PRIMORSKI DNEVNIK 'sr.savjssr - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 73 (5157) TRST, torek 27. marca 1962 Po nedeljskih spopadih med fašisti in vojsko v Oranu Veliko število mrtvih in ranjenih v Alžiru pri včerajšnjih spopadih oasovcev z vojsko V Oranu so aretirali bivšega generala Jouhauda in ga že pripeljali v pariški zapor Novi napadi fašistov na alžirsko prebivalstvo - De Gaulle poziva Francoze, naj odobrijo njegovo celotno politiko na referendumu 8. aprila PARIZ, 26. — Med včerajšnjimi policijskimi operacijami v Oranu, kjer so se fašisti spopadli z varnostnimi silami in z vojsko, so aretirali bivšega generala Jouhauda, ki je bil obsojen na smrt, ker je sodeloval pri uporu skupno s Salanom, Challom in Zellerjem. V Oranu je prišlo včeraj do večjih spopadov med fašisti in vojsko, pri čemer je bilo več mrtvih in ranjenih. 6e večji spopadi pa so bili danes v Alžiru med vojsko in večjo množico francoskih kolonov. Razen tega so fašisti izvršili več napadov na Alžirce v raznih krajih Alžirije. Pri spopadih med koloni in vojsko je bilo u-bitih 50 civilistov, ranjenih pa 180. Razen žrtev današnjih spopadov v Alžiru je bilo danes v Alžiru in Oranu zaradi raznih atentatov ubitih 26 Alžircev, 18 pa ranjenih. Skupno število mrtvih General Jouhaud Je bilo torej danes 76, ranjenih pa 198. Od 1. januarja je bilo v vsej Alžiriji 2167 mrtvih in 4316 ranjenih. Skupno z Jouhaudom so s-retirali tudi 15 drugih ljudi njegovega štaba. Kakor je znano, je bil general Jouhaud v skupipi štirili generalov, ki so vodili zadnji vojaški upor v Alžiriji. Generala Challe in Želler sta se sama javila oblastem in sta sedaj zaprta v Parizu, Jouhaud in Salan pa sta se skrivala. Sedaj je ostal na svobodi samo še Salan. Jouhauda so danes pripeljali v Pariz, kjer so ga zaprli v zapor Sante. Skupno z Jouhaudom je bil aretiran tudi bivši poveljnik Gamelin, njegova tajnica in še nekatere druge osebnosti. Akcija, na podlagi katere so aretirali Jouhauda in okoli 15 njegovih sodelavcev je bila pripravljena na podlagi informacij policije. Začela se je ob 13. uri in se je končala ob 14. uri. Takoj po aretaciji so Jouhauda odpeljali v vojašnico orožnikov v Oranu. Zvečer je močna skupina OAS napadla vojašnico in skušala osvoboditi Jouhauda. doda napad je bil odbit, pri tem pa je bil ubit en orožniški častnik, 19 orožnikov pa je bilo ranjenih. Jouhaud je bil svoj čas obsojen na smrt v odsotnosti. Na podlagi fran-coskfc procedure pa ima sedaj pravico do novega proce-sa, da se lahko brani pred obtožbami o zaroti proti ar-žavi. Obtožnica bo sedaj seveda spopolnjena z novimi obtožbami. še preden so skupine OAS napadle vojašnico, kjer je oil general Jouhaud _ zaprt, so skušale onemogočiti akcijo varnostnih sil, s tem da so postavile bloke z avtomobili in avtobusi po ulicah, pri čemer so jim pomagali francoski civilisti. Nekateri agenti OAS so takoj po aretaciji Jouhauda telefonirali časnikarjem, da je Jouhauda nadomestil sedaj general Paul Gardy za področje »številka tri», ki zajema Zahodno Alžirijo. Številni časnikarji so včeraj sporočili, da so opazili bivšega generala Jouhauda, ko je vodil boje med skupinami OAS in francosko vojsko. Jouhaud je bil aretiran prav v trenutku, ko je imel tajno posvetovanje s svojim glavnim štabom. Tedaj ga niso špoznali, ker je imel umetne brke in brado. Toda med zasliševanjem mu je brada odpadla, in tedaj je bil bivši general prisiljen priznati, da j« Jouhaud. To pa se je zgodilo šele zvečer. Kar se tiče maršala Juina, lcl je poslal Salanu solidarnostno pismo, se danes potr- juje, da je v strogem hišnem zaporu v Parizu. Tega sicer niso še uradno javili, toda predstavnik notranjega ministrstva je na zadevno vprašanje odgovoril, da se mu zdi, da so te novice »točne*. Včeraj je prišlo do večjih spopadov med oasovci in francosko vojsko v Oranu. Vojska je obkolila središče mesta, kjer je večina francoskega prebivalstva. Fašisti so postavili bloke z avtomobili in avtobusi po ulicah. Od tu ,n z balkonov so streljali na o-rožnike in na vojsko, ki je pri svojih operacijah uporabljala težke strojnice in tudi majhne topove. Streljanje je trajalo skoraj ves dan. Ob 19. uri so bili med vojaki štirje mrtvi, šest pa jih je bilo ranjenih. Zgodaj zjutraj so fašisti napadli arabski del mesta v Oranu, pri čemer so ubili in ranili več žensk in otrok. Tudi v Alžiru so včeraj začel navsezgodaj z a-tentati proti Alžircem. Ubili so enega Alžirca, sedem pa so jih ranili. V Philippevil-lu pa so plastične bombe, ki so jih nastavili fašisti, ranile 15 Alžircev, enega pa ubile. Razen tega so fašisti nastavili plastično bombo v sovjetski ladji »Falesti*, kjer je nastal požar. Po skrbnem pregledu so ladji dovolili, da izpluje iz pristanišča. Po včerajšnjih bojih v Oranu so fašisti ponovili danes napade v Alžiru. 2e ob 10. uri zjutraj so raztrosili letak, ki je pozival francosko prebivalstvo, naj se »brez orožja* zbere ob 15. uri na »Plateau des Glieres*, od koder naj gre v sprevodu v Bab El Ued, da razbije blokado te četrti. Policijska prefektura v Alžiru je v zvezi s tem opozorila prebivalstvo, da so prepovedana vsa zborovanja na ulicah, in da bodo varnostne sile razgnale demonstrante »z vso potrebno odločnostjo*. Hkrati je vojaštvo postavilo v ulicah v središču mesta bloke s tovornimi avtomobili. Ob 13.15 so se začeli zbirati na trgu pred generalno delegacijo francoski koloni ter so kljub blokom s pritiskom na vojake, ki so stražili, prispeli v velikem številu do Plateau des Glieres, od tu pa so krenili v Ulico D’Isly. Ob 14.50 so začeli močno pritiskati ha vojake, da bi pretrgali njihove kordone. Iz množice so padli prvi streli na vojake in ti so odgovorili. Ob 14.55 se je streljalo vsevprek in množica je začela bežati v največji paniki na vse strani. Nad demonstranti je krožil helikopter, ki je metal nanje sol-zilne bombe. Medtem ko so rezgetale strojnice v Ulici D’Isly, so se na drugih krajih slišale močne eksplozije, zlasti na križišču Agha. V Ulici D’Isly je bilo mnogo ranjenih. Vojaki so začeli odvažati ranjence z ambulantami. Na križišču Agha blizu univerze so fašisti streljali z balkonov na vojake in žan-darje. Ti so takoj odgovorili s strojnicami. Streljanje je potem počasi pojenjavalo, vendar pa so še dolgo zatem odmevali na raznih krajih streli. Vojaki so zavzeli položaje na strehah, in helikopter je letel nad mestom skoraj do noči. Okoli 16. ure so bile na trgu pred univerzo še številne skupine fašistov, ki so vžklikali veneralu Salanu. Četrt Bab El Ued je še ved- no obkoljena. Vojaki ne pustijo nikogar v ta del mesta in nihče ga ne sme zapustiti. Okoli 20. ure danes so v bolnišnici Mus tat a sporočili, da je bilo med današnjimi spopadi ubitih 50 civilistov, 180 pa jih je bilo ranjenih. Ubit je bil tudi en policaj, ranjenih pa je bilo 6 vojakov in 4 gasilci. Nov zločin so fašisti izvršili danes v Temouchentu blizu O-rana, k.jer so nenadoma začeli strfeljati na skupino Alžircev, od katerih so jih 6 ubili, 11 pa ranili. General de Gaulle je v svojem današnjem govoru po radiu in televiziji v zvezi z referendumom, ki bo g. aprila, med drugim izjavil, da bo «da», ki ga zahteva od Francozov, imel veliko važnost. Ce bodo Francozi odgovorili pozitivno v velikem številu, bo to pomenilo, «da bodo predsednika pooblastili, da kljub oviram izvrši to, kar je potrebno storiti«. De Gaulle je poudaril, da je zaradi velikih nalog, ki ga čakajo, «in od katerih je Alžirija samo debi, potrebno, da mu Francozi izrečejo zaupanje «za danes in za jutri«. V Bordeauxu je bila proti koncu de Gaullovega govora nenadoma prekinjena oddaja. Ni še znan vzrok te prekinitve. Glede posebnih pooblastil je de Gaulle izjavil; ((Predsednik republike mora imeti sredstva za izvajanje vseh določb o sporazumu. Zaradi tega pozivam volivce, naj odobrijo zahtevo po teh sredstvih. Zadeva je tako važna, da zahteva neposredno suvereno odobritev naroda.« O evianskih sporazumih je predsednik izjavil med drugim, da ti sporazumi pomenijo mnogo več kakor ustavitev bojev. «Gre za Francijo za zmeraj in za jutrišnjo Alžirijo, da skupaj začneta delo civilizacije, kajti tako bo sodelovanje, v katero se oba naroda podajata.« Alžirski Francozi: »Ne dvo mim, da se bodo Francozi v Alžiriji, ko se bodo razpršile iluzije, ko bodo osvetljene zadnje temne točke, likvidirani zadnji ostanki terorizma, ki jih varajo in izdajajo, posvetili graditvi nove Alžirije, ki bo 8. decembra nepreklicno izrekla svojo odločitev*. Predsednik je poudaril, da odgovoriti »da* med referendumom bo pomenilo »povedati*, da zločinci, ki se trudijo, da bi z atentati izsilili odločitev države in da bi podjarmili narod, nimajo druge prihodnosti nego kazen*. iiiiiiMiiiiiiiiiniMliiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiitiiiiiiriiiiiiiiniiliimiiiiiiiiiiiiinmmiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zaostritev odnosov med Francijo in SZ * .» De Gaulle zahteval odhod Vinogradova in je odpoklical iz Moskve Dejeana To utemeljuje z dejstvom, da je sovjetska vlada priznala začasno alžirsko vlado ■ Komentarji pariškega tiska Včeraj nov sestanek v Ženevi med Gromikom in Deanom Ruskom Rusk odpotuje danes iz Ženeve - Včeraj ni bilo nobene seje zaradi smrti U 'fantovega predstavnika Narajanana - Lothar Bolz zapustil Ženevo uran, kjer so bili v nedeljo večji spopadi med fa šisti in francosko vojsko iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iijiiiiuiiiiiiiiimiiiiii^m^iiiiii, mn, iimiiiMuumiiiiiiiuiiumiiiiumumHMmuiHuiumiimum, mm, Hninimnmiimunnniunmnunm Stranke se že pripravljajo na delne upravne volitve La Molla poudarja obvezni značaj politike^ gospodarskega načrtovanja Lombardi opozarja vlado na nevarnost, ki jo manever gospodarske desnice predstavlja za politiko levega centra - Resolucija KPI o nacionalizaciji električne industrije (Od našega dopisnika) ( RIM 26. — Vse stranke so pozitivno ocenile sklep vlade, da se bodo upravne volitve v vseh mestih, ki so pod komisarsko upravo, vršile v prvi polovici junija (zelo verjetno 10. junija): opozicijske stranke zato, ker.si od tega obetajo potrditev svojega negativnega stališča do politike levega centra, namreč do sodelovanja s socialisti, vladne stranke pa zato, ker pač ne morejo javno grajati u-krepa, ki spada v okvir demokratične' zakonitosti, da-si niso preveč navdušene nad bližnjo volilno preizkušnjo v krajih, kjer si ne morejo obetati bogve kakšnega uspeha. V zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami, bomo imeli v tem tednu precej živahno politično dejavnost: proti koncu tedna se bosta sestala glavni odbor KD in centralni odbor PSDI: v četrtek bo zasedalo bližnjih dneh pa i sA selftalJpjo tudi vodstva Pil, FDIUM,"MSI il KPI. Včeraj se je sestalo vodstvo PRI; po poročilu Realeja je La Malla (minister za državni ptonačiin in gospodarsko načrtovanje) 1 orisal temeljna načela takega načrtovanja in zlasti poudaril, da mora načrtovanje imeti obvezen značaj za vse, in v ta okvir se mora vključiti tudi zasebna gospodarska pobuda; zgled pa mora dati javna uprava s svojo ureje- Maršal Juin, ki je poslal solidarnostno pismo Salanu in označil delovanje OAS za »plemenito gibanje«, Je sedaj v strogem hišnem zaporu v Parizu PARK, 26. — Francoska vlada je odpoklicala «na posvetovanje« v Pariz svojega poslanika v Moskvi Dejeana, hkrati pa je pozvala sovjetskega poslanika v Parizu Vi-nogradova, «naj stopi v neposreden stik s svojo vlado v Moskvi«. To je sporočil danes predstavnik francoskega zunanjega ministrstva v Parizu. Med drugim je izjavil, da je Hru-ščev takoj po podpisu sporazuma z Alžirci v Evianu poslal brzojavko Ben Hedi. V brzojavki «so tudi precej o-stri napadi na Francijo in v njej je rečeno, da moskovska vlada priznava sedaj de jure začasno alžirsko vlado in namerava uvesti z njo diplomatske odnose«. Predstavnik je dalje izjavil, da je istega dne, to je 19. marca, zunanji minister pozval k sebi sovjetskega poslanika v Parizu in mu predočil, da »ustavitev sovražnosti ni v ničemer menjala pravnega položaja Alžirije« in da »s sporazumom z alžirsko osvobodilno fronto Francija še dalje vrši notranjo in zunanjo suverenost do samoodločbe«. Eato je bil Vinogradov napro-sen, naj nujno zahteva pojasnila od svoje vlade. Nov sestanek je bil 23. marca. »Sovjetski poslanik je prebral dolgo izjavo, v kateri ni bilo omenjeno priznanje de jure in uvedba diplomatskih odnosov.« Izjava pravi dalje: »Sovjetska vlada ni pokazala nobenega namena, da prekliče svoje sklepe. Zunanji minister ni mogel priti do drugega zaključka, nego do ugoto- vitve, da je nadaljevanje fran-cosko-sovjetskih odnosov na ravni poslanikov postalo nemogoče. Gospod Dejean je bil torej poklican na posvetovanje v Pariz in gospod Vinogradov, naj stopi v neposreden stik s svojo Vlado v Moskvi.« Vinogradova bo v Parizu nadomeščal svetovalec Nemčina. V zvezi s tem so zanimivi komentarji pariškega tiska. «Paris Presse« pravi, da sta bila ((bodisi Vinogradov kakor tudi jugoslovanski poslanik, proti kateremu je bil pred enim mesecem sprejet e-nak ukrep, tako rekoč dve pariški osebnosti in prav gotovo naklonjeni Francozom«. List dodaja, da je bil sovjetski poslanik Vinogradov med poslaniki, ki je imel največje število razgovorov z de Gaullom. »Njegov talent, dodaja list, je v tem, ‘ da se dopušča domneva, da je skup. no s Francijo koval zarote za zrušitev zavezništev. Toda (le Gaulle je razočaral Moskvo in upe, ki so jih gojili še pred njegovim prihodom na oblast, in še dve leti po njegovem orihodu na oblast. SZ je položila kamen na dobre odnose s Francijo in se ji zdi, da je bolje vključiti se v anti-kolonialistično perspektivo ter si pridobiti naklonjenost pripadnikov FLN rajši kakor naklonjenost Francozov*. »Le Monde* piše, da je Sovjetska zveza, »s tem da je skušala pridobiti naklonjenost vseh, dosegla prav nasprotno*. »Alžirska vlada, 'nadaljuje list, ne bo mogla pozabiti, da je sovjetska vlada čakala do jeseni 1960, preden io je de faeto priznala, in da so se nuzfglj do tega datuma njeni predstavniki zelo truditi, da so jih , sovjetski funkcionarji pomoč lahko sprejeli, ter da je bila sovjetska’ materialna simbolična*. List ugotavlja, da od vsega začetka alžirske vojne »niso uspeli Sovjeti odločiti se za izbiro: obotavljali so se in niso se hoteli zameriti Franciji, s tem da bi preveč odkrito podpirali upor, ker so vedno upali v njeno sodelovanje proti nemški oborožitvi. Razen tega so se bali, da bi s preveč očitnim dejanjem povzročili ameriško intervencijo v Magrebu, in končno so gojili neko nezaupanje do FLN zaradi njenega stališča do alžirske komunistične stranke*. List nadaljuje: »Francija pa je s svoje starni prav gotovo presenečena pri ugotovitvi, da se je kritičnost Moskve do ravnanja de Gaulla nasproti Alžiriji razvijala sproti, ko je postajala bolj očitna njegova odločenost, da pride do sporazuma s FLN. To je prav tako, kakor je pisal neki angleški list: Ce je alžirska vojna trajala predolgo za ugled zahodnega zavezništva, se je končala prehitro, da bi lahko omogočila Rusom, da izboljšajo slabo ime, ki so si ga dobili pri alžirski začasni vladi? »Sovjetska zveza, zaključuje »Le Monde*, ni dosegla drugega, nego da je spodbujala generala de Gaulla pri njegovi nepopustljivosti glede Berlina, ne da bi s tem razpršila nezaupanje »tretjega sveta* do njenih namenov*. •' 1 n ostjo nostjo. in racionalno dejav- Radikalna stranka je v tež-kočah: na včerajšnjem zasedanju glavnega odbora je podala ostavko skupina, ki se zbira okrog tednika «11 Mondo« (desno krilo: Libonati, Caran-dini, Cattani, Calogero, Ruffi-ni, Gatti, Del Bosco, Flaiano, De Feo, Pavolini in drugi); 25 članov glavnega odbora, ki šteje, okrog sto članov. Od teh jih je* bilo 13 v vodstvu stranke, ki je štelo 21 članov. Glavni odbor je izvolil novo vodstvo 22 članov, v katerem so prista. ši levega krila, med njimi tu-di znani publicisti in javni delavci kot n. pr. prof. Ernesto Rossi, Villabruna, odv. Piccar-di. Sorrentino in drugi. Polemika se je vodila že mesece: formalno okrog primera oav. Piccardija (ki ga dolže, da je razvijal rasistično dejavnost za časa fašizma), dejansko pa gre za politično Unijo stranke: des. niča sicer podpira politiko levega centra, noče se pa tudi politično vezati, medtem ko levica zagovarja tudi politično prisotnost radikalne stranke, da se PSI ne bi preveč »omehčal« pri sodelovanju s KD. Ko je danes govoril v Bologni, je socialistični poslanec Riccardo Lombardi podčrtal gospodarsko plat politike levega centra in med drugim dejal: »Tisk ConfIndustrie že namiguje, da bo zamenjal svojo noro opozicijo z več ali manj naklonjeno strpnostjo pod pogojem, da se vlada omeji na uresničenje le bolj popularnih ukrepov, ne da' bi šla dalje: naj le poviša pokojnine, pri miru pa naj pusti lastninske odnose na deželi, nai se ne spravlja resno na ugotavljanje obdavčljivih dohodkov, predvsem pa naj se odpove nacionalizaciji električne industrije. Nova vlada bi bila izgubljena, če bi popustila temu izsiljevanju ali podlegla zastraševalnim manevrom... Država ima na razpolago ustrezne instrumen-te za učinkovite protiukrepe, za čenjši pri kreditni politik; in bančnem sistemu, ne da bi ji bilo treba menjati veljavno za. konodajo. Ce jo bo vodila nujno potrebna politična volja in bo uporabila ta sredstva, bo mogla izjaloviti grožnje (slabo prikrite kot napovedi) gospo-darske desnice, ki je bila še preveč navajena, da JI oblast ni delala resnih ovir na njeni poti. V tem je preizkusni kamen za novo vlado; v tem je tudi opravičilo za neskopo pod. poro socialistov«. Jutrišnja številka glasila KPI »rUnitži« objavlja resolucijo vodstva stranke glede nacionalizacije električne industrije, ki mora ustrezati naslednjim potrebam in značilnostim; pri določitvi višine in načina odškodnine je treba upoštevati ugodnosti, ki so jih te monopolistične skupine uživale tako dolgo »in tudi protizakonito«; novemu nacionaliziranemu podjetju je treba dati demokratično ureditev: enotno decentralizirano strukturo, pri določanju nacionalne energetske politike in pri kontroli nad njenim izvajanjem pa morajo sodelovati parlament, dežele in sindikati, pri razdeljevanju električne energije pa je treba priznati določeno vlogo krajevnim upravam; po nacionalizaciji je treba voditi tako energetsko politiko, ki bo pomenila radikalen prelom s politiko električnih monopolov. Resolucija se zaključuje s pozivom vodstva KPl vsem strankinim organizacijam, naj prispevajo z lastnimi pobudami in s tem, da .vzpostavijo stike z drugimi političnin^i silami in drugimi demokratičnimi organizacijami, da bi «vzbudile v teh tednih obnovljeno enotno gibanje , ki naj nakaže in zahteva nedvoumno rešitev nacionalizacije električne industrije. Enotnost demokratičnih in levičarskih sil je privedla do prvega velikega uspeha v bor. bi proti električnim monopolom; k novim, odločilnim u-spehom bo morala še privesti, v interesu globoke demokratične obnove italijanskega gospodarstva in družbe« A. P. PARIZ, 26. — Italijanski poslanik v Parizu Manlio Bro-sio je imel davi razgovor s predsednikom francoske vlade Debrejem. Pozneje so izjavili, da je šlo za normalen diplomatski stik. ŽENEVA, 26. — Današnja seja razorožitvene konference v Ženevi je bila na predlog poljskega zunanjega ministra Rapackega, ki je predsedoval, odpovedana, ker je nenadoma umrl pomočnik predstavnika OZN na konferenci indijski delegat Narajanan, ki je bil v Ženevi kot predstavnik OZN od oktobra 1958. Narajanana je preteklo noč zadela kap. Prav tako sta bila odpovedana sestanek tristranskega odbora za jedrsko razorožitev in popoldanski sestanek voditeljev delegacij. Izven konference pa je danes omeniti kosilo, ki ga je mehiški zunanji minister Tel-lo priredil voditeljem delegacij Italije, Brazilije, Kanade, Poljske, Švedske, SZ, ZAR in Velike Britanije. Popoldne pa je bil sestanek med Ruskom in Gromikom. Razen tega so se popoldne sestali voditelji zahodnih delegacij (Kanade, Italije, Velike Britanije in ZDA). Razgovor med Ruskom in Gromikom je bil do sedaj najdaljši razgovor med njima v Ženevi. Trajal je tri ure in tri četrt. Po razgovoru je Rusk izjavil, da ne more reči, da so kaj napredovali pri današnjem razgovoru v zvezi z Berlinom. Izrekel pa je mnenje, da so bili ti sestanki umestni in da se bodo verjetno nadaljevali. »Nočemo verjeti, je nadaljeval Rusk, da je Sovjetska zveza izrekla zadnjo besedo in da ni priprav- ljena revidirati svojega stališča. Vendar pa čas hiti in datum obnovitve ameriških jedrskih poizkusov je vedno bolj blizu.« Itusk je izjavil, da so ZDA odločene obnoviti jedrske poizkuse, če ne bo medtem sklenjen sporazum s Sovjetsko zvezo. Trdil je, da je ta korak «neizbežen», ker je Sovjetska zveza prekršila premirje in izvršila lanskega septembra vrsto jedrskih poizkusov. Kar se tiče morebitnega sestanka na vrhu, je Rusk izjavil, da mora sestanek med predstavniki vlad doseči sporazum o nekaterih važnih točkah, kajti brez tega bi se napetost lahko povečala, namesto da bi se zmanjšala. Rusk bo jutri popoldne odpotoval iz Ženeve. Gromiko pa je po razgovoru izjavil, da nima nič kaj dodati k temu, kar je izjavil Rusk, pripomnil pa je, da »govorili bomo kaj več v prihodnje«. Ni pa povedal, ali se bo še sestal z Ruskom. Na zadevno vprašanje je odgovoril, da ni bil določen nov sestanek in da ni še nič sklenil glede svojega odhoda iz Ženeve. Danes je zapustil, Ženevo vzhodnonemški zunanji minister Lothar Bolz. Pred odhodom je izjavil, da je zelo zadovoljen s sestanki, ki jih je imel v Ženevi in da so bili njegovi razgovori z Gromikom zelo koristni. Dodal je, da se povsem strinja tudi s poljskim in češkoslovaškim zunanjim ministrom glede možnosti, da se sporna vprašanja postopoma rešijo. Z zadovoljstvom je ugotovil, da se strinjajo tudi o ustanovitvi neatomskega pod. ročja v Evropi in o vojaški nevtralnosti obeh Nemčij, in je pripomnil, da se s tem strinjajo tudi nevezane države, ki sodelujejo na konferenci. Na koncu je Bolz izjavil, da je najvažnejše vprašanje, o čemer se je razgovarjal, bilo sklenitev mirovne pogodbe in s tem v zvezi rešitev zahodnoberlin-skega vprašanja. Mladinci PSI obiščejo Jugoslavijo BEOGtRAD, 26. — Na vabilo centralnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije bo letos prispela na petdnevni obisk v Jugoslavijo delegacija socia-listične mladine Italije. V delegaciji bo tajnik organizacije socialistične mladine Vincenzo Balsamo, član vodstva Giulio Scarone in član centralnega odbora Ugo Ristori. Delegacija socialistične mladine je bi- tonomna mladinska organizacU ja socialistične stranke. Usta* novnega kongresa delegacije se je udeležila tudi delegacija centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, ki je ob tej priložnosti povabila italk janske socialistične mladince, naj obiščejo Jugoslavijo. Danes pa je odpotoval v Beograd tajnik avstrijskih sindikatov Franz Senghaufer, ki bo kot gost centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije ostal v Jugoslaviji do konca meseca. Med obiskom bo Senghaufer poleg Beograda obiskal Zagreb, Split, Varaždin in Ma-karsko. V Beogradu, Zagrebu, Splitu in Varaždinu bo imel več predavanj o problemih in delu avstrijskih sindikatov in o nekaterih vprašanjih investicijske politike, o avstrij. skem gospodarstvu, o zaposlitvi in vzgoji delavcev v Avstriji. Vzhodna Nemčija za konzularne odnose z Zahodom MOSKVA. 26. — Vzhodnonemška vlada je predlagala navezavo diplomatskih odnosov na konzularni ravni z zahodnimi državami. Predlog vsebuje nota vzhodnonemške vlade, ki jo je razdelilo danes sovjetsko zunanje ministrstvo poslaništvom držav članic NATO. Noti je sovjetsko zunanje ministrstvo dodalo svojo noto. ki napoveduje sovjetsko odobritev. Frondizi sestavil novo vlado BUENOS, AIRES, 26. - Argentinski predsednik Frondizi je končno sestavil novo vlado, ki je danes prisegla. Računajo, da bo s tem prenehal pritisk vojske na Frondizija. Mornarica je bila zahtevala, naj se kriza reši »na podlagi ustave*, vojska in letalstvo pa sta čakala rezultat posredovanja bivšega predsednika generala Arambura. Člani no-ve Frordizijeve vlade so: notranji minister: Hugo Vaca Narvaja. Zunanji minister: Roberto Etchepareborda. Šolstvo in pravosodje; Miguel Sussin-i. Obramba: Rodolfo Martinez. Delo: Oscar Puig-gros. Gospodarstvo: Jorge Wehbe. Javna dela: Pedro Petriz. Zdravstvo: Tiburcio Padilla. KAIRO, 26. — Kairski list »Al Ahbar* javlja, da bodo Ben Bela in drugi štirje alžirski ministri, ki so bili zaprti v Franciji prišli pojutrišnjem na obisk v Kairo. V , , tem mestu jim pripravljajo la nedavno formirana kot av-1 veličasten sprejem. fiiiMiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiilliiiiii,ii„li,„i,ii,ll|IMI|l|||n|||||||||t|H||1(|M DANES Ce Je po eni strani res, da je vladnim organom uspelo u-jeti prvega Satanovega pomočnika Jouhauda in s tem prizadejati precejšnji udarec fašističnim tolpam OAS, je po dru. gi strani še bolj res, da so fašisti v nedeljo in včeraj v Oranu, kjer so pobijali alžirske žene in otroke, ter včeraj v Alžiru, prešli zopet v ofenzivo: predvsem da bi s pomočjo množične demonstracije civilistov razbili obroč okrog svoje postojanke v Bab e; Uedu. Rezultat je bil 76 mrtvih samo včeraj. Kje Je vzrok, da so fašistični zločinci zopet dejansko v ofenzivi kljub znani odločni de Gaullovi zapovedi v pismu, naslovenjenem zadnji seji francoske vlade, in kljub še bolj odločni izjavi istega de Gaulla sinoči po radiu in televiziji? Znani politični napredni tednik *Express* odgovarja na to vprašanje takole: »De Gaulle zapoveduje, odloča, ukazuje, grmi, in potem? Kolo se vrti v prazno. Izgubil je podporo svojih pristašev, ker ne izvaja njihove politike; toda po drugi strani ne doseže podpore tistih,- ki bi to politiko lahko podprli, zato ker jih njegove metode in njegova okoli- .. """ Mlinu. IB, IIMIIUMi Začasno prekinjena pogajanja med Indonezijo in Nizozemsko V Džakarti zanikujejo izkrcanje na Zahodnem Irianu DŽAKARTA, 26. — Indonezijski predsednik Sukamo je sklenil začasno prekinitev pogajanj v VVashingtonu med indonezijskimi in nizozemskimi- predstavniki. Indonezijski predstavnik Ma. lik je sedaj v Džakarti. Po dolgem razgovoru s predsednikom in z zunanjim ministrom ie izjavil, da se za sg-daj^ ne bo vrnil, v ZDA. Po- vedal je, da je bil poklican v Džakarto tudi Sužarvo, ki je sodeloval pri pogajanjih v vVashingtonu. Ni še znano, ali pomeni odpoklic obeh predstavnikov dokončno prekinitev pogajanj. Po razgovoru vojaških predstavnikov s predsednikom Su-karnom je načelnik glavnega štaba pri operativnem poveljstvu za Zahodni Irian izjavil, da «vrata niso še popolnoma zaprta« in da se bodo pogajanja lahko nadaljevala, ce Nizozemci to hočejo. Potrdil je tudi novice, da je na področju Nove Gvineje prišlo do spopada med indonezijskimi in nizozemskimi vojnimi lad jami, zanikal pa je trditve, da so se indonezijske čete izkrcale v Zahodni Novi Gvine. ji. ca silijo, da morajo ostati njegovi nasprotniki! Ta osamljenost mu ugaja, in ugaja tudi OAS: to je njena ,chance’». Zaradi tega se zdi, da ni dovolj, izdajati povelja za likvidacijo fašističnega upora, temveč da je potrebna za to drugačna politika. Toda: ali se od de Gaulla lahko zahteva sprememba njegove politike? Morda je v odgovoru na to vprašanje ključ za razlago vsega, kar se trenutno dogaja v Franciji, ki je po ukazu istega de Gaulla, po prekinitvi diplomatskih odnosov na ravni veleposlanikov z Jugoslavijo, včeraj prekinila take odnose s Sovjetsko zvezo, ker Je po evianskem sporazumu priznala alžirsko vlado tudi »de jure*. Ta de Gaullova poteza pa je prav gotovo v tesnejši zvezi z njegovo zunanjo politiko sploh in predvsem tudi posledica — kot ugotavlja del pariškega tiska — določene sovjetske presoje posledic de Gaullovega prevzema oblasti ter sovjetskega odnosa do alžirske osvobodilne borbe. In ko sta v Ženevi Grcmiko in Rusk včeraj vodila svoj doslej najdaljši raz. govor, sta brez dvom* razprav. Ijala o taki politiki odsotna Francije. Po razgovoru je Rusk ponovil ultimat za obnovo jedrskih poskusov, glede sestanka na vrhu pa dejal, da še vedno velja pogoj o dosegi sporazuma glede nekaterih važnih točk. Gromiko pa je izjavil, da nima nič dodati k tem Rusko-vim izjavam. Seje sedemnajstih pa včeraj ni bilo, ker so jo odložili zaradi smrti indijskega delegata Narajanana. večletnega predstavnika OZN v Ženevi. Nekaj novega se je zgodilo tudi v zvezi z Zahodno Novo Gvinejo: Sukamo je prekinil pogajanja z nizozemskimi pred. stavniki; prišlo je do spopada z nizozemskimi vojnimi ladjami; toda indonezijske čete so še niso izkrcale na Zah. Novi Gvineji, kot Je bilo včeraj, netočno »poročeno. V Argentini je predsednik Frondizi sestavil novo vlado, vendar s tem ni zadovoljil zahtev niti vseh treh rodov voj. ske. Zato bo prav gotovo njo. gov položaj š« dalj« negotov. * j V • V V i za trzisca Nobeno vprašanje se ne d& rešiti brez upoštevanja gospodarskih dejstev. To spoznanje vpliva v kapitalističnih državah n» sleherno oceno političnega položaja, medtem ko se v nekaterih socialističnih državah, med njimi tudi v Jugoslaviji, izogibajo nasprotij z ekonomskimi dogajanji in stvarnostjo. To ima morda svoj praktični razlog v tem, ker si v visoko industrializiranih kapitalističnih državah sleherni državljan lahko prlbavi vesti oziroma črpa informacije iz prve roke, in sicer tako, da se zanima za dnevna borzna poročila. V socialističnih državah pa se iz razumljivih razlogov seveda ni treba ukvarjati s problemi borzne tehnike. Se bolj verjetno pa je, da velja neupoštevanje znanosti o svetovnem gospodarstvu pripisati izredni zapletenosti ekonomskih ved. Za nerazumevanje, ki ga je deležno gospodarstvo, je značilno zlasti visoko število poročil o britansko-ameriški konferenci na Bermudskih otokih. S tem, da so se ljudje omejevali na komentarje vojaško-po-litičnega značaja, so si zastrli vpogled v svetovnozgodovinsko pomembni boj Velike Britanije in Združenih držav Amerike za svetovne trge. Toda prav ta boj bo v prihodnosti igral odločilno vlogo v kapitalističnem svetu. Naj k temu navedemo nekoliko podatkov. Kot je znano, se je delež Združenih držav Amerike in Velike Britanije pri kapitalističnem svetovnem izvozu v povojnih letih občutno zmanjšal. V korist Zvezne republike Nemčije, Japonske, Francije, Italije in še nekaterih drugih držav se je obseg britanskega izvoza (glede na svetovni izvoz kapitalističnega sveta) v 12 leti zmanjšal od 12,2 odst. na 9 odst.; izvoz Združenih držav Amerike pa se je v tem razdobju skrčil od 24,2 odst. na 18.4 odst. Ta skupna prizadetost pa nikakor ni privedla do njune povezanosti, saj se prav danes bije na svetovnih kapitalističnih trgih najhujši boj ravno med Združenimi državami Amerike in Veliko Britanijo. Nedvomno pa so pri tem Združene države Amerike v precej ugodnejšem položaju. S tem, da so Združene države Amerike zagrozile, da bodo zaradj zboljšanja svoje plačilne bilance omejile uvoz iz držav članic Com-monwealtba, so izsilile odpravo omejitev za uvoz ameriškega blaga prav v te države. Tako se je delež britanske ja izvoza v zadevna prekomorska območja v štirih letih skrčil od 34,1 odst. na 23.5 odst., medtem ko se je delež Združenih držav Amerike v istem razdobju zvišal od 12,3 odst. na 14,4 odst. Združene države Amerike so uspele svoj izvoz v Indijo v petih letih več kot podvojiti (in sicer od 191 milijonov na 338 milijonov dolarjev), medtem ko je mogla Velika Britanija v istem razdobju zvišati svoj izvoz v Indijsko unijo, le od 115 milijonov na 172 milijonov šter-lingov. Do leta 1855 je znašal severnoameriški delež pri izvozu blaga v Pakistan le 8 odst., medtem ko je bil britanski izvoz v to državo do navedenega leta še 2-krat večji. Danes pa presega de-lež Združenih držav Amerike pri izvozu v Pakistan britanskega za več kot 50 odst. v drugih državah, je položaj Združenih držav Amerike neprimerno ugodnejši. Neposredne ameriške investicije so dosegle že skoraj 9 milijard dolarjev, kar ustreza približno 28 odst. celotnih zmogljivosti ameriškega izvoznega kapitala. Potemtakem odpade nekako polovi-ea prometa kapitala v Latinski Ameriki na Združene države Amerike. Velika Britanija pa je sedaj v celotnem latinskoameriškem izvozu u-deležena le z nekaj več ko 9 odst., medtem ko zavzema v latinskoameriški uvozni bi-lanci s svojo 5-odst. udeležbo eno izmed zadnjih mest. Vendar pa je videti, da tukaj odločilna bitka še ni končana, ker je v zadnjem času začel izvoz iz Velike Britanije v države Latinske Amerike naraščati na račun ameriške trgovinske bilance. Posebna bitka se bije tudi na trgih Bližnjega in Sred- njega vzhoda. Velika Britanija je sicer še vedno glavna uvoznica v ti dve območji, vendar pa se je delež njenega izvoza tudi tukaj v desetih letih znižal od 40 odst. na 18 odst. Delež Združenih držav Amerike pri zunanjetrgovinski izmenjavi teh območij je bil sicer v prvih povojnih letih večji, vendar Pa se je v primerjavi z obsegom leta 1938 v celoti povečal od 6,5 odst. na 21,6 odst. Ta razvoj v korist Združenih držav Amerike je posebno izrazit na področju mineralnega olja, pri katerem zavzemajo Združene države kar 65 odst. nasproti le še 30 odst., ki jih je še mogla zadržati zase Velika Britanija. Da ameriška bitka za britanske izvozne trge danes u-živa ne le tihi pristanek a-meriške vlade, temveč tudi državno podporo, izhaja že iz kreditov in subvencij vlade, ki finansira domala 35 odst. celotnega ameriškega izvoza. Nasprotno pa so Združene države Amerike v zadnjih nekoliko letih zavračale razne britanske ponudbe, ker so bile cene za zadevne opre. me 'samo* za 20 odst. nižje od cen ameriških družb. Zelo važno orodje Združenih držav Amerike v boju za prvotna britanska tržna območja je ameriški izvoz ka-pitala v zadevna območja. V desetih letih so se povečale neposredne in zasebne investicije Združenih držav Amerike v inozemstvu za približno 18 milijard dolarjev, medtem ko je mogel britanski zasebni kapital v istem razdobju investirati v zadevnih območjih le 5,5 milijarde dolarjev. Danes pa so se celotne ameriške investicije v inozemstvu povzpele že na več kot 65 milijard dolarjev, kar je približno petkrat več kot pred vojno. Velika Britanija pa je mogla s svojimi 21 milijardami dolarjev inozemskih investicij komaj še doseči predvojno stanje teh investicij! Približno polovica teh britanskih inozemskih investicij odpade na tista območja Commonwealtha, ki so Izpostavljena gospodarskemu ogrožanju po Združenih državah Amerike in v katerih je že sedaj plasirana približno tretjina vsega ameriškega investicijskega kapitala v inozemstvu. Samo v Kanadi so se zvišale ameriške neposredne investicije v devetih letih za 7 milijard na 10 milijard dolarjev, medtem ko so znašale britanske inve-atieije v Kanadi vsega le kake 3 milijarde dolarjev. Te-mu razmerju ustreza tudi britanski delež pri kanadskem izvozu in uvozu, saj znaša le 16 odst. oziroma 10 odst., medtem ko dosega u-strežna udeležba Združenih držav Amerike 61 odst. oziroma 68 odst. In tudi v državah Latinske Amerike, kjer je Velika Britanija skušala najti nadomestilo za svoje izgubljene trge Samo v tej zvezi si je treba razlagati ameriški pritisk na Veliko Britanijo, da naj se sedaj tudi ona priključi »Skupnemu trgus Evropske gospodarske skupnosti (kar je dejansko tudi bila glavna tema razorav na bermudski konferenci!). Združenim državam Amerike pač ni bilo težko svoje neposredne investicije v Zahodni Evropi v razdobju devetih , let potrojiti. Nasprotno temu pa je morala Velika Britanija uporabiti vse sile, da bi z investicijami okrepila in še nadalje zadržala svoje ogrožene pozicije v državah Common-wealtha. In ker so se v navedenem razdobju tudi ameriške zasebne investicije v Veliki Britaniji podvojile, je seveda na dlani misel, da je treba območja, ki so dejansko že pod gospodarsko kontrolo Združenih držav Amerike, končno tudi združiti v eno veliko gospodarsko celoto. Ce pa bo mogla britanska industrija, ki jo že danes tarejo skrbi zaradi izvoza, prestati zdrava pričakovane ce-Unskoevropske oziroma ameriške »hladne sape«, je docela negotovo in tudi malo verjetno. Pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti je poslednji poskus Velike Britanije, da bi izravnala oziroma nadomestila izgubo svojih trgov v korist ameriških in zahod-evropski*' tekmecev. Lahko pa sl že mislimo, kakšne bodo nadaljnje politične posledice, če bi se omenjeni poizkus izjalovil. In na to je treba pomisliti, če hočemo pravilno oceniti politične dogodke, kot na pr. nedavno konferenco med francoskim predsednikom de Gaullom in zahodnonemškim konclerjem dr. Adenauerjem v Baden — Badnu (na kateri je bila sklenjena ustanovitev »Zveze evropskih držav«). H. P. R. N* levi znani obraz prof. Au-gusta Plccarda, ki se je že pred več kot tridesetimi leti proslavil s svojim) poleti v višino, ki je bila pred njim nedosegljiva. Dvignil ** J* v stratosfero z aerostatom, kakor ga vidimo na sliki na desni. Danes se nam ne zdi to, kar je dosegel Piccard, nič posebnega. Toda če merimo njegov uspeh s takratnimi merili, potem se nam pokaže Piccardov podvig ne samo kot zares velik uspeh temveč tudi kot zelo drzno dejanje. Saj se je odpraviljal Piccard v stratosfero v navadni obleki in s kravato.., Prvi je dosegel pred njim neznane višine in globine Auguste Piccard, ki je imel 78 let je v nedeljo umrl zaradi srčne kapi Itnjicje ^ glcrinliivG , >^\AA/ glcihh(M ^ Al»f-nadenje je povzročilo dejstvo, da so v petek aietirali (zvedelo pa se je šele danes) glavnega komisarja preiskovalne kriminalne policije ter vodjo političnega oddelka policijskega ravnateljstva v zvezni prestolnici, 40-letnega O-swalda Heucherta. Izključuje pa se, da bi mogel imeti Heu-chert na vesti kake vojne zločine, ker je bil v času vojne še dokaj mlad. Pozneje pa so uradno javili — najbrž prav zato, da ne bi ljudje mislili na kake druge vzroke — da je Heu-chert odgovoren za spolzka in protimoralna dejanja do neke svoje uslužbenke. Predali so ga sodišču in v kratkem bo moral odgovarjati pred sodnikom. Heuchert Je prevzel visoko mesto v službi 1. 1959. Imel je posebno nalogo, da zavre antisemitsko dejavnost neonacističnih tolp. Obenem je imel odgovornost za varstveno službo v prestolnici. Zlasti je moral bedeti nad življenjem predsednika republike, kanclerja in zveznih ministrov. KARAČI, 26. — Zena ameriškega predsednika Jacqueli-ne Kennedy je danes zjutraj po petnajstdnevnem polurad- nem obisku v Indiji in Pakistanu odpotovala z letalom iz Karačija v London. Gospo Kennedy spremlja sestra princese Radzivvill. SZ in ZDA pripravljajo poseben plin? WASHINGTON, 26. — Podtajnik ministrstva za vojsko ZDA Finn Larsen in general Arthur Trudeau, načelnika programa za razvoj preiskav ameriške vojske, sta sporočila senatni komisiji za oborožene sile, da ZDA in Sovjetska zveza pripravljajo posebno vrsto plina, ki deluje na živčni sistem ljudi in more paralizirati za nekaj ur vsako zavestno delovanje prebivalstva celega mesta. Kot je izjavil Larsen, lahko Sovjetska zveza že sedaj proizvede to strahovito orožje. ZDA pa so na tem področju dosegle precejšnji napredek. Princ Filip preveč troši Sodniki v Avstriji dobivajo grozilna pisma ce. V članku, ki ga list objavlja na prvi strani, je med drugim rečeno, da princ Filip trosi precejšnje vsote javnega denarja. Kraljevska jahta, letala in helikopterji so vedno na razpolago, da ga odpeljejo v kateri koli kraj. Vlak s petimi vagoni, en helikopter in eno letalo pa so na razpolago princu, da ga vozijo v Deveon. List nadalje izjavlja, da se bo še naprej boril proti razsipanju javnega denarja. Obenem list poudarja, da Velika Britanija razsipa svoj denar za Združene narode, UNESCO, British Council in za informativno službo. LONDON, 26. — »Daily Ex-press* je danes ponovno napadel moža britanske kralji- DUNAJ, 26. — Predsednik sodišča dr. Aschenbrenner, i i vodi razpravo proti tolpi sedmih malopridnežev, je te dni prejel več grozilnih pisem. To je že tretji primer v zadnjem času, da sodniki na Dunaju dobijo grozilna pisma. Na razpravi so morali okrepiti policijske sile, da preprečijo na-silstvo dela občinstva, ki odkrito simpatizira z obtoženci. ŠVICA IN EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST za Ekonomski elementi govorijo politični pa so proti pristopu Javno mnenje se je razcepilo v dve struji • Kmetijsko vprašanje in vprašanje izvoza in uvoza ■ Kaj pa tradicionalna nevtralnost? Ko so 15. decembra preteklega leta Avstrija, Švedska Švica zaprosile vodstvo Evropske gospodarske skupnosti za začetek pogajanj za pristop teh držav k novi go-skodarsko-politični organiza-ziji, se je javno mnenje v Švici skoraj avtomatično razdvojilo. V en tabor so se strnil; državljani, ki so za pristop Švice k EST v nasprotnega pa so stopili zagovorniki švicarskega stoletnega Eevtralizma. Kaj je pravzaprav prigna- Svico k temu, da je zaprosila, če ne za pristop k EST, vsaj za začetek poga. janj v tem smislu? Nedvomno je, da bi Švica imela od tega pristopa več koristi. Najprej je treba ugotoviti, da bi njena zemljepisna lega v o-srčju sedanje Male Evrope lahko v veliki meri prispeva-k povečanju trgovine po njenem ozemlju. Poleg tega, bi s pristopom k EST Švica imela na razpolago več pristanišč za odpremo svoje zunanje trgovine po morju, ki znaša nič manj kakor 34 odst. vse švicarske zunanje tigovine. Kot nepridružene države bi jo poslovanje skozi ta pristanišča stalo mnogo več. Nadalje je treba upoštevati, da kljub določilom statuta Evropskega združenja za svobodno izmenjavo, so ostale članice Evropskega gospodarskega skupnega trga tudi od leta 1957 dalje najvažnejši zunanjetrgovinski Partnerji za Švico. V lanskem letu je namreč vrednost švicarskega izvoza v države-čla-nice EST (Italijo, Francijo, Eahodno Nemčijo, Holandijo, Belgijo in Luksemburg) dosegla 3.660 milijonov švicarskih frankov (približno 523 milijard lir), kar predstavlja 41,5 odst. vsega švicarskega izvoza. Izvoz v države-člani-ce Evropskega združenja za svobodno izmenjavo (EFTA) Pa je dosegel le 1520 milijonov švicarskih frankov (ali 217 milijard lir), kar predstavlja le 17,2 odst. vsega njenega izvoza. Tudi podatki o švicarskem Uvozu govorijo v prid pristopa Švice k Evropskemu skupnemu tržišču. V lanskem letu je namreč Švica uvozila iz držav članic EST za 7.283 milijonov frankov (ali za 1.041 milijard lih) blaga, kar predstavlja 62,5 odst. vsega švicarskega uvoza; iz držav članic EFTA Pa je uvoz znašal samo 1.453 milijonov frankov (ali 207 milijard lir), to je okoli 12,4 odst. vsega uvoza iz tujine. Najbolj vidna je preferenč-host nasproti državam članicam EST v izvozu švicarskih kmetijskih pridelkov. Te države so namreč lani odkupile kar 69 odst. vseh švicarskih pridelkov. In prav na to vprašanje, na vprašanje kmetijskih pridelkov in kmetijstva sploh, se opirajo tisti Švicarji, ki bi radi videli, da bi njihova država pristopila k Evropskemu skupne, mu trgu. Ce se Švica ne odloči za ta korak se bo velik trg, ki ga predstavljajo članice EST, zaprl za švicarske kmetijske pridelke. To pa bo lahko imelo usodne posledice za kmetijstvo te države. Ustroj švicarskega kmetijstva je namreč vse prej kot ugoden. Z njim se ukvarja okoli 15 odst. švicarskega prebivalstva. Zadnje štetje kmetijstva je ugotovilo, da je v državi nekaj čez 170.000 posestev, ki jih po navadi upravlja po ena družina in ki ne dosežejo povprečnega obsega 7 hektarov. Obdelovanje zemlje se vrši še v veliki meri v tradicionalnih okoliščinah, čeprav ni mogoče trditi, da bi švicarsko kmetijstvo ne poznalo mehanizacije. Vsekakor se obdelovanje zemlje, strogo gospodarsko vzeto, «ne izplača* in tudi v tej državi smo priča velikemu procesu urbanizacije in postopnemu zapuščanju zemlje s strani mladine. Vlada je priskočila kmetijstvu na pomoč z vrsto davčnih olajšav in drugih instrumentov, toda kmetje so še v preteklem novembru uprizorili veliko manifestacijo po ulicah glavnega mesta, da bi vlado in merodajne organe opozorili na težave, ki so zlasti v zadnjih letih zajele kmetijstvo. Vladne ukrepe je posebno odposlanstvo proglasilo za nepri-kladne in premalo odločne. Ko se je pretekli mesec zaključilo zasedanje predstavnikov kmetijstva držav članic Evropskega skupnega trga v Bruslju, so mnogi pripadniki tabora za pristop k Evropskemu skupnemu tr-gu EST prestopili na dfugo stran. Velike koncesije, ki so jih nekateri člani EST priznati glede kmetijskih pridelkov drugim članicam, so r.amreč odvzele Švicarjem upanje, da bi bila lahko v pridružitvi k EST rešitev iz omenjenih težav. Javno mnenje se je začelo bolj nagibati k drugemu taboru. K temu pa so ga pripravile v veliki meri tudi nedavne besede zahodnonem-škega kanclerja dr. Adenauerja, ki je izjavil, da mora Evropska gospodarska skupnost «postati težišče političnega in vojaškega zavezništva Zahoda*. Nevtralnim Švicarjem ta program seveda ni posebno pogodu. Nasprotniki pristopa k EST naglašajd, da bi Švica storila s tem korakom usodno napako, ker bi zapravila svojo nevtralnost, ki predstavlja največjo bogastvo repu-blike. V resnici se zdi, da na ta ogenj pihajo zlasti predstavniki oblasti iz posameznih kantonov, ki bi bili primorani v primeru pristopa k EST, odstopiti vodstvu te organizacije dobršen del svoje suverenosti, zlasti na pod. ročju davkarstva in carin. Poleg tega je treba upoštevati, da rimska pogodba iz leta 1657 vsaj formalno prepoveduje «kartele» in ka-kor je vsem dobro znano, vlada v Švici zelo močan kartel združenih urarskih industrij. Švicarji pa se branijo tudi tistega člena rimske pogodbe. ki predpostavlja «fvobodno gibanje delovne sile po vsem ozemlju v me- jah Evropske skupnosti*. U-poraba in zaposlitev tuje delovne sile je danes v Švici zelo strogo kontrolirana, poleg tega pa je v Sviti še vedno premalo stanovanj. Prav ta stanovanjska stiska naj bi vsaj za sedaj zadrža-Svico od pristopa k EST kot polnovreden in polnomo-čen član. Kaj pa pristop kot pridružen član? Po zadnjih izjavah zveznega ministra Schaff-nerja bi lahko sklepali, da se Švica resno ukvarja s tem načrtom. Minister je namreč pred vodstvom EST v zadnjih tednih večkrat naglasil, da bi Švica morda le pristopila k Evropski gospodarski skupnosti, na ta ali oni način, le da bi si lahko zagotovila nekatere prednosti in olajšave nasproti drugim članicam in tretjim državam; minister ni povedal, kakšne naj bi bile te olajšave, toda tem lahko sklepamo sami, če pomislimo, da je minister na zadnjih zborovanjih večkrat poudaril, da si je Zahodna Nemčija kljub rimski pogodbi zagotovila neovirano trgovinsko izmenjavo z Vzhodno Nemčijo, da si je Francija pridržala pravico, da po svoje podpira tista področja svojega gospodarstva, ki bi zaradi uvajanja Evropskega skupnega trga zašla v krizo in da si je Italija prav tako zadržala, med drugim, pravico, da določi od leta do leta tarifne kontingente za uvoz tropskega blaga. To pravico si je pridržala ob zadnjih pojačanjih zu prestop v drugo fazo Evropskega skupnega trga tudi Zahodna Nemčija. Verjetno je, da bi bila Švica kljub vsemu pripravljena stopiti v krog šestorice, in to kljub njenemu političnemu programu, da bi ji le bile zagotovljene in ohranjene njene gospodarske koristi. PO PREMIERI «ARHANGELOV» | OB MEDNARODNEM DNEVU GLEDALIŠČA | Cocteaujeve misli o vlogi gledališča Iz umetnostnih galerij Kolektivna pri «Ai fiori Ob koncu premiere aArhangeli in avtomati*, ki jo je v tržaškem Slovenskem gledališču režiral kot gost Anton Marti, Je bil slednji počaščen s šopkom cvetja. Ob njem trije igralci Nocoj se bodo v vseh gledališčih na svetu predstave začele z isto sceno, z istimi besedami: eden izmed igralcev bo stopil pred zaveso in prebral poseben manifest, ki ga je za mednarodni dan gledali-šča sestavil Jean Cocteau. Mednarodni dan gledališča se je porodil pred nekaj meseci v Helsinkih na letnem zasedanju mednarodnega inštituta za gledališče, ki je del UNESCO. Predlog za vsakoletno proslavo dneva gledališča je dala finska delegacija, podprle so jo delegacije skandinavskih dežel, ostali delegati pa so jo z večino sprejeli. Namen te iniciatice je bil, da bi pri vseh narodih sveta poudarili važnost gledališča kot izrednega sredstva za medsebojne stike, kulturne informacije in mednarodni dialog. In tako se bo pred nocojšnjimi gledališkimi prireditvami, pred radijskimi mikrofoni in s televizijskih ekranov bralo Cocteaujevo sporočilo, tako da se bodo vsa gledališča, vsa občinstva, ki obiskujejo gledališča, idejno združila v enotno manifestacijo. Kaj pravi Cocteaujevo sporočilo občinstvu vseh gle-dališč in ljubiteljem gledališke umetnosti? Privilegij gledališča prinaša paradoks, da najdeta zgodom- ......................................................................MU..................................................'iiii'"‘'‘""'i"i''""'"""'"l,"M,l"l"""",MI,i"i'................... STROŠKI ZA OROŽJE PREPREČUJEJO EPOHALNA ODKRITJA Ameriška znanstvena skupina o tajni življenja v vesolju Odkritje biokemičnih snovi na meteoritih dokazuje možnost življenja na drugih svetovih - Izjave Kennedyjevega znanstvenega svetovalca o oboroževalni tekmi Mnogo je stvari, ki bi se jim še nekaj let tega smejali kot neresnim, danes jih pa sprejemamo ter vključujemo med vprašanja, ki jim je treba posvečati največjo skrb in pozornost. Tako si še pred kratkim niti zamisliti nismo mogli, da bi se bil nekje začel pogovor o vesoljskih potovanjih, ali da bi kdo povsem resno načel vprašanje o možnosti življenja tudi na drugih planetih in ostalih vse-mirskih telesih, ne da bi to povzročilo splošno dobro voljo in smeh ter bi zagovornik takihle tez ne bil predmet najrazličnejših dovtipov. Zaradi tega so se tudi znanstveniki, ki Pa se takim pogledom v prihodnost niso nikoli odpovedali, v kolikor so hoteli načeti taka in podobna vprašanja, najraje zaprli v najožji krog, da bi tu, brez bojazni pred posmehom povprečnežev, razvijali svoje teorije o bodočih človekovih osvajanjih vesolja. Toda, kot rečeno, v kratkih letih je prišlo do naravnost epohalnih znanstvenih uspehov prav na področju poizkusov, da bi se človek, doslej od svojega početka privezan na Zemljo, od nje odtrgal in poletel v brezkončnost vesoljskega prostora, sledeč tako svoji vekovni strasti za novim in neznanim, izpolnjujoč svojo prvo in največjo dolžnost, da venomer brez pre-stanka odkriva nove resnice v naravi in samem sebi. S tem v zvezi lahko tudi smatramo za posebno zanimiv dogodek, do katerega je pred kratkim prišlo v ZDA. Pred posebnim kongresnim odborom, ki se ukvarja prav s temi vprašanji, se je pojavila skupina dvanajstih znanstvenikov s področja kozmičnih, bioloških in geokemičnih ved, da bi tu docela respo in strokovno iznesli svoje hipoteze o možnosti življenja in obstoja bitij na ostalih vesoljskih telesih. Sir Lautvel odkriva I Torek, 27. niurcu ISM52 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Igra orkester Guido Cergoli; 17.20: Sem In tja po lahki glasbi; 18.00: Sola .n vzgoja; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Paul Hindemlth: Simfonija v Es-duru; 19.00: Radijski tednik za najmlajšo, nato Fantazija dunajskih motivov; 20.00: Šport; 20.30: Izbor domačih in tujih popevk; 21.00: Slovenske Lavre- 21.40: Koncert pianistke Gtuliane Gulli; 22.05: Obletnica tedna; 22.20: Večerni ples; 23.00: Jazz ansambel Charlle Mingus. 12.25: Tretja stran; 14.20: Eno uro v diskoteki; 15.20: Car. lo Paccblori in njegov orkester; 15.40; Glasbene šole in dirigenti v Trstu. Koper 8.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški koti. eek; 11.30: Lhotka: baletna suita; 12.00: Glasba po žetjati; 12.40: Lahka glasba; 12 45: Glasba po željah, II. del; 13.40: Z malimi ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Sola 'n življenje; 14.50: Dva mlada vio. linista; 15.30: Tečaj Italijanskega Jezika; 16.00: Melodije iz filmov; 16.30: Tretja >tran; 16.45: Popoldne v operi; 17.40: Na programu Vandekar n Ul-rich- 18.00: Prenos RL; ’9.00: Van Wood ln njegov Kvartet; 19.30: Prenos RL; 22.15: Bassie Coun-t igra za vas; 22.35: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30; Vreme na Ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola, nato nadaljevanje Omni. busa; 12.00: Najnovejše; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Veliki klub; 15.15: Klasična In fol. kloristlčna vokalna polifonija; 15.30: Tečaj angleščine; 15.55: Vreme na Ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 17.20: Ritmi In melodije narodov; 17.40; Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Poje Tina Allori; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Film. ske in gledališke novosti; 20.00; Glasbeni album; 21.00: Carlo Goldoni: «Krčmar!ca»; 23.00: Dogodki doma in Po svetu. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Revijski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Album pesmi; 15.45; Najnovejše plošče: 16.00: Program ob štirih; 17.00: Ro. mantična medigra; 17.30: Vaš Ju-ke-box; 20.30: Nagradno glasbeno tekmovanje; 21.45: Večerna glasba. III. program 17.00: Simfonije 18. stoletja: Hasse, Boyce, Bach ln Dltters-dorf; 18.00: Barok v sodobni kritiki; 18.30: Filmski pregled; 18.45; Bartok: Sonata za vio. lino; 19.15: Novi videzi alpinizma; 20.00: Vsakovečernl koncert; 21.30: Italijanska zgodovina 1915-1945; 22.05: Beethovnove skladbe; 23.20: Mala pes. niška antologija. Slovenija 5.00; Dobro Jutrol; 8,05: Zen. ski zbor »France Prešeren*; 8.25: Glasbg ob delu; 8.55: Ra- dijska šola; 9.25: Simfonični diptih Blagoja Berse; 10.15: Izberite melodijo tedna; 11.00: Narodne pesmi Jug. narodov; 11.15: Napredujte v angleščini; 11.30; Debussy: skladbe za klavir, violino in vlolončenlo; 12.05: Zabaval vas b0 Borut Lesjak; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Ob. vestila; 13.30: Skladbe slovenskih avtorjev; 13.50: Zabavni orkester Raphaele; 14.05: Radij, ska šola; 14.35: Arije Iz oper Glacoma Puccinija; 15.20: Orgle in orglice; 15.30: V torek na svidenje; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Izbor Iz Čajkovskega; 17.55- Bojan Adamič: Plesalka; 18.00: Aktualno, stl doma in v svetu; 18.10: Za mlade ljubitelje glasbe; 18.45: S knjižnega trga; 19 00: Obve-stila; 19.05: Od dunajskega valčka do sodobnih plesnih rit. mov- 20.00: Slovenski oktet; 20.30: Radijska Igra; 21.20: Brož: Pomladna sonata: 21.35: Zabavni orkester; 22.15: Uvod v glasbo 20. stoletja; 23.05: Zeplešite z nami!. Ital. televizija 8.30, 14.00 In 15.30: TV Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18 30: Dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno- 19.15: Umetnostna oddaja; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film »Nasvidenje, Dlmas*; 22.30: Boksarsko sre čanJe: Loi-Collins, ob koncu dnevnik. DRUGI KANAL 21 10: Kratek glasbeni žlvlje. njepls Renata Carosoneja; 21.40: Dnevnik; 22.00- Optične iluzl. Je; 22.20: Gledališče v Italiji. Jug. televizija NI sporedal Kar so ti predstavniki znanosti s tem v zvezi izjavili pred omenjenim odborom, ne bo nikogar več presenetilo, zakaj tudi med nami, povpreč. nimi ljudmi, ki so nam številna vprašanja vesolja več ali manj neznana, ni malone nikogar več, ki bi ne bil prepričan, da so med milijardami in milijardami teles, ki sc v zakonitem redu gibljejo po vesoljskih prostranstvih tudi takšna, na katerih obstajajo določene višje ali nižje oblike življenja, ali celo morda bitja — in tega si najbolj želimo — ki bi bila podobna nam. To je z astronomskega gledišča ugotovil eden najuglednejših članov te znan-stvene skupine, sir Bernard Lauwell. Ta se je postavil na Btališče, da pridejo med milijardami zvezd, ki krožijo kozmosu, na vsakih sto vsaj štirje planeti, ki je na njih mogoč organski razvoj. Vprašanje je zdaj v bistvu biološke narave, je dejal znanstvenik, toda v kolikor so na nekaterih meteoritih pred kratkim odkrili določene bioke-mične snovi, gre nujno predpostaviti, da biološko življenje obstaja tudi drugje, ne samo na na ši Zemlji, o čemer bodo dala svoje potrdilo tudi najnovejša raziskovanja Marsa in Venere. No, in, v kolikor vse to — kot smo že spočetka rekli — danes že zares malo koga lahko preseneti, bi pa tem bolj utegnil presenetiti pesimizem, ki so ga omenjeni znanstveniki pokazali ob tej priliki gle-de možnosti, da bi človek s temi bitji v dogledni bodočnosti mogel vzpostaviti kakr-šen si bodi kontakt. Sicer pa je ta pesimizem samo izraz določene stvarnosti, ki zares ni najbolj obetajoča in spod- bujajoča. Znanstveniki namreč pravijo, da bi za uresničitev takihle stikov bili potrebni tako izpopolnjeni in dragi stroji, da bi kongresni možje nikdar ne pristali na odobritev potrebnega kredita zanje. Se več, njihovo mnenje je, da vlada podobno razpoloženje je v tem pogledu tudi pri vodilnih političnih ljudeh na drugih planetih ter ostalih svetovih, zaradi česar pravijo — bo. prej potekla brezštevilna vrsta let, preden se bo med nami in ostalimi živimi bitji naseljenimi vesoljskimi telesi vzpostavil prvi stik. In vse to je bilo izrečeno povsem resno, brez senčice ironije ali šaljivosti. Vrhu tega so te izjave bile podprte tudi z nekaterimi drugimi dokazi, ki jih je iznesel dr. Hans Boethe, prvi znanstveni svetovalec iz ekipe predsednika Kenriedyja za ocenjevanje jedrskih poizkusov, ko je o tem govoril v nekem svojem intervjuju. Omenjeni Kennedyjev sve tovalec je k stvari pristopil druge plati, opozorivši v pivi vrsti na nekatere elemente v ameriški konkretni stvarnosti, ki izdatno; oziroma, lahko rečemo, domala celoti prispevajo, da v znanstvenem svetu navzlic velikanskim znanstveno-teoretič-nim uspehom obstaja tolikšen pesimizem glede praktične realizacije številnih dalekosež-nih načrtov v raziskovanju vesolja. Gre za nekatere tipične in hkrati banalne elemente, ki pa vendarle imajo v našem primeru malone odločilno vlogo. Doktor Boethe pripada tisti skupini predsednikovih svetovalcev,- ki Menijo, da je razvoj jedrskega orožja prišel do tiste točke, kjer »nima nobene funkcije več kot nadaljevanje zunanje politike*. S to svojo aluzijo na proslulo definicijo vojskovodje Glause-witza, da je namreč vojna nadaljevanje politike z drugačnimi sredstvi, je dr. Boethe razvil svojo misel, da izdelovanje vse večjih in veči jih bomb nima nobenega smisla več, ker se s tem ne doseže zaželeni učinek, ki bi bil v občutku varnosti. Zaradi tega smatra, da bi za sta-bilizacioj situacije bila po-trebnejša raketa, ki bi bila neranljiva od strani nasprotnikove protirakete, da bi bila, torej, takšna raketa potreb-nejša od katerekoli bombe te sezone, ki pobije dvakrat več ljudi od one iz prejšnje. Zakaj stvar ni v tem, pravi, da ima nekdo vsakokrat , večjo bombo od nasprotnika, marveč da-so na razpolago dovolj u-činkovita povračilna sredstva, zaradi katerih bi se nasprotnik prej dobro premislil, preden bi svojo bombo uporabil. Kar je dr. Boethe s tem v zvezi dejal, je bilo naperjeno. tudi proti nekaterim njegovim kolegom, ki so pristaši vse večjih in večjih bomb. Pa tega tudi ni skrival, marveč je kar odkrito kritiziral tiste znanstvenike, ki se zalagajo za izdelovanje smrtonosnega orožja, pri čemer »nikoli ne mislijo na posledice*, kot je dejal. Doktor Boethe, ki je med najvidnej-širni zagovorniki stališča, da se zaustavi oboroževalna tekma, pa ni prikrival tudi tega, da so on in. njegovi somišljeniki v manjšini celo med ko-legi-znanstveniki, kaj šele med drugimi washingtonskimi veljaki. Vloga vojaških krogov zagovorniki Glavni zagovorniki velikih izdatkov za vojsko, je rekel nadalje, so vojaški voditelji in razni kongresni odbori. Potemtakem imajo znanstveniki, ki se zalagaj'o za nadaljnje oboroževanje, ob takem zavezništvu, zelo lahko delo, Oni drugi Pa, ki opozarjajo na nevarnosti oboroževalne tekme, so pogostoma naravnost nezaželeni v washingtonski družbi. Te njegove izjave je še podkrepil bivši Eisenhowerjev minister za letalstvo Douglas, ki je dejal, da se ameriški vojaški izdatki ne opirajo izključno na kriterij nacionalne varnosti, marveč igrajo v tem pogledu vjogo tudi drugi razlogi: od interesov in konkurenčnega boja med raznimi rodovi vojske, pa vse do interesov industrije, vprašanja zaposlenosti in zasluškarstva. Seve, ko je človek o vsem tem poučen, ko vsak trenutek lahko ugotavlja, koliko nesporazumov, nerešenih vprašanj, koliko različnih interesov mnenj, razpoloženj in stališč je še, ki jih ljudje med sabo nikakor ne morejo razčistiti, potem se tudi skeptičnosti in pesimizmu omenjenih dvanajst znanstvenikov gl»de bodočih podvigov človeka pri iskanju sebi podobnih na o-stalih svetovih vesolja ne more čuditi. Tembolj, ker si ni težko predstavljati, kako težka bo ta pot tudi v primeru, ko bi vsi ljudi sporazumno bili pripravljeni vložiti vse svoje napore in sredstva za dosego takšnega cilja. Gotovo pa je, da bo človek končno tudi to dosegel. na, ki se sčasoma deformira, in mit, ki se sčasoma krepi, svojo pravo resničnost na deskah. Nedvomno bi bilo zelo koristno, ko bi prišel kak fakir in hipnotiziral gledališka publiko ter jo prepričal, da je videla veličastno predstavo. Toda, joj, takega fakirja ni, zato je naloga dramatika, da s svojimi skromnimi sredstvi vzbudi kolektivno hipnozo in da publiki vsili svoj sen. Gledališče terja od publike najtanjšo prilagodljivost, ker je najboljša publika kljub vsemu publika lutkovnega gleda, lišča. Pa tudi naša bi bila taka, ko bi se ii posrečilo izgubiti svoj ošabni odpor, da bi bila zmožna vzklikniti na primer Edipu: »Ne ženi Joka-ste, kajti to je tvoja matih Četudi ne gremo tako daleč, pa vseeno lahko rečemo, da ta pojav resnično obstaja, če-sto se celo gmota gledalcev razosebi v prid kake misli, ki si jo prilašča in s katero sodeluje. Ta gmota postane neokrnjena osebnost s skoraj otroško dušo, ki pušča svoja verovanja v garderobi, pripravljena, da -jih pri odhodu znova vzame vase. Resničnega občudovanja ne prinaša srečanje skupnih idej. To občudovanje je sprejemanje idej, ki niso naše, in je tako močno, da si lahko sami sebe predstavljamo kot njih avtorji. To je torej neke vrste ljubezen, kajti v ljubezni se navzkrižja združujejo. Gledališče je primer take osmoze in veliki umetnik je tisti igralec, ki vzbuja videz, da improvizira, da si svoj tekst izmišlja, da si izmišlja in improvizira za vsakega gledalca posebej. Celo Francija, ki se takemu uspavanju upira in ki se z močjo individualizma zoperstavlja hipnozi spektakla, je sedaj, v Gledališču narodov, pokazala svojo željo in glad za razvedrilom brez kakršnekoli frivolnosti. Prvorazredne gledališke skupine prinašajo sem najboljša dela svojega jezika in posreči se jim s silo igre in repertoarjem očarati publiko, za katero smo menili, da ni zmožna pozabiti svojega lastnega govora in lastnih zapletov. Na Trgu Hortis je vrt in nasproti temu je vhod v restavracij o «Ai fiori*, kamor radi zahajajo na ribe tržaški slikarji, ki v počastitev dobre kuhinje, od časa do časa, pri-rede v gostinski sobi po kako razstavo, ln tako si le-tam te dni lahko ogledamo eno izmed najbolj uspelih razstav, kar se jih je zvrstilo v poslednjih letih. Razstavljenih je skupno štirinajst slik, ki se pričenjajo z velim oljem Miele Ret-nove, katerega ženski lik sit-čt precej slikarki sami kljub značilni razrvanosti oblik. Poleg visi novo Devettijevo o-Ije. Spoznamo ga kot takega le po toplo zeleni barvitosti, ki prevladuje v njegovih slikah, četudi malce dekorativno po preveč cvetlični živahnosti barv. Je pa sicer dobro uravnoteženo, Rosignanovo o-Ije «Drevored XX, septembra* izkazuje neobičajno krepko obdelavo barvnih potez in tudi drugače, oblikovno, samostojnejše. Manj delavni Coletti ima tu zelo bohotno pestro a dobro pokrajino, dočim je Anna 'l a-maro izbrala za to priliko sko-ro enobarvno izvedeno delo «Mreže« iz njene poslednje razstave. Mladi Chersicia se tokrat tu predstavlja bolj ponesrečeno. V njegovem velikem platnu ni več one brezobzirne tzruztiosti, ki je sicer njegova odlika, iiertim je na tej razstavi z oljem »Slika 62» končno prešel v zanikanje kakršnekoli resnične oblike. Tak je postal se pred nekaj leti tudi stari hergagtia, kt pa ima tu starejše delo povpi srne kakovosti. Pontejev «t»ras* je varianta onega, ki nam ga kaže v baru Moncemsio, Edini, kt v preteklih letih rit še spremenil svojega sloga je vztrajni Sormani in njegovi železniški vagoni so naslikani s čudovito potrpežljivostjo natančne stilizacije. Spacalov barvni odtis lesoreza »Morska flora in favna» jj“. žal, že tretjič srečujemo v tem letu na raznih razstavah. Novo je Predonzanijevo olje a Perizzijeva podolgovata podoba je še iz dobe bolj cvetočih barv. Renato Daneo je sicer dober slikar, vendar pa v sliki «Siciljanska pokrajina» ni pokazal celotne svoje, spret-nosti in one skladnostt barv, ki mu je sicer lastna. Vrsto tu opisanih podob zaključuje informalna slika Cominottijeve, ki se je s tem delom tudi ona priljučila borbenejši skupini tržaških u-metnikov. Z obarvanimi o-blanci oblepljeno platno hoče biti informalno a podaja le pogled iz zraka na skalnat zaliv zavit v večerni mrak. Veliko nesporazumov se rojeva iz oddaljenosti duhov in jezikovnih zaprek, ki jih želi ta velikanski gledališki aparat v ok viru Mednarodnega dneva gledališča premostiti in izgladiti. Po njegovi zaslugi se bodo narodi končno pričeli zavedati sodelovati na tem pomembnem torišču za okrepitev miru. Nietsche je govoril; »Ideje, ki spreminjajo lise sveta, prihajajo na nogah golobici:* Pristavljam: stroj je baje zadal gledališču poslednji u-darec. Jaz tega ne verjamem. In ker me Mednarodni gledališki inštitut pooblašča, naj spregovorim v njegovem imenu, razglašam, z majhno variacijo, kot so nekoč razglašali za naše kralje; »Gledališče je mrtvo, živelo gledališče,* iiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiitiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiHiiiiiiiimiimiimiiiMium Izvoz filmov iz Italije Nikakega dvoma ni, da je italijanska filmska industrija, kljub vsem težavam in oviram, predvsem cenzuri, med najboljšimi in najbolj produktivnimi na svetu. Zato je tudi izvoz filmov temu ustrezen. V letu 1961 je bilo iz Italije izvoženih kar 3.865 kopij filmov. Zanimivo je, da je šlo največ filmov v Etiopijo in Eritrejo, kamor so lani pro- dali 170 filmov. Na drugem mestu je Malta s 164 kopijami, na tretjem Libija s 115. Ti podatki dokazujejo, da gre največ kopij italijanskih filmov v dežele, ki so bile nekoč italijanske kolonije, alt v kraje, kjer ljudje obvladajo italijanščino, kot na pr. na Malto. Toda tudi drugam gre veliko italijanskih filmov. iiiiMiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiimiiiiMmiHiiiiiiaa |_____________________POSEBNA ZNAČILNOST ŠTAJERSKE PRESTOLNICE_____________________________________________________________________ Zakladnica najboljših štajerskih vin v ogromni kleti pod ulicami Maribora Doslej že 300 kolajn - 540 vagonov vina na zalogi * 180 vagonov izvoza Vsako mesto ima neko a-trakcijo, a za mesto Maribor je to prav gotovo vinska klet. Vinska klet sama po sebi še ne pomeni neko atrakcijo, drugače pa je, ce se ta nahaja v najstrožjem centru mesta ne da bi jo opazili, pa čeprav je znano, da je od klasičnih kleti — največja na Balkanu, V njej je namreč prostora za 540 vagonov vina in to takšnega, ki ga premore le redek delček živopisne in razbohotene evropske celine. .Sama visokokvalitetna vina, ki so osvojila na mednarodnih sejmih v Monpellieru, Bruslju, Ljubljani in drugod že nad 300 svetlečih kolajn. Takšna vina — strogo kontinentalna, ki so značilna predvsem po okusu in aromi premore v Sloveniji le področje Pohorja, Haloz, Slovenskih go. ric, ter gornjeradgonsko in po. dravsko področje. Tako je ta klet dejansko postala bogata zakladnica najbolj dragocene vinske kapljice, ki je doma ............................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiinimiimmiiiiiiiiiniiiiiuiimiiiiiiiiimiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Le z M—_ , ■ mm_______________________ m r ■— A>s^T— in diskusijah bodo DrlSle do I*- odločnim nastopom boste rešili I 2 f 1 ■ V 1 CI I 1 M raza vaše organizacijske sposob. neprijetno vprašanje. Vaše^čust- j | j »II 1^^ I I I nostl-. Posvetit« večer najljubši delikatni situaciji. Zdravje od. lično. BIK (od 21.4. do 20.5.) Predloženih vam bo več odličnih po. _ skrblja. V družbi mlajših boste. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) k« ■ naS11 mnogo notranjega zadovoi)- S sicer za vas neobičajno pre-stva. Izboljšano zdravje. | nagljenostjo bi utegnili skleniti LEV (od 23.7. do 22.8.) Pre-|slab posel, premislite, preden se 511 slov, pazite za katerega se bo. »te odločili. Tudi tokrat zaupaj, te v zvestobo osebe, ki Jo ljubite. Zdravje ne bo preveč trdno. DVOJČKA (od 31.5. do 22.6.) Ne bodite prestrogi do nehote, nih napak vašega sodelavca, zakaj storite jih lahko tudi vi. Ne prlslomnite zlobnemu obrekovanju na račun prijatelja. Zdravje ae. lo dobro. RAK (Od 23.6. do 32.7.) Do. končno se boste odločili glede vprašanja, kt vas le dolgo za- glejte vaš finančni položaj ;n ne spuščajte se pred tem v posel, ki Je dokaj delikatnega značaja. Skušajte si pridobiti naklo. njenost mlajših. Zdravje odlično. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Ne opirajte rešitev vaših vprašanj na zveze, kt niso dovolj trdne. Neko prijateljstvo bi se utegni, lo spremeniti v kaj globljega Lotila se vas bo nervoza. česa lotite. Prijeten večer v družbi prijateljev. Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Izkoristite priložnosti, ki se vam nudijo, za sklenitev dobrih kupčij. Širokosrčno boste pomagali prijatelju, ki bo v stiski. Zdravje spremenljivo. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) zabavi. Zdravje odlično. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Odnesite na Jutri važno odlo. čitev, zakaj danes za to niste primerno pripravljeni. Bodite previdni pri izboru prijateljev. Odlično zdravstveno počutje. VODNAR (od 21.1. do 19.3.) Ne spuščajte se v prenevarna tveganja v poslih, bodite raje solidni. Deležni boste hvaležnosti prijatelja, kt ga boste branili pred krivičnimi obtožbami. Zdravje dobro. RIBI (od 20.3. do 30.3.) Načrt, ki ste ga že MU opustili, bo za vas znova postal zanimiv. Ce želite ohraniti vašo srečo 'rajno, bodite tu ln tam popustljl. Na nekaterih delovnih sestankih | vil. Zdravje dobro. in po svetu poznana pod imeni kot n. pr. »Probusove solze*, »Ritoznojčan*, »Jeruzalemsko zlato*, »Ranina*, «Mo-rillon*, »Grand favorit*, »Senator* in še vrsta tramincev, belih burgundcev, renskih rizlingov, šiponov, muškatnih silvancev itd, Klet se nahaja v globokem podzemlju in vsakokratna trenutna zaloga te prirodne, z ljubeznijo, občutjem in znanjem gojene vinske kapljice je vredna nad 1 milijardo dinarjev, Zares čudovita je ta klet pod budnimi in prometnimi ulicami, pod visokimi zgradbami. Klet je sicer stara, njen prvi del je bil zgrajen že 1. 1830. toda izvozno-uvozno pod. jetje »VINAGs jo je vso preuredilo in opremilo z modernimi napravami, kakršne zahteva sodobno vinarstvo. Celotna klet, v odsevih mogočnih električnih luči izgleda kot neke moderne katakombe mogočnih dimenzij, v katerih človek niti ne občuti težkih kamnitih obokov nad seboj, še manj vlago podzemlja. Posebne naprave neprestano skrbe za konstantno temperaturo, a hkrati odvzemajo iz zraka preobilno vlago do zaželene me- re. Ponos te kleti so vrst« velikih ovalnih hrastovih sodov, kakršne znajo tako lepo izdelati le znani tacenski sodarji pod Šmarno goro, ter sivočrna prevleka prostranih kletnih obokov — posebna vrsta plesni, ki čistijo zrak in brez katerih si ni mogoče zamisliti dobre vinske kleti. En sam hodnik kleti je dolg polnih 100 metrov. Od tu vodi 10 stranskih hodnikov, dolgih po 40 metrov. Tu je tudi posebno skladišče za okrog 340.000 buteljk. Neverjetne razsežnosti in prostornine! Poleg vodovoda vidite tu lahko tudi pravcati vinovod, saj drugače si ni moč zamisliti, kako bi zmogli pretakati tolikšne količine vina. Sicer pa je ta klet znana po vsem svetu. Njena vina so predragocena za napivanje in jih res kaže piti po kapljicah, tako kot to delajo enologi pri svojih tenkočutnih degustacijah. In vendar je samo lani podjetje »VINiAG* izvozilo okrog 180 vagonov teh vin in doseglo za njih povprečno ceno 23,5 dolarja za hektoliter, kar najbolje priča o renomeju samih vin. — mm — 4 71. marcn 1^62 Vreme včeraj: najvišja tempera, tura 8.2, najnižja 4.4. ob 19. uri «.*; zračni tlak 1012,5 narašča, veter severozahodnik 10 km," vla. ge 57 odst., nebo oblačno, mor. je razburkano, temperatura morja. 6.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 27. marca Rupert Sonce vzide ob 5.57 in; zatone ob 18.25. Dolžina dneva 12.28. Luna vzide ob 0.35 in zatone ob 9.22 Jutri, SREDA. 28. marca Janez Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta Resolucija svetovalca KPI za avtonomijo krajevnih ustanov ISO milijonov Ur za popravilo pločnikov v mestu 82 milijonov za popravilo šolskih poslopij na riž, jajca, šolske zvezke, zdravila, periodične časnike itd. Svetovalec Pogassi je dejal, da se mora občinska u-prava upreti takšnim namenom in podpreti sklepe nedavnega zasedanja Zveze italijanskih občin po čim širši finančni avtonomiji krajevnih uprav. Zupan je svetovalcu sporočil, da bodo o tej resoluciji razpravljali na eni od prihodnjih sej. Prof. Šema v Rim Tajnik tržaške federacije KPI prof. Šema bo odpotoval v Rim na štirimesečni partijski tečaj. V času njegove od- Na včerajšnji seji občinskega sveta so svetovalci sprejeli vrsto važnih upravnih sklepov. Najprej je odbornik za javna dela podžupan prof. Cumbat predložil 6 sklepov za popravilo in preureditev nekaterih šolskih poslopij za skupno vrednost 82.750.000.000 lir del. Za ta izdatek bo občina najela posojilo pri Tržaški hranilnici, ki ga bo vrnila v 15 letih s 6.4 odstotka obrestne mere. Med drugimi sklepi, ki jih je predložil v odobritev prof. Cumbat in ki so bili skoraj soglasno sprejeti, so tudi; gradnja tržnice v naselju S, Sergio, ki bo stala 23.100.000 lir, vzdrževanje in ureditev novih pločnikov v mestu. Za ta dela, ki bodo dana na dražbo, bo občina najela 150.000.000 lir posojila pri Tržaški hranilnici. Med razpravo, ki se je razvila o tem sklepu, so nekateri svetovalci poudarili, naj občina da prednost popravilu in ureditvi novih pločnikov v tistih krajih mesta, kjer so pločniki najbolj zapuščeni. Prof. Cumbat je zagotovil, da bo odbor u. pošteval ta predlog in je zaprosil svetovalce, naj mu po možnosti sporočijo tiste predele mesta, kjer so ta dela najbolj nujna, da bodo na o-snovi teh predlogov lahko sestavili načrt za najbolj nujna dela. Nato so svetovalci sprejeli tudi sklep za uporabo 15 ilijonov lir za redna vzdrževalna dela v gledališču Verdi. Tudi za ta dela bo občina najela posojilo pri Tržaški hranilnici. Odbornik za finance dr. Rocco pa je predložil v odobritev sklep o najetju 26 mi-lijbnov lir posojila pri Tržaški hranilnici, ki jih bodo u-porabili za razna popravila in ureditev prostorov v občinskem. poslopju, imenovanem «Palazzo Modellos. ;Za njim je predložil v potrditev nekaj sklepov, ki se tičejo izdatkov podjetja Acegat, odbornik za občinska podjetja babille. Večina teh sklepov je bila sprejeta s tajnim glasovanjem. Pred tajno sejo je komunistični svetovalec odv. Pogassi predložil občinskemu svetu resolucijo, v kateri se sklicuje na zakon o krajevnih financah, ki nudi občinam in pokrajinam nekatere nove u-godnosti« v finančnem pogledu. Nadalje je v resoluciji rečeno, naj tržaški občinski svet podpre resolucijo, ki je bila sprejeta na zadnjem zasedanju Zveze italijanskih občin in v kateri se ugotavlja, da občine in pokrajine potrebujejo še večjo finančno avtonomijo, če hočejo demokratično vršiti svoje delo. Ob obrazložitvi resolucije je komunistični svetovalec ugotovil, da je že novembra 1959 predložil resolucijo, v kateri je predlagal,- naj občinski svet zahteva od parlamenta hitrejši postopek za sprejem zakonskega osnutka o krajevnih u-stapovah, ki je bil sicer med tem časom že sprejet. Hkrati pa je opozoril na predlog bivšega ministra za finance in sedanjega ministra za zaklad Trabucchija. naj občinske u-prave v zameno trošarine na vino, ki je bila ukinjena, vzpostavijo trošarino na nekatere najnujnejše predmete široke potrošnje, kot na primer •n,.m..... Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta Počastitev spomina A. Piccarda častnega meščana našega mesta S svojim batiskafom «Trst», zgrajenem v naših ladjedelnicah, je veliki znanstvenik ponesel ime našega mesta v širni svet sotnosti ga bodo v tajništvu partije nadomestovali Vidali, Colli in Pescatore. ---«»---- 0 avtonomni deželi z gospodarskih gledišč Odbor za obrambo tržaškega gospodarstva bo priredil v četrtek 29. marca ob 20.30 v dvorani «G. Di Vittorio« na sedežu Nove delavske zborni-ce-CGIL v Ul. Pondares 8 javno razpravo o temi: Dežela s posebnim statutom Fur-lanija-Julijska krajina ter njeni juridični in gospodarski aspekti«. Zasedanje bo otvoril prof. Paolo Medani, predsednik odbora. Vprašanja trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo Uvozni kontingenti za meso in živino v okviru lokalnih avtonomnih računov Ugodne perspektive za izredni kontingent za sejem «Alpe-Adria» Jutri, 28. marca ob 10. uri bodo predstavniki Zveze partizanov in bivših političnih preganjancev položilj vence na, spo-minsko ploščo štirim tržaškim partizanskim borcem, ki so jih nacisti obesili v Ul. M. d’Azeglio. Pri trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo je prišlo v lanskem letu do določenih težav, ki so bile delno pogojene z objektivnimi razlogi, saj so lani imeli v Jugoslaviji izredno slabo letino, delno pa so bile posledica zapora uvoza živine v Italijo. Celotna izmenjava se je sicer povečala za 15 odstotkov v primerjavi z letom 1960, vendar pa se je istočasno tudi občutno poslabšala plačilna bilanca na jugoslovansko škodo. V jugoslovanskem izvozu se je lani bistveno znižal izvoz živine in to kar za dve in pol milijarde dinarjev, za 24 tisoč 297 glav je nazadoval izvoz goveje živine, sveže govedine in teletine za 6.447 ton, prašičev za 1.429 glav. Tega znižanega uvoza ni moglo nadomestiti drugo blago kot na primer konserve, krompir, povečani izvoz konj itd., tako da je bila trgovinska bilanca še ostreje neuravnovešena. Sedaj kaže, da so odstranili najresnejšo težavo pri izvozu jugoslovanskega blaga v Italijo, saj bodo ponovno odprli mejo za uvoz živine in govejega mesa, ki predstavlja še vedno pomemben delež celotnega jugoslovanskega izvoza v Italijo. Kot poročajo iz Rima, je prišlo v razpravah med posameznimi ministrstvi do ostro ločenih mnenj in je končno prevladalo mnenje, da bodo ukinili trdo zaporo uvoza goveje živine in mesa. Do sedaj je namreč veljal sistem, ko so avtomatično ukinili vsak uvoz, brž ko je padla cena goveje živine izpod 305 lir za kg. Po novem sistemu pa bodo odobrili kontingent 950 tisoč stotov mesa za osem mesecev. .....................................................„„„„„„„„„„„„„.... Sklep skupščine ptodajalcev bencina j Izjava podprefekla dr. Pasina Danes Trst br@Z bencina Nadzorstvo nad cenami iz protesta proti ACI Prodajalci bodo intervenirali pri vladnem komisarju - Na skupščini sklepali o nadaljnji akciji Prodajalci bencina so sinoči na skupščini sklenili, da bodo danes ves dan zaprte vse bencinske črpalke v protest proti nameram avtomobilskega kluba, ki hoče postaviti še eno bencinsko črpalko. Izvršni odbor kategorije bo danes dopoldne zaprosil za sprejem pri vladnem generalnem komisarju dr. Mazzi. kateremu bodo obrazložili težavni položaj prodajalcev bencina. Ob 17. uri pa se bodo prodajalci ponovno sestali na sedežu v Ul. San Nicolo, kjer bodo na skupščini, na osnovi odgovora vladnega generalnega komisarja dr. Mazze, razpravljali in odločali, če bodo zaporo podaljšali, odnosno prekinili. Sklep o zapori vseh bencinskih črpalk so prodajalci utemeljili, češ da imajo resne težave pri prodaji bencina in da bi bencinska črpalka ACI te težave še zaostrila, saj prodaja ACI članom bencin za 8 lir ceneje ter krije razliko z drugimi dohodki, česar prodajalci ne morejo napraviti. Končno prodajalci zahtevajo, da se uvede za vse tržaške avtomobiliste posebna, nekoliko nižja, cena bencina. nibale Marino (za ministrstvo za finance), inž. Mario Zma-jevich (za pokrajino), dr.1 Er-manno Clai (za Javna skladišča), kom. Callisto Geroli-mich (za pokrajinsko turistično ustanovo), kom., Licino Mancini (za avtonomno ustanovo za turizem in prebivanje), inž, Carlo Emanuele Mel-zi "Segre (za združenje indu-strijcev), inž. Bruno Umani (za združenje male in srednje industrije), dr. Ferruccio Bru-saferro (za brodarje), kom. Gian Paolo Rizzi (za brodarje rednih prog), dr. Luigi Liebman (za Banca nazionale del lavoro), Giacomo Grioni (za združenje trgovcev na debelo), dr. Giuliano Gabrielli (za združenje trgovcev na drobno), Giiorgio Valmarin (za združenje obrtnikov), dr. Vai-demaro Slavich (za združenje voditeljev podjetij), Mario Masetti (za združenje špediterjev), inž. Bruno Passagnoli (za združenje arhitektov in inženirjev), Antonio Rigoletti (za združenje hotelirjev), prof. Gino Cardinali (za Tržaško hranilnico), Silvio Venier (za združenje lastnikov javnih obratov), dr. Leone Brunner (za kmetijski konzorcij), inž. Raimondo Visintin (za industrijsko pristanišče); dr. Bruno Apollonio (za RAS), kav. Giorgio Piccoli (za AG), kom. Carlo Padoa (za razstavljavce). ostane do normalizacije Pokrajinska nadzorstvena komisija na tržaških trgih ni ugotovila večjih nered nos ti Predsednik pokrajinske ko- . tržnicci iz Apulje, Mark, La-misije za nadzorstvo nad ce- zin ih"f>mpan!e fn da'komi-nami podprefekt Pasino je | sija torej ne more bistveno včeraj dal daljšo izjavo o de- vplivati na stanje cen pri iz-lovanju te komisije in o gi- voru ter lahko samo nadzoruje cene na debelo na tržaškem trgu. Tu so ugotovili, banju cen. Ugotovil je, da se je povišanje cen, do katerega je prišlo v največjih italijanskih mestih, odrazilo tudi v Trstu. Komisija je na svojih sejah sklenila točno nadzorovati cene in je v ta namen pooblastila posebno tehnično komisijo, ki je dnevno nadzirala prehode blaga od izvora do trgovca na drobno, da bi preprečila špekulacije. Ugotovili so, da na splošno ni prišlo do večjih nerednosti. Podprefekt je nato podčrtal, da prihaja okoli 70 odstotkov sadja in zelenjave na tržaško Dekret ministra za trgovino in industrijo Novi glavni svet uprave trž. velesejma Z dekretom ministra za industrijo in trgovino je bil imenovan novi glavni svet u-prave tržaškega velesejma, katerega sestavljajo: podpredsednik dr. Paolo Venier (za tržaško občino), podpredsednik odv. Piero Slocovich (za trgovinsko zbornico), dr. Alfonso Ruggitero (za vladni generalni komisariat), dr. Carlo Romano (za ministrstvo za industrijo in trgovino), dr. An- Na začetku sinočnje seje tržaškega občinskega sveta je župan dr. Franzil počastil spomin umrlega znanstvenika Avgusta Piccarda. Župan je prečital svetovalcem brzojavko, ki jo je poslal Piccardo-vemu sinu Jacquesu, v kateri izraža globoko sožalje tudi v imenu vsega prebivalstva za izgubo očeta, častnega meščana našega mesta. Častno meščanstvo pokojnemu prof. Piccardu in njegovemu sinu je bilo podeljeno 20. junija 1960 v občinski sejni dvorani ob, slovesnem sprejemu znanstvenika in njegovega sina, ki sta ponesla ime našega mesta na vse konce sveta. Kot je znano, je pokojni prof. Piccard dal zgraditi v Trstu na račun ameriške mornarice batiskaf, ki ga je imenoval »Trieste* in s katerim je v bližini otočja Marianne dosegel do sedaj najvišjo globino v morju, in sicer 11.500 metrov. Ob zaključku je župan poudaril, da se Trst pridružuje počastitvi spomina, ki ga je izkazal Avgustu Piccardu ves svet in katerega bo Trst o-hranil v trajnem spominu. Zdravstveno predavanje na miljskem županstvu Miljsko županstvo priredi vrsto poljudnih zdravstvenih predavanj. Prvo bo 28. marca ob 20. uri v občinski dvorani «Lo Squero». Prof. Valentino Sechi, ravnatelj pokrajinske- ga protituberkuloznega konzorcija bo govoril o temi: «Proti-tuberkulozna profilaksa«. Seja občinskega sveta v Nabrežini Sinoči se je sestal na redni seji občinski svet devinsko-nabrežinske občine. Razpravljali so predvsem o predlogu proračuna za letošnje 'ero. Podrobneje bomo o poteku seje še poročali. -—«»----- V tricikel in drevo zaradi počene zračnice V nedeljo pozno ponoči so se 21-letni Bruno Guštin iz Križa 256 . 25-letni Sergio Visintin iz Nabrežine št. 27, in 23-letni Santo Spadaro iz Križa št. 444 peljali z avtom, ki ga je vozil Spadaro iz Ulice Oriani proti Trgu Garibaldi. Na trgu je Spadaro hotel kreniti na levo, pa mu je nenadoma počila sprednja guma in avto je trčil ob motorni tricikel, ki je tam parkiral. Šofer je spravil avto spet na cesto, pa je pri tem preostro krenil in zadel ob drevo. Pri karambolu sta se nekoliko poškodovala Guštin in Visintin, ki so ju karabinjerji odpeljali v bolnišnico, kjer so jima nudili prvo zdravniško pomoč. Guštin se je pobil po | zapestju leve roke in se bo mo- ; ral zdraviti 6 dni, Visintin pa se je pobil in ranil po nosu j in ustnicah ter bo okreval v I dobrem tednu. * ........"""".............................................. Seie včeraj zjutraj prenehala vsaka nevarnost Požar na ladji «Lauro» povzročil za več desetin milijonov lir škode Ladja sama ni toliko poškodovana, pač pa je pokvarjenega mnogo dragocenega tovora medtem ko računajo, da bi znašala celotna potreba 1 milijon 700 stotov. Seveda se ta podatek na predvideni uvoz nanaša na vse prizadete države in ne samo na Jugoslavijo. V lokalni trgovinski izmenjavi je prav tako prišlo do resnih težav, ki se sicer lani še niso odkriteje pokazale, ki pa so resno prizadele obmejno trgovino v prvih mesecih letošnjega leta. Bistveni del teh težav bo sedaj odstranjen, saj je z ministrsko okrožnico dovoljen od 1. aprila do 31. junija v okviru tržaškega avtonomnega računa uvoz 1.165 glav goveje živine in 515 ton mesa, po-goriškem avtonomnem računu pa 325 glav goveje živine in 500 ton mesa. Celotno količino bodo uvažali po sistemu «a dogana* v mesečnih proporcionalnih kvotah. Omenili smo že, da je že lani prišlo do težav, vendar pa je lanska trgovinska izmenjava v okviru tržaškega sporazuma dosegla v obeh smereh 6.811 milijonov lir in je bila za 1.033 milijonov lir višja kot 1960. leta! Jugoslovanski izvoz je dosegel 3.043 milijonov lir, kar je za 297 milijonov lir več kot 1960. leta. Povečal se : je izvoz konj, konserviranih rib, topolove celuloze, rakov, drv, sveže svi-nine, ovčjega mesa, marmorja itd. Znižal pa se je za 227 milijonov lir uvoz govejega mesa, za 119 milijonov lir žive goveje (živine, za 103 .milir jone lir mesnih izdelkov in nekaterega drugega blaga. jugoslovanski uvoz pa je dosegel 3.768 milijonov lir in je bil za 743 milijonov lir viš- “>T,r',i'lji kot 1960. leta. Narastel je fnli n^ks cen nara8tel uvoz prediva in tkanin, vo- 100 decembra meseca ha 123 da pa se kažejo v v marcu. Luško poveljstvo je včeraj uvedlo preiskavo, da bi ugotovilo vzroke požara, ki je nastal v nedeljo zjutraj v tržaškem pristanišču na ladji »Gioacchino Lauro», posebna komisija pa ocenjuje škodo. Po prvih ugotovitvah se zdi, da znaša škoda več desetin milijonov Jir. Ladja tipa »Li-berty», ki ie last družbe Lauro iz Neaplja in ima 10 tisoč ton nosilnosti, ni bila zaradi požara več kot toliko poškodovana; škoda pa ie tako velika, ker je požar uničil in poškodoval drago blago, zdravila gospodinjske stroje, les in avtomobile. Tovor, ki je prišel iz Avstrije, Jugoslavije, Češkoslovaške, Nemčije in Italije, je bil namenjen v Perzijski zaliv. Požar je zapazil okrog 6. ure pomorščak, ki je bil na straži in je seveda takoj obvestil poveljnika ladje, ta pa je telefoniral luškemu poveljstvu in gasilcem, ki so nemudoma prihiteli s tremi brizgalnimi. Razen tega je luško poveljstvo poslalo na pomoč gasilcem tudi vlačilec «Audax» ter gasilski motorni čoln. Delo gasilcev in pomorščakov, ki so jim pomagali, je bilo zelo, otežkočeno zaradi močne burje m gostega dima. Požar (fe nastal v podpalubju, kjer je bilb natovorjenega približno dva tisoč ton raznega blaga. gasilci so pustili, da je voda tekla curkoma v podpalubje, zelo pa jim je pomagal gasilski motorni čoln, ker mu pač ni primanjkovalo vode. Motorni čoln je sicer s težavo pristal, pri tem pa mu je pomagal precej vlačilec. Kljub dimu burji in močnim valovom so gasilci krepko delali pet ur. Voda je preplavila podpalubje v višini 4 m; šele tedaj ni bilo več nevarnosti, da bi se požar razširil in uničil vse blago, pa tudi ladjo samo. Toda izkopavanju je bila verjetno nevarnost ni še izginila, ker so se pojavila druga manjša žarišča, ki so ogrožala ladjo. Zaradi tega so gasilci imeli dela do 22, ure. Težaki in pomorščaki so reševali tovor, gasilci pa so morali z brizgalnimi črpati vodo iz podpalubja. Po štirinajstih urah krepkega dela so pogasili požar, ostala pu ie skupina gasilcev, ki so še črpali vodo in pazili, da se ne bi morda kakšno žarišče potuhnilo. To delo se je končalo šele včeraj okrog 8. ure; delavci pa so tudi včeraj raztovarjali premočeno blago, zlasti les in okajene avtomobile. Gasilci so spustili v ladjo 1500 ton vode, da so lahko pogasili požar in preprečili, da se ne bi razširil. Pri vsem tem se ni nihče izmed gasilcev in pomorščakov poškodoval. Ladjo bo pred odhodom pregledala tehnična komisija ladijskega registra. Do sedaj se še ne ve, kdaj bo ladja lahko odplula. Po popravilu plinske napeljave V liceju «Petrarca» danes spet redni pouk Dijaki gimnazije in liceja «Petrarca» so imeli včeraj pro. sti dan, čeprav ni bilo praznika. Zaradi plina, ki je uhajal, so dijaki morali zapustiti učilnice v začetku druge učne ure, ravnatelj šole pa je odredil, da vsi dijaki odidejo domov nekoliko po 9. uri. Plin ni uhajal iz kakšne cevi ali pečice v sami zgradbi, pač pa verjetno iz glavne cevi na Ulici Giotto, ki je za šolsko zgrad-bo in jo sedaj urejujejo. Pri cev poškodovana in plin je u-hajal med temelji, impregniral zidove In dospel do učilnic. Vodstvo šole je takoj obvestilo podjetje Acegat, ki je poslalo svoje strokovnjake, da bi ugotovili, kje je okvara in jo popravili. Pouka ni bilo nili popoldne, redno pa se bo nadaljeval danes, ker so včeraj tehniki ACEGAT popravili poškodovano cev. Zrelostni izpiti na slovenskem liceju Ravnateljstvo Držav nega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, DA JE TREBA VLOŽITI PROŠNJE ZA ZRELOST. NI IZPIT DO VKLJUČNO 31. MARCA 1962. Pojasnila daje tajništvo Znanstvenega liceja v Ul. Lazzaretto vecchio št. 9/II, vsako dopoldne od 10. do 12. ure. ----«»--- Tatvine motorjev Neznanci so ukradli lambre-to, ki jo je Giovanni Sussan iz Ul. Lorenzetti 20 parkiral v Ul. Romagna. Antonio Glavina iz Ul. Ita-lo Svevo se je pritožil na komisariatu javne varnosti, da mu je nekdo ukradel lambre-to, ki jo je parkiral blizu gostil, ne v Ul. Vidali. V Ul. Malolica je nekdo u-krade! motor, ki ga je tam parkiral Franco Blasi s Korza Garibaldi 6. ----«»--- Na delu v podjetju (SALDA« se je včeraj pozno popoldne ponesrečil 20-letni Mario Isi-doro iz Ul. Universita 11, ki si je poškodoval prst na levi roki. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Gasilski avtomobili ob trupu ladje itG. Lauro« med požarom Pri cenah na drobno so v prvi polovigi marca ugotovili, du so bile na splošno za 17,5 odstotka'-vižje kot. prejšnje mesece in pri nekaterih pridelkih celo za 60 odstotkov višje. V tej zvezi je pokrajinska komisija pozvala občinske komisije, da naj strogo nadzorujejo gibanje cen, pri čemer morajo upoštevati razne faktorje. V zaključku izjave je podprefekt pozval vse prizadete trgovce na čut dolžnosti in izjavil, da bodo z nadzorstvom nad cenami nadaljevali. dokler se ne bo stanje normaliziralo. Na Rotaryju predavanje o izbiri poklica Tržaški Rotary Club je včeraj priredil prvo izmed 4 predavanj o »bodočnosti v poklicih*. Predavanja veljajo predvsem za napotilo pri iz-zbiri poklica študentom, ki so sinoči tudi v večini napolnili dvorano liceja »Dante*. Včerajšnje predavanje je veljalo poklicem, ki si jih lahko izberejo tisti, ki imajo doktorat v pravu. Najprej je predsednik dr. Bruno Aston na kratko povedal, kaj je Rotary Club in kakšne namene zasleduje. Za njim pa je dr. Fabio Padoa. predsednik komisije za poklicne dejavnosti orisal izbire poklica in dal besedo odv. Pie-ru Slocovichu, odv. Joni in dr. Robertu Abbamondiju. Odvetnik Slocovich je dejal, da je glavna značilnost juristov ta, da za razliko od drugih večkrat menjajo poklic oziroma zaposlitev, ker pridobe v svojem poklicu veliko razgledanost. Negativna plat pa je ta, da jih je mnogo in da jih nikoli ne iščejo z malimi o-glasi kot na primer inženirje, kemike itd. Jurist lahko postane odvetnik, pravni zastopnik velikih podjetij, pravni svetovalec, notar, sodnik raznih stopenj, državni in zasebni funkcionar; izbira je torej velika. Odv. Jona je govoril o dobrih in tudi senčnih straneh poklica, ki terja mnogo potrpežljivosti in žrtvovanja, saj dobijo odvetniški pripravniki in prokuratorji, ki delajo v odvetniških pisarnah, zelo majhne prejemke. Razen tega mora biti odvetnik tudi zelo vesten in pošten. Dandanes se tudi ne zahteva več od njega bučna retorika neapeljskega kova, pač pa logično mišljenje. Zadnji je govoril sodni svetnik dr. Roberto Abbamondi, ki je dejal, da je sodniški poklic težak in poln odgovornosti ter da mora vsakdo, ki se odloči zanj, globoko pogledati vase, ali ima »dovolj srca*, to je človečnosti, da ne bo suho izvajal paragrafov. Seveda je tudi on orisal vse možnosti sodniške kariere in kako sodniki v njej napredujejo. Zatem so sledila vprašanja študentov. ---«»---- Tovornik v avto Na malem motornem tovorniku, kj ga je vozil 24-letni Elviano Pascutto iz Nabrežine št. 11, se je peljal sinoči tudi 23-letni Aldo Zanier iz Istrske ulice št. 157. Namenjena sta bila v Ul. Emo, pa sta na križišču trčila ob avto, ki ga je vozil 24-letni Ercole Zennaro iz Ul. Cavalli 8. Zanier je padel z vozila in se pobil ter rani) po levi nogi in desni roki ter si je poškodoval levo oko. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti od 10 do 30 dni. Neznanci so ponoči vdrli v pletilnico «Veniula» na Školje-tu št. 5. Odnesli so 30.000 lir v gotovini. zil, ■ fotografskega materiala, južnega sadja, riža itd., znižal la-Tu, /C, , t ■ - južnega sadja, riža itd., znižal nlf n dneh- znaki izboljša- pa se Uvož električnih na-nja in da gremo k postopni normalizaciji. prav za gospodinjstvo, papirja in avtomobilskih gum. V okviru goriškega sporazuma je obojestranska trgovinska izmenjava dosegla 2.998 milijonov lir, medtem ko je 1960. leta 2.395 milijonov lir. Jugoslovanski izvoz na gori-ško področje je dosegel 1.497 milijonov lir in se je povečal za 184 milijonov, jugoslovanski uvoz pa je dosegel tisoč 491 milijonov lir in se je povečal za 418 milijonov lir. Kljub začasni odstranitvi e-nega izmed resnih razlogov za zastoj pri splošni in lokalni jtalijansko-jugoslovanski trgovinski izmenjavi, pa celotno vprašanje še vedno ni rešeno in urejeno. Obstajajo namreč tudi težave carinskega značaja, saj je Italija vključena v Skupno evropsko tržišče in stalno znižuje carinske postavke za uvoz blaga iz vrste evropskih držav, s čimer se seveda izvozni pogoji za jugoslovansko blago istočasno stalno slabšajo. O vseh teh vprašanjih se že sedaj razgo-varjajo v Rimu Tržaški krogi tudi pričakujejo, da bo v kratkem urejeno vprašanje izrednih kontingentov za uvoz in izvoz blaga v okviru sejma Alpe-Adria, ki bo maja meseca v Ljubljani in na katerfem bo poleg tržaške sodelovala tudi goriška in videmska pokrajina ter južni predeli Avstrije. Pred dnevi je že interveniral v Rimu predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je predložil odgovornim ministrom skupni predlog tržaške, goriške in videmske trgovinske zbornice glede uvoznih kontingentov. Sli SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V počastitev mednarodnega dneva gledališča Danes 27. marca ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Darl0 F6 ARHANGELI IN AVTOMATI Za mladino pod IS. letom starosti neprimernol VERDI V petek druga predstava • Do. nizzettijeve opere «Don Pasqua-le» za red B v parterju In na balkonih ter za red C na galerijah in stojiščih. Dirigent Fran. cesco Molinarl Pradelli. V soboto ob 20.30 za red A v vseh prostorih prva predstava Verdijeve opere «Otello». Opero bo dirigiral Francesco Molinarl Pradelli. naslovno vlogo bo pel James McCracken, ostale pa Liva Ligabue, Gian Luigi Col-man, Antonio Boyer in Alessan. dro Maddalena. Zborovodja Gianni Lazzari, režija Carl0 Pic. cinato Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 19. uri samo za «In. tersider« uprizori Tržaško stalno gledališče Souarzinovo komedijo «Trl četrtine meseca«. Od srede dalje nastopa Bene-neška skupina komedij Gino Ca-valieri-Leony Leon Bert z Galli. novo trideianko «Zente refada«. nmmnitmmimimmiiimmi GLASBENA MATICA I H S 1 Društvo glasbenikov operno-simfoničnih orkestrov Slovenije V soboto 31. marca ob 21.15 v Avditoriju KONCERT OPERNE GLASBE Sodelujejo: Ksenija Vidali - so. pran. Miro Brajnik - tenor. Da. nilo Merlak . bas. mešani zbor Opere Slovenskega narodnega gledališča iz Liubljane. orkester SNG in Slovenske filharmonije. Dir gent Demetrij Zebre Vstopnice bodo na razpolago od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom koncerta v baru Mo-scolin (nasproti Avditorija) luuumtuuuuuuuuuuuuuu IIts»M£gfg5^5g^a K I IM O Prosvetno društvo Harkovlje. V četrtek 28. marca oh 20.30 bo v društvenih prostorih predaval o »Vtisih s potovanja po Špani. Ji« fotoreporter Mario Magajna. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. V okviru proslav 8. marca, mednarodnega praznika žena, priredi ženska sekcija Neodvisne socialistične zveze pri Sv. Jakobu v dvorani prosvetnega društva «Ivan Cankar« v Ul. Montecchi 6, danes 27. t. m. ob 20. uri kulturni večer. Vabljene so tovarišice-članice in simpatizerji. GSHcs(«SsgaBi]a Pianini ko-onemacijski pohod SPDT priredi v nedeljo dne 8. aprila v dopoldanskih urah pla-ninsko-onentacljski Dohod v ekipah. Vabljena društva in skupine. iiiiiiim n um mu m iniiiim ni 1111111111111 lunin n 111111111111111111111 mu iiittitiiii 11 n 11111111111111111 Za večje zanimanje med javnostjo «Teden muzejev» s posebnimi razstavami Sinoči zanimivo predavanje in diskusija o «Današnji umetnosti v Trstu» V nedeljo se je začel, kot drugod po Italiji, tudi v Trstu »Teden muzejev*, ki ga vsako leto prireja muzejsko združenje. V okviru tega »tedna* bodo prirejene številne izjemne razstave v nekaterih glavnih tržaških muzejih, od katerih sta bili dve, in sicer v Muzeju zgodovine in umetnosti ter v muzeju-galeriji Re-voltella, odprti že v nedeljo, sinoči pa je bilo v tako imenovani dvorani »tujcev* v muzeju Revoltella zanimivo predavanje z diskusijo o temi »Današnja umetnost v Trstu*, ki ga je vodil prof. Gillo Dorfles. Za mizo v ospredju so sedeli predvsem likovni umetniki, ki so drug za drugim posegali v besedo; samo eden je predstavljal glasbeno umetnost. Prvi je govoril slikar Predonzani, nato arhitekt Boi-to, slikarica Caraian,. arh. Costa, Incontrera (za glasbo), slikar Perizzi, slikarica Reina (ki vodi tudi galerijo La Cava-na), konservator Montenero in arh. Semerani. Se enkrat sta se priglasila k besedi Predonzani in Perizzi, iz občinstva pa Botteri. Skoraj vsi, ki so govorili, so izražali v svojih besedah nekak pesimizem glede položaja umetnosti v Trstu. Nedotaknjena pa je ostala možnost, da bi Trst lahko predstavljal kaj več kot zgolj katerokoli italijansko provincialno mesto, razen kolikor je Caraianova zaželela, da bi se tudi v Trstu prirejale kake mednarodne razstave. Nihče pa ni omenil realnih možnosti, ki jih Trst ima, da naveže stike s sosedno državo prav na področju likov- ne umetnosti in tudi glasbene, V muzeju »Zgodovine in u-metnosti* je v teku zelo zanimiva razstava del beneških slikarjev Settecenta, med katerimi je kakih 70 del očeta in sina Tiepola, Piazzette, Bar-tolozzija, Giampiccolija, Viara, Marieschija, Volpata in drugih znanih grafikov, katerih dela so sicer spravljena v kletnih arhivih muzeja zaradi pomanjkanja prostora in zaradi tega nedostopna za običajne obiskovalce umetnosti. Razstava v muzeju-galeriji Revoltella pa obsega litografije in tiske najslavnejših umetnikov Settecenta, Ottocenta in sedanjosti od Canaletta do Mn-randija in Capogrossija. Tudi ta dela (v celoti okrog 70) so običajno zaradi neprimernih prostorov hranjena v arhivih in zato obiskovalcem nedostopna. »Teden muzejev* pa načenja tudi zelo pereče vprašanje namestitve večine tržaških muzejev in dragocenih zbirk, ki so zaradi neprimernih prostorov ali zaradi pomanjkanja prostora sploh hranjene v skrajno neprimernih prostorih. Tako načenja med drugim vprašanje raztegnitve muzeja Revoltella na nasproti stoječe poslopje, ki je po izselitvi a-nagrafskega urada ostalo izpraznjeno. kakor tudi vprašanje združitve akvarija in pomorskega muzeja v enem samem primernem poslopju, kar bi lahko predstavljalo tudi pomembno in skoraj edinstveno turistično privlačnost za številne evropske obiskovalue našega mesta. Nazionale 15.00 «Senilnost» (Se-nilltži). Claudla Cardinale. — Prepovedano mladini. Fenlce 15.00 »Trije proti vsem« (Tre contro tutti). Technicolor. Frank Sinatra, Dean Martin, Sammy Davis ml. Excelsior 15.30 «Vrni se, ljubezen« (Amore ritorna), Technicolor. Rock Hudson, Doris Day. Grattacielo 16.00 «Angeli s samokresom« (Angeli con la pištola). Technicolor. Glen Ford. Bette Davis, Hope Lange, Arcobaleno 15.45 »Strastna želja« (La voglia matta). Ugo Tognaz-zi, Catherine Spaak, Gianni Garko, Supercinema 16.00 «Tom in Jer-ry smrtna sovražnika« (Tom e Jerry nemici per la pelle). — Slikanice v technicolorju, Alabarda 16.00 ((Tropske noči« (Tropico di notte). Technicolor. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Aurora 16.30 ((Triumf Mihaela Strogova« (II trionfo di Mirite, le Strogoff). Cristado 15.30 »Zmagovalci ln premaganci« (Vincitori e vlnt!) Burt Lancaster, Montgomery Clift. Garibaldi 16.00 »Ognji v džungli« (Fuochi nella jiungla). — Technicolor. R. Hughes. Capltol 16.30 «Baraba». Technicolor. Anthoriy Qu:nn, Silvana Manganu Viuorio Gassman. Impero 16.30 »Njegova ekscelenca se je ustavila jesti« (Sua eccelenza si C fermata a man-giare) Prepovedano mladini. Italia 16.00 ((Neizprosno mesto« (La cttta spietata). Kirk Douglas. Prepovedano mladini. Massimo 16.00 «Gola za zlodeja« (Nuda per ij diavolo). Kay Firiter, Carlos Thompson. Prepovedano mladini. Moderno 16.30 Vici De Roli, Car. men Borini v reviji «Marso-vec v Trstu« (Un marziano a Trieste). Na platnu ((Uradnik« (LMmplegato). Nino Manfredi. Zadnji dan. AStoria 16.00 «V templju pod. ■zemeljskih ljudi«, John Agar. Astra 16.30 «Zmaji zahoda« (I draghi del tvest). Vittorio Venelo 15.30 «Sijaj v travi« (Spiendore nellerba), Natalie Wood. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «Bahač» (Lo spacco-ne). Paul Netvmann. Marconi 16.00 «Izvidnica obupancev« (L'avamposto dei dispera-ti). Toshiro Mifune. Abbazia 16.00 «Dva vinarja slave« (Due soldi di gloria). C. Maurier, P. Guers. Odeon 16.00 «Veter nevihte« — (Vento dl tempesta). Technico. lor. Skedenj Danes zaprto. ROJSTVA. SMRTI IN POHOKE Ude 25’. in a>. marca 1962 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umr-io"pa je 31 oseb. UMRLI SO: 76.1etni Giovanni Vecc.hiet, 74-letna Antonia Ze. rial por. Mauri, 81-letna Frančiška Besednjak vd. Cok, 62-letnl Dante Gregorio, 75.1etna Anna Korbar por. Vedved, 66-letna Maria Carmela Macor, 64-letni Giovanni Coretti. 74-letni Andrea Zarotti, 75-letnl Antonio Svagel, 76-letni Ettore Baroncinl. 68-let-na Valeria Zupancich por. Zor-zenon, 37-letua Maria Zuccolin, 55-letna Amelia Fort-unat por. Zigoi, 60-letni Marcetlo Tossut, 55-letni Ferruccio Sinigoi, 69-let-na Rosa Razze por. Morgan, 83-'eLji Millo Giuseppe. 74-letna Giovanua Scaringi por. Cattari. ni, 75-letni Francesco Stormi, 57-letna Elisabetta Rizzi por. Ferra. ri, 1 dan stara Michaela Sibilia, 1 leto stari VValter Castellani, 82-letna Caterina Guardia por. Martin, 53-letm Giuseppe Ricco. bon, 86-letni Vincenzo Zlobec, 78-letni Leonello Calzi, 85-letna Ivanka Leškovič, 68-letnl Aristi-de Bertolini, 36-letna Ada Mar-chesini. ----«»---- NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alia Maddalena, Istrska ulica 43; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. PRI MAUAZZ1NU FEL1CE, Trst, Ul Carducci 41, DOBITE; ženske motke In otroške dežne plašče bunde, hlače, jopiče tn srajce najboljših vrst tn znamk po najnižtib cenah. VESPAGENZIA. Trst, Ulica S. Francesco 44, tel. 28-940, takojšnja izročitev VESPA GRAND ŠPORT MODEL 1962 skupno z rezervnim kolesom In VESPE 125 In 150 z dvoprostornlm sedežem. Na obroke In brez predplačila. Velika izbira SCOTER tn MOTO rabljene z izrednimi pogoji plačevanja. PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino »MAGLIABELLAa na Korzu Garibaldi H (Barriera), nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko Izbiro pletenin, nogavic ln perila za dame, gospode in otroke do najnižjib etnah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jezikul Proti izrezku tega oglasa za nakup najmanj 500 lir vrednosti prejmete darilom SLOVENSKA DRUŽINA išče hišno pomočnico od 8. do 15. ure. Nedelje proste. Tel. 44-371. Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubi oče in ded Andrej Hrvatič Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo. 28. t. m. ob 16.30 iz mrtvašnice pri Magdaleni na domače pokopališče v Ricmanjih. Žalujoča sinova, snahi, vnuki in ostalo sorodstvo Ricmanje 27. marca 1962. Lepa šolska prireditev v Bazovici otrok iz Gropade, Padrič, Peska, Gročane, Drage in Bazovice Za materinski dan je bila v nedeljo popoldne v Bazovici skupna šolska prireditev, ki so jo pripravili otroci o-snovnih šol iz Gropade, Pa-drič, s Peska, iz Gročane, Drage in Bazovice. Otvoritveni govor je imel šolski upravitelj Miro Preši, ki se je zahvalil vsem za lep obisk, ki je obenem dokaz zanimanja in ljubezni naših ljudi do slovenske šole. Posebej je pozdravil tudi navzoče zastopnike šolskih oblasti, šolskega nadzornika Boleta in Vse didaktične ravnatelje. V prvi točki pestrega sporeda so nastopili učenci osnovne šole s Peska, ki so lepo in prisrčno podali enodejanko eMamici za god*. V iprici so nastopili: Boris Žagar v vlogi Janka, Alenka Milič kot Tinček, Suzana Fidel in Ksenija Abram, prva v vlogi Tatjane, druga pa kot mamica. Sledil je kratek govor dr. Janežiča o poslanstvu mater«. Učenci gropajsko-padriške Šole so z veselo enodejanko »Gostilna pri stricu Fičfiriču» izvabili mnogo zabave in smeha. Vlogo strica Fičfiriča je igral Darko Grgič, razbojnika pa Peter Grgič, Boris Rismon. do je nastopil v vlogi Gašpar-ja Robi Stranšček kot poštar, Oskar Kale kot policaj, Vojko Milkovič kot boksar »n Viole, ta Grgič kot žena strica Fičfiriča. Po odigrani enodejanki je šolski pevski »bor omenjen« šole zapel pesmi »Pol-fek» in »Krokodil v reki Nih. Nato je imel prof. Teuer-sch.uk kratek govor in orisal vlogo očeta v družini. Po govor* »o nastopili otro* ei basovske osnovne šole, ki so tudi pripravili lepo enodejanko eNoč v gozdu*. Izmed na stopajočih moramo vsekakor omeniti Doro Križman-Čič » vlogi Metke, Darka Metliko v vlogi Janka, Latka Marca in Magdo KriImančtč v vlogi očeta oziroma matere, čarovnico Drage Marc in pastirja Janka Grgiča. Nastopile so še vile, palčki, škrati in plesalke. V zadnji točki programa so nastopili učenci vseh šol, ki so »apeli: »Ob večernem dihu*, «Gor čez jezero*, »Kje »o ti ste stezice*, «Na planin-cah», «Moj očka* in »Slovenski smo fantje pri Trstu doma«. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je bilo z lepo uspelo šolsko prireditvijo zelo zadovoljno ter je nagradilo malčke z močnim ploskanjem. Vsem u-čiteljem je hvaležno, da so Pripravili tako lep in pester program z upanjem, da ne ot bila ta šolska prireditev zadnja in da bi takih tn podobnih prireditev imeli že tn po vseh naših slovenskih vaseh. Zborovanje žena KPI v ^Ljudskem domu» V veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina je bilo v nedeljo popoldne dobro obiskano zborovanje komunističnih žena pod geslom «^a emancipacijo žena, za dejansko preusmeritev v levo m za mir*, iki je bilo izpisano tudi na dnu dvorane. Po izvolitvi delovnega predsedstva, v katerem so bili poslanec Vidali, miljski župan Pacco, Jole Burlo, članica vsedržavnega vodstva Maria Mi-chetti in drugi, je spregovorila Marina Bernetičeva. Govornica je poudarila, da ustanovitev vlade levega centra v nekem smislu odraža voljo širokih ljudskih množic in da je Krščanska demokracija s tem poskusom morala vzeti v poštev vrsto problemov, med katerimi nas najbolj neposredno zanima ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina s posebnim statutom. Govornica je poudarila da je des. niča s fašisti in liberalci na čelu začela proti ustanovitvi take dežele ogorčeno ofenzivo, kar jasno dokazuje, da bo ljudstvo samo s stalno borbo moralo izsiliti, da pride čimprej in v najboljši obliki do ustanovitve dežele. Bernetičeva je nato dejala, da je glavni namen zborovanja v potrditvi odločnosti komunistov v borbi za mir, za dejansko emancipacijo žena, za pravico žena do dela in mezdne enakosti, za prepoved odpuščanja z dela zaradi poroke, za pokojnino gospodinjam, za izenačenje dolžnosti zakoncev v družini, za demokratično reformo šole, za preureditev so-cialnih služnosti in sploh za odpravo vseh pogojev, *ki še spravljajo žene v podrejeni po. ložaj. Po diskusiji o nekaterih od omenjenih problemov, je zborovanje zaključila Maria Mi-chetti, nakar so zborovalke izvolile šest delegatk, ki se bodo udeležile 3. vsedržavne konference in izdale proglas na Vse tržaške žene, ki predstavlja poziv 'k enotnosti v borbi za mir, za obrambo gospodarskih interesov Trsta in za pod. poro borbi tržaškega delavskega razreda. ----«»--- V petek v p.d. «S. Škamperle* Svetoivanske žene NSZ so proslavile 8. marec Na sedežu prosvetnega društva »Slavko Škamperle« pri Sv. Ivanu je ženska sekcija NSZ priredila pretekli petek V okviru proslav mednarodnega praznika demokratičnih zena družabni večer, kj je obsegal kratek nagovor o pomenu tega praznika, pozdTav predstavnika NSZ in krajši kulturni progrom, ki ga je izpolnil kvartet Glasbene Matice v sestavi dr. Demšarja, Kjudra, -■aganela In Auficija, ki je zaigral Haydnov Divertimentp v treh stavkih. Domača sveto-ivanska pesnica Marija Mijoto-va je recitirala nekaj svojih Pesmi, nato pa je v vedrem razpoloženju sledila prosta zabav*. Slike predstavljajo od zgoraj navzdol: učenci osnovne šole v Bazovici, učenci osnovne šole v Gro padi, učenci osnovne šole na Pesku iiiiliiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiuiiiinmiiffiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii Novice iz koprskega okraja Okrog milijardo dinarjev kreditov za turistične objekte na Koprskem Sejmi blaga široke potrošnje v Kopru ■ V prihodnjih letih bodo zgradili veliko razstavišino dvorano s sedeži za 1200 ljudi V nedeljo v prosvetni dvoranI Slovenske žene na Goriškem so proslavile mednarodni praznik 8. marec Na sporedu je bil govor Jožice Tomšič, nastop Tria iz Doline z Darkom in Dariom, pevskega zbora «Danica» z Vrba in Kajuhova recitacija V nedeljo popoldne so slovenske žene iz Goriške proslavile mednarodni praznik žena 8. marec. Za to priliko se je zbralo v prosvetni dvorani v Gorici lepo število žena iz mesta in okolice ter dijaške mladine ki je prisostvo. vala dobro pripravljenemu programu. Najprej je pozdravila vse navzoče Jožica Tomšič, ki je kratkih besedah opisala pomen tega praznika za vse žene v Italiji in še prav posebno za slovenske, ki morajo rešiti celo vrsto specifičnih vprašanj o obstoju in razvoju slovenske manjšine v Italiji. Govornica je dejala, da bodo slovenske žene najbolje služile svoji stvari, ki ie letos izražena v geslu »svoboda, enakopravnost in kultura za žene v sodobni družbi«, če se bodo aktivno vključile v borbo za naše manjšinske pravice in za demokra. tične ter miroljubne odnose med narodi in državami na svetu. Edvin Švab iz Trsta je nato predstavil dolinski Trio i Darkom in Dariom, ki so ga prisotni toplo pozdravili. Z njim so že stari znanci, ker so nastopali tudi na lanskoletni prireditvi. Trio z duetom, pozneje pa godci sami so zaigrali celo vrsto zabavnih, dobro ubranih pesmi, ki so zelo povzdignile razpoloženje v dvorani. Svoj delež pa je prispeval tudi napovedovalec tovariš Švab ki je zelo posrečeno povezoval posamezne točke gostujočega ansambla. Za naslednjo točko so poskrbeli pevci pevskega zbora • Danica« z Vrha, ki so se predstavili pod vodstvom svojega pevovodje Dorija Klav-čiča, s katerim se tako man ljivo vadijo že precej let. Najprej so zapeli »Završki fantje«, *Boien mi leži« in • Plovi, plovi«, v drugem delu pa »Beraški zakon« in »Palica je trda«. Pevci so se predstavili v belih srajcah z modrimi kravatami in so tvorili lepo zaokroženo celoto. Visokošolec Jože Cej je nato prebral Kajuhovo pesem »Kje si mati«. S tem pa se prireditev še ni zaključila. Organizatorice so namreč pripravile v bifeju prigrizek in pijačo. Skoraj vsi so posedli okoli mizic, pregrnjenih z belimi prti Mlade in brhke natakarice so jim takoj postregle z vsem, kar so si poželeli. Za dobro voljo pa so skrbeli Dolinča-ni, ki so v tem delu, ki bi ga lahko imenovali neuradnega, še bolj nategovali meh in pritiskali na bas, kot poprej. Kako pa tudi ne bi, ko so jih z vseh strani prosili, naj še in še igrajo, ker so vse, mlajše ali odrasle, tako zelo pete srbele. Zabava je trajala kakšno uro, zaključila pa se je s splošnim petjem, ki je bil najboljši dokaz, da je prireditev uspela ln da so se udeleženci na njej dobro počutili. Zato pa gre zahvala našim požrtvovalnim ženam Nejevolja štandrcških kmetovalcev V gozdovih na Kalvariji gospodarijo tuji ljudje Težave pri določanju mej nastajajo zaradi zastarelega katastra V gozdovih, ki se razprostirajo od Kalvarije tja d.) Steverjana, marsikateri lastnik ne ve za svoje mejnike. Pogostoma niti približno ne ve, kje se nahaja njegova lastnina. Mnogo je takšnih, ki pridejo v svoj gozd po več letih odsotnosti, da bi na. sekali nekaj drv, toda za mejnike ne vedo: posekajo drva in jih odpeljejo. Potem se ne vrnejo več tudi po osem let, ko je drevje spet toliko zraslo, da je za sečnjo. Nič čudnega ni, če se mejniki izgubijo in se meje premikajo. Posledica takšnega dogajanja so razni prekrški, ki obstajajo v tem, da se hote ali nehote posekajo tuje parcele. Neredko se dogaja, da pride kmetovalec v gozd z namenom, da bi nasekal drv, pa presenečen ugotovi, da drevja ni več, ker ga je nekdo drug pred njim že posekal. Marsikdo se bo vprašal, kako se to vendar lahko zgodi, ko so si štandreški in gori-ški kmetje toliko prizadevali, da bi se nastavili čuvaji, ki bi skrbeli za nedotakljivost s čuvanjem nasadov, uporabljajo pa jih tudi za najrazlič- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiaiiiiin111111111111111111111111111111111111111(11111111111111111111111111111111111111111 K mmm|,|l|||||l|ll|||l|||ll||l|| Podtajnik PLI Premoli v Gorici Proti deželni avtonomiji izkoriščajo tudi revanšizem Vkljub svojemu konservativizmu pa so državo prepustili fašizmu Na pobudo okrajne Trgovin- vsem v okviru regionalnega ske zbornice in drugih gospo- sporazuma z Italijo, darskih krogov bodo v Kopru že letos organizirali sejem blaga široke potrošnje. Prireditev bo predvidoma ob koncu turistične sezone in bo trajala od enega do dveh mesecev. Letos bodo organizirali sejem v prostorih podjetja Interevropa medtem ko bo dobil Koper v prihodnjih letih stalen razstaviščni prostor na semedelski bonifiki. Tako bodo tam zgradili veliko dvorano ki bo služila razen za razstavo predmetov tudi za kulturne, športne in druge prireditve, caj bo v njej prostora za 1200 ljudi. Razen tega je v načrtu izgradnja moderne restavracije, parkirni prostor za 600 vozil in še nekateri drugi objekti. Celotno delo okrog te gospodarske manifestacije bo poverjeno posebnemu zavodu, ki ga bodo ustanovili v začet, ku aprila. Na letošnjem sejmu pričakujejo, da bodo nastopile vse pomembnejše koprske gospodarske organizacije z najnovejšimi izdelki. Največje zanimanje vlada vsekakor za izdelke izolskih tovarn Mehanotehnika in Delamaris. Razen tega pričakujejo tudi močan odziv manjših obrtnih podjetij, saj se domači in tuji turisti prav za ■K * * Na koprskem obalnem področju gradijo vrsto turističnih objektov. Tukajšnje turistič-no-gostinske organizacije so namreč dobile okrog milijardo dinarjev kreditov pod pogojem, da določene objekte zgradijo do glavne turistične sezone. Zato je te dni zelo živahno zlasti v Luciji, Strunjanu, na Loretu, v Zusterni in pri izlivu Rižane, kjer bodo zgradili večino objektov, finansiranih iz omenjenega kredita. V Luciji so že končali zemeljska dela pri urejevanju avtocampa. Zdaj se pogajajo z avstrijskimi interesenti, da bi zgradili okro; 100 bunga-lowov (nizke hiše z verandami, zgrajene na pol iz lesa, na pol iz trsja). Ce bodo pogajanja uspela, bodo dogradili do 1. junija 100 bungalowov z •okrog 400 ležišči. Dela napredujejo tudi pri izgradnji avtocampa v Strunjanu, medtem ko se bo izgradnja restavracij nekoliko zakasnila. Vendar to ne bo problem za turiste, ki se bodo lahko začasno hranili v bližnjih restavracijah. Lepo napredujejo tudi dela pri urejevanju avtocampa na Loretu nad Izolo, medtem ko bodo z urejeva- obrtne izdelke najbolj zani majo. Sejem bodo popestrili i njem Zusterne začeli te dni. tudi z izdelki iz uvoza, pred-'V Zusterni bodo zgradili mo- KINO «1RIS» PROSEK predvaja darnes 27. t. m. z začetkom ob 19.30 Cintmasccpe film: X 3 Napad z dinamitom (X 3 Operazione dinamite) Igrajo: PETER VAN EYCK. CHARLES YANEL, FRANCOISE FABIAN, RAYMOND PELLEGRIN in LILA ROCCO tel, uredili obalo za kopalce in prostor za parkiranje avtomobilov. Končno naj še omenimo, da so začeli urejati širši kompleks ob izlivu Rižane (kjer je bila farma bobrov). To bo vsekakor zelo privlačna turistična točka, saj bo tam narodni park z bogatimi nasadi, razen tega pa bodo postopoma uredili lovski živalski vrt, v katerem bodo vse vrste div. jadi, ki živi v gozdovih koprskega okraja. (prepelice, divji petelini, srnjaki, divje mačke, medvedi, gamsi in jeleni). Ob izlivu Rižane bodo uredili avtocamp z vsemi pripadajočimi objekti, do tja pa bodo zgradili moderno cesti. # * * V prostorih koprskega muzeja so odprli razstavo ljub ljanskih umetnikov slikarja Evgena Sajovica in kiparja Antona Sigulina. Sajovic, Ki je izrazit krajinar, razstavlja 22 olj, medtem ko se je tržaški rojak Sigulin predstavil z dvanajstimi plastikami. Razstava, ki je vzbudila med prebivalstvom precejšnje zanimanje, bo odprta do 10. aprila. * * # Pripadniki italijanske etnične skupine se zelo aktivno udejstvujejo na kulturno-u-metniškem področju. Te dni so imeli v Izoli zelo uspelo prireditev na kateri so nasto. pili dva orkestra, baletna sku. pina, tamburaški zbor in recitatorji vseh treh italijanskih krožkov iz Pirana, Izole xn Kopra. Izvajalci so bili deležni toplih ovacij. * * * V nekaj dneh bo začela skupina strokovnjakov Skupnosti železniških podjetij Slovenije trasirati železniško progo Koper—Prešnica. Kakor je znano, bo proga dolga 28 km, dogradili pa naj bi jo v dveh letih. Pri gradnji predvidevajo tudi večje mladinske ak- , cije. V zadnjih tednih so v Gorici postali nekako v modi govori vidnih predstavnikov posameznih strank, ki v njih zavzemajo svoje stališče za ali proti izvedbi deželne avtonomije s posebnim statutom. Potem ko smo slišali »argumente« fašistov, ki jih je prinesel De Michieli-Vitturi proti deželi, je naslednjo nedeljo zagovarjal deželno ureditev minister Medici in prikazal veliko korist, ki jo bo imela naša dežela in njeno prebivalstva od izvedbe deželne avtonomije. V nedeljo pa je generalni podtajnik liberalne stranke prof. Premoli prikazal stališče svoje stranke, ki je odločno proti deželni ureditvi države. Pri tem gre seveda za obrambo določenih privilegijev ljudi, ki se zbirajo okrog te stranke, čeprav je pokrajinski tajnik PLI odv. R. Zuc-calli skušal to zanikati. Kot prejšnjo nedeljo Medici, je tudi Premoli v svojem govoru že uvodoma citiral Einaudija. Seveda je vzel iz njega le tiste odlomke, ki naj bi zagovarjali njegovo stališče in stališče njegove stranke, ki bi rada prikazala gospodarsko škodo, ki naj bi jo imela država od razkosanja na «20 malih republik«. Trdil je nadalje, da se bo z deželno ureditvijo birokratični u-stroj še povečal ter navedel kot primer Sicilijo. Pri tem je zagovarjal zdrav centralni upravni aparat in seveda »pozabil« omeniti, kdaj smo imeli tak zdrav aparat. Govornik je skušal nadalje s podatki o prebivalstvu treli pokrajin, o njihovi davčni moči in potrebi izigrati interese enih proti drugim, pri tem pa ni omenil številnih privilegijev električnih in drugih koncernov, ki jih bo treba prav v okviru deželne ureditve odpraviti. Prav tako je sku. škl prikazati kvaren vpliv deželne ureditve za nekatere te-vanšistične težnje ter bil tem na podobnem stališču kot fašisti. Zaključil je s poudarkom, da je potrebna zdrava in realna politika in da njegovo stranka zagovarja konservativnost tudi v državni upravi. To je seveda popolnoma v skladu z obrambo obstoječih privilegijev, ki bi od kakršne koli reforme imeli samo izgubo. Vendar pa jim njihovo konservativno stališče ni bilo v napoto, ko so državo prepustili fašizmu, z vsemi tragičnimi posledicami za italijanski narod. ——e*----- Slovo nadškofa od duhovščine Včeraj opoldne se je gortški nadškof Ambrosi poslovil od duhovščine. Prisotni so bili številni italijanski in slovenski župniki in kaplani. Poslovilna slovesnost je bila v seminišču v Ul. Alviarvo, kjer so imeli tudi poslovilno kosilo. Za enkrat se še vedno ne ve, kdo bo novi hadškof. Kot kandidati se omenjajo dva furlanska duhovnika iii pa neki italijanski duhovnik v Trstu, ki Je papežev prijatelj in dobro obvlada slovenski jezik. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov, bi morali novega nadškofa imenovati že na Jožefovo. Vendar ni izključeno, da se bo imenovanje zavleklo še za kakšen mesec ali tuai več. Kongres sekcije KPI v soboto v Doberdobu V soboto, dne 31. marca, bo v Doberdobu kongres sekcije Komunistične partije. Zborovanje se bo pričelo ob 19.30. Obravnavali bodo politiko komunistov Doberdoba za uveljavitev narodne manjšine v novem političnem položaju, da se doseže resmičen obrat na levo. Nadalje bodo razpravlja, li o avtonomni deželi Furla-nija-Julijska krajina s posebnim statutom in pravicah na- Sestanek treh pokrajintkih predsednikov Proučili so načrt za gospodarstvo dežele Navezali bodo tudi stike s pristojnimi državnimi organi Pokrajinska uprava v Gorici je včeraj izdala poročilo, v katerem navaja, da je bil v petek 23. t. m. ob 16. uri na pokrajinskem sedežu v Vidmu sestanek pokrajinskih predsednikov iz Trsta, Gorice in Vidma. Sestanka so se udeležili dr. Delise in odbornik Degano iz Trsta, dr. Ohienta-roli in odbornik Vezil iz Gorice, za Videm pa odv. Can-dolini, ki je predsedoval sestanku, in odv. Comelli ter dr. Matlioni. , Najprej so na zborovanju z zadovoljstvom ugotovili odločnost vlade za izvedbo deželne avtonomije Furlanija-Jul. krajina. Nato so proučili načrt za gospodarski razvoj dežele ter končno odobrili posebno resolucijo, v kateri vse tri pokra- rodne manjšine v njenih me- jine: Trst, Gorica in Videm, jah. Izvolili bodo odbor sekcije. tudi nov Roditeljski sestanek na strokovni šoii V nedeljo dopoldne je bil na slovenski strokovni šoli v Ul. Randaccio v Gorici roditeljski sestanek za starše otrok, ki ob. iskujejo to šolo. Ravnatelj prof. Nemec je pozdravil številne starše, ki so se prišli pozanimat o učnih uspehih svojih otrok in navedel nekaj koristnih napotkov za sodelovanje med starši in šolo. Omeni. je, da je bil to po vsej verjetnosti zadnji tak sestanek na strokovni šoli v tem šolskem jetu ter priporočal staršem, naj sledijo učnim uspehom svojih otrok. Po tem uvodu je sledil razgovor staršev s posameznimi profesorji, ki so jim obrazložili težave, ki jih imajo učenci v posameznih predmetih in jim dali nasvete, kako bi jih najlaže premagali. Prihodnjo nedeljo bo roditeljski sestanek na nižji srednji šoli v Ul. Randaccio, ki bo prav tako zadnji v tem šolskem letu in zato bi bilo prav, da pridejo nanj starši polnošte. viino. v pričakovanju izvedbe deželne avtonomije izjavljajo, da prevzemajo pobudo za pripravo deželnega gospod arsko-so-cialnega načrta za razvoj in v katerem bodo upoštevali položaj posameznih pokrajin in skupno voljo za deželni napredek. Resolucija zaključuje z zagotovilom, da bodo navezali stike z državnimi organi, ki se ukvarjajo z gospodarsko-socialnim načrtovanjem; obenem bodo vzbudili zanimanje za ta problem tudi pri drugih ustanovah, organih in zastopstvih dežele, ki lahko prispevajo za boljši uspeh omenjenega proučevanja. Pokrajinski kongres CISL V nedeljo dopoldne in popoldne se je v dvorani Pe-trarca razvijal pokrajinski kongres sindikalne organizacije CISL, ki se ga je udeležilo kakih 150 delegatov in večje število povabljenih gostov. Poročilo o enoletnem delovanju te sindikalne organizacije na Goriškem je podal dosedanji tajnik Marinello, ki je v enournem govoru obrazložil posamezne točke poročila ki so ga že prej razdelil' med delegate in obsega 4f strani. Poročilo se deli na tn dele: gospodarstvo pokrajine in njegovi bodoči izgledi, sindikalno delovanje v zadnjih treh letih in njegove bodoče perspektive ter organizacijske strukture in njihov razvoj. Poročilo podrobno navaja delovanje CISL v zadnjih treh letih in uspehe, ki jih je pri svojem delu dosegla. Po poročilu je sledila diskusija, ki se je nadaljevala v popoldanskih urah. Izvolili so tudi novo pokrgjitjsko vodstvo, ki se bo v kratkem ztiralo na prvi seji ter si porazdelilo posamezne funkcije. Danes bo verjetno objavljena tudi zaključna resolucija s tega kongresa. nejše občinske posle. Seveda to ni pravilno, ker bi morali izvrševati svojo službo po poljih in gozdovih, kar je njihova prva in glavna dolžnost. Drugo vprašanje, ki se pojavlja v zvezi z mejami parcel, je kataster. Govori se, da obstaja še izza časov francoske okupacije naših krajev. Od takrat je poteklo že precej let ter bi ga morali nujno obnoviti. Težave se pojavljajo predvsem pri sklepanju kupo-prodajnih pogodb. Ker ni nobenega mejnika, geometri pri merjenju upoštevajo le izjave o uživanju pravic, ki trajajo že več desetletij; pri tem pa jih prav malo mo. ti, če teče meja 10 ali 20 metrov bolj na levo ali na desno. Dogodilo se je celo, da se je nekdo po 30 ali 40 letih vrnil v gozd. Po tolikem času ne bi smel imeti težav pri iskanju svojega gozda, ker bi mu že debela debla morila povedati, da je na svojem. Toda takšnih dreves ni najti, ker so jih medtem posekali. V gozdovih od Kalvarije do Steverjana se dogaja mar-sikatera neprijetnost, hote »*i nehote. Drevje se seka in odvaža. Pogostoma se dogo.li, da pridejo v gozd kmetje iz furlanskih krajev: posečejo drevje m ga odpeljejo, ker ga rabijo za količenje v vinogradih. Štandreški in goriški kmetje ki so se tako borili, da bi jim zagotovili poljske ču vije, se sedaj upravičeno spn-šujejo kdaj bodo te čuvaje osvobodili vsakovrstnega dela in jim naročili, naj pazijo m* mo na poljske pridelke in gozd, v katerem, kakor ,-e vidi, gospodari vsakdo, še naj. manj pa njegov lastnik. Najdeni predmeti V uradu mestne policije hra. r.ijv naslednje najdene predmete: Dve zapestnici iz žlahtne kovine, pn eno žensko in moško kolo dve denarnici s nekaj denarja, sveženj ključev, kc'ek za moped, platnice za knjigo In več rokavic. Kdor lahko dokaže, da je lastnik kakšnega od navedenih predmetov, ga lahko dobi na omenjenem uradu med uradnimi urami. IIMIMIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllinillllMIIIIMIIMMIIKIIIIMIItlllllltMIIIIMIIIHMIIIItlimilltlllllllf Požar v gozdu pri Zagraju Okrog 5.000 borovcev je zgorelo pri postaji Skoda znaša preko pot milijona lir Včeraj popoldne nekaj po i<>. u-j so poklicali goriške gasilce v Zagraj, kjer je prišlo do požara v borovem gozdu markize Enrichette Sospisio iz Trsta. Gozd leži nedaleč od tamkajšnje železniške postaje in zaradi suhljadi in vetra se je požar razširil na površini dveh hektarjev ter je bilo uničenih okoli 5.000 borovcev. Gasilcem, katerim so pomagali tudi orožniki iz Zagraja in Gradiške ter domače prebivalstvo, se je po dveurnem napornem delu posrečilo najprej omejiti ter potem pogasiti požar. Vendar pa znaša povzročena škods okrog pol milijona lir ali celo več . Nogo si je zvil Včeraj okrog 13. ure so pripeljali v civilno bolnišnico 75-lttnega Alojzija Breganta iz Fcdgore Ul. Attimis 58. Zdrav, r.iki so ugotovili, da si je mož iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiinmniiiiiiiiMiiiniiiiiHMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitMimfii Goriški nogomet Juventina se je vrnila praznih rok iz Pordenona Odložena tekma v Sovodnjah, ker ni bilo sodnika V nedeljo je gostovala štan-dreška Juventina v Pordenonu, kjer je nastopila proti domači ekipi Don Bosco. Naši nogometaši niso gojili kakš. nih posebnih upov na uspeh na lem igrišču, kjer so poleg drugega imeli domačini tudi moralno podporo svojih navijačev, Vendar pa tudi igralci Don Bosca niso pokapali kakšne posebne prizadevnosti ter se je tekma končala z rezultatom 3:1, ki je bil praktično dosežen že v prvem polčasu Omenimo naj prizadevno vztrajanje Juventine, ki je prešla v napad v drugem polčasu, ko so domačini v 8. minuti zabili že tretji gol. Ze naslednjo minuto so po lepi kombinaciji Nanut-Kauffert tudi naši igralci potresli nasprotno mrežo in tako dosegli vsaj častni gol. Domačini so imeli še mnogo drugih prilik za povečanje rezultata, ki pa jih niso znali izkorisliti, saj so med drugim kar petkrat zadeli z žogo v prečko. Seveda je treba tudi poudariti, da igralci Juventine sedaj že ne posvečajo več toliko pozornosti izidu posameznih tekem, ki ne morejo njene končne usode več spremeniti, ampak treningu nekaterih novih igralcev, da bi r njimi pomnožila svoje vrste ih imela dovolj rezerv v primeru potrebe. V Pordertonu so nastopili njeni naslednji igralci; Devetak, Briško, Gaiotto, Petejan, Paškulin, Hess, Marega, Kr-njedic, Kauffert, Batistič, Nanut. Sodnik Bettarini. Sovodenjski nogometaši so se preteklo nedeljo dobro pripravili na srečanje z močno ekipo iz Krmina, ki je prišla na gostovanje v Sovodnje. Zal pa so imeli smolo, da ni prišel sodnik in zato so morali tekmo odložiti. Ker pa sta bili obe ekipi že pripravljeni, sta odigrali prijateljsko tekmo, ki se je končala z neodločenim rezultatom. Ze to dej. stvo dokazuje, da so se domači nogometaši dobro pripravili, saj je znano, da je ekipa iz Krmina prav v zadnjem času v najboljši formi. V nedeljo gostujejo Sovo-denjci v Zagraju proti tamkajšnji ekipi Sagrado in če bodo v takšni formi, ter pokazali tako igro kot preteklo nedeljo, bodo gotovo prinesli domov vsaj eno točko, ki bi se jim zelo prilegala. zvil levo nogo v kolenu in so ga zato pridržali za 20 dni v bolnišnici na zdravljenju. Bregant je povedal, da je dobi omenjeno poškodbo, ko j* izstopij iz nekega avtobusa. -------------*»•- — Tovor na nogo Včeraj nekaj po 14. uri so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 44-letnega GiusHna Skerlija is Gorice Ul. Don Bosco. Ko je Škerlj opravljal svoje delo v trvarni SAFOG, mu je nek težak predmet padel na desno nogo in ga ranil. Zdravniki so mu nudili prvo pomoč in ga za nekaj dni pridržali v bolnišnici na zdravljenju. «» — Saje so se vnele Včerai ob 14. uri so poklicali goriške gasilce v Ul. Brigata Casale št. 40, kjer so se v stanovanju Zore Bregant vnele saje v dimniku. Po polurnem delu so gasilci odstranili vsako nevarnost požara, Skoda je bila le neznatna. IIIMIIHIIIMMmilttlllimilllllHIIMIIHItllHIItlM ( KI h" o' CORSO. 17.15: »Komanči*, J. Wayne, - Balin in B. Cabol. Ameriški barvni film v ci-nemascopu. VERDI. 16.30: »Prijetna je noč* (Tenera ' la notte), J. Jones in J. Fontaine. Ameriški barvni film v cinemascopu. VITTORIA. 17.15: »Zeleni loko-strelec* (L’arciere verde), V. Frdbe in K. Dor. Nemški črnobeli film. CENTRALE. 17.15: »Lov na moža* (Caccia alFuomo), E. Rossi Drago tn U. Orsini. Ita. lijanski črnobeli film. dežurna"LEKARNA Danes ve« dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia it. 10, tel. 25-78. temperatura včeraj Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8,2 stopinje ob 13. uri, najnižjo 3.2 sto* pinje nad ničlo ob 8. uri. Povprečne dnevne vlage je bil* 48 ost, A f je IZIDI •AtalantaMilan (odi.) *IDorentina-Padova 3-1 •Inter-Venezia 0.0 SamDdoria-*Juventus 1-0 •Lecco-Catan la 3-1 •Palermo-Mantova 1.1 Bologna-*Roma 2.1 •Spal-Torino 1-0 L.R. Vicenza-*Udinese !-• Milan Fiorentina Bologna Inter Roma Atalanta Torino Palermo Mantova Juventus Catania Sp»i Samp. Venezia Vlcenza Padova L-ecco Udinese LESTVICA Prihodnje tekme (1.4.1462.) Venez,'a.CaUnia, Torino-Fio-rentina, Bologna-Inter, L. VI. cenza-Juventus. Sampdoria -Leoco, Milan-Mantova, Atalan. ta-Padova, Roma-Spal, Paler-mo-Ldinese. m LM .M, IZIDI •Bari-Alessandria •Catanzaro-Farma •Como-Lazio •Genoa-Modena •Napoli-Mesrina •Prato-Cosenza Lucchese-*Pro Patria 5amben.-’Reggiana •S. Monza-Novara •Verona-Brescia 3- 2 S-o 0-0 5.1 4- 2 1-1 1-0 2-1 2-1 1-1 Genoa 28 18 6 4 46 18 (2 Verona 28 13 9 6 32 15 35 Modena 28 11 9 1 26 23 31 Napoli 28 10 10 S 31 27 30 Lazio 28 t 13 7 29 19 29 Brescia 28 11 7 10 27 26 29 Prato 28 t 13 7 26 28 29 S. Monza 28 9 11 8 27 30 29 Messina 28 9 1« 9 «1 36 23 Pro Patria 28 • 10 9 27 26 28 Samben. 28 7 11 9 21 28 27 Lucchese 28 11 4 13 34 42 26 Parma 28 3 16 7 17 24 26 Catatizaro 28 6 14 8 27 36 26 Alessandr. 28 8 9 11 33 32 25 Reggiana 28 7 11 9 30 32 23 Novara 28 8 1 12 31 36 24 Bari 28 10 9 9 33 21 23 Como 28 S 11 12 29 32 21 Cosenza 28 6 9 13 16 34 21 Prihodnje tekme (1.4.1962.) Brescia-Bart, S. Monza-Co-mo, Novara-Gtnoa, SambeneL tese-Messina, Catanzaro-Napo-11, Cosenza-Parma, Lazio-Reg-giana, Alessandria-Verona, Mo-der.a-Pro Patria. Prato-Luc. chese. V Športne slave 31. kolo italijanskega prvenstva A lige *■■■» ■■■! yi—n—. — ■ .n — uh. ■■ Zaradi mirne invazije Atalanta-Milan 0:2? Fiorentina samo točko za Milanom (s tekmo manj) - V B ligi premoč Genoe Letošnjemu nogometnemu prvenstvu italijanske prve lige, ki nas je presenečalo iz dneva v dan, je manjkal še senzacionalen dogodek, ki bi presegel vse ostale. Prišel je tudi ta in to ravno v trenutku, ko je že kazalo, da bo treba prvenstvo zaključiti brez njega. Zgodilo se je to, kar nam je še sveže v spominu iz lanskega leta ob priliki Ju-ventus-Inter. Invazija igrišča Atalante po gledalcih, sicer miroljubna do skrajnosti in brez sence napadalnosti, toda vendarle invazija, ki je po pravilniku prepovedana za a.OUliLt.dU VCkJ* Vu«») Fiorcrlina-Padova (3-1J 1 Inter-Venezia (0-0) X Juventus-Sampdoria (0.1) 2 Lccco-Catania (3-1) 1 Palermo-Mantova (1-1) X Roma-Bologna (1-2) 2 Spal-Torino (1-0) 1 Udinese-Vicenza (04) 2 Genoa Modena (54) 1 Como-Lazio (0-0) X Pisa-Cagliarj Akgaaas-Lecce Napoti-M6ssina (0-4) (0-2) 2 2 (4-2) r KVOTE: 13 — 19.044.000 lir 12 — 870.000 « I f 1 7 ; j * 1 1. —* 1. Alioelia 1 — 2. Labia Perca 2 2. — 1. Limano 1 — 2. Farlui X 3. — 1. Arginino X — 2. Viminale 1 4. — 1. Hudson 1 — 2. Darn Fancy 2 3. — 1. Pullman 1 — 2. Lutero 1 6. — 1. Lohengrin X — 2. Gracco X KVOTE: 12 — 329.393 lir 11 — 15.866 ■ 1« — 1.102 « normalen potek srečanja. Toda pravilnik pravi tudi, da v takih primerih zmaga pripade gostom, v tem primeru Milanu, z 2:0. Pri tem ne moremo govoriti, kaj je prav in kaj ni, ker ima lahko vsaka odločitev nepredvidene posledice in niti ni moč krivde za to naprtiti sodniku, ki se mora pravilnika strogo držati. In sodnik Adami je svojo nalogo opravil po veljavnih načelih. Za zaključek afere pa bo treba počakati mnenje višjih forumov. Škoda je le, da se je morala na tak način zaključiti tekma, ki je imela vse pogoje, da zagotovi gledalcem tisto, za kar so si kupili vstopnico. Toda tudi br^z teh spornih točk, ostane Milan še nadalje na prvem mestu na lestvici s točko prednosti pred Fioren-tino, ki je v svojo korist zaključila srečanje s Padovo. Domači so ves čas dobro nad*orov»li nasprotnika, dokler ni ta porabil vseh energij, nakar so ga potisnili na njegovo polovico ter ga z dvema Milanijevima goloma spravili na kolena. Na častno tretje mesto se je po tem kolu 'vsidrala Bologna, ki je premagala Remo na njenem terenu, pa čeprav ima enako število točk kot milanski Inter, ki doma proti Venezii ni mogel preko neodločenega rezultata. Razni polemični momenti niso motili poteka srečanja v Rimu, kjer je gostovala Bologna. Bila je to izredno odprta in živahna tekma, kjer si nasprotnika nista gledala v obraz, in zmaga je končno pripadla boljšemu. Nasprotno pa Herrerov Inter polzi vedno niže, saj niti iz nasprotnika skromne vrste kot je Venezia, ni uspel potegniti zmage. Gostje so si postavili za cilj dosege točke, ki bo dovoljevala obdržati nedotaknjene upe na obstanek. O domačih bi zaman izgubljali besede, saj niso pokazali nič posebnega. Odpovedal je Sua-rez in z njim je šlo celotno moštvo v razsul. Na dnu lestvice je položaj še vedno zamotan, pa čeprav se rešitve polagoma jasnijo. Udinese je spet izgubilo doma proti Lanerossi Vicenzi. Zaradi tehnične revščine partnerjev, je bil glavni junak tekme . .. veter, ki. je silovito pihal v«s čas. Temu gre tudi glavna zasluga za edini doseženi gol, saj bi v normalnih okoliščinah po Ver-nazzi streljana žoga morala končati nekje za vrati namesto na dnu mreže presenečenega videmskega vratarja. Dobro pa je igral Lecco, ki je povsem nadvladal goste iz Ca-tanie. Ti se imajo le svojemu vratarju zahvaliti, če so prejeli samo tri gole, saj so domači neprestano bombardirali njegova vrata. Ta zmaga pa najbrž ne bo Leccu mnogo pomagala spričo njegovega položaja, toda žarek upanja še vedno preostaja tej letos od nesreče preganjani ekipi. Dokončno pa se je spravil na varno Spal z zmago nad Torinom, s čudnim golom krilca Crippe. Tekma ni bila lepa in se ni niti odvijala z enakim orožjem, ker so mo- rali gostje praktično ves čas igrati v desetih zaradi poškodbe Celle. Tako je bila naloga domačih lažjega značaja, zaradi česar tudi zmaga sama dobiva drugačen priokus. Palermo in Mantova sta v medsebojnem spopadu lahko igrala sproščeno, saj se nahajata oba dovolj varno pred vsako nevarnostjo. Igra je stekla čisto in jasno, neodločen izid je nagrada za oba. pa čeprav je Mantova vendarle imela več od igre. Da Juventusu letos nc gre ena prav, smo sicer že vedeli, da o teh Doraznih poslednjih kolih sploh ne govorimo. Toda takega zaključka, kakršnega je imelo to srečanje s Sampdorio pa le r.e bi pričakovali. O igri je bolje da ne govorimo: bila je namreč nemogoča. Toda kar je slabše, grobosti so se vrstile ena za drugo, za konec je prišla izključitev Sivorija, ki je povzročila pravi pekel tako na igrišču kot pri občinstvu. Naj za to pripišemo napetim iživcem? Morda, toda po preteklih izkušnjah obstaja bojazen, da to postaja že običajha praksa. B LIGA Da predstavlja Genoa razred zase, je bilo splošno priznano, toda da svoje partnerje tako presega pa se je pokazalo ravno v tem kolu, ko je na njenem terenu gostovala Modena, ki se istota-ko poteguje za napredovanje. Dobro pa se drži Verona, ki pa proti Brescii vseeno ni u-spela zmagati, čeprav je imela dobršen del tekme v svojih rokah. Nevarno se vrhu približuje Napoli, ki je goste iz Messine pregazil v prvem delu, medtem ko je pustil za drugi del iniciativo gostom, ki pa zmage domačih niso mogli na noben način ogrožati. Nasprotno pa Lazio še vedno preživlja krizo, čeprav je v Comu dosegel točko. Na dnu pa je obtičala Cosenza, ki je prinesla točko iz Prata, medtem ko se je Bari po zmagi nad Alessandrio napotil proti rešitvi. Zmago je slavil tudi Simmenthal nad Novaro, medtem ko sta šla po isto kar na tuje igrišče Lucchese v Busto Arsizio, Sambenedet-tese pa v Reggio Emilio, medtem ko Parma tega ni uspela doseči v Catanzaru, ki se je zaman trudil, da bi prebil njihovo obrambo. gib. V smučarskem teku na 50 km Livio Stuffer novi italijanski prvak SONDRIO, 26. — V nedeljo" je bilo v Madesimu italijansko svetovno prvenstvo v smučarskem teku na 50 km. Zmagal je Livio Stuffer, ki je presmučal progo v 2 urah 49’7” s povprečno hitrostjo 17,139 km na uro. Drugo mesto je zasedel Giuseppe Steiner, tretje pa Giulio De Florian, ki je precej razočaral. 1. LIVIO STUFFER (1. kat., CS Esercito) 2.49’7” 2. Giuseppe Steiner (1. kat., SC Cortina) 2.49'38” 3. Giulio De Florian (1. kat., GS Fiamme Gialle Predazzo) 2.54’7”6 4. Marcelin De Dorigo 2.59' in 29”7. Jugoslovansko prvenstvo v krosu Hafner, Važič, Rajkova zmagovalci tekmovanja LJUBLJANA, 26. — Čeprav je bilo letošnje jugoslovansko prvenstvo v krosu zaradi slabih vremenskih razmer prezgodaj, ni mogoče trditi, da je tekmovanje dalo slabe rezultate. Presenečenj, razen enega, ni bilo. Medtem ko sta Milica Rajkov in Vazič ohranila naslova z lanskoletnega državnega prvenstva, se je moral Ivanovič zadovoljiti ,s četrtim mestom. Atlet Ljubljane Franc Hafner pa je premočno zmagal v teku na 8000 metrov. Ljubljansko tekmovanje je pripomoglo tehničnemu vodstvu atletske zveze, da je sestavilo jugoslovansko reprezentanco za nastop na balkanskem krosu, ki bo 1. aprila v Atenah. Vse kaže, da bodo Jugoslavijo zastopali na tem prvenstvu v moški konkurenci Hafner, Štros, Cervan, Ivanovič, Mihalič in Špan, v ženski pa Rajkova, Slamnikova, Iličeva in Tovornikova ali ali Gašparutova. Izidi so sledeči: 2000 m — ženske: MILICA RAJKOV (Cz) 7:32,6, Ančka Slamnik (Klad) 7:33,6, Gina Ilič (S. Tuzla) 7:45,2. 4000 m — člani: VAZIC (KI) 11:59,5, Kokič (Ml-Osijek) 12:33,0, Naraks (KI) 12:35,8 8000 m — člani HAFNER (Lj) 27:25,0, Štros 27:44,0, Cervan (Mb) 27:45,0. Jugoslovansko nogometno prvenstvo Nepričakovan spodrsljaj Crvene zvezde v Mostarju Prepričljiva zmaga Maribora v drugi ligi Poraz Nove Gorice na domačih tleh Prav v trenutku ko je Crvena zvezda imela namen naskakovati prestol prvega v lestvici in izpodriniti moštvo Partizana niže, se je znašla nepričakovano pred nepremagljivo oviro in izgubila srečanje: poraz so Beograjčani doživeli v Mostarju, kjer jih je Velež odpravil z 2:1. Drugo mesto je sicer ostalo Crveni zvezdi, toda razlika med njo in vodilnim Partizanom, ki je v nedeljo slavil premočno zmago nad Borcem, se je podvojila. Drugo mesto pa je v nevarnosti, še posebno, ker se je Crveni zvezdi močno približala novosadska Vojvodina. Sicer Vojvodinci niso bili preveč uspešni, ker so morali, pa čeprav so igrali pred lastnimi navijači, prepustiti točko borbenemu »majstoru s mora« Hajduku. Neodločeno in celo brez gola se je končala tudi tekma med Beogradom in Rijeko. Največje zanimanje pa je vla-I dalo za srečanje v Zagrebu med domačim Dinamom in gostujočim Novim Sadom. Gledalce igra ni razočarala, ker je med njo padlo pet golov in sicer trije v mrežo Novega Sada in dva Dinama. V Sarajevu pa so morali srečanje med domačo enajstorico in Vardarjem odložiti, ker je bilo igrišče prekrito s tako debelo plastjo snega, da je bila igra nemogoča. * * # SARAJEVO, 26. — Danes dopoldne so odigrali tekmo nogometnega prvenstva I. zvezne lige med Sarajevom in Vardarjem, ki je bila včeraj odložena zaradi snežnega neur- IJogometno prvenstvo C lige V COURMAYEURJU Lakota in Fanedlova druga v kombinaciji COURMAYEUR, 26. — Avstrijec Walter Kutschera je v nedeljo zmagal v smučarskem tekmovanju za trofejo «Ferruc_ cio GUera». Jugoslovan Lakota si je s slabo uvrstitvijo v veleslalomu zapravil zmago v lestvici kombinacije ter se je moral zadovoljiti z drugim mestom za nedeljskim zmagovalcem. Med ženskami je v veleslalomu zmagala predstavnica Avstrije Mirly Thoma Komaj neodločen izid Triestine s Saronnom Skrajno slaba in nemogoča igra gostov • Tržačani v krizi? STRELCA: v 36’ p.p. Turconi; v 28’ d.p. Risos. SARONNO: Minotti; Bosco, Binaghi; Nobili, Ferrari, Lombardi; Ciruel, Peiti, Turconi, Meggiorini, Catano. TRIESTINA: Toros; Frigeri, Brach; Szoke, Merkuza, Sadar; Mantovani, Trevisan, Santelli, Secchi, Risos. SODNIK: Fratti iz Mantove. GLEDALCEV: 1300. KOTOV: 5:3 za Triestino. Triestina je praktično izgubila odločilno bitko v Saron-nu. Morala bi zmagati s precejšnjo razliko, toda namesto zmage si je v zadnjem trenutku izsilila le neodločen izid in z njim samo revno točko. Res je, da sodnik ni priznal Tržačanom tri enajstmetrovke, res je, da so tri nevarne žoge našle v prečkah zadnjo oviro in res je tudi, da si je Triestina zapravila najmanj tri gole. Sicer je bilo priložnosti še več, toda nedeljska Triestina ni bila niti senca moštva, ki smo ga bili vajeni videti. Vsi gostje so bili počas-ni, večkrat cel« prepočasni, brez volje in brez vsakega smisla za učinkovito in skupno igro. Je Triestina v krizi? Danes ni mogoče to trditi, ker /je treba pač počakati na prihodnjo tekmo. Toda znaki so in če se bodo ti ponovili v Por-I denonu, ni za Triestino nobe- ASKUPr IZIDI •Biellese-Varese 1-1 •Cremonese-Savona 3-1 *Fanfulla-Ivrea 0-0 •Marzotto-Legnano 1-1 *Mestrina-Casale 2-2 •Sanremese-Bolzano 0-0 •Saronno-Triestina 1-1 •Trevlso-Pro Vercelli 3-1 •Vlttorlo V.-Pordeaone 1-1 * * * Prihodnje tekme (1.4.1962.) Ivrea - Cremonese, Varese . FanfuBa, Savona-Marzotto, Le-gnano-Mestrina, Pro Vercelli-Sanremese, Blellese-Saronno, Casale . Trevlso. Pordenone -TRIESTINA, Bolzano-Vittorio Veneto, LESTVICA Bellese 25 12 10 3 J,7 23 34 Mestrina 25 12 f 4 41 23 33 Triestina 25 n 10 4 30 19 32 Fanlulla 25 t 13 3 25 16 31 Varese 23 10 ( 6 29 18 29 Vlttorio V. 25 10 f 6 30 21 29 Savona 25 9 10 6 28 20 28 Marzotto 25 6 15 4 23 23 27 Sanremese 23 7 13 5 21 26 Zl Pordenone 25 0 ( 10 30 26 24 Casale 23 * 1 1 26 25 24 Cremonese 25 • 5 11 32 29 23 Legnano 25 7 7 11 24 20 21 P. Vercelli 25 1 S 12 28 37 21 Treviso 25 5 11 f 15 27 21 Ivrea 25 4 11 10 15 26 19 Saronno 23 5 9 11 13 28 19 Bolzano 25 0 8 17 10 42 8 Nedeljska tekma bo morala iti čimprej v pozabo. Nanjo pa verjetno ne bo pozabil trener Radio, ki je bil po tekmi ne samo razočaran, temveč razburjen do skrajnosti. • Zavračamo srečo z lastnimi rokami,« je kričal. «V drugem polčasu smo zapravili o-sem odličnih žog. Ne smemo pričakovati, da bodo drugi spravljali za nas žogo v njihovo lastno mrežo!« To drži. In še sreča, da so najnevarnejši tekmeci Triestine, Biel-lese, Mestrina in Fanfulla doživeli prav tako razočaranje kot Tržačani. ne rešitve več. Morda še nikoli ni imela Triestina toliko priložnosti za zmago kot v nedeljo v Saronnu. O nepriznanih enajstmetrovkah smo že govorili in nima smisla vztrajati na teh. Toda pripomniti je treba, da je sodnik izključil člana Saronna Ferra-rija iz igre in kasneje je moral Lombardi zaradi natega mišice na krilo, kjer je lahko samo .. . životaril. Z enajstimi igralci proti devetim bi morala Triestina pregaziti nasprotnike, toda tega ni mogla doseči. Še dobro, da se je Risosu posrečilo izenačiti. 2e sam začetek je pokazal, da nedeljska Triestina ni na višini in da je za domačine izredna prilika, da se rešijo skrbi za izpadom. Domačini, ki tehnično zaostajajo za nedeljskimi gosti, so se pognali v borbo, bili vedno prvi pri vsaki žogi in tu pa tam tudi nevarni v napadu. Do gola pa niso prišli, dokler jim ni sodnik prisodil kazenski strel. Žoga se je odbila od prečke in se znašla pred Turconijem, ki jo je silovito poslal v To-rosovo mrežo. Se prej pa sta imela Lombardi in Oatalano odlično priložnost, ki jo, pa čeprav so ju tržaški branilci razen vratarja, pustili, da sta v miru izpeljala akcijo do konca, nista znala izrabiti, na srečo je žoga postala plen budnega Torosa. Šele v drugem delu igre, ko so domačini izgubili dva svoja igralca, je Triestina prišla do izenačenja. Ne sicer po za-slpgi skupne igreč ki v nedeljo sploh ni obstajala niti v sanjah, temveč zaradi osebne akcije Santellija, ki je • sprostil« Risosa, kateremu je predložil žogo, tako da jo ni bilo težko spraviti za hrbet [tudi končalo. Minottija. Lahko se reče, da je Bor pred presenetljivo Jugoslovanko Kristo Fanedl, ki je v alpski kombinaciji prav tako zasedla drugo mesto. LESTVICI KOMBINACIJE Moški: 1. KUTSCHERA WALTER (Av.) 0,06 točke 2. Lakota Peter (Jug.) 4,47 3. Kostinger Manfred 8,84 4. Jaeger Hans 10,73 5. Gallop H. 13,67 Zenske: 1. MIRLY THOMA 0,34 točke 2. Fanedl Kristina (Jug.) 4,43 3. Obrecht 7,73 4. Nirole Bali 7,96 5. Dierig Karin 18,18 itd. ja. Tekma se je končala z rezultatom 1:0 (0:0) v korist Sarajeva. # # # V drugi zvezni ligi so Mariborčani ne samo razveselili lastne navijače, temveč so napravili precejšnji skok naprej v lestvici. Mariborčani, ki so imeli v gosteh Zeljezničarja, so si privoščili zmago z rezultatom, ki jasno kaže na premoč domačinov, posebno v drugem delu igre, ko je prišlo do odločilnih golov. V tej skupini je Sloboda, pa čeprav je izgubila, še vedno ohranila prvo mesto pred prav tako poraženim Zeljezničar-jem, medtem ko je Maribor trenutno na šestem mestu. # * # V slovenski conski ligi je ljubljanska Olimpija dokazala, da je vredna prvega mesta. V nedeljo, pa čeprav ni izrazila vseh svojih sil, si je izposlovala zmago celo na igrišču borbenih Novogoričanov. V tej skupini sta še Slovan in Kovinar dosegla zmago na tujih tleh. /. LIGA Dlnamo-Novi Sad 3-2 (1-0) Beograd-Rijeka 0-0 Partizan-Borac 5-0 (0-0) Sarajevo-Vardar 1-0 (0-0) Velež-Crvena zvezda 2-1 (0-1) Vojvodina-Hajduk 1-1 (1-0J LESTVICA Partizan 16 11 4 1 35-14 26 Črv. zv. 16 9 4 3 30-14 22 Vojvodina 16 8 5 3 23-14 21 Dinamo 16 7 3 6 27-17 17 Hajduk 16 5 6 5 21-23 16 Sarajevo 16 5 6 5 25-29 16 RiJeka 16 ' 3 9 4 12-15 15 Velež 16 4 6 6 21-26 14 Vardar 16 3 3 S 21-31 13 Beograd 16 3 6 7 20-21 12 Novi Sad 16 4 4 8 21-34 12 Borac 16 2 4 10 18-36 8 II. LIGA (Zahod) Proleter-Sloboda 1-0 (1-0) SpliLKariovac 1-1 (1-0) Maribor-Zeljezničar 4-2 (1-1) Borovo-TreSnJevka odgodeno Celik-Lokomotiva 2-0 (2-0 J Slbenik-Varteks 1-0 (0-0) SCL Rudar-Triglav 2.2 (1-2) Illrlja-Celje 3-0 p. 1. Krim-Slovan 0-1 (0-0) Gorica-Olimpija 0-2 (0-1) Kladivar-LjublJana 2-2 (1.1) Sobota-Kovinar 0-4 (0-2) LESTVICA Olimpija 12 11 1 0 42-7 23 Slovan 12 7 4 1 25-0 K Rudar v 12 7 2 Ljubljana 12 5 3 3 32-26 16 4 24-22 13 Gorica 12 5 3 4 16-22 13 Celje 12 5 1 6 31-37 11 Kladivar 12 4 2 6 31-21 10 Odred-Krim 12 4 1 7 24-27 1 Triglav 12 3 3 6 20-26 9 Ilirija 12 3 3 6 21-27 9 Sobota 12 4 1 7 21-42 9 Kovinar 12 2 0 10 15-35 4 tehničnem k.o. Benny Kid Paret v resni nevarnosti Ogorčenje zaradi zverinskega napada Griffilha na že onemoglega Kubanca NEW YORK, 26. — Benny Kid Paret ni samo Izgubil sv«, tovni naslov srednjelahke kategorije, temveč je v zelo resni nevarnosti, da izgub; tudi življenje. Po sobotnem dvoboju i Emilom Griffithom, ki je Kubanca premagaj z tehničnim k. o. v 12. rundi, so skoraj u-mirajočega Pareta odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi možganskih poškodb spravili v šotor s kisikom. Njegovo sta- ..................... Odbojkarsko prvenstvo moške C lige Laže kot predvideno: Bor-AGI (Gorica) 3:0 Zaradi burje odpovedana tekma ONO G - goriš ki gasilci Po neuspešnem nastopu miške ekipe Bor v srečanju z videmsko Polisportiva Friuli, so se Tržačani v nedeljo pošteno oddolžili za poraz in sr z navdušujočo igro sredi Gorice premagali morda naj levarnejše tekmece prvenstva C lige — Agi. Bor je odpravil Goričane s 3:0 (15:6, 15:13 in 15.13). ,prevladoval na igrišču in je Bor je prvi set silovito za- , bil vseskozi boljši od tekme-čel in na servisu so se zvr- j cev Goričani so. bili sicer do-stili le trije. Jurkič, Mijot in j brž v obrambi, toda v napadu Drašič so nasprotnike s svojimi učinkovitimi servisi in udarci tako zmedli, da so prišli le do 6. Res je tudi, da je sodnik prestrogo sodil. V naslednjem setu je spremenil kriterij in tokrat je večkrat oškodoval Borove igralce, ki so kljub temu uspešno zaključili igro, pa čeprav so se morali za zmago boriti več kot se je predvidevalo. Isto se je zgodilo v tretjem setu, pri katerem se je srečanje zaradi pomanjkanja tolkačev niso prišli skoraj nikoli do izraza. Le Terero se je trudil. da bi vnesel zmedo v polju Tržačanov, toda učinkovitost njegovih udarcev je večkrat odvisna bolj od sreče kot od znanja. Borovi igralci so se počutili v Gorici kot doma. Ne samo, da so jih prišli navijači bodrit tudi iz Trsta, temveč se je tudi lepo število domačinov zbralo v dvorani ter burno in bučno navijalo za barve Bora. Vsekakor zadovoljiv znak ne samo, ker kaže, da je ta panoga prodrla med mladino, temveč predvsem zato, ker je v tem dokaz, da ima Bor tudi v Gorici številne navijače, katerim je prav tako kot Tržačanom usoda Bora zelo pri srcu. Moštvi sta se predstavili sodniku v naslednjih postavah: AGI — Terero, Gabrielli, Crassini E., Zavertani, Andret-ti, Scafuri, Pallarisini, Bozuf-fi, Miletta. Crassini G. BOR — Jurkič, Šušteršič, Walter in Sergij Veljak, Cej, Mijot, Orel, Drasič in Vitez. Medtem ko je tekma ONOG-goriški gasilci odpadla zaradi slabega vremena, je Polisportiva Friuli odpravila PAV s 3:1. M. S. nje je zelo resno. Vsj ameriški časopisi se zgra. žajo nad sobotnim dvobojem še posebno, ker se je Griffitn zverinsko pognal proti Paretu in mu, pa čeprav je bil Kd" banec že nezavesten (sicer ie sta] v vrvi, ki je preprečila njegov padec), zadal še 10 d? 20 udarcev po obrazu in glavi' S temi Je spravil tekmeca v resno nevarnost. Tudi sodnika Robyja Goldsteina so ostro kritizirali, Češ da ni pravočasno ustavil neenake borbe. Newyorški guverner je zahteval od boksarske komisu? natančno poročilo o poteku 12' runde. Tudi policija je že zaslišala številne priče tragičnega spopada. V primeru Pare-tove smrti bo tudi sodišče u-vedlo preiskavo in krivci oziroma osumljenci bodo prišli pred ((Grand jury». PLAVANJE ZAGREB, 26. — Jugoslovan Nenad Kuridža je med zim" skim plavalnim prvenstvom Jugoslavije dosegel v malem bazenu (25 km) nalboljši evropski čas na 100 m metuljčka. Kuridža je progo preplavaj v 1’01”. Evropski rekord (v SO-metrskem bazenu) pripada Cehu Hopki z 1’01”2. NOGOMET MADRID, 26. >*- španska nogometna zveza je nocoj enoglasno sprejela sklep o imenovanju Helenia Herrero za trenerja španske nogometne reprezentance Herrera bi moral priti, zelo verjetno s privoljenjem Interja že ob koncu tega tedna v Madrid. Njegovo delo se bo zaključilo ob koncu svetovnega nogometnega prvenstva v Čilu. |wmMWflTO ANDRIČ Travniška kronika i iw«*. 26, AWAwvtiWvwvt KONZULSKI ČASI vww že na prvi pogled je bilo jasno, da je to žena, ki potrebuje mnogo prostora na svetu. Bila je še vedno lepa in mladostna, čeprav že malce debelušna. Vsa njena postava: sij brezhibno bele polti, nenavadni blesk oči* ki so bile zdaj zelenkaste zdaj temnozlate kakor voda v Lašvi, barva las in frizura, njena hoja in gibi in zapovedovalno govorjenje, vse to je prineslo v Trav-nik prvič nekaj tiste sile in gospoščine, ki so jo Travničani v svoji domišljiji pripisovali tujim konzulom. Zraven gospe von Mitterjeve je stopala hčerka Agata, dekletce trinajstih let, v ničemer podobna materi. Sama zase in molčeča, prezgodaj zrela in preveč občutljiva, tenkih podolga-stih ustnic in očetovega togega pogleda, je korakala ob materi kot stalen in nem očitek; nikoli ni z ničimer pokazala svojih čustev in na pogled je bila brezčutna za vse okoli sebe. V resnici je pa bil otrok od vsega začetka zastrašen in zmeden zaradi materinega temperamenta in vsega, kar je slutila, da se dogaja med očetom in materjo. Bila je ena izmed tistih deklet, ki so drobnih kosti in majhne, pa se zelo zgodaj razvijejo in postanejo zrele žene v miniaturi, tako da vselej presenečajo in varajo kažoč zdaj docela otročjo postavo, zdaj spet nepričakovano zrele oblike. V vsem pravo nasprotje materi, je bilo dekletce nemuzikalno in je ljubilo samoto in knjige. Takoj po prihodu se je gospa von Mitterer z vso ihto vrgla v urejanje hiše in vrta. Naročili so pohištvo z Dunaja in poklicali delavce iz Slavonskega Broda. Vse so spremenili, obrnili in prevrnili. (Na francoskem konzulatu so med neizogibnim opravljanjem »tistih z one strani Lašve» dejali, da »gospa von Mitterer zida nov Schonbrunna). Res je, da gospa von Mitte- rer, ki je ljubila francoski jezik in gojila vse, kar je imela za francosko duhovitost, tudi ni ostajala dolžna. Porogljivo je govorila o pohištvu gospe Davillove, med katerim je bilo, kakor smo videli, mnogo spretno zakritih in zastrtih zabojev, ter trdila, da je gospa Davillova opremila hišo v slogu «Louis Caisses * Vrt so ogradili z visokim zidom in ga tako ločili od nemirnega in blatnega dvorišča čaršijskega hana in njegovih hlevov. Vso starinsko Hafizadičevo hišo so prezidali po nekakšnih načrtih gospe konzulke, v katerih živ krst ni mogel uganiti pomena in smisla, ki pa so ustrezali ali naj bi bili ustrezali visokemu in njej sami nejasnemu pojmovanju popolnosti, sijaja in gospoščine. Kakor se pri tej vrsti žensk Cesto zgodi, so Ano Marijo z leti začele obletavati nove muhe. Sedaj je bila obsedena od pretirane snage. Toda še huje, kakor je sama trpela zaradi snage, je mučila z njo vse okoli sebe. Nič ji ni bilo dovolj čisto in oprano in nihče dovolj snažen. Z vso ihto je planila v boj proti neredu in umazaniji. Menjavala je služinčad, strahovala stanovalce, tekala, vreščala, se prenapenjala v boju z blatom, prahom, golaznijo in z nenavadnimi običaji nove dežele. Potem pa so prišli dnevi, ko ji je upadel pogum in usihala vera, da bo njenega boja kdaj konec. Umaknila se je in prekrižanih rok obupana čutila, kako se nered in nesnaga te orientalske dežele tihotapita od vsepovsod, brstita iz tal in padata iz zraka, pritiskata na vrata in okna, na vsako razpoko in polagoma, toda neizprosno osvajata hišo in vse v njej, predmete, družino in živali. Zdelo se ji je, da celč njene lastne stvari, odkar je prišla v to kotlino, izločajo iz sebe neko plesen in rjo ter jih počasi pokriva tanka plast nesnage, proti kateri ne pomaga nobeno ometanje in drgnjenje. S kratkih sprehodov se je vračala največkrat pretresena in še bolj brez poguma, ker je že pri prvih korakih srečala kakšno garjavo ali hromo ščene, ki jo je zrlo plaho in žalostno, ali pa je naletela na trop pocestnih psov, ki so se spopadli za ovčji drob in vlačili čreva po ulici. Jezdila je iz mesta in se trudila, da bi s svojega vranca ne gledala na tisto, kar je neposredno okoli nje. Pa tudi to ni pomagalo. • Ludovik Zaboj. Nekega dne je po kratki poletni plohi odjahala s spremstvom po glavni cesti. Na robu mesta so srečali berača. Slaboumni in bolni človek, bos in razcapan, se je umaknil gosposkim jezdecem in se povzpel na stezico, ki se je vila po strmini nad cesto in vzporedno z njo. Tako so se pojavile njegove noge tik konzulkinega obraza. Samo za hip je zagledala v razhojeni ilovici dvoje bosih, blatnih, velikanstih stopal prezgodaj postaranega delavca, ki ne more več delati. Samo za hip jih je videla, potem pa ji dolgo niso hotele iz spomina te nečloveške štirioglate, brezoblične in grčave noge, ki sta jih neizrekljivo pohabila dolga hoja in težko življenje; razpokane so bile kakor borovo lubje, žoite in črne; okorne in skrivljene težaške noge, ki komaj sebe nosijo, pa nerodno in hromo štorkljajo, ubirajoč morda poslednje korake. Ah, sto sonc in tisoč poletij ne more pomagati tem nogam, je nenadoma pomislila Ana Marija; nikakršna nega, nobena hrana ne zdravila jih ne morejo popraviti ne izmenjati; naj se kar koli rodi in razcvete na zemlji, te noge so lahko samo še bolj žoite, skrotovičene in grozne. Ta misel ji je obtičala v možganih, te bolestne in zoprne vizije se ni mogla otresti dneve in dneve. V vsem, kar je začela delati ali razglabljati, jo je že na začetku ustavila in zle-denila misel na te znakažene noge. Tako se je mučila gospa von Mitterer, trpljenje ji je pa večalo še bridko, žaljivo spoznanje, da nihče ne razume tega njenega občutka zoprnosti in ne podpira njene želje po popolnosti in čistoči. Vendar je morala, nemara prav zato, nepretrgoma govoriti o tem; vsakemu je tožila o umazanem mestu in malomarnosti služabnikov, čeprav je videla, da pri nikomer ne najde razumevanja, še manj pa pomoči. Dolski župnik, robati in debeli fra Ivo Jankovič, je vljudno in raztreseno poslušal njene tožbe in afektacije; tolažil jo je površno in nemarno kakor otroka, govoreč tjavdan. Trdil je, da mora človek vse potrpeti mirno in pohlevno, kajti na koncu koncev sta tudi blato in nečistoča božji dar. ♦Sploh pa so že zdavnaj dejali; Castis omnia casta. Kdor je čistega srca, mu je vse čisto,» je prestavil župnik z brezobzirnostjo, lastno debeluharjem in starim menihom. Potem je gospa von Mitterer, preplašena in ogorčena od vsega v svojem okolju, ostajala dolge dneve v hiši, se izogibala ljudi in pogleda na mesto. Po ves dan je nosila rokavice, po-sedevala v naslanjaču z belo prevleko, ki so jo morali često menjati, in ni pustila, da bi ji med pogovorom kdor koli stopil preblizu. Toda navzlic tem ukrepom jo .je še vedno mučil občutek, da se pogreza v blato, prah in smrad. Ko pa ji je to trpljenje postalo neznosno, kar se je često zgodilo, je vstala Jz naslanjača, vdrla k možu, ga zmotila pri delu in mu ogorče-iio očitala, ker jih je spravil sem; v solzah je zahtevala, da takoj odidejo iz te umazane, nesrečne dežele. Vse to je trajalo, dokler moč navade ni storila svoje ali dokler ene manije ni zamenjala druga. Na avstrijskem konzulatu je bil glavna osebnost za generalnim konzulom tolmač in pisar Nikola Rotta. Prej je službo-val v zemunski karanteni in von Mitterer ga je vzel s seboj v Travnik. Rotta je bil majhen grbast možiček, toda brez vidno izbočene grbe, z močnim oprsjem in veliko glavo, ki mu je med dvignjenimi rameni molela nazaj, s širokimi usti, živahnimi očmi in naravno kodrastimi sivimi lasmi. Noge je imel kratke in tanke, obute v nizke škornje z zavihanimi golenicami ali pa v svilene nogavice in šolne z veliko pozlačeno sponko. Nasprotno od svojega predstojnika, krotkega in priljudnega človeka z nekakšno otožno mehkobo v občevanju, je bil njegov prvi sodelavec ošaben in osoren, tako do Turkov kot do kristjanov. Njegov zlovoljni molk je bil prav tako zoprn, neprijeten in žaljiv kakor govorjenje. Čeprav majhen in grbast, je vendaf znal gledati zviška tudi najvičjega človeka, polovico večjega od njega. Iz mogočne, nazaj in med ramena potisnjene glave so zrle mrke oči s težkimi, povešenimi vekami: zrle so žaljivo dolgočasno, prežimo utrudljivo, kakor da vidijo sogovornika nekje v daljavi in globoko pod seboj. Le kadar je stopil pred visoke in vplivne osebe (dobro je vedel, katere so to, katere ne in katere so take le na videz) in prevajal njihove pogovore, so te oči povesile pogled v tla, postale hkrati drzne in prijazne in nedosegljive. (Nadaljevanje sledi)