PoStnlna plačana v goloviak
Spedizione in abbonamenio poslale
Cena Ut 0.50
Prezzo
Štev. 145
V Ljubljani, v sredo, 30. junija 1943-XXI
Leto VIII.
Izključna poobIa5čenfca ca oglaševanje italijanskega io tujega Izvora: Uniona PubblicitA llaliana S- A. Milano.
| Uredniit.o In oprava* Kopitarjeva 4, Ljubljana. | Concessiooaria escindva per la pnbblldU 31 provealenza Itallana
| ttedazlone, Amuiinistrazionei Kopitarjeva L Lnbiana |
ed esterai Uniona PnbblicttA italiana ti A. Milano.
BoIIettino n. 1130
19 velivoli nemici abhattufi
11 quartier generale delle forre armate eo-
tnnnica:
Velivoli germanici da combattiinento hanno agito con favorevoli risultati sugli impianti del porto di Panlelleria.
Livorno, Regio-Calabria, Messina cd allre lo-ealita della Sieilia e della Sardegna sonn stato bombardate dalPaviazione nemica: ingenti danni subiti dalla ritta di Livorno, in corso di prccisa-zione le perdite delle popolazioni.
Nove velivoli venivano abbattuli dalla caccia nazionale; sei in Sariegna e tre a Livorno; nove distrutti dalle arifgVerie contracrce: uno in Sar-degna, quattro in Šicilia e quattro a Livorno, dei quali due caduti in mare al largo dcIPardenza, uno nei pressi di Tombolo e uno nei boschi di Salviano; un .»Itro aereo nversario eolpito dalle batterie della difesa delle isole Ionie precipitava in mare. — Stefani.
Nelle /ncursione cittate dal bollettino odicrno sono stat' lin ora accertati 175 morti e 300 feriti a Livorno; 14 morti e 52 feriti a Regio-Calabria, 4 feri/i a Messina.
Vojno poročilo št. 1130
19 nasprotnikovih letal sestreljenih
Italijansko uradno vojno poročilo 1130 pravi:
Nemška vojna letala so z ugodnim uspehom nastopala proti pristaniškim napravam na Pan-telleriji.
Nasprotnikovo letalstvo je bombardiralo L i -vorno, Rcggio v Kalabriji, Messino in druge kraje po Siciliji in Sardiniji. Ogromna je. škoda v mestu Livornu, število žrtev incd prebivalstvom pa še ugotavljajo.
Domači lovci so zbili 9 letal: 6 na Sardiniji ln 3 v Livornu. 9 jih je uničilo protiletalsko topništvo: 1 na Sardiniji, 4 na Siciliji in 4 v Livornu, od katerih sta 2 padli v morje pred Ardenzo, 1 blizu Tombole in 1 v Salvijanskih gozdovih. Šo 1 nasprotnikovo letalo so zadele obrambne bate-rlje m. .Tonskih otokih, da j« strmoglavilo v morje.
. 'Ie,i napadi, ki jih omenja današnje uradno vojno poročilo, so dozdaj ugotovili 175 mrtvih ter 300 ranjenih v Livornu. 14 mrtvih in 52 ranjenih v Reggiu, 4 ranjene v Messini.
Spominske slovesnosti ob tretji obletnici smrti maršala Balba
Rim, 30. junija, s. Ob tretji obletnici slavne smrti kvadrumvira, maršala Italije Itala Balba, ki je padel nad Tobrukom, je bila predvčerajšnjim dopoldne pred spominsko ploščo padlih v ministrstvu za letalstvo resna vojaška prireditev v počastitev spomina velikega letalca in njegovih tovarišev. Slovesnosti so se udeležila številna zastopstva rodbin padlih, tistih, ki so se udeležili poleta čez Atlantsko morje, ter civilnega in vojaškega osebja v ministrstvu. Častno stražo le imel oddelek oboroženih letalcev. Poveljnik letalskega oddelka Tedeschini - Lali je zapovedal minuto molka, nato so pred ploščo, v katero so vklesana imena padlih letalcev, položili lovorojev venec.
Ferrara, 30. junija, s. Tukaj so predvčerajšnjim bile resne slovesnosti v počastitev spomina kvadrumvira Itula Balba ob tretji obletnici njegove slavne smrti. Njegovo rojstno mesto je izobesilo žalne zastave, v srcu Fcrrarčanov pa se je obnovila ponosna bolest zaradi prezgodnjega konca junaškega letulskega maršala.
Zjutraj so s častnim spremstvom dospele v mesto zastave in znamenja stranke, ki so jih sprejeli z dolžnimi vojaškimi častmi, ljudstvo pa jih je spoštljivo pozdravljalo. V fašistov-skem domu, na sedežu zveze, ki nosi ime Itala Balba, so se zbrali vsi visoki dostojanstveniki, ki so se sešli v Ferrari za slovesno proslavo.
Prva slovesnost je bilo polaganje lovorjc-vih vencev v svetišču padlih fašistov. Na obsežnem trgu so bili razpostavljeni oboroženi oddelki vojske, letalstva, milice, GIL-a ter znamenja, zastave in prapori vseh mestnih organizacij in združenj. Znamenja stranke so vsi navzoči spoštljivo pozdravili. Po minuti molka pred ploščo, vzidano v spomin vseh mučencev slavnega ferrarskega fašizma, so zastopniki oblasti in dostojanstveniki odšli v desno krilo fa-šistovskega doma.
To so pred kratkim uredili za sedež najmodernejše in zelo pomembne fašistovske ustanove: diagnostičnega središča, ki nosi ime Itala-Balba in ki ga je ustanovil zavod za fašistovsko vzajemno pomoč. Po prostornih dvoranah, urejenih po najsodobnejših terapevtičnih načelih in obilno oskrbljenih z zdravstvenimi pripravami, začenja življenje ustanova, ustvarjena za ljudstvo, iz katere bodo delavci vseh panog lahko dobivali zastonj popolno in ljubeznivo zdravniško pomoč. Visoki dostojanstveniki so se dolgo pomudili pri obisko-
vanju zavoda ter nazadnje izrekli svoje zadovoljstvo upravnim in strokovnim voditeljem diagnostičnega središča.
Nato so na vseučilišču slovesno izročili nagrade medvseučiliškega statističnega zavoda pod
pokroviteljstvom revije »Statistika«. Po pozdravu Kralju in Duceju, ki ga je zapovedal podtajnik stranke Della Valle, je povzel besedo kr, komisar
vseučilišča »Italo Balbo«, profesor Calzolari. Raze* ministrov, visokih državnih, strankinih in vojaških dostojanstvenikov so bili navzoči tudi zastopniki zbornice, senata, nemške vlade, narodni svetniki in vse krajevne oblasti s prefektom Dolfinom in zveznim tajnikom, nadzornikom stranke Caggio-lijem na čelu, razen tega pa ves vseučiliški senat in študentje.
Profesor Calzolari je imel kratek pozdravni nagovor ter se je v plemenitih izrazih spominjal Itala Balba, vztrajnega borilca za to, da bi ferrarsko vseučilišče postalo kraljevo vseučlišče, kar se je pred letom dni po Ducejevi volji tudi zgodilo. Nato je govoril profesor Fortunati, ravnatelj revije »Statistica«, ki je razlagal ljubeča prizadevanja pokojnega kvadrumvira da bi se uredila gospodarska statistična služba. Nato je pojasnjeval dela, ki jih je presojala komisija za nagrade, ter povedal imena zmagovalcev. Tem je nagrade
izročil cksc. De Bono, ki je bil navzoč pri slovesnosti s kvadruvirom De Vecchijem. Slovesnost se je končala s pozdravom Kralju in Duceju.
Med pozdravi številnega zastopstva Gufa so dostojanstveniki odšli v cerkev sv. Frančiška, da bi se udeležili slovesne žalne službe božje. Cerkev je bila odeta v žalno okrasje. Pred oltarjem je bil mrtvaški oder, ob katerem so imeli častno stražo višji častniki. Službe božje so se udeležili Balbov brat gr. uff. Edmondo, sestre, vdova Lina Balba ter sinovi in bratje Nella Quillicia Dalje so bili navzoči eksc. Terruzzi v imenu vlade, kvadrumvira De Bono in De Vecchi, predsednik zbornice grof Grandi, podtajnik stranke Della Valle, ministra Cini in Pareschi, podtajnika Fougier in Arcidia-cono, senator Romci-Longhena za senat, nemško zastopstvo z armadnim generalom von Loerzerjem na čelu, minister brez listnice Rossoni, general Ivan Doro za eksc. Galbiatija, veliko generalov iz vojske, letalstva in milice, senatorji, nar. svetniki ter vse krajevne oblasti in dostojanstveniki. Igral je godalni orkester, pel pa cerkveni zbor. Po maši je nadškof msgr. Bovelli blagoslovil oder, na katerem ie bil velik Ducejev venec.
Opoldne so obiskali dom Gila, vcPčastno zbirališče ferrarske mladine, ki nosi ime po Linu Balbu, čigar kip so ganjeno pozdravili.
Odbiti napadi pri Velikih Lukih
Nemška podmornica potopila križarko v Sredozemlju — Letalski napad na Panteilerijo — Strahovalen napad na mesto Kdln — Hude sovražne
letalske izgube
Italija lahko računa na junaške železniške miličnike
Rim, 30. junija, s. Junaško delo fašističnih zeezmčariev posnemajo tudi legionarji železniške milice. _ Prežeti z najvišjim duhom požrtvovalnosti in z dejavnim občutkom dolžnosti opravljalo v vsei tišini kočljivo službo na balkanskih odsekih, kier preži zahrbtna zloba, in v krajih južne Italije ter po otokih, ki so najbolj izpostavljeni nasprotnim letalskim napadom- Stojijo na bojnih postojankah, nadzorujejo^ urejujejo ter usmerjajo promet ter z neomajno strogostjo zatirajo zakonske prekrške.
Nedavno je neka partizanska tolpa na balkanskem odseku iz zasede napadla vlak. Prišlo le do hudega boja, v katerem sta našla slavno srnrl miličnika Giuseppe Marabello in Augusto Bavieri. Bojevala sta se v plemeniti tekmi ob strani majhne skupine spremljajočih tovarišev. Po šesturnem neprestanem boju jim je poveljstvo železniške stotnije poslalo pomoč, ki ie premagala partizane ter osvobodila hrabro sku-
pino. Ta dogodek, ki ga ie treba prišteti k tolikim drugim podobnim znanim in neznanim dogodkom, dokazuje da se domovina v vojni lahko docela zanese na te na izveste išc miličnike. ki so se proslavili s tihim delom, nenehnim trudom ter junaško gorečnostjo.
Hitlerjev glavni stan, 30. jun. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Pri Velikih Lukih, južno od Staraje Ruse, so bili zavrnjeni mnogi sovjetski napadi. Nemška lovska letala so v zalivu Kole s strojnicami uničila sovjetski torpedni čoln.
Nemška podmornica je v zahodnem Sredozemskem morju potopila križarko vrste »Frovi-ker«, ki je plula v močno zaščitenem sovražnem sprevodu vojnih ladij Ista podmornica je potopila še neko drugo sovražno enoto.
Skupina brzih nemških bojnih letal je včeraj
fiodnevi bombardirala letališče na otoku Pantcl-eriji ter ladje ob obali in pristaniške naprave
Sovražnik je včeraj izgubil nad Sredozemljem 18 strojev.
Angleško letalstvo je v pretekli noči znova napravilo strahovalen napad na stanovanjske predele mesta Kolna. Zaradi številnih odmetanih za-žigalnih in rušilnih bomb na gosto pozidane stanovanjske četrti so nastali obširni požari. Zaži-stolnico ter je utrpela hudo škodo. Mestno prestolnico, ki je utrpela hudo škodo. Mestno prebivalstvo je imelo izgube.
Posamezna letala so napadla nekatere kraje po zahodni in severozahodni Nemčiji.
Fašizem je globoko vkoreninjen v duši
italijanskega naroda
Stockholm, 30. junija, s. »Stockholins Tid-ning« se bavi z notranjim položajem v Italiji ter piše med drugim, da je fašizem globoko prodrl v narodovo dušo in da so Angleži in Ameri-kanci na napačni poti, če mislijo drugače. Član-kar piše dobesedno: »Od pohoda na Rim fašistično gibanje še nikdar ni tako napelo svojih
Ameriška izjava o težavah glede zmage nad Japonsko
Lizln>na, 30. junija, s. — Za svojega bivanja Londonu RPV liovvard. solastnik- ppI« vkIa
„ .	ic	Rey	liovvard, solastnik cele vrste
hcripps-tlovvardpvih časopisov dovolil razgovor z dopisnikom »t>ajly Maila« o japonsko-ameri-ski vojni. Mož je dober poznavale*- ne samo vprašanj, ki zadevajo Azijo, temveč tudi azijskih narodov, saj se je pred sedanjo vojno večkrat mudil kot časnikar v vzhodni Aziji. V tem razgovoru 8 sotrudnikom »Dai|y Maila« je IIo-ward dejal, da bo vojna z Japonsko zelo dolga, težavna in bolj trda. kakor na splošno domnevajo. »Mnogo jih je< — je dej«I — »ki upajo v cas, toda če se whisky s časom boljša, tega ni mogoče reči za zmago, ki bi jo radi izvojevali v-vojni z Japonsko. Japonska ie veličastna vojaška sila in bojni duh njenih sinov nima primere. Misliti na njen polom in razdejanje se pravi, misliti neumno. Cc bi hoteli premagati Japonsko,« — je dejal Hovvard — »bi morali prej uničiti njen vojni stroj na tujem in doma.«
Hovvard je potem govoril o tem. kaj bi Amerika storila, če bi se ji posrečilo Japonsko premagati. Na vprašanje, če imajo Združene ameriške države tudi kakšne ozemeljske zahteve v Vzhodni Aziji, je Howard dejali »Če bodo ogromni napori kronani Sc uspehom, bo Amerika vzela Japonski vsa oporišča na Tihem morju in si jih sama prilastila in si zagotovila svojo oblast na tem oceanu.« Potem mu je omenjeni časnikar stavil nekaj vprašanj glede notranjega političnega položaja v Ameriki, liovvard je odgovoril, da bi republikanci zelo težko postavili za svojega predsedniškega kandidata Willkieja, in je bil precej nejasen glede ponovne izvolitve Roosevelta za predsednika Združenih držav. O angleško-ameriških odnošajih je Hovvard dejal, da iz starega nezaupanja ameriške javnosti do Britancev izhajajo nekatera nesoglasja. »Toda« — je končal »temu ameriškemu nezaupanju se je zdaj pridružilo še angleško«.
Papsž ob grobu sv. Petra
Vatikansko mesto, 30. junija, s. Na večer pred praznikom sv. Petra je po starem običaju papež Pij XII. odšel v vatikansko baziliko, ki je bila za javnost zaprta, da bi molil na grobu cerkvenega prvaka. Potem ko je zmolil rožni venec, je papež stopil v grobnico ter blagoslovil svete palije. Potem je blagoslovil posvetilni kamen, ki ga bodo na vidnem mestu vzidali v svetišče, katero bodo s prispevki vernikov vsega sveta postavili v Valle Giuliji v spomin 25. obletnice, odkar je bil papež Pij XII. posvečen za škofa, ter bo posvečeno sv. Evgeniju, po katerem nosi papež krstno ime. V kamen, ki so ga izkopali iz vatikanske grobnice v bližini groba sv. Petra, so vrezali napis, ki spominja na ta dogodek.
Nasprotnikove letalske izgube pri napadih na Italijo v juniju
Berlin, 30. junija, s. — Iz vojaškega vira sc je zvedelo, da je na sredozemskem vojnem prizorišču in pri obrambi italijanskih mest pred strahovalnimi angleško-ameriškimi letalskimi napadi, italijansko-nemško lovsko letalstvo in protiletalsko topništvo od 1. junija pa vse do danes sestrelilo 378 sovražnikovih letal. Izgube, ki jih je sovražniku prizadejala na tem vojnem pozorišču protiletalska obramba, so zdaj skoraj enako hude kakor tiste, ki jih je sovražnik utrpel pri svojih strahovalnih napadih na nemško ozemlje. Pri teh slednjih napadih je sovražnik do danes izgubil 500 letal, po večini šlirimotornikov.
sil kakor v sedanjem trenutku. Po Mussolinijevi volji je prispevek, ki ga fašistična stranka daje vojni, zelo velik in fašistov je na raznih bojiščih padlo razmeroma več kakor pa drugih, ki so sposobni nositi orožje. To pa se ne pravi, da se na ostalo prebivalstvo ni treba ozirati. Ne smemo pozabiti, da je fašizem prodrl v italijanski narod in postal močan dejavni činitelj pri ljudskih množicah. Trda preskušnja Italije v sedanjih časih je očitno pokazala, kako se je fašizem vkoreninil med italijanskim ljudstvom.
Vesti 30. junija
Rimski dopisnik španskega lista »Arribac v dolgem članku podčrtava moralo italijanskega prebivalstva in končuje z naslednjimi besedami: »Bojevati se do konca, to je zapovedujoča beseda tajnika fašistovske stranke Scorze, in to je odločitev Italije v sedanjem trenutku.«
Iz Newyorka poročajo, da so obrambne oblasti na vzhodni obali Združenih držav obvestile prebivalstvo, naj se po sončnem zahodu odstrani z obale, kajti ugodno vreme daje tujim vohunom možnost za izkrcanje s podmornic. Obalne patrole so na obali že večkrat streljale na neznane osebe.
Neznano letalo je letelo nad S. Franciscom v Kaliforniji in povzročilo 25. alarm od pričetka vojno.
Dosedanji romunski poslanik v Nemčiji je odpoklican. Na njegovo mesto pride general Jone.
Zadnje novice iz Združenih držav vedo povedati, da se 156.000 rudarjev ne misli vrniti na de-
lo.	Najbolj so s tem prizadeti rudniki antracita v Pensilvaniji.
Huda vročina je povzročila velik požar v tovarni El Realconel v bližini Valencije. Zaradi požara je zgorelo tudi 50.000 pinij.
Angleži in Amerikanci so v prvih 26. dneh tega meseca izgubili najmanj 3000 dobro izurjenih pilotov, piše nemška »Montag Post«.
Ameriške letalske izgube nad Nemčijo znašajo 6% Če pa bodo dosegle 10%, jih ne bomo mogli prenesti, je povedal poveljnik drugega ameriškega letalskega oddelka, general Johnson Davvenport.
V Združenih državah so od 1. aprila naprej izkopali za 23,000.000 ton premoga manj, kakor pa je bilo po programu določeno.
Doslej so dognali, da jc bilo uničenih 26 sovražnih bombnikov, 11 drugih šlirimotornih bombnikov je bilo sestreljenih v letalskih dvobojih, ko so skupine ameriških bombnikov skušale napasti oporišče ob atlantski obali. En nemški lovec je šel v izgubo.
Overovitev rojstva kneginje Marije Izabele
Rim, 28. junija, s. Predvčerajšnjim ob 16.30 so v kraljevi palači na Kvirinalu v navzočnosti Vel. Kralja in Cesarja ter kr. vis. kneza Piemontskega in vojvode Anconskcga overovili rojstvo vzvišene visokosti kneginje Marije Izabele Savoia-Genova. Eksc. vitez velikega križa Carlo Scorza, tajnik fašistovske stranke in državni tajnik, je bil kot zastopnik Duceja za kronskega notar ja, eksc. grof. vitez velikega križa Gia-como Suardo, predsednik senata, pa je bil za matičnega zapisnikarja. Za priči je N j. Vel. vladar določil eksc. velikega admirala senatorja Dona Paola Thaona de Reveln, mornariškega vojvodo in viteza najvišjega reda Sv. Annunzia-te, ter eksc. markiza senatorja Guglielma Im-perialija, kneza Francavillskega najvišjega reda Sv. Annunziate.
Štiriletnica smrti prvega predsednika fašistovske in korporacijske zbornice
Rim, 30. junija, s. Predvčerajšnjim ob 4- obletnici smrti Costanza Ciana, prvega predsedniku fašistovske in korporacijske zbornice, je predsedstvo zbornice položilo lovorjev venec pred pokojnikov kip v zborničnem poslopju.
Nemška počastitev Sardinije
Berlin, 30. junija, s. »Berliner Borsen Zci-tung« prinaša na prvi strani članek, posvečen Sardiniji. V njem slika naravno bogastvo tega italijanskega otoka, članek sam pa izzveni v mogočno povzdigovanje ponosnega sardinskega ljudstva. »Če bo potek vojnih dogodkov to zahteval,« končuje člankar svoja izvajanja, »se sardinsko ljudstvo ne bo pomišljalo, prekositi samo sebe in se pokazati bolj ko kdaj na višini svojih izročil.
Zapleteni ednešaji med angleško in jugoslovansko vlado v Londonu
Lizbona, 30. junija, s. Odnošaji med angleško vlado in med namišljeno jugoslovansko vlado v Londonu so vedno bolj zapleteni. Voditelji raznih strank, ustanovljenih med Jugoslovani, ki so se zatekli v London, so se sešli 26. junija. Ker so pogajanja Milana Grola, da bi sestavil vlado, spodletela, so bivšemu kralju Petru svetovali, naj da nalog za sestavo vlade Miši Trifunoviču, voditelju radikalne stranke med Jugoslovani v Londonu.
Angleška vlada je v spore med Jugoslovani posegla z izrednim sklepom, da osvobodi kneza Pavla, bivšega jugoslovanskega regenta, njegovo ženo kneginjo Olgo in dva sina iz konfina-cije v nekem kraju Kenije, kjer so bili od julija 1941, ter da jih pošlje v Jobunnesburg v Južni Afriki.
Kakor znano, so agenti angleške vohunske službe v Belgradu povzročili dvorno revolucijo, ki je odstavila knezu Pavla in ga nadomestila z mladim kraljem Petrom, nakar je prišlo do spremembe vlade in do vseh znanih posledic. Od tega časa so kneza Pavla in kneginjo Olgo, ki je^ sestra vojvodinje Kentske, smatrali za angleška ujetnika. 1 a polovična osvoboditev kaže, da ima angleška vlada zatrdno kak skrit namen.
Izmenjava straže v zveznem tajništvu stranke
v Ljubljani
Ljubljana, 30. junija. r Tiskovni urad zveze fašijev sporoča:
S postopkom, določenim po tajniku stranke, je v ponedeljek, 28. t. ra-, ob 18 nn sedežu fašistovske zveze pred plošče, kjer so vklesana imena slavnih mučencev, potekel resni obred izmenjave straže med eksc. Giusenpom Lom-brassom, Visokim komisarjem za Ljubljansko pokrajino, ki prevzema tudi posle zveznega
tajnika, ter med odhajajočim zveznim tajnikom Orlandom Orlandinijem.
Navzoči so bili člani zveznega vodstva in Ljubljanskega fašija, zastopniki rodbin padlih v vojni in za revolucijo ter zastopniki pohabljencev.
Pred slovesnostjo in po njej je eksc. Lom-brassa obiskal sedež zveznega tajništva GILL-a, pokrajinskega Dopolavora. ljubljanskega fašija, okrepčevalnice ter lista »Prima Linča«.
Novi mašnik, bod’ pozdravljen!
Novomašniki bodo prejeli posvečenje v nedeljo, 4. julija -na Kodeljevem, slavje vseh Kodeljovčanov
Nova maša
Sodba v procesu A. čekade in tovarišev
Ljubljana, 30. junija.
Gospodje novomašniki, o katerih novih svetih mašah smo žc poročali, bodo prejeli posvečenje 4> julija ob 7. zjutraj v stolnici.
Danes objavljamo še njihove pridigarje;
Avgu&tin Alojzi) (Radovljica), nova maša 18. julija v Novem mestu; pridiga g. dr. An-drej Snoi; Slapžak Božidar (Radovljica), Ljub.-Šiška 11. julija, pridiga g. p. Florijan Ramšak; Lokar France, Višnja gora 11. julija, pridiga p. dr. Tomaž Kurent; Brgant Valentin (Škofja Loka), Ljubljana, uršulinska cerkev 11. julija, pridiga g. Janez Veider; Kmet Ja-H«Z, Sela pri Šumberku 11. julija, pridiga g. kaplan Kunstelj France; Ostronifi Janez, Vinica 11. julija, pridiga g. župnik Pokorn Jože; Gole Jože (Dobrnič), Ljubljana, Sv. Peter 11. julija, pridiga g. župnik Alojzij Košmerlj; Perčič Jože, Šmarje, pod Ljubljano 11. julija, pridiga g. kan. dr. Janez Kraljič; Šink Matija (Škofja Loka), Žalna 11. julija, pridiga g. Stanko Grima; Ferdin Janez (Stara Loka), Ljubljana, Leonišče 11. julija, pridiga gosp. prof. dr. Janko Kotnik; Polda Anton (Gorje), Vi-dem-Dobrepolje 11. julija, pridiga j*, kaplan Janez Lavrih; Škoda Melhiot-, Čatež pod Žaplazom (Mala Loka) 18. julija, pridiga g. župnik Ignacij škoda; Perčič Stanko (Želimlje), Ljubljana, Selo 5. julija, ridiga g. kan. dr. Janez Kraljič; Seljak Vojko Žiri), Zaplana 11. julija, pridiga univ. prof. dr. Ignacij Lenček; Golob Peter (Naklo), Dobrepolje 18. julija, pridiga Franc Golob; Povie Leopold (Žužemberk), Novo mesto 11. julija, pridiga gosp. prior Valerijan Učak; Šega Vincenc, Grahovo pri Cerknici 11. julija, pridiga g. msgr. Matija Škrbec; Kastelic Franc, Št. Lovrenc ob Temenici 11. julija, pridiga g. univ. prof, dr. Andrei Snoj; Lavrič Ciril (Žabnica), Ljubljana, Marijino Oznanjenje 11. iulija, pridiga g. župnik Janez Klemenčič; Zorman Viktor (Velesovo), Polhov Gradec 11. julija, pridiga g. župnik Ivan Vilfan; in Kern France (Velesovo), Hinje 11. julija, pridiga g. župnik Štefan Horvat.
Prosimo Boga, naj jih obilno blagoslovi in naj mu bo prijetna njihova prva daritev,
*
Nova maša salezijanca g. Urbnneka Jožefa se jc razvila v lepo cerkveno slavje vsega Ko-
deljevega. Že nn predvečer se je zbralo pri mlajih pred cerkvijo mnogo ljudi, zlasti mladine, da izkažejo novemu maziljencu Gospodovemu veliko ljubezen do njega in do tistega, ki ga on kot mašnik predstavlja, in da ga dostojno sprejmejo v svojo sredo. Ob pol osmih se je pred zbrano množico Kodeljevčanov ustavil voz, iz katerega je stopil novomašnik s svojim spremljevalcem. Po pozdravnem govoru g. ravnatelja Jurčaka in po prisrčnih, iz srca prihajajočih in ne ponarejenih pozdravčkih fantov — gojencev Mladinskega doma. so bile v cerkvi slovesne pete litanije z blagoslovom. Po končanem obredu v cerkvi je šel gospod novomašnik med svoje bivše gojence, ki so ga prosili, naj on, posrednik med Bogom in ljudmi, moli za njihove vzore in za njih zmage.
Včeraj dopoldne pa je bila okusno okrn-šena cerkev sv. Terezike skoraj premajhna za množico vernikov, ki jih je privabil čar in blagoslov prve svete daritve. V slavnostnem sprevodu so novomašnika spremliali ministrantjo, duhovni sobratje in svatje. Pred svetiščem so mu mladinci izročili križ. ki naj zanj ne bo znak trpljenja, ampak simbol zmage.
Ko je novomašnik stopil v cerkev, je s kora zadonela že sto let stara, a še vedno tako lepa in tako priljubljena Riharjeva »Novi mašnik bod’ pozdravljene. Ko pa je mašnik prišel pred oltar, 60 zapeii »Pridi sveti Diilu, nakar je stopil nn prižnico slavnostni pridigar g. dr. Volčič. V globokih in izklesanih besedah je očrtnl dolžnosti in pravice novega božjega služabnika.
Nato je pristopil k oltarju g. novomašnik in ob asistenci opravil prvo sveto daritev. Cerkveni zbor se je posebej pripravil in poskrbel, da je bila glasba na prvi takšni slavnosti v tej cerkvi res veličastna. O spremljevanju orkestra so izvajali Premrlovo »Missa s. Stanislavi« in več drugih pesmi. Pri darovanju okoli oltarja so delili podobice — spominčke na novo mašo.
V takšnem razpoloženju je Kodeljevo praznovalo ta veliki praznik. Čeprav so Kodeljev-čani sprejeli g. Urbaneka v svojo sredo kot njihovega rojaka in z vsemi močmi pomagali,
Listki iz ribniške preteklosti
Ribničani so i« od nekdaj radi pomagali Pogorelcem in drugim
nesrečnikom
\
V 19. stoletju so bile požarne nesreče zelo pogoste. Marsikatero vas so uničile. Ogenj ni uničil samo hiš in gospodarskih poslopij, temveč ponekod tudi ves pridelek in obleko, da so bili po-gorelci navezani na darove, ki so jih zanje pobirali po večjih farah. Novica o požaru se jo raz-fcirila od vasi do vasi in so ljudje prostovoljno priskočili na pomoč, v oddaljenejših krajih pa je poskrbela za zbiranje oblast, včasih svetna, navadno pa duhovska.
Tako je bilo 1. 1822. oznanjeno Ribničanom; >... Shelesnike na Uorenskim okol 150 hish je pogorelo -r vse so v vogni sgubli — sato im od vsih strani ludje pomagajo. Sato ste tudi vi pro-sheni dans teden po Lytaniah k ofru pridt in sleherni po soim premosheinu pomagat...<
L. 1849 je večja požarna nesreča prizadela Oorcnjsko ter so za pogorele vasi zbirali tudi v Ribnici... — »Slishah ste, de so pogorele Moste pri Komendi, Kokriza in Rupa pri Kranju. Shkoda je strashno velika, ker niso le hishe pogorele, temozh tudi shivesh in obleka; in le malo jih je bilo savarvanih v bratovshini sv. Florjana. Torej ste naprosheni, de tim sromakam po svoji mozhi in po kreshanski milosti pomagate. Torej se bodo prihodno nedelo v ta namen almoshne po zerkvi poberale in kar kteri vterpi naj meshnarju na taler poloshi, ki bo pri pervi, in deseti mashi in pri navku te almoshne poberal. Pa vas tudi pri ti priliki opomnimo, de se tudi vi v to bratovshino dajte sapisati, ker plazhila vsakoletne so majhne, pomozh v sili pa velika.«
Naslednje leto 1850. so se požari ponavljali, bilo jih je več in celo večjih. Bridkosti so ljudi zbližale, kajti vsak je trepetal, češ to lahko jutri tudi mene zadene ter bodo drugi meni pomagali. Tako so Ribničani tega leta pomagali celo nesrečnim Poljakom...
>... Od dneva do dneva beremo letaš smeram le od ognja in ognja 'in enakih nesrezh; smeram dobivamo tudi dopise sa pogorelze almoshen prositi. Spet na Polskim v velkim mesti Krakovo vezh od 300 hish pogorelo, in shkoda je neisrezheno velika. Sa te pogorelze se bodo tedej dans teden spet po navadi almoshne po cerkvi poberale in ste spet naprosheni tudi tem sromakafn po svoji mozhi pomagati... Pa tudi vas opomnimo, ne samudite tudi vi ne se savarvati sej enake nesreyhe tudi nas samorejo sadeti.
Požar ni bil edina nesreča
Razen požarov so stiskale ljudstvo še druge nadloge ter ga silile, da se je zatekal po pomoč k bližnjemu. Zaradi slabe letine je mnogim krajem grozila lakota. Zopet je bilo potrebno zbiranje ...
>Se vam ošnani, de prebivauzi Komesije iš Krupe se v velikih potrebah in lakoti snaidejo. Sato tudi dušh. oblast in Škofija vse virne opomina, do bi im v leti nadlogi pomagali, kar je tud dolshnost vsakiga dobriga kristiana, pomada, kar kol je niemu mogozhe. Vsaki dar bodi al v shitu al v dnarjih se bo sa lete obernil...«
Darovali so v nedeljo pri maši pri darovanju, darove v žitu ali v drugem blagu so pa prinesli v grad, odkoder je bilo poslano;naprej. Zavedali so se, da bo najbolj pomagano revežem, ako bo pomoč hitra:
»... pa kdor samore ke.j dat, nej nikar ne odlasha, kir potreba hitro pomozh poterbuje in se šhe konz tega tedna bo naprei poslalo, kar bo prejetiga .. .<
Včasih pa so naprosili enega ali dva moža, ki sta šla po fari od vasi do vasi ter nabirala: >Tudi se vam osnani, de ljudi Ambrushke in
Pred vojaškim vojnim sodiščem je bila ponedeljkova razprava dopoldne določena zasliševanju .14 obtožencev. Obširno in izčrpno je bilo zaslišanje glavnega obtoženca trgovca Andreja Čekade, ki je tra jalo nad dve uri. V glavnem jc zanikal krivdo in v razbremenitev navajal razne poslovne momente, da je njegovo poslovanje odgovarjalo zahtevam od Visokega komisarja izdanih predpisov. Prav tako je bilo obširno in poslovno zanimivo zaslišanje trgovcev z usnjem Jakila Krnila iti Jakila Marka, ki sta bila' v tednih poslovnih stikih z glavnim obtožencem. Dopoldanska razprava je bila _*>b 13 prekinjena, ko jc bilo končano zaslišanje obtožencev ter se je ob 16 nadaljevala, ko je sodni dvor zasliševal nekatere, za proces važne priče, v prvi vrsti finančne kontrolne organe, ki so prišit na sled Čekadovim manipulacijam z usnjem ter so pri strogo izvedeni reviziji odkrili. tajne zaloge usnja, živil in tobaka.
Ponedeljkova razprava je bila ponovno ob 20.30 prekinjena ter se je včeraj, na praznik sv. Petra in Pavla, nadaljevala že zgodaj dopoldne. Po govorih vojaškega državnega tožilca in branilcev se je sodni dvor ob 10.30 dopoldne umaknil na posvetovanje, ki je trajalo do opoldne.
Za Čekadov proces in njega izid je vladalo v ljubljanski javnosti veliko zanimanje. Zato se je včeraj proti poldnevu zbralo v nekdanji porotni dvorani, kjer je bila razprava, mnogo občinstva, da so prisostvovali razglasitvi sodbe. Sodni dvor je točno opoldne vstopil v dvorano. Med grobno tišino je g. predsednik v navzočnosti ostalih sodnikov prečital sodbo.
Čcknda Andrej je bil v smislu obtožbe obsojen na 11 lef zapora in 160.000 lir zaradi kopičenja blaga z namenom, da ga odtegne normalni uporabi, da povzroči na trgu pomanjkanje blaga in dvig njega cene, to je zaradi kršitve uredbe Visokega komisarja od 24. oktobra 104-1., zaradi opustitve prijave živil v smislu uredbo Visokega komisarja od 27. junija 1941., zaradi kršitve uredbe glede zbiranja izdelanih kož od tl. septembra 1941., zaradi kršitve uredbe o maščobah od 16. julija 1941. (gre za 95 kg olivnega olja) in zaradi kršitve uredbe o tekstilijah od 8. novembra 1941. (3278 m manufaktur-nega blaga) ter naposled, zaradi kršitve uredbe o soli in tobaku od 24. septembra 1942.
Vončina Julij, rojen 22. aprila t9l0. na Jeli-činvrhu (Logatec), trgovec v Ljubljani, na 5 leta zapora in 50.000 lir denarne kazni zaradi kopičenja blaga in neprijave 3278 m manufakturne-ga blaga.
Jakil Emil in Jakll Marko, vsak nn 7 let zapora in 100.000 Hr denarne kazni zaradi kopičenja blaga in kršitve predpisov o zbiranju in prodaji izdelanih kož.
Novak Jernej,, rojen 22. avgusta 1S98. v Svibnem, stanujoč v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 20, zaradi kršitve uredbe o soli in tobaku od 24. septembra 1942. na 2 leti zapora in 4000 lir denarne kazni. (Gre za 232 kg tobaka, ki je bil zaplenjen Andreju Čekadi.) Ostali obtoženci, ki so bili zapleteni v afero z usnjem, so bili obsojeni na manjše zaporne in denarne kazni.
Sodi'šče jo hkratu pravomočno izreklo zaplenitev vsega pri obtožencih najdenega blaga, ki predstavlja velikansko "vrednost, najmanj nad 2 milij. lir. K ponedeljkovemu poročilu pristavimo, d« je bila pri Čekadi zaplenjena mast, ki ni spadala med živila, marveč med industrijsko mast ali mazilo.
Izdajanje nakaznic za tekoča^ goriva in maziva
Urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata opozarja, da začenši z 20. julijem t. I. dalje morajo biti prošnje za nakazovanje tekočega goriva in maziva za motorna vozila in za industrijske namene, predložene temu uradu do 3. vsakega meseca. Prošnje, ki'bi bile predlo ž<’He po tem datumu, se ne bodo upoštevale.
Verd pri Vrhniki bo dobil vodovod
Verd. 30. junija.
- ‘Vriniika prečudni krai,« tako le opeval naš krai naš slavni rojak Ivan Cankar. Ni opeval le Vrhtvjke kot trga. temveč zlasti lepo okolico. ki jo h0 naravni krasoti in svojstvenosti lahko tmmeVianio z marsikaterim letoviškim krajem. Kie najdete lepši sprehod kot prav po idilični poti obv Ljubljanici k izviroip? In na vsej poti ti 0oy(^jOj ]c povprašaš koga. da si na Verdu, na lt^em Verdu.
^ Ni naš namen, da bi poveličevali lepoto našega kraia. sai ta |)0 ostala brez hvalisanja in brez tega bomo še. prav tako radi ob prostem času pohiteli tja pod gričke, kier šumi voda in kicr se tako razvedriš: danes le nekaj stvarnih vrstic o potrebi našega, lepega kraia.
2e skoraj Iti let gradimo v našem kraju vodovod, ki ga v resnici zel«, potrebujemo. Vodo bodo zsi ieli nad vasjo v ft-izdu pod železniško progo. Že davno so ugolov,]^ da ie tu dobra pitna in zdrava voda; zači*4 so tudi že z deli, vendar so tako počasna,	morali
kmalu obhajati kak jubilej te gra^nje. Zadnje mesece pa so dela snet oživelain vsi upamo, da bomo vodovod vendar kmalu že dobili. Pri delu ie trenutno zaposlenih le (i delavcev. Ker pa pridne roke mnogo narede, upamo, da bodo merodajni dela še pospešili in tako izpolnili želje vseh vaščanov.
Ribnica
V zvonik cerkve v Nemški vnsi je v soboto popoldne udarila strela, raznesla strelovod in vdrla v cerkev, kjer je razbila dva podporna stebra, obenem pa poškodovala tudi notranjost. V tem času sta bili v cerkvi dve ženski ter je od strele okrušeni kamen zadel Nežo Češarkovo i/. Nemške vasi ter ji povzročil na nogi globoko rano,
Vrhnika
Vsi naročniki »Slov. doma« na Vrhniki in okolici (vasi, ki spadajo pod področje vrhniške pošte) naj sporoče upravi našega lista vse pritožbe zaradi neredne dostave lista na dom- Po možnosti naj navedejo tudi dneve, ko časopisa niso prejeli.
m
Hinjske far* ro navolj slabe lettne v velikem po-
mankanji. Sato bota la teden na povelje Novo-meshke Kresije dva mosha po fari hodila in do-brovoljne darove poberala, dajte kar morte, al v dnarji al shita al krompirja ali kaj drusiga.. .c (1834.)
Kuge, lakote, vojske — reši nas...
Za drugimi nesrečami pa se je pojavila naj-hujša šiba božja — nalezljive in nevarne bolezni. Duhovniki so narod vabili, naj s pobožnostmi zadosti za pregrehe, naj- nastopi pot k poboljšanju", da se izogne strašni kazni...
»... ena kušna bolešen, iš imenam kolera, k’ je na Rusouskim inu Polskim dosihmal bla, se je tud na Ogerskim perkašala, sraun kir dushel-ska gosposka stri, kar je mogozhe, deb se le ta bolešen ne resshirla, nam je vsem perporozhenu in je nasha dolshnost molit, de bi vsmileni Bog leto shibo od nas odvernil, sato bo dons teden, in potem she due nedeli ob 9. uri S. Reshne telo vun postauleno, in potem h konzu molitu in She-gen. Tudi popoldan po Lytaniah se bo vednu sa-naprei kokei- po volki mashi leta molitu odprau-lala. Molimo s’ andohtio, de bo nasha molitu vshlishana« (1831).
Varujte se in pazite na zdravje '
Bolezni so se širile. Nastopiti je morala svetna oblast, da je ljudi poučila za vsak primer. Navodila je ljudstvo poslušalo zopet s prižnice:
»... od kresije nam je narozheno, de, ker se kushna bolešenj kolesa she tudi v nashid blish-nih krajih prizhenja, vam tudi osnanimo, se kar je mogozhe varvati, de sami te bolesnji v svoje kraje ne sanesete. Torej ne hodite po kupzhijah v take kraje, kjer je ta bolesenj, ker veste kako teshko jo je odpraviti, kadar se kashniga kraja
poprime. Varile se pa furti nesdravih jedi in nesnage, po kterih se ta bolesenj dostkrat prizhne.«
Slabo, nenravno in pokvarjeno življenje ljudi je priklicalo kot kazen nase hude bolezni:
»... Posebno se pa varite ponozhvanja, jese in kletve, nezhistosti in rasujsdanosti, pijanosti in poshreshnosti, savolj kterih pregreli Bog suet s to strashno shibo tako teshko shtrafuje.. .<
Vsaka hiša si mora za prvo pomoč pripraviti domačih zdravil.
>... Pripravite si k hishi kaslinih komilz, ali melise, metize in kafraniga shganja, de sa pervo naglo silo kako pomozh pri rokah imate in posh-lite vselej naglo po sdravniika .. .«
»... Pred vsim drugim pak si prisadeva jmo š resnizhno pokoro sveto boshjo joso potolashiti, ino Boga serzhno molieti, de zhe je njegova sueta -volja, to strashno shibo boshjo od nas odverne. In v ta namen bomo ta teden po Angelovi nedeli tudi skos 8 dni vsaki dan zjutro ob 6. shegnano masho imeli.. .c
S šiaierekega
V Lahoncih pri Sv. Tomažu blizu Ormoža je požar upepelil domačijo Maksa. Meška, nečaka pisatelja Ks. Meška. Stanovanjsko hišo so rešili, pač pa so pogoreli gospodarski deli z vsem orodjem.
V Ključarovcih pri Ormožu je umrl v naj-lcpši dobi Stanko Canjko; zapušča mlado ženo, s katero se je poročil šele pred tremi meseci.
Nesreče v Celju. Z lipe, na kateri je nabirala cvetje, ie padla 50 letna Frančiška Hribernik »n si zlomila ključnico. - S češme ie. padla 57 letna Terezija Cvikelj in Železnega in si zlomila nogo. — 26 letni Ivan Brožmak si ie pri cepl|en)u drv odsekal dva prsta. — V tovarn, za steklo v Rogatcu se je hudo oparil delavec Rok Strajn. — Na celjskem kolodvoru ie prišel 27 letni Jakob Poljšak iz Brežic pod kolo vagona, ki mu je odrezalo dva prst« na roki.
B.B.VAV D IHTE:
KRIMINALNI BOKAS
»Da, sedel sem za majhno pisalno mizo pri obelisku, ko je stric Ben odprl vrata. Slišal sem, da je nekaj dejal Brushu, in vstal sem, da ga pozdravim. Bilo je tedaj precej temno... zato ga nisem vidci prej, dokler ni bil žc v dnu stopnic-«
»Pa potem?«
»Vedel som, da je Kyle imel namen ogledavati si nove predmete iu sem se zato odstranil. Odšel sem v Metropolitanski muzej...«
»Je bil vaš stric običajne volje, ko je stopil v muzejsko dvorano?«
»Nekako takšno kakor vedno. Morda se je držal nekoliko kislo. Zjutraj nikdar ni bil posebno dobre volje. To pa ni pomenilo nič nenavadnega-«
»Ste takoj odšli, čim ste ga pozdravili?«
»Takoj. Žele tedaj sem namreč videl, da sem se bil tako 'dolgo zamudil pri tistem papirusu. Zato sem pohitel. Vedel sem tudi, da je stric prišel tja zato, da sc z dr. Blissom pogovori o neki prccej važni stvari, in ju zato nisem hotel motiti.«
Vanče je prikimal, ni pa dal niti najmanjšega znaka, iz katerega bi se dalo sklepati, da Salvetru verjame oziroma ne verjame. Sedel je dalje na svojem stolu in leno kadil, a njegove misli so očividno blodile nekje daleč.
»la ko je dvajset minut pozneje prišel Scarlett v muzejsko
51 | dvorano,« je nato pripomnil Vanče, »je vašega strica že našel
umorjenega.«
Salvetra je stresel mraz.
»Zdi se, da je bilo tako,« je dejal tiho. »A mene to prav nič ne briga! Res, pa če verjamete ali ne!,« je še pripomnil odločno.
»Bežite no, nikar ne pretiravajte!« ga je mirno opomnil Vanče. »Ne gre za to, če jaz to verjamem, ali ne verjamem. Lahko si izberem še tretjo možnost, namreč, da se na to požvižgam-«
»Le požvižgajte se in pojdite k vragu!«
Vanče je ponosno vstal in hladen smehljaj s« je poigral na njegovih licih, smehljaj, ki je bil še dokaj učinkovitejši, kakor pa smehljaj iz jeze.
»Ni mi všeč način vašega govorjenja, gospod Salvetcr,« je počasi spregovoril.
»Kaj!« Salvetcr se jc s stisnjenimi pestmi pognal proti Van-ceju, a ta jo brž odskočil kakor maček in zgrabil Salvetra za roko. Poteni se je zasukal na desno in zavil Salvetru roko, da je od bolečine kar padel na kolena. (Takrat sem sc spomnil, kako je bil Vanče rešil Markhama pred naskokom v uradu Okrožne uprave, ko so obravnavali Bensouov umor.)
Ileath in IIenncssey sta skočila bliže, Vanče pa je z drugo roko, ki jo je imel še prosto, odklonil njuno pomoč.
»Bom žc sam opravil s tem srboritim gospodom,« je dejal, nato pa vzdignil Salvetra in ga posadil nazaj na stol. »Malo šole o lepem vedenju je dobro,« je' šaljivo pripomnil. »Zdaj pa vas prosim, da mi tako, kakor se spodobi za omikanega človeka, odgovarjale na moja vprašanja, sicer bom primoran, da dam zapreti vas in gospo Blissovo pod sumom, da sta zapletena v Kylejev umor.«
Salveter je bil zdaj čisto krotek- Gledal je svojega nasprotnika nekam smešno osupnjeno. Potem pa se je zazdelo, da so Vancejeve besede le prodrle do njegovih možgan...
»Gospo Blissovo-. •! Ona pač nima ničesar opraviti s tem. vam rečem!« Čeprav so bile te njegove besede zelo živahne, so bile vendar spoštljive. »Pripravljen sem priznati zločin, če bi to lahko njo rešilo...«
»Ni vam treba biti tak ka\alir,« mu je odvrnil Vanče in znova, sedel ter. mirno, kakor po navadi, kadil svojo smotko. »A povedali bi nam morda lahko, zakaj nam tedaj, ko ste prišli v muzej in ste spoznali, da je vaš stric mrtev, niste rekli, da ste bili ob desetih z njim skupaj?«
»Bil sem... bil sem preveč zbegan, preveč je dogodek učinkoval name,« je jecljal- »In bal sem se. Morda mi je nekaj reklo, naj se varujem. Ne znam si tega razložiti, res ne. Vem, da bi vam moral to povedati, vem... toda...«
Vanče mu je šel na pomoč.
»Pa se vendar niste hoteli izpostavljati v nevarnost zaradi zločina, ki ga niste zagrešili. Da... da, prav gotovo ne. Bolje bi bilo počakati in se prepričati, če vas je bil kdo videl... Toda, ali ne uvidite, gospod Salvrter, da bi bilo, če bi bili priznali, da ste bili ob desetih skupaj s stricem, to za vas razbremenilno?«
Salvetra je prevzela žalost in še preden je utegnil odgovoriti. je Vanče že nadaljeval:
»Pustimo vendar vse te pomisleke ob strani. Povejte mi raje, kaj ste delali v muzeju od pol desetih do desetih?«
»Saj sem vam že povedal-« Salveter je bil ves razburjen in zbegan. »Primerjal sem nek papirus izza osemnajte dinastije, ki ga je dr. Bliss pred nedavnim našel v lebah, s Sennaeherib-1 boviml zapiski, ker sem se hotel prepričati o nekaterih mestih, * *e so bila prej pravilno prevedena.. •<
Pogovor z Lojzetom »Martina
NoTranjska, š{idna in lepa deželica, kraj samosvoje tršatih, a dobrih, ljudi. Na pol kraški svet, s ponikalnicami in tremi svojevrstnimi p-jsebno^tmi: presihajoče cerkniško jezero, Križna jama in — človeška ribica. Planjave poraščene s brinjem in borovcem, značilnimi znaki prehajanja ravninskega svet« v kraško gmoto. Tam je Loška dolina, »srce Notranjske«, ki jo varjejo Križna gora z znamenito romarsko potjo, Javornik in Snežnik. In Notranjska nam jjovori: »Nekoč, čas je brez važnosti, ker je dvignjen v simbol, sem rodila slavnega junaka Martina Krpana, rodila in vzgojila. Ni umrl, je večno živ. Nihče drug kot sam France Levstik mu je dal nesmrtnost. Da, Krpan živi in postaja vtelesi-tev neke velike duše in ideje.«
In v tej Krpanovi zibelki je bil ziban tudi slikar Lojze Perko in kot njegov rojak najbolj poklican, da Krpanovo slavo in usodo izrazi tudi v pedebi. Kajti pri Krpanu ne gre samo za ilustracijo dejanja in zgodbe, treba je zajeti značaj in niansi-rati dušo, t. j., pokazati duhovno središčno plat tistega kraja in človeka. Sele potam zagledamo pred seboj resničnega Martina z Vrha in razumemo, kaj nam hoče in more povedati. Perkov Krpan je izšel (bibliofilska izdaja Slovenčeve knjižnice) in mislim, da ga je lahko vs^k resnično vesel. Vesel kot resnično lepe izdaje in že kot dokumenta in spomina časa, ko smo se s tako ljubeznijo in pravo notranjo potrebo oklenili naših starih, velikih vrednot. Založba in slikar 6ta storila važno kulturno dejanje, ki ga moramo znati ceniti.
Ob izidu Krpana sem poiskal slikarja Perka v tiskarni, kjer se je pravkar podpisoval na bibliofilske izvode. »E, čemu neki bi bilo še to treba,« je zagodrnjal, ko sem ga poprosil, naj mi kaj pove za časopis. »Saj je knjiga zunaj. To naj ljudje pogledajo, pa bodo vedeli, kar jih zanima.« Potlej se je pa le vdal in mi povedal to in ono iz svojega res zanimivega ic pestrega življenja, ko sva 6e sprehajala pod arkadami »mesarskih žal«. Perko je zanimiv fant. Govori z neko notranjo ihto, kratko in presekano, kot bi neprenehoma iskal boljši in globlji izraz, oči pa mu nemirno begajo po predmetih naokrog, da takoj veš: fant je poln dinamike ia napetosti, ki sc mu sproščuje v umetniških zamovah in delih, ki pa spričuje tudi o njegovi težki življenjski poti in borbi za dosego postavljenega cilja. Hkrati pa je ves preprost, nenarejen in — kar je redkost v svetu umetnikov — pravilno skromen do svojih del in pravičen v oceni drugih. In tisti »drugi« napram njemu? Toda Perko je korajžen. Precej je že naredil in še več obeta. Ne mečimo nekoga, ki je dober slikar, pa še nima »akademije za sabo«, kar enostavno zaradi tega med obrtnike in »solidne« šušmarje, kar sem bil slišal pri nekom od »foha«.
(Da tudi med mladimi literati obsojajo literata brez »univerze«, — posebno v zadnjem času — je znana stvar. I seveda: kako pa naj piše človek, ki mu bogovi niso naklonili diplome in ko je pri nas v kritiki in drugod vladalo prepričanje, da se je za genija moči izučiti kakor za profesorja, odvetnika ati kleparja.)
Torej Lojze, kaj veš povedati iz svojih zgodnjih let ?
»Kaj? To, da sem bil rojen pred toliko in toliko leti v Ložu, da na6 je bilo 16 otrok in da je bila naša družina revna ko cerkvena miš na veliki petek. Brez hvale omenjam, da smo' bili otroci vsi talentirani, toda še misliti ni bilo, da bi bil mogel iti kateri študirat. Kot smrkolinski pobič, sem bil nekoč »sunil« svinčnik in šel ves nestrpen slikat krave. Takrat se je začelo. Veliko sem risal, z dvanajstimi leti pa vse te svoje risbe — prodal in začel pomagati staršem. O moja rajna mati, ki je še zmerom nepozabljeno ljubim kot nikogar, je veliko trpela, da smo mogli jesti! — Kasneje sem šel k vojakom. Takrat mi je tudi mati umrla. Nato pa sem se le nekako zrinil v Ljubljano in tudi nekako preživel, ko sem obiskoval kiparsko šolo na Tehniki pri prof. Kralju in prof. Severju in jo kot 27-lctni »možak« absolviral. Po očetovi smrti sem odšel v Sofijo in na tamkajšnji slikarski akademiji z odliko napravil sprejemni izpit. V šoli sem bil na-£el polno pomoč in razumevanje. (Njegov kolega iz Sofije mi je povedal, da je bil Perko v šoli kot ri-sar-portretist na prvem mestu.) Ko sem se nato preselil na akademijo v Zagreb, me je pred končanim študijem zajela vojna. Po prihodu v Ljubljano sem razstavil skupaj s Slovenskim likom' in vsa svoja dela prodal. To je bil moj prvi večji uspeh. V salonu Kos sva nato priredila razstavo s prijateljem, izbornim akvarelistom, Pečaričem. Sam pa sem razstavljal pri Obersnelu. Za moje »materialno« življenje je bilo važno, da sem lahko zmerom vse prodal.«
Kolikor vidim, si doma v portretu, pokrajini in zelo močan v kompoziciji oziroma točneje, v globoki združitvi pokrajine s človekom. Katere slike smatraš za svoja najboljša dela?
»Če bi hotel povedati svoje mnenje, bi v glavnem soglašal z mnenjem drugih, bi omenil Zibko (t* je zame najboljše, kar sem naslikal), Deklico z marjeticami, od portretov pa Pianista Toneta, Obraz notranjske matere, Janeza in Vikico. To je v svojem Umetniškem zborniku priobčil tudi Miha
Perkom, ilustratorjem Krpana«
Maleš. Pravo vrednotenje teh svojih del pa seveda prepuščam poklicnim in objektivnim kritikom.«
In tvoja zadnja dela?
»Do so predvsem ilustracije za Dularjevo knjigo Ljudje ob Krki in za Martina Krpana ter dve večji kompoziciji: Srečanja človeka s Kristusom in oltarna slika za farno cerkev v Cerknici: Ljudstvo sc zateka k Materi božji. Slikanje religioznih kompozicij mi je zelo blizu.«
Značilni za tvoje realistične slike — da si realist je tal^oj vidno — so mehki, skoraj bi dejal melanholični, resno umirjeni toni. Nekaj takega kot
mol v glasbi. Čustvo ti je prvinsko. Kam težiš s svojo umetnostjo in kaj ti umetnost pomeni?
»Umetnost je zame vse. Največja pesem, ki mi jo življenje poje. Se ncizbrušen zaklad, dan v mojo dušo. Da bi ga mogel čimbolj izoblikovati in izbrusiti, je moja prva težnja. Druga pa, da bi postal resnični slikar notranjske zemlje — moja mati ji je dejala dolina ljubezni — in njenega človeka. Postavil bi ji rod kulturni spomenik v slikarstvu, kakor ga ji je Cankar v književnosti. Koliko bom mogel to doseči ne vem: bolehnost me precej ovira. 1 oda korajžo imam, zavedam se svojega poslanstva, ki sem ti ga omenil, in ponosen sem nanj. Nekatera življenjska razočaranja, ki so nujna kot povsod, me pa samo dvignejo in dajo novih sil. Če bi rad še kaj vedel, ti z veseljem ustreženi. Seveda samo osebno. Pogovor za javnost pa naj bo s tem končan.«	s.	š.
Nabiranje zdravilnih in drugih rastlin v Dobrepoljski dolini
Gobe — dober zaslužek
Podaljšanje policijske ure na deželi
Eksc. Visoki komisar je določil z odredbo, ki bo objavljeno, da se od 29. t. m. določi policijska ura v celi pokrajini na čas od 22 zvečer do 5 zjutraj. Javni obrati in javna zabavišča se zaprejo ob 21.30.
Ljubljana
i
V velikolaSkem okraju so že od nekdaj ljudje nabirali razna koristna zelišča in jih prodajali. Nabirali so zlasti te-le rastline: kresnice, arniko, lapuh, lipovo in bezgovo cvctje, bezgove jagode, brezovo listje, kumino, kamilice in tudi še nekatere druge rastline, n. pr. tavžent rože, sladke koreninice, hrastov mah itd. Vse te rastline so sušili na soncu, preden so bile zrele za prodajo. Kupovali so te suhe zdravilne rastline razni trgovci, največ pa je te robe pokupil pred leti že umrli Sekundar iz Predstrug. Ta je imel majhnega konjička in je to robo kupoval po vaseh. Vozil je s svojim kljusetom v Ljubljano in je dalje prodajal s precej izdatnim dobičkom, l a mož je ktipovnl od kmetov tudi fižol in laneno seme ter bil skoraj vedno na potu v Ljubljano. Nazaj grede je pripeljal kmetom sol v zameno za fižol, ali pa tudi razne druge reči, kar mil je kdo naročil. Danes je več trgovcev, ki kupujejo zdravilne rastline in jih dalje prodajajo.
Pred leti, to je proti koncu devetnajstega stoletja, so revni ljudje hodili kopat češminove korenine, katere so potem doma olupili in lubje posušili ter prodali. Tiste čase si lahko vsuk čas naletel kje v grmovju na možaka s košem na rami in rovnico pod pazduho, ko je šel kopat češminove korenine. To delo ni bilo ravno prijetno, zato ker je češmin bodeč in raste najraje kje med skalovjem. Kopač češminovili korenin je ubil dve muhi naenkrat: lubje je razmeroma še precej dobro prodal, okrog 10 krajcarjev en funt, obeljene korenine jc pa imel doma za drva. Posebno v zimskem času so take korenine dobro razgrele peč.
Tudi češminove palice so sekali, domov nosili in jih obelili. To lubje je bilo veliko cenejše kot ono od korenin. Kopanje korenin in češminovili palic šc sedaj ni prenehalo, čeprav sc ne vrši v taki množini kot nekdaj. Tu in tum se še vedno opazi, da kdo beli češmin.
Poprejšnje čase in tudi še današnje dni siromašni' ljudje lupijo krstnikovo lubje, kakor se menda pravilno imenuje krhlika. Ko na pomlad krljlika postane mnževna in majijo ž nje pastirji piščali, začno, tudi razni drugi ljudje hoditi v grmovje, kjer nasekajo ondi palic. Obelijo jih 4ip»r frrmovjnfnn ta način, da najprej z nožem lubje zarežejo tako, da položi palico na koleno, potem nanjo noževo ostrino in palico tako vrti. Ko pride z nožem do konca palice, prime na debelejšem koncu za lub in ga od palice lepo odvije. Ko je les muževen, se navadno rado odloči lubje od de-belca. Tako olupi več palic, da nabere tega lubja za majhno butarico, ki jo zveže in nese domov. Doma lubje na soncu lepo posuši in ga potem lahko proda«
Robidovo listje je vrglo Dobrepoljčanom milijone
Leta 1940. so pa začeli ljudje v Dobrepoljski dolini nabirati robidovo listje v veliki množini, tako da so dobili ljudje zanj v veliko-laškem okraju več milijonov. Robidovega listja do sedaj niso še nikoli nabirali. Leta (939. se je prvič začela kupčija s to rečjo. Robidovja je zelo veliko v teh krajih, zato so ga ljudje nabrali tudi zelo mnogo. Robidovo listje nosijo domov v vrečah in ga, ako je lepo vreme, suše doma na soncu, v grdem vremenu pa tudi na podstrešju ali na skednju in tudi na deri.
Za odkup robidovja je v raznih vaseh več trgovcev, ki ga kupujejo-in potem prodajajo stlačenega v balte veletrgovcem, ki ga potem odpošiljajo v inozemstvo. Za nabiranje bodečega listja so si ljudje omislili posebne rokavice iz usnja ali pa iz klobučevine. Z n^imi kar smukajo listje v nastuvljene vreče- Nekateri tudi opravljajo, da namesto robirlovine nasmu-kajo in namešajo vmes tudi leskovega listja, ki se v večjih množinah robidovja izgubi, posebno še, ker si je pač vsako posušeno listje podobno.
Že dolgo časa se v tej dolini ljudje zanimajo za gobe, ki jih nabirajo, suše in potem prodajajo. To nabiranje gob se je tu začelo nekako v začetku tega stoletja. V dolini rastejo te-le vrste gob: jurčki, karželjni, lisičke, tačice, parkeljci. Te gobe so vse užitne. Rastejo pa tudi razne strupene gobe, kakor muš-nice, kravjice itd. Za prodajo ljudje nabirajo samo jurčke, ki po dežju kaj radi pogledajo iz zemlje.
Spreten gobar že dobro ve, za tisti prostor, kjer najrajši rastejo. Gre na tisti kraj, ako ga kdo drugi ne prehiti. Zato hodijo gobarji najrajši zgodaj zjutraj, v poletnem času ob treh zjutraj, po gozdovih iskat gob. Ko prinese gobe domov, jih najprej očisti prsti in mahu, potem pa jih z nožem zreže na tanke ploščice ter jih naloži po deski. Ko je deska polna, jo nese na sonce, da se gobe posuše. Obračati jih ni treba nič, zato ker so na tanko zrezane in jih sonce lahko posuši. Ako pa je deževno vreme, jih morajo sušiti na peči ali okrog peči na ta način, da zrezane gobe naberejo na nit in razobesijo okrog peči, ali pa tudi na deski postavijo na peč.
Tudi za gobe se dobe kupci doma in jih ni treba daleč nositi naprodaj. Cena suhim jurčkom je bila lani zelo ugodna. Za gobe so ljudje dobili mnogo denarja.
V domači kuhinji rabijo tildi mavrahe, parkeljčke in lisičke. Skuhajo jih s krompirjem, kar gre vsem prav v slust. Lisičke tudi na masti opeko.
Ko smo že pri gobah, naj omenimo še eno vrsto gob, ki se dobe v tej dolini, to je drevesna goba. Ta goba raste na starem bukovem drevju, ali pa tudi na brezah. Prej so jo bolj iskali kakor danes, ko namreč še ni bilo vžigalic. Rabili so jo kot kresilno gobo. To gobo so znali tobakarji tuko ustrojiti, ds se je je prijela iskra od kresilnega kamna. Z apnom in pepelom so jo usposobili, da je postala porab-na za ogenj. Tu in tain se še vedno dobi očanec, ki zažiga svojo pipo s kresilom in pravi, da je boljše kakor vžigalica. To drevesno gobo rabijo seda j še vedno o veliki noči cerkovniki, ko na veliko soboto raznašajo »žeguani ogenjf vsak po svoji soseski.
Sladke jagode in maline
V Dobrepoljah se zelo pečajo z nabiranjeTm jagod po gozdovih. Zlasti dekleta in otroci jih nabirajo in potem jih nosijo v Ljubljano prodajat na trg. Mnogi 6i s tem pridobe lepe denarce. Lani so prodajali rdeče jagode po 7 lir kg, letos pa je njihova cena že 12 lir kg.
Tara, kjer se je razprostiral pred leti gozd, je sedaj goličava, ki jo prerašča robidovje. Tu
Kolodcr
Sreda, 30. rožnika: Pavel, ap.; Lucina, svela žena; Emilijana, mdc.; Osti jan, sp.
Četrtek, 1. malega srpana: Jezusova Rešnja Kri; Oliver, šk.; Teodorik, sp.
Obvestilu
Rckolekcija za može in iant« z akad. izobrazbo ho danes ob %9 v križankah. Jutri zjutraj ob 547 bo istotam sklepna sv. maš«! — Vljudno vabljenil
Peta sklepna produkcija Glasbene akademija ima na sporedu recitacije gojencev oddelka za igialsko umetnost. Spored obsega pesmi našega pesnika Prešerna in odlomke iz klasičnih dram. Nastop se vrši v sredo, 30. junija, v mali filharmonični dvorani. Sporedi bodo naprodaj v Knjigarni Glasbene Matice po 3 in 1 liro.
Obvezno cepljenje proti tilusn je v Ljubljani končano in se sedaj nadaljuje oddaja zaščitnih tablet proti tifusu vsem drugim, ki se š* žele cepiti proti tifusu. Kakor smo že objavili, deli mestni fizikat te tablete brezplačno od ponedeljka, 28. t. m., do ponedeljka, 12 julija, vsak dan od 8 do 9 v mestni ambulanci v pritličju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. V časnikih je mestni fizikat že večkrat priporočal in poudarjal veliko važnost tega cepljenja ter zato tudi upravičeno upa da bo ljubljansko prebivalstvo velikem številu prišlo po zaščitne tablete zoper tifus in si s tem zavarovalo svoje zdravje pred to nevarno boleznijo.
Ljubljansko gledališče »
Drama:
Sreda, 30. junija ob 18.3C: »Stari in mladi«. Red Sreda.
Četrtek, t. juiija ob 18.30: »Skupno življenje«.
Red A.
Petek, 1. julija: zaprto.
Opera:
Sreda, 30. junija: zaprlo.
Četrtek, t. julija 'ob 18: »Tiha voda«. Opereta Red četrtek.
Petek, 1. julija: znprlo.
Sobota, 3. julija ob 18: »Prodana nevesta«. Izven. Cene od 28 lir navzdol.
obrode maline, ki jih obirajo in nosijo v Ljubljano na trg ali izdelovalcem malinovca. Mnogi skupijo prav lepe denarce za maline.
Dobrepoljska dolina je dolina dobrot, pn tudi trdega dela, ki pa ga Bog blagoslavlja s svojim blagoslovom in naravnami darovi, vse za Dobrepoljčane, navezane na domačo zemljo in na domačo hišo. O vsem tem pa nam tako lepo piše pisatelj nove knjise »Etnologija veli-kolaškega okraja«, ki je izšla te dni v Ljudski tiskarni in katero si tahko naročite v Dobrepoljah na naslov Zbirka knjižnice »Etnologija velikolaškega okraja«. Izšlo bo 12 knjig. Na-ročbo toplo priporočamo.
Šilri stavbene parcele po 680 m1 v Dobrepoljah poleg župne cerkve naprodaj. Ponudbe:
Kmetijsko društvo Dobrepolje.
Pogreb dveh žrtev strele
Ljubljana, 30. junija.
V ponedeljek je bil z Zal na pokopališče pri Sv. Križu pogreb prve žrtve strele ob sobotni nevihti, 11-lctnega Janeza Škerlja. Pogreba se je udeležilo mnogo prebivalcev delavske kolonije ob Cesti dveli cesarjev, kakor tudi pokojnikovih učencev. Mladi janez Škerlj je bil v veliko veselje staršem, bil je zelo marljiv in nadarjen. Oče, ključavničar v tovarni »Saturnus«, se je bil odločil, da 1k> dal svojega sina — edinca študirat. Nameraval ga je letos vpisati v 1. razred gimnazije, ko je rajni dovršil 5 razredov osnovne	šole z odličnim	uspehom.
Mladi janez je	kaj rad pomagal	koscem	in
kmetom na travnikih, ko so kosili v bližini delavske naselbine, ter jim ja po svojih močeh pomagal pri sušenju in spravljanju sena. V soboto je pomagal	pri Avšičevih.
Druga žrtev	strele. 47-letni Janez	Avšič,	je
bil prav tako pokopan v ponedeljek. Na mrtvaški oder je bil položen na rojstnem domu v Sne-
berjih. od koder je nastopil zadnjo pot na pokopališče farne cerkve v D. M. v Polju. Pogreb je bil lep. Vsi vaščani in mnogi drugi kmetje i/ okoliških vasi so nesrečni žrtvi i/kazali zad njo čast. Pokojnik je bil vdovec. Prvotno. k<> mu je še žena živela, je prebival v črnučab, kjer je imel skromno domovanje. Po njeni smrti se je preselil Janez Avšič k svojeran bratu Jakobu v Sneberje. Brat Jakob je prevze! domačijo. Skupaj z bratom in sestrami se jo trudil za napredek svoje kmetije. V soboto so Avšičevi odšli na barjanski travnik, da bi pospravili seno. Delo je šlo hitro od rok. Tod« popoldanska nevihta jih je zelo ovirala. Nekateri so šli tned nevihto vedrit pod voz, naložen s senom. Janez Avšič in mladi Janez Škerlj pa sta pod dežnikom vedrila ob veliki jelši, zraven katere sta stala tudi konja. Okoli 14 je udarila strela. »Počilo je kakor iz kanona.« so se ostali izražali po strašni nesreči. Strela je oplazila tudi enega konja, ko je drugi ostal popolnoma nepoškodovan in se mu ni nič zgodilo.
Kolumb odkriva Ameriko
50
Ob vsem obrežju ni z morja opazil nobenega naselja, ni pa izključeno, da so obstajala, kajti ponekod so se izkrcali in našli sledove o ljudeh in veliko kresov. Kolumb je bil mnenja, da utegne biti to otok, katerega Indijanci nazivljejo Bohio.
Vsi Indijanci, katere je doslej srečal, so pokazali velik strah pred plemenom Kaniba ali Kanima. O njem pravijo, da živi na otoku Bohio, ki je zelo velik. Kolumbu se zdi, da hodijo ti Kanibali ropat na Indijanske otoke in v njihove hiše, ker so Indijanci krotki in ne poznajo orožja. Razen tega meni, da Indijanci nočejo bivati na obrežnih predelih prav zaradi tega, ker je otok Bohio preblizu. Čim so Indijanci, katere je vozil s seboj, videli, da se armada obrača proti tej zemlji, so začeli trepetati iz bojazni, da jih bodo Kanibalj, podavili. Dejali so, da imajo Kanibali samo eno oko in pasje glave.
Kolumb je bil mnenja, da se Indijanci lažejo, pač pa je začel misliti, da utegnejo biti si osovraženi ljudožrci podaniki velikega kana in da so mu Indijance dovažali v sužnost
Mirno prodiranje.
Torek, 27. novembra. — Včeraj proti večeru je Kolumb prispel do rtiča, ki ga je bil preimenoval v Campana. Čeprav je bilo nebo jasno, veter pa šibek, in je imel v smeri vetra na razpolago pet ali šest dobrih pristanišč, sc ni hotel približati kopnemu in tam vreči sider. Zato je vso noč ostal z.unaj pripravljen, da bo potovanje nadaljeval, tla ne bi v nedogled zavlekel dosege svojega cilja, ki si ga je bil zastavil. To je storil tudi lato, ker jc vedel, da bi ga utegnila zapeljati mikavnost ter poželjenje po lepoti in svežosti teh zemelj.
Veter je potegnil od severa, nakar je Kolumb krenil v jugovzhodno smer, da bi pregledal obalo in. odkril še kaj drugega.
In res jc opazil na podnožju rtiča silno obsežno pristanišče in veliko reko, čez četrt milje pa še eno reko, čez pol milje spet tretjo, čez pol milje četrto, potem zopet peto, čez eno miljo šesto in končno v enaki razdalji še sedmo veliko reko, oddaljeno od rtiča okroglo 20 km. Vse te reke so tekle proti jugovzhoda. Večina rek ima velika ustja, ki so široka in čista brez sipin in čeri, brez skalovja in bi brez nadaljnjega lahko služila kot pristanišča za ladje velike nosilnosti.
Ko je vozil dalje ob obBli, je ob zadnji teh rek zapazil naselje, ki je bilo večje kakor vsa, kar jih je doslej našel. Videl je tudi veliko množico domačinov, ki so goli tekali proti obrežju, kričali in vihteli svoja kopja. Ker je hotel govoriti z njimi, je ukazal zviti jadra in vreči sidro, potem pa jc proti kopnemu poslal čolniče svoje ladje in ladje Nina. Ukazal jc, da ne smejo mornarji prav nič žalega storiti Indijancem in od njih tndi nič vzeti, istočasno pa je svojim ljudem dejal, naj jim podare nekatere tiste reči, ki so jih imeli s seboj.
Sprva so Indijanci pokazali očiten namen, da so pripravljeni postaviti sc po robu belcem, ki so se hoteli izkrcati, ko so pa videli, da so sc čolni približali kopnemu in da mornarji niso pokazali nobenega strahu pred njimi, so sc z obrežja oddaljili. Tedaj so se od kristjanov, ki so menili, da bodo hostarji postali zaupljivejši, izkrcali le trije ter so začeli kričati v domačinskem jeziku (naučili so se bili nekaj izrazov od Indijancev, katere smo vozili s seboj), naj se nikar ne boje. Toda domačini so jo vsi popihali, da niti mlado niti staro ni ostalo v kraju.
Tedaj so trije kristjani stopili naprej in odšli v indijanske koče, zgrajene iz slame in enake oblike kakor tiste, ki so jih poprej videli. V njih niso našli žive duše, niti opreme niti nič drugega. Nato so se vrnili na ladje.
Opoldne so razpeli jadra, da bi jo mahnili proti lepemn rtiču, ki se proti vzhodu zajeda v morje. Ko so prevozili pol milje v tem zalivu, je Kolumb na južni strani opazil edinstveno
pristanišče, na jugovzhodni strani pa nekaj jezikov čndovito lepe zemlje, pa tudi prostrano in rodovitno ravan, ležečo med grički in obdano od gora. Zagledali so mnogo koč in v njih veliko ljudi in potem dobro obdelano zemljo. Zategadelj se je Kolumb odločil, da se bo izkrcal v tem pristan«, da bi napletel s temi Indijanci razgovor in odnošaje. Takšen je bil ta zaliv, da bi moral zanj porabiti še bolj bobneče hvalilne besede, kakor za vse ostale, katere je poveličeval doslej, in sicer zavoljo zemlje, ki ga je obdajala, zavolj milega podnebja in trgov, ki so bili tam. Pripoveduje čudovite stvari o milini zemlje in nasadih, o {linijah in palmah, ki rasto tukaj na valoviti ravnini. Čez dolino se zlivajo številni potoki, ki prihajajo z	gora.
»Ko sem z ladjami dospel'nasproti	vhoda	v pristan	na južni
strani, sem našel reko, v katere ustje bi lahko zavila že kar galeja. Takšen jc ta vstop, da ga ne zapaziš, dokler ne prideš v njegovo neposredno bližino. Lepota me je zvabila, da sem zavil vanj. Voda je bila po pet do šest sežnjev globoka. Nato sem na svojih čolnih nadaljeval pot po reki. Ljubkost in svežost te reke, bistrost vode, skozi katero si videl prav do dna, množica najrazličnejših palm, ki so bile večje in lepše, kar sem jih doslej na$el, potem neštevilna vrsta velikih zelenih dreves in končno pliči ter bohotno zelenje rastlinstva, vse to me je vabilo, naj bi se premislil in za vedno ostal tukuj. Ta dežela, prejasna kneza, je tako čndovito lepa in tako presega vse znane ljubkosti in čare, kakor dan kraljuje nad nočjo. Večkrat sem svojim tovarišem rekel, da, čeprav se na vse pretege trudim, da bi Vašima Veličanstvoma podal najvernejšo sliko, vendar ne najdem pravih besed, ki bi z njiini predočil vse, kar vidim. Resnično je, da sem obstal zaprepaščen spričo tolikšne lepote, pa ne vem, kako bi to izpričal. Zato sem popisal pokrajine, njihovo drevje, sadeže, rastlinje, pristanišča in vse druge omembe vredne posebnosti tako, kakor sem pač mogel in znal. Vsi so mi zatrjevali, da je bilo-drugače tudi nemogoče, saj	je bila ena	reč	lepša	od
druge. Toda nehati moram v želji, da	hi te	kraje	pogledali	še
drugi, ki znajo bolje govoriti In bolje popisovati.«
*
Najstarejši brat je le stežka požrl njeno posmehljivo vprašanje, če je morda dravski vodovnih ali pohorski jezernik, ker je z njega ose curljilo. Nato ji je pomolil čudno korenino, ki jo naj vsadi pod svojim oknom, kjer da bo pognala, zazelenela in se razcvetela. Tako mu je dejal beli drvarl Za opravljeno delo pa naj za plačilo izpolni svojo obljubo!
41.
Limbuška graščakinja je tedaj vzela korenino dravske rože ter si jo do dobra ogledala: »Vsadim jol Dokler pa ne zazeleni iu se razveii, tako dolgo boš kot moj ženin trohnel v temni ječi! Do smrti! — Res, nisem si mogla niti misliti, da si tak slepar! Ta odsekana korenina da bi bila korenina čudežne dravske rože!c Poklicala je krvni-i škcga hlapca ter mu velela zgrabiti ga,
42.
Odurni hlapec je najstarejšega brata vrgel o tako globoko grajsko ječo, da je bil v njej dan noči vedno enak. Šele zdaj je bridko spoznal, da bo delal za svoj bratovski greh silno pokoro.
simam zdrave oči, a nič ne vidim; sem še zdrave pameti, a bom v tej ječi kmalu bolj slep in nor, kot je moj najmlajši brath je skesano uvidel, a prepozno! —
»SLOVENSKI DOM«
izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. UredniStvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-05. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir. — Posamezna številka 50 cent.
Požari na ladjah in boj proti njim
Gorečo ladjo je dostikrat megoče rešiti s prostovoljno potopitvijo!
Ladijski požari, paj naj se pripete kje širokem morju ali pa v pristaniščih, še celo
na
v
prejšnjih, mirnih časih niso bili redkij kaj šele zdaj, ko divja vojna po vsem svetu in se skoraj
vsak dan odigra tudi na širnih morjih kak hujši spopad. Ladijski požari so zdaj, lahko rečemo, že kar vsakdanji dogodek,, saj vselej, kadar bomba z letala ladjo zadene, prav gotovo na njej izbruhne večji ali vsaj manjši požar.
Posebno važno je vprašanje, kako zadušiti ladijski požar v primeru, kadar je ladja zasidrana v kakšnem pristanišču. V takšnih primerih je skoraj vedno mogoče ladjo rešiti, tudi
če je vso objel plamen, dočim je v drugem primeru, to je tedaj, kadar izbruhne požar na ladji kje zunaj na odprtem morju, skoraj ved-
no treba računati s tem, da požar ladjo popolnoma uniči. Zelo važno je požar na ladji, ki je zasidrana v kakšnem pristanišču, čimprej udušiti že zato, ker so po navadi v bližini še
druge ladje, morda še dokaj dragocenejše kapa ladja, ki je nu njej izbruhnil požar.
Če na ladji izbruhne požar, ni najvažnejše
rešiti gornjega dela, tudi ne prostorov, v katerih so potniki, stolpov, na katerih so topovi iu strojnice, ali pa razkošne opreme, ne,
najvažneje je rešiti krn
t. j. tisti del ladje, ki je najgloblje pod vodo.
Zgoraj omenjenim delom ladje 6icer požar res In'
preti s popolnim uničenjem, a tudi če vse pogori, se ladja kljub temu še ne bo potopila, dokler je krn nepoškodovan. Če pa sc požar razširi tudi na ladjin krn, ta zaradi hude vročine razpade in ladja se mora potopiti. Poleg tega pa grozi tudi nevarnost, da se užge skladišče streliva in da ladjo razžene, ali pa tudi nevarnost, da se ladja hudo nagne, če ne celo prevrne. Tri četrtine vrednosti ladje predstavlja prav krn in je zato v primeru požara njemu treba posvetiti največjo pozornost.
Kako je bilo s požari na »Normandie«
V zvezi s tem bi bilo zanimivo malo pogle-
dati, kako je bilo z znanima požaroma na veda "
liki francoski čezoceanski ladji »Normandie« v New Yorku. Zanimivo je, da je drugi požar na tej ladji izbruhnil prav v trenutku, ko se ie mudila na njej komisija, ki je preiskovala vzroke prvegu požara, za katerega je ugoto-
vila, da je izbruhnil po malomarnosti nekega
. R<....................... "
delavca. Resnični vzrok obeh požarov naj bi bil v tem, da so bili vsi ladijski deli zgorijivi, čeprav so prej o tej ladji trdili, da ji ogenj ne more do živegt, ker da so vsi njeni deli ne-vnetljivi, tudi leseni deli, ki da so jih prevlekli s takšno snovjo, ki se je ogenj ne prime. Ta njena odpornost pred ognjem je bila tako rekoč le pogojna. Ladja je lahko prenesla vročino le do gotove stopinje, prenesla pa ni na primer vročine, ki jo proizvaja priprava za cinjenje. Če kdo s takšnim močnim ognjem količkaj neprevidno ravna, se kaj lahko zgodi, da se užge tudi takšna snov, o kateri bi kdo morda mislil, da je sploh nevnetljiva.
Če hočeš ladjo rešiti, jo moraš potopiti!
Kadar izbruhne požar na ladji v kakšnem pristanišču, jo je mogoče rešiti le na en, sicer precej nasilen, a vendarle učinkovit način. Gorečo ladjo je v takšnem primeru treba — potopiti! Ogenj tako sam ugasne in tudi preneha nevarnost, da bi nastala na ladji eksplozija v skladišču razstrelivu ali da bi ladja spričo prehude vročine razpadla. Treba pa je seveda računati s tem, da pri takšni prostovoljni potopitvi ladje nastane na njej precejšnja škoda prav spričo dejstva, da je vso zalila voda. Uničijo se na primer električna napeljava, leseni deli, razno okrasje in drugo, a vse to predstavlja le malenkostno vrednost v primeri s spodnjim ladijskim trupom, stroji in orožjem, ki jih je na ta način vendarle mogoče rešiti. Stroji, orožje in drugi kovinasti predmeti pod vodo ne trpe preveč in je škoda na njih zelo majhna, če takoj potem ko ladjo spet dvignejo, te stroje orožje in druge kovinaste predme-te očistijo in namažejo z oljem. Ladjo tudi ni posebno težko potopiti, zakaj vsaka ima spodaj odprtine, ki jih v primeru potrebe lahko naglo odprti, da skozi nje vdere voda v trup, ladjo
obteži in jo potegne pod morsko površino. S takšno prostovoljno potopitvijo ladje pa se lahko prepreči, da bi se ladja nagnila na stran ali se celo prevrnila, kar je zelo važno pri njenem poznejšem dviganju. Mnogo laže je namreč dvigniti ladjo, ki se je v pravilni legi pogreznila v morje, kakor pa tisto, ki se je najprej prevrnila in se potem šele potopila. Takš-
ne težave imajo tudi pri »Normandie«, ki je postrani legla na morsko dno.
Primeri uspešnega reševanja gorečih ladij
Da je tak način reševanja ladij, namreč reševanja s prostovoljno potopitvijo, pravilen, kažejo številni primeri. Tako je na primer leta 1890 izbruhnil požar na ladji »Iphigenie«, ki je bila zasidrana v francoskem pristanišču lou-lonu. Navzlic največjim naporom požara ni bilo mogoče zadušiti in poleg tega je grozila še nevarnost, da ladjo vsak čas raznese, ker je bilo v njej precejšnje skladišče razstreliva, do katerega spričo naglega razširjanja požara niti
ni bilo mogoče več priti. Poveljnik pristanišča
k c
je navzlic strogim predpisom, po katerih se goreča ladja ne sme približati obali, ker je bilo tam blizu veliko skladišče razstreliva, na lastno odgovornost dal povelje zategniti gorečo
ladjo v pristaniški dok. Tam jo je ukazal naglo potopiti. Uspeh je bil nepričakovan: ne samo, da ni prišlo do eksplozije, temveč je bila ladja celo rešena. Z lahkoto 60 jo potem dvignili in v petih mesecih povsem prenovili, tako da je spet lahko odplula. Da dviganje ladij, ki so bile potopljene v pristaniščih, ni zvezano z nobenimi posebnimi težavami, kaže tudi primer s križarko »Novara« v 'pristanišču Taranto. V nekaj mesecih so ladjo dvignili in kmalu nato je bila ta lad ja, ki so jo pozneje Francozi prekrstili v »Thionville«, spet v najlepšem -redu.
Na širokem morju je stvar težja
Težavnejša je stvar, ladji požar kje na široke
kadar izbruhne na širokem morju. V tem primeru je treba razlikovati takšne požare, ki jih le mogoče pogasiti z gasilskimi pripravami, kakršne ima vsaka ladja s seboj, ter požare, ki Ph ni mogoče zadušiti s takšnimi gasilnimi pri-Pravami. V drugem primeru je priporočljivo spustiti krn ladje nekoliko globlje v morje — seveda le toliko, da ladja ni v nevarnosti, da L]..se. Potopila — potem pa z njo odpluti proti bližnjemu pristanišču, če je le količkaj upanja, da bo lahko do tja priplula.
.... Mec* us j večje ladijske požare v pristaniščih v zadnjih letih spada tudi požar na ladji »Parts«, ki je žalostno končala leta 1939 v pristanišču Le ILvre. Ne daleč od nje je bil pristaniški dok, k«mor bi bila lahko krenila ta goreča ladja I aiu hi jo potem tudi lahko potopili tor zelo ve>je{no rešili.
Škoda Združenih držav spričo nemirov v Detroitu
Buenos Aires, 28. junija, s. Iz Washingtona poročajo, da je podpredsednik Urada za vojno izdelavo v Združenih ameriških državah, Joseph Kenan, dejal naslednje:
»Mislimo, da sta dneva hudih nemirov v Detroitu, kar zadeva proizvodnjo letal, tankov, orožja in drugega vojnega blaga, stala Združene države več, kakor pa so izgubile 6pričo vseh stavk po vseh Združenih državali v prvih dveh letošnjih mesecih.« Pripomnil pa je še, da je bilo izgubljenih pri teh nemirih na milijone delovnih ur.
Kanada se Uteče odtrgati od Anglije
Lisbona, 28. jun. s. List »News Chroniclec poroča iz New Yorka, da je poskusno glasovanje znanega Gallupovega zavoda pokazalo, da je skoraj polovica kanadskega prebivalstva, natančno 46%, izrazilo željo, da po vojni raztrga vezi, ki vežejo Kanado z Anglijo, tako da se iz Kanade razvije neodvisna država — ali pa se poveže z Združenimi državami.
Amerikanski general o porazu v Burmi
Buenos Aires, 28. jun. s. List »New York He-rald Tribune« poroča, da se je general Stilvvell vrnil s svojega potovanja po Indiji v VVashing-ton, da bi poročal o položaju v Burmi. Predstavnikom tiska, ki so mu stavili nekaj vprašanj, ko je zapuščal belo hišo, je odgovoril: V Burmi smo bili težko, potolčeni* z .eno.besedo povedano: bili smo tepeni.
5 kg prahu poješ v svojem življenju
Na znanstvenem zavodu v Berlinu so izračunali, da vsak človek v svojem življenju požre povprečno pet kilogramov prahu. Teža tega zaužitega prahu odgovarja približno dvojni teži človekovih pljuč.
Običajni ljudje navadno nimajo dosti pojma o tem, kolikšne množine prahu so v zraku. Glede tega so naredili zelo natančne poskuse, na podlagi katerih so prišli do naslednjih spoznanj: /rak nad gorami in nad morskim površjem vsebuje najmanj prahu, kar navsezadnje
ni kakšno posebna ugotovitev. Presenetljivo
li.	Koli-
innogo prahu pa je v ozračju nad mesti, ko prahu pa je potem še v zaprtih prostorih, lo se pravi po hišah! Človek bi včasih znorel, tako se mu je praw začel vsedati tudi na živce.
Pred nekaj meseci je geofizični zavod na vseučilišču v Leipzigu izmeril, koliko prahu vsebuje zrak nad tem nemškim mestom. Pri
lem merjenju so ugotovili, da je največ prahu po stanovanjih v okolij kolodvora. V enem samem kubičnem decime^rm to se pravi v enem samem litru zraka s, našteli nad 210.000 drobcev prahu! In Leipzig, pravjjo, je še eno najmanj prašnih nemških m«s*
Poenotenje japonske uprave
Tokio, 30. junija, s. Po izredt.j sejj japonske vlade so izdali uradno poročilo. v katerem naznanjajo, da je vlada sklenila Poenostaviti uradniški aparat in ga prilagoditi vojnim ja_ som, zlasti v gospodarskem oziru. 47 dotedanjih pokrajinskih vlad bo odslej vodilo 9 drvavnih ravnateljev, ki bodo imeli [»osebna pooblastila. S tem bodo državo razdelili na 9 velikih po. krajin, od katerih bo vsaka imela 2 do 6 d\>., sedanjih prefektur. Ustanovili so dalje poseben
vzporeditveni svet, čigar naloga je, poenotili okr '
pokrajinsko upravo.
UNION
AL CINE V K I N U
proseguono le repliche del film se nadaljujejo reprize filma
LUX
FILM
CQLP0 Dl PIŠTOLA
Dvoboj
Grande successo - Velik dogodek
Skrivnosti z nevidnega bojišča
Vohunski spomini iz prve svetovne vojne
13
Ko se je spraševanje za trenutek ustavilo, je ženska iz torbice, ki jo je ves čas zasliševanja imela pri sebi, potegnila zrcalce ter črno črtalo za poslikavanje obrvi in trepalnic, da bi si malo olepšala objokani obraz.
Tedaj pa je Keller storil nekaj,
kar se je na prvi pogled zdelo nerazumljivo. Planii je k aretiranki,
ji iz rok potegnil zrcalo in črtalo, ■ sal	“	‘	’
ju zabrisal na tla ter začel besno teptati po njima. Zraven /je vpil:
»Tu ne boste igrali spogledljiv-I Saj niste na kraju, kjer se treba delati lepo zaradi moških!«
ke! Saj niste na kra
jer se je
Še nikdar nisem tovariša videl tako ruzsrjenega. Besnel je naprej in se je za silo pomirili, šele ko je major Cosick hladno vzkliknil:
»Tu mi norite, pri tem ste pa strli zrcalo in črtalo. Kdo ve, če ni
v njima bilo kaj takega, kar bi natn
ski
moglo pri preiskavi pomagati ali celo kaj dokazati! Saj veste, kako je s temi vohunkami! Sam zlodej ve, kod vse skrivajo sumljive reči!« Prijatelja Kellerja je ta vzklik,
v katerem je bil precej hud očitek,  der
malo zmedel. Videl sem, da ga je sram, ker se je dal premagati trenutnemu čustvu in ni ravnal tako, kakor bi mu bila morala narekovati skušnja.
Sklonil se je k tlom ter začel pobirati drobce razbitega zrcala ter pohojenega črtala in jih polagati na mizo, kjer smo jih skupno pregledali. Toda naj smo preiskovali še tako natančno, nismo v teh pripomočkih ženske ničemurnosti mogli odkriti Ničesar sumljivega. Tudi sicer nismo na prijeti vohunki mogli najti prav ničesar, kar bi bilo po-
trjevalo, da smo zgrabili pravo tico.
Toda major je vendarle zmajeval z glavo in nič mu ni bilo po volji, da . bi žensko kar takole izpustil. Mrmral je:
»Pa vendar, ta ženska ... Ta ženska ... Samo en dokaz mi dajte, en sam dokaz, pa jo pri priči postavim ob zid.
Toda dokaza ni bilo, naj je major iskal in zvitorepil, kakor je hotel. Aretiranko je torej obremenjeval samo sum. da bi utegnila biti vohunka. Zaradi tega so jo sicer poslali pred sodišče, toda ondi je dobila kaj lahko kazen: morala je v neko koncentracijsko taborišče, kjer je ostala vse do konca vojne.
Seveda taka rešitev ni bila po volji majorju Cosicku, ki se je zanašal na svoj nos. In to po pravici, zakaj ta nos je bil že pogosto izkazal za nezmotljivega. Cosick je govoril, da bi nas bilo to dekle skoraj spravilo vse v koš in nam skuhalo lepo kašo. Manjkalo je samo za las.
Potem so prišle druge naloge in druge skrbi, pa nismo o tej zadevi govorili nič več in jo kmalu pozabili, kar pri našem burnem in spremembe polnem življenj i ni b'io Dl,-čudnega.
V pismu, ki sem ga debil med Kellerjevo zapuščino tako skrivnostno zapečatenega in ki_^ sem ga med tem premišljanjem držal v roki. pa sem ves osupel bral naslednje.
»Prav	bi	sleherni	sod-
nik na/ho3jjMilV*vetu dejal, da sem tqfti$n)il izdavite, ali vsaj, da Izdajalsko aredel. Izdajalec,
ker sem s svojim nastopom med izpraševanjem te ženske preprečil, da bi bile oblasti dobile v roke dokaze, ki bi bili malo Berto prav zatrdno privedli pred puške. Bil sem izdajalec, ker sem pozabil, da mi dolžnost zapoveduje, da moram pri izpolnjevanju službenih nalog biti neizprosen ter neusmiljen tudi do ženske, ki jo ljubim.
Vendar nista kesanje in slaba vest tisto, kur me zdaj, po toliko letih, in ko Berte ni več med živimi, sili, da razodenem skrivnost, ki bi morala biti pokopana	prav	na	dnu
mojega srca. Tudi	ne	pisem	ten
vrstic v obupni nadi,	da	b>	mi.t	s ti,
ki bo to razodetje bral, utegru odpustiti.	,	.,
Če sem v ta. zavitek sprani nekaj Bertinih pisem, njeno iIiko in pa ta list, ki sem ga napisal z lastno roko, sem to storil morda samo zaradi potrebe, ki jo čutim, ki me sili k temu dejanju in ki se ji ne morem ubraniti. Ta potreba je *tisto, kar čuti sleherni izmed nas. Sleherno živo bitje čuti, da mora — ko-mur koli— zaupati tisto, kar ima za največjo skrivnost svojega življenja.
Tako je tudi z menoj. Berta je bila skrivnost, radost in muka mojega življenja. Spoznal sem jo bil več let pred svetovno vojno ter jo imel blazno obupno rad. Niti sanja se mi ne, kako da se je usoda tako neusmiljeno poigrala z njo ter jo
mrtve — v naši pisarni. Bila je ble-r — >e opotekala
da, preplašena in se ie oporekata pod sprašujočim^ pogledom neizprosnega marjorja Cosicka. Tedaj se mi je zdelo, ko da mi požrešna pošast s L-ruto naslado zabada kremplje
vpregla v jarem sovražnikove vo-iskc
s kruto naslado zabada kremplje prav do mozga. Mislim, da nisem bil prav nič manj bled, nič manj preplašen, nič manj šibak kakor ona, ki je stala nekaj korakov od mene prav tako lepa, prav tako očarljiva, kakor se mi je zdela tedaj, ko sem jo videl prvič.
Toda med izpraševanjem se nisem mogel dolgo udaja,ti spominom in čustvom. Dovolj mi je bil kratek pogled v njene zmedene oči, pa sem vedel, pri čem sem. 'Ko je potegnila iz torbice tisto zrcalce in črtalo, sein bliskovito naglo uganil, da je v njima skrivnost, ki bi jo utegnila pogubiti.
Da, razumel sem pri priči! Kajti bil sem v naši obveščevalni službi do tiste ure edini človek, ki je že poznal eno najnovejših zvijač, ki •so jih uporabljali sovražnikovi vohuni. To je bilo < črtalo, ki je na zrcalo pisalo nevidne črke. Zado-dostovalo bi bilo, da bi bil major vzel Bertino zrcalce, dihnil van j, pa bi se bilo na njem pokazalo skrivno sporočilo, ki bi bilo dekleta veljalo glavo.
Planil sem torej k Berti, ji j/, trgal iz rok tisti stvarci, ki bi bili lahko povzročili njeno smrt, ter jti
sem
hunske službe.
Vem samo, da sem jo tisto aprilsko jutro leta 1917 nenadno spet zagledal čisto blizu sebe, toda na kraju, kjer bi ne bil maral videti niti
treščil ob tla, ju teptal v besni jezi, bil
kakor da bi se mi bilo zmešalo, strl v drobne kosce — in tako rešil življenje tisti, ki je zdaj ni več, ki pa je nekoč pred dolgimi davnimi leti bila življenje mojega življenja...