1 4. Jan. 1332
PTUJSKI PIERU7NINAR
informacije
Številka 12 — december 1991
S SEJE DELAVSKEGA SVETA
Na 35. redni seji delavskega sveta, so delegati razpravljali in sklepali o pomembnih zadevah gospodarjenja podjetja. Seznanjamo vas s povzetki informacij in razprav najpomembnejših točk, katerih predlogi so bili sprejeti.
Predlog načrta proizvodnje za leto 1992
Osnutek načrta je bil v obravnavi po vseh PE in so realne pripombe že upoštevane v predlogu.
Predlog načrta proizvodnje za leto 1992 je pripravljen na osnovi dogovorjenih normativov in običajnem izkoristku kapacitet. Glede na situacijo v sedanjem gospodarskem in političnem svetu je načrt zastavljen optimistično in le upamo lahko, da bodo okoliščine dovoljevale, da ga tudi dosežemo.
PE Tovarna krmil
Načrtovana proizvodnja krmil temelji na potrebah po krmilih, katere znašajo 113.760 ton. V načrtu kadrov je predvideno še nadaljne zmanjšanje za 1 delavca.
PE Stari starši
V letu 1992 bomo proizvedli predvidoma
4.195.000	kos. valilnih jajc in 1.161.000 kos DSP staršev. Proizvodnja je za 3% nižja od načrtovane za leto 1991, kar je posledica dinamike nesnosti v letu 1992. Načrt kadrov ostaja enak.
PE Starši
Po izvedeni reorganizaciji v tej enoti se v letu 1992 znižuje proizvodnja valilnih jajc za 10%, vendar ustreznejša dinamika nesnosti zagotavlja pokritje lastnih potreb. Načrtujemo proizvodnjo
36.684.000	valilnih jajc ter 32.152.000 kos. DSP BRO. Nadaljni napredek pričakujemo na normativnem področju, saj naj bi vzredili za 1 % več jark ter za 5 g izboljšali porabo krme po znešenem jajcu. Izboljšan je tudi izplen valilnih jajc, tako da bi po prevedeni jarki proizvedli 149 kos valilnih jajc. V načrtu proizvodnje za vhlevitev DSP BRO smo predvideli tudi 1% DSP BRO, namenjenih odbiri v
vzreji brojlerjev. Načrt kadrov ostaja enak, spremembe so predvidene med posameznimi organizacijskimi enotami.
PE Brojlerji
Največ sprememb je predvidenih v tej enoti. Tako načrtujemo proizvodnjo glede na zahteve posameznih tržišč. Za domači trg in ustrezne tuje trge bi normativno proizvedli težje piščance starosti 42 dni in z 10 dag višjo poprečno težo, kot smo jo načrtovali do sedaj, za tržišča, ki zahtevajo lažjega piščanca, pa bi imeli predvidoma za 4 dni krajšo rejo do teže 1,69 kg in z 0,5% nižjim poginom. Skupaj bi proizvedli v letu 1992 48.895 ton žive teže. Načrt kadrov se znižuje za 1 delavca.
PE Perutninska klavnica
Načrtovana proizvodnja perutninskega mesa znaša 36.224 ton in je za 1,48% višja od načrtovane za leto 1991. Razrez in proizvodnja fileja ostajata na ravni načrtovanega za leto 1991. Globalna sprememba prodaje, ki zajema mnogo večji delež izvoza, narekuje dodatne napore v proizvodnji. Načrt kadrov ostaja na ravni načrta 1991.
PE Predelava
Načrtovan obseg proizvodnje klobasičarskih izdelkov znaša 8.000 ton, proizvodnjo izdelkov POM programa načrtujemo le v eni izmeni, kar pomeni 800 ton, močno znižujemo načrt proizvodnje paštet na 240 ton. Novih izdelkov iz programa marinad bi proizvedli 100 ton. Načrt kadrov znižujemo z 222 na 217 delavcev, kar je večinoma posledica nižje proizvodnje POM programa.
PE Trgovina
Skupaj s proizvedenimi izdelki in predvidenim obsegom prodaje trgovskega blaga načrtujemo za 0.1% večjo prodajo od načrtovane za leto 1991. Zniževanje načrta kadrov v PE Trgovina ugodno
Volitve organov upravljanja 16.12.1991
vpliva na produktivnost, ki pa bo v tekočih primerjavah naslednje leto še izrazito ugodnejša glede na spremembe statusa enot v drugih republikah.
PE Promet
Tako načrtovan obseg prevoženih kilometrov kot načrt kadrov ostajata na ravni letošnjega načrta.
PE Servis
Vrednostni obseg storitev je za 1,3% nižji od načrtovanega za letošnje leto. Načrt kadrov ostaja na ravni načrta za leto 1991.
PE Ptujska tiskarna
Načrt storitev je za 3,4% nižji od letošnjega ob za 1,5% višji produktivnosti, kar je posledica znižanja načrta kadrov za 6,5 delavcev.
Direkcija
Načrt kadrov se znižuje za 1 delavca in znaša 177,5 zaposlenih.
V podjetju kot celoti načrtujemo za 0,3% večji obseg proizvodnje glede na načrt 1991, podobno bi naj veljalo za realizacijo 1991, če le ne bo do konca leta kakšnega večjega pretresa. Glede na realizacijo v letu 1990 pomeni predlagan načrt proizvodnje 2,9% porast ob 3,5% višji produktivnosti.
Informacija o ustanavljanju delniških družb v mešani lastnini
Informacijo o ustanavljanju delniških družb v mešani lastnini po republikah ter sprejem sprememb in dopolnitev ustreznih sklepov delavskemu svetu je podal predsednik Alojz Gojčič in jo povzemamo.
Ne da bi hoteli v vodstvu sebe opravičevati, je treba poudariti, da smo se znašli v izredno težavnem položaju, enako kot celotno gospodarstvo Slovenije. Ob tem se namreč pojavljajo določene nestrpnosti, kot da ne bi hoteli ali mogli dojeti situacije v kakršni smo se v Sloveniji znašli. Pri tem Perutnina ni nobena izjema.
Dva izredno močna momenta sta tu prisotna, ki ju je potrebno naglasiti, kadar govorimo o gospodarstvu in položaju hiše znotraj njega. Nedvomno ni nihče pričakoval, niti slutil, da se bodo jugoslovanski trgi tako bliskovito »zaprli« kot so se.
O	tem, koliko so k temu botrovale odločitve slovenske vlade, ne želim razglabljati. Vendar bi si vlada pred sprejemom odločitev, ki posegajo v gospodarjenje, morala zagotoviti ekonomske relacije. Pa si jih ni. Hrvaška je začela prva s serijo ostrih predpisov o zapiranju trga in smo s strani Hrvaške tako dobili popolno zaporo prodaje, kot nakupa v tej republiki. Brez soglasja Hrvaške vlade ni možno kupiti nobenih žitaric (koruza) in oljaric (soja), oboje pa so za nas izredno pomembne surovine. Enako je z živino, mesom in mesnimi izdelki.
Za november je vodstvo Perutnine uspelo pridobiti ustrezna soglasja za prodajo v sosednji republiki. V prihodnje pa se bo treba iz meseca v
mesec boriti za sleherni kontingent, dokler se razmere ne bodo uredile.
Podobne predpise je pred kratkim sprejela tudi Srbija. Za nas je pomembno, da zaenkrat ni zapore za nakup koruze. Težava pri tem pa je, da je ni možno kupiti, ne za tolarje in ne za dinarje, marveč izključno za konvertibilne devize.
Za živila embargo velja enako kot za Hrvaško. Je pa nekaj izgledov, da bi bile odobrene kompenzacije. To je, da bi nam piščančje meso in izdelke »plačali« z drugim blagom (olje, testenine, moka in drugo).
V Bosni najbrž ne bo bistveno drugače.
O tem, kolikšne težave in stroške je prinesla uvedba carine na meji proti Hrvaški, najbrž sploh ni treba govoriti.
Se močneje kot zapiranje jugoslovanskega trga so naše gospodarstvo udarili ukrepi Evropske gospodarske skupnosti, z ukinitvijo ugodnosti pri trgovanju, tudi za Slovenijo. Celo več, ukrep je prav Slovenijo najbolj prizadel. Napoved je bila še dokaj bolj črna, vendar je gospodarska skupnost dvanajsterice ukrepe proti Sloveniji ublažila v času, ko so Informacije nastajale.
Za naš kolektiv nedvomno predstavlja največjo težavo nabava surovin za krmne mešanice, zlasti koruza. Brez te ni proizvodnje. Doslej je za silo šlo in upamo, da bo tako tudi v prihodnje. Doslej še piščanci niso ostali brez ustrezne kakovostne krme, dasiravno se je že zgodilo, da je tovarna krmil stala. Vendar je stala zato, da ne bi zmanjšali kakovosti krme, če katere od krmnih sestavin trenutno ni bilo na zalogi.
Na področju prodaje mesa in izdelkov so močna prizadevanja za uspešnejšo prodajo v Sloveniji. Prodaja pa je tisti ključni del proizvodnje, v katerem se povrne denar, vložen v celotni proizvodni proces. Brez denarja seveda ni proizvodnje in ne plač, z njim pa je potrebno pokriti še mnoge obveznosti, zlasti davke.
In kako je z denarjem v Perutnini? Precej govoric kroži, kako pošiljamo blago zlasti na Jug, denarja pa ne dobimo. Na seji delavskega sveta je bilo izrečeno zagotovilo, da v glavnem poslujemo v drugih republikah le s tistimi partnerji, ki blago tudi plačujejo, zato imamo tam ralativno malo dolgov. Nič boljše, prej še slabše, je s plačilom v Sloveniji. Velika so prizadevanja strokovnih služb, da bi izterjali vse dolgove, ki bi nam omogočili lažje poslovanje. Precej upov za izboljšanje stanja je tudi v povečanem izvozu.
Iz razlage je razvidno, da v tem trenutku brez dosedanjega jugoslovanskega trga ne moremo redno proizvajati.
Če želimo ta tržišča obdržati, se moramo nujno prilagoditi predpisom republik v katerih trgujemo. To je bil razlog za uvajanje delniških družb v mešani lastnini, o katerih smo pisali že v prejšnji številki Informacij. Kot smo vas seznanili, so bile doslej ustanovljene in registrirane delniške družbe v mešani lastnini v Beogradu, Zagrebu in Banja Luki. Tokrat je podan predlog še za Reko, Sarajevo in Munchen v ZRN. Brez dvoma bomo morali opravljati spremembe tudi še pri že registriranih
družbah, če bo to zahteval razvoj predpisov v posameznih republikah.
Munchen je vsekakor zelo zanimiv, saj predstavlja bližnjico v razviti del Evrope. Pri tem so še druge prednosti, ki nam bodo lahko pri poslovanju koristile.
Prodaja stanovanj
Vsem je znano, da je na področju gospodarjenja in razpolaganja z družbenimi stanovanji sprejeta nova zakonodaja. Stanovanj, ki so last podjetij, zakon ne obravnava več kot družbena stanovanja, zato je tudi v Perutnini prišlo do zaključka, da se stanovanja podjetja ponudijo v prodajo delavcem — sedanjim in če se ne bi odločila za prodajo delavcem, bi jih lahko odstopili stanovanjski skupnosti Ptuj.
Za delavce, ki so se odločili za nakup, velja cena stanovanja na dan predložene vloge za nakup. Po sklenitvi pogodbe o nakupu, je kupec dolžan plačati 40% pogodbene cene v enem znesku, ali pa 10% pri obročnem plačevanju v 60 dneh od podpisa pogodbe. Za tiste delavce, ki stanovanja ne bodo odkupili, bodo pripravljene najemne pogodbe. Najemnino bo določala Republika, oziroma stanovanjska skupnost. Lastnik stanovanja pa ima pravico najemnino povečati, vendar ne več kot za 50%.
Za odločitev o nakupu stanovanja ima delavec-nosilec stanovanjske pravice na voljo dve leti. Za morebitno neprodana stanovanja pa je bila podana pobuda, da bi v Ptuju ustanovili stanovanjsko podjetje delniško družbo, v kateri bi prenesli gospodarjenje z neprodanimi stanovanji. Seveda bi takšno podjetje ustanovilo več ali vsa podjetja pri katerih bi ostala neprodana stanovanja.
Pripomniti je še potrebno, da stanovanje, ki ga nosilec stanovanjske pravice ne želi kupiti in plačuje najemnino lahko kupi katerikoli drugi delavec, vendar šele po preteku dveh let in brez ugodnosti oziroma popustov, ki jih je deležen stanovalec, pri tem stanovalec ne sme priti v manj ugoden položaj. (Podrobnejše informacije s tega področja dobite pri strokovni delavki za stanovanjske zadeve).
Volitve delegatov v organe upravljanja
Izteka se dveletni mandat organom upravljanja in ker še ni sprejeta nova zakonodaja o lastninjenju in še nismo registrirani kot delniška družba, zato smo dolžni razpisati nove volitve. Volitve bodo 16. 12. 1991, takoj po razpisu volitev na DS, pa je sindikat že začel aktivnosti evidentiranja delavcev kot možnih oziroma kot možne člane za posamezne organe. O kandidatih bomo razpravljali in sklepali na delnih zborih delavcev v vseh enotah.
Volili bomo:
a)	delavski svet — 31 članov in 31 namestnikov;
b)	odbor za pritožbe — 11 članov (iz vsake enote 1 član) 9;
c)	disciplinsko komisijo — 22 članov (iz vsake enote 2 člana);
d)	odbor delavske kontrole — 11 članov (iz vsake enote 1 član);
e)	komisijo za kooperacijske odnose (volijo kooperanti neposredno po enega člana iz vsakega proizvodnega okoliša).
Vse kandidatne liste bodo »odprte«, zato je pri vsakem organu potrebno predlagati vsaj enega delegata več, kot se jih voli.
Aktivnosti potekajo do 11. decembra, ko bo volilna komisija razglasila kandidatne liste in imenovala volilne odbore.
Naloga, ki je pred nami, nima le operativnega značaja, marveč tudi vsebinskega. Brez delavskega sveta in njegovih izvršilnih organov podjetje ne more obstojati, saj je delavski svet najvišje telo odločanja.
Pričakuje se, da bo na vseh nivojih tudi pristop pri izvedbi volitev tako resen, kot pritiče navedenim organom, saj bodo opravljali pomembno vlogo pri krmarjenju podjetja v teh viharnih negotovih časih.
Sprotne zadeve
Po o imenovanju popisnih komisij je pod točko sprotne zadeve stekla burna razprava o vse pogostejših odtujitvah. Kraja v podjetju se je razpasla, od piščanca pa vse do vlomov v hladilne celice. Celo na parkirišču mesne industrije kradejo zunanjo opremo z avtomobilov. Bog ne daj, da bi bil kateri odklenjen. Pregon kraje je torej nujen. Tudi ekonomski položaj ne more biti opravičilo za to početje. Vsak, ki krade, s tem oškoduje svojega delovnega tovariša. Oškoduje kolektiv in takšen nima kaj iskati v kolektivu. Kdor je za nekaj zadolžen, zato tudi osebno odgovarja. Vsak mora varovati svoje in druge stvari in predmete.
Največja sramota podjetja je, da posamezniki kradejo iz zabojev, ki so namenjeni prodaji. Takšen zaboj z manjkom blaga prejme kupec v Ljubljani, Beogradu, Italiji, povsod. Saj to je višek sramote. In kako naj ob takem početju uživa firma ugled, ki si ga je izborila z dobro kakovostjo blaga in dobrim delom, večine kolektiva. Brez ugleda seveda ni niti dobre prodaje, ki neposredno vpliva na dohodek in naše plače.
Najbolj žalostno pa je, da mnogi vedo za tiste, ki kradejo, vendar tega niso pripravljeni povedati, da se ne bi zamerili. Pri tem pozabljajo, da krade tudi njim. Nadzor bo iz tega razloga maksimalno zaostren. Poznate določilo v Statutu, ki pravi, da je odtujevanje prekršek, za katerega je kazen prenehanje delovnega razmerja. Tisti, ki nimate svojega dovolj, torej razmislite, če vam je služba potrebna ali ne.
Urednik
Kdor je skromen, ima možnost vse pridobiti, ošabnež pa izgubiti; zakaj skromen človek ima zmerom opraviti s plemenitostjo, ošabnež pa z zavistjo.
Antoine de Rivarol
KONFERENCA SINDIKATA
Zniževanje življenske ravni delavcev je spodbudilo predsedstvo sindikata v podjetju k razpravi o tej problematiki. Zato je bila osnovna točka dnevnega reda na seji seznanitev članov predsedstva sindikata s problematiko gospodarjenja in delitve osebnih dohodkov.
Od lanskega do letošnjega septembra so se namreč plače povečale le za 24%, v istem obdobju pa so življenski stroški strahoviti porasli.
Osebni dohgdki so odvisni od poslovanja je poudaril Tone Čeh podpredsednik PO in prisotne seznanil s trenutnim stanjem na tržišču. Ne misliti, da se vodstvo ne zaveda stanja in da nenehno ne išče zelo resno rešitev.
Navajeni smo bili, da smo ob tem času imeli vse silose polne koruze. Tokrat imamo plačane precej koruze, vendar je zavoljo vojne na Hrvaškem ne moremo pripeljati. Seveda je k stanju pripomogla slovenska odločitev o uvedbi carin in lastna valuta. To pa je povzročilo izolacijo in ostali smo brez večine tega. Slovenija za Perutnino predstavlja le 20% celotnega trga. Na jugoslovanskem trgu pa ne dobimo tolarjev, niti ne moremo v Sloveniji plačevati obveznosti z dinarji, zato lahko v drugih republikah poslujemo le tako, da tam kupimo drugo blago in ga plasiramo v Sloveniji.
Nekateri govorijo. Zakaj ne bi več izvažali v Evropo? Izvažati je možno, le če si konkurenčen. V Evropi je piščančjega mesa na pretek po en do-
lar za kilogram. Če želiš prodati, moraš pristati na nižjo ceno, pa primerjajte ceno.
Mesečne plače so pri stroških znatna postavka, saj z dajatvami vred, torej bruto plače znašajo 20% skupnih stroškov. Če obveznosti ne plačamo, nam banke takoj blokirajo račun. Od blokade do še večjih težav je samo še korak, zato je nujno imeti neko minimalno rezervo.
Res je, da težko dohajamo s plačo kolektivno pogodbo, vendar razmere ne dovoljujejo občut-nejših povečanj. Moramo pa si pogledati v oči in se globoko zamisliti nad stanjem.
Glejte! Delo imamo vsi. To je prvo. Pa poglejmo kako je marsikje. Nismo za odpuščanje. Brezposelnih je že preveč. Ni pošteno in ne smemo biti prepričani, da bo ostal brez dela drugi ne jaz, če do tega pride. Ob zmanjšani proizvodnji pri enaki zaposlenosti pa je dohodek nedvomno nižji in od kod torej občutnejša povečanja plač? Normalno in upravičeno pa je, da vsak pričakije več. Vendar želje so eno, možnosti pa drugo.
Ob tem je nastala burna razprava o zaposlovanju, oziroma o tem, na kakšen način bi bilo možno prerazporejati delavce znotraj posameznih enot in med enotami, kajti posamezne enote so dodatno zaposlovale.
To sicer drži, vendar si moramo ogledati, kje in zakaj je bilo dodatno zaposlovanje. Najprej je nekaj novih delavcev delalo v predelavi, kjer so bila
povečana naročila. Ti so kasneje nedaljevale z delom v klavnici zaradi potreb dodatne obdelave za izvoz v posamezne države, v katerih zahtevajo specifično obdelavo. Tudi par šoferjev je bilo začasno sprejetih zaradi znanih težav na terenu, ki jih povzroča vojno stanje na Hrvaškem.
Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje različnosti pri osebnih dohodkih za enako delo ali delovne obremenitve v različnih enotah.
Živahna je bila tudi zarzprava o prešibki prisotnosti na slovenskem trgu. Prisotni člani konference so bili prepričani, da je prisotnost na domačem trgu upadla zaradi krepitve drugih trgov. Seveda je tržišče težko politično ocenjevati, saj je enkrat ugodnejše tu, drugič tam, zato je bila podana dodatna razlaga. Zavedati se namreč moramo, da je v dosedanji Jugoslaviji vojno stanje, ki dnevno spreminja razmere, pogoje življenja, dela in gospodarjenja. Nedvomno je slovenski trg premajhen za našo proizvodnjo. Proizvedemo tri krat več kot je v Sloveniji potrošnja piščančjega mesa in izdelkov. Če se nam zapre bosansko tržišče, smo izgubili več kot polovico prodaje klobasičarskih izdelkov. Res je, da niso vedno plačilno sposobni, vendar naše proizvode plačajo s svojimi proizvodi: moko, sladkorjem, premogom in drugim. Podobno je na Hrvaškem in v Srbiji, kjer kupujemo koruzo. Evropa je s piščanci tako zasičena, da bi jih morali dati krepko pod ceno in bi se še težko prebili. Znižane cene pa moramo nadoknaditi z višjimi na domačem trgu. To počno po vsem svetu, če hočejo prodreti na tuja tržišča. Slovensko tržišče je vsekakor treba utrjevati, kar pa ni lahko ob tej skrhani kupni moči. Za to tržišče pa se bodo borili tudi tisti, ki so na njem že prisotni.
Na koncu je podpredsednik PO Dimče Stojčev-ski podal še podrobno informacijo, zakaj še nismo registrirani kot delniška družba. Registracijo namreč onemogoča slovenska zakonodaja. Vemo namreč, da ustrezna zakonodaja še ni sprejeta.
LC.
V prejšnjih dveh sestavkih ste lahko prebrali dokaj podrobne informacije o tem, da je likvidnostna situacija iz dneva v dan slabša. Enostavno denarja dovolj ne priteka, marsikje pa lahko poslujemo samo z večjim deležem kompenzacij. To pomeni, da za naše blago dobimo drugo blago.
Ker se je na ta način povečala ponudba najrazličnejšega blaga so bili uvedeni boni. Boni so denar, s katerim je po novem možno v podjetju kupiti vse, kar je na voljo od mesa in izdelkov do sladkorja, kave, moke, slaščic, najrazličnejših konzerviranih proizvodov, brezalkoholnih pijač, vina. V reprodukcijskih trgovinah tudi premoga, umetnih gnojil, skratka vsega, kar je v naših poslovalnicah na voljo. Celo storitve recimo v PE Servis in drugod je možno poravnati z boni.
Nekateri negodujejo, zakaj boni veljajo samo v naših poslovalnicah, ne pa tudi v drugih trgovinah in da so cene pri nas višje. Razlog je preprost. Glede na široko izbiro blaga, ki ga je moč dobiti v naših poslovalnicah in na to, da je delež plače v bonih ni visok, ni razloga za razširitev. Tisti, ki proizvajajo kovinske proizvode ali opeko in podobno, se logično dogovorijo za bone, ki veljajo v trgovinskih hišah, saj jih v lastnem podjetju ne bi mogli rabiti. Dogajalo se je tudi, da so v nekaterih podjetjih dobili polovico plače v bonih.
Kar se cen tiča pa tole. V tem času so cene zelo različne od trgovine do trgovine. Marsikdo reče »kupi zjutraj, popoldne bo dražje«. Na tem je veliko resnice. Cene diktirajo dobavitelji, zato je neki produkt danes pri nas cenejši od drugih trgovin, jutri pojutrišnjem, ko prispe nova pošiljka pa že dražji. Nekateri proizvodi so v naših poslovalnicah skoraj vedno cenejši kot drugod.
Navsezadnje živimo, delamo in služimo v Perutnini. Torej mora biti skrb slehernega v podjetju, da tudi na tak način prispeva svoj delež, da se »obdržimo« v teh resnično težkih pogojih gospodarjenja.
Obiščite naše prodajalne, spoznajte široko ponudbo in prijazne delavce, ki vas bodo radi po-
stre9li!	Uredništvo
Recept za vas
PIŠČANEC Z RIŽEM IN ZELENJA VO
Za 4 osebe potrebujemo:
1	piščanca, 1/3 skodele sojine omake 1 žlico sladkorja 4 žlice olja
1	skodelo svežih gob ali ustrezno količino suhih
2	mali čebuli z zelenjem
1/2 skodele kurje jušne osnove ali vode
1/2 skodele kuhanega ali konzerviranega graha
6 jajc
3	skodele kuhanega riža.
Če imamo suhe gobe, jih namočimo v topli vodi. Čez 20 minut jih odcedimo. Sveže ali suhe gobe na-
režemo na trakove. Mladi čebuli narežemo na tanke poševne trakove. Jajca stolčimo. Piščanca odstranimo od kosti in kožo ter meso narežemo na tri centimetre velike kose.
Meso mariniramo, v mešanici sojine omake in sladkorja. Meso naj stoji v njej 30 minut. Potem ga odcedimo. Marinado shranimo za nadaljnjo uporabo.
V posodi segrejemo olje in v njem pražimo kose mesa kakih pet do šest minut, oziroma dokler meso ne spremeni barve. Dodamo gobe, čebuli in mešajmo dve minuti.
Vmešajmo marinado v jušno osnovo in jo prilijemo k mesu. Dodajmo tudi grah. Kuhajmo še dve minuti.
Prelijmo s stolčenimi jajci in nalahko premešamo. Ko se jajca na pol strdijo, prelijemo mešanico po kuhanem rižu, ki naj bo za vsako osebo v svoji posodi.
r
UPOKOJENCI PERUTNINE V LETU 1991
v
j
Cim starejši smo, hitreje nam tečejo dnevi in leta. Pravijo, da nam tega mlajši ne verjamejo. Pa je vendar tako!
Ni še dolgo, ko smo, to je bilo pred enim letom, na 4. občnem zboru Kluba upokojencev PP poročali o rezultatih dela v klubu in sprejemali načrt dela za leto 1991, že je pred nami 5. občni zbor, ko bomo spet ugotavljali, kaj in kako smo delovali in kaj storili pri organiziranju družbenega življenja in tovariških srečanj, pri rekreaciji in športni dejavnosti, pri reševanju socialno- varstvene problema-tikejn kulturne dejavnosti članov našega kluba.
Če tudi je bilo leto 1991 v vseh pogledih težko, naporno in negotovo, saj nismo nikdar mogli predvideti, kaj bo prinesel jutrajšnji dan, se vseeno lahko pohvalimo, da smo bili pri našem delu uspešni. Izpolnili smo vse naloge iz načrta dela za leto 1991.
Največ zanimanj so pokazali upokojenci za skupne izlete. Tako smo organizirali izleta na morje v Izolo in na Gorenjsko na Vogel.
Zanimivo je to, da je bilo več naših upokojencev prvikrat v življenju na morju, se več pa se jih je prvikrat peljalo z ladjo, ki smo jo najeli za plovbo po portoroškem zalivu. Veliko število jih je bilo tudi prvikrat tako visoko v hribih, kot je Vogel.
Organizirali smo tudi tri srečanja. Prvo je najbolj urejeni zaselek na Pohorju v Kočno, drugo po krajih Slovenskih goric in tretje v KS »Jože Potrč« v Ptuju.
Tudi planinci so bili aktivni ter so izvedli štiri akcije in to v Podgorce, na Pohorje, na Ku in Šmohor.
V zimskem času smo organizirali štiri zdravstvena predavanja ter predvajanje diapozitivov oziroma filmov.
Izvršni odbor kluba je imel 8. sej in je skozi vse leto sproti reševal tekoče naloge. Redno vsakega 1. in 15. v mesecu je delovala dežurna služba, kjer so člani lahko dobivali vse potrebne informacije.
Socialne probleme naših članov smo reševali v okviru finančnih možnosti, zato ne povsem zadovoljivo. Naše pokojnine so v povprečju nižje od slovenskih, tako da dobiva večje število naših upokojencev tudi varnostni dodatek in razne druge pomoči. Kljub temu pa se še vedno večje število naših upokojencev težko prebija skozi življenje. Tako se nakateri dobesedno tudi večkrat lačni, ker nimajo dovolj dohodkov za normalno preživljanje.
Število upokojencev PP se je v letu 1991 povečalo za 33,
tako nas je sedaj že 244. Kar lepo število!
Upokojenci PP smo tudi med letom skrbno spremljali, kako vodstvo podjetja in delavci vlagajo maksimalne napore za obvladovanje tržišča in proizvodnje. Ni nam vseeno, kako se razvija Perutnina, saj smo pri odhodu v pokoj pustili v podjetju del svojega minulega dela v obliki družbenega življenja in delovnih sredstev. Veseli smo, da kljub vsemogočim težavam stoji Perutnina dobro in se razvija.
Ko se bomo 19. decembra zbrali na občnem zboru in hkrati na svečanem zaključku leta, bomo ocenili, kakšno je bilo delovanje v letošnjem letu, izvolili nov odbor in sprejeli načrt dela za leto
1992-	Drago Čater
KLUB UPOKOJENCEV PERUTNINE PTUJ
vabi na
5. OBČNI ZBOR
v četrtek, 19. 12. 1991 ob 14. uri v poslovnem centru Perutnine
Predvideni dnevni red:
1.	Izvolitev organov občnega zbora
2.	Poročila
3.	Razprava po poročilih
4.	Razrešnica dosedanjim organom
5.	Volitve
6.	Načrt dela kluba za leto 1992
7.	Razno
Prosim, da pridete na občni zbor pravočasno, po možnosti eno uro prej, da boste lahko poravnali članarino za leto 1992. S seboj imejte članske izkaznice kluba zaradi vpisa o plačani članarini. Po zboru tradicionalno srečanje.
Predsednik: Drago Čater
Na pikniku