RENAULT TWINGO 1.2 60cv s klimo, radijem cd in meglenkamiza 7.700 € z vozilom za odpad in brezobrestnim financiranjem PROGETTO 3000 Srbski režiser Egon Savin: »Vsakdo si po malem želi, da bi bil Oblomov« / 12 RENAULT TWINGO 1.2 60cv s klimo, radijem cd in meglenkamiza 7.700 € z vozilom za odpad in brezobrestnim financiranjem PROGETTO 3000 Primorski Za arbitražo ni več ovir Rado Gruden Arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v nasprotju s slovensko ustavo. To je ugotovilo slovensko ustavno sodišče, od devetih sodnikov pa jih je za tako mnenje glasovalo kar osem. S tem se je tudi prižgala zelena luč za ratifikacijo sporazuma o ustanovitvi arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, odločitev tega sodišča pa bo zavezujoča za obe državi. Glede na prepričljivo podporo, ki jo je sporazum dobil med ustavnimi sodniki, bi se lahko zdelo, da za ratifikacijo v slovenskem državnem zboru ni več nobenih ovir. Formalno jih res ni, saj za potrditev sporazuma zadostuje že večina poslanskih glasov, kar za vladno koalicijo ne bo velik problem. Toda pomembno bi bilo, da bi sporazum podprli tudi iz opozicijskih vrst. Na ta način bi - Hrvaška je z ratifikacijo sporazuma pred štirimi meseci to že storila - Evropi poslali jasen signal, da so v Sloveniji pripravljeni pogledati tudi preko svojega strankarskega plota, predvsem pa, da jih arbitraža o meji ne skrbi, ker so prepričani v moč svojih argumentov. Prve reakcije opozicije z izjemo Janševe SDS, ki si je vzela čas za razmislek, pa že kažejo, da iz te moke ne bo kruha. Očitno je, da nekateri skušajo rajši s populističnimi gesli o obrambi slovenskih interesov nabirati politične točke, kot da bi priznali, da je rešitev mejnega vprašanja s Hrvaško v interesu Slovenije. Pri tem jih nič ne moti, če arbitražni sporazum odločno zagovarjajo v Evropski uniji, ZDA in Vatikanu, in da so v evropskem prostoru tudi znotraj svojega ideološkega tabora pri tem nasprotovanju povsem osamljeni. Zato bo moral Borut Pahor s svojo koalicijo najbrž sam poskrbeti, da bo sporazum ratificiran. Ali bo to morda že aprila ali šele po morebitnem predhodnem posvetovalnem referendumu, za katerega se je zavzemala koalicija, po tako prepričljivi odločitvi ustavnega sodišča, pa se mu je pripravljena tudi odpovedati, niti ni tako važno. Pomembno je, da za ratifikacijo ni ustavnih ovir in da se začeti proces normalizacije odnosov med sosedama, ki nikoli nista bili v vojni, nadaljuje in še okrepi, Hrvaška pa čim prej postane članica Evropske unije. Pa naj si tihi in glasni pod-pihovalci napetosti v obeh državah o tem mislijo, kar hočejo. dnevnik SREDA, 24. MARCA 2010_ Št. 70 (19.777) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € BLIŽNJI VZHOD - Netanjahu v Washingtonu potrdil pravico do gradenj v vzhodnem Jeruzalemu ZDA stopnjujejo pristisk na Izrael Velika Britanija včeraj izgnala izraelskega diplomata GORICA - Velik odmev Kinoateljejevega filma Ujeli trenutek reke V njem nastopajo Slovenci, Italijani, Furlani in Bezjaki: očitno reka pomirja sleherno dušo GORICA - Ob Svetovnem dnevu voda so premierno prikazali dokumentarni film o Soči z naslovom Trenutek reke, ki sta ga uresničili Kinoateljejevi režiserki Nadja Velušček in Anja Medved (na fotografiji). Projekcija je priklicala veliko množico lju- di, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Avtorici sta v dokumentarcu dali besedo različnim pričevalcem, ki živijo ob reki ali so z njo tako ali drugače povezani. V delu, ki spremlja tok reke od izvira do izliva v Jadransko morje, se prepletajo zgodbe in razmišljanja ljudi, ki jih združujeta spoštovanje in ljubezen do »hčere planin«. V filmu nastopajo suvereno in sproščeno s svojimi izpovedmi Slovenci, Italijani, Furlani in Bizjaki: očitno reka pomirja sleherno dušo. Na 15. strani WASHINGTON, LONDON -Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v Beli hiši. Skušal ga je prepričati, naj opusti gradnjo kolonij na zasedenih palestinskih ozemljih in privoli v mirovne pogovore, ki naj bi privedli do ustanovitve palestinske države, kar je v popolnem navzkrižju s sedanjo politiko Netanjahujeve vlade. Medtem pa je včeraj Velika Britanija zaradi uporabe ponarejenih britanskih potnih listov pri umoru visokega pripadnika Hamasa januarja v Dubaju izgnala izraelskega diplomata. Na 18. strani Franco Belci potrjen na vrhu deželne Cgil Na 3. strani Tržaško pristanišče počasi okreva Na 6. strani Tri stalna omizja o škedenjski železarni Na 7. strani O finančni stiski NŠK Na 9. strani V Gorici stekel postopek za urbano trgovsko središče Na 14. strani Tondo: V FJK ne načrtujejo nuklearke Na 14. strani SLOVENIJA - Mnenje ustavnega sodišča Arbitražni sporazum skladen z ustavo LJUBLJANA - Slovensko ustavno sodišče je ugotovilo, da je arbitražni sporazum v skladu z ustavo. Vlada s premierom Borutom Pahorjem na čelu je to sprejela z zadovoljstvom, še posebej zato, ker je kar osem ustavnih sodnikov to mnenje podprlo, le eden pa je bil nasprotnega mnenja. Zadovoljni so tudi v EU in Zagrebu. Na podlagi mnenja je koalicija ocenila, da predhodni referendum o sporazumu ni potreben, da pa so potrebni pogovori z opozicijo, ki v sporazumu še vedno vidi nevarnost. Pahor, ki se je z ministroma za pravosodje in zunanje zadeve, Alešem Za-larjem in Samuelom Žbogarjem, ter predsednikom DZ Pavlom Gantarjem udeležil javne razglasitve mnenja, se je včeraj že sestal s predsedniki koalicijskih strank, ki so soglašali, da predhodni referendum ni potreben. Toda posvetovalni referendum še podpirajo v SD, pa tudi predsednik Türk se zanj še naprej ogreva. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar v primeru, da referenduma ne bo, pričakuje, da bi lahko DZ o ratifikaciji sporazuma glasoval že na aprilski seji. Odbor za zunanjo politiko pa naj bi o tem ali o referendumu predvidoma razpravljal na redni seji 14. aprila. Na 2. strani KDVUSTl KDDEIDY rauntra 3 «-bud fj. 2 Sreda, 24. marca 2010_ALPE-JADRAN_^^ LJUBLJANA - Mnenje ustavnega sodišča je bilo sprejeto z osem proti ena Po ustavni zeleni luči arbitražnemu sporazumu referendum morda ne bo Opozicija v sporazumu še vedno vidi nevarnost za Slovenijo - Janša bo svoje mnenje povedal danes LJUBLJANA - Srečanje na predsedstvu vlade Pahor seznanjen s problemi italijanske manjšine v Sloveniji LJUBLJANA - Predstavniki italijanske skupnosti v Sloveniji so se na sestanku s slovenskim premierom Borutom Pahorjem dogovorili, da bodo predstavniki manjšine pristojnim organom izročili posebno spomenico, vlada pa bo nanjo odgovorila. Pahor jim je tudi obljubil, da bo vlada težave, s katerimi se sooča skupnost, reševala na praktični ravni. Kot je po srečanju dejal predsednik obalne samoupravne italijanske skupnosti Flavio Forlani (na sliki), so se na sestanku dotaknili vrste vprašanj - od problema dvojezičnosti do vprašanja avtohtonosti manjšine. Premieru pa so predstavili tudi svoji stališči do zakona o regionalizaciji in zakona o Radioteleviziji Slovenija. Forlani je izrazil zadovoljstvo, da je do sestanka prišlo, zadovoljen pa je tudi, da bo današnjemu sestanku sledil še obisk Pahorja pri manjšini v Istri. Glede zmanjšanja finančnih sredstev za italijansko manjšino je premier Pahor povedal, da je finančna kriza privedla do racionalizacije na vseh ravneh, tudi pri sredstvih za italijansko skupnost. Kljub temu pa si vlada prizadeva, da bi omenjena racionalizacija manjšino prizadela čim manj. »Interes slovenske vlade namreč je, da zagotovi vse, kar je mogoče v zdajšnjih okoliščinah, da se obe narodnostni skupnosti razvijata kot avtohtoni skupnosti, ki bosta dobro sprejeti med večinskim prebivalstvom,« je dejal Pahor. Poudaril je tudi, da vlada ne želi, da se obe manjšini asimilirata, pač pa da ohranita svojo identiteto in kulturno samozavest. (STA) VIDEM Odgovor Isidoru Gottardu Serracchiani zavrača etnično-ideološki spor / i * L' i * v -"ll-J ! L\ > i :<•%« ? i rt bobo 'AM Tožilstvo v aferi Baričevič LJUBLJANA - Mnenje ustavnega sodišča, da je arbitražni sporazum v skladu z ustavo, je vlada s premierom Borutom Pahorjem na čelu sprejela z zadovoljstvom. Zadovoljni so tudi v EU in Zagrebu. Na podlagi mnenja je koalicija ocenila, da predhodni referendum o sporazumu ni potreben, da pa so potrebni pogovori z opozicijo, ki v sporazumu še vedno vidi nevarnost. Premier Pahor, ki se je z ministroma za pravosodje in zunanje zadeve, Alešem Zalarjem in Samuelom Žbogarjem, ter predsednikom DZ Pavlom Gantarjem udeležil javne razglasitve mnenja, je v osebnem in v imenu vlade izrazil veliko zadovoljstvo. Kot izjemno pomembno je ocenil stališče sodišča, "da sporazum ne določa meje, ampak način, kako bo po mirni poti ta meja dokončno določena". Po izreku mnenja je izrazil naklonjenost temu, da pred ratifikacijo sporazuma ne bi pripravili predhodnega posvetovalnega referenduma, pobudo za razpis katerega so konec lanskega leta vložile koalicijske stranke. Poudaril je, da v njihovo voljo "ne more in ne želi posegati". Če pa jih bo uspel prepričati, bo toliko bolj zadovoljen, "ker se moramo osredotočiti tudi na druge probleme". Njegova želja namreč je, da "bi bila ratifikacija čimprej pod streho, da bi arbitražno sodišče začelo delati". Premier se je nato sestal s predsedniki koalicijskih strank, ki so soglašali, da predhodni referendum ni potreben. Po besedah predsednice LDS Katarine Kresal zato, ker je bilo o tej temi izrečenih že veliko mnenj, in zaradi zelo jasnega stališča ustavnega sodišča. Zdi se jim, "da morda ni na mestu, da zdaj ljudi obremenjujemo še s predhodnim referendumom, ampak da stojimo za to svojo odločitvijo in poskušamo dobiti soglasje tudi opozicijskih strank". Še pred srečanjem predsednikov koalicijskih strank je poslanec SD Miran Potrč dejal, da so v poslanski skupini SD "zaenkrat mnenja, da bi bilo smotrno, da se ta referendum opravi", in da bodo koaliciji predlagali njegovo izvedbo. Vse koalicijske stranke so sicer izrazile zadovoljstvo ob mnenju sodišča. Predsednik DZ Pavel Gantar v primeru, da referenduma ne bo, sicer pričakuje, da bi lahko DZ o ratifikaciji sporazuma glasoval že na aprilski seji. Odbor za zunanjo politiko pa naj bi o tem ali o referendumu predvidoma razpravljal na redni seji 14. aprila. Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša bo stališče stranke do mnenja ustavnega sodišča komentiral na današnji novinarski konferenci, saj mnenje še preučujejo. Za predsednika SLS Radovana Žerjava in predsednika SNS Zmaga Jelinčiča pa je bilo mnenje sodišča pričakovano. Kot je pojasnil Žerjav, se ustavni sodniki niso spuščali v oceno primernosti arbitražnega sporazuma niti niso o njem podali kakršnekoli vrednostne sodbe. Ključno vprašanje pa je ravno primernost sporazuma. Ob tem je ponovil oceno SLS, da je sporazum "absolutno nedopusten in škodljiv za Slovenijo". Nevarnost, da bo Slovenija izgubila teritorialni stik z odprtim morjem, pa ostaja zelo realna. Žerjav je še izrazil upanje, da bo slovenska politika upoštevala vse vidike mnenja ustavnih sodnikov in v DZ odločala o arbitražnem sporazumu z dvotretjinsko večino, ker gre za ustavno materijo. Tudi strokovnjak za pomorsko pravo Marko Pavliha je v svojem odzivu menil, da se je sodišče izognilo odločitvi o primerni glasovalni večini za odločanje v DZ, da pa je med vrsticami sugeriralo dvotretjinsko večino vseh poslancev. Jelinčič je bil mnenja, da je ustavno sodišče v mnenju ocenilo, da je meja med Slovenijo in Hrvaško določena po mednarodnem pravu. To po njegovem pomeni, da veljajo meje, ki so bile pred nastankom skupne države Jugoslavije, torej meje, ki so veljale pred letom 1918. Stališče sodišča, da sporazum ne določa poteka državne meje in zato ni neskladen z ustavo, pa je Zavod 25. junij označil za "zaskrbljujoče in obžalovanja vred- no sprenevedanje". To je namreč jasno, saj bo mejo določilo arbitražno sodišče, ki se ustanavlja s sporazumom. Mnenje ustavnega sodišča so pozdravili tudi predsednik republike Danilo Türk ter Bruselj in Zagreb. Predsednik Türk je odločitev sodišča označil za "pričakovano" - tako glede ugotovitve, da je sporazum skladen z ustavo, kot zelo prepričljive večine, s katero je bilo sprejeto mnenje.Usta-vno sodišče je po njegovih besedah s tem dalo zelo pomembno razjasnitev, zato kmalu pričakuje naslednje korake, da se proces ratifikacije uspešno nadaljuje. Sam je sicer še vedno zagovarja predhodni posvetovalni referendum, da bodo poslanci ob zaključnem dejanju ratifikacije vedeli, kaj si ljudje mislijo. Hrvaški zunanji minister Gordan Jan-drokovič, špansko predsedstvo EU in evropski komisar za širitev Štefan Füle so pozdravili mnenje ustavnega sodišča kot korak k ratifikaciji sporazuma v Sloveniji. Enako so ga ocenili tudi hrvaški mediji, Jan-drokovič pa ga je označil še kot "dobro novico za Hrvaško". (STA) GLEDALIŠČE Predstava 5žensk.com odšla z odrov LJUBLJANA - S poslovilno turnejo, ki se je končala v nedeljo z dvema razprodanima predstavama v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, se je od gledaliških odrov poslovila ena izmed najbolje obiskanih slovenskih gledaliških predstav 5žensk.com. Od leta 2005 je imela 405 ponovitev, ogledalo pa si jo je več kot 175.000 gledalcev. V komediji so pet let igrale Katarina Čas, Zvezdana Mlakar, Mirjam Korbar, Tina Gorenjak, Nataša Barbara Gračner, Marijana Brecelj, Janja Majzelj, Mojca Funkl, Nina Valič in Iča Putrih, so sporočili iz Špas teatra. Po koncu zadnje predstave v Cankarjevem domu se je igralkam na odru nenapovedano pridružil tudi Lado Bizovi-čar, ki je na račun predstave, seveda v šali, povedal nekaj pikrih in tako še dodatno navdušil občinstvo. Komedija 5žensk.com je del zelo uspešne Špas teatrove trilogije, v kateri sta še predstavi 5moških.com in Žen-ske&moški.com. Omenjeno trilogijo si je do sedaj v več kot 900 uprizoritvah ogledalo okrog 420.000 gledalcev. Ustavni sodniki (desno), levo v ospredju predsednik DZ Gantar, premier Pahor, zunanji minister Žbogar in pravosodni minister Zalar VIDEM - Demokratska stranka ne bo pristala na ideološki in etnični spor o odnosih med Italijo, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, v katerega jo hoče pahniti deželna desna sredina. Tajnica demokratske stranke Debora Serracchiani takole odgovarja na polemično stališče koordinatorja Ljudstva svobode v FJK Isidora Gottarda, ki je demokrate obtožil, da so neke vrste privesek Slovenije oziroma slovenskih nacionalistov. Poslanec Gottardo po mnenju evropske poslanke pravzaprav potrjuje, da italijanska vlada nima zunanje politike v odnosu do Slovenije, kot dokazujejo dogajanja oziroma nedo-gajanja v zvezi z čezmejno železnico. »Gottardo naj se izogiba nekaterih vprašanj, kot sta npr. evroregija in italijanska manjšina, ker bi se moral v tem primeru soočiti ne z Ljubljano, temveč z Rimom,« meni Serracchia-ni. V zvezi s polemikami o krški jedrski centrali je deželna tajnica demokratov prepričana, da Sloveniji ne bo težko najti investitorje za drugi reaktor. Italija težko računa na tvorni dialog z Ljubljano, še posebno če bodo na tej strani prevladovala skrajna stališča in toni, ki jih uporablja poslanec Gottardo. Direktor uprave za jedrsko varnost v Sloveniji Andrej Stritar je na vprašanje o morebitni gradnji jedrske elektrarne v Tržiču v Furlaniji-Julijski krajini pojasnil, da trenutno v Sloveniji ni še nobenih uradnih informacij na to temo. »Italija ima ambicije obnoviti svoj jedrski program. Po nekaterih načrtih naj bi želeli zgraditi osem jedrskih elektrarn na treh lokacijah,« je dejal Stritar. Dodal je, da je Italija pred 20 leti zaprla štiri jedrske elektrarne, odpadki od teh pa so še vedno le v njihovih skladiščih. Stritar je sodeloval na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za okolje, ki se je ukvarjal tudi z odlagališčem nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v naselju Vrbina v občini Krško. zavrglo ovadbo zaradi mučenja živali LJUBLJANA - Ljubljanska okrožna državna tožilka je zavrgla kazensko ovadbo Društva za zaščito živali Ljubljana, ki se je nanašala na mučenje psov v lasti Saše Baričeviča. Na tožilstvu pojasnjujejo, da ni dokazov, da bi poleg Baričeviča bil na kraju še kdo drug, ker je edini osumljenec umrl, pa so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon. Kot so 12. marca povedali na policiji, namreč na podlagi izsledkov preiskave dogajanja na Oraž-novi ulici in mnenj strokovnih inšti-tucij utemeljenega suma, da so bili psi Saše Baričeviča spolno zlorabljeni, ni mogoče ne potrditi ne zavreči. Na podlagi zbranih obvestil tudi ni bil podan sum o morebitnem umoru ali uboju Saše Baričeviča, prav tako pa tudi ne sum, da bi bila na kraju navzoča še kakšna oseba. Iz poročila Inštituta za sodno medicino v Ljubljani je tudi razvidno, da psi pred smrtjo niso bili omamljeni. Odločitev okrožne državne tožilke je zadnje dejanje v aferi z bulmastifi, ki so 2. februarja napadli in ubili svojega lastnika, zdravnika Sašo Baričevi-ča. V javnosti se je v naslednjih tednih špekuliralo tako o kršitvah pristojnih organov, ki so pse vrnili lastniku, povezavah pokojnega Baričeviča s politično elito kot tudi o domnevah o spolnem nasilju nad živalmi. (STA) Ekološka nesreča v splitskem pristanišču SPLIT - Največji trajekt hrvaškega podjetja Jadrolinija, Tin Ujevic, je v ponedeljek iz še neznanih razlogov udaril v pomol splitskega pristanišča, zaradi česar se je v morje razlilo približno 33 ton dizelskega goriva. V nesreči ni bil ranjen nihče. Pristaniščne službe so postavile zapornice, da bi preprečile širjenje naftnega madeža, medtem pa policija preiskuje vzroke nesreče. Trajekt pluje na liniji proti Staremu Gradu na Hvaru. Pri trčenju je na levi strani ladje nastala odprtina velikosti tri krat tri metre, in sicer pri tankih za gorivo, iz katerih se je razlila nafta. V času trčenja je bilo na ladji 145 potnikov, 11 osebnih in 21 tovornih vozil. Neuradno naj bi odpovedal eden izmed motorjev ladje. Tin Ujevic je eden izmed najsodobnejših hrvaških trajektov, ki povezuje Split in Hvar od leta 2003. Lahko sprejme 1000 potnikov in približno 200 vozil. Zgrajen je bil leta 2002, dolg je 98,3 metra, širok pa 17 metrov ter lahko doseže hitrost 14 vozlov. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 24. marca 2010 3 SINDIKAT CGIL - Na deželnem kongresu potrjen deželni tajnik Franco Belci »Naše zahteve so znane, zdaj je odvisno od Tonda« Belci: Nujna nova politična linija deželne vlade, ki naj predvideva stalno soočanje s sindikatom VIDEM - »Naše zahteve so zdaj znane. Deželna vlada mora spremeniti logiko pri svojih izbirah in sploh svojo politično linijo, ki mora še predvsem pri prizadevanjih za izhod iz gospodarske krize predvidevati stalno soočanje s sindikatom. Zdaj je torej na potezi predsednik Dežele Furlanije-julijske krajine Renzo Tondo in pričakujemo konkretne izbire za izhod iz krize in za načrtovanje prihodnosti naše dežele. Deželni Cgil skratka od deželne vlade ne zahteva le nekaterih manjših sprememb, ampak sistemske rešitve. Ko pa bi predsednik Tondo zavrnil dialog, bo to pomenilo spor.« S temi besedami se je deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci včeraj ponovno obrnil na Tonda po končanem dvodnevnem kongresu v kraju Zugliano, na katerem so ga delegati potrdili na čelu deželne stanovske organizacije. Novoizvoljeni deželni sindikalni odbor je potrdil Belcijev drugi mandat z veliko večino glasov. Zanj je glasovalo 59 ljudi, od skupno 68 glasov pa je bilo še šest gla- sov proti, en vzdržan in dve beli glasovnici. Pred izvolitvijo deželnega tajnika je kongres določil tudi enajst delegatov, ki bodo zastopali deželni sindikat na državnem kongresu Cgil, ki bo v Riminiju od 5. do 8. maja. Poleg Belcija je na seznamu tudi tajnik tržaškega sindikata Cgil Adriano Sincovich. Sicer je bil na kongresu govor tudi o enotnem nastopanju zveznih sindikatov Cgil, Cisl in Uil. Čeprav je potrdil, da so na državni ravni med sindikati še velika nesoglasja, je Belci izrazil upanje, da bodo znali zvezni sindikati na lokalni ravni še naprej sodelovati v bran interesov delavcev, ki jih je gospodarska kriza, ki se še ni zaključila, zelo prizadela. S tem v zvezi je Belci žel spodbudne besede, saj sta z njim soglašala tako deželni tajnik sindikata Uil Luca Visentini kot sindikata Cisl Giovanni Fania. Naj dodamo, da je bil med številnimi gosti na kongresu tudi Beppino En-glaro, ki mu je član državnega vodstva sindikata Cgil Agostino Megale včeraj podelil častno izkaznico. Deželni tajnik sindikata Cgil Franco Belci kroma DRŽAVNI SVET - Mnenji tajnika KZ Bukavca in odvetnika Močnika Razsodba o kraških zaščitenih območjih klofuta slovenski manjšini TRST - Razsodba Državnega sveta o »evropski zaščiti« Krasa je za slovensko manjšino zelo negativna, soglašata tajnik Kmečke Zveze Edi Bukavec in odvetnik Peter Močnik. Kmečka zveza se je proti novim zaščitenim območjem skupaj z drugimi kmetijskimi organizacijami srenj-skimi odbori in Agrarno skupnostjo najprej pritožila na Deželno upravno sodišče, ki je pritožbo sprejelo. Dežela FJK se je pri tem čutila oškodovano in se pritožila na Državni svet, ki ji je pravnomočno dal prav. Zaščitena področja so v skladu z evropsko zakonodajo, Dežela pa pri tem ni bila dolžna zaprositi za mnenje slovenske manjšine, ki je itak primerno zastopana v vseh posvetovalnih telesih, so v razsodbi zapisali državni svetniki. Močnik je v prvostopenjski obravnavi zagovarjal interese srenj, ki so se potem odpovedale pravdi pred najvišjih upravnim sodiščem. Bukavcu se glede manjšine razsodba zdi krivična in nespoštljiva. Po njegovem gre v marsičem za politično razsodbo, ki bo Kmečko zvezo in sopotnike stala 5000 evrov plus davki sodnih stroškov, kar ni ravno majhna vsota. »Nekateri nam očitajo čemu smo sploh šli v ta sodni spor, češ da je treba vse probleme rešiti po politični poti. Mislim, da smo v tem primeru ravnali prav in da bi se morala slovenska manjšina sedaj pritožiti na evropska sodišča,« pravi Bu-kavec. Razsodba vsekakor ni črnobela. Če je za slovensko manjšino negativna, pa so kmetje dosegli, da jih deželna uprava sprejema kot enakovredne sogovornike. Ne gre samo za Edi Bukavec evropsko Agendo 2000 in za navzočnost predstavnikov kmetov na raznih omizjih, podčrtuje Bukavec. Njegova organizacija namenja veliko pozornost postopku za priznanje vina Prosecco Doc (Prosekar) in projektu Master-plan za razvoj podeželja in Krasa. Glede vina je na vidiku dogovor med predsednikom FJK Renzom Tondom in kmetijskim ministrom Luco Zaia, pri katerem je direktno soudeležena Kmečka zveza. Bukavcu pa se zdi še najbolj pomembno, da je bila KZ vključena v načrte za upravljanje kraških evropskih zaščitnih con, ki naj bi jih Dežela, čeprav z veliko zamudo, obelodanila v prihodnjih tednih. Te načrte je obljubljala že Illyjeva uprava, ki je uvedla zaščitena območja in s tem dala povod za pritožbo. Tudi za Močnika je razsodba državnih svetnikov v marsičem politična razsodba. »V Rimu so očitno hoteli rešiti ugled Dežele FJK in istočasno tudi Italije pred Evropsko skupnostjo. Oboje pa je Državnemu svetu spodletelo,« je prepričan odvetnik, ki je tudi tržaški tajnik stranke Slovenske skupnosti. Po njegovem ni res, da je slovenska manjšina za- Peter Močnik stopana v urbanističnih telesih in komisijah, kot piše v razsodbi. Če bi bilo tako, bi predsednik paritetnega odbora Bojan Brezigar pred kratkim ne pisal vsem krajevnim upravam in javnim ustanovam, da v skladu z zaščitnim zakonom zagotovijo navzočnost Slovencem povsod tam, kjer se odloča o usodi narodno mešanega območja. Evropske normative zahtevajo, da so občani čim bolj obveščeni in osveščeni o evropskih zakonih. Za to bi morala skrbeti Italija, ki se temu iz-neverja, dodaja Močnik. Razsodba Državnega sveta odpira sedaj možnost dveh evropskih pritožb. Na Evropsko sodišče za človekove pravice kar zadeva kršitev pravic slovenske manjšine in na Sodišče evropskih skupnosti, ki bi moralo preveriti ali je Italija v primeru evropske okoljske zaščite res redno obveščala občane. »To so koraki, ki presegajo pristojnosti Kmečke zveze in srenjskih odborov, zato bi se morala zanje, če smatra za potrebno, odločiti vsa manjšina. Začenši s krovnima organizacijama SKGZ in SSO,« meni odvetnik Močnik. S.T. DOBAVA IN MONTAZA Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 21 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it BENEČIJA - V nedeljo »Pisanje pierh« v koči na Solarjah DREKA - Ena izmed starih beneških navad, ki je še v današnjih časih izredno priljubljena, uveljavila pa se je že pred več kot sto leti, je izdelovanje velikonočnih pirhov. V Benečiji temu pravijo "pisanje pierh', gre pa v bistvu za pravo umetnost. Društvo Kobilja glava vabi tako tudi letos na posebno delavnico, kjer bodo lahko vsi udeleženci pod vodstvom spretnih in izkušenih Ga-brielle ter Luciane Cicigoi svoje pirhe najprej pobarvali, nato pa s posebnim nožkom ali drugim koničastim orodjem strgali oziroma, kot pravijo v Nadiških dolinah "praskali', in s tem nanje narisali posebne motive, like in druge okrasne elemente ali pa tudi kaj napisali. V Sloveniji so na primer dobro poznani tarčmunski pirhi, na katerih so upodobljeni predvsem živalski motivi z domačega dvorišča. Nekatere med temi hrani celo Slovenski etnografski muzej v Ljubljani. Zanimiva delavnica bo v nedeljo, ob 15. uri, v koči na Solarjah v občini Dreka. (NM) LJUBLJANA Pomembna gesta B. Žekša Minister se je spomnil Ošnjaka in Zdravljiča LJUBLJANA - Po drugi svetovni vojni se je v Beneški Sloveniji začela psihološka vojna proti domačim slovenskim partizanom. Zapustiti so morali dom in se zateči v Jugoslavijo oz. Slovenijo. Med preganjanimi sta bila na vidnem mestu Joško Ošnjak (Osgnach), bivši komandant beneškega bataljona, in Mario Zdravljič (Sdraulig), komisar tega bataljona. Oba sta bila primorana ostati v Sloveniji. Leta 1958 sta bila v Firencah v odsotnosti obsojena na vsak po 24 let zapora. Po nekaj letih ju je Sandro Perti-ni, bivši partizan in kasnejši predsednik italijanske republike, pomilostil, vendar sta ostala v Sloveniji. Joško Ošnjak je prvič lahko obiskal svoj rojstni kraj Oš-nje v Beneški Sloveniji šele leta 1962. Nekdanji predstavnik desničarske organizacije FUAN in poznejši član Severne lige in Forza Italia Marco Pirina in njegova žena Anna Maria DAntonio sta leta 1995 svoji knjigi »Genocid« objavila seznam okrog 90 ljudi in jih označila za pripadnike Titove armade in vpletene v deportacije in umore v foj-bah med letoma 1943 in 1945. Okrivila sta jih za pobijanje Italijanov, češ da so bili pobiti samo zato, ker so bili Italijani. Ošnjak in Zdravljič sta skupaj s Francem Pregljem proti piscu vložila zasebno tožbo. Proces je trajal 15 let in 21. januarja letos so svojci sedaj že pokojnih Ošnjaka in Zdravljiča prejeli dokončno pozitivno sodbo vrhovnega italijanskega sodišča iz Rima. Razsodba v njuno korist je veliko zadoščenje za beneške borce ter seveda za sorodnike ob-toževanih partizanov, posredno pa tudi za vse Beneške Slovence, ki so bili žrtev italijanskega fašizma. Kot je poročal Primorski dnevnik, Pokojni Joško Ošnjak-Osgnach je vrhovno italijansko sodišče potrdilo razsodbo tržaškega prizivnega sodišča iz leta 2004, da morata avtorja tožnikom zaradi obrekovanja plačati odškodnino. Vrhovno sodišče je v razsodbi poudarilo, da knjiga navaja presplošne vire in domnevne dogodke, ki so zgolj osebne ocene piscev in jih je nemogoče preveriti. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Zekš je včeraj na prijateljski pogovor sprejel vdovo pokojnega Joška Ošnjaka gospo Drago Ošnjak. Njuno skupno mnenje je, da je slovenska javnost v Sloveniji premalo seznanjena s celotno zadevo, ki je po petnajstih letih vendarle dobila pravičen epilog. Razsodba vrhovnega italijanskega sodišča posredno na simbolen način, po analogiji, razveljavlja tudi druge podobne zgodovinske konstrukte, ki jih razširjajo Slovencem in slovenskemu jeziku nenaklonjeni krogi v Italiji. □FlKSTflAL leseni podi blindirana vhodna vrata notranja vrata pvc okna in okvirji TTi ■HI 4 Sreda, 24. marca 2010 MNENJA, RUBRIKE / OGLEDALO Razlogi za razočaranje slovenskih katoličanov Ace Mermolja 55 V zaporedju sem prebral uvodnike zadnjih številk Mladike. V njih je precej očitno razočaranje slovenskih katoličanov glede tega, kako so se po osamosvojitvi Slovenije dogajale zadeve tako v sami Sloveniji kot v zamejstvu. To razočaranje me "zanima', toliko bolj, ker prihaja iz "zamejstva', kjer so bili upi morda celo večji kot v osrednji Sloveniji. V novembrski številki iz lanskega leta je Tomaž Simčič zelo lucidno opredelil razočaranje. Po padcu Jugoslavije in komunizma ter z osamosvojitvijo Slovenije, povzemam Simčiča, so bili katoličani prepričani, da se bodo v Sloveniji pričele cerkve polniti, da bo rasla naklada katoliško usmerjenih časopisov, kot sta npr. Ognjišče in Družina v Sloveniji ter Katoliški glas in Mladika v zamejstvu. Prepričani so bili, da se bodo v Sloveniji okrepili krščanski demokrati, pri nas pa Slovenska skupnost. Skratka, katoličani naj bi postali množična skupnost in obenem imeli svoj odločilni družbenopolitični vpliv, ki bi bil odločilen tako v Sloveniji kot med Slovenci v Italiji. Simčič nadalje ugotavlja, da so imeli v komunizmu in njegovi samoupravni varianti katoličani v bistvu lažje delo. Bili so v opoziciji, zagovarjali so "pravilno stran" in jo utemeljili v triadi:"krščanstvo, demokracija, slovenstvo." V teh okvirih so bile tako razlike z levim taborom kot sama identiteta katoliških vrst jasne in za katoličane v bistvu perspektivne in uspešne. Ob tem pa Simčič ugotavlja, da so katoličani, ki so živeli v Italiji in torej v demokraciji, razvijali do levega tabora samoobrambne mehanizme :"nekako v slogu nespravljivega katolicizma 19. stoletja v odnosu do liberalizma, manj pa smo gradili iz sebe, iz lastnih vrednot, iz lastne neponovljivosti". Skratka, ostra konfrontacija z laično in, naj uporabim meni ne najljubši izraz, ateistično levico je dajala katoličanom dovolj trdno identiteto, ki pa se je zrahljala, ko so padli zidovi in so se omilile ali celo izginile tako imenovane ideologije. Prireditev Draga je npr. doživela ob osamosvojitvi Slovenije apoteozo (spominjam se je tudi sam), nato pa je iz leta v leto morala iskati nek nov profil, da ostane zanimiva in se "upraviči". Osebno menim, da ni odvečna in da bi bila lahko zares tribuna slovenskega katolicizma (o tem seveda ne bom odločal jaz). Tudi v naslednjih uvodnikih Mladike lahko razberemo določeno razočaranje nad tem, kako so se stvari razvijale po osamosvojitvi Slovenije. Očitno so v katoliških vrstah mislili, da bodo tako v Sloveniji kot v zamejstvu tonile levičarske in laične misli, da bo postal nek tabor kulturno in politično manj privlačen ter da se bodo pričeli ljudje drugače opredeljevati. Katoličani pa so nasprotno s tem opazili, da je, kljub krizam, ostal, imenujmo ga levi tabor še vedno vitalen. Očitno je, da njegovi razlogi niso bili le v koristi, da je pod "dežnikom" Jugoslavije. Katoličani so morda podcenjevali živost mišljenja, ki ni bilo samo ideološko opredeljeno. Imelo je nekaj več. V Sloveniji je nekatoliški del politično prevladal, med Slovenci v Italiji se je opcija iz srede proti levi pričela ponovno krepiti tako na politični ravni kot v civilni družbi. Ni torej prišlo do tega, kar je nekoč napovedoval Mla-dikin apokaliptični naslov, naj se ukine SKGZ. To gre danes jemati simbolično, v smislu SKGZ kot "bazena" leve, laične in nekatoliške misli. Zgodilo se je še več. Za katoličane je bil v Italiji bistven politični nastop. Zaradi velikih sprememb v samem političnem življenju se je Slovenska skupnost znašla v levosredinskem taboru in podpisala dogovore z nekdanjimi ideološkimi nasprotniki. Verjetno se je sama stranka sekularizirala, če odvzamemo narodni element, ki je njeno tvorno jedro. Zmanjkal je trd nasprotnik, morda pa je šibkost tudi v samem sekula- riziranem katolicizmu, ki ga Simčič tako ali drugače povezuje s političnimi kategorijami naroda in demokracije. Nadaljnji uvodniki Mladike se dotikajo zelo konkretnih zadev, kot so npr. podobne organizacije, ki imajo svoj smisel predvsem v idejnih razlikah ne pa v samem delovanju. Gre za tako imenovane dvojnike in trojnike. Ne bi pisal o njih, saj bodo razmere prisilile vse, da pride do neke domene in to ne glede na večjo ali manjšo ljubezen med SSO in SKGZ. Vsekakor si slovenski katoličani zastavljajo tako v Sloveniji kot v zamejstvu mnoga vprašanja z občutki nelagodja in neke šibkosti. To seveda še zdaleč ne pomeni, da "drugi" tabor ali "oni" kipijo od zdravja in jasnih misli; vendar so in nekaj tuhtajo, delajo in ne kažejo na izginotje. Razmišljanj Mladike ne bi uvrstil ne med pisanje Dimitrija Rupla, ki se je obrnil na tuje veleposlanike in jih opozoril, da se Slovenija po letu 2008 (ko je zmagala levosredinska koalicija) vrača v preteklost (bojda komunistično). Vračanja v gozdove za drugo revolucijo ne opažam, tudi volje zanjo ne. Niti ne bi zadev primerjal z dogajanjem na Koroškem, kjer je Narodni svet najavil samorazpust in zahteval, naj to storita še ostali krovni organizaciji: ZSO in SKS. Po občem razpustu naj bi nastala nova organizacija in to na osnovi volitev v manjšini. Predsednik NSKS Smolle je pozval Slovenijo, naj dodeli sredstva, ki jih je odvzela, tisti organizaciji, ki bo imela legitimnost, ki ji jo dajejo volilci. Volitve pa bi lahko bile tudi po vzoru tistih, ki jih je NSKS že izvedel. Klicati Slovenijo za sodnika konfliktov pa res diši po nekdanjem "enoumju" in briše subjektiviteto manjšine, kot sem pisal v prejšnjem Ogledalu. Pisanja Mladike torej ne postavljam v tovrstne kontekste, čeprav se o volitvah pogostokrat razpravlja tudi med Slovenci v Italiji. Med nami ni čutiti potrebe po novi čelni konfrontaciji, očitno pa ostajajo želje po neki jasnejši identiteti skupin, kot je npr. katoliška. Problem, ki me v izhodišču zanima, je torej nelagodje katoličanov. Slednje je v resnici podobno tistemu, ki ga iznašajo v Sloveniji laični "narodnjaki". Niso namreč razočarani samo katoličani, ampak tudi tisti, ki so videli v padcu komunizma nastanek Kosovelovega "novega človeka'. Ob osamosvojitvi Slovenije smo lahko brali v Novi reviji in poslušali tudi iz ust ne-katoličanov utvare, da se bo z osamosvojitvijo Slovenija rešila slabosti, kot so korupcija, samomori, alkoholizem, občutek manjvrednosti in podobne zadeve, ki so jih nekateri osa-mosvojitelji pripisovali dejstvu, da je bila Slovenija pod Jugoslavijo. Spominjam se, da je v tržaškem Kulturnem domu na prvi skupni Prešernovi proslavi nekaj podobnega govoril tudi Boris Pahor. Danes lahko ugotavljamo, da so v novi Sloveniji še vedno nekateri slabi ljudje, da je korupcije dovolj, da so nekateri obogateli na sumljive načine, da je alkoholizem razširjen, da kriminal raste in da je med mladimi razširjena droga. Ne samo da so cerkve prazne, kriza vrednot je zajela slovensko družbo, z njo pa kulturo, politiko in gospodarstvo. Razočaranje je torej veliko, kaj pa to razočaranje pomeni? Ob negativnih pojavih smo lahko vsi žalostni, razočaranje pa kaže na to, da se niso uresničili nekateri upi. Tu je problem. So bili ti upi realistični? Moj odgovor bo zato enostaven: katoličani so spremenili vero v ideološko paradigmo, in kot sem že ugotovil, združili vero v Boga z nacijo in posledično s politiko. Katoliški in neka-toliški narodnjaki so v določenem trenutku zavzeli ideološko-nacionalistične pozicije, ki so se v dogajanju zgodovine razbile kot vse ostale ideologije 20. stoletja. Od tod razočaranje, ki je bilo zelo podobno tistemu, ki so ga med Slovenci v Italiji občutili v Jugoslavijo zaverovani komunisti. Katoličanu, ki se zna ločiti od tekoče politike, bi moralo biti jasno, da je človek krhko bitje, izpostavljeno strastem in slabemu. Že v stari zavezi, predvsem v Mojzesovih knjigah, lahko beremo dolg seznam vojn in kazni, ki so bile posledica tega, da se je izvoljeno ljudstvo kaj rado izpridilo, zapustilo svojega Boga in se predalo malikom. Hudič je preizkusil Kristusa-človeka, sv. Avguštin je tudi po spreobrnjenju bil trd boj sam s sabo. Komu bolj kot katoličanu bi moralo biti jasno, da so idealitete nekaj težko dosegljivega? Da se Civitas Dei verjetno ne bo uresničila človeku? Če se je izvoljeno ljudstvo borilo s prekrški in grehi ter se je recidivno izneverjalo Bogu, zakaj bi tega ne storili tudi Slovenci? Podobno velja za "laične" narodnjake. Kako so lahko mislili, da bo slovenski narod postal nenadoma moralno in etično neoporečen ter zdrav in vesel samo zato, ker se je osamosvojil od Jugoslavije? Kje so ti slovenski narodnjaki videli v zahodnih demokracijah in na svobodnih tržiščih gručo angelov, ki ne sleparijo, ne pijejo, ne kadijo, ne prešuštvujejo itd? Če je bilo slabo tudi v "drugem sistemu", zakaj bi imeli Slovenci poseben bonus, ki nas bi naredil lepe pred sabo in drugimi? Deziluzije so v bistvu sad ideoloških in nezgodovinskih iluzij. V resnici bo boljši tisti, ki bo prvi sestopil iz tega imaginarnega sveta, iz nerealističnih sa-mopodob in se soočal s človekom in svetom življenja v vsej njuni resničnosti. Po katoliško: ko bom jaz videl v sebi tudi grešnika. V igri iluzije in deziluzije so imeli mnogi pripadniki tako imenovanega "levega tabora" srečo, da so ali smo zaslutili polom nekega sistema, neke ideje in neke vere predčasno. Poglejmo slovensko literaturo, čeprav je res, da so se pred in po osamosvojitvi mnogi destruktivistični literati spremenili v zagrizene graditelje nacije in zidov proti komunizmu, ki je v resnici že itak kopnel kot sneg na pomladnem soncu. Na to me je opozoril katoličan in obenem do kraja luciden in nezasle-pljen slovenski mislec Marjan Ro-žanc. Videl je spremembo, ni pa si delal utvar, da bo novo prineslo raj pod Triglavom. Prav v ideoloških ekscesih je Rožanc zaslutil začetek novega zla, konfliktov in travm. Izrecno mi je omenil ponovno rast slovenskega klerikal-izma, ki ga je on, kristijan, odklanjal. Razmišljam o sebi in katoličanih: čemu ne bi tudi "oni" sestopili z nekih iluzornih predpostavk ter bili najprej ljudje in se kot ljudje pogovorili o za nas pomembnih zadevah. Mislim na pogovor brez zastav, sabelj in ideološke ropotarnice. Katoličani bi morali prvi vedeti, kako je šel Kristus med ljudi bos in gol in v bistvu brez iluzij, da bo človek postal angel brez križa, žebljev in krvi? Pa še nekaj: bistven zasuk je krščansko opravilo, ko sta se Peter in Pavel ločila od zgolj židovske tradicije in etnije ter pričela širiti nauk med drugi plemeni, etnijami in državami. Postavila sta podlago univerzalnemu krščanstvu. Ne bi morda prav katoličani lahko oplodili včasih vase zagledano "slovenstvo" z univerzalnejšim duhom? Čemu so se nekateri katoličani zagnali proti večkulturnosti in multie-tničnosti, ko pa sta bili to predpostavki nove vere? Pavel ni pisal le svojemu plemenu, prehodil in preplul je Sredozemlje, pisal Korintčanom, Rimljanom in drugim. Je prav tako gotovo, da ima katolicizem narodno predpostavko, narod pa katoliško? Razočaranje lahko vodi k mišljenju v drugačno in širšo smer. Simčič je citiral Malrauxovo prerokbo, da "bo tretje tisočletje religiozno, ali pa ga ne bo." Pred njim je Marx zapisal:"Komunizem ali barbarstvo". Tretji so postavili kot edino alternativo nacijo. Kaj ko bi sedaj vsi skupaj pričeli pri človeku in "izme" končno podredili njemu, ne pa človeka "izmom"? Morda bi bili manj razočarani. ODPRTA TRIBUNA O vprašanju varstva slovenske manjšine V dobri starih časih se je pisalo in govorilo o »globalnem zaščitnem zakonu«, kakor imenujejo še dandanes bivši državljani S.F.R.Jugoslavije, ki so se kdaj ukvarjali z našo manjšino, tako imenovani »zaščitni zakon«, ker jih merodajni krogi niso obvestili, da gre za mizerno skrpucalo, ki ne nudi niti tiste ravni varstva slovenskega jezika v odnosih z oblastmi, ki po treh razsodbah Ustavnega sodišča Italijanske republike izhaja neposredno iz 6. člena ustave, tudi če ne obstajajo ustrezni zakoni za izvajanje ustavne določbe. Zaradi vzgoje in izobrazbe se strinjam z Ustavnim sodiščem in predvsem z ustavo, ki naj bi nam bila osnovno vodilo v političnih zadevah, kakršno je vprašanje varstva jezikovnih in narodnih manjšin. Z ustavnega vidika in torej s pravnega vidika, ki je edini sprejemljiv vidik v pravni državi, je vprašanje precej drugačno od tega, kar izhaja iz dejanja in nehanja obeh krovnih organizacij. Tretji člen ustave namreč določa sledeče: »Naloga republike je, da odstranjuje ovire gospodarskega in družbenega značaja, ki dejansko omejujejo svobodo in enakost državljanov ter preprečujejo polni razvoj človekove osebnosti in dejansko udeležbo vseh delavcev pri politični, gospodarski in družbeni ureditvi države«. Ustavno sodišče je v razsodbi št. 15/1996 zapisalo, da je treba pri varstvu priznane jezikovne manjšine tolmačiti ustavno vse razpoložljive predpise, ki so uporabni v namen, ki ga navaja ustava. Zato je jasno, da je edino pravilno tolmačenje, ki predvideva prispevek, ki je višji od preživetvenega minimuma, saj tretji člen ustave govori o zagotovitvi polnega razvoja in ne samo preživetja ali životarjenja. Sam sem prepričan, da je »zaščitni zakon« določil prispevke, ki so preživetveni minimum (če je kdo prepričan, da je je šlo za razsipnost, naj se javi s pisno obrazložitvijo svojega stališča), zaradi česar je edina sprejemljiva in logično možna, ustavno zakonita sprememba njihova prilagoditev stopnji draginje. Pri dejanskem varstvu manjšine, ki so ga svoj čas imenovali »globalna zaščita«, pridejo v poštev tako ovire gospodarskega kot ovire družbenega značaja. Levo-sredinska večina, ki je izoblikovala in izglasovala tako imenovani »zaščitni zakon«, pa je zagotovila zakonsko podporo narodnostni nestrpnosti in s tem okrepila ovire družbenega značaja. Ne vem, koliko ljudi se spominja jasnih besed ministra Carla Giovanardija, ki so bile objavljene 16.1.2004 pod naslovom »Bilinguismo integrale solo nelle frazioni«: »L'introduzione del bilinguismo su tutto il territorio co-munale« (nanaša se na občini Gorico in Trst) »sarebbe come gettare un cerino in una polveriera« (uvedba dvojezičnosti na vsem ozemlju občin, bi imela učinek vžigalice, ki bi jo vrgli smodnišnico). Ker je »bilinguismo integrale« to, kar je Ustavno sodišče opredelilo z izrazom »tutela minima«, je »zaščitni zakon« zločinska potuha narodnostni nestrpnosti. Po tem, kar počne SKGZ, domnevam, da tega niso razumeli, in zdi se mi, da tudi SSO ne razmišlja dosti drugače. Domnevam namreč, da se besedilo Davida Peterina v Primorskem dnevniku z dne 12.3.2010 (str.5) nanaša na obe krovni organizaciji. Ker imam pred očmi celotno vprašanje varstva slovenske manjšine, sem obravnaval vprašanje celotnega zakona in ne samo 16. člena. Varstvu manjšine naj bi bil namenjen ves denar, katerega uporabo predvideva »zaščitni zakon«. Pri tem se postavlja vprašanje ali so v celoti uporabili ves denar, ki ga zakon namenja v 3., 8., 10., 13. in 21. členu. Za vsoto, ki jo 15. člen namenja slovenskemu oddelku glasbenega konservatorija, je jasno, da je niso še uporabili, in tam se je v osmih letih nabralo 4.333.144,00 €, za katere je bila slovenska manjšina v celoti prikrajšana. Ne spominjam pa se, da bi bil bral kako stališče krovnih organizacij o tej nezanemar-ljivi vsoti. Tudi se ne spominjam, da bi bral kako stališče krovnih organizacij o čudni vsebini 11. člena zakona. Ta člen najprej poviša že obstoječi sklad za sestavo in tisk učbenikov in drugih učnih pripomočkov na 250 milijonov lir letno, nato pa določi v ta namen 155,5 milijonov lir letno. Gre za letno razliko 94,5 milijonov lir, ki je v osmih letih znesla 390.440,00 €. Kot že rečeno, gre tudi za vprašanje, ali je bilo 155,5 milijonov lir ali 48.805,00 € letno porabljenih za sestavo in tisk učbenikov in drugih učnih pripomočkov za slovenske šole. Kolikor je meni znano, velja pravilo, da se proračunske postavke, ki niso bile izkoriščene, naslednje leto črta, in vse postavke, ki jih predvidevajo razno razni zakoni je treba letno vnesti v proračunski zakon. Torej ne samo prispevke po 16. členu zakona, ki znašajo v evrih 5.164.568,99 z upoštevanjem draginje pa 6.145.068,97 €. Ker gledam na vprašanje varstva slovenske manjšine globalno ali bolje rečeno ustavno, sem želel opozoriti na celotno vprašanje varstva slovenske manjšine. Ker se mi dogaja, da Primorski dnevnik ne objavlja mojih posegov, tudi če ne presegajo strogo odmerjenega prostora, v spisu, ki je objavljen 16. marca 2010 (str. 5), nisem napisal vsega, kar sem napisal tu. Verjetno je prav, da povem, da je družbeno politično društvo Edinost že 20. februarja 2010 poslalo obema krovnima organizacijama osnutek pregleda kršitev »zaščitnega zakona«, iz katerega bi moralo biti vsaj voditeljem teh organizacij jasno, da varstvo slovenske manjšine ne izhaja samo iz 16. člena. In po mojem globokem prepričanju je vprašanje ovir družbenega značaja pomembnejše od ovir gospodarskega značaja. Zaradi tega sem bil že pred desetletji prepričan, da bi morala biti slovenščina uvedena kot obvezni predmet vsaj v vseh italijanskih osnovnih šolah, ki delujejo na naselitvenem ozemlju slovenske manjšine. To bi bila najbolj »sistemska rešitev« varstva slovenske manjšine, ker je znanje jezika okolja, znanje jezika svojega soseda, prvi pogoj za korenito odpravljanje nesporazumov in ovir družbenega značaja. V podporo tej zamisli ne bom navajal več kot štirideset let staro dejavnost v slovenskem delu bivše cone B, temveč se bom omejil na ustrezne predpise ustave Italijanske republike. Drugi člen ustave se namreč glasi: »Republika priznava in jamči človekove nedotakljive pravice, bodisi kot posameznika, bodisi v družbenih skupnostih, v katerih se razvija njegova osebnost, ter zahteva izpolnjevanje nepreklicnih dolžnosti politične, gospodarske in družbene solidarnosti«. Ker je manjšina ena od družbenih skupnosti, v katerih se razvija osebnost manjšinca, in je za odpravo ovir družbenega značaja izredno pomembno znanje sosedovega jezika, ne more biti nobenega dvoma, da je učenje slovenskega jezika nepreklicna dolžnost družbene solidarnosti. Iz vsega navedenega je jasno, da je ustavna dolžnost Italijanske republike poskrbeti za gmotna sredstva, ki naj omogočajo polni razvoj človekove osebnosti in dejansko udeležbo pripadnikov manjšine pri politični, gospodarski in družbeni ureditvi države, in je njena ustavna dolžnost odstraniti ovire gospodarskega in družbenega značaja, ki dejansko ovirajo svobodo in enakost pripadnikov manjšine. Pri tem je nepreklicna dolžnost državljanov družbena solidarnost, ki se udejanja z učenjem jezika okolja ali jezika soseda. Na Južnem Tirolskem je nemščino kot obvezni učni predmet v šolah z italijanskim učnim jezikom predvidel 12. člen ustavnega zakona št. 1 z dne 10.11.1971, (danes 19. člen odloka predsednika republike št 670 z dne 31.8.1972), učni načrti pa so bili odobreni s pokrajinskim zakonom št. 64 z dne 13.12.1978, ki ga je nadomestil pokrajinski zakon št. 2 z dne 19.7.1994. Ker je predsednik Italijanske republike Carlo Azeglio Ciampi 10. oktobra 2010 v Pulju ponudil Republiki Hrvatski »evropski model sožitja«, ki ga je Italijanska republika uvedla na Južnem Tirolskem, sem prepričan, da ima tudi slovenska jezikovna in narodna manjšina pravico do »evropskega modela sožitja« (po 5. členu ustave je Italijanska republika »una e indivisibile«). In to najmanj v obliki, da obstaja na vseh šolah z italijanskim učnim jezikom na naselitvenem ozemlju slovenske manjšine dejanska možnost za sistemsko učenje slovenskega jezika, vsaj na prostovoljni osnovi. Samo Pahor / ALPE-JADRAN Sreda, 24. marca 2010 5 SKGZ - Ocena deželnega tajništva Skupno omizje organizacij in strank nujno za resen spopad s krizo Razmisliti tudi o sodelovanju desnosredinske stranke, ki jo voli precej Slovencev TRST - Deželno tajništvo SKGZ je v daljšem tiskovnem sporočilu pozitivno ocenilo seminarsko srečanje, na katerem so ob krovni organizaciji sodelovale slovenske komponente nekaterih pomembnejših strank levosredinske koalicije. Na omenjenem srečanju, kot na podobnem sestanku vodstev SSO in SSk, je prišla do izraza potreba po skupnem omizju, ki naj bi obravnavalo nekatera odprta in za manjšino pomembna vprašanja. Predstavniki obeh srečanj so izpostavili potrebo po skupnem zastopstvu, ki je v danih pogojih najboljša sinteza obstoječih manjšinskih komponent. Skupno zastopstvo naj bi postalo urejena in ustaljena oblika srečevanja in usklajevanja stališč glede odprtih vprašanj. Na tajništvu SKGZ so vzeli v pretres možnost, če bi bila z institucionalnega vidika primerna tudi prisotnost predstavništva desnosredinske stranke, ki na deželni ravni uživa dokazano podporo določenega števila slovenskih volivcev. Skupno zastopstvo naj bi se domenilo glede prioritetnih manjšinskih vprašanj in se operativno lotilo njihovega reševanja. Na tajništvu SKGZ so menili, da obstaja v manjšini vrsta problemov, ki zadevajo različne ustanove in organizacije (kulturne, medijske, šolske), ki niso le v domeni organizacij civilne družbe, ampak nujno zaobjemajo tudi politično in strankarsko realnost. Reševanje krize v Slovenskem stalnem gledališču je npr. zakonsko vezano na državne in krajevne uprave, kjer imajo besedo stranke. Podobnih primerov je več in z različnih področjih. V tem smislu je eklatantno vprašanje dvojezične šole v Špetru. Na to, da mora postati skupno zastopstvo vse bolj močan instrument za reševanje manjšinskih vprašanj, kaže zdajšnje sodelovanje med krovnima organizacijama. »Medena leta«, ko sta SKGZ in SSO vzbujali obete, da bosta znali prevzeti vodilno vlogo v manjšinski skupnosti, so minila. Javnost je pričakovala, da bosta krovni nadaljevali po poti tesnega povezovanja, ki sta jo ubrali v času sprejemanja zaščitnega zakona in posledično pri organizaciji Programske konference. To se ni zgodilo in organizaciji sta izgubili prednost, ki sta jo takrat imeli. Danes sta krovni prej tarča kritik kot pa izraženega zaupanja. Pozitiven naboj se je verjetno izgubil, ker se skupaj sprejete programske smernice, niso uresničile. Ko bi pred petimi letih prepričano pričeli uresničevati izbire, ki jih je opredelila Programska konferenca, bi imeli danes boljša izhodišča za soočanje z vedno bolj splošno in akutno krizo. Sedaj je vse bolj zapleteno. Med premnogimi vprašanji zmanjkujejo globalne vizije in odprte probleme se skuša reševati sproti in kratkoročno. Problem SSG je tudi glede tega simp-tomatičen. Ko bosta komisarja prenehala svoj mandat, ni jasno, če bosta zapustila preurejeno in finančno vzdržno ustanovo ali pa se bo redni upravni svet, ki ga predvideva statut, ponovno pričel ukvarjati s starimi in žgočimi vprašanji. Resno si moramo torej postaviti vprašanje, v kolikšni meri so manjšinske komponente in njihova vodstva pripravljena in sposobna voditi sedanjo negativno konjunkturo. To velja tako za civilno kot za strankarsko družbo. SKGZ si problemov ne zakriva in jemlje kritike na lasten račun zelo resno. SKGZ tudi sama ugotavlja, da je manjšinska organiziranost statična in vse bolj podvržena napadom krize. Splošna politična realnost ne pomaga, vendar tudi v tem smislu ni pričakovati, da se bo vse nekako uredilo samo po sebi, kot je ali bo na nek način prišel letošnji milijon evrov več. To je utvara. Kritični trenutki so zadnje opozorilo, da je treba stopiti na pot reform, ki pomenijo nekatere konkretne spremembe v splošni organiziranosti slovenske manjšine v Italiji. Ne-lahka naloga čaka tako organizacije civilne družbe kot politične stranke, saj so problemi med sabo tesno povezani ter obenem vsebinski, organizacijski in politični. V okviru globalnega razmisleka in delovanja bo nujno brez strahu pojasniti podobnosti in razlike med SKGZ in SSO. Pridevnik »krovni« ne predpostavlja, da gre za siamski dvojčici, ki imata enako razsežnost, strukturiranost, idejno osnovo in isto vlogo v naši skupnosti. Različni sta njuni zgodovini in različna sta njuna pogleda na svet in samo manjšino. To je treba pri ocenjevanju njunega dela upoštevati. Mehansko enačenje je zavajajoče. Na to opozarjajo tudi nekateri uvodniki v reviji Mladika, ki izpostavljajo npr. katoliško tradicijo SSO. SKGZ ima v svojih genih laično ter levo in liberalno osnovo. Tajništvo SKGZ je nadalje izrazilo mnenje, da za organizacijo civilne družbe ni pozitivna pretesna povezava z neko stranko. Špetrska šola trenutno predstavlja eno od pomembnejših vprašanj, ki zahtevajo angažitranje vseh Krovni organizaciji bi morali imeti določeno ekvidistanco do vseh strank, ki podpirajo obstoj in razvoj naše skupnosti. To bi utrdilo njuno avtonomijo in ju tesneje povezovalo. SKGZ je zagovarjala tezo o močnejšem sodelovanju krovnih, ki naj bi v perspektivi vodilo k združitvi ali vsaj k tesni sistemski si-nergiji (Zveza Slovencev). Pogledi SKGZ niso naleteli na pozitiven odziv, drugih predlogov pa ni bilo. SKGZ si ne more očitati, da ni storila vsega, kar je bilo možno, da bi se zapisana razmišljanja udejanjila. Vloženih je bilo veliko energij, da bi premagali razhajanja, saj v civilni družbi ni razlogov za pretirane delitve. Spoštovati je treba pluralnost stališč, obenem pa najti moč za sintezo in skupne odločitve. SKGZ meni, da se bo sodelovanje in dogovarjanje med krovnima organizacijama nadaljevalo. SSO in SKGZ imata zakonsko priznan status. Obe imata pomembne odgovornosti do organizirane skupnosti in obe morata delovati usklajevalno, saj se njuna vloga izraža predvsem v odnosu do najpomembnejših skupnih manjšinskih organizacij in ustanov. Vprašanje ostaja kakovost sodelovanja in njegov domet, skratka, to, koliko je prostora za skupno delo mimo tega, kar je nujno. Zaradi in mimo teh dvomov ostaja skupno omizje organizacij civilne družbe in strank, za katere se večinsko opredeljujejo Slovenci, tista sinteza, ki se edina lahko resno loti vseh kriznih žarišč in to preden bo prepozno. Že prihodnje leto bi se namreč lahko izkazalo za Slovence v Italiji in njihove organizacije kot zelo žalostno. V sedanjem političnem kontekstu ne bi imelo niti skupno zastopstvo čarobne palice, lahko pa bi zarisalo racionalne okvire z namenom, da ne pride do skorajšnjega manjšinskega razkroja, zaključuje tiskovno sporočilo tajništvo SKGZ. MESEČNIK - Danes na TV Koper-Capodistria Lynx magazine tokrat o čezmejni stvarnosti KOPER - Danes ob 22.30 bo na TV Koper-Capodistria na sporedu mesečnik Lynx magazine, ki je rezultat tesnega sodelovanja med televizijskima hišama RAI in TV Slovenija in specifično med štirimi programskimi enotami: slovenskim in italijanskim TV programom RAI ter slovenskim in italijanskim programom TV Ko-per-Capodistria. Tokrat so pripravili štiri prispevke, ki so tako ali drugače vezani na čezmejno stvarnost v našem prostoru. Anne Cecile Lamy je Francozinja in profesorica francoskega jezika. Ponudba zanimive službe in radovednost sta jo pred nekaj leti privedli v Novo Gorico, kjer se je kasneje tudi stalno naselila. O svoji izbiri trdi,da ji obmejnost še posebej leži zaradi izziva večkulturnosti in različnosti. Z njo se je srečal Piero Pieri. Pristanišča v našem prostoru so pogosto v centru medijske pozornosti. Pred nedavnim je bil v Trstu podpisan ustanovni akt združenja NAPA, v katerega so vključena vsa pristanišča severnega Jadrana. Loris Braico bo gledalce v svojem prispevku seznanil z novostmi in projekti, ki jih nova povezava obeta. Univerzi v Kopru in Trstu ponujata študij slovenskega jezika in književnosti. Na razdalji slabih dvajsetih kilometrov si torej sorodni stolici konkurirata pri vpisovanju brucev in študentov, bodočih slovenistov. Na podlagi česa se študentje odločajo za eno ali drugo izbiro? Kaj o tem menijo profesorji? Je sodelovanje mogoče in v kakšni meri? Odgovore bo poskušal poiskati prispevek, ki ga je pripravila Branka Preden. Govor bo še o železniških in avtobusnih med Trstom In Ljubljano. Edini -nočni - vlak, ki povezuje Trst s slovensko prestolnico, vozi v eno smer več kot tri ure za slabih 90 kilometrov. Tudi avtobusnih povezav, ki bi lahko bile bistveno hitrejše, skorajda ni. O tem bo poročala Živa Pahor. Oddajo bodo na TV Koper-Capodi-stria ponovili v četrtek 1. aprila ob isti uri. V Kopru mednarodni večer s predstavitvijo Slovaške, Češke in Italije KOPER - Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP), natančneje Resor za mednarodno sodelovanje, in ESN Primorska v letnem semestru tekočega študijskega leta prirejata sklop mednarodnih večerov, na katerih tuji študentje, ki so trenutno na izmenjavi na Univerzi na Primorskem, predstavijo svojo državo, kulturo, običaje in obiskovalce razvajajo s tipično hrano in pijačo države, iz katere prihajajo. Danes ob 20. uri bo v osrednjem prostoru ŠOUP (Pristaniška ulica 3 v Kopru) na sporedu četrti večer, predstavile pa se bod Slovaška, Češka in Italija. Slovaški in češki študentje bodo predstavili svoje skupne zgodovinske poti, znamenitosti in znane svetovne osebnosti iz teh dveh držav. Italijanska študentka pa bo spregovorila o italijanskih kulturno-zgodovinskih znamenitostih. Ob koncu bodo lahko obiskovalci poskusili tipično hrano in pijačo treh predstavljenih držav. Vstop je prost! V Librisu danes predstavitev esejev Vlada Šava KOPER- V knjigarni Libris v Kopru bodo danes ob 19. uri predstavili zbirko esejev avtorja Vlada Šava z naslovom Jutranja premišljevanja, ki je post-humno lani izšla pri založbi Društvo 200. Večer bo vodila Ines Cergol, pridružil pa se ji bo urednik zbirke Peer Kovačič Peršin. Vlado Šav je bil pisatelj, gledališčnik in nosilec alternativnih ustvarjalnih ter življenjskih praks tetr družbeno in duo-vno angažiran kulturni delavec. Njegov literarni opus obsega roman Džeja, zbirko refleksijSamorodnice, pesniški zbirki Stopinje v molku in Potovanja, osebni esej Romanje domov: pisanja iz zapuščenih krajev, v soavtorstvu pa esejistične pogovore Etos sodobneg bivanja, eseje in zapise pa je objavljal v različnih literarnih revijah. (O.K.) Heimatdienst ponuja NSKS izvensodsno poravnavo... CELOVEC - Desničarski koroški Heimatdienst (KHD), ki je šele konec preteklega tedna napovedal tožbo proti Narodnemu svetu koroških Slovencev (NSKS) zaradi očitka, da je KHD reakcionaren, protimanjšinski in da skuša uničiti slovensko narodno skupnost na Koroškem, je sedaj pripravljen na izvensodno poravnavo. Kakor je včeraj povedal predsednik KHD Josef Feldner, bi se KHD zadovoljil s tem, da NSKS očitke javno prekliče in sicer v obliki častne izjave. Ožje vodstvo NSKS je izreklo ostre očitke na račun Heimatdiensta na tiskovni konferenci pretekli teden na Dunaju. (I.L.) SLOVENCI V ITALIJI IN AVSTRIJI - Obisk na Južnem Tirolskem pri SVP Tradicionalno dobro sodelovanje v politiki in gospodarstvu se še krepi BOCEN - Sodelovanje strank slovenske manjšine v Italiji in v Avstriji, Slovenske skupnosti (SSk) in Enotne liste (EL), z Južnotirolsko ljudsko stranko (Sudtiroler Volkspartei - SVP) je tradicionalno dobro. To se je pokazalo tudi pretekli konec tedna na deželnem kongresu SVP v Mera-nu, katerega so se udeležili tudi predstavniki obeh slovenskih manjšinskih strank iz Italije in Avstrije. Slovensko skupnost je zastopal deželni tajnik Damijan Terpin, EL in Politično upravno akademijo (PUAK) pa poslovodkinja Justina Hribernik oz. Janko Kulmesch. Kongres sam je potekal v znamenju bližnjih volitev na Južnem Tirolskem, kot slavnostnega govornika pa so povabili ministrskega predsednika Bavarske Horsta Seehoferja. Predstavnika EL sta se v okviru kongresa srečala tudi z deželnem glavarjem Luisom Durn-walderjem, s predsednikom SVP Richardom Theinerjem, s podpredsednikoma SVP Martho Stocker in Thomasom Widmannom ter z evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom. Kakor znano, gojijo predstavniki SVP že leta odlične stike s koroškimi Slovenci in Slovenci v Italiji. Predsednik SVP Theiner in podpredsednik Widmann pa sta obljubila, da bosta še letos Od leve Janko Kulmesch, Justina Hribernik, Richard Theiner Karel Smolle in Marjan Pipp obiskala Enotno listo na Koroškem. Iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem sta se kongresa udeležila tudi predsednik Centra avstrijskih narodnosti Marjan Pipp in predsednik NSKS Karel Smolle. V vlogi graditelja mostov med Južno Tirolsko, Koroško in Slovenijo na gospodarskem področju pa vse bolj izstopa tudi Slovenska gospo- darska zveza (SGZ) v Celovcu. Včeraj je predsednik SGZ Benjamin Wakounig spremljal delegacijo Trgovinske zbornice južne Tirolske, ki jo je vodil predsednik Michl Ebner, na obisku pri Gospodarski zbornici Slovenije. S tem so vsebinsko zapolnili dogovor iz lanskega leta, ko sta predsednika EL in SGZ Smrtnik in Wakounig vodila delegacijo na obisku na Južem Tirolskem. (I.L.) CELOVEC - Manjšina Desničarski FPK zahteva preštevanje manjšine Enotna lista zahtevo odločno zavrnila CELOVEC - Dejstvo, da se koroški Slovenci zaradi notranjih sporov ne morejo dogovoriti za skupno politično zastopstvo manjšine, je očitno voda na mlin vladajočih desničarskih sil na Koroškem. Tako je predsednik poslanskega kluba nove svobodnjaške stranke (FPK) Kurt Scheuch konec prejšnjega tedna vnovič zahteval preštevanje slovenske manjšine. Enotna lista (EL) pa je Scheuchove izjave takoj zavrnila. »Trditev Scheucha, da naj bi upravičena zahteva po skupnem demokratičnem zastopstvu potrjevala upravičenost zahteve po ugotavljanju manjšine, je milo rečeno neseriozna in v nobenem primeru stvarna,« je članu stranke koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja odgovoril predsednik deželne EL Vladimir Smrtnik. Smrtnik je še poudaril, da koroški Slovenci zares potrebujejo rešitev vprašanja zastopstva, ki dejansko upošteva pluralnost in vse legitimirane politične dejavnike slovenske narodne skupnosti. V tem smislu da je deželna EL tudi že predložila konkretni predlog, ki je - tako EL v tiskovni izjavi - medtem naletel na pozitivni odmev tudi pri pristojnem ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanu Žekšu ter pri komisiji za mednarodne odnose Državnega sveta Slovenije. Konkretno EL predlaga ustanovitev Koordinacijskega odbora, v katerem bi bile enakopravno zastopane vse tri politične organizacije manjšine (NSKS, ZSO in SKS) ter EL kot samostojna stranka koroških Slovencev. Predsednik EL je ob tem vnovič pozval vse tiste politične dejavnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ki se še niso opredelili do predloga EL, da do njega zavzamejo stališče. (I.L.) 6 Sreda, 24. marca 2010 GOSPODARSTVO PRISTANIŠČA - Nekoliko manj negativni podatki za januar in februar V tržaškem pristanišču prvi znaki oživljanja pretovora V prvih dveh mesecih 6,7-odstotna rast, v februarju pa že 9 odstotkov več kot lani TRST - Po podatkih, ki so jih za letošnji januar in februar zbrali v uradih tržaške Pristaniške oblasti (Autorita Portuale), se je v začetku leta nadaljevala rast pristaniškega pretovora. V primerjavi s prvima dvema mesecema leta 2009 se je skupni pretovor povečal 6,7 odstotka, medtem ko je bil v februarju glede na enak lanski mesec večji za dobrih 9 odstotkov. Skupni pretovor, ki je znašal 7.279.102 toni blaga, je bil za več kot 450 tisoč ton večji od pretovora v prvih dveh mesecih lanskega leta, ko je znašal 6.822.635 ton. Da se pretovor prebuja, kaže tudi podatek, da je bil januarja za 4,7 odstotka večji kot v enakem lanskem mesecu, medtem ko je februarja stopnja medletne rasti presegla 9 odstotkov. Rast pretovora so zabeležili pri vseh vrstah blaga. Najbolj, za 19 odstotkov, se je povečal pretovor različnega blaga v paletah, za 4,2 odstotka je zrasel pretovor tekočih razsutih tovorov in za 1,3 odstotka pretovor razsutih trdih tovorov. Izstopa tudi podatek o prometu z ro-ro ladjami oziroma trajekti, saj so v prvih dveh mesecih leta pretovorili 32.564 tovornjakov, kar je za dobrih 7500 tovornjakov ali za 26 odstotkov več kot v enakem bimesečju lanskega leta, ko jih je bilo 25.850. Če primerjamo količino blaga, ki so ga vozili tovornjaki, pa je rast še izrazitejša, od 672.264 na 872.672 ton ali 30-odstotna. Učinki gospodarske krize pa še naprej dušijo pretovor kontejnerjev, ki je tudi v letošnjih prvih dveh mesecih z negativnim predznakom. Februarja so na sedmem pomolu pretovorili za 13 odstotkov manj kontejnerskih enot (TEU) kot februarja lani, medtem ko je obračun prvih dveh mesecev leta negativen za 17,3 odstotka. Pretovorjeno je bilo namreč 40.139 TEU, medtem ko so jih v enakem lanskem obdobju pretovorili 48.546 TEU. Manj izrazit je bil padec pretovora, če upoštevamo količino v kontejnerjih transportiranega blaga, ki ga je bilo za 7 odstotkov manj kot januarja in februarja lani. DEŽELA FJK ZA ENO SAMO PRISTANIŠKO OBLAST V DEŽELI TRST - Dežela FJK, ki podpira projekt banke Unicredit za skupno logistično platformo treh pristanišč v Furlani-ji-Julijski krajini, se ne ogreva za komi-sarsko upravljanje tega sistema, ampak predlaga skupno deželno pristaniško oblast. Predlog za »super pristanišče« Trst-Tržič namerava deželna uprava Kontejnerska ladja na raztovoru ob sedmem pomolu arhiv vključiti v sporazum med deželo in državo, ki je sicer še v fazi tehnične priprave. Sporazum naj bi zunanji minister Franco Frattini, minister za infrastrukture Altero Matteoli, podsekretar pri predsedstvu vlade Gianni Letta in predsednik Dežele FJK Renzo Tondo z odbornikom za infrastrukture Riccardom Riccardijem podpisali ob režijskem omizju med Deželo FJK in državo za razvoj severnega Jadrana. Kot je znano, načrtovana logistična platforma z zmogljivostjo več kot dva milijona kontejnerskih enot (TEU) predstavlja velik naložbeni zalogaj, saj naj bi vanjo investirali približno milijardo evrov, od česar naj bi prišlo 300 milijonov iz javnega proračuna. Proračunska sredstva, tako evropska kot državna, bodo potrebna tudi za okrepitev železniških povezav za novo platformo, ki naj bi v severni Jadran privabila pretežni del tovorov za oziroma iz Bavarske, Avstrije in vse srednje oziroma vzhodne Evrope. Torej natanko isti trgi, na katere se sklicujejo tudi v koprskem pristanišču. Kako se bo ta partija, ki se tokrat kaže veliko bolj konkretna kot ob podobnih poskusih v preteklosti, iztekla za edino slovensko pristanišče, je za zdaj še uganka, logika pa bi hotela, da bi v Sloveniji na sodelovanje z ostalimi severnojadranskimi pristanišči gledali nekoliko manj nezaupljivo, kot se je to dogajalo doslej. (vb) SPLETNA ANKETA - Velik odziv bralcev KB 1909 po presoji večine bralcev ne bi »smela« upravljati Postojnske jame Dve tretjini naših bralcev (65 odstotkov) se ne strinja s kandidaturo goriške (slovenske) finančne družbe KB 1909, da bi upravljala sistem Postojnske jame in Predjamskega gradu. Z njeno prijavo na razpis za nakup podjetja Turizem Kras, ki ima koncesijo za upravljanje jame, je namreč izrazilo strinjanje le 31 odstotkov sodelujočih v naši anketi. Sklepamo, da je prišla večina odgovorov iz Slovenije, kjer ne samo na Italijane, ampak tudi na Slovence iz Italije mnogi gledajo z nezaupanjem. To je - sicer majhen - dokaz, da so besede o vzpostavljanju skupnega slovenskega gospodarskega prostora, potem ko kulturnega gradimo že desetletja, še vedno samo besede in da je do dejanj še zelo dolga pot. Tako kot je preteklo nedeljo v Botaču opozoril minister Žekš, ko je dejal, da obramba nikoli ne pelje do zmage. Ali se strinjate s kandidaturo finančne družbe KB 1909 za upravljanje Postojnske jame? Da Ne Ne vem 99 - 31% 13 - 4 % 201 - 65% \ ^r IK? -- www.primorski.eu LETALIŠČA - Po aprilski skupščini konzorcija Javne uprave bodo svoje lastniške deleže prodale Deželi RONKE - Upravni svet konzorcija javnih uprav, ki je večinski lastnik letališke družbe Aeroporto FVG, je na včerajšnji seji sklenil za sredino prihodnjega meseca sklicati skupščino delničarjev, na kateri bodo ti formalizirali pristanek k prodaji svojih lastniških deležev Deželi FJK. Skupščina letališkega konzorcija bo 14. aprila v drugem sklicanju, na dnevnem redu pa bo informacija o pogajanjih z deželno upravo in pooblastilo predsedniku konzorcija za sklenitev prodaje v vrednosti 5,2 milijona evrov. Dežela FJK, ki ima danes 49-odsto-tni lastniški delež, bo z nakupom, ki ga mora odobriti še deželni odbor, postala edini lastnik letališke družbe. Člani konzorcija se bodo po aprilski sestali še na eni, najbrž zadnji skupščini, na kateri se bodo dogovorili o prihodnosti konzorcija oziroma o njegovi razpustitvi. Njegovi člani so Občina Trst s 37,7-od-stotnim deležem, Pokrajina Trst (10,1%), tržaška Trgovinska zbornica (10,1%), Pokrajina Gorica (8,1%), Pokrajina Pordenon (9,6%) in Pokrajina Videm (8,2%). POVEZAVE - Od nedelje V Ronkah poletni vozni red poletov RONKE - S prehodom na poletni čas bo v nedeljo, 28. marca na letališču v Ronkah začel veljati poletni red poletov. Ponudba letalskih povezav se bo obogatila s poleti v Beograd, ki jih bo spet vzdrževala srbska letalska družba Jat Airways, in v Trapani, kamor bo letal nizkocenovni prevoznik Ryanair. Irska letalska družba bo obnovila tudi dvakrat tedenske povezave z Birminghamom, medtem ko bodo poleti v London postali dnevni. S 25. majem bo Ryanair uvedel nove lete v Duesseldorf-Weeze in nadaljeval prekinjene polete v Bruselj in Cagliari. Alitalia bo v poletnem času letela v Rim petkrat na dan in vcsak dan v Neapelj in Catanio. Lufthansa bo povečala na štiri vsakodnevne polete v Muenchen, medtem ko bo Air Dolomiti od 12, junija do konca avgusta vzdrževal vsako soboto neposredno zvezo z Olbio na Sardiniji. Družba Bellair pa bo nadaljevala dvakrat tedenske zveze s Tirano. Deželni razpis za nov ciklus projekta Imprendero TRST - Na predlog odbornice za delo Alessie Rosolen je deželni odbor sklenil izdati nov razpis za oddajo storitev, ki bodo imele za cilj spodbujati ustanavljanje podjetij in pro-moviranje podjetniške kulture. Projekt v okviru deželnega operativnega programa Evropskega socialnega sklada razpolaga z dotacijo v višini skoraj 2,2 milijona evrov, ki jo je mogoče izrabiti do 30. junija 2012 z možnostjo podaljšanja do 31. decembra 2013. Razpis bo objavljen v kratkem. Massimiliano Fabian novi predsednik jamstvenega konzorcija za industrijo TRST - Naslednja tri leta bo konzorcij za jamstvo posojil majhnim in srednjim podjetjem v tržaški pokrajini vodil novi predsednik Massimiliano Fabian, sicer pooblaščeni upravitelj družbe Demus Spa, ki deluje na področju kave. Fabian je v program svojega mandata uvrstil nadaljevanje dosedanjih aktivnosti konzorcija in posodobitev njegove tehnološke strukture s posebnim ozirom na razvoj odnosov članov konzorcija z bankami. Razpis za dobavo ledu ribji tržnici TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča cenjene člane, da je Občina Trst objavila razpis za dobavo ledu ribji tržnici na debelo. Rok za vložitev ponudb se izteče 12. aprila, besedilo z razpisnimi pogoji pa je dostopen na spletni strani SDGZ in Občine Trst. EVRO 1,3519 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. marca 2010 evro (povprečni tečaj) valute 23.3. 22.3. ameriški dolar 1,3519 1,3471 japonski jen 122,16 9,2285 121,25 ruski rubel 39,8828 61,5860 39,9540 61,4080 danska krona 7,4405 0,90050 7,4404 0,89900 švedska krona 9,7285 8,0420 9,7585 8,0445 češka krona 25,442 25,465 estonska krona 15,6466 264,61 15,6466 265,30 poljski zlot 3,8952 3,9250 avstralski dolar 1,4742 1,4815 romunski lev 4,0725 3,4528 4,0915 3,4528 latvijski lats 0,7081 0,7080 2,4384 islandska krona 290,00 2,0863 290,00 2,0884 hrvaška kuna 7,2605 7,2600 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 23. marca 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24606 0,28353 0,43375 0,89125 LIBOR (EUR) 0,36688 0,5825 0,8975 1,1925 LIBOR (CHF) .... EURIBOR (EUR) 0,401 0,637 0,948 1,213 ZLATO (999,99 %%) za kg 26.226,78 € +4,76 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. marca 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 14,06 INITEDIII IDr»DA A A~t +0,72 -1 78 KRKA 1 1 IKA KOPER 68,75 +1,25 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,52 160,10 +0,09 -0,17 TELEKOM SLOVENIJE 299,31 123,65 +0,44 +2,31 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 29,84 DELO PRODAJA - CTni -0,94 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDARCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 12,00 - KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO Dn7A\/ADn\/AI MirA CA\/A 22,15 1 n m +0,64 PROBANKA - - CAM K 1 II IDI 1A M A ^3(1(1(1 _il O") SAVA ' TERME ČATEŽ 189,67 +1,17 TERME ČATEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 24,90 +1,97 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 23. marca 2010 +0,63 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,34 88,61 17 70 +0,98 +0,21 +1 26 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,10 1 166 +0,30 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,69 1 098 +0,43 +0,43 EDISON ENEL ENI 4,14 1732 +0,37 +0,73 FIAT FINMECCANICA 9,40 1004 +0,93 +1,08 +1 36 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,75 +1,14 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,78 1411 -0,80 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,88 +0,28 +0,66 +119 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,955 8,00 1 944 -0,56 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,4595 13 90 +0,36 +2,34 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,78 +0,94 +4,01 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,69 6,91 1 068 +0,75 +2,22 TENARIS TERNA 16,30 -0,93 +0,87 +0 16 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,225 0,1638 -0,12 -1 04 UNICREDIT 9,985 2,1525 +0,82 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,63 $ -0,34 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. marca 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.866,53 960,50 +0,84 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.143,58 +0,40 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pû^i.-jrl SRX, Beograd BIFX Saraievo 286,68 1.664,59 -0,76 -0 16 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.738,60 -0,62 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 10.888,83 2.415,24 1.174,17 1.193,45 6.017,27 +0,95 +0,83 +0,72 +0,22 +0,50 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.673,63 3.952,55 2.585,51 +0,52 +0,63 +0,95 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.187,20 2.910,52 +0,18 +0,68 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.774,15 2.905,66 20.987,78 3.053,12 17.451,02 -0,46 +0,57 +0,26 -0,70 +0,23 r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 7 Sreda, 24. marca 2010 APrimorski ~ dnevnik SVET / INDUSTRIJA - Na pobudo deželne uprave bodo ustanovili tri stalna omizja Skupaj bodo načrtovali »preporod« škedenjske železarne Delovne skupine za vprašanja dela, okolja in razvoja - Kdo bo v prihodnosti lastnik, je velika neznanka Po velikonočnih praznikih naj bi se začele sestajati tri delovne skupine, ki bodo obravnavale napovedano preoblikovanje škedenjske železarne. Tri različna stalna omizja bodo pristojna za vprašanja dela, okolja in razvoja. To je rezultat včerajšnjega srečanja, ki ga je sklical in vodil predsednik deželne uprave FJK Renzo Tondo. Srečanja so se poleg predsednika Tonda udeležili deželni odbornici Alessia Roso-len (za delo) in Sandra Savino (za finance), predstavniki podjetja Servola spa, predstavniki sindikatov, tehniki deželne agencije ARPA, tržaški župan Roberto Dipiazza in predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bas-sa Poropat. Vsi so se strinjali, da bo potrebno zajamčiti razvoj proizvodnih dejavnosti, hkrati pa zaščito delavcev in okolja. »S trenutno gospodarsko sliko je delo prioritetno, zdravje občanov pa je ravno tako pomembno,« je povedal Tondo in pristavil, da je treba o prihodnosti tovarne razmišljati razumno in previdno. Na pobudo deželne uprave bodo usta-novlili tri specifične delovne skupine, ki jih bodo sestavljali predstavniki vseh soudeleženih subjektov. Skupino, ki bo obravnavala vprašanje delovne sile, bo vodila deželna odbornica Alessia Rosolen. Omizje o okolju bo koordinirala pokrajinska uprava, omizje o razvoju pa Občina Trst. Člane skupin naj bi imenovali čim prej, da bi prvi sestanki stekli že takoj po velikonočnih praznikih. Deželni predsednik Tondo pa bo s posebnim odborom koordiniral vse tri delovne skupine. Novonastali odbor bo med drugim določil smernice za deželni zakon, ki bo s primernimi finančnimi sredstvi spodbudil »preporod« škedenjske tovarne. Vodstvo železarne je potrdilo, da se postopek preoblikovanja kljub prodaji podjetja nadaljuje. Do leta 2015 naj bi železo opustili, v načrtu pa so druge dejavnosti in in-fTastrukture, kot elektrarna in logistična platforma. Sindikati so predlagali, naj se predstavniki krajevnih uprav udeležijo državnega omizja o železarski industriji, ki bo pod mentorstvom ministrstva za gospodarski razvoj sledilo tudi prodaji podjetja Lucchini. Ruska skupina Severstal je odkupila preostali delež in zdaj neposredno upravlja železarni v Trstu in Piombinu, vse skupaj pa prodaja. Kdo bo prihodnji lastnik železarne, ni znano. Po navedbah borzne tiskovne agencije Dow Jones se za nakup zanimata italijanska skupina Malacalza in indijska Tata. Škedenjska železarna naj bi do leta 2015 opustila železo kroma V PETEK Primorska poje Ignaciju Oti V sklopu pevske revije Primorska poje bo v petek v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu z začetkom ob 20.30 potekal koncert, ki ga z naslovom Moji zemlji v poklon domačemu skladatelju Ignaciju Oti prireja Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s SKD France Prešeren iz Boljunca in SKD Valentin Vodnik iz Doline in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in Občine Dolina. Nastopili bodo Oktet Rožmarin iz Temnice, Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel, Mešani pevski zbor Duri-Col iz Ajdovščine, Moški pevski zbor Vesna iz Križa, Ženska pevska skupina Kalina iz Ilirske Bistrice, MoPZ Pivka in Mladinska vokalna skupina Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela. DEMOKRATSKA STRANKA - Stališče o projektu banke Unicredit po izjavah Riccardija Logistična platforma severnega Jadrana odlična priložnost za razvoj FJK in Trsta Demokratska stranka zahteva, da se s projektom banke Unicredit za ustanovitev t.i. Logistične platforme severnega Jadrana nadaljuje, vsakdo pa mora odigrati svojo vlogo do konca. To mora veljati še predvsem za politike in za desno sredino v Trstu, ki mora javno povedati svoje stališče. Iz Unicredita je jasen znak, da »zdaj ali nikdar več«, pravi DS in opozarja, da podjetniki oz. morebitni vlagatelji ne bodo v nedogled odvisni od tistih krogov, ki podpirajo imobilizem pod znanim geslom no se pol. Če se no bo v tem smislu ves Trst zavzel za novo logistično ploščad med Trstom, Tržičem in Porto Nogarom, bo zasebni kapital šel v Tržič in bo Trst še bolj nazadoval. To sta poudarila pokrajinski tajnik Demokratske stranke Roberto Cosolini in poslanec Ettore Rosato na tiskovni konferenci, na kateri sta podala uradno stališče pokrajinske DS. Govornika sta izšla iz besed deželnega odbornika Ric- Tiskovna konferenca pokrajinskega tajnika Demokratske stranke Cosolinija in poslanca Rosata kroma carda Riccardija, ki je na ponedeljkovem posvetu ISTIEE v hotelu Savoia povedal, da bo lahko vsa tri pristanišča upravljala nova Pristaniška oblast. Njenega predsednika bosta skupaj imenovala pred- sednik Dežele Furlanije-julijske krajine in ministrstvo za infrastrukture, je predlagal Riccardi in s tem zavrnil prvotno zamisel, da bi nov pristaniški sistem upravljal komisar, ki bi ga imenoval Rim. Zato je treba zadevo zdaj poglobiti, sta poudarila Cosolini in Rosato in spomnila na nekatera pomembna še nerešena vprašanja na Tržaškem, začenši z logistično platformo. Cosolini je nagla-sil, da »je nujno prenehati s šalami«, ker je skrajni čas za njeno gradnjo. Dalje so vedno v zvezi s projektom Unicredita nujni krepitev železniške infrastrukture na Tržaškem in ustrezna financiranja, pravi DS. Še najbolj pomembna pa so jasna stališča javnih institucij in uprav z namenom skupnega nastopanja Trsta, Tržiča in Gorice. Demokratska stranka torej odločno podpira ustanovitev nove Pristaniške oblasti s še večjimi pristojnostmi, ki bi upravljala ves deželni pristaniški sistem. Toda nujno je, da tržaška desna sredina jasno pove, kaj namerava, je dodal Cosolini, ker ni mogoče po eni strani trepljati ljudi po ramenih, po drugi pa nato iste ljudi zahrbtno oškodovati. A.G. ČLOVEK IN OKOLJE - Javno srečanje v Aristonu Pri izbirah je tudi mnenje uporabnikov koristno ... Človek in okolje imata pri odločitvah, ki zadevajo naš vsakdan in našo prihodnost, poglavitno vlogo. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi drugi - država in dežela odločali za nas. Hitra železnica, uplinjevalniki, odpadki, voda, energija, prevozi, gradnje - zakaj nas o tem nihče ne vpraša za mnenje? Zakaj o tem odločajo le oblasti in ne ljudje? Taka in podobna so vprašanja, ki si jih postavlja skupina ljudi, ki prireja jutri ob 17.45 v ki-nodvorani Ariston (Drevored Gessi 14) javno srečanje, na katerem bodo jasno opozorili na pravice in želje državljanov in delavcev, ki jih večkrat tako krajevne kot državne oblasti prezirajo. Pobudo so včeraj predstavili v kavarni Tommaseo, kjer so organizatorji Dario Visintini, Sergio Facchini, Alberto Gava in Willy Puglia opozorili na življenjsko potrebno soočanje z uporabniki in sindikati, za sinergije in za skupno snovanje nadaljnjih ukrepov. Prepričani so, da je treba okrepiti soudeležbo ljudi pri odločanju. Jutri bodo za govorniško mizo se- Predstavitev pobude v kavarni Tommaseo deli sprevodnik Dante De Angelis, ki je bil ob službo, ker je opozoril na pomanjkljivo varnost na vlakih, predstavnica odborov iz Mugella Simona Baldanzi, pred- kroma stavnik odbora proti avtocestni povezavi Karnija-Cadore in predstavnik deželnega združenja Legambiente Andrea We-hrenfennig. (sas) NARODNI DOM - Danes Uveljavitev Kalistrov in Gorupov v Trstu Danes se nam obeta zanimivo kulturno srečanje v Narodnem domu v Trstu. Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in uredništvo slovenske zgodovinske revije Kronika iz Ljubljane vabita na predstavitev posebne temastke številke omenjene revije Kronika, ki je v celoti posvečena rodbinam Kalister in Gorup. Ime Kali-ster se je ohranilo v spominu tržaških Slovencev kot sinonim uspešnega podjetnika , bogataša in mecena slovenskega rodu. Prispevki, ki so objavljeni v posebni številki Kronike, nam prinašajo kopico podatkov o članih obeh sorodnih družin, ki so se uveljavili v slovenskem, hrvaškem in širšem evropskem prostoru. Nekateri prispevki nam prinašajo precej novega glede življenja in dela Janeza Ne-pomuka in Franca Kalistra ter njihovega sorodnika Josipa Gorupa v Trstu od leta 1840 dalje pa vse do prve svetovne vojne. Odgrne se nam manj znana plat slovenske zgodovine Trsta, ki pa potrjuje prisotnost in uveljavitev Slovencev v Portret Josipa Gorupa samem osrčju meščanskega Trsta. Na predstavitvi bo prisoten tudi gospod Alfred Whycombe, pravnuk Josipa Gorupa, ki je vsestransko podprl pobudo. Posebna zahvala gre gospodu Janku Boštjančiču, ki je sprožil zamisel o publikaciji, ki naj bo posvečena družinama Kalister in Gorup. Posebna in največja zahvala pa gre seveda uredništvu revije Kronika, ki je zbrano gradivo objavilo v posebni številki. Prav tako gre zahvala vsem sponsorjem, ki so podprli iniciativo: v tržaškem primeru gre za tržaško podružnico Nove Ljubljanske banke. 8 Sreda, 24. marca 2010 SVET / URBANISTIKA - Sklepi tržaškega občinskega sveta KULTURA Nove gradnje pod Križem Bogat in na vzhodnem Krasu teden Novi gradbeni posegi na obzorju tudi na območju Sv. Magdalene Spodnje Tržaški občinski svet je odobril pet sklepov, s katerimi je dejansko prižgal zeleno luč za gradnjo novih poslopij pod Obalno cesto, v mestu, na Opčinah in pri Bazovici. Sklepe so podprli svetniki desnosredinske večine in nekateri predstavniki opozicije, medtem ko se drugi svetniki leve sredine ali vzdržali ali pa glasovali proti. Dva sklepa zadevata nove gradnje pod Obalno cesto, in sicer na območju pod Križem. Na Opčinah bodo nova poslopja zrasla v Ul. Refoška, v mestu bodo gradili na območju Sv. Magdalene Spodnje, peti sklep pa zadeva nove gradnje pri Bazovici. To so zadnji gradbeni načrti, ki jih je Občina obravnavala pred novim regulacijskim načrtom, je v svojem posegu poudaril predsednik občinske urbanistične komisije Roberto Sasco. Vodja Demokratske stranke Fa-bio Omero je bil že ob sprejemu po-drobnostnih načrtov za nove gradnje opozoril na velik vpliv, ki ga bodo imele na okolje, in to predvsem na območju pod Obalno cesto. Na ponedeljkovi seji je ponovil takratno kritiko desnosredinski večini. Ta se je pred dobrim desetletjem hudovala nad leta 1997 odobrenim regulacijskim načrtom. Napadla je takratnega župana Riccarda Illyja, ker naj bi bil sprostil gradnje na občinskem območju. Tem demagoškim besedam pa niso sledila dejanja, potem ko so stranke desne sredine prevzele občinske vajeti v svoje roke. Od leta 2001 so imele skoraj deset let časa, da bi bolje uredila vprašanje novih gradenj, predvsem na najbolj občutljivih področjih na občinskem ozemlju. Dva posega pod Obalno cesto sodita v ta okvir. Omero se je zaustavil tudi ob novih gradnjah na Opčinah. Vzhodno-kraški rajonski svet je izdal negativno mnenje o tem načrtu. Ko je občinska urbanistična komisija obravnavala načrt, je predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič opozoril na divjo gradbeno mrzlico, ki je v zadnjem desetletju zajela Vzhodni Kras. Nova poslopja v Ul. Refoška so le zadnji primer, ki bo - kot mnogi drugi - povzročil prometni kaos v vasi zaradi neprimerne urbanistične ureditve, ozke ulice in pomanjkanja parkirnih prostorov. Tudi svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič je bil zelo kritičen do obeh načrtov za nove gradnje pod Obalno cesto, predvsem zato, Gradnja stanovanj v Križu na območju nabrežinske občine (arhivski posnetek 2009) kroma ker bosta močno vplivala na tamkajšnje naravno območje. Svetnik Di-piazzove liste Giuseppe Collotti pa se je pozitivno izrazil o novih gradnjah na Opčinah (22 novih stanovanj), »čeprav bo cesta povzročala kak problem«. Desna sredina je v celoti podprla vseh pet gradbenih načrtov. Leva sredina je glasovala skupno le za na- črt gradenj pri Sv. Magdaleni Spodnji, pri glasovanjih ostalih načrtov pa so njeni svetniki glasovali proti ali se vzdržali. M.K. v TK V Tržaški knjigarni je predvelikonočni čas posebno pisan in živahen. Delno zato, ker jo krasijo številne butare in pisanice, ki veljajo za priljubljene in tradicionalne velikonočne okraske. Delno pa zato, ker imajo jutri in v soboto na sporedu dva zanimiva kulturna dogodka. Jutri bodo ob 18. uri predstavili dvojezično pesniško zbirko Aleksija Pregarca, ki je izšla pri tržaški založbi Hammerle editori. Novo pesniško zbirko tržaškega pesnika je prevedla Jolka Milič. O knjigi Zavratna usoda - Subdola sorte bosta spregovorila Jurij Paljk in Claudio Martelli. V soboto bodo v galeriji Tržaške knjigarne odprli razstavo Stereogramska okna, na kateri se bo predstavil Ljubo Radovac, v Celju rojeni fotograf in slikar, ki živi in ustvarja v Kopru. Pričetek ob 18. uri. KONTOVEL - V nedeljo v organizaciji združenja Il pane e le rose Ob svetovnem dnevu je Boris Pahor govoril poezije o Srečku Kosovelu Borisu Pahorju je v prostorih Društvene gostilne na Kontovelu prisluhnilo številno občinstvo kroma MLADI GOSTJE - V tržaški redakciji našega dnevnika Obiskali so nas srednješolci iz Sv. Ivana in Katinare Veliko zanimanje za zgodovino in sodobno tehniko našega dnevnika so pokazali učenci tretjih razredov nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda (tretji razred iz šole pri Sv. Ivanu in tretji razred podružnične šole na Katinari, ki so nas obiskali v spremstvu učiteljic. O tem, kako vsak dan nastaja Primorski dnevnik in kako pride rano zjutraj na domove naročnikov, jim je spregovoril odgovorni urednik Dušan Udovič VIRI ENERGIJE Fotovoltaika: Repentabor peti v Italiji! Združenje Legambiente je v Rimu predstavilo poročilo o obnovljivih virih energije v Italiji (o tem poročamo posebej). Poročilo omenja najbolj »zelene« občine, ki proizvajajo čisto energijo s pomočjo sonca, vode, vetra, zemlje in biomas. Občine tržaške pokrajine se niso posebno izkazale, z eno samo izjemo. Na lestvici 50 »najbolj fo-tovoltaičnih« občin je Repentabor zasedel zelo zavidljivo peto mesto v državi. S fotovoltaičnimi sistemi proizvajajo v mali kraški občini dober mega-vat energije oziroma 115,5 kilovata za sto prebivalcev. Občina pod Tabrom se je na visoko peto mesto v državi povzpela s fotovoltaičnimi paneli, ki od novembra 2008 črpajo sončno energijo v tovornem terminalu na Ferne-tičih. Gre za eno večjih strešnih foto-voltaičnih napeljav v Italiji, saj zaobjema 19.000 kv. metrov površine. Občina Repentabor šteje okrog 900 prebivalcev in tako jo je megavat ponesel tik pod zmagovalni oder ... (af) »Poezija je univerzalna domovina, kjer se narodi srečujejo preko besed vseh barv in zvokov. Sposobna je razbrati bistvo in dostojanstvo slehernega človeškega bitja, hodi preko krajev in meja ter prinaša mir in razumevanje drugega.« Te besede je generalna direktorica sklada za kulturo Združenih narodov Unesco, Bolgarka Irina Bokova, izrekla ob letošnjem svetovnem dnevu poezije, ki ga Unesco prireja od leta 1999. Kot znano, so svetovni dan poezije v nedeljo obhajali tudi na Tržaškem, kjer je potekal v znamenju spomina na slovenskega in hkrati univerzalnega pesnika - Srečka Kosovela. Slednjega in njegovo poezijo ni počastila samo Zveza slovenskih kulturnih društev z nedeljsko dopoldansko posrečeno pobudo ob Kosovelovem doprsnem kipu v tržaškem Ljudskem vrtu, saj je bilo pesniku Krasa posvečeno tudi množično obiskano srečanje v zgodovinskem lokalu Društvene gostilne na Konto-velu, ki ga je priredilo neprofitno združenje Il pane e le rose, ki je za to priložnost v svojo sredo povabilo drugo »legendo« slovenske in tržaške književnosti, se pravi Borisa Pahorja. Prav kontovelsko srečanje je italijanska državna komisija za Unesco med drugim vključila v spored svojih pobud. Pahor, ki je Kosovelu med drugim posvetil tudi knjigo v italijanščini, ki je leta 1993 izšla pri založbi Studio Tesi v okviru zbirke Civilta della memoria, je v pogovoru, pri katerem so ob »duši« združenja Il pane e le rose Edoardom Kanzianom sodelovali pesnika Roberto Dedena-ro in Marko Kravos ter mladi kritik Riccardo Redivo, orisal zgodovinski okvir, v katerem je nastala Kosovelova poezija in ki sta ga zaznamovala prva svetovna vojna, nastanek fašizma ter diskriminacija slovenskega jezika in kulture, vse do pesnikove prerane smrti kmalu po njegovem zadnjem predavanju o umetnosti in proletariatu, ki ga je držal rudarjem v Zagorju ob Savi. Razgovor o Kosovelu se je prepletal z branjem poezij, ki jih je podajala igralka Liliana Saletti, medtem ko je umetnica Do-riana Mitri Borisu Pahorju v dar izročila svojo izvirno grafiko. / TRST Sreda, 24. marca 2010 9 NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA - Stiska zaradi prenizkih denarnih sredstev Ali lahko »posodobitev ponudbe« prepreči »umiranje na obroke«? Težave orisali ravnatelj NŠK Milan Pahor ter predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič oz. Drago Štoka V manjšini se veliko šušlja o kriznih žariščih znotraj ustanov naše skupnosti. Ena izmed teh je žal tudi Narodna in študijska knjižnica, ki s svojim dragocenim knjižnim fondom predstavlja pravo bogastvo za nas tržaške Slovence. O težavah, ki pestijo NŠK smo že pisali prve dni marca, ko so se člani upravnega in nadzornega odbora ter predstavniki osebja NŠK in Fei-glove knjižnice iz Gorice srečali s predsednikoma obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudijem Pavšičem in Dragom Što-ko. No, čas, ki sta si ga predsednika vzela za razmislek, se je iztekel, tako da smo se pozanimali o razvoju dogodkov. Ravnatelj NŠK Milan Pahor nam je obudil vzroke stiske, v katero je zabredel knjižni hram zaradi prenizkih denarnih sredstev. Knjižnica namreč že 10 let prejema isto vsoto tako iz Italije kot iz Slovenije in zato je v zadnjih treh letih zabeležila primanjkljaj (okrog 20 tisoč evrov). Na srečanju s predsednikoma so člani knjižnice predočili predvsem dva nujna ukrepa, in sicer znižanje oz. izničenje najemnin v Trstu in Gorici ter drugačno porazdelitev prispevkov manjšini -knjižnici v korist. »Že na prvem srečanju je bilo jasno, da bo težko, danes pa je odprava najemnin samo še utvara. Potrebe, želje, hotenja, luknje, krize in stiske so namreč povsod, tako da nam ne morejo zagotoviti, da bi NŠK prejemala več prispevkov,« je dejal Pahor. Denarna dotacija iz Slovenije je bila v primerjavi z lanskim letom nižja, pa tudi od Dežele še vedno ne vedo, koliko bodo prejeli. »Če povzamemo je torej denarja malo manj kot lani, sprememb pri delitvi ne bo, problemi pa ostajajo vedno isti. Znašli smo se na križišču. Predsednika smo opozorili tudi na dejstvo, da 31. marca zapade sodelavki terminska izobraževalno-de-lovna pogodba in ugotoviti moramo ali jo Prostori Narodne in študijske knjižnice v Ulici Sv. Frančiška 20 lahko zaposlimo ali pa prekinemo delovno razmerje. Drugih možnosti namreč ni.« Ravnatelj Pahor je pri tem opozoril, da je knjižnica še pred nekaj leti razpolagala s štirimi knjižničarkami, danes pa sta ostali le dve in sodelavka s pogodbo bi nadomestila vsaj eno izmed njih. Obstaja pa še problem Odseka za zgodovino. »Rečeno je bilo, da je luksuz, da je nepotreben in da bi bilo bolje, ko bi se ga oddalo kaki znanstveni ustanovi v Sloveniji - v Kopru ali Ljubljani.« Pahor je zaskrbljen, saj so se znašli v hudi zagati, ki predvideva spremembo tega, kar so. »To pomeni umiranje na obroke in ni nobena reorganizacija ali sinergi-ja. Nobene perspektive ni. Poraja se mi vprašanje, ali smo sploh še potrebni ... « Seveda se pri NŠK zavedajo, da obstajajo še hujše težave in da bi se njihov primanjkljaj v primerjavi z drugimi še dalo rešiti. Veliko drugih slovenskih ustanov bo moralo namreč v kratkem odpustiti svoje uslužbence, kar pa po Pahorjevem mnenju ne pomeni reševanje stanja, pač pa le kleste-nje. »Čez leto dni se bomo znašli na istem, saj je denarja vse manj. Zagnati moramo vik in krik, se boriti za večji prispevek, ne pa za manjšega. Saj ni rečeno, da bi bili tako uspešni, vsaj občutek pa bi bil tak, da smo nekaj naredili ... « Ravnatelj se je celo spraševal, ali ne bi bilo bolje, ko bi se demonstrativno razpustili, kot so to storili na Koroškem. »Jasno je namreč, da nas hoče OKOLJSKI SKLAD FAI - V soboto in nedeljo Dnevi pomladi 2010 Bo lepota rešila svet? Dijakinje Prešerna in Zoisa ponujajo strokovno vodstvo po starorimskem Trstu tudi v slovenskem jeziku Kdor bo ljubil Trst, ali drugo mesto, kdor bo spoštoval Italijo, ali drugo državo, ta bo državljan sveta in vernik okolja. Nekako tako je dijakinja Fran-cesca Danese, ena izmed sto petintridesetih »vajencev ciceronov« zapisala v poeziji, ki jo je posvetila okolj-skemu skladu FAI (Fondo ambiente italiano). Slednje je pred petimi leti začelo hvalevredno akcijo: približati dijakom višjih šol lepote bližnje okolice. Jih spodbuditi k opazovanju, ljubezni, zaščiti Trsta, kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala njihova »mama« Mirella Pipani. Vsako leto jim približajo delček mesta: lani na primer območje nekdanje umobolnice, letos območje okrog starorimskega gledališča. V prostem času so sledili predavanjem strokovnjakov in nato s pomočjo svojih profesorjev izoblikovali pot po rimskem Trstu, nekdanjem Tergeste. V soboto in nedeljo bodo dijakinje in dijaki svoje znanje dali na razpolago skupnosti. V sklopu prireditve Dnevi pomladi 2010, ki bo istočasno potekala po vsej Italiji, bodo ponujali strokovno vodstvo v italijanskem in slovenskem jeziku. Med nadebudnimi ciceroni je namreč tudi skupina dijakinj klasičnega liceja Prešeren in Zoisovega zavoda za geometre. Skupinski ogledi v slovenščini bodo v soboto ob 11.30, 15.30 in 16.30, v nedeljo pa ob 10.30, 16. in 17. uri. Zbirališče bo ob rimskem gledališču, ciceronke pa bodo radovedneže popeljale do bližnjih najdišč rimskega Trsta, mimo Griča sv. Justa, Rihardo-vega slavoloka, nekdanjega obzidja vse do gledališča ...ki ga večina pozna Starorimsko gledališče v Trstu le površno. Tudi zato, ker je gledališka arena dostopna le ob redkih priložnostih, kot je spomnila predsednica tržaške sekcije FAI Gabriella Kropf in izrazila željo, da bi bile arheološke najdbe bolj dostopne mestu in turistom. Tiziana Sandrinelli, deželna pred- kroma sednica sklada FAI, je prepričana, da bo lepota rešila svet, zato jo skušajo njegovi prostovoljci ovrednotiti in zaščititi. Z njimi se očitno strinja vse več ljudi po vsej Italiji: v osemnajstih letih je Dneve pomladi obiskalo pet milijonov ljudi. (pd) Italija zreducirati, tako da reže malo tu in malo tam. Hiramo pod vsakoletnim pritiskom, ki ne daje nobene gotovosti. V Sloveniji nas z nasmeškom trepljajo, češ da nas ne bodo pozabili, ampak dejstvo je, da tudi tam prejemamo manj in tako se ne da živeti.« Odgovore smo poiskali seveda tudi pri njihovih sogovornikih. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič se je o stanju NŠK pogovoril z njenim predsednikom Viljemom Černom in ga opozoril na dolgoletne prispevke SKGZ NŠK-ju in o ugodnostih, ki jih v zvezi z najemnino že koristijo. »Precej smo investirali v posodobitev goriške knjižnice z dograditvijo prostorov in nekaj podobnega nameravamo storiti tudi v Trstu. Pripravljeni smo sodelovati za racionalizacije, ki pa ne pomenijo krčenja ali umiranja na obroke,« je poudaril Pavšič. Dodal je, da je treba ugotoviti, kako bi lahko knjižnico vključili v nek sistem izobraževanja (podobno kot v Gorici) in tako ustvarili sinergijo med raznimi ustanovami, ki skrbijo za mlade in za izobraževanje. »V okviru tega procesa bi nato ustvarili mrežo, ki bi bila na nek način s finančnega vidika bolj racionalna in bi imela večji učinek na končnih uporabnikih. Projekt predvideva vsebinsko in prostorsko posodobitev knjižnice, ki bi bila povezana s knjigarno in bi koristila precej več prostora od tega, kar ga ima danes. Knjižnica mora prvenstveno investirati v knjižni del, v ponudbo vse širših uslug mlajšim (pa ne samo) odjemalcem. « Brisanje najemnin pa bi po Pavšičevem mnenju pognalo efekt domino med ostalimi organizacijami. Predsednik SKGZ se je zaustavil tudi pri »infocentru« v Narodnem domu. Dejal je, da so že pred časom predlagali ustanovitev konzorcija raznih potencialnih in realnih uporabnikov tega prostora, kar bi na nek način stroškovno razbremenilo NŠK in centru dalo eno trajnejšo obliko funkcionalnosti. Pa tudi za Odsek za zgodovino obstaja rešitev: vključilo bi se ga lahko v širši vseslovenski sistem, s tem, da ostane kjer je in ohrani svojo specifično nalogo. »Za vsako ceno pa ohraniti sistem tak kot je, je nerealno - posodobiti se moramo.« »Kriza je tudi pri nas zajela več ustanov in med njimi tudi Narodno in študijsko knjižnico. SSO vidi eno možno rešitev tudi v imenovanju dveh komisarjev, ki bi pregledata in preučila celotno situacijo in nato nakazala nadaljnje ukrepe.« Tako je mnenje predsednika SSO Draga Štoke, ki je trdno prepričan, da je NŠK ena izmed naših poglavitnih ustanov, ki jo velja seveda rešiti. Na tak način, pravi Štoka, bi bilo treba poseči pri vseh naših skupnih ustanovah, ki zaidejo v krizo. Predsednik SSO je pojasnil, da bi obe krovni izbrali po enega komisarja, ki bi ugotovila, zakaj je sploh do težav prišlo. Nekako tako kot za Slovensko stalno gledališče (čeprav ni NŠK deficitarna, op.p.), je namreč treba preveriti situacijo. »Vsi si prizadevamo, da bi Narodno in študijsko knjižnico rešili.« Sara Sternad Obrazci 730/2010 Občina Trst sporoča, da bodo od prihodnjega ponedeljka, 29. marca, delili obrazce 730/2010 za prijavo dohodkov za leto 2009. Zainteresirani lahko obrazce, ki jih je vsekakor mogoče dobiti tudi na spletnih straneh www.finanze.it in www.agenziaen-trate.it, dobijo pri krajevnih občinskih izpostavah od ponedeljka do petka med 8.30 in 12. uro. V izpostavah za Zahodni Kras (Prosek 220), Sv. Vid-Staro mesto (Ul. Locc-hi 23/b) in Valmaura-Naselje sv. Sergija (Ul. Paisiello 5/4) so uradi odprti tudi ob ponedeljkih in sredah popoldne med 14. uro in 16.30. Enak urnik, vendar ob torkih in četrtkih, imajo uradi izpostav za Vzhodni Kras (Doberdobska ulica 20/3 na Opči-nah), Rojan, Greto in Barkovlje (Ro-janski trg 3/3), Nova mitnica (Ul. Giotto 2) in Sv. Jakob (Ul. Caprin 18/1). Obrazce je mogoče dobiti tudi v občinskem uradu za odnose z javnostjo v Ul. Procureria 2/a od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30 ter ob ponedeljkih in sredah med 14.30 in 17. uro. Vsak prosilec lahko dobi največ tri izvode obrazcev, za število do petdeset izvodov se je treba obrniti izključno na urad za odnose z javnostjo, za večje količine obrazcev pa na telefonski številki 040-6758476 in 040/6758492 oz. na naslova elektronske pošte stra-mi@comune.trieste.it in stefa-nich@comune.trieste.it dan pred dvigom obrazcev. Okence za družinske težave Prostovoljno združenje Discanto-Onlus bo od 30. marca imelo okence za pomoč pri reševanju družinskih težav, ki bo delovalo v dnevnem centru v Ul. Giacinto Gallina 1 ob torkih med 10. in 12. uro in petkih med 17. in 19. uro, telefon 0402410559. Posvet o e-learningu V zborni dvorani tržaške univerze bo danes z začetkom ob 9. uri pod geslom Oblikovati sistem za internet-no izobraževanje potekal posvet o t.i. e-learningu oz. o novih platformah za izobraževanje na daljavo v Furla-niji-Julijski krajini, ki ga prirejata univerzi v Trstu in Vidmu, visoka šola Sissa in deželno odborništvo za šolstvo. Cilj posveta je uresničiti pogoje za stalno soočanje med ustanovami, ki delujejo na področju raziskovanja in izobraževanja v FJK, o čemer bo govorilo okoli dvajset izvedencev. Program posveta je na voljo na spletni strani univerze www.units.it, kjer bo tudi mogoče slediti poteku posveta, medtem ko bodo v zborni dvorani tržaškega vseučilišča delovale tudi nekatere stojnice podjetij Bip Computer, Polycom, Tradinvest Tv in same univerze. Koncert tria Ecoensemble V okviru sredinih koncertov, ki jih v svojih prostorih prireja konservato-rij Giuseppe Tartini, bo drevi ob 20.30 nastopil Trio Ecoensemble, ki ga sestavljajo Morena Mestieri-flav-ta, Paola Fundaro-oboa in Anna Bellagamba-klavir. Na sporedu bodo dela Delanoffa, Gauberta, Arnolda, Stravinskega, Demerssemana in Berthelemyja. Drevi film Cosmonauta Krožek Lumiere prireja drevi ob 20. uri v prostorih SKD Ivan Grbec v Škednju (Škedenjska ulica 124) ogled filma Susanne Nicchiarelli Cosmonauta. Vstop je dovoljen članom krožka, včlaniti pa se je mogoče pri vhodu. Predstavitev romana Mary B. Tolusso V knjigarni Minerva v Ul. S. Nicolo 20 bodo jutri ob 18. uri predstavili roman pisateljice Mary B. Tolusso L'imbalsamatrice, ki je izšel pri založbi Alberto Gaffi. Z avtorico se bosta razgovarjala novinar dnevnika Il Piccolo Alessandro Mezzena Lona in dekanja tržaške Leposlovne in filozofske fakultete Cristina Benussi. 10 Sreda' 24. marca 2010 TRST / DSI - Uvod z likovno razstavo Umetniki za Karitas »Okrnjeni Piranski zaliv je za Slovence krivica« Knjigo Berta Pribaca predstavila Loredana Gec in Milan Gregorič Glavni imenovalec ponedeljkovega srečanja Društva slovenskih izobražencev je slonel na binomu umetnost in raziskovanje: umetnost besednega in likovnega izražanja ter raziskovanje novih likovnih oblik in naše polpretekle zgodovine. Osrednja gosta večera sta bila namreč pesnik, pisatelj, esejist in raziskovalec Bert Pribac, ki je ob publicistu Milanu Gregoriču in radijski urednici Loredani Gec, predstavil svojo zadnjo knjigo Piranski zaliv je lahko samo Piranski, druga gostja večera pa je bila razstava Umetniki za Karitas. Odprli sta jo organizatorka pobude Jožica Ličen in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Srž problema je v tem, da se je Hrvaška z nasiljem, zastraševanjem in zvijačo postopoma prilastila velikega dela Piranskega zaliva in tako preprečila Sloveniji teritorialni stik z mednarodnimi vodami, je v uvodnih besedah k predstavitvi knjige podčrtal Milan Gre-gorič. Knjiga Piranski zaliv je lahko samo Piranski je dragoceno pričevanje Istrana oprto na dejstva, dokaze, arhivsko gradivo (več dokumentov je prvič objavljenih) in pričevanja ter nazorno razkriva krivico, ki je bila Slovencem in Sloveniji storjena pri okrnitvi Piranskega zaliva. Avtor z najrazličnejšim gradivom dokazuje, da je slovenski živelj od nekdaj prisoten tudi onkraj Dragonje in jasno opozarja na hrvaške apetite po ob- jemnih področjih od medvojnega časa do rojstva obeh držav in današnjih dni. Pribac predstavlja tudi proteste prizadetih prebivalcev, ki so jih hrvaške oblasti zadušile tudi z nasiljem, opisuje neučinkovitost slovenske države in del krivde pripisuje tudi slovenski cerkvi, ki se je odpovedala župnijam onkraj Dragonje. V knjigi najde svoje mesto tudi zdajšnji čas, ko se je končno tudi javnost začela globlje zavedati o tem problemu, Pribac pa prispeva s to knjigo dragocen kamenček k problemu državotvornosti, je svoj poseg končal Gregorič. Bogato življenje vsestranskega umetnika besede Berta Pribca, doma iz Srgašev pri Šmarjah nad Koprom, od koder se je leta 1959 izselil v Avstralijo za dolgih 43 let, je pred številno publiko na Donizettijevi ulici zaživelo v prijetnem pogovoru med gostom večera in Loredano Gec. V svet je Pribac moral zaradi spora s takratno jugoslovansko oblastjo, ki je zahtevala, da postane špi-jon, kar seveda ni sprejel. Ker pa je bil po vojni tolmač v jugoslovansko-itali-janski razmejitveni komisiji, ga je oblast očrnila, češ da je vohunil. Preko Trsta in Muenchna je želel v Francijo, splet okoliščin pa ga je privedel do odločitve za Avstralijo. »Prvih sedem let je bilo v Avstraliji zelo težkih, izkusili smo vse, študij in garanje,« je dejal Pribac, ki je novo domovino opisal z zelo lepimi besedami politične in miselne svobode in EKSKURZIJA - Dijaki Stefana na Motorbikeexpo v Veroni Tolikšne razstave motorjev ne vidiš prav pogosto Pred nedavnim smo se dijaki vseh razredov mehanskega oddelka zavoda J. Stefana odpeljali v Verono na ogled velikega sejma motornih koles MOTORBIKEEXPO. Spremljali so nas profesorji Glavina, Tulliach, Versa in Emili. Po približno treh urah vožnje smo končno prispeli na cilj. Najprej smo se slikali pred vhodom na razstavišče, nato smo se razdelili na skupinice in ogled se je začel. Prostor je bil zelo velik in je obsegal osem velikih hal. Na ogled so bili motorji vseh najbolj znanih znamk: Ducati, Aprilia, Kawasaki, Suzuki, Honda, Yamaha, Harley-Davidson ... in še bi lahko naštevali. Poleg motorjev so bili razstavljeni tudi razni luksuzni avtomobili, ki bi jih težko našli v av-tosalonih. Našo pozornost sta pritegnila tudi dva ogromna tovornjaka ameriške izdelave. Poleg navadnih motornih koles so bili razstavljeni tudi prototipi, kar ni ravno običajno. Zelo zanimivo je bilo tudi dejstvo, da je bil na ogled tudi zadnji model Yamahe, ki ga na dirkah vozi svetovno znani šampion Valentino Rossi. Na prostem je bilo veliko asfaltirano parkirišče, na katerem so se izkazali spretni mo- toristi s čudovitimi akrobacijami, ob katerih nam je zastajal dih. Veliko je bilo tudi stojnic, kjer so poleg običajnih spominkov prodajali raznovrstno opremo za motoriste. Ogled je bil zelo zanimiv, saj težko vidiš toliko motorjev na enem samem mestu. Ekskurzija je bila uspešna in bi jo radi še kdaj ponovili. Dijaki II. MO DPZIO J. STEFANA Včeraj danes Danes, SREDA, 24. marca 2010 GABRIJEL Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 18.22 - Dolžina dneva 12.21 - Luna vzide 12.46 in zatone ob 3.13. Jutri, ČETRTEK, 25. marca 2010 MINKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,0 stopinj C, zračni tlak 1021,4 mb ustaljen, veter 3 km na uro jug, vlaga 98-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 9,3 stopinje C. [12 Lekarne Loredana Gec, Bert Pribac in Milan Gregorič na večeru DSI kroma naravnih lepot. Zanimivo je bilo tudi njegovo pripovedovanje o vstopu v evangeličansko cerkev zaradi odpora do politično opredeljenih duhovnikov. Kot sam rad pove, je ostal verni skeptik, ki mu je osnovno pravilo »Pazite, da nam ne omrzne ljubezen«. Njegove korenine pa so vedno ostale v Istri, kateri se je po vrnitvi tudi popolnoma predal. Od leta 1995, ko je nastala pobuda Umetniki za Karitas, gre v Peterlinovi dvorani za 158. razstavo, je začela predstavitev 15. mednarodne likovne kolonije na Sinjem vrhu njena voditeljica Jožica Ličen. Deset priznanih sodobnih umetnikov se za teden dni na tej krasni razgledni točki nad Ajdovščino posveti ustvarjanju v znamenju pomoči potrebnim. Vsako leto je v ospredju druga stiska, je poudarila Ličnova, za zadnjo, torej lansko kolonijo je izkupiček prodaje namenjen otrokom, katerih starši so zaradi gospodarske krize izgubili službo. Do danes je Umetnikov za Karitas preko 900, oddanih del pa je bilo v 15. letih preko tisočtristo. Kolonija išče pot do sočloveka v smislu uživanja likovne estetike in pomoči bližnjemu, je potrdila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in predstavila umetnike (med njimi sta bila lani tudi brata Franko in Edi Zerjal) ter njihova dela, ki bodo še nekaj tednov na ogled in na prodaj v Peterlinovi dvorani. (tj) Do sobote, 27. marca 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. uk Kino ganti«; Dvorana 5: 18.15 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - II ladro di fulmini«; 20.20, 22.10 »Tutto l'amore del mondo«. El Šolske vesti OGLED rimskega gledališča in bližnjih najdišč rimskega Trsta, ob Dnevih pomladi 2010 sklada FAI - Fondo per lAmbiente Italiano. Vodeni ogledi v slovenščini vam bodo na voljo: v soboto, 27. marca, ob 11.30, 15.30 in 16.30, v nedeljo, 28. marca, ob 10.30, 16.00 in 17.00. Ogled traja približno 50 minut. Svetujemo udobno obutev. Prireditev bo tudi ob dežju. Dijakinje in mentorji klasičnega liceja Franceta Prešerna in zavoda za geometre Žige Zoisa vas toplo vabimo! DPZIO JOŽE ŠTEFAN vabi starše v torek, 30. marca, ob 17. uri, na predavanje »Mladi in alkohol - nevarnosti in posledice uživanja in zlorabe alkoholnih pijač«, ki ga bosta oblikovali dr. Rossana Purich, zdravnica iz Oddelka za zdravljenje odvisnosti od legalnih substanc, in Jadranka Blažina, operaterka združenja AS.TR.A. Po predavanju bo roditeljski sestanek od 18. do 20. ure. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo! S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB organizira 27. in 28. marca izlet v Brno, na Češkem. Program: voden ogled mesta in večerja v tipični restavraciji ter ogled sejma »Kmetijstva, lova, ribolova in prostega časa«. Avtobus bo odpeljal z Opčin. Za vse potrebne informacije: Zarko - tel.348-0108774. ŽUPNIJA PROSEK organizira v prvi polovici julija osemdnevni izlet v Maroko. Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije pokličite po 20. uri na tel. št.: 040-225170. KD KRAŠKI DOM organizira izlet v Srbijo od 29. maja do 2. junija. Za info. pokličite Vesno na tel. št. 040-327124. in Osmice AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »E'complicato«. ARISTON - 16.00, 21.30 »Il concerto«; 18.15, 20.00 »A single man«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »E'com-plicato«; 16.30, 20.00, 22.15 »Fuori controllo«; 15.50, 20.00, 22.05 »Mine vaganti«; 22.05 »Appuntamento con l'amore«; 16.10 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il ladro di fulmini«; 15.50, 16.45, 18.00, 19.00, 20.10, 21.15, 22.20 »Alice in Wonderland 3D«; 18.00 »Legion«; 18.30, 21.15 »Shutter Island«; 15.50, 19.00 »Avatar 3D«. FELLINI - 15.50, 20.10 »Invictus«; 18.00, 22.15 »Shutter Island«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mine vaganti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »Il profeta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15, 22.15 »Alice in Wonderland -2D«; 16.30, 20.15 »Chloe, tra seduzione e inganno«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.20, 21.40 »Na robu teme«; 20.30 »Nepremagljiv«; 20.20 »Zresni se«; 18.00 »Valentinovo«; 17.30 »Avatar 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Fuori controllo«; Dvorana 2: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Alice in Wonderland - 3D«; 18.15, 22.15 »La bocca del lupo«; Dvorana 3: 16.30, 20.25 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il ladro di fulmini«; Dvorana 4: 18.20, 22.15 »Tutto l'amore del mondo«; 16.30, 20.20 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »E'complicato«; Dvorana 2: 17.30, 19.40, 22.00 »Alice in Wonderland - 3D«; Dvorana 3: 17.50, 20.15, 22.20 »Fuori controllo«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.15 »Mine va- OSMICO je v Mavhinjah 58/A na novo odprla družina Pipan in Klarič. Tel. št.: 040-2907049. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. Tel. 040-201223. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah 34. Toplo vabljeni. Tel. 040-299800. OSMICO sta odprla Jožko in Ljuba Co-lja, Samatorca 21. Tel. 040-229326. Toplo vabljeni! OSMICO sta oprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št. 3383515876. V MEDJI VASI št. 16, sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. št.: 040208451. Loterija 23. marca 2010 Bari 74 88 36 66 54 Cagliari 53 63 84 89 65 Firence 50 65 63 12 19 Genova 9 5 37 46 64 Milan 34 10 35 15 18 Neapelj 85 65 55 82 6 Palermo 46 83 5 42 64 Rim 44 3 77 51 16 Turin 40 75 68 49 19 Benetke 11 29 49 78 60 Nazionale 19 6 4 87 46 Super Enalotto Št. 35 20 29 44 54 64 69 jolly 23 Nagradni sklad 3.501.152,16€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 50.833.093,04 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 700.230,43 € 15 dobitnikov s 5 točkami 35.011,53 € 1.395 dobitnikov s 4 točkami 376,46 € 55.147 dobitnikov s 3 točkami 19,04 € Superstar 59 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 10 dobitnikov s 4 točkami 37.646,00 € 242 dobitnikov s 3 točkami 1.904,00 € 4.001 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 25.207 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 55.948 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Aleksandrovič Gončarov SLOVENSKA PRAIZVEDBA Dramatizacija in režija: Egon Savin Predstava bo v Mali dvorani SSG. V četrtek, 25. marca ob 20.30 PRVA PREMIERA V petek, 26. marca ob 20.30 DRUGA PREMIERA PONOVITVE v sredo, 31. marca ob 20.30 v četrtek, 1. aprila ob 20.30 v torek, 6. aprila ob 20.30 v sredo, 7. aprila ob 20.30 v četrtek, 8. aprila ob 19.30 v petek, 9. aprila ob 20.30 v nedeljo, 11. aprila ob 16.00 v torek, 13. aprila ob 20.30 v soboto, 17. aprila ob 20.30 v nedeljo, 18. aprila ob 16.00 Vse predstave bodo opremljene z Italijanskimi nadnaplsl Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št.800214302 ali 040 362542. Info: vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it Danes praznuje Pepi Slavec z Boršta 90. rojstni dan Obilo srečnih in zdravih dni mu želimo Sonja, Zvonko, Nataša, Alen, Gabriele in Davide Boštjan Milič je z odliko in pohvalo dokončal 5-letni študij na ekonomski fakulteti v Trstu. Čestitamo! Vsi domači H Čestitke VBorštu hišica stoji, v njej naš dragi PEPI živi in danes 90 let slavi. Obilo zdravih in srečnih dni, to ti iz srca želimo mi vsi. Pupa Sonja, Zvonko, Nataša in Alen. Od morja do gora, naj se sliši naj se zna, da danes naš predragi nono PEPI rojstni dan ima. 90 poljubčkov ti pošiljata tvoja »zejčka« Gabriele in Davide. Pri sv. Alojzu stanuje, PATRIK se imenuje, svoj 30. rojstni dan praznuje. Obilo zdravja in veselja mu želijo nona Ivanka, teta Savica, stric Marjo iz Gropade in vsi, ki ga imajo radi. H Mali oglasi NA PROSEKU dajemo v najem hišo z dvoriščem in vrtom. Tel. št.: 3389714161. NERABLJENE ŽENSKE ČEVLJE št. 40 podarim. Tel. št.: 335-8478333. OPEL ZAFIRA 2.0 DTI Elegance, letnik 2002, 160.000 km, v dobrem stanju, 7 mest, sive barve, nove pnevmatike, prodam za 5.300,00 evrov. Tel. 333-4872311 (med 12.00 in 16.00). PRODAM stanovanje na Opčinah: drugo nadstropje, kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, 2 kopalnici, shramba, 2 balkona, garaža, solastniški vrt. Tel. št.: 348-3054548 ali 329-0085297. PRODAM skoraj nerabljen otroški stolček za avtomobil. Tel. št.: 040229501. PRODAM trsje (kanele). Tel. 040232209. 51 Poslovni oglasi MEDIC HOTEL RENČE - SLOVE- NJJA._Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije: 00386-53310720 in www.medichotel.com PIZZERIA-PIVNICA KARIŠ organizira v petek, 26.3., DEGU-STACIJSKI VEČER s selekcijo piv zvrsti Biereteque in kuhinjo restavracije Pesek. Info in rezervacije 040-226889 13 Obvestila AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme tržaškega prvenstva 2010, ki bo v nedeljo, 28. marca, v Trbižu. Vpisovanje je možno do danes, 24. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Bo-ljunca sporoča, da bo danes, 24. marca, tečaj joge potekal izjemoma od 18.00 do 19.30. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA - Odsek za zgodovino in Kronika - Časopis za slovensko krajevno zgodovino vabita na predstavitev Kronike »Rodbini Kalister in Gorup« danes, 24. marca, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Spregovorili bodo: urednik revije Miha Preinfalk in nekateri avtorji Vesna Bučič, Nadja Terčon, Mario Šušteršič, Milan Pahor. Pozdrav: Janko Boštjančič, predsednik KD Slavina. Prisotni bodo sorodniki družine. SKUPINA 35-55 pri SKD F. Prešeren v Boljuncu prireja danes, 24. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih potopisno predavanje Sonje Gregori s projekcijo fotografij »Nepal, dežela Himalaye in prijaznih ljudi«. Vabljeni. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel Trst sklicuje redni občni zbor danes, 24. marca, ob 18.30 v drugem sklicanju, na sedežu v Ul. Ginnastica, 72. KRUT prireja delavnico o urinski in-kontinenci v četrtek, 25. marca, ob 16. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti »Tenuta Rapitala« iz Sicilije. Srečanje bo v četrtek, 25. marca, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani http://www.onav.it www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja 2. predavanje prof. dr. Andreje Žele v četrtek, 25. marca, ob 16.30 v mali dvorani Narodnega doma v Trstu. FOTOVIDEO TRST 80 obvešča, da je skupinska razstava ob 30-letnici Fo-tovideokrožka odprta od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30 do petka, 26. marca. OBČINA DOLINA IN ZDRUŽENJE ONLUS Universita delle Libereta AUSER iz Trsta prirejata v aprilu, maju in juniju v Državni srednji šoli S. Gregorčič (Dolina) tečaja za začetnike, 18 ur: ob torkih, od 19.00 do 20.30 angleščina (1. lekcija v torek, 6. aprila); ob sredah, od 19.00 do 20.30 slovenščina (1. lekcija v sredo, 7. aprila). Vpisovanje bo potekalo v petek, 26. marca, od 15.00 do 17.00 v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu, zainteresirani pa se lahko oglasijo tudi na sedežu združenja Universita delle Libereta AUSER v Ul. L. Barriera Vecchia 15 (od ponedeljka do petka od 10.00 do 11.30 in od 17.00 do 18.30). Info: Universita delle Libereta AUSER (0403478208); Urad za upravljanje kulturnih in športnih prireditev Občine Dolina (040-832981/230). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na javno sre- TRST čanje »Italijanski starši v slovenski šoli« v petek, 26. marca, ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu (Ul. F.Filzi 14). SPI CGIL, Krožek za Vzhodni Kras, vabi člane in prijatelje na praznik včlanjevanja, ki bo v petek, 26. marca, ob 16. uri v prostorih Prosvetnega doma Tabor na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. FUNDACIJA ELIC vabi tvojega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30: v soboto, 27. marca: Risanke in vzgojne risanke - delavnica in kinoforum. Čakamo vas na sedežu na Ul. Maz-zini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na: 040-55273, 320-0488202. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi vse otroke iz vrtca in osnovne šole na »Dan odprtih vrat«. Delavnice bodo potekale na velikonočno temo. V soboto, 27. marca - oblikovanje oljčnih vejic. Delavnicam in igram, glede na starostno dobo otrok, bodo sledile domače animatorke in priložnostni gostje. Toplo vabljeni ob sobotah od 15. ure dalje. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na razstavo - prodajni sejem velikonočnih pirhov in ročnih del. V soboto, 27. marca, od 16.00 do 18.30; V nedeljo, 28. marca, od 9.30 do 10.30 in od 14.30 do 18. ure; v ponedeljek, 29. marca, od 16.00 do 18.30. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA vabijo v nedeljo, 28. marca, ob 15. uri na opensko strelišče na spominsko svečanost ob 66-letnici usmrtitve 71 talcev. Spregovorila bosta Živka Persič in Fabio Vallon. Predsedovala bo Nina Race. Zapel bo MoPZ Tabor. KRUT - NATURA prireja v ponedeljek, 29. marca, ob 17. uri na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b predstavitveno konferenco »Refleksnocon-ska masaža stopal«, nakar bo sledila dvodnevna delavnica v dneh 17. in 18. aprila. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu, tel. 040-360072. OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na drugi del delavnic na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja«. Zadnje srečanje bo v torek, 30. marca, s fizioterapevtko K. Vitez »Naučimo se pravilnega gibanja - drugi del«. Srečanje je namenjeno starejšim osebam, družinam in zainteresiranim in se bo vršilo v kulturnem središču »Dom Briščki«, Briščiki 77, od 17. do 19. ure. Delavnica je brezplačna, zaželjen je predvpis na telefonske številke 0402907151, 3456552673 (dr. Roberta Sulčič). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane in povabljence, da bo seja Pokrajinskega sveta za Tržaško v torek, 30. marca, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). PRIPRAVA VELIKONOČNIH JEDI 8- urni tečaj priprave velikonočnih dobrot, s katerimi boste očarali prijatelje, znance, družinske člane! Pridružite se nam na Ad formandumu 30. in 31. marca 2010 od 18. do 21. ure. Za informacije: tel. 040-566360. SKD TABOR vabi na 42. redni občni zbor v sredo, 31. marca, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: uvodni pozdrav, izvolitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi, razprava, odobritev obračuna in proračuna, razno, predvajanje fotografij in družabnost. V NARODNEM DOMU v Trstu je ponovno odprt Slovenski informativni center. Poslanstvo Slovenskega informativnega centra je obveščanje italijanske in osrednje slovenske javnosti o delovanju Slovencev v Italiji. Urad centra nudi številne in najrazličnejše informacije o prisotnosti in razvejanosti slovenske skupnosti. Da bi nudili vsem obiskovalcem vse bolj popolne informacije prosimo ustanove, društva in organizacije da redno pošiljajo sporočila o lastnem delovanju na sledeči naslov e-pošte: info@infonarodnidom.eu. V kratkem bo aktivna tudi spletna stran, kjer bomo sproti objavljali sveže informacije. DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, Opčine, tel. 040-212289, info@skladmc.org. IS Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM - Opčine vabi v petek, 26. marca, na ogled mladinske predstave »Salon Expon«. Izvajajo najmlajši igralci gledališke skupine Tamara Petaros pod vodstvom Anke Peterlin in Ma-ruške Guštin. Začetek ob 20.00. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124 vabi na otvoritev razstave »Nekoč je bila... meja!«, ki jo je pripravilo kulturno - športno združenje Le vie del Carso v petek, 26. marca, ob 20.30. Tematike kmetijskih površin na meji od Milj do Medje vasi bodo prikazane s fotografijami, mapami in besedili. V soboto, 27. in v nedeljo, 28. marca, bo razstava odprta od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ, ki jo vodi m. Alessan-dro Svab v sodelovanju s Tržaškim opernim gledališčem G. Verdi in pod pokroviteljstvom Občine Trst vabi v dvorano Tripcovich na naslednje predstave: 26. in 29. marca, ob 20.30 Gioacchino Rossini - Petite messe solennelle; ob 10.30 za dijake Giacomo Puccini Il tabarro, opera v enem dejanju ter Sprehod po Brodvaju; 27. marca, ob 20.30 in 28. marca ob 18.00 Giacomo Puccini - Il tabarro, opera v enem dejanju ter sprehod po Brodvaju. Ob klavirski spremljavi in ob sodelovanju OPZ Fran Venturini Domjo izvajajo pevci Mednarodne operne akademije Križ. Dirigent Heinrich Un-terhofer. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s SKD Valentin Vodnik in SKD France Prešeren vabi na koncert posvečen domačemu skladatelju Ignaciju Oti »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje v petek, 26. marca, ob 20.30 v Občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: Oktet Rožmarin-Temnica (Miren-Ko-stanjevica), ZePZ Prosek-Kontovel, MePZ Duri-Col (Ajdovščina), MoPZ Vesna-Križ, ZePS Kalina-Ilirska Bistrica, MoPZ Pivka, MlVS Bodeča neža-Vrh Sv. Mihaela. SKD IGO GRUDEN vabi na gledališko predstavo svoje mladinske skupine. Uprizorili bodo Jonescovo Plešasto pevko pod vodstvom režiserja Gregorja Geča, v soboto, 27. marca, ob 20.30 (premiera) in v nedeljo, 28. marca, (ponovitev) ob 17. uri. RADIJSKI ODER sporoča, da se Gledališki vrtiljak zaključuje v nedeljo, 28. marca, z razstavo otroških risbic na temo »Moj najljubši gledališki junak« ter z nagrajevanjem malih risarjev. Obenem ponuja vsem izven abonmajsko predstavo »Mavrična ribica« v izvedbi otroške dramske skupine Slovenec. Predstava bo samo ena, in sicer z začetkom ob 17. uri. SKD SLAVEC Ricmanje - Log prireja v Babni hiši v Ricmanjih v nedeljo, 28. marca, ob 18. uri Domači večer. Nastopila bosta ZMPZ Slavec Slovenec pod vodstvom Danijela Grbca in dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v narečju »Tango monsieur«, v režiji Ingrid Verk. Toplo vabljeni! SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita v nedeljo, 28. marca, ob 18.30 v telovadnico v Nabrežini na revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji«. Izkupiček večera bodo prispevali v dobrodelne namene. SLOVENSKA PROSVETA, GLASBENA MATICA IN ROJANSKI MARIJIN DOM prirejajo v nedeljo, 28. marca, ob 17.30 v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29, koncert »Peneča klasika«. Idejni vodja in pianist Tilen Draksler, nastopa Godalni orkester Arseia - Škofja Loka, sodeluje MePZ Jacobus Gallus - Trst. Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI (Opčine, Proseška ul. 131) je na ogled fotografska razstava Borisa Prinčiča »Sporočilo v steklenici«. Razstava bo odprta do nedelje, 28. marca. Ogled od ponedeljka do petka 10.00-12.00 in 17.00-19.00 ali po dogovoru. In- Sreda, 24. marca 2010 formacije: Sklad Mitja Čuk 040212289. VZPI-ANPI SEKCIJA DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG priredi s sodelovanjem SKD Valentin Vodnik »Večer partizanske pesmi in poezije«. V gosteh bo Ženska pevska skupina s Škofij. Prireditev bo v nedeljo, 28. marca, ob 17. uri v dvorani SKD Valentin Vodnik v Dolini. Vabljeni člani in somišljeniki. VZPI - ANPI - Sekcija Devin Nabre-žina vabi na tovariško srečanje in praznik včlanjevanja v torek, 30. marca, od 17. ure v gostilni pri Borisu v Mavhinjah. Z nami bo raziskovalka in zgodovinarka Alessandra Kersevan in harmonikašica Neva. Prispevki V spomin na Milko Capponi daruje družina Kariš 30,00 evrov za cerkev na Pesku. V spomin na Milko Capponi daruje Dorjana z družino 20,00 evrov za cerkev na Pesku. Ob 65-letnici napada na partizanski bunker v Lonjerju daruje družina Pertot 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Lonjerju. Ob 5. obletnici smrti (24.3.) mame Marije Šegina in ob 20. obletnici smrti očeta Jušta Šegine (29.4.) daruje sin Dino 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mrik V spomin na Bruna Kralja daruje družina 30,00 evrov za šempolajski farni cerkveni zbor. Namesto cvetja na grob tete Marije Zamljen vd. Guštin daruje Rožeta Guštin 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na teto Marijo Zamljen vd. Guštin daruje Janko Simoneta 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Lidio Carli por. Furlan daruje Janko Simoneta 20,00 evrov za AŠK Kras. Podporni član Darko Kobal daruje 50,00 evrov z TPPZ P. Tomažič. Niso pozabljeni koraki, ki sva jih v strahu in pogumu prehodili. V spomin na Danilo daruje Vida 50,00 evrov za KD Kraški šopek. V spomin na Bruna Kralja darujeta Marija in Boris Škerk 30,00 evrov za šempolajsko cerkev. ^ Tiho je odšel naš dragi Rodolfo Bresciani Žalostno vest sporočajo žena Dragica, sinovi Sergio, Miloš in Marino z družinami. Pogreb bo v petek, 26. marca ob 13.30 iz ulice Costalunga v zgoniško cerkev. Briščiki, 24. marca 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao nono! Linda, Daša, Jan in Martina Zadnji pozdrav, Paolo Ob izgubi ljubljenega očeta sočustvujejo s Sergijem in družino Bobo, Sandi, Milan, Igor in Darja Ob izgubi dragega očeta Rudija izrekamo iskreno sožalje sinu Sergiju in družini Gigi, Pia in Igor z družinami Društvo slovenskih lovcev "Doberdob" izreka članu Marinu Brescianiju občuteno sožalje ob hudi izgubi dragega očeta. 12 Sreda, 24. marca 2010 KULTURA / NAŠ INTERVJU - Srbski režiser Egon Savin pred jutrišnjo premiero SSG »Velika literatura vam vsakič vrne vloženi trud« Oblomov kot odgovor našemu stresnemu vsakdanu, ki promovira samo materialne dobrine Egon Savin velja za enega vodilnih režiserjev srbskega gledališča. Rodil se je pred petinpetdesetimi leti v Sarajevu, diplomiral pa na Fakulteti za dramsko umetnost v Beogradu, kjer danes predava gledališko režijo. Za seboj ima okrog osemdeset režij: najnovejša bo premiero jutri doživela v tržaškem Kulturnem domu, ko bo v mali dvorani nova produkcija Slovenskega stalnega gledališča, Gon-čarov Oblomov. Egon Savin je za svoje režije prejel preko štirideset nagrad, med njimi najvišja priznanja, ki jih v Srbiji podeljujejo na gledališkem področju. »Kdor dela v gledališču, ne more ugodno živeti od gledališkega ustvarjanja, zato so nagrade edino zadoščenje, ki mu je dano. Dvajset, trideset let preživiš na vajah, se potopiš v nek paralelni svet in marsikaj gre mimo tebe. Nagrade so dokaz in zadoščenje, da tistega časa nisi zapravil. V pomoč so predvsem mladim režiserjem: meni so na primer omogočile, da relativno hitro pridem v pomembna gledališča, da dobim dobre ponudbe za režijo.« Režirali ste okrog 80 predstav: ste v tako širokem izboru avtorjev našli najljubšega? Ne, nimam najljubšega avtorja. Priložnost sem imel režirati zelo veliko sodobnih srbskih piscev. Pred dvajsetimi ali tridesetimi leti so gledališča promovirala predvsem domače avtorje, kar je razumljivo, zato pa mi ni ostalo veliko časa, da bi se posvetil klasikom, da bi režiral Shakespeara, Moliera, Čehova. Čehova, ki je neke vrste sodobni klasik, se nisem sploh še »lotil«, pa sem skoraj na koncu svoje gledališke poti. (smeh) No. njihova dela bi rad še režiral: upam, da mi je ostalo dovolj časa. Kaj lahko danes posredujejo klasiki? Klasiki, ki sem jih doslej režiral, mi veliko pomenijo, saj mislim, da mi je uspelo ustvariti predstave, ki so po eni strani ohranile umetniški nivo, po drugi pa so jih gledalci zelo radi gledali, dvorane so bile tudi petnajst sezon polne ... Velika literatura vam vsakič vrne vloženi trud, če jo režirate natančno, s srcem, obenem pa se publika počuti privilegirana, ko v gledališču gleda dobro klasično literaturo. Verjamem, da moramo v tem trenutku literaturo vrniti gledališču in gledališče literaturi. Zamorili smo se z eksperimentiranjem, s fazo avantgardizma za vsako ceno, de-strukcije teatra, fabule, govorice, odnosa, emocije. Ta faza je za nami, pred nami so nova režiserska branja klasične literature in mi- slim, da bo zato tudi občinstvo spet polnilo dvorane. Tudi Oblomova ste brali na novo. Seveda, več sto strani dolg roman sem omejil na pet likov in dve uri žive igre: to je pogumna dramatizacija, ki pa spoštuje zgodbo, like, temo in upam tudi emotivno in vsebinsko podlago tega velikega romana 19. stoletja, ki je bil značilen za svoj čas. V 20. stoletju so ga uporabljali tudi kot metaforo dekadence, danes pa nas Oblomov nagovarja kot preobčutljiv človek, ki odstopa od vključevanja v civilizacijo profita, pohlepa, ki mu materialni uspeh ni imperativ. Oblomov ne postavlja samo vprašanja, kako živimo, ampak tudi zakaj. V oblomov-ščini so v sovjetski Rusiji videli simbol ljudskih slabosti, nečesa, česar smo se morali sramovati. Jaz pa mislim, da je njegova lenost konceptualna: tudi jaz bi se zjutraj, ko pogledam skozi okno in pomislim, kaj vse me danes čaka, najraje vrnil v posteljo. Vsakodnevno življenje nam nudi toliko neprijetnih stvari, da si zato najbrž vsak gledalec po malem želi, da bi bil Oblomov ...« Zapisali ste celo, da svoje dneve preživljamo sredi dela in strahu. Današnje življenje je povod za permanentni stres. Ko začnete hoditi, misliti, brati, vam postavijo imperativ, kako priti čim višje, kako pridobiti in nagrmaditi čim več. Povsem pa zanemarjamo človeško psiho, emo-tivnost, odnose, vprašanje ljubezni, prijateljstva, znanja, solidarnosti. Pred vsakim izmed nas je nešteto pomembnih vprašanj, a si jih ne postavljamo, saj je pomembnejše, kako in koliko materialnih dobrin bomo zbrali. Zdi se mi, da je to neke vrste somrak civilizacije in da se mora čim hitreje vrniti h konceptualnemu smislu vsakodnevnega življenja. Kar ne pomeni iskati smisel v posmrtnem, nadnaravnem, temveč v vsakodnevnih odnosih, ki jih zanemarjamo. Upam, da bo naša predstava vzbudila ta vprašanja z določeno resnostjo, a tudi z ironijo in humorjem. Kako se je porodila zamisel o postavitvi Oblomova v tržaško okolje? Osebno ne govorim ne slovenščine ne italijanščine, a želel sem se izogniti temu, da bi igralci igrali Ruse, ljudi, ki so gledalcem daleč. Oblomova vprašanja, njegov vsakdan so vezani na ruski prostor, ki je različen od mediteranskega, a v njem so tudi neke podobnosti z avstro-ogrsko in primorsko mentali-teto, na primer vprašanje melanholije, plemiške »grandezze in bellezze«. Mislim, da smo s predstavo dokazali, da te veze obstajajo. Poljanka Dolhar TRST - Do nedelje Razstava otroških ilustracij Illustrafiabe Do 28. marca si je v tržaški občinski knjižnici Pier Antonio Quarantotti Gambini mogoče ogledati razstavo otroške ilustracije naslovljeno Illustrafiabe - Antolo-ška razstava podob domišljije iz Sarmede. Razstava predstavlja izbor otroških ilustracij v posesti Fundacije, ki prireja vsako leto Mednarodno razstavo ilustracij v Sar-medi pri Trevisu. Za uresničitev pobude je poskrbela občina Trst z delnim prispevkom nagrade, ki jo je lani prejel odbor za sporočanje občine Trst na natečaju »una Pa da favola«. Gre se za projekt, ki ima za cilj, da se otroci seznanijo z institucijami preko igre in ilustrirane državljanske vzgoje. Razstavljenih je 70 eksponatov 36 umetnikov iz 18 držav, in sicer Italije, Belgije, Kitajske, Francije, Nemčije, Velike Britanije, Irana, Litve, Mehike, Poljske, Češke, Slovaške, Španije, Švice, Južne Afrike, Taj-vana, Ukrajine in Slovenije, katero zastopa ilustracija Marije Lucije Stupice. Med italijanskimi ilustratorji velja omeniti dela Nocolette Costa, Emilija a Luzzatija in Gio-vannija Manne. Razstava predstavlja edinstveno priložnost, da se soočamo z različnimi slikarskimi pristopi. Srečamo tako lesoreze, risbe z akrili, tempera barvami, pa-steli in akvareli, risbe z računalnikom in mešane tehnike. Razstavo si je mogoče ogledati do 28. marca vsak dan od 10.00 do 18.00 ure. Knjižnica Pier Antonio Quarantotti Gambini se nahaja pri Sv. Jakobu v Ul. delle Lo-dole 6. Več informacij o razstavi je na spletni strani www.triestecultura.it. Štefan Turk »Upam, da bo naša predstava vzbudila ta vprašanja z določeno resnostjo, a tudi z ironijo in humorjem.« kroma Magrisov roman Na slepo v slovenskem in hrvaškem prevodu Visoka šola modernih jezikov za tolmače in prevajalce Univerze v Trstu za ponedeljek, 29. marca, ob 17. uri v veliki dvorani šole (Narodni dom, Ul Filzi 4 v Trstu) skupaj s Slovensko matico pripravlja predstavitev slovenskega in hrvaškega prevod romana Caludia Magrisa Na slepo (Na slijepo v hrvaščini). Delo bosta ob prisotnosti avtorja predstavili Veronika Brecelj, ki je poskrbela za slovenski prevod, in Ljiljana Avirovič, ki je Ma-grisov roman prevedla v hrvaščino. Hommage Lipovšku v NUK ob stoletnici skladateljevega rojstva Na 25. slovenskih glasbenih dnevih so v ponedeljek z odprtjem razstave v Narodni univerzitetni knjižnici Hommage a Lipovšek obeležili 100. obletnico rojstva skladatelja Marijana Lipovška. Razstava Horizon-ti...Akordi bo na ogled do 19. aprila, obravnava pa skladateljeve raznovrstne glasbene dejavnosti.Razstavo sta pripravili predstavnica Pedagoške fakultete v Ljubljani Mirjam Žgavec in vodja programske službe Festivala Ljubljana Veronika Brvar v sodelovanju z Glasbeno zbirko NUK. »METAL ROCK« - Navdušujoč nastop ene od ikon te glasbe v Zagrebu Skupina Rammstein še enkrat pripravila vrhunski glasbeni dogodek Skupina Rammstein je izbrala Areno v Zagrebu za eno od etap svoje svetovne turneje, ki se je v prejšnjih mesecih dotaknila držav na jugu in zahodu Evrope in se zdaj premika proti severu in vzhodu. Sodobno opremljeni in akustični amfiteater je napolnilo 14.000 privržencev skupine, ki je pravi pojem metal govorice, za katero v glasbenem smislu predstavlja veliko več kot le »industrijsko« smer. Publika je prišla tudi iz raznih sosednih in bolj oddaljenih držav; nepozabni spektakel je bil res vreden tudi daljše poti in bi zaradi vsestransko izjemno kvalitetne izvedbe prepričal in navdušil tudi gledalce, katerim je tovrstna glasba bolj tuja. Šokantni videospoti, provokati-vna besedila in podobe so samo spremljevalna, učinkovita promocijska folklora. Kar pa predstavlja bistvo trajnega uspeha skupine Rammstein, je predvsem dejstvo, da berlinsko šesterico sestavljajo odlični glasbeniki in nepopustljivi profesionalci, ki planirajo in izvajajo svoje koncerte tako rekoč z »nemško natančnostjo«. V kompleksnem spektakelskem konceptu ni nobena malenkost prepuščena naključju, efekti se brez premora in brez ponavljanja zvrstijo v presenetljivem zaporedju, v neprekinjenem dogajanju in s tako hitrostjo v tesni, vedno smiselni povezavi z močnimi glasbenimi sugestijami, da je adrenalin občinstva na višku od prve do zadnje note. Visoko profesionalna in kreativna tehnična ekipa se je izkazala na vseh področjih s čarobnimi svetlobnimi, režijskimi in predvsem pirotehniškimi efekti. Med najbolj učinkovitimi prizori, na meji med igrivostjo in pro-vokativnostjo, so bili zagotovo trenutek pesmi Ich tu dir weh, ko je pevec z več metrov visokega stolpa zasul klaviaturista Flakeja z eksplozivnim valom bleščečih isker, ali vrsta obešenih lutk, iz katerih šviga laserska svetloba, ki so med pesmijo Wiener Blut strmoglavile na oder in se razstrelile, in še streljanje pene na publiko v kontroverzni pesmi Pussy z novega cd-ja Liebe ist für alle da. Veličastna scena je v skladu z industrijsko poetiko prikazala magijo Ramm- steinove glasbene »tovarne«, kjer se sanje in nočne more uresničujejo in kjer je megleno ozračje stalno razsvetljeno z živimi plameni. Tako je tudi prizorišče koncerta, kjer je ogenj protagonist v neskončnih variacijah in v popolni, smiselni povezavi z ritmom in vsebinami določene točke, od bolj predvidljive človeške bakle v pesmi Benzin do ritmičnega utripanja plamena v spodnjem in zgornjem delu odra pri že klasični Du hast ali do ognjemeta isker in malih eksplozij, ki se kot električna nevihta širijo nad publiko. Luč in tema kot simbola življenja in smrti sta toposa Ramm-steinovih besedil, ki imajo večkrat pesniške poteze in pogosto črpajo iz nemške klasične literature. Svetloba je seveda tista iz peklenskega ognja, tako v uspešnici Sonne kot v bolj simbolični dimenziji, ki jo predstavlja sklepna pesem Engel, ko so Ramm-steini pozdravili svojo publiko z vznemirljivo poetičnostjo ogromnih kril, ki so se razprla in spektakularno vnela na ramenih pevca Tilla Lindemanna. ROP / ITALIJA Sreda, 24. marca 2010 13 DEŽELNE VOLITVE - Razgreta volilna kampanja Berlusconi: Opozicija noče dialoga Bersani: Premier utiša tudi večino Predsednik vlade spet napadel »stranko sodnikov« - Prostest združenja ANM RIM - »Če bi se opozicija spremenila in bi bila dovzetna za dialog z vlado, bi reforme lahko izpeljali skupno. A doslej smo na ponudbo dialoga dobili v zameno samo napade in psovanja ter obstrukcijo v parlamentu.« Tako je povedal predsednik vlade Silvio Berlusconi, ko je včeraj po telefonu posegel v jutranjo oddajo Unomattina na prvi televizijski mreži RAI. Premier je tudi ob tej priložnosti ostro napadel »stranko javnih tožilcev«, kot jo je imenoval, ki je po njegovem sprevrgla sedanjo volilno kampanjo s tempiranimi preiskavami, pa tudi z izključevanjem desnosredinskih kandidatnih list. Ista stališča je Berlusconi včeraj še nekajkrat ponovil, nazadnje v Turinu, kamor je šel podpret desnosredinskega predsedniškega kandidata na deželnih volitvah, severnoligaša Roberta Cota. Premier je zatrdil, da »stranka sodnikov« posega v politiko z namenom, da bi strmoglavila vlade, ki so jih volivci izbrali. »Priča smo pravi bolezni demokracije,« je dejal. Zaradi tega je Berlusconi znova napovedal, da bo po volitvah izvedel korenito reformo pravosodnega sistema. Sicer pa je obljubil tudi temeljito spremembo državne ureditve z uvedbo predsedniške republike ali neposredno izvoljenega premierja. Katera od teh dveh variant bo obveljala,naj bi ljudje odločali na posvetovalnem referendumu Ljudstva svobode. Na premierjeva izvajanja je takoj odgovoril voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, ki je včeraj priredil vrsto volilnih shodov in srečanj po Laciju. »Berlusconi ne zna voditi pravega dialoga niti s svojimi zavezniki, kaj šele z opozicijo,« je dejal. »Kljub temu, da v parlamentu razpolaga s sto sedeži več od opozicije, je v dvajsetih mesecih vladanja kar 28-krat zahteval zaupnico in izdal 58 zakonskih odlokov, da bi utišal ne samo opozicijo, ampak tudi večino. V istem duhu zavrača volilna soočenja. Njemu so všeč samo neskončni monologi,« je pristavil. Prvi mož demokratov je sicer v svojih včerajšnjih nastopih govoril predvsem o problemih gospodarskega razvoja in dela ter hudomušno napovedal, da če bi vlada izdelala resen načrt proti krizi, potem bi bil pripravljen osebno iti tudi v Arcore. Ob premierjeve izjave se je takoj kritično obregnilo združenje sodnikov in javnih tožilcev ANM. »Nesprejemljivo je, da je med volilno kampanjo vsak dan tarča napadov državna inštitucija. Mi nismo stranka, naša dolžnost pa je, da v pravni državi skrbimo za spoštovanje zakonov,« je dejal predsednik ANM Luca Palamara. Voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro je opozoril, da premier zlorablja drža- vno radiotelevizijo za svojo volilno kampanjo. »Berlusconi je po eni strani utišal televizijske debatne oddaje, po drugi strani pa si je s pomočjo direktorja Minzolinija podredil dnevnik TG1 in posega v oddaje, kot je Unomattina,« je dejal. Voditelj UDC Pier Ferdinando Casini pa je opozoril, da Berlusconi samo obljublja, ni pa v stanju izpeljati svojih obvez, pa čeprav razpolaga z obsežno parlamentarno večino. Medtem je predsednik italijanske škofovske konference, genovski kardinal Angelo Bagnasco, nekoliko popravil stališče, ki ga je v ponedeljkovem poročilu na zasedanju stalnega sveta italijanskih škofov zavzel do volitev. Če je tedaj poudaril, da bi katoliški volivci nikakor ne smeli podpreti kandidatov, ki zagovarjajo splav, pa je včeraj dejal, da morajo istočasno upoštevati vrsto temeljnih vrednot, od pravice do življenja do družine, od pravice do dela do sprejemanja priseljencev. »Ne smemo izbirati teh vrednot po lastnem okusu, ampak jih moramo sprejemati v celoti,« je poudaril v sporočilu za javnost, ki ga je včeraj objavil z ostalimi škofi iz Ligurije. Silvio Berlusconi ansa Pier Luigi Bersani ansa KRAJEVNE UPRAVE - Uzakonjen dekret Že letos prvo krčenje števila pokrajinskih in občinskih odbornikov RIM - Senat je včeraj dokončno uzakonil vladni odlok o krajevnih upravah. Za je glasovalo 151 senatorjev Ljudstva svobode in Severne lige, proti se je izreklo 92 predstavnikov Demokratske stranke in Italije vrednot, medtem ko so se 3 senatorji sredincev UDC ter Južnotirolske ljudske stranke (SVP) vzdržali. Zakonski odlok med drugim določa, da se bo 20-odstotno krčenje »stolčkov« pri krajevnih upravah, ki ga predvideva finančni zakon, začelo izvajati leta 2011, a s pomembno izjemo. Tako se bo v občinah in pokrajinah, v katerih bodo letos volitve, krčenje števila odbornikov začelo že v tem letu. Njihovo število ne bo smelo presegati četrtine števila občinskih oz. pokrajinskih svetnikov. Zakonski odlok obsega posebne finančne ukrepe za občine Rim, Brescia in Reggio Emilia, ki so vsaka po svoje zabredle v finančne te- žave, sicer pa na splošno določa, da pakt o stabilnosti financ krajevnih uprav ne zadeva stroškov za t. i. velike dogodke. Odlok nadalje govori o predvidenem krčenju rednih državnih dotacij za krajevne uprave. V letu 2010 bo to krčenje prizadelo vse občine in pokrajine sorazmerno s številom njihovega prebivalstva, prihodnje leto pa bo to krčenje potekalo sorazmerno s številom prebivalstva samo v tistih krajevnih upravah, katerih sveti bodo obnovljeni na volitvah. Zakonski ukrep nadalje določa, da je zadnji rok za prijavo občinskega davka ICI za kmetijske stavbe preložen z 31. marca na 31. maj. Uzakonjeni odlok nadalje predvideva ukinitev t. i. oblasti za ozemeljska območja (Autorità di ambito territoriale - ATO), medtem ko naj bi ukinitev konzorcijev za bonifikacije potekala v skladu z zakonikom za krajevne avtonomije. ENERGIJA - Podatki Obnovljivi viri: v Italiji vse več »zelenih« občin RIM - Italija ima ob številnih aferah in razvrednotenju politike tudi pozitivne plati. Iz poročila združenja Legambiente o obnovljivih virih energije izhaja, da je skrb za okolje velika. 6993 italijanskih občin (ali 86% vseh občin v Italiji) razpolaga z vsaj eno napravo za proizvajanje energije z obnovljivimi viri. Krepostnih občin je bilo lani 5580, pred dvema letoma pa 3190. V dveh letih se je število več kot podvojilo. Naprave za izkoriščanje sončne energije se nahajajo v 6801 občini (v 84% vseh občin). Hidroelektrične naprave so prisotne v 799 občinah, naprave za proizvajanje energije z biomasami v 788, naprave za izkoriščanje eolske energije v 297, geoter-mične naprave pa v 181 občinah. Na lestvici fotovoltaičnih sistemov je prva občina Cra-co (v pokrajini Matera) s 542 kilovati za tisoč prebivalcev. 15 občin pa je popolnoma opustilo tradicionalne vire energije in stoodstotno prešlo na obnovljive (vse so v pokrajinah Bocen, Trento in Aosta). Absolutni prvak je mala južnotirolska občina Schluderns (Sluderno), ki vso energijo črpa iz vode, sončnih žarkov, biomas in vetra. Zanesljivega seznama ogroženih šol v Italiji ni RIM - Kljub štirinajstim letom dela in potrošenim dvanajstim milijonom evrov, v Italiji niso še pripravili zanesljivega seznama oz. zemljevida o varnosti šolskih poslopij. To na svoji spletni strani poudarja dnevnik La Repubblica, ki piše o najnovejšem ukrepu ministrstva za šolstvo v tem smislu. Ministrstvo je pred mesecem dni odredilo nov popis šolskih stavb v Italiji z ozirom na varnost, potem ko je že od leta 1996 v veljavi zakon o šolskih stavbah. V tem času sta nastali dve podatkovni bazi, ki pa sta bodisi zastareli bodisi nezanesljivi, tako da je ministrstvo preteklega 18. februarja odredilo nov popis. Vprašanje varnosti šol je bilo poleg tega predmet vprašanja nekaterih poslancev opozicijske Demokratske stranke, oglasilo pa se je tudi Združenje italijanskih občin Anci, ki se zavzema za usklajeno politiko o šolskih stavbah med državo, občinami in krajevnimi upravami. Za Anci je treba nujno sprostiti in porazdeliti izredna sredstva, kot je 6. marca to določil medministr-ski odbor za gospodarsko načrtovanje. V Milanu vrata odprl energetski sejem MCE 2010 MILAN - Včeraj se je v Milanu začel energetski sejem MCE (Mostra Conve-gno Expocomfort) 2010, na katerem se bo do sobote predstavljajo več kot 2300 razstavljalcev. Na več kot 350.000 kvadratnih metrih površin bodo med drugim na ogled tehnološke rešitve s področja energetike. Večina razstavljalcev prihaja iz Italije, več kot 600 pa jih je iz drugih držav, tudi ZDA, vzhodne Evrope in sredozemskih držav, piše na spletni strani sejma. Letošnji že 37. sejem zapored bodo spremljale tudi različne prireditve, med drugim s področja okoljske sprejemljivosti, energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo. Sejem je sicer na ogled na vsaki dve leti. Petletnemu Gancu je ime Silvio Berlusconi Poleg italijanskega premiera živi v Italiji še en Silvio Berlusconi. Ganski priseljenec v Italiji je namreč svojega 5-letnega sina poimenoval po predsedniku vlade. »Všeč mi je način, kako Berlusconi govori, kako ukrepa. Všeč mi je kot oseba, četudi ravno ne sledim politiki,« je dejal 36-letni Ganec, ki od leta 2002 živi v Italiji. Njegov sin Silvio Berlusconi Boa-heme se je leta 2005 rodil v ganski Akri, prejšnji mesec se je svojemu očetu pridružil v Modeni. Anthony Boahene je med drugim dejal, da svoje dovoljenje za bivanje dolguje italijanskemu premieru. Ko pa so ga vprašali za mnenje o vse strožji imigracijski politiki Berlusconije-ve vlade, je med drugim dejal, da je zakone potrebno spoštovati. In to v vsaki državi. DRUŽBA - Zaskrbljujoči rezultati raziskave centra Cisf Otroci kot luksuz V Italiji premalo podpor za družine, ki z večanjem števila otrok tvegajo revščino - Fini za večetnično italijansko domovino MILAN - V Italiji so otroci postali luksuz, saj družine stanejo preveč, z večanjem števila otrok pa se zanje veča tudi nevarnost, da zapadejo v revščino. To so zaskrbljujoči rezultati trinajstega poročila Mednarodnega centra za preučevanje družine (Cisf) za leto 2009, ki so ga včeraj predstavili v Milanu ob navzočnosti predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Iz poročila izhaja, da le slaba polovica italijanskih družin ima otroke: od teh jih ima slabih 22 odstotkov enega samega, dobrih 19 dva in le dobre 4 odstotke tri otroke. Število družin, ki imajo več kot tri otroke, znaša le 0,7 odstotka. Razlogi, da se italijanske družine ne odločajo za rojevanje otrok, menijo pri centru Cisf, so, bolj kot ekonomske, subjektivne in psihološke narave, saj so vezani na občutek negotovosti glede prihodnosti, pa tudi na težave glede obveznosti pri vzgoji otrok. Kriva je tudi država, saj Italija namenja družinam z otroki nekaj več kot odstotek svojega bruto domačega proizvoda, medtem ko npr. Francija in Nemčija namenjata 2,5 oz. 3,2 odstotka, stroški za vzdrževanje in rast enega otroka samo kar se tiče osnovnih potreb pa bremenijo posamezno družino za skoraj 800 evrov mesečno. Zaradi tega družine niso v stanju zagotoviti »sprejemljivega« življenjskega standarda; tako javne kot zasebne ustanove bi morale oblikovati do otrok prijaznejšo politiko. Pri tem je predsednik poslanske zbornice Fini opozoril, da je treba na novo premisliti pojem domovine v večetnični in večkulturni luči, da se v italijansko družbo vključijo tudi otroci priseljencev, ki so se rodili v Italiji oz. so vanjo prišli v rosnih letih in se v bistvu čutijo Italijane. To je treba po njegovem storiti tudi zato, ker v nasprotnem primeru obstaja tveganje, da sledijo besedam kakega »slabega učitelja«. BOLOGNA - Odprli so ga včeraj Sejem mladinske in otroške literature BOLOGNA - V Bologni se je včeraj začel največji sejem otroške in mladinske literature. Mednarodna organizacija za mladinsko književnost IBBY bo na sejmu, ki bo odprt do petka, danes razglasila tudi dobitnika An-dersenove nagrade 2010 za mladinsko književnost. Letošnji finalisti za prestižno Andersovo nagrado, ki jo podeljuje IBBY, so med ilustratorji Svjetlan Ju-nakovic s Hrvaške, Jutta Bauer iz Nemčije, Carll Cneut iz Belgije, Etienne Delessert iz Švice in Roger Mello iz Brazilije, med pisatelji pa Ahmad Reza Ahmadi iz Irana, David Almond iz ZDA, Bartolomeu Campos de Queiros iz Brazilije, Lennart Hellsing s Švedske in Louis Jensen z Danske. Slovesna podelitev nagrad bo na 32. kongresu IBBY, ki bo v Composteli med 8. in 12. septembrom. IBBY podeljuje Andersenovo nagrado od leta 1956. Pokroviteljica nagrade je danska kraljica Margrethe II. Poleg razglasitve dobitnikov najpomembnejše mednarodne nagrade za mladinsko literaturo bodo danes v Bologni razglasili tudi dobitnika letošnje nagrade ALMA (Astrid Lind-gren Memorial Award). Dobitnika nagrade bodo določili v Wimmerbyju, rojstnem kraju pisateljice Astrid Lind-gren, ter informacijo posredovali v Bologno. Na sejmu je predstavljenih tudi 30 slovenskih ilustratorjev in 56 pisateljev slovenske mladinske literature. Med njimi je tudi Tržačan Klavdij Palčič. Kot je povedala Katja Stergar, svetovalka na Javni agenciji za knjigo RS, ki organizira slovenski nastop na sejmu, se Slovenija predstavlja s sejemsko stojnico, na kateri so zastopane vse založbe, ki so to želele. Izpostavljene so nagrajene knjige, poudarek je tudi na novih knjigah in na klasičnih delih slovenske otroške literature. Po besedah Stergarjeve so pripravili tudi okrog sto strani obsegajoč katalog. 1 4 Sreda, 24. marca 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Ovrednotenje območja pokrite tržnice in Ulice Santa Chiara Stekel postopek za uresničitev komercialnega centra v mestu Goriška pokrita tržnica bumbaca GORICA - V načrtu 26 novih lokacij Stražce bodo dobile novo anteno mobilne telefonije Občina bo športu namenila deset odstotkov prihodka od najemnin Z 22 glasovi za, 11 proti in enim vzdržanim je občinski svet odobril novi občinski načrt za mobilno telefonijo. Dokument določa 26 območij, na katerih bodo družbe lahko namestile svoje oddajnike in sprejemnike. Občinski svet se je izrekel tudi o pripombah, ki so bile vložene glede načrta. Med temi je bila tudi pripomba staršev otrok, ki obiskujejo šolo v Stražcah. Zbrali so 32 podpisov in zahtevali, naj občina ne dovoli družbi Wind postavitve nove antene v Stražcah. »Pripomba je bila delno sprejeta. Anteno bo morala družba postaviti daleč od šole, v bližini Drevoreda Virgilio,« pravi odbornik Dario Baresi. Na seji pa so zavrnili resolucijo, v kateri je načelnik Demokratske stranke (DS) Federico Portelli izrazil podporo staršem, ki so nasprotovali anteni. V razpravo po odobritvi načrta za telefonijo je vstopil občinski svetnik Lige Franco Zotti. Predlagal je, naj deset odstotkov prihodka od najemnin, ki jih prejema zaradi anten na občinskem ozemlju, mestna uprava nameni športnim društvom, ki so letos utrpela dodaten finančni udarec. Antene v mnogih pri- merih stojijo ravno v bližini športnih objektov - tako bo tudi v Stražcah -, je še opozoril Zotti. Občinski odbor je osvojil njegovo resolucijo, nazadnje so jo odobrili s 17 glasovi za, 8 proti in 8 vzdržanimi. Med nasprotniki sta bila svetnika večine Marino Zanetti in Leonardo Zappala, resolucija pa je prejela glas načelnika DS Portelli. Po trinajstih mesecih od vložitve so na ponedeljkovi seji, ki se je zaključila ob dveh ponoči, obravnavali tudi resolucijo, ki jo je na temo azbesta v mestu (predvsem v občinskih stavbah) in ukrepov za njegovo odstranitev pripravil svetnik DS Aleš Waltritsch. Predlog o glasovanju je bil zavrnjen (17 glasov je bilo proti, osem za, trije pa vzdržani), zato pa je Waltritsch predlagal, naj resolucijo preuči pristojna komisija. »Večina je zavrnila tudi ta predlog. Odbornik Del Sordi je ocenil, da so vsi odgovori na moja vprašanja zaobjeti v dokumentaciji, ki jo je prinesel s seboj na sejo. Z odgovorom nisem zadovoljen, ker omenjenih dokumentov ni posredoval občinskemu svetu pred sejo, kar bi nam omogočilo, da bi njihovo vsebino preučili,« je poudaril Waltritsch. V kratkem se bo začela priprava variante k regulacijskemu načrtu, ki bo omogočila nadaljevanje postopka za ureditev urbanega komercialnega centra med ulicama Santa Chiara in Boccaccio ter ovrednotenje pokrite tržnice v Gorici. Občinski svet je namreč na ponedeljkovi seji sprejel direktive o komercialnem ovrednotenju omenjenega območja ter sklep o začetku postopka VAS (»Valutazione ambientale strategica«), na podlagi katerih bodo tehnični uradi izdelali varianto regulacijskega načrta in nato razpis za izbiro podjetja, ki bo urbano trgovsko središče uresničilo. »Idejni načrt, ki ga je izdelalo podjetje CAT Ascom Terziaria Gorizia in ki ga je sprejel občinski odbor, zahteva uvedbo strukturne variante urbanističnega načrta. Projekt, za katerega je izrazilo interes šest podjetij, predvideva približno 6.000 kv. metrov prodajnih površin na območju Ulice Santa Chiara, realizacijo podzemnega parkirišča pod tržnico na debelo, ureditev pešcone in ovrednotenje poslopja pokrite tržnice. Odobritev direktiv in začetek postopka VAS v občinskem svetu sta bila nujna koraka pred pripravo variante regulacijskega načrta. Menim, da bo ta nared čez tri mesece, nato pa jo bo moral odobriti občinski svet. Upam, da bo jeseni varianta operativna, kar bo omogočilo začetek pogajanj z zainteresiranimi podjetji, ki bodo lahko pripravila načrte urbanega komercialnega centra,« je povedal pristojni občinski odbornik Dario Baresi Direktive je goriški občinski svet sprejel z 28 glasovi za, štirimi proti in z dvema vzdržanima, sklep o postopku VAS pa z 29 glasovi za, enim proti in dvema vzdržanima. Razpravo o načrtovanem komercialnem centru, ki naj bi ovrednotil goriško mestno središče, je razgibala opozicija. Načelnik skupine Demokratske stranke Federico Por-telli je predstavil resolucijo, ki je bila delno sprejeta. Prvi del, ki ga je večina zavrnila (Liga se je sicer vzdržala), je GORICA - Napovedujejo predsednika FJK Obredni rez traku za Trg Sv. Antona NOVA GORICA - Obračunavanje vode Individualne pogodbe za vzdrževalnino Odločitev je prostovoljna - Novi tarifni sistem od 1. aprila dalje NAPOVEDI LASTNISTVA Carraro namerava ohraniti goriški obrat »Izjav vodstva družbe Carraro sem vesel, saj kaže, da še vedno obstajajo konkretne možnosti za obstoj goriškega obrata. V prihodnjih tednih, ko bo družba predstavila nov triletni industrijski načrt, bomo preverili, ali so te napovedi resnične.« Tako je župan Ettore Romoli včeraj komentiral besede Maria Carrara, predsednika družbe Carraro, ki je izjavil, da podjetje ne načrtuje zaprtja tovarn v Ma-niagu in Gorici. Po Carrarovih besedah je prihodnost obrata v Straž-cah, kjer je trenutno okrog 80 delavcev v dopolnilni blagajni, vezana »na razvoj novih proizvodov in fleksibilnost«. Podčrtal je še, da noče družba Carraro nikakor zanetiti »vojne« za obstoj med Maniagom in Gorico. V soboto, 27. marca, bodo tudi uradno in svečano predali namenu obnovljeni Trg Sv. Antona v Gorici. Ob občinski upravi z županom Ettorejem Romolijem na čelu in drugih predstavnikih mestnih oblasti naj bi se krajše slovesnosti, na katero so vabljeni tudi občani, udeležil predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo. »Program praznovanja, ki se bo začelo med 11.30 in 12. uro, je še v pripravi, želimo pa si, da bi se dogodka udeležilo čim več ljudi. Skupaj bomo obeležiti zaključek del na trgu, ki je postal eden izmed najlepših kotičkov našega mesta,« je včeraj povedal župan Romoli, ki si je v minulih mesecih veliko prizadeval, da bi se gradbena dela čim prej zaključila. Poseg, ki ga je izvedlo podjetje Falcomer, je bil nared že na začetku marca, t.j. celih šest mesecev pred načrtovanim rokom. Obnovo Trga Sv. Antona, v katero je bilo skupno vloženih 1.316.000 evrov, je skoraj v celoti financirala dežela FJK. Kot napovedano, pa so se delavci končno vrnili na Travnik, kjer bo še nekaj časa promet oviran. Novogoriški mestni svetniki so na včerajšnji izredni seji že tretjič obravnavali spremembe tarifnih sistemov za obračunavanje vode. Zaradi cen, ki so po februarskem sklepu na položnicah za januar poskočile tudi za tristo odstotkov, je občanom prekipelo, tako da so bile določene korekcije načina obračunavanja nujne. Čeprav so vodje svetniških skupin skupaj z občinskimi strokovnimi službami in vodstvom javnega podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica v ponedeljek na podlagi vseh predlogov, podanih na seji mestnega sveta minuli četrtek, izoblikovali tak predlog sklepa, ki naj bi ga vsi podprli, je bila razprava spet burna in dolga. Predlogi so bili znova zelo različni, od tega, da se odločanje o tem zadrži, dokler se ne pridobi uradnega pravnega tolmačenja o tem, ali je takšna sprememba sploh zakonita, do predloga, da naj občina 50-odstotno subvencionira omrež-nino, na kar je župan Mirko Brulc pojasnil, da bi to pomenilo 350 tisoč evrov izpada iz proračuna, česar si trenutno ni mogoče privoščiti, saj bo že tako potreben rebalans proračuna. Tudi predlog o znižanju omrežnine na en evro za vse uporabnike ni dobil zadostne podpore, niti predlog, da bi se znižala vodarina z 0,80 evra za kubični meter, kolikor znaša po 100-odstotni podražitvi na februarski seji, na 0,58 oz. 0,68 evra, saj naj to ne bi bilo v skladu s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo, ki ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor. Na koncu so svetniki vendarle izglasovali prvotni predlog, ki uporabnikom omogoča, da z izvajalcem javne službe sklenejo pogodbo o pregledovanju in vzdrževanju vodovodnega priključka, vodomera in ventilov pred in za vodomerom, ki so v lasti uporabnika. Sprejeti sklep, po katerem se začne tarifni sistem uporabljati od 1. aprila 2010 dalje, tako omogoča sprotno plačevanje vzdrževalnine na podlagi 16 različnih individualnih pogodb glede na specifiko uporabnikov oz. plačilo v enem kosu v primeru, ko je to potrebno. Odločitev je prostovoljna. (nn) obravnaval strateške smernice na področju razvoja trgovine v mestu, v drugem delu dokumenta, ki ga je občinski svet osvojil, pa je Portelli zahteval preučitev učinkov, ki bi jih novo komercialno središče lahko imelo na Travnik in Raštel. »Z vidika mobilnosti morata biti ti dve območji integrirani v projekt, npr. z uresničitvijo izhoda za pešce iz podzemnega parkirišča tudi v Ulici Oberdan,« je ocenil Por-telli in nadaljeval: »Opozicija je poživila razpravo o sklepu, ki ga je hotel odbor sprejeti nekoliko "potiho". Po našem mnenju pa gre za pomembno vprašanje, ki je sad strateških odločitev prejšnjih uprav. V zvezi z načrtom imamo sicer nekaj pomislekov: ne prepriča nas na primer zahteva večine, da bi prišlo do povečanja površine novega komercialnega centra v Ulici Boccaccio. Načrt za trgovino Brancatijeve uprave je bil previdnejši. O kritičnostih in priložnostih bomo vsekakor podrobneje razpravljali, ko bodo vsebine načrta bolj jasno izdelane.« (Ale) TRŽIČ - Tondo »Vlada ne načrtuje nuklearke v deželi« »Državna vlada nima nikakršnega načrta za gradnjo jedrske elektrarne na ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine in torej tudi v Tržiču ne.« Tako je včeraj povedal predsednik deželne vlade Ren-zo Tondo in pojasnil, da je pred kratkim prejel zagotovilo ministra za gospodarski razvoj Claudia Scajole, ki je potrdil, da rimska vlada ne načrtuje novih nukleark na območju Furlanije-Julijske krajine. V zvezi s podvojitvijo jedrske elektrarne v Krškem je dalje Tondo pojasnil, da doslej slovenske oblasti mu še niso odposlale nobenega uradnega sporočila, v katerem bi Slovenija zavrnila ponudbo Italije za sodelovanje pri gradnji drugega reaktorja. Čeprav jih je Tondo zanikal, so ponovne govorice o uresničitvi jedrske elektrarne na Tržiškem sprožile val reakcij v mestu ladjedelnic. Stranka Italije vrednot je že napovedala, da bo po deželnih volitvah na državni ravni sprožila zbiranje podpisov za referendum, na katerem bi se državljani izrekli o gradnji novih jedrskih elektrarn. »Odločno se moramo izreči proti novemu jedrskemu programu, za katerega se državni in deželni upravitelji odločajo izredno lahkotno in ne da bi vzeli v poštev morebitnih posledic za okolje in za zdravje ljudi,« poudarja tajnik stranke Italije vrednot za Tržič, Ronke in Štarancan Sandro Ranieri, ki opozarja, kako so se deželni in državni upravitelji hvalili zaradi dogovora s Slovenijo v zvezi s Krškim, čeprav do njega sploh ni prišlo. Za Ranierija je vsekakor predlog, da bi novo nuklearko zgradili v Tržiču, absurden. »Kam bi postavili novo centralo? Sredi zelenic rajona Enel? Ali pa na ploščad ladjedelnice Fin-cantieri?« se pred javnostjo sprašuje Ra-nieri in opozarja, da je predlog o uresničitvi nove nuklearke v popolnem nasprotju z načrtom za razširitev tržiškega pristanišča. »Nočemo, da bi naše pristanišče uporabljali za odvažanje jedrskih odpadkov,« poudarja Ranieri in napoveduje, da Italija vrednot bo v prihodnjih dneh tudi v Tržiču zbirala podpise za sklic referenduma o nuklearkah. V razpravo okrog jedrske energije je posegel tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki poziva deželo, naj skliče institucionalno omizje skupaj s Slovenijo. Po besedah Gabrovca bi se ob njem morali pogovarjati o širitvi nu-klearke v Krškem, o uplinjevalniku v Za-vljah, o pristaniščih in o čezmejnem sodelovanju. »Zadeva okrog podvojitve jedrske elektrarne v Krškem je še enkrat potrdila, da so odnosi med Furlanijo-Julij-sko krajino in Slovenijo na precej slabi ravni. To odpira pot številnim špekulacijam, zaradi katerih sta oškodovani predvsem narodni manjšini na obeh straneh meje,« poudarja Gabrovec in opozarja, da zaradi pomanjkanja dialoga so na mrtvem tiru številna vprašanja, ki bi jih treba reševati na dvostranski ravni, od uplinje-valnika pri Zavljah, do cestnih povezav in sodelovanja med pristanišči. »Različna politična pripadnost obeh vlad - Borut Pahor vodi levosredinsko koalicijo, Ren-za Tonda podpira desna sredina - ne more biti izgovor za sedanje stanje. Pred leti je med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino delovalo skupno omizje, ki je dobro služilo svojemu namenu, čeprav sta bili vladi drugačne politične barve,« poudarja Gabrovec in poziva Tonda, naj si še naprej prizadeva za sodelovanje s Slovenijo pri gradnji drugega reaktorja v Krškem, hkrati pa naj slovenski vladi omogoči, da izrazi svoje dvome v zvezi z uresničitvijo uplinjevalnika pri Zavljah. Gabrovec se dalje obrača tudi na slovensko vlado, saj je po njegovem mnenju potrebno, da le-ta vzpostavi bolj tvorne odnose s Furlanijo-Julijsko krajino. S tem po Gabrovčevem mnenju Slovenija ne nikakor bi izgubila na svojem ugledu in suverenosti. Na vrsti varianta k regulacijskemu načrtu - Opozicija zahteva preučitev učinkov za Travnik in Raštel / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 25. marca 2010 15 GORICA - Goriška premiera najnovejšega Kinoateljejevega filma Reka Soča povezuje in pomirja sleherno dušo v Življenje ob reki od izliva do izvira sta v kamero ujeli Nadja Velušček in Anja Medved Ob Svetovnem dnevu voda je v ponedeljek v Hiši filma na goriškem Travniku potekala premierna predstavitev dokumentarnega filma o Soči z naslovom Trenutek reke - »Il tempo del fiume«, ki sta ga uresničili Nadja Velušček in Anja Medved. Prikaz dela, ki je nastalo v produkciji goriškega Kinoateljeja ter s sofinanciranjem dežele Furlanije-Julijske krajine - Službe za jezikovne in kulturne istovetnosti, si je prišla ogledat velika množica ljudi, še predvsem iz Slovenije. Večer se je pričel z nastopom skupine Salamandra Salamandra, ki je sestavila glasbo za dokumentarni film. V imenu pro-ducenta je podpredsednica Kinoateljeja Martina Humar omenila, da je bilo delo doslej že predstavljeno na festivalih TFF v Trstu in Sguardi altrove v Milanu. Pokrajinski odbornik Marco Marinčič je v svojem nagovoru izpostavil, kako Soča povezuje goriško bioregijo; dalje je poudaril pomen in vlogo vode v sodobnem svetu, ki je vse bolj dragocena. »Marsikje se bijejo vojne za oblast nad vodnimi viri, pri nas pa moramo kljubovati nameram po privatizaciji vode, ki mora ostati javna dobrina,« je dejal Marinčič. Avtorici sta v dokumentarcu, ki govori o odnosu ljudi do Soče in torej do narave, dali besedo različnim pričevalcem, ki živijo ob reki ali so z njo tako ali drugače tesno povezani. V delu, ki spremlja tok reke od izvira do izliva v Jadransko morje, se prepletajo zgodbe in razmišljanja ljudi, ki jih združujeta spoštovanje in ljubezen do »hčere planin«. Gledalec lahko tako spozna: zgodovino, ki se je odvijala vzdolž njenih bregov; skrivnosti, ki jih reka razkriva samo tistim, ki ji znajo dovolj pozorno prisluhniti; moč in čar deroče reke, ki ju lahko odkrivajo le ribiči, ki preživijo cele dneve ob njenih bregovih; čut pripadnosti reki obsoških prebivalcev; razmišljanja delavcev cementarne Anhovo, ki so zboleli za rakom; drzen in izzivalen odnos, ki ga imajo do reke kajakaši. Ko se film in tok Soče približata Gorici, pride do izraza urbani pogled do reke: njena mejnost in dvojna duša, ki se izpovedno izraža prek italijanskega in slovenskega imena za reko, a tudi v povezovanju alpskega in mediteranskega sveta. V delu nastopajo suvereno in sproščeno s svojimi izpovedmi Slovenci, Italijani, Furlani in Bezjaki: očitno reka pomirja sleherno dušo. V nižinskem delu toka reke nastopajo čuvaj zapornic iz Zdravščin, lovka na ptice, raznolika etnična skupina otrok, ki se učijo furlanskega jezika v suhi strugi reke, ornitolog naravnega parka ob izlivu in ribiči, ki ribarijo sicer maloštevilne ribe v sladko-slanih vodah ustja reke. Dokumentarec se zaključuje s pogledom na odprto morje. Kinoateljejev film, v katerem se prepletajo poetični črno-beli posnetki življenja ob reki izpred časa pred prvo svetovno vojno z barvnimi iz 70-ih let minulega stoletja in pa z dandanašnjimi, je vsekakor dovršeno izdelan: delo, ki traja 62 minut, ohranja pripovedno napetost in ritem. Avtori- Dvorana goriškega Kinemaxa je bila v ponedeljek nabito polna kot redkokdaj (levo), v prvi vrsti sta sedeli avtorici dokumentarnega filma Nadja Velušček in Anja Medved (desno) bumbaca ci sta hote ali nehote dejansko postavili v ospredje etiko sporočil (v prvi vrsti spoštovanje do okolja in živali, a tudi skrb za ohranitev naravnega habitata reke) in tiste vsebine, ki ljudi različne istovetnosti ob tej reki dejansko povezujejo in ne ločujejo: v tem pogledu je delo resnično čezmejno ali evropsko. Okoljska angažiranost avtoric se ne zaključuje z dokumentarcem, saj se bo nadaljevala z medkulturnim projektom Soča sooča, ki predvideva organiziranje celovečernih prireditev z namenom ozaveš-čanja skupne odgovornosti do ohranjanja vodnih virov in zdravega okolja nasploh. Projekcija dokumentarca bo tako nudila os- novo za pogovore z gosti omizij o protislovjih, ki jih danes živimo do okolja. Srečanja se bodo od aprila do oktobra zvrstila v občinah, koder teče Soča: v Trenti, Kobaridu, Tolminu, Kanalu, Novi Gorici oziroma Solkanu, Gorici, Zagraju, Fiumicel-lu in v parku Isola della Cona. Matej Caharija GORICA - Učinki racionalizacije na univerzah Za las »rešili« Dams »Naši študentje nimajo večjih težav kot drugi pri iskanju dela«- Peticija proti ukinitvi FilmForuma Obračun letošnjega FilmForuma je nadvse pozitiven. Z njegovim uspehom in neprestano rastjo pa je naravnost skregana možnost, da ga bodo ukinili. Problem je seveda v financah, saj so festival, ki je v Gorico in Videm priklical preko tristo italijanskih in tujih raziskovalcev, kritikov in pre-učevalcev filma, izpeljali brez zagotovila, da bodo zanj dobili denar. To je včeraj izjavil umetniški direktor FilmForuma, Leonardo Quaresima, ki je obenem tudi povedal, da za las ni bila ukinjena filmska smer Dam-sa, ki deluje v okviru Videmske univerze in ima sedež ravno v Gorici, v Hiši filma na Travniku. »Reforma univerzitetnega sistema v Italiji je prinesla racionalizacijo, v nekaterih primerih tudi koristno, ki pa je bila neusmiljena zlasti za humanistične fakultete. Posledica reforme je bila ukinitev Damsa pri Tržaški univerzi, kar je hud udarec za izobraževalno ponudbo v deželi. Za las pa ni bil ukinjen tudi goriški Dams,« je opozoril Quaresima in pojasnil, da se je rešil, ker je imel enega docenta več, kar je odgovarjalo ministrskim pogojem. K temu je Quaresi- Leonardo Quaresima bumbaca ma dodal, da študentje, ki zaključijo Dams, nimajo večjih težav kot drugi pri iskanju zaposlitve po zaključku fakultete: »Nasprotno, neprestano beležimo povpraševanje po mladih, ki so se formirali v laboratorijih Damsa. Pri nas izobražujemo izvedence s področja ohranjanja in restavriranja filma, pa tudi videa in posnetkov na digitalnih podlagah. Vsak muzej sodobne umetnosti, ki ima video-arhiv, potrebuje takšnega strokovnjaka. Isto velja za televizijske družbe in druge ustanove. Znano je, da imajo nove podlage, na primer DVD, celo krajše življenje od video-kaset.« Quaresima pa je izpo- stavil tudi mednarodno razsežnost goriškega Damsa, na katerem ponujajo poleg trienija tudi specialistični bienij in podiplomski študij. V bieniju lahko študent izbere mednarodno smer, ki jo že danes upravljajo v sodelovanju s pariško univerzo, prihodnje leto bodo sodelovanje razširili na šest evropskih univerz, v roku nekaj let pa kar na enajst. To pomeni, da bo vsak študent opravil letno staž na dveh tujih univerzah, diplomo, ki jo bo prejel ob zaključku študija, pa mu bo izdalo vseh šest oz. enajst univerz. FilmForum se zaključuje danes, uspešno, celo s pobratenjem s CineFestom iz Hamburga, vendar brez gotovosti, da bo obstal. Zato so pripravili peticijo, ki jo naslavljajo na vse javne ustanove - od države do dežele in bančnih fundacij -, z zahtevo, naj zagotovijo festivalu ustrezno ekonomsko podporo. Pod peticijo se je že podpisalo preko 120 gostov festivala in uglednih izvedencev s področja filma iz Italije in Evrope, s svojim podpisom pa lahko podpre FilmForum prav vsakdo, in sicer na naslovu http://filmforum.uniud.it//HomePage.html. NOVA GORICA Dvesto prijav, stanovanj pa le 45 »Delo bo treba nekoliko drugače zastaviti, saj nas je odziv na razpis presenetil. Podira nam vse meje glede strategije in finančnih načrtov.« Tako je ob zaključku razpisa stanovanjskega sklada mestne občine Nova Gorica za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem povedala njegova direktorica Nataša Leban. Na razpis, ki se je po mesecu dni zaključil v ponedeljek, 22. marca, je prišlo dvesto prošenj. Ob zadnjem razpisu leta 2008 je bilo prošenj 120, pred tem pa število nikoli ni preseglo stotice. Lebanova je pojasnila še, da je vseh neprofitnih stanovanj v občini trenutno 320. Zraven je treba prišteti še 46 stanovanj, ki se še gradijo, a so že oddana. Za leto 2010 je predvidena gradnja 45 novih stanovanj v stanovanjskih blokih nad novogo-riškim kotalkališčem. »Glede na število prošenj je to občutno premalo. Treba bo najti neko rešitev. Ali tako, da v sofinanciranje gradnje vstopi nek zasebni partner, ali pa, da bo občinski proračun malo bolj odprt za naše potrebe,« je še povedala Lebanova in pojasnila, da so pri dosedanjih razpisih stanovanja zagotovili približno tretjini vseh prosilcev, kar Nataša Leban foton.n. pa bo glede na veliko povpraševanje in pomanjkanje prostih stanovanj tokrat praktično nemogoče doseči. Lebanova je navedla tudi, da so z republiškega stanovanjskega sklada prejeli ponudbo za naselitev 20 praznih stanovanj v Ajdovščini in 30 v Vipavi, ki jih več kot eno leto niso mogli prodati. Na stanovanjskem skladu občine so zato med prosilci naredili anketo in ti so bili takoj za selitev, tako da bi lahko teh 50 stanovanj nemudoma zapolnili. »Dejansko bi mi s tem pomagali republiškemu stanovanjskemu skladu in rešili 50 naših prosilcev, ne vem pa, kaj se bo iz tega izcimilo, saj gre tu zdaj za politiko,« je še povedala direktorica stanovanjskega sklada in pojasnila, da se mora o tem predlogu najprej izjasniti občinska politika, saj gre za stanovanja izven novogoriške občine, nad čemer so nekateri mestni svetniki že vihali nosove. Odgovorila je tudi na očitke, da stanovanjski sklad preslabo nadzira upravičenost najemnikov neprofitnih stanovanj. »Resda smo kadrovsko podhranjeni, vseeno pa tretjino najemnikov kontroliramo skozi subvencije, saj nam letno obnavljajo vloge. Nadziramo tudi vse, ki se prijavljajo na razpise, nekatere smo res zasačili v prekršku,« je navedla in pojasnila, da se v takem primeru striktno držijo stanovanjskega zakona, ki pravi, da se najemnina v takem primeru spremeni iz neprofitne v tržno, če pa najemnik na to ne pristane, mora pač izprazniti stanovanje. (nn) GORICA - Vrtec v Ulici Brolo Fundacija hranilnice prispevala za igrače in didaktični material Fundacija Goriške hranilnice je tudi letos priskočila na pomoč združenju staršev otrok, ki obiskujejo slovenski vrtec v Ulici Brolo v Gorici. Kot že v minulil šolskih letih je fundacija upoštevala prošnjo, ki jo je nanjo naslovilo združenje staršev, ter prispevala sredstva za nakup didaktičnega materiala in igrač za slovensko vzgojno ustanovo. »Ravnateljstva vedno težje krijejo rastoče stroške za šolske potrebščine in dejavnosti. Med nalogami združenj staršev, kot je naše, je zato tudi pridobivanje prispevkov za didaktični material, ki ga otroci vsak dan uporabljajo,« je povedala Nataša Čibej Marras, ena izmed predstavnic združenja staršev iz vrtca v Ulici Bro-lo, in k temu dodala: »Fundacija Goriške hranilnice je med redkimi ustanovami, ki nam vsako leto pomagajo, zato se njenemu vodstvu iskreno zahvaljujemo.« TRŽIČ - Zagotovilo župana Krčenje sredstev ne bo prizadelo sociale Dežela Furlanija-Julijska krajina bo krčila dotacijo za občinske uprave za 470 milijonov evrov, državna vlada pa za dodatnih 650 milijonov evrov. Marsikje bodo zaradi krčenj morali ukiniti nekatere občinske storitve, za kar se po drugi strani niso odločili v Tržiču, kjer bodo sociali namenili isto vsoto denarja kot v prejšnjih letih. »V tako težkem obdobju gospodarske krize smo se odločili, da še naprej zagotovimo pomoč občanom, ki so najbolj v stiski. Zaradi tega bomo še naprej vlagali v svoje socialne storitve, pomagali bomo produktivnim dejavnostim in skrbeli za prekvalifikacijo mestnega središča,« poudarja tržiški župan Gianfranco Pizzolitto in opozarja, da se desna sredina hvali s federalizmom, v resnici pa krči dotacijo za krajevne uprave, ki naj bi federalistična načela dejansko uresničevale. Zaradi krčenja sredstev občinske uprave morajo še toliko bolj pozorno uporabljati razpoložljivi denar. V Tržiču bodo zato 200.000 evrov namenili socialni oskrbi na domu, 280.000 evrov bo šlo za pomoč prizadetim osebam, 170.000 evrov za vrtce, 226.000 za osnovne šole, 130.000 za višje srednje šole, 1.200.000 pa za jasli in poletna središča. Po besedah Pizzolitta bo tržiška občina tudi v prihodnosti veliko vlagala v socialni sektor, zato pa pričakujejo, da bo tudi dežela zagotovila sredstva za nadaljnji razvoj bolnišnice San Polo. Tržič je namreč ena izmed redkih občin v FJK, kjer ne beležijo demografskega padca in staranje prebivalstva ni pereč problem. Zaradi tega župan zahteva ohranitev porodniškega oddelka in vseh zdravstvenih struktur, ki bi mestu zagotovile dodatno socialno rast. 16 Četrtek, 25. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Spominski večer v nekdanji prosvetni dvorani goriških Slovencev Marko Waltritsch zasluži ulico, vloga Zlatega pajka pa knjigo Ob 80-letnici novinarjevega rojstva razstava njegovih knjig in še neobjavljenega gradiva Goričan, Slovenec, italijanski državljan, socialist in Evropejec. Vse to - in ne le v tem vrstnem redu - je bil Marko Waltritsch, novinar, politik in raziskovalec krajevne zgodovine, ki so se mu v ponedeljek na pobudo zadruge Maja in Kulturnega doma poklonili v dvorani Zlatega pajka na Korzu Verdi. Med večerom so poudarili, da bi treba goriško ulico poimenovati po Waltritschu, hkrati pa so napovedali, da bodo kulturnemu, prosvetnemu in športnemu življenju pri Zlatem pajku posvetili knjigo. Uvedel je ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in pojasnil, da letos poteka trideset let od zadnjih dogodkov, ki jih je pri Zlatem pajku priredila Slovenska prosvetna zveza, predhodnica Zveze slovenskih kulturnih društev. Organizator številnih dogodkov pri Zlatem pajku je po Komelovih besedah bil ravno Waltritsch, zato pa so mu v dvorani posvetili spominski večer. Prisotne je pozdravila tudi Daniela Careddu, predsednica goriškega društva Sardincev, ki so pred tridesetimi leti uredili svoj sedež v prostorih Zlatega Pajka. Waltritschev lik je nato osvetlil zgodovinar Branko Marušič. Opisal je pokojnikovo življenje od njegovega rojstva v Gorici 23. julija leta 1932 do smrti, 30. novembra 2003 na otoku Guada-lupa v Karibskem morju. Marušič je posebno pozornost namenil Waltritschevi novinarski poti, saj je pokojnik pisal za številne slovenske in italijanske časopise. Leta 1971 se je zaposlil pri Primorskem dnevniku, pri katerem je v letih 1988-1990 opravljal vlogo odgovornega urednika. Marušič je poudaril, da je Waltritsch pustil sled tudi kot pisec krajevne gospodarske zgodovine, sploh pa je uredil dolgo vrsto raznovrstnih publikacij. »Golo poročevalsko delo, ki mu je zagotovo dajalo, od vesti do vesti, veliko znanja in ponujalo veliko ocen, ga ni povsem zadovoljilo. Bližja so mu bila komentirana poročila oz. komentarji. In prav to pisanje ga je navdalo s prepričanjem, da je preteklost tista sestavina življenja, ki nas velikokrat uči razlage in razumevanja sedanjosti in da se za tak koristen poduk tudi ni potrebno ozirati kam daleč v davnino,« je med drugim poudaril Marušič, za katerim se je Waltritsc-ha spomnil deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič. »Marko Waltritsch je pustil svoj pečat v Primorskem dnevniku, v katerem je vselej izpostavljal pozitivno prisotnost Slovencev na Goriškem, saj je bil narodnjak, nikakor pa nacionalist,« je poudaril Pavšič in se med drugim spomnil, kako mu je Waltritsch stal ob strani, ko se je približal socialistični stranki in ko so po težavah v Trstu ustanovili Demokratski forum Slovencev. »Gorica bi morala Waltritschu izkazati trajen poklon, tako da bi po njem poimenovala ulico,« je svoj poseg sklenil Pavšič. Waltritschevo delo znotraj socialistične stranke je nato opisal Sergio Medeot. »Waltritsch je bil izredna osebnost, zato smo ga vedno poslušali z velikim spoštovanjem. Verjel je, da socializem predstavlja pot do emancipacije družbe, zato pa je ostal socialist tudi v težkih letih, ko je stranka skorajda izginila,« je poudaril Medeot. Pomen Wal-tritschevega raziskovalnega dela je poudaril tudi Silvino Poletto iz zveze VZPI-ANPI. »Ovrednotiti je treba knjige in raziskave, ki jih je Waltritsch posvetil zgodovini parti-zanstva, saj je znal razumeti zapletene dinamike med raznimi komponentami osvobodilnega boja,« je poudaril Poletto in opozoril, da Waltritsch je znal vzpostavljati prijateljske vezi med Slovenci in Italijani ne glede na nekdanje spore in nerazumevanja. Spominska pričevanja o Waltritschevem liku je sklenil bivši senator KPI Nereo Battello. Po njegovih besedah je goriška federacija partije imela svoje sedež v prvem nadstropju palače, v kateri je bila gostilna Al Cavallino, ki jo je upravljala Waltritscheva družina. Zato je Battello zelo pogosto srečeval Waltritsc-ha in se ga spominja tudi kot mladeniča v kratkih tirolskih hlačah. Po besedah Battel-la je Waltritsch znotraj socialistične stranke dal pomemben doprinos k političnemu življenju v Gorici, saj je pripomogel k navezovanju stikov z jugoslovansko zvezo komunistov, sploh pa je omogočil razvoj goriške levice s slovensko prisotnostjo. Battello se je spomnil tudi Waltritschevega političnega sopotnika Petra Sanzina, s katerim sta Govorniki na spominskem srečanju (desno), pogled na udeležence in dvorano Zlatega pajka (spodaj) bumbaca si delila vloge in odgovornosti. »Waltritsch je s svojimi raziskavami ovrednotil partizanski boj goriških Slovencev, zelo pomembno pa je njegovo raziskovalno delo o bančništvu. Ko sta bila v teku procesa v zvezi s Tržaško kreditno banko v Trstu in Kmečko banko v Gorici, so nam bile Waltritscheve knjige zelo v pomoč za razumevanje delovanja in dinamik znotraj slovenskih bank,« je poudaril Battello in opozoril, da so ravno knjige najpomembnejša Waltritscheva dediščina. Pred slovesom sta spregovorila še Komel in Waltritschev sin Aleš. »Leta 2002 je Marko Waltritsch pripravil knjižico o kavarni Bratuž, zatem pa naj bi se lotil dela za publikacijo o Zlatem pajku. Te knjižice ni uspel napisati, zato pa že razmišljamo, da bi čim prej uresničili ta njegov projekt in izdali knjigo o Zlatem pajku,« je povedal Komel. Številnim prisotnim, ki so napolnili dvorano Zlatega pajka, se je nato zahvalil Aleš Wal-tritsch. Poudaril je, da bi si podobna spominska srečanja zaslužili še številni goriški Slovenci, nato pa je napovedal, da skupaj z mamo in bratom Dimitrijem razmišljajo o organizaciji razstave, na kateri bi postavili na ogled Waltritscheve knjige in še ne objavljeno gradivo iz njegovega obsežnega arhiva. Razstavo bi radi postavili na ogled v Kulturnem domu leta 2012, ko bo minilo osemdeset let od rojstva Marka Waltritscha. (dr) Tudi v Gorici Rai za eno noč V Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 20.30 neposreden prenos oddaje »Rai per una notte«, ki jo bodo poslali v eter iz Bologne. V oddaji bodo sodelovali Michele Santoro, Roberto Benigni, Daniele Lut-tazzi, Elio e le Storie Tese, Sabina Guz-zanti, Marco Travaglio, Trio Medusa, Vau-ro, Antonio Cornacchione, Giovanni Flo-ris, Gad Lerner, Antonello Venditti in mnogi drugi. Oddaja bo nastala na pobudo novinarskega sindikata FNSI, posvečena pa bo svobodi tiska. Pobudo so podprli krožek Meet Up Grillo, Demokratska stranka, Forum za Gorico, Komunistična prenova, Italija vrednot, Slovenska skupnost, Levica in Svoboda, Italijanski komunisti in Zeleni. Srečanje pri upepeljevalniku Na območju bivšega upepeljevalnika, kjer goriška občina namerava uresničiti zbirni center za kosovne in druge odpadke, se bosta danes dopoldne srečala sovodenjska županja Alenka Florenin in goriški občinski odbornik Francesco Del Sordi. Predstavnik goriške uprave bo pojasnil, kakšen naj bi bil nov zbirni center, sovodenjska županja pa bo predstavila svoje stališče. Jelinčič v knjigarni Ubik V knjigarni Ubik v Gorici bo danes ob 18. uri tržaški novinar in pisatelj Dušan Jelinčič predstavil svojo knjigo »Il gioco dell'amore«. Gre za italijanski prevod knjige Tema na pomolu. Ne več samo za zaročence Župnija iz Podturna v Gorici daje možnost, da se udeležijo predporočnih tečajev ne samo zaročencem, pač pa tudi izvenzakonskim partnerjem, ki že dalj časa živijo skupaj. Za novost so se v Podturnu odločili, ker je cerkvenih porok vedno manj, vseeno pa želijo mlade nagovoriti o vrednotah družinskega življenja. PM10 pod mejno vrednostjo Koncentracija prašnih delcev PM10 v ponedeljek v Gorici ni presegla mejne vrednosti. Naprave so izmerile 28 mikrogra-mov delcev na kubični meter zraku. Napaka v sporočilu SSk Slovenska skupnost opozarja, da je v tiskovnem sporočilu, objavljenem v včerajšnjem dnevniku, napačno zapisala ime govornikov. Ob tajniku sovodenjske sekcije Kristianu Tommasiju je spregovoril načelnik svetniške skupine SSk Peter Černic, ne pa Walter Devetak, kot je bilo zapisano v sporočilu. SOVODNJE - Jože Šušmelj in Miroslav Košuta v občinski knjižnici Vzroki trpkega sosedstva Slovensko-italijanske odnose grenijo nekatera odprta vprašanja, med katerimi izstopajo fojbe - Prihodnje srečanje bo posvečeno sirarstvu Polpretekli zgodovini v naših krajih in njenemu vplivu na slovensko-italijan-ske odnose je bilo posvečeno literarno srečanje, ki je potekalo v ponedeljek v sovo-denjski občinski knjižnici in na katerem sta spregovorila nekdanji generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Jože Šušmelj in pisatelj Miroslav Košuta. Srečanje je uvedla sovodenjska županja Alenka Florenin, vodila pa ga je Martina Ka-fol. Košuta je najprej spregovoril o svoji knjigi »Spomini Angela Katice«, v kateri je objavil spominske zapise svojega očeta. Košuta je prisotnim pripovedoval, kako so nekoč živeli v Križu, pri čemer se je navezal na vprašanja meje in mednarod- Udeleženci predstavitve knjig (levo); Šušmelj, Kafolova in Košuta (desno) bumbaca nih odnosov, o katerih je Šušmelj pisal v svoji knjigi »Trpko sosedstvo« (obe predstavljeni publikaciji je izdalo Založništvo tržaškega tiska). Košuta je tako spregovoril tudi o obisku razmejitvene komisije v Križu, v nadaljevanju pa se je Šušmelj poglobil v odnose med Slovenci in Italijani ter pri tem razložil, zakaj so po njegovem mnenju še vedno trpki. V nadaljevanju se je razvila zanimiva razprava, med katero se prisotni ugotavljali, da nekatere zgodovinske teme - med njimi izstopajo fojbe -grenijo slovensko-italijanske odnose. Seveda so udeleženci srečanja ugotavljali, da so se časi le nekoliko spremenili, za kar nosijo zasluge predvsem pobude, s katerimi so skušali približati slovensko kulturo večinskemu prebivalstvu. Prihodnja tri literarna srečanja bodo potekala v sodelovanju z Goriško Mo- horjevo družbo. V ponedeljek, 29. marca, ob 20. uri bodo predstavili knjigo Danijela Čotarja »Domače sirarstvo za zabavo in zares«. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 25. marca 2010 17 NOVA GORICA - V 91. letu starosti Poslovil se je športni delavec Karlo Vončina Med prvimi je navezal stike z zamejskimi športnimi krogi Številni znanci, prijatelji in bivši kolegi so se v nedeljo na pokopališču v Solkanu poslovili od Karla Vončine, ki je nekaj dni prej preminil v domu upokojencev v Novi Gorici. Naključje je hotelo, da je pogreb bil prav na njegov 91. rojstni dan, saj je bil Karlo rojen v Čepovanu 21. marca leta 1919. Od pokojnika, ki je vse svoje življenje posvetil telesni kulturi, se je v imenu športnih organizacij in Mestne občine Nova Gorica poslovil Vlado Krpan, šolnik, športno-kulturni in druž-beno-politični delavec. V svojem poslovilnem nagovoru je izpostavil neizbrisen pečat, s katerim je pokojni Karlo Vonči-na zaznamoval povojni razvoj športa in telesne kulture v sosednjem mestu. Bil je namreč član skupine navdušencev in zanesenjakov, ki jim je v Novi Gorici brez sredstev in brez konkretnih izkušenj uspelo postaviti na noge razvejano športno gibanje. Karlo Vončina je bil predvsem privrženec splošne telesne vzgoje, ki je osnova vsem drugim športnim panogam. Zato je vedno polagal največjo pozornost na izobraževanje kadrov, ki so jim bili potem zaupani mladi športniki. Na področju gibalnih dejavnosti je bil pokojni Vončina dejaven preko 65 let. Oral je ledino v okviru krajevne šolske športne vzgoje, organiziral in vodil je vadbo v društvu Partizan, sodeloval na številnih tečajih smučanja, plavanja, atletike in orodne telovadbe. S svojim delom je postavljal temelje današnjemu pojmovanju športne rekreacije, tudi z neposrednim zgledom. Za svoje dolgoletno uspešno delo z mladimi, za vzgojo strokovnih kadrov, delo v klubih, društvih in za širino športnega duha je Karlo Vončina prejel Karlo Vončina številna športna in državna priznanja, med katerimi tudi Bloudkovo plaketo leta 1977. Karla Vončine se dobro spominjamo tudi v zamejskih športnih krogih. Bil je med prvimi novogoriškimi športnimi funkcionarji, ki so navezali stike z našim športom, zlasti še z goriškim Domom. Naj se spomnimo športnih mnogobojev, na katerih so masovno sodelovali naši najmlajši, pa tečajev plavanja, ki jih je v bazenu Hotela Argonavti vodil za naše mlade. Najbolj bo pokojni Karlo ostal v spominu številnim udeleženkam in udeležencem tečajev za vaditelje splošne telesne vzgoje, ki so v sedemdesetih in osemdesetih letih potekali v Mozirju pri Celju. V gozdni šoli je bil Karlo Vončina strog, vendar tudi očetovski in strokovno zelo podkovan učitelj in pedagog. Spominjali se ga bomo tudi kot vnetega so-organizatorja nepozabnih čezmejnih množičnih rekreativnih prireditev, kot sta bila Pohod in Kolesarjenje prijateljstva, ki sta odločilno prispevala k podiranju mejnih pregrad. To so bile tiste oblike športa, ki so jih prepletale vrednote, v katere je verjel Karlo Vončina. (vip) CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 25. marca, ob 20.45 koncert Orkestra iz Padove in Veneta; dirigira Reinhard Goebel, nastopa violinist Gabriel Adorjan; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). U Kino Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL »UN CASTEL-LO DI... MUSICAL & RISATE!«: v petek, 26. marca, ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici »Il nudo e la nuda« v izvedbi gledališke skupine Armathan iz Verone; prireja združenje Terzo Teatro iz Gorice, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. KOMIGO v Kulturnem domu v Gorici: v ponedeljek, 29. marca, ob 20.30 Dejmo stisnt teater iz Ljubljane »Čefurji raus!«. Igra Aleksandar Rajkovič - Sale; informacije in vpisovanje v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 0481-33288) ob delavnikih od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. SEZONA SSG 2010 V GORICI: v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž Oblomov (Ivan Aleksandrovič Gončarov); v ponedeljek, 26. aprila, ob 20.30 Tartuffe (Mo-lier) v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama iz Ljubljane; v ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu Dueti (Peter Quilter) in v torek, 25. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu O »Poročilu mešane zgodovin-sko-kulturne italijansko-slovenske komisije« oziroma: Dialog med kuharico v gostilni in njeno pomočnico o vprašanjih brez vsakega bivanjskega pomena (Franco Pero); informacije in razervacije v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288). V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v četrtek, 25. marca, ob 21. uri predstava »My Fair Lady«; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753). DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »E' complicato«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Mine vaganti«. Dvorana 3: 17.50 - 19.50 - 22.00 »L'amante inglese«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »E' complicato«. Dvorana 2: 17.30 - 19.40 - 22.00 »Alice in Wonderland« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.15 - 22.20 »Fuo-ri controllo«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Mine vaganti«. Dvorana 5: 18.15 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo«; 20.20 - 22.10 »Tutto l'amore del mondo«. Razstave SKRD JADRO IN SKŠRD TRŽIČ vabita na odprtje razstave Svet igrač v občinski sejni dvorani v Turjaku v petek, 26. marca, ob 18. uri. Razstava bo odprta do 25. aprila vsak dan od 16. uri do 19. uri; informacije in najava skupinskih obiskov izven urnika po tel. 347-4612447. ~M Koncerti VRHUNSKI KITARIST CHRIS PROCTOR bo v okviru glasbenega festivala Across the border 2010 nastopil v četrtek, 25. marca, ob 20.30 v dvorani galerije Modras kulturnega društva Jezero na Rimski ulici v Doberdobu; vstop je prost, informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288, in-fo@kulturnidom.it). KONCERTNA SEZONA kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 26. marca, ob 20.45 bo koncert pianista Bruna Canina; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, www.li-pizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« v soboto, 27. marca, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju koncert pianista Umberta Tristija; vstop prost. KONCERTNA SEZONA 2009/2010 V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici: v nedeljo, 28. marca, ob 18. uri koncert Solo&orkester, nastopili bodo violinist Črtomir Šiškovič, violončelist Vasja Legiša in pianist Si-javuš Gadžijev; predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega centra Lojze Bratuž (tel. 0481-531455) od 8.30. do 12.30 in od 17. do 19. ure in na in-fo@kclbratuz.org. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 30. marca, ob 20.30 koncert Zlatka Kaučiča s skupino Kombo, gost večera bo Javier Girotto; informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it). H Šolske vesti VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici poteka v višješolskem središču v Ulici Puccini v Gorici do 26. marca. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema predvpise za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v Dijaškem domu v Gorici, po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. ŠE NEKAJ JE PROSTIH MEST ZA TEČAJ RUŠČINE (osnovna stopnja - 40 ur), ki bo potekal ob ponedeljkih in sredah od 18.30 do 20.30; vpisovanje na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, email: go@adformandum.eu. GLASBENA MATICA vabi na 3. srečanje komornih skupin, ki bo potekalo v Kulturnem domu v Sovodnjah danes, 24. marca, ob 17.30. ODBOR STARŠEV didaktičnega ravnateljstva iz Ulice Brolo bo potekal v četrtek, 25. marca, ob 18. uri v Ulici Grabizio v Gorici. HB Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. KUKUKOVI V DOBERDOBU imajo odprto od četrtka do nedelje; tel. 048178140. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. S Izleti DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD- NJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 329-4006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Gabrjah do zasedbe razpoložljivih mest. DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB organizira izlet v Brno na Če-skem 27. in 28. marca. Na programu so voden ogled mesta, večerja v tipični restavraciji ter ogled sejma kmetijstva, lova, ribolova in prostega časa. Avtobus bo odpeljal z Opčin; informacije po tel. 348-0108774 (Žarko). ORGANIZACIJA DEGUSTATORJEV VIN IN ŽGANJ ONAV IN ANAG organizirata enodnevni avtobusni izlet z obiskom Vinitaly, najvažnejšega sejma vin in žganih pijač, padiljon olj, v nedeljo, 11. aprila, z odhodom iz Trsta -bar Pipolo - Barkovlje ob 6. uri, iz Gorice - parkirišče Rdeča hiša ob 6.50 in vrnitvijo iz Verone ob 18.30; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali e-mail marko-vicdaniela@yahoo.com. PD ŠTANDREŽ prireja petdnevni avtobusni društveni izlet v Provanso od 21. do 25. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in 3479748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo štiridnevni avtobusni izlet od 22. do 25. aprila v Maremmo in na otok Giglio v Toskani; informacije in vpisovanje po tel. 0481-78000 (Ivica), tel. 0481-78398 (trgovina pri Mili) in tel. 380-4203829 (Miloš) POHODNIŠKO SEZONO bodo pri Slovenskem planinskem društvu Gorica (SPDG) začeli v nedeljo, 28. marca, s pohodom, ki bo povezal Korado s Sa-botinom. Zbirališče pohodnikov bo ob 9. uri na parkirišču pred Rdečo hišo, od Primorski dnevnik išče raznašalce za Sovodnje - Štandrež, Gabrje, Rupo, Peč, Vrh Za vse informacije pokličite na tel. št.: 0481 - 533382 koder se bodo z avtomobili odpravili do vasi Plave. Od tod se bodo povzpeli na Korado, kjer bo možnost kosila v tamkajšnji planinski koči. Zatem se bodo pohodniki odpravili po grebenu na vrh Sabotina, sledil bo sestop v Solkan. Pohod bo trajal šest ur in pol, smer ni zahtevna. Pohodnike bo vodil Srečko Vi-zintin (tel. 335-5421420). Ü3 Obvestila FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je zaradi kriznega stanja ustanove odprta s skrajšanim urnikom, vsak delavnik od 9. do 17. ure. KD DANICA v sodelovanju s PD Vrh sv. Mihaela obvešča, da na Vrhu poteka Športni mesec. Za sodelovanje na igrah se je treba prijaviti po tel. 3381913771 (Luca) in 339-8667252 (De-mitrij) za Gornji Vrh ter 333-6734565 (Zdenko) in 339-7484533 (Dolores) za Cotiče. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVIL-N E ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. ZVEZA LEGAMBIENTE prireja v četrtek, 25. marca, ob 18.45 v štandreškem domu Andrej Budal javno srečanje na temu »Biomasna elektrarna v Štan-drežu: kakšen bo njen vpliv?«. Spregovorila bosta predsednik zveze Legambiente za Furlanijo-Julijsko krajino Giorgio Cavallo in Cristiano Gil-lardi, ki je pri zvezi Legambiente odgovoren za energetiko. Prvi bo opisal scenarij biomasnih central v deželi, drugi pa bo podal razmišljanje o energetskih, okoljskih in socialnih vidikih tovrstnih elektrarn. ABK MAK sklicuje redni občni zbor v petek, 26. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v sejni dvorani goriškega ZSŠDI-ja v goriškem KB Centru. KMEČKA ZVEZA sklicuje občni zbor v ponedeljek, 29. marca, ob 20. uri v Tu-movi dvorani KB centra v Gorici. SPDG sklicuje redni letni občni zbor v petek, 23. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. IS Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): danes, 24. marca, ob 18. uri bo Dušan Jelinčič predstavil svoj zadnji roman »Il gioco dell'amore«. AŠZ MLADOST prireja v petek, 26. marca, ob 20.30 na sedežu društva Jezero v Doberdobu srečanje na temo Šport proti alkoholu in mamilom. Gost večera bo zdravnik pri SERT-u Andrea Fiore. GORIŠKI LOK - Spoznavno srečanje goriških in novogoriških univerzitetnih študentov z naslovom Polenta za študenta bo v petek, 26. marca, ob 18. uri v prostorih čitalnice knjižnice D. Feigel v goriškem KBcentru. MLADINSKI DOM v sodelovanju s Študijsko raziskovalnim forumom za kulturo prireja za mladino od 11. do 14. leta niz treh srečanj pod naslovom Odkrivanje klasičnega filma (Charlie Chaplin, Alfred Hitchcock, John Ford, John Wayne). Delavnice bo vodil ljubitelj filmov Carlo Zivoli iz Trsta in bodo potekala v domu Franca Močnika v Ul. San Giovanni 9 v Gorici v petek, soboto in nedeljo, 26., 27. in 28. marca, ob 17. uri. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 26. marca, ob 17.30 predstavitev knjige »L'imbalsamatrice« Mary Barbare Tolusso. Z avtorico se bo pogovarjal Fabrizio Meroi. SKŠRD TRŽIČ, ZDRUŽENJE LA MACCHINA DEL TESTO, Bezjaško kulturno združenje in krožek Istria prirejajo srečanje z naslovom Kraške poezije. Srečko Kosovel (1904-1926), Sergio Mi-niussi (1932-1991), Giorgio Depangher (1941-2001) v soboto, 27. marca, ob 18. uri v tržiški občinski knjižnici. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVODNJAH bo v ponedeljek, 29. marca, ob 20. uri srečanje z Danijelom Čotarjem, ki bo predstavil knjigo Domače sirar-stvo za zabavo in zares. Večer prireja občina Sovodnje v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo, omogočila pa ga je Fundacija Goriške hranilnice. V OBČINSKI KNJIŽNICI V TRŽIČU bo v sredo, 31. marca, ob 18. uri v organizaciji centra Gasparini in tržiškega ANPI-ja predstavitev knjige Luciana Patata »Il Duce ha sempre ragione. Il fascismo in provincia di Gorizia e nel-la Bassa Friulana«. Prisotni bodo trži-ški župan Gianfranco Pizzolitto, avtor Luciano Patat, tajnik centra Gaspari-ni, Dario Mattiussi, Silvano Bacicchi in Paolo Padovan. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 19. aprila, ob 20.15 nastop pianistke Jasminke Stančul iz Srbije; informacije nudi Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. 0 Mali oglasi PRODAM HARMONIKO BELTUNA, kot nova, zelo malo rabljena, cena po dogovoru; tel. 0481-778156 ob uri kosila. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Anna Bandel-li iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 10.30, Luigi Valentinuzzi iz bolnišnice Sv. Justa v stolnico in na glavno pokopališče; 11.30, Emma Rice na pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 14.00, Carlo Ferletic (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Iva Galopin vd. Spagnul (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepeli-tev. DANES V BRAČANU: 13.30, Roberto Tomat (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustil nas je naš dragi Carlo Ferletic partizan in mornar star 90 let Žalostno vest sporočajo žena Maria ter sinova Armando in Franco z družinama. Pogreb bo danes, 24. marca ob 14. uri v farni cerkvi v Doberdobu. Sprevod bo krenil iz kapele tržiške civilne bolnice ob 13.30. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Topla zahvala vsem, ki boste pospremili na zadnji poti dragega pokojnega. Tržič, Doberdob, 24. marca 2010 Priznano pogrebno podjetje Preschern -Gradišče ob Soči 18 Sreda, 24. marca 2010 SVET / ZDA - Izraelski premier v Washingtonu po »incidentu«, ki je zaznamoval Bidenov obisk na Bližnjem vzhodu Netanjahu potrdil pravico Izraela do gradenj v Jeruzalemu, a Obama se z njim ne strinja Po srečanju zaprtimi vrati ni nihče od udeležencev dajal izjav - Bližnjevzhodna četverica za ustanovitev palestinske države WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Beli hiši sprejel izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Obisk Neta-njahuja, ki ga spremlja obrambni minister Ehud Barak, je namenjen pomiritvi spora, ki je nastal, potem ko je Izrael prav v času obiska ameriškega podpredsednika Josepha Bidna napovedal gradnjo 1600 novih stanovanj v vzhodnem Jeruzalemu, kar je ogrozilo posredna mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci. Pogovori v Beli hiši so potekali za zaprtimi vrati, ob koncu pa nihče od udeležencev ni dal izjav. Očitno sta obe strani zainteresirani, da ohranita tradicionalno zavezništvo, a se trenutno nahajata na bistveno različnih stališčih. Netanjahu je v ponedeljek ob začetku tridnevnega obiska v ZDA v govoru pred Ameriško-izraelskim odborom za javne zadeve (AIPAC) zatrdil, da ima Izrael vso pravico do gradenj v Jeruzalemu. Pristavil je, da so Judje Jeruzalem gradili pred 3000 leti in ga gradijo tudi danes, ker ni naselbina, ampak njihova prestolnica. Zaradi te izjave je požel aplavz okoli 7000 poslušalcev. Izraelski premier je sicer poudaril, da nadaljevanje gradenj ne onemogoča možnosti za rešitev spora s Palestinci in pozval palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, naj se pogaja o miru, sicer je zagrozil, da bo Izrael za leto dni odložil mirovne pogovore. ZDA po njegovih besedah lahko pomagajo pri reševanju spora s Palestinci, a miru ni mogoče vsiliti od zunaj, ampak le s pogajanji med obema stranema, je dejal. Spomnil je, da je Izrael pomemben za ZDA, saj je bil desetletja branik proti Sovjetski zvezi, danes pa je branik proti militantnemu islamu. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je v svojem ponedeljkovem nastopu pred AIPAC dejala, da ostaja zaveza Bele hiše varnosti in prihodnosti Izraela kljub zadnjim diplomatskim sporom trdna. Obenem pa je Izraelu sporočila, da mora sprejeti "težke, a nujne odločitve", če si želi miru s Palestinci. Sicer pa so ZDA skupno z ostalimi člani t. i. bližnjevzhodne četverice (se pravi z ZN, EU in Rusijo) pretekli petek v Moskvi pozvali Izrael, naj ustavi gradnje na zasedenih ozemljih, ker so nelegitimne, ter naj sprejme mirovne pogovore, ki naj bi privedli do ustanovitve palestinske države v teku 24 mesecev. Benjamin Netanjahu ansa VELIKA BRITANIJA - Afera o umoru pripadnika Hamasa Miliband: London izgnal izraelskega diplomata LONDON - Velika Britanija je zaradi uporabe ponarejenih britanskih potnih listov pri umoru visokega pripadnika Hamasa januarja v Dubaju izgnala izraelskega diplomata. To je britanskim poslancem včeraj sporočil britanski zunanji minister David Miliband. Izrael je v odzivu izrazil razočaranje, a hkrati napovedal, da bo okrepil odnose z Veliko Britanijo. Imena izgnanega izraelskega diplomata Miliband ni razkril. Pojasnil pa je, da so ga iz Londona izgnali po preiskavi o uporabi 12 ponarejenih britanskih potnih listov pri umoru enega izmed vodij oboroženega krila palestinskega gibanja Hamas, Brigad Ezedina al Kasama, Mah-muda al Mabhuha 20. januarja v Dubaju. Britanski zunanji minister je še dodal, da je preiskava odkrila "prepričljive razloge", da je moč verjeti, da je za ponarejene potne liste odgovoren Izrael. Izraelski veleposlanik v Veliki Britaniji Ron Pro-sor je v odzivu dejal, da je Izrael "'nad odločitvijo britanske vlade razočaran", a je hkrati potrdil svojo zavezo odnosu, ki je "obojestranskega pomena"'. Velika Britanija je nedavno v Izrael napotila svoje preiskovalce, ki so se sestali s tam živečimi dvojnimi, izraelskimi in britanskimi, državljani, katerih identitete so januarja uporabili domnevni morilci al Mabhuha. Dubajski organi so umor že pred tem pripisali izraelski tajni službi Mosad in so identificirali najmanj 26 oseb, ki naj bi pripadale skupini, ki je 20. januarja v luksuznem dubajskem hotelu najprej omamila in nato zadavila al Mabhuha. V Dubaj so omenjeni pripotovali pod lažnimi identitetami in s ponarejenimi evropskimi in avstralskimi potnimi listi. Izrael ni vpletenosti v umor niti zanikal niti potrdil. Interpol je v zvezi z umorom doslej objavil 27 t. i. rdečih obvestil, ki predvidevajo aretacijo iskanih. Ti naj bi sicer pripadali dvema ekipama - ena naj bi neposredno sodelovala pri umoru al Mabhuha, druga pa naj bi pred tem pomagala pri prisluškovanju in zasledovanju omenjenega. Preiskavo o uporabi štirih francoskih potnih listov v umoru v Duba-ju so medtem odprli tudi v Franciji. Preliminarno preiskavo zaradi suma ponarejanja in kraje identitete pri umoru hamasovca je sredi meseca začelo tožilstvo v Parizu. (STA) ZDA - Potem ko ga je v nedeljo potrdil predstavniški dom Obama podpisal zakon o reformi zdravstvenega sistema KITAJSKA - Po večkratnih sporih z uradnim Pekingom Google se seli v Hongkong da bi prenehal cenzurirati SAN FRANCISCO - Ameriško spletno podjetje Google je v ponedeljek sporočilo, da bo prenehalo cenzurirati vsebino interneta, ki je na voljo strankam na Kitajskem, in da svoj spletni portal za ta trg seli v Hongkong. Analitiki pričakujejo oster odgovor kitajskih komunističnih oblasti. Google in kitajska vlada sta si skočila v začetku leta, ko je ameriško podjetje sporočilo, da ne bo več upoštevalo navodil, da blokira dostop do določenih vsebin na internetu za kitajske uporabnike. Google je to sporočil po poskusu vdora hekerjev, ki so skušali priti tudi do informacij o računih elektronske pošte kitajskih borcev za človekove pravice. Google ni nikoli naravnost obtožil kitajske vlade, da stoji za poskusi vdora, in vlada sume odločno zanika. V spor se je posredno vmešala tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je takrat obsodila vse države, ki cenzurirajo internet. Google ima na Kitajskem zaposlenih 700 ljudi, sicer pa skupaj 20.000. Hongkong je sicer že 13 let del Kitajske, vendar uživa določeno mero avtonomije. Google je bil zaradi odločitve pred štirimi leti, da upošteva pravila kitajske vlade, ki uporabnikom interneta prepovedujejo dostop do vsebin, ki naj bi bile škodljive za režim, v ZDA izpostavljen hudim kritikam. Vendar pa je Kitajska eden najhitreje rastočih svetovnih trgov in posel je posel. Poskus vdora in vohunjenja za aktivisti pa je bil le preveč. Google sicer na kitajskem trgu doslej še ni uresničil pričakovanj glede prodaje in zaslužka. Od skupno 24 milijard dolarjev prihodka na leto so jih lani na Kitajskem ustvarili kvečjemu med 250 do 600 milijoni. Na kitajskem trgu kraljuje domače podjetje, podobno Googlu, z imenom Baidu, katerega delnice so se v ZDA od januarja podražile za 50 odstotkov na skoraj 580 dolarjev za delnico. Google je v ponedeljek sporočil, da v Hongkong seli spletni portal in bo prenehal s cenzuro, čeprav to za Kitajce ne pomeni veliko, ker vlada s svojimi filtri nadzira internet. Google želi tehnične in prodajne službe ohraniti na Kitajskem, kar pa bo sedaj odvisno od odziva vlade, ki lahko privede tudi do popolne prepovedi poslovanja Googla na Kitajskem. Kitajska tiskovna agencija Xinhua je po odločitvi o koncu cenzure navedla besede neimenovanega uradnika državnega urada za informiranje, ki med drugim bdi nad tem, kaj lahko Kitajci vidijo na internetu. Uradnik je sporočil, da je Google prekršil pisno obljubo, ki jo je dal ob vstopu na kitajski trg, ter naredil napako. "Kitajska je odločno proti politiziranju trgovinskih vprašanj in izraža nezadovoljstvo zaradi nerazumnih obtožb in dejavnosti podjetja Google," sporoča uradnik. (STA) Predsednik Barack Obama slovesno podpisuje zakonsko besedilo ansa WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v Beli hiši svečano in z veseljem podpisal zakon o reformi zdravstvenega sistema, ki predstavlja največjo notranjepolitično spremembo v ZDA vse od uvedbe zveznega zdravstvenega varstva za starejše pred pol stoletja. "Danes, po skoraj stoletju preizkušenj, danes, po skoraj letu dni razprave, danes, ko so bili prešteti vsi glasovi, reforma zdravstvenega zavarovanja v ZDA postaja zakon. Vsa pregreta retorika okoli reforme se bo končno soočila z njeno realnostjo," je dejal Obama ob podpisu zakona, kar ni uspelo vrsti predsednikov pred njim od začetka 20. stoletja naprej. Obama in demokrati so s tem uresničili predvolilno obljubo, vendar pa boj še ni končan, saj bodo nasprotniki reforme nadaljevali s prizadevanji za njeno razveljavitev. Najprej v senatu, kjer morajo demokratski senatorji še potrditi spremembe zakona v skladu z dogovorom z demokrati v predstavniškem domu kongresa. Predstavniški dom je v nedeljo potrdil senatni predlog zakona in s tem je reforma postala veljavna. Vendar pa je moral vodja senatne večine Harry Reid najprej obljubiti, da bo tudi senat potrdil nekatere spremembe, ki so jih zahtevali demokrati v predstavniškem domu, predvsem glede več pomoči za revne. Republikanci v senatu uporabljajo proceduralne prijeme, da bi vsaj zavrli potrditev omenjenih sprememb, in skušajo vnesti razdor med demokrate v obeh domovih. Presenečenje sicer ni na mestu, saj je bil Obama izvoljen prav na platformi zdravstvene reforme, ki jo je obljubljal skozi vso predvolilno kampanjo leta 2008. Reforma - demokrati pravijo, da ni dokončna in jo bodo skušali še izboljšati - prinaša zavarovanje 32 milijonom Američanov in zakonitih priseljencev, stala pa bi naj skoraj 1000 milijard dolarjev v desetih letih. Vendar pa je nestrankarski kongresni proračunski urad izračunal, da naj bi v tem času zmanjšala proračunski primanjkljaj za 140 milijard dolarjev. Plačali jo bodo s kombinacijo višjih davkov za premožnejše Američane in z varčevanjem v okviru starega sistema. Najpomembnejša novost je ta, da zasebne zdravstvene zavarovalnice poslej ne bodo mogle več zavračati bolnikov oziroma ne bodo mogle več odvzemati zavarovanja ljudem, ko zbolijo. (STA) S stavkami pritisk na Sarkozyja narašča PARIZ - Malo pred začetkom načrtovanja pokojninske reforme se je v Franciji močno okrepil pritisk na vlado. V državi se je namreč včeraj na ulice zgrnilo več sto tisoč Francozov, ki so protestirali proti reformam in gospodarski politiki predsednika Nicolasa Sarkozyja, del zaposlenih v javnem sektorju pa je stavkal. Po podatkih francoskega notranjega ministrstva se je protestov udeležilo 380.000 ljudi, sindikati pa so navajali celo dvakrat večjo številko. V Parizu in številnih drugih mestih so pripravili proteste. Sindikati so na njih vladi očitali, da ni ponudila nobenih konkretnih odgovorov na visoko stopnjo brezposelnosti in druge socialne posledice gospodarske krize. Pri tem pa so odločno zavrnili vsakršno povišanje starostne meje za upokojitev. Norvežani zaradi Grčije proti članstvu v EU OSLO - Težave Grčije, ki se je znašla v globoki javnofinančni krizi, so vplivale tudi na odnos Norvežanov do članstva v Evropski uniji. Vse več jih namreč temu nasprotuje. Javnomnenjska raziskava, ki so jo včeraj objavili na javni mreži NRK, v njej pa je sodelovalo 959 vprašanih, je pokazala, da 56% nasprotuje članstvu v uniji. Temu je po drugi strani naklonjenih 30 odstotkov vprašanih. Številni politiki so padec podpore EU pripisali prav finančni krizi, s katero se ubadajo Atene. Norvežani so se proti članstvu v EU izrekli že dvakrat, in sicer leta 1972 in 1994. Trenutno pa novega referenduma ni v načrtu. ZN: Leto 2009 peto najtoplejše leto doslej ŽENEVA - Svetovna meteorološka organizacija je včeraj sporočila, da je bilo leta 2009 peto najtoplejše leto doslej, odkar so leta 1850 začeli spremljati tovrstne podatke. Prav tako je opozorila, da je bilo zadnja desetletja vse topleje. Po podatkih organizacije so bile temperature tal v letu 2009 za od 0,34 do 0,56 stopinje Celzija višje kot povprečne temperature v obdobju med letoma 1961 in 1990. Organizacija pa je ob včerajšnjem svetovnem dnevu meteorologije tudi opozorila, da je bil svet v lanskem letu priča številnim ekstrem-nim vremenskim pojavom, od suše do poplav, pa tudi vročinskih valov in snežnih neviht. (STA) GLEDALIŠČE FIUMICELLO - Razstava Marka Vogriča na ogled do 11. aprila Fotografski projekt Camera obscura&Co oziroma Poljska miš obišče mesto V Fiumicellu je do 11. aprila na ogled fotografska razstava člana Fo-tokluba Skupina75 Marka Vogriča. Razstavo je pripravilo Kulturno združenje At Thirty Seven iz Fiu-micella pod pokroviteljstvom tamkajšnje občine. Fotografski projekt z naslovom »Camera Obscura & Co.« ali: »Poljska miš obišče mesto!« sestavlja niz vedut s Solkanskega polja in Gorice, na sobotnem odprtju pa ga je predstavila priznana foto-grafinja in umetnostna ter fotografska kritičarka Lorella Klun. Fotografije so posnete z luknjičarko (pinhole camera) iz »mišje perspektive« na črnobeli film. Avtor si predstavlja, da je poljska miška, ki se iz svojega bivališča na Solkanskem polju preko Kostanjevice poda po Gorici in jo opazuje iz cestnih odtokov in jaškov in tako poda poseben pogled na mesto. Marko Vogrič, večletni član goriškega Fotokluba Skupina75, je sodeloval na natečajih in razstavah ter je soavtor fotografskega dela raznih knjižnih publikacij. Razstavo si je mogoče ogledati do 11. aprila, ob četrtkih in nedeljah od 10. do 12., ob torkih, sredah in petkih pa od 16. do 18. ure v prostorih združenja At Thirty Seven iz Fiumicella. Kot je v predstavitvi zapisala Lorella Klun, je Marko Vogrič je in-trojiciral vedute Eugena Atgeta, ki jih imajo radi nadrealisti. Gre za poglede, ki jih je postavil nasproti razkošnih in poveličevalnih podob mo-numentalnega Velikega mesta, njegovih navidezno anonimnih kotič- kov, stranskih ulic in trgovinic, ki so očarale Bretona in Man Raya. Kaže tudi, da je Vogrič od nadrealistov prevzel teorijo brezobličnosti, ki so jo uporabljali pri »deklasiranju« umetnostnih kategorij, bodisi skozi iskanje »manj plemenitih« subjektov, ki niso vredni naše pozornosti, bodisi s prevračanjem kompozicijskih koordinat. V nizu posnetkov z luknjičarko - camero obscuro, ki jih tu predstavlja, avtor namreč radikalno zniža navpično raven, ki jo spusti na višino pokrovov cestnih odtokov. Pokrovi cestnih odtokov in jaškov, čisto vsakdanji predmeti, so ponavadi skoraj nevidni očem mimoidočih, ker so pač sestavni del mestnega okolja. V Vogričevih slikah stopijo v ospredje in postanejo protagonisti razgaljene Gorice brez mimoidočih in brez živahnosti sodobnega prometnega utripa, ki prav zato pridobi očarljivi lebdeči videz v brezčasnem utrinku. Mestna pokrajina v ozadju, sosledice zidov in stebrišč in ulice, ki jih je dež posrebril dejansko pripadajo Gorici, ampak v širokih perspektivah in sugestivnih zornih kotih simbolizirajo tkivo vsakega mestnega središča. Zgoščeni materiali - siva litina obdelana v zapletene reliefe in obrabljen kamen-prelevijo pokrove v skrivnostne skrinje, dragocene portale, ki so prepojeni s skrivnimi sim-bologijami, ki lebdijo med dvema dimenzijama; vsak jašek čuva svojo preteklost, vsak odtok prikriva utripajočo razvejano trebušno votlino. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno Gledališče FJK Rossetti Danes, 24. marca ob 16.00 / Carlo Gol-doni: »Trilogia della villeggiatura«. Režija: Toni Servillo. / Ponovitve: od četrtka, 25.do 27.marca ob 20.30 ter v nedeljo, 28. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 24. marca ob 21.00 / Laura Cu-rino in Gabriele Vacis: »Il signore del cane nero«. / Ponovitve: do sobote, 27. ob 21.00 ter v nedeljo, 28. marca ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 24. marca, ob 20.30 / Billy Wilder in I. A. L. Diamond: »L'apparta-mento«. Režija: Patrick Rossi Gastaldi. Nastopajo: Massimo D'Apporto in Benedicta Boccoli. / Ponovitve: do sobote. 27. ob 20.30 ter v nedeljo 28. marca ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 30 in v sredo, 31. marca ob 20.45 / Billy Wilder in I. A. L. Diamond: »L'appartamento«. Režija: Patrick Rossi Gastaldi. Nastopajo: Massimo D'Apporto in Benedicta Boccoli. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 29. marca ob 20.30 / v okviru »Komigo 2010« monokomedi-ja »Čefurji raus!« Igra: Aleksander Rajkovič - Sale. Info: Kulturni dom Gorica tel. 0481.33288. V petek, 26. marca ob 20.45 / komedija teatra Armathan iz Verone, »Il nudo e la nuda«. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper V ponedeljek, 29. marca ob 20.00 / Tit Makcij Plavt: »Osli«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 26. marca ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. / Ponovitve: v soboto, 27. ob 20.00, v ponedeljek, 29. ob 19.30 in v torek, 30. marca ob 18.00. V sredo, 31. marca ob 19.30 in ob 21.35 / Sebastjan Horovat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. Mala drama V ponedeljek, 24. marca ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. Jutri, 25. marca ob 20.00 in ob 21.30 / Ulrike Syha: »Zasebno življenje«. V petek, 26. marca ob 20.00 in ob 21.30 / Yasmina Reza: »Art«. V soboto, 27. marca ob 16.00 in ob 16.35 / Andrej Rozman Roza: »Kako je Osar postal detektiv«. V ponedeljek, 29. marca ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V sredo, 31. marca ob 20.00 in ob 21.30 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Jutri, 25. marca ob 19.30 / Ivo Marti-nič: »Drama o Marjani in tistih okrog nje«. / Ponovitve: v petek, 26. in v ponedeljek, 29. marca ob 19.30. V soboto, 27. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kandler in Fred Ebb: »Kabaret«. Mala scena Danes,. 24. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. / Ponovitve: v petek, 26. marca ob 20.00. Jutri, 25. marca ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmidt: »Mali zakonski zločini«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 26. marca ob 20.30 / G. Rossini: »Petite messe Solenelle«. / Ponovitve. v ponedeljek, 29. marca ob 20.30. V sredo, 7. aprila ob 19.00 / Richard Wagner: »Tannhäuser«. / Ponovitve: v petek, 9. ob 19.00, v soboto, 10. ob 16.00, v torek, 13. ob 19.00, v sredo, 14. ob 19.00, v soboto, 17. ob 15.00 ter v nedeljo, 18. aprila ob 15.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Gledališče dei Fabbri Jutri, 25. marca ob 21.30 / »Il Fantasma dell'impero. Conversazioni in musica tratte dal diario poetico di Elisabetta d'Austria«. Prilagojeno, dirigirano in interpretirano od Elke Borule in Carlo Moser - klavir. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 25. marca ob 20.45 / »Orchestra di Padova e del Veneto«. Dirigent: Reinhard Goebel. Nastopajo:Gabriel Adorjan - violina ter orkestra iz Pado-ve in Benečije. DOBERDOB Dvorana galerije Modras Kd Jezero (Rimska ulica) Jutri, 25. marca ob 20.30 / v okviru glasbenega festivala »Across the border 2010« bo nastopil ameriški prvak v akustični kitari fingerstyle Chris Proctor. Vstop je prost. Informacije v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288, info@kulturnidom.it). GORICA Kulturni dom V torek, 30. marca ob 20.30 / koncert jazz bobnarja Zlatka Kaučiča s skupino Kombo. Gost večera Javier Girotto. Info: Kulturni dom Gorica - tel. 0481.33288. _SLOVENIJA_ Cankarjev dom Jutri, 25. marca ob 20.00 Gallusova dvorana / »Simfonični orkester RTV Slovenija«. Dirigent: Marko Letonja. Solistka: Marjana Lipovšek - mezzosopran. V torek, 30. marca ob 19.45 Gallusova dvorana / Skupina »Sezen Aksu« iz Turčije. Nastopajo: Sezen Aksu -glas; Fahir Atakoglu - glasbeni direktor, klavir; Özer Arkun - violončelo; Gö-skun Cavdar - klarinet; Fatih Ahiskali - ud, bozuki in kitara; Nurcan Eren -spremlevali glas; Erik van der Westen - bas; Yasar Akpence - tolkala in Jarrod Cagwin - bobni, tolkala. V petek, 27. marca ob 20.00 Linhartova dvorana / V sklopu »Festival Armenija od blizu« "Sedmi čut". Režija in glasba: Vagan Badaljan; koreografije: Angela Torriani Evangelisti. Nastopa plesna skupina Versiliadanza iz Italije. V soboto, 27. marca ob 19.30 Gallusova dvorana / »62. letni koncert Akademske folklorne skupine France Marolt«. V nedeljo, 28. marca ob 11.00 in 18.00 Linhartova dvorana / »Zapleši v bajko«. Letni nastop učencev plesnih pripravnic in Oddelka za sodobni ples Kon-servatorija za glasbo in balet Ljubljana. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella - Avditorij, (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Arturja Nathana. / Za več informacij: tel.: 040 - 362636; fax: 040363133; info@stu-diosandrinelli.com. Narodna in študijska knjižnica: je na ogled fotografska razstava Biserke Cesar pod naslovom »Pogledi afriških otrok«. Avtorico bo predstavil predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marko Civardi. Glasbena točka: Jari Jarc -harmonika. Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): je na ogled fotografska razstava Borisa Prinčiča »Sporočilo v steklenici«. Rastava bo odprta do nedelje, 28. marca. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in ob 17.00 do 19.00 ali po dogovoru. / Info: Sklad Mitja Čuk -040 - 212289 NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava grafik Magde Starec: »Črna luna«. Urnik ogleda: v času odprtja Kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in sku- PRIREDITVE pine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): do 31. marca je na ogled razstava Marie Grazie Persolja z naslovom »Viaggio di ricor-di«. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Deželni avditorij (Ul. Roma): je na ogled fotografska razstava ob praznovanju goriških zavetnikov v organizaciji fotografskega krožka BFI iz Gorice. Razstava na temo cerkva in ikonografij svetnikov Hilarija in Tacijana v nadškofijah Gorice, Vidma in Kopra. Urnik: razstava bo na ogled do 27. marca med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro. Galerija Kulturnega doma: do 6. aprila je na ogled razstava slikarke Janine Co-tič iz Sovodenj. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in od med 16. in 18. uro ter med prireditvami. Go Art Galerija, v kompleksu Palače Lantieri na Trgu sv. Antona 5: do 7. aprila je na ogled razstava likovnih del Shozuja Shimamota in Yasua Sumija, predstavnikov japonskega likovnega gibanja Gutai. Odprta je ob delavnikih med 10.30 in 12.30 ter med 16.30 in 19.30, zaprta ob nedeljah in ponedeljkih; informacija na tel. 0481-062181, in-fo@goartgallery.it, www.goartgallery.it. VIDEM Dvorana dei Tigli (Ul. Gramsci 6 - Fiu-micello): do 11. aprila bo na ogled fotografski projekt Marka Vogriča, član Fotokluba Skupina75, v priredbi kulturnega združenja At Thirty Seven s Fiumicella z naslovom: »Camera Obscura & Co.« ali: Poljska miš obišče mesto! Niz vedut s Solkanskega polja in Gorice posnetih z luknjičarko (pinhole camera) z »mišje perspektive«. Info.: markovog@libero.it, tel. 347-1516964. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): je na ogled razstava Megije Uršič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. PIRAN Galerija Herman Pečarič: do 21. aprila je na ogled fotografske razstave umetnika Zorana Hochstatterja pod naslovom: »Modrost«, v katerem bo predstavil izbor originalnih fotografij v stari tehniki cianotipije. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova Galerija: je na ogled državna tematska razstava »Kolaž«, ki jo je pripravil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Urnik: na ogled bo do 2. aprila od torka do petka med 8. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih, sobotah in praznikih. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). Sreda, 24. marca 2010 MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Galerija CD:do 13. junija je na ogled kulturnozgodovinska razstava »Armenska tradicja med svetom in svetim«. Mala galerija: do 18. aprila je na ogled fotografska razstava Rubena Manga-sarjana (1960 - 2009). Vstop prost. GLASBA 1 4 Sreda, 24. marca 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Tržačani sinoči v B-ligi izgubili v Apuliji Gallipoli je Triestini zadal Domači igralci brez plače, a z velikim srcem - Triestina razočarala na celi črti Gallipoli - Triestina 2:1 (0:0) STRELCI: v 6. dp Mancini, v 18. dp Pederzoli, v 24. dp iz 11m Testini. GALLIPOLI (4-4-2): Sciarrone; Ab-bate, Grandoni, Pallante, Scaglia; Daino, Mancini (46. dp Franchini), Pederzoli, Viana; Di Carmine (27. Volpato, 27. dp Laz-zari), Artistico. Trener: De Pasquale. TRIESTINA (4-4-1-1): Calderoni 6,5; Nef 5,5, Cottafava 5,5, Scurto 5,5, Sa-bato 5,5; Tabbiani 4,5 (21. dp Siligardi 5,5), Gissi 5 (9. dp Pani 6), Stankovic 5,5, Pit 5; Testini 5; Della Rocca 4,5 (9. dp Pasquato 6). Trener: Arrigoni. SODNIK: Tozzi iz Ostie 6,5; OPOMINI: Pederzoli, Gissi, Pallante, Viana, Sa-bato; GLEDALCEV: 800. Po šestih krogih je tudi Arrigoni doživel svoj prvi poraz. Za tekmo proti Gal-lipoliju se je že vedelo, da bo nekaj posebnega. V ponedeljek je zaradi hudih ekonomskih težav, ki pestijo klub iz Apu-lije, zaloputnil vrata trener Giannini. Zanj je postalo stanje nevzdržno (igralci ne prejemajo plače že od novembra meseca) in mera je bila polna, ko je gospodar kluba D'Odorico sporočil, da do konca meseca ne more izplačati zaostalih plač. Nihče ni vedel, kako bodo na to B-LIGA IZIDI 31 . KROGA Ancona - Reggina 1:2, Brescia - Cesena 0:' , Empoli - Mantova 4:0, Frosinone - Modena 0:0, Gallipoli - Triestina 2:1 Padova - Grosseto 1:0, Piacenza - Cittadella 1:1 Salernitana - Lecce 1:2, Sassuolo - Albinoleffe 0:0, Torino - Ascoli 1:0, Vicenza - Crotone 0:2 Lecce 31 15 10 6 50:37 55 Cesena 31 13 12 6 37:18 51 Sassuolo 31 13 11 6 43:31 50 Brescia 31 14 6 11 41:36 48 Grosseto 31 12 12 7 47:45 48 Torino 31 13 8 10 40:28 47 Cittadella 31 12 10 9 41:34 46 Ancona 31 14 5 12 43:38 45 Empoli 31 12 8 11 43:35 44 Modena 31 12 7 12 25:30 43 Crotone (-2) 31 11 10 10 37:37 41 Ascoli 31 11 10 10 44:41 40 AlbinoLeffe 31 10 10 11 37:39 40 Vicenza 31 9 12 10 32:30 39 Triestina 31 10 9 12 32:38 39 Frosinone 31 11 6 14 38:51 39 Piacenza 31 10 8 13 26:33 38 Padova 31 9 10 12 32:33 37 Gallipoli 31 9 10 12 32:47 37 Reggina 31 10 6 15 36:45 36 Mantova 31 7 13 11 34:41 34 Salernitana 31 5 7 19 29:50 22 PRIHODNJI KROG (torek, 27.3.) : ob 15.30 Triestina - Padova reagirali igralci Gallipolija, ki - vsem tem težavam navkljub - so se do zdaj zelo dobro borili in so v boju za obstanek. No, igralci Gallipolija so zadali športno in moralno lekcijo Testiniju in soigralcem, saj so dokazali, da lahko igraš tudi, če ne prejemaš plače. Domači nogometaši so igrali s srcem, igralci Triestine obratno niso pokazali niti malo volje do zmage. Poraz na celi črti torej in nove težave na lestvici, saj so nekateri tekmeci zmagali. Trener Triestine Arrigoni je zahteval od svojih fantov maksimalno koncentracijo, saj se je bal, da bodo stopili na igrišče prepričani, da imajo pred sabo žrtveno jagnje. Nekoliko je spremenil postavo, ki je v soboto premagala Empoli. V vezni vrsti sta igrala Tabbiani in Stanko-vic namesto Panija in Colomba, v pomoč edinemu napadalcu Della Rocci pa je priskočil Testini, medtem ko se je Pasquato usedel na klop za rezerve. Najbrž mu je hotel trener dati malo počitka. Prvi del tekme je bil skrajno nezanimiv. Kot da bi se ekipi zadovoljili s točko. Nihče ni hotel pretirano tvegati, tako da je bil ritem dokaj počasen, število igralcev, ki je sodelovalo pri napadih, omejeno na obeh straneh. Zlasti Triestina je zelo razočarala. Vezna vrsta ni ustvarila ene same prave priložnosti. Tabbiani in Testini sta se omejil-la na »domačo nalogico«, ne da bi nikoli poskušala nekaj malo bolj iznajdljivega. Sicer obramba ni trpela, a to, da je Pasquato že med prvim polčasom začel z ogrevanjem, je jasno kazalo na Arrigonijevo nezadovoljstvo; odkrito povedano tudi izbire trenerja Triestine so bili eden izmed razlogov za tako skromno igro Tržačanov. Odločil se je za obrambno postavitev, ker se je najbrž bal reakcije domačih igralcev, vendar so obrambno mentaliteto občutili tudi igralci. 0:0 je bil edini možen rezultat po tako dolgočasnem prvem polčasu. Domači so se hrabro borili, a le enkrat prisilili na obrambo Calderonija po strelu Daina v 29. minuti. Domači vratar je preživel 45 minut v popolnem brezdelju, najnevarnejšo priložnost Triestine pa je zaustavil vezni igralec Pe-derzoli, ki je za dres potegnil Tabbianija. Sodnik se je odločil za opomin, a tudi izključitev ne bi bila iz trte izvita. Igralci Gallipolija so v slačilnici začeli verjeti, da je tudi zmaga dosegljiva, saj so imeli nasproti res povprečno Triestino, ki se ni predramila niti, ko je Calderoni z Della Rocca (levo) ni zadovoljil, Cottafava (desno) je priskrbel enajstmetrovko vrhunskim posegom strel Artistica preusmeril na vratnico. Igralci Triestine so tekmo nadaljevali, kot da se ne bi nič zgodilo, a minuto kasneje Calderoni je bil brez moči po strelu Mancinija z dvajsetih metrov. Arrigoni je takoj posegel, a dvojna menjava ni prepričala, saj je igrišče zapustil edini napadalec Della Rocca. Namesto, da bi prišlo do reakcije Triestine, je Gallipoli vztrajal in z novim vrhunskim strelom z razdalje, tokrat Pederzolija, podvojil. Šele takrat je Triestina začela igrati, čeprav je bilo očitno, da so marsikateremu igralcu že pošle moči, čeprav je tekmo Triestina izgubila že pred samim začetkom. Prekršek Viane nad Cottafavo je sicer omogočil Te-stiniju, da je z 11-metrovko razpolovil zaostanek. Igralci Triestine so poskušali izenačiti s Sabatom (lob je vratar le odbil) in Pasquatom ter Stankovicem (oba sta ciljala previsoko), a Gallipoli je le zdržal in zasluženo slavil. Top: Nihče. Flop: Za porazen nastop so krivi vsi igralci, odgovornost pa nosi tudi trener Ar-rigoni. Zgrešil je začetno postavo (zakaj tako obrambno?) in ni mu uspelo motivirati svojih fantov. Iztok Furlanič PLANICA 2010 - Ob robu poletov Golmi, slovenska vuvuzela Ob nadležnih trobilih tudi cisterne piva »Planica, Planica, ti bela kraljica...« je ponarodela pesem Avseni-kov. Konec minulega tedna si je začasno vzela mesto slovenske himne pri uradnem - protokolarnem - delu prireditve pod Poncami. Narod, in ta je bil v soboto na mestu v težko obvladljivih številkah, pa se je glasovno izražal drugače. Se še kdo spominja motečih trobil iz lanske generalke za nogometno SP v Južni Afriki. »Vuvuzela« je menda končala v samem vrhu nogometne zveze s predlogom, da se jo prepove na tekmah turnirja, ki je pred vrati. Odločitve gotovo ne bo in v Južni Afriki bodo trobili do onemoglosti. So si pa varianto vuvuzele izmislili na Gorenjskem in Planica je medfantastičnimi skoki tako trobila, da so se iz okoliških vrhov v Tamar prožili plazovi. Nekdo si je zamislil stvarco, da bi si ustvaril verjetno zanimiv priho- dek: kakih 30 cm dolgo plastično tro-bentico, akustičen bobenček in ustnik. Cena ? Šest evrov!Kar ni malo, če pomislimo, da pripomoček ne služi navijanju, temveč motenju. Zaman smo iskali običajen napis »made in China«, ki je stalnica za skoraj vse kar moti, onesnažuje in je nepotrebno. Edini napis, ki se nanaša na proizvajalca, je »GOLMI« kar močno vleče k Lovšinovi»... samo en majhen GOL MI dej... « iz prve slovenske nogometne evforije leta 2000. Na trobilo je bil za planiško priložnost natisnjen tudi logo prireditve. Pihanje v »golmi« se je v Planici odlično spajalo s pretakanjem piva. Pozivi, kontrole (?) in omejitve (?) so propadli. Že uro pred prvimi poleti je v soboto, na najbolj vroč dan tekmovanja, na desetine najstnikov pijanih blodilo med množico, po tekmi pa je nekje eden na pet moških gledalcev držal v roki kozarec na kraju natočenega piva ali pa pločevinko, če je že prej pomislil na denarni prihranek in je pod letalnico prišel opremljen s primernim številom »doz«. Stotine so v velikem šotoru popolnoma pozabile na polete in se predajale alkoholu. Omotičeni lastniki trobilc so vanje pošiljali mešanico CO2-ja in alkoholnih hlapov. V natrpanih avtobusih se je pogosto slišal vzklik »..ej, pira je zmanjkal'...«. Nikakor pa niso Slovenci izpadli kot pijanci. Imenitno družbo so jim delali Norvežani, ki so prišli v nekaj tisočih. Pri njih doma je sploh težko nekaj popiti v javnosti in nasrkaš se ga lahko samo doma. V veliki družbi pa je pitje pravo veselje in še razmerje v cenah (nekje pri 3 pločevinkah laškega za eno norveškega) je zelo vabljivo in stimulativno za izlet na sončno stran Alp. Vnemo so pokazali tudi Finci in Poljaki. Popili so manj le zato, ker jih je bilo manj ali pa so imeli manj pod palcem. Bruno Križman NOGOMET Messi z najboljšo plačo BARCELONA - Zvezdnik Barcelone Lionel Messi je najbolje plačani nogometaš na svetu. Francoski strokovni časnik France Football je postregel s podatki za leto 2009, po katerih je prvi mož katalonskega velikana lani dobil 33 milijonov evrov.Messi je tako na drugo mesto potisnil prejšnjega največjega zaslužkarja, nedavno poškodovanega Davida Beckhama, ki je kot član LA Galaxyja in posojen igralec Milana zaslužil 30,4 milijona. Na tretjem in četrtem mestu sta Realova igralca Cristiano Ronaldo in Kaka s 30 in 18,8 milijona zaslužka. Najbolje plačani trener pa je strateg Interja Jose Mourinho, ki je v letu 2009 pospravil v žep 13 milijonov evrov. START DRSALCEV - Plesni pari so na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Torinu opravili z obveznim programom. Po prvem delu tekmovanja sta v vodstvu Kanadčana Tessa Virtue in Scott Moir pred Američanoma Meryl Davies in Charliejem Whi-teom ter Italijanoma Federico Faiel-lo in Massimom Scalijem. Originalni program bo na sporedu jutri ob 12.45. ZDOMEC - Slovenec Janez Slivnik je postal novi glavni trener alpskih smučarjev na Finskem, na tem mestu pa je nasledil dolgoletnega prvega moža finskih smučarjev Christiana Leitnerja iz Avstrije. Slivnik je v zadnjih treh letih sodeloval v finski ženski ekipi z njihovo najboljšo tekmovalko Tanjo Po-utiainen. Pred tem je bil v slovenski ženski ekipi. ŠE TAM - Vzdržljivostni reli Dakar bo, tako kot letos, tudi v naslednjem letu gostoval v Južni Ameriki. Med razlogi, ki so podjetje ASO, nosilca projekta Dakar, prepričali v podaljšanje gostovanja v Južni Ameriki, so po Lavignovih besedah privrženost navijačev temu športu in zelo dobre razmere, ki jih imajo nastopajoči. V prihodnosti pa razmišljajo celo o širitvi v Brazilijo in Peru. NOGOMET - A-liga Danes, a v pričkovanju sobote 30. krog A-lige naj bi bil ugoden za Inter, ki bo na San Siru gostil novo pepel-ko prvenstva, Livorno. Črnomodri upajo, da jim bo uspelo povečati prednost pred obema zasledovalcema, Milanom in Romo, tudi zato, ker bi se lahko na ta način bolj sproščeno pripravili na zelo pomembno sobotno tekmo kroga, ko bodo obiskali Ra-nierijevo Romo. Današnja tekma proti Toskancem naj bi bila za Mourinhove fante nekaj več kot trening tekma. Težko je pričakovati, da bi se Livrono, ki je v nedeljo gladko izgubil 3:0 v Bergamu proti Atalanti, lahko bolje upiral Interju, čeprav bodo čnomodri igrali brez Stankoviča in Sneijderja. Balotelli se ekipi še ni opravičil, zato tudi njega ne bo na tekmi.V nekaterih pogledih obnašanje talentiranega temnopoltega napadalca spominja na Adriana. Bomo videli, če bo milanskemu društvu tokrat uspela »rehabilitacija« napadalca. Nedvomno sta pred zahtevnejšo nalogo tako Milan kot Roma. Milan je zapravil edinstveno priložnost, da bi se po dveh letih vrnil na vrh razpredelnice, tokrat pa bo najbrž moral le upati, da ostane zaostanek od vodilnih mestnih tekmecev nespremenjen. Leonardovi varovanci odhajajo namreč na gostovanje v Parmo, Guidolino-vo moštvo pa je na domačem igrišču kar solidno. V Milanovem taboru se sprašujejo za razloge za novo poškodbo Pata, trener Leonardo bo tako v napadu zaupal Bor-riellu, Manciniju in Ronaldinhu. Parma bo še brez Paloschija, tako da bo v napadu igral Crespo. Tretji tekmec Roma odhaja v Bolo-gno. Tudi tokrat bodo Rimljani brez kape-tana Tottija, ki bi želel igrati v soboto. Načrti Ranierijeve ekipe so jasni: danes vsaj ohraniti zaostanek štirih točk in v soboto premagati Inter. ŠE VEČJA GNEČA? - Ta čas zadeva boj za četrto mesto tri ekipe, ob pravem - niti maloverjetnem - razpletu na določenih igriščih pa bi lahko za vodilno trojico nastala neverjetna gneča. Ko bi Genoa premagala Palermo, Fiorentina zmagala v Ca-tanii, Sampdoria izgubila v Bariju in Napoli premagal Juventus, bi se šest ekip znašlo na razdalji samih treh točk. Veliko pričakovanje vlada za jutrišnji dvoboj med Napolijem in Juventusom. Za Napoli je to zadnja možnost, da se ponovno vključi v boj za 4. mesto, Juventus pa si nikakor ne more privoščiti novega spodrsljaja, čeprav v turinskem taboru že programirajo naslednjo sezono. Številni igralci so na prepihu. ODLOČITVE NA DNU? - V boju za obstanek bi lahko prišlo danes do nekaterih odločitev, saj bo v Rimu Lazio gostila Sieno. V primeru zmage domačih bi Reje- vi varovanci povečali prednost nad To-skanci na sedem točk, kar bi bilo osem krogov pred koncem verjetno odločilna prednost. Če Atalanti ne bi uspelo premagati Cagliari, potem bi najbrž po tem krogu že vedeli, kdo bodo novi B-ligaši: Livorno, Siena in Atalanta. Navsezadnje so te ekipe tudi tiste, ki so doslej pokazale najmanj. FANTANOGOMET - V vratih Frey (Fiorentina) pred njim štirje branilci - Can-navaro (Napoli), Stendardo (Lazio), Santon (Inter) in Felipe (Fiorentina). Zvezna vrsta s samo tremi igralci - Milanetto (Genoa), Hamšik (Napoli) in Ledesma (Lazio) - prav toliko pa naj bo napadalcev: Suazo (Genoa), Cavani (Palermo) in Milito (Inter). NOGOMETNE STAVE - Atalanta mora premagati Cagliari (1 - 1,85), Fiorentina pa zmagati v Catanii (2 - 2,50). Zmaga Interja prinaša res minimalen dobiček, zato poskusite vsaj staviti, da bodo črnomodri vodili tako po 1. polčasu kot ob koncu tekme (1/1 - 1,61); za tekmo Genoa - Palermo poskusite igrati over 2,5 (več kot dva dosežena gola - 1,75), za tekmo Lazio - Siena pa no gol (ena od ekip ne bo dosegla gola - 1,75). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 20.45) Atalanta - Cagliari 2:1, Bari - Sampdoria 1:1, Bologna - Roma 1:0, Catania -Fiorentina 1:2, Genoa - Palermo 2:2, Inter - Livorno 4:1, Lazio - Siena 2:0, Parma -Milan 1:1, Udinese - Chievo 3:1, jutri (ob 20.45) Napoli - Juventus 2:0. (I.F.) / ŠPORT Sreda, 24. marca 2010 21 ODBOJKA - Pogovor z odbojkarjem Lorisom Maniajem Četrtič v končnici A1-lige »Smo osebe, ne pa roboti« Števerjanec o končnici prvenstva in o vpoklicu v reprezentanco Števerjanski odbojkar Loris Mania bo v soboto začel z nastopi v končnici za naslov prvaka v prvenstvu A1-lige. Modena, kjer letos igra, je po rednem delu prvenstva osvojila 4. mesto (sicer z enakim številom točk kot tretjeuvrščeni Sisley Treviso) in bo v prvem krogu play-offa v soboto, 27. marca igrala proti Macerati, ki je bila peta. Prvou-vrščeni Trentino bo igral z Verono, Cuneo s Piacenzo, Treviso pa z Monzo. V polfinale se bodo uvrstile ekipe, ki bodo osvojile tri zmage. Števerjanski libero je bil v zadnjih kkrogih odsoten zaradi akutne angine, v soboto pa bo nared za prvi nastop v končnici. Prejšnji teden je že začel z individualnim delom vfitnessu in telovadnici, saj je moralprido-biti vso mišično maso, ki jo je zaradi bolezni izgubil, včeraj pa se je pridružil ekipi in treniral z ostalimi. Za Lorisa Maniaja bo to že četrti nastop v končnici: odkar je iz Ancone v A2-li-gi v sezoni 2006/07prestopil v Piacenzo, je vsako leto igral v končnici za naslov prvaka. .S Piacenzo je prvo leto igral tudi vfinalni tekmi, z Montichiarijem pa je v prejšnjih dveh sezonah izpadel iz boja v četrtini finala. Ste z uvrstitvijo v končnico dosegli tudi zastavljene cilje? V bistvu smo jih presegli, saj smo sprva računali samo na uvrstitev v italijanski pokal in v play-off. Ker pa smo osvojili visoko 4. mesto po rednem delu, bomo v naslednji sezoni igrali tudi v evropskem pokalu Cev. Tega pa sploh nismo pričakovali. Prvo tekmo boste igrali proti Macerati, ki je v prvenstvu sicer niste nikoli premagali. Kako napoveduješ končni izid? Težko bo premagati Macerato, saj se je vrnil Swiderski, ekipo pa je okrepil center Dragan Stankovič. Mi gremo na zmago, ampak vemo, da bo težko. Pri Modeni vse več igra tudi slovenski napadalec iz Izole Jasmin Čutu-rič. Tako je. Trener Prandi je z njegovim doprinosom zadovoljen. Odločil je, da ga bo v končnici vključil vedno v prvo postavo. Z njim se sicer zelo dobro razumeva in sva tudi soseda. V končnico se je uvrstilo osem ekip: te je katera od teh posebno presenetila? Monza. Odigrali so odličen drugi del prvenstva, v katerem so zmagali kar 9 tekem zaporedoma. Kdo pa je odsoten? Perugia (kjer igra Matej Černic, op. a.). Mislim, da je neuspeh povezan z nekvalitetnim podajalcem. Vsi napadalci so izvrstni, Loris Mania (v dresu Modene) je v končnici Al-lige prvič nastopal v sezoni 2006/07, ko je igral v Piacenzi. Takrat »je bil« še napadalec, v končnici pa je nadomestil Brazilca Sergia v vlogi libera. Odličen nastop je omamil tudi selektorja Anastasija, ki ga je naposled vključil v reprezentanco foto vignoli zato so potencialno res boljši. Trentino starta letos iz najboljšega mesta. Ali bo osvojil naslov? Trentino je »drugi svet«. Videli bomo, kako se bo vse izteklo. Če premagamo Ma-cerato, bomo v polfinalu igrali proti Tren-tinu. To bi me res veselilo. V ponedeljek je selektor Anastasi objavil seznam reprezentantov, med katerimi si tudi ti. Tako je. Vpoklic ni presenečenje, saj smo že vedeli, da bova z Barijem spet med »azzurri«. Anastasi je izbral še Marro, ki igra v Loretu. Najbrž bova na svetovnem prvenstvu v ekipi jaz in Bari, končno odločitev pa bo seveda sprejel trener. Decembra lani si nam sicer zaupal, da boš najbrž igral v vlogi drugega libera: nova pravila namreč dovoljujejo, da ima vsaka ekipa dva obrambna igralca. Ali si v to še prepričan? Še vedno mislim, da bom letos imel vlogo rezervnega libera. Po svojih močeh pa se bom seveda potrudil, da si vsekakor izborim mesto. Spet je vključil tudi Feia in Ma-strangela. K sreči, saj sicer ne bomo dosegli od-mevnejših rezultatov. Med reprezentanti pa ni Cisolle. Glas, da ga ne bo, se je že širil. Po neuspehu na evropskem prvenstvu Cisolla ni ostal v dobrih odnosih s selektorjem, saj ga je lani pred EP vpoklical v izbrano vrsto, češ da ga ekipa zelo potrebuje, naposled pa ga ni izkoristil. Ali si se že pogovoril s selektorjem? Sploh ne. Nikogar ni poklical. Seznam igralcev smo prebrali na internetu. Vpoklica pa se veseliš, kajne? Seveda. Vendar upam, da ne bo kot lani. Mislim, da rezultatov ne bo, če se v načinu dela kaj ne bo tudi spremenilo. Igralci smo osebe, ne pa roboti. Lani smo na evropsko prvenstvo prišli povsem izčrpani. Imeli smo zelo malo počitka: v celem poletju smo bili prosti samo tri jutra. V intervjuju za Gazzaetto dello sport je Anastasi sicer najavil, da boste imeli po svetovni ligi dva tedna počitka Tako je napovedoval tudi lani, ampak je naposled trdil, da če bomo več trenirali, bomo boljši. Veronika Sossa SPORED KONČNICE: Trentino - Verona (danes ob 20.30, ob 22.30 na Rai Sport Piu); Modena - Macerata (v soboto, 27. 3. ob 16.00 na Rai sport piu'), Treviso - Monza (v nedeljo, 28. 3. ob 19.00); Cuneo - Pia-cenza (v četrtek, 1. aprila ob 20.30). SEŽANA - Srečanje v spomin na nekdanjega nogometaša in športnega delavca Rajko Štolfa je ljubil nogomet Rad je zahajal v Bazovico in na Prosek - Leta 1943 je igral pri Triestini - Na OI leta 1984 - Ranjen med partizanstvom, zdravil ga je Nemec Na današnji dan je pred enajstimi leti odšel legenda sežanskega nogometa, nekdanji igralec in športni delavec Rajko Štolfa, ki je bil dobro poznan tudi na Tržaškem, Goriškem in v Italiji nasploh. »Veliko prijateljev je imel med zamejskimi Slovenci. Rad je hodil na nogometne tekme v Bazovico in na Prosek, kjer se je najraje družil s prijateljem Gigijem. Pa tudi z ostalimi znanci,« je na ponedeljkovem spominskem srečanju »Rajko Štolfa - spomini in prihodnost nogometa«, v Kosovelovem domu v Sežani (moderator je bil Miha Penko), dejal Rajkov sin Aleks, ki je med debato potegnil iz žepa intervju s svojim očetom na našem dnevniku iz leta 1995. »Moj oče je novinarju Primorskega dnevnika dejal, da se dobrega nogometaša ustvari le, če se ima primeren športni objekt, če je društvo finančno zdravo in če je okolje ustrezno. S tem je mislil na dobre trenerje in požrtvovalne odbornike,« je dejal Aleks Štolfa. Ponedeljkova debata je bila zelo zanimiva. O nogometu v Sežani, o liku Rajka Štolfe in o njegovih anekdotah so spregovorili sežanski župan Davorin Terčon, direktor Zavoda za šport in turizem Božo Dragan, Pavel Skrinjar, ter Rajkov sin Aleks, ki skupaj z bratom Dušanom in ostalimi družinski člani hrani doma pravi nogometni muzej. Častni gost večera je bil selektor slovenske nogometne državne reprezentance Matjaž Kek, ki bo čez več kot dva meseca vodil Slovenijo na svetovnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. Škoda, da v ponedeljek zvečer ni bilo tržaškega športnega delavca Tita Rocca (se je opravičil), sina znamenitega tržaškega trenerja Nerea Rocca, ki je bil odličen Štolfov prijatelj. Bržkone bi povedal še marsikaj zanimivega o Štolfi, ki je v sezoni 1943/44 igral pri Triestini, v prvi italijanski ligi. Tista sezona pa ni bila uradno priznana, saj je Italija 8. septembra 1943 kapitulirala. Leto kasneje se je sežanski no- Od leve proti desni: Pavel Skrinjar, Božo Dragan, Davorin Terčon, Matjaž Kek, Aleks Štolfa in Miha Penko; na sliki zgoraj Rajko Štolfa kroma gometaš, ki je takrat imel 17 let (letnik 1927), pridružil partizanom in je bil hudo ranjen v ramo. »Zdravil ga je nemški zdravnik Schmidt, nato pa je celo okreval pri domobrancih. Ko se je počutil bolje pa je pobegnil in se je znova pridružil partizanom,« je povedal Rajkov sin in dodal, da je bil njegov oče kulturnik (ljubil je glasbo in igral na boben pri ansamblu Veseli veter) in velik humanist. »Med vojno v Jugoslaviji sva z Rajkom odpotovala v Toska-no, kjer sva iskala pomoč za begunce,« se spominja današnji sežanski župan Davorin Terčon. Štolfa je bil kot vojni invalid tudi predsednik Zveze vojnih invalidov. Prav zaradi poškodbe, ki jo je utrpel med vojno, ni več igral nogometa, čeprav je po vojni obudil delo sežanskega nogometnega kluba Tabor. Postal pa je visoki funkcionar Jugoslovanske nogometne zveze. »Veliko je potoval in spoznaval veliko ljudi. Pri videm-skem Udineseju se je počutil kot doma. V Italiji je imel povsod odprta vrata. Na vseh stadionih je sedel med VIP-ovci. Bil je tudi odličen prijatelj televizijskega komentatorja Bruna Pizzula,« so povedali nekdanji Rajkovi prijatelji. V debato so se namreč vključili še podpredsednik NZS in pred-sednikMNZ Nova Gorica Franc Kopatin, bivši predsednik koprske MNZ Karlo Emeršič, predsednik MND Tabor Sežana Branko Dikič, predstavnik trenerske organizacije Igor Bole in novinar Brane Fatur. Rajko Štolfa je bil velik narodnjak. V svoji mladosti je moral namreč pretrpeti grozotefašistične diktature. Slovensko se takrat ni smelo govoriti in šolal se je izključno v italijanščini. V spomin na Štolfo so v Sežani po njem poimenovali nogometno igrišče, ki - kot so dejali v Kosovelovem domu - ostaja zadnji Mussolinijev športni objekt v Sloveniji. »Stadion v Ajdovščini so podrli, zdaj bi bili morali znova urediti tudi sežansko igrišče,« so dejali. Štolfa je bil z Italijanom Ma-grisom pobudnik pokala Mirop Cup (skovanka iz besede mir), v katerem nastopajo selekcije srednjeevropskih regij. Leta 1984pa je bil Sežančan vodja delegacije jugoslovanske nogometne reprezentance na olimpijskih igraj v ameriškem Los Angelesu. Jugoslavija, s katero je igral tudi Srečko Ka-tanec, je takrat osvojila bronasto kolajno. »Škoda pa, da moj oče ni bil prisoten na tekmi v Trstu med Italijo in Slovenijo. Po slovenski zmagi bi najbrž praznoval tri dni,« je še dodal drugi Rajkov sin, Dušan. Slovenski selektor, ki je zaključil de-batni večer, osebno ni poznal Rajka Štolfe. Dejal pa je, »da Slovenija potrebuje ljudi, ki so zaljubljeni v nogomet.« Slovenskega selektorja so nato »bombardirali« z vprašanji o svetovnem prvenstvu in o njegovih izkušnjah na najvišjem nivoju. Kek je prepričan, da bo Slovenija v JAR uspešna. »Ne glede na rezultat, ki ga bomo dosegli, bodo fantje dali vse od sebe. SP bo zelo lepa izkušnja in skupina se bo domov vrnila še bolj homogena,« je zaključil slovenski selektor. Jan Grgič »NAŠI DRUGJE« V končnici tudi Urnaut • ■ v« v in Jerončič ODBOJKA - V moški A1-ligi se je končal redni del, v »play-off« pa se je uvrstila tudi Modena Lorisa Maniaja (glej intervju), ki pa na zadnji tekmi (3:0 s Pinetom, Čuturič 8 točk) ni igral. Perugia Mateja Černica je obstala na nehvaležnem 9. mestu, prvem, ki ne vodi v končnico. V zadnjem krogu je Perugia s 3:1 premagala Trento (Černic, 10 točk, 47% v napadu, ena točka in štiri napake na servisu, 75% v sprejemu). Pia-cenza Tineta Urnauta je v Monzi zmagala s 3:2. Korošec je v vlogi korektorja dosegel 21 točk (14 v napadu in kar šest asov) z odličnim 64-odstotnim učinkom v napadu. V končnici bo igral tudi Gregor Jerončič. Njegov Cuneo je v zadnjem krogu s 3:1 premagal Taranto. Kanalec je dosegel 7 točk v napadu in eno v bloku. V ženski A1-ligi je Castellana Grotte s 3:1 izgubila v Busto Arsiziu. Tina Li-picer Samec je v ekipi poraženk dosegla 10 točk (1 servisi, 7 napadov, 2 bloka). V moški B1-ligi je Volley Potenti-no Damirja Kosmine premagal Con-selice. Bivši slogaš (10 točk) je bil odločilen v prvem setu. V B2-ligi je Kristjan Stopar z Bibionejem gostoval nič manj kot v Caglairiju in izgubil s 3:2. Stopar je dosegel 13 točk. NOGOMET - Samir Handanovič je v soboto na tekmi v Rimu proti Romi štirikrat pobral žogo iz svoje mreže, vendar ni kriv za poraz Udineseja. Gazzetta dello sport je ocenila, da pri golu To-nija ni bil brezhiben, a da je najmanj dvakrat rešil svoja vrata pred še hujšimi posledicami in mu prisodila zadostno oceno. Prvič od svojega prihoda v Italijo je Bojan Jokič pri Chievu igral od vsega začetka, moštvo je proti Catanii igralo neodločeno 1:1. Tudi Jokič si je za svoj nastop prislužil zadostno oceno. KOŠARKA - Za zmago Vareseja v tekmi A1-lige proti Trevisu (90:82) je bil najbolj zaslužen Marko Tušek (16 točk, 7:10 v metih za dve točki, 5 skokov, 9 pridobljenih žog v 27 minutah). V Milanu je bil »slovenski« derbi, v katerem je Bečirovičev Armani s 78:56 premagal Jurakov Teramo. Bečirovic je v 29 minutah dosegel 8, Jurak pa v 20 minutah 9 točk. Nebojša Joksimovič je za Sca-volini v izgubljeni tekmi proti Monte-granaru prispeval 4 točk. Mladi Jan Močnik je v A2-ligi za videmski Snai-dero igral 21 minut in dosegel 4 očke. V ženski B1-ligi je miljska Cop7 Muggia s 76:53 premagala Fiorenzuolo. Jessica Cergol je dosegla 19 točk, njena sestra Samantha 10, mlada Mia Kraus pa dve točki. V prihodnjem, zadnjem krogu bo gostovanje pri direktnem tekmecu Vigaranu odločal o prvem mestu in najboljšem izhodišču v končnici za napredovanje. V prvenstvu B-lige na vozičku je Castelvecchio iz Gradišča v gosteh s 55:45 premagal Padovo. V moški B-ligi je tržiški Falconstar z 80:71 izgubil v Moncalieriju. Jan Budin (8:13) je dosegel 17 točk, Daniel Batich pa šest. Štefan Žužek je dosegel dve točki. Njegova ekipa je redni prvenstva končala nepremagana na vrhu lestvice in se uvrstila v šesteroboj, ki bo določil moštva, ki se bodo potegovala za napredovanje v A2-ligo. VATERPOLO - V moški A2-ligi je tržaški Pallanuoto Petra Planinška prvič v dosedanjih šestih dvobojih premagal Bergamo (11:7), se pa še ni izognil igranju končnice za obstanek. KOLESARSTVO Po Kataloniji: Cavendishu 2. etapa BANYOLES - Britanski kolesar Mark Cavendish (Columbia) je zmagovalec druge etape dirke po Kataloniji, ki šteje za točke ProToura. Drugo mesto je osvojil Argentinec Juan Jose Haedo (Saxo Bank), tretji pa je bil Španec Aitor Galdos (Euskaltel). Skupno vodstvo je zadržal zmagovalec ponedeljkovega prologa, Nemec Paul Voss (Milram). 22 Sreda, 24. marca 2010 ŠPORT / ALPSKO SMUČANJE - Državna faza trofeje Ostržek na smučeh Vsi v zgornji polovici lestvice Včeraj nastopili še miški in miške - Članica SK Devin in člana SK Brdina Od leve Igor Gregori, trener Lovrenc Gregorc, Jan Ostolidi, Petra Udovič, trener Aleš Sever in Andrea Craievich KOŠARKA - Deželno prvenstvo U21 Bor NLB končal prvenstvo z zmago DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 21 Bor Nova Ljubljanska banka - Casarsa 66:55 (22:17, 37:34, 48:44) BOR: Manta, Pancrazi, Erik Filipac 5, Peretti 10, Gombač 8, Bencic 2, Mase 7, Les-izza 7, Rutar 9, Liccari 11, Pallini 7, trenerja Robi Jakomin in Gaetano De Gioia. TRI TOČKE: Filipac, Liccari in Pallini 1 Borovi mladinci do 21. leta so sklenili prvenstvene nastope z zasluženo zmago v zaostalem srečanju. Casarsa, ki se je predstavila le s šestimi igralci (od tega pa tremi dvometraši), se jim je na Prvem maju upirala zlasti po zaslugi odličnega Filippina (22 točk z več trojkami). Gostitelji (četudi brez stebrov Bocciaia, Devčiča, Briana Filipaca in Pertota) pa so stalno rahlo vodili in imeli nadzor nad dogajanjem. K uspehu so svoj delež prispevali prav vsi igralci, še zlasti so se izkazali člani ekipe Under 19. Končni vrstni red: Sistema Porde-none 32, Servolana 30, Virtus Udine 20, Santos 16, Bor NLB 10, Casarsa 6, Barcolana 4. UNDER 19 DEŽELNI Jadran Zadružna kraška banka - Gori-ziana 68:55 (18:16, 33:30, 52:38) JADRAN: Semolič 34, Ugrin 2, Košuta Na Abetoneju se je včeraj zaključila državna faza trofeje Ostržek na smučeh, na kateri so nastopili tudi štirje člani naših klubov. Po najmlajših babyjih, kjer je nastopila Petra Udovič (Devin), so včeraj tekmovali še miške in miški. V moški konkurenci sta nastopila člana SK Brdina Jan Ostoli-di in Igor Gregori. Jan Ostolidi, ki je bil na deželni fazi šesti, je osvojil 34. mesto in bil četrti najboljši smučar naše dežele. Igor Gregori, ki se je na državno fazo uvrstil potem, ko se je en tekmovalec odpovedal nastopu, pa je startal z visoko startno številko 359 in osvojil 82. mesto. Skupno je nastopilo 211 miškov (od startne številke 154 do 363). S končnim izidom je bil trener Lovrenc Gregorc zelo zadovoljen. Vsi tekmovalci so imeli zelo zahtevne pogoje, saj je bila zaradi visokih temperatur proga razorana. V ženski konkurenci 140 tekmovalk pa je nastopila Andrea Craievich (Devin), ki je sicer leto mlajša in bo torej med miškami tekmovala tudi v naslednji sezoni. S startno številko 83 je osvojila 67. mesto: med smučarkami letnika 2000 je bila 12., šesta med tekmovalkami iz naše dežele. Odlično prvo mesto je osvojila Lara Della Mea, članica kluba Lussa-ri, ki je dosegla najboljši absolutni čas. Trener Devina Aleš Sever se je rezultata svoje varovanke veselil: »Mogoče bi se Andrea lahko uvrstila še nekoliko više, če bi smučala kot na ostalih tekmah. Vsekakor sem zadovoljen. Vidi se, da nismo trenirali na strmih terenih in da so v naši deželi tekme nekoliko krajše.« Najmlajše tekmovalce naših klubov čaka v nedeljo še tržaško in goriško pokrajinsko prvenstvo, s čimer se bo zaključila letošnja tekmovalna sezona. TENIS - Deželna moška C-liga Gaja bi proti TC Maniago lahko iztržila ugodnejši izid Dober krstni nastop Mateja Kalca in Matije Čubeja med fanti under 12 - Poraz deklet U16 V svojem drugem prvenstvenem nastopu v najvišji moški deželni teniški ligi so gajevci na Pa-dričah potegnili krajši konec proti solidnemu TC Maniago, ki pa bi morda lahko bil v njihovem dometu. Končni izid je bil 4:2, točki za Gajo pa sta v posamičnih dvobojih osvojila Anej Morel in Daniele Morossi, medtem ko sta Andrea Gianolla in Matej Cigui svoj dvoboj izgubila. Pri stanju 2:2 so odigrali še dve igri dvojic, v katerih pa igralci našega društva niso uspeli presenetiti gostov. Krstni nastop na Padričah je takoj zatem opravila Gajina moška ekipa under 12. Proti ekipi ST Udinese iz Remanzacca je sicer izgubila z 2:1, vendar s svojim nastopom popolnoma zadovoljila, Točko za Gajo je osvojil Matej Kalc, kljub porazu s 6:4, 7:5 pa se je zelo dobro odrezal Matija Čubej, ki se je začel ukvarjati s tenisom šele oktobra lani. V igri dvojic sta gajevca izgubila šele v tretjem setu. Bolj gladek pa je bil poraz deklet v prvenstvu under 16. Gajo j s 3:0 premagal TC Triestino. Ga- jino ekipo sestavljajo Ginevara Zelaschi ter Ertica Berlot in Nicoletta Pirina. JADRANJE Splovitev pri Čupi Novo jadranico Čupinih jadralcev Simona Si-vitza Košute in Jaša Farnetija bodo splovili v nedeljo, 28. marca pri Čupi, ne pa kot smo napačno napovedali v torek. Slavnostnemu trenutku bo sledila krajša družabnost. OPTIMISTI - Optimisti YC Čupe in TPK Sirene so se konec tedna udeležili regate v Kopru. Zaradi slabih vremenskih pogojev so izvedli samo tri plove v soboto. Izidi: kadeti - 2. Jana Germani (Ču-pa), 6. Pietro Osvaldini (Sirena), 7. Nicolas Starc (Sirena). Mladinci: 31. Samuele Ferletti, 36. Cecilia Fedel, 39. Haron Zeriali, 41. Mattia Constantin (vsi Čupa). ŠOLSKI ŠPORT - Pokrajinsko šahovsko prvenstvo na Goriškem Uspešni nastopi naših šol V deželni finale so se uvrstile ekipe Gregorčič-Trubar (višje), Doberdob A (srednje) ter Voranc in Butkovič (osnovne šole) Na pokrajinski fazi šahovskega prvenstva za goriške šole vseh stopenj so se učenci in dijaki slovenskih šol, kot vsako leto, zelo izkazali. Tako je med višjimi srednjimi šolami ekipa licejske-ga pola Gregorčič Trubar osvojila prvo mesto med šestimi ekipami in se skupaj z licejem Buonarotti uvrstila v deželno fazo. Zelo uspešni so bili osnovnošolci, saj so se na prvih treh mestih (med enajstimi šolami) po vrsti uvrstile OŠ Voranc Doberdob A, OŠ Butkovič So-vodnje in OŠ Voranc Doberdob B. Prvi dve sta se uvrstili v deželno fazo, presenetil pa je tudi Doberdob B, saj so ga sestavljali mlajši učenci. Nastopili sta tudi ekipi OŠ Voranc Doberdob C (8.) in Vrh sv. Mihaela (11.). Med nižjimi srednjimi šolami je nastopilo sedem ekip. Zmagal je Doberdob A pred šolo Pascoli (oboji so se uvrstili na deželno fazo), tretji je bil Doberdob B, četti pa Trinko. POSTAVE NAŠIH EKIP Višje srednje šole GREGORČIČ TRUBAR: Robert Devetak, Gregor, Jan in Matej Gergolet. Nižje srednje šole TRINKO: Simon Čavdek, David Vasič, Paolo Innocenti, Nikolaj Pavletič. DOBERDOB A: Boris Borič, Omar Cusma, Stefano Zio, Elia Saggin, Patrik, Kojanec. DOBERDOB B: Francesco Pa- pais, Saša Gergolet, Davide Trevisan, Leonardo Zio. Osnovne šole DOBERDOB A: Luka Gergolet, Martin Juren, Simon Ctič, Ivan Anto-nutti. DOBERDOB B: Matej Lavrenčič, Filip Juren, Emil Anotntti, Tomaž Co-tič. DOBERDOB C: Anika Tosolini, Jan Bensa, Jaro Brecelj, Saša Kobal. VRH: Daniel Černic, Michele Za-go, Daniel Laurenčič, Erika Pecar, Aleksander Gergolet SOVODNJE: Dejan Bacicchi, Matteo Derose, Nicholas Piva, Dimitri Petejan Od leve zgoraj v smeri urinih kazalcev: nižje srednje šole: Doberdob A; osnovne šole: Doberdob B in Sovodnje B 7, Longo, Gregori 10, Kraus 8, Žužek 2, Žer-jal 1, Moscati 2, Majovski 2, Starec, trenerja Mario Gerjevič in Danijel Šušteršič. TRI TOČKE: Semolič 2, Košuta 1. Mladi jadranovci so zanesljivo ugnali skromno Goriziano, za katero igra tudi Domov košarkar Matej Dornik (6 točk). Gostitelji so bili vseskozi boljši tekmec, nasprotnika pa so v bistvu sami držali v igri z lastnimi napakami. S Semoličevimi koši so v tretji četrtini domači pridobili tudi do 23 točk prednosti in tekme je bilo tedaj dejansko konec. Trenerja sta tudi tokrat bogato zaupala fantom letnika 1994, ki so se ponovno lepo izkazali. PRVENSTVO U13 TOLAŽILNA SKUPINA Barcolana - Polet/Kontovel 47:71 (18:20, 30:40, 43:48) POLET/KONTOVEL: S. Ciuch 4, Pe-relli, Grgič 8, Furlan 6, Geletti 2, Rottonda-ro, T. Daneu 21, A. Daneu 8, DellAnno 10, Tulliach 8, Antler 4. Trener: Vremec. Igralci športne šole Polet Kontovel so z dopadljivo igro zasluženo premagali Bar-colano, ki je imela krajšo klop, igralcem Poleta in Kontovela pa je bila enakovredna. Ob prvem polčasu so Vremčevi varovanci po-vedli na deset točk, v zadnji četrtini pa so vodstvo še povečali. Vsi igralci so imeli daljšo minutažo in možnost dokazovanja. Posebno pohvalo si tokrat zaslužijo Matija Fur-lan, Robert Tulliach in Luca Antler. TURNIR NA DUNAJU Približno 40 košarkarjev letnikov 1996, 1997, 1998 in 1999 se bo od 29. marca do 3. aprila mudilo na množičnem mednarodnem turnirju na Dunaju. Nastopile bodo mešane ekipe igralcev slovenskih društev. Letos se bo delegacija naših košarkarjev udeležila turnirja Basketball Wien že dvajsetič. UNDER14 ŽENSKE Na Goriškem Capriva - Soča 3:1 (23:25, 25:12, 25:19, 25:16) SOČA: Abrami, Berlot, Brisco, Čeli-kovic, Černic, Cotič, Malič, Mermolja, Sel-lini. Trener: Marko Cotič. Sočanke so v prvem setu z odlično igro presenetile boljše nasprotnice, v nadaljevanju pa niso vzdržale tako visokega ritma in so popustile. Kljub temu so igrale borbeno in solidno v vseh elementih. Vrstni red:Vrstni red: Delfino blu 51, Cormons 42, Capriva 39, Staranzano 36, Grado 26, Soča 22, Millenium 21, Ronchi 18, Fincantieri 9, Olympia Bandelli Rože Fiori 3, Moraro/Mariano 0 (Soča, Capriva in Del-fino blu s tekmo več, Millenium z dvema, Olympia Bandelli Rože Fiori z eno tekmo manj). UNDER12 MEŠANO Na Goriškem Olympia je brez težav slavila na prvem troboju prvenstva U12. Domačini so najprej premagali Ronchi, prave igre pa v bistvu ni bilo, saj so nasprotno ekipo po-servirali. V drugi tekmi pa so premagali še ekipo iz Gradeža, ki je na začetku leta osvojila Soški pokal. Trener Markič je na igrišču zvrstil vse igralce in vsi so se dobro odrezali. Izidi: Olympia Corsi Adriano - Ronc-hi 2:0 (25:5, 25:7), Grado - Olympia Corsi Adriano 0:2 (5:25, 19:25), Ronchi - Grado 0:2 (13:25, 13:25) OLYMPIA CORSI ADRIANO: Lu-poli, Komjanc, Lavrenčič, Terpin, Pisk, Persoglia, Princi, Frandolič, Frati. Trener: Ivan Markič Na Tržaškem Skupina B Kontovel - Coselli Blu 2:1 (15:25, 25:21, 25:22) KONTOVEL: Barnaba, Bezin, Bru-netti, Fanzella, Mattessich, Metelco, Pagan, Roma, Starc, Zaccaria. Trener: Vitez. Kontovelke so se v povratnem delu maščevale Coselliju Blu za poraz na prvi tekmi. Nasprotna ekipa je zelo dobra, naše igralke pa so zaigrale zelo borbeno in so na koncu tudi zasluženo slavile. Prvi set so morale sicer prepustiti Coselliju Blu, v ostalih dveh pa so stalno vodile in lepo gradile igro, tako da so se lahko veselile zmage. Na igrišču so se zvrstile vse odbojkarice in vse prispevale k uspehu. Vrstni red: Coselli Blu 9, Kontovel 8, Azurra 4, Breg 0 (Coselli Blu s tekmo več, Breg s tekmo manj). / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. marca 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka »Riba vas gleda«: Smradki 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua (v. M. Costanzo) 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio all spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 23.25 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Game show: Soliti ignoti - Identita nascoste (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Il commissario Montalbano 23.15 Film: Wasabi (akc., Fr. '01, r. G. Krawczyk, i. J. Reno) 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved ^ Rai Due 6.25 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I Fatti Vostri (v. G. Magal- li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 20.30, 0.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società 14.00 Deželne volitve 2010 - Volilna tribuna 14.30 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) 15.15 Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Game show: Cuore di mamma 18.05 Dnevnik in športne vesti 19.40 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Resničnostni show: L'isola dei fa-mosi (v. S. Ventura) ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.00 Deželne volitve 2010 - Strankarska poročila 8.15 1.10 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Turin: SP v umetnostnem drsanju, kratki program (m) 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 17.45 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (23. 3. 2010) Vodoravno: maratonec, Američani, katamaran, S. L., beka, Grk, D. R., Tamara Press, Ema, Erie, Tamm, Nin, kanonir, O. R., kan, Mojca, Palatin, Taine, spirala, Ennio; na sliki: Stojan Sancin. 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Nella Valle di Elah (dram., ZDA, '07, r. P. Haggis, i. C. Theron) 23.10 Nogomet: Speciale Serie A Rete 4 10.00 Nad.: Bianca Nan.: Vita da strega Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Carabinieri 3 17.20 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: E.R. - Medici in prima linea Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nad.: Sentieri Film: Il principe coraggioso (pust., ZDA, '54, i. J. Mason) Dnevnik in vremenska napoved 21.10 Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Firewall - Accesso negato (tri-ler, ZDA, '06, r. R. Loncraine, i. H. Ford, P. Bettany) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Šport: Controcampo 12.00 12.55 14.05 15.10 16.15 16.40 18.55 19.35 20.30 21.10 Canale S Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Resničnosti show: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 22.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Film: Ti amo in tutte le lingue del mondo (kom., It., '05, r.-i. L. Pie-raccioni) 23.30 Aktualno: Nonsolomoda 25 e ol-tre... (v. V. Bilello) V Italia 1 6.10 Nan.: Degrassi 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends 9.10 Variete: Polpette 10.40 Dok.: Capogiro 11.45 Aktualno: Jekyll - La vera faccia del-la Tv 12.15 Aktualno: Nella rete di Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Risanke: American Dad 14.05 Risanke: I Griffin 14.35 20.05 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Kyle XY 16.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Variete: Le Iene Show 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled Tiska 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Šport: Ski magazine 12.30 Dokumentarec o naravi 13.00 Aktualno: Lavoro e dintorni 14.05 Aktualno: ...Attualita 15.05 Aktualno: Videomotori 16.20 Aktualno: Si fas par di 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: La provincia ti informa 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.10 Aktualno: Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Preparati la bara (western, '68, i. T. Hill) 22.30 Variete: Nus fevelin di se - Ci par- lano di se 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: Perche??? 0.30 Dok.: La grande storia LA 6.00 7.00 10.10 10.15 10.25 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 La l Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Jag - Avvocati in divisa Film: Cammina, non correre (kom., ZDA, '66, r. C. Walters, i. C. Grant, S. Eggar) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan 0.55 Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Tetris Variete: Victor Victoria (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Lutk nan.: Na potep po spominu 10.25 15.45, 18.40 Risanke 10.35 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.10 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke (pon.) 11300 Nan.: Linus in prijatelji (pon.) 12.00 Družinske zgodbe (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Opus (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.15 Kratki igrani film: Tianina preizkušnja (pon.) 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.25 Naši vrtovi 18.00 Dok. serija: Budizem na slovenskem 18.25 Minute za jezik 18.30 Žrebanje lota 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Mednarodna obzorja 22.10 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Dok. odd.: Kokain, strahovlada in Inkovska vstaja (t Slovenija 2 6.30 0.50 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.40 Dober dan, Koroška (pon.) 9.10 Na lepše (pon.) 9.40 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 10.35 NLP s Tjašo Železnik 13.30 Odd. o modi: Bleščica (pon.) 14.05 Studio City (pon.) 15.05 Pozdrav Afriki (pon.) 15.35 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 23.03.1992 (pon.) 16.00 Na obisku - Oddaja Tv Koper Ca- podistria (pon.) 17.00 Glasnik - Oddaja Tv Maribor 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 V dobri družbi - Oddaja Tv Maribor 19.00 Intervju: Dr. Janez Arnež (pon.) 20.00 Globus 20.30 Muzikajeto 21.00 Prava ideja! 21.30 Dediščina Evrope 23.15 Film: Težki časi (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.30 23.05 23.35 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Zoom Globus Potopisi Biker Explorer Eno življenje ena zgodba Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Minute za... Vremenska napoved Primorska kronika 22.15, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Alpe Jadran Srečanja v skupnosti Italijanov City Folk Glasb. odd.: Je vse res Istra skozi čas Artevisione Iz ahiva po vaših željah Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 12.05 17.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.00 22.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in vi-deostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 16.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Vedeževanje z Magdaleno Športni ponedeljek Maja in časobna skrinja Pravljica 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved Objektiv Odprta tema Prvi tempo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori (v. M. Tretjak); 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Čustvena inteligenca; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Male živali; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Reportaža s prireditve Gospodarstvenik Primorske; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiac-hieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Et-nobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.15 Slovenski glasbeni dnevi, U. Rojko: Kralj David, prenos; 21.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 24. marca 2010 VREME, ZANIMIVOSTI PLIMOVANJE Danes: ob 1.03 najnižje -5 cm, ob 6.19 najvišje 23 cm, ob 13.05 najnižje -44 cm, ob 19.52 najvišje 35 cm .Jutri: ob 1.40 najnižje -17 cm, ob 7.14 najvišje 31 cm, ob 13.42 najnižje -51 cm, ob 20.16 najvišje 44 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................340 Vogel.................160 Kranjska Gora.........40 Krvavec..............150 Cerkno...............130 Rogla.................140 Mariborsko Pohorje . .50 Civetta...............155 Piancavallo..........160 Forni di Sopra.........70 Zoncolan..............65 Trbiž Na Žlebeh ...........185 Mokrine...............95 Podklošter ............85 Bad Kleinkirchheim . . 60 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER V spodnji nižini in ob obali bo prevladovalo pretežno jasno vreme. V zgornji nižini in v gorah pa bo spremenljivo do oblačno. Popoldne bodo v predalspkem pasu možne posamezne krajevne plohe. Ponoči in zjutraj se bo lahko pojavila megla v pasovih. Jutri se bo v vzhodni Sloveniji delno razjasnilo, zapihal bo jugozahodni veter. Drugod pa pretežno oblačno. Ponekod v zahodnih krajih bo popoldne občasno rahlo deževalo. Nove slovenske znamke V petek je Pošta Slovenije izdala tri nove znamke. Prvi dve sta izdani ob letošnjem prazniku Velike noči in prikazujeta zanimivo cvetnonedeljsko bu-tarico in potico iz Ljubnega ob Savinji. (Slika 1) Druga znamka pa je posvečena svetovnemu prvenstvu v poletih v Planici, ki se je odvijalo od 18. do 21. marca. Planica velja za zibelko smučarskih skokov in poletov. Prvo mednarodno tekmovanje je bilo na letalni-ci bratov Gorišek že leta 1934, prvo svetovno prvenstvo pa leta 1972. V vseh teh letih je v Planici padla cela vrsta svetovnih rekordov. Znamko za letošnje prvenstvo je Pošta Slovenije tiskala v bloku. Konec tega tedna pa bo v petek izšlo še nekaj novih slovenskih znamk. V seriji turizma bodo letos izdali znamko posvečeno mestu Izola. Na njej bo prikazana zračna slika slovenskega mesta ob morju z vrednostjo 0,92 €. V seriji Srednjeveški samostani v Sloveniji bodo izdali znamko o kartuzijanskem samostanu v Jurkloštru na Štajerskem blizu Zidanega mosta. Od tega samostana so ostale le ruševine, a znan je predvsem zato, ker naj bi bila v njem pokopana Veronika Deseniška. Istega dne pa bosta izšli še dve seriji znamk o rastlinstvu. Prva serija bo posvečena slovenskim divjim nageljčkom, ki bodo prikazani na treh znamkah in na enem bloku. V bolku, se pravi la lističu, ki vsebuje eno ali več znamk, pa bo Pošta Slovenije izdala v petek tudi dve znamki posvečeni potoniki. Prikazani bosta evropska in azijska potonika. (Slika 2) Italijanske novosti Kot je bilo napovedano in smo poročali v prejšnji številki Postiljona, bi v marcu italijanska poštna uprava morala izdati sedem novih znamk. Izdala jih je šest. Med njimi ni nobene, ki bi bila posebno lepo izdelana ali bi imela kakšno posebno sporočilno vlogo. V glavnem gre za priložnostne in reklamne izdaje. Očitno filateliji in umetniškemu oblikovanju poštnih znamk v Rimu ne posvečajo več toliko pažnje in pozornosti kot v prejšnjih letih in desetletjih. Škoda, saj je znamka tisto sredstvo, ki v milijonski nakladi potuje po vsem svetu in je lahko odlično sredstvo za promocijo narodove zgodovine, kulture, tradicije ter krajevnih in naravnih lepot. Poleg dveh osebnosti, pisatelja En-nia Flaiana in časnikarja Maria Pan-nunzia, katerih stoletnico rojstva se spominjamo v tem času, je marca izšla znamka z baziliko v Motti di Livenza, znamka ob 150-letnici milanske pokrajine ter serija dveh znamk namenjenih 100-letnici podjetja Alfa Romeo. V ponedeljek je izšla še znamka posvečena svetemu mrtvaškemu prtu v Tu-rinu. V aprilu pa ni napovedana izdaja nobene nove italijanske znamke. V prvem programu letošnjih izdaj so sicer napovedali znamko posvečeno Rimu kot glavnemu mestu Italije, a so jo očitno, morda na kakšne politične pritiske, zaenkrat vzeli iz programa. Collecta 2010 v Ljubljani Od petka, 26.,do nedelje, 28. marca, bo v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani 4. Mednarodni sejem zbirateljstva za filateliste, numizmatike in zbiralce. V nekaj letih se je to mednarodno srečanje razvilo v pomemben dogodek, na katerega so pozorni zbiralci iz Slovenije in vse Evrope. Pomislimo le, da se je lansko leto udeležilo tega srečanja 9.700 obiskovalcev. Letos pa se je že prijavilo 110 zbirateljev in trgovcev iz 12 držav. Poleg izmenjav in trgovskih poslov bo letos v okviru Collecte 2010 tudi dražba starih knjig, državna mladinska filatelistična razstava, razstava za odrasle Spoznavajmo svet in domovino in gostujoča razstava bankovcev, ki jo je v okviru Evropskega numizmatičnega združenja pripravil Čeh Vladimir Filip. Razstava prikazuje avstrijske bankovce, ki so bili v obtoku tudi v naših krajih v letih 1759 do 1918. Razstava bo odprta v petek od 12.00 do 18.00, v soboto od 9.00 do 18.00 in v nedeljo 9.00 do 16.00. Klub Košir iz Trsta prireja za člane in prijatelje izlet v Ljubljano v soboto dopold- Razstava v Tržiču Filatelistično in numizmatično društvo v Tržiču je pred kratkim pripravilo letno društveno razstavo v nekem mestnem trgovskem središču. Poleg otroškega ex-tempore na filatelistično tematiko, je bilo v 21 razstavnih oknih na ogled 5 zbirk, med katerimi sta bili najbolj zanimivi: zbirka Furlanija -Julijska krajina na italijanskih znamkah, ki jo je pripravil predsednik društva Bruno Tramontin, in zbirka Slovenske razglednice maximum, ki jo je pripravil član društva Giampaolo Quidaccio-lu. Maximum razglednice so tiste fila-telistične izdaje, ki imajo znamko in poštni žig na prvi strani razglednice, in slika razglednice ter znamka ali žig pa morajo imeti isti grafični motiv. Razstavljeni eksponati so prikazali slovenske maximum razglednice od začetka samostojne slovenske države do decembra lanskega leta. vmešali snovi, ki dišijo po cvetovih pomaranče in po vrtnici iz Damaska. Direktor pošte v Rabatu zagotavlja, da bo vonj trajal sedem let. Dovolj je podrgniti s prstom po sliki na znamki in začutili bomo prijeten vonj ene ali druge rože. Filatelistične razstave V tržaškem poštnem muzeju je na ogled zanimiva filatelistična razstava na temo Poštna zgodovina: prava strast. V številnih zbirkah je prikazana zgodovina naših krajev predvsem s pomočjo poštnih žigov. Med razstavljalci so tudi Peter Suhadolc (Poštna zgodovina openske pošte), Branko Morenčič (Dvojeziočni žigi na Primorskem pred prvo svetovno vojno in po njej) ter Ve-selko Guštin (Pošta na Dolenjskem od 1836 do Kraljevine SHS). Razstava je odprta ob delavnikih vse do 6. aprila. Koroško filatelistično društvo pa je priredilo ob 60-letnici svojega delovanja veliko tekmovalno razstavo Maksi Ravne 2010. Razstava je odprta do 25. marca v razstavišču na gradu Ravne na Koroškem. Na razstavi so razstavljeni eksponati v tekmovalnih razredih Mak-simafilija, stare razglednice in zbirke Dišeče znamke V Postiljonu smo že sprogovorili o zanimivih izdajah raznih poštnih znamk, ki imajo originalne oblike in na katerih so posebni materiali. Taki dve znamki je letos izdal Maroko. S posebnim sistemom so v barvo znamke pod naslovom Eno okno. V ocenjevalni komisiji je tudi predsednik tržaškega kluba Košir Peter Suhadolc. Ob tej priložnosti so organizatorji izdali osebno poštno znamko in v času razstave bo na pošti v Ravnah v uporabi priložnostni poštni žig s premičnim datumom, se pravi 15 odtisov spominskega žiga. (Slika 3) I.T.