Zgodnja AI9I€A Katollčk cerkven lis«. Danica i shaja vsak petek oa celi poli, in veljA po poŠti sa celo leto 4 gid. 60 kr., sa pol leta 2 §rld. 40 kr.. sa Jetertleta ] gld.SOkr ▼ tiskarnici aprejemana na leto 4 gold., za pol leta 2 gold., sa četert leta 1 gold.; ako iadeiir ra ta dan prašnih iside Danica dan poprej. _ Tečaj XXVII. V Ljubljani 12. rožnika 1874. Koledar za naslednji teden. Mesec rožnik. Junij. 14. Nedelja III. po bink. Evangelij: „Jezus sprejema grešnike". (Luk. 15.) - Sv. Bazilij Veliki, škof v Cezareji na Kapadoškem, cerkveni učenik, spoz., je bil ud svete deržine, enake deržine njegovega serč-nega prijatla sv. Gregorija Nazijanškega. (Glej 9. maj.) Sveta Makrina, njegova stara mati, ga je v njegovi mladosti učila Bogu služiti, pozneje ga je podučeval njegov oče. V svojem 16. letu je šel izverševat šole v Cezarejo. Presegal je v vednosti in pobožnosti vse sošolce. Tukaj se je bil soznanil z bogoljubnirn mladenčem Gregorijem ; kmalo je šel za njim v Atene na visoke šole; tam sta sklenila nai priserčniie prijatelstvo; bila sta enih misel, enega duhA; k vsemu dobremu sta se spodbudovala, in z vso močjo se med seboj podpirala. Sv. Gregor piše: „Bila sva v dveh telesih ena duša". Po dokončanih šolah se Bazilij verne na svoj dom, obiskuje v Palestini svete kraje in samotnike, da bi se njih duhA navzel. Ko se verne, ga škof Dianij blagoslovi za lektorja ali bravca. Iz mnozih vzrokov se poslovi pri škofu, 6e poda v Pont, in stanuje v hiši svoje stare matere sv. Makrine. Blizo te hiše na tej strani reke Iride (Iris) ste bile njegova mati in njegova sestra zidali eamostan za ženske, njih prednica je bila njegova sestra; na uni strani pa Bazilij vstanovi samostan za moške, ktere vlada 4 leta. Evzebij, škof v Cezareji, posveti Bazilija za mašnika, in njemu prepuša naj imenitnejše in težavnUe opravila Po Evze bijevi smerti 1. 370 si izvolijo Bazilija škofa. Škof Bazilij, neutrudljiv delivec ss. zakramentov, oče ubozih, skerbi za čistost sv. katoliške vere, toraj ima vedno vojsko z arijanci, kteri cesarja Valensa močno nadlego-vajo, da naj Bazilija požene v pregnanstvo. Cesar hoče podpisati ukaz pregnanstva, zboli mu pa 61etni sin. Ce sarica hiti k cesarju, ter mu pripoveduje, da je v sanjah veliko terpela zavoljo škofovega pregnanstva, in da je sinova bolezen očitna kazen Božja. Cesar pošlje po Bazilija; ko pride, se sin bolje počuti. Bazilij zagotovi ce sarja, da sin ne bo umeri, če ga da v katoliški veri podučevati. Arijanci zo4 »t preverijo cesarja, in sin mu nanagloma umerje. Cesarju, hotečemu povelje pregnanstva podpisati, se tri peresa v roci zlomijo, in ko četerto v roko vzame, se mu začne roka tresti. Prestraši se, razterga ukaz, in pusti škofa v miru do njegove smerti. Bazilij je sklenil svoje delavno in Bveto življeuje 1. pros. 379, v svojem .00. letu. Pogani, judje in kristjani so jokaje vpili: „Naš oče je raertev!« Sv. Bazilij je pisal tudi veliko učenih bukev. Vodilo. „Namen pravega prijatelstva je podpiranje v pobožnem življenji." Zatoraj sklepaj prijatelctvo le a takim, ki te budi k bogoljubnemu življenju, in te v čednosti podpira. Sv. Elizej prerok; sv. Macijan šk. sprič ; ti. Valerij in Rutin sprič. 15. Ponedeljek. Ss. V i d, M o d est in K re scen-cija sprič. Vidov oče Hila je bil imeniten in bogat mož, pa hud malikovavec in sovražnik kristjanov. Po Božji previdnosti je bil Vid keršanski dojnici Kreacenciji izročen, ktera ga je keratila in s svojim možem vred v keršanstvu podučevala. Vid nekoliko odraste, in oče ga hoče peljati v tempelj darovat malikom; deček pa se stanovitno brani, rekoč: „Jaz molim živega Boga kristjanov, ne pa narejenih, mertvih bogov". Oče ga pregovarja in reče, naj se odpove človeku, ki so ga judje krž*li. Vid pa mu odgovori: ,,Ljubi moj oče! ko bi vi spoznali Kristusa, .sina živega Boga, ki je za nas na križu umeri, bi ga gotovo molili; njegova smert na križu je velika skrivnost, ki nara oznanuje pravico in ljubezen Božio do nas grešnih ljudi". Deželni poglavar Valerijan zve, da Vid ru če darovati malikom, in ga k sebi pokliče, ter ga spervega prav ljubeznjivo pregovarja, naj se Kristusu odpove. Vid mu odgovori: „Mene ne more nobena, ne dobra in ne huda reč ločiti od Kristusa". Valerijan ukaže Vida s šibami tepsti. Ko se to godi, sc Valerijami roka ususi, ter vpije: „Koko sem zgubil, v nji čutim veiike bolečine, Vid je čarnik!" Vid mu odgovori: ,.0 sodnik! da spoznan, da nisem čarnik, ampak služabnik živega Boga, bodi (zdravljena tvoja roka"; in zdajci je bila zdrava njegova roka. Valerijan zroči očetu sina, naj ga sam spreobrača. Se veliko čudežev je svetnik storil, veliko j;h v veri poterdil, celo hčer cesarja Dioklecijana je bil hudobnega duha rešil. Plačuje mu pa dobroto s hudim, ker ukaže v veri stanovitnega Vida v kotel, poln raztopljenega svinjca in smole pogrezniti. Tako nejevrrniki, tudi današnji, dobrote povračajo! Toda mladeneč v kotlu Bogu slavo poje, in nepoškodovan iz njega skoči bel kakor sneg. To pa terdovratnega cesarja ne spreobern«*; muči vernike še dalje. Ukaže vse tri vreči pred le\a, ki se jim pa le prijazno prilizuj«*. Množica nad tem tako stermi, da se 1000 neveroikov apreoberne. Mislite, da je to ter-dovratnega cesarja spreoberniloV Kaj se! Hudobnež še huje divja, ukaže svete spriče*a\c<» na tezo razpeti, da se jim vsi udi spahnejo; ob tem vstane potres, strele švigajo, tempeljni se podirajo, cesar prestrašen vpije: „Gorjč meni, mladenček m« ie premagal!" on in ljudstvo zbežč. Angelj reši svetnike iz teze, in vsi trije izdihnejo svoje sv. duše ob vodi Sileri 15. rožn. 1. 303. Vodilo. „Sraert Kristusova ni križu je globoka skrivnost." 1. Le samo Sin Božji je premogel z grehom razžaljeni pravici Božji s svojo smertjo zadostiti. 2. Neskončna je ljubezen nebeškega Očeta do človeškega rodu, da je svojega Sina zanj dal v smert; enako tudi neskončna je ljubezen Sina Božjega, da se je prost«' voljno dal v smert za nas. Bojrno se tedaj greha, in ljubimo Gospoda svojega Boga. — Sv. Benilda spr.; s?. Libija in Leon i da, sestri sprič.; sv. Lan de lin opat spoz. 16. Torek. Sv. Janez Frančišk Regis, maa-nik Jezusovega reda, je bil na Francoskem rojen 31 pros. 1507. Njegova pobožna mati je zgodaj v njem budila ljubezen do Boga iu sovraštvo do greha. V večih šolah si je izvolil šest pobožnih mladenčev za svoje tovarše, kteri so v eni hiši skupaj prebivali, se pridno učili, pobožno molili, in vsako nedeljo £3. zakramente prejemali. V 18. letu je Janez ležal na smertni postelji, v tej budi bolezni je delal dobre sklepe, da bode Bogu še bolj zvesto in goreče služil, če mu zopet ljubo zdravje podeli. Po zadobljenem zdravji je pošteno sklepe dopolnil, je stopil •v jezuitovski red, kjer je bil vsim naj lepši zgled v vsih čednostih. V letu 1621 je bil profesor na viših gimnazijskih šolah. V pf-duoevanji se je včasih tako vnel, da so bili učcr.ei do solz ginjeni. L. 1630 je bil raašnik posvečen. Njegovi viši so mu dali misijonsko službo. Po letu jo misijonaril po visokih hribih, po zimi pa po doiinah, k.er je brez števila veliko kalvincev iu druzih zastaramh grešnikov na pravo pot pripeljal. S tem pa si je nakopal veiiko sovražnikov, obrekovavcev in zanikanim zasmehovavcev; nekteri izmed njih so mu še celo po življenji stregli. Trije mladi mehkuži so namer-jali ga v spovednici prebosti, ker jim je bil rop njih nečiste ljubezni iz rok iztergal; Janez jim je vidil v serce, jih je posvaril in nagnil k pokori. Ob času hude lakote je bil ubogim skerben in dobroti ji v oče. Ko je strahovitna kuga ljudi morila, je bolnike obiskoval in jim cs. zakramente delil. Do druzih je bil mil, do sebe pa silno ojster, ter je svoje telo z bičanjem in 8 postom pokoril; rekel je : „Ni ga večega sovražnika kakor lastno telo, če ga človek ne berzda." Bog je svojega zvestega služabnika s čudeži poveličal in k sebi poklical 31. grud. 1640, v 43. 1. njegovega življenja. Vodila Po prestani hudi bolezni služi Bogu z večjo gorečnostjo, in spolnuj sk!epe, ki si jih tadaj delal. — Ni ga večega tvojega sovražnika kakor tvoje lastno telo, toraj ga vedno imej na berzdi. — >s. K viri k in njegova mati Julita sprič.; ss. A v rej in njegova sestra Justina sprič.; sv. Beno šk. na Nemškem; sv. Lu t garda dev. (Glej popis njenega življenja 17. rož. 17. Sreda. Sv. Lutgarda, dev. nuna, domi na Ni'kozemskem. Oče bi jo bil rad za svet in za možitev zredil, pobožna mati pa za nebesa. Kar je mati dobrega v njeno mehko s- rce vsadila, je oče s svojim govorjenjem izruval. Devica sicer ni bila hudobna, bila pa je nečimurra, ter se je rada lišpala. Mati pa ni jenjala je svariti in zanjo goreče moliti, ter je Mariji Devici pri poročati. Bogat mladenič za njo postopa, in se ji prilizuje. Ko se nek večer z njim pogovarja, se ji prikaže Kristus, ter ji pokaže svoje rane, rekoč: „ Glej, kdo je te rane tudi zavoljo tebe prejel, in koga tedaj ljubiti moraš". Devica, z gnado Božjo razsvetljena, reče mla-denču kakor nek'!aj sv. Neža: „Pojdi od mene, smertno kosilo, že druzc ga ženina sem si izvolila!" Lutgarda stopi v benediktinski in pozneje prest »pi v cistercijenski eamostan v Akviri T milj od Bruselja, kjer so redovnice posebro častile Božjo Mater. Ta svetnica je imela veliko usmiljenje do grešnikov, in veliko je molila in se postila posebno za spreobrnjenje krivovercev albigenzov. Umerla je 16. rožn 1246, stara 64. let. Veliko čudežev se je godilo; tudi je bila Akvira po njeni prošnji kuge rešena. Vodilo. „Kolikor bolj človek svoje serce od vsega posvetnega odterguje, toliko ložej se njegov duh v nebesa povzdiguje." Nasproti pa je tudi res: Kolikor bolj se kdo a svetom peč&, toliko bolj tudi njegov duh za božje reči oraerzuje. — Ss. Nikander in Marcijan spr.; ss. Man vel, Sabel in Ismael spr.; sv. A vit maš. spozn. 18. Če ter te k. Ss. Feliks in Fortunat, brata sprič., v Vičenci doma, poznejše sta se v Oglej pri Gorici (tisti čas glavno mesto beneške okrajine) preselila pod cesarjema Dioklecijanom in Maksimijanom, ki sta dala ostro povelje, kristjane preganjati in moriti. Evfe-mij, sodnik v Ogleju, je spolnoval to povelje natančno in z vso ostrostjo. Sveta brata se preganjanju v gozd umakneta, osleduhi pa ju zasačijo, zvežejo, in pred sodnika peljejo. Sodnik ju vpraša po imenu in domovini; Feliks pa se na čelu pokriža, rekoč: „Meni je ime Fe liks, mojemu bratu pa Fortunat; oba pa sva po božji milosti in v najino naj veči srečo kristjana: zastran najine domovine, čeravno ni deleč od tod, ne v^m, zakaj bi ti pravil, ker nebeške domovine iševa". Na ta odgovor soduik ukaže rabeljnom sveta brata s palicami tepsti. Ker sta pa bila sveta brata med tepenjem z nebeško tolažbo poterjena in se bolj stanovitna v spoznovanji Kristusa Gospoda, razsrditi sodnik na nove še hujše muke misli in ukaže ju na tezo razpeti in na straneh z baklami žgati. Sveta brata pa svetega M:haela na pomoč pokličeta, bakle berž ugasnejo in svetnika p>jeta: „Za-derga je raztergana, in sva rešena. Najina pomoč je v imenu Gospoda, ki je nebo in zemljo vstvaril". (Ps. 123, 7. 8.) Sodnik, še bolj razdražen, ju ukaže polivati z vrelim oljem; vrelo volje pa je bilo njima hladilo po Kristusovi pomoči. Še dalje ukaže jima zobe izbiti in čeljusti raztergati; sv. Mihael pa ju iz vsih teh muk čudovitno reši. Bila sta ob glavo djana na zadnje. Vesela gresta na moriše, tam se objameta in molita: „Oče nas". Rabelj odseka glavo pervič Feliksu, in potem Fortunatu. Vodila. „Po božji milosti sva kristjana, in to je najina naj veči sreča." To srečo tudi mi imamo, toraj bodimo Bogu hvaležni za to naj viši dobroto, ter ker-šansko živimo. — „Domovina na tem svetu nama ni kaj mar, ker nebeške iševa." Hrepenimo tudi mi po nebeški domovini!" Sej nimamo tukaj obstoječega mesta, temufi prihodnjega išemo" (Hebr. 13, 14) v nebesih. — Ss. Marka in Marcelijan spr.; ss. Cirijak in Pavla dev. spr.; sv. Leoncij spr.; sv. Marina dev. sprič.; sv. A m and šk. spoz. 19. Petek. Sv. Julijana Falkonerska, začetnica reda Marijinih služabnic, v Florenciji na Laškem hči pobožnih staršev. Zgubila pa je očeta, ki ga Se ni prav poznala. Njen stric, zveličani Aleš iz reda Marijinih služabnikov (glej 11. svečana), je očeta namestoval, ter je njeno prav bogoljubno mater s svojim svetom podpiral. Ni še znala dobro govoriti, že je klicala Jezusa in Marijo. Imela je odrašena več snubačev, pa se je vsim odpovedala, ker je bila Bogu vedno devištvo obljubila. Stric Aleš in sv. Filip Benicij jo v tej obljubi poterjujeta. Sv. Filip, vikši redovnik Marijinih služabnikov, ji da obleko tretjega reda 1284, in naslednje leto stori redovno obljubo. Julijana si zdaj še bolj prizadeva sveto živeti po Marijnem zgledu. O sredah in petkih je le od sv. Obhajila živela, ob sabotah se je ob kruhu in vodi postila, ob petkih je Kristusovo terpljcnje premišljevala in se do kervi bičala. Po smerti sv. Filipa drugi redovni viši sestram 3. reda svetuje, naj bi vse skupaj živele v eni hiši pod vodstvom izvoljene prednice. Zgodilo se je in Julijana je bila is pokoršine perva prednica sester tega reda, ki so se zavoljo plajša, ki so ga nosile, imenovale mantelate ali plaščice. Julijana je svoje tovar-šice bolj s svojim zgledom kakor s svojo besedo na potu popolnosti vodila. Posebno sloveča je zarad velikoserč-nega češenja presv. Rešnjega Telesa. V svoji zadnji bo-lezni ni mogla sv. Popotnice prejeti, ker njen oslabljeni želodec ni nobene hrane obderžal. Julijana svojega spovednika preserčno prosi, naj ji sv. Hostijo na posteljo prinese, da jo bo molila. Spovednik prinese sv. Hostjo, po njeni želji razgerne belo ruto na njene persi, ter nanjo položi sv. Hostjo; pa glej! sv. Hostija zgine spred oči. Julijana, poprej bleda in vdertega obraza, se spremeni v lepo, cvetečo devico, enako angelju. V Gospodu je zaspala ID. rož. 1341. Ko so sestre njeno truplo umivale po navadi tistega časa, se je vidila blizo njenega serca podoba sv. Hostije, kakor da bi bila s pečatnikom vtisnjena. Na njenem grobu se je mnogo čudežev zgodilo. Vodilo. „Vsi dnevi našega življenja so Gospodovi", njegov dar so; zatorej jih moramo njemu v čast, sebi in bližnjemu pa v zveličanje obračati. Če tega ne storimo, je sleherni dan zgubljen. O koliko zgubljenih dni! Ss. Gervazij in Protazij brata sprič.; sv. Ursicin sprič ; sv. Zosim sprič.; ss. Gavdencij šk. in Kulmancij dijakon sprič.; sv. Na z ari j škof spoz. 20. Sabo t a. Sv. Silverij, papež spričevavec, rojen v Kampaniji na Laškem, je vladal sv. katoliško Cerkev v pervi polovici 6. stoletja. Bil je naslednik papeža Agaplta, kteri je bil odstavil Antima, krivoverskega škofa v Carjem gradu. Sveti Silverij je razodeval svojo svetost, junaško serčnost in skerb za čisto sveto vero, zlasti v vojskovanji s krivoverci, ker ni hotel zopet vmestiti odstavljenega krivoverskega škofa Antima v Carjem gradu, dasiravno ga je večkrat prosila cesarica Teodora. Zato je bila brezbožna cesarica silno razdražena; Belisarju, bojnemu vojvodu, je zapovedala, naj Silverija zažene v pregnanstvo. Bil je pregnan na otok Poncijo; pa tudi tam je vladni Cerkev, ker je veliko škofov v zbor poklical, in več reči določil, ki so zadevale čistost katoliške vere. Po mnozih stiskah oslabljen je v Gospodu zaspal 20. rožn. 1. 538. Vodilo. ,.Derži se podobe (zapopadka) zdravega (čistega) nauka, ki si ga od mene slišal v veri... Dobro zročilo (Kristusov nauk) ohrani po svetem Duhu, kteri v nas prebiva." (II. Tim. T, 12. 13.) Sv. Prot sprič.; sv. No vat, brat sv. Timoteja in b?. devic Pudencijane in Praksede; sv. Maka ri j šk. spoz.; sv. F1 oren ti na dev., sestra Leandra in Izidora škofa. Sporočilo bralorMne presv. Rešnjega Telesa r MJublfani leta Kakor je skrinja zaveze, pr*dpodoba sv. R-šnjega Telesa, izraelskemu ljudstvu za časa Samve'a preroka in vsaki čas stan-ga zaveta bila središe prave pobožnosti, tako je v novem testamentu pričujočnost Kristusova na naših oltarjih v Zakramentu presv Rešnjega T«lesa ognjišče keršanske čednosti in duhovnega življenja. Okoli skrinje zaveze Božje, cd katere se nikoli niso ločili zvesti varhi, kakor Samvel, ki je pisano, da je spal v tem-peljnu Gospodovem, kjer je stala skrinja zaveze (1. kralj. 3. 3.), okoli te skrinje zaveze vzdignilo se je in vzdi-guje se ukljub vsem sovražnikom in oviram zunanje in notranje kraljestvo Božje na zemlji. Kjer se je ta skrinja saveze postavila, razpadli so maliki v prah, tudi tisti, kterim človek služi v svojem sercu. Ni tedaj za nobeno duhovnijo b!agerniši pobožnosti, kakor da se njeni udje obilno in številno zbitajo okoli tabernakeljna svoje cerkve, in v duhu in resnici molijo božjo skrivnost, ki je življenje, moč, rodovitnost, tolažba, veselje, nar veči zaklad kraljestva božjega na zemlji. Z velikim veseljem tedaj poročamo, da se je v preteklem bratovskem letu v raznih duhovnijah škofije naše zopet 2001 pobožnih duš pridružilo naši bratovšini, kteri je ravno namen: buditi in vnemati Božje češčenje, ki so ga verni kristjani skazovati dolžni Zakramentu presvetega Rešnjega Telesa, in ktera sedaj šteje 24,072 udov. Kakor se dvorniki snidejo okoli trona svojega kralja, tako neprenehoma obdajajo bratovski udje v svojih molitvenih urah sedež milosti, prebivališče Božje med človeškimi otroci, da Kralju vseh kraljev skazujejo dolžno češčenje in hvalo; da bi s to gorečnostjo nekoliko zadostovali za tolike nečasti, ki se Mu gode v ravno tej skrivnosti Njegove ljubezni: da bi sebi in vsi Cerkvi sprosili potrebnih gnad ravno pri neusahljivem studencu vsih milosti. Družijo se udje bratovščine pa ne samo v neprenehanem češčenji presv. Rešnj. Telesa, ampak tudi v tem, da bi s svojimi letnimi doneski in kolikor je moč tudi z delom lastnih rok oskerbljevali revnišim cerkvam za službo Božjo potrebnih duhovskih oblačil, in tako odvračevali nemarnosti, s kterimi *e v tem oziru večkrat onečasti najsvetejša Skrivnost, ter iiupravljali presv. Zakramentu povsod vredno prebivališče. Darovali so udje preteklo leto v ta blagi namen 4235 gl. 80 '/a kr. Prejela je pa bratovščina tudi izrednih daril, namreč: iz Blagovice 23 gl., iz Novega mesta 30 gl. 80 kr., iz Smlednika 7 gl., iz Horjula 20 gl., iz Budanj 30 gl., iz Loma 15 gl. 70 kr., iz Javorji pri Poljanah 40 gl. od neimenovane dobrotnice 7 gl. v srebru, in od druge strani po preč. g. župniku Tomcu 10 gl. Vsega skupaj se je tedaj za opravo revniših cerkvd, v kterih se hranuje presv. Rešnje Telo, oberntl > 4419 gl. 30'kr., in izdelali so marljivi ljubljanski udje 7 belih pluvijalov, izmed kterih so bili 3 s svilo vezeni; 39 mašnili plaščev (18 belih, 10 rudečih. "> vijoličnih, 3 zelene, 3 černe>, izmed kterih je bilo 12 s svilo in 1 s svilo in zlatom vezen; 31 prelepih veluinov; 4S raznih stol, izmed njih eno z zlatom in svilo umetno vezeno; 7 drazih antipendij: 3 vezene potezaje; 13 lepo vezenih burz za obhajila; 30 vezenih oltarnih blazinic; 1 vezen plajšČek za ciborij: 40 prelepih masnih srajc: 120 humeralov; 42 belih lanenih cingul; 4 in 1 itolo z* obh.. 4 purif, 6 pertičev; — 15. Javorje: 1 koretelj; — 16 Šent Lenart 1 aotip.; — 17. Cerklje: 2 alfami blaz., 1 obh. burzo; — 18. Tcržič: 1 vel.; — 19. Sina rt« o pred Kranjem: 1 prhigarsko Štolo, 6 korporalov, 5 pal; - 20. Smlednik: l pridig. štolo, 2 albi. 6 hum., l cing.; — 21. Preddvor: 1 albo 3 hum., 1 cing., 5 korp , 5 pni 10 pertičev, 20 purif.: — 22. Predoslje: lmašnipl.; — 23. Križe pri Teržiču 1 Te|.j _ 24. Podbrezje: 1 burzo in 1 štolo za obh., 1 koret.. 3 korp., 3 pale, 12 purif., 6 pertičev; — 25. Duplje: 1 pluvij*l; — 26. liorire: 1 mai. pl.; - 27. Terboje: 1 vel. — 28. Kranjska nora: 1 maš. pl.; — 29. <«ri»d: I mašni pl ; — 30. Kropa: l pluvijal; — 31. Fužine: l maš. pl.; — 32 Lesce: 1 vel., 1 albo, 1 cing., 3 hum.; — 33 Zaspo: 1 albo, 1 cing., 3 hum.. 12 purif.; — 34. Ot!>iše: 1 vel., 1 koret.; — 35. Dobro*n: 1 bel maSni pl.; — 36. Kamnik: 1 bel maš. p'., 1 albo, 3 hum., 1 cing.; — 37. 4ioričica: 1 bel maš pl.; — 38. Berdo: 2 štoli, 1 maš srajco, 3 hum., 1 »ing., 1 k«r«telj, 6 pert.; — 39. Spodnji Tuhinj: l koret., 1 pot zaj; — *0. Zgornji Tuhinj: 1 burzo in 1 štolo za obh.. 1 koret; - 41. Jlotnik: 1 rud. maš. pl.; — 42. Tujnice: 1 zel. maš. pl.; - 43. Rova: 1 bel maš pl, 1 maš. sr., 3 hum., 1 cing., 1 Stolo la obh.; — 44. Vranja Peč: 1 rud. maš. pl., 3 korp., 3 pale; — 45. Sv. Trojica pri Moravčah: 1 albo, 3 hum.. 1 cing., l belo £t»lo; - 46. Verhpoljc pri Moravčah: 2 čemi oltarni bl*ai.»i«i, 1 albo, hum., 1 «ing., 12 purif.; — 47. Vače: 1 bol mai. j,| : _ 48. Dol: 1 bel maš. pl.; — 49. Krašnja: 1 itolo in 1 burzo za obhajil«, 12 purif ; — 50. Ihan: 1 antip., I koret., 12 purif.: — 51. Šeiit-llelena: 1 vel., 1 belo Štolo; — 52. Blagovica. 1 pluv ; — 53. Šent-Osvald: 1 vel. - 54. Višnja (aora: 1 ve!.. 1 obh. štolo, 1 koret., 12 purif.; — 55. Iterka: 1 mašuo sr. 3 hum, 1 cing, 1 koret., I obh. štolo; — 56. Šmartno pri l.itiji: 1 vel.. 2 kon-t.; - 57. Kačje: l rud. maš. pl.; — 58. Svibno: 2 rud. olt. bl*z , 1 burzo in štolo za obhajila; — 59. Šent-Juri pod Kumoill: I burzo in 2 >toli za obh., 2 koret.; — 60. Dobotc: 1 koret. 1 vozen potezaj: — 61. Janče: 1, koret, 1 belo itolo; — «2. Trebno: 2 vijol. olt. blaz.; — 63. Seilt-Ru-pert: 1 vel., 1 obh. Stolo, 1 koret.: — 64. TrebelnO: l vijol. mai. pl.; — 65. Doberniče: 1 bel pluv ; - 66. Sv. Križ poleg Turna: 1 a bo, 3 ham.. 1 riag, 1 koret., 6 korp., 6 pal., 24 pur., 12 po rt.; — 67. Šent-Janž: 1 bel maš. pl.; — 68. Sv. Trojica pri Teržiču: l antip.; — 69. Amhrus: 1 bel maš. pl., 1 štolo za obli.; - 70. Šmt-Jtrnej: 1 rude« mas. pl ; — 71. Škocijail pri Dobra* i: 2 koret., 2 mai. sr., 6 hum , 2 cing , 2 atoli za obh., 6 korp., 6 pal, 24 puiif. 12 peit : 72. Kaka: 2 beli olt. b!az.; — 73. Kostanjevica: 1 antp.; — 74 Čatež: 1 maš. sr., « hum , 1 cing ; — 75. Studenec 1 vol.; — 76. Xovoj»esto. 1 mas. sr., 3 hum.. 1 cing, 1 kor.; — 77. >lima Peč: 3 albe, 9 hum, 3 ciug., 3 korot., 3 obli. št »!. , 1 belo Stolo, 9 korp., 9 pal, 36 pur., 18 pt-rt.; — 78. Šent-Petrr pri \ovem Mrstu : 6 korp.. 6 pal, 12 pert., 24 puri!.; — 7«». Pudgrad: 1 M pluv.; — 80. Semič: 1 v.-zoii plaSfek « k« li < iborij*, 1 maš. sr.. 3 hum., 1 oing ; — 81. Dragotuš: 1 bol uia* pl.; — 82. Verll: 1 maš. sr.. 3 hum.. 1 cing., 5 korp., 5 pal, 10 port., 20 purif ; — 8>. Kočevje: 1 vel., 1 burzo in štolo za ooh : — bi. Koprivnik: 2 beli oltar. blaz. 1 štolo za obh, 12 jr-rt.: — 85. Stara Cerkev: 1 vel ; — 86. Mozelj: 1 bei n.ašui |,'aš<*. 1 štolo /.a obhajila, 12 purif.; — 87. Polom: 1 belo Stolo, 1 t.nrzo /.t obh.. 7 pert.; — 88. Dobre-polje: 1 masno -raj«.., i huin., 1 , 2 Stoli, 12 purif.; — 89. Draga: 1 bel maš. pl ; — 'JO. Dolenja vas: 1 maš. sr., 3 hum., 1 cing. 5 korp., •"> pni. 20 pnril.. I" pert.; — 91. Turjak: 1 vel.; — 92. Lašiče: 1 bei pluv ; — 93. Loški Potok: 2 Čer.olt. blaz.; — 94. Struge: 2 beli olt. b?az., 1 koret.; — 95. Verknika: 1 vijol. maš. pl.; — 96 Polhov liradec: 1 rud. maš. pl.; — 97. Logatec: 2 b-li ob. bia/... 6 k.rp., 6 pal, 12 pert., 24 purif.; — 98. Borovnica: 1 bel m*g. p!.; - Hovte: l vel.; — 100. Rakitilia: 1 vel., 1 maš. sr, 3 hum., 1 ' ing.; _ 101. Žiri: 1 albo, 3 huin., 1 cinir., 1 kor. t.; — 102 Ledine: 1 bel maš. pl., 1 Štolo zn obh.; — 103. Čemi Verh nad Idrijo: 2 albi, 6 hum.. 2 cing., 2 koretlja, 5 korp. 5 pal, 10 pert.. 12 purif.: — 104. Vojsko: 1 fern maš. pl.; — 105. Zatrac: 1 'ern ma* pl.; — 106. Spodnja Idrija: 1 itolo za obh , 1 maš. 3 hum., 1 cing.. 12 purif., I potezaj; — 107. Cerknica: 1 vijol. maš. pl.: — 108. Planina: 1 vel., 2 beli olt. bUz.. 1 Štolo za obh.; — 109. Studeno: 1 maš. »r., 3 hum, 1 oirg., 1 -?o:o za obh ; — 110. lliec: 1 antip. — 111. Postojna: 1 vol.. 2 all.i, 6 Luni., 2 cing.; — 112. llreno-vice: 2 beli olt blaz., 2 Stoli. •» korporalov, 6 pal, 12 pert., 24 purif.; — 113. Slatina: 1 antipendij; — 114. Vreme: 2 boli olt. blaz.; — 115. Šempeter pri Postojni: 1 knret.; - 116. Ter-novo: 2 beli olt. blaz.. 1 Stolo za obh.. 6 korp., 6 pal. — 117. Knežak: 1 bel pluv.; — 118. Prem: 2 vijol. olt. blaz., 1 pridig. itolo; — 119. Nadanje Selo: l vel.; — 120. Snhorje: 1 bel mai. pl., 1 albo, 3 hum., 1 cing.; — 121. Sent-Vid pri Vipavi: 1 vijol. mai. pl., 1 koretelj; — 122. Podraga: 1 burzo ia itolo ln obh., 2 cing.; — 123. Štorja: 1 rud. ma«. pl.. 1 albo, 3 hum., 1 cing., 3 korp.; — 124. Podvelb: 2 beli oltar, blaz., 1 zel. mai. pl.; — 125. Lozice: 1 oltarni pert, 3 korp., 3 pale, 6 pert.. 12 purif.; — 126. Marija Zvezda pri Banjalaki: 1 bel mai. pl.. 1 vel., 1 rud. stolo; — 127. Bosna: 6 vel.; — 128. Indijanski inisijon č. g. Čebula: 1 zel. mašni pl.. 1 mai. bukve, 1 mašni kelih; — 129. Šent-Jožef v Severni Ameriki: l itolo za obh., 1 albo, 3 hum.. 1 ciDg., 3 korp., 3 pale, 6 pert., 12 purif.; — 130. Indijanski misijon č. g. Tomazin-a: 1 bel maš. pl., 1 albo, 3 hum., 1 cing.. 1 koretelj, 3 korp., 3 pale, 12 puiif., 6 pert.; — 131. 111}na v Švici: 1 vel. Hvaljeno, češeno in moljeno bodi na veke p res v. Rešnje Telo! V Ljubljani pred praznikom presv. Rešnjega Telesa 1874. Dr. Pauker, vodja bratovščine. Hočem, da bi se r mofi tierzavi moglo gororkU o preganfanfi. Pred nekimi tedni je francoski poslanec Vogue imel zaslišanje pri Sultanu v Carigradu. Prišlo je bilo v besedo tudi vprašanje katoliških armenov, kterim je turška vlada pred ne dolgim časom toliko krivico storila, ko je njih škof Hassun mogel Carigrad zapustiti, ko so raz-kolniki katoliškim armenom cerkve grabili itd. Katoliški armeni so bili svoji cerkvi zvesti ostali, zato so bili preganjani, terpinčeni, zasramovani in iz svojih lastnih cerkev in napr&v pregnani, in zgubili so bili vso pravico kakor narod. Razkolniški armeni se zdaj imenujejo Kupelijani, po razkolniškem načelniku Kupelijanu, ki ga imajo za svojega patrijarha. In ti Kupelijani so grabili katoličanom njih lastine pod vla-dino brambo. Tako je Cerkev o vesoljnem zapušenji terpela tudi na Turškem. Znamenito je pa, kdo izmed evropejskih mogoč-nikov je deržal z enimi in kdo z drugimi. Vedite tedaj, da francoski poslanec Vogue je zagovarjal in branil armenske katoličane, nemški poslanec pl. Eichmann pa razkolnike. Na kteri strani je biia pravica in na kteri krivica, to je čisto jasno, toraj ravno tako jasno, kdo je deržal s pravico, in kdo s krivico. Kupelijanarji so to sami priterdili, zakaj rekli so v začetku: „Brez gosp. pl. Eichmann-a bi bili mi zgubljeni*; tri tedne pozneje pa, potem ko je b-1 Vogue pred sultanom, so klicali: „Hvaia gosp. pl. Eichmann-u, rešilo se za nas ni vse preslabo. Zmaga je in več kot to: plačilo." Rekel je pred rešenjem Eichmann nekemu imenitnemu udu turške vlade: „Armensko prašanje hočete rešiti; ne delate prav, neprijetnosti si bodete nakopali. Vem, Vi hočete Francii vstreči, ki sc peča za to rešenje." Turški deržavnik mu je na to odgovoril, da „turška vlada z reševanjem armenskega vprašanja nikakor ne misli komur si bodi vstreči ali ne vstreči, temuč da brez ozira hoče pravična biti. Znatno število keršanskih podložnih sultanovih je že precej davno brez vredbe, brez postavnega bivanja; ta stan ne more dalje terpeti, in ker vlada ne more vesti stiskati, toraj stotisočerim podložnikom poverne postavno bivanje, ne da bi se mešala v verske vprašanja, in ako tega rešenja res želi kaka druga vlada, se tukaj le enake misli strinjajo." — Bizmark in drugi liberalni deržavniki se utegnejo v tem oziru tudi od Turka kaj učiti. Eichmann-a pa je to malo ginilo. Gulil je le svojo naprej, češ: „Ne pozabite, ako Franciji strežete, da bodete Nemčiji neprijetni". (Pravi „liberalni razlogi", kaj ne?! Ako se diplomati na tako „pravico" opirajo, potlej ni čudo, da se tako godi; samo prašanje je, doklej bo stalo, kar se na take stebre zida?) • Naj omenimo pa zdaj še nekoliko zaslišanje francoskega poslanca pred sultanom. Pl. gosp. Voguč je bil pri sultanu v novem dvoru Dolma-Bagce ob Bosforu. Izročil je padišah-u pismo maršala Mak-Mahon-a, v kte-rem mu le-ta naznanuje hvalo za poslani „osmanli red" v braljantih. Lagal se je eden nemških listov („Kdln. Ztg."), da se je o tej priliki francoski poslanec na ne-slišan in vsim šegam nasproten način derznil sultana opomniti na neko dano besedo. Poslanec pa se je ravno nasproti tako zderžno obnašal v oziru na prašanje katoliških armenov, da so mu potlej merzloto očitali. „Monde" o tej reči iz neskaljenega vira resnico pripoveduje. Bilo je zaslišanje, ob kratkem povedano, tako le: Poslanec spregovori nektere primčrne besede in izroči sultanu maršalovo pismo. Na to molčanje na obojni strani. Sultan se zgane, nesterpljivo daljnega govorjenja pričakovaje in reče po tolmaču: „Nimate nam tedaj nič več povedati?" — Poslanec: „Spolnil sem čisto svoje naročilo..." Zopet premolk; čez nekaj časa reče sultan sam: „Pa to hassunsko vprašanje?" Poslanec: ...moja vlada mi tudi o tem prašanji nič ni sporočila". — „In vender je ravnokar rešeno. No, ako Vam tudi vaša vlada ni nič sporočila, mi ne morete pa povedati svoje osebne misli?" Na to odkrito in ravno zahtevanje govori tudi poslanec naravnost in reče, da prašanje je sicer res rešeno, da pa ne zadostuje popolnoma željam katoličanov. Sultan ostermi in zahteva pojasnjenja. Poslanec odgovori, da zadevni „Bujurullu" (ukaz) armencem ne daje imena „katoličanov", da jih ne zaznamnuje za „armensko-katoliško verospovedanstvo", temuč jih imenuje „ha88unite" — .,Hassuni takeme" (po besedi: Has-sunska skupina). Njegovo veličanstvo se čedalje bolj čudi in pravi: „Kaj, mar hassunovci priznavajo papeževo veljavo?" — „Gotovo da, Gospod", — pristavi Vogue. — Sultan: „Po tem pa so katoličani". — Poslanec : „Gotovo da, Gospod, in druzih katoličanov ni nobenih , razun le-tih, kteri priznavajo papeževo veljavo." Nato pravi sultan poslancu: ,, Obljubim Vam, gospod poslanec, da vse to se bode vravnalo. Velikrat sem zaterdil, da vsi moji podložni, ktere koli vere, morajo imeti enako brambo. Nočem, da bi se v moji der-žavi moglo govoriti o preganjanji. Naslednji dan je imel pri sultanu zaslišanje general Ignatiev, ki se je bil ravno iz Petrograda vernih Le ta je sam od sebe porabil priliko ter je sultanu govoril o ravno tej reči in pa vse skozi v ravno tem pomenu. Ogieii po Sio venske m in dopisi. Iz Ljubljane. Na obhajanje 281etnice Pija IX 21. t. m. se pripravljajo po vsem katoliškem svetu. Katoliško društvo v Rimu svetuje, naj bi se vse katoliško keršan-stvo, kar je moč in okolišine dopuste, tisti dan zvečer ob 6 uri zbralo k slovesni zahvalni pesmi po cerkvah. Taka zedinjena molitev bode prijetniši Begu, od kterega samega pričakujemo zmage sv. Cerkve. Tudi svetuje, naj bi se se tisti dan od vsih krajev, kjer so bile slovesnosti, pošiljali v Rim telegrami (do kardinala Anto-nelli-a) z naznanilom, da ta in ta duhovnija itd. moli za ohranjenje in zmago sv. Očeta. Te nasvete že tudi druge katoliške društva priporočajo. — Od cerkev oddaljenim prebivavcem gotovo ne bode moč vsega po nasvetu spol-niti, lahko pa se povsod zvoni o tistem večeru, in kjer ne morejo v farno, se pa morebiti v podružno cerkev k molitvi zberejo, ali dom« molijo v ta namen, ter se zedinijo z vsimi verniki po vesoljnem svetu. En sam glas, ki se po vsem svetu v ravno tisti namen, ob ravno sisti uri v nebo vsdiguje — to mora imeti vsepremag-ljivo moč. — Nadloge. Poprej se je od več strani slišalo, koliko je škode naredila slana, sploh mraz, plohe in po-vodnji. Potem pa je pričela strašiti toča. Toča je bila že na Notranjskem v Cirknici, po ilirski Bistrici, na več krajih po Dolenskem. Uni petek 5. t m. je strašno potolkla po Javorski fari nad Loko, ter je Podverhom, v Četeni ravni in po spodnjem delu Javorij tako pobila, da se vbo zlasti pri sadji več let čutilo. — Pretekli torek je v Cirčičah, blizo Kranja, trešilo v stolp, ki je pogo rel. Padel je vender na stran, kjer ni druzih hiš, ter se ni zgodila še veči nesreča. — Ne čudimo se, da nam „brezverska" doba tudi druzih nesreč zmiraj več rodi. Te dni je bil učitelj iz Žabnice pri Loki domu grede od ponočnjakov napaden in smertno ranjen. Pač bi bile dobre naredbe za očitno varnost bolj potrebne, kakor pa postave zoper Cerkev, in veri pa duhovstvu za poštenje skerbeti bolj koristno, kakor pa jezuite preganjati in časnike podpirati, ki čednost z vero vred spodkopu jSjo. — Kužljive bolezni se zmiraj ne mirujejo, koze rojijo po mnozih krajih in celo o koleri se sliši blizo Ljubljane. — Poslednjo sredo okoli o popoldne so se hudi oblaki pripodili in toča se je u9ula tudi v Ljubi ani, vender pa redka in je kmali nehala. — Med temi in takimi nadlogami pa se „brezverskemu listu" primerno zdi naj bolji duhovne pastirje po deželi z gerdirai lažmi okidovati in vernikom jih pristudovati. Tako je obiral okrajskega, dobrepoljskega, preserskega, unškega, in zmerja jih tako nesramno, kakor da bi častitljivi duhovni pastirji bili smerkovci teh divjih ljudi, ki ne izkrice tega nimajo, kar se imenuje moškost in spodobnost. O unškem n. pr. se je kar na celem zlagal, da je že v nastopnem govoru (pred 4 leti!!) ljudem očital „blato" po vasi in jim namesto razlaganja evangelija take pravil v cerkvi, da bi ljudje kmali cerkvenih vrit ne bili našli; vemo pa, da o vsem tem lc besedice gospod spregovoril ni. Iz lpavskega, 8. rožn. (Iz prijat. lista.) Tukaj na Ipavskem letos ljudje veliko terpe; brez števila je hiš, kjer druzega živeža ni razun kisle repe — in up nas le še podpira, da bo to leto kaj bolj rodovitno, ker zdaj še vse lepo kaže. Bog nas varuj hude tertne bolezni. Iz Amerike. Belle Prairie, 14. aprila 1874. Naj ti, nepozabljivi prijatelj, danes nekoliko popišem zadeve naših misijonov med Indijani. Lansko jesen sem bil mesca oktobra na Beli zemlji (White Earth) ravno ob času indijanske plače (Payment-a). Indijani so namreč svoje zemljiše zedinjenim deržavam prodali, toraj so si za nekoliko let malo plače izgovorili, ktero vsako jesen dobivajo nekoliko let; tukajšni Indijani, mislim, jo imajo še 4 leta vleči, in potem ne več. Veči del ves ta denar, ki bi ga imeli Indijani prejeti, deržavni opravniki in pa kupci (traider-ji) koj ob času izplačevanja iz njih izsmu kajo. Toraj se tolikokrat bere, da so nezadovoljni iti se zoper deržavo vzdigujejo; pa povsod, kjer s.» pod vodstvom katoliških duhovnov, so prav zadovoljni in vbog-ljivi. Pri vsakem izplačevanji se prav veliko ljudi zbere kakor pri velikih semnjih po mestih. Indijani so zelo revni. Prepeljal sem se 20 milj daleč neko popoldne; pozno pod noč sem prišel v tisti kraj, kjer je imel biti misijon. Poterkam, kmalo vstanejo, in ko zvedo, da duhoven pride, me prijazno sprejmejo; za večerjo ni bilo nič pripravljenega, pa jih tudi nisem hotel terpinčiti, da bi kaj pripravljali. Drugi dan hišo spraznejo in vsa der-žina gre stanovat v šotor, meni pa hišo prepustijo. Dal sem bil gospodinji en dolar, da naj gre živeža kopit; res kupi, pa vse na enkrat pripravi, in kar ostane, po bratovsko drugim razdeli. Tretji dan, ko ri imela kaj kuhati, se boji blizo priti. Potem grem obiskat velikega indijanskega opravnika, da bi dobil kaj pomoči za našo ubogo cerkvico na Beli zemlji, ki je sicer pričeta, pa zastala zavoljo pomanjkanja pripomočkov. Tega opravnika tedaj prosim, naj nam pomaga cerkvico dokončati ter nam da pismeno dovoljenje do zemlje. Pravi pa, da bo težko kaj iz tega, ker se mu zdi premalo katoličanov tam. Vprašam ga, koliko misli, da jih je. Odgovori mi, da jih je kakih 5 ali C deržin, kakor so mu rekli. Zavernem ga, rekoč, da je tam kakih 30 do 40 katoliških deržin, kar se mu je prav čudno zdelo. Rekel sem mu, da mu hočem drugi dan prinesti imena katoliških deržin.. T«»raj sem zbiral in popisoval katoliške deržine. Lahko sem jih popisoval, ker so vsaki dan, kolikor časa sera tam stanoval, pridno in vestno prihajali k službi Božji. Indijani tudi prav radi k spovedi hodijo. Spoved imenujejo „odverženje", ker se greh z vesti od-verže, kakor hitro se ga spove. Toraj radi k spovedi hodijo, da se greha znebijo. Drugi dan zopet grem k indijanskemu opravniku in mu nesem list 50 katoliških deržin, stanujočih na Beli zemlji, in razun teh še več samcev in samic, kterih nisein popisal, kakor tudi drugih katoličanov ne, ki so sami pri plači pričujoči bili. Opravnik se čudi, vsako deržino po imenu prebira, in če je nad ktero dvomil, sem mu precej spričevanje povedal, ker vsaktero deržino tam poznam. Potem mi reče: Gotovo imate pravico narediti Bi cerkev, pa deržava za to ni določila nobenega denarja; kar morem za vas storiti, je samo to, da vam pod&m les, deske itd., kar imam za Indijane po ti ceni, kakor deržavo stane tukaj, to je, brez dobička, in dara vam tudi dovoljenje do zemlje. Povabi me potem k večerji; to povabljen je, se ve da, rad sprejmem v okolišinah, v kakoršnih sem bil tam. Pa večerjo sem bil mogel drago plačati, ne z denarjem, ampak z jezikom; bili so pri mizi 4 protestantovski pridigarji, ki jih je bila deržava najela, da bi bili priče indijanske izplače; vsak je bil druge vere: eden episko-palec, eden kongregacijonalist, eden presbiterijan, eden metodist. Sicer so bili prav prijazni proti meni, pa kmalo je prišel pogovor na verske reči. Kar bolj jih zbada nezmotljivost sv. Očeta. Eden me vpraša, če je3t tudi verujem na papeževo nezmotljivost. Misijonar gosp. Buh jim nato pojasnuje to reč ob-širniše in piše nadalje: To jih je bilo precej omamilo, da niso vedili kaj reči. — Eden pravi, če je tai:o, bi mogli vsi katoličani biti. — Se ve, da bi mogli biti, ako bi hotli vsi resnico spoznati. Potem sem jim mogel spri-čevati, da je prava edinost v naši sv. Cerkvi itd. (Konec nasl.) Elazgleii po urein. Avstnjansko Deželni zbori se neki prično 15. kim. Denarni minister misli menda naložiti nov davek na smodke, ki iinajo biti vse sk< zi po 1 soldu dražje. Molčimo o pušenji odrašenih, »ko pa minister postavi smodke smerkovcem, ki niso še za puhanje, tudi na 15 soldov, bode le dobro delo storil in mu bodo otročaji, že odra-seni, gotovo hvaležni. Laško. Zakaj duhovne preganjajo? Na to vprašanje je odgovoril prostomišljak De Sanctis sam v laški zbornici 23. aprila t. 1. Rekel je: Sloveč minister zmerne ali srednje stranke je v nekem trenutku, odkrito in čisto iz serca govoreč, to-le rekel: Srednja stranka, kakor vsaka druga stranka, gleda navsgčr in navzdol, hoče včasi biti poljudna, in potlej, ko dežela več za njo ne mara, se mora najti kak odvodnik, in ta odvodnik so duhovni. — In lej, kako-ti jo ubrisejo. Iznajdejo si kako versko prasanje, kako seganje v pravice, stiskanje Cerkve, preganjanje duhovsta ali mnihov, in srednja stranka je zopet na nogah, kakor novovstvarjena, odži-veli ministri so kakor pomlajeni, z nekakim svetim sija-njem liberalizma." — „Unita" kakor neločljive nasledke pristavlja: Ta zbornica pojasnuje našemu ljudstvu mnoge prav koristne reči in pred vsimi to, da ministri, zlasti urii tako imenovane srednje stranke, ljudstvo za igro imajo. Ako v imenu napredka, nrave in Italije duhov-stvo preganjajo, pri tem nimajo druzega namena, kakor da oči ljudstva na drugo stran obračajo in omamijo. Duhovni se preganjajo, Cerkev se v sužnjost deva in ljudstvo se sramotno oslepari. Zgodbica dalje uči, da duhovstvo in ljudstvo imata ravno tiste koristi in bivata žertva občnega sovražnika. Pričeli so na Laškem z od-pravljenjem cerkvene sodnije (forum ecclesiasticum). in med tem ko so frajmavrarji in liberalni Časniki (zato dobro pitani in paseni) veselja poskakovali zarad tega, so temelj postavili k pervim močno povišanim davkom in dajatvam, ki so dosihdob nedosegljivo stopnjo že dosegli. Leta 1855 so pričeli z odpravljanjem samostanov, to je bil odvodnik oči od deržavnih posojil in neznanskih dolgov, ki so jih delali v Piemontu. Prodaja cerkvenih posestev je služila za glajenje ceste za vsiljavo papirnega denara, za zapiranje škofov, odstavljanje kanonikov, za civilni zakon, za mlinski davek in za davek od premakljivega premoženja, ki sta naj bolj pristudena davka na Laškem. Ta zgodbica uči posleinjič, kak pošten namen je imela politika, ki je preganjala nedolžne, Cerkev vsužnjevala, papežu nezmerno britkost pripravljala, in zakaj? Iz osebne koristnosti, iz umazane samopridnosti, iz prizadeve pri vladnem kermilu se ob-deržati in pa prijatelstva frajmavrarjev in cerkvenih sovražnikov ne zgubiti. Že davno je, sklepa ,,Unita", kar smo poznali to zvijačo gospodujoče stranke, zato smo že kimovca 1858 na to zavračali. Laški blagri. Laška zbornica na „monte Cittorio" v Rimu je ^ t. m. za sušico umerla. To je bila novo-italijanska zbornica v večnem mestu, ktero so tolikanj d< želeli, ki jim je pa kmalo v začetku jela toliko sko mino delati. Rodila se je po predoru „Porte Pijeve" 1870, začela pa v Rimu 27. listop. 1871 ; poprej je zborovala v Firenci (Florenciji). Kralj je takrat rekel v pričetnem govoru, kako „se je odperla nova doba ital-ske zgodovine"; da „poslanci bodo Italijo oblažili z vravnavo davkov", in da jim „se odpira bogata prihod-njost lepega upanja". Poslanci, ministri, starašini, narod, vsi (nespremišijeni) so pričakovali velikih reči! pravi „Unita" prav osoljeno. Preteče le malo mescev in vidilo se je, da poslanci ondi delajo stokrat slabe je kot so poprej v Firenci. 13. sušca 1872 že je posianec Ma?sari na dolgo in široko razkladal, kako je ukanjeno njih pričakovanje. Neka čudna vnemarnost se jih je lotila, prihajalo jih je tako ma'o, da prav pogosto še sklepati niso. mogli, in sami priznavajo, da njih zbornica je velik „babel", ki s> ga prinesli v papeževo mesto. Bivši le malo časa v Rimu so jeii čudne spoznanja naznanovati: Servadio (13. suš. 1872) pravi: ,.Mi smo v babilonskem stolpu"; — Toska-nelli (20. suš. 1872;: ,.Globoko sem prepričan, ako bi bil pričujoč naš tovarš D" Ondes-Reggio (pošten katolišk poslanec), bi nas opomnil svojega prerokovanja, to je, ko v Rim pridemo, se bode obnovil babilonski stolp." — Tako so ponavljali tudi drugi; zidali so zoper voljo Božjo na podlagi krivice in napuha svoj „Babel", zato pa jim je Bog jezike zmešal precej v pervem zborovanji. Poslanec Casaretto jim je 20. susca 1896 rekel v Fi-renci: „ Vero Vi dichiaro francamente: siatno tutti matti"; to je: „Odkrito Vam povem, vsi smo bedaki'*! In to s drugimi besedami je ponavljal v Rimu 17. apr. 1874 poslanec Lazzaro. — Marko Minghetti je toraj menil prav storiti, da je poslance odpravil v toplice. Zbornica je mertva in ministerstvo le streže na trenutek, da bi jo popolnem razrešilo in razpisalo volitve. Moti pa se, ako si obeta boljši zbornico; smemo mu zagotoviti, da bo imel le drugi Babel... Tako sklepa „Unita" vvodni členek, ki ima napis: „Rojstvo, življenje in sinert per-vega Babela v Rimu." Ker se je kralj v pričetnem govoru zanašal, kako mu bodo poslanci Italijo osrečili z vravnavo tinancev, naj tukaj še o tej zadevi nekaj pristavimo. Omenjeni list piše: Svobodni mi Italijani, deržavljani italskega kraljestva, kakor je z nezbrisljivimi čerkami zapisano na nase ubožne žepe, plačamo to leto v vedno prazni zaklad: Tisoč tri sto štiri in šestdeset milijonov, sto sedem in štirdeset tisoč tri sto pet in dvajset lir. Ta znesek so poterdili poslanci 4. rožnika, v praznik sv. Rešnjega Telesa. — „Čimu te obhode" v ta praznik, kaj ne „Narod", — rajši obravnave in davke, kakor v ,,edini, svobodni Italiji!" 3. rožn. „Unita" piše: Lakota, ki je bila v časih absolutizma (pod papežem) neznano ime za nas Italijane, je zdaj vedno na dnevnem redu v „presrečnem" italijanskem kraljestvu, in ta lakota tam gospoduje kakor kraljica. Sme se reči, da zarad tega je vsa Italija v hrupu. Komaj so potihnili neredi v Faenci zarad dragine, so se pričeli drugi po nekterih krajih Romanije, to je, v Brisighelli, v Solarolu, v Kastelj-Bolonjskem, v Lagu in Kotinjolu ... Tudi tukaj (v Rimu) smo imeli pa namesto hrupov zgledovanje, in to prav zarad lakote in pomanjkanja kruha. V peti v&čer, ko je župan Piančiani prišel iz stanovanja v Trasteveru in hotel stopiti v kočijo, ga obdd velika truma žčn, ki eo kričale na vse gerlo: Kruha, kruha, g->spod Piančiani, lačne smo! — Mislite si, če to vpitje ni nekoliko ostrašilo kneza župana. Sreča pa zanj, da so bile o pravem času prišle mestne straže in une za očitno varstvo, ki se jim je obneslo razrešiti ta ženski shod, in tako je mogel prosto na dom od ti. — Tako se godi v svobodni", mavtarski Italiji! V7se požro silni davki, ljudstvo pa strašno strada. Toraj pripoveduje „Unita", kako po več krajih ženske in otroci na trume napadajo in plenijo prodajalnice, kjer se kruh in drug živež prodaja. Kdaj je bilo tč.ko pod papeževo vlado? Del j časa ko liberaiuhi terpinčijo deželo, huje se godi. V Imoli, pravi „Gazzetta deli'Emilia", so teržani priderli v mesto in so oskubli štacune mnogoterih pekov in prodajalcev jestvin. V Torinu je 3. rožn. neki bivši podpolkovnik v pomanjkanji in zadregi strahovito končal ženo, 3 sinčke in poslednjič samega sebe. Keršanska vera, pristavlja „Unita", ima mazilo za vse nesreče, v revšini in v zadregah ona sama odpre zaklade vselej velikoserčne ljubezni naših meščanov, in daje potrebno duhovno serčnost prositi; kd«r pa vere nima, se ni čuditi, da zg' bi serce in pamet ob enem; in kdor se dan na dan peha, da bi izmed ljudstva vero iztergal in odrejo ljudstva izneveril, naj nikar ne sterrai, ako vidi, da se ob Padovih bregovih razširja razuzdano barbarstvo. Iz druzega členka omenjenega lista je očitno, kako strahotno je kuga samomorov sploh preplula Italijo, odkar so začeli tam vero treti in framasocstvo gospoduje. — Milan, ki je imenovan stolnica nravnosti na Laškem, mesto časništva in romancev, mesto prostomišljakov, se mora zdaj po pravici imenovati „mesto samomorov". Redkokrat se more pogledati v časnike tega nesrečnega mesta, da bi se ne bral 1, 2, tudi 3 novi samomori. „Lombardia" 4. jun. je pisala strašne besede: „V malo urah je mestna zgodovina imela našteti pet samomorov." Kjer ni Boga več, tam je obup in pekel. Paiska zbornica je 3. t. m. imela znamenito obravnavo, ktere konec je bila nekaka zmaga federalizma v zbornici zoper brezverski centralizem in ministerstvo. Pritožil se je bil namreč grof pl. Fugger Glott, mašnik Jezusove družbe, da je z njegovim pregnanstvom prelomljena parska deržavna vstava. Liberalec Smiedt se je skor dve uri napenjal in spodbijal pritožbo, pa zastonj. Zastonj je tudi deržavni minister pl. Pfeufer žugal, da ministerstvo bi sklepa v prid pritožbe ne zveršilo in poslanci bi morali čisto gotovo k umaknjenju trobiti. Zastonj se je še duhovstvu sovražljivi minister Lutz oglasil zoper pritožbo. S 77 zoper 76 glasov je bil sprejet predlog, da je pritožba vterjena in naj se do kralja odda prošnja, da naj pritožbo usliši. Ministerstvo bi toraj zdaj moralo odstopiti, toda novo dobnikarji se za osramotenje malo zmenijo. Druge, nedolžne, znajo i/. njih lastne hi.še in dežele pahati; sami pa se ne premaknejo s stola, če tudi vidijo, da občinstvo za nje ne mara. Iz Švicarskega. Preganjanje katoliške Cerkve, kakor se je pred kratkim pisalo, je še vedno grozovito. Že večkrat so bili zaperti mašniki, ki iz Francoskega pridejo bolnikom delit ss. zakramente za umirajoče. Tako je nedavno zbolel v Cheveuty-u eden naj hujših radi-kalcev, ki je do takrat pomagal preganjati katoliško Cerkev. Ko se je pa bližal smerti, je želel mašnika, pa ne mestnega odpadnika, ampak rimsko-katoliškega duhovna. Na to so po dolgem razgovorjanji poklicali duhovna a Francoskega. Mašnik rad spolni prošnjo, je pa komaj opravilo dokončal, že je bil deželni lovec pripravljen, ki so ga bili naglo poklicali iz Pruntrut-a, da ga je prijel in vjetega odpeljal v Pruntrut, kjer je bil ne-ktere dni prideržan v ječi. Ljudstvo hočejo po vsaki ceni prisiliti, da bi se ločilo od nekdan ih dušnih pastirjev ter se novih poprijel^. Zato je tudi namestništvo v Pruntrut-u prepovedalo „vsako procesijo, vsak sprevod peš ali z vozom k francoski meji pod težko kaznijo". Katoličanom ne dopušajo tudi v zasebnih hišah kake Božje službe opravljati. Organist je bil obsojen 24 ur v ječo, ker je bral evangelij in nekoliko naznanil o pregnanem duhovnem pastirju. Strašne so te reči; toda nasledki za ubogo Švico ne bodo prizanesli. Listek za raznotero robo in blago. Ljubljane Procesije sy. Rešnjega Telesa v praznik sam in v neieljo so se pri naj lepšem vremenu prav dobro, v dostojnem redu, med prav velikim vdt-leže-vanjem prebivalstva prav srečno in častitljivo doveršile, gotovo bolje memo druzih let. Očitno je, da sovražniki z vso svojo togoto nič ne opravijo, temuč da z bre*-božnostmi dosežejo ravno nasprotno tega, kar išejo in namerjajo: narod se tolik«) bolj verno derži živega Boga, kolikor z veči togoto ga nevredni aužnji greha od Njega odvračajo. Ravno to pričajo vedno gost» uapolnovane cerkve, Smarnice mesca majnika, in pa obilno razširjanje bratovšine sv. R. Teiesa. (Gl. današnje poročilo.) — Bogoslovske izpraševanja se bodo pričele rožn. in dokončala 16. mal. serp. — Zakrament 87. birme bodo delili preč. knez in Škof 24. junija v Moravčah. — I arija Devica, Gospa Jezusovega pre-svetega Serca, ali molitvene bukve za vse kristjane, zlasti pa za brate in sestre bratovsine enacega imena. Te nove bukve je za novo bratovšino „Naše Gospč presv. Serca" spisal in sostavil gosp. J. Dol ene c, stolni kapi. v Ljubljani, in so ravnokar prišle na svitlo kakor do-polnjenje prešnje male knjižice te bratovšine. Zale, čez 500 strani obsegajoče knjige bojo neštevilni udje omenjene bratovšine gotovo kaj močno veseli, ter bodo prelepe nauke, vaje in molitve v nji si v lepšanje svojega serca, v časni mir in v večno zveličanje obračali. Bog daj! Na prodaj je pri založniku gosp. H. Ničmanu in drugod. — V škofijo mil. škofa Ign. Iraka v Marquette je 9. t. m. šel skoz Ljubljano č. g. Fabijan Pavlar, iz vratislavske nadškofije, ki je 4 leta v Rimu bogoslovje študiral in bil tam posvečen. Eden njegovih rojakov, ki je že v Mrakovi škofiji, mu je tam dobil sprejetje ter je bil za uno škofijo posvečen. — Zastran misijona v Drinopolji (Adrijanopeljnu) bodi čast. bravcem pojasnjeno, da znani France Cerar, ki je bil novic v ondotnem redu čč. oo. vstajenja J. Kr., ni več v redu; naj se toraj njemu nič nikar ne pošilja in ne izročuje, kar se misijona tiče. V Gotici so napravili prav lično, pošteno novo tiskarno, ktera umazanih in veri nasprotnih reči ne bo sprejemala v delo. — ¥ Rim Sta prišla kardinal Chigi, apostoljski poslanec v Parizu, in kardinal Guibert, in sta bila pri sv. Očetu. 4. t. m. so sv. Oče sprejeli veliko zaslišanj. Liberaluhi v Rimu razdirajo samostane in delajo ječe in vstaniša. Tudi v to se silo denara zaverže. Ne mara čutijo, da bodo še sami potrebovali jčč in kvar-tirjev? — Laško vojno minisžerstvo je v naglici poslalo v Sicilijo in zlasti v Palermo obilnih jestvin za vojsko, med drugim 24,(XX) škatul shranjene mesnine, piše „Unitii'\ Ne mara, to verna zvestoba do kralja ,,Pošte-noviča" zahteva? Laški blagri. Mesca sušca lanskega leta je bilo po vsem Laškem 162 frajmavrarskih lož, zakletih družb zoper altar in prestol. Samo v Genovi jih je šest. — V Bezanson-n se je veliki prostozidar („Venerabile") pred svojo smer jo odpovedal zmotam, in umeri je spodbudno v začetku tega mesca. Stranke V francoskem narodnem zboru so sedanji čas te le: 80 je ekrajnih, 130 zmernih desničarjev, 160 desnih središnikov, 40 bonapartistov, 00 levih središnikov, do VA) levih zmernikov, in kacih 100 prekucuhov. Iz KeŠine (v Ameriki) 20. majnika. „V. č. g. vred-nik ! Prejel sem po g. Tomazinu okoli 36 dolarjev; pri-serčna hvala! „Danica" vedno pošteno prihaja v dobrem redu. — J. Cebulj.'* — Iz Eagl-Harbor a 15. maj. pa piše č. g. Možina, da ne dob:va nobenih časnikov (tedaj ne „Dan." in ne ,,Slov."), razun samih nekterih številk „Slov." — Kje ie vzr« k? (Tudi ne vemo, če preč. gosp. J. Trob. v VVab. ,,Dan." še dobiva, kjer tednik „Balt. Vksztg.", ki nam ga je za zameno dobrotno pošiljal, je zastal že nektere tedne?) Iz Ljubljane. Kavnokar je razposlana okrožnica mil. kneza škofa, s ktero velevajo, da naj se papeževa 281etnica 21. rož- nika obhaja po vsih duhovnijah s slovesno sv. mašo med izpostavljenjem presv. R. Telesa ob navadni uri in poslednjič z zahvalno pesmijo. iskrice ignacijanske za vse dni v letu. 13. Kolikor priserčniŠe se kdo z Bogom sklene, in kolikor radodarniŠega se do naj viŠega Veličanstva skoznje, toliko radodarniŠega se bo Bog proti njemu razodeval. (S. Ign. Con. 3. r. 1.) Ni zgubljeno, kar se Bogu dd. Kolikor obilniše sopara zemlja pošilja proti nebu, toliko več dežja od ondod prejema, in po njem zadobiva rodovitnost. Se več; ako že dobra zemlja s stoternatim sadom poverne sčtev, ktero je bila prejela, ali bo Stvarnik pač nerodo-vitniši ali neradodarniši, kakor je njegova stvar? Ta radodarnost je kaj močno koristna: kolikor več deliš, toliko več imaš. Tako je v resnici zguba dobiček, hranitev pa naj gerši skopost. Prejme Bog le malo, poverne pa za to nezmerno veliko; za trohljivo dd večno, za minljivo zmiraj stanovitno, božje za stvarjeno. Sebe dd za-te. Ta cena za-more pač vsako tirjatev zadovoliti. Kaj se še obotavljamo sebe in vse svoje Bogu dati? To pa vedi: Bog ni zadovoljen samo z oddelkom; vse kar imaš, pa še kar si, zahteva Bog. Daj, sej ne daš svojega; On, ki je vse dal, tudi vse nazaj tirja. Kaj čemo s tujo dobroto neradodarni biti? nuhorske spremembe. V Ljnbljan8ki škofiji: Č. g. Kilar Janez pride z Mirne v Ternovo v Ljubljani, kjer bolni č. g. Cuber Ernst gre začasno v pokoj. — Č. g. Vovk Mat. iz Mokronovega na Mirno; — č. g. Robič Simon gre iz Olševka za administratorja na Šent-Urško goro. MMobrotni tiaro H. Za sv. Očeta: Iz Zapog 2 gl. — Deržina Jovan 10 gl. — Po g. Rozm.: Neim. 1 gl.; M. Čuden 50 kr.; Neim. 60 kr. — Po g. A. K. 4 gT. — Polona m. 1 gl. sr.; prosi sv. blagoslova za vso deržino v življenji in za srečno zadnjo uro. Za Bosno: Iz Zapog 2 gl. Za misijon v Adrijanopelnu: Iz št. Vida na Ipav-skem 2 sovrena. Za kranjske usmiljene sestre v Banjaloki: Iz Zapog 2 gl. Za meliitariŠko društvo: Po preč. g. J. Brodniku prejeti dar oddali v knez.-škof. pisarnico. Za Dolence s točo poškodovane: Iz Zap^g 2 gl. Za pogorelce v SmarČini: Iz Zapog 2 gl. Pogovori z gg. rtopisovaivi. G. J. Buhu v B. Pr.: Pričakovano za g. F. P. je 10. t. m. došlo, toraj vse v redu. — Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef BlaznifcoTi dediči v Ljubljani.