LETNIK 34
GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE
—-___
Meče si prekujmo
v pluge, mrzimo prepir, vsi kot bratje se ljubimo, pa bo vladal mir!
(Stara ruska, D. Grmek)
DA ALI NE?
Piškavo zobozdravstvo!
Nezadovoljstvo občanov v zvezi z zobozdravstveno dejavnostjo, ki ga najbolj občutijo zaposleni v javnem zavodu ZD Domžale, zahteva nekaj odgovorov na postavljena vprašanja.
Kaj je prinesla družbena sprememba na področju zobozdravstva?
Z družbeno spremembo je prišlo tudi do novega sistema zdravstvenega zavarovanja namesto samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja imamo sedaj zavarovalniški sistem, ki ga predstavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zobozdravstveno varstvo izvajajo zaposleni v javnem zavodu ZD Domžale ter zasebni zobozdravstveni delavci (med občani uporabljen izraz »privatniki«) s koncesijo ali brez nje. Novo je tudi postavitev mreže javne zdravstvene službe t.j. priznanje kadrovske zasedbe izvajalca na posameznem območju lokalne samouprave.
Kaj pomeni nov zavarovalniški sistem za zavarovalnico in izvajalce?
Zavarovanci se zavarujejo za pravice iz zdravstvenega zavarovanja pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za pravice iz obveznega zavarovanja in lahko tudi za pravice iz dopolnilnega zavarovanja. Večina zavarovancev se dodatno zavaruje še s prostovoljnim zavarovanjem. Ta oblika zavarovanja pomeni za zavarovance plačilo doplačila za usluge iz obveznega zavarovanja (nekdanja participacija). Konkretno to predstavlja, da skozi ta sistem zavarovanje krije 15% stroškov vrednosti konzervativne storitve - zdravljenja, plombiranja itd., ter 75% vrednosti protetične storitve. S tem zavarovanjem so si zavarovanci pridobili pravice do uslug obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so določeni s Pravili ZZZS. Do tu je vse v redu, problem pa nastane pri obsegu odkupa programa zdravstvene dejavnosti od ZZZS, ki je pa omejen (limitiran).
Enostavno povedano: ZZZS plača samo določen obseg storitev in ne plača presežkov. Tako je zobozdravstvena služba v ZD Domžale v letu 1994 presegla program za 17.000.000 SIT, ki ga ni dobila plačanega in zato ustvarila izgubo 12.000.000 SIT. Zaključek je ta, da imajo zavarovanci sicer pravice, ki pa so od ZZZS omejene in jih bodo dobili le toliko, kolikor jih je ZZZS pripravljen plačati oz. jih je planiral.
Kaj je bistvo mreže javne zobozdravstvene dejavnosti?
Bistvo je v tem, da ZZZS oz. preko nje država skuša enakomerno porazdeliti kadre po celotni državi. Posledica tega je, da je to prilagajanje postopno in za nas pomeni, da je bilo v letu 1989 zaposlenih zobozdravnikov 28, sedaj pa jih priznava ZZZS celo za povečano populacijo 16 zobozdravnikov v ZD Domžale in 6 zasebnikov. Posledica tega je, da na področju občine Domžale in Mengeš izvaja zobozdravstveno varstvo le
5 zobozdravnikov v ZD Domžale,
6 zasebnikov s koncesijo in v občini Moravče in Lukovica po en zobozdravnik javnega zavoda za odraslo populacijo. Posledica tega je razkorak med potrebami in možnostmi pri uporabi zobozdravstvenih uslug.
Kakšna pa je razlika med obveznostmi zaposlenih v javnem zavodu, zasebniki s koncesijo in brez
koncesije?       ,  , ,.
Nadaljevanje na
naslednji strani
V parku pred Združenimi narodi v Nevv Yorku pred spomenikom »Meč prekoval v plug«
Domžalski komorni
zbor s poti po Kanadi in Ameriki
Domžalski komorni zbor je v organizaciji Izseljeniškega društva Slovenija v svetu v četrtek, 28. septembra, z majhno zamudo okrog desetih dopoldne z brniškega letališča odpotoval na štirinajstdnevno turnejo po Kanadi in Združenih državah Amerike. Organizacijske priprave so potekale že od leta 1992, ko je pri nas v Polet-* nem gledališču na Studencu gostoval moški pevski zbor Fantje na vasi iz Clevelanda. V tem pevskem zboru je tudi več potomcev naših rojakov v Clevelandu, najbolj prizadevna pa sta brata Janez in Tomaž Sršen, ki izhajata iz De-pale vsi. Janez je tudi zborovodja. Povabilo za gostovanje našega zbora v Ameriki je prišlo že leta 1993.
Prav je, da je Slovencem v Kanado in ZDA košček domovine s pesmijo letos ponesel prav Domžalski komorni zbor. Domžale z bližnjo okolico so na poseben način povezane tako z Ameriko kot s Kanado. Letos mineva že 113 let, ko sta prvi Domžalčanki Ivana Šme in Marija Štraser kot šivalki slamnikov prišli v New York. Potem se je to, za mnoge tudi zelo težko romanje v obljubljeno deželo, nezadržno nadaljevalo. Da je bilo izseljevanje tako za mnoge posameznike in družine usodno, še sedaj krožijo najrazličnejše zgodbe in zgodbice. Kaj je takšno množično izseljevanje v Ameriko pomenilo za naše kraje, pa nekaj številk.
Nekako pred sedemdesetimi leti, ko so se vasi Zgornje in Spodnje Domžale, Stob in Studa združile ter postale trg Domžale, je bilo v ZDA že 384 Domžalčank in Domžalčanov, največ je bilo seveda šivalk slamnikov. Samo v New Yorku jih je bilo 305, 37 v Clevelandu in 30 v Chicagu. Od vseh teh številnih izseljencev so se na jesen svojega življenja vrnili le posamezniki. Mnogi niti na dopust niso nikoli več prišli v svojo, kot temu sami pravijo, staro domovino. To je zagotovo velik davek, ki so ga tako Domžale z bližnjo okolico dale razvoju slamnikarstva v svetu. Množica Domžalčanov je odšla, Domžale pa so posedli drugi.
Danes je slovenska beseda živa le še pri tistih Slovencih, ki so se v ZDA in Kanadi naselili po drugi svetovni vojni. Pri vseh slovenskih izseljencih pa je prav slovenska pesem tista, ki jih najbolj združuje. Tam, kjer slovenska beseda odpove, spregovorita slovenska pesem in nazadnje le še solza v očeh.
Domžalski pevci so v Toronto pripotovali v četrtek že ob treh popoldne po njihovem času. Na leta-, iišču nas je sprejela gospa Ema Po-' gačar, ki je v okviru Slovensko-ka-nadskega sveta pripravila gostovanje v Kanadi, nato pa nas je na vsej poti, tudi po Ameriki, spremljala. Tu so bili še šoferji s tremi kombiji, ki so nas prepeljali do župnijske cerkve Marije pomagaj, kjer je bilo prvo srečanje z rojaki. Odpeljali so nas na svoje domove; preostanek dneva je bil namenjen počitku in seveda klepetu.
Nadaljevanje na strani 5
OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE
Sprejeti odloki in
osnutki pravilnikov
Po natanko dveh mesecih, 27. septembra 1995, se je ponovno sestal Občinski svet Občine Domžale na svoji 9. redni seji. Kar nekaj točk se je nabralo čez poletje, o katerih so svetniki morali sprejeti odločitve.
Predsednik Občinskega sveta dr. Miha Brejc je svetnike v uvodu seznanil z nekaterimi proceduralnimi novostmi pri sejah, ki jih bodo morali upoštevati pri svojem nadaljnjem delu.
Kljub šestnajstim točkam, ki so bile predvidene na sklicu seje, je županja Cveta Zalokar-Oražem z občinsko upravo predlagala uvrstitev na dnevni red dodatne nove točke, povezane s pripravami na gradnjo avtoceste, zazidalnim načrtom V-7 Helios Količevo in zazidalnim načrtom R-3 za bencinskim servisom ter pravilnikom o kadrovskih stanovanjih. Svetniki niso izglasovali naknadno predlaganih točk na dnevni red (sicer s tesnim izidom), saj so bili mnenja, da gradivo, ki je obsežno, kompleksno in pomembno, svetniki ne morejo prebirati na sami seji in o njem takoj odločati.
Po sprejetju Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je bil predhodno v fazi javne razprave, so svetniki prešli na najbolj obSrno točko dnevnega reda. Županja je Občinskemu svetu predlagala v sprejem Pravilnik o porabi sredstev Občine Domžale, namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero, Pravilnik o oddaji poslovnih prostorov v najem, Pravilnik o ugodnem kreditiranju podjetništva in obrti ter drugega zasebništva v občini Domžale, Pravilnik o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v Občini Domžale, pravilnik o štipendiranju učencev in študentov v Občini Domžale in Pravilnik o štipendiranju učencev in študentov za potrebe družbenih dejavnosti v Občini Domžale, ki jih je objavila v Uradnem vestniku Občine
Nadaljevanje na naslednji strani
V SLAMNIKU
PREBERITE
Ob 70-letnici razglasitve Domžal za trg
Občini Lukovica in Moravče
Naš rojak dr. Vinko Lipovec iz Clevelanda
Več denarja za kulturo -tudi v Domžalah
OBČINA DOMŽALE
Javno povabilo za prijavo programov sofinanciranja miklavževanja, božičnih in novoletnih prireditev
1.
Občina Domžale poziva vse fizične in pravne osebe, da predložijo programe za popestritev kulturnega, tradicionalnega, turističnega in zabavnega decembrskega utripa občine Domžale, ki jih bomo sofinancirali iz občinskega proračuna.
2.
Prijave morajo vsebovati:
• ime, sedež in status prijavitelja,
• opis programa,
• kraj in čas izvedbe,
• predračunsko vrednost izvedbe programa,
• vire financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna.
3.    . *
Prednost pri sofinanciranju programov bodo imeli programi, namenjeni otrokom, tradicionalne prireditve ter prireditve s priznano kvaliteto.
4.
Programe lahko vložite najkasneje do 15. novembra 1995 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 61230 DOMŽALE.
Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 721-022 interni 89 ali 94. O izboru programov, ki jih bomo sofinancirali iz proračunskih sredstev, boste obveščeni najkasneje do 1. decembra 1995.
Županja
JUBILEJNI KONCERT
OB 25-letnici Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik
Simfonični orkester Domžale - Kamnik vabi ob 25-letnici delovanja v petek, 27. oktobra 1995, ob 20. uri v domžalsko cerkev na jubilejni koncert.
AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 ©712-094 BREZPLAČNI TEČA) CCP13.11.1995 ob 17. uri
2
/lamnik
Domžale
Piškavo zobozdravstvo!
Nadaljevanje s prve strani
Najlažji je odgovor za zasebnika brez koncesije, to so čisti »privatniki« in tu se tudi vse plača. Svobodno se formira cena, svoboda dela in dohodka.
V javnem zdravstvenem zavodu izvajalci izvajajo svoj program, katerega plačnik je ZZZS. Da pa ne odpuščamo kadra in lahko zaposlimo tudi mlajše zobozdravnike, je v javnem zavodu podana možnost tudi samoplačništva. Vse te usluge pacient plača, zanje dobi ustrezen račun ter garancijo za trajnostno dobo opravljene storitve. Račun predstavlja za pacienta tudi odbitno postavko pri dohodnini. V zavodu se plačajo ali doplačajo zunaj standardne storitve kot so: porcelan, kovinske proteze oz. vse to, kar ni vsebina obveznega zavarovanja pri ZZZS. Zgoraj povedano velja tudi za zasebnike s koncesijo, saj sta si v zvezi z izvajanjem programa obveznega zdravstvenega zavarovanja v pravicah in obveznostih zobozdravnik v javnem zavodu kot zasebnik koncesionar enaka.
Kakšne so cene v javnem zavodu za samoplačniške storitve?
Cene v javnem zavodu za samoplačnike so dogovorjene na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije in so javno obešene na oglasni deski. Nekaj primerov:
Enostavna zalivka (plomba). iz amalgana ali kompozitnega materiala - bela plomba znaša 1.185, SIT, zalivka preko celega zoba 3.160,00 SIT, kozmetična prevleka 10.880,00 SIT, porcelanska prevleka 20.000 SIT... itd. Več o sa-
moplačništvu v zdravstvenem zavodu v naslednji številki.
V čem je največje negodovanje pacientov?
Omejena finančna sredstva imajo za posledico čakalne dobe in s tega vidika sprejem pacientov v redno zdravljenje. Tudi sprejemanje urgentnih oz. bolečinskin primerov predstavlja svojevrsten problem, saj so zavarovanci še vedno navajeni iskati to pomoč le v javnem zdravstvenem zavodu in jasno je to vezano na določeno čakanje. Zato jim priporočamo, da iščejo te usluge tudi pri privatnikih koncesi-onarjih in se izognejo večurnemu čakanju v ZD Domžale.
Torej - zobozdravstvo piškavo ali ne?
S prehodom na lokalno samoupravo se ta po mojem mišljenju še ne zaveda vseh svojih obveznosti glede skrbi zdravstvenega in s tem tudi zobozdravstvenega varstva na primarni ravni. V kolikor ne bo prišlo do koordinacije in projekcije razvoja zdravstvenega varstva med lokalno samoupravo - občino, ki naj bi predstavljala interes občanov in javno primarno zdravstveno dejavnostjo in s tem tudi zobozdravstveno dejavnostjo, se lahko zgodi, da bo tudi zobozdravstvo postalo bolj piškavo. Tedaj se verjetno ne bomo mogli pohvaliti kot se lahko sedaj, da je med 7.000 udeleženci specialne olimpiade v ZDA v New-havnu učenko Oš Roje Mojco Dvornik posebno pohvalil predstavnik svetovne zdravstvene službe; ta je opravila psihosomatske preiskave na udeležencih za brezhibno vzdrževano zdravo zobovje.
MITJA ŠIRCELJ, dr. stom. spec. Vodja OE ZV Domžale
Ob 40-letnici Gasilske zveze Domžale
Ob štiridesetletnici Gasilske zveze Domžale in mesecu požarne varnosti, je v oktobru bila na ploščadi pred Vele v Domžalah reševalna vaja z novim avtomobilom. Po vaji je bila svečana akademija.
Gradnja mostu za pešce čez prekop Pšate v Jaršah
NA SEJI OBČINSKEGA SVETA OBRAVNAVANI ZAZIDALNI NAČRTI IN
AVTOCESTA
Razprava o zazidalnem načrtu OTOKA V-7 INDUSTRIJSKE CONE Helios Količevo prekinjena
Občinski svet Občine Domžale je na svoji 10. redni seji na svoj dnevni red uvrstil točke, ki jih svetniki niso uvrstili naknadno na dnevni red na zadnji seji pred štirinajstimi dnevi.
Na začetku seje so brez razprave sprejeli osnutek Pravilnika o dodeljevanju kadrovskih stanovanj, ki je v fazi 15 dnevne javne razprave in sodi nekako v sklop pravilnikov, o katerih je svet razpravljal na prejšnji seji.
C. Simon Mavsar, podžupan, je svetnikom podrobno razložil situacijo s potekom postopkov pri pripravi predloga lokacijskega načrta avtoceste na območju občine Domžale. Svetnike je seznanil s priključkom na avtocesto in vplivom izgradnje avtoceste na občane. Zanimiva je bila za svetnike informacija v gradivu, da je Ministrstvo za okolje in prostor od pripomb občine, ki jih je bilo dvesto, v celoti upošteval le šest. Po predlogu predsednika Občinskega sveta dr. Miha Brejca so člani sveta izglasovali, da v razpravi lahko sodeluje tudi predstavnik Krajevne skupnosti Dragomelj - Pšata dr. Janez Kopač, ki je prisotne seznanil s stališči krajanov do gradnje avtoceste.
Svetniki so ob zaključku razprave o avtocesti zadolžili županjo, da do naslednje seje Občinskega sveta pripravi konkretne predloge sklepov v zvezi s to tematiko.
Ob obravnavi pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta območja R-3 za bencinskim servisom ni bilo daljše razprave. Svetniki so se seznanili s pripombami na osnutek, g. Jože Nemec (Zeleni) pa je tik pred sprejemom Odloka na sami seji vložil še amandma, ki so ga svetniki izgla-
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE DR. MIHA BREJC SKLICAL SESTANEK PREDSEDNIKOV OBČINSKIH SVETOV IN ŽUPANOV
Prvi koraki k delitvi premoženja
Ob delitvi bivše Občine Domžale na štiri nove, manjše občine Mengeš, Lukovica, Moravče in Domžale, je nastalo vprašanje delitve premoženja med temi občinami. V vseh javnih občilih lahko vsak dan beremo o težavah, s katerimi se srečujejo občine po celi Sloveniji v zvezi s tem vprašanjem. Problem je nedvomno velik, vendar rešljiv le z dobro voljo in
Eripravljenostjo vseh strani za orekten postopek pri delitvi.
V zvezi s tem vprašanjem je predsednik Občinskega sveta Občine Domžale dr. Miha Brejc povabil na sestanek 10. oktobra 1995 predsednike Občinskih svetov in župane
občin Mengeš, Lukovica, Moravče in Domžale. Da je že skrajni čas za začetek postopkov, je dokazala udeležba na sestanku, saj so bili prisotni najvišji predstavniki vseh občin. V razpravi je bilo ugotovljeno, da so vse občine pripravljene za začetek delitve skupnega premoženja, potrebno se je le dogovoriti, kako. Dogovorili so se, da se oblikuje skupna dvanajst članska komisija za pripravo delitvene bilance, v kateri bi imela vsaka občina tri predstavnike in se bo na svojem prvem sestanku sešla že 18. oktobra 1995 v Domžalah, kjer naj bi se člani komisije dogovorili o načinu dela. Pomemben je dogovor, da komisija deluje pri sprejemanju
sklepov po načelu soglasja. V nadaljevanju so prisotni razpravljali o nekaterih najbolj perečih problemih, ki se dotikajo vseh štirih občin. Najbolj burna razprava je potekala ob tematiki deponije odpadkov v Dobu. Prav zaradi nje se bodo prisotni v enaki zasedbi sešli 23. oktobra 1995 v Občini Lukovica in nadaljevali ob pripravljenem gradivu razpravo o odpadkih ter skušali sprejeti določene dogovore.
Upati je, da bodo člani skupne komisije za pripravo delitvene bilance našli skupno besedo pri usklajevanju, kajti v nasprotnem primeru obstaja bojazen, da zadeva še dolgo ne bi bila razčiščena.
L. L.
sovali. Tako so predvideni novi objekti na tem zazidalnem območju dobili zeleno luč za nadaljevanje postopkov do izgradnje.
Dopolnitev zazidalnega načrta otroka V-7 industrijske cone Helios
Količevo pa je bila najbolj vroča točka dnevnega reda, kar je bilo pričakovati že pred sejo. Svetniki so v gradivu prejeli vse pripombe in stališča iz javne razprave, mnenje najbolj prizadete KS Toma Brejca
Vir in stališče Zelenih Slovenije. Kar osemnajst razpravljalcev je sodelovalo v razpravi, kjer so največ pozornosti namenili predvidenim objektom sežigalnice Heliosa Količevo, cerkve in železniškemu tiru za potrebe Žita Vir. Nekako enotni so si bili v stališču, da sežigalnica v ta kompleks zazidalnega načrta ne sodi, da pa je potrebno o cerkvi in železniškem tiru razmisliti. Poleg predlaganega sklepa predlagatelja je pet razpravljalcev (g. Jurij Berlot
- SLS, g. Jože Nemec - Zeleni, g. Bogdan Osolin - SKD, g. Matjaž Vovk - podžupan, g. Anton Preskar
- LDS) predlagalo svoje sklepe v zvezi z zazidalnim načrtom. Po odmoru, ki ga je zahteval g. Toni Dragar (LDS) v imenu svoje poslanske skupine za usklajevanje pred glasovanjem o predlaganih sklepih, je svet izglasoval predlog ga. Majde Pučnik Rudi (SDSS), da se razprava prekine in nadaljuje takrat, ko bodo pripravljala gradiva na osnovi razprave pripravili ustreznejša gradiva.
Na zahtevo g. Jurija Berlota (SLS) pa je svet pred prekinitvijo razprave o zazidalnem načrtu V-7 glasoval (in izglasoval) njegov predlog sklepa, da županja pridobi podatke o treh podobnih sežigalnicah v tujini in da se članom sveta omogoči obisk ene izmed nje in pogovor z lokalnimi oblastmi in ljudmi na tem področju.
Tako ni v zvezi z zazidatTlim načrtom otoka V-7 industrijske cone Helios Količevo nič novega. O tem bo svet razpravljal na eni izmed prihodnjih sej, predlogi sklepov, ki so bili posredovani ob razpravi, pa seveda ostajajo v igri do nadaljnjega, razen, če jih kdo ne umakne. Med svetniki še vedno ostaja največ dilem prav v zvezi s sežigalnico. L. L.
OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE SE JE SESTAL PRVIČ PO
POČITNICAH
Sprejetih več odlokov in osnutkov pravilnika
Nadaljevanje s prve strani
Domžale št. 13 in 14/95. Po pridobljenem mnenju Službe za reformo lokalne samouprave pri Vladi Republike Slovenije, ki pravi, da župan ni pristojen izdajati pravilnikov, s katerimi se na splošen način urejajo pogoji npr. za oddajo poslovnih prostorov v najem, pogoji za dodeljevanje posojil, itd., in Inštituta za javno upravo pri pravni fakulteti univerze v Ljubljani, ki pravi, da županu kot izvršilnemu organu zakon ne daje pooblastila za izdajanje pravnih aktov s splošno vsebino, katerih učinki bi presegali sfero občinske uprave, so svetniki iz teh mnenj pristojnih institucij ugotovili, da ravnanje županje pri izdaji pravilnikov ni bilo v skladu z zakonom, saj jih lahko izdaja le Občinski svet. Nekateri svetniki (g. dr. Marko Starbek - SKD, g. Bogdan Osolin - SKD) so od županje zahtevali preklic pravilnikov v Uradnem vestniku. Po usklajevanju pred sejo in na seji so na predlog ga. Majde Pučnik Rudi (SDSS) sprejeli sklep, da se predlagani pravilniki ne sprejmejo po hitrem postopku, kot je predlagala županja, ampak se prekvalificirajo v osnutek. Po tem sklepu bodo s sprejetjem pravilnikov prenehali veljati stari, župa1 njini pravilniki. Aktivnosti, ki pa so že v teku v zvezi z dodelitvijo sredstev na osnovi objavljenih pravilnikov, se izpeljejo do konca. Svetniki so se tako odločili, ker čaka na sredstva po sedanjih pravilnikih precej ljudi, ki so na osnovi razpisov oddali vloge.
V nadaljevanju so svetniki sprejeli Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. S sprejetjem Odloka o določitvi območij, sedežev ter števila članov svetov krajevnih skupnosti in Odloka o določitvi števila volilnih enot v krajevnih skupnostih v občini Domžale, je Občinski svet dal pravno podlago za izvedbo volitev v svete krajevnih skupnosti, ki bodo predvidoma 10. 12. 1995.
Večna tema raznih sej so finance in svet je na seji sprejel
poročilo o realizaciji proračuna I-VII/1995, v zvezi z njim pa sklep o delni naložbi sredstev proračuna na vpogled pri SKB banki PE Domžale.
Glede na perečo problematiko Hale komunalnega centra in poročilo predstavnikov Košarkarskega kluba Domžale kot najemnika, je svet na predlog g. Francija Gerbca (ZLSD) sprejel sklep, da županja v zvezi s to problematiko pripravi celovito poročilo, ki ga pred obravnavo na eni izmed prihodnjih sej Občinskega sveta obravnava tudi Odbor za kulturo, šport in dejavnost društev.
Sprejet je bil sklep o ustanovitvi odbora za občinska priznanja, proslave in prireditve ter obeležja občinskega pomena z nalogo organiziranja in skrbi za program proslav in drugih prireditev občinskega pomena, vodenje postopkov izbire kandidatov za dobitnike občinskih priznanj in predlaganje lokacij za postavitev spomenikov in obeležij občinskega pomena. Po predlogu županje naj bi komisija štela devet članov, vendar so po predlogu g. Romana Kurmanška (SDSS) in pojasnilu dr. Marka Starbka (SKD), da ima KVIAZ že sedaj težave s številčno zasedbo komisij, sprejeli sklep o sedmih članih odbora.
V skoraj vedno uvrščeni točki volitve in imenovanja na dnevni red sej Občinskega sveta je svet na predlog Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve razpravljal o razrešitvi ravnateljice Knjižnice Domžale. Dr. Marko Starbek (SKD), predsednik KVIAZ-a, je svetnike seznanil, da je bil ob odpovedi delovnega razmerja ravnateljice knjižnice kršen sklep 2. seje Občinskega sveta, ki je županji dovoljeval opravljati delo ravnateljice knjižnice do 1/5 delovnega časa do sprejetja Statuta Občine Domžale. Statut je bil sprejet 21. junija 1995, ravnateljica oz. županja pa je dala odpoved 12. septembra 1995. Zato je zahteval, kar je bil tudi sklep KVIAZ-a, da se ugotovi odgovornost za nepravočasno realizacijo sklepa 2. seje Občinskega sveta v zvezi
z dopolnilnim delom županje koi ravnateljice Knjižnice Domžale. Županja je pojasnila, da je bil Statut sprejet tik pred poletjem in da bi takratna odpoved delovnega razmerja pomenila, da bi bila Knjižnica Domžale brez ravnatelja vse do jeseni, ko bi o imenovanju novega ravnatelja odločil Občinski svet. Verjetno bo to ena izmed tem naslednjih sej Občinskega sveta, saj je bil sprejet sklep, da se ugotovi odgovornost v zvezi z nepravočasno odpovedjo delovnega razmerja. Kljub temu so svetniki razrešili ga. Cveto Zalokar-Oražem s funkcije ravnateljice Knjižnice Domžale, za v.d. ravnatelja do imenovanja novega ravnatelja so imenovali g. Marjana Gujtmana, že sedaj zaposlenega v Knjižnici Domžale, takoj pa je treba objaviti razpis za novega ravnatelja.
V sosvet načelnika Upravne enote Domžale, ki bo sestavljen iz predstavnikov novih občin na območju stare občine Domžale, sta bila imenovana g. Franc Re-iter (SKD) in ga. Nuša Šink (ZLSD). Komisija za delitveno bilanco, ki ima pred seboj nedvomno zahtevno in dolgotrajno delo v zvezi s premoženjem občine, pa sb bili imenovani g. Matjaž Karlovšek (SKD) - predsednik, g. Janez Grmek (SDSS) - namestnik in člani dr. Janez Kopač (SKD), g. Tone Preskar (LDS), g. Franci Gerbec (ZLSD) in g. Jurij Berlot (SLS).
Pred zaključkom seje so svetniki postavljali vprašanja, predlagali pobude, vezane predvsem na cestno problematiko v občini, hrup, vodovod in komunalnimi odpadki.
Seja je bila zaključena ob 19.50, prej, kot so svetniki navajeni ob tako obsežnem dnevnem redu. Razlog je tudi v vodenju seje predsednika Občinskega sveta dr. Mihe Brejca, ki je svetnike že v uvodu poprosil za ek-speditivnost in poročevalce k čim krajšim razlagam, če so te ob gradivu sploh potrebne. Zadovoljstvo ob hitrem poteku vodenja in brez nepotrebnih razprav je bilo ob koncu seje čutiti med večino prisostnih.     LOVRO LONČAR
Domžale
/lamnik
3
Na podlagi 9. člena Pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 20/95) je Oddelek za finance in gospodarstvo Občine Domžale v dogovoru s SKB banko d.d. PE Domžale - Kamnik sprejel
SKLEP
o razpisu natečaja za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter drugega zasebništva v občini Domžale
1. člen
Razpisana vsota posojila znaša 77.900.000,00 SIT.
2. člen
Posojilo se dodeljuje za naslednje namene:
- uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja:
- izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, itd.);
- nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme;
- nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov:
- nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov;
- nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti
- pospeševanje turizma v občini.
3. člen
Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije:
- odpirajo nova delovna mesta,
- dajejo pozitivne ekonomske učinke,
- uvajajo sodoben, tehnološko in ekološko neoporečen, energetsko varčen delovni proces,
- dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini,
- so izvozno usmerjene,
- nadomeščajo uvoz,
- so turistično in promocijsko usmerjene,
- ki uvajajo nove metode diagnostike in zdravljenja v medicini z nakupom nove ali zamenjavo stare opreme
4. člen
Posojilo se lahko dodeli:
- podjetjem v zasebni lastnini,
- samostojnim podjetnikom, obrtnikom in ostalim zasebnikom,
- občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika, obrtnika oz. drugega zasebnika.
Sedež samostojnega podjetnika, obrtnika drugega zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju Občine Domžale.
5. člen
Doba vračanja posojila znaša 3 leta, letna obrestna meta pa R + 7%. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko.
6. člen
Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila, ne izrabi posojila.
7. člen
Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo do 1. decembra 1995 do 12.00 ure na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za podjetništvo«.
Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok, zaključitve investicije in predvideno število novozaposlenih delavcev.
8. člen
Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija:
1. dokazilo o registraciji:
- samostojni podjetnik: fotokopijo priglasitvenega lista (obrazec 1/1, 1/2) potrjenega od krajevno pristojne izpostave RUJP oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis samostojnega podjetnika,
- obrtnik: fotokopijo obrtnega dovoljenja oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis obrtnika,
- drugi zasebnik: fotokopijo registracije o statusu drugega zasebnika oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge za vpis drugega zasebnika,
- podjetje v zasebni lasti: fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register z vsemi prilogami, dokazila o dokapitalizaciji in odločbo o opravljanju dejavnosti.
2. dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov:
- fizične osebe: potrdilo RUJP - Izpostava Domžale o plačanih davkih, ki ni starejše od 3 mesecev
- pravne osebe: BON 3 oziroma potrdilo, da še niso pričele poslovati (ki ni starejše od 3 mesecev)
3. dokazilo glede na namen posojila:
- pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun (ki ni starejši od 6 mesecev), pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila,
- pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke,
- pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča,
- pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo,
- pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun (ki ni starejši od 6 mesecev), zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila,
4. dokazilo (fotokopijo obrazca M 1/2 - prijava delavcev v zavarovanje), da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 3 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju.
9. člen
Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale.
10. člen
Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača.
11. člen
Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestila vse prosilce o izidu natečaja.
12. člen
Posojila se plasirajo preko SKB banke, PE Domžale-Kamnik, s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo.
ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO
OBVESTILO
volilne; KOMISIJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI DOMŽALE OBVEŠČAJO, DA BODO VSE KANDIDATURE ZA ČLANE SVETOV KS SPREJEMALE DO VKLJUČNO 15. NOVEMBRA 1995 DO 19. URE. V SREDO, IS. NOVLMHKA !«>')', HO VTS DAN DO |0. URI.
SKUPNU
V PROSTORIH OBČINE DOMŽALE, Domžale, Ljubljanska 69.
Na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za razvoj kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 20/ 95) je Oddelek za finance in gospodarstvo občine Domžale v dogovoru z SKB banko d.d., PE Domžale - Kamnik sprejel
SKLEP o razpisu posojila za pospeševanje razvoja kmetij in kmetijskih dopolnilnih dejavnosti v občini Domžale
1. člen
Razpisana vsota posojila znaša 41.800.000,00 SIT.
2. člen
Posojilo se dodeljuje za naslednje namene:
a) za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov
b) za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah
c) za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah
d) za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije
e) za nakup kmetijskih zemljišč
f) za nakup kmetijske mehanizacije, specialne mehanizacije za vzdrževanje kmetijskih infrastrukturnih objektov in naprav ter za nakup računalniške opreme za namene kmetijskega planiranja in računovodstva
g) za nakup plemenske živine visoke kakovosti.
3. člen
Za posojilo lahko zaprosijo kmetje - lastniki kmetij na območju občine Domžale, če ima vsaj en družinski član status kmeta in investirajo na osnovi usmeritveno razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Kraj investicije mora biti na območju občine Domžale.
4. člen
Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, ki posojila iz občinskega proračuna še niso prejeli in prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine.
5. člen
Doba vračanja posojila znaša 3 leta, letna obrestna mera pa R+7%. Posojilojemalec prične vračati posojilo
v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko.
6. člen
Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila, ne izrabi posojila.
7. člen
Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo najkasneje do 1. decembra 1995 do 12.00 ure v Slamniku na naslov: Občina Domžale, Oddelek za finance in gospodarstvo, Ljubljanska 69, Domžale z oznako »krediti za kmetijstvo«.
Prošnja za posojilo mora obvezno vsebovati ime, priimek in naslov prosilca, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža, rok zaključitve investicije.
8. člen
Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1
2
8
posestni list za celotno posestvo potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov
3. izkaz, da ima vsaj en družinski član status kmeta
4. usmeritveno razvojni program kmetije
5. gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del
6. predračun za gradbena dela oziroma nakupa opreme
7. poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije
overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za nakup kmetijskih zemljišč 9. potrdilo Republiške selekcijske službe o poreklu živali, izjavo Regionalnega kmetijskega zavoda, da plemenska živina izvira iz reje, ki ima urejeno nlevsko knjigo in sodeluje v selekcijskem programu in(pred)račun za nakup plemenske živali
9. člen
Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale.
10. člen
Poslana dokumentacija se prosilcem ne vrača.
11. člen
Oddelek za finance in gospodarstvo bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestila vse prosilce o izidu natečaja.
12. člen
Posojila se plasirajo preko SKB banke, PE Domžale-Kamnik, s katero je Občina Domžale sklenila ustrezno pogodbo.
ODDELEK ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO
... imam ga, toda premalo ga uporabljam!
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
Ljubljanska 80 (SPB1), 41230 Domžal«
713-660
Na osnovi 10. člena Pravilnika o kadrovskem Štipendiranju učencev in študentov za potrebe družbenih dejavnosti v Občini Domžale in 10. člena Pravilnika o štipendiranju nadarjenih učencev in študentov v Občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 20/95) Oddelek za družbene dejavnosti
štipendij za nadarjene učence in študente ter kadrovske štipendije za šolsko leto 1995/96:
1. ZA NADARJENE UČENCE IN ŠTUDENTE
• dokazilo o vpisu v tekoče Šolsko leto,
• dokazilo o učifem uspehu zadnjega letnika predh.
• življenjepis,
' • vključevanje v delo društev in organizacij,
• dokazila o dohodkih oziroma prejemkih na družinskega
■. člana
Prednost pri podelitvi bodo imeli kandidati z višjo oceno.
■i, tri kadrovski; štipendije za področje mivžKh
NIH DEJAVNOSTI NA PEDAGOŠKI IN FILOZOFSKI FAKULTETI IN SICER:
• za smer glasbena vzgoja.
• za smer matematika, fizika,   / •
• /a smer angleški jezik,
• za smer slovenski jezik Kandidati morajo predložiti:
• dokazilo o vpisu v tekoči letnik šole,
• dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja,
• |)otrdilo o državljanstvu Republike Slovenije,
• življenjepis.
Prednost j>ri podelitvi bodo imeli študenti višjih letnikov. Prošnje s prilogami naj kandidati pošljejo najkasneje do 1,
KAKO BO Z GRIPO LETOS?
Čeprav cepljenje proti gripi v zadnjih letih narašča, pa še vedno nimamo precepljene niti polovice tistega dela prebivalstva, ki jih v primeru zbolevanja lahko prizadene hujša ali pa celo smrtno nevarna oblika te bolezni.
Običajno pri nas začnemo cepljenje v decembru ali pa že konec novembra, resne priprave pa potekajo že od oktobra. Na obiskih pri zdravnikih naj bi bili pripadniki rizičnih skupin seznanjeni že dovolj zgodaj o možnostih za pravočasno cepljenje.
KDO NAJ BI BIL CEPLJEN?
* vsak, ki to želi, zlasti pa tisti, ki ne želijo pretrgati redne delovne obveznosti, ko razsaja bolezen (npr. študenti)
* starejši prebivalci - nad 65 let
* bolniki s kroničnimi boleznimi (srčne, pljučne bolezni, sladkorni bolniki, astmatiki, bolniki z boleznimi ledvic) in z boleznimi imunske pomanjkljivosti
* poklicno izpostavljene osebe
* zdravstveno in drugo osebje ter družinski člani tistih bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje in nego na domu
* potnikpm (turistom), ki od aprila do septembra odhajajo na južno poloblo (tropske dežele)
* nosečnice z medicinskim stanjem, ki zvečuje tveganje za komplikacije pri gripi, v kolikor se bolezen pojavi v zadnjem trimesečju ali pa neposredno po porodu.
KAKO CEPIMO?
Za odraslo prebivalstvo zadostuje ena doza cepiva, pri mlajših od 9 let pa cepimo z dvema dozama - v presledku vsaj enega meseca. Cepivo lahko damo otrokom, starejšim od 6 mesecev oziroma prebivalcem katerekoli starosti. Odraslim in starejšim otrokom dajemo cepivo v mišico v predelu nadlahti, majhnim otrokom pa v mišico bedra.
KJE BOMO CEPILI?
Po zagotovilu Zavoda za varovanje zdravja RS bo cepljenje potekalo v ambulantah Zavodov za zdravstveno varstvo, v Zdravstvenih domovih in tudi pri zasebnih zdravnikih. Zbiramo že prijave!
OLGA LOŽAR dr. med. Splošna ambulanta Zg. Jarše Kamniška 24, Radomlje - 721-911, int. 426
/lamnik
Domžale
Ob 70-letnici razglasitve Domžal za trg
Pred sedemdesetimi leti je kralj Aleksander, kot je zapisano v listini, »blagovolil s svojim previsokim ukazom od 31. marcija 1925 rešiti: da se vas Domžale v kamniškem srezu ljubljanske oblasti proklamuje za trg«. Vanj so bile vključene vasi Zgornje in Spodnje Domžale, Stob in Studa, ki se v virih omenjajo že leta 1207. Ta afirmacija Domžal, ki so bile tedaj že pomembno gospodarsko središče, je med dotedanjimi vaščani oziroma novimi tržani zbudila izjemno navdušenje. To je razumljivo, če vemo, da so bile Domžale sicer kraj, ki je od šestdesetih let 19. stoletja dosegel v industrijskem, obrtnem in trgovinskem razvoju tolikšen napredek, da ni bilo veliko enakih primerov v Sloveniji, toda v primerjavi s starimi središči je s težavo uveljavljal priznanje nove vloge tako na upravnem kot tudi na cerkvenem področju. Spomnimo se le, da so Domžalčani po več kot stoletnih odločnih prizadevanjih leta 1908 uspeli izbojevati samostojno faro, torej šele tedaj, ko je bila podružnica mengeške fare na Goričici največja na vsem Kranjskem in je štela že nad 2200 »duš«, medtem ko večina starih župnij ni dosegla niti polovice tega števila, kot je ugotovil v Zgodovini fare Domžale prvi domžalski župnik Franc Bernik. Tudi razglasitev Domžal za trg je daleč zaostajala za porastom pomena kraja, kar pokaže primerjava s sosednjim Mengšem, kije leta 1867 dobil status trga. Že okoli leta 1880 je bilo število prebivalcev v obeh krajih enako, deset let kasneje pa so
imele Domžale že 1903 prebivalce, v Mengšu pa jih je bilo 1535.
V ilustracijo velikega gospodarskega in kulturnega napredka Domžal od zadnjih desetletij 19. stoletja do srede dvajsetih let naj navedemo le nekaj podatkov. Pred začetkom slamnikarske industrije je bilo sredi 19. stoletja v vseh štirih vaseh novega trga okoli 150 hiš s približno 900 prebivalci, leta 1925 pa že 350 hiš z nad 2000 prebivalci (župnija Domžale je štela 2565 faranov), ob dejstvu, da se jih je okoli 400 izselilo v ZDA, kjer so se domžalski delavci in delavke zaposlili zlasti v tamkajšnjih slamnikarskih tovarnah. Domžale so bile tedaj, kljub krizi slamnikarske industrije po prvi svetovni vojni, z 11 večjimi in manjšimi tovarniškimi obrati tirolskih in slovenskih podjetnikov (P. Ladstatter in sinovi, J. Obervvalder, bratje Kurzthaler, Mellitzer - Kleinlercher, bratje Obervvalder, T. Obervvalder in F. Cerar, M. Ravnikar, A. Škrabar, V. Maček in F. Mazovec) ter zadrugo Kitarsko društvo še vedno evropsko znano središče slamnikarske industrije, nekatere velike tovarne pa so imele »svetovno ime«. Začetek nove industrijske proizvodnje je bila tovarna Bistra, ki je najprej od leta 1920 proizvajala lesne in kovinske izdelke, šest let kasneje pa se je preusmerila v kemično proizvodnjo. Leta 1925 so bile Domžale tudi močno obrtno središče s 65 večjimi in manjšimi delavnicami, razvitost trgovine kaže podatek, da je bilo nad 30 prodajalen na drobno in debelo, veliko pa je bilo tudi različnih gostinskih lokalov. Že dolgo tradicijo je imela domžalska Hranilnica in posojilnica, leta 1926 pa je začela
Naše čestitke ob jubileju
Dr. Miroslav Stiplovšek, redni profesor na Filozofski fakulteti za zgodovino Slovencev in jugovzhodne Evrope od prve svetovne vojne do leta 1941, je 18. julija praznoval šestdesetletnico. Objavil je okoli 350 samostojnih publikacij, razprav, člankov in prispevkov v zgodovinskih revijah, zbornikih in časopisju, tudi v tujini, ki časovno segajo od 19. stoletja do konca druge svetovne vojne. V zadnjem času načrtno proučuje ustavnopravni položaj Slovenije v jugoslovanski državi med vojnama, njegovo zadnje delo pa je soavtorstvo v Slovenski kroniki XX. stoletja 1900-1941. Kot domžalski rojak se je veliko ukvarjal z lokalno zgodovino v novejših obdobjih in pred kratkim je v zgodovinskem časopisu objavil obsežno razpravo Propad slamnikarske industrije in razvoj novih industrijskih panog na domžalskem območju 1918-1941. V počastitev njegovega jubileja, ob katerem naj poudarimo tudi njegova prizadevanja za razmah kulture na domžalskem območju, objavljamo zgornji članek.
v kraju delovati tudi prva banka. Tedaj so Domžale že začele opravljati tudi vlogo središča za bližnjo okolico, kjer so zaradi dobrih železniških in cestnih zvez, ugodnih energetskih virov ob Kamniški Bistrici oziroma Mlinš-cah in obilice tudi kvalificirane delovne sile, od leta 1921 je v Domžalah delovala obrtno nadaljevalna šola, začele obratovati tovarne papirniške in tekstilne industrije ter modernizirani obrati lesne in gradbene panoge na Ko-ličevem, v Jaršah, v Radomljah in na Viru. Zaradi takega naglega in vsestranskega gospodarskega razvoja je dr. Anton Melik v geografskem orisu Slovenije poudaril, da so v »moderni dobi« na pomembnem prometnem stičišču v kamniškem okraju najbolj stopile v ospredje Domžale, ki se preje niso odlikovale kot pomembno naselje in da so v tem predelu »postale glavni kraj v področju moderne industrializacije«. V ilustracijo krepitve širše vloge Domžal naj navedemo še podatke, da se je na tovorno železniško postajo stekal promet celotnega brd-skega sodnega okraja, da je od začetka dvajsetih let po ukinitvi
ekspoziture finančne straže v Mengšu začel delovati oddelek finančne kontrole, ki je opravljal svoje naloge za 18 okoliških občin, leta 1925 pa je bil povišan tudi status pošte, ki je opravljala še telefonsko in telegrafsko službo.
Vzporedno z gospodarsko rastjo so se uspešno razvijale tudi kulturno-prosvetne in telesnovz-gojne dejavnosti, za katere je leta 1925 skrbelo šest društev, večina z dolgoletno tradicijo (Godba, Katoliško izobraževalno in podporno društvo z Društvenim domom, Pevsko društvo, društvi Sokol s Sokolskim domom in Orel, športni klub Disk). Pestro podobo društvenega življenja za različna področja delovanja so dopolnjevala še štiri društva, med njimi gasilski društvi Domžale in Stob. Prav v času, ko je začela v Domžalah delovati trirazredna obrtna šola, je bila štirirazredna osnovna šla razširjena v šestrazredno.
Kljub temu da so Domžale očitno presegle vaški značaj, pa se je moral strankarsko pluralno sestavljen občinski odbor Domžale na čelu z županom Antonom Skokom vztrajno boriti za priznanje statusa trga. Ko pa je ta cilj dosegel, se je soglasno odločil, da poskrbi za odmevno promocijo novega trga s številnimi prireditvami avgusta 1925, pa tudi z izdajo posebnega nepolitičnega lista z naslovom Domžalec in z objavljanjem člankov v osrednjem slovenskem časopisju.
Po skrbnih pripravah je bila proslava '»enega najvažnejših« dogodkov v domžalski zgodovini, »veličastna«, za kar se je županstvo zahvalilo vsem trža-nom, ki so »v popolni medsebojni slogi in edinosti... storili prav vse...« za olepšanje podobe kraja in organizacijo. Prireditve so se začele 8. avgusta zvečer, osrednja slovesnost pa je bila naslednji dan. V nedeljskem sprevodu je sodelovalo okoli 2000 Domžalčanov, udeležencev prireditve pa je bilo še nekaj tisoč iz okoliških krajev in Ljubljane. Med pomembnimi gosti so bili zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti, sreski poglavar, predstavnik slovenske žu-
panske zveze, župani Kamnika, Mengša in drugih okoliških občin. V svečanem sprevodu so sodelovala vsa društva ne glede na strankarsko pripadnost, posebne pozornosti v njem pa je bil deležen prikaz pletenja kit in šivanja slamnikov, ki je simbolično ponazarjal povezanost velikega napredka Domžal s slamnikarsko industrijo in obrtjo. Cerkvenemu obredu na Goričici je sledila pred kraljevim spomenikom slovesna razglasitev trga. Sreski poglavar dr. Fran Ogrin je ob izročitvi trške listine poudaril: »Širom naše prostrane države in daleč preko državnih mej je znano ime Domžale. Domžalska industrija razne vrste, zlasti pa slamnikarstvo, je v zadnjih desetletjih močno vzcvetela in ob tem so se razvijale tukajšnje kulturne naprave.
Spričo znane pridnosti, vztrajnosti in podjetnosti Domžalcev je pričakovati še nadaljnjega gospodarskega razmaha. Temu odličnemu delovanju, zlasti na gospodarskem polju, je izrazila priznanje tudi država in Njega Veličanstvo kralj Aleksander je povzdignil Domžale v trg. Naj sledi v do-glednem času i proglasitev v mesto!«
Slavnostni govornik, prof. zgodovine dr. Valentin Rožič, pa je po zgodovinskem orisu v svojem govoru med drugim nanizal tudi bodoče naloge za dvig gospodarske in kulturne ravni trga Domžale. Podudaril je: »Razviti bo še treba obrt, industrijo, kulturo in narodno gospodarsko (t. j. kmetijsko) tehniko. Potreba kvalificiranega delavstva, njegovo izšola-nje, je prva naša naloga. Potrebne so za trg Domžale strokovne šole, strokovni tečaji, lastni krajevni muzej, dnevno zavetišče za mladino (t. j. vrtec), lastna bolnica (t. j. zdravstveni dom), lekarna itd. Potrebna je kanalizacija, vodovod... Sloga, edinost, delo, rtiedsebojna ljubezen in pomoč - v tem je Vaš procvit.« Sledili so še pozdravi več govornikov, ki so izzveneli v »prisrčno željo, da bi se nov trg čimpreje razvil v mesto«. Na izpolnitev te želje pa je bilo treba čakati vse do leta 1952.
O poteku trškega praznika je obširno poročalo tudi osrednje slovensko časopisje. Dne 11. avgusta so celo na prvih straneh objavili izčrpne članke katoliški Slovenec ter liberalna Slovenski narod in Jutro, kar je pomenilo pomembno promocijo Domžal.
List Slovenec je posebej poudaril, da je slavnostni govornik začrtal naloge, ki so temelj za preoblikovanje trga v mesto, ob koncu pa dodal: »Ne moremo lepše zaključiti svojega poročila nego z željo, da bi bratska ljubezen in vzajemnost ostala nesklajena,« kakor je tako lepo priporočil cerkveni govornik župnik Franc Bernik. Isto misel je zapisalo tudi Jutro, ko je ugotovilo, da je bila proslava »manifestacija prisrčne skladnosti vseh domžalskih domačinov v ljubezni do svojega kraja, v ponosu nad njegovim napredovanjem in zasluženim povišanjem v trg«. Časnik Slovenski narod pa je začel članek z ugotovitvijo, da bo lokalni zgodovinar in vestni kronist lahko zapisal, »da so impulzivni Domžalčani, združeni v skupnem delu za gospodarski in kulturni napredek« svečano proslavili razglasitev trga. Pripomnil je, da so lojalno sodelovali tudi nemški oziroma tirolski sotržani, ki so zaslužni za prehod slamnikarske obrti v industrijo, sicer pa je navedel podatek o kar 10.000 udeležencih na domžalskem slavju.
Domžalec, po tem nepolitičnem listu (od št. 1 23. 7. do št. 5 21. 8. 1925) povzemamo večino podatkov v tem članku, je izrazil željo, da naj bi prireditve Domžalčane spodbudile »k nadaljnjemu navdušenemu delu za procvit in napredek trga Domžale«. Naloge, ki so si jih tedaj zastavili, pa so bile tako zahtevne in dolgoročne, da so jih morali s požrtvovalnim delom in gmotnimi prispevki reševati še dolga desetletja. Razglasitev Domžal za trg je pomemben dogodek v njihovi zgodovini, korak na poti do mestnega značaja, z bogato sporočilnostjo.
M. STIPLOVŠEK
ČESTITAMO!
Prof. Stane Habe - petinsedemdesetletnik
Prof..Stane Habe, častni občan Občine Domžaie, je prav v teh jesenskih dneh zaprl petinsedemdeseti list svojega ustvarjalnega življenja, v katerem je s prizadevanji in delom zapolnjena prav vsaka vrstica, saj je malokdo z osebnim deležem tako zaznamoval področje svojega dela, kot je glasbena vzgoja v naši občini.
Docela predan svojemu pedagoškemu poslanstvu na področju glasbene umetnosti je kot pedagog, zborovodja, dirigent, kulturni delavec na drugih področji?) ter dolgoletni direktor Glasbene šole opravil izjemno delo. V dobršni meri je njegova zasluga, da je zavest o potrebnosti organizirane glasbene vzgoje prodrla tako daleč, da je bila v občini ustanovljena in v letih najtežjih razmer tudi ohranjena glasbena šola. Iz skromnih začetkov je tudi zaradi velikega prispevka prof. Staneta Habeta, ki je več desetletij opravljal funkcijo njenega direktorja, dosegla široko razvejanost velikega števila instrumentalnih programov z več kot 500 učencev, katerih uspehi niso odmevni le v občini, temveč tudi širše.
Stane Habe je bil rojen 16. 10. 1920. leta, stanuje v Domžalah, Zupančičeva 3. Njegova življenjska pot je bila bogata in razvejana že pred prihodom v Domžale v letu 1952, ko je, razdajajoč se na mnogih področjih, učil glasbeno vzgojo na nižji gimnaziji v Domžalah ter ob tem že ob prihodu v Domžale prevzel vodenje kar štirih pevskih zborov. Bil je tudi kapelnik Domžalske godbe. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi in sposobnostmi ustvarjalnega komuniciranja s pevci in delavci v kulturi je postavil temelje uspešne rasti pevske kulture v občini Domžale. Prof. Stane Habe je vrhunski strokovnjak-glasbeni pedagog in predan pedagoški delavec, ki je prav zaradi svojih sposobnosti in predanega dela opravljal tudi funkcijo predsednika strokovnega umetniškega sveta vsesloven-
skega pevskega tabora pevskih zborov v Stični in v njem pustil dragoceno glasbeno sled.
Pod njegovim vodstvom se je Glasbena šola Domžale v času od 1959 do 1983 razvila iz šole z nekaj oddelki v ustanovo, ki je vključevala 10% vseh osnovnošolskih otrok z oddelki po vsej občini. Člani treh pihalnih godb, simfoničnega orkestra in drugih instrumentalnih skupin ter nešteti gojenci, ki preživljajo prosti čas ob ustvarjanju instrumentalnih zvokov, so izšli iz kvalitetnih rok učiteljev glasbe, katerih delo je več desetletij usklajeval kot ravnatelj g. Stane Habe.
Ob vsem tem je napisal tudi mnogo samostojnih vokalnih del in priredb, bil pa med najbolj delovnimi organizatorji
kulturnih prireditev v naši občini. Tudi po upokojitvi ostaja neutruden glasbeni pedagog in organizator kulturnega življenja, vedno pripravljen pomagati in sodelovati z vsemi, ki ga potrebujejo in cenijo njegovo strokovno delo.
Bogato ustvarjalno življenje prof. Staneta Habeta v glasbeni in pevski kulturi naše občine pušča neizbrisno sled, saj našo občino uvršča med občine z najvišjim nivojem glasbene in pevske kulture, ki jo je doseglo le malo občin.
Iskrene čestitke prof. Stanetu Habetu, dobremu človeku, sposobnemu organizatorju, strokovnjaku in iskrenemu prijatelju!
V. V.
Čestitkam jubilantoma prof. Miroslavu Stiplovšku ob njegovi 60-letnici, in prof. Stanetu Habetu ob njegovi petinsedemdesetletnici, se je pridružila tudi županja Cveta Zalokar Oražem.
Domžale
/lamnik
5
Domžalski pevci pred koncertom v Nevv Yorku
Domžalski komorni zbor na poti po Kanadi in Ameriki
Nadaljevanje s prve strani
V petek, 29. septembra, smo si delno s kombiji, delno peš ogledali večmilijonsko mesto Toronto. Kot posebnost je treba omeniti ogled koncertne dvorane Roy Thompson hali, ki je kar precej podobna dvorani v našem Cankarjevem domu, le da je bolj bogato opremljena in je veliko večja, sprejme lahko 2812 obiskovalcev. Za pevke in pevce pa je posebnost tudi to, da so v tej akustični dvorani lahko zapeli nekaj pesmi. Nato smo se z dvigalom dvignili 447m visoko v znameniti torontski CN Tower in si mesto ogledali od zgoraj. Ogledali smo si tudi znamenito torontsko stolnico iz leta 1848, kjer je nadškof Slovenec Alojzij Ambrožič.
Nekako ob petih popoldne so nam gospodinje v župnijski dvorani pri Mariji pomagaj pripravile izdatno kosilo. Nato ie bila še kratka vaja. Ob 19. je bila maša in naši pevci so pod vodstvom zborovodje Karla Leskovca seveda prepevali, tako zbor kot solisti so se odlično odrezali. Na koncu sta najbolj už-gala solista Janez Krt na trobenti in Matej Voje pri orglah. Ljudje so zbor nagradili z dolgim aplavzom. Tako je bil led prebit. Takoj nato je bil v dvorani prvi koncert. Najprej so zapeli Zdravico. Potem je vse potekalo po programu, le na koncu, ker jih poslušalci z dolgim ploskanjem niso pustili z odra, so morali zapeti še tri pesmi.
Sobota je bila predvsem namenjena gostovanju v okoli sto kilometrov oddaljenem Hamiltonu. Ker je bilo časa dovolj, smo si tja grede ogledali znamenite Niagarske slapove. V Hamiltonu so nas rojaki spet pričakali s kosilom in nas prisrčno sprejeli. Tudi tu je zbor najprej sodeloval pri bogoslužju, nato pa je bil koncert. Začelo se je seveda z Zdravico. Poslušalci so dokaj veliko dvorano skoraj povsem
Zahvaljujemo se vsem, ki so podprli našo turnejo:
Izseljensko društvo Slovenija v svetu Slovensko - ameriški svet Slovensko - kanadski svet
Občina Domžale SKB d.d. Ljubljana
ŠOLI KS Slavko Šlander Centralna čistilna naprava
Domžale - Kamnik Glasilo Slamnik Domžale LB banka Domžale d.d. Krekova družba za upravljanje d.o.o.
Gostinsko podjetje Trojane d.o.o. EXIDO Domžale Lespal d.o.o. Količevo
Občina Kamnik Napredek d.d. Domžale Priseli d.o.o. Nova Gorica Šubelj Avtoservis Domžale Kočna Kamnik d.d. Progrim Pezdirc Miran Spodnje Turnše LB banka Kamnik d.d. Arpa d.o.o. Ljubljana g. Franc Avbelj Karlovšek d.o.o. Domžale SIM d.o.o. Kamnik Nagelj d.o.o. Domžale
napolnili. Predstavniki organizatorjev so se zboru za obisk zahvalili s spominskimi darili, zbor pa jih je nagradil z dodatnimi pesmimi. Po koncertu je bilo prisrčno srečanje pevcev z našimi rojaki iz Hamil-tona in okolice.
V nedeljo, 1. oktobra, so bili trije nastopi, in sicer spet v Torontu. Dopoldne je zbor pel pri maši v cerkvi Marije brezmadežne v New Torontu. Nato so pevci obiskali dom za ostarele in jim zapeli več slovenskih pesmi. Popoldanskega koncerta se je udeležilo več kot 250 poslušalcev, mnogi so potem še dolgo ostali s pevci v prijetnem klepetu.
V ponedeljek, 2. oktobra, dopoldne smo z avtobusom odpotovali proti New Yorku, kamor smo prispeli zvečer. Naslednji dan smo si pod vodstvom patra Krizologa Cimermana, slovenskega župnika v New Yorku, ogledali velemesto. Večernega koncerta v slovenski kapeli se je udeležilo okoli 120 poslušalcev, kar je za tamkajšnje razmere veliko. Med odličnimi gosti je bil tudi g. Kovačič s soprogo iz našega veleposlaništva ter naš novinar RTV v New Yorku Uroš Lipuš-ček z ženo in televizijskim snemalcem. Navdušenje nad prisrčno zapeto slovensko pesmijo je bilo presenetljivo. Po koncertu smo se zbrali v dvorani pod kapelo, kjer so prav tedaj odprli slikarsko razstavo slovenskega rojaka, akademskega slikarja Jožeta Vodlana. Tu smo, po besedah namestnika veleposlanika Kovačiča, lahko ugotovili, da je središče vsega slovenskega kulturnega življenja v tem velemestu p. Krizolog Cimerman, ki je bil tudi Domžalskemu komornemu zboru v veliko pomoč. Tu smo se srečali tudi z g. Darjo Gačnik, ki nam je organizirala bivanje v hotelu.
V New Yorku pa se je zgodilo se tole. Takoj po koncertu je neka operna pevka, Poljakinja, našega solista Zorana Potočnika povabila na avdicijo za Metropolitansko operno hišo. Potočan je povabilo sprejel in bo v kratkem odpotoval v New York. Ne glede na končen razplet te ponudbe in uspeh avdicije je že samo povabilo veliko priznanje in nekaj izjemnega za našega solista.
V sredo smo pot nadaljevali proti VVashingtonu. Zvečer nas je v hotelu blizu Bele hiše, kjer smo bivali, obiskal g. dr. Stanko Sušteršič in za dobro voljo prinesel nekaj litrov dobrega vina. Naslednji dan smo si pod Šuštaršičevim vodstvom kljub deževju delno kar iz avtobusa in peš ogledali veliko zanimivosti tega lepega mesta. Med najbolj zanimivimi je bil gotovo grob predsednika ZDA Kennedva in njegove žene ter kulturno središče Kennedvjev center, kjer so v Concert hali naši pevci tudi zapeli. Zvečer se je v dvorani, ki jo je slovensko društvo za to priložnost dobilo v najem, zbralo veliko Slovencev, med njimi je bilo tudi nekaj Domžalčanov.
Naslednji dan, v petek, 6. oktobra, dopoldne smo z g. Šušteršičem nadaljevali z ogledom zanimivosti VVashingtona. Med najbolj zanimivimi so bili gotovo Lincolnov spomenik.
Bili smo tudi na pokopališčih v vietnamski in korejski vojni pad-liji Američanov, med njimi je bilo tudi več sinov slovenskih staršev. Nazadnje smo si ogledali še kate-
dralo - baziliko, kjer imajo Slovenci svojo kapelo s kopijo brez-janske Marije. Pevci so najprej v kapeli zapeli nekaj Marijinih pesmi, nato pa še na stopnicah pod kupolo velike bazilike. Tu je slovenski pesmi po končani maši prisluhnil tamkajšnji župnik, ki sicer ni Slovenec, a je velik prijatelj naših ljudi v VVashingtonu.
Z g. Šušteršičem smo se za naše gostovanje v VVashingtonu dogovorili letos poleti, ko je bil na obisku v domovini, tako smo bili že stari znanci. In še to, g. Sušteršič je 29 let ustvarjal slovenske radijske oddaje Glas Amerike v VVashingtonu, ki so bile ves čas po vojni pri nas zelo poslušane, saj smo samo tako lahko dobili najbolj sveže in točne informacije o dogodkih pri nas in drugod po svetu.
V petek popoldne smo iz VVashingtona z avtobusom odpotovali proti Steeltonu. To je staro mesto z usihajočo železarsko industrijo, kjer so pred nekako sto leti našli delo in zaslužek mnogi Slovenci, največ iz Prekmurja in Bele krajine. Tako nas je tu pričakal že tretji rod Slovencev, ki razen pozdrava in nekaj besed mnogi ne znajo več slovensko, njihov pogovorni jezik je angleščina. Srečanje z njimi pa zato ni bilo nič manj prisrčno. Domžalski komorniki so nastopili v cerkvi, ki so jo leta 1910 zgradili Slovenci, a so jo zaradi močnega osipa slovenskega življa in slovenske besede pred kratkim zaprli. Koncert v Steeltonu so Slovenci posvetili stoletnici ustanovitve slovenske duhovnije v tem kraju. Priznam, da se mi je ob srečanju s temi ljudmi trgalo srce. O tem, da tod
žive Slovenci, so pričali tako njihovi priimki in imena kot v marmornati plošči v vhodnem delu cerkve vklesana imena ustanoviteljev slovenskega kulturnega društva. Neka ženica je po koncertu s solzami v očeh potožila: »Samo pet pesmi sem razumela.« Zelo prijeten pogovor s temi v narodnostnem pogledu pozabljenimi Slovenci je bil tudi po koncertu. Izmenjali smo si nekaj spominskih daril in nekaj po deseti ponoči odpotovali naprej proti motelu, kjer so nas čakala prenočišča.
V Cleveland, kjer je bila na-naši pevski turneji zadnja postaja, smo prispeli v soboto, 7. oktobra, nekako ob pol dveh popoldne. Pričakali so nas pevci moškega zbora Fantje na vasi in seveda kuharice z okusno pripravljenim kosilom. Nato so nas naši rojaki odpeljali na svoje domove na kratek počitek. Ob sedmih zvečer pa je bil v dvorani Kulturnega centra v Euclidu koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Koncerta se je udeležilo nekaj več kot 500 poslušalcev, največ doslej, kar je seveda razumljivo, saj je tu še sedaj veliko Slovencev, nekdaj pa j<§ Cleveland veljal za slovensko mesto.
Namesto zadržanega župana mesta Euclid Davida Lvncha je domžalske pevce pozdravil njegov zastopnik Ovaski in jim zaželel uspešno turnejo med rojaki po Ameriki; seveda ni pozabil poudariti, da sta mesti Euclid in Domžale pobrateni. Že pred tremi leti g. Lynch v znak pobratenja mestni občini Domžale izročil ključ Euclida, ki ga naši občani lahko vidijo v avli. občinske hiše. Posebej razveseljivo
Domžalski komorniki med ogledovanjem Nevv Yorka, drugi z leve strani je p. Krizolog Cimerman, župnik, ki nas je vodil po tem velemestu
Navdušeni poslušalci ob zaključku koncertov v mestu Steelton v ZDA
je, da smo na koncertu videli več generacij Slovencev, nekateri starejši še izpred vojne generacije so se celo oproščali, ker ne znajo več dobro slovensko. Fantje na vasi pa so na prav zanimiv način opisali, kako prisrčno so bili leta 1992 sprejeti pri nas v Poletnem gledališču na Studencu. Dodali so še: »Saj je bilo povsod lepo, vendar tako kot pri vas ni bilo nikjer drugod.« Zbor in posebej dirigenta je v angleščini pozdravila tudi starejša Slovenka iz predvojne generacije.
Posebej veselo je bilo po koncertu, ko je zaigral naš orkester, ki so ga prav za potovanje po Kanadi in Ameriki na hitro sestavili Tomaž (harmonika), Zoran (kitara), Karel (klarinet), Janez (trobenta) in Tomaž (bariton). Igrali so seveda tudi na drugih srečanjih po koncertih, kjer je bila za to priložnost.
V nedeljo, 8. oktobra, dopoldne so se tako zbor kot solisti odlično odrezali z ubranim petjem pri maši v cerkvi Sv. Vida. Po končanem bogoslužju so jih naši rojaki nagradili z dolgim aplavzom, župnik Božnar pa se je pevcem za njihovo poslanstvo zahvalil. Nato je bilo v dvorani slovenskega kulturnega društva spet skupno kosilo, ki se je kajpada končalo s slovensko pesmijo in srečanjem s prijatelji. Naš konzul v Clevelandu, dr. Kari B. Bonutti nas je po koncertu za ponedeljek povabil na sprejem, a je zmanjkalo časa.
Za nedeljo popoldne smo prvotno načrtovali spominsko slovesnost na grobu našega rojaka v Ameriki Antona Šublja, opernega pevca in dirigenta, a je bilo premalo časa. Spomnili pa smo se ga s kratko slovenostjo na slovenski pristavj, kjer smo se zbrali nekaj po peti uri popoldne. Srečanje, ki se je prepletalo zdaj s pesmijo, zdaj z zvoki orkestra ter zanimivimi pogovori, se je zavleklo dolgo v noč. Ž nami je bil tudi dr. Mate Ressman, predsednik Slovensko-ameriškega sveta, ki je skupaj z zborom Fantje na vasi organiziral našo turnejo po Ameriki.
V ponedeljek, 9. oktobra, dopoldne so si pevci vzeli čas za ogled Clevelanda, nakup daril in spominčkov ali za pogovore v družinah, kjer smo bivali. Zvečer smo se spet zbrali v društveni dvorani. Fantje na vasi in številni naši rojaki so nam pripravili poslovilni večer. Poslovili smo se s trdnim upanjem, da se še kdaj srečamo. Cleveland-ske pevce pa smo povabili, naj se, kadar bodo spet obiskali domovino svojih staršev, oglasijo tudi v Domžalah.
V torek, 10. oktobra, zjutraj je bilo še zadnje slovo od Fantov na vasi, kot tudi od naših rojakov v daljni Ameriki. Nato smo se z avtobusom, ki nas je po Kanadi in Ameriki udobno prevažal, odpotovali nazaj proti Torontu. Nekaj posebnega je bilo slovo s šoferjem, ki je bil pravi Američan. Povedal je, da je prevažal že veliko skupin, a da tako prijetna, kot je bila naša, še ni bila nobena. Naučil se je celo že nekaj slovenskih besed. Ob slovesu pa ga je tako stisnilo, da ni
mogel niti govoriti v oči so se mu prikradle solze. Res, bil je prijeten človek in varen šofer.
Na letališču v Torontu so nas pričakali mnogi Slovenci. Za slovo so jim naši pevci zapeli še nekaj pesmi, najbolj pa je, kot so nam pozneje povedali po telefonu, užgala zadnja, Angeljček, varuh moj. Pozno popoldne smo z letalom letalske družbe Aier Kanada odleteli proti domu. Zaradi goste megle nad Frankfurtom je letalo pristalo na londonskem letališču. Med dveur-nim postankom so pevci stopili skupaj in kaj drugega, kot zapeli. Tujci so nas pozorno poslušali in nato navdušeno ploskali. Potem je prišla prikupna stevardesa in zbor povabila v sprednji del velikega letala, da so slovensko pesem lahko slišali tudi pilot in vsa posadka. Navdušenje je bilo veliko, tako med posadko kot med potniki.
Ko je letalo končno vzletelo, je zaradi megle petkrat zaokrožilo nad Londonom in nato še enkrat nad Frankfurtom. Končno smo v sredo, 11. oktobra, z enourno zamudo, nekaj minut pred 14. pristali na Brniškem letališču ter tako srečno in uspešno, brez najmanjših zapletov, končali turnejo po Kanadi in ZDA.
Na Brniku so nas poleg številnih svojcev pričakali tudi predstavniki Zveze kulturnih organizacij Domžale. Vsak udeleženec turneje je dobil nagelj, predsednica zbora Polona Gorše, dirigent Karel Leskovec in organizator turneje Stane Stražar pa dragocena spominska darila. Za prav praznično razpoloženje pa je poskrbel Franci Kompare iz Mengša s trobento.
Glavni organizator turneje po Ameriki in Kanadi je bilo Izseljeni-ško društvo Slovenija v svetu, ki je prevzelo tudi največji del stroškov. V Kanadi in Ameriki sta organizacijo prevzela Slovensko-kanadski svet in Slovensko-ameriški svet. Največji delež vseh organizacijskih priprav so v Clevelandu opravili pevci Fantje na vasi in posebej Tomaž Sršen. V Torontu sta se za naš obisk pri tamkajšnjih Slovencih najbolj prizadevala Franc Stražar in posebej še ga. Ema Pogačar, ki je zbor spremljala na vsej turneji po Kanadi in ZDA. Domžalski komorni zbor se ge. Emi Pogačarjevi za vso skrb in prizadevanje lepo zahvaljuje. Vsi udeleženci te nepozabne turneje pa se zavedamo, kaj vse so za nas storili tudi mnogi drugi ameriški Slovenci, ki so nas gostili na svojih domovih in opravili vse potrebne prevoze z avtomobili. Vsem in vsakemu posebej v imenu domžalskih pevcev prisrčna hvala!
In kaj naj za konec tega prijetnega popotovanja med rojaki v Severni Ameriki zapišem po nekaj dneh, ko vsi in vsak zase urejamo spomine? Lepo je bilo med vami, dragi rojaki po svetu. Spomini na vas in bivanje med vami so prijetni in nič jih nikoli ne more skaliti. Spominjali se vas bomo, dokler bomo živi, vi pa se še dolgo spominjajte domžalskih pevcev in vaše stare domovine Slovenije.
STANE STRAŽAR
Na sredi je g. dr. Stanko Sušteršič, ki nas je vodil po VVashingtonu od znamenitosti do znamenitosti
Posnetek je nastal 447 m visoko v sklopu CN TOVVER v Torontu; bilo je veselo
6
/lamnik
Domžale
Ustanovitev območnega odbora DS
Demokratska stranka Slovenije kot ena mlajših slovenskih političnih strank še vedno gradi svojo organizacijsko mrežo in jo seveda hkrati tudi prilagaja razmeram, nastalim po reformi lokalne samouprave. Tako je sredi oktobra ustanovila tudi območni odbor, v katerega so vključeni občinski izbori oziroma članstvo DS iz občin, ki so nastale na območjih nekdanjih občin Domžale, Kamnik in Litija.
Predsednik območnega odbora in hkrati predstavnik območnega odbora v glavnem odboru Demokrat-
ske stranke Slovenije je postal g. Jože Cuzak, sicer znan in uspešen obrtnik iz Depale vasi. Naj ob tem pripomnimo, da sta tako poslej poleg predsednika Demokratske stranke Slovenije (iz Trzina) v ožjem vodstvu DS še dva člana iz tega osrednjega območja Slovenije in sicer ob že omenjenem g. Cuzaku še g. Aleksander Markovčič iz Mengša.
So pa Demokrati Slovenije s tega območja ob ustanovitvi območnega odbora nekoliko samokritično ugotavljali, da bo potrebno poživiti dejavnost DS na lastnem terenu in pričakovati je, da bo k temu po svoje prispevala tudi seja glavnega odbora DS, sklicana in organizirana v Depali vasi (21. oktobra t.l.) in namenjena v največji meri prav razmisleku o strategiji delovanja stranke v letu pred naslednjimi državnimi volitvami.
T. P.
POSLANSKI KLUB LDS
Četrtina pobud, vprašanj, predlogov
Poslanski klub LDS vodi g. Tone Dragar; ta skrbi, da se svetniki pred sejami Občinskega sveta včasih sestanejo tudi s člani Izvršnega odbora stranke in oblikujejo svoja stališča do gradiva. Hkrati pa svetniki LDS v veliki meri izkoriščajo tudi vsakokratno točko dnevnega reda: Pobude, pred-
logi, vprašanja, v okviru katere so med najbolj aktivnimi.
Tako je vrstni red postavljal-cev pobud, predlogov in vprašanj, pri katerem pa so upoštevani samo svetniki, ki na sejah Občinskega sveta sedijo že od začetka, naslednji: TONE DRAGAR je pri tej točki postavil 12 vprašanj, ki so z zelo različnih področij, sledi mu ANTON PRESKAR z 9 vprašanji, predvsem s komunalnega področja, MARKO VRESK, JOŽE LENIČ in MARTIN GROŠELJ pa so se ob tej točki oglasili po enkrat.
Vprašanja pa svetniki postavljajo tudi v imenu Poslanskega kluba LDS.
Doslej je bilo na sejah Občinskega sveta Občine Domžale postavljenih več kot 100 vprašanj, predlogov in vprašanj, med njimi dobra četrtina od svetnikov LDS.
POSEBNO OBVESTILO
Vsj redni naročniki zunaj občin Domžale, Lukovica in Moravče naj nakažejo letno naročnino za glasilo Slamnik 1.200,00SIT na žiro račun 50120-630-810230 sklic na št. 728-007 občina Domžale.
UREDNIŠTVO
UTRINKI IZ SREČANJA ČLANOV IN SIMPATIZERJEV LDS
Proti poslanskim privilegijem in kritično do sprejemanja osnovnošolske zakonodaj
). septembra, ie Občinski odbor LDS Monppš nroanWira\        3. Stališču riti oosameznih remihliških orohlemov.
V soboto, 30. septembra, je Občinski odbor LDS Mengeš organiziral srečanje članov in simpatizerjev LDS.
Vsebina srečanja je bila razdeljena na tri sklope, in sicer: 7. Analiza delovanja OO LDS Mengeš,
2. Medsebojno sodelovanje občinskih odborov LDS na območju bivše občine Domžale,
Po uradnem delu je sledilo družabno srečanje
3. Stališča do posameznih republiških problemov.
V prvem delu se je med Mengšani razvil pogovor o dosedanjem delu mengeškega odbora in delu občinskih svetnikov, ki je bil v posameznih delih dokaj kritičen, z jasnimi zaključki in usmeritvami za bodoče delo.
Predstavnikom Domžal se je kljub kritičnim mislim uresničilo lanskoletno prepričanje (ob ustanovitvi Občinskega odbora LDS Mengeš), da v Mengšu obstaja liberalna misel ter ustrezen krog članov in simpatizerjev, ki jo je sposoben udejanjati.
V drugem delu smo se dotaknili medsebojnega sodelovanja med člani sedanjih občin Domžal, Lukovice, Mengša in Moravč. Dosedanje sodelovanje, ki je sicer zgledno, bo potrebno v naslednjih obdobjih okrepiti. K temu bo prispevalo že naslednje srečanje, ki ga bodo orgnaizirali Domžalčani, v drugi polovici jesenskega obdobja.
V tretjem delu pa je bilo izrečenih kar nekaj kritičnih misli na delo LDS v državnem merilu. Osredotočene so bile predvsem na poslanske privilegije in sprejemanje osnovnošolske zakonodaje ter vnašanje verskih vsebin v te šole. Skupno stališče je bilo, da si poslanci zaslužijo posamezne bonitete, da pa so zadnji predlogi o visokih odpravninah, zgodnjih upokojitvah absolutno pretiravanje.
MILAN PIRMAN, predsednik OO LDS Domžale
ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV
Priprave na novembrski kongres
Člani in simpatizerji Območnega odbora Združene liste socialnih demokratov so 25. septembra v Domžalah prečesali osnutek programskega gradiva, ki naj bi stranko utrdil v socialno-demokratski usmeritvi. Gradivo je navzočim članom in simpatizerjem predstavil dr. Rado Bohinc, predsednik Sveta ZLSD. Županja Domžal, Cveta Zalokar - Oražem, pa je na kratko orisala naloge in probleme, s katerimi se spopada Občina.
Županja je menila, da so razmere v občini dobre in da se vračajo časi, ko so bile Domžale hitro razvijajoča se in zgledna občina. Predvsem si želi, da bi imela občina več pristojnosti pri urejanju prostora. Kljub nasprotnim mnenjem ocenjuje, da občinski svet deluje dobro; nasprotovanja, polemike, zaviranja in dolgotrajna pogajanja so pač del parlamentarne večstrankarske demokracije. Od otipljivih problemov je predvsem poudarila stalno »borbo« s projektanti in izvajalci avtocestnega programa, gradnjo domžalskega kulturnega doma
in glasbene šole, pomoč zdravstvu, kulturi in telesni kulturi, urejanje prometnega režima, asfaltiranje cest in pločnikov, ureditev parka ob občinski stavbi, ustanovitev mladinskega kluba, preganjanje golobov iz blokov SPB, ureditev prostorov v nekdanjem domu upokojencev. Na koncu je odgovarjala na vprašanja in povedala, da so v občini uspeli ohraniti krajevne skupnosti, v katerih bodo decembra volitve; ne boji se, da bi krajevne skupnosti ovirale in hromile občino, ampak pomagale, da bo življenje občanov še lepše in prijetnejše.
Rado Bohinc je na kratko orisal temeljne usmeritve ZLSD in predstavil program, ki stranko vodi v 21. stoletje. Razprava o programu bo trajala do konca novembra, ko bo v Slovenj Gradcu strankin 2. kongres; ta bo zakoličil štiri temelje: program stranke, njeno politično aktivnost, statut ZLSD in priprave na državnozborske volitve. Povedal je, da se stranka distancira od brezčutnega liberalizma in ji je cilj soci-
alno pravična država, ki izravnava prevelike materialne razlike med prebivalci.
Udeleženci so se na njegovo vabilo k razpravi odzvali zelo polemično. Zahtevali so manjše razlike v plačah, pocenitev državne birokracije, korenito predrugačenje davčne politike. Zgražali so se nad brezsramjem poslancev, ki si kanijo izglasovati zakon o predčasnem upokojevanju in visokih odpravninah. V oceni stanja so pričakovali tudi inventuro - oceno uspešnosti strankinih poslancev v parlamentu, uresničevanja predvolilnih obljub in programa Združene liste. Mnogi so se spraševali, če stranka sploh
vodi samostojno levičarsko politiko, ali je zgolj za okrasek in utež na tehtnici matematičnega ravnovesja vladne koalicije. Veliko pomislekov je bilo tudi ob trditvi v gradivu, da si je treba prizadevati za odpravo polkmetstva; več raz-pravljalcev je menilo, da se je ta oblika gospodarjenja izkazala kot uspešna, še posebno zaradi majhnosti slovenskih kmetij. Ob koncu so se zavzeli tudi za to, da bi bili donatorji v kulturo in izobraževanje deležni davčnih olajšav in da bi bil sklenjen nekakšen medgeneracijski dogovor, po katerem bi bili olajšav deležni tudi tisti, ki bi vlagali v pokojninske sklade. IGOR LIPOVŠEK
POGOVOR Z NAŠIM OBČANOM
Dr. Janez Vasle, svetovalec veleposlaništva v Grčiji
(Nadaljevanje iz prejšnje številke in konec)
Kako ocenjujete politične razmere v Sloveniji iz razdalje? Ali dovolj izkoristimo naše možnosti in zmožnosti v tujini? Kaj bi bilo po vašem mnenju treba popraviti in izboljšati?
Domače politične razmere, čeprav s precejšnjim časovnim zamikom, seveda spremljamo, saj sogovornike naše notranjepolitične razmere zanimajo, posebej zapleti z Italijo, strankarsko življenje, delo parlamenta, itd. Stanje pri nas je od daleč videti kar spodbudno, posebej ko dobivamo ugodne podatke o gospodarskem okrevanju, stabilni valuti, upadanju nezaposlenosti. V tem letu, odkar me ni tu, se je marsikaj spremenilo, predvsem v novi lokalni upravni ureditvi. Kot člana SKD in pristaša slovenske pomladi nasploh me veseli doseženi volilni uspeh. Ne vem pa, če bo dejansko ta večina na papirju tudi zadoščala za uveljavitev naših stališč. Iz tabele je moč tudi videti, da so bili volivci levice v drugem krogu bolj disciplinirani in so v večjem številu izrabili svojo pravico in dolžnost voliti.
Osebno mi je žal, da ni še enkrat kandidiral g. Schvvarzbartl, da se je sploh umaknil iz stranke, saj takih ljudi na desnici zelo primanjkuje. Je pa tudi res, da je čista vest najboljša blazina in zaradi tega v bistvenih stvareh ni pripravljen na kompromise niti pri političnih somišljenikih niti pri nasprotnikih.
Kako poteka delo sedaj, mi ni znano, želim pa si, da bi se način dela, ki se je uveljavil v prejšnjem sklicu skupščine občine Domžale, ko smo v bistvenih stvareh znali uveljaviti skupni jezik, obdržal.
Kljub temu da smo v letu strpnosti, je opaziti pravo eksplozijo nestrpnosti. Marsikak članek, govor, razgovor sumljivo spominja na še ne pozabljeno polpreteklo obdobje. Tudi sam sem bil deležen takega besednjaka v pismu g. F. Gerbca, objavljenem že lani v Slamniku, ko je mene in meni podobne, ki smo se relativno pozno politično prebudili, obsodil, da smo se skrivali v mišjih ali žabjih luknjah, ko se je on izpostavljal v Beogradu.
Ta nepripravljenost priznati in upoštevati drugačna mišljenja in neizmeren pohlep po oblasti so boleči in zaskrbljujoči.
Glede možnosti in zmožnosti Slovenije v tujini imam za zdaj še premalo izkušenj in znanja, da bi jih lahko ocenjeval. Na splošno lahko rečem, da je za vsako še tako preprosto stvar potreben določen čas, da se razvije in uveljavi, kaj šele za uveljavitev države kot je Slovenija. Mnogi drugi so to, kar imamo mi v štirih letih prisotnosti na mednarodni sceni, ustvarjali desetletja in stoletja. V tem lepem času mislim, da je praktično vsak po svojih možnostih prispeval, da je Slovenija tam, kjer danes je. To nikakor ni malo. Morda bi ob drugačni razporeditvi volilne volje I. 1992 imeli že sedaj
zaceljene nekatere rane, morda se ne bi ponovno pojavila razmišljanja in predlogi o ustavitvi denacionalizacije, morda bi imeli spravljeni več moči pri uveljavljanju življenjskih interesov slovenskega naroda pri rodnosti, varstva mladih družin; morda bi bili bližji splošni blaginji naroda, morda...? Kakorkoli bi, če bi, dejstvo je, da smo mednarodno priznani, da je Slovenija že članica pomembnih mednarodnih organizacij. Kljub črnogledim napovedim ob osamosvojitvi se država razvija, po mnenju tujih opazovalcev imamo zavidljivo gospodarsko rast. »The Economist« je napovedal, da bo Slovenija letos kot prva med novonasta-limi in postkomunističnimi državami po BDP prehitela kakšno državo EZ. Drugo vprašanje pa je, kako so ti makro rezultati razporejeni znotraj posameznih kategorij. V novih razmerah je v Grčiji zelo uspešen Unior, ta namerava svojo prisotnost na trgu ročnega orodja še okrepiti. Precej izvozi v Grčijo Gorenje, vendar pod drugimi imeni. Po mojem škoda, ampak, kaj hočemo. Taka so pota trgovine.
Grčija je predvsem velik uvoznik vseh vrst potrošnih dobrin, kar se kaže v dokaj velikem zunanjetrgovinskem primanjkljaju, ki ga pokrivajo predvsem s turističnim iztržkom.
Tudi za sodelovanje s Slovenijo kažejo veliko zanimanje. Doslej smo posredovali že precej naslovov iz Slovenije, ven-
dar povratnih informacij žal ne dobim. Najpogosteje se zanimajo za posle z lesom in vsem, kar je z njim povezano, za meso, mesne izdelke, umetna gnojila, kozmetiko, gumarstvo.
Zelo jih zanimajo pogoji investiranja pri nas. Tu smo, mislim, s pomočjo našega Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj v okviru velikega srečanja mednarodnega poslovnega občinstva s predstavniki novonastalih in postkomunistič-nih držav Srednje in Vzhodne Evrope uspeli učinkovito predstaviti ustrezno zakonodajo. Seznanili smo jih s predpisi s področja investiranja, bančništva, davkov, uvoza in izvoza kapitala, dobička, trga delovne sile in še česa.
Pred odhodom na dopust sem imel na povabilo kretskih oblasti in poslovnežev širšo predstavitev Slovenije. Opravil sem tudi vrsto pogovorov z njihovimi vidnimi predstavniki. Predvsem se je spet pokazalo, da eni o drugih zelo malo vemo in da je za začetek potrebno organizirati spoznavno srečanje zainteresiranih politikov, podjetnikov, bančnikov, transporterjev, špediterjev in še koga, ki bi v tem sodelovanju videl možnost zase in svoje delo.
Med dopustom sem obiskal precej ljudi, za katere sem mislil, da bi jih veljalo o tem obvestiti. Moja pobuda je naletela na ugoden odmev. Če bo koga od bralcev zadeva pritegnila, lahko dobi za sedaj še okvirne informacije pri gospe županji in pri mojih strankarskih kolegih na OO SKD Domžale, na GZS, ali pa direktno na Veleposlaništvu RS v Atenah po tel. 00 30 1 68 75 683 - 5 in faksu + 6875680. Vesel bi bil, če boste že prihodnjo pomlad lahko kupovali sveže kretske pomaranče, mandarine in izvrstno grško olivno olje.
Ali se pogosto vračate v Slovenijo?
Grčija je zaradi razmer na Balkanu postala otok s podrtimi mostovi in je potovanje v Slovenijo malo zapleteno in precej drago, da bi lahko domače pogosteje obiskal. Tudi narava dela in število zaposlenih na veleposlaništvu tega ne bi prenesla.
Ali je življenje v Grčiji cenejše kot v Sloveniji?
Cene v Grčiji so kar nekako podobne slovenskim. Bistveno cenejša je sezonska
zelenjava in sadje, mleko in kruh sta precej dražja, meso je v glavnem uvoženo z Nizozemske, ni dobro in precej drago, gostinske usluge, odvisno od lokala in lokacije, so zelo različne, z dokaj enolično ponudbo.
Ali bi za stalno ostali v Grčiji?
Če mi bo zdravje dopuščalo, se bom glede na dosedanje vtise v Grčijo morda še kdaj vrnil, stalno pa ne bi živel tam.
Kje se počutite bolj varno, v Grčiji ali v Sloveniji?
Ko berem naše časnike in črno kroniko, dobim vtis, da je Slovenija postala nekakšno leglo vseh vrst lumparij. Hvala Bogu, ni tako.
Tudi Grčija se mi zdi varna dežela. V Atenah, ki so štirlmilijonsko velemesto, greš lahko ob katerikoli uri brez strahu na sprehod. Je pa najbrž tudi tu tako kot s turško kavo: vsaka kava ima smetano in usedlino.
Ali Slamnik redno dobivate? Ali ga tudi preberete?
Da! Hvala lepa! Z veseljem ga preberem od prve do zadnje strani. Kaj dosti ga ne bi spreminjal, saj smo se ga v tej obliki navadili. Upam pa, da bo kljub novim občinam ostal dovolj privlačen za vse nekdanje in sedanje občane Domžal in mu bodo svetniki in župani pri sprejemanju proračunov še naprej naklonjeni.
Predlagam vam, da kot Domžalčan večkrat kaj zanimivega pošljete v naše uredništvo.
Že ge. Mariji Gutnikovi sem obljubil prispevek, precej sem že napisal, sedaj bo treba zadevo prevetriti, dati v recenzijo moji učiteljici v mirovanju in vam nato ponuditi v objavo.
Dovolite mi, da ob tej priliki pozdravim vse prijatelje in znance ter kolege in sodelavce v zdravstvu, ki jih nisem uspel obiskati ali srečati. Prav tako podzdrav-Ijam tudi vse moje male paciente, ki bodo med mojo odsotnostjo krepko prerasli pediatrično obdobje. Zato jih prosim, naj se pri svojih starših zavzemajo za nakup novih bratcev in sestric, da bom(o) imel(i) kaj delati. Pomladitev bo pa tudi narodu dobro dela. Dojžale, 28. 7. '95. ob 4. uri zjutraj.
Pogovarjal se je STANE STRAŽAR
Domžale
/lamnik
7
SDSS ni za »Domžalsko«
varianto avtoceste in županja jezna na svetnike
ŠESTI TABOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV V CELJU
SKD v srcu Slovenije
Že šesto leto zapored se je OO SKD Domžale v nedeljo, 15. oktobra 1995, v Celju na celjskem sejmišču, kjer je bila osrednja prireditev, s svojimi člani in simpatizerji udeležil tabora Slovenskih krščanskih demokratov. Na njem se je zbralo več kot 8000 ljudi dobre volje, kar je rekordna udeležba na dosedanjih taborih.
Letošnji tabor je trajal več kot teden - od nedelje (8. 10.) do sobote (14. 10.) v obliki večernih okroglih miz, na katerih so s svojimi razpravami in odgovarjanjem na pomembna vprašanja našega časa sodelovale ugledne in priznane osebnosti iz različnih področij družbenega življenja. Če se samo za hip ozremo na naslove okroglih miz, lahko hitro razberemo, da so bile vse teme skrbno izbrane: Vzgoja v družini in za družino, Vloga očeta v družini, Ali je potrebna moralna prenova v zdravstvu?, Cjospodarski razvoj Slovenije do leta 2000, Prostorska podoba
jayna obravnava osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta otoka V7 industrijske cone HELIOS Količevo je zaključena.
Socialdemokrati smo obravnavali stališča okoliškega prebivalstva, strokovne javnosti in institucij do sežigalnice. Naše mnenje je, da je sežigalnico potrebno črtati iz zazidalnega načrta, saj smo glede na vsa dejstva prepričani, da ne spada v sredino urbanega naselja. Zaradi njenega delovanja bi bilo ogroženih okoli 3000 ljudi. Tega ne smemo dopustiti. ZAKAJ?
Sežigalnica, kakršna se načrtuje, bo naše življenjsko območje bistveno ekološko obremenila. Da je nenevarna, da »bi pomenila odrešitev tako za Helios kot bližnjo okolico, saj velike količine odpadkov, locirane na dvorišču podjetja, predstavljajo velik problem ne le za Helios in bližnjo okolico, temveč občino Domžale v celoti,«* je iz ekološkega in dolgoročnega vidika površna in enostranska ocena. Pri sežiganju bodo nastajali nevarni produkti:
- odpadne vode,
- pepel, ki vsebuje težke kovine,
- mulj, preostanek čiščenja pralnih vod,
- dioksini in drugi nevarni plini (poliklorirani dibenzoksini in di-benzofurani), ki so v okolju izredno gibljivi in obstojni. Po mnenju mnogih strokovnjakov, za te ni spodnje meje škodljivosti, kar pomeni, da je še tako minimalna prisotnost izredno obremenjujoča za naravo in človeka. Oboji povzročajo raka in mutacije (dedne spremembe lastnosti organizmov zaradi sprememb v genih).**
Skupno bi bilo odpadkov (trdnih, tekočih in pastoznih) 552 ton na leto.***
Zaradi tolikšnih količin in nevarnosti teh odpadkov bo potrebna deponija posebnih odpadkov.
Toda:
- Deponije posebnih odpadkov v Sloveniji ni in jo bo potrebno zagotoviti! Kam bodo odlagali te posebne odpadke?
- O postavitvi naprav za odstranjevanje dioksinov bodo odločali šele po merjenju emisij teh nevarnih plinov po poskusnem zagonu!
Slovenije in Slovenija in Evropska zveza - novi izzivi za nove čase.
Največ pozornosti pa je bil deležen na osrednji nedeljski prireditvi govor predsednika SKD Lojzeta Peterleta, kateremu so strankarski in nestrankarski obiskovalci pazljivo prisluhnili že na začetku, ko je spregovoril: »Nas ne zanima opozi-C'jcki out, ampak hočemo odgovorno soustvarjati demokratično in samostojno Slovenijo.«
Nedeljski tabor je bil popestren z družabnim programom in glasbo (z zabavno glasbenim ansamblom Štajerskih sedem) in »užitno« gostinsko ponudbo. Vsak obiskovalec je smel za spomin odnesti domov tudi lično posodo, iz katere je poprej izpraznil slastni golaž. Samo mimogrede: Lojze Peterle se je v svojem govoru »dotaknil« tudi golaža in sicer je rekel: »Današnji golaž še ni volilni golaž, toda nekaterim diši po zmagi krščanskih demokratov. Meni tudi.«
Prijetno utrujeni in odlično razpoloženi smo se krščanski demokrati in naši privrženci vračali z vlakom iz Celja v Ljubljano in naprej na svoje domove v domžalski občini. Vsi so bili navdušeni nad brezhibno organizacijo 6. tabora in trdno prepričani, da pridemo naslednje leto v Beltince, kjer bo že sedmi tabor Slovenskih krščanskih demokratov.
Verjemite mi tudi, da vsi nosimo v svojem srcu našo Slovenijo, našo ljubezen do domovine.
BOGDAN OSOLIN
- Pogrešamo mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo o negativnih vplivih sežigalnice na okolje in zdravje ljudi, še posebej na zdravje delavcev v podjetju Helios. Meritev obstoječih obremenitev (ničelno stanje) NI!
- Kakšen bo sistem nadzora v ravnanju z nevarnimi odpadki?
- Helios glede na kapaciteto se-žigalne naprave načrtuje sežiganje odpadkov tudi drugih podjetij, saj je zmogljivost sežigalnice bistveno večja, kot so potrebe podjetja."
- Zažigalnica Helios bi v Slovenskem merilu pomenila le delno rešitev.
Glede na toliko dilem in zdravju škodljivih dejavnikov bo SDSS proti temu, da se sežigalnica vključi v zazidalni načrt industrijske cone HELIOS Količevo. Na zadnji seji je bil izglasovan naš predlog, da se razprava na svetu prekine, dokler ne bo problematika ravnanja z odpadki razjasnjena bolj kompleksno in jasno.
Svoje bivalno okolje smo že zelo ogrozili - odlagališče Dob, avtocesta, obremenjenost podtalnice...! Sedaj (in tudi zato) je na vrsti država Slovenija, da brez odlašanja normativno (sistemski zakonski in podzakonski akti) reši problem ravnanja z odpadki - kvalitetno in brez nevarnosti za okolje in ljudi. Prizadevanja Helios Količevo pa naj služijo kot spodbuda in apel vladi Republike Slovenije.
MAJDA PUČNIK-RUDL
* Zapisnik javne obravnave z dne 14. 9. 1995
** Mnenje Zelenih Slovenije o načrtovani izgradnji sežigalnice odpadkov na področju Helios Količevo *** Presoja vplivov na okolje za sežigalnico odpadkov Helios Količevo, Inštitut za varstvo okolja, MB, 1993
seRvis Močnik
VWVVSAAAfV Servisiranje motornih žag, motornih kos in vrtnih kosilnic. Plota 38, Dol/tj. tel.: 061/ 374-224 Delovni čas: po.,to.,č».,p«.: od9.~-14.~inodl6.~18~ sr.: od 14."-18.~, so.: od »."-14.". SE PRIPOROČAMO I
_v._'
V časopisu DELO smo dne 29. 9. 1995 prebrali, da je županja jezna na večino svetnikov, saj naj bi bili nezainteresirani za informacijo o poteku postopkov za pripravo predloga lokacijskega načrta avtoceste na odseku Šentjakob—Bla-govica in zato neodgovorni.
Te infomracije, datirane z dne 31. 8. 1995, nismo prejeli z gradivom za sejo dne 27. 9. 1995. Na seji naj bi jo predstavil podžupan, g. Simon Mavsar.
Večina svetnikov je bila mnenja, da je avtocesta na lokaciji Šentjakob-Blagovica tako pomembno področje, da mnenj in potrditev županjini
Podjetniški center Domžale
V sredo, 4. oktobra 1995, je Podjetniški center Občine Domžale v sodelovanju z Obrtno zbornico Domžale v Majčevem dvoru v Jaršah organiziral predstavitev sejemskih programov v Miinchnu v letošnjem in prihodnjem letu. Predstavitev je vodil gospod Stane Terlep, predstavnik Miinchenskega sejma za Slovenijo.
Sodelovala sta tudi gospod Klaus Schabatka, direktor regionalnega urada za Srednjo in Vzhodno Evropo in gospa dr. Eva Seizer, predstavnica oddelka za stike z javnostmi pri MMI.
Uvodnim inforamcijam o sestavljenosti družbe Messe Miinchen International (MMI) je sledila izčrpna
Knjiga »Udbomafija - Priročnik za razumevanje tranzicije« je izšla v letošnjem letu v nakladi 2000 izvodov. Knjiga je že razprodana. Avtor knjige, g. Edo RAVNIKAR, je na predstavitev pripeljal tudi svoja sodelavca g. Petra LAMPIČA in g. Miha BURGERJA. Gostje so bili z obiskom in predstavitvijo zadovoljni, predvsem pa s pogovorom in zanimivimi vprašanji. Obiskovalci so vztrajali še po koncu prireditve v prijetnem okolju preddverja Kulturnega doma ob pokušini pijač Pivovarne Union in postrežbi osebja lokala Kulturnega doma in Kina Mengeš.
G. Ravnikar je najprej pojasnil, zakaj se je odločil napisati knjigo in zakaj se tudi z analiziranjem prikritih ozadij in z razčiščevanjem tega tifusa in ušivosti naše sedanjosti. Pravi, da so ga v to prisilile razmere, ko je ugotovil, da se je po Slovenski pomladi, Demosu in uvedbi demokracije vse skupaj vrnilo v stare tirnice. Podobno kot v Kavčičevih časih, ko je po kratkem obdobju takratnega liberalizma zopet zavladala partijska diktatura in discipliniranje neposlušnih ter demokratično usmerjenih posameznikov. Bivši oblastniki namreč počasi jemljejo nazaj, ker je prinesla osamosvojitev. In to s pomočjo pasivne, nezainteresirane in zavedene javnosti ter z uporabo demokratičnih institucij. Edini pravi in neposreden način, da zdrami javnost, je bil napisati in ponuditi ji knjigo, potem ko ni dosegel zaže-Ijenega odziva s prepričevanjem vase zaverovanih politikov Demosa in pisanjem člankov po časopisih. G. Ravnikar meni, da je komunistični in tudi postkomunistični mafijski princip preprosto to, da je ne-
ekipi, »da se strinjamo z njenimi stališči, delom in politiko na tem področju«, ni mogoče podati brez potrebnega razmisleka, konzultacij in v tako kratkem času. Kako to utemeljujemo svetniki SDSS?
SDSS je na seji sveta, dne 12. 4. 1995 predlagala, da svet ponovno glasuje o osnutku trase oz. koridorja avtoceste Šentjakob-Blagovica, saj se z obstoječo, ki jo je izglasovala prejšnja skupščina zaradi tehtnih pomislekov ne strinjamo. Predlog ni bil izglasovan.
V že omenjeni informaciji pa je med drugim ugotovljeno naslednje (povzeto):
- Avtocesta dokaj grobo po-
predstavitev glavnih sklopov, ki jih pokrivajo sejmi v Munchnu. Za slovenske razstavljalce so najbolj zanimivi sejmi IHM, mednarodni obrtni sejem, ki ga vsako leto obišče nekaj tisoč obiskovalcev iz Slovenije. Heim in Handwerk je prednovoletni sejem, namenjen predvsem široki obiskovalski publiki, razstavljala pa predstavljajo obrt v bivalnem okolju. Sejem je zanimiv predvsem za večje obrtnike, ki želijo izvažati svoje izdelke na nemški trg. Za slovenske obisko-
katerim dovoljeno vse, drugim pa nič. Za tiste, ki smejo vse, zakoni ne veljajo, druge, ki ne smejo nič, pa zaprejo takoj.
Sicer imamo demokracijo, toda ne take, ki bi bila koristna za Slovenijo. Bistveno za napredek Slovenije je, da se uveljavijo pravi proizvajalci, tisti, ki ustvarjajo izdelke predvsem za svetovno tržišče in za neznanega kupca. Ne smemo graditi svojega gospodarstva in prihodnosti na zaprtih, dogovornih in političnih tržiščih (vhod, neuvrščeni, itd.).
Velike, nacionalne projekte bi morali zaupati domačim usposobljenim in resnim izvajalcem in jih tako pripraviti na izzive s pravo svetovno konkurenco na tujih, razvitih tržiščih. V zaprtih (mafijskih) krogih je poslovanje udobno, toda stroški zaradi provizij so nesmiselni in bi morali biti uporabljeni za prava vlaganja v Sloveniji. Poslujejo brez potrebe preko v tujini lociranih posrednikov, ki tudi tam zadržijo nesorazmerno visoke provizije. Vodstva podjetij v navezi s takimi posredniki in zaradi protiuslug niso zainteresirana za neposredne povezave s kupci. Prejemniki provizij tako držijo podjetja in Slovenijo v pesti, nabirajo kapital in že tudi kupujejo podjetja v Sloveniji, pogosto tista podjetja, s katerimi so poslovali in jih popolnoma izčrpali.
Poleg tega predstavništva naših podjetij v tujini prehajajo v večinsko last mafijskih posrednikov. Elan ima v svojih firmah v tujini dobiček, doma pa izgubo. Tak način »kraje«, žal, nikogar ne moti! Naše dolgove nameravamo plačevati, brez predložitve računov, kar je za vsakega normalnega človeka po-
sega v domžalski prostor in ga umetno razmejuje po črti.
- V jugovzhodni smeri omejuje možnosti urbanističnega razvoja.
- Skoraj v celoti poteka po izredno kvalitetnih zemljiščih.
- V južnem delu občine poteka preko vodozbirnega območja, ki predstavlja enormne količine zalog pitne vode.
- Na minimalno distanco se približa območjem, ki so v občini bila predvidena za komplekse športno-rekreativnih dejavnosti (Krumperk, Šumberk z okolico...)
- Poseže na sedaj urejen sistem komunalne ureditve občinske deponije komunalnih odpadkov.
valce bi morala biti zanimiva tudi sejma Farbe in Eltec, sejma barv in elektrotehniške opreme. Sejem ISPO je privlačen tudi za manjše proizvajalce športne opreme. Je največji svetovni sejem športnih izdelkov in mode za šport. Možnosti za slovenske razstavljalce so tudi na naslednjih sejmih: IMEGA - sejem gastronomije, prehrane in družbene prehrane; IFAT - sejem, namenjen odstranjevanju odpadnih voda in odpadkov; ANALITICA in SYSTEMS - sejem za področje visokih tehnologij; sejem BAU - sejem gradbenih materialov.
V organizaciji MMI deluje 70 predstavnikov na petih kontinentih, ki omogočajo zainteresiranim potencialnim razstavljalcem kar najhitrejše in celovito pridobivanje željenih informacij, nudijo pomoč pri rezervacijah sejemskega prostora in stikih s potencialnimi poslovnimi partnerji.
Iz razgovora udeležencev predstavitve se je izkazalo, da so mnogi proizvajalci sicer zainteresirani za sodelovanje s tujimi partnerji, vendar so velika ovira premajhne proizvodne možnosti posameznika. Možna rešitev bi bila v skupnem nastopu in sodelovanju med določeno dejavnostjo.
STANISLAVA POLAJŽER
poinoma nenormalno (okoli 3 milijarde ameriških dolarjev). V primeri s tem je 150 milijonov medijsko razvpite izgube pokojninskega sklada prava malenkost. Vlada pa nič.
Vse skupaj še ni prepozno. Obstaja dovolj dokumentacije, da je možno že »pokradeno« razveljaviti in pridobiti nazaj. Problem rešitve je čisto in zgolj politične narave. Naši gostje so o tem trdno prepričani in odločeni, da se po potrebi tudi strankarsko organizirajo, da potem s političnimi in demokratičnimi sredstvi preprečijo dokončne kraje in popoln nadzor Slovenije pred parazitskimi združbami in tujci.
Načrti delovanja gostov na predstavitvi pa so naslednji. G. Ravnikar bo poleg dopolnjenega in cenejšega ponatisa v kratkem izdal obljubljeno nadaljevanje, ki bo bolj
- Še vedno in čedalje bolj verjamemo, da bi v primeru realnih možnosti bilo potrebno izvesti revizijo primerjalne študije variant poteka avtoceste, kjer bi se ob novo nastalih dejstvih rezultati zagotovo razlikovali od tedanjih ugotovitev (potrebna finančna sredstva, ekološka ustreznost, splošna upravičenost ...)
Z informacijo smo se seznanili na seji sveta, dne 11. 10. 1995. S pretežno večino smo se odločili, da bomo stališča in predloge sveta do (nadaljnjih) aktivnosti oblikovali na naslednji seji, ko bo informacija dopolnjena.
Vidite, o tako pomembni stvari, kot je avtocesta, po kateri se bodo vozili naši zanamci še stoletja, le ni mogoče odločati brez premisleka in neodgovorno. Bojim se, da je županja jezna na večino svetnikov zato, ker za avtocesto zainteresirani še želijo odgovorno odločati o avtocesti.
MAJDA PUČNIK - RUDL
Izdelava
vizitk, dopisov,
tisk na kuverte, etikete in
druge tiskovine, osmrtnice
Matija Verčnik
61230 DOMŽALE, Prešernova 10 Telefon: 061/715-546
optimistično, z opisom terapije in receptom za ozdravitev. G. Burger bo izdal knjigo, ki bo temeljila na zahtevi po odgovoru odgovornih, kajti nihče od oblastnikov se ne čuti odgovornega, da bi posredoval ustrezen odgovor. G. Lampič pa ima v načrtu izdati knjigo z ekonomsko analizo poslovanja (jugo) postkomunističnih »mafijskih združb«, predvsem v tujini.
Predstavitve je organiziral občinski odbor socialdemokratske stranke Mengeš v sodelovanju z OO SDSS Domžale in Kamnik.
Vabimo na predstavitve avtorjev in knjige s kulturno družabnim doživetjem, pod skupnim naslovom. SLOVENIJA - Zakulisje sedanjosti; SLOVENIJA - Moderna in urejena država V KULTURNEM DOMU V MENGŠU. V ČETRTEK, DNE 9. NOVEMBRA 1995 OB 20. URI. Avtorji Janez JANŠA, David TASIČ, Ivan BORŠTNER s knjigo
»7 LET POZNEJE«
Na predstavitvi bo sodeloval mengeški ansambel harmonikarje ZUPAN.
Avtorji bodo predstavili svoja dela, nova odkritja, spoznanja in ozadja. Priložnost bo za neposreden pogovor z avtorji. Izžrebane bodo nagrade za obiskovalce - knjige Sveta knjige in kasete Franca Kompareta. Po predstavitvi bo sproščen pogovor ob pijačah Pivovarne Union. Vstop je prost. Organizatorji so OO SDSS Mengeš, skupaj z OO SDSS Domžale in Kamnik.
SDSS je proti sežigalnici odpadkov HELIOS
Predstavitev knjige »udbomafija« in njenega avtorja g. Eda Ravnikarja v Kulturnem domu v Mengšu
8
NOVICE
IZ MORAVSKE DOLINE
OBČINA MORAVČE
Telefoni - ne vroči, a želeni
lomnik
Moravče
Mnogi občani novonastale občine Moravče že leta in leta zaman čakamo na svoj telefonski priključek. Zakaj je tako, lahko le ugibamo in čakamo .dalje na svoj telefonski priključek ali pa upamo, da bo poleg telefonske govorilnice v Moravčah nameščena še katera in nam omogočala lažje telefonsko komuniciranje.
Te problematike se župan, gospe svetnici in gospodje svetniki dobro zavedajo in jo po svojih močeh rešujejo. V četrtek, 14. 9. 1995, so se predstavniki Občine Moravče sestali s predstavniki podjetja Telekom iz Ljubljane. Podjetje Telekom sta zastopala pomočnik glavnega direktorja gospod Žakelj in direktor investicij gospod Usenik.
Na predlog župana Občine Moravče, gospoda Matjaža Kočarja, so bile teme razgovora:
- predstavitev problematike telefonije na področju Občine Moravče
- napeljava optičnega kabla do Moravč
- izgradnja lokalne telefonske mreže
- razdelitev telefonskih številk glede na obstoječe telefonsko omrežje
- izpraznitev prostorov, kjer je bila nameščena stara telefonska centrala.
Občina Moravče se zavzema za čim prejšnje izboljšanje telefonije na svojem teritoriju, zato je izgradnja telefonskega omrežja nujna. Meseca marca 1995 je bila v Moravčah priključena nova digitalna telefonska centrala, povečane so bile tudi telefonske linije proti Domžalam. Predvidevalo se je, da bi na povečane kapacitete novih linij lahko priključili 60 novih naročnikov. Dodatne meritve Telekoma pa so pokazale, da obstoječe telefonske linije zadoščajo le za dosedanji obseg naročnikov. Druga ovira za izgradnjo telefonskega omrežja so finančna sredstva. Telekom ne more preseči cene 180.000,00 SIT za priključek na enega naročnika. Z navedeno ceno ni mogoče pokriti stroškov telefonskih priključkov na hribovitih in razgibanih terenih naše občine. Zato bo potreben dogovor o financiranju lokalne telefonske mreže. Sedaj zakonsko ni opredeljeno, kdo naj bi investiral lokalno telefonsko omrežje (Telekom, občina ali vsak delno). V parlamentu je v obravnavi nov zakon o telekomunikacijah, ki bo točno opredelil tudi financiranje investicij na področju telekomunikacij.
Predstavnika Telekoma sta povedala,  da je v izgradnji
mednarodna povezava z optičnim kablom. V ta namen imajo v letošnjem letu zagotovljena finančna sredstva za izgradnjo optičnega kabla do Trojan in za odsek do Moravč. Zato lahko pričakujemo, da bodo do konca leta 1995 Moravče povezane z optičnim kablom do Domžal. S tem bodo povečane kapacitete linij do Domžal in bo mogoče na telefonsko centralo priključiti toliko novih naročnikov, kot bo dopuščalo obstoječe lokalno telefonsko omrežje.
Po grobih izračunih bo izgradnja dodatnega lokalnega telefonskega omrežja 200 milijonov SIT. Predvideno je, da bi se izgradnja tega omrežja pričela v letu 1996, vendar je začetek investicije pogojen z višino zagotovljenih finančnih sredstev. Način financiranja bo opredelil novi zakon o telekomunikacijah.
Predstavniki Občine Moravče bodo na terenu ugotovili, kolikšno je zanimanje občanov za telefonske priključke in v kolikšni meri so pripravljeni soin-vestirati izgradnjo lokalnega omrežja. Glede na zbrane podatke bo izračunana cena priključka, ki bo za vse občane enaka.
MAL
Dan, ko je bil razvit naš prapor
V Moravčah smo v soboto, 26. avgusta 1995, razvili naš društveni prapor - prapor Planinskega društva.
To se je dogajalo v prijetnem popoldnevu ob vedno vedrih članih PD.
V ceremonialu je bilo vse tako, kot se za tak dogodek spodobi. Predsednik PD, gospod Niko Capuder, je v nagovoru pozdravil vse prisotne in se jim zahvalil za udeležbo in gmotno pomoč.
Prapor je razvil boter, predsednik občine Moravče, gospod Matjaž Kočar. Zatem je sledil zabavni program.
Kako se je vse to začelo?
Po lepem poletnem dnevu se je po naporni turi zbrala v koči ob Krnskem jezeru skupina planincev iz naše doline. V prijetni družbi in ob vedri besedi so obudili misel: »Zakaj pa ne bi v naši dolini ustanovili PD?« V jeseni 1993 je Ustanovni odbor sklical občni zbor. Ob veliki udeležbi smo izvolili Upravni odbor in ustanovili Planinsko društvo Moravče.
Hoja in pohodi po gorah, to je nekaj v vsakem Slovencu, saj smo alpski narod.
Sestavili smo program dela in pohodov, organizirali pohode pod strokovnim vodstvom. Danes šteje Planinsko društvo 479 članov. To
niso samo planinci iz naše doline, k nam so pristopili in prestopili tudi člani iz drugih PD.
Všeč mi je, da je na osnovni šoli ponovno zaživel Planinski krožek, katerega sem vodila dolga leta. Danes šteje podmladek 30 pohodni-kov.
Vse delo je zaživelo, izdelali smo žig. Denarna sredstva smo zbrali s članarino in s prispevki sponzorjev, ki so napisani na naših plakatih.
Pogrešali smo svoj planinski prapor. S prostovoljnimi prispevki in s 15 trakovi podjetij, ustanov in društev ter 152 žebljički smo zbrali toliko sredstev, da smo kupili lep prapor in ga svečano razvili ter predstavili krajanom.
To je velik dogodek za vse nas, kakor za PZS, saj se je z našim društvom njen krog močno razširil.
Zahvala velja vsem občanom, ki so nam pomagali, obenem pa je to lep in velik dokaz, da so tu doma ljubitelji planin.
AMALIJA LEMUT
78. novembra pridite v Vrhpolje
18. NOVEMBRA PRIDITE NA VRHPOLJE Vrhpoljci so veseli ljudje. To dokazujejo tudi z organizacijo tradicionalne zabavne prireditve z naslovom Vrhpoljska vesela jesen. Letošnjo, že peto po vrsti, pripravljata Pavle Barlič in Janez Miheitič. V programu prireditve nastopajo narodnozabavni ansambli Igor in zlati zvoki, Gamsi in Rajko s prijatelji. S harmoniko se bo
■    • ----met " ----- —-----1------.....j      ijuiviji.     um uiifiiirv*/ a
predstavil Uros Križman. Celoten program bo s humorjem povezoval Tone Fornezzi Tof.
di po napornem tednu zabavate, pridite 18. nov. 1995, ob 19. uri, v gasilski dom i
Vrhpoljci m vsi, ki se radi ^•
Vrhpolje, kjer boste morda poleg veselja z malo sreče dobili še eno od 20 nagrad, ki jih bodo izžrebali med
prodanimi vstopnicami.
DOBRODOŠLI NA VRHPOLJU, 19. NOVEMBRA, OB 19. URI!
Bojan (levo) in Franci zadovoljna na cilju, brez znakov utrujenosti od napornega, prečutega dneva.
Kolesarski rekord za tretje tisočletje
Bojan Kos (22 let) in Franci Ravnikar (28 let) iz Moravč sta 24 ur kolesarila na krožni progi Moravče-Dob-Domžale-Tr-zin-Črnuče-Dolsko—Litija—Zagorje—I zlake- Kand rše—Moravče in dosegla absolutni slovenski rekord v 24 urnem kolesarjenju (716,780 km).
Moravčani Bojana in Francija dobro poznamo, saj ju pogosto prehitevamo z udobnimi jeklenimi konjički, ko vneto pritiskata na pedale svojih koles. Njun napor, vložen v trening, se jima je 24. 9. 1995 bogato obrestoval, saj sta dosegla zavidljiv uspeh. Njun podvig se je pravzaprav začel v soboto, 23. 9. 1995, ob 17. uri, ko sta startala izpred Kulturnega doma v Moravčah. Na startu ju je pozdravilo in jima zaželelo srečno vožnjo nekaj privržencev kolesarstva, sorodnikov, okoličanov in župan občine Moravče, g. Matjaž Kočar. Na krožni poti ju je spremljalo vozilo s spremstvom, sodnikoma Kolesarske zveze Slovenije, g. Matevžem Skamenom in g. Emilom Keršičem ter tehničnim vodjem g. Alojzem Me-relo. Kolesarja sta vozila po sistemu »v paru« in vzorno upoštevala   dogovorjena pravila.
Krožna trasa, ki sta jo večkrat prekolesarila, je bila precej razgibana. Najzahtevnejši del po konfiguraciji terena je bil od Zagorja do Moravč. Na tem delu se je v največji meri pokazala vztrajnost, motivacija in moč obeh kolesarjev. En krog je pomenil 94,400 prevoženih kilometrov. Prevozila sta jih 7 in 1 skrajšanega v izmeri 55,980km. Razmere za kolesarjenje ta dan niso bile ugodne,  saj  je  bilo ponoči
hladno, zjutraj je bila megla, na srečo pa ni deževalo. Med vožnjo sta dobivala hrano in pijačo iz spremljevalnega vozila. Športnikoma bi bila pot lažja in gotovo tudi varnejša, če bi ju spremljal zdravnik ali maser. Toda kolesarja amaterja sta se odločila, da dosežeta rekord povsem amatersko.
Ko sta v nedeljo, 24. 9. 1995, ob 17. uri v Litiji zaključila 24-urni maraton, veselja, izrečenih čestitk in lepih želja ni manjkalo. Prijazen sprejem sta doživela tudi v Moravčah.
Franci in Bojan, ki imata skupaj s prijateljem Francijem Ro-tarjem s Plesa v načrtu že nov podvig - kolesarjenje iz Svd-neya do Melbourna v Avstraliji, se zahvaljujeta vsem, ki so jima nudili moralno podporo in finančno pomoč, še posebej pa Občini Moravče, županu in sponzorjem (Helios Količevo, Ribarnica Orada-Lukati, Kozmetični salon Tayga-Moravče, Mlinarstvo Rotar, Termit, Avto-kleparstvo Planinc-Vrhpolje, Gostilna Kavka, Spina-Krašce, Cvetličarna Markoš, Lea bar, Mizarska delavnica Moravče, Napredek, Radio Hit Domžale, ATV Signal Litija, Mare design Lukovica). Hkrati pa se priporočata, tem in morebitnim novim sponzorjem za novo finančno pomoč za uresničitev novega načrta.
Tudi občani občine Moravč se Franciju in Bojanu zahvaljujemo za odličen prispevek k promociji naše občine, saj naj bi si v prihodnosti rezala dobršen kos vsakdanjega kruha prav v turizmu. Njima in Franciju Rotarju želimo uspešno tudi v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kamor bosta po avstralski turi oba Francija odpotovala.
BERNARDA MAL
Do cilja so vztrajali (z leve proti desni zadaj) Bojan Kos, Franci Ravnikar, Urša in Helena Ravnikar, Elo Zaje, Janez Moneta, (čepita z leve proti desni) Lojze Merela in Franci Urankar.
Moravski planinci na tromeji
Deževno septembrsko vreme ni obetalo prav nič primernega za načrtovani izlet na Peč (1.509 m). Kljub temu se nas je veliko zbralo na avtobusni postaji. Celo noč je deževalo in tudi zjutraj je še rahlo rosilo. Odpeljali smo se proti Gorenjski. Tam, pri Kranju, so se že pričeli trgati oblaki in na mogočne Julijce je posijalo tako zaželjeno sonce.
V Rateče smo prišli pravočasno, da smo se priključili koloni planincev, ki so se razvrščali na poti proti Peči. Vzdrževana vojaška cesta vodi skozi gozdove proti tromeji. Primerna je za vsakogar. Nismo hiteli, saj so bili z nami nekateri zelo mladi, pa tudi manj mladi. Tako je bila pot vsem prijetna in nenaporna.
Z vrha so se razlegali prešerni zvoki narodnozabavnega ansambla, ki je razveseljeval tiste bolj pridne, ki so prišli pred nami.
Množica planincev se je razlila po prelepi planini. Enkraten je bil občutek, ko lahko greš kamorkoli - v Avstrijo, Italijo, Slovenijo, pa te nihče ne vpraša, ne kod ne kam te vodi korak. Tudi naša skupina se je pomešala med druge udeležence srečanja, ki jih ni bilo
malo, saj so povedali, da nas je bilo tokrat na srečanju kar 12000. Ne le iz Slovenije, tudi iz Avstrije in Italije so hitele proti vrhu velike množice razposajenih ljudi.
Na vrhu Peči je stičišče treh dežel in tudi treh narodnostnih skupnosti. Na to nas opozarja smerokaz, ki pove, da smo na jugu Slovani, severu Germani in na zahodu Romani.
Večina Moravčanov je odšla do planinskega doma na avstrijski strani. Od tu je mogočen razgled na prelepo Ziljsko dolino, Podklošter, proti Beljaku. V daljavi je vidno Osojsko in Vrbsko jezero. Pred nami se bohoti kot na dlani Dobrač (2166 m).
Marsikoga je premamil čudovit vonj odlično pripravljenih narodnih jedi: avstijske golaževe juhe, italijanske paštašute, v naši ponudbi hrane se je kazal na žalost vpliv Balkana. Ob veselih zvokih so marsikoga za-srbele pele, četudi se je plesalo kar po travi in resavi.
Škoda, da ob prijetnih trenutkih čas kar prehitro beži. Krenili smo proti domu. Avtobus je prijetno zabrnel, v njem pa je zadonela vesela pesem zadovoljnih udeležencev nepozabnega izleta. Mislim, da se bomo še večkial udeležili-prijetnega srečanja med ljudmi, ki ne sprašujejo, .kdo si, od kod prihajaš. Si le delček ČLOVEŠTVA!
MARIJAN GRIL
Moravče
/lamnik
Podelitev medalj v skupini mladinci do 18 let. (Z leve proti desni Jaka Grosar, Primož Peterka in Matija Stegnar)
Nekaterim srebro pomeni več kot zlato
Na državnem prvenstvu v smučarskih skokih v Velenju, 30. 9.1995, si je mladi Primož Peterka iz Moravč priskakal eno prvo in eno drugo mesto.
Smučarji skakalci trenirajo in tekmujejo vse leto. Njihova skakalna sezona je deljena na poletno in zimsko. Pozimi tekmujejo na snegu, poleti pa so naprave pokrite s plastično maso. V soboto, 30. 9. 1995, je bilo drugo poletno državno prvenstvo na 80-metrski skakalnici.
V Velenju so nastopili vsi najboljši slovenski smučarji skakalci. Nastopili so v dveh konkurencah: mladinci do 18 let in člani. Primož Peterka, ki mu je 16 let in pol, je nastopil v obeh. V skupini do 18 let je osvojil prvo mesto, v članski konkurenci pa se je uvrstil s skokoma 77,5 m in 77,5 m na drugo mesto za Deianom Jekovcem, ki je doskočil na 77,5 m in 78,5 m. Medalje so bile podeljene tako: mladinci do 18 let
1. mesto Primož Peterka, SK Triglav Kranj
2. mesto Jaka Grosar, SK Tržič
3. mesto Matija Stegnar, SK Tržič člani
1. mesto Dejan Jekovec, SK Tržič
2. mesto Primož Peterka, SK Triglav Kranj
3. mesto Robi Meglic, SK Tržič
Po podelitvi medalj je Primož na vprašanje novinarjev, katera medalja mu je ljubša, zadovoljno odgovoril: »Ta srebrna, ker od letos tekmujem v državni članski A reprezentanci in 2. mesto pomeni, da sem uspešen skakalec«
Tudi brat Uroš Peterka s 14. mestom dokazuje, da lahko v prihodnosti računamo nanj.
MAL
Mladi nogometaši iz Moravč v tej sezoni uspešni
Veliko truda, moči in volje so mladi fantje potrebovali za tako dobre rezultate, kot so jih dosegli v tej sezoni. Spadajo v skupino starejših dečkov in igrajo v drugi slovenski nogometni ligi. Do končnega rezultata jih ločita le še dve tekmi, in sicer z NK Zagorje in NK Ivančna Gorica. Trener Silvo Smolnikar pravi, da predstavlja tekma z njima trd oreh, kljub temu pa so ga s svojim nogometnim znanjem in sodelovanjem v igri sposobni streti.
Dečki dosegajo dobre rezultate, ki so za njih pohvala in spodbuda za nadaljnje tekme. Dobri rezultati niso prišli sami po sebi, temveč so sad treninga. Trenerju je z veseljem do te zvrsti športa uspelo mlade nogometaše motivirati do te stopnje, da igrajo nogomet z občutkom odgovornosti, hkrati pa ob igranju uživajo.
Trener veliko pozornosti posveča tudi mlajšim dečkom, ki še ne tekmujejo, pač pa pridobivajo znanje, spoznavajo pravila in tehniko igranja ter nabirajo moč in voljo za čas, ko jim bo to potrebno tudi na igrišču v igri s pravim nasprotnikom in v boju za dobre rezultate.
Za vodenje in vzgojo mladih je potrebno veliko volje, ljubezni do tovrstnega dela. Trenirajo dvakrat tedensko na nogometnem igrišču, konec tedna pa se pomerijo z nasprotniki. Glavni sponzor kluba je podjetje Termit iz Moravč, po katerem se klub tudi imenuje. Zagotovi jim osnovna sredstva za igranje in omogočijo prevoze na tekme. Prvo vodilo njihovega treninga in tudi uspešnosti je medsebojno razumevanje, družabnost, resnost in volja do dela. To so glavni aduti nogometašev v boju za vodilno mesto v tej
sezoni POLONA GORJUP
Stojijo (od leve proti desni): trener Silvo Smolnikar, Tomaž Kutoš, Peter Marolt, Boštjan Tomšič, Dejan Zaje, Klemen Mehle, Grega Cerar, Dragan Berginc, Dore Bratun. Cepijo: Jože Stanek, Jure Hroat, Edin Džafič, Matej Bizilj, Jure Gabtšek, Rok Klopčič, Rok Peterka
V
moravski dolini želimo živeti v čistem in prijaznem okolju
V občini Moravče je začela delovati Komisija za ekologijo, katere glavna naloga je skrb za prijazno in čisto okolje. Komisija bo pripravila načrte sanacij in predlagala rešitve za komunalno ekološko urejanje prostora ter opravljala druge naloge po pooblastilu župana. Komisija ima pet članov, k sodelovanju pa so vabljeni vsi zainteresirani občani.
Predsednik komisije je Dušan Grošelj, ta je tudi ustanovitelj kluba Natura. Klub skrbi za
čisto okolje na Vrhpolju in želi svoje delovanje razširiti na celotnem območju občine.
Kot prvo nalogo si je komisija zastavila sanacijo divjih odlagališč. Komisija se zaveda, da ne moremo samo zmajevati z glavami češ »Kakšna kultura!«, ampak je potrebno nuditi občanom možnosti, da odlagajo odpadke na za to urejenih mestih, preden se začno uvajati sankcije. Najprej bo potrebno namestiti velike kontejnerje v krajih, ki nimajo urejenega odvoza smeti, kot so Gr-mače, Velika vas, Javorščica, Zg. Koseze, Gora pri Pečah, Hrastnik, Straža, itd. Komisija bo naredila sistematičen pregled, kako naj bi organizirali odvoz odpadkov na celotnem območju občine. Večje kontejnerje bi lahko tudi najemali za minimalno odškodnino. Lokacije, kjer bodo kontejnerji, bi primerno uredili in zasadili. K skrbi za čisto okolje bo treba spodbuditi tudi lastnike počitniških hiš na območju občine.
Naslednje naloge komisije bodo pregled odplak in ureditev čistilnih naprav ter sanacija opuščenih peskokopov.
Prav gotovo vsi želimo živeti v prijaznem okolju in v sožitju z naravo, zato se bomo po svojih močeh trudili, da bi jo čimbolj ohranili nam in našim zanamcem.
JELKA DOLINŠEK
Mesec požarne varnosti v občini Moravče
V mesecu požarne varnosti so se gasilci v Občini Moravče potrudili in z vso resnostjo pristopili k reševanju nalog na področju preventivnega delovanja.
Po besedah vodje sektorja Franca Bizilja imajo v vseh društvih določene naloge, kot so pregled svojega požarnega območja, preventivni pregled požarne vode iz vodnjakov in hi-drantov. V tem času bodo pripravili tudi planske usmeritve za delo in nabavo potrebne opreme v naslednjem letu oziroma v obdobju do leta 2000.
Operativni plan sektorskih vaj so že izvršili v minulih mesecih, saj so organizirali dve večji gasilski vaji.
Tudi Gasilsko društvo Krašce, ki šteje okoli 100 članov, je z velikim zanosom pristopilo k delu v mesecu požarne varnosti. Na operativnem sestanku so se odločili, da bodo pripravili požarne načrte za naselja, ki jih pokrivajo s svojim rednim delovanjem. Pregledali so vse vodne vire za gašenje in popisali dostope do hidrantov in vodnjakov. Pregledali so požarne omarice, preizkusili opremo v njih in po potrebi zamenjali iztrošeno opremo.
V vasi Dole pri Krašcah načrtujejo društveno vajo, v kateri bodo sodelovali gasilci GD Krašce, svoje sposobnosti pa bo pokazala tudi gasilska trojka iz vasi.
Že je znana ugotovitev, da bo potrebno okrepiti sodelovanje z vzdrževalcem vodovodnega omrežja, saj je nekaj hidrantov neizpravnih ali zasutih.
Letošnja aktivnost društev je morda bojj pestra tudi zaradi
Spet nas je več
Začelo se je šolsko leto. Za prvi planinski izlet v tem šolskem letu sta se ga. Nuška Ko-kalj, naša mentorica, in g. Marijan Cril, naš vodnik, odločila za vzpon na Limbarsko goro.
Poleg nas, »starih planincev«, so se zbrali pred šolo tudi tisti, ki so odšli prvič na planinski pohod. Veseli in razigrani smo kmalu zagledali vas Ga-berje, od koder smo se začeli vzpenjali na vrh Limbarske gore. Med potjo nam je g. Marijan pokazal veliko rastlin, povedal njihova imena, značilnosti in uporabnost. Na našem planinskem izletu ni manjkalo humorja, ker g. Marijan »kot iz
rokava« stresa šale in uganke.
Ko smo »osvojili« vrh, smo začeli osvajati še naše nahrbtnike z malico. Domov smo se vračali mimo Serjuč.
Pred šolo smo si zaželeli na-svidenje na naslednjem planinskem izletu. Nasvidenje smo zaželeli tudi g. Marijanu in ga. Nuški, saj nas kljub naši razigranosti in navihanosti vedno varno pripeljeta domov.
ŠPELA IN KATJA
praznovanja 40-letnice Gasilske zveze Domžale, pa vendar je čutiti nov zanos marljivih članov gasilskih društev, ki bdijo nad varnostjo pred požari in drugimi nesrečami v naši občini. V Centru požarne varnosti na Količevem so si tudi že ogledali praktični prikaz reševanja, udeležili pa se bodo tudi ostalih aktivnosti, ki bodo sledile ob lepem jubileju gasilstva na območju nekdanje občine Domžale. M. B.
IZJAVA ZA JAVNOST (II)
Občinske meje
Spoštovani gospod Tone Dragar! V imenu Poslanskega kluba LDS Domžale ste v Slamniku objavili članek: Priključitev Zaloga pod Sv. Trojico in Koko-šenj k novi občini Domžale.
Vsekakor je to vaša legitimna pravica, kljub temu se čudim vašemu nepoznavanju postopka za odcepitev in priključitev posameznega kraja k novi občini. S svojim člankom se oglašate z zamudo vsaj enega leta. Pobuda krajanov Zaloga je bila posredovana Ustavnemu sodišču pred mnogimi meseci. Na tem sodišču je pobuda zavedena pod številko (U-l-197/ 94). S krajani Zaloga in Kokošenj sem na zboru vašča-nov pregledal vse argumente, ki opravičujejo njihovo pobudo.
Dogovorili smo se, kako naj potekajo njihove aktivnosti v bodoče. Dejstva za in proti takšnim postopkom morajo biti, spoštovani gospod Dragar, predvsem zakonsko definirana. Kot župan bom moral tudi krajema Zalog in Kokošnje podati mnenje občine Moravče o argumentih, ki jih navajajo nekateri krajani tega dela KS Vrhpolje - Zalog kot tudi drugega dela iste KS. Torej vprašanja so odprta in dovolj aktualna. S tega zornega kota lahko v popolnosti sprejmem vaš članek kot korekten.
Sprašujem pa vas, kaj smo mi, Moravčani, tako hudega naredili krajanom Zaloga in Kokošenj, da ste uporabljali besede: »Bodite dokaz, da smo lahko Slovenci zelo složni,« in »v svojih prizadevanjih za dobro sočloveka« itd ... Mar torej v Moravčah nismo Slovenci in ne delamo za
dobro sočloveka? Počakajmo torej raje na zakon. Zakon pa je stvar Državnega zbora in ne časopisnih pozivov.
Župan občine Moravče, MATJAŽ KOČAR, l.r.
Jesensko ribiško tekmovanje
Letošnji september je bil zelo skop z lepimi dnevi. Prevladoval je dež, veter in hlad. Kljub temu so se ribiči pododbora
Moravske upokojence druži kolesarjenje
Pri Društvu upokojencev Moravče je več sekcij. Ena najbolj aktivnih je kolesarska sekcija, ki deluje že deset let. Letošnje leto smo imeli več srečanj s kolesarji: pri DU Kamnik, Komenda, Bukovica - Sinkov turn, Dol - Beričevo, Vače in Zagorje ob Savi. Za uresničevanje programa finančna sredstva prispevajo člani, del jih prispeva Društvo upokojencev Moravče. Sponzorjev nimamo. Osnovna dejavnost sekcije je organizacija kolesarskih izletov. Eno takih srečanj je bilo v septembru v znani gostilni »Soklit« Zalog pod sv. Trojico z upokojenci Dol-Beričevo. Ob srečanju dveh DU - kolesarskih sekcij je nastala tudi skupinska fotografija.
Za okroglo mizo so moravski in dolski upokojenci izmenjali izkuš-
nje in sklenili, da bo takih srečanj v bodoče še več, vsakokrat v drugem kraju. Na srečanju je predsednik DU Dol-Beričevo, gospod Martin Vidic, pozdravil vse navzoče in pohvalil organizatorja srečanja DU Moravče (kolesarsko sekcijo), ki jo vodi že od ustanovitve Jože Novak; z uresničevanjem letošnjega programa je zadovoljen. Uspešno je bilo opravljenih šest kolesarskih izletov z zadovoljivo udeležbo. Načrtovan je še en jesenski izlet k sosedom DU Lukovica, ki bo izveden, če bo vreme ugodno za kolesarjenje.
Ob tej priložnosti bi se v imenu članov sekcije zahvalil tudi voznikom, ki so na izlete, iz objektivnih razlogov, vozili v osebnih vozilih tudi sopotnike.       JOŽE NOVAK
Udeleženci srečanja DU Dol-Beričevo in DU Moravče - sekcija za kolesarjenje pred gostilno Soklič
Moravče odločili, da organizirajo ribiško tekmovanje.
En teden prej so se zbrali na sestanku in se temeljito pogovorili o organizaciji in poteku tekmovanja. Odločili so se, da bo tekmovanje odprtega tipa in so vabljeni vsi ljubitelji ribolova. Izvedli so tudi delovno akcijo. Na njej so očistili okolico ribnikov, pokosili travo in ločje ter uredili okolico in notranjost brunarice.
Z vabili in s plakati so poskušali navdušiti kar največ ljudi za sodelovanje na tekmovanju.
Dne 30. 9. je bil pravi jesenski dan z jutranjo meglo. Organizatorji so se zbrali že ob 6. uri zjutraj. Postavili so kažipote, klopi in mize, okrepčevalnico in startno mesto.
Ob 8. uri se je tekmovanje začelo. Zbralo se je okoli 100 tekmovalcev od blizu in daleč. Vsak tekmovalec je plačal start-nino. S to vsoto si je plačal tudi malico in pijačo. Ribiči so si poiskali najboljša mesta in vse do 11. ure upali, da se bo ravno njim nasmehnila sreča in bodo ujeli največjo in najtežjo ribo.
Mladinci in mladi pripravniki pododbora Moravče so med tekmovanjem nosili posameznikom malico in prodajali srečke. Nekateri so bili zadovoljni s srečo vsaj pri srečelovu.
K prijetnemu razpoloženju je pripomoglo tudi sonce, ki je prepodilo meglo.
Najboljšim so organizatorji razdelili nagrade in pokale. Dan se je nadaljeval ob prijetnem klepetu in obujanju spominov.
Ribiči iz Moravč so bili kljub obilici dela zadovoljni z obiskom in potekom tekmovanja. Ob vsej množici ljudi so pogrešali domačine. Zato ne bo odveč povabilo: Vsi ljubitelji ribolova vabljeni na naslednje ribiško tekmovanje.
BOJANA DORIČ
Lukovica
POSVET NA TROJANAH
Upoštevali večino pripomb, toda...
5. oktobra je občina Lukovica, zavedajoč se pomembnosti vprašanj cestnoprometne varnosti na Trojanah, pripravila
posvetu navzočih policistov) zgodilo kar 680 prometnih nesreč, to je skoraj dve na dan. Ob vseh težkih nesrečah, ki se
posvet o teh usodnih vprašanjih. Uvodoma je v gostišču na Trojanah spregovoril lukovški župan Živko Anastazij Burja in poudaril težo, ki jo za ljudi tega konca pomenijo vsa vprašanja, povezana bodisi s cesto M-10 bodisi s prihajajočo avtocesto.
Kar zadeva varnost prometa skozi lukovško občino, gre za enega najbolj žgočih problemov, kar jih naši ljudje v svojem bivanju občutijo. Ta cesta, gre za kakih 30km na poti od Trojan do Prevoj, je postala s povečanim prometom po slovenski osamosvojitvi prava cesta smrti in poligon, kjer človeka smrt ujame najhitreje spričo vseh okoliščin, ki so se na tej trasi medsebojno ujele. Ta cesta pomeni tudi živo in vsakodnevno nevarnost za šolske otroke, ki jo na poti v šolo ali iz nje prečkajo.
V enem letu se je na tej cesti do Domžal (to so podatki na
!::v::;:::-:-:!>:::::::::;:;:i:|:::;:;;-:;:SV:;
na tem odseku magistralne ceste zgodijo, torej ni več mogoče govoriti o posamičnih črnih točkah na trasi, pač pa je cesta v celoti en sam črn, smrtno nevaren trak tveganja. Dnevno ga samo v Šentvidu, ki je brez semaforja, prečka 320 učencev, veliko pa tudi na drugih, nezaščitenih in prav tako
nevarnih mestih. Otroci so sami v posebnem ganljivem opozorilu na samem posvetu zahtevali, da se jim omogoči varna pot za izobraževanje in za življenje, ne pa bližnjica v smrt.
Bil pa je večer na Trojanah z udeležbo predstavnikov ministrstev za okolje in prostor, za promet in zveze, DARSA, republiških cestnih ustanov in drugih namenjen tudi osvetlitvi tega, kar se tačas v zvezi s potekom avtoceste skozi lukovško občino in v urejanju dokumentacije zanjo dogaja. Taka aktualna informacija je potrebna, saj ljudem v bistveni meri spreminja njihovo življenje.
Občina Lukovica, ki ji prihajajoča avtocesta jemlje kar 7500 hektarov domala najboljše zemlje, kar jo v občini imajo, (za dva odstotka vse zemlje gre), je upravičena ob tem dejstvu do nekaterih komunalnih in razvojno pomembnih ugodnosti. Ta infrastrukturna oprema, ki je občina še nima, in nekatere evidentne komunalne potrebe občanov so, v celoti vzeto, le skromno nadomestilo za 35 let izostalega razvoja, za ekološko in drugo škodo, ki jo bo občina s cesto doživela. Avtocesta bo občino Lukovica namreč prerezala počez v vsej širini skoraj tridesetih kilometrov. Kolikšni so negativni vplivi, tega ni potrebno poudarjati.
V Lukovici vedo, od posveta naprej pa je to že znano, da bo Blagovica imela na avtocesto svoj priključek, da bo poseben priključek izveden za celotno Zasavje, pa tudi to, da bo za uporabo gradbenih vozil in mehanizacije izdelan in uveljav-Ijan poseben režim prometa. Zaradi tega režima in rabe cest, naj bi po končani gradnji avtoceste lokalne ceste vrnili na stroške izvajalca v prvotno stanje.
Vse slišano na posvetu na Trojanah daje upati, da bodo stvari tako tudi potekale, le zagotovila s pravega mesta so še potrebna, da se bo tako tudi zgodilo. M> B-
Teden prometne varnosti
Naporen delovni dan sklenemo ob TV Dnevniku, ki nas obvešča in osvešča o dogodkih, pomembnih za našo skupnost. Kakšna bilanca: za vsemi prizori grozot iz daljnega in bližnjega sveta še posledice naše nestrpnosti, nekulture, prave obsedenosti na cesti. Vsakodnevni krvni davek. Otrok pod avtomobilom. Preplašeni šolar-ček z rumeno rutico pred nepregledno kolono. Podatki, ki šokirajo in kličejo našo skupno vest: vsako leto na slovenskih cestah umre za en razred šolarjev, ki ne bodo nikoli končali sole. Mnogi pa bodo invalidi. To je slovenska vojna, pravijo.
Vsakoletni Teden prometne varnosti, ki poteka v okviru Mednarodnega tedna otroka, je ena izmed akcij, kakršnih je vse polno, a žal le z besedami obžalovanja, ki ne uresničujejo dejanj. Kot da je vse otopelo, življenje po cestah pa teče svojo brezobzirno dirko, ki bo že v naslednjem trenutku pretrgala novo življenje ...
Med najbolj krvave ceste v zadnjih desetletjih zagotovo spada čr-nograbenska magistralna cesta M-10. Zadnja leta je to najbolj obremenjena cesta v Sloveniji, ki s strupenimi plini resno ogroža življenje v ozki dolini in njenih vzpetinah. V oglušujočem hrupu se izgubljajo poslednji glasovi narave, ušesa več ne poznajo tišine niti v nočnih urah.
Kakšno okolje in kakšno varnost smo dolžni našim otrokom?
Na vprašanja so odgovorili otroci sami na srečanju z županom Občine Lukovica g. Anastazijem Živ-kom Burjo, 5. oktobra, v okviru Tedna prometne varnosti (2.-8. oktober) v sproščenem razpoloženju ob skromni pogostitvi v občinskih prostorih. Župan je prisluhnil problemom in stiskam šolarjev, ki so povezani z (ne)varno potjo v šolo. Naj citiram nekaj njihovih zahtev:
1. da se pred gradnjo avtoceste zagotovi ureditev varnih poti za vse udeležence - pešce, učence na magistralni cesti M-10
2. učenci iz Trojan zahtevajo: da se uredijo bankine s pločniki, da je večja prisotnost policajev, da se uredi krožna vožnja avtobusom KAM-BUS, ki vozijo šolsko populacijo in da se razmisli o rešitvi problemov tudi s podhodi in nadhodi
3. učenci iz Trojan zahtevajo
redno prisotnost policajev, ureditev križišča s semaforjem, ureditev pločnikov, ureditev varnosti prehoda na avtobusni postaji
4. učenci iz Lukovice, predvsem tisti, ki prečkajo magistralno cesto, zahtevajo: da se uredi prehod za pešce s semaforji in pločniki, da so na križiščih prisotni policaji, da se
skozi Lukovico postavijo ležeči policaji, da se takoj prične * udi, za katera so odobrena vsa sredstva in dokumentacija, predlagamo tudi, da se prepove vožnja za motorna vozila po cesti iz Lukovice na Brdo
5. učenci iz Spodnjih in Zgornjih Lok zahtevajo: ureditev prehodov Za pešce, signalizacijo in ureditev pločnikov skozi naselje Krašnja in na odcepih Krašnja-Sp. Loke in Krašnja-Kompolje.
Na koncu srečanja so učenci oblikovali tudi svojo peticijo na vse, ki so kakorkoli povezani z zagotavljanjem prometne varnosti na magistralni cesti M-10 in z gradnjo avtoceste na našem koridorju.
Že ena misel iz peticije pove vse: »Tudi najhujši, črni davek - izguba mnogih življenj ni dovolj veliko opozorilo in klic na pomoč - 390 šoloobveznih otrok vsak dan na različnih odcepih prečka magistralno cesto. Strah nas je poti v šolo in domov.«
Toliko vsem v premislek.
Vse to je torej alarm nam vsem, zato upamo, da bodo vsa prizadevanja v naslednjih letih prinesla Črnemu grabnu prijaznejše in človeško toplejše okolje. Da bodo ceste povezovale, ne ubijale. Za to pa bo potrebna drugačna vzgoja strpnosti, odgovornosti in evropske kulture, ki mora nadgraditi zgolj tehnično obvladovanje vožnje in vozila. In seveda drugačen cestni režim.
MOJCA STOSCHITZKY
Prvi
poročni
»DA« v Lukovici
Človekovo življenje razmejujejo usodne prelomnice, ki so izraz in preizkušnja naše zrelosti in odgovornosti. Najpomembnejši takšen korak je prav gotovo sklenitev premišljene zakonske zveze, utemeljene na pravi ljubezni in spoštovanju. Vse sobote hitijo v cestnih kolonah ozaljšani avtomobili in v njih srečni pari novemu življenju naproti. Svatje oznanjujejo vsej okolici praznično razpoloženje.
g. Janez Bernot in matičarka, ga. Draga |enc med prvo civilno poroko v novi Občini Lukovica
obljube sta povezovala »domači« pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez, g. Janez Bernot ter matičarka iz Upravne enote Domžale, ga^ Draga Jene. Župan je novopo-ročencema izročil tudi darilo občine, sliko domačega slikarja g.
Barbara Damjana Florjančič in Igor Štrukelj sta svoj »DA« prva izrekla v novi Občini Lukovica 7. oktobra 1995.
Ta korak hočemo zaznamovati s posebno izbranim okoljem: Ljubljanski grad, grad Bogenšperk ali vsaj slovesno dvorano, kjer hočemo zadržati trenutke sedanjosti, ki se bodo nekoč potopili v zakladnico dragocenih spominov.
Kje torej izreči ta pomembni DA?
V Lukovici smo v prenovljeni upravni stavbi Občine v soboto, 7. oktobra, prvič »odprli« urejeno poročno dvorano. To je bil doslej največji praznik in velik dan za krajane in vse občane. Na skupno pot sta stopila Barbara - Damjan Florjančič iz Podsmrečja in Igor Štrukelj iz Sp. Lok. Z jesenskim navdihom obarvani dan je bil že sam po sebi dar narave - novoporočenca na skrbno okrašeni kočiji, lahkotni konjski peket, domači zvoki harmonike, ob vzhodu radovedni veseli obrazi. Manjkalo je samo še zvonjenje, ki pa je odzvenelo popoldne v blagoviški cerkvi.
Prva poročenca v domači dvorani je z izbranimi besedami pozdravil župan, g. Anastazij Živko Burja, slovesni obred in besede za-
Draga Jermana z motivom brdskega gradu in knjigo Črni Graben. Slovesnost je obogatil z Zdravljico in drugimi pesmimi še Šentviški zvon, ki ob vseh prireditvah zapoje iz srca ter ga. Tanja Zajc-Zupan s citrami. Veselo razpoloženje se je nadaljevalo pri Furmanu ob dobri kapljici in za vsako priložnost slovenski narodni pesmi.
Prvo poroko v novonastali občini sta s svojo prisotnostjo počastila tudi zakonca Dragar, ki sta pred devetindvajsetimim leti v isti stavbi zadnja stopila na skupno pot, takrat je bila Lukovica še samostojna občina in je torej nekoč že sklepala pravnoveljavne zakonske zveze. Prav tako se je slavja udeležila te-
danja matičarka, ga. Minka Obra-dovič iz Lukovice, žal pa ni bilo nekdanje matičarke gospe Minke Suša iz Zg. Petelinjeka, ki je bila kot zadnja matičarka 3. septembra 1966 navzoča pri sklenitvi zakonske zveze zakoncev Dragar.
Kot zanimivost navajam imena še živečih nekdanjih matičarjev v Lukovici: Marija Obradovič, Minka Suša, Franc Lipovšek, Martin An-drejka, Jože Birk, Jurij Kobetič, Miha Hrovat, Francka Žabnikar, Cilka Poljanšek, Marija Kocjančič, Avgust Zaje, Franc Grošelj, Marija Korošec in Jernej Lenič.
Preizkus in potrditev naših zmožnosti je torej za nami. Kljub večni dirki s časom smo prostoru, kjer je slovesnost potekala, uspeli dati slavnostni videz, saj smo v trenutku svečanosti pozabili, da zunaj sten življenje teče naprej, in da je sam obred le delček v mozaiku našega bivanja.
Upamo, da sta zakonca Štrukelj v domačem okolju občutila vso srečo, globino in slovesnost novega koraka. Upamo, da bomo enako svečanost omogočili mnogim naslednjim parom. Domačnost in prisrčnost naj simbolizirata našo pripadnost tej zemlji in prednikom, ki so jo ohranili za nas s trdim delom in vztrajnostjo. Rastemo iz domačih korenin, ki jim v novih časih skušamo vrniti dušo sredi odtujenega in brezosebnega sveta. Sku-šajmo znova priklicati vrednote, potrebne za trajne zakonske zveze v dobrem in slabem, za zdravo duhovno rast novim rodovom Črnega grabna.
Naj zakonca Štrukelj uresničujeta pesnikove misli: »Nekoga moraš imeti rad, z nekom moraš v korak, v isto sled ...«
M. S.
Znano in neznano na Trojanah
Znane Trojane so že dolgo v centru pozornosti glede vseh mogočih predvidevanj. Poleg že znanega turizma se predvideva tudi turistično rekreativni center. Sploh pa bi bilo smiselno, da se vrhu vsega zgradi zimski zaprti in olimpijski letni plavalni bazen. Topla mineralna voda bi se s črpanjem dobivala iz bližnjih terminalnih vrelcev Medijskih Toplic. Bilo bi pa tudi enkratno, če se zgradijo še prostori za igralnice, katerih je pri nas tako ali tako premalo. Pri vsem tem bi bila potrebna tudi pista za helikopterje, letališče pa zaradi geografskih razmer tu ni izvedljivo.
Najbolj aktualno na Trojanah pa je to, da se načrtuje hitra štiripasovna avtocesta, zamisli zanjo je preveč, na pretek. Nekateri bi jo radi severno, drugi spodaj, nekateri okoli, drugi južno in neki celo zgoraj. Govori in piše se o trojanskem koridorju in nešteto je variant pri zavajanju poštenih domačinov.
Mrtvaška varianta priča o vijugastih ovinkih, mrtvaška kalvarija o številnih predorih, nepredviden mrtvaški kaos o senčnih pobočjih, varianta masovnih pogrebov o viaduktih. Dodati bi bilo treba še eno, a to za vse, to je varianta nagrobnih spomenikov. Po tej varianti naj bi trupla ponesrečencev pokopavali kar ob cesti, če se bo našel še kje kak prostor, kasneje pa bi tja dostavili prelepe nagrobne spomenike. Tako bi odpadli vsi nepotrebni prevozi in pogrebni stroški.
Vsa stvar je namreč v tem, da je trasa od Blagovice do Vranskega že sprejeta in skoraj že potrjena, je nesmiselno dražja, nevarnejša in zaradi mnogih ovinkov nekaj kilometrov daljša od tiste, ki je bila začrtana pred kakimi dvajsetimim leti. Poteka večinoma po senčnih pobočjih, ki so tudi zelo plazovita. Tu bo pozimi vse zmrzovalo, sploh pa bo samo cestišče lezlo v dolino in bo ponekod cesta kar naenkrat spodaj. Vse gre v katastrofo. Tudi nekateri vaščani Zgornjih Lok in Podsmrečja so se že potrudili, da bo cesta šla po njihovem, to je po senčni strani doline - sami so namreč sence že zdavnaj siti in dosegli so, da je tudi to že sprejeto.
Slabo se obeta Trojančanom, kakor tudi vsem drugim s to novo avtocesto v trojanskem koridorju. Vse preveč se pa obeta nekaterim politikom, načrtovalcem, investitorjem in Darsu, ki ne najdejo prave rešitve, ker jim je ta odveč, kajti ta varianta jim prinaša vse preveč koristi.
Ali ima še kdo kaj veljave, kdo, ki bi rekel: »Naj gre cesta tam, kjer bo najboljša.«
TONE PETELINŠČEK
Odbor za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem
V prejšnji številki smo vam predstavili delovno področje treh odborov oziroma komisij kot delovnih teles občinskega sveta, danes pa želimo predstaviti še Odbor za gospodarstvo, obrt, kmetijstvo in turizem.
Predsednik odbora, g. Franci Avbelj, ima nedvomno zelo odgovorno in težko delo, kajti začeti »rasti« in ustvarjalno delati na tem področju je v pogojih mlade Občine naporno. Ljudem ne moreš kar takoj ustreči in pokazati rezultatov dela, kajti vedeti moramo, pravi predsednik, da sredstev iz proračuna Občine ni na pretek in da je pot do vidnih sadov dolgotrajna. Vendar je kljub vsem težavam optimist. Cilj odbora je prodreti zunaj meja Občine, ki bo v prihodnosti »odprta« tako turizmu kot tudi gospodarstvu in kmetijstvu. Temelj gospodarstva bodo namreč manjše obratovalnice in različne obrtne dejavnosti, ki bodo postale zanimivejše v Občini predvsem od dograditvi avtoceste.
Predsednik ob tem zagotavlja, da bodo vse dejavnosti ekološko čiste, saj je njihova skrb tudi varstvo okolja.
Glede razvoja turizma imajo kraji naše Občine veliko perspektivo; predvsem vasi Gradišče in Preserje pri Lukovici, ki že doslej vsako leto organizirata svoje prireditve.
Predsednik odbora želi, da ga občani pri njegovem delu podpirajo; vsi člani odbora pa pričakujejo konstruktivne predloge glede pospešitve razvoja krajev v vseh pogledih.     M. S.
Lukovica
/lamnik
10. TEK IN DRUGI POHOD ZA KROF
Helena Javornik in Dušan Mravlje v KRAŠNJI
»Marsikje sem že bila, ampak tako prijaznega sprejema kot pri vas še nisem doživela,« je iskreno povedala Helena Javornik, najbolj znana slovenska maratonka, ki se bo zanesljivo udeležila olimpiade v Atlanti, ko so jo Krašnjani skupaj z Dušanom Mravljetom, ki se je s konjem peljal menda samo na ohcet, z zapravljivčkom pripeljal na prizorišče letošnjega jubilejnega 10. teka za krof in 2. pohoda za krof.
Pa to v Krašnji 1. oktobra 1995 še ni bilo vse. Zaradi obilice tekov po Sloveniji se je 10. jubilejnega teka za krof udeležilo res le 70 udeležencev, na pohodu, ki se je teku pridružil lansko leto, kar 160 po-.hodnikov. Ti so se na približno 8 kilometrov dolg pohod odpravili že precej zgodaj in marsikdo je vmes pogledal tudi aa 1/r.ctanji in sobami
in kar nekaj jih je to dokazalo tudi ob prihodu na cilj. Vmes so se oglasili še na kmetiji Kreftovih na Vrhu nad Krašnjo 5, kjer so vedno prijazno sprejeti. Med pohodniki je bilo tudi veliko članov društva SO-
ŽITJE, ki so pod skrbnim vodstvom gospe Ele Košir vsi po vrsti prišli na cilj.
V jubilejnem teku sta tekla tudi HELENA JAVORNIK ter DUŠAN MRAVLJE; najboljšim sta podelila tudi medalje in priznanja, pa tudi brez prijetnih poljubčkov ni šlo. Glavni pokrovitelj organizatorju prireditve, Športnemu društvu Kraš-nja je bilo Gostinsko podjetje Tro-r Jane. Obljubili so zvestobo najmanj 10 let. Tako ostaja ena izmed redkih tradicionalnih rekreativnih prireditev tudi ali pa predvsem po zaslugi neumornega Marjana Štruklja, duša športnega življenja v Krašnji, ki je tudi kot vodja prireditve za vsakogar našel ravno pravšnjo besedo.
Zlate medalje so prejeli: Aleksandra Tomovič, AK Rudar Trbovlje,
Domen larc, AK Domžaie, Maruša Misimi, AK Rudar Trbovlje, lomaž Kušar, AK Domžale, Jasna Paladin, AK Domžale, Žiga Kmetic, Šmar-nogorska naveza, Helena Javornik, Boštjan Novak, Šmarnogorska naveza, Veronika Bohinc, Ljubljana,
Del ekipe ATLETSKEGA KLUBA DOMŽALE, ki je ob priznanju za zvestobo prejel tudi pokal za najmnožičnejšo udeležbo.
Marjan Veršnik, Kamnik, Milan Vidmar, AK Domžale.
Pokale so prejeli Boštjan Novak, Šmarnogorska naveza kot absolutni zmagovalec med moškimi, Veronika Bohinc za absolutno zmago med ženskami, zakonca Anica in Rajko Kvas iz Domžal kot najstarejša udeleženca ter Atletski klub Domžale, ki je pomagal pri izvedbi teka kot najmnožičnejša ekipa.
5pOrtno dručtvo KraSnja ]*» pripravilo tudi ličen bilten in priponke, ob jubilejnem 10. teku za krof pa so se zahvalili tudi naslednjim zvestim sodelavcem: GOSTINSKEMU PODJETJU TROJANE, RADIU SLOVE-
NIJA, UREDNIŠTVU ŠPORTNIH ODDAJ, ATLETSKEMU KLUBU DOMŽALE, CB RADIO KLUBU DOMŽALE, VERI VOJSKA, DR. MARKU PIPPU, FRANCU KLO-ČIČU in JANEZU PRELOVŠKU.
Če smo začeli z izjavo HELENE JAVORNIK, najbolj znane slovenske maratonke, ki se bo rada vračala v Krašnjo, pa zaključimo z besedami DUŠANA MRAVLJETA, zmagovalca TRANS AMERIKE, najdaljšega teka na svetu, Ui ga jf> KraŠ-
nja čisto prevzela: »Lepo-je pri vas, sploh nisem vedel, da se športno-rekreativna prireditev lahko pripravi tako prijetno in domače.«
Teden športa -1 • pokal občine Lukovica
Tudi v Občini Lukovica smo v okviru državne akcije - »TEDEN ŠPORTA - šport za zdravje v Sloveniji«, ki je potekala od 22. 9. - 1. 10. 1995, poskrbeli za vrsto športnih aktivnosti.
Program v rekreativno-šport-nem duhu smo poimenovali TEDEN ŠPORTA - 1. POKAL OBČINE LUKOVICA.
Tako smo na OŠ Janko Kersnik Brdo izvedli tekmovanje v košarki in malem nogometu.
Najboljši v košarki so bili Ro-kovnjači, drugi RCU - Rekre-
acijski center Urbanija, tretji pa Govedki. Žogo so najbolje brcali Furmanovi, malo manj Ro-kovnjači, na tretje mesto pa so se uvrstili nogometaši moštva Atrans.
V Rekreacijskem centru Urbanija v Lukovici so se pomerili naši šahovski mojstri, balinarji in tenisači. Na šahovnici so se najbolje znašli Janez Hribar, Viktor Jemec in Marjan Dolin-šek, najbolj mirno in zanesljivo roko pri balinanju so imeli Ro-kovnjači, RCU 1 in RCU 3, na igrišču za tenis pa so najbolje odigrali nize Tomaž Jakopič,
Bernard Urbanija in Janko Urbanija.
Ljubitelji namiznega tenisa so se pomerili v Krašnji. Bela žogica na zeleni mizici se je med moškimi najboljše odbijala pri Štefanu Prvinšku, Urošu Begušu in Urošu Cerarju, med predstavnicami nežnejšega spola pa so se z loparčkom v roki najboljše znašle Tanja Prvinšek, Nina Štrukelj in Alenka Šinkovec.
Tekmovanja v zgoraj naštetih športnih panogah se je udeležilo okrog 200 tekmovalcev. Najštevilčnejši med njimi so bili člani RCU.
Uradno smo prireditev zaključili v Rekreacijskem centru Urbanija v Lukovici. Pokale najboljše uvrščenim v posameznih, zvrsteh tekmovanja je v imenu Občine Lukovica podelil predsednik sveta občine g. Ciril Smrkolj.
Teden športa smo zaključili z jubilejno 10. množično rekreativno prireditvijo Tek za krof in 2. pohod za krof, ki ju je organiziralo Športno društvo Krašnja, njen glavni pokrovitelj pa tudi tokrat Gostinsko podjetje Trojane. Prireditve se je udeležilo kar lepo število ljudi. Skupaj 70 tekačev in 160 po-hodnikov.
Naj živi zdrav duh v zdravem telesu med ljudmi našega kraja in časa tudi v prihodnje.
V. R.
Sindikat slovenske kmečke zveze
Lukovica - Domžale
VABILO
V nedeljo, 29. novembra 1995, ob 10. uri v dvorani Zadružnega doma v Lukovici, organiziramo razgovor o poteku avtoceste preko kmetijskih zemljišč na našem področju. Na razgovor smo povabili tudi kmete iz Savinjske doline, da slišimo njihove izkušnje glede odkupnih cen kmetijskih zemljišč in gozdov, pridobivanje nadomestnih zemljišč, urejanje hidromelioracijskih sistemov in podobno. Na sestanku bomo izvolili tudi iniciativno skupino za ustanovitev sindikata kmetov v Občini Domžale in Lukovica.
Vse kmete in tudi druge občane, ki vas ta problematika zanima, pozivamo, da se razgovora v čim večjem številu udeležite!
Predsednik sindikata Slovenske kmečke zveze: CIRIL SMRKOLJ
GOSTINSKO PODJETJE TROJANE
Smo in želimo biti uspešni
Vsak pogovor z direktorjem kake poslovne delovne organizacije oz. podjetja slejkoprej nanese o uspešnosti. Taka uspešna ustanova gostinske usmeritve v Občini Lukovica je na Trojanah - Gostinsko podjetje TROJANE d.d., njen direktor, Bojan Gasior, pa je bil sogovornik v pogovoru za lukovške novice.
Občini - napredek
Po neki odločitvi državnega zbora, ki se kot pomembna odločitev o organiziranosti države že pomika v preteklost - je bilo sklenjeno, da bo naše podjetje delovalo v Občini Lukovica. Tej občini, katere del smo - pomemben gospodarski del - seveda želimo, da napreduje, se razvija, da ima možnost za razvoj in vse nacrte /. u>pchom uresničuje. Seveda mora država svoji občini zagoiuvui gmotne in druge možnosti za to, da bo lahko nemoteno delovala.
Na Trojanah menimo, da smo razumljivo ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti nove občine, zato je povsem, da tudi s prihajajočo avtocesto ne želimo takega položaja oslabiti, še večl Močan položaj močnega gospodarstva bi morali ohraniti. Pa ne le zaradi finančnih obveznosti, ki jih čutimo in opravljamo na področju Lukovice do občine kot državne ustanove, gre nam za to, da zagotovimo preživetje Trojanam in njenim ljudem. Ti so v velikem številu usodno inživljenjsko navezani prav na Gostinsko podjetje Trojane. Računamo, da je od vsake hiše v širši okolici Trojan tako ali drugače povezan z našim podjetjem vsaj en prebivalec, v mnogih primerih pa celo več. To zadeva tako zaposlene, kot tudi tiste, ki nam zagotavljajo kmetijske pridelke ali so kako drugače povezani z našim podjetjem.
Bojazen je upravičena
Bojazen, da nas bo cesta odrezala od prometa, ki je mimo Trojan v sedanjih okoliščinah res množičen, je upravičena in velika. Zato si že nekaj časa prizadevamo, da bo promet tudi v prihodnje potekal v tem koncu mimo naših gostinskih obratov ali jim bo karseda blizu.
Načrtujemo in predvidevamo take lokacije, ki bodo za naše obrate prometno ugodne, ob cesti dobro obiskane in bodo pomenile centralne točke gostinske ponudbe na novi avtocesti.
Hkrati pa računamo, da bi v promet po novem čimbolje vključili same Trojane, ki so sicer kot tranzitna gostinsko urejena točka poznane že po vsej Evropi. V tem smislu ne pristajamo, ko smo že neka znana in pomembna markacija na poti po Sloveniji na meji dveh dežel (Kranjske in štajerske) in treh dolin (Savinjske, Črnega grabna in Zasavja), da bi Trojane ugasnile in odšle v folklorno pozabo nekdanje gostinske ponudbe! Nasprotno!
Ohranitev te prometno obstoječe točke v načrte AC načrtujemo kot svoj dolgoročni cilj, prav tako pa tudi nav-
zočnost naše ponudbe na počivališčih AC na območju naše občine. S to ponudbo v novih razmerah bomo ohranjali ne le tradicijo krofov s Trojan, vključili bomo celoten obseg gostinsko-turistič-nih storitev, kakršnih so gosti vajeni na Trojanah.
Za vse te cilje potrebujemo veliko in enotno podporo občinskih svetnikov in strokovnjakov, da se projekcija naše navzočnosti v prihodnje v omenjenem obsegu uresniči v celoti in na vseh predvidenih mestih.
Vodstvo občine Lukovica ne bi smelo dopustiti, da bi v domačo Občino prišel drug subjekt in bi bilo odločanje zunaj sedeža občine, kot se dogaja z vsakim obratom, ki mora akumulacijo, ker je center drugje, odvajati v drugo občino.
Tega ne moremo dopustiti. Smo in bom« nitali glavni turistično-gostinski subjekt našega obmociai
Direktor Gostinskega podjetja Trojane d. d. BOJAN GASIOR
Občina Lukovica mora koncesiji za gostinske storitve na avtocesti pridobiti za podjetje s sedežem v občini ne, pa da bi to koncesijo dali podjetju od kdo ve kje.
Država je Lukovici to dolžna!
Menim, da je v takih razmerah država dolžna podeliti koncesijo prav Lukovici, saj je taka koncesija lahko del »rente«' - bonitet, ugodnosti, ki jih glede na dolgoletni zastoj Črnega grabna temu območju dolguje. S takim ravnanjem bi država lahko spodbudila Občino Lukovica na tranzitno pomembnem področju k boljšim gospodarskim rezultatom.
Sicer pa: naj povem kar naglas: če v občini ne bomo dobili ustrezno in ugodno rešenih teh temeljnih zahtev, s katerimi se usodno povezuje naš razvoj v prihodnosti, potem naš Občinski svet ne bi izdal soglasja na lokacijsko dovoljenje tako zamišljene avtoceste.
MATJAŽ BROJAN
SREČANJE UPODABLJAJOČIH UMETNIKOV NA GRADU BRDO PRI
LUKOVICI
EX TEMPORE Pod našim SLAMNIKOM na temo »GRAD«
V Lukovici spet brnijo motorji
Motokros v 80-tih letih, slava in ponos rokovnjaške Lukovice. Za temi časi so ostali le lepi spomini. Aktivnost društva, znanega po vsej bivši Jugoslaviji, je po slovesu šam-pionov (M. Avbelj, B. Urbanija itd.) zelo upadla. Zdaj pa so se stari člani spet »vzeli skupaj« z željo, povrniti star sijaj. Velika želja je zgraditev motokros steze, za katero so dobri obeti. Prvi korak k ponovni oživitvi moto športa pa je že bil storjen. AMD Lukovica je organiziralo prvo spretnostno vožnjo Z motorji, za prvi pokal OMV Ma-petrol. Tekmovanje je potekalo v šestih razredih, naletelo pa je na velik odziv tekmovalcev. Med najmlajšimi tekmovalci je zmagal Mike Urbanija (OMV Mapetrol), v kategoriji motokros motorjev je bil najboljši Roman Jelen (Mototu-rist Lenart), ki je dobil denarno nagrado za najhitrejšega tekmovalca dneva. V kategoriji enduro motorjev je slavil Katrašnik z Bleda, ki je bil najhitrejši tudi v razredu nad 750 ccm. V kategoriji do 700 cem pa je zmagal Bernard Urbanija (OMV Mapetrol). MIRAN KOKALJ
Zamisel je bila lepa, bila pa je umetnikova: Fuggerjeva. Mag. Danijel Fugger je prišel na zamisel, da bi kazalo ohraniti del-
ček izginevajoče slovenske kulturne dediščine, torej tistega, kar je ogroženo, zanj pa je še čas, da ohranimo spomin vsaj
na platnu in na fotografiji.
Zamisel so pozdravili tako lastnik gradu Brdo France Kersnik, občina Lukovica, kulturne
Foto: Tihomir Pintar
institucije, podprli pa so jo tudi sponzorji. Motiv je z razkošjem jesenskih barv vabil sam po sebi, lotili pa so se ga v sobotnem dopoldnevu 23. septembra 1995 tile umetniki slikarji:
slikarji-člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikjov Ana Cajnko, Danijel Fugger, Rajko Korbar, Janez Starman in umetniški fotograf Tihomir Pin-ter ter člani društva Peter Loboda iz Domžal: Drago Jerman, Vida Cerar-Bogataj, Bojan Puklavec, Ida Rebula, Ne-
venka Semeja, Danica Smrdel in Marjana Tavčar. Kot gost je ne ex temporu sodeloval slikar Janez Ambrožič iz Žirovnice.
Po opravljenem delu - posamičnih upodobitvah gradu in njegove okolice - sta sodelujoče, da so bili prepoznavni, jim je domžalski Univerzale namenil lične slamnike, pozdravila v imenu ZKO Domžale Lojze Stražar in predsednik občinskega sveta občine Lukovica Ciril Smrkolj. Poudaril je, da bo občina poskušala podpirati obnovo gradu in ga s tem rešiti pred nadaljnjim propadanjem. Morda bo kdaj le prišlo do uresničenja zamisli, da bi v gradu, ki naj bi ga obnovili vsaj deloma, odprli spominsko sobo, preostali del gradu pa kako drugače namenili v kulturne namene.
Sodelujoče je na skupnem kosilu pozdravil tudi lukovški župan Živko Anastazij Burja.
Umetnikom je čestital za kakovostno opravljeno delo in rezultate, ki so iz prizadevanj nastali ter obljubil, da bo občina Lukovica pomagala pri organiziranju razstave v občinski sejni sobi v Lukovici.
12
/lamnik
Domžale
OB VISOKEM JUBILEJU PROF. VINKA LIPOVCA
Naš rojak iz Clevelanda
Nekaj o jubilantu Vinku Lipovcu sem vedel že prej, več so mi o njem pripovedovali naši rojaki v Clevelandu. Poklical sem ga po telefonu in nekaj ur pozneje me je pričakal na dvorišču pred dvorano, kjer so se naši pevci, člani zbora Fantje na vasi in drugi navdušeni slovenski rojaki v Clevelandu v ponedeljek, 9. oktobra 1995, zvečer zbirali na poslovilno srečanje. Da bi naju hrup ne motil, sva sedla v avtomobil in tako je nastal tale pogovor. Vinko Lipovec je bil rojen 22. januarja 1915 pri Jozelčku v Spodnjih Jaršah pri Domžalah. Po končani klasičn: gimnaziji se je vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani. V juniju 1939 je diplomiral iz zgodovine, bizantologije in zemljepisa. Potem je odšel k vojakom in v šolo za rezervne oficirje v zelo znane Goražde, zlasti iz zadnje vojne. Tu je v hudem sporu ...»-»fi«rj}-prorešbrii, pričto )<rxXto do štrajka, zmagal, da so kandidati Slovenci lahko govorili slovensko.
Od oktobra 1940 do decembra 1944, ko je bil aretiran, je bil profesor na prvi državni realni gimnaziji v Ljubljani. Tedaj je bil direktor gimnazije odlični učitelj in vzgojitelj dr. Kari Capuder, doma iz Spodnjih Prapreč pri Lukovici. Vinko Lipovec je bil eden tistih slovenskih izobražencev, ki nesrečo slovenskega naroda ni videl samo v nacistični in fašistični okupaciji Slovenije, ampak tudi v komunistični diktaturi. V organizaciji narodnega odpora je prevzemal odgovorne in nevarne naloge. Našel pa se je izdajalec in ga izdal gestapu. Ta ga je 2. decembra 1944 aretiral in 28. februarja 1945 je bil skupaj z drugimi odpeljan v nacistično taborišče Dachau. Tu je zbolel za tifusom ter doživel in preživel vse grozote tega taborišča. Na srečo je jetnike 29. aprila 1945 osvobodila tretja ameriška armada pod Pattonovim poveljstvom.
Zanimivo je, da se po vojni iz taborišča ni vrnil v domovino, ampak je ostal v Miinchnu. Od jeseni leta 1945 do avgusta 1949 je bil zastopnik jugoslovanskih beguncev pri glavnem uradu IRO v Bad Kissingenu v Nemčiji. Hkrati je s prijatelji za slovenske izseljence izdajal štirinajstdnevnik Slovenija in bil slovenskim priseljencem v veliko pomoč.
Avgusta 1949 je odšel v Cleveland in se zaposlil pri železnici.
Prof. Vinko Lipovec iz Clevelanda z ženo Marijo, ki mu je bila pri urejanju AMERIŠKE DOMOVINE skoraj tri desetletja v veiiko oporu
V juliju 1950 je začel izdajati Ameriško domovino. Pri urejanju mu je naj«*"? pomagala njogova žena Marija, rojena Šifrer, poročila sta se leta 1950. V izdajanje časopisa je Lipovec vložil vso svojo energijo, pisal je uvodnike, prispevke je jezikovno popravljal in prirejal, komentiral dogodke v domovini in po svetu ter ameriško slovensko skupnost spodbujal v njeni pripadnosti slovenstvu.
V času Lipovčevega uredništva je Ameriška domovina doživela velik razmah. Njen urednik je bil do junija 1979, torej celih devetindvajset let. Zaradi vztrajne asimilacije slovenskih Američanov v angleško govoreče okolje je Ameriška domovina pod njegovim uredništvom doživela tudi močan osip števila bralcev, zato je iz dnevnika postala tednik.
Deset let je Lipovec urejal tudi Glasilo, časopis slovenske dobrodelne zveze. Tako se je v tridesetih letih s svojim uredniškim in časnikarskim delom trajno zapisal v novejšo zgodovino ameriških Slovencev. Pri tem je ves čas ostal zvest svoji pokončni drži in domovini Sloveniji. Domovino je po skoraj petdesetih letih prvič obiskal šele po padcu komunizma in razpadu Jugoslavije leta 1992.
Našemu rojaku, pomembnemu kulturnemu delavcu med ameriškimi Slovenci sta ob visokem življenjskem jubileju med drugimi čestitala tudi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar in guverner ameriške zvezne države Ohio G. George V. Voinovich. Gospod Vinko Lipovec, še na mnoga leta.
Z jubilantom Lipovcem se je v Clevelandu pogovarjal urednik Slamnika Stane Stražar.
21. SLOVENSKA RAZSTAVA DIAPOZITIVOV
Praznik lepote in barv
V Radomljah je 29. septembra potekala 21. slovenska redna pregledna razstava barvnih diapozitivov. V kulturnem programu je nastopil radomeljski moški pevski zbor, prireditev je odprla županja Cveta Zalokar Oražem, pozdravna govora pa sta imela tudi Rafael Podobnik, predsednik Fotografske zveze Slovenije, in Andrej Šraj, predsednik Krajevne skupnosti Radomlje. Razstavo, ki je napolnila dvorano kulturnega doma, sta organizirala Foto-kinovideo klub Mavrica in Turistično društvo Radom-Ije.
Za uvod je zapel Moški pevski zbor Radomlje, ki je že s himno pokazal, da gre za državno prireditev, saj je ena od treh največjih in osrednjih slovenskih razstav, ki jih pripravlja Fotografska zveza Slovenije. Radomeljski pevci, ki prav letos slavijo srebrni jubilej, so pod
Vodstvom VinL-a Jarjra Tapoli Se dve
pesmi.
Nato je Andrej Šraj, predsednik KS Radomlje, gostoljubno pozdravil obiskovalce. Zaželel jim je obilo kulturnega užitka in se še posebej zahvalil Mavrici ter njenemu predsedniku Janezu Kosmaču za tridesetletno vodenje kluba podaril delo akademskega slikarja Črta Freliha. Rafael Podobnik, predsednik Fotografske zveze Slovenije, je povedal, da z veseljem spremlja napredek slovenske fotografije in Radomlja-nom čestital k uspešni izvedbi prireditve.
Razstavo je odprla Cveta Zalokar Oražem, domžalska županja. V začetku je dejala: »Žfi dve desetletji z zanimanjem spremljam delovanje društva Mavrica. Včasih so srečanja z njim praznik, drugič zadovoljstvo nad tekmovalnimi uspehi in ponos, da odlični dosežki ponesejo ime naše občine daleč v Evropo, tretjič občudovanje nad organizacijskimi sposobnostmi in suverenim obvladovanjem zapletene tehnike, četrtič spet prijetno intimno doživetje, ko člani v svoj objektiv ujamejo lepoto, trenutek, dogodek, čas, ki izginja, življenje, ki odteka, svet, ki ga je bilo že včeraj malo in ga jutri ne bo več, bogato dejavnost, ki je danes le še sled ali slutnja.« Nato je orisala zanesenjaški nastanek in razvoj Mavrice, ki je začela s fotografijo in ji dodala še filmsko, video in občasno dramsko dejavnost, ki so prinašale diplome, priznanja, nagrade, medalje in pokale iz Slo-
venije, tedanje Jugoslavije, Avstrije, Italije, Nemčije in Švice. Dotaknila se je uspešne organizacije odmevnih republiških festivalov, razstav in tekmovanj ter vzgoje mladih. Poudarila je množico igranih, dokumentarnih, športnih, etnoloških in folklorističnih filmov, ki so pozabi iztrgali kopico izumirajočih poklicev, opravil in običajev; bili so fotografski in filmski kronisti domžalske in kamniške občine, •»zadnjih šest let pa dogodke vestno beležijo na video trak, ki je shranjen v domžalski knjižnici in pomeni dobrodošlo naložbo, ki bo še
Tehnična ekipa pri projektiranju diapozitivov
zanamcem ohranjala podobo našega bivanja, življenja, hotenj in dosežkov. Zaključila je z ugotovitvijo: »Zato ima Mavrica veliko prijateljev, v občini pa ustvarjalno sodeluje celo z društvi, ki so po dejavnosti precej drugačna od nje. Podobno je v domačem kraju, kjer ima tesne stike s pevci, s krajevno skupnostjo, šolo, športniki in kulturniki, z obrtniki, s podjetji in podjetniki, današnjo razstavo pa pripravlja s sodelovanjem Turističnega društva. Kulturna podoba občine bi bila brez Foto-kino-video kluba Mavrica precej siromašnejša, zato me ne preseneča, da je Fotografska zveza Slovenije eno od svojih treh najpomembnejših razstav zaupala prav Radomljanom.«
Organizirane so bile pravzaprav štiri razstave: 21. slovenska redna pregledna  razstava diapozitivov;
medklubska razstava diapozitivov Njegovo veličanstvo - otrok, ki jo je Mavrica posvetila v čast rojstvu kluba pred 30 leti; in skupaj s Turističnim društvom Radomlje, fotografski razstavi: Varstvo narave, posvečeno Evropskemu letu varstva narave in Radomlje - naš kraj v vašem objektivu, posvečeno 90-let-nici Turistične zveze Slovenije. Fotografski razstavi sta bili postavljeni v preddverju in posebej za to prireditev prenovljeni mali dvorani kulturnega doma, projekcija izbranih diapozitivov pa je potekala v veliki dvorani.
Med posameznimi projekcijami so bile podeljene nagrade: Hani Cankar, Lojzetu Popelarju, Mateju Ruplu, Matiju Kosmaču, Toniju Igliču, Mojci Popelar, Emi Jerman, Janezu Kosmaču, Adrijani Pestotnik in Sebastjanu Poljanšku sta nagrade in priznanja za fotografije, ki jih je izbrala komisija v sestavi Vlastja Si-mončič, mednarodni mojster fotografije, Črt Frelih, akademski slikar, in Zlatka Levstek, kulturna delavka, podelila Igor Kuzmič, predsednik Turističnega društva Radomlje, in Zlatka Levstek.
Nagrade so dobili: justi Fink (Jesenice), Aleksander Čufar (Kranj), Mirko Bijuklič (Nova Gorica), Adi Fink (Jesenice), Dušan Miški (Nova Gorica), Aleš Mikuž (Idrija), Valter Nanut (Gorica-ltalija), Franc Črv (Jesenice) in Lojze Popelar (Radomlje) je za najboljše diapozitive v kategoriji »Njegovo veličanstvo - otrok«. Nagrade je podelil Janez Kosmač, predsednik FKVK Mavrica Radomlje. Nagrajene diapozitive je določila komisija, ki so jo sestavljali slovensko in mednarodno priznani fotografi Oskar Dolenc, Marko Aljančič in Stane Klemene.
Na koncu je nagrade za najboljši slovenski diapozitiv podelil Rafael Podobnik, predsednik Fotografske zveze Slovenije. Prejeli so jih: Jure Nastran (Skorja Loka), Toni Iglic (Radomlje), Goran Etlagajc (Maribor), Bruno Bizjak (Nova Gorica), Boštjan Pleško (Skofja Loka), Franc Ferjan (Radovljica), Robert Klančar (Bohinj), Bruno Bizjak (Nova Gorica), Jurij Kurillo (Kranj), Tomaž Rant (Jesenice), Flavio Mosetti (Gorica, Italija) in Goran Misir (Jesenice).
Na okrogli mizi o slovenski fotografiji so obiskovalci pohvalili organizacijo in izvedbo razstave, še posebno pa so bili navdušeni nad lepim barvnim katalogom, ki pa ne bi mogel iziti brez izdatne denarne in materialne pomoči pokroviteljev in sponzorjev.
IGOR LIPOVŠEK
MEDNARODNI FESTIVAL KOMORNE GLASBE V GROBLJAH
Uspešno zaključena 25. sezona
S koncertom Arion Quartetta in Adriane Magdovske, ki so izvajali dela Havdna, Šostakoviča in Brahmsa. Udeležil se ga je tudi Sergij Pelhan, minister za kulturo. Dne 19. septembra se je zaključila sezona glasbenih večerov v Jelov-škovi cerkvi v Grobljah. Pred koncertom je klub Rotarv podelil priznanje za posebne dosežke na področju šolstva Jasni Neubauer-Go-gala, učiteljici francoskega jezika na ljubljanski poljanski gimnaziji.
V utemeljitvi priznanja je bila poudarjena nagrajenkina predanost
poučevanju, strokovnemu izpopolnjevanju in izjemna uspešnost njenih dijakov na tekmovanjih. Med zahvalo je Jasna Neubauer-Gogala povedala, da gre priznanje, ki bi'si ga še marsikateri učitelj zaslužil, omenila pa je tudi izvrstno ustvarjalno klimo na šoli, kjer poučuje.
Arion Quartett sestavljajo uspešni mladi nemški glasbeniki, ki v povprečju še niso stari trideset let. Ansambel so ustanovili leta 1991 in največ nastopajo v Nemčiji in Angliji. V Grobljah so se predstavili z Godalnim kvartetom op. 77 št. 1 v G-duru Josepha Havdna in Godalnim kvartetom op. 110 št. 8 Dmitrija Šostakoviča.
Za konec so skupaj z mariborsko pianistko Adriano Magdovsko zaigrali še Klavirski kvintet op. 34 v f-molu Johannesa Brahmsa. Adriana Magdovska študira na Visoki šoli za glasbo v Gradcu. Lani je uspešno nastopila na enem najpomembnejših pianističnih tekmovanj v ZDA. Sodi v vrh slovenskih glasbenih talentov in je varovanka Gallusovega sklada.
IGOR LIPOVŠEK
Zadnji koncert v Grobljah si je ogledal tudi slovenski minister za kulturo.
MEDNARODNI KNIIŽNI KVIZ
Zemlja je naš dom
Slovenija se je letos že četrtič vključila v mednarodni knjižni kviz, ki ga za mlade bralce pripravlja nemška bralna ustanova Stiftung Lesen. Sodelovali so otroci iz 11 evropskih držav. Svet Evrope je letošnje leto razglasil za Evropsko leto varstva narave, zato je bil kviz posvečen okolju.
Tekmovanje je potekalo od aprila do septembra. Lani smo prejeli 118
KNJIŽNICA DOMŽALE
vabi uujmlajSe otroke u predstavo ELE PEROCI MUCA COPATARICA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE FRU-FRIJ
PETEK, 27.10. 1995 OB 17. IN 18. URI V VEČNAMENSKEM PROSTORU KNJIŽNICE
pravilnih rešitev, letos pa se lahko pohvalimo kar s 309 rešitvami, kar dokazuje, da se je kviz »prijel« in da ga otroci z veseljem rešujejo. Vsi reševalci kviza so bili povabljeni na »žur« z Andrejem Šifrerjem. Bilo je super, imenitno smo se zabavali in prepevali z Andrejem, podelili pa smo tudi nagrade.
Prvo nagrado, to je udeležba na zaključni republiški prireditvi ob dnevu zlatih knjig v Ljubljani, prejme Mojca Krevs, Kamniška 11 iz Domžal.
Drugo nagrado, fotoaparat, prejme Klemen Ručigaj, Krožna ce-
sta 12, Zgornje Jarše. Komplete šolskih potrebščin prejmejo: Marjana Prvinšek, Prvine 1, Trojane; Nives Anžlin, Prešernova 17a, Dob in Matej Škorič, Stegne 2, Moravče. Knjižne nagrade prejmejo: Matej Pirman, Krakovska 10a, Domžale; Katja Prijatelj, Slamnikarska 14, Mengeš; Mirjam Erman, Krožna cesta 14, Radomlje; Maja Petek, Zupančičeva 11, Domžale; Simona Pire, Čufarjeva 15, Vir; Mojca Vi-denšek, Dragomelj 122, Drago-melj; Špela Kvas, Levstikova 13, Domžale; Sandra Štikavac, Cesta talcev 9, Domžale; Jernej Južna, Roška 2 a, Domžale; Tina Cerar, Ljubljanska 93, Domžale; Mateja Leben, Krakovska 10 a, Domžale; Jasna Škrbec, Študljanska 8, Domžale; Marko Klopčič, Prevoje 122, Lukovica; Jože Vrtin, Partizanska 22, Moravče; Saša Urbanija, Šlan-drova 3, Moravče; Bernarda Pro-senc, Češnjice 40, Moravče; Jože Zaje, Aljaževa 8, Vir; Špela Cerar, Metelkova 5, Vir; Manica Kozjed, Turnše 3, Dob; Andreja Zupan, Jurčičeva 6, Mengeš; Diana Kralj, Slomškova 2, Domžale; Robert Pestotnik, Lukovica 53, Lukovica; Urša Saviozzi, Erjavčeva 8a, Dob; Meta Drobnič, Breznikova 95, Ihan; Ana Vidic, Maistrova 11, Mengeš; Martina Hrovat, Linhartova 4, Vir.
Tisti, ki niste bili izžrebani, imate še eno priložnost, to je žrebanje za mednarodno nagrado. En reševalec iz Slovenije se bo udeležil mednarodnega bralnega tabora. Vsem reševalcem se še enkrat zahvaljujemo za sodelovanje.
Najlepše pa se zahvaljujemo tudi našim sponzorjem, ki so nam omogočili speljati ta projekt, in sicer Občini Domžale, Majčevemu dvoru in Mladinski knjigi Prodajalni Domžale.
STANKA ZANOŠKAR Knjižnica Domžale
Dobrodelni koncert Kamniških Kolednikov
Dobrota ne pozna meja. Vedno in povsod jo lahko delimo in prejemamo. Tisti, ki jo poseduje, je bogat in srečen. Ker je najbogatejši tisti, ki veliko daruje, lahko kamni-
ške kolednike prištevamo med bogate ljudi, katerim bogastvo ne bo odvzeto. Talente, ki so jim bili darovani, so obogatili in tako danes lahko z njimi osrečujejo tudi druge. Ko sta gospod Rok Lap-bas in gospod Janez Majcenovič-bariton ob nežnih zvokih citer Tomaža Plahut-nika zapela sporočilne, domoljubne in narodne pesmi, smo se počutili srečne. Usklajen vezni tekst, s katerim je dr. Mojca Zaje povezovala program, je dodal duhovno globino koncertu. Veseli smo bili, da smo prišli na dobrodelni koncert v akustično župnijsko cerkev na Goričici v Domžalah. V imenu župnijske karitas Domžale, ki je bila organizatorica dobrodelnega koncerta in prepričana sem, da tudi v imenu vseh, ki smo prišli na koncert, iskrena hvala kamniškim kolednikom za lep večer. Vsa zbrana sredstva pa bodo porabljena za pomoč socialno najbolj ogroženim ljudem med nami.
MARIJA BIZJAK-SCHVVARZBARTL
JUS-SBCURITY
VARNOSTNA, DETEKTIVSKA IN INTERVENCIJSKA SLUŽBA
Telefon: 715-776. mobitel 0609/615-159
Prodaja, montaža in priklop VARNOSTNIH ALARMNIH SISTEMOV
na 24-urno nadzorno službo z oboroženo intervencijsko skupino
Domžale
/lamnik
13
Nova knjiga: POSLEDNJI LET
Usoda posadke ameriškega bombnika
Ob tridesetletnici smrti A. Šublja
Letos mineva trideset let od smrti našega odličnega pevca in zborovodja v Severni Ameriki Antona Šublja.
Rodil seje 26. aprila 1899 na Rodici pri Domžalah. Že s sedmimi leti je začel peti v gro-beljski cerkvi. Pozneje je kot igralec in odličen pevec nastopal na okoliških odrih. Veliko je prepeval skupaj s poznejšim opernim pevcem Jožetom Gostičem iz Homca.
Šubelj je bil najprej zaposlen v tovarni slamnikov v Domžalah, nato pa je obiskoval konzervatorij in dramaturško šolo v Ljubljani, solo petje je študiral pri Hubadu in se izpopolnjeval na višji glasbeni šoli v Berlinu. V tem času je že začel nastopati v Ljubljanski operi.
Leta 1928 je odpotoval v Ameriko. Od Pacifika do Atlantika je imel številne koncerte za Slovence in Američane. Samo v Clevelandu je imel trinajst koncertov, dvorana pa je bila vsakokrat nabito polna. Leta 1929 se je vrnil v Evropo in nastopal na številnih koncertih. Ker se mu je Cleveland najbolj priljubil seje leta 1930 v njem za stalno naselil.
Leta 1932 je bil sprejet v Metropolitansko opero v Nevv Yorku. Štirinajst let je v tej operni hiši pel v zboru in manjše vloge kot solist.
V VVashingtonu na univerzi je leta 1949 ustanovil svojo operno šolo, pozneje pa še v Clevelandu. Tako je po tri dni v tednu poučeval v VVashingtonu in po tri v Clevelandu. Zaradi naporne vožnje je po treh letih šolo v VVashingtonu opustil, v Clevelandu pa ustanovil še šolo za solo petje.
Po letu 1951 se je povsem posvetil glasbenemu delu s Slovenci v Clevelandu; vodil je kar osem pevskih zborov. Pod njegovim vodstvom se je zvrstilo še veliko koncertov slovenskih narodnih in umetnih pesmi.
Dolga leta je bil tudi dirigent in organizator opernih predstav pri Glasbeni matici v Clevelandu. Vsako leto so naštudirali vsaj po eno operno delo v slovenščini. Na te predstave so Slovenci prihajali od blizu in daleč.
Anton Šubelj, operni pevec in zborovodja
Zadnja leta svojega življenja je bil posebej navdušen nad dvaintridesetčlanskim mladinskim pevskim zborom v Clevelandu. Ta zbor je tudi ustanovil in v njem poučeval že tretjo generacijo naših izseljencev v tem ameriškem mestu. Zbor še deluje, vodi pa ga ga. Dolganova. Pred tremi leti je obiskal domovino ustanovitelja in pel pri odkritju spominske plošče na Šubljevi rojstni hiši na Rodici. Zvečer pa je nastopil v Poletnem gledališču na Studencu.
Šubelj je umrl v Clevelandu 9. junija 1965. Tako mineva letos že trideset let od njegove smrti.
Domžalski komorni zbor je med letošnjo turnejo po Severni Ameriki nameraval obiskati njegov grob v Clevelandu. Zaradi časovne stiske pa to ni bilo mogoče. Zato so imeli spominsko slovesnost na slovenski pristavi v Clevelandu v nedeljo, 8. oktobra, zvečer. O opernem pevcu, zborovodju, organizatorju slovenskega petja med ameriškimi Slovenci in o dobrem človeku Antonu Šublju je na slovesnosti govoril univerzitetni profesor dr. Edi Gobec, Domžalski komorni zbor pa je zapel nekaj pesmi. Naj dodam še to, da je moj dobri prijatelj Gobec o Šublju in njegovem delu med ameriškimi Slovenci napisal knjigo, ki pa je žal ostala samo
Sredi oktobra je izšla nova knjiga Domžalčana Staneta Stražarja z naslovom Poslednji let. Od leta 1960, ko je izdal prvo brošuro 80 let gasilstva v občini Domžale, je svoji bogati zbirki dodal še dvanajsto knjigo.
Gospod Stane Stražar se je rodil 9. novembra 1929 v Škocjanu pri Domžalah. Kot elektrotehnik je bil zaposlen pri podjetju Elektro Ljubljana okolica, od leta 1992 pa je upokojen. Že od srednje šole naprej na podlagi pisnih virov in ustnega izročila piše o zgodovinski preteklosti krajev v okolici Domžal.
Pisca Staneta Stražarja so vzpodbudila k raziskovanju in nato pisanju te knjige nasprotujoča si poročila in pričevanja o usodi posadke strmoglavljenega bombnika Liberatorja B-24 H 41-29407. Del starejših krajanov sv. Trojice je zatrjeval, da naj bi se letalci ob strmoglavljenju ponesrečili in v razbitinah letala zgoreli, drugi pa so zatrjevali, da so vsi letalci preživeli. Skope vesti v partizanskih in okupatorskih virih o strmoglavljenju na cvetno nedeljo, 2. aprila 1944, niso pomagale razrešiti nasprotujočih si pričevanj domačinov. Vprašanje o usodi letalcev je postalo zanimivejše I. 1994, ko je Športno-rekreativno društvo Konfin sv. Trojica v počastitev 50. obletnice zmage nad fašizmom na kraju, kjer je bombnik strmoglavil, postavilo spomenik. Odkril ga je Mr. Mahlon Henderson iz ameriškega veleposlaništva V Ljubljani. Ta je na osnovi pisnega vira, ki ga je prejel iz ameriškega letalskega arhiva, na spominski slovesnosti zatrdil, da je v letalu umrlo sedem mladih Američanov.
G. Stane Stražar je zaprosil slovenskega rojaka Stana Krulca, da v ameriških arhivih poišče imena članov posadke. G. Stan Krulc je ob pomoči ameriških prijateljev in slovenskih rojakov poiskal tudi še živeče letalce in z njimi vzpostavil stik. Zanimivosti o preživelih letalcih in njihove spomine občasno objavlja v posebnem glasilu Crevv 48, ki ga izdaja z namenom, da informira še živeče člane posadke in družine umrlih članov.
V knjigi so poleg uradnih poročil iz ameriških arhivov, spominov letalcev, ki so se rešili in vrnili v letalsko bazo, ali pa so morali v nemško ujetništvo, virom iz zgornjeavstrijskega mesta Steyr, dodani še dragoceni spomini domačinov, ki so usodni let bombnika zadnjih deset kilometrov spremljali na tleh.
S to knjigo je g. Stane Stražar, ob pomoči slovenskega rojaka v Ameriki, g. Stana Krulca, razjasnil še en dogodek iz naše polpretekle zgodovine. Posadka pri sv. Trojici strmoglavljenega letala Liberatorja B-4 H 41-29407 je poslednji let preživela.
Pisec, g. Stane Stražar, je knjigo posvetil vsem Slovencem po svetu in ob 50. obletnici zmage nad fašizmom vsem junakom 2. svetovne vojne.
Z denarno pomočjo Občine Domžale je knjigo, kjer je besedilo prevedeno v angleščino, založilo KD Mi-
ran Jare iz škocjana. V odboru za izdajo le-te so sodelovali: Vinko Kepec, Marjan Jančar, Jani Ovsec, Franc Stražar in Lojze Stražar.
Knjigo poslednji let poleg zanimivih arhivskih listin odlikujejo tudi zanimive fotografije. Lahko jo kupite v vaših delovnih organizacijah, v prodajalnah v Dobu, v Krtini, v Moravčah, v Mladinski knjigi Domžale, pri KD Miran Jarc in na drugih prodajnih mestih. Poverjeniki za prodajo knjig pa vas bodo obiskali tudi na domu.
Živimo v slavi
ali padamo v plamenih,
toda nič ne more ustaviti letalskega korpusa.
(moto ameriškega letalskega korpusa)
DRAGA JERETINA-ANŽIN
Ob 25-letnici simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik
Verjetno ni veliko Domžalčanov, ki ne poznajo Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, saj je prisoten v kulturnem življenju naše občine neprekinjeno že 25 let. Orkester je bil ustanovljen leta 1970 po združitvi orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale in Kamniškega komornega orkestra.
Orkester sestavljamo v glavnem glasbeniki - ljubitelji različnih poklicev in starosti. Med nami pa je tudi nekaj glasbenih pedagogov in poklicnih glasbenikov. Orkester je od ustanovitve naprej vodil prof. Tomaž Habe, zadnji dve leti pa uspešno delujemo pod vodstvom dirigenta Aleksandra Spasiča. V slovenskem kulturnem prostoru predstavlja orkester eno najboljših in najdlje delujočih amaterskih skupin na svojem področju. V letih našega delovanja smo izoblikovali bogat in raznolik koncertni program, ki smo ga predstavili tako v okviru naše občine, kakor tudi zunaj njenih meja. Med najbolj znanimi so vsekakor tradicionalni novoletni koncerti, ki jih neprekinjeno prirejamo že 25 let in so prvi tovrstni koncerti v Sloveniji. Zadnjih nekaj let sodelujemo z Domžalskim komornim zborom pri izvedbi božičnih koncertov po različnih slovenskih cerkvah. Orkester že od vsega začetka uspešno sodeluje na mednarodnem poletnem festivalu komorne glasbe v Grobljah. Z orkestrom so kot soli-
sti sodelovali številni tako v Sloveniji kot tudi v tujini, priznani glasbeni poustvarjalci: violinisti Tomaž Lorenz, Primož Novšak, Volodja Balžalorskv, Monika Skalar, Karel Žužek, violista Mile Kosi in Franc Avsenak, violončelista Stanko Demšar in Damir Khamidoulline, flavtista Janez Petrač in Matej Zupan, oboista Božo Rogelja in Matej Sare, klarinetisti Alojz Zupan, Darko Brlek in Jože Kotar, fagotist Zoran Mitev, hornist Jože Falout, trobentači Stanko Arnold, Anton Grčar in Stanko Praprotnik, pianista Aci Bertoncelj in Vladimir Mlinaric, vokalni solisti Zlata Ognjanovič, Olga Gracelj, Irena Baar-Vremšak, Nori na Radovan, Eva Novšak-Hou-ška, Jurij Reja, Mitja Gregorač, Marjan Trček, brata Koritnik, Ladko Korošec, Franc Javornik. Kot solisti so z orkestrom nastopili tudi številni člani orkestra in si tako velikokrat pridobili prve izkušnje na področju solističnega nastopanja. Orkester je v letih svojega delovanja sodeloval tudi z različnimi amaterskimi zbori, največ z zborom Svoboda iz Mengša, Cantemus-iz Kamnika, v zadnjih letih pa sodelujemo predvsem z Domžalskim komornim zborom.
Četrt stoletja pomeni za delovanje skupine, kot je simfonični orkester, kar dolgo obdobje, spremljamo s številnimi težavami, tako kadrovskimi,  prostorskimi   in fi-
nančnimi. Dolgo časa nismo imeli primernega prostora za vaje. Pogosto smo se selili in velikokrat vadili v povsem neprimernih prostorih. Zadnjih nekaj let nam je prostor odstopila Glasbena šola Mengeš, seveda pa z veseljem pričakujemo zaključek obnovitvenih del Kulturnega doma v Domžalah, s katerim ne bomo pridobili le prostorov za vaje, ampak tudi prepotrebno koncertno dvorano. V zadnjem času še orkester srečuje z resnimi finančnimi težavami, saj z razpoložljivimi sredstvi ne uspemo kriti niti osnovnih stroškov v zvezi z delovanjem orkestra in organizacijo koncertov. Na žalost veselje članov do glasbe ni dovolj za delovanje take amaterske skupine, kot je simfonični orkester, čeprav je to veselje bilo že večkrat edini motiv za nadaljevanje dela in obstoj orkestra. Člani orkestra upamo, da se bodo odgovorni zavedali pomena nadaljnjega obstoja našega orkestra in ne bodo dopustili, da bi zaradi teh težav orkester po tolikih letih uspešnega dela prenehal delovati.
Ob praznovanju 25-obletnice orkestra smo marca letos že priredili uspešen koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. 27. oktobra ob 20. uri pa vse prisrčno vabimo na naš jubilejni koncert v župnijski cerkvi v Domžalah.
HELENA BURJA
GOSPOD SERGIJ PELJHAN, MINISTER ZA KULTURO, NA OBISKU
Več denarja za kulturo -tudi v Domžalah
V torek, 19. septembra 1995, je bil na povabilo županje Cvete Zalo-kar Oražem na obisku v naši občini g. Sergij Peljhan, minister za kulturo. Najprej se je srečal z županjo, člani Gradbenega odbora za obnovo Kulturnega doma Domžale ter člani predsedstva Zveze kulturnih organizacij, ki so mu predstavili tako problematiko obnove Kulturnega doma kot delovanja kulture na splošno na območju vseh štirih novoustanovljenih občin.
Podrobneje sta zgodovino Kulturnega doma in prizadevanja za njegovo' obnovitev predstavila Cveta Zalokar Oražem, županja, in Matjaž Karlovšek, glavni projektant; opozorila sta zlasti na problem prostorov Glasbene šole Domžale, ki je med najuspešnejšimi v Sloveniji, hkrati pa so Domžale kot eno izmed večjih slovenskih mest najbrž edine, ki za kulturne prireditve nimajo primernega prostora. V kolikor bodo pristojna ministrstva razumela potrebe, ki so jim bile predstavljene, in prispevala sredstva, naj bi v prihodnjem šolskem letu Glasbena šola že delovala v novih prostorih in s tem dosegala še lepše uspehe, kot je poudaril njen ravnatelj Anton Savnik. Minister je obljubil vso pomoč pri sofinanciranju omenjenega objekta, predlagal pa je tudi konkretne rešitve, na osnovi katerih bi zagotovili možnost pridobitve finančnih sredstev s strani Ministrstva za kulturo: razglasitev fasade Kulturnega doma za kulturni spomenik, ločitev doma glede na potrebe kulture in glasbene šole ter predlagal, da občina zaprosi za dopolnilna sredstva glede na velika vlaganja občine v objekt. Hkrati je pohvalil občino saj je ena izmed redkih, ki vlaga v kulturne objekte. Na ravni države je namreč zagotovljenih za obnovo oz. revitalizacijo podobnih objektov skoraj manj, kot
bi potrebovali v Domžalah. Strinjal pa se je.
Drugi del razgovora je bil namenjen zagotavljanju finančnih sredstev za delovanje zveze in kulturnih organizacij na območju nekdanje občine Domžale. Zveza namreč vsebinsko in programsko še vedno pokriva vse štiri občine in začasno ohranja kompleten obseg sedanjega dela ZKO, v okviru katerega deluje 32 društev in 43 skupin, med njimi 21 glasbenih, 16 dramskih, druge pa se ukvarjajo s folkloro, plesom, literaturo, informiranjem, foto - kino - video dejavnostjo in
drugim. V letošnjem letu je ZKO organizirala vsa tradicionalna medobčinska in regijska srečanja različnih skupin, kulturniki pa so izrazili bojazen, da v prihodnje to ne bo mogoče, saj nekatere izmed novoustanovljenih občin ne nameravajo zagotoviti ustrezne višine finančnih sredstev. Minister je povedal, da se pripravlja ustrezna zakonodaja, na osnovi katere bo Ministrstvo za kulturo zagotovilo finančna sredstva za plače strokovnih delavcev in pokrivalo materialne stroške. Obrazložil pa je tudi predloge v zvezi s sofinanciranjem knjižničarske dejavnosti ter predlagane rešitve za zagotavljanje finančnih sredstev sedežnim občinam.
Po končanem pogovoru so si zbrani ogledali gradbišče Kulturnega doma Domžale ter obiskali sklepni koncert letošnjih CRO-BELJSKIH KONCERTOV. Pričakujemo, da bo ministrov obisk pomagal pri zagotavljanju finančnih sredstev za NAŠ KULTURNI DOM, ki ostaja eden redkih zgodovinskih biserov našega mladega mesta.
V. V.
G. Sergiju Peljhanu, ministru za kulturo RS, je županja v spomin na obisk naše občine izročila knjigo OJ TA SLAMNIK in pravi domžalski slamnik.
Minister si je ogledal gradbišče Kulturnega doma in v razgovoru z g. Matjažem Karlovškom, glavnim projektantom, in g. Andrejem Girando-nom, nadzornim obnove, zvedel marsikaj zanimivega.
14
/lamnik
Domžale
Gospa Terezija ima 102 leti
Najbrž marsikdo izmed naših bralcev ne ve, da je TEREZIJA ZALOKAR z RODICE s svojima 102. letoma najstarejša občanka Občine Domžale. Ob njenem častitljivem rojstnem dnevu jo je obiskala in ji čestitala ter zaželela veliko zdravja tudi županja CVETA ZALOKAR ORAŽEM.
Pa njen šopek ni bil prvi, saj so se prav ob njenem odhodu od gospe Terezije poslovili predstavniki KS Jarše-Rodica, ki tudi nikoli ne pozabijo, da ima 5. oktobra njihova najstarejša vaščanka rojstni dan. Gospa Terezija je bila obiska zelo vesela, pogovor pa se je najprej zasukal ob obeh priimkih stanovalcev hiše, ki se enako kot županja pišejo Zalokar in nato še Oražem. Nekaj »žlahte« menda je vmes, so ugotovili sogovorniki, nato pa je imela prvo besedo slavljenka. Zdrava je še kar, tudi novice še posluša, kakšen časopis pogleda, težko čaka vnuka Tadeja, ki nikoli ne pozabi obiskati stare mame v njeni sobi in jo malce pojeziti. Letošnje leto je prvič obiskala Zdravstveni dom
Domžale in kar pozabiti ne more, da je to tako velika ustanova, kjer je vrat, da jih komaj prešteješ. Pa v Ljubljano je morala tudi na ur-genco, kjer so jo prvič v življenju temeljito pregledali in ugotovili, da je za svoja leta zelo živahno in zdravo »dekle«.
Tega jim prav zares ne bi bilo treba ugotavljati, saj to lahko vidi vsak. Ampak kaj je treba narediti, da dočakaš sto in več let, je ostalo skrivnost in lahko samo ugibamo. Je morda to kavica, ki jo gospa Terezija prav vsako dopoldne popije s hčerko in zetom; je mogoče njen priljubljen rek, da bo na svetu, dokler je božja volja; ali pa njeno iskreno veselje, ko jo pride kdo obiskat.
Iskrene čestitke, gospa Terezija, ob vašem stodrugem rojstnem dnevu in hvala za povabilo. Veliko zdravja in dobre volje, da se ob novem letu spet srečamol VERA VOJSKA
ISKRENIM ČESTITKAM OB 102. ROJSTNEM DNEVU NAJSTAREJŠI OBČANKI SE JE PRIDRUŽILA TUDI NAŠA ŽUPANJA.
OKVIRJI JERETINA
okvirjanje in prodaja slik
Domžale, Sp. Jarše, Preiihova 8, tel 711010
V tem mesecu bogata ponudba uokvirjenih idrijskih čipk
Tretji človek
iz
Trzina
Član LDS g. Simon Mavsar je bil imenovan za podžupana v Občini Domžale, na izpraznjeno mesto svetnika v Občinskem svetu pa je bil izvoljen g. Mušič Franc; tako je dobil Trzin tretjega, svetnika v OS. C. Mušiču sem zastavil nekaj vprašanj, odgovori pa bodo prav gotovo zanimali marsikaterega Trzinca.
Vi ste po rojstvu Trzinec in zagotovo veste o Trzinu več kot mnogi drugi krajani, zato nas zanima, kako se je lokalna samouprava razvijala v Trzinu.
Leto 1972 lahko štejemo za začetek samostojnega delovanja KS Trzin, saj smo bili do tega leta organizacijsko vključeni v KS Mengeš. Neposredna pobuda za samostojno KS je bila načrtovana urbanistična ureditev Trzina, saj je bila že v prvi fazi načrtovana izgradnja 400 novih hiš. Takrat je imel Trzin komaj nekaj več kot 700 prebivalcev. Kot samostojna KS smo imeli neposredne odnose z občino; to nam je omogočilo hitrejše uresničevanje zadanih ciljev.
Kaj nam lahko poveste o razvoju in medsebojnih odnosih nekdaj in danesf
Pri volitvah v prvo KS je bila na zboru občanov izvoljena skupščina, ki je imela svoj svet. V organih skupščine in svetu KS so bili obvezno zastopani tako vsa društva, kakor tudi politične organizacije; velik poudarek pa je bil na zastopanosti šole, ker je bila že takrat načrtovana izgradnja nove šole; ta naj bi bila popolna osemletka z vsemi pripadajočimi objekti. Takratni medsebojni odnosi so bili zelo dobri, saj smo vsi težili k temu, da bi se Trzin uveljavil tako v okviru občine kot tudi zunaj nje. Ob časno je sicer prihajalo do nesporazumov, vendar je na koncu vedno zmagala trzinska enotnost, saj je veliko prispevala k napredku kraja. V prvih letih so bili doseženi taki uspehi, da so nam jih zavidali
v marsikateri KS; uspehi kult. društva, gasilcev, strelcev in drugih so bili odmevni tako v občini kot tudi v širšem prostoru. Tako se je Trzin vedno bolj uveljavljal, posebno še po izgradnji novega naselja, saj se je močno povečalo število krajanov, s tem pa so bile dane vse možnosti za izgradnjo nove šole, trgovine, banke; čaka pa nas še mnogo nalog, ne nazadnje potrebujemo tudi pošto.
Bili ste tako rekoč duhovni oče ustanovitve IOC v Trzinu; povejte nam kaj o tem.
Trzin je bil znan kot spalno naselje, zato nismo imeli nobenih drugih virov finančnih sredstev kot iz občinskega proračuna. Tako smo začeli razmišljati o tem, da bi na neplodnem zemljišču zgradili nekaj proizvodno-storitvenih objektov, ki bi zaposlovali Trzince, hkrati pa pomenili tudi finančno pridobitev. Kljub odporu iz nekaterih okolij sem izkoristil položaj predsednika Sklada mestnih zemljišč in uspelo mi je usmeriti del sredstev v izgradnjo IOC v Trzinu, Čeprav so se za to potegovale tudi druge KS.
S pridnim delom in s sorazmerno ugodnimi okoliščinami nam je uspelo že v prvi stopnji izgradnje pridobiti več kot 50 zainteresiranih; ti so začeli graditi obrtne delavnice in manjše proizvodne obrate. Krajani Trzina pa že danes lahko ocenijo, kaj nam ta IOC pomeni in kaj nam bo, ko bo dokončno zgrajena, ne nazadnje tudi z vidika zaposlovanja krajanov.
Med številnimi nalogami, ki ste jih skozi vrsto let opravljali v kraju, ste bili nekaj časa tudi predsednik KUD, in to ravno v času, ko so v kulturni dom največ vlagali in so takrat zgradili tudi prizidek. Povejte nam kaj o tem in morda o »spornem« lastništvu, in kaj mislite o kulturni vpetosti te dejavnosti v kraj in družbo.
Prevzel sem funkcijo predsednika KUD-a, ker se je dramska dejavnost tako razmahnila in je društvo doseglo izjemne uspehe, prostor pa je bil preskromen, saj nismo imeli niti sanitarij niti prostora za sestanke in bralne vaje; zato sem ponujeno funkcijo predsednika vzel kot izziv. Prizadevanje skupnega dela je dalo prizidek h Kulturnemu domu in začetek urejanja bodočega letnega gledališča v kamnolomu. V tem času so obnovili oder, nabavili pa smo tudi opremo. Tako so bili dani pogoji za izvedbo treh premier letno, skrb za podmladek pa je imela šola, taje tudi pripravila marsikatero prireditev na našem odru.
Glede lastništva pa samo to: Iz majhne, pred vojno zgrajene stavbe, med vojno požgane, so Tr-
Bleivveisove novice - oktober 1870
Živinski zdravniki so nujno potrebni. Pri nas na Kranjskem je prav malo izvedenih živinskih zdravnikov in izučenih živinozdravniških pomočnikov. Ti ljudje, ki se na živino spoznajo, živijo zelo borno. Živinorejec raje zaupa mazaču zdravljenje svoje živine. Mazači so živinoreji v veliko kvar.
Vprašamo Vas, kako more človek, ki ne pozna notranjega ustroja živali in njihovih organov, bolno živinče zdraviti.
Pameten gospodar ne da svoje pokvarjene ure nikomur drugemu popraviti, kakor urarju; strganih čevljev ne drugemu kot čevljarju. Kje je pamet - če mu živinče slabi, gre marsikdo raje k mazaču nego k zdravniku.
• • •
Veliko se sliši od pogorišč, a od tako pogostnih, kakor v Domžalski soseski, gotovo nikjer. Komaj je pol leta minilo, kar je v 31 hiš brojni vasi, ki ji pravijo Studa, petkrat gorelo. Sedmega dne tega meseca imamo spet na istem mestu pogo-
TV-AUDIO-VIDEO
servis * popra via viett vnt aparatov
* pop. ekldronsfcti naprav
POPRAVILA TUDI NA DOMU! O-L,_
712-324
rišče. Ljudje mislijo, da mora hudobna roka biti vmes. Ljudje brez doma so strašni reveži.
• • •
V okraju Kamniškem je bilo v Komendi in v Gmajnici in še ponekod letošnjo jesen veliko tiste prašičje bolezni, ki jo imenujejo rdeči ogenj. Gospodarji in gospodinje poznajo to bolezen, pri kateri živina po koži bolj ali manj rdeča postane in je človeškemu šenu po-
dobna. Bolezen je huda, nalezljiva, strupena in rada umori živino. Živini vsa kri kot oglje in gosta kot šmir postane.
• • •
Da svinja mladih praset ne požre, svetuje učenjak z Dunaja dr. Stein, da se svinji brž, ko se oprasi in kaže požrešnost do mladih, vrže kos slanine (špeha). Ko se svinja naje špeha, preide jej poželjenje do mladin.
Najprimernejši čas za setev dreves je menda oni, kadar narava (na-tora) sama seje. Na primer: po naravi pade žir v jeseni z drevesa. Pade pod staro drevo, ki zemljo okoli njega listje pokrije. Tako seme jame že aprila kaliti. Zmrzljne je zavarovano s starim drevesom. Če posejemo jeseni žir na planjavo, bo ravno tako kalil, a pozneje posebel bode, ker nima varstva. S tem hočemo povedati, da je bolje, da seme dreveščkov sadimo spomladi, kedar se ni več zmrzline bati.
MILOŠ LIKAR
Slovenski narod 1895
Obrtni odsek državnega zbora je predložil postavo zoper pijančevanje, katera obsega 27 paragrafov. Veliko let se že kuje ta zakon, zdaj se je enkrat vendar predložil zbornici. Zakon je potreben tudi pri nas na Slovenskem, kjer je pijančevanje precej razširjeno. Samo nekaj določb tega zakona vam danes naznanimo.
Kdor se tekom štirih tednov na javnem prostoru večkrat pokaže pijan, in to v takem stanju, da s tem pohujšuje vse okoli sebe, se kaznuje z zaporom od enega dne do dveh tednov. Ista kazen zadene tistega, ki je bil v zadnjem mesecu že kaznovan zaradi pijančevanja. Kdor daje žganje piti Človeku, ki je pijan, se kaznuje z globo 30 do 50 gld. (Povprečna mesečna plača je znašala okoli 30 gld).
Mi smo reven narod, mnoge stvari pa mečemo proč. V Ameriki, kjer je kapital zelo visok, predelajo vsako reč v kaj koristnega. Iz cunj delajo papir, iz volnenih odpadkov in starih nogavic umetelno volno, iz starih čevljev in škornov pa glavnike, gumbe, noževe roče in druge stvari.
Raztrgane čevlje in škornje razre-žejo in potem namakajo v klorovem žveplu. Namočeni in potem posušeni postanejo bolj krhki. Suhe v moko zmeljejo in potem jih stisnejo in s klejem zmešajo. To maso pa porabijo v razne namene, ki smo vam jih malo prej povedali.
Kdaj bomo"mi tako napredni, da bomo lahko izdelovali take stvari.
Tisti, ki potujete v Ameriko se poslužujte najnovejšega parnika, ki se imenuje Imperator. Ta velikanska ladja vas pripelje v to daljno deželo v šestih dneh in pol. Parnik je dolg 922 čevljev in nosi lahko 50.000 ton tovora. To je prva ladja na svetu, ki deluje na štiri vijake. Dosedanji največji in najhitrejši parniki so imeli le dva vijaka. V prostorih tega morskega orjaka je polno sob z dvema, štirimi ali šestimi posteljami. Hrana na ladji je zelo dobra in obilna in ni se bati, da bi prišli lačni v Ameriko.
V Ljubljani bodo ustanovili posredovalnico za delo in službe. Sedanji načini posredovanja dela in službe so zelo slabi. Delavci pridobivajo danes delo in službe tako, da povprašujejo po uradih, delavnicah in hišah. Tako povpraševanje za
delo je zamudno, mučno in poniževalno. Prosilec zgubi časa in more preslišati mnogo grenkih be-sedij. Dostikrat se ga zapodi. Brezposelno postopanje od kraja do kraja pokvari še tako pridnega, poštenega in značajnega delavca. Tak nesrečnež vlači se potem od kraja do kraja, dokler slednjič ne postane postopač in delomrznež. Beda in obupanost ga mnogokrat napravita tudi za zločinca.
V Ljubljani si na leto išče najmanj 10.000 ljudi dela in služb.
Bliža se čas trgatve, torej čas, da malo premislimo, kako bode z vinsko kupčijo letos. Jasno je, da moramo pri večji množini pridelka vina na Kranjskem kaj dobro preračunati, da ga po ugodni ceni zmoremo prodati. Na leto povprečno pridelamo pri nas 400.000 hI vina. Vsega ne smemo popiti doma, čim več ga moramo izvoziti.
Vinogradniki, zavedajte se, da svet danes na vseh področjih silno hitro napreduje, napreduje pa tudi vinogradništvo. Mi moramo v korak s svetom. Otresite se starih in nespametnih metod v kletarstvu, ker tega v vinogradniško naprednih deželah ne obrajtajo več.
zinci na podarjeni zemlji (darovalca g. Ložar, g. Gradišek) s prostovoljnim delom in brez kakršnekoli družbene pomoči zgradili dom, ki so ga več let z zavzetostjo kulturnih delavcev in ob družbeni pomoči, dograjevali do današnje podobe. In kdo si ta dom upa vzeti Trzincem?
Še izzivalno vprašanje, ker vem, da nimate dlake na jeziku: kaj menite o učinkovitosti sedanjega Sveta KS Trzin, njegovi povezanosti z bazo in njenim informiranjem?
Glede sedanjega Sveta KS le to: v življenju Trzina ga skoraj ni čutiti, povezanosti z bazo, torej s krajani, ni, pa tudi informacij o delu KS ni. Krajani pa bodo ob koncu leta, ko bodo razpisane volitve v organe KS, sami odločali, kakšen svet KS si želijo.
Kako gledate na prihodnjo ureditev Trzina in na njegov razvoji
Po mojem ima Trzin vse možno-
sti za takšen razvoj, da bo ekonomsko postal močna in infrastrukturno zaokrožena celota. Trenutno pa dajem prednost rešitvi prometnega vprašanja, saj je daleč najbolj pereče.
Ker ste v Trzinu trije svetniki iz različnih strank, me zanima, ali je možno sodelovanje med vami, med strankami, brez ideoloških obremenitev, za boljšo prihodnost nas vseh?
Z dosedanjim delom v OS smo dokazali, da smo enotni in se zavzemamo za nadaljnji razvoj Trzina in koristi Trzincev ne glede na strankarsko pripadnost.
In za konec; kaj bi sporočili krajanom?
Želim si, da bi vsi krajani sodelovali s svojimi predlogi kako, naj bi novoizvoljeni Svet KS in mi svetniki OS soustvarjali pogoje za naš skupni boljši jutri.
Hvala za razgovor.
TONE IPAVEC
Prazgodovinska najdba iz Dragomlja
V dosedanji arheološki literaturi še niso poznane prazgodovinske najdbe iz kraja Dragomelj. Iz bližnje okolice lahko navedemo le dve utrjeni višinski naselbini (gradišči) iz Oljske gore pri Nadgorici ter iz Ajdovščine nad Dolom. V marcu in aprilu tega leta pa so arheologi kranjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine pri terenskem pregledu njiv in travnikov vzhodno od Dragomlja na eni od predvidenih tras za odsek bodoče avtoceste Šentjakob-Blago-vica našli številne fragmente prazgodovinske keramike, ki so očitno sled nekdanje nižinske prazgodovinske naselbine na tem mestu. Te prve pokazatelje novo odkritega najdišča so podkrepili domačini, saj so na tem mestu že v preteklosti našli dva bronasta kladivasta ignota iz pozne bronaste dobe. Ob pobiranju krompirja v avgustu so se tem pridružili še štirje podobni ingoti ter štirje bronasti ingoti pogačaste oblike. Za nas je to bil pomemben indic, ki je nakazoval, da se na tem mestu morda nahaja večja količina bronastih predmetov. Zaradi tega smo arheologi kranjskega Zavoda ter Oddelka za arheologijo Filkozofske fakultete konec septembra izvedli manjša arheološka izkopavanja.
Rezultati so bili presenetljivi.
Odkrili smo namreč dve med seboj ločeni skupini bronastih predmetov, ki so bili v preteklosti namerno položeni v zemljo. Take najdbe večjega števila bronastih predmetov običajno imenujemo depoji in so v pozni bronasti dobi na ozemlju Slovenije dokaj pogoste. Razlogi za deponiranje so različni: nekatere lahko razložimo s skrivanjem predmetov v primeru kakršnekoli nevarnosti, druge pa s skladiščenjem predmetov, ki so bili namenjeni nadaljnji predelavi. Verjetno lahko dragomeljska depoja povežemo s to drugo aktivnostjo.
Prvi depo je vseboval 40 ingotov različnih oblik. Gre za kladi-vaste in konične ingnote ter za pogačaste ingnote, predmete, ki so v bistvu začetni proizvod metalurškega procesa pridobivanja brona. Običajno se v teh predmetih poleg bakra nahajajo še številne nečistoče in jih še ne moremo imeti za pravi bron. Te predmete so prazgodovinski prebivalci v nadaljnjem metalurškem procesu talili, jim dodajali kositer ali fragmente starih neuporabnih bronastih predmetov in tako dobili željeno kakovost brona, iz katerega so potem vli-
RAČUNOVODSKI SERVIS
Vodenje poslovnih knjig in svetovanje za podjetja in obrtnike v skladu z računovodskimi standardi.
KENIKS, d.o.o. Domžale Telefon: 713-568
vali predmete - orožje, orodje ali nakit. Nekateri ingoti iz prvega dragomeljskega depoja presegajo težo štirih kg, skupaj pa tehtajo 80 kg. Drugi depo so močno razlikuje od prvega. V njem smo našli 58 drobnih fragmentov brona, od katerih nobeden ni težji od 230g, skupaj pa tehtajo 2,7 kg. Gre za fragmente očitno namerno razbitih bronastih predmetov, predvsem sekir in brona-
ste pločevine. Razdalja med de-pojema je 7 m, tako da glede na njuno različno sestavo mislimo, da njuna medsebojna bližina ni naključna. Sklepamo lahko, da sta oba depoja pokazatelja metalurške dejavnosti poznobronasto-dobnih prebivalcev: ingnoti iz prvega depoja predstavljajo primarno surovino, iz katere so ob dodajanju starih fragmentov brona iz drugega depoja (ti fragmenti so verjetno deli slabo vlitih predmetov, ki so jih namenili ponovni predelavi) izdelovali tako zlitino brona, kakršno so potrebovali za vlivanje končnih izdelkov. Glede natančnejše časovne uvrstitve dragomeljskih depojev in naselbine lahko danes rečemo, da tipološke značilnosti nekaterih predmetov, predvsem kladivastih ingotov ter uhatih in plavutastih sekir nakazujejo dotacijo v 10. oz. 9. stoletje pr.n.š.
Potrebno je poudariti, da je pomen odkrite naselbine in depojev iz Dragomlja izreden. Opraviti imamo z nižinsko naselbino, kakršne so v pozni bronasti dobi izredno redke. Nadalje smo lahko prvič z arheološkimi metodami natančno raziskali dva depoja, ki sta se nahajala v naselbini. Najdbe depojev v naselbini so izredno redke, mnogo bolj običajno se ti nahajajo na osamljenih legah. Depoja sta nadalje izvrstna pričevalca za prazgodovinsko metalurško dejavnost, kakršnih je tako v Sloveniji kot širše izredno malo. Zaradi tega bi bila izredna škoda, če bi avtocesta presekala najdišče takega pomena - arheološka prizadevanja so usmerjena v prestavitev tega odseka avtoceste na drugo lokacijo.
Ob koncu se za dovoljenje za izkopavanja in stalno pomoč in sodelovanje na terenu lepo zahvaljujem Tonetu in Petru Banku.
mag. PETER TURK, Odd. za arheologijo, Fil. fakulteta
Domžale
/lamnik
15
Dečki, letnik 1984 na startu letošnjega jesenskega krosa.
JESENSKI KROS 1995
Tekaški praznik
športna zveza Domžale je skupaj z Atletskim klubom Domžale v začetku oktobra izvedla tradicionalni občinski kros, na katerem so, kar je še zlasti razveseljivo, sodelovale prav vse osnovne šole z območja nekdanje občine Domžale. Prijetno toplo sončno vreme je na zelene površine Športnega parka privabilo na stotine tekačev, med njimi je bilo precej takih, ki so prvič odšli na 250, 500, 750 oz. 1000 metrov dolgo progo. Zlasti razveseljivo je bilo to, da je bilo ob mladih tekačih veliko njihovih staršev, ki so vsi po vrsti zaploskali in pohvalili svoje nadobudneže, ko so bolj ali manj utrujeni pritekli v ciljni lijak.
Med udeleženci so bili tudi tekači iz društva SOŽITJE; vsi po vrsti so ob navijanju udeležencev pritekli na cilj in prejeli zaslužene medalje. Udeležba osnovnošolcev je bila nad pričakovanji, razveseljivo je, da so bili med srednješolci tekači iz naše srednje šole, ki jih je pripeljal g. Penko, pogrešali pa smo več članov in članic. Vsem ZMAGOVALCEM iskrene čestitke ter uspešen tek na tradicionalnem KROSU DELA NA RAVNAH!
ZMAGOVALCI: ROJENI 1988 IN MLAJŠE
TEJA KERSNIK, OŠ JANKO KERSNIK
BRDO, ROK KUPLJENIK, OS VENCELJ
PERKO
ROJENI 1987
TINA VRŠČAJ, OŠ DOMŽALE, ANŽE POZONEC, OŠ DOMŽALE ROJENI 1986
MARTINA CERAR, OS JANKO KERSNIK BRDO,   MIHA   ERNSCHNEIDER, OŠ VENCLJA PERKA ROIENI 1985
NINA URBANIJA, OS PRESERJE PRI RADOMLJAH,
MATEJ DORNIK, OŠ MENGEŠ ROJENI 1984
VIDA REPNIK PREŠEREN, OŠ MODICA, DOMEN JARC, OŠ DOMŽALE ROJENI 1983
KARMEN HRIBAR, OŠ MENGEŠ, MATEVŽ BOROVNIK, OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH ROJENI 1982
KERMAN REPNIK PREŠEREN, OŠ RODICA, KLEMEN MAH LE, OŠ MORAVČE ROJENI 1981
ANJA ZAVRŠNIK, OŠ MENGEŠ, TOMAŽ KUŠAR, OŠ MENGEŠ ROJENI 1980
MATIJA NAROBE, AK DOMŽALE, TINA
PIRNAT, OŠ ROJE
ML. MLADINKE-(CI)
METKA PUNGERČAR, AK DOMŽALE,
BOŠTJAN AMBROŽ, SREDNJA ŠOLA
DOMŽALE
ST. MLADINKE-(CI)
BOJANA   VOJSKA,   AK DOMŽALE, GALA NIKOLA, AK DOMŽALE ČLANI
BOŠTJAN BRNOT, AK DOMŽALE
V. V.
KOTALKARSKI KLUB PIRUETA
Nina bronasta na pokalu Evrope
V dneh od 28. 9. do 30.9.1995 je bijo tekmovanje v umetnostnem kotalkanju imenovano Evropski Pokal '95 v VILLE-FRANCHEU v Franciji. Nina Grilj, članica KK PIRUETE, je tokrat ponovila svoj največji uspeh in zasedla 3. mesto v ka-
tegoriji ml. mladink ter tako v hudi konkurenci osvojila bronasta medaljo.
Nina je bila sicer pred dvema letoma srebrna v Rimu na enakem tekmovanju, vendar bron v letošnji sezoni je slajši, kajti nastopila je v višji kategoriji.
Letošnja sezona je tako zaključena in izkupiček, kot je osvojitev državnega prvenstva in 3. mesto v Evropskem pokalu, je več, kot je pričakovala. Poleg težav s prostorom, kjer naj bi trenirala, je nastala še poškodoba kolena, ki ji je onemogočila nastop na EP. Pred vrati je bilo državno prvenstvo, poškodoba pa še ,ni bila sanirana, vendar je kot prava športnica dokazala, da lahko tudi poškodovana osvoji ta laskavi naslov že drugič zapored. Njene konkurentke so ji poskušale ogroziti zmago na vse možne načine, ne nazadnje tudi preko različnih medijev, vendar jim to le ni uspelo. Na Pokalu Evrope je nastopila še ena tekmovalka iz vrst KK PIRUETE, to ie Alenka Ivančič, ki je prav tako zasedla solidno 7. mesto v svoji kategoriji kadetk, kar je za prvi nastop na tovrstnem tekmovanju več kot zadovoljivo.
Za vse uspehe je prav gotovo najzaslužnejši klub KK PIRUETA s svojimi člani in neumornim trenerskim triom Težak - Slaviček - Johnson, ki so v najkri-tičnejših trenutkih zbrali tisto potrebno energijo in pripravili tekmovalce za odločilni nastop.
Vse hitrejša Pirueta
Sekcija hitrostnega kotalkanja pri KK Pirueta je dosegla doslej največji uspeh. Na državnem prvenstvu septembra v Portorožu, kjer je nastopilo deset članov PIRUETE, bi jih pa še več, če ne bi bilo poškodb, sta med več kot sto tekmovalci iz vse Slovenije ŠPELA TAVČAR in MILAN REPAC osvojila naslova držav-
nih prvakov, vicešampiona sta postala BERNARDA LACOJA in MATEJ STIPA-NIČ, JERNEJ STIPANIČ je bil četrti, GAŠPER KOS pa šesti.
Štiri medalje pomenijo izjemen uspeh za klub, ki ima ob hitrostnem kotalkanju tudi sekcijo hokeja na kotalkah in umetnostnega kotalkanja.
Letošnja sezona se je tako zaključila s šestimi naslovi državnih prvakov, štirimi naslovi vicešampionov in vrsto drugih odličnih uvrstitev. »Takšne bere zlatih in srebrnih medalj se nismo nadejali niti v vodstvu kluba, zato nas doseženi uspehi obvezujejo, da bomo morali delo še bolj okrepiti, zlasti pri zagotavljanju boljših pogojev vsem našim tekmovalcem, ki jim za dosežene uspehe iskreno čestitam,« je dejal predsednik KK Pirueta g. Anton Grilj.
KOTALKARSKI DRSALNI KLUB DOMŽALE
Več kot uspešna vrnitev iz Francije
Od 26. do 28. septembra 1995 se je v Villefranchju odvijalo veliko mednarodno prvenstvo »POKAL EVROPE« v umetnostnem kotalkanju, za katero lahko rečemo, da je bilo glede na kvaliteto EVROPSKO PRVENSTVO v malem. Sodelovalo je kar 9 držav (Italija, Nemčija, Izrael, Portugalska, Španija, Nizozemska, Francija, Anglija, Slovenija). Mladi kotalkarji iz KD Domžale so bili zelo uspešni: MATEJ DRAŠČEK je osvojil srebro v kategoriji do 13 let, SAŠA SLANC je bila četrta med štirinajstletni-cami, MIHA ARVAJ pa je dosegel tretje - bronasto mesto.
»Uspeh je bil več kot pričakovan,« pravi njihova trenerka Violeta MORDEJ in nadaljuje: »Na tihem sem, kot vsak trener, pričakovala kakšno dobro uvrstitev okoli petega mesta, vendar takšnega uspeha, kot so ga dosegli moji trije varovanci, moram priznati, nisem pričakovala. Presenetili so me, saj so res dali vse od sebe in resnično zaslužili dosežen uspeh.«
O posameznih tekmovalcih pa je gdč. VIOLETA MORDEJ povedala:
»Matejeva srebrna medalja je bila zaslužena, kajti skozi celo sezono je na tekmovanjih dosegal same dobre rezultate in z napornimi treningi ter močno voljo postal najboljši - peti v Evropi in za zaključek sezone še VICE PRVAK »POKALA EVROPE«.
Za Sašo je četrto mesto ve_ kot velik uspeh, kajti ta sezona je v njeni karieri najbolj uspešna, naredila je velik korak ne samo v kvaliteti skokov, ampak tudi v izvedbi samega programa, ki pritegne marsikaterega gledalca. Z osvojenim naslovom državne prvakinje in uvrstitvijo med najboljših deset v Evropi je postala najboljša slovenska kotalkarica.
Za Mihovo bronasto medaljo lahko rečem, da Miha zna vedno stisniti v pravem trenutku in je zelo dober tekmovalec«
Zanimalo nas je tudi, kako velik korak je KDK sposoben narediti v naslednji sezoni.
»Drugo leto nas prav gotovo čaka veliko več dela, kajti vsi poznavalci in strokovnjaki tega športa pri nas in v tujini, prav tako tudi vodstvo, pričakuje od nas še večje, boljše uspehe. V skladu s sprejetim programom bomo začeli z jesenskimi pripravami, ki bodo potekale vse do pomladi, ko bomo morali biti že pripravljeni za vstop v novo sezono. Čakajo nas bolj intenzivni, naporni treningi, za katere želimo, da bi bili v zimskem času v boljših razmerah, kar bi
nam omogočilo izpolniti želje, katerih cilj je najžlahtnejši ,zlati' uspeh.«
Mlada trenerka Violeta je prepričana, da je z močno voljo in veliko pomočjo vsen ljubiteljev tega športa, KOTALKAR-SKO-DRSALNI KLUB DOMŽALE sposoben doseči veliko več, predvsem dobre rezultate v tujini. To so sanje vseh tekmovalcev, tudi najmlajših, katerim so starejši lep zgled za uresničitev cilja - KAKO BITI MED NAJBOLJŠIMI V EVROPI. V.
II. ATLETSKI MITING
Mi znamo in zmoremo vse
Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim Domžale, Kamnik, Lukovica, Mengeš in Moravče je ob pomoči Atletskega kluba Domžale in Specialne olimpiade Slovenije v Športnem parku Domžale v septembru pripravilo II. atletski miting, katerega pokroviteljica je bila ga. Štefka Kučan, sopo-krovitelji pa ga. Danica Simšič, poslanka Državnega zbora, ter pet županov občin, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva SOŽITJE.
Mladi tekmovalci iz cele Slovenije so se že precej pred začetkom tekmovanja zbirali v Športnem parku v Domžalah ter navdušeno pozdravljali prijatelje, s katerimi so se srečali pred letom dni. Bilo je veliko rokovanj, prijateljskega trepljanja, objemov in veselega kramljanja starih znancev. II. atletski miting se je pričel z ZDRAVLJICO, zaigrali so jo godbeniki iz Moravč; ob njenih taktih so se na zelene površine zgrinjale ekipe mladih tekmovalcev, ki so jih s svojim izvajanjem pozdravile tudi mažoretke iz Moravč. Po pozdravu predsednice društva je mladim spregovorila pokroviteljica Štefka Kučan in jim zaželela prijazen dan v Domžalah, dobrodošlico pa jim je izrekla tudi Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale. Potem je šlo zares. Večina tekmovalcev se je pomerila v tekih na 50 in 100 metrov, najpogumenjši so pretekli kar cel krog, posebej glasno je bilo navijanje ob teku štafet 4 x 100 metrov, sodniki so merili dolžine skokov v daljavo z mesta in z zaletom, lepi rezultati so bili doseženi v skoku
Med specialnimi olimpijci so pravi športniki, ki se skoka v daljino prav nič ne bojijo. Sodniki, izmerite!
v višino in suvanju krogle, še posebej toplo pa so bili pozdravljeni mnogobojci in vozičkarji. Vsak tek, vsak skok je pomenil za tekmovalce nov dogodek, novo navdušenje, novo medaljo, za katero si dobil na desetine čestitk tudi do včeraj neznanih prijateljev zlasti pa novo nav-
Naša županja je ga. Štefki Kučan, pokroviteljici II. ATLETSKEGA MITINGA izročila spominsko darilo.
dušenje, Ijeno.
ki ne bo nikoli pozab-
Poskrbljeno je bilo prav za vse: malico in kosilo, dovolj pijače, veselo razpoloženje, prijazne vodje ekip in veliko spremljevalcev, ki so vedno pravočasno pripeljali svoje varovance na razglasitve, veliko lepih medalj, šopkov cvetlic, prijetno vodenje, ki je bilo tokrat v rokah voditeljice z radia HIT Reze in celo sonce se je vse sobotno dopoldne prijazno smejalo vsem mladim športnikom. Ti so se trudili po svojih močeh in se veselili vsakega svojega uspešnega teka, skoka in meta ter pokazali, da so pravi športniki, ki vedo: važno je sodelovati, se boriti in morda tudi zmagati, ampak to ni najpomembnejše.
II. atletski miting v okviru SPECIALNE OLIMPIADE SLOVENIJE je bil prijetno srečanje več sto mladih in njihovih mentorjev, ki so znova dokazali, da se znajo veseliti in tekmovati, da njihov družabni in tekmovalni duh ne pozna preprek, kar so dokazali tudi z druženjem v diskoteki LIFE. Dobrodošli, mladi olimpijci, tudi prihodnje leto!
V. V.
Jasni in Tomažu medalji
Na jubilejnem 30. krosu za pokale DELA, ki so ga v Športnem parku na Ravnah pripravili domači športni delavci, so v okviru Športne zveze Domžale nastopili tudi tekači in tekačice Domžal. Reprezentanco ŠD Domžale, ki so jo na Ravne odpeljali člani Atletskega kluba Domžale, so sestavljali tekači skoraj vseh osnovnih šol iz nekdanje občine Domžale, še posebej pa velja omeniti uspešen tek treh deklet iz Osnovne šole Roje.
Domžalska ekipa se na letošnjem krosu sicer ni mogla meriti z bolj
znanimi atletskimi občinami, že uveljavljeni tekači pa so tudi naši občini pridobili nekaj odličnih uvrstitev. Tako je TOMAŽ KUŠAR osvojil srebrno medaljo, skupaj z Davidom Jeričem sta le za malo zgrešila pokal v svoji kategoriji, JASNA PALADIN pa si je pritekla bronasto medaljo. Od boljših uvrstitev omenimo še dobre teke Karmen Hribar, Bojane Vojska, Mete Pungerčar in Anje Završnik. Atletski klub Domžale si želi, da bi kar največ udeležencev letošnjega krosa našlo pot do atletskih steza in rednega treninga.
VRHUNEC KK PIRUETA
Odličen nastop na državnem prvenstvu
Z nastopom na državnem prvenstvu 21., 22. in 23. julija je kotalkarski klub Pirueta odlično zaključil tekmovalno sezono 1994/95. S tem je klub doslej zabeležil največji uspeh na državnih prvenstvih, saj se je po rezultatih ekipno uvrstil na tretje mesto takoj za KUK Nova Gorica in DKK Olimpija iz Ljubljane. Tekmovalci KK Pirueta so osvojili skupaj kar 18 medalj (9 zlatih, 5 srebrnih, 4 bronaste), novo sezono začenja klub s štirimi državnimi prvaki in dvema vice prvakoma. Dobro izhodišče za oblikovanje ciljev nadaljnjega dela za tekmovalno sezono 1995/96.
Na državnem prvenstvu, to je od 21. do 23. julija potekalo na kotalkarski plošči v Ljubljani pod vodstvom organizatorja DKK Olimpija iz Ljubljane in vodstva Kotalkarske zveze Slovenije, se je med seboj pomerilo 106 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Tekmovanje je potekalo v vseh starostnih kategorijah od cicibanov do članov.
KK Pirueta je na tekmovanje poslal 20 tekmovalcev v vseh starostnih
kategorijah vključno z edino slovensko članico, ki je nastopala v kombinaciji, Damjano Slaviček. Najhujša konkurenca je bila prav pri starejših tekmovalcih, zato je bilo potrebno za dosego boljših rezultatov pokazati precejšnjo mero znanja in psihične pripravljenosti. Tako so naziv državnih prvakov pridobili Damjana SLAVIČEK, Nina GRILJ, Blaž RAVNIKAR in Matjaž IVANČIČ. Tudi drugi so se morali potruditi, da so dosegli odlična mesta. Nenazadnje imamo tudi dva viceprvaka, to sta tekmovalki Alenka IVANČIČ in Teja RUS.
Razveseljivo je predvsem dejstvo, da tudi tekmovalci, ki odraščajo in prestopajo v višje kategorije, dosegajo še boljše rezultate, kot so jih dosegali v mlajših kategorijah, kar je izredno težavna naloga tako iz fizičnega kot psihičnega stališča. Najmlajši tekmovalci v skupini cicibanov in C so
Rezultati
CICIBANI: 6. Alja Marolt, 8. Maxi Cerar, 12. Anja Bajde, 15. Tjaša Tavčar, 16. Petra Vidali, 17. Klavdija Svetek
PIONIRJI C: 18. Doroteja leras, 22. Alenka Ciperle
pokazali precejšnjo mero znanja, vendar jih je zaradi neizkušenosti in številčnosti (večina je prvič nastopala v taki konkurenci) izdala trema. Starejši, bolj izkušeni tekmovalci pa so se odločno spopadli s konkurenti.
Imeti skupino tekmovalcev, ki lahko v vsakem trenutku posega po najvišjih mestih, pa je seveda rezultat načrtnega, strokovnega pristopa trenerjev (Suzana Težak, Damjana Slaviček), ki jim je cilj vzgojiti čimveč dobrih tekmovalcev v vseh tekmovalnih skupinah in vodstvu kluba, ki zagotavlja tudi druge možnosti napredovanja. Vodstvo kluba s predsednikom g. Griljem se zaveda, da je bodočnost kvalitetnega kotalkanja samo v obnovi kluba z novimi tekmovalci v vseh starostnih kategorijah. Zato so v letošnjem letu povabljeni v klub vsi tisti, ki so rojeni v letu J991 in mlajši.
PIONIRJI B:
Dečki: 1. Matjaž Ivančič
Deklice: 6. Maruša Ravnikar, 12. Lea leras, 16. Špela Tavčar
PIONIRJI A:
Dečki: 1. Blaž Ravnikar
Deklice: 2. Teja Rus, 4. Andreja Ručman, 8. Tina Levičnik KADETI: 2. Alenka Ivančič, 4. Aleksandra Mohar MLAJŠI MLADINCI: 1. Nina Grilj ČLANI: 1. Damjana Slaviček
»Ja, kdaj bomo že na vrsti,« so zavzdihnile najmlajše tekmovalke Vita, Tjaša, Alenka, Maxi, Alja, Petra, Anja in Klavdija.
16
/lamnik
Domžale
Bojana Vojska - bronasta med mlajšimi mladinkami na državnem prvenstvu v mnogoboju.
ATLETSKI KLUB DOMŽALE
Pionirji tudi tokrat do medalj
Atletski klub Triglav Kranj že vrsto let uspešno organizira vsakoletno pionirsko atletsko prvenstvo, katerega se redno udeležujejo tudi mladi atleti iz Domžal. Enako je bilo letos in tudi tokrat so se vrnili z medaljami.
Bravo, Tomaž in Anja!
Pod vodstvom trenerja Damjana Berdika je v Kranj odšlo sedem mladih atletov, med njimi pet tekačev: Anja Završnik, Karmen Repnik, Karmen Hribar, Larisa Capuder in Tomaž Kušar ter metalka krogle Sabina Milanovič, Matija Narobe pa je skakal v daljino. Naši tekmovalci so bili v glavnem mlajši pionirji, ki so s svojimi uspešnimi nastopi dokazali dobro delo kluba, še zlasti pa sta nas razveselila TOMAŽ KUŠAR, mladi perspektivni tekač iz Mengša', ta je osvojil dve srebrni medalji, in sicer v teku na 1000 in 2000 metrov, ter ANJA ZAVRŠNIK, tudi Mengšanka, ki je po dobrem nastopu v teku na 300 metrov, na
600 metrov osvojila bronasto medaljo in nadaljevala uspešno tradicijo domžalskih deklet na pionirskih prvenstvih. Čestitamo!
Državno prvenstvo za mlajše mladince
Mlajše mladinke in mladinci so tokrat odšli v Celje, kjer je domači klub pripravil državno prvenstvo za mlajše mladince. Jasna Paladin, Meta Pungerčar, Bojana Vojska, Tomaž Kušar, Lenart Milanovič, Peter Hameršak, Damjan Jovič, Ana Naranča tokrat niso osvojili nobene medalje, so pa dosegli nekaj osebnih rekordov in si pridobili izkušnje za vnaprej.
Med ekipami dekleta in fantje
Ob koncu septembra je v Ljubljani potekalo tudi ekipno državno prvenstvo v atletiki. S kar precej težavami, saj so nekateri atleti poškodovani, je Atletski klub Domžale sodeloval tako z moško kot žensko ekipo in bil med manjšimi mesti edini, ki je imel obe ekipi. Dekleta in fantje, med njimi skoraj vsi mnogo premladi za člane, so se dobro borili, vendar proti ekipam, kot so ŽAK LJUBLJANA, OLIMPIJA, KLADIVAR ipd., niso imeli skoraj nobenih možnosti. Bila pa je to še ena od dobro izkoriščenih priložnosti za nastope prav v vseh atletskih disciplinah, ki jih je bilo kar 15 in prav v vsaki so nastopili tudi atleti iz Domžal.
Bojani bronasta medalja v mnogoboju
Kljub težavam s kolenom, ki so ji »pokvarili« kar nekaj treningov, sta se Bojana Vojska, ki je lani med pionirkami postala državna prvakinja v mnogoboju, in njen trener Damjan Berdik odločila, da se Bojana tudi letos poizkusi v atletski disciplini, saj vedno zbuja spoštovanje.
Uspešen začetek v teku na 80 metrov ovire, kjer je med pravimi specialistkami dosegla tretje mesto, se je nadaljeval v skoku v višino; tu je bila domžalska tekmovalka z novim osebnim rekordom (153cm) najboljša med svojimi tekmicami. Uspešno je pretekla tudi 100 metrov, ni in ni pa šlo pri krogli, ki nikakor ni hotela čez devet metrov. Prvi dan je zaključila na tretjem mestu. S skokom v daljino blizu 5 metrov, metom kopja blizu 30 metrov (osebni rekord) in prvim mestom v teku na 600 metrov je ostala med najboljšimi tekmicami, od katere so vse najboljše starejše od nje, in osvojila bronasto medaljo. Čestitamo! V. V.
Vseslovenski SANKUKAI KARATE TURNIR v Domžalah
V 24. letnem obdobju delovanja Karate kluba Domžale so tekmovanja v športnih borbah (tako ekipna kot v borbah posamezno) postala že tradicionalna.
Letošnji turnir je bil še pestrejši, številčnejši (po udeležbi tekmovalcev in gledalcev), pa tudi nekoliko nenavaden.
Čeprav bi po tradiciji moral biti turnir šele v mesecu decembru, se je letos odvijal že na zadnjo septembrsko nedeljo-
Šestnajst ekip iz desetih karate klubov se je v teniškem centru TEN-TEN pod milim nebom borilo za zlato. Predtek-movanje se je pričelo ob 12. uri, ob 16. uri pa je bilo že znano, katere štiri ekipe so se preborile v polfinale. Ob 6. uri zvečer se je, sodeč po brošurah, ki so bile razdeljene na stadionu, zbralo okoli 1200 gledalcev. Tekmovalci ekip Karate kluba iz Foruma, Domžal, Hrastnika, in Karate kluba Altear iz Kočevja, so nastopili v svetlobi reflektorjev, saj je bila zunaj že trda tema.
V premorih med borbami je nastopila znana slovenska pevka Sendi; ducat le-potičk pa je nastopilo z atraktivnimi plesnimi koreografijami v ritmu tehna.
Letos je zlato osvojila prva ekipa Karate kluba Forum. Zmagovalci prihajajo iz Ljubljane in kluba, ki je center povezovanja in izobraževanja vseh slovenskih Sankukai karate klubov ter najštevilčnejši med klubi borilnih športov v Sloveniji. Domžale so letos osvojile srebro, kar je prekinilo »zlato tradicijo«, a tekmovalci obeh ekip so se borili pošteno in zlato je pripadlo boljšemu, z rezultatom 2:3. Po končanem tekmovanju, podelitvi pokalov in diplom so se tekmovalci iz platnenih kimon preoble-kli v toplejša oblačila, program pa se je nadaljeval z Dee jay party-jem, ki ga je (kot tudi ves drugi zabavni program) organiziral plesni klub Life.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki so omogočili izvedbo tekmovanja in tudi številnim gledalcem, brez katerih pravega turnirja tudi ne bi bilo.
O. K.
PREJELI SMO
Sankukai novice
Prvi jesenski mesec je poleg šole prinesel tudi novo sezono treniranja karateja, ter tudi tretjo številko SANKUKAI NOVIC; v njej ie veliko informacij za vse. Za naše bralce je najbolj zanimiva najbrž ta, da so naši karateisti v Osnovni šoli Venc-Ija Perka in da jih tam najdete ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure.
Ob branju SANKUKAI NOVIC lahko ugotovimo, da je to časopis, ki se lahko »kosa« z vsakim literarnim glasilom, saj so rezultati kara-
teja najmanjši del časopisa, na vseh drugih straneh pa najdemo veliko razmišljanj, predstavitev različnih šol, zelo zanimiv je tudi počitniški dnevnik in zapis o poškodbah pri karateju. Prijeten časopis, ureja ga Kristina Otrin. Marsikateremu športniku navedena misel A. Jasut-suna na drugi strani pomaga razumeti: SKRIVNOST ZMAGE POČIVA V POZNAVANJU SEBE IN POZNAVANJU NASPROTNIKA.
REKREACIJA JE TRKALA NA VRATA, STE JIH ODPRLI!
Obnovljena trim steza v Domžalah
Le malo mest ima v neposredni bližini samega centra zelene površine, kot jih ima naše. To je Šumberk, prijeten zelen hrib v neposredni bližini našega mesta, kjer je bila že v maju 1974 odprta prijazna TRIM STEZA. Dolga je bila blizu 2500 metrov, na njej je bilo 20 tabel, te so obiskovalce vabile, da razgibajo svoje telo.
TRIM STEZA pa je zadnja leta samevala, saj sta zob časa pa tudi »zob« obiskovalcev naredila svoje. Športni objekt, ki so ga pred več kot dvema desetletjema skupaj z drugimi urejali g. MIHA l<OSEC, IVAN ŠRAJ in FRANC KOŠAK, pokrovitelj pa je bil tedanji občinski sindikalni svet, že precej časa ni služil svojemu namenu, saj so ga »najmočnejši« uporabniki dodobra zdelali. Z dreves so pometali večino tabel, pot s steze pa je našla tudi večina športnih rekvizitov, prav nazadnje naj bi ena izmed cevi, namenjena raztegovanju teles, končala v kdo ve katerem vodovodu.
Ob pomoči Ministrstva za šport, ki je prispevalo table in športne rekvizite, ter Občine Domžale, ki je plačala ureditev TRIM STEZE na Šumberku, je županja Cveta Zalokar Oražem v tednu športa, ki je bil v vsej Sloveniji organiziran pod geslom REKREACIJA TRKA NA VRATA, ODPRI JIH, skupaj z g. Rankom Cukrovom, sekretarjem Športne zveze Slovenije, obnovljeno stezo predala njenemu namenu. Kot prvi so se po njej spustili mladi člani Atletskega kluba Domžale, te je mimo dvajsetih vadbenih mest popeljal vaditelj PRIMOŽ KOŠAK. Po obnovljeni stezi pa se je napotil tudi g. Franc Košak; ta je nazorno pokazal, kako tudi TRIM STEZA prispeva k zdravem duhu v zdravem telesu, saj je brez težav naredil stojo. Bravo!
Medtem sem stezo, ki jo pridno uporabljajo zlasti športniki, obiskala že kar nekajkrat in reči moram, da sem prav vedno koga srečala. Rekreativci radi prihajajo, čeprav bi imeli najbrž tudi kakšno pripombo. Zlasti motijo zelo majhne table na vadbenih mestih, problematična pa je tudi njihova postavitev, saj jih je sprva težko najti, potem pa tudi prebrati tekst, ki je zaradi višine pritrjenih tabel slabo čitljiv. Steza je delno posuta s peskom, najprijetnejša pa je na delih, kjer pod nogami šumi jesensko listje. Primerna je prav za vse, ki se želijo razgibati in naužiti svežega zraka, zraven pa še uživati ob pogledu na naše prijetno mesto. Ker je soseda bližnjemu športnemu parku, je toliko primernejša za vsakodnevne vadbe športnikov in rekreativcev, saj jih je iz dneva v dan več. Pridružite se jim tudi vi!
Dekleta Atletskega kluba Domžale so se prva napotila po obnovljeni TRIM STEZI.
»Naj bo TRIM STEZA prijetno športno rekreativno mesto, kamor se boste vedno radi vračali,« sta zaželela prvim obiskovalcem obnovljene TRIM STEZE NA ŠUMBERKU Cveta Zalokar Oražem, županja občine Domžale, ter Ranko Cukrov, sekretar Športne zveze Domžale.
ŽUPANJA Z UČENCI O PROMETU
Bistro glavo varuje čelada - tudi vašo
Mednarodni teden prometne varnosti je že nekaj let pomemben del Mednarodnega tedna otroka, v okviru katerega želi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije posebno skrb nameniti varnosti otrok v prometu. Letošnji teden od 2. do 8. oktobra je bil namenjen varnosti otrok na šolskih poteh in nadaljevanju akcije BISTRO GLAVO VARUJE ČELADA.
Na priporočilo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS je tudi Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, pripravila srečanje z učenci vseh osnovnih šol v občini. Namenjeno je bilo razrešitvi problema umirjanja prometa v okolici šol in vrtcev, s čimer naj bi trajno zagotovili zaščito otrok. Na srečanju sta ob županji sodelovala tudi Maks Karba, Policijska postaja Domžale, ter Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti. Učenci posameznih osnovnih šol so županji pred-
stavili probleme, s katerimi se srečujejo na vsakdanjih poteh v šolo. Učenci OŠ Dob so opozorili na problematiko poti iz Krtine v Dob, na regionalno cesto mimo šole, kjer v KS Krtina ni niti enega prehoda za pešce. Zaradi rekonstrukcije M-10 je gost promet na lokalnih cestah; radi bi varnejšo Šolsko ulico in čim-prejšen zaključek del na križišču, pločnike ob Gubčevi ulici in omejitev hitrosti na Prešernovi ulici. Učenci iz OŠ Preserje pri Radomljah želijo več prometnih znakov, ki bi na cestah proti šoli opozarjali na prisotnost otrok, opozorili so na nepregledno križišče ob šoli, na pomanjkljivo javno razsvetljavo ter ureditev pločnikov od LIP Radomlje do šole, bolj varno pa bi se počutili tudi na razširjenem mostu čez Kamniško Bistrico. Učenci OŠ Domžale želijo bolj urejeno Rojsko cesto, kjer pogrešajo kolesarsko stezo in grbine, ki bi umirile prehitre voznike. V Trzinu opozarjajo na zelo
obremenjeni Ljubljansko in Mengeško cesto ter problem Ceste za hribom, neurejeno prometno signalizacijo in zasedene pločnike med šolo in športnim parkom, čeprav je parkirišče ob šoli dovolj veliko prav za vse. Povedali so tudi želje staršev učencev iz Depale vasi, ki si želijo asfaltiran in osvetljen odcep peste ob magistralki. Učenci OS Venclja Perka so predstavili dosedanje aktivnosti, katerih rezultat je tudi ta, da že 15 let niso imeli večje prometne nesreče. Opozorili so na potrebno zmanjšanje hitrosti vožnje po Prešernovi in Ljubljanski cesti, ureditev prehoda na železniški postaji, županjo pa so seznanili tudi z zahtevo staršev, da se s fizičnimi ovirami umiri promet na omenjenih cestah. S pozivom, da ima semafor tri barve, so učenci OŠ Ro-uica zeieu povedati, da je semafor na Viru prevečkrat zaprt, posebej
pa jih je zanimalo tudi umirjanje prometa v njihovi okolici - zlasti na Kettejevi ulici. Na enak problem so opozorili tudi učenci iz OŠ Roje. Iz povedanega je županja ugotovila, da so učenci pozorni opazovalci in kritični ocenjevalci prometnih razmer in ravnanj drugih udeležencev v prometu. Povedala jim je, da nekatere probleme že odpravljajo ter jih zaprosila za pomoč pri vplivanju na obnašanje odraslih v prometu in pri prizadevanjih, da bi vsi naši učenci kolesarji in motoristi svoje bistre glave zavarovali s čeladami. Povabljeni učenci, ki so se skupaj z mentorji potrudili in lepo predstavili prometne zagate ob svojih šolah, so ob zaključku v spomin in opomin prejeli vsak svojo čelado, s katerimi jih boste lahko v prihodnje srečevali na naših ulicah. Posnemajte jih!
V.
■«
Kopališka 3, 61230 Domžal/C
S? (061) 721-279
ZA VARNEJŠO POT V ŠOLO
Otroci v prometu
Policijska postaja Domžale se redno vključuje v vse akcije, s katerimi vodstva osnovnih šol skupaj s starši, krajevnimi skupnostmi in drugimi ob začetkih posameznih šolskih let zagotavljajo večjo prometno varnost vseh naših otrok.
Z namenom, da bi prvošolčki še bolje spoznali svojo varno pot v šolo, so se v prvih šolskih dneh skupaj.s policisti sprehodili po vsakodnevni poti v šolo. Pridružila sem se prvošolčkom Osnovne šole Venclja Perka in njihovim razredni-
Prehod čez glavno cesto je v spremstvu policistov varnejši.
čarkam ter se skupaj z g. Maksom Karbo, pomočnikom komandirja policijske postaje Domžale, dvema policistoma in ravnateljem g. Marjanom Stoparjem napotila po dom-
TRGOVINA OKRŠLAR -USNJENI IZDELKI
SPB, DOMŽALE, Ljubljanska 90
(NASPROTI KURIVA)
MAJHNE SERIJE • VELIKA KVALITETA • NIZKE CENE
žalskih ulicah. Oboroženi z napisi, ki naj bi jih naredili še bolj opazne, so se učenci napotili po Ljubljanski cesti in bili deležni posebne skrbi voznikov, za katero upamo, da traja še danes. Spoznali so križišča, vse tri luči na semaforju, prehode za pešce, kjer moraš obvezno pogledati na obe strani, se ustavili na železniški postaji in si zapomnili, da je prehod čez progo prepovedan, vmes pa slišali še veliko prijaznih nasvetov, ki jih bodo še kako rabili na vsakodnevnih poteh do šole.
Naj bo šolsko leto 1995/96 varno za vse naše šolarje - tudi z našo pomočjo in skrbjo! V.
Zmagoslavje
osnovne šole TRZIN
Nov velik uspeh so dosegli učenci Osnovne šole Trzin na državnem tekmovanju šolskih društev Mladi gasilec, ki je letos potekalo v Škofji Loki. Spet so blesteli s svojo homogenostjo in odličnim nastopom, saj so ponovili lansko prvo mesto med starejšimi enotami in tako že drugič zapored postali najboljši v Sloveniji. To pa ni majhna stvar med 42 šolami stopiti na zmagovalno stopničko.
To tekmovanje, ki je med učenci osnovnih šol vedno bolj priljubljeno, zahteva veliko znanja in predvsem uigrano-sti pri tehničnih panogah, kot so: delo z vedrovko, spenjanje orodja, spoznavanje orodja, vezanje vozlov, metanje vrvi in gašenje z RCA, pa tudi veliko individualnih sposobnosti posameznikov pri kvizu o znamenitostih kraja oziroma mesta prireditelja, vpliva pa Še ocena likovnega izdelka o gasilstvu. Prav v vseh teh panogah je trzinska šola pokazala veliko znanja in sposobnosti ter uspela. Fantje, ki jim je uspel ta veliki met, so člani gasilskega društva Loka in so med seboj pravi in dobri prijatelji. To so: Matej Veider, Marko Kocjan, Gašper Pogačar in Uroš Lož, ki so tekmovali v gasilskih veščinah in kvizu, likovnik pa je oil Luka Cubenšek. Za uspeh pa sta v največji meri »kriva« tudi njihov strokovni vodja in mentor Brane Malus in idejni vodja, ravnatelj OŠ Trzin, g. Brečko.
IOŽE BROJAN
Domžale
/lamnik
17
Pisma bralcev
Čutimo se zapostavljene
Pišem o vasi Žiče, ki leži v severovzhodnem predelu občine Domžale in jo z ostalim svetom povezuje v pretežni meri še vedno ma-kedamska cesta proti Rovam in Do-lenjam. Kraj se po zgodovinskih zapisih prvič omenja v letu 1341, glej knjigo g. Staneta Stražarja »Ob bregovih Bistrice«. Viden razvoj je vas doživela med »avstro-ogrsko monarhijo«, ko je bil v letih 1903/ 1904 zgrajen javen vaški vodovod, enako kot v drugih vaseh občine Rova, in v letu 1940, ko je vas (poleg drugih vasi rovske župnije) dobila elektriko in transformatorsko postajo Brdo pri Lukovici. Pomembna pridobitev, posebno za mladež cele rovske občine, je bila tudi izgradnja osnovne šole, ki jo je občina ob podpori raznih dobrotnikov (tudi Marije Terezije in Franca Ferdinanda) dogradila leta 1901, krajani pa s prostovoljnim delom obnovili po koncu druge svetovne vojne. Šola je bila namreč med vojno požgana, danes pa skupaj z okolico ponovno propada v posmeh vsem krajanom.
Med tako imenovanim komunističnim enoumiem so morali vaš-čani marsikaj brezplačno narediti in prispevati, da smo zgradili makadamsko cesto do Rov, obnovili glavni vodovod od zajetja do porabnikov. Žal pa je zajetje preslabo in vode v sušnem času še vedno zmanjkuje. Radi bi prišli do boljše elektrike. Čeprav smo plačevali dogovorjeni samoprispevek in predpisane davščine, smo bili le malokrat deležni dobrot občinskega proračuna, pa še to le v obsegu drobtinic.
Pričakovali smo, da se bodo z novo upravno ureditvijo in »demokratičnim pluralizmom« razmere izboljšale, toda žal smo se zmotili. Vedno bolj se uveljavlja reklo: »Važno, da imam jaz, kaj me brigaš ti«, ali »Prvo meni, potem pa vsak zase«. Strici, močni komolci in polna kuverta postajajo glavni aduti uveljavljanja, tega pa preprosti kmečki ljudje nimajo in se zato mnogokrat upravičeno čutijo zapostavljene, zato sprašujemo, ali živimo v kakšni bosanski enklavi ali v Sloveniji.
Da je temu tako, dokazuje ironičen primer s prevozom prvošolčkov iz oddaljenih krajev v osnovno šolo Radomlje. Otroci iz vasi Žiče, ki je sicer na relaciji Radomlje-Rova--Žiče-Zagorica-Dolenje, po tolmačenju g. ravnateljice šole, niso upravičeni do prevoza iz domačega kraja, ker da je razdalja od šole do vasi prekratka; ta namreč meri s ceste pred šolo do sredine naše vasi 4 km in še zato, ker je cesta preslaba, polna lukenj in luž. Lahko pa otroci (v našem primeru deklici sedmih let) peš ali s kolesom, po gozdu, po dežju, snegu, mrazu in v zimskem času verjetno tudi po mraku, hodijo na Rova in se vozijo za ustrezno doplačilo ali pa hodijo v Dolenje in se vozijo brezplačno. Za dodatno doplačilo pa naj bi se vozili iz vasi. Ni kaj, modra odločitev, oprta na dejstva in predpise.
Mogoče pa se bo ta miselnost spremenila, ko bodo odgovorni uvideli, da nimajo prav in da s takšnim stališčem niti malo ne prispevajo k varni in zdravi vzgoji otrok ter objektivnem reševanju pravice do prevoza.
Zaradi slabe ceste se prevozov v vas branijo vsi, vprašljiv je celo odvoz mleka iz zbiralnice. Sramota, da vas še vedno nima asfaltne povezave, ko pa so drugod asfaltirane že skoraj vse ulice, je največkrat pripomba ljudi, ki pridejo v vas.
Mi pa le s počasnimi koraki stopamo proti želenemu cilju in se sprašujemo, ali sodobna družba, kamor se Slovenci prištevamo, konec 20. stoletja ljudem v odročnej-ših krajih res ni sposobna zagotoviti najnujnejših življenjskih pogojev (cesta, voda, šola), ko pa jih je, pred skoraj stoletjem, bila pripravljena reševati nam tuja oblast.
EDO REMS
»V Domžalah se dobimo«
Hitro je bilo desetletje okoli, ki je prineslo vrsto sprememb v naš vsakdan in nekatere od njih bodo še dolgo zapisane v analih domžalske občine. Eden takšnih dogodkov je bil pred desetimi leti v hali KC izveden kulturni program z naslovom
»V DOMŽALAH SE DOBIMO«
Svojevrstna prireditev, program, ki je trajal od 20. do 4. ure zjutraj, v katerem je nastopala cela vrsta ansamblov in posameznikov kot še nikoli.
Nastopalo je 179 izvajalcev Domžalske godbe pod vodstvom Toneta Juvana do gojencev glasbene šole, amaterskih solistov harmonikarjev; Pepce Blejc in Lojzeta Jagodica iz Mengša, Anžeta Strniše s Pšate, Tineta Capudra iz Krtine ter citrar Lado Kokalj iz Vrhpolja. Nastop ansamblov Nika Zajca iz Nožić, ansambla Habjaniča s Prevoj s pevci bratov Omahna, Planinski kvintet Tonija Savnika in ansambla Tineta Stareta. Sodelovala je dramska skupina iz Škocjana, foklorna skupina iz Mengša, oktet Tosama in moški pevski zbor iz Radomelj pod vodstvom Katarine-Žavbi Arčon.
Posebnost je bila tudi predstavitev kmečke pojedine kuharskega
»SERVIS RTV TEHNIKE« HRIBAR DUŠAN s.p. LJUBLJANSKA 110 DOMŽALE (novi blok zraven gostilne KEBER)
NUDIMO POPRAVILA:
- TV sprejemnikov
- avdio in video recorderjev
- radijskih sprejemnikov
- HI-FI naprav
Delovni čas: 8.00-12.00 ure 14.00-18.00 ure sobota 8.00-13.00 ure Telefon: 722-752
Se priporočamo!
mojstra Andreja Smoleja in njegove ekipe iz tedanje restavracije Slamnik. Matilda Kaplja z Vira je prikazala nastanek slamnika in že pokojni Tonči Ravnikar nastanek rodbinskega drevesa. Nenavadno veliko število nastopajočih je izvajalo svoj pester program do 23. ure pred številno publiko ter zabavalo zadovoljne še do četrte ure zjutraj s pestrim zabavnim in nagradnim tekmovalnim programom.
Kot avtor prireditve sem jo režiral in tudi vodil. Prireditev je omogočil občinski svet ZSS Domžale, z darili pa so jo podprle posamezne delovne organizacije z občine.
To je bila maratonska prireditev, edinstvena te vrste tako po številu nastopajočih kot pestrosti z motom, prikazati veliko kulturno bogastvo občine od glasbene šole do profesionalizma.
Zanimanje za prireditev je bilo veliko, saj so ji sledile še štiri naslednja leta in že je kazalo, da bo tradicionalna.
V teh so se predstavili danes že znani ansambel »Marela« iz Mengša, popularni Agropop iz Domžal, gostje MPZ Grafika iz Ljubljane, citrarka Tatjana Zupan iz Vira, ansambel bratov Omahna, danes pod imenom »Gamsi« in vrsta drugih. Simbol prireditve je bil pravi gorenjski kozolec na plakatu, ki je imel prijazen napis; »V DOMŽALAH SE DOBIMO«.
Žal se ie tradicija kasneje opustila predvsem zaradi naraščanja stroškov same priprave in izvedbe, saj je bilo več tistih, ki so hoteli s prireditvijo zaslužiti.
Prav bi bilo, da bi prireditev ponovno oživili, ker je potrebno dati možnost novim talentom, da pokažejo svoje znanje. Prav tako je treba predstaviti tiste, ki so uspeli v tako močni konkurenci; ta je danes prisotna bolj kot kdajkoli.
Domžale so že dolgo kraj z močno kulturno tradicijo ter zaledjem treh velikih mest. Mnogi se radi pripeljejo na domžalske prireditve prav od tod.
arh. IVO K RANIC
Tipski zabojniki za odpadke -PA ali NE?!
Spoštovani gospodje iz Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale in iz Občine
Oglašam se na vašo vljudno prošnjo, da si nabavimo ustrezne tipske posode za odlaganje odpadkov. Prošnja je bila izjemno vljudna julija, dopis v oktobru pa že govori, da bomo morali zamenjati staro tipsko posodo (po domače »kanto«) z novimi tipskimi posodami.
Omenjate odlok, ki govori o dolžnosti uporabnikov, da uporabljajo tipske posode. Ker odlok ne govori, kakšne tipske posode naj uporabljamo, oz. velja še vedno, da so tipske posode tudi stare dobre »kante« (seveda samo ohranjene), ste dobro pazili na izraze, ko ste prepričevali uporabnike, naj vendarle nabavijo nove tipske posode. Menite, da so posode že amortizirane in v slabem stanju med drugim tudi zaradi vašega slabega ravnanja z njimi. Naprošate, naj se odločimo za določene tipske posode. V oktobrskem dopisu navajate celo ugodno ponudbo s ceno.
Sam se bom zelo težko odločil za novo posodo. Razlogi pa so naslednji. Odlok ne govori o tipski posodi, ki jo omenjate v obvestilih. Vsaj tisti, ki ga poznam jaz. Ohranjena »kanta« je še vedno tipska posoda v skladu z odlokom. Meni ste eno že popolnoma razbili in tudi ročno brez vprašanja odpeljali. Bolj pomembno, da se bom težko odločil za novo posodo, pa je naslednje: Sami že več let ločeno odlagamo odpadke. V »kanto« da-
Veselo Martinovanje v Majčevem dvoru
Hodil Martin je po deželi kranjski in spreminjal mošt v vino. Na poti med Štajersko in Primorsko se utrujen ustavi v Jaršah, kjer je na veliko presenečenje našel prijazne gospodarje, okusno večerjo in vesele ljudi. In si je rekel:
»V Majčev dvor se povrnem s svojimi gosmi, s seboj prinesem dobrega vina, da bo veselje še večje in pestre jedi s slovenskih vinorodnih krajin!«
Pridite v soboto 11. 11. ob 19. uri in pričakajmo skupaj veselega Martina in njegov trop gosi, da mu zaželimo dobrodošlico in pokažemo, da sta pri nas sreča in veselje doma. Jedlo, pelo, pilo in plesalo se bo do ranih jutranjih ur. Martin pa obljublja, da bo pustil dovolj dobrega vina, da bo v hiši veselje dokler nas prihodnje leto spet ne
obišče.
Vse kar vas zanima o tem veselem dogodku vam povemo po telefonu: 721-476.
jemo izključno stvari, ki jih ni možno kompostirati ali ponovno uporabiti. Naša štiričlanska družina tako v povprečju samo na vsakih štirinajst dni postavi »kanto« z odpadki za odvoz.
Najpomembneje, da se bom težko odločil za novo posodo, pa je prepričanje, da boste držali obljubo in še letos uvedli ločeno pobiranje komunalnih odpadkov. Vse izredno strokovne, temeljite in dolgotrajne predpriprave, ki ste jih izvajali v letih 1993 in 1994, bi morale pripeljati do uspešno opravljenega javnega izbora izvajalca, ločenega pobiranja komunalnih odpadkov in ustrezne podelitve koncesije. Pričakujem, da bo podobno kot v razvitem svetu in pri neposrednih sosedih, koncesionar nudil brezplačne ustrezne posode za ločeno pobiranje komunalnih odpadkov. S tem bi naredili dvoje zelo pomembnih stvari: ponovno bi uporabili nekatere odpadke in manj po nepotrebnem obremenjevali deponijo in s tem okolje. Upam, da planirate iz sredstev okoljevarstvenega prispevka tudi zbiranje posebnih gospodinjskih odpadkov, ki najbolj zastrupljajo našo podtalnico.
Če pa boste jasno navedli določbe odloka, da moramo zamenjati uporabne tipske posode - »kante« oz. priznali, da v dogled-nem času ne morete ali ne nameravate uvesti ločenega pobiranja komunalnih odpadkov, pa bom seveda kupil vašo tipsko posodo. Torej so možnosti le tri, da se poslovim od dobre stare »kante«: da bo v kratkem dotrajala (v kar, brez vašega priznanega sodelovanja dvomim), da piše v odloku (ki ga boste dobesedno navedli), da tipska posoda ne more biti »kanta« in da mi jo kupi koncesionar ločenega pobiranja odpadkov. Upam, da bo obveljalo slednje.
Pa brez zamere, s spoštovanjem TOMAŽ ŠTEBE
Zakaj avtocesta »čez« Dragomelj?
Dovolite mi, da v kratkem prispevku opišem perečo problematiko v zvezi z izgradnjo avtoceste, ki jo je morda sedaj s skupnimi prizadevanji še mogoče rešiti. Na 10. seji Občinskega sveta Občine Domžale je bila pod točko 4 dnevnega reda podana tudi informacija o poteku postopkov priprave lokacijskega načrta avtoceste. Komisija za ceste, ki jo vodi podžupan Simon Mavsar, je v uvodnem delu pripravila informacijo, ki prikazuje avtocesto kot revolucionaren poseg v prostor, saj je med drugim tudi na napačni lokaciji. Zapisano je tudi, da je prejšnja Skupščina občine Domžale dne 18. 8. 1994 sprejela sklep o izbiri koridorja, ki je bil opremljen z dodatnimi sklepi, od katerih pa kljub obljubi načrtovalcev ni bil noben upoštevan.
Dne 18. 5. 1995 je bilo ministru dr. Pavlu Gantarju posredovanih preko 200 pripomb v zvezi s predlogom lokacijskega načrta. Odgovor ni bil razveseljiv, saj je upošteval le 6 (šest) pripomb.. Komisija pravilno ugotavlja, da bi bilo potrebno izvesti revizijo primerjalne študije variant poteka avtoceste zaradi novonastalih dejstev; za investitorja pa meni, da se vede popolnoma ignorantsko.
Čas je, da preidem še konkretno k temi iz naslova. Prvotno zarisana trasa avtoceste pride namreč po dolini iz Lukovice jugovzhodno mimo Domžal in gre čez najboljša kmetijska zemljišča čez vas Dragomelj tako, da povozi osnovno šolo, ki šo jo naši predniki s prostovoljnim delom zgradili na podarjeni vaški zemlji. Tik pred šolo pa na trasi leži obsežno najdbišče iz časov 900 let pred našim štetjem, kjer so našli številne bronaste predmete (70kg) in kolibe.
Prav tako želijo prav v meandrih reke Pšate tik ob Dragomlju izvesti
Rojska c. 15, Domžale
VIDEOSNEMANJA
STORITVE IZ VARSTVA PRI DELU
Tel. 711-875
priključek domžalske Savske ceste v obliki deteljice. Zato se proti takemu poteku trase že dalj časa borimo, vendar žal brezuspešno. Ponudili smo že variantni predlog tako imenovane C variante, kot zahodne obvoznice Dragomlja, vendar so jo načrtovalci površno vrisali in na hitro ocenili ter so gradivo prinesli kar na sestanek in nam pojasnili, da je C varianta slaba. Zaradi nedodelanih analiz in nenatančnega vrisa C variante v prostor se je pritožilo tudi nekaj naših krajanov, vendar kljub željam in zahtevam po popravkih do teh ni prišlo. Razvidno je, da je cilj investitorja v povezavi z načrtovalci, da ljudi med seboj sprejo, namesto da jim pomagajo.
Predlagali smo še boljšo varianto, ki praktično ne prizadene ljudi, poteka pa po manj kvalitetni zemlji, to je tako imenovana varianta A, ki poteka južno pod Študo in preide na Posestvo Pšata. Tam, kjer je sedaj odcep s Savske ceste za Posestvo Pšata, bi bil priključek na avtocesto najbolj primeren in nemoteč tako za prebivalce Štude kot Dragomlja. V nadaljevanju bi avtocesta potekala proti dragomelj-skemu hribu in v tunel, ven pa bi prišla med Sotesko in Nadgorico in bi v levem zavoju po Savskem produ zavila proti Zadobrovi, kjer bi se priključila nazaj na traso za Malence. Tak potek bi popolnoma razbremenil prebivalce Dragomlja, rešil šolo, razbremenil Podgorico, Šentjakob in Pečnik; torej vasi, kjer sedaj planirana trasa poteka čisto ob robovih vasi.
Glede na povedano v imenu koordinacijskega odbora prosim vse, ki lahko kakorkoli vplivate in pomagate, posebej pa prosim svetnice in svetnike. Obči ne Domžale, da zahtevate revizijo postopka glede na številne nove kazalce, ki so navedeni zgoraj. Na ta način boste omogočili, da pride do ponovnega glasovanja na naši občini. Novo zbrano gradivo in analize pa naj vas prepričajo o pravilnosti odločitve, ki ima lahko stoletne posledice.
Predsednik koordinacijskega odbora pri KS Dragomelj-Pšata dr. JANEZ KOPAČ
Razmišljanje o mavričnem fotofestivalu
Pojem ali ime Mavrica Radomlje se vse bolj širi in čvrsti. Nekoč sem zapisal, da lok Mavričine mavrice sega od Domžal do Kamnika, najvišji pa da je nad Radomljam! Sedaj moram to popraviti, saj se Mavrica že nekaj let razprostira od Gorenjske (Jesenice) do Dolenjske (Kočevje) in od Štajerske (Maribor) do Primorske (Gorica), večkrat pa tudi do Koroške (Celovec).
Tokrat je Fotozveza Slovenije zaupala izvedbo in izpeljavo 21. slovenske razstave diapozitivov Ra-domljanom oziroma Mavrici. Za mavričarje je bila to velika čast, obenem pa obveznost, saj je za sabo potegnilo veliko organizacije in priprav ter vsakovrstnega dela. Še posebej zato, ker je Mavrica dodala še eno razstavo diapozitivov in dve razstavi fotografij; Tako da je bil v Radomljah res pravi fotofesti-val oziroma nekakšna fotografska štiriperesna deteljica.
Na srečo imamo enkratnega predsednika. Poleg tega da redno fotografira in razstavlja na vseh mogočih razstavah, je v društvenem pogledu pravi garač. Ker je premalo vsestransko delavnih članov, večina dela pada nanj. Tudi tokrat nekaj pomagačev ni moglo nadomestiti deset ali dvajset delavnih članov, ki naj bi pomagali pri izvedbi tako velike prireditve.
Še dobro, da je bilo soorganiza-tor tudi Turistično društvo Radomlje, z nadvse pridnim predsedni-
kom, ki je poleg redkih članov društva res veliko pomagal. Neštetokrat je prišel v kulturni dom pogledat, kaj se dogaja in hitro poprijel za vsako delo, osebno je lepil tudi plakate. Organiziral je obnovo male dvorane, zbiral oglase in sponzorje ter pomagal pri postavljanju razstave. Lepo bi bilo, ko bi v svojem društvu imel več posne-malcev. Ko smo na staro kino platno napenjali nov karton za projekcijo (30m2), bi potrebovali vsaj še dva ali tri društvenike, ki bi pomagali razpotegovati karton.
Radomljam smo že večkrat prosili in terjali Občino Domžale, ki nam je zunaj proračuna dolžna še 9,000.000 tolarjev iz prejšnjih let. To je njen delež sofinanciranja izgradnje cest in pločnikov, ki so bili zgrajeni iz našega samoprispevka. Ko smo na javnem sestanku za te pozabljene milijone povprašali gospo županjo, nam je rekla: »S tem pa jaz nimam nič, o tem se pogovorite kar s prejšnjimi oblastniki.« Toda! Vsake nova oblast najprej popravi stare napake in obveznosti ter gre šele potem v izdelavo novega proračuna. Izredna priložnost za izredno investicijo, to je za stroške prenove male dvorane je, da to »pokrije« občina. In to bo šele približna dvajsetina omenjenih milijonov. Pridne samoprispevkarje je le treba podpirati; v Radomljah smo namreč s samoprispevki začeli, dolga leta pa smo plačevali kar po dva.
Da se Radomljam znamo potruditi, dokazuje tudi ta prireditev. Z oglasi in sponzorstvom smo nabrali oziroma zbrali za okrog 600.000 tolarjev, vseeno pa smo zabredli v velik finančni primanjkljaj. Res pa je, da nam je občina delno priskočila na pomoč, saj milijona ne moreš »stakniti s kljuke«.
Nabiranje oglasov je bridko zasluženi denar oziroma denarna sredstva. Mavričarji, ki so to zbirali, so bili pri nekaterih obrtnikih kar po trikrat, rekord pa ima neki Domžal-čan, pri katerem so bili, reci in piši, kar šestkrat; kritično pa ni bilo za denar ampak za besedilo oglasa. Tako so se srečavali z zelo različnimi obrtniki in poslovneži. Nekateri so najprej ponudili kavico, drugod je bil na mizi takoj kozarček pijače. Precej je bilo tudi takih, ki so najprej potarnali, češ, vsak dan vas je deset takih. No, to je bilo pač treba preslišati, bolj važno je bilo tisto, kar je bilo nazadnje zapisano in podpisano. Neki mladi obrtnik je na pripombo oziroma pohvalo: »Ja, za vašo renomirano in izredno uspešno firmo bi pa bolj ustrezal vsaj polstranski oglas, to je za dvajset tisoč,« nevljudno zabrusil: »še eno zini, pa bom zapisal 6000«, to je za eno tretjinko. Spet je bil drugi: »Pridna fanta, lepo je, da v Radomljah delujejo tudi taka društva, prav pohvaliti vas je treba; seveda pa tudi podpreti in prav je tako. No, zvečer bom prinesel.« »Hvala,« sta rekla mavričarja, »zdaj še ni treba dati denarja, prosiva samo za velikost oglasa in podpis. Plačal boš po prireditvi, ko boš dobil tudi katalog.« »Ne, jaz bom zvečer prinesel.« Ker pa je tisti večer moral nekam službeno, v katalogu njegovega oglasa žal ni. Neka mlada obrtnica pa je rekla: »Še sreča, da sta dobila mene. Dala bom za najmanjši oglas. Vesta, moj mož bi kar razmetaval in bi dal verjetno kar za celo stran.« Vedeti je treba, da izvedba prireditve sploh ne bi bila mogoča, če s skoraj 70 oglasi ne bi zbrali za več kot polovico predračuna.
Kakorkoli že, pri večjih društvenih prireditvah nazadnje zmeraj zmanjka denarja. Bolj kot to pa je pomembno, da bi Mavrica imela veliko delavnih članov, tako za fotografiranje, video snemanje in organizacijo prireditev, s tem pa tudi za vsakovrstno delo. Po srcu mladi, vabimo vas, da se včlanite v Mavrico. Dobrodošli!
FRANCE CERAR
IZDELUJEMO USNJENE JAKNE PO NAROČILU
(URADNE URE:
PONEDELJEK OD 14. DO 1 7. URE.
OPRAVLJAMO POPRAVILA USNJENIH JAKEN IN TORBIC (menjava podloge, zadrg, krpanje ter barvanje).
SPREJEMANJE POPRAVIL V PONEDELJEK in ČETRTEK od 10. do 17. ure.
PAVOVEC VESNA, Krožna cesta 8, Domžale, tel.: 061-723-429
18
/lamnik
Domžale
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
OBMOČNA ORGANIZACIJA DOMŽALE
Plače v domžalskem območju
Območna organizacija ZSSS Domžale v okviru rednih nalog spremlja in vodi aktivnosti za uveljavljanje kolektivnih pogodb. Prejšnji mesec smo izvedli poizvedovanje, kako izplačujejo plače in nekatere druge prejemke v gospodarskih organizacijah domžalskega območja.
Povprečna plača nižja od slovenskega povprečja
Iz podatkov o izhodiščnih plačah bi lahko sklepali, da imajo zaposleni v podjetjih območja Domžale precej visoke plače, saj imajo samo v podjetjih Planika - obrat Lukovica, Univer-zale, Rašica - obrat Moravše in Lip Radomlje nižje izhodiščne plače, kot jih določa Tarifna priloga kolektivnih pogodb dejavnosti. Vendar podatki o povprečnih plačah kažejo, da temu ni tako. Iz podatkov je razvidno, da se povprečne bruto plače v domžalskem območju gibljejo od 64.366,00 sit (Planika - obrat Lukovica) do 169.581,90 sit (Zora Mengeš). Povprečje pa je 98.791,50 sit, kar je manj, kot znaša slovensko povprečje.
Pregled podatkov o povprečnih bruto plačah brez plač delavcev, ki imajo individualno pogodbo, pa kažejo, da so povprečne plače še nižje, in sicer se gibljejo od 59.632,00 sit (Planika - obrat Lukovica) do 145.038,00 sit (Helios - Poslovne storitve). Povprečje vseh pa je 90.314,70 sit.
Vodstva podjetij ne delijo usode z delavci
Na podlagi zbranih podatkov smo tudi izračunali višino povprečne plače delavcev z individualno kolektivno pogodbo. Povprečne bruto plače delavcev z individualno pogodbo se gibljeno od 154.988,00 sit (Planika - Obrat Lukovica) do 711.855,00 sit (Napredek).
Iz primerjave podatkov o povprečnih bruto plačah delavcev brez delavcev, ki imajo individualne pogodbe ter podatkov o povprečnih bruto plačah delavcev z individualnimi pogodbami, pa ugotavljamo, da v večini primerov usodo nizkih plač delavcev ne delijo tudi delavci z individualnimi pogodbami v teh podjetjih.
Pri pregledu plač smo namreč tudi ugotovili, da v podjetjih, iz katerih smo pregledovali podatke, izstopa podatek, da kar 5% vseh zaposlenih prejema manj kot 50.000,00 sit bruto plače, kar pomeni manj kot 35.000,00 sit neto plače.
V štirih organizacijah (Induplati, Planika - Obrat Lukovica, Univerzale in Lip Radomlje) je situacija že kar kritična, saj je manj kot 50.000,00 sit bruto plače prejelo od 26 do 72 delavcev, kar pomeni od 5,66% do 31,91 % vseh zaposlenih v teh podjetjih.
Plače delavcev se izplačujejo skladno z rokom
Eden od spodbudnejših podatkov pa je, da se v večini podjetij izplačujejo plače v določenih rokih.
Z izplačilom regresa za letni dopust precej podjetij zamuja
Iz pregleda podatkov o izplačanih regresih za letni dopust je razvidno, da je samo 5 podjetij v celoti in v roku izplačalo regres za letni dopust.
Ni uspešnega poslovanja brez primernih plač
Na osnovi podatkov o izplačanih plačah in drugih prejemkov lahko zaključimo, da se v gospodarskih organizacijah, ki jih pokriva območna sindikalna organizacija, pravice iz kolektivnih pogodb ne uresničujejo v celoti.
Glede na to, da vodstva podjetij svoje pravice (vsaj glede plač) v večini primerov uresničujejo v celoti, slabi poslovni rezultati podjetij ne morejo biti razlog za neuresničevanje pravic delavcev.
Za spremembo tega stanja bo potrebna bolj aktivna vloga sindikatov v podjetjih in sprememba oz. dograditev plačnih sistemov v podjetjih.
Izdelati je treba takšne plačne sisteme, ki bodo pritegnili učinkovite delavce, povečali moralo in izboljšali delavčevo storilnost.
Plačni sistem mora biti zmeraj v funkciji doseganja poslovnih ciljev, teh pa ni možno uresničiti brez motivacije. Zaradi tega tudi ni uspešnega poslovanja brez primernih plač, izplačanih na podlagi plačnega sistema, ki zaposlene motivira za doseganje dogovorjenega.
IUSTI ARNUŠ
Začenjamo izobraževati tudi člane svetov delavcev
Bliža se dejansko olastninjenje podjetij, ob tem pa postaja aktualno tudi vprašanje delovanja novega sistema delavskega soupravljanja. V devetih domžalskih podjetjih so na iniciativo sindikata že izvolili predvidene svete delavcev kot delavsko predstavniške organe v podjetjih - gospodarskih družbah. Kako se bodo novoizvoljeni člani svetov delavcev znašli v novi funkciji, kako bodo pridobili ustrezna znanja za svoje odgovorno delo, pa dosedaj še ni posebej skrbelo nikogar v teh sredinah. Zato so prisotni udeleženci na prvem tečaju, ki ga je organizirala Območna organizacija ZSSS Domžale, prejšnji teden za novizvoljene člane svetov delavcev izrazili veliko zadovoljstvo in pripravljenost za nadaljnje usposabljanje.
V okviru enodnevnega tečaja so novoizvoljeni člani svetov delavcev domžalskih podjetjih bili seznanjeni z bistvom delavske participacije, s posameznimi načini in oblikami sodelovanja pri upravljanju ter vsebino in načinom avtonomnega pravnega urejanja tega sistema v okviru posameznega podjetja.
V nadaljnjem usposabljanju pa bo treba delavske predstavnike opremiti predvsem s specialnimi znanji s področja upravljanja, ekonomike in poslovanja podjetij ter jih usposobiti tudi za uspešno komuniciranje in obvladovanje drugih veščin, potrebnih za uspešno opravljanje njihovih funkcij.
Na tečaju sta sodelovala člana predsedstva ZSSS Milan Utroša in Gregor Miklič; nazorno sta prikazala bistvo delavske participacije.
JUSTI ARNUŠ
H i Minu jus oo m ceneje						
AVTOŠOLA »JUS« Ljubljanska 102 61230 DOMŽALE	®	A	16 let 18 let	Yamaha cooper 125 SR	-20% 1.600 POPUST	
Uradne ure:		B	18 let	Peugeot 106 Golf diesel Nissan patrol turbo	-10% 1.395 POPUST	
Pon.: 10.-12. in 16.-18. Sre.: 10.-12. in 16.-18. Pet.: 10.-12. ure		C	18 let	Mercedes 12.13	-30% 2.100 POPUST	
Telefon: 715-776 Mobitel: 0609/615-159		H	14 let	Samo teorija CPP	-40% 2.100 POPUST	
V Sloveniji je NISSAN zdaj cenejši kot drugje
Bogata serijska oprema Sunny 1.4 SLX 4 vrata Sunny 1.6 SLX 4 vrata Sunny 1.4 SLX 5 vrat Sunny 1.6 SLX s vrat 5unny 1.6 SLX v.aco.n
Nižja cena ne pomeni stare zaloge ali manj opreme! Uradni zastopnik NISSAN ADRIA je uspel zagotoviti manjšo količino nekaterih modelov po enakih cenah, kot veljajo za bistveno večje evropske trge.
Najsodobnejša tehnologija, edini v tem razredu s 16-ventilskim motorjem.
10.99(1 J> iWM Micra 1.0 L 16V3wat 17.090 DEM Micra 1.0 L 16V s vrat
Uradni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o.
Slovenska 54, Ljubljana telefon: (061) 301 355
Obiščite pooblaščenega prodajalca:
KRULC, Moravče
C. Heroja Vasje 8, telefon: (061) 731 143
2*1.250 DEM 25.600 DEM 21.500 DEM 25.710 MM 29.870 DEM
NISSAN
Mali oglasi
SLAMNIK
7  2 1
0  2 2
V ŠPB-ju v Domžalah oddam 2 neži-vilska lokala, 48 in 18m-\ Tel.: (061) 133-31-04
V PRESERJAH ob šoli oddam prostor za servisno dejavnost ali neživiIsko trgovino. Tel.: (061) 133-31-04 ZAMENJAM 2-sobno stanovanje za 1-sobno v Domžalah. Tel.: 715-505 UREJAM zelenice in vrtove, kosim travo, obrezujem žive meje in vse vrste grmovnic ter sadnega drevja. Tel.: zvečer (061) 345-396
IŠČEM delavca za sekanje nažaganih drv. Brinovec, Vodovodna 12, Domžale.
PODJETNIKI! Vodim poslovne knjige za s.p. Tel.: 712-974 NUDIM instrukcije iz matematike za osnovne in srednje šole. Tel.: 713-094, Simon
KV ELEKTRO INSTALATERJA zaposlim za določen čas 3 mesece. Možnost kasnejše zaposlitve. Pogoj: starost do 35 let. Tel.: (061) 714-261, Emil
ELEKTRO INSTALACIJE izvajam kvalitetno in hitro. Uredim vam tudi novoletno razsvetlitev lokalov in izložb. Tel.: (061) 714-261, Emil RABLJEN avto tip 126P prodam za 500 DEM in parni čistilec. Tel.: 715-065
INSTRUIRAM matematiko. Tel.: 728-566
ZAPOSLIMO prodajalko v živilski trgovini. Informacije: dopoldan tel.: (061) 841-437, popoldan (061) 816-127.
KVALITETNE instrukcije iz mat., fiz. in ang. Tel.: 712-061 (zvečer) PAR SREDNJIH LET brez otrok najame 3-sobno stanovanje za daljše obdobje. Cena do 40.000,00 SIT. Tel.: Pro avto 715-954 POMAGAM PRI težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Tel.: 722-266 Romana INSTRUIRAM osnovnošolske predmete ter angleščino in matematiko za srednje šole. Tel.: 712-715 PRODAJAMO žagovino in žamanje, povezano v butare. Tesarstvo LAP -Trzin, tel.: 711-615 ŠTUDENT strojništva instruira matematiko in fiziko. Tel.: 727-275, zvečer
ZAJC RADOVAN dr. vet. med.
veterinar za male živali
obvešča cenjene stranke in ostale ljubitelje malih živali, da od 26. oktobra 1995 ordinira na novi lokaciji, in sicer
Tesovnikovi 27 a v Ljubljani (Jezica).
S priznanim ljubljanskim strokovnjakom mag. IZIDORJEM TRSTENJAKOM dr. vet. med. sva odprla KLINIKO ZA MALE ŽIVALI, ki je odprta vsak dan od 8.-20. ure sobota od 8.-13. ure nujni primeri izven delovnega časa pa po mobitelu št. 0609 634-945. Naročila po tel. št. 372-967.
OBVESTILO KMETOM - AGROMELIORACIJE
Občina Domžale ima v proračunu planirana sredstva za izvedbo manjših agromelioracijskih del in odpravo pomanjkljivosti na hidromelioracijskem področju. Delno sofinanciranje (odvisno od števila prijav) strojnih ur je predvideno za dela pri urejanju strmih pobočij, urejanju poljskih poti, razbijanju kamenja, ruvanju štorov, izkop manjših jarkov, izkop drenažnih jarkov in čiščenje zaraslih parcel.
Obrazec za prijavo dobite pri področni kmetijski svetovalki
na Kmetijski zadrugi Domžale v Jaršah.
S prijavami pohitite, ker se bo z deli pričelo kmalu.
OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo
KMETIJSKA TRGOVINA
AGRARD
f
NA VIRU
VAM NUDI:
- NERJAVEČE SODE 35 I, 551,801...
- MOTOKULTIVATORJE IN MOTORNE ŽAGE
- STISKALNICE, MLINE IN KADI ZA SADJE
- PESEK IN ZEMLJO ZA GROBOVE
- TULIPANI, NARCISE IN DRUBE ČEBULNICE TER SEMENA
- ZEMLJA ZA PRESAJANJE, GNOJILA, ŠOTA...
- REZ. DELI ZA KOSILNICE, TRAKTORJE IN DRUGE STROJE
- POSODE ZA KISANJE ZELJA IN REPE
iV ACME
flimolori
OBIŠČITE NAS, VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA AGRARD D.0.0., VIR, STRITARJEVA 2, TEL./FAX: 713-536
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662
VZAMEM STANOVANJE 1-sobno ali garsonjero v najem - na relaciji Vir -Lukovica. Franci Skvarča, Krašnja 38, 61225 Lukovica
LAKOTNIK s. p.
Nudimo vam usluge:
- kosimo travo
- obrezujemo žive meje
- urejamo vrtove Telefon: 713-406
ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah izdelujemo, montiramo, popravljamo ter obnavljamo. Tel.: (061) 713-310
PROFESOR, dipl. ing. strojništva, nudi instrukcije iz matematike, fizike, mehanike, angleščine in nemščine. Informacije: zvečer, tel.: 728-522
KUPIM zazidalno površino 2000 do 2500m2 v okolici Domžal. Tel.: 712-406
SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Tel.: (061) 723-324 ali 727-897. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, sobota od 9. do 12. ure.
SERVIS športne opreme (koles, smuči...) v Domžalah, Maslejeva 6 (za Kurivom). Odprto: od 10. do 12. in od 15.30 do 18.30. Ponedeljek zaprto. Tel.: 714-083
PRODAMO suha razžagana bukova in mešana drva. Tel.: 721-843
□xo
BIRO
X BIRO, podjetje za promet z nepremič-nimami, d.o.o., Dalmatinova 2, 61101 Ljubljana, Slovenija
1. - Zazidljivo parcelo v Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo 350 m2 do 2000 m2, po tržni ceni
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
2. - V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo hišo, lahko dvostanovanjsko s parcelo 400 m2 ali več.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
3. - V Domžalah, Mengšu, Kamniku ali okolici kupimo manjšo hišo - po možnosti atrijsko, s parcelo 200 m2 ali več.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
4. - V Domžalah, Mengšu ali Kamniku kupimo garsonjero ali manjšo stanovanjsko enoto po tržni ceni.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
5. -1 V Domžalah, Mengšu ali Kamniku ali okolici kupimo 2 ali 2,5 sobno stanovanje nad 50 m2 po tržni ceni.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
6. - V Domžalah ali Kamniku kupimo 3 ali več sobno stanovanje. Po tržni ceni.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
7. - V centru Mengša prodamo hišo z vrtom 300 m2 z možnostjo ureditve 3 - lokalov v pritličju. Cena 219.000 DEM.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
8. - V Trzinu prodamo 2-stanovanj-sko hišo 200 m2, s 1000 m2 parcele. Cena 215.000 DEM.
X BIRO d.o.o., Dalmatinova 2, Ljubljana, tel.: 061/316-698 ali 1326-277 vsak delavnik med 9. in 18. uro in v soboto med 9. in 13. uro.
Domžale
/lamnik
19
DRUŠTVO SMO
Starši - Mladi - Otroci (center ustvarjalnosti mladih)
Ljubljanska 58, Domžale (za knjižnico)
CELOLETNE DEJAVNOSTI: GLEDALIŠKO-LUTKOVNA DELAVNICA
MODELARSKA DELAVNICA LIKOVNA DELAVNICA CICIBANOVE URICE TRENINGI UČINKOVITEGA UČENJA
RAČUNALNIŠKI TEČAJI OSTALI PROGRAMI MLADINSKE DELAVNICE PODJETNIŠTVO ZA MLADE INSTRUKCIJE
PRIMERNO:
predšolski in razredna stopnja OŠ, osnovnošolci in mladina osnovnošolci in mladina osnovnošolci predšolski otroci
osnovnošolci, srednješolci, študenti osnovnošolci
mladinci mladinci
osnovnošolci, srednješolci
GLEDALIŠKA IN LUTKOVNA DELAVNICA
Namenjena je otrokom in mladini. Poteka ob sredah v prostorih društva SMO. Vključuje vsa področja gledališke ustvarjalnosti - UNIVERZALNI JEZIK ZA NAŠO PRIHODNOST: za sporazumevanje med ljudmi, za predstavitev in uveljavitev znanja, za odločanje v življenjskih preizkušnjah!
PROGRAM
Spoznavanje igralskega inštrumenta kot izraznega sredstva. Improvizacija za urjenje telesne sproščenosti in izraznosti, odrske zbranosti in pozornosti, govornega (javnega) izražanja, ki ustreza dramskemu dogajanju in osebnemu doživljanju. Solo igra, dialogi s soigralci in skupinski nastopi. Zbliževanje z dramsko in drugo literaturo.
Uporaba elementov scenografije, kostumografije, likovne in glasbene opreme.
IGRALNE URICE PIKE ŠTRUMF
za otroke od 3-7 leta
Z igro, domišljijo, ustvarjalnostjo odkrivamo glasbo, ples, likovni svet, pravljice, oblikujemo, izdelujemo, dramatiziramo z lutkami, pojemo, igramo, rišemo, slikamo in se dobro imamo.
Informacije za vpis: tel. 061/727-947
VABILO
V četrtek, 19. oktobra 1995, smo začeli s terapevtsko gimnastiko za odrasle z zdravo hrbtenico in za tiste, ki imajo težave z njo.
Ne čakajte predolgo!
Le malo časa potrebujemo, da svoje telo umirimo, okrepimo in sprostimo.
Poiščite nas v Osnovni šoli Venclja Perka - vhod v telovadnice, kjer se bomo dobivali vsak četrek od 20. do 21. ure. Informacije po telefonu: 727-947.
[00
OPTIKA
golavsek
Mengeš, Slovenska 30, tel.: 737-968 Domžale, Ljubljanska 86, tel.: 722-911 (v bližini Kuriva)
ARBORETUM VOLČJI POTOK VABI
tulipani; ioo čebulic šeflera
2000,00 SIT    450,00 SIT
krizanteme - lončnice 490,00 SIT
V VRTNARIJO KAMNIK - NEKDANJA VRTNARIJA KOČNE (tel: 061 814307, odprto od 7. do 17. ure, v soboto od 8. do 12. ure)
- izredno ugodna in pestra ponudba lončnic (ficus benjamin za 510,00 SIT dalje)
- rastline in vse ostalo za jesensko ureditev grobov; rese, ciprese, brini
- okrasne čebulice
V PRODAJNI CENTER (tel: 061 811117, delovni čas od 8. do 17. ure, v soboto od 8. do 13. ure; odprto tudi v nedeljah od 12. do 17. ure)
- velika izbira okrasnih rastlin za okolico vašega domovanja, poslovnega prostora, ...
- okrasne čebulice: več kot 100 sort tulipanov, 35 sort narcis...
- semena, zaščitna sredstva, orodje, zemlja za presajanje, šota, razni specialni substrati in gnojila
- za Vas načrtujemo in urejamo hišne vrtove, okolice poslovnih objektov, vodne motive na vrtovih... (tel: 061 814 311
- Pokličite nas in obiskali vas bomo na domu!)
V CVETLIČARNO DOMŽALE (tel: 061 711687, delovni čas od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 13. ure)
- aranžmaji, šopki za vse vrste priložnosti
- izvirno zavita darila za vaše najdražje
NAŠE POSLOVALNICE SO DAN PRED 1. NOVEMBROM ODPRTE VES DAN!
LAŽJE, CENEJŠE, EKOLOŠKO BOLJ ČISTO, BOLJ PRAKTIČNO
Plastični kontejnerji za odpadke
AC, PRINCIP d. o. o., jarčeva 22, 61230 Domžale (tel./fax: 38-661, 712-862) v sodelovanju s priznano firmo jCOPLASTIC srl ter CHROMCOM, d. o. v sklopu HELIOS Domžale izdeluje plastične kontejnerje za odpadke velikosti 80, 120, 140, 360, 660, 770, 1000, 1700 litrov. Kontejnerji so naravi prijaznejši kot kovinski, ekološko bolj čisti in do 1/3 cenejši, uporabni pa prav za vse odpadke.
Direktor podjetja, g. Tomaž Počivavšek, poudarja, da ob plastičnih kontejnerjih za odpadke ponujajo tudi gospodinjske koše in lične koše za odpadke ter našteva prednosti teh kontejnerjev: zaradi profiliranega dna je zabojnike lažje prazniti, bistveno bolj so odporni proti nizkim zunanjim in notranjim temperaturam (vendar niso primerni za žerjavico) ter udarcem, njihova prednost pa je tudi v tem, da so precej lažji od tradicionalnih kovinskih, tako da jih ni težko voziti na primerno mesto. Proizvajalec, ki ima dogovorjeno prodajo tudi v sosednje vzhodne države, bo po dogovoru rabljene plastične kontejnerje tudi zamenjaval, zagotavlja pa tudi njihovo različno uporabnost glede na dogovor o selektivnem zbiranju odpadkov (papir, steklovina, baterijski vložki ipd.).
Če torej želite lažje, cenejše, ekološko bolj primerne in bolj odporne zabojnike, potem so PLASTIČNI KONTEJNERJI ZA ODPADKE prav tisto, kar iščete.
AG Princip d.o.o.
Plastični zabojniki za smeti
lahki za prevoz ne povzročajo hrupa ne rjavijo čiščenje je lažje
niso pa primerni za vroč pepel - žerjavico
Velikosti: 801, 1201, 1401, 2401, 3601.
Velikosti: 6601, 7701, 10001, 11001, 17001.
Informacije: 713007   Cromcom d.o.o.
712 862  AG Princip d.o.o.
Zabojnike si lahko ogledate pri vratarju Heliosa na Ljubljanski cesti v Domžalah.
OBNA VLJANJE IN PREDELA V A SEDEŽNIH GARNITUR TER DRUGEGA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA,
IZDELAVA SEDEŽNIH GARNITUR TER FRANCOSKIH POSTELJ STANDARDNIH DIMENZIJ ALI PO VAŠIH ŽELJAH.
TAPETNIŠTVO JARC
EMILJARC, PREVOJE 131, 61225 LUKOVICA
MOBITEL: 0609-635-915
CEMENTNI IZDELKI
Vrba 7 61225 Lukovica
- cvetlična korita
- kamine, fontana
- ograjna elemente
- tlakovce, plošče, robnike
- tople grede, kompoetnike
- skarpna elemente
- vinogradniške stebre
- kanaleke jaške s mrežo, peekolove
MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.00C SIT
Pokličite nas na tel.: 0609 613-889 od 8-15.30 ure
20
/lamnik
Domžale
JQ LB - Banka Domžale d.d.
Čestita vsem svojim
varčevalcem
ob
dnevu varčevanja 31. oktobru
Varčnost in smotrno ravnanje z denarjem sta lastnosti, ki delata jutrišnji dan prijaznejši. Za*gotovite si ga v LB - Banki Domžale d.d.
LAKOTNIKs.p.
Nudimo vam usluge:
- kosimo travo
- obrezujemo žive meje, okrasno in sadno drevje
- lopatamo in gnojimo vrtove
- urejamo parke, grobove
Telefon: 713-406
ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO MODNO FRIZERSTVO
* Delo po vzoru angleških frizerskih salonov, ličenje - make up za različne priložnosti, lasna diagnostika s pomočjo mikroskopa in ustrezna terapija, vodenje evidence tretmajev na vaših laseh, prijazen ambient in cene za vsak žep, vsak deseti obisk pri nas nagradimo z brezplačno uslugo po vaši želji.
Posebna ugodnost, ki je v našem salonu že tradicija, pa je vsak prvi četrtek v mesecu, ko vas uredimo s 50 % popustom.
ODPRTO:
PO TO SR
13.-20. 7.30-20. 13.-20.
ČE PE SO
7.30-20. 13.-20. 7.-12.
Natalija Herga, Dragomelj 124, 61230 Domžale, tel.: 1612 643
Samoplačniške laboratorijske preiskave po želji pacienta -novost tega leta
Jesen je tu, z njo pa prihajajo megle in mraz, čas, ko se poveča število prehladnih obolenj in viroz, po drugi strani pa se v hladnem obdobju »ojača« prehrana, kar se tudi lahko pokaže kot zdravstveno negativno. Zlasti okoli praznikov imajo naši pacienti pogosto zelo povišane količine maščob v krvi.
Občani občin Domžale, Mengeš in Lukovica, pa tudi od drugod, si lahko že od pomladi omogočijo laboratorijske preiskave v ZD Domžale po lastnem izboru in brez napotnice zdravnika, torej tudi brez čakanja pred ordinacijo, saj pridejo neposredno v laboratorij.
Glede na rezultate preiskave pa se lahko pacient kasneje sam odloči, ali se bo oglasil z izvidi pri svojem zdravniku.
Čeprav si lahko naročimo poljubno posamično preiskavo, pa smo uvedli cenovno še posebej ugodne »pakete« prei-
skav. Tako stane n.pr. test krvi s sedimentacijo 700 SIT, enaka je cena za osnovne preiskave urina. Preiskava, ki nam pokaže stanje maščob v krvi in s tem omogoča zgodnje odkrivanje ateroskleroznih rizikov, pa stane 1000 SIT. Na izbiro so še paketi ledvičnih testov, jetrni testi in komplet preiskav, ki zajema vse prej naštete teste.
Interesente naprošamo, da pridejo neposredno v laboratorij v zgodnejših jutranjih urah »na tešče«, kot pravimo. Kdor pa si želi preveriti stanje maščob v krvi, naj ne uživa hrane vsaj 12 ur pred odvzemom krvi. Obveščamo vas tudi, da kri za biokemijske preiskave (glukoza v krvi, maščobe v krvi, ledvični in jetrni testi) jemljemo samo do 10. ure dopoldne.
JANEZ SVOLJŠAK, dr. med. speč, direktor ZD mag. VASJA M. NOVAK, vodja laboratorija
Javno povabilo strojnim skupnostim in strojnim krožkom
Za sofinanciranje dejavnosti in nakup strojev v strojnih skupnostih in v strojnem krožku ima Občina Domžale za ta namen namenjenih 1,600.000,00 SIT. Vsa društva in strojne skupnosti, ki se ukvarjajo z dejavnostjo medsosedske pomoči in skupne obdelave pozivamo, da vložijo prošnje za sofinanciranje nakupa strojev.
Vlogam mora biti obvezno priloženo dokazilo o registraciji, članstvu, predračuni, poročilo o dosedanjih nakupih strojev in poročilo o njihovem stanju.
Oddelek za finance in gospodarstvo lahko po pregledu vlog zahteva od prijaviteljev tudi predložitev dodatnih dokumentov.
Rok za vložitev prijav je 20 dni od dneva objave v glasilu »Slamnik«.
OBČINA DOMŽALE Oddelek za finance in gospodarstvo
NOTRANJA OPREMA PROSTOROV
OBNOVA -i, TILNO OBLAZINJENO POHIŠTVO, TAPECIRANJE SEDEŽNIH GARNITUR IN PREDELAVA STANOVANJSKEGA IN PISARNIŠKEGA TAPECIRANEGA POHIŠTVA. BOKSARSKE VREČE
OBLOGA STENZBLAGOM, TAPETE OBLOGA TAL - TEPIHI, ITIS0N
TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE
SEVER PETER, ŠMARCA, PIBERNIKOVA 23 telefon: 061/813-951,61241 KAMNIK
NOVO - KVALITETNO - UGODNO TRGOVSKO POSLOVNI CENTER
ROJSKA 18D
papirnica in knjigarna
Rojska 18 D Domžale
Tatjana Jasene s. p.
Spoštovani starši, šolarji, dijaki in vsi, ki vas obisk v novo odprti knjigarni in papirnici Taja interesira!
Nudimo vam:
- šolske potrebščine
- celoten pisarniški material
- vse vrste obrazcev za obrt in/ali podjetje
- poslovna darila
- fotokopiranje
- velika izbira igrač in daril za otroke
Posebna ponudba v mesecu oktobru!
Znižanje šolskih torb in nahrbtnikov za 25%!
Delovni čas:
Vsak dan od 8.00-I9.00 Sobota od 8.00-12.00
P. S. V knjigarni Taja čaka na vas
še presenečenje!
Ne verjamete? Obiščite nas!
INTERSHOP KAMMELEON
Odprto vsak dan razen nedelje od 11.00-19.00 sobota od 9.00-12.00 Telefon: 715-840
• Kitajski porcelan: servisi, ročno poslikane vaze ...
• Orientalska konfekcija in nakit - srebro
• Kristali in eterična olja
Iz ratana nudimo:
sedežne garniture regale
barske stolčke skrinje
• stojala za rože
• gugalnike...
Za stanovanje:
• tepihi iz bombaža
• roloji trstika za okna
• lesene zavese
• dekorativne pahljače
DARILA iz dežel Daljnega vzhoda
Tabureji iz ratana - z blazinami! Enkratne promocijske cene!
Pri nakupu nad 3000 SIT dišeče palčke zastonj!
Z MODRO OdUTVIJO
Spoštovani!
Vabimo vas, da si sami ogledate naš širok izbor kvalitetne ženske in moške obutve priznanih proizvajalcev in se prepričate o primernih cenah.
Prijazno boste
sprejeti
in postreženi!
Pričakujemo vas vsak dan razen nedelje od 9.00-12.00 in od 14.00-19.00 sobota od 9.00-13.00.
Domžale
/lamnik
21
Klub upokojencev
obratuje na Ljubljanski 36, Domžale. Redno je odprt vsak dan razen četrtka od 17.00 do 20.00 ure, v nedeljo pa od 11.00 do 15.00 ure. Delovni čas kluba se lahko po dogovoru podaljša.
V klubu je mogoče igranje družabnih Iger, poslušanje glasbe s kaset po željah, eno soboto v mesecu pa pride tudi harmonikar.
Nudimo poceni in kvalitetna vina, domače klobase in hrenovke, prirejamo tudi zabave za zaključene družbe po dogovoru.
Naše geslo je, kdor pride enkrat, je naš stalni gost.
ALTERMED      Salon zdravja
vseruski Center alternativne medicine
Kamniška 21 Preserje pri Radomljah
Uspešno zdravimo sledeče bolezenske simptome:
Bolečine v hrbtenici, sklepih in udih; Glavobole in vrtoglavice; Disk hernia;
Bolečine v miokardu; Otroško skoliozo I stopnje;
Nepravilnosti krvnega obtoka
dr. Andrej Tourchenkov
specialist manuelne in refleksoterapije
in II.
Informacije in naročila: Salon zdravja MO-GY, tel. 727-818 Vsak delavnik od 15. ure dalje.
Jamarski dom
Tam, kjer se popelješ skozi Dob, tam se začenja najlepše področje tega našega konca: Na levo in desno te pozdravijo temnozeleni gozdovi, lepe poti vodijo skozi s soncem obsijane vasi, mimo urejenih domačij...
Sredi te lepote, kjer je bil Bog posebno radodaren z njo, je grad Krumperk, je Gorjuša in je jamarski dom sredi gozdiča na vrhu vzpetine. Mnogo'je sledi tod o minulih časih. Tod je še živa zgodba o graščakih, o Adamu Ravbarju, celo v prazgodovino se tu najde sled...
Gozdovi tod še niso onesnaženi, zato tukaj roke varno segajo po obilici gozdnih darov. Na teh gozdnih poteh domuje mir in je varno zavetje; kjer se umirja nagli utrip vsakodnevnega hlastavega
življenja. Sredi te narave, ki sama vabi in veliko ponuja, je JAMARSKI DOM. Lepo, urejeno počivališče je in je mesto, kjer človeka pričaka prav tisto, kar v taki naravi pričakuje. Gostoljubno počutje najdeš, popotnik! Ljudje, ki delajo tod, ti ga podarijo v obilju. Radi se vračajo na Gorjušo; tisti, ki so tod že bili - v mirni naravi izjemne lepote in široke gostoljubnosti. Jo boš našel; pot na Gorjušo, tudi tir
OB PETKIH DRUŽABNI VEČERI OB ŽIVI GLASBI, MOŽNOST ZAKLJUČENIH DRUŽB DO 200 OSEB, POROČNE SLOVESNOSTI IN NEDELJSKA KOSILA, OGLED JAME IN MUZEJA ...
sreda in četrtek petek in sobota nedelja ■
od 13. do 23. ure
od 13. do 2. ure zjutraj
od 12. do 20. ure.
Prešernova 48 61230 Domžale Tel.: 061/722-920
KSENIJA LUBI
savna šolanj masaža
AVTO DETR D. 0.0. ZORMAN MENGEŠ
Slovenska c. 66 Tel., fax: 737-313 Tel.: 737-041
NOVI POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL LADA
Nudimo ugodne kreditne pogoje. Kupci, čaka vas lepo presenečenje.
POHIŠTVO - salon
Novi modeli pohištva
- Dnevne sobe 34 modelov - Največja ponudba dnevnega pohištva, hrast, breza ter črne in bele kombinacije regalov.
- Sedežne garniture po vaših izmerah!
- Kuhinje Gorenje, VVideale, Svea..., preko 42 modelov.
- Spalnice in otroške sobe;
Del ponudbe: Regal Kampo 72.400,00 SIT, Trosed-postelja Ang. 3 D 52.350,00 SIT, Kuhinja VVideal Svete 87.740.00 SIT.
Ob bogati ponudbi Pohištva - ugodni gotovinski popusti!
Oglasite se v vašem Salonu Liiz Karantania Ul. Antona Skoka 2, DOMŽALE, tel.: 061/711-804 Delavnik: 8-12 in 15.30-19.00
Redno ali honorarno zaposlimo
ČISTILKO
za čiščenje prostorov v popoldanskem času za območje Domžal
IN ČISTILCA STEKEL
ČISTOČA D. O. O. tel. 715-771
Nudimo vam:
• ekspres popravila vseh vrst TV aparatov na domu,
• montažo in prodajo SAT in klasičnih anten, možnost plačila na obroke.
Telefon: 061/727-042
RAČUNALNIŠKI      Jf -il
TEČAJI J»
Ljubljanska 80 (SPB1), Bl^^^lj 61230 Domžale t~-^Hl||^^^i
713-660 ^ff3llP§L
EXCEL, AUTOCAD, CORELDRAW...
ZAČETNI TEČAJ (25 ur): ^55^^^ DOS, WINDOWS, WORD FOR WINDOWS se prične 6.11.1995 ob 16.30 uri.
Študentom, dijakom in brezposelnim priznamo 25% popusta!
LAS AL
FRIZERSKI SALON BOREC ALENKA, PEROVO 26
(ob kamniški obvoznici)
ZARADI VAŠEGA DRAGOCENEGA ČASA NAS LAHKO PREDHODNO TUDI POKLIČETE PO TEL: 813-971 IN SE NAROČITE.
Delovni čas: pon., sre., pet.: 13h-20h tor., čet.: 8h-15h sobota: 8h-12h
STUDENTSKI SERVIS
Ljubljanska 70, p.p. 16,61230 Domžale tel.: 711 790
POSREDOVANJE DELA DIJAKOM IN ŠTUDENTOM
DO DENARJA TUDI MED ŠOLSKIM LETOM
VELIKO DOBRO PLAČANEGA IN
ZANIMIVEGA DELA HITRO DO TEŽKO PRIGARANEGA ZASLUŽKA
POKLIČI 711790
VČLANI SE V ŠTUDENTSKI SERVIS DOMŽALE
Študentski Servis Domžale
KO ŽEPNINA NI DOVOLJ...
ZASEBNA ZOBOZDRA VSTVENA ORDINACIJA
dr. JAGODA STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale
Obveščam cenjene stranke, da je delovni čas ordinacije:
PON., SRE., ČET. TOR., PET.
13.00-19.00 8.00-13.00
Informacije po telefonu: 712-990 in 722-122.
FtTROL _ U MARIBOR—*•           mas ™	
m	T    n ■ i II a Niki i 1"» iffl
3142
/lamnik
Domžale
KRAJEVNA SKUPNOST
SLAVKA ŠLANDRA, VENCLJA PERKA
"■"1N::,:
OBVEŠČA OBČANE, DA BO ŽALNA CMA V TOREK, DNE 31 10. 1995, O POKOPALIŠČU V DOMŽALAH!
VA
)RA-
: NA
TVD PARTIZAN DOMŽALE ponovno obvešča in vabi
k vadbi rekreacije v vse naše vrste!
V prejšnjem mesecu še ni bilo obvestila za vadbene ure za najmlajše, t.j. CICIBANE, in smo to dolžni obvestiti. Najboljše pa je, da ponovno objavimo vse termine, da se lahko vsak posameznik odloči ter se nam priključi, saj je zdrava rekreacija nekaj najboljšega za sprostitev in utrjevanje našega zdravja že iz otroštva naprej.
Vadba v Osnovni šoli DOMŽALE
ponedeljek:     članice od 19.30 do 20.30 zvečer
torek: člani od 20.00 do 21.30 ure
četrtek: CICIBANI        od 18.30 do 19.30 ure
PIONIRJI-KE     od 19.30 do 20.30 ure
Vadba v Osnovni šoli Venclja Perka Domžale
torek člani: članice   od 19.00 do 20.30 ure
ODBOJKA v Osnovni šoli Olge Avbelj ROJE
sreda od 20.00 do 21.00 ure
Vadba se je pričela s 1. oktobrom in poteka po objavljenih terminih in urah. Če ste toliko osveščeni, da veste, da je rekreacija za vaše zdravje in počutje potrebna, se uvrstite v naše vrste!
V samoto čami dih spominov zadrhti in nežno te prenese v dni nekdanje. In spet si z njimi, ki so pred teboj odšli in ki se vračajo samo še v tvoje sanje.
V SPOMIN
26. oktobra mineva deset let, odkar smo ostali brez drage mame in stare mame
Marije Pervinšek
Hvala vsem, ki se še kdaj spomnite nanjo. Hčerka Mari v imenu vseh
Življenje tvoje je ugasnilo tam, kamor si najraje odšel, le lovski rog prekmalu je zapel, da zadnjikrat med nas si prišel.
V SPOMIN
Ivanu Podbevšku
27. oktobra 1995 se izteka deseto leto brez tvoje ljubezni in dobrote, dragi mož in oče. Srečni smo, ker smo te imeli. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob smrti naše mami
Kokalj Marije
Tablarjeve Minke
Najprej bi se rada zahvalila sorodnikom in sosedi Francki Povirk, ker ste jo v zadnjem obdobju njenega življena večkrat dnevno prišli pogledat in lajšat bolečine. Hvala vsem njenim prijateljem in znancem za vse obiske, ki jih je bila mami zelo vesela. Hvala vsem za izrečena osebna in pisna sožalja. Iskreno se zahvaljujem vsem za toliko lepega cvetja, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Rada bi se zahvalila tudi ZZB Ihan, gospodu Andreju Zajcu za govor in Cerkvenim pevcem.
Hčerka Minka z družino
Krajevne skupnosti in Združenja borcev in udeležencev NOB
VABIJO OBČANE
na žalne - spominske slovesnosti
ob DNEVU MRTVIH, in sicer:
v petek, 27. 10. I995, ob 11. uri pri spomeniku padlih
- na Viru: v torek, 31. 10. 1995, ob 10. uri pri spomeniku NOB.
v Radomljah: v torek. 31. 10. 1995, ob 17. uri pri spomeniku,
- v Domžalah- v torek. .M. 10. 199S. ob 18. uri na pokopališču Domžale.
V SPOMIN
Nismo še pozabili usodnega dne 1.10. 1994, ko smo v nesreči za vedno izgubili tri učence naše šole, med njimi tudi našo sošolko in dobro prijateljico Marušo Šinkovec.
Maruši
Vesele iskrice v očeh, na ustnicah otroški smeh, še njen pogled izdajal je, da ljubeznivo ima srce.
A toda sredi vinskih trt jo je nam vzela kruta smrt, ugasnila iskro v očeh in zadušila njen nasmeh.
Nad njenim grobom rože zdaj dehtijo in rosne kaplje kot solze se zdijo.
Ko na večer ugasnejo luči, Maruša znova se rodi, v sanjah naših oživi, spet se igra, spet se smeji.
In v srcih naših je spomin in z njim nešteto bolečin in ta spomin ne bo zbledel, do konca z nami bo živel.
NINA VIDRGAR
ter sošolke in sošolci 8. a
razreda OŠ RODICA
Noč je minila in dan se je približal
(Iz Knjige psalmov)
V SPOMIN
Karel Starin
Jean Paul je zapisal, da je spomin edini raj, iz katerega nas ne more nihče izgnati. Besede morda zvenijo nekoliko izzivalno, vendar jih tu navajam v dobronamernem smislu, kajti pokojni Karel Starin ostaja v srcih vseh nas, ki smo ga poznali, v kar najboljšem spominu. Posebej se ga bodo spominjali zlasti tisti, ki bodo v božičnih in novoletnih dneh obhajali domač praznik; mesar je bil celih 50 let.
Rojen je bil 8. oktobra 1910 na Mali Loki.
Pokojni Karel ni bil človek velikih besed, ampak velikih dejanj, dobrega srca in vedno pripravljen pomagati, zato na zadnjo pot ni odšel sam, ampak v druščini dobrih del. Njegovo plemenitost so znale ceniti tudi sestre sv. Križa z Male Loke in so še posebej rade priskočile na pomoč. Cenila sta ga tudi tamkajšnji duhovnik prof. dr. Bogdan Dolenc in beograjski nadškof dr. France Perko, saj je bil dolgo na Mali Loki.
Z njegovim odhodom v večnost je svet postal revnejši za veliko ljubezen do sočloveka. Tako bo pokojni Karel postal vzor vsem kasnejšim rodovom. Noč je minila in dan se je približal, dan kot upanje za pokojnika in tudi za nas. Naj mu bo Bog bogat plačnik, nam, ki smo ostali brez njega, pa tolažnik. IVAN KEPIC
p is
ZAHVALA
V dvainsedemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila draga sestra in teta
Ivanka Urbančič
z Vira, Tosamina upokojenka
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala stanovalcem bloka z Vira, ki so jo pogosto obiskovali v Domu počitka v Mengšu. Posebna zahvala tovarni Tosama za darovano cvetje, pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke in za govor ob odprtem grobu. Hvala tudi Zvezi borcev za cvetje in govor, upokojencem, praporom, ki so se poklonili na njen zadnji dom, Krajevni skupnosti Vir in vsem ostalim. Iskrena hvala tudi g. župniku Lojzetu Gajšku iz Šentjakoba za lepo opravljen cerkveni obred.
Brat Albin z družino in drugo sorodstvo
V naših srcih ti naprej živiš,
zato pot nas vodi tja,
kjer ti v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni gori
in tvoj nasmeh med nami živi.
V SPOMIN
7. oktobra je minilo peto leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš
Janez Brojan
iz Domžal
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Žena Marija
Delo, skrb in trpljenje bilo njeno je življenje.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, babice, prababice in tete
Pavle Grilj
roj. Ribič, Sp. Prekar 2
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darove za maše. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma Belinka in Univerzale Domžale.
Vsi njeni
ZAHVALA
V enainsedemdesetem letu starosti nas je zapustila draga sestra, teta in svakinja
Kati Trinajstič
roj. Flerin.
K zadnjemu počitku smo jo spremili 6. septembra 1995 v Rokavcu - Opatija. Vsem, ki se je spominjate, hvala.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenila draga
zena in mama
Dragica Kokelj
z Rodice
Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju ZD Domžale, patronažnim sestram, g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred, Oktetu bratov Pirnat za sočutno petje in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči: mož Jože in sin Damjan
Kje si, ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, odšla od nas si brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
ZAHVALA
V sedeminpetdesetem letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša dobra žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča
Francka Lipovšek,
rojena Štrukelj iz Sp. Lok pri Krašnji
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, darove za maše in drugo pomoč - posebno še Oglarjevim, Markovim, Krštinovi
mami, ga. Slavki in ga. Majdi iz Zirovš in Cerarjevim iz Kosez. Hvala kolektivoma Biotehniške fakultete in podjetja JATA Reja ter
učencem 7. c razreda in učiteljem OŠ Janko Kersnik Brdo. Posebno lepo se zahvaljujemo g. župniku za opravljen pogrebni obred in tolažilne besede, g. Petru Avblju za poslovilni govor, pevskemu zboru LIPA s Trojan in cerkvenemu pevskemu zboru iz
Krašnje za zapete žalostinke. Vsem pogrebcem in ostalim, ki ste našo drago mamo pospremili na
njeni mnogo prerani zadnji poti - iskrena hvala. Hvala zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana in
patronažni sestri ga. Irmi. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v dneh slovesa kakorkoli pomagali, našo mamo spoštovali, imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni!
Domžale
/lamnik
23
ZAHVALA
Štiriindvajsetega septembra 1995 smo v dvainosemdesetem letu starosti položili v poslednji dom našo dobro mamo, staro mamo in taščo
Marijo Klemenčič
roj. Grčar, iz Pšate 83
Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano Cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Zajčevi in sestram usmiljen-kam za nego na domu. Iskrena hvala g. Gajšku za obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste kakorkoli dobrega naredili med njeno boleznijo. Vsem za vse iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Umrla je naša draga žena, mamica in babica
Irena Cesnik
roj. Gostinčar, z Vira pri Domžalah
Od nje smo se poslovili v družinskem krogu na domžalskih Žalah dne 14. 9. 1995. Prijateljem in znancem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali, se zahvaljujemo za izrečena sožalja. Vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali med boleznijo, iskrena hvala.
Domžale, 14. 9. 1995 Družina Cesnik
ZAHVALA
Ob prezgodnjem slovesu od našega ljubljenega
Franca Strnišnika, st.
iz Trojan 28
se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, oddane sv. maše, prispevke za obe cerkvi ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, g. Tomažinu za zaigrano Tišino ter pevskemu zboru za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Šola, skrb, trpljenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V neizmerni žalosti sporočamo, da je mnogo prezgodaj prenehalo biti srce našemu ljubemu
Viljemu Logarju
inž. strojništva in učencu Letalske šole Brnik
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sošolcem, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Mušiču in patronažni sestri Vidi za zdravniško pomoč in nego na domu ter fizioterapevtom ZD Domžale. Za tolažilne besede in lep pogrebni obred se zahvaljujemo župnikoma g. Mihu Žnidarju in g. Pavlu Krtu ter oktetu Pirnat za zapete žalostinke. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste karkoli dobrega storili našemu Viliju.
Vsi njegovi!
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
Mirni Privšek
se zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin in jo pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala gospe Cveti Zalokar Oražem za prisrčen govor ob zadnjem slovesu in pevceni Stobljanskega Okteta za zapete žalostinke. Domžale, 5. 10. 1995
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Antonija Štele
Steletova mama iz Sp. Jarš
Ob boleči izgubi naše ljube mame se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu Lojzetu Rajku in gospodu Lojzetu Golobu za opravljen mašni obred ter oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke. Še enkrat iskrena hvala
vsi Steletovi
	ZAHVALA
	Enajstega septembra nas je v 71. letu starosti zapustila naša sestra in teta
	Marija Šikovec Čedinova Micka iz Sp. Kosez
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. Andreju za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma za besede ob slovesu in oktetu Tosama za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, in vsem, ki se jo boste spominjali z nami.	
	Vsi njeni!
Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega sina in brata
Romana Petriča
iz Domžal, Ljubljanska 114a
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ali kako drugače pomagali in se poklonili njegovemu spominu. Hvala g. Ahčinu za lepe poslovilne besede izrečene Romanu v slovo. Hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred in mladim pevcem za prelepo zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala, ki ste kakorkoli pomagali in nam stali ob strani ob teh težkih trenutkih.
Žalujoči
vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Mitja Borina
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, njegovim prijateljem, Smučarskemu društvu Domžale, podjetju Varnost Ljubljana, sostanovalcem bloka Železniška 2, znancem in poslovnim partnerjem za izraze ustnega in pisnega sožalja, za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi gospe Slabičevi in gospe Ungerjevi za vso pomoč in pevcem Okteta bratov Pirnat za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V šestinštiridesetem letu starosti naju je nepričakovano zapustil dobri mož in oče
Jože Buhinjak
iz Domžal
Ob tem težkem trenutku se zahvaljujeva vsem, ki ste nama stali ob strani, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujeva se AS-remont, Domžale, sindikatu Avtoservisa, Domžale, Kontraktu, Ljubljana in Mizarstvu Kos, Dragomelj ter g. župniku, govornikom, godbenikom, pevcem in za zaigrano Tišino ob slovesu. Vsem iskrena hvala.
Žena Marica in sin Roman
		ZAHVALA
		Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice in prababice
	.f	Ivane Jenko
		roj. Čebulj iz Preserij
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustna sožalja, poklonjeno cvetje in svece. Hvala vsem za spremstvo naše drage mame na njeni zadnji poti, posebno pa se zahvaljujemo g. županu Alojzu Rajku in pevcem mengeškega Zvona.		
		Vsi njeni
Umrla si nam, mama zlata, zaprla trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to želimo ti zdaj vsi.
ZAHVALA
V petinosemdesetem letu starosti nas je po hudi bolezni tiho zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča
Julijana Križman
roj. Cerar, iz Sela pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in vaščanom za darovano cvetje, sveče, za izrečena sožalja in sv. maše ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Vinku Čampi za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem za zapete žalostinke in zahvala osebju Doma počitka Mengeš za skrb, nego in pomoč v zadnjem obdobju njenega življenja. Hvala dr. Mušiču in dr. Zabukovškovi za skrb in pomoč med njeno boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgoletni in hudi bolezni nas je v dvainštiridesetem letu starosti za vedno zapustil
i—Stane Hančič
Od njega smo se poslovili 30. 9. 95 na pokopališču v Domžalah. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala za izrečena sožalja, za darovano cvetje in svečke ob njegovem spominu. Sosedom, znancem in prijateljem, vsem še enkrat hvala. Zahvaljujemo se za nuđenje zdravniške pomoči v Domu oskrbovancev Domžale, strežnemu osebju za vso pomoč in požrtvovalnost pri lajšanju bolečin do zadnjega dne. Hvala vsem in vsakemu posebej ter tudi Pogrebnemu zavodu Domžale. Posebna zahvala g. župniku za lep pogrebni obred, predvsem še za sočutne ganljive besede v slovo Stanetu. Hvala za zaigrano Tišino v njegov spomin. Še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
Utihnil je tvoj mili g/as, srce je dalo vse, kar je imelo, ostali so sledovi pridnih rok, tvoje petje vedno v spominu bo ostalo.
ZAHVALA
V devetdesetem letu je za vedno zaspal naš dragi ata
Maks Kotnik
s Prevoj
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sVete maše in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Pevcu, dr. Kokalj-Limbe-kovi, sestrama Irmi in Sabini za pomoč pri negi in sosedu Marku Pristanu s Prevoj. Hvala domačemu župniku g. Andreju Svetetu, župniku g. Selanu in salezijancu g. Zupanu za cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru iz Lukovice, mešanemu pevskemu zboru iz Krašnje za zapete pesmi in trobentaču Stoparju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Karla Starina
z Male Loke
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, sorodnikom, sosedom, vaščanom Male Loke, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se g. župniku Francu Zaplati in g. prof. dr. Bogdanu Dolencu za cerkveni pogrebni obred, govornikoma g. Andreju Zajcu in Ivanu Kepicu, Cerkvenemu pevskemu zboru za obredno petje in ga. Jožici Hribar za skrb v mrliški vežici. Zahvaljujemo se tudi patronaž-nemu osebju Zdravstvenega doma Domžale. Posebno pozbrno se zahvaljujemo sestram sv. Križa, ki so neprestano skrbele za nego na domu in nam stale ob strani v najtežjih trenutkih.
Vsi njegovi
V blagovnici
Vele
in v specializirani trgovini v _
Cešminka
smo
bogato založeni z jesenskimi modnimi oblačili za vso družino!
Naši priznani dobavitelji: Mura, Labod, Kors, Elkroj, Henriette Italija in drugi.
Lepe moške obleke že za 37.800 Sit, suknjiči 22.900 Sit, hlače Carrera 5.100 Sit, jakne exlusive 6.900 Sit, srajce flanela 1.390 Sit, ženska krila 3.900 Sit, jakne 10.900 Sit, bluze 7.500 Sit, kostimi 15.900 Sit, plašči 49.900 Sit.
NAPREDEK
DOMŽALE
NOVO • NOVO • NOVO
za podjetnike, obrtnike, ustanove...
V okviru naše poslovne enote Kooperacija smo ustanovili nov oddelek za vodenje poslovnih knjig, obračun plač, vodenje sal-dakontov, knjigovodstvo osnovnih sredstev, obračun prometnega davka, izdelovanje periodičnih in letnih obračunov ter davčno in
računovodsko svetovanje. Zagotavljamo kvaliteto storitev, dosledno spoštovanje rokov in
jamčimo za tajnost podatkov. Informacije na tel. 721-531 int. 284 ali osebno pri Napredku d.d., enota Kooperacija, Slamnikarska 14, Domžale, vsak dan od
7. do 15. ure.
Miklavž že naroča igrače v Napredkovih trgovinah
Ne zamudite izredno lepe izbire igrač v blagovnici Vele. Imamo jih okoli 3.000 vrst - uvoženih in domačih. Igrače iz pliša že od 300 Sit dalje, roboti že od 1.961 Sit dalje, vozički od 1.961 Sit dalje, Batman od 1.419 Sit dalje, Lego shop, modeli za postavljanje Revell in Italeri in še in še. Pred blagovnico Vele bo v dneh pred 6. decembrom tradicionalni Miklavžev sejem z ognjemetom
V NAPREDKU VEDNO NEKAJ VEČ, NEKAJ NOVEGA!
PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE!
Kronika Centra požarne varnosti
Mengeš: 16. VIII. ob 17.40 uri je
izbruhnil požar v Melodiji Mengeš nad sušilnico lesa v objektu v izmeri 60 x 12 m. Ogenj je zajel približno polovico ostrešja in ga tudi popolnoma uničil. S hitrim in učinkovitim pristopom pa je bila še večja škoda preprečena, saj je bila velika nevarnost, da bi se razširil ogenj še na druge objekte. Pri gašenju so sodelovala vsa gasilska društva iz občine Mengeš, nekaj društev iz občine Domžale, CPV, na pomoč so prišli še Kamničani in GB iz Ljubljane.
Rova: 22. VIII. ob 8.45 uri je
zagorela na štedilniku pregreta vsebina v posodi, ogenj se je razširil na kuhinjske elemente, zato je bilo več prostorov zadimljenih.
Mala Loka: 4. IX. 95 ob 17.42 uri sta zagorela enojni kozolec in lopa
AVTOŠOLA MIKANEC Domžale, Ljubljanska 80 S 712-094 BREZPLAČNI TEČAJ CCP 13.11.1995 ob 17. uri
poleg njega. Zgorelo je nekaj slame in sena, manjša škoda je nastala tudi na kozolcu in lopi, na pomoč so prišle še gasilske enote domžalskega sektorja.
Preserje: 8. IX. 95 ob 18.27 uri
so morali gasilci posredovati pri dimniškem požaru, ker so se v dimniku vžgale sajine in smolene obloge, ogenj so zadušili z ročnimi gasilnimi aparati na prah, potem so dimnik očistili še z dimniško metlo, žareče saje pa odnesli iz objekta.
Domžale: 9. IX. 95 ob 15.20 uri
so gasilci v CPV preko avtomatskega javljalnika dobili poziv,
da
jalnika dobi gori v knjižnici, zato so takoj odšle
;a lavi v knji
intervencijske enote, kjer so pregle dali prostore in ugotovili, da je bil lažni alarm.
Javorščica: 9. IX. 95 ob 17.50 uri
so gasilci odhiteli do gorečega vikenda. Požar je zanetila strela, pogasili so ga domačini z vodo iz hidrantnega omrežja, gasilsko stražo pa prevzeli gasilci iz Vrhpolj.
Loka pri Mengšu: 12. IX. 95 ob 8.57 uri: Domžale: 12. IX. 95 ob 8.57 uri so gasilci v Centru požarne varnosti Domžale preko UKV gasilske zveze sprejeli sporočilo oa prostovoljnih gasilcev iz Mengeške Loke, da v njihovem kraju gori skladišče, v katerem so razne nevarne in vnetljive snovi, last Edigs pege, d.o.o. iz Mengša. Takoj so odšle na teren intervencijske enote.
Ogenj je uničil polovico ostrešja in kritine na objektu v velikosti 50 x 15 m, v samem objektu je zaradi ognja in gašenja uničena večja količina Edigsovih izdellkov.
Požar v Melodiji Mengeš 16. VIII. 95, na sliki del uničenega ostrešja, v ozadju pa je objekt Filc, ki je bil ob požaru ogrožen.
V požaru je sodelovalo deset okoliških prostovoljnih gasilskih enot, ki so požar po dveh urah pogasili. Zaradi velike požarne in ekološke nevarnosti so na kraju ostali dežurni domačini iz Mengeške Loke in iz Mengša.
Domžale: 23. IX. 95 ob 15.15 uri
so gasilci prejeli sporočilo, da v kletnih garažnih prostorih SPB nekaj gori, na kraju so prišli do gorečega avtomobila Audi 80 starejšega letnika, katerega so pogasili s peno. Na pomoč so prišli še domžalski in mengeški gasilci.
Količevo: 27. IX. 95 ob 17.20 uri
je bilo po telefonu javljeno iz Papirnice Količevo - Sario, da gori večja deponija papirja v povezih pri-bližno20 x 20 x 4 m. Ogenj je gasilo trinajst gasilskih enot do 23.30 ure, potem so gasilsko stražo prevzeli tovarniški gasilci.
Podatki o tehničnih intervencijah ob nesrečah, tako se glasi prva vr-
stica intervencijskih listov, ki so jih naši gasilci v dveh mesecih napisali kar dvajset, saj so na tolikih tehničnih intervencijah tudi resnično posredovali. Od tega je bila potrebna pomoč, kar po šestkrat pri zapiranju in črpanju vode, pri odpiranju vhodnih vrat v stanovanja zaradi različnih vzrokov, pet posredovanj pri raznih prometnih nesrečah ali ovirah na cestišču, po enkrat sta bila dva dogodka, ko je oseba ostala v dvigalu stanovanjskega bloka zaradi okvare dvigala in huda delovna nezgoda v kamnolomu Lukovica 22. IX. 95 ob 12.28 uri.
Domžale: 22. IX. 95 ob 12.28 uri
so dobili gasilci v Centru požarne varnosti Domžale obvestilo o hudi delovni nesreči, ki se je zgodila v kamnolomu Lukovica, upravlja ga Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale.
Do nesreče je prišlo na zadnji zgornji etaži, ko je zasebni obrtnik R. K. 33 let iz Skomarij 6 pri Slovenskih Konjicah s svojim delovnim strojem Caterpiler čistil etažo. Med delom se je na njegovi levi strani odkrušija s skalne stene večja skala približne teže 25 do 30 ton, ki je padla na kabino stroja. Pri tem je strojnik ostal vkleščen pod kabino. Zaradi hudih telesnih poškodb je na kraju podlegel.
AHAČIČ fc!^|L SERVIS I TRGOVINA
gorenje
AKCIJA-20% POPUST
PRALNI STROJI GORENJE ŽE OD 47.970 SIT
ZAMRZOVALNE SKRINJE 3201 E 54.000 SIT
BTV GORENJE ŽE OD 45.000 SIT
SUŠILCI PERILA 37.900 SIT
UGODNA PRODAJA
HLADILNIKI, ZAMRZOVALNE SKRINJE, ŠTEDILNIKI, GLASBENI STOLPI, VIDEOREKORDERJI, SESALCI, MALI  GOSPODINJSKI  APARATI,  ORIGINALNI REZERVNI DELI
PLAČILNI POGOJI
GOTOVINSKI POPUST DO 20% 1 + 5 BREZOBRESTNO OBROČNO ODPLAČEVANJE -1+8 MINIMALNE OBRESTI
BREZPLAČNA DOSTAVA
ODPRTO: od 9.00 do 19.00, sobota: 8.00-12.00
Prešernova 1a, 61230 Domžale, SLOVENIJA Tel.: 061/722107
/lomnik
Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR:
Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalna demokracija Slovenije • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov • Ada LOVŠE, Liberalna demokracija Slovenije • Cveta ZALOKAR-ORAŽEM, Združena lista socialnih demokratov • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati • Milan PIRMAN, Liberalna demokracija Slovenije • Janez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenski krščanski demokrati • Bernarda MAL, Občina Moravče • Marjan ŠTRUKELJ, Občina Lukovica
Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 62, Domžale • Glavni in
odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711 -832 • Uredništvo Erna ŽABJEK-
KOCAR, tel. 721-022 • Tehnični urednik Janez DEMŠAR.
Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice
Ljubljana.
Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte v uredništvu
glasila, Ljubljanska c. 69.
Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača.
Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.