PRIMORSKI DNEVNIK ^6- Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 282 (5366) TRST, torek 18. decembra 1962 Danes na Bahamskili i otokih prvi sestanek Poizkus udara v Senegalu PREJŠNJO SOBOTO V TRSTU Srečanje zastopnikov slovenske predsednika Kennedyja in Mac Millana Kennedy o odnosih s SZ - Nov poziv zahodnim državam, naj povečajo klasično oborožitev - Proti širjenju atomskega orožja - De Gaulle se zavzema za splošen sporazum med EFTA in EST? - Francosko-nemška posvetovanja LONDON, 17. — Mac Millan je odpotoval danes iz Londona Bahamske otoke na razgovore s predsednikom Kennedy-}efn, ki se bodo začeli jutri popoldne. Pred odhodom je Mac Millan izjavil, da bosta s Kennedyjem govorila o splošnih basanjih, predvsem pa o odnosih med Vzhodom in Zahodom v zvezi z nedavno krizo na karibskem področju. S tem v zve-zi bosta govorila tudi o jedrskih poizkusih in o razorožitvi. Izrazil je tudi upanje, da bo-«v skladu s sodelovanjem, 151 je vedno označevalo odnose •ned Veliko Britanijo in ZDA», našli rešitev v zvezi z raketnim •astrelkom «Skybolt». .Na koncu je Mae Millan izjavil, 6°sta s Kennedyjem govorila o 'važnih dogodkih» v Aziji, predvsem pa o kitajsko-indijskem ‘Poru . Nar se tiče razgovorov,' ki j’h !? imel te dni v Parizu z de •’aullom, je Mac Millan izjavil, da se zahvaljuje de Gaullu zaradi Negove izjave, da bosta britanska Jn francoska vlada, kljub težavam v zvezi s skupnim tržiščem, delali v. skladu s skupno izjavo, ki je Ma objavljena poleti ob zaključil razgovorov v «Champsu». Pripomnil je, da gre za to, da se 'upanje spremeni v stvarnost», in bila dolga in težavna, toda «v korist. vseh je, da se naglo zaključijo», Skupno z Mac Millanom je odpotoval tudi zunanji minister lord Home. Minister za obrambo Thor-neycroft pa je odpotoval zvečer, ker je popoldne poročal v spodnji zbornici o pogajanjih v zvezi z izstrelkom «Skybolt». Izjavil je, da ni bil glede tega sprejet še noben sklep in tudi ne glede orožja, ki bi ga ZDA eventualno nudile Veliki Britaniji v zameno za omenjeni izstrelek. Pripomnil je, da je zaradi tehničnih in finančnih težav zelo težko, da bodo nadaljevali poizkuse s tem izstrelkom. Med svojim sestankom z ameriškim ministrom za .obrambo Mc Namaro je Thorneycroft omenil «hude posledice, ki bi nastale za Veliko Britanijo», če bi ZDA opu- fleial, da so bruseljska pogajanja stile nadaljnje poizkuse z omenje- nim izstrelkom. Minister je pripomnil, da ne bi bilo v interesu države, če bi povedal še kaj več o tej zadevi, posebno še, ker bosta o tem govorila tudi Mac Millan in Kennedy. Glede razgovorov, ki Jih je imel Mac Millan z de Gaullom v Ram-bouilletu in ki so se zaključili v nedeljo, ni bilo do sedaj mogoče zvedeti nič točnega. Uradno sporočilo pravi, da sta ta dva «ugotovila veliko podobnost pogledov glede zaključkov, ki naj se izvajajo v zvezi z zahodno politiko in obrambo». Dalje pravi u-radno sporočilo, da sta Mac Millan in de Gaulle govorila o sedanjih pogajanjih glede skupnega tržišča, ter da se bodo ta pogajanja nadaljevala, kljub težavam «v duhu, ki je bil določen ob obisku britanskega ministrskega predsednika v Champsu letošnjega junija». Tedaj je Francija namreč izjavila, da ne bo ugovarjala načelu vstopa Velike Britanije v skupno tržišče. Veliko iznenadenje pa je izzvala trditev, da je začel de Gaulle razmišljati o možnosti, da se s celotno skupino držav EFTA sklene splošen sporazum o trgovini, in da bi opustili sedanjo orientacijo o ločenih pogajanjih s posameznimi državami za njih sprejem v skupno tržišče. Kakor je znano, so v skupini EFTA, razen Britanije, še članice atlantskega pakta Danska, Norveška in Portugalska ter nevtralne države švedska, Švica in Avstrija Pariški «Le Figaro» pa piše, da je šlo pri razgovorih bolj za izmenjavo misli in da se bodo pogajanja v Bruslju redno nadaljevala. List pripominja, da je možno, da sta de Gaulle in Mac Millan govorila o francoskem nasprotovanju sprejema Velike Britanije v Skupno tržišče. V okvir velike diplomatske dejavnosti v Parizu v prejšnjem tednu, ki se je zaključil danes z razgovorom de Gaulla z italijanskim zunanjim ministrom Piccionijem spadajo tudi razgovori med nemškim zunanjim ministrom Schroe-derjem in francoskim zunanjim ministrom de Murvillom, ki so se zaključili danes. Pri teh razgovorih je šlo za koordinacijo sodelovanja med cbema državama, o kateri sta se bila sporazumela lanskega septembra de Gaulle in A-denauer ob de Gaullovem obisku v Zahodni Nemčiji. S tem v zve- NESOGLASJA MED KD IN PSI GLEDE DEŽELNE UREDITVE 10. januarja bo centralni odbor PSI odločil o stališča socialistov do vlade levega centra Nenni predlaga Moru, naj skliče za 8. januar sestanek političnih tajnikov strank vladne večine, da bi dokončno razčistili vprašanje vladnega programa - Ukrep o amnestiji in znižanju kazni - Studijska doklada visokošolcem v parlamentu RIM, 17. — Pretekli petek je ministrski svet sprejel ukrep o a*hnestiji in pomilostitvi'lažjih kaznivih dejanj, za katera ni Predvidena kazen višja od treh let. Predvidevajo, da bo ukrep stopa v veljavo šele v drugi polovici januarja, ker se bo razprava o tem ukrepu zavlekla spričo dejstva, da so v senatu že Predložili številne popravke k osnutku. Amnestija in pomilostitev zajemata vsa lažja kazniva dejanja, ki so bila izmena do vključno 1. t.m.; izmučeni so med drugimi tudi Primeri potvarjanja in razpečevanja potvorjenih živil in vsa Pbjša kazniva dejanja. Se vedno niso premostili neso-1‘asja med KD in PSI glede decine ureditve. Kompromis, ki ga j? glede tega vprašanja predlagal jSr,agat (KD naj pristane na to, M, se razpravlja v celoti o vseh Mžeimh zakonih, vštevši tudi vo-‘dni zakon; socialisti pa naj pripnejo na to, da se o tem razpravlja KD verjetno sprejela (vsaj Moro je odgovoril Saragatu, da ne nasprotuje njegovemu predlogu), vendar je ^elo malo verjetno, da bi nanj pristali socialisti. Nenni je pisal Moru in mu sporočil, da se bo centralni odbor PSI sestal 10. januarja in bo razpravljal o tem vprašanju; spričo' tega mu je predlagal, naj bi se politični tajniki strank vladne večine sestali pred tem datumom, po možnosti 8. januarja, da bi ugotovili stanje glede tega vprašanja. Med strankami vladne večine vlada torej precej napeto stanje in v tem trenutku še ni videti rešitve. Moro je imel v preteklih dneh razgovor s Fanfanijem (ki je tudi osebno zainteresiran, da se ne razbije sedanja vladna koalicija) in Saragatom, v teh dneh pa se bo sestal še z Bealejem in Nen-nijem. Saragat' meni, da je nesoglasje med KD in PSI glede deželne ureditve nastalo izključno iz volilnih razlogov: KD se boji, da bi zaradi odobritve deželnih zakonov izgubila preveč volivcev na svoji desnici, medtem ko se PSI boji, da bi neizpolnjena programska obveza glede deželne ure. ditve zaostrila odnose med strujami znotraj stranke, ošibila položaj. avtonomistov, hkrati pa kompromitirala voiilni uspeh stranke na bližnjih političnih volitvah. Po. ložaj je postal še toliko bolj neroden, ker se ie demokristjanska levica razcepila na vprašanju deželne ureditve in «baza» (minister Sullo) zagovarja stališče Mora ter pritiska na socialiste, naj ne vztrajajo na tem. da bi deželne zakone odobrili že v sedanji zakono- po splošnih volitvah), bi """iiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiMiMiimiiiiiiiiiiiniintiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiimtiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii PO PARIŠKEM ZASEDANJU MINISTROV NATO Rusk govori o nerazumevanju Evrope Ministri so poudarili potrebo «klasične oborožitve» ■ Anglija in Francija se zavzemata za lastno atomsko oborožitev Washington, 17. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk *e je vrnil sinoči v Washington iz Pariza, kjer se je bil ude-fžil zasedanja sveta ministrov NATO. Ob prihodu v Washington je Rusk izjavil, da je smoter NATO glede konvencionalnih P razpolagati s tridesetimi dinjami. Dodal je, da je v Pa-hzu pozval atlantske zaveznike, povečajo svoje konvencio-?^ne sile, in da ni mnenja, da Zasedanje v Parizu lahko prišlo plodove v bližnji prihodnosti. . Neki član ameriške delegacije pa hn lz-iavil med drugim: «Potrebno J*. Se mnogo časa in še mnogo razbijanja s strani naših evropskih «Veznikov, preden bodo razumeli h« °st ameriške zahteve za večji b«L?evek k obrambi Evrope, in čreden bodo odgovorili nanjo.» Dublinu, kjer se je Rusk usta-rif med potjo v ZDA, je izjavil v vjjtt z integracijo evropskih o-jtambnih sil: «S tem smo še darili Vendar pa je dejstvo, o kate-smo se vsi strinjali: ZDA mo-biti daleč od vsega, kar se n* Pogajanj o skupnem tržišču.» bes je Rusk poročal o svojih «zgovorih predsedniku Kennedyju tj* elanom izvršilnega odbora dr/,av-‘8|a sveta za varnost, u “Poročilo, ki so ga objavili ob *°hcu zasedanja NATO, poziva na s8 Večjo budnost in na uveljavitev l^darnosti dr»av članic. Sporoči-Pravi, da je krepitev vojaške moči i^lanfskega pakta prvi pogoj za sle-‘frni napredek v reševanju aktualen mednarodnih vprašanj. Ministri M Poudarili tudi pomen tesnega ,ntičnega sodelovanja. .Ministri nekaterih držav so zahte-naj se doseženo soglasje o re-'tvi kubanske krize izkoristi za to, se začnejo šijr.si razgovori med «modom in Zahodom; drugi pa so JJJJf mnenja, da je treba sovjetsko Sjvtezo ob kubanski krizi izkoristiti ».«.izvajanje pritiska na Moskvo, banski in francoski zunanji mi-jySter pa sta zahtevala, naj se naj-b počaka, da bi videli, kaj naprava SZ, in šele potem naj bi “« odločili. Ta del razprave na žaganju je formuliran v tistem od- stavku sporočila, ki pravi, da se je svet izgognil nevarnosti splošnega spopada zaradi odločnosti ZDA in zaradi podpore NATO. S tem v zvezi izraza sporočilo «odločnost držav NATO, da na ustrezen način odgovorijo na vsako sovražno dejanje, ki bi ogrožalo varnost in svobodo držav atlantskega pakta». Sporočilo izraža tudi upanje, da bo SZ spremenila svoje stališče glede razorožitve in glede mednarodnega nadzorstva nad razorožitvijo. Najdaljša Je bua razprava o vo-jaškin vprašanjih, glede katerih je prišlo do velikih razlik v pojmovanju, kako naj bodo oborožene sile atlantskega pakta. Sporočilo predlaga predvsem, naj atlantski pakt okrepi svoje «klasične sile». Velika Britanija in Francija sta odločno zagovarjali ustanovitev lastnih atomskih sil. Zato je ostalo odprto vprašanje, kako bodo te sile vključene v splošne načrte atlantskega pakta. To vprašanje so na zasedanju pustili ob strani, poudarili pa so potrebo po reviziji postopka, kar naj omogoči atlantskemu paktu boljše sodelovanje z vladami z namenom, da bi pravičneje razporedili skupna bremena za obrambo. Glede predloga o ustanovitvi Jedrskih sil NATO so sklenili, da bodo zadevo podrobneje proučili in prav tako tudi vprašanje, kako izmenjavati tehnične informacije o jedrskem orožju. Afriška vlada v Severni Rodeziji LUSAKA, 17. — V Severni Rodeziji se je ustanovila prva afriška vlada. Gre za koalicijo dveh vodi Kaunda, in «Afriškega narodnega kongresa», ki ga vodi Nkum-bula. Vlado, ki so jo ustanovili s sklepom britanskega guvernerja Severne Rodezije, so sestavili na podlagi sporazuma med obema a-fi iškima strankama, ki sta dobili ni volitvah skupno 21 mandatov. Združena federalna stranka rasista Welenskega pa "je dobila 16 mandatov. Izvoljeni poslanci sestavljajo zakonodajni svet. Vendar pa to še ne pomeni, da je to o-zemlje dobilo neodvisnost ali pa vsaj notranjo avtonomijo. Kaunda je izjavil, da bo predlagal zakonodajnemu svetu sprejem nove ustave Severne Rodezije ir. razpustitev federacije, v kateri sta še Južna Rodezija in Njasa, ki so jo ustanovili pred desetimi leti, da bi okrepili nadvlado priseljencev. Tudi v Njasi imajo vlado afriške večine, katere voditelj Hastings Banda je nedavno zahteval v Londonu razpustitev federacije in popolno neodvisnost te dežele. V Južni Rodeziji pa so proti vsem pričakovanjem volitve prinesle zmago desničarski stranki «Rhodesian Front», s čimer preneha devetindvajsetletna nadvlada stranke ministrskega predsednika VVhiteheada «United Federai Party». Afričani so skoraj v celoti bojkotirali volitve. Od sto tisoč volivcev je bilo 90 tisoč belcev. Whitehead je sporočil guvernerju ostavko, in guverner je dal nalogo voditelju stranke «Rhodesian Front» VVinstonu Fieldu, naj sestavi novo vlado. Ta je izjavil, da bo ostala rasna diskriminacija v veljavi. Dalje je dejal, da bo težko ohraniti federacijo v sedanji obliki, in se zavzemal za neke vrste «gospodarske pridružitve» treh ozemelj. Dodal pa je, da njegova stranka ne misli razbiti federacije. V novem parlamentu bo 35 članov stranke «Rhodesian Front», 29 članov stranke «United Federai V opozi- dajni dobi. Vendar ca prvaki te struje, kot n.pr. dr. Gra. nelli, drugačnega mnenja in poj udarjajo, da je treba sprejete obveze izpolniti, kajti v nasprotnem primeru bi se volilna kampanja vršila v ozračju zmešnjave in dezo-rientacije, kar bi povzročilo tudi začetek nevarne krize sedanje politične usmeritve KD V nedeljo je zaključil svoje zasedanje glavni odbor PLI, ki je odobril poročilo Malagodija; v tem svojem poročilu je Malagodi zahteval. naj predsednik republike čimprej razpusti parlament, volivce pa je pozval, naj čimbolj okrepijo liberalno stranko, da bi mogla tako predstavljati stvarno liberalno alternativo sedanji politični usmeritvi, ki baje vod.i italijansko družbo v kolektivizem. V sredo se sestane vodstvo PSI. v četrtek pa vodstvo PSDI in KPI. Saragat je danes odpotoval z leta. lom v Tel Aviv, kjer se bo zadržal nekaj dni na povabilo izrael-skih sindikatov; obiskal bo tudi Jeruzalem V poslanski zbornici so danes razdelili poslancem zakonski osnutek prosvetnega ministra Guija, ki priznava nepremožnim visokošolcem študijsko doxlado za vso dobo njihovega študija; doklada znaša 18Q tisoč lir za tiste viso-košolce, katerih družine prebivajo v pokrajini, kjer je univerza; 360 tisoč lir pa za vse druge (v kolikor ne bi mogli doseči univerze redr.o vsak dan s prevoznim sredstvom). Pravico do doklade imajo visokošolci, katerih družine ne pia. čujejo dopolnilnega davka. Ministrstvo bo razpisalo natečaj, u-pravičenci pa bodo morali napraviti prošnjo za dodelitev študijske doklade. Tito v Podmoskovju MOSKVA, 17. — Predsednik republike maršal Tito in ostali jugoslovanski voditelji, člani njegovega spremstva, so bili v soboto in do nedelje zvečer, ko so se ponovno vrnili v Moskvo, s predsednikom vlade Hruščovom na oddihu v Podmoskovju. zi je. pariški list «Paris Presse» napisal, da «Schroeder' ni prišel praznih rok, toda nima prostih rok». List dodaja, da Adenauer-jeva zvezda zahaja, in da so skupine 'interesov, ki so tradicionalno usmerjene k ZDA in Veliki Britaniji, zopet pridobile na vplivu. Dalje pravi list, da je značilno, da je prav dan pred odhodom Schroederja v Pariz zunanjepolitična komisija v Bundestagu dala nalogo ministru, naj sporoči de Murvillu, da je Nemčija vznemirjena zaradi francoskega stališča glede želje Velike Britanije, da vstopi v skupno tržišče. Kar se tiče koordinacije sodelovanja med Bonnom in Parizom, zatrjujejo, da bosta dve komisiji proučili perspektive za to koordinacijo na raznih sektorjih. Komisiji bosta razpravljali o vprašanjih, ki so povezana z obrambo in šolstvom. Kar se tiče gospodarskih vprašanj, pa se ugotavlja, da gre za vprašanja o katerih obširno razpravljajo v okviru skupnega tržišča in evropske skupnosti za premog m jeklo. Predvideva se tudi koordinacija glede informacij. S tem v zvezi bo moralo priti do pogostejših sestankov med strokovnjaki, ministri in tudi 'državnimi ‘ in vladnimi poglavarji, O tem bosta natančneje .govorila Adenauer in de Gaulle ko se bosta sestala okoli, 23, januatja v Parizu!-- Nemški predstavnik je izjavil, da bodb ostale štiri države skupnega tržišča obygščali o razvoju franep-sko-nemškega sodelovanja. V nemških krogih trdijo, da so bili razgovori «jelo pozitivni». Na splošno pa se zatrjuje, da v predvidenem sodelovanju ne bo prišlo do veii-kih novosti v primerjavi z vprašanji, o katerih bi razpravljali tudi brez posebnih dogovorov in vezi. De Gaulle je o svojih razgovorih z Mac Millanom ter o razgovorih de Murvilla s Schroederjem poročal italijanskemu zunanjemu ministru Piccioniju na današnjem sestanku v Elizejski palači. Od srede do petka pa so v Bruslju na dnevnem redu razgovori o vstopu Velike Britanije v skupno tržišče, dalje razgovori z afriškimi . državami in Madagaskarjem ter dnigu, trgovinski odnosi z vzhodnimi dr-^ žavami. Nedvomno bodo ti razgovori ter Mac Millanovi in Ken-nedyjevi razgovori na Bahamskih otokih povezani z rezultati konference NATO, ki se je pravkar zaključila v Parizu. V intervjuju trem ameriškim naj večjim televizijskim mrežam je predsednik izjavil, da je kubansko vprašanje povzročilo, da je za ZDA težavneje uspešno voditi pogajanja s Sovjetsko zvezo. Dodal pa je, da «ni nobenega vzroka, zaradi katerega ZDA m Sovjetska zveza, ki sta toliko kilometrov narazen, obe bogati, obe z dinamičnim prebivalstvom, ne bi bili sposobni živeti v miru». Predsednik je izrazil mnenje, da-konferenca na vrhu ne bo umeSt-ss na, dokler-ne bo velike verjetnosti, da bo mogoč sporazum o vprašanjih, kakor so ukinitev jedrskih poizkusov, razorožitev in Berlin. -Dalje ja Kennedyrizj^vil, da se «Sovjetski voditelji po ‘ kubanjki, krizi bolje zavedajo življenjskega interesa, ki ga zahodni svet pripisuje prihodnosti Berlina in da bo zaradi tega moral nastopati z večjo previdnostjo». Glede odnosov s Sovjetsko zvezo je Kennedy izjavil: «Ravnati moramo z odločnostjo, toda tudi previdno. Napaka lahko vse požene v zrak.» Predsednik je tudi izjavil, da ni mnenja, da bi moral imeti obzir do Hruščova iz bojazni, da bi bil morebitni njegov naslednik slabši od sedanjega predsednika vlade SZ. «Toda, je dodal Kennedy, Hru. ščov mora razumeti, da so življenjski interesi, za katere se bomo borili.» Nato je Kennedy znova pozval zahodne države, naj več prispevajo k zahodni obrambi s povečanjem svojih konvencionalnih sil in s podpiranjem nezadostno razvitih dežel. Dodal pa je, da «ni moč prisiliti» zahodnih držav, da to storijo. Predsednik je dalje izjavil, da ni v interesu ZDA in tudi ne v interesu miru pomagati državam, kakor n.pr. Franciji, da postanejo atomske sile, in s tem spodbujati na večje širjenje jedrskega orožja. narodnostne skupine v Italiji z veleposlanikom I. Vejvodo Važnost dobrih odnosov med obema državama za odstranjevanje ovir za uresničenje naših zahtev DAKAR, 17. — Predsednik senegalske vlade Mamadou Dia je izvršil danes poizkus državnega u-dara, ki pa mu ni uspel. V petek je namreč okoli štirideset poslancev predložilo resolucijo proti vladi. Sledili so številni poizkusi sprave, ki pa so spodleteli. Davi bi morali poslanci glasovati o taj resoluciji, toda Mamadou Dia je poklical policijo in vojsko, ki sta zasedli sedež parlamenta. Po približno polurni diskusiji v notranjosti palače so policijski agenti in vojaki prisilili poslance, da zapustijo poslopje. Aretirali so štiri poslance. Mamadou Dia je odredil tudi cenzuro v vsej državi. Predsednik skupščine je odšel k predsedniku republike Sengho-ru, takoj ko je zvedel za ukrep predsednika vlade. Ko se je vrnil, je našel v poslopju policaje in vojsko. Oddelki vojske so obkolili palačo, in blokirali vse bližnje ulice. Prav tako je orožništvo zastražilo sedež radia in rezidenco predsednika vlade. Vojaški poveljniki pa s > se skupno s poveljnikom padalcev polkovnikom Diallom sestali na posvetovanje pri predsedniku republike Senghoru. Predsednik skupščine je zaprosil predsednika republike, ki je politični nasprotnik Mamadou Die, naj bi dovolili da se poslanci sestanejo v njegovem stanovanju spričo nastalega položaja. Senghor je to dovolil, in 48 poslancev od skupnih 80 Je odobrilo resolucijo proti vladi ter odstavilo Mamadou Dio. Takoj zatem je sedem ministrov sporočilo svojo ostavko predsedniku republike in se pridružilo poslancem, ’ ki sp izglasovali resolucijo proti, jriath. v -.. Po izglasovanju resolucije je vojska, ki je ostala zvesta predsedniku republike, zastražila predsedniško palalo ter druga vladna poslopja. Baje bo jutri seja narodne skupščine, ki bo razpravljala o načrtu za revizijo ustave. Zvečer je bila oddaja po senegalskem radiu dvakrat prekinjena, medteija ko so oddajali najprej poslanico predsednika Senghora, zatem pa Mamgdou Die. Radijsko postajo so zasedli oddelki orožni-štva, ki podpirajo Mamadou Dio, celotno poslopje pa so obkolili padalci, ki podpirajo Senghora. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiHinuiuuKiHiiiiiiiiuiiiniiiimiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Kot je bilo po radiu že spo-j ročeno (in česar v našem dnevniku zaradi stavke nismo mogli pravočasno objaviti), je v soboto 15. t.m. ob 18. uri v prostorih generalnega konzulata FLRJ veleposlanik Ivo Vejvo-da, ki se je v preteklih dneh mudil na uradnem obisku v Trstu, Vidmu in Gorici, sprejel predstavnike slovenske narodnostne skupine iz vseh treh obmejnih pokrajin. Srečanja z jugoslovanskim veleposlanikom so se udeležili dr. Branko Agneletto, prof. Rado Bednarik, Mirko Kosmina, Igor Kosmina, Drago Legiša, Izidor Predan, inž. Stanislav Renko, Peter Sancin, dr. Teo-fil Simčič in dr. Frane Tončič. Generalni konzul Rudi Janhu-ba je navzoče najprej predstavil veleposlaniku, kateremu se je dr. Frane Tončič kot najstarejši in — kot je poudaril — ker ne pripada nobeni skupini, v imenu vseh zahvalil za prijazno vabilo. Nato pa so nekateri izmed udeležencev tega prisrčnega sprejema orisali trenutni položaj naše narodne skupnosti, prikazali glavna nerešena vprašanja in vse težave ter ovire, na katere tako pogosto naletijo pri svojih zahtevah za izvajanje določb londonskega memoranduma. Zato so veleposlanika zaprosili, naj bi kot predstavnik vlade, ki je poskrbela tudi za ratifikacijo memoranduma, prispeval k reševanju teh vprašanj in odstranjevanju ovir. Jugoslovanski veleposlanik je obrazložitev z velikim zanimanjem poslušal ter želel vedeti in globlje spoznati nekatera vprašanja tudi v podrobnostih. Predvsem pa je poudaril, da je tako v Rimu kot v Trstu in Gorici in Vidmu pri vseh predstavnikih oblasti naletel na zelo prijazen sprejem, kar ga je ponovno prepričalo o iskrenih željah, da bi bili odnosi med obema sosednima državama še boljši in prijateljski. Hkrati pa je veleposlanik podčrtal, da so prav ti odnosi tisti okvir, v katèrem je moč uspešno odstranjevati vse tiste ovire, ki še preprečujejo dosego pravic, za katere se Slovenci v Italiji borijo. Obljubil je, da bo po svojih močeh in v okviru svoje kompetence storil vse, da bi se ravno v pogojih vedno boljših odnosov med Italijo in Ju-goslavijo izboljšali tudi pogoji, v katerih živijo Slovenci treh obmejnih pokrajin. Končno se je vsem navzočim zahvalil za njihov odziv, .’ akar je povzel besedo zopet dr. Frane Tončič, ki se je poleg zahvale za vabilo vnovič priporočil za učinkovito podporo pri reševanju tolikih vprašanj, ki tarejo slovensko narodnostno skupnost v Italiji, in tudi on v tej zvezi podčrtal važnost dobrih odnosov med sosednima državama ter hkrati poudaril, da se Slovenci v Italiji lojalno borimo za svoje narodnostne r"ra-vice sklicujoč se na zakonodajo države, katere državljani smo in v kateri živimo. Srečanje je končno zaključil generalni konzul Rudi Janhuba, ki je v razgovoru živahno sodeloval in ki i3 navzoče‘povabil na r.:~lo zakusko. V SOBOTO V BEOGRADU Svečan pogreb M. Popoviča Novo zahodnonemško izzivanje po televiziji afriških strank: «Združene stran-‘ Party» in en neodvisen, V op ke narodne neodviartoati», ki jo' * ciji pa bo štirinajst Afričanov. vA .j. *■ ^ 4 BEOGRAD, 17. — Ob tragični smrti nameščenca jugoslovansKega zastopstva v Bonnu, narodnega he. roja Momčila Popoviča, čigar posmrtni ostanki so bili v soboto ob ogromni udeležbi prebivalcev glavnega mesta Jugoslavije pokopani v Beogradu, so v državnem tajništvu za zunanje zadeve Jugoslavije izrazili sožalje številni diplomatski zastopniki v Beogradu, med njimi tudi italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Berio. Zahodnonemško zunanje ministr. stvo je imelo za potreono, da u-radno izjavi, da je jugoslovanski tisk nepravilno obvestil jugoslovansko javnost, da nemška policija ni nudila potreone zaščite jugoslovanskemu zastopstvu v Bad-Go-desbergu. V izjOvi zahodnonemške-ga zunanjega ministrstva se ugotavlja, da so zastopniki jugoslovanskega zastopstva naprosili za-hodnonemške oblasti, da zagotove zaščito stavbe jugoslovanskega zastopstva od 28. do 30. novembra samo ponoči. V zvezi s to uradno izjavo zahodnonemŠKega zunanjega ministrstva ugotavlja vodja ju. goslovanskega zastopstva v Bonnu Milan Georgijevič, da je bila po-licija v Bad-Godesbergu posebno opozorjena na potrebo povečanja varnostnih ukrepov od 28. do 30. novembra posebno ponoči, ker nihče ni mogel misliti, da ki bodo ustaški zločinci drznili izvršiti napad podnevi in mirno čakali na prihod policije. «Menili smo, je dejal Georgijevič, da je bilo to opozorilo popolnoma zadostno spričo dejstva, da smo že prej stalno opozarjali zahodnonemško zunanje ministrstvo na nevarnost zločinskega delovanja fašistično-ustaških elementov. Varnost diplomatskega zastopstva mora biti zajamčena v vsakem trenutku ne glede na opozorilo, tem bolj, ker je bilo nemškim organom dobro znano, da so v bližnjih mestih, posebno v Dortmundu in Kolnu, teroristične ustaške skupine. Na obstoj teh skupin in nerazumljivo tolerantno stališče nemških oblasti je bilo zahodnonemško zunanje ministrstvo z jugoslovanske strani večkrat opozorjeno. Zato sodimo, da je popolnoma nepomembno, ali so bile nemške oblasti opozorjene na nevarnost ustaškega napada ponoči ali podnevi.» Zahodnonemška televizija pa je istočasno omogočila včeraj skupini ustašev, da se pojavijo na televiziji in -nastopajo proti integriteti in suverenosti Jugoslavije. V okviru oddaje, ki je bila napovedana kot «kratka analiza vzrokov», ki so nedavno pripeljali do hudega zločina v Bad-Godersbergu, so se pojavile na nemški televiziji štiri neomenjene osebe, za katere je napovedovalec rekel, da so prijatelji izvršilcev atentata na jugoslovansko zastopstvo. Izjava ustašev v sicer kratki oddaji so zapustile vtis, da so nekateri činitelji intervenirali, da se ustašklm emigrantom omogoči še ena Škandalozna provokacija, s tem da so se pojavili na televiziji ter činično in brezobzirno opravičevali zločinski napad na jugoslovansko zastopstvo v Bonnu. B. B. predložile v OZN načrt resolucije v zvezi z Madžarsko. Resolucija predvideva prenehanje mandata posebnega predstavnika OZN Munra, ki je od leta 1958 imel nalogo, da sledi «madžarskemu vprašanju» za račun OZN, U Tant pa bo dobil pooblastilo, da bi še naprej nadzoroval to zadevo, medtem ko bodo to vprašanje dokončno zbrisali z dnevnega reda OZN. Resolucija ne vsebuje jasnih navodil za U Tanta in tudi ne zahteva, naj bi poročal skupščini. Kakor je znano, je tajnik U Tant sprejel vabilo madžarske vlade, naj v kratkem obišče Budimpešto. Kardelj v Indiji DŽAKARTA, 17. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Edvard Kardelj je po končanem bivanju v centralni Indoneziji odpotoval včeraj zjutraj na Sumatro, od koder bo po kratkem bivanju odpotoval na uraden obisk v Indijo. Večer pred odhodom iz Džakarte je podpredsednik Kardelj priredil večerjo v čast predsedniku republike Indonezije Sukarnu. Med večerjo sta Kardelj in Sukamo izmenjala zdravici, v katerih sta izrazila prepričanje, da bo obisk Kardelja v Indoneziji prispeval k nadaljnji poglobitvi odnosov med Jugoslavijo in Indonezijo, ki imata zelo podobne poglede na vrsto aktualnih mednarodnih vprašanj. Predsednik Sukamo se je istočasno zahvalil Kardelju za vabilo predsednika republike maršala Tita in dejal, da bo z zadovoljstvom obiskal Jugoslavijo, takoj ko mu bo to mogoče. Kardelj bo jutri popoldne prispel na uraden obisk v Indijo, kjer bo obiskal poleg Novega Delhija še gradbišče velike hidrocentrale Ban-kanangal 300 km severno od Delhija, nekatere zgodovinske zanimivosti v okolici indijskega glavnega mesta in Bombay. Med bivanjem v Indiji se bo Kardelj razgovarjal s predsednikom in podpredsednikom Indije in predsednikom vlade Nehrujem o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. LJUBLJANA, 17. — Kot smo že poročali, bo z odlokom republiške skupščine Slovenije v bodoče Slovenija imela samo štiri okraje: Ljubljana, Maribor, Celje in Koper, Za razliko od leta 1955, ko je bilo v Sloveniji 11 okrajev s 130 občinami, bodo od 1. januarja prihodnjega leta samo štiri okraji s 66 občinami. Teritorialno in številčno največji okraj bo ljubljanski s površino 545.550 hektarov in 627.382 prebivalci. Po velikosti in številu prebivalcev bo na drugem mestu okraj Maribor, zatem pa manjša okraja Celje in Koper. De Gaulle m Mac Millan se sprciia0aa pu parku gva-a ZDA in Madžarska N W Y<> F. 17. - Po številnih ve', o v a j h ta jnika CZN U Tanta s predstavniki EDA, bodo ZDA Mnenja smo, da moramo važnost sobotnega srečanja jugoslovanskega veleposlanika na gen. konzulatu FLRJ v Trstu z zastopniki naše narodnostne skupnosti v Italiji, poudariti tudi na tem mestu. Srečanje je namreč izzvenelo v ugotovitev vseh prisotnih, da so za učinkovito reševanje manjšinjskih vprašanj važni predvsem dobri odnosi z obema sosednima državama. Sobotno srečanje pa nas hkrati spominja na tiste sprejeme, ki jih za pripadnike italijanske manjšine v Istri in na Reki prireja vsako leto na državni praznik v juniju generalni konzul Italije v Kopru. Prepričani smo, da taka in podobna srečanja ugodno prispevajo k zboljšanju položaja obeh manjšin. * * * V teh zadnjih dneh, ko naš dnevnih zaradi stavke ni izhajal, pa v svetu ni bilo posebno vaznih dogodkov. Med te spada vsekakor Mac Millanov obisk v Parizu in njegovi razgovori z de Gaullom. O tem, kar sta se pogovarjala, vemo le tisto, kar je povedal Mac Millan sam, in sicer, da se zahvaljuje de Gaullu za njegovo izjavo, da bosta obe vladi, kljub težavam v zvezi s skupnim tržiščem delali v skladu s sklepi, ki sta jih sprejela med njunimi poletnimi razgovori letos. Mac Millan se bo skupno s svojim zunanjim ministrom lordom Home-jem že danes sestal na Bahamskih otokih s Kennedyjem. V zvezi s pariškimi razgovori pa se poudarja presenečenje, da je začel de Gaulle razmišljati o možnosti sklenitve sporazuma o trgovini s celotno skupino držav EFTA in da bi opustili sedanjo orientacijo o ločenih pogajanjih s posameznimi državami za sprejem v EST. Drugi omembe vreden dogodek je bilo pariško zasedanje sveta ministrov NATO. Iz vsega, kar se je moglo o zasedanju zvedeti, se lahko sklepa, da so se atlantski ministri sporazumeli samo, da morajo biti ZDA daleč od vsega, kar zadeva pogajanja o skupnem tržišču. Stopnjo nesoglasij pa označuje izjava nekega člana ameriške delegacije: «Potrebno bo še mnogo časa, dokler bodo naši evropski zavezniki razumeli resnost ameriške zahteve po večjem prispevku k obrambi Evrope in preden bodo odgovorili nanjo». Eno izmed nesoglasij je bil tudi konec kubanske krize, kajti del atlantskih delegatov bi hotel sedaj nadaljevati z izvajanjem pritiska na ZSSR. Sam Kennedy pa je dejal, da se bo odslej teže pogovarjal z ZSSR. Tretja važna vest pa je sprejem resolucije, za katero je glasovala 101 država na glavni skupščini OZN in s katero se poziva, naj se brez odlašanja prizna neodvisnost vsem ozemljem in narodom, ki so še pod kolonialno oblastjo. Glasovanja so se vzdržale: Anglija, Francija, Južna Afrika in Španija. Od ostalih novic pa naj omenimo še dve: 1. narodnoosvobodilni upor v Borneiu na otoku Borneo je angleška kolonialna vojska vsaj formalno zatrla, in tako ravnanje je seveda v ostrem nasprotju prav z omenjeno, včeraj izglasovano resolucijo v New Torku, ki poudarja, da imajo vsi narodi pravico do samoodločbe; Z. V Senegalu pa je prišlo do neuspelega poizkusa državnega udara, ki ga je hotel izvršiti predsednik vlade» 0 čem so razpravljali na konferenci v Mehiki Iz Latinske Amerike prihajajo kljub Zvezi za napredek (Allian-za para el progresso) vse bolj slabe vesti: V Urugvaju so v minuli sezoni (oktober 1961 — september 1962) natovorili na ladje z območja veletoka La Plata le 157.000 bal surove volne oz. za 48.000 bal manj kot v predhodni sezoni (približno tretjino te količine je ila v območje Evropske gospodarske skupnosti). V Braziliji so se v prvih osmih mesecih letos ponovno zvišale povprečne cene za 28,7 odst. (proti «samo» 19,3-odst. zvišanju v istem razdobju lani), kar pomeni izrazito inflacijski razvoj, ki se je pri živilih izrazil v podraži-tv kar za 96,5 odst. Podobno kot pri t.i. «Usiminas» ogroža sedaj podražitev tudi izvedbo velikega brazilskega objekta prihodnosti, namreč jeklarne «Cosipa-Cia. Siderurgica Paulista», ki je sedaj v fazi graditve. Ta jeklarna naj bi 1. 1970 dosegla zmogljivost poldrugi milijon jekla. V Čilu so se po nedavno izvedeni devalvaciji valute zvišale povprečne cene za približno 22 odst,, zaradi česar zahtevajo sindikati stavkajočih rudarjev v Čilskih rudnikih bakra ustrezno odškodnino oziroma nadomestilo. V Kolumbiji je devalvacija že na pragu. Vendar pa je vlada še pred podražitvijo, ki jo bo povzročila devalvacija, izdala poostrene davčne zakone, ki med drugim predpisujejo davek v višini 10 pesov na vsakega prebivalca, ne glede na njegov socialni položaj, in luksuzni davek za predmete splošne vsakdanje porabe, kot npr, za ure, grelne priprave, pivo, bencin, plosko železo, gramofonske aparate id. V Argentini, kjer je odpor proti gospodarski recesiji trenutno najmočnejši, je bil pridelek bombaža za 14,3 odst. manjši kot prejšnje leto. . In praktično bi mogli ta zlovešči seznam neprijetnih pojavov razširiti prav na vse latinskoameriške države. S lemi dejstvi je bila soočena druga letna konferenca Združenja zb latinskoameriško prosto trgovinsko cono (Associacion La-finb-american de Libro Commercio, skrajšano; ALALC), ki je pred nedavnim zasedala v mehiškem glavnem mestu Mexv:o-Citjrju. Delegati so se med zasedanjem te konference prepričali — kar seveda nikakor ne more presenetiti — da nista niti pogodba o Lstinsko-ameriški prosti trgovinski coni, ki je bila v februarju 1960 sklenjena v Montevideu, niti njena uporaba v praksi pokazali nobenega pravega znaka gospodarskega vzpona. I Direktorju Latinskoameriške gospodarske komisije Združenih narodov, prof, Raoulu Prebischu in generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav (OAS), Urugvajcu dr. Joseu Mori je prišla na misel sicer nekoliko spremenjena definicija te dileme: navajala sta namreč — prav tako upravičeno — da Združenje latinskoameriške proste trgovinske cone do sedaj ni pokazalo nobenih pravih znakov, da bi postalo vzgonski motor za latinskoameriško gospodarsko integracijo. O pomenu te definicije bomo še govorili. Najprej pa naj posvetimo nekoliko vrstic izvajanjem prof. Prebischa. Prof, Prebisch je konkretno zahteval količinsko določitev znižanja carin, uskladitev industrijskih planov, boljše sodelovanje na področju kmetijstva, skladno izvajanje davčne, valutne in prometne politike, multilateralizem v plačilnem sistemu, «večjo pripravljenost za gospodarsko politične odločitve» — kratko in preprosto: znižanje carin v vseh državah članicah povprečno za 15 odst. v razdobju 12 mesecev in ustanovitev «skupnega -latinskoameriškega trga», za 156 milijonov ljudi (tj. za 79 o^st. vsega prebivalstva Latinske Amerike) po zgledu na Evropsko gospodarsko skupnost. Prof. Prebisch se je moral zaradi tega pritoževati nad pomanjkanjem ustrezne iniciative, ker se mala in srednja buržoazija Latinska Amerike na vse mogoče načine upira ustanovitvi «skupnega latinskoameriškega trga». Po mnenju omenjene buržoazi-je domači obrati ne bi mogli po ustanovitvi latinskoameriškega skupnega trga več konkurirati velikim industrijskim obratom, ki delajo z najsodobnejšo tehniko, kar velja zlasti za inozemske industrijske obrata, ki predelujejo predvsem domače agrarne proizvode, Odpor teh krogov je zlasti močan v Braziliji, Peruju, Čilu, da ne navedemo še tistih držav, v katerih je industrija šele na začetku svojega razvoja. Tako so apr. industrialci Venezuele izrasli! svojo zaskrbljenost glede te- ga, da bi jih mogli industrijsko razviti državi Argentina in Cile nekega dne potisniti od stran. Se bolj pa je osvetlil protislovni značaj razrednih interesov odpor, ki je izhajal iz krogov veleposestnikov. Argentinska «Confe-deracion General Economica» je izjavila, da bi integracija imela za posledico razne težave zaradi konkurenčnih industrij raznih držav in pa raznih kmetijskih sektorjih. Brazilski in čilski pridelovalci žita, ki so mogli svoje pridelovanje žita razviti le z močnimi protekcionističnimi instrumenti, se boje konkurence argentinskih pridelovalcev žita. V nekaterih latinskoameriških državah imajo zaščitne carine ne le za žito, temveč tudi za sladkor, bombaž, rastlinska olja in mlečne proizvode. Poglavitni vzrok za odklonilno stališče latifundijcev glede skupnega latinskoameriškega trga pa bo najbrž v tem, ker želijo zavirati krepitev pozicij buržoa-zije kot posledico industrializacije. Veleposestniki se bojijo, da bi utegnili biti izpodrinjeni s svojih političnih ključnih položajev. Prav tako pa tudi menijo, da bi lastna latinskoameriška industrija zmanjšala plasma evropskih industrijskih proizvodov. To pa bi spet povzročilo znižanje agrarnih profitov zaradi manjših nakupov latinskoameriških agrarnih produktov. Zahteve velike buržoazije, katerih interese zastopa prof. Prebisch, po obsežnejših trgih velja pojasniti z omenjenimi notranjimi trgi posameznih držav. V Argentini, Čilu in Urugvaju pride v poštev kot kupci na trgu 70 odst. prebivalcev, v Venezueli in Braziliji 50 odst., v Kolumbiji, Ekvadorju in Peruju 40 odst., v Paragvaju in Boliviji pa celo samo 25 odst. Precejšnji del tistih slojev prebivalstva, ki ne pridejo v poštev kot kupci, odpade na podeželsko prebivalstvo, od katerih kar 85 odst. nima nobene zemlje. Borka za obliko in metode «Latinskoameriške proste trgovinske cone» nikakor ni, kot vidimo, neka učenjaška razprava, temveč skrajno zapleten razredni boj, pri katerem stoji z mednarodnim kapitalom povezana velika buržoazija pred težavno dilemo. Lahko pa to povemo tudi tako, da igra velika buržoazija v Latinski Ameriki objektivno tako napredno kot hkrati tudi nazadnjaško vlogo in je zaradi take vloge sama sebi ovira za izvajanje in uresničenje načrtov glede ustanovitve skupnega latinskoameriškega trga. Napredno vlogo igra nasproti nedavnim silam edinole mala nacionalna buržoazija, če seveda ne upoštevamo delavskega razreda, ki se šele oblikuje, in brazilskih «kmečkih zvez». Kako jasno je latinskoameriška buržoazija spoznala dejanski položaj Latinske Amerike, najbolj izhaja iz nekega članka v listu «Nuestra Pala-Da» (Buenos Aires): «Brez odstranitve nadležne ovire, ki jo za napredek našega gospodarstva pomenijo latlfundi-je, ni nobenih realnih možnosti za industrializacijo. Industrializacija pa predpostavlja rešitev problema trga, v našem primeru domačega, notranjega trga. Da bi velike ljudske rezerve s podeželja mogli uvrstiti v proces potrošnje, jim moramo dodeliti zemljo v njihovo last.» Velika buržoazija se seveda prav tako popolnoma zaveda tega dejstva. Zaradi tega pa tudi stalno opozarja na možnosti, ki bi jih utegnila integrirana južnoameriške industrija imeti tudi na zunanjem trgu. Kar zadeva Evropsko gospodarsko skupnost, ki danes prevzame tretjino latinskoameriških proizvodov, pa je praksa dokazala, da imajo lahko le nosilci ener-gije neke možnosti na Evropskem skupnem trgu. Rudarskim proizvodom (ki jih pridobivajo pretežno severnoameriški koncerni) se že zaradi tega ni treba bati Evropske gospodarske skupnosti, ker države, članice te skupnosti, in pridružena območja ne pomenijo nobene konkurence in postajajo čedalje bolj «lačne energije», dokler so cene «na latinskoameriški ravni» nizke. Prav tako ao našli ameriški petrolejski trusti v Venezueli preko nizozemskih Antilij, ki so pridružene EGS, ventil za prodajo svojega mineralnega olja. Venezuelsko mineralno olje se čisti v rafinerijah na otokih Aruba In Curacao in prihaja odtod ob carinskih ugodnostih v države, članice Evropske gospodarske skupnosti. Toda že ta rešitev je bila najdena šele po žolčnih pogajanjih med Nizozemsko in Francijo, ker pač Francija ne bi želela izpostaviti svojega saharskega mineralnega olja kaki konkurenci. Glede tropskih proizvodov, predvsem pa glede kave, kakaa in banan, pa je položaj Latinske Amerike v Zahodni Evropi brezupen. Ta položaj pa se utegne še zaostriti, če bo Velika Britanija kot odjemalka urugvajskega in argentinskega mesa in žita zaradi svojega pristopa k Evropski gospodarski skupnosti kot taka v pretežni meri odpadla. Lahko si je torej predstavljati, da bi industrializacija Latinske Amerike le še bolj okrepila odpor Zahodne Evrope, da kupuje južnoameriško blago. Razen socialističnih držav ni za Latinsko Ameriko, pa naj proizvaja še tako racionalno, nobenih pravih možnosti za plasma na tujih trgih. Trgovanje Latinske Amerike s socialističnimi državami pa bo v večjem obsegu možno verjetno šele takrat, ko se bo posrečil prodor na drugem bojišču, to je, ko bo podeželsko prebivalstvo Latinske Amerike sposobno nastopiti kot kupec na trgu. «Latinskoameriška cona proste trgovine» pa je za sedaj še mrtvo rojeno dete, ali še bolje: prezgodnji porod. H. P. R. >/w\. h n ji fji* ~ qlvdnU&ce I *«s yltibfsu ^ òliUd'iòtvo Charles Laughton (na sliki), eden izmed najbolj popularnih gledaliških in filmskih igralcev zadpjih tridesetih let, je v soboto ponoči umrl v svoji vili v Santa Monica. Rodil se je v Veliki Britaniji 1. julija 1899. Ameriški državljan je postal 1950. Igralsko ka-, riero je začel najprej kot oma- je preselil v Ameriko in se po-, svetil skoraj izključno filmu. Zelo veliko število njegovih filmov, v Katerih je vedno ustvarjal nepozabne kreacije od Nerona (-V znamepjil. kripa-)i iti.' Hèrf* rijta VIII. J-Sešt žena Hinrika VIII.» — za to vlogo je prejel Oscarja) do Javerta (-Nesrečniki»j, kapitana %ligha (-Upor Bo- ter, l. 1926 pa je nastopil v Lon- u(\pyja-), QhasModa ( -iflotre £)«- donu in dosegel velik uspeh t». “ ' "--------—'J- «L iliom» (Molnar). L. 1928 in 1929 je igral v nekaterih angleških filmih. Nekaj let pozneje se : Marte Cardinal je prejela nagrado za prvi roman PARIZ, 17. — Mednarodno nagrado za prvi roman je za leto 1962 prejela Marie Cardinal, in sicer za roman -Ecoutez la mer». Letos je bilo v razsodišču 220 članov. Članov razsodišča je namreč lahko do tisoč,-toda vsak mora vplačati na leto 25 novih frankov (nekaj več kot 3.000 lir). Tako Zbrana vsota predstavlja znesek nagrade; letos je znašal okrog 700.000 lir. Citatelji-volivci izbirajo med romani, 'ki jih je že prej odbral odbor enajstih čla-pov, med katerimi sta tudi Fran-coìse Sagan in Maurice Nadeau. (Marie Cardinal ima 33 let; rodila se je V Alžiriji, živela pa je v Solunu, Lizboni, na Dunaju in V Montrealu. Od 220 glasov jih je zbrala 71. » • * URBINO, 17. — Nagrado Mon-tefeltro — 2 milijona lir — je ; fa prozo letos prejel Tommaso Landolft za delo Racconti. Drugo nagrado — pol milijona — pa je prejel prof. Nicola Ciarletta za esej -Umetnost in kultura». Popevke za Sanremo SANREMO, 17. —Izbirna komisija Za pesmi, ki bodo izvajane na festivalu v Sanremu, je imela pod predsedstvom Vitto- me-.) in druffih^Pozneje jJe iVUdi režiral. Od leta (1929 je bil porh-čen z igralko El»ò Lanchester. Vzrok njegove smrti, je bil rak. VELIKO ŠTEVILO NESREČ V ZADNJIH DNEH V Braziliji skoraj sto je bilo samo žrtev velikih v petek nesreč j. ■ Letalska nesreča tudi v Kaliforniji - Rudniška nesreča v Nemčiji, požar v Franciji - Blizu Viterba se je pri avtomobilski nesreči ubil oče s tremi hčerkami V zadnjih dneh je bila po nesrečah posebno prizadeta Brazilija. Najprej je prišlo do hude letalske nesreče, pri kateri je bržkone treba kar računati s 50 smrtnimi žrtvami. Letalo so sicer odkrili in ni še točnih vesti o usodi 43 potnikov ter 7 članov posadke, vendar pa so piloti, ki so zagledali letalo sredi amazonskega gozda, sporočili, da okrog letala ni opaziti znakov življenja. Letalo «Constellation» brazilske letalske družbe «Panair do Bra-sil» so odkrila letala brazilskega letalstva približno 50 km od mesta Manaus, sredi gozda. Prav v tem mestu bi moralo pristati letalo, ki je potovalo iz Rio de Ja-neira. Manjkalo je le še 11 minut do pristanka, ko je kontrolni stolp izgubil zvezo z letalom. Najprej so sporočili, da je letalo zasilno pristalo na nekem majhnem otoku sredi Amazonke in da so vsi potniki živi in zdravi. Pozneje pa so to vest zanikali. Iskanje letala je bilo zelo tež- ko tako zaradi slabega vremena kot zaradi skoraj neprehodnega terena. In tudi ko je bilo že ugotovljeno, kje je letalo, reševalne skupine niso mogle tako hitro do njega. Medtem ko se je ta nesreča do-godila v petek podnevi, pa je prišlo ponoči do nič manj grozne nesreče. Most čez reko Da Prata, po katerem vodi avtocesta Brasi-lia-Rio de Janeiro, se je zrušil’ prav v času, ko je po njem peljal' avtobus z 38 osebami. Z mosta pa so padla še tri druga vozila, na katerih je bilo sedem oseb. Voda je odnesla potnike manjših vozil,; medtem ko je vseh 38 oseb v avtobusu našlo v tem vozilu smrt. Avtobus je odpeljal iz Brasilie v petek zvečer in z njim se je vozilo tudi nekaj funkcionarjev, ki stalnp potujejo med novo prestolnico in Rio de Janeirom. Potova. nje je bilo popolnoma normalno. Nihče pa ni bil priča same nesreče. Domneva se pač, da se je most zrušil prav v trenutku, ko je bil avtobus na sredi. Avtobus je zgr-, mel z višine 12 m in padel v reko.. prvi je zaslutil nesrečo neki kmet» V bližini; ki ga je zbudil strašen? tresk. Z okna svojega stanovanja je videl, da je most podrt; - Medtem sta se že dve nadaljnji .vozili komaj še pravočasno ustavili, depista zleteli v reko. Potniki so se fmilr ter obvestili policijo. Bila jp, poč in nihče tedaj še‘hi;-mislil mai hudo hešiečo. Sele čez.-nekaj'-«ča».: la ‘so v reki opazili vavtobuž- ttD siri-' druga ' volila: •Samo -streiia. a*»: johusB, ie gledala jz .vcpje; i/Vpi^ot,, piki in-, šoferja «o .bjlupirtrtcjMs; goče Je,.bilo ugotoviti, .da sp nekateri .skušali odpreti-vrata ip-ok-pa, a niso uspeh, Samo. vrata pri, šoferju so bila odprta in tu je. pri-, šla v,avtobus voda,,ki je vse Rg» topila.- Verjetno pa^.je ipgrsikd(t Umrl že pri padcu avtobusa ,.y reko. 1 V noči od petka na soboto, pa.se je zrušilo àtirimotqrmo. letalo jia Severne presele Hollywooda t,er pri tem zadglo v ; neko tovarno. ........ . |_ -v' ■ : : r:i V raznih krajih Evrope je zelo slabo vreme Medtem ko imamo pri nas še kar dovolj milo vreme, pa prihajajo iz raznih krajev poročila o zelo slabem vremenu. V Italiji je slabo vreme zlasti na Sardiniji in na Siciliji. Okrog Sardinije je močno razburkano morje zaradi vetrov, ki pihajo s hitrostjo do 130 km na uro. Ladijski promet med celino in otokom je zelo težaven. Medtem ko je na Sardiniji tako V neki kliniki v Rimu je v petek umrl basist Nazareno De Angelis, star 81 let. Z njim Je odšel zadnji veliki pevec stare garde. De Angelis je dosegel svoj prvi zares veliki uspeh, ko je 1905 pel «Meflstofele-sa», ki je bil dotlej nekaka domena Baljapina. Ustvaril je še vrsto velikih vlog in pel na odrih vsega sveta do svojega 58. leta (Slika je Iz časov njegovih največ jih uspehov ) vreme že dva dni, se je na Siciliji šele včeraj nenadoma obrnilo na slabo. Na celini pa je zopet' prizadet Ariano Arpino, kjer je razsajal močan vihar z dežjem in točo. Podrlo je tudi tri barake tistih, ki so ostali brez strehe, ko je te kraje prizadel močan potres. V vseh zimsko-športnib Središčih pa je bilo včeraj jasno in dokaj mrzlo; bilo je tudi dovolj snega za smučanje. V Jugoslaviji so zaradi močnega deževja zadnjih dni spet nekatere reke prestopile bregove ter povzročile veliko materialno škodo. Južna Morava je preplavila velik del pokrajine okrog Niša. V neki vasi je voda zalila 170 hiš, v neki drugi pa 15. Velike poplave so tudi v Kosmetu zaradi na» raslega Vardarja. Poplavljenih je okrog 600Q ha z žitom posejanega terena. Pokvarjeni so mnogi vodo. vodi,- med temi tudi vodovod Prištine. V Ključu (Bosna - Hercegovina) je razsajal pravi orkan, ki je odkril streho gimnazije. Skoda je zelo velika, toda učencem in profesorjem se ni nič zgodilo, ker so se takoj skrili pod klopi. Iz Nemčije poročajo o močnih vetrovih z dežjem. Veter je podrl mnogo dreves, električnih drogov ter odkril mnogo streh. Nekje je močan veter zagnal avto s ceste; od treh oseb v njem je bila ena takoj mrtva, dve pa močno ranjeni. V Muenchenu je veter dosegel 140 km na uro. Više v hribih so snežni meteži. Podobno vreme je tudi v Franciji. Veter je še posebno močan na jugu. Prebivalci Rotterdama so v strahu prebili noč zaradi zelo visoke plime. Vendar se je voda, ki se je dvignila tri metre in pol nad normalo, zopet umaknila, ne na b: napravila kako škodo. Tudi v zahodni Angliji je divjala močna nevihta z vetrovi, ki sci dosegli na letališču Squires Gates 160 km na uro, česar niso tu zabeležili od 1946. Ob portugalskem obrežju se je potopila grška ladja «Aristoteles» (7227 t), potem ko je prej vso rij-e» no posadko sprejela neka druga grška ladja. Nemška motorna ladja «Ceres» (298 t) pa se je poto; pila ob izlivu Labe, potem ko je trčila z neko angleško ladjo. j Na Veneri je velika vročina NEW YORK, 17.’— ZnanstvenU |ci v Pasadeni (Kalifornija) so za-teli' preučevati podatke, ki jih je poslal «Mariner II», ko se je te dni nahajal 34.000 km od Venere! Rezultati bodo žftinl Sčle Čez nekaj tednov, sedaj se pa že marsikaj ve «neuradno».' Prédvsètn pev udarjajo, da jé ria Veneri zelo Visoka temperatura'-*- 315 stopinj — kar bi za naše pojme pbmenil», da tam skoraj ire -more biti življenj. ■' '• «Mariner Ji,» pa je tudi s svoje poti od Zemlje proti Veneri poslal več dobrih podatkov. Dokaj pesimistična pa. so poroči1 la, ki se nanašajo na satelit «Re-lay», ki so ga Američani izstrelili z namenom, da bi čez nekaj ,časa prenašal televizijske oddaje med Ameriko in Evropo. Toda aparati v satelitu dobivajo premalo moči; če se kaj ne spremeni,« ne bodo mogoči televizijski prenosi. Brata Judica-Cordiglia sta sporočila, da od petka nista več uspela dobiti radijskega stika, z «Rela-yem». NASA je včeraj izstrelila raketo «Scout» s satelitom za proučevanje mikrometeoritov. Satelit se imenuje «Ezrilorer. 16». Kralj Burundija (udi v Milanu MILAN, 17. — Danes zvečer jo prispel iz Rima kralj Burundija Mwami Mwambusta IV Spremljala sta ga zunanji in trgovinski minister. Sprejet jih je prefez-t. Jutri bo kralj obiskal razne- tovarne, zvečer se bo pa vrnil v Rim. ter skupino stanovanjskih hiš. Ker je šlo za tovorno letalo, so bili na njem le trije možje posad ke, ki so se. vsi ubili. Razen teh pa je bilo- ubitih še šest oseb in približno toliko tudi ranjenih. Med ubitimi sta tudi dve ženski in dve deklici.« poslopja, v katera se je letalo, zaletelo, so začela goreti. Razen - tega pa so bile potrgane napeljave električnega toka in ves predal je bil takoj v temi. Nesrečo j|e. |jeb| ij^brž pripisati gosti ' • M»% - , , ► V rudniku jMerkstein pri Aache-nu bìizù holandske meje je nastaja eksplozija v nekem transformatorji 'riWòVje. Sledila je eksplozija grižuja, ki je povzročila takojšnjo smrt petih rudarjev, medtem ko sta dva« druga, močno opečena, umrla v bolnišnici. Drugih 40 ru. darjeV se je' še Utegnilo pravočas no Tešiti. • V Colmarli je zgorelo neko sta. ro < dvonadstropno poslopje. V njem pa je v plamenih našlo smrt tudi šest oseb brez stalnega bivališča. -v-. , Z Dunaja sporočajo, da so v ne-deljo ponoči izgubili življenje trije alpinisti*,v hribih Gornje Avstrije.. RJM, 17, — Trgovec Fuschi iz Civitavecchie se je s svojo «an-glio» zaletel v neki avtobus v bližini Cellere (Viterbo). Pri trčenju se je ubil Fuschi in njegove tri ličeike, ki so imele 10, 7 in 3 leta. V gvtomotailu je bila tudi žena, ki so jp prepeljali v bolnišnico in katere stanje je zelo resno. (5e e-na od hčerk pa je bila do-ma in si je tako vsaj rešila življenje, CREMONA, 17, — Zaradi uhajanja tekočega plina sta se v Cre-moni dve osebi zadušili, dve pa se borita s smrtjo. ■ B -■ ■ - - , Sidraj bi se poročila t « očetom BERLIN, 17. — Neka 21-letna nemška plesalka po imenu Kath-rln se je pripravljala, da se poroči z nifleira 41-lètriim Poljakom, ki gp. je ^ppznala med počitnicami. Ko pa j sta zbirala dokumente ra rfaroko, se je ugotovilo, da je dekletov ženin — njen oče. Med zadnjo vojno je omenjeni Poljak «détty V Nemčiji, kjer se je spoznal z neko rojakinjo. Obadva sta se sicčr"kmalu ločila, toda iz razmerja se je rodila hčerka Kath-rin. Nfeoi ',A>ati se je poročila z drugim^ih deklica nikoli ni pozna. 1* svojega- pravega očeta. 'i ‘f. . , ri( ■ "■ ■» -»— j.BEVERL.Y.HILLS, 17. — Danes it umrl»-igralec,-Thomas Mitchell vr stirojji 70 let. Imel je raka. ‘PALMI ‘(Kalabrija),' 17. — Stii» je oboroženi možje so nekega pastirja privezali k drevesu in mu ukradli : 60 ovac. Enega od tatov so karabinjerji že ujeli, za ostale tri pa vedo samo po imenih. LONDON,. 17. -r Belgijski kralj ih kraljica ‘tfosta prišla na uradni obisk v London od 14. do 17. maja 1963. Rokopisi Rilkeja prodani za več, kot 30 milijonov Na eni izmed dražb podjetja Hauswedell, so prodali rokopise in pisma pesnika Rilkeja za 220 ktsoč mark. Za anonimnega kupca se je pogajal stuttgartski an-■tikvar Eggert. Menijo, da bo ne-■znani kupec rokopise, med kate-: ritni je še neobjavljena Rilkeje-iva povest, odstopil dragoceno za-PVŠČiVH) mufe ju v Marburgu. ria De Sica zaključno sejo. Festival bo 7., 8. in 9 februarja tn na sporedu bo teh 20 pesmi (po abecednem redu): I. «Amor, mon amour, my love» (avtorji Malgoni, Pailesi, Pinchi); 2. «Com’è piccolo il cielo» (Signori in Garavaglia); 3. «Fermate il mondo» (Canfora, Verde); 4. «Giovane, giovane» (Donaggio Testa); 5. «La ballata del pedone» (Pierantoni); 6. «Le voci» (Fallabrino, Medini); 7. «Non costa niente» (Sciorini, Calcagno); 8. «Non sapevo» (Calvi, Pailesi); 9. «Occhi neri e cielo blu» (Panzeri, Pace); 10. «Oggi non ho tempo» (Loiacono, Nisa); 11. «Perchè, perchè» (Cichellero); 12. «Perdonarsi in due» (D’Anzi, Pinchi); 13. «Quando ci si vuol bene» (Isola, Zambrini, Calabrese); 14. «Ricorda» (Donida, Mogol); 15. -Se passerai di qui» (Camis, Testoni); 16. «Sull'ac- qua» (Pagano, Moresca); 17. -Tu venisti dal mare» (Rendine, Pugliese); 18. -Un cappotto rivoltato» (Leuzzi, Specchia) ; 19. -Uno per tutte» (Tony Renis, Testa, Mogol); 20. -Vorrei fermare il tempo» (Redi, Fralichini). Spor Birgit Nilsson z rimsko Opero RIM, 17. — Tudi predsednik republike se je udeležil otvoritvene predstave v rimski Operi v soboto zvečer. Na programu je bil -Otello». Naslovno vlogo je pel James McCracken, poleg njega pa še Tito Gobbi in Virginia Zeani. Toda rimska Opera ima nevšečnosti s švedsko pevko Birgit Nilsson. Ta bi morala nastopiti v -Turandoti, s katero naj bi se sezona pričela. Ker se tako ni zgodilo, je pevka odšla in sedaj toži za odškodnino. Tudi «Gospodična» prevedena v SZ V SZ je izšel prevod knjige Iva Andriča •Gospodična», ki so ga natisnili v 50.000 izvodih. Doslej so že prevedli v ruščino Na Drini most, Travniško kroniko ter zbirko novel in pripovedk. V Sovjetski zvezi pripravljajo za tisk še antologijo jugoslovanske poezije 19. in 20. stoletja, ù kateri so dela srbskih, slovenskih in makedonskih pesnikov. Hudi napadi v SZ na abstraktno umetnost MOSKVA, 17. Abstraktno umetnost, ki jo je nedavno močno napadel Hrusčov, napada sedaj še moskovski radio in Prav-, da. Evgenij Kasman, član sovjet-, ske akademije umetnosti pa je naslovil odprto pismo na Hru-ščova proti tej umetnosti. Skladatelj Vano Muradeli pa je v Pravdi nastopil proti podobnim tendencam v glasbi in tudi proti jazzu. Na nedavni konferenci sovjetskih skladateljev pa je Di-mitri Šostakovič dejal, da bi morali sovjetski skladatelji bolj pazljivo in bolj resno upoštevati jazz, ter je predlagal, naj bi btl jazz študijska snov na sovjetskih glasbenih ustanovah. Pisatelj obsojen na zapor LAURENCO MARQUES (Mo-zambique), 17. — Pisatelj Virgilio De Lemos je bil obsojen na 11 mesecev zapora in na 3 leta odvzema državljanskih pravic. Obsodilo ga je sodišče v Lou-renco Marques na procesu proti 14 osebam, ki so bile obtožene protivladnega delovanja. To delovanje je bilo v tem, da je skušal De Lemos poslati OZN brzojavko o položaju v Mozambi-queu. Drugi obtoženci so mu pri tem pomagali in širili nedovoljene letake. Enajst obtožencev so oprostili. • • • FIRENCE, 17. —■’ Nenadoma je v starosti 67 let umrl glasbenik E riberto Scarlino, profesor na konservatoriju v Firencah. Njegovo skladbo -Le Villi» so pred nedavnim izvedli v Trstu. Kot elegantna revija se predstavlja publikacija G1DAM za 11. festival moške mode v Sanremu. Od jugoslovanskih slikarjev ima najbrž redkokdo toliko razstav po svetu kot Jože Horvat—Jaki. Na Silvestrovo bo otuoril razstavo v Londonu, ki bo odprta do 19. januarja. Pred novimi slovenskimi filmi (Pismo iz Ljubljane) Slovenci so se zbudili iz en0“ letnega sna. Tako bi lahko zapisali za slovensko kinematografijo. Po treh odličnih filmih iz^ pred dveh let: Stigličevi Baladi o trobenti in oblaku, Hladnikcr vem Plesu v dežju in Babičevi Veselici, je lani v slovenskih filmskih hišah vladal mir. Kajti vsi trije našteti filmi (ki _so po mnenju kritike sicer odlični in so na puljskem festivalu P®-brali rekordno število priznanj), niso bili komercialno uspešni. Zdaj se je postavilo vprašanje: Ali se izplača delati umetniške filme, ki imajo uspeh pn kritiki, za katere se navdušuje le ozek krog gledalcev, ali P® je treba kreniti na drugo po*‘ Filmi, ki niso komercialno u' spešni, so breme filmske hiše, torej je bilo treba najti drugačne poti. Treba je bilo P^1' četi izdelovati filme, ki naj bi bili všeč širšemu filmskemu občinstvu. To. neke vrste priporočilo, so kaj hitro osvojile filmske hiše po Sloveniji. Vse to potrjujeta že prvi dve premieri, ki sta bili pred meseci: Janeta Kavčiča Minuta za umor in P°' srčna komedija, odlično novo delo Franceta Štiglica — Ti- stega lepega dne. Da bo tutil naslednja premiera vedrejšega tipa, o tem priča že ime ustvarjalca Františka Capa. Naslov " Naš avto. To so tri filmska dela, ki s0 nastala prav v zadnjem času, posnet pa je tudi že nov Hladnikov film — tragokomedija Pe' ščeni grad. Tudi o tem filmu govori njegov ustvarjalec, da ga je zasnoval kot komedijo, čeprav se konec sprevrže v tragedijo. Qba filma — Naš ®v*° in Peščeni grad še nista bil® predstavljena gledalcem. Pr^' mieri se pričakujeta v naslednjih tednih. —Minuta za umor je že tretji celovečerni film mladega slovenskega režiserja Janeta Kavčiča. Kritika ga je odločno odklonila, kajti slab scenarij s®^ telja Cirila Kosmača. To je Prl^ srčna komedija, čeprav je ®a' ma zgodba dokaj preprost®; Vendar pa skriva v sebi nelc^ resnic o zatiranem slovenske narodu pod tujcem. Vse P združuje slovenska pesem, ki vleče skozi celo zgodbo kot si® bol naroda. Čeprav oblast® pesem prepovedo, pa se čini vendar upirajo poskuso potujčevanja. Film so posneli v maju in J niju v Podnanosu in v s sodelovanjem večine dom® nov, vaščanov in kmetov. . Kritika in občinstvo sta bila tokrat edina, da je to P^ novno zelo uspešen film Era četa Štiglica, ki se bo zdaj vsej verjetnosti povrnil k re® temi. Pripravil naj bi Kr®”) vo zgodbo — Povest o dobri ljudeh. , Ta dva filma je občinstvo videlo. Ostajata še dva, k' kot smo zapisali, posneta in vsak čas pričakujeta njuni P mieri. S posebnim zanimanj® slovensko filmsko občinstvo P čakuje novi dosežek Boštj® Hladnika, ki je na lanskoletne puljskem festivalu preseneti* za nas novim filmskim izrazo • Medtem ko si od Hlad®« kritika in občinstvo veliko 0 ta, pa vlada za novi fil® *‘1 ^0 tiška Capa prepričanje, da to solidna komedija, ki ho P novno dokazala, da C®P. * j delati filme, medtem ko dlje tega verjetno ne bo šla. Počakajmo še nekaj tednov tudi na to bomo dobili jasen govor. j- *• i lk: PARIZ, 17. — Kljub nasprotnim mnenjem in protestom se slavna «Gioconda» (Monna Lisa) Leonarda da Vinci s transatlantikom «France» že pelje proti New Yorku. Jeklena skrinja, v kateri je nepremočljiv plastični ovitek s slavno sliko, se nahaja v kabini št. 79 in obdana je še s žimnicami, da se . vabil® ne more premikati. Prea iv0v je ves čas na straži šest ?®z!Laki iz Louvra, ki se menjujejo dve uri. Slika je bila ®aV8j.r s® za več kot 60 milijard, veha®* jt francoske oblasti poudarile, bitne slika zavarovana le za ®° ^,Ti- delne poškodbe. (Na sliki- . jj0 njo s sliko vkrcavajo na «France».) OSVOBODILNA GIBANJA PO SVETU Iz umetnostnih galerij Kakšni so razlogi upora Slikar Lojze Spacal v sultanatu Brunei Britanski apetit po brunejskem petroleju * Malezijska Mera* cija ■ Odrekanje brunejskemu ljudstvu pravice do samoodločbo Otok Borneo, kjer se nahaja “lavica Brunei, je po svetu po-2°an tudi pod imenom «zeleni Mltel», in to zaradi svojih prodanih, neprehodnih džungel ter tropskega podnebja. Nadalje je hlan po svojih lepih ženah in *°vcih na človeške glave. 2 odkritjem bogatih petrolej-skih ležišč pa se je prvotno stadia zaostalosti docela spremeni-0: lovci na človeške glave so Postali delavci na petrolejskih Poljih, lepe žene pa se po modnih ulicah glavnega mesta •Prehajajo v sodobnih oblačilih «Črno zlato» je docela menjajo življenjske razmere v Bruneiu. foleg sultana, se je kmalu po-jayil še en gospodar — petrovska družba «Schell». Mali brionski protektorat Brunei pa so od tedaj začeli imenovati «drža-v° Schellovega blagostanja». Borneo je razdeljen na štiri kle: južni del pripada Indoneziji, zatem sta tu britanski ko-°niji Saravak in severni Borneo, džavica Brunei pa je britanski Protektorat. Po svojem obsegu 0 najmanjši (meri samo 5700 jonB, toda zaradi svojih petrovskih vrelcev najbogatejši. Ste-Ie_ okrog 85.000 prebivalcev, presno malajskega porekla, ostali •° Kitajci. Osnovno in edino in. «nstrijsko dejavnost predstavlja Proizvodnja peti-oleja. Ta znaša etno okrog 4 milijone ton, v Prednosti 25 milijonov funtov. Ni, potemtakem, težko razume *'• čemu je upor v Bruneju take vznemiril britansko vlado. In, kadarkoli gre za petrolejska pola, So vselej vsa nasprotja v Jv«zi z njimi nenavadno ostra. Sedanji vladar Bruneja je sul-an Omar Ali Sajfudin, ki je Prišel na oblast 1. 1950. Pred reini leti ie bila sprejeta ustava, nakar so se v državici vrši-« Prve volitve. Absolutno večino Sjasov je prejela stranka Rajat 'Oudska stranka), ki. jo vodi A-«ahari. Torej, ta stranka, oziro-?•* Azahari, ki je njen voditelj, zdaj, se pravi nekako pred r«mi tedni dvignila upor. Kate- 1 so bili' neposredni razlogi za °- Sam Azahari pravi: «Do upo-ra je prišlo, ker Velika Britanija brunejskemu ljudstvu ni ho-e'a priznati pravice do samo “dlocbe, kakor tudi zaradi' nje-P'h poizkusov, 'da nam vsili mafijsko federacijo.» “ ' i. Zakaj je Azahari proti ma ležaj« s«i -federaciji?. Le-to so si., jvw-r«č skupaj izmislili malajski premier Abdul Rahman in britanne oblasti. Vanjo bi morali pri. 1 Singapur, Malaja in vsa tri titanska kolonialna ozemlja v eyernem Borneu: Savarak, Bru-nei - in Severni Borneo. Kritiki ,eSa načrta trde, da bi Malezija V glavnem predstavljala po-dični in strateški cilj Zahodu aklonjen'h sil, naperjen pred-sem proti «komunističnim vpli-°m» s Severa. V okviru takšnih ačrtov, bi Brunei vsekakor imel "•alo možnosti, da bi se dejanih0 razvijal tako, kot bi bilo v °rist njegovega prebivalstva. In ®r9v to je stališče Azaharija. Načelno Azahari ni proti zdru-dvi s sosednimi ozemlji. Nasitno, on se je vselej zavzemal *a federacijo Savaraka, severnega Bornea in Bruneja, toda sa-d'o na osnovi prostovoljnosti, fakopravnosti in resnične ne. °dvisnosti. Nasprotuje pa sleher-. obliki nasilne združitve v Ma-ajo na način, kakršnega so na Primer uporabili pri ustanovitvi '-entralne afriške federacije. Verjetno je Azahari imel pri tem v mislih tudi primer Njase, kjer je leta 1959. prišlo do resne krize. S tem v zvezi je znam domači voditelj dr. Banda kategorično izjavil, da je prav ta kriza leto dni kasneje onemogočila načrte Roya Welenskega, ki je stremel za tem, da bi dokončno utrdil trdnjavo nadoblasti belcev, se pravi Centralno afriško federacijo. Upor v Njasi leta 1959. je sicer bil zadušen, vendar so njegove posledice pustile neizbrisen pečat na daljnjem razvoju dežele, kakor so tudi močno vplivale na sam razvoj celotne federacije. Omenjeni primer je v mnogem podoben položaju v Bruneju. In, čeprav bi upor tu imel biti zadušen, bi v moralno po-: litičnem pogledu vendarle predstavljal uspeh. Kot priznavajo ee-lo v Londonu; pomeni upor do-kajšen udarec za načrte malaj-skega premiera Abdula Rahmana, hkrati pa tudi precejšnje razočaranje za Veliko Britani-jo. V Londonu pravijo; «Vlada bo morala znova proučiti načrt federacije». Toda Azahari je s svoje strani čvrsto odločen, da se postavi po robu slehernemu-vsiljevanju tuje volje, ki ni v skladu z interesi brunejskega ljudstva. Zato tudi izjavljal: «Ce nam Velika Britanija ne bo priznala pravice do samoodločbe, bomo odšli v džunglo ter se borili do smrti». vObčinski in La Cavana V nedeljo dopoldne se je zaključila razstava, ki jo je po več letih presledka organiziral v Občinski galeriji slikar Lojze Spačal, danes pa se zaključi njegova razstava v galeriji La Cavana. Iz Znanih razlogov — stavka — objavljamo oceno o-obeh razstavah šele danes, nekajletnem presledku raz- - r --1— o-----1-----» - m- vrstno delo, m to v ostri tekmi stavi ja • Lojze Spacal spet v Trstu v Obtinski galeriji barone lesoretf. Istočasno pa prikazuje posebne vrste slike v bližnji galeriji «Le Cavana». Tako se torej obe razstavi dopolnjujeta v popolnejši prerez Spacalovega u-stvarjenja preteklih let. Ta kulturni dogodek je za tria-ike Slovence ie posebne važnosti, ker tokrat nosi Spacalov katalog vidno označbo; 1. nagrada za risbo in grafiko na XXIV. Biennali v Benetkah leta 1958, kar pomeni, da so prikazani lesorezi u-stvoritve slikarja, ki je dosegel v Italiji najvišje priznanje za to- z grafiki raznih narodnosti. Kdor sledi razvoju Spacalovih lesorezov, opaža, kako se polagoma trže od čisto geometričnih oblik in prehaja v mehkejše in polnejše zasnove. Od predmeta v ppkrajini Krasa in obrežja vre-haja v široko krajino in morje samo, ki ju podaja v izčiščenem osnov.nem utripanju njih bistva, zdaj veličastno umerjeno, zdaj zo. pet grozeče razgibano. Tovrstni učinek pride v novih delih še bolj do veljave, ker je Spacal povečal format odtisov na 70 x ICO centimetrov. iiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii lumini n iiiiiiiiiiiiiii NA SMRT OBSOJENI VQJNI ZLOČINEC IZ LILLÀ Polnih 17 let se je skrival v materinem stanovanju Nekoč marljiv dijak, ki je hodil na počitnice k stari materi, da bi se učil nemščine - Znanje nemščine ga je privedlo v službo h Gestapu Akademik Milko Kos sedemdesetletnik Pred dnevi je slavil svojo 70-letnico življenja dr. Milko Kos, redni profesor filozofske fakultete v Ljubljani, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Jugoslovanskega akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, dopisni član Poljske akademije znanosti v Krakovu, Rodil se je leta 1892 v Gorici. Študiral je na Dunaju, kjer je tudi položil doktorat iz filozofije. Od leta 1924 do 1925 je bil docent na beograjski univerzi, zatem od i. 1925 do l. 1926 izredni profesor na zagrebški univerzi, a od l. 1934 naprej ' redni prof e--sor za splošno zgodovino srednjega veka na ljubljanski univerzi. Med njegova najpomembnejša znanstvena dela sodijo: tgodo-vi™ reformacije» (leto 1933); «Srednje- veski urbarji za Slovenijo h, (leta 1939), «Srednjeveški urbarji za slovenijo II» (Uta 1948—1954), Zgodovina Slovencev od naselitve ~dó~ 15‘.‘ stelétjó» “(leto 19Š5)\ Za svoje plodno delo, s katerim je bil bistveno doprinesel k razvoju zgodovinske znanosti, je bil tudi odlikovan z redom dela 1. stopnje. Ko je pred štirimi, petimi desetletji nastopila nova generacija slovenskih zgodovinar jev, šolana za znanstveno raziskovano delo, se je Milko Kos razvil predvsem v graditelja in utrjevalca temeljev. Dvignil je na znanstveno raven pomožne zgodovinske znanosti pri Slovencih. Razvijajoč dela svojega očeta je pripomogel do zaokroženega in širokega pregleda vtrov za naj starejše dobe. V časovnem pogledu je gradil in utrjeval temelje tako, da je svoje delo usmeril predvsem na izhodiščna obdobja za nadaljnji razvoj, po svojem prijemu snovi pa s tem, da se načeloma omejuje samo na izvor solidno ugotovljenih in do največje mogoče mere podprtih zgodovinskih dejstev. Kos, kot zgodovinar, teži naravnost k tistemu, kar more po trezni presoji in na osnovi svojega razvitega kritičnega čuta imeti za dognano, V izbiri med konkretnim in abstraktnim, ga vedno privlačuje to, kar je konkretno. Svoja spoznanja in ugotovitve zida iz skrbno izbranega, kritično preizkušenega gradiva, premišljeno in vztrajno. Iz vseh njegovih del pa je tudi razvidno, da ga takšna kritična usmerjenost pri ocenjevanju gradiva m njegovi uporabi ne zavaja' v drobnjakarstvo, ali pa da bi mu zoževala perspektivo. In prav v tem, da združuje smisel za posamezne pojave s smislom za Celoto, da zna pretehtati specifično vrednost vsakega podatka v okviru ' svoje zamisli, prav v tem je posebnost in, lahko rečemo, veličina njegovega dela. Zgodovino ne smatra za umetnost, temveč za znanost, toda goji jo z estetskim čutom. V vseh njegovih delih je opa-ziti očitno skrb za povezano gradnjo, za jasnost in lepoto, zaradi česar lahko Kosa uvrščamo med klasike slovenskega zgodovinskega sloga. FS V, V/////MI Wak 6 VS/////W wmyssr//OVi Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glas-11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak ; 12.00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz tedenskih glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po Jfjah; 17.00: «I Musici del Friu-«»; 17.20: Lahka glasba; 18.00: Italijanščina po radiu; IB.15: U- hietnost. književnost in prireditve; •9.30: Orkester; 19.00: Pisani ba- lončki; nato Folklora z vsega sveta; '20.00: Sport; 20.30: Pevci, kitare in ritmi; 21.00: Pregelj: «Tolminci»; 21.30: Organist Tarci-9)0 Todero; 22.00: Obletnica mese-c«; 22.15: Ples v blue jeans; »2.00: Plotče ; .12.25: Tretja «tran; 13.15: Kot juke box; 13,35: Pac-j-hiòrl in njegov orkester; 14.00: Nove furlanske pravljice; 14.30: Ral, arhiv redkih skladb. TOREK, 18. DECEMBRA 1962 Nekdanji motivi; 14.55: Vreme na ital, morjih; 15.15: Upodabljajoča umetnost; 15.45: Ital. pesmi In plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16,30: Operna glasba; 17.25: Simfonični koncert; 19.10: Odda- ja za delavce; 21.00: «Don Carlos». rodnih; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti; lt.10: Stoglavi virtuozi; 18.45; Ljudski II. program Koper 6.15: Jutranja glasba: 7.00: Prenos HL; 11.00: Otroški kotiček; »1.30: Hristič in Liszt; 12.00: Glasba po željah; 13.40: Orkestri m ansambli; 14.00 : Popevke; 14.30: 2a mlade poslušalce; 15.30: Lo- «arski fantje; 16.00: Blejski festival Jazza; 16.30: Tretja Stran; 16.15. Operna glasba; 17.40: Glasbene sanje; 18.00: Prenos RL: Jtt.OO: Poje Glno Cor.elll; 19.30: Prenos RL; 22.15: Duke Elllngton; 22.40: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10,30: Sola; 11.00: Omnibus; 12.00: Jih pojemo danes; 13.30: 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Luciano TajoM; 9.35: Varietejski progran): 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate: 15.00: Mladi pevci; 15.35: Popoldanski spored; 16,50: Ital. narodne pesmi; 17.00; Filmske novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Vaš juke box; 18.35: Enotni razred: 20.35: Glasbeno tekmovanje; 21,45: Večerna glasba; 22.10: Jazz v Italiji. ///. program 18,30: Gospodarska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; .18.00: F. Durante: «Magnificat»; 19.15: Glas- beni pregled; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Schumannove «Lieder»; 21.20: Komorna glasba; 22.15: Literarna oddaja; 22.45: Glasba danes. i HITRA POPRAVNA I TV APARATOV Kadi* TREVISAN Trgovina: Tret, UUca Ban =d Nicol* št. 2 — Tel. 24-018 = Delavnica: Ulica deli« Ml- == lizie it 3 - TeL 78-27« =r Slovenija 8.00: Poročila; 8.05: Arije iz starih oper; 8.35: Glasba ob delu; 8.55: Radijska šola; 9.25: Majhni ansambli; 9.45: Akademski oktet; 10,15: Iz romantične literature; 10.40: Angleščina; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti I; 12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: Trio orglic; 12.30: Zabavni kaleidoskop; 13.15: Obvestila; 13.30: Suita In divertimento; 14.05: Radijska šola; 14.35: Venček na- parlament; 19,00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00:, Sprehod po Dunaju; 20.15:. Radijska igra; 21.25: Srebotnjak: Sonatina za violino in klavir; 21.40: Plesna glasba; 22.15: Zabavna glaaba; 23.05: Lahka glasba; 23.20: Skupni program JRT; 23.50: Melodij«. ItaL televizija 8.30 do 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: «Nikoli ni prepozno»; 19.00: Dnevnik; 19.15: Upodabljajoča umetnost; 20.20: sport; 20.30: Dnevnik; 21,08: Film cArsen in stare čipke»; 23.M: Umetnost in znanost; 23.30: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Balet «Jazz Play»; 21 .Sp-, «Il paroliere, questo sconosciuto»; 22.35: Dnevnik; 22.55: Risbe Patri» Picassa. Jug. telev/zUa NI SPOREDA, Pred kratkim smo imeli priložnost gledati prav gotovo dober film «I sequestrati di Altona», v katerem ve je izkazalo nekaj zelo dobrih filmskih umetnikov. Človek, ki je zapuščal kinematografsko dvorano, je razmišljal, ali je kaj takega sploh mogoče. Leta in leta preživeti na nekem -podstrešju, odrezan od vsega »veta, od vsega, kar se zunaj dogaja? In vendar je to možno. Pred kratkim so odkrili še enega dejanskega «sekvestriranca», in sicer takega, ki je polnih 17 let živel sam s svojo materjo v Lillu . v Franciji. Gre. za 42-let-nega Jacques» Vasseura. Ko so nemške čete zasedle Lille, kjer je živel s svojo materjo, je bil Jacques star 20 let. Bil je tedaj miren in priden študent.. Obiskoval je tamkajšnjo višjo trgovsko šolo. Vsake počitnice:, je preživljat v pokrajini Baden, da bi «e tu pri svojih sorodnikih po materi naučil nemščine. Jacquesova mati je bila po mnenju sosedov «sveta ženska» in ko so Nemci zasedli mestò, je Jacquesu njegovo znanje nemščine «celo prav prišlo». Zaposlil se je pri Gestapu kot tolmač. V začetku je Jacques Vasseur prevajal le uradne dokumente. Nato so ga poklicali kot tolmača tudi pri zasliševanjih. Med zasliševanji so se vedno pogosteje vrstili antinacistični zaporniki in v kratkem »e je «marljivi» Jac- . quei sam lotil zasliševanja ujetih antinacističnih borcev. Ker vemo, kako je Gestapo zasliševala, je bilo za Jacquesa «razumljivo», da je nacistična vnepna , prešla tudi nanj, tako da je pri mučenjih tudi on sodeloval. Od te stopnje na naslednjo je bilo kaj lahko zdrkniti. Jacques je začel tudi sam vršiti aretacije ali jih voditi, ali pa prijavljati svojim nadrejenim ljudi, ki so se borili proti okupatorju. Prišel je celo do tega, da je odločal o tem, kdo naj bo kar doma likvidiran, in koga naj pošljejo umret v nacistična taborišča. V prvih dneh avgusta 1944 pa je morala Gestapo «pobrati šila in kopita», kajti angloameri-ška vojska je te kraje osvobajala. Enota Gestapa, v katero je bil vključen Jacques, se je preselila v Nemčijo Ob koncu vojne, ko je vsak naciat iskal, kam bi se skril, je Jacques ostal sam. Ni sicer vedel, da ga je medtem domače sodišče obsodilo na smrt kot kolaboracionista, kljub temu pa je lahko slutil, da ga doma ne bodo s navdušenjem sprejeli. Ves čas nacistične okupacije je delal, kot bi bil gotov zmage nacizma in njegova mati, ona «sveta ženska», mu je pri tem dajala celo potuho. In sedaj predstojnikov in Gestapa ni več. Mati pa je daleč. Ko se je taka znašel sam v tujem svetu, se je spomnil matere in jeseni leta 1946 ae je nekega večera prikradel v Lille v Ulico La Madeletne, kjer je njegova mati imala dvonadstropno hišo, «Sveta ženska», gospa Vas-seur, je ob' pogledu na sina obstala, posebno ker je bil njen ljubljenček od sodišča obsojen na smrt, toda bila je njegova mati in v vojnem zločincu je videla predvsem sina. Jacques si je uredil svoje «domovanje» v drugem nadstropju hiie, in sicer v sobici z enim oknom, preko katerega je Diati potegnila foato cavalo. Ker ata v pritličju te dvonadstropne hiie stanovali dve ženaki, dočim je gospa Vasieur imela zase prve in drugo nadstropje, sta sosedi ■ it pritličja prilli kvečjemu v prve neditropje, h gospe Vasseur, nikoli pa se nista zanimali, kaj naj bi bilo v drugem nadstropju. In tako je bil Jacques giade tega brez skrbi. Predal se je životarjenju, hkrati pa se učil jezikov. Nekega dne. pa so na policiji v Lillu poverili nekemu podčastniku nalogo, naj «zadevo Jac-. quesa Vasseura» razčisti. Računali so sicer, le. z «aktom Vasseur», kajti nikomur se ni sa-litjalo,. da bi se mogel na smrt obsojeni Jacques vrniti domov in tu ostati že polnih 17 let. To-‘da policijski funkcionar je bil vesten in je hotel pogledati na dom h gospe Vasseur. Po naključju gospe ni bilo doma in mu je vrata odprla ena izmed gospa iz pritličja. Policijski funkcionar je stopil v prvo nadstropje, kjer m našel nikogar. Radovednost ga je gnala še v drugo nadstropje. Tu je odprl :ena vrata, nato še druga in za i njimi trčil ob moškega v kopal-Jiy haljj, kiv ga je ppgledal s por gledpm.preganjene živali. r. v*r- :K4a .§te Vi? — je vpraš|Jo i policaj. -r- Prišel sem popravit vodovodne naprave — je zajecljal Jacques. -r- Ne, vi ste Jacques Vasseur in s tem trenutkom ste a-retirani. Jacques se je oblekel in mirno sledil policijskemu funkcionarju do komisariata. Ko je prišel tja, so mu noge že krvavele. Obilnih 17 let je imel na nogah le copate in čevlji so mu na poldrugem kilometru poti o-žulili poge do krvi. Nekoč so v Lillu Jacquesa Vasseura imenovali «terreur» — strah. Tokrat pa so policijski funkcionarji imeli pred seboj nebogljeno ruševino, nekdanjega vnetega Sodelavca «nadljudi», danes pa človeka, ki že ni več normalen človek, pač pa bitje, ki ga je nekdanja oholost zapustila, ohranila pa se mu je le želja po življenju, pa čeprav životarjenju. Nekoč je svoje someščane pošiljal v smrt, sedaj pa je prišel sam na vrsto, pa čeprav šele po 17 letih. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Spremenite svoj zadnji poslovni načrt, ker Je nerealen. Srečali boste po dolgih letih starega prijatelja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte še izboljšati način svojega poslovanja. Pokažite ljubljeni osebi bolj odkrito svoja čustva. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Izrabite bolj koristno sposobnosti S\o Jih sodelovilcev. Odšli boste na potovanje z neko simpatično osebo. RAK (od 23.6. do 22.7.) V svojem dopoldanskem delu boste dosegli lep finančni uspeh. Ne bodite pretirano zaprti vase v družinskem kro gu. Zdravje zelo dobro. LEV (od 23.7. do 22.8.) V finančnem pogledu se ne opirajte preveč na neko obljubo, ki vam je bila dana. Skušajte razširiti krog svojih prijateljev. Zdravje nespremenjeno. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pred vami je zelo ugoden posel, skušajte mu posvetiti vso pozornost. Doživeli boste izredno lep umetniški večer. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Bodite v svojem delu bolj resni in dosledni, sicer lahko zabredete v neprijeten položaj. Zdravje dooro. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22 11.) Otresite se škodljive navade, da se v svojem poslovanju zanašate samo na druge. Poravnali boste spor, ki vas je delj časa ločil od drage osebe. Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V svojem delu ne boste naleteli na nobeno zapreko. Sreča in zadovoljstvo v družini. Zdravje izvrstno. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Potrebno je, da se to pot resno spoprimete z nasprotniki, ki vas želijo onemogočiti. Srečali se boste z osebo, ki ima na vas velik vpliv. VODNAR (od 21.1, do 19.2.) Bodite v finančnem poslovanju bolj odločni. Uresničili boste svoje čustvene želje. Zdravje dobro. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bodite preveč nestrpni v zvezi z nekim poslom, ki vam lahko omogoči izredne koristi. Srečne ure z drago oaebo. Zdravje odlično. Merodajna v tem sta zlasti odtisa «Razburkano morje» m pa «Kras jeseni». Sta to večbarvna odtisa, ki se pa v zmerni barvitosti skladno ujemata z značajem obdelane teme. To prirojeno tenkočutnost v prenašanju značilne barvitosti poustvarjenega, Spacal frapantno očituje še v povsem nasprotno uglašeni «Bizantinski katedrali» in pa v «Stari ikoni». V prvoomenjenima hladni toni, tu pa pestro-tople barve balkanskega juga. Očividno se tematika Spacalovih lesorezov spreminja vzporedno z njegovimi novimi lesoreznimi prijemi. Poleg klasične, z rezili obdelane odtisne plošče, se sedaj poslužuje tudi ta. kih sestavljenih iz različno izrezanih delov raznovrstnih lesov, in še onih, v katerih je les obdelal sam zob časa. S poslednjimi je Spacal dosegel ne.obitajno prepričujoči videz drobno razgibanih vodnih gladin m površin ometa starih zidov, kot to vidimo zlasti v listu «Mesto, ki se zrcali v vodi». V novejših delih se Spacal podaja tudi pod površino Krasa in morja. V listih s tovrstnimi motivi nam posreduje utripanje o-osnovnih ritmov lepote kraškegn podzemlja in podvodnih panoram, ritmov, ki so poenostavljeni do golih amplitud, povezujočih pra-snovnost kamenja, vode in zraka v likovno epične pesnitve povsem nasprotne nekdanjemu lirizmu njegovih lesorezov. V katalogih sta nam Spacala predstavila Appolonio in Marchio-n, najvidnejša italijanska kritika moderne umetnosti. Marchiar i spremlja z besedo Spacalovo u-stvarjanje že od početkov njegovega metafizičnega slikanja, ki se je skoro neopazno spreminjalo in pretapljalo v podajanje neke vrste bolj geometrično zasnovanih podob, iz katerih je , izginila vsaka sled živih bitij. Ta proces" je pospeševalo še njegovo intenzivno ustvarjanje lesoreznih det. V njih je Spacal dospel že do take tehnične popolnosti, ki ni mnogim dana. Dospel pa je tudi že do skrajnih meja predmethosti, ki ponekod celo uhaja v one ab-stratnega slikanja, Všekakor pa je Spacalov tovrstni sloves v italijanski umetnosti gotovo zasluženo utemeljen, saj ga že vabijo v Florenco razstavit i v palač? Stroz. zi, kjer naj bi pokazal ves svoj slikarski razvoj od početkov do danes, kot. sta ga tam pred njim že Dokazala Monan in. Fontana. V poslednjih 'letih jè naše morje dalo' ISpàdal'ii, poteg Krasa, nekatero slikarsko 'pobù'Sof C bini, vesla, mrčži in pòrtici so polni- j It njegove lesoreze. Ko se je že ! dozdevalo, da je izčrpal vso morsko tematiko, pa se je V tej pojavil nov element: les. À to hi bil les iz gozda. Dalo ga je morje. Od slane vode razjedene deske razsutih čolnov, katerih zglodano površino ne more poustvariti še tako spretno vodeno rezilo lesorezca, je dovedlo Spacala do novih in presenetljivo učinkujočih slikarskih uporab. Tako jih sedaj uporablja, kot odtisne plošče pri lesorezih, s katerimi enako preptiqljivo podaja bodisi razburkano morje ali razrito kraško zidovje. S kosi takega lesa, s treskami in sličnim, gradi sedaj tudi -,cele slike, kot jih viaimo v galeriji «La Cavana». Primerno oblikovan in obarvan je ta zavrženi les ponovno oživel in to močneje kot v svoji bivši u porabnosti. Prepojen z ustvarjalno silo Spacalove umetnosti postaja otipljivo kraška jama m rahlo vzvalovano morje pod nočno luno. Potem zopet istrska rdeča zemlja in nato zopet mesto, ki se ogleduje v morju, Vidno je, da je Lojze Spacal ujetnik lesa. Ako le more, se vedno znova po-vrača k tej ljubezni svojih mladih let, ko ga je neznatnega mizarskega vajenca omamljal duh smrekovih desk in lepota njegovih žil. In vprav les je bil tisti, ki mu je pombgel priboriti si mednarodno nagrado ' za risbo in grafiko, na XXIX. beneški Biennali jeta 1958, kar ga je uvrstilo med najvidnejše tržaške slikarje državnega slovesa, les, s katerim je- svetu posredoval lepoto našega Krasa v svojih neštetih lesoreznih odtisih. MILKO BAMBIČ «MARVIN» lastnik A. TREVISAN v UL. CARDUCCI štev. 27 VELIKA IZBIRA ur, zlatnine in srebrnine vse primerno za darila !"zMERNE OBRTNIŠKA DELAVNICA \ CEWE . izvršuje vsa precizna dela in jamči za vsa popravila PARFUMERIJA COSULICH & DINELLI TRST — utica Carducci st. 24 — Tel, 90-005 — Filiali» v ULICI UDINE št. 1 - TEL. 30-361 Založena je s parfumi prvovrstnih znamk in z najboljšimi kozmetičnimi kremami — primerne za darila — Vse potrebno za damske saloneI — POSTREŽENI BOSTE V SLOVENŠČINI OBIŠČITE NAS! ■nnrnmmimmnnnnnmi ■ AGRARIA iuuuuuuauuuuuuuuui OPČINE, Narodna ulica štev. 53 — Telefon. 21-321 -, TTTrnnnTmrmmmTTTTTTmT AGRARIA PRODAJA: krmila za živino semena, piščeta, kmetijske stroje, umetna gnojila itd. UUUUUiiUUUUUUUUUUU TRST, Ulica Udine štev. 23 — Telefon 38-258 DOLUTE SMREKE VSEH VELIKOSTI po ZELO UGODNIH CENAH MANUFAKTURNA TRGOVINA FRANC UDOVIČ Direktor MARIO Trst, Ul. Mazzini 46 - Tel. 94-550 Velika izbira vsakovrstnega blaga za moške in ženske, pletenin, nogavice, dežni plašči, dežniki, odeje, bunde, hlače itd. po NAJNIŽJIH CENAH. DOBRO ZNANA TRGOVINA ČEVLJEV Lastnik A. G E C RO!ANO TRST, ROJAN, TRG TRA 1 RIVI 2 - TEL. 31-198 vani nudi — ženske in moške zimske čevlje najboljših znamk. ■ > r Cene ugodne — obiščite nas ! MANUFAKTURNA TRGOVINA C FRANC STOJAN UDOVIČ TRST. Trg Ponterosso št. 5, tel. 29-686 Velika izbira vsakovrstnega blaga za moške in ženske,- -dežnih plaščev? krjp terital dežnikov in volnenih odej po najnižjih cenah TT Prt MA0AL0SS0 v Trstu. Ul Torre bianca 26 vogel -e ‘. XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice - originalne FKHMAFI.EX Cene ugodno SPLOŠNA PLOVBA PIRAN TgaSSL? vzdržuje z modernimi -tovorno potniškimi ——-adiami redno progu Jadran južna Amerika _ vta Vhodna Afrika (HIJeka Split Napol! Genova, Marseille, Casablanca Dakar Conakrv Tako radi Tema, Hiu de Janeiro Sanios, Montevideo Buenos Aire») reduo Imito okoli sveta (iz Jadrana v Indijo Indonezijo Japonsko ZDA Zahodna obala sredozemske luke) TEH NUDI ladijske prevoze po vsem svetu » modernimi tovornimi ladjami os 8000 do 18.000 ton nosilnosti. . Vi Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovba» Piran. Zupančičeva uiica A4, m na naše agente po vsem svetu» Telegrami- Plovba Piran Tetexi: 035—22 035—23 Teletom: 72-170 do 72-177 HOTEL „SLON* LJUBLJANA Titova 10, tel. 2U644, 20845 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jiih nu. dimo v kletni restavraciji, kjer si lahko.postrežete s'hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zèlo prlsto&nih tenafi. Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahk0 vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu. Sprejemamo rezervacije za manjša in večje družbe. Telefon 20-64M4. ZDRAVJE JE SREČA . Ali ste srečni? - Ce ne, zdravilna voda v . . i . zdravilišču ROGAŠKA SLATINA zdravi bolezni želodca, žolča, čirov, jeter,' ledvic. Konkurenčno nizke cene. Izkoristite zimski dopust in zdravljenje pri na» VEČ VREDNOSTI VAŠEMU DENARJU Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi: Nakup električnih gospodarskih strojev-radio aparatov-TV-je važen nakup Odločite se in dajte prednost znamki PHILIPS ki je odraz najboljše tehnike To je nasvet tvrdke KNEZ VALTER - NABREŽINA, tel. 20123 ZA IZVOZ POSEBEN POPUST Vreme včeraj: najvišja temperatura 9, najnižja 3.6. ob 19. uri 7.6; zračni tlak ICO?..3 narašča, veter 7 km severovzhodnik, vlage 57 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9.4. Tržaški dnevu -------------—i- Danes. TOREK, 1*. decembra Radko Sonce vzide ob 7.41 in zatone o° 16.22. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 23.49 in zatone ob 12.21 Jutri, SREDA, 1». decembra Urban OB 21. OBLETNICI JUNAŠKE SMRTI POD FAŠISTIČNIMI STRELI Počastitev spomina Pinka Tomažiča, Vadnala, Kosa, Ivančiča in Bobka V slovenščini je spregovoril Lucijan Padovan, v italijanščini pa Eugenio Laurenti, ki se je poklonil tudi žrtvi ustaških razbojnikov: Momčilu Popoviču Množica med govorom tov. E. Laurentija na nedeljski ko memoraciji Pinka Tomažiča in tovarišev na Opčinah Ob 21-letnici smrti Pinka Tomažiča, Ivana Vadnala, Simona Kosa, Ivana Ivančiča in Vika Bobka je bila v nedeljo popoldne na strelišču na Opčinah svečana proslava, ki so jo kot vsako leto priredile krajevne organizacije Zveze bivših političnih preganjancev, Zveze bivših partizanov, ANPI in ANPPIA. Okoli spomenika, kjer je nad spominsko ploščo že visel venec domačinov, se je zbrala množica antifašistov, med njimi sorodniki padlih ter predstavniki političnih strank in organizacij bivših partizanov in političnih preganjancev. Proslavo je otvoril Danilo štubelj, ki je potem pozval vse prisotne, da z enominutnim molkom počastijo spomin padlih. Sledilo je polaganje vencev, ki so jih položili predstavniki Zveze bivših partizanov, Slovenske kultumo-gospodarske zveze, SKUD «Misel in delo» ter generalnega konzulata FLRJ v Trstu. V slovenščini je nato povzel be- ----------- — sedo Lucijan Padovan, ki je orisal lik Pinka Tomažiča, lik komunista, ki ni niti pred smrtjo izgubil vere in prepričanja, da so ideje in načela, za katera je žrtvoval svoje življenje, vredna žrtvovanja, vredna borbe. Potem ko se je dotaknil položaja na svetu in omenil sadove borbe svobodoljubnih narodov, se je govornik spet povrnil na Tomažiča in poudaril njegovo gledanje na narodnostno vprašanje: vsaka bor- ba za narodnostne pravice Slovencev bi bila .brezuspešna, če se Slovenci ne bi povezali z naprednimi italijanskimi množicami. Zato je treba to vprašanje reševati v skupni borbi proti politiki reakcije, proti politiki monopolov, zato da si • ljudstvo pridobi svoje pravice, zato, da si v okviru te borbe pridobimo svoje pravice tudi mi, Slovenci. Končno je govornik še dejal, da nam bo lik Pinka Tomažiča ostal v večnem spominu ter nas bodril in nam dajal novih moči v borbah, ki so še pred nami. Za njim je v italijanščini spregovoril Eugenio Laurenti. Poleg Vika Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomažiča in Ivana Vadnala se je spomnil tudi bazoviških žrtev, spomnil se je žrtev, ki so bile umorjene v tržaški rižarni, padlih na Proseku in vseh, ki so v boju proti na-cifašistom darovali svoja življenja — ne glede na narodnost, socialni razred 'in različne ideologije. Padli sq, toda njihov vzgi’ed je prebudil druge, ki so zagrabili orožje in stopili na njihovo mesto ter se borili, dokler fašizem n; bil uničen. Zaradi borbe, zaradi žrtev, ki so pad e, živimo danes v boljših pogojih, toda fašizem — čeprav poražen — spet dviga glavo. V Trstu se to odraža v protislovenskih demonstracijah, v drugih italijanskih mestih prihaja do izraza na različne načine. Toda prav zaradi tega, ker se še marsikje nevarnost fašizma podcenjuje, ni nič čudnega, če se v Zahodni Nemčiji postavljajo pred sodišče antifašistične organizacije in se dovoljuje delovanje organizacij, ki jih vodijo nacisti. In kot da bi bilo v Nemčiji prema- Tako se je dolgemu seznamu žrtev fašizma pridružilo novo ime, ime Momčila Popoviča, bivšega partizana in invalida, ki so ga sedaj fašisti ubili. Tudi temu ju- naškemu borcu se danes klanjamo, jugoslovanski Zvezi boreev pa izražamo našo bratsko solidarnost, je dejal Laurenti. Govornik je nato omenil še položaj v Španiji in na Portugalskem, borbo kolonialnih narodov za osvoboditev in splošno borbo za mir na svetu ter svoj govor zaključil s pozivom, da naj bodo padle žrtve vzgled, kako se je treba enotno boriti za mir in socialni napredek. Proslavo je zaključil. Danilo Stubelj, potem pa so se ljudje počasi razšli. TEPEN ODLOČNIH SINDIKALNIH BORB Odložena stavka novinarjev Jutri stavka pristaniščnikov V četrtek bodo stavkali v tovarnah papirja - Podjetje Orion je sklenilo s sindikati sporazum o predujmu na bodočo delovno pogodbo - V Rimu zopet pogajanja za kovinarsko stroko Prejšnji teden je bi! na sindikalnem področju izredno razgiban. V sredo in četrtek so stavkali Kovinarji zasebnih podjetij, v četrtek in petek šolniki, v sredo 'in četrtek delavci v tovarnah papirja, v soboto in nedeljo pa uslužbenci gostinskih podjetij. Vse te stroke so stavkale po vsej, ^ržavi, V soboto so se sestata v Milanu vodstva vseh treh osrednjih organizacij kovinarjev ter razpravljala o nadaljnji borbi. I$er pa jim je minister za delo Bertinelli sporočil, da namerava sklicati na ministrstvu sesatnek med njimi in industrij«, so na ta predlog pristali in sklenili, d« ne bodo v tem časa stavkali, pač pa ne bodo de-, lavci opravljali nadurnega in praz-niškega dela. Sestanek med predstavniki delavcev in irfdustrijcev bo danes ob .9.30 v Rimu. 20. t.m. pa Se bodo ponovno sestala tajništva treh sindikatov Udvina^jev.'* V Trstu so še nekatera podjetja sklenila s sindikati sporazum v . - ... , - obliki predujma na bodočo pogrni-. spre;jemajo začetek pogajanj s pribo. Ta podjetja so Orifin, Jljaurus, stavkah nadaij- ICEM in, inž. med njimi Ije Orion, sajjfe^pt*. okrog 660 delakcev in uraamkov. O--- aurus, ~ ažno luje lo nacistov, je ta država postala še zatočišče ustašev, ki uživajoč tolerantnost oblasti napadajo in uničujejo ustanove ter uradne sedeže FLRJ ter ubijajo. iiiiiiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiinniiiiiiuiiiiiiiiiliiiiiiiiiilifiliHniiiiiiiitiiHi.niiiiniiiiimiiiiiiiilinHiiiifiliiiHiliiililllimiliiiniiiiiiiiHliiliiiiiliiiiiliiia Sprejelo je enake pogoje, kot jih določa nova pogodba Intersinda, kar p šali p] najvišjv Te dr sindikalnih organizacij šolnikov in bodo proučile položaj tudi na osnovi sklepa, sprejetegg na zadnji seji ministrskega sveta/ po mi1 terem bod^ priznali šolnikom ena- ko doklade kot so jih priznali ostalim državnim uslužbencem. Vendar pa je ministrski svet tudi sklenil, da bo izplačal to doklado šele s prvim majem 1963, s čimer se šolniki ne zadovoljujejo, ker zahtevajo to doklado od 1. januarja 1963 dalje. Vsi sindikati delavcev, zaposlenih v tovarnah papirja, so napovedali za četrtek 20. t.m. novo enotno stavko. Hkrati pa so prenehali opravljati vse nadurno in prazniško delo. Tajništva sindikatov so sklenila, da se zopet sestanejo 3. januarja ter da bodo takrat določila nadaljnji potek borbe. Vsedržavna zveza italijanskega tiska je sklenila, da odloži petdnevno stavko, ki bi se morala pričeti danes ob 6. uri. Italijanska zveza založnikov dnevnega časopisja je namreč sporočila, da je pripravljena na obnovitev pogajanj 20. t.m. Čeprav smatrajo novinarji njene ponudbe za prenizke, ni, če se ne bo na po-oj pokazalo, da se bo-zakljucila. Prav tako se prekine tudi stavka novinarjev zaposlenih pri tednikih. ralo stavkati tudi ci ne spada v no-Ker pa je podtaj-vlade Delle Fave sklical sestanek sindikalnih predstavnikov, so stavko preklicali. Končno» bodo jutri in pojutrišnjem stavkali do vsej državi pri-stapiški delavci. SEJA NOVEGA OBČINSKEGA SVETA Danes prvi posKus izvolitve župana Kandidat za župana je ponovno demokristjan dr. Fransil - V tem tednu še tri seje Danes ob 19. uri bo prva seja tržaškega občinskega sveta, ki je bil izvoljen 11. in 12. novembra. Kot smo že pisali, bodo demokristjani predlagali za župana dosedanjega župana dr. Franzila, odbor pa bodo sestavljali demokristjani in edini izvoljeni republikanec prof. Cumbat, ki bo imenovan za podžupana. Po sporazumu med demokristjani, socialdemokrati in republikanci, bo nov občinski odbor sestavljen iz predstavnikov KD in PRI, socialdemokrati pa ga bodo podpirali od zunaj. Se pravi, da bo tudi nov občinski odbor manjšinski in bo slonel na podpori treh sredinskih strank. Na sestankih med demokristjani, socialdemokrati in republikanci so sestavili občinski program, ki sloni na volilnih programih treh omenjenih strank. Program bo obrazložil dr. Franzil na današnji seji. Dosedanji župan dr. Franzil, ki je sklical današnjo prvo sejo novega občinskega sveta, je sklical tudi sejo občinskega sveta za jutri, za četrtek in petek. Sklicanje štirih zaporednih občinskih sej ni slučajno, ampak je bilo nujno, ker je že sedaj gotovo, da tako župan kot občinski odborniki ne bodo izvoljeni na prvih treh sejah, ko morajo dobiti najmanj 31 glasov od 60 izvoljenih svetovalcev, odnosno absolutno večino. Ker pa KD, PSDI in PRI nimajo večine v občinskem svetu, je že sedaj go- ■llllMItlllllimnnillllllllltlllllllllllllllllllllllllilllMIIIIIIIIIMIIIIIlMIimillllltllllllllMMHIIliiiimiuitlllllMIII V NEDELJO V DVORANI KINA «GRATTACIELO» Proslava 70-letaite ustanovitve Italijanske sotialistiine stranke Priznanja članom PSI, ki delujejo v stranki že od 40 do 60 let V nedeljo je bila v dvorani kina «Grattacielo»)! proslava 70-let-nice ustanovitve Italijanske socialistične stranke. Proslavo je otvoril pokrajinski tajnik Arnaldo Pit-toni, ki je poudaril, kako je socialistična stranka v Trstu vedno delovala v posebnih pogojih borbe za socializem, toda vedno v tesni povezavi z vsedržavno socialistično organizacijo. Po prihodu fašizma na oblast, je poudaril Pittoni, ao se tržaški socialisti, kot tudi vsi italijanski- socialisti, pridružili skupni odločni borbi proti fašizmu. Po’zadriji svetovni vojni, po zmagi na"d fašizmom, pa so se italijanski in slovenski socialisti na Tržaškem borili in se še vedno borijo za utrditev razredne in delavske socialistične stranke. Za njim je govorila v slovenščini Nadja Pahor, ki je dejala, da tudi na tržaškem področju slovenski in italijanski socialisti praznu. jejo 70 let življenja in borb Ita-lijartike socialistične stranke. Poudarila je velik prispevek slovenskega proletariata v borbi za politične in socialne pravice delavstva. Pripomnila je, kako so Slovenci že od vsega začetka prispevali k ustanovitvi prvih enotnih, političnih, sindikalnih in zadružnih delavskih organizacij. Nato je dejala, da slovenska manjšina, če se z njo pravično ravna, lahko postane pri nas most srečanja in sporazumevanja med dvema sosednima državama. Zato, je dodala, Pa. horjeva, je treba slovenski manjšini pomagati, da bo lahko razvijala svojo etnično samobitnost. Nato sta govorila tajnik federacije socialistične mladine Guagni-ni in Bernettijeva za socialistične iene. Za njima je prof, Apih go voril o zgodovinskem pomenu socializma na Tržaškem. Na »'loslavi je osrednje vodstvo PSJ zastopal poslanec Pertini, ki je v "vojem govoru omenil velik pomen borbe italijanskih sociali- stov od prvega kongresa v Genovi do sedanjih borb za utrditev vlade levega centra. Pred zaključkom proslave so izročili desetim članom PSI, ki delujejo v stranki že od 4Q do 60 let, posebno priznanje za zvestobo stranki. Ciril Jelinčič umrl Med našimi starejšimi, posebno emigrantskimi pedagogi dobro poznani učitelj ter ljudski prosvetar, Ciril Jelinčič, je preminil po kratki zavratni bolezni v Ljubljani v nedeljo dne 16. t.m. Takoj po prvi svetovni vojni je bil interniran v vojaškem taborišču v Krminu. V emigraciji se je vedno poleg šole posvečal ljudsko prosvetnemu delu, posebno no področju glasbe, in seveda delu v emigrantskih organizacijah. Nik. dar ni opustil tudi svojega priljubljenega hobbyja—slikarstva ter lesne intarzije. Po italijanski zasedbi Slovenije so ga internirali v južno Italijo, v Istonio Marino, od koder so ga skupno s tovariši odpeljali Nemci v internacijo na Bavarsko. Ob koncu vojne se je srečno vrnil in nadaljeval svoje delo v Ljubljani, posebno no pedagoškem področju tudi še po upokojitvi, ko je na srednji tehnični šoli poučeval intarzijo itd Danes v torek ob 14.30 ga bomo položili na Zalah v Ljubljani k zadnjemu počitku, ki si ga sam ni privoščil. tovo, da bodo župan in odborniki izvoljeni šele na četrti seji v petek, ko bo zadostovala relativna večina. Pogassi načelnik obč. svetovalcev KPI Včeraj so se sestali občinski svetovalci KPI skupno s člani tajništva federacije. Skupina je izvolila naslednje predsedstvo svetovalcev: predsednik odv. Giuseppe Pogassi, podpredsednik Arturo Calabria, tajnika Claudio Tonel in Lucijan Padovan. Istočasno so sestavili izjavo, ki jo bodo predložili na zasedanju novega občinskega sveta. Delitev pomoči iz zimskega sklada Na sestanku pokrajinskega posvetovalnega odbora sklada zimske pomoči so sklenili, da bodo dajali pomoč tudi priletnim revežem. Kot prejšnja lèta pa bodo dajali pomoč brezposelnim, ki bodo dobivali po 6000 lir in po 1000 lir za vsakega svojca, ki je v njihovo breme. Potrebnim priletnim ljudem bodo dali 5000 lir podpore za božič. V kratkem bo nov sestanek odbora, ki mu bo predsedoval dr. Mazza. Na njem bodo razpravljali o tem, kako bi povečali sklad iz krajevnih sredstev. Pri obrezovanju trt je padel z lestve Ko je včeraj okrog 19. ure 72-letni Josip Sedmak iz Križa 29S obrezoval latnik pred hišo, je padel iz višine 2 m in si zlomil medenico, zaradi česar so ga nemudoma odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek. Sedmak je kljub svojim letom rad pomagal pri raznih kmečkih delih in tako se’ je tudi včeraj lotil obrezovanja trt. Na lesen drog je uprl lestev in brez skrbi opravljal svoje delo, nenadoma pa je drog odpovedal in revež je padel z lestvijo vred na tla. Njegovi svojci so mu takoj priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico. V PROSTORIH • V prostorih Slo_ venskega kluba v ganzi- mm mm mmMim J N SMEH Ul. Geppa 9 bo nocoj «Večer Marije Mijotove», ki ga agilni «Sloven. ski klub» prireja ob izidu zbirke njenih' narečnih pesnil. Brez vsakega dvòmd gre za dogodek, ki ni pomemben in raz-. veseljiv samo za i ■*.? H »lil lÉÉlÉJIf m I® ••••• *« • -*• • ■* *! jV cnii7E ; ::;- i pili r ' * «II' L> » * Os?-** !'« |>« ' m « --- o * ' 1 É itti širokem slovenskem okviru. Z zbirko «Souze jn smeh» se slovensko leposlovje o-, bogatuje za prvo izvirno in pristno narečno zbirko pesmi, ki je obenem tudi pomemben prispevek v zakladnico slovenskega narodnega blaga, saj Marija Mijotova ne i zniža v njih samo svojih čustev in občutk&v, temveč opeva tu. di stare šege, na. vade in običaje v svetoivanskem tržaškem predmest-ju, ki danes že S SINOČNE SEJE NA NABREŽINSKEM ŽUPANSTVU Občina ponudila zemljišče za središče teoretične lizike i ‘ , , .■ , ,, , . Ponudba je bila sporočena predstavniku atomske agencije, ki se te dni mudi v našem mestu j i i im té ‘''f : l’S.putm S V sredo, 19. t. m. bo na milj-skem županstvu redna seja občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali o raznih vprašanjih upravnega značaja. Na županstvu v Nabrežini je bila sinoči redna seja devinsko - na-brežinskega občinskega sveta, na kateri je župan uvodoma sporočil, da je občino prav včeraj obiskala komisija, ki se ukvarja z vprašanjem ustanovitve mednarodnega središča za teoretično fiziko. V komisiji je bil tudi predstavnik mednarodne atomske agencije s sedežem na Dunaju Mr. Ennor, ki je upravni ravnatelj agencije. V tej zvezi je župan predlagal, da bi stopil v stik s komisijo in ponudil agenciji potrebno zemljišče, seveda brezplačno. Svetovalci so pobudo pozdravili in ker so vedeli, da Je na tržaški univerzi prav ta- krat sestanek, na katerem razpravljajo o tem vprašanju, so kar med sejo telefonirali na univerzo ter tajniku sporočili predlog: devinsko- nabrežinska občina nudi atomski agenciji brezplačno 5 do 6 ha zemljišča, če bi se središče za teoretično fiziko zgradilo na njenem območju. Zemljišče se razprostira med železniško progo in obalno cesto št. 14, odkoder je prekrasen razgled na morje ln Kras. Tajnik je dejal, da bo ponudbo sporočil Mr, Ennorju in članom odbora, ki se ukvarja s tem vprašanjem. O ostalih točkah dnevnega reda bomo poročali v naši jutrišnji številki. izumirajo, v kolikor niso že povsem izumrle. Zbirko «Souze jn smehu, ki je od danes naprej razstavljena in v prodaji v Tržaški knjigarni, je izdalo Založništvo tržaškega tiska, natisnila pa jo je tiskarna «Gra-phis». Obsega 52 strani normalnega knjižnega formata z dodanim slovarčkom tujk in manj znanih narečnih izrazov ier s predgovorom svetoivanskega rojaka pisatelja Vladimirg Bartola. Ilustracije je prispevala Tončka Koleričeva, naslovno stran pa je oskrbel naš mladi tržaški umetnik Klavdij Palčič. Razen v navadni izdaji je orne. jeno število izvodov izšlo tudi v bibliofilski v platno vezani izdaji z zlatimi črkami. Na nocojšnjem večeru bo o avtorici zbirke «Souze jn smeh» govoril prof. Savli. Prikazal in razčlenil bo njeno pesniško ustvarjanje, pomen njenih pesmi in očrtal mesto, ki jim pripada v slovenskem in v leposlovju nasploh. Nekaj pesmi iz zbirke bo recitirala gdč. Kravosova ob glasbeni spremljavi, razen tega pa je Slovenski klub poskrbel tudi za presenečenje, s katerim bodo nekatere pesmi Marije Mijotove predstavljene slovenski jannosti tudi z drugačnim izraznim načinom mi. mo knjižnega. Toda o tem danes ne bi hoteli pisati kaj več, in si to presenečenje raje prihranjamo za poročilo o večeru samem. Vsa slovenska tržaška javnost je vabljena, da se udeleži tega današnjega večera in da s svojo prisotnostjo proslavi ta, za naše trža. ške razmere tako pomemben in žal tako redek kulturni dogodek. Seveda bo navzoča tudi avtorica pesniške zbirke, ki bo po želji tudi podpisovala posamezne izvode. Razna obvestila Prosvetno društva Barkovlje. Danes 18. t.m. ob 21. url odborova seja. Vsi Odborniki naj se je udeležijo. k m, m Prosvetno društvo Barkovlje. Tudi tos prireja društvo v svojih prosto, [h v Uil. Cerreto 12 za člane In pri. fctelje silvestrovanje. Tisti, ki bi radi bili v prijetni (jomači družbi za konec leta, naj se vpišejo v času, ker Je število miz omejeno. Vpisujejo se Ifebko vsak večer po 20. url v društvenih prostorih. • • • ,rT « sstiisn u-ob 16- Ob te, i dobr Lin s - _ --- VajaTl pester spo- osnovna šola ično prireditev. Ob tej priiHd In sr voščilo staršem Im dobrodošlim go. in srečno novo J- Vabijo iftetactt iiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii nini ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13., 14. in 15. decembra 1962 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 37 oseb. UMRLI SO: 88-letna Maria Stoka Erminio Brandoiin, Včeraj-danes vd. Reja, 70-letna Anna Zerlal por. Sancin, 78-letna Giovanna Apollonio por. Lenardon, 67-ietna Lucia Cechi«, 52-letnl Ottone Poli, 68-letnl Salvatore Rtttmeyer, 48-lqtni Raffaele Sigmund, 81-letna Livia Dandeu vd. Gì sui ondi, 50-letna Albina Mlnkuz por. Calvin, 68-letna Stefania Mattiaz por. Ferluga, 80-letna Francesca Fur. lan vd. Mlchelazzl, 75-lefna Anna Hrovatin vd. Sparagna, 79-letnl Giuseppe Latcovloh, 78-letna Amelia Tosti, 84-letna Antonia Ravalico vd. Paro, vel, 79-letna Adelaide Nordio por. Penso, 67-letna Giovanna Dussioh por. Marin, 73-letna Mercede Gerolini por. Cerbi, 78-letna Raffaela Aviari por. Fantuzzl, 68-letna Ginevra Salice por. Catapano, 1 mesec stara Maria Grazia Cai doni, 85-letrra Anna Casson vd Bosehin. 63-letna Maria Pitacco S Ministrstvo za javna dela je v zvezi z bližnjimi prazniki izjemo- i por. Castelli 75-letni Roberto Pavanl, ma dovolilo promet s tovornjaki v ! 77-letni Guido Cappello, 79-letna Lu- skupni teži preko 50 stotov tudi 23. i eia Moro vd Marchiò, 90-letna Rosa ---------------- ---------------------- in 30. decembra. Ministrstvo o po- Slmocetti, 68-letni Antonio Lotti, 85. i no Patrtgnanl ln umetnica Lidia Vuch, zarja na strogo spoštovanje promet letna Valeria Lzicar vd. Matisek. 73- [ strokovnjak za les Aldo Giradi ln go- 66-letni Andrea Zuigna, 51-letni Attilio Russi, 67-ietnt Ottavio Gregorutti, 64-1 ecna Lidia Ge. rin, 56-letm Massimo Kert, 41-letnl Giovanni Radiani. Dne 16. im 17. decembra 1962 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 17 oseb. UMRLI SO: 66-letna Marta Blason por. Angeli, 80-letna Giovanna Pup-pis por. prlmosi, 69-letni Francesco Taucert, 73-letna Matilde Podražil por. Scheriant, 57-letnl Giusewe Ličen, 50-letni Kiocardo Piccinlcti, 4Jetm Enrico Ambrosi, 76-letnl Isidoro Costanzo, 62-letni Guido Minln, 55-letna Antonia Milite vd. Mihalič, 77-letna Etena Marlnaz por. Šuštar, 57-letm Luigi Sauro. 73-letni Guglielmo Valle, 55-letnl 'Giovanni Bernardi, 63-letni Luigi Chianese, 54-letna Norma Molo-nì vd Bertolt. 80-letna Maria Ellero vd. Perugini. OKLICI: častnik Vito Foggetti im u-radnica Liliana Olivo, radlotehmlk Ri- nih predpisov. Giancarlo Rittmeyer In uradnima Ro. sauna Di Girolamo, mizar Donato leva In delavka Laura Lucchesi, študent Carlo Lagatolla in uradnica In-ghe Katnich, mehanik Alfredo Gregari in prodajalka Laorlsa Glraldi, častnik vojne mornarice Giorgio Zupan, ciati in uradnica Liliana Rizzi Mascare Ilo, mehanik Egone Nicoli in gOb spod'inja Graziella Trevlsan, civilni pilot Giovanni Bralco In prodajalka Antomletta Amato, traktorist Molze Albu in gospodinja Maria Brlja, kotlar Mario Bislacchi ln gospodinja Maria Martini, težak Darto Valencie in bolničarka Francesca Venler, tekstilni delavec Angelo Coradduzza in dipio. mirana bolničarka Anna Mastrocfn-tjue, zidar Giuseppe Casagrande in gospodinja Grazia Teo*, uradnik Bito Corvi in gospodinja Maria Ossolgnac-k, trgovski pomočnik Lucio Degrassi In prodajalka Paola Deil’Oste, študent Sergio Sancin in frizerka Pta Plazgt, trgovski potnik Lorenzo Paliaga ln u-nlverzitetna študentka Bianca Dl Mauro, sprevodnik Mario Maurlch in 1 letni Carlo Leone Guastalla, 74-letni I spodinja Annua Mtscia, geometer tiskarka Giorgina Pettata/ kapetan Jlorgio Bon at ln vrtnarica Ester riiler, učitelj Antonio Ferraro In u-Slteljica Maria Poggi, karabinjer Do. nenlco Affatigato in likarlca Lucia effe, pravni svetnik dr. Eugenio Sohi cel im gospodinja Maria Grazia azzara, gledališki režiser Fulvio To-lusso in gospodinja Maria Teresa Tosti, detavec Sebastiano Mastromari-rjp in Elisabetta Raunhardt, agent P. E Dante Vertuti ln gospodinja Maria (juccltiiro, učitelj Renato Colllnl in tflefomlotka Silvana Perotto, pleskar Antonio MartAllottl ln gospodinja Nelli Francavi^, urar Giovanni Bian-c tl in gospodinja Giovanna Peterlin. LOTERIJA ElARl « tJAGUARI F -jOBEWCA GENOVA N ILAiN čflAPELJ PALERMO i < HJM > «J RUN BENETKE 7 1 7« 21 63 41 74 8 21 71 77 14 74 47 25 44 71 31 2 35 « 2 75 25 77 H 5 2 62 45 35 70 20 42 71 49 33 43 31 39 49 85 1 69 54 36 35 1 75 80 V petek na Stadionu mladinska predstava 2e tedaj, ko so se stvari v Avditoriju zamotale, da tržaško Stalno gledališče ni moglo pričeti sezone na napovedan datum, se nam je vsilila neka bojazen, da najbrž tudi Slovenskemu gledališču ne bo šlo vse gladko. Datum, ko bi bil Slovenskemu gledališču na razpolago Avditorij, je bil določen še pred prvo predstavo Stalnega gledališča. Ker pa se je datum te prve predstave zakasnil, se je pomaknil tudi datum, ko bo Slovensko gledališče dobilo Avditorij. (Ta nevšečnost sicer ne bo bistveno vplivala na delo SG, je pa le dokaz več, da je za gledališče, ki nima lastne dvorane, vsako načrtno delo skoraj nemogoče.) Premiera Roussinove komedije «Kadar se štorklja zabavaš torej ne bo prihodnjo soboto, kot je že bilo objavljeno v tednikih, temveč šele 29. decembra ter ponovitev 30. decembra. Nikakor pa ni kazalo odlagati tudi mladinsko igro «Pravljica o carju in pastirju*. Zato bo gledališče nastopilo s to mladinsko igro ie ta petek — 21. decembra — ob IS. uri v dvorani na stadionu *L maj*. Hoteli so za prijateljem toda v bolnišnico V soboto pozno zvečer so se 27-letni Emil Starc s Kontovela 64, 27- letni Julij Gulič s Kontovela 154, 28- letni Karlo Daneu s Kontovela 28 in 26-letni Benito Stoka s Kontovela 79 vozili po Krasu z avtom, ki ga je šofiral Starc. Ustavili so se v baru na Proseku, da bi še nekaj popili. Stoka pa je odšel iz lokala in se je hotel usesti v avto. Pri tem se mu je spodrsnilo in je nerodno padel ter se pobil in ranil po rokah ter obrazu. Avtomobilist, ki je tedaj privozil mimo, mu je priskočil na pomoč in ga je odpeljal v bolnišnico. Ko je Starc izvedel, kaj se mu je zgodilo, se je s svojimi prijatelji takoj odpeljal, da bi dohitel avto, s katerim se je peljal Stoka. Starc, Gulič in Daneu so hiteli, toda imeli so smolo. Na ovinku med mitnico m Kontovelom je Starc zaradi prevelike brzine zgubil nadzorstvo nad vozilom, ki se je prevrnilo. Starc si je polomil rebra in se je pobil ter ranil po rokah, zaradi česar se bo moral zdraviti dober mesec, pobil in ranil se je tudi Gulič, ki se bo moral zdraviti nekaj tednov, Daneu pa je imel srečo, ker se mu ni zgodilo nič hudega. Z rešilnim avtom so ponesrečence odpeliali v bplnišnico, .Kjer ju je že čakal Stoka. NOČNA SLU2BA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoagio 4. Godina E. nea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, Ul. deil’Iistria 43, Pizzul-Clgnola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Ljudska prosveta Prosvetno društvo r Skednju vljudno vabi na filmski večer, lei bo v petek 21. decembra 1962 ob 20.30 v društvenih prostorih, Via d' Servola 124-1. Domačin Aljoša Žerjal bo prikazoval svoje posnetke v barvah s potovanja po Bosni in Dalmaciji. Prostori bodo po potrebi ogrevam. Mali oglasi Kolesa BIANCHI — originalna kolesa MELILLO Trst — Ul. A. Caccia 3-l( tel. 9M32 Motorna kolesa MELILLO Trst — Ulic, A. Caccia 3-1». GUME za avtomobile, motorna kole sa In kolesa vseb vrst, MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-1». NADOMESTNI DELI za vsa Italijan, ska ln tuja motorna kolesa. NADOMESTNI DELI za Vespe, Parlila. Lambrette, N.S.U., Itom, F Mo-rini dobite pri MELILLO ALFREDO Trst - Ul. A. Caccia 3-1» tel. I6D32 PRI VAŠIH NAKUPIH oblščte trgo. vino iMAGLIABELLAi oa Korzu Ga.* ribaldi, h (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic in perila za ženske, moške tn otroke po najnižjih cenah v Ttstu, Po. strežen! boste v vašem jeziku. Prt nakupu dobite primerno darilo. PRI MAGAZZINU FELICE — Trtt, Ulica Carducci 41, DOBITE: ženske, moške In otroške delne plašče, bunde, blače, Jopiče In srajce najboljših vrst In znamk po najnižjih cenab. BRUSINI CARLO, Trst, Ul. Battisti 24, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog In kerosene ter na plin in elektriko In televizorje. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 21-441. DVA VAJENCA od 15 do 17 lot stara z znanjem slovenščine ln italijanščine išče mehanična delavnica RIA, Ulica Ugo Foscolo 32. TOPOLINO C, brezhiben — kupim. Jauk Franc, Slemen 43 — Selnica 0b Dravi. Slovensko gledališče v Trstu V petek 21. t. m. ob 18. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska cesta 7 Boško Trifunovič PR A VLJICA O CARJU IN PASTIRJU mladinska igra v treh dejanjih Gledališča GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 za red B v ju in v ložah ter za red C na £a ,, jaih in stojiščih druga Predstava lersbergove opere «Triptih» z •* , nastopajoči«^ kot pri prvi predsta _ Dirigent Tristano Illersberg. gajnt gledališča se nadaljuje pro°* vstopnic, AVDITORIJ Tržaško Stalno gledališče uprjf®^ danes ob 21. uri trodejanko Fabbrija «Jezusov proces», Fulvio Tolutsso. Zadnji teden. . vacija in prodaja vstopnic v Galt 1 Protti št. 2, tel. 36372. Nazionale 16.00 «Le sette folgori Assur». Technicolor. Howard * Jackie Lane, Arnoldo Foa. Arcobaleno 15.30 «li sorpasso». VU“T rio Gassman. Prepovedano ml*“' V Fenice 16.00 «Il falso traditore» »* Ham Holden, Lilli Palmer. Excelsior 16.00 «Due contro tu» • Walter Chiari, Raimondo Vlabe 1 Aroldo Tieri. ^ Grattacielo 16.00 «Agostino». Tbulin, Paolo Colombo, prepove® no mladini. - Supercinema 16.00 «Gli ostaggi». Tec nicolor. . Alabarda 16.00 «Il tiranno di sa» Technicolor. Guy Williams, 1 ria Occhini, Liana Orfei. _ rt Filodrammatico 16.00 «I 300 di t0, Canby». Colorscope. R. Boone, Patten. „ Aurora 15.30 «Operazione terrore* Prepovedano mladini. Cristallo 16.30 «li leone». Techim lor. William Holden. Garibaldi 16.30 «Gli amanti de! Perico» Technicolor. Karleinz Boen Prepovedano mladini. , Capito! 15.30 «I sequestrati di AH®®' Sophiia Loren, Maximilian Shell, » beri Wagner. . Impero 16.30 «Suspense». Prepove®^ no mladini. ..' Massimo 15.30 «Capitan Blood». Flyrnn, Olivia De Havilland. „ Moderno 16.30 Nemo Carré in RenJ,, D’A'lbenti v reviji «Capricci per 5 . gnora». Na platnu «Genitori in "* * jeans». Prepovedano mladimi. Astoria 16.30 «Larry agente segreto • E. Costont-ime. Astra 16.00 «AlTinferno e ritorno». Vittorio Veneto 15.45 «Lo scerlW scalzo». Elvis Presley. ' J Abbazia 15.30 «Il conte di j)*OOt*en1 sto». Technicolor. Louis Jourdan-Marconi 16.00 «Leoni al sole*- B»rvm, film. Franca Valeri, PhiWPpe **1 . Roy. - : Ideale 16.00 «La gang del kimono’' Prepovedano mladini. Darovi in prispevki Ob 5. obletnici smrti nepozabne« moža Bruna Ivančiča daruje J*" 1500 lir za Dijaško Matico. ,i Namesto cvetja na grob pok-Kofol darujeta družini Skrl-San*! 2000 lir, in v počastitev spomina P®*’ Marije Marčič 2000 lir za Dijaško »*■ tico. .. , Ob obletnici tragične smrti Pinka Tomažiča daruje mama 5000 lir za Dijaško Matico. V poi^j'' tev spomina Pinka Tomažiča darujejo za Dijaško Matico tudi: stric Em in družina 2000 lir, stric Just In S0-n ja 1000 lir, Karlo Cok in družin» 1000 lir, Mario in Alda Cok 1000 1«' Elviro Savi in družina 1000 lir. Ob drugi obletnici smrti pok. M»» Jana Terčlča daruje A. L. 1000 l'lr ** Dijaško Matico. . V počastitev spomina pok. MB™ Mohorčič daruje A. S. 2000 lir » Jaško Matico. SOŽALJE Uredništvo in uprava Primorsk®" ga dnevnika izrekata tov. Zor» Jelinčiču ob smrti njegovega ora1 Cirila, iskreno sožalje. vsem, počastili na zadnjo' poti „ DRUŽINA BEKA* Trst, Sežana, 18.XII.1962. ZMAGOVITI STOLPEC 1X2 X21 XXX XIX KVOTE: 12 točk — 10.641.000 tir, 1 točk — 362.700 Mr, 10 točk — 23 titoč. 800 .Ur. Naš dragi sin, brat, stric CIRIL JELINČIČ je umrl v nedeljo, dne 16. t. m, ob 12. url. Žalni sprevod bo danes v torek ob 14.30 na Zalah v Ljubljani. MAMA, BRATA, SESTRE, NEČAKI Trst, Gorica, Ljubljana, Jesenice. 18. decembra 1962. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, 5 so z nami sočustvovali ob IbE11 našega dragega Alojza Bekarja Posebna zahvala č. g. žuPn^fJr zdravnikom, darovalcem cvetja «j ki so na kateri koli nat»1, ii pokojnika in ga sprem» ZAHVALA Globoko ganjeni se zahvaljujem® vsem, ki so z nami sočustvoval» » tragični Izgubi našega nepozabne« Silvana Locatellija Posebna zahvala darovalcem cy*jj Ja, ter vsem, ki so na kateri »v način počastili pokojnika in » spremili na zadnjo pot. . . DRUŽINA LOCATELA' Dolina, 18.XII. 1962. NJUNO potreben spremljevalen odlok vladnega gen. komisariata Nova ureditev zastopstva v šolskih patronatih na Tržaškem Odlok zagotavlja še nadaljnje zastopstvo slovenskih predstavnikov v patronatih v tržaški in miljski občini ter omogoča zastopstvo italijanskih predstavnikov v patronatih v ostalih slovenskih občinah Dekret .vladnega generalnega ko-■sariata med drugim določa, da upravne odbore šolskih patro-lj*l0v ,s statutom A (Trst in Mi-j*'»-kjer so šole z italijanskim in slovenskim učnim jezikom, izvo. tih na italijanskih osnov- ,,!* »Plah dva svoja predstavnika, »venski učitelji pa enega, vodil-0 osebje in učno osebje na stro- N 4 ROČ IT E se na >EIM0RSK1 DNEVNIK ■fai» za leto 1963 ne čakajte ajvin dovega leta. Tako dobite list veliko ceneje in peleg tega še lepo slovensko knjigo. Telefonirajte na št. 37-338 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20 ' Vladni generalni komisariat je izdal dekret št. 30, ki je bil ^javljen v Uradnem vestniku št. 34 od 11. dec. in določa nekatere spremembe pravilnika o šolskih patronatih, ki je bil o-dobren z dekretom predsednika republike št. 636 od 16. avgu-sta 1961 in velja kot osnova za pravilnike šolskih patronatov P° vsej državi. Vladni generalni komisariat je vnesel nekate-re spremembe, kakor je rečeno v uvodu za utemeljitev sprememb pravilnika, da bi na tržaškem področju bilo zajamčeno ♦Pravično zastopstvo italijanske in slovenske narodnostne skupine v organih občinskih šolskih patronatov in pokrajinskega *®2orcija, šolskih patronatov». kovnih šolah, tako na italijanskih kot na slovenskih, pa izvoli po enega svojega predstavnika. Šolski skrbnik imenuje za vsak tip šole po enega predstavnika staršev italijanskih otrok in enega predstavnika slovenskih staršev. Tretji člen določa za občinske šolske patronate s statutom B (občine Dolina, Repentabor, Zgonik in Nabrežina) enako število zastopnikov slovenskih in italijanskih učiteljev, ravnateljev in profesorjev na strokovnih šolah ter staršev. Razlika je torej v tem, da imajo v šolskih patronatih v Trstu in Miljah učitelji na italijanskih osnovnih šolah dva svoja predstavnika, slovenski učitelji pa enega, medtem ko imajo v podeželskih občinah tako slovenski učitelji, ravnatelji in profesorji strokovnih šol ter starši po enega svojega predstavnika. Razen tega dekret določa, da skupščino pokrajinskega konzorcija šolskih patronatov sestavljajo predsedniki občinskih šolskih patronatov, dva predstavnika upravnega odbora tržaškega šolskega pa. tronata,. predstavnik prefekture, odbornik za javno šolstvo pri tržaški občinski upravi in tržaški občinski zdravnik. V tržaški občini sta bila do sedaj v šolskem patronatu zastopnika slovenskih učiteljev ter ravnateljev in profesorjev slovenskih strokovnih šol, to zastopstvo pa bi odpadlo, če bi izvajali omenjeni dekret predsednika republike brez sedanjih sprememb vladnega generalnega komisariata. S temi spremembami Pa je tudi zagotovljeno zastopstvo italijanskih učiteljev in ravnateljev ter profesorjev italijanskih strokovnih tečajev in staršev italijanskih otrok v podeželskih občinah, kjer bodo imeli vsi ti enako število svojih zastopnikov, tako Slovenci kot Italijani. Ta dekret vladnega generalnega komisarja torej ne spreminja sedanjega stanja v šolskih patronatih, je pa važen zaradi utemeljitve o potrebi, da se zagotovi pravično zastopstvo italijanske in slovenske etnična skuping. Pričakujemo nadaljnje podrobne ukrepe glede pravičnega zastopstva obeh. narodnostnih skupin tudi v vseh ostalih podobnih ustanovah v smislu določb Posebnega statuta glede pravičnega« zgsjtppstva, j t , , i. ■ s £3 hud >0 tim e,- Éradua otvoritev TV oddajnika na Nanosu Po poskusnem enotedenskem oddajanju je bila preteklo soboto na Nanosu uradna otvoritev novega televizijskega oddajnika. V novem poslopju poleg televizijske antene so se kljub neugodnemu vremenu zbrali številni gostje, med njimi član Izvršnega sveta LRS Mitja Ribičič, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Gorica Milan Vižintin, sekretar OKZK Tine Rem-škar, ravnatelj tržaške podružnice COPATKE IN OBUTEV ZA DARILO W0ftact LARGO barriera vecchia 5-6 RAI inž. Guido Candussi in drugi» katere-je pozdravil ravnatelj ljubljanske radiotelevizije Drago Se-linger. Govoril je tudi inž. Candussi, ki je svojim kolegom čestital in izrazil prepričanje, da bo novi oddajnik prispeval k zbliževanju med narodi na obeh straneh meje. Oddajnik na Nanosu je najmočnejši v Sloveniji, saj znaša njegova moč 3,5 kW, medtem ko je prejšnji oddajnik imel le pol kW. Oddajnik bo pokrival vso Goriško in Koprsko, a kot so naši čitatelji iz tržaške okolice opazili, segajo njegovi valovi tudi preko meja in je sedaj slika na televizijskih ekranih povsem' enakovredna slikam italijanske televizije. Smrtni skok z okna bolnišnice V soboto zjutraj si je v bolnišnici vzel življenje 42-letni Giovanni Radiani iz Ul. Guerrazzi 5, ki je skočil skozi okno kuhinje otorino-loškega oddelka. Radianija so sprejeli na omenjeni oddelek v četrtek, ker je hudo krvavel iz nosa. V trenutku hude potrtosti je v soboto okrog 4. ure odšel v kuhinjo, razbil šipe in skočil skozi okno. Hudo se je pobil po glavi, rokah in nogah ter je dobil notranje poškodbe. Ko so bolničarke in sluge slišali žvenket razbitega okna in trušč, so pritekli, da bi videli, kaj se je zgodilo. Na dvorišču so zagledali Radianija, ki je ležal v mlaki krvi. Priskočili so mu na pomoč in ga odnesli na I. kirurški oddelek, toda vse je bilo zaman, ker je revež kmalu nato podlegel hudim poškodbam. Mleko v steklenicah bodo prodajali tudi v Delavskih zadrugah Pokrajinski svet za zdravstvo, ki mu predseduje podprefekt dr. Pa-sino, je na zadnji seji odobril popravek člena 160 občinskega higienskega pravilnika, ki se nanaša na prodajo mleka na drobno, „Z odobritvijo popravka tega člena bodo mleko v steklenicah lahko prodajale vse samopostrežne trgovine. Božična darila tednika «La Regione» Uredništvo novega tednika «La Regione» sporoča, da bo za božič obdarilo 30 revnih otrok iz dežele Furlanija-Julijska krajina, katerim bo izročilo popolnoma o-krašeno božično drevesce in zraven še majhen dar. V ta namen se je obrnilo s pismi na vse didaktične ravnatelje v deželi s prošnjo, naj mu pošljejo sezname najbolj potrebnih učencev. Y pismu ravnateljem pravi uredništvo, da podaritev kakega drevesca in drugega darila ne bo rešila gmotne stiske malih obdarovancev, vendar pa da jih bo ta, dokaz človeške solidarnosti vsaj nekoliko razveselil za te praznike. Darove bodo predstavniki tednika ponesli na dom otrok na dan pred božičem. Z Predsedstvo poslanske zbornice je poslalo predsedstvu senata zakonski osnutek za deželo Furlanija-Julijska krajina. Senatna komisija bo dokončno proučila ta osnutek od 15. do 20. januarja, medtem ko bo senat o njem razpravljal 24. januarja. NADALJUJE SE OBČINSKA KRIZA V GORKI, TOM... Sodelovanje med KD in PSDI verjetni izhod iz krize Do te ugotovitve je prišlo pokrajinsko vodstvo PSDI po odstopu njenih odbornikov zaradi nesoglasij s KD glede pogodbe z INGIC V Ul. Rossetti je včeraj dopoldne 17-letni Sergij Skočaj iz Ul. Veltro 75 povozil z motornim kolesom 65-letno Antonijo Buccich por. Bucci iz Ul. Ronchetto 46, ko je šla čez cesto na določenem prostoru za pešce. Zenska si je zlomila levo nogo, zaradi česar so i jb sprejeli na ortopedski oddelek. Pravijo, da bo okrevala v 40 dneh. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Oproščena vsake odgovornosti za smrt delavca ob mešalniku Delno znižana kazen mladeničema v zvezi z obtožbo ugrabitve, ropa in posilstva AUTOVOX — AVTORADIO TELEVIZORI radio SERGIO ROSELLI Trst, Ul. Tor San Piero št. 2 Tel. 31294 Servisna postaja in trgovina z visoko kvalificiranim osebjem trgovina čevljev alta Moda TRST, ULICA G. GALLINA 3 (nova pasaža) Elegantna obuvala, ženski Škornji ui najboljše znamke moških čevljev. Cene v trgovini ALTA MODA so vedno najbolj ugodne Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec De Franco, obramba Antonini, zastopnika zasebne stranke Masucci in Flora) se je končala obravnava proti 29-letnemu Virginiu Mezzettiju iz Ul. Pagliericci 5 ter proti 50-letne-mu Francescu Vascottu iz Ul. Sve-vo 15, ki sta bila obtožena nenamernega umora. Na procesu, ki se je začel že pred več dnevi, sta se morala o-I menjena obtoženca zagovarjati obtežbe, da sta nenamerno povzročila smrt 46-letnega Lazzara Glavine iz begunskega taborišča v Padri-čah št. 60. Do nesreče je prišlo na gradbišču v Ul. Cordaroli 21-1. Bilo je 22 maja letos, ko sta Glavina in Vascotto delala v bližini mešalnika za beton. V določenem trenutku se je na Glavino usul iz mešalnika plaz kamenja, peska in drugega materiala. Nesrečni delavec, ki je bil v tistem trenutku v globeli pod mešalnikom je na mestu umrl zaradi hudih poškodb, ki j>h je utrpel. Več kot sto kg gmote mu je namreč zlomilo zatilnik ter mu prizadejalo hude notranje poškodbe. Preiskovalni organi so prijavili sedišču, kot nenamerna krivca, Mezzettija in Vascotta. Prvega zato, ker ni poskrbel kot delovodja za varnost delavcev, a drugega, ker ni baje pravilno upravljal mešalnega stroja. GOMMA PLASTICA -M——II !■ Ulica dell’lstria 8 tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA Vam nudi vse hišne potrebščine torbe igrače, lutke, plastiko ,.a pode • Imitacija parketov Vse po konkurenčnih cenam •PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH oblik NA VSA GORIVA • ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADILNIKI • LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI • DEKORATIVNI PREDMETI • SERVISI IZ PORCELANA • NAMIZNI PRIBOR (Be-» teck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrel) KERZÈ TRST Piazza S. Giovanni 1 PRODAJA TUDI IA OBROKE BOŽIČ IN NOVO LETO potrošite dobro svoj denar s tem, da nabavite pri tvrdki BAZZANELLA U. TRST, ULICA F. VENEZIAN 5 TEL. 24-197 električne štedilnike, pralne stroje, hladilnike, omarice, pomivalce, posodo, umivalnike, lijake, peči vseh vrst: na drva, premog, plin, katalor-kerozen; grelce na nafto, na gorilni In tekoči plin; električne termosifone In termokonvektorje. PLAČILO TUDI NA DALJŠE OBROKE 0>XVI5TA !'J IRSI-UL CARDUCCI. 15 Tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, dalj. nogledov, šestil, računal in po. trebščin za višje šole, toplome. rov in totografskega materiala. TRGOVINA ČEVLJEV 3>, ando-ia." Trst, El. C. Battisti št. 6 (Galerija Fenice) Tel. 29-900 Velika izbira modelov zadnje novosti za dame, gospode in otroke ZAUPNA TRGOVINA Na razpravi je javni tožilec zahteval za vsakega obtoženca 8 mesecev zapora. Zastopnika zasebne stranke, odv. Masucci in odv. Flora, pa sta zahtevala naj sodniki spoznajo obtoženca za kriva ter naj zato plačata pokojnikovi ženi in njegovi hčerki 14 milijonov lir. Ker bi moralo o odškodnini razpravljati civilno sodišče, sta zagovornika zahtevala naj obtožena stranka plača pokojnikovi ženi in hčeri 2 milijona lir predujma ter 400.000 lir za stroške zasebne stranke. Kazenski sodniki pa so bili popolnoma drugačnega mnenja. O-prostili so Mezzettija zaradi pomanjkanja dokazov, a Vascotta zato, ker ni zagrešil dejanja za katero so ga bili obtožili. » • * Pred prizivnim porotnim sodi ščem (predsednik Palermo, tožilec Santonastaso, zapisnikar D’Andri, obramba Presti in Padovani) je ponovno prišlo do obravnave, in sicer za zaprtimi vrati, v zvezi z znanim primerom dveh mladeničev, Franca Azzarellija in Giusta Pahorja, ki sta bila obtožena, da sta ugrabila, posilila in oropala neko slaboumno dekle. O tem odvratnem dogodku smo že svoj čas pisali. Tedaj smo opisali kako sta mladeniča v Barkov-ljah spoznala dekle in neko njeno sestrično ter ju odpeljala nad o-balno cesto. Spotoma sta se seveda znebila dekletove sestrične. Kaj se je potem zgodilo je ostalo vedno nekoliko zavito v rfieglo. Porotno sodišče ju je priznalo za kri »ra ter je obsodilo AzzareUija na 2 leti, en mesec in 20 dni lapora ter 8.000 lir globe, a Pahorja na 4 leta, 5 mesecev, in 20 dni zapora ter 14.000 lir globe. Poleg tèga bi morala oba obtoženca plačati 100.000 lir zastopniku zasebne stranke ter poravnati morebitno odškodnino, ki bi jo določilo civilno sodišče. Na prizivnem porotnem sodišču pa prizadeta stranka ni več postavila svojih zahtev. Spričo tega in drugih razlogov je prizivno porotno sodišče oprostilo oba obtoženca obtožbe, da sta ugrabilo slaboumno dekle z namenom, da bi jo posilila ter je zato znižalo kazen Pahorju na 2 leti, 4 mesece in 20 dni zapora ter 14.000 lir globe, a Azzarelliju na 1 leto in 7 mesecev zapora ter 8.000 lir globe; iMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimmiiMiiiiiimitiiiinia Najdeni predmeti Na uradu mestnih stražnikov v Ul Mazzini št. 7-II, hranijo naslednje najdene predmete. Dve ženski in dve moški kolesi, ženski dežnik, ženske naočnike, dva para usnjenih rokavic, prstan iz dragocene kovine, listnico z denarjem ter nekaj svežnjev ključev. Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega od navedenih predmetov, ga lahko dobi v omenjenem uradu. J — Karabinjerski jeep zdrsnil na poledenelem Koru , A iledenelem Komi Italia se ‘ ob treh ponoči zaletel v iarabinjerskl jeep s šttri-kl. Trije so se potolkU od katerih je eden potreboval zdravniško pomoč v bolnišnici. Kriza v goriškem občinskem odboru se še vedno nadaljuje. Socialdemokratska svetovalca dr. Mi-locco in Candussi, ki sta zapustila svoje mesto v odboru, sta poročala o razlogih svojega odstopa na seji pokrajinskega odbora PS Dl, kateri je prisostvoval tudi predstavnik vsedržavnega vodstva poslanec Ceccherini. Na tem sestanku so odobrili njuno ravnanje ter ugotovili, da predstavlja «sodelovanje med katoliškimi in socialdemokratskimi silami najprimernejšo obliko, da se zajamči mirni m demokratični napredek naše pokrajine». Po prvi seji občinskega sveta, na kateri je prišlo do razkola koalicije KD-PSDI in o kateri smo tudi poročali takoj naslednji dan, je bila konec tedna še ena seja, na kateri se je prepad med tema dvema skupinama še povečal. V nasprotju s pričakovanjem prav vseh skupin v občinskem svetu, je župan predlagal, na podlagi sklepa prve seje, da se nadaljuje na drugi seji diskusija o pogodbi z INGIC. S tem je potisnil z dnevnega reda diskusijo o demisijah socialdemokratskih svetovalcev. Po obsežni obravnavi, mestoma polemični, so svetovalci KD in SDZ izglasovali predlog, da se nadaljuje razprava o INGIC. Poročevalec ni vztrajal pri petletni pogodbi, kot na poprejšnji seji, ampak je pristal na triletno trajanje pogodbe z INGIC, da ne bi vezali rok naslednji upravi. Predlog je bil sprejet z navadno večino. Prav tako pa so odobrili tudi člene te pogodbe. Opazovalci sodijo, da kriza, ki je nastala na zelo hrupen način, le ni tako resna, predvsem pa ne bo mogla trajati dalj časa, ker obstaja obvezujoč sklep pokrajinskega vodstva PSDI, da se kriza odpravi na osnovi dosedanje koalicijske formule. Seveda pa obstaja vprašanje, če se bo ta nova koalicija spopadla z važnimi vprašanji, ki se pojavljajo na goriškem uprav-no-političnem poprišču; in če se bo spopadla, kakšno obliko bodo zavzeli odnosi med koalicijskima strankama. Cepljenje živine proti slinavki Pokrajinski živinozdravnik dr. Germinetti je odredil, v skladu z obstoječimi predpisi ministrstva za zdravstvo, da se od ponedeljka 17. t.m. začne na obmejnem področju naše pokrajine s cepljenjem goveje živine, ovac in koz proti slinavki in parkljevki. Tako cepljenje je obvezno za ži. vlnq v občinah Gorica, Sovodnje, Steverjan, Moša, Kapriva, Krmin, Dolenje in Doberdob ter je pokrajinski živinozdravnik v tem smislu poslal tudi posebno okrožnico županom teh občin. Ukrep ima namen zaščititi zdrav- gre za obmejni pas, zajamčiti svobodno kretanje obmejnega prebivalstva in blagovnega prometa, v katerem lahko pride do prekinitve, kadar se razširi na tem področju slinavka in parkljevka. Trenutno je zdravstveno stanje živine v obmejnem pasu na Goriškem prav dobro, vendar pa je treba upoštevati, da se je v preteklosti prav v tem obdobju pojavila ta bolezen med živino. V sosedni videmski pokrajini imajo zopet nove primere te bolezni med govejo živino, ki je zajela kakih 20 hlevov v občinah Cordenons, Sv. Kvirin, Pordenone, Azzano X. in Porcia. Cepljenje živine v obmejnem pasu mora biti zaključeno najkasneje do konca januarja 1963. Izvajanje reform v pokrajinski umobolnici Kot znano je novi ravnatelj pokrajinske umobolnice v Gorici dr. Basaglia začel izvajati preureditev tega zavoda s povsem modernimi kriteriji. Med drugim namerava izvesti tudi popolno odstranitev 4 metre visokih žičnih pregraj, s katerimi so ločili v bolnišnici posamezne oddelke od zunanjega sveta in med seboj. V izvajanju teh ukrepov je bil napravljen včeraj važen korak s tem, da so odstranili tako ograjo okrog oddelka D, kjer so bili lažji bolniki. Po določeni poskusni dobi v tem oddelku bodo nadaljevali z odstranitvijo ograje tudi v drugih oddelkih ter s tem omogočili, da se bodo bolniki čutili manj izolirani od ostalega sveta, kar bo gotovo imelo ugodne posledice pri njihovem zdravljenju. Smrečice na Travniku naznanjajo bližnje praznike Božični in novoletni prazniki: naznanjajo jih svetlobni okraski, ki jih nameščajo občinski delavci po glavnih ulicah, drevesih in na Gradu, kakor tudi smrečice, ki jih prodajajo na Travniku in v Ljudskem vrtu. Drevesca so letos pripeljali v glavnem iz Slovenije. Največ jih je iz Gorenjskega kota in pa s Cola nad Ajdovščino. Cena je zelo različna. Odvisna je od velikosti: prav majhna stanejo po 500 lir, visoka pa tudi 4.000. Računajo, da stane meter dvevesca okoli 1000 lir. Slavka delavcev barov in kavarn Za silvestrovanje v Prosvetni dvorani v Gorici si pravočasno preskrbite vabila. V nedeljo dopoldne je stavkalo osebje kavarn in barov v Gorici. Zaradi tega so oili nekateri javni lokali zaprti, v drugih pa so morali streči klientu lastniki sami alt pa njihovi sorodniki. Stavkajoči so se zbrali na sedežu CISL v Ul. Roma, kjer so sprejeli resolucijo m v tej nakazali svoje zahteve. Predvsem želijo sklenitev nove delovne pogodbe, ki jim bo zajamčila višje dohodke. Sedanja delovna pogodba je namreč izredno slaba in priznava zaposlenim v barih največ do 27.000 lir mesečne plače, po skoraj 20 letih pa se barislkam zviša na 30.000 lir, kar niti od daleč ne zadošča za najnujnejše življenjske potrebe. Delovni čas, ki traja 9 do 10 ur dnevno, je predolg. Zelo slabo se ravna z vajenci. Stavkajoči izražajo prepričanje, da bo čimprej sklenjena nova delovna pogodba, ki bo tudi njihovi kategoriji izboljšala prejemke. Avto Kmetijskega nadzorništva zletel v kanal Okoli 7. ure se je zvrnil v Farri v kanal avto 1100, last Kmetijskega nadzorništva, v katerem sta se peljala bivši kmetijski nadzornik prof. Matteo Marsano ih šofer ustanove 51-letni Giuseppe Sclauzero. Nesreča se je zgodila na novem delu ceste pri bivši vojašnici v Farri, ko sta se potnika peljala v Benetke Avtomobil je zdrsnil na poledeneli cesti, trčil ob skalo in se prevrnil v kanal. Oba potnika sta se nepoškodovana izkobacala iz vozila in priplavala na breg. Premočena in premražena sta se zatekla v bližnjo hišo, kjer sta se preoblekla in segrela s čajem. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ju peljali na sedež ustanove, kjer so jima nudili prvo pomoč in ju poslali domov. Gasilci so po dveurnem delu pripeljali avto na dvorišče Kmetijskega nadzorništva. Na njem je okoli 100.000 lir škode. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiim $ SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Sovodenjsko občino bodo Mačeti prihodnje loto preurejati Predvideni stroški narasli od prosila državo za dodaten ceste - Med temi sta tudi 130 na 298.5 milijona • Pokrajina prispevek nad eno milijardo za cesta v Doberdobu in Števerjanu Preteklo soboto je imel pokrajinski svet sejo, na kateri so ponovno razpravljali o cestah in sicer ob predlogu za odobritev večjih stroškov za cesto Foljan-Turjak. Pieris in sicer od 75 na 244 milijonov. Stroški bodo narasli zaradi nekaterih del, ki prvotno niso bila v načrtu. Tudi za ostale ceste, ki jih je pokrajina prevzela od raznih občin, bodo stroški za ureditev precej večji, kot jg. bilo prvotno predvideno. Odbornik za javna dela Grigolon je povedal, da je tudi načrt za cesto Gorica - Sovodnje - Zagraj že pripravljen in da bodo tudi tu stroški, ki so bili prvotno določeni na 130 milijonov, narasli na 298,5 milijona. To zaradi popolne spremembe cestne trase in gradnje novega mosta čez Vipavo blizu podjetja Cotič. Svetovalec Marinčič je s tem v je goveje in druge živine in ker ,m, m GORIŠKI NOGOMET Juventina si je opomogla šele v drugem polčasu Podgora zmagala doma proti S. Marco - I lidi naraščajniki iz Štandreža so zmagali KINO «IKIS» PROSEK Preclvifa danes 18. t. m. z začetkom oh 19.30 uri dramatičen film: RITMO DIABOLICO (VRA2.II PLES) Igrajo: SUSAN KOFNER in JAMES DARREN PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d’Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Športniki iz Štandreža so lahko zadovoljni s športnimi rezultati od pretekle nedelje, vsaj kar se njihovih domačih nogometašev tiče. Juventina se je pomerila na domačem igrišču z močno ekipo iz Krmina in v prvem času je za domačine kaj slabo kazalo, saj se je zaključil z rezultatom 3:1 za goste iz Krmina, ki so bili skoio stalno v premoči. Za domačine je v tem polčasu napravil gol Pete-jan, ki je v tej tekmi na splošno pokazal lepo in učinkovito igro. V drugem polčasu so domačini vzeli pobudo v lastne roke in njihova premoč na igrišču je bila očitna, kar se je izkazalo tudi po rezultatu. Za domačine sta zabila vsak še po en gol Petejan in Batistič. S tem so premostili veliko razliko iz prvega polčasa ter tako dokazali, da je z vztrajno in požrtvovalno igro tudi po začetnem neuspehu možno izboljšati končni rezultat. V nedeljski tekmi bi morala Juventina celo zmagati, saj je tik pred koncem njen igralec Comelli zabil še četrti gol, ki pa ga sodnik iz nerazumljivih razlogov ni potrdil, čeprav so celo gostje sami priznali, da je bil tudi ta gol pravilen. Tudi mladinci so bili uspešni v njihovi dopoldanski tekmi na domačem igrišču proti ekipi Liber-tas iz Kaprive. Tekma se je zaključila z visokim rezultatom 7:0 ter pokazala visoke nadmoč domačinov. Sovodenjci so v nedeljo počivali, njihovi mladinci pa so izgubili noma proti naraščajnikom iz Krmina z 2:4. Nogometaši iz Podgore so igrali na domačem igrišču proti ekipi S. Marco in zmagali z 1:0. S >em so zopet nekoliko popravili svoj položaj na lestvici ter se pomaknili v sredino, kar jim bo olajšalo delo pri prihodnjih tekmah. Boksarji iz Ljubljane nastopijo na Rojcah Boksarska zveza iz Gorice priredi na Stefanovo, 26. .decembra, mednarodno srečanje med goriški-mi boksarji in boksarskim klubom Odred iz Ljubljane. Tekmovanje se bo pričelo ob 17. uri v športni palači CONI na Rojcah. Volitve predsednika trgovinske zbornice V zvezi z interpelacijo svetovalca Bergomasa je predsednik pi> krajine dr. Chientaroli na zadnji seji pokrajinskega sveta napovedni, da so že v teku priprave za volitve novega upravnega odbora trgovinske zbornice in za izvolitev novega predsednika. Tako je upati, da bo končno po skoro 10 mesecih le prišlo do normalizacije v tej važni pokrajinski ustanovi. Izplačilo IB. plače Pokrajinska zveza trgovcev opozarja delodajalce trgovinske stroke na izplačilo 13. plače svojim uslužbencem, ki jo je treba izplačati v tem mesecu. S tem v zvezi jim jmporoča, naj bi izvedli to izplačilo že prve dni druge polovice tega meseca, ali najkasneje do 20. decembra, da bi tako omogočili svojim uslužbencem nakup potrebščin za praznike. Trije otroci v bolnici Rano na rotti, ki jo je povzročil z igranjem s palico, so včeraj dopoldne obvezali in razkužili v bolnišnici dečku Ivanu Čevdeku s Peči štev. 38. Na rani je že bilo videti znake zastrupljenja. Avtomobilska vrata so zlomila levi kazalec 7-letni Gloriji Perioso s Trga Cesare Batisti 1 v Gorici. Zdravila se bo 20 dni. 40 dni pa se bo zdravil Mario Olivo iz Moše ker si je pri padcu pred hišo zlomil levo podlaktnico. Z avtom 20 metrov pod cesto V nedeljo je zdrsnil s ceste, ki pelje h Kekcu, goriški avtomobil in potniki. Nesreča se Je pripetila na kraju, kjer sta pred časom zavozila s ceste že dva avtomobila. Potniki sci ostali skoraj nepoškodovani, le avto se je na moč potolkel. Gasilci Iz Solkana so se precej trudili, da so vozilo, ki je zdrsnilo kakih 20 m globoko, potegnili na cesto. Pri nezgodi je bila ranjena 20-let-na Rosa Ipavec lz Stare gore, ki so jo odpeljali v šentpetrsko bolnišnico, kjer pa so ji ugotovili le manjše poškodbe. zvezi predlagal, naj bi, ker je že načrt izdelan, začeli urejevati tudi to cesto in ko je odbornik Grigolon pojasnil, da bo po ureditvi ceste Fogliano-Pieris na razpolago za bivše pokrajinske ceste še 125 milijonov, je Marinčič predlagal, naj bi s tem denarjem začeli urejevati vsaj del ceste, ki gre iz Gorice skozi Standrež do Sovodenj, ki je po važnosti vsaj enak drugim cestam,,kisp že ;v, popravilu,. Priporočal je nadalje, naj bi pokrajin ska uprava storila vse pptrebno, da doseže dodatno podporo za ureditev celotnega cestnega sistema, vključno cesto Devetaki-Doberdob-Selce in cesto v Brda. Predsednik dr. Chientaroli je ob ljubil, da se bo urejevanje sovo-denjske ceste začelo kot predvideno v letu 1963-64 ter da bodo za prvi del uporabili že omenjenih 125 milijonov, ki so se oa razpolago od prvotnega nakazi.a, katero je v veljavi do 1965. Povedal je nadalje, da so posiali v Rim nove prošnje za cestni prispevek v znesku 1073 milijard. V tej vsoti so vključeni tudi stroški za cesto Devetaki-Doberdob-Selce, ki so predvideni na 270 milijonov in za cesto Gorica . Oslavje - Steverjan-drž. meja, ki bo stala 135 milijonov. Seveda pa predsednik ni mo, gel zagot noti, če bodo te prošnje v celoti ugodno rešene in kdaj se bo to zgodilo. resenti, ki se za dražbo zanimajo, naj si sami ogledajo stanje v omenjenih gozdičih. Jutri seja občinskega sveta v Sovodnjah V sredo zvečer z začetkom ob 19. uri bo imel občinski svet v Sovodnjah sejo, na kateri bodo med drugim odobrili tudi prispevek za nogometno društvo «Sovodnje» ter pristojbine za občinsko trošarino. Obvestilo županstva iz Doberdoba Županstvo iz Doberdoba javlja, da bodo sprejemali prošnje prizadetih kmetovalcev na Genio pionieri Villa Vicentina do 15. januarja in ne samo do 15. decembra, kot je bilo prvotno javljeno. Proš. nje je treba predložiti na županstvu, napisane na prostem papirju. Dražba suhljadi v Sovodnjah V nedeljo 23. t.m. ob 11. uri bo na županstvu v Sovodnjah dražba za suhljad in dračje v občinskih gozdičih «Bošket» in «Seled». Za prvi gozdič je vzklicna cena 1500 lir za drugega pa 4000 lir. Inte- Podaljšanjc urnika javnih lokalov za praznike Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da javni lokali na Goriškem lahko zaprosijo za podaljšanje urnika za božične in novoletne praz. nike. Prošnjo v dveh izvodih na kolkovanem papirju po 100 lir, je treba vložiti v Gorici na kvesturi, po drugih krajih pa na policijskih komisariatih ali pri orožnikih. VERDI. 16.00: «Lo sceriffo scalzo», A. D. Conel in E. Presley, barvni film v cinemascopu. CORSO. 17.00: «L’ombra della vendetta», M. Richman In M. Cobel, črnobeli ameriški film. VITTORIA. 17.00: «Un mostro di sangue», V. Brice in Y. Evelyn. Ameriški črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Le 13 fatiche di Ercolino». Barvna slikanica t .cinemascopu. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 10,8 stopinje ob 13.50, najnižjo 3,2 stopinje pod ničlo ob 6. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 88 odstotkov. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 9. do 15. decembra se je v goriški občini rodilo 31 otrok, umrlo je 13 oseb, bili sta dve poroki in 6 okli. cev. ROJSTVA: Annalisa Bassan, Viviana Franco, Giorgio Buia:, Mario Ter. rana (rojen mrtev), Lucia Marega, Diego Watzke, Antonella Tegon, Euge- nio Eugenio Grion in postrežnica Maria Gorian. OKLICI: učitelj umetnosti Vito Daniels in uradnica Gianfranca Berga. masco, dr. Salvatore Cascio in bolni, čarka Anna Busolini, delavec Marcello Spaoghero in tekstilna delavka Anna Maniacco, uradnik Stanislavo Zbo- _______________ _____________gar in delavka Luigia Claboui, urad. n io Mollica, Franco Bernardini, Mar. I nik Giorgio Mlrarchi in frizerka Ar. co Cantalupi, Massimo Cappuccio, A. naela Tuzzi, Fabio Battistella. Luisa Barazzetti, Renato Cevdek, Gabriele Terpin, Monica Di Luca, Alessandro Pinna, Raffaela Fornasir. Nadia Tomšič, Fausto Peruzzi, Mariateresa Humar, Sandra Seno, Andrea Vanm, Manuela Chetti, Alessandra Dilena, A-lesslo Novelli, Patrizia Comelll, Sofia Terpin in Sandra Sant. SMRTI: 77-letnl Pietro Lazzarinl, gospodinja 67-lema Emilia Korslc vd Fadovan, upokojenka 69-)etna Teresa Fadel vd. Dal Pio Luogo, rudar 62-letrai Ezio Azzola, eno uro stari Giuseppe Zuliani, gospodinja 83-letna fi-lena Piazza vd. Basello, gospodinja 84-letna Leonilda Schach vd, Hamot, 90_letna Anna Furios vd. Oblak, gospodinja 61-letna Maria Marega por. Pizzul, upokojenec 62-let ni. Attilio Zannar. tri mesece in Poi stari Marco Miriold, gospodinja 70-létna Antonia Udina por. Jug, učenka 12-letna Viviana Toso. POROKE: podoficir Erasmo Asqui- no in gospodinja Lea Mazzei, postrež. manda Ce Ibar, kovinostrugar Mario Pecorari in Adriana Minlsini. Darovi in prispevki Za Dijaški dom v Gorici je daroval Jožef Humar iz Steve nana 57 kg kakijev. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji -poti našega dragega moža, očeta in nonota FRANCA GRILA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala gospodu župni-Žerjalu, sorodnikom, daroval- cem cvetja ter vsem, stili njegov spomin. ki so poča- Žalujoči žena, sinova, hčerke in ostalo sorodstvo Vrh, dne 18. decembra 1962. TRINAJSTO KOLO PRVENSTVA Juve v vodstvu pred Inter jem in Bologno Samo točka za Fiorentino v Mantovi Trinajsto kolo italijanskega nogometnega prvenstva A lige je pokazalo, da Herrerove izjave niso bile izgovorjene brez tehtnega razloga. Herrera je pied nedavnim obljubil, da se bo njegovo moštvo v najkrajšem času povzpelo iz sredine lestvice prav na vrh. V nedeljo je Herrera delno dosegel svoj cilj: sredi Bologne je Inter bivše leader je lestvice odpravil z gladkim 4:0 in se s tem povzpel do drugega mesta tik za vodilnim -Juventusom, ki si je na lastnem igrišču privoščil, čeprav z mini- malno razliko, gostujočo Modeno. Kot sta Inter in Juventus napravila korak naprej, se je isto posrečilo tudi Milanu, ki je pred lastnimi navijači z dvema goloma proti enemu, odpravil borbeni Torino. Za Florentince pa je nedeljsko kolo pomenilo precejšen spodrsljaj ne samo na igrišču Mantove, kjer so bili gostje prisiljeni prepustiti domačinom točko, temveč tudi v lestvici. Največje presenečenje dneva pa Je pripravila Atalanta v gostova-ju v Ferrari. Domačini so se upirali, kakor so znali, vendar niso zmogli z ničemer ustavljati vigra-nih tekmecev iz Bergama, ki so v obeh polčasih spravili v mrežo domačinov pet žog, medtem ko so jih oni imeli na vesti samo dve. Za Romo naj bi bila tekma v Genovi srečanje resnice. Ta resnica pa je precej kruta. Rimljani se nikakor niso mogli rešiti pritiska Genoe in so se ob koncu morali zadovoljiti z neodločenim izidom. Gostom, ki so se hoteli od-dolžiti za poraz z Genoo v tekmi za italijanski pokal, se namen ni posrečil, zaradi česar so morali domov precej razočarani in z eno samo točko v žepu. ALlG A IZIDI lnter-*Bologna 4-0 •Genoa-Roma 2-2 •Juventus-Modena 2-1 •Vicenza-Catania 3-1 •Mantova-Fiorentina 1-1 •Milan-Torino 2-1 •Napoll-Palermo 3-1 Atalanta-*Spal 5-2 •Venezia-Sampdoria 2-0 LESTVICA Sampdoria, ki je gostovala ob beneški laguni, je morala domov s porazom v žepu. Gostje so imeli sicer več priložnosti, toda te so naivno zapravili, medtem ko so Benečani izrabili vsako priliko in zmagoviti zapustili igrišča. Nič boljše se ni dogajalo Palermu v Neaplju, kjer so domačini razpolagali z njim kakor so hoteli in ga prav tako odpravili s porazom domov. Juventus 13 8 3 2 23 10 19 Inter 13 7 4 2 22 9 18 Bologna 13 9 0 4 35 19 18 Spol 13 7 2 4 22 20 16 Atalanta 13 4 7 2 21 18 15 Fiorentina 13 5 4 4 21 13 14 Vicenza 13 5 4 4 15 11 14 Milan 13 4 6 3 20 16 14 Roma 13 4 5 4 19 14 13 Catania 13 4 4 5 18 29 12 Genoa 13 4 4 5 16 19 12 Mantova 13 3 6 4 11 13 12 Napoli 13 5 1 7 15 23 11 Torino 13 4 3 6 9 14 11 Venezia 13 3 4 6 18 20 10 Sampdoria 13 4 1 8 14 21 9 Modena 13 3 3 7 12 25 9 Palermo 13 2 3 8 7 25 7 Prihodnje tekme (23. dec. 1962) Atalanta - Palermo; Catania - Mantova; Fiorentina - Bologna; Genoa - Milan; Inter - Juventus; Modena - Napoli; Roma - Sampdoria; Torino - L.R. Vicenza; Venezia - Spai. 3. REDNI OBČNI ZBOR SZ BOR Kljub finančnim težavam uspehi rtiso izostali Zanimive kritika in upoštevanja vredni predlogi Stavka nam ni dovolila, da bi že pred dnevi poročali o poteku občnega zbora združenja Bor, ki je zaključilo enoletno delo in se predstavilo članom in vsem, ki se zanimajo za šport z obširnimi referati o preteklem udejstvovanju. V nasprotju z drugimi občnimi zbori, ki so včasih preveč dolgočasni, je bil petkov pregled dela slovenskih športnikov zanimiv in živahen. Kritik ni manjkalo, a te so bile, čeprav morda tudi nekoliko pretirane, v glavnem konstruktivnega značaja. In prav v tem je odlika Bora, ki se kritik ne boji, pa čeprav jih radevolje sprejme. Po pozdravu predstavnikov SKGZ, SPZ, tabornikov in PD Cankar, so ti odzdravili s kratkimi nagovori. Član SKGZ Mirko Kosmina je pripomnil, da Bor združuje Vso slovensko mladino, zaradi česar bi mo- Na občnem zboru športnega združenja Bor so izvolili novi odbor, ki je sestavljen kakor sledi: GLAVNI ODBOR Predsednik — D. KOŠUTA Podpredsednik — M. DOLGAN Tajnik — O. KALAN Blagajničarka — M. KALAN Zapisnikar — F. VITEZ Gospodar — A. DOUGAN Člana — M. MAGAJNA M. ŠUŠTERŠIČ ODBOR NADZORNI F. CESAR J. CESAR DR. I. GRUDEN Namestnik — G. FURLANIC ral biti deležen podpore vseh političnih, kulturnih in gospodarskih organizaciji slovenske manjšine. Tpdi predsednik SPZ Vrabec se je pohvalno izrazil o delovanju Bora, ki ima stične točke s predstavništvom slovenskega športa pri nas, predvsem, ker stremi k združenju športnikov, kot SPZ stremi k združenju vseh prosvetnih u-stanov. Daljši je bil pozdravni govor delegata Mladinske iniciative Igorja Kosmine, ki je dodal, da je Bor z nesebičnim delom in do- bro voljo premostil vse težave, dalje, da izvršuje veliko narodno poslanstvo, ker v mladini krepi zavest pripadnosti slovenskemu narodu. Ima tudi izredno zaslugo, da je prišlo do boljšega spoznanja med tu živečim večinskim nan*-dom in slovensko skupnostjo. Igor Kosmina je zaključil s pripombo, MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiir IZIDI •Bari-Lucchese •Brescia-Messina •Cagliari-Foggia Ine. •Catanzaro-Padova Verona-’Lazio •Lecco-Corno •Parma-Cosenza Simmenthal-*Pro Patria •Triestina-Alessandria •Sambenedettese-Udinese 2-1 M 2-1 odložena 2-0 1-1 3-0 1-0 1-0 2-2 LESTVICA Messina 13 7 5 1 20 12 19 Brescia 13 7 4 2 19 11 18 Bari 13 4 8 1 17 10 16 Foggia 13 7 2 4 26 22 16 Padova 12 6 3 3 15 12 15 Lazio 13 3 9 1 13 8 15 Lecco 13 4 7 2 15 12 15 Cagliari 13 4 6 3 13 9 14 Verona 13 4 6 3 12 10 14 P. Patria 13 5 4 4 15 14 14 Lucchese 13 5 2 6 17 16 12 Como 13 4 3 6 16 17 n Triestina 13 3 5 5 18 21 11 Simmenthal 13 3 5 5 14 19 11 Cosenza 13 3 5 5 11 18 11 Catanzaro 12 3 4 5 10 15 10 Parma 13 3 4 6 11 17 10 Udinese 13 2 5 6 20 26 9 Alessandria 13 3 3 7 12 17 9 Sambened. 13 16 6 9 17 8 Prihodnje tekme (23. dee. 1962) Alessandria - Udinese, Brescia - Catanzaro, Cagliari - Bari, Como- Pro Patria, Cosenza - Lecco, Foggia - Lucchese, Padova-TRIESTI-NA, S. Monza-Parma, Verona-Sambenedettese, Messina-Lazio. Bologna-Inter Genoa-Roma Juventus-Modena L. R. Viccnza-Catania Mantova-Fiorentina Milan-Torino Napoli-Palermo Spal-Atalanta Venezia-Sampdoria Brescia-Messina Cagliari-Foggia Ine. Novara-Legnano Siena-Cesena (0-4) 2 (2-2) X (2-1) 1 (3-1) 1 (M> X (2-1) 1 (3-1) 1 (2-5) 2 (2-0) 1 (1-1) X (2-1) 1 (1-0) 1 (41) 1 KVOTE 13 — 586.000 lir 12 — 24.900 » S J 1 J | | l J 1. — 1. Mincio 2 2. Carmelo 1 2. — 1. Orfani 1 2. Samo 2 3. — 1. Bulichella 2 2. Gattamelata X 4. — 1. Deal 1 2. Filios 1 5. — 1. Svizzera X 2. Brulé X 6. — 1. Gizzeni 1 2. Pitonio KVOTE 12 — 2.441.620 lir 11 — 118.142 » 10 — 8.239 » 2 TRIESTINA - ALESSANDRIA 1:0 Se dve dragoceni točki kljub skrajno slabi igri Edini gol je dosegel 6 minut pred koncem debutant Porro STRELEC: v 39’ drugega polčasa Porro (T.) TRIESTINA: Mezzi; Frigeri, Vitali; Dallo, Merkuza, Sadar; Mantovani, Trevisan, Orlando, Porro, Santelii. ALESSANDRIA: Nobili; Melideo, Giacomazzi; Migliavacca, Bassi, Schiavone; Oldani, Cantone, Vit ali, Colondri, Bettini. SODNIK: Palazzo iz Palerma. Gledalcev 6000. Koti 6:2 za Triestino. V 5’ drugega polčasa izključen Oldani (A.). Triestina je v nedeljo proti A-lessandriji dosegla svojo tretjo zmago v prvenstvu B lige in z njo še dve dragoceni točki, ki sta jo trenutno potisnili vsaj malo navzgor na lestvici. To pa je tudi bila edina pozitivna stran nedeljske tekme, ki je glede vsega drugega do kraja razočarala vedno manjše število ljubiteljev nogometa na tržaškem stadionu. Igra, ki sta jo prikazali enajstorici, je bila kvalitetno izpod vsake kritike. A-lessandria, natrpana z nekoč slavnimi, toda sedaj že ostarelimi igralci, se je oprijela skrajno defenzivne taktike kot pijanec ograje. V vseh 90 minutah je le dvakrat poskušala prodieti pred samevajočega Mezzija, v drugem po'ča-su, ko je zaradi izključitve Olda-nija ostala z desetimi igraln, pa se je vsa nakopičUa na svoji polovici igrišča in dobesedno zaprla pot do svojih vi at. Taka taktika gostujoče enajstorice v sivem, je dala Triestini proste roke, česar pa tu ni znala in tudi n. bila sposobna izkoristiti. V rjenih vrstah je škripalo na vseh koncih in krajih. Povezanosti m bilo nobene. Vsak je igral za svoj račun in to pretežno slabo, začenši z Vitnl i-jem, katerega predložki so redno našli nasprotnega igralca, Merfcu-zo, ki je zaviral igro s kratkimi pasovi na sredini igrišča, pa do Mantovanija in Trevisana, ki sta brezglavo zapravljala tudi najbolj ugodne priložnosti ter Santellija, ki je kolektivno :n individualno koristil toliko kot nič. Za spoznanje boljši so bili Frigeri, Sadar, Orlando in debutant Porro, predvsem pa Dalio, ki je bil najboljši mož na igrišču, če izvzamemo vratarja Nobilija. Toda tudi prizadevnost teh poslednjih ni mogla dvigniti igre na nivo, ki ni bil vreden resničnega nogometa. Mimo individualne nesposobnosti pa je vse graje vredna tudi zasnova kolektivne igre, pri čemer ;e povsem jasno, da pada krivda tudi na trenerja. Stvar povezave in smrtne gradnje igre je stvar taktike, ki je trenerjeva domena. Tudi kondicija posameznih igralcev je v veliki meri odvisna prav od trenerjevega dela. Zato se zdi čudno, da Radio vztraja na nekaterih Tim-'■ Vratar Alessandrie je preveč okleval: ne preveč nevarna žoga je končala v mreži (na sliki) elementih, ki so že ponovno dokazali, da so izven forme, in pušča izven igrišča igralce, ki so se v preteklosti že uveljavili. Tako smo tokrat pogrešali živahnega Risosa, srčnega Bracha in še kakšnega, ki bi k moštveni ekonomjii brez dvoma precej več prispevali, kot pa Santelli, Vitali, Trevisan in drugi. Dejstvo, da je napačno vztrajati vedno pri nekaterih, dokazuje tudi razmeroma uspešen debut mladega Porre, ki je prišel do veljave še toliko bolj, ker so vsi ostali zatajili. Tudi njegov gol ni bil samo plod slučajnosti, temveč dokajšnjega pregleda čez igro in smiselnega zavzemanja položaja. Vse te negativne ugotovitve odpirajo seveda kaj slabo perspektivo tržaški enajstorici, ki bo morala temeljito izboljšati svojo igro, če bo hotela preprečiti nazadovanje. Kronika beleži le nekaj zanimivih akcij. V prvem polčasu, ki je bil tehnično boljših je Triestina imela najmanj dve zreli priložnosti, toda žoga se je obakrat odbila od droga, prvič na strel Orlad-da v 5’ in drugič na strel Trevisana, ki ga je Nobili odbil :v drog in nato v polje. Tretji drog Je dosegla Triestina v 7' drugega polčasa po Mantovaniju, ki iz'1 raž-' dalje dveh metrov ni naščl poti v mrežo. Le malo prej je Nobili ies po zaustavil strel Trevisana z glivo. Nobili je bil uspešen tudi v 23 , v 39’ pa je moral končno kloniti v akciji, ki ni bila na videz prav nič nevarna. Orlando je zaustavil žogo prav na zadnji Črti in jo centriral. Pritekel je Porro in jo z glavo poslal tik ob drogu v mrežo. Nobili je zakasnil samo za trenutek in ves krčeviti o-brambni napor Alessandrije je bil zaman. da' prav zaradi tega zasluži Bor večjo pozornost in tudi finančno pomoč. Podobno sta se izrazila Fischer za tabornike in Ivo Kufer-Zin za prosvetno društvo Ivan Cankar. Občni zbor je nato prešel na glavne točke, to je na poročila predsednika, tajnika, blagajničarke in gospodarja. Posebno predsednikovo poročilo je prikazalo sončne in senčne strani enoletnega delovanja športnega združenja. • Najlepše strani življenjske • knjige Bora so zapisali prav • atleti, ki so častno branili • barve športnega združenja, • Pri. čemer so morali večkrat • premostiti težave, ki so bile • večje od njih. Senčne pa je # teba iskati v finančnih pro- A kUmlL_____I ________L1___JL blemih združenja, problemih, # ki so večkrat okrnili ali vsaj '• zavlačili delovanje. Tudi te ovire so člani Bora z združenimi silami premostili, a kljub temu, kar je razvidno .' iz poročila blagajničarke, je .ostala vrzel, ki jo. bo treba v bodočnosti zamašiti. Po svoje zanimivo, predvsem zaradi navedenih podatkov, je tudi poročilo tajnika, katero bomo, kot tudi predsedniškovo objavili, ko nam bosta čas in prostor dopuščala. Vitalnost Bora 'e prišla do izraza prav med diskusijo, katero je nekoliko ' s polemično ostjo načel Boris Košuta. Ta član Bora je kritiziraj. delovanje, namiznoteniškega odseka, ki je bilo letos res nekoliko okrnjeno. Odgovor ni izostal. In v zvezi s tem se je neki član Bora poslužll tudi statističnih podatkov, ki so izredno zgovorni : • atleti Bora so letos prepoto- • vali toliko kilometrov, kolikor 9 jih je med ■ severnim in juž- • nim tečajem ali štirikrat iz 9 Evrope v Ameriko. Nastopov hi 9 je bijo preko 580, ur trenin-9 gov pa 1805. Cesar Jože je načel vprašanje stališča nekaterih staršev do športnega udejstvovanja njihovih sinov {n hčera. Nekateri menijo, da je Učenje zaradi športa zanemarjeno. Nasprotno: otrok, ki se športno Udejstvuje in se razgiblje, se z pečjo vnemo uči in dosega tudi na tem polju dobre rezultate.' V • umesten predlog, ki je vre- • den proučitve in natančne • presoje: vse naše manjšinske • organizacije, tako politične, • gospodarske in kulturne bi O morale 'sestaviti odbor, ki bi O enkrat letno nagradil najbolj- • šega slovenskega skladatelja O pri nas, nagraditi bi moral • najboljše delo tako na odru • kot v pisani besedi in, zakaj • ne, tudi najboljšega sloven- • skega športnika v zamejstvu. Predlog je tu: upati je treba, da ne bo naletel na gluha ušesa. Športno združenje Bor je nakazalo pot, ki je upoštevanja vredna in ki lahko pri nas pripomore k poživitvi delovanja na vseh poljih. In to z združenimi silami. Na občnem zboru med čitanjem poročil Duilio Loi odvzel Perkinsu svetovni naslov V soboto na milanskem ringu MILAN, 17. — Američan Eddye Perkins, ki je v prejšnjem dvoboju z lahkoto prišel do svetovnega naslova welter junior kategorije, je moral v povratnem srečanju izročiti žezlo najboljšega •na svetu tržaškemu boksarju Duiliu Loiu, ki ga je v soboto premagal po točkah. Perkins je že ob prihodu v Italijo obljubljal, da mu bo zadostovalo pet rund za zmago, to se pravi, da je bil prepričan v predčasni konec dvo- ,v«zi[8 tem je nastalo yprašanje, »M1 ..Or .slovenske mladine se bavi športom. Zopet zanimivi podat-: od 372 dijakov višjih šol se s športom bàvi le 15 odstotkov. Od ieh jih je 7 in pol odst. v italijanskih klubih. Med temi je največ zanimanja (30 odst.) za nogomet. Tu je treba pripomniti, da dijaki nastopajo v italijanskih klubih, kjer so tudi v staležu polpro-fesionalcev. Slabše pa je še v Gorici, kjer z 'izjemo Olympie, ni športnega udejstvovanja. 9 Kako premostiti te ovire? Na • občnem zboru Bora, med ka- • terim je padla beseda, da je • šport zapostavljen, je padel boja. Loi mu m odgovarjal, pač pa se je vestno pripravljal in se mu ha ringu predstavil v odlični formi. Od tod tudi zmaga, pa čeprav s pičlo razliko točk. Ameriški boksar je imel več ugodnosti na svoji strani: predvsem se je zanašal na hitrost, na živahnost, na udarnost in največ seveda na svojo mladost. Vsi so pričakovali od Loia, ki je nič manj kot osem let starejši od sobotnega tekmeca, borbo s častnim porazom. Tržaški boksar pa je tokrat presenetil. Loi si je v prvih rundah nabral precej točk, katere je nato z onemogočanjem napadov Perkinsa, ohranil do končnega udarca gonga. Perkins je pTepozno prešel v ofenzivo, in čeprav so bile njegove zaključne runde polne silovitih udarcev in živahnih spopadov, ni mogel nadoknaditi izgubljene razlike. Cikaški boksar je bil posebno nevaren v 13. in 15. rundi. Ce bi svoje nevarno orožje uporabljal že prej, bi prav gotovo ostala krona svetovnega prvaka še v njegovih rokah. Tako pa jo je izgubil. V prvih treh rundah je Perkins večkrat skušal presenetiti Loia, ki se ni odkril in je celo večkrat z uspešnim krošeji in drugimi udarci zadel temnopoltega tekmeca. Po četrti rundi je Loi prevzel pobudo v svoje roke in je večkrat zmedel nasprotnika, ki je sicer odgovarjal, a pre- NiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiHiiiiiiiiiiiiiimiHHiiMiiiiiiiiniiiiimiiiiiiimimoMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii REZULTATI ANKETE LJUBLJANSKEGA POLETA Miro Cerar (telovadba) najboljši slov. športnik Košarkar Ivo Daneu na drugem mestu LJUBLJANA, 17. — Tudi letos so bralci športnega tednika Polet izbrali najboljšega slovenskega športnika. Uspehov, ki so jih letos dosegli slovenski športniki, ni bilo malo in zato odločitev ni bila tako lahka. Na prvo mesto se je uvrstil telovadec Miro Cerar in to s prepričljivim številom glasov, saj skoraj ni bilo anketnega lista, na katerem ne bi bilo na prvem mestu imena tega naj- vidnejšega predstavnika slovenske orodne telovadbe, ki se je posebno izkazal na svetovnem prvenstvu v Pragi. Miro Cerar je tako že tretjič osvojil pokal za najboljšega slovenskega šnortnika. Vrstni red prvih desetih športnikov je sledeči: 1. MIRO CERAR (telovadba) točk 10.768 2. Ivo Daneu (košarka) 8.870 3. Božo Jemc (smuč. skoki) 6.490 4. Prane červan (atletika) 5.424 5. Draga Stamejčič (atletika) 4.174 6. Edvard Vecko (nam. tenis) 3.922 7. Janez Teran (nam. tenis) 3.374 ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR obvešča svoje člane, da odpadejo ta teden do sobote, vsi treningi ker je dvorana zasedena. • » • NAMIZNI TENIS Vsak četrtek od 20.30 dalje redni trening, ki bo v mali dvorani stadiona «Prvi maj«. 8. Slavko Špan (atletika) 2.258 9. Miro Kolnik (atletika) 2.234 10. Katjuša Derenda (kotalkanje) 1.016 PO ANKETI «FRANCE FOOTBALL» V Ceh Masopust nogometaš leta PARIZ, 17. — Ob zaključku ankete športnega tednika «France • 11» je bil Football» je bil igralec češkoslovaške reprezentance Josef Masopust izbran za najboljšega nogometaša leta. Od Jugoslovanov je Sekularne na 4., Galič pa na 9. mestu, med- tem ko je najboljši Italijan Rlvera šesti v lestvici, Sm —, Stvori ki je bil lani prvi, je letos enajsti. Lestvica je sledeča: 1. JOSEF MASOPUST (Dukla -Praga) 65 točk 2. Eusebio (Benfica - Lizbona) 53 3. Karl Heinz SchneUlnger (Koeln) 33 4. Dragoslav Sekularac (C. zvezda • Beograd) 26 5. Joseph Jurion (Anderlecht) 15, 6. Rivera (Milan) 14, 7. Jlmmy Greaves (Tottenham) in John Charles (AS Roma) 11, 9. Milan Galič (Partizan • Beograd) 10, 10. Janos Gorocs (Ujpest - Budimpešta) C, 11. Raymond Kopa ( Stade de Reims ) in Omar Sivori (Juventus) 4. JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI POKAL Jesenski prvak Partizan izločen Po zaključku jesenskega dela jugoslovanskega nogometnega pr-verrttva se nogometaši še ne morejo posvetiti počitku. Že v nedeljo jih 'je poklicala na igrišča naloga, da branijo barve lastnih klubov na turnirju za jugoslovanski nogometni pokal. V šestnajstinki finala je prišlo tudi do presenetljivih zavrtljajev predvsem v Splitu, kjer je npmlsjeno moštvo Hajduka pre- magalo jesenskega prvaka Partizana O» tudi v Celju, kjer je drugo-iigaški Maribor odpravil brez posebnih naporov prvoligaško Rije-ko. ^Nasprotno pa je ljubljanska Olimpija klonila bolj izkušenim gostom Iz Titograda. Izidi nedeljskega kola so sledeči: Hajduk - Partizan 3:1 (1:0) Maribor - Rijeka 3:0 (1:0) Budučnost - Olimpija 4:2 (2:0) Rudar - Dinamo 0:4 (0:2) Sarajevo - Vardar 2:4 (2:1) Pobeda - C. zvezda 2:8 (1:4) Novi Sad - Trešnjevka 1:0 (0:0) Radnički - Vojvodina 0:1 (0:0) Karlovac - Beograd 0:1 (0:0) Jedinstvo - Sutjeska 0:1 (0:1) Željezničar - Srem 2:5 (0:1, 2:2) Sibenik-Radnički N. 3:1 (1:0,1:1) Proleter - Borac 2:3 (1:1) Slavonija - Velež 1:0 (0:0) Mladenovac - Čelik 2:6 (1:1) Sloboda - Rudar 2:1 (1:1, 1:1) malo udarno. Boksarja sta si v vseh ostalih rundah izmenjavala udarce vse do enajste runde, ko je Loi, ki je pričakoval napade tekmeca, s protinapadi onemogočil Perkinsu, da bi mu odvzel pobudo. Zavedajoč se, da je v zamudi, je Perkins sprožil v dvanajsti rundi ostro ofenzivo, s katero je Loia večkrat spravil k vrvem. Na srečo je tržaški boksar vzdržal in ohranil razliko v točkah, ki mu je pripomogla, da je zopet prišel do naslova, ki mu pripadal že pred porazom s Perkinsotn. HHM Veselje zmagovalca PARIZ, 17. — Nocoj je ameriški boksar srednje kategorije Ted Wright premagal s k. o. V prvi rundi perujskega nasprotnika Danteja Prelaeza. rije Giuliom Rinaldijem in bivši svetovnim prvakom Bobom G's nom, ki je bil v petek v Rimu, s je končal, kljub premoči America na, neodločeno. ROKOBORBA BEOGRAD, 17. — Italijan Grag' je zmagal na mednarodnem turi ju v prosti rokoborbi v mušji s* pini, kjer je pustil za seboj Tur Tektosa in Romuna Tapalaga. ŠPORTNIKI! V trgovini VELIAK-ŠPORT v Ul. deUTstria 13, tel. 44-237 dobite vse potrebno za smučanje in za ostale panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih c e n a » AVTOPREVOZ Rihard Cunjo Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 Tovorni prevozi za tu in •n0’ zemstvo — Konkurenčne ceB* Restavracija «BEL VEDERI* IZOLA tet. 71-141 nudi specialitete na ž®£» — divjačino — ribe m vse vrste pijač. Privlačni izletna točka. U®P razgled na morje — Gradež — Trst — in Triglav. PARK HOTEL NOV« CORICA priredi veliko SILVESTROVANJ® z bogato večerjo (tudi pijači za ceno 2.500 din Igrala bosta priznana orkestri» 600 sedežev - Rezerviranje sprejema recepcija hotela RIM, 17. — Dvoboj med evropskim prvakom srednjetežke katego- Vsak večer, razen ponedeljk*;,, plesna in zabavna glasb* BOHINJ - SLOVENIJA V poletni in zimski sezoni vam nudijo vse udobje tuneli «ZLATOROG», «HOD VOGLOM», «UEU LEVUE-JEZEKO». Mladinski dum ter gostišča Stara Fužina In «CKNA PRST» ♦ Kdor si želi oddiha v miru in kdor hoče spoznati svetovno znane prirodne lepote, kdor si želi zimske ali 0°- letne športe vseh vrst, na) pride v Bohinj e inlnrmiicijn InrlHlinnii društvo in hof»l' (b) TDAHWDL \nn ŠVICARSKA S VRERMA R K A OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI: novi lipi, poslednji izum moderne tehnike; ELECTRONIC na električni pogrni SUPERAUTOMATIC k 57 in »» rubini EXTRA PLATT LUX 62 letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno — ------,--- .-----------------, ^----------- ---- --------- —------- -------— .-------------- —»■--------------— ----- ----- ------- — ------------------.------. — -, Stritarjeva ulica 3-1 telef 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI; Cene oglasov; Za vsak mm V širini, enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pr) uprav»- Odgovorni urednik; STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trat UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predai 859 — PODRUŽNICA GOH1CA: Ulica Petllcp 141, Tel. 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. S.V. FRAJ4CJSKA št. 2» — Tifi. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 lir. — Vnaprej: ■sečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 di».: polletno 960 din. četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubi)8 W>s». ■■