Posamezna številka 10 vinarjev.
Stev. 17B.	v LMinlv celrleu. flvgosia ml
Leto XL1V.
= Velja po pošti: ==
Za celo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'-za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za aelo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi ргејешап mesečno „ 1-80
~ Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 33 т za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dogovora.
i Poslano:
Enostolpna petitvTstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln prazntke, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni red
(tsr Uredništvo je v Kopitarjevi olloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnioe avstrijske it. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Zračni napad no Reko. - Novo Mtvo poročnika Banfieida. - Išl ujeli Mlinski podmorski čoln. Hindenhure poveljnik vzhodnega bojišča. - Novi nemški uspeh pri Uerdunn. - Carp o pripravah Rumunije
na strani Rusije.
Madžari in splošna volivaa pravica.
Ustanovitev Karolyjeve stranke jc Spravila na površje vprašanje splošne volivne pravice in navzlic vsem vojnim dogodkom prevladuje to vprašanje v celi madžarski javnosti. Ti članki jasno slikajo madžarske misli o splošni volivni pravici in vzbujajo sum, da tudi grof Karoly ne misli tako resno, ko tako ostro naglaša to demokratično idejo.
Prvi se jo oglasil »Budapesti Hir-Jap«, eden najstarejših in najvažnejših listov. Grofu Karolyju očita, da je v svoj program postavil idejo, ki se ne strinja s politiko neodvisnežev. To jc ideja demokracije. »Budapesti Hirlap« pravi, da je demokratična politika v nasprotju s politiko ogrske neodvisnosti. Z veliko odkritosrčnostjo pravi list, da eno izključuje drugo, kajti neodvisnost madžarskega plemena in narodna madžarska država bi pri demokratič* nem načelu splošne volivne pravice postali iluzorni.
List dokazuje z zgodovino. Ko jc po bitki pri Mohaču (1. 1526.) bila vsled raznih tujih vplivov v nevarnosti ogrska neodvisnost, tega ni opazilo ljudstvo, ampak plemstvo. Ono je spoznalo nevarnost, ki jo grozila Madžarom, plemstvo jc dajalo žrtve in delo za državo, narod pa je stal ob strani. Narod in ljudstvo sc nista prav nič trudila, tedaj tudi nista razumela pojmov neodvisnosti in odvisnost države. Kar se jc na Ogrskem storilo za državno samostojnost, je delo plemstva. In zato jc le težko razumeti, zakaj je Ljudcvit Košut napravil veliko napako, da je neodvisnost Ogrske skušal okrepiti s širokimi ljudskimi sloji in zakaj jc za to idejo poiskal široke mase. Res je pridobil za se malo plemstvo in ž njim kmete in tako vse Madžare, pa ker so bile na Ogrskem tudi druge narodnosti, zato se je s Košutovo idejo opore na široke mase posrečilo tudi drugim, da so Madžare izigrali proti drugim narodnostim.
LISTEK.
Emone.
V »Laibacher Zcitung« štev. 173 jc te dni vseučiliški docent d r. W a 11 c r S c h m i d podal pregledno poročilo o izkopa v a j u nekdanje li m one (v sedanji Ljubljani) leta 1916. To poročilo zanima tudi širše kroge, zato jo podamo tu v posnetku.
Schonlcben in Valvasor sta mnogo pisala o Emoni in z navdušeno besedo dokazovala, kako je tu procvitala stara kultura. Schonlebnov oče jc leta 1648. izkopal na svojem vrtu staro zidovje, v katerem jc bil vzidan Neptunu posvečen napis. Iz napisa sc jc sklepalo, da je tu utegnil stati Neptunov tempelj, nekateri so celo menili, da bi bilo to zidovje stara cerkev. Ko nti jo bila poverjena naloga od c. kr. arheologič-nega zavoda, da naj preiščem ostanke Emone, zunaj posestva nemškega reda, sem se lotil izkopavanja na vrtu nekdanje Stedryjeve, sedaj Pollakovc hiše. Stari, od Thalnitscherja natanko popisani vodnjak uti jc bil dokaz, da je tu gori omenjeno Schonlebnovo posestvo. Ostanki zidovja so se našli precej globoko, ker je bil Schonlcben dal
Košut sc je naslonil na ljudstvo in do-šlo je do ustaje z orožjem, ki se ni obnesla; plemstvo pa bi s parlamentarnim bojem gotovo priborilo Ogrski vse ono, kar je na plečih mase propadlo.
Zato jc bila Ivošutova politika, ki se je iz interesov neodvisnosti dežele naslonila na ljudstvo, zgrešena. Danes je moč madžarstva v zgornje ogrskih kmečkih posestnikih in ti so svoj čas dali večino neodvisni stranki, ki pa s svojo vlado ni storila ničesar in taka masa zopet ni prav nič koristila ogrski neodvisni politiki, kar zopet priča, da težišče političnega uspeha ni v masi in parlamentarni večini, ampak v delu vodilnih politikov.
S čim je oblast oslabila borbo za ogrsko neodvisnost? S tem, ker je re-akcijonarna vlada apelirala na maso. Fejervaryjeva vlada je v hoj za madžarsko neodvisnost vrgla splošno voliv-no pravico in s tem jc pridobila socialiste in široke ljudske sloje in tako zlomila borbo neodvisnežev. Neodvisna politika je tedaj ravno na pragu svoje zmage doživela svoj največji poraz ravno vsled vpliva širokih mas. To je nov dokaz, da madžarska neodvisnost ne leži v volitvah in parlamentarni večini, ampak v plemstvu in onem srednjem stanu, ki je nastal iz plemstva.
Ali sc more pričakovati, da bodo široki sloji clali neodvisnim politikom večino? Morda, toda samo tedaj, ako se splošno volivno pravico da ljudstvu v Kečkemetu, Čegledu, Nagy Korosu, dočim bi sc volivno pravico na Sedmo-graškem Balaszfalvi, Dcvi iUi. zmanjšalo.
Če damo volivno pravico vsem, enako po načelu ravnopravnosti, tedaj je uropadla misel neodvisne Madžarske. Proletarijat, sc bolj zanima za kruh in svoje razredne interese kakor pa za idejo madžarske neodvisnosti in kadar bi Ogrska imela splošno volivno pravico, bi vsaka vlada s pomočjo teh mas lahko izigrala vsako neodvisno stranko in misel. Če tega ne razumeta Karoly in Justli, pa naj razumejo drugi, da sta neodvisna politika in splošna volivna
kamenje izkopati in jih je porabil za zgradbo neke lope. Našel sem vendar temelje, kakor sta jih opisala TKalni-tseher in Valvasor. Dalo se je z vso sigurnostjo dognati, da na tem kraju ni stal tempelj ali cerkev, marveč, rimsko kopališče z mnogimi prostori, ki so sc dali kuriti. To je trdil že leta 1902. Pre-merstein, sezidano je bilo to poslopje zelo pozno, najbrž šele v tretjem stoletju po Kristusu.
Poizkusil sem posebno določiti prostor sredi mesta Emone, kjer je bil Forum. Prišli so na dan ostanki Foruma med zemljiščem nemškega reda in Gregorčičeve ulico in zlasti na. dvorišču Gorupovih hiš. Do tu 11.8 metra široka cesta, ki je tekla ob severnem zidu nemškega zemljišča, sc razširi na juž-ni strani Foruma na 21.5 metra. Od Foruma se je mogel preiskovati južni pročelni zid in nekateri zidovi v sredini. Vsi i i zidovi so silno močni ii1 debeli. Našel se je tudi mal kanal. Vso drugo leži pod Gorupovimi hišami in pod Rimsko cesto. Forum so je t mla j nahajal ob križišču Decnmana in »Cazdomaximus«, v njunem jugozahodnem kotu.
Na tem križišču se je delila na dvoje iz Ogleja čez Hrušico in Vrhniko (Nauportus) prihajajoča italska cesta. Ena cesta je šla čez Valvasorjev trs-r
pravica na Ogrskem sovražni kakor ogenj in voda. To priča logika, zgodovina in preteklost Ludvika Košuta. Sedaj pa hočejo nekateri neodvisneži združiti ti dve nasprotji, ki se medsebojno popolnoma »uničujeta«. Dati Ogrski splošno volivno pravico, bi se reklo uničiti ne Ogrsko, ampak Madžare na Ogrskem.
List nadaljuje: Tudi mi smo za enakopravnost piemičev, fabrikantov in malih obrtnikov, toda v narodnem ozi-ru zametujemo splošno volivno pravico. Karolyjeva Nova Ogrska bi bila morda tudi »Magyarorszag«, toda madžarska ne bo.
Tudi »Pesti llirlap« obsoja Karo-lyja zaradi splošne volivne pravice in pravi: Da, tocla sjilošno volivno pravico naj sc da samo onim, ki so Madžari. Razširjenje volivne pravice jc treba prilagoditi ideji madžarske narodno edinstvene države. Splošna volivna pravica, toda samo za zanesljive Madžare!«
To je vsaj odkrito povedano.
ШШ o rnmil
(Konec.)
Razen javnega programa Danic Л1-lighieri ne obstoji noben drugi ali tajni, ampak samo »razširjeni« program. Mlademu možu pokažejo list — samo ena številka »Grande Itaiia« iz leta 1909 — in on bere: »...Najvažnejše jc, da se pomaga rojakom v onih »pokrajinah«, kjer jc Italijanstvo najbolj v nevarnosti. Šole morajo že od narave, zgodovine in tradicij določene meje razširiti. Meja sledi razvodju alpskega grebena. To jc priprava boja na duševnem področju ....« In oni prične ...
Bolj predrzna kakor Dante Allig-hieri jc Assoziazionc Patria e Tricste. Ustanovljena je pozneje, v tistih časih, ko so si smeli že kaj dovoliti. Tej pripadajo tisti, ki, kakor sami pravijo, ne morejo nič več krotiti svojega čuvstvo-vanja za pod tujim jarmom sc nahajo-čc trpeče brate. Pravila pravijo izrecno, da je namen društva: Moralna in denarna podpora tistih, kateri so itali-
mimo sedanje Cerkve sv. Jakoba, čez Dolenjsko v Sisek, druga, se je pa odcepila proti severu in je šla po Dunajski cesti v Celje in Ptuj. Zaradi 1 ožjega prometa je bila hišo, stoječa na severozahodnem voglu križišča, nekoliko nazaj potisnjena. Ta hiša je stala na sedanjem vrtu Mundove hiše. Tu je bil precej obširen rimski trg, kjer so se našli betonski ostanki, na katerih sn nekdaj stale lesen0 prodajalnice. Ostanki takih prodajalnic so našli že tudi poprej ob drugih cestah.
Najzanimivejša stavba se je pa zasledila ob Dekumantorju, kjer sedaj stoje hiše Kranjske stavbinske družbe. Bilo je to zelo dolgo poslopje, ki se jo raztezalo od Dekumantorja čez dve rimski skupini hiš notri v sedanje vrtove gospoda učitelja LiuPviga in gospoda Seem-mna.
Najbolj i lenovito je bilo to poslopje ob bližini l)ekuman»jrja. Južni del njegov se je pozneje porabil za obširno kopališče s tremi neenakimi apsidami. V hišo je držalo več vodotočev in stene kopališč« m) bile okinčane s slikarijami. posnema jorimi pisani marmor; dobili so sc tudi ostanki marmornih prevlečkov in belo-modro-rdeči mozaik 7. raznimi okraski. Pozneje so sc apsi-dc in stene sosednjih prostorov obme-tale z malto, ko se. ti prosori niso več rabili zu kopališča. Prav oolcc- t.ctra
janske narodnosti v Avstriji. Njihova glasilo jc »Grande Itaiia«, pozneje »La Vocc della patria«. Mlad Italijan ga bere in izve, da je tlačen. Prirejajo se zborovanja, shodi, predavanja. In to društvo je močno — dela ravno na ta način kot Dante Allighieri — ima okoli 115.0000 članov, mod njimi mnogo Avstrijcev! Končno izve mlad človek, kaj pravzaprav »Loga nazionale« pomeni, katere član je že dolgo časa. Na vodili nih mestih so gospodje, ki vzdržujejo zveze z velikimi brati onstran moje in vse posredujejo. To se pravi, na najviš« jih mestih ne sede nikoli, razume se. tam so le nedolžni ljudje, ki igrajo radi predsednika in vplivajo na policijo pomirjevalno. Kajti kjer so. pa živi v Avstriji kot v sovražni deželi, se morajo zavarovati in zato govore pravila na* tančno to kakor Dante Allighieri, samo o ljubezni in učenju laškega jezika in o pospeševanju šolslva na jezikovni meji. Pri tem pa jo bilo središče ireden-tizma ravno v Avstriji. »Lega naziona-le« je bila bogata, saj je dobila samo v Avstriji na članarini okoli 300.000 K, porabila pa je precej več. In ta denar je dobila iz Italije'. Oba velika društva sta tam čisto javno nabirala za Lego, denar so potem čez mejo utihotapili in I.ega je potem izkazala kot dohodek kake veselice ali pa lastno zbirke. S tem denarjem je potem podpirala na stotine šol, knjižnic, otroškili vrtcev, spred-la gosto mrežo od nje odvisnih društev od švicarske meje tja doli v Dalmacijo in jih podpirala z denarjem in knjigami. K veselicam, ki jih je priredila., so prihajali udeleženci v laških narodnih nošah, tam sc je razprodajala petero-voglata italijanska zvezda, marjetice in razglednice, ki so izrecno izražale hrepenenje po združitvi z Italijo. Učitelji, ki jih jc Lega nastavljala in knjige, s katerimi jili jc obdarila, so bili plačani z laškim denarjem in so učili že majhne šolarje ljubiti isti strup. Tako sc je čutil človek ,ki je pripadal klubu za nabiranje rastlin ali pa pevskemu društvu, da je član te tajne mreže in da ima za seboj velikansko moč, ki
poslopja se. jc posrečilo odkriti največji del 3.5 m širokega Dekumantorja, ki je stal no prav v sredini 522.8 metrov dolgega zahodnega pročelja.
Tla 6.3 metra dolge veže so imela 80 cm debelo kakor kamen trdo betonsko ploščo, ki naj bi bila sovražniku branila napraviti pod vrati podkop in priti v mesto.
V septembru leta. 1909. so so pri cela izkopavanja v Emoni in so se končala v majniku lota. 1916. O teh izkopavanjih dobimo lo-]o podobo: Mesto Emono je utemeljil cesar Avgust leta 34. pred Kristusom. V lotili И in 15 po Kristusu jo mesto postalo trdnjava, ko so jo napravil okoli njega zid. Mesto jo bilo 435 merov široko in 522 metrov dolgo. Imelo je 22 voglatih stolpov in na vogalih štiri okrogle stolpe. Široke c^sie, ki so se križale četverokotno, so držale po mostu, med njimi je Doku-mani imela velik obokan kanal. Sprva jo iz mesta v okolico držalo 18 vrat; ko so se pozneje zazidala, pa. jih ie. ostalo le šest. Na čveterokotnikih med ulicami jo bilo zgrajenih po več hiš, stale so pa tudi posamezne hiše. Tip teh hiš je tip Pompejanskc hiše, pri mnogih hišah se pa vendar kaže v temelju razloček od italskili zgradb, tako da se lahko govori o pokrajinskem rimskem zidanju, ki jc imelo najbrž svoi izvor v zgornji Italiji.
mu jc dala prednost. Po neki obmejni praski na Cima di Manderiolo je poslalo neko društvo brzojavno častitko — laškemu finančnemu vojaku Orlandi, ki je branil dostop avstrijskim vojakom na avstrijskih tleh. Drugič so istrske gospe odposlale Dante Allighieri istrsko zastavo okrašeno s trikoloro in tržaški člani tržaško zastavo s prošnjo, da naj jo shranijo, ker vsled pritiska tiranov v Avstriji ne sine pri belem dnevu plapolati. Nato jim je pa odbornik italijanskega društva iz kraljestva odgovoril, da stoje v boju proti tiranom z njimi, dokler ne bodo prisrčno združeni v skupni domovini. Ko je general Arinari v 1. 1909. nagovoril svoje čete, je bil njegov govor izliv sovraštva proti Avstriji, tako da je bila celo laška vlada prisiljena ga upokojiti; društvo Dante Allighieri ga jo pa imenovalo za dosmrtnega člana in mu ponudilo predsedstvo in Assoziazionc mu je izročila časten meč. In obema di^štvoma je pripadalo mnogo Avstrijcev in avstrijska društva so živela od njegovega denarja. ln kdor se je tega udeleževal — in čeprav ni tudi ničesdf0Storil razen da ni izstopil iz društvafhl bil več noben Avstrijec. Ali kaj naj štori posameznik nasproti temu, ako nti«ama vlada storila ničesar? Bili so СУМЏко bi sc moglo mirne duše skoro j^sakem laškem društvu aretirati пекД: Tlanov zaradi veleizdaje. Ali iz ozirala zunanjo politiko in notranje težave '^o vlado ovirale, da ni storila potrebnih korakov. Smo pa mi Avstrijci sami krivi, da ni prišla državna moč do veljave. Še le naš cesar je spregovoril odrešilno besedo. V manifestu na svoje narode, ki se sicer tiče Srbije ali bi mogel veljati tudi za Italijo, je bil stavek, ki je vseboval vse: »Zločinska gonja sega že čez meje, da uniči temelje državnega reda ... Načrtoma pripravljena in izpeljana zarota.« (Iz »Tiroler Soldatenzeitung«.)
Odlikovanje.
Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila stotnika 27. pp. Leon Detela in Ferdinand Pschorn. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 59. pp. aVatter Potočnik. — V drugič je dobil nponovno najvišje pohvalno priznanje onadiporočnik 3. gor. top. p. Bernard Ko-kaik — Ponovno najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik Vili--bald Rakuša in poročnik Henrik Polt-nig, loba pri 27. pp., in nadporočnik 28. polj* top. p. Bogoljub Armič. — Naj-ivišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 27. pp. Beno Pohe, poročnik 7. ippi Robert Raške, poročnik 27. pp. Aleksander Rižner, poročnik 97. pp. Jurij -Naterzinek, poročnik 28. polj. havb. p. dri^Josip Šorn, nadporočnik 17. pp. Iv. iHauger, nadporočnik 4. trd. top. p. Vik-(tor Bartel, poročnik 5. drag. p. Erih Ivridper, poročnik 32. polj. top. p. clr. Junij Rataj, nadporočnik dr. j ur. Pavel -TeKglav in nadporočnik Franc Wo-inisčh, pri stražni stotniji št. 2 v Ljubljani. — Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila rač. podčastnik 16. polj. havb. p. Adolf Abram in rač. podčastnik 17. pp. Ivan Jeras. — Srebrno hrabrostim svetinjo sta dobila patruljni vodja Svoboda Josip Emil in lovec Tabernik Josip, oba pri 4. p. tir. ces. lovcev. —■ Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili dragonci Weber Ilugon, Koller Ivan, Plesjak Ivan, Unterberger Ernest, Fi-šinger Jakob in Ciač Josip in častniški sluga Ritz Josip, vsi pri 5. drag. p.
Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: major 26. dom. p. Julij Myslivec, poročnik, 3. dom. p. Ivan Pavlic in stotnik 20. dom. p. Pavel Stritar, pri 35. dom. p. — V drugič je dobil ponovno najvišje pohvalno priznanje nadporočnik 3. dom. p. Otmar Križ. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: nadporočnik 41. črnovoj. pp. Ivan Clinšek, poročnik 4. dom. p, Josip Robert Domenig, črnovoj. nadporočnik 26. črnovoj. pp. dr. i ur. Franc Glančnik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: tit. desetnik Zupan Leopold in poddesetnika Zupan Štefan in Goričan Simon, vsi trije od črnovoj. okraj, poveljstva št. 26. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: tit. četovodja Cvetka Franc, poddesetnik Kurin-čič Ignacij in infanterista Škrt Štefan in Likar Franc, vsi črnovoj. bataljonu št. 10. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: enol. prost, desetnik Ibournig Emil, infanterista Gergolet Josip in Janko Alojzij, vsi pri 4. dom. p.; tit. desetnik 149. črnovoj. bat. Rebec Jernej; desetnika Treiber Štefan in Walch Franc, poddesetnika Urbanek Josip in Kovač Karel, infanteristi Golob Valentin, Lah Matija in Rižnar Karel, vsi pri 26. črnovoj. pp.; infanterist 10. črnov. bat. Plaveč Ivan; inf. 41. črnovoj. bat. Lav-rič Franc; štabni narednik Zorz Andrej in inf. Gerzinčič Ivan, oba pri 5. črnovoj. okr. pov.; četovodja Ošabnik Franc, strelca
Kropfič Ivan in Pojanšič Jakob, vsi trije pri kor. prost, strelskem polku; kadet Ma-tijevič Anton, infanterista Šertel Franc in Kurej Josip, vsi pri 4. dom. p.; četovodja Kumperščak Josip, desetnik Kopal Josip, infanterista Jelencc Ivan, Lorber Alojzij, Cartl Ivan, Senčar Franc, Gradišnik Karel, Sikošek Alojzij, Škrabl Martin, Fras Martin, Letnik Vinko in Zirngast Ivan, vsi pri 26. črnovoj. pp.; četovodja 26. črnovoj. okr. pov. Resch Karel, prideljen 38. pozicijski bateriji. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 7. pp. Karel Janda. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik7. pp. Karel Rozdol. — V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste ognjičar 7, polj. havb. p. Maček Tomaž. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: ognjičar Kos Ivan in topničar Baloh Anton, oba pri 7. polj. top. p„ narednik 47. pp, Schlagenhaufen Franc in kadetasp. 47. pp. Ziegler Franc. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: tit. četovodja Brež-nik Franc, tit. desetnik Deu Viktor in topničar Kokalj Ivan, vsi pri 28. polj. havb. p.; četovodja 3. težke havb. div. Pongračič Vinko. — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil infanterist 87. pp. Bratun Ferdinand.
uradni izkazi izguH.
Izgube 17. pešpolka.
Ujeti: Inf. Cerko Alojzij, 2. nad. s., Ribnica; inf. Avsenik Franc, 4, nad. s., Šmihel-Stopiče; inf. Ažbe Pavel, 2. nad, s., Kranj; inf. Baje Blaž, 6. s., Krško; inf. Bar-biš Josip, 8. s., Trnovo; desetnik Barle Fr., 11. s., Št. Jurij; inf, Bartol Rudolf, 1. s., Kočevje; poddes. Baša Matija, 14. s., Krško; inf. Bavdek Anton, 1. nad. s., Rob; inf, Belčič Josip, 1. nad. s., Vodice; inf. Beljan Anton, 4. nad. s., Banjaloka; rez. Berce Josip, 3. nad. s., Selce; inf. Berdajs Josip, 4. nad. s., Temenica; inf. Berus Fr., 1. nad. s., Št. Peter pri ov. mestu; inf. Blaj Ivan, 4. nad. s., Šmartno; inf. Blečič Marijan, 4. nad. s., Volovsko; inf. Bogataj Fr.,
4.	nad. s., Selce; inf. Boldan Pavel, 2. nad. s., Žužemberk; inf. Borišek Anton, 15, s., Litija; inf. Borštnar Anton, Šmartno pri Litiji; inf. Božnar Anton, 1. nad. s., Ljubljana; inf. Brdavs Ignacij (tudi ranjen); inf. Bre-gar Alojzij, 4. nad. s., Dob; inf. Brence Fr.,
5.	s., Preserje; inf. Brolih Ivan,. 1, nad. s., Lukovica; inf. Bučar Josip; desetnik Bur-kelca Jernej, 14. s., Zlatopolje; inf. Busser Franc, 5. s., Celje; inf. Butala Josip, 3. nad. s., Črnomelj; inf. Čač Anton, 9. s., Koper; inf. Čampa Ivan; poddes. Canin' Franc, 15. s., Krško; inf. Carlet Dominik, 1. nad. s., Tržič; inf. Čebašek Franc, 7. s., Kranj; inf. Cerkovnik Martin, 3. nad. s., Srednja vas; inf. Černe Franc, 1. nad. s,, Št. Jernej; inf. Černivec Josip, 5, s., Križ; inf. Cesar Ivan,
1.	nad. s., Semič; inf. Colja Jakob, Trata; inf. Črnič Nikolaj, 1. nad. s., Črnomelj; inf. Črnivc Ivan, 1, nad. s,, Vič; častniški sluga Čuden Franc, 2. maršstot., Aržiše; inf. Damisch Franc, Maribor; inf. Debeljak Fr.,
2.	nad. s., Ptuj; inf. Demec Anton, 2. nad. s., Bukovica; inf. Dimic Rudolf, 1. nad. s., Vevče; inf. Dimnik Anton, 1. nad. s., Dev, Mar. v Polju; enol. prost., poddes. Dolinar Andrej, 11. s., Smlednik; inf. Divjak Josip,
1.	nad. s., Dob; inf. Drglin Ivan; inf. Drol Lovrenc, 1. nad. s., Sorica; enol. prost. inf. Eppich Alojzij, 4. nad. s., Kočevje; inf. Er-lah Ivan, 1. nad. s., Šmihel-Stopiče; inf. Eržen Ivan, 1. nad. s., Predoslje; inf. Faj-diga Franc, 4. nad. s., Dev, Mar. v Polju; inf. Fajdiga Ivan, 3, nad. s., Temenica; inf. Feldhofer Osvald; inf. Ferkoč Franc, 4. n. s,, Dobrunie; inf. Finžgar Franc, 4. nad. s., Breznica; narednik Franetič Rudolf, 11, s,, Dolenjavas; inf. Franko Franc, 3. nad, s., Št. Jernej; inf. Frelih Ivan, 5. s,, Kranj; inf. Frolich Peter, 6. s., Kranj; inf, Galjot Fr,; narednik Gar'oo Franc, 4. nad. s., Trst; inf. Gašperič Matija, 2. nad. s., Butoraj; inf. Gasser Florijan, 1. nad. s,, Sorica; inf. Gla-van Alojzij; inf. Godec Mihael, 2. nad. s., Kresnice; inf. Gogala Franc, 2. nad. s., Bled; inf. Gogala Matija, 3. nad. s,, Bled; inf. Goldmann Ludvik, 3. nad. s., Kočevje; inf. Gole Anton, 3. nad. s., Škocjan; inf. Golob Alojzij, 4. uacl. s., Zagorje; inf. Go-renc Ivan, 3. nad. s., Krško; poddes. Gor-šič Josip, 2. nad. s., Ljubljana; inf. Grabnar Franc, 1. nad, s,, Nevlje; inf. Gradišar Josip, 4, nad. s., Kranj; inf. Gradišar Ludvik, 4. nad. s., Radovljica; inf. Grahek Jakob,
2.	nad, s,, Dob,
(Dalje.)
v iIev nsKem oradu.
(Z o j','oljenjem c. in kr. vojnoaopisne-ga stana.) Tik za skrajnim levim krilom leži ob morju na strmi skali grad Devin, katerega lastniki so Thurni. Pred letom dni jc bila padla v grad osamljena granata in porušila eno sobano, drugače pa napravila le malo škode. Sedaj jo neprestani italijanski ai\ilje-rijski ogenj grad popolnoma razdejal. Dvorane in sobane so razstreljene, v I slropovih zijajo ogiomne granatne I luknje. Stena kaucle. ki io stala v
smeri proti Sesljanu, je izginila, in grajsko dvorišče strmi skozi vrzel v zidu nad skalnim prepadom. Razbila je tudi terasa nad morjem in sijajne sobe, ki so služile v stanovanje samo gostom iz cesarske hiše. Vojaki so v grajski veži zložili na kup vse izstrelke, ki so bili prileteli v grad. To je vse, kar je ostalo grajskemu gospodu od njegovih umetniških zakladov. In pa grobovi.
Na grajskem vrtu se vrsti križ ob križu; vsi vojaki, ki so padli v bližini gradu. Kakor slutnja se dviga sredi izmed skromnih lesenih križev kame-nit spomenik z napisom: »Manom hrabrih sobojevnikov. Polkovnik Rajmund grof Tliurn«. Na ostalih straneh spomenika je čitati: »Blagor Avstrije jim je bil cilj, samozavest plačala je hvaležnost«. — »Njihovo delo je minulo, njihova dejanja venča večnost.« — Končno letnica: MDCCCXXXIV.
Vojska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. avgusta. Uradno se poroča:
Položaj se ni izpremenil.
Napad dveh italijanskih stotnij je bil odbit v Dolomitih vzhodno od sedla Sief.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Letalski napad na Reko.
Dunaj, 2. avgusta. (Kor. ur.) Dne 1. t. m. ob pol 8. uri zjutraj je vdrla skupina 14 italijanskih bojnih letal čez Piran v Istro. Linijski ladjini poročnik Banfield se je dvignil v Trstu s pomorskim letalom v zrak; zasledoval je sovražno skupino čez celo Istro; dohitel je glavni del sovražne sile: 7 Capronijev, nad Reko v višini 2700 metrov in je sestrelil eno veliko bojno letalo; voznik je mrtev, dva opazovalca sta ujeta. Banfield in njegovo letalo nista poškodovana.
Poveljstvo mornarice.
Italijanski podmorski čoln zaplenjen.
Dunaj, 2, avgusta. (Kor. ur.) Uradno sc razglaša:
Italijanski podmorski čoln »Giacinto Puliino« je padel na severni Adriji v naše roke; skoraj popolnoma nepoškodovanega so ga privlekli v Pulj,
Celo posadko: 3 častniki in 18 mož, so ujeli neranjeno.
Poveljstvo mornarice,
Italijansko uradno poročilo.
31. julija. Sovražnik je napadel ponoči na 30. julij naše postojanke pri Costione in pri Zugna; takoj smo ga odbili. Včeraj je delovalo sovražno topništvo na celi bojni črti med Adižo in Pasubio. V dolini Astico smo nadaljevali naš pritisk severno od Monte Ci-mone. Sovražilo težko topništvo je obstreljevalo včeraj Arsiero; kar je zahtevalo nekaj žrtev in povzročilo nekaj škode. V Val Travignolo (Avisio) smo vselej odločno odbili tri močno napadalne poizkuse, kjer je bil sovražnik ojačen s topovi in s četami; napadel je postojanke, ki smo jih pred kratkim osvojili. V Pustrski dolini smo obstreljevali kolodvor Sillian. Na ostalih bojnih črtah nobenih posebno važnih dogodkov. Sovražni letalci so vrgli nekaj bomb na Ala in na Fiera d i Primiero, ne da bi bil kdo zadet, tudi škode niso nobene povzročili.
Napad letalcev na Reko,
Budimpešta, 2. avgusta. O napadu letalcev na Reko poroča »Az Est«: Banfield je krožil za velikim italijanskim letalom; posrečilo se mu je, da je z dobro merjenim strelom zadel pilota Ca-pronijevega aparata. Italijani so nato ustavili motor, letalo je padalo iz višine 1500 metrov; poizkušalo je uiti, a aparat je odpovedal in se je moral izkrcati. Ko so prihiteli vojaki, sta dvignila roke neki italijanski poročnik in neki podčastnik, ki sta izstopila iz aparata v znamenje, da se udasta. Vodnika nekega podčastnika je Banfield ustrelil.
Budimpešta, 2. avgusta. Glede na napad italijanskih letalcev na Reko se še poroča: Neki zastopnik »Az Esta« se je raz-govarjal z v Budimpešto došlim županom dr. Barczy, ki se je nahajal med napadom na Reko v Opatiji. Barczy je pripovedoval: V Opatijo sem došel cb 9. uri dopoldne; nepričakovano smo zagledali neko italijansko letalo, Takoj nato sta padli dve bombi, ki pa nista provzročili nobene škode, ker nista razpočili. Ko sem se vozil okoli 11, ure dopoldne v Reko nazaj, sem šele videl, kako je učinkoval napad letalcev, a poškodbe r.iso bile očividne; če bi ne bil znal, da so metali sovražni letalci bombe, bi ne bil ničesar opazil. Letalci so očividno nameravali uničili lc nekaj tvornic in železniško postajo; tam je namreč v neposredni bližini razpočilo šest bomb, ki pa niso provzroči'e nobene škode; niti tračnic niso poškodovale, le zemlja ie bila razdrapana. Bombe so zadele
tudi v bližini nekega mlina, kjer so zadele hišo, v kateri je sedela neka ženska pri ognjišču; ženski je bila odtrgana glava; druga hiša se je podrla. Z nekim zdravnikom sem obiskal ranjence v mestni bolnišnici; rane niso hude. Sovražne letalce so zasledovali naši letalci in jih pricilili na boj. Eno letalo je bilo zadeto; videl sem, kako je strašno hitro padalo; pozneje sem čul, da je obviselo na nekem drevesu; med tremi letalci je eden mrtev, ostala dva sta ujeta; neko drugo letalo je bilo tudi sestreljeno in je padlo v morje.
Cadorna zaupa.
Lugano, 2. avgusta. Cadorna je na vprašanje »Matina« brzojavil, da je njegovo popolno zaupanje v konečno zmago štirisporazuma neomajljivo.
Napadi na gorsko planoto Tonezza.
Lugano, 31. julija. »Secolo« pravi o poročilu Cadorna, da zasleduje avstrijski odpor na Monte Cimone namen, pridobiti na času, da sc bolj pripravijo na obrambo gorske planote Tonezza; italijanske čete zadevajo zdaj na velike ovire, a laško vojno vodstvo namerava na gorski planoti Tonezza krepko napredovati.
D' Annnnzio pojde v London, Pariz ia Petrograd.
Iz Lugana poročajo, cla odpotuje v najkrajšem času D' Annunjio v London, nato v Pariz in Petrograd, kjer bc imel več predavanj o Italiji.
Italijanski prestolonaslednik častni poveljnik angleškega brodovja.
Rim, 2. avgusta. Kralj Jurij je imenoval italijanskega prestolonaslednika za častnega poveljnika angleškega brodovja, (Pričakovati je tedaj kmalu velikega poraza angleškega brodovja,)
Vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. avgusta. Uradno se poročaš
Položaj se ni nič izpremenil.
Ruski deloma močni napadi so se zrušili v južnovzhodni Galiciji južnozahodno od Bučača, pri Visniovčiku in južno, južnozahodno in zahodno od Brodov. Rav-notako so se izjalovili vsi napori sovražnika, ki bi bil rad prebil bojno črto zaveznikov med najzgornejšo T urijo in že-leznico, ki vodi v Kovel; vsled obrambe nemških in avstrijskih čet, ki se vojskujejo tam. Ista usoda je doletela končna več močnih sunkov sovražnika v ovinku Stohoda pri Kašovki. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. avgusta. Veliki glavni stani Na severnem delu bojne črte nobenega bistvenega dogodka. Južnozahodno od Pinska so se ponovila ruska podjetja na obeh straneh jezera Nobel z ojačenimi silami in so se razširila na okolico Lubiešo« va (pri Stohodu); izlahka smo jih odbili.
Več napadov v ovinku Stohoda (severovzhodno od železnice Kovel—Rovno) se je zrušilo že v zapiralnem ognju. Vedno je sovražnik naskakoval ne glede na svoje izgube naše postojanke med Witoniezom in Turijo; vsi njegovi napori so ostali brezuspešni.
Pri armadi generala grofa pl. Both-merja so se izjalovili sovražni delni napadi zahodno od Wisniovčika (pri Stripi) in pri Velesnsovi (pri Koropiecu).
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Vnovič žrtvujejo Rusi svoje ljudi zopet na bojni črti generala Bothmerja.
Vsi poizkusi sovražnika, da bi iz Brodov ven pridobil na prostoru in razširil dosedanjo kočljivo posest, so ostali brezuspešni. Vsekako sc je pokazalo, da se je vsled nenavadno težkih izgub zadnjih dni sovražna sila znatno zmanjšala. Vendar pa (lovaža močne rezerve.
Noa'e postojanke zaveznikov ob Stohodu od Kisjelina navzdol in pri Kašovski je sovražnik tudi včeraj ponovno brezuspešno napadel.
Popolnoma brezuspešni napadi Rusov so zaupanje naših čet, da se jim bo posrečilo tudi naval na svojo uporabo čakajočih ruskih rezerv pravtako zmagoslavno odbiti, kot sc je zgodilo zadnje dni, znatno okrepili.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 30. julija. Ob Stohodu so se vršili za naše čete srečni boji. Tekom 29. julija smo tu ujeli 21 častnikov in 940 vojakov ter zaplenili 4 strojne puške. V smeri proti Kovlu, južno od železnice Ro-žišče—Kovel, so naše čete, ki so prodrle sovražno fronto, prišle naprej. Ujele so pri tem 19 nemških častnikov in 300 vojakov ter zaplenile 4 strojne puške. Stotnija nekega strelskega polka, ki je vdrla za hrbet sovražnika, se je vrgla na sovražno baterijo, odbila napad nemške konjenice in ujela 1 polkovnega г-vcijnika. Nato se je
srečno vrnila. Tekom ofenzive južno od Postomitov smo ujeli 100 Nemcev.
MARŠAL HINDENBURG POVELJNIK VEČ VOJNIH SKUPIN.
Dunaj, 2. avgusta. Uradno se razglaša:
Med navzočnostjo njegovega veličanstva nemškega cesarja na vzhodni bojni črti so se sporazumno z Njegovim c. in kr. apostolskim Veličanstvom iznova uredile tamošnje razmere poveljstva, ki upoštevajo položaj, katerega je ustvarila splošna ruska ofenziva.
Pod maršalom pl. Hindenburgom so strnili več vojnih skupin zaveznikov za enotno uporabo po dogovoru obeh vojnih vodstev.
Dunaj, 2. avgusta. S poučene strani se o poveritvi poveljstva maršalu Hindenburgu na vzhodni bojni črti obvešča: Po razgovorih nemškega cesarja na vzhodni bojni črti in samoob-sebi umljivo sporazumno z našim cesarjem jc prevzel Hindenburg poveljstvo večine armacl na vzhodni bojni črti. Vsako obeh vojnih vodstev, avstrijsko in nemško, jc dozdaj dejansko vodilo več bojnih črt; zdaj bo nastopala cela bojna črta enotno, kar bo poveljevanje četam zelo olajšalo. Hindenburg bo prej ko slej navezan na navodila, oziroma na naloge, ki jih bosta nalagali ob vojni vodstvi novemu poveljstvu. Enotnost se je žc na vzhodni bojni črti obnesla 1. 1914., ko sta Conracl in Hindenburg enotno postopala, bitki pri Lodzu in Limanovi sta tudi posledici enotnega poveljstva. Poveritev poveljstva Hindenburgu nove enotne vzhodne bojne črte bo še bolj približalo obe armadi in zlajšalo poveljevanje in dokazuje zopet skupno sodelovanje Nemčije z Avstrijo.
BOJI Z RUSI.
Vojni tiskovni stan, 2. avgusta. (Poročilo vojnih poročevalcev, potrjeno po vojnem tiskovnem stanu.) Današnje bojno poročilo pove, da so splošno napadi Rusov oslabeli. Poleg odseka južnozahodno od Bučača so tudi večkrat Rusi besno napadli naše postojanke, ki se raztezajo neposredno na južnem in na južnozahodnem robu mesta Brody; uspeha sovražnik ni dosegel nobenega. Z velikimi izgubami za sovražnika so se izjalovili tudi vsi poizkusi pridobiti krajne uspehe pri Železnici Rovno-Kovcl in bolj severno od tam pri Stohodu.
Napadi Rusov so pač najbrž trenutno poleg taktičnih razlogov postali slabejši zato, ker so Rusi v svojih zadnjih napadih izgubili velikansko število častnikov, kar bolj čutijo kakor izgube moštva. Rusko vojno vodstvo namreč lažje nadomesti vojake kakor častniške zbore, ki so zelo izredčeni. Za vsako četo je namreč stala rezerva, močna do 70 odstotkov enote na bojni črti; višji poveljnik Brusilov jc pa ukazal, da se morajo napadov udeleževati vsi častniki, ki naj s svojim osebnim zgledom navdušujejo čete. Povelj nikom vodov (praporščakom) jc zapo vedano, da morajo napredovati s prvimi vrstami, o katerih pravijo lastne čete, da so vedno izbrane za smrt; poročniki in nad poročniki, če poveljujejo stotnijam, se morajo nahajati v četrti ali peti vrsti naskakovalcev. Če postane bojni položaj nevaren, ako se mora .vztrajati nasproti premoči sovražnika in če morajo izvajati v dotičnem oclse ku odločilne naskoke, morajo čete voditi nasproti sovražniku bataljonski in polkovni poveljniki osebno. Ta nastop, ki seveda dvigne napadalno hrabrost čet, je seveda zahteval zelo velike žrtve med višjimi častniki. Popadali so celi štabi, Rusi so poročali o mnogih ranjenih in ubitih brigadirjih in po] kovnih poveljnikih. Glede na ujetnike in na plen topov ruska poročila očividno pretiravajo zato, da bi napravili dober vtis na sporazum in na nevtralcc. številke o ujetnikih v zadnjih bojih pri Brodyh so vse izmišljene. Rusi so ob začetku svojega, sunka poročali precej resnično, pozneje so pa začeli pustolovsko pretiravati; v zadnjih poročilih so sc povzpeli do viška. Kadar označujejo pridobitve na ozemlju, postopajo zemljepisno tako prosto, da njih izmišljotine dosezajo skoraj v sedanji vojski do zdaj nedoseženo silo domišljije Italijanov. Kraji in reke, ki jih ne dobiš na nobenem zemljevidu in novo pridobljeni odseki naj bi vzbudili med površnimi čitatelji njih poročil nme-lije, da so v smeri proti zahodu velikansko pridobili.
PRODIRALNI POIZKUS PRI LVOVU.
Kodanj, 2. avgusta. Tukajšnji vojaški krogi pričakujejo v bodočih dneh najljutcjših bojev zahodno od Brodov, kjer bo sovražnik nastopil, o tem sc ne dvomi, z vsemi razpoložljivimi četami, da izsili predor proti Lvovu, ki ga tako iskreno Rusi žele. V ta namen se je sovražnik močno ojačil, posebno s topovi;
_ahko bo zato zasledoval svojo dosedanjo taktiko neomejene uporabe streliva in bo naskakoval v množicah ne glede na izgube. Hrabro armado Bolun-Er-molli tukajšnji vojaški krogi zelo hva-ijo in občudujejo, ker sc drži v tem trdovratnem boju proti premoči, ki nastopa no glede na izgube.
2000 MRTVIH RUSOV V ODSEKU 1 km
Iz vojnega tiskovnega slana poročajo vojni dopisniki: Približno sliko o ogromnih ruskih izgubah dobimo, če pomislimo, da so na odseku onega bataljon pri Svinjačih v južni Voliniji, tedaj v širini komaj 1 km našteli 2000 mrtvih Rusov.
RUSI NASTOPAJO Z VSEMI SVOJIMI SREDSTVI.
Curih, 2. avgusta. Napadi ruskih množic v Volinji in v južnovzhodni Galiciji se nadaljujejo s strašno besnostjo. General Brusilov žrtvuje prejkoslej tako brez premisleka svoje vojake, kakor da razpolaga še z izredno velikimi četami v rezervi; če se noče soditi, da hočejo Rusi izigravati vseh svojih trumfov. Ruske izgube morajo biti po sodbi merodajnih mest velikanske,
CARICA V BUKOVINI.
Berlin, 2. avgusta. »Lokalanzeiger« piše: Carica je bivala s svojo hčerko od 20. do 25. julija v glavnem stanu; sprem-ljevala bo tudi cara, ko bo potoval v Bu-kovino.
ŽELEZNICA KOLOMEJA — CRNOVICE ZOPET POPRAVLJENA.
Haag, 2. avgusta. Iz Londona se javlja: Francoskim in belgijskim pionirskim častnikom se je posrečilo, da so zopet popravili železnico Kolomeja—Črnovice. V Kolomejo dohajajo neprestano ruske čete; tam se pričakuje napad Rusov.
SAZONOV IN POLJAKI.
Pariz, 2. avgusta. Poljski krogi v Parizu smatrajo odstop Sazonova za nc-srečo.Stiirmer cla jc najhujši nasprotnik avtonomije.
PROCES PROTI SUHOML5NOVU USTAVL,EN.
Frankfurt, 2. avgusta. »Frankf. Ztg.« poroča iz Petrograda: Postopanje proti bivšemu vojnemu ministru Suhomlino vu bo na podlagi spričeval psihiatrov ustavljeno. Pravega vzroka je pa pač treba iskati v preosnovi kabineta.
DROBIŽ IZ RUSIJE.
Fetrograd, 2. avgusta. Tisti dan, ko je prišel Stiirmer v glavno mesto, ga je zapustil angleški poslanik Bu chanan, ki sc jc odpeljal na. entedenski obisk k Sazonovu, ne da bi bil šc do zdaj obiskal Sturmerja.
Odbor petorice ministrskega sveta, ki so ga razpustili z ozirom na liberalno opozicijo, je Stiirmer zopet oživil.
General Kuropatkin je prepovedal ženskam obiskovati bojno črto.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. avgusta. Veliki glavni stan
Sovražnik je napadel zvečer severno od Somme z močnimi silami v odseku Maurepss do Somme brez uspeha potem ko je bil doživel že popoldne povodom delnega podjetja proti selu Monacu s hi trim protisunkom nemških bataljonov krvav poraz. Pri cesti Mancourt—Clery je prodi 1 do naših popolnoma zravnanih jarkov. Izgube sovražnika so zopet znatne
Južno od Somme so se bili pri BeIIoy in pri Estules krajni boji.
Na desnem bregu Moze smo napredo vali severozahodno in zahodno od utrdbe Thiaumont, pridobili smo gorsko štrlino severovzhodno cd utrdbe Soyevi!le in smo potisnili sovražnika tako v gorskem gcz du kakor tudi v gozdiču Lauifec nazaj Neranjenih je bilo ujetih 19 častnikov in 923 mož in zaplenjenih 14 strojnih pušk Angleške patrulje, ki so posebno delovale v odseku Ypern—Armentieres, smo po vsod odbili.
Napadi sovražnih letalcev proti kra jem za severnim delom naše bojne črte so se ponovili: o vojaški škodi se more ko maj govoriti. Izgube med prebivalci se množc. Naknadno se je poročalo, da je bii 3i. julija napaden tudi Arlon v Regiji zadeta sta bila jezuitski samostan in cer kev. Obrr.mbni ogenj jc zadel tri sovraž na letala, in sicer severno od Arrasa. juž nozahodno od Bapaume in pri Pozicres eno jc bilo sestreljeno v zračnem boju pri Monthois.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo,
1. avgusta ob 3. popoldne,Nemci so ponavljali severno od Somme svoje napade. Po ljutem obstreljevanju so poizku šali tucli severno od Avre pr Lihons dvakrat presenetljivo napasti a napada sta se zrušila v našem ognju Na desnem bregu Moze boj s topovi, k je postal ponoči pri utrdbi Thiaumont
posebno besen. Šumi pri Fuminu in L,auffee so obstreljevali z velikimi topovi. Zahodno od Pont-a-Mousson v odseku Flircy so razstrelili Nemci pred svojimi strelskimi jarki tri podkope; na ostali bojni črti jc bilo ponoči mirno. Podčastnik Lenoir je sestrelil severno ocl Vcrduna neko nemško letalo: peto, ki je je premagal; neko drugo nemško letalo je bilo sestreljeno zahodno od Etain.
1. avgusta ob 11. uri ponoči. Južno od Somme smo vzeli neki nemški jarek; 60 mož ujeli. Na desnem bregu Moze se je nadaljevalo ljuto obstreljevanje. Dopoldne so napredovali Nemci proti našim postojankam zahodno in južno ocl utrdbe Thiaumont; naš zapiralni ogenj jih je takoj pograbil; ogenj naših strojnih pušk je zlomil takoj vse poizkuse sovražnika. Živahni protinapadi naših čet so vrgli dele tistih sovražnih čet, ki so došle clo naših jarkov. Proti koncu dneva je napredoval naš napad z ročnimi granatami južno od utrdbe Thiaumont. Istočasno so napadali Nemci na bojni črti Vaux-Cha-pitre-Chenois; le na zadnji točki so sc ustalili v nekaterih prednjih posojan-kah, a smo jih tam pozneje vrgli. Njih napade je povsod zadržal naš ogenj in so jih stali težke izgube.
Pred odločilnim naskokom na Verdun. Rotterdam, 2. avgusta. »Times« javljajo: Nemci so končali svoje priprave za odločilen naskok na Verdun. Kljub velikim zahtevam ostalih bojnih črt so zbrali pri Verdunu nad 2000 topov. Branilci Ver-duna pričakujejo vsaki dan, da sc prične veliki naskok.
Nov angleški napad.
Lugano, 2. avgusta. Londonski poročevalec lista »Secolo« poroča: Zdaj sc pripravlja zadnji del angleške ofenzive, ki mora privesti do odločitve.
Izdelovanje streliva na Angleškem.
London, 1. avgusta. (Kor. ur.) Muni cijski minister Montagu je napovedal, da so postavili pod državno nadzorstvo 124 delavnic za izdelovanje streliva. Država nadzoruje zdaj 4052 delavnic.
Napad Zeppelinov na Angleško.
London, 1. avgusta. (Kor. ur.) Tiskovni urad javlja: Vsled zračnega napada v zadnji noči ni izgubila nobena oseba življenja
London, 1. avgusta. (Kor. u.) Reuter: Včerajšnjih zračnih napadov se je udeležilo šest ali sedem Zeppelinov. Po dosedanjih poročilih je bilo vrženih 60 bomb po veči noma redko obljudenih okrajih. Enega izmed zrakoplovov je napadlo letalo z obrambnim topom. Videlo se je, kako sc je zrakoplov spuščal nizdol in izginil v megli.
Rotterdam. 2. avgusta, (K. u.) >Daily Mail« izraža svojo nezadovoljnost, da o priliki zadnjega zračnega napada ni bil sestreljen noben Zeppelin.
Dogodki na Balkon«.
Grčija umakne iz Soluna celokupno pehotno divizijo. — Osebne izprentem.' be med prefekti. Amsterdam, 2. avgusta. (K. u.) »Times« poročajo iz Aten: Grška vlada je sklenila, da odpokliče iz Soluna celo-liupno grško pehotno divizijo in jo premesti v Tesalijo.
Pariz, 2. avgusta. (K. u.) Neko poročilo Agcnce Havas pravi, da se ima na povelje vojnega ministra 11. grška divizija premestiti iz Soluna v Larisso. Samo en bataljon naj bi ostal V Solunu, Njegovo razmerje do zavezniških čet bi ne moglo dati povoda za trenja. Odločba se je ukrenila po pogovoru med kraljem in vojnim ministrom in se naznanila zastopnikom četverospe-razumnih velesil. Kralj je odredil dalje osebne izpremernbe na mestih prefek-tov in imenoVal osebnosti, ki nudijo za odkritosrčnost narodnih volitev vsake jamstvo.
bu ■>
Postopek proti Radku Dimitrijevu. Sofija, 1. flivgusta. Bolgarska vlada je odredila, naj sc izvede veleizdajal-ska soclna ragprpva proti Radku Dimitrijevu in copjUunatiam.
Srbski prestolonaslednik v Solunu.
Solun, 2. aVgusta. (K. u.) Agence Ha-was: Srbski prestolonaslednik je včeraj zvečer na krovu torpedorušilca dospel semkaj.
PtilliilijO.
Cssemenl.
Bern, 2. avgusta. Iz Londona sc 31 t. m. javlja: Casement do danes ni vloži prošnje za pomilostitev; usmrčen bo torej 3. avgusta. Zaprt je v zaporu Petonwille kjer ga bodo tudi usmrtili. Njegov zagovornik, ki ga vedno obiskuje, pripoveduje da Casement mirno in udano pričakuje smrti. Zadnje dni je rekel Casement, da je živci za Irsko in cla hoče tudi umreti zanjo. Ne prosi milosti, ker ga preveva zavest, da milosti ne potrebuje. Cel dan in tudi del noči piše povest svojega življenja in zgodovino svojega boja za svobodo Irske; kar je spisal, bo izročil svojemu zagovorniku.
Sv. oče za Casemcnta.
Lugano, 2. avgusta. »Italia« trdi, cla jc zahteval sv. oče milosti za na smrt obsojenega Cascmenta. Sodi se, cla Ca-sementa ne bodo usmrtili.
Narodnostne strasti na Rumun-skem so do skrajnosti razgrete; ruski hujskači podžigajo ulico, češ: tam onstran Transsylvanskih alp je tri milijone vaših rojakov, ki čakajo na odrešenje. Toda ti trije milijoni ogrskih Ru-munov so zvesti državljani, ki se že 21 mesecev hrabro in požrtvovalno bijejo za avstroogrsko monarhijo. Na kako »odrešenje« niti ne mislijo in nočejo ničesar vedeti o kakih »oclrešiteljih« z one strani. Kljub temu naj »odrešenje« teh ogrskih Rumunov služi za pretvezo, da se Rumunija vdinja ententi za novo delo.
Rumunska armada šteje v miru okroglo stotisoč mož, številka, ki naj bi se v vojni potrojila, kakor jc zapisano na papirju. Toda dosedanje vojnb izkušnje so pokazale, da se more potegniti pocl orožje 10—13 odstotkov tcelfi-kupnega prebivalstva; tako da bi .znašala rumunska armada v vojnemjjsta-nju šest clo sedemstotisoč mož. Težja bi vsekakor bila oprema z vsem potrebnim. Pač pa je Rumunija, ki je 1J 191tl. razpolagala s 644 topovi, poslej to;Stfc-vilo primerno zvišala, saj se jc nriprfc-stano oboroževala in pripravljala;tglav-nega zla — pomanjkanja streliva нн pa le ni mogla docela odpraviti. To pomanjkanje odločno zmanjšuje kojilo sposobnost cele armade in v romunskem generalnem štabu imajo zatp tudi najtežje pomisleke. Ne pri krivd jo ai, da bi bili glede municije popolnoma odvisni od entente, kar bi bilo tembolj nevarno, ker ima Rusija sama največje težave s preskrbo municije.
Rumunija v slučaju vojske.
Bern, 2. avgusta. (Kor. ur.) --Bundt piše z ozirom na »vojni položaj; Bolgari so gospodarji notranje črte, njih postojanka je važna, posebno če bi opustila Rumunija svojo nevtralnost. Obkoljena od treh strani je Rumunija odprta osredotočenemu napadu osrednjih velesil in njih balkanskih zaveznikov in bi doživela vojsko najbrže na svoji rodovitni ravnini, če bi z oboroženo silo prestopila na stran sporazuma. Rumunska armada se more komaj razcepiti v straže v postojankah dežele, ki jo predstavlja Rumunijo v vojaško-zemljepis-nem oziru; biti bi se morala marveč v velikih skupinah in računati na pomoč Ru-
Naša borna črta na Balkanu no dveh letih vojske.
sije. Bukarešt bi se nahajal v nevarnejšem položaju, kakor Belgrad. Rumunija bi morala vsekakor prevzeti v vseh okolno-siih vojaško vlogo Saške v sedemletni vojski, če napade in potegne avstrijske, nemške, bolgarske in turške sile nase. Sklep, udariti, je za Rumunijo jako nevaren in je popolnoma vseeno, v kakšni meri bi njena armada vplivala na izid vojske.
Carp izjavlja, da bo kmalu odrejena ru-munska mobilizacija in da je vse pripravljena za nastop Rumunije na strani Rusije.
Dunaj, 2. avgusta. »Moldava«, list Petra Carpa, piše: Treba je le nekoliko opazovati. Tu napoveduje minister svojim zaupnim prijateljem skorajšen vhod Rusov v našo deželo. Pove natančen datum in točko, kjer se bo izvršil vpad tuje armade. Tam pravi nekdo drugi zastopniku kake tuje države, da Rumunija, če Rusi prestopijo mejo, ne bo imela moči, da bi se zo-pcrstaviia vpadu. Med tem časom se pa ob bregu Donave vidi priprave Rusov, da bi vdrli v našo deželo.
Mrzlične vojaške priprave, ki se više v pričakovanju neposrednega skupnega delovanja z ruskimi četami, so značilne. V armadi vedo, da je vse potrebno že ukre-njeno, da je vojni materijal že pripravljen na določeni točki, da so ambulančni vozovi pripravljeni in prav tako množice živine, ki je potrebna za armado. Neko čudno pobratimstvo se je opazilo med našimi visokimi in ruskimi železniškimi uradniki v pričakovanju vojaških prevozov.
Najbolj značilno pa je: v vojaških krogih vlada prepričanje, da gremo z Rusi, da bo kmalu odrejena mobilizacija in da je vse pripravljeno za nastop Rumunije na strani Rusov. Sicer je pa zadovoljnost med rusoiili znamenje, ki ne vara. Vesele se. Rumunski poslanik v Petrogradu ne more prikriti svojega veselja. Z radostjo pripoveduje, da gremo z Rusi.
Rusoiili razočarani.
Bukarešt, 2. avgusta. Kralj je odpotoval iz Bukarešta in z njim je istočasno zapustilo glavno mesto tudi več vodilnih politikov, med njimi Marghiloman. Mir, ki so ga nekaj dni motili rusofili, je zopet vpe-stavljen. Velik vihar, ki ga je uprizoril Fi-lipescu v korist entente, je ponehal in tudi pristaši entente danes r.e smatrajo več 14. avgusta kot kritičen dan, na kateri bi po njih računu morala Rumunija započeti svo-io akcijo.
Avdijenci Take Jonescu-a pri kralju, ki je sicer bila zelo kratka, tudi rusofili ne pripisujejo nobene važnosti. Voditelj en-tentine stranke je po avdijenci odgovoril z naslednjimi pol šaljivimi, pol resnimi besedami: »Nemec nas je zopet prehitel!«
Ententa zahteva dovcijenje za prehod ruskih čet?
Sofija, 2. avgusta. »Utro« je izvedelo, da sc ententini poslaniki v Bukarešti! tru-diio, da bi Rumunijo pridobili, da dovoli rusko invazijo po zgledu Grške. Ker bi osrednji velesili tega ne prenesle mirno, bi bila s tem Rumuniia pognana v vojsko.
Višek diplomatične napetosti prekoračen.
Frankobrod, 2. avgusta. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Carigrada: Po dobrih obvestilih iz Bukarešta ponehava napetost diplomatičnega položaja, ki je dosegla svoj višek v soboto.
Bratianu o položaju,
Bukarešt, 2. avgusta, »Dreptalea- poroča: Bratianu je izjavil, da ni nobenega dvoma, da se je angleško-francoska ofenziva ponesrečila in da ruska ofenziva le počasi napreduje. Prepričan je, da bo prišlo do nove zimske vojske. O nastopu Rumunije sedaj ne more biti govora, morebiti v poznejšem času.
Izprememba v rumunski vladi?
Eukarsšt, 2. avgusta. »Draptatea« piše, da ni izključeno, cla bo Bratianov kabinet odstopil. Značilna za politični položaj jc trikratna avdijcuca voditelja konzervativne stranko Marghilo-mana pri kralju. V slučaju Bratianu-jevega odstopa bi sledil najbrž konzervativni kabinet Marghiloman, Majore-scu, Carp. Nova vlada bi z manifestom priglasila nevtralnost Rumunije.
Premog za Rumunijo.
Budimpešta, 2. avgusta. »Pester L1.« izve iz Bukarešta: Rumunsko trgovinsko ministrstvo je v Avstriji in Nemčiji kupilo 80.000 ton premoga, katerega so že pričeli prevažati po Donavi.
No mori«.
Nemška podvodna ladja DeiikcMand odpotovala iz Amerike. Gcnf, 2. avgusta. Newyork Herald poroča iz Baltimore: Deutschland je zapustila včeraj oh 5. uri 40 minut ponoči pristanišče s tovorom 500 ton ni-kla in surovega gumija; na krovu ima tucli dva milijona frankov v zlatu.
Devet žrtev enega podmorskega čolna na en dan.
Berlin, 2. avgusta. Neki naš podmorski čoln jc potonil 28. t. m. pri an-
gleški vzhodni obali 8 angleških motornih jadrnic in en angleški ribiški parnik.
Rožna poročila.
Poraz Wilsona v Teksasu.
Frankobrod ob Meni, 1. avgusta. »Frankf. Ztg.« poroča iz Newyorka: Pristaši VVilsona so bili pri državnih volitvah v Teksasu močno poraženi radi Wilsonove slabotne politiko nasproti Angliji. LTratlno se zdaj napovedujejo ojstri ugovori proti zaplembi pošte in proti črnim seznamom. Časopisje nastopa vedno ostrejše proti Angliji.
Trije novi pruski maršali.
Berlin, 2. avgusta. (K. u.)Kraljevič Ruprelit Bavarski, princ Leopold Bavarski in vojvoda Albreht NVirtember-ški so imenovani za pruske maršale.
Izdani izdajalec.
Curih. 2. avgusta. (Kor. ur.) »Neue Ziiricher Ztg.« poroča, da se financiranje vsaj 900 milijonov lir mesečnih vojnih stroškov na posvetu finančnih ministrov v Londonu ni posrečilo. Italija ni hotela zastaviti dohodkov svoje carine, kar jo zahtevala Anglija tudi ne pod pogojem, da bi to prikrili javnosti in parlamentu. Umljivo je zato, zakaj sporazum o najetju posojila v višini 20 tisoč milijonov molči.
Otvoritev kitajskega parlamenta.
Petrograd, 1. avgusta. (K. u.) Pc-trograjska brzojavna agentura javlja iz Pckina: Parlament se je otvoril; predsednik Li-Yaun-Hung je prisegel zvestobo na republikansko ustavo.
Dnevne novice,
'-r Cesarjev dar. Cesar je iz laslnih sredstev daroval pod protektoratom nad-vojvodinje Izabele stoječi akciji za boj proti tuberkulozi v Avstriji 100.000 kron.
-j- Odgovor 17. pešpolka in 7. lovskega bataljona na pozdrave župana dr. Tavčarja. Na čestitke, ki jih je poslal župan dr. Tavčar v imenu mestne občine ljubljanske c. in kr. 17. pešpol-ku in 7. lovskemu bataljonu, je prejel dve brzojavki clotienih poveljstev, ki se glasita:
»Srčno razveseljen nad čestitkami in pozdravi, poslanimi v imenu deželnega stolnega mesta, izrekam za vrli, hrabri 17. pešpolk najtoplejšo zahvalo tor vračam pozdrave prav tako presrč-no. Slej ko prej sc bodo vsi napadi za-vratnega dednega sovražnika razbijali ob železni steni nepremagljivih Kranjcev. — Flcischer, podpolkovnik.«
Besede toplega priznanja in ljubi pozdravi iz domovino od deželnega stolnega mesta ljubljanskega navdajajo slehernega lovca 7. bataljona s ponosom in odkritosrčnim veseljem. Zahvaljujemo se zanje z iskrenimi čustvi in pošiljamo premnogo najsrčnejših pozdravov lepi Kranjski in njenemu biseru — Ljubljani.
Seydl, podpolkovnik, poveljnik 7. 1. b.
-j- Na zahvalo za poslano sliki mesta Asi.ago je prejel župan dr. Tavčar od polkovnika Ventcrrja naslednjo pismo;
C. in kr. pešpolk št. 17.
Vaše vclcblagorodjc, velespoštovani gospod župan!
Vam in slavnemu občinskemu svetu deželnega stolnega mesta ljubljanskega izrekam v imenu polka za prijazne besede najtoplejšo zahvalo.
Ponosen in srečen, da stojim na čelu temu vrlemu polku, ki se jc izkazal v neštevilnih bojih in bitkah, Vam lahko zopet samo zatrdim, cla so si pridobili fantje 17. polka, hrabri Kranjci, s svojimi sijajnimi junaškimi čini poseben sloves, da jih prijatelj ceni in spoštuje, da so jih sovražnik boji.
Precl kratkim, dne 9. t. m., sc jc moralo jedro italijanskih čet — alpini — zopet prepričati, cla je 17. pešpolk žilav v obrambi, neodoljiv v napadu. Kljub ogromni premoči, ki jih jc privedla prav v naše črte, smo jih nc le vrgli iz njih, temveč jih ob najtežjih izgubah zapodili v beg. To je bil v zgodovini polka zopet dan slave, in pohvala vrlega polka se jo glasila brez pridržka clo najvišjih mest.
Dežela Kranjska sme biti ponosna na junaške čine svojih neprimerno hrabrih sinov.
Prosim Vas, sporočite slavnemu občinskemu svetu pozdrav domačega polka z zagotovilom, da sc bodo vojaki 17. pešpolka do zmagovitega konca — bodisi kjerkoli — pogumno borili.
Polkovno poveljstvo si dovoljuje žc sedaj naznaniti, cla hoče svojcČasno posvetiti deželnemu stolnemu mestu vojni album v trajen spomin na čine domačega polka v svetovni vojni.
Sprejmite, velecenjcni gospod župan, izraz najodličnejšega spoštovanja od udanega Vcntourja, polkovnika.
+ častni meščan Radovljice. Radovljica: Ob priliki zlate maše visoko-častitega gospoda kanonika in dekana Janeza Novak, je bil isti, v priznanje zaslug za Radovljico, izvoljen ocl mestne občine v seji dne 29. julija za častnega meščana. Iskreno čestitamo.
-t- Visoko odlikovanje dalmatinskega namestnika. »Smotra Dalmatinska« javlja, da je podelil cesar dalmatinskemu namestniku grofu Attemsu komorniško dostojanstvo.
—	Vojna pobožnost v Rajhenburgu.
Radi nalezljive bolezni med begunci je uradno prepovedana za 6. avgusta nameravana vojna pobožnost v Rajhenburgu. — Prosimo, da župni uradi po možnosti blagohotno opozorijo na to svoje farane, ki so se bili mogoče namenili za oni dan v Rajhenburgu
Za vojake na ironti smo prejeli na našo zadnjo prošnjo 50 rožnih vcncev od dekliške Marijine družbe na Vačah. Naj ji slede še drugi posnemovalci!
■ h Nakup predmetov vojnoskrbne-ga urada, ki se dobe po originalnih cenah v Katoliški Bukvami, kot Ljubljanski podružnici vojnopomožnega urada v c. kr. notr. ministrstvu jc plemenito človekoljubno delo, istočasno pa služijo ti predmeti praktičnim potrebam. Dobe se n. pr. fine denarnico za gospode iz usnja, cena 4 K, denarnice za papirnati denar 6 K, zložljiva žepna jedala s kozarcem 9 K, brez kozarca 8 K, fina tobačnica za svalčicc 20 K, ročna torbica za damo iz finega usnja 20 K itd., mnogi drugi praktični predmeti.
i- Obsojeni poslanci Vaclav Chcc, František Burival. Jan V. Vojna in Jožei Netolicki. Dunaj, 2. avgusta. (Kor. ur.) Deželno brambovsko divizijsko sodišče na Dunaju pod predsedstvom polkovnika Kreuz, razpravo je vodil nadporočnik av-ditor dr. Filip Charwath, je končalo dne 30. julija 1916 javno razpravo, ki je trajala 14 dni, proti državnim poslancem Va-clavu Choc, Františku Burivalu, Janu V. Vojna in Jožefu Netolicki radi hudodelstva sokrivde pri veleizdaji po § 61. kazenske postave. Poizvedovalni postopek, izveden po c. kr. vojaškem pravdništvu, se je naslanjal na lastnoročne beležke, ki so jih zaplenili v posebnem postopku, v inozemstvo pobeglega, radi veleizdajalstva zasledovanega dr. T. G. Masaryka glede na neki njegov posvet z obtoženimi poslanci. Obtožbo jc zastopal namestnik vojaškega pravdništva nadporočnik avditor dr. Pavel Koretz; zagovarjal je dr. Ambros iz Olomuca. Obtoženci so bili spoznani za krive v popolnem obsegu obtožbe in so bili obsojeni na težko, poostreno ječo, in sicer Choc na dobo šestih let, Bufival na pet let, Vojna in Netolicki na eno leto. Zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo in vzklic.
—	Gospodarska pogajanja sta 1. t. m,
avstrijska in ogrska vlada nadaljevali.
—	Duhovniške vesti. Župnijo Dobjc je dobil ondotni provizor č. g. Ivan Žagar. — Prestavljeni so čč. g. kaplani: Martin Rrhatič od Sv. Antona v Slov. gor. k Sv. Benediktu v Slov. gor., Peter PZavlič od Sv. Benedikta v Slov. gor. v Loko pri Zidanem mostu, Avg. Spari iz St. Pavla v Sav. dolini k Sv. Magdaleni v Maribor. — Nameščeni so čč. gg. novomašniki: Franc Satler kot kaplan v St. Pavlu v Savinjski dolini. Milan Slajo kot kaplan kot kaplan pri fttPetru pri Radgoni in Kotnik Ivan kot kaplan k Sv. Antonu v Sov. gor.
—	Imenovanja pri ravnateljstvu državne železnice v Trstu. Dr. Vladimir K o m avli, koncipist pri ravna-teljskem oddelku 2, jc imenovan za komisarja; Karol Trofowsky, stavbeni adjunkt v Gorici, za stavbenega komisarja; stavbeni asistent Ant. II v a-1 a v Rudolfoveni za stavbenega pristava ; dr. Mihael J e v š e k za koncipista v Ljubljani. Za revidenta sta povišana adjunkta Egidij G o m i š č c k in Karol Š k o d n i k , za adjunkte asistentje: Gaj Pitesa in Fran M a y r pl. Jor-gershofen, Ernest Wild in Milan Cvetnič, Ivan Kratky, Gabrijel K u m a r, Rudolf V i cl i c, Ivan B u -b e r o v i č in Josip P e t e r 11 e 1 j. Za oficijala je povišan adjunkt Karol Vogt, za adjunkta asistent Ludovik Pust. Strojni adjunkt Reinhold Uhl v Ljubljani jc imenovan za strojnega komisarja.
—	Smrtna kosa. Umrl je na Dunaju v nekem sanatoriju odvetnik in notar v Djakovu dr. Vladimir Frank, star 43 let. — V Zagrebu jc pa umrl nadzornik avstro-ogrske banke in vodja njene podružnice Ivan Mondekar, star 55 let. — Na Črnučah jo umrl posestnik in trgovcc Franc Jemc, poclomače Ka-čar.
—	Poštne vesti. Poštni praktikant Karol Bano je imenovan za poštnega asistenta za. Trst I. Poštni asistent Franc Vacraia ie začasno imokoien.
Poštna aspirantka Marija Gril je imenovana za poštno oficijantko v Vipavi. Poštni asistent Anton Grilsman jo padel.
—	Zopet eden proglašen mrtvim — živ. Desetnik Mirko Siročič, posestnik pri sv. Trojici v Slov. gor., se je že od konca avgusta lanskega leta pogrešal.
V	začetku se jc mislilo, da loži kot ranjenec v kaki avstrijski vojni bolnišnici. Ker pa lc ni bilo glasu o njem, so jeli domači potom »Rdečega križa« s strahom povpraševati, kje da bi bil. Vso zaman! Tik precl velikonočjo letošnjega leta dobi žena vest, da je padel; temu poročilu kar ni mogla verjeti. I11 res, njena dvojba o moževi smrti se jc popolnoma opravičila. Dne 25. julija t. 1. jo prejela pismo (dat. 18. XI. 1915), v katerem ji mož naznanja, da je v Rusiji kot ujetnik na neki graščini. — Torej mnogim tudi naprej velja: lo še upajte!
Spomenik armadi nameravajo postaviti v Osjeku. Postavi ga namestili bataljon 78. pešpolka. Spomenik je zasnovan v antikni formi. Na ograji v polkrogu izdelan iz marmorja stoji v sredi podstavek, a 11a njem fant, ki na-skakuje, dočim pri njem kleči starec, ki podpira naskok z ognjem iz puške.
V	polkrogu bodo izklesani reliefi: v začetku jc mlada deklica, ki prosi Boga za zmago našega orožja. Na drugih reliefih bodo upodobljeni različni dogodki s fronte, nadalje zbiranje vojnega materiala, žetve itd. Spomenik bo širok 9, visok pa 7 metrov. Vsi kipi bodo iz delani iz belega marmorja.
—	Kadet Matija Mcrolt padel. Dne 11. julija je umrl v bolnišnici v Dolini v vzhodni Galiciji Matija Marolt, kadet
Zadela ga je
v bojih ob zgornjem Prutu 2. julija sovražna dum-dum-krogla v desno stegno in mu dvakrat zlomila kost. 14 ur po drugi operaciji, amputaciji noge, je izdihnil mlado dušo s tistim ciničnim nasmehom na ustih, ki ga je kazal vedno v hudih in veselih dneh. Zadnje njegove besede so bile: »Tako mlad in moram umreti!« — Pokopan jc na pokopališču v Dolini. Počivaj mirno v tuji zemljil
—	Kadet Mozetič v ruskem ujetništvu.
Včeraj smo dobili s severnega bojišča naslednjo dopisnico: Naznanjam Vam žalostno vest, da je Vaš naročnik in moj najboljši prijatelj kadet Ivan Mozetič pred nekaj tedni na zemlji moje domovine bil težko ranjen ter jc ujet prišel Rusom "v roke. — Z bratskim pozdravom Ukrajinec.
—	Promet z zasebnimi vojao-pošfsimi zavitki je pod naznanjenimi pogoji dovoljen tudi na sledeče vojno pošte: 8, 16, 32, 34, 46, 48, 61, 64, 65, 98, 106, 165, 177, 178, 181, 188, 200, 217, 218, 221, 223, 224, 242, 269, 277, 278, 304, 307, 316, 323, 511, 512.
Utopljenec o katerem se jo poročalo, da so ga našli ,10. jul. 11a Dolinarjc-vem jezu v Smledniku, je identičen z vojakom, ki je bil pogrešan 6 tednov. Doma je v Bosni okraj Banjaluka. Najbrž se je nesrečnežu zmedla pamet, da je šel v vodo.
—	Junaško smrti je padel 9. julija na italijanskem bojišču 231etni Lovro Šolar, clonia iz Žaloš, Podnart, Gorenjsko. Prizadeti rodbini naše sožalje!
Zaplembo premoženja je odredilo primorsko deželno sodišče proti 23 letnemu Srbu Niku Jokić, roj. in prist. v Krtole okra j Kotor, vojak 37. d. pp., ker je osumljen pobega k sovražniku.
—	Iz ruskega ujeimštva sc je oglasil po 20 mesecih Franc Finžgar iz Za-breznice 11a Gorenjskem, bratranec g. župnika Finžgarja. Nahaja se v jeka-terinoslavski guberniji, dela v nekem rudniku. Zanimivo je, da se tudi dva njegova brata Janez in Alojzij nahajala v ruskem ujetništvu, ki pa večkrat Kaj pišeta, — Iz ruskega ujetništva se je oglasil po 18 mesecih Ivan Ziclan, clonia iz Bizovika pocl Ljubljano.
—	Iz ruskega ujelnišlva piše Valentin Kejžar; dela v družbi mnogih Slovencev pri nekem grofu. Toliko je, cla se živi, zdravi so povečini: tudi zime ni bilo prehude. Ker je že večkrat pisal staršem, ne cla bi bij. prejel kak odgovor, jim naznanja ter potom svoj naslov; V. K. vojni ujetnik, Hersonka gu-bernija, Vekononij, Gavrilovk, A. E. Falz-Fein, Rusija. — Po devetnajstih mesecih sc je oglasil iz ruskega ujetništva Tomaž Mokorel iz Mojstrane št. 88.
—	Padli junak. Matija Cerar, narednik 27. domobranskega polka, doma iz Spod. Javoršcc pri Moravčah, je na čelu stotnije naskočil rusko postojanko; vse je občudovalo njegov pogum, njegovo mogočno postavo v prvih vrstah. Kar ga zadene strel v glavo. Trupla niso mogli rešiti in tudi legitimacijskega listka ni g. vojni kurat prejel.
—	Padel jc kakor poroča »Grazor Volksblatt« na laškem bojišču vojak mariborskega polka Simon Repnik, lastnik srebrne in bronaste hrabrostne svetinje.
— Žrebanje turških srečk. Glavni dobitek 400.000 frank, je zadela št. 1,928.635; 30.000 frankov je zadela št. 1,465.872; po 10.000 frankov štev. 629.893 in 1,356.640.
»Berliner Tageblatt« je zopet uradno ustavljen.
Davek na mačke In sicer 5 mark za vsaccga mačka bo pobirala od 1. jan. 1917 dalje občina Blasevitz na Saškem.
4
Primorske novice.
Konvlkt za srednješolce begunce z fuga na Dunaju (Mariahilfergiirtel) sprejema tudi Slovence, vešče nemščine. Pogoji za sprejem so: 1. potrdilo o uboštvu prosilca, izdano od one politične ali policijske oblasti* kjer prosilec biva; 2. učna spričevala. V prvi vrsti se bo oziralo na one dijake, ki nimajo več staršev ali ki so pobegnili zaradi vojske brez staršev, bodisi gimnazijce, bodisi realce. Oni srednješolci, ki so s stariši pbbegnili, pridejo v poštev šele tedaj, ako se njih svojci niso preselili na Dunaj. — Prošnje, opremljene s potrdilom ubožnosti in z zadnjimi šolskimi spričevali, se imajo poslati potom politične, oziroma policijske oblasti, ki se nahaja na bivališču prosilčevem, na Dunaj, in sicer: Zentral-stelle der Fiirsorge fur Kriegsfluchtlinge, Wien II., Zirkusgasse 5.
Slovenske državne ljudske šole v Trstu nujna državna potreba! Najmanj 1000 slovenskih otrok v Trstu ne uživa ljudskošolskega pouka na podlagi svojega slovenskega materinega jezika edino le zafd, ker v obstoječih, po nas Slovencih samih vzdrževanih šolah ni prostora zanje in so prisiljeni iskati izobrazbe na drugo jezičnih šolah. Dolžnost države bi bila takoj odpreti v Trsta slovenske šole, v katerih bi se ob obali Jadrana vzqajal zdrav in Avstriji zvest patrijotični naraščaj!
—	Iz Komna; V starešinstveni seji dne 28, julija t. 1. so bili soglasno imenovani častnim občanom občine Komen: Njegova Prejasnost knez Konrad Hohenlohe Schil-lingsfiirst, c. kr, notranji minister in bivši namestnik v Trstu; ekscelenca armadni poveljnik Svetozar Boroević pl. Bojna; ekscelenca baron Alfred Friess Skene, c, kr, namestnik v Trstu,
—	Umrl je dne 1. avgusta v Sodra-žici g. Martin K r ž e , posestnik in trgovec v Trstu, vrl domo in rodoljub, ki je že kot mladenič veliko storil za slovensko stvar v Trstu. Bil je svojčas predsednik i'aznih društev itd. Pridobil si je s svojo delavnostjo lepo premoženje in se spomnih tudi pri oporoki svojega nad vse ljubljenega naroda. N. v m. p.!
Abiturijentke goriškega učiteljišča, ki So napravile zrelostni izpit v Ljubljani, se tem potom najtopleje zahvaljujejo vsej cenjeni komisiji in posebno še g. Bežeku, ravnatelju goriškega moškega učiteljišča, Poslednjemu gospodu gre posebna hvala, ker si je toliko prizadeval, da niso gori omenjene abiturijentke izgubile svojih študijskih let, marveč jim je pripomogel celo do mature, ч
Opomin vojakom. Mnogo vojakov, kateri se nahajajo na Dunaju na dopustu radi bolezni ali pa iz drugih vzrokov, se obrača na odbor za begunce s prošnjami za denarno podporo aH za obleko. Da se jim prihranijo nepotrebne poti in da se ognemo nesporazumljenju)\ abjavljamo, da vojaki v aktivni službi ne morejo biti podpirani iz zalog z^t begunce. Pač pa je izjavil vojno-oskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva, da je pripravljen podpirati superarbi-trirane, invalidne in druge potrebne vojake. Oddelek, ki se s tem peča, se nahaja na Dunaju, IX, okraj, Berggasse 16. Na to objavo opozarja posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Iz goriške okolice. Zagrebške »Novine« poročajo: Pročelje cerkve v Štan-drežu je zadelo 15 granat. Kip sv. Andreja je doslej še nedotaknjen. Okoli cerkve je'nanovo izkopanih veliko jam. Tu so bili neki dan ubiti trije vojaki. — Cerkev v Sovoclnjah je porušena. Na svojih, mestih so le še kipi Srca Jezusovega, Marije in sv. Antona. — Do Rupe se more jezditi na konju, naprej pa ne, ker tega are pusti Lah. Taln kjer se Vipava steka v Sočo jo vse razrito od granat. Od' tu se lepo vidi kako se vleče naša .in italijanska bojna črta. Svet je obdelan, celo v sprednjih jarkih so vojaki zasadili zelje, repo in drugo zelenjavo. — Podgoral Tu jc zemlja od granat že tisočkrat prekopana. Zemlja nima več obličja zemlje. O vinogradih ni nobenega sledu. Vidi se pa le kaj novega. N. pr. napisaUo algebro 8X8 = 61-, 9 X 9 = 81 itd., katero poučuje Uzclac. Neverjetno! Dal-matincu je bilo usojcuo, cla šele v bojni črti začne hoditi v ljudsko šolo. V za-kopih jih pa. uče Poljaki brati in pisati.
Mlada goriška žriav. 18'tetno knji-govodkinjo iz Gorico Carmen Vodopicli, ki jo je bil v Gorici zadel švnnnpl ter so ji morali odiezoti nogo, so sedaj na Dunaju tretjič operirali, da jI bodo gli dati umclno n«f?o,
Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Brezovec od Sv. Jakoba v Trstu.
Razveljavljene najvišje gostilniške cene v Trstu. Tržaška obrtna oblast je razveljavila najvišje cene za jedi, ki jih jc bila sklenila tržaška gostilničarska zadruga. Te cene so bile zares oderuške: 15 dkg telečje pečenke 2 K 40 vin., 15 dkg pljučne pečenke 2 K 80 vin., H dkg »ragout« 2 K, 11 dkg guljaža 2 K itd.
Od 1. avgusta je v kolodvorski gostilni v Fulju kuhinjski obrat za civilne in vojaške osebe do nadaljnjega sklepa ustavljen.
S tržaških nlic. 1. t. m. ponoči so našli na Velikem trgu v Trstu ležati na tleh možkega, ki je imel dve rani, prizadeti z nožem. Odnesli so ga v bolnišnico, kjer ga je napadla besnost. Kdo ga je ranil, noče povedati.
Težke posledice pijanosti. 551etni Mihael Kovač v Trstu je v soboto ponoči prišel vinjen domov v svojo stanovanje v drugem nadstropju. Pri tem je zašel na hodnik, ki drži na dvorišče in nima ograje. Nesrečnež je izgubil tla in padel na dvorišče, kjer je obležal s polomljenimi kostmi. Smrtno poškodovanega so prenesli v bolnišnico.
Hadi obrekovanja. Marijo T. v Trstu, lepo 171etno dekle, so bilo obrekle zlobne sosede nedovoljenega znanja z nekim oženjeniin moškim. Dekle si je gnalo stvar tako k srcu, da je hotelo umreti. Spila je večjo steklenico lizola in bila v težki smrtni nevarnosti, vendar je bila zdravniška pomoč še pravočasno na mestu in je dekle sedaj že izven nevarnosti.
— V rusko ujetništvo je prišel Karol Martelanc, praporščak v nekem domobranskem pešpolku,
LfuUljaiisKe novice.
lj Odlikovani zdravniki. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinjo so dobili črnovojniški višji zdravniki: dr. Vladimir Rudež, dr. Alojzij Kraigher in dr. Ernest Derc-ani, vsi trije pri rez. bolnici št. -4 v Ljubljani in dr. Andrej Jenko, pri društveni bolnici »Leoninum« v Ljubljani.
lj Počitniški dnevni zavetišči v Ljubljani in v Spodnji Šiški. Opozarjamo na razglas c. kr, mestnega šolskega sveta o ustanovitvi in otvoritvi počitniških dnevnih zavetišč, Ti počitniški dnevni zavetišči z več skupinami sta namenjeni šoloobveznim otrokom ljubljanskih deških in dekliških ljudskih šol in šišenske deške in dekliške ljudske šole, in siccr v prvi vrsti onim, ki imajo svoje očete v vojski in kojih matere morajo za zaslužkom, da prežive družino, in vsled tega ne morejo zadostno skrbeti za vzgojo svojih otrok. V teh zavetiščih bodo otroci — razen nedelj in praznikov
—	vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer pod nadzorstvom in varstvom učitelj-stva zaposleni z raznimi zabavami in drugim koristnim bavilom. Tu bodo dobili tudi dopoldansko in popoldansko južino in opoldansko kosilo, deloma proti mali odškodnini, p potrebi pa tudi brezplačno. Dečki in deklice ljubljanskih ljudskih šol naj se vpišejo na II. mestni deški ljudski šoli na Coj-zovi cesti, šišenskih šol pa v občinski hiši v Spodnji Šiški. Priglašence bo v zavetišča sprejemal c. kr. mestni šolski svet, Deklice ljubljanskih dekliških šol se bodo pridelile že obstoječemu počitniškemu dnevnemu zavetišču v Lichtenturnovem zavodu. Deklice spodnješišenske šole pa se bodo zbirale v posebni skupini v Spodnji Šiški.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Martin-šek, sin železniškega uslužbenca, 5 mesc-cev, — Ivana Fleischman, zasebnica, 81 let. — Barbara Munda, zasebnica, 83 let.
—	Marija Zupančič, delavka tobačne tovarne, 53 let. — Martin Podpečan, mestni delavec, 69 let.
lj Krušne in sladkorne karte. Krušne karte za 68, in 69, teden, to je za čas od 6. do vštetega 19. avgusta 1916, in za sladkorne karte za VI. sladkorni mesec, to jc za dobo od 6. avgusta do vštetega 2. septembra 1916, se bodo pri vseh desetih komisijah oddajale v petek, dne 4, avgusta od osmih zjutraj do ene popoldne.
lj Patriotična zbirka kuhinjskih možnarjev. One stranke, ki so lani vojni upravi prepustile svoje kuhinjske možnarje iz medenine v namenu, da jih svoj čas zamenjajo z železnimi, so bile v preteklem tednu povabljene na mestni magistrat, cla jih sedaj, ko so železni dospeli, izmenjajo z železnimi oziroma da dobe nadomestilo zanje. Odzvale pa so se v zelo pičlem številu. Mestni magistrat jih zategadelj vnovič pozivlje, naj nemudoma pošljejo po železne možnarje na magistrat, kjer jih lahko dobe izmenjane vsako dopoldne.
lj Poizvedovalne pole o stanju brezposelnosti v Ljubljani s podatki za mesec julij je zanesljivo vposlati do dne 3. t. nt. mestnemu magistratu (mestna posredovalnica za delo in stanovanja). Obrati kateri nimajo poizvedovalnih pol, jih dobe brezplačno pri mestnem magistratu.
lj Našla se je manjša vsota denarja. Dobi se v Črni vasi št. 34.
—	Žito se mora ponuditi v nakup komisarju vojnožitnega zavoda. V nasprotju z lani, ko so smeli poljedelci v mesecih od julija do oktobra preko domače potrebe pridelano žito prosto prodajati in se jim je za to predčasno odprodajo priznala nagrada v obliki dodatka k ceni, se z novo cesarsko naredbo z dne 11. junija 1916, drž, zak. št. 176, odreja dolžnost oddaje — splošno in brez izjeme — že z dnem, ko se žetev pospravi. Letos se prične torej dolžnost oddaje žita, pridelanega preko domače potrebe, z dnem, ko se spravi letina pod streho. Na ta razloček se naše ljudstvo še posebno opozarja, da ne zabrede v neprilike s postavo. Tudi bodo žitne cene v kasnejših mesecih znatno padle. Po novi cesarski naredbi so poljedelci dolžni ne le imeti na razpolago za vojni žitno-prometni urad ono žito, kar so ga pridelali preko svoje potrebe za dom, temveč ga morajo sami od sebe ponuditi v nakup komisarju navedenega zavoda, ne da bi čakali na kak poseben poziv v to. Deželna vlada jc odredila, da se imajo te ponudbe naznaniti tekom 14 dni po končani m 1 a č v i, in sicer komisarju ljubljanske podružnice navedenega zavoda, Vpelje se strogo nadzorovanje in vsaka opustitev ali zamuditev ponudbe bo strogo kaznovana,
—	Prisilne ponudbe za surov or-
Eandm je odredilo c. kr. trgovinsko ministrstvo z razpisom z dne 22. julija 1916, št. 15.276. Prisilne ponudbe veljajo za surov organdin, ki ni maščobe očiščen in ne apretiran, 80—95 cm širok. Prisilne ponudbe veljajo za vsako množino. Te ponudbe je vložiti do 7. avgusta 1916 na naslov »Baum\voll-zentrale, Beschaffungsabteilung, Dunaj I, Maria Theresienstr. 32—34, za ves organdin, kar ga ima kdo v posesti v širini 80 do 95 cm. Natančnejša pojasnila dobe kranjski interesentje v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
o
2cna, stara 30 let, vajena vseh hišnih (lel. ШГ išče mesta "93ffl

v mestu. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov pove uprava lista pod »Hišnica 1811«.
V neizmerni Dolesti naznanjamo v imenu vseh sorodnikov pretresu-jočo vest, da je naš srčno ljubljeni, nepozabni sin in brat
Jaška Wissiak
enoletni prostovoljec, poddesetnik
padel dne 10. julija ob 4. uri popo-ludne na Rusko-Poljskem, zadet od sovražne krogle v glavo, v cvetoči mladosti 19 let.
Ni so mu izpolnila želja, videti še enkrat svojce na domači zemlji.
Sv. maša zadušnica za nepozabnega se bode darovala v soboto dno 6. avgusta ob 7. uri zjutraj v ccrkvi sv. Petra. Blag mu spomin!
LJUBLJANA, dne 3. avgusta 1916.
Globoko žalujoči: Alojzij in Amalija V/issiak; starši. — Vlatlko, brat. — Lojzka, Pavla, sestri.

v. ^J.I/T.^UJ:..,'.!!! Ј/Ди! ' .i.'.
Knonadstropna zidana hiša z dvoje stanovanji in 2 podstrešnima soiama z velikim zelenjadnim vrtom v nekom trgu na Spod. Štajerskem blizu železnice (5 min.) se cono proda. V hiši se lahko otvori tudi pekarijn. — Vprašanja na: Lujizo Раусг, Celje Štajersko.
Županstvo Jesenice sprejme takoj osebo, veščo slovenskega in nemškega jezika za
z mesečno plačo 100 K. Za enkrat dobi takoj tudi redarsko obleko.
z velikim hlevom, pasažirskimi sobami v mestu na Gorenjskem sc odda na račun ali v najem, Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 1758.
Slatini čai znamka SLADM
je najSjolj zdrava in najcenejša
Š5SST

S Slauinom so lahko odpomore pomanjkanju mleka in sladkorja, kajti prihrani so pri njem dve tretjini mleka in eno tretjino sladkorja. Izmed mnogih priznanj naj navedemo samo ono gospo Eme pi.Trnkoczy, soproge lekarnarja v Gradcu: Ljubi svak! Naznaniti Ti želim, da so prehranja Elzin malček s Sladinom (sladni čaj) in se krasno razvija, torej so more Sladin najtopleje priporočati.
Dobi se pri lekarju Trnkoczyjuv Ljubljani poleg rotovža. Glavne zalogo: Ma Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Schonbrunnerstrasse 109, Jo-sefstiidterstr. 25., Radcckyplatz 4. — V Gradcu;
Sackstrasse 4.
z vrtom se proda: Večna pot št. 1.
(Pod Rožnikom.)	1S14
in pošiljam, dokler jo kaj zalogo, 1 zavoj cefirja, kanafasa, satena, batistn, blaga za dame itd. 20 m za K — ali i® m
za 86 K poštnino prosto. Dolgost ia vnto blaga lahko vsak sam navede.
Razpošilja stara in slovita tvrdka Jaroslav Marek, tkalnica in razpošiljaluica v Bistri pri Novem mestu ob Metavi Češko.	1775
Pozneje bSasa ne be dobiti.
Vsled odhoda k vojakom
se takoj prosša
zaloga

ali pa tudi cela
E?
Vprašanja na upravništvo „Slovcnca" pod šifro „20.000'1.
да Vam plačam, ako Va " šili kurjih očss, bradavic in trde koža, tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi Cena lončku z jam-* stvenim pismom 1-S0, 3 lončki K A'—. 0 lončkovKS-SO, (i lončkov K 5-50; Stotine zahvalnic in pri/naliuc. Polcnje nog iu rok odpravi Ita-prašek. Cena K 150, 3 škatljo K 3-50. Кетопу Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12'S44 Odrsko, Lufaetc* кшзшо&гахдвшгввпавеавда .SMOE:
Tu/nim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem Iu naša nadvse ljubljena, srčno dobra mamica
:cm
jo
N
dane.«, dne ,'!. avgusta ob '/,11, uro dopoldne po dolgi, mukepolnj bolezni v 79. lotil starosti, vdana v voljo božjo in večkrat previdena s svetimi zakramenti izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb so vrši dno 6. avgusta ob 8. uri zjutraj iz hiše žalosti Vižmnrje 33 na domačo pokopališče.
Sv. mašo zadušnico sc bodo brale v tukajšnji župni ccrkvi.
VI2MARJE nad Ljubljano, dne 3. avgusta 1910,
Franc Koman, soprog.
Franc, Jožef, Valentin, Feliks, Albin, sinovi, Ivanka, Slanica, hčeri.
Brez posebnega obvestila.
2. avgusta po kratki in težki bolezni, previden z vsemi sv. zakramenti za umirajoče, v 50. letu svoje starosti v deželni bolnici v Ljubljani umrl.
Vdani v božjo voljo ob tej nenadni izgubi, priporočamo predragega pokojnika v pobožno molitev in blag spomin.
Truplo rajnikovo so prepelje iz Ljubljano v Loški potok, kjer se na Tabru položi v petek 4. avgusta ob 10. uri dopoldne k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Loškem potoku. Loški potok, 3, avgusta 1916.
Jožei in Franc Bartol
sinova
Marija Bartol
soproga
An'onija Bencina roj. Bartol hči

Županstvo ofcčSne Loški potok naznanja v imenu občinskega odbora, da je njegov dolgoletni odbornik, občinski svetovalec, gospod
s Ei
^ЛИУ EJKileES'
posestnik na Hribu št. 20.
dne 2. avgusta .1016, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v deželni bolnici v Ljubljani umrl.
Dušo blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Županstvo občine Loški potok.
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
irimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiimiiiiiiuiiiiniiiiinnnimmnii
!ПС, Celje.
Isto tako tudi. vsako množino razno-trstnili fureznih sodov ln vreč.
Išče se
malo stanovanje
dve sobi in kuhinja, ali samo dve sobi, eventuelno meblovani za takoj ali pa do septembra 1.1. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. 1759, ■u................................................................
Amalija Kržo roj. Lovšin naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti iskrono ljubljenega soproga, oziroma brata in strica, gospoda
Martina Krže
posestnika in trgovca v Trstu
kateri je danes, v torek dno 1. avgusta 1916, ob 11. uri zvečer v 58. letu svoje starosti po mukapolneni trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajneega se prenese v potek dne 4. avgusta ob 4. uri popoldne iz hišo žalosti na župno pokopališče, Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi. Nepozabnega rajneega priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev,
V Sodražicl, dne 1. avgusta 1916,
Žalujoči ostali.
.Ш	Jakob Munda, c. kr. deželnosodni svetnik v. pok.
naznanja v svojem ter v imenu rodbin dr. Vladimir Žitek in dr. Fran Vidovič ter vseli ostalih sorodnikov prežalostno vest, da se je Bogu Vsegamogočnemu do-padlo poklicati njih iskrenoljubljeno sestro, oziroma svakinjo in teto, gospodično

THE
A
American 3ho®


КтгОјзко društvo v Loškem potoku
naznanja vsem prijateljem in znancem, da je njegov dolgoletni odbornik in načelnik, gospod
posesinik na Hribu št 20.
dne 2. avgusta 1916, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v deželni bolnici v Lubljani umrl.
Priporočamo ga vsem prijateljem in znancem v molitev in blag spomin.
NačeJstvo.
■miiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii m m [нмшишп m умитуцинииш! итшмтт
e® ашп
zasebnico v Ljubljani
po dolgi, mučni bolezni, večkrat prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, dne 2. t. m. v boljše življenje.
Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v petek dne 4. avgusta t. 1. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Gradišče št. 16 na pokopališče k sv. Križu, kjer se polože zemski ostanki v rodbinsko rakev k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah. Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 3. avgusta 1916.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.