Stev. 2. ¥ Trstu, ¥ nede& o 2. januarja 1916. IzinZk 1X1. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urcdniitvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20, I. nsditr. — Vsi dopisi naj se poSiljajo urednStvu lista. rtefrankirana p'sma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konso;«ij lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti\ vpisane zadruge t omejenim poroftvom v Trstu, ulica St. Frančiška Atiškega 5t. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ............. • • • • 12.-* zi trt mesece...........• ••••• za nedeljsko izdajoza celo leto 5Jf za pol leta................. 2J9 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po S vlnarje7. zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računap na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, posianice, oelasi denarnih zavodov ........7.....mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta........ ... . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinost:-. Narofcnlat Id rddamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1* upravi .Edinosti*. — Plača in toli se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frm*i5k« Aaifikega SL 20. — PottnohranilnlČni račun St 841.652 Presied najnovejših dosodkov. Rusko bojišče. — Bitka v vzhodni Galiciji se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Glavni boji ob srednji in dolnji Strypi. Napadi odbiti ob strahovitih izgubah Rusov. Ob besarabski fronti tudi včeraj razmeroma mirno. Artiljerijski dvoboj ob gornji StryDi in ob Ikvi. Pri Berestjanih razpršen en ruski bataljon, pri Cartorijs-ku uspešni napadi na ruske predstraže Pri Fridrikovu ruski nai>adi odbiti. Balkansko bojišče. — Pri Peči izkopani zopet 4 topovi. Sicer nič novega. Ob Tari praske. Italijansko bojišče. — Obstreljevanje Naborjeta in Ovčje vasi s težko artiljerijo. Sicer položaj treizpremenjen. Zapadno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Turška bojišča.^— Topovski dvoboji, boji z minami in torpedi, boji z vojnimi ladjami in praske na raznih bojiščih. Se-nusiji ujeli 130 Angležev. Rusko bojišče. DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se objavlja: I. januarja 1916, opoldne. Bitka v vzhodni Galiciji se nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Glavno težišče bojev je bilo tudi včeraj na naši fronti ob srednji in dolnji Strypi. V ozemlju severovzhodno Bučaca so kmalu po poldne stopile v akcijo ruske artiljerijske mase, kojih ogenj je trajal do večernih ur; nato je prešel sovražnik v napad. Njegove kolone so prodrle v številnih napadalnih valih 5—6krat do naših žičnih ovir, a so se vedno in povsod razbile v našem uničujočem ognju. Ponoči se je sovražnik, ostavivši na stotine mrtvih in težko ranjenih. umaknil v svoje 600—1.000 m oddaljene izhodne postojanke. Tudi napadi, ki so jih izvršili Rusi pri Jaslovcu, južno Bučaca in pri Uščjesku ob Dnjestru, so doživeli enako usodo kakor oni ob Srednji Strypi. Na besarabski fronti je bil dan zopet razmeroma miren. Oddelki armade generala grofa Bothmerja ob gornji Stry-pi in armadna skupina Bobm - Ermollija ob Ikvi so bili v sovražnem topovskem Ofetiiu. Pri armadi nadvojvode Jožefa Ferdinanda je bil razpršen ruski bataljon, ki je poskušal prodirati južno Bercstjanov. Ob Styroveiu kolenu, severovzhodno Cartorijska. so nemške in avstroogrske Čete z uspenhoin napadle sovražne predstraže. Pri Kolodiji, zapadno Rafalovke, smo napad odbili. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN. 1. (Kor.) Veliki glavni stan, 1. januarja 1916. Pri Fridrikovu se je preko ledu Dvine izvršeni ruski napad izjalovil v našem ognju. Sovražna gonilna poveljstva in patrulje so bile na več mestih fronte odbite. Severno Cartorijska so izpadli močni nemški in avstroogrski poizvedovalni oddelki. Ujeli so okoli 50 Rusov, nakar so se zopet vrnili v svoje postojanke. Avstroogrske baterije armade generala grofa Bothmerja so se zelo uspešno udeležile ob boku odbitja ruskih napadov južno Burkanova. Vrhovno armadno vodstvo. Balkansko bojišče. DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se objavlja: I. januarja 1916, opoldne. Pri Peči smo zopet izkopali štiri od Srbov zakopane topove. Ob Tari praske. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BERLIN, 1. (Kor.) Veliki glavni stan, 1. januarja 1916. Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Bolgarsko sobranje. SOFIJA, 31. (Kor.) Sobranje je sprejelo zakonski načrt glede nabave vojnega kredita v znesku pol milijarde. Direktni železniški promet med Berlinom in Carigradom. DUNAJ. 1. (Kot.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Dne 30. decembra 1915. se je po slovesnem blagoslovijenju savskega mostu pri Belgradu, ki se je izvršilo v navzočnosti feldmaršala nadvojvode Friderika, vojnega ministra in nemškega in avstro - ogrskega načelnika vojnega železništva, otvoril zopet direktni železniški promet centralnih držav z Bolgarsko in Turčijo. Ostra kritika ruske balkanske politike. PETROGRAD, 31. (Kor.) Glasom neke časopisne vesti se je v proračunskem odseku dume ostro kritizirala ponesrečena balkanska politika ministra vrtanjih zadev Sazonova. Sazonov je podal nato neko zaupno izjavo, ki so jo pa člani proračunskega odseka označili za nezado^ voljivo. >Birževija Vjedomosti« pripominjajo. da nima Rusija na Balkanu nobenega prijatelja več in da od te strani ne inore računati na nobeno podporo. Vojno debato v romanski zfeornlcL BUKAREŠT, 31. (Kor.) Tekom nadaljevanja adresne debate je izjavil poslanec Stere, da so oni, ki hočejo politiko brez Besarabije, v veliki zmoti. Ta politika je nevarna, ker nam ne pribori Sed-mograške in tira Rumunijo nasprotno v žalostno bodočnost. Poslanec Ghica Cona-nescu je nastopal za uresničenje popolnega narodnega ideala, ker se ne sms poza biti, da je tudi Besarabija rumunsko ozemlje. Govornik je razpravljal o vojaškem položaju in ne dvomi o zmagi centralnih držav. Poslanec Take Jonescu je razpravljal o vprašanju, ali bo Rumunija zamogla ostati nevtralna, in je to zanikal Rusija je, je rekel govornik, gotovo nevarnost za nas, kakor je vsak velik sosed nevaren za majhnega. Rusija nas je hotela pridružiti, toda tudi Avstrija hoče to in ima pravico do tega. Govornik je zanikal, da bi Rusija hotela imeti Galac in Železna vrata. Zveza Rumunije z Nemčijo bi bila opravičena, če bi bil četvero-sporazum premagan. Prvo plačilo, ki je bomo plačali za zadrževanje Rusov na potu k m^rju, bo uničenje Rumunov na Ogrskem. Tekom nadaljnega govora je govornik izjavil, da je bila Rumunija k svoječasno sklenjeni rumunsko-avstrijski pogodbi prisiljena, kajti Avstrija, ki je dobila protektorat nad izlivi Donave, je delala vse mogoče sitnosti, da ohrani pogodbo. To je bila zveza strahu. Pogodba ni bila brez koristi za nas: mi smo imeli mir in naši bratje na Ogrskem so bili-manj zatirani. A mi se nimo nikdar mogli odreči Sedmograški. Govornik je izjavil, da se mora Rumunija pridružiti četvero-sporazumu in je končal s pozivom na vse, da naj mislijo na velike probleme, ki se sedaj rešujejo. Naša generacija mora storiti vse, da uresniči to delo, mora misliti na napredek, da cvete v deželi, ki se povečuje. _ PODLISTEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavl«r do. Montepi« — Kaj je? — Ne upam se. — Ne upate se? je vzkliknil Maurice, ki je zapustil svoje delo in pokleknil pred Leontino ter jo prijel za desno roko z obema rokama, — in zakaj se ne upate? Ali sem tako strašen in vam vzbujam tako velik strah? — Ne, ni to. — Kaj pa je? — Je... je... ta zaupnost. — Ali vas morda žali? — O, kako hudo je, kar ste rekel sedaj! — je odgovorilo mlado dekle, prijelo Maurica za roke in mu jih stisnilo. — Ne morete verjeti! — Povejte mi vendar, kaj mislite. — Prav dobro veste, dragi moj prijatelj, da nikdar v svojem žMjenju, niti v sanjah, nisem uživala take ^reće, kakor l avsirijsko-italijanskega bojišča. DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se objavlja: 1. januarja 1916, opoldne. Včeraj je italijanska težka artiljerija vnovič obstreljevala kraja Naborjet in Ovčjo vas. V novoletni noči je posebno živahno obstreljevala Col dl Lano. Položaj je neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z zalomilo Hollita. BERLIN, 1. (Kot.) Veliki glavni stan, 1. januarja 1916. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. Angleiko poročilo o ppto „Rotor. olivi cklopnice LONDON, 31. (Kor.) Kakor poroča ad-miraliteta, se je oklopna križarka »Natal« vsled eksplozije v ladijskem prostoru v mi jo nudite vi tu. Ali nisem dolžna vam hvale za vse to? Ali ine niste vzel v zaščito? Ali mi niste dal stanovanja? Ali me niste rešil? Ali niste končno moj brat? — Zakaj me spominjate vsega tega? — Maurice, naj govorim. Odgovorim vam takoj na vašo pripombo. Ali sem bila, odkar sem ozdravela, morda v čem neubogljiva napram vam? Ko mi je dovolil zdravnik vstati iz postelje, v kateri sem trpela toliko časa, in sen; hotela imeti potem svojo volneno obleko, sem se branila obleči vso predrago obleko, ki ste jo vi kupil zame. Storila sem, kar ste zahteval od mene, in storila sem z veseljem. O, ne da bi hotela ugajati komu, temveč ker se mi je zdelo, da bi prezirala vašo ginljivo dobroto, ko bi se branila sprejeti vaše mile in ljubeznive darove. Zahteval ste, da naj stanujem v vaši sobi, dočim ste se sam preselil v sobo svojega prijatelja Karla. Ravnati hočete z menoj tako, kot da bi bila vaša sestra. Ali vas ne imenujem svojega brata? Ali vas ne ljubim kot brata? Povejte mi torej, kaj mi morete očita«.;? pristanišču L* Havru potopila. 400 mož posadke je bilo rešenih. Angleške izgube. LONDON, 31. (Kor.) Zadnji seznam o izgubah izkazuje 29 oficirjev in 862 mož Rekrutno vprašanje na Angleškem. AMSTERDAM, 31. (Kor.) Neki tukaj šen list poroča iz Londona: Kakor se go vori, se namerava neporočence, ki pri dejo pod novo službeno obveznost, rekru tirati po Derbyjevem sistemu in jim do voliti določen rok, predno bode vpokli cani. Istočasno s štirimi skupinami lorc Derbyjevih rekrutov, ki so vpoklicani za 20. t. m., bodo neporočena" istega starost nega razreda, ki se dosedaj še niso pri glasili, prisiljeni, da store to še pred tem rokom. Novi načrt dovoljuje do zadnjega trenotka prostovoljno zglasitev. Šefe angleškega kabineta. LONDON, 31. (Kor.) Danes ste se vršili dve kabinetni seji. Prva je trajala dve uri. Navzoči so bili vsi člani kabineta. Misli se, da so se ministri podrobno bavili z vprašanjem brambne dolžnosti S turM bojISč. CARIGRAD, 30. (Kor.) Iz glavnega stana se javlja: Vojaki Sen u sije v so v bitki pri Matruhu ujel) 130 Angležev. — Dar-danelska fronta: Dne 29. decembra sta ena oklopnica In ena torpedovka izstrelili par granat na Anaforto, nakar ste se u-maknili. Seddil Bahr: V noči od 28. na 29 t. m. in 29. t. m. srdito metanje bomb na desnem in levem krilu. 29. t. m. opoldne ste dve vojni ladji nekaj časa obstreljevali naše zakope v središču, nakar le sovražnik razstrelil tri mine, katerih ena |e bila brez učinka, dočim ste obe ostali razrušili 10 m dolg kos našega strelskega jarka, ki je ostal v sovražnih rokali. Dne 28. decembra Je francoska oklonnica »Suf-fren« obstreljevala baterije na antolskem obrežju. Baterije so odgovarjale In zadele dvakrat krov »Suffrena«, ki se Je potem zavit v dim hi plamen oddaljil. Dne 28. decembra ponoči in naslednjega dne so ožinske baterije uspešno obstreljevale o-brežje Seddil Babra, izkrcevališče Tekke Burmi in zaloge In hangarje sovražnika. Dne 29. decembra Je vrglo neko naše povodno letalo tri bombe na sovražno taborišče pri Seddil Bahra, kjer Je nastal požar. Štetje plena pri Anaforti In Ari Burnu še ni končano. CARIGRAD, 31. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Dardanelska fronta: Pri Seddil Bahru se je od 29. do 30. decembra nadaljevalo streljanje pušk in metanje bomb, ki je bilo tuintam zelo srdito. Po noči in popoldne 30. t. nt so se vršili na desnem krHu, v središču in delu levega krila srditi artiljerijski in infanterijski boji. Dve križarki in en monitor so istotako posegli v ta boj. Naša artiljerija Je povzročila v strelskih Jarkih in v taboriščih sovražnika pri Seddil Bahru težko škodo. V noči od 30. na 31. decembra so bombardirale naše ožinske baterije z uspehom sovražne taboriščne postojanke pri Seddil Bahru in Teke Burnu. Eno naših letal je tekom poizvedovalnega poleta v smeri proti Imbru vrglo bombe na angleško oklopnico »Swiftsure«. SIcer se ni zgodilo nič posebnega. KAIRO. 31. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Močen oddelek vseh vrst orožja je odšel v soboto iz Merse in Matruha, da prežene tripolitanske čete, ki so se na-lajale v dolini, ležeči zapadno Merse in Matruha. Naše izgube so bile majhne. Viljemovo pismo Falkenhayau. BERLIN, 1. (Kot.) Cesar Viljem je poslal šefu generalnega štaba Falkenhaynu astnoročno pismo, v katerem se ob koncu leta vnovič spominja velikih vojaških uspehov, za kar se je zahvaliti žilavi hrabrosti in junaštvu čet kakor tudi vzornemu odličnemu vodstvu spretnega, krepkega in previdnega dela armadnega vodstva. Cesar izreka generalnemu štabu in — Očitati vam moram, ljuba Leontina, da neprestano govorite o svoji hvaležnosti... — In o čem naj bi govorila? — O vsem, samo ne o tem. — Kako se vam bom mogla kedaj dovolj zahvaliti za vse, kar ste storil zame? — S tem, da se mi ne zahvaljujete, temveč mi ponovite večkrat, da ste srečna. O, da, gotovo sem srečna! Srečna sem, zelo srečna! — je rekla Leontina, nehote ginjena, i nekoliko tihih solza jej je zdrknilo izza dolgih trepalk in kanilo na Mauricove roke. Tudi Maurice je bil globoko ginjen. Vstal je počasi in napravil par korakov po ateljeju, potem pa je pokleknil zopet pred dražestno deklico, ki mu je sledila s solzuim, lepim pogledom. — Leontina! — je dejal z nežnim, globokim glasom, — prosim vas, prosim vas iskreno, ne govorite mi več o hvaležnosti... imam vzrou, da vas prosim za to. — Vzrok? Kakšen? — Ce je kdo naju dolžan komu hvaležnost, sem jaz vaš dolžnik. njegovim sotrudmkom posebno zahvalo in najvišje priznanje. Novoletno politična vojno debato no zfcoro vonja ogrske vladne stranfte. BUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) Danes so se vršili običajni novoletni sprejemi. Delov na stranka je pozdravila najprej stranki nega predsednika grofa Khuena-Heder varyja, ki je povdarjal v svojem odgovoru zvesto vztrajanje pri Avstriji, ker garantira ta tako državne interese Ogr ske in nudi istotako Ogrski v svetovni politiki monarhije primeren prostor. Tudi stališč^ stranke glede narodnostne poli tike se je po izkušnjah vojne izkazalo kot pravilno. Vojna je politiko 67. leta. kate rega podlaga je liberalizem, opravičila v vsaki smeri. Nato je stranka korporativno čestitala ministrskemu predsedniku grofu Tiszi. Govornik stranke, bivši zbornični predsednik Berzeviczy, se je spominja najprej velikanskih izprememb od prete klega leta, nakar je nadaljeval: Z novim bolgarskim zaveznikom smo pridobili več kakor smo izgubili z nezvesto Italijo, ka tere obupne naskoke junaški odbijamo To junaštvo, ki nas spaja z našimi hrvat skimi brati, ki spominja na junaško dobo Zrinskega, je opravičila kot opora dina stije in monarhije velike ideje nagodbe in dualistične državne tvorbe. Naša junaška odločnost mora preprečiti vsako proti sa mostojni državni obliki naperjeno centra listično tendenco, kar je izraženo tudi v odločitvi vladarja v grbnem in emblem skem vprašanju. — Grof T1 s z a je odgovarjal: Zmaga je naša. Vprašanje je le Koliko časa in koliki napori so potrebni da se zagotovi definitivna zmaga. Ministrski predsednik je razpravljal nato o narodni politiki Ogrske, katere najpoglavi-tejše načelo mora biti: izvrševati na ne-ogrska plemena močno privlačno silo Oni, ki niso dvomili o udanosti in zvestobi vseh narodnih plemen, so imeli prav kljub razžaljivemu stališču gotovih indi-vidijev ali gotovih slojev. Patrijotično združenje vseh živih državnih sil se nanaša v največji meri na Hrvatsko in Slavonijo. Kar se tiče Avstrije, je treba pač pričakovati, da je vojna uničila vse, kar je nasprotovalo dosedaj obojestranskemu sporazumu in skupnemu delovanju. Ministrski predsednik meni, da ga ni danes avstrijskega patrijota, ki ne bi videl v oja-čenju narodne ogrske države najvažnejši predpogoji za procvitanje in- konsolidirale monarhije. Avstrijski patrijotizem mi vedno dobro razumevamo in simpatiziramo toplo ž n;;~v kajti za Ogrsko je močna, akcijsko sposobna Avstrija življenjskega interesa. Smatrali smo vedno za svojo nalogo, da podpiramo centripetalne sile v Avstriji; vsekakor pa se mora avstrijski patrijotiz^— osvoboditi vseh starih skuonih državnih tendenc. Ministrski predsednik je razpravljal nato o zveznem razmerju z Nemčijo, katere desetletja trajajoča zvestoba in prijateljstvo je zasigu-ralo svetovni mir v preteklosti in ga bo zasiguralo tudi za bodočnost. S priključenjem Turčije In Bolgarske zamoremo, naslanjajoč naše desno in levo krivo na morje, krepko izvrševati našo zgodovin sko poslanstvo. To poslanstvo ostane kakor v preteklosti tudi v bodočnosti defenzivno. Naša zveza ne ogroža nikogar: ne pozna pa tudi nobenega strahu pred nikomur. Naloga naše zveze je varstvo miru, neodvisnosti in miru, da se dospe, do višjega gospodarskega in kulturnega razvoja. To prepričanje se bo po zmagovitem izvojevanju skupne zmage še bolj ukre-pilo v dušah. (Dolgotrajno odobravanje). Novoletna voščila ogrski vladL BUUDIMPEŠTA, 1. (Kor.) Člani narodne delovne stranke so se danes dop. corporativno podali v ministrsko pred-sedništvo, da voščijo ministrskemu predsedniku grofu Štefanu Tiszi in članom vlade srečno novo leto. je vprašala Leonti- — Vi, Maurice? na smehljaje. — Da, jaz. — Priznal boste, da to ni prav posebno verjetno. — Toda je dobesedno resnica. Radovedna sem, kako mi dokažete to. — Nič lažje kot to. — Da čujem. — Vi pravite, da ste srečna, kaj ne? — In Bog ve, da je to resnica. — No torej, ali mislite, da to ni nič, da ima človek pri sebi ubogo, ljubo dete, ki e bilo toliko let nesrečno, in da čuje po-:em iz njegovih ust, da se ima njemu za-lvaliti za nekoliko sreče? — O, ko bi vedel vh kako radostno mi bije srce, ko slišim take besede! — Ko bi vedela vi, kako misel, da človek omogoča srečo drugega, napolnjuje dušo z nepoznano blaženostjo! Duh se dviga in okreplja, plemenitost se podese-orja, sedanjost se zdi vesela, bodočnost jasna. Glejte, Leontina, že edina misel, da najdete vselej, ko se vrnete v stanovanje, sladek smešek, ki vas sprejme, prijazen pogled, ki se križa z vašim, vdano Izpremenitev odredb glede mletja. DUNAJ, 1. (Kor.) Ministrstvo za notranje zadeve je sporazumno s centralnimi oblastmi naročilo prometnemu zavodu za vojno žito, da izpremeni pravila glede mletja. Sedaj se bo zmlelo redno iz pšenice 3% zdroba, 15% nove moke za kuhanje št. 2, 64% moke za kruh in končno 15% otrobov. V splošnem bo torej izdelovanje moke od 78% povišano na 82%, torej na ono mero, ki je sedaj predpisana v Nemčiji in na Ogrskem. Pridobivanje zdroba odgovarja splošni želji, da se izdeluje to za otroke in bolnike potrebno živilo. Izdelovanje moke za peko in dosedanji tip moke za kuhanje št. 1 se do nadaljnega ustavi. Potrebna ustavitev najfinejših vrst moke pa bo imela za posledico občuten izpad denarnih dohodkov. Ravnotako vplivajo neugodno na izdelovalne stroške moke številni rumunski importi, ker je to blago obremenjeno z visoko tovornino in rumunsko izvozno carino. Zato je potrebno zvišanje cen moke, ki bodo določene z navedbo, ki bo objavljena v današnji »Wiener Zeitung«. Ameriška mirovna ekspedicija na Danskem. KOPENHAGEN, 31. (Kor.) Ameriška mirovna ekspedicija je prispela danes semkaj iz Stockholma. Rusko državno posojilo. KOPENHAGEN, 31. (Kor.) Glasom poročila iz Petrograda je bilo podpisanih na rusko vojno posojilo v celeni 945 milijonov rubljev. _ Zaplenjena holandska pošta. AMSTERDAM, 31. (Kor.) Pošto par-nika »Rembrandt« so Angleži zaplenili. Kapitan se je udal s protestom. 200 milijonov novih bankovcev v Italiji. RIM, 31. (Kor.) Emisijske banke so bile pooblaščene, da izdajo nadaljnih 200 milijonov lir bankovcev za državne namene. Angleži In balkansko vprašanje. Kakor je znano, je 4. decembra neki naš podvodnik ustavil grški parnik »Spetsai«, ki je vozil iz Grške v Italijo in je na tei^ parniku zajel bivšega angleškega vojaškega atašeja v Sofiji, polkovnika Napier-ja, in pa člana angleške dolnje zbornice, stotnika Wilsona, ki je bil znan kot sel angleškega kralja. Oba sta prihajala iz Aten in sta bila namenjena na Angleško. S seboj sta imela na Angleško namenjeno pošto, celo vrečo, ki pa so jo vrgli v morje, ko je podvodnik ustavil parnik. Naši mornarji so to pisemsko vrečb potegnili iz morja. Poleg raznih uradnih pisem angleškega poslaništva v Atenah se je nahajalo v vreči tudi več zasebnih pisem. Iz teh pisem izhaja, kako nizko cenijo angleški diplomatje vso Grško. Iz teh pisem — pri zasebnih pismih se ne navajajo imena piscev in so izpuščene vse strani zasebnega značaja — se sedaj objavljajo naslednje veleznačilne podrobnosti. Avstro-ogrska vlada obdrži seveda samo angleške uradne spise, zasebna pisma pa potom dunajskega amerikanskega veleposlaništva dopošlje naslovljencem. V naslednjem torej navajamo najznačilnejše izvlečke iz omenjenih pisem. Ententne zahteve napram Grški. 1. Sir F. Eliott, angleški poslanik v A-tenah, sir Edvardu Greyu. — Atene, 26. novembra 1915. — Z ozirom na mojo brzojavko št. 1317 od današnjega dne. Čast mi je, da v prigibu dopošiljam popis listine, ki jo je moj francoski tovariš danes zjutraj v navzočnosti zastopnikov Velike Britanije, Italije in Rusije izročil ministrskemu predsedniku in ki vsebuje sestavo točk, zaradi katerih se od grške vlade zahtevajo koncesije. Z izrazom najodlič-nejšega spoštovanja itd. podpisan Eliott. Priloga 1. Umeknitev grških čet iz me- roko, ki se vam nudi, srce, ki bije, ker mu vi branite da ne zastane, že edino ta misel, to vam prisegam, podesetorja moči moža in mu daje plemenito zavest njegove lastne vrednosti. Potem ne pozna u-trujenosti, ne pozna trpljenja, ne malodušnosti, ne dvomov več. To, Leontina, to je sreča v umetniškem .življeju! To je duša talenta, blisk ženija! Verjemite mi tudi, in sicer vam je pa treba edino le videti, da sem v šestih tednih, kar ste mi sedevaLa vi, napredoval bolj kot pa prej v dveh letih. Ne bojim se več boja. Namesto da bi se ga izogibal, ga iščem, kajfi delo se mi je priljubilo in trdno zaupam v zmago. Da, čutim, in to zame ni nespameten ponos, da tudi jaz postajam velik umetnik, in to, Leontina, za to se moram zahvaljevati vam. Morda se ini morate vi zahvaljevati za svoje življenje,... to je res! Toda jaz se moram zahvaljevati vam za pogum, vero, vztrajnost, in v bodoče se vam bom moral zahvaljevati za sijaj mojega imena in morda za neuinrjočnost. Zato pač morate umeti, da sem jaz vaš dolžnik in da ste storila toliko zame, da vam ne bom mogel poplačati nikdar! Sfran fl. „EDINOST" ste*. 2. V Trslu, dne 2. januarja 1016. sta Sojuna in okolice. 2. Popolnoma svobodna pravica za razpolaganje z železnicami in cestami do meje, posebno v smeri proti Krivolaku in Bitolju, da moremo i v mestu samem i v okolici ukreniti vse, kar je neobhodno potrebno za našo o-brambo, ker je ustvaritev obrambne organizacije v solunskem okrožju in pred poluotokom Kalkidike najodličnejše važnosti, da se zagotovi varnost ekspedi-cijsjtih čet. 3. Svoboda na morju, kakor n. pr. pravica, da smemo v teritorijalnih vodah preiskovati ladje in čolne, poiskati sovražne podvodnike, njihovo operacijsko in zbiralno bazo ob obali in v teritorijalnih vodah in1 jo razdejati. Z ozirom na težavni položaj, v katerega spravi zavezniške čete umikanje srbske armade proti Albaniji in Crnigori, je nujno potrebno, da se ustreže zahtevi, ne samo z ustmenimi obljubami, temveč tudi z dejanji, t. j. da grške čete izpraznijo solunsko okolico in se umaknejo, da tako ne morejo motiti svobode naših kretenj in naše obrambe. Angleži nimajo sočutja napram Srbiji. 2. Iz pisma nekega uradnika angleškega zunanjega urada. — Solun, 25. novembra 1915. — Sentimentalnemu značaju Angležev odgovarja, da govore o Bolgarski, kakor da je zahrbtno udarila na Srbijo. Resnica pa je, da je bolgarska mobilizacija zato postala potrebna, ker so Srbi ob bolgarski meji koncentrirali tri divizije. Mi vsi smo opetovano z poudarkom pravili Srbiji, kaj se zgodi, če ne popusti, in sedaj vidimo enostavno o-no, kar smo napovedovali (v Sofiji). Za to imam zelo malo sočutja napram Srbiji, več pa napram Bolgarski, ki je že enkrat morala prelivati svojo kri, da dobi, kar je pridobila že v krvavi vojni leta 1912. Naj bo že, kakor hoče, to sočutje moramo za sedaj vtekniti v žep. Politiko zaveznikov upraviči uspeh. Ce zmagamo in preženemo Bolgarje iz Macedonije, bo zmagala moč, gotovo pa ne pravica. Bolgarske nismo vzdržali nevtralne. Doseči bi bili mogli to z močno akcijo v Nišu, In za vzdrževanje te nevtralnosti bi bili mogli plačati visoko ceno. Kakor stvari stoje sedaj, se zdi. da mečemo eno balkansko državo za drugo v pogubo. Zdi se mi, da misliš, da Grška stopi na našo stran^ Jaz zelo dvomim in bi ne bil presenečen, ko bi se zgodilo nasprotno. Ko kedaj v dalnji bodočnosti pridem domov, ti razložim vse to. Ko bi ti poznal ono vrsto ljudi, ki poslujejo kot Časniški dopisniki, in ko bi vedel, kako velikanska je njihova nevednost, bi ne mogel nič verjeti časnikom. Grški kralj — trmoglava stvar. 3. Iz pisma mr. W. Y. G., tajnika angleškega poslaništva v Atenah. — Atene, 28. novembra 1915. — Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da bi pregnali kralja s prestola in Venizelosa proglasili za predsednika grške republike. Toda kakor se zdi, se vsak boji takih drastičnih ukrepov. Po nesreči je kralj v zelo velikem delu armade zelo popularen. 4. Iz pisma mr. K., člana angleške mornariške misije v Atenab. — Atene, 2. decembra 1915. — Prepričan sem, da ljudje in kralj sam sedaj spoznavajo napako, ki so jo napravili, toda on (kralj) je tako trmoglava stvar (obstinate beast) da ostaja trdovr kim oblastim, češ da je prišla iz peresa' dokazati s potrdilom zdravnika, ki zdravi Solunska ekspedicija. 5. Iz pisma nir. W. E., tajnika angleškega noslaništva v Atenah. — Atene, 2. decembra. — Upam, da doma odločijo kmalu. ali naj se nadaljuje solunska ekspedicija ali ne, in da se odločijo za prvo. Grki si prizadevajo na vse moči, da bi nas pregovorili, da bi opustili ekspedicijo. Po mojem mnenju pa je zelo važno, da se ustanovimo in Solun branimo preko zime, celo tedaj. Če ne bi se mislilo na veliko ekspedicijo. To bi vezalo sovražne sile in preprečalo, da bi se te sile umeknile in uporabljale na drugih bojiščih. Zavoženi voz. 6. Pismo W. T. H. na mr. G. I~L F. v zunanjem uradu v Londonu. — Mislim, da ste se vrnil v London, in hotel bi, da si privoščite nekoliko miru. Bojim se pa, da bo to težko mogoče v teh nemirnih časih. Vsekakor pa upam, da sedaj bolj poslušajo Vaš glas, kot pa prej. Zdi se, da ljudje doma izpreminjajo svoj kurz in so očividno manje voljni, da bi zaupali vladi kot nekdaj. Ljudje hočejo vedeti, zakaj smo tako zavozili voz in izdali toliko denarja, da smo dosegli tako malo. Kar se dogaja tu, je dober primer za način naše politike. Bili smo, kakor vedno, počasni, in dogodki so nas iznenadili. Prvotno smo hoteli izkrcati nekaj malo divizij — politična šahovska poteza — da bi vplivali na Grke in Bolgarje. Naš neuspeh je bil klavern in sedaj izkrcujemo močne sile. Več jih bo baje še sledilo in konec vsega tega je nedogleden. Na vsak način igramo nemško igro, ko prostovoljno pritegujemo nase 300.000 do 400.000 Bolgarjev, dočim b'. če bi se bili umeknili pravočasno, najbrž niti ne bili prišli v položaj, da bi se morali boriti ž njimi. Prilagam spomenico, ki sem jo spisal o tem predmetu in se je predložila vojaš- nekega inozemskega diplomata. Će bi bila prišla od mene, bi bila seveda romala koš, tako pa upam, da je napravila nekoliko vtiska. Mislim tudi, da naj bi se dar-danelska stvar opustila ravno tako, če bi bilo mogoče. Čas je, da končamo serijo naših neuspehov. Da bi slepo tolkli dalje, le zato, ker smo stvar začeli in ker se ne more^~ dvigmiti do moralnega poguma, da bi se umeknili, je neumno, kakor pravijo tuji diplomati. Grki gotovo ne zaslužijo nič drugega kot pošteno brco! »Grki so zaničljiv narodlč,« 7. Iz pisma majorju R. A. S. v Londonu od prijatelja v Atenah, 30. novembra 1915. — Položaj tu se mora označevati za popolnoma nenavaden in kritičen, toda mislim, da stvar dovedemo do dobrega konca, samo če bo naša vlada zavzemala trdno stališče. Le - to se pa ziblje tako, da je večinoma njena krivda, če se stvari končavajo proti nam.« Kakor vidite, je položaj za nas izredno kritičen in vznemirljiv, s političnega kakor tudi militaričnega stališča, in veliko jih misli, da so naši dnevi tu Šteti. Jaz sam ne verjamem tega. vendar pa priznavam, da se položaj naših 150.000 mož v Solunu zdi mojemu lajiškemu očesu zelo nevaren. Ali bodo imeli časa, da se zavarujejo z okopi proti Nemcem, ki pri-drve nadnje, kakor hitro pade Bitolj, in ali bodo mogli vzdržati oblego? Toda najbrž bosta Kichener in ministrstvo že rešila ta vprašanja, ali naj ostanemo v Solunu ali na Galipolju, ko sprejmete te vrstice. Grki so zaničljiv narodič (a despicable little race). Neprijetni dnevi. 8. Iz pisma mr. Y. E., člana angleškega poslaništva v Atenah, mr A. Y., uradniku zunanjega urada v Londonu. — Atene, 1. decembra 1915. — Tu tičimo v strahoviti zmešnjavi in bilo bi lahko mogoče, da preživimo božič na Angleškem, če se nam posreči, da dosežemo, kar ni verjetno: prelom med Grško na eni ter Francosko in Angleško na drugi strani. Zelo neprijetno bo, ako bomo morali iti, ker ne bomo smeli dati opaziti niti najmanjših priprav. Vendar pa ne mislim, da bi prišlo tako daleč, toda čaka nas še veliko preden dosežemo, kar svobodno delovanje v Macedoniji. Skrb za Egipt 9. Iz pisma A. T. W., člana angleškega poslaništva v Atenah, sira R. C., angleškemu veleposlaniku v VVashingtonu. — Atene, 1. decembra 1915. — Mislim, da je militarična moč Nemčije, ki vpliva na turški, bolgarski in grški generalni štab. Nimajo zaupanja v našo armado in so do-sedaj imeli tudi malo povoda, da bi zaupali vanjo. Vprašanje je sedai: Ali bomo nadaljevali solunsko in dardanelsko ekspedicijo? Nihče ne more vedeti sedaj, kaj se sklene po Kitchenerjevi vrnitvi v London in Pariz. Upam, da bo mogoče poslati na Balkan dovolj moči, da se opogumi Romunska — morda tudi uboga malodušna Grška, da se priključite nam in se tako ustavi nemški pohod v Malo Azijo in še dalje. Tu si prizadevamo kontrolirati uvoz živil, premoga, in olja, da nam je mogoče vsak čas pritisniti na Grško. Na drugi strani moramo pa računati z možnostjo, da bomo morali v slučaju oblege preskr-bijati z živežem solunsko prebivalstvo. Komplicirano vprašanje! neprijetnih dni, hočemo. To je Solunu in grški AproulzscljsKe stvari, Kaj dobimo prihodnji teden? Prihodnji teden, t j. od 3. januarja pa do 9. januarja I. 1916. se bodo dobivala naslednja živila aprovizacijske komisije in sicer na en odmerek izkaznice za živila: */* kg riža po K 2.— kilogram, V« kg kave po K 3.80 kilogram in bela moka na krušne izkaznice. Aprovizacijska komisija je upala, da bo mogla že ta teden oddajati tudi polentno moko, toda dosedaj zmleta količina še ne zadostuje za vse predivalstvo. Zato se je morala oddaja polentne moke odgoditi do prihodnjega tedna. Dona it vesti. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan, izvzem-ši nedelje in praznike, od 5. do 7. zvečer v pisarni odvetnikov dr. Rybara in dr. Abrama, ulica Cainpanile št. 11. Skrčenje dobave plina za kurjavo. Ko je mestna plinarna iz znanih vzrokov ustavila dobavo plina za kurjavo, je dopustila izjeme za ona stanovanja, kjer so se nahajale težke bolne osebe in je bila iz zdravstvenih ozirov neobhodno potrebna uporaba plina. Tako potrebo je bilo treba bolnika. Ker pa je število onih, ki so na tak način prosili, da bi se jim zopet odprli plinovi štev-ci narastlo tako zelo (vloženih je nad 1400 prošenj z zdravniškim potrdilom). da se ne mere več dosegati namen, v katerega so se zaprli števci za kurjavo, naznanja mestna plinarna, da se odslej ne bo mogla ozirati več na take prošnje, in si ravnateljstvo pridržuje celo, da razveljavi tudi doslej dovoljene ugodnosti. Komen, 27. dec. 1915. Veseli nas vest, priobčena v 357. št. »Edinosti« od dne 25. dec. 1915, pod naslovom: »Zaključna beseda« — o pravilni pisavi »Doberdob«. — Dokazano jc pravilno ime »Doberdob« in ne — napačno — »Doberdd«. — Zahvaliti se moramo glede tega naši »Edinosti«, ki se je z raznimi dopisi potegnila za resnico in pravico. — Hvala pa gre tudi gg. c. kr. podpolkovniku Buch\va!du, Josipu Prunku, voditelju tržaške podružnice c. kr. korespondenčnega biroa in gg. p;sa-teljem Pav. luchu, Otu Schmidtu in Hans Ernstu, kateri so v listu »Neue Freie Pres-se« za nas Slovence ugodno rešili to vprašanje. - - Seveda smo hvale dolžni tudi gg. odvetniku dr.u Jos. Ferfolji, našemu doberdobskemu rojaku, uredništvu »Edinosti« in dopisniku iz Komna, ki so dali inicijativo k tej ugodni rešitvi. O nepravilni pisavi še raznih občinskih imea v koroenskem okraju bi izpregovorili še marsikako pikro besedo. Tako n. pr. nahajamo v generaištabni karti sledeče vasi z napačno pisavo: »Oppacchiseila« — namesto Opatjeselo; »Selz« — namesto Selca; »Jamiano« — namesto Jamlje; »Suta« — namesto »Sveto« ali Sv. Tilih; »Comen« — namesto Komen; »Nabresi-na« — namesto Nabrežina. — Da mrgoli takih in enakih napačno pisanih imen tudi drugod, je itak znano. Nahajamo »Duttou-le« — namesto »Dutovlje« (v sežanskem okraju); »Cernizza« — namesto Črniče (v goriškem okraju); »Desclo« — namesto Deskie, (v kanalskem okraju); »Ca-nale« — namesto Kanal, (v kanalskem okraju); itd., itd. — No, nemški in italijanski listi pišejo taka imena z napačno Di- . . . . mi — Slovenci — jih pa tako ne pišemo, ker znamo, da so — napačna. — V bodočih zemljevidih bo trebalo take besede popraviti. — Najbolje bi bilo, da bi se sestavitelji takih kart o-zirali na »Koledar družbe sv. Mohorja« za leto 1916. — Tam nahajamo pravimo pisana imena, vasi, mest itd. — Dober pripomoček k temu delu naj nam to knjiga »Slovenski pravopis«, ki jo je sestavil g. Fr. Leveč, c. kr. dvorni svetnik in deželni šolski nadzornik v Ljubljani. — Ko-nečno: »Trkajte in odpre se vam!« Jiz pravim: Prosite ali zahtevajte, ia se vam bode dalo! In tudi mi bomo uslišani, ako dokažemo pravico naše zahteve. — Do pravilne pisave naših imen moramo priti prej ali slej! Kar je naše, naj bo naše in naj ostane — naše, kajti to je naše narodno blago. — To zahteva naroden duh vsakega naroda, da se da narodu kar je narodnega. — »Ljudstvo brez narodne-ga duha ne gospodari nad drugimi, nego jim — služi« — pisal je profesor in pisatelj Simon Rutar v »Zvonu« leta 1882. L. Komen, 31. dec. 1915. Nedavno sta bila radi navijanja cen obsojena tukajšnji gostilničar g. Josip Kovačič (h. št. 41) in njegova soproga Antonija od okrajnega sodišča na globo 140 K. — Ker sta proti obsodbi vložila rekurz na deželno sodišče, se je vršila dne 27. dec. 1915 razprava na deželnem sodišču v Opatiji. — Sodni" dvor, obstoječ iz štirih sodnikov, je ()ba — oprostil. — Rade vol je je na to g. Josip Kovačič podaril 50 K za Rdeči križ. S tem je položil dar domu na altar, kajti pomagati ranjenim vojakom je lepo, veledušno delo za dom in narod. Naj bi g. Jos. Kovačiča posnemali tudi drugi, ki bi bili v kakrnšikoli kazenski zadevi oproščeni glob. _______ Dečko ie piskal, pa je pogoltnil piščalko Včeraj dopoldne ob enajstih je Helena Schickova, stanujoča v ulici della Guar-dia v hiši št. 12, privedla na zdravniško postajo svojega komaj petletnega sinka Hugona. Na zdravnikovo vprašanje, kaj da je dečku in zakaj ga je privedla tja, je Schickova povedala, da je mali Hugon vse dopoldne igral z neko piščalko, piskal je in piskal tako, da so se bili že vsi naveličali poslušati njegovo piskanje. Naenkrat je pa jenjal piskati, a obenem je začel — vriskati. In ko ga je mati vprašala, kaj da mu je, je Hugon povedal, da mu je piščalka nenadoma izginila izmed ustnic: zdrsnila da mu je v usta in potem dalje preko požiralnika. No, zdravnik je mater potolažil, češ, da ne bo pač hudega. Hugonu naj da jesti mnogo krompirja in pa starega kruha, kar bo piščalko naravnim potom spravilo zopet na dan. Nagla smrt. Včeraj zjutraj ob osmih so iz proste luke telefonirali na zdravniško postajo, da se nahaja v skladišču št. 1 B neki človek, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Na zdravniški postaji službujoči zdravnik se je nemudoma podal v rečeno skladišče in tam je našel 551etnega težaka Josipa Indrigo, ki je bil pa že mrtev. Zdravniku ni preestajalo drugo, nego da je konstatira!, da je nesrečni In-drigo umrl vsled srčne hibe. Truplo pokojnega Indriga, ki je stanoval v ulici del Crocirisso št. 5, je bilo preneseno v mrtvašnico pri Sv. Justu. zastavne listke, zlato, pokvarjeno rlMkj&lll xin.e*no zobovje. Via Marki Tereza "5, J nad Vsaki dan cd 10—12. tj:<7 kremni EC-JjO- Umrli so z Prijavljeni dne 31. decembra na mestnem Iizikatu: Antena Ren;.t 4 leta. ul. delilndustiia Št. 1; Gomizelj Anton. 58 let, umrl v ž^anjarni v ul. Miramar št. 11 ; Miklavčič Marija, 62 let, nI deli Acfjne Jotto žtev. Kavnibar Rudolf, 32 let \ rdela 4HS; Kovač Mstevž, 60 let, Marije Tere vije ul. 2?; Mengaziol Marij, 9 mesecev, ul. Fabio Severo št. 17. V mestni bolnišnici dne 30. ni. m.: Eiseliia'c .T. 57 let; Vidmar Jernej, 70 let; Valenti I r:ula 00. V mestni bolnišnici pri Sv. Mariji Magd Jeai dne 29. t m.: Uenčić Just. 8 leta. Prijavljeni dne 1. t. m. na mestnem fiakatu: Brazzattj Josipina, 52 ler, nI. dell'Indusf ria št. 4; V esnljak Fran. 3 leta. Idoydova ulica št. 3; Ba-ri--on. Lucija 56 let, ul. deila Ba riera vecchia 22; Ober.-nu Hemu, 8 mesecev. Kjadin 7G4; B:acii:,i Zorka, 4 leta. Sv. Marja Magdalena zgornja 40 5; Borgoni Rafael, 52 let, Veliki trg 2; Florid Neža <1 let, ul. d L Crosada 12; Damiri Jurij, 57 let, ul. Galatti Iti. Trgouci in preRtpraltl. S&; kvarJjivu fino pec vo nudi hiter in dober zaslu/ek Karton z 30, 72 ali 144 kosi K 4. Razpošilja naj manj 3 kartone. BHANDT, Ljubljana i cšta 7. G30 Fotograf štev. 10. Anton .Jerkič posluje iopet v svojem ateljeju v Trstu, Via delle Po»t* 2436 fjnlflfM zaloga papirja za <. vitke, papirnatih vre čic lastoe tovarne. Valčki raznih barv ia velikosti Cene zmerno. — Gustone Dollinar Trst, Via dei Gelsi 10. 434 Ha prodaj je večja množina finega čajnega mapi a. Via Geppa št. G. Bolna rabljena kupuje se. ». rna in siva po K 4, bela do K 8. — Anton Kogoj, ulica Uiborgo 5, Trst. 019 Izpred sodišča. Koštrunovo mesa predrago. Koncem meseca avgusta, ko smo trža-čani morali gledati goveie meso z daljnogledom, so tržaški mesarji, da ne izgubijo imena kot taki, prodajali med drugim tudi koštrunovo meso. V ulici Stare mitnice št. 4 ima svojo mesnico Periatti Evgen. V to mesnico je prišel c. kr. strojnik Mun-zam Ivan, ter si hotel kupiti pol kg tega mesa. Ker v mesnici ni bilo predpisane tablice o cenah, je vprašal: »Po čem?« Odgovor ie bil: »Po 3 60 K.« Munzani, ki je prejšnji dan kupoval in vedel uradno določeno ceno mesu, ki je bila od K 2'80 do K 3'20, se je obrnil in šel. Obrnil se je do tržnega komisarja Edvarda Riva, kateri je vzel zadevo na zapisnik. Posledica je bila ovadba na kazensko sodiče radi pretirane cene, in ker ni imel predpisane tablice razobešene v svoji mesnici. Na razpravi, ki se je vršila včeraj pred okrajnim sodnikom dr. Albertijem, je obtoženec Perriatti zanikal odločno glede! cene, dodavši, da je mogoče »vaditelju! povedal ono ceno njegov pomočnik Vik-! ♦ tor Kreus. Priznal pa je, da ni imel raz- J obešene tablice o cenah na vidnem kraju, f i A Tn r- 1 ! n n I ! „ ______ 1__ ^ večletni vodja trgovino Kat itfUiS ud. Mulej naznanja cenj, ob- činstvu, da je odprl svojo lsstno trgovino jestvin n kolonijalnega blaga v ul. Campanile 13 ter so toplo priporoča za obilen obisk. Cene zmerne. — Postrežba točna. Rleser Trst, via Torrente 30, I. n. Damska krojaČnica. —Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroko, bluze za gledališko itd. Cene zmerne. 337 Stara grlKa Umm® cS^oT Via Cavana 5. Hogat izber likerjev ; gržki in francoski konjak, kranjski briujevec, kratki slivoveo in briski tropi.novec in rum Ceno nizke. Jzber grenčic. — SlnšČice in prepečenci. Grški mastici iz Šija. — Filijala na vogalu ul. del Teatro in ulice deli'Orologio. — Se priporoča Andrej A n t o n o p u 1 o. 4C3 ZDRAVNIK M Pernici i ordinira ©g 11°1 pop. Trst, ulica Giulia št. 74 E (zraven Dreherjeve pivovarne). Sodnik je zaslišal Viktorja Kreusa, kateri je izjavil, da je on ovaditelju rekel na njegovo vpdašanje: »Po 1'60, namreč v goldinarjih in ne 3 K 60 vin.« Munzani, zaslišan, je odločno zavrnil to trditev in rekel, da lahko pod prisego izpove, da se mu je reklo po K 3'60 in ne 1'60 gl. ali 3'20 K. Ali mu je to gospodar ali pomočnik odgovoril, to je vse eno. Sodnik je Periattija kot lastnika mesnice in odgovornega spoznal krivini in ga obsodil na 2 tedna zapora radi pretirane zahteve in radi opustitve obešanja tablice o cenah. Obtoženec je prijavil vzklic radi krivde in kazni. * Umetni zobje * z fn brez Csltnsi!, zlate krone in o&reUk! VILJEM TUSCHER konces. zobotehnlk TRST, ul. Cassrma št. 13,!!. n, Ordinira od 9 zjutraj do C zvečer. ♦♦♦♦♦♦♦ Just Maurič trgovec jestvin in kolonijalnega blaga v Trstu ulka deli' Istria št. 14 vošči srečno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem v mestu in na deželi MALI OGLASI. Mflfrlfl ^yTO 6® napravi samo z specijaliteto ilUUlU „AMERINO-. Gospodinje polcusijolabko to kavo pri tvrdki nAXA" d~ z. o. z., nI. Miramar štev. 13 (skladišče). V, kg pristnega rAMERINOu K 1-35. 610 16 letna deklico, merne službe. Naslov pove In«, odd. Edinosti. (647 ZOBOZDRAVNIK Pr.J.Čermak se ie predli! in ordinira sedaj v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. ^diraaje zs&ovlirez bolečine. Plomlilrasle. UMETNI ZOBJE. Odvetnik se le vrnil Piazza Casers^a šf. B S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš preljubljeni soprog, oče, ded in tast gosp. Avgust Pecar po dolgi in mučni bolezni včeraj predpoldne preminul. Pogreb dragega pokojnika bode v ponedeljek 3. januarja iz hiše žalosti na Katinari št. 2. KATINARA, 2. januarja 1916. Antonija, soproga. Rihard, ain (odsoten). Llznta por. Schreyer, Pavla, Milka In Ernesta, hčere. Ana roj. Vakjnt« sinaba. Franc Schreyer9 zet Mhartf in Mar«al Pečar, Etfvina S