojno, na 10 mesecev zapora in na 10.000 lir globe. * * * Na manjšo kazen so obsodili 24-letnega Vinicia De Simone ja doma nekje v pokrajini Chieti, ki je hodil po teniških igriščih, ali bolje rečeno po slačilnicah igrišč in kradel denar in ure V začetku tega meseca so De Simoneja zasačili v zastavljalnici, kjer je hotel zastaviti dve ročni uri. Ker pa fant ni znal ali morda ni hotel povedati od kod ima uri, so ga odpeljali na zasliševanje, kjer je prišlo vse na dan. De Simone je priznal, da je kradel v Benetkah, v Trevi-su in tudi na igrišču v Bar-kovljah. Za njegovo nepošteno delo so ga sodniki obsodili nB 4 mesece in 15 dni zapora, ki jih bo moral presedeti, in na 13.500 lir globe. Kot redno vsak torek, so imeli sodniki tudi včeraj o-pravka z razpravami o tako imenovanem «tihotapstvu» tobaka. Vedno gre za turiste, ki jih zasačijo s cigaretami v žepih ali kovčkih in to morajo tudi še kar drago plačati. Hodzana Sactfa in Haj-liza Koljarja so obsodili zaradi posesti 300 g cigaret in dveh litrov žganja na 16.000 lir globe. Ker je kazen pogojna, so ju izpustili na svobodo, kar velja tudi za Bolgara Kevorka Magaeklitika iz Sofije, pri katerem so našli 1,211 kg cigaret. Slednjega so obsodili na 54.434 lir globe. Pred*.; Zanetti. tož.; De Franco, zapisn.; Rachelli. J —— »a---- Danes ob 21. uri bo na gradu Sv. Justa zadnja predstava ameriške operete «Kiss me, Kate!« v isti zasedbi kot do sedaj. Z današnjo predstavo se zaključuje letošnji X. festival operete. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti. C KINO Excelsior 16.00 »Zločinci pri policiji«. Darren Mc Gavin, M. Hayes. Fr nice 16.00 «Kaltiki, nesmrtna zver« J Merivale, D. Sultivan. Arcobaieno 16.00 «Zmaga nevidnega človeka«. J. Hall, E. An-kers, J. Carradine. Supercinema 16.00 «Med dvema bojnima črtama«, Van Johnson Filodrammatico, Zaprto; Grattacielo 16.00 «Kako oddati v zakon hčer«. Kay Kendah, San dra Dee. Cristallo 16.30 »Gospodarji gozda« Cinemascope. Capitol 16.30 «Flamski drevored.« J. Cravvord, Z Scott. Astra Roiano 16.00 «To moje noro srce«. Susan Hayward. Alabarda 16.30 »Zeleni vragi z Mon-tecassina«. J. Fuchsberger, E. Karlovva Aldebaran 16.00 «Popolni zločin«. Grace Kelly. Ariston 16.00 Glej poletni kino Aurora 17.00 «Kozaški juriš« (po romanu «Tihi Don«), Garibaldi 16.00 ((Aleksander I. in D. Darrieu*. . -Ideale 17.00 »Venerin«!’; A Gardner, R. VValker Aymes. Impero Zaprto. ' m 1 It ali a 16,30 «E1 Hakim«. O.W. Fischer in k-mo še danes. ... p Moderno 18.00 Kirk Douglas, V. May ■ S. Marco. zaprto ^ Savona 16.00 »Uporna ntfč Steve Cochran, .D. » Vlale 16.00 ((Pravica “r na« G. MantgomeU- j Vittorio Veneto 16.40 zločin«. M. Vlady.JV Prepovedano mladic • | Massimo 16,00 ((Nared«1* Gary Cooper. Novo cine Zaprto, Odeon. Zaprto. Radio. Zaprto. LETNI Arena dei Fiori 20-0” „ »Dinastija petroleja garde, S. Baker, m ^ -Arena Diana 20.00 m ^ njava pokola«. Tucker, S. Cabot. , Ariston 20.15 »«>%, (Carski sel)«. G- r Paradiso 20.00 «Svet Pr lj^ skam« C. Webb, ■>. " skam«. C. Webb, Baeall, fjh Marconi 20.00 »Prva L Charles Laughton, o- , j Ponziana 2015 «Dfk|®’ter zapustil«. T. H" Wood. „„ is Vi ( Šolske vesti ) Tržačan izumil avtomatično zobno ščetko Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vršila po naslednjem razporedu: od 1. do 30. avgusta vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure; od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure. Potrebna obvestila se dajo v tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4. Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12, ure. Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine: 1. Rojstni list, 2. Izpričevalo o preceplje-nju, 3. Izpričevalo o zdravih o-čeh, 4. Zadnje šolsko izpričevalo. Ravnateljstvo državne nižje industrijske itrokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu: od 1. do 30. avgusta vsak dan od 10. do 11. ure in od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure Posebno opozarja, da za vpis v I. (prvi) razred so potrebne sledeče listine; 1, rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. zadnje šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole Na Državni Višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom (realnim) tudi popolne razredne s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 od 1. avgusta do vključno 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-II. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča starše in u-čence, da se je že pričelo vpisovanje na to šolo od 1. avgusta dalje. Vsa potrebna obvestila glede dokumentov dobite v tajništvu dnevno od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960 po sledečem razporedu: od 1. do 30. avgusta vsak dan od 9. do 11. ure, od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12 ure. Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole. Opozarja nadalje, da se prično vsi popravni izpiti (razredni in nižji tečajni), v ponedeljek dne 7. septembra ob 8.30 zjutraj, po razporedu in umiku objavljenima na o-glasni delki šole. mrtvi«. A. Ray, . Stadio 20.15 «Toto n» to, S. Koscina, v ,»»■ Valmaura 20.00 «DO® jjji sta«. A. Valil, I. Ranchi. M«-«5 t Europa »Kraljeva 0** V preteklih dneh je trgovec Angelo Ritossa iz Trsta sporočil, da je izdelal avtomatično zobno ščetko. Njegov izum deluje na osnovi vodnega pritiska. Avtomatična zobna ščetka ima več malih ščetk, ki se vrtijo okrog osi in hkrati nihajo, ter prostor za zobno pasto. Poskus samomora Zaradi bolezni, ki jo je dolgo let mučila, je 60-letna Maria Obri vd. De Carlo iz Ul. Gatteri hotela izvršiti samomor v morju. Zato je zgodaj zjutraj odšla do miramarske-ga grada, kjer je skočila v vodo. Brž ko je prišla v dotik z vodo, je ženska začela klicati na pomoč. Pritekla sta dva vrtnarja, ki sta jo dosegla s čolnom in jo nato odnesla do policijske postaje ob vhodu v Miramarski park. Od tu so žensko, ki je imela rano na glavi in več odrgnin po čelu in nogah, odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja v 10 dneh sprejeli na II. kirurškem oddelku. Čitajte in Urite PRIMORSKI DNEVNIK 0D VČERAJ DO DANES ItAZNA OH V KAM I,A ') Slovenska prosvetna zveza v Trstu organizira za festival italijanskih popevk v Kopru 25 t. m. prevoz s posebnimi avtobusi v Koper in nazaj ter rezervacijo vstopnic. Vsa po trebna pojasnila dobite pri SPZ, Ulica Roma 13 II. ~—#»------- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. avgusta t. 1. se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 7 oseb, {Kiroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 87-letna Paotina Apotlonio vd. Nazzl, 60-letna Ka- rolina Grgič por Zlobec, 47-letna Agnese Callegaro, 73-letni Giu- seppe Saracino, 60-letna Natalla Zorn, 87-letni Raffaele Gerin, 36-letna Iolanda Scheriani por, Tar-lao. NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Eenussi Ul. Cavana 11; Al Ga-leno, Ul, sv. Cilina 36 (Sv. Ivan), Alla Minerva, Trg Sv Frančiška 1- Ravasinl, Trg Llberti 6; lekar. ni v Barkovljah In v Skednju. «»—_ Valute Milan Rim Zlati funt 5900,— 6050,— Marengo 4330 — 4450,- Dolar .... 617.— 621.— Frank franc 126.— 128.— Frank Svic. 143 — 144 — Sterllng 1725 — 1750,— Dinar 80 — 84,- Šiling 23.73 24.25 Zlato , , , . 702,— 704 — Zah, n, marka 148- 149,- Secoto (Sv: Ivan) SREDA, 12. avg«*11 RADIO TRST „ 7.00 Jutranja vS.. pesmi, 18.00 Naša letna glasba, 18.50 Poje Eddie Fisher |.j Hugo VVinterhalte- j * Prenos RL, 22.15 Hank Jones. šlovenUV 327.1 m, 202.1 Fj f-Poročila: 5.00, *-u jJ-O* io.oo, i3.n. 15.00. 22(10 22.55 ei« 8.05 Pesmi Ra<5a,j OKI vajata tenorist JO**, irj sist Ladko Korošec n y jj skl radijski roman r jih, James Kruss. ^ P v zavetrju, 8,35^,^ r.ovitev zabavne ne oddaje), lO I°035 rovska glasba,1' ki zabagm orke nij»- Arnič: Šesta s‘?nanl jg 11.40 rastnik« vi«- znane popevke, * •„ K Monaco poje ar‘ijiSKl c-per, 12.15 Km«,iJS -Jože Kregar: r vrtnice, 12.25 1 Noucha Doina, ' .nieFa so stezice« — nar^ž ob spremljavi h tZl Obvestila in zabaV „ra ' f 7-a kr* i Skladbe za h^<° DoO’f/ lovca, 14.30 Pr*®. J 14.35 Zabavni „ klame, 15.30 Pe%»!' ski: Trnuljčica, jgi , 16.00 Naši poP®172 Dušan Zetjeznov. 0r ni Afriki, .16.20 V Gl$) Ul /VITIM, 1«'"“ ,A V. nih melodij, iji. t žanka št. 8, 18.0° svetuje, 18.15 ~ nVoiu, svetu, 18.45 Ra.zK® ,9.0«,» rodnih vprašanjihst,i» t glasba, vmes ° , d«*, Z, •T Srt." 20.30 Opera tegauSJr. f pe Verdi: M°^jhisK dejanje. 22.15 (Novi posnetki P pabffV J dio in Marcela *. gl -1 !ja plesni orkeste go na pod vodstv nk«, miča) 22.45 5> p,0 0'M Les Brovvn, 23. K a Glasba za 8od»$l jg* ii\ tolkalo (Clkagaf*e f kester dirigira gaV« 23.41 Majhni ih 15.00 Šolska ®o.oOjtfa daja za otroke, ,eSar jj. za svetovno 11». fjJr stvo, 20.30 Pbh , rimskim soncem^fi 23.15 ru Variete, •4< 11. t. m. tisnida oči )e »a t isnrla oči 41 |w KAROLINA Žalostno vest '^11» loščeni mož, *, - li sorodniki- Pogreb bo ‘'V®*/ iz mrtvašnice e rep ce naravnost n pokopališče. JfMORSB dnevnik — 3 12. avgusta 1958 Intriga leta Amerikanizirani Nemec William Schlamm poziva na preventivno vojno proti Sovjetski zvezi - Njegov pamflet «Meja čudeža» jo postal letošnji nemški «best - seller» Nov* 52*. avgusta vojni ■m?fneraciK ki P° Ss bi * - * manj priložnosti, !!“i>goS«MPoznala s Hitieriev0 !edaj v roke kar je vsaj bll*Tečiio sestavil svoje «po- *9sl»Vom ,m6iil#' k* je P°d ,kjavijeno* eia čudeža« bilo *°*«, ° VUerirhu, . Preteki, sPomladi v New konec junija v v nemškem jeziku. Hla^tem mesecu je SC Ponovno prišel v ^rijifgi1 ■ ^ osebno popu- dtvi Prispeval k raz- 0»ni .* Pa, Nav ,v°j« knjige. '9 Pamfleta'1*-3 Schlammove* 'iu prikazana v i * mir naaa i a&rzn"1 Se. dobesedno gla-.Jo Dr.eZZa. si trditi: s svojo Napast l. u Zapad drvi v kl«4 ko ^ bistvo konflikta je “tePizmom in Zapate"1 Prežlt1”’ da 36 k°mU‘ 2 mirom, hoče faPad, 'a'ru triumfira... Toda !Prič»~- °ra 2 versko ,^'jenju^V. bl°de ostati pri ”*t> ■ ’ — • • J5'- 2apadn° odločen za voj-'*J Priporoča vojno i, ''eno „ r°ijem, »povsem (>tv0 kot edino \t,ZllPnom,0roAtem, »povsem t 'dstvo J?3DB Par* vojnaiub temu- da ie •Po*doks T"1 ‘dmeva°sU1 brez več' kn!*- ^*(K)n V 30 ^neil P*o- l o lzvodov njegove So z^ionalnoTn80" Pam^irhani T3-6 Nemcev ni *t Dri*S te°> ker je tip. Predvsem namenjen v Zapadni V Nemci v8v Nl VLOGI* “križar- vPS‘rSch,amm •iv, “So. 0d Nemcem glav- '■‘kša Palisflč« P'Ia in po‘ !‘Jo Netncern ^f hove in bi roteči in pr.lcarati vi- VSCe ž„6!Sl1!- ki nai Pred dvema p;>£mposd,oio^,a za «zg°-Pt»Uvteditev ‘!lS.tvo» ~ za sveta 't' bieri ®*verjetn« *•“ 2 v°jno. tona .ts Schlam Je V kolikšni iiitl. ja tisto vm°Va verzija bt« °bjavii’ v*1«-16 leta 1933 «»ffk:*MelnKamp- Rna*'soeiai: ... Poslanstvu nnu . 0 «zbira- io P°bod» \r j NŠI.te Hitwh°d“ v smeri, CTl: »Mi °Zrafil 2 be- S , germa , zak’iučujemo S P ^aPad P0rh°d na 1 i rlatn0 . Evrope in ** V2b0dPu°fed Prot, zem- paralizirani N z anT" ^ e m e c '•j v iepn skim P0‘nim t>»j Zapadnim ’ Pnporoča to-*Vez akoj k. Nemcem, da »i * * ZDA v te vojaSko tej«? beial ’, OJaSko-tehnič- te ,k a!* nudltj >z Nemčije Sun tersko ‘ os.novno silo S.bSp». p®!"0 •kij"! S *J,> b»j m ,.zd“a proti tega bi “h N*tnčijo P°godbo konn.u- ^°* * katpi V<‘ b°nnskr‘i?. 8 katero tebilirUst nad dl Pr‘zr " pad te*® Nemcijrce,°tnim c»io i^našnjo l* 12 leta 1938, *»ad Bnj Nem-P drotJi. ki so bila po vojni priključena k Poljski. Ce bi se Nemci ne odločili v tem smislu, jim Schlamm prorokuje, da bodo najprej zgubili ugodnosti prosperitete, nato pa da bodo zapadli v »nemoč nevtralizma« in končno po vsem propadli, z njimi pa tudi ves Zapad. Edino kar Nemcem in Za-padu še preostane, da bi preživeli «morilski konflikt«, je Ja se — po tej Schlammovi sugestiji — fanatično pripravijo in zatečejo k atomski vojni proti Sovjetski zvezi. MINISTER STRAUSS JE NAVDUŠEN V imenu zapadnonemške vlade se je o tem Sehlammo-vem pozivu na vojno izjasnil Franz Joseph Strauss, ki ga Schlamm v svoji knjigi prišteva, s samimi superlativi in komplimenti, med najsposobnejše nemške osebnosti. Strauss je izjavil, da ga «Schlammovo poročilo fascinira kot bleščeče napisan kritičen obračun z našo dobo«, da vsebuje zelo zanimive misli in da poleg «nekih ne povsem korektnih podrobnosti* nudi zelo koristne analize! Minister Strauss se niti z eno samo besedo ne zoperstavlja Schlammovemu pozivu na »antikomunistični po-hod»; niti zavrača idejo preventivne vojne z uporabo atomskega orožja. Glede nemške vojaške vloge v Evropi Strauss pravi: »Spričo okoliščine, da stojimo na izpostavljeni fronti tega nesporazuma, moramo vedeti kam pripadamo, Kaj je nasa naloga, naš cilj in načelo. To je pogoj, da bi mogli najti odgovor na vprašanje našega stoletja«. V bistvu je to dejal tudi William Schlamm. Odločilno vlogo, ki jo Schlamm pripisuje atomski oborožitvi pri določanju nadaljnjih mednarodnih odnosov, tolmači tudi minister Strauss na zelo podoben način: Zapadni Nemčiji je namreč treba dati najmodernejše orožje, predvsem — jedrsko orožje. Skratka minister Strauss je navdušen za Sclammov progi am. Schlammov podvig je naletel na simpatije raznih »majhnih«, «manjših» in »povsem majhnih« bivših nacistov (ker »velikih«, pravijo, ni več). Nekje se celo govori, da je tudi Schlammov podvig dejansko delo «bivših« nacistov, ki so mu sedaj odpustili, da jim je leta 1933 pobegnil čez mejo. Naj bo že kakorkoli, Nemci so vzvalovili. NA ROBU NEUMNOSTI Pa tudi poleg «best-seller-,tke» slave, so mnogi Nemci Schlamma sprejeli kot — pro-vokaterja. Nekaj dnevnih listov v Zapadni Nemčiji ga je napadlo zaradi hujskanja na vojno. V imenu nemških intelektualcev in socialdemokratov je ameriškemu Nemcu ostro odgovoril prof. Karl Schmidt: »Politika, ki se priporoča v tem Schlammovem poročilu, ima smisel le če hočemo vojno, tako vojno, po kateri vsaj pri nas v Nemčiji ne bo več ničesar za osvobajanje... To poročilo velja vendarle prečitati — vedno je dobro pogledati kako se morata inteligenca in neumnost tesno prepletati*. Ministru Straussu, ki ga Schlgmmova strategija navdušuje, je neki Fritz Riegel iz Billefelda naslovil naslednje odprto pismo: «Gospod Strauss nas primerja s tremi iztegnjenimi prsti. S tem nag hoče opozoriti na tradicionalno nemško trojico: vajensko stanje, vojaško stanje in pv tano stanje, katerih ti dve poslednji srečno praznita vodilne glave Krščansko-demo-kratske unije (vladne stranke)*. PRIVATNA »UTOPIJA* Hamburški časopis »Štern*, ki je v nadaljevanjih objavil Schlammovo poročilo, je poslal en izvod sovjetski reviji »Literaturnaja Gazeta* s prošnjo, da objavi svoje mnenje. Odgovor urednika Borisa Leontijeva, v katerem se Schlammova knjiga označuje kot »program množičnega uničevanja ljudi, načrt nove svetovne katastrofe, v kateri bi prve žrtve nujno bili narod in ozemlje Nemčije«, so v celoti objavili v hamburškem časopisu, skupno z izjavami ministra Straussa, in socialdemokrata Karla Schmidta. Končno sta dva novinarja revije »Spiegel«, ki sta in-tervjuvala Schlamma, ironizirala celotni njegov program in ideologijo preventivne vojne. »Vaš plan je utopija« — sta mu vrgla v obraz. »Oprostite« •— jih je zavrnil Schlamm — »utopija je po- membna gonilna sila zgodovine«. «Velike utopije, da; toda aša utopija je osebna za-loda, privatna napačna špekulacija« — sta mu odvrnila novinarja. Podvig — Schlammova propaganda vojne — izvršen vprav v času ženevske konference za pomiritev in odstranjevanje vojnih posledic, preveč široko organiziran, da bi mogel biti le «pnvatna napaka«. In ta «napaka» je v trenutku postala nemški »best-seller« letošnjega leta. BOŽIDAR DIKIC M ' > JV. Brez strahu: ne gre za trenutek pred nesrečo; take akrobacije izvaja Francoz Jean Sunny, ki .ga je pariška občina najela, da bi s svojo vratolomno vožnjo ostale vozače pripravil k večji previdnosti V DEŽELI, KI IMft KOMAJ 36 KM ASFALTIRANIH CEST UPOR V LAOSU Eksotične lepote, komaj prehodni pragozdi, monsunsko deževje in divje zveri: vse to bi lahko služilo kot ozadje napetemu filmu, ki bi nosil naslov »Borbe v džungli«. Toda vse, kar se dogaja v neodvisni kraljevini Laos na skrajnem jugovzhodu Azije je preresno za filth takšne vrste Ti dogodki bi lahko spremenili to deželo, ki šteie dva milijona prebivalcev na 236.000 kv. km površine, v novo žarišče nemirov na tej celini. Pravijo, da se je začelo z napadom kakih sto, »upornikov« na posadko na meji s Severnim Vjetnamom (Laos meji tudi na Kambodžo, Taj-landijo, Burmo in LR Kitajsko). U«to se je nadaljevani z borbami 1200 »upornikov« proti rednim vladnim četam (redna vojska šteje 25.000 HiiiiiiniiiimiMiiiitiiiiiiniiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiHUHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiitiiitiiiiiHMiiHininmiinHiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiHitiiriiitiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiooioiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi IZ SPOMINOV NA DOLGOLETNO BIVANJE V AFRIKI Črnska kraljica Čaša S čolnom po reki Niger do Ansonga Skrivnostna govorica bobnov in njen pomen v življenju črnskih plemen - Cafa, hči črnskega kralja, ki ga je raztrgal leopard - Črnska demokracija - Pomen plesa pri črncih Sest čokatih črncev je sedelo v dolgem čolnu ob obrežju reke Niger, kakor da bi me pričakovali. Imeli so odurne obraze in slonokoščene okraske na gležnjih. Povabili so me v čoln rekoč, da mi bodo služili in me varovali. Odzval sem se ponudbi in sem stopil mednje. Na povelje ene. ga od njih so odrinili čoln in hitro veslali ob obrežju. Vožnja po reki mi je bolj in bolj ugajala, ker je predstavljala spremembo v potovanju. V glavi • so se mi porajale misli o divjakih. Nisem še vedel točno, kakšno vlogo bo Afrika igrala v mojem življenju, a sedaj mi je jasno, da je to bilo prebujanje tistega instinkta, ki me je vodil, da sem v tem kontinentu prebil toliko let. Po enournem trdem veslanju smo prispeli do vasi An-songo. Pri pristajanju s čolnom so nas burno pozdravljali domačini, ki so prišli k obrežju. Ogledovali so me z izrednim zanimanjem še dolgo potem, ko smo zapustili obrežje. Nekateri so prišli prav blizu in so motrili moj obraz in obleko. Zenske so se dregale komolci in se smejale od prešernosti, ko smo šli mimo njih. Ponujale so nam mleko in limone ter plesale. Kakor Nil, tako daje tudi reka Niger izobilje in razposajenost prebivalcem ob njej. Komaj sem šel počivat po večerji, ki mi jo je pripravil Išoro, eden od mojih spremljevalcev, že me je zdramilo bobnanje. «Zakaj bobnajo?« sem vprašal črnca, ki je bil pri ognju. «Svojim prijateljem sporočajo, da prihajamo«, je odgovoril. «Toda bobnanje je vedno enako«, sem menil. »Go. tovo ne morejo poslati sporočila na ta način«. «Ko boste tako dolgo v Afriki, kakor sem jaz«, je rekel, «še vedno ne boste poznali skrivnosti bobnov. Udarci se slišijo več inilj daleč in so za nas domačine isto, kakor je tiskana beseda za vas«. Začuden sem menjal pogovor. »Kako dolgo bomo potovali?« sem vprašal. «Najmanj dva dni«, je odgovoril. Zjutraj smo odrinili s čolnom po reki in šele zvečer smo se ustavili pri večji naselbini, od koder so se čuli razburjeni glasovi. Komaj smo stopili iz čolna, smo uzrli nenavadno lepo nago dekle. Njen obraz je bil žalosten in jezen, a polne prsi so se ji dvigale m padale od zasoplosti. Čeprav je imela gornje telo in roke močno razvite, se je vendar zdela elastična in gibka, kakor panter. Le njen izrazit trebuh je nekoliko motil. Prav nič se nas ni sramovala, čeprav se je zavedala naših pogledov. Vzdržala jih je in jih je vračala s svojimi globokimi črnimi in ognjevitimi očmi. «Kdo je to?« sem vprašal. Išoro je prvi postregel z odgovorom: «To je kraljica Cafa«. Kadar se sedaj spominjam na Cafo, jo vidim takšno, kakor sem jo uzrl prvič in ka-kcr jo bom opisal. Njena lepota je bila izredna. Priprave za bojni ples nekega plemena ob reki Niger Stala je nepremično, ko smo se ji približali, črna kakor ebenovina. Njeni lasje so bili lesketajoče črni, zviti v pramena in prilepljeni na čelo. Nad njimi se je dvigalo snežno belo nojevo perje. Dva zlata uhana, okrašena z modrimi dragulji, sta nihala nad njenimi rameni. Njene lepote ne bom skušal cpisati, ker tega ne bi zmogel z besedami. Zadostuje, če rečem, da je bila v njenem obrazu združena moč in sladkoba, Njene oči so bile tako črne, da so se zdele modre. Pravijo, da ta modri odsev v očesu, takoj privlači drugi spol. Belke to vedo, zato upo-abljajo modro očesno senco, da ustvarijo ta odsev na umeten način. Moški bi lahko s koristjo uporabljali isto na diskreten način. Morda je povzročila navidezna modrina, da so se kraljičine oči zdele prijazne in čustvene, zrle so v človeka zdaj z otroško naivnostjo, zdaj prodirnim pogledom, ki je povzročil strah v njegovem srcu. Včasih se je zdelo, da se odraža v njih usmiljenje, a imele so tudi magnetičen \>pliv. Rdeče pobarvane ustnice je stiskala v odločnosti, tu in tam pa jih je tudi našo-fcila. Prsi je imela bujne, vendar niso bile povešene zaradi svoje lastne teže, kakor so tolikokrat pri drugih črnkah; bile so čvrste in bradavici na njih majhni in rdeče pobarvani, kar se je zelo opazilo, ko so se ji nedra privzdigovala Brez dvoma je bila najlepša ženska, kar sem jih do tedaj videl v Afriki. Črnci, ki so me spremljali so ji pričeli nekaj pripovedovati, nakar je pristopila k me. nl in mi je dala roko. Vodila me je nato v veliko stavbo, ki je bila oddaljena nekaj sto metrov. V njej so bili trije prostori. Čeprav je bilo moje novo bivališče krito s slamo vendar je bilo novo in prostorno in je predstavljalo boljše stanovanje, kakor so mnpga pri nas. Ker se je vest o našem pri hodu že raznesla, so prihajali domačini iz vasi v gručah in posamezno. Deklice so bile vse namazane z oljem, okrašene so bile z modrimi koraldami okrog pasu. Prerile so se skozi obroč moških in me gledale, kakor da ne bi prav verjele; dve sta se me prav nalahko dotaknili in pri tem vzkliknili Kmalu nato so prišli ribiči, ki so prinesli rib. Išoro jih je odnesel v kuhinjo ves zadovoljen, ker jih je bilo dovolj za večerjo in še za naslednji dan Zvedeli smo, da se v vasi višijo slavnosti v zvezi z žalovanjem za kraljem, ki ga je pred enim letom raztrgal črn leopard. V zadnjih nekaj tednih so leopardi pomorili v neposredni okolici 34 ljudi. A koliko je bilo umorov za katere niso vedeli. Domačini namreč cesto takšne primere smrti zamolčijo ali pa jih javijo kot naravno smrt, ker pripisujejo grozodejstva možem leopardom in se bojijo njihovega maščevanja, ki zadene tistega, ki jih izda. Mnoge primere smrti, ki jih pripisujejo možem-leopardom, povzroče pravi leopardi in obratno. Ker pogosto tega nihče ne javi, se izginotje sploh ne opazi. Vendar je bil ves okoliš preplašen, kadar so se čuli njih kriki in zategovanje. Mnogi od leopardov so bili ljudožerci in bolj nevarni kot levi. Divje zveri ubijajo večinoma samo tedaj, kadar so lačne ali če jih kdo ograža, a leopardi . ljudožerci ubijajo brez provokacije po diktatih svoje krvoločne narave. Nobenega živega bitja se ne boje in napadejo katerokoli žival, ne glede na to, kako je velika in huda. Preden smo pripluli po reki, o domačini zgrabili Cafo iij ji rekli: «Sedaj boš ti kraljica plemena«. Odklonila je; upirala se je; nesli so jo s sik), na svojih glavah, do groba njenega očeta. Ko so ji hoteli izbrati moža, jih je prekinil naš prihod. Na Mangrtsko po obnovljeni sedlo cesti Alpska cesta na Mangrtsko sedlo je ena zelo priljubljenih izletniških objektov za vsakovrstna motorna vozila. S svojim zaključkom na 2072 metrov nadmorske višine Mangrtskega sedla je hkrati tudi najvišja alpska cesta v Jugoslaviji. Njena dolžina znaša od podnožja do sedla okrog 10.200 metrov, zlasti pa jo poživi pet rad 200 metrov dolgih cestnih predorov, ki so izklesani v živo steno v navidez vrtoglavih višavah strmega Mangrtskega pobočja. Na žalost pa vsakokratno deževje in nalivi pogosto zelo poškodujejo posamezne sektorje te prelepe alpske ceste, tako da je bilo potrebno pristopiti k general nemu popravilu, ki bo stalo okrog 13 milijonov dinarjev. V‘a ta dela, ki jih vodi okrajna cestna uprava Nove Gorice, bodo verjetno končana že do 15 avgusta, tako da bo obnovljena cesta zopet odprta za ves promet. Tega se vesele tako prebivalci gornjega Posočja, kakor tudi vsi turisti Slovenije :n Trsta, ki so vselej bili med najbolj pogostimi obiskovalci tega prelepega planinskega predela. Zal je ta prelep planinski kot še premalo poznan Cafo so določili za naslednico svojega očeta kmalu po njegovi smrti, a dolžnosti kraljice še ni vršila. Danes so se vsi zbrali, da bi proslavili smrt kraljg in izročili Cafi relikvije plemena. Po večerji sem šel v vas, da si ogledam to ceremonijo. Ob hrupu trobent in bobnov so Cafi vzklikali in jo pozdravljali. Tokrat je bila res kraljica, kraljica pred ljudstvom in pred predniki; mrtvi kralj, ki je zapustil dokončno ta svet, je nadomeščen, ravnotežje stvari je vzpostavljeno in pleme se vrne k svojemu življenju, kakor zahtevajo običaji. Ko je bilo vse končano, so se znova oglasili bobni, ki so naznanjali na daleč veseli dogodek in črno ljudstvo je plesalo vso noč. Veliko plesov sem že videl pred tem v Afriki, a nobenega msem mogel primerjati f tem, ki se je odigraval pred mojimi očmi. Ples je posebnost afriških prebivalcev in kaže kako daleč smo zašli belci od pra-i ega duha te dejavnosti, kadar stopicamo na primer v korakih foxtrota. Ples naj bi izražal čustvo in v tem primeru so domačini plesali, da bi izrazili olajšanje. Vsak dogodek proslavljajo na ta način. Preden gredo v bitko, se pripravijo do potrebnega morilskega razpoloženja s plesanjem in očividno je, da tem nekulturnim ljudem, naravni ples res nekaj pomeni, (Nadaljevanje sledi) mož) in agencija »Reuter« trdi, da so se boji v slabih dveh tednih spremenili v «ze. lo dbširen upor*. Medtem pa to se spravili na de’o| diplp-mati v Moskvi, Londonu, Ženevi in v OZN. Zakaj Vse to? Ce sta angleški zunanji minister Selwyn Lloyd in njegov sovjptski kolega Gromiko pred svojim naglim odhodom iz Ženeve našla kljub vsej sili dovolj časa za razgovore o Laosu, se je to zgodilo, ker imata njuni vladi v neki meri «patronat» nad to azijsko kraljevino, ki je bila od leta 1893 pod francosko upravo, je od leta 1946 formalno neodvisna država, od leta 1949 član Francoske unije, od leta 1955 pa tudi član Združenih narodov. «Patronat» nad usodo Laosa sta prevzeli pred petimi leti na azijski konferenci v Ženevi Sovjetska zveza in Velika Britanija. Na tej konferenci, ki je ustavila s pre-mirjen osemletno prelivanje krvi v Indokini ter ustanovila Severni in Južni Vjet-ram, so nevtralizirali Laos in Kambodžo. Nadalje so legalizirali kot samostojno edi-nico organizacijo Patet Lao, katere pripadniki so se z orožjem borili proti francoskim kolonizatorjem. Nadzo-rovanje nad sporazumom pa je sprejela komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Indije, Kanade in Poljske. Ta komisija pa se je razšla pred letom dni. Morda bi potovanje francoskega generala Ortolija, ki se je za laoško vlado raz-govarjal o vežbanju nacionalne vojske in opravil in špekcijo francoskih vojaških naprav; ki obstajajo s tem namenom v Laosu, ostalo brez večjega odmeva, če ne bi vlada predsednika Fui Sa-nanikona likvidirala oboroženega gibanja Pateta Laoa (vlada je trdila, da so nje govi pripadniki tu pa tam napadali vladne sile) in pred kratkim aretirala voditelje stranke Neo Lao Haksat, ki je bila ustanovljena na podlagi ženevskega sporazuma. V zaporih so se znašli princ Suvanavong in večina drugih voditeljev stranke, ki so do leta 1954 tvorili dotedanje vojaško vodstvo gibanja Patet Lao. Hkrati se je pričel oboroženi upor v pokrajini, ki meji na demokratično republik«? Vjetnam. Zatem so Indija, LR Kitajska In Sovjljska zče’z» zbhtev&le, da , se zopet . skliče trojna komisija.. Kraljevska vlada v Laosu je* to odbili! in tfdila, da ni prekršila ženevskega sporazuma, poleg tega pa naj bi prihod komisije pet let po premirju okrnil njeno suverenost. Čeprav sedaj v Laosu lije kot iz škafa, kar večino države spreminja v pravo močvirje, saj razpolaga samo s 36 km asfaltiranih cest, se torbe v severni pokrajini nadaljujejo. Na sestanku z Gro-mikom v Ženevi, je britanski zunanji minister Lloyd čigar država je skupno s Sovjetsko zvezo leta 1954 sprejela jamstvo sporazuma, ponovno odklonil “sklicanje kon-irolne komisije. Laoška vlada pa namerava rešiti vprašanje s tem, da ga predloži pred OZN. Hammarskjoeld, ki je V začetku letošnjega leta obi. skal Laos, je o tem že ob-Vfščen. Ob tej priliki je generalni tajnik OZN dejal, da je Laos eno izmed področij, na katerem uporablja »tiho diplomacijo«. Posamezni komentatorji na Zahodu pravijo, da je laoška vojska zaplenila ujetim »upornikom« ročne granate vietnamske proizvodnje ter brzo. strelke iz LR iKtajske. Pri tem zaključujejo, da je namen »upornikov«, ustvariti vtis, da je v Laosu državljanska vojna, s čimer bi upravičili poseg kontrolne komisije. Ta komisija bi morala potem zagotoviti nevtralizacijo Laosa na notranjem in inozemskem področju z ustanovitvijo vlade, v kateri bi bili tudi predstavniki gibanja Patet Lao. Vse vprašanje je verjetno še globlje, toda za sedaj je še prezgodaj izvajati iz tega določene zaključke. Zdi se, da ne gre izključno za notranji spor ter da se silam, ki se imenujejo «Vzhod» in »Za. hod« ne more odrekati vloga pri tem, kar se dogaja v I.aosu. To priznava sicer tudi časopis «Scotsman», ki pravi, da je predsednik laoške vlade zelo «podložen ameriškemu pritisku«. Morda pa bodo tudi ta spor rešili tako, da ne bo dramatičnih zapletljajev in neugodnih posledic. ............umi .................... Nova teorija o barvah Dr. £dwin Land odkril nov način za pridobivanje slik v barvi fudi tujcem, toda prepričani smo, da bo prav z obnovo te alpske ceste nastopilo novo obdobje za razvoj turizma v Gornjem Posočju in da bo zato resda kmalu Kazalo zgraditi na Mangrt-skem sedlu tudi kak večji planinski hotel, ki bo zmogel zadostiti vsem željam turistov. Tako bo slehernemu obiskovalcu dana tudi možnost, da se z majhnim naporom poda tudi na takega gorskega orjaka kot je Mangrt, s svojim častitim vrhom na 2678 metrov nadmorske višine. M. M. Ameriški fizik dr. Ed**in H. Land je objavil novo teorijo o barvah, ki je v popolnem nasprotju z dosedanjimi sistemi, ki temeljijo na opazovanjih velikega fizika Isaaca Newtona. Land, ki ga poznamo po polaroidni fotografski kameri, s katero je moč v manj kot eni minuti dobiti izdelano sliko, ni prvi, ki se je drznil postaviti proti Newtonu: znano je, da se je tudi Goethe ogorčeno boril proti nekaterim pogledom angleškega fizika, dasi brez uspeha. Tako se je vse do danes smatralo, da pojav barve temelji na različni dolžini valov svetlobnih žarkov, ki prihajajo od obarvanega predmeta in padajo na očesno mrežnico. Po tej teoriji je vsaka barva posledica dejstvovanja svetlobnih žarkov določene dolžine, ki je večja na rdečem, a krajša na vijoli-časten kraju spektra. Land zavrača to stališče in trdi, da je pojav barve mnogo bolj zapleten. Po njegovem mnenju ta pojav ne temelji na specifični dolžini valov, ki prihajajo iz različnih točk spektra, ampak na izmenični «igri», krajših in daljših valov, ki hkrati padajo na oko. Na temelju svojih poskusov dr. Land smatra, da ti svetlobni žarki niso, dobesedno vzeto, »obarvani*. Njihova naloga je samo v tem, da predajo mrežnici neke 0 Svetovno kolesarsko prvenstvo v Amsterdamu Altig pred Vallottom prvak v zasledovalni Faggin v polfinalu zasledovalne vožnje profesionalcev De Rossi in De Lillo izločena AMSTERDAM, 11. — Tretji | nale) Po dežju vročina Vreme je bi za žito in Preveč je bilo dežja za spravljanje krme - Skupno to zabeležili 23 prometnih nezgod - 2 primera poliomielitisa Goriška občina je pred dnevi izdala statistično poročilo za mesec maj, iz katerega nam govorijo suhe številke o številu prebivalstva, o njegovem gibanju v tetku 30 dni, o stanju v kmetijstvu, porastu cen im še mnogih drugih stvareh, ki dajejo poseben značaj življenju, ki gre mimo svojo pot naprej. Mesec maj ni zaman najlepši mesec v letu, to nam zagotavlja tudi naše poročilo, kajti pove nam, da je bilo v maju nič manj, kakor 16 porok, to je najvišje številu, kar je bilo doseženih povprečno v prvih 6 mesecih letošnjega leta. Porast cen je bil viden pri šunki iz San Daniela, pri popravilu moških čevljev (za nove podplate), pri kavnem nadomestku »Leone«, pri prahu za toaleto »Roberts*. Znižanje cene pa so zabeležili pri perutnini, dunajskih klobasah, siru iz mlekarn, navadnem vinu in pri šiviljah, ki krojijo ženska oblačila. Tako je bilo je že dalo svoj prispevek 50 torej znižanje cen večje od po-steklenic dobrega vina, poleg I viškov, kar lahko samu šteje tega pa bodo na vrsti še osta- mo v naše dobro in živimo v upanju, da bo tudi avgust zabeležil podobne rezultate. Iz poročila Inšpektorata za kmetijstvo smo izvedeli, da je bil mesec maj dokaj naklonjen tudi našim kmetovalcem. Predvsem dobro je rodilo žito, ki ga je bilo letos zelo dosti, potem je dobro kazalo tudi za zelenjavo in sadje, manij uspeha pa so imeli kmetje, ki imajo travnike, ker je bilo deževja na preteg. Vretne je bilo precej hladnejše, kako je običajno v maju m je bilo približno 15 stopinj toplote. Padlo je 141 mm dežja. V glavnem je bilo zeilo malo sončnih dni. Prometnih nesreče je bilo precej, skupno 23, pri katerih ni bilo na 9rečo nobenega mrtvega, vendar se je moralo 13 vozačev zateči po pomoč v bolnišnico. Največ nezgod je bilo zaradi prehitevanja in ob petkih, zatorej pozor vozačem, naj ob petkih ne prehitevajo in če le morejo, naj ostanejo doma. Zdravstveno stanje naših občanov je bilo dokaj dobro, zabeležili so le dva primera poliomielitisa v Ločniku in nekaj primerov ošpic. Včeraj ponoči se je nad mestom in okolico ulila precej močna ploha, ki je osvežila težko ozračje, ki je že v nedeljo leglo nad Gorico. Dežja so se posebej razveselili naši kmetovalci, kajti zemlja je bila že suha in povrtnina že skrajno potrebna moče, Tako pa je dež storil nadvse dobro delo, ki bi ga drugače morali opraviti sami kmetovalci, V mestu samem pa se je komaj poznalo, da je ponoči deževalo, kajti že po 10. uri je sonce močno pripekalo in ozračje je bilo zopet težko. Iz vremenskega poročila, ki ga daje dnevno uprava goriškega letališča, smo včeraj izvedeli, da je bilo kar 80 odst. vlage, in da je bila najvišja temperatura 29,2 stopinje ob 13.15, najnižja pa ob 17. uri in sicer 17 stopinj. ——«»------ Vpisovanja v slovensko srednjo šolo Ravnateljstvo gimnazije-lice-ja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici sporoča, da je vpisovanje v vse razrede odprto do 20. septembra. Popravni izpiti za vse razrede se pričnejo v sredo 2. septembra °b 8-30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Kino v Gorici CORSO. 17.15: »La ronde«, G. Pfilip, S. Signoret, prepovedano mladini pod 16. letom. VERDI. 17.00; «L’adultero», I. Mitchel. VITTORIA. 17.30: »Zakon najmočnejšega«, Noel Adams. CENTRALE. 17.00: »Sestra Le-tizia«, Ana Magnani. MODERNO. 17.00: »Ognjeno nebo«, G. Peok. dan svetovnega kolesarskega prvenstva v diirkališčnih ddsci' plinah za Italijane ni bil tako ugoden kot drugi. V spopadu z Nemcem Altigom v zasledovalni vožnji diletantov se je moral Vallotto zadovoljiti z drugim mestom in prepustiti naslov svetovnega prvaka izvrstnemu Nemcu. To je bil v ostalem danes edini finale. V zasledovalni vožnji profesionalcev se je Faggin uvrstil v polfinale sku paj z Riivierom, Brankartom in Bouvetom, drugi italijanski predstavnik De Rossi pa je bil izločen po zaslugi Bouveta. Končno je bil od Italijanov izločen v repesažu vožnje za motorji za diletante tudi De Lillo, ki se je uvrstil šele na mesto. Edino večje presenečenje današnjega dne predstavlja izločitev Nizozemca Poosta, lanskega polfinalista, v zasledovalni vožnji profesionalcev. Največje zanimanje pa je vse-kakor vladalo razen za finale diletantov v zasledovalni vožnji, za izločilne in četrtfinalne zasledovalne vožnje profesionalcev in predvsem za oba glavna kandidata za svetovni naslov Riviera in Faggima. Kot je bilo pričakovati sta se oba uvrstila najprej v četrt in potem v polfinale. Riviere je znova potrdil svojo veliko vrednost. 4,940 km dolgo progo dirkališča je prevozil v 6’10”4. t.j. za 11” hitreje kot svetovni pr vak SchuHe 1. 1948. Toda Faggin je le malo zaostajal za njim in finale med njima bo izredno zanimiv. Bojazen organizatorjev, da bodo morali današnji program prvenstva preložiti na jutri, je odpadla šele dobro uro pred napovedanim začetkom, ko je po 20 urah vendarle prenehalo deževati in ko je lahen toda svež veter osušil dirkališče. Pri prvi disciplini je bilo na tribunah komaj 3000 gledalcev. TEHNIČNI REZULTATI IZLOČITVE (8 kolesarjev z najboljšimi časi v četrtfinale): 1. skupina: 1. Riviere (Fr.) 6’10”4, 2. Nielsen (Dan.) 6’23”5. 2. skupina: 1. Faggin (It.) 6’ in 12”9, 2. Brankart (Bel.) 6’ in 20”6. 3. skupina: 1. Bouvet (Fr.) 6’19”8, 2. Poost (Niz.) 6’ in 30”5. 4 skupina: 1. De Rossi (It.) 6’20”4, 2. Gillen (Luks.) 6'35"8. 5. skupina: 1. Schwei-zer (Sv.) 6'23”3, 2. Proost (Belg.) 6’24”8. 6. skupina: 1. Hansen (Dan.) 6’25”9, 2. Moo-lennijzer (Niz.) 6’26"1. 7. skupina: 1. Simpson (VB) 6’19”, 2. Wirth (Sv.) 6’21”5. V ČETRTFINALE SO SE UVRSTILI: Riviere (Fr ). Fag gin (It.), Simpson (VB). Bouvet (Fr.), De Rossi (It ), Brankart (Bel), Wirth (Sv.), Schveizer (Sv.). ČETRTFINALE: 1. skupina: 1. Riviere (Fr.) 6’27”5, 2. Schweizer (Sv.) 6’ in 46”7; 2. skupina: 1. Faggin (It.) 6’24”2, 2. Wirth (Sv.) 6’31”6; 3. skupina: 1. Brankart (Belg.) 6’24”6. 2. Simson (VB) 6’24”9: 4. skupina: 1. Bouvet (Fr.) 6’23”4, 2. De Rossi (It.) 6’31”3. V POLFINALE so se uvrstili: Riviere, Faggin, Brankart. Bouvet. Zasledovalna vožnja — diletanti (Polfinale) 1. polfinale: 1. Altig (Zah. Nem.) 5’00’3, 2. Trepp (Sv.) 5’24”8. 2. polfinale: 1. Vallotto (It.) 5’01”4, 2. Delattre (Fr.) 5'05”. V finale sta se uvrstila Altig in Vallotto. Finale za 1. mesto: 1. Altig (Zah. Nem.) 4'24”1 (na 7 krogov), 2. Vallotto (It.) 4’29"6. Finale za 3. mesto: 1. Trepp (Sv.) 5’05”6, 2. Delattre (Fr.) 5’ 11 ”4. KONČNI VRSTNI RED: 1. Altig (Nem), 2 Vallotto (It ), 3. Trepp (Sv.). 4. Delattre (Fr). Za motorji — profesionalci Prvi repesaž (prva dva v fi- 1. Gomila (Sp.) 76,680 km v eni uri, 2. Meier (Sv.) z zaostankom 120 m, 3. Verschue-ren (Belg.) 380 m, 4. Godeau (Fr.) 1 krog in 200 m, 5. Holz (Nem.) 4 (krogi in 100 m, 6. Ernst (ZDA) 20 krogov in 300 m. Odstopil je Marssel (Nem.). Zasledovalna vožnja profesionalcev: , Za motorji — diletanti (Repesaž na 50 km. Prva dva v finale): 1. Shindler (Vzh. Nem.) 41’ in 33” s p. h. 72,202 km, 2 Uybterhoeven (Belg.) z zaostankom 1 kroga in 80 m, 3. Wahl (Vzh. Nem.) 1 krog 250 m, 4. DeCoster (Belg.) 2 kroga 270 m, 5. De Lillo (It.) 4 krogi 10 m, 6. Venclovsky (CSR) 4 krogi 300 m, 7. Ka-nya (Madž.) 5 krogov 280 m, 8. Menschy (CSR) 8 krogov 400 m. V FINALU BODO VOZILI V ČETRTEK: Deconink (Fr ), Buis (Niz.), Honl (It.). Meister (Vzh. Nem.). Van Houvvelin-gen (Niz.), Van Der Meulen (Niz ), Smirnov (SZ), Vander-berghe (Belg), Schindler (Vzh. Nem.) in Uytterhoven (Belg). Od 27. avg. do 7. sept. v Chicagu 2000 atletov iz 25 držal' na «Panameriških igral* ut Na programu bo 17 športnih panog ZDA so favorit i PLAVANJE Nov evropski rekord na 200 m prsno LEIPZIG, 11. — Vzhodnonemški plavalec Konrad Enke je danes popoldne postavil v Leipzigu nov evropski rekord na 200 m prsno s časom 2’38”6. Prejšnji rekord je imel sovjetski plavalec Leonid Košesni-kov s časom 2'39”3. Enkejev čas predstavlja obenem tudi najboljši letošnji rezultat na svetu. CHICAGO, 11. — Cez 2000 atletov in atletinj iz 25 držav Severne, Srednje in Južne A-merike se bo udeležilo pana-meriških iger, ki bodo v Chicagu od 27. avgusta do 7. septembra. Poleg atletike so na programu iger še naslednji športi: sabljanje, baseoall, košarica, boks, kolesarstvo, jahanje, nogomet telovadba, vesla, nje, streljanje, plavanje, tenis* rokoborba, dviganje uteži, jadranje in moderni peteroboj. Tekmovanja bodo na vojaškem stadionu za lahko atletiko v Chicagu. Letošnje panameriške igre, ki so vsako četrto leto, so tretje. Prve so bile 1. 1951 v Buenos Airesu, druge pa leta 1955 v Mexico Cityju. Bakljo z. ognjem za svečano otvoritev ne bodo prinesli iz Grčije 'not je običaj za olimpiade, pač pa iz Mehike, kjer so bile zadnje igre, skozi Texas, Oklahomo, umu........................................................ elitiverziariap v Turinu v nevarnosti? Italijanske oblasti odklonile vizum kitajskim in korejskim športnikom Vzhodnoevropske države že izrazile obžalovanje TURIN, 11. — Zaradi zaprek I Neneini je danes poskusil ko-ppliticno-diplomatskega znača- l lesa,riti, vendar pa se je za ja so v nevarnosti mednarodne študentovske športne igre v Turinu, katerih cilj je združiti na športnem področju študirajočo mladino vsega sveta, vseh nazorov, ver in ras. Gre namreč za dejstvo, da so italijanske konzularne oblasti v Moskvi in v Pragi odklonile izdajo vstopnega potnega vizuma za Italijo reprezentancama Ljudske republike Kitajske in Severne Koreje. Voditelj Univerziade v Turinu, kateri je glede na prijave bil zagotovljen res izreden uspeh, si seveda sedaj na vse načine prizadevajo, da bi nastale ovire odstranili, medtem pa je iz Prage že prispela vest, ki pravi, da so v UPE (Union Internationele des Etudiants) včlanjene države, med katerimi Madžarska, Poljska, Češkoslovaška, Romunija. Bolgarija in Sovjetska zveza izrazile svoje obžalovanje zaradi takega stališča italijanskih diplomatskih predstavništev, ki je v nasprotju s predpostavko na osnovi katere so te države prijavile svojo udeležbo, namreč s predpostavko, da bo vsem državnim reprezentancam brez izjeme dovoljen vstop v Italijo. Organizatorji v Turinu se dobro zavedajo, da bi z eventualno odpovedjo omenjenih držav, Univerziada izgubila svoj značaj in svoj osnovni smoter. «»——— CESTNO PRVENSTVO PROF. Brez Darrigada Gaula in Nencinija ZANDWOORD, 11. — p0 zadnjih vesteh bo na svetovnem cestnem kolesarskem prvenstvu manjkalo več znanih profesionalnih kolesarjev, med katerimi v prvi vrsti Luksemburžan Gaul, Italijan Neneini in po vsej verjetnosti tudi Francoz Darrigade. Gaul je dejal da ne bo prišel v Zandvvoord ker ni v dobri formi in ker je sprejel mnogo drugih obvez. Zaradi tega bo Luksemburg zastopal samo Schmitz. Gastone Neneini ne bo mogel nastopiti, ker so se mu povrnile bolečine v hrbtenici radi bolečin podal v bolnišnico kjer so mu zdravniki po podrobnem pregledu predpisali najmanj 10 dni počitka. Zaradi tega je Neneini takoj obvestil tehničnega komisarja UVI o svojem zdravstvenem stanju in mu sporočil, da se odpoveduje nastopu v Zand-woordu. Nadomestil ga bo Angelo Conterno. Nekoliko bolj nenavaden je primer z Darrigadom. ki se je po včerajšnjem padcu in zaradi poškodbe na kolenu odpovedal odhodu v Zandvvoord. Francoska kolesarska zveza je namesto njega že določila kot svojega osmega zastopnika Jeana Stablinskega, kateremu je dala prednost pred Forestie-rom. Takoj nato pa je Darri-gadov tehnični direktor Paul Wieganl izjavil, da bo Darrigade lahko nastopil, ker je njegova poškodba le neznatna. Wiegant je še dejal, da bo Darrigade jutri treniral in takoj nato odpotoval v Amsterdam. PLAVANJE Italijani v Španiji BARCELONA, 11. — V o-kviru mednarodnega plavalnega dvoboja med italijansko vojaško reprezentanco in CN Barcelono, so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m prosto: 1. Perondini (It.) 59"4, 2. Rodes (B.) 59”9, 3. Lombardi (It.) 1’01”5. 200 m prsno: 1. Alsina (B.) 2’54”2, 2. Pratli (It.) 2’55"8, 3. Negri (It.) 2’56”2. 200 m metuljček: 1. Dennerlein (It.) 2’49”, 2. Sa-tore (B.) 2’53’T. 100 m hrbtno: 1. Lombardi (It.) 1'10”6, 2. Nico] as (B.) 1’12”8. 7x50 m: 1. Barcelona 3’16”2, 2. Italija 3' in 16”3. Vaterpolo: Italija - Barcelona 9:3 (4:1). ——«»----- Prvi trening Triestine na stadionu «Prvi maj» Igralci Triestine so imeli včeraj dopoldne prvi trening na stadionu »Prvi maj« pri Sv. Ivanu, ki ga je vodstvo kluba vzelo v najem dokler ne more uporabljati občinskega stadiona pri Sv. Soboti. Pod vodstvom trenerja Tre- ~ ‘ ‘ v iuuicim.1 m kiki vuuni vinjll ITCUrrjg kot posledica padca na dirki I visana »e je vsa skupina za pokal Bemocchi v Legnanu. * nogometašev podala na kondi- 22 cijski sprehod v trenirkah proti Lovcu, vmes pa je Trev.i-san razpravljal z njimi o glavnih nalogah in problemih nove titularne enajsterice. V taboru Triestine vlada veliko zadovoljstvo zaradi vključitve njihovega kolega Del Ne-gra med olimpijske kandidate. Del Negro si je to priznanje zaslužil zaradi svoje dobre igre v minuli sezoni. Mladi napadalec Triestine zaradi tega tudi ne bo registriran kot profesionalec oz. polprofesionalen temveč bo imel le belo izkaznico amaterja, kar pa seveda v praksi njegovega dejanskega profesionalnega sta-leža ne bo prav nič spremenilo. Missouri in Illinois. Nos J bo okrog 3000 skavtov, *> morali preteči okrog 2jw j V Chicagu so zSr i,,«. stadion za kolesarstvo > ^ enega za plavanje, skok* | -do in vvaterpolo. Reg«*® na Michiganskem j°zer ■ udč i Dokončni seznam cev še ni bil objavljen, . pa se že sedaj ve, daJ* A ležba rekordna. MehiK3^ gotovila, da bo poslala letov. Prav toliko poslali tudi Brazilija in tina, medtem ko gnti zastopane s 500 atleti, j 1 olimpiadah tudi za P3 ,jJ) 1 ške igre ne bo uradne o ] kacije po državah. PjeV $ l prepričanje, da bodo J • ZDA zmagali v večin^”- in disciplin. Na zadnjih v Mehiki je bilo 291 d'5 ZDA so jih osvojile gentiria 93, Mehika 21, . j . pa Cile, Kuba, Brazi™ Kanada. # * # EAST LANSING, lkfjl okviru priprav amerisK , valcev za panameriške bili izboljšani trije 3 | rekordi: 110 yardoV _ ženske — Carin 1’J-. j. yardov metuljček m0s® ■ ke Troy 2’20”5; 440 yar“ .<$ sto ženske — Von Sal‘za P< NA DVOBOJ V Odhod juniorjev v petek popoMn* S prihodom Goričana ja in Gemovežana italijanska juniorslka l reprezentanca za dv°® J (I goslavijo 16. t. m. .v ^ kompletna. Manjka)0 ^ metalci, ki pa so z“ Sčhiu od koder bodo P \ Trst šele neposredno P y hodom reprezentance ^ Odhod reprezentantov viden za petek D- *' gl 16,30 z glavne tržasike je. Za danes je naja « g di prihod tehničnega .* ja FIDAL dr. Giorg'3 wegerja. Odgovorni uredn*. STANISLAV REN”; i Tiska Tiskarski zavod ZT*' predvaja danes ob 18. in 20 30 uri zabavni N** Ferraniacolor - Totalscope Rascel-Marine mlšmmmj M Igra RENATO RASCKL luuiiiiuuiiuuuuii EDGAR WALLACE; uuuuuuutkuuuut \(ZAGONETNA (ZAPONKA) TfnnnnffnnnmnrnnfmrrnnimniivfTmnivivnnnifirfmiMniifntf! Frank je ostal omamljen kakih deset minut. Po čelu mu {e pritekel curek tople krvi, ki mu je prišla do levega očesnega :ota. Občutek toplote ga je spravil k sebi. Počasi se je postavil na slabe noge in prižgal luč. Takoj je zagledal stol, ki ga je Ih. treščil po glavi; ležal je tik pri vratih. Najprej je odšel v kopalnico in se je pogledal v zrcalo. Rana je bila neznatna stvar, samo negloboka praska v višini senc. Umil si jo je, pritrdil nanjo obliž in se je vrnil v salon, da ugotovi nered, ki ga je prej samo na pol videl. Vsi predali pisalne mize so bili izpraznjeni. V zadnjega, ki ga je imel vedno zaklenjenega, je tat vdrl in vse listine, ki so bile v njem, so ležale raztresene po tleh. Tudi s knjižno omaro se ni zgodilo nič bolje. Njegova spalnica je bila v popolnem neredu. Rjuhe in odeje je tat zmetal na tla, žimnico obrnil narobe, predale odprl in izpraznil; denarja pa, ki ga je Frank hranil pod srajcami, zlatih gumbov mio................... za večerno srajco in prstana, ki ga nikoli ni nosil, pač pa čuval, ker je bil spomin na očeta, se ni dotaknil. V Paveovi sobi se je dotaknil ene same stvari, kovčka, ki ga pri prvem obisku ni odprl. Kovček je ležal odprt na postelji, njegova vsebina pa je bila raztresena po celi sobi. Frank se je vrnil v salon in je odšel nato v kuhinjo popit kozarec vode z aspirinom. Začutil je strašen glavobol. Nato je odšel pospravljat stvari po predalih pisalne mize. Nenadoma je obstal kakor ukopan. V enem izmed predalov je bila mapa, ki je vsebovala njegove fotografije in fotografije prijateljev in staršev. Fotografije so bile raztresene po tleh in nekoliko je bilo raztrganih na kosce na pisalni mizi. Frank jih je skušal zopet sestaviti in je opazil, da so bile vse njegove in da so nosile čudna znamenja, narejena z rdečilom To je bila edina škoda, ki jo je napravil tat, in mladi mož si je belil glavo, da bi razumel, po kaj je prišel vendar ta človek v njegovo stanovanje. Ali je prišel samo zato, da raztrže te neškodljive fotografije? Res je bilo, da Frank ni vedel, kaj je Pavel pustil v svojih kovčkih, zanesljivo pa je vedel, da ni bilo nič dragocenega v njih. Prijel je za telefon, toda Carverjeva številka je bila vedno zasedena. Naveličal se je čakanja, odšel je ven in najel taksi, da ga odpelje v redarstvo. Policijski nadzornik je urejal svojo mizo pred svojim odhodom domov, ko je planil v urad Frank z obližem in ves iz sebe. «Kaj ste se stepli?* je vprašal Carver. »Udarce sem dobil samo jaz*, je zagodrnjal Frank in mu je povedal nocojšnjo prigodo. »Takoj grem pogledat škodo*, je predlagal Carver, «pač pa se bojim, da bo to brez haska. Rekli ste, da je tat raztrgal vaše fotografije? To je zanimiva stvar*. »Da. Eno uro si že belim glavo, da bi mogel dognati, kdo me toliko sovraži. Da je s toliko jezo raztrgal moje fotografije, me mora na vsak način sovražiti. Ali se vam ne zdi tako? Dobro. Razen tega, da sem pred dvemi leti razkrinkal Bolterja, ki je sedaj v kaznilnici, in Sorkija, ki se je spreobrnil v ječi, se ne spominjam, da bi bil pomagal spraviti se koga drugega v kaznilnico*. Carver se je nasmehnil in zmigal z glavo. ♦Pustite to, Holland!* je rekel. »Pomislite dobro, prosim, in mi odgovorite! Ali ni bilo v kovčkih Pavla Landerja ničesar, kar se je nanašalo na njegovega strica? Pomislite dobro pri tem, kajti gotov sem, da je tat meril na to in vse drugo je storil s tem namenom, da bi zavedel preiskavo na stran-pota*. Frank se je zamislil, končno pa je skomizgnil z rameni. «Ne verjamem, da je bilo kaj*, je izjavil. »Vsaj, kolikor lahko vem*. «Dobro. Pojdiva tedaj na kraj zločina*, se je nasmehnil Carver. «Kdaj pa se je vse to zgodilo, prosim?*. «Proti polnoči, mislim, da je bilo deset minut pred polnočjo*. «Pred eno uro, torej*, je zaključil Carver. «Pojdiva!». Stopala sta v avtomobil, ko je pripeljal z vso naglico taksi, ki se je ustavil za njima. Iz vozila je skočila neka sključena človeška postava, zavita v zelenkast dežni plašč, izpod katerega so gledale hlače krvavordeče pižame, ki je imela moder rob. Čudna prikazen je za hip lovila sapo, nato se je približala Carverju in mu je skoraj padla v naročje. »Vrnili so se! Vrnili so se!» je zaklical gospod Stott vidno vznemirjen. «Kdo se je vrnil? Kje* je osorno vprašal Carver. »V Spring Houseu*, je hropel Stott. «Dva človeka*. »Kdaj?*. »Ni še dolgo od tega, gospod nadzornik. Nisem zmožen, da bi ločil čas. Bila sta dva moška. Videl sem ju in eden od njiju je utegnil biti Wellington Brown». «Kako veste to?» je vprašal Frank. »Ker je to povedal. Izgovoril je prav te besede: «... vam pravim, da sem jaz, Wellington Brown...». Nato nisem več sliš»l». Kmalu nato je krenil kamljon poln policajev za črnim avtomobilom, v katerem so sedeli Carver, Holland in ubogi Stott, ki se še vedno ni mogel pomiriti po svojem tragikomičnem doživljaju. «Oskrbel sem se z vsemi poklicnimi potrebščinami*, Je zašepal Carver poročevalcu in je zažvenketal v žepu z ročnimi sponami. «Ce nama bo usoda naklonjena, bova to noč postavila krepko piko na rešitev skrivnosti*. Ko je zapeljal policijski avto skozi vrtna vratca v Spring Houseu, je bila hiša zavita v popolno temo. Carver se je pognal s Frankom in dvema agentoma za petami po zunanjih stopnicah. V eni roki je držal prižgano električno svetilko in v drugi revolver. Hišna vrata so bila samo priprta in Carver jih je odrinil z nogo. Znotraj je vladal® $ toda Frank, ki si je zapomnil, kje so stikala je brZay F luči. Vrata v salon so bila na široko odprta in Pr J stranska vratca pri kaminu. v - . «Prekleto!» je vzkliknil Carver in se je pognal Vrata oklopne sobe so bila zaprta. Policijski nad® potegnil iz žepa ključ, ki ga je začel Walter Felling & _ ing policijski kovač, in je odprl. 'Frank je prižgal luč. . )y. Brown je ležal na trebuhu na sredine sobe v h1}® Na mizi pa, in sicer točno na njeni sredini, je leZ9, » ključ. . yZeli Carver je šel okoli mrliča in se je približal je v roko ključ in si ga ogledal. Ni bilo dvomov, klJu j isti ko prvič in je še nosil stari krvni madež. : »Kaj se vam zdi, Holland?* je zmedeno Frank ni odgovoril. Povesil je oči in pri nogah je . pO?1 nekaj, kar mu je za hip vzelo besedo. Carver je obrh;' v smer Frankovega in se je sklonil, da pobere Pre“ t »Nova zaponka!* je vskliknil ves v zadregi. »jii*. «In če pomislim, da bi ta zločin lahko preprec , zamrmral Frank. . »Na kateri način pa, drugi prijatelj?* je vprašal Carver. »Ce bi se o pravem času spomnil, da je ključ v Pavlovem kovčku. Pred odhodom mi je Pavel s’ . povedal*. J ^ »To sem razumel tudi jaz, ko sem zagledal *lLa°» mizi*, je pritrdil Carver. «Tako smo si razložili « vasem stannvunin_____________________________ 1___________________________ _•_>_ stanovanju. Ostane pa še vedno skrivnost, morilec položil ključ na mizo, potem ko je zaprl vZ: se zaponka je tu, zaponka številka dve. Orožja P® r„eg„a' mrlič in oponka. Walter Felling je .J^ilčf) in on nam ni mogel zaigrati te šale. Lahko ga Pfl0'g j'%r vedno, ker je priznal tatvine pri Trasmereju, p®o večer padel še zadnji dvom o njegovi krivdi Prl Holland, hotel bi ostati sam v kleti. Vam je pr® počakate v dnevni sobi?*. (Nadaljevanje slei JU