64290 TRZIC TRŽIŠKI TEKSTILEC glasilo organizacije združenega dela bombažne predilnice in tkalnice - tržič oktober 1976 št. 10 leto XVII Problematika oplemenitilnice Pii sami problematiki bi se omejil v glavnem na probleme v drugi polovici leta, nekaj pa je takih, ki se vlečejo že skozi vse leto. Osnovni material Že s sprejemom letnega plana za leto 1976 smo ugotovili, da nam bo primanjkovalo tkanin za beljenje. Do tega je res prišlo, tako da smo morali ustaviti tretjo izmeno v belilnici, in sicer od 20. maja do 30. avgusta 1976. Vzrok, da smo morali ukiniti tretjo izmeno pa ni bil v pomanjkanju surove zaloge, ampak v tem, da za veliko artiklov nismo imeli nalogov za dodelavo, kljub temu, da jih je bilo dovolj na surovi zalogi. Junlonov nismo mogli delati zavoljo pomanjkanja barv in reklamacije pomožnih sredstev inozemski firmi. Ta reklamacija je bila šele pred kratkim rešena in nam je firma poslala novo pošiljko brezplačno. Nekaterih artiklov je bilo na surovi zalogi okrog 500.000 m. Imamo pa tudi artikle, ki ležijo že leta v skladišču, npr. za prte, ki obremenjuje obrat in vežejo prostor v skladišču. Poseben problem predstavljajo tkanine za uslužnostno beljenje. Kadar nimamo do- volj domačih tkanin za beljenje, tudi uslug ne moremo dobiti, kadar pa jih imamo dovolj, zahtevajo še druga podjetja, da jim delamo usluge. Tako pride včasih do problema, ko ne vemo komu bi najprej ustregli. Poseben problem predstavlja izdelava barvanega, kosmatenega Atlasa za reprodukcijo. Ker nimamo doma žigrov za barvanje, moramo iskati te usluge drugod. Zato pride do problemov, da nam včasih kosmatilni stroji sto- jijo, včasih pa moramo delati nadure. Enak problem je s tiskanimi Junloni in Malipolom. Posebnih težav z reprodukcijskim materialom nimamo, razen z barvami in elektrolitskim lugom. Lug dobivamo v luskah in ga moramo raztapljati sami. Ker pa nimamo naprav za topljenje lusk, to delo improviziramo, kar pa je precej naporno in nevarno. Zaradi pomanjkanja barv pa že dva meseca ne moremo barvati artikla Malipol za izvoz. Strojni park Čeprav bi na prvi pogled vsak pomislil, da je v našem obratu vse novo, temu ven- dar ni tako. Res je, da so bili v zadnjih 10 letih skoraj vsi stroji zamenjani z novimi, a poudariti moram, da so nekateri že potrebni obnove oz. celo zamenjave. Najbolj iztrošen je beliini agregat. Predvideno je bilo, da se bo amortiziral v petih letih, sedaj pa teče že devet let, in to zadnja leta z maksimalno hitrostjo in v treh izmenah. Ker je vseskozi v stiku s kemikalijami, vodo in paro, je že hudo potreben zamenjave. Samo vzdrževalcem se mora- mo zahvaliti, da stroj še nemoteno teče. Zaradi vse zahtevnejše tehnologije obdelave tkanin: barvanje, termofiksiranje, kondenziran j e in v zadnjem času vedno več navijanja na valje, kar zahtevajo reprodukcijska podjetja, dva raz-penjalno sušilna stroja ne zadoščata več in bomo morali čimprej montirati še tretjega. Tretji razpenjalno sušilni stroj bomo montirali še letos, razen tistih delov, ki še niso prispeli iz inozemstva. Stroj za visoko zlaganje, merjenje in dvojenje, pregle-dovalni mizi in pakimi avtomat so sicer že postavljeni in tudi obratujejo, vendar z naše strani še niso prevzeti. Dokončno bomo naredili njihov točen razpored takrat, ko bomo dobili še dvojilno navi- jalih stroj. Takrat bomo morali delo tudi organizacijsko urediti, kajti odpadle bodo nekatere sedanje operacije, namesto njih pa bomo dobili nove. Zelo potreben nam je stroj za navijanje tkanine na valje, če tega ne bo, bo res- no ogrožena izdelava vseh teh artiklov, ki jih je iz dneva v dan več. Sedaj navijamo tkanino na valje na razpenjalno sušilnem stroju, kar je velika izguba časa in dela se škoda na samem stroju. (Nadaljevanje na 2. strani) Visoko zlagalni dvojilni stroj nam omogoča, da naredimo več in bolje Cß tl ne en n t'ite! h NA GROBU Večer hladan čez plan tihotno zadremlje v temno, zvezdno noč, in nekam čudno je, samotno, nemir se vzbuja v prsih vroč. Glej tisoč lučic na grobovih skrivno, čarobno zaplamti, da kakor zvezdic bi tropovi z neba na tla popadali. In boli tihe kakor vešče svetlobe hrepeneč v temi, poiščejo vse grobe sveže, da najdejo naj dražje si... Kot mehko golobica mati mladiča stisne pod perot, ki dolgo ni ga mogla najti, dasi iskala ga povsod. Tako objamem ob vsaki solzi grobič, zeleni mali — tvoj, prilijem vsaki beli roži, ki raste tukaj nad teboj... Te lučice na milem grobu, ni li to moj življenja boj?! In zvezdice v nebeškem svodu, ah tvoj mirnosladak pokoj ! J. Perko ŽALNE KOMEMORACIJE V OBČINI TRŽIČ OB DNEVU MRTVIH — ob 8.30 pred spomenikom padlih v Križah, od tod žalni sprevod do Retenj. — Ob 10. uri na tržiškem pokopališču. — Na obeh komemoracijah bodo sodelovali deklama-torji in tržiška godba na pihala, graničarska desetina pa bo izstrelila častno salvo. Problematiko oplemenitilnice (Nadaljevanje s 1. strani) še vedno predstavlja največji problem čiščenje odpadnih voda. Čistilno napravo načrtujemo že vrsto let, vendar se od te faze dalje še ni nič naredilo. Res, ta naprava je dokaj draga, vendar pa menim, da bi se kmalu izplačala. S tem bi ne onesnaževali okolja in delo bi potekalo brez strahu »kdaj se bo kaj naredilo«. Dobra bi bila že zasilna rešitev, da bi se vse odpadne vode stekale v bazen, kjer bi jih nevtralizirali in nato kontrolirano spustili v Bistrico. Velik problem predstavlja transport surovih tkanin od prevzema v tkalnici do skladišča surove zaloge. Za prevoz imamo provizorično prirejen tovornjak, s katerim pa so veliki problemi. S tem izgubimo zelo veliko časa, zmočimo blago in večkrat tudi umažemo. Tudi transportna pot ni tako urejena, da bi bil transport nemoten. Delovna sila Kakšnih večjih problemov nismo imeli. V začetku leta 1976 smo imeli dejansko zaposlenih 93 ljudi, 30. septembra pa še 87 ljudi. Problem je bil v tem, da smo s planom za leto 1976 imeli predvideno, da bomo v glavnem delali vse artikle za konfekcijo in izvoz in le manjši del v komercialnih komadih za široko potrošnjo. Zato smo tudi potrebovali manj delovne sile in smo jo na nekaterih delovnih mestih tudi znižali. Med letom pa se je situacija močno spremenila, in sicer smo delali veliko več komercialnih komadov za široko potrošnjo, kar pa zahteva znatno več delovne sile. Posebno skrb pa bo potrebno posvetiti pridobivanju novih sodelavcev, ker načrtujemo, da bomo dobili barval-ne aparate in žigre. Takih ljudi sedaj v obratu ni in bi morali že sedaj pridobiti nove sodelavce, jih v drugih tovarnah usposobiti, da bi lahko takoj prevzeli delo na novih barvalnih strojih. Drug problem pa se bo v kratkem pojavil, in sicer zato, ker gre veliko starejših sodelavcev kmalu v pokoj, in to v glavnem iz vodstvenih delovnih mest. Storilnost Z letnim planom je bilo predvideno, da moramo v 246 dneh narediti 16,022.000 m2 tkanin ali 65.130 m2 na dan. Do 30. septembra 1976 smo naredili 12,480.307,94 m2 ah 77,89 %, to pa pomeni, da smo letni plan presegli za 2,92 %. Proizvodnost Avgust September 9 1.372.891.32 mJ 1.755.959.50 m2 12.480.307.94 m2 124.02 % 122.54 % 77.89 % Izkoriščanje 116.99 m2/h 114.86 m2/h 105.29 m2/h po času 3.852 ur 5.534 ur 46.188 ur po učinku 7.859 ur 9.726 ur 72.056 ur nadure 24 ur 28 ur 287 ur % izostankov SKUPAJ: 25.66 % 8.83 % 17.96 % Redni letni dopust 20.12 % 4.00 % 11.21 % Boleznine 5.09 % 3.81 % 4.43 % Opr. plač dzost. 0.05 % 0.42 % 025 % Porodniški dopust — — 1.38 % Študijski dopust 0.15% 0.09 % 0.25 % Opravič. izostanek 0.20 % 0.19 % 0.30 % Neopr. izostanek 0.05 % 0.13% 0.06% Službeno potovanje — 0.19 % 0.05 % Državlj. dolžnosti — — 0.03 % Marjan Dolinar Iz zbora združenega dela Na 15. seji so razpravljali in sklepali o naslednjem: Poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Tržič za I. polletje 1976. Uvodno obrazložitev je podal predsednik izvršnega sveta SO Tržič tov. Logar, ki je med drugim opozoril na neprimerljivost letošnjih podatkov s podatki iz lanskega leta s tem, da pa je možna primerjava s stanjem v ostalih občinah na Gorenjskem, ob kateri lahko ugotavljamo dokaj ugodno sliko tržiškega gospodarstva. Zaradi različnih ukrepov ekonomske politike (prehod iz fakturirane na plačano realizacijo kot najpomembnejši vzrok) nekatere organizacije združenega dela in TOZD v polletju izkazujejo izgubo. Poudaril je, da poročilo ni realen prikaz stanja in izrazil upanje, da bo jasnejšo sliko prikazalo poročilo ob zaključku leta (tudi v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, kjer položaj ni le odraz prehodnih težav v obračunskem sistemu). Tov. Šarabon Marjan je osvetlil dejansko stanje v BPT. Poudaril je, da so pri gospodarjenju dosledno upoštevali načela resolucije o družbeno ekonomskem razvoju in med-panožnih sporazumov. Osebne dohodke so povečali le v okviru možnosti in so tako zaradi neugodnega položaja tekstilne industrije v tržiški občini ostali na repu. V skladu z resolucijo je bil močno povečan tudi izvoz, celo več kot je bilo potrebno. Ker pa tekstilni izdelek nima prave cene, so z izvozom pravzaprav ustvarjali izgubo (pol milijarde starih dinarjev na račun 80 odstotnega povečanega izvoza). Poudaril pa je, da se stanje v podjetju že izboljšuje in da polletni rezultat ni realen prikaz, saj ne zajema celega obračunskega obdobja (dinamika prodaje ni skozi vse leto enaka). Zato je bilo poročilo, zahtevano od izvršnega sveta, o šest mesečnem poslovanju posredovano le izvršnemu svetu, zborom skupščine občine Tržič pa bo dano devet mesečno poročilo o gospodarjenju s primerjavo z OZD v .tekstilni panogi Slovenije in Jugoslavije, ki bo vsekakor prikazalo realnejše stanje v podjetju, kot poročilo za 6 mesecev. Cilji tekstilne industrije so jasni in razumljivo je, da bo treba vlagati sredstva v nove investicije glede na to, da je postopna sprememba tehnologije in preusmeritve na proizvode, ki jih tržišče potrebuje, nujna. Na speoifični problem v BPT, ki ga ima podjetje z ukinjanjem nočnega dela žensk, je opozoril tov. Rudi Ahačič — predsednik delegacije BPT. Ta prehod je vezan na ogromne stroške, pri tem pa ostajajo osamljeni, saj jim ne uspe pridobiti nikakršnih kreditov. Tov. Jurjevčiču, delegatu zveznega zbora skupščine SFRJ in istočasno delegatu ZZD BPT, ,se zdi zanimiv podatek, da je poprečni osebni dohodek na zaposlenega v Tržiču narastel v I. polletju za 17,4 %, v BPT pa računajo na povečanje do konca leta le za 5,1 %. Zato meni, da bi bilo umestno ugotoviti na račun česa so v tržiških OZD oziroma TOZD povečevali osebne dohodke. Delegati OZD BPT so poudarili, da so se v podjetju obnašali kar se da stabilizacijsko in v skladu z resolucijo, vendar pa so se bili včasih zaradi zunanjih faktorjev prisiljeni obnašati v nasprotju z resolucijo, predvsem na področju osebnih dohodkov, M jih zaostanek za ostalimi sili k zviševanju. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je zaradi spoštovanja določil resoluoije in gospodarjenja v smislu stabilizacijskih ukrepov zašla v težave, po drugi strani pa mimo resolucije postopajo celo organizacije, ki so v pr- vi vrsti dolžne delovati v skladu z dogovarjenimi smernicami, oziroma tiste, ki jim potem izgubo krije solidarno vsa družbena skupnost. S stališči predsedstva OK SZDL Tržič je zbor seznanil tov. Janez Piškur, sekretar OK ZKS Tržič in sicer: — Vzpostaviti ije treba boljše (stalne) stike med gospodarstvom in službami upravnega organa kot tudi izvršnim svetom Skupščine občine Tržič. — Način posredovanja dodatne obrazložitve stanja v BPT Tržič, predsedstvo SZDL Tržič ne sprejema predvsem zato, ker posredovanje tako pomembnega gradiva na sami seji ni sprejemljivo z vidika delegatskega načina in sestave skupščine občine. Predlaga, da se na sejo v takih primerih pokliče odgovorne delavce, da podajo obrazložitev in stališča samoupravnih organov. — Predsedstvo postavlja vprašanje, kako se sprejeti stabilizacijski ukrepi odražajo v polletnem obračunu in kakna so predvidevanja za leto 1976 v celoti. — Predsedstvo odločno vztraja na uresničevanju stališč in sklepov OK SZDL in Zborov SO v mesecu februarju, na osnovi razprave o uresničevanju delegatskega sistema v občini. •— Pripombe delegacije tovarne obutve Peko Tržič na poročilo o gospodarskih gir banjih je podala njihova delegatka s poudarkom, da nanje žele pismene odgovore in to: — Povečanje amortizacije za 55 % predstavlja pozitiven proces za gospodarstvo, saj je bila amortizacija v zadnjih letih glede na nerealno vrednost osnovnih sredstev absolutno prenizka. — Indeks porasta čistih sredstev za osebne dohodke v občini Tržič, ki je 130, dejansko izstopa iz dogovorjenih meril. Vedeti pa je treba, da so med sredstva za OD prešle tudi nekatere dajatve, ki so se doslej izkazovale med materialnimi stroški (kot regres za prehrano) in zato primerjava z letom 1975 ni povsem realna. — Vzporedno z rastjo osebnih dohodkov so porasli tudi prispevki iz osebnih dohodkov. Dejansko pa, če upoštevamo vključitev regresov za prehrano med osebne dohodke, od katerih se ne plačuje prispevkov, so porasli prispevki iz osebnih dohodkov celo močneje kot čisti osebni dohodki. Iz poročila ni razvidno, kako so se trošila sredstva iz prispevkov v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih. Ta pregled bi bil zanimiv posebno še zaradi tega, ker so se formirala iznad dogovorjenih meril. — Delegacija meni, da je treba opozoriti na nesorazmerno povišanje prispevkov in članarin (indeks 241) in bančnih provizij (indeks 148), kar predstavlja na emd strani nenačrtno potrošnjo, na dru- gi strani pa nenormalno prelivanje dohodka. — Poročila navaja rast zaposlenosti, v industriji 0,5 %, v negospodarstvu 4,2 %. Ker je to splošen pojav, bi bilo treba opozoriti vselej in povsod na padanje družbene produktivnosti, ki jo namreč 1 taki procesi nujno povzročajo- — Neto osebni dohodki so se na zaposlenega (po poročilu) povišali v prvem polletju za 17,4 %. Delegacijo zanima podatek, koliko so se povišali neto OD v gospodarstvu in koliko v negospodarstvu. — V poročilu navedene dosežene stopnje akumulacije, ki so izračuanane na celotni dohodek, so sicer točne, vendar bi morali pripomniti, da glede na organizacijsko strukturo in na način ugotavljanja celotnega dohodka za OZD Peko niso primerljive z ostalimi delovnimi organizacijami v Tržiču. V celotnem dohodku Peka je namreč vsebovana tudi vsa interna realizacija med TOZD in je celotni dohodek najmanj dvojen, medtem ko je akumulacija stvarna in enkratna. Po razpravi je bil sprejet naslednji sklep: Potrdi se poročilo o gospodarskih gibanjih v občini Ti-žič za I. polletje 1976 z upoštevanjem dodatne obrazložitve staitìja v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, ki so ga podali delegati BPT na seji zbora ter stališči izvršnega sveta Skupščine občine Tržič in predsedstva OK SZDL Tržič. Na tej seji je bilo obravnavano še: — poročilo o izvršitvi proračuna občine Tržič za osem mesecev 1976; — odlok o spremembi odloka o proračunu občine Tržič za leto 1976; — predlog dogovora o temeljih politike splošne porabe v letih 1976—1980; — poročilo o uresničitvi programa gradenj in adaptacij osnovnih šol in vrtcev v občini Tržič; — kriteriji soudeležbe pri financiranju negospodarskih investiaij po krajevnih skupnostih in družbenih sredstev TOZD; — Predlog za izdajo garancije KS Jelendol in KS Podljubelj; — odlok o spremembi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj; — odlok o spremembi odloka o potrditvi zazidalnega načrta B-3 Bistrica pri Tržiču; — Program dela zborov skupščine občine Tržič za čas od 1. 9., do 31. 12. 1976. Zaradi obsežnosti gradiva bomo navedeno tematiko in sklepe sprejete v zvezi z njo objavili v naslednji številki našega glasila. L. N. Kako smo informirani? Odgovoriti na to vprašanje nikakor ni lahko, saj enostavnega odgovora, ki bi bil realen in utemeljen ni mogoče dati brez predhodnega analiziranja informativne dejavnosti. Vsi vemo, da je pravočasno, vsebinsko razumljivo in točno informiranje ustavna pravica slehernega zaposlenega v OZD, vemo pa tudi, da je ustrezno obveščanje in obveščenost eden temeljnih pogojev uresničevanja in razvoja naše samoupravne socialistične ureditve. Komunikacije so bistveni del delovnega procesa, samoupravnih odnosov in predvsem samoupravnega odločanja ter element, ki omogoča kontrolo in realizacijo odgovornosti v družbi. Naš samoupravni sistem, ki temelji na delegatskih razmerjih, je vlogo obveščanja delavcev in samoupravi) aloev še bolj okrepil, saj je jasno, da je bistveni del samoupravnega odločanja prav obveščanje in obveščenost. Delovni človek mora razpolagati z informacijami o svojem položaju v TOZD, o njenem gospodarjenju, o glavnih razmerjih delitve dohodka in ostalih za odločanje pomembnih vprašanjih. O tem, kakšno obveščanje pravzaprav potrebujemo, je v časopisu »Delo« opisal Boris Kutin, ki med drugim pravi: podatki in informacije, ki jih je do včeraj dobival ozek krog vodilnih in še kdo izmed strokovnjakov odvisno od dela, ki ga je opravljal, morajo postati dostopni vsakemu članu kolektiva, tako, da bi ti ljudje res lahko samoupravljali, torej najprej sprejeli odločitve, potem pa jih tudi uresničili. Seveda ne gre pri tem za to, da bi vsi imeli vse in enake informacije, razen najpomembnejših, to je tistih, ki so povezane z vprašanji, ki se nanašajo na ravzoj, planiranje in delitev. Pri tem ne smemo prezreti dejstva, da gre tudi za selekcijo informacij, za to, da vsak dobi specifične podatke, pomembne za njegovo upravljalsko pro-izvajalsko, oziroma vodstveno funkcijo. In kako je tovrstna problematika urejena pri nas? Brez posebnega obotavljanja lahko dober poznavalec informiranja v delavnih organizacijah ugotovi, da na tem področju precej zaostajamo, predvsem v primerjavi z naglim razvojem kvalitete samoupravnega odločanja. Verjetno se bo našel kdo, ki bo dejal, da smo dobro obveščeni, saj imamo svoje interno glasilo ter (občasne) dnevne informacije. Res je, da imamo ti dve obliki obveščanja, vendar ne gre toliko za pogostost in način kot za samo kvaliteto in vsebino informiranja. Če pogledamo letošnje številke našega internega glasila (tudi lanske niso bistveno drugačne) in samo bežno pregledamo vsebino, lahko ugotovimo, da so v njem nekatere stalne rubrike za katere v zadnjem času že zmanjkuje aktualne tematike, sledijo sestavki o problematiki proizvodnje, ter tu pa tam kak članek o delu družbenopolitičnih organizaoij ter še kaj, kar je vezano na trenutna dogajanja v podjetju. O samem poslovanju podjetja v letošnjem letu, do meseca oktobra nismo zapisali ničesar, čeprav vemo, da bi bila prava informacija o poslovanju in težavah pa tudi o uspehih potrebna in bi morala o tem obveščati zaposlene vsak mesec posebej in ne samo ob periodičnih obračunih (žal pa letos še tega ni bilo). Uredniški odbor in izdajateljski svet sta si prizadevala, da bi šla informacija o poslovanju v interno glasilo že pred petimi ali šestimi meseci, toda brez uspeha. Tudi v dnevnih informacijah ni bilo prispevka o poslovanju, razen realizaoije, ki pa tudi ni razumljiva vsem delavcem. Pregled letos objavljenih člankov v »Tekstilcu« kaže tudi na to, da so priobčene le tiste informacije, do katerih je možen pristop. Tu gre predvsem za dejavnost DITT in gasilskega društva ter za razna športna srečanja. Seveda pa je v vseh primerih članek le neke vrste zapisnik ali poročilo o dogajanju v preteklosti. Nikdar do sedaj nismo pisali o predvidenih dogajanjih, čeprav je šlo za pomembne zadeve, niti nismo pri zahtevnih akcijah ali važnejših odločitvah predhodno obvestili člane delovnega kolektiva o tem, temveč smo mesec dni po končani zadevi pisali: Dne .... je bil , na katerem . .. itd. Tudi na področju samoupravljanja oz. obveščanja delegatov preko glasila smo-naredili bore malo. Objavljali nismo niti važnejših sklepov, kaj šele gradiva za posamezne seje, čepr av bi bilo to glede na zahteve tiskarne v zvezi z redakcijo člankov to otežkočeno, če že ne celo onemogočeno. V takih primerih bi se lahko poslužili dnevnih informacij, kjer bi lahko na skrajšan in razumljiv način informirali delavce o vsebini razprav na posameznih sejah samoupravnih organov in s tem omogočili delegatom boljše in uspešnejše komuniciranje s svojo delovno sredino, kar bi imelo za posledice tudi lažje oblikovanje stališč. Vendar pa si pri teh stvareh ne delamo »nepotrebnih« skrbi, saj mnogi smatrajo, da to ni najbolj nujno. Vse preveč je še zakoreninjeno staro gledanje na področje informiranja oz. obveščanja delavca, predvsem s strani tistih, ki informacije imajo in hi jih morali posredovati kolektivu. Naši vodilni delavci se kot vse kaže, enostavno ne zavedajo, da je njihova dolžnost tudi posredovanje ustreznih informacij celotnemu delavnemu kolektivu, kar po drugi strani pomeni to, da lahko s svojimi informacijami prispevajo pomemben delež k samoupravnim odločitvam. V nasprotnem primeru, ko ustreznih informacij ne po- sredujejo naprej, temveč jih zadržijo zase pa lahko brez obotavljanja rečemo, da zavirajo delovanje samoupravnega mehanizma in s tem celotnega delegatskega sistema, na katerem temelji naša samoupravna socialistična stvarnost. Kaj to pomeni, verjetno ni treba posebej razlagati, vendar bo v primeru nadaljevanja takega stanja v odnosu vodilnih do informiranja, nujno potrebno obvestiti višje forume na nivoju občine in republike, ki bodo temu primemo ustrezno in učinkovito ukrepali. Težko si je zamisliti, kakšno bi bilo stanje obveščenosti v delovni organizaciji, če ne bi temu problemu posvetil toliko pozornosti glavni direktor tov. Lončar, ki v prvi vrsti sam posreduje STANOVANJSKA PROBLEMATIKA (Nadaljevanje iz prejšnje št.) Na predzadnjem zasedanju Zveznega zbora, je bila v središču pozornosti stanovanjska problematika v SFRJ. O tem smo že pisali, v našem glasilu, zato želim v tem nadaljevanju informirati bralce o poteku razprav in zaključkih te problematike. Stanovanjska gradnja od leta 1960 do leta 1974 Po podatkih v analizi smo od leta 1960 do leta 1965 zgradili približno 594.000 stanovanj. Visako lato smo poprečno zgradili 118.793, od tega 43.807 v družbenem in 74.986 v zasebnem sektorju. Od leta 1966 do leta 1970 smo zaznamovali hitro rast stanovanjske gradnje v zasebnem sektorju. Zgradili smo 634.500 stanovanj na leto poprečno 126.900 ,od teg asamo 44.700 v družbenem sektorju. Povečanje poprečne ,površine zgrajenih stanovanj je vplivalo na to, da se je povečala tudi poprečna stanovanjska površina. Na osebo od 10,8 m2 v letu 1965 na 11,9 v letu 1970. Od leta 1960 do leta 1974 smo dokončali skupaj 1.808.139 stanovanj, od leta v mestih 367.648, v vaseh pa 266.852. Skupno število dokončanih stanovanj se je močno povečalo tudi od leta 1965 do leta 1970, in to še posebej v zasebnem sektorju. Ugoden razvoj stanovanjske gradnje v tem obdobju je nekoliko zmanjšal stanovanjski primankljaj. Tako se je število stanovanj na 1.000 prebivalcev povečalo od 240 na 246. Od leta 1971 do leta 1974 je bilo zgrajenih 539.504 stanovanj. Število zgrajenih stanovanj v štirih načrtnih letih ali 70,1 odstotka načrtovanega števila ni spodbudno, saj je precej pod predvideno dinamiko. Takšno zaostajanje v stanovanjski gradnji, ko se hkrati gibljejo vlaganja nad načrtovanimi okviri, pojasnjujejo predvsem z zelo visoko rastjo cen stanovanj in z skoraj vse informacije, poleg tega pa spodbuja ostale strokovne sodelavce k obveščanju delavcev. Priznanje na tem področju gre tudi družbenopolitičnim organizacijam, ki skrbijo, da so posredovane pravočasno vse pomembnejše informacije iz njihovega dela. Skratka, le iz teh dveh strani dobivamo informacije o važnejših dogajanjih v OZD, kar pa je odločno premalo za dobro in predvsem nemoteno samoupravljanje. Težko je reči, kdo naj bo tisti, ki bo pokrenil akcijo za izboljšanje situacije na tem področju, vendar nekdo bo to moral biti, saj je trenutno stanje tako, da zahteva takojšen pristop k reševanju te, za samoupravno odločanje tako pomembne dejavnosti. Imamo izboljšanjem kvalitete novih stanovanj. Leta 1974 je bilo zgrajeno približno 145.000 stanovanj. Tako bi skupaj s pričakovano gradnjo prav toliko stanovanj v letu 1975 znašalo za vse načrtno obdobje 684.504 stanovanj, s čimer bi načrt dosegli 88,9 odstotno. Stanovanjska površina na osebo bi se povečala na približno 13,2 m2, število zgrajenih stanovanj na 1.000 prebivalcev pa približno 6,9 m2. Z doseženo dinamiko gradnje stanovanj ni mogoče doseči poglavitnih postavk resolucije desetega kongresa o nalogah Zveze komunistov Jugoslavije v razvoju družbenoekonomskih odnosov na stanovanjskem področju in v stanovanjski politiki, vprašanje pa je tudi, ali bo mogoče zgraditi 2,5 milijona stanovanj od leta 1976 do leta 1985, kot je to zapisano v temeljih skupne politike dolgoročnega razvoja Jugoslavije do leta 1985. Standard stanovanj Podatki o stanovanjskem skladu leta 1971 o številu prebivalcev in o opremljenosti stanovanj kažejo, da je v SAP Kosovu, SR Makedoniji in SR Bosni in Hercegovini zelo nizek standard stanovanj, zato bi morali v zvezi z ukrepi za pospešitev gospodarskega razvoja teh krajev posebej upoštevati težavne stanovanjske razmere. Po podatkih iz popisa leta 1971 je znašalo število gospodinjstev, ki niso imela stanovanja ali so stanovala v slabih razmerah 507.500 od tega v mestih 346.000 in na vasi 160.900. Podatki iz popisa tudi kažejo velike razlike v stanovanjskih razmerah posameznih kategorij gospodinjstev. Tako bi bila poprečna površina stanovanja 59,6 m2, v katerih je živelo 4,1 prebivalstva v eni sobi pa 2,1, medtem ko je znašala poprečna površina stanovanja na prebivalca 12,2 m2. Veliko število prebivalstva in gospodinjstev pa je imelo stanovanj- svoje glasilo, imamo dnevne informacije, imamo delavce, ki na tem področju delajo, manjka nam samo izvor informacij, ta pa je pri tistih sodelavcih, ki opravljajo v OZD najpomebnejša dela. Tako kot se zavedajo svojih vsakodnevnih delovnih dolžnosti, bi se morali zavedati tudi odgovornosti obveščanju zaposlenih, kar je po zakonskih predpisih tudi del njihovih obveznosti na delovnem mestu. Ko bo prišlo do tega, da bodo določeni posamezniki spoznali, da je njihova dolžnost med drugim tudi obveščanje, in s tem zagotovitev javnosti dela v OZD, potem bo postal vsak naš delavec in samoupravljalec resnično to, kar mu je zagotovljeno z ustavo. Janez Furlan ske razmere občutno pod tem poprečjem. Tako je npr. v letu 1971 kar 621.000 stanovanj, v katerih je prišlo poprečno na eno osebo 6 m2 stanovanjske površine oz. 20 odstotkov vsega tega prebivalstva je živelo v takšnih stanovanjskih razmerah. Ce prištejemo k temu število oseb, ki uživajo 8 m2 stanovanjske površine, se ta odstotek povzpne na 36 odstotkov vsega prebivalstva v državi. Po drugi strani uživa 10,5 odstotka prebivalstva več kot 20 m2 stanovanjske površine na osebo. Stanovanjske razmere v mestih so nekoliko ugodnejše, ker uživa četrtina prebivalstva do 8 m2 stanovanjske površine na osebo, 14,2 odstotka pa več kot 20 m2. Pri obdelavi podatkov za 151 mest je bilo ugotovljeno, da imajo gospodinjstva delavcev v celoti precej slabše stanovanjske razmere od drugih kategorij. Stanarine morajo določiti -amoupravne interesne .kupnosti Z dogovorjeno politiko cen v letu 1974 je bilo omogočeno, da se stanarine v letu 1974 povečajo za 10 odstotkov, vendar takšno zvišanje ni bilo dovolj. Kljub temu pa v nekaterih mestih niso izk«-ristili te možnosti. Zvišanje stanarin v letu 1975 ni bistveno vplivalo na pogoje vzdrževanja in reprodukcijo stanovanjskega sklada, ker so zaradi drugega blaga in storitev ostala ta razmerja enaka. Tudi gibanja nivoja stanarin ibi morali uskladiti s politiko cen v celoti in s stabilizacijo gospodarstva, vendar je zelo težko s poprečji za državo v celoti usmerjati to problematiko, zlasti ker so v občinah že začeli funkcionirati samoupravne interesne stanovanjske skupnosti, v okviru katerih je mogoče naj Objektivneje določati potrebe, pogoje in način povečanja stanarin. (Nadaljevanje na 4. strani) Iz Zveznega zbora Iz Zveznega zbora (Nadaljevanje s 3. strani) Neurejeni problemi Ceprarv smo v dosedanjem obdobju stanovanjske gradnje dosegli pomembne uspehe, imamo še veliko nerešenih problemov na področju stanovanjske gradnje. Na dejstvo, da nismo izpolnili srednjeročnega načrta stanovanjske gradnje od leta 1971 do leta 1975, je vplivala predvsem nezadostna koordinacijska služba v stanovanjski gradnji, nepravočasna zagotovitev urbanistične dokumentacije in ureditve gradbenih zemljišč, pomanjkanje nekaterega gradbenega materiala in nezadostno organizirana gradbena operativa, kar je povzročilo nizko produktivnost dela na tem področju. Politika cen komunalnih storitev in financiranje na tem področju, pa tudi nagla urbanizacija v minulem obdobju so pripomogli, da je razvoj te dejavnosti zaostajal za rastjo stanovanjske gradnje. Največ stanovanjskih problemov je v mestih in industrijskih središčih, proces urbanizacije pa se še nadaljuje, kar bo še bolj zaostrilo sedanije probleme. Naj večja pomanjkljivost na področju stanovanjske gradnje je vsekakor slaba učinkovitost gradnje, ki se slabša iz leta v leto. Tako smo na primer v letu 1974 gradili stanovanje malo dlje kot dve leti, leta 1975 pa že 2,7 leta. Ukrepi za izboljšanje stanja na področju stanovanjske gradnje Po temeljih skupne politike dolgoročnega ravzoja Jugoslavije do leta 1985 bi morali v prihodnjem desetletju rešiti najhujše stanovanjske probleme tako, da bi gradili 2,5 milijona stanovanj od leta 1971 do leta 1985. Samo v letu 1976 je predvidena graditev približno 820.000 stanovanj ob rasti vlaganj 8 odstotkov na leto in povečanju stanovanjske površine 13,6 m* na prebivalca v letu 1975 na 15 m2 v letu 1980. Pogoj za trajen proces racionalizacije stanovanjske gradnje iso koncentracija gradnje, ekonomske serije in kontinuiteta gradnje. Ker urbanistične rešitve bistveno vplivajo na stroške gradnje stanovanj je nujno, da bolj kot funkcionalna in estetska upoštevamo ekonomska merila, predvsem pa potrebno gradnjo spremljajočih objektov — ambulant, trgovin, prometnih zvez itd. Da bi povečali učinkovitost in gospodarnost stanovanjske gradnje je potrebno sodelovanje vseh udeležencev pri čemer bi morali ustvariti možnosti za množično stanovanjsko graditev na kompleksnih gradbiščih pri uporabi sodobnih tehnoloških postopkov. Izhodiščne temelje za racionalizacijo stanovanjske gradnje določajo družbeni dogovori, ki jih morajo poleg ZIS, republiških in pokrajinskih svetov podpisati socialistična zveza, sindi- kat, Gospodarska zbornica Jugoslavije in stalna konferenca mest Jugoslavije. Ta dogovor pa postavlja za pogoj tudi sodelovanje vseh pristojnih in zainteresiranih dejavnikov v tej realizaciji. Eden pomembnejših ukrepov se nanaša na spreminjanje dosedanjega sistema delitve stanovanj. Začeli naj bi namreč odločno družbeno akcijo, da bi v vseh organizacijah združenega dela določili natančne pogoje za pridobitev stanovanja, pri čemer bi moral biti socialni položaj delavcev najpomembnejše merilo za določitev pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Pomembno je tudi, da bo Zvezni izvršni svet s svojimi ukrepi zagotovil, da bi s proizvodnjo, politiko uvoza in izvoza ter ustrezno davčno po- litiko preprečil rebalans osnovnega gradbenega materiala, kar bi utegnilo ogroziti v načrtu predviden obseg družbene stanovanjske gradnje. Sklepi Zveznega izvršnega sveta Po obravnavi in sprejetju te analize je Zvezni izvršni svet sprejel sklepe. Predvsem je priporočil izvršnim svetom republik in avtonomnih pokrajin, Zvezni konferenci SZDL, svetu Zveze sindikatov Jugoslavije, Gospodarski zbornici Jugoslavije in stalni konferenci mest Jugoslavije, naj v mejah svojih pristojnosti in dejavnosti ustrezno ukrepajo za hitrejše reševanje perečih problemov na področju stanovanjske gradnje in znižajo stroške gradnje stanovanj in skrbijo za vzdrževanje in boljše izkoriščanje stanovanjskega sklada, racionalno in namensko izkoriščanje za stanovanjsko gradnjo izločenih sredstev. Sklenil je dati tudi pobudo za to, da bi na ravni federacije, republik in pokrajin proučili in predlagali rešitve za dolgoročno kreditiranje graditve in nakupa stanovanj in za gradnjo objektov komunalne infrastrukture. Poleg tega je Zvezni izvršni svet sklenil podpreti pobude za združevanje sredstev za gradnjo stanovanj. Sklenil je dati še pobudo za sklenitev medrepubliškega dogovora o enotnih temeljih politike stanarin v Jugoslaviji, mehanizmu njihovega usklajevanja s ceno gradnje in vzdrževanja stanovanjskega sklada, o enotnih temeljih za revalorizacijo stanovanjskega sklada in za subvencioniranje stanarin. Sklenili so, naj zvezni sekretariat za finance v sodelovanju z Zvezo sindikatov Jugoslavije- stalno konferenco mest Jugoslavije, zveznim komitejem za energetiko in industrijo in zveznim komitejem za zdravstvo dn social, no politiko prouči možnosti za večje angažiranje osebnih sredstev v stanovanjski gradnji in da v zvezi s tem predlaga ustrezne rešitve. Hkrati bo predlagal rešitve za omogočanje ugodnih pogojev za zamenjavo lastniških stanovanj, za promet teh stanovanj, kadar gre za rešitev stanovanjskih problemov. Končno je Zvezni izvršni svet sklenil, naj zvezni sekretariat za trg in cene, v sodelovanju z zveznim sekretariatom za zunanjo trgovino, zveznim komitejem za energetiko in industrijo in Gospodarsko zbornico Jugoslavije Ukrene vse potrebno, da bd zagotovili materialno bilanco osnovnega gradbenega materiala, ki je potreben za uresničitev v načrtu predvidenega obsega stanovanjske gradnje. T. Jurjevčič Prevealivoi požarao-varaostai pregled v podjetju Gasilci opravljamo v podjetju eno najbolj odgovornih nalog, to je preventivno in gasilsko službo. Zavedamo se, da nam je zaupano v varstvo veliko družbeno premoženje ,saj lahko povzroči en sam večji požar zelo hude posledice celotnemu kolektivu. Zato ne smemo biti brezbrižni do odgovornosti za požarno varnost, oziroma podcenjevati te službe. Nikakor pa se ne smemo samo zadovoljevati z ugotovitvami gasilske službe, ampak se morajo sklepi tudi realizirati. Sklep upravnega odbora IGD je bil, da se do tedna požarne varnosti izvrši preventivno požarno varnostni pregled v podjetju. Komisija, ki so jo sestavljali člani IGD in odgovorni iz posameznih delovnih enot, je pregledala celotno podjetje. Večina po-mankLjivosti je takega značaja, ‘ki se dajo takoj z manjšimi finančnimi sredstvi odpraviti.. Zapisniki so bili posredovani ustreznim strokovnim službam z namenom, da se odgovorno lotijo odstranjevanja teh pomanjkljivosti. Namen preventivnega pregleda je bil, da se stanje glede na požarno varnost popravi, kar pa bo gotovo vsem skupaj omogočilo varnejše delo. 5. 8. 1976 je bil sestavljen zapisnik komisije, ki je opravila preventivni ogled, v njem pa problem lesenega skladišča takole obdelala: — leseno skladišče cevk dn preje je najbolj kritična točka z vidika požarne nevarnosti na vsem območju delovne organizacije; — pod skladiščem samim se nahaja določeno število nerabnih avtogum, tj. lahko gorlijvega materiala, ki ga je zato nujno potrebno odstraniti; — pod skladiščem je tudi precej nepotrebne navlake, ki povečuje požarno nevarnost — med to tudi ročka vnetljive tekoče snovi; — odpadli papir, ki je bil na našo zahtevo odstranjen izpred skladišča, se sedaj odlaga v samo skladišče, s či- naj bi brez vsake škode čim-prej odstranili; — predlagamo, da se za izklop toka v skladišču name- ... bi ne bilo prav, da bi bolj skrbeli za neoviran dostop in uporabnost hidranta...? mer problema nismo rešili, temveč nevarnost še povečali. Provizorični nadstrešek med oplemenitilnico in skladiščem ni primeren za spravilo prešanega papirja in odpadkov bombaža; — sam nadstrešek bi bilo potrebno po možnosti čim-preje podreti, ker predstavlja zelo lahek prenos ognja iz enega na drugi objekt; — v skladišču se nahaja večja količina nepotrebnih pred Eniških loncev, katere sti ustrezno stikalo na lažje dostopnem mestu; — glede na požarno nevarni značaj objekta želimo, da v bližini objekta ne odstavljamo preprečili morebitno več-nobanih vozil, še zlasti ne za daljši čas, posebno pa takrat, ko delovna organizacija dalj časa ne obratuje. S tem bomo preprečili morebitno večjo škodo, istočasno pa omogočili nemoten dostop v slučaju potrebe. Pred referendumom zn nov snmoprispevek Na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine je bilo med točkami obširnega dnevnega reda tudi poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih iz dveh dosedanjih samoprispevkov, ki smo jih plačevali iz osebnih dohodkov v zadnjih osmih letih. Sredstva obeh samoprispevkov, ki so bila namenjena za gradnjo osnovnih šol in vrtcev v Bistrici in Križah, so bila po podatkih iz poročila za te namene tudi uporabljena, ostanek sredstev, ki je bil prvotno namenjen adaptaciji šole heroja Bračiča oz. dograditve nekaj šolskih prostorov v OŠ heroja Grajzerja pa ni še porabljen, ker je iz objektivnih razlogov izpadla adaptacija. Predlagatelj poročila je zborom predlagal, naj se del teh sredstev uporabi za preureditev stare Bračičeve šole za potrebe interesnih skupnosti, kulture s knjižnico in radio Tržič, drugi del sredstev pa naj bi se v obliki kredita namenil za pripravo referenduma za nov samoprispevek za obdobje od 19"7. do 1981. leta. Priprave na referendum, ki tečejo že dalj časa, so sedaj najbolj temeljite, izdelani pa sta že dve varianti za samoprispevek. Po prvem predlogu naj bi zaposleni prispevali 1,5 % od neto osebnega dohodka, temeljne organizacije 2 % od neto osebnega dohodka, kmetje 6 % od katastrskega dohodka, obrtniki 3 % od davčne osnove in upokojenci 1,5 % od višine pokojnine. Po tem predlogu bi v petih letih Zbrali v naši občini 52 milijonov din. Drugi predlog je v bistvu enak prvemu, le da je prispevek temeljnih organizacij za pol odstotka nižji, s tem da bi bilo v petih letih zbrano 5 milijonov din manj sredstev kot po prvem predlogu, kar bi imelo za posledico temu primerno okrnitev programa. Sredstva zbrana s samoprispevkom bodo namenjena za skupne potrebe občanov, in sicer je predvideno: gradnja doma starostnikov, gradnja šolskih prostorov za dvoletno usmerjeno izobraževanje (dvoletna enotna srednja šola), gradnja športnih in kulturnih objektov ter za komunalne naprave po krajevnih skupnostih. Ce pogledamo kakšne so potrebe po navedenih objektih, vidimo, da so zadeve res nujne. Starejši občani, ki so ostali sami, preživljajo jesen svojega življenja po raznih domovih širom Slovenije, daleč proč od kraja, kjer so živeli in delali vse življenje, brez prepotrebnih stikov z nekdanjimi sodelavci, sosedi, znanci in prijatelji. Z novim domom za ostarele občane bo dana možnost, da bodo vsi Tržičand preživljali svoja stara leta v domačem okolju. Izgradnja šolskih prostorov za potrebe usmerjenega izobraževanja je glede na predvideno šolsko reformo tudi nujna, posebno še, če imamo v vidu stroške šolanja izven kraja bivališča. Z objekti in prostori za telesno kulturo in množično rekreacijo in šport občanov smo na nezavidljivem nivoju. Gradnja tovrstnih objektov bo dala možnost športa in rekreacije slehernemu občanu in delovnemu človeku, saj je to v današnjem tempu življenja nuja in pogoj za ohranitev zdravja in delovne sposobnosti. Predvideva se, da bi v ta namen v Tržiču zgradili sodobno športno dvorano, umetno drsališče, atletski in nogometni stadion ter igrišča za košarko, tenis, odooj-ko in rokomet. V načrtu je tudi obnovitev letnega kopališča. Lokacija za večino teh objektov je na sedanejm nogometnem igrišču, stadion pa naj bi bil v naselju Bistrica. Še pred referendumom bodo izdelani idejni načrti s podrobnejšo obrazložitvijo posamezne investicije, tako da bodo občani Tržiča točno vedel za kaj se odloča z referendumom. Za potrebe krajevnih skupnosti bo namenjeno 7 milijonov din, od tega naj bi šla polovica sredstev za dela v krajevnih skupnostih, ki so širšega pomena, polovica pa za dela, od katerih bo imela koristi le določena krajevna skupnost. S tem bodo odpadli tudi krajevni samoprispevki, razen v Lomu, kjer od spomladi že plačujejo nov samoprispevek. Delovni ljudje bodo glasovali na klasičnem referendumu, temeljne organizacije pa Na konferenci 00 ZSMS BPT je bilo izvoljeno novo vodstvo mladinske organizacije, o čemer smo poročal v zadnji številki »Tekstilca«, danes pa vam predstavljamo predsednico koordinacijskega sveta ZSMS in bodoče delo organizacije, ki bo temeljilo na sprejetem programu aktiv, nosti za naslednje mandatno obdobje. Lidija Fornazarič se je po končanem šolanju na Tekstil- bodo sklenile tozadevni družbeni dogovor. Akcija za razpis referenduma teče na vseh nivojih, pripravlja se propagandno gradivo z vsemi podatki o dosedanjih dveh samoprispevkih dn objektih, zgrajenih iz teh sredstev, ter predlogom za nov samoprispevek. To je bila le groba informacija, s katero smo želel bralce — člane naše delovne organiazoije — seznaniti z akcijo, ki je v teku in ki temelji na dejstvu, da je samoprispevek edini način za razrešitev nekaterih problemov, ki so prisotni na območju občine in katerih ni mo"*e odložiti na kasnejši čas. L vsem tem je treba še omeniti, 'a je vedno več glasov v pria prvemu predlogu, po katerem se bo zbralo več sredstev, kar je zagotovlo za uspešno realizacijo začrtanega programa. Verjetno med nami ni nikogar, ki bi z nezaupanjem gledal na zastavljeno akcijo, saj sta oba dosedanja samoprispevka v naši občini dokazala, da se sred. stva res trošijo le v tiste namene, za katere so bila zbrana. Zato smo prepričani, da bo referendum uspel v korist vseh občanov kot celote in v korist vsakega posameznika. O vseh nadaljnjih informacijah v zvezi z referendumom bomo bralce sproti obveščal v dnevnih informacijah in v naslednji številki našega glasila. Janez Furlan ni tehniški šoli — konfekcijska smer, zaposlila v naši OZD leta 1971. Že v času pripravniške dobe se je vključila v delo družbenopolitičnih organizacij, saj je kot tajnik delala v 00 sindikata konfek- cije. Tudi v delo mladih se je vključila takoj ob prihodu v našo delovno . organizacijo. Prevzela je blagajniške posle, ki jih je opravljala do septembrske volilno-programske konference, na kateri je bila izvoljena za predsednika koordinacijskega sveta ZSMS. »Prva naloga, pri kateri se bo potrebno temeljito zadržati je reorganizacija, ki bo tekla vzporedno z organiziranostjo po TOZD. Predvidena je sledeča oblika organiziranosti. Za vsklajevanje dela na področju aktivnosti mladih bo skrbel koordinacijski svet, katerega bodo sestavljali predsedniki in sekretarji OO. Vsaka 00 bo organizirana na isti način kot je bila organiziranost na nivoju podjetja doslej, torej bo vsaka OO v TOZD volila predsednika, tajnika in blagajnika ter nadzorni odbor«, je dejala predsednica. , »Kako bo potekalo delo po komisijah?« »Komisija za družbenoekonomske odnose si bo prizadevala vključiti mlade v sistem samoupravljanja. Pripraviti bo potrebno predloge mladih delavcev za vključitev v samoupravne organe in se zavzemati za to, da pridejo na kandidatno listo, seveda pa tudi za njihovo izvolitev v te organe. Naša naloga je, da pripravimo svoj stabilizacijski program, ki pa bo moral biti vsklajen z ostalimi tovrstnimi programi v delovni organizaciji. Komisija se bo morala povezati s samoupravnimi organi in se s svojimi predlogi in mnenji aktivno vključiti v priprave samoupravnih aktov in sporazumov. Naloga te komisije bo tudi spodbujati mlade k inovacijam, da ne bodo preveč pasivni pri svojem delu, vztrajati pa bodo morali na tem, da bodo dobili za svoja nova-torska prizadevanja tudi primemo nagrado.« »Kakšno nalogo ste si mladi zastavili na področju idejnopolitičnega dela, na področju kulture, kadrovske politike in informiranja?« Za to delo je formirana le ena komisija, katere področje dela je zelo obširno. Komisija bo morala sodelovati pri programiranju izobraževanja za vse družbeno-politične organizacije. Zavzemati se bo morala, da se v programe izobraževanja vnesejo želje mladih, za posamezne izobraževalne oblike. Ena najpomembnejših nalog te komisije bo usposabljanje mladih sa sprejem v ZK. Potrebno bo spremljati delo posameznih mladincev, se z njimi razgovarjati o sprejemu v ZK. Seveda bo potrebno tem kandidatom nuditi ustrezno predznanje s področja marxizma in samoupravnega socializma. Stalna naloga te komisije bo tudi skrb za strokovno izobraževanje mladih, za pridobitev popolne osnovne šole, in ne nazadnje organiziranje proslav ob posameznih praznikih, organiziranje zabavnih večerov, izletov, kvizov ipd. Posebno pozornost bomo mo. rali posvetiti stalnemu sodelovanju s sredstvi javnega obveščanja (TT, Dnevne informacije in Tangenta)«. »Na kakšne načine nameravate organiizratl športno življenje?« »Ustanovili bomo tudi komisijo za šport in rekreacijo. Na vsa športna tekmovanja, na katera bomo vabljeni, bomo pošiljali svoje ekipe, katere bo predhodno potrebno dobro pripraviti, tako da bodo imele možnost dosegati vidne rezultate. Športna tekmovanja bomo organizirali tudi sami, na ta bomo vabili vse osnovne organizacije«. »Naša občina zavzema teritorij, ki je za splošno ljudsko obrambo strateškega pomena. Kako nameravate organizirati mlade za to področje vašega dela?« »Naloga te komisije bo predvsem v usposabljanju in vključevanju mladih v komisije za LODS (Ljudski odpor in družbeno samozaščito). Evidentirati bo potrebno čim več mladih in se zavzemati, da bodo na seje tudi vabljeni. Naloga te komisije bo tudi ta, da se bo čim več mladih udeleževalo raznih pohodov in delovnih akcij v občini in republiki, ki jih bo organizirala občinska konferenca.« »Kakšen načrt za svoje delo si je začrtala komisija za organiziranost in socialno politiko?« »Pri tem bo moral sodelovati ves koordinacijski svet, ker so naloge, ki jih bo potrebno realizirati, skupnega pomena. To je vključevanje mladine v osnovne organizacije, povezovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in seveda, kar je najvažnejše mlade je treba usposabljati za samo delo v osnovnih organizacijah. V te komisije je iz vsake enote delegiran po en član, katerega naloga bo izvrševati dane naloge skupaj s celotnim predsedstvom posameznih osnovnih organizacij v TOZD.« »Mnogo zahtevnih nalog ste si zastavili. Ali bo možno realizirati vse te obsežne načrte, ki ste si jih začrtali?« »Sam program dela je res obširen, vendar upam, da ga bomo s skupnimi močmi in ob pomoči drugih družbenopolitičnih organizacij uspeli realizirati. Upam, da bo prav delo po osnovnih organizacijah v TOZD steklo bolj načrtno in da se bodo pokazali določeni rezultati, saj sem prepričana, da je delo v manjših skupinah bolj uspešno. Predpogoj za realizacijo tega obširnega programa je velika organiziranost in aktivnost vseh mladih v naši delovni organizaciji, da se ne bi ponovilo stanje prejšnjih let, ko je bil sprejet podoben program dela, a ga zaradi premajhne aktivnosti članov ZSMS ni bilo mogoče zadovoljivo realizirati. Naj na koncu povem še to, kar se mi zdi najbolj nerazumljivo, celo absurdno: V našem kolektivu je pre- cejšnje število mladih članov ZK, ki pa niso člani ZSMS. Prav ti bi s svojo aktivnostjo lahko največ prispevali k uspešnemu delu naše organizacije. Mislim, da bo tudi temu problemu potrebno posvetiti večjo pozornost kot doslej, saj vemo, da je prva naloga mladih komunistov, aktivno sodelovanje v ZSM Slovenije.« F. G. Naš razgovor Kako poteka vpisovanje posojila za ceste Akcija vpisovanja posojila za ceste v naši OZD se počasi približuje h koncu. Do 9. oktobra so delavci v BPT vpisali 1.362.900 din, kar je 85,18 % od predvidene vsote, število vpisnikov pa 1077 oz. 91,43 %. Poglejmo, kako so vpisovali posojilo delavci po posameznih TOZD in v skupnih službah: TOZD Predilnica: 81,03 % vpisnikov je vplačalo 66,69 % TOZD Tkalnica: 97,21 % vpisnikov je vplačalo 90,70 % TOZD Oplemenitilnica: 100 odstotkov vpisnikov je vplačalo 105,22 % TOZD Konfekcija: 88,64 % vpisnikov je vplačalo 79,77 % Skupne službe, vzdrževalni obrati: 91,04 % vpisnikov je vplačalo 82,61 % Uprava: 91,90 % vpisnikov je vplačalo 90,87 % Iz gornje tabele je razvidno, da je vpis posojila najbolje uspel v TOZD Oplemenitilni-ca, nekoliko slabše pa v TOZD Tkalnica, vendar je tudi tu število vpisnikov dokaj visoko. Na tretjem mestu je uprava, sledijo pa ji vzdr-ževalno-energetski obrati. Naj. slabše sta se izkazali TOZD Konfekcija in TOZD Predilnica. Kakor lahko pohvalimo tiste TOZD, kjer je posojilo najbolje uspelo in pa tiste odgovorne osebe, ki so bile zadolžene za izvedbo vpisovanja posojila v TOZD, pa tega ne moremo storiti pri zadnjih dveh TOZD, še posebno pri TOZD Predilnica. Obroki za posojilo za ceste so se pričeli odtegovati pri izplačilu OD za mesec september oziroma se bodo takrat kot so posamezniki navedli ob vpisu. Potem, ko nas je v nočnih urah od četrtka na petek dne 15. 10. 1976 presenetila mobilizacija naših fantov, ismo 18. 10. v jutranjih urah dobili tudi v našo delovno organizacijo ukaze, naj začnemo takoj z izvajanjem Ukrepov pripravljenosti, »ker smo se znašli na ogroženem območju«. Akcija je stekla, uro po prejemu ukaza sta se na skupni izredni seji že sestala odbor za ljudski odpor in družbeno samozaščito ter štab za civilno zaščito. Razdelili smo si naloge ter razen dežurne službe odšli na svoja delovna mesta, kjer smo poleg rednih delovnih reševali tudi vojaške — ob- Za vplačano posojilo bo Republiška skupnost za ceste izdala obveznice v apoenih po 100, 500, 1000 in 10.000 din. Izdane bodo v petih serijah, odvisno od tega, kdaj bo posojilo vplačano. Republiška skupnost za ceste bo posojilo vrnila, ne glede na to, če je bilo vplačano v enkratnem znesku ali v obrokih in ne glede na čas, v katerem je bilo vplačano, v petih letnih anuitetah. Zato bo vsaka obveznica imela pet ' kuponov za izplačilo anuitet. Prvi kupon bo moč vnovčiti po 1.7.1979, petega pa po 1.7.1983. Vsak kupon bo zastaral pet let po tem, ko je zapadel v izplačilo. Kupon za prvo anuiteto, ki zapade v izplačilo 1.7.1979 zastara na primer 1.7.1984, kupon za zadnjo anuiteto, ki zapade v izplačilo 1.7.1983 pa zastara 1.7.1988. Posojilo bo Republiška skupnost za ceste obrestovala po 10-odstotni obrestni meri. Na vsakem apoenu obveznice bo natisnjen tudi amortizacijski načrt obveznice, na vsakem od petih kuponov pa bo izračunana višina letne anuitete, ki jo bo moč vnovčiti z vsakim od kuponov. V anuitete bodo vključene tudi obresti, ki se bodo obračunavale za nazaj. Zato bo ob vsaki od petih letnih anuitet izplačana petina glavnice, ki bo povečana za vmesne obresti in od tako povečane glavnice bodo obračunane še 10-odstotne redne obresti. Socialistična republika Slovenija je prevzela obveznost, da bo imetnikom obveznic posojila za ceste izplačala vse obveznosti iz dospelih obveznic, če le-teh obveznosti ne bi plačala Republiška skupnost za ceste SR Slovenije. B. B. ramibne in proizvodne, preskrbovalne in socialne naloge. Dežurna služba je skozi ves čas poteka vaje STORŽIČ-76 prejemala od svojih nadrejenih posebne naloge, ki smo jih člani štaba sproti reševali. Ves čas smo bili v stalnem stiku z vsemi člani štaba, odgovornim službam smo izdajali posebne delovne naloge, kakršne bodo morale v more. bitnih resničnih vojnih razmerah tudi izvajati. Člani odbora in štaba, ki so dobili konkretne zadolžitve, so prinašali poročila o opravljenem delu. Dežurna služba je poročala naprej, veljala so konspirativna razpoznavna znamenja, sporazumevan smo se samo s pomočjo za to priložnost izdelanega sistema signalov, oznak in šifer. Ob veliki zahtevnosti je bilo delo tudi zanimivo. Nismo se še sestali, da bi izdelab oceno vaje, vendar kljub temu lahko ugotovimo: VAJA JE BILA POTREBNA! In ne samo ta! POTREBNIH JE ŠE VEČ TAKIH VAJ! ZAKAJ? — ker smo ugotovili, da še vedno nismo dovolj pripravljeni za morebiten resni primer ukrepanja — ker smo ugotovili, da bi radi imeli enega in istega človeka na večdh mestih — ker smo ugotovili, da nam je potrebno še veliko praktičnih vaj — manjka nam opreme — nekatere načrte moramo še podrobneje razdelati — z nailogami moramo posameznike temeljito seznaniti že pred akcijo Pri vsem našem nadaljnjem delu pa nas resnično vzpodbuja zelo resen pristop k delu. Obvezniki so se brez najmanjšega obotavljanja ali zamujanja odzivali na pozive. Imeli smo odlične kurirje in obveznika tov. Miha, ki se je odzval pozivu pripravljen na izpolnjevanje ne samo enodnevne ampak tudi dolgotrajne naloge. Imeli smo dobre sodelavce. In še mnenje slučajnega sogovornika na ulici: Pri tej vaji mi je bilo najbolj všeč ito, da so občani sprejemali naloge povsem v miru, brez večjega nereda ali celo panike. To je dokaz, da čutimo, da je ljudski odpor in družbena samozaščita vedno bolj naša stvar in tako je prav. Iz BPT je na tej vaji sodelovalo precejšnje število zaposlenih. Nekatere od njih smo zaprosili za kratek razgovor. Franc Meglič, vodja mehanične delavnice: »Več ali manj moramo biti na takšne akcije pripravljeni vsi občani, še posebno vojaški obvezniki. Tako sem tudi pred to predvideno vajo pričakoval morebiten poziv za sodelovanje. Prva moja naloga je bila, da sem vpoklicane spremljal iz Tržiča na zborno mesto. Zbiranje pozvanih je kljub zgodnji uri v redu in disciplinirano potekalo. Nadalje sem opravljal vlogo kurirja in zopet prevzel spremstvo posameznikov, ki so zaradi odsotnosti z doma ali bolezni zbor zamudili. Mnenja sem, da bi ob morebitnem napadu sovražnika vsakdo še resneje in priza-devneje izpolnjeval zadane naloge.« Rado Drobnič, podmojster apreture: »Vedeli smo, da je ta vaja izvedena zato, da bi se v njenem poteku ugotovile eventu-elne pomanjkljivosti in vrzeli, seveda z namenom, da se te napake odpravijo že v sami vaji. Poziv sem dobil v ponedeljek, 18. oktobra, nekoliko pred 11. uro. Vodja civilne zaščite v naši OZD me je obvestil, da bom opravljal dolžnost kurirja med našim štabom civilne zaščite, vojnim odsekom in štabom teritorialne obrambe. V teku vaje nisem opazil nikakršne pomanjkljivosti, saj sem pošto lahko takoj oddal, zanjo počakal na pod- pis, za prejeti odgovor pa sem se moral tudi podpisati na za to določeno listo.« Marjan Šarabon, direktor tehničnega sektorja: »S pripravijemostjo na vajo smo bili v celoti zadovoljni. Občani so vpoklic vzeli resno, saj ni bilo nobenega primera negodovanja. Imam občutek, da bi v slučaju resne potrebe stvari potekale podobno kot na vaji. Vaja je odkrila resne pomanjkljivosti glede organiziranega razporejanja občanov med našo OZD in krajevnimi skupnostmi. Mnogo ljudi je razporejenih v naše enote civilne zaščite, obenem pa imajo svoje dolžnosti tudi v krajevni skupnosti, kjer stanujejo. Iz naše OZD je v akciji neposredno sodelovalo 43 delavcev, posredno pa je bilo vključenih še 96. Mi in »Storžič 76« V trenutku, ko smo pisali te vrstice, so se naši fantje v rednih enotah JLA še bojevali v sklopu vaje BLEGOŠ-76, mi pa smo pri svojem vsakdanjem delu včasih za trenutek zastali in se vprašali: Ali je bilo tisto naše ukrepanje, tisti naš postopek in tista naša odločitev... Da še vedno imamo v mislih našo udeležbo na vaji STORžIC-76. Razpoloženost sodelujočih na vaji pa tudi tistih, ki v vaji niso sodelovali, je bila na višku, zato smo imeli občutek, da bi bil vsakdo pripravljen sodelovati,če bi se za to le pokazala potreba.« Janez Dornik, klepar v mehanični delavnici: »Že dalj časa sem vedel, da se pripravlja vaja, v kateri bom tudi sam sodeloval, zato sem bil pripravljen. Vpoklican sem bil v ponedeljek ob 13. uri. Na zborno mesto sem prišel z vso vojaško opremo, ki jo imam že dalj časa doma. Javil sem se v štabu teritorialne obrambe, kjer so me razporedih na mesto stražarja. Poudariti moram, da je akcija organizirano potekala, saj je vsakdo točno opravljal samo tisto, za kar je bil zadolžen.« Franci Šarabon, vodja energetskih in klima naprav: »Predhodno smo slutili, da bo akcija stekla prav sedaj, jesenii. Vedeli smo, da se ne smemo oddaljevati od doma. Kurir mi je izročil poziv ob 6. uri. Vsakdo je iz vabila ali na zbornem mestu spoznal, kakšno vlogo bo opravljal v tej akciji. Posamezna povelja so bila šifrirana (kodirana), tako da je bila tajnost podatkov zajamčena. Svojo dolžnost sem opravljal v štabu, kjer smo na sejah sprati določali, kdo bo prevzel določeno funkcijo in na kakšen način jo bo moral opraviti. Mnenja sem, da bi v vojnem času akcija potekala še boljše. Kljub temu, da smo vsi vedeli, da je to le vaja, smo se zavedali pomembnosti le-te, saj je bila organiizrana zaradi preverjanja pripravljenosti občanov. I. G. — F. G. Gradnjo planinske koče na Dobrči Pred časom je bilo že nekaj pisanega o gradnji planinske koče na Dobrči. Od takrat do danes se je že marsikaj novega zgodilo in ker je mnogo povpraševanja in zanimanja med člani kolektiva, je prav, da zvejo kaj več o doslej opravljenem delu, o sedanji situaciji in kako nameravamo delo nadaljevati. rije, od koder ga je bilo treba deloma sproti prenesti, deloma pa smo ga že takoj prvo nedeljo ročno prenesli v bližino gradnje. S tem je bilo opravljeno ogromno delo. Gotovo so zanimiva finančna sredstva, namenjena izključno za gradnjo nove koče na Dobrči, s katerimi razpolaga gradbeni odbor. Zavarovalnica nam je izplačala za pogorelo kočo 300.000 din. Nabiralna akcija prostovoljnih prispevkov je znesla 27.000 dinarjev. Planinska zveza Slovenije nam je prispevala iz sredstev po družbenem dogovoru — na nivoju republike — za visokogorske postojanke 600.000 din. Iz sredstev gospodarskih organizacij za financiranje negospodarskih investicij pri SO Tržič pa smo do sedaj prejeli 100.000 din. Kako pa v bodoče? Naš najlepši namen je ta, da kočo do zime spravimo pod streho, to je da jo postavimo in pokrijemo. Pred zimo bo potrebno uskladiščiti in zavarovati ves material do pomladi, ko bomo znova zavihali rokave, nadaljevali z deli in jih tekom prihodnjega leta uspešno zaključili. Naša nadaljnja naloga pa je, da bomo zbrana sredstva po pameti, skrbno in gospodarsko vlagali v objekt, ki je namenjen v prvi vrsti našemu delovnemu človeku. Kar največ dela moramo še vnaprej izvesti s prostovoljnim delom, zato se priporočamo za še bolj množično odzivanje na prostovoljne delovne akcije, ki bodo vsako prosto soboto in nedeljo do zime. Spomladi pa se spet vidimo! O bodočih uspehih in težavah, če vas bo zanimalo, bomo še poročali. Odbor za gradnjo planinske koče na Dobrči Zakaj z besedami, če so moderne kratice? V zadnjem času je vsepovsod namesto izpisanih besed za razno razne forume, institucije, delovne organizacije, ustanove, družbenopolitične organizacije itd. enostavno napisana kratica. Resda, da so nekatere kratice kot pravimo »že udomačene«, vendar je novih toliko, da bodo imeli sestavljale! slovarjev ali podobnih pripomočkov zopet možnost poprijeti za delo in sestaviti slovar kratic, za kar bodo (razumljivo) prejeli ustrezno visoke honorarje. Prek lanskega in letošnjega leta nam je uspelo zabetonirati temelje, zgraditi kletne prostore, v katerih je tudi rezervoarja za vodo (15 m2) in prek cele tlorisne površine je že zalita plošča. S tem je opravljena prva faza del in vse pripravljeno za montažo koče, ki bo lesena brunarica. Za ta dela potrebni material je pritovorilo na Dobrčo 8 bosanskih konjičev, in to 701 gramoza in peska ter 30 ton ostalega gradbenega materiala. Delo prve faze gradnje, razen transporta, je bilo opravljeno v prostovoljnih delovnih akcijah v prostih sobotah in nedeljah. V Rodinah pa nam je Erman, tesarski mojster, iz lesa, ki smo ga kupili pri Gozdnem gospodarstvu Kranj — Tržič, začel izdelovati ogrodje za celotno kočo, dalje ostrešje in rezati les za notranjo oblogo in pode. Vsa okna, vrata in postelje smo naročili pri mizarju Črnologarju v Lescah. Oba obrtnika sta priznana strokovnjaka in sta že večkrat sodelovala pri gradnji planinskih postojank na Gorenjskem. Vse letošnje leto pa nam je povzročal največ skrbi problem transporta, kako spraviti razrezan les dolžine tudi do 13 metrov in stavbeno pohištvo, opremo in manjkajoči gradbeni material na Dobrčo. Na žičnico in gozdno cesto ni bilo več časa misliti. Odločili smo se, da zaprosimo za vojaški helikopter, ki je pred časom z uspehom sodeloval že pri gradnji oziroma adaptaciji planinskih postojank na Kriških podih in na Doliču. Uspeli smo, le čakati je bilo treba, da je naša transportna akcija prišla na vrsto v njihovem planu, nekaj časa pa je bilo porabljenega za pogajanja, pogodbe in pripravo organizacije. Tako smo zamudili lepo poletno vreme in vse se je premaknilo -v deževno jesen. Kljub naši, že opravičeni nestrpnosti, je transport uspel v veliki meri po zaslugi trži-ških gospodarskih organizacij, šole heroja Bračiča, vojske dn drugih, ki so pomagali z delovno silo, dalje po zaslugi požrtvovalnih posameznikov in posadke helikopterja, ki zaslužijo vso pohvalo, da se je transport odvijal hitro in varno. V 40 vožnjah je helikopter pripeljal 60 ton najrazličnejšega materiala ter opreme, in sicer ves les za kompletno brunarico, vrata, okna, postelje, jogi vzmetnice, električni agregat, kleparske polizdelke, valjanec za strelovod, dva štedilnika Ter-vol, klinker, sanitarno opremo, dalje manjkajoči cement, gramoz, opeko, mivko, nafto itd. Ker pa helikopter ni mogel pristajati tik ob bodoči koči, je bil material razložen na pašniku Podgorske planša- Z izdelavo takega slovarja bodo imeli koristi še mnogi drugi; papirničarji, tiskarji, knjigoveznice itd. in ne nazadnje tudi delavci sami, saj si bodo lahko pomagali, če bodo prejeli vabilo z gradivom (seveda polnim tujlk) z njim pa uvod v sestanek, ki bi bil lahko podoben temule: Na današnjem sestanku v OZD, ki je bil sklican na pobudo OOZKS in drugih DPO so prisotni člani KPO, OGZ, SDS, DS TOZD ter predstavniki OK SZDL, OK ZSMS, IO Sob, SO, delegati SIS, ZZD, DPZ ter člani UO DITT. Obravnaval se bo predlog DSSS, ki vsebuje delitev OD v DO, delovanje SDK, priprava na ZR ter ostali DEO s posebnim poudarkom na gospodarjenju DO. Predlagano je bilo tudi, da se obravnava sodelovanje DO in TOZD s FNT, STŠ, ESŠ, UAŠ, V SOD, VEKŠ, ZKI enota DU ter TIS v občini, seveda pa tudi s člani IO ZKPO. V skladu z vse večjo pomembnostjo SLO in CZ je pomembno tudi sodelovanje z JLA o katerem bomo govorili v nadaljevanju, ko bo govora tudi o dejavnosti aktiva ZRVS. V zadnjem času je moč zaslediti v časopisu DE, Ur. 1. SRS ter oddajah RTV precej zanimivosti, (ki se nanašajo na način poslovanja DO, ki imajo v sestavu TOZD, pa tudi iz področja, ki je opredeljen v SMRD. O vsem tem nas bo seznanil član KPO. Skratka, dnevni red je obširen, saj bomo ob koncu obravnavali še vlogo treh KS, DITT v Po skoraj triurni vožnji s SAP-ovim avtobusom smo preko Vršiča prišli v Bovec, vmes pa smo si ogledali tudi znameniti Trentarski muzej. V Bovcu so nas pričakali predstavniki podjetja in sledil je ogled proizvodnih obratov. Najprej smo si ogledali oddelek krojilnice in oddelek vezilnih avtomatov. V krojilnici smo imeli priliko videti krojenje sestavnih delov za konfekcioniranje oblek za gostinske delavce. Krojenje je ročno in strojno. Ve-zilni avtomati so v glavnem firme Marco in Marcus, vezejo pa vzorce na posteljnino in sicer vzorce, katere je možno videti tudi v naši konfekciji. Naslednji oddelek, ki smo si ga ogledali je bila šivalnica, kjer sestavljajo njihove konfekcijske izdelke. Po ogledu vseh proizvodnih obratov smo dobili vsaj grobo sliko tehnološkega procesa in organizacije dela. Treba je priznati, da je podjetje kljub temu, da je v primerjavi z našim obratom konfekcije prilično majhno, zelo dobro organizirano. Ogledu je sledil strokovni razgovor, v katerem je najprej direktor ČIB-a predstavil delo in življenje tega 150-članskega kolektiva, ki slovi kot eden najbolj reno-miranih izdelovalcev konfekcije za gostinstvo. Njihov letni bruto produkt je bil v lanskem letu nekaj višji od dveh starih milijard dinarjev, za letos pa predvidevajo bruto produkt okrog treh milijard din. Podjetje svoje izdelke tudi izvaža in sicer v zahodno Evropo, kjer dosegajo zelo ugodne rezultate, saj v izvozu dosegajo izredno don re cene in ne izvažajo z izgubo. Tudi glede kvalitete so njihovi izdelki na zavidljivi višini in so reklamacije kupcev zelo redke. Za našo delovno organizacL jo opravljajo uslužnostna dela, v bodoče, ko bo ČIB postal TOZD BPT pa bo njihov delež v proizvodnji BPT precej večji. O organizaciji dela in sami delitvi dela po združitvi z BPT tečejo razgovori že dalj časa, pričakovati pa je, da bodo rezultati teh razgovorov ugodni za obe strani in seveda v skupno korist ce- CTK, TTKS, IGD, ZD in se dogovorili o AOP in zato naprošam vse prisotne, da so v razpravi kratki in konkretni tako kot sestavljalec tega uvoda. Razprava se je začela dn prvi je povedal; Jaz se načelno strinjam s PU (piscem uvoda), vendar je MOM (moje osebno mišljenje), da razen, mene še kdo ne razume VTK (vseh teh kratic) in predlagam, da TP (tovariš predsednik), PKR (posamezne kratice razloži)... Bovcu lotne delovne organizacije, katere sestavni del bo tudi TOZD CIB Bovec. Izčrpni predstavitvi podjetja so sledila še razna vprašanja s strani udeležencev ekskurzije, na katera je odgovarjal direktor CIB-a. Šele ob koncu tega razgovora smo dobili pravo sliko tega kolektiva, ki zaposluje tudi precej strokovnega kadra, predvsem v oddelku dezinature. Težava, s katero se ukvarjajo, je predvsem prostorska, saj so sedanji proizvodni obrati dokaj utesnjeni in podjetje teži k temu, da se razširi in s tem izboljša med drugim tudi delovne pogoje. Za vse udeležence ekskurzije je bil pripravljen tudi sadni sok in kava, nakar je sledilo kosilo in za njim športno srečanje v kegljanju, streljanju in šahu. Naši športniki in športnice so še v vseh treh panogah pomerili s svojimi poklicnimi kolegi iz celotne Primorske. Po pričakovanju se je odvijala na vseh treh »bojiščih« huda borba in nihče ni kar tako priznal premoči nasprotnika. Najprej so se pomerili kegljači v borbeni partiji. Naša ekipa v sestavi: Jereb Bernarda, Ropret Marjan, Štamcar Andrej, Lang Vili, Omerovič Hazim in Furlan Janez so bili od samega začetka dvoboja boljši nasprotnik in zmaga ni bila vprašanje, saj je bil ob koncu rezultat 257:152 kegljev v korist naših kegljačev. V streljanju z zračno puško je bilo ves čas tekmovanja nejasno, kdo bo zmagovalec, saj so člani obeh ekip dosegali zelo dobre rezultate. Ob koncu se je pokazalo, da so naši strelci vendarle boljši, premagali so nasprotnike za 43 krogov. Naši strelci so dosegli naslednje rezultate: Rustja Jelko 158 krogov (od 200 možnih), Čadež Franci 125, Bodlaj Alojz 130, Košir Jelka 120, Kapel Ivan 139. Pri naših nasprotnikih je bil najboljši Dakskobler, ki je dosegel 141 krogov. Šah je ena izmed tistih panog, kjer smo doslej dosegali najslabše rezultate. Kjerkoli je nastopila kakršnakoli ekipa BPT je bila poražena in (Nadaljevanje na 8. strani) Fotovest g j» ■ — Začeli smo s pripravami za postavitev tretjega razpenjalno sušilnega stroja v oplemenitilnid Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev BPT je organiziralo v petek, 15. oktobra strokovno ekskurzijo v tovarno ČIB v Bovcu. Udeležba na ekskurziji je bila tokrat izredno dobra, saj je bilo kar 39 članov društva prisotnih. Taka udeležba kaže na precejšen interes članov DITT-a za spoznavanje podjetja, ki naj bi v prihodnjem letu postalo eno izmed TOZD naše delovne organizacije. DITT v (Nadaljevanje s 7. strani) nekaj podobnega smo pričakovali tudi v Bovcu. Doživeli smo res prijetno presenečenje, kajti našli šahisti so proti ekipi Primorske dosegli (za poznavalce šaha v BPT) izreden uspeh — neodločen rezultat 2:2. Za BPT so igrali: Šolar Jože, Papov Jože, Kapel Ivan in Aljančič Jože. Šolar in Papov sta svoje nasprotnike premagala in dosegla dve točki. Pri tem je treba upoštevati, da bi v primeru popolnejše sestave ekipe, naši celo zmagali, toda žal najboljši iz BPT na tem srečanju ni nastopil. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi diplom je sledil krajši družabni večer, nakar smo se poslovili od naših gostiteljev ter se zopet preko Vršiča vrnili v Tržič. Če ob zaključku članka napišemo, da so take ekskurzije koristne in potrebne, potem ne bi bilo treba še posebne dodatne razlage na vprašanje zakaj, kdaj itd. Da so tovrstne oblike delovanja DITT-a dobre in koristne za izmenjavo izkušenj je jasno (na žalost) le nekaterim posameznikom. Mnogi drugi člani delovne organizacije imajo o strokovnih ekskurzijah DITT svoje mnenje, ki pa običajno ni tako kot Iti ga človek pričakoval od zrelih in pametnih ljudi, ki v ekskurzijah gledajo svoje osebne interese, ki so po njihovem mnenju prizadeti, ker se sami ekskurzij ne udeležujejo. Mnogi istovetijo ekskurzijo z običajnim izletom, kar kaže na to, da tovrstni sodelavci nimajo niti najmanjše predstave kako izgleda organizirana ekskurzija z razgovori. Bovcu V zvezi z ekskurzijo v Bovec je bilo v podjetju veliko govorjenja, ki pa nima nobene prave osnove, edina pripomba, ki je bila umestna, bi bila v tem, da bi morala biti ekskurzija izvedena že precej prej, saj bi se lahko člani DITT-a precej bolj angažirali v procesu sodelovanja in integriranja s tovarno v Bovcu. Res je, da je padla ekskurzija ravno v čas, ko smo odpove, dali vse izlete ter ta denar namenili za Posočje, vendar je pri tem treba doumeti, da to ni izlet, kar je na eni izmed zadnjih sej potrdil tudi Odbor za gospodarske zadeve. Seveda pa je možnost razsojanja in ugotavljanja razlike med izletom in ekskurzijo stvar sposobnosti logičnega mišljenja posameznika, kar pa je zopet vprašanje zase. Jasno pa nam mora biti, da mnenje nekaterih sodelavcev ne bo drugačno, saj med nami ne manjka ljudi, ki stvari potencirajo pa čeprav se mogoče sami tega celo zavedajo, a vztrajajo zaradi S svojim »Fičkom« sem se v zgodnjih jutranjih urah (beri: 5.30) podal na nevarno vožnjo proti »Vojam«. Vožnja zame sicer ni bila tako nevarna kot za ostale udeležence prometa, »hodeče« po sredini ceste, vendar se vseeno nisem dobro počutil. Vmes sem za hip ustavil v »Pekariji« in glej ga zlomka, že sem videl nekoga naših, ki se je šel potrošnika alkoholnih pijač, ki tega, ker s kritiko (čeprav neutemeljeno) pridobivajo na na veljavi pri sodelavcih, češ »a ga vid’š, to j’ pa taprav, ta s’ upa tud’ gune gor pošim-fat, tak’h se nam manka ...« Ja, res je, takih se manjka, vendar v pozitivnem smislu, saj zdrava, realna in dobronamerna kritika ni nikdar odveč, celo zaželjena je. Če pa je kritika zlonamerna in poleg tega še neosnovana, je zadeva bolj resna in zahteva ustrezno ukrepanje, saj so taki pojavi v splošno škodo celotni delovni organizaciji, kajti ustvarjajo nezadovoljstvo, izgubo delovnega časa zaradi »razčiščevanja problema« itd. Na žalost se taki in podobni primeri dogajajo le na mestih, ki za to niso primerna. Doslej še ni bilo primera, da bi nekdo, ki ima taka in podobna stališča do določenega problema prišel z vprašanjem na samoupravni organ ter tam zahteval obrazložitev nejasnosti. Sicer pa — lažje je kritizirati v svoji delovni sredini kot pa te stvari iznesti na pravem mestu in ob pravem času, posebno še, če človek sam ni prepričan, da so njegova stališča jasna in pravilna. J. F. se je jasno od tam preselila za tovarniško ograjo. Mislil sem na to opozoriti pristojne, a sem čisto pozabil na to, ko sem se pripeljal do parkirišča (beri odlagališča) naših prevoznih sredstev, saj nisem imel kje parkirati mojo, že Z rjo načeto pločevino in od same jeze sem po predhodnem pogledu na uro hitro odbrzel do spodnjega vratarja, kjer naj bi bile že zarisane črte za parkiranje in s tem zagotovljeno varno in vzorno parkiranje. Ne vem kje sem prebral to »pravljico« o črtah, saj jih še ni in so avtomobili še bolj razmetani kot zgoraj pri glavnem vhodu, tako da mi ni kazalo drugega kot parkirati mojega ljubljenca .v bližini »Dinosa« seveda pa sem na listek, ki sem ga zataknil za brisalce, napisal, naj ne mislijo, da sem ga pripeljal na »odpad«, ampak da delam v BPT in da sem avto le parkiral tam, naj ga prosim pustijo pri miru, tako kot mi avtomobile delavcev iz »Peka«, ki parkirajo na naših parkirnih prostorih. Komaj sem še pravočasno prišel mimo vratarja in začel redni delovni dan. Vmes sem slišal, da smo i.opet pomorili ribe v Bistrici in da je baje škode za 7 starih milijonov. Res čudno, da se lahko kaj takega zgodi, ko pa imamo v »planih« napravo za čiščenje odpadnih vod. Kdo je temu kriv, zakaj je do tega prišlo in iz katerega »Žaklja« bo šel denar za škodo oz. kazen nisem zvedel dolgo časa, saj je bilo to dalj časa bolj v »ilegali«, še v Dnevne informacije dolgo časa niso dali te vesti, kasneje sem sicer imel priliko prebrati nekaj malega o tem, vendar še danes ne vem dosti več kot sem slišal to jutro. Redno berem obvestila pa nisem zasledil informacije (zopet nepotrjeno), da je šlo v septembru na službeno potovanje v Avstrijo kar pet naših delavcev, v mesecu oktobru pa kar osem na razstavo transporta v Italijo. Verjetno je šlo v Avstriji za velik »biznis«, ko jih je kar pet potovalo, poleg tega pa sumim, da je vmes tudi nekaj poslovne tajnosti, ker se nič ni vedelo, zakaj so šli in kakšen je bil uspeh njihovega obiska tam gori v Dornbir-nu. Ne, da bi jim bil »fovš«, ampak vseeno bi bazo vsaj kasneje lahko obvestili, da ne bo kdo mislil, da se nekateri »u fabr.k« ne grejo šparanja. Kar pa se tiče ogleda sejma transporta, moram priznati, da bi tudi kdo drug šel pogledat še enkrat precej tistih stvari, ki jih je bilo možno videti v Zagrebu, a je žal v Zagrebu le vse preveč domače, da bi bilo vredno intenzivnejšega ogleda. Sploh pa smo slabo informirani o dogajanjih v podjetju, že tričetrt leta je mimo, pa še ni bilo sestavka o poslovanju v »cajtngu« pa tudi v informacijah ne. Takole si jaz razlagam to reč: Bolje in čim manj takih informacij iz preprostih ljudskih rekov, ki pravijo: če ti gre dobro, tega ne povej, ker ti bodo drugi nevoščljivi, če pa ti gre slabo pa zaradi tega ne g ovari, ker smo ljudje taki, da drugim privoščimo iz vsega srca vse kar je za njih slabega. Pravzaprav pa je čisto vseeno, če nismo obveščeni v lastni hiši, saj »druge »cajtnge« pišejo o nas, čeprav te informacije niso take, kot je dejansko stanje v podjetju. Seveda pri tej moji razlagi nisem upošteval zakonske pravice slehernega delavca samoupravi j alca, da je v celoti, pravočas E ft \ C H s “ V Z.— a SSl s T * M s G E ,ga fesa * N o ft A ft üf l ft m A T 0 cV "J 0 E T A E v Er *3 A S T 0 & Sp * e M \ 7 A UP 0 0. U. A H ISL ft » M jjgfe ft A 1 D Sr 3L S M O 5 ft A t £& » Hr L» s T \ V U S A ft tl 0 ft T pr S 1L Aj T s T A N ir- ft S zr A ft “Z* M « «*■ L It A s T A S»"4 T 0 s A ga*: M « Sr3c mflUr s T O A ZT d v. S A A ft ~ E ft T A S1 \ XT’ 1 & ft A u t C f t S L 0 V i N V'4 A T E. TX Z ft M A D A AJ . ' - 0. t T N 3 E 't'Kft- ADJMÌ E D V 1 H zz H £_ ižssifr 1 S ft T ■g£= V MCIM 1 K) b 4ÜP V O č * 0 V A N t E 15257 M 1 j & M A t gg C 1 T A T S 3 l A H S ip T A ft ft 3 ! l ft A V A D 1 -BT5i* O ft s N D A ft H,i. --'r 3 A M A S D A M A A L O N Ž * Sr S A ft S ° T O N 1 111 Kadrovske novice V mesecu septembru so v sporazumno naše podjetje prišli naslednji Jazbec Filip delavci: Zagorc Jelka Nagradna križanka Humor »Naj to pomeni, da ti moja juha z rezanci ni všeč?« »Zakaj si se pa poročil s tako majhno žensko?« »Človek naj izbere med nesrečami najmanjšo!« »Kaj bova delala danes zvečer?« je vprašal Jože Petra, ali bova ostala doma, ali greva kaj popit?« »Žrebajva,« je predlagal Peter. »Vrgla bova dinar v zrak. Pri »številki« greva v pivnico, pri »grbu« pa v vinsko klet. Če pa se dinar postavi na rob in tako ostane, pa bova večer preživela kar doma!« »Je še kdo tukaj, kateremu moja paradižnikova omaka ni všeč?« »Je res, da človeka strese elektrika, če stopi na tračnico cestne železnice,« je vprašala mlada plavolaska inštruktorja med vožnjo »Avto šole«. »Seveda«, je dejal inštruktor, vendar se morate istočasno dotakniti z drugo nogo tudi električne napeljave, ki je speljana po tistem drogu zgoraj!« »... ja razumljivo, da sem videla rdečo luč, saj sem ravno pripovedovala prijateljici, da je imela včeraj na hišni zabavi žena našega šefa obleko popolnoma iste barve...!« »Halo, Janez! Ravnokar se je tu mimo peljala tvoja žena z vašim novim avtomobilom ... !« Izreki — Ne vprašuj, kaj bo zate storila domovina — vprašaj raje, kaj sam lahko storiš zanjo. J. F. KENNEDY — Domovina, ti si kakor zdravje. CANKAR »Tone, ali si vedel, da se da z našim avtomobilom prevoziti 20 km, čeprav so vse gume popolnoma prazne?« — Tudi najzaslužnejši dolguje domovini več kot ona njemu. Jakob BURCKHARDT REŠEVALCEM KRIŽANKE V tretji vrsti — enajsta kolona, je napaka v kvadratu in sicer bi moralo biti namesto »prebivalec« vpisano »prebivalci države... «