154. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 7. julija
XVII. leto, 1884.
I»haja vsak dan mve*er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatrij sko-ogorske dež ele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lji
Za oznanila plačuje se
ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša, od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo j eden krat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veokrat tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši, U pravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Gledališka Btolba".
Slavnost v Gorici odpovedana.
Seja za Hejo, pogovor za pogovorom, dela, skrbi, tekanja, dopisovanja itd. toliko, da le more oai razumeti in verovati, kateri je sam že deloval za veliko svečanost, — in vse zaman. Nad pol leta že je odbor skrbno vse pripravljal, da bi bila svečanost dostojna Goričkih Slovencev, a ko je bilo že vse urejeno; primoran je bil slavnoat odpovedati ali pa se sramotnim pogojem udati. Stvarjo prišla takole:
O pravem Času je uložil odbor prošnjo v dovoljenje, da bo sme svečanost razvijati tako, da se sprejmejo gosti z godbo na kolodvoru in pri „Rudeči hiši" ter da gredo z godbo iu razkritimi zastavami jedni od kolodvora po Fran Josipovi cesti na Travnik v društvene prostore, drugi od „Rudeče hiše" po Dunajski cesti, Starem trgu in Raštelu tudi tja. Od todi bi imeli marširati skupno ob '/210. uri zjutraj na Kostanjevico po Gosposkih ulicah, za sv. Antonom itd. Po blagoslovljenji zastave imeli bi se vrniti po istih ulicah na Travnik v društvene prostore. Temu sporedu objavljenemu že po „Sočiu je vlada brezpogojno privolila, dotični odlok je v rokah odborovih. Kar prinese „Corriere" Članek „La grande Sloveniau, katerega je „Slovenski Narod", v št. 151. dne 3. julij objavil. Sicer je pa že v torek poprej g. dr. Venutti, odvetnik, ki živi večinoma od slovenskih novcev, župana v seji mestnega odbora glede te svečanosti interpeloval. Županov in glavarjev odgovor v tej zadevi objavljen je že v članku zloglasnega Corrierja Mmoli torek sta bila v Trstu pri namestniku oba imenovana gospoda, dr. Mauro-vich in baron R^chbacb. Napovedana je bila isti dan za osmo uro zvečer seja podpornega društva. Pred sojo dojde vladni komisar v drušvene prostore ter vabi predsednika, vodjo PovSeta, k razgovoru za drugi dan ob 9. uri. Toda g. vodja ide takoj na glavarstvo ter donese poročilo, da vlada apeluje na našo spravljivost in naše miroljubje ter želi, da bi Tržaški gosti — sicer z vihrajočimi zastavam', — toda brez godbe marširali po mestu. Zbirališče naj bi se preložilo iz Travnika b Kutariniju, tako da bi naši gostje Šli po „Via Giardino", po ulicah Semeniških in Gosposkih in čez Koren h Katarini ju, dočim bi Ajdovski gostje morali za gradom na skupno
zbirališče priti. Odbor se je tem željam vlade, da si jako nerad, udal, in udal šiloma, kajti prirejeno za svečanost je bilo že vse in vlada se je izjavila, da bi se znala inače vsa slovesnost prepovedati, ker je baje razburjenost meščanov velika. Nekateri židje, odpadniki in renegatje v zvezi z nekojimi ita-lijanisimi skovali so namreč neki protest proti tej svečanosti. Na Čelu jim je bil neki Furloni, čegar mati je iz Prvačine, iu čegar pivo in vino kupujejo večinoma naši Tolminci in Kanalci, dalje vsi Venutti-ji in dr. Batič (ali kakor se sedaj piše Battigi) in še nekateri drugi, ki so podpise po mestu lovili V mestni seji v sredo ob 6. uri vzvečer vprašal je gosp. Lenassi Goriškega župana, kako stojijo stvari v tej zadevi. Župan mu odgovori, da svečanosti prepovedati on ne sme in zabrauitt je n i mogel, toda poizvedel je od kompetentne strani, da bo bo svečanost vršila le mej Katarinijevim  vrtom in Kostanjevico.
Društva smejo skozi mesto le po postranskih ulicah brez godbe in brez zastav. Na to izjavi župan, da je brezpotrebno protest odpošiljati oblastnijam, ker bi bilo to brezuspešno. Vender je zagrizen Lah Batič zahteval, da se protest odpošlje. Za to so glasovali razen treh odbornikov vsi, mej njimi tudi g. grof Coronini, deželni glavar Goriški. Poročilo te seje dalo se je takoj tiskati, kar se drugikrat nikdar ni zgodilo, ter se je z nenavadno hitrostjo po mestu razposlalo. Že drugi dan šel je gospod vodja Povše k glavarju baronu Recbbachu, da bi poizvedel, kako se strinja vladno dovoljenje z župauovo obljubo. A gospod baron je izjavil, da naša slovesnost se bode vršila po dogovorjenem programu. V petek ide g. Povše še jedenkrat k g. baronu s tiskanim poročilom mestnega zastopa v roki, kjer so bili naznanjeni oni sramotilni pogoji, katere je g. župan mestnim očetom objavil. Pri tem pogovoru je bil navzoč tudi policijski nadkomisar g. Marquet in žaudarmerije nadlajtnant Konšek. Sedaj se je začelo že zahtevati, da Tržaški „Sokol", kateri je imel že dotično dovoljenje namestništva v roki, ne sme priti k slovesnosti z zastavo in v uniformi. Sprevod na Kostanjevico od Katerinija bi se ne smel vršiti po mestu čez Koren, za sv. Antonom itd., temveč le po nekem postranskem potu, po katerem morajo Kanalski in
Tolminski trgovci in kmetje svojo goved gonit-na živinski trg. To je bilo odveč. Društvo ježe bilo prej prepopustijivo, šlo je do skrajne meje, zadnjih pogojev pa ni moglo nikakor vsprejeti, to bi bil samomor.
Povemo naj še, da je glavarstvo to svoje postopanje opravičevalo s kupom pretilnih pisem, katere je dobilo. Neverjetno, a istinito, za to imamo svedoke. Deset ali dvajset nezrelih pobalinov napiše v 24 urah lehko tisoč takih pisem in to naj bi bil povod, da Slovenec ne sme v mestu uživati onih pravic, katere bi ae niti Hoten to tom v Avstriji ne bi zabranile, ako bi tu bivali.
Bodo li Slovenci, ako imajo še kaj narodnega, čuta in ponosa v sebi, na tak nezaslišan način v dno srca žaljeni, to mirno v sprejeli? Bodočnost bo dala na to odgovor, toda danes že javimo lehko, da je ljudstvo vsled teh dogodljajev nepopisljivo razburjeno. Zadeva podpornega društva postala je sedaj zadeva cele dežele, da vseh Slovencev. Na naših poslancih je sedaj, da branijo čast društva, da izvo-j n je jo zadostenje nezaslišano razžaljenemu narodu. Slovenci na Goriškem, ako imate res že kaj rodo-ljubja, narodnega ponosa in časti v prsih, na vas je, da ne pitate onih z vašimi novci, kateri za nje polena kupujejo, da vam jih, v obraz mečejo. Imena, dotičnikov so po mestu obče znana, vsak jih lehko zve. —
V očigled več nego čudnemu postopauju političnega oblastva v Gorici, ki je par prenapetim in zagrizenim Italijanom na ljubo svoje lastne ukrepe in dovoljenja razveljavilo in plesalo, kakor so itali-janissimi godli, moramo se pač z vso odločnostjo postaviti po robu, kajti to je nečuveno, da bi na lastnib tleh, na eminentno slovenskej zemlji ne imeli toliko pravic, da bi smeli shajati se k svečanostim blagoslovljenja društvenih zastav. V tej aferi gre za čast vsega slovenskega naroda, pokazati se mora, nema li vedno državi in dinastiji zvesto udani narod slovenski vsaj toliko pravic ua domačej zemlji kakor peščica irredentovskih kričačev.
Volitve na Moravskom.
V petek /vršile so se volitve v mestih in trgih na Moravskem.   Izid teh volitev je za Čehe
LISTEK.
Slovenska slovnica
£ naukom, kako se pišejo pisma in opravilni sestavki. Spisal Peter Končnik. Cena 50 kr.
(Kritične opomnje; napisal Gradimir.)
S tem naslovom je izšla pred kratkim knjiga, o katerej nesem imel priložnosti nikjer čitati kake ocene. Naprošen po prijatelji, povedati hočem to svoje mnenje o njej, kolikor to morem storiti po jednokratnem brzem pregledu te slovnice. Kar bodem pisal, to je subjektivno moje mnenje, katerega nikomur ne urivam.
lTajpreje je treba vedeti, komu je ta slovnica namenjen* To ni razvidno iz naBlova Končnikove knjige. Vender kakor smo dognali, namenjena je ljudskim šolam, za katere šole je tudi od mi-nisterstva potrjena.
Vsak Šolnik ve, da ni lehko, uspešno učiti v " lah slovnice. Predmet je sam na sebi su-
N»inriljttb-
Ijenejša metod-i, katere se učitem  nr^-t*m nmifo-
zvezi z aoali tično ali moderno učbo. Mi učimo torej slovnico na podlagi srečno izbranih uzornih primerov, opazujoč pri tem vsebino in dotične oblike. Z drugimi besedami povedano: Mi izvajamo slovniška pravila iz jezika samega.
In to je tudi jedino pravo! Končnikove j slovnici se ne manjka vrlo srečno izbranih izgledov; vender moramo odkritosrčno izpovedati, da je poleg teh preveč „učenih pravilu nakupičenih I A učenostuo pravilje ne spada v ljudsko, nego v srednjo šolo! Zato trdim, da bi bila Kom* ni kova slovnica mnogo bolj na svojem mestu na kaki spodnji gimnaziji, realki ali na meščanski šoli, kakor pa na ljudskih šolah! Bodimo si odkritosrčni ter povedimo: bodo li mogli ljudskošolski učenci prebaviti to, kar nam gosp. Končnik ponuja v tej slovnici? Za Boga, ne zahtevajmo preveč od otroškega razuma, ker to mu more pač več Škodovati, kakor pa koristiti!
Prehajajoč na posamičnosti Končnikove slovnice omeniti mi je najpreje, da se mi zdi, da se je g. Končnik, sestavljajoč to slovnico, močno držal prejšnje jednake knjige, katera je bila izrecno namenjena nza najvišji razred ljudskih šolTudi je ^u je bila vodilo Levstikova: 8Die he in ihren Redetheilen", kar mi
je po godu, kajti ta Levstikova knjiga nam je izobraženim Slovencem lebko slo vnica-vodnica in v Slovencih ne poznam knjige, katera bi tako kritično obravnovala posebno glagol, kakor Levstikova! — Prav je, da je g. Končnik v svojej slovnici proglasil r — vokalom, ker s tem se mora ujemati vsak razumen učitelj, razen kacega prenapeteža, ki bi hotel s kako posebnostjo impouovati in ki se je slovenščine učil pri dvomljivih kapacitetah! — Na strani 12. razlaga rabo velikih začetnih črk ter prinaša Gregorčičeva stiha:
Zanesi nam, zanesi Bog,
Otmi nas, Večni vseh nadlog! iz namena, da bi bilo razvidno, da pri besedi „Bogu in njenih namestnicah („Večniu) rabi velika začetnica. Mi se ob omenjeno pravilo ne spodtikamo; a lehko bi se bil v to porabil drug vzgled, ker za tako poočitovanje nikakor ne gre prenarejati pesnika; Gregorčičeva zgornja stiha namreč se izvirno tako-le glasita:
Zanesi nam, zanesi Hog,
Otmi nas rev, otmi nadlog!
(Poezije zl. Gregorčič pag. 71.)
Sploh sem opazil, da g. KouČuik tudi v svojem vse preveč hvaljenem 4. berilu Gregorčičeve pesni poljubno krajša ali „p opr a v 1 j au. Škoda
povoljca kajti pri volitvah 1878 leta dobili so samo 2 mandata sedaj pa trinajst, tedaj ho napredovali za jednajst mandatov. Poleg tega so pa se v mnogih mestih dobili tako znatne manjšine, da je upati večine pri prihodnjih volitvab, ako se ne spremene razmere do tistega času.
Volilna agitacija bila je jako huda na obeh straneh Zlasti Nemri se ueso nikakega sredstva usti asili, da le zmagajo. Podkupljevanja so bila pri njih na dnevnem redu. Tako so v GostopeČi ponujali nekemu obožanemu meščanu 500 gold., da voli liberalno, pa mož jih ni hotel vzeti, in volil je narodno, kakor mu je velevala dolžnost in čast.
Že pred volitvijo so Nemci prevideli, da razmere za nje ne stoje nič kaj ugodno. Vlade ueso imeli na svojej strani. Doslej so b:Ji vajeni, da je ves vladni aparat za nje šel v ogenj, letos pa je bila vlada nevtralna, zato pa mnogo uradnikov ni Slo volit, ki so prejšnja leta glasovali za nemške kandidate. Poleg tega so se pa volilne listine dobro pregledale i« pokazalo ce je, da so prejšnja leta mnogi nemški zidovi volili, ki ueso imeli volilne pravice nasproti se je pa mnogim Cehom odrekovala volilna pravica, ki je jim šla po zakonu, Jasno so pokazale te volitve, da Nemci neso zmagovali s svojo lastno močjo, po volji naroda, ampak le s pomočjo vladnih faktorjev. Brž ko je vlada jim odtegnila roko izgubili so jednajst mandatov, kar nikakor ni majhno število.
Vsi nemški lažiliberalni listi pišejo o strašnem pritisku vlade na voliic?, a dozduj se še o tem ni nič pozitivnega slišalo. Vse je samo prazuo upitje. Ko bi bila vlada res tuko za Čebe vneta, kakor kriče nemški listi, bi gotovo btlu znala najti sredstev, da bi se v moravskem posestvu ne bil sklenil kompromis mej nemško liberalno iu srednjo stranko, ki je zagotovil Nemcem večino v fidejkomisuem ve-leposestvu.
Da pa Nemci ueso nikakor bili tako priljubljeni pri prebivalstvu, kakor so včasih trdili, kaže tudi to, da si v petih volilnih okrajih niti neso upali postaviti svojih kandidatov. Mej temi okraji so pa trije taki, ki so bili prej po nemških deželnih poslancih zastopani. Slabo znamenje za stranko, da ne računi niti na znatne maujšine v volilnih okrajih, kjer je poprej imela večino, da si niti ne upa postaviti kandidatov. Ako bi njeno zaupanje pri prebivalstvu bilo naravno, bi se kaj takega tudi pri najhujšem vladnem pritisku zgoditi ne moglo.
Važne so izpovedbe nemških listov,  da v Avstriji vsaka vlada sama odločuje volitve.   To sicer ni povsem resnično,  kajti  mi  na Kranjskem smo imeli večkrat   priliko,   prepričati  se,   da  so nase kmetske občine  volile ravno proti  volji vlade, v drugih  kronovinah  pa taki  slučaji  uiti  v mestih neso bili redki. A mi smo bili vedno prepričani, da ima vlada mnogo upliva pri volitvah v mestih, kjer je mnogo zavisnih vol Icev, in \ veleposestvu, kjer imajo mnogi zveze v višjih vladnih krogih iu volijo kakor od zgoraj veter vleče. Ko smo mi to poudarjali, se nam je vedno ugovarjalo, a sedaj  pa sami nemški listi to priznavajo in tako nam dajejo potrdilo, da smo mi prav imeli iu da Nemci po naših mestih iu trgih le tedaj   utegnejo  zmagati, kadar imajo vlado zu seboj.
da nemam pri roki omenjenega berila, pokazal bi, kako je v njem spakudrana prekrasna pesen „Soči". Spominam se pa dobro, da sem v 4. berilu bral:
„Tvoj tok je živ in je leguk,
Ko hod srna s planine1*,
torej ne kakor ima Gregorčič:
„Ko hod deklet s planine!" . . .
Kaj ne, Končnikova „popravau ima prav mnogo več estetične krasote mimo Gregorčičeve podobe! Ne vem, kaj k temu poreče sloveči naš pesnik; a moje mnenje je, da taka „poprava" nikakor ni dovoljena. Priznani pedagogi so izrekli, da Gregorčičeve pesni neso pohujšljive; torej dajte jih mladini v roke takošne, kakeršne so, ali pa jih popolnem opustite !'.'•.
Zelo mi ugaja Končnikova opomnja na str. 13, da Biz lastnih imen narodov, dežel, mest, krajev, rek, jezer, morij, gora itd. izpeljane pridevnike pišemo samo takrat z veliko črko, kadar se hočemo ogniti dvoumnostiJaz bi želel, da bi se tega pravila do-Bledno držali tudi naši časopisi in knjige! — Razlaganje debla, korena in končnic na str. 43. v §. 13. bodo teško umeli učenci na ljudskih Šolah! — Gosp. Končnik piše: „Pridevnik se „s to p nuje", a poleg tega: „stupnjevanje pridevnikov",  kar ni dosledno;
Te volitve imajo za Čehe na Moravskem velik moraličen pomen. Pokazale so, da tudi v mestih biva mnogo češkega Življa, da se ta utrjuje, a nemštvo se mu umire Kaj tacega pa nema pomena samo za Moravče, ampak za ves češki narod. K temu je brez dvombe mnogo tudi pripomoglo oživ-lieuje češkega življa v Českej samej. To, da so se Čehi v jednej kronovini energično io uspešno potegovali za svoja prava, tudi ni moglo ostati brez upliva na sosedno Moravsko. Oživelo je tuui tam narodni duh, ki je dolgo rasa spal, kajti ravno v tej krouovini je aarodna zavest pri slovanskem prebivalstvu bila še premalo razvita. Mnogo je bilo ta-cih, ki neso marali biti Čehi, a so trdili, da so le Moravci.
Kako je pa z narodnim čutom pri tacih ljudeh, vidimo dosti jasno pri naših „Kranjcih". Sedaj se pa kaže, da se bode razmere na Moravskem v tem oziru dosti zboljšale. Izid teh volitev bode pa zopet blagodejno uplival na vse češke pokrajine in po njih ojačil narodni duh.
Izid teh volitev je pa tudi dejanskega pomena. Nepomirljivi nemški elementi ne bodo več mogli samovoljno gospodovati v deželnem zboru, kakor so do zdaj, kajti izvoljenih je 23 čeških poslancev v kmetskih občinah, 13 v mestih in trgih, 5 jih bode pa v fidejkomisnem veleposestvu, tedaj 41 čeških poslancev, k tem se pa imata prišteti še dvu v rilna glasa, tedaj bodo imeli Čehi 43 poslancev v dežbl-nem zboru. Nemških liberalcev je pa izvoljenih v kmetskih občinah 8, v mestih in trgih 18, 5 iz trgovinskih zbornic (ker je dr. Promber, že drugje voljen, za Brnsko trgovsko zbornico odložil mandat, ter najbrž ne bode tako hitro nova volitev), 17 pa valed kompromisa v nendejkomisnem veleposestvu, tedaj vkupe 48 poslancev. Ker bode v moravskem dež. zboru vseh poslaucev 99, bode srednja stranka, broječa 8 mandatov, odločevala v zbornici, oua bode Jeziček na tehtnici". Iz te stranke bode vzet tudi deželni glavar. Čehi zahtevajo, da naj bi bodoči deželni glavar bil zmožen obeh deželnih jezikov, kajti poniževalno bi bilo za češke zastopnike, da bi morali z deželnim glavarjem občevati po tolmači, kakor se je to do zdaj godilo. Srednja .stranka bode najbrž povsod podpirala vlado, zato bode od vlade zavisno, koliko bodo Čehi dosegli  v deželnem zboru.
Sicer se pa bodo vBekako za Čebe na Moravskem razmere zboljšale, zlasti, ker je tudi zastopnik vlade na Moravskem mož, ki je bil vedno odločen konservativec in Čehom prijazen, mož značajen, ki ni nikdar plašča po vetru obračal.
S takim veseljem se ve, da mi ne moremo izida na Moravskem pozdraviti, kakor ga pozdravljajo otieijozi. Za te volitve nikakor neso mogle bolje izpasti, saj je tudi res vlada v podobi srednje stranke dobila vso moč v roke. A mi Slovani bi bili želeli, da bi se bila vlada bolj odločno izrekla za Čehe in konservativce, da bi se ne bil sklenil znani kompromis, da bi Čehi bili v obče dobili večino.
V ostalem pa smo tega preverjenja, da je češka večina v deželnem zboru moravskem le vprašanje časa. Začetek je storjen in kdor pozna vztrajnost in doslednost Čehov, pritrdil nam bode, da se je pri prihodnjih volitvah nadejati popolne zmage Čehov.
on imenuje razširjen stavek tudi „oblečen", izraz, ki ne zveni prijetno slovenskemu ušesu. — Na strani 55. v 7. opomnji  moralo hi  biti še omenjeno, da samostalniki neživih stvarij na „oru ne vrivajo pri sklanja nji „jtt; n. pr. dvor, dvora; predor, predora itd. — Po godu mi  je na strani 58. opomnja pod 2.; a ne dopada mi izraz: „prelio dni" glagol namesto „prehajalni glagol". — Na strani 78. pravi g. Končnik, da nam določna pridevnikova oblika rabi tudi takrat, Če pridevnik nadomestuje osebek, n. pr.: Hudobni se boji vsake sence.   Res je to v navadi; vender slovenskega jezika svojstvu ugaja bolj samostalnik; torej  bolje: Hudobnež se boji vsake sence. — Jako sem vesel pravila, da „deležnik preteklega časa ostaja v imenovalniku vseh števil ne-izpremenjen; n. pr.: Delavke, pustivši njivo, beže domov." Pravilo le-to in tudi vzgled je g. Končnik vzel  iz omenjeue Levstikove slovnice (vide nDie slov. Spr. pag. 53). Želeti bi bilo, da bi se sploh posnemalo, ker mnogo, premnogo  se greši v tem obziru dandanes po slovenskih naših knjigah in časopisih! — „Kedar primerjamo dve stvari, rabimo besedici  ko, nego ali pa predlog od."   K temu pravilu na strani 81. imam opomniti, da naj bi se pri primerjavi besedica „ko" opuščala ter namesto
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani 7. julija.
V I* raz k <» trgovsko zbornico je izvoljenih 24 čeških in 16 nemških odbornikov, tedaj imajo Cebi dvetretijnsko večino. V volilnej skupimi vele-tržcev izvoljeni so nemški kandidati s 104 proti 42 glasom, v skupini srednjih trgovcev češki kandidati h 1453 do 1557 proti 556 do 550 glasom, samo 250 volilcev v tej skupini m volilo. V skupini maiih trgovcev a 4038 do 1441 glasovi, nemška ittanka v tej skupini ni postavita kandidatov. V skupini kmetijske velike industrije zmagali so Cehi s 132 proti 38 glasom, v skupini splošne velike industrije dobili so Nemci 79 glasov. Čehi pa 34. V skupini za rudarstvo zmagali so Čehi 136 proti 10 glasom. V skupini male obrtnije zmagali 80 Cehi s 566 proti 76 glasom.
Volitve v kmetskih občinah Iza spodnjeavstrij-ski deželni zbor neso za nemške liberalce prav ugodno izpale. Izmej 21 novoizvoljenih poslancev pripada ijh samo dvanajst k zjedinjeni levici, pet je konservativcev, dva protisemita iu j •dnu, za katerega politično barvo se de prav ne ve. Konservativci so sicer pridobili sam jeden roaudat, a v večjih krogih so imeli tako močne manjšine, da je le za malo glasov manjkalo, da neso izvoljeni. — Volitve na Moravskem so jako poparile nemške liberalce. Njih listi jako obupano vzdihujejo, „N. F. Pr." pravi, da se ne da tajiti, daje izid teh volitev pora: za Nemce; „Deutsche Zeitung" se pa tolaži, da bi bilo utegnilo biti še huje. Pomenljivo je zavijanje „N F. P.u, katera hoče dokazati, da ni dobro za vlado, da so Čehi dosegli toliko mandatov in bode to le škodilo spo razum ljenju narodnost'j. Vidi se, da bi ta list rad videl, da bi vlada se potegnila za Nemce, kateri jej vedno polena pod noge mečejo. Toži se Nemcem po onih časih, ko so vsi uradniki, do zadnjega uradnega sluge, agitovali za nje.
Kakor se poroča narodnim listom iz Zadra je razkroj v hrvatskem klubu uzrok dosedanje nedelavnosti dalmatliiftkeira sabora. Od kar je poslanec Pavlinovič grajal dalmatinske državne poslance, se klub ni več sešel, in posledniim se je tedaj bil dal večdnevni obrok, da opraviče svoje delovanje v državnem zboru. Če bi se pa ti ne podvrgli klu-bovej večini, katero vodi Pavlinovič, prišla bode vsa stvar pred deželni zbor v javni seji in se bode končala s škandalom. Na sporazumljenje je tem manj misliti, ker je te dni državni poslanec Vitezič, kateri je na jedenkrat kot višji finančni svetnik bil umirovljen, razkril postopanja dalmatinskih državnih poslancev v Hohenwartovem klubu. Pomanjkanje solidarnosti pri poslednjih z drugimi slovanskimi poslanci je krivo, da se nobeno zahtevanje dalmatinskih poslancev ni izpolnilo. Vitezič je bil umirovljen ua predlog namestuika Jovanovića in na željo barona Pretisa. Vitezica bodo v vsej Istriji slavili kot mučenika in minister Dunajevski se v bodoče ne bode mogel več zanašati na glasove Slovencev in Hrvatov. Vitezič izjavil je dalmatinskim poslancem, da Dalmatinci in Slovenci lahko s svojimi 26 glasi skoraj vselej odločijo glasovanje v državnem zboru. Morali bi se tedaj v bodoče iz Dalmacije poslati v državni zbor drugi poslane1, kateri bi znali bolje varovati slovansko solidarnost in kateri bi osnovali jugoslovanski klub in tako odločevali v državnem zboru. Pavlinovič hoče tedaj v deželnem zbor 14, dalmatinske državne poslance pokazati kot nasprotnike slovanske solidarnosti in jih kot politično mrtve pokopati mej pritrjevanjem vsega naroda
V petek je minister H.alay ki je prišel v Serajevo, povabil višje vojaške in civilne dostojanstvenike, višjo duhovščino vseh veroizpovedanj, skupaj kakih 80 oseb k banketu. Po prvej napitnici na cesarja napil je minister deželnemu šefu baronu
nje rabila besedica „kakor" ali „nego". — Dopada mi, da g. Končnik piše glagole II. vrste s spono Bno", (torej dviguoti namesto dvigniti,) kar je pravilneje, kar uči tudi Levstik v svojej slovnici pag. 69. — Prav po godu sti mi dalje pravili v Končnikovi slovnici na strani 120 sub. 1., (da glagolom pome-njajočim kako stanje ni navaden deležnik trpno pretek, časa, zatorej da se piše zmrzel (ne zmrznen), usehel (ne usahuen) itd. —). Isto tako mi je všeč pravilo na strani 122. sub 3.
Na strani 123. govori o trpno pret. deležniku pri glagolih IV. vrste. Partija le-ta bi se dala mnogo boljše, priprosteje in temeljiteje pojasniti. V neke-danjem goriškem „Glasu" sem bral prav dobro razpravo o tem oziru, iz peresa slavnega pokojnega učenjaka Štef. Kocijančiča. Nekateri pisatelji 80 glede tega deležnika v novejšem času zaNeli in neki slovenski list celo piše „blagosloven"i »blago-slovenje", namesto jedino pravilnega blagoslovljen, blagoslovljenje!!
Na strani 137. rabi g. Kop^ik besedo „kinč"; mi bi mu svetovali, naj tej besedi popolnem da slovo, ker ni slovanska. Gledč nje je že, 1878. leta pisal v „Narod" učen pisatelj tako-le: „To nepotrebno m a (j j a r k o besedo („kinč"), po sili utlačeno
Appelu , katerega delovanju se je zahvaliti, da se je dežela začela razvijati in njeno blagostanje se povzdigovati. Baron Appel napil je ministru, sek-cijski Sef Merey civilnemu ablatusu, potem zopet minister Serajevskemu mestu, in Mustafa beg ministru.
V petek je hrvatski sabor vsprejel predlogo, da se raztegne kompetenca okrajnih sodišč tudi na granico. Potem je bilo posvetovanje o peticiji društva za gradjenje stolne cerkve, da se mu dovoli tudi letos kaka svota. Temu je ugovarjal Starčevih, kajti kardinal Mihalović iz dohodkov svoje škofije zida palače v Pešti, namesto da bi je uporabljal za zidanje stolne cerkve, in imenoval ga je madjarskega agitatorja. Ko sta potem govorila še poprej kanonik Vucotč in baron Živkovič, dovolil je za letos sabor temu društvu 5000 gld.
* iia iij e države.
Misli se, da se bodo sklical nemikl državni zbor v jeseni, zato bodo volitve najbrž kmalu raz-pisane. Vlada misli baje zopet zahtevati budget za dve leti. — Ponovljeni državni aovet se ne bode bavil samo s pruskimi, temveč tudi z zadevami, ki se tičejo vse nemške države, pri katerih je pa Rusija posebno interesovana.
V drugi ■■»laudakej zbornici izjavila je vlada, da bode zakon o regenstvu kmalu pr°treso-vala v ininisterskem sovetu. Kralj je že izrazil svojo voljo. Verojetuo bosti zjedinjeui zbornici v avgustu začeli se posvetovati o tem zakonu. Vlada hoče tudi nekaj revidovati ustavo
Danes bode v aiifgleskej zgornjej zbornici začela se debata o volilnej reformi. Debata bode trajala dva dni, in glasovanje bode še le v sredo. Kakor javljajo „Daily News" bode se parlament odložil prvi teden drugega meseca. Sliši se, da vlada namerava imenovati več novih liberalnih porov v zgornjo zbornico, da bode tako napravila tam ravnotežje mej strankami.
Dopisi.
S Hrasa 4. julija. [Izv. dop.] (O učiteljskih tožnih financijelnih razmerah.) V »Slovenskem Narodu" od 2. t. m. toži Kranjski učitelj, kako pičlo so odmerjene plače učiteljem na Kranjskem. A nič boljše, in še mnogo slabše, godi se nam na Primorskem, osobito na Krasu! Večina učiteljev ima tu 400 gld. plače in stanovanje, ali pa mesto njega postavno odškodnino. Če so voditelji, (lobodo 30 gld. letne opravilne doklade. Stanovanja so posebno na Krasu silno na slabem, a ako teh ni, plačati moraš 60—80 gld. na leto za najubožoiše sta-nišče. Kako hočeš živeti ob bornej svojej plači stanu primerno, zlasti, če te je Bog obdaril — kar je pri učitelji navadno — s precejšnjo družino? Ali si moreš preskrbeti ž njo tečne mesne jedi in si privoščiti krepčalen kozarček vina ? Nikakor! In ali naj učitelj ob samem krompirji in repi živi? Ali mu more taka hrana dajati moči, ki mu je potrebna za težavno njegovo delovanje? Kako more pri takej plači sebe in svojo družino stanu primerno živiti, in stanu primerno oblačiti? Kako mere skrbeti pri tej siroščini za primerno odgojo svojih otrok in za lastno daljno izobrazbo? Draginja in siromaštvo na Krasu je daleč na okrog poznato. Ali naj učitelj od ljudij pričakuje, da mu bodo pomagali ? Pa saj res: darov učitelj ne sme prejemati in ljudjn mu tudi nemajo česa dati. Če pridelajo kako malenkost, hajd! ž njo v Trst, da si zaslužijo za „solu.   Učitelj je
torej navezan na borno odmerjene mu krajcarje! Kako za Boga naj ž njimi izhaja V In Če se kje zadolži, gorje njemu! Klepetulje vlečejo ga čez zobe in ljudje kažejo s prstom za njim; proč je ž njegovo častjo; ker le denar, ta daje veljavo dan danes! Žal, da je tako! . . .
Tista nemška pesen, ki slove : „Wer nie sein Brod in Tbranen ass", da se obrniti popolnem na učitelja na Krasu! In pri teh tožnih razmera imej veselje do svojega stanu, ucepljaj modrost v glave bosopetim paglavčkom, katerih kar mrgoli v nezdravi zaduhli šolskej sobi liki Klani ki v sodci! In vrhu tega: učini najmanjšo stvarico, ki bi ne bila po volji nekim ljudem, zadene te takoj vsa jeza tujerodnih tvojih „viših". Poznam nekega visokega gospoda, ki pušeč v svojej pisarni cigaretke baje zdaj pa zdaj vzdihne, zamomljavši tja pred-se; „Scbwere Dieoste!" Aj, Bože misli, kako pa naj vzdiha ubogi učitelj 1 . . .
Če se je izreklo, da usoda delavcem je dan danes „ein stlickv*eises Sterben". Mar ni tudi bornemu učitelju isto tako? . . .
A bodi dovolj teh lamentacij za danes. Morda spregovorim kasneje še natančneje o tej zadevi. Skrajni čas bi pač bil, da se zboljša učiteljem toli tožno materjalno stanje, sicer bi morali omilovati lehkomiselnost onih mladeničev, ki kar dero v preparandije, hoteč posvetiti se stanu — mučeni-š k e m u 1 . . .
Domače stvari.
— (Gledališki vlak iz Zagreba v Prago) bode sijajen. Oglasilo se je več osob, nego se je mislilo. Pevsko društvo „Kolo" udeleži se „in corpore" ter priredi vsled povabila „Uraelecke besede" na Zohjnem otoku pod vodstvom Eisenhuta velik koncert. Vsi hrvatski dnevniki in leposlovni listi odpošljejo svoje poročevalce v Prago. Za slavnostno predstavo odločeno je Smetane slavna opera „Libuša". Tudi pevski zbor Zagrebškega vseučilišča bode se pridružil temu vlaku ter namerava v Pragi prirediti par koncertov.
— (Sokolovo kegljanje za dobitke) v čitalničnej restavraciji vrlo napreduje; do danes opoludue kegljanih je 650 serij. Največ kegljev je do sedaj 19. Prijatelje „Sokola" in kegljanja opozo-rujemo na bogate dobitke, s katerimi je obdarovano to kegljanje in jih vabimo  v prav obilo udeležbo.
— (Ruski pevski zbor.) Dimitrij Alek-sandrovič Slavjanski napotil se je z ruskim pevskim zborom in z lastno godbo po svetu, ter si stekel v Carigradu veliko slavo in nenavadno priznanje, in to celo v krogih, ki običajno Slovanom neso laskavo nakloneni. Vsi tuji poslaniki in Člani raznih narodov bili so navdušeni, ko so čuli jednostavne a nepopisno krasne, izvirne in divne narodne pesni ruske. Iz Carigrada odpotoval je Slavjanski v Bolgarsko ter v Sofiji imel več koncertov in žel frenetično priznanje. Iz Sofije povabil je kralj Milan Slavjau-skega v Niš in Beligrad. Iz Belegagrada po utegne kreniti v Zagreb in naposled v Ljubljano. Vodstvom naših narodnih društev polagamo na srce, da pravo* časno skrbe, da Slavjanski s svojo družbo pohodi tudi našo prvostolnico, da nam bode pristopen muzikalni užitek, kakeršuega še ni bilo na Slovenskem.
— (Občni   zbor   pevskega društva Slavec",) kateri je bil včeraj 6. t. m. v gostilni
pri „Zvezdi", bil je jako mnogobrojno obiskovan. Iz posamičnih točk dnevnega reda bilo je razvidno, da se je društvo postavilo že na jako trdna tla, kajti društvo šteje že nad 70 rednih, 36 podpornih članov in dva ustanovnika, namreč gg. Fr. Hribarja, usnjarja in Ant Jeločnika, posestnika tovarne za peči. V nov odbor so voljeni gg.: Anton Jeločnik, predsednik; Ernst Petrič, podpredsednik; Janko Pajk in Ant. Goriiek, tajnika; Miha Jeločnik, blagajnik; Hribar Fr., Perdan, Pregl, Dekval, Kostelac, Sturm ml., Kavčič, Milavc, Stibil, Dežman, odborniki. — Opozorujemo Še jedenkrat, da ima društvo vsak ponedeljek in sredo pevske vaje za zbor, v torek in četrtek pa šola za začetnike, vselej ob 8. uri v društveni sobi Gospodske ulice št. 8, I. nadstropje. Gg. pevci in prijatelji petja naj blagovole podpirati mlado a nadobudno društvo.
— (Nevihta.) Včeraj popoludne ob 3. uri navstala je huda nevihta v Ljubljani. Blisk, grom dež in vihar tekmovali so mej Heboj. Strela je udarila na par krajih. Vihar polomil je več dreves, v v gorenjej Šiški g. Matijana porušil je sedemnajst oken kozolca, razčesal marsikatero streho, največ škode pa napravil krčmarjera v okolici, ker je skoro vse doma ostalo in so bili javni prostori izven Ljubljane čudovito prazni.
— (Nekdanje Martinčičeve hiše) na Dunajskej cesti ni kupil žid g. Neuwirt sam, kakor smo zadnjič poročali, ampak gorenjo polovico (pop. št. 16) kupil je g. Janez Matij an, poznat kot prvi umeteljni mizar v Kranjski, ki ima v tej hiši svojo bogato zalogo vsakovrstnega hišnega blaga.
— (V Nemškem Brodu)v Českej pokopali so v 4. dan t. m. jako slovesno mater nepozabnega pisatelja in prvega žurnalista češkega Karola Haw-lička-Borovskeho.
— (Slabo vreme) je tudi na lov sardel v Dalmaciji neugodno uplivalo. Nalovili so jih malo. Kupcev pa je obilo. Za več mesecev naprej pokupljene so vse po 16 gld. na cent.
— („Zlata Praha") prinaša v 27. številki prav ljubko podobo „Mala zahradnice" (mlada vrt-narica), katero je risal naš rojak g. Janez Šubic, potem pa v prevodu Pavline Pajkove novelo „Hvčzda blahodčjnice", ki je bila 1881. 1. v „Krešu" natisnena. Ker je .Zlata Praha" po vsebini in obliki odličen list in stane le 9 gld. kr. na leto, priporočamo jo vnovič slovenskemu občinstvu v podporo in naročho.
— (Maša) za troglasni, ženski ali mešani zbor se spremljavo orgel (ad lib.). V spomin shoda prijateljev prave cerkvene glasbe na sv. Gori pri Gorici, dne 17. maja 1883. postavil in prečastitemu gospodu Blažu Gerči udano poklonil Danilo Fajgelj. Op. 12. Cena 54 kr. 1884. Založil skladatelj. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. 4. — Tako se glasi najnovejši glasbeni plod našega marljivega domačega skladatelja g. Danila Fajgeljna. Navedena maša je zložena v strogo cerkvenem duhu in odlikuje se zlasti po korektni harmonizaciji in gibčnosti glasov. Namenjena je že bolj veščim in spretnim pevcem. Priporočamo to raznovrstnim korom primerno mašo
v slovenski pismeni jezik, ima naš Bombastus Koseški na vesti."
„Breznaglasnice ne začenjajo stavka!" Da, tega pravila, natisnenega na 138. strani Kon-čnikove slovnice naj bi bo sploh držali! Ali, Bože mili, koliko se greš« v tem oziru dandanes! Še včeraj sem dobil list, kjer berem: Je razširjen po celej Evropi ... Je jako koristna žival ... Da enkli-tike pričenjajo stavke, zdi se mi baš tako nerodno, kakor če bi slaboten majhen vojak pričenjal vrsto velikostasnih korenjakov.
Čudno je pa to, da se je g. Končnik, ki naglasa gorenje pravilo, v svojej zbornici sam često-krat zoper nje pregrešil! Na pr.: Sina, ki je dovršil ljudBko šolo, so poslali stariši v gimnazij (Pag. 164 namesto . . . poslali so . . .); — Za-našuje 8e na Tvojo prijaznost, Te že zopet s prošnjo nadlegujem (pag. 200, namesto: Zanašajo ee na Tvojo prijaznost, nadlegujem Te itd.)
Da bi se reklo jednoviti (namesto prosti) Btavek (str. 139 KonČnikove slovnice) ne ugaja mi. Na strani 179. našteva Končnik pravila, katera naj Be opazujejo pri rabi lotil. Toda, bodo li suhoparno to naštevanje pravil mogli umeti ljudsko-šolski otroci? . . . Vrlo dobra vaja v postavljanji ločil pa je ona na strani 184 („koriBt živali").
Toliko v naglici o slovnici, preostaje mi še spregovoriti nekaj besed o II. oddelku te knjige, o
spis ji.
G. Končnik razdeljuje vse „Vaje v spisji" v Bledeče razdelke: A. Povesti. B. Popisi. C. Primerjave. D. Razložba pregovorov. E. Listi. F. Naj navaduiši naslovi. G. Prosilni listi (prošnje). Za tem pridejo na vrsto: Opravilni sestavki (inventarji, računi, pobotnice, vozni listi, prijemni listi, hranilni listi, odpovedni listi, nakaznice, zadolžnice, pogodbe, izpričevala služabnikom, izpričevala o dogodkih, javna ali očitna naznanila, brzojavi, poslednje sporočilo).
Kakor razvidno, mnogo gradiva, morda še preveč za ljudsko šolo! Vender moram Konč-nikovo obravnavanje tega predmeta le hvaliti, samo preveč ga ponuja. Želodec se pokvari tudi z najboljšimi jedili, ako ga z njimi prenabašeš! K posamičnim oddelkom tega spisja, opomnil bi še sledeče:
Vrlo dobra vaja je aa strani 193 „Lisica"; a zahtevani popisi na strani 105 zde se mi pač pretežki za Jjudsko-šolske otroke. Isto tako je prevelika zahteva, da bi otroci pojasnili s povestmi pregovore: „Ni nesreče brez sreče", „Kar te ne peče, ne gasi" in dr.
Vse hvale vredna je razprava, katero ima
Končnikova knjiga o listih ali pismih. Tu tudi podobe poočitujejo razlaganje. Upodobljene so različne vnanje pisemske oblike, nakaznica, dopisnica in dr. Prelepe in vrlo srečno so izbrane naloge, ki se priporoča v vaje na str. 220—224.
Mimogrede opomnimo, da ni prav, da piše g. Končnik na str. 228 „Svedočba pod A. priložena, ki jo je dobil konci prvega polletja, kaže v napredku prvi razred z odliko." Tu mora stati pač prvi „red".
Naloge o sestavi zadolžnic na str. 251 zde se nam pretežke za ljudsko-Šolske otroke.
Rad bi se spuščal še v kako podrobnost, pa bodi dovolj!
Zaključujoč te kritične opomuje, javimo, da ima Končnikova knjiga kot sama na sebi lepo vrednost; za ljudske šole pa je — preučena! Ljudsko-šolskim učencem ne bo možno prebaviti vsega, kar sedržuje in možno bo v ljudskej šoli vzeti le to, kar je v tej knjigi najpotrebnejšega in najdoumnejšega! Veseli in radi pa priznavamo, dt. je g. Končnik za slovensko ljudBko šolstvo brižen mož, za kar mu gre vsa čast in hvala!
V Sežanskem okraji dne 4. julija 1884.
VBem goji tel j em resnejše cerkvene glasbe, posebno pa cecilijancem. Gospod skladatelj je s tem, da je omenjeno skladbo sam založil, gotovo mnogo žrtvoval iu pri tej žrtvi mu kaže — gmotna zguba. Torej, pevci kupite! „Soča.u
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ptuj 7. .julija. Volilni shod pri svetem Lovrenci sijajno vršil. Dr. Gregorec po navdušeno vsprejetem govoru kandidatom proglašen, ko Raič ne bi hotel kandidov&ti.
Maribor 7. julija. K volilnemu shodu v Smartinu na Pohorji /gnali liberalci Šturm, Sorko, Repnik tolpo hlapcev, plačali žganje, vino, kolikor so hoteli piti. Shod moral končati. Razburjenost slovenskih kmetov zaradi tega velika. Po odhodu gospodov bil menda pretep, ker so Stunna žandar j i zvezanega odgnali. V Bistrici se je v soboto govorilo, da BistriČani pošljejo k shodu ljudi razsajat.
Trst 7. julija. Osservatore zanikava vest, da bi bili v zadnjih dneh na istrskej držav-nej železničnej progi našli mino z dinamitom.
Toulon 7. julija. V zadnjih 24 urah do včeraj zvečer devetnajst Ijudij za kolero umrlo.
Marše lile 7. julija. V zadnjih 24 urah petnajst mrličev za kolero. 115 Italijanov ukrcalo se je včeraj v Marseille-u in odplulo v Napolj.
Tujci:
dne 6. julija.
Evropa: Benich iz Karlovca. — Cussar, Mailander, Cosulioh iz Reke.
Pri Nlouu: Stern, Kune in Kock iz Budimpešte. — Ziegler z Dunaja.
Pri .Hal 1*1: Angris z Dunaja. — Leban iz Trsta. —
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	'K Temperatura	Vetrovi	1 Nebo	Mokrili* v llJUl.
1 5. julija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738-23 mm. 736- 86 mm. 737- 46 mm.	+ 18-0''C + 24 0° C + 20-3° C	Si. szh b1. jz. Bi. jZ.	jas. ja». dež.	0 20 mm. dežja.
t •& m zjutraj J, ! 2. pop. ^ !9. zvečer		73704 mm. 735-54 mm. 735-88 mm.	+181° C + 280° C + 17-6° C	brezv. b1. vzh. si. zah.	jas. obl. jas.	35-50mm.| dežja.
Srednja temperatura obeh dny je znašala + 20*8° in + 21-2°, za" 1-9° in 2-4° nad normalom.
Tržne cene v IJuHljaiil
dnč 5. julija t. 1.
Pšenica, hektoliter .   . .
Rež, , ...
Ječmen „ . ■
Oves, „ ...
Ajda, p ...
Proso, m ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . •
Špeli frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       ,      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ ,
Koštrunovo     „ „
Kokos.......
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ » • ,
Drva    trda, 4 kv. metre . „    mehka, „   , ,
gld. j	kr.
7	96
5	69
4	39
3	25
& i	85
	50
5 '	53
8	—
8	—
9	—
2	50
_	93
_	80
_	60
_	74
_	85
_	2
_	8
_	64
—	54
—	70
—	40
—	42
—	1 18
1	96
1	j 78
7	j —
4	I 60
ZD"CLrxsJsls:3- "borza
dne" 7 julija t. 1.
(Izv.rac tolugrafičnn poročil' »
Papirna ren a .   .   . • .....
8rebrna renta .... ....
Zlata ren..........
6c/0 marčna renta.........
Akcije narodno banku.......
Kreditne akcije......
London........ • •
Srebro............
Napol..............
C. kr. cekini........ • •
Nemške marke......
4»/0 državno arečko iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz L 1864. 100 gld. 4%, avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0......
„     papirna renta 07«    .   •   •   • • 5»L -tajerske zemljišč, od^ez. oblig. Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   100. gjd. Zemlj. obć. avstr. 4 V/o zl»tl zast- n8t.' ■ Prior, oolig. Elizabotine zapad, železnice
80 gld. 45			kr.
81	t	45	»1
102	n	95	„
	•	75	
854	■	—	■
301	*	10	n
121	■	85	•
—	■	—	■
9	g	68	*
5	M	76	1
59	1»	55	n
124		75	n
168	•	—	n
103	•	15	1
122		10	„
91	it	40	n
88	»	40	n
104	•	50	n
115	1»	75	
121	n	—	■
107	n	70	1
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 gld. 75
Kr.-.Jitne srečke......100 gld. 175   , 50
Rudolfov« srečke  ....         10   , 18   , 75
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   , 109   „ 25
Trammway-druSt. velj. 170 gld. a. v.    . 217   , 25
Poslano.
1.15-19)
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas Izkušan llek proti trajnom kašlju pluoevine I ieludca bolesti grkljana i proti mčhurnim katara,
II INKE >1 ATT ONI.I A
Karlovi vari i VVidn.
Na etiketo in /hiiihIi.
kakor kaže podoba, i/mf treba ostro pamitl.
MAITOfcUl GIEMJBLER
Zahvala.
Najtoplejšo zahvalo izrekam v imenu občine Cerkljanske hrabrim sosedom iz St. Jurija pri Kranji, ki so prišli s svojo društveno brizgalnico dne 3. julija t. I. zvečr ob ob 10. uri k silovitemu požaru na Spodnji Brnik. Pokazali so s tem, da so v resnici naši sosedje.
Županstvo OerlsljstU,
dne 4. julija 1884.
Andrej Vavkon,
(433) župan.
St. 3914.
Naznanilo.
(434-1)
Zarad glavnega snaženja in nekoliko družili potrebnih naprav ostane deželIlil blagajnica kranjska od 14. do vštetega 19. Julija 1ŠS4. leta za strankini promet zaprta.
St. 324.
O.  S. h.
(432)
Razpis učitelj stih služel).
V političnem okraju Volonka razpisujejo se s koncem tega šolskega leta naslednja učiteljska mesta in sicer:
Mesto učitelja II. roda na dvorazredni narodni šoli v Jelšanah, slovensko; mesta učiteljev III. reda na hrvatski jednorazredni šoli v Veprincu; potem na slovenskih jedno-razrednih šolah v Brezovici, na Tatrab, v Podgradu, Materiji in eventualno v Lipi.
Mesta učiteljic III. reda na hrvatskih šolah v Kastvu in Rukavcu.
Dve mesti podučiteljev in jedno mesto podučiteljico na hrvatski šoli v Kastvu.
Prosilci naj uložijo svoje dokuuaentovane prošnje v geatik tednih, event. po Blužbeni poti pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Od e, kr. okrajnega Šolskega sveta
v V o los k i, dnč 5. julija 1884.
Št. 8523.
Razpis službe.
(425—3)
Za občine Kanalskega sodnijskega okraja je oproštena slu/ha občinskega zdravniku, ki mora zraven tega tudi kirurg in porodni pomočnik biti.
Zdi n/.mio je s to službo letno plačilo 600 gtd. av. v. in posebnimi zaslužki za obhajan je občin, kateri se bodo uredili pri službeni pogodbi, napravljeni za tri leta, zaČenSi s 1. oktobrom 1884.
Plačilo je namenjeno za brezplačno zdravljenje ubozih gori omenjenega okraja.
Prosilci uaj ulože svoje prošnje pri podpisanem uradu do 15. avg-usta t. I. V prošnjah imajo dokazati, da so zadobili od katerega avstrijskega vseučilišča diplom zdravnika, kirurga in porodnega pomočnika (oziroma diplom občnega zdravilstva), svojo starost, dosedanje službovanje iu pa znanje slovenskega jezika.
0. kr. okrajno glavarstvo v Gorici,
dne 1. julija 1884.
V vseh strokah trgovstva izobražen mlad mož želi v kakem trgu na Dolenjskem ali na Spodnjem Štajerskem
kupiti ali vzeti v najem
prodajal™ z mešani blagom
pod jako zmernimi pogoji. — Blagovoljne ponudbe na uprav-ništvo tega lista. (410—3)
MOKA
k najboljše prave banažke pšenice, popolnem suha, v lastnem umetnem mlinu na valarje napravljena, prodaje po najnižjih cenah na debelo in drobno
M. J. GVARDIA, (279-19)
v LjnbUani, v Slonovih ulicah st. 50.
ITajceneje cLoloitl.
Kava
neposredno ir. Hamburg«
razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti
Karol Fr. Burghardt, Hamburg,
v vrečah po 43/4 kg. netto, nezacarovano, vender brez poštnine, z zavitkom vred, nemudoma po postnem povzetji. 48/«kg. av. v. gld. Mocca, pristno arabska, plemenita n „ „ , 6.30 Menado, izvrstnega okuBa . . . „ „ „ „ 5.40 Perl-Coylon, jako fina in mila . „ „ „ „ 5.40 Mclango (zmes), posebno priporočati „ "„ „ „ 5.30 Ceylon Plantation, jako slastna „ „ „ „5.— Java, zlatorumena, jako fina . . „ „ „ „ 4.70 Guba, inodrozelena, briljantna . . „ „ „ n 1 !" Afrik. Moooa, fina in zdatna .   .   „   „    „   „ 3.90
Santoa, fina in močna.....» ' „    »   » 4.—
Rlo, okusna........d i    »   » 360
CaJ v izvrstnej izberi, 7» kilo od av. v. gld. 1.— (328—4) do gld. 6.—.
Iščejo se tudi dobri agenti.
Marijinceljske kapljice za želodec,
uepresežtio izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do Jedi, »labl želodec, smrdečo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja peaek ln pieno ln sles, zoper zlatenico, g-njo« ln bljuvanje, da glava, ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodol, preobložonje želo d oa s Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vra-nlol, Je trak in zoper zlato silo.
Glavna zaloga: Lekar C. Brady9 Kremsier,"Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane OSjr 33 kr. '■Sjl
Prave ima satiaao: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem inesbu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. VPostojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. do Otroncoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Cel ji: lekar J. Kunferschmied. VKranj: lekar Drag. Savn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: 'ekar A. Rob tek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VCrnom'ji: lekar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: Jekar Karol Fabiani.
Svaritev! Ker so v zadnjem času naš izdelek posneiuljo in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisneno besede: Echto Mariazellur Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varutveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varutveniin znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-majo teb znakov istinitosti, n;ij ho zavržejo kot po-narujo.ni iu prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—147)
I
m i—•	<	
O <	O	pripor^
o p		
s 1		o Bi
11	CD	•O O
pr o		g#
		S'
10"	OO*	<2.. o
o	i> i	9
	CD	
d t*-
o' i—3
H*    , l
Darila za birmo
izl>oi"i po n
priporoča
OSIP GEBA
Št 11.    ULX3,r- Slonove
Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Naroune Tiskarne'
J^6U
6977