Leto II. PoSfnina plačana o gotoolnl. Ljubljana, petek 2. julija 1920. Stev. 147. Cene po poiti: za celo leto .8 8**— zb pol leta . 8 IZ*— za čBtrt leta. 8 Zl— zal mesec. . 8 7*— Zb Ljubljano mesefino 7 8 Za inozemstvo moetno N ir— Opedništvo la oprava: Kopitarjeva ulica it. 6 Uredo. telefon Itn. SO "ojamazna ttevilka 60 vin. " NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna itevllka 60 vin. flremo na plan! 'r9nce ž * Mi Sv loviti suLl* vse ^cžele pretresajo si-imenu svJLJ! imenu ljubezni se kolje, v ^veika nr ° SC ^ePlaj° najpriprostejša ^rvej SeP[ava- Ne maje se samo svet, ^ tflav*C P°P°lnoma preobrnil, postaji ni Vei j0; se človeku skoro zai, da la v j “ *e brezlike kolobocije, kove Ki?f, ar^ Kdor ima le nekoliko Kre-k° prun° ' P°žleda v bodočnost, stanje nu:n a ’ ic dandanašnje neznosno I* Huin ««*iwaiiaeujc uvAiiuauu ^lovneJa P?sledica svobodomiselnega ,'^aetfa /i na.zi,rania, obstoječega kapita-^ca brp °^a neža reda ter nujna po- j jr—boja, ki se bije med o^Ktivačnim 1° bodočim socialnim načelo ^ Svobodomiselna nače-Pr4vnetfa l;k°S^>darskega, državnega in « 0 Oetkiv’* ™a so proglasila člove- e- P«,. lsn°st od Boga in njegove po-^ po-d,« posledica tega je bila, da je ni«m s stremel v prvi vrsti za na-to. ali 0sebnih koristi brez ozira d!' alto s ^ v„sk^ tega njegov bližnji ali ^ntiseljjjue ,c človeštvo po zaslugi svobo-; ’ analoy^LrQ^0v (italijanskih, franco- ie0lu List vi, c> ‘n nemških) oddaljilo svo-Ra®ju i_ j, ,° c ia 1 n e m u čustvo-£ a°j«m tl!0 v a n j V. Kajti človek je T^bo. tf, bistvu socialen, navezan na SjtUpOjj "dor na ... m «V°*>°domim Podrediti svoje osebne, ^rojln.M ? )e doseglo baš nasprotujejo dl Ju , ie poedinca za Boga in skr ‘b« d °- utrjeno podlago kapita-hm. °čev j^Jb^bnemu redu in zasuženju L-181 len„i.e^av°ib ljudi na korist par bo-Albin Prepeluh sam je d». V8 trmi *e ?v°bodomiselstvo v svojem fr ty° »J ' liberalno akademsko 8vol3ane v* ima v svojem pro-Ki^^uselno in socialno delo *er Sfl obukom. Obsodili so sami se-Ca le Ve«0rPa^no sp°znali. Njihov pro-B»* P^de _.e, ^četek žalostnega konca, j. ,Predvo,V ? gnilih preostankov iz bol-Ba*r?ka d°be. Kovalcem bodočnosti el! °čiuh osnovnih in gospodarskih ^|račan;K> zato svobodomiselstvo «nT?W, ker * *e v sv°jem bistvu proti-(ki^^ki l:u 01X0 v Prvi vrsti rodilo go-BirJV*tvo nrralizem, ki je udinjal bedno T)r'1.Cno.je imeb slabe posledice, J>4: °^aa k ni .čudno, da vlada danes ^4 p°edincJUp^ia' ^m^bi je sestavlje- attjV. Ti pa so slabi. Kako naj >a potem dobra? e čiPo*na lz. ^eža groznega stanja: S a, ** ok°Vek, k,Q,le samo°bsodba! '**kekS°dil i* i.e spoznal svojo napako in Pte 8 in trj® tak človek bo imel trajen !}čan0 a nepremagljivo v zmago 5« ^ “b°i- ^rlj^dico ^ načela pa morajo imeti Iir- v i travna Jn, Pravičen gospodar-katerp a nacela so neskončni ok- *llogo^r.ske ohl t6 ^.bijejo najrazličnejše 1 bij. ‘n UnrJ ■ ■®' x so °b svojem času \ h*aš okvf e. 8iu m sledn0 i s°. krščansko -nravna nače-: °f?'° Dm^a,?.ne v dejanskem življe-tičijj ^ 1 ali slej roditi krščansko-^odarski red. Za dosled- no izvajanje pa je neobhodno potrebna preosnovitev vsakega posameznika v kr-ščansko-nravnem smislu. Ko bo doseženo to, potem pojde naša ideja kot gorski plaz naprej preko vseh zaprek. Brez težav in same po sebi bodo padale nasprotne postojanke v naše roke! Zato bodite močni sami v sebi, pristaši krščansko-socialistič-nega prepričanja! Spoznajte se in obsodite ter glejte v bodočnost, proti našemu cilju: Krščanski socializem po celem svetu, en hlev in en pastir! Vase! Na delo! Vsepovsod naj gre glas o krščanskem socializmu in njegovih predhodnikih: O samospoznanju in samo-obsodbil Bodočnost pa je in mora biti naša in krščansko-sociaKstična! Revolucija v Italiji. Trst, 1. julija. Vesti, ki prihajajo iz Italije, so naravnost usodne. Revolucija, ki se je začela v Anconi, je potegnila za seboj tudi druge kraje. V uporu stoje sedaj ne le delavci, marveč tudi kmetje-koloni in celo vojaki. Kraljeva garda in karabinjerji so v boju z uporioiki. Pred Ancono stoje bojne ladje, ki bombardirajo mesto. Na suhem se bijejo boji med vladnimi četami in uporniki, kateri so zasedli gričevje okrog mesta. V Anconi je več sto mrtvih, mnogo hiš je porušenih, trgovine oplenjene. Revolucionarno gibanje se je razširilo na cele pokrajine Romanja, Umbrija, Mar- ki, kjer se je 29, junija začela splošna stavka, V Forli je splošna stavka delavcev in kolonov. Vršili so se krvavi spopadi. Enako v krajih Ceseni in Rimini. V mestu Pe-saro so se vršili krvavi poulični boji. Uporniki so vrgli v zrak smodnišnico. Položaj Italije je nad vse kritičen. Ljudstvo zahteva socialnih preosnov in konec albanskih in imperialističnih pustolovščin. LDU Pariz, 1, julija. Po brzojavki iz Rima je proglašena v Rimu splošna stavka v znak solidarnosti s položajem v Anconi. Delo je popolnoma ustavljeno, razen pri telefonih in brzojavih. V mestu in pred-m e stih so veliki oddelki policije in vojske. SRBI O REGENTOVEM OBISKU. LDUBelgrad, 1. julija. Triumfalni pohod Nj. kr. Vis, Aleksandra po Hrvatskem in po Sloveniji, posebno pa slavnostni sprejem v Zagrebu in Ljubljani, je napravil v Belgradu najtoplejši vtis pri vseh državnih slojih, posebno pa v političnih krogih. Soglasno smatra javnost, bodisi v privatnih razgovorih, bodisi v uradnih ail poluradnih izjavah, da je regentov pot v naše nove kraje zelo karakterističen in da bo imel ogromen vpliv na normiranje naših notranjih in zunanjih razmer. Mnogi politiki pravijo, da se mora program njihovih strank revidirati, Belgrajski listi so vsak dan prinašali obširna poročila o potovanju v Zagreb in Ljubljano ter so vsak tudi naj-neznatnejši dogodek opisavali. »Politika« piše med drugim: Ako bi sploh kdo mogel misliti, da bodo pri sprejemu regenta v Zagrebu morda kake male disonance v narodni navdušenosti s strani onih elementov, katere je bari dr, Laginja omenil v svojem slavnostnem govoru, proseč regenta, da bi bil njim milostljiv, dočim je bilo v Sloveniji mišljenje nedeljeno, vendar je regentov sprejem na Hrvatskem in v Sloveniji nadkrilil vsa pričakovanja. Ta njegov pot je bil triumfalen pohod, kakršnega je doživelo malo vladarjev. »Balkan« piše: Naš mladi regent se je včeraj vrnil s potovanja iz Zagreba in Ljubljane. Ves narod je vzhičeno spremljal vse podrobnosti njegovega bivanja v glavnih mestih naših hrvatskih in slovenskih bratov. Ko je odhajal, priznavamo, da je bilo v naših srcih nekoliko skrbi, ker so še sveži sledovi, ki so to skrb opravičevali. Bila je to skrb, ali bo naš mladi nosilec kraljeve krone tako brzo pogodil čustvo onega miljeja, v katerem so tuje oblasti tako dolgo časa sistematično širile antipatije proti vsemu, kar je prihajalo iz Belgrada. Pogodil ga je in osvojil. Spremljali smo ga na vsakem koraku v tem miljeju, v vsakem dotiku z vsemi društvenimi krogi in zadovoljstvo vseh ter navdušenost vseh slojev je najjasnejši dokaz, da si jih je regent vse osvojil. Regent je znal vse premagati in izbrisati vse one črne ostanke prošlosti, To je dokaz, da najbolje in najsrečnejše vlada oni, ki stavlja svojo moč na ljubezen in vdanost vseh državljanov. Čutil se je v Zagrebu in Ljubljani kot osvoboditelj in osvojitelj narodnega srca kot vladar, v katerem vidijo Hrvati in Slovenci utelešenje vseh svojih srčnih želj. On je postal ves njihov in to je njegov in njihov uspeh, vseh treh bratov za srečo in napredek naše države in za opomin vsem našim narodnim neprijateljem. MIINSTRSKA SEJA. LDU Belgrad, 1. julija. Danes je bila ministrska seja od desetih do trinajstih. Na tej seji je bilo rešeno vprašanje napredovanja častnikov, in sicer iz stare vojske in onih, ki so na novo sprejeti. Razpravljali so obenem tudi o sprejemu novih častnikov v našo vojsko. Potem je bil na tej seji sprejet proračun za leto 1919—20, ki ga je predložil finančni minister. Razen tega so razpravljali o mnogih drugih važnih vprašanjih, ki se tičejo zunanje in notranje politike naše države. UGODEN PRORAČUN. LDU Belgrad, 1. julija. Jutri se bo predložil narodnim poslancem proračunski predlog za leta 1919—1920—1921. Vsota vseh dohodkov in izdatkov znaša približno 4 in pol miliiarde dinarjev. Razlika med dohodki in izdatki v znesku 100 milijonov dinarjev je z ozirom na celo vsoto tako minimalna, da ne pride v poštev. V Italiji n, pr. znaša deficit 14 milijard, pri nas pa samo 100 milijonov. Ta ugodni položaj bo vsekakor vplival na vrednost našega denarja, ki se bo gotovo morala dvigniti. POGAJANJA MED RUSIJO IN ANGLUO PREKINJENA. LDU Pariz, 1. julija. (DunKU — Brezžično.) Kakor poroča »Petit Parisien«, je Lloyd George Krasinu izjavil, da se bodo trgovinska pogajanja mogla šele tedaj nadaljevati, ko bo moskovska vlada dokazala, da ima lojalne in spravljive namene. Vsled tega je Lloyd George angleške odposlance pri vrhovnem gospodarskem svetu naprosil, d azopet odpovedo sejo, ki bi se imela vršiti v sredo v navzočnosti boljše-viških delegatov. BOJI MED POLJAKI IN RUSI LDU Varšava, 1. julija. (DunKU —• Brezžično.) Pri Žlevskem se naše čete srdito bijejo. Pri kraju Mezirječi smo odbili sovražen napad. Pri Pergi smo porazili 74, sovražniško brigado. Sovražnik je imel oba dneva velike izgube. PROTI TURKOM. LDU London, 1. julija. (DunKU — Reuter.) »Times« javljajo: Angleške čete so zasedle Lapsaki, ne da bi zadele na odpor. V Kilidbaru so se izkrcale grške čete v ojačenje francoske posadke. ČEHI IN ITALIJANI. LDU Praga, 1. julija. Tukajšnji italijanski poslanik baron Čordomiro je izročil ministru za zunanje stvari v imenu italijanskega narodnega komiteja italijansko spominsko vojno kolajno kot odlikovanje če-hoslovaške vlade. ČEHI IN RUSI. LDU Praga, 1. julija. Čehoslovaška vlada pristaja na to, da ruski Rdeči Križ odpošlje v Čehoslovaško tri ruske delegate, od katerih bi bil eden berlinski zastopnik ruskega Rdečega križa. Obenem pa zahteva čehoslovaška vlada, da se tudi čehoslovaškemu Rdečemu križu dovoli, da pošlje svoje člane na rusko ozemlje, da bi se mogli pobrigati za povratek tamošnjih čehoslovaških pripadnikov. Širite »Večerni list"! Papež in mir. Ko so se letošnjo pomlad dovršavala pogajanja za obnovo diplomatičnih zvez med Francijo in Vatikanom, je izdala »Unija mladih francoskih republikancev« kričeč plakat, na katerem je protestirala proti tej nameri med drugim g temi-Ie besedami: »Ali ima papež, ta zaveznik pruskih roparjev in habsburške hiše, ki ni imel nobene besede sočutja za krvaveče človeštvo, pravico do državljanstva v Franciji Voltaiereja, Viktorja Hugo in Jauresa?« Ta nesremnost je zbodla celo revolucionarja Ermenouvillesa tako zelo, da je napisal v pariškem boljševiškem časopisu »Vie ouričre« dne 7. maja članek, v katerem je mlade kričače najodločneje zavrnil. Ermenouvilles pravi, da je mogla gornji stavek zapisati ali velikanska nevednost ali pa izrečno zla volja. 2e v Ligi za človeške pravice — nadaljuje Ermenouvilles — je radikalec Lucien Le Foyer nagla-šal dejstvo, da je tekom vojne papež Benedikt XV. dvakrat z vso oblastjo in vsem povdarkom podal vojujočim državam mirovne predloge. To pa še ni vse. Ampak papež tudi v svojih pismih, govorih in opominih ni nehal delati za mir. Tako je 1. 1915 ukazal »molitev za mir«, istega leta dne 30. julija je izdal poziv »Krščanstvu«, za mir je govoril v kon-zistoriju 5. decembra 1915., v pismu kardinalu Pompiliju dne 4. marca 1916-, v breveju vernikom dne 1. avgusta 1917. V pozivu 1. 1915. je pisal papež: »Vo* jujoče se narode zaklinjamo, naj končno napravijo konec temu strašnemu krvolit-ju, ki onečašča Evropo; bratska kri je, ki namaka zemljo. Ni res, da se more ta strašni boj končati le s silo orožja. Obrnite se vendar končno od te blazne besnosti medsebojnega uničevanja in se zavedite, da bodo ponižani in premagani narodi le škripaje nosili jarem zmagovalcev in da bodo pripravljali maščevanje, izročujočod rodu do rodu žalostno dedščino sovraštva in osvete.« L. 1916.: »Ne moremo drugače, nego da še enkrat povzdignemo svoj glas proti tej vojni, ki se nam zdi kakor samo-umor civilizirane Evrope.« L. 1917.: »Ali naj civilizirani svet res postane eno samo pokopališče? Ali hiti Evropa, ki je nekoč tako cvetela, v blodnji gonji v prepad in lastni samoumor?« To so le kratki citati; teda treba je brati razna papeževa pisma v celoti, da danes bolestno občutimo, koliko sočutja, pravičnosti, razumnosti in dalekovidnosti je v njih. »Naših ljubeznivih in iskrenih svetov kot očeta in prijatelja niso hoteli poslušati«, pravi papež na nekem drugem mestu. To je le preresnično. Ne le, da vlade papeža niso hotele fttslušati, marveč so njegove iskrene iz jate in opomine še prikrile in celo katoliški listi in čini tel ji so iz teh izjav iztrebili vse, kar je križalo pota vojnemu fanatizmu. A ne dovolj tega, so se zavezniške vlade o priliki vstopa Italije v vojno v tajni pogodbi dne 26. aprila 1915. zarotile proti vatikanu z naslednjo točko (15.): »Francija, Anglija in Busija se zavezujejo, da bodo podpirale Italijo v tem pravcu, da zastopnikom sv. stolice ne bodo dovolile, da bi napravili kak diplomatični korak na korist miru ali za ureditev vprašanj, ki so nastala po vojni« To se pač pravi, z najnižjim nasiljem onemogočiti vsak moralni korak papeštva. Zola piše — nadaljuje Ermenouvilles — v svojem romanu »Rim«, da je papež »»edina velika, prava mednarodna avtoriteta, ki je prosta monarhičnih interesov in ki govori v imenu človečanstva, visoko se dvigajoča celo nad domovinsko idejo.« In ravno tej avtoriteti so znali voditelji šovinističnega kapitalizma in socialnega zločina zamašiti usta in ji zvezati roke. Sedaj pa, vi mladi ljudje, preiščite vse govore in vsa dejanja raznih papežev radikalizma (radikalnih voditeljev. Našli boste le to, da so oni soodgovorni za vojno, ničesar pa ne boste našli, kar bi bilo po človeškem čustvu podobno temu, kar sem gori navedel in kar izvira od papeža. Tako je pošten revolucionaree poučil nepoštene ali nevedne francoske radikalce; njegov nauk naj sl tudi pri nas zapiše .v srce V9ak, ki ga je bil potreben. Najnujnejše! Gospoda, ki se zbira okrog takozvane demokratske stranke, danes nima nujnejšega posla, kakor zabavljati in igrati užaljeno nedolžnost. V uvodnem članku svojega glasila daje na znanje svojo jezo, ker njeni fraki ob priliki regentovega poseta niso prišli do tiste veljave, kakor se spodobi pač demokratskim frakom. Cel uvodnik je posvečen tej frakarski ideji. Na tretji strani čitamo celo z debelimi črkami natisnjeno izjavo JDS., v kateri obžaluje, da so bili naprednjaki odrivani. Mi sicer tega »odrivanja* nismo nikjer opazili, pač pa je bilo videti zelo mnogo demokratskega »u-rivanja«. Vendar se nam to ne zdi najvažnejši dogodek sodobnega človeštva. Dejstvo je, da je regent bil na Slovenskem, da ga je ljudstvo sijajno pozdravilo ter da bo to brez dvoma imelo dober vpliv na našo zunanjo politiko. Tega bi se moral vsakdo zavedati, ker je to v interesu naroda. Demokratski rodoljubi se seveda nad osebno malikovanje ne morejo povzpeti. Tako je pri tej gospodi bilo in bo. Osebnost — to |e poleg žepa prva reč! Istočasno se je zgodilo, da ima »Slov. Narod« priliko zopet napadati dr. Gosarja radi stanovanjske naredbe. V notici »Na polje!« pripoveduje, kako je stanovanjski urad vrgel neko stranko, ki stanuje tik gledališča, iz njenega stanovanja. Pri tem se je zgodilo tudi, da je izgubil stanovanje ravnatelj slovenske opere g. Rukavina, Gospodu je sicer stanovanjski urad nakazal novo stanovanje, ne v vagonu, ne v Zalogu, marveč na Resljevi cesti. Toda »Narod« je radi tega kruto ogorčen ter piše: No, Gosarji so mu končno vendarle od-kazali novo sobo, todla tam na — Resljevi cesti! Sobo s prehodom skozi tujo kuhinjo, sobo z železno posteljo in enim stolom: to bodi stanovanje ravnatelja slovenske opere! Naši Gosarji imajo velik rešpekt pred kulturnimi delavci in umet, zavodi, o tem ni nobenega dvoma ... Razume se, da g. Rukavina naše opere z Resljeve ceste ne more upravljati, če mu socijalno skrbstvo ne vpelje telefona in preskrbi avtomobila. Zakaj peš dirkati na Resljevo cesto ne bo mogel niti on, niti njegovi člani. Mi imamo 'sicer pred g. Rukavino ves rešpekt; toda »Slov. Narod« mu s to notico ni storil usluge. Koliko revežev iz vagonov bi bilo srečnih, ko bi dobili stanovanje na Resljevi cesti! Koliko revežev, ki stanujejo v vagonih na ljubljanskih kolodvorih, v Zalogu, v Dravljah, mora dan na dan hoditi v Ljubljano v službo in se zvečer vračati, Toda za te se gospoda ne ogreva, ker demokratska srca vise le na frakih in klakih. Gospod Rukavina bo pač toliko telesnega junaka, da bo zmogel pet minut pešhoje od Resljeve ceste do gledišča brez avtomobila. Ampak demokratska gospoda nima toliko srčne in social, kulture, da bi delavskemu ljudstvu privoščila skromno stanovanje pod hišno streho. Koliko je revežev, ki nimajo niti sobe z železno posteljo. Koliko družin, katerih člani vrše tudi občekoristna dela, se mora zadovoljiti z enim vagonom, v katerem leže na tleh, izpostavljeni vsakmu vremenu. In vendar molče in čakajo, da jim bo ljubljanska gospoda odstopila vsaj malce prostorčka. Ljubljana, sicer prestoliea naša in ne vem, kaj še, je v resnici ognjišče tuberkuloze za delavsko ljudstvo, za katero hoče dr. Gosar saj malce narediti. Toda demokrati-, ki igrajo užaljene bogove radi frakov, ki so ostali morda proti pričakovanju brez odlikovanj} za delavsko bedo nimajo srca. Nam se to postopanje gnusi! Toda od njih drugega pričakovati ne moremo. Delavsko ljudstvo pa še čaka mimo in pričakuje, da bo tudi njemu dodeljeno, sta-novati enkrat v sobici z železno posteljo. Stanovanjsko vprašanje je danes pri nas važen del socialnega vprašanja, ^ ^n^to je danes najnujnejše, vsekakor nujnejše ko dolgovezne klobase o »odrivanju«. I. Jugoslovanski orlovski tabor v Mariboru. Deputacija ameriških Slovencev je odpotovala 29, junija 1920 iz New Yorka na parniku »Kanada«, Vožnja bo trajala 14 dni, izkrcajo se v Neapolju. Nekaj jih potuje z drugimi parniki. Ob svojem odhodu iz Amerike pošiljajo pozdrave Orlovski zvezi. Clevelandski Orel, ki je obstojal že pred vojno, se je sedaj znova poživil, Ta Orel prevzame začasno vodstvo orlovske organizacije v Ameriki. Novemu bojevni ku naš pozdrav in orlovski: Bog živii Organizacijami Zberite pravočasno prijave svojih članov ter jih pobite Osrednjemu pripravlj, odboru v Ljubljano (Lj dom, II, nadstr.). Naročila za prenočišča sprejema Osr. pripravlj. odbor. Orli, Orlice in dijaki imajo skupna prenočišča po šolah, katerih >o nad 6000, tem skupinam ne pristojajo prenočišča po hotelih in tfoitiinah. Kdor se prit vi do 10. julija, se mu zagotovi prer.r?:?če. Župni uradi se naprošajo, da zberejo prijave, imen ne potrebujemo, le število udeležencev in želje glede prenočišč in prehrane. Posebnih prijavnih pol ni. Ta-jorske izkaznice pošiljamo po povzetju. Blago za orlovske kroje se naroča sri Orlovski zvezi v Ljubljani (m po 450 tron). Ne odlašajte z naročilil Izlet na Bled napravijo gostje mari-jorskega tabora (Francozi, Belgijci, Čeho-slovaki) v torek, 3, avgusta. Pripeljejo se do postaje Dobrava, gredo peš skozi Vintgar, obiščejo Gorje in Bled. Na Bledu se njim na čast priredi »blejska noč«, Ta dan do vozil posebni vlak, kdor se želi pridružiti izletnikom, naj javi taborski pisarni. Orli, Orlice t Delavci in delavke! Dne 4. julija 1920 priredi Koroški Orel v Št. Janžu v Rožu velik orlovski tabor, na katerega vabi vse bratske odseke iz cele Kranjske. Tabora se udeleže tudi vse naše krč. soc. delavske organizacije in pa katol. izobraževalna društva. Bratje in sestre! Koroški Orel, osvobojen tisočletnega suženjstva pričenja dihati. Koroški Orel vstaja, toda pozna se mu suženjstvo, v katerem je ječal in čakal dne, ki ga doživlja danes. Bratje in sestre! Vaš brat Koroški Orel, na katerega ste nedavno gledali s pomilovanjem, a mu niste mogli pomagati, je danes svoboden, osvobodil se je z vašo pomočjo, toda on še vedno rabi vaše pomoči. Bratje in sestre! Dne 4. julija 1920, ko se vaš severni brat, Koroški Orel, prvikrat zbere na osvobojeni slovenski zemlji, da manifestira za svoje ideale, m?nifestira pa tudi za naše Gosposvetsko polje, kjer stoje pomniki naše stare slave in veličine, tedaj prihitite vsi, vsi! Prihiti naj sleherni Orel, sleherni delavec in delavka, ki res ljubi svoje brate onstran Karavank, na našo veliko manifestacijo naše katoliške in narodne misli v Št. Janž v Rožu. Prijave za tabor sprejema Orlovska zveza v Ljubljani. Bratje in sestre, hitite s pripravami. Polovična vožnja je zagotovljena. Politične novice. + Nova nemška vlada in socialisti. Kakor smo že poročali, je sestavil novo vlado na Nemškem Fehrenbach (Centrum) s sodelovanjem nemške ljudske stranke in nemških demokratov. Vse tri v vladi zastopane stranke štejejo 199 poslancev, ostale stranke pa 266. Vlada torej v parlamentu nima večine, vendar so večinski in celo neodvisni socialisti izjavili, da bodo vlado v sedanjem težkem položaju republike podpirali, ako se bo držala programa, ki ga je v državnem zboru podal državni kancelar Fehrenbach, V socialno-politič-nem delu tega programa je Fehrenbach napovedal: Socializacijski zakon — posebno socializacija električnega gospodarstva — se lojalno izvrši, Socialno-zavarovalni zakon se mora razmeram primerno preosno-vati. Zbornica ima že v rokah zakonski načrt o zavarovanju proti brezposelnosti. V tesni zvezi s tem je vprašanje o naseljevanju na deželi in zakon o domovih. Obenem z državno preskrbo vojnih invalidov se uredi tudi vprašanje o odškodnini vsem tistim, ki so bili o priliki vojnih dogodkov telesno poškodovani. Pripravlja se predloga v varstvo delavčevega življenja in zdravja. Preosnuje se socialno sodstvo. Izpopolniti se morajo delavska zastopstva. Vlada ima pošteno voljo, da ne bo vladala proti delavstvu, ampak zanj in z njim, — Kot prvi govornik o vladni izjavi je dobil besedo večinski socialist Scheidemann, ki je rekel: »V vladni izjavi manjka sicer marsikaj, kar bi bila moja stranka rada slišala, toda na splošno moremo biti z vladnim programom zadovoljni. Da ima Fehrenbach dobre namene in da je njegova volja čista, ni nobenega dvoma. Zato stavim vanj trdno zaupanje, da bo zastavil celo svojo osebnost v varstvo ustave. Pri tem bo imel socialnodemokratično stranko na svoji strani, ako bo v zmislu danes označenega programa ostal zvest delavstvu. Da socialni demokrati topot prvič niso zastopani v vladi, je kriva politika neodvisnih.« Scheidemann si je nato neodvisne pošteno privoščil in jim očital sebičnost, kratko vidnost in zaslepljenost. Končno je zahte val, naj se odpravijo vojaška sodišča in veleposest; v zunanji politiki naj vlada dokaže svetu miroljubnost nemške republi ke. Za njim je govoril neodvisni socialist Ledebour, ki je napovedal za slučaj, da bi vlada trpela poleg sebe postransko vojaško vlado, generalni štrajk. Zahteval je naj ostane prisilno gospodarstvo v veljavi tudi v bodoče in naj se socializirata vele- posest in stanovanjstvo. Končno se je izrekel za odpravo stalnih vojska, kar se bo pa posrečilo doseči le združenemu delavstvu vsega sveta. — Nemškonacionalni govornik je izjavil, da bo njegova stranka počakala na dejanja vlade. — Vprašanju zaupnice vladi se bo državni zbor izognil na ta način, da bo sklenil: »Vlada se naproša, da vodi svoje posle v zmislu svoje programatične izjave.« Da bo ta sklep dobil večino, ni nobenega dvoma, ker nobena skupina ni vladi naravnost nasprotna. Dnevne novice. — Dr. Mahnič je včeraj došel v Zagreb. Danes odide v Varaždinske toplice. — Delavci na mariborskem taboru. Delavcem, ki se priglašajo za mariborski tabor pri svojih skupinah, naznanjamo, da sko taborske karte na razpolago v pisarni J. S. Z! — Osebno dohodninski davek. Včeraj je finančni minister Stojanovič odgovoril na interpelacijo poslanca Sušnika glede postopanja pri odmerjenju davka na osebno dohodnino. Poslanec Sušnik je zahteval, da se eksistenčni minimum, ki znaša doslej 1600 K, zviša na 10.000 K. Minister Stojanovič je odgovoril, da so se v resnici dogajale napake pri odmerjenju osebne dohodnine. V razpravi o finančnem zakonu bo predlagal, da se eksistenčni minimum zviša za 100 %, t, j. na 3200 K. — Zdravniške štipendije. Ministrstvo za narodno zdravje je razpisalo osem zdravniških štipendij, in sicer po eno štipendijo za proučevanje socialne higije-ne, epidemijologije, bakterijologije, razne higijene, tuberkuloze, obrtne in industrijske higijene, občne higijene in stavbene higiene. Štipendije znašajo 10.000 dinarjev za eno šolsko leto razven povračila stroškov za šolnino, kurze, laboratorije in potne stroške. Natečaj traja do 1. septembra t. 1. in je prošnje vlagati potom Zdrav-st\ enega odseka za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Kraj, v katerem se ima proučevati poedina stroka, predpiše ministrstvo 2 a narodno zdravje. V prošnii mora prosilec izjaviti, da bo, ako dobi štipendijo, podpisal reverz, s katerim se zaveže, da bo trikrat tako dolgo, kakor bo vžival štipendijo, služil v državni službi in da ne bo izvrševal privatne zdravniške prakse. — Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. — Ureditev častniških plač. Belgraj-ska »Politika« doznava, da se bo istočasno z regulacijo plač civilnih uradnikov rešilo tudi vprašanje častniških plač. Že na veliki enketi, ki se je prošlo zimo bavila s tem vprašanjem, so poizkusili tudi častnike uvrstiti v razrede. Vendar takrat ni bilo mogoče doseči sporazuma. Sedaj pa so premagali še zadnje ovire in so tudi častnike uvrstili v činovne razrede. Po načrtu, ki se sedaj izdeluje v vojnem ministrstvu, je razdelitev naslednja: I. razred vojvoda, II, razred armijski generali, III, divizijski generali, IV. polkovnik, V. podpolkovnik, VI, major, VII, kapetan 1. razreda, VIII. kapetan 2. razreda, IX. poruč-nik, X. potporučnik. Plače posameznega razreda odgovarjajo plačam civilnih uradnikov istega razreda. Potemtakem pričnejo častniki svoje službovanje že z X. razredom, dočim se uvrste civilni uradniki pri vstopu šele v XI. plačilni razred. Vojvoda bo imel torej čin ministrskega predsednika, dosedaj pa je imel čin ministra. Poleg častniških plač se bo znatno izboljšalo tudi gmotno stanje podčastnikov. Ista komisija, ki je izdelala načrt o ureditvi plač civilnih uradnikov, bo pod predsedstvom g, Marka Gjuričiča izdelala tudi načrt za ureditev plač častnikov. — Obleka za dobrovoljce. Odbor jugoslovanskih dobrovoljcev poziva vse dobrovoljce, ki po odpustu iz, vojske niso prejeli civilne obleke, da prijavijo najkasneje do 1. julija svoje točne naslove .Na poznejše prijave se ne bo oziralo- — Knjižnica dr. Jagiča. Vlada je odkupila knjižnico dr, Vatroslava Jagiča, bivšega vseučiliškega profesorja in znanega Slavista. Knjižnica bo izročena slovanskemu seminarju belgrajskega vseučilišča. — Nečuven rop. Jurij Stanič je iz Bat doma, dasi ima stariše doma, se klati okoli. Ko je bil 14 let star, je bil že obsojen na 14 mesecev ječe, ker je kradel. In zopet sedi zdaj na zatožni klopi. Mladi 11 letni deček Stanko Kunavar iz Dolnic je pripovedoval pred sodiščem to-le povest: »K čevljarju sem šel v Stransko vas. Ko sem se peljal po samoti, je stopil izza grmovja pred mene ta-le fant (pokaže na Staniča) in rekel: »Daj mi kolo!« Ker mu ga nisem hotel dati, me je sunil, zasedel kolo in se odpeljal z njim. Tekel sem za njim in klical: »Primite ga!« V Dolnicah so ga vjeli!« — »Ali si se ustrašil?« — »Seveda sem sel« — Stanič ni tajil, rekel je samo, da Kunavarja ni sunil. Sodba: 2 leti težke ječe— »Ali sprejmete kazen?« — »Ne vem, kaj bi naredil!« — »Storite, kar hočete.« — »Naj pa bo: sprejmem.« — Zaščitnik kinematograMdk nikov. Posestniki kinov so se obrnili na papeža s prošnjo, n»|P® „ ^ svetnikov določi zaščitnika-patrooa. prošnjo je sedaj odgovoril gener. . ^ Pompili, naj si posestniki kinov _ . zgled Janeza Krstnika, ki je tak . j;CJ; digal proti vsem zablodam sveta _ k pokori, v tem duhu naj se kino P — Valute dne 1. julija na. ^9 borzi: 1 dolar 59 Kj 100 £ar*nft ^gjkik 115 K; 1 napoleondor 280 K; 1 mark 170 K; 100 lejev 170 K; ^ skih lir 430 K; 100 češkoslovaški 150 K. ^ Ljubljanske no*i» lj Ljubljansko okrožje peti* v nedeljo 4. t- m. pred ce^. v?Jlionski »Of ob 7. uri zjutraj in sicer Lju J ^. li« dalje z Viča, Dobrave, St. vy(1j tt> nega pod Šmarno goro, Preske, ^ iz Ježice, odkoder odkorakamo z » ^ en četrt na 8. uro v štepanjo > - >—n. glavno zbirališče, za vse druge j. 0}{r šče kakor je v okrožnicah na*n to;no' rodne noše dobrodošle. Pridi e n»j Udeleženci, ki prihajajo poP° (k) pridejo naravnost v Hrušico. ^ ta- lj Za koroške otroke je daro ^ kajšnja koroška gospodarska ^ro; kron ob priliki cvetličnega dnc}JVo ško mladino. Velikodušni in P® Dt družhi najlepša zahvala in Pn vSCj Slo bi imela mnogo posnemovalcev veniji. Nadaljni prispevki za na ^ škega cvetličnega dneva naj s (jj*# na naslov Konrad Likozar, Mes _ nica, Ljubljana, , _ trtje W lj Papirnati drobiž mestne ljanske ostane glasom naredbe ^ financ z dne 19. junija 1920, s . £ece&W prometu in veljavi še do 3»*'.* ^ 1920. Drobiž se dobiva ob obi nih urah pri mestni blagajnici, .. - lj Kako delajo v^žnila^a^^ ljubljanske veletvrdke je na 11*18» prekajenega mesa, da ga izv° z u«11 Ker je bil pa meseca marca » $ r ljen, je mož pustil meso ležati i ;e r* tel prodati v Ljubljani. Vse nieso tega pokvarilo. Verižniški urad jt obsodil na 10.000 K globe in ^ . stW pora, Ta kazen za milijonarja j^u? Pripomnimo še, da je to ]ceV i® va posebno naklonjenost liber® cialdemokratov. ..jmbJ. lj Pevec- in kritik pred g0<# nes se je vršila pred tukajšnju ^e(j razprava v zadevi žaljenja ®av,flrij8iJ L venčevim« opernim kritikom ooldo1® .1 gojem in opernim pevcem fe0*Vj ot>% vačem. G. Leopold Kovač je ,0 g# na 100 kron globe in poravna stroškov. j,( lj »Takim gospodom se »1 ^ JL sar učiti!« pravi nadsvetnik f je r Ijanski srajci Jožetu Cvernu, »i P#p ' drugo leto učil kovaštva, od ta* g*f*iL je hodil po raznih krajih okoli v je tudi bil in v hrvaških ®unlkajDe^(.«-jate k Vosperniku in v Egi°> »Da.« — Ukradel je svojemu va d koši, svoji materi 4; vzel mu j j zavesi. Topolšku, ki je stanova veli, novih v Spodnji šiški, je u*craje tobaka in smotk. Cvem, ki J s\i^ okradel svojo mater, je zelo 9 'f. glasu, kakor je izpovedala okra ^ P... Topolšek. Na deželnem sodišču v op1 sodili 10 mesecev prisilnega uče ki težke ječe. Razne novi*®'^ r Gozdni požar v Kanadi- Ko* »Times« so nastali vsled požari v Kanadi, ki so uničili o».jS* dove. V Novem Brunšvigu in v Ao^Ct. ski znaša škoda nad dva milij°n^,^ ‘ r Dunaj — gospodarsko sre ^ riški »Eclair« piše proti te®u< osrednja gospodarska točka za Evropo prenesla v Požun. D*P ■$<)■ \,~ geografija si v tem oziru naspi-0 e\$of. pravi, da se mora Dunaj kot pf® ^ dišče srednje Evrope napraviti jj^ darsko središče, ker pride ,ra -3 pol0* teklosti in svojega zemljepisneg edini v poštev AprovizacljS' > a Prekajene svinjske l jeni parklji. Na stojnici v^ S'0 J redu bo prodajala »Vnovčevauu^ p prekajene svinjske glave p° * w kaj ene parklje po 8 K kg. . v a Moka. Brezplačna razde *jelje^ j revnejšim slojem je končana, ra ,e«» Tiska »Jugoslovanska tiskarna« ’