Ameriška Domovina -Sl/vie £ ' 60u//( ^'0 ri}> ty y C XAM IM SWR*? • ^ OWW Nations] and International Circnlation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. NOVEMBER 20, 1969 ,«»-■'^<>»4Vy,. jk__,nw %•** , { »v*'-'! Ht€WSRAJ^ STEV. LXVH — VOL. LXVD fontija ima Vietnam r ^dski republiki Lucija se je postopno kar Precej z a p I etla v držav-tonsko vojno v čadski republiki v Afriki. ^12, Fr. — Francija nima svojimi bivšimi koloni- sreče s Jami v Afriki. Sredi Sudana je Primer ustanovila Čadsko JbHko. Nova repubEka je glavno mesto v Fort La-s^’ ^vši francoski vojaški po-°J3nki ob čadskem jezeru. Za yeet|Seclnika je črnec Tomballa-’ kl se je učil poslov v javni ;a]ravi samo v francoski koloni-Jjj ^ spravni službi. Ta se za ag°r prebivalstva ni nikoli do-1 brigala. pob0mballaye ^ £dec*ak kako bi al vse davke, ki za revno Ptebi ^ak 1Va^StV° n^S° ravno majhni, ' ° bi pa ljudem pomagal na -nem, prosvetnem in go- ^Itu Ve,. arskem polju, za to se ni de/ ,0 rneniT Tako je stanje v kbV Prav tako, kot je bilo ob S*Vu republike. Ni nobene fabe’ vezala črnce in A- ^ Ce' muslimane, kristjane in ^§mie. Večino imajo muslima-uprava je v rokah črn- hpjveč Uemuslimanov, kar dela kude krvi. Dodajmo še K živj.1 smisel za plemenski način lj.Jenia in si lahko predstavne. °’ dežela ni nikoli brez ijj * . med posameznimi pokraji-se].1 P'ri tem je zelo redko na-j>roJena in brez vsakih pravih ^^ih zvez. Tako so pleme-boj aa*<0 v večjih bojih med se-jih centralna oblast ne krotiti. Coskr0titi Jih tudi ne more fran-2,5QQa. Posadka, ki šteje med fajš 'kMO vojakov. Ti naj-V cjgv^ijo v Fort Lamy, dočim d^avr* viada nered in večna halj driska vojna. Sedaj so pokate .P02orni na te razmere ne-< Novičarski poslanci v fran-jo (jph1 Parlamentu in zahteva-Vlac]ato 0 Cadski republiki. dala3 ^ obijuhila> da bo kmalu ^ele aVodno poročilo za debato. bejstvabrat bodo prišla na dan a reSr.al bodo osvetlile stanje tie lcrie strani. Debata seveda tem ° mogNa rešiti problema, o dai vf0 P°znavalci stanja že se-J propričani. B. Johnson ^ naj pomaga ^iki e INGTON- d-c- — Vod-®eli ^o-tokratske stranke so za-Sedpika 1Skati na bivšega pred-^hocj9 • ^ Johnsona, naj bi Pim j^nje leto pomagal stranki-VoiiVn 0nSresnim kandidatom v bi Sespw,130^' Pozivajo ga, naj pih p0 1 načrt o svojih nasto-Vj raznih delih dežele. JohnamSka v°jna’ ki j° ie L' ^Pešn S°n tak° nesrečno in ne-Vpr° vVodd> ni več tako spor-■ Pjed]San^e k° nemara pri-Na Še e^° N-O'kom volivnega bo-,VprašaT1^an;iše’ v vseh ostalih blvj «>)>h nale dežele pa se od predsedniku ZDA ni __ likati pogledu javnosti. .#4 Vremenski prerok pravi: Vf^Zlo 2 „ . •iVišja f na etavan.jem snega, omperatura okoli 28. Novi grobovi Edwin Panesky V torek je nenadno umrl na svojem domu na 25150 Shore-view Ave. 58 let stari Edwin Panesky, vdovec po 1. 1966 umrli ženi Mary, roj. Aser, oče Ed-wina in Mrs- Richard Rates, 4-krat stari oče, brat Geraldine Sietze, pok. Marthe, Neli Simpson, Jean Panesky, Lucille Kingsmill in Josephine Zintek. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 9.15, v cerkev sv. Viljema ob desetih, nato na Kalvarijo. Ivo Zajc Preteklo noč je umrl zadet od srčne kapi 67 let stari rojak Ivo Zajc na svojem domu v Kirtlandu, Ohio. Zapustil je ženo Marijo, sinova Edvarda in Borisa ter druge sorodnike. Podrobnosti bodo objavljene jutri. Kina še vedno misli na možnost vojne z Rusi HONG KONG. — Pogajanja med Kitajsko in Sovjetijo v Peipingu so že v drugem mese-:u. Kako napredujejo, je komaj kaj slišati. Nihče na zahodu o tem nič točnega ne ve. Poročila iz Kitajske govore med tem svoj lasten jezik. Potniki, ki prihajajo iz Kitajske, govore o nadaljevanju priprav za vojno. Prebivalce mest pozivajo, naj se oskrbe z rižem za slučaj posebne stiske, v industrijskih predmestjih kopljejo jarke in predore, tovarne dobivajo z betonom okrepljene strehe. Čete še vedno vozijo proti severni meji, tudi v daljni Sin-kiang v osrčje Azije. Poizvedovalni količek Katarina Prelogar, Javorje, pošta Šmartno pri Litiji, Slove-nija-Yugoslavia poizveduje za sorodnika Charles Borin-a, katerega zadnji naslov je bil 864 2nd Ave. Bridgeville, Penna., USA. Če kdo ve zanj, je prošen, da sporoči na sledeč naslov: Frank Rozina 827 W. Scott St., Milwaukee, Wis. 53204 USA. Afriške države so se potegnile za Papuance Poročilo o glasovanju o njihovi pripadnosti hočejo najprej proučiti, nato šele o njem v ZN glasovati. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Na generalni skupščini ZN je prišlo na dnevni red poročilo o “plebiscitu” v Zahodnem Irianu, kjer se je poleti 1,025 od Indonezije odvisnih plemenskih poglavarjev v imenu 800,000 Papuan-cev odločilo za zedinjenje z Indonezijo. Administracija ZN je predlagala, da naj se poročilo o-dobri, s čemur bi bila usoda in bodočnost Papuncev zapečatena. Proti predlogu administracije so nastopile nekatere afriške države in zahtevale, da se debata o poročilu prekine in nadaljuje, ko bodo lahko preštudirale gradivo o tem problemu. Povod za samostojni nastop afriških članic ZN je res izreden in zanimanja vreden. Agencija Reuter iz Londona poroča namreč da je indonezijska uprava v Zahodnem Irianu sklenila, vzeti domačim papuanskim družinam okoli 200,000 za šolo godnih o-trok in jih poslati v indonezijske vzgojne zavode, odnosno izročiti “krušnim družinam v Indoneziji” v vzgojo. Tako nekako so pred stoletji nabirali Turki krščanske otroke na Balkanu in jih prevzgajali v janičarje. Neverjetno se zdi, da je administracija ZN, ki je o tem gotovo kaj vedela, mogla mirne duše predlagati, da naj Papuance “prevzame” Indonezija v u-pravo, ker so baje kulturno še preveč zaostali. Brand! računa z delnim umikom ameriških enot BONN, Z. Nem. — Nemški kancler Willie Brandt ne verjame veliko v ameriško zagotovilo, da bodo ameriške sile ostale v Zahodni Nemčiji v okviru o-brambnih načrtov NATO v sedanji moči. Zaveda se, da je treba ta zagotovila smatrati le za začasna, dokler bo to možno in potrebno — v očeh ZDA. V senatu ZDA je precejšnja skupina, ki misli, da ZDA lahko brez škode umaknejo del svojih oboroženih sil iz Evrope, ne da bi bistveno oslabile obrambo NATO. Stoje na stališču, naj evropske članice dajo na razpolago več moštva, saj gre končno le za njihovo varnost. Razgovori med ZDA in ZSSR v Helsinkih o omejitvi strateškega oboroževanja so napravili vtis, da je nevarnost vojne popustila in da zato veliki napori za narodno obrambo niso potrebni. Tak vtis vlada v vsej svobodni Evropi, odgovorni krogi v posameznih državah, posebno ,še v Bonnu, pa so le nekam negotovi in v skrbeh za bodočnost. ASTRONAVTA CONRAD IN SEAN SE PRIPRAVLJATA NA ODLET Z LUNINIH TAL Danes zjutraj ob 2.40 sta astronavta Charles Conrad in Alan L. Bean končala svoje raziskave na površini Lune in se vrnila v svoje vozilo Intrepid. Izvršila sta vse predvidene naloge in se sedaj pripravljata na odlet z Lune. Po načrtu se bosta dvignila z Lune ob 9.23 dopoldne in dosegla vesoljsko ladjo Yankee Clipper ob 1. popoldne. Vesoljska ladja bo nato krožila okoli Lune z vsemi tremi astronavti do jutri popoldne ob 3.43, ko bodo vžgali glavni motor in krenili nazaj proti Zemlji. Nepismenost v ZDA pada WASHINGTON, D.C. — Po zadnjih uradnih cenitvah je v V Mehiki so priprave na predsedniške volitve MEXICO CITY, Meh. — Šestletni režim predsednika Diaza Ordaza se bliža koncu, prihodnje poletje bodo predsedniške volitve. Vladna Institucionalna stranka, ki gospodari v deželi že 40 let in bo zaenkrat še naprej, je že sklicala svoj.,kongres, da izbere predsedniškega kandidata. To ji ni bilo težko, kajti strankino vodstvo, ki dejansko postavlja kandidate, se je že odločilo za državnega tajnika Al-vareza. Alvarez je imel na kongresu svoj prvi agitacijski govor, ki je v njem razvijal svoj program. ZDA povprečno le še 1.5% ne-'Sledil bo v bistvu politiki svo-pismenih med p r e b i valstvom I jega prednika, doma in na tu-starim nad 14 let. Še leta 1950 ,jem. Več zanimanja bo pa poka- Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes! jih je bilo 2.6%. Najbolj se je položaj izboljšal med črnci, kjer je pismenost v zadnjih 18 letih padla od 10% na 4.5% V istem času je nepismenost med belci v ZDA padla od 1.8% na 1.1%. Povprečen Amerikanec, star nad 25 let, je hodil vsaj 12 let v šolo, črn le 9.5. zal za socijalno in kulturno politiko. Kongres je njegovo kandidaturo odobril. Alvarez bo porabil za agitacijo okoli 50 dni, kampanjo bo pa začel po novem namestila naprave za vrsto preletu. Politični opazovalci ne pri-jskusov, ki bodo delovale na čakujejo nobenih senzacijonal-1 atomsko baterijo (plutonium HOUSTON, Tex. — Vesoljska odprava Apollo 12 je včeraj potekala dalje po predvidenih načrtih in sporedu. Poveljnik odprave Charles Conrad ie ob 6.40 zjutraj odprl vrata lunskega vozila Intrepid ter se spustil po lestvi na Lunino površino. Ko je stopil na Lunina .tla ob 6.44 je vzkliknil: To je bil majhen (korak) za Neila, toda je dolg za mene! Pri tem je mislil na astronavta Armstronga, ki je v preteklemu juliju stopil kot prvi človek na Luno in pn tem dejal: To je kratek korak za človeka, pa velikanski za človeštvo. Nekaj sekund po svojem izstopu je Conrad zagledal kakih 600 čevljev proč vesoljsko vozilo Surveyor 3, ki je pristalo na Luni pred dvemi leti in pol. Conrad je nato nabral nekaj vzorcev Luninih tal in vse to podal Beanu. Ko je bilo to opra-\ljeno, je stopil na Lunino površino tudi Bean- Barvna televizijska kamera, pritrjena na nogi Intrepida, je dotlej v redu delovala. Ko jo je Bean tam vzel in jo prenesel na stojalu dalje od vesoljskega vozila, je okoli 7.20 prenehala delovati. Sodijo, da jo je obrnil proti Soncu in da je bila pri tem uničena “vidicon tube”. Astronavta sta po načrtu nadaljevala svoje opravilo. Postavila sta ameriško zastavo, pregledala lunsko vozilo in nato nih dogodkov kampanji. v predsedniški 238) vsaj eno leto in o vsem poročale na Zemljo. Pri posta- CLEVELAND, O. — Oktobrski nastopi moratorij ske-ga odbora niso bili ravno u-činkoviti in uspešni. Za organizatorje so na tihem pomenili razočaranje, ki so ga avtorji ideje tudi sramežljivo priznali. Skušnje pa, ki so jih pobudniki ideje o moratoriju nabrali v oktobru, so jim prav prišle v novembru. V novembru niso bili nastopi organizirani tako na široko, so bili omejeni največ na Washington in San Francisco. Pristaši moratorija niso torej razdrobili svojih sil, zato so bile novembrske manifestacije bolje organizirane. Pokazale so tudi veliko požrtvovalnost mladine, ki je vneta za moratorij. Ni se ustrašila ne težav na potovanju, ne mraza, dežja, snega, manifestcij ponoči itd. To so znaki požrtvovalnosti, ki jo je treba priznati tudi takrat, kadar ne odobravamo ciljev gibanja, ki so jih izbrali voditelji z očitnim namenom, da koristijo s tem vietnamskim komunistom. Moraforijsko gibanje ne bo zamrlo preko zime Da so bili nastopi v novembru redki, je treba deloma pripisati tudi okoliščinam, ki nimajo zveze z ideologijo moratorij skega gibanja. Skromnost v taktiki novembrskih nastopov je treba pripisati sporom v vodstvu gibanja. Najprvo ni bila z delom vodstva zadovoljna črnska manjšina, se je deloma odcepila in šla na svoje. V vodstvu so o-stali le črnski skrajneži, ki so hoteli novembrsko prireditev na primer v Washingtonu porabiti za napad na saigonsko poslaništvo in na nekatere sedeže federalne administracije. Prenapeteži so sicer še imeli besedo v vodstvu, toda niso več odločali, odločala je zmerom sredina, zato so bile vse novembrske p r i r e ditve tako mirne, kar je naša javnost brez ovinkov priznala in pripisala zaslugo za to zmerni večini v moratorij skem gibanju. Primeroma dober odmev novembrskih nastopov je dal vodstvu gibanja pobudo, da bo tudi preko zime prirejala, če le mogoče, vsak mesec podobne nastope v javnosti. Seveda bodo v vsakem mesecu vpoštevane vsakokratne razmere. V decembru vlada mraz, študentje so na počitnicah ali pa morajo študirati, mladina uživa božične počitnice. Vse to odsvetuje nastope v masah. Zato je vodstvo napravilo sklep, da bo organiziralo po deželi celo vrsto manjših manifestacij, ki naj bodo 12. in 13. decembra in na božični večer, 24. decembra. Božični večer bo namenjen agitaciji z letaki in gesli, ki naj bodo po možnosti v zvezi z božičnim razpoloženjem. Načrt za decembrske nastope dela odbor za moratorij v Vietnamu. Ne sodeluje pa pri tem “Mobe” — Novi odbor za mobilizacijo, da se konča vojna v Vietnamu. Ta odbor je organiziral novembrsko manifestacijo v Washingtonu in ima v načrtu, da organizira podobne demonstra- cije tudi po novem letu. Organizatorji šele sest avljajo podrobne programe. Slabo so se obnesli razni levičarski skrajneži. Člani odbora za moratorij v Vietnamu so na primer sedaj povedali, da jim je znana črnska levičarska organizacija Weatherman stavila predlog, naj ji “podarijo” $20,000, pa bo dala mir pri nastopu preteklo soboto. Levičarski predlog je bil odbit. Nekaj se je moralo zatakniti tudi v odnosih med komunističnim r e ži m o m v Hanoiu in odborom za moratorij. Dosti je bilo govorjenja, pa tudi obetanja, da bo Hanoi objavil preko moratorija seznam ameriških vojakov, ki so v komunističnem ujetništvu, pa iz tega ni bilo nič. Levičarski vodi telj Dielin-ger, ki je dobro zapisan v Hanoiu, ni preteklo soboto objavil obljubljenega spiska ujetnikov. Vodstvo moratorija je s tem računalo, saj bi bila objava prava senzacija, ki bi odtehtala vse druge sobotne dogodke. vljanju te baterije sta imela nekaj težav, ki sta jih pa končno premagala. Po dobrih treh urah hoje po Lunini površini sta se astronavta vrnila v lunsko vozilo, se tam okrepčala in počivala, pa se nato ob 11.01 sinoči podala na svoj drugi izlet po Lunini površini. Zopet prvi Conrad, 10 minut za njim pa Bean. Ogledala sta si šest ognjeniških žrel na nekako miljo dolgi krožni poti, napravila vrsto fotografskih posnetkov, si ogledala Surveyor 3 in vzela z njega nekaj delov, da jih poneseta nazaj na Zemljo. Prav tako sta vzela s seboj tudi barvno televizijsko kamero, da bodo strokovnjaki dognali, zakaj je prav za prav odpovedala. Astronavta sta se vrnila ob 2.40 danes zjutraj s svojega izleta po Lunini površini potem, ko sta opravila vse postavljene naloge, in vstopila v lunsko vozilo Intrepid- Lunina površina v Oceanu viharjev, kjer sta pristala Conrad in Bean, je pokrita s precej debelejšo plastjo lunskega prahu, kot je ona v Morju tihote, kjer sta pristala astronavta Armstrong in Aldrin v preteklem juliju. Danes ob 9.23 dopoldne bosta astronavta Conrad in Bean vžgala motor svojega lunskega vozila, se dvignila z Lunine površine in zakrožila okoli Lune, kjer se bosta popoldne okoli ene združila z matično vesoij\ko ladjo Yankee Clipper, v kateri ju pričakuje astronavt Richard F. Gordon. Conrad in Bean se bosta po združitvi obeh vesolj skih vozil podala iz Intrepida v Yankee Clipper in vzela s seboj vanj seveda tudi vse. kar sta vzela s seboj z Lunine površine. Intrepid bodo nato pognali proti Lunini površini, Yankee Clipper pa bo krožil okoli Lune še do jutri popoldne ob 3.43, ko bodo pognali glavni motor vesoljskega vozila in krenili na pot domov. Iz Clevelanda in okolice Pogreb dr. M. Kreka— Pogreb pok. dr. Miha Kreka bo v soboto ob devetih dopol-j dne iz Grdinovega pogrebnega I zavoda na Lake Shore Blvd., v j cerkev Marije Vnebovzete ob J aesetih, nato na All Souls poko-| pališče. Na mrtvaškem odru bo [ od 2. do 4. pop. in od 7. do 9. zvečer danes in jutri- K molitvi— Odbor Slovenske krščanske demokracije vabi vse člane in prijatelje k skupni molitvi za pokojnega predsednika dr. Miha Kreka v petek ob 8. uri zvečer v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lakeshore Boulevardu- Društvo SPB Cleveland vabi člane in prijatelje k skupni molitvi za pok. dr. Miha Kreka v petek ob osmih zvečer v Grdi-nov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. Člani Marijine legije so vabljeni nocoj ob sedmih v Grdi-nov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. dr. M. Kreka. Pavcem in pevkam Korotana— Odbor zbora Korotan vabi pevce in pevke zbora julri, v petek, zvečer ob 7. v šolsko dvorano fare Marije Vnebovzete. Seja— Društvo Slovenski dom št. 6 ADZ ima jutri, v petek, ob osmih zvečer sejo v SDD na Re-cher Avenue. Glavna seja— Moško društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima svojo glavno letno sejo v nedeljo, 23. novembra, v SND na St. Clair Avenue, staro poslopje, ob 9.30 dopoldne. Vsi člani vabljeni. Po seji bo na razpolago malo okrepčila. Iz bolnice— Rojak Frank Štrukelj, 6131 St. Clair Avenue, se je vrnil iz bolnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave, dr. M- Raku pa za vso izkazano pozornost pri zdravljenju. Ugodno— V Norwood Appliance and Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj ugodno MAGIC CHEF plinske štedilnike. Več v oglasu! Zadušnica— Jutri cb osmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Avenue sv. maša za pok. Matthewa Leskovca ob 4. obletnici smrti. Gen. Van Minh predlaga referendum o zaupnici gen. Van Thieuju SAIGON, J. Viet. — General Van Minh je v Južnem Vietnamu znana in ugledna osebnost. Je je bil kratek čas predsednik republike, ,pa so ga drugi generali spodrinili. Je šel v begunstvo in se vrnil, ne pokaže se pa več na političnem odru. Sedaj je napravil izjemo: predlaga namreč neke vrste referendum, ki naj ugotovi, ali sedanji predsednik Van Thieu uživa zaupanje ali ne. Ako ga uživa, bi lahko začel kar naravnost pogajanja s Hanoiem. Tu se filozofija generala Van Minha jenja. Ne pove namreč, kaj naj se zgodi, ako referendum pokaže, da Van Thieu ne uživa zaupanja. Kaj ipa potem? Vkljub tej “luknji” v Minhovih Duhovščina se odmika demonstracijam proti vojevanju v Vietnamu WASHINGTON, D.C. — Vodilni cerkveni krogi so prišli do prepričanja, da je najboljše, da se drže proč od demonstracij proti vojskovanju v Vietnamu, ker pri teh demonstracijah izstopajo bolj in bolj skrajne levičarske skupine, posebno pristaši kitajske zvrsti komunizma. Duhovniki, ki so se priključili manifestacijam in demonstracijam za konec vojskovanja v Vietnamu iz krščanskega prepričanja in ljubezni do miru, so potegnili marsikoga za seboj. Počasi se zdi, da spoznavajo svojo napako. Čas za razčiščen j e pojmov in stališč se je približal. izvajanjih vlada v Saigonu za njegovo idejo precejšnje zanimanje. Ameriška Domovina i ■ rt ji Ti \ 6X17 SL. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditar: Mary Debevec , NAROČNINA: It Združene države: » $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ) $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ni delala v Chicagu. Vendar je letos nastala sprememba, 'hodnjo sezono. Zato se lahko No. 224 Thurs., Nov. 20, 1969 Spor med republikansko stranko in televizijami Z našimi televizijskimi mrežami ni nekaj v redu. To se je pokazalo že pri lanski volivni kampanji. Mreže so v pri-rodni tekmi za senzacionalnimi novicami, ki jih pa ni vsak dan na izbiro posebno pri tako razvajenemu občinstvu, kot je ameriško, začele nabirati na prostem, največ na ulicah in trgih dogodke, ki so o njih mislile, da imajo posebno privlačno silo. Na političnem polju so take vrste pojavi v navadi le v časih napetih živcev, kot so demonstracije, manifestacije, pa tudi izgredi, pretepi, streljanja, požiganja, ropanja itd. Če tega ni, so pa tudi vseh vrst shodi na prostem dobri. Filmanje poteka dogodkov ni navadno fotografiranje. Važno je nabiranje trenutkov, kdaj televizijski aparati začenjajo snemati, kako snemajo in kdaj pretrgajo ali končajo snemanje. Še važnejši so komentarji, ki spremljajo televizijske slike. Naj skušajo biti še tako nepristranski, cilja nikdar ne dosežejo. Zmeraj bo nekdo nezadovoljen, ali s filmom ali s komentarjem. To stanje se da le deloma popraviti s tem, da različne televizije različno gledajo na dogodke in jih ocenjujejo po svoji lastni presoji. Tu se pa lahko začne nesreča. Vse televizijske mreže lahko padejo pod isti splošni vpliv, pod nekaj, kar visi v zraku in se niti točno ne da dognati, kaj je. V tem slučaju se seveda poročila televizijskih mrež sicer razlikujejo med seboj v podrobnostih, v bistvu pa vendarle izvajajo iz dogodkov iste zaključke. Pri nas se je na primer začelo oboževanje mladine pred 2-5 leti. Kar je prišlo iz mladih glav, iz mladih ust, vse je bilo simpatično pozdravljeno. Le redki so že takrat opozarjali, da v mladih glavah ni dosti izvirnih misli, zato pa dosti upravičenih pritožb, da je torej treba pritožbe pravilno oceniti, originalne misli pa dobro prerešetati, da se u-gotovi, odkod prihajajo. To spoznanje je hitro prodrlo v naše univerzitetno življenje, ni se pa povsod hitro uveljavilo. Zelo počasi je pa to pravilno stališče prodiralo v politično življenje. Politiki so namreč v mladih glavah videli najprvo volivce, ki jih je treba pridobiti zase in gledati skozi prste vsem njihovim “originalnim” mislim, načrtom in stališčem. Časopisje je nihalo semterja. Ozir na splošno razpoloženje naše javnosti je prisilil marsikateri časopis, da je bil napram valovanju med mladim rodom hudo popustljiv. Vse tc je zapeljalo tudi naše televizijske mreže, da so s simpatijami pozdravljale mladinske in mladostne akcije in jim v svojih oddajah odmerjale dosti časa in ugodne komentarje. Ko je nastopila doba nemirov in izgredov na naših univerzah, so televizije kaj hitro zaplavale v simpatije do podvigov raznih študentovskih gibanj. Gibanja so uživala vso podporo televizije tudi takrat, ko se je jasno videlo, kdo je za gibanji in kakšni so cilji resničnih kolovodij. Delali bi televizijam krivico, ako bi jim očitali, da niso vsega tega tudi omenjale v svojih komentarjih, toda način, kako so to politiko izvajale, pa ni bil ravno prikupljiv. Večina njihovih razlag je obtičala v mnenju, da mladi rod dela sicer napake, da pa ni vredno, da bi si kdo delal skrbi radi tega. Mlada leta bodo minula, v mladih glavah bo pa že življenje razbistrilo pojme in spravilo do veljave vsakdanjo, stvarnost. ‘ ’ i # 7 U ^ Zanimivo je bilo, kako so že takrat, na primer lansko pomlad, mnogi politiki kar očitno zagovarjali vse, kar so mladi levičarji počenjali. To je dalo seveda mladim skrajnežem še več poguma do podvigov v javnosti, ki jih naši preprosti ljudje niso odobravali. Svoje simpatije do mladinskih gibani so posebno radi poudarjali nekateri demokratski politiki in s tem še bolj omajali že itak rahlo disciplino in povezanost v demokratskih vrstah. Vse to je moralo voditi v lanska junaštva mladih levičarjev na demokratski konvenciji v Chicagu in do razgrajanja zunaj konvencije. Televizije so pridno prenašale vse, kar so dobile pod lečo, svoje komentarje pa prikrojile razpoloženju med mladino. Da zunaj Chicaga živi še okoli 200 milijonov Američanov, ki morda mislijo drugače, to televizijam ni prišlo na misel. Zato so bile tudi one odgovorne, da so demonstracijam ob konvenciji začeli vsi pripisovati prevelik pomen. Kako velik je bil, ne vemo, vemo pa, da so po svoje pomagale k porazu demokratskega kandidata Humphreyja. To je bilo tisto, kar so voditelji takratnih demonstracij hoteli doseči. Da bo slika popolna, naj še omenimo, da so si republikanci meli roke, ko so videli, kako dogodki v Chicagu podpirajo Nixonovo kandidaturo. Izgrede v Chicagu so pa obsojali le na koncu jezika. Letos se jim to vrača. Tista mladina, ki je lani “grizla” demokrate, grize letos republikansko stranko. Televizija jo je še naprej v znamenju objektivnosti podpirala, kot je la- Lani ni upal Johnson nastopiti proti mladim zakulisnim voditeljem in hujskačem, ker je bil politično preslab. Letos so republikanci udarili; hočejo mlada levičarska gibanja spraviti na mesto, ki jim v ameriški družbi pripada. Mesta jim nihče ne odreka, ker pri nas vlada svoboda. Republikanci dobro vedo, da imajo levičarji največjo oporo v dobrohotnem podpiranju mladih skrajnežev po televizijskih mrežiah. Zato so udarili po mrežah. Prvi se je oglasil podpredsednik S. T. Agnevv, ki je znan po svojih brezobzirnih kritikah. Pretekli teden se je spravil na televizijske mreže in jih hudo skritiziral. Agnew je politik, ki rad pretirava, toda v njegovih ugotavljanjih je tudi veliko resnice. Tega televizijske mreže niso mogle zanikati. To se je videlo že v odgovorih vodnikov treh vodilnih mrež. Odgovori so bili precej medli in so se sklicevali na načela, ki so že davno znana, ki so pa v naši deželi že doživela nešteto razlag. Odgovori niso bili prepričevalni. Takoj nato so mreže ustavile prenašanje poteka novembrskega moratorija. Tako so iz ene skrajnosti padle v drugo. Saj bi lahko prenašale potek, toda izbirati bi morale značilne trenutke moratorijskih nastopov in jih objektivno komentirati. Morda bodo to kmalu spoznale, potem bo pa zopet mir v deželi. Če bodo pri tem vpoštevale staro resnico, da se človek preobje tudi dobrega kruha, jim to ne bo nič škodilo. BESEDA IZ NARODA StSSIS 1 Praznovanje desetletnice smrti škofa dr. G. Rožmana CLEVELAND, O; — V nede^nost, bosta vera in upanje od-Ijo, 16. novembra 1969, je minu- padli kakor krila, ostala pa bo lo deset let, odkar je umrl v Clevelandu ljubljanski škof dr. le še ljubezen. To je škof poudarjal, ko so mu doma stregli Gregorij Ražman. Ob tej prVi po življenju, ko so ga obsodili večji obletnici škofove smrti so na 18 let ječe; poudarjal je Iju-priredile pod okriljem obeh cle- , bežen vseh 14 let v begunstvu in velandskih slovenskih sobotnih izseljenstvu. Iz te ljubezni je znajdejo kake starešine brez stolčkov v letu “moratorijev” in mladinskega vmešavanja v zadeve nezmotljive generacije. O-bilo jim uspeha! Čeprav je kampanja v zadnjih urah, na kegljanje člani niso pozabili. Posebno ne Janez Ambrožič, ki je zaigral 207-548. S tem menda osebnim viškom je vodil Janez Mačke na prvo mesto lige. Pomedli so vse točke od Pivopivcev. Pastirji so se tudi vzpeli višje, ko je Tone Škrlj zaigral 206 igro in Janez Krebelj 518 serijo v popolni zmagi nad Blejci . Urarji in Žlahta so jim ostali blizu za petami, ko so dobili po pet in tri točke. Janez Štempihar je zaigral 197 igro, da je rešil dve točki za Štruklje. Piščanci (bivši Prav zanič) so pod vodstvom svoje vodnice Blažene Rihtar, ki je zaigrala 162 igro, premagali Pisane gobe za pet točk. To je bil višek te mlade sezone novoimenikov. Gaber Žakelj je zaigral ^04 igro, da je pripomogel Asom do petih točk od Golobov. Reveži, kateri niso več, so igrali dve seriji na teden. V soboto so premagali Benečane za vse točke S pomočjo 460 serije Frank Leona in 147 igre Silve Lončar. V nedeljo so skoraj nepremagljivim Zajčkom odnesli pet točk in Se s Kdo je goljufal slovensko ljudstvo! Komunisti so potem, ko so predvsem zedinjenje Slovenije) prevzeli v Sloveniji vso oblast, ki naj bi združila vse slovenske dolga leta zavzemali do pretek-'kraje v eni upravni enoti. Eden losti in slovenske zgodovine svo- j takih najbolj znamenitih tabo-jevrsten odnos. Govorili in učili rov je bil 17. maja 1869 v Viz- šol clevelandske slovenske katoliške kulturne organizacije in ustanove posebno praznovanje, odpuščal tistim, ki so ga obsojali, ki so se mu izneverili, in vsem sovražnikom, ki so ga o- posvečeno škofovemu spominu, pljuvali doma in v tujini. Odpuščanje svojim sovražnikom je izraz tiste krščanske ljubezni in popolnosti, katero nam je Kri stus tik pred svojo smrtjo na križu zapustil v oporoko “Oče, odpusti jim ...” To in talešno odpuščanje, ki se človeškemu srcu najbolj upira, pa je tisto, ki odpira vrata v srečno večnost. — Svoj govor je g. Mavser zaključil s temile besedami, odnosno s tole prošnjo: “Sedaj pa prosim vse vas, da s škofom Gregorijem in posebno tudi z vsemi slovenskimi mučenci v večnosti ponižno in z iskrenim prepričanjem zmolimo Očenaš j za vse, prav za vse v domovini naseljencev in novonaseljencev. L za ^ ki so raztreseni kjer_ Tako mogočne bogoslužne skup-jkoli po svetu s tem očitno in nosti Sv. Vid se m doživel, ka- javno izpovejm0; da smo in da Desetletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana so se clevelandski rojaki spominjali dopoldne pri sv. maši ob pol enajstih v cerkvi sv. Vida, popoldne ob treh pa s posebno akademijo v vidovski župnijski šolski dvorani. Sv. maša je bila koncelebri-rana. Somaševali so gg. Jože Mavser, župnik v Bozemannu v Montani, Julij Slapšak, kaplan pri Sv. Vidu, in dr. Franc Blatnik, SDB, profesor na salezijanski strokovni srednji šoli v Pa-tersonu, N.J. K tej sv. maši se je zbralo izredno dosti rojakov iz vseh delov Clevelanda, staro- kor jo je pri tej sv. maši. Gospodu niso darovali samo duhovniki pri oltarju, marveč z njimi je bila tesno, živo združena vsa pri daritvi zbrana slovenska božja družina. Pri tej sv. maši so napravile prvi globok vtis na navzoče uvodne besede župnika Mavserja, ki jih je povedal za uvod v skupno molitev Glorije, drugi nič manj močan vtis pa so napravile na vse zbrane posebne, nalašč za to sv. mašo sestavljene prošnje molitve po Veri. Neizbrisen vtis na vse pa je napravil govor župnika Mavser-ja. V njem je rekel o rajnkem škofu, da je bil mož globoke vere, trdnega upanja in goreče ljubezni. Te tri velike čednosti so ga spremljale odnosno usmerjale vse njegovo življenje. V veri je našel v najhujših časih narodovega življenja luč ne le zase, marveč tudi za vse, ki so mu bili izročeni v skrb. Iz škofove globoke vere je raslo njegovo veliko krščansko upanje, da Bog človeka, ki veruje v takšno upanje, nikoli ne razočara. Ko so bili na primer že tudi mnogi veliki ljudje v narodu obupavali, je škof Rožman še vedno neomajno upal, da pride čas, ko bo Bog vsa upanja strtih, toda verujočih src izpolnil. Tudi v tistih bridkih dneh, ko so bili iz Vetrinja vrnjeni tisoči, je škof Rožman imel živo upanje, da bo ta žrtev po božji volji največji blagoslov za slovenski narod na tujem in v domovini. Iz svoje življenjske skušnje je vedel, da se upanja ne izpolnijo jutri ali pojutrišnjem, da jih Bog lahko leta in leta zateguje, nekoč pa pride hip, ko dozore. Ko pa človek po božji volji doseže več- so tako, kot da bi se zgodovina Slovencev začela šele z njihovo “osvoboditvijo”. Ko bi mogli popraviti koledar, bi gotovo letnico 1945 za Jugoslavijo zamenjali s številko 1. Pa tega niso mogli vzdržati in so se pred par leti začeli spominjati dogodkov, ki so bili pred drugo svetovno vojno in celo v prejšnjem stoletju. Morali so tako priznati, da je ailo pri Slovencih tudi pred “o-svoboditvijo” ka j n a r e j enega. Seveda so ob takih obletnicah potvarjali resnico in si pomagali s svojim naj priljubljenejšim sredstvom: laž in varanje. Eden takih najbolj značilnih primerov pa je bil v nedeljo, 5, oktobra, v Vižmarjih pri Ljubljani. Moremo ga šteti med vrhunske komunistične potvorbe slovenske preteklosti. Kakor je znano, je bilo v letih 1868 do 1871 v prejšnjem stoletju širom Slovenije .več taborov, v katerih 'so Slovenci različnih svetovnih nazorov nastopali skupno in zahtevali od Avstrije hočemo ostati kristjani po idealu škofa Rožmana!” Po teh besedah je vsa cerkev vstala in z duhovnikom zmolila Očenaš. To je bil veličasten trenutek, ki ga ni mogoče pozabiti. Bila je storjena obljuba, ki bo rajnkemu škofu gotovo najbolj ljuba, če jo bomo izpolnili. Med sv. mašo je vsa cerkev sprejela sv. obhajilo, katero so delili vsi trije somaševalci. Vidovski cerkveni zbor je med sv. mašo pel najbolj izbrane pesmi. Silen vtis je naredila na vse mogočna himna ‘Povsod Boga1’, katero je pela med obhajanjem vsa cerkev; nič manjši pa je bil vtis Marijine pesmi “Marija, skoz življenje voditi srečno znaš”, ki jo je za zaključek sv. maše zapela vsa v cerkvi zbrana mncžica rojakinj in rojakov. Premnogim so pri tem tekle solze po licih. Vse je bilo do dna srca ganjeno. — Nekaj posebnega so bile tudi spominske podobice Marije Pomagaj z Brezij, ki so bile razdeljene med v cerkvi navzoče. Ostale jim bodo v drag spomin do konca življenja. Med drugim tudi zaradi svojega značilnega napisa. (Konec jutri) tem vzpeli na šesto skupinsko mesto — in to z devetnajstega mesta. Meteorji so pa kar zaver rovani v svoje ime. Čeprav ima- jo možnost višine, do sedaj drvi- jo v nasprotno smer. Prepustili so Benečanom vseh sedem točk. Optimisti in Marostarji, ki so enakomerni v svoji moči, so si delili točke tri proti štirim. Pav- le Košir je zaigral 208 igro za Marostarje. Navihane] so igrali s Koprivami in so jo kar dobro odnesli. Dobili so pet točk. Pep- ca Kamin je imela 146 igro za zmagovalce. Dobili Izgubili Mački 25 10 Pastirji 25 10 Urarji 23 12 Žlahta 23 12 Navihanci 22 13 Reveži 20 15 Benečani 20 15 Marostarji 2D 15 Optimisti 18 17 Zajčki 18 17 Živali 17 18 Pisane gobe 16 19 Golobi 16 19 Pivopivci 16 19 Štruklji 15 20 Asi 14 21 Koprive 13 22 Piščanci 13 22 Blejci 10 25 Meteorji 7 28 Na svidenje na občnem zbo- včasih dokupiti. Pa še to mežnar Grabnar Farni festival pri Mariji Vnebovzeti Občni zbor SŠK CLEVELAND, O. — V nedeljo, 23. novembra, bo imel SŠK svoje vsakoletne volitve. Vršile se bodo ob pol petih popoldne na “Zelenih” kegljaških prostorih. Kegljanje sledi. Letos izgle-da, da bo nekaj tekmovanja med kandidati, vsaj za višja mesta. Mlada in nova kri je polna navdušenja in načrtov za pri- CLEVELAND, O. — V borbi za vsakdanji kruhek me moj konjiček dvakrat dnevno pelje po Holmes Avenue skozi lepo slovensko naselbino mimo krasne cerkve Marije Vnebovzete. Prav pogosto me muči vprašanje: Kako dolgo bomo še tako v blagem miru živeli? Morda imajo drugi več korajže — mene je vedno strah pred črno poplavo. V lepih dneh — posebno med počitnicami — pogosto vidimo na dvorišču med župniščem in cerkvio mladež. Drvi sem in tja, med njo pa se smeji naš župnik c. g. V. Tomc. Mlado življenje, up bodočnosti! Meni je kar hudo in samemu sebi zamerim, da sem se postaral. Takole od daleč, s ceste gledano, se v meni zavist porodi in mislim, da se našemu g. župniku lepo godi — kakor ptičku v kletki. Vsa poslopja so v dobrem stanju, cerkev je nova in novo je vse, kar k njej spada. Največ, kar je treba narediti, je: nadomestiti z novim, če se kak “svič” pokvari, pa kako svečo jaz sem že kot otrok pasel krave, ki so večje in ki bolj nore. Ni vse zlato, kar se od daleč sveti. Od blizu g. župnika poglej in govori z njim. Tisto “bančno sorodstvo”, ki se je rodilo z novo cerkvijo, gospoda tare. Pomaga si na vse načine, trudi se na vse pretege, pa se voz ne pomika, kakor bi človek želel Vsaj pomika se, hvala Bogu! Vprašanje meni in prijatelj tebi pa je, če pomagava potiskati gospodu voz naprej. Nekateri “veliko pomagajo”, drugi pomagajo, jojmene, pa je žalostno oc tistih, ki tudi bi bili dolžni pomagati, pa podbočenih rok ob strani stojijo. Dne 23. novembra popoldne bo priložnost, da se izkažemo za žive farane. Že to je nekaj, če se v dvorani srečamo, da si ne bomo taki tujci. Meni samemu delo smrdi, prišel pa bom. Bo vse, kakor druga leta. Morda prav tebe sreča išče. Puranov in šunk bo na razpolago, da ne bo treba nikomur hoditi praznim domov. Tudi še marsikaj drugega bo mogoče dobiti. Klo base bodo kuhali in sladko pecivo vseh vrst bodo nudili, seveda bodo poskrbeli tudi, da ne bo nihče žeje trpel. Torej za vsakega bo nekaj! Za žene in dekleta, ki ljubijo cvetlice, bo malo presenečenje. Benjamin Franklin iz Ljubljane bo namreč razstavil mlade lončnice, ki so v stari domovini vedno prvo mesto imele. One so krasile božji grob, majniški ol mar j ih pri Ljubljani. Zbralo se e okrog 30,000 slovenskih rodoljubov, ki so odločno in složno zahtevali Zedinjeno Slovenijo) slovensko univerzo, enakopraV" nost Slovencev v šolah in uradih ter samostojni gospodarski razvoj. Shod je odprl dr. Costa, ki je prebral med številnimi pozdravnimi pismi in telegrami tudi brzojavki čeških voditeljev Pala-ckega in Rieger j a, kar je vzbudilo viharno odobravanje. Za predsednika tabora je bil izv0" !jen dr. Janez P. Bleiweis. ^ svojem govoru je poudarjal predvsem zahtevo po zedinjeni Sloveniji. V imenu Štajercev je govoril dr. Vošnjak, in v imenu goriških Slovencev dr. Tonkli' Med govorniki so bili še dr. Zarnik, dr. Razlag, Nolli in drugi-Vižmarski tabor je bil ena najlepših manifestacij za pravice slovenskega naroda. 5. oktobra letos je bila v Vižmarjih zopet velika priredite, kot spominska proslava ua veličastni narodni tabor pr6^ 100 leti. Slavnostni govornik je bil ob navzočnosti raznih komunističnih funkcionarjev, predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Krajgher. Vsak zgodovinar in vsak poznavalec slivenske preteklosti in razmer 100 leti bi njegove ugotovitve mogel poslušati samo s pomil0" vanjem. Krajgher je skušal namreč tabor v Vižmarjih prei 100 leti predstaviti nič manj kot predhodnika komunistične re" volucije v Sloveniji med drug0 svetovno vojno. Tudi je prikazoval vižmarski tabor kot protest kmečkih množic proti konserva- tivnim voditeljem. Seveda b smatral za posebno primerno priložnost, da se je razgovoril i klerikalnih in liberalnih prvakih, ki da so ogoljufali ljudske množice za svoja osnovna pričakovanja. Škoda bi bilo zgubljati besede o bedasti Kraigherjevi trdit" vi, da je bil vižmarski tabof pred 100 leti predhodnik komunistične revolucije med Slovenci. Po tej trditvi naj bi npr. dr-Costa, dr. Bleiweis, dr. Vošnjak) dr. Tonkli in tudi Čeha Palacky in Rieger pripravljali že tedaj pot kriminalni OF. Zgleda, da so komunist01*1 problemi, ki jih tarejo, zamegli" li razum, ali pa so tako pokvarjeni, da se cinično norčujejo tudi iz herojskih naporov slovenskega naroda za svobodo in Pia" vice, ko so bili Slovenci zaničevani in vkljenjeni v avstrijski jarem. Le nekaj bi ugotovili še v zvezi s Krajgherjevo trditvi)0’ da so bile ljudske množice Goljufane za svoja osnovna priča" kovanja. Voditelji slovenskih množic na taborih in njih°vi tar, razkošne mestne balkone in nasledniki so svoje obljube lZ polnili: Zedinjeno Slovenij0’ slovensko šolstvo, slovenski jc" zik v uradih, -Slovensko univer zo, Slovensko akademijo znano sti in umetnosti, in celo vrst° drugih ustanov. Naj bi Krajg" her ali kdo njegovih vrstnik°v našel priliko in povedal, ce s° bile v slovenski zgodovini kdaJ slovenske množice zavestno in namerno tako varane, tako g° ljufane, tako ponižane in trpin čene, množično pobijane, kak°r tedaj, ko so jim zavladali z g° ve, mamice, ste jih imele doma na oknih. Benjamin pravi: Katera teh ljubkih cvetlic ne pozna, ni iz Slovenije doma. Pa še pravi: Katera žena teh rožic ne pozna, tudi ne ljubi svojega moža. Pomnite dekleta in žene, da se ta dan te sadike brez osebne izkaznice dobe. Popolnoma bo zadostovalo, če Benjaminu podaš podolgovati sivo-zeleni listič in deviška primulea bo tvoja. Tako. Naredimo vozel na žepnem robcu, da v tem vrvežu ne pozabimo na zahvalni farni festival pri Mariji Vnebovzeti na 23. novembra. Vsi farani, pa tudi rojaki in rojakinje iz drugih župnij ste povabljeni. Pridite, da se skupno poveselimo in pogovorimo za nazaj, kako je bilo, in ob kapljici prerpkujemo, kako bo. Pozdrav in na svidenje! J. P. Ijufijo, prevaro in množic0 Krajgherji, Beblerji, Kardelji 1° njihova družba? S. si. Eno tretjino močvirij WASHINGTON, D.C. — dovinarji trdijo, da je 'Pr v-ne leti bilo eno tretjino povisl ZDA pokrite z močvirji. l0,ZU REMEC: VELIKI PUNT Ravnava proti puntarjem ^ vlekla skozi vso jesen in °' Najprej je komisija zasli-. a Pritožbe goriških kme-Mandlu in grofom. aiali so od vseh strani, . eSali pri svetem križu in Jeliiu, da jih je Bandel sle-VltVSa ^e^a’ °^Nar je pobiral '•jo K ^ros^> na3 se ji07 olaj-k ren[iena, ki so jim jih na j.,5 yrN drugih naložili kruti, ^rini graščaki. , . 0nec je bil po navadi ta, ^ komisija dala tožitelje 'li v verige in jih zapreti ^ Pn ,v ll{ grad, dokler bi se ne jjj ls^li in izjavili, da je Ban-Pravici ravnal, da ni niti Hj/ ® preveč izterjal in da jih *■' in blagodušnejših gos-%' ^a^or 30 graščaki, zoper 6 S0 se brez vzroka pun- k|ta2končni kakor večnost so ^ tlevi in noči v ječi... Naj-to občutil Ivan Gradnik. |e počasi okreval in se mu zace- |a 0^°ka rana na glavi !)^S° §a peljali iz svetle, pri-s°be na gradu, kjer je bil Nas iti SVoie bolezni, v globoko k^’ kier je sijal le moten Svotlobe skoz visoko, za-Ij etl0 okence. Ob mokrotni, , steai so bile v kamen vde-k Verige, ki so mu jih deli 5;.'* >" Mg- >lj6 .ko se je začelo zanj ži * Je’ ^o si je želel smrti, k zdela kot mila, blaga >, iria. *vis° tr rtl° tekli počasi in ena-kakor kalna voda. \ 0 6 kdo tiho kakor v grobu, iljjl^dne in zvečer so zaro-^ ^rata in molčeč, neprija-^ Nar je prinesel borro ko-t,.1 večerjo in vrč vode. tovariš Gradnikove misli so zapustile dom in objele Anico. — Bog ve, kaj dela moje ubogo dekle? — se je vprašal. Morda bedi, sloni ob oknu in pretaka solze. Včasih se ozre v mračno noč in gleda po cesti, ki se zgublja kot siva črta v daljavi. Gleda in gleda, drhti v pričakovanju, da priroma po njej truden popotnik, da potrka v pritličju na okno in poreče; “Pridi, Anica! Beživa od tukaj daleč, daleč proč v druge kraje, kjer bova srečna in zadovoljna.” Tako nemara premišljuje Anica, a ta, o katerem sanja, zdihuje brez spanja v temnici in v onemogli bridkosti in jezi stiska v težke, mrzle verige vkovane roke ... “O, moj Bog, moj Bog, daj, da bi se že kmalu vse končalo!” je ječal Gradnik v takih nočeh brez spanja in zrl na trepetajočo zvezdico, ki jo je edino videl skozi okence Svpje ječe ... Prešla je jesen, pbtekel je advent in minil je tudi božič; ni mogel od vse svoje velike sreče poslati ujetim puntarjem drugega pozdrava kakor zvonjenje v sveti noči, ki je klicalo ljudstvo k polnočnici in prišlo tudi kot odmev davnih, srečnih dni v temnice k jetnikom, ki so brez sna strmeli v temo in z mračnim srcem mislili na svoje drage..v Tudi Silvestrovo je odšlo in prišlo je novo leto 1714, a puntarski voditelji še niso prišli pred sodno komisijo, česar so si želeli in se bali. Naposled je vendar prišel dan — nekako v sredi januarja je bilo — ko so se odprla železna vrata temnic; odklenili so jim težke verige in jim nadeli lažje. svariš, ki je bil ob 'ku> so bili njegovi spo- ^teki na dan mislil ° W*em življenju, vsak tre- na novo preživel v Vje*h, žalostnih i>>h se J »fcAVITON« S HRIBA Joliet, 111. — Takih krepkih “soldatov”, kakor je bil nekoč pok. Martin Težak, ki je znal zavriskati, da se je čulo po vsem našem hribu, je med nami vsako leto manj. Pred par desetletji še jih je pa bilo. Živahni so bili, radi posečali društvene seje, na njih bili glasni o raznih načrtih za naša slovenska društva, jednote in zveze. Številna močna društva naše domače jednote KSKJ in drugih jednot in zvez so sadovi njihovih prizadevanj, na katere smo vsi ameriški Slovenci lahko ponosni. Na polju društev in jednot so se naši pinoriji in mlajši, ki jih zdaj lepo vodijo naprej, odlično uveljavljali kot dobri gospodarji. Društva in jednota pomagajo ljudem v slučajih bolezni in smrtninami. In še več, tudi s posojili članom, ki si nabavljajo in ustanavljajo svoje domove. To šteje več kakor vsa druga politična gibanja in politične slave. Naj dobra volja naših mlajših ne ugasne, ampak naj krepko vodi naprej in pospešuje želje po še širšem in večjem napred ku na teh poljih. Prav o tem sva se pred kratkim pogovarjala s sosedom Nickom, ki večkrat prideva skupaj. On ima vozilo, ki mu pravi jo “ševij”. Nick pravi: “Tale moj konjiček je že 9 let star, pa še vedno dobro ‘brca’.” S tem “konjičkom” se včasih peljeva po okolici našega mesta in včasih tudi še kam dalj. Hudo daleč pa seveda ne upava, saj ve- ste, če je na hrbtu dosti let, se Nato so jih peljali na prosto, da I človeku več ne ljubi na dolga bi jih odvedli pred sodnike, ki | Potovanja- .mrje mislih. zbudil nenadoma '!ijeMUin sanj in se vprašal: Kaj je z mano?” v ^rno tem0> napeto Nej9 a vse je bilo tiho. \^.Se je dvigniti, a tedaj so •'Og: verige in krog rok in 6 Začutil mrzlo, ostro bolele j je ujet, vkovan v ve-^ rešitve ni bilo več ... Ne °r. dušene ptice so mu domov v gore, kjer ^rst°N P°kojno domače selo, N rodna hiša Gradnikov. misli sedaj siva, ali je v solzah sanja, da je sin pri srečen in zadovoljen, Sr^ea, a in Ves ga N1,da bedi in misli nanj, te StCl, ; grenka Nke NsN.te že vse izjokala iuiela nadvse rada na žalost ji polje v je solze več v pekoče v teh dneh ... Morda še upa a> da ubeži iz ječe in se za hip domov, preden h« V daljne, tuje kraje, kjer več lovili vojaki in Nči b°do Ho ° daleč je domača vas, N; ak}č mamka in domača tednik jo je natanko videl. errdj° plava lunin krajec 1 kiotv, - ----- Hor 3 SVerioba leži nad vasjo mPrQSOjna jesenska megla. Vsa £r ln rartva je domača hiša; k>krji a ^e’ kak°r da jo je žalost S.Q Ne °kenca v pritličju se Nki v ^eadijo in na slamnati ‘1 nsriN6 kapljice dežja, ki je V del zvečer N j e bho in zapuščeno krog V k^evu je slišati enako-^ie st, SoPenje volov in smrča-Ce u r.ega k^aPca Petra, tgan e^ne veter Prek dolin in 0 0 °knice, dvigne Peter Si ti ltl vpraša v polsnu: “Ali In §0sPodar?” Vp0slu^a, Posluša, a vse je so bili v hiši kneza Portie v mestu. Ko so se jetniki po dolgem času spet zagledali, so bili vsi ganjeni. Bili so spremenjeni, da se skoraj niso več spoznali. Obrazi so bili upadli in rumen kasti, roke slabe in tresoče se, noge so jim klecale v kolenih; vsi so bili upognjeni kakor devetdesetletni starci. Molče so si podali roke in v očeh so se jim zableščale solze. Prvi je spregovoril Kragulj Dolgi beli lasje so se mu gibali v mrzli sapi, ki je pihala z gora čez Gorico, oči so zrle tako, kakor da so zamišljene v nedose žno, brezkončno daljo, kjer ni ne upanja ne življenja več, kjer se razpenja kot skrivnosten mrak večnost, ki je človek ne pozna, ampak le sluti, kjer je izginilo in umrlo vse, kar spominja na zemljo in na veselje in žalost... Tih, skrivnosten je bil njegov glas, kakor bi mrlič spregovoril, ko je dejal: Molite, prijatelji moji, kajti konec naših dni je prišel. Molite in delajte pokoro za svoje grehe!... Vsi so povesili glave, le Mu nih je pogledal okrog in dejal. “Za kake grehe?... Za pravico in resnico smo šli in zato nas je dala gosposka poloviti... Tudi če nas danes obsodijo na smrt __ pred Bogom smo čisti! Kragulj je zaprl oči in dejal: “Ni tako, prijatelj moj . . Se pravičnik greši sedemkrat na dan... Kaj pa mi, ki smo grešni, revni ljudje!...” Munih je nekaj zamrmral, drugi so pa molčali. Gradnik je gledal sivo nebo, preko katerega so bežali oblaki proti severu. Kaj bi dal, da bi tudi on mogel z njim le za trenutek v lepo, blaženo prostost! A vsi upi so bili zaman. Ob izhodih iz grada so stali strogi mušketirji in gledali temno in mrko v gručo jetnikov. Nikjer izhoda, nikjer rešitve! (Dalje prihodnjič) Zato “astronavta” z Nickom ne misliva postati. Sva raje na tleh, ker je bolj varno. V začetku dopisa omenjam nekaj stare slovenske pionirje v naši naselbini, ki so delovali za društva in jednote. V tistih starih časih je bilo tudi naše mesto bolj ozko, kakor je zdaj. Vse tja do prve svetovne vojne so segale mestne meje malo tja čez naš hrib preko Nicholson ceste. Zdaj so se meje raztegnile v vse kraje. Vse okrog in okrog Jo-lieta je zrastlo zadnjih 60 let toliko hiš in raznih stavb, da bi tisti, ki Jolieta niso videli kakih 60 let, mislili, da so prišli v kak | vse “mali New York” in tamkajšnje “srenje” ali pa v kak “Los Angeles” tam ob Pacifiku. Pa ne samo to, s predmestji, ki tod nastajajo, bomo kmalu še Veliki Chicago prekosili. Kar resno to poudarim. Kdor ne verjame, naj pride sem pogledat. Našel bo nova, lepa predmestja našega Jolieta kot Crest Hill, Raynor Hills itd., eno je modernejše od drugega. Povsod moderne “Plaza” trgovine, kakršnih morda še na Dunaju nimajo, da ne omenim pri tem stare Ribnice, kjer tudi beležijo mnogo vsestranskega napredka, kakor sem pred nedolgim čul tiste, ki so se tam mudili. Pa o vsem tem enkrat prihodnjič. Pa kaj naj omenjam toliko napredek sedanjih dni. Zato, ker so vredni tudi velikega priznanja. Vsak napredek zasluži priznanje. Tako tudi napredek našega mesta in njegove okolice. Razlik med nekdanjimi časi in sedanjostjo je veliko. Vsak jin ne vidi, posebno' ne mlajši, ki starih časov niso poznali. Bus jih še ni pripeljal na ta svet tiste čase in mnoge ne še dolgo za tem. Zato jim ni zameriti, kako gledajo na nekdanje čase. To je treba razumeti, pa gre. Jaz se včasih spominjam, pa kaj pravim včasih, večkrat se spominjam, kako je bilo še v prvem desetletju tega stoletja tu v našem Jolietu. Za nas, ki smo drug za drugim prihajali čez morje iz tistih “časov starega kraja”, je bifo nekaj, kakor da smo prišli v “obljubljeno deželo”. V starem kraju so tiste čase živeli ljudje še kaj skromno vsakdanje življenje in so bili že srečni. To je, da niso bili vsaj pozimi bosi in lačni, da jim ni manjkalo vsaj soli in drugih malih skromnih potrebščin na kmetih v tistih časih, so se počutili kar srečni. Marsikod niso imeli niti teh skromnih potrebščin. Taki, ki so prišli v Ameriko tista leta in so pred nje postavili krožnik juhe in mesa, so čutili, kakor da so prišli v paradiž. Yes, premnogi je tako čutil. Zakaj? Zato, v starem kraju tega ni imel, le morda ob kakih velikih praznikih, tu pa skoro vsak dan. Ha, nov svet je bil to za nas, pravcati paradiž. Taka se je nam v teh ozirih zdela Amerika. Ali pa ceste in pota, kako so se od tedaj spremenile. Ko sem prišel pred 60 leti k Zajčkovi mami na Bluff Street, je bila pot polna grap in kamenja. Gori na Broadway so vodile lesene stopnice. Zdaj je vse gladko, da še nekdanji cesarji niso imeli tako lepih cest in potov. In druga oprema po stanovanjih. Joj, kaka razlika. Kako so v tistih letih trpele gospodinje. Vse je bilo treba opraviti z golimi rokami, prati, ribati in drugo. Zdaj so za aparati. Samo V pečeh zdaj ni treba začenjati ideje. Nihče še ni namreč našel ogenj kakor tedaj pred leti, ne nositi drv in premoga od zunaj iz kakih lop pozimi, ko je zima tiščala živo srebro doli pod ničlo. Zdaj samo obrneš plinsko pipico, pa ti zagori plin, ali pa če pritisneš na gumb, ti električne ploščice ali grelni zvitki dajo takoj potrebno vročino za kuhanje in gretje. Kako se je vse spremenilo vsepovsod in pri vsem. Kako so nekoč delavci trpeli pri težkih delih. Zdaj je vsak delavec v primeri opravljanja dela s stroji in drugimi pripomočki pravi “gospod” z delavcem-trpinom v nekdanjih časih pri težkih delih. In plače tedaj pa sedaj, ter delovni čas? Hm, trpini so morali garati po tovarnah od 10 do 13 ur na dan za plače, ki niso bile višje kakor od 15 do 20 centov na uro. Malokje kaj višje. In plače zdaj? Zdaj že za naj nižja dela plačujejo od $2.50 tja do blizu $4 na uro. Poklicni delavci pa imajo mnogo več. Primerjanje razmer v prejšnjih časih s sedanjimi kaže na veliko izboljšanje. Zadovoljnosti se pa zdi, da je manj zdaj kakor nekdaj. Kje in v čem je krivda temu? Ko so pred nedolgim prav to vprašanje postavili pred nekega odličnega duše-slovca, je ta na to vprašanje takole odgovoril: “Kriva vsega tega je v ljudeh samih —- na obeh straneh!” Najbrž je kar res tako. Križ je le to, da ne ena ne druga stran tdga ne prizna. Čitateljem iskren pozdrav in dosti dobre volje! Tone s hriba pota, kako naj bi se ideja uresničila. Vsaka država v Evropi bi rada videla, da vse druge pristanejo na njeno pot. Seveda bodo o tem odločevale le velike države, kot so Sovjetska zveza, Nemčija, Anglija, morda tudi Francija. Zato so male evropske države ob Donavi veliko bolj zainteresirane na njej, ker upajo, da jih po pogodba varovala tako pred morebitno nemško maščevalnostjo kot pred sovjetsko pohlepnostjo. Zanimanje za idejo je sedaj podžgala konferenca v Helsinkih. V Evropi mislijo namreč, da bosta v Helsinkih gledali A-merika in Sovjetska zveza le ria svoje koristi. Sovjetska zveza bo kolikor toliko varovala tudi interese svojih satelitov, koliko se bo pa Amerika brigala za zahodno Evropo, je pa vprašanje; morda še za Anglijo, Francijo in Nemčijo, veliko manj pa za o-stale evropske države, ki bodo pač morale iskati svoje pribežališče v NATO. Vse to je treba omeniti radi tega, ker je začela krožiti po Evropi že cela kopa novic, kako naj bo sestavljena pogodba za evropsko varnost. Povod za novice so praviloma le pobožne želje posameznih vlad, ki pomenijo kaj malo stvarnosti. nila morda najbolj temna pega današnjih časov: lakota. Papež je ponovno svetoval, naj bi vsaka država prispevala majhen del svojega narodnega dohodka v mednarodni fond za prehrano lačnih po vsem svetu. Pozval je navzoče, naj se posvetijo tudi tej nalogi. Naj se ne bojijo začetnih neuspehov, s časom in božjo pomočjo bodo polagoma čisto gotovo dosegli svoj cilj. Podoben oklic je sv. oče naslovil tudi na romarje, ki so se kot vsako nedeljo zbrali na trgu sv. Petra, da poslušajo papežev stalni nedeljski nagovor. Diplomalje Evrope si belijo glave radi varnostne pogodbe BONN, Nem. — Ideja, da je Srednji Evropi potrebna splošna pogodba o evropski varnosti, je stara, simpatij do nje pa ni nikoli manjkalo na obeh straneh železne zavese. Je pa podobna političnemu štedilniku, kamor bi rada vsaka država, celo Jugoslavija, pristavila svoj političen lonček. Prav v tem je slabost Papeža skrbi prehrana sveta RIM, It. — V Rimu zaseda 15. konferenca Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo. Sv. oče je imel preteklo nedeljo za delegate posebno sv. mašo v baziliki sv. Petra. Med sv. mašo se je v svoji pridigi vrnil na svojo staro idejo, ki jo je oznanil že pred 5 leti na svojem obisku v Indiji, pozneje pa v svoji okrožnici “Napredek narodov 1. 1967: k vprašanju prehrane sveta in proizvodnje deželnih pridelkov. Znova je zagrabil to vprašanje s strani dohodkov. Svet troši neizmerno veliko svojih dohodkov za prazne stvari, za luksus, za zabavo. Ako bi odtrgal le mal del teh izdatkov in ga odrinil za prehrano lačnega dela človeštva, bi hitro izgi- Bajonetov ne dajo FT. MONROE, Va. — Poveljstvo kontinentalne armade je hotelo odpraviti za armadno pehoto bajonete, ker da jih vojaki v boju ne rabijo. Oficirji so se o-glasili proti temu s trditvijo, da je bajonet le orožje, ki daje vojaku nekako zagotovilo, če že vse drugo propade. Priznavajo med tem, da bajoneti v bojih v Vietnamu niso skoraj nikdar prišli v poštev. ženske dobijo delo Čistilka Iščemo žensko za čiščenje v restavrantu v bližini W. 117 St., in Clifton Blvd. CAVOLI RESTAURANT 237-7502 (224) Female Help Live in, fine housework job for proper girl; modern home with private room & TV. Shaker Rapid, other help. Top salary. Must speak English. 991-2828. -(225) Help Wanted Male & Female vtakniti je treba električne žice v stik, pa ti pralni stroji vse drugo opravijo, operejo, posuše itd. Vode ni treba nositi od zunaj z lot, kakor preje, zdaj samo odpreš pipo, pa imaš mrzlo ali pa vročo vodo. BANK Experienced or we will train people for the following positions: N.C.K. Operator Teller Clerical Custodian Apply Dept., 6th 1021 Euclid Floor. Ave., Personnel The Cleveland Trust Company Equal Opportunity Employer Delo za žensko Išče se ženska za lahko hišno delo, ter za družbo starejši ženski, ki se nahaja na južni strani Clevelanda. Kličite 481-1101 od 9.30 dop. do 4. pop. (225) Oelo za moške & ženske Službo dobe Tovarniški delavci, odlična plača, obrobne koristi, pokojninski načrt in bonus. Uradnice — tipkarice, odlična plača, več obrobnih koristi, pokojninski načrt in bonus. CLEVELAND RANGE CO. 971 E. 63 St. (224) MALI OGLASI Stanovanje išče Starejša slovenska dvojica išče 4-sobno stanovanje zgoraj, čisto in mirno, v bližnji okolici Sv. Vida. Kličite 431-0628 .. (x) Cherokee Ave. — E. 185 St. Naprodaj je 3-sobna hiša, 1 spalnica, klet, 2 garaži. Kličite za sestanek. STREKAL REALTY 692-1020 481-1100 (225) Sobo išče Moški išče opremljeno ali neopremljeno spalnico s privatno kopalnico ali vsaj prho, v okolici Sv. Vida. Kličite 391-9453. - (224) Garažo išče Slovenska družina išče garažo v svetovidski okolici, od 60 do 74 ceste. Kličite: 381-5841. (225) ADDISON Rd, near ST. CLAIR Two family 5/5 with 3-car garage. Bargain for $8,000.00. Call John Lorenz. MAINLINE REALTY 431-8182 221-9381 TOKRAT ŠE ZA VAJO — Slika kaze posnetek posadke Apollo 12 pri vaji v pristajanju na morju po povratku z izleta na Luno. -------- Hiša v najem Enodružinska, popolnoma opremljena, 2 spalnici spodaj, garaža. V slovenski okolici. Kličite 361-2807. (14,20,21 nov) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV lahti Waterloo Ud. IV 1-1121 | POD SVOBODNIM | | SONCEM | ¥!lll!llll!l!ll!lllllllllllllllllll!lllll!!!llllllllll!ll!l!lll!l!!!lllllllllllll!llllllllllllllllllM Iztok je odšel pred šotor. Pred njim so se nabrali veljaki in starešine. Svarunič jim jc razodel zahtevo Alanke. Spočetka je zamrmrala nejevoljna gruča. Ali končni ukrep je bil, da so zaupali Iztoku polno oblast. Vrnil se je v šotor. “Govori o Ljubinici! Pripoveduj o Tunjušu in zahtevaj nagrade!” “Prisezi na bogove in na ognjišče ocetno, da me ne preva-riš. Prisegla sem ti tudi jaz!” “Prisežem!” “Za skrivnost, katero ti povem o Ljubinici in Tunjušu, zahtevam svobodo: daš mi dva konja, enega za ježo, enega za tovor in me odpustiš, da grem, kamor hočem. Storiš to?” “Prisegel sem!” “Sedi in poslušaj. Tvoja sestra je ovražila mojega orla, zaljubil jo je in jo otel. Še tisto noč so pa prišli sli iz Bizanca, da mora Tun j uš do Upravde. Šel je. Ljubimca je jokala, kakor joka grlica v dobravi. Pekle so me solze te mehke ovčice in jaz sem ji pomogla, da je utekla. Zakaj od žalosti bi ji bile iztekle oči in zvenila bi bila kakor utrgani jaglec. Sedaj veš vse. Ali je dosegla svoj rod, ne vem. šla je svobodna od tod in je izvolila rajši smrt sredi stepe kakor življenje ob Tunjušu. In tako volim jaz sedaj svobodo in tudi smrt sredi planjave rajši Kakor sužnost!” “Kam je krenila, na jug ali na sever? Povej! Ti si jo zavedla, ker ji ni znana pot! Šla je v smrt!” “Šla je v svobodo! Želela jo je in jaz sem ji jo dala. Daj jo tudi ti meni!” CHICAGO, ILL HEAL ESTATE FOK SALE HINSDALE — 4 yr. old. cust. bit., 4 bdrm. brk. Colonial Lge. kit., bit-ins. Plenty closets, baths, form. “Tudi ti pojdeš v smrt, če prideš v stepo! Hodi z nami! Obljubim ti svobodo!” “Tunjuš je Ljubinici ponujal ta šotor, pa ga ni marala. Ne maram jaz svobode v Slovenih.” “Tunjuš se bo maščeval nad teboj!” “Ne bo se. Prišel je godec in velik kozelnik našega rodu. Očaral je skrivnostni napoj, katerega dam Tunjušu, če se snideva. Omami ga in mu zabriše spomin na Slovenko, o, in moj orel objame mene, svojo Alan-ko!” Iztok se je naglo domislil Radovana. Pretkani očka! Resnično je tvegal glavo in prišel v Tunjuševo gnezdo. “In kje je sedaj oni kozelnik? Ali je padel v boju!” “Ni padel! Zakaj včeraj je odjezdil od nas obdarovan m čaščen od naboda!” Išče jo dalje, se je razveselil Iztok. “In Tunjuša še ni iz Bizanca?” Alanka je pomolčala za hip. “Da, tudi to sem prisegla, da ti povem. Ni ga še. Pojdi in pripravi mi konja.” Hitro so privedli dva izborna hunska konja. Na enega so natovorili hrane in nekaj dragocenosti, drugi je čakal osedlan pred šotorom. Alanka je prišla iz šotora, preoblečena v hunskega fantiča, z rdečo čepko na glavi. Ženske so zagnale plač, zasužnjeni hunski vojščaki so se valjali po tleh in tulili. Alanka je zamahnila z roko proti njim in rekla: “Ne jokajte, otroci! On živi!” Nato je prhnila kakor ptica v sedlo, konja sta zarezgetaia, nežna roka je krepko nategnila povodce, krasni deček je splaval po soteski in izginil. CHICAGO, ILL FEMALE HELP WORK AT YOUR OWN CONVENIENCE. Bring glamour into your life and others. We will Ko je na večer ob ognjih divjal raj vinjenih Slo veno v, je ::ztok sklical veljake in starešine v vojni posvet. Treba se je ailo hitro odločiti, ali se vrnejo domov, ali sklenejo pohod po Meziji vsaj do Hema. Ker so oili vsi zmage pijani, so sklenili soglasno, da udarijo v dežel Upravde in se poplačajo vsaj nekoliko za Hilbudijeve udarce. Iztok in Rado sta se veselila tega navdušenja. Rado je koprnel po boju, da bi sprostil srčno bolečino in žalost za Ljubinico okopal v krvi. Upal je tudi, da jo dobi v kakem selu kot deklo, siroto, zasužnjeno od bizantinskih naselnikov. Te nade Iztok ni imel. Edini žarek upanja mu je bil Radovan. On lahko potuje svobodno, ukani kot godec kogar koli. Gotovo je tudi dodobra zvedel od Alanke, kam je krenila Lju-Dinica. In obrnila se je brez dvoma proti jugu. Sicer bi bili godca srečali, ko so šli nad Hune. Če je še živa, če ni zapadla kot plen divji zveri, jo izsledi Radovan, ki pozna vsa pota, vsa sela, vso pokrajino. Toda za pohod je bil Iztok takisto navdušen. Prepričan je bil, da na hujši odpor ne naleti nikjer. Ponosen je bil, da jc strl dune, izborne vojake, dasi so mu konjico skoraj zdesetinili. Ali te vrzeli je lahko nadomestil s hunskimi konji in z mladci, ki so drage volje oblekli oklepe padlih Slovenov. Po vojnem svetu je poprosil veljake, naj prigovarjajo narodu na počitek. Razvrstil je tudi straže ob vhodu in po grebenih holmov. Kljub vabljenju starešin se tolpa ni pomirila. Celo modre veljake je potegnil s seboj val slave in noč je ginila brez pokoja. Iztok in Rado sta sama ždela ob svitu majhnega ognja. Ležala sta vznak na zemlji, brez besede, brez spanca na trudnih očeh. Nad njima se je bočilo zvezdnato nebo, po dolini se je razlegal krik in hrup, njune misli so tiho in hrepeneče iskale Irene in Ljubinice. V jutro so plen natovorili na konje in sužnje vzporedili v sredo. Nato so nasekali velikanske grmade, položili nanje trupla mrtvih Slovenov in jih zažgali. Ob grmadah so stali oboroženi bojevniki in izlivali in metali obete bogovom. Ko so grmade pojemale se je dvignila vsa vojska iz soteske. Ranjeni so gnali plen in ujete Hune k Donavi, da bi jih takoj ZA MREŽO — Arabski terorist gleda skozi železne drogove svoje ječe v Izraelu. Slika je bila na nedavni fo-torazstavi v New Yorku. din. rm. firepl. w-w crptg, drapes, full bsmt. Lge lot. Cement circle dr. Western Springs sch. dist. Low $40s. 325-3342. (224) train you in the art of applying and selling a new and exciting professional makeup. Phone for interview day or evening. Comm. 337-0764 OR 747-2907 (226) FEMALE HELP HELP WANTED LADIES (AGE IS NO PROBLEM) NEEDED IMMEDIATELY For light line work in our modern NEW Food Processing Plant. DAY SHIFT — 7:30 A.M. - 4:00 P.M. HOUSEWIVES SPECIAL SHIFTS 9 A.M. — 3 P.M. OR 5:30 P.M. — 11:30 P.M. WE WILL TRAIN UNIFORMS FURNISHED EXCELLENT BENEFITS MUSIC WHILE YOU WORK Apply in person 9 a.m. - 5 p.m. Monday through Friday t/'i- Saturday 9 a.m. - 1 p.m. POLO FOOD PRODUCTS CO. 601 E. Algonquin Rd. Schaumburg, Illinois % mile west of Meacham Rd. on Route 62 odvedli ,v gradišče. Vojska pa je krenila na jugozapad. Že drugi dan je navalil ta hudournik na majhno selo. Po-gazil je vse, kar se mu je uprlo, oropal vsako kočo, zajel govedo in ovce, povezal s konopci ujetnike in se drevil dalje, ko je zapahi selišče. Groza je hodila pred njimi, jok jih je spremljal, za njimi se je valil dim iz selišč in jate vranov so krakajoč sledile vojsko Slovenov, ki se je krvavo maščevala za bele kosti svojih bratov, padlih pod Hilbudijevim mečem. OSEMNAJSTO POGLAVJE Kar je Alanka povedala Iztoku o Ljubinici, se je bilo resniČT no zgodilo. Ljubinica je utekla iz hunskega taborišča. Pomagala ji je Alanka. Ko se je bila ugrabljena Ljubinica prebudila v jutro iz neza- vestne omotice, se je dvignila na ležišču in motrila s široko razprtimi očmi blešč Tunjuše-vega šotora. Vse neznano, vse tuje in krog in krog mir in tihota. Iz zaves, kjer je žarelo zlato, je sopel čuden, neznan vonj, ki ji je obdajal sence kakor z dehtečimi sanjami. Zamižala je, si pomela oči in se vnovič ozrla po šotoru. Nad njeno glavo ji je viselo drago orožje, kakršnega ni videla pri Slovenih. Obšlo jo je še samo za hip, kakor bi sanjala, nato jo je stresla groza. Izmed orožja, izpod lepe čepke se ji je zazdelo, da je režal vanjo široki Tunjušev obraz. Sanje so ginile, grozna resnica ji je stisnila nedrje, ob ledjih je še čutila trdo, široko dlan, ki jo je prižemala k sebi. Kolena so vztrepetala, stisnila se je v gube, zakrila obraz in zaplakala. t COOKING IS FUN 36" Full Size COOK TOP - Lilt-up, removable cook top • Continuous-type grates • Color coded control knobs • High Performance Uni-Burners • Clock with 1-hour timer. OVEN - Lo-Temp control • Chrome plated, non-tilt racks • Removable dqor seals • Sealed window and light • Removable pvpn dpor. BROILER - Roll out smokeless broiler • Two-piece broiler pan. PLUS - Storage compartment • Four leg levelers. start cooking with sunshine oh a modern gas range • flame-kissed flavor • pinpoint control • burner-with-a-brain EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK & SONS Tedaj se je hitro odgrnila zavesa, sam Balambak je klečal v šotoru pred njo in jb ogovoril: “Ne jokaj, kraljica!” Ljubinica je odmaknila roke in se ozrla s plahim pogledom na Balambaka. Njegov hunski obraz, zaviti čop las, počrnela polt je vplivala nanjo z Sključila se je še tesneje groz0' na Pre‘ progi, zakrila obraz in zaihte'a vnovič glasneje in bolestn ’ kakor bi umirala nežna žrtev pod pestjo divjakovo. (Dalje prihodnjič) NOVI LASTNIK B8METKH QUALITY MEATS 654 E. 185 Sf. 43 S 0826 Osebno izbrani SVEŽI PURANI, DOMAČE RIŽEVE, IN, KRVAVE KLOBASE, ŽELODEC in MESENE KLOBASE, nekdaj DOMAČA KASA, AJDOVA MOKA, KORUZNA MOKA, najboljši STROČJI FIŽOL ,llllll»|l,'ž gUNiiimiiiiiiiiHimtiimiiimiiiimimmiimmiiiiimi'tiiimmitimiiiiiii'h. -j I JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 583* f ■= 6502 ST. CLAIR AVENUE COLLINWOODSKI _ = 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1' g 5 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razp®la» ' Tel.: ENdlcott l il U R A D i-SU* iti smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo 2 rniiMniiiiiiiii!nmtnnitMiiiitmmiinMinii«iin»i>iiininiimninnn»nin|n!!!l!!!!- EUČUD poultry V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, P*! polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite tn al Izberi« HOWARD 549 EAST 185 STREET, EUCLlD BAKER KB 1-«1*L ---^ ./•c...■.^ PRESKUSITI GA JE TREBA — Pri britanskem v0^, letalstvu imajo zaposlene ženske pri popravljanju in Pa ranju padal. Ena od njih se je odločila, da padalo sama Pre skusi. Na sliki jo vidimo, ko varno plava z njim proti ze,n Iji, ko je odskočila iz pritrjenega balona. Join our Christmas SAMO Club PRIDRUŽITE SE NAŠEMU BOŽIČNEMU KLUBU Sprejmite ta pristni ONEIDA POSREBRENI PUOENJ Redna cena $7.50 $ 295 £ octetii TinNAL BANK NATIONAL BANK OF CLEVELAND ČLAN FEDERAL DEPOSIT INSURANCE CORPORATION DAVEK VKLJUČNO Ta pristni Oneida posrebreni pladenj — vreden $7.50 — bo Vaš za samo $2.95, ko se pridružite našemu 1970 Božičnemu klubu. Je odličen za postrežbo prazničnih gostov, pa uporaben prav tako skozi vse leto. Odprite torej vlogo za Božični klub zdaj. Sprejmite Vaš posrebreni pladenj za sam® $2.95 in imejte obilo gotovine za naslednje leto.