Leto II.
rsšlBlES pisCaca o ptfegteS.
Lfubliana, sreda 17. novembra 1920.
VEČERNI LIST
Posamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Štev. 261.
Cene po poiti: za celo leto . K BI'— zs po! leto . K ¥Z‘— za četrf leto. H Zl'— za 1 mesec. . H 7*— Za Ljubljano mesečno 7 K
Za Inozemstvo mesečno H IZ —
Urednlšfuo in npraua: Kopitapjeua ulica št. 6
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna Številka 60 vin.
Socialdemokracija proti veri.
Socialdemokraški govorniki, ki prihajajo sedaj ob volitvah med ljudi, so neodkrito-srčni dovolj, da zatrjujejo, češ, da niso proti veri. Tako govorjenje socialdemokraciji ni v čast. Saj se ravno socialdemokracija tako rada baha, kako načelna stranka da je. Dokazov, kako se pred ljudstvom socialdemokracija boji pokazati svoje pravo lice, imamo nebroj na razpolago. Venomer socialdemokraški so-drugi zatrjujejo: »Saj nismo proti veri! Saj smo tudi mi za vero k V pojasnilo, koliko je vredno tako govoričenje socialdemokratov, naj služijo sledeče vrstice, ki jih je prinesel Ponedeljkov »Narpej«, pod datumom 15. novembra št. 263. Pod zaglavjem »Po svetne Piše:
>: Listi poročajo, da je v češkoslovaških delavskih telovadnih jednotah v letu 1919 iz-
stopilo 8000 članov iz rimsko-katoliške cerkve ter je ostalo brez veroizpovedi.«
Jasno govorjeno! Češke delavske telovadne jednote so socialistična organizacija proti katoliškemu »Orlu«, kakor je socialde-mokraška »Svoboda« pri nas. V teh jednotah zbirajo socialdemokrati mlade ljudi, ne da telovadijo, marveč da jih vzgajajo v brezver-stvu. Številke govore! Lani je 8000 socialde-mokraškiii članov odpadlo od katoliške vere in so ostali brezverci.
Tako socialdemokrati delajo drugače v svojih društvih in govore drugače pred krščanskim ljudstvom.
To je hinavska igra, ki zasluži zaničevanje vseh poštenih ljudi. Krščansko ljudstvo bo 28. novembra tem nekrščanskim hinavskim politikom pokazalo vrata.
Strašno se pm mudi!
Največja nesreča je padla nad naš slovenski narod. Izgubili smo najprvo na Koroškem, sedaj pa na Primorskem in Kranjskem s=koro polovico svojega ljudstva. Zgodilo se je to na znani konferenci v S, Mar-šheriti, kjer so gospodje Vesnič, Stojanovič in Trumbič dali čez noč privoljenje, da ®am Lahi ugrabijo, čez noč so naši delegati prostovoljno privolili Lahom več naše zemlje, kakor so jo Lahi tekom zadnjih dveh let sploh zahtevali.
To so gospodje delegatje storili na lastno pest, brez sporazuma s slovenskim ljudstvom. Storili so to tudi brez dovoljenja osrednje' vlade. Dr. Korošec je včeraj Ha zborovanju Ljudske stranke v Mariboru izjavil o tej stvari sledeče:
»Naš veliki greh je bil, da nismo že poprej uredili svojih odnošaj"ev z Italijo, zakaj razkrajanja entente ni bilo mogoče preprečiti, z njenim razpadom pa je rastla moč Italije proti nam. Tako smo morali s težki mi in velikimi žrtvami plačati mir z Italijo, Ne verno pa Š3, kako se je to zgodilo ker so naši delegati odšli z drugimi instrukcijami na mirovna pogajanja, kakor pa se je to Pokazalo iz njihovega ravnanja, ter se bo stvar šele pojasnila.«
Iz te izjave dr. Korošca jasno sledi, da ®o gospodje delegati vrgli navodila, ki so jih imeli seboj, med staro šaro ter se rajši držali navodil, ki so jih dobili od kraljevih laških delegatov. Vsa javnost je bila ogorčena radi tega ravnanja. In še bolj je ogorčena radi tega, ker se sedaj našim delegatom tako mudi, da bi »pogodba« čimprej stopila v veljavo. V Belgradu se pripravljalo, da bo »pogodbo« podpisala vlada sama, ne da bi prašala parlament. Gospodje dele-Satje se namreč boje parlamenta in ga nočejo več videti, ali pa se boje prikazati predenj. Zato pa hite, da bi vlada zopet kar cez noč podpisala »pogodbo«, ki so jo trije gospodje sklenili brez ijudstva in proti ljudstvu. In zanimivo je, kako se liberalno časopisje trudi, da bi dokazalo potrebo, da Se »pogodba« z Italijo takoj podpiše. Ta »pogodba« pa se ne more podpisati, ker ni Vseh ministrov v Belgradu. Dr. Korošec se ?Uidi na Štajerskem, kjer prireja shode, ^edaj so se liberalci vrgli na dr. Korošca Jn mu očitajo, da je on kriv, da se pogodba podpiše. Mi v resnici ne razumemo, za-^aj se liberalcem tako mudi, postaviti na Srob primorskih Slovencev težak kamen Podpisa. Dr, Korošec je čisto pravilno od-Žovoril v Belgrad, da naj s sklepanjem o Podpisu vlada počaka, da se vrne. Pravilno stališče. Dve leti smo čakali na meje z talijo. Ko smo sedaj dobili najslabše meje, vlada v Belgradu vendar lahko še pomakala par dni. Saj za potrdilo nesreče, ki ?e je zgodila, se Slovencem ne mudi. Če Jniajo liberalci in njihovi delegatje kak m-®res na tem, da to nesrečo še s svojim pod-P>som takoj uveljavimo in potrdimo, ne ve-^o. Slovensko ljudstvo ne čuti te potrebe
in ne razume naglice, s katero bi radi lastni ljudje dali pečat naši.nesreči in sramoti.
VESNIČ, TRUMBIČ IN STOJANOVIČ — POROČAJO,
LDU Belgrad, 16. nov, (ZNU) Sinoči je bila v ministrstvu za zunanje stvari ministrska seja, na kateri so gg, dr, Vesnič, dr, Trumbič in Stojanovič poročali ministrom, ki so ostali v Belgradu, o delu naše delegacije v Rapallu.
LDU Belgrad, 16. nov. (ZNU) Danes je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 19. do 21, ure. Predmet razpravljanja je bil rezultat pogajanj z Italijo v S, Margheriti, potem pa so razpravljali o tekočih poslih.
NOVA ZVEZA NARODOV.
LDU Pariz, 16. nov. (DunKU) Listu »Chicago Tribune« se javlja iz Filadelfije, da je list »North America« danes prinesel članek, v katerem se izjavlja, da bo predsednik Harding pozval ministrske predsednike Anglije, Francije, Italije, Japonske in Nemčije in pa Elihu Roota, da se ustanovi nova zveza narodov na temelju svetovnega razsodišča, kakor ga je predlagal Root. Kakor piše isti list, predsednik Harding ne namerava priti v Evropo.
SMRTNI BOJ AVRANGLOVE ARMADE.
LDU Carigrad, 16. nov. (Havas) Poročevalec lista »Chicago Tribune« javlja, da se je general Wrangel vkrcal na ruski križarki, ki je vzela na krov tudi vojake. Tri transportne ladje z 20.000 vojaki in ena ladja z ranjenci so odplule z neznanim namenom. Ostanki Wranglove armade se junaško branijo; vendar pa je položaj nevzdržen. Mnogi častniki so se sami ustrelili, da ne bi prišli v roke rdečim četam.
V	Carigradu pričakujejo 25.000 beguncev.
UKRAJINA SE UPIRA BOLJŠEVIKOM.
S prodiranjem ukrajinske armade na vzhod pridobiva ustaško gibanje med Ukrajinci vedno več pristašev in je vedno močnejše. Upor, ki so ga ne udeležujejo samo kmetje, ampak tudi delavci, učitelji in duhovščina, ne samo Ukrajinci, ampak tudi Veliko-rusi in nemški kolonisti, je splošen in se vrši v znamenju ukrajinske neodvisnosti. Med ukrajinsko fronto in Kijevom vodi ustajo neki Struk, bivši avstrijski častnik, ki je zasedel več mest. Ukrajinska armada se 'je združila z ustaškimi četami po predoru fronte pri Vinici. V herzonski guberniji so se uprli boljševikom nemški kolonisti. Jekateri-noslav in Poltavo imajo uporniki v svoji oblasti. Kot poročajo zadnja poročila, se bojujejo boljševiki proti ustašem z veliko energijo. Nekatere velike ukrajinske vasi, ki štejejo od 10 do 20 tisoč prebivalcev, so uničili. Tudi iz Gogoljevih povesti znano vas Dykanka je doletela ista usoda. Vlada ukrajinske lju-dovlade je mobilizirala več nadaljnih letnikov. Kmetje iz Ukrajine so imeli kongres, na katerem so izjavili: »Vse mora v boj za ukrajinsko neodvisnost!«
Ljudstvo v boju za svoje pravice.
Uudsfoo, pomni, da kapitalistične banke z milijoni denarja podpirajo
liberalce!
KJE BO STALA SKRINJICA LJUDSKE STRANKE?
Na Kranjskem bo stala skrinjica Ljudske stranke na tretjem mestu. Kandidatne liste so namreč razporejene sledeče: 1. JDS; 2. SKS, 3. Slovenska Ljudska Stranka, 4. NSS, 5, JSDS. Kandidatna lista Ljudske stranke na Kranjskem je tiskana s črno barvo na belem papirju brez vseh znakov. Lista Ljudske stranke za Kranjsko ne nosi rdečega križa, kakor trde liberalci. Pazite na to!
Na Štajerskem j e skrinjica Ljudske stranke na prvem mestu, Tu pa nosi kandidatna lista rdeč križ.
V Ljubljani bo stala skrinjica Ljudske stranke na drugem mestu. Kandidatna lista je opremljena kakor drugod na Kranjskem,
VELIKI SHODI DR. KOROŠCA.
Maribor, 17. novembra. Včeraj, dne 16, novembra, se je vršil tu v Mariboru v koncertni dvorani gledališča zelo dobro obiskan volivni shod Ljudske stranke, na katerem je govoril dr, Korošec. Zdaj se mudi dr. Korošec na svojih velikih shodih na Murskem polju.
»JUTRO« KUJE RUMENJAKE.
»Jutro« piše v svojem uvodniku o našem položaju, ki ga opisuje precej črno; pravi, da se mu zdi, kakor da bi se odpirali sarkofagi kapucinske grobnice«. Priznamo, da položaj ni rožnat, toda vemo tudi, da potrebuje ta čas nujno mož in da zahteva od nas, da smo možje, da tudi.v hipu ,ko se odpirajo sarkofagi in se pojavljajo strahovi, ne pobegnemo in prodamo svoje resnosti za judeževe groše strankarske koristi in demagogije. Liberalce čas ni naučil misliti. V eni sapi našteva vse sovražnike Jugoslavije, ki hočejo državo zdrobiti na kose. Poleg grških konštantinovcev imenuje habsburško propagando, radičevce in frankovce in seveda tudi neizogibne slovenske klerikalce. Ti netijo plemenske spore, ne prizanašajo ne državi, ne narodnemu edinstvu. Čudno se nam zdi, da klerikalce ne imenujejo kar na prvem mestu. Seveda, edina držav-notvorna stranka so demokrati, oni so ljudstvo in država. Stranka pa, ki hoče tako državno ureditev, da bo prišlo ljudstvo do svoje pravice in zadovoljnosti, kar more biti glavni temelj vsake državne tvorbe, ta strauka pa je — izdajalska po mnenju naših demokratov. Vprašajte se, kdo goji nezadovoljnost? Vemo, da demokratom ni do resnice; samo za to jim je, da popadejo vsako priliko, tudi ob naši zijajoči rani sanmargeritske pogodbe kujejo rumenjake za svojo propadlo stranko, ki sama goji nezadovoljnost med delavskim in kmečkim ljudstvom. Pokažite zmisel za ljudske potrebe in pravice, pa boste dokazali vsem, da ste res državotvorna stranka. Govoriti o »sporazumu« z Italijo in imeti pred očmi samo svojo demagoško korist, je hudodelstvo in kratkovidnost, ki nima para.
DRAGOCENO PRIZNANJE.
V nedeljo 14. t. m. je voditej »samostojnih« v Mošnjah na shodu Ljudske stranke odkrito priznal, da je bil in je liberalec, enako kot večina njegovih somišljenikov. Ker se pa z dosedanjo liberalno stranko (JDS) niso smeli več pokazati med ljudstvo, so ustanovili za liberalne kmete »Samostojno kmetijsko stranko«, — Mož je tedaj odkrito priznal, kdo je on in kaj njegova samostojna stranka,
O SHODIH J. D. S.
piše »Jutro« precej rezervirano. Pravi, da so imeli lep uspeh. Shode v Bohinjski Bistrici, Višnji gori in Št. Lambertu samo omenja, da so se vršili in pristavlja: »Tudi
ITALIJA IN MALA ENTENTA.
LDU Praga, 16. nov. (ČTU) Glasilo zunanjega ministrstva »Čas« piše z ozirom na pakt v S. Margheriti: V zunanji politiki ima Italija mnogo skupnih točk z malo entento v vprašanju vzpostavitve Habsburžanov, v vprašanju donavske konfederacije in v
v teh krajih ima demokratska misel trdno zaslombo.« Kdor ve, kako »sijajni« so bili ti demokratski shodi, bo vedel, kako trdna je zaslomba dem. misli med našim ljudstvom. »Jutro« pa poroča o shodu narodnih socialistov v Bohinjski Bistrici, ki je bil baje natančen odtis liberalnega shoda-dva govornika brez poslušalcev. Tako, kakor na shodih, se bo liberalcem vseh farb in struj godilo tudi pri volitvah.
LIBERALCI V SODRAŽICI
so v očigled sijajnega shoda, ki ga je v nedeljo imel tam kandidat Škulj, zbrali svojih 14 možakarjev ter odšli v Žimarice, kjer so priredili svoj »shod«. Bil je pa tako klavem, da je še tistim 14 liberalcem upadla korajža: «Nič ne bo z našim Rusom!« Seveda, oni so imeli svojih 14 sodraških liberalcev, na Škuljevem shodu pa je zborovalo nad 400 zavednih in odločnih mož in fantov. Ob volitvah je pač hudo biti liberalec.
V	BEGUNJAH PRI CERKNICI
bi se bil v nedeljo imel vršiti shod samostojnih, Toda o shodu ni bilo ne duha ne sluha. Manjka tedaj vsega, kar je treba za shod, manjka posebno ljudi, ki so potrebni za zmago ter samostojne liberalno graj-ščinske zgage med kmeti.
KANDIDATI HRV. LJUDSKE STRANKE V IIEltCEGOVINI
so: O. Era Didak Buntič, dr. Marko Rebac, prof. Juraj Puljič, dr. Nikola Mandič. Le-ti so podpisali posebno izjavo ljudstvu, v kateri prisegajo in zastavljajo svojo besedo, da v celoti osvajajo politični, gospodarski in kulturni program Hrv. Ljudske stranice, da bodo iz vseh sil delovali za njegovo uresničenje, da bodo pristopili tistemu parlamentarnemu klubu, v katerem bo večina poslancev Hrv. ljudske stranke, da bodo vsako leto priredili po raznih krajih Hercegovine najmanj 12 shodov, na katerih bodo poročali ljudstvu o delu stranke in končno, da bodo takoj položili mandat, ako bi se v čem tej izjavi izneverili.
NADALJNJE KANDIDATNE LISTE HRVATSKE LJUDSKE STRANKE.
Nositelji kandidatnih in kvalificirani kandidati so: v inodruško-reški županiji dr. Avguštin Juretič, tajnik JSZ v Za-bu,; dr. Julij Radočaj, odvet. konc. in župnik Anton Milič; v požeški županiji odvetnik dr. Gjuro Kuntarič, prof. dr. Janko Ši-mrak in gospodarski uradnik dr. Vlado Ci-cak; v virovitiški županiji urednik Stepan Barič, odvetnik Matija Belič in kaplan Franjo Pipinič; v sremski županiji prof. dr, Janko Šimrak, urednik dr. Josip Andric in prof. dr, Andrej Živkovič, Na drugem mestu splošnih kandidatov so povfcodi brez izjeme možje iz ljudstva, ki tu,di sploh med kandidati prevladujejo.
Somišljeniki!	Somišl	jenic«!
Slovenska Ljudska Stranka za Ljubljano priredi v nedeljo dne 21, t, m. ob pol 11. « i dopoldne v veliki dvorani »Uniona«
oolionl shod.
Dnevni red: Političen položaj (poroča posl. Smodej), 2. Govori kandidatov S. L. S. za Ljubljano. 3. Slučajnosti.
Pridite vsi in vse na ta shod. Vsak ; i-mišljenik in vsaka somišijenica naj se zaveda dolžnosti: V nedeljo ob pol 11. uri v »Union« na shod S, L. S.
vprašanju ruske politike. Nehote je vodila Italija enako politiko z Jugoslavijo in Češkoslovaško. Po' rešitvi jadranskega konflikta se more upati, da se bo solidarnosl še bolj ojačila in se razširila na*celo vrsto drugih vpraašnj, glede katerih bo Italija postopala skupno z malo entento.
,'Bolni na| zdravega nosil** Tako vele liberalci, ki hočejo, naj bedno ljudstvo nosi liberalne kapitaliste in bankirje!
»Večerni list«, dne 17, novemora 1920
Stran 2
GOSPODARSTVO V NARODNI BANKI.
LDU Belgrad, 16. nov. (ZNU) Včeraj je bil redni občni zbor delničarjev Narodne banke. Na zboru, ki je bil slabo obiskan, se je sprejelo poročilo upravnega odbora in odboru dal absolutorij za delo od leta 1914 do januarja 1920, ko se je Narodna banka kraljevine Srbije preuredila v Narodno banko kraljevine SHS. Sprejel se je predlog o razdelitvi dobička v znesku po dinarjev 74.40 na vsako delnico. Izmed delničarjev je samo g. Nikola Stanarevič kritiziral delo Narodne banke v času evakuacije Srbije. Zameril je odboru, da banka zasebnikom pri sprejemanju depojev ni šla na roko, V času, ko je banka delovala v inozemstvu, je podpirala najbolj one, ki so ji bili blizu, na Francoskem ali v Švici. Denar so dobili največ oni, ki ga niso potrebovali in ga je velik del ostal, v Monte Carlu, Tudi v dovoljevanju posojil drugim bankam je bila Narodna banka zelo skopa. Od zasebnikov so pri Narodni banki najslabše prošli bojevniki na solunski fronti. G. Stanarevič je zameril banki, da ni olajšala zamenjave našega denarja v grške drahme, dočim se je na 'Francoskem brez vsake potrebe izvršilo mnogo denarnih poslov. Obsoja odbpr, da je sprejel od države pet milijonov dinarjev kot odškodnino. Po govoru g. Stanareviča je bil sprejet predlog, da se dovoli državi posojilo brez zavarovanja v znesku 1500 milijonov dinarjev, ki se bo vrnilo v desetih letih, V to vsoto se bo vračunalo tudi 425 milijonov dinarjev, ki jih je država že dvignila na račun depozita kronsko-dinarskih nov-čanic. S tem je bil zbor zaključen.
ZBOR ZVEZE NARODOV.
LDU Ženeva, 16. rtov. (DunKU) Po stenografskem protokolu je včerajšnje poročilo seje zbora zveze narodov popraviti v toliko, da je bil sprejet predlog lord Ce-eila, naj se po sredi oktobra došle prošnje za sprejem postavijo na dnevni red tega zborovanja zveze narodov in oddajo komisiji v pregled. Med razpravo je izjavil lord Robert Cecil, da se strinja z zahtevo, ki jo je stavil Bourgeois, da bo nekvarno temu sklepu v bodoče odločala komisija o dopustnosti sprejemnih prošenj.
LDU Ženeva, 16. nov. (Švicarska brz. agentura) Na popoldanski seji, ki se je pričela ob 16., se je nadaljevalo razpravljanje o delovni metodi zbora zveze narodov in komisij. Po predlogu predsednikovem naj predsednik vsake komisije en dan po svoji izvolitvi predloži predsedniku zbora objektiven in splošen ekspoze o vseh komisiji došlih vprašanjih. Razen tega naj bi mogli delegatje, ki to žele, neposredno po tem ekspozeju podati svoje pripombe. — Tittoni je k temu predlogu stavil predlog, katerega je mimo drugih podpiral tudi Ador, naj se črtata ti dve točki, ker meni, da bi tako poslovanje povzročilo nepotrebno dvojno delo in bi se obravnave zveze narodov preveč podaljšale. — Barnes (Anglija) se upira črtanju, češ da je potrebno', podati komisijam gotove smernice glede vprašanj, s katerimi bi se morale pečati; to se more doseči samo s tem, da se pretresajo vprašanja pred delom komisij. Tako razmotrivanje v zboru zveze narodov je že zato potrebno, ker se v poročilu generalnega tajništva niso obravnavala posamezna vazna vprašanja, kakor n. pr. sprejem nekdaj sovražnih držav, in ker naj se da zboru prilika, da o teh stvareh izrazi svoje mnenje.
18 MESEČNA VOJAŠKA SLUŽBA V FRANCIJI.
LDU Pariz, 16. nov. (Havas) Ministrski svet pod predsedstvom predsednika Milleranda se je danes bavil z zunanjim položajem. Za veleposlanika v Londonu je bil imenovan St. Aulaire, za veleposlanika v Madridu pa De France. Nadalje je pretresal ministrski svet zakonski načrt o dobi vojaškega službovanja in se je načeloma izrekel za 18 mesečno vojaško službo. Okrajšanje službene dobe pa se bo izvedlo šele po prehodnem času. Kako dolgo bo trajal ta čas, bo odvisno od potreb za obrambo in od zunanjega položaja.
Politične novice.
-j- Pogodba naj se ne podpiše! Narodni svet za neosvobojeno domovino je poslal slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kukovcu sledečo brzojavko: Z ozirom na posebno težke pogubonosne žrtve, naložene s sanmargheritskim dogovorom slovenskemu delu našega naroda, poziv-ljemo oba gospoda slovenska ministra, naj odrečeta svoj podpis in rajši odstopita, kakor da bi sopodpisala pogodbo, ki je naš narod ne more nikdar priznati. Narodni svet za neosvobojeno domovino. — Čudno je, da se v istem trenutku, ko primorski Slovenci izrekajo to zahtevo, liberalnim demokratom, katerih voditelj je dr. Kukovec, tako mudi s podpisom »pogodbe«,
-j- Kdo je edino merodajen v demokratski stranki. G. Stojan Protič je te dni v »Samoupravi« razpravljal o tem, da demokratska stranka še do danes ni opredelila svojega stališča v vprašanju bodoče ustave. Pač pa se je njen minister Draško-
vič v svojem zagrebškem govoru po priliki izrekel za federalizem. Na to odgovarja »Beogradski Dnevnik«; »...Kar tiče posebej g. Draškoviča . . . moramo na žaiost ’ g. Protiča izjaviti, da demokrati njegovega govora ne odobravajo. Demokrati sploh smatrajo kot pravega in merodajnega državnika v svoji stranki g. Pribičeviča.« To naj si vtaknejo za ogledalo tisti naivni ljudje pri nas, ki gredo za dr. Tavčarjem slepo v boj za — Pribičeviča, ta bič Jugoslavije, -j- Kaj delamo v Pečuhu? »Narodna Politika« priobčuje dopis iz Pečuha, ki nam odkriva čudne stvari. Pečuh ima zaenkrat zaseden Jugoslavija. Ko je svojčas na Ogrskem zavladal boljševizem, je naša oblast to mesto obvarovala boljševiške šibe. Kasneje pa je postal Pečuh varno zatočišče raznih iz Ogrske pregnanih, oziroma pobeglih komunističnih voditeljev in agitatorjev. Naša oblast je šla in še gre tem ljudem v vsakem oziru na roko. Tako je bilo mogoče, da so meseca avgusta letos revolucionarni elementi obnovili svoje-časni narodni svet—- brez sodelovanja meščanskih elementov — in se dne 22. septembra šiloma polastili mestne avtonomije. Od tedaj je župan v Pečuhu Bela Lin-der, vojaški poverjenik Kunove vlade, a tudi vsa ostala vplivna mesta so v rokah raznih najglasovitejših Kunovih hlapcev, ki jih iščejo mažarske oblasti radi raznih zločinov. Seveda je tudi policija v rokah teh komunistov, in sicer tudi naša obmejna policija. Glasoviti komunistični detektivi Szikora, Varga in Borbaš so meseca septembra batinali ravnatelja cistercijanske gimnazije Abla Buziaš, kanonika Mo-šonyia, voditelja krščanskih socialncev Ružinskega in še neke druge osebe in jih težko poškodovali. Naše oblasti so sicer radi tega uvedle preiskavo, a dosedaj ba-tinjani še niso dobili nikakega zadoščenja, a komunistični zločinci so ostali nekaznovani. Člani okupacijske oblasti so v najintimnejših odnošajih s komunističnimi voditelji. Draginja v mestu je vsak dan večja, davčna bremena neznosna, sedaj pa hočejo revolucionarji ustanoviti tudi lastno vojsko, kateri bo moral služiti vsak organiziran delavec. To so čudne razmere v Pečuhu. Ni težko uganiti, da se naša okupacijska oblast poslužuje mažarskih komunistov proti sedanji Ogrski, toda gotovo gre v tem predaleč in pušča svoj lastni hrbet nezavarovan proti njim. Tako delajo mažarski komunisti pod varstvom demokratske policije v Pečuhu lahko vse, kar se jim zljubi. In Pribičevič je vodja »edine državnotvorne stranke« v Jugoslaviji.
-f- Dr. Kniper umrl. Na Nizozemskem je umrl odlični nizozemski državnik dr. Knijper, star 83 let. Po svojem poklicu je bil evangeljski pastor, a je kmalu zaslovel kakor odličen državnik svoje dežele. V i. 1880. je ustanovil skupno z voditeljem nizozemskih katoličanov, dr, Schlaipmanom društvo krščanskih ljudi in je z njim neumorno deloval, dokler ni v 1. 1901, društvo zmagalo. Knijper je postal ministrski predsednik, evangelci in katoličanje so sestavili vlado, ki je zaslovela po jako lepem izvajanju krščansko socialne politike, V 1. 1917. so dosegli krščanskim šolam enakopravnost z državnimi. Ves čas svojega javnega delovanja se je odlikoval tudi kakor časnikar. Nizozemska je izgubila v njem velikega državnika, krščanska ideja pa vnetega bojevnika.
+ Volitve na Grškem. Pri volitvah, ki so se vršile na Grškem, je dosedanji ministrski predsednik Venizelos popolnoma propadel. Od vseh njegovih ministrov sta bila izvoljena le dva. On sam in vsi drugi so propadli. Venizelos bo imel v zbornici le 118 pristašev, bivši kralj Konstantin pa 250. Venizelos je odstopil. Ta preobrat na Grškem je pomemben, ker se tudi drugod govori o preobratih v prid odstavljenih vladarjev.
Dnevne novice.
Izidor Cankar: Obiski. Nova knjižnica 5. Izdala in založila Nova založba v Ljubljani, tiskala Jugoslovanska tiskarna. — Ti »Obiski«, ki so izhajali svojčas v »Dom in Svetu« so zdaj zagledali beli dan. Knjiga, ki je zelo aktualna in ki bo pomenjala za literarno zgodovino mnogoter drag donesek, je zdaj v slovenskem leposlovju edina svoje vrste. Prinaša obiske pri dvanajstih slovenskih umetnikih, književnikih, slikarjih, glasbenikih, igralcih, s sliko. Vsak obisk je podan v novelističnem okvirju. Med obiski so zastopani i Ivan Cankar, Fr. S. Finžgar, Foerster Anton, Jakopič Rihard, Jama Matija, Gojmir Krek, Sajovic Anton, Ksaver Meško, Silvin Sardenko, dr. Ivan Tavčar, Anton Verovšek, Župančič. Nova, prej še ne natisnjena obiska sta pri dr. Tavčarju in Antonu Sajovicu. — Knjigo je Nova založba lepo opremila, tako glede papirja in tiska, kakor glede vnanjosti. Obsega 178 strani precej velikega formata in stane broš. 48 kron, krasno vezana 60 kron. Naroča se pri Novi založbi, Kongresni trg.
—	Jugoslovanski kardinal. Kakor poročajo iz Belgrada, bo pri prihodni volitvi kardinalov, ki se bo vršila tekom zime, po-
stal kardinal tudi zagrebški nadškof dr. Ante Bauer.
— Stoletnica slovaške narodne himne.
V	10. dan meseca decembra 1920 bo sto let, kar je bil v Dolnjem Kubinu rojen Jan Matuška, avtor slovaške narodne himne »Nad Tatro se bliska«.
— Zdravstveno stanje v Sloveniji. Po izkazu je umrlo pretečeni teden v Sloveniji za nalezljivimi boleznimi 24 ljudi. Med temi eden za trebušnim tifuzom, 20 za grižo, eden za davico ter eden vsled koz. Tifus in griža sta najbolj razširjena.
— Štrajk zasebnih nameščencev v Zagrebu je bil proglašen 15. novembra. Vendar je stopilo v stavko doslej le osobje maloštevilnih tvrdk, na splošno se pa delo nadaljuje.
— Vlom v Novem mestu. V noči na 11. novembra 1920 je vlomil dosedaj neznani storilec v trgovino J. K... v Novemmestu in ukradel iz komptoarja železno blagajno, vsebujočo nad 40.000 kron v gotovini, več hranilnih knjižic, dve večji knjigi, računov in drugih neznatnih reči. Denar je obstojal iz ene 1000 dinarske, 83 (100 dinarskih), nekaj 20 in 10 dinarskih novčanic, ter dc 100 kron avstrijskega, zako strganega denarja. 32.000 kron je bila last K... samega, drugi denar je bil pa last Novomeške čitalnice in obrtnega novomeškega društva. Razbita blagajna z vsemi drugimi listinami, izvzemši denarjem, se je našla 11. novembra na pešpoti pod kmetijsko šolo na Grmu proti Šmihelu.
— Izredno dobra letina v Združenih državah. »Daily Chronicle« poroča, da je po sodbi ameriškega poljedelskega urada letošnja letina koruze, krompirja in tobaka najboljša v povestnici Združenih držav. Kanada je dosegla rekord letine, ki jo cenijo na 460.000 funtov šterlingov.
— Nobelova nagrada iz fizike. Akademija ved je podelila Nobelovo nagrado za stroko fizike za leto 1920 ravnatelju mednarodnega urada za mere in tehtnice Karlu Breterilu za izum, ki se ž njim da dognati nepravilnosti v zlitinah niklovega jekla.
— Maksimiranje cen za kurjavo v hotelskih prenočiščih v Zagrebu. Zagrebški magistrat je določil cene za kurjavo v hotelskih sobah tako-le: Za enkratno kurjenje na dan v glinastih pečeh 20 kron, za dvakratno 35 kron; v železnih pečeh pa
10	kron oziroma 17 kron.
— Analfabeti ne morejo v Ameriko. Zastopstva Združenih držav načelno odrekajo vsak vizum onim ljudem, ki nameravajo potovati v Ameriko in ne znajo ne pisati in ne brati. V Trstu so se dogodili slučaji, . da je ameriški zastopnik tik pred vstopom na ladijo zabranil analfabetom potovanje v Ameriko.
— Za tri milijone živil zgorelo. V Bad-nu je minoli petek nastal ogenj v skladišču veletrgovca Kastla. Skladišče je pogorelo do tal in z njim za tri milijone kron živil. Gasilci so pri gašenju stali do kolen v masti in moki. Zažgal je iz maščevanja Kast-lov brat, ki so ga že zaprli.
— Našla sta se dva papirnata bankovca. Stranka dobi denar v našem upravni-štvu.
Ljubljanske novice.
lj Šentjakobski volivni odbor SLS vabi vse naše somišljenike in somišljenice na sestanek, ki bo jutri, v četrtek zvečer ob pol 8. uri v Prosveti, Florjanska ulica št. 15.
lj Predprodaja vstopnic za Orlovsko akademijo v nedeljo v Ljudskem domu je v Jugoslovanski knjigarni.
lj Marijina kongregacija za možke pri oo. jezuitih ima v nedeljo, dne 21. novembra svoj redni shod.
lj Tedenski izkaz za ljubljansko občino izkazuje 22 novorojencev in 25 umrlih. Med umrlimi je 11 domačinov in 14 tujcev. Za jetiko je umrlo 6 ljudi. Za grižo je zopet bolnih 5'ljudi (tujcev), umrl ni za to boleznijo nihče.
lj Igralci Ljudskega odra imajo danes zvečer vajo za prvo dejanje »Veleturista«. Naj pridejo vsi!
lj Tatvine, Dne 13. t, m. zvečer je v kavarni Union neznani tat trgovcu K. iz Linča ukradel črno usnjato torbico za spise, vsebujoče potne dokumente lastnika in nekaj korespondence. — Posestniku in gostilničarju Avg. K. v Ciglarjevi ulici je dne 4, t. m. neznani storilec ukradel na dvorišču se sušeče perilo v skupni vrednosti 1500 kron, — St. P. je dne 2. novembra z nekim Z. in z nekim tovarišem istega popival po ljubljanskih gostilnah. V kolodvorski restavraciji je pokazal Z. svojo listnico, v kateri je imel približno 2500 kron. Naenkrat mu je denarja zmanjkalo, z njim sta izginila tudi njegova spremljevalca.
Razne novice.
r Ponižana Madžarska. Madžari so dobili v Parizu ukaz, da imajo 1. nov. 1920 podpisati mirovno pogodbo, kakor so jo sestavili antantni državniki v Trianonu Sigmund Miinz je napisal o tem v berolin-skem »Tagu« z 21. septembra 1920 naslednji uvodnik.
Narodna skupščina v Budimpešti ima
 ______________________________Štev, 261.____'
1. listopada odglasovati mirovno pogodbo trianonsko po zgledu, kakor so glasovali Nemci v Weimaiu ter Avstrijci na Dunaju t o so bile poniževalne mirovne pogodbe, kakor je za Madžare poniževalna trianonska pogodba. Ves svet je osupnil nad tole Madžarom prizadeto Golgato. Krščanskosocialna vlada na Ogrskem, ki je uvedla kazen z batinami in je izobčila Žide z vseučilišča, ne bo dolgotrajna. Madžari so žalostno končali svetovno vojno. Za to imajo zasluge Čehi, Jugoslovani in Rumuni. Ti narodi so z vsemi silami pomagali antanti. Splošno pozornost je zbudila beraška dunajska valuta. Ali ta valuta je še vendar boljša kakor ogrska. To je čudna reč. Ogri so zdaj zmanjšani na tretjino svojega bivšega prostora. Ali vendar tvorijo državo, ki ima za svoje prebivalstvo dovolj hrane. Seveda glede množine žita in drugega živeža ni Ogrska več tako bogata kakor je bila svoj čas. Ogrska ima danes manj gozdov, rudnikov, tvornic, vse to so izgubili z deželami vred, ki so pripadle zmagovitim sosedom. Od Ogrske odsekani de-
li	so se priklopili češkoslovaški, jugoslovanski, rumunski in avstrijski državi.
Z omenjeno trianonsko pogodbo so Ogri oropani vseh svojih zakladov. Ogrska država, ki je tonila v brokatu in zlatu, ima sedaj na sebi beraški plašč. Madžari vse to vidijo in čutijo, da so prišli na pravo beraško palico. Država sv. Štefana, ki je skozi stoletja odbijala turške navale, toži nad razvalinami svoje nekdanje slave, Ogri so izgubili rudnike, saline, prostrane državne gozde; vse to je sedaj last sosednjih držav. Ogri so izgubili v Banatu najrodovit-nejša žitna polja, na Slovaškem so prišli ob sladkorne pridelke. Petrolejni viri v Sarmasagu, saline v Marmarošu, zlati rudniki in velike vodne sile na Slovaškem niso več v madžarskih rokah,
Ogri štejejo sedaj 7 in pol milijona prebivalcev, nekaj malega več kakor Avstrija. Ogri imajo to dobro, da njih glavno mesto Budimpešta šteje približno milijon prebivalcev, ki si lahko preskrbi potrebnih živil. Avstrija ima dvakrat večje glavno mesto, ki se , s težavo hrani. Ogri so izgubili mesta: Bratislavo, Košiče, TemešvaL Veliki Varaždin, Komarno, Šopron, Sibiu ter celo vrsto drugih važnih mest, v katerih se je koncentrirala politična in gospodarska moč Madžarov; samo hrbtenica, ti up je ostal od mastitega madžarskega te* lesa. Ogri bodo zdaj beračili kakor vojni invalid na javni ulici, po kateri hodijo državniki na kongres zveze narodov.
Ogrom ni bilo dopuščeno, da bi se v vseh krajih izvedlo ljudsko glasovanje. To bi bilo v mnogih krajih končalo proti volji zaveznikov. Madžari so se pregrešili' ker so zatirali nemadžarske narode in so jih s tem proti sebi nahujskali. Slovaki, Rumuni in Srbi so čutili težo madžarske nad’ vlade. Zdaj se je list obrnil. Trije milijoni Madžarov so prišli v drugorodne države. Z madžarskim prebivalstvom se je pre-meknilo tudi vse ogrsko bogastvo, gozdovi, premog, sol, železo in sedmograški rudniki. Ogrska je bila z rudami najbogatejša država v celi Evropi. Ogri so imeli več ko-1000 rudnikov. Ogri so prišli ob vse gozde, Danes beračijo za drva na Dunaju. Madžari so izgubili tako krasno Tatro, kjer je toliko gozdov in prelestnih letovišč. Izgubili so tudi svetovnoznane zdravilne toplic-Pištane in Mehadijo. Tudi Avstrija je izgubila sloveča zdravilišča kakor Meran in celo vrsto drugih mest, ki so sedaj last Italije. Cela Adrija, nekoč avstrijska posest, je danes v laških krempljih. Prekrasna juz-notirolska jezera so sedaj v italijanski oblasti. Tako so izgubili Ogri bogate dežela gozde, rudnike, pa še vso naravno lepot1) povrhu. Tako silno je Ogrska po mirovo* pogodbi trianonski ponižana.
S trianonsko mirovno pogodbo )e Madžar popolnoma ponižan. Slovaki • s° danes v češkoslovaški republiki, a RufliU' ni imajo veliko Rumunsko. Slednjega ten sosedov je dvakrat toliko kakor Ogra. Ve' levlasti antante so obdarile slovanske države češko in jugoslovansko ter RumuU' sko. Zato pa se pripravlja Italijan, da b pomagal Madžaru in Nemcu proti Slo',a' liom. Laški poslanik v Budimpešti, CerfU ti, je zagotovil madžarsko vlado, da bd lija preskrbela Ggrom svoboden dohod d° Adrije.
No, pa tudi madžarski politiki upaj0’ da bo Zveza narodov ponižane Madžar-spet postavila na noge,
Tako je napisal v zgoraj omenjenem listu žid Miinz.	.
r Boljševištvo v Palestini. Kakor laHu-1 jeruzalemski patriarh msgr. Barlassina je dal tudi angliški škof dr. Mac Inn.es v J611 zalemu javen oklic proti nevarnosti zionist0^ skega gibanja v Palestini. Oklic prav • da J doslej prišlo v Palestino prav malo žicovs veljakov, ampak sami rusovski, poljski in ^ munski boljševiki, ki pomenijo za bodoče litve v Palestini veliko nevarnost. Po mneirt dr. Mac Innesa bodo pri volitvah mohan« danci (540.000) in kristjani (G5.000) sknP! nastopili proti Židom.
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«-Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljublp’