HnzeKeffewfepreb BM 0.15
НдшшапкепБо^
Veriag und Schrtftlettung: tDagenfurt, BlenutrckrUig 11, Poatfaeb 116 / Bwugepr#!# (Un TOraui x^bar) monatUch RM 1— Irel Haua (elnechlleBMch RM 0.20 ZustellgebOhr AbbeeteQimgen der Zeltusf fQr dta HMhfolgend'o Uonat werdra nur acbrUtUck mid not bU M, d## lattfendeii Ifosata angenommen
Nr. 21.
Kr.iinbmy, đ«m 15. Mftra 1944.
Slalin: Belornshi narod naj se iilrebi
Možje v kazenske čete, žene pregnane, otroci boljševizirani
Minxk, 14. marca. Da Ima odpor in sovraštvo beloruskega naroda proti boljševlškemu sosedu globlji vzrok in da se boljševizem klj-ub verskemu pretvarjanju nikakor ni spremenil, dokazuje izjava nekega prebežnika na vzhodni fronti, Igorja Kaporja, stotnika Rdeče armade, čegar izjave potrjuje nek tajni Stalinov ukaz.
Ta tajni Stalinov ukaz, ki je naslovljen na predstojnika političnega oddelka v Štabu beloruske fronte, generalnega majorja Gal-ceva, vseDuJe v štirih točkah načrt o popolnem iztrebljenju beloruskega naroda. Po tem se naj takoj vpokličejo vsi možje v starosti od 15. do 55. leta v Rdečo armado in dodelijo kazenskim četam. Vse delazmožno prebivalstvo, torej predvsem žene, bodo prisilno izselili in poslali v ozemlje Donca. Matere bodo ločili od otrok, kajti vse otroke do
14. leta bodo vzgojili v posebnih otroških domovih, kar naj jamči, da bodo ti otroci vzgojeni v sovjetskem duhu. Izvedba teh ukrepov je poverjena po Stalinu imenovanemu predsedniku sveta ljudskih komisarjev beloruske ljudske republike Ponemarenku.
Stotnik Koper je poročal, da so v izpraznjenih delih pokrajin Vitebsk, Mohilev in Gomel nameravano iztrebljenje beloruskega prebivalstva po načrtu že izvedli. Kdor je sodeloval pri obnovi dežele, je bil takoj ustreljen, vse ostale može so izvežbali in poslali slabo oborožene takoj na fronto. Vlak za vlakom je odvažal žene in otroke v daljna industrijska ozemlja, otroke, ki jih iz kakršnega koli vzroka niso mogli natovoriti, so z gnali skupaj in odvedli. Isto sliko je podal stotnik Koper o ozemljih v Ukrajini, iz katerih smo se umaknili.
Trdovraten odpor proli sovPelskIm ipHkini napadom
Obrambni uspehi pri Krivoirogu, Umann, Tarnopolu - Udarne čete v Italiji
Oberkommando der Wehrmacht j* dne 13. marca objavilo:
Težišče sovjetskih velikih napadov je ne-Izpremenjeno v južnem odseku vzhodne fronte. Naše čete so se tam trdovratno upirale z veliko močnejšimi silami napadajoče-mu sovražniku in v hudih bojih tudi včeraj zavrnile številne napade. V vdornih prostorih jugozahodno od Krivojroga, jugozahodno od Umana in v prostoru vzhodno od Tarno-pola smo prestregli napadne prve čete bolj-ševikov, ko smo odstrelili večje število sovražnih oklopnjakov. Pri teh bojih je odrezana bojna skupina, ki jo vodi Oberst Bre-genzer, več dni zadrževala prodiranje da-leko močnejšega sovražnika, se potem v boju prebila nazaj In tudi pri tem še uničila v boju od moža do moža 25 sovražnih oklopnjakov.
V	hudih obrambnih bojih zadnjih dni sta ■e odlično izkazale v prostoru vzhodno od Tarnopola I. f{-Panzer-Division >Leibstan-darte ^f-Adolf Hitler«, ki jo kot namestnik vodi Obersturmbannfahrer Lehmann, In thurlnška 7. divizija oklopnjakov, ki jo vodi Oberst dr. Mauss. Posebno se je odlikoval tudi oddelek vojnih letalcev, ki ga vodi Hauptmann Rufier.
V	srednjem odseku fronte so se vršile le bitke krajevnega pomena. Pri srditih obrambnih bojih ob avtomobilski cesti v Smolensk je izvojevala posebne obrambne uspehe ■wiirtemberiko-badenska 78. jurišna divizija, pod Generalleutnantom Trautom. Sovražnik je v odseku te divizije zgubil v času od 3. do 8. marca nad 4000 mrtvih, 43 oklopnjakov, 45 topov in številna druga orodja.
Pri nadaljevanju svojih brezuspešnih napadov severozahodno od Nevla, т prostoru pri Ostrovu in na fronti ob Narvi so Imeli Sovjeti zopet velike zgube. Lastni nasprotni napadi jugozahodno od Narve so bili uspešni. V Finskem morskem zalivu so nemški rušile! z dobrim uspehom obstreljevali sovjetske položaje in oskrbovalne zveze na polotoku Magerburgu.
V	Italiji ob obojestranskem živahnem delovanju Izvidnišklh In udarnih čet ni bilo nobenih pomembnih bojnih dejanj. -Obstreljevanje našega daljnostrelnega topništva je povzročilo močne eksplozije In obsežne požare v sovražnih položajih na prostoru An-xio — Nettuno.
Britanska bojna in torpednm letala so 12.
marca napadla v vodovjih španske oblasti pred ustjem Ebra nemški parnik »Killissi«. Ladja je začela goreti in je zgubljena.
Nekaj britanskih vznemirjevalnih letal j* T pretekli noči odvrglo bombe na kraje ▼ Zapadni Nemčiji.
Nemška bojna letala so napadla cilje na Južni obali Anglije.
Trda borba na jugu vzhodne fronte
Oberkommando der Wehrmacht je dne 12. marca objavilo:
Med spodnjim Dnjeprom In Tarnopolom še traja huda borba z močnimi sovjetskimi silami. Zavrnili smo številne sovražne napade
(
In preprečili poskuse boljSevlSklh napadnlh prednjih čet, da bi jugozahodno od Umana prekorači« Bug. V Tarnopol vdrli sovražni polk je bil uničen v hudih pouličnih bojih. Pod poveljstvom Generala der Artilleri« Hella so se v srditih obrambnih bojih posebno izkazale 34. pehotna divizija iz mo-selske pokrajine, ki jo vodi Generalleutnant Hochbsum, wtirtemberško-badenska 198. pehotna divizija, ki jo vodi Generalleutnant pl. Horn in wiirtenberSko-badenska 4. gorska divizija, ki jo vodi Generalmajor Braun,
Severozapadno od Nevla so vrgli Sovjeti nove skupine v boj in nadaljevali s svojimi po okloDnjakih podprtimi prodornimi poskusi. Odbili smo jih z visokimi krvavimi zgu-baml sovražnika, ki smo mu odstrelili 33 oklopnjakov. V teh bojih se je posebno ska-zal severnonemškl 68. polk strelcev, ki ga vodi Oberstleutnant der Reserve Ziegler.
Tudi severovzhodno od Ostrova, pri Psko-vu in na fronti ob Narvi so naše čete obdržale svoje položaje proti sovražniku, ki je na številnih mestih zagrizeno napadal.
Na Italijanski fronti ie sovražnik ojačll delovanje svojih udarnih čet. Juqozapadno in južno od cisterne ter v odseku severno od Cassina so se v našem obrambnem ognju zrušili kralevni, po močnem topništvu podprti sovražni napadi. Bojna letala so pooo-dila pristaniške neprave v Anziu In težko poškodovala neko sovražno prevozno ladjo I 2000 brt.
Skupine severnomeriških bombnikov so 11. marca napadla mesta Padovo, Florenco In Toulon. V silnih zračnih bojih in po protiletalskem topništvu mornarice je zgubil sovražnik pri teh napadih trideset letal, izmed teh enajst po italijanskih letalcih.
Pod zaščito strnjenih oblakov »o severnoameriški zastrahovalnl bombniki odvrgli 11. marca doooldne bombe v prostoru Mflnstra. Nastale škode so majhne. Nekaj sovražnih vznemirjevalnih letal je v zadnji noči napadlo kraje v Zapidni Nemčiji. Protiletalsko topništvo je uničilo tri izmed teh letal.
Snirina nhsoillia nad Peirom Inqos^ovanskSm
London likvidira zopet svojega ljubljenca - Vsi dolarski krediti pod zaporo
Nedičev poziv
Bclgrad, 14. marca. Srbski ministrski predsednik Nedič je v nagovoru pred zastopniki *rb«kih beguncev spomnil vse Srbe na enotnost in zedinjenje ter jih pozval k neizprosnemu boju proti največjemu sovražniku srbskega naroda, komunizmu, ki grozi, da bo biološko iztrebil Srbe. »Ali ne vidite živinske politike Anglije napram srbskemu narodu?«, je vprašal ministrski predsednik. »Ali ne vidite tega perlidnega Alblona, ki meče srbsko jagnje kot žrtev na grmado boljševizma?« Namesto enega milijona Angležev Je padlo en milijon Srbov in po angleškem mnenju naj jih pade le en milijon. Zato morajo biti Srbi edini v »veti borbi proti Titu in vsrm, ki stoiMo za njim.«
Morilci GPU dobijo rede
Stockholm, 14. marca. Predsednlštvo. najvišjega sveta v Sovjetski zvezi je, kakor poroča Tass, z odlokom odlikovalo sedaj prvič v tej vojni celo vrsto GPU, na čelu z zloglasnimi notranjimi komisarji Berijem, »za vzorno spolnitev specialnih nalogov sovjetske vlade.«
»Za vzorno spolnjevanje dolžnosti« — pri tem mislijo v Moskvi zlapti na mnoštvene po-kolje ▼ Kalinu In Vinici in prav posebno na umore v baltskih državah.
Stockholm, 14. marca. V Londonu so se ob koncu tedna vršili prvi razgovori o zaključnih formalnosti, da se žrtvujeta tako zvana jugoslovanska »vlada« in njen »kralj« Peter. Anglija je na zahtevo Sovjetov končnoveljav-no pripravljena, spraviti oba s poti. Churchillov hvalospev na Tita v njegovem zadnjem govoru v Spodnji zbornici je prvačll. Sedaj gre za izvedbo. Cel6 Reuter je v petek Izrazil tvoje misli že v značilnem stavku: »Smrtna obsodba nad jugoslovansko vlado v Kairu, ki jo je izrekel Churchill v svojem zadniem govoru, bo izvršena v nekaj dneh.«
Nekaj dni je bilo negotovo, kje je ostal Peter po svojem odpotovanju iz Kaira. V soboto je v resnici dospel v London; spremljalo ga je nekaj njegovih »ministrov«, o katerih pravi neko švedsko poročilo Iz Londona, da so pač zategadelj prišli z njim, ker se nadejajo najti v Angliji prej kot v Kairu kakšen Izhod iz preteče brezposelnosti.
Hkrati odkrivajo, od katere strani je bila zasekana sekira v korenine ostankov kairskega sijaja: amerikanski krediti, ki so na podlagi v Zedinjene države spravljenega zlata jugoslovanske državne banke redno prihajali v Kairo, so bill znenada zaprti. Tito je bil že dolgo časa protestiral proti tem kreditom, ki so, kakor vsem »vladam« v pregnanstvu, tako tudi njegovim nasprotnikom v Kairu omogočali obstanek. AmerIkancI so nato napravili finansiranju Petra diskreten, pa tem brutalnejši konec.
»Ministrski predsednik« Purič In njegov
»zunanji minister«, ki sta priletela s Petrom v London, hočeta sicer poskušati, da napravita na Angleže vtis z obilico listin, s katerimi hočeta spodbiti Churchillov opis dejanskih razmer na Balkanu. Toda v Londonu so jlm izjavill že vnaprej, da ne bosta Imela nobenega uspeha, ker odklanja Tito vsak kompromis. »Sporazum« med Petrom In Titom — t. J. če se Peter podvrže Titu — je edina možnost, da bi ss morda premagale težave zaveznikov na Balkanu.
Plutokrati so torej, kakor v primeru Finske in Poljske, tako tudi v primeru Jugovzhodne Evrope popolnoma pripravljeni, spraviti boljševizmu s poti vsako oviro in vreči na tehtnico ostanke svojega ugleda in vpliva, samo da se s tem zgodi do volji Stalinu in njegovemu poverjeniku Titu.
K tej politični nesreči se je za dečka Petra pridružila še osebna; njegova srčna drama se bliža fatalnemu koncu — zaročil se je bil s hčerko grškega emigranta kralja Jurija, ki pa tudi ni več v milosti Moskve, ki je postala odločilna za vse prejšnje zaveznike in sotekače Anglije. Zveza s tako reakcionarno rodbino pa — tako javljajo švedska poročila iz Londona, seveda ni dopustna.
Zlasti pa je značilno, da Anglija, ko so že na vsem svetu tako močno opazili, kako je pomagala žrtvovati Poljsko, tako očlto In brez sramu pomaga pri novi usmrtitvi svojega prejšnjega zaveznika, ki je v službi angleške politike, da se razširi vojna, žrtvoval vse za angleško-sovjetsko vojno.
MarokansIiP vsla>e se še dalje širilo
Senegalci so oskrunili mošeje" Razvnel fanatizem moslemov
Vlchl, 14. marca. Marokanske vstaje proti gospostvu de Gaulla tvorijo vedno bolj in bolj središče severnoameriških skrbi. Poostrena, je napetost zlasti po popolnoma novi noti, s katero se načelno razlikuje zatiranje de Gaulla pred francoskim zavojevanjem Maroka ob začetku stoletja. Takrat so Francozi vedno respektirall verska naziranja Maro-kancev. V Fezu se nahaja še danes na eni Izmed velikih mošej spominska plošča, ki dokazuje: Do sem in nič dalje je prodrl maršal Lyautey. To se pravi, Lyautey nI vdrl v notranjost mošeje. Spoštoval je moslemsko pravico asila. To le je sedaj spremenilo pod komunistično • amerlkanskim vplivom. De Gaullove senegalske čete črncev vdirajo v najsvetejše mošeje :n se nič ne obotavljajo oskruniti in omadeževati s krvjo prečastlt-Ijlva In posvečena pribežališča. Nič nI bolj pripravno, da podneti versko nacionalni fanatizem, kakor ta irofanacija In preziranje moslemskega izročila.
V Fezu je bojna strast Marokancev že tako narasla, da so ubili de Gaullove vojake In jih zavlekli pred vhode mošej kot znak za
to, da so bila tukaj poteptana najsvetejša čustva. Pred nedavnim so našli pred mošejo Bonama v Fezu cel6 18 mrtvih de Gaullovih vojakov naenkrat. Poučno je pri tem srditem krvavem obračunavanju med Marokenci in de Gaullom dvoumno vedenje amerikanskih zasedbenih oblasti. Kakor znano so prišli v Maroko s slovesno obljubo, da L odo dali Ma-rokancem »neodvisnost«, v resnici pa so hoteli In hočejo samo spremeniti dosedanji fr-^coskl protektorat v amerikanskepa, ne da bi pm razžalili »zaveznika« de Gaulla. Za-teaadelj skrivši netilo marokanske boje za svobodo.
De Gaulle nima nobene možnosti, da bi nastopil zoper prevaro .amerlkanskega »zaveznika«. Tudi Iz Moskve o tem nevarnem položaju nima pričakovati nobene pomoči, kajti tudi Moskva neti marokanski punt s tem, da mobilizira komunistične elemente v Maroku v namenu, da bi ustvarila »neodvisno sovjetsko republiko Veliki Maroko«, pri čemer naj bi bil vključen Španski Maroko kot mostišče za podjarmlj&nje Španije.
4. Jahreansr.
Skok - ali ne ?
Spisal Hans Wendt — Stockholm
Stockholmske cestne železnice se obračajo do svojih potnikov s sledečim svarilom: »Ne skoči z voza — pridobiš eno sekundo in zgubiš morda svoje življenje!«
Času primerno premišljevanje. Mislijo — ravno v tem mestu, ki se da tako močno uporabljati kot membrana vseh živčnih ofenziv proti malim sosedom Sovjetov — na Italijo, kjer se je izpolnila tragična usoda napačnega odskoka, da ostraši celo zemljino. Mislijo pa prav še na tiste, ki tičijo že več tednov v novo zgrajenem velikem glavnem stanu invazije v Londonu pred svojimi vojnimi zemljevidi in preudarjajo; ali tvegamo skok — ali ne? Kajti dobro vedo: pri tem lahko zgubijo vso vojno!
Po zadnjem Churchillovem govoru posum-nja »Washington Post<, da krmarja angleške usode kar nič posebno ne mlče, da bi poskušal nevarni skok ravno tam, kjer ga vendar ves svet pričakuje in kjer ga ne nazadnje Sovjeti dolgo zahtevajo. Slej ko prej se baje nagiba bolj podvzetju na Balkanu — kamor ga v resnici vedno znova vabijo nazaj sledovi prejšnje vojne — Dardanele, Solun, Jadran. — To se mu raz mnogih vidikov zdi mnogo zanimlveje nego skok čez Rokavski preliv. Ni slučaj, da je bil tako vneto naklonjen »maršalu« j i tu In da je poslal sedaj k njemu cel6 juniorja Randolpha. Ker se je tako hudo ponesrečil poskus s polnoveljav-no drugo fronto v Italiji, bi zdaj prav rad sunil proti Nemčiji od drugod, od zadaj ali z boka. To pač ustreza njegovemu načinu bojevanja, pa tudi angleškim interesom, ki jim je vsekakor do tega, da si ohranijo na Jugovzhodu kakor tudi na Severu vsaj ostanek vpliva na celino. Ce se že naj izvrši popolna sovjetizacija Evrope, pa bi vendar prav radi še malo soodločali pri dohodih k morjem. Ni slučaj, da je Churchill ravno zdaj dopustil, da se pojavi zopet gospod Simovič, njegovo poslušno belgrajsko orodje iz 1941. leta. Odkar stvar z Dodekanezom in Turčijo ni v redu, bi orav rad osvojil Balkan na drugem mestu.
Da bi Anglija dala veliko za to, če bi mogla kje drugod, na Jugu ali Jugovzhodu, na Severu ali če treba na Iberskem polotoku, doseči kak uspeh, ki bi ji prihranil vpad na Zapadu, pravo drugo fronto, je brez dvoma. Vprašanje je le, ali je to mogoče. Gotovo je bilo s tem novim iskanjem po možnosti drugod v zvezi izkrcanje pri Nettunu. To te je glede na postavljne si lastne cilje že ponesrečilo. Nemci so tudi tukaj zopet odgovorili s pravilno taktiko In so bili v odločilnem trenutku prehitri. Pojmovanje, ki se je prvotno pojavilo, da je šlo tukaj le za neko »glavno vajo« za drugo fronto, je že o vrženo. Nettuno so Angleži gotovo določili za kaj več kakor le za glavno vajo. Toda na drugi strani imajo v Teheranu dogovorjeno strategijo generalov in vrh tega generalni štab za invazijo z vrhovnim poveljnikom Ze-dinjenih držav...
AmerIkancI pa imajo v bistvu Isti Interes k'Vor Sovjeti, da bi čim najhitreje dokončali vojno v Evropi in ne morda s kakšnim oslabljenjem Sovjetske zveze, da bi ta morda ne bila uporabljiva v nadaljnji igri proti Japonski, pa makar samo kot potenčna grožnja.
Morda se Angleži na skrivnem — najsi še tako dovoljujejo Sovjetom vedno nove politične koncesije — oklepajo še upanja, da se bo nemško sovjetska borba nadaljevala tako dolgo, da bosta obe sili popolnoma izčrpani, da bi potem Anglija sama vendar še zopet lahko nastopila v zaželenem položaju razsodnika za Evropo — kar je popolnoma zgrešena špekulacija že zato, ker bo gotovo eden izmed celinskih gigantov izvojeval zmago in s tem obdržal Evropo. Je pa že tako, da ne opustijo radi svojih starih zmot.
AmerIkancI imajo močnejši interes, da zadostijo sovjetski zahtevi po drugi fronti. Njihova mesta pač tudi niso tako blizu področju fronte kakor angleška. Pred vsem: Roosevelt potrebuje pred izvolitvijo za predsednika vojaških In političnih uspehov, po katerih naj bi bil verjeten bližajoči se konec evropske vojne in ki naj bi podpirali njegov sleparski trik, češ da on ob bolje izravnanih razmerah oblasti vendar še lahko nekje т Evropi intervenira v prilog »atlantskih« obljub. Seveda niti najmanj ne misli na to — ampak ie zaradi volivnega boja mu je treba, da nekako zopet oživi atlantska sleparija.
V vojaškem oziru se torej, kljub Teheranu, »lej ko prej ne ujemajo popolnoma angleški, amerikanski in sovjetski Interesi, in Iz tega Je nastala nova zakasnitev druge fronte z izza Teherana prvikrat znova pojavljajočimi se opomini Sovjetov. Morda so tudi prekrižale sousmerje-nje operacij na Vzhodu In Zapadu, ki so se ga nadejali, okolnost, da so spodleteli aov-jetskl upi v resnično odločilno zmago na njihovi južni fronti, in pa malo ohrabrujoče skušnje pri Nettunu. Dobo čakanja pa v skla-' du s teheranskim programom izpolnjujejo z , zopet poostreno zračno vojno proti celini in s psihološkim vojskovanjem, Ici je namenjeno
KARAWANKRN BOTH
Srdita bitka na jugu vzhodne fronte
Boji od Dnjepra do prostora pri Tamopoln - Nov zastrabovalnl napad na Rim
Oberkemmando d«r W#hrm#c&t >• dm* 11. marca objavilo:
Od srednjega Dnjepra do prostora pri Tar-Bopolu besni srdita obrambna bitka т dosedanjih žariščih. Jugozahodno od Krivojroga, na bojišču pri Klrovogradu in Jugozahodno od Zvenigorodke so boljševlkl kljub žilave« mu odporu naših čet pridobili še več sveta. V prostoru med Pogreblščem In Tamopolom so se v napadu in obrambi vršili hudi pre-menljivi boji. V mesto Tarnopol začasno vdr-lega sovražnika smo s nasprotnim napadom vrqli zopet ven.
V	srednjem odeeku front« f* bilo tudi včeraj samo krajevno bojno delovanje. Na severu vzhodne fronte so boljševiki z močnimi, po oklopnjakih in bojnih letalcih podprtimi silami napadli severnozapadno od Nev-la, v prostoru pri Ostrovu, pri Pskovu in pri Narvi. Njihovi prodorni poskusi so spodleteli ob trdovratnem odporu čet vojske in Waff en-ter odredov letonskih in estonskih prostovoljcev Krajevne vdore smo odpravili ali zajezili s takojšnimi protisunkl. Sovražnik je zgubil 101 oklopnjak.
V	teh bojih sta se posebno odlikovala 6. stotnija 273. prenadirskega polka, ki jo vodi Hauptmann Člaus, in 1. stotnija 272. grena-dirskega polka, ki jo vodi Leutnant Kalejsky.
V	mostišču pri Nettunu smo zavrnili po oklopnjakih podprt sovražni sunek južno od
АргШЈ«. SIcer pa J« potekel dan na Italijanskih frontah razen delovanja obojestranskih izvidnlških la udarnih 6*t, brez posebnih dogodkov.
Daljnostrelne baterij* so stalno <*strelj*. ▼al* nasprotnikova razkladanja v pristaniškem ozemlju pri Nettunu, poškodovale eno prevozno ladjo In prisilile več ladij, da so odpinle. Italijanska torpedna letala so napadla ladijske cilje pred Anziom In težko poškodovala neko sovražno prevozno ladjo s 7.000 brt.
Severnoameriški bombniki so 10. marca v opoldanAih urah znova Izvršili zastraho-valni napad na obmestje Rima. V več mestnih predelih so nastale težke škode. Sest sovražnih letal Je bilo uničenih.
Zaščitno vozijo vojne mornarice je v Egej-skem morju med otokoma Slnni in Rhodes težko poškodovalo dva britanska brza čolna, ki sta po trikratnih brezuspešnih napadih na nemško vozilo pobegnila v turška vodovja.
Britanska vznemirjevalna letala so v minuli noči odvrgla bombe na kraje v rhein-sko-westfalskem industrijskem ozemlju.
Naše podmornice so v trdih bojih proti zaščitam sovražnih konvojev in skupinam lovcev na podmornice potopile v Severnem morju 16 konvojskih rušilcev In vrh tega sestrelile 3 bombnike.
Silovllo^l »brambne bilk« na *nqn vzhodne Ironle
Zanosn! nasprotni napadi pri Krlvojrogn - V Italiji uspešna nemška podvzetja
Oberkommando der Wehrmacht Je dne 10. marca objavilo:
Nek lovec na podmornice je v Črnem mor-fu uničil sovjetsko podmornico.
V prostoru Jugozahodno od Krivojroga Je ie trajal močni sovrežni pritisk. V lanosnih nasprotnih napadih smo vrgli boljievike na več mestih nazaj in pri tem uničili ali razbili močne sovjetske bojne skupine. V odsekih zahodno od Kirovograda, jugorapad-no od Zvenigorodke, Južno od Sepetovke ter jugozahodno od Jampoia se je stopnjevala obrambna bitka do večje silovitosti. Medtem ko so z veliko močnejšimi silami izvajani sovražni napadi spodleteli na številnih mestih, so boljševiki v nekaterih odsekih pridobili sveta. V teku hudih bojev smo opustili mesto Uman. V teh bojnih prostorih je bilo včeraj uničenih 91 sovražnih oklopnja-kov. V srednjem odseku fronte so se vršila samo bojna dejanja krajevnega pomena.
Na fronti med Novo Sokolniki in Pskov-skim jezerom so se v silnih bojih po odstrelu 29 sovražnih oklopnjakov izjalovili močnejši, po oidopnjakih in bojnih letalcih podprti sovražni napadi. Krajevne vdore smo odpravili ali zajezili s takojšnimi protisunkl.^ Stražna vozila vojne mornarice so sestrelila nad zalivom pri Narvi pet sovjetskih bombnikov, nemški lovci in protiletalsko topništvo pa 21 pri sovražnem nočnem napadu na Eeval.
Na italijanskih frontah smo ob živahnem bojnem delovanju zavrnili krajevne sunke sovražnika in uspešno izvršili podvzetja lastnih udarnih čet. Naše daljnostrelno topništvo je pri bojevanju • sovražnimi razkla-dišči v prostoru pri Anziu in Nettunu pogodilo skladišče municlje in gonilne snovi. Opažene so bile močne detonacije.
Državno glavno mesto Je bilo 9. marca v opoldanskih urah zopet cilj terorističnega napada severnoameriškega zračnega orožja. Po močnem obrambnem ognju so bile napa-
dajoče skupine razpršene in uničene v združenem napadu. Zaščitene po strnjeni plasti »ODare in oblakov, so vrgle razstrelne in zažigalne bombe na razne stanovanjske četrti In obrobna ozemlja, s čimer so nastale škode in z gube med prebivalstvom. Razen tega je sovražnik vrgel brez izbire razstrelne in zažigalne bombe na več krajev v zapadni In Severni Nemčiji. Ker so bile obrambne prilike posebno neugodne, je samo protiletalsko topništvo sestrelilo devet sovražnih letal.
V minuli noči so britanska vznemirjevalna letala odvrgla bombe na kraje v Zapadni Nemčiji. V času od 1. do 10. marca so pomorske bojne sile, krovno protiletalsko topništvo trgovskih ladij In protiletalsko topništvo mornarice sestrelile 35 sovražnih letal.
Visoke sovražnikove zqnbe v llaliil
Lizbona, 14. marca. V »New York Times« dale znani amerikanski vojni poročevalec Sulzberger, sliko o težjcih .znubah araerlkan-eklh čet v bo|lh v Juinl Ilallji- Pri tem priznava, da fe spričo stroae amerikanske cenzure Izredno težavno, dati le samo priličnl vtis o mukah ameriškega vojaka v tej vojni. Celotne Izmera igub mora ostati voJaSka tajnost. Med divizijami, ki so pri bojih okrog Cassina bil« zblte in utrpele oqromne z gube. Imenuje severnoameriški volni poročevalec 36. divizijo, ki je Izšla Iz nacionalne garde v Teksasu in 34. divizijo, ki vsebuje bistvene dele nacionalne garde države Minnesota. Obe diviziji sta na glasu kot Izraziti elitni četi In jih štejejo med najslavnejše amerikanske divizije več vojn.
Da sta odpovedali obe diviziji pri svojih poskusih vzeti Cassino In podreti nemške linije, razlaga Sulzberger s tem, da sta bile ugonobljene v taki izmeri, da so čisto na-vaHno	voin« Tno^t тлг»1(«
CANNES PETER STOLP
RECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE
Urh*b*r RachitehtiHi	Ri »ф*пј*тж, Laipttg C 1
>ooooooooooooc'Ooc^ww»cxwi'v»»'a'Q<'0'0*aoiq*>^«ai,^«r
•. -.J. Л( - "1
deloma* proti nevtralcem bi malim driavam, deloma proti nam, nt nazadnje pa proti }«▼-eoeti sovražnih držav sami.
Angleži In Amerlkanci ao t< poetavlU cilj, da bodo priredili tvojo Invazijo na Zapad« po možnottl šele takrat, če predhodno poteptan maksimum odporne zmožnoiti. 2e od nekdaj to se hoteli — to to dovolj pogosto taral Izrekli — praktično šele takrat Izkrcati, če jim ne bi preostajalo drugega, kakor sprehajati te po razvalinah. V to tvr ho je bilo potrebno, da SovjetI prisesajo nase in razbijejo najmanj zelo velik del nemških strategičnih rezerv. To te je pa ponesrečilo, kakor sodijo zelo zlohotni opazovalci, ki sicer Sovjete hvalijo na vse pretege. Nadalje je bilo za to potrebno, da se razbijejo nemška mesta z njihovo Industrijo vred, da te premaga nemško zračno orožje in imobilizirajo nemške strategične rezerve. To poskušajo sedaj doseči z enormpim zagonom, ki ga je brez dvoma vrednotiti kot pripravo za vpad. Amerikanci se v svojem prizadevanju, pomakniti končno v doseg v političnem oziru potrebno drugo fronto, ne plašijo niti pred ogromnimi % gubami hi till] o tudi Angleže k temu.
Zračno orožje obeh držav, ki se Je tekom te vojne zaradi nesmiselnega napihovanja razvilo tudi politično, zlasti pa strategično, kot skoraj samostojna sila kljub raznim rl-valnostim, a je tedaj vendar tousmerjeno f'sde metod in glede postavitve cilja, napenja svoje sile do skrajnosti, da bi napravilo celino zrelo za naskok. Treba Je samo zasledovati, kakšen obseg zavzema teroristična volna Se nadalje v angleško-ameriški agitaciji, pa se lahko presodi, kakšne enormne up« in napore .še stavijo nadalje na to karto.
Z baharijami ne štedijo, in tukaj sega zračna vojna, kakor to ustreza tovr inlm terorističnim metodam, močno od materialnega na psihološko področje. Ce seštevamo številke v o -»tkih, ki so baje po mnenju sovražnih zračnih strategov uničene od te ali one nemške industrije, pridemo daleč na sto od-s'otkov — In pri tem se spominjamo pravočasno tistih dob, ko so natančno z enako matematiko izjavljali, da je sedaj po bombah uničenih 60 ali 70 odstotkov nemške proizvodnje oljal... Mnogo teh trditev Ima namen, napraviti vtis na okolje in tukaj podpirati tekoče -ahteve uklonltve, nadalje pa povzročal tudi v lastni javnosti vtis, kakor da se je kljub nevarnemu dejstvu, da nemške rezerve še neomajane, že znatno zmanjšal riiiko odskoka.
Tako se, vtem ko vrhovni krmarji pluto-kratskih sil očitno še oklevajo, da bi pritisnili na gumb starta ali pa tudi samo določili končnoveljavni rok, vrši pohod za drugo fronto na vsej črti. Pa tudi nasprotna akcija I Ce je uspelo, da se je kljub velikanskemu sovjetskemu pritisku na Vzhodu vzdržala nemška inciativa in so ostale intaktne nem ške rezerve; če vse Chiirchillove želje glede ekcij od zadaj ali z boka lahko računajo na emko bliskovito parado kakor vsi iEisenho-werjevl načrti na Zapmdu: če se je pri Cesti-nu in Nettunu tijajno izkazala nemška hitrost in nemška vztrajnost, pojatnjuje to vte-kmkor dovolj. Novi napad na živce in proizvodnjo Je nadaljnja važna faza le borbe T a drugo fronto, pri čemer izpoljnjuje vtak Nemec doma postojanko v veliki obrambni fronti na evropskih obalah. V tej fazi pa kaže sedaj začetek večjih nemških zračnih operacij proti Londonu In Južni Angleški, da smatrajo na nemški strani, da je dozorel čas Iz skrbno zbranega prebitka moči, prizadeti ob priliki sovražniku silne udarce, ki naj predstavljajo predhodno naznanilo tega, česar tt je nadejati tovražniku, če bi nekega v resnici tvegal skoki
»Pojdiva gospodična Bus«, j* ujiazala via trepetajoča od ogorćenoatl, >medve bova drug)e zajtrkovall. Da bi še dalj časa ostali tukaj, gre preko moje moči. V gradu K&ha-lom je nastalo vzdušje« — In tu je premerila grofica Rudolfa in Petra s pogledom najglobljega prezira —, »in vzroka temu ni težko ugotoviti.«
In visoko vzravnana v spremstvu mršave gospodične Bus 'e zapustila grofica Когтчу teraso.
Por-'čnl par hI Peter so stisnili zobe tn s težavo premagovali svojo nebrzdano premer-nosi,
Grof Kutifalvl pa je zamišljeno mrmral; »Cudnol Nikoli si ne bi mislil, da je Sabina tako ekscentrična in da se usede na kolo In > se na ta način pomika po svetu. In da se soloh zna voziti s kolesom«, je premišljeval dmlje, »to mi je uonnka. Na vsak način sem jo pa z nečim užalil. Zdi se ml, da se jI mo-rom opravičiti «
Grof Kutifalvl se je dvignil.
»Na svidenje«, dejal ljubeznivo hi od-hltel.
»Ne morem veči« je Izdavile s težave Fenl in «kunno z obema mladima možema le pia пПч v prisrčen '•meh,
»Ah, otroci«; je sopihal Peter in ti brisal solze, »sedaj vama pa moram hitro povedati, kako je prav za prav i tem kolesom. Je >att kapitana Ratkeja In |a: tem tlsH пежтеДпе* ki ga |e pripellal semkaj.«
Tn	I* nrif-l	orlBovedov»f'
+
Po zajtrku so dospeli prvi goatj#, ki $o bili povabljeni ва porok«) prihajali so vedno #*-
vi In voz za vozom se je ustavil pred vhodom.
V veliki dvorani so posedali In postajali, klepetali, pili koktajl In viski, glodali kekse, pokušali tokajca In bilo je veselo, praznično razpoloženje.
Peter se v tej prevzviieni družbi ni posebno dobro počutil. Predstavili so ga množici ljudi z visokodonečlml Imeni, neki voj-vodinjl je stopil na nogo In nato se je v zmedi opravičil pri hišnemu komomiku namesto pri vojvodinji, na kar se ga je končno oklenil nek škof.
Visoki duhovni gospod je nagovoril Petra z »moj sin« in ga s toplimi očetovskimi besedami opomnil, če se zaveda usodne veličine bližajočega se dogodka. Skof mu je govoril o tem, da človek tega. kar je Bog združil, ne sme ločiti in da Ima zakon v sreči in obojestranskem razumevanju in ne nazadnje v iskrenem zaupanju v Boga, najtrdnejše temelje.
Peter je v vsem pritrjeval škofu, toda, ko #e je pa zavedel, da misli visoki gospod, da )e on ženin, se je podvizal In pojasnil škofu zmoto.
Pobožnega duhovnega gospoda je oblil« rdečica In z največjo naglico se je umaknil Najpoprej pa je še nekaj zamrmral. Peter pa nI hotel verjeti, da je to bila kletvica, čeprav bi on na škofovem mestu, popolnoma položaju primemo, gotovo pošteno zaklel.
Sedaj, ko te je le v zadnji sekundi izoonll aroT"M nmvamnctl da nI »•ooil vojvodlnll v 4ru *^1* r.'y	fo (*	Pv'wf v ko*
je nek služabnik točil vino.
Peter )e Izpraznil dva kozarca ta a)#gove nlali #0 vo6»o bel) obletaval« Лого, k) t*
po dogodku v Rudolfov! sobi še ni pokazala v lavnosti.
Sanjav smeh je prešinil Petrov obraz, ko si je priklical v spomin vitko, tako deško učinkujoče prikazen.
Nenadoma je začutil Peter, da ga nekdo opazuje. Okrenll je glavo. V oddaljenosti nekaj korakov je sedel mali, debeli gospod. In ta mali, debeli gospod, ki je Imel rožnata lica. se je smehljal mlademu možu prijazno in dobrohotno naproti.
Peter se mu je vljudno nasmehnil, na kar je mali, debeli gospod z vabečo kretnjo pokazal na stol zraven sebe.
Peter ni hotel užaliti tega malega, deb^ lega, prijaznega aospoda. Napotil se le njemu in se usedel na prazen stol.	.
»Gotovo ste z dežele, ker ste videli taico svež in živahen«, začne mali, debeli gospod dobrovoljno.
Ker je bila ta domneva v nekem ozlru pravilna — kalil Peter je vzrastel na velikem posestvu svojega strica —. je ljubeznivo poki;
mal	.
»Popolnoma pravilno, uganili ste«, potrdi. »Ah. oprostite, moje Ime je Bautz.«
»Zelo me veseli«, govori mali. debeli go-sood. ki je onazoval na oči svežega In "živahnega mimdeqa moža z dežele z vsemi znaki prisrčne naklonjenosti, »Jaz sem grof Kisi De, da«, si je grof napačno razlagal nenadno Petrovo zdrznenje, »tIsM grof Kit tem. fegar čebelarstvo je slavno znano po vsej Madžarski In še preko njenih meja Vi prihajate s kmetov, razumete vender neka! o e»Vielerstvvi, nocDod Пчи(г, kalne?«
»Le prav malo. gospod grof«, je dejal pre v'dno Peter kajti FanI ga je posvarila pred klepetavlm človekom čebel.
»Vsekakor razumete pač nekaj e tem«, je zadovoljno menil grof Kis, »Jaz«, le tkoraj z ranosom nadaljeval, »jaz ljub'm čebel*! ц«)пчк liVi K'lViHe t'ldl vi ko vendar 1?ha
»Komaj da. gospod grof « odločno pove Peter, »komaj da. T«ka žival mt je nekoč pičila na konac nota In ta )# bil ikosl osem
15. marca 1944.
( ZrotCALO ČASA )
O priliki tretje obletnice, pristopa Bolgarije k paktu treh sil, sta Reichsminister det AudwArtlgen pl. Ribbentrop In bolgarski zunanji minister Sišmanov izmenjala brzojave.
Britansko admiralttvo tlužbeno objavlja igubo predstražne ladje »Cap d' Antiier«.
Severnoameriški pomortki mlnitter Кпож je izjavil v četrtek pred zunanjim odborom reprezentančne zbornice, da čaka zaveznike Se kritična ofenziva, ki bo zasenčila vse, kar Je bilo doslej.
»Daily Telegraph« poroča o novi eksploziji v neki tovarni munlcije na Južnem Angleškem.
▼ pogledu nazaj na pet let slovaške samostojnosti prihaja notranji minister March do zaključka, »da teh pet največjih in najuspeš-nejšlh let ne bi moglo biti, da nI slovaški narod našel poštenega in zanesljivega prija-telja v nemški naciji. Spominske slovesnosti so v znaku hvaležnosti do Fflhrerja nemškega naroda Adolfa Hitlerja.
Dokazano Je, da so boljševiki v Spantfl umorili 85,940 ljudi med špansko vojno za svobodo proti boljševizmu v takrat po Rdečih zasedenem delu Španije; tako pravi ugo« tovltev španskega ministra za pravosodje.
Na Škotskem je začelo v zadnjih 24 uraS stavkati 11.000 rudarjev, tako javlja »Arriba« v nekem poročilu iz Londona.
Egiptovski senator Mohamed Kattab Je pfi razpravi senata v Kairu izvajal, da znaša odstotek umrljivosti otrok v Egiptu 205 tlsočinh v primeru z 20,5 tisočink v drugih državah.
Po nekem poročilu britanskega ministra za prehrano, Llewellina so. kakor objavlja »Daily Telegraph«, v Angliji znova zmanjšali obroke sira. Kot opravičilo Je navedel minister, da je prehranjevalni položaj tak, "da mu ne dopušča nobene druge zbire, čeprav on ve, da trenutno predstavljajo angleški živilski obroki komaj za življenje potreben minimum.
opustiti svoje napade. Novinar Zedinlenih držav opisuje nato, !:ako je videl iti ostanke teh poraženih in ugonobljenih amerikanskih skupin čez reko Rapldo. »V očeh prežlvečih vojakov je bil ves nemir prestanih neskončno hudih bojev. Poleg reke Rapido pa ao ležale trume mrtvih Amerikancev т lijakih granat in zemeljskih luknjah, ki so bile polne blata. Uniforme so nudile brezupen pogled.
Se težje pa so po amerikanskih poročilih žrtve, ki so jih utrpele po de Gaulleu v Italijo kot žolnirji poslane alžirske in amerikanske kolonialne čete. Znani severnoameriški vojni poročevalec Franc Gervasi razkriva v nekem poročilu časopisa »Colliers«, da presegajo zgube de Caullovih čet, predvsem častnikov, vsako nepredstavljivo mero In da so večje oc" veeh drugih delov zavezniških, čet. Bile so stotnija, je izjavil Gervusl. v kateri so.en sam dafl p«du v«i eastmicl. De Gaullove kolonialne čete »o sicer dobri vojaki, nimajo pa nobenih nadarjenih vodnikov in niso pripravne za časovno do minute določene In zvezane napade. Posledica tega je, da morajo njihovi častniki stalno biti v prednji vrsti — očitno torej pri Amerikancih to nI slučaj — in da utrpijo zaradi tega visok* zqube. Z občutnim ogorčenjem izjavlja ame-rlkanski vojni poročevalec, da morajo kljub tej uporabi de Gaullovih čet in skupin raznih pomožnih narodov, Anglosasi »še vedno« nositi glavno breme boja v Italiji.
Verlair unrt Druck' NS.-«JaiiverU* and Druckerei KBniten GmhH. Klaijentuit. — Veriaueleiter: Dr. Emil Heitian - Hniu'ischriftlpitcr: Friedrich TTorsfmenn Ztirr.pU i«;t \птпи/ипЧхТг Nr 1 gMifig
dni videti tako oduren, kakor kumarca. tako zatekel je bil.«
»Vidite, mladi mož«, je vzkliknil orof KI: aoreče. »tu Imamo zopet enkrat! Čebela )• žuželka, ki Ima razum. Toda večina ljudi te-qa noče razumeti Gotovo ste takrat odoa-nlall čebelo, oreden vas je pičita. To je bile pooolnoma napnfno mladi prijatelj, popolnoma napačno! Čebela se je čutila ocrrože-no In le preda takol v napad ter pičila.«
»Ne!« se je branil Peter, »nisem je odga-nlal. Popolnoma mirno sem ležal na seneni koplcl in dremal ter ne da bi slutil, e je vsedel ta prokleti brencelj na konico nos« In prav pogumno piknil.«
»Niste je odganUH?« je zamišljeno mrmral orof Kis, »Cuf^nol Čebele sicer ne pIVneje, če se ne čutijo ogrožene. Ste 11 ležali res popolnnma mirno, gospod Bautz?« poizveduje orof Kis,
»^mkor mrlič«, je odgovoril Peter, »že vem!« je vzkliknil s slločlm obrazom grof Kis »Bl'a je kraljica'«
»Kraljica? Kako to, kralllca? Jaz sem vendar govori! o čebeli!«
»Mladi prijatell«. je odvrnil grof Kle priza-neslllvo, »vsak čebelnl roj Ima kraljico. Ta kraljira le . . .« prms»rm%eno neha, ko je Peter nenadoma zalefial, »Kal vam je. mladi prijatell?« vpraSvile raskrblleno.
»Ah«, mu Peter otožno razlaga, »tu In tam se ml zveča krvni pritisk na možgane in ml postane vedno malo slabo. Potem moram vedno na sveži zrak, na kar ml postane laže « »Potem pa le Idite, gosnod Bautz«, mu skrbno svetuje grof Kis »Saj se. bova pozneje zopet videla in potem vnm boni se povedal o smislu in bistvu kraljice čebeln* družine. VI boste gotovo pozoren poslušalec. To vem že vnaprej.«
»Zelo ste ljubeznivi, gospod grof, da rat oprostite«, reče Peter, »Torej na svidenje, crrof «
»Na svidenje mladi prijatelj«, reče grof Kis ljubeznivo In Peter i klavrno drlo odtava 1ж dvorane v park.
e>al)« prUiodojitU
imttwmfc, IS. Шга 1944.
MARAWAWKEir BOTB
felte 9. — ТГг. П.
Di« Partel — eine Auslese wie in cfer Kampfzeit
„Eein Gau Deutschlands ist leichstreuei als Kamten!'
Oanleiter Dr. Rainer sprach am Jahrestag der Maditttbemahme in der Ostmark znr Alten fiarde des fiaues linitefl
I'/
Klagenfart, 14. Man. In Mittelpunkt der Veranftahangen zum Jahrestag der Naditiibemahiae stand ml# Sfmbol fiir den Kfmpf der Bewegung der traditionelle Abend der Alten Garde im Cafe Lerdi,. der durdi einc eingehende nod ridbtuogweisende Rede des Gauleiters besondere Bedeutung erhielt. Tiele Manner und Frauen aus dem ganzen Gau, die einst den Stofttrupp der Bewegung des Fuhrers in Karnten gebildet batten, wares xu dem Gemeiosdiaftsabend gekommen, der im zwanglosen Rahroen doch ein ein-drudcsTolles Bild von der Aktivi tat und dem unerschiitterlidien Glauben des alien Kampfertums gab. Mit stiirmischem Beifall empfingcn die Versammelten den Gauleiter, don Kreisleiter Herzog in alier Namen begriiBte, wie er im Laufe der Veranstaltung audi -Gruppenfiihrer and Gene rail eutnant der Poliiei GI o-b o Č n i k willkommen heiBen konnte. Im nadistehenden bringen wir die Rede des Gauleiters, deren an-feuemder Appell sidi in bedentsamer Stundc an die Alte Garde end zugleldi an allc Parteigeoossen des Gaees Kirnten wandtc.
▼er »ethe Jahrni am eben dies« Stunde, so ffihrte der Ganlcitet aus. fiel in Wien unter der Fiihrung Hubert KkBSDers die letzte Eotscheidung gegen das separa-tistisdie System, wahrend zufleiA in Karnten unter der Fiiiiiang Franz Kutscheras die NSDAP angetreten war and die Regieruogsgewalt iibemommen hatte. AUe Nationaisozialisten giaubten damals, da£ nun eine lange Periode dee Aufbaues ■ kommen, daS nun im Frieden da# nationalsozialistische Programm de» Fiibren durcbgefiihrt werden wurde. Keine auBete Madit sdiien das tene Grofideotschland za bed roben and die Gegner im Innern batten sidi iiber Nacht in „Obernaa" venrandelt, nidit gerade zum Woblgefallcn der vehren Aktivisten der Partei, die sidi bisweilen Ton Lenten (urudigedrangi saben, den en allein die AomaBnng da# Attribut des alten Kampfera ver-•diafft hatte. Nue aber haben wir wieder eine Kampf-%eit und sit ist ediwerer als alles, was hinter uns Hegt. Nicht adiwerer zwar fSr den einzelnen, denn vaa det einzeine Nationalsozialift mitgemacht hat io den Krfsen der Bewegung, kann nldit iiberboteo werden. Aber wir haben erkannt. daS der ganze Kampf nmsonst gewesen ware, wenn wir uns nidt |etzt, auf dem Hohepunkt der Weltcntschcidung bewahrcn, ■wenn nidit jetzt die alten erprobten Krafte wieder dOT Sieg davontragea. wenn wir nidit wieder dieselbe kampferisdie end politisdie Auslese werden wie da-ша1». Heme wird nnerbittlidi die Spren тот Wei-zen gesondert nnd am Ende dieses Kampfe# wird e# nur wenige geben, die ihn unverbrUdilidi tapfer und durdigestanden haben Da an aber wollen wir dafir ssrgen. daB dieae Tapferen nadi Verdienst gewiirdigt werden und daS sich nidit wieder Pseudo-KSmpfer ia ibre Reihen eindrangen.
Gauleiter kam nun auf da# kritisdie Jahr 1943 n sprcdieB, in dem d*s Seidi mandien Rfid^dikf hinnehnen »nfite. Seit dem Krlegseintritt der USA ud Јармм hat da# grot* Singea angehew« Ma&a
engenomrnen, ee ist zar groBten Anstioaodertetzun; d«r Weitgesdiichte ;eworden. Niemds oocb *tand$n :# viel« MiUionen Soidaten eiaandet gesenuber, niemals nodi stieBen solche Maditkonzentrsitionea mit soldien Verniditungsmitteln anfeinander. Ganz aber kann die GroSe der Entsdieiduog nor anf der Basis der na-tionalsozialistisdhen Weltanschauung erkannt werden als der weltbewegende Kampf zwischen Rasse und Klasse. Die vorangehende Epodie war dađurdi |e-kennzeicbnet. daB die fiberlieferten alten Bindungen nicht mebr lespektiert wurden, neue aber nocb sidit gefunden waren. Dieses Vaknnm versnchte der Jude zur Erricbtuttg seiner Weltherrschaft za niitzen. die er ober Liberalismus nnd Kapitalismus auf der eincn, Marxismns und Boladiewismus auf der enderen Seit* zu erringen euchte. In beiden Fallen »oilten ober volkisdie Bindungen hinweg Gmppea топ Menschen zusammengeschloesen werden lor kapitalistiedieB Internationale des Gelde« bzw. nr boWiewistiadiea Internationale det Eatrechteten, жиг International# der Unterwelt. Hinter beiden eteht der Jude.
Die starkere Macht aber ist die Klasse der Unin-friedenen, das Proletariat, denn wenn audi im Reidi dutch Idee und Praxis dee Nationalsozialismus der Klassenkampf uberwunden worde, i« den and ere* Landem beeteht er nodi, Џ er bat, vob der Welt aus gesehen. seinen Hohepunkt nodi nicht erreicht. Die Idee der Zusammenfassung aller Proletarier ist heute der Gegner, der. ausgehend топ Moskau, die Welt erobem will, die Welt alter Bindungen eben so wie die Welt neuer Erkenntnlase. Stallu sdiuf der Idee des kommunistischen Internationale da# Macht-lentrum und #ein Plan, ihr durdi die Waffen der Roten Annee zum totalen Durdibruch zu verhelfen, wire mit mathematisdier SiAerheit jelungee, m-eim nicht indeseen di« Idee de# organitdien Lebeti* eben-fall# ihre maditmlfiige У«ткбгрвпт| fefunde« hitt# durch Adolf Hitler.
Gesetz der Basse gegen intemationale Klasse
Det Kommuoismns in nodi nidit iiber-vmiđeil. allt Bandeiibe«c£im{eB slnd von flun io-■piriert, *n# Velker, ia deocn eidi Telle zon Ban-dcukdeg berdt flnden, eind von (hm angefallen. Ebenso crlavurt das Beiapiel lullen, das Belspiel Nordafrika (eine Ejcpansionsgeliiste nnd Starke Wellen schlagen bi« hiniiber in die westlidien Demokraten, wo er Im FaH« einer politiscben Niederlage der heute fiihrenden Svsceme %a einer aufierordentlidien Gefahr werden ■wiri. Er let der Weltfeind, der aHe# bedroht, die Triebfeder dieee* Kriegee iwledieB Камс nnd Klatse. DJ# Racsenlehrc alt dk GnradUge der nationaleeria-Ц«1»Аев Weltansdiaming, let der Schlflesel xnrWelt-gesdUdite, let audi dam Mittel, mn die СгбВе und Tmfweite dieses Konflikte« zn erkemien. Aus der Raeseolehre erhellt die natOrliche Grundlage des Da-Kin* euf der Erde iiberhaupt. Volker konnen nur erkannt nnd gewertet werden. wenn m»n sie «of Ihre raMUdie Zueammeneetzting bin itberpriift, Die Raesen-Ichre aeigt nns, dafi et boherwertige und minderwertig« Volker gibt, nnd dafi e# der hddiste Dienst ist, auf Bui« dieser Erkenntnia fiir eein Volk zu leben. Ww der Ffihrer k die eh em en Gesetxe der national-•oiiallatledien Weltansdumnig gegossea hat, ist
Dr. F. J. Laka*
DentBch IfirForlgeschrittene
Die Ufhr nnd dte Kugel.
Bia Seldkt v«m Leibregiment Friedrich dee Qroften tnig »U« Hamg zum Grofitun ein« Uhrkett*, woran nur eine Bleikugel hing. Der KAnlg- h5rte davon.
Bel der nOchatea Beelchtlgung rlef Ihm der Kdnlg zu;
„Br mu£ dodi ein braver Keri #ein, daB er ■Ich Ton aelnem Solde eine Uhr erspart hat?«
>Bray mag Ich wohl eein, aber die Uhr hat nicht vlel zu bedeuten.«
>Melne Uhr zelgt vier, wievlel die »eine?«
Der Soldat nach einlgem tnjerlegen: »Maje-mt&t, die meine meigt wader vier noch fUnf, aber doch zelgt ale mlr klar dem Tod, den Ich fUr melnen Kttmg aterben werde.«
»Damit er aiuch t&glich eine von den Stunden sehen mttge, In der er fUr mich aterben wird, #0 nehme er dieee Uhr«. Und Friedrich gab Ibn die •igtene die mm Gold imd mlt Brlllan-tee bemetat war.
Am — вмШ polk
Der Pap&gal Wt ein bunter Vogel, der allee nacbplappert
E# wird gut seia, wenn 8U đi«M Ged&n-ken xu iPapier brlmgaa Dieee Spelee *t pappl*
Dieee Zigaretten eind parfUmiert Wir haben einen PlaU Im Parkett Diesee Zimmer hat einen echtnen Par-kettbodem
Жг hat fOr aaMi Ptetct ergrrUfea . Seaden fU« mir eine Partie BUche## . BpWen wir #h*# Partte Sahaob! ik Maahea wir ein* Landpartle!
11. Dieaee M&dchen hat eine fute Partle %*-niacbt
Dm 1лШ W #ln РеЖ
Und die Satze dazu:
Papiga je pisan ptič, ki ponavlja veako
Ж.
4.
«.
«. %
& K
maSig staiier Bloi tod tis lo hnndert Hillionea Menschen, als ein Volk von rassischem Wert, knl-tureller BHite, wlrtsdjaftlidier Kr#ft and militarisAer Tapfcrkeit. nnd darf es sidh auf Grusd dieser Um-stande und Eigeoschaften gestatten, seinen Fiihrtmgs-anspruch zn erheben und zu realiaieren.
Es stellt damit des Gejncra als seine Aufjabe die natiirliche Lebensordnunj der Volker gegeniiber. Da rum jeht det Kampf, hkr liegt die Ent-ccfaeidmig, di* k ein ZurSdc kennt. Darum iet dieser Krie; lo ungchener scfaver nd bietet keinc politisdieB MogHchkeiten nim Kompromis. Wir mflssen zutiefst vrissen, dafi wir his zur klar#m Eotscheidung tu kSmpfcn haben. Der Bol-sdiewismus nnd der Nationalsomlismns konnen nidit nebeneinasder eiistiereo. cBtwedef das organische Gesetz der Rasse oder das Gesetz der intemationalea Klasse, eatweder Hitler oder Stalim wird da* Sdiidk-sal der Zukunft bestimmen.
Ansdiliefiend an seine uberzeugende Darlegung der oationalsozialistisciien Lcbensgrundlagen ond der Motive nnd entscheidendea geistigen Faktoren dieses Krieges kam der Gauleiter anf die mtrategisdM Lage zn spredien. Er erinnerte an die militarisdi naheza aussichtslose Anfangsposition des Reich es, aa di« Blitzfeldziige der eistea Jahr*. die die Uberlegenheit dee Nationalsozialismus gegeniiher den Staatea hiir-gerlidier Fragong sdikgartig belenchtet hattea, und an di* vMi rastiedieT VerantwortBO{ getrmgeaeo Fri»-
Xeneangebote de« Fiihrere an England, durch deren AblehnuBf sich die fiihrende englisdse Schicht etner ncdieurcD Siiade wider da* Blut (dialdis {emadit hat.
Der Gaaleiter erlaoterte damn i» an Bent ieter-essanten Darlegunjen den Mannern nnd Frauen der Alten Garde Ursadie und Art der Kris em de# Jahres 1943, das nadi dem 'Willen uoserer Gegner den dentsdiea Untergang bringen solite, und bes&af-tigte «ich weiter eingehend mit der innerpolitischen Lage im England Churchills, die nach demMiBlingcn des auf den italienisdien Verrat aufgebauten Planes einem eotsdieidenden Stofi erhalten hat. wie er am deutlichsten in der Konferenz von Teheran nnd ihren Nadispieien zum Ausdruck kommt. Im Osten muBte auf Grund der Gesomtlage der Krieg in beweglidier Vertcidigung gefiihrt werden. Dieser ungeheuer echwere Kampf hat sidi in den letzten Monatra dem emropiii-ediea Kerm genahert. aber er wird solaoge vos dem eigeotlidien deutschen Lebensraum abgehaltea werden. bis die Ereignisee es eriauben, der gigantisdien Abwehtediladit die entsdicidende Wende zu miseren Guneten n geben. Der Westen ist in letzter Zeit wieder is dea BrennpiHikt des Weltinteresses getreten dnrch die angekiindigte Invasion nnserer Gegner, firr deren Abwehr in einmaliger Weise gesorgt ist. Audi der Luftkrieg hat nicht vermocht. das dents die Ru-stiingspotential cmstlidi zn treffen oder die Moral der Bevolkemng ins Wank en zn bringen. So groS die Sdiwierigkeiten sind, die er gesdiaffen hat, eo bitter die Opfer. die ihm gebradit werden mufiten, audi hier fiillt eine Bilanx im GroBen gesehen zn wiseren Gunsten aus. Dazu kommt. daB die deutsdie Abwehrkraft enorm gewadisen ist. dafi sich die nn-gebrochene Offensivkraft der deutsdien Luftwaffe erst in ifingster Zeit an den neuen Bombenangriffen auf England erwiesen hat.
Gegen den Luftteiror - Aktivieiung der Partei
■iditg aađer«« «!■ die DatiirUdieii LebenefeMUie, nadk deixn wir unseren Staat (ufbauen, шмеге Kinder eniehen wollen. Nicht am metaidiYsitdben Be-xirken wird ons Haltung ond RiditoBj (ewieeeo, sondern allein aus der Gemeinschaft тоа Bint nnd Leben, deren Form wir immer weiter voilenden wollen. Jcdes Glied der Volksgemeinsdiaft kann »oliin nnr gewertet werden nadi Rasse, Erbanlage und damadi, wag M mit-dieaen nnTerdnfieriieben Giitem beginnt. wie e* $it in den Dien*t gelne# Volkeg ttelk. All« an deren Un4r»diiede kdnnen твг diesem natflrHAem Lebensgenelx, aleo^andi tot dem Ge»et* de# Natlosal-eozlilismns niditg gelten.
Nadi diesen Grundziigen, «o ftihrte der Gauleiter AOS, will der Fiihrer geinen nationalsozialictisdieD Volksstaat der Deutsdien aufbauen nnd aog dicsea Grondziigen lafit gidi audi ein klarer Weg ableiten, der dae Verhaltnig, zu den iibrigen enropaisdien Vol-kem bestimmt In der Rangordnung der Volker wird die Fiihrungsstellung und damit die gro&te Ordnunga-aufgabe xugewieeen erhalten, wer durdi Zahl nnd Leistung dazu fShig ist. Dae deutgdie Volk erkennt gidi alg in der Mitte Europag gelagert «1« eio xahleo-
aue Hang: cum Orofttua — !■ nasnjenoetl k bahadtvu
woran (an welcher) — na čemer (na katert) Bleikugel, die — mvinčenka er horte davon — slifial je o tem Beeichtigungr, die — ogled, pregled Sold, der — mezda, plača sich etwae ersparen — mi nekaj prihraniti dag hat nicht viel zu bedeuten — to ne pomeni mnogo
nach einlgem t)t>erlegeo — po kratkem premisleku
mit Brillanten beeetzt — ж briljaati oblotem
10 Wiirt«r, die Sie lemea mellent
1.	Fapagai, der — papiga
2.	Papier, daa — papir
5.	pappig — klejaet, lepek
4. parfilmleren — odidavlti, p«rfumiraAl
6.	Parkett, dam — parket, deična tla
6.	Partei, die — stranka
7.	Partle, die — del, partija, vloga, možitev
8.	РаВ, der — prehod, prelaz potni list
9.	paeeen — prilegati, prilagati me, skladati se
10. paesend — primeren, prikladen
Der Gauleiter kam avf die besonderen Probleme Kamteng zu cptedien ond erklarte: Unser Weg iet weiterhin gekennzeidinet durdi Gefahten und (jpfer. 1944 wird von una nidit weniger verlangen alg 1943. Wir mussen шм die gdiieditesten Mpglidikeiten vor Angen halten, um for all eg gewappnet zu bleiben. Kommt es besser, so soli es uns nur recht s ein. So wie der deutsdie Western nidit wankt, so wie Berlim namen« des Reldtes blutet und dodi noergdiiittcrlidi gt«bt, go wollen modi wir fest stehen und hier im Sti-den uoeere Aufgaben erflilleu. Die Bnstukritfte im den Bandengebieten verzagen nidit und sie wissen, wanun tie aushalten, aber audi die Bomben der Terrorftieger gollen one mtdtt gdrwadi madien. Def Selbctsdintz moB abeelmt znvtrliisgig seim. Wirhabem Frauen und Kinder, alte nnd gebredilidie Fersomen im mSglldist gesidierte Gebiet* gebradit, all* audere# aber, alle di« gebraudit werden, miiseea bleiben uni sie mueges audi etwam riskieien. Der Gauleiter ap-pellierte hier vor allem an die Manner und Frauem der Alten Garde and mit ihnen an alle Parteigettossen. Vorbild zu sein f&r die gesamte Bevolkemng. Gerad« der Luftkrieg ergibt die Notwandigkeit, die Partei-•rbeit in Kder Weiae xs aktivieren nnd daVei beaon-derg den breiten Maeseo der BevSIkenmg beizosteben, die sidi selbst nidit io anareidiendem Маве helfn konnen. Fhrasen haben hente nidit nehr den gering-Kten Ansprodi auf Geltpj, sonderm allein der wahrc Soxialiemut kann di* Herzen ibenengen und auf-riditen.
Im Altfta Ikgen die Wumdm der Kraft
Idi glanb* fegtatcllen n кдшев. м ***** ita
Gauleiter, daB die Ffihrung de* G*ne* *1* madi Kriften bemiiht und mandies Gute feediaffen hat und ebenao hat sidi Kirnten »einen xusiitxlidiea Reidwaufgaben im Siiden mit aller Imteasitit («-widmet. Der Altgau hat damit viek and verlaBlidigt« Krifte abgeben mbssen, denn in ihm liegea die Wnr-xeln der Kraft fiir alle neuen Aufgaben. Die Sdiwie-rigKeiten, die gidi ffir Karnten dadurdi ergeben, sind betrachtlidi, gie miissen iiberwnnden werden durdi dem riickhaltlosen Einsatx aller, beeondcrg audi durdi den *0 oft bewiihrten Einsatx der alten Kampfer.
Idi moB mid:, so appellierte der Gauleiter, anf Ihr politisdies Verstandnie. auf Ihre Treoe, Zoverlassig-keit nod modb aof Ihre StoBkraft stiitxen konnen. Im dem Ehrentitel „Alte Garde" liegt der Ton midit *uf dem Wort „alt" sondern auf ..Garde" ond Garde «ein heiBt Kampfgcffleinsdiaft scin, heifit aktiv. sein. Und idi bin iiberzeugt, daB Sie nadi wie vor ein gdiarf gesdiliffenes Sdiwert der NSDAP eind! Vor allem aber wollen wir iiber aller Liebe zur Heimat keinen Augenblidc das groBe Reidi vergessen. Eg gibt keinen Gau, der reidistreuer ware els Karnten. Wir haben fiir diesee Reidi gekiimpft, ihm eind teure Opfer gefallen, aber idi frage Sie; Wenn Sie vor sedi* Jahren gewuBt hiitten, daB wir durdi diesem Krieg und durdi diese Opfer hindnrdi miissen, und es wiire die Frage an Sie gestellt worden, ob Sie *idi trotxdem zum Reldi bekennen — wa* hattem Sie geantwortet?
Wir wollen, *0 fnhr d«r Gauleiter nadi den) eim-
drndssvolleo Bekenotnis det Versammelten zum Reidi und 9einem Sdiicksal fort, treo bleiben dem Reidi, in das *ir einst ;l6d(Strah1cnd eingezogen sind, dem Reidi, dag nns da; Gliidc des 11. Marž 1938 be-sdiert bat, da« aber erst in tansend Sdunerzen nnd Opfern vollendet werden mnfite. Keiner von Ihnen wird nidit «einen Beitrag dazu leisten wollen und ee wird einmal als das groSe Phanomen dieses Kriege« (ewertet werden, daS er e« war, der das deotsdie Volk gani eng zuMmmenwcdisen lieS. M S n n e r ■ nd Frftnen dir Alten Garde, rief der Gauleiter, treten Sie auf als Kimpfer de« Reidiee nnd oberzeugte Nation«I-(o«iaIl«ten gegen alle«, w a « dem Reldi SdiadfB infSgen kann I Treten Sie anf gegkn «lle Ersdieisungen drr Reak-tion nnd der Zerstoriing m n 4 treten • i« ein fiir allc Krafte, dit allcia dea Si«f des gtrmanltdien Reidiei dent* «di«r Nation garantieren.
Der Ffihrer — des Reidies stSrkste Armec
Diesc Kriifte «ind in ergter Linie der Fiihrer, der nnersdiiitterlidi ist in seiner Siegeszuversidit, aelbst ein Bild der Kraft and Gesundheit der Triger de* f eaten Glaubens. Der Fiihrer ist die stiirkste Armee, di« wir in diesem Krieg einzusetzen haben. Wir fiih-len UM geborgen in seiner Sorge. alle Kraft, die wir haben, strah It von ihm aus. wir museen eie weiter-geben auf dem Wege der Partei alien Parteigeuossee rnid alien Volksgenossen. Die sweite Quell* der Kraft iet die nationalsozialietiedi« Weltansdianimg, die Er-kenntni* der grofien und ewigen Werte, di« wir im Kampf gegen den Weltfeind verteidigen. Dieee Welt-ansdianung mufi immer tiefer hineindringen in unser Volk und in unsere Wehrmadit, onunterbrodien mufi die Partei «o wie in ihrer ereten Zeit die Grundthesen ihres Programmes verbreiten ond im Volk verankem. Di* alten Kiimpfer aber miissen mehr denn je die Ge-mcinediaft pflegen, «idi das wadie politisdie Inter-esse der Kampfzeit erhalten und ein* absolut ver-liifilidie Auslese bilden. Wir mussen dem Fiihrer die unbedingte Feetigkeit unseres Gaues versprechen, und die*** Verspredien audi halten. Er mufi wiesen. dafi wir on* (tiindlidi bemiihen, nadi demselben Geseti zu leben, nadi dcm wir angetreten sind. So wird die frofit# Friifung der Nation audi zugleidi ihr* grofit* LSuterung (ein, und es wird nadi dem Wort des Fiihrer* einmal die Zeit kommen, da di« Bewahrun; vom Sleg gekront wird.
Ansdiliefiend an die von alien Versammelten mit gespannter Aofmerksamkeit verfolgte Rede dee Gauleiter«, .deren Hohepunkte immer wieder den be-geifterten Beifall der alten Kiimpfer ausldstcn, dankta Kreisleiter Herzog im Namen aller Zuhorer nnd ver-epradi, dafi die Alte Garde des Gaues Kirnten jedef-zeit ihre Pflidit erfiillen werde.
Der Gebietefiihrer nnd die Gebletemidelfuhrerin riditeten anlafilidi des Kameradgdiaftstreffene der Alten Garde an den Gauleiter ond die alten Mit-kampfer im Namen des Fiihrerkorps der Kiimtner Hitler-Jugend ein GruStelegramm.
Gefohrliche Drohmg der jopanischen Flotte
Einsatz erst mm geeigneten Zeltpunkt - Uberbeansprndinng der USA-Sdiiffe
Ж, Vmr иш Ш #1= mm 1ЧД
Dobro bi bilo, 6« al t« miali zaklet«.
Ta jed ja lepka.
Te cigaret* ho parfumlrane.
Ml imamo prostor v parkftu
Ta soba ima lepa parketni (deščnmi lin
On Џ came potegnil.
PoilJlU ml del knjig.
Ifrajnx* partijo Aaha!
Pojdimo na Izlet!
To dekle se je dobro omoSllo.
Loibl je prelaz.
0# potujemo т tenwmrtyo. potrMnuJemo potni
gl. Tokio, 14. MSri. (Eigener Funkberidit.) Dte lapaniech« Flott«, dW bieher weitgehend i« Ruh« geblieben let, lat bestimmt im dieaer Zeit nidit aehwacher geworden nnd wird nodi einmal In den Kampfen in Panfik eine gewiditige Rolle spielen, wenn audi die Amerikaner m ihrer notorisdien Untersdiitzung der Japaner diese Tatsache durchau« nidit wahrbaben wollen. Niemand als die anatandiym |apani<dien Stellen welfi, wo sich die Sdiiffe befinden. Es iet aber mit Sldierheit anzunehmen, daS eie an einem Ort sind, von wo die entscheidenden Kampf-gebiete schnell erreicht werden konnen und dafi sie jederzeit eins.itzbcrelt sind. Alle bisherigen Versudie je* Gegner«, die japanisdie Flotte in einem ihr genehmen Gebiet oder mit geteilten Kriften zum Kampf »ш (tellen, aind fehl-gesdilagen. Gerade in letzter Zeit merkt nan den amerikaniedien Marinekommentaren an, wie man diese hinter der eieernen japanisdien Rnlie drohende Gefahr furchtet.
Die amertkaniedie Gegenoffen&lve im Pazifik-raua begaoB vor einem DwMertelfahr, wd die
raunoMt ..........
Tell ohne gnindlid>e Oberholung in dicsent Kampfg«bi«t. Wahrsdieinlidi werden die Eet-echeidungskampfe zwisdien den beiden Flottea gerade dann beginnen, wenn die Amerikaner auf Grund ihrer langen Nachschubwege und der not-wendigen Oberholung der Schiffe zu einer Kampf-pause gezwungen sein werden.
Dk Lage iet heute schon so, dafi ei den Aa-scheim hat, «ls ob die amerikamlacbe Pazifili> offensive dranf nnd dran sei, sidi festzufahrea, ohne die mit ihr verbundenen Absicliten erreidit zu haben. Es gelang nidit, die Territorien in erobern, die als Basis fiir amerikanische Land-flugzeuge tatsadilich eine ernste Bcdrohung Japans oder fiir Japans Veraorgung darstelien konnten. Den Luftangriffen auf Truk in den KaroMnen nnd Saipan la der Marianengmpp* folgte keia Angriff too See bw. well »a-i angreifende Flotte lidi damH cofierhalb de# Sdiutzgfirtels begeben hitte, der dnrdi die «me-rikanischen Flujnlatze auf den Gilbert- und Marshallinsein gebildet wird, und gleidizeitig im den КжтрПмтмб dm j^fiechea Slott*
stran 4. — . 21.
KARA WANK EN BO TE
Srpdtt, 15. marca 1M4.
Kozak SerdjukoT Je rešil položaj
Nočna borba proti banditom na Balkanu - Oporišče stalno v naših rokah
РК. v hrvatski vasici, ki je že nekaj tednov nudila mali oskrbovalni enoti, sestoječi se iz starih letnikov kozakov prostovoljcev In pa njenemu nemškemu štabu varno streho, je v eni izmed zadnjih mesečnih noči nastal vražji ples. Kakor vedno so stale zunaj straže, ki so od časa do časa obhodile položaje. Polnoč je že davno minila, ko je stari kozak Serdjukov, ki je ob lepem Donu še doživel dobi;e stare čase pred boljševiško vlado, stal na straži, katere danes ni in ni hotelo biti konec. Zelo zapeljivo je, če lahko človek od blizu gleda v svoj topel stan, ki ne leži niti trideset metrov vstran, takoj za starim hlevom v velikem svetlem poslopju, v katerem se nahajajo delovni in spalni prostori štaba. Toda vstran z udobnimi mislimi, ki človeka samo odvračajo od dolžno-stil
In zopet pogleda ostreje proti bližnjemu gozdu, ki nudi, kakor se njemu zdi, vsakemu sovražniku, izvrstne možnosti, napasti štab zlasti od zadaj. Ce ima človek hudiča v mislih, pa pride... Kakor v odgovor na misli, s katerimi se je Serdiukov ravnokar bavil, so v tem trenutku stopile tri postave iz ho-ste.
Osupnil Je, ker so se te postave tako zelo previdno tipale naprej. Sedaj so se nenadoma sklonile. In iz treh, ki so zginili, kakor da bi jih zbrisal s tal, je postalo sedem možakov, ki so se sedaj, razdeljeni v dve skupini, pomikali vsaka v svojo smer.
V	spoznanju, da se tu bližajo banditi, je Serdjukov skorajda ljubeznivo pripravil puško, ustrelil trikrat proti gozdu in ko so se banditi razpršili, je poslal za njimi vso svojo zalogo municije.
Banditi so menda našli zaklonišče. Videlo se jih ni več. Ta trenutek je izrabil stražnik in zapustil svoje mesto, da bi obvestil štab, ki še ni slutil, kaj mu je v tej nočni uri namenjeno. Ko je bil dan alarm, se je nahajal Serdjukov že zopet z novo municijo na svojem mestu na vrhu. Prekleto blizu njegovega mesta so se banditi že priplazili, tako, da se mu je zdelo modreje poiskati nov, ugodnejši položaj. Počasi in pri tem stalno streljajoč se je plazil v smeri k štabnemu poslopju.
Banditi, ki so se nahajali že v vrtu, so sedaj tudi streljali. V nekem kotu zakrit, je stal Serdjukov in streljal dalje. Res, bil je še po-po'noma sam toda vedel je za gotovo, da ne bo več trajalo dolgo, da pride pomoč. Ban-ditov že ni mogel več razločno videti. Verjetno na se nahajajo že na dvorišču. Izdaja jih aovorjenje, ki se sliši iz okolice hleva. Tu''; domneva, da jih je nekaj za kupom ko-ruz» na vrtu.
Tu^i na sprednji strani štabnega poslopja, na cpsti, streljajo sedaj. Strojnice ropotajo in toča strelov se usuje v noč. Posamezne io("i4 oranste se razlete. Streljanje, ki se je vedno bolj osredotočilo na štabno poslopje In ki je zajelo tudi dohode, fee je bližalo. Za Ser 'jiikovom je nekdo skočil v hišo. Se dobro, da je spoznal svojega četovodjo, sicer .. raje ni pomislil do konca. Sedaj Je bili 7,adeva le še pol tako huda. Ce je bil poročnik Kusnezov tukaj, tudi tovariši niso mo-li biti več daleč stran.
V	hiši je Javil poročnik Kusnezov, da je s svojim vodom pripravljen. Jezno Je še pripovedoval, da Je v vasi precejšen nered, v katerem noben človek ne ve, kje Je že prav za prav levo in kje desno. Hotel je še pristaviti, da so obkolili banditi častniški stan In pisnrne, da so se preoblekli deloma v usta-ške in domobranske uniforme, nagovarjali
Unter Friedrich Wilhelm I., dem Soldaten-kčnig, waren die soldatischen Sitten rauh, 1'nd auch im Offizierskorps herrschte ein^Ton, der mehr von der Erinnerung an das wild* Gebaren der Landsknechte als von Mensch-lichkeit diktiert war.
Nun gab es damals im Postdayer Garde-regiment einen jungen Leutnant aus der alien m^rkischen Familie von Ribbeck, dessen PflichtbewuBtsein man zwar kannte, der aber durch srnin zurflckhaltendes, auBerordentlich etilles Wesen die allgemeine Verwunderung erregte. Er nahm nur ungern und mit sicht-lich geringem Interesse an den Gelaaen eeiner Kameraden teti und iiihrte das Glas nicht after an die Lippen, als im AnschluB an die ausgebrachten TrinksprOche unbe-dingt erforderlich war.
Er liebte das Soldatentum um seiner Exakt-heit und unerbittlichen Sachlichkeit willen, — ftir das hSufig recht rohe Gebaren seiner Kameraden fehlte ihm Jeder Sinn. Die Vor-gesetzten fanden seine soldatischen Tugen-den untadelig und die von ihm ge-lahrte Abteilung in bester Verfassung, aber sle wurden allmflhlich gereizt durch die fast schttchterne ZurOckhaltung des jungen Offlziers, sie hielten ihn fUr kei-nen rechten Mann und hegten Zweifel darilber, ob er wohl Im Ernstfall den ndti-gen Mut aufbringen wOrde. Der Oberst des Regiments, ein Herr von Lossow, beschloB Ihn in dieser Hinsicht gelegentlich auf die Probe zu stellen.
Als man eines Abends nach einem ange-regten Festmahl eich erhoben hatte und nun In zwangloser Weise herumstand, trat Oberst von Lossow auf eine Gruppe junger Offiziere zu. unter denen sich auch Ribbeck befand, um sich mil ihnen zu unterhalten. !Man kam auf das PistolenschieBen zu sp.'e-chen d?r Oberst meinte, das sei eine Kunst. In der man sich flelBlg Oben und mčglichst vervollkommnen miisse, da sie einem im Kriegsfall die beaten Dienste leisten konnte.
V ruskem jeziku kozake in da Je vse skupaj trenutno precej velika svinjarija... Toda za robantenje ni več časa.
Kozak Serdjukov je ravno zopet vse izstrelil, ko se Je pojavil 57 letni kozaški podpolkovnik Charitonov in povprašal, kakšen je položaj na vrtni strani. Serdjukov je hotel že svojega predstojnika, ki je nosil protezo, posvariti, ko je padla na dvorišče ročna granata in se razpočila malo pred starim. Serdjukov Je takoj priskočil, toda starega bojevnika, ki se je že v ruski državljanski vojni neustrašeno boril proti boljševikom, je mogel še samo prestreči in ga zavleči v svoj kot. V lazaretu so pa nekaj trenutkov pozneje našteli še pet ran, ki niso bile malenkost. In če se je prištelo še stare vojne rane, jih je imel polkovnik kar ducat.
Kakor mu je bilo ukazano. Je med tem Kus-
Berlin, 14. marca. Na letošnji dan spomina na junake, v nedeljo, je bilo vpelič v tej vojni, da se je nemški narod spominjal svojih padlih. Spominjali smo se tiho vseh tistih, ki so žrtvovali svoje življenje na ironti kakor v domovini za bodočnost in veličino Retcka, prežeti vere v zmago. Tako so bile slovesnosti stranke in oborožene sile za počastitev padlih v mestu kakor na deželi posvečene v enaki meri tistim, ki so našli svoje zadnje počivališče na bojiščih sedanje borbe narodov in svetovne vojne, kakor tistim, ki smo jih morali izročiti domači grudi kot mučenike pokreta in kot žrtve nečloveškega sovražnega zračnega terorja.
Er riihmte sich, selber ein hervorragender Pi4tolenschutze zu sein, und sagte, er ver-stQnde es, jemandem eine kleine Frucht, ja einen Pfirsichkern zwischen den Fingern wegzuschieBen. »Leutnant von Ribbeck, wflrde Er mir einen solchen Pfirsichkern hal-ten?«, Iragte er.
»Mit Verqnilcien, Herr Oberst«, erwiderte der (uncte Leutnant in groBer Kuhe.
Alies war gespannt, was geschehen wQrde.
Der Oberst trat an den Tisch, brach einen Pdrsich entzwel und reichte Ribbeck den Kern. Zugleich gab er Befehl, seine beiden Pistolen zu bringen.
Als sie da waren, stelUe sich Leutnant von Ribbeck an die Wand des Saales, er streckte den Arm zur Seite aus, ganz vorn zwischen Zeige- und Mittelfinger hielt er den Plirsich-kern. Sein Gesicht war still wie immer, seine Augen blickten klar, keine Wimper zuckle. Totenstille herrschte im Saal, niemand be-neidete den Kameraden um seine Lage, jeder iragte sich: wUrde der Oberst, dessen Gesicht vom Wein gerStet war, wirklich schieBen — und treffen?
Lossow nahm eine der beiden Pistolen aus dem Kasten, lud sie und zog den Hahn. Totenstille, kein Atemzug war hOrbar.
Ribbeck stand wie aus Eisen, ein leichtes, bescheidenes Licheln lag um seine Lippen.
Der Oberst hob die Pistole,, er zielte, schoB, und der Pfirsichkern ging in Splitter.
Alles rief Bravo und klalschte Beifall. Lossow ging lachend auf Ribbeck zu.
»Das hat Er brav gemachtl«, sagte er.
»Herr Oberst«, entpegnete der junge Leutnant einiach, »ich getraue mir dasselbe zu Wurden mir Herr Oberst auch einen Pfirsichkern halten?«
Lossow glaubte nicht recht zu hdren Es stUrmte ihm in groBen Wogen durch das Hirn. Wen;> er sich weigerte, so witrde mnn ihm Mangel an Schneld vorwerfen Er konnte das nicht abschlagen, was er soeben dem andern zugemutet halte.
B92ov s svojimi možmi obkolil vrt In je ležal banditom, katerih sence so se s te strani v bledi lunini svetlobi slabotno odražale na steni hleva in ograje, v boku. Toča svinčenk iz strojnic Je zadostovala, da so se podali banditi, ki s te strani niso pričakovali napada, v beg. Dvoje svojih ljudi, ki so bili zadeti, so morali pustiti ležati.
Kozaki so zasledovali strahopetne nočne motilce miru, podili so jih več, kakor tri kilometre daleč v prihodnjo vas, v kateri je rogovilila neka druga tolpa. Pomagali so neki izvidniški enoti, ki je šla naprej, narediti konec temu nočnemu strašilu.
Drugi dan opoldan se je odigralo še kratko zaključno dejanje te borbe za kozaka Serdjukova, ki je s svojo pažnjo in s svojim pogumnim ravnanjem bistveno pripomogel k temu, da se je izjalovil načrt banditov, uničiti malo oporišče. 47 letni donski kozak je bil povišan v poddesetnika in odlikovan s svetinjo za hrabrost.
Kriegsberichter R. Kratsch.
Središče vseh teh prireditev je tvorila dostojna počastitev padlih z vojaškim obeležjem ob častnem spomeniku državnega glavnega mesta. Tukaj je vrhovni poveljnik vojne mornarice GroBadmiral Donitz položil Fuhrerjev venec. Predstavniki Oberkomman-da der Wehrmacht, Reichsleitunge der NS-DAP, državne vlade, oddelkov oborožene sile vključno Waffen-f^, mesta Berlina in odredov, ki so ohranili vojaško tradicijo, so prisostvovali slovesnosti.
GroBadmiral Donitz je potem govoril nemškemu narodu.
»1st Er denn ein so guter Pislolenschiitze?« fragte er.
»Ich schleBe fast tSglich, Herr Oberst*, erwiderte Ribbeck in schlichtem Ton, »und wenn ich nicht wuf?te, dnI5 ich den Pfirsichkern mit Sicherheit treffe, wilrde ich den Herrn Oberst nicht bitten, ihn mir zu halten; es kOnnte vlbrigens auch eine Stecknadel sein.«
Er zerbrach einen Pfirsioh, reichte Lossow den Kern und nahm die zweite Pistole aus dem Kasten. Der Oberst stellte sich an die Wand, genau so wie zuvor der Leutnant. Es flimmerte ihm vor den Augen. Er hielt den Arm so Starr wie mdglich, es machte ihm MOhe, denn der Wein ging in ihm um.
Leutnant von Ribbeck hob zum Staunen aller Anwesenden die Pistole, er zielte eine Weile, — dann setzte er plCtzlich ab.
»Nein«, sagte er, »ich will es lieber las-sen, denn auch dem besten Schiitzen kann ein Malheur passieren. Ich kćnnto einen wertvollen Menschen verletzen, und das mag ich nicht.«
Alles atmete auf, ein Gemurmel der Er-leichterung lief durch die Reihen.
Der Oberst senkte den Arm und legte den Pfirsichkern beiseite, dann gab er dem Leutnant die Hand.
»Er hat Recht, Ribbeck«, sagte er ein wenig betreten, »auch der beste Schutze kann feh-len, dageqen gibt es kein Mittel. Ich weiB, er 1st ein Mann von Mut, und in Zukunft soli Ihm mein besonderes Interesse gehfiren.«
Damit war der Fall erledigt. Der stille Leutnant hatte dem Oberrt zu verstehen gege-ben, dnfi er mit sainem SchuB ein gefahrll-ches Spiel getrieben hatte. Lossow trug es ihm nicht nach, er wuBte wohl, sein elgenes Verhalten war einer reichllch verwegenen lanne entsprunqen Man qew(Shnle sich In Zukunft an das ruhlge, zurOckhaltende We-sen des Umqen OffiT.iers Ihn auf seinen Mut hin 7.U prOfen, hat mm nicht wieder fUr nOtig befunden.
Premije za sposobne, rudarje
V nižješlezijskem rudarstvu so zaposlena inozemske delovne moči podnevi pod vodstvom nemškega kopača mpjstra in so se po kratkem uvajanju obnesli. Te delovne moči dobe dodatne premije, večinoma v obliki cigaret, tobaka, sončnih jedrc in sličnih živil in nasladll.
Sphere:	se ye vrnil v London
Dojmljive angleške slike o učinku zadnjih nemških napadov na London
€
Ženeva, 14. marca. Ilustriran angleški tednik »Sphsre« prinaša celo vrsto, posnetkov razdejanj pri, zadnjih nemških napadih na London, pod napisom: »Blisk se Je vrnil v London« in poudarja zlasti, da so vsi ti posnetki napravljeni šele v zadnjih dneh.
Slike kažejo velikanske gore ruševin, pri katerih so na delu reševalni oddelki, in oo-reč? tovarne. Eden izmed teh posnetkov ima 7n=čllen prlstavek: »Ta požar se ne da zajeziti, gasilci lahko samo brezdelno gledajo.« Pod sliko neke noreče tovarne je zapisano: »Nadaljnia slika ognja in plamenov, po nemških letalih odvržene zažigalne bombe niso mogle dovolj hitro pogasiti, tovarna je samo še goreči tulec.« Pod nekim nadaljnjim stoji: »Ostalo Je le malo razen Topptiia,., in letev.«
Poostreni nemški zračni napadi na London so imeli, tako poroča »Daily Telegraph«, za posledico, da je znenada naraslo število sklepov zavarovanj pri znani angleški zavarovalnici Lloyda Unterwritera. Mnogo Londončanov, ki ni več obnovilo zavarovanj proti škodam zaradi zračnih napadov, ker so popustili napadi 1940'41, se sedaj podviza, da sklene nove. Ko so bili napadi 1940'41 na višku, so pri Lloydu izplačali mesečno povprečno S milijonov funtšterlingov zavarovalnin proti škodam iz zračnih napadov,-ta vsota je pozneje padla na tri milijone funtov. V preteklem mesecu februarju, pa Je skuona zavarovalna vsota že zopet narasla na 4,2 milijona funtšterlinaov.
Londonski »Observer« razkrije, da so morali v zadnjem času prestaviti londonsko zračno obrambo. Zaporni ogenj je bil v onih dnevih, ko so še težki bombniki leteli razmeroma počasi in nizko, »dobro zastraho-valno sredstvo, sedaj pa se s tem ne more nič več opraviti proti hitro letečim nemškim bombnikom. Vsa preračunavanja ciljev iz leta 1941. so razdrta. Zaradi tega je moštvo pri topovih s svojimi merilnimi orodji stalo pri baterijah in si ni vedelo pomagati: baterije so pa še po starem vzorcu začele streljati, kakor je pač šlo.«
svetu
" Pod varstvom neniSkepa orož^ dosle.1 Monaco sploh ni občutil vojne. Nedavno so igrali v gledališču Monaca pod pokroviteljstvom princa opereto »Pri belem konjičku* v korist n;m ujetnikom. Akreditirani zastopniki evropskih držav med njimi nemški poslanik, so se udeležili predstave. — Princ Monaca je eden izmed petih vladarjev, ki Se vladajo v Evropi.
it, Kapenhajrna porofajo, da je v Koldingu nek zakonski mož v hipnem napadu težke ljubosumnosti odgriznil svoji ženi nos. da ne bi mogla nikoli več fllrtati z drugimi možmi. Ta čin .je imel še neprijetno posledico pred kazenskim sodiščem, ki je ugrizljivega moža obsodilo na tU mesece zapora.
Nek mesar Iz Ohrozina pri Prosnicah v Pro-tektoratu je kupil kozo. ki jo je doma spravil
Schusse nach dem Feslmahl /
Erzahlung von Hans Btthge
v hlev. Pri tem mu je padla iz žepa denarnica 5 4.000 kron:mi v .bankovcih. Ko je čez nekaj časa opazil zgubo in tekel v hlev, je moral ves prestrašen ugotoviti, da je bila koza požrla bankovce. Takoj je zaklal žival, da bi še rei.il vsaj del denarja, kar se mu je tudi posrečilo. Na pol prežvekani in prebavljeni denar mu je banka izmenjala.
Ne vsakdanjo srečo je imel nek mož v Bur-gu pri Magdeburgu_ da je postal v enem dnevu oče in stari oče. Njegova žena je pOrodila zdravega dečka in še isti dan je porodila tudi dečka njegova zunaj stanujoča hčerka. Oba novorojenca sta torej stric in nečak.
Guu Karnten dokazuje, da so predlogi za izboljšanje v obratih uspešni tudi v neindu-strijskih pokrajinah. Kljub pretežno kmetijski in obrtniški strukturi Karntna je bilo oddanih v letu 1943. preko 400 predlogov za iz-bolj.šanje, izmed katerih je bilo odlikovanih približno 250 z denarnimi nagradami v znesku 14.000 RM. Med temi predlogi je bilo tudi več uporabnih iznajdb.
časopis L'Oeuvre v Parizu prinaša sledeče poročilo: Po Nemčiji storjeni ukrepi preprečujejo brezposelnost in nepredstavno bedo v Franciji. Reich je tako v Nemčiji kakor v Franciji ustvaril možnosti za delo 2,500.000 ljudem in torej obvaroval petino v Industriji, trgovini in prometu zaposlenih Francozov pred brezposelnostjo. Reich pa brezposelnosti v Franciji ne bi mogel omejiti, da ni bil velik del francoskih delovnih sil vključen v nemško gospodarstvo. Francija je potrebovala delovne možnosti in Nemčija delovne moči.
Nekaj obratov v hannoverskem Gauu je opremilo prodajalne za živila v obratu za svoje uslužbence. Pred začetkom prvega posada s© predajajo v prodajalnah aktovke Дп mreže za nakupovanje z znamkami in listki za zaželene nakupe. Mea odmori ali ob koncu pa, lahko pridejo delavci In nameščenci po svoje napolnjene torbe.
Brigadnega generala Zedinjenih držav Davida Dragesa, poveljnika nekega oddelka lovcev v Sredozemlju, pogrešajo, kakor objavlja vojni departma, izza 8. februarja na italijanskem zračnem bojišču. On Je Sesti severnoameriški general, ki Je vpisan v seznamu zgub.
Sof ialnopolitRni obzornik
Werkfrauengruppe je oskrbovala ranjence
Deset članic Werkfrauengruppe nekega o» brata v Seebachu pri Villachu je oskrbovalo 34 ranjencev in bolnih vojakov v Lienzu. Radodarni darovi uslužbenk v obratu so omogočili, da so dobavljali ranjencem vino, pecivo in cigarete. Razen tega je tvomiška kuhinja darovala približno šest kilogramov ma« kovega zvitka, ki so bili tudi razdeljeni med 34 vojakov. Ranjeni frontni vojaki so se delovnim tovarišicam zahvalili v iskrenih besedah.
Službena mesta za izmenjavo
Po Izkustvih, ki so jih nabrale centrale za izmenjavo v Berlinu In drugih velikih meetlh, se bavi Reichwirtschaftsministerium sedaj z načrtom, da bi ustanovilo po vsej Nemćijl poslovniče za menjavo. Tako bi bila dana možnost, vzdržati vpliv na nivo menjalnih ponudb in na določitev cen.
Die Tapierkeitsauszeichnung /
Mit einem Eisernen Kreuz In der Hand stand am 10. September 1943 der Oberleut-nant Seibold bel Dnjepropetrowsk ^°Л, Granatwerfer seiner Kompagnie und
verlegen auf die Bedienungsmannschatt пш,
den Gefreiten Welfl, den Gefreiten Lang una den Gefreiten Kilhn, die, d®"
In die Stirne gedrUcki, befehlmSBIg zur Enfgegennahme Ihrer Tapferkeltsauszeich-nung angetrelen waren. Elgentllch wollte der Oberieutnani eine Ansprache halten, eine f-^ierllche sogar; denn dies* drel M&nner batten damals mil ihrem Granatwerfer dem Iwan so schwer zugesetzt, dafl er es auige-geben hatte, nochmals anzugreifen. Aber stall der Ansprache fluchte der Oberleutnant bloB; Verdammte Sauerell« und-schaute wieder den Kilhn an, den Lang, den WelB und darauf das Eiseme Kreuz, das elnzige, das er fiir die drel Manner bekommen hatte. Und hatten sle nicht alle drel losgelegt wl9 die Teufel? War nicht einer so tapfer wie der andere? Der ganze Granatwerferl* be-gann er seine Rede und schloD sle soglefch »jawohll« trat hin und band, kurz entschlo*' sen, die Auszelchnung dem Cranatwerfef das Rohr herum, drflckte Jedem der p®"?'" ten die Hand und verschwand wieder GelSnde.
Wufiten Sie schon.. •
...dan der grdBte Goldklumpen,	In
Chile gefunden wurde, dreihundertzehn Pfund wog?
... dafl man von einem	StrauB wlh-
rend seines Lebens 220 Kllogramm Federn gewinnt?
... daB man heutzutage das Flugzeug zur Entdeckung vorgeschlchtllcher Burg- und Siedlungsanlagenerfolgreicheinsetzt? Boden-erhehungen lessen sich nSmllch aui einer gewlssen HOhe mit der Luftblldkamera viel ieichter feetstellen als zu ebener Erd«.
.,. daB man stark auswArts gestellte Schneidezfthne »Raffz&hne« nennt?
IVcincila !e pnla^ila nofe iiadlr fnnake
GroBadmiral Donitz }e položil Fiihrerlev vcnec - Besede nemškemu narodu
Sreda, IS. iaai«a 1644.
KABAWANKEN BOTE
etrsn 5. — 6tev. 31.
»Melodlle velemesta" v Kralnburp
v velemesto pride človek, kakršen sva ti In jaz, V raznoterih pojavih Išče tega, česar iščemo vel, sreče. Sreča pa ni xunaj, ampak je v človeku samem, in kdor najde k sebi samemu, ta najde svojo srečo. Komur je usojeno, da najde v velemesta sebe samega, ker spada T velemesto, kjer je njegov del, ker je zanj rojen, ta najde v njem svojo srečo. Tako gre nate junakinja skozi velemesto Berlin. Kmalu ji postane jasno, da to ni nobeno mesto, da je prišla T novo deželo s provincami, narodi, pokrajkiami Id pasovi s menjajočim podnebjem, da #0 v to mesto privreli najrazličnejši ljudje iz vseh Gauov Reicha, ki jim je samo ene skupno, njihova posebna življenska moč In veselje do življenja, njihova nepristranost nasproti vsem novim pojavwm la njihov n®-preeaag^jlvi humor.
Pogol da se lahko ftlvl ▼ tem neskromnem olodju, je pa vendar posebna storitev. Kdor jo dovrS, toda podleže т atmosferi velikega mesta, se spada vanj. Komur pa njen ritem daje zagon, komur stopnjuje dnevni tek moči in veselja do neshitene višine, ta je njegov. On se dviga v njenem ritmu do mogočne melo-dij* velemesta. V tem smislu bodete tudi ra-xumi^ film >GroBstadtmelodie« (Melodija velemesta), M se predvaja od 14. marca naprej v »TOčnem kinu v Krainhwrgu. Hilde Krahl Igra T njem g^aivno Tkigo mlad# fotograflnja tiska.
Erels RadmaBiMdmrf
Xeuinarktl. (Večerna prireditev KđF" v znamenju >tempa«.) Pod tem geslom se je odvijal 10. t. m. dvoumi pester apored pred natrpano polno novo dvorano KdF >Na ekalci«. V pisani zaporednosti so pokazali mnogovrstno znanje. Vodja kabareta Schneider Dunker je povezal posameme točke na šaljivo zabavni način in sodeloval ж deklama-cijami in pesmijo. Na klavirju je a dovršeno Igro spremljal Paul Straseer, na akordeonu pa vzorno Joschi. Gospa Age Koenen je očarala poslušalce s svojim krasnim glasom, opica Bongo pa je povzročila mnogo smeha pri odraslih, mladini pa vzbudila grozo in strah.
V	prijetni spremembi so se menjale pevske in plesne točke. Posebno velik uspeh so imeli španski plesi Gitane In Dvaresa. Seveda je dala lepa dvorana vsej prireditvi lep okvir.
V	njej pa se naj tudi v bodoče nudi U najboljše. Začetek bi bil storjen.
Delovno zasedanle nčiteljstva v Radmannsdoita
Krelsbauemschaft je v sporazumu s šolskim poverjenikom priredila v soboto dne 4. t. m. v Kreishausu Radmannsdorfu zasedanje učnih moči na ljudskih in meščanskih šolah, h kateremu BO prišli tudi Kreisleiter dr. Hochstei-ner, LandesbauemfUhrer Huber, dr. Marchart od Landratsamta, vodja Arbeiteamta Pg. Kauf-mann in Krelsfraueoschaftsleiterin, kakor tudi taborišče RAD Odwein.
Potem ko sta predavala Laadeejugendbe-rufswwt Oskar Huber in Landwirtschaftsrat Haurl, je govoril LanđesbauernfUhrer Pg. Huber o pomenu šole kot najbistvenejšega vzgojnega sredstva mladine. Od dela učiteljstva bo v veliki meri odvisno, ali se bo popolnoma izvršil FUhrerjev nalog, naj ae nemški narod Izoblikuje zopet bolj kmečko in povede nazaj k naravnim življensklm oblikam. Delovno zasedanje, ki ga je vodil Stabsleiter Pg. Mayr, Je bilo zaključeno z dobrim uspehom.
Kreis St«in
Steln. (Koncert). Pred kratkim Je gostovala zabavna godba KdF iz Krainburga pod naslovom >NaSe najljubše melodije«. Pester spored najlepših napevov priljubljenih in najbolj znamlh komponistov Je razveseljeval srce in uho poslušalcev. Predvajanja kralnbur-ških glasbenikov so vzbujala največjo pozornost. Obilno in dobro zasluženo pritrjevanje Je bila nagrada za lep koncert.
Rodbinska kronika lx Soranitke
Krelm Rrainburg
Kralnburg. V februarju 1944. Je bik) pri etandesamtu v Kfalnburgu vknjiženih 25 rojstev in 26 smrtnih primerov. — Zakonsko zvezo so sklenili: Anton Widltz in Josefa Susch-nik iz Krainburga; Franz Jug in Marianne Heuffel Iz Krainburga; Lorenz Lukanz tn Marianne Nowak iz St. Georgen oz. Naklas; Alois Ometts In Johanna Tschentschltsch iz ABlInga ozlr. Krainburga; Kari Perger In Maria Agatha Simontschitech iz Krainburga; Otto Walter Strzelba in Olga Mlakar iz Laak a. d. Zaier; VInzenz Mali in Franzieka Polelner 1ж Kanker (vojna poroka); Johann Josef Hrastnik in Maria Berze iz Seelanda oz. Klagenfurta; Franz Valentitschitsch in Juliane Schuster is St. Andrft ozir. Zarz; Johann Eggert in Johanna Kemperle iz Zarz; Johann Gasser In Johanna FrOhlich iz Zarz; Johann Porenta to Kathari-»a Kokal is Safnltz; Josef Petemell in Frančiška Schink iz Laak a. d. Zaier; Franz Egger In CftcUie Kern iz H6flclna.
GftllcnfeU. Rojstva v mesecu febniarju: Maria Pcrko, Siegeiedorf; Rosalie Keischilz, U. Duplach; Maria Magdalena Marentschitsch, IHelllgenkreuz; Maria Magdalena Perko, U. puplach; Marta Raditech, Sebeole; Marta Hlednlk, Pristau; Daniela Weld, Rettne; Valentin Polelner, Prištau; Marla Markowltech, O Tenetische. — Uarll so: Vida Piiseher, U Puplach; Josef Schwegel, Gorltsche; Marin Schwegel roj. Reker, Gorltsche; Anton Jeler, V. Duplreb; Rafael Orasdowets, Heiligmn-Џгшш; Aokoote Lenb«r, РгМм; IMtiM ICa-
IVemška hallora tndi \ zadnji gorslii vasi
Kako ]e v našem Gauu Earntou NSG-JIraft durdi Freude" delovala v prosveti
Kamten ni industrijski Gau ta zato je bila, ker prevladujejo kmečka naselja, pri prosvetnem delu NSG - >Kraft durch. Freude« т ospredju oskrba pokrajin, ki so prometno-tehnlčno oddaljene. Pri tem je treba povdarltl, da spada alej ko prej k najvažnejšim nalogam NSG - >Kraift durch Freude« oskrba obratov Y mestih Altgaua, s pretežno Industrijo.
Ce spada k najlepšim In najvabljlvejShn na-k)gam NSG - »Kraft durch Freude«, da d& delavcem na veselih sproščajoClh уеСегШ vedre muze moč za sledeči delavnik, je vendar pridržana prosvetnemu delu v obratih resna pravica, da spozna tvornega nemškega delavca z mojstrovinami nemške kulture. Gledališče In glasba, Izobražujoče predavanje In ogledovanje umetnosti omogočajo vsakemu nemškemu delavcu v krožkih prireditev in umetnostnih občinah, da se udeleži doživetij naših velikih mojstrov. V najtesnejšem sodelovanju ■ K&mtner Oreozlandtheatrom, Musikvereinom fUr Kitmten In Deutechen Volksblldungsw«> kom, prinaša NSG - »Kraft durch Freude« v svojih 22 umetnostnih občinah vsem tvornim veliko veselja in premisleka; saj se sicer udeležujejo prosvetnega življenja nemškega naroda večinoma samo po radiu. Gostovanja K&mtner Grenzlandtheatra prinašajo najboljšo nemško gledališko umetnost v male občine na kmetih, predavateljski večeri znamenitih govornikov, predavanja s filmskimi posnetki in večeri s prireditvami Iz vseh področij vede In znanja, priobčujejo velikost nemške kulturne volje tudi v najbolj zakotnih dolinah, najboljša glasba nemških mojstrov očara v malih gorskih vaseh nemške kmete, m povsod
je NSG - »Kraft durch Freude« vedno pripravljen posredovalec nemškega kulturnega življenja.
Večkrat pa nI tako lahko, oekrbovatt 22 umetnostnih občin Gaua z najboljšimi prireditvami, predvsem so prometnotehnične težave pri posredovanju prosvete v malih in najmanjših kmečkih občinah. Toda tudi tukaj da NSG - »Kraft durch Freude« rada na razpolago svoje uslužbence. Skupine za ljudske Igre pri KdF prinašajo vesel smeh v najbolj oddaljeno gorsko vas, in neumorno se stavijo na razpolago igralci, laiki in glasbeniki. Otrokom naših kmetov gorjancev se prirejajo popol-, danske prireditve pravljic »H&nsel und Gretel« (Janko in Metka) ali »Schneewittchen« (Sne-guljčica) pričarajo rdečico pričakovanja na otroška lica, in vriskanje ter ploskanje malih ročic je najlepše plačilo za neumorne igralce laike, ki odpotujejo v soboto s vso prtljago in 80 V ponedeljek zopet aek> veseli na svojem delovnem mestu.
Tako prispeva NSG - »Kraft durch Freude« k Ijudskoprosvetnemu delu, vedno pripravljena služiti v velikem krogu nemškega kulturnega ustvarjenja, ki obsega nacionalsocialistično delo narodne prosvete. čisto vseeno, ali. se N^ - »Kraft durch Freude« čim najbolj potrudi, da bi nudila na večerih resnih nemških umetnikov s velikega področja nemško pro-sveto, ples in petje, glasbo in reke, ali da ljudsko prosvetnemu ^lu na razpolago moč svojega organizatoričnega delovanja, ali pa po- $ šilja svoje prostovoljce v najbolj zakotne gorske vasi — vedno bo dala moč za delodelova-nlka, moč za zmago.
Kahšne znake zračnega alarma imamo?
V bodoče tndl predznak minule nevarnosti (predznak konca svarila)
V bistvu alarmov pri letalskih napadih je nastopila za bodoče od 11. 3. 1944., ob 00 uri nova ureditev V toliko, da bo k sedanjim si-renekim znakom dano še pred svarilnim znakom In znakom konca svarila (minule nevarnosti) ie eno slrensko znamenje. Sedaj bodo sledeči znaki: Sirena svari z visokim znakom >Javno mračno svarilo« (trikrat visok trajajoči glas v eni minuti). To znamenje naznanja, da se sicer posamezna sovražna letala nahajajo v notranjosti svarilnega ozemlja, de. pa ne obstoja nevarnost za kak velik napad. Zamorejo torej posamezne bombe pasti In zamore protiletalsko topništvo stopiti v akcijo; gospodarsko tn prometno življenje gre podnevi popolnoma dalje, pa tudi pri temi, vendar ## ustavi obrat električnih tirov, ki povzročajo iskre.
Sirena z nizkim znamenjem alarmira »letalski alarm« (eno minuto trajajoči tuleči glas), ki narašča in upada. Ta glas pomeni vedno veliko nevarnost. Z večjimi napadi se mora računati. To znamenje se more dati tudi ob priklopltvi na znamenje »Javno zračno svarilo«, če slabim sovražnim močem sledijo močnejši odredi. Sirena svari z »javnim zračnim svarilom« in alarmira s »letalskim alarmom« po možnosti pravočasno pred domnevnim prihodom prvih sovražnih letal nad krajem zračne obrambe.
Sirena da »predznak minule nevarnosti«, predznak konce, svarila (Vorentwamung). Znamenje je enako, kakor pri »JavnAn zračnem svarilu« trikrat visok trajajoči glas v eni
minuti. Znamenje pomeni po »letalskem alarmu«, da ae nahaja večina eovražnih letal т odletu, da ae pa posamezna, sovražna letala nahajajo Se nad krajem obrambe. Obstojajo torej Se Iste stopnje nevarnosti, kakor pri »javnem zračnem svarilu«, to se pravi, da zamorejo pasti Se posamezne bombe in da zamore ostati protiletalsko topništvo še v akciji, s veliko nevarnostjo, posebno s napadi v masah pa ni več računati. Samozaščitne moči morajo že pred »letalskim alarmom« napraviti obhode, »najpozneje pa pri znamenju« predznaku minule nevarnosti (Vorentwamung) popisati napravljeno škodo. Kdor ni v samozaščiti, a» zadrži, kakor pri »javnem zračnem svarilu«. Pri »predznaku minule nevarnosti« gre podnevi prometno In gospodarsko življenje takoj zopet dalje medtem ko se pa električno pogonska prometna sredstva Se ne postavijo v pogon. Javno zbiranje ljudi (vključno kino, gledališče, športne prireditve Itd.) se Se ike •me nadaljevati.
Če bi se po »znaku minule nevarnosti« znova bližale kraju močnejše sovražne letalske moči in bi s tem nastala zopet velika nevarnost, se bo izdal zopet »letalski alarm« (eno minuto dolg naraščajoči in pojemajoči toleđl glas).
Sirena da. x nizkim glasom znak minule nevarnosti z znamenjem o koncu svarila (eno minuto trajajoči visok glas). To znamenje se da, kadar #o odletela sovražna letala.
Komnnislična gospoda In komunistična raja
Pod tem naslovom priobčuje ljubljansko »Jutro«:
»Proletard vseh dežel, združite se!« — to Je geslo komunizma, geslo, ki ga iz Moskve še sedaj propagirajo z vso močjo, čeprav je ko-minterna »razpuSčena«. Pod proletarci razumejo komunisti najprej delavce; tem je po Marxovih, Leninovih In Stalinovih teorijah namenjen ves komunistični raj. Zato si poglejmo, kako izgleda ta raj tam, kjer je bil v celoti uresničen in živi že četrt stoletja! SSSR je edina država s komunistično ureditvijo In nam zato služi kot edini primer.
Razumen človek bi pričakoval, da je v SSSR delavec tisti, ki vlada ali vsaj odloča p vsem, kar se dogaja. Toda če pogledamo v vrste vladajočih, od Stalina dol do najrazličnejših višjih in srednjih javnih funkcionarjev, moramo ugotoviti, da ti gospodje niso in tudi nikoli niso bili delavci. Stalin ni delavec, Molotov ni delavec, Litvinov ni delavec, Majski ni delavec itd. brez kraja in konca. Povsod ne vrhovih vlada sama gospoda, ki Se nikoli ni okusila ne ročnega dela po tovarnah, ne stiske resničnega delavskega prole t a r i a t a. Neskončno redki so pravi bivši
delavci, ki eo e« dokopali do količkaj vidnej-61h mest v SSSR. Prave delavce najdemo Sel« na nižjih In najnižjih mestih sovjetskih funkcionarjev, med politkomlsarji po tovarnah, a samo manjših, med politkomisarji kolhozov, raznimi neznatnimi tajniki, pisarji itd.
Ce pa niso delavci na vodilnih izvršilnih mestih, eo gotovo tisti, ki dajejo tem smernice in nadzirajo njihovo delo, boste rekli. Ničevo! Vse to je le na papirju. Pri volitvah v razne sovjete, od najnižjih do najvišjih, določijo višji gospodje kandidate; delavčeva pravica je samo ta, da jih izvoli, to pa je njegova dolžnost, kajti če bi #e uprl, bi ga ožigosali kot izdajalca delavskih interesov in >reakclonarja« ter bi ga kaj kmalu likvidii-ali. Pa tudi tisti, ki pridejo na uradne liste kandidatov la so dekreti rano izvoljeni, imajo kvečjemu pravico navduševati se nad veličino in očetovsko modrostjo Stalina. Njihovi predlogi in nasveti se upoštevajo samo, če so т skladu a hotenjem višje gospode.
Potem se pa godi delavcu т SSSR vsaj dobro v tovarni ali sploh na delu, kjer je zaposlen, boste ugovarjali in pristavili, da je sovjetski
U roj. Selnik, Gorlteche; Helene Mali U. \Vet-tem; Marianne Tom* roj. Achatschitsch, Sle-gersdorf; Peter Teran, Helligenkreuz; Fran-ziska Graschitz, U. Tenetische.
Predossel. Meseca februarja so bUi rojeni; Juliana Mubi, Predaaeel; Marlene WJdder; Mlaka, Marla Sneditz, Orehoule, Josef Gaeper-lln, Frelthof In Marian Rosman, Predassel. — Umrli so:Maria Scherounik, Frelthof; Valentin Stcffe, Orehoule; Alois Florlantschltsch. Freithof; Marlene Widder, Mlaka, In MatthKuB Pitschman, Tatlnz.
Kreh Bsdmaonsdoif
Neumarktl. Rojstva v mesecu februarju; Marla Btegnfr, Rlehard Baitsch, Johann Plich-kur. — Umrli so Marla' Roschitz, Johann Kalisdmik, Franz Hafner, Marla Godnow in Stefan Tertechak.
BrMtMh: Uaaeoa жгтЛп ao vnstt: Ardi
Andreas, Moschnach, Lamprecht Josef Bre-siach, SchOll Hubert, Bresiach, Wlnklem Frledrloh, Bresiach, Meglltech Maria, roj Stare, Otok, Schboger Marla, Tschemlutz Ber-tschltsch Marla roj. Bodlei, Poeautz,' Stare Marla. Leachach.
Kreis Steln
Steln. V mesecu februarju so se narodill: ■Marla Ju wan, Duplitz; Stephan Litschen, Neul; Ronnald Kallschnik, Sdusch; Jutta-Oerda Son-nenwald, SteinbUchl; johann Strascher, Podgier; Maximilian Volker, Oberfeld; Joeef Siter, Bakownlk; Josef Sager, Theinltz; Julius Hermann Hellweger, Oberfeld; Josef Drolz, Perau; Jocefa Podjed, Miinktndorf. — Umrli so; Franz Werchownlk, Theinltz; Kari Kotnik, Schmarca, Franz Jcneschltsch, Stelnbtichel; Joaef Remscbak, Prische; Johaan Hummer, Oodltach: AJolck PrelenL;, Fuachia*.
delavec deležen posebnih privilegijev in dobrot. Tudi tega ni. Sovjetski delavec je najbolj zasužnjeni proletaree med proletarci tega sveta. Pri kapi-taUfltu res ni več v službi, zato pa je v službi edinega kapitalista in edinega delodajalca — države. Skratka delavec v komunistični državi je suženj, kajti pri vodstvu državnih poslov nima nobene besede.
V Franciji je komunizem pred to vojno operiral s šestumim delavnikom in ga je v večini podjetij tudi dosegel, dočlm je bil osemuml delovnik že povsod splošno uveden, tudi pri sae. V SSSR so že uvedbe prosluUh petletk odpravile osemurnik in uvedle deseturnik že dolgo pred vojno.
V	sedanji vojni pa morajo delati sovjetski delavci po 12 in več ur na dan. Povsod na svetu so se komunisti najbolj borili proti akordnemu delu, v SSSR pa so akordno delo po vzorcu Stahaneva postavili kot vzor; kdor bi proti njemu ugovarjal, ga zadene očitek »Izdajalca proletarske države«; nadaljnje posledice si lahko vsak sam predstavlja. Garati za »komunistično državo« do izčrpanja zadnjih moči, je najvišji ukaz.
Potem sme vsaj štraJkatlT Saj Je Strajk tisto, kar je komunizem vedno In povsod oznanjal kot prvo in glavno pravico delavca. Seveda, toda to pravico mu komunizem priznava samo v »kapitalističnih« državah, v SSSR ne. Tam pomeni štrajk najstrašnejšo prekršltev proletarske dla-o i p lin e, ki se kaznuje s takojšnjo, ne le moralno, ampak tudi telesno »likvidacijo«. (Kaj pomeni v SSSR »likvidacija«, vemo zdaj tudi že Slovwci Iz lastnih izkušenj.)
Navsezadnje pa se sovjetskemu delavcu vsaj kot človeku godi dobro, boste mislili. Gotovo je sit, pošteno oblečen, Ima zdravo stanovanje tn se mu ni treba ubadati z raznimi skrbmi, ki tarejo delavca drugod. Ne! Sovjetekl delavec je dobival racionirana živila že pred vojno, prav tako si je mogel kupiti tudi obleko in^e oblačilne predmete samo na podlagi izkaznic tn nakaznic. Izven tega bi si mogel kakšno malenkost oskrbeti le pod roko na čml borzi, ki cvete tudi т sovjetskem »raju«. Toda za cene, ki vladajo v taki tajni trgovini sovjet-aki delavec nik<dl ne zaeluii. Kaj takega at more privoščiti tudi v Sovjetski uniji le višja gospoda, ki ne pripada delavskemu stanu.
Še bolj žalostno je poglavje stanovanj. Ker BO z netnaravno naglo industrializacijo SSSR T vojne namene prav tako nenaravno naglo naraščala tudi mesta, ni bilo nikjer mogoče zgraditi niti za silo potrebnih stanovanjskih zgradb. Tako so se morali ljudje po mestih stisniti po obstoječih prostorih kakor slaniki.
V	večini stanovanj, ki so primerna komaj za eno družino, je že davno pred sedanjo vojno stanovalo po dvoje, troje ali reč družin. Zakonca, ki sta mogla imeti svojo lastno spalnico, sta bila posebno srečna izbranca. Drugod, pri novih tovarnah, so pa nastanili tisoče ljudi kar po skupnih barakah In jih prehranjevali iz skupnih kuhinj. Kako je v tem ozira sedaj, ko polni mesta na milijone beguncev, al sploh ni mogoče predstavljati.- #e manj ae-veda, kako je s prehrano in zlaeti z obleko, ko dela vse samo za vojsko.
Tako ae Je godilo in se godi delaven т »dekv skem raju« — komunistični SSSR. Toda te še nI najhujša usoda, ki je dodeljena delavcu v boljševiški državi. Se dosti strj^ejša zadene tiste delavce, ki jih zaradi njih nezadovoljstva ali kakor koli oaumljo »opozicije proti proletarski diktaturi«. Ti ae Izženejo ▼ delavska taborišča, kjer žive la bodečo žico čuvani noč In dan po stražnikih s strojnicami. Delati morajo najtežja dela, tako na pr. so brez potrebnih strojev gradili razne velikanske prekop# Itd. Pri tem delu je zaradi epidemije, naporov, nezadostne prehrane in drugih nadlog pomrlo na tisoče in stotlsoče delavcev. Bili so pokopani kar v skupnih grobovih, ki so bili potem zabrisani, da bi ae zakrila za njimi vsaka sled. Seveda, te institucije niso bile ustanovljen« aamo za delavce, toda med nesrečAlki takih obsojencev je bilo vedno tudi zelo mnogo tovarniškega delavstva, Id Je padlo ▼ nemilost polltkomisarjev.
Kakor je v SSSR, bi bilo tudi pri nas, če W zmagal komunizem. Da je to res, nam dokazuje že dejstvo, kdo vodi pri nas komunizem. Na vsem vrhovnem vodstvu našega komunizma z OF j« sama gospoda, ki še nikoli nI povohala dela v tovarni ali sploh ročnega dela. L« oglejmo se Jih po vrsti. Gospod Kidrič, gospod Kordelj, gospod Baebler, gospod Vilfan, gospod Vidmar itd., Itd. AH ae slovenski delavci spominjate, da je že kateri Izmed teb »proletarcev« kdaj stal z vami skupaj za kakšnim strojem т tovarni T Ali ste že katerega vldall kdaj v delavski obleki? Ali Je kateri Izmed njih kdaj stanoval v barakah in sploh delavskih stanovanjih? Do malih izjem ti gospodje sploh še nlkoU niso opravljali nobenega dela. ?iveU so od svojih bog^ih očetov, po večini industrij-cev, trgovcev in drugih takih petlčnlkov aU pa od žuljev, ki so jih zbirali med proletarlatom in si potem med seboj delili, kar ste si vi od ust pritrgall. Kako bi mogd potem kdo pričakovati, da bi ti gospodje imeli kdaj resnično razumevanje za težnje in potrebe delavcev? Delavcem bi v primeru, da bi se dokopan do oblasti, dovolili le to, da Jih volijo In poslušajo kot svoje voditelje; če bi se jim pa hoteli upreti, bi poslali nad nje svojo telesno gardo.
Slovenski delavec se ve^a tega prav dobre zaveda. On ve, da kakor v Sovjetski Rusiji In povsod drugod tudi pri nas komunistična gosjKXla ne stremi po uvedbi diktature prole-tarlata, marveč po uvedbi diktature nad pro-letariatom In nad vsem ostalim narodom. Zato tudi om odločno odklanja komunizem, pa nsj M poj#,vlj* ▼ кжкгШ коИ obUU,
(5. —■
К A R A W A Х К e X BOTE
8гМа, 15. marca IM4.
4MTLICHE BKKi^l^TMACHL^GEI^ Kaufniann^gchilfenpriiiuiig in Uberhrain
Die nachsten Kaufmannsgchilfenpriifungen ftlr Oberkrain finden Enđe Marz 1944 in Krainburg statt. Die Prilfungsan-meldungen sind bls langstens 20. Marz 1944 bet der Gau-wirtschaftskammer Karnten. Dezernat fur Berufsausbildung in Klage'nfurt, BahnhofstraUe 42, einzubringen. Anmeldedruck-sachen sind be i der Kreisgeschafts.stelle der Wirtschafts-rnippp Et'^^ollisniel in Krainbu''? prh?.'t'irh.
tMi cfiosi
I PrcxUtn ftnci, IЦ lete tMreg«. ' Pevc, Aich It. 6j, Oberkr*in. 1	1671—6
Slažbo dobi
Allmalerial
und
leere Flaschen
nicht wegwerfen, sondern sle neuen Zwecken dienstbor machen, weM sle auch ge-braucht noch wertvoll sind. Leere Formomlnt-Flaschen mit Schioubdeckel mOssen heuta on Apotheken und Drogerien zurOckfegeben werden«
BAUGRtCIE
BERLIN
Wer schnelđet Ldcher in Anzuge?
Au4 lr«itn S4ucIi«a
Wqi toil men ob*r «»• #im#m Me*m
d*r ipilz«	tohrer
М*»мг mil d#f	noch vN## in ^
To**# d«! Arb«rtMntvg«t >*<drtl foMiert
»two	Gwdtt Ev<h mol k#
trt«b %wm vmy koH«t d#m Svnd*r enl H*v## mwiwm wir oil# milh«H«a. dofi W## So<h#* •icKt vmm6Kg kepuMgeh#*. Ab«r owck b«im WoW»#m doroyi	doA п*&Л
wrmofig g«bur»t«t odtr >*rpp«ii«rt wifd(
Gutcr Rot von !М1 ^ptiJač
Hlapec, vajen vseh poljskih del, se sprejme. Ponudbe n* K. B. Krainburg pod „Sposoben".
ifijT—I
Gegen Etnkaufslchtint
Sperrplatten: Buche. Fidite, Pinelplatten ■ Eichsteldei Spemiiren.
Ohnt Emkaufslchein.
Furnierc 0.8 bis 1 mmnnlandtldir und auslandiidie • Herkuntt Hir lu&eo und tnnen.
HANS TRANINGER
ll
Klaqcnturt, Vblkermarkter StraBc - Ru* 15*5
^ 19Шк&11абб
Kohl«-, Koks- und Baumateriali*ngro^hand*l KrelnbUfJ • Burot Adolf-HiH*r-Pla^ 15, T#l, 193 Lager; Savovorsfadt und V*ld*:*rstr. 1 2
Uhitbaamspritr.mittel Necxlendrin (Obetbaumkarbolineuin). Seli-non. neu. Bauni_\v;iche. Baura-feer. Oastrix-Krtrner кркеп IfeltlmSiise und eonstiire Scliad-linsTphekarnDfunirsuiittpl eowie WoImann-S«lz *ur HolzliuurS-enierune im Gartenhan prhHlt-lich be. Franz Naootnik. Eisnn-und Farbeiihandlun«. Kalk-nnd Zemeatnie ii^rlaire. KlaKeii-fnrt Krefeldcr StraQp 9. Kern-ruf Ша	(21.142)
W»rksobiilimSnner iiml pin La eerfUhrcr von mittlerum In-ihiistriebctrieb in Kraintmiк ee-siicht. newi-rbunffen init Licht-hild. I-etiptislauf umi /iMijinis-abechrifton nntpr ..21.270" an K. Klatfcnfurt. Bismarcls-piiitr 13
r a ntecf »een
eeit flfrer 15 3đ^rfn Skrianeen	SrofAfire wn
idaftteiter Ktoillfitg лдпф«
Le^cl lien .ћаганапксп llolo"!
«V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni sin in brat
Johann T%#lii!le%dmik,
Soldat,
v cvetoči mladosti, star komaj 21 let, padel dne 23. II. 1944. junaške smrti na Vzhodu. Njegovo truplo počiva daleč proč od rodne domovine, ki jo je tako ljubil. Kdor ga je poznal, ve kaj smo z iyšim Johannom zgubili. Bodi mu lahka pusta ruska zemlja. — Istočasno se zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje.
Predassel, 11. marca 1944.
Žalujoči starši,
Josai, Alois, Franz bratje na ironti, Marl|^, Anna, Franxiika, Katarina, leitr«.
Sprejme se tikoj stekl»rski_ т«-jenec z vso oskrbo т hiSi, ▼ steklarni. O. Zollner, Kriinburg.
Sprejmem kovaškega pomočnika in vajenci poštenih kmečkih star-I šev. Michael .Losdiar, Hammer-I schmied, Mittel-Gamling Nr. 7, Post St. Veit «. d. Sawe. »^44"'
Pošteno in pridno kmetsko dekle, nad 14 let staro, se sprejme kot pomočnica v gospodinjstvu т mirnem kraju na Gorenjskem, v dobro hišo z obrtjo in nekaj zemljišča. Ponudbe na K. Bote Krainburg pod „Kmetsko dekle".
5357—'
Sprejmem kovaškega vajene*. Alois Schebalz, Schmied, Busdi 1, Post St Martin in Tudiein.
5355-1
Trgovskega vajenca sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe pod „Trifail" na K. B. Krainburg pod 1623-1.
Dekle, ki je prosto dolžnostne-ga leta, se sprejme т učenje. — Viktor Kolman, frizer, Veldes.
Brivskega pomočnika sprejmem takoj ali po dogovoru. Viktor Kolman, frizer, Veldes. 1626-1
Službo dobi deklica od 13 do 18 let, ki bi znala pomagati v gospodinjstvu. Stanitsch Franz, j Unter Pirnitsdi št. 12, Zwischen-2676—1
Prodam skoro nov železen štedilnik ali ga zamenjam za žensko kolo. Naslov na upravi Ka rawanken Bote Krainburg.
2677—6
Prodam kravo, ki bo 2;. marca 8 mescev breja. Poizve se v občini Bresiadi, Oberkrain.
2683—6
Dopisi
Kupim
Kupim Lubisovo tri- ali Stiri-vrstno harmoniko za ceno 600 do 700 RM. Kupec Ostrelitsch Franz, Eisenbahner, Hundsdorf 6, P. Videm-Gurkfeld, Untersteier-mark.	1663—7
Kupim posteljo т mrežo in slam-njačo. Plačam dobro, ker rabim nujno. Naslov v K. B. Krbg.
2669—7
Kupim kitaro in gramofonske plošče. Naslov v K. B. Krainburg.
1675—7
K^ipim globok otroški voziček. Naslov v K. Bote Krainburg.
2679—7
Bukove plohe, vsako količino, kupim po najvišji ceni. Plačam takoj pri prevzemu. Ponudbe na Karawanken Bote Klagenfurt pod Številko , 1523—7.
Kupim kravo po teletu, dobro mlekarico, težko približno 300 kg. Naslov Hermann Meri«, Gasthaus Afiling—Sawe, Hermann-Goring-Stra(5e Nr. 30.	—7
wassern.
1 Sprejmem ,več krojaških pomočnikov takoj za v Karnten. — Naslov v K. Bote Krainburg.
г688—I
Slnžbe išče
Izučila bi se т trgovini, najraje kje n« Gorenjskem. Imam tri meščanske šole. Naslov т K. B Krainburg 2A46—1.
Krojač, mojster, išče mest*, najraje za Karnten. Naslov v upravi K. Bote Krainburg. 2673—^
Gospodinja, dobra in poštena, išče mesta k moškim osebam al: k vdovcu. Govorim nemško. — Ponudbe na K. Bote Krainburg.
2678—2
Prodam
Prodam dva dobrovozna konj«. ; Bresiadi Nr. 64, Oberkrain. I	2661—6
j' Prodam več sodov, stekla in druge gostilniške posode in orodje. I Naslov na K Bote Krainburg.
2671—6
Kupim dobro ohranjen kolovrat »li zamenjam ta. kaj drugega. — Percht, Postlagernd Neumarktl.
2685—7
Menjam
Menjam dobro ohranjene rjave nizke ženske čevlje št. 39 7« enake it. 38; po možnosti tudi salonerje. Naslov Helena Petrič, • SAwarzendorf 14, Oberkrain. f"	2664—-tf
j Fotoaparat 9X11 se zamenja za i drugo robo ali proda. Naslov v j upravi K. Bote Krainburg.
2650—ij
Menjam skoro nov otroSki voziček (globok) z« dobro ohranjeno žensko kolo. Ogled od 10 do 12 ure L. G. W. barake, Vick-straGe 8 b, gospa Zawidzki.
2681—ij
Ženski dežni plašč, skoraj nov. Z4 manjšo pouavo, zamenjam za protivrednost ali prodam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod „Lep i plašč".	2689-15
ZAHVALA
Ob smrti mojega nepozabnega aoproga, gospoda	Mosdiek,
trgovca v st. Veit a. d. Saw«,
»va s sinčkom Tončkom sprejela toliko Iskrenih dokazov sočutja, da nama ni mogoče »e vsakemu posebej zahvaliti. Vsem, ki ste na kakršenkoli način z nama sočustvovali, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali krasne vence in. cvetje, prisrčna hvaial S t. V e i I a. d. S a w e, 8. marca 1944.
Albina, Tonček v imenu vseh sorodnikov.
Deklica, naj Ti ne teži srcc, saj spomlad v deželo gre. Ljubica oglasi se po možnosti s slikico. Samo do 21 let. Dopisi na K. B, Krainburg pod „Akrjanček".
2667—20
Gospa, stara 45 let, želi spoznati gospoda od 45 do 60 let, ki bi krajšal dolge dneve. Slika zaželena, ki se Trne na K. B. Krainburg.	2687—20
Fant, star 20 let, želi znanja z gospodično od 17 do 19 let, katera bi mi krajšala lepe pomladanske večere. Sem fant srednje postave, neomadeževane preteklosti. Slika zaželena, ki se vrne, n« K. Bote Krainburg pod „Lepša pomlad".	2686 20
Krasen mladenič, gorenjski cve^ v mladosti 22 let, majhne, vitka postave, v ljubezni globoko raz-: očaran, želi .^poznati sebi enaka 1 ljubeznivo dekle, staro 16 do 20 j let, odkritosrčno in lepe majhne ' postave, rdečih lic. Sem ključav-I ničar s stalno in dobro službo. Le resne ponudbe s sliko poslati I na K. B. Krainb'urg pod „Cve-I toča pomlad".	2629-21;
j Gospodična, dobro situirana, bi I želela v svrho poznejše ženitvc I spoznati sebi primernega gospoda, po možnosti s trgovsko na-< obrazbo. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se diskretne vrne, na upravo K. B. Krainburg pod „Bodočnost". 2666—»r.
Xenitve
v prebujenju sončne spomladi, osamljen iščem žarek tople in in goreče, nad vse lepe idealne sreče. Dekle, kateri strup sodobnosti še ni ^umoril cvet ljubezni, naj mi bo sopotnica na valovih razburkane vsakdanjosti, žalosti m trpljenja v lepšo bodočnost, polno miru, ljubezni In življenj«. Dopisi pod „Žarki ljubezni" na K. B. Krainburg._2637—21
Vdovec, star 47 let, lepe preteklosti, dobro ohranjen, г lepo pokojnino, se želi spoznati z dekletom ali vdovo, staro 30—40 let, zaradi takojšnje ženitve. Tajnost zajamčen«. Ponudbe poslati s sliko na K. B. Krainburg pod šifro „Dušic« miru". 2636—21
Zaradi pomanjkanja znanja je želim spoznati v svrho takojšnje ženitve z dekletom ali vdovo, staro 30-38 let. Biti mor« močna m imeti ljubeče srce. Tajnost zajamčena. Ponudbe s sliko poslati na K. B. Kalnburg pod šifro „Cvetoča pomlad". 2635—21
Poštena „Kranjska duša" želi, da bi ga osrečila dobrosrčna od 30—40 let stara Gorenjka. Dekle ali vdova z enim otrokom ni izključena. Zaželjen je opis lastnega življenja, radi poznejše ženitve, kakor tudi slik«, ki ie zanesljivo vrne. Ponudbe je poslati na K. B. Krainburg pod „Išče te sreča!"_^55—21
MoSki, I«t, prijetne Mitav« in src«, trjicsVo n*obr«ien ' :n brez bogastva, želi spoznati v svrho ženitve gospodično od. 22 do 32 let. Dobro srce. Oglase poslati s sliko, ki te vrne, pod „Bodoča sreča".	$348—21
Mlad, resen Spodnještajerc, želi v svrho ženitve spoznati resne in simpatično gospodično. Dekleta z dežele ali tovarniške delavk# so zaželene v starosti 20 do 28 let. Mlajše vdove brez otrok imajo prednost. Ločenke so iz-i ključene. Cenjene ponudbe poJ slati po možnosti s sliko na Kj Bote Krainburg pod „Pomladni dnevi".	1691—2t|
Mož, kiridesetletnik, ki poseduje hišico z malim posestvom, tovarniški delavec, želi znanja z nežnim dekletom ali vdovo brez otrok v starosti 35 do 40 let. Takojšnja ženitev. Dopise s sliko poslati na K. B. Krainburg pod „Srečne ljubezen" 2656—21
Uradnica, čedne zunanjosti, dobra gospodinja, z vso opremo n premoženjem želi radi pomanjkanja znanja in event, ženitve poznanstva z resnim gospodom od 35 do 50 let. Dopise na K. B. Krainburg pod „Zvestoba 100" 2624-21
Mladenif, star 2; let, t stilne službo, želi nujno spremljevalko v bodočem življenju. Zeli se tudi v kralkem poročiti. Le resne zunanjosti in lepe preteklosti od 18 do 30 let pridejo v požtevj Slika zaželena na ogled, če mogoče, se mi lahko osebno predstavi. Dopise na K. B. Krainburg pod „Takojinja ženitev".
2692—2«
Izgubljeno
Polsvilen dežnik, nov, z bam^ bus ročajem, je bil pozabljen dn# 4. marce v vlaku St. Veit —« ZwisAenwassern ob 15.30 v va-* gonu П. "razreda, ki je zadnji pred prtlažnim vozom. Dežnik j« bil prislonjen ob izhodna vrati, Ker ga je pozabil invalid, se prosi za vrnitev. Naslov na upraJ vi K. B. Krainburg. 266;—14
V	soboto, 26. februarje popoldne, sem na poti iz Krainburge —< Gorenja Sawa — Rakovca zguw bila rdečo svileno ruto (lal). Naj-' ditelja lepo prosim, da jo priti nagradi odda v trgovini Jansch* na Gorenji Sawi ali pa na K. B, Krainburg.	2668—21
V	sredo dne 8. marca ob jr. jirf ттсбсг, sem pozab?! v кТмЗг predsobi na kaminu črno aktov'' ko. PolSten najditelj se naproša, da jo proti nagradi odda, ker vsebuje važne listine na K. Bote Krainburg.	2674—li
Razno
Dam dobro žensko uro za ženske čevlje it. 38, po možnosti modre barve s korkovim podplatom. Ponudbe na K. B. Krbg.
2680—2)
Kupim kuhinjsko in spalno opraw vo, zamenjam pa harmoniko, 2«i tonsko, in nove nizke moške čev^ Ije it. 43 za dobro ohranjen iivalni stroj. Ponudbe na K. B. Krainburg.	2690—aj
I
ZAHVALA
Vrnem, ki »o našega pokojnega loprog«. očeta Ud., qospoda
Jožefa Ambrožive*
mesarja in poBMtnik«.
spremili na zadnji poti, ter darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi	ki »o ga tolažili v poslednjih urah, же Iskreno zahvaljujemo
A B,1 i n g, 9. Ill 194*.
Žalujoči! žen#, >in, hčerka, očt in odalo lorodstvo.
v globoki žalosti naznanjamo vsem so-tP rodnlkom prijateljem in znancem tužno vest, da nas je nepričakovano zapustil za vedno naš ljubljeni sin, brat in stric
Uabriel >liirauM\
Pionir,
itar komaj 19 let. Umrl je junaške smrli d..e 20. II. 1944 na Vzhodu. Z njim je odšlo vse naše upanje, ki počiva daleč proč od rodne zemlje, ki jo je nadvse ljubil. Priporočamo ga v blag spomin.
Trzin, Domscha'e, v marcu 1944
Žalujoči lUrii, bratj« in leilre ttr ostalo lorodstTO.
Naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubi sin,
Jožei Išlakar,
Soldat,
padel dne 9. II. v boju v Južni Italiji v cvetu svoje mladosti, star šele 21 let. — Naj v miru počiva in bodi mu lahka tuja zemlja. V naših srcih pa živiš še vedno.
Breg, P r e d v o r pri Krainburgu.
Žalujoča mama, oča, bratje la lestrr
A	In boli naznanjam
Tf sorodnikom In znancem, da je dne 18. li. 1944. pader junaške smrti mo) srčno ljubljeni mož in dobri očka
Inion HoliMlian,
Granadlar,
na Vzhodu. Njegovo truplo počiva na Vi^o-du, daleč od njegove mile in drage mu rodna zemlje.
Neumarktl, v marcu 1944.
Oloboko žalujoča Јава In hčtrkica.