m*
743. štev.
Posamezna številka 6 vinarjev.
,I)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondcljkih pa ob 8. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10’—, četrtletno K 6’—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se ui	pošilja	upravništvn.	»
u:	Telefon številka 118.	:s
V Ljubljani, nedelja dne 11. januarja 1914.
Leto III.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev,
itr	Uredništvo In upravništvo:	«|
Učiteljska Tiskarna. Frančiškanska ulica št. 6i
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pi«THi Im ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plačat petit vrsta 15 v. osmrtnico, poslana la zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja po* » pust — Za odgovor je priložiti znamko, m
ta	Telefon številka 118.
Izet paša in drugi.
V balkanskih dogodkih se Je če^ sto pripetilo, da se je pojavil junak, o katerem prej živ človek ni vedel. Tako so se pojavili Zekki-paša, Šu-kri-paša, Nazim-paša, Esad-paša, En-ver-bej in sedaj — Izet paša. Kakor se vidi imajo v Carigradu precej veliko zalogo takih enodnevnih junakov.
Kdo je Izet-paša?
Albanec, ki je pršel v turško armado, tam se je popolnoma poturčil, potem so ga poslali v Nemčijo, kjer je bil v vojaški šoli, od tam se je vrnil v Carigrad in je kot nadarjen človek delal počasi in previdno svojo karijero, dokler ni prišel do ministra. Izet-paša je bil torej eden iz onih mnogih Albancev, ki so ugodne razmere v Turčiji porabili v svojo korist. Saj so razni Albanci posebno pa albanske čete in njih poveljniki igrali v turških prevratih važno ulogo. Turki so se Albancev bali, zato so jih skušali kolikor mogoče pridobiti zase, Njih položaj je bil precej podoben kakor n. pr. nas Slovencev. Mislite si nadarjenega slovenskega sina, ki pride na Dunaj, tam ga izšolajo in ga porabijo v svoji armadi — seveda se mora poturčiti t. j. pošvabiti. Ako bi bili mi Slovenci tak uporen narod kakor Albanci, bi na Dunaju take ljudi izrabljali proti nam, kakor n. pr. zdaj izrabljajo nemčurje ali renega-te. Kakor hoče nas Avstrija s te vrste ljudmi obvladati, ravno tako hoče Turčija obvladati Albance s poturče-mnii Albanci. Najprej je to Turčija to skušala doseči z Esad-pašo — ker pa ta ni mogel iti preko raznih »provizoričnih vlad« — se je za ta korak Pripravil Izet-paša. Izet-paša je sam Priznal, da je vojak — ne politik, zato hi delal nikakih političnih dogovorov Vzel je nekaj vojakov in je odšel v Albanijo. Komaj so ga še pravočasno »stavili.
Tu ,lzet~paša ni sam. Ko so velesile čpp 't Pr! 'h—! nakani zasačili, so za-e)i l určinj tajiti, Toda kar se jim ni Posrečilo sedaj, se jin posreči drugič. Nemčija hoče Turčijo okrepiti •— okrepčana Turčija pa bo hotela zo-Pet dobiti, kar je izgubila.
Junakov, kakor je Izet-paša, je *e mnogo .v Carigradu in njih alban-(h°:Srce 1,0 hrepenelo po domovini, J_J° branijo preroku in sultanu.
Nemčurji—tatovi.
V sredo dne 7. januarja 1914. vršila se je pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici zadnja glavna obravnava v kazenski zadevi želez-H;f|!ega l,radnika Grosa proti želez-
uradniku Novaku. Zasebni • N 1ozitelj Gros kakor obtoženec s*a pristna »Germana« od . , glave in uradnika na naši po-
staji. Prvega je zastopal ptujski odvetnik dr. Plachki, slednjega pa slovenje bistriški odvetnik dr. Jane-schitz. Pripomniti moramo, da je kli-jent dr. Plachkega gospod Gros načelnik Državne zveze nemških železničarjev in kot tak seveda zagrizen nasprotnik Slovencev, osobito pa slovenskih železničarjev, tako uradnikov kakor uslužbencev. Novak se je vpričo svojih tovarišev na postaji na Pragarskem o Grosu kot načelniku Državne zveze nemških železničarjev izrazil, da bo zveza pod njegovim načelstvom nazadovala, da jo bodo vsi železničarji zapustili in da ji grozi pod Grosovim vodstvom celo razpad. Obenem pa je Grosu očital tudi goljufijo. Gros je kajpada proti Novaku vložil zasebno obtožbo zaradi razžaljenja časti, in tako je moral celi regiment naših železniških uradnikov v svrho pričevanja nastopiti pred c. kr. okr. sodiščem v Slovenski Bistici. Ker se razgreta tevtonska kri na noben način ni mogla ohladiti, je sodnik pričel z razpravo — Novak pa je za očitanje goljufije nastopil proti zasebnemu obtožitelju Grosu dokaz resnice, ki se mu je mu sijajno posrečil v največjo blamažo dr. Plachkija in nemških železničarjev, ki so si izvolili načelnikom državne zveze železničarjev človeka, ki je kot železniški uradnik v Ptuju Izrabljal uradniško avtoriteto in zaupanje v to, da j® Tingiranim naslovi naročeval •z južnih krajev razne delikatese, ka-
m,re±!nato ,sa'n. z?yžl1* ne da bi jih bil tudi poplačal. Predlagane priče so te obtozenceve navedbe v polni meri potrdile, na kar je sodnik Novaka obsodil na 80 K. denarne globe dočim ga je od obtožbe zaradi očitanja goljufije vsled doprinešenega dokaza oprostil, kazenske spise pa odstopil državnemu pravdništvu, da bo tudi sodnijsko deklariranega goljufa Grosa zadela roka pravice in zaslužena kazen. V življenju spodnještajerskih Slovencev, posebno pa
v rP7 vnjti naš« železničarske organizacije na Spodnjem Štajerskem je ta dogodek naravnost markantnega pomena. Državnemu In deželnemu poslancu in predsedniku »Siidmarke« Wastianu, zakletemu sovražniku našega narodnega gibanja, pridružil se je sedaj načelnik Državne zveze nemških železničarjev, železniški uradnik Gros, veren učenec in vnet častilec Wastianov in njegov zvest posnemovalec v prid obiranja tuje lastnine. Pred kratkim vršil se je v Mariboru impozanten shod slovenskih železničarjev, na katerem sc je razpravljalo med drugim tudi o ustanovitvi narodne železničarske organizacije pri nas na Pragerskem. Dobra je ta misel in sedaj so tla za ustanovitev podružnice na Pragerskem ugodna. Zatorej na delo, slovenski železničarji, tekmujmo med seboj v delu, nemškonacionalcem pa prepustimo medsebojno tekmovanje v — lumparijah.
„Johance“ še ne bo konec.
Nova odkrkitja.
Kdor ni gluh in slep, ta je moral že pri zadnjem procesu proti Johanci v Ljubljani spoznati, da tega procesa še ne bo konec. To pa zato, ker je prva razprava pustila toliko okolno-sti nejasnih, da se čudom čudimo, kako je mogel pri tej razpravi pridobljeni material služiti oz. zadostovati zapravorek. Pribijemo, da ne mislimo, da bi se bilo to zgodilo namenoma; temveč zgodilo se je vsled preziranja etičnih in psihologičnih momentov. Moderni pravniki se pa ne morejo zadovoljiti s takšnim postopanjem. Prosta volja zločinca je tako minimalna, da je v 99 slučajih zločinec orodje ne pa subjekt zločina. In ravno v Johančini zadevi, kjer se je šlo v prvi vrsti za čudež in njegov postanek oz. vzdrževanje v drugi vrsti šele za denar, ki so ga ljudje izdali za maše. Sodišče seve je moralo presojati le to drugo dejstvo, toda moglo in moralo bi pa presoditi tudi čudež in njegove povzročitelje, ker, ker prvo dejstvo tvori podlago za posledico.
V Ljubljani tedaj se to ni zgodilo, zgodilo se bo pa najbrže v Reki, ker se z vso silo dela na to, da se najde impresarije Johančinih čudežev in da se jih požene pred sodišče. Naši impresariji bodo srečnejši, ti uidejo zasluženi obsodbi, ki bi jo za svojo pro-slula pisma in svoj proslul izrek »Nekaj pa le nuca!« zaslužili.
* i :
* *
Ozadje goljufij. — Tretji škof.
Johančin čudež je izza ljubljanskega procesa, v kd&kor se tiče Jo-hance, popolnoma jasen in se ga da razumeti.
Le noelejmoi Vstopila hi rada k benediktinkam, toda prednica Jožefa ji je rekla, da še ni dovolj pridna in sveta in da naj dela tako, da postane kakor Katarina Emeričh. Prednica
Jožefa jo pouči, kako lahko takšna postane; polije naj se s krvjo in naj
ftUSTRIKKfrUSTAimn
Kaj avstrijska je ustava? To državna je naprava; če ničesar ne napravi, se jo kratkomalo — ustavi.
Paragrafe ima država, da obesi se ustava, ko zdihuje v smrtni muki vesele se orli, čuki.
A minister, brihtna glava, ta nikol ne obupava, kar je po njegovi glavi, je v ustavi — in postavi.
simulira trpljenje. Nimamo prav nobenega povoda ne verjeti Johanci, ki je tudi druge za njo obteževalno okolnostjo z isto prostodušnostjo (ne predrznostjo!!) pripovedovala, kakor omenjeno in še druge zadeve. Polivanje s krvjo in telečjo krvjo se ji je v začetku studilo in ni se mogla odločiti, da bi izpolnila nasvet prednice benediktink. V od narave bolni in prenapeto pobožni naposled zmaga želja: postati benediktinka, čez gnus, ki ga je občutila pred polivanjem. In začela je izpeljavati nasvet prednice Jožete.
Tako je bil začet »zločin« brez namena izvabiti ali pripraviti ljudi
ob denar — torej »zločin«, ki ne nosi na sebi nikakih znakov paragrafov-ske goljufije.
Ta zločin je psihološko absolutno razumljiv; saj nam življenje svetnikov pripoveduje, kakšne perverznosti so počenjali iz verske prenapetosti, verske histerije in verske blaznosti ljudje, ki se jih danes prišteva k svetnikom. So še kaj hujščga prestali, kakor polivanje s živalsko krvjo in to vse, da si zaslužijo nebesa In Johanca — navadena od bene-diktinke — je s potrpežljivostjo prenašala smrad živalske krvi na svojem telesu, samo, da si prisluži pristop k benediktinkam in drugih po
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani Ustanovljena leta 1881. obrestne hranilne :	4 3 I0/ brez odbitka rentnega
4
vloge po čistih
0
davka.
Rezervni zaklad znaša nad 800.000 kron.
listek
M- ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
Komaj pa so vstopili, že se ie iz-
^ S lnj,hrtbakhična Ve'ern
igitur« vLJ ?Cn »Qa«deamus Um snJL r,ltme’ P°dobne sve-
PaM,S nsve|eS?ri"'j Mlcali
svoja božanslva slarodavnosli
ga kabineta ravno nasproti. Pred vrati kabineta so sedeli zagonetni gostje.
Ivan Dorat je odprnil nekakšen alkov z vrati, ki so zavzemala skoraj vso širino te stene.
Oči gledalcev so videle zdaj čuden prizor.
Na dnu tega alkova je stal nekakšen starodaven žrtvenik. Ta žrt-venik od rožnatega granita, je posnemal primitivno, sirovo obliko velikih kamnov, ki so služili v časih davnih misterijev za žrtvovanje.
oda njegov temelj je bil okrašen » »/klesmnami v grškem slogu in z 1 cdaljom, izmed katerih je predstavljal eden heba Apolona, boga L ’ dn,k'1 cerero, boginjo že-
tev, tretji Merkurja, boga trgovine in tatvine, torej tudi boga iznajdljivosti.
Na širokem kamnu, ki je ležal ob znožju žrtvenika, je bila izklesana jamica.
Spredaj je stala kadilnicama vl-*okem pozlačenem trinožniku.
Na oltarju je stala busta s čudno glavo, režečo se v širokem nasmehu, s kosmatimi ušesi in rogovi na čelu, glava satirja ali favna za nevešče oko, za posvečene ljudi pa podoba Pana, velikega Pana, vladarja vesoljne narave.
Na desni in levi strani oltarja šo bile obešene bele tunike in venci od zelenega listja.
In naposled — po neverjetni, a resnični kaprici, nemara mešanici bilqa«S!Va S krščanstvom, ki pa je m sli \° pr.DS.ta vsake bogokletne žrtvenikom	skorai skrita za
predstavlHin\ L starodavna slika
sMsa s°- “■> -
V izpopolnitev te čudne slike moramo omeniti še, da je imel žrt vemk na svoji desni strani obroč od pozlačenega zeleza, in da je bil pri vezan k temu obroču kozlič, pravcat živ kozlič, ovenčan z listjem in cvetjem, ki je žvečil mirno dišečo travo iz napolnjene košarice.
Kakor hitro je odprl to zavetišče in svetišče, je Dorat razdelil svojim prijateljem vence in tunike; v par trenotkih so bili pesniki oblečeni
kakor duhovni kakega delfskega templja.
Nato so se postavili na levo stran oltarja in začeli peti grško pesem s preprostim napevom. Ko so odpeli, so korakali po vrsti na desno stran, postavili se tam iznova in zapeli drugo kitico iste pesmi in po istem napevu.
Zdajci pa je umolknilo vse;
Ronsar je stopil h kadilnici in stresel vanjo vsebino puščice, ki jo je bil vzel z oltarja. Bela, lahna megla se je dvignila v zrak in napolnila ves alkov s finim vonjem po žlahtnem kadilu.
In zopet je zadonela počasna, svečana grška pesem.
Sledilo ji je molčanje.
Ronsar se je poklonil pred režečo busto in dvignil roke nad glavo, obračaje dlani navzgor. Začel je svoj svečeniški govor:
»Pani, agipani in favni! Satirji in driade! Oreade in Napeje! O, vsi vi ljubeznivi prebivalci gozdov, vi, ki poskakujete in plešete v senci bukev med bršljanom! Vi pogozdili Prijatelji dreves, ki živite v šalah, ponosu in svobodi daleč od doktorjev in izpovednikov, daleč od vseh zlobnih pedantov, ki nam tolikanj Krene življenje! O, kaj bi dal, da se vam smem pridružiti in biti deležen vaših nedolžnih iger! O, ljubke vriadc, hi vi, smehljajoči favni, kdaj se bom mogel sklanjati tudi jaz nad
skrivnostjo bistrih studencev vzpenjati se v dišave gozdov in poslušati padanje listja, igro veverice in mogočno glasbo vej, zibajočili se v vetrovih! Kdaj mi bo dodeljeno, ubežati mestnim ljudem, varljivemu dvoru, duhovnikom, polnim sovraštva, ki streme po uničenju nedolžnih, dvorjanom, bledim petolizcem in sleparjem, kraljem, ki sesajo mozeg svojih narodov, in oborožencem, ki hodijo z meči in arkebuzami ter premišljajo, kako bi morili! O Pan, o Narava! K tebi se zatekajo sanje ubogega pesnika, tebe obožava moja duša, o Pan stvaritelj, prvoborec večnega oplojenja, ljubezen, sladkost, življenje, o, materinsko življenje, ki te oskrunjajo ljudje s svojimi mislimi o smrti! Sprejmi molitve poetov, o Pan! Sprejmi naše duše v svoje širno krilo! In ker se mi ne smemo približati tebi, naj prešine tvoj duh naše duhove! Vdahni nam ljubezen do svobodnega prostora, do senčne samote in do žuborečih studencev, o Pan, ti ljubezen do ljubezni, da prijateljstva, narave in življenja! I11 sprejmi tu našo skromno poklonitev! Naj ti bo prijetna kri tega kozliča, naj te stori naklonjenega našim snom! Naj teče kri tega bitja, ki ti je drago, tebi v dar, naj curlja veselo, kakor bo curljalo vino v naše kupe, ko bomo pili v tvojo slavo, v tvojo mirno slavo, o Pan! v tvojo kraljevsko lepoto, o Narava! na tvojo večno vseoblast, o Življe-
nje! na vašo nevenljivo mladost, o napeje in oreade, o satirji in driade! . . .«
Zbor je povzel svojo pesem s širjim ritmom, in Ronsar je nasul na žareče oglje trinožnika novih kadil; Pontus de Tijar, ki je bil herkul Plejade, pa je stopil ta čas naprej, vzel z žrtvenika dolg noč s srebrnim ročajem, prijel kozlička za roge in ga potegnil h kamnu z izdolbeno jamico.
Trenotek nato je padel v jamico curek krvi.
Pontus ni zaklal kozlička, kakor bi si utegnil kdo misliti; opraS' nil mu je vrat le toliko, da je bilo zadoščeno obredu.
Kozlič, ki se je začutil spet svobodnega, se je stresel živo in se vrnil zobat svojo travo. Pesniki pa so bili slekli med tem svoje bele tunike;. cvetne vence pa so obdržali na glavah.
Vrata alkova so se zaprla.
Pesniki so povzdignili glasove in se zvrstili ob zvokih bakhične pesmi, s katero so bili pričeli to ceremonijo; tako so izginili v obedno sobo, ^ od koder sc je začulo tako? nato žvenketanje kozarcev, smeh in glasno govorjenje.
»To so pač veliki norci, ako niso zares častitljivi modrijani!« ie zagodrnjal vitez de Pardajan in zmajal % glavo v svojem skrivališču.
(Dalje.)
stranskih, goljufivih namenov ni imela. To izhaja iz njene izpovedi.
Torej: Kar se Johance kot sodelavke v »Johančnem čudežu« tiče je bila stvar že izza procesa jasna, oz. bi bila lahko jasna.
Kai počnejo kapucini.
Drugače je pa bilo s kapucini. Tudi njihove namene je potreba ne-pobitno dognati.
»Riečkemu Novemu Listu« se je posrečilo dobiti z autentlčne strani podatke, ki pomenijo grozno obtožbo ondotnih kapucinov.
Stvar je tale:
Ondotni kapucinski provincijal je sporočil senjskemu škofu Vučiču in ga prosil, da naj pride na Reko, kjer se je odkrila velika svetnica. Žkof ni prišel. Poslal pa je vikarja Žnidaršiča in svojega tajnika dr. Starčeviča. Ko so ju pripeljali k Jo-hanci, ki se je takoj začela pred njima producirati. Produkcije so morale biti tako mojstrsko izvedene, da sta bila odposlanca presenečena in pod sugestijo svoje okolice sta podala izjavo, da se vrši nekaj nadnaravnega.
Kapucini obiskujejo Johanco.
Ko je bila Johanca pri benedik-tinkah na posestvu Pogleyen so jo tam večkrat obiskovali kapucini, kar spričuje nje brat Grega, ki tudi pov-darja, da do takrat Johanca ni nikdar imela nobenega »trpljenja«. Brat je prav nerad videl, da so kapucini hodili k Johane! in se zapirali z njo v sobo, in enkrat ga je to tako stogo-tilo, da jih je z železom v roki napodil.
Nameni kapucinskih obiskov.
Benediktinke iz lahko umljivih vzrokov niso bile ravno vesele, da kapucini neprestano obiskujejo le Johanco in zagrozile so in se odločile, da odpuste Johanco in svoje službe. Ko je pa to zvedela Johančina sestra Marija je šla k ondotnemu kapucinskemu provincijalu in prosila in zaklinala, naj prenehajo kapucini s svojimi obiski, ker sicer bo Johanca ob službo in kaj bo potem z njo. Toda pater kapucin je odgovoril: »Za njo bo lahko!« Ona je angelj. Mi bomo za njo mislili.«
In k Johanci na Podmurvice so vodili kapucini bogate žene, ki so bile pobožne. In pred njimi so se vršile predstave.
Duše v vicah.
Ko je Johanca pred takšnimi ženskami najpreje trpela, je padla v »nezavest« in v tej »nezavesti« jo je vprašal (kakor poroča »R. N. L.) pater Ciril:
»Johanca, sveta mučenica, kaj vidijo sedaj tvoje blage oči?«
»Vidim v vice, kjer duše grešnikov tako strašno trpe« — ie odgovarjala Johanca v nezavesti.
»Ccgave duše vidiš tam? Čigava duša najbolj trpi?« —je vprašal kapucinski pater.
»Ah, eno vidim, eno, dušo matere gospe N. N., kako se strašno muči v ognju.«
»Johanca. sveta mučenica, vprašaj to dušo, kaj bi njena hči tu na svetu morala storiti za njo, da preneha trpeti in da pojde v nebo?
»Ali, sveta milost božja, grozno se muči v vicah njena duša. Za odkup zahteva duša, da njena hči proda vse »vole premoženje in da da denar kapucinom za zidavo cerkve« je odgovorila Johanca.
To torej je bil namen kapucinov.
»R. N. L.« pravi: Tzgleda tako, da so kapucini izrabljali Johančin »čudež« zato, da bi s tem pobožne žensfce s pomočjo Johance postrašili s peklenskimi mukami in jim tako iz-mamiti denar.
To je del novih odkritij, ki so priobčeni v »R. N. L.« in vsled katerih se bo ondotna oblast morala zganiti in prijeti pa ne Johanco, temveč druge.
Štajersko.
Maribor. (V hudih stiskah.) Ze opetovano smo omeniti, da se nahaja vsa naša nernško-nacionalna gospoda v hudih stiskah Poskrbela jim je to dovolj znana afera poslanca in podžupana mariborskega H. Wastia-na. Vse nacionalno imperatorsko zmagonosje pričenja sumljivo in nevarno pokati in vedno hitreje se bliža dan, ko se zruši vse skupaj prsih. Škandal postaja *im mučnejši ker Wastian ni odložil do danes niti enega svojih mandatov docela, marveč v resnici si pridržal svoja mesta faktično. Poskusi, ga pripraviti do tega, da odloži ne le podžupanstvo in načelstvo »Slidmarke« docela, da odloži .',voja poslanska mandata ter se sam izroči sodišču, so ostali isto-
vladajoči nemškonacionalni Rlikovci so s tem prisiljeni, vztrajati v brezdelju in gledati, kako jim nasprotniki kos za kosom njihovih pozicij jemljejo. Vrh vsega se še pričenja opažati močna nevolja v samih nemško nacionalnih vrstah radi izpraznjenega mesta podžupana. Umljivo je to vsekakor, kajti, sodeč po današnjem, bi morala nastati grozna zmeda, čim bi župan nenadoma obolel, ali pa bi bilo župansko mesto sploh izpraznjeno. Javno mnenje postaje čim dalje tim nujnejše, da treba Wastiana zlepa ali zgrda odstaviti. Vladajoča večina se pač ne bo v stanu, dolgo protiviti.
Kapfenberg. (Krahwinkel.) Na kapfenberški železnici gospodari neomejeno neki Matuszik. Ta mož je seveda rcichsbundovcc in ima že zaradi tega prav veliko »moč«. Mož pa ima na glavi vsled svojega sanio-iastnega postopanja, vse polno masla. Včasih pušča progo čisto brez nadzorstva; zlasti, kadar gredo njegovi reichsbundovci v Gradec na zborovanje. Ob nekem takem slučaju je postavil-na uvozni del postaje nekega odslovljenega pismonošo. Ko je vlak privozil, je postavil znamenje na »dvomljivo« in — bežal v postajo vprašati, če je dobro naredil, nakar je starejši železničar s svetilko moral vlak spremiti na postajo. V drugem slučaju se je zljubilo nekemu prožnemu mojstru domu. Matuszik mu je dovolil, da je vzel — stroj in se sam z njim odpeljal domu k počitku in zjutraj — v službo. Železniška uprava vse to mirno trpi. Postaja bo kmalu dobila ime »Karpfen - berg«.
Gradec. (Volitev podžupanov.)
V četrtek sta bila izvoljena dva podžupana za mesto Gradec. Kot prvi podžupan je izvoljen dr. Bercht in socialni demokrat Ausobsky. Za Au-sobskega so glasovati vsi socialisti in 15 zastopnikov uradništva, članov občin, sveta. Predno je prišlo do volitve, so se skoro dve uri kregali. Ko je bila znana izvolitev Ausobskega, so priredili posamezni nacionalci hrupen kraval, ki pa ni dolgo trajal. Vsega je dobil Ausobsky 31 glasov.
Z Ansobskym je prišel prvi soc. dem. v Gradcu člo podžupanstva.
Studenci pri Maribora. (Povožena.) V sredo popoldne je prišla 19-letna iMarija Babič vsled neprevidnosti pod težak tovorni voz, pri čemur ji je bila zlomljena noga. Težko ranjeno so prepeljali najprej na koroški kolodvor, od tam pa v bolnico.
Sv. Ana na Kremberku. (Poboj.) Dne 6. t. m. sta šla posestnik Jurij Golob iu kočar Matija SiinSek v poznem mraku domov. Tik pred Sv. Ano jima je zastavilo par precej vinjenih fantov pot. Ker se niso hoteli umakniti, jc SlinŠek enega od njih porinil v stran, pri čemur sc je fant zvrnil v cestno strugo. To je bilo njegovim tovarišem znamenje, da so. se navalili na oba moža. Še predno so tema prihiteli na pomoč drugk je dobil Golob z nekim kolom močan zamah po glavi, ki mu je lobanjo natri. Krivca so prijeli.
Smolnik pri Rušah. (Rana smrt.) V sredo je umrla hčerka občespošto-vanega veleposestnika g. Jurkota, Katica. Pred komaj par tedni se je bila pri nekem delu prehladila, na kar je pričela bruhati kri. Vsi poizkusi, vsa zdravniška pomoč, vse jc bilo brezuspešno. V cvetu svoje mladosti, pridna, ljubeznjiva in lepa, je morala leči v prerani grob. Bila ji lahka zemlja pohorska!
Iz Ormoža. (O nemškutarjih.) Ormožka nemškutarija ne da miru. Ncmškonacionalna žila postaja tem renegatom naravnost od sile vroče. Kjer le morejo, dela ta banda svojo zgago. Ker pa drugod nimajo zadostno voljenih tal, so se vrgli na našo slovensko deco, ki ji ob vsaki priliki vsiljujejo svojo nemčursko nestrpnost. V šoti sc jemlje učencem in učenkam tudi najmanjšo pravico do materinščine. Bog varuj, da bi kje se dva slovensko pogvarjala. Skregajo jih kot pse, če jih ne zapirajo. Zunaj šole ti otroci, zlasti mlajši, seveda pozdravljajo nemški, pa ti ne znajo dati nemškega odgovora. Starejši, zlasti dečki, pa so nekateri docela podivjani. Tepejo in zasramujejo svoje slovenske tovariše in tovarišice. Šolsko nadzorstvo seveda za to ve, a ne stori nič proti temu. Nasprotno: zdi se nam, da daje za vse take in tem enake slučaje celo potuho... Naši klerikalci agitirajo za »Slov. Stražo« in delajo reklamo za nepotrebne katoliške »Orle«. Slepijo s tem svoje ljudi, naše slovenske starše, češ, skrbimo za katoliški in narodni naraščaj. Na delu naših nemčurjev se najbolj kaže, kako malovredne so klerikalne besede. »Orle« snujejo, domovino, narod rešujejo s tem... Laž! Saj jim je samo za težko prislužen denar svojih pristašev, za slovensko deco jim pa ni prav nič mar. Ona se pogublja v rani mladosti, se izprija in postaja sramota svojih roditeljev. Vzrok pa so klerikalci; ki delajo le zdražbo in nič drugega!
Dnevni pregled.
t k c *
ion
brezuspešni
»Gospodom od stanu« gre za čast. Poslanska zbornica, ki edina ima in bi v ustavni državi pravico odločevati o usodi finančnih temeljev državne uprave, je izdelala novelo o osebnem dohodninskem davku in jo poslala gosposki zbornici. Gospodje v gosposki zbornici so si pa kar enkrat vtepli v glavo, da te postave ne potrdijo in ne potrdijo, kakor da bi imeli le razni grofi od božje previdnosti dar delati postave. Ko je poslanska zbornica nekaterim zahtevam ugodila, drugim ne, je to gospode tako stogotilo, da postave tudi v tej izpremenjni obliki niso sprejeli. In zakaj ne? Ne radi bistvenosti, ali radi vsebine postave. Ne, ne. Iz same nagajivosti; Gospodje v gosposki zbornici hočejo pokazati moč in dokazati, da je politična mumija močnejša kot demokratizem. Baron Buber je dejal: Zdaj ali nikoli bomo naučili poslance rešpekta. No, če je v poslancih kaj časti tedaj se ne boda dali ugnati, pa če jim žuga tudi § 14. Uporabe § 14. ne bodo poslanci krivi, temveč trmoglavost političnih izmozgancev ter vlade, ki ne zna teh gospodov k pameti pripeljati. Te dni se nam prav zabavne reči obetajo!
Kaj pomeni poskus Izzet-paše? »Čas« piše o tem zelo primemo sledeče: Turčija je odnehala s svojim poskusom (osvojiti si Albanijo), da bi se ne zamerila trozvezi. (Turki so prej mislili, da bi s takim presenečenjem Evropi ustregli, ker bi bila kočljivo albansko vprašanje na ta način najboljše rešeno.) Iz tega pa sledi sledeči nauk: 1. Da sedaoii albanski voditelji kljub temu, da dobivajo podporo od Avstrije in Italije niso zanesljivi in ostajajo še nadalje turški privrženci (Izmail Kemal in drugi sedaj seveda zelo hite pošiljati razne izjave, češ da z Izet-pašo niso bili v zvezi. Boje se namreč za denar in za zaupanje!) 2. Da je avtonomna Albanija še vedno vprašanje bodočosti. 3. Da sploh ni gotovo, da Albanci sprejmejo vladarja, ki jim ga določi Evropa (v Albanijo zakopani milijoni se bodo torej slabo obrestovali!) 4. Sedaj ima Albanija pet gospodarjev: Izmail Kemal v Valoni,
— Esad-paša v Draču — Deta Zaku v Lješu — Vat Maraski v Medui — angieški admiral v Skadru — in Prenk Bib Doda v miriditski Albaniji. Ti so dru^ na drugega ljubosumni in se prepirajo zaradi mej. Ljudje pa sa»ni ne vedo, komu naj se ppkoravaio in služijo onemu, kdor
več plača. Torej popolna anarhija, slabša od prejšnjih časov, ker se ne bo hotel nihče umakniti. Kdo iz teh voditeljev bo priznal kakega Wieda.
— Tako »Čas,«.
Egejski otbkl in ministrski predsednik Asquttlt. Ministrski predsednik Asquith pride v Pariz, da poseti Doumergucja predno odide slednji h carju Nikolaju na Rusko. Na dnevnem redu jc rešitev vprašanja Egejskih otokov, vsled katerih je prišlo zadnji čas do resnih in precej ostrih konfliktov. Listi so poročali celo o nevarnosti izbruha vojne, ki je grozil med Grčijo in Turško. Asquith, vodilna oseba ministrskega sveta v Angliji, bo dalje časa konferiral s francoskim min. predsednikom, in z drugimi odličnimi francoskimi politiki, da si razjasnijo vprašanje Egejskega otočja in nemške vojne misije v Carigradu ter razmerja velesil na-pram Albaniji. Potovanje ima torej velik političen pomen, m vsi krogi pričakujejo, kakšni bodo sklepi teh odločujočih faktorjev, na katere se polaga velika važnost. Iriple-enten-ta ne bi hotela biti z Balkanom še enkrat presenečena. Najnovejse, odločbe Enver-beja so dale povod, da se je tripleenteta odločna k temu koraku. Za sedaj se je- odločil Asquith v Pariz, nakar pojde Doutnergue v Petersburg, da bo vse razmerje m tak današnjega političnega stanja jasnejši in bolj gotov.
Izjava Hibni Paš.e- ‘ pški poslanik na Dunaju, Hihm paša je izjavil, da je Turčija vodila lojalno politiko samo z ozirom na Albanijo. S tem je dokazala svoj desinteresement v Albaniji in predala njeno sodbo v roke velevlasti. Zato tudi spoštuje zaključek velevlasti, da postane Albanija avtonomna država. Bil je čas, ko se je Turčijo opozorilo z merodajne strani, naj zastavi ves svoj vpliv v Albaniji in postavi (udi svojega guvernerja; toda Turčija, »poštena država, ki skrbi za blagor mladolet nih« je nepošten nasvet odbila, ker ni hotela delati oviri Danes ni za drugo politiko razlogov. Kar se tiče glasov o Izzet paši, je treba najprej počakati nadaljnih vesti. Ne sme se tudi zabiti, da živi v Carigradu in ostali Turčiji na tisoče Arnavtov Mogoče se interesira Izzet paša za Albanijo le zavoljo tega, ker je to njegova »ljubljena zamljica« (to je verjetno!) Enver bej pa ni samo ju nak, temveč tudi dober državnik, ki se mu ne smejo očitati šovinistični nameni. To je torej vse, a čimur je
mogel Hilmi paša opravičiti svoje rojake. Njegove tolažbe so pa precej žalostne, kajti vsak ve dandanes, zakaj je »dobra zemljica« Izzet paši tako pri srcu; nič boljše in drugače ni z Euver-bcjem, ki bo bržkone kmalu pokazal svoje šovinistične zobe!
Odredbe albanske vlade. Vsled najnovejših dogodkov v Albaniji bi se lahko mislilo, da je provizorična (?!!) albanska vlada zavarovala svoj hrbet proti morebitnim poskusom Turkov, da proglasijo nad »državo« svojo suvereniteto. V neki službeni objavi pa je stopila na povsem drugačno pot. Vladni organ (v kakšnem jeziku, bogsigavedi) je priobčil razglas albanskemu ljudstvu, ki pravi: »Mednarodna navada je, da sc zabranjujc vsemu brodovju one države, s katero se živi v sovražnih stikih, zasidranje v lukah. Raditcga sklepa je provizorična vlada prepovedala vsem grškim brodovom pristati v albanskih lukah.
Kaj poročajo turški listi? Turški listi pišejo, da niso turški službeni krogi v nikaki zvezi z zadnjo akcijo, glede Albanije. Vest, da je bivši vojni minister Izzet paša v zvezi z albanskim gibanjem, so absurdne. Turčija ne išče v Albaniji ničesar.
Wledu še ni odleglo. Seveda, kako bi bilo to sploh mogoče, ko jc tako brezprimerno prijetno živeti na tuje stroške! On namreč ne misli, da bo treba garancij tudi od ruske in francoske strani, njemu zadostuje, le pisan »blek« udanih mu držav, ki so ga pripravile sploh do tega, da sme za kralja roparjev. On je prav dobre volje in poln upanja, da ima protek-cijo na vseli vetrovih in se pripravlja, da stopi v Draču in Valoni na posvečena albanska tla. Kako bo pripravljeno ljudstvo na vsprejem, bomo lahko povedali pozneje enkrat.
Essad-paša deinentira. Trdi, da ni podpiral grškega prevrata v južni Albaniji.
Ruski car Nikolaj je sprejel v avdijenci bolgarskega poslanika, generala R. Dimitrijeva.
Venizelos in San Giuliano v objemu. Zadnje dni sta konferirala v Rima poldrugo uro. Giuliano je priredil Venizelosu na čast dejeneur.
Konkordat med Srbijo in Vatikanom. V pogajanjih je prišlo do izrednih težkoč, ker zahteva srbska vlada nad katoliškimi duhovniki v novoosvobojenih krajih svojo suvereniteto.
K notici, ki Jo ie zadnjič v vašem cenj. listu objavil g. K. Resch kon-štatirajte na podlagi tozadevnih spisov, da je bil sef kartonažne tovarne le A. Ropret, ki je tudi lastnik omenjene tovarne, ki jo je kupil z vsem inventarjem vred od prejšnjega lastnika in da je zato popolnoma neutemeljena vsaka beseda, ki govori o vsiljivosti. Kdor je podjetje kupit in plačal zanj tisočake, ta Je njegov lastnik in je s tem vsako prerekova-nje odveč. G. A. Ropret ima pravico do vsega kar je s tovarno v zvezi, tedaj tudi denar sprejemati — in vsaka tozadevna notica drugačne vsebine ima namen delati zmešnave pred plačniki, proti čemur se bo kazensko postopalo, če ne bo drugače.
Vzklicna obravnava afere Ros-mann-Golija se vrši v sredo, 14. t. m. pred novomeškim vzklicnim sodiščem. Vsebina te obravnave datira še na lionesrečeni Jarčev shod z dne 27. julija pret. leta v novomeškem Rokodelskem domu nazaj. Takrat je vladni praktikant Golija razžalil novomeškega župana Rosman-na. Golija je bil enkrat obsojen, drugič pa oproščen. Vzklicno sodišče bo izreklo še le konečno veljavno razsodbo. K razpravi je vabljenih 35 prič in bo obravnava ves dan tra-
Iz Sežane. Sežanska mladina namerava zopet otvoriti plesne vaje, ter vabi vse prijatelje plesa, k prvi vaji, ki bo v torek dne 13. t. m. ob polu 8. uri zvečer v dvorani hotela »AUe tre corone«. Podučevalo se bo: Četvorko, Tjp-iop, Črnogorko, Češko besedo in razne druge lepe plese — V zaključek teh vaj se priredi tudi letos »mladinski ples«, ki je obče znan in prištevati med naj-lejiše prireditve v Sežani. O tem plesu bodemo še pravočasno poiočah.
Stroi mu prerezal levo roko. 19-letnemu tovarniškemu delavcu Janezu Rozmanu, ki službuje v tovarni Zabret in drug v Britofu pri Kranju je te dni stroj pri snazenju prerezal levo roko. Rozman je moral iskati zdravniške pomoči v deželni bolnici v Ljubljani.
Kri si je zastrupil. Ključavničarski pomočnik Franc Ilgner iz Ribnice se je te dni pri delu zbodel z železom v desno roko in si je zastrupil kri.
Deklico je odpeljal. 181etni voznik Franc Plevka iz Volešne pri Ro-kicanih na Češkem je odpeljal dne 20. p. m. osemnajstletno služkinjo Berto Hamplovo iz Cerhovic ter se je tri dni potepal z njo po gozdih okrog Volešne. Na Sveti dan se je deklica vrnila kmateri. Ljubimec jo
jc zapustil, ništvo..
Plevko zasleduje orbž-
Ljubljana.
— Veselo vest sporočamo našim naročnikom in čitateliem. Od prihodnje nedelje naprej bo imel »Dan« vsako nedeljo humoristično prilogo, ki bo stala samo 2 kr. ali 4. vin. novega denarja. »Dan« s prilogo bo stal 10 vin. Lahko jia sc bo kupil tudi »Dan« brez priloge. To prilogo smo hoteli dati našim naročnikom in či-tateljem že z novim letom, pa so bile tehnične ovire. Upamo, da bomo s tem vsem ustregli, upamo pa tudi, da bodo naši prijatelji nas v tem podpirali. »Dan« bo prinašal, kakor doslej vsak dan karikature. Ker pa se tekom tedna nabere mnogo gradiva, smo se odločili, da damo povrhu še humoristično tedensko prilogo. Slovenci smo zdaj itak brez humorističnega lista — zato bo naša tedenska priloga tembolj dobrodošla. Začeli bomo z malim, ako bom videli, da gredo naši čitatelji, naročniki sotrud-niki in drugi z nami — bomo jirilogo razširili. Torej na delo za »Dan«.
— Iz Zelene iatue. Ker postanemo kmalu meščani, Vam hočem g. urednik povedati samo nekaj o nas samih. V Zeleni jami so zelo veseli, ko bi se v resnici to zgodilo, da bi postali tukaj meščani iu se znebili Oražmovega kraljestva. Namen je pa popolnoma drugačen. Klerikalci v Mostah so jo zavozili, sedaj si ne vedo pomagati drugače, ali dajo Mo-ščane Ljubljančanom, ali mora pa Oražem zapustiti županski stolec in mora izginiti. Ljudje ga ne marajo in tudi tiste stranke ne h kateri on pripada, pa magari če postavi občanom same zlate gradove. Zadnje deželno-zborske volitve so pokazale, da Oražem in Mavsar ne bodeta delala nobenih kupčij več. Pri občinskih volitvah se je tema dvema možakarjema posrečilo, da sta speljala na led tudi take, ki so se šteli, da so voditelji socialistov. Ni čuda, da so drugi sledili svojim voditeljem, ki so se prav malo ali pa skoraj nič zanimali za volilno gibanje. In tako so zmagali klerikalci. Kakšni gospodarji so. se bode v kratkem pokazalo.
V Zeleni jami niso moščanski ali posavski klerikalci, da bi se z njim počelo, kar bi Oražem hotel ampak v Zeleni jami so ljudje, ki mislijo S svojimi glavami. Ako so se pustili enkrat speljati na led se ne bodo dali še drugikrat, oni hočejo svojo storjeno napako popraviti 3 tern, do bo do obrnili hrbet svojim izdajicam. To Oražem že dobro čuti. za to se nas hoče iznebiti, mi mu bodemo prav hvaležni, ako se to zgodi prav kmalu, niti eden se temu ne bode upiral. Nam se zdi čudno, zakaj so občinski možje pri seji glasovali nasprotno, menda zato ker dobivajo od občine podporo. V fmenu Zelene jame nimajo ti možje prav nobene pravice glasovati. Ti možje imajo svoje volilce na Posavju in v Mostah (klerikalce) — in te naj oni zastopajo. Zelena jama se mora danes še ravno tako šteti, kakor takrat, ko še ni v nji stanoval nobeden občinski odbornik.
— Zelena jama je danes zlati rudnik za moščansko občino in to
naj bi dali klerikalci proč. Zelena jama danes plačuje Oražma, njegove sluge, plačuje občinska pota in občinske reveže, vzdržuje več kakor polvico moščanske občine. Zelena jama, v kateri je že blizo 80 posestnikov, ki so večinoma volilci I. razreda, pa nima od občine niti počenega groša. Nasprotno je pa Oražem v Zeleni jami marsikateremu precej občutno škodoval. Kar pa ni mogel napraviti Oražem, mu je pa pomagal njegov kompromisar Mavsar. Ze takrat, ko je prišla slavnoznana komisija v Zeleno jamo, sta pokazala svojo ljubezen do Zelene jame. Tistih par klerikalcev, kateri se nahajajo še pri nas. ne pridejo v poštev, ti se bodo prepričali, da ste nain sovražni. Ti sedijo le še zaradi častihlepnosti v občinskem odboru. Gremo staviti, da bi Kalanov Gašper odtehtal vseh pet. Tako izgieda vaša inkorporacija, gospodje klerikalci okoli Oražma; prav nobeden se ne bode jokal za vami, ker nam je za vas ravno toliko, kakor za lanski sneg. Ne samo Zelena jama bi se rada vas znebila, tudi Vodmat in Selo nista temu nasprotna, kar vsi dobro vedo. kaj jih čaka. Oražem pa je jc-zen tudi zato, ker R v občim, kjer je deželni glavar susteršič častni član občine in je dne 1. decembra 1. 1. tako imenitno pogorel pri volitvah v deželni zbor.
— Društvo c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev je priredilo sinoči plesni venček v dvorani »Mestnega doma«. Svirala je godba c. kr. 27. pešpolka. Za za >avo le bilo preskrbljeno vsestransko tako. da so prišli vsi in vsak na svoj račun. Med
Kdor Še ne polna KathreinerJeve Kneippove sladne kave, kupi naj si je »daj en zavoi in naj jo poskusi.
2a lideiovanie te, X« 23 let priljubljene in prlsnano najboljše kavine pijače je bila igra-jena nova velika tvornica. Z najmodernejšim« ftroji In najboljšo napravo se je slovito Katk« feinerjevo postopanje za izdelovanje „prist-«199^ Kathreinerja** še nadalje izboljšalo.
Ce ie bilš Kathreinerjeva že vedno od najboljšega najboljše, tedaj prekaša v dovršeni sličnosti okusa zrnate kave sedaj sama sebe.
(Aromatična, izdatka, krepka, pri tem zdrava iti poceni: le Kathreinerjeva.
odmorom sc )e igrala vesela burka »Ozdravljena ljubosumnost«, nalašč (za ta večer prišla v Ljubljano iz našega najbližnjega juga. Za mladi svet so skrbele ljubke gospicc s šaljivo pošto v originalnih poštnih uniformah. Zraven tega si je odbor zagotovil iz balkanskih držav popolno vojno pošto, ki se je dobro obnesla. Kdor še ni videl vojne pošte, kako so Balkanci na priprost pa gotov način preskrbljevali svoje vojaštvo z dnevno pošto, ta je včeraj vse to na lastne oči vidcl.Večer je bil prav zabaven in vesel. Za krepčilo je skrbel g. Stepič na splošno zadovoljnost.
— Mestno drsališče. Na mestnem drsališču pod Tivolijem sviral bode pri ugodnem vremenu danes od 3.—5. popoldne »ljubljanski društveni orkester«.
— Nesreča. Ključavničarskega vajenca Pavla Škoprca je te dni pri igri sunil po nesreči tovariš Blaž Logar, kije uslužben pri tvrdki Kastelic in Žabkar v desno nogo s tako silo, da se je Škoprcu zlomila noga v členku,
— Pri sankanju si odgriznil jezik. lOletni sprevodnikov sin Anton Kovačič iz Novega Vodmata št. 175 si je te dni pri sankanju odgriznil jezik. Moral je iskati pomoči v tukajšnji deželni bolnišnici.
— Ribja kost mu obtičala v grlu. 181etnemu monterju Ivanu Dermoti, ki je uslužben pri tvrdki Šarc, je te dni obtičala v grlu ribja kost. V deželni bolnici so mu spravili ven.
— Levo nogo sl je zlomila. 9Iet-
na delavke liči Jožefa Švajger iz Rožne doline 195 je šla te dni v šolo. Med potjo pa je. padla deklica tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Prepeljati so jo morali v bolnico.
Komu je znano, da bi bila dotič-otkom, ki hočejo svojo srečo posku-siti s srečkami, dana k temu ugod-
kot.z nakupom turške srečke? Kdor čita današnji oglas glavnega zastopstva Češke industrijske banke, gotovo ne bode dalje premišljeval ter takoj zahteval natančnejših pojasnil, ki ga bodo tako zadovoljila, da prav gotovo postane naročnik turške srečke in ž njo spojene srbske državne srečke iz leta 1888. ali srečke italijanskega rude-čega križa.
■— Kako hudo se človek lahko spelje na led, o tem se je moral nedavno prepričati neki londonski trgovec s podobami, ki je plačal za slovito sliko nekega starega slikarja okroglo milijon kron. Predstavljaj-
mo si strmenje moža, ki je doma pri natančnem opazovanju spoznal, da je navidezno pristna silka ponarejena in le neznatne vrednosti. Seveda opravičljiva bi bila ta pomota, zakaj težko je, pri starih umetnih izdelkih razločevati pristno od nepristnega. — Kar pa je nedopustno, je to, če gospodinje pri nakupu najvažnejših živil vzamejo ponarejeno blago namesto pristnega. Tako na primer je nemogoče, da bi se namesto pristne Kathreinerjeve Kneippove sladne kave dobil manjvredni posnemek, če se pazi na to, da je na zavoju silka župnika Kneippa. Ti zakonito zavarovani izvirni zavoji ohranjajo vsebino čisto in snažno in jamčijo za pristnost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave, ki je danes spričo svojega kavinega okusa, ki ga je dosegla s posebnim pripravljalnim načinom, naprimernejši in najizdatnejši nadomestek za kavo.
— Drvenje za tangom, jako zabavna burleska v dveh delih, ki se predvaja še danes in jutri v kinematografu »Ideal«, je, imela očeraj pri prvih predstavah najlepši uspeh. Slika nam kaže, kako sedaj vse drvi za tangom. Pozamezne prizore tega drvenja je težko opisati, videti se mora film. Smeha ne manjka. Zanimiva je tudi amerikanska drama črna zarota«.
Tatvina v znesku 40.000 K* K tej
tatvini se nam še poroča: Pred nekoliko dnevi se je zglasilo neko dekle, staro okrog 24 let, v posredovalnici za brezjx)selne služkinje, ki se nahaja v ulici Nuova 27. Dekle je naprosilo lastnico posredovalnice, neko Filomeno Roso, naj ji preskrbi kako službo služkinje pri kaki boljši družini. Lastnica Rosa ji je tedaj naročila, naj se gre ponudit gospe Emiliji Motti, stanujoči v ulici S. Lazza-f?’« Potrebuje ravnokar sobarico. Dekle je odšlo, in zglasilo se je v resnici pri imenovani gospej. Ta jo je tudi sprejela v službo. Služkinja se je vedla zelo dostojno in je delala prav pridno, tako, da se je kmalu priljubila gospe. Imenovala jo je Marija, njenega priimka pa si ni zapomnila. — V torek zvečer se je pripravljala g. Motta v gledališče, in Marija jo je stregla in ji pomagala pri toaleti. Ko se je gospa oblekla in napudrala, je vzela iz železne blagajne nekai svojih lepotiči} ter se jih je nadela. Nato je zaklenila blagaj-
no, njene ključe je nato spravila v miznico, ključ miznice pa je skrila pod vzglavje na posteljo. Nato je odšla v gledališče Verdi. — Ko je prišla okrog 12. ure domov, je odšla v svojo sobo ter si je najprej snela svoje dragulje, s katerimi se je bila l)okazala v gledališču. Šla je ix> ključek pod vzglavje in je odprla z njim miznico. Ali, kako se je začudila, ko je zapazila, da ji manjka v miz-nici večja svota denarja, ki se je na-hajl v dveh predalčkih. Najprej ji je prišlo na misel, da so obiskali njeno sobo tatovi, vendar ko je opazila, da se nahajajo ključi blagajne v predalu, se je nekoliko potolažila. Ko pa je odprla s ključi blagajno, je ostrmela, zakaj blagajna je bila popolnoma izpraznjena. Ne samo, da je izginil ves denar, kar ga je bilo v njej, ampak izginile so bile tudi vse dragocenosti, razni lišpi in poleg tega tudi razni vrednostni papirji v skupni vrednosti okrog 40.000 K. Ukradene dragocenosti: prstani, brilanti, biserne ovratnice itd. so vredne okrog 35.000 kron, vrednostni papirji 2100 K denarja pa je bilo nad 2200 K. — Gospe je pričela klicati nato služkinjo Marijo, a ta se ni oglasila. Šla je tedaj s strahom v njeno sobo, a ta je videla, da je Marijin kovček odprt in prazen, Marije pa ni bilo nikjer. Bila je tedaj prepričana, da je Marija tatica. — Po telefonu je naznanila vso zadevo policiji, ki je prišla kmalu na to na mesto ter je vzela vso reč na zapisnik. Policija pa ni bila samo prepričana, da je služkinja tatica, ampak je dognala, da je mogel pomagati Mariji tudi kdo drugi, kak moški, zakaj v sobi, kjer se je izvršila tatvina, ]e bilo po tleh vse polno cigaretnih odpadkov. — V stanovanju ni opazil oni večer nihče kaj sumljivega. Vratar trdi, da ni odšel zvečer nobeden moški v stanovanje, ravnotako ni videl oditi iz hiše nobenega človeka do 10. ure zvečer. — Gospa se ni mogla spomniti priimka svoje služkinje Marije, a ko je hotela pokazati stražnikom njen potni list (dekle je namreč od nekje iz Italije), je gospa konstatirala, da ga je vlekla Marija s seboj. — Kam je odšla z dragulji in denarjem? Morda v Italijo z večernim parnikom, ki vozi v Benetke ob 12. uri zvečer. —. Pozneje se je izvedelo v oni posredovalnici, da se je bila vpisala dekle za Marijo Bassi. Če je to njeno pravo ime, ni znano. Policija jc izdala za tatico tiralnico. Če se policiji posreči prijeti prebri-sanko, to je vprašanje. Gospa je zelo žalostna 110 draguljih, vratar pa ne, ker jih ni imel nikoli.
Turki v Trstu? Danes, 8. januarja so prišle semkaj brzojavne vesti, da plove parnik »Merano« proti Trstu z 200 turškimi vojaki, ki so se skušali izkrcati v Valoni. Jutri imajo dospeti v Lazaret Sv. Bartolomeja. V 'lrstu prestopijo na kak Lloydov parnik, ki jih odpelje v Carigrad.
Zadružna gostilna N. D. O. je bila primorana se izseliti iz svojih dosedanjih prostorov v ul. Caradori št. 18 vsled ogromnega povišanja stanarine in nepraktičnih prostorov za gostilniško obrt. Odbor je najel druge prostore v ul. Commerciale št. 7, blizu kavarne Fabris, nasproti nekdanje Bnmnerjcve tiskarne. Opozarjamo na otvoritev, ki se bo vršila v soboto, dne 17. januarja 1.1. Zvečer bo sviral domači orkester ter bo pelo več pevskih zborov. Opozarjamo cenj. udeležnike plesov, da je gostilna odprta do 4. ure zjutraj in da se dobi med odmorom tudi večerja in najboljša vina. Podpirajte svoje lastno podjetje!
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
GOSPOSKA ZBORNICA NAGAJA.
Dunaj, 10. januarja. Gosposka zbornica je danes izvolila 26člensko komisijo, k] naj bi s 26člensko komisijo iz parlamenta uredila postavo o osebnem dohodninskem davku. Gosposka zbornica je izvolila same nasprotnike In sovražnike parlamenta. V pondeljek bo prav zanimiva seja. (Poslanci imajo priliko pokazati svojo vrednost!)
VALONSKA VLADA DRŽI Z IZET PAŠO.
Pariz, 10. januarja. Listi prinašajo iz Valone: V Valoni in drugih mestih vlada velikansko razburjenje. Mednarodna kontrolna komisija je namreč dognala in ima dokaze, da drži provizorična vlada v Valoni z Izet pašo. Avstro - ogrski in italijan-slri zastopniki so se telegrafično obrnili na svoje vlade po nove vojne Ia-dije, ki naj priplovejo v albanske vode. Žandarinerljski oficirji se boje. da nastane revolta, ki bo osvobodila turške oficirje. Komisija zahteva novih varnostnih odredb. (Lepa avtonomija bo to!)
NIŠ BODOČA PRESTOLICA.
Budimpešta, 10. januarja. Iz Belgrada prihajajo poročila, ki pravijo, da se delajo priprave za preložitev prestolice iz Belgrada v Niš. Niš postane gospodarsko središče Srbije; Skoplje pa bo letna rezidenca srbske kraljevske rodbine.
DRŽAVNI KANCELAR.
Frankfurt, 10. januarja. Oficirji, ki so povzročili Savernske dogodke, so oproščeni, tudi Forstner. Stališče državnega kanclerja je omajano, dnevi so šteti.
NA PRSTE JIM BODO GLEDALI.
Pariz, 10. januarja. Anglija, Francija in Rusija bodo te dni nastopile proti trozvezi s protestom radi ustanovitve albanske banke, katero hočeta Avstro - Ogrska in Italija s svojim kapitalom osvojiti, dasiravno londonski sklepi določajo, da se bo ta banka ustanovila na mednarodni podlagi.
RUSIJA SE NE BO UDALA,
Carigrad, 10. januarja. Prihodnje dni bo Rusija poslednjič in energično nastopila v Carigradu s svojimi zahtevami radi nemške vojne misije na Turškem. Ravno isti korak podvzame Rusija v Berlinu.
EGEJSKI OTOKI.
Rim, 10. januarja. Vprašanje Egejskih otokov se reši gotovo v tem smislu, da bo zahtevam Grčije vsaj v glavnem udovoljeno. zato bo pa Grčija morala odnehati z vprašanju južnoalbanske meje, ki bo taka, kakor jo zahteva Italija. Med italijansko in med grško vlado je v tem smislu najbrže že dosežen popoln sporazum.
Drugo je pa vprašanje, kako stališče zavzame Turčija nasproti taki rešitvi vprašanja Egejskih otokov. V Carigradu so v tem oziru intransingentni do skrajnosti in se z veliko vnemo pripravljajo na odpor. Turčija sicer nikjer v Evropi ne bo imela zaslombe, ako bi izzvala konflikt z Grčijo, navezana bf bila sama na sebe, ampak v vseh turških krogih je zavladal po zadnjih uspehih (Odrin Itd.) velik optimizem in bati se je, da se Turčija z vso odločnostjo upre temu, da bi Grčija dobila otoke ob maloazijski obali.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Išče sc trgovski pomočnik, stareja prva moč za konfekcijsko široko, vešč tudi v aranžiranju izložb. Plača od K 200'— naprej. Nastop s 1. marcem 1914. — Nadalje blagajničarka, katera more dati K 100 do K 200 kavcije, dobra v računanju, zmožna tudi za konloar. — Plača dobra. — Nastop takoj aii s 15. januarjem 1914.
O. Bernatovič,
Angleško skladišče oblek, Mestni trg št. 5—6.
Zdravnik želodca**
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znauiko 20 vinar|ev. — Pri malih oglasih ni nič popusta In se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek ntalib oglasov ob 6. url zveče*.
Edna posebnost likerja je
urar in zlatar
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
: Čampo S. Giacomo 4.
Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin.
lt.It V*««*-'1'"*
pip- Za birmo!
Dolžnost vsakega zavednega boba in botre je, da se posluži v edini slovenski lirami in zlatarni
AlojzijaPovha,Trst
ulica del Rivo štev. 26 (Sv. Jakob). Cene nizke.	Bogata izbera.
Vedeti Vam je potrebno! Uporabljiv pri zdravnikih in profesorjih najnovejši varuh in zdravstveno pri-pustljiv ženskam. Pojasnila zastonj. Dr. Strnjsekst, zastopstvo Ferdinand Modre. Jesenice na Savi, Gorenjsko.
_	1411-2
Spretna šivilja želi službe na dom, k boljši rodbini. Naslov pove »Prva auohčna pisarna«.
Marljiva mladenka z lepo pisavo, katera je pri stariših. se sprejme takoj. Naslov v »Prvi anoneni pisarni«.	149-1
Odda se meblovana soba s posebnim vhodom iz stopnic v Slomškovi ulici 13./T.	1412-1
Išče se izurjenega cirkularista
za žaganje frizen. Vstop takoj. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.
Železniški uradnik želi spoznanja z mlado in pošteno Slovenko v svrho ženitve. Želi se nekaj premoženja. Strogo tajno.
Samo resne ponudbe poslati pod „Zvezdan“ na „Adria“, anončna reklamna špedicija Trst.
:: s Kavarna »CENTRAL** Ljubljana. ::
Vsak večer brez izjeme
se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-.	*	. Žanih cenah. .	.	*
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 182.
za prodajalno, mlajša moč, samec se sprejme takoj v drogeriji Ant. Kanc, Ljubljana, Židovska ul. 1.
Edina primorska  ______________ tovarna dvokoles
»Tribana-
f	(i-^ 1) Gorica, Tržaška
\	nltea št. 2«, prej
*vliipivovar. Gorjup.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. itd.
V današnjih tfcžavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! Turška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto,	ker	Igra šc dolgo vrsto let in obdrži
ker znašajo glavni dobitki vsako leto	kupec po izplačilu kupnine trajno
400.000, 400.000, 400.000, 200.000,	igralno pravico brez vsakega na-
200.000 in 200.000 zlatih frankov,	daljnega vplačevanja,
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj	ker	znaša mesečni obrok samo 4 krone
400 frankov,	75 vinarjev, in
ker je tedaj zanjo izdan denar varno	ker	zadobi kupec žc po vplačilu prvega
naložen kot v hranilnici,	obroka izključno igralno pravico.
Pozor! Prihodnje žrebanje se vrši 1. teb. 1914.
1 turška srečka in 1 srbska državna srečka iz 1. 1888 (glavni dobitki 100.000, 75.000 in 20.000 frankov) z 9 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo K 51—
1 turška srečka in 1 srečka italijanskega rdečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron.
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani 2.
Sprejmejo še provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
Vso noč odprto. Vstop prost. ::
44 • r i c a, Stolna utiea šter. 2- 4.
Prodaj« na obroke.	Cenik*	franko.
Namesto K 12*—, samo K 5'—
K3 £,■	20.000 parov usnjatih
S fcŠ; čevljev na zadrga z do-bro zbitimi usnjatimi podplati, ki so bili prijal pravljeni za Balkan, so j+v ' mi zaostali vsled voj* *	ske. Ker moram zalogo
v kratkem razprodati, prodajam čevlje pod izdelovalno ceno za samo K 5-—. Dobijo' ae v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju
Export ARNOLD WEISS, Wien VI. Gumpendo! ferstras. 139 25.
Konzert - Gramofon
velikost skriti ji-
livnik: 50-j- 45, dPK	kolesje: PrSZl-
U-~^s8ssŠK	sslon, zvočnica:
Ornega, Stark*
10 novimi dvo-
'fciaESsasš	stranskimi plo-
nfj	I	ščami en album
Jf|	",^se jn^ooo {{
I	igel stane z embalažo vred
H	V a, j n cvej š i
jjj\	t gramofon :
J / l	brez livnika, velikost skrili/ I	njice: 44-j-38+31 z vsem
kakor zgoraj naveden'm,
za gostilničarje z vmetom 6 ali JO vinarjev
H" in®	kron.
Ti gramofoni se pro-dajajo samo v. švrho reklame do 1. marca	~J&$SB&FEr
1914, pozneje-pa zo-pet po prejšnjih zriat-no višjih cenah. .	‘
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna wlica štev- 5-
Zastopnik avstr, gramofonske družbe na Dunaju in drugih svetov, tvrdk. Edina tvorniška zaloga gramofonov in godbenih automatov. Najvecja zaloga plošč na Kranjskem. — Lastna d e 1 a v n ic a za popravo vseh vrst godbenih strojev.
Mizarstvo:
Zaloga pohi.tva iu tapetniškega blaga
Ljubljana
Marije Terezije cesta 13-18 (Kollzej)
Kdor ‘hoče imeti, res zanesljivo in trpežno uro, fino izdelane / verižice, prstane / i. t. d. naj ne / prezre	/
tvrdke /
Zaloga otomanov divanov, žimnic
Zaloga spalnih
ter jedilnih sob
različne kakovosti; zajamčeno trpežni izdelki
v različnih na,(novejših slogih
Vsakovrstno drugo
Ljubljana, sv. Petra c. 4.
Velika izbira otroških vožičkov, vsakovrstnih slik, ogledal i. t. d.
Pozor! Pozor!
85.000 parov čevljev,
4 pari čevljev K 9'—. Zaradi večjega nakupa čevljev najnovejše oblike razpošilja spodaj označena tvrdka 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zadrgo, rjavih ali črnih s trpežno zbitimi podplati, jako elegantnih, vsi 4 pari samo K 9’— po povzetju.
K. Schuhwaren-Export A. Ges. Krakov (Avstr.) Estera g 8—572.
Ako nc ugaja, zamena dovoljena ali denar nazaj. Pri naročilu je navesti velikost v centimetrih ali številka.
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 50. Edina zaloga
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd.
Xjj-CL"bl5£t:n_a,-
Priznano solidno blago ter najnižje cene.
shrani kolesa cez zimo v I
primernem, proti požaru	.... ,M
zavarovanem prostoru. V potrebi razdre tudi ležišča in natančno pregleda, nadomesti obrabljene dele z novimi, temeljito presnaži ali popolnoma prenovi po primerno najnižji ceni
Ana Goreč, Ljubljana
Specijalna trgovina s kolesi in deli
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja.)
SANATORIUM-EMONA
ZANOTRANUE -lN-KTRURGlCNE -BOLEZNI-•PORODNIŠNICA.
LJUBLJANA ■ komenskega-ulica4
SEF-ZDRA-MK.PRIFlARkl ■ DR FR. DERGANL
dnevno zaslužka! V
Velika tvrdka ur in draguljev k išče	___
zastopnike, j
Ponudbe: F. BUDA, Trst,
via Scalinata štev. i.	n