PRIMORSKI PNEYHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE TRST, cefrfek, 9. avgusta 1945 ■ Leto 1, žfev. 75 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldo. št. 1-1 Telefon št 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- liri Prvi kongres Na pobudo Antifašistične sionsko-italijanske zveze in E-lotno narodno osvobodilne fron: J* za Istro se bo 12. avgusta t. tv Trstu vršil prvi kongres Antifašistične slovensko - italijan-zveze za Julijsko krajino. V svojem proglasu so sklica-jasno označili namen in na-kongresa. »Utrditi v dolgouhi borbi skovano bratstvo in •Očitnost antifašističnih borcev '“Venske, hrvaške in italijanske "Modnosti na tem ozemlju; pre-Ptfati dosedanje delo antifaši1 Tanili organizacij, določiti na-za bodočnost in ugotoviti P°8°je za nadaljnje utrjevanje “nadaljnji razvoj enotnega po-“tonega življenja vsega prebi-/d'tva tega ozemlja v duhu j“nbe narodno osvobodilnega £°Srama, ki so jo v preteklih J*® »kupno vodili vsi trije na-proti fašizmu in nemškemu SWatorju na tem ozemlju, utr-5“ organizacijska načela enoten političnega antifašistične-* Riban ja.»' J^goletna skupna antlfaši-borba Slovencev, Hrvatov 5 Italijanov na ozemlju Julijih'krajine je vsled svojega Inskega značaja ustvarila slo-v*®»ko hrvaško italijansko brat-ta skupna borba, ki so jo r*jPadniki vseh treh narodnosti °dili proti skupnemu sovražni-? ne glede na njihovo narod-“®tno politično ali versko pri-r^°st, je rodila novo obliko teokracije — ljudsko demo-iz katere je izšla nova oblasti, ljudski demokra- Temeljna načela Enohie Narodne Fronte Jugosiavile Danes prinašamo temeljna načela od 15 dalje: 15. Udeležba ljudskih množic pri delu oblastev Narodna fronta Jugoslavije bo delala za čim popolnejšo udeležbo širokih ljudskih množic neposredno pri organih oblasti in pni aktivni podpori narodnih oblastev. S tem se bo razvijala njihova iniciativa ln se bodo navadile upravljanja državnih poslov in vodstva Javnih ustanov. Cim bolj aktivno bo ljudsko sodelovanje tem manj bo birokratizma ln drugih škodljivih pojavov pri organih oblasti. nom podrede v polni meri tako posamezniki kakor tud:! organi državne oblasti, da se zaščitijo vse temeljne pravice naših državljanov in da se ohranijo demokratične pridobitve ljudstva. Z javnim tožilcem kot varuhom zakonitosti in pravilnosti dela organov oblasti in državljanov mora biti ljudsko sodstvo eden stebrov naše ljudske države. 24. Zdravstvena pomot ljudstvu Narodna fronta bo razvijala zdravstveno zavest pri ljudstvu in se bo trudila, da bodo vsi državljani dežele uživali polno zdrav- nesla na one, katerih dohodek od narodnega bogastva je največji. Fronta se bo uprla vsakemu poskusu, da se ustanavljajo karteli ip druga monopolska združenja za izkoriščanje delovnega kmetskega stanu. Delala bo za razvoj kmetskega zadružništva in za to, da se krepko poveže z mestnim zadružništvom in z državnim gospodarskim sektorjem. Skrbela bo, da se organizira kredit ln hitra pomoč pri obnovi kmetskih gospodarstev, sežganih hiš, kakor tudi pri dviganju zdravstvenega, kulturnega in prosvetnega nivoa vasi. 29. Za boljše življenje delavcev Narodna fronta poudarja kot e-no svojih zahtev zagotovitev, okrepitev in razširjenje političnih, gospodarskih in socialnih pravic, ki jih je delavski razred Jugoslavije priboril s svojim velikem doprinosom za osvoboditev in združenjem jugoslovanskih * narodov. Obenem bo narodna fronta napela vse sile, da razvije udarništvo, poklicno zavest in delavno disciplino, kakor tudi, da preskrbi dostojno priznanje tistim, ki se izkažejo s svojo marljivostjo in nesebičnim delom. Na ta način se bo delavski razred, osposobil za še aktivnejšo udelež- bo pri obnovi dežele ih bo postal državljane pravico do šolanja in še močnejši činitelj pri izgraditvi prosvete, obvezno šolanje do kon- države. 17. Odgovornost organov oblasti' danega 15 leta, brezplačno šolanje Narbdna fronta zahteva polno in siromašnih. Zavzela se bo za osnovanje prostrane mreže šol prosvet- 16. Budno nadzorstvo nad demo-1 6tvtno ^ v ambulatorskih, po- krationim izvrševanjem oblasti! la b°“ -tanovah. Po- ; sebno pozornost bo posvetila zaičt-Narodna fronte se bo najodloč- t, mater m otrok_ dečjem dispen-nejše bojevala za pravilnost orga- nov ljudske oblasti. Zahtevala bo od vseh organov oblasti naj postopajo a ljudstvom demokratično, strogo po zskonu ln pravično. Borite. se bo proti vsem pojavom birokracije samovolje, teptanja zakonov, korupcijo in protekcije, Razvijala bo pri ljudstvu duh samokritike in smisel za zdrave kritike vseh nepravilnosti pri delu organov oblasti in narodnih predstavnikov. Skrbela bo, da bodo višji organi oblasti vršili nadzorstvo nad nižjimi organi, in bo onemogočila vsako zlorabo. zerjem, jaslicam, ženskim svetova-llščem ln porodnišnicam. Borila se bo za boljše higijenske in sanitarne razmere v vaseh in v mestih, za izboljšanje prehrane, stanovanj in obleke, za preskrbo brezvodnlh krajev z vodo. Prodaja zdravil in sanitarnih sredstev ne sme biti vir ! osebne bogatitve. Ustvarjati je tre-, ba nove zdravniške kadre ln Jih i pravilno porazdeliti po coli deželi. | 25- Prosveta za ves narod Narodna fronte zahteva za vse stvarno odgovornost za vsakega ^odgovarjajoča ljudska ob- ^ ]judske ^^dnost te osnovne in ne-5^“jene pridobitve naše skup- n«il» e nam P08**11® *® jaa' Qo 4> Če pomislimo, da je rav- fu v Julijski krajini italijanski najbolj divjal s svojim ^arodovalnim terorjem ln z gjtilim razpihavanjem med pijanskim ter slovenskim in f^aškim prebivalstvom te po-r^jiue. Vse to mu pa ni poma-narodi so se spoznali, ker ? »poznali skupnega sovražni-3 kakor so spoznali vso pod-jo Namenov onih, ki napenjajo .J®® sile, da bi to enotnost ^ ““atstvo med Slovenci in Hr-kr Italijani razbili. Kljub bodU' imaj° polna usta svo-,ko\ demokracije in italijan-j. Slovenskega bratstva, noče-^ Priznati tistih oblik dejan-v ,ga bratstva, ki so se rodile skupne borbe. * O nazaj ni mogoče. Krvi, s so Slovenci, Hrvati in ^ ‘Jani v Julijski krajini skup-nJtojili Primorje in Istro, ni pjffe izbrisati za zeleno mizo tjfknih pogajanj med meše-jg Pot resničnih demokratov Ce **tao ena: priznati to kri, P® pljuvati nanjo. Jnedeljo 12. avgusta t. L ‘borovalo v Trstu demokra- oblasti, začenši od najnižjega pa do najvišjega organa. Politično odgovornost, ki je zagotovljena z volilnim načelom, je treba dopolniti tudi s kazensko odgovornostjo, osebno in materialno, pred rednim sodiščem, ne guede na čin organa, ki odgovarja. 18. Jugoslovanska armada Narodna fronta je ponosna na našo mlado in slavno jugoslovansko armado, ki je nastala in rasla obenem z njo. Napravila bo vse, da se bo Jugoslovanska armada, prava ljudska vojska, razvila, opremila s j fronte, sodobnimi sredstvi, dobila visoke strokovne kadre in osposobila za svoje velike naloge: Da zagotovi državno samostojnost, da varuje mir in da jamči za mirno izgraditev demokratične federativne Jugoslavije. Fronta bo delala za to, da bodo borci Jugoslovanske anmade dobili zasluženo priznanje in da se jim bodo nudile vae možnosti, dostojne njihovih žrtev. 80. Pomoč Inteligenci Vedoč kakšne vrednosti je sode-nih ustanov in tečajev po vsej de- tavanje ljudske inteligence pri ob-želi, za hitro in popolno odstrani-! novi dežele, bo Narodna fronte na-tev nepismenosti. Fronta bo eku- j pravila vse, da pomaga talentira- Truman se le vrnil v Washingion Newport> 8. VZN. V torek se je s konference v Potsdamu vrnil na krovu križarke »Augusta* predsednik Truman in je s posebnim vila-kozn takoj nadaljeval pot proti Washingtonu. Seja Attleejeve vlade London, 8. Reuter. — Vseh 30 mitatotov nove Attleejeve vlade se je danes zvečer zbralo na dolgo sejo v Doevning Street 10. Voditelj* oboroženih Sit — general Ismay, s5r Charlie Portal, fteldmaršai sir A-tanlbook in drugi, so bili poklicani na posvetovanje. Neka/ter* opazovalci menijo, da je bila v ospredju vojna z Japonsko s strašnimi posledicami te presenetljivimi možnostmi atomske bombe, ki so bile vržene na Hirashlmo. Seja je trajala 3 ure te Je bite najdaljša v zadnjem času. Preiskavo proti knezu Pavlu Beograd 8. Reuter, — Dr. Dušan Nedeljkovlč, predsednik jugoslovanske državna komisije za vojne zločince je izjavil Reuterjevemu dopisniku, da komisija preiskuje kariero kneza Pavla. Nedeljkovič je dejal: »Sedaj preiskuje komisija delovanje vseh tistih ljudi, ki so bili člnitelji y. profašistični politiki Jugoslavije. Preiskava v zadevi kneza Pavla bo, kakor se pričakuje, zaključena v kratkem*. Nedeljkovič Je še izjavil, da niso zavezniki doslej izročili še nobenega vojnega zločinca. Nadaljeval je: »Tako zavlačevanje Je za naše ljudstvo presenetljivo*. Znano je, da sta general Milan Nedič, kvisltnski ministrski predsednik, in Ante Pavelič, »poglavnik* na ameriškem zasedbenem področju Nemčije, dočim Sovjetska zveza napovedala vojno Japonski Dolgost vojne bo skrajšana, število žrtev zmanjšano šala razširiti med najširšimi ljud- j nlm mladim ljudem razviti njiho- živi Giuseppe Bastlanint, bivši gu- skimi množicami pridobitve materialne in duševne kulture. 26. Osvoboditev žene ve intelektualne sposobnosti na korist ljudstvu, da poglobe sodelovanje z delavci in kmeti. To je edina pot na kateri more inteligenca Narodna fronta se je vedno ak-1 razviti svoje tvorne sile, priboriti tivno zavzemala za enakopravnost sebi boljše življenje In omogočiti žene. Danes, ko je ta enakoprav-; neoviran razvoj znanosti ln tehnt-nost dosežena, mora biti njeno na- ke, književnosti in umetnosti, daljnje okrepijevanje ta popolna u-; deležba žena v vseh predelih poli- *!• Podpora srednjim slojem tičnega in drž. vnega življenja en« Narodna fronta se bo borila pro-glavnih nalog vsakega pristaše ti temu, da bi monopolistični kapital se naprej izkoriščal »rednje verner Dalmaeips in nekdanji veleposlanik v Londonu, udobno v Svite. Nedeljkovič Je dodal: »Italija J« postala pravo taborišče vseh, ki so na našem seznamu vojnih zločincev*. 27. Vse možnosti mladini 19. Obnova in izgraditev dežele Narodna fronta ho mobilizirala ljudske sile, da bi se naša zemlja čimprej obnovila, da bi se naše go. epodarstvo izgradilo na načrtnem temelju. V tem pogledu je potrebno tole: 1) Elektrifikacija ta indu-strijalizacija. 2) Krepitev državnega sektorja gospodarstva, 3) Razvoj širokega in množičnega gibanja zadružništva med kmeti, obrtniki in srednjimi sloji. Narodna fronte priznava privatno lastnino in privatno Inlcljativo v okviru splošnega gospodarskega načrta. 20. Boj proti ipekolanton in izkoriščevalcen ljudstva Narodna fronta bo vodila neusmiljen boj proti špekulantom in izkoriščevalcem ljudstva. Za to borbo bo aktlvizlrala najširše ljudske množice, jih bo gospodarsko organizirala te jim kazala, da Je boj proti Špekulantom in izkoriščevalcem sestavni del preganjanja sovražnika in naporov za boljše življenje delovnega ljudstva. 21. Tehniko in znanost ljudstvu Narodna fronta bo skrbela, da se bota tehnika ln znanost čim širše uporabljali v vseh predelih življenja in dela narodnih množic, da bi se dvigala njihova živi Jenska ra-vaii. Vzpodbujala ln podpirala bo razvoj iznajdlteljskth in tvornih talentov, znanstvenim delavcem pa bo zagotovila najbolj po voljne, pogoj« za organizirano znanstveno delo. 22. Socialna varnost Narodna fronta se bo borila za popolno uresničenje pravice do deta, pravice do odmora, pravice do »dravljenja za vsakega telesnega in umskega delavca kakor tudi za preskrbo v starosti ta v primeru nesposobnosti za delo. Borila s« bo tudi za to, da se preekrbe, vzgoje ta | da napredujejo vse žrtve oevobo- družabne sloje. Podpirala bo njihovo podjetnost v gospodarstvu pri obnovi poru.venib krajev na vseh poljih, kjer privatna iniciativa dosega koristne rezultate. Mestni srednji sloji se bodo najboljše znašli v dobi načrtnega gospodarstva, če se povežejo z delavci, kmeti in ljudsko inteligenco, naša fronte jih bo napotovala v tej smeri. - ljudstvo Istre, Slovenske-tnor'a in Trsta, da pre-H, ai° dosedanje delo in tež-Irj J določi naloge za bodoče de-tjj® Postavi politično organiza-feVa e. temelje za nadalnje utr-v skupni borbi skovane te^oati in bratstva med Slo-Hrvati in Italiani Julij-s: ^ine* s tem J® vsem res- bh demokratom in antifaši-dana nova prilika, da z de-ijc1 dokažejo svojo demokra-ki antifašistično voljo in UjC^vljenoBt sodelovati pri u-ostankov fašistične ^mosti. ^i°uenci’ Hrvati in Italijani j^JSke krajine, ki je začasno 'O^lo-amerikansko in jugo-vojaško upravo, ho-svojem prvem kongre-»j^tfditi svoje neomajno pre-Ho^dje v ideale svobode, delt* ®®ije in bratstva med na-jLJ *i eo jih vodili v težki kutjjjd borbi proti nacifašizmu; s “ti svojo neomajno odloč-w °*dti se do končne zmage H* * ®ilje, ki vodijo naše ve-Veznike pri skupnih na-**■ zagotovitev miru in b°dnčnosti. Boriti se pro-^čUj?nkom fašizma, ki v dru-Sj0 oblikah ponovno dviga v ,oatudno glavo; boriti se 1^^‘^anje in utrditev svoje 3ke oblasti, dragocenega sa-;Jl(. J® dolgoletne borbe, tam, h }Z nerazumljivih razlo-dosegla priznanja. 'i ^ ^istAši Osvobodilne fron- sko-italijanske zveze narodno osvobodilne Narodna fronte bo izvajala vae pravice, ki jih je mladina priborila, njeno pravico, da se udeležuje pri izgraditvi osvobojene domovine in v političnem življenju dežele. Podpirala in razvijala bo mladinske organizacije, ki zbirajo mladi-no za uresničenj« priborjenih pravic in ki jo navajajo na delo ta obnovo dežele. Posebno bo okrepi-1 Zakaj enotna Narodna fronta la sodelovanje mestne in šolske | Za enotnost naroda, izraženo v mladine s kmeti. Fronta se bo tru-; Narodni fronti, ni dovolj, da se u-dila, da mladini zagotovi polno [ stanovi začasna koalicija strank, možnost šolanja, popoten telesni ln Nujno je, da se izgradi in okrepi duševni razvoj. i nezlomljiva zveza naših delovnih 28. Za boljSe življenje kmeta ' 8V1obodolIubnih «u' di. Člani fronte kot posamezniki, Narodna fronta se bo borila za j neposredno včlenjeni, ali kot člani hitro uresničenje agrarne reforme ' svojih strank, skupin in organiza-po načelu: »Zemljo tistim, ki Jo ■ cij, se bodo trudili, da bo ta zveza obdelujejo, za tako rešitev vpraša- dovolj močna ln enotna, da bi za- Sojenje evropskih vojnih zločincev London, 8. Reuter. — Glavni evropski vojni zločinci, bodo sojeni pred mednarodnim vojaškim sodiščem, ki bo imelo svoj »talni sedež v Berlinu. Sp&azum o ustanovitvi sodišča so podpisali danes v Londonu predstavniki Britanije, ZDA ZSSR te Franclje. Sodišče bo obstojalo ta 4 članov, ki bodo predstavljali 4 velesile, Prvi proces »e bo vršil v Nue-renbergu. tem izjavlja sovjetska vlada, da se od Jutri, 9. avgusta, smatra Sovjetska zveza v vojnem stanju % Japonsko. 8. avgusta, 1945». Molotov je tudi izjavil Sati, da bo istočasno predal sovjetski veleposlanik v Toklju Malik to deklaracijo sovjetske vlade Japonski vladi. Japonski veleposlanik je obljubil, da bo obvestil japonsko vlado o deklaraciji sovjetske vlad«. Londonski glasovi London, 8, Reuter. — Reuterjev diplomatski dopisnik piše: »Uradni in neuradni krogi v Londonu so vsi s velikim zadovoljstvom sprejeti vest o sovjetski napovedi vojne Japonski. To vojno napoved smatrajo ju kot eden od glavnih uspehov potsdamske kon-fernece in kot prvi plod pogovorov med generali*imom Stalinom te doktorjem T. V. Soonom, kitajskim ministrskim predsednikom. Ovbeččeni krogi v Londonu so bili dalj časa mnenja, da namerava sovjetska vlada vstopiti v vojno na Daljnjem vzhodu po zadnjih razgovorih Velik* trojica Vojaške te strateške posledice objav« ki je prišla teko hitro po prvi uporabi a-tomske bombe, so dovolj jasne. Javno mnenje v Londonu prav malo dvomi, da je vojni na Daljnjem Vzhodu usojeno le kratko trajanje. Moskva 8. Tass. — 8. avgusta je ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov sprejel japonskega veleposlanika Sato te mu predal v imenu sovjetske vlade sledečo deklaracijo, da Jo sporoči japonski vladi: »Po porazu in predaji hitlerjevske Nemčije, je Japonska edina velesila, ki še vztraja na nadaljevanju vojne. Zahteva treh velesil, ZDA Britanije in Kitajske — z dne 28. julija t. L za brezpogojno predajo japonskih oboroženih sil, je Japonska odbila. Na ta način izgubi predlog japonske vlade, naslovljen sovjetski Vladi, o nevmeeavanju v boj na daljnem vzhodu vsak smisel. Razmotrivši japonsko odklonitev kapitulacije, »o zavezniki predlagali sovjetski vladi, naj se pridruži vojni proti Japonski agresiji te tako skrajša trajanje vojne, zmanjša število žrtev to olajša čim prejšnjo vzpostavitev splošnega miru. Sovjetska vlada zvesta svoji dolžnosti do »vopih zaveznikov je sprejela njihove naloge in se priključuje deklaraciji zavezniških sil z dne 28. julija t, 1. Sovjetska vlada smatra. da je taka smer njene politike edino sredstvo, ki more približa-, ti mir, odrešiti narod nadaljnih žrtev in trpljenja in omogočiti japonskemu ljudstvu preprečiti iste nevarnosti in opustošenja, ki jih je pretrpela Nemčija, ko je odbila brezpogojno kapitulacijo. V zvezi s WWiWi,iVW/WAVW.SSViWiV^WWWWk%WiW%VftWAS,«lAWWi Dlplomatlčn« posledice sovjetskega sklepa »o še mnogo bolj zanimive ln mnogo bolj zapleten«. Obveščeni krogi r Londonu so mnenja, da obsegajo sledeče točke: Prvič, da bo sovjetsko sodelovanje v voji na Daljnjem Vzhodu, pa čeprav v njenim zadnjem obdobju, okrepilo praktično sodelovanje med tremi velesilami. Drugič, da Sovjetska Zveza ni vezana z določili Kairske deklaracije o razpolaganju s japonskimi kolonialnimi ozemlji, ki »o jo dodpisa-1« Britanija, Združene Držav« te Kitajska. Kot posledica bo to vprašanje verjetno kmalu spet odprto. Trumanova izjava Washingbon, S. Reuter. — Dane« zvečer je predsednik Truman naznanil rusko vojno napoved Japonski, Tisku je bilo predano te štirinajst minut dolgo naznanilo, ki je delovalo kot strela s jasnega. Predsednik senatnega odbora m inozemske odnošaje je vzkliknite »Hvala Bogu, vojna je končana! * Predsednik Truman se j« široko režal, ko je podaj naznanilo. Lakonično poročilo je presenetilo celo najvišje ws»hingtonek« funkcionarje. Možnost sovjetska vstopa v vojno na Pacifiku j« bite. že dolgo predmet obširnih ugibanj, vendar pa so jo pred kratkim zasenčila poročna o atomski bombi. Potsdamski odmevi Potsdamske sklepe odobrava vsa svetovna janost nja dolgov, ki odgovarja interesom najširših slojev delavnega kmečkega stanu, za tako davčno politiko, ki bo glavna davčna bremena pre- gotovlla demokratičen red, v katerem bo Interes delovnih množic obenem politična linija celotne državne delavnosti*, vwwywwwwwvd%vyyvwis^vwvwwwwywwi. Čiščenje v Belgiji Bruselj, 8. — Reuter. — Reuter, jev posebni dopisnik Patrick Grosse poroča: Ministrski predsednik Van Acker je včeraj objavil deklaracijo o vladini politiki, ki v zmernem tonu naznanja ukrep«, ki jih bo treba pod vzeti v sveta z najvažnejšimi problemi. Deklaracija pravi: oVTada bo pospešila sestavo pregledanih vollt-n*h list. Predložila bo parlamentu že pripravljen načrt, Id bo vzel izdajalcem glasovalno pravico. Vlada namerava pričeti e politično ta gospodarsko Obnovo Belgije, ki jo že 10 mesecev razjeda politična kriza*. Van Acker Je dejal, da zavita vse belgijsko gospodarsko življenje od porasta produkcije premega, to Izjavil, da bo od oktobra dalje u-vedeno mesečno razdeljevanje premoga ter da se bodo povečale količine razpoložljivega plina, vse to kot posledica porasta produkcije, let ga pričakujejo od zaposlitve nemških ujetnikov In tujih delavcev v belgijskih rudnikih . Ne da bi mogla obljubiti povratek Obsojeni kolaboracionisti k popolni svobodi trgovine, namerava vlada čtaiprej ukiniti itevilne sedanje omejitve trgovin«. V* septembru ribe ne bodo več raciooirane, v oktobru pa kruh. Van Acker je izjavil, da bo vlada izvajala čiščenje koJaboracHoni-stov v Vladnih uradih, ki bo verjetno končana oh času Volitev.' Bnako Je obljulbt!, da bo vlada posvetite posebno pažnjo velikemu številu kolaboracionistov is gospodarskega življenja. Ven Acker J* zaključno dejtul, da bo vlada vodila politiko prijateljstva in tesnega sodelovanja e svojimi zavezniki ta (te bo vlada v kratkem predložita parlamentu fistlno Združenih na. rodov v ratifikacijo. Od vsepovsod Praga, 8. VZN. — Praška radijska postaja »poroča, da so oficirji v spremstvu predsednika češkoslovaškega odbora za vojne zločine pripeljali v Prago znanega vojnega zločinca Karla Hermana Franka, bivšega »Relchsprotektorja* Češke in Moravske. Sef čehoalova-škega odbora za vojne zločince je izročil zločinca oddelku čehoslova-škega narodoma var nostnega zbora. Franka so nato zaprli v mestno Ječo. Radijska postaja, j« dodala, da bo Frank po preiskavi začasno izročen ameriškemu preiskovalnemu odboru, da nastopi kot priča pri procesu glavnih nacističnih vojnih zločincev. Odbor ga bo nato spet izročil češkim oblastem. Leningrad, 8. VZN. — Delegacija italijanskih sindikatov J» prispela ta Moskve semkaj. Pri prihodu so jo na kolodvoru pozdravili zastopniki organizacij sovjetskih sindikatov. Popoldne so sl gostje v spremstvu arhitekta Navmova o-gledali mesto. Zvečer so pa obiskali razstavo »Junaška obramba Leningrada*. Na razstavi so se mudili več kot dve uri In so si z velikim zanimanjem ogledali posamezne razstavne prostore. fiofia, — Tass. — Semkaj Je prispela delegacija Zveze sovjetskih lnženjerjev te arhitektov. Sovjetski arhitekti ta taienjerji so bili sprejeti od sofijskega župana Bron-zova. Moskva, 8. — Tass. Profesor Je-ltisaitaiski piše v »Krasnaji Zvezdi*: Objava o konferenci treh velesili v Berlinu Je Se nadalje v sre-dtSča svetovne pozornosti. Težko bi bilo preceniti zgodovinsko te po. ltiično važnost t« konferenca. Vs« svetovno časopisja v pretežni meri smatra te odločitve kot temelj aa trden m&r. Sovjetsko ljudstvo Jih pozdravlja soglasno. Velika večina politikov te komentatorjev ▼ Angliji in Ameriki, ki odražajo mnenje Urokih mas teh držav, je ravno tako ocenila zelo ugodno neomajne principe, ki jih konferenca predlaga za ureditev miru v Evropi. Mnogi med njimi vidijo v rezultatih konferenc« v Berlinu zmagoslavje politične modrosti te zmago pravičnih načel. Zbegana reakcija Uspeh konference Je tako selo važen ta podpora, ki jo nudi ljudstvo njenim odločitvam tako mogočna, da Je bilo v prvem trenutku reakcionarno časopižje očividno zbegano. Ta zbeganost je posebno vidna v pogledu načrtov Potsdam- ske konference glede Nemčija. M so umičMl vee upe profažističnih krogov v preporod nemškega *m-priailizma. Vendar pa skušajo reakcionarni elementi, ki potegoma ta-gubljejo svojo zbeganost, dvigniti zopet svoj glaa ta v tem Slučaju pirott odločitvam berlinske konferenc«. Ree Je, da ni mnogo ljudi tako drznih, da M ta upali sprožit* istočasni napad proti vsem odločitvam berlinske konference, posebno v tem trenutku političnega poleta, ki ga ja vzbudilo obvestilo o aa-ključkih konference. Njihova tek. alte je naslednja: Govoriti % odobravanjem o konferenci na splošno in podkopavatl njene temeljne odločitve ta v prvi vrta* tesno sodelovanj« treh vefleell, ki nosijo glavno odgovornost za ohranitev miru ta varnosti narodov. Odtod izvirajo novi poskusi, da te vzbudili aezau-panj« med temi vsfesUami, zastrupljali razmerje med njimi, teko, da bi preprečiti; da bi načela, ki jih Je izdelala konferenca v Berlinu glede zagotovitve miru, bila privedena v delo. FailsH M spel oglašajo Bilo bi v resnici čudno, če ne bi tl poskusi izhajati iz istih krogov, ki so te poskus« delati še poprej. Spet ee pojavljajo v Angliji ta Združenih državah ameriških osebnosti, M ao zelo dobro anans. Tu vidimo senatorja Wheelsrja, demokrate po poklicu, toda fašiste po prepričanju, ki J* isjavtt, da Je v večini Bvrope zavladala gotova oblika komunizma* ta ki poživlja na mednarodno izolacijo Sovjetske Zveza. Vidimo še drugega protošističnega senatorja Tafta, ki je postavil odločitve berlinske konference v krivo luč to proglasil, da tvorijo »seme za bodočo vojno*. J« zanimivo, da napadajo navadno profaštatični elementi politična ta gospodarska na. čela, ki Jih Jr postavila berlinska konferenca, ta ki imajo teti rabljena- pri kontroli Nemčije. Toda dobro je znano, da so ravno te načela žela splošno odobravanje svetovne Javnosti. Vta poodravljejo odločitev konference v Berlinu, da se v k«B uniči nemški mllltertsem to Imperializem, čigar napadata« akcije so sprožile dve svetovni vojni v teku Butajta trideset tet. * IZ SOVJETSKE Čudovita in plodovita Georgija WWWW**.V»WW» W*» *■*■**■ WAWAW»WWAWA Fieldmaršal Aleksander v Pulju ‘t ^°Vensk^ltama^skcf^2ve^e Ita boJCvala’ da *® odx<>Vara 1 Bruselj, 8. — Po včeraišnjl urad- !S>® ^javi je Ki? «a Tatec J U- ! ra*^irIjo na delovno ljudstvo S.^Kro« AnHfaSUHč’ 1 NarfM,n«- front* *« bo boj 4Sa££f2£ene so‘l|a'd* - bod° ot™rn* ^ kraji'! u T l 1 ?a i sanatorijev ln zdravilišč, inva- W..v8e rL . 8ebe ! lidsklh ta dečjih domov ln kolonij C“»t« » P°«*ne za najširšo sloj. meto* to v*«i. tstoi. Ka ozemljA ki še da-■p.v - strani misleč, da bo Pevai , 1a °d zunaj, in tako br-.., nadaljnji utrditvi o-' v«nCi *^Va in enotnosti med »- ■ Hrvati ijen in Italijani, ki .Pogoj 2a srečnejšo bo-ORemHn. 28. Ljudsko sodstvo Neredna front* Jugoslavije Je *a sodišča, ki jih voli ljudstvo, pri ka bilo doslej v Belgiji | 217 kolabbracionietov obsojenta na bo*m'' 'smrt. 16.000 BelglJoev jo bilo spoznanih za krive sodelovanja s sovražnikom, od tega jih je bilo dve sto obsojen ih na dosmrtno Ječo. V zadnjih desetih mesecih je biro aretiranih 70.000 kolaboracionistov. Achiaie mn Acker, ministrski torih sodelujejo predstavniki na- predsednik, Je obljubil danes r porodnih mnollo ln ki Jih ljudstvo »lanski zbornici, da bo njegova no-nadzoruje. Ljudsko sodstvo Je ob- va vlada nadaljevala« čistko že rnrm sredstvo, da »e našinr r.’ko- ......... hoifi energično, Pulj. V soboto 4, t. m. j« fieldmaršal Aleksander obiskal Pulj, da se poslovi od svojih vojakov, ki jih je teko zmagovito vodil, prodno oddide na svoje novo službeno mesto v Kanado. Vest o njegovem prihodu se Je brž razširila po mestu, ki se je odelo v zastave: italijanske, jugoslovanske ln hrvaške z rdečimi zvezdami. Ob prihodu so flčldmaršala Aleksandra pozdravile maloštevilne skupine meščanov ln vojaške edinlce, ki »o g* pričakovale. Dast široke mnofclce prebivalstva niso bile pravočasno obveščene o visokem obisku, se je vendar kmalu nato zbral* velika skupina ljudi, ki so z zavezniškimi zastavami ter z jugoslovanskimi, hrvaškimi In Italijanskimi zastavami a rdečimi zvezdami želeli pozdraviti proslavljenega savanskega vojskovodja. Med vzklikanjem svohf ta, demokraciji in zavezni- kom, so htteti proti Areni. V ulici Carduccl pa je is nerazumljivega vzroka manlfestante ustavila zavezniška policija in jih grobo potisnila na pločnik. Med pretepanjem ln trganjem zastav, je policija aretirala in odpeljala več znanih proti-fašiatov. Med tem časom je fieldmaršal Aleksander zapustil areno, kjer Je imel kratek govor In se odpeljal. Tedaj je manlfestante napadla že skupina reakcionarjev, ki »o nosili italijanske saetav* brez zvezd«, ta, ki J* z »živio* klici vzpodbujala policijo k se hujšim rogaš totolm. Ljudstvo, ki je gledalo prizore, ko j« policija uredovalA kot je že zgoraj opisano, ni mogla razumeti, da to delajo vojaki tiste slavne armad« ob strani katere so se itlrl leta junaško borili in umirali napboljšl sinovi Pulja iste svetle cilje in ideale. Revizija srednješolskih spričeval v Vojvodini Beograd, 8. Tanjug, — Kakor je telo te objavljeno, j« zvezno prosvetno ministrstvo izdalo odlok, po katerem se n* priznajo spričevala, izstavi Jan* vi času okupacij«. V skladu s to odločbo bo prosvetni oddelek GfNOV-a izdelal navodilo, s katerim se razveljavljajo spričevala, pridobljena v času okupacije na srednjih ta učiteljskih šolah na srednješolskih učiteljskih točajfrh to na tečajih za otroške vrtce. Vsa omenjena spričeval* eo razveljavljena, razen če jih potrde zato postavljene komisije, ki bodo uata-novljenje za vsako posamssno šolo. Komisij« ne bodo potrdile spričeval onim učencem, katerih starši ali sorodniki, kakor tudi sami učenci ao pripadali raznim fašističnim organizacijam, ,ker so bili učitelji v treh primerih prisiljeni, da dajo tem dijakom dobre ocene. Prav tako ne bodo priznali »pričeval dijakom, ki so imeli nezadostno število učnih ur, tako da s* niso mogli naučiti najosnovnejšega gradiva. Tblliasl, 7. Tass. — Na svetu je malo krajev, ki bi se mogli po lepoti meriti z georgijsko črnomorsko obalo. Narava je obilno okrasila ta mah košček zemlje. Pred dvema desetletjema je sovjetsko ljudstvo posadilo velike nasade vedno zelnih subtropskih rastlin v zahodnih predelih Georgije, ki Je s tem postala že lepša. Vojna Je ovirala razvoj sovjetskih subtro-pov Sedaj so zopet pričeli s tem delom. V Georgiji »o posadili več kot 100.000 ha zemlje s subtropskimi rastlinami. 2e sedaj presega ltina množino sadja, ki ga je prej Rusija uvgžala iz inozemstva. V Georgiji so aklimatizirali drevo tung, ki daje dragooeno olje. Geranija j* zelo dragocena subtropska rastlina, ki daje olje. Sovjetsko olje iz Geramije ni nikakor manj vredno, kot najboljše toozetnzke vrste. Nasadi evhariktusov, plutov-ea, čprns, oliv in feioje, »o vsako leto večji. Naredili so poizkuse za aklimatizacijo drevesa Sinčona in sladkornega trsta. Lansko leto je Georgija pridelat pol miljarde limon, mandarin in pomaranč. Pričakujejo, da bo v nekaj letih, ko bodo mlada drevesa dorasla, ta količina prekoračila 2 miljardi, Mnogo »o storili, da zadovolje deželne potrebe po domačem čaju, 1994. j* znašal pridelek čajnih listov v Georgiji 12.1&5 ton. Leta 1932. so pridelali v Georgiji 2186 kg čajnih listov na ha. Med čajnimi vrstami j 8taltaa. so nekatere, ki so po svoji kakovosti najboljše na svetu. se s tradicionalnim latvijskim »dnevom pesmi*. 80.000 ljudi s* je zbralo v zelenem gledališču — na trgu Esplanada. »Dan pesmi* se Je začel s slovesnim prologom, ki je simbolično predstavljaj neločljivo prijateljstvo latvijskega to ruskega ljudstva. Zbor 3600 oeeb j* izvajal pesem na čast sovjetskemu generalu. Pesem »latvijska zemlja* skladatelja Medyna, je krasno donela, odgovarjajoč ogromnemu sinfonič-nemu orkestru. Stare latvijske narodne pesmi »o jele odmevati na trgu. Slovesnosti »o trajale pozno ▼ noč. Estonsko ljudstvo je trdno povezano s S. Z. Moskva, 6. Tass. — Talita: Včeraj je estonsko delovno ljudstvo proslavilo peto obletnico odkar je Estonska postala sovjetska republika. Zgodaj zjutraj »e Je prebivalstvo zbralo v Kadriorgovem mestnem parku. Množični miting, ki je bil posvečen pomembnemu datumu v zgodovini estonskega ljudstva, Je otvoril predsednik Sveta ljudskih komisarjev republik« Weim; predsednik Vrhovnega sovjeta Estonije Vrares, junak Sovjetske zveze Arnold Meri, polkovnik Pusta ta drugi »o se nato obrnili z govori na zborovalce. 8 posebnim odobravanjem »o zborovalci »prejeli pozdravno poslanico na generalisima Sovjetska tfuhovitlna oblite Bolgarijo Sofla, 8. Tass. — Po poročilu sofijskega radi* je Alexij, patriarh Moskve 1 n cele Rusije, obvestil Moskva, 6. Tass. — Riga: Včeraj bolgarskega sksarha Stefana I., da je litvansko prebivalstvo proslavi- . bo ob priliki tisočletnice smrti Iva-lo peto obletnico pridružitve Lat- j na Rilskega sovjetska duhovščina rile fir ižini ljudstev Sovjetske zve- ' -'-'■»kn!- r 'vrijo. Dan pnsmi v latvijski prestolnici Totavo Poljakov, ki ae hočajo vrnili lx Italija Beograd, 8. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga iz Rima y Preddvwu y 3tarcm tem jim bodo sledile nove skupine j rae(lu y yi,ah ^ jn za nadaljnje 3 tedne gih dobrot, se neprestano zanima za nje, ji vedri že tako prevedre ure srečnih počitniških dni. Zivlje- ! iskala bohinjska mladina in jim prinesla za spomin pr elepo pleteno zastavo in album s slikami. Od vse- no delujejo za skupno stvar. Zato jo nujno potrebno, da te zadeva razčisti, tn vas prosimo, da podpirate naše zahteve, da se čim-proj reši vprašanja našega časopisa.* Uredništvo tiste «Gioventu» Otrokom se povsod nadvse dobro V Portorožu v Palače hotelu, hotelu Hollies in v vili Rivieri, v godi. Rezmežčeni so po hotelih, vi- j Kranjski gori bodo našli gostoljub- Ustanovl|an|« kmetijskih iadm| Kmetovalci in vrtnarji Grete in Trstemika ao «* iu*L »brali na se-dsšte pod Bol«-tu, kjer jim Je tov. Cok Stanko obširno obrasložfl pomen. zadružništva danee tn potrebo ustanovitve zadruge, posebno p« kmetijske zadruge za Trat in okoli«*. Navzoči aa * razumevanjem to aantmanjepi sledili izjavam govornika, nakar »e je vnela živahna debata, po kateri ste se izbrala en član in en namestnik v upravni odbor kmetijske zadruge. Tudi Gropajbl ln Padričarji so zborovali v šoli v Gropadi, kjer so rasprautjaH o gospodarskih potrebah te težavah. Živahna debate ae je razvnela glede krme in glede potrebe ustanovitve kmetijske zadruge. Tovariša Cok Stanko in Pregare Zdravko ste Jim dala obširna pojasnila na stavljena jim vprašanja, posebno se je vodila izčrpna debata o osnovanju kmetijske zadruge. Prodaj« prašičev v Gorici Statistični gospodarski poljedeljski urad za go ritko področje Javlja: «Z odobrenjem ZVU se j« v Go-rtot uvedel semenj s prašiči, ki bo odprt vsak drugi to zadnji četrtek v mesecu na prostoru živinskega trga, Via Giustiaiani. Prvi semenj bo prihodnji četrtek, 9. t. m. in bo pričel ob 7. uri. Vse kupčije bodo registrirane v »vrbo kontrole ter se bodo prašiči lahko prodajah edino ie rejcem, ki bodo Smeh izjavo krajevnega poljedeljskega odbora, ki potrjuje to njih avojstvo. Prodaja otrobov v Gorici Statistični gospodarski poljedeljski urad za Goriško področje javlja: Pri tem uradu v Gorici je na razpolago samo za rejce, ki stanujejo v mestu, omenjena količina otrobov za krmo konj ln perutnine. Za nabavo ss je obrniti v omenjeni irad na Komu fct S, pritličje. lah in gradovih. Vsaka skupina ima svojega zdravnik«, a doslej ga zlopa niso rabili, Otroci živijo v lepi prijetni disciplini, se sami sebe pod skrbnm a vendar skoraj neobčute-nim. nadzorstvom vzgajajo, napredujejo. no streho v hotelu Pošti. V Preddvoru obdajajo grad prer krasni travniki, po katerih legajo povsod dobivajo v dar sadje in zelenjavo. V Portorožu so Primorski otroci nastanjeni v ogromnem hotelu. Tudi tu živijo skupaj s slovenskimi otroki, a tržaška živahnost se je že povsod uveljavila. Mnogo telovadijo, se kopajo pod nadzorstvom spremljevalk in vodičev. Učijo se petja ob spremljavi klavirja in plesa, saj imajo baletno učiteljico. Vneto se ’ze pripravljajo na svoj miting: Pristaniško poveljstvo v Piranu jim. Je dalo nekaj jadrnic, da z njimi zajadrajo po našem Jadranu. Tudi tu imajo izdatno hrano. Spočetka so otrokom dajali hrano petkrat dnevno, odmerjeno po zdrav rilskih prepisih, pa so se v tržaški luki. Blago so že danes i kot se * PriMo bavM s tlhotaipstvom. Posebno je trpelb Postojna, eno najvažnejših primor- Razstava moderne slovenske o?sai “ni' kačirskun krrzkr. Zato sa moraio umetnosti V kratkem bo v galeriji d’Ar!e na Korsu v Trstu razstava moderne slovenske umetnosti. Razstavljali bodo slovenski umetniki iz Primorske, med njimi tudi štirje tržaški slovenski umetniki. Otvoritev bo sporazumno z italijanskim!; tržaškimi umetniki iz «Ctacolo artistico*. Zavezniška vojaška uprava Je že izdala dovoljenje za omenjeno razstavo. si ljudstvo ni moglo drugače po- ; trenutno opaja ljudske množice, da jih pozneje razočara. Ti centri so več ali manj odvisni od raznih gitev. ti delavcev in nameščencev trt# po svoji ustanovitvi pričeli t ** jim delom. Prva skrb je bila * novltev rudnika Snežnik, ki Irt1® že danes preskrbuje del nase atrije s potrebnim premogom. indtr Ust*' nlča.rjev, ki tVIJo danes v Benet- novljena je bila Zveza delavcev nameščencev lesne industrije, skrbi za čimvečjo produkcijo ^ nih izdelkov itd. V Idriji razumevajo dalvci po®* be današnjega časa ter so se vrP1 na delo z vso udarnostjo. U3tsn*v ljajo nove opekarne in apnenica so nujno potrebne pri obnovi j porušenih vasi. V Izoli ih Piranu so začete jetja delovati s predvojno kap** teto. Preskrbljen je bil tudi ko*j®" ski material za konzervno tte* j strijo. Čeprav »e niso mezdna vpražrtr j dokončno urejena, posvečajo že * nee delavci vso pozornost in boljšo voljo obnovitvner.omu ker se zavedajo, da je dahe« roba eno najvažnejših vprašanj. or* "V naslednjih dneh bodo Prl ■a kah in čakajo, da se »vremena zja- 0•,- < š Ij, dodatkov, kolikor hočejo. Predd. vorci jtm prinašajo sadja ta zelenjave. 3v»žega mleka ima- darek. Dečje spremljevalke pa skr- . jo na pretek. Konferenca AFŽ v Kanalu Obvestilo Dne 5, t m. je bila okrajna konferenca AFZ za Kanalsko, kateri je prisostvovalo 50 zastopnic AFZ te kanalskega okraja* Konferenco je obiskal tov. Julij Beltram, član PNOO, ki je prikazal ženam važnost njihovega »ode. tavanja pri utrjevanju ljudske o-biasti. Zastcpnlce AFZ so si zadale sklep, da bodo še pokropile narodne osvobodilne odbore ta Jim nudile vso potrebno pomoč. Posebno z zanimanjen so žen« sledile današnjim političnim dogod- Kmetijska nabavljena in prodaj-1 na zadruga z o. j. v Trstu javlja, protifašističnimi organizacijami ln ; da bo seja pripravljalnega odbora Tramvajski sprevodnik Pinat Ce. leste j« našel v via Raptaio blok t ...... , _ „_____ bonov za kosila na ime tovarišice : nesreče. Kdo se ne spominj«/ več; ;om županstva v drugi z negoto-Poglajen Lidije. Lastnica jih lahko r)njh nesrečnih, siromašnih kmeto- ’■ ... ‘ . ... dvigu« v uredništvu »Primorskega i , , , ' ... . . . i vostjo in z strahom približevali do- dnevnika*. i mloev. ki so- ko Je zadela . mačinu, da ga naprosijo za milo- •■W.V.V.V.V.W.,.*,,.V.,.V.'A\V.".V.V.V.,.V.W.V.V. i Ččino, namesto za bratsko pomoč v j nesreči. Naprednejši kmetovalci, ! predvsem iz Krasa in tržaške oko-i lice, so se prvi odločili, da prepre-! čijo to poniževalno beračenje in se [ 1 združili v zavarovalnicah goveje ži- vine, kjer so si vzajemno nudili bratsko pomoč v nesreči. Povsod, v omenjenih področjih so se jele javljati zavarovalnice goveje živine, ki so igrale in ponekod be igrajo vidno socialno nalogo. V težkih časih živinske kuge so bile ravno zavarovalnice, ki so uu- mmožiee mogle reševati dnevna!^ reča vprašanja, kot mezdno Janje itd. Najmočnejša, opora naAe naf°®J oblasti pri delu za obnovo I* » ravno enotnost naših stroke^ organizacij, ki ee resno zavž***^ za gospodarski napredek cone " SPANJE S* j Nenadoma je Kazbek obstal, " gei z ušesi, Budieni je prislul**® si popravil čeipiieo. F Ob robu doline so se že jezdeci. Njihova črne sence' P OPATJE SELO Ko so tovarišice Opatjega sela ta Nove vasi na Krasu izvedele, da so zavezniki v Trstu zaprli najboljše aktiviste in borce za O. F., so takoj sklenile, da jiim ponesejo kaj za priboljšek. Zbrale so razne stvari, si izvolile delegatke ta šle v zapore v Trst. V zaporu so izročile blago ta kmalu nato so dobile odgovor z podpisi 19 tovarišev. Veselo ta srečne so se počutile, da so lahko zadovoljile te naše zatirane tovariše. Nato, ko so čakale pred zaporom, ae Jim pridruži žena nekega jetni- ma delali z rokami, kajti trdili so; da si bodo na ta način prihranili crodje. Na steno požgane vojašnii-! ce so razobesili slovensko zastavo, j ki jih je spremljala pri delu do noči. Ob javnostih Je povsod navada, da ne smejo zastave nikdar izostati. Ker je delo pri nas tudi slavnost ta zato praznik, »mo tudi razobesili zastave. Pod plapolajočo zastavo <*lle P™ ta izdatno pomoč svojim je mladina z nasmehom in pesmijo članom in s svojim energičnim na- pohitela z delom. Pionirji so se jezili na fašiste, ki so krhd, da morajo sedaj delati in se truditi zaradi njih, od dru- VSe je jasno. Ottatrtjkei j stopom preprečile razširjenje bo- je v temi naletela na postai*"( J lezni in tudi omejile, ako ne po pol- ( Rdeče armade ta jo imela za Beli so blizu! Ne »mejno izg1* .. risale v mesečini. Buderai je men el. Jezdeci so se spustili * bor. Tisti, ki je jahal apredsl' . Je nagnil k vojaku, kit je Im** ugašajočem ognju. Jezdec Je imel v rokah cig*^ Kadil bi. * dff'' Kje smo? Daj ognja! Mr. Kdo si pa ti? Ne vidiš? Jezdec se je nagnil k vojak11' , šiv polkovnika se je zasveti lunteem svitu. noma preprečil«, smrtne slučaje goved. Ravno v teh momentih so bile zavarovalnice one, ki so najpotreb- j pena ucftvgci J'- * .... .» navatuvauiivc n.1 W I1U.JJJU ^ ..tOVari!iCe:.: hču rl Ztonl "Steali. i ne^im' t- J- najsiromsgnejSIm j fašisti r.e bodo več požigali. Polog pionirjev ta mladine, ki j met oma največ nudile, toliko pri , - - 1 nadzorstvu nad obolelo živino, ko- zanje ! se je tako polnoštevilno udeležila ; Hkor pri delitvi zdravil v najtež. jih poznajo. Odgovorile so ji: «Ne». Ko jo izvedela, da ljudstvo daleč naokoli ve za te ljudi ta akrtoiv so se Ji aasolztle oči ta se je j uda.-nega dela pri popravi »voj* j j(h eUl-ajih p&> pfl 9mrt,nostf. zalivalila tovarišicam, ki s?o. vafai, m te ne pM-crvH-e, da si t>oao | ^ na^avo nove divine, ji oblju-bilTe, da jitm bodo pomega-' tudii one doi1c kjM. M bndo pedali jugoelo- mahniu O2kogrudnosti ta dina te Tržiča, Gorice in iz raznih vanska mesta ta druge zanimivosti. ambicioznosti nekaterih članov in drugih krajev ta prireja miting« Večina mladincev je italijanske na., ^ ^ ^ Ozkogrudno8t in Predvčerajšnjim ob 23.45 je prišlo lee konference so vse naloge z ve. i na Borznem trgu do karambola j sestankov. Na zadnjem udarniškem mino kamijon, ki Ja vozil te Bate skupno z vojsko. rodnosti, organizirana v GAL Z 1 . 1 ... 1 . , njimi je šel tudi slovenski pevski Sklepom sledijo dejstva *>«. Crnlška mladima Izpolnjuje do GRGAR potankorti avoje sklepe iz svojih, Pred neke j dnevi Je naletel na seljem »prejele ta odobravale po- 1 dveh zavezniških avtomobilov. Pri j sestanku, o katerem smo že poro-sebno nalogo, da bodo sodelovale j tem sta bila težko ranjena dva vo- j rali, je mladina sklenila, da si popri vaških zborih. Obljubile so, da j jaka. Ce bi kdo, od navzočih lahko ' 8taivi delovno četo, s katero bo bodo predelale vse probleme vasi,! dal o tem kakršnokoli pojasnilo, se I 0(-.]etUa ostanke požganih hiš in ambicija ne poznata socialnega čuta, medsebojnega sodelovanja ki je bistveno pri organizacijah te vrste. Nahajamo se zopet pred težkimi časi za našega kmetovalca ln posebno živinorejca, zato je neobhod- Prt volitvah v okrajni odibor AFZ so se živo zanimale, kakšni elementi bodo tovoljeni. Ko je bila predlagana kom, katere je podčrtal v pohtlč- a&ka twarlil^ w se do&edaj fa nem referatu predsednik okrajnega NOO, tov. Janko Valentinčič. Pri poročilih te posameznih vasi so žene pokazale avoje požrtvovalno deio, pri katerem ne zaostajajo, ampak tesno sodelujejo z oatalnima ni dovolj izkazala pri izvrševanju dolžnosti protifdšistke, so zastopnice AFZ odločno protestikale ter predlagale take tovarišice, ki so veliko doprinesle v tej borbi ta ki so žrtvovale svoje drage. naproša, da to sporoči 67. odseku D. A. P., S. L B. vojaške policije v Trstu, via deirUniveraifeh 3, ai-j pa na katerikoli drugi postaji vojaške policije. Roditeljski sestsuek V nedeljo vsi starši te Sv. Ivana na »Rediteljski* sestanek ob 17. uri v Narodnem Domu. tako pripravila, da se bodo*vsa požgana poslopja v najkrajšem času pokrila. 2. avgusta se je zbralo 25 mladink ta 20 pionirjev na požgani vojašnici v vasi. Vsaka je imela svoje orod je, s katerim Je odkopavala ta potem nakladala mo. terjal na kup. Pionirji so večino- ma v vzajemni pomoči njih samih njihova rešitev. — C. St. proti Najščam. Mina je bila zelo jetrno, da se vsi živinorejci skritaJn napravljena samo za večjo < awJajo svo1ega položaja> da j€ 8a_ težo. Po tej poti so že veliko vozili ter niso naleteli nanjo. Sedaj pa je eksplodirala zato, ker je bil avto težak ter »e Je na tem mestu ravno obrnil to j« blilu vsa njegova teža prenešjna noraeeto, kjer je bila milna. Na kamijonu je bilo tudi nekaj civilistov, ki pa »e imajo zahvaliti zgolj »reči, da se jim ni nič zgodilo. Ranjen je bil samo šofer. Prednji del avtomobila pa je bil uničen popolnoma. * * * »AVWlčAWVWWAAWA%ASVWif.VVVWČ.Wi*w-^VW.V.,»V.,.V.V.WAWVV.V.V.‘A*.WJ'AWAV.V.VA%W.VVV/A,.\V^^jvv Nikolaj Ostrovski vitko se je Kalilo jeklo >rlirt k meni, da (Roman) * I — Ne kadite, lopovi, a kdo Je — Kdor od vas Je pred prazniki! potem nasul tobačni prah v testo? j tovariš ln prijatelj Serjoška Brun-bi odgovarjal; Ne kadit«? Bomo takoj videli! Iz- j žak je videl kako je Pavka nasul konec. Marš iz razreda. — Neusmiljeno je zgrabil dečka za uho, ga vrgel na hodnik in trdo zaprl za njim vrata. Razred Je utihnil. Nihše ni mogel razumeti, zakaj so Pavla Kor-čagina vrgli iz šole. Samo Pavkin lekcijo, naj vstane. Debelušen človek v popovskem plašču s težkim kritem okoli vratu, j« preteče pogledal učence. Njegove drobne, hudobne oči so jnodirale šesterico, ki se je vzdignila iz klopi — štirje dečki in dve deklici. Otroci so boječe ogledovali človekega v popovskem plašču. — Vidvo sedita, — je aamahnil pop deklicama. Obe sta naglo sedli ta olajševalno vzdihnili. Oče«! očeta Vasilija »o »c uprli v štiri male postav«. — No, pridite sem, fantje! — Oče Vasilij se Jo dvignil, odrinil »tol in »topil prav blizu k otrokom, ki »o »e »tiskali v gruči. — Kdo od vas, barabe, kadi? — Cetvorica je tiho odgovorila: *.~mh ne kadimo, oče.* Popovo lice ae j« pordečilo. stvo z očetom Vasilijem, Nekoč se je Pavka stepel s Levčukovim Miškom in zato so ga pustili «brez kosila*. Da ne bi bil med tem nemiren v praznem razredu, ga je učitelj odpeljal t v drug razred, k starejšim. Pavka je sedel v zadnjo klop. Učitelj, suhljat v črnem plašču prazinte žepe! Hitro! Izpraznite j pest tobačnega prahu popu v ve- j j9 govoril o zemlji in o nebesnih Jih, če vam rečem'! — j likonočno testo, tam v kuhinji, kjer telesih. Pavka je od začudenja po- Trije so pričeli prazniti žepe ln ! je čakalo popa šest učencev. V po-; »lušal z odrptimi usti, ko je slišal, vsebino stresati na mizo. Pop je pazljivo pregledal žepe in iskal sledove tobaka, toda ker ni ničesar našel, pograbi četrtega, črnookega, v sivi srajci s plavim! hlačami, zakrpanimi na kolenih. — Kaj stojiš kot kip? — Črnooki deček je s prikrito mržnjo gledal popa in mu tiho odgovoril: . — Jaz nimam žepov. — in je potegnil z roko preko zašitih odprtin. — Aaa, nimaš žepov! Ti misliš, da Jaz n« vem, kdo je mogel napraviti tako podlost — pokvariti testo. Misliš da boš potem še vedno ostal v šoli? Ne, dragi moj, tega ti ne bom oprost i. Zadnjikrat me js samo tvoja mati preprosila, da sem te pustil, toda temu bo »daj že milijon let, a ne kakor pravi. Nihče ga ni vidri, toda pop je katekizem 5000... — In, nenadonj^.! vendar kmalu zadel čigavo delo je je utihnil, kdr je oče Vasilij vz- (jj.p, te. rohnel. J ...Ura »e Je končala, otroci so — Kaj si rekel, lopov? Tako se , vdrii na dvorišče ta obkrožili Pav-torej ti učiš božjo besedo! Niti j ko ZaJlcstno je gerjoška črhniti ni utegnil Pavka več ta *® 1 Brudzžak ni prišel iz razreda, ker ga je pop zgrabil za obe ušsta in je fuUI, da je ^ krtv_ toda z ga pričel suvati z glavo ob zid Ta-. mu ^ koj po tem pa je vsega potol* ene- , a. . . , ” ‘ ,, . J , . .v ! Sk<)7'i odprto okno učiteljske pi- ga to preplašenega vrgel na hodnik. 1 F ,, „ . . ,,, , , . »arne Je pomolil glavo upravitelj Tudi od matere jih je Pavka do- T . ..... , . . , „ ■ sole Jetrom Vasiljevič ta z globo- bil precej. 1 Drugega dne J* prišla mati v šolo in prosila očeta Vasilija, da, ... sprejme sina nazaj. Od tega dne Rrce rau io bil°’ ko ^ odhaJ'" ■ pisarno. ktai basom zaklical. — Pošljite mi takoj Korčaglnal povem stanovanju so morali od- da so obstoja zemlja že mnogo mi-govarjati na lekcijo, ki jo prejšnjo ' lijonov let in da so zvezde tudi ne-uro niso znali. j kaj podobnega kot zemlja. Toliko Izgnani Pavka se je vsedel na 1 je bil vznemirjen o tem kar j« sii-poslednjo stopnico šolskega stop- šal, da si je zaželel, da bi vstal ■ je Pavka zamrzil popa z vsem »vo-1 nlšča. Tuhtal jc, kako bi »e prika- ln rekel učitelju: «V veronauku ne jim srdom- Sovražil ga Je ta bali Go»podar kolodvorskega bifeja, zal domov in razložil stvar materi, piše tako.* Toda bal se je kazni, j obenem. Nikomur ni oproščal drob-: človek v letih, bled, brezbarvnih, g^gana, ki od zgodnjega jutra do mraka 1 V verouku je dejal pop Pavki; nih krivic in tudi popu ni odpustil izbledelih oči, je površno vrgel po-j Tri baterije 4. konjeniške rljske divizije so se oglaoSa Pričel se je boj. Semen Mithajlo^ič se Je za«-, c no nasmehnil, ko je pripoved*1^ tem dogodku. Da, 5 ta pol * vojakov Je sipolo kot ubitih, "L. kar na tleh. Kakšno smrčanj0, j* vn se je majala od tega « Zanlirmel se je v zemljevid, visel na steni ta, zadovoljno Da, trava s» je ma jala! j*, Sedeli »mo v leahtoet.u Bud***^ Snežilo Je. z Jaz pa sem se zamislil v &\Ji to sliko. Stepa. Noč. Luna, tabor. Budeni na »vojem Za njim pa omahuje ve« skuštra© temnil: deček s šop velega maka za ušasomi; na vtroči rami mu »pl mčtulj. KONEC. POIZVEDBE r«j _ prt pa r»> r. III. bat. \ ftUSTERfllč' Al,DO, roj. 26. 1. 1926., je bil| v Gorici pri IL bat. Gradnikove brigade. Šušteršič Rozalija, Praprot 29, Nabrežina pri Trstu. KOSMINA SREČKO, letnik 1914, meseca jan. 1945 je pri Komandi m ep ta Trebelno, dolenjsko voj. področje (o(b času napada na VII. korpus). Dijfcina Semolič, Ngfrre-žtoa. GERMEK ALBIN, roj. 21. 1. 1910 v Gahrovlcl partizan v Kosovelovi brig, prijet, od S. S. 26. 7. 1944 odpeljan iz Trsta v Gorico, kasneje zopet v Trst, kdor kaj ve naj javi ženi Gormek Viktorija, Gabrovica pri Kmonu. ŽVAB STANISLAV ujetnik v Egiptu P. N. W. M ud le East. Čampo 309 lage 25. Prišel baje s 5 Prekomorsko brigado ln se nahajal letos meseca januarja v Splitu. — Žvaib Anton, Kreplje št. 24. FABJAN HJLAN ta PEPCA -Pekre št. 106 - pošta Limbuš - Maribor. - Jie dve leti nobenih vesti. Sporočila na Okrajno tajništvo O. F. - tovarišica Fabjan Ernieslb., ZULJAN MILAN, roj. 1921 ■ ? niški pomočnik SNOUB XV. div. _______________ vesti od avgimta 1944. Žulj*11' 31 pri Trstu. -------T" I I......I II II I ~T''1 ♦ V neizmerni žalosti j» jsJ sorodnikom in znancem. umrl mučieniške smrti za aapači. sta ta brat »rfP KARLO KOBAL (COB^ star 44 let. .? Umri je v hiši SS v Trste nitja 1944. iT Trat, Stanjoe na Krasu, . glava, 8. 8. 1946. T pkE* Zatajejo: žena MARI' ^ LIDIJA, Očka, ANTON.K SOFKA (odsotna), ^ JČJ TON ta družine, druri**^ BEC, ZECA ta oste-l® stvo. dela kot kuharica pri nadzorniku vedno petico. Vse nau\ie, novo in' nezasluženih udarcev. Napram nje-1 gled na Pavka, ki je ponižno »tal monopola. 1 ataro zavezo je Pavko znal na pa- mu je postal zakrknjen. Solze so dušile Pavko. | met; točno je vedel, kaj je Bog Se mnog« drobnih krivice j« na- «