JfoXV.. št. 58 (4212) TRST, nedelja 8. marca 1959 Cena 30 lir Ob praznik 1n «>pet je prišel 8. ®arec. ko vse na-tu... ?rec*ne in demokra- ja sv0f?e sveta Praznuje-p^ Praznik. Tokrat ga cel° bolj svečano iav!?etekla leta’ vsaj vesteh ko sklepamo po •reta J2 raznih krajev Zih n govorijo o sveča- rraznika^v?^ ženskega ja jj»v a' Vsa ta vedno več-^mrin°St 2ena na svoj iz brez dvoma 5reHni)fscania števila na- bdi in KZ?na’ ki se vse Costi ir, zavedajo važ-je kJr uPravičenosti svo-b so n za d°sego ciljev, tloveštvuneS skupni vsemu dahahko bi v kratkih bese- Elaneiieienkrat °Pisale na' tiilfa n P°men tega praz- bsbno Ve nam zdi neP(> dobrn jfe zene danes že Več im,. ’ da Je bil pred EtanovijenetdeSetimi leti U' žena » praznik vseh in Snnrtv!a!0S0’ da Jih budi bi H Ja v njihovi bor- sti ^ ^S° enakoPravno ^ezuie , tesneje v%h t, _ orbo za rešitev 5vetu ^rečih vprašanj v leta L- J0 vodijo vsa ta 8 napredne sile. s!lbbo?av!e?v^e tako postal «W°r** ki postavlja kiji™0 zeno na mesto, Pada, kjVS6h pravicah pri-8eved'a * Pa teria od nje %oije ter veliko dobre Po svoiihPripravlienost- da ^iar in niočeh pomaga, Pomor <,ier koli je nje' Pačin P°brebna ter na h boijcpyrispeva h gradi-ostj 111 lepše bodoč- *S» yiU . d°ha je posta-?^e \ iavno dogaja- . dala Pravico do opravi Ja tudi v javni Potre£Veda Je bila za borba td0lga in odIoč' lednih h so 1° žene na-n' dn>se !,av že izvojeva-Pr,avice SpPa se za svoje r1 drža, boril°- V mno-se žena že E°sp°darstvV Vseh panoaah h '!^Pja i, in Javnega 6 °vira ar. Je seveda ®v°jih dnrpri izvrševanju rt6, vzeoiHZl?°.st’ kot niate- ,61° Prav b’ bil° njeno „ Piodemi gotovo olajšano !tva ionizacijo g - e- VzgQjj. ,nsti kot mate- 'bje eljice in gospo- ,* di _M a infnizacijo gospodinj-.^ostnea Pstanavljanjem **!! in ®a stevila otroških ., času n Cev’ ki bi lahko ‘>Slt Pjene odsotnosti l k. ^ ne8° in vzgojo j sedaj so to do- Ž^inavsS6^ nekaterih ‘ Pe razvn . dezel in pa hi držav e]uŠlh socialistič- kjer j™ je z roji, gospodinjskimi t\nib st-, Ustanavljanjem JNb, kot r Pnih servisnih k6vllom j 1 z zadostnim a**io ,,as!* in vrtcev o-fe‘isko (jen nje gospo-Ss del°- ki jim je do Nre Preceva>°. da bi * 2 ttrož • enakoprav- a“ b' Odg,, ‘J11 ze o zma-Ved je takih, ki živijo, bodisi zaradi zaostat losti, bodisi zaradi predsodkov, v podrejenem položaju. V teh ženah je treba šele zbuditi zavest, da so enakovredne možu, da lahko razpolagajo same s seboj ter da je potrebno, da tudi soodločajo pri reševanju vprašanj, ki so skupna interesom vseh. To je zopet naloga naprednih ženskih organizacij, ki vodijo borbo za pravice vseh žena. Je pa skupna točka, ki danes druži vse napredne žene — tako one, ki so si že izvojevale svoje pravice, kot ostale, ki se zanje še borijo. To je borba za ohranitev miru. Mir je vsem ženam sveta enako drag, saj si je težko zamisliti na primer mater, ki bi se z lahkim srcem poslovila od sina, ki bi moral v vojsko. Nevarnosti vojne pa je danes v svetu več kot preveč. Spomnimo se le na primer nedavne napetosti okrog Libanona, kjer bi bilo zadostovalo le, da bi bila počila le ena puška preveč in nihče bi ne mogel več pogasiti svetovnega požara. To se tedaj ni zgodilo — toda kdo nam lahko zagotovi, da ne pride do dokončne in usodne zaostritve prav pri reševanju spora okrog Berlina, ki je zdaj na dnevnem redu? Nič se nam zato ne zdi odveč, če na tem mestu in ob tej priložnosti še enkrat poudarimo nujnost pomiritve v svetu, ki je mogoča le v strpnosti ter v ustvarjanju medsebojnega zaupanja, ki bo lahko edino privedlo do mirnega sožitja med ljudmi. Naj gre zato s tega mesta naš pozdrav in zahvala vsem tistim državam, ki zastavljajo vedno in povsod svoj vpliv in trud v to, da se v svetu uveljavijo načela aktivne koeksistence, o-snovane na enakopravnosti in spoštovanju velikih in malih narodov. Rekli smo, da je borba za mir točka, ki združuje vse napredne žene sveta. So pa še druga vprašanja, ki so skupna vsem ženam in ki jih te po svojih močeh in v sklopu svojih organizacij skušajo reševati. To so predvsem vprašar nja gospodarskega značaja. Vzemimo primer Italije, kjer se zaradi težkega gospodarskega položaja vodi vedno bolj ostra borba proti naraščanju brezposelnosti in draginje. Posledice tega položaja občutimo brez dvoma še prav posebno tu pri nas, kjer živimo na gospodarsko zelo zapostavljenem področju. Koliko obljub je bilo že izrečenih za rešitev teh vprašanj! Toda kaj je bilo storjenega? V Trstu imamo na pr. veliko industrijsko pristanišče, kjer gradijo tovarne, ki morajo že takoj v začetku prenehati z obratovanjem. Ima- zena mo pa tudi stare tovarne in ladjedelnice, ki životarijo brez naročil, ker ne morejo, zaradi zastarelosti strojev in načina proizvodnje, tekmovati s tovarnami na svetovnem tržišču. Imamo pristanišče, ki bi lahko zelo pomagalo Trstu in njegovemu gospodarstvu, pa ne razpolaga z zadostnim številom pomorskih prog, niti z zadostnim ladjevjem kot tudi ne z modernimi pristaniškimi napravami, ter mora beležiti zato vedno pogosteje padec prometa. I-mamo tudi več kot 8000 brezposelnih mladincev, katerih bodočnost je brez perspektive. Ali ni torej dolžnost, da se vključimo in podpremo borbo naših mož in očetov, ki zahtevajo samo to, kar jim po vseh pravicah pripada? Da ne pozabimo še vprašanja šol in učnih programov. Danes se veliko razpravlja in govori o šoli ter o zastarelosti učnih programov, ki ne odgovarjajo več potrebam današnjega življenja. To tudi drži. Program je zastarel in se še od daleč ne dotika na primer novih, realnih znanstvenih ved, ki jih prinaša današnji razvoj tehnike. Res pa je tudi — in tu imamo v mislih šole v Italiji — da je ni v Evropi države, kjer bi bilo šolsko leto tako kratko in kjer bi bilo število učnih ur skrčeno tako na minimum. V tem kratkem času pač ni časa za razširitev in poglobitev posameznih predmetov, temveč je treba gledati, da se program na hitrico predela. Vprašanje šole ima za slovensko mater še drugo stran in to je obstoj slovenske šole. Slovenska šola še vedno ni uzakonjena in slovenski šolniki in starši se morajo iz dneva v dan boriti proti vedno novim diskriminacijam. In tu je zopet naloga in dolžnost slovenske žene in matere, da zahteva od odgovornih krogov uzakonitev pravic, ki slovenski manjšini pripadajo in da sama podpira slovensko šolo. Omenili smo le nekaj vprašanj, a ostaja še dolga vrsta drugih, ki niso za nas nič manj važna. Ostaja na primer rešitev vprašanja izplačevanja pokojnin vsem gospodinjam, vprašanja uresničitve načela enako plačilo za enako delo, vprašanje pravne zaščite za nezakonske otroke itd. Borba žene za njene pravice se torej ni končala, temveč se mora z vso odločnostjo še nadaljevati. Naj veljajo zato naše današnje čestitke vsem naprednim ženam, ki se borijo za svoje pravice in ki s svojo borbo prispevajo k ustvarjanju pogojev za mir v svetu in boljše ter lepše življenje. ^■Učno nemško vprašanje tudi elastično, toda se vselej postavi v prejšnjo obliko!p ___________ Titove izjave pred stotisoči Beograjčanov ob vrnitvi s potovanja miru Obiski so imeli za na Odg ovor na albanske Vlada FLRJ bo postavila albansko vojnohujskaško gonjo pred OZN, če ta ne bo prenehala Jugoslavija balkanskega pakta, ki je tako rekoč zaspal, ne misli oživljati (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Predsednik republike maršal Tito je danes v Beogradu pred okrog 300.000 prebivalci po vrnitvi v domovino zelo odločno in ostro, kot je bilo pričakovati, odgovoril na nesramno protijugoslovansko gonjo in podtikanja nad njegovim obiskom v državah Azije in Afrike. ------- «Tri mesece smo molčali, je dejal Tito, toda sedaj, ko smo doma, bomo odgovorili in odgovar jali.» Tito je poudaril, da so vsi ti napadi samo izliv besnosti, ker vidijo, da se jim neodvisne države Azije in Afrike izmikajo in žele slediti primeru Jugoslavije in voditi neodvisno politiko, t. j. politiko aktivne in miroljubne koeksistence. Z napadi, podtikanjem in z lažjo so mislili spodbiti u-gled Jugoslavije v državah, kjer živi 600 milijonov ljij-di. Toda rezultat te gonje je enak ničli. Nasprotno! Po teh napadih je ugled Jugoslavije še večji, Tito je podrobno odgovoril na napade na Jugoslavijo na 21. kongresu KP SZ in dejal, da je Sovjetska zveza kriva za vojnohujskaško in iredentistično gonjo bolgarskih in albanskih voditeljev. Nato je napovedal, da se bo resno proučilo vprašanje vojnohujskaške gonje Albanije in da bo Jugoslavija, če albanski voditelji ne bodo ustavili te gonje, postavila to vprašanje pred Združene narode. Tito je odločno poudaril, da bo Jugoslavija skupno z neodvisnimi državami Azije in Afrike nadaljevala svojo neodvisno izvenblokovsko politiko, in je ugotovil, da je soglasnost Jugoslavije in držav, ki jih je obiskal, taka, kakršne ni niti v enem od obstoječih blokov. Jugoslavija nikoli ne misli na u-stanovitev tretjega bloka, kakor se ji to podtika, ker nasprotuje blokom. Zavzema se za uresničenje enotnosti narodov v svetu, da bi postali sposobni upreti se vsakemu poskusu ogrožanja miru. Cilj Jugoslavije je, da se s svetom postavijo takšni mednarodni odnosi, da se vsakemu narodu omogoči, da se razvija po svojih sposobnostih in po notranjih potrebah in možnostih. Maršal Tito je danes zjutraj odpotoval z modrim vlakom iz Skoplja. Na vseh železniških postajah do Beo- grada je ljudstvo mahalo v pozdrav predsedniku Titu. V mnogih krajih, kot v Branju, Komanovu, Leskovcu, Nišu in drugod, kjer se je vlak ustavil in kjer je več kot deset tisoč ljudi hotelo pozdraviti Tita. Na vseh teh postajah je Tito na pozdrave odgovoril s kratkimi govori. Ob 16,20 so topovski streli napovedali, da se modri vlak približuje železniški postaji. Na peronu so čakali najviš-ji predstavniki in voditelji FLRJ, člani diplomatskega zbora, generali in številni domači ter tuji novinarji. Pred železniško postajo pa so se zbrale nepregledne množice ljudstva, tako da so stražarji s težavo preprečili, da ni množica preplavila še tisti mali prostor, ki je bil potreben za pristop na tribuno. Marsikdo je prinesel s seboj stolico in tudi lestve, da bi bolje videl predsednika republike. S tribune je Tita pozdravil najprej Rista Antunovič, tajnik mestnega ljudskega odbora med navdušenimi vzkliki množice. Sele ko je spregovoril Tito, ki je bil zagorel v obraz in je bil videti spočit ter oblečen v civilno obleko, se je množica umirila. V začetku svojega govora je pripovedoval o svojem trimesečnem obisku, o življenju in naporih narodov držav, ki jih je obiskal, ter o njihovi odločnosti, da se skupno z Jugoslavijo borijo za politiko aktivne koeksistence in za mir v svetu. Tem narodom imponira zlasti jugoslovanska neodvisna politika. Poudaril je, da mora v mednarodnih odnosih vladati iskrenost, in jugoslovanska delegacija ni obiska- la teh narodov zaradi zabave in tudi ne zato, da bi nekomu jemala ugled, kot to trdijo nekateri sosedi. Zaradi tega nas je zelo presenetilo, ko je predsednik kitajske vlade Cuenlaj med našim obiskom v Indoneziji opozoril njeno ljudstvo, naj ne verjame zastopnikom Jugoslavije, češ da delujejo za račun imperialistov. Toda s tem ni izgubila na ugledu Jugoslavija, temveč tisti, ki take izjave dajejo. Ljudstvo Jugoslavije ve, da se Jugoslavija hrabro bori za mir in za mednarodno sodelovanje in za dobre odnose med državami.« Na Vzhodu ni nekaterim ugajalo njegovo potovanje, ker jih moti jugoslovanska politika koeksistence in vztrajna borba Jugoslavije (Nadaljevanje na S. strani) *»? «bv e eo»t«la«g* oentr* S Aktualni portreti LOJZE SPACAL znani tržaški slikar razstavlja trenutno v Padovi v umetnostni galeriji ■Le Stagionii. Otvoritev razstave je bila pred tednom, odprta pa bo do prihodnjega petka. Spacal razstavlja v Padovi vrsto svojih novejših ksi-logratij POLKOVNIK GRIVAS je bil do pred kratkim šel vojaških enot ciprskega gibanja EOKA. S sporazumom o Cipru Je bilo sklenjeno, da se bo preselil v Grčijo. Pred odhodom mu bodo podelili tudi visoko odlikovanje. Izročil mu ga bo Makarios ANNA BRUGGERI Tržačanka, stanujoča v Skednju, je pretekli četrtek praznovala stoti rojstni dan. Okrog nje se je ta dan zbralo mnogo oseb in funkcionarjev dobrodelne ustanove «La Previden/a« In obiskal Jo je celo sam škof San-tin PERRY COMO sloviti pevec ameriške televizije, Je te dni podpisal z ameriško televizijsko družbo novo pogodbo, na temelju katere bo v prihodnjih dveh letih prejel 25 milijonov dolarjev (skoro 16 milijard lir). To sicer ni čisti dobiček, ker so všteti tudi stroški za ves program in honorarji za druge v istem programu nastopajoče umetnike MAX CONRAD SS-letni ameriški pilot, W Je 6. t.m. z enomotor-nlm letalom uPiper Co-manchen. 250 HP, preletel v skoro 34 urah razdaljo Chicago-Rim, ki znaša nad *000 km, in tako prekosil uradni rekord, ki ga ima Američan Bill Odom (7977 km) — - ■ - | i i Sedem dni v svetu Po Mac Miltonovem i • i_ v Moskvi Ko so že vsi napovedovali, da je Mac Millanov obisk v Moskvi doživel popoln neuspeh, se je ozračje v zadnjem trenutku spet razjasnilo. Kakor znano, je Mac Millan odpotoval iz Moskve v Kijev brez spremstva Hruščeva, kakor je bilo prej napovedano. Poleg tega je Mikojan v svojem govoru napadel Mac Mil-lana, češ da je pokazal skrajno nepopustljivost. Toda ko je Mac Millan pristal z letalom v Leningradu, sta ga na letališču čakala Mikojan tre Gromiko, ki sta začela z njim nove razgovore, ki sploh niso bili v programu. Ozračje se je spet razjasnilo, tako da je bil še zadnji razgovor s Hruščevom v Moskvi bolj ploden, kakor so pričakovali. Gromiko je britanskemu zunanjemu ministru Selvoynu Lloydu predložil načrt nenapadalne pogodbe za dobo 20 let Pogodbi bi se lahko pridružile še druge države in tudi ZDA. Medtem pa je sovjetska vlada poslala odgovor zahodnim vladam tudi na njihove note o Nemčiji. Vudi ta odgovor je omogočil, da je bil zadnji razgovor Mac Millana s Hruščevom bolj koristen. Sovjetska vlada je namreč v svojem odgovor u sicer potrdila, da je po njenem mnenju konferenca naj-višjih predstavnikov najboljši način za razpravljanje o nemški mirovni pogodbi in o drugih vprašanjih, vendar pa poudarja, da spričo vztrajanja zahodnih držav privoli, da se prej skliče konferenca zunanjih ministrov štirih velesil, ki naj bi bila v aprilu v Ženevi ali na Dunaju. Konference pa bi se morali udeležiti tudi predstavniki CSR in Poljske ter predstavniki o-beh Nemčij. V takem ozračju sta imela v Moskvi zadre ji dan Mac Millanovega obiska Mac Millan in Hruščev še zadnji razgovor in sta pripravila »kupno poročilo. To poudarja, da so razgovori bili ekoristna izmenjava mislis katere cilj je bil, da bi drugi drupim pojasnili svoje stališče in razloge o vseh vprašanjih, o katerih so razpravljali. Poročilo dodaja, da je svobodna izmenjava misli privedla do boljšega medsebojnega razumevanja in spoznavanja stališča obeh vlad in je bila koristen prispevek k bližnjim mednarodnim pogajanjem na širši podlagi. Poročilo poudarja tudi, da je skupen cilj prepoved jedrskega orožja in uporaba jedrske energije samo v miroljubne namene. Glede tega so bile sporočene tudi nekatere enove ideje». Podrobno so si tudi pojasnili vsak tvoje stališče o vprašanjih, ki »e tičejo Nemčije, toda o pravni in politični strani teh vprašanj se niso mogli sporazumeti. Zato so se sporazumeli, da so v najkrajšem času nujno potrebna pogajanja med zainteresiranimi vladami, da se lahko ustvarijo temelji evropske varnosti in da se lahko uspešno obravnavajo vsa sporna vprašanja O-be vladi sta odobrili načelo, da je treba razlike in spore med državami odstranjevati s pogajanji in ne z uporabo tile. Končno sta te obe vladi sporazumeli, da bosta okrepili medsebojne kulturne in trgovinske odnose. Kakor je sam Mac Millan pozneje v britanskem spodnjem domu izjavil, niso sicer dosegli soglasja o številnih vprašanjih, toda kar je po njegovem mnenju in po mnenju vseh miroljubnih sil v svetu najvarnejše, je, da se obe vladi strinjata o načelu, da je treba vsa tpor.-.a vprašanja reševati s pogajanji in ne s silo. Mac Millan je tudi povedal, da se bodo pogajanja o izjavi o nenapadanju nadaljevala. Na vsak način so med moskovskimi razgovori ■ dosegli to, kar je mogoče v sedanjem stanju realistično pričakovati. Povsem razumljivo je, da niso mogli doseči soplasja o številnih mednarodnih vprašanjih, saj je razlika v stališčih ogromna. Vendar pa je velike važnosti dejstvo, da so se odrekli uporabljanju sile za reševanje teh vprašanj. Poleg tega so st Angleški ministrski predsednik Mac Millan in Ni kita Hruščerv podpisujeta skupno izjavo o razgovorili še sporazumeli, da je nujno potrebno čimprej začeti pogajanja. Sovjetska zveza pa je v svojem odgovoru na zahodno noto tudi popustila in poudarila, da sprejema tudi konferenco zunanjih ministrov kot uvod v poznejšo konferenco najvišjih. Lahko torej rečemo, da sta obe velesili končno zavzeli realistično stališče. Kljub temu, da razgovori niso privedli do konkretnih rezultatov in da sta obe strani bistveno ostali vsaka na svojem stališču, so vendarle upravičili tezo, da so dozoreli pogoji za rešitev mednarodnih sporov in da so potrebni novi napori za ugladitev nasprotij. v zahodnem taboru Sovjetski odgovor na zahodne note o Nemčiji so v zahodnih prestolnicah v glavnem sprejeli z olajšanjem in poudarjajo, da načelno sprejemajo predlog o sestanku zunanjih ministrov. Pomisleke pa imajo glede udeležbe poljskih in češkoslovaških predstavnikov na konferenci. Mac Millan bo o svojih razgovorih poročal ta teden v Pprizu in Bonnu, 19. marca pa bo obiskal W ashington, kjer bo poročal Eisenhouoerju in se z njim dogovoril o »kupni ‘Vtlcciji’. Eisenhotver je na svoji tiskovni konferenci izjavil, da sovjetska nota nakazuje neko popuščanje v sovjetskem stališču. Pri tem je seveda onovil zahodno stališče o Nemčiji in Berlinu. O Mac Miltonovih zamislih v zvezi s pogajanji o prekinitvi jedrskih poizkusov pa je Ei-senhotver izjavil, da ima Mac Millan neke zamisli, ki so različne od ameriških, a da se mu ne zdijo praktične. Zdi se sploh, da se Mac Millan in Eisenhouter razhajata v mnenju glede zahodne strategije do Hruščeva. V zahodnem taboru je nastal političen razcep. Stališče Adenauerja in De paulla do SZ je v nekaterih ozirih precej ostrejše, kakor bi želela Ei-senhotoer in Dulles. Prav tako pa predstavlja Mac Millan drugo skrajnost. Glavne razlike, ki so se sedaj pokazale, zadevajo sestanek najvišjih, eodmiks v Srednji Evropi ter stališče do jedrskih poizkusov in do trgovine s SZ. Prav v zvezi s temi nesoglasji je Adenauer pohitel v Pariz na razgovore z De Gaullom, da prehiti Mac Millana, ki pride ta teden v francosko prestolnico. Adenauer in De Gautle sta imela dolp, pet ur trajajoč razgovor o nemškem vprašanju in o možnosti konference med Vzhodom in Zahodom. Pariški tisk je pisal o ustanovitvi «osi Pariz-Bonns proti Veliki Britaniji. Predstavnika o-beh vlad sta poudarila, da Pariz in Bonn odločno nasprotujeta sleherni zamisli o »odmiku* v Srednji Evropi, t. j. zamisli ustanovitve kakršnega koli ra2oroženepa področja ali področja z razredčenimi vojaškimi silami. Mac Millanovo stališče glede tega pa je drugačno. O vsem tem se bo moral Mac Millan razgovarjati z Adenauerjem in De Gaullom. Toda kakor rečeno, oba odločno nasprotujeta vsem načrtom, da bi nemško vprašanje reševali na podlagi demilitarizacije Srednje Evrope. Zato bo Mac Miltonova naloga precej težavna, ker bo moral zatem prepričevati še Eisenhouierja, ki se tudi ne strinja v celoti z njegovimi pogledi. Poleg tega so v Washingtonu nezadovoljni, ker se v Veliki Britaniji vztrajno poudarja, da bo Mac. Millan zaradi Dullesove bolezni prevzel vodstvo zahodnega tabora. Eisenhotver je s tem v zvezi na tiskovni konferenci izjavil, da ne gre za vprašanje oseb, pač pa da ZDA po njihovem položaju še vedno pripada vodstvo tega tabora in da konec koncev ima zadnjo besedo o zunanji politiki ZDA on. Na vsak način bo sestanek Mac Millana z Eisenhoiverjem odločilen za določitev zahodnega stališča pri odgovoru na sovjetsko noto in pri nadaljnjih korakih za začetek pogajanj med Vzhodom in Zahodom. Sledili bodo seveda še drugi sestanki zahodnih voditeljev, in videli bomo, ali bo Mac Millan znal in mogel uveljaviti svoje »tališče, da je vendarle potrebno začeti pogajanja, pa čeprav je možnost sporazuma še zelo daleč. Še en dokument o tovarištvu v borbi Štabu kr&oko otnaak*#* odreda obv**e*V!iXni center. Frejeli »ko srednja poročile ter tudi osebne' leglfiaaaii«. X* v*«* r.r -? r. polzet »p rta naa tikaj pooljate tudi Sig ki gr, .tsata na razpolovi od oboi r.* Kora.Tee 1j it« posebno predldno tako A* jr izlil' cene vsak« izgube. r »led« orgnnizoci j« obvcacevelne služb« * itelijapezii portir..- nekih batalj n ih pri pok in jaso *X*4«ce, Xtalij:*neki pstt issnelti vojski »orane in e»e deisrl radl+i i vao vnjfckttvjis ir, subjektivno ponoe*Kj«rkoli j« zazna i> 'f.ko f. i talij rennitesra partizanstvo, ne da bi »e uzieeevali v njegove notranje »»d* ve tstmmo t.-kcj storiti.Pri vse« t« j« tzobe. »»vzeti prnvilno st lincvi n* n* zrepadeiro v nek»kabo vojvodstvo nasproti nesi* i*reli j: n. kin. tovnria« Z vasi* predlog« glede «rgan**»eiJ* ebveaeevalne sluab* » roso pnnoc.to v italiji rakih partiaahakih edlnioah s« fopolno«« striniaro ter ve* dej« eledec« tis zv te oziroma direktiv« katerih *e »orat« brezpogojno dreiti in .tudi vnse delo n« ec« pr*8«g*tl peet»vXj«n*«a okvir«. 1. PotMšg, jte ltsXijar.sk i® t»v*rt«*a « nasveti ir. prsi a o s katero J rrispolagiiISO pri «»sl obveščevalni als*bi. treba ji* j« raalositi d« s« obveščevalna laluzba v naši vojski ploboke r**likuj« od cbv. službe i« t vojak str ds j« v aveje« bi etru in pr*k»i prilagojena pertisaesskeau j nreinu t>crl>« in ds orgaaicno rsete vred jut reevojea pa rti ta ms tvs v vedro i vojeke v test primeru KOTI i* »o naloge obv, služb« precej razileeu« aeda ko n z« inv mo r, dno vojsko od r«bs prejšnje cisto part a&sr.kr obT.sluobe Sprra m® j* 1« xor4»ttl» 1« *« akcij« in esi/ruravnnja , d*r.*s p« r,« kori uti ir j« pot se s n« pri vodstvu sirikih ofenzivnih operacij gšer sv »e S p »irati na sinko zaledje okli se./jivetrija Italija/ Treba lir ja nslcdi r orfmisseij« m delovanje «»»• obveščevalne sluab«, poročili. , nMine m i poJzvedovrnjR, konspiracija, vprretnije obveščevalnih krdrov, 2»Treba je torej pomagati »eno* nasveti in prakso. ; 3» Orgsnielrsti izmenjavanj« obveščevalnih podatkov n« da bi posegal : ali »i pril se«H nihev* poseka« obvesezaaln« »rea«, 4» Tok»siti nujnost in posebnost iaaenjave podatkov ir tesregs tod« levajije po obv. liniji, " 5» Ievajf-ti dostojni tovariški stav, pok«**ti raeiaeevaaj« sa njlho i ** pr*vt»ko smo tudi »1 imeli pri naetejKitJu ij porajanju na 90 ?fU71 ‘ * 56 Brezpogojno »e i«ogib*ti v««h sevinizcev in nacij onaIn;h prenap« toeti »H vojvodstva. ■ 6* To* vprašanj« *e J i» tspeh, vseh os t* lih vprašanj nimaae prsvies mi : reševati aibi raafclabljati f Sodelovati v tem primeru sam* po obv. liniji * »kupno borbi preti fasizau ki Je v enaki meri sovražnik Italijanu*«g* ; kakor »lcrr«n»k«ga uaroda, .; »„ «*• •*«!*« beh navodil, t«r ns» sproti zrcTocajt* o vkssz. t«» lu tako do na* bo o®ogoc«sm kontrole in »v«ntu«ln,o preprečevanj e vseh ; »»pak in neprevilnoatl. 6 Start f*«i*sm svobodo n*rodu t Sa 8tab H.Sorpuea *% ttn POJ na««l»ik »tab« poročnik1 (Nadaljevanje na 8. strani) ....................... iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...i....... mili.lun.......... BO PREDSEDNIK VLADE SEGNI SLEDIL CIOCETTIJEVEMU ZGLEDU? Prihodnje olimpijske igre v Rimu in vprašanje Mussolinijevih gesel Izgovori o pomanjkanju sredstev ne držijo, pač pa odražajo miselnost določenih ljudi Do prihodnjih olimpijekih iger, ki bodo tokrat v Rimu, nas loči še obilno leto. Klju/b temu pa so te dni o-limpijske igre že na dnevnem redu. Na eni strani a-gencije, ki so bolj demo-kristjansko usmerjene, poročajo o naglem napredovanju gradbenih del, na drugi pa se z zadevo ukvarjajo tudi politični delavci in javno mnenje. Pred dnevi bi bili mogli v rimskem mestnem svetu slišati približno takšno vprašanje: «Ce bt se prihodnje olimpijske igre vršile v Nemčiji in ne v Rimu, ali bi mi bili pripravljeni tekmovati na nekem stadionu, kjer bi se poveličevali nacizem in koncentracijska taborišča?* Tako približno so postavili vprašanje rimskemu županu demokristjanu Urbanu Ciocettiju občinski svetovalci Antonello Tronbadori za KPI, Gaetano Borusp za republikance, Carlo Farina za socialdemokrate in Domeni-co Grisolia za Nennijeve socialiste. Odveč bi' bilo dodajati, da je demokristjan Ciocetti, ki se drži na nogah z glasovi monarhistov in misovcev, odgovor na vprašanje odklonil z izgovorom, da zadeva ne spada v njegovo pristojnost. V prihodnjih dneh se bo ista zadeva prenesla v parlament. Približno isto vprašanje bodo namreč postavili Segni- Ameriško povpraševanje po evropskih avtomobilih narašča: v nesvy6i>ki luki raztovarjajo 1.100 francoskih avtomobilov Renault (vrste Dauphine in 4CV) ju poalanol Llzzadrl in Co-mandini. 2« danes smo prepričani, da bo Segnijev odgovor podoben Ciocettije-vemu, saj tudi Segni vlada z monarhističnimi in tudi z misovskimi glasovi. Za kaj vendar gre? Ko so spomladi 1956 v Parizu na konferenci mednarodnega odbora za olimpijske igre odločali, kateri državi naj se poveri čast organiziranja prihodnjih olimpijskih iger, so se predstavniki vzhodnoevropskih dežel in predstavniki izrazitejših demokratičnih, rekli bi, bolj antifašističnih dežel o-predelili za Italijo in le tako je bil italijanski predlog za organizacijo olimpijskih i-ger sprejet. Toda športniki in občinstvo iz teh držav, ki bodo prihodnje leto prihiteli na to plemenito mednarodno tekmovanje v Rim, bodo močno prizadeti, kajti pozdravili jih bodo velikanski napisi in kipi, ki poveličujejo fašizem. Reči bi mogli namreč, da je na športnih igriščih, ki spadajo v Foro Italico, ki se je nekoč imenoval Foro Mussolini, vklesana v marmor vsa zgodovina fašizma, od njegovega rojstva do njegovega vrhunca. Čeprav nam prostor ne dopušča, da bi se tu na dolgo ustavljali, bomo vendarle morali prikazati nekaj megalomanskega fašizma. V mozaičnem tlaku drevoreda, ki vodi na Foro Italico, k tako imenovanemu Sfadio dei centomila, so v mozaiku vpisana Mussolinijeva gesla: «Potrebno je zmagati, še bolj potrebno pa je boriti se», »Mnogo sovražnikov, veliko časti*, »Duce, vam poklanjamo svojo mladost* in druga. Nadalje so tod stereotipna educejeva* gesla »Duce a noia, eDuce, Duce, Duce*, na marmornatih ploščah ob drevoredu pa s0 vklesani glavni datumi fašističnega pohoda na oblast in njegovih »uspehov* vse do ustanovitve »cesarstva*. Skratka vsa njegova zgodovina. Kot je znano, j« Foro Italico, ki je bil nekoč Foro Mussolini, delo fašističnega hierarha' Renata Riccija. ki se je hotel prikupiti svojemu Duceju s tem, da je dal zgraditi cel kompleks športnih objektov. Ricciju pri tem pa ni bilo pri srcu le prijateljstvo «duceja», pač pa njegov žep, kajti finančno je bil soudeležen pri izkoriščanju cararskega marin o ra in vsi ti športni objekti so bili povečini zgra- jeni i« cararskega marmo-ra. Da njegovi načrti niso bili majhni, nam dovolj pove sledeča številka. Leta 1937, ko se je delo na Foru praktično končalo, ker sredstev ni bilo več in je bila pred durmi vojna, je Foro prekrival že 4 milijone kv. metrov površine. Toda prišla je vojna, ki Jo je podnetil fašizem, in fašistična megalomanija je svojo «zgodovino» končala. Ko se je leta 1944 fašistična "'ediščina delila, je večina športnih naprav rimskega «Foro Italico* prišla pod upravo italijanskega o-.limpijskega odbora CONI in tedaj se je ugotovilo, da vse to bogastvo marmora praktično veliko ne velja. In začele so se obnove in popravila. Ricci je sicer razsipal z marmorom, ni pa računal na praktičnost športnih igrišč in zato so morali na pr. Stadio dei Cipressi, to je bivši «Stadio dei Centomila*, razširiti, da dejansko sprejme lCIO.OOO oseb. Toda to je stalo 3 milijarde lir. Na novo so morali zgraditi olimpijske plavalne bazene, ki bodo dokončani letos avgusta in to delo stane 800 milijonov lir. Obnovljen je bil tudi Stadio del-la Farnesina, kar je stalo 200 milijonov lir. Stadionu dei Marmi so morali dozidali slačilnice, zgradit' so morali še dostop do stadiona Stotisočev in Se marsikaj. Tu so šie spet stotine milijonov. Zgraditi so morali športno palačo, ki še ni končana in ki bo stala eno milijardo 600 milijonov lir. Zgraditi so morali še velodrom, ki prav tako stane milijardo lir. Tu smo navedli le nekaj večjih del v zvezi' z obnav-ljanem in izpopolnjevanjem športnih igrišč, ki jih je zapustil fašizem ali ki se grade v zvezi s prihodnjo o-limpiado. K temu bomo dodali še nekaj novih podatkov. Da bi se Rim primerno pripravil za prihodnje o-limpijske igre, ne grade pospešeno le nova športa igrišča, k. bodo v kratkem, vsekakor pa pred prihodnjo pomladjo končana, pač pa skrbe za modernizacijo cest, ki vodijo v Rim s severa in z juga. Samo za popravilo in modernizacijo južnih dostopov v Rim bodo porabili poldrugo milijardo lir. Za primernejšo povezavo Rima s severom pa le popravljalna dela cest* predvidevajo stroške v znesku 1 milijarde 700 milijonov lir. Vrhu tega grade v Rimu tako l- menovano olimpijsko naselje, ki bo po olimpiadah sprejelo 1502 družini državnih uradnikov. To bo stalo okoli 10 milijard in pol lir; 6 milijard in pol za gradnjo stanovanj, 4 milijarde pa za ostala dela v zvezi z o-limpijskim naseljem. Zakaj smo naštevali vse te številke? Te številke smo navedli zato, ker se nekateri rimski krogi v zvezi z omenjenimi fašističnimi gesli, ki bodo tako «primerno» sprejela domače in tuje športnike in stotisoče domačih in tujih gostov na prihodnji olim-piadi izgovarjajo da ni sredstev za to, da bi se ti napisi odstranili. Pri toliko milijardah, ki so se že porabile, prav gotovo ne moremo reči, da bi se ne našla še sredstva tudi za odstranitev teh žalostnih sledov fašizma. Zato smo prepričani, da so za nekatere le izgovor, drugi pa izgovorov niti ne iščejo. Neka rimska a-gencija, ki odraža mnenje zunanjega ministra Pelle, je pred dnevi glede tega zapisala, da napisi na Foro I-talicn nekatere tako motijo, da jih ne morejo prenesti. Toda ti ljudje — piše agencija — ki jih to tako moti, naj sežejo v svoj žep in naj napise dajo odstraniti s svojimi sredstvi ter naj ne zahtevajo, da bi se napisi odstranili s sredstvi davkoplačevalcev. Italijanski misovci pa so glede tega mnogo boli odkritosrčni. V rimskem glasilu misovcev smo pred dnevi brali sledeče: «Neverjetne, da bi bili napisi na Foru Mussolini (torej še vedno staro ime op, ur.) prav tako neprebavljivi tistim nojevskim želodcem, ki so prebavili sramotitve in žalitve toliko tujih gospodarjev?» Tu je torej bistvo vprašanja. Ne gre za pomanjkanje sredstev, pač pa za neprepričljive izgovore in za načrtno ohranjevanje tašistič-ne «zapuščine». In če Ciocetti osebno morda ne gre tako daleč, je gotovo, da se ni hotel zameriti misovcem, ki ga v rimskem mestnem svetu podpirajo, in Segni prav tako uživa oporo monarhistov in misovcev. Zato bodo prihodnje olimpijske igre v Rimu vsaj figurativno pod zaščito »ouha moža božje previdnosti*. V zvezi z razpravo bivšim benečanskim P41*'!. nom, ki se vrši pred tl nim sodiščem v Flor«1«1 < naj dnevnik objavil ie , dokumenta, ki dokaz*)«'. da je po kapitulaciji l - ko so se začele org**# rati prve italijanske zanske enote, med tenu tami in slovensko osVOoOW no vojsko prišlo ne le do f vsem naravnega in m*™ sodelovanja proti »kup’181'! sovražniku — /ašt**** ■ nemškemu okupatorju, pak celo do pisanih mov, ki so dali temu ^ lovanju točno določeno ganizacijsko obliko in 0 ^ Te sporazume je 0(*obr' ,tl kratno glavno poveU sCorpo dei Volontan ^ Libertan, ki je bil v0! ^ organ takratne urhoene ^ lasti v severni Italiji t,jjl tato di liberazione Alta Itali a» in preds«' zakonite vlade v že o* . j enem delu Italije. I«w , sko partizansko gibanj je hkrati postavljalo te ^ razume in sodelovanje j slovenskimi in itaWan, ^ partizanskimi »not® no , vzor borbenega tovariš narodnostno mešanih m- 10 Nemajhna zasluga *» .r da je prišlo do takega ^ lovanja med slovenski ^ italijanskim partizan*** svobodilnim gibanjem P ^ da nedvomno predvsem ^ venskemu osvobodilnemu ^ banju, ker mu p09Ie protifašistično in Pr0. <: *«• stično borbo niso meO | ^ cionalistični predsodk1’ t. j..h nn maše ot te nji*, »v» ut un uvj Ijiv, če pomislimo, aa j f di italijanska vojska ,f la Jugoslavijo in se 0 v ževala s strahotnimi P 0(j. dejstvi. Skrb za pravi n . nose do italijanskega .^i zanskega gibanja sa$ ^ tudi v dokumentu, kt 9 ^ javljamo danes, in ki ^ datum 10. marca J944, . iz dobe, ko med s,ove^rlsir in italijanskimi Par:' n0\)r mi enotami ni bilo se V nega pisanega sporam« tem dokumentu, s , -se obveščevalni cenJny i" štabu IX. Korpusa lni POJ obrača na obves center Briško-beneškeg ^ reda, se dajejo točna . t la, kako je treba tav ^ odnosu z italijanskim' sežanskimi enotami. Ta ^ dila obsegajo nasledi ^ ke: italijanski Par,.,j t<° vojski smo dolžni n“. objektivno in subj ^ ^ pomoč, ne da bi te P a„jl vmešavali v njene n0 ti zadeve; kljub temu, italijanske partizanske tr še neizkušene, ne sm padati v vojvodstvo odnosih z njimi; f^,eti '* jim moramo le z na -fiS11 prakso; organizirat i ^ po1 izmenjavo obveščena ^ datkov, ne da bi Pr* o!r segali v njihove P°se, A veščevalne mreže a * 0rflfnc jih prilaščali; imeti do njih dosledno to^ ,j stališče in razumevam ,, njihove težkoče; izp9' moramo brezpogojn° ■ nega šovinizma in ** ^ t ne prenapetosti, s°^ef-šizO1* skupni borbi proti ' .gjj/J ki je v enaki meri so italijanskega kot slo’’ - t naroda; ogibati se ijC/i r vprašanju meja in f,i»fl*f »talih vprašanj, ker,etn 0 poklicani, da bi o .. ločali niti razglab ia Takšen je bil t°rei ° tof slovenske osvobodi ske do italijanskih P skih enot. In do sP° med BBO m brip“d° 0iČ baldi-Friuli, ki je b" „,<)F san 7. maja 1944, J priti v tako kratkem pr ju. ker ie bil le P kat.,!eS‘krat z de' Ples «i« se lobe, Plašč ivojo •Ilcu M xo je bil pri kraju goa_ e odločil, da gre do- cs* V Ocrl od ni.. .1 laov Deš v da gre do-kbe, od itod 0®^edalu garde- od S‘eaalu 8arde- in 52? W nesel svoj Dosti ]e *a«ledal to ‘*vo V belem telov-0VratniJ,i- bi'° kaj re* ^C KaWbil nek0H- 1 vročinat ^aksna Peklen-totegnii Iz manšete je ci>ri*ai nb robec in si *,} PokS* Prej’ Preden •itču/6,1^0* P° širokem stop- ?"progamif k?m z rdečimi UPijoni ’■ so dogoreli *" Ziuiai St0pil na uli' 1,1 Vetrič V® Že svital°- P N i, M,P,ihlial od štirih! “lodil obraz. H na 'C: “es‘krat z de-!sbl, e zdaj ni več ! kadar ■ Vedel, d z drugimi, pa !!°d ntae«ti °"a- >- H VU Od »'* vr*i ona, lo-f ^sega UVen n^°- j. « ^ S nln"aj!‘dni in in *>; uaJSt dni in »■ voni k a bližina in Si 2dbo.Sta za zmerom 'avošj,. Qal — or rs .. Si,''«- s 5 K.k» Ir-- *«.** Uič čuHre Zensk°! Sicer _ cuaneeai ■>«________ 4?** dndnegT2°; Sker kil r, ecev je °Sem' bi eno in J S°?.mes snu-*' da bi se »bardVorane k?*’ Sa-ma' rv»h in ’ kl . Je žarela T ba» ur«ne, n • Ui»h in ’ 1 .Je žarela l ih'**’ ie Soa svitu temne ost^!! ‘topil spet 'csr l Sate*. Jen° tiho uli- 4>9la zamnel0dija valčka it a'"9'8 toliirJlm az žiiše in JH* odd°,’. kolikor se V j' glob lJeval- Nekaj-0)eik . ® °boko v^ik_n ita. ie glob i, va!- Nek N1 travb0k° vdihnil * Jol* ioeti ,, , vrtov Tem- 1 e j { «n]kega usnjl Ha ii»J? mi šivi. 4°, šen° nip|es! Plesati s ki, b“ morda ,°.pravo! Pa «» a 1# Plesal ^ranila, da la -Orofea», pakrat’ ko bo-sa'!. Pri moji veri, f.^ni»joče0llr g.rma rdeče se m J°ncu inroaa v cvetlič- še gok v0oal 'Potno 8 e*> ter zavil Midd,!°r4e lu« na t401 na?! Temple La- %jsk: Vn"-9 Prome"veIa danes> •hči lgOoriral. v Hotten T»t a sam bi j° za‘ Skako p« sSr°.ra .za’ % l,li. »ti 6eli,L o Da am°mora za- S4 ia Ona °jl tU "1-Č(h4.^n® ronf Je postala rorn * Postala Ne 9 Osebnostntiat \ Zg°' kS *sr, 'lica 4 Staart Jel, Sem‘ramis, S0 in to’ ot*ka kra-1 r*9'0 ker Sam° zato — V to. ’ ka S0 Nile v ži- je sol' Wlaj on! ob itlapr.e4in se V ,prsih e0bf naprej in *« v aje8ova n s k’ kakor ^ Ji “»e>,S ^ — >u<. ro- K ' k'opota topota NlNzne fvJa k°los, le t?f,» in 1Ce brez Iju-»o *%0B* «va reka; vse d sonl^10 b- r » . “»la rt V- ai vse tp(l.Prvimi dobivalo bar- Shi0Si na nblrni žarkl' h- 'e bilo obzorju. Vse StSlo o -Prevzeto SkaltoP'o'to 4akoval° 'a asvZavesa. da bi 1?' »It! k° še „• j8a zraka, di-^ Za kak ’ neopa- 5S> ^ PhV-11"1- f:'’ih9,kršnem80gel fei .. I. vsak9kršnoebni "'del :iin uti°u in° II, Pan- Sveti!k . 1 vsako spričo C9vetn[ teka' ASntj ’i oko'i e., ti H dPat>ie, ki” Westmla v -,e Je k ^ d0; !utvran' '1- ,i aPrei ! vsej k-rLmofno p - \ Streslo ^l1 had"*s 4>Upal itia brez k,N 9 bi Paprcj? C od 4*0 g0Vr ' hVta nao' ^ »me Posebna t^9 b4r' Da »N V« v “ k.Pal 8te i li*j><>1 z? *Pat i? si,:. ^ ie .“'»n ■ ga Dr,0'1 st??, iiViS. StvNei 4a j «♦ ii^a, *lv'ieni hišnem jo vi-I nik-kma-ju-te okoli stol-min-pola-ii zo-—j veli-Victoria stanova-kjtr je ustavil; bilo. Biti sxne ga ®bna in ^ to ne p Kotovo ji ;ptaiil se je Iniku uli-ljudi. - Prav mrjala, če Četrta okno v Ustavil lru in gie. °dprto je ohladilo, 90, zavese le aJ si upa? videla, ka-b'še. kako » a.61"- k0 si i!!ma’ da je . »n ven-. ' a tu, mar . 'znova do-' njegova edi-tjg ®dnost nje-‘h njegovo * «1 naglo. Prvo 'opju. sobi ■ .»a n Uje? videla edino hrepenenje? Mar bi mu to mogla zameriti? Toda on tega ni vedel in je stal in čakal tam. Mora priti k oknu, če hoče pred svitom zore za-streti zavese. Ce bi čutila do njega vsaj tisto, kar čuti on do nje, pa bi mu tega ne mogla zameriti. To bi jo veselilo ,in njeni pogledi bi premostili to pusto londonsko ulico, pogreznjeno v svoji tišini, in niti živa duša ne bi opazila, kako so se srečali njuni pogledi. Prislonjen k svetilki je Soames stal nepremično v bolestnem hrepenenju, da bi zegledal Ireno. S plaščem si je pokril beli naprsnik, se odkril in pritisnil klobuk k sebi. Ko je stal tam oprt z obrazom ob drog, je bil videti kakor kak krokar, ki se je vračal po prekrokani ncči domov. Toda njegove oči ob železnem kandelabru so se ustavljale ob praznem pravokotniku okna, kjer so v jutranjem vetru rahlo trepetale zavese. Toda nenadoma se je zdrznil. V oknu je zagledal belo roko, prepoznal je Irenin, z roko podprt obraz. Njene oči so gledale naravnost čez nasprotno streho na nebo, ki se je jasnilo. Da bi prepoznal izraz njenega obraza, je pomežikoval s strastnim prizadevanjem .Toda to se mu ni posrečilo — bila je pre-oddaljena, tako oddaljena, kakor vedno, ki pa ne sme biti vedno tako oddaljena in in tudi ne bo. O čem le ra-mišlja? O njem? O ovčicah, ki plavajo na nebu proti zahodu? Na ohlajajoči se zrak? Nase? Na kaj le misli? Pritisnjen h kandelabru je stal tiho, kot mrtev, zakaj ona bi gotovo izginila, če bi opazila postavo ob stebru. Njen tilnik in od čela odgrnjeni lasje so se stapljali z gubami zavese — videl je le okroglo belo roko, okrogel vzdignjen obraz, tako negiben, da je zadrževal dihanje, čeprav je bil oddaljen od hiše sto čevljev. Nato so začeli čivkati vrabci in nebo se je zjasnilo. Opazil je, da ona odhaja od okna; za trenutek je videl njeno postavo v nočni obleki, njene vzdignjene roke nje- JOHN GALSWORTHY ne dolge bele roke, nato pa so mu vse zastrle zavese. Nekaj kot blaznost mu je preskočilo skozi ude, odskočil je od stebra in dušeč svoje korake je bežal nazaj k Vic-toria Street. Ni je pa mahnil proti svojemu stanovanju, temveč v drugo smer. Ni še smel stopiti v raj! Ne bi mogel zaspati. Sel je precej naglo. Stražnik ga je debelo pogledal. Zgodnji voz za pobiranje odpadkov je peljal mimo, močan konj je udarjal s kopiti ob tlak, in to je bil edini zvok, ki ga je bilo slišati v vsem mestu. Soames se je okrenil navzgor proti Hyde Parku. Ta jutranji svet tihih ulic mu je bil tuj, tako kakor bi se on, ki je bil obseden od teh strasti, zdel tuj tistim, ki so se z njim shajali in ki so ga poznali kot zmernega, pridnega, prozaičnega občana. V Knights-bridge je ropotal mimo njega nekak zakasnem izvošček, in Soames je nejasno spoznal, da sedita v vozu dva človeka. Mirno pa je peljal še drug in še tretji izvošček. Soames jo je zdaj mahal proti zahodu, proti hiši, v kateri bosta stanovala z Ireno. Hiša je bila sveže prepleskana, pred njo pa je stala tabla z imenom graditelja. Ureditev te majhne hišice ju je zbližala bolj kot karkoli drugega, in Soames jo je gledal z zadovoljstvom in z nekako bojaznijo. Sele pred „dva-najstimi urami j« plačal ai^ hitektu račuo za notranjo o-premo. In v tej hiši bo živel z njo — to je neverjetno! V zgodnji jutranji svetlobi se mu je zdelo to kot sanje —* ves tu dolgi, ozki trg se mu je zdel kot njegove in njene sanje prihodnost čudne, ne-zaživete sanje. , Pa je praznoverna bojazen napadla nepraznovernega Soa-mesa; okrenil je oči zato, da bi morda hiša zopet ne izginila njegovemu pogledu. Sel je naprej, mimo vojašnic k ograji Hyde Parka, vedno v zahodni smeri, ker se je bal, da ne bi šel domov, dokler se ne izmuči do utrujenosti. Četrta ura je že odbila. Ulice ^so bile do zdaj tihe in puste, nikjer ni bilo niti slutnje o tistem prometu in vrvenju kot v panju. Pa je vendar ravno ta puščoba dajala mestu popolni pomen. Soames je čutil, da mu nikdar ne izgine iz spomina slika tako drugačnega mesta, kakršnega je videl vsak dan in spomin nase — kako se je sprehajal po ulicah ne da bi ga kdo opazoval, in samoten s svojim hrepenenjem. Sel je k Prince’s Gate in r.aglo obrnil. Saj ga jutri zopet čaka delo — ob pol enajstih mora biti v pisarni! Ulice park in hiše so stale zdaj v popolni svetlobi zgodnjega jutra. Okrenil se je od njih in se nameril k Rotten Howu .Kako poseben, nenavaden pogled je na to alejo, če se po nji ne pode konji sem in tja in ne galopirajo tako kot bi jim gorela tla pod kopiti, če ne dirjajo kočije in tam ne posedajo cele vrste ljudi, ko pa so tu le drevesa in rjava vozna pot. Drevje in trava sta izdihovala vonj, čeprav ni bilo rose; in Soa-mes se je zleknil na klop si dal roke pod glavo, stisnjeno pokrivalo si je položil na prsi, oči pa je uprl na list v ozadju neba, ki se je jasnilo. Sveži zrak mu je nežno pihal v obraz, ustnice in roke. Prvi poševni sončni žarki so se kradoma prebijali do neba, ptice niso pele, temveč samo gostolele, iDvji golob zadaj na drevesu pa se je začel kljunčkati. Soames je zaprl oči, in njegova fantazija je takoj pričarala njegovim notranjim očem Ireno. Podoba Irene —■ stoječe negibno v obleki, katere resasti rob je valovil na lesketajočem se podu, medtem ko je on pisal začetne črke svojega imena in priimka v njen plesni spored. Slika Irene, kako z orokavičenimi vitkimi prsti zatika ka-melijin cvet, ki je popustil na njeni bluzi in kako se obrača k njemu, da bi jo ogrnil s plaščem. Neštevil-ne Irenine podobe, pa vse tako nenavadne, podobe njenega včasih obžarjenega, včasih zamišljenega obraza ali pa naznačujočega upor; njen obraz, sklonjen k njegovemu poljubu, podoba njenih ustnic, odvračajočih se od njegovih ust, njenih oči, ki gledajo nanj z vprašanjem, na katero ni bilo odgovora; njenih temnih in vlažnih oči, povešenih nad sivo mucko, ki ji je predla v naročju. Podoba njenih zlatorjavih las, razpuščenih in plapolajočih, kakršnih še r.ikdar ni videl, ki pa jih bo videl kmalu, kmalu! In kakor na odgovor na hrepeneče klice njegove domišljije so je odzval zategli krik, niti raskav niti prodoren, toda tako bolesten, da je Soamesu vdrla kri proti siru. Od tam je prihajal, zazvenel iznova in iznova — pavji krik zgodnjega jutra, zategel in strasten, kakor ječanje zavržen duše. S tem krikom pa je vstala iz globin Soamesove notranjosti pnkazen, ki je tam vedno živela skrita, prikazen Irene, bele, z razpuščenimi lasmi. predajajoč se njegovemu objemu. Ožgala g? je s slastmi, zbledela in izginila, ouprl je oč*; zgodnji škropilni voz je prihajal po aleji. Soames je vstal in odšel naglo po drevoredu, da bi se zopet zavedel. P R E V S E R O V E P O E jv I E PHAHCi PKEiiRSN POEZIJE Kolikokrat so že izšle Prešernove Poezije? Ze same po vojni je bilo več izdaj, pa jih vendar ni bilo več dobiti na knjižnem trgu. Sedaj se je pojavila V ZADNJI ŠTEVILKI «NAŠE SODOBNOSTI* Se eno romanu Bettize o V novi številki »Naše sodobnosti« (1958. št. 3) je objavil L(avo) O(ermelj) poročilo o knjigi Enza Bei-tize «11 fantasma di Trie-ste». Čermelj pravi v začetku, da je knjiga zbudila »veliko zanimanje v literarnih krogih vse Italije, a še večji hrup v vrstah tržaškin Italijanov, ki so bolj ali manj nacionalistično usmerjeni«. Nato omenja, da je Bettiza zaslovel že 5 svojim prvim romanom «La campagna elettorale«, ki obsega pičlih 170 strani in je izšla 1 1953. Ko pove v kratkih besedah Bettizzovo biografijo, Čermelj nadaljuje: «0 Bettizovem jeziku in stilu je soglasna hvala, češ da sta čista in izbrana, kakor je to značilno za italijanske pisce dalmatinskega porekla, kakršen je bil tudi Nicolo Tommaseo. Glede literarne vrednosti prvega Bettizovega romana ni bilo dvomov, vsi so bili enako presenečeni in navdušeni nad njo. Glede drugega romana pa so mnenja ločena. V inteligenčnih krogih, zlasti v Milanu, so drugi Bettizov roman prav tako navdušeno sprejeli kakor prvega, s tem pa so izzvali reakcijo pri napetih naciona1;stih, ki jim očitajo »akcentuiran filoslavizem« in pravijo, da je »Bettiza zaradi tega v modi, ker, razočaran nad Italijo, vidi v Slovanih veliko raso bodočnosti«. Iz teh prenapetih krogov je bolj ali manj jasno slišati dvom, ali ima nova izdaja; izšle so kot 25. zvezek Knjižnice Kondor pri Mladinski knjigi | Bettizov roman «11 fant HNIIHIUIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIimilllllllVIIINIIIIIIIIHIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIVfllllllllHHMIIIIMM JAMES Od tod do večnosti To je roman, po katerem ie nastal znani ameriški film, ki so ga pozneje Američani prepovedali predvajati izven ZDA James Jones, sodobni ameriški pisatelj, je slovenskim bralcem docela neznano ime. Sicer pa to ni čudno. Kajti napisal je en sam roman «Od tod do večnosti«, ki smo ga v slovenskem prevodu dobili šele sedaj. Bolj kot roman sam pa je poznan film istega imena, ki je doživel v Ameriki velik uspeh. Tudi v Evropi so ga predvajali nekaj časa, potem pa so ga Američani prepovedali predvajati zunaj domovine in ga danes predvajajo le še v nekaterih izvenameriških državah. Biografski podatki o Jamesu Jonesu povedo, da je bil rojen leta 1921, da izvira iz obubožane družine ir. da je po dovršeni srednji šoli stopil v ameriško vojsko, V vojski je ostal vrsto let ter se je šele po povratku iz nje začel ukvaijati s književnostjo. Toda njegov prvi roman set leta 1945 založniki zavrnili. Vendar je eden urednikov zaslutil pisateljev talent in ga pripravil do tega, da je začel pisati roman iz vojaškega življenja. In rezultat pisanja je bilo leta 1951 dokončano delo, roman «Od tod do večnosti«, ki je mlademu avtorju prinesel svetoven# sfbves. Pisatelj od takrat menda še ni izdal nobenega drugega dela Roman «Od tod do večnosti« ni vojni roman, kot gre glas o njem. Pač pa je to roman iz življenja ameriških vojakov v neki garniziji na Havajskih otokih. Dogaja se leta 1941, tik pred japonskim napadom na Pearl Harbour in neposredno po njem. pisatelj opisuje življenje v neki četi ameriške vojske in slika pri tem kolikor mogoče nadrobno in realistično vsakdanje življenje ameriških vojakov in podčastnikov. Osrednja osebnost romana je vojak Robert Prevvitt, trobentač, neke vrste umetnik in boksar, ki pa odkloni igranje na trobento in boksanje in s tem vse prednosti, ki mu v vojski nudita ti dve udejstvovanji. Je sicer dober in predan vojak, toda prepričan je, da boksanje ne spada v njegovo vojaško dolžnost in tako sprejme rajši na svoja ramena vse trdote garnizijskega življenja preprostega vojaka. Vse to iz ene same težnje po pravičnosti in poštenosti, za katero se trdovratno bori, dokler ga kolesa brezdušne- ga vojaškega mehanizma ne strd. Brigitte Bardot pravi, da klanja vsa vabila. Celo d ka jc trudna. Po delu odhaja domov, se zapira in od-o igranja ji ni več mnogo. Seveda je lahko tudi ta-trudnost reklamna poteza Roman je pisan skrajno realistično, plastično in iz njega spoznamo ne samo življenje v vojašnici, temveč tudi v krčmah, igralnicah in bordelih, kamor zahajajo vojaki. Toda poglavitni namen pisatelja vsekakor ni bil toliko prikazati to življenje, ali običajno kararni-ško vzdušje. Njemu gre vse bolj za prikaz konflikta med brezdušnim, birokratskim in neizprosnim vojaškim aparatom (ki skorajda simbolizira že družbo), in med preprostim a poštenim vojakom, ki se noče odpovedati svejim pravicam človeka, za katere je sicer prepričan, da jih mora tudi vojska spoštovati. To so pravice do svobode, enakosti in težnje po sreči, ki bi jih morala vojaška oblast spoštovati tudi pri navadnem vojaku. Toda temu ni tako. Birokratski mehanizem, ki ga predstavljajo vsi tisti, ki nosijo našive, od najnižjega podčastnika, vodnika, članov vojaške policije in FBI do komandanta čete in polkovnika, noče priznati vojakom njih osebnosti in s tem združenih pravic. In tako mora vojak, ki se bori za pravice človeškega dostojanstva in se noče podrediti kolesiu vojaškega stroja, konec kuncev le podleči. V tem spopadu med človeško osebnostjo, ki jo predstavlja vojak Prewitt, in brezdušnostjo vojaškega u-stroja, ki predstavlja sodobno družbo, je bistvo romana, ki mu vojaško življenje in razmere v ameriški vojski dajejo svojstveni okvir. JANEZ TRDINA Zbrano delo XI. Po daljšem presledku je izšel nov zvezek v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jo izdaja Državna založ,ba Slovenije. To je že enajsta knjiga zbranega dela Jane- za Trdine, ki jo je kot u-rednik pisate ljevega zbranega dela pripravil Ja-H nez Logar. U-redniku profesorju Logarju je treba dati vse priznanje, kaiti nedvomno je njegova zasluga, da je izšlo že enajst knjig Trdinovega zbranega dela, kar je največje število knjig kakega avtorja v tej zbirki. Razen tega smemo v najkrajšem času pričakovati zaključek celotnega zbranega dela Trdine, kar je vsekakor urednikova zasluga. Res je danes Trdina med tistimi domačimi pisatelji, ki jih nasi ljudje skoraj nič ne bero. Posebno se, ker je med njegovimi deli veliko število narodopisnih spisov, ki imajo danes samo še kulturnozgodovinsko vrednost. To pa kljub temu ne zmanjšuje vrednosti in pomena zbranega dela Janeza Trdine. Roman sam je zelo obširen. Utemeljena je kritika, da je precej razvlečen in da se pisatelj spušča v razglabljanja in modrovanja, ki jih polaga na usta svojim junakom. Pisatelj se spušča v opisovanje najmanjših podrobnosti vojaškega življenja in je pri tem včasih celo preveč realističen, skoraj grob. Toda zato je podoba ameriške vojske v letu 1941 nadvse resnična, marsikdaj precej drugačna, kakor si jo predstavljamo po raznih drugih romanih in filmih. Vseskozi pa je pisateljevo pripovedovanje zanimivo in privlačno ter gotovo veren odraz kaotičnosti in neurejenosti ameriškega sodobnega človeka ter ameriške družbe. Čeprav bo marsikdo porabil precej energije, da se b(\ pretolkel skozi ves roman do konca, pa vendar velja, da predstavlja roman «Od tod do večnosti« visok dosežek sodobne ameriške književnosti ter delo, ki je velika pripovedna umetnin?.. Zato nam knjiga kot vsako veliko delo da obilo notra- Enajsta knjiga Trdinovega zoranega dela vsebuje nadaljevanje Črtic in povesti iz narodovega življenja. Medtem ko je deseta knjiga Trdinovega zbranega dela prinesla 37 črtic in povesti iz življenja dolenjskega ljudstva tostran Gorjancev, prinaša enajsta Trdinov spis Sprehod v Belo Krajino. Gradivo za ta svoj spis je Trdina zbral na svojih številnih sprehodih na Gorjance in v Belo krajino, pa tudi v občevanju z Belokranjci, ki jih je srečal drugod, zlasti v Novem mestu. Trdina pa pri tem ni posebno zanimala ljudska umetnost in sploh ne materialna kultura, temveč predvsem mišljenje ljudstva. Zanimal ga je zlasti odnos človeka do sveta okoli sebe, še posebno njegove narodnosti in stanja ljudske prosvete. Veliko razpravlja Trdina pri tem tudi o kroš-njarjenju Belokranjcev po svetu ter pri tem ugotavlja, da se krošnjarjenje tem ljudem gmotno komaj izplača, duhovno pa jih izvrševanje te obrti demoralizira. Sprehod v Belo krajino je torej poljudno narodopisno delo, z izrazito ljudsko vzgojno in v bistvu napredno tendenco. Urednik je dodal tudi tej knjigi obširne opombe, ki predstavljajo seveda posebno dragocenost te izdaje. Sl. Ru. srna di Trieste« sploh literarno vrednost. Pri tem pa navajajo kot argument samo snov in način, kako je ta snov obdelana. Ker nisem ne literat ne literarni kritik, se ne čutim poklicanega, da bi sodil o literarni in estetski vrednosti knjige, toda po vtisu, ki ga je napravila name, ne morem drugače, kakor da javno izrazim željo, d”, bi dobili Bettizov roman tudi v slovenskem prevodu. Povem pa takoj, da je branje Bettizove knjige zanimivo in napeto, a da ni lahko. Treba ga je večkrat prebirati in se ustavljati pri raznih poglavjih. Ne bi pa hotel, da bi slovenski prevod bil povod za poostren napad italijanskih nacionalistov na Beltizo in da bi se pri njem ponovilo, kar se je pred skoro petdesetimi leti zgodilo z Angelom Vivante-jem, ko je objavil svojo knjigo »Irredentismo Adria-tico«. • Bettizov roman je po svoji vsebini nekaka nova izdaja Vivantejeve knjige in res ni manjkalo glasov, ki so očitali Bettizi, da je spisal svoj roman le po površnem in bežnem branju Vivanteja in da sam ni imel potrebnega znanja. Toda kakor je Vivante kot nepristranski nedomačin lahko sestavil svojo strogo objektivno knjigo, polno zgodovinskih in statističnih podatkov, tako je bil tud' Bettiza. ki ni Tržačan, najbolj poklican, da piše roman o iredentističnem gibanju v tem mestu v začetku tega stoletja. Po svojem mešanem poreklu pa je Bettiza še posebno usposobljen, da se poglobi v bistvo in nastanek iredentizma. Material za svoj roman je zbiral celih devet let. Njegova pisateljska zmožnost, ki jo je pokazal že v svojem prvem romanu, pa mu je omogočij la, da je prikazal patološki značaj iredentizma, in to v taki obliki, ki je morala v živo zadeti iredentiste, a ki je edini način za zdravljenje te bolezni. Po besedah, ki jih avtor polaga na iezik slovenskemu socialističnemu ali so-cialistoidnemu zdravniku Ervinu Janoviču (avtor piše Janovich), je samo s Freudom ali Marxom mogoče priti do dna tega bolezenskega stanja tržaškega i-talijanstva in v njem odkrivati »neki impulz podzavestnega upora manj italijanskih meščano. proti svojemu kmetskemu slovanskemu poreklu. Ta upor se je gojil in podpihoval ter se končno prelevil v iredentizem z bogastvom, to je s piivilegiji, ki sn iih pridobili s kronami, tajno naloženimi v blagajne židovskih in dunajskih bank v Trstu. Hrepenenje po Italiji se je mešalo s hrepenenjem po orihrankih, posestvu, moči in nadoblasti, kar ni imelo skoro nič skurnega s samo Italijo« (str. 51-52).» Nato Čermelj citira Beltizo za opis omenjenega bolezenskega stanja ter potem pravi; »Tak bolezenski pečat no- sijo glavne osebe Bettizove ga romana. Pisatelj pa jih je orisal v najtemnejših in najstrašnejših barvah, tako da so čestokrat že prav po šastne karikature. Izjemo tvorijo samo slovenski zdravnik Janovič, hrvatski pomorski kapitan z Lošinja in srbska dojilja iz Drniša, od Italijanov pa le lahkoživi in veseljaški oče glavnega junaka Danijela Bolospina, Gianni. Vsa vsebina se zapleta o-koli vzgoje mladega Danijela, zadnjega člana propadajoče, prej bogate in ugledne trgovske družine, ki jo prikazuje avtor na način, ki nas spominja na «Glembaje-ve« Miroslava Krleže,« O popisu življenja in tra- gičnega konca srbske dojilje iz Drniša pravi Čermelj, da je »nedvomno najmočnejša epizoda v vsem romanu«, /.unanjost in znaki bolezni Zida Pfeiferja se zde Čermelju «po Bettizovem opisu naravnost g-ozotni in pošastni«, medtem ko mu je poitalijančeni Slovenec Renato Cossovel «najbolj o-studna figura v Bettizovem romanu«. Ko Čermelj navede »v rev* nih barvah« — kot sam pravi — vsebino romana, ki pa jo je Bettiza «celo po sodbi manj naklonjenih italijanskih kritikov podal na način, ki spominja na Dostojevskega, Thomasa Manna in Itala Sveva«, nadaljuje in zaključuje: «Po napisu na ovitku knjige je to «mednarodni roman italijanskega pisca«, po samem naslovu «11 fantasma di Trieste« je kraj dogodkov Tist. Pri popisu samega kraja pa se je avtor v prav obilni meri posluževal tega, kar imenujemo licen-tia poetica. Morda je to storil v še večji meri pri opisanih dogodkih, kakor nam to že dovolj zgovorno priča prenos sarajevskega atentata v tržaško okolje. Qsebe v njegovem romanu so vse fiktivne in. skoraj bi rekli, nerealne. Vendar so take, da so v njih personificirani najrazličnejši tipi iz tržaškega življenja cb začetku tega stoletja, od vlačuge najnižje vrste, ki pravi, da bi šla ležar s komer koli, le ne s Slovencem (ščavo) ali Furlanom, do prominentnih predstavnikov italijanskega nacionalizma in iredentizma. Ravno to pa nekateri kritiki, celo iz manj zagrizenih vrst, hudo zamerijo Bettizi, češ da je s tem onečastil Trst in njegovo ita-lijanstvo, in bi rajši videli, da bi izbral za svoj roman namesto Trsta Split ali kako drugo mesto na Balkanu. Pregloboko so pač še vedno vsi zajeti od romantičnosti in napihnjene veličine iredentističnega gibanja in se ne morejo sprijazniti ' z mislijo, da so bili to v bistvu samo bolezenski izrodki, izvirajoči iz «dvojne 0-sebnosti« poitalijančenih Slovencev, ki jih je Bettiza tako groteskno prikazal. Kakor lahko sklepamo po odmevu v italijanski javnosti, je Bettiza dosegel svoj namen. Iredentisti in nacionalisti so ugledali v piika-zanih osebah same sebe in so lanko spoznali svoje slabosti in bolezni Morda bosta spoznanju sledila trezno premišljevanje in zboljšanje, saj pravi že star latinski pregovor »sua vitia nosst sipnum sanitatis«. Da pa je možno vse drugačni izživljanje »dvojnih o-sebnosti« v obmejnem pasu kakor v iredentizmu in prenapetem ir. puhlem nacionalizmu, vidimo pri samem Beltizi in v najlepši obliki pri drugem sinu Dalmacije — Nicoli Tomaseu, ki se je uveljavil kot italijanski in hrvatski pisaU'j-» Italijanski slikar v V ljubljanski galeriji je razstava italijanskega slikarja Tona Zancanara. Njegova razstava je dokaj obsežna, saj je razstavil 141 listov. Vse v črnobeli tehniki, zlasti jedkanici, ki mu je očitno najbolj prikladno sredstvo za često jedko vsebino. Razstava je zelo razgibana, saj kaže po likovni plati široki razpon od metafizičnega surrealizma do nekega ep-sko-hrskega socialnega realizma. Se bolj poln sile kot v stilni likovni obdelavi je Zancanaro v svoji literarno-idejni vsebini. * V občinski galeriji razstavlja svoje skulpture in kaj risb Greste Dequcl ne- "M PfImoršH"3nevmk 8. marci V BRAZILIJI GRADIJO 2200 KM Odkrili so nova plemena iinoiuin o reke in bogate zaloge rud Premagali so džunglo 1000 km skoz s helikopterji, stroje pa z vojaškimi - bodo krili z izvozom dragocenega lesa, ki so ga morali posekati «Ni lepšega ku je paletj® V Braziliji so se pod predsedstvom Juscelina Ku-bitscheka, ki je po svojem poreklu Čeh, lotili velikih del, da bi lahko izkoristili ogromno bogastvo te velike dežele, ki je po površini 27-krat večja kot Italija. Rastejo nova mesta, gradijo tovarne, elektrarne in ceste; Kubitschek je že dobil naziv «fundador de cidades* (ustanovitelj mest). Izgradnja 2200 km dolge avtomobilske ceste od Belema na severnem delu države do Brazilie, ki bo novo glavno mesto Brazilije, pa je velikansko delo, ki odpira tej deželi nove perspektive. Glavna dela so opravljena in avtomobili lahko že vozijo skoraj po vsej dolžini; dokončana pa bo januarja 1960. Dan slovesne otvoritve bo prav gotovo največji praznik za vso Brazilijo, saj so o tej cesti govorili in sanjali že leta in leta, a se jim je zdelo vse to nemogoče. Severni in južni predeli države so bili do sedaj skoraj popolnoma ločeni, ker je vmes «zeleno morje* amazonskega pragoz- da, kamor ni še stopila človeška noga. Gradnja ceste je dokazala, da pragozd ni nedostopen. Odkrili so nova bogastva, Inž. Bernardo Sarao opazuje lepo drevo ob novi cesti nove reke, ki jih še ni na nobenem zemljevidu; nove zaloge rud, zlata, srebra, svinca itd. In plemena Indijancev, za katere prej sploh niso vedeli. Po prvih spooadih so se Indijanci sprijaznili z delavci, ki so sekali pragozd in utirali pot novi cesti. Ob cesti je že nekaj servisnih postaj in letališč; nastala so nova naselja, prava mesteca. Pragozd je zaživel, začelo se je novo življenje, ki mnogo obeta. Začel se je, kot pred desetletji na ameriškem Za-padu, svojevrsten «lov na zlato*. Iz vseh krajev dežele prihajajo Brazilci in tujci, ker pravijo, da je tu ena izmed najbogatejših in še neizkoriščenih dežel na svetu. Več kot leto dni je nad 5000 delavcev neutrudno delalo ,da je odprlo pot, ki za 1000 km teče v pragozdu. Pele so sekire, žage in pomagali so si s številnimi stroji .Do sedaj so porabili 2 milijardi in 600 milijonov cru-zeirosov, za asfaltiranje ceste, ki bo široka 20 m, bodfc porabili še približno 300 milijonov sa. jsak kilometer. Računajo pa, da bodo skoraj vse stroške krili s prodajo v Inozemstvo dragocenega lesa, za katerega bodo dobili približno 7 milijard cruzeirosov. To je les, ki so ga posekali ob gradnji ceste, pa ni ves; drugega manj cfragocertega porabijo za stavbe itd. Ko bo cesta dokončana, bo vožnja po njej, sredi divjega pragozda, kjer drevesa dosežejo tudi 70 m višine in je flora zelo bogata, zares čudovita. Asfaltna nit v zelenem morju mogočnih dreves, tišina skrivnostne džungle, šumeče reke, srečanje z živalmi pragozda in Indijanci, ob robu ceste kot kri rdeča zemlja. Ta cesta bo v pravem smislu besede glavna žila velike dežele. To sliko so imeli in še imajo pred seboj njeni graditelji, ki so dosegli veliko zmago nad divjo naravo. S helikopterji so prevažali skupine delavcev v pragozd, kjer so bile male baze vsakih 50 km. Tudi hrano so jim dovažali s helikopterji. Ponoči so delavci zanetili kresove, da je bila lažja kontrola z letal. Nato so vsakih 100 km uredili letališča in vojaška letaila so lahko pripeljala potrebne stroje, traktorje, buldožerje itd., sicer ne bi mogli opraviti tako delo. Čez nekaj let bodo ob cesti zrastla nova mesta; eno je že in se imenuje Gurupi. Tudi podnebje ni tako slabo, kot so prej mislili. Poleti doseže tempe- VELJAVEN OD 9. DO 15. MARCA Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Slučajna srečanja in 1 trenutne nevšečnosti. Male spremembe v poklicnem delu; ugodne prilike ob koncu tedna za nove koristne pobude. Bik (od 21. 4 do 20. 5.) Se morate brzdati svojo impulzivnost, zlasti v poslovnih pogovorih. Rešiti boste morali nekaj družinskih zadev. Nenaden obisk vas bo razveselil. Dvojčka (od 21. 5 do 20. 6 ) V poslovnih zadevah morate biti zelo spretni, ker imate opravka z močnimi nasprotniki; v srčnih zadevah pa bi vam prenagljenost škodovala. Rak (od 21. «. do 22. 7.) I.e s trdno voljo boste dosegli svoj cilj; ne smete pa vsiljevati drugim svojega mnenja. Lahko pridobite nove prijatelje. Lev (od 23. 7. do 22. 0.) Ugodne prilike za uresničitev nekega načrta. Malenkostni družinski spori. Vzbudili boste zanimanje v osebi, ki ste jo komaj spoznali. Devica (od 23. 8. do 22. 9 ) Lahko uresničite nekatere načrte in dosežete cilj. Mirni dnevi. Zaskrbljenost glede poslovnih zadev bo izginila. Tehtnica (od 23. 9 do 22. 10.) Premagali boste nasprotja in srce bo srečno. Tudi v poklicnem delu boste premagali težave. Zvezde so vam naklonjene. m delo, časih. Škorpijon (od 23 10. do 21. 11 ) Malenkostni spoi z drago osebo: pa bo spet zasijalo sonce. Razgibano poslovno Ne boste se dolgo- Strelec (od 22 11. do 21. 12.) Sreča vam je naklonjena. Zaupajte bolj v svoje sposobnosti. Nekatere želje se vam bodo izpolnile. Prijetno presenečenje. Kozorog (od 22 12. do 20. 1.) O- krepite svojo dejavnost, ker imate ugodne prilike, da lahko dosežete važne cilje. Lepe novice. Vodnar (od 21 1. do 19 2.) Brzdajte svojo fantazijo. Težave v srčnih in poslovnih zadevah. Začasno se pač morate prilagoditi razmeram Ribi (Od 20 2 do 20 3.) Boditr zelo previdni v poslovnih zadevah, zlasti če gre za denar. Kratki spori z drago o-sebo. Več potrpežljivosti! Letalo je pripeljalo delavcem zdravila in pošto Tudi svetoivanski mandrjerji so znali v pesmi povedati to in ono. žal, da so napevi mnogih pesmi šli v pozabo. Pesmi so brez naslovov in morda teh niso niti nikoli imele. Tudi avtorji so neznani. Pozna pa se, da so jih spesnili in uglasbili ljudski umetniki, četudi zastarele, so te pesmi vseeno zanimive, ker vsaka izmed njih razkriva sličico iz življenja naših delovnih ljudi. Peli pa so te pesmi v drugi polovici prejšnjega stoletja. V začetku tega stoletja so jih' začele izpodrivati Gregorčičeve pesmi, ki so kmalu postale med našimi ljudmi zelo priljubljene. Tako je zapela mlada žena: «Muaja mate, buoga reva, me je dala malo duote, anuo kozicuo j:n tri vrzuote j'n an velek palentar!* *) V tej kitici je jasno povedano, kakšne ekonomske razmere so vladale v mar sikateri mnogoštevilni mandrjerski družini. Te razmere pa niso odvrnile dekleta od poroke, če možu ni prinesla dosti materialnih dobrin, je prinesla pridne roke, trdno, voljo do dela, poštenost in zvestobo njemu in otrokom, za celo življenje. Mlado dekle pa je zapelo: «Ni lepšega cajta, ku je paletje, ku je paletje, ke use rožce na polju cvetd. Ti mene, jest tebe, se is srca dopadeš, ooj dopadeš, patrouštaj ti muajuo sreje.**) Ljubezen do narave, se tu prepleta z ljubeznijo do fanta. V naslednji kitici pa je hčerka povedala materi veselo novico: «0 mate muaja luba, je pršo Kolombin, je j’mo rusuo kapuo j’n plau kamežlin.» *) «Če ni za cesaricuo, ni za samicou!* — tako je bilo mnenje o fantu, katerega niso potrdili k vojakom. Zato pa so dekleta rada «mečala uči* na fante, ki so že odslužili vojaški rok. Med fantom, ki je prišel od vojakov in dekletom, je ljudski pesnik spesnil ta-le dvogovor: «Oj pride šocel pride, na muajuo djesno stran, me buodeš ke pavedo, kej je vojaške stan! Jes be te fd . kej je sodaške statt, če be jes revež »g, de s’n tuoj socel Resnično te pavedan, de drusga ne imam, iz muajga celga srca jes tebe rada imam!**) ?a se je našla tudi taka lju'5** kakor o njej poje ta pesem: «Lvbca hudičeva, kej s’me guar klicala, uoneh je beli dan, sp't me je sran! N’č nej buo tebe s*an' sej te prau rada s koutran pagrinjuia, spala ceu dan!* > 1tb Vse dogodivščine pač niniajo nega konca. Tako se je zSodi.IO'Traj[o f se on in ona začela preprirati. ' potekal ta prepir, je ljudski P®30 vedal v naslednji pesmici: «Prelube, prelube muoj Franci Pavme, pavrne me krancel! Kaku buon pavrno te teranesh ke zanj s’n te tuolarček dav. Kej misleš de s’n tuaja de mene ne kupeš n’č vinc Le z drugme deklete pahajaš in z mano le u kambrcuo Ne trdim, da so vse te pes®* nalno svetoivanske. Morda so to^j ^ drugje, na primer ko so šli pesem naši mandrjerji slišali delo izven domačega okraja, na sV)i taborih, božjih poteh, in jo PJj; v domače okolje ter jo morda svoje prikrojili! , p. Pesmi zabeležila po pripovedo *) Antonije Kariš-Kolerič. **) Marije Mijot. ati )*■' ratura največ 40 stopinj, pa se večkrat ozračje nenadoma ohladi za 10 do 20 stopinj. Je pa velika vlaga; in to je največja ovira zlasti v dobi deževja od novembra do januarja. To je v pragozdu; na severni in južni strani izven pragozda pa tega ni in je temperatura stalno od 20 do 28 stopinj. Tako delo in v takih pogojih seveda terja tudi svoje žrtve Nekaj dni pred zadnjim presekom je ogromno steblo, ki ga je vozil traktor, padlo na inženirja, ki je vodil vsa dela in ga ubilo. Inž. Bernardo Sarao ne bo prisostvoval slovesni otvoritvi ceste, ki se bo po njem imenovala. Ko so napravili preseko, se je začelo delo traktor jev in buldožerjev, ki so jih pripeljali z letali DIMIM IIHHIIIIIIMtt IIIIIMH* I MIHI HHMSil IIIIIIIIHIIIIIII lit lit llllllll HMD III lllllllll IIIIIHIIIIII lllllllll 11II lllll I lili IIIIIII11111IIIIIMIIIII lili 111111II111111III11 lili 11111111111111111111111111 •1 ■*'111IIII1111111111111111111 * * * * * * * LETOS IZREDEN PTIČJI OBISK S SEVERA Pegami - /epi, a požreštt Pegafina pri nas malokrat vidimo. Včasih, mogoče vsakih trideset, štirideset let enkrat, jih zanese k nam. Takrat pa jih prileti kot kobilic. Letos je bilo tako, in sicer pretekli teden. Pegam je selivka; ima torej dve domovini. Poleti se drži na severu, tam, kjer rastejo skoraj same breze in so velika močvirja. Močvirja — ob njih in nad njimi oblaki mušic. To je paradiž za pegama. Njegova glavna hrana so mušice in drugi žužki. Njegovi mladiči se rode v tej pokrajini in dorastejo ob samem mesu. Toda v krajih, kjer teče zibelka pegamom, kaj kmalu zamrznejo močvirja in o mušicah in žužkih ni duha ne sluha. Pegami morajo iz mrzle domačije proti jugu; toda mušice jih nikjer več ne čakajo. Zato na zimo menjajo svoj jedilni list. Menjajo pač domovino in jedilni list. Presele se na Dansko, Severno Poljsko, Nemčijo. Tam obirajo razne jagode. Obirajo, obirajo in oberejo vse, kar jim pride pod kljun. To so požrešni ptiči. Te dni, ko jih je bilo v okolici Trsta vse polno, so jih ptičarji seveda tudi nekaj polovili. Gledal sem dva v kletki. Nasuli so jim v kletko brinovih jagod in razpolovili nekaj jabolk. Mislite, da sta se nas kaj bala? čepela sta na preč- Začcii so s sekirami in žagami kov. Pravili so, da pegami prinašajo, ali pa vsaj naznanjajo kugo, kolero, slabe letine. Nekateri so bili mnenja, da so prišli pegami povedat, da se bližajo vojna in slabi čaši. No, danes na take razlage nič več ne damo. Seveda, za prave razloge ne vemo. Ko sem jih oni dan gledal na Montebellu, kjer jih je bilo tol^co, kot da bi imeli svetovni kongres, je možakar začel z mano pogovor in trdil, da pomenijo ti pegami, da bo še zima in hud mraz in da je letos še daleč pomlad. Dajo se pegami lepo u-domačiti. Kar lepo se boste privadili vi nanje in oni na vas. Mogoče ste katerega ujeli te v kletki. DUfJti K ste morali dosti J leg sadja Č‘ mesa kar telcn:eti boste marali * # sobe v hisi, b^1iatrmu li seveda vsa) pd* dan očistiti klf}% ^ prebava! P°^e ,.r0Č žem bolj hudo; prenesejo. • ji* j Pevci niso. »1 jete le *Sirrr «Srii, srii!* T° 1e pevska izobraz0 ^ bena sposobnos ■ segtl In če vamdo_0 ga ni, pa spšhi mite, potem P® 5^ Sedaj je še ia ' je na tem svetu m* dobrina, tudi * tone pop°' GRAFOLOG nih palčkah v kletki in kar naprej sta frkala na tla ter zobala brinove jagode in neusmiljeno kav-sala v jabolko. Prebavo imajo pa v redu; rekel bi prav odlično. V drevored, kjer je decembra Miklavžev sejem, se čez zimo na, drevesa nasele škorci. Včasih smo kar nejevoljni na packe grde, ki nam popackajo in zamažejo obleko, če nismo previdni in hodimo pod drevesi. Ubogi škorci; to so angelčki in najbolj čista bitja na svetu v primeri s pegami. So to lepi ptički, čeravno niso snažni in lepo vzgojeni. Kot kosi so veliki; so pa sivkasto-zelene barve. Vrh glave imajo lep čopek iste barve, ki ga dvigajo štrleče v zrak ali ga le malo privzdignejo, kakor se jim zdi in kakršne volje pač so. Prav na koncu kril imajo rdečkaste pikice in konec repa je lepo rumeno zarobljen. Lička so črna, grlo črno, oči črne. Ali ni pegam tzavber fant?* Pri nas pegamov ljudje ne poznajo, zato jih v iz-ložbah pri mesarjih te dni nismo videli. Bolj v severnih krajih, kamor prihajajo vsako leto, in vedno jih pride zelo mnogo, jih pa ljudje jedo. Pravijo, da so zelo dobri. Loviti in uloviti pegama je otroško lahko. Ko pride iz severnih krajev, Iz svoje poletne domovine, ne pozna ljudi. Natepejo se na drevesa in grme in obirajo vse, kar se pojesti da. Pride človek do njih, še mar jim ni; oni jedo in se maste. Mogoče malo človeka poškilijo, ali pa še to ne. Kdor si hoče naloviti kosilo in večerjo ima kaj lahkd delo. Spomladi se pegami vračajo nazaj na sever. Tisti, ki so preživeli in pretolkli zimo imajo pa že povečini izkušnje z ljudmi. Niso več tako zaupljivi in neprevidni, kot v pozni jeseni. Seveda se ne sele pegami samo v Evropo. Tudi v Azijo in v Ameriko gredo na boljše, kjer ni tako mraz in je več hrane. Tako se sele leto za letom. Kako leto jih pa zagrabi pa gredo še bolj na jug. Se na Malto jih zanese in v knjigah se bere, da so že tudi v Al-žir prišli. Letos je sploh čudna zima in ob koncu te zime je prineslo k nam še pegame. Kaj so jedli v Trstu ne vem; po Krasu pa vem, da so pridno obirali brinje. . To je stara navada pegamov, da tu pa tam, vsako toliko let enkrat vderejo proti jugu. Ne vemo, kaj jih je prijelo. Ljudje pa hočejo vse vedeti in vse /azumeti. V starih časih je bilo ljudi strah, ko so se pojavili pegami. Bilo je to nekaj izrednega. Ljudje so pričakovali izrednih dogod- KAKTUS: — Konservativnost in potrP jaj, F f vam v napoto. Ste pošteni in sovražite ^ nepravilnega stika s prijatelji ali novim se vam včasih očita neodkritost! dolžnost pa je močno razvit. Smisel za u aui tJ -pajte načrtno. Vsakovrstnim boleznim ,vT so svetite večjo pažnjo. Velika prijateljs ^ (F ZIMSKI CVBT: — Pripadate tipu ^ veka. Otresti se morate vsakega šablonli,zrai» nasprotnem primeru ne bodo prišle do rev«i in j) terne odlike osebnosti. Pogostoma ste mi v sebe. S tem si ustvarjate nezadovo^jpr čujete življenjsko sposobnost. Smisel za racionalno delovanje. :a . efi * dr j/ NARCIS: — Zaradi svoje umirjenost^ ^ ^ J lagodite situaciji, kakor da bi sodelova * . usmerjanju. Ko boste postali odločnejšh »I/ napredovali. Romantiki se predajajte * tj3 hl} » Najbolje se počutite v krogu domacl ' str* Otresite se i . ,#t s9toe$ MARJETICA S KRASA: — Za vaSa hi‘rV občutljivi. Užaljenost in širokosrčnost j\efi))* vata. Ocenjujte ljudi po njihovih kara vleklo z vsakega potovanja osmešenjem. M občut^il> 'J Bodite potrpežljivejši; ne prepustite se dovalnosti. Zmanjšajte konservativnost. .jjjg# rejenih boste pravični, preveč osebno. Vsakovrstne nePr 8. marca 1959 SEDAJ SE PA MALO) V REDU,TIM ODPOCIJMO, JUTRU' ' _ NE BO (LASA ‘rlJUTRl PA 1 ------—■■%—s kB o slo / / TO JE TUD/ OD [/AS odvisno / i/s/ boste morali biti , ^^\NA MESTU ' KAKŠNA IDEJA ) P&Č.ASl PRIJATELJ/ , / SNA J PR E J JE TREBA' \J_\ '\viDETlttBO PAST VIDEU STE .DA S EM ZARODNO POBOČJE na&ošto Posejal z dinamitom, sedaj POTREBUJEM SAMO NEKAJ DOBRIH STRELCEV. KI BODO ZNALI ZADETI PALICE dinamita in pol hriba bo šlo V ZRAK - SKUPAJ 2 IN Dl JANC/ / r~ - MOlVJEI*2A?APo KRIŽANKA BESEDE POMENIJO; VODORAVNO: 1. gospodarski strokovnjak, 10. učenjak jezikoslovec, ki se ukvarja s slovanskimi jeziki, 12. del trikotnika, 14. Agamemnonov sin, 15. reka v Italiji, 17. francoski kipar, 19. število, 20. pokvarjenega zdravja, 21. žlezni izloček, 23. ajdova slama (množ), 25. vrsta maziva, 27. uradnik zaposlen v prostoru, kjer se shranjujejo listine, 28. vrsta ptiča, 30. krajevni prislov, 32. veznik, 33. oranje, 35. pregovor, 37. poganski duhovnik, 39. državnik, borec za določene družbene odnose, 41. osebni zaimek, 42. otok med Anglijo in Irsko, 43. jugoslovanski sekretar za zunanjo politiko, 44. konica, želo, 45. durova nota, 47. kraj na Koroškem, 49. Ludolfovo število, 50. star naziv za močnik, 52. vrsta gibanja, 53. ptica, 55. ladijski poveijnik, 57. stra. nice v trikotniku, 59. mnogo-členik v algebri. 60. spravim skup, znesem na kup, 61. egipčanski bog plodnosti, 62. polletja, 63. spodobnež, dostoj-než, 65. francoski revolucionar, 66. okrajšava za linearen. 67. polmer, 69. starodavno me. steče v Dalmaciji, 70. predva-jalka oblačilnih modelov, 72. osramočenec, moralno priza. det človek. NAVPIČNO: 2. kratica za konjsko silo, 3. kratica za o-krajni ljudski odbor, 4. del noge, 5. potrdilo pristnosti, 6. poslanstvo, 7. otočič v Jadranskem morju, 8. okrajšava za označbo starosti, 9. s kletjo podzidan, 11. plomba, polnilo, 12. vrv, 13. prebivalec avstrijske pokrajine, 15. omotek, po-vitje, 16. užitninar, 17. oslovski glas, 18. hrup, nepokoj, 20. slovenski protestantski pisatelj, 22. kazalni zaimek, 24. trata, ruša, 26. zarogovilim, povzročim hrup, 29. natovorjen, 31. del stiskalnice, 34. vas na Tolminskem, 36. sovražnik Zidov, 38. abesinski plemenski poglavar, 39. vrtnina, 40. zraven, 41. vas v Slovenski Istri, 46. prepisovalen, 48. do kraja obtesan, 50. sredstvo, ki se uporablja pri domačem kon. serviranju, 51. zdravilo proti malariji, 53. spustim kapljico, 54. sorodnik, 55. samec domače živali, 56. krajevni prislov, 57. vprašalnica, 58. vrsta vina, 59. predlog, 60. žensko ime, 62. prostor v dvorani za prireditev, 64. okrajšana ljubkovalna oblika moškega imena. 68. japonski denar, 70. znak za molibden, 71. nikalnica. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: I. terminolo gija, 12. kobul, 17. odmik, 18 bedaki, 19. musaka, 20. k vat. 21. glasna, 22. pepeli, 23. sin, 24. praded, 25. podoba, 27. in, 28. čriček, 29. bokali, 30. le, 31. premer, 32. kolona, 33. pek, 34. kankan, 35. pokora, 36. prod, 37. Bol, 38. os, 39. I Bar. 40. ge, 41. zle, 42. olih, 44. Abadon, 47 novica, 50. Sisek, 52. osamel, 54. gonilo, 56. obolim, 58. klatei, 60. nizam, 61. pedolog, 63. očitam, 65. jedi, 66. etažen, 68. ive• rec, 70. nak, 71. tu, 73. Ivanov, 75. oceten, 77. Ra, 78. ing, 79. otiski, 80. ekipen. NAVPIČNO: 1 toksin. 2. edvin, 3. rman, 4. mir, 5. Ik, 6. oblačen, 7. leader, 8. odsek, 9. Gand, 10. Ika, 11. ji, 12. kupola, 13. osebi, 14. bala, 15. uki, 16. la, 19. Medana, 21. grimasa, 22. pokoren, 24. preko, 25. polog, 26. nekdo, 28. črn, 29. bok, 30. Leo, 31. pali-sade, 32. koromači, 33. preci- zen, 34. kolibe, 35. padalo, 36. Plinij, 37. bosopeti, 39. Bask, 41. zvon, 43. Heloti, 45. bo, 46. netivo, 48. og, 49. Aladar, 51. kilavo, 53. leteče, 55. omikan, 57. možat, 59. žarek, 62. geni, 64. meti, 67. nos, 69. cep, 72. un, 74. vk, 76. ne. VEC POZORNOSTI NAŠEMU__________ Izkoristimo vsa sredstva in možnosti zajzboljšanje kmečkega gospodarstva Pristojne oblasti naj se zavzamejo, da bo kmetijstvo doseglo ono stopnjo, ki jo lahko doseže v naših konkretnih pogojih a zadnjem občnem * oru Kmečke zveze je ajnik inž. Josip Pečen- 0 obravnaval tudi nekatera vprašanja, ki za- evcj° usmeritev našega 'uetijstva. Omenil je ^se naivažnejše panoge otačk ega gospodarstva J™ °d primera do pri-fra u9otavljal nepra-.1 nos*i, pomanjkljivosti n Prednosti ter s tem tvezi dajal napotke o-l‘r,°ma izražal želje in dateve, kaj bi bilo tre-® v bodoče storiti, da 1 kmetijs tvp napredo-a - in se razvijalo. V ^slednjem objavljamo ."ček njegovih izva-Janj; ŽIVINOREJA Naša S P« -ženaUaz^1„vinoreja je ogro-pomanjkanja kureijro znatne kon- cev ti .™žnjih proizvaj alta^ “*aJo v rokah sko-Boij . tr§ovino z mlekom Jtoskeea r1*3, Povečanju ži-aiti ® fonda moramo te- 2°. JPoramo krmno ba-?u v »i, .Ovniki in pašniki to hT1?1 ?tanJu. Redko-A0 snop3 živinorejci pri-s lnatl blagodejni u-omP°stom ali z u-ptavjln Shojili. In vendar Ovniki’ .so Pašniki in blati ornice. V ta kvalitetni živini. okvir spada tudi vpeljava-nje takega kolobarja, ki bo nudil dovolj prvovrstne krme naši proizvodni in delov-n5 živini. Za kritje pri manjkljajev je treba omogočiti kmetu nakup krme izven področja po ugodnih cenah. še vedno posvečamo premalo pozornosti vprašanju leje perutnine. Ne zavedamo se kakšno važnost utegne imeti v kmetijski proizvodnji ravno perutnina, ki predstavlja važen in pomem-oen vir dohodkov. POLJEDELSTVO Poleg že omenjenega vprašanja kolobarja se v tej panogi pojavlja vprašanje nakupa prvovrstnega semena. Kmetje bi morali pokazati večje zanimanje za semena, ki jih daje na razpolago kmetijsko nadzorništvo. Glede na važnost, ki jo igra pri nas gojenje krompirja, bo treba posvečati večjo pažnjo uveljavitvi kvalitetnega semenskega materiala. Ker vemo, da nam dober semenski krompir daje le montikacija, bi morale oblasti posvečati temu vprašanju večjo skrb, da se ne bi ponovil primer 1. 1954, ko se je zaradi pomanjkanja prvovrstnega materiala skrčila površina krompirjevih njiv za celih. 53 ha v ntl* ze Pmočali v Doil ZVc^r izbruhnil Ci."-77 relik kakih ZR°rela tudi h-ani • • sto,ov sena. OnJ^0 zoglenele lm° naj tudi, vali gasilci naši petkovi številki, je v v hlevu Purgcrjevc družine požar, ki je uničil hlev, v junica, voz, poljsko orodje Na sliki vidimo gasilce, ki tramove nad poginulo junija so pri gašenju sodelo-iz Milj in Trsta je ogenj uničil vse, le I otita 1. pri reševanju krave in junice iz je a plameni so bili premočni, Ja bi jim to uspelo primerjavi z letom 1953. Splošna tendenca zmanjševanja poljedelske površine gre v večini primerov v korist vrtnarstvu in cvetličarstvu — v kolikor te površine niso rekvirirane za potrebe gradenj. VRTNARSTVO Da vrtnarstvo stalno napreduje, je razvidno iz podatkov, ki so vsakomur na razpolago. Lahko si predstavljamo, kakšen bi bil napredek na tem področju, če bi oblasti posvečale večjo pozornost tako strokovni kot ekonomski izobj azbi kmeta ter problemu oskrbovanja z vodo po primernih cenah. Širjenje mesta nam narekuje izkoriščanje vseh zemeljskih površin, ki so še vedno zelo primerne za to obliko intenzivnega gospodarjenja. Ravno tu bi bilo tudi prav, da bi se skušalo najti primeren način, da bi bili tudi manjši kmetje deležni podpor, ki jih nudi kmetijsko nadzorništvo. Tu gre posebno zato, da bi se našel način, da bi se lahko tudi mali) posestniki posluževali primernih strojev za obdelavo zemlje. Teh posestnikov ni malo. Če vzamemo v poštev uradne podatke, bomo videli, da je na našem področju nad 3500 ali 00 odst. posestnikov, ki imar jo manj kot 1 ha kmetije. Res je, da je mnogo takih, ki se ne ukvarjajo samo s kmetijstvom in jim je to le dopolnilo k dragemu delu. Mnogo je takih, ki se u-kvarjajo izključno z vrtnarstvom in na te mislimo, ko govorimo o ukrepih, ki bi ojačili malega posestnika. VINOGRADNIŠTVO Precej se je že storilo za obnovo vinogradov in mnogo dela nas še čaka na tem področju. Toda mislimo, da je osnovno vprašanje ustanovitev osrednje trsnice in postavitev antiperonosporič-nih postaj, ki bi vsak dan preko radia in z drugimi sredstvi obveščale o pravočasnem škropljenju vinske trte. Brez teh ukrepov naše prizadevanje večkrat ne rodi zaželenih uspehov, ker imajo kmetje že ustaljeno navado, da vsako leto škropijo ob istem času. Ta napaka je vsakomur jasna, posebno kadar imamo opravka s takimi ostrimi napadi bolezni, da je od pravočasnega škropljenja odvisen u-speh letine. Rešitev vprašanja trsnice je pereče, ker se ne moremo zadovoljiti z materialom, ki sicer izhaja iz nriznanih trsničarskih obratov, a večkrat ne odgovarja našim talnim in podnebnim razmeram. SADJARSTVO Na tem področju kmetijske dejavnosti se res ne moremo pohvaliti s posebnimi uspehi. Objektivne prilike v veliki meri onemogočajo potenciranje te panoge. Ne, da nimamo površin, katere bi se dale zasaditi s sadnim drevjem. Neposredna bližina mesta in s tem veliko število izletnikov, predstavljata stalno grožnjo za dozorevajoče plodove in za varnost sadnih dreves. To vprašanje bi se dalo urediti, če bi uvedli vaške čuvaje, ki so jih naši kmetje že tolikokrat zahtevali. Tudi raz-kosanost zemljišč predstavlja resno oviro za intenzivno sadjarenje. Zadostuje, da en gospodar ne skrbi dovolj za zdravje sadnega drevja, pa se to že resno občuti v sosedovem, sicer vzornem sadovnjaku. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da se kmetje vseeno premalo zanimajo za sadjarstvo. To vprašanje bi bilo treba posebej proučiti v zvezi s problemom zemljišč vaških skupnosti. Marsikatere goličave bi se dale preurediti v donosne sadovnjake, posebno še če bi se rešilo tudi vprašanje vetrozaščitnih pa- BO V. CVETLIČARSTVO Tudi cvetličarstvo kaže poleg vrtnarstva stalen na- predek. Vzrok temu pojavu je istati v ugodni možnosti za razpečevanje pridelkov. Mesto absorbira vse Cvetlice in tudi ni razloga za bojazen, da bi ta pojav v doglednem času spremenil svoj značaj. Realizacija zaslužkov hrabri cvetličarje na širjenje te veje proizvodnje. Oblasti kažejo zadovoljivo skrb za to panogo, vendar bi se lahko še bolj razširila, kar bi zelo koristilo našemu kmetu. S tem v zvezi so tečaji in predavanja še bolj nujen ukrep kot v drugih proizvodnih panogah, ker zahteva gojitev cvetja še ožjo specializacijo m še temeljitejše strokovno znanje. TREBČE Akcija za ureditev vprašanja škode, ki nam jo povzročajo vojaške edinice na Hribu, je v polnem teku. Za zadevo se zanimajo občinski svetovalci in poslanec Vidali, poleg njih pa še Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov. Upamo, da bo vse to kaj pomagalo in da bo zadeva v kratkem rešena. Slišali smo, da bodo o tem razpravljali tudi na pokrajini, in sicer v sklopu kmetijske komisije, v kateri je tudi neodvisni svetovalec Martj Grbec. Gripa, ki je nekaj tednov razsajala po naših vaseh in napadala predvsem mladino, je močno popustila. Sicer je bila lažjega značaja, a ljudje pravijo, da je gripa z-hrbtna in nevarna, pa naj je še tako lahka in jo je treba zato dobro pozdraviti. Naši delavci, zaposleni kot razkladalci lesa za štivansko papirnico, so ustanovili svojo razkladalno zadrugo. To nas je razveselilo, ker kaže, da so uvideli prednosti samopomoči, oziroma vzšjemne pomoči v obliki zadruge. O tem se bodo mogli sami prepričati. Kot slišimo, bo papirnica nabavljala les tudi v Jugoslaviji; v tem primeru bi les dospel na postajo v Nabrežino, kar ni bilo za nekatere razkladalce iz bližnjih vasi bolj priročno. Izjemno . .lepi . in jasni februarski dnevi so tudi pri nas omogočili izvršitev mnogih tekočih opravil, a skoraj nihče ni poskrbel za izboljšanje nasadov, travnikov, vinogradov itd. Več razumevanja pa opazimo pri lastnikih stanovanjskih hiš za čim boljšo uredhev vrtov, kar je zelo razveseljivo. Tržaških izletnikov je bilo vsako lepo februarsko nedeljo povsod polno. Prvo nedelje, v tem mesecu pa so že nabirali kraško cvetje: leskov in drenov cvet in celo zvončke ter klestili cvetoče man-deljeve veje. Nič ni varno pred njimi in ne ločijo svoje od tujega, divje od plemenitega, koristno od škodljivega. In to naj bi bila kultura! Pomilujemo mladino s tako vzgojo! Ce se bo marec ravnal po februarju, bo zgodnja pomlad. Starejši možje pravijo, da jo ptice napovedujejo, ker so že zelo dobre volje in je njihova «štima» že močno pomladanska. Zal pa je njihov zbor zelo skromen. Preveč je njihovih sovražnikov. Celo nekateri domačini — čeprav redki — jim nastavljajo limanice in jih prodajajo. Takim stroga kazen, ker je to glede na velik pomen teh živalic v materialnem (zatiranje gosenic) in moralnem oziru (petje) nekakšen zločin. CROCA NA Po dolgem času tudi nekaj novic iz naše vasi. Novega pravzaprav ni dosti, le to b: omenili, da imamo novo pokopališče, asfaltirano pot do po kopališča (a le z državne ceste) in nov vinotoč. Poti skozi vas so pa obupne. Ce je dež, je po njih samo blato, če je pa suho vreme, ne vidimo iz prahu. Dolinska občinska uprava bi morala potrebam naše vasi posvetiti nekaj več pozornosti. To tudi zaradi tega, ker prihaja v vas posebno ob nedeljah in praznikih mnogo izletnikov, ki jim zelo ugaja naša okolica. Zato bi še enkrat priporočili občinski upravi, da kaj stori za naše poti, saj plačujemo davke prav tako kot drugi občani dolinske občine. iiiiiiMibiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiHftHiitfiitiiiiiiiiitiiitiiniiiiititiitiiiiaaiiitiitiiiiitiiHiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiaiiiiiaiaiuiiaiiiaiaaiHaitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiit IZ GROPADE ZA UREDITEV JUSARSKIH ZEMLJIŠČ ki so ostala onstran državne meje Prihodnji torek bo v Lipici restanek, na katerem bodo razpravljali o vprašanju gro-pajskih jusarskih zemljišč in onih iz Bazovice, ki so onstran meje. Ureditev tega vprašanja je postala posebno aktualna takrat, ko je v Jugoslaviji izšel nov zakon o u-pravljanju gospodarskih skupnosti. Na pobudo Kmečke zveze bodo sedaj skušali vso zadevo dokončno rešiti, in sicer tako, da bi bili vsi zadovoljni. Jusarska zemljišča onstran meje predstavljajo za našo vas važno vprašanje. Računajo, da je ostalo po razmejitvi v sosedni Jugoslaviji kakih 45 ha gozda, 41 ha travnikov, da ne govorimo o' velikem kompleksu gmajne. Nekoč so bile tudi trte, a teh ni več. Upoštevati moramo, da imamo v vasi kakih 160 glav Živine, ki je večinoma odvisna prav od paše in sena, ki ga dobimo onstran meje. Tudi stelja in drva so pomemben činitelj, čeprav ne toliko kot paša in seno. V vasi je 100 hišnih številk, medtem ko je približno 90 jusarskih upravičencev. Zelja nas vseh je, da bi zadevo čim-prej uredili, tako da bi to vprašanje zginilo z dnevnega reda. Prepričani smo, da bodo predstavniki sežanske občine upoštevali naš položaj in temu primerno ravnali, V tej zvezi naj izrazimo še eno željo. Lepo bi bilo, ko bi vsaj v poletnih mesecih zg o-sem ur na dan odprli obmejni prehod pri Vrhih, ki bi mnogim zelo služil, saj bi se pot na pašo občutno skrajšala. Končno še nekaj besed o naši cesti, ki vodi iz vasi v Pad-riče. Tolikokrat smo že prosi-1' da bi jo asfaltirali, a vse zaman. Cesto posipavajo z je-rino in drobnim gramozom, da bi jo pa asfaltirali, jim ne pride na misel, čeprav so podobne poti v drugih vaseh že vse asfaltirane. Prosimo pokrajinsko upravo, da dodeli fonde tudi za našo cesta, ki je razmeroma kratka in bi stroški ne bili prav veliki. To bi bilo potrebno tudi zaradi tujskega prometa, saj imamo ob prazničnih dneh mnogo Iz- letnikov, a bi jih bilo še več, če bi bila cesta asfaltirana. JEZERO Slišali smo, da bodo začel’ popravljati pot, ki vodi iz Bazovice v našo vas. Govorilo se je tudi, da bodo z deli začeli prejšnji ponedeljek, toia zaman smo čakali, ker delavcev ni bilo. V vas prihaja vsako nedeljo mnogo izletnikov in vedno več jih bo. Tako moramo ved. no odgovarjati na vprašanja, zakaj imamo tako grdo cesto, da nas je že prav sram. Kljub temu tržaško občino to prav r.ič ne gane. Želimo in zahtevamo, da se zadevi napravi konec, saj je sramota, da nas vlečejo za nos že toliko časa! MACK0VLJE Ob udeležbi velikega števi-ia domačinov je domače prosvetno društvo »Primorsko* priredilo Prešernovo proslavo. GOvoru, v katerem je A.e-ksander Smotlak orisal pesnikovo življenje in delo, je sledila vrsta recitacij, pri katerih so poleg že omenjenega A. Smotlaka sodelovale še A-delina Slavec, Miranda Purgar, Norma Olenik, CecTja Bandi in Danica Tul. Za zadnjo naj omenimo, da je pred zaključkom sporeda nastopila skupno z A. Smotlakom v dve. govoru «Od železne cejte*, pri čemer sta bila oba nastopajoča oblečena v lep. narodni noši. Po prireditvi je bilo raide-ljevanje društven h izkaznic za tekoče *eto. Vse izkaznice so bile obnovljene, medtem ko je k društvu pristopilo še nekaj novih članov. SLIVNO Hismo mislili, da bomo kdaj r spolnili nekaj stolpen rubrika «/z naših krajev» s tem le dopitom: V petek, 27. 2. smo položili v grob komaj 50-letnega samcatega Franca Rebulo. Ze dalj časa ga je preganjala fiksna ideja, da ga nekdo zasleduje. Ni se zdravil. Končno je obupal in si vzel življenje. Ta nesreča nas je pretresla toliko bolj, ker je bil mirnega značaja in pismo poznali njegovega težkega duševnega stanja. Ta dobričina je bil nekakšen odrasel otrok brez vsake hudobije. Njegova 80-letna mati — udora, ga je ob grobu najbolje opisala, ko se je skrušena poslednjič poslovila od njega: kSaj si bil tako dober in nisi nikomur storil žalega. Ce drugo ne, vsaj malo blagoslov. Ijene vode si zaslužil.» Pokojni ni namreč imel cerkvenega pogreba, ker je naš župnik mnenja, da je samomorilec grešnik, pa naj je bil v življenju še tako neoporečen, o-ziroma še tako duševno bolan. Nesrečna bolezen in še bolj nesrečna mati! Nesrečnežu lahka domača gruda, ki jo je zelo ljubil, potrti materi naše sožalje! NABREŽINA Vehka je naša vas m zato si smrtna kosa nenehno izbira suoje žrtve med nami. Nekako tako smo si mislili, ko smo se v soboto, 28. februarja za vedno poslovili od pokojne 68. let stare Ivanke Semolič. V zadnji vojni je izgubila dva sina, enega od teh v partizanih; v dobrem letu moža, nato hčer, ki se je lani smrtno ponesrečila skupno s prof. Jakominom. To je bilo zanjo preveč. Ni pomagalo zdravljenje v bolnišnici in srce ji je odpovedalo. Z njo smo izgubili dobro ženo, skrbno mater in gospodinjo ,ki je, vzgojena v znani Radovičevi družini, ohranila svojo narodno zavest. Kot takšno jo bomo ohranili v blagem spominu. V velikem številu smo jo vaščani in drugi — saj je bila pokojnica znana po vsej občini in splošno spoštovana — spremili na zadnji poti. Naj ji bo lahka domača zemlja/ 77 TAKO. DA PRITEGNEMO ČIMVEČ INDIJANCEV NA TO STRAN... TO PA TAKO , DA VZBUDIMO„ VTIS , DA JE TA. S7/glA/ NAŠA ŠIBKA ODLIČNO,Tl A Pflmorsfcl "dnevnik — 6 — 8. marca 1353 Vratne včeraj: Najvišja temperatura 17,2, najnižja 10,9, zračni tlak 1003,4, pada, veter jugozahodnik 4 km na uro. vlaga 70 odst., padavine 1,1 mm, morje m.rno, temperatura morja 11, Tržstš dnevnik Danes, NEDELJA, 8. marca Janez jjv. Sonce vzide ob 6.34 in z.afonTc..no 17.59 Dolžina dneva H.25. J**, vzide ob 5.49 in zatone ob n.*' Jutri, PONEDELJEK, 9. marca Frančiška Drugi dan prizivna razprava proti škedenjskim antifašistom Obramba zahteva uveljavljenje odloka 190 generalnega komisarja Narasni argumenti in prazna retorika predstavnikov zasebne stranke Protislovno stališča državnega pravdnika, ki zahteva potrditev obsodbe Včeraj se je pred porotnim Jftizivnim sodiščem nadaljeva. la razprava proti škedenjskim antifašistom. Najprej sta spregovorila odvetnika zasebne ■Tanke; Coen je hotel doka-aati, da napad na Sicilijanca Jtleccija in njegova dva prijatelja ni bil izvršen iz političnih, pač pa iz nepomembnih in nizkotnih razlogov in vrhu tega še zaradi narodnostne in rasne mržnje. Odvetnik je pozval porotnike, da spremenijo razsodbo prvega sodišča še posebno tisti del, Vi govori o italijanskem nacionalističnem stališču. Namesto nacionalistično bi hotel od. vetnik da se napiše nacionalno. Umor Aleccija pa po njegovem ni bil v nikaki zvezi z rešitvijo problema Tržaškega ozemlja. »Ce ste hoteli rešiti ta problem,® je zanosno poudaril odv. Coen, «bi motali pobiti nas vse.® S tem je sprožil le ironičen nasmeh prisotnih, iti so uvideli, da je retorika glavno orožje zasebne stranke. Čeprav odvetnik r.e priznava zakonitosti Palama-rovega odloka in še manj čl. 6 memoranduma, pa je z zakoni, kom v rokah prikazal, da so ta člen podpisali, da bi se izognili sodnemu preganjanju Tržačanov zaradi kršitve številnih členov zakona. Seveda v to vrsto pa odvetnik ni hotel prišteti primera, o katerem teče sedaj prizivna razprava. »pravica je pustila te ljudi na svobodo,® je ob koncu izjavil. »V Skednju znanem tudi pod imenom tržaškega Stalingrada, so jih opolnoči 14. avgusta 1U54>. leta sprejeli z goabo.® Ne glede na lažno tr-c.iiev, da so škedenjske antifašiste sprejeli z goubo, kj je v Skednju ni, in da se je vse to odigravalo okoli polnoči, ko še ni bila izrečena krivična razsodba, bi lahko odvetnica poučili, da so Stalingrad imenovali Sv. Jakob in ne Skedenj. Toliko namreč v čast Sentjakobcanom. Stveda je odv. Coen zahteval kot kasneje njegov kolega Ngrdi, potrditev prvotne obsodbe. Odv, Nardi pa se je uotaanil položaja posameznih antifašistov na podlagi razsodbe porotnega sodišča. Stališče tožilca do priziva škedenjskih antifašistov je bilo jasno: dvoumna in včasih tudi nerazumljiva pa je bila obrazložitev tega stališča. Gle. de aplikacije dekreta 190 je pripomnil, da je memorandum mednarodni sporazum, ki pa ni bil potrjen. Kdor je sprejel čl, 6 memoranduma, je m.slil •llltMMIHIIItlllllHIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIItlllllllllll htpt usta les.tev t u, u...o prizivno sodišče na-da.juje razpravo proti šn-e-acnjs.im antifašistom, čeprav je na dlani, da spada dejanje, katerega so obtoženi, med dejanja, za katera se mora a-plicirati c len 6 memoranduma, ki ga je uoeijaoil vladni generalni komisar dr. Palamura s svoj,m odlokom št. 190. Toda na sodišču so drugačnega mnenja tn še dalje dlakocepijo kljub jasnim in neovrg. Ijivim dejstvom. Predstavniki zasebne stranice so šli celo tako daleč, da oporekajo dr. Pa- j lainari zakonodajno pravico, in predlagajo, naj se o zakonitosti odloka št. 190 izreče u-stanovno sodišče. Tej tezi se je predočerajšnjim pridružil celo državni pravdnik, čeprav mu je znano, da je ustavno sodišče že zavrnilo podobno zahtevo l ,-foškega spravnega sodnika. Včeraj pa se je tožilec le premislil in prišel na dan z novo teorijo, češ da je krajevna sodna oblast edina pristojna odločati o zakonitosti ali nezakonitosti Palamaro-v ega odloka. j u pa se ne bomo spuščali v pravna razglabljanja, saj bi bilo to tudi odveč. Ce velja člen 2 memoranduma, s katerim je prešlo to področje pod italijansko upravo, tedaj morajo pač veljati tudi vsi drugi členi. Ne moremo pa mimo •zdušja, v katerem se pri nas forajajo absurdne zahteve in trditve, češ da je memorandum le kos papirja ter velja (e v toliko, kolikor se eni strani splača. Takšno pojmovanje lahko le zaostruje spore med tukajšnjim življem in ne more koristiti dobrim sosedskim odnosom, ki so tudi po trditvah odgovoru ih državnikov v interesu obeh držav. Kam takšna stališča in pojmovanja privedejo, vidimo v Gornjem Poadižju, kjer se po nepotrebnem ustvarja napet položaj. Zato je tudi jasno, da imajo vsa protislovne in zmedena razlage o zukonitosti ali nezakonitosti odlokov dr. Pa-tamnre ter o tem, ali memorandum velja, ali pa je le kos papirja brez vrednosti, izvor v šovinističnih krogih, kate rim se daje nedopustna potuha. Da se vsemu temu napravi konec ter da se vsem ro-gooiležem onemogoči razpihovanje narodnostne mržnje, je treba končno memorandum ra. tificirati in ga objaviti v U-rodnem listu, kot je to že zdavnaj storila Jugoslavija. Potem ne bo več nobenih hotenih nejasnosti ter bodo vsem sejalcem narodnostne mrtnje pristrižene peruti. s tem na vse člene kazenskega zakonika, na podlagi katerih bi lahko prišlo do sodnega preganjanja. Torej tudi v našem primeru (op. ur.). Po čl. 45 kazenskega postopka zadostuje za dokaz političnosti dejanja že sama prilika. Zato se tu pojavi vprašanje, če je A-lecci lahko predstavljal resno oviro za aneksionistične cilje druge skupine? Protislovjem pa se tožilec ni znal izogniti, saj je priznal, da so ljudje tistega dne kričali proti Alec-ciju in prijateljema; «Fašisti, fašisti!® Ni mar to dokaz politične demonstracije? g trditvijo, da so priznanja obtožencev, pa čeprav izsiljena, vendar resnična, je hotel prepričati porotnike, da ni druge možnosti kot potrditev razsod. be. Zanimivo pa je, da je v predvčerajšnji razpravi stal na stališču, da je treba akte poslati ustavnemu sodišču. Včeraj pa je izjavil, da velja memorandum le za Trst in da je zaradi tega oziroma za u-gotovitev zakonitosti ali nezakonitosti odloka pristojna tukajšnja to je krajevna sodna oblast. Odv. Kukanja je vsem trem obširno in prepričljivo dokazal, da so na zgrešeni poti. Odvetniki zasebne stranke so hoteli prikazati, da se je treba le zmožnosti obrambe zahvaliti, če so porotniki priznali politično obeležje napada na Aleccija. To je le delno res, vendar je treba tudi priznati, da dejanja govore v prid obtožencev. Po obrazložitvi pomena in namena mirovne pogodbe in kasnejšega londonskega spora, zuma je odv. Kukanja poudaril. da ga razsodba norotnega sodišča ni zadovoljila. V njej so priznali političnost dogodka, toda ustavili so se na sredi poti. Manjka namreč opis tedanjega zgodovinskega in tudi političnega ozračja. Niti ni dovolj govoriti o nasprot-stvu med dvema narodnosti-ma. Obstaja tudi globlji razlog. Je to problem meja, ki je nastal s podpisom premirja 1943. leta. In ni šlo samo za vzhodno in zapadno mejo italijanske države, temv.*č tudi za kolonije. Tedaj se je rodilo v Julijski pokrajini gibanje ki je zahtevalo popravke meja. V tem gibanju niso bili samo Slovenci, terrjveč tudi Italijani. Obstajala je namreč Slovensko-italijanska antifašistična unija, v kateri so bili posebno v Trstu Italijani v večini. Tedaj so bile v Trstu tri skupine: prva je bila proti spremembi meja, druga je bila za priključitev k Jugoslaviji, tretja pa je hotela Svobodno tržaško ozemlje. Glede memoranduma pa je treba pripomniti, da ni bil vsi. ljen Italiji, ampak da obvezuje obe državi podpisnici. In ni bilo slišati, da bi Jugoslavija koga kazensko preganjala za preteklo dejavnost. Coen: Ni bilo človeškega materiala. Odv. Tončič; Ni bilo niti obtožbe! Odv, Kukanja: Tam nimajo niti potrebe kakega odloka št. 190, ker je Jugoslavija memorandum uzakonila! Kakšno je bilo novembra 1945. leta položaj in ozračje v Trstu, pa je odv. Kukanja o-risal s pomočjo naslovov in člankov iz časopisov «Giornale Alleato® »Voce Libera®, «11 Lavoratore® itd. V časopisu «11 Lavoratore® je bil objavljen tudi velik naslov, češ da imajo Italijani in Slovenci i-sti cilj, to je priključitev Trsta k Titovi Jugoslaviji. O tem pa razsodba ne govori. Ce se v razsodbi pozabi na ta dejstva, pomeni, da se je hotela popačiti reshica. Zasebna stranka govori o u-morjenem človeku in o finančnih zadevah. Toda tudi za obtožence obstajajo ti problemi, ker so jih odpustili z dela še preden je postala razsodba pravomočna (ustava predvideva, da je vsak državljan do pravomočnosti razsodbe nedolžen) in kljub čl. 6 memoranduma, po katerem se je Italija obvezala, «da ne bo storila nobenih pravnih ali upraonih ukrepov® proti osebi ali imovini prebivalca tega o-zemlja. Tožilec nas je vprašal v kakšni zvezi je napad Aleccija z rešitvijo problema tržaškega ozemlja. Toda treba je pripomniti, da je bila tedaj v Trstu ostra borba. Mi pa bi vprašali, če nima morda straža v zaledju ravno tako važno vlogo kot vojak na fronti? Mrtvi in ranjeni so bili na obeh straneh. Vendar se še ni slišalo, da bi oblast sodno postopala proti morilcu kakega človeka, ki je bil za jugoslovansko rešitev vprašanja kot Ravnikar, Hlača itd. Odv. Kukanja je nato navedel, da odloka 190 niso aplicirali samo v korist Marcella Antonija, temveč tudi za našega glavnega urednika in za tov. Franca Štoko. Mi bi tu pripomnili, da so isti odlok aplicirali še dvakrat ob koncu dveh razprav zaradi vohunstva. «Ce se boste Izjavili za protiustavnost Palamarovega odloka tedaj boste odprli grozno brezno,® je odvetnik opozoril porotnike. Dovolj je namreč pripomniti, da bi bile vse razsodbe sodišča neveljavne, ker so te prav na podlagi Palamarovega odloka izrekli v imenu italijanskega ljudstva.® Odv. Kukanja ki zagovarja Vinka Plečnika, je zahteval za svojega varovanca popolno oprostitev ali pa aplikacijo odloka št. 190. Odv. Bologna pa je na kratko odgovoril pripombi zaseb- ne stranke, da Bensi ni vložil priziva. Ker je obtožen istega dejanja kot drugi, velja priziv tudi zanj. Je že čas, je pripomnil, da se, že ker se je to že večkrat zgodilo, aplicira tudi v tem primeru Pa-lamarov odlok št. 190. Ni mogoče boriti se proti temu kakor se ni mogoče boriti proti sončni svetlobi. «Aplicirajte odlok,® je na koncu odvetnik pozval porotnike, «da bodo ti ljudje vedeli vsaj pri čem so.» Končno je še odv. Ferluga vztrajal pri zahtevi za popolno oprostitev obtožbe Mira Plečnika in Benjamina Sancina, ki sta bila pred porotnim sodiščem oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Q njima se ve, da sta prisostvovala dogodku le v začetku. Ce so ju obtožili, tedaj bi morali obtožiti tudi vse priče, ki so prišle pred sodišče. Tudi tiste o-sebe so bile namreč na kraju in sledile poteku dogodka. Seveda je bil tudi odv. Ferluga na stališču, da mora sodišče aplicirati Palamarov odlok. Razprava se bo nadaljevala jutri, v ponedeljek, ob 9. uri z govori ostalih odvetnikov. NEODVISNA SOCIALISTIČNA ZVEZA Zenska sekcija vljudno vabi na osrednjo proslavo mednarodnega praznika žena ki bo danes 8. marca ob 16. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj« — Strada di Guardiella 7. Pri kulturnem programu sodelujejo: 1. »Najmlajši® prosvetnega društva «Ivan Cankar® M. Verč- Dva kuharčka — izvajata Vanček Verč in Danica Colja, na harmoniko spremlja Alenka Colja. M. Verč: Mihec in Jakec — Stojan Colja, Vanček Verč, na harmoniko spremlja Boris Mikulus. M. Verč; Doktor Pite Fale — Sergej Verč, Nevica Lukež, Alenka Colja, Boris Mikulus in Stojan Colja. 2. (solospevi) F. Lehar: Czardas iz operete «Netopir» in Granada -Lara poje sopranistka Ketty Ford, pri klavirju Goj-mir Demšar. F. Vilhar-. Mornar na besedilo F. Prešerna in Muso-gorskega Blaha iz opere «Faust» poje basist Dario Zlobec, pri klavirju G. Demšar. Bosensko partizansko pesem Konjuh pianinom poje Fani Kerševan, pri klavirju Savina Valetič. 3. Tržaška folklorna skupina «Rade Pregare® izvaja slovenske narodne plese pod vodstvom Berta Barariča: Lepa Anka, Stu l’di, Zidana marela. 4. Balet prosvetnega društva «Ivan Cankar® pod vodstvom Adrijana Vilesa bo izvajal: Boccherini: Minuet Celebre; F, Lehar: Valček iz operete «Vesela vdova®; Valček iz filma »Stekleni čeveljček®; Schubert: Serenada. Balet izvajajo; Savina Biška, Milica Ceh, Danica Colja, Nevica Finderle, Ana Marija Kralj, Bariča Kralj, Mojca Okoren. Slavica Obad, Breda Pahor. Milan Pahor, Tanja Raztresen, Mara Rogelja, Tatjana Siškovič in Radko Škerlj. Chopin: Valzer brillante — izvaja Selma Micheluzzi (baletna šola Slovenskega narodnega gledališča). 5. Trio iz Doline in duet Dario in Darko izvajata Avsenikove: Na Robleku, Rezka, Tam kjer murke cveto, Jaz sem se pa nekaj zmislu. Nastop gojencev šole Glasbene Matice iiMimiJiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiKiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifMtmiiimiiniiitiiiimiiiMiMHiiiHHHmttiiiiiiimmiiittiiimiiituiitimtmtiiiiitiiiiiitiiiimimit Sinoči v tržaški okolici Povsod lepo uspele proslave mednarodnega praznika žena V sredo zvečer je priredila šola Glasbene Matice prvi letošnji nastop svojih gojencev v Trstu v mali dvorani Glasbene šole. Nastopilo je 24 gojencev s pestrim sporedom skladb za klavir, violino, flavto in harmoniko. Pri vseh gojencih, tudi najmlajših, ki so pri nastopu prevladovali, smo opazili skrbno tehnično in muzikalno pripravljenost. Kakor je običajno pri glasbenih produkcijah, se je predstavilo največ pianistov, in sicer naslednji. Mano Renzi, Nataša Bole, Ivo in Savina Valetič, Marija Okorn, Boris Jerkič, Bojan Grbovšek, Magda Kuret, Nataša Daneu in Maja Možina, kot klavirski spremljevalci pa Marta Ščuka, Učka Ščuka, Ma. rija Debeljub in Mario Hrvatič. Od violinistov so pokazali svoje znanje Aleksander Zupančič, Danilo Pertot, Boris Debeljub in Žarko Hrvatič. Vrsto narodnih pesmi so zaigrali harmonikarji Miran Hro. vatin, Jožko Morelj, Sergej Cerkvenič, Ljubo Majcen in Angel Ključar, s skladbami za flavto pa je nastopil Mihael Renko. Nastopu je prisostvovalo številno občinstvo, predvsem star. ši gojencev in mladina, ki so toplo sprejeli izvajanja mladih umetnikov. Skupne proslave v Dolini, Lonjerju in na Proseku.Kontovelu ter proslava žena Neodvisne socialistične zveze v Križu iiiiiiMiiiiiittiiHiiiiiiHMtiiiiiifiinmtiHitMiiiiiiiitiittiiiiiiiititiittittiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiitii Dolinčani zahtevajo otvoritev ambulante 1NAM V Križu io ambulanto že odprli, za dolinsko občino pa ie niso izpolnili obljub Vprašanje ambulante 1NAM v dolinski občini je še vedno na dnevnem redu, čeprav so že večkrat posredovali sindikati, ustanova INCA ter dolinska oočinska uprava. Vodstvo INAM je pred tedni obljubilo, da zadevo proučuje o-srednje vodstvo v Rimu in da bodo ustanovili ambulanto v dolinski občini istočasno kot v Križu. Medtem ko so v Križu že odprli ambulanto, je v dolinski občini še niso, čeprav je v dolinski občini pri. bližno tri tisoč zavarovancev INAM. Iz te občine gre dnevno po 60 zavarovancev na zdravniške preglede itd., ki morajo v Skedenj. To je zelo nerodno ter je povezano s stroški in z izgubo časa. Zaradi tega je nujno potrebno, da se v dolinski občini, in sicer v Boljuncu, odpre ambulanta INAM. stavnikov in jih pooblastili za podpis sporazuma. Zborovanje pekov Dosežen sporazum za osebje RK Včeraj dopoldne je bil na Uradu za delo napovedani sestanek, ki so se ga udeležili sindikalni predstavniki, zastopniki vodstva RK in ravnatelj Urada za delo, da bi rešili spor pri RK, zaradi kate-lega bi včeraj prišlo do protestne stavke. Na sestanku so se pogovorili o spornih točkah in dosegli načelni sporazum, ki je pozitiven, čeprav ne rešuje vseh vprašanj. Predvsem je vodstvo RK preklicalo svoje ukrepe fclede znižanja osebja v rešilnih avtomobilih in je obvezalo, da pred kakršnim koli sklepom glede reševalne službe in osebja se bo pogovorilo in dogovorilo s predstavniki uslužbencev. Dogovorili so se tudi, da bodo še razpravljali o vprašanju prostovoljne ostavke uslužbencev. Prihodnji sestanek bo jutri, da bodo podpisali doseženi sporazum. Včeraj popoldne pa je bilo sindikalno zborovanje uslužbencev RK, ki so potrdili akcijo svojih sindikalnih pred- včeraj je bilo enotno zborovanje pekovskih delavcev, ki so poslušali poročilo tajništva pogajanjih z delodajalci na Uradu za delo ter odobrili stališče in delovanje sindikalnih predstavnikov. Prihodnja skupščina bo 18. marca, to je po prihodnjem sestanku na Uradu za delo. V tržaški okolici so bile sinoči številne proslave mednarodnega ženskega praznika, ki so povsod prav lepo uspele. Ponekod so proslave združili s kulturnim sporedom, drugod so žene priredile družaben večer ali pa oboje. Med večjimi proslavami velja zlasti o-meniti ono v Dolini, ki so jo priredile žene skupno. V dvorani prosvetnega društva »Valentin Vodnik® so bile pogr-njene in okrašene tri dolge mize, za katere so posedle žene, pevci, godbeniki in tamburaši. Po odigranju »Internacionale® je proslavo otvorila Alojzija Lovriha, za njo pa je spregovorila Justina Svab, ki je Vse navzoče pozdravila v imenu žena Neodvisne socialistične zveze. V daljšem govoru je nato prikazala pomen praznika žena ter še posebej poudarila vlogo žene in matere v borbi za ohranitev miru v svetu, ki je bolj potrebna kol kdajkoli. Omenila je tudi številne domače probleme, ki so sicer skupni vsemu prebivalstvu, a jih žene še mnogo bolj občutijo V tej zvezi je poudarila posledice gospodarske krize zlasti v ladjedelnicah, ki se odražajo tudi v domačem gospodinjstvu. Govornica je nato prikazala nekatera vprašanja, ki terjajo nujne rešitve, saj so bistvenega pomena za žene: vprašanje plač po načelu «za enako delo enako plačo, vprašanje brezposelnosti, vprašanje pokojnin hišnim gospodinjam itd. Poudarila pa je tudi zahtevo slovenskih mater, da se odpravijo diskriminacije na narodnostnem področju ter potrebo, da matere vzgajajo svoje Otroke v ljubezni do šole in dela. O pomenu 8. marca je tudi govorila Lucija Žerjal, in sicer v imenu KPI, pri čemer je zlasti poudarjala vlogo komunističnih žena v borbi za rešitev perečih problemov, ki vsakodnevno tarejo žene. Spet je zaigrala godba, potem pa je sledil kulturni spored, v katerem so sodelovali pevci in tamburaši prosvetnega društva «Valentin Vodnik®. Omeniti je še treba, da so žene za to priliko pripravile kar dva jerbasa »kroštlnov®, tako da so potem žene posedle ob kozarcu dobrega vina in prigrizku še pozno v noč. Tudi v Lonjerju so lepo proslavili 8. marec. V društveni dvorani je bil kulturni spored in govori, potem pa so žene odšle v domačo gostilno, kjer so se zadržale v prijetnem razgovoru. Proslavo je otvorila Antonija Cok v imenu žena NSZ, za njo je spregovoril Karlo Cok v imenu KPI, potem pa je žene pozdravila še predstavnica krajevnega sindikata CGIL. V kulturnem sporedu so z recitacijami sodelovali Nadja Cok, Mirka Lavrenčič, Gabrijela Orel, Riko Lavrenčič in Antonija Cok. Solo je pel (spremljava Antonija Cok) tenorist., Karlo Cok, ki je tudi sodeloval v dvospevu z basistom Oskarjem Čokom. Omeniti je treba še altistko Kristino Lavrenčič, ki je ob spremljavi Mirke Lavrenčiče-ve zapela Avsenikovo «Bi!a sva mlada oba®, in pa seveda pevski zbor, ki je pod vodstvom Justa Lavrenčiča zapel nekaj narodnih. V križu je bila proslava NSZ v dvorani prosvetnega društva «Albert Sirk®. Vsem ženam, ki so prišle v dvorano, so domačinke pripele vejico mimoze, ko pa je bila dvorana polna, je začela proslava. Priložnostni govor je imela Malka Kosmina. Potem Je nastopil Miroslav Košuta^ z recitacijo «0 materi® Moški pevski zbor je nato zapel tri pesmi, potem pa je recitirala Ema Starčeva Cankarjev »Greh® in Gradnikovo «Mrtvi materi®. Največ aplavza pa so poželi najmlajši člani baletne skupine PD »I. Cankar® z dvema plesoma, katerima je sledil duet Fani in Eme Kerševan, ki sta zapeli dve pesmi. Spored je zaključil domač orkester «Herman», ki je zaigral nekaj narodnih in veselih pesmi. Sledila je prosta zabava ob zvokih domačega orkestra. Na Kontovelu sta govorili Lori Mrak in Marina Berne-tič. Tudi tu je bila dvorana polna in so žene z zanimanjem sledile pestremu kulturnemu sporedu. Najprej je na- stopil domač pevski zbor, potem pa so se na odru zvrstili še recitatorji, harmonikar, tržaška folklorna skupina in domača godba. Po kulturnem sporedu je bil ples, ki se je zavlekel kasno v noč. ■ «»--------- Nov odbor sindikata prodajalcev časopisov Avtonomni sindikat prodajalcev časopisov in revij sporoča, da so na rednem letnem občnem zboru .izvolili nov upravni odbor, ki ga sestavljajo tajnik Damiano Papagno, namestnik tajnika Giuseppe Dolesi, blagajnik Antonio Sciarrone, ter svetnika Giovan-ni Tota in Francesco Roberto. «»-------------------- SNG v TRSTU DANES 8. t. m. ob 15. uri v prosvetni dvorani »A. Sirk® v KRIŽU Marija Holkova PEPELKA DANES 8. t. m. ob 17. uri na KONTOVELU Leopold Lahola MADEŽI NA SONCU V 21. sredo 11. t. m. ob uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera JOSIP TAVČAR Pekel je vendar pekel Dva samomora Predvčerajšnjim se je 47-letni Verando Faganelli iz Ul. dello Scoglio vrnil pijan domov in se sprl z ženo. Zaradi tega je zapustil dom in odšel v Ul. delFOlivetto, kamor se je zatekel v stanovanje Emme Benedetti, katerega je v odsotnosti lastnice, ki se zdravi v bolnišnici, belil. V stanovanju se je usedel na nizko klop in položil glavo na plinski štedilnik. Glavo si je pokril s plaščem in počakal, da ga je plin usmrtil. O-koli poldne so moža našli že mrtvega Proti večeru pa se je v svojem stanovanju v Ul. Bopo-mea 36 obesila 67 let stara Rosina Torquato por. Curri. Zenska je navezala na ovrat-no ruto kratko vrv in se o-besila na kljuki kuhinjskega okna. Ko se je njen mož vrnil domov, je bila ženska že mrtva. fantazija v dveh dejanjih Jurij Maček, biv- Osebe: ši pek RADIO E I N O NEDELJA, 8. marca 1959 HADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Slovenska folklorna glasba; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Glasbena matineja; 11.45 Haendel: Concerto grosso v G-duru, op. 6 št. 1; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu; oddajo je pripravil Orio Giarini; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Kvartet Van Wood; 15.20 Ansambli Hoteha in Sid Hamilton; 15.40 Slovenski zbori; 16.00 Glasbeni popoldan. 15.00: «Mojaf go»^ 17.00 «Othello», drama v petih dejanjih, ki jo je napisal VVilliam Shakespeare, prevedel pa Oton Zupančič. Igrajo člani Slovenskega narodnega gledališča v Trstu, vodi Modest Sarvcin. - Jožko Lukeš; Marta, bivša žena Jurija Mačka - Štefka Droi-čeva; Belizar, zlodej, peklenski načelnik " Modest Sancin; Boltizar, njegov pomočnik - Miha Baloh; Kleopatra - Mira Sardočeva; Patrizia Bogdana Bratuževa. Dekleta - Nerina Drašiče-va, Nora Jankovičeva, Savina Remčeva. OGLEDALO monolog dr. Julij Zajec Stane Raztresen Krstna predstava Režija in kreacija odrske podobe JOŽE BABIC Pri realizaciji so sodelovali — komponist PAVLE MERKU’ — scenograf JOŽE CESAR — asistent režije ADRIJAN RUSTJA Prodaja vstopnic od ponedeljka 9. t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15-11. mini iiiiuiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiimmmm|,l,MI,l,,,,,,,M Demonstracija pristaniških delavcev Tudi včeraj so pristaniški delavci demonstrirali po mestu in zahtevali učinkovite vladne ukrepe za tržaško pristanišče, ker padec pristaniškega prometa vpliva tudi na njihovo delo in zaslužek. Okrog 9 ure se Je od Doma pristaniških delavcev razvila velika PoV*>£ ka pro'1 Trgu Upltft, ort tort pa po korzu do Trga Garibaldi. Demonstranti so nosili transparent, kakor kaže gornja slika Demonstracija pa Je potekala mirno in brez vsakih incidentov. HtllHIIttllllMIIMIIIIIIItltllMIlIttlllllllllllllltlllllilltllltllltllllMIIIMIIII II Ml llllllllllltlttlllll MUHI OD VČERAJ DO DANES Excelsior. ta», R. Russel Technirama. vi« Fenice. 14.30: »Izziv v mesiu®, R. Taylor, R. "j re# Nazic-nale. 15.00; »Zločinci ‘Rt(. v pekel», M. Vlady» Aniobaleno. 14.00: S Supercinema 13.30: »V® 1 Mangano, V. Hellin-Filodrzmmatico. '4'3Hedison, l Hoodov dedič®, A. Laveriek. notr Grattacielo. 14.00; «Evr<*» či». Technicolor Mlad povedano. twia, l Crista'lo. 14.00: <li Ariston. 14.00: »Nekaj, K*1 R Hudson, D. Wynter ^ Aurora. 13.30: »Vampir u P Cushing in C. Lee. vedano mladini. *l® Garibaldi. 14.30: »Mr ILrazia!i«. ro!!», Alan Freed, K- ” Ideale. 14.30: »Mornarjev ^ be® A Cifariello, L in R Salvatori. s. P Impero. 14.00: »Sigfnd®. soher- »joedciien s4, Italia. 14.30: «Das Maedcn Peter Van Eyc» ^ Most na S semarie®, Moderno. 13.00: Kway», Aiec Guiness. ^ p® S. Marco, 14.00: »Dolgd . o* letje®, Paul Nevvman, warti. . v mest« . in Savona. 14.00; «‘Možje r Salvatori in G. Moll Taraoto. Viale. 14.00: «Zakon moč"1' G. I- ord, S. Mc Laine. >- ^ te* j Collins. Cinemasc P* in nicolor KINO V MILJAH biue Verdi: «Grešniki M. Carnet Europa; «K.---------- ... Taylor in J. Londo • Roma: «D’Artagnanov rjal Volta: »Je dovoljeno, P. PeGL . js. «Krvava ostrogi jea«9' 8 MALI OGL**!. NAJLEPSA DARILA Jav j«l£ rodnikom in PrijateU^SjDA' S slaviji so ameriška TRNI JOPICI, MONTU inivi juriu, fle*- . dežni ali balonski Plas 'b|a(J nogavice, rokavice, kos ^ moško ali žer.sko ot,i d’\ ... . _ j . i/or V’c -h « minsKi preamei, trto dobite po najugodnejš ^ T VELIKI MANUFAKTlRt mD GOVINI »MAGAZZINI cf0 SVAZIONE® V TRSTU, 0j F BiAziuive.® v u-- i,n« o®-.j, LINI 2 dl nekaj kor*11 )ti st. .). Stroške pošiljk o(,r(iV0, vijo krijem-j mi. S tem pop®^ vam priznamo posebe jj r Oglejte si, neobvezno gato izbiro! ^ KOLE ZA TRTE ~ 55.I*1- IVVLiCi JvA *»‘»- 1 Ulica Carpineto 21. te • 15-LETNEGA vajenca,^ podeželja) išče pekarna Ulica S. Marco 25. ^ tf' 14-LETNEGA govina jestvin, Uho* vento štev. 1. , tt/P ettl.^Č PISALNE STROJE OliV1 . slovenskimi črk® po)J^ kon, s slovenskimi <- ^ dervvood, proda zaseb®i®, jj. Carducci 30, tei. 91-69’' 16 ure. »snF; DEŽNI PLASCI, im.il^tijo C; ekskluzivni, zelo lepi. ..pniji ji mrazom in dežjem, *• 916“' lak Carducci 30, te. ^ 13 do 16 ure. KROJACNICA BOGA Udi ne 11-L, išče vajen®-^ obcinst^J ItAZNA »HVHNTII.A ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. marca t. 1. so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo je 11 oseb, poroka pa je bila ena. POROČILA STA SE: kapitan Silvio Lsjcov ich ln tolmač in J a Maddalena Ferzetta. UMRLI SO: 80-1 et na Vittorla Malisani vd. Sardi, 80-letna Eleo. nora Morandi vd. Brandt, 86-letna Antonia Tomslch vd. Pitacco, 76-letna Apollonia Skočir vd. Glau-mt, 60-letni Prlmo Spalletti, 37-letni Mario Zancola, 70-1 et ni Car-lo Kern, 78-letna Anoa Bonln por. Coronica, 50-letn.i Federico Stampfl, 70-letna Giuseppina Kramer vd. Glurini, 75-letnl Romano Zanot. OKLICI: Pietro Ben-venuti in Lucilla Pači, inšpektor FF.SS. Silvino Co-velli in gospodinja Lia Massino, prodajalec Gino Poldrugovaz In pletilja Silvana Zanon, mehanik Giovanni Digiovanni in gospodinja Anna Natollni, tesar Ales-sandro Pockai In delavka Lucia Strlssia, prodajalec Sergio Vlsco- Ji ------ vi in gospodinja Alda Braida, ko. vač Liberio Caputo in gospodinja Marcella Coslovich, odv. priprav, nik Giuseppe Cefalo in univ. študentka Nella Bonivento, uradnik Luciano Servadei in prodajalka Maria Susanna Porcella, uradnik Giulio Sisgoreo in gospodinja Rosina De Carli, uradnik Mario Si-monettl In prodajalka Maria Lui-sa Lapaine, električar Luciano Toffoll in uradnica Caterina Ge-smu-ndo, čevljar Antonio Rupena in gospodinja Antonia Fonda, docent univerze dr. Glorglo Tam-plerl In gospodinja Edda Tumia, uradnik Otello Bernardls In pro. dajalka Savina Karls, uradnik Rcberto Mattel In uradnica Mahi D'Ambroslo, mehanik Egone Štolfa in šivilja Paola Chert, šo- fer Lillano Perossa in gospodinja Nella Vivoda, penzionist Vlncen- zo Zagarla in penzlonlstka Emilia Colangelo, Vittorio Romano In 'la Vittoria Diorio, trgovec Bruno Milianl in gospodinja Elda Maler, pleskar Nello Colussi in šivilja Pierlna Colautto, uradnik Bruno Lazzarinl In gospodinja Seraflna Zezza, študent Bruno Malle in gospodinja Anna Dl Paolo, barist Vito Caliando in gospodinja Anna Premru, uradnik Adriano Bogateč In gospodinja Uda Tortul, agronom Terenzio dr. Vivoli in gospodinja Anna Agostini, tesar Bruno Gustincich in gospodinja Ervina Lonza, mehanik Peter Klinkkradt In uradnica Licia Rochser, mehanik VVolfgang Gross, mann in šivilja Maria Grazia Gia. covelll, risar Giorgio Polesello in Rosm-arle Jordi, pomorščak Clau-dio Bucci in baristka Ida Lc-ghlssa, agent P.C Giorgio Del Bianco In gospodinja Marcella Scherian, kovač Onorato Bertoc-chi in gospodinja Laura Rešeta, železničar Bruno Brunj In knji-govezka Erminia Saina, prodajalec Tulilo Oveglia In šivilja Antonia Bartole, električar Renato Frare in gospodinja Licia Godi-gna, vojak ameriške vojske A. Raymond Biand in uradnica Maria Grazia Vannini ladijski natakar Imperio Slatich In šivilja Angela Tetice. LOTERIJA BARI CAGLIARI FLORENCA GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE 10 52 31 80 9 52 19 76 12 23 79 18 35 70 32 9 51 66 3 1 2 ENALOTTO XX 2 1 XI 2 1 2 X DRUŠTVO SLOVENSKIH UMETNIKOV priredi v ponedeljek, 9. marca ob 18. uri večer, namenjen mladini. Narodna In študijska knjižnica priredi v torek 10. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Roma 15-11., predavanje. Predaval bo dr. Vojislav DJurič. docent umetnostne zgodovine na beograjski uuiverzl o srbskem modernem slikarstvu. Predavatelj bo svoja izvajanja ilustriral s skioptičniml slikami. Ravnateljstvo Višje realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je treba vložiti prošnje za zrelostni izpit do vključno 14. aprila t. I. Pojasnila daje tajništvo Višje realne gimnazije v Ulici Lazzaretto vec-chio 9-11. vsako dopoldne od 10. do 12. ure. Slike s prireditve najmlajših prosvetnega društva «1. Cankar®, ki je bila v nedeljo 1. t. m v dvorani na stadionu »Prvi maj®, so na ogled v uredništvu »Pri-morskega dnevnika®. ( GLEDALIŠČA ) VERDI V ponedeljek točno ob 20. url. VVagner: #Walkuera». Abonma A za parter in lože In B za galerije. Nadaljuje se prodaja vstop h k pri gledališki blagajni. TEATRO NUOVO Danes ob 17. url: Salvatore Di Giacomo: »Assunta Spina®. Zadnja predstava. Abonma DD. CENJENO veščamo na »Ccmet® ulici 47 :amo, da bomo J age®j»l Opčinah poslovno met® z uradom .j 5»^ Pasredov* f,t vsakovrstne de, prošnje itd. Diskr?^1 jamčena. Se prip° Dolenc. roč* ZAHVALA^ pfj. Vsem, ki so skočili na potno 5 na3, V v rSiI>e T Por.oKi S teljem in znat',c {(at10 -m jA prisrčnejša pa Družina Padrice KROJACMcA Bot--»’» obvešča da se je Alt*' t«10; SVOjp°re*|j,5liSS - 62.f nove prostore Udine ll/I- te DoSpE1 Ki tajske TRŽAŠKA l'r»8 - lil. Nv. Telelo« rat L A Cielo MELlt1'/ 7.500 lir ženska in kompletna mj^j, mestnimi delt i)G' nami po ZELO CENAH - V* i» lesa so zaJ^Sčet. 12 nies* -c\h K C* 'J TRST — Zahtevaj*' 8. marca 1959 Gorišbo-beneski dnevnik K?; ’oWwk Seja pokrajinskega sveta v Gorici jc Segni za avtonomijo ali ne l‘e sedaj najvažnejše vprašanje hva, ariš Miladin Černe zahteva posebna določila za pravice k nase manjšine - Prihodnjo soboto nadaljevanje seje ':4«isbii*.if*dna. seja govor predsednika odv. Culo-ta, ki je sejo zaključil in na-danjevanje diskusije preložil na prihodnjo soboto popoldne. W J« bi- m, ,,Tton°miji. v za-. 1* svetovalec KD “^odil demonstraciji*. f ?* “rodila v Wv, 11 "‘Utori M----------•*» v l Prsd4fei^a’ Potem r**otucijo, v ^ Km, soje južno-'kbfc Sajeta je v*drlanimi gla-K CZ",*0 s* Miladin za PSI ter SvtlJ^f5 Ve ^,etovalec Pel* . mnenja, da «(l p0-,rajprei Predstav-t!!vilni'kulla xspor2zume-1 sistemu 3Žele. 0 vo-v bokraii« cbsezni avto-,k» bi!'". ‘M- SeiK Si V tet, P°' ‘rt 5-cern* p» I* L 'uiale i ° Elede vpra-t pst j. 3 .soglasni. Ta h* '"Utrab^!3 do izraza >[» 1955 * ”s*ih sejah 8. |t n°? tiateo, 4č maia 1957. r fclf ,l0tiene da,ie ni besedo. V' *>*, ‘iu ( u«si vril» je1Scem Svetovalca ,predl0- ,°v*ri* Černe Ul '"tistiek* Cap- S trli. Pokrajinskih N naj ^ Pokrajin, na hi ' naj h; u,voliii dele- Rim. .S; ■ ^vem ?’k manišine 0 dežen"’ ^ prs man"?bpne.e 'Ubrali prav se-..""to v Iava vlada iz-Jtitrta asanin, zahtevi hi.Vej 5tva' v pra-, - so rnanišino. Ta- «sCrebn3 "a V"am a4* y\ ■ ln tudi C^ie v TrSV dijaške V v zve- >ij6i J«*m Tirolsk., "io ^rensko0 Se ,2rodi- s*k° tli r°' d°- 1 dnk Se tir n- CH jn |rf it Sel Andrej V(pri na* , a bi mo-k®t drugje V“! vprP^ r Je Ci-°vetisk Pred- fcS !blasti lamr^ine kV^OStovan® po-dlagi \Sin anja Pravic & « Zsrarii °dne ena‘ ‘%.a ten, naše pri- W*i a ..S"«« i- ‘tlela „ * dr' Ma' »tut» 5naSa dežela ' Sledil je še IZ SOVODENJ Se vedno pričakujejo privoljenje za novo pošto Sovodenj sko županstvo, ki je pred časom napravilo vse potrebne prošnje, da bi odprlo v Sovodnjah poštni u-rad, Se vedno pričakuje odo-fcrenja poštne direkcije. V poslopju županstva so že pripravili primeren prostor za poštni urad. Med drugim naj povemo, da imajo poštni urad že v Doberdobu in v Ste-verjanu. Ko bo vprašanje u-godno rešeno, bo tudi z razdeljevanjem pošt« na Vrhu bolje urejeno, kot do sedaj. Poštnemu osebju bi namreč ostalo več časa na razpolago, ki ga sedaj porabi z vsakodnevnimi vožnjami na glavno pošto v Gorico. Občni zbor posojilnice v Doberdobu V soboto 14. marca ob 19.30 bo na sedežu društva občni zbor Kmečke posojilnice v Doberdobu. Na dnevnem redu je, čitanj* zapisnika, poročilo odbora, odobritev obračuna za leto 1958. predsedniško in tajniško poročilo. Ce udeležba ne bo zadostna, bo občni zbor v nedeljo 15. marca dopoldne. -i—f*----» MAJA IN JUNIJA Razprave na zasedanjih porotnega sodišča v Gorici Med goriškim zasedanjem tržaškega porotnega sodišča od 5. do 25. maja bodo sledeče razprave: 5. maja proces proti Albinu Sobaniju in Artu-ru Napoliju iz Jamelj (oba sta prišla pred porotnik« že med lanskim za*edanjem porotnega sodišča v Gorici, vendar so proces preložili), ki sta oba obtožena podkupovanja in protizakonitega prekoračenja meje; branila bosta odv. gli-Iigoj in odv. Devetag. 9, maja bodo sodili Umbertu pelle-grinu, ki je prav- tako obtožen podkupovanja, prehajanja meje in vohunstva. Zaradi i-stih dejanj bodo istočasno sodili tudi Giuseppu Grassetti-ju, Brunu Perconu in Brunu Musini. Vsi so zaprti, branilci: odv. Devetag, Pascoli, Bies-sig, Devetag. 15. maja razprava proti Viniciu Fontano-tu, Brunu Mininelu in Spar-tacu Romanu, ki so na začasni svobodi in so obtoženi ropa in umora; obramba odv. Panizza iz Vidma in de De-maro. 20. maj«; Antonio Ben-venuti, Bruno Meni« Mario Galiardi in Anteo Benvenufi, vsi so na svobodi in so obtoženi ugrabljenja osebe, ropa, goljufanja, vdora v stanovanje; obramba; odv. Sardos, P. Blessig in Devetag. Tretje zasedanje bo od 4. marca do 30. junija. 4. junija; Glauco Zamiani in Claudio Corazza sta obtožena ropa in kraje; obramba; odv. Amodeo in Coen. 8. junija: Hans Ke- ding, priprt, obtožen vohunstva; obramba odv. Strudthoff. 15. junija; Antonio Visignani, obtožen poskusa umora; o-bramba odv. Morgera. 19 junija; Augusto Mosetti, zaprt zaradi spolzkih dejanj, posilstva itd. Obramba odv. Mi-liucci in Ulcigrai. Sinoči ob 18.30 so v pasaži Goriške hranilnice otvorili v stalnem razstavnem prostoru razstavo goriških slikarjev, članov APAI. Otvoritvi je prisostvovalo veliko število ljubiteljev umetnosti. Dogodki tedna (Operacija črto Jutri te bo tudi v Gorici pričela akcija, v kateri bodo seznanjali pešce z njihovimi pravicami in dolžnostmi, ko hodijo po pločnikih in cestah. Predvsem si bodo prizadevali, da bi jih navadili nekoliko več discipline, Ici jim marsikdaj manjka, obenem pa jih bodo seznanili z nekaterimi pravicami, ki jim dajejo prednost pred vozniki. Delavci županstva so prepleskali vse zbledele črte, ki označujejo prehode za pešce čez cesto, da b'. akcija žela večji uspeh. Sestanka v Sovodnjah Prejšnjo nedeljo sto bila v prostorih županstva v Sovodnjah dva občna zbora. Najprej je predsednik g. Mirko Hmeljak poročal o lanskoletnem delovanju vzajemne bolniške blagajne. Ob koncu leta je bilo včlanjenih 148 družin s iimiiiiiiiimiimiiiimliiiiiiimimiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Sporočilo notranje komisije SAFOG Ravnateljstvo zatrjuje da je preveč Komisiji so predstavili naslednika dr. inž. Vratna V tem tednu so bili člani notranje komisije livarne SA POG poklicani na sestanek v ravnateljstvo, kjer so jim predstavili novega generalnega ravnatelja podjetja dr. Francesca Ghisolija, ki je nasledil dosedanjega generalnega ravnatelja dr. inž. Luigija Vrama. Le-ta je podal ostavko na svoje mesto zaradi slabega zdravja. Sestanku so prisostvovali tudi predsednik dr. Tullio Trevisan, inž. Vram, ki bo še vnaprej sodeloval pri vodstvu podjetja, občinski tehnični ravnatelj dr. inž. Bruno Crovetti ter upravni ravnatelj dr. Giorgio Orsini. Razpravljali so o novih naročilih za Chatillon, ki jih morajo izpolniti delno v tekočem letu, delno v letu 1960. Kljub naročilu ni nobenega u-panja, da bi delavce, ki delajo po skrčenem delovnem času, popolnoma zaposlili. Livarno sa lito železo bodo povsem odstranili, ker je zastarela in nerentabilna. Livarno jekla bodo razširili in popolnoma modernizirali po zadnjih izsledkih moderne tehnike. Delavcev v podjetju je preveč. Stanje s« bo normaliziralo, ko bo v podjetju 300 o-seb manj in ko bo število zaposlenih tolikšno, kot j« bilo leta 1966. Na večkratne zahtev« predstavnikov notranje komisije, naj povedo, kaj nameravajo napraviti z odvečnim številom delavcev, so predstavniki ravnateljstva izjavili, da ne spada v njihovo pristojnost dajati takih izjav Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je v tednu od 1. do 7. marca t. 1. rodilo 15 otrok, umrlo je devet cseb, poroke pa so bile tri. RODILI SO SE; Oriana Bar-bieri, Gabriella Trevisan, Valentina Feri, Anna Pettarini, Roberto Selva, Mauro S&nti-rocco, Bruna Terpina, Fabio Gaspardis, Fabio Costi, Roberto Belardinelli, Romeo Mian, Daria Burgnich, Giorgio Cat-tarin, Neva Humar, Fabio Sca-ramelli. UMRLI SO; 97-letna posestnica Lydia Lenassi vd. de Nor-dis; 81-letna gospodinja Frančiška Humar vd. Rožič; 81-letna gospodinja Frančiška Ta-taj vd. Budal; 71-let'na gospodinja Italia Collavini poroče- na Mincarelli; 44-letna gospodinja Amalia Sacchi por. Zu-gna; 75-letna upokojenka Ca-terina Castro vd. de Castro; 79-letni upokojenec Francesco Luciani, 56-letni kmečki delavec Antonio Fornasari; 70-let-na gospodinja Frančiška Kogoj vd. Rejec. POROČILI SO SE: uradnik Raffaello Fabbro in uradnica Giorgina Tonzig; orožnik Car-io Santo in gospodinja Anna Lipizer; upokojenec Giovanni Katalan in delavka Carolina Collenz. OKLICI: kmetovalec Marijan Markočič in gospodinja Li-dia Chiabai; uradnik Claudio Tomasi in delavka Elsa Pielli; trgovec Franco Furlan in bolniška sestra Gisella Padoan; delavec Pompeo Graba in delavka Silvia Folan; poročnik vojske Tullio Vidulich in u-radnica Lina Lazzari, «»------ V februarju 129 {lob V mesecu februarju so mestni stražniki prisodili 129 glob; kršiteljem pravilnika o mestnem prometu 103 globe, kršiteljem pravilnika mestne policije 9 glob, kršiteljem higienskega pravilnika 1, kršiteljem pravilnika poljekih čuvajev 1, pravilnik«, ki urejuje nadrobno prodajo 4, pravilnika o psih 3, zakona o cestnem prometu 5 in eno globo kršitelju odredbe prefekture o odpiranju in zapiranju javnih lokalov. Psoderec je ujel 19 psov, ki so bili brez nagobčnika. ■---K»—— DEŽURNA LEKAHNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni e Bas-si, Raštel 26; tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 16,4 stopinje ob 13. uri, najnižjo pa 10 stopinj ob 8.40. 451 člani. Med izdatki, ki so jih imeli, naj navedemo le ne- katere,- za zdravnika 227.000 lir, babici za injekcije 36.000 lir. Ob koncu leta je bilo v blagajni še nekaj nad 460.000 lit. Nato je bil še občni zbor društva neposrednih obdelovalcev, kjer je p. Hmeljak dejal, da so lani nakupili precej semen, gnojil, strupa itd. Izvolili so tudi novi odbor, ki ga sestavljajo Miroslav Lukman, Franc Petejan, Peter Tomšič, Franc Florenin in Jožef Ceščut. Nadzorniki so A-lojz Tomšič, Edvin Kovic in Franc Pelicon. Nesreča v Štandrežu V ponedeljek se je pripetila na križišču Ul. Tabaj in Ul. Monte Grap pa huda prometna nesreča. 16-1 etni mehanični vajenec Ivan Boštjančič se je z motociklom zaletel v tovornik in padel pod njega; prvo kolo mu je šlo čez levo nogo in mu jo je tako močno zmečkalo, da so mu jo v bolnišnici odrezali nad kolenom. Fant ti je sedaj že precej o-pomogel, vendar naj bo nesreča opomin vsem, ki preveč lahkomiselno ravnajo z vozilom. Usoden petelinji pik 8-letnepa Janka Rudolfa iz Ukev je piknil petelin. Pocedilo se je nekaj krvi, toda rana se je zacelila in vse je bilo dobro. Cez nekaj dni ga je popadla tako huda slabost, da so zdravniki odredili prevoz v videmsko bolnišnico. Deček je kmalu potem umrl zaradi tetanusa. Na zadnji poti so ga poleg svojcev in domačinov pospremili vsi šolarji, r—et . Kino v Gorici CORSO. 13.30: »Krčma šeste sreče«, I. Bergman in C. Juergens, barvni film v ci-nemascopu. VERDI. 14.30: elndiscreto«, C. Grant in I. Bergman, barvni film. VITTORIA. 15.00: »Blatna stena«, T. Curtis in S. Poitier. CENTRALE. 15.00: »Kalifornijsko zlato«, V. Mayo in R. Scott; barvni film. MODERNO. 15.00: »Omar ; Khayam», barvni film. O Dane« ob 9.30 ter ob 10. uri ob drugem sklicanju bo na sedežu v Ul. Garibaldi 5 drugi pokrajinski kongres deportirancev v nemških taboriščih. Vabljeni so vsi člani. Kolesarska dirka Pariz-Nica-Rim Pellegrini prvi in Balti nova bela majica Van Daele in Vannitsen zaostala za več kot 2 minuti V nedeljo 15. marca gostuje Slovensko narodno gledališče iz Trsta v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo št. 1, z dramo po romanu Dostojevskega ZLOČIN IN KAZEN Po romanu je prosto priredil Dino Dardi. Predstavi ob 16. in ob 20. uri. Prodaja vstopnic na ZSPD v Ul. Ascoli ter v kavarni Bratuš. GORIŠKE NAPREDNE ZENE IN DEKLETA vabijo poleg mož in fantov tudi vse prijatelje in znance na Veselo družabno popoldne ki bo v nedeljo 8. marca v Prosvetni dvorani v Gorici ob 16. uri. Vsi so dobrodošli! UZES, 7. — V Uzesu, na koncu 4. etape kolesarske dirke Pariz - Nica - Rim, so italijanski kolesarji dosegli velik in pomemben uspeh. Pellegrini je osvojil etapo, Baffi pa je prevzel prvo mesto v splošni klasifikaciji glede na čas. Današnji uspeh obeh Italijanov, ki sta že v prejšnjih treh etapah večkrat odločilno posegla v borbo, potrjuje njuno dobro formo na začetku sezone velikih etapnih dirk. Toda razen Pellegriniju in Baffiju, ki sta skupno z Bre-niolijem in Spancem Segujem bila v vodstvu celih 169 km in dosegla rekordno povprečno hitrost z 41,806 km na uro, je treba dati priznanje tudi »velikim« Francozom in Italijanom zaradi njihove borbenosti, ki je dokazuje že samo dejstvo, da je Louisonu Bobe-tu, Geminianiju in Nenciniju uspelo pridobiti si 59” prednosti pred Rivierom, Anquetilom in Faverom. Današnja etapa se je začela v dežju in končala v lepem pomladanskem soncu po 212 km vožnje vključno z vzponom na »Vrh republike« 13 km po startu. Takoj po znaku za start je Riviere sprožil oster napad in si v kratkem času pridobil znatno prednost, ki jo je ohranil tudi na vrhu vzpona (1.185 m), kjer je bil vrstni red kolesarjev naslednji: 1. Riviere 28’ 2. Ferri z zaostankom 1 ’35”, 3. Michel 2’07”, 4. Segu, Saint, Guarguaglini, Jean Mi-lesi, Janssens, Doto in Privat 2T6". Zaostanek prve večje skupine je znašal 2*25”, nato sta * zaostankom 4’ sledila Baffi in Sabbadin in končno skupina kakih 30 kolesarjev, med katerimi so bili tudi Van Daele, Jean Bobet, Darrigade, Groussard, Adriaenssens, Bol-zan in drugi * zaostankom 4’3v J hioja največja skrb. Sam si krči pot skozi Hk* Ca krvi in je prenričan, da ubira pravo pot. ne ve- naj ča hvali ali obsoja. Ali ves, da ntkdar ničesar. Drugi tudi ne. Vendar bi ne u Je"» PII ’ Vt linjih \ ž*nina želja dobro dela, dasi je moral po i* bit, srr, ti> da se vojna Se ne obrača h koncu. Nm vJ* srpjfm je drugi dan zapuSčal Štiri najdražja *m'l 11 |............................... WaA" TV',‘,n namignil o nevesti. Da bi le ne zabredel!« . VhJu Je' ta xbi & le vse lepo končalo!» V^hiiu1' ic^) SurT> in polj in se vrnil proti zapadu. Dolgo je a,1., bolJ Re 1* bližal domačim krajem, tem vs čuio topovsko grmenje. Proti večeru je vse V^4li,izvedel, da so se zadnje dni na jugu in na °* je n°vi’ krvavi napadi. f"°čivala nad vasjo, ko ga je pri vaškem znamenju ustavila obhodna straža, žarnica na pasu poveljujočega častnika je oživela in zaplesala z ozkim soncem po listini, ki Jo je žagar pokazal, da so ga pustili dalje. Pozno je že bilo. Doma je izpregel in postavil konja v hlev. Naglo je stopil do tajnikove hiše in potrkal. »Ali ste vi, gospod župan?« je padlo polglasno vprašanje iz gornjega okna. »Jaz. Je li kaj novega?« »Brž odprem spodaj. Trenutek, prosim.« «Ni treba, če ni nič nujnega,« je odklanjal žagar. »Nočem nadlegovati ponoči.« «Nujno ni, pa zanimivo. Dobro, da ste prišli. Trenutek, prosim.« Pred žagarjem so kmalu zaškripala hišna vrata. »Kar tu sediva,« je pokazal tajnik na stol v kuhinji. »Poglejte,« je opozoril gosta na koničast, svetel, kovinast klpbuček v razbitem ometu nad oknom. »Sčm se je izgubil, pa se ni razletel. Moja bajta je ognjeni krst dobro prenesla.« «Kdaj?» je ostrmel župan. »Včeraj popoldne so mi ga zasadili. V hiši ni bilo nikogar. Ko smo prišli iz jame, smo našli ta okrasek. Ne bom ga izdiral, da se mi ne razpoči«. «Ali je bilo hudo?« »Ne hujše kot navadno. V vas jih Je padlo malo. Več jih je priletelo danes in, žal, ne brez žrtev«. »Mrtvi?« »Tudi mrtvi. Neki častnik in Mica«. »Mica?« »Rožančeva Mica, tista nesrečnica. Poleg častnika. Ljudje pravijo, da ju je med grehom ubilo. Kazen božja. Resnica je, da sta bila čisto sama v Plošarjevi kleti. Granata je pol kleti podsula in našli so ju vsakega v svojem kotu, njo z odtrganimi stegni in razmesarjenim licem, njega z razbitim prsnim košem in zlomljeno hrbtenico. Saj ju boste lahko videli. V mrtvašnici ležita. Jutri bo pogreb. Ljudje so silno razburjeni. Ko so vlekli Mico v kosih iz ruševin in jo polagali na nosila, najprej truplo, nato desno nogo, potlej levo, sem slišal več glasov: »Ta je priletela z neba, ne z one strani. — Kazen za greh in sramoto. — Vsakemu po zaslugi«. Prišlo je tudi nekakšno žensko odposlanstvo k meni ia zahtevalo, naj dš župan zapreti lahkoživke, ki se še klatijo z vojaki po vasi in po poiju«. »Odienemo jih, seveda, odženemo — če bo mogoče. Uboga Mica! Hudo je plačala za sladkosti, ki jih je tako radodarno delila«, žagarju je bilo žal tudi te žrtve. Tudi Mica je bila njegova vaščanka in varovanka. Očital si je, da je njegova nezadostna skrb zakrivila njeno smrt. Prej bi Jo bil moral spraviti iz vasi, zlomiti njeno kljubovalnost in vojaško potuho. ♦Včeraj je prišel poveljnik v urad«, je povedal tajnik. »Vsekakor je hotel govoriti z vami«, »In —?» »Robantil je nekaj o samovoljnem zapuščanju službe in, me vpraševal, kakšen red je to, ali župan večkrat tako izgine. Da bi bil prijazen in ljubezniv, se temu gospodu ne more očitati. Morda ne bo narobe, če pogledate jutri k njemu. Nič ni povedal, po kaj je prišel«. i »Pogledam, pogledam«, je rekel župan in vstal. »Mihčevka je zopet zahtevala zastanke svoje podpore. Povedal sem ji, da županstvo ni krivo, če stvar še ni urejena. Pa je vendar godrnjala, da skrbimo le za bogate, za reveže ne«. - »Vsem ne bomo nikdar ustregli«, žagar je voščil lahko noč in odšel. »Sovraštvo je preplavilo svet in zalilo tudi to dolino«, je razmišljal župan domov grede. »Zlo se je razpredlo nad vasjo in se zajeda vanjo. Ni čudno, da so ljudje zmerom bolj uporni in rovarski. Zlo še jim je zagrizlo v kožo in kri, v kosti in mozeg. Tarejo jih nadloge, ki so tem hujše, ker ne prihajajo od neba, temveč od ljudi. Usodi se človek ukloni, vedoč, da jo je vedč ali n*“vedč zaslužil, če pa te bije človek, boli huje, ker čutiš, da dela to iz hudobije, ki jo hoče vcepiti tudi tebi. Skušal sem se zlu upirati m obvarovati pred njim to ubogo vas. Ni se mi posrečilo. Roke klonejo v onemoglosti. Preveč je zla, da bi ga mogle odvaliti od teh krovov, ki se šibijo in hrešč'jo pod njim. Sam sem svojim ljudem v spotiko. Kar jim hočem dobrega storiti, si mnogi narobe razlagajo. Za licemersa me imajo in sleparja. Ali bi ne bilo bolje, da se kamen spotike sam umakne, če se lahko? Ali bi bil moj umik nemoški beg pred nevarnostjo? Ali smem bežati in jih pustiti same?« žagar je na svojem ležišču še dolgo v noč strmel v to vprašanje. cijski trening na nekem zasilnem igrišču. Trening je potrdil dobro formo vseh in še posebej Szoke ja, ki bo zanesljivo nastopil namesto oboleleg* Tor-tula. Toda ne samo za Triestino, tudi za Torino je današnje srečanje življenjske važnosti. Razlika je samo v tem, da se lahko Torino zadovolji tudi z neodločenim rezultatom v upanju, da bo zmage nabiral doma. Toda vodstvo turinslce e-najstorice se zaveda, da bo tudi za neodločen rezultat potrebna velika borba in da ne bo zadostovala samo običajna defenzivna taktikd. Prav zaradi tega je trener Senkey zahteval včeraj od nekaterih i-gralcev še dodaten trening, čeprav se je za formacijo odločil že predvčeraj. V Trst bo prispel Torino naravnost iz Tržiča samo nekaj ur pred začetkom tekme in prav tako tudi Triestina iz Sesljana. Enajstorici bosta skoraj gotovo nastopili v naslednjih po-stavah * TRIESTINA: Rumich; Brach, Simoni; Tulissi, Bernardin, Rimbaldo; Del Negro, Szoke, Breselin, Massei, Santelli. TORINO: Vieri; Cancian. Farina; Bearzot, Ganzer, Bo-nifaci; Crippa, Mazzero, Virgin, Marchi, Bertoloni. Srečanje bo sodil Marchese iz Neaplja. berg» v Nemčiji, na drugo mesto pa se je uvrstila Italijanka Pia Riva pred rojakinj« Jerto Schir. Proga je bila dolga 2000 m, imela je 550 m višinske razlike in 18 vratc. Vrstni red: 1. Hofherr (Avst.) 1’41”5, 2. Pia Riva (It) 1’43”2, 3. J. Schir (It.) 1'43”8, 4. Knott (Nem.) 1'44"2, 5. Meggl (Nem.) r44”4, 6. Speri (Nem.) 1’44”8, 7. Vera Schenone (It.) in Beutel-hauser (Avst.) 1’45”2, 9. Hoerl (Avst.) 1’46”0, 10. Hanel (Avst.) 1’46”8, 11. Lisa Zecchis ni (It.) 1’47”5. —«»------ Hakulmen prvi na Japonskem SAPPORO lJaponsk-), 7. — Finec Veikko Haku inen je zmagal v teku na 15 km na »Prinčevem turnirju« v Sap-poro. Hakulinen je pretekel progo v času 52’2”. Drugi je bil Šved Jernberg s časom 57T4”, tretji pa Japonec Te-kashi Matsuhashi s časom 57’57”. • « • ASPEN (Colorado), 7. — A-merikanec Bud Werner je zmagal v veleslalomu na smučarskem prvenstvu v Aspenu s časom 1'59”5. Drugi je bil Dave Oorsuch (ZDA) Med ženskami ;e v veleslalomu zrna en) a Američanka Be-verly Anderson s časom 1’40”6. K 'LESARSTVO Program letošnje «Dirke po Siciliji> PAl.fc. LvIO, 7. -- XVL kolesarska dirka pc Sicilij-. ki bo letos od it.'do 2*1. ap-i'» bo razdeljena v naslednjih C »t«p: 21.: Palermo - Vilmo (224 km); 22.: Milazzo - Messira -Catania-Siracusa (?’3,700 km); 23.: Siracusa - Psguss (83,800 km); 24.: Ragusa - Gela - Li« cata - Agrigento - Sciacca (203.900 km), 25.: Sciaeca-Tra-pani (1'3,700); 26.: Trapaui Erire - Palermo (149 km). STANISLAV RENKO oo»uvorni urednik Tiska tiskarski zavod ZTT . KINO PROSEK-KONTOVEl predvaja danes 8. t m. ob 16. uri Warner Bros barvni cinemascope film Pred nevihto irnmuvmmnnTTmmTm Igrajo: V. HEFLIN, N. OLSON in D. MALONE Ttimna predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni Columbia film: Zadnja noč ljubezni (L'ultima notte d’amore) Igrajo: MARTA TOREN in AMEDEO NAZZARI V ponedeljek ob 18. uri ponovitev Istega filma. TRST, nedelja 8. marca 1959 Leto XV. . St. 58 (4212) — Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 37-338 . Gorica 33-® Poštnina plačana v UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH! St. *, 11. nad. — TELEFON »3-808 IN 94-63» — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — Tei. it. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Penico 1-11. — Tei 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel, 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 8U. rinančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. HAnuumnAi mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 Ur, celoletna 4900 Ur — Nedeljska številka mesečno 100 1‘r’ FLRJ: v tednu 10 ea ‘“ J nanje vzhodnega ^ dia, ki pripisuJet slji razne neresnične ^ sta objavila niti * uradnih poročil j) «To je nepošten je ugotovil Tito- t(# objavljajo, Her„ravljic*1' kali vse svoje pr,,pi rekovanja o JUS° n,jb) pa ne vidijo sam . rodi, temveč n ( Azije in Afrike ■ svetu.« Po bese^ « h ■ pričakovali, V| se ne morejo izu z Jugoslavijo v -i j(J odnosih in istot j, I Jugoslavijo "* loV^J Jl# področjih. Jvgo^tf ^ munisti so PrlP tič«? pravi j ati o teor ,^{1, glasjih, čeprav pjjlri tičnih nesoglasij ^ So nesoglasj* ^ t katerih vpraša je postavila V listične tzgts sanje razprave Je’ ba ta vprašanj8 to se ne bi sm® t tl s tako mržnJ jjtti- gandi, kot delaj® , padajo Jugoslav ^ «Kako morejo . t nas, kot na P*f1Vj is se to vprašanje ^ Toda ne more ,n0jC' - bo do dobrih iij J,, ko sedanji vod tftF je ne bodo v.f | ti, je poudaril i voditelji, dokle sp( v uuuciJi, w rič sposobni in u,n ijud5 , dokler jih bo ^ , io. Nihče drug pol® i odstraniti s te®f. j!l{j Tito je.n*dgonj%^ prlf»nT isticna P ..J V* i iredentistična iš dijo razni ZlV^'etl'.'r nima nobene P« stičnimi odnosi. . tj nalizmom. V v albanskem r ja* se bo vprašanje Kosmetu p?st •„ T1* ji žene narode, Jdo « da če se ima. e -niti na Združej]0 juj„; daj ima to ki bi morala P jiifl u . nje sovražne l ujo gonje, ki j°Iha0slE‘ n™ goslaviji alb0 ^rij, k tia Vi. pred Združene ^ torej napoved,j „a i» lorei napoji« j*-. goslavija obr'Jb8ns.l!l| narode, če 0 j,ali.. ne bodo Pr.eJ’fle vojnohujskas* ■ Ob koncu *vv. r> UD koncu - ,a * Tito poudanU^ičje , le morale neS*^ffi drž. Azije m vih naporih, 0 pfpj, zaostalosti, lonialne prete b0 JV Kii sZČjsgft pomagala ".»s* ključil svoj »r, n*> tvijo, da je utri vega poto v svetu. vanj0 Tvrdka LORENZI TRST, Ub / ' M. 24;2