VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v marcu 2012 ............................................................................................................... 3 Razvoj vremena v marcu 2012.................................................................................................................. 24 Meteorološka postaja Zgornja Radovna.................................................................................................... 30 EKO KONFERENCA – 19. IN 20. APRIL 2012 35 ZMAGOVALEC AKCIJE »ZEMLJO SO NAM POSODILI OTROCI« JE OŠ SOSTRO 41 AGROMETEOROLOGIJA 44 HIDROLOGIJA 51 Pretoki rek v marcu 2012........................................................................................................................... 51 Dinamika in temperatura morja v marcu 2012 .......................................................................................... 56 Zaloge podzemnih voda v marcu 2012 ..................................................................................................... 61 ONESNAŽENOST ZRAKA 66 POTRESI 76 Potresi v Sloveniji v marcu 2012 ............................................................................................................... 76 Svetovni potresi v marcu 2012 .................................................................................................................. 78 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Marec je zaznamovalo neobičajno toplo in sončno vreme ter izjemna suša (foto: Marko Clemenz). Cover photo: March was unusually warm and sunny, but the main characteristic was outstanding drought (Photo: Marko Clemenz). 79 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Inga Turk, Janja Turšič, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MARCU 2012 Climate in March 2012 Tanja Cegnar, Tamara Gorup M arec je prvi mesec meteorološke pomladi. Moč sončnih žarkov hitro narašča in dan se od začetka do konca meseca opazno podaljša; temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je ob lepem vremenu lahko velika. Arhivski podatki kažejo, da smo marca pogosto izpostavljeni velikim in hitrim spremembam vremena, pojavijo se lahko tudi močni prodori hladnega zraka in še povsem zimske razmere, ki jim nato hitro sledijo lepi, sončni dnevi. Letos je marec presenetil z neobičajno sončnim in toplim vremenom ter izjemnim pomanjkanjem padavin. Ker se morebitno pomanjkanje padavin v začetku leta opazi šele marca, ko se narava začne prebujati, se ga je prijelo ljudsko ime sušec, ki ga je letos v celoti upravičil. 9 KREDARICA odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 16 12 8 4 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 0 1 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 19 21 23 25 27 29 31 19 23 25 27 29 9 9 NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 3 -3 -4 6 3 0 MURSKA SOBOTA 6 3 0 -3 -3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 31 9 3 5 7 9 11 13 15 17 11 15 17 9 BILJE odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 6 6 3 0 -3 PORTOROŽ 6 3 0 -3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 13 21 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka marca 2012 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, March 2012 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V večjem delu države je bil marec kar 3 do 4 °C toplejši kot običajno, v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem, Goriškem, Postojnskem, v Novomeški kotlini, Mariboru in na severu Pomurja celo za več kot 4 °C; v Ratečah je odklon znašal 4,9 °C. Najmanjši odklon, pod 3 °C, so zabeležili ponekod na Obali, v Beli krajini in delu Pomurja. V večjem delu države ni padlo niti 10 mm padavin. V osrednji Sloveniji, na Koroškem, Gorenjskem in delu Notranjske so izmerili do 20 mm, največ padavin pa je bilo v Posočju, kjer je padlo nad 20 mm, ponekod tudi nad 50 mm. Po vsej državi so za dolgoletnim povprečjem močno zaostali. Nad 20 % običajnih padavin so zabeležili le v manjših delih na severozahodu in severu države ter v delu Ljubljanske kotline. V osrednji Sloveniji, na severu države, na Koroškem in v Zgornjem Posočju so presegli 15 % običajnih vrednosti. V večjem delu zahodne polovice države je bilo med 5 in 15 % običajnih padavin, v večini vzhodne Slovenije pa niso dosegli niti 5 %. Sonce je povsod sijalo občutno več časa kot običajno. Največ sonca v primerjavi z dolgoletnim povprečjem so zabeležili v Postojni, kjer so presegli dvakratno količino običajne osončenosti. V osrednji Sloveniji, na Notranjskem in Krasu je presežek znašal med 80 in 100 %, drugod do 80 %, le na severozahodu, na Koroškem, Pohorju in v Velenju je bil pod 60 %. Mesec se je začel z občutno toplejšim vremenom kot običajno. Na večini postaj so največji odklon zabeležili 2. aprila, ko se je gibal okoli 8 °C, na Kredarici pa je ta dan dosegel kar 12 °C. V Biljah so največji odklon zabeležili 4. aprila (7,3 °C), v Portorožu pa 19. aprila (6,8 °C). Ob koncu prve tretjine meseca smo po državi zabeležili nekaj hladnejših dni, ko povprečna dnevna temperatura zraka ni dosegla običajnih vrednosti, nato pa se je povsod ponovno ogrelo in izrazito pretopli dnevi za začetek pomladi so vztrajali vse do konca meseca. V Biljah so bili vsi marčevski dnevi toplejši od dolgoletnega povprečja. 20 KREDARICA 15 10 5 0 0 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA -5 -10 -15 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 -5 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v marcu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in March and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna temperatura marca 10,1 °C, kar je 4,7 °C nad dolgoletnim povprečjem in druga najvišja vrednost od začetka meritev. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši marec 1994, takrat je bila povprečna temperatura 10,6 °C, 8,9 °C je bilo v povprečju leta 2002, v letih 1990 in 2001 8,8 °C, leta 1977 pa 8,6 °C. Daleč najhladnejši je bil marec 1987 z 1,1 °C, z 1,8 °C mu je sledil marec 1955, 2,0 °C je bila povprečna temperatura marca 1958, marca 1962 pa 2,2 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 3,7 °C, kar je 2,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra marca 1987 z −3,0 °C, najtoplejša pa leta 1994 s 5,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 16,8 °C, kar je 6,4 °C nad dolgoletnim povprečjem in predstavlja najvišjo vrednost doslej. Popoldnevi so bili topli tudi marca 1994 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 16,2 °C, najhladnejši pa marca 1962 s 5,6 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tudi v visokogorju je bil marec 2012 opazno toplejši kot v dolgoletnem povprečju. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka −2,7 °C, kar je 4,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Toplejši kot 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo tokrat je bil le še marec 1994 z −2,6 °C, leta 1977 pa je bilo mesečno povprečje −2,8 °C. Najhladnejši je bil marec 1987 s povprečno temperaturo −11,9 °C, slabo stopinjo toplejši je bil marec 1971 (−11,0 °C); v marcih 1958 in 1962 je bila povprečna temperatura meseca −10,7 °C, leta 1984 pa −9,7 °C. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna temperatura zraka v marcu na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ jih je bilo na Kredarici, kjer je bilo 30 hladnih dni; v Kočevju jih je bilo 24, v Ratečah 22, 16 so jih našteli v Slovenj Gradcu in 15 v Lescah. V Ljubljani so bili 4 hladni dnevi, kar je 8 dni manj kot v dolgoletnem povprečju; od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici najmanj hladnih dni v marcih 1991, 1999 in 2001, ko so zabeležili le po dva taka dneva, največ pa marca 1958, ko jih je bilo kar 26 (slika 3). 6 30 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 število dni število dni 25 15 4 2 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 3. Število hladnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in March and the corresponding mean of the period 1961–1990 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 4. Število ledenih dni v marcu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature below 0 °C in March and the corresponding mean of the period 1961–1990 Marca so dnevi s temperaturo ves dan pod lediščem že opazno redkejši kot februarja. V Ljubljani ledenih dni v marcu tokrat ni bilo. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani deset marcev z ledenimi dnevi, od tega največ leta 1971, in sicer 5 dni, po en leden dan pa so zabeležili v letih 1952, 1962 in 1964. 0 26 LJUBLJANA LJUBLJANA -4 -8 -12 -16 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 24 22 20 18 16 14 -20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 12 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v marcu in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in March and the 1961–1990 normals Absolutna najnižja temperatura je bila v visokogorju zabeležena 6. marca, in sicer se je živo srebro spustilo na −12,6 °C. V preteklosti smo že izmerili precej nižjo temperaturo, najhladneje je bilo marca 1971 z −28,1 °C. Na vzhodu in severovzhodu države je bilo tokrat najhladneje 7. marca, drugod pa 8. ali 10 marca. V Kočevju se je ohladilo na −7,3 °C, v Postojni na −7,1 °C, v Ratečah je termometer pokazal −6,8 °C, v Lescah −6,6 °C in v Črnomlju −6,5 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura −2,9 °C, kar je 2,9 °C 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo nad dolgoletnim povprečjem. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena marčevska temperatura −18,2 °C iz leta 1963, z −15,7 °C sledi marec 1958, z −14,7 °C pa marec 1955; z nizko temperaturo izstopa tudi marec 1976 (−14,6 °C). Večina merilnih postaj je najvišjo temperaturo izmerila zadnji teden, ponekod pa je bilo najtopleje 16., 17. ali 23. marca. V Ratečah in Slovenj Gradcu so izmerili 21,4 °C, v Portorožu 21,5 °C in v Postojni 21,8 °C. Drugod je temperaturni maksimum presegel 22 °C. Najtopleje je bilo v Črnomlju, kjer so 23. marca izmerili 23,6 °C, v Mariboru pa se je zadnji marčevski dan živo srebro povzpelo na 23,5 °C. V Ljubljani so 28. marca izmerili 23,0 °C, kar je manj od 24,6 °C marca leta 1977. Na Kredarici so izmerili 6,2 °C, najvišjo temperaturo pa so tu zabeležili v marcih 1994 (8,1 °C), 1986 in 2006 (7,9 °C), 2004 (7,8 °C) ter 1993 (7,6 °C). Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka marca 2012 od povprečja 1961−1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, March 2012 4°C 3°C Povprečna temperatura je povsod opazno presegla dolgoletno povprečje. Največji odklon so zabeležili na Gorenjskem, Krasu, Postojnskem, v večjem delu Posočja, osrednji Sloveniji, Novem mestu, Mariboru in na Goričkem, kjer je presegel 4 °C. V Ratečah je bilo kar 4,9 °C topleje kot običajno. Drugod po državi se je odklon gibal med 3 in 4 °C, v Beli krajini, Portorožu in južnem Pomurju pa je bil manjši od 3 °C. Slika 7. Suša na Krasu. Podgorski kras, 29. marec 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Drought on Kras, 29 March 2012 (Photo: Iztok Sinjur) Višina padavin marca 2012 je prikazana na sliki 10. Največ padavin, nad 51 mm, so zabeležili v Žagi, drugod v Posočju je bilo večinoma med 20 in 40 mm; v Kneških Ravnah je padlo 32 mm, v Logu pod Mangartom 30 mm, v Soči 26 mm in v Kobaridu 22 mm. 22 mm so zabeležili tudi v Ljubljani. Na Koroškem, Gorenjskem, v osrednji Sloveniji in ponekod na Notranjskem je padlo nad 10 mm, drugod pa je bilo padavin manj; v Portorožu, na Bizeljskem, v Novem mestu in Velikih Dolencih padavin sploh niso zabeležili, v Črnomlju, Murski Soboti in Kočevju je padel zgolj 1 mm, na Kredarici pa 10 mm, kar so najmanjše vrednosti, odkar potekajo meritve. Po vsej državi so opazno zaostali za dolgoletnim povprečjem. Nad petino dolgoletnega povprečja so dosegli v manjših delih na severozahodu in severu države ter v delu Ljubljanske kotline, drugod pa je bilo v primerjavi z dolgoletnim povprečjem še bolj suho, na Krasu, Obali, jugu države in v večjem delu vzhodne polovice Slovenije so dosegli manj kot 5 % dolgoletnega povprečja. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje 25 Urad za meteorologijo 25 PORTOROŽ BILJE 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 20 15 10 5 0 -5 15 10 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 25 dan 25 LJUBLJANA temperatura (°C) temperatura (°C) NOVO MESTO 20 20 15 10 5 0 15 10 5 0 -5 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 25 25 CELJE MARIBOR 20 temperatura (°C) temperatura (°C) 20 15 10 5 0 15 10 5 0 -5 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 10 25 MURSKA SOBOTA 20 KREDARICA 5 temperatura (°C) temperatura (°C) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 15 10 5 0 0 -5 -10 -5 -10 -15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 8. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), marec 2012 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), March 2012 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo -2 12 LJUBLJANA KREDARICA 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) -4 -6 -8 -10 6 4 -12 2 -14 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 12 12 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ temperatura zraka (°C) 10 temperatura zraka (°C) 8 8 6 4 10 8 6 4 2 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 2 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 12 12 CELJE NOVO MESTO 10 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 10 8 6 4 8 6 4 2 2 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 9. Potek povprečne temperature zraka v marcu Figure 9. Mean air temperature in March 50 mm 40 mm Slika 10. Porazdelitev padavin, marec 2012 Figure 10. Precipitation, March 2012 30 mm 20 mm 10 mm Največ dni s padavinami vsaj 1 mm, in sicer 4, so zabeležili na Kredarici, 3 dnevi so bili v Lescah in Kneških Ravnah, drugod pa so večinoma zabeležili dva ali en dan. V Portorožu, Kočevju, na Bizeljskem, v Novem mestu, Murski Soboti, Lendavi in Velikih Dolencih padavinskih dni niso zabeležili. 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in debelino snežne odeje. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Slika 11. Višina padavin marca 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 11. Precipitation amount in March 2012 compared with 1961−1990 normals 20% 15% 10% 5% Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Konjice Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Žaga Soča Log pod Mang. Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Brnik 0 50 100 150 200 250 Slika 12. Mesečna višina padavin v mm marca 2012 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 12. Monthly precipitation amount in March 2012 and the 1961–1990 normals Marca je v Ljubljani padlo 22 mm, kar je le 23 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bil najbolj suh bil marec leta 1973, padlo je manj kot mm, v letih 1948 in 1953 sta padla po 2 mm, v marcu 2003 pa 3 mm padavin. Najbolj namočen je bil marec 1975 z 248 mm padavin, marca 2001 je padlo 200 mm, v letu 1970 197 mm in marca leta 1985 175 mm padavin. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 Slika 13. Število padavinskih dni v marcu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza šte20 vilu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, 15 rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 13. Number of days in 10 March with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less 5 than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with pre0 cipitation less than 1 mm (yel1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 low) število dni LJUBLJANA Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, marec 2012 Table 1. Monthly meteorological data, March 2012 Postaja Brnik Log pod Mangartom Soča Žaga Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci RR 12 30 26 51 22 32 3 5 5 1 0 RP 13 17 16 23 11 14 2 6 7 2 0 Padavine in pojavi SD SSX 1 0 2 0 2 0 2 0 2 0 3 0 1 4 2 0 1 0 0 0 0 0 DT 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 LEGENDA: LEGEND: RR RP SS SSX DT SD RR RP SS SSX DT SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − dan v mesecu − število dni s padavinami ≥ 1 mm − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with snow cover − maximum snow cover − day in the month − number of days with precipitation Slika 14. Delo na polju in nizek vodostaj Velikega potoka. Kožljevec, 10. marec 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 14. Work on fields in Koželjevec, and low water level of Veliki potok, 10 March 2012 (Photo: Iztok Sinjur) 10 SS 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 400 PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 200 200 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO višina padavin (mm) višina padavin (mm) 150 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 15. Padavine v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in March and the mean value of the period 1961−1990 250 Slika 16. Padavine v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 16. Precipitation in March and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) LJUBLJANA 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na sliki 17 je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja marca 2012 v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Po vsej državi je bilo opazno več sonca kot običajno. Za več kot dvakrat so povprečje presegli v Postojni, drugod na Notranjskem, Krasu in v osrednji Sloveniji pa je presežek znašal več kot 80 %. V Ljubljani je dosegel 98 % in v Biljah 87 %. V večjem delu države je bilo vsaj 60 % več sonca kot običajno, na severozahodu, Koroškem in Pohorju pa je bil presežek manjši od 60 %; v Ratečah je znašal 43 % in v Slovenj Gradcu 45 %. Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja marca 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961– 1990 Figure 17. Bright sunshine duration in March 2012 compared with 1961−1990 normals 200% 180% 160% 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 18. Navadni zvonček v Murski šumi, 8. marec 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 18. Galanthus nivalis in Murska šuma, 8 March 2012 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je sonce sijalo 253 ur, kar je že omenjenih 98 % nad dolgoletnim povprečjem in predstavlja najvišjo vrednost doslej. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo veliko sončnega vremena tudi marca leta 1953 (248 ur), med bolj sončne spadajo še marci v letih 1961 (212 ur), 2003 (208 ur) in 1998 (205 ur). Najbolj siv je bil marec 1964 s 50 urami sončnega obsevanja, 68 ur je sonce sijalo leta 1962, 72 ur sončnega vremena je bilo marca 1960, marca 1979 pa 74 ur. 300 LJUBLJANA število ur 250 Slika 19. Število ur sončnega obsevanja v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 19. Bright sunshine duration in hours in March and the mean value of the period 1961–1990 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 20. Kopna prisojna pobočja Julijcev. Pogled s Komne proti Triglavu, 31. marec 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 20. View from Komna towards Triglav, 31 March 2012 (Photo: Iztok Sinjur) Na sliki 21 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 30 12 12 LJUBLJANA 8 10 4 0 padavine (mm) 20 sončno obs. (ure) 20 8 10 4 0 0 5 7 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 30 30 12 12 CELJE 20 8 10 4 0 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) NOVO MESTO 0 1 3 5 7 20 8 10 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 30 30 12 8 10 4 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) 20 20 8 10 4 0 0 1 3 5 7 12 MURSKA SOBOTA MARIBOR 0 0 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 12 BILJE 30 8 10 4 0 sončno obs. (ure) 20 0 1 3 5 12 PORTOROŽ padavine (mm) padavine (mm) 30 sončno obs. (ure) 3 sončno obs. (ure) 1 7 20 8 10 4 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 dan sončno obs. (ure) padavine (mm) KREDARICA sončno obs. (ure) 30 Urad za meteorologijo 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 21. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) marca 2012 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 21. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, March 2012 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Godnjah, in sicer 20. 18 jasnih dni so našteli na Obali, 17 v Ratečah, 16 v Postojni, 14 v Biljah in 13 v Lescah. Samo 3 jasne dni so imeli v Mariboru in 6 v Slovenj Gradcu. V Ljubljani je bilo jasnih kar 11 dni (slika 22), dolgoletno povprečje pa znaša dobre tri dni; od sredine minulega stoletja je bilo osem marcev brez jasnega dneva, več jasnih dni kot tokrat pa je bilo le še v marcih 1953 (14 dni) in 1961 (13 dni). 15 30 LJUBLJANA LJUBLJANA 25 20 število dni število dni 12 9 6 15 10 3 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 22. Število jasnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of clear days in March and the mean value of the period 1961–1990 Slika 23. Število oblačnih dni v marcu in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 23. Number of cloudy days in March and the mean value of the period 1961–1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. 4 oblačni dnevi so bili na Kredarici, 3 so našteli v Kočevju, po 2 v Lescah, Ratečah, Postojni, Mariboru, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. V Novem mestu, Godnjah in na Obali oblačnih dni ni bilo, drugod pa so našteli po en dan. Tako je bil en oblačen dan tudi v Ljubljani (slika 23), kar je dvanajst dni manj od dolgoletnega povprečja in predstavlja najmanjšo vrednost doslej; en oblačen dan so zabeležili le še marca 1953. Povprečna oblačnost je bila v pretežnem delu države med 3,5 in 4,5 desetinami. Najmanjša povprečna oblačnost je bila v Godnjah (1,4) in na Obali (2,3), največja v Mariboru (4,4) in na Kredarici (4,2). Slika 24. V Logarski dolini, 11. marec 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 24. Logarska dolina, 11 March 2012 (Photo: Iztok Sinjur) Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 25) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, marec 2012 Table 2. Monthly meteorological data, March 2012 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 7,7 −2,7 5,7 10,5 9,9 10,0 7,8 6,5 10,1 8,9 9,3 8,5 7,8 9,3 6,9 8,3 TOD 4,5 4,4 4,9 3,3 2,9 4,3 4,3 2,9 4,7 3,3 4,3 2,8 3,3 4,1 3,7 3,5 TX 15,5 0,1 14,4 18,8 17,0 18,0 15,6 16,1 16,8 16,6 16,6 16,9 16,6 15,9 15,3 15,8 TM 0,2 −4,9 −1,2 3,3 4,1 4,8 0,5 −1,6 3,7 2,3 2,4 −0,1 0,3 3,4 −0,2 1,9 Temperatura TAX DT TAM 22,5 28 −6,6 6,2 16 −12,6 21,4 28 −6,8 23,1 26 −3,4 21,5 25 −2,4 22,5 26 −4,0 21,8 28 −7,1 22,4 16 −7,3 23,0 28 −2,9 23,2 17 −4,0 23,4 23 −4,1 23,6 23 −6,5 22,8 16 −6,2 23,5 31 −3,8 21,4 28 −6,2 22,8 23 −5,3 DT 10 6 10 8 10 8 8 8 8 7 8 8 10 7 7 7 SM 15 30 22 5 3 1 13 24 4 7 8 14 14 6 16 14 SX 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TD 352 704 445 228 260 249 378 419 249 291 263 308 351 275 406 313 Sonce OBS RO 245 212 155 217 143 280 187 270 166 273 268 202 253 198 233 171 220 227 205 226 162 171 145 167 Oblačnost PO SO SJ 3,3 2 13 4,2 4 7 2,5 2 17 2,6 1 14 2,3 0 18 1,4 0 20 2,6 2 16 4,0 3 9 3,4 1 11 3,7 1 10 3,6 0 10 3,5 1 11 3,8 1 8 4,4 2 3 4,1 2 6 3,8 2 10 RR 14 10 16 4 0 10 19 1 22 0 0 1 7 4 11 1 RP 14 8 16 4 0 10 16 1 23 0 0 2 10 6 17 1 Padavine in pojavi SD SN SG SS 3 0 0 0 4 0 7 31 2 0 0 2 1 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 3 2 0 0 0 2 1 1 1 1 0 0 0 2 0 0 1 1 0 1 1 1 0 1 0 6 0 1 1 0 0 2 1 5 0 0 0 0 0 Tlak SSX 0 120 5 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 DT 0 1 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 752,6 924,3 1016,4 1022,9 3,3 5,7 7,1 7,4 988,7 4,8 7,1 997,6 6,7 995,4 991,1 6,7 6,4 6,6 6,7 1002,0 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ ≥25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, marec 2012 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, March 2012 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci I. dekada II. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 7,7 9,8 5,4 2,8 3,3 4,2 3,6 4,0 6,7 5,7 5,6 4,1 4,9 4,2 4,4 5,3 4,2 4,7 14,6 16,1 12,1 12,1 10,3 11,2 11,2 12,3 13,0 10,7 11,9 12,8 11,9 12,6 12,0 11,6 11,5 10,0 17,4 20,1 19,3 20,9 19,3 17,2 20,4 16,9 19,0 18,2 20,5 21,6 20,0 22,0 21,0 20,7 19,8 17,5 1,9 3,7 −0,5 −4,2 −2,3 −2,2 −2,2 −2,7 0,8 1,9 −0,5 −3,2 −0,7 −2,5 −1,5 0,3 −1,0 0,1 −2,4 −3,4 −7,1 −7,3 −6,8 −6,6 −6,2 −5,6 −2,9 −3,8 −4,1 −6,5 −4,0 −6,2 −4,6 −3,8 −5,3 −5,9 −1,0 −7,4 1,5 −5,9 −2,2 −8,5 −6,9 −10,0 −5,7 −11,4 −3,8 −8,4 −4,8 −9,3 −3,9 −7,2 −4,1 −5,5 −1,6 −5,5 −2,9 −7,5 −9,5 −4,8 −9,5 −5,5 −3,8 −2,7 −8,4 −9,0 III. dekada Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Tpovp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs 9,5 9,4 7,7 7,0 5,9 7,2 7,9 7,6 10,0 8,8 9,6 9,0 9,1 8,4 9,0 9,2 8,8 9,5 16,6 18,0 15,0 15,6 15,0 15,1 15,6 16,0 16,4 14,5 16,4 16,3 16,4 16,7 16,0 15,8 15,4 14,6 19,0 21,1 18,8 22,4 20,2 20,1 20,2 21,2 21,6 21,2 22,6 22,8 23,2 22,8 22,0 22,0 21,6 21,8 4,0 1,8 0,9 −0,3 −1,3 −0,3 0,7 0,5 4,3 4,9 3,2 1,5 3,0 1,2 2,9 3,2 2,6 4,9 0,5 −1,1 −4,7 −6,1 −5,4 −4,6 −4,7 −5,1 −1,2 1,7 −3,0 −6,0 −2,8 −4,8 −2,8 −0,9 −2,8 1,6 0,7 −0,4 −1,3 −3,1 −5,5 −2,2 −2,4 −1,4 −3,0 −6,0 −8,8 −9,7 −6,5 −7,7 0,1 −1,7 3,2 −0,5 1,0 −4,6 −5,0 0,0 −5,5 −2,8 0,3 2,5 −6,0 −2,0 4,0 2,5 −1,6 −3,6 −1,8 −1,5 −2,2 −1,6 3,4 6,3 0,5 −3,0 1,0 −1,8 −0,5 2,9 −0,7 3,0 −2,7 −7,2 −8,5 −3,2 −8,0 −4,0 6,1 4,2 1,2 −0,2 −0,2 2,8 0,9 1,7 5,7 8,6 4,3 1,3 4,3 2,1 3,4 6,3 3,8 7,0 0,5 −0,8 −1,5 2,1 −2,2 0,7 21,5 23,1 21,8 22,1 21,4 22,5 21,4 22,0 23,0 20,3 23,4 23,6 23,2 22,2 23,1 23,5 22,8 20,5 0,6 0,2 −3,0 −6,8 −6,9 −3,1 −6,0 −6,1 19,7 22,1 19,2 20,1 17,6 19,7 18,8 20,0 20,7 19,1 21,0 21,3 21,0 20,2 20,3 19,8 20,1 18,6 3,3 2,2 −0,3 −3,0 −4,7 1,0 −1,7 −0,5 12,1 12,2 10,1 9,3 7,6 11,4 9,0 10,4 13,4 13,2 12,5 12,0 12,3 10,4 12,1 12,9 11,7 13,0 0,3 3,4 −4,1 −0,8 LEGENDA: LEGEND: Tpovp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost Tpovp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, marec 2012 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, March 2012 Postaja I. Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci RR 0,0 0,0 0,0 0,0 0,4 0,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 p.d. 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 RR 0,0 4,2 18,6 0,2 15,9 11,9 8,7 12,4 21,9 3,5 0,0 0,3 0,0 7,4 3,7 4,3 0,5 0,2 Padavine in število padavinskih dni II. III. M p.d. RR p.d. RR 0 0,1 1 0,1 2 0,0 0 4,2 2 0,1 1 18,7 1 1,0 2 1,2 2 0,0 0 16,3 2 1,8 2 13,9 1 2,6 2 11,3 2 0,0 0 12,4 2 0,5 1 22,4 1 1,3 1 4,8 0 0,0 0 0,0 2 1,1 2 1,4 0 0,0 0 0,0 1 0,0 0 7,4 1 0,0 0 3,7 1 0,0 0 4,3 1 0,1 1 0,6 1 0,0 0 0,2 p.d. 1 2 3 3 3 5 3 2 3 2 0 4 0 1 1 1 2 1 od 1. 1. 2012 RR 41 63 77 77 82 41 44 74 74 82 62 85 65 55 46 35 24 16 I. Dmax 0 0 0 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Snežna odeja in število dni s snegom II. III. M s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 2 2 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) − višina snežne odeje (cm) − število dni s snežno odejo ob 7.uri LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2012 Dmax s.d. − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) − snow cover (cm) − number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. marca 2012 100 višina padavin (mm) I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2012 Dmax s.d. 80 LJUBLJANA 60 40 20 0 1.jan 17 1.feb 1.mar s.d. 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica 5.4 % NNW 4.1 % 1.1 m/s N 0.7 m/s NNE 9.5 % 0.8 m/s 2.2 % NW 0.8 m/s NNW NE 1.3 % WNW 1.1 m/s 14.2 % 0.9 m/s ENE 3.0 % W 1.7 m/s 3.8 % ESE 6.4 % SW 3.1 m/s SSW SE 4.3 % 2.0 m/s 3.3 % SSE N 12.2 % 1.1 m/s 14.2 % 1.8 m/s NE 21.9 % 6.5 % W 1.7 m/s 8.4 % 1.6 m/s 1.2 % 3.8 % 1.5 m/s ESE 0.8 % SW 0.7 m/s 3.4 % 1.5 m/s SE SSW 1.4 % 1.5 m/s S NNE 1.2 % 1.1 m/s 1.9 % NNW NE 2.5 % WNW 0.9 m/s 2.6 % 1.3 m/s ENE 7.1 % W 1.5 m/s 7.9 % WSW 1.1 m/s ESE 11.0 % SW 1.6 m/s SE 10.8 % SSE 2.8 % 1.5 m/s 2.3 % 0.8 m/s 3.1 % 2.6 m/s N 3.4 % 1.0 m/s 4.4 % 1.0 m/s 30.9 % 10.5 % 1.9 m/s ENE 21.5 % W 7.3 m/s 3.2 % WSW 5.4 m/s 12.7 % 1.6 m/s 2.9 % 1.0 m/s ESE 0.5 % SW 5.2 m/s 0.2 % 1.7 m/s NNE 1.0 % 4.1 m/s NNW NE 2.6 % WSW 3.1 m/s ESE 2.8 % 3.5 m/s SE 2.7 % 4.3 m/s S 2.0 % 3.8 m/s Slika 25. Vetrovne rože, marec 2012 SSE 14.4 % 3.1 m/s 4.4 % 5.7 m/s NNE 0.5 % 1.2 m/s N 1.1 m/s NE 0.8 % 1.4 m/s 3.1 % 4.3 m/s 35.6 % 3.3 m/s 5.8 % WNW 2.0 m/s ENE 6.1 % W 2.2 m/s 5.2 % 2.3 m/s E 5.0 % WSW 2.1 m/s ESE 6.5 % SW 2.9 m/s 2.9 % 3.5 m/s SSW SE 3.4 % 3.4 m/s 1.1 % S 1.6 m/s Figure 25. Wind roses, March 2012 18 1.1 % 1.0 m/s NW 1.5 m/s E SSW 0.2 % 1.2 m/s 2.9 % 2.7 % 5.5 m/s 1.8 % 1.9 m/s 2.8 % 0.9 m/s SSE 0.9 % 2.3 m/s 7.5 % 3.1 m/s Bilje ENE S 0.8 m/s 0.1 % SE 9.5 % 2.7 m/s 0.8 % 1.6 % 1.9 m/s 9.2 % SW 3.5 % 2.5 m/s E SSW WNW 3.4 m/s W 1.5 % 2.8 m/s S 1.7 m/s 10.1 % 12.4 % 1.9 m/s 1.3 % 3.0 m/s WNW 7.5 m/s 10.3 % 1.6 m/s NW 3.8 m/s E 10.8 % 0.8 m/s SSE NNE NE Portorož – letališče NW 1.1 m/s SSW 4.9 % 2.8 m/s N 3.9 m/s NW 7.9 m/s E WSW 0.9 m/s 3.1 % 3.8 m/s 14.0 % 4.9 % 1.8 m/s ENE 1.2 % 0.5 % 0.9 m/s NNW WNW 1.4 m/s Novo mesto NNW 4.2 % 1.7 m/s 12.7 % S 1.3 m/s N 0.9 m/s 2.1 % NNE NW 1.2 m/s E WSW 2.8 m/s 4.1 % 0.9 m/s 3.5 % 1.5 m/s SSE 0.8 % 1.2 m/s 1.7 % 1.0 m/s 29.4 % 2.5 m/s 28.9 % 2.3 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku je pripadlo 50 % vseh terminov, severovzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa 19 %. Veter je v 8 dneh presegel 10 m/s, 9. marca je najmočnejši sunek dosegel 15,6 m/s. V Kopru je bilo 5 dni z vetrom nad 10 m/s. 9. marca je najmočnejši sunek dosegel 16,3 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik skupaj pihala v 58 % vseh terminov. Veter je v 8 dneh presegel 10 m/s. Najmočnejši sunek je 6. marca dosegel 17,0 m/s. V Ljubljani je jugozahodnik s sosednjima smerema skupaj pihal v 15 % vseh terminov, severseverovzhodnik, severovzhodnik vzhodseverovzhodnik in vzhodnik pa so pihali v 50 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je bil 31. marca 13,2 m/s, veter je v 6 dneh presegel hitrost 10 m/s. Na Kredarici je veter v 12 dneh presegel 20 m/s, od tega 4 dni 30 m/s. Najmočnejši sunek je 12. marca dosegel hitrost 35,1 m/s. Zahodseverozahodniku s sosednjima smerema je skupno pripadlo 67 % vseh terminov, vzhodniku in vzhodjugovzhodniku pa 17 %. V Mariboru je zahodseverozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 41 % vseh primerov, jugjugovzhodniku s sosednjima smerema pa 28 %. Sunek vetra je 18. marca dosegel 14,6 m/s; bili so 3 dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupaj jim je pripadlo 48 % vseh primerov, vzhodniku in vzhodseverovzhodniku pa 23 %. Najmočnejši sunek je 18. marca dosegel 14,4 m/s, bilo je 6 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 17. marca dosegel hitrost 25,3 m/s, bili so 3 dnevi z vetrom nad 20 m/s. V parku Škocjanske jame je bilo 14 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega dva dneva z vetrom nad 20 m/s, 9. marca je veter dosegel 22,6 m/s. Slika 26. Od mraza in burje prizadetim palmam tudi sončno in toplo vreme v marcu ni pomagalo, Koper, 10. marec 2012 (foto: Tanja Cegnar) Figure 26. Damage caused on palm trees by cold weather and Bora in February was still evident, Koper, 10 March 2012 (Photo: Tanja Cegnar) Prva tretjina marca je bila povsod toplejša od dolgoletnega povprečja, povprečna temperatura je bila v pretežnem delu države od 1,5 do 3,5 °C višja kot običajno, v Ratečah in Biljah pa je odklon presegel 4 °C. Padavin v večjem delu države sploh ni bilo, le v Ratečah in Lescah so zabeležili neznatne količine padavin. Sonca je bilo povsod občutno več kot običajno, najbolj pa so povprečje presegli v Ljubljani (za 115 %) in v Postojni (za 103 %). Drugod je bilo vsaj 40 % sonca več kot v dolgoletnem povprečju. Povprečna temperatura v osrednji tretjini marca je opazno presegla dolgoletno povprečje. Večina odklonov je bila med 3,5 in 4,5 °C. Najmanjši odklon so zabeležili v Biljah (2,5 °C), največjega pa v Velikih Dolencih, kjer je znašal kar 5,0 °C. Padavin je bilo opazno manj kot v dolgoletnem povprečju, najbolj so se običajnim vrednostim približali v Ljubljani, kjer je bilo 79 % povprečnih padavin, v Ratečah so dosegli 59 % in v Postojni 57 %. Drugod je padla manj kot polovica običajnih padavin, v Portorožu in Novem mestu pa jih sploh niso zabeležili. Tudi v drugi tretjini meseca je bilo opazno več sonca kot običajno. Dvakratno vrednost povprečnega trajanja sončnega obsevanja so dosegli v Postojni, drugod pa je bilo večinoma vsaj enainpolkrat toliko sonca kot običajno. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Zadnja tretjina marca je bila v primerjavi z dolgoletnim povprečjem najtoplejša, odkloni so večinoma presegli 4 °C, ponekod tudi 6 °C. V Sevnem je odklon dosegel 6,6 °C, v Biljah pa je bil najmanjši, 3,5 °C. Padavin v večjem delu države ni bilo, manj kot 10 mm pa so zabeležili v Kočevju, Lescah, Slovenj Gradcu, Ljubljani, Sevnem in Črnomlju. Sonca je bilo več kot običajno, v Postojni so dosegli dvakratno količino običajnega sončnega vremena, drugod pa so z izjemo Rateč povprečje presegli vsaj za polovico. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961–1990 v marcu 2012 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, March 2012 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I., II., III., M I. 2,2 4,2 3,4 1,0 4,1 2,8 2,3 2,5 3,3 3,2 2,6 0,5 1,4 1,6 1,3 2,1 1,5 1,8 Temperatura zraka II. III. 3,4 4,3 2,5 3,5 4,4 4,9 3,7 3,7 5,3 5,1 4,2 6,2 4,9 3,8 4,4 5,1 4,9 5,9 4,8 6,6 4,9 5,3 3,7 4,1 3,8 4,6 4,2 3,8 4,2 4,8 4,4 5,5 4,3 4,7 5,0 5,9 M 2,9 3,3 4,3 2,9 4,9 4,5 3,7 4,0 4,7 5,0 4,3 2,8 3,3 3,3 3,5 4,1 3,5 4,3 Padavine II. III. 0 0 17 0 57 0 1 2 59 0 39 4 45 8 47 0 79 1 15 3 0 0 1 3 0 0 39 0 22 0 24 0 4 0 1 0 I. 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 M 0 4 16 1 16 14 17 13 23 6 0 2 0 10 6 6 1 0 I. 166 182 203 Sončno obsevanje II. III. M 174 158 166 189 188 187 202 201 202 142 152 136 143 140 136 157 145 215 191 192 198 179 156 178 171 177 152 158 162 191 195 153 148 169 162 171 167 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month Nevihte so marca še redke, v Postojni so zabeležili tri dni z grmenjem, v Portorožu, Ljubljani, Novem mestu, Črnomlju, Mariboru in Slovenj Gradcu pa po en dan. 600 80 LJUBLJANA KREDARICA 500 višina (cm) višina (cm) 60 400 300 200 40 20 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 27. Največja debelina snežne odeje v marcu Figure 27. Maximum snow cover depth in March 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici marca tla vedno prekriva snežna odeja. 1. marca je bila debela 120 cm, kar je najmanjša vrednost, odkar potekajo meritve. Malo snega je bilo tudi leta 1957, ko so ga namerili 130 cm. Snežna odeja je bila najdebelejša v letih 2001 (595 cm), 1977 (588 cm) in 2009 (560 cm). 150 KREDARICA višina (cm) 120 90 Slika 28. Dnevna višina snežne odeje marca 2012 na Kredarici Figure 28. Daily snow cover depth in March 2012 60 30 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan V Ratečah je snežna odeja 1. marca dosegla 5 cm, obležala pa je dva dni, kar je najmanj od začetka meritev. Toliko dni kot tokrat je snežna odeja ležala le še leta 1959. V Kočevju so zabeležili 2 cm, snežna odeja pa je ležala en dan. Drugod snežne odeje marca niso zabeležili. V Ljubljani poleg marca 2012 snežne odeje niso zabeležili v desetih marcih, največ dni s snežno odejo pa je bilo v prestolnici marca 1955, kar 25. V Murski Soboti so bili tokrat brez snežne odeje, tako je bilo še v 22 marcih, največ dni s snežno odejo pa je bilo marca 1955 (24). Novo mesto je bilo poleg letošnjega marca še šestkrat brez snega, največ dni s snežno odejo pa je bilo marca 1955 (27 dni). V Ratečah je snežna odeja 26-krat tla prekrivala ves mesec. Najmanj dni s snežno odejo pa so zabeležili letos, le dva dneva, enako tudi leta 1959. LJUBLJANA 25 20 število dni število dni 25 15 10 20 15 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 30 MURSKA SOBOTA 25 RATEČE 25 20 število dni število dni NOVO MESTO 15 10 20 15 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 29. Število dni z zabeleženo snežno odejo v marcu Figure 29. Number of days with snow cover in March Na Kredarici so zabeležili 7 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Celju je bilo 6 dni z meglo, v Slovenj Gradcu 5, po dva dneva so našteli v Postojni, Kočevju in na Bizeljskem, en dan pa v Novem mestu, Črnomlju in v Ljubljani. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil en dan z meglo, kar je šest dni manj od dolgoletnega povprečja. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih marca 1970, in sicer 17, brez megle so bili v marcih 1973, 1993 in 2002, po en meglen dan pa je bil še v sedmih marcih (1990, 1994, 1996, 1997, 2000, 2001 in 2003). Slika 30. Kapljica rastlinskega soka po rezu trte. Gradišče, 3. marec 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Drop of juice after incision of the vine, Gradišče, 3 March 2012 (Photo: Iztok Sinjur) 20 LJUBLJANA Slika 31. Število dni z meglo marca in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 31. Number of foggy days in March and the mean value of the period 1961–1990 število dni 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Na sliki 32 levo je prikazan povprečni zračni tlak v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V začetnih dneh je bil zračni tlak razmeroma enakomeren, 9. marca pa je narasel na 998,4 mb, kar je najvišja vrednost meseca. Nato je tlak zopet nekoliko upadel; zabeležen je bil še en večji porast, ob koncu meseca pa je tlak izrazito upadel in 31. marca dosegel najnižjo vrednost, 969,6 mb. 12 1010 LJUBLJANA tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA zračni tlak (mb) 1000 990 980 970 10 8 6 4 2 960 1 3 5 7 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 32. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, marec 2012 Figure 32. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, March 2012 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 32 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Vsebnost vodne pare v zraku je bila prve dni meseca dokaj visoka, nato pa je upadla; 7. marca je bila zabeležena najnižja vrednost, in sicer 3,6 mb. Sledilo je postopno naraščanje, 19. marca je bila zabeležena najvišja vrednost 11,0 mb. V naslednjih dneh je tlak nekoliko upadel, a izrazitejših nihanj ni bilo. SUMMARY The mean air temperature in March was significantly above the long-term average, anomalies were mostly above 3 ºC, somewhere even above 4 ºC, only in Bela krajina, Portorož and southern Pomurje the anomaly was less than 3 ºC. In Ljubljana the average air temperature was 10.1 ºC and on Kredarica −2.7 ºC which have been the second highest values since 1951. The most abundant precipitation, 51 mm, was registered in Žaga. Above 20 mm fell elsewhere in Posočje, part of the mountains and Ljubljana. Most of the country got less than 10 mm. In Portorož, Novo mesto, Bizeljsko and Veliki Dolenci no precipitation was registered. Above 20 % of the normals fell only in parts of north-western and north Slovenia and also in part of Ljubljanska kotlina. In Črnomelj, Murska Sobota and Kočevje only 1 mm fell and on Kredarica 10 mm, which have been the minimum values ever. Beside high mountains the snow cover was registered only in Rateče and Kočevje. On 1 March the snow depth on Kredarica was 120 cm, which has been the least since the beginning of measurements. The sunshine duration was everywhere above the long-term average. In Postojna 102 % more sunny weather than usual was reported. Elsewhere in Notranjska, on Kras and in central Slovenia the exceedance was bigger than 80 %. Most of the country got 60 % more sunny weather than usual. In Ljubljana 253 hours of sunny weather were registered which is 198 % of the normals and represents the highest value since the beginning of measurements. Ljubljana got only 2 cloudy days which has been the smallest number ever recorded. Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature <0 °C − number of days with max. air temperature (25 °C − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 23 PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation (1 mm − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a.m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MARCU 2012 Weather development in March 2012 Janez Markošek 1.–2. marec Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, toplo Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal razmeroma suh in topel zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan zjutraj in dopoldne je bilo v vzhodni Sloveniji še zmerno do pretežno oblačno. Tudi drugi dan je bilo na nebu občasno nekaj več oblačnosti, zjutraj pa je bila po nekaterih nižinah kratkotrajna megla. Toplo je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 16 do 22 °C. 3. marec Na zahodu pretežno jasno, drugod sprva nizka oblačnost, nato razjasnitve Iznad severne Evrope je nad Alpe in Balkan segalo območje visokega zračnega tlaka. S severozahodnimi višinskimi vetrovi je pritekal suh zrak, v spodnjih plasteh ozračja pa je od jugovzhoda sprva pritekal bolj vlažen zrak. V zahodni Sloveniji je bilo pretežno jasno. Drugod je bila zjutraj in dopoldne nizka oblačnost, ki je segala do nadmorske višine okoli 1500 m. Popoldne se je zjasnilo, le na Koroškem je bilo še oblačno. Jutranje temperature so bile v večjem delu države nad lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od 8 do 13, na Primorskem do 19 °C. 4.–5. marec Zmerno, občasno ponekod pretežno oblačno, drugi dan burja Območje visokega zračnega tlaka je nad nami oslabelo, južno od nas je nastalo plitvo ciklonsko območje (slike 1–3). V spodnjih zračnih plasteh je od vzhoda pritekal hladnejši zrak. Prvi dan je bilo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Drugi dan je bilo zmerno do pretežno oblačno, zapihala je šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 8 do 12, na Primorskem do okoli 15 °C. 6.–8. marec Pretežno jasno, sprva burja Naši kraji so bili v območju visokega zračnega tlaka, zadnji dan pa se je iznad Atlantika nad severno Evropo pomaknilo obsežno ciklonsko območje, oslabljena vremenska fronta se je od severa bližala našim krajem. Istočasno se je nekoliko poglobilo ciklonsko območje nad južno Italijo in južnim Jadranom. V višinah so prevladovali severozahodni vetrovi. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, zadnji dan proti večeru se je v večjem delu Slovenije zmerno pooblačilo. Prvi dan je pihala šibka do zmerna burja, v notranjosti Slovenije pa vzhodni do severovzhodni veter. Drugi dan je veter oslabel. Jutranje temperature so bile z izjemo krajev z burjo pod lediščem, najvišje dnevne temperature pa so bile od večinoma od 7 do 14 °C. 9. marec Sprva pretežno oblačno, čez dan postopne razjasnitve, vetrovno Oslabljena vremenska fronta je v noči na 9. marec oplazila Slovenijo. Ponoči in zjutraj je bilo zmerno do pretežno oblačno. Čez dan se je že delno zjasnilo, proti večeru je prevladovalo pretežno jasno vreme. Na Primorskem je pihala šibka do zmerna burja, drugod vzhodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 12, na Primorskem do 15 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10.–11. marec Pretežno jasno, drugi dan občasno zmerno oblačno, sprva vetrovno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. Drugi dan se je iznad Skandinavije proti Črnemu morju pomikalo ciklonsko območje, vremenska fronta je oplazila naše kraje. V višinah so prevladovali severni vetrovi (slike 4–6). Prvi dan je bilo pretežno jasno, na Primorskem je pihala burja, drugod vzhodni veter. 11. marca je bilo le na Primorskem še pretežno jasno, drugod delno jasno z zmerno oblačnostjo. Topleje je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 12 do 17 °C. 12. marec Na vzhodu pretežno oblačno in zjutraj nekaj dežja, drugod delno jasno Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka, nad Črnim morjem in vzhodnim Balkanom pa ciklonsko območje. V višinah je bilo vzhodno od nas jedro hladnega in vlažnega zraka. V vzhodni Sloveniji je bilo pretežno oblačno, zjutraj je ponekod rahlo deževalo. Drugod je bilo pretežno jasno ali delno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 15 °C. 13. marec Zjutraj in dopoldne v notranjosti nizka oblačnost, čez dan delne razjasnitve Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom je bilo območje visokega zračnega tlaka. V spodnjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod je bila dopoldne nizka oblačnost, ki je segala do nadmorske višine okoli 1300 m. Čez dan se je delno zjasnilo, nekaj več oblačnosti je ostalo v vzhodni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature so bile od 13 do 16, na Goriškem do 18 °C. 14. marec Jasno, čez dan toplo V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje od severa pritekal topel in suh zrak. Jasno je bilo in čez dan toplo, najnižje jutranje temperature so bile od −4 do 3, najvišje dnevne od 14 do 19 °C. 15. marec Jasno, zjutraj in dopoldne v notranjosti nizka oblačnost V območju visokega zračnega tlaka je nad naše kraje v višinah od severa pritekal topel in suh zrak, v spodnjih zračnih plasteh pa od jugovzhoda prehodno bolj vlažen zrak. Jasno je bilo, zjutraj in dopoldne je bila v notranjosti Slovenije nizka oblačnost, ki je segala do nadmorske višine okoli 1300 m. Najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 15, na Primorskem od 17 do 21 °C. 16.–17. marec Jasno, drugi dan jugozahodnik in proti večeru na jugozahodu pooblačitve, toplo Nad Alpami, Balkanom in Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega tlaka, ki je zadnji dan nad Alpami slabelo. Veter v višinah se je obrnil na jugozahodno smer (slike 7–9). Jasno je bilo, drugi dan proti večeru je oblačnost naraščala, v jugozahodni Sloveniji je bilo zvečer pretežno oblačno. 17. marca je pihal okrepljen jugozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23 °C. 18.–20. marec Spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma nevihtami, jugozahodnik, jugo Na vreme pri nas je vplivala bližina višinskega jedra hladnega in vlažnega zraka, ki je bilo nad jugozahodno Evropo. V višinah so pihali jugozahodni vetrovi, pritekal je razmeroma vlažen zrak 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo (slike 10–12). Prvi dan je bilo zmerno do pretežno oblačno, občasno na vzhodu in ob morju delno jasno. Sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Drugi dan je bilo v vzhodni Sloveniji zmerno oblačno in suho, drugod oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. Še je pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. V noči na 20. marec je deževalo, le v vzhodnih in jugovzhodnih krajih je bilo povečini suho. Čez dan se je postopno zjasnilo. Največ dežja, lokalno do 25 mm, je padlo na Gorenjskem, severnem Primorskem, Notranjskem in v osrednji Sloveniji. Povečini brez padavin je bilo v jugovzhodnih krajih ter v skrajni severovzhodni Sloveniji. 21.–23. marec Pretežno jasno, čez dan toplo Nad večjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je k nam pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno je bilo na nebu več visoke, koprenaste oblačnosti. Zadnji dan je ponekod zapihal jugozahodni veter. Jutranje temperature so bile ponekod še pod lediščem, najvišje dnevne pa so bile večinoma od 16 do 23 °C. 24.–25. marec Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte, toplo Nad večjim delom Evrope je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah se je ob šibkih vetrovih zadrževal razmeroma hladen zrak (slike 13–15). Ozračje je bilo nestabilno. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile krajevne plohe, drugi dan tudi posamezne nevihte. Prvi dan zvečer, ponoči in drugi dan zjutraj je ponekod pihal zahodni do severozahodni veter. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 16 do 23 °C. 26.–28. marec Pretežno jasno, toplo Nad zahodno in srednjo Evropo ter Balkanom in Sredozemljem je bilo obsežno območje visokega zračnega tlaka. V višinah je od severozahoda pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan je ponekod pihal zahodni do severozahodni veter. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 23 °C. 29. marec Zmerno do pretežno oblačno, zvečer v Posavju kratkotrajen dež, toplo Nad vzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Vremenska fronta je ob severozahodnih višinskih vetrovih oplazila naše kraje (slike 16–18). Zjutraj je bilo pretežno jasno, nekaj oblačnosti je bilo v severovzhodni Sloveniji. Čez dan je oblačnost od severa naraščala, sredi dneva in popoldne je bilo pretežno oblačno. Zvečer so bile v Posavju kratkotrajne padavine. Toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24 °C. 30.–31. marec Delno jasno, občasno pretežno oblačno Nad vzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje. Nad naše kraje je ob močnih višinskih severozahodnih vetrovih pritekal občasno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo, občasno ponekod pretežno oblačno. Drugi dan je pihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 23 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 5. 3. 2012 ob Slika 2. Satelitska slika 5. 3. 2012 ob 13. uri 13. uri Figure 2. Satellite image on 5 March 2012 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 5 March 2012 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 5. 3. 2012 ob 13. uri Figure 3. 500 mb topography on 5 March 2012 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 11. 3. 2012 Slika 5. Satelitska slika 11. 3. 2012 ob 13. uri ob 13. uri Figure 5. Satellite image on 11 March 2012 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 11 March 2012 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 11. 3. 2012 ob 13. uri Figure 6. 500 mb topography on 11 March 2012 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 16. 3. 2012 Slika 8. Satelitska slika 16. 3. 2012 ob 13. uri ob 13. uri Figure 8. Satellite image on 16 March 2012 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 16 March 2012 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 16. 3. 2012 ob 13. uri Figure 9. 500 mb topography on 16 March 2012 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 19. 3. 2012 Slika 11. Satelitska slika 19. 3. 2012 ob 13. uri ob 13. uri Figure 11. Satellite image on 19 March 2012 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 19 March 2012 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 19. 3. 2012 ob 13. uri Figure 12. 500 mb topography on 19 March 2012 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 24. 3. 2012 Slika 14. Satelitska slika 24. 3. 2012 ob 13. uri ob 13. uri Figure 14. Satellite image on 24 March 2012 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 24 March 2012 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 3. 2012 ob 13. uri Figure 15. 500 mb topography on 24 March 2012 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 29. 3. 2012 Slika 17. Satelitska slika 29. 3. 2012 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 29 March 2012 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 29 March 2012 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 29. 3. 2012 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 29 March 2012 at 12 GMT 29 METEOROLOŠKA POSTAJA ZGORNJA RADOVNA Meteorological station Zgornja Radovna Mateja Nadbath V Zgornji Radovni je padavinska meteorološka postaja. V občini Kranjska Gora, kamor sodi tudi Zgornja Radovna, ima Agencija RS za okolje še padavinsko postajo v Kranjski Gori, glavni postaji v Ratečah in na Kredarici ter totalizator v Tamarju. Meteorološka postaja Zgornja Radovna je na nadmorski višini 755 m. Opazovalni prostor je na ravnem travniku, v okolici so opazovalkina hiša z gospodarskimi objekti, oddaljenimi približno 15 m jugovzhodno od opazovalnega prostora, enako oddaljena je na severozahodu ograjena greda, na jugozahodu pa je kozolec v oddaljenosti približno 40 m; v širši okolici je na severu še en kozolec in gozd, ki se razteza na severnem, vzhodnem in južnem obrobju travnika. Opazovalni prostor je na tej lokaciji od avgusta 1970. Pred tem, v obdobju 1954–1970, je bila postaja približno 800 m jugozahodno od današnje lokacije (slika 1, današnja lokacija je označena z rdečo, predhodna pa s temno rdečo). 1 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) 1 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station (From: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) Oktobra 1954 je v Zgornji Radovni z meteorološkimi meritvami in opazovanji začela Cecilija Rekar, opravljala jih je do avgusta 1970. Z delom na meteorološki postaji je nadaljevala današnja meteorološka opazovalka Marica Štular; meteorološke meritve in opazovanja opravlja že 42 let. 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2009/ortofoto from 2009 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2700 2400 2100 1800 1500 1200 900 600 300 0 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 mm Na meteorološki postaji Zgornja Radovna že od začetka delovanja merimo višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega ter opazujemo atmosferske pojave in čas začetka ter konca vseh vrst padavin. Meritve opravljamo zjutraj ob 7., v poletnem času ob 8. uri, ob močnih nalivih po potrebi merimo pogosteje; opazovanja opravljamo preko celega dne. 3 Slika 2. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1955–2011 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) 3 Figure 2. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1955–2011 and mean reference value (1961–1990, green line) 700 600 1961–1990 1981–2010 1971–2000 715 700 600 500 400 mm mm 500 300 440 400 300 200 200 100 100 0 0 pomlad poletje jesen zima Spring Summer Autumn Winter 4 Slika 3. Povprečna višina padavin po letnih časih in po obdobjih 4 Figure 3. Mean seasonal precipitation per periods J F M A M J J A S O N D mesec / Month Slika 4. Najvišja in najnižja izmerjena mesečna višina padavin v obdobju 1955–2011 Figure 4. Maximum and minimum monthly precipitation in 1955–2011 V Zgornji Radovni in bližnji okolici je 1907 mm padavin letno povprečje za referenčno obdobje 1961–1990, 1780 mm je letno povprečje obdobja 1971–2000 in 1701 mm obdobja 1981–2010. Leta 2011 smo namerili 1264 mm padavin, kar je 66 % referenčnega povprečja in najnižja letna višina padavin, izmerjena v obdobju 1955–2011 v Zgornji Radovni. Samo leto prej, leta 2010, pa je padlo 2277 mm padavin, kar je sedma najvišja letna višina padavin omenjenega obdobja (slika 2). 3 V članku so uporabljeni izmerjeni meteorološki podatki. Measured meteorological data is used in the article. 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, Oc-tober, November; Winter = December, January, February 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Jesen s povprečjem 584 mm padavin je od letnih časov v referenčnem obdobju najbolj namočena, zima pa najmanj, s povprečjem 346 mm. Ob primerjavi povprečne višine padavin po letnih časih v tridesetletjih 1971–2000 in 1981–2010 z referenčnim 1961–1990 je opazno zmanjševanje povprečnih vrednosti v vseh letnih časih (slika 3). November je s povprečjem 221 mm padavin v referenčnem obdobju 1961–1990 najbolj namočen mesec leta, najbolj suh je februar, povprečje je 109 mm. V obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 je v povprečju najbolj namočen oktober, januar in februar pa sta najbolj suha meseca leta. Pri primerjavi povprečnih mesečnih vrednosti v obdobjih 1971–2000 in 1981–2010 z referenčnimi so v vseh mesecih nižje od pripadajočih referenčnih povprečij, izjemi sta oktober in december (slika 5). 240 1961–1990 1971–2000 1981–2010 2012 200 mm 160 120 80 40 0 J F M A M J J mesec / Month A S O N D 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 mm Slika 5. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in višina padavin v prvih treh mesecih leta 2012 Figure 5. Mean monthly precipitation per periods and precipitation in first three months of 2012 Slika 6. Marčna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1955–2012 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) Figure 6. Precipitation in March (columns) and five-year moving average (curve) in 1955–2012 and mean reference value (1961–1990, green line) Marca 2012 je padlo 11 mm padavin (slike 5, 6 in 7), kar je le 9 % marčnega referenčnega povprečja. V obdobju 1955–2012 je marca manj padavin padlo le še v letih 2003, ko je bil marec povsem suh, in leta 1973, ko smo namerili 9 mm padavin. Daleč najbolj namočen marec v Zgornji Radovni pa je bil leta 1975, ko je padlo kar 440 mm padavin (slika 6). 203 mm je v Zgornji Radovni najvišja dnevna višina padavin (slika 8) v obdobju 1955–marec 2012, izmerjena je bila 2. septembra 1965. V omenjenem obdobju smo 100 mm in več padavin v enem dnevu izmerili 39-krat. Najvišja marčna dnevna višina padavin v omenjenem obdobju je bila 109 mm, izmerjena je bila 30. marca 2009, 10 mm pa je bila najvišja dnevna višina padavin marca 2012. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Novo mesto 0 Portorož 0 M urska Sobota 1 Lisca 1 3 Cerklje Bilje 4 M aribor mm 5 7 Celje Kredarica Zgornja Radovna 10 11 Šmartno Brnik 11 12 Rateče 16 Ljubljana Bežigrad 22 0 5 10 15 mm 20 203 191 174 183 154 141 130 131 122 122 109 80 J F M A M J J A S O N D 25 mesec / Month Slika 7. Mesečna višina padavin marca 2012 na izbranih meteoroloških postajah in v Zgornji Radovni Figure 7. Monthly precipitation in March 2012 on chosen meteorological stations and in Zgornja Radovna 5 Slika 8. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v obdobju 1955–marec 2012 5 Figure 8. Maximum daily precipitation per months in 1955–March 2012 200 150 100 50 0 1955 1957 1959 1961 1963 1965 1967 1969 1971 1973 1975 1977 1979 1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 število dni / Number of Days . cm 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 6 Slika 9. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1955–2011 6 Figure 9. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1955–2011 V Zgornji Radovni in okolici snežna odeja v povprečju referenčnega obdobja leži 126 dni na leto; 118 dni s snežno odejo je povprečje obdobja 1971–2000 in 108 dni v obdobju 1981–2010. Leta 2011 sta bila v Zgornji Radovni 102 dneva s snežno odejo; najvišja snežna odeja tega leta je bila 36 cm, izmerjena pa je bila 4. marca. Prvi sneg običajno zapade novembra, snežna odeja v oktobru pa tudi ni zelo redka; v obdobju 1955– 2011 je bilo 14 oktobrov z vsaj enim dnem s snežno odejo. Najvišja oktobrska višina snežne odeje je 5 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo bila izmerjena 31. oktobra 1956, in sicer 34 cm; tega leta je snežna odeja ležala še vse nadaljnje dni novembra in prvih osem dni decembra. Zadnji sneg običajno pade aprila, v obdobju 1955–2011 je bilo devet majev z vsaj enim dnem s snežno odejo. Aprila 1970 je snežna odeja ležala prav vse dni meseca, prav tako tudi prvi dan maja; 3. aprila 1970 je bila debela kar 110 cm. V sezoni 1969/70 je snežna odeja ležala neprekinjeno od 26. novembra 1969 do 2. maja 1970, skupaj 164 dni. Marec 2012 je v Zgornji Radovni minil brez snežne odeje, to je prvič v obdobju 1955–2012; do sedaj je bilo najmanj dni s snežno odejo marca 1994 in 2002, in sicer dva dneva. V nizu Slika 10. Opazovalni prostor v Zgornji Radovni, slikan marcev 1955–2012 je bilo 24 takšnih, ko je decembra 2000 proti jugovzhodu (arhiv ARSO). snežna odeja ležala vse dni meseca. Figure 10. Observing site in Zgornja Radovna in December 2000, photo was taken to the southeast. Najdebelejša marčna snežna odeja je bila izmerjena leta 1970, kar 191 cm, to je hkrati tudi najvišja izmerjena snežna odeja v Zgornji Radovni v celotnem obdobju delovanja postaje. Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na meteorološki postaji Zgornja Radovna v obdobju 1955–marec 2012 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Zgornja Radovna in 1955–March 2012 Največ Maximum Letna višina padavin (mm) Annual precipitation (mm) Mesečna višina padavin (mm) Monthly precipitation (mm) Dnevna višina padavin (mm) Daily precipitation (mm) Najvišja višina snežne odeje (cm) Maximum snow cover depth (cm) Najvišja višina novozapadlega snega (cm) Maximum depth of fresh snow (cm) Letno število dni s snežno odejo Annual number of days with snow cover Število dni s snežno odejo v sezoni* Number of days with snow cover in season* * sezona: od julija do konca junija naslednjega leta * season: from July to June in the following year 2588 Leto / Datum Year / Date 1965 Najmanj Minimum Leto / Datum Year / Date 1264 2011 715 september 1965 0 januar 1964, marec 2003, oktober 1965 203 2. september 1965 0 — 191 12. marec 1970 18 18. februar 2002 75 14. februar 1973 0 — 169 1980 31 1989 166 1977/78 15 1989/90 SUMMARY Meteorological station Zgornja Radovna is located at elevation of 755 m, in the northwestern part of Slovenia. It was established in October 1954. Ever since precipitation and snow cover have been measured and meteorological phenomena has been observed. Marica Štular has been meteorological observer at the station since August 1970. 34 EKO KONFERENCA – 19. IN 20. APRIL 2012 ECO CONFERENCE – 19 AND 20 APRIL 2012 Tanja Cegnar, Irena Mraz O b svetovnem dnevu Zemlje sta Agencija Republike Slovenije za okolje in društvo Planet Zemlja letos že tretje leto zapored organizirala Eko konferenco. Konferenca, ki jo je gostilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, je potekala v četrtek, 19. aprila. O dnevu Zemlje Veliko dni v letu je posvečenih kakšni temi, tu in tam kakšen dan za našo pozornost tekmujeta tudi po dve temi. Taki tematski dnevi so vsaj sprva namenjeni usmerjanju pozornosti na pomembne teme, ki so iz našega vsakdana pogosto odrinjene ali pa se njihove teže še ne zavedamo. Tako je bilo pred pol stoletja tudi z okoljskimi problemi. Začetek obeleževanja dneva Zemlje sega v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator države Wisconsin Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljski problemi prišli na dnevni red ameriške politike. V nasprotju z današnjo visoko stopnjo ozaveščenosti o potrebi po trajnostnem razvoju in varovanju okolja so ekološke teme pred pol stoletja zelo redko naletele na zanimanje politikov in medijev, zato je pobuda sprva naletela na skromen odziv. Dan Zemlje je dosegel ustrezen odmev v javnosti šele leta 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje, v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. Sprva so pobudniki za dan Zemlje izbrali prvi dan pomladi na severni polobli, ki naj bi ponazarjal stanje uravnoteženosti po vsej Zemlji, šele kasneje so se odločili za 22. april. Dan Zemlje po letu 1970 obeležujemo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča iz leta v leto. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost planeta, na katerem živimo. Z zavedanjem, da je treba ukrepati takoj, so udeleženci na dan Zemlje leta 2000 poslali svetovnim politikom jasno in glasno sporočilo, da državljani po vsem svetu želijo hitro in odločno ukrepanje za čisto energijo. Združeni narodi so dan Zemlje posvetili miru, pravičnosti in skrbi za Zemljo, vsako leto ga obeležijo z zvonjenjem Zvona miru na sedežu ZN v New Yorku. Svetovna banka je že pred leti ob dnevu Zemlje pozvala k pospešitvi globalnih aktivnosti v boju proti boleznim, ki so posledica onesnaženega zraka in vode ter ogrožajo zdravje milijonov otrok v nerazvitih državah. Ocenjujejo, da je v državah v razvoju vsako leto tri milijone prezgodnjih smrti posledica bolezni, ki se prenašajo z vodo, približno milijon pa jih pripisujemo posledicam onesnaženega zraka v mestih. Leta 2010, ob 40. obletnici obeleževanja dneva Zemlje, je bila pozornost okoljevarstvenikov usmerjena na podnebne spremembe in njihove učinke. Po mnogih letih in številnih zbranih nedvoumnih dokazih so si podnebne spremembe utrle pot na naslovnice najbolj branih revij in časopisov, pritegnile pa so tudi zanimanje gospodarstvenikov in politikov. Podnebne spremembe so eden največjih izzivov, s katerimi se sooča sodobna družba, osrednja tema pa bodo tudi prihajajočim generacijam. Vplivajo na vsa področja človekovega delovanja in bodo temeljito zaznamovale življenje na Zemlji. Spoznanje o nujnosti trajnostne proizvodnje in trajnostne potrošnje po zapiranju energijskih in snovnih tokov zahteva spremembo vrednot sodobne družbe ter korenite spremembe v obnašanju posameznikov in delovanju gospodarstva in družbe kot celote. Vsi smo bili vabljeni, da se pridružimo prizadevanjem za trajnostni razvoj in akcijam ob dnevu Zemlje, da bi skupaj gradili čist, zdrav in boljši svet zase in za bodoče generacije. Svetovna javnost se povezuje v skupne akcije, ki med drugim vključujejo tudi športnike in umetnike, nekatere izpostavljajo posebno vlogo žensk pri ohranjanju okolja, druge so namenjene predvsem študentom ... Letošnje akcije ob dnevu Zemlje so namenjene tudi podpori okoljske konference Rio +20, na kateri se bodo letos zbrali politiki vsega sveta, da bi ocenili napredek na področju trajnostnega razvoja v 35 Agencija Republike Slovenije za okolje zadnjih dveh desetletjih in začrtali bodoče cilje. Letošnji moto dneva Zemlje »Mobilizirajmo svet« pa je izpostavil predvsem množičnost v prizadevanjih za ohranjanje okolja. Glavna sporočila Eko konference 2012 Namen že tretje Eko konference, ki je potekala pod naslovom »Spremeniti moramo navade!«, je bil spodbujati dialog med različnimi javnostmi, predstavitev dobrih praks, trendov ter zadnjih strokovnih spoznanj in ugotovitev, seznanitev z aktualno zakonodajo ter pregled tega, kaj nas čaka v prihodnosti. Udeležba na konferenci je bila tudi letos brezplačna. Slika 1. Med prvo temo konference (foto: Tanja Cegnar) Figure 1. Participants at the first session of the conference (Photo: Tanja Cegnar Konferenca je bila namenjena tako predstavnikom državnih organov, občin, gospodarstva kot tudi predstavnikom civilne družbe in nevladnih organizacij. Eko konferenca postavlja pred vse udeležence izzive, ki so že v samem izhodišču nekoliko drugačni od podobnih strokovnih srečevanj. ARSO in društvo Planet Zemlja sta med prvimi, ki želita okoljske teme neposredno povezati z gospodarskimi temami, izbranimi glede na aktualno dogajanje v svetu in pri nas. Le kdo je bolj poklican, da govori o okolju, izpostavlja okoljske problematike in skupaj z deležniki išče rešitve, kot prav Agencija RS za okolje. Ker z združenimi močmi dosežemo več, je konferenca skupen projekt agencije in društva Planet Zemlja. Slika 2. Dr. Jože Roth in Marjan Mateta med predavanjem v prvem tematskem sklopu konference (foto: Tanja Cegnar) Figure 2. Dr Jože Roth and Marjan Mateta delivering speech at first panel (Photo: Tanja Cegnar) Z video nagovorom evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika se je pričela že tretja Eko konferenca, ki jo ob svetovnem dnevu Zemlje organizira Agencija RS za okolje v sodelovanju z društvom Planet Zemlja. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 3. Nekaj predavateljev na temo energetike (levo) in vpliv IPPC direktive na gospodarstvo (desno) (foto: Tanja Cegnar) Figure 3. Some of the speakers presenting developments in energy sector (Photo: Tanja Cegnar) Na odprtju je evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik izrazil veselje, da je tudi Eko konferenca prepoznala pomen soodvisnosti okolja in gospodarstva. »Pri okoljskih temah ne govorimo več o usodi prihodnjih generacij, ampak nas samih,« je poudaril dr. Potočnik in dodal: »Lani smo v Evropski komisiji sprejeli dokument, ki določa dolgoročno vizijo za trajnostno Evropo. Cilj tega časovnega načrta, ki naj bi ga dosegli do leta 2050, je oblikovanje gospodarstva, ki je konkurenčno, vključujoče in zagotavlja visok standard življenja z veliko manjšim vplivom na okolje.« K odprtju konference je prispevala tudi častna članica društva Planet Zemlja in strokovnjakinja za podnebne spremembe na ARSO, mag. Tanja Cegnar, ki je povzela pomembnejše ugotovitve preteklih dveh Eko konferenc ter zbrane spraševala po napredku in področjih, kjer se moramo še bolj potruditi. Slika 4. Dobrote z Eko kmetij Radovljiške občine in utrinek med odmorom konference (foto: Tanja Cegnar) Figure 4. During the coffee break (Photo: Tanja Cegnar) Konferenca je bila razdeljena na tri tematske sklope, in sicer: • • • Vpliv IPPC direktive na gospodarstvo Energetika včeraj, danes, jutri Promet in zmanjšanje obremenjevanja okolja V sklopu Eko konference je potekalo bogato spremljevalno dogajanje. V prvem tematskem sklopu »Vpliv IPPC direktive na gospodarstvo« je predsedujoča prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj podala širok spekter primerov zemeljskega onesnaževanja in z zanimivimi podatke o svetovni revščini in hudi izrabi virov pozvala k inovativnosti – ne samo tehnološki, ampak tudi institucionalni, infrastrukturni, predvsem pa k inovativnosti obnašanja. V.d. generalne direktorice direktorata za okolje na MKO Barbara Avčin Tržan je pozdravila dogodek, ki je posvečen našemu planetu, in poudarila, da se okoljske debate ponavljajo z razlogom. »Stvari je treba namreč implementirati,« je povedala. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 5. Predstavitev OŠ Sostro (levo) in projekta STOP JEŽ – Promet in živali (desno) (foto: Tanja Cegnar) Figure 5. The presentation of primary school Sostro (left) and the project STOP JEŽ – Promet in živali (right) (Photo: Tanja Cegnar) Z nagovorom je slavnostno odprtje tretje Eko konference zaključil generalni direktor Agencije RS za okolje dr. Silvo Žlebir z besedami: »Na Agenciji za okolje smo prepričani, da je zagotovitev trajnostnega razvoja nujna, zato smo na Eko konferenco povabili tudi kompetentne strokovnjake z okoljskega in gospodarskega področja.« Izpostavil je tudi pereč problem, s katerim se dnevno soočajo pri svojem delu na agenciji: »Gradnja hidroelektrarne pomeni nereverzibilen poseg v prostor, ki za vedno spremeni habitat na tem področju, enako je z veternicami in sončnimi paneli, ki trpijo nasprotovanja. Podobno je z železnico, a na tem področju se sedaj stvari končno premikajo, četudi počasi,« je zaključil dr. Žlebir. Slika 6. Razstavni prostor Čebelarske zveze Slovenije (foto: Tanja Cegnar) Figure 6. The presentation of Slovenian beekeepers association (Photo: Tanja Cegnar) V video nagovoru evropske poslanke dr. Romane Jordan smo prisluhnili njenemu opozorilu, da so industrijske emisije največji vir onesnaževanja v Evropi, zato je omejevanje in nadzorovanje onesnaževanja zelo pomembno. »Pričakujemo, da bo zaradi direktive potrebna prilagoditev okoljskih tehnologij, s tem pa bodo sledile tudi okoljske inovacije: poenostavitev, strožji okoljski standardi in boljše izvajanje,« je še poudarila dr. Jordanova. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 7. Predstavitev projekta BOBER in Kazalcev okolja v Sloveniji (foto: Tanja Cegnar) Figure 7. The presentation of BOBER project and Environmental indicators in Slovenia (Photo: Tanja Cegnar) Razpravi o IPPC direktivi so se pridružili dr. Jože Roth, Jorg Hodalič, Marjan Mateta in Matjaž Ulčar. Panelu o energetiki je predsedoval prof. dr. Peter Novak, ki je poudaril, da je trenutno najbolj zanesljiva energija ravno sončna. »Ne vemo natančno, kaj bo jutri, a sonce bo nedvomno sijalo,« je odprl drugi panel: »Začeti moramo govoriti o kakovosti energije, obenem pa se vprašati, ali je večja okoljska prednost, če imamo obnovljive vire, ali je večja okoljska škoda,« je zbrane sogovornike pozval k razpravi. Mag. Andreja Urbančič je kot strokovnjakinja za energetsko učinkovitost in sodelujoča pri pripravi energetske zakonodaje zbrane opomnila, da je energetska učinkovitost izjemno pomembna, saj trenutno v Evropski uniji 11 % BDP predstavlja za stroške energije. Mihael Mirtič je s primerom dobre prakse, evropskim projektom »Energy Neigbourhoods2«, prikazal, kako lahko s spremenjenimi bivalnimi navadami gospodinjstva v štirih mesecih dosežemo tudi do 9 % prihrankov energije, s projektom »Vklopi prihranek« pa je še en primer dobre prakse predstavil tudi Milan Lampret iz Elektra Ljubljana. Za zaključek uspešnega panela je društvo Planet Zemlja podpisalo sodelovanje z Agencijo za energetiko Novi Sad. Zaključni panel prvega dne Eko konference je imel naslov »Promet in zmanjšanje obremenjevanja okolja«, predsedoval pa mu je Bojan Žlender, ki je povedal: »Mobilnost ni posebna dejavnost, ampak nujni pogoj za razvoj družbe. Trajnostna mobilnost pa je usmerjena v takšno družbo, ki išče razmerje med okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi vidiki.« Na primeru tretjega pasu obvoznice je ilustriral slabost ljudskih navad. »Če infrastrukturi ponudiš možnost, se ta zgodi. Namesto tretjega pasu obvoznice potrebujemo boljši javni prevoz.« Zanimivi razpravi so se pridružili še Primož Krapež s primerom dobre prakse, evropskim projektom »Clean Drive«, Andrej Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo s projektom »Egozero« in Rok Obreza z Elektra Ljubljana. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 8. Konferenco sta spremljala Eko bazar in Eko razstava (foto: Tanja Cegnar) Figure 8. Side events at the Eco conference were Eco bazaar and Eco exhibition (Photo: Tanja Cegnar) Ob domačih dobrotah z Eko kmetij Radovljiške občine je društvo napovedalo začetek tretjega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina 2012, o zmagovalcih pa bo javnost izvedela več jeseni, na sejmu Narava – Zdravje. Več informacij o Eko konferenci si lahko ogledate na: http://www.ekokonferenca.org/. Slika 9. Tretja Eko konferenca je potekala v Marmorni dvorani Gospodarskega razstavišča (foto: Tanja Cegnar) Figure 9. Eco conference took place in Marble hall on Gospodarsko razstavišče (Photo: Tanja Cegnar) 40 ZMAGOVALEC AKCIJE »ZEMLJO SO NAM POSODILI OTROCI« JE OŠ SOSTRO THE WINNER OF THE CAMPAIGN “WE BORROWED THE EARTH FROM CHILDREN” IS THE PRIMARY SCHOOL SOSTRO Verica Vogrinčič, Irena Mraz O b mednarodnem dnevu Zemlje se je že tradicionalno zaključila akcija »Zemljo so nam posodili otroci«, ki so jo že sedmo leto zapored organizirali Agencija Republike Slovenije za okolje, društvo Planet Zemlja in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Tudi letos je potekala pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka. Prvi del je povezovala Betka Šuhel Mikolič, drugega pa častni član društva Planet Zemlja in priznan slovenski igralec Boris Ostan. Zaključili smo tudi vseslovenski okoljski projekt Planetu Zemlja prijazna šola/vrtec. Slika 1. Predsednik Republike Slovenije med podelitvijo priznanj zmagovalcem akcije Figure 1. The President of the Republic handed over the award to the winners of the action Leta 2011 so bili zmagovalci Ekologi brez meja, leta 2010 Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, leta 2009 Občina Vransko, leta 2008 kmetje vasi Čadrg, leta 2007 pa podjetje za razvoj Logarske doline iz Solčave Logarska dolina d.o.o. Na slovesnem zaključku akcije, ki se je začela februarja (nekoliko kasneje kot običajno) so podelili nagrade letošnjim zmagovalcem. Pod vodstvom mentoric in mentorjev so učenci pripravili prek 33 41 Agencija Republike Slovenije za okolje kakovostnih projektov nominacij pravnih oseb in posameznikov, ki v lokalnih okoljih ter na področju celotne države najbolje skrbijo za ohranjanje naravnega okolja. Komisija, sestavljena iz strokovnjakov ARSO, je nagradila najboljše v šestih posameznih kategorijah in razglasila zmagovalce celotne akcije. Med častnimi gosti dogodka, ki so podelili nagrade in priznanja najboljšim, so bili minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, biatlonec Klemen Bauer, glasbenica Tinkara Kovač, stand up komik Tin Vodopivec, predsednica ZPMS Darja Groznik, v.d. direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Alen Kofol in gostitelj dvodnevnega dogodka, direktor GRL mag. Iztok Bricl. Slovesni podelitvi nagrad je sledilo druženje ob torti – GEA birthday party s Tinkaro Kovač in skupino The Dreams. V nadaljevanju so podatki o zmagovalcih, šolah, ki so jih nominirale, in utemeljitve nagrad. V kategoriji Neobremenjevanje zemlje so zmagale Ekološke kmetije Ogulin, Gorenji – Anton Dušak, Škalovi ter Župnca, ki jih je predlagal GRM Novo Mesto, Center biotehnike in turizma. Vsako leto je v okviru akcije nominiranih kar nekaj ekoloških kmetij, med njimi pa je izjemno malo takšnih, ki si na tako izviren način prizadevajo pokazati svoj odnos do zemlje in okolja kot prav na ekoloških kmetijah Ogulin, Gorenji – Anton Dušak, Škalovi ter Župnca, kjer se ukvarjajo s pridelavo starih vrst žit in drugih sort rastlin, njihovo prodajo in uporabo brez škropiv. Pridelujejo tudi lastna semena. Dali so pobudo za povezovanje ekoloških kmetij po celi Beli krajini. S povezovanjem kmetij, skupno uporabo strojev in oživljanjem pozabljenih vrst žit dokazujejo, da je mogoče živeti drugače, ob tem pa opozarjajo na samooskrbo s hrano. Komisija akcije ekološkim kmetijam Ogulin, Gorenji – Anton Dušak, Škalovi ter Župnca iskreno čestita. V kategoriji Kakovosten odnos do voda je zmagala Elektro in računalniška šola, ŠC Velenje (z izdelavo lastne čistilne naprave), ki je tudi predlagateljica nominacije. Zaradi prepričanja, da je Slovenija bogata z vodami, se je z leti oblikoval malomaren odnos do voda. Čistilna naprava, izdelana v laboratoriju srednje Elektro in računalniške šole ŠC Velenje, pa je projekt, s katerim je nominiranec združil tri generacije otrok različnih strok. Učenci drugih, tretjih in četrtih letnikov so združili znanje kemije, biologije, elektrotehnike in mehanike v napravo, ki je namenjena raziskovalnemu delu, prav tako pa je tudi pripomoček pri pouku okoljske vzgoje. Prav ozaveščenost in znanje posameznika bo po mnenju strokovne žirije eno odločilnejših pri kreiranju kvalitete bivanja prihodnjih generacij, zato komisija Elektro in računalniško šolo ŠC Velenje soglasno nagrajuje za kakovosten odnos do voda. V kategoriji Ohranjanje čistega zraka je zmagal Europlakat d.o.o. za projekt BICIKELJ, ki ga je predlagala Osnovna šola Sostro. Nominacija je pritegnila pozornost članov komisije s temeljitim pristopom k analizi projekta. S projektom je nominiranec zbudil pozornost drugih mest v državi, ki so sledila primeru dobre prakse. Promet v mestih je namreč največji vir delcev, koncentracije delcev pa v vseh mestih (razen na Primorskem) presegajo mejne vrednosti, zaradi česar je Slovenija v postopku na sodišču EU. S projektom BICIKELJ se je z uporabo koles, ki ne povzročajo emisij v zrak, začela zmanjševati emisija zaradi prometa. Še več je vredno spoznanje, da je v mestu kolo najpriročnejše prevozno sredstvo za individualni prevoz. Komisija zaradi izredne predstavitve projekta in očitnih pozitivnih učinkov na širšo javnost družbi Europlakat d.o.o. za projekt BICIKELJ iskreno čestita. V kategoriji Ozaveščanje javnosti je zmagalo Turistično društvo Hraše, ki ga je predlagal Vzgojno-izobraževalni zavod Frana Miličinskega Smlednik. 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Turistično društvo Hraše je s projektom reševanja dvoživk opravilo velik napor in pri tem tvegalo lastno varnost. Vsem na očeh so ne glede na vremenske razmere odločno stopili na cesto in iz nje reševali žabe. Dvoživke so namreč zelo pomemben pokazatelj stanja okolja. V svetovnem merilu so zelo ogrožena živalska skupina, večinoma izginjajo iz okolja zaradi človeške dejavnosti. Kljub temu lahko k ohranjanju te skupine živali pripomoremo skupaj, z ozaveščanjem javnosti in akcijami, kot jih prinaša nagrajeni projekt. Projekt ne predstavlja samo prijetnega podeželskega doživetja, temveč je s svojim okoljsko ozaveščenim ravnanjem in spodbujanjem drugih najboljši dokaz, da lahko posamezniki v neki lokalni skupnosti brez infrastrukture, medijske podpore, močnih sponzorjev ali donatorjev le z rokami in vedrom ter z veliko volje za okoljsko ozaveščenost naredijo veliko in nam tako predstavljajo zgled. V kategoriji Najboljši izdelek nominacije je zmagala Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, ŠC Celje za projekt Nominacija Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, ŠC Celje. ŠC Celje je med tistimi, ki so v akciji naredili velik vtis na komisijo. Izdelek te šole je med najkakovostnejšimi, izdelan je iz naravnih materialov, ki še vedno dokazujejo uporabnost tradicionalnih izdelkov Solčave. Komisija je bila presenečena nad izvirnostjo nominacije, ki je izjemno domiselna, sledi pa tudi estetskim standardom. Komisija zato učencem za pripravo nominacije iskreno čestita in se jim zahvaljuje za dolgoletno tvorno sodelovanje v akciji. V kategoriji Najbolj aktivna šola je zmagala Osnovna šola Podlehnik. Osnovna šola Podlehnik si po soglasnem mnenju komisije letošnji naziv najbolj aktivne šole zasluži preprosto zato, ker je zelo nazorno predstavila svoje aktivnosti, povezane z varovanjem okolja, in sposobnost kritičnega opazovanja lokalnega okolja. Šola izvaja številne aktivnosti ter programe na različnih, a povezanih področjih na visokem nivoju, zato si zasluži naziv najbolj aktivne šole. Pomembno je povezovanje šole in lokalne skupnosti, predvsem turističnega in gasilskega društva. Ob dobrem sodelovanju pridobita obe strani: šola pri izvajanju pouka in izvenšolskih dejavnosti, društva pa s povezovanjem s šolo pridobivajo ozaveščene člane, še zlasti na področju zaščite okolja. Komisija učencem in učiteljem iskreno čestita. Zmagovalec je Osnovna šola Sostro. Osnovna šola Sostro je med tistimi, ki v akciji redno sodelujejo od začetka, ko je imela ta še nekoliko drugačno formo. Po tradiciji so učenci te šole prav vsako leto med tistimi, ki pripravijo najkakovostnejše in najobsežnejše izdelke nominacij. Vsako leto so komisijo presenetili z izvirnostjo in vsebinami nominacij ter nanjo naredili velik vtis. Tudi letos so pripravili nominacije za vse kategorije, ki so izčrpne, strokovne, sledijo pa tudi estetskim standardom. Komisija zato učencem za pripravo nominacij iskreno čestita in se jim zahvaljuje za dolgoletno tvorno sodelovanje v akciji ter jih z velikim veseljem soglasno razglaša za zmagovalce akcije Zemljo so nam posodili otroci 2012. 43 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust M arca so se zaradi stalnega pomanjkanja padavin v zimskem obdobju že pokazali znaki kmetijske suše. Marca je največ dežja padlo na skrajnem severozahodu države, do 35 mm, kar predstavlja le 10 % padavin dolgoletnega marčevskega povprečja. Nekaj več padavin je bilo le še v pasu od Brkinov do Ljubljane, do 20 mm, drugod pa manj kot 10 mm. V večjem delu Slovenije je padla le desetina dežja glede na dolgoletno mesečno povprečje. Deževalo je le 19. in 20. marca. Kljub nadpovprečnim temperaturam zraka, ki so se nadaljevale iz druge polovice februarja, pa so bila jutra še vedno hladna, s temperaturami pod 0 °C. Z izjemo Primorske in Ljubljane je bilo po nižinah takih juter od 8 do 15. Dnevi pa so bili za ta čas izjemno topli, saj so temperature zraka ponekod presegle najvišje izmerjene vrednosti za to obdobje. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, marec 2012 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, March 2012 Postaja Portorož – letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče – Planica Planina pod Golico Bohinjska Češnjica Lesce Brnik – letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas – Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče – Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor – letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 2,5 3,0 1,6 0,9 1,4 1,0 1,1 1,1 1,6 1,5 1,7 1,1 1,2 2,0 1,3 1,4 1,4 1,6 1,1 1,0 1,3 1,7 1,3 1,4 1,2 1,1 0,9 1,6 1,4 1,3 I. dekada max. 3,2 4,5 3,0 1,1 2,0 1,5 1,5 1,2 2,6 2,1 2,2 1,4 1,6 2,4 1,6 1,9 1,8 1,8 1,7 1,2 1,5 2,1 1,7 1,8 1,6 1,5 1,2 2,0 1,8 1,9 Σ 25 30 16 9 14 10 11 11 16 15 17 11 12 20 13 14 14 16 11 10 13 17 13 14 12 10 9 16 14 13 pov. 2,6 2,2 1,6 1,2 1,9 1,4 1,7 1,6 1,8 1,8 2,0 1,4 1,5 1,9 2,0 1,9 2,2 2,0 1,8 1,5 1,9 2,3 2,0 2,2 1,9 1,5 1,4 2,3 2,1 2,0 II. dekada max. 3,2 3,2 1,9 1,8 2,6 1,7 2,5 2,4 2,7 3,6 3,0 2,3 1,8 2,6 3,6 3,5 4,5 4,0 3,5 3,1 3,4 4,7 3,8 4,6 3,8 2,5 2,3 4,7 3,7 3,4 44 Σ 26 22 16 12 19 14 17 16 18 18 20 14 15 19 20 19 22 20 18 15 19 23 20 22 19 15 14 23 21 20 III. dekada pov. max. 3,3 4,2 3,1 3,5 2,1 2,7 2,0 2,2 2,3 3,1 2,0 2,4 1,8 2,6 2,0 2,3 2,5 3,6 2,5 3,4 2,7 3,4 1,9 2,3 1,9 2,2 2,7 3,6 2,4 2,9 2,4 3,1 2,6 3,3 2,9 3,7 2,4 3,4 2,0 2,4 2,1 2,9 2,8 3,8 2,3 2,7 2,7 3,4 2,2 2,8 2,0 2,8 1,7 2,4 2,9 4,2 2,8 3,2 2,4 3,4 Σ 37 34 24 22 25 22 20 22 28 28 30 21 21 30 26 27 29 32 26 22 24 31 25 30 24 22 19 32 28 24 Mesec (M) pov. max. 2,8 4,2 2,8 4,5 1,8 3,0 1,4 2,2 1,9 3,1 1,5 2,4 1,5 2,6 1,6 2,4 2,0 3,6 1,9 3,6 2,1 3,4 1,5 2,3 1,5 2,2 2,2 3,6 1,9 3,6 1,9 3,5 2,1 4,5 2,2 4,0 1,8 3,5 1,5 3,1 1,8 3,4 2,3 4,7 1,9 3,8 2,1 4,6 1,8 3,8 1,5 2,8 1,3 2,4 2,3 4,7 2,1 3,7 1,9 3,4 Σ 88 86 55 43 58 46 48 48 62 61 66 46 47 69 59 60 65 68 54 48 56 71 58 66 55 47 41 71 63 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Vodna bilanca za mesec marcu 2012 (levo) v primerjavi s povprečjem 1971–2000 (desno) Figure 1. Water balance in March 2012 (left) compared to the average 1971–2000 (right) Preglednica 2. Vodna bilanca za dekade, marec in zimsko obdobje (oktober 2011–marec 2012) Table 2. Ten days, March and winter period water balance (from October 2011 to March 2012) Vodna bilanca [mm] v marcu Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada Mesec V zimskem obdobju (1.oktobra–31. marca) Bilje −29,7 −18,2 −33,7 −81,6 126,2 Ljubljana Bežigrad −16,5 2,2 −29,6 −43,9 191,0 Novo mesto −14,1 −18,7 −26,9 −59,7 112,3 Celje −16,8 −15,7 −30,7 −63,2 62,2 Maribor – letališče −13,7 −16,9 −30,1 −60,7 15,4 Murska Sobota −15,9 −22,6 −31,5 −70,0 −29,5 Portorož – letališče −25,3 −25,8 −36,7 −87,7 −84,3 Tudi druga dekada marca je bila zelo topla. Maksimalne temperature zraka so se povzpele krepko nad 20 °C, v Novem mestu celo do 23,4 °C. Temperature zraka so od dolgoletnega povprečja po nižinah odstopale od 3 do 4 °C, na Obali do 3 °C, v osrednji Sloveniji tudi nad 4 °C. Obilno je bilo tudi sončno obsevanje. Z izjemo delov severne Slovenije, kjer je bilo trajanje sončnega obsevanja blizu dolgoletnega povprečja, je bil drugje presežek 60 do 80 %. Največji presežki so bili v delu zahodne in osrednje Slovenije. V površinskem sloju so tla v prvi dekadi marca občasno še zamrznila ponekod v osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, Celjskem, Notranjskem in v hribovitih predelih. Izjemi sta bili le Obala in Goriška, kjer se v marcu tla niso več ohladila pod 0 °C. V drugi dekadi marca so se tla močno ogrela. V večjem delu Slovenije je bila v drugi dekadi marca povprečna temperatura tal v setveni globini (5 cm) že med 6 in 8 °C, na Primorskem pa okoli 10 °C. Le ponekod na izpostavljenih predelih, zlasti na Notranjskem, Koroškem in v Zgornjesavski dolini se je temperatura tal v tem času občasno še spustila do 0 °C, drugod do 5 °C. V zadnji tretjini marca je bila povprečna temperatura tal v Primorju blizu 12 °C in že primerna za sajenje krompirja in setev zgodnjih vrtnin (tabela 3, preglednica 4). Ob koncu meseca je povprečna temperatura tal v setveni globini presegla 10 °C tudi drugod po državi, razen ponekod v hladnejših predelih. Na Obali so bila tla ves čas suha, drugod na površini občasno tudi vlažna, še posebno po padavinah na začetku druge dekade marca. Podobno kot na Obali je bil površinski sloj tal pretežno suh tudi v severovzhodni Sloveniji, v Podravju ter na Dolenjskem in v Beli krajini. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Izhlapevanje je bilo marca precej povečano. V povprečju je na dan izhlapelo od 1,5 do 2,8 mm vode, v posameznih dneh je izhlapevanje že preseglo 3 mm (preglednica 1). Mesečna vodna bilanca je bila negativna, primanjkljaji so presegli tudi vrednosti dolgoletnega povprečja (slika 1). V tem času bi moralo biti stanje vodne bilance (to je razlika med padavinami in izhlapelo vodo) v zgornjih plasteh tal praviloma zadovoljivo (glede na povprečje 1971–2000), saj padavine v povprečju presežejo količino izhlapele vode iz vrhnjega sloja tal. Od oktobra 2011 do marca 2012 pa je bila vodna bilanca daleč pod običajnimi vrednostmi. Najslabše so bile razmere na Primorskem, v Podravju in Pomurju, kjer je vodna bilanca ob koncu meseca prešla na negativno stran, kar je povzročalo težave s sušo ob vstopu v vegetacijsko sezono (slika 2). Ob koncu meseca je vsebnost vode v tleh (na lažjih tleh) že drsela proti meji rastlinam še dostopne vode. Bilje Portorož Ljubljana Murska Sobota Novo mesto Maribor Celje Slovenj Gradec 600 1971-2000 2011/2012 vodna bilanca (mm) 450 300 150 0 -150 Slika 2. Stanje vodne balance v obdobju od oktobra 2011 do marca 2012 v primerjavi s povprečjem 1971–2000 Figure 2. Water balance in the period from October 2011 to March 2012 compared to the average 1971–2000 Stanje pomanjkanje padavin in močnega izhlapevanja je v začetku meseca marca pripeljalo do velike požarne ogroženosti naravnega okolja. Obenem je povsod veljalo tudi opozorilo ali pa vsaj priporočilo o racionalni porabi pitne vode. Marsikatero gospodinjstvo je bilo ob koncu meseca že odvisno od gasilcev, ki so poleg gašenja vedno večjega števila požarov razvažali tudi pitno vodo. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijske svetovalne službe so izdale navodila za ukrepe ob suši za posamezne kmetijske rastline – za delo na njivskih površinah, pri pripravi tal, setvi, presajanju in oskrbi zelenjadnic ter pri delu v trajnih nasadih, travnikih in vrtovih. V letošnji suhi pomladi je osnovna skrb obdelovalcev zemlje, da v čim večji meri ohranijo vodo v tleh. Letos je bilo v sušnem marcu namakanje ponekod potrebno kmalu po presajanju sadik zelenjadnic in tudi po direktni setvi vrtnin, saj se je sušno vreme nadaljevalo še dlje časa. Temperaturne razmere so vplivale tudi na fenološko stanje rastlin. Po pretoplem januarju je mraz v februarju, ko je temperatura zraka ostala precej pod dolgoletnim povprečjem, zadržal prezgodnje napenjanje cvetnih brstov. Tudi v prvi polovici marca so prezgodnji razcvet še zadrževale hladne noči. K počasnejšemu razvoju je doprinesla tudi suša, kar je bilo opazno zlasti na Obali, od koder so o prvih cvetovih mandljevca poročali v prvih dneh marca, vsaj 10 dni kasneje kot običajno. V drugi polovici marca se je akumulacija efektivne temperature zraka pričela naglo povečevati, zato je bil čas cvetenja zgodnjih koščičarjev precej bližje dolgoletnemu povprečju. Cvetenje drugih sadnih vrst, ki normalno zacvetijo kasneje, v prvi in drugi dekadi aprila, pa so pospešile previsoke temperature zraka, ki so efektivno vsoto temperature zraka sredi marca že pognale nad povprečje in se do konca meseca precej 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo približale vrednostim primerljivega obdobja v izjemno zgodnjem letu 2011 (slika 3, preglednica 4). V zadnji tretjini marca so vsaj 10 dni prezgodaj polno cvetele breskve in hruške. Sledile so jim jablane, zgodnje vrste so bile na začetku cvetenja, poznejše pa še v fazi brstov tik pred cvetenjem. Tudi drugod po Sloveniji so previsoke temperature zraka pospešile razvoj cvetnih brstov. Ob koncu marca smo na drevju že lahko opazili cvetne brste v različnih fazah razvoja, močno napete z zelenim vrhom brsta oziroma z že opazno barvo cvetov. Zgodnejše vrste so imele cvetne brste že v balončku oziroma v fazi prvih odprtih cvetov, najzgodnejše pa so polno cvetele oziroma nekatere, med njimi marelice in zgodnje slive, že odcvetele in so cvetovi prešli v fazo mladih plodičev. V zaščitenih legah so začele cveteti tudi zgodnje breskve, več kot 10 dni bolj zgodaj kot normalno. Tudi zgodnejše hruške so razprle brste tako, da so bili že vidni cvetni šopki. Jablane so bile še v fazi mišjega ušesca. Izjeme so bile hladnejše lege, kjer so cvetni brsti vztrajali v zgodnejših fazah razvoja. Ob prezgodnjem fenološkem razvoju se je tveganje za spomladansko pozebo močno povečalo. Zadnji dan marca se je ohladilo. V Beli krajini, Zgornjesavski dolini, na Notranjskem ter v Posavju so izmerili temperature pod −4 °C; tudi v nižjih predelih Gorenjske, Notranjske, Koroške, v delu Štajerske in v Obsotelju so temperature zraka padle pod −3 °C, v delu severovzhodne in osrednje Slovenije ter na Celjskem in delu Dolenjske pa pod −2 °C. Tudi drugod v celinskem delu Slovenije so bile temperature zraka pod 0 °C, le v Primorju so temperature ostale nad ničlo (Bilje 1,5 °C, Portorož 2,6 °C). Kjer so temperature zraka padle pod kritične vrednosti za pozebo in je z njimi sovpadlo cvetenje sadnih dreves, je nastala škoda po pozebi. 500 450 2012 povpr 2011 vsota ef. temperature zraka (>0°C) 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1.1. 5.1. 9.1. 13.1. 17.1. 21.1. 25.1. 29.1. 2.2. 6.2. 10.2. 14.2. 18.2. 22.2. 26.2. 1.3. 5.3. 9.3. 13.3. 17.3. 21.3. 25.3. Slika 3. Vsota efektivne temperature zraka (>0 °C) do konca marca 2012 v primerjavi s primerljivim obdobjem leta 2011 in povprečjem 1971–2000) Figure 3. Accumulation of effective air temperature (>0 °C) from 1 January to 31 March 2012, compared to 2011 and the average 1971–2000 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, marec 2012 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depth, March 2012 Postaja Portorož-letališče Bilje Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče Murska Sobota I. dekada Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max 7,7 8,5 2,1 5,0 4,6 4,9 3,9 4,7 7,6 8,3 1,5 5,3 4,3 5,0 3,7 4,6 19,1 15,0 6,3 12,8 15,1 13,7 13,5 17,0 13,6 12,4 4,6 11,1 11,8 11,2 10,8 14,1 II. dekada Tz2 min −0,4 3,0 0,6 0,1 −0,8 −0,8 0,2 −1,2 Tz5 min 2,6 4,0 0,2 0,2 0,5 0,8 1,1 −0,3 Tz2 9,4 10,3 6,6 8,9 7,9 8,1 7,4 7,9 Tz5 9,4 10,1 6,1 8,8 7,2 8,1 7,1 7,4 Tz2 max Tz5 max 18,6 19,6 12,7 19,3 18,0 17,2 15,0 17,2 15,1 16,2 11,3 15,6 14,3 14,7 14,2 14,7 III. dekada Tz2 min 2,0 4,0 1,1 0,3 −0,1 −0,2 0,5 0,2 Tz5 min 4,5 5,4 0,8 1,4 0,9 1,3 1,3 1,2 Tz2 12,4 14,0 9,4 11,8 11,2 11,3 10,8 11,2 Tz5 12,2 13,6 8,9 11,8 10,5 10,9 10,4 10,6 Tz5 max Tz2 min Tz5 min 23,6 22,1 14,9 26,2 20,7 22,5 19,3 22,0 20,5 19,1 13,1 19,6 16,3 18,1 17,3 18,6 5,8 7,5 4,5 3,0 3,4 3,2 3,8 3,2 6,8 8,4 4,7 5,7 5,1 5,3 4,7 4,2 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz2 max Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Slika 4. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, marec 2012 Figure 4. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, March 2012 48 Mesec (M) Tz2 max Tz2 9,9 11,0 6,1 8,7 8,0 8,2 7,4 8,0 Tz5 9,8 10,8 5,6 8,7 7,5 8,1 7,1 7,6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2012 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2012 Postaja Portorož – letališče Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Maribor – letališče Murska Sobota Veliki Dolenci I. 77 98 54 29 33 42 36 40 67 56 41 49 42 46 53 42 42 48 II. 95 94 77 70 59 72 79 76 100 96 92 91 84 90 92 86 88 95 Tef > 0 °C III. 134 134 111 103 87 126 99 114 147 138 132 136 114 133 142 130 128 143 M 306 325 243 202 179 240 214 231 314 289 264 275 240 269 288 258 258 286 Vm 45 102 121 74 122 119 100 114 141 124 82 96 91 103 119 89 99 124 I. 30 48 10 2 3 7 5 3 19 12 7 8 6 8 10 8 9 10 II. 45 44 27 23 9 22 29 26 50 46 42 41 35 40 42 36 38 45 Tef > 5 °C III. 79 79 56 48 32 71 44 60 92 83 77 81 59 78 87 75 73 88 M 154 170 94 73 44 100 78 89 161 141 126 129 100 127 140 120 121 143 Vm 40 88 67 40 40 73 54 64 105 85 57 67 54 71 82 62 70 87 I. 0 5 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 II. 8 6 0 2 0 0 1 0 6 10 12 7 6 7 6 5 8 8 Tef > 10 °C III. 24 24 4 4 0 17 2 8 37 28 26 26 9 24 32 21 20 33 M 32 35 4 6 0 17 3 8 43 39 38 33 15 31 40 26 28 41 Vm 14 28 3 4 0 15 2 7 37 32 26 24 11 24 32 18 22 33 Tef od 1. 1. 2012 > 0 °C > 5 °C > 10 °C 485 177 32 465 186 35 336 104 4 267 78 6 202 48 0 313 109 17 250 81 3 300 96 9 456 186 45 405 158 39 375 151 38 379 142 33 331 110 15 380 139 31 418 157 41 358 128 26 362 132 29 435 167 46 LEGENDA: Tef > 0 °C, I., II., III., M −dekade in mesec Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1951–94) Tef > 5 °C, * −ni podatka Tef > 10 °C 49 −vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period – 1 April to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY Negative water balance continued in March. The situation of constant water deficiency through the whole winter period intensified agriculture drought just before the vegetation start. Winter crops were seriously hindered against recovering from exhaustion due to desiccation and freezing temperatures recorded in the mid of February. Premature warming activated plant growth. In general flowering of stone fruits advanced the normal for at least ten days therefore frost risk increased. Intrusion of cold air masses at the end of March caused spring frost that seriously injured premature flowers of fruit trees in several fruit growing regions in Slovenia. 50 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V MARCU 2012 Discharges of Slovenian rivers in March 2012 Igor Strojan M arca so se po vsej državi nadaljevale nizkovodne razmere na rekah. Po rekah je preteklo 38 % v tem času običajne količine vode. Majhna vodnatost je bila poleg izostanka padavin tudi posledica pomanjkanja snežnih padavin v zimskih mesecih. Najmanjši pretoki rek so bili podobni najmanjšim marčevskim pretokom iz dolgoletnega obdobja, niso pa dosegali najmanjših letnih pretokov iz dolgoletnega obdobja. Obdobje trajanja podpovprečnih mesečnih pretokov rek se je pričelo aprila lani in je izredno dolgo (slika 1). Na Savi v Čatežu je povprečje 12-mesečnega pretoka od aprila lani do marca letos najmanjše vse od leta 1958 dalje (slika 2). 120 3 Vodnatost rek (m /s) 100 Slika 1. Povprečje mesečnih pretokov rek od aprila lani do marca letos in povprečje pretokov rek v dolgoletnem obdobju 1971–2000 80 60 40 Figure 1. Mean monthly river discharges from April 2011 to March 2012 and mean river discharges in the longterm period 20 0 apr. 2011 maj. 2011 jun. 2011 jul. 2011 avg. 2011 sep. 2011 okt. 2011 nov. 2011 dec. 2011 jan. 2012 feb. 2012 mar. 2012 Vodnatost rek 2011/2012 Običajna vodnatost rek 500 450 400 Slika 2. Vrednosti 12-mesečnih povprečij mesečnih pretokov rek na Savi v Čatežu od leta 1958 dalje 300 250 200 157 150 141 100 50 08 05 02 10 20 20 20 20 99 97 51 19 91 88 86 83 94 19 19 19 19 19 19 77 80 19 19 72 69 66 75 19 19 19 19 61 58 64 19 19 19 56 0 19 Pretok (m 3/s) 350 Figure 2. 12-month discharges on Sava Čatež from the year 1958 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Časovno spreminjanje pretokov v marcu Vodnatost rek se je sicer zaradi padavin in taljenja snega v začetku marca nekoliko izboljšala, vendar je bila še vedno močno podpovprečna za ta čas (slika 4). Naslednje dni so se pretoki vse do konca meseca večinoma zmanjševali. Primerjava značilnih pretokov v marcu z obdobjem Največji mesečni pretoki rek so bili v večini primerov zabeleženi prve tri dni marca. Visokovodne konice so bile v povprečju 81 % manjše kot navadno (slika 3 in preglednica 1). Srednji mesečni pretoki so bili povsod močno podpovprečni in podobni najmanjšim srednjim pretokom iz dolgoletnega obdobja. Nadpovprečno vodnata je bila marca le reka Mura (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši mesečni pretoki rek so bili 43 % manjši kot navadno (slika 3 in preglednica 1). Pretoki so bili večinoma najmanjši zadnje dni marca. GORNJA RADGONA 1,14 VIDEM RADOVLJICA 0,19 0,40 BORL+FORMIN 0,77 SUHA 0,23 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,38 0,43 VELIKO ŠIRJE 0,23 SOLKAN 0,36 PODROTEJA DOLENJE RAKOVEC 0,29 MOSTE 0,20 PODBOČJE 0,24 0,26 ČATEŽ 0,31 0,38 CERKVENIKOV MLIN 0,11 RADENCI 0,46 Slika 3. Razmerja med srednjimi pretoki rek marca 2012 in povprečnimi srednjimi marčevskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 3. Ratio of the March 2012 mean discharges of Slovenian rivers compared to the March mean discharges of the long-term period SUMMARY The river discharges in March were in average 62 % lower if compared with the long-term period. The monthly dry period of river discharges began in April 2011 and it is one of the longest 12-month long periods in the whole term period of measurements. 52 Urad za hidrologijo in stanje okolja 250 25 200 20 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) Agencija Republike Slovenije za okolje 150 100 50 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 GORNJA RADGONA 9 11 13 15 17 19 RAKOVEC 140 21 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 45 40 120 3 PRETOKI (m /s) PRETOKI (m3/s) 35 100 80 60 40 30 25 20 15 10 20 5 0 0 1 3 5 7 9 11 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 29 1 31 3 5 7 ČATEŽ 9 11 13 15 17 19 SUHA 60 70 50 60 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) RADOVLJICA 13 40 30 20 10 21 23 25 PODBOČJE 50 40 30 20 10 0 0 1 3 5 7 9 SOLKAN 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 4. Pretoki slovenskih rek, marec 2012 Figure 4. The discharges of Slovenian rivers, March 2012 53 15 17 19 MOSTE 21 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI KO V M LI N Qvk marec 2012 RA D EN CI SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA K OV EC RA DO VL JI CA ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qvk marec 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI KO V M LI N Qsr marec 2012 RA D EN CI SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA K OV EC RA DO VL JI CA ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qsr marec 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E RA D EN CI D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI KO V M LI N Qnp marec 2012 SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA K OV EC RA DO VL JI CA ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qnp marec 1971 - 2000 Slika 5. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki marca 2012 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 5. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in March 2012 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki marca 2012 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in March 2012 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Marec 2012 m3/s dan nQnp sQnp vQnp Marec 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 102 130 1,3 8,4 2,1 6,6 24,0 45,0 70,0 3,0 5,6 16,0 8,5 20,0 2,2 1,8 0,8 56,4 59,0 2,7 9,9 1,2 5,0 19,4 38,3 62,4 3,4 9,4 5,8 6,6 15,1 2,1 1,3 1,0 82,3 112 5,7 20,5 3,8 12,6 40,2 84,0 147 8,7 24,2 17,8 25,7 32,5 4,4 2,6 2,3 127 196 11,7 37,1 12,1 36,7 87,4 186 315 18,6 49,9 36,8 74,2 76,8 9,3 6,0 7,3 Qs nQs sQs vQs 144 153 2,5 11,1 3,5 11,9 27,5 55,6 88,1 4,8 15,3 27,5 12,3 26,1 3,9 2,4 1,0 75,8 120 3,4 17,1 2,5 13,2 31,4 52,0 86,5 4,8 17,1 14,1 11,7 24,6 3,0 2,5 1,2 126 198 13,1 47,2 12,2 29,5 72,5 130 282 21,4 64,7 59,2 62,3 73,5 10,3 9,0 9,2 211 306 32,6 92,1 30,6 63,6 125 277 488 38,6 137 114 147 143 19,9 17,0 25,4 nQvk sQvk vQvk 118 181 7,9 38,7 5,3 33,3 73,6 144 205 13,7 38,1 43,4 52,5 73,8 8,8 10,9 2,7 283 405 52,1 219 49,2 106 271 338 799 102 176 299 167 395 51,1 58,2 65,0 794 686 148 813 131 254 780 651 2042 309 338 653 405 1452 144 195 204 12 25 25 31 27 1 14 15 28 29 29 29 31 31 31 18 28 Qvk 192 197 5,0 20,0 9,6 19,0 36,0 71,0 131 11,0 39,0 64,0 18,0 53,0 7,7 4,7 1,2 3 2 1 1 1 20 22 21 3 1 3 3 2 27 2 3 2 55 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju srednji - dis- pretok sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period discharge in a DINAMIKA IN TEMPERATURA MORJA V MARCU 2012 Sea dynamics and temperature in March 2012 Igor Strojan M orje marca ni bilo močno vzvalovano, višine morja so malo odstopale od dolgoletnega povprečja. Morje je bilo nekoliko toplejše kot navadno v tem letnem času. 40 360 30 300 20 0 180 Vs (st.) dP (mb), Vv (m/s) 240 10 -10 120 -20 60 -30 -40 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 Vv dP Vs Slika 1. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega tlaka (dP), marec 2012 Figure 1. Wind velocity (Vv), wind direction (Vs) and air pressure deviations (dP), March 2012 300 15,0 Temperatura (°C) 200 10,0 100 5,0 0,0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Temperatura zraka 19 21 23 25 Globalno sevanje Slika 2. Srednja dnevna temperatura zraka in sončno sevanje, marec 2012 Figure 2. Mean daily air temperature and sun radiation, March 2012 56 27 29 31 Globalno sevanje (W/m2) 20,0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Višina morja v marcu Srednja mesečna višina morja, 203 cm, je 1 cm nižja od dolgoletnega povprečja. Najvišja višina, 263 cm, je bila 18 cm nižja kot navadno, najnižja, 132 cm, pa podobna dolgoletnemu povprečju (preglednica 1). Residualne višine morja marca niso bile velike. Na najnižjo in najvišjo residualno višino je najbolj vplivala sprememba zračnega tlaka. Predvideno astronomsko višino morja je najbolj (26 cm) znižal povišan zračni tlak in burja 10. marca ob 17. uri, predvidena astronomska višina morja pa je bila zaradi znižanega zračnega tlaka najbolj povišana zadnji dan marca ob 19. uri (slika 3). Mareografska postaja/Tide gauge: Koper mar.12 mar. 1960 - 1990 SMV NVVV NNNV A Legenda/Explanations: SMV NVVV cm min cm sr cm max cm 203 263 132 131 192 230 114 116 204 281 133 148 221 322 152 170 NNNV A 300 250 srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in month amplitude / the amplitude 10 30,0 0 20,0 -10 10,0 -20 0,0 -30 -10,0 Odkloni višin morja (cm) Višina (cm) 200 150 100 50 Odkloni zračnih pritiskov (mb) Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja v marcu 2012 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristic sea levels of March 2012 and the reference period 0 -40 -50 01 03 05 07 09 11 Hmer 13 15 17 Ha 19 21 23 25 27 29 -20,0 1 31 3 5 7 9 11 13 Odkloni višin morja Hres Slika 3. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja marca 2012 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska “ničla” na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 216 cm Figure 3. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in March 2012 and the difference between them (Hres) 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Odkloni zračnih pritiskov Slika 4. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v marcu 2012 od povprečne višine morja v obdobju 1960–1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih tlakov od dolgoletnega povprečja Figure 4. Differences between mean daily sea levels in March and the mean sea level for the period 1969– 1990 together with the differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Slika 5. Prognozirano astronomsko plimovanje morja v maju 2012 glede na srednje obdobne višine morja Figure 5. Prognostic sea levels, May 2012 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Valovanje morja 400 4 350 3,5 300 3 250 2,5 200 2 150 1,5 100 1 50 Višina valov (m), Perioda valov (s) Smer valov (stopinje) Marca je bilo morje malo vzvalovano. Povprečna višina valov je bila 0,2 m. Valovanje je prihajalo večinoma z jugozahoda oz. zahoda in severovzhoda. Kot običajno je bilo valovanje iz tretjega kvadranta nižje (0,2 m) kot iz smeri burje (0,5 m). Najvišji val 2,1 metra s periodo 3,7 sekunde je nastal ob burji 6. marca ob 7. uri zjutraj. 0,5 0 1. 3. 2. 3. 3. 3. 4. 3. 5. 3. 6. 3. 7. 3. 8. 3. 9. 3. 10 .3 . 11 .3 . 12 .3 . 13 .3 . 14 .3 . 15 .3 . 16 .3 . 17 .3 . 18 .3 . 19 .3 . 20 .3 . 21 .3 . 22 .3 . 23 .3 . 24 .3 . 25 .3 . 26 .3 . 27 .3 . 28 .3 . 29 .3 . 30 .3 . 31 .3 . 1. 4. 0 Smer valov Srednja višina valov (m) Perioda valov (s) Slika 6. Valovanje morja v marcu 2012. Meritve na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 6. Sea waves in March 2012. Data from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran Slika 7. Roža valovanja morja v marcu 2012. Podan je odstotek pogostosti in povprečna višina valov v določeni smeri. Višine valov so barvno porazdeljene vsake 0,2 m. Podatki so rezultati meritev na oceanografski boji VIDA NIB MBP Figure 7. Sea waves in March 2012. Data are from oceanographic buoy VIDA NIB MBP near Piran 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Temperatura morja v marcu Marca se je temperatura morja zviševala (slika 8). Od 7. do 31. marca se je temperatura morja zvišala za 6 °C. Najvišja temperatura morja je bila marca 2,7 °C višja kot navadno (preglednica 2). 14 12 Temperatura (°C) 10 Slika 8. Srednja dnevna temperatura morja, marec 2012 Figure 8. Mean daily sea temperature, March 2012 8 6 4 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v marcu 2012 (Tmin, Tsr, Tmax) ter najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v 30-letnem obdobju 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Dolgoletni niz podatkov temperature morja ni v celoti homogen Table 2. Temperatures in March 2012 (Tmin, Tsr, Tmax) and characteristic sea temperatures for 30-year period 1981–2010 (Tmin, Tsr, Tmax). Long-term period of sea temperature data is not homogeneous TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Marec 2012 Marec 1981–2010 Min Sr Max °C °C °C °C Tmin 7,1 6,3 7,5 8,8 Tsr 9,5 7,4 8,7 9,9 Tmax 13,1 8,6 10,4 12,0 SUMMARY Sea levels in March didn’t differ a lot if compared to the mean sea levels in long-term period. Waves were not high and sea temperatures were rising most of the month. The highest sea temperature was 2.7 °C higher as the mean high temperature in the long-term period. 60 ZALOGE PODZEMNIH VODA V MARCU 2012 Groundwater reserves in March 2012 Urška Pavlič M arca se je nadaljevalo zniževanje gladin podzemnih voda v vseh vodonosnikih. V ravninskih prodno peščenih območjih so bile zelo nizke vodne gladine zabeležene na celotnem Dravskem in Ptujskem polju, v dolini Kamniške Bistrice, na Sorškem, Vodiškem, Mirensko-Vrtojbenskem in Čateškem polju ter na večini merilnih mest Kranjskega, Apaškega in Krškega polja. Vzrok zelo nizkih vodnih količin je bil dolg padavinski primanjkljaj, ki je trajal že od jeseni 2011, spremljali pa smo ga tudi marca, ko mestoma ni bilo zabeleženih merljivih količin padavin. Ob koncu meseca je v območje suše v vodonosnikih, ki je opredeljeno s petim percentilom dnevnih vrednosti gladin, prešlo več območij Dravskega, Ptujskega in Krškega polja (slika 1). Vodnatost izvirov je bila višja od minimalnih izmer dolgoletnega niza meritev. Vodonosniki alpskega krasa so se ob koncu meseca obnavljali predvsem z raztaljenimi snežnimi zalogami iz visokogorja. 232 m n. m. 231,5 231 230,5 Normalne razmere (25 do 75 percentil) Opozarjanje pred sušo (5 do 10 percentil) mar-12 feb-12 jan-12 dec-11 nov-11 okt-11 sep-11 avg-11 jul-11 jun-11 maj-11 apr-11 mar-11 feb-11 jan-11 230 Zaznavanje nevarnosti suše (10 do 25 percentil) Ukrepanje ob suši (min - 5 percentil) Slika 1. V Staršah na Dravskem polju že od začetka leta 2012 beležimo pojav suše v vodonosniku Figure 1. In Starše - Dravsko polje drought in aquifer has been observed since the beginning of the year 2012 Padavin je bilo marca zelo malo. Primanjkljaj je bil na vseh območjih vodonosnikov večji oziroma enak štirim petinam normalnih marčevskih količin. Na območju prodno peščenih vodonosnikov Krško-Brežiške kotline merljivih količin padavin niso zabeležili. Na severovzhodu države in v zaledjih vodonosnikov nizkega dinarskega krasa padavine niso presegle dveh odstotkov običajnih mesečnih vrednosti. Največ padavin so zabeležili v Ljubljanski kotlini in na območju visokega alpskega krasa, kjer je padla približno ena petina dolgoletnih povprečnih vrednosti tega meseca. Dnevne količine dežja, večje od 1 l/m2, so bile zabeležene le 20. v mesecu, izjemoma še v delih kraškega območja južne Slovenije med 25. in 26. marcem. Zaradi neugodnih vremenskih razmer se je vodna gladina v vodonosnikih marca pretežno zniževala. Kar štirje od petih vodnjakov, ki jih redno spremljamo za mesečno oceno stanja na Dravskem polju, so presušili; napajanje tega vodonosnika je odvisno predvsem od dotokov iz masiva Pohorja. Presušila sta tudi dva vodnjaka na severu Kranjskega polja, kjer se vodonosnik napaja predvsem iz dotokov iz hribovitega zaledja Kamniških Alp in vodnjak v Bukošku na Brežiškem polju. Vodonosniki Murske kotline so se ob koncu meseca zaradi dviga vodostajev Mure mestoma nekoliko obnovili, vendar so 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja bili tedaj še vedno v zelo nizkem območju glede na značilne aprilske vrednosti dolgoletnega povprečja. Največji upad je bil marca zabeležen v Šentjakobu na Šentjernejskem polju, znašal je 103 cm oziroma 31 % glede na razpon nihanja na tej lokaciji. Sledili so upadi podzemne vode v vodonosniku Spodnje Savinjske doline, v Medlogu se je gladina znižala za 67, v Bregu pa za 50 cm. Dvigi podzemne vode so bili marca zabeleženi redko, vezani so bili predvsem na dvige vodostajev rek. Največje zvišanje je bilo s 158 cm oziroma 22 % relativnega dviga zabeleženo v Britofu na Kranjskem polju, kjer je režim podzemne vode soroden režimu nihanja reke Kokre. 50-centimetrski dvig v Krški vasi na Krškem polju je povezan z dvigom Krke na južnem obrobju vodonosnika. Tudi vodnatost kraških izvirov se je marca zmanjševala. Kljub temu na večini merilnih mest ob koncu meseca še ni bilo doseženo najnižje vodno stanje. Večji kraški vodonosniki so se v tem času napajali predvsem z odtokom raztaljene snežnice iz zatišnih kraških leg (slika 2). 120 Vodostaj (cm) 100 80 60 40 20 0 mar.12 feb.12 jan.12 dec.11 nov.11 okt.11 avg.11 jul.11 jun.11 maj.11 apr.11 mar.11 feb.11 Slika 2. Nihanje vodostaja izvira Polterce v letih 2011 in 2012 Figure 2. Water level oscillation of Polterca spring in years 2011 and 2012 Podzemna voda se je na večini merilnih mest zaradi primanjkljaja padavin v marcu glede na mesec pred tem znižala, zaradi česar so se vodne zaloge zmanjšale. Izjema so bili deli prodno peščenih vodonosnikov ob Muri, Kokri in Krki, kjer so se gladine podzemnih voda zaradi zvišanja vodostajev rek v marcu nekoliko dvignile, ob čemer je prišlo do povečanja zalog podzemnih voda. Marca je bilo stanje zalog podzemnih voda zelo nizko za ta letni čas, mestoma pa tudi v primerjavi z običajno bolj sušnimi poletnimi meseci. V primerjavi z marcem 2011 so bile letos vodne gladine v večini prodno peščenih vodonosnikov nižje. Lani je v aluvialnih vodonosnikih po državi prevladovalo običajno vodno stanje. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Žepovci - Apaško polje Lipovci - Prekmursko polje 80 Zgornje Krapje - Mursko polje 100 100 80 80 60 60 40 40 20 20 50 -40 -70 -100 -20 -40 -40 -60 -60 -80 -80 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Tezno - Dravsko polje % -65 -115 100 100 80 80 60 60 40 40 20 20 0 0 -20 -20 -40 -40 -60 -60 -80 -80 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Skopice - Krško polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Kleče - Ljubljansko polje Preserje - d. Kam. Bistrice 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % Levec - sp. Savinjska dolina 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Britof - Kranjsko polje 2007 2008 2009 2010 2011 2012 SOV Meja - Sorško polje Šempeter - Vipavsko Soška d. 100 100 80 80 80 60 60 60 40 40 40 20 20 20 0 0 % 100 % % 35 % 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Trgovišče - Ptujsko polje 85 -15 0 -20 % -10 0 % % % 20 0 -20 -20 -20 -40 -40 -40 -60 -60 -60 -80 -80 -80 -100 -100 -100 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Slika 3. Odklon izmerjene gladine podzemne vode od povprečja marca glede na maksimalni marčevski razpon nihanja na merilnem mestu iz primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 3. Deviation of measured groundwater level from average value in March in relation to maximal March amplitude in measuring station for the reference period 1990–2006 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 0 0 400 176 500 400 600 241 Ljubljansko polje - Hrastje AMP Nivo podzemne vode (m n. m.) 0 200 300 400 500 Padavine (mm) 100 Jan/09 Mar/09 May/09 Jul/09 Sep/09 Nov/09 Jan/10 Mar/10 May/10 Jul/10 Sep/10 Nov/10 Jan/11 Mar/11 May/11 Jul/11 Sep/11 Nov/11 Jan/12 Mar/12 May/12 Nivo podzemne vode (m n. m.) 243 500 600 Čateško polje - Čatež 145 144 143 142 141 140 139 138 137 136 245 300 600 277 276 275 274 273 0 100 200 300 400 500 600 700 800 Padavine (mm) 175 200 Jan/09 Mar/09 May/09 Jul/09 Sep/09 Nov/09 Jan/10 Mar/10 May/10 Jul/10 Sep/10 Nov/10 Jan/11 Mar/11 May/11 Jul/11 Sep/11 Nov/11 Jan/12 Mar/12 May/12 300 Padavine (mm) 200 177 Padavine (mm) 100 178 247 100 Nivo podzemne vode (m n. m.) Sp. Savinska dolina - Levec AMP Jan/09 Mar/09 May/09 Jul/09 Sep/09 Nov/09 Jan/10 Mar/10 May/10 Jul/10 Sep/10 Nov/10 Jan/11 Mar/11 May/11 Jul/11 Sep/11 Nov/11 Jan/12 Mar/12 May/12 179 Jan/09 Mar/09 May/09 Jul/09 Sep/09 Nov/09 Jan/10 Mar/10 May/10 Jul/10 Sep/10 Nov/10 Jan/11 Mar/11 May/11 Jul/11 Sep/11 Nov/11 Jan/12 Mar/12 May/12 Nivo podzemne vode (m n. m.) Mursko polje - Zgornje Krapje 0 61 200 56 300 400 51 500 Padavine (mm) 100 600 46 Jan/09 Mar/09 May/09 Jul/09 Sep/09 Nov/09 Jan/10 Mar/10 May/10 Jul/10 Sep/10 Nov/10 Jan/11 Mar/11 May/11 Jul/11 Sep/11 Nov/11 Jan/12 Mar/12 May/12 Nivo podzemne vode (m n. m.) Vipavska dolina - Šempeter 700 Slika 4. Mediane mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2009 2010, 2011 in 2012 – rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990–2006 Figure 4. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2009 2010, 2011 and 2012 – red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990–2006 SUMMARY Very low water conditions prevailed in aquifers in March due to great lack of precipitation. Drought in aquifers has been observed in most parts of Dravska kotlina alluvial groundwater body and in parts of Krško polje aquifer. Low groundwater levels were also measured in karst region. Better groundwater conditions were measured in parts of alluvial aquifers where hydraulic water connection between groundwater and surface water exists, as some rivers were recharging from higher geographical position with snow cover. 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 178 0400 ZG. KRAPJE l.. s a. 177 m ./ m . n176 m 175 1 11 21 31 Murska Sobota 244 Maribor LE-1/01 AMP LEVEC . .ls a.243 m ./ .m n242 m 241 1 11 21 31 Kranj 0541 AMP HRASTJE 277 Celje .l276 s.. a m /.275 m . n 274 m M-32 ČATEŽ 140 273 1 11 21 31 Ljubljana Nova Gorica l. s..139 a m /. .m n138 m P 100 Zelo visoke vodne zaloge (very high GW reserves) Krško 1 50 P 90 137 0220 ŠEMPETER Postojna 11 21 31 P 75 Novo mesto P 25 . .ls 49 a. m ./ .m48 n m P 10 47 1 11 21 31 Visoke vodne zaloge (high GW reserves) Normalne vodne zaloge (normal GW reserves) Nizke vodne zaloge (low GW reserves) Zelo nizke vodne zaloge (very low GW reserves) P0 Koper P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P 100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 5. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode marca 2012 v večjih slovenskih medzrnskih vodonosnikih (obdelala: U. Pavlič, N. Trišić) Figure 5. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in March 2012 (U. Pavlič, N. Trišić) 65 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula O nesnaženost zraka z izjemo ozona se je v marcu glede na prejšnje zimske mesece zmanjšala, kar je najbolj opazno pri delcih PM10 in PM2,5. Glavni razlog za to so bile nadpovprečno visoke temperature ob prevladujočem sončnem vremenu. Temperaturne inverzije so bile le kratkotrajne jutranje. Zaradi zmanjšane potrebe po ogrevanju se je zmanjšala emisija onesnaževal (predvsem delcev) iz individualnih kurišč. Dnevne koncentracije delcev PM10 so tudi v marcu skoraj povsod prekoračile mejno vrednost. Na večini mestnih merilnih mest je bilo prekoračitev med 2 in 10. Opazno pa izstopata merilni mesti Ljubljana Center (18 prekoračitev) in Trbovlje (17 prekoračitev). Pri prvem gre skoraj izključno za vpliv prometa, pri drugem pa gre za vpliv lokalne industrije, delno pa tudi emisije iz prometa in individualnih kurišč. Na prometni lokaciji Ljubljana Center, v Žerjavu, v Trbovljah in Zagorju ter v Celju je vsota prekoračitev od začetka leta že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka, razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Šoštanj (trikrat prekoračena mejna urna vrednost) in TE Trbovlje. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile kot običajno izmerjene na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, sledi pa prav tako zelo prometna lokacija Maribor Center. Koncentracije ozona so se v marcu kot običajno za ta čas zvišale in presegle 8-urno ciljno vrednost. Nekoliko povišane koncentracije nekaterih BTX na merilnem mestu Medvode kažejo na vpliv tamkajšnje kemične industrije. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) MO Maribor EIS Anhovo Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Občina Medvode Studio Okolje Elektroinštitut Milan Vidmar LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne Toplarne Ljubljana 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru ali ob premešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah, ko se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. Ni pa zanemarljiv tudi vpliv lokalne industrije. Najvišji urni koncentraciji 887 µg/m3 in 485 µg/m3 sta bili izmerjeni na merilnem mestu Veliki Vrh 10. marca ob 24.00 pri severnem vetru in na merilnem mestu Šoštanj 14. marca ob 3.00 pri jugozahodnem vetru. Urna mejna koncentracija je bila prekoračena dvakrat na Velikem vrhu in enkrat na merilnem mestu Šoštanj, ki sicer leži zunaj ožjega poseljenega območja mesta Šoštanj. Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi S 1. marcem 2012 smo vzpostavili meritve dušikovih oksidov na merilnem mestu Zagorje, ki je izpostavljeno vplivu prometa. Koncentracije NO2 so bile na vseh merilnih mestih pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa – posebej izstopata lokaciji Ljubljana Center in Maribor Center. Koncentracija NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je dosegla dobro tretjino mejne letne vrednosti. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje 8-urne koncentracije so dosegle manj kot četrtino mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom se je v marcu glede na februar povečala, kar je zaradi vse višje lege sonca in višjih temperatur običajno. Koncentracije so že povsod, razen v mestu Maribor, prekoračile 8-urno ciljno vrednost. Delci PM 10 in PM 2,5 V marcu se je število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 povsod razen v Zasavju in na lokaciji Ljubljana Center glede na prejšnje zimske mesece občutno zmanjšalo. Glavni razlog za tako ugodno stanje so bile nadpovprečno visoke temperature in s tem manjše emisije delcev iz individualnih kurišč zaradi manjše potrebe po ogrevanju. Tudi dolgotrajnejših temperaturnih inverzij ni bilo. Izjemi sta bili merilni mesti Trbovlje (17 prekoračitev) in Ljubljana Center (18 prekoračitev). Slabe razmere v Trbovljah so bile predvsem posledica prevozov sipkega materiala s tovornjaki, industrijskih emisij, delno pa tudi še individualnih kurišč v hladnejših dnevih, medtem ko je merilno mesto Ljubljana Center izpostavljeno najgostejšemu prometu med vsemi merilnimi mesti v Sloveniji. Na splošno je stanje slabše v ozkih dolinah (Zasavje, Žerjav), kjer je predvsem pozimi skoraj onemogočeno mešanje zraka. Zanimiv je padec koncentracij 9. in 10. marca ob suhem vremenu. Razlog je bil le nekoliko okrepljen severovzhodni veter. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Tudi koncentracije delcev PM2,5 so se znižale in so bile marca pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Povprečna koncentracija benzena se je gibala med 1,4 in 2 µg/m3, kar je manj kot polovica mejne vrednosti, ki je predpisana za celo leto. Povišane koncentracije nekaterih BTX na merilnem mestu Medvode kaže na vpliv emisij iz tamkajšnje kemične industrije. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/Legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr faktor * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2012) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U-mestno, S-primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I-industrijsko / area: U–urban, Ssuburban, B–background, T–traffic, R-rural, I-industrial korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : Onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO Benzen O3 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 1 350 (MV) 200 (MV)2 8 ur / 8 hours 500 (AV) 400 (AV) 125 (MV) 3 Leto / Year 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 Delci PM10 Delci PM2,5 1 2 5 Dan / 24 hours 40 (MV) 27 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu – cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m , marec 2012 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m , March 2012 MERILNA MREŽA Postaja Mesec / Month DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET EIS TEB Dan / 24 hours Cp Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. 96 96 96 95 95 94 8 4 7 11 7 4 31 9 35 87 103 53 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 6 12 19 11 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 99 62 100 100 99 99 99 99 97 100 98 95 96 100 99 5 7 10 4 11 3 3 2 8 5 10 6 11 12 4 27 41* 485 62 887 150 93 37 68 76 66 200 31 102 25 0 0* 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 15* 44 11 51 14 8 9 18 12 18 31 19 21 11 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 % pod Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje mobilna Ljubljana Center Vnajnarje* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour >AV Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m , marec 2012 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m , March 2012 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana MO Maribor TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET EIS TEB 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month Cp Postaja podr % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. >AV Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper mobilna Ljubljana Center Maribor Vrbanski p. Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor UB UT UB SB UT UB UB 96 96 96 94 94 96 96 27 46 38 24 31 29 25 87 134 124 82 100 111 106 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 46 84 70 46 56 52 32 UT UB RB RB RB RB RB RB 99 94 99 95 96 99 99 99 62 16 7 9 4 4 9 8 141 71 78 64 48 42 79 38 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 107 20 10 11 6 5 10 9 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m , marec 2012 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ), March 2012 MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje* Trbovlje Krvavec mobilna Podr UB UT UB UB RB Mesec / Month % pod Cp 89 0,4 96 0,7 0 0,0* 95 0,6 96 0,2 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,9 0 1,3 0 0,0* 0* 1,4 0 0,3 0 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m , marec 2012 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m , March 2012 MERILNA MREŽA DKMZ mobilna postaja TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET EIS TEB Postaja Krvavec* Iskrba Otlica Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan mobilna Vnajnarje Maribor Vrbanski plato Maribor Pohorje Zavodnje Velenje Kovk Sv.Mohor Podr Mesec/ Month 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours >CV ∑od 1. jan. % pod Cp Cmax >OV >AV Cmax >CV RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB 90 96 95 86 96 96 90 95 94 95 95 95 99 62 94 49 36 47 51 58 45 62 86 59 140 145 149 134 87 137 138 140 132 144 140 141 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 133* 141 140 125 78 133 133 135 124 131 127 128 7* 4 7 2 0 3 2 4 2 1 3 2 7 4 7 2 0 3 2* 4 2 1 3 3 RB UB RB RB UB RB RB 95 99 99 96 99 99 57 86 85 55 84 83 120 127 133 130 129 134 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 112 123 129 125 123 132 0 3 3 2 2 7 0 3 3 2 2 9 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m , marec 2012 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m , March 2012 Mesec MERILNA MREŽA Postaja Ljubljana Bežigrad (R) Ljubljana BF (R) Maribor Center (R) Kranj (R) Novo mesto (R) Celje (R) DMKZ Trbovlje (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) Murska S. Rakičan (R) Nova Gorica (R) Koper (R) Žerjav (R) Iskrba (R) mobilna postaja mobilna OMS Ljubljana Ljubljana Center TE-TO Ljubljana Vnajnarje MO Maribor Maribor Vrbanski p. Velenje (R) EIS TEŠ Pesje Škale Kovk (R) EIS TET Dobovec (R) Prapretno Morsko (R) EIS Anhovo Gorenje Polje (R) (R) aaa aaa Podr % pod UB 45 UB 81 UT 97 UB 97 UB 100 UB 94 SB 77 UT 87 SB 84 RB 94 UB 100 UB 97 RI 97 RB 100 UT RB UB UB RB RB RB RB RB RI RI 99 78 100 100 99 98 100 100 96 100 100 Dan / 24 hours Cp 36* 30 36 33 34 42 62 47 37 33 32 32 37 18 Cmax 57* 54 68 52 57 68 117 76 60 63 59 51 67 32 >MV 1* 1 2 2 1 8 16 11 3 2 1 1 3 0 >MV ∑od 1.jan. 16 11 18 18 26 36 45 44 10 24 13 11 39 1 60 34 35 41 21 34 23 19 41 29 30 99 89 94 94 56 97 68 66 107 82 81 18 3 5 9 1 6 1 1 7 3 3 34 3 6 10 1 6 1 1 8 5 5 Kor. faktor 1,00 1,30 1,30 1,00 1,30 1,30 - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM Meritve na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m , marec 2012 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m , March 2012 MERILNA MREŽA DKMZ Podr. Postaja Lljubljana BF UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba RB % pod 100 100 100 99 Cmax 24 ur 44 54 50 29 Cp 25 24 22 17 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m , marec 2012 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m , March 2012 MERILNA MREŽA etilm,pobenzen ksilen ksilen nheksan heptan isooktan noktan podr. % pod benzen toluen Ljubljana Bežigrad UB 96 1,4 3,1 0,6 2,1 0,6 0,3 0,3 0,1 0,1 Maribor UT 94 1,5 2,4 0,5 1,7 0,6 0,2 0,3 0,2 0,1 Ljubljana Center UT 99 2,0 1,0 0 1,0 0 Medvode SB 98 1,6 4,1 1,0 4,4 1,1 Postaja DKMZ OMS Ljubljana Občina Medvode 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Bežigrad Maribor center Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje mobilna Ljubljana center Vnajnarje* Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 100 200 300 cp(µg/m3) 400 500 600 Cmax 24 ur (µg/m3) 700 800 900 1000 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2, marec 2012 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums, March 2012 Ljubljana center Ljubljana Bežigrad Maribor center M E S T N O Maribor Vrbanski p. Celje Trbovlje Zagorje Nova Gorica Koper mobilna P O D E Ž E L S K O Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv.Mohor 0 20 40 Cp (µg/m3) 60 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v marcu 2012 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in March 2012 with the number of 1-hr limit value exceedences 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Bežigrad Maribor center Celje M E S T N O Velenje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper mobilna Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Vrbanski p. P O D E Ž E L S K O Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv.Mohor 0 20 Cp(µg/m3) 40 60 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 80 100 120 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v marcu 2012 Figure 3. Mean O3 concentrations in March 2012 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljubljana Bežigrad Ljubljana BF Ljubljana center Maribor center Maribor Vrbanski p. M E S T N O Celje Velenje Trbovlje Zagorje Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper mobilna Murska S. Rakičan Žerjav P O D E Ž E L S K O Iskrba Vnajnarje Pesje Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenje Polje 0 10 20 30 cp(µg/m3) 40 št.prekoračitev 24-urne MV 50 60 70 št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti v marcu 2012 Figure 4. Mean PM10 concentrations in March 2012 with the number of 24-hrs limit value exceedences 25 140 120 20 padavine (mm) dnevne konc. (µg/m3) 100 15 80 60 10 40 5 20 0 Ljubljana Bež. Murska S.Rakičan Bilje/N. Gorica Ljubljana Bež. Maribor center Celje Trbovlje Zagorje Koper Nova Gorica Murska S.Rakičan Iskrba Hrastnik Kranj Novo mesto Ljubljana center Gor.Polje Žerjav 3 Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine, marec 2012 3 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation, March 2012 74 31.mar 30.mar 29.mar 28.mar 27.mar 26.mar 25.mar 24.mar 23.mar 22.mar 21.mar 20.mar 19.mar 18.mar 17.mar 16.mar 15.mar 14.mar 13.mar 12.mar 11.mar 9.mar 10.mar 8.mar 7.mar 6.mar 5.mar 4.mar 3.mar 2.mar 1.mar 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 60 50 40 30 20 10 0 1 2 3 4 5 6 7 Ljubljana BF 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Maribor center 18 19 20 21 22 Maribor Vrbanski p. 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Iskrba 3 Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ), marec 2012 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ), March 2012 SUMMARY Air pollution (except ozone) in March was lower then in previous winter months, especially in particulate matter. The main reason was unseasonably high temperatures, which means less emission from heating devices, and a lot of sun. Occasional drops of pollution were mainly due to increased winds. The limit daily concentration of PM10 was exceeded at all urban monitoring sites (2 to 10 exceedances) with outstanding exceedances at the traffic spot of Ljubljana Center (18), and at Trbovlje monitoring site (17). The latter is influenced by local industry besides traffic and individual heating. In the cities of Zasavje (Trbovlje, Zagorje), Celje and at the monitoring sites of Ljubljana Center and Žerjav, the total number of exceedances has already surpassed the annual limit number. Ozone concentrations exceeded the 8-hours target value, and SO2 exceeded the 1-hour limit value in the region influenced by the Šoštanj Power Plant. NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides was as usually that of Ljubljana Center traffic spot, followed by Maribor Center traffic spot. Toluene was highest at the new monitoring site of Medvode, where besides traffic and individual heating the emission from chemical industry is significant. 75 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MARCU 2012 Earthquakes in Slovenia in March 2012 Tamara Jesenko, Tatjana Prosen S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so marca 2012 zapisali 110 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 23 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,0. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, od 25. marca 2012 pa za 2 uri (prehod na srednjeevropski poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v marcu 2012 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji, marec 2012 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, March 2012 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo V Sloveniji so marca 2012 prebivalci čutili tri potrese. Potres, ki se je zgodil 4. 3. 2012 ob 4.14 UTC pri Škocjanu in je imel lokalno magnitudo 1,1, so čutili posamezni prebivalci Šmarjeških Toplic. Desetega marca ob 23.58 UTC se je zgodil potres z lokalno magnitudo 1,8 in preliminarno določeno intenziteto III (EMS-98), ki so ga čutili nekateri prebivalci Smasta. Pri Velikih Laščah pa se je potres zgodil 17. 3. 2012 ob 18.03 UTC. Imel je lokalno magnitudo 2,1 in preliminarno določeno intenziteto III (EMS-98). Čutili so ga prebivalci Ponikev in Dobrepolja. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, marec 2012 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, March 2012 Leto Mesec Dan h UTC m Zem. širina °N Žariščni čas Zem. dolžina °E Globina Intenziteta Magnituda km EMS-98 ML Področje 2012 3 1 13 26 45,42 15,06 10 1,0 Vučinjići, Hrvaška 2012 3 3 22 59 45,86 15,68 7 1,2 Grad Mokrice 2012 3 4 4 14 45,89 15,27 7 1,1 Orešje 2012 3 5 0 33 46,05 13,98 13 1,1 Idrijske Krnice 2012 3 6 19 46 45,95 14,87 10 1,0 Radohova vas 2012 3 7 6 9 45,60 14,26 15 1,2 Šembije 2012 3 9 13 55 45,81 15,81 4 2012 3 10 23 58 46,27 13,72 7 2012 3 12 1 44 46,55 13,96 2012 3 12 11 1 45,38 2012 3 13 23 38 46,77 2012 3 14 2 48 46,79 2012 3 14 3 0 2012 3 14 18 30 2012 3 16 21 0 2012 3 17 18 3 45,86 14,70 8 2012 3 17 21 39 46,78 14,06 0 2012 3 17 23 50 45,85 14,70 2012 3 24 6 0 46,09 2012 3 26 9 11 2012 3 29 0 17 2012 3 29 14 2012 3 30 10 čutili 1,4 Brestovje, Hrvaška 1,8 Smrečje 12 2,0 Dobernigg, Avstrija 15,10 0 1,2 Stubica, Hrvaška 14,10 0 1,6 Wachsenberg, Avstrija 14,07 0 1,5 Zedlitzberg, Avstrija 46,79 14,07 0 1,4 Zedlitzberg, Avstrija 45,61 15,36 9 1,2 Žakanje, Hrvaška 45,98 14,76 12 1,1 Leskovec 2,1 Cesta 1,0 Zedlitzberg, Avstrija 9 1,6 Videm 13,46 14 1,1 Cividale del Friuli, Italija 46,97 15,39 0 1,6 Lieboch, Avstrija 46,29 13,63 9 0,8 Drežniške Ravne 37 45,91 13,55 18 1,6 Sovogna d'Isonzo, Italija 39 45,88 14,58 7 1,0 Visoko 77 III III Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo SVETOVNI POTRESI V MARCU 2012 World earthquakes in March 2012 Tamara Jesenko Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2012 Table 2. The world strongest earthquakes, March 2012 Datum Čas (UTC) Koordinati Magnituda Globina Št. žrtev Območje ura min širina dolžina mb Ms Mw (km) 3. 3. 12:19 22,15 S 170,34 E 6,5 6,4 6,6 14 Jugovzhodno od otočja Loyalty 5. 3. 23:06 12,35 N 123,70 E 5,2 5,1 5,6 37 Masbate, Filipini 9. 3. 07:09 19,13 S 169,61 E 6,1 6,7 6,7 16 Vanuatu 14. 3. 09:08 40,89 N 144,94 E 6,7 6,9 6,9 12 V morju ob vzhodni obali Honšuja, Japonska 16. 3. 07:58 10,04 N 125,63 E 5,8 5,3 5,8 18 Leyte, Filipini 20. 3. 18:02 16,52 N 98,24 W 6,6 7,4 20 Oaxaca, Mehika 21. 3. 22:15 6,24 S 145,96 E 6,3 6,6 118 Nova Gvineja, Papua Nova Gvineja 25. 3. 22:37 35,18 S 71,79 W 7,1 35 Maule, Čile V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v marcu 2012. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj.(Mb – magnituda določena iz telesnega valovanja, Ms – magnituda določena iz površinskega valovanja, Mw – navorna magnituda). Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, marec 2012 Figure 2. The world strongest earthquakes, March 2012 78 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2012 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Ljubljani, Mariboru in Izoli. Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku marca 2012. Letos je bilo v zraku opazno več cvetnega prahu kot istega meseca lani. Največ smo ga zabeležili v Ljubljani, kar 20.464 zrn, v Mariboru nekoliko manj, in sicer 18.237 zrn, v Izoli pa 14.524 zrn. Največ je bilo cvetnega prahu breze, ki je v Ljubljani prispevala 34 %, v Mariboru pa 32 % vsega cvetnega prahu. Na Obali je bilo breze le 3 %, prevladoval pa je cvetni prah gabra s 36 %. 3000 Izola Ljubljana Maribor 2500 Število zrn/m3 2000 1500 1000 500 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, marec 2012 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, March 2012 V zadnjem tednu marca sta obilno cvetela breza in gaber, kar se je ob ugodnih vremenskih razmerah odražalo tudi na zelo visoki obremenjenosti zraka s cvetnim prahom. Preglednica 1. Vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani in Mariboru, marec 2012 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana and Maribor in %, March 2012 jelša Izola Ljubljana Maribor 1 12,6 16,5 27,4 gaber/črni gaber 36,2 7,9 4,3 leska 7,0 5,6 3,0 cipresovke/ tisovke 25,9 11,8 9,8 jesen topol vrba 2,5 5,5 5,5 5,0 6,7 10,2 2,0 3,1 2,8 Inštitut za varovanje zdravja RS 79 platana brest 0,7 0,1 0,1 2,9 1,3 0,9 javor hrast breza 0,1 6,4 2,4 0,5 0,4 0,2 2,8 33,8 32,2 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Marec se je začel z občutno toplejšim vremenom kot običajno. Ob koncu prve tretjine meseca se je povprečna dnevna temperatura večinoma za dan ali dva spustila pod dolgoletno povprečje, nato pa so bili vsi dnevi do konca meseca občutno toplejši kot običajno. Ob toplem in sončnem vremenu se je marca stopnjevala suša, ki se je nadaljevala že iz prejšnjih mesecev. Na Obali ves marec ni bilo dežja, v Mariboru so imeli le en dan z manjšo količino dežja, nekaj več dežja pa je bilo v noči na 20. marec v Ljubljani. Dokaj oblačni so bili na vseh treh merilnih mestih dnevi od 3. do 5. marca, v Mariboru so na nebu prevladovali oblaki tudi 11. in 12. marca. Že 17. marca se je postopno pooblačilo v Mariboru; v Ljubljani in Kopru je bilo več oblakov 18. in 19. marca. Maribor je bil brez sonca 29. marca. Napol oblačno je bilo naslednji dan v Mariboru in na Obali, zadnji dan meseca pa je bil precej oblačen le na Obali. Poleg temperature, sončnega obsevanja in padavin je za širjenje cvetnega prahu pomemben tudi veter. 5. marca je na Primorskem zapihala burja, naslednji dan se ji je pridružil tudi severovzhodni veter drugod po državi. Vzhodnik je pihal 9. marca, naslednji dan pa na Primorskem burja. Pred edino omembe vredno padavinsko epizodo v marcu je 18. zapihal jugozahodni veter, na Obali pa jugo. Jugozahodnik je pihal tudi zadnji dan meseca. 400 Izola Ljubljana Maribor 350 CIPRESOVKE/TISOVKE Število zrn/m3 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, marec 2012 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, March 2012 V skupino cipresovk in tisovk je v aerobioloških analizah uvrščen cvetni prah dveh družin: cipresovk, katerih cvetni prah je močno alergogen in je v velikih količinah prisoten v Sredozemlju; v celinski Sloveniji večino tega cvetnega prahu predstavlja tisa, ki je zelo nizko alergogena. 300 Izola Ljubljana Maribor 250 LESKA Število zrn/m3 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu leske, marec 2012 Figure 3. Average daily concentration of Hazel (Corylus) pollen, March 2012 80 19 21 23 25 27 29 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1800 Izola Ljubljana Maribor 1600 JELŠA 1400 Število zrn/m3 1200 1000 800 600 400 200 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 23 25 27 29 31 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jelše, marec 2012 Figure 4. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen, March 2012 200 Izola Ljubljana Maribor 160 Število zrn/m3 JESEN 120 80 40 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu velikega jesena, marec 2012 Figure 5. Average daily concentration of Ash (Fraxinus excelsior) pollen, March 2012 400 Izola Ljubljana Maribor 350 TOPOL Število zrn/m3 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola, marec 2012 Figure 6. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, March 2012 81 19 21 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 100 Izola Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m3 VRBA 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe, marec 2012 Figure 7. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, March 2012 70 Izola Ljubljana Maribor 60 BREST Število zrn/m3 50 40 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bresta, marec 2012 Figure 8. Average daily concentration of Elm (Ulmus) pollen, March 2012 1400 Izola Ljubljana Maribor 1200 GABER/ČRNI GABER Število zrn/m3 1000 800 600 400 200 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra/črnega gabra, marec 2012 Figure 9. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus/Ostrya) pollen, March 2012 Cvetni prah povzroča različne alergijske bolezni, najpogosteje seneni nahod, lahko pa tudi alergijsko astmo, vnetje očesne veznice in redko kontaktni dermatitis ter urtikarijo. Koncentracija cvetnega prahu 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo v zraku, ki izzove simptome alergijske bolezni, je različna za različne vrste cvetnega prahu, je pa tudi fitogeografsko pogojena; to pomeni, da se v predelih, kjer je zelo veliko cvetnega prahu določene vrste, pri preobčutljivih v povprečju pojavijo simptomi pri višjih koncentracijah kot v predelih, kjer so obremenitve zraka zmernejše. Najpogostejša alergijska bolezen je seneni nahod, ki se pojavlja sezonsko. Povzroča ga cvetni prah dreves, trav in zelnatih rastlin. Ko vdihnemo, vase sprejmemo tudi zrna cvetnega prahu, ki so tako velika, da se ustavijo v zgornjih dihalnih poteh in ne pridejo do pljuč. Reakcija se pojavi zelo hitro (v eni minuti) v obliki draženja v nosu in vodenega izcedka, zamašenega nosu (oteženega dihanja), zaporednega kihanja, srbenja, rdečice in solzenja oči, srbenja v žrelu in ušesih, posledično pa lahko pride tudi do slabše koncentracije in razdražljivosti. 2000 Izola Ljubljana Maribor BREZA Število zrn/m3 1500 1000 500 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 31 29 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze, marec 2012 Figure 10. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, March 2012 280 Izola Ljubljana Maribor 240 JAVOR Število zrn/m3 200 160 120 80 40 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja, marec 2012 Figure 11. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, March 2011 SUMMARY In March, the pollen measurement has been performed in the central part of the country in Ljubljana, in Štajerska region in Maribor and on the Coast in Izola. The article presents the most abundant airborne pollen types in March 2012: Maple, Alder, Birch, Hornbeam/Hop Hornbeam, Hazel, Cypress and Yew family, Ash, Poplar, Willow and Elm. 83 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2011 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.