DELAVSKA POLITIKA
MnliVi rvrtlaAnv Vi	v	ivjaraflATan/lK	ITI	SOCli&lllC	fl&ni-dfl
fr, ; ■■ n • - r ; T ; - Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni prodal 22, tel«Ion 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska ibornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, Dal. dom. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne »prejemajo,	izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jogoalavtto mah tnaaniao 10 Din, t« imo* zematvo mesečno 15 Dia.	Malih oglasov, ld služita v poaredovanfe in »ociialne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaJca beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stan« Din 1.—. Malih o<laaov tr£ov*ketf» značaja, stane beseda Din t.—. V oglasnem delu stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem itevilu objav popust. Čekovni račun- 14.335, — Reklamacij« s« n« frankinjo.
Štev. 69.	Sobota, 29. avgusta 1931.	Leto VI«
Nova angleška vlada.
Macdonald predsednik nove koncentracijske vlade.
Nepričakovano naglo je bila sestavljena nova angleška vlada. Dne 24. t. m. je delavska vlada odstopila in 26. t. m. se je že predstavila nova vlada, ki ji načeluje zopet Macdonald.
V novo vlado so vstopili štirje člani delavske, štirje člani konservativne in trije člani liberalne stranke. V novi vladi so:	Macdonald
(predsednik), Baldwin (predsednik tajn. sveta), Snowden (finance), Samuel (notranje), Sankey (kancler), lord Reading (zunanje), Hoare (za Indijo), Thomas (kolonije), Neville Chamberlein (zdravstvo), Cunlife Li-ster (trgovino), Crewe (vojno).
Po sestavi vlade je izjavil Macdonald časnikarjem, da pojde zopet na delo, ker je prepričan, da nova vlada, ki ni koalicija v pravem zmislu, izvrši svojo nalogo. Kaj bo potem, bomo šele videli.
Ta izjava Macdonalda se čita kakor da hoče Macdonald žrtvovati sebe. Gospodarski položaj in mahinacije finančnega kapitala so spravile državo v gospodarsko krizo zaradi delavske stranke, ki {e ni bi-lo težko zrušiti, ker ni imela večine. Če Macdonald prevzame predsedstvo proti večini delavske stranke,, ki se opravičeno zgraža nad projekti finančne sanacije državnega gospodarstva na račun delavstva in nameščencev, hoče Macdonald odvrniti od sebe očitek, da je delavska vlada zavozila državno gospodarstvo. Macdonald je revizionist in njegovemu naziranju, da mora povsod u-veljavljati svojo voljo, odgovarja tudi ta korak, ko prevzema nase očitke, a hoče delati po svojih nazorih dalje v kombinaciji z opozicionalni-ma strankama, ki sta mu v bistvu nasprotni. Macdonald hoče »po trnjevi poti k cilju«, kakor je že večkrat rekel.
Macdonald je bil doslej predsednik delavske stranke. To mesto bo moral odložiti, ker goji tudi angleška delavska stranka emancipacijsko politiko, kakor ves svetovni socialistični pokret.
Macdonaldovo postopanje je vzbudilo tudi v ostalem socialističnem svetu presenečenje in obžalovanje. Tako pravi Leon Blum v francoskem socialističnem glasilu, da položaj Anglije nikakor ni tako resen in nevaren, da je moral Macdonald napraviti ta preokret. Primanjkljaj 120 milijonov funtov je komaj osminka proračuna; pokritje bi se bilo lahko našlo, ne da bi se ves narod re-volucioniral z obremenitvami. Paniko nevarnosti je izzval tisk, da bi dosegel svoj namen. Dosegel ga je in strmoglavil vlado. Zakaj Macdonald ni apeliral na volilce? Macdonald je s tem pokazal samo pot vsem reak-cionarcem Evrope.
Z enako skrbjo gleda na dogodek nemška socialna demokracija. Macdonaldov korak napolnjuje svetovno socialno demokracijo z bolestjo in skrbjo. Ni se lahko sprijazniti z dogodkom, da Macdonald dela z enim delom delavskih ministrov z bivšima opozicijskima strankama, dočim je ogromna večina delavske stranke proti novi vladi.
Toda zgodilo se je. Macdonald je samorasel človek, ki sodi politiko po svojih vidikih. Nasprotno pa vemo, da je angleška delavska stranka velika stranka, ki se naslanja na dobro disciplinirane strokovne organizacije ter bo neobičajni korak svojega predsednika prebolela s prav majhno trzavico.
Nova vlada nima bodočnosti. Do enake koalicije med konservativci-valutci na Angleškem je prišlo samo enkrat med vojno, sicer pa ne pomni angleška parlamentarna zgodovina enakih dogodkov. Škoda je, da bo trpela mednarodna politika. Če bi bil Macdonald razpustil parlament in razpisal volitve, kakor svetuje Leon Blum, bi utegnila delavska stranka pridobiti in mednarodna politika bi bila ostala v rokah angleške delavske vlade.
Tako pa je Macdonald odprl vrata samo večji negotovosti.
Pravi socialni politik o socialnem zavarovanju.
Pri državni konferenci nameščencev nemških socialno - zavarovalnih zavodov, ki se je vršila poleti v Draždanih, je govoril prejšnji minister dela sodrug Wissell o pomenu in mejah socialne politike. Kar je povedal, so pomembne, lepe besede, ki naj bi jih ne poznali in prav cenili samo delavci v Nemčiji, marveč povsod, kjer kapitalistični svet hoče rušiti socialno zavarovanje.
Sodrug Wissell meni, da danes ni mogoče govoriti o krizi socialne politike in socialnega zavarovanja. Krizi podobno stanje je nastalo le zaradi gospodarskih in političnih ne-prilik. V zgodovini socialne politike da je že večkrat sledila dobi lepega razvoja perijoda upadanja. Kljub temu je pa razvoj socialne politike napredoval.
Prav temeljito je opisal Wissell bedno sliko zgodnjega kapitalizma. Pokazal je na sile. ki so privedle do prvih socialnopolitičnih zakonov.
Socialna politika povojne dobe Je pa skrbstvo izpremenila v pravno pravico vseh delojemalcev. Glede razširjenosti socialne politike na skrbstva potrebne se je vnel v zadnjem desetletju najostrejši boj. Ta boj je prav sedaj dosegel vrhunec ostrine. Svet osvajajoča gospodarska kriza je okrepila vse sile. katerim je bila že od nekdaj socialna politika trn v očeh. Ti krogi prikrivajo svoje nasprotstvo proti socialni politiki s tem, da trdijo, da socialna politika grozi zadušiti gospodarstvo. Toda o »socialni preobremenitvi« gospodarstva ne more biti govora, ker Je socialna politika postala del mednarodnega delavskega prava.
Socialno zavarovanje ni državna pomoč, marveč organizirana samopomoč velikih množic delovnih slojev. Prispevki za socialno zavarova-lije so del zasluženih mezd in pomenijo prihranjeno kupno silo- Na mesto individualnega štedenja stopa socialno štedenje. Srečni ščiti nesrečnega, zdravi bolnika.
Tr.enutno je mogoče, da so ob času gospodarskih katastrof prizadete tudi socialnopolitične pridobitve, toda trajno reakcija izgradbe socialnega zavarovanja ne more ovirati. Velika naloga strokovnih organizacij je, da v kapitalističnem družabnem redu izkoriščanje delavstva kar najbolj omeji. Dolžnost strokovnih organizacij je tudi, da so stebri in gonilna sila v nadaljnjem izpopolnjevanju socialne politike. Na njih silo in aktivnost se mora naslanjati tudi socialno zavarovanje.
1 emu oduševljeno sprejetemu referatu sodruga Wissella je sledil kratek razgovor, v katerem se je poudarjal zmisel referata. S posebnim poudarkom: se je v razpravi nagla-šalo, da nastaja tu misel ekonomije z ljudmi, ki je nasprotna kapitalističnemu principu ekonomije z blagom. Ta misel se mora v množicah utrditi. Ker so socialnopolitična vprašanja obenem vprašanja moči. tedaj je treba z večjo aktivnostjo organizirati zadnjega delojemalca._______________
Dr. Seipel zopet na Dunaju.
Bliža se volitev predsednika republike, zato je dr. Seipel potreben na Dunaju. Vrhu tega se krščanski socialci na vse pretege trudijo, kako bi strmoglavili zunanjega ministra dr. Schobra in ministra pravde dr. Schiirffa.
Delavska stranka se Hote boriti.
Henderson na čelu opozicije.
»Daily Herald«, ki je postal sedaj glasilo opozicije, pozdravlja novo vlado takole:
»Eno moramo takoj povedati: novi kabinet ni narodna vlada. Macdonald in prejšnji ministri iz delavske stranke, ki bodo pripadali koncentracijski vladi, so vstopili v vlado kot privatne osebe, ne kot pooblaščenci delavske stranke. Kdor našo organizacijo pozna, ne more o tem dvomiti niti trenutek. Široke množice bodo vsak ukrep zavrnile, ki bi Še bolj povečaval bedo nezaposlenih.
Delavska stranka stopa z današnjim dnem v novo fazo svojega razvoja, in sicer brez svojih voditeljev, ki so ji izkazali to uslugo, da dobe njih imena v zgodovini dober glas. Delavsko gibanje ima dovolj široko-grudnosti in plemenitosti, da ne dvomi v njih odkritosrčnost.«
List naznanja dalje, da bodo delavskemu gibanju zvesti ministri prejšnje vlade vodili proti novi vladi najostrejšo opozicijo. Delavska stranka se o tozadevni taktiki že posvetuje.
Kaj pravi Macdonald
Predsednik vlade Ramsay Macdonald je poslal dne 26. t, m. poslancem delavske stranke pismo, v katerem razlaga, zakaj se je odločil za ta korak. S prav resnimi besedami prosi, da naj se sklepanje o nameravanih ukrepih vsaj toliko časa odloži, da bo v bodoči parlamentarni seji vlada razvila svoj program. V posebni točki Macdonald prav posebno poudarja, da se je kriza bližala s tako naglimi koraki, da je bilo le vprašanje nekaj ur, kako se rešimo katastrofe. *
Grozila je silna devalvacija angleškega funta in če bi se bil ta namen borzijancem posrečil, bi bila Anglija zabredla v še težjo gospodarsko krizo, enako kakor Nemčija, in delavstvo bi zaradi te spekulacije najbolj trpelo.
V svojem govoru v radiu je Macdonald poudaril, da mora nova vlada nujno rešiti državno ravnotežje. Potem se lahko razpišejo tudi volitve. Tisti pa, ki smo prevzeli nase riziko, dobimo potem svojo kazen ali svojo pohvalo.	_____________
Gandhi pojde vendar v London.
Kakor poročajo časopisi, se je baje Gandhi vendarle odločil, da bo prisostvoval londonski konferenci.
Platani dopusti francoskega delavstva.
Francoska zbornica je pred odhodom na poletne počitnice sklenila zakon, po katerem pripada vsako leto delavcem v industriji, trgovini in kmetijstvu plačan dopust po enem letu službe v istem podjetju. Po enem letu ima delavec pravico do enega tedna dopusta, po treh letih najmanj štirinajst dni. Otroci pod 16. letom imajo neglede na dobo zaposlenosti pravico do dveh tednov dopusta.
Dtelavci, ki so dolgo dobo v enem obratu, imajo pravico do podaljšanega dopusta, in sicer: če so zaposleni 30 do 35 let 4 dni več, 35 do 40 dni 6 dni več, 40 do 45 let 8 dni več, 45 do 50 let 10 dni več, nad 50 let po 14 dni več.
Če so v kolektivni pogodbi ugodneje določbe o dopustu, veljajo določbe pogodbe.
Če se delavcu odpove služba brez njegove krivde, ima pravico do počitnic. Če pa službeno razmerje preneha zaradi težkega prestopka, delavec nima pravice do dopusta. Čas dopusta se določi ob pričetku leta sporazumno med delavstvom in obra-tovodjo.
Delodajalcem je prepovedano dopust odreči in plačati. Sme pa tudi podjetnik zahtevati plačilo od delavca, če med dopustom opravlja delo za drugega podjetnika.
Zakon velja do leta 1933 samo za podjetja, ki imajo več kot pet delojemalcev.
Zakon pride še v senat in tajnik francoske strokovne zveze R. Lenoir se boji, da se senatu ne bo mudilo, da ta zakon odobri. Senat je navadno povsod — coklja.
Borba za predsed-niStvo avstrijske republike.
Kandidati za predsedniška mesta.
Dr. Ender, bivši kancler, očivid-no ne sprejme kandidature za predsednika republike. Zaradi tega prihajata v poštev pri krščanskih socialcih dr. Seidel ali pa dosedanji predsednik Miklas. V krščansko socialni stranki ima večino dr. Seipel.
Socialni demokrati bodo kandidirali predsednika parlamenta dr. Karla Rennerja.
Letošnja volitev predsednika se utegne izvršiti že 18. oktobra. Doslej je volil predsednika zvezni parlament. Letos pa voli po izpremembi ustave lanskega leta, splošno volil-stvo. Volilna borba za predsednika republike utegne torej biti jako huda in bi bilo danes nemogoče prerokovati izid volitev.
Lerroiut bodo« mol Španije.
Lerroux, španski zunanji minister, je imel v Madridu shod, ki se ga je udeležilo nad 15.000 oseb. Izrekel se je za ločitev cerkve od države, govoril o sestavi nove vlade po njegovi vrnitvi iz Ženeve. Ni pa za nasilstvo. Lerroux je odločen, ni toliko merodajen pri njem njegov program, kakor njegova izredna sposobnost za vodstvo.
Vesti o uporih med Baski in drugod so pretirane. Oboroženih upornikov sploh ni. Vlada je nastopila energično, ker hoče preprečiti med prebivalstvom razne represalije. V splošnem pa ni vznemirljivih nemirov.
Ameriške banke proti nezaposlenim.
Amerikanske banke so že delavski vladi izjavile, da dajo Angliji kredite le tedaj, če se primemo znižajo podpore za nezaposlene. Amerikanske banke so to zahtevale zaradi tega, ker tudi amerikanske strokovne organizacije zahtevajo uvedbo zavarovanja za nezaposlene.
*
Zadovoljni ameriiki bankirji.
Ameriško bankarstvo je z ozirom na padec delavske vlade in sestavo koalicijske vlade otvorilo Angliji neomejen kredit.
To je najboljši dokaz, da je odstop delavske vlade povzročil finančni kapital, ki je koncentrično omejeval kredit Angliji in odvajal zlato.
Radikalni člani delavske stranke v Angliji pravijo zaraditega, ker se bankirji vmešavajo v državno upravo, da se morajo banke podržaviti. Ta stara delavska zahteva dobi s tem nov poudarek.
Politični govor predsednika madžarske vlade. V četrtek, dne 27. t. m.,
je imel predsednik nove madžarske vlade politični govor, v katerem je razvijal program svoje vlade. Zlasti je povdarjal zaslugo Italije za Madžarsko, ki je najbolj pripomogla k temu, da Madžarska danes ni več izolirana ter da se bodo prijateljski odnošaji med obema državama še poglobili. To prijateljstvo med obema državama pa ni naperjeno proti nobeni sosedni državi.
Velik izvoz žita iz Rusije. V Rusiji so to leto pridelali ogromno žita, tako da bodo preplavili z njim svetovni trg. Za izvoz žita je baje ruska vlada najela več tovornih parnikov in se bo prevoz žita vršil preko Črnega morja. Nameravani izvoz žita bo gotovo tudi odločilno vplival na cene evropskega trga.
Doma in
Konferenca balkanskih zunanjih ministrov. Iz Carigrada javljajo dunajskim listom, da se namerava v kratkem sklicati balkanska konferenca vseh zunanjih ministrov. Ni pa znano, ali gre tu le za reparacijska vprašanja ali za politično zbližanje balkanskih držav.
Hrvaški emigranti so baje našli novo zavetje v Meranu v Italiji. Dunajski »Abend« poroča, da se nahaja tam Perčec. Isti list trdi tudi, da dobivajo ti emigranti denarno podporo od italijanske in madžarske vlade.
Zdravilišče Golnik nad Kranjem je obhajalo dne 27. t. m. desetletnico ustanovitve. Zdravilišče za tuberkulozne bolnike je jako moderno urejeno.
Znižanje krušnih cen v Beogradu.
Pekarna Simič in Čurčija v Beogradu je znižala cene kruhu, in sicer: belemu kruhu od Din 3.50 na Din 3, črnemu kruhu pa od Din 3 na Din 2 za kg. Pekarna utemeljuje ta svoj korak s tem, da se je cena moki zopet znižala in da upa, da se bo vsled znižane cene konzum kruha dvignil. Ja, kaj pa naši peki in naši konzu-menti in končno kaj poreko naše oblasti k temu? Ako se je beograjskemu peku znižala cena moke, se li ni tudi našim? V Mariboru, ki je v drugem draginjskem razredu, stane črn — ne polbel kruh — štiri dinarje! Napravite torej enkrat vendar že red pri prodaji živil, ne le pri kruhu, temveč tudi pri drugih življenskih potrebščinah.
Potni listi. Notranje ministrstvo je odredilo, da ostanejo že vidirani dosedanji potni listi tako dolgo v veljavi, dokler ne poteče vpisani rok. O tem ukrepu so bile obveščene tuj-sko-prometne pisarne.
Velesejem, čebelarski oddelek. Med je
v inozemstvu važno živilo, ki se nudi posebno pri zajtrku. Ta navada se tudi pri nas vedno bolj širi. Zato je ne smejo prezreti
po svetu.
posestniki gostiln, hotelov in prebivalci letovišč, ako hočejo stalno obdržati svoje goste. Na velesejmski razstavi se bo dobil najfinejši, zanesljivo pristen med v ličnih, a ne dragih posodah.
Letošnja perutninarska razstava v Ljubljani. V času jesenske velesejmske prireditve, t. j. od 29. avgusta do 9. septembra, se vrši v Ljubljani tudi perutninarska razstava. Ta prireditev se ne bo vršila kot samostojna razstava, temveč v okviru kmetijske razstave. Z ozirom na to bo njen obseg sicer omejen, ali kakovostno bo pa ta razstava zelo zanimiva in poučna. Razstava bo nam predočila, kako se da s smotreno rejo doseči velike uspehe.
•
Mussolini in Vatikan sta se že zedinila. Sporazum je bil dosežen potom posredovalca. Formalna pogajanja se bodo šele vršila, vendar je spor definitivno rešen.
Rumunija je tudi v gospodarski krizi. Francoski tehnični svetovalec Auboin je zagrozil, če se ne ustavi poslabševanje do gotove meje, da se vrne v Pariz in bo izjavil, da je ru-munska država bankrotna. Pri raznih bančnih polomih so kmetje že izgubili 27 milijonov lejev prihrankov.
Nameravan atentat na Venizelo-sa preprečen. Glasom časopisnih poročil iz Bukarešte sta nameravala dva mladeniča v Temešvaru izvršiti atentat na predsednika grške vlade Venizelosa, ki sp je nahajal v Temešvaru. Policija je aretirala oba atentatorja, preden sta zamogla izvršiti svoj namen.
Madžarski socialisti zahtevajo, da se Bethlen izroči sodišču. Na seji izvrševalnega odbora socialistične stranke, ki se je vršila te dni, se je razpravljalo o novo nastalem političnem položaju. Sklenilo se je, da bo stranka napram novemu režimu svojo borbo poostrila. Poleg raznih drugih zahtev socialno-političnega značaja bodo socialisti tudi zahtevali, da se izroči bivši ministrski predsednik Bethlen sodišču.
Konkordat v Avstriji. Med Vatikanom in avstrijsko vlado se vrše pogajanja za sklenitev konkordata, Vatikan zahteva podržavi jen je katoliškega vseučilišča v Salzburgu, da se država odreče pravici soodločeva-nja pri imenovanju škofov, obvezen verouk in posečanje cerkvenih svečanosti za vse srednje šole. Glavno vlogo pri pogajanjih igra prelat dr. Seipel. Konkordat bo vsekakor moral potrditi zvezni svet in je vprašanje, če bo mogel pristati na te zahteve. Tor.ej kakor drugod, tako je tudi v Avstriji klerikalizem -jako agresiven.
Newyorški nadžupan na Dunaju. Jimmy Walker, nadžupan Newyorka, je obiskal nekatera glavna evropska mesta, med drugimi tudi Berlin in Prago. Sedaj pa je prispel na Dunaj. V Pragi se je baje zelo navdušil za pil-
Svet se duSi v blagu
»Sunday Express« opozarja na žetev žita na celem svetu in navaja številke, ki bodo menda uradne. Po tem listu leži v skladiščih še vedno 5.500 milijonov bušljev žita, ki ni našlo nikakih kupcev, kar pomeni, da je tako velika množina žita ostala na svetu neprodana, da bi zadoščala za prehrano vseh narodov tudi v tem slučaju, ako bi kmetovalci letos in prihodnje leto prav nič ne želi, oziroma ne pridelali. Sladkorja je preko 6 milijonov ton (600.000 železniških vagonov) preveč. Letino kave cenijo v letu 1931 na 26 milijonov vreč, to je za 13 milijonov ali za polovico več, kakor jo je bilo letos porabljene. Zaloge čaja v Veliki Britaniji same znašajo 112 milijonov kg, napram 73 milijonom v letu 1929. Poleg tega so se pa še ogromne zaloge kavčuka v lanskem letu povišale za nadaljnjih 130 milijonov ton. In vsled tega ukazujejo vlade posameznih držav, naj se sežigajo, potapljajo letine in žetve, ali pa da naj se jih pusti kar na poljih, farmah ali plantažah neobrane ali nepožete, da tam zgnijejo, samo zato, da se bo cena vsemu temu blagu zopet dvignila! Obenem pa delavstvo in nižji sloji še nikdar niso tako stradali in nikdar tako prezebali ter hodili raztrgani kakor danes, ko je vseh dobrin na svetu preveč ... Cv. K.
zensko pivo, kateremu prorokuje, da bo kmalu zopet zavzelo častno mestu v Newyorku, kar pomeni, da bo suhe periode v Ameriki skoraj konec. Dunajski listi pa poročajo, da se Wal-ker tudi za »Grinzingerja« ni nič manj navdušil kot za češko pivo. Sicer pa, da je namen newyorškega župana tudi ta, da si ogleda dunajske socialne, kakor tudi zdravstvene naprave, ki slovijo danes že po celem svetu.
Bodoča zima dela skrbi Nemčiji. Nemška državna zveza industrijcev ter udruženje nemških delodajalskih zvez, je z ozirom na prihodnjo zimo. v kateri bodo brez dvoma široke ljudske množice izpostavljene veliki bedi ter pomanjkanju, pozvalo že sedaj člane raznih korporacij, naj bi skrbeli za to, da bodo povsod, kjer bi bilo potrebno, pripravljene ljudske kuhinje za oddajo cenene hrane brezposelnim. Take kuhinje bi naj po vzgledu mnogih krajev v državi, otvarjali zasebniki. Zveze naj skrbijo za nabiranje denarnih sredstev in pa za primerne osebe, ki bi prevzele ta častni posel.
Francoski kapital v Angliji. Ker se je Anglija zavzela za Hoovrov načrt, oziroma Nemčijo, je Francija odtegnila svoje kapitale Angliji. Pred razpravo o Hoovrovem načrtu je imela Francija naloženih v Angliji okoli 140 milijonov funtov, sedaj ima komaj še 30 milijonov. Ta napad na Anglijo je izvršila iz političnih razlogov, ker
Naučite se pravilno kopati na zraku in solncu!
To se pravi, čvrsto nadrgnite svoje telo pred solnčenjem, ko je suho, z
NIVEA-CREME
Proizvaja Jugosl.
olje za kožo in masažo.
NIVEA-ULJE
Oboje vsebuje, edino svoje vrste, evcerit, snov za nego kože; oboje zmanjšuje nevarnost solnčarice; oboje potemni polt tudi pri oblačnem nebu. NIVEA-CREME Vas ohladi pri vročini. NIVEA-OLjE Vas obvaruje pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom.
NIVEA-CREME: 5 do 22 D. NIVEA-OLJE:25 in 35 Din.
Belersdorf & Co., d.
Maribor, Gregorčičeva 24.
V. P.:
Prijatelji.
Slika iz življenja otrok tik za fronto med svetovno vojno.
Večerne sence so se gostile med zidovjem sivih hiš in se prelivale po vročih od solnca razbeljenih tleh. Po razritih cestah, ki so se križale v vasi, so se mrtvaško premikale množice ujetnikov in ranjencev. Do onemoglosti izmučena človeška okostja so počivala v cestnih jarkih. Ljudje, ki so zbežali smrtnim krempljem, so bfli bolni in uničeni; v njih je ostala komaj trohica življenja. V vasi je šumelo, ropotalo in mrgolelo. Nepregledne vrste natovorjenih voz so se valile proti fronti. Med njimi so hreščali težki avtomobili, da so se tresla tla. Na obcestnih travnikih so taborile čete vojakov. Človeško morje je valovilo in se izgubljalo na vse strani mračne kraške pušče.
Ta večer je vladalo na vasi duš-ljivo razpoloženje. Domačini so nervozno opazovali velike vojaške priprave. Zamišljeni so gledali v množice frontnikov, v ropotajoče topovske vozove, napolnjene z municijo in v konje, natovorjene s strojnicami.
»Kaj bo? Kaj bo?« je šlo od ust do ust. V vsakem obrazu je sijalo
znamenje pritajenega trepeta. »Nova ofenziva!« so drgetale ustnice in tiho so plule besede od srca do srca. Ljudje so se jih bali.
Tudi otrokom se je zdel ta večer skrivnosten. V gručah so se podili po cestah in se ustavljali med vojaštvom. Iskali so prijatelje in znance, da bi dobili svojo običajno vsakdanjo skorjico trdega vojaškega kruha.
V barakah tik borovega gozdiča je zapela harmonika. Stari vojak-muzikant je zaokrožil za slovo še nekaj poskočnih pesmi. Fricov^oče mu je posodil harmoniko. — »Še nocoj očka, še nocoj malo veselja, da se izjoče srce, jutri pa — smrt!« je jecljal muzikant, ko je prosil za godalo. Gibka melodija se je dvignila nad borovci in spremljalo jo je otožno ukanje, podobno bolj vzdihovanju nego veselju. — Otroci so stekli k barakam. Sedli so na razdrt zid ograde in se zagledali v bledo svetlobo okoli barak. Med njimi jc bil tudi Sulecov Stanko. Hudo mu je bilo, ko je zvedel, da odide na fronto tudi četa, kjer je bil njegov prijatelj. Koliko kruha mu je dal. odkar ga pozna! Koliko juhe in kave je znosil domov lačnim bratcem in sestricam! Vse mu je dal mladi vojak, s katerim sta se igrala v vročih večerih in se pogovarjala. Trde, neusmilje-
ne misli so bile v Stankovi glavi, mučile so ga, odkar je slišal besede o novi ofenzivi. Skočil je z zida in poiskal svojega prijatelja. Našel ga je v gozdiču pri zadnji leseni kolibi. Naslanjal se je na star bor. Bil je otožen in obupan. Ko je zagledal Stanka, se je razveselil: »Si prišel po slovo, Stanko?« — Od zapada je prinašal veter čudne glasove: pokalo je v zamolklih glasovih, hreščalo in tulilo v jesenski večer. Strojnice in topovi so sc spet oglašali, da opravijo svoj smrtni posel. Okoli barak pa je pela harmonika, njeni rezki glasovi so sekali v tišino borovega gaja.
»Nocoj gremo, Stanko!« Mladi vojak je pogledal v Stankovo obličje. Napol glasno je izgovarjal besede, ustnice so trepetale in iz oči mu je sijala otožna bol.
»Stopiva na vrh!« je zastokal in prijel Stanka za roko. Šla sta po tnehki senožeti navzgor, puščajoč pod seboj borov gozdič, barake in hrupno vrvenje. Vso pot sta molčala. Obstala sta šele na vrhu, razsvetljenem od mesečine. Blizu vznožja hriba so se vžigale lučke; megleni bliski so švigali od vseh strani, ropotanje in drdranje je spremljalo dolge žareče curke, ki so se prelivali iz zemlje proti rdečemu nebu.
Fronta se je razgrnila pred njima v svoji večerni grozi.
Sedla sta v travo ter se zagledala v divjo igro strojnic in raket.
»Kresovi gore, poglej Stanko! Gore kakor slama, s katero smo včasih zažigali o kresu grmade dračja. Lepo je bilo takrat. Življenje otrok je bilo podobno bajni pravljici. Veselje se je pretakalo med nami, ko smo se lovili okoli ognjenih kupov. Kresovi s fronte me spominjajo na zlate dni, na dom, na mater.«
Pri zadnjih besedah je postal vojak nestrpen. V njegovih očeh je opazil Stanko svetle, bliščeče kaplje.
»Divji so ti kresovi, strašni! Stanko, bojim se jih!« Ognjeni vihar pod hribom je naraščal in se penil po skalnatih obronkih. Vojak je objel s svojimi dlanmi Stankova lica. Pritisnil jih jc k svojemu obrazu ter jih začel mehko božati. Stanko je zajokal. čutil je neizmerno bol, a vendar ni mogel razumeti, odkod; to trpljenje, ta neznosna notranja napetost. Raztrgano se mu je zdelo vse življenje, odkar je slišal zateglo pesem rekrutov, jokanje mater in prve udarce topov. Bil je desetleten otrok, ki ga jc življenje vrglo v vihar, ko so zaregljale strojnice na soški
fronti.	•
(Dalje prihodnjič.)
Lep sestanek zaupnikov mariborskih
Železničarjev.
Za sredo zvečer so sklicale mariborske podružnice Ujedinjenega sa-veza železničarjev Jug., sestanek zaupnikov iz Maribora, ki se je vršil v Gambrino.vi dvorani z dnevnim redom: volitve v bolniški fond prometnega osobja, izplačilo razlik ter slučajnosti.
Sestanek je bil nad pričakovanje dobro obiskan, tako da je bila dvorana polna zaupnikov. Na sestanku, katerega je otvoril ter mu predsedoval s. Brenčič, predsednik podružnice L, sta podala referat o poslovanju bolniške blagajne sodruga Mikec kot bivši član oblastnega odbora in pa Bahun kot delegat glavne skupščine.
Sodrug Mikec je orisal delovanje oblastnega odbora, v katerem sedi 6 izvoljenih poleg 6 imenovanih železničarjev. Medtem ko pripadajo izvoljeni skoraj vsem kategorijam, pripadajo imenovani samo najvišji kategoriji in predstavljajo nekako delodajalca. Težko je delo v tej instituciji, kajti zavarovanje prometnega osobja je pri nas še v povojih. Treba je to institucijo šele izgraditi. To pa je zelo težka naloga naših delegatov, kajti, če se jim posreči, da se v oblastnem odboru kaj sklene, tedaj to še dolgo ni končnoveljavno, ampak je odvisno od tega, kaj bo rekel centralni odbor, ki marsikateri sklep oblastnega odbora preobrne in kot končna instancam je še minister prometa, ki odloča, kaj .se naj izvede in kaj ne. Kakor rečeno: samo v ljubljanski oblastni upravi imajo železničarji svoje izvoljene zaupnike, ne pa tudi v ostalih štirih upravah in istotako nimamo v centralnem odboru v Beogradu nobenega člana Uje-dinjenega saveza železničarjev.
Tudi iz izvajanj sodr. Bahuna ja bilo razvidno, kako težko je delo v glavni skupščini, kjer ima Ujedinjeni savez železničarjev večinoma 5 glasov proti 35. Teh pet zastopnikov saveza ima zelo težko stališče napram ostalim, ki so do redkih izjem sami višji uradniki. Že na prvi skupščini 1. 1926 je bilo ugotovljeno, da uredba kakor tudi začasni pravilnik ne odgovarjata in je bilo sklenjeno, da se naj izmenja tako uredbo kot tudi pravilnik. Toda kljub temu, da se je ta sklep na vseh poznejših skupščinah ponovil, se to še do danes ni zgodilo. Radi tega bolni člani mnogokrat silno trpe, ker se jim ne sme več nuditi pomoči, četudi bi bila sredstva na razpolago, kot dopušča uredba in pravilnik.
Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli navajati posamezne slučaje. Toda treba je priznati, da ima savez kljub vsem težkočam vendarle zaT znamovati gotove uspehe.
Ker se namerava bolniško zavarovanje v naši državi izpremeniti, zato so naši zastopniki zahtevali, naj pride celokupno bolniško zavarovanje pod kompetenco ministrstva za socijalno politiko, kajti praksa je pokazala, da ni najbolje, če delodajalec odloča o zavarovanju lastnih uslužbencev, ampak naj odloča oni, ki je špecijelno za to postavljen.
Seveda hočejo in zahtevajo železničarji, da jim ostanejo njih lastni uradi z vsemi napravami, kakor tudi, da imajo v bodoče svoje zdravnike, skratka, oni hočejo avtonomijo.
Ko sta to točko oba govornika zaupnikom pojasnila, je bilo stališče naših delegatov soglasno odobreno.
Nato se je prešlo na drugo točko dnevnega reda, o čemur pa bomo poročali v prihodnji številki.
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanka z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
ji ni bilo všeč, da ima angleška delavska vlada pri pogajanjih glavno besedo.
Litva namerava odpovedati konkordat. Vsled spora med Vatikanom in litavsko vlado se pričakuje, da bodo najbrže v kratkem času prekinjeni diplomatski odnošaji in da bo li-tavska vlada odpovedala konkordat.
Udušena vstaja v Lissaboni. V sredo, dne 26. avgusta, so v Lissaboni vdrli v neko vojašnico artilerijskega polka močno oboroženi uporniki, ki so brez posebnih težav razorožili častnike, vojaki pa so se upornikom na poziv pridružili. Isto so skušali storiti v ostalih vojašnicah, medtem pa je že policija alarmirala več polkov. Po celodnevnem boju med uporniki in vojaštvom so končno vladne čete upor udušile ter ujele vse voditelje upornikov. Med bojem je bilo ubitih 10 mož, nad 100 pa ranjenih. Proti večeru je bil red zopet upostav-Ijen.
Morski kiti in borzna kriza. Imamo vendarle živa bitj^, za katera sta nadprodukcija in svetovna kriza, če že ne sreča, pa vsaj oddih v njih ne ravno srečnem življenju. To so morski kiti. Niso prav nesimpatične živali, kvečjemu pri nekaterih otrocih, ki jim ribje olje ne diši. Toda lov na kite, prej pustolovstvo, je postal sedaj industrija. Meseca marca tega leta sta dva največja potrošača ribjega olja, sloveča Unitever in ameri-kanska izdelovalca mila, izjavila, da imata za dve leti potrebo krito ter ne moreta kupiti nobenega olja. Nato je norveško društvo lovcev na kite sklenilo, da letos ne pošlje nobene ekspedicije v južno ledeno morje. Ta sklep je prekrižala neka angleška družba, ki tudi pojde na lov, toda nadejamo se, da bodo vendar privoščili ubogim kitom nekoliko oddiha. »O tem ni spora,« pravi poročilo, »da se mora ribje olje shraniti v skladiščih.« To je le majhen odlomek iz današnje nadprodukcije, pod katerim pritiskom se danes ravnajo cene in mezde, ki pa so vendar po računih zoologov pravi rop, ki ogroža to ogromno žival v južnem morju.
Bitka med poslanci v mehikanski
zbornici. Po vesteh iz Mehike je v sredo, dne 25. t, m., nastal med poslanci v zbornici prepir, ki se je razvil v pravcato bitko. Oddanih je bilo baje okrog 60 strelov, pri čemur je bil en poslanec ubit, 4 pa nevarno ranjeni.
Nezaposlenost v Ameriki narašča.
V ameriških krogih se boje, da bo v Zedinjenih državah pozimi naraslo število nezaposlenih na 7 milijonov. •
^ Advokat obsojen na 18 mesecev
ječe. Dunajski odvetnik dr. Feingold je bil te^ dni obsojen na 18 mesecev ječe radi goljufij, ki jih je zagrešil na ta način, da je izvabljal od ubogih ljudi denar, ceš, da jim bo preskrbel koncesijo za tobačno trafiko itd. Izvabljeni denar je zapravljal, oškodovanci pa seveda niso dobili obljubljene koncesije.
Hribolazec vsled prevelikega napora umrl. Iz Admonta na Gornjem Štajerskem poročajo, da je 20 letni turist Riha tamkaj umrl. Imenovani je z neko malo družbo podvzel izlet. Med potovanjem ga je zajel snežni metež, kateremu je bil celo noč izpostavljen. Zjutraj so ga prinesli popolnoma izčrpanega v planinsko kočo, kjer je izdihnil.
Karoly je pogorel. Novi madžarski predsednik vlade, ki je prevzel ded-ščino g. Bethlena, še sicer ni pogorel v parlamentu, pač pa na njegovi graščini v Nijiradonyu. Izbruhnil je namreč požar, ki je povzročil za 15.000 pengojev škode. Baje je bil ogenj podtaknjen.
Ljubljana.
Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani. V nedeljo, dne 30. avgusta 1931 vsi v Bellevue na veliko vrtno prireditev.
Spored:	Nastop	celotne	godbe »Zarje« in
»Jazz-banda« s koncertnimi in plesnimi komadi. Šaljiva pošta. Tisti, ki bo sprejel največ razglednic, bo dobil darilo: živo jagnje. Tudi še razne druge zabavne točke bodo iznenadile udeležence. Srečelov, iboigat po dobitkih, bo osrečeval vse, ki bodo poskušali svojo srečo. Začetek ob 16 uri. Vstop prost. Čisti dobiček je namenjen za nadaljevanje glasbene šole in za godala. Kdor se hoče veselo in po domače zaibavati, se igotovo udeleži te komarjeve veselice v Bellevu-ju. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo, — Na veselo svidenje!
Odbor.
Maribor.
Mariborska občina je že dovolj žrtvovala za gradnjo stanovanj. Tako nekako je utemeljilo društvo hišnih posestnikov in pa mariborski trgovski gremij svoj protest na bansko upravo proti temu, da bi mestna občina mariborska z v letnem proračunu predvidevanim kreditom zidala nova stanovanja. Že ob priliki proračunske razprave so se morali delavski zastopniki v občinskem svetu boriti za to, da bi se s strani mestne občine nekaj žrtvovalo za zidanje stanovanj. Po dolgem prerekanju je končno občinski svet v to svr-ho votiral en milijon dinarjev. Z gradnjo pa se le ni pričelo, zato je obč. sv. Ošlak na zadnji seji občinskega sveta zahteval pojasnilo,, zakaj se stanovanja iz omenjenega fonda ne grade. Mestni načelnik je stvar pojasnil na ta' način, da so se proti gradnji stanovanj po mestni občini pritožili hišni gospodarji in pa trgovski gremij, ker je baje mestna občina- že dovolj žrtvovala v to svrho. Namen društva hišnih posestnikov je očividen, čim manj stanovanj, tem boli se lahko izžemajo najemniki. Manj razumljivo pa je, da je proti gradnji stanovanj protestiral tudi trgovski gremij, ko je vendar znano, kako drago morajo plačevati trgovci svoje lokale hišnim lastnikom. Mar je trgovskemu grenit ju še premalo konkurzov in prisilnih poravnav, ki se skoro dnevno otvarjajo? Maribor ima res glasom zadnje statistike 105 nezasedenih stanovanj, ima pa tudi v Kraljeviča Marka ulici barako, ki je kulturna sramota in socijalen škandal današnje dobe. Nedavno tega so poročali listi, da je mariborska policija zasačila brezposelnega 65 letnega delavca Jakoba Serdinška, ki je prenočeval na Dravskem obrežju v neki jami. Podobnih slučajev pa je v Mariboru še nešteto.
Znižajte cene mesu. Cene klavne živine so v zadnjem času zelo padle in niso nikakor več v skladu s cenami, po katerih prodajajo mesarji konzumentom meso. Mnogo je bilo že topogledno upravičene kritike proti mesarjem, moral pa je priti tudi znani proces proti mariborskim mesarjem, a kljub temu se cene mesu niso znižale, vsaj ne toliko, da bi odgovarjale cenam klavne živine,- S tem vprašanjem se je bavil tudi mariborski občinski svet, ki je izvolil za reguliranje cen kruha in mesa poseben tržni odsek z nalogo, da zadevo prouči in nato občinskemu svetu poroča. Na seji občinskega sveta, ki se je vršila dne 20. avgusta, bi bil moral odsek, kateremu načeluje g. Žebot, poročati o svojih sklepih in predlogih občinskemu svetu. Poročilo se sicer ni moglo več staviti na dnevni red občinske seje, vendar bi se pa bila lahko ta zadeva kot nujna pri seji obravnavala. Občinski svet ni imel prilike, da bi se zamogel s tem vprašanjem baviti, kajti takoj v začetku obč. seje je nek občinski svetnik, ki je tudi sam mesar, stavil predlog, da se ta začneva, ker ni na dnevnem redu občinske seje, odloži do prihodnje, kar se je v smislu poslovnika tudi storilo. S tem se je rešitev tega vprašanja zopet vsaj ža nekaj časa zavlekla. V času, ko so ubogi kmetje vsled pomanjkanja finančnih virov primorani, da prodajajo živino za vsako ceno. pa lahko mesarji prodajajo meso poljubno, oz. za mnogo previsoke cene. Naloga občine bi seveda bila, da zaščiti predvsem konzumente in da z vsemi ji na razpolago stoječimi sredstvi nastopi proti visokim cenam
mesa, ki se prodaja na tržnih stojnicah v Mariboru. To se žal do sedaj ni zgodilo in je treba, da se javno ugotovi. —. Konzument.
Pasiva mestne plinarne. Iz časopisja posnemam, da se je na zadnji seji mariborskega občinskega sveta vršila živahna razprava radi nerentabilnosti mestne plinarne, ki izkazuje v minulem poslovnem letu 299.000 Din primanjkljaja, ki pravzaprav ni noben primanjkljaj, ako se upošteva ona vsota, ki jo plinarna plačuje občini za uporabo javnega sveta. Vzrok pa je to, da vsled slabega cevnega omrežja uhaja 35 odstotkov celokupne produkcije plina. Ta zguba plina, ki je pred nekoliko leti znašala okrog 50 odstotkov, ni trenutna, marveč uhaja plin že več let in se je občinski svet s plinarniškim vprašanjem bavil v zadnjih desetih letih mnogokrat, ne da bi istega rešil, kakor bi bilo treba. Vedno se je kolebalo in cincalo, namesto, da bi se bilo napravilo odločen korak glede sanacije plinarne. Stavljeni so bili razni predlogi, ki so šli za tem, da bi se plinarno takoj temeljito preuredilo, zlasti, da bi se izmenjalo slabo omrežje. Plinarna je prešla tik pred vojno iz privatnih rok v javno upravo. Ko je prišla plinarna v posest mestne občine, so bile njene naprave skoraj nerabne. Treba bi bilo že takoj takrat cclokupno cevno omrežje izmenjati. To je bilo tudi prejšnjemu lastniku dobro znano, vsled česar je plinarno raje nrodal ter s tem napravil še prav dobro kupčijo. Pisec teh vrstic se je, z ozirom na zelo neugodno tehnično stanje, svo-ječasno zavzemal za to, da bi se naj najelo večje posojilo, s katerim bi bilo mogoče celokupno cevno omrežje izmenjati ter obrat preurediti na moderen način. Toda našli so se obč. svetniki, ki so pomišljali, češ, da ni gotovo, če bomo plinarno' sploh še rabili, sicer pa bi se jo moralo prestaviti na periferijo, ker sedaj se nahaja takorekoč v zaprtem mestu, kjer kvari zrak. Odločujoči faktorji so bili vedno za to, da se krpa, čeravno to krpanje ni mnogo manj stalo, kot če bi se bila plinarna takoj temeljito preuredila. Rezultat je samo ta, da je podjetje moralo ves čas plačevati visoke obresti ter amortizacijo za izposojene milijone, na drugi strani pa je utrpelo veliko zgubo vsled uhajanja plina. In tako je tekom; let delala mestna plinarna z izgubo, ki bi morda zadostovala za renoviranje in odpravo vseli nedostatkov pri podjetju. Da to ni zdravo gospodarstvo, je na dlani. Nekoliko vzrokov za nerentabilnost, pa tiči tudi v kalkulaciji. Pred dvema letoma se je izpremenil cenik. Cena plinu se je znižala za eno tretjino, t. j. od 3 Din na 2 Din za kubični meter. Pri tem pa se je napravila napaka, da se je cena za prvih 5 kubičnih metrov zvišala od Din 3 na Din 5. To gotovo ni vabljivo za prirastek novih odjemalcev, tem manj, ko ostane cena za prvih 5 kub. metrov tudi tedaj zvišana, ako se konzumira preko te množine. Logično bi bilo, da bi oni konzument, ki porabi, recimo, 10 kub. metrov plina na mesec, plačal vseh 10 po 2 Din, ne pa, da mora prvih pet vedno plačati po 5 Din. Treba bi bilo stremeti za tem, da bi se dobilo odjemalcev tudi med širšimi sloji, ki
pa tako visoke cene plina ne zmorejo plačevati; zato se jih le težko pripravi do tega, da bi si privoščili udobnost, ki jo nudi plinska naprava v gospodinjstvu. Tako se baip nekatere stranke, ki imajo sicer plinske naprave, iste ne poslužujejo, ker jim je plin predrag. Poleg večjih investicij za temeljito preureditev plinarne, bo torej treba tudi določiti primerne cene, ki bodo omogočile razširjenje plinskih naprav tudi med revnejšimi prebivalci, zlasti med delavstvom.
ČLANSKO ZBOROVANJE ŽIVILSKIH DELAVCEV. Podružnica živilskih delavcev v Mariboru sklicuje za nedeljo, dne 30. t. m., člansko zborovanje z važnim dnevnim redom, ki se bo vršilo v društvenem lokalu ob pol 10. uri dopoldne. Člani organizacije se vabijo k polnoštevilni udeležbi.
60 letnica požarne brambe v Mariboru. V nedeljo, dne 30. avgusta, obhaja mariborska požarna bramba svojo 60 letnico obstoja. Za to slavje se pripravljajo v društvenih krogih velike priprave.
Vpisovanje v trgovsko akademijo se vrši za I. razred vsak dan od 10. do 11. ure v pisarni ravnateljstva do 31. avgusta. Vpisovanje v ostale letnike, kakor tudi za učence, ki morajo I. razred ponavljati, pa se vrši dne 2. in 3. septembra od 9. do 11, ure istotam.
Vpisovanje učenk na II. dekliški meščanski šoli v Cankarjevi ulici se prične dne 31. avgusta in 1. septembra od 8. do 12. ure. Ponavljalni izpiti pa bodo dne 29. in 31. avgusta ob 8. uri zjutraj.
Glavno vpisovanje na drž. realni gimnaziji v Mariboru za šolsko leto 1931-32 se vrši v torek, j, septembra, od 8. do 12. ure, in sicer za L. razred v ravnateljevi pisarni, za ostale razrede v dotičnih razredih. Naknadni vpisi se vrše od 2. do 5. septembra od 9. do 10. ure. V soboto, 12. septembra, bo prvi šolski dan. Podrobna pojasnila so na objavni deski v šolski veži.
Gradnja nove hiše na Glavnem trgu, Te dni so pričeli na Glavnem trgu podirati staro poslopje poleg trgovine Miloša Oseta, kjer se bo zgradila nova trinadstropna hiša tovarne Berg.
Kostanjarji, ki hočejo v 1. 1931/32 peči kostanje v območju mesta Maribor, se vabijo, da predlože koleko-vane prošnje najkasneje do 9, sep-
tembra 1931 mestnemu načelstvu. Na poznejše prošnje se ne bo oziralo.
Odredba mestnega načelstva. Ker
so tržnemu nadzorstvu došle pritožbe, da se na trgu prodaja nakradeno sadje in grozdje, odreja mestno načelstvo v smislu § 10 tržnega reda, da se mora vsak prodajalec sadja in grozdja izkazati na zahtevo tržnih organov s provenienčnim certifikatom občine, da je prodajalec upravičen lastnik sadja in grozdja. Proti osebam, katere ne bodo imele teh certifikatov, se bo po obstoječih predpisih postopalo. Kontrola se bo točno izvrševala.
Riziko dela. Minuli torek se je ponesrečil zidar 'Ivan Rus. Pri popravljanju neke hiše na Koroški cesti mu je po nesreči spodrsnilo, tako da je padel raz odra več metrov globoko ter obležal. Pri padcu so se mu pretresli možgani. Težko ponesrečenega je rešilni oddelek odpremil v bolnico.
Izposojeno dvokolo je bilo minuli pondeljek ukradeno izpred splošne bolnice M. Podlesniku iz Sv. Lovrenca na Pohorju.
Mislite že sedaj na Vaša zimska oblačila! Največjo izbiro raznovrst-
nega krzna (čez 300 vrst) imam letos na zalogi po izvanredno nizkih cenah kljub plačilnim olajšavam. L. Ornik, Koroška cesta 9.
Opozorilo staršem! Kupujte za svojo deco sedaj za šolo samo pri nas na Slomškovem trgu 6!
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Senovo pri Rajhen-burgu.
Zanimiva razprava. Dne 5. septembra se bo vršila pri okrožnem sodišču razprava proti bivšemu poslancu in županu Jožetu Škoberne, ki je pripadal bivši SLS in je bil dolgo časa skoro absolutni vladar v tem srezu. Našim čitateljem je še gotovo v spominu, kako hude borbe so se vršile med sedanjim obtožencem in vsemi onimi, ki so se mu zoperstavljali. O poteku razprave — katerih bo pa bržčas več — bomo poročali.
Jesenice.
Nesreča v tovarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. V pon-
deljek popoldne se je pripetila v tovarni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah velika nesreča. Delavec Anton Taler je mazal transmisijo. 4 in pol metra visoka lestva je spodrsnila in Taler je padel med razno šaro. Polomljeni ima dve rebri ter je zadobil več udarcev in ran. Prepeljali so ga v bolnico bratovske skladnice.
Delavski šport.
Prireditev delavskih kolesarjev v Mostah pri Ljubljani. Minulo nedeljo je priredila podružnica I. Delavskega kolesarskega društva, centrala Maribor, kolesarsko prireditev v Mostah, katere so se udeležile številne delegacije iz raznih podružnic dravske banovine. Po prisrčnem sprejemu na kolodvoru, se je formirala okrog 200 kolesarjev broječa povorka, ki se je podala na veselični prostor v Moste. Povorko je spremljalo veliko število sodrugov in sodružic ob številni množici ljudi, ki je tvorila špalir. Vsled slabega vremena se je morala nameravana veselica preložiti na nedeljo, dne 30. avgusta. Popoldne pa se je kljub dežju vršila kolesarska dirka, pri kateri so naslednji tekmovalci do-
segli kot prvi cilj: 1. Sodr. Čerič iz
Pobrežja, 2. sodr. Engler iz Maribora, 3. sodr. Kobal iz Pobrežja in 4. nek sodrug iz Most. Da je ta delavska kolesarska prireditev tako lepo uspela, je predvsem zasluga sodružic in sodrugov iz Most, ki so se kar najbolje potrudili, preskrbeti za udobnost gostov v svoji sredini. Ta prireditev pa je tudi pokazala lep napredek in razvoj delavskega kolesarstva, ki kljub sedanjim težkim časom ne omaga. Našim vrlim kolesarjem želimo tudi v bodoče mnogo uspeha!
Meh za smeh.
Čuden opis pogreba.
Učenci so prejeli pismeno nalogo, v kateri naj bi vsak opisal kak svoj doživljaj.
Jožek Koštrun si je izbral opis nekega pogreba. Ker pa ni znal pravilno postavljati vejic in pik, je nalogo tako-le napravil:
»Za krsto je stopal župan na glavi, je imel cilinder na nogi, lakaste čevlje na roki, je nosil dežnik pod nosom, pa očali in oči povešene v globoko žalost.«
Mi otvorimo
novo skladišče čevljev
Kranlske industrije ■ 31. avgusta • v trgovski hiši Trgovski dom v Mariboru.
Pozor na nove jesenske nizke cene!
Mi vodimo
tudi najboljše damske nogavice svetovnih znamk kot: G. B. L., Dollar Princes, Palmero, Bamberg, Zellvag, Belaflor, Slik, Fako itd. v novih modernih barvah kakor tudi gumi-
Trgovski dom Maribor«
jeva nogavice.
JSH Tiuar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuie nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
naj nižjih cenah!
CENA OBLEK ZA GOSPODE.
ZA DEČKE:...............
GAMBETA OD tl DO 14 LET:
• • •
• • • •
Din 240 — do 750*—; Din 200*— do 330*—;
Din 210-— do 270*—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:......................
Din 130’— do 150*—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET.......................
Din 110 — do 270*—;
RAGLAN:...............................................
Din 650*—;
HLAČE:................................................
Din 90*— do 180*—.
v«t>
Tek. štev
so
Pazite gornjo ceno
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
lakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverill o resničnosti naSih navedbi Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvornlško cenot Pazite se ored ponaredbami!
Pristopajte k zadrugi
JMiiiir
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka na) smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
	
	Silili
Kupujte svoje potrebščine pri naših biseren-tih.
EMU
Za Solo kupujemo samo na
Slomškovem trgu štev. 6.
Ljudska tiskarna Maribor.
Nalagajte svoje prihranke v Štajerski hranilnici!
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
»DELAVSKI DOM“
—se=es V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ==—
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7 °/o od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 vSe-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2'50 D
NAČELSTVO.
Tiska: Ljudska tiskarne d. 'd v Mariboru, predstaviteli Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.