Leto VI., siev. 248 Ljubljana, nedeBja 25. oktobra 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 3 Din c=a l»haja ob 4. ijirtr«|. sam Stane mesečno Din tj —; t* inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarlfu. Urednižftvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta Stev. (6/1. — Telefon itev. y». Nočna redakcija: od 19. ure naprej t Knallovi ul, St. 5/L — Telefon »t. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon št. 36. loseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 491 Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it :. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem tek. zavodu: Ljubljana it n.84j - Praha čislo 78.180. Wien,Nr. 105.141. Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din. Ljubljana. 24. oktobra. Pogaianfa okonkordatu z rimsko Sto-fico so bila v začetku iuliia prekin;ena Reklo se ie. da mora;o člani enega kar dinalskih koleg;iev na počitnice, pregovori pa da se bodo nadaljevali na jesen. Izbile pa so v iavnost nekatere informacije. ki so vzbudile veliko pokornost Doznalo se ie. da so iugoslovenski škofje v Rimu tekom pogajanj dali izjavo, da vpr?šmie glagolice ne spada v kon-kordat. ker da je Interna stvar cerkve same. v katero se nima mešati niti država niti narod. To se ie zgodilo, ko je Sv. sto'!ca že pr>v->-«»N pripravljenost. da to vprašanie reši v konkorda tu Gotovo je. da se ie o glagolici že pogaiala z našimi delegati in to v dosti priinznem naglasu. Ako so škofi naenkrat pokrenili prigovor inkomnetence naše drŽave, da se zavorne za nved^o so s tem vrgli v potrajania misel, ki državo eliminira in ods'--',:a cel problem dnevnega redn v trenutki', ko naša raz-širiena domovina orvikrat sklepa s katoliško cerkvi b pogodbo. Naša država te od 1. 1014. imela komkordnt z nV>. ki zs stare naše grame? 7->'o»n*it?e g'agn lici znatne pravice. Ako bi Jugo«1aviia opustila vprašamo g'"igo1'ce r>~Vr»ri!ti. kar Srb:;a orid^bi1* za svo-vb 20 000 katolikov, bi se takorekoč odrekla stari narodni pravici. v tej zvezi misli in vMpč še drug? žalostne ooiave. ie razumliivo. da se ie vseh uvidevnih luidi. ki niso prezrli teh prevažnih dogodkov, polastilo globoko rezburienie in z niim tudi ogprčenie nad postopkom jugoslovenskih škofov. V historičnem momentu skočiti v hrbet svoii domovini, tn ni mala stvar in čudno ni. ako se ie tak postopek označeval tudi kot moralična veleizdaia. Naravno ie. da so škofje končno reagirali na te strahovite očitke. Opazili so. da bi se postavili izve.1 naroda, ako se ta stvar zanie povolino ne razčisti Vsai ga ni Jugosfovena. ki bi tu moeje' prav dati nasprotnemu sta''šču. Stari naš narodni jezik in čim več živega našega iezika v cerkev, to je tako velikanska stvar, da lahko rečemo, ako se to doseže, potem ie naša narodna misel zlagala. Škofie so se zbrali v Zagrebu na posvet in lavliaio. da so se to pot izrekli vsi za glagoHco. vendar s tem. da ie to vnrašanie rezervirano avtonomni re-š:tvi Sv. stolice. JavPajo. da gredo v Rim snoročit to prošnjo. Alt ie država kompetentna. da zahteva za svoje državliane in za nnš iez;k prav'c> v cerkvi, o tem ne fndo odločali škofie O tem od'o?a država sama. nredstavliena no v'adi. ki se o^ri na Narodno skupščino. Volia te sknpšči-ne ie nedvomno iasn^ in z veseliem moramo konštatirati. da stoli za vlado v tem v"rašin'u vse orebVnMvo. Dodt-i se n:h-xe ni iavil. ki ie proti. Zavrniti pa moramo iz;avo.SlS. ki odreka državi oravico boriti se za g'agoI!co in s tem samo 7nrvva dn'<"izi,!e. d? ie v n;ej š° vedno isti zli duh Dtmaia m Pešte. ki sta nensmlieno gonila škofa Stmss-maveria. ko je posredoval, da d^bc katoliki v Črni «•■>*■? r>rav!eo posluževati se glagolice. Si S ni močna dovoli, da bi n'pn zelo diskred:firani g'as mogel odvrniti državo in vlado od nrave noti in od vršenia historične dn'žnosti. Prav tako gotovo ie pa tudi. da se Jngoslaviia za tr'ago1ico ne bi borila nrilikom konkoHVa. akn b' Sv stn,;ca sama storila odločilen in odrešilen korak: ako bi u?od;la enryt"šni želii naro da in sama uvedla naš stari narodn' iez:k in čim več živean iezika na teritoriju ceWa naroda. Ako bi cerkev ta korak storila bi b;1a cela sifnaciia bistveno izmeniana še v mnogih drng'b ozirih. R:1 bi to korak zb"žan;a in pri-znnnia z najdalekosežneišimi posledi caml. Med nami orevladuieio v te? stvari čr-no?'edi nesimisti. ki sod:'o. da bo Sv stolica zopet enkrat nod1°e'a mržniam ki v 5zvesfn;h krr>g;h v'nda;i na^ra"-naši državi in razvoiu .lugoslovenstva Dal Rog da se pes:m!<;ti vendar enVra» motiio. Ako oa ni tako. notem bodimo pripravlieni. da se borimo za našo »staro ora^do« do kra> njegove ideie monstruozne in nevzdrž-liive. Dokazal bi mu. da je dolžnost ministrstva trgovine in industrije, stremeti z vsemi sredstvi, a predvsem potom carinske politike za tem. da se dvigne domača produkcija po obstoječih predpogojih in da se s tem samo po sebi dvigne tudi vojna pripravljenost. Dokazal bi mu, da ni tudi za vojno pripravljenost preveč koristno, ako vzame gosp. Savič pod svoie okrilje od tolikih Industrij samo eno ali drugo, ki je po osebnosti lastnika ali upravnika njegovemu subjektivnemu pojmovanju simpatična, medtem ko moraio druge, brez katerih ne bi mogle obratovati niti te. pri vsakem koraku težko čutiti njegov nebrzdani temperament. Dokazal bi mu. da ie taka delitev industrije v simpatično in nesimpatično. v potrebno in mani potrebno, katastrofalna za r,aš gospodarski razvoj. Vsaka življenja zmožna industrija ie važna, ker oro-ducira. daje zaslužka ljudem, in plačuje davke, a brez ljudi in davkov ni tudi ne voine pripravljenosti. Dokaza! bi mu tudi to, da ie absurdno zahtevati prenos že obstoječih podietij v druge kraje in osnovanje novih industrij samo v krajih, kier ni niti zadostnih komunikacij niti drug!h predpogojev za industrijo. K nesreči ni tako dokazovanje danes mogoče. ker na mestu, odkoder bi moral') priti tako dokazovanje, sedi danes baš oni. koiemu bi se moralo to dokazovati. Borbeni temperament gosp. Saviča. ki ga vodilo popolnoma napačna notrania nazirania. ie fatalnega pomena za naše gospodarstvo. Poleg strategičnih principov in ambicij ima gospod Savič, tako pravi člankar. še eno slabost, to so speciialni nro-dukti kakor kačkavalj. brinievec. užički prozvodi in slični. Ako naleti g Milivoje Savič pri razpravlianiu o trgovinskih pogodbah na nasprotnika, ki pozna te njegove slabosti, ta mu bo prav lahko prodal rog za svečo. To se je tudi zgodilo nedavno pri sklepanju trgovinske pogodbe z Avstrijo. kier je s svojim nastopom spravil v težak položaj eksperte. ko je pri razpravah z avstriiskimi delegati že v začetku razkril svoie karte. tako da ie mora! dovoliti Avstriji velike koncesiie. za katere ni dobil oro-tidaiatev. Posledica naš;h političn'h in administrativnih razmer je ra. da je vse to znano in priznano in da ie ne-glode na to gnsp. Savič nmr>gn močnejši kot so njegovi predpostavl'eni ministri, proti katerim izvaia brezobzirno svojo politiko. Pri teh razmerah bi bilo bolie. da se ta zakasneli Kraljevič Marko premesti tia. kamor ga vleče srce. a to ie v vojsko in da se na mesto načelnika trgovine in industriie postavi gospodarski strokovniak s civilističmmi nazori. To bi hib velike koristi, tako za našo trgovinsko po!it;ko in dobro tudi za rašo vojsko, ki bi dobila navdušenega borca. Ta nevzdržen položaj, tako konča člankar. se mora radi ugleda naše države in potrebnega ti zaupanij v inozemstvu in v interesu celokupnega našega gospodarstva končati. Mi se iz vsega srca priključujemo tei žel ii uvaževanega zagrehškega gospodarskega glasila. Sai trni baš Slovenra pod brezobzirno, naoačmo politiko gospoda Savifa naiveč. Dan na dan sc kažeio praktični dokazi, da gr>sp. Savič kot član centralne komisije za državne dobave, nadalje kot šef industrijskega oddelka pri oddeljevanju državnih dobav, kakor tudi pri reševanju koncesijskih prošenj za industrijska podjetja in izdajanja uverenj za carine prosti uvoz, dosledno izvaja svojo, v knjigah priob-čeno deinontažno politiko, ki mora neizogibno končati za Slovenijo z gospodarsko katastrofo. Smrt zadnjega guvernerja Krete - Berovič paše V Dubrovniku je umrl te dni v starosti 83 let zadnji mednarodni guverner Krete, Gjorgje Berovič paša, eden najodličnejših državnikov srbskega po-koljenja stare Turčije. Rojen v Skadru, je pripadal Berovič paša ugledni srbski rodbini, ki se je pred več stoletji preselila iz Berija pri Podgorici v Črni gori v Skadar. Ska-darski Srbi so kmalu spoznali izredno nadarjenost in čvrst karakter mladega Beroviča in mu prorokovali sijajno bodočnost. V njegovih mladostnih letih so se vršili v Turčiji veliki pokolji kristjanov in velesile so se zaman trudile, d;i bi takratnega sultana Abdula Haniida prisilile, da izvede obijublje.ie reforme, ki naj bi napravile konec neznosnemu trpljenju kristjanov v Turčiji. Sele na njihov energični nastop je Abdul Ha-mid končno privolil, da vzame v državno službo tudi svoje krščanske državljane. ki naj bi izvedli te reforme. Ska dar je takrat i slal mladega Beroviča na šludii v Carigrad in v inozemstvo. V svoji uradniški karijeri je uporabil pokojni Berovič vso svoio energijo, da olajša krščanskemu življu na Turškem položaj. To se mu je tudi posrečilo, ker ie izvrstno pozna! turške zakone, koran pa celo bolie. kakor mnogi turški državniki muslimanske vere. Prebavlstvo brez razlike veroizpovedi ga je zato ribo spoštovalo, a obenem tudi balo radi niegove strogosti in pravičnosti. Zakon mu ie bil nadvse in zato si je kmalu pridobil ne samo zaupanje sultana. temveč tudi mnogih poslanikov na turškem dvoru. Talentirani diplomat je prišel tako že v mladih letih do najvišjih položaiev v bivšem turškem cesarstvu. Bil ie viceguverner Bitolia Drinopolla in Krete, ter je bil 1. 1895. imenovan za guvernerja Samosa. Takrat ie dal sultan Abdul Hamid kristjanom na Kreti gotove koncesije. Poznavajoč sposobnost in Berovičevo naklonjenost napram kristjanom, so poslaniki velesil v Carigradu izrazili željo. naj imenuje sultan Beroviča za guvernerja Krete To se je leta 1896. tudi zgodilo in je dobil Berovič obenem nalog. nai kot guverner izvede na Kreti obljubljene reforme. Niegova akcija Pa ie naletela na krvav odpor muslimanske opozicije. Niti navzočnost mednarodne eskadre v krečanskih vodah ni mogla izpremeniti položaja, kajti vsemogočni kalif ie skrivoma huiskal muslimane na odpor proti stremljenju kristjanov. Berovič se je nahajal teda' ored dilemo: da sledi vzgledu Abdula Hamida in s pokoljem zaduši vsako muslimansko gibanje, ali 03 po svoji vesti demonstrativno resignira na guverner-sko mesto in omogoči tako velesilam, ki so podpisale pogodbo glede uvedbe reform, da postavilo otok Kreto brez komplikacij in krvi pod svoj protekto-rat in nato odstopijo Grški. In Berovič si je izbral drugo pot ter 12. februarja 1897 demisijoniral kot guverner Krete in šel prostovolino v pro-gnanstvo. 7.e dan nato so velesile okupirale Kreto, nakar je sledila avtonomija in potem aneksija Krete s strani Grške. Čudna usoda, slavni Kuperli Mehmed paša. mdom Srb Sokolovid. ie potolkel Benečane na Kreti in pridobil otok Turčiii. Cez več stoletij pa ie Srb Berovič paša. čegar ljubezen napram svoji veri in narodu je bila tako velika, da niti na svoiem naivišjem položaju ni zapustil krščanstva, s svojim nastopom povzročil, da je prišel otok Kreta zopet v krščanske roke. V srbskih vojnah proti Turkom. Bolgarom in Avstro - Ogrski je izvršil pokojni Berovič paša svoiemu narodu s svojimi izrednimi izkustvi neprecenljive usluge. Bo prevratu se je preselil v Dubrovnik, kjer je sklenil, da preživi zadnje dneve svojega življenja. Politični položaj v Belgiji Parlamentarne počitnice so bile prav koristne za belgijsko koalicijsko vlado socijaiistov in krščanskih demokratov. Ko se začetkom prihodnjega meseca otvori jesensko zasedanje, se bo pojavila pred zbornico močnejša in kompaktnejša kot pred par meseci. Mogla bo pokazati na tri pomembne uspehe tekom počitnic, na sporazum z Zedinje-nimj državami glede odplačevanja belgijskega dolga, na locarnski pakt in ugoden zaključek pogajanj za stabilizacijsko posojilo. Pričakovati je pač nekaterih izpre-memb v sestavi kabineta. Tako odstopi iz zdravstvenih razlogov minister pravde. valonski krščanski demokrat Tschof-fen. Verjetno je tudi, da bo moral de-misiionirati liberalno orijentirani notranji minister, ki sploh ni član parlamenta in ne prinada nobeni izmed koa-liranih strank. Rolin-Jacquemins se je namreč zameril tako socijalistom kot flamskim nacijonalistom. ker preveč energično brani enotnost dežele. Njegov zakonski načrt za spoštovanje državne zastave in državne himne se prvim zdi prereakcijonaren. drugim pa kot naperjen naravnost proti flamske-mtt separatističnemu gibanju. O splošni krizi vlade in koalicije pa se danes mnogo mani govori kot koncem poletnega zasedanja parlamenta. Tudi ni izgleda, da bi razvnete strankarske strasti ob priliki volitev v pokrajinske svete, ki se vrše 8. novembra, mogle občutno omajati položaj vlade. Te volitve so pomembne v prvi vrsti zato, ker iz provincijskih svetov izhaja del senata. Danes vladajo v provincah Mainaut in Liege socijalisti. v Anversu koalicija socijaiistov in krščanskih demokratov, v Bra"bantu zveza liberalcev. katolikov in socijaiistov. dočim se nahajajo vzhodna in zahodna Flandri-ja. Limburg. Luxemburg in Nainur v klerikalnih rokah. Splošno se pričakuje znatno napredovanje socijaiistov. s čimer bi se okrepil njihov položaj tudi v senatu. Današnja Belgjja ima reševati dva važna problema." Plemenski boj sicer ne zavzema tistih ostrih oblik kot v nekaterih drugih držav, iz česar oa nikakor ne sledi, da bi se mogel današnji ustroj stalno držati. Flamci zahtevajo vedno odločnejše popolno avtonomiio. Celo armado hočejo deliti v dva dela: valonski in flamski. Doslej so se romanski Valonci najodločnejše upirali flamskemu separatističnemu gibanju. V zadniem času pa je ta odpor precej ponehal. Dejstvo, da se germanski Fla-manci zelo hitro množe, dočim število francosko govorečih Valoncev . nič ne napreduje, vzbuja bojazen, da bi se v doglednem času flamsko separatistično gibanje utegnilo izpremeniti v pristen flamski imperijalizem. Ta strah bo polagoma privedel do prostovoljnega sporazuma obeh belgijskih ras. Današnja vlada, ki ima v svojem okrilju več odločnih flamskih nacijonalistov. ima nalog pripraviti pot takemu sporazumu. Aktuelnejše in nujnejše kot rasni oro-blem pa je finančno vprašanje. Finančni minister Janssen je podvzel široko zasnovano akcijo za sanacijo državnega gospodarstva. Po ureditvi ameriškega dolga hoče sedaj v prvi vrsti stabilizirati belgijski frank. V to svrho se poteguje za najetje stabilizacijskega posojila 100 do 150 milijonov dolarjev. Po najnovejših vesteh so tozadevna pogajanja uspela. Polovico vsote bo dala bančna hiša Morgan & Co. in Guaran-ty Trust Company, drugo polovico pa angleška banka. To posojilo bo služilo za odplačilo dolga narodni banki. Janssen hoče znižati obtok belgijskih bankovcev za cele 4 milijarde, t. j. skoro za 60 odst. Seveda ne bo mogel izvesti tega načrta brez velikih bolečin za belgijsko gospodarstvo. Druga briga finančnega ministra je deficit v državnem proračunu. To borzen namerava lečiti z štedenjem in z novimi davki, katerih bo kar za 500 milijonov frankov. Stedilo se bo največ pri armadi. Zniža! se bo kavalerij-ski kader, odpuščenih bo kakih 1000 oficiriev, skrajšal se bo rok služenja v vojski. Današnja vlada smatra, da ii novi položaj, ki je nastal po locarnski konferenci, dovoljuje znatno oslabitev belgij. ske oborožene sile. Politične beležke + »Slovenec« o sporazumu. Včerajšnji »Slovenec* je napisal o sporazumu RR daljši uvodnik, v katerem po svoie dokazuie. zakai ni ta sporazum »pravi sporazum*. Članek bi si lahko prihrani, ako bi napisal, da bi bil sporazum RR v njegovih predalih poln slave in hvale, ako bi bil pri niem udeležen tudi gosp dr. Korošec. »Slovenec« meni, da so že vsi ljudje pozabili, da se ie pred dobrim tednom še silno pehal za vstop v vlado RR. Takrat je drugače pisal kot danes, ko nima nobene nade več za vstop v vlado. »Slovenec« piše sedai da se je Korošec sporazumu »previdno izognil« in zahteva, da se nai natančno pove. kakšen naj bo ta sporazum. Ko je bila na krmilu Davidovičeva vlada »sporazuma«, smo klerikalce neprestano vpraševali, kako si oni zamišliaio sporazum, pa nismo dobili nobenega odgovora . . . + Sporazum In Slovenci. Pod tem naslovom prinaša narodno-socijalistič-na »Nova Pravda« uvodnik, ki se izjavlja za sodelovanje Slovencev pri sedanji politiki sporazuma, in sicer potom koncentracije naprednih elementov. Opažati je. pravi glasilo NSS, da se vse slovenske stranke razen SLS zaveJajo resnosti današnjega položaja ln i"ve-jo pota kako izpolniti sporazum Srbov in Hrvatov tudi z udeležbo Slovencev pri sporazumu. Ne samo stranke, ki so direktno udeležene pri današnji vladni kombinaciji, tudi vse one stranke, ki ne spadajo v krog vladnih strank, priznavajo važnost doseženega sporazuma in ne odrekajo pripravljenosti sodelovanja. Volja je dobra, samo konkretne oblike mora še dobiti. Te pa bo dobila enotna volja šele takrat, če bo dana možnost skupnega nastopa slovenskih naprednih strank. Nobena izmed obstoječih naprednih strank si ne sme domišljati. da je sama zmožna prevzeti vodstvo vladne politike v Sloveniji. Proti sebi bi ne imela le močne SLS. ampak tudi vse ostale nanredne stranki bi ji ne nudile absolutno potrebne zaslombe. Če ni mogoča slovenska fronta z SLS, ki bi bila klerikalna fron- ta, je mogoča slovenska napredna fronta, ki bi se v imenu Slovencev nato priključila sporazumu med Srbi in Hrvati. + Zakaj se ne objavi sporazum RR? Večkrat je bila že napovedana objava pogodbe ali tako zvanega sporazuma med radikali in radidevci, a do danes je ostala ta pogodba tajna, za katero vedo Ie nekateri voditelji obeh strank. Sedaj se je k tej interesantni stvari oglasil Ljuba Davidovid, ki je prošli četrtek na neki konferenci svoje stranke dejal: Zakaj ne objavijo sporazuma. ako je dober? Razgovarial sem se z uglednim radikalskim prvakom in ko sem ga vprašal, zakai ne objavijo sporazuma, mi je odgovoril: »zbog nečeg rdjavog za radidevce.« Dejansko imaio oni samo neke protokole iz sej. na katerih so se pogaiali. V teh protokolih smatraio oni. da je sporazum. Toda v protokolih bi imel H ti predviden tudi program dela. Izgleda pa, da tega programa sploh ni.» -f »Usoda bivšega vodstva.« Pod tem naslovom obiavlia beograjski »Politični glasiik». o katerem se zatriuje. da ie glasilo zelo vplivnih dvorskih krogov. sledečo interesantno informaciio o notraniih odnoša>ih v radidevski stranki: »Nekaj mesecev oblasti zadostuje, da so se v HSS razburkale osebne nestrpnosti. katerih stranka, dokler je bila v opoziciji, ni poznala. Bivše stranki io vodstvo, osobito dr. Maček in Preda-vec. ki sta Po nakliučiu prilik ostala izven vlade, nista zadovolina. Onadva celo vodto zahrbtno borbo proti svojim tovarišem v vladi, ki zdaj nosijo odgovornost za novo politiko svoje stranke. Osebne nestrpnosti li intrige so zadnii čas tako narastle. da ie Stje-nan Radič moral nastopiti pred javnostjo z iziavo. v kateri ie navedel, da bo noskrbel za svoie bivše tovariše iz zapora in se potrudil ustreči njihovim osebnim zahtevam. Ta iziava ni napravila naiugodneišega vtisa v radikalskih krog h Radikali smatraio. da ie bivše radidevsko vodstvo losilo glavni del odgovornosti za rogreške. ki iih je St. Radid storil za časa Davidoviceve vlade. To vodstvo se ie tudi svoj čas resno zamerilo radikalom, tako da bi eventualno sodelovanje s temi gospodi v skupščini ali vladi škodovalo odno-šajem. ki sedai vladaio med radikalnimi in radidevskimi prvaki. Zato se ie v radikalskih krogih omenjena iziava šefa HSS tolmačila bolj kot sredstvo za po-mir.ievanie duhov v stranki, nego kot namera, ki naj bi se v doglednem času udejstvila. + Osiješki radikali so si zopet hudo v laseh. Zdaj je Lazar Brkid, upokojeni inšpektor ministrstva prosvete in kandidat pri bivših volitvah, začel izdajati »Radikalski glasnik«, ki ga sam ureja in večinoma tudi sam piše. V uvodniku podrobno razpravlja o razmerah med osiješkimi radikali in pravi: »Rak-rana na drugače zdravem organizmu radikalne stranke v Osijeku in osiješ-kem okrožju je koterijaštvo, ki je dobilo moč ter spravilo stranko v takšno vlogo, da služi poželjenjem neomejenih sebičnežev. ki svoje osebne in često prav umazane posle rešujejo na račun in v imenu stranke. Prišlo je tako daleč. da vsakojaki nacijonalno nekorektni tipi, razni gojenci kazenskih zavodov. razni ucenievalci in problematične figure vodijo glavno besedo v stranki. Uničiti to koterijaštvo znači rešiti stranko vseh neprilik. ji dati polet ter vse njene moči, opešane radi koteri-jaštva. razviti v korist naroda in države, zbrati vse nacionalne elemente in jih staviti v službo za obči blagor.« Ost »Radikalskega glasnika« je predvsem naperjena proti dr. Ivkovidu in dr. Božiču, o katerih obeta v prihodnjih številkah posebna razkritja. Izseljevanje naših delavcev v Francijo Francoska družba za emizraelio v Parizu se je obrnila na naše ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu z vlogo, v kateri prosi za koncesijo za izseljevanje naših Industrijskih delavcev v Francijo. Ministrstvo za socijalno politiko l.na v pogledu izseljevanja že dovol' bridkih skušenj: radi tega nI hotelo na lastno pest odločati o tem vprašanju, temveč Je vprašalo za svet Delavske zbornice ter Inšpekcije dela. Kolikor se dž presoditi, so dale imenovane inštituclje pevoljne odgovore. In družba ho na podlagi Izrečenih mnenj najbrže dobila zaprošeno dovoljenje. Ministrstvo bo stavilo družbi dva pogoja, ki se tičeta vitalnih Interesov naših delavcev. ki služijo v inozemstvu. Zahtevalo bo. da morajo i.neti naši delavci enake mezdne pogoje kakor domači delavci in da moraio poleg tega uživati še posebno nadzorstvo, ki bo ščitilo njihove koristi. Na ta način bo naš delavski živeli v Franciji gmotno zavarovan. Pojavila pa so se tudi mnenja, da bi bilo v prvi vrsti priporočljivo izsel evanje nekvalificiranih delavcev na Francosko. Posebna emigracija že Itak redkih profesiio-nlstovsklh specliallstov bi narrreč še bolj zredčlla vrste teh nastavljencev v donačl industriji, ki bi se radi pomanjkanla domačinov morala zateči k tujcem ter pospešiti njihov dotok v naše kraje. Zgodili so se že konkretni slučaji, da so šil od nas v Franclio kvalificirani delavci, ki so se na Francoskem opriieli deia v nekvalificiranih strokah samo zavoljo tega, ker so delavci na Francoskem bolje plačani kakor Pri nas. Kraniska Industrijska družba na Jesenicah ie občutila to deistvo na lasmi koži in bilo bi za naše razmere škod! Ivo. če bi se to nadaljevalo v započetem pravcu. Zveza jngoslovenske demokratske mladine v Ljubljani priredi danes, 25. t. m. v veliki dvorani Na« rodnega doma ob 9. uri dopoldne Glavno ustanovno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1.) Pozdrav predsedstva. 2.) Pozdrav vodstva SDS. 3.) Pozdravi zunanjih organizacij. 4.) Poročilo odbora in osrednjega športi nega odbora. 5.) Poročila delegatov. 6.) Čitanje pravil. 7.) Volitev predsedstva in odbora te; nadzorstva. 8.) Določitev prvega kongresa. 9.) Slučajnosti. Popoldne nogometna tekma SK. Edinost Ljubljana : SK. Edinost Kranj. Igrišče ASK Primorje ob 12.30. Zvečer se vrši pod pokroviteljstvom g. ministra n. r. dr. Gregorja Žerjava in go« spe Milene Zerjavove akademija v veliki dvorani Narodnega doma ob 8. uri zvečer s sledečim sporedom: 1.) Llvod: »Himna«, igra salonski orke« ster godbe narodnega glasbenega dru« štva »Sloga«. 2.) Pozdrav in nagovor. 3.) T. Komer »Osveta«. Zaloigra v enem dejanju: poslovenil V. Smolej. Igri »Edinost« iz Ljubljane. 4.) «Bogomilovo slovo«. Izvleček iz ope« rete »Jamska«, igra tamburaški zbor »Edinost«, Kranj. 5.) Deklamaeija: deklamira član »Edino« sti«, Litija. 6.) V. Mirk: »Na trgu«. »Katrica«. F. Ma. rdlt: «Oj ta soldaški boben«. Poje kvartet »Ljubljanskega Zvona«. 7.) Dcklamacija: deklamira član »Edino« sti«, Tržič. 8.) Barcarola: Izvleček iz opere »Hoff« mannove pripovedke«, igra tamburaški zbor »Edinosti«, Jesenice. 9.) V. Parma: »Mladi junaki« koračnica. Igrajo tamburaški zbori »Edinosti« Kranj, Jesenice in Ljubljana. Po akademiji plesni ven ček ki se otvori z narodnim kolom. — Prosta zabava, jestvine, vino, bufet in cvetlice. Po svetu — Francoske žrtve v Maroku. Iz Pariza poročajo: Ministrski predsednik Painlcve je pred parlamentarno finančno komisijo podal zanimive podatke o operacijah v Ma« roku. Francoske izgube so znašale do 1. av« gusta 1285 mrtvih in 5306 ranjencev. Med temi je bilo 1300 ranjenih in 300 mrtvih Francozov. Od avgusta do 15. oktobra so znašale izgube 891 mrtvih in 2991 ranjen« cev. Finančni stroški so znašali 950 mili« jonov frankov. Za Sirijo je izdala Francija v letih 1920 — 1924 skupno 2162 milijonov frankov. Ministrski predsednik je izjavil, da stremi vlada po kar najhitrejšem z&» ključku miru v Maroku. V Siriji pa hoče Francija samo vzpostaviti mir, kar se bo zgodilo v kratkem času. — »Temps« ugo« tavlja, da so Francozi osvojili skoraj celo ozemlje južno Ouerga in da 90 prisilili k predaji okrog 100.000 upornih Rifovcev. List dostavlja, da se kljub temu ne sme podcenjevati Abd el Krimova moč. ki raz« polaga s kakimi 60.000 vojniki, ki dosedaj še niso izgubili upanja v zmago. — Briand kandidat za Noblovo mirovno nagrado. Pariški «Figaro» zahteva priznanje letošnje Noblove nagrade Briandu, ki se že pet let trudi za svetovni mir in je svoja stremljenja podprl tudi z dejanji. — Sovjetski minister za narodno zdravt le v Parizu. V Pariz je dospel sovjetski ljudski komisar za narodno zdravje, pro« fesor na moskovski medicinski fakulteti Tomaško, ki namerava stopiti v stike z •taiEriaBziuESao ttui^suafigm [uimpojBupnui Morilka Carniciu izpuščena V petek 23. t. m. se ie vršila odločilna seja dunajskega višiega deželnega sr>d'šča. ki je sklepalo o pritožbi zagovornikov morilke Menciie Kamiciuieve proti sklepu dunaiskega senata, ki je odbl prošnjo za izpustitev smrtno bolne morilke. Kakor znano, je višje deželno sodišče na Dunaiu odredbo zdravniško preiskavo atentaforice. ki trpi na neozdravljivi bolezni. Preiskava nai bi dognala, ako ie sploh izključeno, da bi morilka mogla kdai nastopiti svoio kazen. Karni-citiievo ie ponovno nreisval dvorni svet nik Jagid. ki je izjavil, da njeno zdravstveno stanje ne bo nikdar dopuščalo nastopa kazni. Na podlagi te zdravniške ugotovitve !e višie deželno sod;šče sklenilo, da se mora Karniciuieva pustiti na svobido in da se jo mora izgnati iz Avstrije. Morilka nai bi bila predana policiji, ki bi jo nato spremila do državne meie. Ker pa ie njeno zdravstveno stanje tako slabo, da ie vsak transport izključen. io bodo morali prenesti v kak sa-natorij. kier bo ostala do smrti Na sklep višiega deželnega sod;šča je odločilno vplivala zdravniška ugotovitev. da bi mogel ugodno vplivati na morilkinn zdravie samo planinski zrak. Ker na ni na razpolago za to potrebnih denanvh sredstev, se le sod:5če odločilo za nemožnost izvršitve kazni. * Dtinai, 24 aktobra. s. Menclja Karni-ciu ie danes zapustila deželno sodišče. V avtomobilu se ie odoeliala na vzhodni kolodvor ter odpotovala v spremstvu priiatelia na Madžarsko, odkoder se vrne v Bolgari«. Se dane« in ponedeljek 28. L m. Senzacija nad senzacijo I Fijaker Bratfisch Kino «LJUBLJANSK! DVOR*. Talefon 730 Predstave ob nedeljah ob pol 11 dop In ob 3, % 5., 6., H 8 in 9 uri zvečer, ob ds« lavnikih ob 4, H 6-, H 8 in 9. Ministra Beneš in Ninčič po povratku z Bleda na ljubljanskem kolodvora. Od leve na desno stoie v prvi vrsti: minister dr. Beneš, gosoa Ninčičeva, gospa Beneševa, minister Ninčič, ministrski tajnik Ska!lcky, beograjski češkoslovaški poslanik Šoba, načelnik glavnega kolodvora Ludvik. K zbora jugoslovenske demokratske mladine Danes se vrši ustanovni občni zbor »Zveze jugoslovenske demokratske mladine v Ljubljani«. Na zbor prihite tudi mladi delegati z dežele. Čudno! V času. ko politični nasprotniki dan za dnem pokopavajo demokratsko stranko in so za vsako ceno pripravljeni zadušiti demokratsko idejo, v tem času hiti jugosl. demokratska mladina na ustanovni zbor zveze v Ljubljano. Ko smo ustanavljali mladinske organizacije po deželi, smo marsikje naleteli na odpor, češ. da je mladinska organizacija po naših trgih in vaseh, poleg drugih organizacij neootrebna. Če si pa stvar ogledamo od bližje, vidimo. da je poleg mest v vsakem trgu in vasi mladinska organizacija potrebna. Bratska češkoslovaška republika nam je živa slika mladinskega gibanja. Češka mladina prednjači vsem na uspehih modernega mladinskega razvoja, iz njih mladinskih organizacij vstajajo mcžje, bodoči voditelji in učitelji naroda. Naša mladinska organizacija je pot v vse ostale prosvetne in kulturne organizacije. Hočemo ustvariti iz naših organizacij poleg fizičnih tudi nnjbo'ise prosvetne in duševne delavce. V zdravem telesu zdrava duša. v zdravi duši tudi zdravo seme demokratske ideie — prosvitljene polne ljubezni do dela naroda in države, ki nas vodi na not v bodoče. Zato pritegnimo ukaželjno mladino k delu. Naj izidejo iz naših vrst najboljši gospodarji z najboljše gospodinje, organizatorji, oznanjevalci — demokratske Ideje. Dvignimo prapor »Enakosti, Bratstva. Svobode» — in sejmo seme *Edi-nosti« v srca mladine. Franjo... vega mesta do Ra.ihenburga. tako da bo nova zveza v kratkem vzpostavljena. Pričakuje se, da bo v H dneh že mogoče otvoriti promet na novi zvezi. Dosedaj je vladala v telefonskem prometu z Zagrebom velika mizerija in je moralo enkatere dni izostati v najvažnejših poslovnih urah do sto pogovorov. kar je pomenilo ne samo veliko škodo za trgovino in industrijo, marveč tudi za državno blagajno samo. Z zgradbo drugega voda bo promet med obema mestoma znatno olajšan. Finančni ravnatelj Kare! Loke - SOIetmk Zgradba drage telefonske linije z Zagrebom Med Ljublja.,o in Zagrebom je obstojal dosedaj za telefonski promet samo en bronasti vod, dočim ie bil drugi vod, ta katerem so bile vključene razne vmesne nostaie. iz železne žice, t^ko Ja za direktni promet ni prišel vsled slabe prevodnosti v poštev. Edini direktni bronasti vod pa že davno ni zmogel vedno bolj intenzivnega prometa med Ljubljano in Zagrebom, ki ie vsled vedno živahnejšega prometa denarnih zavodov in borz, kakor tudi trgovskih in industrijskih podjetij od dne do dne naraščal. Zbornica za trgovino, obrt m industrijo v Liubliani ie zato že lansko leto ponovno intervenirala nri ministrstvu pošt in telegrafov, da se nujno zgradi draga direktna telefonska zveza z Zagrebom in njeno prizadevanje je Imelo poooln uspeh. Ministrstvo 'e odobrilo načrte in ko je bila letos dobavljena iz inozemstva bakrena žica, se je takoj pričelo z zgradbo. Na hrvatski strani ie vod od Zagreba do Dobove že dograien. dočim ie na naši strani vod že sneHan preko No' Dvorni svetnik in finančni ravnatelj v pokoju Karei Lubec. je praznoval dne 19. t. m. v krogu svojih otrok in ožjega sorodstva v Ptuju, čvrst in čil, SOlc-tni-co svojega rojstva. Roien v Bišu, sosedna hiša notarja dr. Firbasa, ki ie tudi te dni obhajal svojo SOletnico, je po dovršeni gimnaziji v Mariboru vstopil v mariborsko bogoslovje. čez mesec dni pa odšel v Gradec na filozofsko fakulteto. Ker po dovršenem filozofskem študiju ni bilo izgleda, da dobi kmalu profesorsko mesto. ie leta 1870. vstopil pri računskem oddelku finančnega ravnateljstva v Gradcu. obenem pa ie doštudiral pravo. Leta 1877. je bil imenovan za davčnega nadzornika na Dunaju, odkoder je prišel 1. 1879. k okra m emu glavarstvu v Radgono, kier je takrat služboval poznejši kraniski deželni predsednik baron Hein. ki ga ie Lubec HČil slovenščine. L. 1886. je bil premeščen kot edini slovenski fmančni nadzornik v Brežice, od tam na leta 1889. v Maribor. kier mu je bil zoret za šefa baron Hein. Leta 18S9. je bil imenovan finančnim tainikom »ri finančnem ravnateljstvu v Gradcu, kier je služi! do leta 1897.. nazadnie kot finančni nadsvetnik. Nekaj let je bil tudi na grnškem vseuči lišču docent za državno računovodstvo. Po odhodu finančnega ravnatelia v LiubVani PlachVlia ie izostalo vpraša- Nepreklicno sano še dases! Senzacionalni HARRY PIEL film Z i G A M O Izvanredno zanimiva pustolovščina ljubljenca vseh kino obiskovalcev, ki rresega vse dosedanje Harre Piel filme. Napeto zanimiva vsebina sijamo uspela r ti ja, idealno lepa partnerica DARY HOLM. — Predstave danes: 3, >/i5, 6 vic« Ljubljana, Krekov trg 10. Wiliam Shakeipeare 99 Sen sne noži" pride te dni v kino Podpora oškodovanih vsled elementarnih nezgod Ministrski svet je sklenil, da se iz proračunskih dvanajstin avgust-novem-ber razdeli 2,900.000 Din med prebivalstvo, ki je utrpelo škodo vsled raznih elementarnih nezgod. Za posamezne oblasti so določene sledeče vsote: za ljubljansko 150.000. mariborsko 260.000, podrinjsko 40.000, kruševsko 40.000, po-žarevsko 100.000, valjevsko 40.000, vranjsko 50.000, podonavsko 90.000, šu. madijsko 170.000, skopljansko 130.000, užiško 50.000, timoško 40.000, vrbaško 170.000, mostarsko 70.000, binaško 20 tisoč, niško 100.000. moravsko 200 tisoč osiješko 150.000, bačko 280 tisoč, pri-inorsko-krajiško 50.000, sarajevsko 20 tisoč, raško 20.000, tuzlansko 30.000, travniško 60 tisoč, zetsko 50 tisoč, sremsko 70 tisoč, zagrebško 50 tisoč, dubrovniško 100 tisoč in splitsko 280 tisoč dinarjev. Podporo bodo razdeljevali ve!iki župani sporazumno s sreskimi poglavarji in oblastnimi kmetijskimi referenti potom posebnih komisij, obstoječih Iz srezkega poglavarja, ekonoma in dveh članov srezkega odbora, kjer pa ni srezkega odbora, iz dveh uglednejših gospodarjev tega sreza. Podporo dobe v prvi vrsti siromašni kmetovalci. Krona vseh dosedaj izdelanih filmov grandijozni «QUO VADIŠ...?» pride Se ia mesec v ELITNI KINO MATICA. Reminiscence Maribor, 24. oktobra. Pred nekaj tedni je dobil gosp. dr. Pivko od praške policije nazaj vso korespondenco. ki mu jo jc med vojno zaplenila avstrijska policija. Med drugimi spisi se je nahajala tudi brzojavka, ki jo je poslal ob priliki praznovanja 500-letnice vstoličenja koroških vojvod mariborskim Slovencem na naslov dr. Turnerja takrat predsednik Slovenske Matice dr. Ilešič. Brzojavka, odposlana 19. aprila 1914, se glasi: »Nenadno za-prečen, da bi sam prišel med Vas, pozdravljam v Imenu Matice Slovenske in Madce Hrvatske Slovence, zbrane v znaku Gospe Svete. Mrtva Je učenjaška razlika lobanj našili jugoslovenskili pred nlkov. a živ je zgodovinski ponos; to čuti danes Slovenec, ko s Hrvatom gleda stare slave dedovine. — Ilešič.» Dr. Pivko se na to brzojavko ne more več spomniti in se čudi, kako je mogla Priti k njegovim spisom. Zgodilo se je to gotovo pri policiji. Ker pa je znano, da je bil dr. Ilešič v preiskavi ravno radi nekih pisem, sem se obrnil na niega v Zagreb s prošnjo. da mi po možnosti sporoči kaj več o tej brzojavki in zlasti še. če je bila tudi ona zanj corpus delieti. Ker je Ilešičev odgovor v marsičem zanimiv za našo javnost in pojasnuje razmere tik pred vojno in nekaj dogodkov po Izbruhu voine. ga z njegovim dovoljenjem objavliam. Glasi se: »Leno Vas zahval iu jem za poročilo o moil brzojavki iz leta 1914. Ne spominjal bi se je več. tudi ne vem. če je v mojih preiskavah one dobe igrala ulo-go. Zdi se mi, da ne. Pivkova preiskava je bila menda leta 1917.. a moja od 1914. do 1916. Kolikor se spominjam, je v sodrrijskih preiskavah proti mer,i Maribor igral ulogo po pismu, ki mi ga je kot odgovor na moje nismo pisal pokojni dr. Rosina. On i jaz se nisva prav ujemala: v Ljubfani sva v hiši g. Dragotina Hribaria nekoč napol šaljivo napol resno debatirala o jugosloven-stvu. ki ca je on pri meni imenoval «ili-rizem». Nato sem mu iaz poslal dijaški revolucijonarni list »Preporod* in mu obenem pisal. Njegov odgovor je policija pri meni konfiscirala. Govoril je v listu dr. Rosina o »topovih«, ki bodo govorili. List je bil v preiskavi siten za mene in za dr. Rosino. Moja brzojavka na adreso Turnerje-vo mi prav zares ugaia. Čudim se. kako da sem se čutil poklicanega ali od koga sem bil pooblaščen tako brzojaviti tudi v imenu Matice Hrvatske. Spominjam se. da je nekoč neki odbornik na odbonnvi seji Matice Slovenske omenil. češ, da predsednik na Matičinem papirju piše taka in taka pisma na Štajersko. a žandarmeriia da vse to vč. Izraz »razlika lobanj» se nanaša naj brž na ondotno pisarenie dr. M. Rosto-harja, ki je vedno govoril o rasni razliki med Slovenci in Hrvati. Rostohar jc nekoč predaval v Mariboru v svojem duhu in sem slišal, da je imel uspeh. Najavil sem se jaz s protipredavanjem in res predaval v Narodnem domu. polemizirajoč izrecno z njim. Moje predavanje je spravilo pokonci mariborsko policijo in hodila je pozvedovat. kaj sem pravzaprav govoril. Iz Maribora sem se odpeljal naravnost na predavanje v Puli o Matiji Gubcu.» H koncu še omeniam. da je praška policaja vrnila dr. Pivku še 17 pisem dr. Josioa Vošniaka dr. Janku Semecu iz 60t:h let. P;sma so iz Sernečeve osta-line in so bila nameniena leta 1913. prof. dr. Lončarju, ki je objavil vso drugo Sernečevo koresoondenco v »Vedi* leta 1914. Le Vošniakovlh pisem ni preje! in so tako izostala. Izidejo sedai v mariborskem »Časopisu za zgodovino in narodopisje«. Dr. P. Strmšek. Železniška zveza Slovenije z morjem O tem predmetu se je v zadnjem časn zopet razvnela malo stvarna diskusija ali je boljši Musilov ali Klodič-Hrova-tov projekt. Mi prepuščamo to diskusijo strokovnjakom in neposrednim interesentom ter se je v našem listu ne želimo udeleževati. Na prošnjo k. inž. Klodiča priobčujemo danes nekatere ugotovitve, s katerim želi avtor popraviti nekatere v javnosti iznešene trditve. tikajoče se njegovega projekta. G. inž. Klodič piše: Nasprotniki Klodič-Hrovatove proge dosedaj niso doprinesli stvarnih ugovorov v obliki realnih številk. Gospode nasprotnike bi prav lepo prosil, da se drže v polemiki vsaj resnice v realnostih, drugače je vsako mirno in stvarno razpravljanje v dobri stvari nemogoče, temveč nastopa nehote boj z cepci, ki mi toliko preseda. Gospod Erjavec piše na primer v »Ilustrovanem Slovencu®, tako, kakor da ne pozna literature, ki je v stvari v zadnjih letih nastala, niti dela, ki je že storjeno. Razen tega neresnico, da meri daljava Liubliana-Sušak po Musilovi progi 197 kilometrov, po Klodič'Hrovatovi na 262 km!! Odščipnil je tedaj pri Musilovi 6 km. pri meni pa dodal 52 km. Malenkost! Naj mi gospod Erjavec ne zameri, če ga vprašam: čemu to! Pa ja ne iz stališča: Semper aliquid hae-ret? Nočem verjeti! V resnici stoji stvar takole: (Prve številke pomenijo v km Musilo-vo, druge KlodičHrovatovo progo). Ljubljana-Kočevje 71 71 Kočevje-Brod Moravlce 50 — Brod Moravice-Sušak 82 —- Kočevje ~ priključek pri km 3 severno Vrbovskega — 44 Omenjeni priključek Sušak — 95 Skupaj 203 210 Pripomniti je še, da gre za gradbene km, dočim so v voznih redih v Sloveniji navedeni stari avstrijski tarifni km. Prvotna Musilova proga je merila nekaj čez 46 km, o čemer se lahko vsakdo prepriča pri upravnem svetu dolenjskih železnic v Kranjski hranilnici, kjer leži Musilov projekt. Direkcija za zgradbo novih železnic v Beogradu pa je (popolnoma po pravici) eliminirala preveliki uspon te proge progi morju, kar podaljša Musilovo progo na 50 km. Da je pa Klodič ~ Hrovatova proga po novejši varijanti dolga 44 km. potrdi lahko vsakomur nradno gospod inž. R. Kavčič, ki je to progo uradno trasiral. razen tega pa še tudi lahko imenovana direkcija. Toliko resnici na ljubo. ____Inž. M. Klodič Obupen klic invalidov Spomenica Udniženja vojnih invalidov hi Zveze bivših slovenskih vojakov v LJubljani. Pred odločilnim trenotkom, ko se misli določiti trajna usoda jugosloven-skih vojnih žrtev, polagajo voine žrtve Slovenije po svojem zastopniku Izvršnem odboru Udruženja vojnih invalidov kraljevine SHS v Ljubljani, podprte in ojačene s tovariši sobojevniki, udruženimi v Zvezi bivših slovenskih vojakov ob dvanajsti uri pred forum odločilnih faktorjev in javnosti, sledeče svoje upravičene in nepopustljive zahteve: Načrt invalidskega zakona je pred skupščino. Ta načrt ne vsebuje naših najpoglavitnejših zahtev, za katere se borimo že dolgih sedem let pred našo nacijo in pred vsem svetom. Apeliramo na naše državnike, narodne poslance ln na vso javnost, da se v odločilnem tre-notku postavijo na našo stran v dokaz priznanja za naše žrtvovanje in spodbudo bodočih pokolenj. Zahtevamo in potimo Vas: 1.) Da nam daste priznanje in ne milost, in sicer enakopravno za vse državljane. 2.) Da popravite vse krivične redukcije, uči-njene potom špecijalnih invalidskih ko-misii. Postavite status ono. 3.) Ustvarite »Narodni fond za invalide« s sodelovanjem istih in naiširših plasti narodov. v obliki avtonomne institucije. V niega naj se steka ves invalidski davek, ki ga narod v ta namen plačuie. 4.) priznajte Udruženje vojnih invalidov, katero že sedem let vodi in tolaži obupane vojne žrtve, daite mu poverenje in možnosti, da razvije svoje občekoristno delo za voine žrtve in prepustite mu pravico tudi v bodnče do naiš'rš«ga od-ločevanja v vprašanju invalidov. vdnv in sirot. 5.) Zasigurajte. da bodo invalidi pa tudi vojne sirote postali potom uspešne reedukaciie zares zmožni za pridobitni stan. razširite jim dobo učenja. napravite jim dostopne vse poklice in podprite jih v njihovih obrtih. da se bodo mogli usoešno razviti. 6.) Rešite usmiljenja vredne bolnike prezgodne smrti s tem. da iim daste možnost uspešnega, modernega in brezplačnega zdravljenja. Razširite in povzdignite invalidske zavode. Usmilite se propadajoče dece. 7.) Nadomestite izgubo pridobitne sposobnosti in oplakujočim vdovam in sirotam njihove prebrldke izgube z izdatnimi odškodninami v obliki pokojnin, neglede na premoženisko stanje. 8.) Odpravite invalidski davek in davek na ročno delo vojnim žrtvam ki so ga itak zadosti s krvjo odkupile 9.) Priznajte vsem invalidom, vdovam in sirotam vozne olajšave, ker so iih najbolj zaslužili. Poglejte v tem oziru v druge države. 10.) Prisodite vojnim žrtvam in njihovim organizacijam prvenstveno pravico in ekspfoatacijo vseh koncesij, ki niso osebno pridobitnega značaja. Prvenstvo naj se razteza predvsem na zakupa pri državnih imovinah. 11.) Podajte možnost pro-cvita in razširjanja invalidskih pridobitnih in produktivnih zadrug. Zasigurajte iim državne nabave in dobave brez konkurenčnih pogojev. 12.) Omogočite invalidom vstop v državne službe. zasigurajte jim izključna mesta, priznajte jim olaišave za vstop in dosego pokojnine potom skrajšane službene dobe. Državnim uslužbencem določite na ime invalidnine enake dajatve kot drugim Invalidom. 13.) Preskrbite denar na sredstva v svrho izplačila vseh pokojnin, ki so v zastanku. 14.) Nudite zaščite vsem, ki so postali žrtve vojne, tudi onrm, ki so se borili v neprijatelj-ski vojski; Invalidsko vprašanje je internacionalno pravo in samaritansko delo, po katerem bi morali imeti vsaj pravico zdravljenja -in do protez vsi brez razlike. Te na.iglavnejše zahteve podajajo tisoči vojnih žrtev in bojevnikov kot me-mento, predno bo zapečatena njihova usoda. Za Izvršni odbor: Tajnik: Predsednik: Benedik. Štefe. Za Zvezo bivših slovenskih vojakov: Tajnik: Predsednik: Bonač. Colarič. Spori Hazena Zagreb : Ljubljana Dane« popoldne ob 1430 se vrši n* igri« iču Ilirije tretja reprezentančna medmestna tekma Zagreb : Ljubljana. Prvi dve tekmi je Zagreb s sigurno zmago odločil v rvojo korist, zadnjo v pomladanski sezoni, ki »e je odigrala v Zagrebu, celo z velikansko di« ferenco 19 : 1. Ljubljana »e bo morala z današnjo tekmo za ta katastrofalni poraz oddolžiti ter dokazati, da v hazeni nikakor ne stoji tako daleč za Zagrebom, kakor bi »e moglo domnevati po tem rezultatu. Sestava ljubljanske reprezentance nam daje jamstvo, da bo morala zagrebška dru« žina napeti vse sile, in porabiti vse svoje tehnično znanje, ako bo hotela odnesti tudi v tretjič zmago. Ljubljana ji bo nudila trd odpor in ji' bo v tej postavi enakovreden nasprotnik. Naša družina bo sicer zaosta« jala tehnično za svojim nasprotnikom, zna« !a pa bo to, zavedajoč se velike važnosti te tekme, nadomestiti s požrtvovalnostjo. Tekma bo nudila obilo športnega užitka, stala bo osobito v tehničnem pogledu na višku, ter bo ena najbolj napetih in najza« nimivejših iger, ki so se odigrale letos v Ljubljani. Upamo, da bo LJubljana znala ceniti pomen te tekme, ter se bo odzvala v velikem številu, da prisostvuje plemenite« mu športnemu boju, ki ga bodo bile naše Ljubljančanke proti svojim sestram Zagreb« čankam. V intersu razvoja in napredka na« 5e hazene je, da poseti to tekmo predvsem in v velikem številu naša ženska mladina. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. Sestava ljubljanske hazenske reprezentance. Ljubljanska reprezentanca, ki zastopa da« nes barve Ljubljane proti Zagrebu je se« stavljena sledeče. Cimperman (A) Vider (n.) Oman (n.) Petan (ILj Erbežnik (A) Petrič II. (A) Zupančič (A) Rezerve: Jermol (Ilirija), Zanner (Atena). Družina je sestavljena iz naših momen« tano najboljših hazenašic, ki so vse v do« bri formi, kar so pokazale poslednje tekme. Najjačj! del je vsekakor vratarica z obram« bo, ki bo dala Zagrebčankam obilo posla. Jako se bo pogrešalo Bernikovo v napadu, ki je sigurno naša najambicijoznejša igral« ka, ki pa vsled blesure na roki ne more na« stopiti. O delovanju JZSS. Na kratko smo že poročali, da se je v nedeljo vršila III. redna glavna skupščina Jugoslovenskega Zimskosportncga Saveza, ki ima, kakor znano svoj sedež v Ljublja* ni. Iz poročil funkcijonarjev Saveza o de« lovanju JZSS v pretekli sezoni posnemamo nastopne podatke: Neugodne vremenske razmere prošle zi« me so povzročile, da se ni mogla izvesti razven v drsanju nobena druga savezna tekma, razven drsalnih. Pač pa so se naši tekmovalci udeležili velikih mednarodnih smuških tekem v Janskih Lažnih na Če« škem. Uspeha letos še niso dosegli nobe« nega. Našim tekmovalcem je predvsem manjkal trening. Največje delo, ki ga je naš Savez izvr« šil v prošlem letu, je bila organizacija vo« jaških smuških tečajev v Kranjski gori. Savez in vsi udeleženci, zlasti nesebični nastavniki, so se pri tem tečaju pokazali kot pravi športniki, ki so se neglede na izgubo časa in materijalne izdatke stavili v službo domovine. O teh tečajih je poro« čal dr. Žižek ter razvijal program organi« zacije teh tečajev. Vojaška oblast, ki je v prvi vrsti interesirana v tej zadevi, naj bi ji posvečala še večjo pažnjo kakor dose« daj. Kakor pri vsakem športu je bilo treba za zimski šport med našim ljudstvom mno go propagande. Savez se je z veliko vne« mo lotil te težke naloge. V tem oziru je imel s pomočjo Srpskga planinarskega dru« štva glede smučaaja lepe uspehe v Beogra« Peugeot avtomobili - motocikli - bicikli Najnovejši modeli 1926 dospeli :—: Nove nizke eene :—: Glavno zastopstvo: 0. Ž n ž © k j Lfateliana, Tavčarjeva ulica it. 11. du, izjalovile so se pa vse nade, ki so se stavile v smučarski šport v Bosni. Na Hr« vatskem je Hrvatsko planinarsko društvo vzelo v svoj program propagando za zim« ski šport, ki se je v pretekli sezoni zelo ojačil. Da omogoči tudi manj imovitim slo« jem izvrševanje zimskih športov, je Savez stremel za tem, da preskrbi svojim čla« nom ceneno opremo. Nedaleč od Ljublja« ne, pet minut od hotela Bellevue je Savez zgradil moderno skakalnico, ki pa vsled slabega vremena dosedaj še ni bila izroče« na svojemu namenu. Kako potrebna je ta« k« skakalnica za razvoj smuško«skakaškega športa, se razvidi iz tega, kako neverjetno daleč smo v tej panogi še od srednjih re« zultatov v drugih državah. Lepe uspehe zaznamuje zlasti v Slove« niji drsalni šport. S. K. Ilirija si je vzgojila že precejšnje število kvalitativno zelo do« brih drsalcev, ki prednjačijo danes pred vsemi drugimi. Veliko pažnjo je polagal naš Savez na to, da je navezal stike z zimsko-sportnimi savezi Evrope. V ozkih odnošajih je bil zlasti s Češkim Svazotn ližsru. V svrho propagande v inozemstvu je dal objaviti v knjigi »Jarbuch des NVintersportes*, ki obsega podatke o zimskem športu vseh ev« ropskim držav, tudi podatke o razvoju te« ga športa v naši državi. Omeniti bi bilo še one organizacije, ki so Savezu pomagale v njegovem delovanju. Tu je predvsem Slovensko planinsko dru« štvo, ki je v vprašanju vporabe svojih koč po športnikih šlo Savezu v vsakem oziru n« roko. Nadalje so »e stekli velike ra« sluge za zimski šport ministrstvo vojne in mornarice. Zveza za tujski promet v Slo« veniji, Hrvatsko in Srpsko planinsko dru« štvo ter družba «Putnik» v Beogradu. V Savez je vstopilo ▼ preteklem letu de« vet klubov, dva pa sta vsled fuzije izpadla. Savez šteje sedaj 20 klubov z 201 verifici« ranimi tekmovalci. Ako omenimo še to, da je Savez izvedel novo verifikacijo svojega članstva in da je predelal tekmovalni pra« vilnik, ki odgovarja sedaj mednarodnemu pravilniku, smo v glavnih obrisih podali bilanco delovanja Saveza v pretekli sezoni, ki je kljub neugodnim razmeram vsekakor aktivna, in sicer v prvi vrsti iz tega raz« loga, ker vsi člani odbora in celokupno članstvo deluje po točno začrtanih smer« nicah, z veliko ljubeznijo do »porta in z velikim zaupanjem v svoje tovariše »delavce. Edinost Ljubljana : Edinost Kranj Danes popoldne točno ob pol 13. se vrši na igrišču Primorja nogometna tekma med SK. Edinostjo>LjubIjana : SK. Edinostjo« Kranj. S. K. Edinost«Ljubljana spada med najbolj sposobna mladinska moštva v Ljub« ljani, ki pa se jc doslej omejevalo na ne« javne treninge in medmladinska tekmova« nja. Danes nastopi prvič javno, da meri svo je sile z bratsko četo Edinosti iz Kranja. Moštvo iz Kranja sestavljajo večinoma igral ci bivšega Triglava in Korotana, torej no« gometaši, ki imajo za seboj prav lep raz« voj in ki so dosegli zadovoljive uspehe de« loma v prvenstvenih tekmovanjih z ljub« ljanskimi klubi, deloma celo na prijatelj« skih gostovanjih izven Slovenije. Tekma bo radi tega za ljubljansko Edinost prav trd oreh. Z veseljem pozdravljamo ta prvi jav« ni nastop športnih sekcij Edinosti! IV. kolo prvenstvenih nogometnih tekem Danes se odigra v Ljubljani IV. kolo pr« venstvenih tekem, ki obetajo z ozirom na štiri močne protivnike zanimiv boj. Predvsem je treba omeniti žilavega Slo« vana, ki je v zadnji nedeljski tekmi prema« gal čeprav z malo diferenco favorita Her« mesa. Danes bo njegova naloga veliko težja ko bo moral nastopiti proti Iliriji. Intere« santno je dejstvo, da po dolgem razdobju nastopita v prven. tekmi naša najstarejša kluba. Tudi tekma med Hermesom in Primor« jem obeta zanimiv boj. Res je, da so Si« škarji pri zadnji tekmi odpovedali, toda v nastopih proti Primorju so se vedno borili žilavo. Nadalje nastopita tudi oba naša najbolj šibka kluba. Svoboda in Slavija, ki se bo« sta borila za predzadnje mesto. Tekme se vrše v sledečem redu: Predpol« dne ob 9. na igrišču Ilirije: Slovan rez. : Ilirija rez., ob 10.30 uri pa Svoboda : Slavi« ja. Popoldne na igrišču Primorja ob 14. Slo« van I : Ilirija I, ob 15.30 Primorje : Hermes. Dopoldne ob 10.30 odigrata prv. tekmo še rez. Primorje : rez. Hermes. Majcen in Matjašič gg. ing. Obercigner, Cim perman in Kestl L Sklene se tekom zime prirediti predava« nja, o čemer se bodo klubi pravočasno ob, vestilL Sporoča se vsem klubom, da ne smejo prirejati na dneve, ko se odigravajo pr\. tekme, drugih večjih tekem, ker bi bili s tera oškodovani vsi klubi z ozirom na enak delež pri prv. tekmah. Oba MO. se poziv, Ijeta, da v tem smislu postopata pri klubih svojega okrožja. Poživljajo se vsi klubi, da takoj javijo svoje pravilne naslove. Opozarjajo se vsi klubi, da pošiljajo vso korespondenco na naslov I. tajnika LNP., (Ljubljana VII., 2ibertova ulica 209), torej tudi verifikacije igralcev. Tajnik L Službene obj'ave LNP. (Seja u. o. z dne 23. X. 1925.) V zadevi pogodb z obema Upravama igrišč se uredi pismenim potom. Vzame se na znanje dopis 2SK. Hermes v zadevi izključenja igralca Hinko Kosa, kar se dostavi JNS. Zavrne se protest ASK. Primorje z dne 17. t m. v zadevi anulacije prv. tekme Ja« dran : Primorje. P. o. izvrši pravilno veri« fikacijo igr. Perko. Kooptira se v p. o. namesto g. Sbriiaja g. Kunavcr, a v k. o. namesto gg. Sever, dr. Prihod zagrebške hazenske reprezer, tance. Zagrebška reprezentanca pride danes dopoldne z brzovlakom okrog II. ure. Po« zivam vse ljubljanske hazenašice, da se sigurno udeleže sprejema. Tehnični referent. Češkoslovaško reprezentanco, ki igri 28. oktobra proti naši reprezentanci, je savezni kapetan Henčl v petek sestavil na» stopno: Hochmann»Hojer, Perner.Kolenatv, Kada, Červeny (vsi Sparta)»\Virnmer, Kn:; žek (oba Vršovice), Si!ny (Slavija), Dvora* ček (Sparta), Jelinek (Viktorija). Rezerve: Prihoda (ČAFK), Soltvs (Slavija). Stcffcl (DFC.), Steiner (Sparta). Tekmo bo sodi! italijanski sodnik Mauro. Nemci : Čehi. 28. oktobra se vrši v Mostu na Češkoslovaškem tekma med re« prezentanco nemškega nogometnega save< za Čs. A. F. in Češkoslovenskega Svaza Footballoveho Čs. A F. Moštvi sta sestav« Ijeni nastopno: Nemci: Schubert (Teplitzer FK)«Weigelhofer, Jimmv»Schil!inger, \'eu« gebauer, Krompholz.Bobor, Patek, Sedlaček Kannhauser, Lcsb (vsi DFC). — Čehi: Pla« nička (Slavija).Krčma (Pardubice), Seifert (Slavija).Konig (Viktorija), Svoboda (Par, dubice), Čipera (ČAFK). Podražil (Slavija), PolAček (Sparta), Subrt (Rapid), Puč, Kra. tochwil (oba Slavija). Avstrija : Švice. Nogometna tekma med reprezentancama imenovanih držav sc vrši 8. novembra. Najprej je bilo določeno, da se tekma vrši v Curihu, sedaj pa je švi, carski nogometni savez predlagal avstrii, skemu naj se tekma vrši v Bernu. Kot vzrok za to se navaja, da bo interes za tekmo v Bernu večji kakor v Curihu, ker je v švi, carski reprezentanci nič manj kot šest bera »kih igralcev, dočim Curih v timu sploh ni zastopan. Poleg tega se nahaja v Bernu nov stadion, ki je najmodernejši cele Švice in ki se bo s to tekmo oficijelno otvoril. Sobotni prvenstveni tekmi na Dunaju. Včerajšnja prvenstvena tekma med Ama. teurji in Floridsdorfer A C., ki je precej na koncu prvenstvene tabele, je bila pre« cejšnje iznenadenje. Amateurji. ki so dose« daj na prvem mestu, so bili poraženi s 3 : 4 (3 : 3). V drugi neamaterski ligi je Sturm 14 porazil WAF. s 6 : 2. Poljski maratonski tek se je vršil pro« šlo nedeljo na progi, ki je biia dolga 42 km 195 m. Zmagal je Kaczmarczyk (Diana. Ka« tovice) v 3:15.45. Sledil mu je Boski (Akad. S. K. Lvov) v 3:18. Ukinjen je bojkota prof i nemškim tei nls*igračem. Tajnik Lawn«Tennis Assotia« tion je izjavil novinarjem, da se bo bojkot proti Nemcem za mednarodne turnirje v \Vimbledonu, odnosno prepoved za anglt-« ške igrače igrati pri oficijelnih tekmovanjih na nemških igriščih, v kratkem ukinila. Te« nis.savez Zedinjenih držav ie že ukinil to določbe za igre, ki se ne vršijo pod avspici. jami mednarodnega tenis«saveza. Ali je Ivkovii res bolan? Včeraj smo objavili po zagrebških »Novostih*, da je Ivkovič, ki je bil že definitivno določen kot branilec v našo reprezentanco proti Češko« slovaški in Italiji, obolel. V sobotnem »Sport»Tagblattu» pa čitamo, da bo Ivkovič, ki študira na Dunaju ter igra pri Slovanu, ojačil Slovanovo moštvo pri sobotni tekmi proti Cricketerjem. Hazensko prvenstvo LHP. (Službeno.) S tekmo Ilirija : Primorje je bilo končano tekmovanje za prvenstvo LHP. Stanje je sledeče: I. SK. Ilirija (število odigranih te« kem 4, število dobljenih iger 3, število iz« gubljenih iger 1, število danih golov 46, šte« vilo prejetih golov 7, število doseženih točk 6). IL TKD. Atena (4, 3, 1, 39. !2. 6). III. ASK. Primorje (4, 0, 4, 2. 68. 0). Naslov »Prvak S!ovenije» odnosno LHP. si je to« rej priboril SK. Ilirija, ki ima enako število točk kot TKD. Atena, vendar pa boljšo diferenco golov. Glavna skupščina LPP. (Služb.). Upravni odbor LPP. sklicuje za 22. novembra t. I. ob 10. uri dop. v damskem salonu kavarne »Emona* redno glavno skupščino. V sluča« ju nesklepčnosti se vrši uro kasneje nova skupščina ob vsaki udeležbi. Dnevni red: 1. Poročilo funkcijonarjev (predsednika, tajnika, blagajnika, tehn. referenta^; 2. Vo« litev novega odbora: 3. Predlogi; 4. Slučaj« nosti. Predlogi za glavno skupščino naj sc vsaj 14 dni prej pismeno javijo upravnemu odboru. Skupščini smesta prisostvovati po dva delegata vsakega kluba. Na povcrilnici, ki se ima predati tajniku podsaveza, naj bo izrecno navedeno, kdo izmed delegatov ima pravico glasovanja. Službeno iz LHP. Klubi Primorje, Ili« rija, Hermes se ponovno opozarjajo, da po« stavijo popoldne za hazena tekmo po tri reditelje, ki se imajo javiti ob 14. uri z re« diteljskimi znaki službujočemu odborniku g. geom. Černetu. V nasprotnem slučaju se kaznujejo z globo 100 Din. Običajne proste vstopnice, ki jih izdajajo klubi svojemu č!«n stvu, za to tekmo ne veljajo. Vstop na igri« šče je brez vstopnice najstrožje zabranien, tozadevna kontrola se ho kar najstrožje iz« vajala. Hazenašice, ki igrajo, kakor tudi re« zerve imajo biti najkasneje ob 14. uri v garderobi. k Domače vesti * Odlikovanje Jugoslovensklb mest g češkoslovaškim vojnim križcem. Povodom češkoslovaškega državnega praznika dne 28. oktobra bo podeljen Beogradu in Kragujev-cu v priznanje vaine vloge, si sta Jo igrala v svetovni vojni, češkoslovaški vojni križec. * Osebna vest. Nedavno smo poročali, da je bil načelnik oddelka za državne rudnike v ministrstvu za šume in rude inž. Vladimir Lipoid penzijoniran. Kakor nam sedaj poročajo Iz Beograda, je bila upokojitev inž. LI-polda res že odrejena, ampak v poslednjem hipu preklicana. * Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšni številki učni program »a stalno pcštno-telegrafsko šolo; nadalje pravila o bolniških lekarnah in državnih lekarnarjih nt ozetrl u Srbije in Črne gore ter izpremembe v pravilniku za založišča soli. * Himen. V Kozjem sta se včeraj poročila g. Dragotin Zupančič iz znane naradne rodbine Dragotina in Marije Zupančič v Ptu:u z gdč. Miciko V o n č i n a iz ugledne obitelji v Kozjem. Starešina za ženila ie bil g Milko Senčar, trgovec v Ptuju, za nevesto pa dr. Josip Barle, notar v Mariboru. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V Žireh Je umrl nagloma ondotni najstarejši krojaški moster Mat?vJ Kopač, oče profesorja in akad slikarja Fr. Kopača. Pokojnik ie bil dnteč na okoli znan krojač, ki je Izvrševal svolo obrt 44 let In Izučil 23 krojačev. Par dni pred smrtjo je kosil, se prehladil in umrl za vnetjem pljuč. mu spomin, žalujočim naše iskreno so- žalje! * Umrl Je te dni g. Benedikt H e r 11 gra-ščak na Goli-u pri Konjicah, v visoki starosti 80 let. N'egova tvornlca konjaka je bila dobro znana preko mej naše države. Pokojnik. rodom Čeh. je tudi za časa Avstrije stal neomajno v slovenskih vrstah. * Rapallski dan. Jugoslovenska Matica je sklenila, da priredi dne 15 novembra »Rapallski dan«. Omenjenega dne se bodo vršile manifestacije v vseh večjih krajih na se-verozapadu naše kraljevine. Pri tej priliki se prirede tudi prigodna predavanja. * Razpisana službena mesta. Oddajo se naslednja službena mesta: mesto pisarniške ga ofi:ijanta ali pomočnika pri okrajnem sodišču v Kranju; mesto pisarniškega uradnika III. kategorije pri okrajnem sodišču na Vranskem; mesto sodnega sluge pri okrajnemu sodišču v Ormožu ter v moški kaznilnic! v Mariboru eno ali več mest paznikov-zvaničnikov. Interesente opozarjamo na razpise v včerajšnji številki »Uradnega Usta«. * Dre spomenici nadškofa dr. Banerja. Zagrebški nadškof dr. Bauer Je poslal v petek pred svoiim odpotovanjem v Rim beograjski vladi dve spomenici. Eno ministrstvu ver. v kateri zahtevajo škofi ureditev sveče-nišklh plač in draginjsklh doklad, drago predsednlštvu vlade, v kateri protestirajo proti dosedanji Šolski politiki in zahtevajo, da se prosvetna vprašanja, v kolikor se tičejo cerkve, rešijo sporazumno s škofijskimi ordlnariJatL * Hrvatski Stoli na pot« ▼ Rim. Dočim sta zagrebški nadškof dr. Baaer ln djakovski škof dr. Akšamovič odpotovala ie v petek v Rim. se jima Je včeraj pridružil na Reki še splitski škof dr. Bonefačič. Škofi potujejo v Rim v svrho ureditve zavoda Sv. Jeronl-ma. Veretno pa je, da se bo pri tej priliki razpravljalo tudi o vprašan:u razširjenja gla colice na vse ozemlje kraljevine Jugoslavije. Hrvatski škofi stoje toztdevno na stališču,. da se mora vprašanje razširjenja gla-golice rešiti izven konkordata, ker je čisto liturgičnega značala ln po njihovem mnenju ne spada v politično pogodbo, kakor Je konkordat * Nove poštne znamke. Iz Beograda poročajo. da se nove poštne znamke že tiskajo v državni tiskarni. Znamke po 25 in 50 par ter po I Din bodo v kratkem gotove ln pridejo početkom decembra v promet. * Afera, ki ]e potrebna razčiščenja. Pod tem naslovom smo včerai zabeležili da je trgovec Stevovič obdolžil podpredsednika Jugoslov. Novinarskega udruženja M. Sokl-ča. da mn Je za 2500 Din prodal legitimacijo Udruženja In brezplačno novinarsko železniško karto. G. Sokič odgovarja sedaj, da so Stevovičeve obdolžitve proste klevete in da Je ordinarna laž. da ie Stevovlčn prodal brezplačno novinarsko karto. G. Sokič je vložil tožbo proti trgovcu Stevoviču. * Kovan dinarski drobiž. V bližnjih dneh prispe v Beograd šest vagonov kovanih novcev po 1 Din. Prva pošiljka v skupnem znesku dvanajst milijonov dinarjev pride takoj v promet * Povečanje premogovnika Peklenica. Tvrdka Karlo Vargazon začne v kratkem z odkrivanjem novih plasti v premogovniku Peklenica pri Murskem Središču. S tem se bo izdatnost tega premogovnika znatno zvišala. * Dragocena knjiga. V Št. Pavlu v Labud-skl dolini se nahaja dragocena knjiga, ki je sedaj na prodaj: Gutenbergova biblija, tiska na na pergarrent Kn Iga je bila svoledobno last benediktinskega samostana sv. Blaža v Nemčiji. Ko so leta 1809. pregnali Benediktince Iz Nemčije, ie prišla v posest samost.i-na v Št. Pavlu. Ker je samostan v denarnih stiskah je sedaj Gutenbergova biblija na pro daj. Cena milijon zlatih mark. Zglasil se je le en kupec — neki Anglež, ki nudi polovico zahtevane cene. Vrše se pogajanja. Razen št Pavelske biblije eksistlra baje še en eksemplar Gutenbergove knjige, ki le v posesti državne knjižnice na Dunaju. * Slovenski fantje v francoski tujski legiji v Tunisu Kakor se nam poroča. Je v francoski tujski legiil. ki operira skupno s francoskimi četami v Tenisu, tudi nekaj naših ljudi. Značilno le. kako so prišli slovenski fantje v to legijo. Pred kratkim se ie namreč posrečilo dobiti pismo Iz prvih dni meseca oktobra tek. leta od enega naših ta rkajšnjih ljudi, s katerim se obrača na svojo domovinsko občino v celjski okolici in jo prosi, da * ve?0' ne. tt b'10 težko, S nebi vedelo, da jih ' prHvrdk'6 M LORIČ. M MljO 19 Zanesljivim se plačilo olajša. bi mu posodila 600 frankov, za katere je bil meseca januarja prodan v tujsko iegijo. češ da ga drugače ne izpustijo in so vse prošnje zastonj. Sam si ne more pomagati, ker se nahaja v prehudih bojih in ofenzivah v Afriki. Pisec omenja, da je bil v Afriko »prodan« toda na kak način, tega ne more pojasniti, ker gledajo pisma vsakovrstni konzulati in komande * Zdravniška zbornica za Slovenijo. S sklepom zdravniške zbornice za Slovenijo so bili izbrisani Iz imenika njenih članov naslednji zdravniki, ki niso naši državljani: dr. Vinko Drasch. zdravnik v Mariboru: dr. Iv. Mittermayer, zdravnik v Celju; dr. Anton Wienerroither. zdravnik v Sevnici ob Savi; dr. Ljudevlt Griinwa!d. zdravnik v Križev-clh v Prekmurju in dr. Hugon Baumgartner. zdravnik v Trbovljah. — Vpisali pa so se naslednji člani: dr. VVerner Hohn. kopališki zdravnik v Slatini Radencih; dr. Bruno Sadnik, zobni zdravnik v Celju; dr. Jakob Turk, zasebni zdravnik v Sevnici ob Savi: dr. Ciril Komotar, zasebni zdravnik v Pe-trovcih-Križevcih v Prekmurju. dr. Valerija Valjavec. zasebna zdravnica v Mariboru. * Slovenski biografski leksikon izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona p'a?aio ali 500 Din takoj ali 9 Din za posamezni zvezek. Naročila sprejema in oddaja že prvi zvezek založnica Zadružna gospoda-ska banka v LJubljani In njene po- * Zaprisega vojaških obvezancev. Po na-redbi ministrstva vojskt In mornarice moralo vojaški obvezanci na teritoriju četrte ar-mijske oblasti priseči zvestobo kralju in domovini najpozneje do 1. decembra tekočega leta. Kdor bi v določenem roku ne zadostil tej dolžnosti, bo kaznovan po predpisih vojnega zakona. * Anton Kristan operiran. Minister n. r. g. Anton Kristan le v Beogradu obolel na vnetju slepiča. Mora! se ie v sanatoriju dr. Živkoviča podvreči operaciji. Nahaja se na potu rekoncalescence. * Državna borza dela v Mariboru. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje natečai za mesto šefa državne borze dela v Mariboru. Prosilci morajo imeti pogoje za 2. ali 3. skupinj I. uradniške kategorije s polnim znanjem slovenskega in eventualno tudi nemškega jezika. Prošnje naj se do 3 novembra vlože pri velikem županu mariborske oblasti. * Sekanje prekmurskih gozdov. Pri Dolnji Lendavi je dobila tvrdka brača Janekovič iz Zagreba v zakup de! obsežnih gozdov, ki jim ie bi! preje lastnik grof Esterhazy. zgraiena bo 12 km dolga ozkotirna železnica za prevoz debel na železniško postajo Dol. Lendava. Podiranje se bo začelo že to zimo Gozdovi Imajo hrastov in jesenov les in je proračunano. da bo sekira pela svojo neu-srrllieno pesem dve leti. Ugotovljeno pa 'e. da so ti gozdovi dorasli in da se bo dalo potem zemljišče spremeniti v rodovitna polja, ker je zemlja dobra. 4 Razstava krlzantem v Zagrebu. Včeraj ob U. dopoldne, je bila otvorjena razstava krizantem, na kateri sodeluje 25 umetniških vrtnarjev. * Pralnica, (tkalnica In popravljalnica perila Šimenc. Kolodvorska ulica S. Najsolid-neie ln na lepše delo v Ljubljani. 1978 * Krvavo uš ln drug mrčes na sadnem drevju zatiramo uspešno v leseni z Arbo-rinom. Cena Arborinu je Din 10 za kg in se debi pri Chemotechni. družba z o. z. LjuMj.i-na. Mestni trg 10 (na dvorišču). 1935 * Želodčno, črevesno, želodčno bolni It. bolni na jetrah kakor tudi zlatenčarii dosežejo z uporabo naravne Franc-Jožefove grenčlce ureieno prebavno razmerje. Strokovni zdravniki visokega slovesa dokazujeio da so bili z učinkom Franc Jožefove grenči-ce v vseh ozirih jako zadovolini. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. * Zahvala. Kakor vsako leto Je tudi te dni Uprava papirnice v Vevčah poslala zavodu za meteorologijo in geodinamiko v Ljublia-ii za seizmografske aparate kot darili trake v sknpni dolžini od I Y\ kilometra in širokosti od 15 cm. V imenu zavoda se ji kar nai-lepše zahvaljujem. Nai bi druga domača pod letja posnemala primer omer.ienp papirnice in tako pomagale napredku tega zavoda. — Upravnik dr. A. Gavazzi. * Onim. ki iščejo dela v Francijil. Da se trgovski nameščenci ali oni sorodnih strok, profesijonisti, industrijski. rndn:šk; in šumsk; delavci, sploh vsi. ki iščejo dela v Francih izognejo nepotrebnim izdatkom za vožnjo v Ljubljano v svrho vidiranja potn;h listov, naznanja francoski konzu'at v Ljuhl ani. da mora imeti vsak interesent delovno pogodbo svojega bodočega de'odiia*ca. ki mora biti potrjena od ministrstva dela (Ministč-re du Travail aH Office Dčpartemental de nlacement) za trgovske nameščence al: uslužbence sorodnih strok, profesi.ioniste in industrijske delavce ter od ministrstva za poljedelstvo (Ministere de I* Agriculture; Service de la Main d' Oeuvre agrfcole) za poljske in šumske delavce.) Žene in družine uslužbencev in delavcev zgoraj omenjenih kategorij katere se hočejo preseliti k svo!-cem v Francijo, morajo biti v posesti potrdila. s katerimi delodajalec Ta-mči da sorodnik dovolj zasluži za vzdrževanje svojcev ter da je zagotovljeno udobno stanovanje za spreiem žene ali družine. To potrdilo mora biti vidirano od žiipMna (Maire) občine delodajalca ali pa polic, komisarja (Cot-misare de Police), ali od pokrajinskega prefekta (Prčtet du Departement). Brez omen'enfli listin se vizumi za potovanje v Francijo zgoraj omenjenim kategorijam delavcev in njih svojcem v naprej ne bodo izdajali. * Ustanovni zbor Zveze jugoslov. mladine. Danes dopoldne se vrši ustanovno zborovanje Zveze jugoslovenske demokratske mladine, ki v svojih organizacijah zbira mlado generacijo iz vseh slojev našega naroda ter io vzgoiue v duhu nacljonalne ideje in pravega demokratizma. Najširša napredna javnost spremlja s simpatijami ta Idealni lepi pokret ter mu želi kar največjih uspehov Opozarjamo na današnjo dopoldansko zborovanje. ki se vrši ob 9. dop. v dvorani Narodnega doma in katerega se udeležijo delegati vseh podeželskih dem. mladinskih organizacij. Na zborovanju bo govori! tudi min n. r. dr. Žerjav. Zvečer ob 8. se vrši v veliki dvorani Narodnega doma akademija z lepim programom in nato plesni venček. Program zborovanja in akademije objavljamo na dragem mestu ter pozivljarro napredno javnost da se prireditev udeleži v čim mnogobroj-nejšem številu. * Zahvala. Najiskrenejše se zahvaljujem slav. upravnemu s»a-tu kakor tudi ravnateljstvu Strojnih tovarn in livarn v L ubijani za darilo, katero sem pre'el ob 30 letnici svojega službovanja. — M i h e v c Mati a. strojnik in monter. * Kako gre v smrt hajduk. V Valjevu se e izvršila v petek smrtna obsodba nad hajdukom Dragomlrom Bojovičem. Prejšnjo noč je veselo preživel ter se ob vinu In pečenki zabaval s stražarji. Ko so ga zjutraj peljali na morišče. se je brezskrbno smehljal Vesel in pevaioč ie korakal med orožniško eskorto. Iziavil je, da mu nI treba zavezati oči. ker ga veseli pogled na lepo število zbranih svatov, ki so prišli gledat, kako se bo poročil z belo ženo — smrtjo. Orožnike, ki so se postavili v vrsto, je prosil nai dobro strelja o. da se ne bo mučil. Smrtna kazen se je izvršila brez incidenta. * Pred ustrelitvljo morilca Sladovlča v Zagrebu. Zagrebška mestna komanda bo še le danes opoldne obvestila novinarje, kje ln ot kateri uri bo ustrelien v pondeljek morilec, vojak Sladovič Oblasti hočejo namreč na vsak način preprečiti, da ne bi prišlo o priliki justifikacije do podobnih prizorov množice, kakor se ie zgodilo povodom usmrtitve narednika Rumpla. * Najden utopljenec. V Savi pri Litiji so 23. t. m. našli neznanega utopljenega dečka v starosti od 5—7 let Na sebi irra srajco iz bele, z rdečimi črtami pisane koten;ne in krilce višnjeve kotenine z belimi pikami. * Aretaci/a črnogorskega protidržavnega hujskača. V Nikšiču v Črni gori je bi! aretiran tamkaišnji učitelj Milko Bulaiič. ki je imel o priliki posvetitve kapele v Grahovem govor, v katerem ie aludiral n3 samostoj* nost Črne gore. Prepeljali so ga v Trebinje. * Zopet pokol pri trgatvi. V Limbušu pri Mariboru .ie bil na trgatvi 25 letni Anton Duh, usltižben pri pivovarni Tsclielligi v Mariboru. Tam so ga Scherbaumovi usluž-btnei klicali na »Auf biks«. Korajžni duh se ie seveda spustil med nje. pri čemur je nastal takšen prepir ir. pokol.i. da je dobil Duh na glavi in na komolcu tri težke vbodlja e. Po vsem životu je bil Duh tako stepen, da je obležal in so ga šele drugi dan našli na nekem skednju vsega v krvi ter ga prepeljali v mariborsko bolnico. + Dva ptička. V stanovanje svoje sinahe Matije Perceve na Bregu pri Kočevju je vlomil pred par dnevi 21 letni Matija Pere ter ji pokradel 2"0 Din gotovine ter vel ženske in moške obleke v skupni vrednosti 1100 Din. Pere ie znan potepuh in delomržnež, ki se klati po kočevskem okraju in je splošno nevaren tuji lastnini. Istotako nevaren ptiček ;e 23 letni Anton Zličar iz Batričenca. Vlomil je v noči na 19. t. m. pri posestniku Ar,tonu Geroni v Faki ter mu odvzel več različnih predmetov v vrednosti 2500 Din in pobegnil. Oba nepridiprava zasledujejo ^edni orožniki. Mm Qosdn3 urili .a n na :up talini Od danes nanrei se proda aio razllčn čevlji za moške in ž> nske, zlast pa se prodaja velika zaloga otro tih čevei.čkov GKAZUSKE US?STE M ipnPMDziii pod lastno ceno samo v trgovini na Bre?a, nasproti Sv. Jakoba mestu, doHUer ta zaloga tra Oglejte si grandijozne slike filma »Deset božjih zapovedi" katere so izstavljene v čakalnici kina «Dvor». Iz Ljubljane u— Zgradba Poštne hranilnice v Ljubljani. Kakor smo poročali, so privatni agenti poskušali prodati Poštni hranilnici v Beogradu za ljubljanski Čekovni urad neke zasebne hiše. Špekulacija se, kakor nam javljajo Iz Beograda, nI obnesla, ker so strokovnjaki dotične zgradbe označili kot popolnoma nezadostne. S tem je odklonjena tudi nevarnost, da ne pride do nove zgradbe poslopja čekovnega urada na Aleksandrovi cesti. u— Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v gledališču. V sredo dne 28. oktobra se vrši v operi proslava češkoslovaškega praznika s sledečim sporedom: V prvem delu sporeda, ki je koncertnega značaja se Izvajajo pod vodstvom kapelnika g. Balatka sledeče točke: 1.) Narodne h m-ne; 2.) Smetana: Libuša, uvertura za veliki orkester; 3.) Arija iz opere Dve vdovi, poje ga. Marija Jenlkova; 4.) Smetana: VI-tava za veliki orkester: 5.) Vitoslav Novak: Balada, poje gdč. Božena Potučkova; 6.) Zdenko Fibich, Podvečer, simfonična pesem za veliki orkester. V drugem delu proslave pa se poje Hatzejeva opera «Povratek», ki je pri svoji premijeri dosegla tako krasen uspeh. Vstopnice za to proslavo so od danes naprej v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. u— Proslava češkoslovaškega praznika narodnega osvobojenja v prostorih šentjakobskega otira. Jugoslovensko - češkoslovaška liga v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se v mnogobrejnem številu udeleži proslave češkoslovaškega praznika narodnega osvobojenja, ki jo priredi češka dopolnilna šola v Ljubljani, pod protektoratom češkoslovaškega konzulata in Češkoslovaške Obce danes dne 25. t. m. v prostorih šentjakobskega odra ob 5. uri popoldne. Pri tej priliki se bo izvajala gledališka predstava «Pro tatička Presidenta«. Vstopnine nL Sprejemali se bodo samo prostovoljni prispevki. u— Posetnikom današnje hazenske tekme Zagreb - Ljubljana. Vse posetnike današnje tekme Zagreb - Ljubljana opozarjamo, da imajo na razpolago krito tribuno, tako da lahko tudi v slučaju dežja prisostvujejo tekmi. Tekma se vrši na igrišču Ilirije ob 14.30, blagajne se otvorijo ob 14. uri. Po hazena tekmi, nogometna tekma, vstopnina enotna. u— J. A. D. »Triglav* v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v soboto dne 31. oktobra ob 14. uri v društveni sobi. Narodni dom I. Na dnevnem redu bo poleg običajnih točk še razgovor o načinu opreme društvenih sob ln nekaterih drugih veleva-žnih vprašanjih. Pričakujemo pclnoštevilne udeležbe članstva. Starešine uljudno vabljeni. — Odbor. u— Društvo učlt-ljev glasbe poživlja vse gg. učitelje in učiteljice, ki so se prijavili za pevski tečaj, da odgovore na vposlano jim okrožn co najkasneje do četrtka dne 29. t m., ker se na poznejše prijave ne more ozirati. Vse udeležence se naproša, da se javijo v S'boto dne 31. t. m. v Unionu, kjeT prejmejo vsa nadaljna pojasnila. u— Občinstvo opozarjamo na komorni koncert, ki se vrši ob priliki ustanovitve učiteljskega zbora dne 31. oktobra v veliki dvorani Uniona. Na njem sodelujejo naši najboljši umetniki. Koncert bo po svojem programu kot izvajajočih gotovo eden najboljših v sezoni u— Sokolski gledališki oder na Viču uprizori danes zvečer točno ob pol 8. url narodno igro «Rokovnjači», v režiji brata Remsa. Vabimo vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo k mnogoštevilni udeležbi. — Zdravo! * Lev raztrgal človeka, tako so pisali časopisi sveta, ko se je posnemal grandijozni novi film »Quo vadiš« ..? Takrat je lačni lev v resnici napadel režisera d' Anunzija in pri tei priliki zagrabil enega izmed Statistov ki je v kratkem podlegel groznim ranam kot žrtev svojega poklica. Leva so z velikim trudom in sicer z razbeljenim železom spravili nazaj v kletko. — Filmska družba, ki je film posnemala je morala rodbini ponesrečenca plačati odškodnino 160.000 lir. — Od 117 sodelujočih levov se je posebno odlikovala levinja-mati. ki je preskočila visoko ograjo svoie kletke in se zaletela v Emil Janningsa (ki je igral Nerona) in sicer v momentu, ko se ie igral z njenimi mladiči In iih držav v naročju. Jannings si je rešil življenj samo na ta način, da ie hitro zlezel čez ograjo Neronove lože. kamor mu levl-nja-mati ni sledila, ker je takoj obstala pri svojih mladičih. Če vpoštevamo te in slič-ne težkoče s katerimi je bilo zvezano posnemanje filma, tedaj drage volje verjamemo. da so igralci, ki so sodelovali pri tem filmu dobili naivišje plače, kar se jih je dosedaj v filmskem svetu plačalo. Ob ekthrna kritika časopisov cele Evrope piše: »Odkar obstoM filmska industrija so izdelali samo dva filma, ki prekašata vse in v katerih je filmska umetnost In filmska tehnika podala vse svoje znanje in vso svojo modrost In to sta nepozabni »Nibelungi« in grandijozni »Ouo vadiš...?« 2012 u— Gostilna pri Balončku. Sladek štajerski mošt, liter 12 Din. Čez ulico. 2016 u— Zobni atelje Ferdinand Palovec radi selitve ne sprejema od 28. oktobra in bo zopet otvorjen od 3. novembra na Kongresnem trgu 14. 2018 u— Orjuna Št. Jakob. Krakovo In Trnovo poživlja svoje članstvo na velevažen sestanek, ki se vrši v torek dne 27. oktobra ob 8. uri zvečer v salonu gostilne pri «Mraku», Rimska cesta št. 4. Na dnevnem redu je: 1.) Proslava in veselica velikega obsega vseh Orjun. 2.) Razporedba pri «Čajanki» dne 7. novembra in veselica sv. Martina. 3.) I?o-čast umrlih bratov in junakov. 4.) Raznoterosti. Članstvo, zavedaj se svojih dolžnosti Krznarstvo Filip Bizjak, Koiizej. Gosposvetskd cesta št 13. Priporočam vsakovrstne kože v najnovejših barvah za v plašče in kostume. Vedno na zalogi različne boe, štole m ovratniki po so-lidn h cenah. Prevzamem kožuhaste plašče in jopice v izdelavo in ptekrojenje po najnovejših kiojih. napram svoji organizaciji. — Odbor. 2014 u— V restavraciji «KolezlJl» danes zopet priznano izborne krvave, riževe in pečene klobase. 2021 u— Prvovrstne domače krvave la Jetrne klobase se dobe vsako soboto tn nedeljo v restavraciji na Strelišču pod RožJiikom. 2020 u— Učni tečaji trg. društva «Merkttr» so se otvorili. Poučuje se: nemščina prvi in drugi tečaj, italijanščina prvi in drugi tečaj, srbohrvaščina in knjigovodstvo. Prijave se sprejemajo še do konca meseca oktobra. u— Kako se pride do novega klobuka. V petek dopoldne sta se okrog stojnic na Sv, Jakoba trgu smukali dve mlajši ženski in posebno poželjivo ogledovali razstavljene ženske klobuke. Končno sta se približali stoj niči modistke Julijane Polanjko in kot bi tremi je v gneči pograbila ena izmed obeh z deske svitlorumen filcast klobuk, vreden 140 Din. Tatici sta se nato odstranili in izginili v Florjanski ulici še predno Je okra-denka tatvino opazila. u— Ubegel dečko. Od svojih staršev, sta-nujočih v Kotnikovi ulici št. 3 je neznano kam pobegnil dne 19. oktobra 11-letni sinček Viljem Schenk. Dečko je za svojo starost precej visoke, sloke postave, zdravega drobnega obraza, kostanjevih las ter le oble čen v siv ponošen suknjič, take hlače m ima na glavi športno čepico. u— Kar štiri nesreče na enem mestu. Na vogalu Sv. Petra ceste in Škofje ulice so se v petek zvečer in tekom noči pripetile kar štiri nesreče. Na tem mestu je namreč skopan v svrho poprave ceste in polaganja kablov globok jarek, in je tamkaj postavljena v mraku tudi varnostna svetiljka. Po nesreči ali iz neprevidnosti je zavozil v četrtek še pred 18. uro v jarek neki izvošček. Konj je padel v jarek, izvošček z voza, voz sam pa se je tudi nekoliko poškodoval. Konja so ljudje komaj izvlekli iz jame in ga močno poškodovanega odvedli v bližnji hlev Černetove gostilne. Malo pozneje je zašla v jamo neka gospodična ter si zvila nogo. Tekom noči pa sta prišla v jamo še dva voza. u— Nedeljsko delo na ljubljanskih ulicah. Tvrdki Anton Res iz Zagreba so oblasti dovolile, da sme delati tudi ob nedeljah, ker ima pogodbo, da morajo biti končana vsa cestna dela v Ljubljani do 1. novembra. Dovoljenje je bilo izdano predvsem iz vremenskih ozirov, ker se le bati, da bi se sicer delo moralo prekiniti. u— Policijske prijave. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prestopek pijanosti, 1 tatvina, 1 sum tatvine, 1 goljufija, 1 prestopek ogrožanja osebne varnosti, 1 poškodba tuje lastnine, 1 telesna poškodba, 1 napad, 1 nezgoda, 1 izsleditev potom policijskega dnevnika, 1 popad psa, 1 prestopek kaljenja nočnega miru in 9 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena ena radi pi-j anos ti. lieprekosljiul v ceni, kvaliteti in izdelavi so naši letošnji zimski izdelki naj'novejše konfekcije Jos. Roiina Ljubljana Iz Maribora a— Krasen uspeh dr, Černlčevega predavanja. Ljudska univerza je letos izredno srečno izbrala snovi ta osebe predavateljev za svoj higijenski tečaj, ki se že bliža koncu. Ze parkrat je bila dvorana čisto polna izbranega občinstva pri teh predavanjih, V petek zvečeT pa ie došlo na predavanje primarija kirurškega oddelka mariborske bolnice, g. dr. Černiča toliko ljudi, da so napolnili veliko dvorano do zadnjega kotička in so morali pozneje došli oditi, ker ni bilo več prostora. Predavatelj pa le imel tudi popoln uspeh s svojimi strokovnimi, a poljudno in v živahno predavateljskem stilu podanimi izvajanji o prvi pomoči pri nezgodah. Poslušalci so bili izTedno zadovoljni s tem izobraževalnim večerom, saj si Je vsakdo pridobil novih življenskih izkušenj la spopolnil svojo izobrazbo, najsi je bil akademik ali preprost delavec, na polju, kako pomagati drugemu v nesreči življenske nevarnosti. Bilo bi želeti, da pohiti g. predavatelj s tem krasnim predavanjem z »Zvezo kulturnih društev* tudi na deželo. a— Gledališki abonma v Mariboru. Gg. abonenti se naprošajo, da pridejo po svoje izkaznice in plačajo oba že zapadla obroka. Ker se )e otvoritev sezone radi renoviranja gledališča zavlekla, se bodo pozneje vrstile predstave hitreje druga za drugo. Vabijo se tudi še dozdaj nepriglašeni prijatelji gledališča, da se abonirajo: čim večji bo obisk, tem boljši bo repertoar In predstave. Za uradnike velja najnižla tarifa. a— Težka nezgoda pri delu. 21-letal stavbeni delavec Anton Lešnik le pri gradbl mestne hiše v Kopališki ulici padel z ogrodja tri metre globoko in si pretrese! možgane. Na vseh odprtinah mu Je Izstopila kri Prepellall so ga v mariborsko bolnico. — Pri knezu WindischgrStzu v Konjicah zaposleni 27-letnl ža*rar Ignac Videčnfk je dobil včeraj desno roko med kolesa žage, ki mn le tako razžagala mišice, da so mu marali roko amputirati. a— Požari v okolici. Predslnočnjeni je mariborski čuvaj na zvoniku bil plat zvona, ker je opazil v smer! proti Jugu velik ogenj. Mariborska požarna bramba se je takoj podala na cesto in prihitela v Strašnice pri Pragerskem, kjer so goreU trije objekti pot Kulturni pregled sesrnika Voka. Oašenle Je bilo zelo težavno, ker al bilo vode, ln so si morali pomagati celo z gnojnico. Vrh tega je bil še velik veter, tako da je hiša ta hlev s stranskimi poslopji do tal pogorela. — Istotam je bil jav-ljen požar tudi od Sv. Ruperta pri Sv. Lenartu, kjer so tudi zgoreli trije objekti. Iz Celja e— Skupen sestanek krajevnih organizacij : SDS za mesto Celje ta okolico se bo vršil j v četrtek dne 29. oktobra ob 8. uri zvečer v j prostorih gostilne Permozer v Oaberju s [ sledečim dnevnim redom: 1.) Vodne zadeve; 2.) elektrifikacija; 3.) kanalizacija; 4.)' slučajnosti. Na sestanek so vabljeni člani obeh organizacij. Za obe 'Občinski delegaciji SDS pa je sestanek obvezen. e— Važna seja v okoliški občini. Seja občinskega odbora občine okolica Celje, ki bi se morala vršiti danes, dne 25. t. m. je preložena in se bo vrš.Ia tekom tedna. Za sejo je veliko zanimanje, ker pride v razpravo občinski proračun ta bo govora o vod nih zadevah, elektrifikaciji, kanalizaciji in o drugih važnih slučajnostih. !z Trbovelj t— Jesenski lovi po bližnjih gozdih. Pre« teklo nedeljo je priredilo društvo «Jelen« ca» lov v Retju, katerega se je udeležilo 21 lovcev. Bil je prelep dan in ž njim zdru« žena tudi precejšnja sreča, ker je padlo 15 zajcev. Danes se več lovcev napoti v Mari« jo Reko na Golavo, kjer je glavno lovišče za srnjake in lisice. Sestanek je nad Smre« karjem v Mariji Reki. t— Iz 30lcfne zgodovine *Zvona». Ko se je bilo pred 30 leti osnovalo pevsko dru« štvo .Zvon«, je začel s pevskimi vajjmi g. Ličar, oče znanega pianista in profesorja na konservatoriju v Beogradu. Vaje so se vršile deloma pri njem na domu, deloma v ljudski šoli v Trbovljah. Nekaj časa je bil pevovodja tudi g. Robert Plavšak, okrog le« ta 1908. pa je začel delovati kot pevovodja g. Oskar Moli. Društveni lokal je bil nekaj časa pri Počivavšku, pozneje pa pri g. For« teju, kjer se vršijo vaje še sedaj. Kar je za .Ljubljanski Zvon« g. Prelovec, to je za trboveljski «Zvon« g. Oskar Moli. Med njim in člani zbora vlada iskreno prijateljstvo, za vse skupaj pa so pevske vaje notranja potreba. Opetovano je nastopil zbor pod njegovo taktirko doma, na raznih koncertih drugod in zopet za tridesetletno slavje 8. novembra bo vodil zbor, ki bo pel tri Ada« mičeve mešane in tri moške zbore. Marši« kateri Trboveljčan ali Trboveljčanka se bo spominjala veselih in žalostnih časov sode« lovanja pri «Zvonu» ob njegovem 30. jubi« leju. t— Kino predstave v Narodnem domu. Končno je Konzorcij Narodnega doma v Hrastniku le prejel kinoaparat iz Nemčije, ki so ga pošiljali dober mesoc dni, in pričel 9 predstavami že pretekli teden. Ker se sc» daj koncentrira vse kulturno življenje v hrastniški kotlini v Narodnem domu, je po« stal s tem velevažen faktor, katerega dobre posledice ne bodo izostale. t— RazSirjenje glavne prometne ceste. Pri Učiteljskem domu je pričela TPD z od» atranitvijo ograje in razširjenjem ceste. Na nasprotni strani pa se je že kanaliziralo, tako da bo cesta tu enako široka kot dru» god. Iz Primorja * Posverjen italijanski novinar. Te dni je bil pozvan na podprefekturo v Gorici ita» lijanski novinar Sofronio Poccarini, ured« nik lista aVocc di Gorizia« in je bil tam posvarjen radi članka, ki se je bavil z ne« kdanjo goriško provinco. Obdolžili so ga rušenja državne ustave in hujskanja prebi« valstva proti novim deželnim ureditvam, nakar je moral podpisati obvezo, da bo rmstil odslej na miru rajnko goriško deže« 10 in je ne bo več klica! v življenje. Goriški Italijani so se dolgo časa trudili, da bi osta« Ia tudi pod Italijo goriška dežela, kakor je bil? in se niso hoteli ogreti za furlansko pokrajino. V Rimu so iih tolažili in nekoč je sam Mussolini brzojavil goriškemu žu« panu, senatorju Bombigu, da ni izključeno, da se goriška dežela obnovi. Politična oblast smatra sedaj misel na obnovo go« riške dežele za kaznivo. * Fcrinacci v Primorju. Fašistovski gene« ralni tajnik Farinacci pride tekom prihod« njega meseca v Primorje ter ostane p.ekaj dni v Trstu. V fašistovski organizaciji v Pri morju je mnogo pomanjkljivosti, katere hoče Farinačci dopolniti in dati fašistom nova navodila za njihovo nalogo v obmejni deželi. * V Opatiji je bilo letos tujcev po zod« njem izkazu 41.035. Tudi mesec oktober je ugoden za tujski promet. Druga leta je bil promet v oktobru navadno neznaten. Dopisi JEŽTCA. V petek smo pokopali zlatomaš-nika g. Simona Zupana. Pastiroval je Ježici poln "h 23 let in jo vodi! tud; politično in or-ganizntorično. Leta 1919. je šc! v pokoj, katerega jf preživel večinoma v našem kraju. So pa to njegova najbednejša leta, ker jih je preživel v veliki revščini in zelo pozabljen od številnih nekdanjih prijateljev, ki so mu le pičlo vračali prejete dobrote. Za Ježico ima nesporno mnogo zaslug, še več pa za politiko SLS, a največ za katoliško izobraževalno delo, kateremu je postavil obsežen Društveni dom. Pravega namena teh dragocenih naprav v fari pa ni dovolj razumcl in jih ie mesto v trporabo ljudstvu oddal v oblast župnišča Bil je hud nasprotnik nnprednesra gibanja ta zlasti «Jutro» ni ;me!o pred nj:m nobenega miru. Zato ostaja za njim mnogo neprijetnih spominov poleg drugih bolj prjetnih. — Delal si. In za svojo smor mnogo pridobil, počivaj mirno v naši zemlji!1 KRANJ. Vsak pondeljek ta četrtek se vrši na kegljišču Narodnega doma od 20. ure dalje v prid Sokola streljanje na dobitke. Kako veliko zanimanje je za to streljanje, dokazuje najbolj dejstvo, da poseia Uagrobni venci ■veži in suhi. največja izbira od Din 60 naprej. Sveže krizan-teme, nagelji, rože, aranžmaji vseh vrst vedno v zalogi 6209-t Cvet^čni sa&on Viktor Bajt Ljubliana, Šelenburgoval. 6. | Norveško ribje olje (Oorsdi) i § in emuizi.o garantirano pris no medi B | ciualno priporoča lekarna Bahovec, E ■j LiubJJana, (pri čevljarskem mos u). I Nudi sc Vam ugodna prilika za nakup manufakturnega blaga v Šeistpeterskem bazarju v Ljubljani, Martinova c. 8., po zelo nizkih cenah. — Perilo, obleke po meri. 6327»a streljanje vedno več občinstva. V dveh strel skih večerih so dosegli največ točk sledeči strelci: Ravnik 19, Adamič 16, Levičnik ta Sire po 14, Prah ta Schindler po 13, Levičnik, Altherm ta Prah po 12 točk. Kdor hoče imeti v Kranju zabave Ln razvedrila, naj se udeleži streljanja. TRŽIČ. Kakor vsako leto, proslavi tudi letns deška ta dekliška meščanska šola v Tžiču dan naše osvoboditve in razsula Avstrije s pobiranjem prispevkov za knjige revnim učencem in za šelarsko kuhinjo. Me ščanska šola se je ljudem pri'iubila, uvide-vajo njen pomen in letos je poskočilo število učencev za 50 Med temi je največ popolnoma revnih ta če naj dosežejo uspehe, morajo imeti knjige. Samo novih knjig so dobili revni učenci za 10.000 Din. Zbirka proslave naše osvoboditve naj pokrtje ta znesek. Dne 29. oktobra ta naslednje dni bodo obiskali učenci ta učenke meščanske šole vse hiše sodnega okraja Tržič in se izkazali z nabiralnimi polarni in odkupnima znaki. Rojaki! Odprite jim gostoljubno vrata in darujte kolikor morete, tudi 10 par se hvaležno sprejme. Množino deželnih pridelkov pa vpišite, po nje pride kasneje vo«. Pomagajmo šoli, da nam bo pomagal naš naraščaj, ko bomo v potrebi. Narod brez šol je narod brez bodočnosti! ZAGORJE OB SAVI. Sokolsko društvo opozarja članstvo in drugo občinstvo na današnjo uprizoritev Petrovičeve trodejan-ke eQozd». Začetek točno ob pol osmih. — Zdravo! — Odbor. ZAGORJE OB SAVI. Naše .Glasbeno društvo« prične še ta mesec z rednimi pevskimi vajami ter vabi vse stare pevce in pevke, pa tudi vse one, ki dosedaj niso še bili včlanjeni v našem zboru, a imajo veselje do pevske umetnosti, da se priglase v obilnem številu k pevskemu zboru. Gojilo se bo petje za enkrat v dveh oddelkih: za že tzvežbane pevce posebej, za novince, ki se jim bo podnjal tudi potrebni pouk v pevski teoriji, posebej. Zato Je želeti,, da se priglasi kar največje število Zagorjanov, ki imajo posluh ta bi se želeli izobraziti v Pet-Ju. V sredo 2S. oktobra je ob 7. uri zvečer v glasbeni sobi Sokolskega doma sestanek vseh in prilika priglasitve. — Vsak je dobrodošel. LITIJA. Odbor našega Sokola Je sklenil na zadnji seji, da si osnuje svojo lastno Miklavževo garderobo, tn da se odslej prireja Miklavžev večer tudi v Sokolskem domu, in sicer popoidne za mladino, za odrasle pa zvečer. Ker pa stane nabava garderobe mnogo, se priredi v svrho kritja stroškov v nedeljo dne 8. novembra zabavni večer, na kar že danes opozarjamo. Program zabavnega večera bo najraznovrst-nejši: veseloigra — enodejanka «Kdo Je blazen« (Kristan), režira br. Vladika; — dalje bo radio - stanica, na kateri se bo čulo najlepše koncerte, lutkarsko gledališče, nastopi pa tudi svetovnoznani črni umetnik: «Fra-frnfru*. — Miklavževo garderebo bodo naše vrle sestre Sokolice sešile same. KOZJE. Fantovska trgatev Je prav dobro uspela, čeprav so nam metali nekateri polena pod noge. Predvsem se Je odlikoval g. župan, ki ie proti veselici celo vložil pritožbo, ki pa je romala seveda v koš. Vsem posetnikom sc najlepše zahvaljujemo, zlasti kozjanskemu pevskemu' zboru in nJega voditelju g. notarju Otmarju Golobu. — Kozjanski fantje. Lastni tzdeie"*! Oobro blago! Srajce za gospode molinos, cefir oxford. Din 40 do 70 m- dne najfinejši cefir z 2 ovratnikoma Din 75 do 125 beli šilon Din 80, najfinejši Din 90. v Sah Simultana dr. Vidmarja se vrši v soboto, 31. t m., in se prične točno ob 20., zato naj bodo vsi oni, ki se je žele udeležiti, že vsaj četrt ure prej v kavarni Evropa, da se jih bo namestilo. Udeleženci naj po možnosti prineso šahovnice s seboj. Ožji furnir. Iz prvega kola prekinjene partije so se končale sledeče: Kristančič po« razi Zidana, Rupnik Zwitterja. Drugo kolo: Mešiček premaga Miheliča, Grdina Zadne« ka. Vogelnik Zevnika, Pevalek Iskro, Ži« dan šivica, Kristančič — Šuštar remis. Pre« kinjene Kozina — Rupnik, Sever — Zwit» ter. Nadižar prost. Tretje kolo: Vogelnik porazi Pevaleka, Grd;na Šivica, Rupnik Zidana, Iskra Kozi« no, Šuštar Mešička, Zwitter Nadižarja, Se« ver Zevnika, Mihelič — Zadnek prekinje« na. Kristančič prost. Stanje po tretjem ko« lu: Vogelnik 3. Rupnik 2 (1), Mešiček, Iskra, Pevalek, Grdina po 2, Kristančič — Šuštar 1 in pol, Mihelčič, Zvvitter, Sever 1 (1). Šivic Zidan 1, Zadnek, Kozina 0 (1), Nadižar, Zcvnik 0. Damski odsek se bo ustanovil v najkraj« šem času, ker se že javljajo dame, ki se ho« čejo naučiti igrati. Pripominjamo, da ae sprejmejo tudi začetnice, ki še ne znajo igrati, in sc jih ho poučevalo. u— Šahovski klub v Šiški. Rrdnl teralnl večeri so odslej vsak četrtek od 20. ure naprej. — Tajnik. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, 25.: .Pegica mojega srca«. Izv. Pondeljek. 26.: »Periferija«. B. Torek, 27.: «Ifigenija». C. Sreda, 28.: Zaprto. Četrtek, 29.: .Pegica mojega srca«. A. Petek, 30.: «Zimska pravljica«. E. Sobota, 31.: .Periferija«. D. LjubFanska opera Nedelja, 25.: ob 3. pop.: »Nabor«, .Po« vratek«. Znižane cene. Izv. Pondeljek, 26..; Zaprto. Torek, 27.: .Hoffmannove pripovedke«. E. Sreda. 28.: Proslava češkega narodnega praznika. Slavnostna predstava. Izv. Četrtek, 29.: .Mrtve oči«. F. Petek, 30.: .Nabor«, .Povratek«, C. Sobota. 31.: .Manon«. A Šentjakobski oder v Ljubljani Sreda, 28.: .Jakob Ruda«. Gostovanje g. M. Skrbinška. Dve operni noviteti v Ljubljani Gerblč Fr.: Nabor. — Hatze Jos.: Povratak. Neumorni muzlkant in plo-doviti naš skladatelj, mili, blagi Fr. Gerbič nam le poslal šele par let po svoji smrti svojo ljubko narodno opero »Nabor* na ljubljanski oder. S pijeteio smo io uživali, s srcem polnim občudovanja in zahvalnosti. Koliko energije, koliko bu ne produktivnosti je kipelo v trhlem Gerbičevem telesu! Naši starci so bili vsi mlajši kot naši — najmlajši. In so še dandanes. Foerster, Parma. Savin. Gerbič sami belolasci, zdaj se iim pridruži še p. Hu-golin — a za njimi nič in nič. Vivos voco, mortuos plango ... Predvsem konstatiram, da so »N a b o r. prav čedno opremili; g. Skrušny >e naslikal nov prospekt, novo hišo, nov dvojni kozolec in novo kovačnico — vse prav simpatično domače. Glede naštudiranja pa bi želel mno go več skrbnosti in preciznosti. Domača dela naj bi pripravljal in izvajal vedno le najmočnejši kapelnik. Opera sama ie zgrajena kolikor največ mogoče na narodnih motivih; mnogo !e karakteristično Gerbičevega. marsikaj tudi eklektičnega. Saj ie bil pokojnik dolga leta operni tenor in kapelnik, zatorej se reminiscenc ni mogel ubraniti. Da starček ni hotel hoditi po novih potih, je Jasno. Zato se glasi, kakor dejanje, vsa giasba čisto v stilu slovenske glasbe ob začetku minulega veka. Mnogo je prav naivnega, marsikaj izumetničenega, to in ono je primitivno ali nespretno. Partiji obeh basov nista pisani ugodno, včasih prenizko, včasih previsoko; tekst se po starem preveč ponavlja itd — vse to je res; toda celotni vtisk ie vendarle simpatičen, opera bogata melodij, pestra v ritmih in značaju zborov in solov ter so še posebej orkestralni deli. dve predigri in medigra. prav prijetni, temperamentni in dokaz velikega talenta nepozabnega mojstra Gerbiča. V predigri, živahni, narodno šegavo pobarvani, je Gerbič občutno sledil vzorcu Smetane in Blodka. Lovčev ritmično prenagli poziv »Kose, motike le proč...«, pisan pregloboko, se ponavlja trikrat in ga žene Še zbor. Ako bi poziv dvakrat črtali, bi zadoščal. Koskovo javkanje »Star sem že in ves omagal, kdo pri delu bo pomagal« je zopet prenizko in zbor ponavlja iste banalne in naivne besede. Prav dober je naslednji zasmehovalni mešani zbor in ženska parodija na narodni »Regiment po cesti gre«, je aparten domislek. Le škoda, da se ponavlja. Vsak opetovan dovtip je skažen. Lepa je Jelkina arija o sanjah, dasi je ta motiv posiljen, nedomač. Da me je rožljanje palice v orkestru ob besedi »smrt« spomnilo na enako trkanje palice Pikove dame. je naravno. Duet Jelke in ma ke bi morda bolje zadovoljeval, ako bi maika ne imela tako grgrajočega ali cmokastega glasu. Ali se ga ne da več reparirati? Meni je čirrdalje ne-znosnejši... Kovačev solo je ljubek; žal. da ima sledeči ljubezenski duet tako kratko sapo in tako malo strasti. Zupanov vaški po-tepač In pijanec se smešno motovili, a brez zaželjenega efekta. Kaj pravzaprav hoče. ne zvemo. Izvrstno pogojena je pesem nočnega čuvaja, a njegova strahopetnost operetna. Prav lepa je medigra o polnoči; žal. da Ima preveč čutne spomine na Wagnerja- Zopet v smetanovskem duhu se prijetno posluša pred igra k II. dej., zelo prieten ženski zbor, ki čaka uspeha nabora, originalna ie figura Invalida z lajno in dresiranim kužkom. Izvrsten domislek parodija Radeckega koračnice. prekratke sape pa duet Zupana in Lov-Šetove, a skrijno naiven Jelkin solo; tempe larrentna Je Kovačeva napitnica z zboro.-n, prav posrečen karakteristični ples in zopet Izvrsten tip harmonikarja invalida. Konec je zmeden, nejasen. A živahen prepir med fanti zaključni uboj pa čisto nepričakovan Človek ne verj\me. kako se more ves čas veselo razpoloženje v glasbi kar mahoma pre-vreči v tragedijo. Tu je kardinalna hiba. »Nabor« bi kot vesela stvar dosti bolje uspel Zato bi bil jaz zaključek radikalno izpreme-nil in pustil značajno ljubezen triumfirati. podleca pa kaznovati in nagnati. Tudi »Go-ten:ski slavček« se je premlnial In celo »Pro dana nevesta« se je popravljala. Solisti so se potrudili, da bi operi prinesli zmago. Jelka ge. L o v š e t o v e. Košek g. R u m p I! a, nočni čuvaj g. Janka, vaški lovec g. Š u b I j a. Jernej g. Zupana, inva-lid g. S e k u I e ln godec g. P e r k a so pevski, v maskah In Igri podali prav dobre figure. Svoj »Povratak« po znani močni mladostni enodejanki Srgjana Tučiča je skladatelj Hatze posvetil svojemu ljubljenemu učitelju Petru Mascagniju v znak večne hvaležnosti. Učenec je poklonil učitelju lepo. sočno. Izvrstno delo. Ta »Povratak. bi bi! zaslužil, da bi ga bil spoznal svet. ker i« originalen, a vendar hrvatski naroden, močan, dramatičen v glas bi in akciji: sad prekipevajoče mlid'>stne svežosti in invencije. Kajpada stoji »Povra- tek« ves pod vplivom »Cavalleriie« in je zato danes že zastarel. Vendar smo ga poslušali in gledali z radostjo. Izvajal se ie dosti bolje kakor »Nabor« Višek opere je dolga povest berača Daka. ki jo je pel in igral g. B e t e 11 o z vso svojo veliko umetnostjo. To je bila zopet kreacija, vredna največi?ga opernega odra in nam ostane nepozabna. Jela ge. J e n i k o v e je dokazala, da le vzlic svoji kratk' operni kariieri že prav dobro uporabna pevka; glas ii je simpatičen poln. mehak, igra vedno okusna in primerna. Partiia razen ene točke: »Svu mladost svuju... O daj mi cjelov...« pevki sicer ne ponuja prilik za odlikovanje, a to mesto podala ga Jenikova res »con espansione e passione«. Samo koketneiša. toplejša in boli šik oblečena naj bi bila! Tudi hrvatska mlada kmetica mora biti sladka kot grešnica v kretniah lažia. v pogledih žarkejša in po obleki ljubkejša. Izvrsten ljubimec Stanko je bil g. Balaban. prav vrla Kata ie očividno velenadar-iena gdč. Potu&kova in prav efektna na rrigfša ga K o r e n j a k o v a. Težko tenorsko partiio ie imel g. Orlov, ki io je izvrši' odlično, ako odšteem nerazumljivost teksta. Da mora v prozi kričati do ohripelosti, pa bi mislil, da ie lahko nevarno... Tudi zbor je bil na višku in orkester g. Neffata prav imeniten. Ako pohvalimo še režiserja g. K r a I j a ki je podal prav okusne in pravilne scene, sem povedal vs? o tem velezanimivem večeru. Fr G. Orig:n°1ni film Deset boz?ih zapovedi" pride v «Kino Dvor». Ljubljanska opera. V »Aidi« Je snoči de-bitlral v partiji kralja g. Sek ula Pred leti č'an opernega zbora, se je posvetil solopet-ju in se prav lepo izvežbal. Glas mu Je topel izdaten in se dobro nosi; jedra pa še pridobi Tudi v igri se mora še omehčati. Celoten vtisk, kakor v »Naboru«, pa simpatičen in tr.nogo obetujoč. Fr. G. Plesni večer v opernem gledališču pri redita dne 9. novembra Lidija Wisiakova in Vaclav Vlček. Oba plesalca nastopita po daljšem odmoru in bivanju v tuiini s popolnoma novim sporedom skoraj izkl učno slovanskih komponistov, kar obeta biti zanimivo In na kar že danes opozarjamo. Načrte originalnih kostumov je izvršil Fran Kralj. Popoldanska operna predstava v Ljubljani. Danes v nedel o popoldne ob treh je v opernem gledališču popoldanska predstava pri znižanih cenah. Pojeta se dve izvirni operi ta sicer Gerbičeva dvodejanska opera »Nabor« ter Hatzejeva enodejanska opera »Povratek«. Začetek točno ob treh pop. konec ob pol 6. Cene so znižane. Na ti dve predstavi opozarja gledališka uprava v prvi vrsti izvenljubljansko publiko. Drama pa uprizori ob 8. zvečer efektno in velezabavno veseloigro »Pegica mojega srca«. Repriza »Jakoba Rude« na šentjakobskem odru. Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani ponovi v sredo, dne 28. oktobra ob osmih zvečer Cankarjevo dramo v treh delanjih »Jakob Ruda«. Tudi pri reprizi gostuje v naslovni vlogi režiser Nar. gledališča g. Milan Skrbinšek. Vstopnice za predstavo se dobe že sedaj v Zalaznikovi kavarni na Starem trgu. Razstava slikarja Marčiča v Zagrebu. Danes dopoldne se otvori v Zagrebu na Zri-njevcu v Oficirskem domu razstava slik slovenskega slikarja Rudolfa Marčiča. Krakovski pevci v Beogradu. V soboto zvečer se je pripeljalo v Beograd krakovsko akademsko pevsko društvo, ki ie priredilo v gledališču koncert. Na sporedu so bile večinoma kompozicije poljskih skladateljev. !z Beograda sc odpeljejo Poljaki še v Kra-guievac. kier nastopijo s koncertom na otvo titvenem večeru ondotnega Poljskega kluba Pevci so prispeli v našo državo iz Carigrada in odpotujejo skozi Subotico. Antologiia jugoslovenskih narodnih pesmi. Prosvetni minister ie podpisal dekret o ustanovitvi treh komisij za nabiranje srbskih. hrvatskih in slovenskih narodnih pesmi Prva komisiia bo Imela svoj delež v Beogradu, druga v Zagrebu, tretja v Liubliani. Skupno delo teh korrisij bo antologi a tago-slovenskih narodnih pesmi, katere izidejo v Beogradu z državno podporo. Marllonetno gledališče v Zagrebu je otvorilo svojo sezono sredi prošlega meseca ter ie glasom poročil hrvatskih listov, na zelo dostoini umetniški višini. Otvoritvena predstava ie bila »Robinzon Crusoe«. kt-tero je priredil za odersko uporabo Gj. Ivan-čič. druga pa »Kraljevič Marko in Musa Ke-sedžiia«. Kot tretia novost ie prišla na oder Senoina povest »Šliivari«. Zavod pripravlia sedaj več novih komadov med niimi igre-Ivica In Marica, Rdeča kapica. Pepelka in Snegulčica. Gledališče igra dvakrat na teden. ob sredah In sobotah popoldne in je vedno dobro obiskano. Društvo komornih godbenikov se ie ustanovilo v Zagrebu z naslovom »Udrjže-nie svirača drvenih I limenlh instrumenata« Za artističnega vodio so Izvolili godbeni' i prof. Fabhra, pole? katerega so še v odboru: Franjo Vavruška. Karlo Krasnošenski Franio Brunclik. Jaroslav Pondeliček. loslp Kukenjak. Al. Flscher Simon Zamola. Josip ležek, Jan Bernovski in Otokar Cap. Društvo nastopi prvič v ravnosti na Intimnih glasbenih večerih Hrv. glasbenega zavoda gojilo pa bo Irkliučno komorno glasbo. Slgr'i1 Undset je leto«nia nosilka Nohlo-v« literarne nagrade, za katero so poleg nje tekmovali še triie umetniki: pisatelj Thnmas Mann. Oslav Dun In Thnmas Hardv- Undse-tova je prva ženska pisateHca. ki le bila odlikovana z Nohlovo nagrado za literatoro (ga Curie ie prejela pred par leti nagrado iz Iste fundaelie za fiziko). Roman, t a katerega jI ie bila priznana nagrada nosi naslov -K-istin l.svransdatter« ln tvori prvi del spisa »Krona«, katerega dopolniujeta knjigi ^Komedijant Kean" Natalija Lissenko, Ivan Možuhin in Nikola Kolin. Kino Ideal »Gospodinja« in »Križ«. Romtn re pove»t neke Norvežanke v prvi polovici 16. stoletja. Kristina Lavransdatter je otrok velikaških kmetov na Norveškem, ki so pripadali ple-.nenitaškema stanu. Okolu rodbine kmečkih velikašev se suče vse življenje norveškega ljudstva v tej važni zgodovinski dobi. Kristina je tip dekadentne Norvežanke. ki žrt-u'e za svojo ljubezen vse: čast, roditelie, prijatelje in bogastvo. Ne more pa žrtvovati enega — ponosa, in zato propade. Po velikih mukah se zateče v samostan in se posveti redovništvu. — Pisateljica je hči arhe-o'oga Undseta. Rodila se je 1. I8S2 in je Izdala prvo knjigo I. 1907. pod naslovom »Srečna s:arost«. Napisala ie še dela: Zgodba o VigI Liotu in Vigdisi. Pomlad, Lesk magičnega zrcala. Povest o kralju Artu in njegovem omizju. Zadnje deio pred odlikovanim romanom ie naslovljeno »Stališče žene« in pledira za povratek žene k domačemu ogniišču in družinskemu življenju. »Carmencita in vojak«. Poročali smo že. da je glasbeni Studio moskovskih Hudo-žcstveniifov naštudiral predelano Bizetovo opero »Carmen«. ki je dobila v predelavi ime »Carme.icita in vojak«. Studio je pred dr.evi nastopil s komadom v Berlinu. Kritika priznava, da je stvar uspela in pravi, da ie stnemlienje Rusov is o kakor stremljenje VVagneria in da kaže nedvomno pot k glasbeni drami. Carmencito je postavila na oder Olga Baklanova, vojaka Josčia J. Melika-nov, toreadorja pa M. Speranskiy. Orkester je vodil kapelnik Bakakjnikov. QUO VADIŠ...? QUO VAD1S...? gre od ust do ust po celi Ljubljani... QUO VADIŠ...? je ie na poti in pride te dni v Ljubljano... Sokol Žrebanje savezne sokolske loterije Po sklepu savezne odborove seje z dne 7. septembra 1925. v Zagrebu je bilo žreba« nje savezne loterije preloženo na 1. marca 1926. Vzrok preložitve je bil, da dobi član« stvo priliko v zimskem času, ko prenehajo javne sokolske prireditve, razpečavati čim več srečk. Veliki župan ljubljanske oblasti je preložitev žrebanja uradno dovolil ter se bo isto nepreklicno izvršilo dne 1. mar« ca pod državno kontrolo. Bratje, razproda« jalci srečk naj to obvestilo vzamejo na zna nje ter naj se z vso požrtvovalnostjo opri« mejo razpečavanja srečk. Le ted-1), če bodo razprodane vse srečke — ki nudijo krasne in dragocene dobitke — bo uspeh savezni loteriji zagotovljen, sicer tudi od tega pod« jetja ne smemo pričakovati dobička. Obvc« stite tudi one, ki so srečke že kupili, da je žrebanje nepreklicno dne 1. marca prihod« njega leta, da ne bodo v dvon-u. Dolžnost nas vseh je, da z vsemi močmi delujemo za dober izid te loterije, da s tem pomagamo celokupni sokolski organi« zaciji, ki ima — žal — tudi v naši svobodni domovini mnogo neprijateijev in škodeželj« nih nasprotnikov, do boljšega gmotnega položaja. Srečke po 10 Din naj ima vsako društvo v zalogi, da jih razdeli med brate in sestre, ki so voljni z razprodajo podpreti našo organizacijo. Zlasti sestre članice, ki imajo pri razpečavanju večji uspeh, naj se oprimejo z vnemo tega dela in njih trud bo rodil gotovo lepe sadove. Na delo torej! • lz starešinstva Jugoslov. Sokolskega Sa> veza je izstopil član starešinstva br. dr. Oton Fettich iz Ljubljane zaradi preobile zaposlenosti. Starešinstvo mu je pri tej pri« liki izreklo zahvalo za nesebično sodelova« nje v JSS. Ljubljanski Sokol (Narodni dom). Jugo-slovensko Sokolstvo stoji z ozirom na bližajoči se Vsesokolski zlet v 1. 1926. na pragu važnih dogodkov. Stoji pred nalogo, ki nosi v sebi razmah novih sil In oživlienie našeg; dtla. Na tem sokolskem prazniku naj vskipi zopet tista neminliiva lepota, ki Ima svoj vir edinole v Tyrševih idejah in mislih. Radi tega mornmo zreti predvsem v zletnih pripravah prvo in glavno važnost. Te priprave so zlasti one. ko se vsak brat. sestra in vsak član naraščaja vzgaja in pripravlja, da nastopi na zletu in da se okoristi z vsemi dobrinami teh predpriprav. Vsesokolskega zlfcta v Pragi se udeleži tudi naš jugoslovenski naraščaj, v katerega polagamo vse naše naibol še nade. Naša sokoNka mladina naj vrne severnim bratom n;ihov obisk v I. 1922, ko se je vršil I. Jugoslov. vsesokolski zlet. »Ljublianski Sokol« je. zavedaj^ se Izredne važnosti in neprecenliivega pomena udeležbe našega naraščaia na praškerr zletu, sklenil da osnuje naraščaiski zletri fond prav po onem vzorcu, kot ga z uspe-ho vdzidostiadeijoagolžaiznnmeumlhwyywy hom vodi članstvo. V ta fond naj vsak član naraščaia (od 14. do 18. leta) prispeva. Vse vloge se ob zletu z naraslimi obresti vnelo. Ob ustanovitvi tega fonda se pa »LtaKjan-skl Sokol« obrača do starlšev svoje sokolske mladine, da gre društvom v tem pogledu na roko in da omogočuje vlaganje vlog v zlitni fond. Spoštovanim roditeljem, katere v tej akciji obvestiti smo smatrali za našo dolžnost smo s podrobnejšimi poiasni-II vedno In radevolle na razpolago. — Ko' temelj temu londu pa nai služI čisti dohode1 naraščajske akademije, katero priredimo < četrtek dne 29. t m. ob 8. zvečer v dru štvenl telovadnici v Narodnem domu. Zdr; voj — Odbor. Sokolsko društvo Cerknici priredi dane v nedeljo ob 8. url zvečer v salonu brat 2umra svojemu članstvu In prliatel em S< kolstva »Koroški večer« s predavanjem b akademijo Z ozirom na pomen prireditvi pričakujemo najobiinejše udeležbe. — Zdravo! Proces prod lažnemu indijanskemu princu v Trstu V Trstu pričakujejo te dni lažnega Indijanskega princa «Tewanna VVhite-Cliief-a», čigar pravo ime je Edvard Laplante. Mož je pnstolovec svetovnega kaiibra in se bo morai zagovarjati pred tržaškim sodiščem radi sleparije in izsiljevanja denarja. Laplante pride v Trsi iz Lugana v Švici, kjer je pravkar odsedel kazen v naporu. Lani pozimi ie pustolovec nastopi! v Nizzi. v nekem kabaretu kot indijanski poglavar. V kabaret so zahajale tudi dame. med katerimi sta biii večkrat grofici Khevenhfiler, mati Melani-;a in hči Antonija. Tema dvema ženskama je »Indijanec« tako ugajal, da sta Za nekoč povabili na sestanek v ho-tel. k:cr sta stanovali. Drage volje se ;e pustolovec odzval vabilu. Iz prvega obiska se je rodil drugi, tretji in četrti ?oset in končno se je pustolovec pri groficah popolnoma udomačil. Pripovedoval je lahkovernima ženskama, da je bajno bogat indijanski princ in ie začel izvabljati denar iz matere in hčere, ki sta bili vedno pripravljeni postreči mu v ponavljajočih se denarnih »zadregah«. Pritiral je svoje laži tako daleč, da je sam začel verjeti vanje. Slednjič je opustil nastope v kabaretu in ie začel živeti na račun obeh grofic, ki sta ga zalagali z denarjem v dobri veri. da ii-ma bo vse kmalu povrnjeno. Premete-nec se ie znal tako vešče prilizovati, da sta ga dam: naposled povabili s seboj na BQt-misar izkaze za leto 1924. in to pot je tisk. ki so ga oprostilne razsodbe ©hrabrile. povsem neženirano objavil vse številke, ki bi le količkaj utegnile zanimati občinstvo. Urad davčnega komisarja ie bi od novinarjev naravnost oblegan; manjkalo pa tudi ni radovednih soprog, ki so na vsak način hotele znati. koliko prispevajo njih siabše ponvice v državno biagajno; prišli so dalje ženini, ki bi nadvse radi vedeli, kak ie finančni položaj njih bodočih soprog, prišli trgovci, industriici in bankirji, ki so zgolj iz čiste ljubezni do bližnjega želeli spoznati gospodarsko jakosi svojih konkurentov, itd., itd. Med največje plačevalce davkov spa-da še vedno John Rockcfeller mlaišl. ki pa je. kakor se zdi. napram prejšnjemu izkazu znatno obubožal; zakaj plačal je za leto 1924 »le« 6 milijonov dolarjev davka, leto poprej pa je mora! odriniti 7 milijonov in tristo tisoč. Wrig-iey, kralj žvečilnega gumija, ki namerava postaviti v bližnji bodočnosti tudi v Evropi lastno tovarno, je plača! čedno vsotico 3 milijonov dolarjev, to je šestkrat toliko kakor John Pierpont Morgan. Ford Motor Corporation je svoje davke zvišala napram 1. 1923 za dva milijona na 14 milijonov dolarjev (štiri petinke milijarde v našem denarju!). Vidi se, da to podjetje še vedno raste. Forda sama (oče in sin) sta plačala osebnega davka vsak so 2 in pol miliiona dolarjev! Zanimiva je lista filmskih veličin Na čelu ji stoii še vedno Douglas Fairbanks z 226.000 dolarji (12 milijonov Din) napram 1SO.OOO do!., ki jih ie odrinil lansko leto. Mary Pickford (njegova žena) je plačala 33.000 dolarjev, Gloria Srvan-son 60.000. to je štirikrat toliko kakor predsednik Zed^iertih držav, ki so ga obdavčili le za 15 tisoč dolarjev. Predmet pogovorov vseh filmskih krogov pa tvori nedosegljivi filmski umetnik Charley Chaplin, kateremu se ne morejo dovoli načuditi, s kakim trikom se mu ie posrečilo odvitj davčni vijak na borih 350 dolarjev (po naše niti 20.000 dinarjev). Dohodki bankirjev izkazujejo porast na vsei črti; tako ie na primer plačal Otto H. Kahn še enkrat toliko kakor lansko leto. Pavne Whitney pa se je povzpel celo z lanskih 25 tisoč na poldrugi milijon dolarjev. Princ V/alesId Pnnc Vv aleski ni kak poljski ar is tokrat. kakor bi nepoučenega čitatelia na prvi hip zavedel zvok imena. Princ Wa leski. aH po naše morda pravilneje princ Oalski, ie tradicionalni naziv za vsakokratnega angleškega prestolonaslednika. ki po angleški ustavi v državnem in političnem življeniu ne more igrati in tudi res ne igra nikake uloge. dokler ie samo prestolonaslednik. Tem večji pa je njegov vpliv v družabnem življenju, kjer je nehote meroda.ien v , neštetih ozirih. po današnjih angleških tradicijah pred vsem v športu in v moški modi. S!uča;na njegova kaprica lahko postane modni predpis za ves elegantni moški svet. Polno je primerov za to. Ze včerai smo poročali, da se je prestolonaslednik pred dnevi vrnil z večmesečnega potovania po ansrleški Južni Afriki. Zaklitičil ie s tem seriio potovanj po svetil ki so tudi že nekako obvezna za vsakega angleškega prestolonaslednika. Zda i bo ostal zopet doma in angleška družba, ki ga ie že težko pogrešala — sai ii ie manjkalo centralnega družabnega tečaja — ga ie sprejela z velikim veseljem in velikimi častmi. fn z veliko napetostjo. Prestolonasled nik je namreč še — samec. 32 let ie že star. a še nima neveste, vsaj ofici-ielne ne. Vsi n!egovi mlaiši bratje so že oženjeni. njegova ed;na sestra ie omožena. on pa ni hote! doslei bnie ničesar slišati o ženitvi. N hče ne vč. kdo bo bodoča angleška kraljica. A zdaj ko je opravil druge . prestolonaslednike dolžnosti, se nrinc tvdi tej najvažne;ši. izbiri živlienske drvžice. ne bo n?"gel več dolgo izmikati. Tako vsaj so uver-jene angleške dame in tudi lordi. zafo ie zanie prinčev povratek tem važnejši dogodek. ___ Ufilmljsna bakterija Mikroskop bodočnosti. Sloviti angleški učenjak Barnard, iz-najditeli ultramikroskopa. ki je s pomočjo svojega tovariša dr. Gyeja prvi izoliral bacii raka, je imei pred nekaterimi tedni v Southamptonu predavanje o uspehih svojih zadnjih poskusov. Višek izvajanj odličnega naravoslovca je tvorila majhna filmska predstava. Oči presenečenega občinstva so videle na platnu pred seboj sliko človeSkega organizma, ki ga je načel rak. Slika je bila seveda neskončno povečana, in sicer baš z ultramikroskopom, ki ga je predavatelj iznašel. Veliki pomen ultramikroskopa obstoji predvsem v tem. da je možno na podlagi razmeroma enostavne metode da-leko povečati sposobnost navadnega mikroskopa. Kajti doslej je bil objekt tudi pod najjačjim mikroskopom neviden. če je bil manjši kot neskončno majhna valovna dolžina svetlobnega žarka. S posebnim načinom osvetljenia pa se je sedaj Barnardu posrečilo še tako mal objekt napraviti dostopen človeškemu očesu (oboroženemu z mikroskopom), čeprav je predmet tnan.iši kot valovna dolžina svetlobe. To čudo pa še povečujejo ultravijo-Istni žarki. Le-ti so za človeško oko ne vidni, pač pa vplivajo na fotografsko ploščo. Vsled tega je mogoče še tako majhne objekte s pomočjo ultramikroskopa fotografirati. Celo več; pojave, ki jih ultramikroskop registrira, je mogoče, kakor je dokaza! Barnard v svojem predavanju, tudi filmovati. Barnardova izvajanja v Southamptonu so bila namenjena udeležencem kongresa naravoslovcev, ki se je takrat vršil v Southamptonu. V svojem predavanju ie Barnard opozarjal na to, da sta on in njegov pomočnik dr. Gye zaenkrat prekinila raziskovanja o bacilu raka. Želela bi. predno nadaljujeta delo. ki je obrnilo pozornost celega sveta nanju, da odlične avtoritete na ooliu zdravilstva njune dosedanje uspehe preiščejo in preizkusijo. Nadalje je doktor Barnard priznal, da je rakov bacil odkril le slučaino. V svoji mladosti je bil Barnard klobučar, v prostem času pa se je mnogo bavfl z optičnimi problemi in slednjič tudi z mikroskopijo. Torišče njegovega bodočega deia pa bo še vedno ostal — tako je izjavil dr. Barnard — mikroskop, ki ga bo skušal v bodoče kar najbolj izpopolniti. Po njegovem mnenju je ultrami-kroskop kliub čudoviti sedanii popolnosti šele prvi početek ultramikroskopa bodočnosti. Rakov bacil — je nadaljeval dr. Barnard. — ki ga pravkar opazuiete na platnu, meri v obsegu jedva 0.05 mikrona. En mikron je dvestopetdesettisoči del palca. Z ultravijoletnimi žarki je mogoče fotografirati objekt, ki meri komaj eno stotinko mikrona. Dalekosežnost Barnardove iznajdbe se bo kmalu še razširila, kakor obeta iznaiditel.i sam. On je namreč trdno uverjen. da se mu bo v kratkem posrečilo, jakost svoiega ultramikroskopa še za desetkrat povečati. Pet zuianiih ministrov E Usti v lastnem ateljeju nod skrbnim vciis>nu na ustnice. Kadar si je Kearton zaželel kake knjige, je Toto po vrsti pokazal na posamezne zvezke na polici in mu prinesel tistega, pri katerem mu je gospodar prikimal. Bo svojem povratku iz Afrike ie Kearton podaril razumno opico londonskemu zoološkemu vrtu. kier pa je nesrečni šimpanz kmalu podlegel pljučnemu vnetju. Hvaležni Kearton je zvesti opici postavil spomenik v obliki knjige, ki jo je nedavno izdal v eni najuglednejših londonskih založb. Knjiga ima naslov: Moj prijatelj Toto. Same sleparije Ako naši čitatelji pazljivo zasledujejo peto strah našega lista, bodo gotovo opazili, kako se žalostna kronika na. šega življenja, to so zločini in nesreče, včasih v kratkem razdobju tako zelo ponavlja na istem polju, da se človeka kar loteva strah. Tako smo že večkrat na tem mestu prijatelje »Jutra« opozorili na dejstvo, da je bilo ta in ta dan kar cel kup avtomobilskih, železniških ali letalskih nesreč, ali pa da prihajajo iz tega ali onega kraja samo vesti o požigih, ropih, goljufijah in drugih nečednih stvareh. So pa tudi -dnevi, ko skoraj nimamo kaj drugega pisati kot o samih Ijubavnih aferah in tragedijah. Seveda nudimo čitatel.iem le najvažnejše dogodke, ali "a tudi le take, ki niso toliko važni in ki bi jih sicer morda izpustili, ki iih pa le omenjamo v zvezi z drugimi, ker so z enega ali drugega vidika vredni, da se z njimi bavimo. Čudno je res. kako se včasih brez notranje zveze nakopičijo žalostni dogodki iz Iste stroke, kakor bi prav lahko rekli. Dandanes živimo v dobi splošne gospodarske krize. pod. katero ječi malo-! ne ves svet. Zato občutijo prizadeti nečedne manipulacije v denarnih zavodih in defravdaci.ie in druge take grde posle še huje kot v normalnih razmerah. Zato se hočemo danes malo pomu-diti pri sleparijah, ki jih je bilo zadnje dni kar več prav velikih. Na prvem mestu moramo omeniti polom Nemško-madžarske banke v Budimpešti, ki je postal s samomorom njenega ravnatelja Sandorj3 Pazarja neizogiben. Ze več mesecev niso imeli trgovski krogi več pravega zaupanja v ta zavod. Vedeli so, da vodstvo ni veS v pravih rokah in da tirajo banko v neizogibno pogubo. Ze pred par meseci je pobegnil pred* sednik in generalni ravnatelj Nemško-madžarske banke Desider Szasz. ki je g nedovoljenimi špekulacijami, večinoma na lastni račun, tako zelo oškodoval zavod, da ga je bilo treba polagoma IN kvidirati, kar so poverili ravnatelju Pa-zarju. Ta gospod se je v sredo ustrelil v pisarni. Njegove zadnje besede so bile: »Skrbite za ženo in otroka!« Doslej še niso ugotovili, v koliko je Pazar r, zvezi s polomom banke. PoJom Nemško-madžarske banke eden največjih, kar se jih je pripetilo na Madžarskem zadnja leta. V«o nesrečo ie povzročii pobegli generalni ravnatelj in predsednik Szasz. za katerim je poslala budimpeštanska policija tiralico. Po približni cenitvi znašajo izgube banke 15 milijard madž. kron. Akcija gre sedaj za tem. da se rešijo vloge, v kolikor je to sploh še mogoče. Računajo, da dobe upniki 20 do 30 odstotkov svojih terjatev. Polom tega velikega denarnega zavoda je gmotno uničil celo vrsto budimpeštanskih bogatašev. Gospodarstvo omenjene banke je bilo naravnost gorostastno. Na sled zločinskim manipulacijam vodilnega osebja je prišla centrala denarnih -zavodov, ki je uvedla preiskavo. Tako ie napravil geenralni ravnatelj celo vrsto šne-kulativnih kupčij pod fingiranim Imenom in jih knjižil pod napačnimi računi. Delnice so bile trikrat do štirikrat prodane ali zastavljene. Na tem mestu se imamo danes baviti z drugo veliko defravdaciio. Pariška policija je prijela v torek dva ugledna Coralle Stanion & Heath Hosken: Najzagonetnejši slučaj hotelskega detektiva Moj brat Tony mi je toliko časa Prigovarjal, dokler se nisem le odločil, da si ogledam posestvo v Broomrapu. Deial mi ie. da ie že zadnji čas za moje živce, da zapustim hrupno londonsko življenje in preživim nekai mesecev, ali pa kar celo leto daleč zunaj v miru na kmetih. Zelo ml je hvalil to posestvo, — Dobro ga poznam, mi je dejal. La-?iko ga kupiš ali vzameš v najem, kakor ti bo ugaialo. Toda požuriti se moraš. če ne ti ga kdo odvzame pred nosom. Imenuje se Broomrape. Hiša je sicer zelo stara, a zato prostorna in udobno zidana in čisto moderno opremljena. Im3Š tam velik vrt. tenišče. garažo, polja. gozd. lov — vse. kar ti sreč poželi. In oddaljeno Je samo tri milje od posta ie. Iz Londona si v dveh urah tam. — ln katera ie zadnia železniška postaja za ta zemeljski raj? — Spraybridge. Poldiva pogledat. Ustaviva se v Blasfordu v hotelu Ken-tu Ta hotel ti ie Itak znan in veš. da ie dober. Jaz bom pa rekel Hennikerju. naj nas z avtomobilom pelje v Broomrape. Ti Je prav tako? — Kdo je Kenniker? — Možak, ki oddaj* Broororap*. Po- znam ga še iz visokošolskih let, čeprav ni ravno moj prijatelj. Bival je več let v Vzhodni Afr'k!. Bavi se s sadjerejo. To je edina stvar na svetu, ki ga zanima. Ves neumen je zanjo. Dva dni po tem pogovoru smo se peljali vsi trije, moj brat Tony. Henniker in iaz. v Broomrape. Izstopili smo iz vlaka v Blasfordu. Tony je bil že iz Londona telefoniral v Hotel Kent. nai nam pripravijo sobe, in ie obenem tudi naročil dobro večerjo. Takih stvari nikoli ni pozabil. Večerjali smo v slikoviti starinski jedilnici hotela Kenta. ki je ena najznamenitejših gostiin v Angliji. Zgrajena je bila 1. 1575. in ohranila vso svojo dragoceno starinsko notranios?.. čeprav tudi ne manika centralne kurjave, elektrike in kopeli. Ta hote! ie nabito poln vse leto. Bhs-ford Ima namreč krasno okolico, ki privlačuje tujce, predvsem Američane. Hotel Ken? ie siavnoznan in poseča ga ne-oroj avtomobilov. Notranjost te zelo elegantna in obed >e bit naravnost »zboren ter delal vso čast francoskemu kuharju. Ob času, ko smo dospeli, v Jedilnici nI bilo več mnogo ljudi, le nekai igralcev goifa ie še sedelo tu in par avto-mobilistov. In čudno, čisto v kotu sobe ie sedel sam za mizo Danijel Bnrrett. Danijel Borrett je bil namreč zadnia oseba na svetu, ki bi ga bil pričakoval sa takem kraju, kot ie hotel Kent Bor- rettov poklic ie bil v zvezi z zločini in zločinci in ni mi šlo v glavo, kaj išče ta detektiv v tem mirnem hotelu. Bil je v žaketu. njegov zagoreli obraz je kazal izborno zdravje, in ko me je spoznal, ie takoj pribite! k naši mizi in me pozdravi! z nenavadno prisrčnostjo. Sploh me kar ni pustil do besede. Pravil je. da biva že ves leden v Blasfordu h se tu bavi s svojim najli::bšim športom, lovom na postrvi, katerih ie polno v bistrem valovju okoli Blasforda 'Toda iz pogleda, ki mi ga ie pri tem vrgel na skrivaj, sem takoj opazil, da postrvi niso bile edini vzrok njegovega bivanja v hotelu Kentu. Henniker je ves čas pri kosilu govoril o jabolkah in njih reji. tako da sem bil njegovega razlaganja že do grla sit Zgodaj sem odšel v svojo spalnico h pusti! Tonvia in Hennikeria v biljardni sobi. Naročili smo v hotelu avtomobil za deseto uro ziutrai. da si ogledamo Broomrape. Imeli smo namen vrniti se h kosilu v hotel Kent in vzeti ekspres ob peti uri deseti minuti. Moja soba v hotelu ie imela štev. 7. Bila ie v prvem nadstropju. Stene so bile opažene s temno orehovino h ob.» veliki okni sta bi!i na glavno cesto. Pohištvo ie bilo starinsko, toda soba ni bila nič manj elegantno in modema opremljena kot najboljši hotel v New Yorku ati Chicagu. Ker je bil vsled slabega vremena ve- čer precej hladei. je gorel mogočen ogenj v kaminu. Usedel sem se v širok; naslonjač, prižgal svojo pipico in čita! knjigo, ki sem si io bil prinesel seboj. Starinsko lakirana očakovska stenska ura ie v oddaljenem kotu sobe na<.-n-rat bila enajst v globok;h, mehkih, melodičnih udarcih. Sklenil sem. da ustavim uro. predno se vležem spat. Ta krasna ura je sicer spadala na svoje mesto, toda bil sem mnenja, da se ne bi smela nahajati v spalnici, posebno če v njei spi človek s tako lahkim spancem kot jaz. Danos v Istini ne morem natančno povedati. kaj se je zgodilo v času od tre-notka. ko ie ura bila enajst in med tretjo uro. ker sem menda zaspal. Sanjalo se mi ie nekaj zelo čudnega. Sanje so bile zmedene in nemogoče, kot so sanje ponavadi. Zdelo se mi je, da se nahaiam v Broomranu čisto sam v temni zimski noči. Občutek groze, nerazložljiv strah se me je polastil. Tlačila me ie mora Nahaial sem se v temni sobi. poln! jabolk. Duha! sem jabolka. Sladki vonj iabolk me je naravnost drezal v no nom. Evropa se le počasi prilagoduje modernemu življenju. To ie razvidno tudi iz števila telefonskih abonentov v posameznih evropskih državah. Prina- NgMČIjA S1376915 r abonsmtov 59.558234. PREBIV. O c* o o ,ANGU)A 760702 -O.BONENTCV 41.767550 pae-divooj^JSV FRANCIJA. 309572 ABON. 39210000 P8£B Švedska 236497 ABOtf. 5522403 PRS5 DANSKA 127144 ABOM. Samo nazorno sliko razmerja telefonskih naročnikov in celotnega prebivalstva v petih državah, kjer je telefonski promet najbolj razvit Sliko posnemamo po pariški reviji »Je sais tout«. Na prvem mestu stoji Nemčija z okrog 1.4 milijona abonenti napram 60 milijoaom prebivalstva, to je dobra dva odstotka. Precej daleč za Nemčijo je Anglija s 760.000 naročniki (42 milijona prebivalstva, 1.8%). še mnogo slabše stoji Francija s 300.000 abonenti napram 39 milijonom prebivalstva (0.8%). Razmeroma maloštevilna Švedska stoji na četrtem mestu (0.43%). in mala Danska na petem (0.39%). Drugih velikih evropskih držav kakor Italijo in Rusijo, dalje Špansko. Poljsko, Češko, Norveško, Belgijo, Madžarsko in Avstrijo »Je sais tout« sploh ne omenja kakor tudi ne Jugoslavije in balkanskih držav, ker bi jih grafično pač ne bilo mogoče ponazoriti Na tem polju torej mi le nismo preveč osamljeni. Nenavaden otrok V neki londonski bolnišnici je 22 mesecev star otrok, ki se je rodil z možgani ostarelega človeka. Otrok se ie rodil na sveti večer 1923. in trpi na zelo redki bolezni, ki je znana pod imenom «warens taysacks». Otrok ni jokal, je bil brez zob ter ni kazal nobenih znakov deteta. Ko je bil star 18 mesecev, je hišni zdravnik obupal nad njegovim življenjem. Za nenavadnega otroka se je pričelo zanimati kar 24 zdravnikov-specijalistov, ki so sklenili, da ga je treba zdraviti s solnč-nimi žarki. Specijalist dr. Damoglon ga je vsak teden po tri dni izpostavil zdravilnim solnčnim žarkom ter ga je hranil izključno le z oranžnim sokom. Ta način zdravljenja je bil uspešen. Otrok je dobil zobe, pričel se jg gibati ter se je prebudil iz svojih starostnih sanj. Njegova zunanjost se približuje vsak dan bolj zunanjosti normalnega otroka. Sedaj uživa grozdje, jabolka in sadne soke. Zdravniki upajo, da se bo v dveh letih razvil v popolnoma normalnega otroka. Zadnji uspeh so dosegli zdravniki s tem, da so s kričanjem navadili otroka, da je pričel kričati tudi on! Nekaj amerikanskega Na vsak način je to res nekaj amerikanskega, ker se je zgodilo v Ameriki. Ni pa samo zato amerikansko. ker se je zgodilo onstran velike luže, ampak tudi zato. ker gre za stvar, ki smo jo navajeni slišati le iz Amerike, dežele neomejenih možnosti. Ne gre namreč za nič drugega, kot za ameriško «malenkost». Za Zedlnjene države ni stvar nič izrednega. Sicer se tudi tam ne dogaja vsak dan, se je pa že parkrat pripetila in je vedno imela za-željeni uspeh. Kai so torej naredili Američani? Kakor vsako leto. tako je bil tudi pred par tedni v Aurori v državi Illinois letni sejem, ki je privabil od blizu in daleč mnogo resnih interesentov in kakor povsod na svetu, še veliko več radovednežev. Ker ima sejmska uprava navado, da vsako letQ nudi v zvezi z razstavo posetnikom kaj nenavadnega, toda vedno nekaj drugega si je tudi letos belila glavo, kaj naj stori, da bo privlačnost večia in blagaina polna. Kmalu so jo potuhtali. Zmisiili so si nekaj res nenavadnega in za naše pojme naravnost gorostasnega. Priredili so prizor, ki je moral privabiti na tisoče gledalcev. Sejmska uprava je za majhne denarje kupila dve izranžirani. toda še vedno porabni orjaški lokomotivi in štiri velike vpfine. Nt ogromnem razstavnem »Komedijant Kean" Natalija Lissenko, Ivan Možuhin in Nikola Kolin. Kino Ideal prostoru, preko katerega vodi sicer stranska železnica, ki pa takrat seveda ni vozila, ker je bilo razstavišče ojrra-jeno, je sejmska uprava uprizorila železniško nesrečo. Z obeh strani sta se skoraj dva kilometra daleč pognala v vratolomen dir vlaka, obstoječa vsak iz lokomotive in dveh vagonov, drug proti drugemu, in sta sredi proge udarila z vso silo skupaj. Na strojih je bila nameščena naprava, ki je polagoma, toda vendarle precej hitro odpirala ventile, tako da sta lokomotivi vozili druga proti drugi z vedno večjo hitrostjo. Seveda ni bilo na vlaku nikogar, ker bi bilo sicer po njem. Vozovi so bili politi s petrolejem in bencinom in so imeli tudi v notranjosti več velikih posod te gorliive snovi. Seveda se ie vsa stvar dogodila pod varstvom policije, ki je v primerni razdalji od tira zagradšla prostor, da ni mogel nihče v nevarno bližino. Vlaka sta s hitrostjo kakih 80 kilometrov na uro zadela skupaj. Lokomotivi, ki sta se pri udarcu seveda razbili, sta se zarili druga v drugo Iztirili so kajpak tudi vozovi, ki so bili hipoma v plamenih, kakor vidimo na sliki. Pok in trušč ie brl nepooisen. Pri obeh lokomotivah ie sikala para iz raznočenih cevi in zavila vlaka v gost oblak, iz katerega se ie proti nebu dvigal gost steber dima. iz vagonov pa so švigali goreči zublji. Od vagonov je zgorelo vse razen železnega ogrodja. Kakor je Američan vedno praktičen, tako je tudi v tem slučaju gledal i na senzacijo i na polno blagajno. Kakor smo že rekli, so uprizorili železniško ne srečo na sejmišču in ie mogel videti prizor od blizu le oni, ki je posetil razstavo in torej plačal vstopnino. Zaradi nenavadne predstave je bil naval seveda ogromen in so se stroški, ki so bili^ razmeroma malenkostni, izplačali že z vstopnino. Razen tega je bila sejmska uprava v zvezi z velikim filmskim podjetjem. ki ji je plačalo lepe tisočake, da je smelo z raznih strani posneti železniško nesrečo, ki jo bo mi prvi priliki uporabilo za primeren film. za katerega bi sicer moralo samo kupiti lokomotive in vagone, za kar bi biio treba globoko seči v žep. Sejmska uprava je torej ubila dve muhi na en udarec. Ženska kot žokej Da se ženske udeležujejo jahalnih dirk. ni po svetu ničesar novega. Bilo ie to že pred vojno, ko ženska emancipacija ni bila tako daleč kot danes. Ni pa se Pred voino zgodilo, da bi si že t10'" -oklic in da oi oostale prave žokejke. Danes je tudi teh že par. zlasti v Angliji, kjer je konjski jahalni šport še vedno na višku. Preteklo nedeljo so se vršile v New - Marketu v Anglfii dirke, pri katerih je pri eni izmed glavnih tekem jezdila favorita mlada žokejka gdč. Elen Joel. Imela je sre5o in prispela prva na cilj. Žela je seveda burne ova-cije gledalske množice. Peti mož dolarske princese Veliko pozornost zbuja v newyoTŠkih krogih vest. da se je letošnje poletje tajno poročila v Parizu mnogokratna dolarska milijonarka gospa Aimče Cro-cker-Oourandova. ki ima v Kaliforniji velikanska posesava. Dama ie zelo znana v višjih krogih v New Yorku in San Franciscu. Gospa, ld je bila že štirikrat poročena. je v svojem 51. letu zopet skočila v zakonski jarem. Tokrat si ie izbrala dolarska princesa pravega aristokrata. 25-letnega ruskega kneza Aleksandra Ga-licina. Sedaj je hči nekdanjega priseljenca in mesarja postala prava princesa Gospa Crockerjeva ni hotela svoje poroke oficijel.io razglasiti, nemara ker ima že pet križev na hrbtu m je še enkrat tako stara kot novi soprog, ki bi prav lahko bil nien sin. Stvar je spravil na dan indiskreten obmejni trradnik na EHis Islandu. ki je delal knezu Aleksandru pri priselitvi razne težave. Zakonca sta imela namreč na ladji ločene prostore. da bi se pri prihodu v New York izognila neljubim novinarjem, ki ~"rio imeti tako neprijetne oči. Mladi knez je pri legitimiranju navedel svoja velikanska posestva v Kaliforniji, ki so bila ženina last. Uradnikom se je zdelo čudno, da bi bil ruski knez veleposestnik v Kaliforniji. Zato so začela priseljeniška oblastva stvar preiskavah' m je prišlo na dan. da ne več mlada dolarska princesa, ki je enkrat vdova in trikrat ločena žena, že petič poskuša sladkosti zakonskega žlvljenia. Nevesta nikakor ne kaže petih križev, ki iih ima že na hrbtu, ampak bi ji prisodil kvečjemu 30 let. Vitka mladostna postava, kodrasta dečja frizura, živahne oči in temperamentna govorica nikakor ne pričajo za niena leta. Gospa Crocker-Oourand-Oalicinova pravi da se ima zahvaliti za svojo svežost največ tenisu, potem dejstvu, da jž mnogo sadja in da ima navado, da se vsak dan naimani dve uri sprehaja. Es-ka " so Jogo P» le najboljša nafcenefe pri Palača Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska c. 14 j Vsi nadomestni deli in oprema. ! Torpedo BianchS M sa J. norec Glavobol kvari veselje za življenje! Hitro in sigurno pomagajo Aspirin- tablele Pai'te na nsodro-belo-rciečo pečatno znamk" X Letalo brez nosilnih kril. Pred par dnevi je poskusil na vojaškem vežbališču Farr.borough pri Londonu Spanec De la Cierva novo letalo, ki se razlikuje od de« sedanjih s tem, da nima nosilnih kril. Apa. rat se dviga v zrak in ostane v višini samo s hitrim vrtenjem štirih velikih vijakov, ki so precj podobni krilom mlina na veter. Ciervov aeroplan se je trikrat dvignil v zrak in je delj časa krožil nad vežbališeem kakih 70 metrov visoko. X Pretepači na indeksu. V Kasslu v Nem čiji so uvedli gostilničarji seznam pretepaj čev, ki ga njihova zadruga dostavlja vsem članom. Zadruga je zadnjič začela razpo« šiljati vsem gostilničarjem seznam onih pi. jancev, ki so znani, da v vinjenem stanju ne plačajo, kar so popili. Sedaj so prišli na indeks tudi znani pretepači, tako da jih go« stilničarji lahko zavrnejo, kadar stopijo v njihov lokal. Taki razgrajači so zelo nevar; ni ljudje, ker iščejo v vinjenosti prepire in razbijajo tujo lastnino, dobiti pa od njih skoraj nikoli ni mogoče odškodnine. X Restavracija bratislavskega gradu. Kiu kor poročajo iz Prage, bodo pričeli r kratkem restavTirati stari grad v Bratislavi V ta namen je določenih 20 milijonov češko* slovaških kron. Prenovljeni grad bo oprem« Ijen kot stanovanje za predsednika Masa« ryka. X Spomini. Ona: »Včasih si bil zelo lju.-bezniv z menoj in si me vedno prijemal za podbradek.« — On: «rDa. takrat si pa ime. la tudi samo eno brado.» X Zopet na aretacija Bothmerjeve. Ka» kor poročajo iz Berlina, je policija v sredo zopet prijela bivšo grofico Bothmerjevo, ki jo je že bila izpustiia na svobodo. Ugotovi, lo se je namreč, da je skušala vplivati ds priče, da bi izpovedale njej v prilog. Raz. prav* se bo najbrže vršila prve dni novem« bra Potsdamu. Kaj me gledate debelo? Ker mi delo gre veselo, hitro, naglo izpod rok? Rabim pač "GAZELA* milo, ki se peni mi obilo in ni trdo kakor rog! Vedno sem se prej trudila, mnogo (asa zamudila, pa zaman je bil ves trud! Končno si *GAZELA» milo sem kupila — in perilo perem zdaj brez vseh zamud. sem, da ste klicali. Bil sem ravno zunaj na stopnicah. Ali morda kaj ni v redu? — Pridite noter, sem dejal. Zaprite vrata. Sedite. Popljte čašo whiskyja. Pokazal sem mu na mizico poleg kamina. — Cisto prismojene sanje sem imel, sem mu začel razlagati. Tlačila me je mora in gotovo sem v spanju kričal. Menda ie bila večeria za moj želodec pretežka. Sicer pa. ali ne diši tu po ja-bolkah? — Po iabolkah? Borrett je začel močno duhati. Hm. ne, ne morem reči. Teda zakai ? — Menda je to moja domišljija, sem dejal. — Res čudno, da mi omenjate jabolka. je odvrnil Borrett. Neverjeten slu-čai. res, uprav neverjeten. Potegnil ie širok, zelo udobea naslonjač k ognju in se vsedel vanj. — Aii imate par minut časa zame, Mr. Ivory, je vprašal. Na žalost je že prav pozno. tn ostali ,za svojimi sosedi, toda kakor izgle. da, bodo nastalo vrzel kmaiu izpolnili. Spo* četka so razvoj radiofonije na Češkem ovi. rali neprimerni zakoni, ki pa so jih sedaj prilagodili modernim zahtevam. Velika za« preka so bile tudi radiofonske oddajne po« staje, ki so bile spočetka zelo pomanjk« Ijive in so daleč zaostajale za oddajnimi postajami sosednjih držav. Najprej so za radiofonijo priredili oddaj« no postajo v Kbeli pri Pragi, ki je oddajala na valu 1150 m. Ta postaja je bila zgrajena za radiotelegrafijo in so radiofonska odda« janja radi tega močno trpela na kvaliteti. Z istimi nedostatki se je rodila radiofonska oddajna postaja Komarov pri Brnu. Praško oddajno postajo v Kbeli je nato nadomestila moderna radiofonska oddajna postaja Strašnice pri Pragi. To postajo je zgradila družba Radio«journal, ki postajo tudi eksploatira. K zgradbi te postaje je precej prispevala tudi država. Studio te postaje se nahaja v sredini Pra« Je, v Vinohradih, v šestem nadstropju ne« ke nove zgradbe na Fochcvi cesti. Studio obstoji iz čakalnice, dvorane za orkester in prostora, kier se glasovi ojačijo, predno gredo do oddajne postaje. Dvorana orkestra je, kot običajno, obdana s preprogami, da zvoki ne odmevajo Tu stoji tudi elektrodi« namični mikrofon, izdelek neke francoske tvrdke. Od orkestra oziroma govornika mo« duliran električni tok tega mikrofona se najprej ojači in nato vodi do oddajne po« staje. Mikrofoni pa so postavljeni tudi v Narodnem divadlu, ki je zvezan s Studiem na Vinohradi' potom dveh kablov. Na isti način sta zvezana s Studiem tndi Teater Varietč in koncertna dvorana Smetana. Studio je zvezan z oddaino postajo tudi potom dveh kablov, od katerih služi prvi za prenašanje, drugi pa za kontrolo. Oddajna postaja se nahaja v Strašnicah. to je približ -» 4 km daleč od sredine Prage, v oddrlienem predmestju na visoki planoti, ki se razprostira krog Prage. Trožično T«an« teno je postavila praška tvrdka Ruliosla« via. Antena je razpeta med dvero« 40 m »i« eokima stoTpoma iz lesa, ki st« mcHscboino oddaljena 80 m. Mesto zveze z zemljo upo« rahljajo protiutež, ki sestoji iz sistema žic, ki so razpete po količkih par metrov cad zemlio. Oddajni aparati so izdelek nrke francoske tvrdke. Oddajna energija je bila spočetka 0.5 kw. ki so jo ojačili na 1 kw. S to energijo oddajajo še sedaj. Valovna dolžina jc 550 metrov. Postaj« prinaša po večkrat na dan borzna in vremenska poročila, popoldne in »večer pa koncerte in predavanja. Progra« mi se naznanjajo najprej češko in potem francosko, borzna poročila pa tudi v nem« »čini. Nova dnnajska radiofonska oddajna oostaja Neprestano se grade nove radiofonske oddajne postaje in v kratkem bomo začuli ro pet novo, ki bo posebno za naše kraje ve* iikega pomena. Sedanj* dunajska oddajna postaja oddaja % energijo 1J kw. Izbrani dunajski programi ■O v vsej Evropi zelo priljubljeni. V državi Sami število abonentov hitro raste in druž« b* Rovag. ki dunajsko postajo eksploatira, ae nahaja vsled trga v ugodnem finančnem položaju. Zato se je odločila, da zgradi no« vo moderno in jsko radiofonsko oddajno postajo, ki hi jo v celi državi s cenenimi •parati lahko sprejemali. Kot najugodnejša točka za postavitev se jo izkazal Rosen« hijgel pri Dunaju. Razpisali so natečaj za postavitev oddaj« ne postaje in so se oglasile štiri svetovn>« znane tvrdke r»dio«strokc: nemška Tele« funken. družbe S. F. R. iz Pariza, VVestern Electric Companv v New«Yorku in angleška družba Marconi. Največ upanja, da se ji po« veri izvršitev dela, je imela VVestern Elec« trie Companv. ker je nastavka najnižje ee« ne. Dunsjčnni pa so hoteli pred vsem do. biti kvalitativno prvovrstno oddajno posta« jo. Zato so pozvali 24 strokovnjake, da bi od različnih družb ponedene postaje preiz« kusili. Za tehnično in akustično najboljšo •o strokovnjaki spoznali oddajno postajo nemške družhe Tclcfunken. ki bo oddajno postajo faktično tudi zgradila. Bila ie ista povest, ki mi io je bil pravi! Borrett ponoči samo da je Henniker vedel več potankosti. — In ste poznali osebno gospoda in fospo Langworth? je tu vprašal Borrett. Pričakoval sem nezaupen pogled Henniker ja. toda ta je čisto mirno in odkrito odgovoril. — O da. poznal sem polkovnika in jfospo Langworthovo prav dobro, to se pravi, poznal sem go«po prav dobro. Toda čemu me vprašate po tem? Pogledal ie naravnost Borretta. Nje-Eov glas se Je tresel in za spoznanje je prebledel. — Stvar je posebno mučna zame. je naglo začel pripovedovati. Gospa Lang-worthova je bila moja zelo dobra prijateljica. da. zelo dobra priiateliica. In v resnici, ne razgnvarinm se rad o tako žalostni zadevi. Menda ste tudi čuli. da njen duh straši v hotelu Kentu. kai? O. teh povesti sem "" sit! Zakai ne pustijo uboge žene. naj počiva v miru? Vsekakor oa. če vam ie prav. govorimo o dri'g;h stvareh. Položai je postal neprijeten. Čutil sem se zelo razbnricnega. Borrett je spregovoril par vsakdanjih stavkov in siedniič nrosil šoferia na' vozi počasi, da si prižge smotko. Moi brat ie gl"di! precej začudeno. V zrnku je bila električna napetost Moj brat ie vprašaje St>og!"dtoval m*-m Hnn- nikerta in slednjič Borretta. Henniker ie bil bel zid in c+rmel nerrerr><čro pred se. kot človek, ki le v notranjosti Pri tej oddajni postaji so uporabljene vse najnovejše izkušnje radiotehnike. Električ« ne oscilacije proizvajajo dve elektronki, vsaka po 10 kw. Vsled te velike energije je treba anode teh elektronk hladiti. Zato je m votlo anodo pritrjena kavčukova cev. ki dovaja anodi neprestano hladilno vodo iz vodovoda. Ko so oddajne aparate te postaje prvič preizkušali v Siemcnsstadtu, so cev za hla« dilno vodo priključili na vodovod. Naenkrat pa so postale vse vodovodne pipe v bližini električne. Napetost 12.000 vo't, ki jo ima aroda, se jc namreč po vodi razširila na bližnje vodovodno omrežje. To je bilo tre« ba preprečiti, kar so storiii na zelo enosta« ver način. Kavčukovo cev, ki vodi od ano« de, so namreč nred priključitvijo na vodo« vod parkrat ovil! v obliki tuljave, izoliran boben in t; ovoji cevi tvorijo visokonapetim električnim oscilacijam tako velik odpor, da se oscil-ije .ie morejo več razširjati na vodovodno omrežje. Antena nove oddajne postaje je trikotne oblike in je razpeta na 80 m visokih stolpih iz železne konstrukcije. Oddajna postaja bo v najkrajšem Času dovršena. Računajo, da bo slišna podnevi praktično 1000 km, ponoči pa celo 5000 km daleč. Zadnji filmi v Ljubljani Poročati hočemo o zadnjih petih filmih, ki smo jih imeli priliko gledati, in to z ve« seljem, saj so bili vsi dobri, nekateri pa na« ravnost sijajni. »A/a/va« (M-.tica) je bil vzoren divjero« mantičen film iz tihotapskega življenja. Ka« že sicer poedine znake zastarelosti, kar se tiče umevan: vendar pa so dva prva »sta« rs« in pokrajina znali obdržati interes gle« dalea do konca. »Potovanje okrog svete« (ideal) je bil go« tovo poučeh potovalni film. ki bi si ga mo« rale ogledati vse šole. Vendar pa je zanimi« vo. kaj smatra operater za snemanja vredne m.itive. Procesije in čudodelni zvonec na boiji poti pri budistih so za nas gotovo po. učni, ker se nehote spominjamo naših raz. mer; sploh vse, iz česar se lahko učimo, da smo si vsi nart 'i na svetu v verskih in mo« ralnih zsdcvah precej podobni. Čudno pa je. da dosedaj še nismo naleteli na film, ki bi nam običaje in intimno življenje »divja« kov« natar . eje opisal. To je gotovo vele« zanimivo in bi bila prvovrstna svetovna atrakcija. »Svetovni potop* (Matica) je bil tipičen *merikanskl veseli film, in tisti, ki jim je všeč suh humor in gorostasna neumnost, so prišli na svoj račun. »Scaramousche* (Ideal) je zelo dober zgodovinski film iz revolueijske dobe z iz« vrstnim Novarrom v naslovni vlogi. Vidimo prvo francosko narodno skupščino, Danto. na. Robespierra in druge predstavnike te krvave dobe. Mislim, da bi šolska mladina prav lahko prisostvovala taki predstavi. Saj bi si ; iv izvrstno ustvarila približno s!i. ko onih časov, seveda bi moral profesor naknadno pojasniti gotove motive in prizo. r Pravega pedagoga bi to gotovo bolj ve« selilo, nego izpraševati letnice, saj bi vzbu. dil resn:čno zanimanje v mladini, ki se dan« danes za to stroko očividno premalo za« nima. Za »Mesto izkvin/av* (Dvor) nam manj« ka dovolj besed pohvalj in obenem prizna. nj\ podietju, da nam je privoščilo ta lepi umetniški film. Vsakemu ljubitelju filmske umetnosti svetujemo, da si £ i ogleda, po« sebno fi enim, ki imajo res še kaj srca za naše ruske "migrante. Mecen naj bi se na« šel, ki bi plača! na' m Rusom eno gratis predstavo. Vsi ieralci, od Johnstonove in Čehovc pa do zadnjega Statista, so izvrstni in režija je bila naravnost idealna. Film na« pravi isti vtis ka!:~r nepozabni »Stari za« kon«. ki smo ga nekoč gledali ▼ »Dvoru«. O takem f 'mu bi se res moglo znanstveno in strokovno pisati. Vsak gledalec ie zamiš« Ijen, mladina pa pri gotovih scenah (n. pr. z J ssuf«ngo) naravnost nervozna. Končno smo dobili 'i'm, ki vpliva v moralnem oz i« ru k a V ~ - !••£, ' i zagori v daljavi in v vsa« kem emigrantu vzbudi žarek upanja. In to želimo R i m, kinu »Dvor« pa še več ta'-;b r -siten"' f lmov. »Zlgano* (Matiea) bo razveselil posebno mladino, ki pozna in ljubi H. Pičla. Ta film, sicer pustolovski, ne more in ne bo slabo silno razburjen ali pa neznosno telesno trpi. Bil sem vesel, ko smo se slednjič pripeljali v Blasford Ln se ustavili pred hotelom Kcntom. — Pri obedu se ne bomo videli, je dejal Henniker kratko. Ne počutim se preveč dobro in moram silno naziti na svoje zdravje. Nato je izstopil iz avtomobila in brez vsake druge besede izginil. — Kai P" ie s Hennikerjem? je vprašal moi brat. — Čuden možak, f® nripomnil Borrett. In za enkrat je ostalo pri teh besedah. Borrett, moi brst Tor»v in laz smo skupno obednva'1. Z bratom sva se hotela vrniti v London z ekspresom ob peti uri deseti minuti. Pri ob»du vsled bratove prisr>trv><-*: n:«em z Borrettom rnčesar mogel govorit? o Hennikerju. Zato sem nri kavi dejal bratu, nai gre pogledat, če H resno bolan, kaiti zmenili smo se brli. da se skunai vrnemo v Lor-don. Tonv ie takoi dvignil. — Se nekaj. Tony. sem zaoral za njim. Stopi v moio sobo In prinesi ml cigare ki so ns m^" m'r;ci. — Prav! ml ie odv-n'1 in rx!5eJ. — Lepo! Sem deial. ko sem bil sled-niič sam z Bnrrp^nm. AH ste že ma!0 bližje rešitvi problema začarane sobe? Kai ima Henniker opraviti pri vsej stvari? Borrett se 'e dri^l resno. — Dragi moi. ie deiaL vse to so stva- vplival tudi na vse one, ki se hočejo zare« nasmejati in ki ljubijo romantiko, kakršna je navduševala še naše očete. S. D. • rpijaker BratfischKino «Dvor» je preskrbe! Ljubljančanom tudi senzacijona. len film iz življenja dunajskega dvora, v katerem vidimo ljubezensko dramo cesar« jeviča Rudolfa in grofice Marije Ve t sere. Junak filma pa je pravzaprav dunajski ko« čijaž Bratfisch. popularen ljudski pevec se« demdesetih in osemdesetih let, katerega je napravil Rudqjf za svojega dvornega koči« jaža, pravcatega »postillona d' amour«. Ko« čijaž Bratfisch je vedel za tfajno Rudolfovo ljubezen in je vozil cesarjeviča in grofico Vetsero ure in ure na sprehode. Ko se je od grala drama v Mayerlingu. je moral Brat fiseh dati častno besedo, da bo o vsem mol« ča! ter izginil v tujino. Tu najdemo Brat« fiseha v našem filmu. Ameriški reporter mu ponuja 5 tisoč dolarjev za skrivnosti du> najskega dvora, a Bratfisch, mož«beseda, molči. Reporter mu vseno pusti denar in pravi, da pride po odgovor čez eno uro. Razgovoru med kočijažem in reperterjern je pri oknu prisluškoval nekdanji Bratfi« schev hlapec, ki porabi odsotnost gospodar, ja. skoči v sobo in ukrade denar. Bratfisch plane za njim, ga dohiti, a lopov mu pori« ne nož v prsi. Rana je smrtna. V vročici se Bratfischu prikazujep rizor za prizorom i? ljubezni med Rudolfom in Vctsero. njen za« četek in konec. Vse tos premija ljubezenska zgodba Bratfischove hčere, ki ljubi sina bo« gatega tvorničarja. Med to ljubeznijo zija v družabnem oziru prav tako globok pre« pad kakor med Rudolfom in Vetsero. in to je„ kar dela zgodbo naravno in verjetno. Film je zrežiral režiser H. O. Lowenstein čisto na svoj način ter ga je napravil pri« kupljivega v vsakem oziru. Kaj igrajo drugod? V ZAGREBU: Človek, ki dobiva klofute (Lon Chaney). — Gospodična tajnica (Veseloigra; Constan-ce Talmadge.) — Venera z Montmartra (Komedija. Lia Mara). — Današnje hčere (Komedija Iz študentovskeea življenja). V BEOGRADU; Satanov ples (laški film). — Navigator (Buster Keoton). — Maharadževa liubav (Ivan Možuhin, Natalija Llsenko). — Ljubezen. žena in zakon (Gloria Swanson). V GRADCU: Grešnika v paradižu. (Bčb< Daniels In Rl-chard Dlx). — 6000 km na motornem kolesu (Uranla-film. Dunaj). — Carica (Pola Negrl. Paramount-film) — Boj za moža (Norman Kerry, Laura La Plante). — Iz nižin new-yorškeira življenja (Rihard Di*). — Boj v pustinji (\V. S. Ha rt). NA DUNAJU? Straussov valček (prilikom 100 letnice Straussovega rojstva. Maharadževa ijubav (Ivan Možuhin. Natilija Lisenko). — Zorro (Douglas Fairbanks). — Pariška igračka (11. Thimig). — Iz močvirja do slave (Lil Dago-ver in Hans Mierendorif. — Gospod, ki je brez stanovanja (Veseloigra; Georg Aleksander). V PARIZU: človek, ki dobiva klofute (Lon Chaney). — Panfan-Ia-Tullpe (francoski historični film). — Krlrrhildlno maščevanje (Nibelu-ngl II. dal.) — Lov za zlatom (Ch. Chaplin). Navigator (Buster Keaton). — Doktor Jack (Harold Lloyd). Filmski paberki Filmska produkcija v Italiji je v poslednjem času zdrknila skoraj na ničlo. Kakor nam reč javljajo filmski listi, je na programu italijanskih kinematografov jedva 5 odst. domačih filmov. Italijanski film doživlja isto žalostno usodo kakor švedski (ki v ostalem italijanskega še vedno daieko prekaša): oba hirata na neodoljivl ameriški konkurenci. Popularnost Mary PJcklord. Kako popu-larn ost uiiva ameriška igralka Mary Pick-ford širom svete, Ilustrira nazorno sledeč! slučaj. Neki Anglež je potoval po Egiptu. Na poti proti piramidam je nalete! na nekega Arabca in ga Je tekom pogovora vprašal, kako je Ime njegovi kameli. «Mary Pick iord», je dobil odgovor. Kdor ve, kako globoko ljubi Arabec svojo žival, ta bo razumel, kolikšno čast je izkazal sloviti divl, 1000 dolarjev za filmski libretto. Samuel Goldwyn, ustanovitelj filmskega podjetja Motro - Goldwyn, ki Je danes eno iz- ri. ki leže izven delokroga mojega razuma. Vi z vašimi sanjami ste me spravili na misel, da je Henniker v zvezi s smrtjo gospe Langworthove. Prej nisem imel pojma o tem. in kaj pravite vi k temu? — Da je to vsekakor nerazumljivo. — Nerazumljivo? Nadnaravno pa menda ni. kaj ? Menda ste prišli do istega prenričania kot iaz. da Aaocio. Espcrantska sekcija češkoslovaških srednješolskih pro, fesorjev in francosko društvo za propagando esperanto v Parizu sta predložili naslednjo resolucijo: Kongres je naklonjen mednarod, nemti pomožnemu jeziku esperantu. Vabi vzgojitelj" vseb rol, naj uporabljajo vsa sredstva, da nriuče učence temu jeziku in sicer v kolikor mogoče zgodnji mladosti. Po predlogu je nasta!" spet vznemirjenje, protesti in nesporarumljcnia. Iz;d glasova, nja: ogromna večina za, samo dva proti. Razstava in predavanje o esperan H zrnu t Maribora. Oboje je prav dobro uspelo. Že lepaki z veliko zeleno zvezdo v> zbujali po. zornost in lepo razvrščena razstava v ka» zinski dvorani je privabila vse tri dni polno obiskovalcev. Pa je bilo tvidi zanimivo gle, dati časopise raznih narodov in knjige iz vseh delov sveta, a vse razumljivo za onei ga, ki je posvetil le malo časa študiju espe« ranta. Pozornost je zbujal tudi veliki sten« ski zemljevid, ki je kazal številne radio po staje, ki razpošiljajo esperanto. — Predava, nje g. dr. Maruzzija je bilo prav lepo oh« iskano, žal, da je manjkalo dijaštvo. ki je zvabila prekrasna nedelja v park. Govor« ni?: ie • prepričevalno zgovornostjo doka« zal potrebo mednarodnega pomožnega iezl« ka, črpajoč pri tem tudi iz svojih bogatih izkušenj, ki si jih je pridobil prepotujoč križem Evropo. Zelo zanimivo predavanje je končal tajnik jugoslovenske esperantske lige g. Ratkov s kratkim esperantskim go> vorom, ki nam ni samo dokazal idealn.h stremljenj mladega govornika, temveč t" di blagozvočnost esperantskeg« jezika. Oba govornika sts žela burno priznanje in zato je tudi poziv predsednika mariborskega esperantskega društv. g. Dohravca, nai se navzoči prighse za esperantski kurz, našel prav lep odziv. u a piše gospa Huguette Duflos Ako hočete imeti lepo polt, belo in glad« ko in ako hočete odstraniti kocinice in mozolje, kjerkoli želite, namažite sc čisto malo z «Taky» lepo dišečim mazilom, pra* tako, kakor pride iz tube. Počakajte približ« no 5 minut, umijte se z vodo in proces je končan. Razočarani boste nad uspehom in veselo boste vzkliknili, proč za vedno z hri« sačo, ki povzroča mozolje, naprav: kocinica mnogo bolj čvrste in hitro rastoče. Korist« no in popolnoma varno mazilo «Takv» uni« čuje kocinice, ki končno popolnoma izgine« jo. To je sijajna iznajdba ter sem nad njo očaran. HUGUETTE DUFLOS igralka francoskega gledališča. Pariflco mazilo «Taky» (francoski patent) se dobiva r vseh večjih arogerijah ia le« karnah. Glavno zastopstvo za v90 Jugoslavijo: MIRIČ I KOMP Beograd, Kralja Milana ulica 44 Telefon I8«69. povedal, da ga nič ne more preseneti«. Z bratom sva se vrnila v London z ekspresom ob peti uri deseti minuti. Dva dni pozneje sem v časopisih čltal poročilo o samomoru Hennikerja. k! mi oa pravzaprav ni povedal nič novega: Možak se je zastrtimi. Poleg njega so našli izpraznjeno steklenko. Analiza je dokazala, ua je bil v njej strup, znan pod imenom khalf. Toda o slučaju Lang-'vorth ni bilo omeniene bssed;ce. Hen-niker.iev stric ie iziavil. da mladi mož ni bil normalen in da je njegova mati tudi izvršila samomor. To ie vse. kar sem zvedel, o Borrettu ni bilo ničesar čuti. Ker je bi! Henniker mrtev, seveda z najemom Broomrapa ni bilo nič in iaz sem bil prav vesel, da z vso stvarjo nisem imel ničesar več opraviti. Čez nekaj mesecev sem dobil bra> iavko od Borretta. da me obišče ob pol devetih zvečer.. Ko ie stopi! v moio sobo. sem se silno začudil. To ni bi' krepki, živahni, zdravi Borrett. kot sem ga bil zadnjič videl, temveč bled. bolehen možak. — Menda se vedno č?kafe. mi je deial. d* vam razložim zadevo? — Res ie. kai nn ie pravzaorav bilo0 — V par besedah vam hočem povedati. kai sem odkril. Sicer Pn vse skn-oai itak nima smisla, ker je možak mrtev. — Henniker? — Da. Henniker Je bil ljubimec eospe Lang\vorthove. Nastopal je tudi v maski in pod imenom Peiham. Živel ie neke vrste dvoino življenje več let. Kot veste, ie bil blazen. Zato ga ne smemo soditi. Neki dan vam bom več o tem pravii. Stvar pa nikakor ni zelo zanimiva. — In kaj je s strahovi in duhovi v tisti hotelski sobi? — Od takrat naprej ne straši več ln mislim, da bo mir za vedno. Vsaj stari Konrupt je tega mnenja. — In kako si razlagate prikazni strahov? — Tega vam pa ne morem razložiti, ie odvrnil Borrett in temno namršil obrvi V take stvari se nočem mešati in se ne bom nikdar vmešaval. Vsakdo, kdor se vmešava v enake zadeve, ravna zelo nespametno. Jaz sem začel z raziskovanjem. a sem ga kmalu opustil. Na tem potu se namreč nahaia blaznost Mr. Ivory. — Torej ni ničesar razložiti? Vse ostane torei tako. kot ie bilo. — V kolikor sem laz pri stvari prizadet. ie tako. ie deial Borrett z globokim orepričamem. Nikakor ne morem trditi da sem danes zadovollen. da ste bili pri-lli oni dan v Blasford . . . Jutri zintrai se odneliem v Pariz. kl(?r imam raziskovati zelo zanimiv slučai. (Po angleškem priredil —2—) itibilej Noblovlh nagrad Letos bo razdeljenih pet Noblovih na-Igrad — literarna, fizična, kemična, medicinska in mirovna — petindvajsetič. (praznovali bomo torej petindvajsetlet-Inico znamenite ustanove, ki je obrodila Ina znanstvenem polju toliko bogatih saldov. da se njenega ustanovitelja po Ipravici spominiamo kot enega največjih dobrotnikov človeštva. Noblove nagrade so bile razdeljene Iprvič I. 1001. in sicer glasim oporoke linženieria dra Alfreda Nobela z dne 27. (novembra 1805. v kateri ie med drugim (rečeno: »Vse ostalo realizirano imetje (se naloži tako-le: kapital ... bo tvoril (fond. čgar letne obresti bodo razdeljene |kot nagrade tistim, ki so v preteklem ■letu človeštvu največ koristili. Obresti (se razdele na pet enakih delov, ki ori-Ipadeio: en del onemu, ki se izkaže na Ipoliu fizike z naivažneišim Izumom ali (odkritjem, drugi del tistemu, kdor se iz-Ikaže z najvažnejšim kemičnim izumom (ali iznonolnitviio. tret;i del tistemu, kdor I se izkaže z naivažnejš:m izumom na polju fiziologije ali medicine, četrti del I onemu, ki je spisal najznamenitejše literarno delo v idealni smeri, in peti del I tistemu, ki si je pridobil največ zaslug za bratstvo narodov in odstranitev ali Izmanišanje armad, kakor tudi za sklicanje in pronagaciio mirovnih kongre-193v. Fizično in kemično nagrado pode-Jljuje Svenska Vetenskapsakademien I (Švedska akademija znanosti), fiziiolo-I§ko odnosno medicinsko Carolinska In-Istitutet v Stockholmu. literarno Sven Jska Akademien. mirovno pa odbor ne-jtih oseb. ki jih izvoli norveški storting. 1 Vloja izrecna želja je. da se pri razde Ktvi nagrad ne ozira na narodnost talko. da dobi nagrado tisti, ki jo je nai-I bnli vreden, pa naj bo Skandinavec ali I ne.* Noblove nagrade se razdele na svečan način vsako leto na dan donator-jeve smrti 10. decembra, in sicer štiri v Stockholmu. peta — mirovna — pa v Oslo. r>o možnosti v navzočnosti laurea-tr>v. ki dobe diplomo. zlato medalio z Noblovo sliko in nagrado v gotovini iz kralievih rok. Glasom pravilnika mora cJotični. ki mu ie bila priznana Noblova nagrada. prired;ti v Stockholmu odnosno v Oslo (če gre za mirovno nagrado) [javno predavanje o svoiem delu. in sicer naikasneie tekom šestih mesecev io svečani podelitvi nagrade. Ta določba ne velia za slučaj, če je dotičnl zadržan tako. da mu ni mogoče predavati. Omeniti ie treba, da noteče rok za vlo-?e 31. januarja. Po tem terminu ni mo-tjnče več vlagati prošenj za podelitev Noblove nagrade, razen če hoče prosilec tekmovati prihodnje leto. Kandidatov za Noblove nagrade pa ne more predlagati ooliubna oseba ali ustanova Po pravilniku so upravičene predlagati nastopne osebe: Za fiziko in kemijo: Domači rn inozemski člani »Kungl. Vetenskapsakademien«: člani Noblovih odborov in skupin za fiziko: raziskovalci, ki jim je Vetenskapsakademien podelila Noblovo nagrado: redni in izred/ni profesorji fi-z;čnih in kemičnih ved na univerzi v Upsalu. Leidnu. Oslo. Kopenhagenu in Helsingforsu. Karolinška mediko-kirur-gična institutet in kralj, tehnične visoke šnlp ter profesorji teh strok s stalnim nameščenjem na stokbolmski visoki Soli: imetniki perijodičnih stolic na naj-mani šestih univerzah ali visokih šolah, ki iih izvoli akademija znanosti s posebnim ozirom na razdelitev vlog na druge države: sledniič znanstveniki, ki se zde akademiji znanosti dostojni, da iim poveri to misijo. Za literaturo: Člani Svenska Akademien. člani temu zavodu enakovredne francoske in španske akademije: člani humanističnega rnzrM* dntg;h akademij in članih takih humanističnih ustanov odnosno organizacii. ki so izenačene z akademijami; profesorji estetike, literature in zgodovine na visokih šolah. Za mirovno nagrado: Aktivni in bivši člani Noblovega odbora v norveškem stortingu (parlamentu) in konzulenti. ki » zaposleni pri norveški Noblovl ustanovi: člani narodnih skupščin in vlad raznih držav in člani medparlamentar-tie zveze; člani mednarodnega razsodišča v Haagu: člani komisije stalnega mednarodnega mirovnega urada; člani (membres et assveries) v Institutu dc Droit international; vseučiliški profesorji. ki predavajo državo- in pravo-znanstvo, zgodovino in filozofijo: osebe, ki so že dobile Noblovo nagrado. Od leta 1901—1924 je bilo izplačanih na račun obresti iz Noblovega fonda 13.866.670.76 švedskih kron. Glavni fond je znašal 31. decembra 1924 leta 30,625.547.23 švedskih kron (okrog 1.800.000 Din). Letos je na razpolago 500.825 švedskih kron; vsaka nagrada bo torei znašala 118.165 švedskih kron. Ni pa nujno potrebno, da bi bile nagrade razdeljene vsako leto. S podelitvijo se lahko počaka tudi do drugega leta. in če se tudi drugo leto ne naide primer^ ni kandidat, se nakaže preostanek posebnemu fondu. Tako n. pr. so bile lani Preložene tri nagrade — f:zična. kemična in mirovna v znesku 350.155.68 švedskih kron na letošnje leto. V letih 1901 —1924 ie bila priznana Noblova nagrada 117 osebam in trem organizacijam. Od teb nagrad ie dobila Nemči'a 26. Francija 21. Anglija 14, Amerika 9. Švedska 7. Danska 6, Holandska 7. Švi. ca 5. Avstriia 4. Belg;bol;ših premogovnikov. se mu ni treba bati, da bi ostal brez kuriva, ako preti kakršnakoli nevarnost. Isto velja tudi za ostale si-rovine. Razen tega vtakne dobiček pri njih v žep. mesto da bi ga pustil dobavitelju. Ford nI miroval, dokler ni dobil v svojo odvisnost velike železne rudnike z vsemi zraven spadaiočimi železarnami jeklarnami in drugimi predelovalni-cami železne rude v Uppru v državi Michigan. premogovnike v Kentuckyju. ogromne gozdne komplekse v Michiga-nu in železniško družbo Detroit-Toledo in Irontown. Ta železnica vozi nakopani premog v velikanskih tovornih vlakih iz Kentuckyja v glavno delavnico ob River Rougeu. Železna ruda in les do-važajo Fordove motorne ladie ln par-nfki po vodi. Kjer ni Fordovih železnic, prevažajo blago njegovi lastni tovorni literaturo, dr. S. SCderman, vitez francoske čaftne legije, za francosko literaturo. in dr. Anton Karlgren. —»i Mirovno nagrado podeljuje Noblov odbor v norveškem parlamentu, ki ima tri člane, in sicer: rektor univerze F. Stang kot predsednik, ravnatelj Hipote-kame banke in član mednarodnega raz sodišča v Haagu C. Hanssen kot podpredsednik, prof. zgodovine na vseučilišču v Oslo dr. Halodan Koht, ministrski predsednik in zunanji minister Norveške J. Mowinckel in tajnik Noblovega instituta kot člani. Institutu pomagajo v zadevah mednarodnega prava dr. F. Gastberg. politične zgodovine docent na univerzi v Oslo J. Worm-MlilIer. državne ekonomdje dr. VV. Keilhaus In zgodovine mirovnega gibanja dr. C Lange, generalni tajnik medparlamen-tarne unije. ___ Izvlečki iz protokolov, ki obsegajo motivacijo za podelitev Noblove nagra de. nudijo zanimiv vpogled v delovanje ooedinih odborov tn kažejo, kateri izumi odnosno literarna dela imaio naiveč izgledov na uspeh. V naslednjem navajamo motivacije literarnih laureatov. 1901. Sully Prudhomme. član Francoske akademije: »V priznanje njegovih velikih in zadnia leta manifestiranih pisateljskih zaslug, zlasti pa njegove poe-ziie. ki priča o visoki idejnosti. umetniški dovršenosti ter harmoniji plemenitih lastnosti srca in razuma.« — 1902. Theo-dor Mommsen. profesor zgodovine na univerzi v Berlinu: »Največji sodobni mojster na polju zgodovine, s posebnim ozirom na niegovo monumentalno delo »Romische Geschichte«. — 1903. Bjornstieme Bjornson: »Kot čin priznanja za njegovo plemenito, prekrasno rti vsestransko pesniško delovanje, ki se ie vedno odlikovalo z ideino živahnostjo in izredno duševno čistostjo.« — 1904. Polovico (nagrade) F. Mistral: »Glede na prvotno živahne, duhovite in resnično umetniške plati njegove poezije, ki pravilno slikajo prirodo in ljudsko živ-lienie njegovega domačega kraia in glede na njegovo zaslužno delovanje kot orovansalskega filozofa« rn drugo polovico Jose Echegarav. član Španske akademije: »Glede na njegovo bogato in duhovito poezijo, ki je samostojno in na originalen način znova oživela tradicije španske dramatike«. — 1905. Henrik Sienkiewicz: »Za niegove neprecenljive zasluge kot epičnega pisatelja.« — 1906. G. Carducci. profesor literature v Bologni: »Glede na niegovo bogato strokovno znanje in kritične razprave. osobito Pa kot priznanje za njegovo plastično energijo, svežost sloga in lirične sile. ki so karakteristični poiavi v njegovih moistrskih nesniškib delih.« — 1907. Rudyard Kipling: »Glede na opazovalne sposobnosti, izvirnosti in moč v pojmovaniu in umetniškem oblikovanju, s katerim se odl;ku.ieio dela tega svetovno znanega pisateHa.« — 1908. Rudolf Eucken, profesor filozofije v Jeni: »Za pravico, izredno ideino silo, iskrenost in poštenost, s katero je v mnogih delih naglašal in razvijal idealni svetovni nazor.« — 1909. Selma Lager-'6fova: »Za plemenit idealizem, bogato fantaziio in oduševljen način pisarna, ki ie karakterističen v njeni pneziii.« — 1910. Paul Heyse: »Kot priznanje njegove dovršene in idealne umetnosti, ki io ie nokazal v svoiem dolgoletnem delovanju kot lirik, dramaturg, romanopisec in pesnik svetovno znanih novel.« — 1911. Maurice Maeterl^cV: »Za niegovo bogato literarno delovanje, osobito pa za niegove dramatične umotvore. ki se od,;kuje'o po bogastvu fan-taziie in pesn'ški idealnosti. ki govori pogosto na ta;;nstven način čitatelieve-mu srcu in duši « 1012. Gerhart Haupt-mann: »Pred vsem za njegovo bogato, vsestransko in odlično delovanie na po-liu dramatične poez'ie.« — 1914. Rab;n-dranath Tagore: »Za globino in visoki oolet njegove pesmi, za krasoto in sve žost. ki ie uvrstila niegovo poezijo med za^adno književnost.« Nagrada za I- 1914 ie bila nakazana I. 1916 posebnemu fondu. Nagrada za I. 1915 ie bila podeljena I. 1916 Romai-nu Rolandu: »Kot priznanje za vzvišeni idealizem v njegovem pisateljevanju ter iskrenost in točnost, s katero je slikal razne tipe ljudi.« 1917. Vemer von avtomobili. Poglavje zase je način, kako skuša Ford spraviti vsako malenkost v denar. Kjer drugi podjetniki zametavajo odpadke, ker da niso več oorabni. naj de Ford že kak način, da ima od niih kakršenkoli hasek. Ford Motor Com-Dany pravi, da ima iz sirovin. ki nima-io v splošnem prav nič opraviti z avtomobilsko industrijo. 13 milijonov dolarjev dobička v zadniem letu. Od tega zneska odpadejo približno štirje mili-ioni na prodajo stranskih produktov, ki se pridobivajo iz odpadkov. Kar smatra povprečni tvormčar za odpadek, fco ie pri Fordu še vedno dobiček, pa naj si bo še tako maihen. Koks. v kolikor ga Fordove delavnice ne potrebujejo, dobe nameščenci po osem dolarjev za tono. Stranski produkti iz premoga, kakor olin. ter bencol itd., se uporabljajo v delavnicah, kar je odveč, se proda. Amonijev sulfat je Izvrstno gnojilo, ki ga zelo Iščejo in se zato dobro proda. Majhen odstotek pride na Fordove poskusne farme in vrtove Stranski produkti iz premoga vržeio na leto pol-drug milijon dolarjev. Žlindra in plav-žev se predeluje v cement v takozva-nem mokrem postopanju. Veliki magneti pobirajo železne 'ufobse Iz zmlete žlindre in iih zopet oddaialo v plavže. Fordova cementarna proizvaja nad 250 ton cementa na dan. Prah Iz plavžev je ležati do pred kratkim v velikanskih Heidenstam: »Kot priznanje r!-govega pomena kot oznanjevalca novih idealov naše književnostt.« — 1918. Prvo polovico Kari Gjellerup: »Za njegove vsestranske. bogate in visoke ideale v poeziji«, in drugo polovico Henrik Pon-toppidan: »Za njegovo dovršeno, umetniško slikanje sodobnega danskega življenja.« — Nagrada za 1. 1919 je bila nakazana posebnemu fondu. Nagrada za I. 1919 je bila podeljena 1. 1920 Carlu Spittelerju: »S posebnim ozirom na njegov sijajni epos »01ympischer Friih-ling«. — 1920. Kunt Hamsun: »Za njegovo monumentalno delo »Sila zemlje«. — 1921. Anatole France: »Kot priznanje za njegovo sijamo literarno delovanje. ki se mu pozna dovršena umetnost sloga, široka humanost in francoski duh.« — 1922 Jacinto Benavenete: »Za posrečeni način, po katerem nadaljuje slavno zgodovino španske dramatike.« — 1923. W. B. Jeats: »Za njegovo vedno oduševljeno poezijo, ki je pravo zrcalo narodove duše.« — 1924. Wladi- Vesti o slovenskem življu v Ameriki Hinsdabe, III. 2 oktobra. Konvencija Slovenske narodne podporne jednote. Najznamenitejši dogodek za ves slovenski živelj v Ameriki je bila letos konvencija Slovenske narodne podporne jednote, organizacije z nad 55.000 člani, katere delegaM so zborovali meseca septembra v VVaukeganu, 111. Ne samo članstvo, večinoma vsi Slovenci v Ameriki so zainteresirani na razvoju te organizacije. Zato se je celo poletje pisalo po vseh slovenskih ameriških časopisih o tej konvenciji. Vršile so se priprave za potovanje delegatov ter drugih udeležencev konvencije. Velika slovenska naselbina Waukegan je že lansko leto popravljala v ta namen svoj moeočni Narodni dom. v katerem se je vršilo zborovanje. Dramska in pevska društva ter godci so se vadili, da čim lepše in zabavnejše sprejmejo odposlance. Slovenska narodna podporna jednota je komaj dvajset let stara organizacija z naprednimi in svobodomiselnimi načeli. Vendar sprejme vsakega Slovenca za člana, ki je po zdravniški preiskavi sposoben za vstop. Organizacija ne krati nikomur verskih in političnih pravic. To je omogočilo njeno hitro rast. prispevalo k nienemu ugledu in tudi po slovenskih župniščih v Ameriki, kjer sovražijo vsako napredno gibanje med rojaki, sj ne upajo več napadati tega društva. Na konvencijo je prišlo malo manj kot 300 delegatov. Zborovanje je trajalo od 14. do 16. sept. Pojavili so se sicer v organizaciji politični boji. a kon-vetciia se je zaključila v zadovoljstvo večine, ter s prepričanjem, da bo organizacija v bodoče še bolje uspevala. V Chicago, kjer je glavni stan organizacije, ki ima velik, modern dom s tiskarno, uradi in dvoranami, je že 18. septembra prispelo par sto delegatov. Prirejen iim je bil velik banket. Potem se je vršila njim na čast predstava «KraIj na Betainovi*. Prišlo ie tudi mnogo drugih ljudi iz raznih slovenskih ameriških naselbin. Dvorana, v kateri je prostora skoro za tisoč ljudi, je bila natlačeno polna pri predstavi, veliko pa jih ie sploh moralo oditi, ker je bilo vse zasedeno. Naslednjega dne se je delegaciia s posebnim vlakom odpeljala v Wauke?an, slovensko mestece, kjer se je vsak hotel pokazati gostoljubnega napram številnim gostom. Konvencije so se \ ršile podnevi, zvečer pa so bile veselice, predstave, koncerti in predavanja. V nedeljo 20. septembra se te zbralo največje število Slovencev. Prišli so rojaki iz Chicaga. države Illinois, države VVis-consin, iz Minnesote in od drugod. Ta dan je bil višek slavnosti. Na javnem shodu je bilo več tisoč ljudi. Na konvenciji je bil izvoljen za predsednika mr. Vincenc Cainkar. ki je nastopil že tretji termin kot predsednik Slovenske narodne podporne jednote. • | ■ II i I .......Ti I'i .....I - kupih zunaj delavnic in je mnogo stalo, da so ga odvažali. Ford je dal ta prah preiskati in dognal, da ie v njem 60 do 70 odstotkov železa. Sedaj pridobiva na poseben nači" železo iz tega prahu in ga potem predeluje. V Iron Mountainu v državi Michigan. središču one Fordove industrije, ki izdeluje lesene dele avtomobila, se nahaia ena največjih destilacij lesa na svetu. Tu dobivajo iz lesenih odpadkov dragocene stranske produkte, kakor ogl;e. smolo, kreolin. metilni alkohol itd. Večina teh stranskih produktov se uporablja v 30 Fordovih delavnicah, ki jih ima v Ameriki, ostanek se proda in vrže približno dva milijona dolarjev in pol na leto. Steklo se izdeluje v treh posebnih tvornicah. Kar se ne porabi za avtomobile. se proda tvornicam za ogle-dalsko steklo in podobnim koncernom Tudi papir izdeluje Ford v lastnih delavnicah pri čemer večinoma uporablja lesene odpadke. V to svrho služijo tudi neporabne brisače. Vsak delavec dobiva v Fordovih tvornicah po dve Ijri-sači na dan. Ako so že tako obrabiiene. da niso več za rabo. gTedo v papirnico. Presežek na elektriki, ki jo dobivajo Fordove delavnice Iz lastnih central na vodni ali parni, pa tudi plinski pogon, se oddaja občinam in zasebnikom, v kolikor je delavnice same ne potrebujejo. Iz vsega tega vidimo, kaj je vse znal slaw St. Raymont: »Za njegov veliki narodni epos »Seljaki«. Noblove nagrade so gotovo ena naj-plemenitejših ustanov, kar jih pozna zgodovina človeštva. Njihov pomen ni toliko v nagradi kot taki. dasi je tudi ta stran važna, saj igra pogosto solidni znesek 118.165 švedskih kron odločilno vlogo v nadalinem delovanju dotične-ga. kdor io dobi. kolikor v idejnem, moralnem ozadju. Znanstvenikom, pisateljem in pesnikom so te nagrade največja vzpodbuda za nove uspehe, ki vodijo človeštvo iz prvotne popolne odvisnosti od narave k novim zmagam na vseh poljih, kjer se bori človeški duh za srečnejšo bodočnost naših potomcev. Ob pefindvaisetletnici Noblovih nagrad se spominja ves kulturni svet s hvaležnostio moža. ki je iz čiste lesebičnosti in človekoljubja žrtvoval vse svoie premoženje, da omogoči odličnim mislrteliem ,iada!jevati veliko delo duševne izpopolnitve in gmotnega blagostanja človeka na zemlji. Dramska in pevska društva. Prvo je otvorilo letošnjo sezono dra' matično društvo v Clevelandu katero je za začetek dalo dramo »Vdova Roš-!inka». Društvo se je precej izpopolnilo in lepo napredovalo. Ameriški listi v Clevelandu hvalijo igro. List «Prosveta» objavlja pod naslovom «Naši odri» vedno sveže vesti o različnih slovenskih predstavah po naselbinah, zlasti v večjih kolonijah: Pennsylvanija. Illinois in Minnesota. Dramski odsek v Chicagu priredi Igro «Vo!.ia» dne 25. oktobra. V Waukeganu so v zadnjem času predstavljali dramo «Na dnu» ter iStari in mladi*. Zagoneten dvoboj. Slovenec John Truden, bivši ameriški vojak, si je po čudnem dvoboju v kalifornijski pustinji pri El Centru. Cal. končal življenje. Njegov nasprotnik v dvoboju je bil neki Henrv Kirk. s katerim sta se sovražila pred sedmimi leti v svetovni vojni. Ko ga je Truden pred kratkim zopet srečal v svojem življenju na zapadu. ga je odgnal neko jutro v pustinjo, kake štiri milje ven iz mesta ter je izsilil od njega dvoboj. Naredila sta pogodbo pred stremljenjem, da tisti, ki usmrti nasprotnika, ubije še sebe. Kirk je skušal Trudna ogoljufati, pa je sprožil že pri naštetju eden. dva... Hitro je odvrnil s strelom Truden. Ustrelila sta vsak po dvakrat, a obakrat sta zgrešila. Tretji Trudnov strel 'e zadel. Truden je po ustrelitvi nasprotnika odšel na neko planoto, kjer je ustrelil še sebe. Na listku, ki ga je pustil za policijo, je povedal, kje leži Kirkovo truplo. Pojasnil je tudi, da sam ni hotel umreti v dolini, ker je solnce bilo pre2~oče. Goljufati, kakor je goljufal Kirk, pa pra. vi, ni hotel, zato noče prelomiti besede, ki jo je dal nasprotniku pred smrtjo. Ostavil je tudi nekaj drugih podrobnosti, pa nihče iz njih ne more razvidetl, kaj je bi! pravi vzrok sovraštva ustreljenih. Truden je bil navaden delavec, imel pa je mnogo denarja. Kirk je bil kot pustolovec po poklicu že vse mogoče: godbenik, umetnik, pevec, šofer ln slikar. Imel je ljubice po vsem svetu, doli na milem Havajskem otočju, v daljnem Bombaiu. dopisoval si je s prijateljico v pariškem Rue de Ia Paix ln imel je zveze z ženskami v londonskih beznicah. Končano sovraštvo. Svaka Štefan Kotlar in Andrej Kovač sta se smrtno sovražila dve leti. Zano-slena sta bila oba pri železniški jeklarni v Pueblu. Colo. Andrej Kovač je konča! to sovraštvo na ta način, da je ustrelil Kotlaria ori delu. Obstreljenega so prepeljali v bolnico, kier je umrl. Kovača so aretirali. Izgovarja se, da ga ie Kotlar vedno zmerjal in surovo postopal ž njim ter da bi ga Kotlar ustrelil, če bi ga Kovač ne prehitel. Kovač ima dolgo izpoved. Večer pred ubojem ie imel spor s svojo ženo. ki ga je nadlegovala s svojimi kapricami, da ii mora kupiti naj različneiše reči. On pa ji je od^ovaral, da morata štediti za nov dom. ker jima je povodenj 1921 odnesla hišo. Ona pa jezna, mu še večerje ni naredila. Zjutraj je odšel Kovač na delo brez malice. Pozabil pa ni vzeti samokresa, katerega se je poslužil čim ie zagledal Kotlarja. ustvariti ženjialni duh nad vse podiet-nega Forda. Temu možu se ni treba bati najrazličnejših neprilik, s katerimi morajo računati drugi podietniki. Stavke mu ne delaio neprilike. ker nimajo njegovi nameščenci potrebe, da bi segli po tem skrajnem sredstvu v dosego delavskih pravic Ford je šel namreč v socijalnih reformah tako daleč, da so vsi njegovi nameščenci, od najnižjega do najvišjega, sorazmerno deležni gotovega odstotka čistega dobička vsega podietia. ki ie eno mivečiih na svetu. Ford gre namreč s stališča, da bodi v enaki meri deležen večiega dobička oni, ki je temu morda pripomogel, to je delavec. »Avtomobilskemu kralju« se nI treba bati raznih trustov, ki diktirajo cene sirovinam. ker ima v svojih rokah vse te stvari sam. Skoraj pri vseh stranskih podietiih so nameščenci več ali mani deležni istih dobrot kot Fordovi delavci v avtomobilskih tvonvcah. V vsem tiči zagonetka. zakaj je Ford v stanu, prodaiafi svoje izdelke tako po ceni. Fordov račun le zelo enostaven. Izračuna na primer, koliko znaša io celotni stroški vseh najrazličnejših podjetij v enem letu in deli vsoto s številom izdelanih avtomobilov, traktorjev itd in Izračuni na ta načtn ceno poedmemu izdelku ali nadomestnemu delu Račun ie torej zelo enostaven in s trgovskega stališča popolnoma pravilen. In v tem tiči uspeh Fordovih podjetij. Tedenski borzni pregled Zagreb. 24. oktobra. Na tržišču bančnih papirjev je bil ta teden neugoden položaj: le papirji močnejših bank so zabeležili jjeznaten porast. Eskomptna se je ob prilično močni ponudbi učvrstila na višini 130. a Praštediona se je mogla ob manjši ponudbi popraviti od 945 na 965. V Hipo ni bilo preveč blaga in ie njen tečai bil več ali manj stabilen. Mnogo vrednot je ta teden dalje oslabelo. Med industrijskimi papirji se je največ iskala Eksploatacija, ki je precej porasla in zabeležila znaten promet. Drugi papirji so bili deležni neznatnega zanimanja. Na tržišču državnih vrednot je tečaj Vojne škode bil zelo nestalen. Dočim se je v začetku tedna okrepila do višine 362, je proti koncu začela naglo padati ter se je v petek pred začetkom borze v Beogradu trgovala v Zagrebu tudi po 324. vendar se je popravila tekom borznega sestanka zopet na 337. Na deviznem tržišču v prošlem tednu ni bilo posebnega prometa, čeprav je bilo precej blaga, večinoma izvoz-niškega. Narodna banka je sem in tja intervenirala, toda ta intervencija je imela bolj moinentar.o regulatorno svrho kakor značaj faktičnega pokrivanja povpraševanja. Dinar je bil v Cu-rihu stabilen na višini okrog 9.2 ln je bil torej za malenkost čvrsteiši kakor v predzadnjem tednu. Devize v Zagrebu so se trgovale kakor običajno na bazi zunanjih paritet. Od važnejših sprememb na mednarodnem in torej tudi na zagrebškem deviznem tržišču je beležiti predvsem oslabitev francoskega franka in italijanske lire. Frark je oslabel iz več razlogov, od katerih se smatrajo kot glavni: neuspeh notranjega posojila v Franciji, aeuspeh zaključitve posojila v Ameriki ter vesti o predstoiečem močnejšem obdavčenju kapitala. Slabljenje italijanske lire je po mišljenju borznih krogov normalno vračanje na staro linijo kljub policijskemu deviznemu sistemu, ki enako v Italiji kakor v drugih državah ni dovedel do pozitivnih rezultatov. Madžarska valuta je prešla na zlato vrednost v novo edinico «pengo» (1 pengo je 12.500 papirnatih kron). V današnjem svobodnem prometu ni zabeleženih posebnih sprememb, čeprav je dinar v Curihu neznatno oslabel. Večji padec je zabeležen v devizi na Pariz zaradi njene nadaljnje oslabitve na mednarodnih tržiščih; blago se je pri nas ponujalo po 238. V ostalih de" vizah so zabeležene naslednje taksaci-je: Dunai 796 do 796.5, Italija 224 do 224.25, London 273.75, 274. Newyork 56.37 do 56.40, Praga 167.5 do 167.75, Švica 1088.5 do 1089. — V današnjem beograjskem svobodnem prometu je bila tendenca v devizah neznatno čvr-stejša. Notirajo: Pariz 242 (bla°-o), London 273.5 (blago). Newyork 56.4 (blago), Italija 223 (denar). Praga 167.35 (blago), Dunaj 794 do 795, Švica 10S9 (blago). _ Produkcija hmelja v Sloveniji Tekom glavne hmeljske sezone v le" fošnjem letu smo čitali v jugosloven-skem časopisju mnoge netočnosti o hmelju v Savinjski dolini. Videlo se je včasih, da so vesti slabo ali sploh popolnoma napačno povzete po drugih listih. Tako smo čitali, da ie letošnji pridelek hmelja v Sloveniji dosegel predvojni obseg, dasi to ni niti zdaleka resnica. Namesto Savinjske doline se je rabila Savska dolina in često se je napačno imenovala Ljubljana kot hmelj-sko tržišče. Zato je hvale vredno, da je objavil »Jugoslovenski Lloyd» Članek pod gornjim naslovom izpod peresa J. O., ki v glavnih potezah informira čitatelje v dejanskem stanju hmeljarstva v Savinjski dolini. Pisec J. G. je napisal svoj članek, kakor izjavlja, po razgovoru z izvoznikom hmelja, nedvomno z g. Vinkom Vabičem v Žalcu, o katerem je tudi izrekel naslednje: «Ako vas zanima pridelovanje hmelja v naši državi in pridete v Savinjsko dolino, morate pose-titi g. Vinka Vabiča. veleizvozmka hmelja, ki ima svoje odjemalce v Češkoslovaški. Nemčiji, Franciii. Belgiji. Angliji, a sedaj tudi v Ameriki. G. Va' bič napravlja vtis pripravnega in sposobnega trgovca ter energičnega človeka. ki si prizadeva, da v svoji konzervativni okolici, ki ne mara ne novo-tarij. ne tujcev, napravi vse. kar mu je mogoče, da dvigne svoj kraj v kulturnem in materijalnem oziru.» Nedvomno zasluži g. Vabič te besede priznanja. Tudi mi smo že ugotovili, da ima gospod Vabič tako glede pridobitve novih hmeljskih tržišč kakor glede ugodnih cen velike zasluge za hmeljarje Savinjske doline. V nadaljnjem objavlja J. G. kratke podatke o zgodovini ln produkciji hmelja v Savinjski dolini, o čemer smo mi že večkrat pisali. Omenja, kam se savinjski hmelj izvaža in da ga gre najmanj 90 do 95 odst. v inozemstvo. Letošnjo produkcijo ceni na 12.000 do 14.000 centov po 50 kg. dočim se je pred vojno pridelalo v Savinjski dolini do 44.000 centov po 50 kg. O Hmeljarskem društvu v Žalcu pravi, da stalno izza 1. I8S0. deluje za na' predovanie hmeljarstva, vendar pa ne more napraviti vsega, kar bi bilo potrebno za povečanje produkcije. Zato naj ministrstvo za kmetijstvo ia vode posveti več pozornosti Savinjski dolini in naj najde možnost, da se otvori v Žalcu strokovna hmeljarska šola, ki bo vzgajala dobre hmeljarje. Dokler se šola ne otvori. nadaljuje pisec, bi morala država podpirati Hmeljarsko društvo, da bi to moglo potom hmeljarskih tečajev in poljudnih spisov delovati za napredovanje hmeljarstva. Izvoz vina v Avstrijo Prijaznosti g. Ivana Mohoriča, bivšega pomočnika ministra za šume in rudnike ter tajnika Zbornice za trgovino, obut in indu« strijo v Ljubljani, se imam zahvaliti, da sem dobil vpogled v trgovinsko pogodbo, ki je bila sklenjena med kraljevino SHS in republiko Avstrijo. Zanimale so me v prvi vrsti določbe, nanašajoče se na proizvode našega vinarstva in sadjarstva, katere lah' ko izvažamo. Besedilo pogodbe, nanašajoče se na izvoz proizvodov vinarstva in sadjar« stva je naslednje: Broj avstr. Carin* T car. Uril« Predmet »litih kronah od 100 kg iz 86 Močne alkoholne pijače: a) ma. askia..... 200.— b) slivovka......150.— iz 87 Vino in vinski mošt: a) v sodih: vina, ki vsebujejo nad 13 prostornih % alko« hola (izvzemši konccn« trirana vina) .... 30.— vina brez ozira na vse« bino alkohola (torej pod 13 % iz maribor« ske in ljubljanske ob« lasti letno največ 40 tisoč hI črnega (rdeče« ga) in 40.000 hI belega vina...... . 30.— b) v steklenicah: vina, ki vsebujejo nad 13 prostornih % alko« hola (izvzemši končen« trirana vina) .... 80.— iz 33 Grozdje, sveže, v košari« cah in zabojih v težini nad 5—15 kg ... . 15.— iz 35 Sadje, ne posebej ozna> čeno, sveže: a) fino namizno sadje: jabolka, hruške, kuti« ne, marelice .... 5.— črešnje ...... 5.— višnje....... 5.— breskve...... 8.— b) ostalo: jabolka in hruške alla rinfusa...... 2.— češplje ...... 1.— iz 36 Sadje pripravljeno: a) češplje, sušene na ka« terikoli način: 1.) nezavite ali ▼ za« vitkih od 35 kg in več skupne teže .... 6.— 2.) v drugih zavitkih . 8,— b) ostalo sadje, sušeno na katerikoli način: jebolka, hruške, suše« ne, nebeljene .... 6.— V končnem zapisniku o parafiranju trgo« vinske pogodbe je dodatek, ki določa, da se sme v primeru, da kontingent črnega vi« na ni izčrpan, do 50 % neizčrpanega ostan« ka izvoziti belo vino. Velike važnosti za obmejno kmetsko pre« bivalstvo je sporazum, s katerim se urejuje obmejni promet. Navesti hočem tu v iz« vlečku določbe sporazuma, nanašajočega se ca naše vinarstvo in sadjarstvo. Člen 1. sporazuma govori o obojestranski lOkilometrski coni. Člen 2. sporazuma se glasi: V medseboj« nem obmejnem prometu so prosti vseh uvoznih in izvoznih carin, dajatev in vseh taks spodaj navedeni, v obmejni coni pride« lani predmeti in kmetijski proizvodi: 2.) Sveže sadje, obsegajoče tudi grozdje, sušeno sadje, sveža zelenjava, sveže mleko itd. (vino ne). Obmejna cona na strani SHS obsega ob« čine: Matjaševci, Martinje, Boreče, Sulinci, Petrovci, Stanjevci, Kovačevci, Poznanovci, Bodonci, Salamenci, Pucinci, Murska Sobo« ta. Krog, Veliki Bakovci, Vučja ves. Buče« čovci, Okoslavci, Sv. Jurij na Sčavnici, Gra» banoš, Ivanjci, Sv. Benedikt, Ročica, Krem« berg, Ledinek, Gašteraj, Malna. Partinje, šentjakobski dol, Vukovski dol. Jarenina; od občine Pesniški dvor katastralni občini Gačnik in Jelence; od občine Leitersberg katastralni občini Leitersberg in Počehova, Krčevina, Kamnica, Stubovci (menda Studen« ci), Pekre, Limbuš, Bistrica pri Rušah, Ru» še, Selnica na Dravi, Činžat, Rdeči breg, Janžev vrh. Sv. Anton na Pohorju, Sv. Pri« mož na Pohorju, Vuzenica, Trbonje, Otiški vrh. Št Janž nad Dravogradom, politični srez Prevalje izvzemši katastralno občino Podgora, Solčava, Jezersko. Kokra. Sv. Ka« tarina. Sv. Ana, Leše, izvzemši katastralno občino Pireščica, Begunje, Lesce, Breznica, Zgornje Gorje, Dovje, Kranjska gora, Ra« teče. Občine, ki se nahaiajo med prej nave« denimi občinami in državno mejo, spadajo istotako v obmejno cono. Želeti je, da bi obmejno prebivalstvo že nogavic z žigom In znamke (rdečo, medro ali zlato) „klju6" da se prepričate, kako en par traja kakor Štirje pari drugih. Dobivajo se v proda alnah. Nogavice brez žiga .ključ so ponarejene. u-t V letos izdatno izkoristilo ugodnosti, ki mu jih nudi trgovinska pogodba, oeobito kar ae tiče grozdja in sadja. Poleg določb trgovinske pogodbe zani« mijo naše vinske izvoznike gotovo tudi znižane izvozne železniške tarife, ki velja, jo od vseh postaj v državi do obmejnih postaj, kakor tud do morskih in rečnih pri« stanišč. Znižana izvozna tarifa se sme upa« rabiti za lOtonske in večje vagone, velja pa za grozdno in sadno vino, vinski mošt in brozgo. Za desertna vina ta tarifa ne velja. Znaša pa par za 100 kg: Tarifa km aa ootr. promet ca izvor 1—10 2S5 250 11—15 330 270 16—20 370 295 21—25 410 320 26—30 455 34n 31—35 495 305 36—40 5-10 390 41—45 5::o 410 46—50 620 435 51—55 660 450 56—60 700 465 Na lokalnih železnicah Ljutomcr«Radgo> na. Slovenska Bistrica«Sl. B, mesto, Velenje« Dravograd, Grobelno«Rogatec. Čakovec. Dolnja Lendava in Konjice«2rečc — pa še pride zraven pribitek k prej omenjeni tarifi, ki znaša par za 100 kg: km notr. promet u izvoz 1—10 10 10 11—15 15 10 16—20 20 15 21—30 25 15 31—35 30 20 36—40 35 20 Pri izvozu vina se pri nas ne plača no> bena carina. Naše carinarnice zaračunajo samo: 1.) žigovino od soda 10 par v zlatu, to je 1.10 Din v srebru (papirju; 2.) poslov« no dažbino 22 par v srebru (papirju) od 100 kg brutto. Za vrnjeno prazno vinsko posodo se ne plača nič, toda navesti se mora v deklara« ciji pri izvozu, da se posoda vrne. Iz vseh teh in že objavljenih podatkov si lahko vsak zanimancc sam izračuna stro, ske, ki so v zvezi z izvozom vina. Za vinarski in sadjarski odsek v Mariboru: J. Zabavnik. Ljubljanski trg Prošli teden so bile naslednje cene. Me* so: goveje v mesnicah 16 — 19, na trg-i 15 — 18, teletina 17 — 20. svinjina 20 — 27 slanina 22.50 — 29. mast 30 — 31, šunka 35 — 37, koštrunje meso 14 — 15, kozlieevina 20, konjsko meso 7 — 9, krakovske in de« brecinske klobase 44, hrenovke 35, sveže kranjske 40, polprekajene 32 — 40, suhe 67, prekajena slanina 30 — 35 Din kg. Perutni» na: piščanec 15 — 22.50, kokoš, petelin, ra. ca 25 — 30 Din komad. Ribe: krapi 26 — 32.50, šlajni in ščuke 25 — 30, postrvi 55 — 60, klini 13.50 — 15, mrene 17.5T — 20. pe« čenke 8 — 1250 Din kg. Mlečni izdelki: mleko 2 50 — 3 Din liter, sirovo maslo 40, čajno 55 — 60, kuhano 45, bohinjski sir 36 Din kg. Jajca: 1.75 Din komad. Sadje: Iuk. suzna jabolka 8. jabolka I. 6, II. in III. 2.50 — 5. luksuzne hruške 12, hruške I. 10. II. in riL 4 — 8. navadni kos-tanj 250 — 5, maro« ni 10, orehi 10, iuščeni orehi 35, suhe češ« pije 12, grozdje 6 — 12 Din kg. Špecerijsko blago: kava Portorico 64 — 76, Santos 52 — 56, Rio 45 — 50. pražena kava L 80 — 92, II. 60 — 64, III. 52 - 56, sladkor, kristal, ni 13, v kockah 15, riž 8 — 10 Din kg, na« mizno olje 22 Dir liter, čaj 75 Din kg. Mlev ski izdelki: moka «0* 5 — 5.25, «1» 4.75. ka« ša 6, ješprenj 6 — 7, koruzna moka 3.50, koruzni zdrob 4.50. pšenični zdrob 6.50. aj« dova moka 7 — 9 Din kg. Žito: pšenica 310 — 315, rž 250 — 280, ječmen 230 — 250, oves 220 — 260. prosc 300, turščica 240. aj, da 330, fižol 360, grah 400, leča 600 Din za 100 >\g. Kurivo: premog 40 — 46 Din za 100 kg, trda drva 150 — 160, mehka 100 Din za kubični meter. Krmae sladko seno 75. pol, sladko 60, kislo 45, slama 50 Din za 100 kg. Zelenjava in sočivje: endivija 8, motovileč 15 — 20, kislo zelje 3, ohrovt 1.50, karfijola 15 — 20, kolerabe 4. podzemljice 1. paradiž« niki 7 — 8, čebula 2.50, česen 15, kisla re« pa 250, krompir 1.25 Din za kg. Mariborski trg Včeraj so slaninarji pripeljali na trg 52 vozov svinjskega mesa in slanine ter ju pro dajali po 12.50 — 27.50 Din kg po kako« vosti in vrsti. Krompirja je bilo na trgu 45 vozov po 1 — 1.50 Din kg, čebule 12 vozov po 150 — 3.50 Din kg in zelja 66 vozov po 0.50 — 0.75 Din. Ostale cene: Afeso: goveje 10 — 19, teleč« je 1250 — 20. svinjsko 12.50 — 27.50, salo 27 - 30, sveža slanina 22 — 30, prekajena 30 — 32. mast 25 — 32, krakovske klobase 38. hrenovke 32 — 34, kranjske klobase 36 — 38 Din kg. Perotnina: kokoši 30 — 3750. piščanci 20 — 2750, gosi 60 — 75, race 45 — 50, purani 57 — 95 Din komad. Domači zajci: 10 — 25 Din komad. Sočivje in ze, lenjava: karfijola 350 — 8, česen 15 — 20, ohrovt 050 — 1. kislo zelje 3. kisla repa 2 Din kg, solata endivija 0.25 — 1 Din ko« mad. Mlečni izdelki: mleko 3, smetana 12 — 14 Din liter, sirovo maslo 40 — 44, čajno 45 — 60, kuhano 60, sir 4 — 7 Din komad. Jajca: 150 — 2 Din komad. Sadje: jabolka 4 — 6, hruške 6—10 Din kg. Žito: pšeni. ca 2.50, rž 2. ječmen 2. turščica 2, oves 150 — 1.75, proso 3 Din kg. Dalje so pripeljali kmetje na trg 12 vo« zov srna in 3 vozove otave. Cene: seno 68 — 70. o tava 60 — 70 Din za 100 kg. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Pšenica: baška, 2 vagona 245: baška, 3 vagoni 250: baška;- iu vagonov 250: banat-ska, pariteta Zenta, 2 vagona 250: banatsk3 30 vagonov 250. Turščica: ba$ka, 4 vagoni 175; baška l vagon 177.5; sremska. sušena, 21 vagonov 170; sremska, pariteta J Mitrovica, 2 vagona 160; banatska, sušena, pariteta Zenta, 4.5 vagona 155; srbijanska pariteta Beograd, 7 vagonov 175. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijske produkte (23. t. m.) Danes še slabša kupč.ja kakor včeraj, zlasti so ameriški tečaj! za 2 do 3 cente nižji. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine na debelo: pšenica: domača 38 — 39, madžarska s Potisja, 79 — 80 kg 42 — 44; ječmen: domači 35 — 42, slovaški 42 — 46; turščica: 29 — 30; oves: domači 29 — 31; moka «0»: domača in madžarska 70 — 73. = Novi zakonski načrt o neposrednih d3v klh ie po vesteh iz Beograda izročen v tisk Ko bo dotiskan, bo predložen gospodarskim organizacijam, da izrazijo o njem svoje mišljenje. = Konferenca o krizi v lesni Industriji, ki se bo vršila 26. t. m. v ministrstvu za šume in rudnike, bo po vesteh iz Beograda le interna brez zastopnikov lesne industrije. Anketa s soudeležbo zastopnikov lesnih podjetij bo sklicana pozneje. = Zelo neugoden položaj na našem žitnem tržišču. Položaj na našem žitnem tržišču se~ta teden ni zboljšal. Inozemstvo izredno malo povprašuje, a tudi domači konzum se ne poveča. Našemu žitu uspešno konkurira zlasti Madžarska, pa tudi Rumunija. ki imata nižje cene. Kljub temu naši producenti ne popuste v cenah ter rajši blago zadržujejo. Izvažata se v majhnih količinah le oves in moka. Nekai večji promet zabeiežuje turščica. Povpraševanje je veliko po starem biagu, katerega ztlogs pa so prav mden-kostn?. — Likvidacija. »Hydra«, d. d. za galva-■lične elemente in elektrotehniko v Ljubljani, je na svojem izrednem občnem zboru pred več meseci sklenila razdružitev ter ie prešla v likvidacijo. Njene posle ie prevzela Tovarna za galvanične elemente In elektrotehniko, družba z o. z. v Ljubljani. Upniki naj se zglase pri družbi v likvidaciji. — Karte železniškega omrežja naše kraljevine. Prejeli smo o.nenjeno karto, ki je izdelana specijalno za potrebe železniško-ko-mercijalne stroke in predstavlja kot takšna prvo službeno karto te vrste pri nas. Dobiva se obenem z »Daljinarjem vseh železnic v državi« po ceni 180 Din v Generalni direkciji državnih železnic ali sama obenem t »Imenikom postaj« po ceni 35 Din v vseh večjih kn igarnah v Beogradu, Zagrebu, in Ljubljani. = Kupčija na zadnjem sejmu v Celju. Ta-kozvani Uršin sejem v Celju so domači in tuji trgovci obiskali v precejšnjem številu. Vsega skupaj je bilo 189 trgovcev. Na živinski se em je bilo prignanih 172 glav goveje živine in sicer 62 volov, 80 krav. 2S telet, I bik, I konj In 74 svinj. Na kramarskem sejmu je bila kupčija kljub pomanjkanju denar-ia razmeroma živahna, na živinskem pa ie bila slaba. Pitanih volov sp'oh ni hilo. Cene za kg žive teže: voli 8—10 srednje krave 6—7. telice 7—9, biki 9, krave-klobasarice 3.50—4 Din. — Padec lesnega izvoza. Kakor računa besansko časopisje, bo izvoz gradbenega lesa iz Bosne letos za 30 do 50 odstotkov manjši kakor lani, ko ie znašal vrednost (.krog 500 milijonov dinarjev. = Brodska tvoraa!a 86.5 milijona, se je zmanjšala v avgustu ra 12 milijonov zlatnikov, dočim je v septembru trgovinska bi.anca aktivna za 36 milijonov zlatnikov. Borze 24. oktobra CURIH. Beograd 9.21, Berlin 123.70, New. york 510.25, London 2516. Pariz 21.65, Mi-lan 20 60, Praga 15.375, Budimpešta O.OO7270 Bukarešta 2.475, Sofija 3.80, Varšava 85, Dunaj 73.15. TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 66.60, Žlvnostenski 278, Lioyd 1000, Split cement 445, Krka 358: devize: Beograd 44.70 — 44.90, Dunaj 352 — 362, Pra-ga 74.75 — 75, London 122 20 — 122.40, Curih 484 — 489, Newyork 25.05 — 25.20; valute: dinarji 44.25 — 44.65, 20 zlatih frao-kov 97 — 100, 20 zlatih lir 491.35. BERLIN. Beograd 7.42. London 20325, Newyork 4.195, Pariz 17.38, Praga 12.42. Curih 80 76, Dunaj 59.12. LONDON (Opoldne). Beograd 274. Italija 122. Dunaj 34.37, Švica 25.15. NEWYORK (zaključno 23. t m.) Beograd 1.77 ln tri četrtinke, London 4.84 ln pol, Italija 3.99 In pol, Švica 19.26 in poL iišaje, »^ssrsffi»k1 -v:r zajamčeno odsuan aje pa ,cktn0 ,„ ne- g,ne Adelma PaW . «v£lkoV priporočeno " pisma. Dob ya se v vs.n 3Q._ a U svakom domu mogu sc Pistvanske kure pomočju original, nog mulja provestu Ovaj vulkanski mulj dobije sc u naravnom obliku kao «Pi«Qa» ili kao gotova kompresa i opazovanja ob Aačn: tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padav nt mm | Liubl:ana . . . 7. 754 9 70 zap. obl. 2-0 LiuMjsna . . . 14 751-9 12 3 brezv. Liubliana . , . 21. 7490 11 2 zap. dež • j /agieb .... 7. 7524 15 0 las. 9-0 Beograd . . . 7. 754 3 15 0 jug dež 4-0 Dunaj .... 7. 7-0 Praga .... 7. 7489 ■ jas. 20 Inomost . , . 7. Solnce vzhaja ob 6 26 zahaja ob 17-1, Barom?tei nizek Po dolgem času smo vendarle en teden pravega južnega jesenskega vremena, ki je sicer tako značilno za jesen v naših kraiih. Z edino izjemo torka, ko ie nenadoma nastopila burja ter potegnila izredno mrzli zrak z vzhoda, je vladala ves teden iužnozapadia struia v ozračju in tudi spodai je pihal topli jug prav močno ter posnravljal listje z drevja Južni teden nam ie naklonila seveda tudi to pot depresija. Doslej se je bil držal zelo dolgo visok zračni tlak: šele sedaj se je položaj temeljito izpre-menil in okrog Anglije se je razvil velik minimum zračnega tlaka, velikanski vrtinec, ki je vsesaval zračne struje od vseh strani. Potegnil je nase tudi tople in vlažne zračne mase z južne in južno-zapadne Evrope in bližnjih morja, da so stremele v ve'ikih spiralnih črtah proti severu. Tako ie zavladal nad vso iuž-nozapadno polovico Evrone južni ali južnozapadni veter ter gnal tople in vlažne zračne plasti v liladneiše severne kraje, ko so tamkaj zadevale ob hladnješi in težji zrak, so se morale luna vzhala ob 12 22. zahaja ob 22 43. temperatura visoka preko njih vzpenjati v višino, pri čemer so odcedile močo. ki je niso mogle več nositi s seboj. V vsej severoza-padni Evropi, od Alp dalje, so Raille ta teden velike množine dežja. Hkrati so nastopili tamkaj hudi viharji, elede ka terih se okrog Anglije niso imeli pritoževati že več tednov. Drugačno vreme ie imela ves čas vzhodna Evropa. Tja se je preselil mraz. ki smo ga imeli mi poprejšnji teden in domala po vsej Rusiji se jc v termometru živo srebro znižalo poi ničlo. Na mnogih kraiih je snežilo. Ko se je v torek pri nas uveliavila burja, ie preko noči naš predel nreplavil mrzli vzhodni zrak in zadišalo ie no s"""^. Najsrečnejši so v južni Evropi. Tam vlada ves čas visoka temperatura, vreme ie leno brez dežja. Koncem tedna je barometer pri nas dosegel tako nizko stanie. kakor že več mesecev ne. Začelo je deževati v nalivih. Vse to priča, da se nahajamo ba? sredi vremenskega preobrata. Dunajska vremenska napoved za ne< deljo: izpremenljivo. toplo vreme. \ Gustave le Rouge: M ^ Jt * 0 25 rSisierifa (Roman) Naolina bolest je bila v tem trenutku morda hujša kot bolest žrtve, ki nuj bi jO darovala. Med tem časom, ko so oblačili Naolo za obred, je Lionel Brady navdušeno delal na dnu kaverne: iz vrbja in lijan je pletel nekako polkroglo, podobno ptičjemu gnezdu, ki pa je bila dovolj velika, da bi lahko v njem sedela on in Nada in dovolj debela, da drži rodo precej časa in plava po valovju podzemskega toka. Dve uri sta pretekii. ko je dovršil delo. Delal je bil tako naglo, da ni niti opazil, kako naglo poteka čas. Zapazil je to šele, ko je videl, da je njegova bakija dogorela Jo konca. Zato je prižgal kup suhljadi, ki mu je dovolj svetil, da je lahko nadaljeval svoje delo. Seie tedaj se je začel vznemirjati zaradi predolge Naoline od« sotnosti. — Lahko bi bila že večkrat šia gor in dol, si je mislil. Če le ni saj prišlo vmes, kar bi oviralo najin načrt? Niti trenutek mu ni prišlo na misel, da si je morda Naola pre« mislila in ga noče spremljati na begu. Vkljub svojemu nemiru je vztrajno nadaljeval svoje delo: pletel je drugo gnezdo, ki ga je kot pokrov poveznil na prvega in ga na eni strani nanj pričvrstil. Oba dela skupaj sta tvorila krogljo, ki jo je bilo treba samo ie v notranjosti utrditi in potem dobro zapreti. Z materijalom, ki bi ga prinesla Naola, bi se dala ta čudna ladja še bolj učvrstiti, in če bi sedla vanjo in se spustila po vodi, se ne bi tako hitro raz« bila. Toda ura je potekala za uro in Naola se ni vrnila. Lionelov str»'n je prikipe! do vrhunca. — Mogoče so naju že zasledili, si je dejal v strahu; vsekakor se je moralo zgoditi nekaj izrednega. Hodil je nemirno sem ter tja po zlaterr pesku in skrbno pri« šluškoval na vse strani. Vkljub šumu slapa se mu je včasih zdelo, da čuje lahne korake. Večkrat se je že hotel vrniti gor v grobnico in poiskati Naolo, kajti ni več mogel zdržati strašnega čakanja. Vsakokrat pa si je premislil, ker se je dogovoril ž njo, de ne za« pusti jame. Naenkrat pa je začel prihajati do njega slaboten, pozneje pa vedno rastoč šum, ki mu ga je prinašal odmev po podzemskih prostorih. Ta šum ga ni spominjal na noben zemski šum, ki ga je poznal. Spremenil se je v nepopisen vrišč in ropot: enakomerno h"bnanje se je mešalo z žvižganjem in udarci cimbal, obenem se je culo mrtvaško prepevanje in divji, rezki kriki iz tisoč grl, ki so skušali prevpiti hrup instrumentov. Vse skupaj se je zdelo Lionelu zelo "lovesno, a vkljub temu melanholično, in delalo jc nanj giobok utis. — Ne morem ostati tu, je vzkliknil, saj še zblaznim. Vedeti hočem, >dkod prihaja to strašno petje in najti moram Naolo! Ne da bi nadalje premišljal, je hitel po skalnatem hodniku navzgor proti grobnici. Peto poglavje. Izginila! V noči, v kateri je bila Misterija ugrabljena, je Kennedy prav dobro spal. Vstal je dobre volje, pripravljen boriti se z največjimi nevarnostmi. Ko je stopil iz svojega šotora, je opazil z zadovoljstvom, da vlada v taboru najlepši red. Možje so napajali svoje konje, pri« našali suhljadi za ogenj ali pa žvižgaje snaiili svoje orožje. V kotu prepada je straža, pokrita s širokim peruškim klobukom, visokim in koničastim kot sladkovnim stožcem, brusila svoj dolgi nož ob kremen, da se je iskrilo. Vsi so ponižno pozdravljali Kennedyja in v dobrem razpolo« ženju, v katerem se je nahajal, si je mislil, da so morda ti banditi s svojimi dobrohotnimi, od solnca ožganimi obrazi vendarle po« štenjaki. Nekaj časa se je sprehajal mimo njih in čakal Misterijo. Ker je pa čas hitel dalje in se usnjene zavese niso odprle, je sklenil pogledati v šotor. Bil je prazen. Na tleh je ležala Misterijina obleka, njen brow» ning in velik klobuk, ki je spadal k njeni cow»boyski opravi. Vse pa je bilo poteptano in blatno. Po prvem trenotku presenečenja je mladi mož skočil iz šotora in začel spraševati ljudi, toda nihče ni vedel ničesar. Tudi straže niso bile ničesar zapazile. Seveda niso povedale, da so spale, mesto da bi pazile. Na drugi strani pa je bilo nemogoče, da bi bila Misterija ali oni, ki so jo odvedli, mogli zlezti preko navpičnih skalnatih sten, ki so obdajale prepad. Dogodka ni bilo mogoče razložiti. Končno je star stezosledec, imenovan Andres, razložil položaj v par besedah. — Necoxtle ni videti, je dejal. Indijanec je izginil obenem s seftoro. Stvar je jasna kot beli dan: Necoxtla nas je izdal. Nihče ni ugovarjal, izdajalstvo Indijanca je bilo sedaj očividno. — Tovariši, je zaklical Kennedv z gromkim glasom, osvoboditi moramo našo poveljnico. Ona edina pozna skrivnost zaklada. Ra« čunam na vašo iskrenost in vaš pogum! Vsakemu, ki me spremlja, dam nagrado sto piastrov, če rešimo senoro. Ta imenitna ponudba je premagala vsako premišljanje. — Predvsem moramo iz tega prepada, je nadaljeval Američan. Izdajalec Necoxtla nas je zavlekel v pravo mišnico. Iz teh skalnih višin bi nas po! ducata Indijancev pobilo s pušicami v nekaj tre« nutkih, ne da bi se mogli braniti. Kot bi trenil z očmi, so pospravili šotore, osedlali konje in vsa četa se je odpravila pol milje daleč na vrh griča, čegar obronki so bili porastli z bodičevjem in tvorili zavetje. Tu so se posveto« vali. Ker ni bilo mogoče doznati smeri, v katero so Indijanci od« vedli Misterijo, je Kennedy skleni!, da si preskrbijo pse. Znano je, da se Indijanci in pred vsem Azteki psov silno bojijo. Španci so dresirali divje doge za zasledovanje ubeglih Indijan« cev, in zgodovina nam je ohranila ime psa Berecilla, ki se je bil udeležil več bitk, opremljen z ovratnikom, iz katerega so štrlele železne bodice, in ki so ga pri slavnostih nadomestili z zlatim ovratnikom, okrašenim z rubini. Podaril ga mu je bil španski kralj kot nagrado za njegov pogum. Od takrat sem so se Azteki silno bali psov. Eden roparjev, imenovan Ignazio, je razloži! to posebnost Kennedyju. Zagotav« ljal mu je, da na vsak način potrebuje ekspedicijo psov, kajti tako bi tem gotoveje prišla do cilja. Ignazio in Andres sta jahala v divjem diru nazaj v posado, da bi poiskala kakega dobrega psa, med tem ko je ostala četa po« čivala. Odposlanca sta se vrnila sredi popoldneva in privedla seboj rumenega psa, ki je bil križane pasme in ki sta ga bila odkrila z Zorrom. Ignazio je trdil, da ima pes izboren vonj. Chiquito* — tako se je namreč imenoval pes — je bil videti zelo inteligenten, in Kennedv je takoj začel ž njim poskuse. Dal mu je vonjati obleko, ki jo je nosila Misterija, in nato so ga vedli k vhodu v prepad. Pes je vonjal semtertja, nazadnje je le našel • izgovori čiklto. sled In silil po njej naprej, da mu je Ignazio, ki ga je držal na ko« nopcu, komaj sledil. Jezdeci so šli za njim in četa se je naglo pre« mikala dalje preko suhe in zapuščene pokrajine. Solnce je stalo že nizko nad vrsto ugaslih ognjenikov, ki so se dvigali na obzorju, ko je četa prispela na visoko planoto, preko katere je sunkoma pihal hladen veter. Od ondi se jim je odprl pogled na široko dolino, skozi katero je tekla reka. Na njenih bregovih se je razprostiralo napol podrto mesto: razvaline palač, napol zasute piramide, razdrti zidovi in oboki in velikanski kame= niti bloki. Iz daljave zroč bi človek dejal, di je velikansko poko« pališče. Ta bajna slika izumrlega velikega mesta, ki se je naenkrat pokazalo sredi puščave, v zadnjih žarkih zahajajočega solnca, ki je barvalo vse predmete s krvavo barvo, je imela na sebi nekaj veličastno strašnega, kar je navdajalo srce z neprijetnimi občutki. Pustolovci so ustavili svoje utrujene konje in molče gledali v dolino. Velikanski netopirji so frfotali nad podrtimi svetišči in edino žalostno lajanje Chiquita je motilo veliko tišino mraka. Nemo so hiteli naprej. Vodil jih je Chiquito, ki je divje vlekel za lanec. Tako je četa prišla v prepovedano dolino in prodirala daije po ulicah, polnih razvalin in trnjastega grmičevja. Strašna tišina je vladala v tej nekropoli. Prekinjalo jo je komaj brnenje nočnih žuželk ali beg plazilcev, preplašenih od peketanja konj na tlaku. Kennedy je priporoča! svojim ljudem največjo pre« vidnost, kajti vedel je, da je ta mir samo navidezen in da se lahko Indijanci vsak trenutek pokažejo med kamenjem in obkolijo malo četo. Chiquitu so privezali ozek nagobčnik, tako da ni mogel lajati, in sklenili so pustiti konje v napol podrti hiši na varnem. Luna je prisvetila krvavordeče izza skalovja in razlivala svojo žalostno luč na to mestno grobišče. Pes, ki jc postajal vedno bolj nemiren, jih je naglo vedel naprej in ~e naenkrat ustavil pred visokim zidom. Praskal je po kamnu in vkljub nagobčniku ob« upno poskušal, da bi zalajal. — Gotovo so potegnili senoro čez ta zid, je dejal Kennedy. — Jaz pa sem prepričan, je izjavil Ignazio, da se nahajamo pred tajnim izhodom, kakršno imajo vsa svetišča. Pes se ni zmoti!, le poglejte, kako divje praska po zidu s svojimi kremplji. Ignazio je menda trdil resnico. Na povelje Kennedvjevo je začel preiskovati steno na ta način, da je lahno trka! nanjo s svo« jim nožem. Ko se je dotaknil navidezno masivnega kamna v višini moške glave, je kamen zazvenel votlo. Pustolovci so se navdušeno spravili na delo. S svojimi dolgimi noži so odsekavali malto, da bi izmaknili kamen iz stene, a to je bilo nehvaležno delo, kajti izredno trdi cement se je dal krušiti le v drobnih delcih. Dve uri sta pretekli b:ez vidnega uspeha in možje so že postajali nevoljni. — Kmalu se zdani, je godrnjal stari Andres, in Indijanci nas lahko napadejo prav v trenutku, ko se najmanie nadejamo. Kennedv mu ni odgovoril. Ravnokar je bil opazil, da se mu ena na zidu izklesanih cvetk vdaja pod pritiskom roke. Prijel jo je čvrsto in porinil z vso silo. Takoj se je ves kamen zazibal in z rezkim udarcem zavrtel. V zidu se je pokazala velika odprtina in skozi to luknjo je prihajal strašen šum, mrtvaško petje in peklenska godba iz globočin zemlje. — Sam vrag je tu notri, je zamrmral Ignazio in se pokrižal. Pustolovci so se spogledovali. Kennedv je spoznal, da je prišel odločilni trenutek. — Če je temu tako, je zaklical z odločnim glasom, bo imel vrag opraviti z menoj! Kdor je mož, naj mi sledi! In z browningom v roki je skoči! v odprtino. Vsi, celo obotav Ijajoči se Andres in praznoverni Ignazio, so hiteli za njim. in velcmr za plašče za površne suknje »n modni ševijot za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivo nizki ceni priporoča občno zsana ivrdisa R. Miklauc „Pri Šfeefu" Ljubljana Zunanjim naročnikom se dopošijejo vzorci na zahtevo poštnine prosto. Si kamnoseški mofster UiiUii', 3 t priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od raarmorfa In granita plošče za grobnice, mar-■snemate plošče za mobi-lije po aafnižjih cenah. V* fK. ^ -K. - • »-S. M Svetovne atianl znan pred vojno na svetovnem trgu pod im< n -m ,,Lerigenfe!fJer cement" H KSQ JSTR&N A - O 0¥J E H^&LSZA tu- in in inozemskih uradnih preiskuševališč ie u ;o!ovilo, da spada med najboljše vrste cementa v državi. HonUursn6ne cene. Naročila sprejema in daje informacije: P*ir o d r-s | ti f \x ra d „Portland cementa Mojstrana* s^ UUBUAfjfi, Jadranska Podunavika banka. XX X x x y .X vsebuje v Saši roki se nahajajoče V vsaki tisoči komad se vpreša 1 zlatnik po 10 frankov. Poskusite, kupite komad pristnega Zlatorog - terpentlnovega mila In prepričajte se o njegovi neprekosljlvl kakovosti I Mogoče, da najdete pri pranju tudi Vi zlatnik! SDSS NI lllti (glavnega zastopnika) za Slovenijo, s sedežem v Ljubljani za izborno uveden pridobitni oziroma gospodarski list in založbo knjig, ki bi zbiral naročnike, oglase, prodajal knjige in pobiral naročnino ir t. d. V poštev pridejo samo resni reflektanti, ki razpolagajo s kavcijo do 10.000 Din. Prednost imajo oni, ki so v tej stroki že delovali. Obš me ponudbe je nasloviti na naslov : Zagreb, pošta 6, pretlnac 4. 62<»-* Pozor! Samo 300 Din franke ns dom! Ta garnitura kuhinjske posode je lz najboljšega a lami ni I a sneino- bela in desetletla trpežna. Dobavlja se proti predplačilu ali povzetju. Za cenik priložite Din 1— v znamkah. Inserat priložiti. Ako bi ne ugajalo, se vzame radevolje nazaj. u IX® Cfes «*IX u* u u» Kovinska indujtriia inf .J-iH.BW1 L,Maribor, 5H.5 ( M»r*lHndnstrip ) /V-*^"-'— '«•-•*••» Z. Najngedniji nakup ie naravnost od tovarne! 1000 m3 gabrovih hlodov od 25 c-a naprej in od 2 m naprej. 500 m3 javor?evih hlodov od 32 cm naprej! in od 3 era naerej. 5CG3 resenovih hlodov od 30 cm naprej in od 3 m sispre!. Blago mora biti lepo e športno Plačljivo proti dapLli^tn Dobava do konca marca 192S. Samo ponudbe s fiksno ceno in 8 dni obvezno se upo&teva. Cena mora biti Iranko Jesenice ali pa nakladna postaja. Naslov: Eksport in akreditiv. 62 62-« SO prvovrstni, v vseh velikosti dobavlja tako! in po ceni mehanična sodarns t sin; fianbor, Frančiškanska uiica 11. R. Pšchier Moža Ločitev je neizogibna, ako dorim v jedi še enkrat ščurka! Žena: Bog! Saj mi pijejo ščurki že ves čas kri. Pa kaj pomaga, čepa ni sredstva zoper nje! Mož: Pre: ga res ni bilo. Todi koncesionirani zavod „Pa!ia" * Ljubljani na Poljanski c. 12 je iznašel sreds vo, ki pomori biez vsake nadlržnosti in brez vseh posledic vse ščurke, miši in podgane. Po;di ali pa piši takoi tja! n Mali oglasi, ki služijo » posredovalne in socialna umen« občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—s, Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I ■ —, Najmanjši intiili Din 10--^ Pekarno v L.iubiiani vtameoi v Dajem ali k a p': m • hilo VTed. Naslov j-ov« ■pran .Jutra«. KC08 Nagrobna vence Izdeluje najcenejle Id najteže tovarna — V zalogi vedno velika izbira Cvetll iarna .Palma«. Podictrtek (lastnik Str«). 26J3d Pozor! Uro pokvarjeDo poceni is dobro lahko zopet ima*, ako Jo pri 8 r I i I k a r ] n. srarju popraviti dal. — Se priporoča 1 SeliSkar. Tr-ialka ceeta 8. 26524 Sodavlčcrsko obrt ▼tamem v najem, event. 1u.ll kupim — Porinit" je poslati na upravo .Jntra« jod .Sodavica«. 26743 Pekarna v Mariboni aa glavni cesti z livahnim prometom »e proda — fV-nndbe m naslov: Klemen-«18. Maribor, Aikerfevj nI It. 22. 16*M Vulkanlzlra TH vrste g u m t j a parna »»Ikanitacil« P Skafat • Ljubljani. Bimsks eoaU 1! «70 Popravila Mehanik Kan Legat »pecijalist te pl-»rn »trote Maribor . Vetrinjtka uilea » .Telefon it «4 Sode sa vioo. Iganje oije. neti. Mast in petrolej, kakoi tudi aa IrancjKjrl in hraoil>o ima vedno v zalogi vsako mnoiino Fran RepiC aodarsko podjetje v LJnb-ij.nl — fetot.lfl .e s^ieje-cajo vsa r to strok« *|« dajeta popravila po na) nitjih cen s h Solidno drlo. ioina postrelba Sb4 Usnjarsko podjetje S vsemi potrebnimi lokali ia objekti se odda v najem Naslov pove uprava .Jutra« pod Iifro .Usnjaraa«. S!6tW Vsakovrstne ko*e v v«akl mnolini ustroji na boka, levro itd. z najbolj lin strojem po nizki cetii Karel S a J o v I e, usnjar v Kotnika. 27401 A IZ: (dsoej Vajenca ali vajeisko sprejme trgovina t melanim blagom v Ljubljani Oskrbo nora Imeti pri starlih. -Naalov pove uurava .Jutra* 201.71 Krajevni zastop::'kI In provii potniki sa Slovenijo in Srbijo se nujno iltejo. Seriozen predmet, velika prodaja. 10% provi. lije. PonudlHi na upravo Watras pod «K. L V.» £6593 Mlad trgovec Ba deteti, ločen ne [to last. al kriv.II. IJPe rlulkinjo. ki bi imela veselje do trgovine in bi bila tudi ve.Wa vsaj deloma gospodinjstva Naslov DOTa uprava .Jnira« 2C845 VeJja trgovina na Gorenj-akem s m.Aanifp blagom sprejme takoj: Blagajničarko Mi taielnieo zmotno knjigovodstva Dva učenca S koljio i' '-ko izobrazbo. Hlapca vajenega «kl*>li:6nih In drugih del — Poroj pri lnn*t, poštenost in dobra sprife-vala. — Ponudbe na opr. «Jutra» pod tnaSko .Gorenjsko 1925» 56715 Vrtnarja Izkušen« ga v nasadil) po Sarku, vrtnarstvu In polje-el"tvu llfe kopališka upr Crapinske Toplice. Nartop • 1 januarjem 1f>?5. Stanovanje In razsvetljava pro-Mi. Predno-t ima:o samci Ponndbe 1 navedbo plače na Rsvnatellstvo koprl'?*« Krapinske Toplic«.. 266».'. FaktnrlsttnJa Eanesljiva mr>i sprejme • t. noTfmhrom ali takoj k večiemu industrijskemu podjrf-u. lastnoročno p|«a-nt ponudb« » n»v*dbo za htevkov i« refereoe je poslati na upravo «Jntra* pod Iifro »Industrija 7*. 26863 Trgovski učenec M sprejme « trgovino t m^nim H arom v lndn«trij«kein kraju Wirn Ce'ja t/ll »e znanje nem-ikera JeriVa Hrana ti!no n.n deželi CDolenj«ko). Plafa po do-govoru Ponudbe pod iifro «Pošteno dekle z dobrim Xf.ri?pvaioiB na upravnih ro •Jutra* 2;>866 Trgovski pomočnik t doSela. a?rilen. !<»pe?a re-d*»n?a. tmo2°o stroj^pi^ia. eirilire. knjigovodstva in deloma kore^pon^enre ae »prejme kot kontorist v nekem kraja n-» no1fni«kem. Izurjeni v atroki ima- jo prednost. Ponudbe pod «S*e)fo» t* uoravo pod cDober zaslužek 7». 26862 Ključavničarski pomočnik veW. takoj aprejme v trajno delo Naslov pove uprava «Jutra*. 26721 Trgovski učenec priden in poSten. ki ima veselje do trjjovine. s primerno iolfko naobraibo se snrejme v trgovino z nieš Magom V. Avsec, Stilna. 2C923 Dva čevljarska pomočnika za klinrana delo sprejme takoj Ivan Oodler. ievjar. mojster v Breiicab ob Savi 26051 Gospodlnla «amo najboljša mot >«e i?8e za boljSo drti*ino. Prednost ima uradniška vdova do 8S let, bre* otrok. — Ponudbe na upravo «Ju»r?.» P«>d «Resn«>. 26932 Vajenec pc?tenih PtarSev. krepak, ne nad 15 let star. tndi it delete iMSe za trpovino meSanepa hla^a v Brefcirah za takoj Pismene ponudbe na upr «Jntra» poH ftifro • Priden dečko>. K358 Krolaškl valenec so sprejm*. najraje iz Ijnb-lianake okolice. — Smole. St Vid aad Ljubljano Prodajalko za manufakturno trgovino »prejmem takoj. Preilnost ima ona. ki bi 7nnla nekoliko pisarniških del. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Prodajalka 8» 26So6 Korespondentinja popolnoma per. 26861 Vajenec ta medldarpko obrt sprejme. Naslov pove uprava «Jatra*. 2738S Vajenec se takoj sprelme v riicko trp. Fran Pl*k»r. 9tart trf «. 27384 Trgovsko Izobražena ženska moč katera hi Imela ve*el?e po to^ati tudi na de».»do rDo-leriako In Oorenl«ko> s* IM« ta prodajo nekega novega dobr« IdoČefa pred. meta Po?nj< aarmeno — Ponadbe na nrravo «Jntra» pod malko «Uaaka boCi Tekač dobi takoj siutbo. Naslov pove upr. «Jutra>. 27372 Boljša deklica ta vse. ki zna nekoliko kuhati ta majhno družino se išče. Plača 250—r,r»n Din Naslov pove uprava «Jntra» 27400 Trg. pomočnika zmožnejra špedicije in ma-nnfakturs. dobrega prodajalca v trgovini z me^an. blagom sprejme Franjo 2agar, Slovenska Bistrica 27107 Odraslo dekle 7meino voditi maihno gospodinjstvo se takoj sprejme Plača po dogovoru. — Ponudbe na upravo «Jtitra» v Mariboru pod »Sigurna moč». 27404 Krojaško pomočnike S ta veliko delo Ii 1 t» malo delo sprejme takoj Rudolf Ribfzl, krojač. Pol pri Hrastniku. 27408 Iztirjena pletilka se i?č«. Našle v v nprnvi «Jutra>. 27428 Akvlzitcrie dobre prodajalce f."rejmein ta Slovenijo. Ponudbe na npravo «Jntra> pod Iifro •Agilni 18471». 27412 Uradnico s 3000 Din kavelie !^>rej-memo v stalno s!u?bo. — Nastop takoj. Naslov pove uprava «Jutra*. 27420 Uštelo) Akademik z enim letnikom eksportne akad. io osem razr. gimnazije ISče primernega name-Sčenja. Naslov pod značko «Zaietnii> m. uor. «Jutra». 26668 Knjigovodja bilancist — koresj»ondeni v slovenskem, srbohrvaUkena in BetnSkem jetiku. leti spremeniti mesto. Gre tndi aa deželo. Crnj. ponudbe na podružnico «Jutra>. Maribor pod tVesten*. 26770 Trg. poslovodja samostojen, leii spremeniti dosetoj»stvo kotouljalnega ali alkoholnega blaga Pismene ponudbe pa opr. »Jutra* pod inačko »Agiiea 13275*. 2675S Knjigovodja izurjen bilančnifc. obenem koreepondent v domačih in tujih jezikih, verzirao v vseh trgovi-ko-upravr.ih f»o-slih išče službe Prevzame tudi delo za nekoliko ur dnevno. Ponudbe na npr. »Jutra* pod »Praksa 13251* £6748 Natakarica začetnica i^če mesta, najraje na deželi. Naslav v upravi »Jutra*. IfiTSO Kontorist z veiletno prakso 15Če službe. Prevzame tudi mesto skladiščnika ali kaj sličnega. Ponudbe na upr. »Jutra* pod «31užba 18238* 26717 Trg. sotrudnica srednje starosti, zmožna samostojnega vodstva, želi prevzeti kako dobro idoČo podružnico Pristopila bi tudi kot družaSnira h kakemu trg. podjetju Cenj ponudbe pod »Din 30.000 kavcije* aa npr. »Jutra* 26837 Prodajalka začetnica, želi mesto, tudi na deželi. Naslov v opravi »Jutra*. 26970 Plačilna natakarica dobra is zanesljiva moč želi službe takoj ali pozneje in gTe tudi izven mesta. — Pismene ponudi« na upr. »Jutra* pod čiiro »Plačilna*. 26946 Absolvent polj. fiole, knjigovodskega tečaja, a večletno in samostojno prakso v knjigo-vodstvu, bilanci, korespondenci, olenjen, brez otrok, zmožen nemškega in srbo-hrvatskega jezika, išče pri-merae namestitve. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Ves&oomarljiva aoč*. Prodajalka dobra moč z večletno prakso iKČe mesta. Gre tmii na deželo. Ponudbe na upravo •Jutra* pod »Dobra spričevala 446*. 26950 Izprašan kurjač trezeL in zanesljiv, tniolen tudi v električni napravi išče službe. Naslov v upr. »Jutra*. 26009 Boljša gospodična samostojna gospodinja, bolj ša moč in peifektna kuha-riea želi mesta pri boljšem gospodu, najraje t 1—2 otrokoma Cenjene ponudbe na npr. »Jutra* ood Šifro •Skrbna gospodinja*. 26804 Gospodična vešča slovenskega in nemškega jezika, e Štiriletno prakso iSče mesta v trgo vini z mešanim blagom — kjerkoli. Cenj. ponudbe na npravo »Jutra* pod Iifro »Vestna ln »anesljiva*. 26867 Intefigeni. Slovenec 43 let «t*r, ki govori hrvatsko. nemško. Italijansko, angleško ia 6<-Ško. z dobri mi referencami, in event. potrebno kavcijo, išče temu primerne službe. Cenjene ponudbe na opravo «.ln»ra* pod ZHačko «L«o£ služba* 26885 Izborna kuharica vajena laSke in srbske ko hinje sprejme takoj služb« v večji restavraciji v Ljubljani, event. gre tudi na detel©. Naslov pove uprava • Jutra*. 27375 Samostojen pollr za visoke stavbe iSče mesta za takoj ali pozneje Ponudbe na npravo cJntra* pod »Polir*. 27387 Vijollnski pouk prvovrsten po najboljši ras todi ta tačetnike daje E. Lenczvzkj, Čopova ut. I9'l. Pojasnila vsak dan od 9. do 11 is od 14.—18 ure. 26857 Visokošolski študij omogočen vsakomur Itred no nadarjeni morejo Murti-rati na univerzi bret zrelostnega Izpričevala Na ta nočin Vam j« dana priložnost, da st prihranite d*-nar, čas In druge težkoče Zahtevajte protrraml Nave d i te stan. prt!o*tt« 3 Din v znamkah ter piSite na: Kantlei des Athen.iums — Fassen - Vo, aa Leah — Bajerc. 418 Poučujem klavir Naslov pove uprava »Jutra* 26976 Pouk v nemščini daje vpok njena učiteljica. Naslov pove uprava »Jutrn* Tehnik daje laStrulrije ir vseh realnih predmetov. Naslov v upravi »Jutra*. 27374 Stenografijo slovensko, nemSko in srbo-hrvatsko poučuje akademik Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Uspešno* 27376 Absolventinja drl. dvorazredne trgovske Sole. ki ima 4 realke: vešča slov. in nem. stenografije, strojepisja, korespondenre. knjigovodstva itd. išče mesto v Ljubljani kot prakti-kantinja. Cenjene ponudbe na npr. »Jutra* pod tifro • Praktikantinja 123». 2681S Gospodična s petletno pisarn prakso iSče Hlasta v kakem pod jelju. tudi Itven Ljubtiane Pona-ibe na uprav« »Jutra* pod »Dobra moč*. 26811 Pekovski pomočnik i*če mesta. Naslov v upr •Jutra*. 26S08 Ključavničarski pomočnik rrH mehanik in elektrotehnik iSče službe. — Ponudbe na npravo »Jutra* pod Iifro »Dober delavee* 26874 Gospodična t večletnu prakso » Ipece-rijski In manufaktnrni široki. iSče m»»*to prodalalke Nastopi lahko »akoj. — Naslov pove uprava »Jntra* 26844 Trgovski pomočnik iSče dobro mesto in gre tud} kot skladiščnik ali vodja kak« podružnice. — Ponndbo pod »Speeerist L M aa uprav« «J**rn* v Celju. 20925 Potnik dobro vpeljan v manufak-turnl |n galanterijski stro ki želi mesta. Ponudbe na npravo »Jntra* pod soačko «ftia)A« 1841%. ---- Inteligentna gdč. izurjena v v*.em gospodinjstvu. finem kuhanju, šivanju in ročnih delih, varčna in poltena. Išče mesta kot samostojna gospodinja. — Ponadbe na anravo »Jutra* pod šifro »Tini dom 13:tt7* 26917 Mesarski pomočnik vajen vseh del ižee služb« v m&>tu ali na deželi. Nastop v 14 dneh. — Naflov pove uprava »Jutra*. 26947 Poštena deklica Šivilja, bi se rada v boljli hiši izpopolnila v kuhanju. V prostem času bi todi li-va'a. Naalov povo uprava •Jutra*. 2696T Kot pisarniška moč ali kontoristinja Cs prakso strojepi*. stenografija) i*če mesta gospo ni rs', i vozičkom (I'l3teauwaj;en1, kompresor, stroji aa oteSanje betona, telezne blagajne. 2 tovorna Bdssiog auta, stružene vele, ladijska sidra, avtomat ta plin (Oasautomatl ln valjanec 15/11, 17/1! in 20(11 — Istotako se kupi stara litina, baker in medenina. VpraSanja pod .Zelo nco.l-ro. ca uprave .Jntra«. Pozor, kavarne! Ve* marmornatih miz z Je-leznim stojalom proda po »godni ceni hote! Tratnik v Ljubljani. S0S58 Francoska garnitura kanape In 4 stol! naprodaj po nitki eenl Ogleda se: RudoM Sever, Oosposvet. »ka C. S9S1« Vinske sode večje n.agerfttsserl la nanj-?e prodam. Dam v najem opremljeno vinsko klet ta vineko veletr-ovlno N«'tnv pov. npr. .Jutra«. 96010 Starinska velika peč (empire) prl,*avn, » kak« -ro:lino ali drnitreno dvorano. nanrndaj. Naslov v »pravi »Jutra«. aJ7OT Kupci hmelj, drogov naj stavijo najvišje ponudbe ta vei vagonov na upravo .Jutra« pod >i'ro .Seeien«. %882 Otomane v blago aio Din, afrit ms-dracl 250 Din in vse tapetniške Isdelke solidno m najceneje dobavljn Rudolf oever, Oosposvetrka e 6. v hlll mesarja SlatnICa 23414 Mlinarji, pozor! Vsakovrstne mlinske kamne najboljle kakovosti ima vedno v talogi Jakob Se-li»kar v Skofji Loki 2528T KOKS — CEBIN Wolfsva l/a. Telefon: 5«. 481/111 Foto potrebSčlne nsjboljSe. p rlporoSa D RovSefe Kolodvor-ka ulica št S4 — Istotaa s. prevzemaj« tndi vsakovrstna amaterska dela SOS Vrhniško opeko premog in drva dobite najceneje pri Vinko Krjeta rreovski pristan itev 22 tsn Špago dreto io v.e vrste vrvar sklb izdelkov ter v to -dro kG spadajoče blago, dobite v skladišču .Konopjuta« v I.inMjanl. Oesfiosveteka e St 2 S27 IIovo moško kolo se proda na Aleksandrovi cesti t!l, levo. SC9!8 Ugodno se proda: moSka rabljena obleka in povrSnlk. Ogleda sa lahko vsak dan o«l 12.—1. ure Naslov pove uprava .Jntra« 269») Lepe skopane slame BWI kg proda Rndoll Anderlič v Onnota1. Dvolnat kozolec fdopler) dobro ohranjen, vsaka stran s tremi oddelki f§tantl) e e n r o d a. — Poizve ae na bloški cesti St. 6. 26979 Prodam veliko mnn!ins naj-različnejllb rabljenih pošfnih znamk sorti ranih v Ikatlilcah ftn-•II takih. boljSe vrednost«. Cena po dogovoru Pogledajo se pri lastnika ob pri-loSnosti. Naslov pove nrr tssns Spalno opravo <leojadnim vrtom se rara<^ drufln*Vlb razmer takoi proda. Rila stori tik državne eeste na Vrhniki |o Je to!o priprav-na ta obrtnika ali vpoko-jenea Ceno ia naa}«v pove uprava »Jutru*. —. Dve hiši pri glavni costi v ooetu. oddaljeni 10 minut cd kolodvora i trgovskim lokalom, kletjo b 3 skladišči, vporebno za vsako obrt, % vsem gospodarskim poslopjem ter sadonosnikom m vrtom, po telo ugodai ceni prodam ali dam v najem, t*. e na upravo »Jutra* P. ačko »Ptuj 200.0M*. 26930 Stavbno parcelo v Ljubljani kupim. — Po^ nudbe pod nme na upravo «Jutra» po< t&ačko »Skiaditte 18143» Manjši lokal v sredini in-t t* jiip . takoj proti dobri najsoni ni Ponudbe pod ^ koj* na upravo »Jutra Lep konjski hlev za 2. eveut tuai v* 4 ko> oje se tbkej odda ? §r. Šiški it. BI. - Vec roVe Zupančič, istotam. Zamenjam 2 akla«iišči. hlev in priti, kline ta lokal v sredini me*ta. Ponudbe pod «Jab ugodno* na upravo »Jmri» Lep lokal olrstoječ iz 3 proi-torov, j velikimi IzložKimi odda u« koj Pokojninski zavod 14 nameščence v Ljubljani — Gleiiali^ka ulica Ziil Tri kleti velike in lepe. zelo pr I-ravne sa skladišča, ev« viiiotoč se oddajo pro;i mesečni najemnini 15«1 p;«, Vprašati od 2.-3. ure psi, pri fo*podarju na Poijar.^d costj 17, nasproti gim-jnti» £6904 Skladišče lepo in suho, pripravno ts« (H ta vsako delavnico m takoj odda. Naslov v up: »Jutra*. 2587§ Kavarna alf bol j* a gostilna »e *tv ■e v najem Posredovalci izključeni. Pismene peeti. be na podružnico «Jatrs> v Mariboru pod »8u-bkar-njak*. «T Majhno trgovino p trafiko in gostilno, dobr« idočo v vasi aa Hrvatskra oddam takoj ngoduo v r> jem. Ponudb« na uprs%-o »Jutra* pod »IXa 10",!'V». Velika vinska klet 22 m dolga. 9 m ti rok a :s 4 m* visoka, moderno heto-niraaa. pripravna sa vin?kD trgovino ali kako >iru;j obrt, ae takoj odda v mestu na Ooreo jckec. Naslov pov« uprava »Ju?ra» 2»j9!3 Delavnica a« odda ta voč let v eaj^a — Istotam se oddasta I ali 2 sobi proti plačilu za sr.i leto naprej. Vai lokali »o v hiši ob glavni cesti x S|u. Solnčno stanov nje t dvema velikima soltaiiia, poselsko sobico, lejio kuhinjo :n pritiklinami t 2 leta stoječi vili, 10 mrai od glavne pošte v Ljohlji^ ni se odda ta mesečno p.*-jemnino 1750 Din. Ponudb« na upr »Jutra* pod šifro • Zdravo* 2«44i Majhna soba za 2 gospoda, se odda. — Naslov pove oprava »Jutrs* 26730 Soba z 2 posteljama s hrano aH brva se odda. Naslov pove uprava »Jutra* £6703 Enonadstropna v:la 9 trgovin«. rospo^arskire poslopjem, nekaj temliilča. na prometnem kraju tik kolodvora 1» ta 90 Din proda Naslov pove pedrut aiea »Jutra* v Mariboru 27402 Stavbne parcele v veliki Izberi v Ljublianl in na periferiji proda Prlv-šek. Gosposvetska ceeta 6 2742? fT^e, vile, trg. h?še prodala najcenejše Privftek — Gosposvetska testa 6 2712« Majhno h!§o kupln v L i. b1 lani aH kje v bllflnl. Ponadbe » na slovo« hi ee&o na oprave •Jutra, pod Iifro .Majhna ha« 0*. run Sobica s posebnim vhodom se odda_ Kje, peve »pr. .Jntra« Sostanovalec s hrano se sprejme r.a Triafiki cesti 4. VIsokošolec iMe bolj«, sobo t električno razsvetljavo. Naslov i^a. upravo .Jutra« pod zr:.f,'-)l • Soba 13373«. 2C49I, Stanovanje H v stari hiš« (ceotrunO 850, Din mesečno zamenjam aj stanovanjskim upraviA^neei^J k« stanufo v dragem stanovanju tudi v novi hifcl do lftno Din masečno ali pW odstopim staaovaaje opr»| vifooev moje ceno stanovanje proti »dkupu krasni •tarin*ke jedilne sobe si sam najdem stanovanj v uovi hiši. Poaodbe pc. • Prosta s«Tit«v 1S368* ns uprav« »Jutra*. 26FK Opremlleno sobo s posebnim vh«do« oddaBll takoj 1—2 go^odoma * Novem Vodmaau itov ** »» £ Lepo stanovanje Dwtu, obstoječ« ti »be, jtinie in priiiklin — -ltj ib'r».lbi - « odrt« decembrom l. 1. N»»lov „,, upr. : 26001 Uradnik opremljeno sobico b novembrom Ponmlh^ na _jra*o «Jutra* pod šifro Jo4ur». 26967 Sobo bližini ao^nije. po mož-ictti z 2 posteljama išče hjri?t. Ponudbe na upravo Jatra> pod cT. 13419». 26931 Opremljena soba epa ln tračna, t električno 11'vptljavo ae o. 26985 Prazno sobo JJeta takonra hret otrok. r dan odfotna. Ponudbe upr «Jutia> pod Šifro iSoba, 10. november*. Separirano sobo kabinet) po možnosti v liiiini kavarne »Evropa« gospod. Ponudbe pod Mehlirano* na upravniStro iJatra». Stanovanje novi biši v bližini Ljub-Jar.f. obstoječe iz 1 sobe kuhinje, ki le ni iitro-rljeno so odda Dotični. I refVktira na stanovanj« tre naslov v upr. «Jutra» 26912 Kot sostanovalka •prejme roupodifina. — i^lov. Ptlehler, Bleiweiso-eesta 15/IU. 26940 Soliden gospod 'M -lan odsoten ISče malo ebo ali kabinet. Cenjene »nndbe na upravo «Jutra» od mačko cSoba 13446>. 27o69 Sobico ali kabinet bližini kolodvora ilče :<>!«podična. — Ponudbe na ;ravo »Jutra* pod znamko t300 Din». 27367 Mlad Inženjer ;no?o odsoten s doma ilče ;«o sobo z elekfr. raz-rstljavo, po možnoeti v '»•lini mesta. — Cenjene Jnmlbf na opravo «Jutra» M «23/13445». 27870 Prazno sobico Če mo^oč« t souporabo ko* binje išče mirna ženska ta takoj. Cenjene ponudbe na ugravo cJutra.* pod značko V.» 26887a Dijak iS&e stanovanje • popolno oskrbo. Naalov po^e upr. «Jutra*. 27414 Opremljena soba tračna, te Ukoj odda. — Naslov pove. uprava .Jutra* 87410 Prazno sobo preprosto iSče vdova samica. — Ponudbe na upravo .Jutra« pod «A P.» 2G875 Soba s 3 posteljami preprosta, v blitini Gradišča se išče za 1. novem, ber Naslov pove uprava •Jutra.. 87382 Soliden sostanovalec s hrano se sprejme na GosposvMski cesti. Naslov v npr. .Jutra*. 27386 Družabnik , loo—gno.nno Din se IS«e za industrijsko podjetje edino te stroke v firtavi v svrho povečanja obrata Poou-lbe na upravo .Jutra* pod .Usodna prilika 134M* 27373 500 delnic Trgovske banke v LJubljani naprodaj. Ponudbe pod .Najvamejja ln najneod-nejSa naložba* na upravo »Jutra*. 27378 Prioritete ?eleznire Kranj—Tr2i2 so ceno naprodaj. Naslov pove uprava .Jutra*. 27381 Samostojna *jdč. prijetne zunanjosti z nekaj premoženja Seli v svrho možitve znanja z gospodom 50—55 let, ki reflektira na skrbno gospodinjo in miren dom. — Naslov oa upravo »Jutra* pod značko »Miren dom 1330S*. 26783 Lepa soba trpantno opremljena, par-atirana. solnčna z elektr. •tljsvo in posebnim riiodom nasproti kj varne Erropa* se odda te holj---i: co=podn. Naslov pove ?r»T8 »Jutra*. 27371 Soba "o opremljena, čista In se odda solidni wpoillJn| ali ga. podu s novembrom. Naslov pove ?rav» .Jutra*. 2685!) Stanovanje >fih in pritiklln z vrtom. *>' nra od T.jnbliane za '«lam s stanovanjem v nanj! vasi. Naslov pove »tva .Jutra*. 26828 etiko prazno sobo saton za pisarno aH i"!f»vn! prostor v eenrm JaMjane odda Prlv^ek. ta posvet« ka cesta Itev 8 27422 Stanovanje in pritiklln. z elektr Hivetljavo. parket in vo-Tort, odda v Ljubljani ■rivlek. Oosposvetska e. 8 27422 Stanovanje '■'to hi okn.no opremljeno 'V s knhinjo odda v flMjanl PrivSek. Qo*l>o «**ka cesta 8. 27422 o-l Hnremlfeno sobo ■ posebnim vhodom, "'raje w kolodvor, okraju •m s I. novembrom — adhe na npravo »Jutra* »ifro »Soba, 1. nov * 27418 Lepa soba Milini kolodvora. • polnim vhodom ln elektr. ftnvetliavn t eno ali dve-N posteljama se odda. — *»»lnv pove oprava »Jntra* 27409 Sobo ali kabinet I neoviranim vhodom In "»kirifno razsvelliavo, » "■dlnl mesta, IW» s 1. '■»•lehroBI snllden rospod Poiu/ihp na anravo »Jnsra* M »Hir boiji*. !7SM Poročim takoj gospofllčno »li vdovo i premoženjem. Ponndbe na upravo .Jutra* pod Šifro »Samostojen 80*. 27411 Mlad, intel. gospod želi poročiti lepo in mlado gospodično. Le resne dopise s sliko na npr. .Jntra* pod iifro «Moj dom 1S471*. 27413 rtf/ Anici! Več lahka megla dolinico obdaja. Žarki solne* ie niso jo prodrli. Megleni valj) li hribov al preganja Gorkoto, al1 bodejo njen vhod odprli? Nadi deta težke misli Bolne skrbi zaupanju, Ce bo polegel vetriJ mrzli In bodem grel te v hrepenenju? — B. 26884 Nlgana! Pridem danes Sestanek ob 19 uri. — Tonln. 26920 L. m. Nisem raznmela. K]» se- stanek. Sla sem v H. — Mnogo p. od T. M. 26916 Samostojna dama prikupne zunanjosU. vneta za skupne zimske Športne izlete z mladim gospodom, naj javi svoj naslov pod značko .Spori* na upravo »Jutra*. 26870 Gospodična vsestransko svobodna ali mlada ločena žena. ki si ieli toplih ljubezenskih uric v zimskih večerih, naj se javi pod Šifro »Venera* na upravo »Jutra* — Tajnost častno zajamčena. Mlad Junak ilče resnega znanja z mlado in izobraženo gospo-lično. staro od 18—22 let, ki bi Imela veselje do narave. Dopise pod »Prijazen* na upravo »Jutra*. 27418 Gospodična (ločena lena) mlada ln prijetne zunanjosti, svobodnega obzorja, ki si ieli Iju-neini in iivljenja. najde neusahljiv vir svojih hrepenenj tn želja. Naslov Je pod častno zajamčeno tajnostjo poslati pod značko »Ljubezni vir» na opravo ostale i*> treblčtne za vsa elaa bila nm in lm Joravija promptno in najugodneje tvdka H. PETRIČ LJubljana Oospo-vetska cesta 8 Telefon 341 ^0Ani ateI/e = G O L 1 = It^nblfana. levfeva o3. 9. Izdeluje z večletno dir slsko prakso obleke po nainiveišem an?leSktra In francoskem kroju. '9QQQQQQQQQQQ£Qi P 63/25 — 6 6280-a Oklic. Dne 28. oktobra 1925 ob 9. uri se bo prodala na javni dražbi gozdna parcela St. 584 ad Sredni* vas v izmeri 17.642 ma Izklicna cena je določena na 7500 Din. Dražba se vrši na Mlaki št 1. Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri sodišču. Okrajno sodisče v Radovljici odd. L. dne 22. oktobra 1925.' >66606666666666 V našem kraju se posebno ostro občirtl vsaka nagla sprememba vremena: nahod, kašeli. hrijavost. vratobol. trganje v odlh. zobobol In glavo- bol so sedai pri nas na dnevnem redu. Prav posebno mučijo tedaj revmatične bolečine. Po nailh ugodnih Izkušnjah pa se je pokazal kot vedno zanesljiv ublažite!) bolečin Feller-iev blagodišeči »Elsaflujd., katerega so že naši roditelji ln dedje uporabljali kot priljubljeno domače sredstvo in kosmetikum. Uporaba >Elsaflu)da« vedno prija, bodisi od znetraj ali od zunaj. Je močnejši In krepksj- šega dejstva kot francosko žgan>e. 6 dvoj-natih ali 2 specijalni steklenici za 99.— Din, 36 dvojnatih ali 12 specl.ialnih steklenic za 250 Din. že obenem z zabojem in poštnino po povzetju ali proti plačilu vnaprej razpošilja lekarnar Evgen V. Feller v Stubld Donjoi, Elsatrs 245 Hrvatska. Telefon 128 Ustanovljeno 1898. jc5cn$l^o $czono P I Priporočam svojo bogato za ogo blaga za plašče, velurje m angleško blago — Rips za obleke, kazani. barhenti in flanele — Razno kari-rano blago — Volneni krepi za bluze v nai epših ba-vah. Najnovejša modo t oaržuni za obleke v različnih vzo cih za pod ogo oiaščev ooic in za senčnike pri sveti ah. — Bele tkanine i šifon blago za rjuhe, batist za Darilo. vse prvovrstno b ago. češkega izdetka, — Žepni rooc> — Modni nakit. Gumb' « veliki izberi. Vs« potrebščine za bro.ačs ia fevdne. Mirtin' venci za neveste >n šooki v vehk izben Voina. Brtigeaser. Strogo solidne oenel Strogo solidne cene I F. JV(ieb«litseb, JYl«ribcr, Gosposka ulica štev. 14. J Zahtevajte povsod le JMuHnilo" Celjske mllarne i z o. z. u Celin, pod znamko i Je najboljše in nafeenejše. Zaloga mederns Cene brezkonkurenčne L. HGTy Ljubljana, Gradišče štev. 7, Ustanov. U 1842. Speoijalno Električni obrat imitiranje vseh vrst lesa in marmorja kakor tudi vsa druga pleskarska in črkoslikarska dela izvršuje tvrdka ., KI S [g. i i o. z. Lial Igrfika ulica 6 (poleg dramskega gledališča). Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijaleljem in znancem tužno vest, da je danes ob pol 1. uri zjutraj preminula po dolgi, mučni bolezni v starosti 75 let naša prisrčno ljubljena mati, stara mati, sestra, teta, gospa Marija Jarc roj. Soss Pogreb predrage se vrši v nedeljo, 25 t. m. ob 3. popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek. 26. t. m. ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 23. oktobra 1925. Kari, Albina, Viktor, Mario Jarc, Ana Sand roj. Jarc, otroci; Minka Jarc, Ana Jarc roi. Klemscha, Gusta Jarc roj. Paar, snahinie; Kari Soss, brat; Julija Soss, svakinja; Eduard Sand, zet; Olga, Kart, Viktor, Erich, Anamarl, vnuki, in ostati sorodniki. Ako potrebuiete sveže ali auhe vence, Šopke in aranimafe, pokličite telef. št. cvetličarna KORSIKA, Aleksandrova cesta. Naročila se pošiljajo na dom. ■BaaaBBaaaaaaBaaaaBaaaaaaaaaa Drevesnica . Grlice Mmlm" v Velenju. (Slo*.) nudi za jesensko in spomladansko saditev, prvovrstno lepo vzgojeno 6205a sadno drevje, od vseh vobče znanih In priporočljivih vrst Cene zmern*, pri večjem odjemu popust Franc Hcrvath, vrtnar in sadjar. Franjo Cvilak Slovenska Bistrica belilnica voska, obrt medu in voščenin priporoča vsem blagohotnim trgovcem ter konsu« mentom svojo veliko zalogo voščenih sveč (lepo okrašenih in belih) vseh vrst svit. kov, lepe prave stearinske * Barok sveie» za lustre vseh barv (zvretene) kakor tudi božičnih svečic vseh barv v kartonih (gladke in zvretene). Priporočam tudi za miklavževo: veliko zalogo miklavžev, krampusov kakor tudi druga medena peciva. Postrežba solidna! — Zahtevajte ceniki Cene zmerne! — Tvrdka odlikovana c zlato kolajno. — Velekonsumenti po« sebne cene. 398»a Javna sodna dražba! V sredo dne 28. t. 1. ob 1. uri (13.) popob dne se vrši v Domžalah št 4 Javna sodna dražba raznega pohištva, kakor omar, mir, železne blagajne, šivalnih strojev za izdela« vo slamnikov, raznih filcev, šivalnega stroja «Singer», več tisoč raznih belih moških, otročkih in raznobarvnih slamnikov, slam. natih torbic (cekarjev), kit (cofov) za slam« nike, kartonov za razpošiljanje slamnikov, konja rujave barve, novega breka itd. itd. Na to dražbo se posebno opozarjajo slam nikarska podjetja. 6307»a P 63/25*6 6280.» Velika prodaja damskih plaiievl Trpežni športni Din 400'-, modni ševjot 550"-, Velour la 630'-. Velour la la 720'-. glatkl, sukneni 800'-, fini modno sukneni Din 900'-. MODELI Velojr s .Piberette' koio 1020 modno sukno i .Electrik" Din 1330 -, Eskimo Velour s Pan-terkanin 1650'-. nainomjši modeli i Chlnchilla Opousom 2600—3000'-1 veletrgovini R. Stermecki, Celje 20. Cenili iastoni. — Vszk! ku;sc dobi darcenico. Naš ljubi MARKO 7 let star je danes dne 24. oktobra ob 3. uri popoldne po kratki bolezni umrl. Pogreb se vrši dne 26. oktobra ob 3. uri popoldne na pokopališče na Vrhniki. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Sv. Pavla na Vrhniki. Bodblna Mih. Tomilč la sorodniki. Natečaj! Naznanjam slavnemu občinstvu, da sa vrši 25. novembra t 1. žrebanje dobitkov, kateri so spodaj navedeni. Kdor želi biti za mal denar srečen, naj pošlje po poštni nakaznici 60 Din (šestde. set), na naslov: Franjo Brinovc, trgovec ln posestnik. Višnja gora 36, Slovenija — do 10. novembra t. i Za ta denar dobi vsak franko po pošti 2 m barhenta, flanela, kon. tenine ali pa Sifona, razen tega ima pravico do žrebanja. Vsak pošiljatelj dobi tekočo številko, Id se mu bo zraven pošiljke objavila. Žrebanje se vrši, kakor že zgoraj omenje« no, 25. novembra t. 1., pod vodstvom in kon trolo g. notarja Antona Zevnika v Višnji gori, Slovenija. Izžrebane številke kakor tudi naslovi h objavijo po časopis;h. Dobitki: Enonadstropna trg. hiša, spalna oprava, kuhinjska oprava, kredenca, želez, na blagajna, šivalni stroj, dvokolesa. srebr. ne, zlate ure in verižice in še 400 dobitkov razne vrste v vrednosti 50.000 Din. Denar je treba poslati na moj naslov: Franjo Brinovc trgovec in posestnik. Višnja nora, Slovenija. Dnevni koncerti: V kavarni od 5 do '/i 1 ure ponoO. V kleti , 6 , 12 , V restavraciji , 7 , 12 . , Ob nedeljah In praznikih zajutrkovalni koncert v restavraciji. — Popoldanski koncert ob 5. url. DAMSKA KAPELA RESTAVRACIJI „ZVEZDA". Točna in solidna postrežba. Prvovrstno vino, ororka in mrzla jedila. se priporočata Fran in Roza Krapež. lik® cene! Veliko zalogo novodošlega manufakturnega blaga za zimo kakor damske velourje v vsakovrstn h barvah in kvalitetah, blago za kostume in priznano veliko izbiro moškega sukna nudi cenjenim od emslcem po nizkih cenah Oblarirrca, Liublisna, Miklošičeva t- Amsrikanika Podaljšano do 20. dscembra t. 1. Mi hočemo dokazati vsakomur, da je naša na nov način sestavi ena krema za čevlje znamka .LEBIN* boljša od vsake drjge, radi tega pa nič dražia. Da pa se lahko vsak sam prenrič" 0 njeni kvaliteti, bodemo od 1. X. do 20 XII t. 1. pošiljali posebie velike škatlje ca. 32 dkg vsakemu, ki jo naroči za cem> Din 40'—. Zraven pa smo razpisal1 velika darila, katera se bodo razdelila med te naročnike naše kreme .LEB1N". Bsžišna darila: 1 4 ssdaž.il avto Jora" 1 motorno kolo ..Puth" 1 ipiina soba iz mehkega lesa 1 koteseij za enega kcn;a 1 kuhinjski; opio.a 4 šiva!« stroji ..Singer" 10 ženskih dvokoles IC zlatih tir za moške 10 zlatih veriiic n moške 10 {rebrnih moških ur 10 srebr. moških verižU 10 srebrnih zapestnic 2 g3rnituri srebrnega Jedilnega orodja 10 žensiah ročnih torbic 1 dvosedežnl avto 1 spalna soba it trdega lesa 1 čistilnica za žtto 1 pisalni stroj 2 p'u a 10 moških dvokoles 10 zlatih ur za ženske 10 zlatih verižic za ženske 10 srebrnih ženskih ur 10 srebrnih ženskih verižic 10 zlatih zapestnic 4 potni kovčeki iz usnja 2 porcelanasta servica za 6 oseb 10 mošk. usr.jatih denarnic. Ta daiila se razdele, ako bode vsaj 35.000 naročn kov. Ako bode mani naročn'kov, se razdeli sorazmerno mani daril po načrta, ki se nahaja pri dr Josipu Barle. not»r;u v Mariboru Ako število naročnikov ne bi doseglo 2000, st darila ne bodo delila. Kako se krstna .Lebln1 naroii: 1. Po poštni nakaznici se pošlje Din 40"-ia se napiše natančni naslov. 2. Z.idaj na odrezek je napisati rešitev uganke. 3 Za poslani znesek Din 40"— dobite po pošti franka eno veliko škatljo ca. 32 dkg naj-finejše kreme .LEBIN", črno ali rumeno, kakor želite. Damsbl fllc klobuki v vseh modnih barvah in oblikah se dobe najcenejše pri Franc Bernflc, Ljubljana, Šiška, Slovenska cesta, bivSi perutninski zavod. Ugankas 1,2,3.1.5,6,7.8,9. Trgovina z manufakturnim blagom v Ljubljani, na zelo prometnem prostoru se radi izselitve ugodno proda. — Ponudbe pod «Resni kus pec» na upravo «Jutra». 6298*a ^ toda na v hladilniku .jRsnault", ampak v glavi tistega, kateri ne kupi za svojega potnika malega tovornega kot potnega krasno izdelanega avtomoDila 6 HP in 10 HP „3enaultu za 250 — 600 kg tovora. Zahtevajte ponudbe! JJ 6443 Zastopstvo Renault - avtomobilov Lampret, L>&rasa Srekov trg 10 PAVEL SIMEHC pokopališki vrtnar sv. tfrii-Ltafcljana se priporočam cenj. občinstvu »a poiraTl'. in okrasna? nrobn, a owC1mM soilpante ■ pc-.!. om. kakor tiidl 71 izvršit v vMhftrrihijh svoUh In »ahlh cepcev, 6opkoy In različnih aranimrjev po zmernih cenah. — Velika ta'oga lepih Urtžantem. Naročila se sprejemajo tudi v cvetličarni St. Petra cesta Sten. 33. poleg Zmajskega mosta. 10 15 15 Te številke je tako postaviti posamezno v kvadrate, da, ako se seštejejo od katerikoli strani je skupni znesek 15, kabrnite tu samoizdelovalko Gesellschait fGr cliemische und me-talluigische Industrien, Wien 89/a, Wissgrillgasse 5/7. 6297-a Aufobus- promet k pokopal ščo pri S?. Erižu Tvrdka Adamdlt i iinitorJIč javlja ceni. občinstvu, da bo letošnje leto Aslobus-promel k poUopalHSa pri St Križu o.l dveS strani, ln sicer od Flgovca rfidao vsak dan o i oktobra do 3 novembra ob delavnikih od 9 ure dopoldne, v : edeljo pa od 8. ure naprej do pozne noči; od Sv. Petra vozi avtobus v soboto in ponedeljek od 10 ure dopoldne do 4. ure popoldne, v nedeljo pa od 8. ure do pozne noci. — Enkratna vožnja stane 5 Din, 6295-a Trgovci S zahtevajte cenik in vzorce, čudežnih sveč za božič, edini slovenski izdelek, najcenejši in najboljši bengalične žveplenke, bengalične svečice. Bengalični ogenj v vseh barvah brez žvegia In smradu za mi klavževe večere in gledal ške odre. Lovske pa trone vseh kalibrov v razi. bengal. birvah. Aparat proti vlomu, za vinograde in drugo. Cenik ognjemetnik predmetov pošlie se na zahtevo Pvrnta Pr"a jugoslov. pjrrotehnična r JlulflJ tovarna v Celju. aBMW8BEHBBMBMHi Is Sit?© litine ed 5*— B^ap^si sa 1 kg Homplefras trarssm sije dolsr^Pa K. I R. JEžEK, tovarna strojev m livarna kovin ESsrlbor, Melfa 103. tO I'1S2 53! l!3'i Da se o tem prepričate, oglejte veiiko izbiro manufakturnega bla<> pri znani solidni tvidki .Oblačilnica" Mm iiiifiKm 474-» Cvetličarna „iV i % z u" (F A.M J HVALA) LJUBLJANA, Prešernova ulica .u 30 se priporoča cenj občinstvu ra nakup svetih cvetlic, šopkov, vencev, kakor tudi umetnih vencev in Šopkov, vse po brez- konkurenčnih cenah. Postrežba točna. Izbira lepa in velika, VaSno sa kletarje, delikatesne trgovine, destilacije in tovarne likerjev! Na Jesenicah se je ustanovila in obratuie nova tuornlca stani;o!mh kapic (FlaschenkapseSn) ze ^sklenlcs Izdeluje jih vsako množino in v vsaki veiikosti. Interesenti, zehtevajte ' VoJ cenike! Prva jugoslovanska tvornica stanljo'riih kaoic za stek!en:ce, Jefsnice (Gorenjsko). rio nain'žiih cenahpri L ii3ii, S7. Petra c. 27 >oleg hotela Tratnik Poprsvila, - prekroienfe, s?atri otriike. Nujna poprsvila v Šestih urah. garantirano blago ® dobavila prom tno tor na ceno^o tvrdk i. Lavrenčič s im. Krilevci ori L ut m Kdor i ma centralno kurjavo, Lutzove peči ln štedilnike, ali polnilne peči KURI NAJCENEJE Z NEMŠKIM PLINSKIM KO.CSOM2 Zaloga: D. CESIN, Wolfova l/IL Tel. 56 -cjlu JtJiJoaoGcrriririnnnf «T-iri,-:mnrrr anufaktura na drobro na debel« izbrana zaloga volnenega blaga, parhantov, flanelastih ijuh. nliša, sukna za mo ke in ženske obleke, itd. Franc Crobath, d. z o. z. Kran Vaše obledele ali zanošene obleke izročite tovarni Jos. Beich v barvanje in presenečeni boste nad dobro izvršitvijo. Prihranili si boste nakup nove obleke. 15"/» popusta od tarifnih cen daje do 30. oktobra pii kemi čnem čiščenju in barvanju oblek, tovarna ^□□□DaamaaGanaDDamoacxiDDaaDac]aaQcx)cxjDDDcrin Br- n r los. Sprejemališče v tovarni Poljanski aas p 4 in 3o'en-bur^ova utica 3 . 6302-a Bate! io restavracija HlKIič nasproti glavnega kolodvora priporoča tujske sobe, znano dobro kuhinjo, najboljša vina, vedno sveže pivo, nizke cene, lep salon za shode in prireditve. <294-» Kurljivo kegljišče. C R E vsakovistna, po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v ralogl. Kupim tudi surovi In stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. ios. BERGMAN, Uubljana, Poljanska c. 85. toplo priporočamo PUŠKIN - PRIJATELJ, 10 ¥fl Povest. Broš, Din 24-—, vez. 29.—, poštnina 1-25 Izdala TISKOVNA ZADRUGA v Ljubljani. OBCDBOBCDBOSCDSCDBCDIOBG Radi upeBjave specijalnega b^aga sem cene blagu dokler traja zaloga znatno znižal "V) Lepa izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, perila znamke dr. Jegra, damskih hlač, oviatmkov, robčkov, kravat, nogavic, svilenih bluz, šalov in trikotaže, lina parfumerlja In drugo galanterijsko blago B. Veselinov-č & Komp., Maribor, Gosposka ulica 26. 469a oioioioioiaioioioio Naznanjam v imenu svojem in svojih sorodnikov pretužno vest, da je naš skrbni in ljubljeni oče, stari oče, tast, stric in soprog, gospod Matevž Kopaš posestnik in krojaški mojster v Žireh v starosti 70. let, previden z tolažili sv. vere dne I9. t. m. ob 16. uri izdihnil svojo blago dušo. Predragega pokojnika smo dne 21. t. m. ob 16. uri položili k večnemu počitku. Ohramte ga vsi ki ste ga poznali v blagem spominu ter ga priporočamo v molitev. ZIRI, dne 22. oktobra 1925. Akad. slikar Franjo Kopač, pioiesor v Kranju. na/nove/še, za tesen m zimo 1924-1923 ima v veliki izberi v zalogi knjigarna diskovne zadrug v CjuSliam, Prešernova ulica štev. 5k (nasoroti glavne pošte) rs u —"11-< ; OJJUUUnaUI » iX.» JLLtJUOULLIJLIl K.JL^XJLajUL)t. IUUUULJUXC Dne 29. oktobra 192S ob 8. uri sc bodo prodali v Zgor. Gameljnah št. 37 sledeči predmeti: 300 navadnih stolov, 112 vrtnih stolov, 2 pisalni mizi, 12 rumenih mizic, 8 črnih mizic, 20 .štokerloV, kuhinjska oprava, 6 stojal za cvetke, 14 vrtnih stolov, 1 vozeča parna lokomobila, različno orodie in stroji za izdelavo stolov, 1 blagajna, 1 nova vrata, 2 kompletna okna, 8 zabojev za orodje, 22 otročjih stolčkov L t. d. in dne 30. oktobra 1925 ob 15. uri v Ljubljani, Sodna ulica št. II pa: 14 različnih stolov, 1 stenski obešalnik, 1 električna svetilka, 30 kg šelaka, I sveder in 4 moške obleke. Kupoi ae vljudno vabijo. Delniška glavnioa Din 50,000■ OOO'— Rezervni zaklad okolil Din 10,000.000.— CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE* Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, u Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logateo = = I Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon Stev. 261, 413, 502, 503 in 504. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. J