Čeprav je septembrsko sonce dokaj žarko pripekalo, ni oma-jz
ogiedali velesejmske paviljone.
lo' vztrajnosti gostov, da bi si
neiMUea dogodek
Peljski veleposlanik v Beogradu Grochulski o obisku poljske partijske
in vladne dslegaoije v Jugoslaviji
BEOGRAD, 7. sept. (Jug opreš). »Bližnji obisk poljske partijske in vladne delegacije b o logična posledica prijateljstva in sodelovanja, ki se stalno po glablja in razširja med poljsko in Jugoslavijo« — je izjavil Ju gopresu poljski veleposlanik v Beogradu Kenryk Grochulski,
Ko je naglasil, da pripisuje temu obisku velik pomen, in da Je hiter razvoj prijateljskih odnosov med Poljsko in Jugoslavijo v zadnjih letih ustvaril pris-rčno ozračje med dvema narodoma, je Grochulski dejal: »Brez dvoma bo ta obisk dogodek velikega pomena™ Prispeval
bo k ustvarjanju še ugodnejšega ozračja, ki bo pomagaJo realizirati naše skUpne cilje. Pomel tega sestanka je treba oceniti tudi s stališča odnosov med socialističnimi državami. Lahko pričakujemo, da bo svetovno javno mnenje pozitivno ocenilo ta korak kot enega važnih momentov v mednarodni politiki.
Govoreč o dosedanjih rezultatih razvoja poljsko-jugoslo-vanskih odnosov, je Grochulski
VREME
Napoved za nedeljo:	Pretežno
sončno vreme, pozneje od zahoda naraščajoča oblačnost. Zjutraj po kotlinah megla. Ponoči temperature od 8 do 12, v Primorju IS. ftatvtižje dnevne do 20 stopinj
dejal: »Dosedanji razvoj odnosov med Poljsko im Jugoslavijo na političnem, gospodarskem in kulturnem področju daje vse osnove in odpira najširše možnosti nadaljnjega in vsestranskega poglabljanja. Ni potrebno posebej pojasnjevati,'da je to v interesu obeh držav.
Na vprašanje, kakšne ukrepe bi bilo treba pod vzeti, da bi se sodelovanje med Poljsko in Jugoslavijo še bolj razširilo in okrepilo, je Grochulski izjavil, da je treba predvsem izkoristiti sporazume, ki že obstajajo na mnogih področjih, na primer o blagovni izmenjavi, kulturnem' sodelovanju. znanstveno - tehničnem sodelovanju, kakor tudi druge sporazume, sklenjene med posameznimi ustanovami Poljske in Jugoslavije. Razen tega — je dejal poljski veleposlanik — se ti sporazumi lahko razširi' kot je bilo to storjeno s protokolom z dne 5. septembra 1957 na področju kooperacije posameznih industrijskih panog obeh držav in na področju sodelovanja na tretjih tržiščih.
Nedvomno — je zaključil svojo izjavo veleposlanik Grochulski — bo ozračje zaupanja in iskrenosti, kakor tudi vse-pogostejše manifestacije prijateljstva med našima državama, omogočalo dosego še boljših rezultatov.
Spored obiska poljske delegacije
Beograd, 7. sept. (Tanjug). Kot se je izvedelo, bo delegacija CK poljske združene delavske partije in vlade LR Poljske, ki jo vodita prvi sekretar CK PZDP Wladislaw Gomulka in predsednik ministrskega sveta Juzef Cyrankie\vicz, med sedemdnevnim uradnim obiskom v Jugoslaviji obiskala poleg Beograda tudi LR Slovenijo in LR Hrvaisko, kjer si bo ogledala nekatera industrijska podjetja in kulturne znamenitosti.
Med bivanjem v Beogradu bo delegacija položila venec na grob Neznanega junaka na Avali m prisostvovala slavnostni seji beograjskega ljudskega odbora.
Predsednik republike Josip Broz Tito bo priredil na čast poljski partijski In državni delegaciji slavnostno kosilo in sprejem, predvideni pa so tudi Jugoslovansko-poljskl razgovori.
»Zelo sem zadovoljen z izidom razgovorov. Menim, da so utrdili prijateljske zveze med državama. Ostalo bo povedano v sporočilu«.
Britanski minister za zunanje zadev« I/loyd je dejal:
»Formalni del razgovorov je končan. Ves čas so potekali v ozračju prisrčnosti in prijateljstva- Menim, da so bili zelo koristmi«.
Državni sekretar Koča Popovič je pripomnil, da se popolnoma strinja z izjavo svojega kolege g. Ll-oyda.
Na današnjih razgovorih so končali posvetovanje o mednarodnih problemih. Po posvetovanjih o Bližnjem vzhodu in razorožitvi sta ministra za zu-
Delegacije in obiski
Varšava — Poveljnik jugoslovanskega vojnega letalstva generalni polkovnik Zdenko Ulepič je prispel v Varšavo kot vodja delegacije jugoslovanskega vojnega letalstva, ki se bo udeležila proslave tedna poljskega letalstva. Na varšavskem letališču so generala Ulepiča sprejeli poveljnik poljskih letalskih sil J. Fray-Bielecki s skupino višjih častnikov ter jugoslovanski veleposlanik Milorad Milatovič.
Beograd — Prihodnji teden bo prispela v Jugoslavijo na obisk delegacija poljskih kemikov in tehnologov, ki jo vedi pomočnik ministra kemične industrije Poljske -A. Kovvalstei. Delegacija se bo mudila v naši državi 15 dni, obiskala bo več kemičnih in drugih podjetij ter nekatere turistične kraje.
Začarani krog 30%
(Od našega posebnega dopisnika)
BONN, 7. sept. (Po telefonu). V Friedrlchs Ebert Alle je zelo preprosta, ničkaj ugledna stavba. Nekak provizorij z dolgimi hodniki in majhnimi prenatrpanimi sobicami: predsedstvo nemške socialnodemokratske st ranke.
Edvard Kardelj na razstavi Družina in gospodinjstvo
Zagreb, 7. sept. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je danes popoldne obiskal mednarodno razstavo »Družina in gospodinjstvo 1957« in prisostvoval reviji sodobne mode. Razstavo so obiskali tudi člani zveznega izvršnega sveta Veljko Ze-kovič, Miijalkso Todorovič, Nikola Miinčev, podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Ivan Božičevič ter drugi funkcionarji
Ob vhodu v centralo številčno najmočnejše zahodnememške stranke je velik, a zelo skromno urejen prostor. Ob steni ličen in okusno okrašen podij z dop-rs-n.m kipom pokojnega predsednika stranke Schumacherja, na nasprotni strani veliiika tabla s podatki o moči socialnih demokratov in njihovega tiska, ob oknih mizice in stoli, kot se z-a sprejemnico spodobi. Na sredi - pa kup, velik kup: zaboji z letaki in lepaki, z brošurami in slikami, knjige, zbirke citatov, priročniki, vzorčni govori, revije — Gradivo, ki naj pomaga • ocialnim demokratom, dia zadovoljivo opravijo težak volilni posel, da povedo v čem so bile slabosti zadnjih let, kako si opozicijska Stranka predstavlja delo .bodočega parlamenta in naloge prihodnje vlade. Težak in težaški posel.
Težak je posel socialnodemokratskih voditeljev in aktivistov, ne samo zaradi tega, ker se morajo boriti s propagando finančno neprimerno močnejšega nasprotnika, ki je vrh tega deležen izdatne pomoči mnogih posvetnih in blagoslova duhovnih institucij. Težaški je posel predvsem zaradi tega, ker je trenutno gospodarski položaj v zvezni republiki nadvse ugoden: polna zaposlitev, premije, rneplačevanje (vsaj v nekaterih podjetjih, ki se boje fluktuacije),
močan izvoz, bogate zlate in devizne rezerve. Izredno dober kenjuktumi položaj, ki ga znajo vladni volilni strategi izvrstno izkoriščati, prisegajoč na večno korjukturo, ki pa opoziciji ne daje možnosti tozadevno močnejše ofenzive.
Socialni demokrati, razumljivo, niti ne zanikajo sedanjega ugodnega položaja. Prizadevajo si samo poudariti delež, ki so ga imeli pri ustvarjanju sedanje blaginje: nemški delavski razred (kar nasprotna propaganda nerada omenja), nadvse jzdiatna pomoč ZDA, česar nasprotnik izjemoma, tudi ne obeša na veliki zvon) dn pa okoliščina, da vse doslej zvezne republike ni ob-teževala niti vojska niti vojna industrija (o čemor vladna stranka povsem molči). Mimo tega socialnddemokrati dokazujejo, da je socialna neenakost še vedno velika in opo-
zarjajo:	ne	se zavajati, ko-
njunktura je nekaj trenutnega, prehodnega; kopičenje zlatih in deviznih rezerv vzbuja nezadovoljstvo. sosedov in bo v končni posledici bumerang, ki bo nas same krepko zadel; vojna industrija, ki je sedaj stekla, samo jemlje, ne daje pa nič, in odpira pot inflaciji; nastopa druga industrijska revolucija, avtomatizacija, ki bo marsikaj spremenila, ki ji pa sedanja vlada gre popolnoma nepripravljena brezglavo nasproti.
Ce je ta razlaga in opozorila nasploh deležna velikega pritrjevanja, je za sedaj vsekakor težko presoditi. Laže je reči, da so večje pozornosti deležna tista opozorila, ki se nanašajo na cene, o katerih je splošno mnenje, da bodo kmalu po volitvah poskočile. Menda naj bi bil njihov dvig tudi izraz hvaležnosti industrijskim zvezam za podporo prizadevanju krščanske demokracije dobiti tretji zaporedni mandat na volitvah. Bojazen pred neposrednim dvigom cen pa je resna in edina »otipljiva« stvar v tej volilni kampanji. Mimo nje ne more iti nihče, tudi ne tisti, ki stvari opazujejo samo z zornega kota svojega trenutnega udobja, ki jim za drugo ni veliko mar in bi bili zato pripravljeni 15. septembra ponovno aplavdirati dosedanji vladi.
Naj bo tako ali drugače, trenutne gospodarske razmere v zvezni republiki so v resnici ustvarile zanimivo volilno situacijo:	izkoriščajoč sedanjo
konjunkturo, operira tradicionalno idealistična krščansko demokratska stranka z materialnim položajem posameznika pod geslom: »Blaginja za vse! Držimo. kar imamo! Nobenih sprememb!« Socialni demokrati, katere tradicija pa je boj za socialne pravice in materialne izboljšave. pa je prenesla težo na mir, varnost, na zunanjepolitične probleme. Čeprav je to trenutna volilna taiktika. je po vsej verjetnosti tudi Izraz iskanja 'nečesa novega ter glede na spremenjene in posebne tukajšnje razmere za množico bolj sprejemljivega. Ker tega novega še ni. pa se glavna volilna borba odvija na fronti zunanje politike. Glede na to, da je od
rezultata nedeljskih voflštev odvisna bodoča nemška peJ.itika, od nje pa v marsičem tudi evropska in celo svetovna politika, pa je pozornost, ki velja področju zunanjih odnosov, zvez, paktov in sistemov, tudi povsem razumljiva.
V tem pogledu so socialni demokrati imeli svoje svetle trenutke, samo da so bili menda kratki. Gottingenški apel atomskih znanstvenikov je močno odmeval, vendar je kmalu šel v pozabo; zoperstavljanje vojaški obveznosti je tudi obetalo in še obeta nekaj, a kaj, ko je v parlamentu že sprejeti zakon za discipliniranega Nemca stvar, proti kateri skoraj nima smisla ugovarjati; neoboroževanje zvezne republike je važen problem, toda ko pa so vendar razoro-žitveni razgovori v Londonu znova v slepi ulici in ničkaj prida ne kažejo; in združitev Nemčije: problem je boleč, a velike države, ne samo ena, tudi tri, zasledujejo predvsem svoje koristi, nimajo pravega smisla zanj.
Osnovni problem, ki se ob teh volitvah zastavlja pred socialne demokrate, je, kako prebiti dosedanji začarani krog 30%, kolikor so približno dobili na obeh dosedanjih parlamentarnih volitvah. Da bi jim to uspelo in da zanje ne bi glasovala venomer ena in ista skupina zvestih, taktizirajo, popuščajo tu, napadajo tam. Psihoza v zvezni republiki je taka, da se mnogi, celo najbolj preprosti ljudje — ob sedanjem gospodarskem položaju še zlasti — strašno boje vsakih radikalnih sprememb: zato socialni demokrati v tem pogledu popuščajo, odstopajo. Toda psihoza v zvezni republiki je, kot povsod po svetu, tudi ta, da vsi preprosti in pošteni ljudje želijo mir. Zato Ollenhauer in njegova stranka v tem pogledu napadajo dosedanjo politiko, ki da ne vodi k temu cilju.
Ce bi se socialnim demokratom res posrečilo prebiti začarani krog dosedanjih odstotkov, potem se naslov majhnega letaka, ki izgubljen med konico drugih v predsobi na Friedrichs Ebert AUee vabi h kabaretni reviji:	»Naslednji,
prosim,« ne mara le zna uresničiti. Samo v tem primeru JI se iz predsobe, kjer čaka ža osem let, preselil za mizo z\ enega kanclerja — naslednji.	Beenjcn
3. zapebikl velesejem odprt
Svečane otvoritve se je udeležil tudi predsednik republike tovariš Tito — Odprti so novi paviljoni tujih držav — Na sejmu razstavlja 27 držav in nad 4000 domačih razstavljalcev
Zagreb, 7. sept. Danes dopoldne so svečano odprli 53. mednarodni zagrebški velesejem, ki po svojem obsegu in razstavljenem blagu prekaša vse dosedanje, kar jih je bilo pri nas. Svečane otvoritve so se udeležili razen predsednika republike tov. Tita s soprogo, tudi mnogi člani zveznega izvršnega sveta, predstavniki Ljudskih skupščin vseh republik in republiških izvršnih svetov, predstavniki vseh glavnih mest naših
republik, zbora.
predstavniki JLA in predstavniki diplomatskega
Točno ob 9. uri je prispel na velesejem predsednik republika. nakar je predsednik ljudskega odbora Zagreba Vjače-slav Moljeva c pozdravil tovariša Tita. in ostale goste. V svojem kratkem nagovora je zatem med drugim dejal, da se je obseg zagrebškega velesejma ogromno povečal in je sedaj skupna površina velesejma nad 465.000 kv. m. na kateri ;e 23 razstavnih objektov. Letos razstavlja na velesejmu nad 4000 domačih razstavljalcev in mnogo razstavljalcev iz it držav. Domača industrija pa razstavlja na dvakrat večjem razstavnem prostoru kakor lani. Okoli 500 domačih priznanih podjetij razstavlja najboljše izdelke, najbolj pa je zastopana naša strojna m ; trojno-predelovalna industri-a. Tuji razstavljalci pa so povečali svoj razstavni prostor za ■•ec kot 30 %. Poleg paviljonov, >i so jih imeli že LR- Kitajska, Italija, Sovjetska zveza, Madžarska, Romunija in Češkoslovaška, imajo sedaj svoje paviljone tudi Avstrija, Združene države Amerike, Demekra-
• čna. republika. Nemčija in Poljska. Razen tega so zgradili
• idi nekatera naša večja podjetja lastne paviljone, kot
»Iskra« iz Kranja, »Jugovinil« in druge.
Za njim je govoril še predstavnik zveznega izvršnega sveta Mija! ko Todorovič (govor objavljamo na posebnem ice-stu). nakar je predsednik republike prerezal svilen trak in s tem odprl 53. zagrebški velesejem. V spremstvu ostalih gostov si je nato predsednik republike ogledoval razstavljeno blago v paviljonih. Med štiri-urnim ogledovanjem so gosti le bežno videli ogromne množine predmetov, pri čemer eo vidno kazali svo.ie zadovoljstvo. Čeprav je bil dan izredno topel in je vročina kar preveč pritiskala na ogromne strešne površine paviljonov, so predsednik Tito s svojim spremstvom ter večtisočglava množica vztrajno hodili od paviljona do paviljona in izražala priznanja zdaj tem, zdaj drugim predstavnikom podjetij. — Tudi tuji gosti so s presenečenjem priznavali, da razstavljeno blago, zlasti elektro- in strojne industrije, prav v ničemer ne zaostaja niti glede kakovosti in niti glede raznovrstnosti za enakimi industrijami v zahodnih razvitejših deželah.
Dejstvo je. da za ogled letošnjega zagrebškega velesej-
ma ni dovolj samo en dan, temveč, da si ga more obiskovalec ogledati v tem času le površno. Človek se skoraj izgubi v vseh ogromnih 27 paviljonih, saj vsak zase terja precej časa, da vsaj bežno vidi, kar je pred njim. Vendar pa ta bežen ogled pusti v obiskovalcu izreden vtis te impozantne prireditve, ki je ne bo zlahka pozabil.
Kmalu po otvoritvi velesejma so se že zgrinjale dolge kolone ljudi iz mesta proti sejmišču. Prireditelji pričakujejo, da bo obisk na letošnjem velesejmu daleč prekoračil število obiskovalcev prejšnjih prireditev,	e
V okviru 53. zagrebškega mednarodnega velesejma je bila danes odprta tudi mednarodna revialna razstava »Družina in dom 1957« z otroškim sejmom. Svečane otvoritve te razstave, ki je pod pokroviteljstvom predsednika republike tov. Tita, so se udeležili razen članov zveznega izvršnega sveta Franca Leskoška in Pavla Gregoriča ter predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Dju-ra Salaja tudi številni predstavniki republiških izvršnih svetov, ženskih društev in mladinskih organizacij. Prisotne goste je pozdravil podpredsednik zagrebškega ljudskega odbora Juriča Draušnik.
Razstavo je zatem odprla predsednica org anizaeri j skeg a komiteja in član predsedstva zveznega odbora SZDL Jugoslavije Pepca Kardelj. Preden je otvorila razstavo, je v svojem 'kratkem nagovoru poudarila, da ima naša družina
dostojno življenje lahko le, če bo deležna skrbi celotne družbe. Naš materialni razvoj je danes ža tako napredoval, da moremo podružabita dn modernizirati mnoge gospodinjske posle, ki .danes predstavljajo veliko breme za delovno družino.
V nadaljevanju je nato dejala, da naj razstava prikaže poleg materialnih možnosti tudi pripravljenost družbenih činiteljev — organov oblasti, družbenih organizacij in samih državljanov, da pripomorejo pri oblikovanju sodobne družine. Potrebna je skupna dejavnost proti zaostalim pojmovanjem. Ta razstava naj bo izhodišče in pobuda pri vseh akcijah za' pomoč družini in delovni ženi.
Po otvoritvi razstave je bila revija sodobnega oblačenja, pri čemer so prikazovali zadnje modele naše otroške konfekcije.	B,	R.
(Govor Mij alka Todoroviča ob otvoritvi velesejma na 5. strani.)
Predsednik Tito o velesejmu
»Lahko rečem, da sem ■ to razstavo ln s tistim, kar sem tokaj videl, pri-Bet do prepričanja, ik do. biva zagrebški velesejem vse večji pomen kot eden prvorazrednih sejmov mednarodnega pomena. Razstavljeni predmeti ln organizacija kažejo, da ■o voditelji in organizatorji velesejma vložili mnogo naporov ln dosegli rezultate, ki Jim Jih človek lahko zavida. Želim, da bi bili naslednji sejmi tn — da tako rečem — pregled tehničnih dosežkov naših gospodarskih in industrijskih zmogljivosti, ki naj hi ta. ko prišle do svojega najvišjega izraza.
Čestitam organizator, jem velesejma«.
Razgovori so bili koristni
V državnem sekretariatu za zunanje zadeve so bili včeraj dopoldne končani jugoslovansko-britanski razgovori — Uradno sporočilo bo izdano danes
BEOGRAD, 7. sept. (Tanjug). — Danes so se v državnem sekretariatu za zunanje zadeve končali jugoslovansko-britanski politični razgovori- Uradno sporočilo bo objavljeno jutri ob 10. uri dopoldne. Razgovore so imeli državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič in minister za zunanje zadeve Velike Britanije Selwyn Lloyd tor njuni sodelavci v četrtek dopoldne in popoldne in danes dopoldne. Na današnjem 'sestanku so pripravili besedilo uradnega sporočila-
Državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je izjavil novinarjem naslednje?,
nanje zadeve prešla k razgovorom o odnošajih med Jugosla-
vijo in Veliko Britanijo — se pravi o ekonomskih in kulturnih zvezah ter dala predloge, na katerih področjih bi se dali fci odnošaji razširiti.
Veleposlanik Velika Britanije sir John Nicholls je priredil danes v svoji rezidenci kosilo, ki so se ga udeležili od jugoslovanske strani državni sekretar
za zunanje zadeve Koča Popovič, državni podsekretar Mladen Ivekovič, veleposlanik FLRJ v Londonu Ivo Vejvoda in drugi funkcionarji državnega sekretariata za zunanje zadeve, od britanske strani pa poleg ministra Lloyda tudi člani njegovega spremstva in funkcionarji veleposlaništva.
EETO ML, STB7. 211
Izdaja in ttsfea Ce.&oplano podjetje Slovenska poročeTttle«». — Direktor) UirtU^Janhaba. Crlavni m. odgovorni nr&dnik: Sergej Vošnjak- — Uredništvo Ljubi;aaa, Tomšičema ulica Št- 1 la 3, telefon 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana^ Tomšičeva ulica št. t/H, telefon 23-522 do 23-526. — O ir las ni Titova cesta ?. telefon 21-396. ca ihtfriianske naročnike 80-^ z^zusraje.pi-SS^ — Poštni predaj čt_ 29.- - Žiro račun pri Komu-aeJrd Danki Ljuiiljana St. 60-K.B-5-Z-36?, M«»efna naročnina 8S0 din
LJUBUJUri, REMIJI, 8. SEPTEMBRI 1997
cm n n
I « 7 mamili 111111111	omama*!
Govor tovariša Mihe Marinka na seji Glavnega odbora SZDL Slovenije
DaMltt* ml, di m uvod pe-vem adal mfeU, ki naj bi slu.
Ule kot vodilo za našo obširnejšo razpravo. Kot vam je znano, no volilne priprave le močno razgibane in v polnem teku. Predsedstvo SZDL je le pred razpisom volitev imelo svojo sejo, o tem pa m razpravljali še tudi okrajni ljudski odbori, prav tako pa je v polnem teku le tudi aktivnost na terenu. Spričo tega je naloga glavnega odbora SZDL na današnjem zasedanju predvsem v tem, da da politično vsebino in poživi volilno dejavnost naših organizacij. Zato bom dal na mo splošen uvod in nekaj vtisov spričo obstoječega stanja v zvest e volilno dejavnostjo, ki je na terenu.
Predvsem mislim, da je treba jasno imeti pred očmi, da predstavljajo bližnje volitve zaključen ciklus vse te dejavnosti, ki snto jo izvajali že skozi zadnji dve leti v razvijanju našega komunalnega sistema. Zaradi vsega tega dela zadnjih dveh let so te voltive neobhodne, zlasti še zaradi tegav ker so nekateri naši občinski odbori po vseh teh spremembah v teritorialnem obsegu komun in okrajev le dokaj ostareli ter zahtevajo, da jih v predstoječih volitvah pomladimo in osvežimo. Spričo ogromnega dela, ki je bilo v preteklih letih narejeno in spričo ogromnih nalog, ki stoje pred občinskimi in okrajnimi odbori se postavlja nujna potreba, da se tudi glede kvalitete občinskih ljudskih odborov doseže čim boljši rezultat.
Ker eo bodoče naloge občinskih ljudskih odborov, katerim se bodo odgovornosti in kompetence še povečale, izredno valna stvar, bi bilo zelo napačno, če bi se celotna volilna kampanja zreducirala prvenstveno samo na tehnična in kadrovska vprašanja, -bilo bi napačno, če bi razglabljali in pripravljali samo predloge za kandidature in podobno, ker bi s tem izredno poslabšali situacijo in pravzaprav otežk očali sam’ volilni akt. Bgzen tega pa ne bi iz teta volitev skovali tistega političnega kapitala, ki ga pri tem moramo doseči. Vsake volitve so važno politično dogajanje. Pred stoječe volitve pa mislim, da so še zlasti pomembne posebno glede mesta In vloge Socialistične zveze, kakršno ima danes pri nas. Zato je izredno važna naloga Socialistične zveze, da se ob teh volitvah, ki nudijo same po sebi izredno bogato osnovo, izvede globoka in teme-. Ijita politična šola ne le naših kadrov, temveč čim širših slojev delofpnih množic. Te volitve in vse razprave okoli njih lahko predstavljajo zelo velik korak naprej, ker imamo priložnost, da gradimo na konkretnih dejstvih, na konkretnih izkušnjah, ki jih ima po občinah in okrajih že delavsko in družbeno samoupravljanje. Na tej osnovi lahko gradimo zrele politične koncepcije o naši politični ureditvi in lahko dejansko dosežemo dokajšeu kvalitetni skok v politični zrelosti naših množic.
VOUTim USTREZAJOČO POLITIČNO VSEBINO
Mislim, da se take volitve kakor so bližnje volitve v okrajne in občinske odbore lahko v mnogočem materialno in vsebinsko razlikujejo od katerihkoli drugih parlamentarnih volitev. Tu lahko nazorno pokažemo rezultate dosežene v našem dosedanjem razvoju, rezultate poglobljene demokratičnosti v našem družbenem življenju. Poudariti moramo tudi to, koliko novih ljudi se je pri ta-, kem razvoju politično dvignilo in kako se je razširilo število sodelujočih v raznih upravnih organih in kako se Je s tem prenašala odgovornost na veliko širši krog ljudi, pri čemer se je razvijala mnogo večja kritičnost in podobno. Na tej široki osnovi mi neprimerno laže ilustriramo s konkretnimi -primeri obstoj socialistične družbe, kako se ta družba razvija in kako se v tej družbi utrjujejo socialistični odnosi. Zato je izredno važno, da se vodstva naših političnih organizacij z vsema silami potrudijo, da bi tem volitvam dala ustrezajočo politično vsebino. To pomeni, da je treba v vsaki občini, v vsakem okraju in kraju znat] gumirati rezultate dosežene v pre-
teklih letih in ki so nedvomno ogromni. Kot je že na mnogih drugih sestankih bilo rečeno, je brez dvorna res, da vsi skupaj čestokrat preveč jadikujemo, češ manjka nam še tega ali onega,' rabili bi še ta ali ona sredstva, skratka, apetit nam vse bolj raste. Vedno pa pozabljamo vreči pogled nazaj. In če to storimo, smo lahko presenečeni nad tem, kar smo dosegli, kajti dosegli smo. velike rezultate v primerjavi s prejšnjim časom, ko te lokalne samoini-ciative ni bilo. Ce tega ne bi znali sumirati, bi puščali v ne-mar dragocene vrednote, ki jih nujno moramo uporabiti kot dragocen politični kapital za afirmacijo naše politične graditve, kot dragocen kapital za nadaljnje utrjevanje socialistične zavesti. Rezultati, ki so bili v tem času doseženi, niso samo v materialnem smislu, temveč tudi v razvijanju aktivazacije širokih delovnih množic, v spl o ni gospodarski stimulaciji, ki se .ie v tem času močno razvila,. in tudi v nedvomno mnogo večjem poletu proizvajalnih sil, v razvijanju same proizvodnje, predvsem pa v pomnožitvi števila ljudi, ki sodelujejo v upravljanju.
NASA NOTRANJA POLITIKA - OSNOVA ZA UGLED JUGOSLAVIJE V SVETU
Spričo vsega tega pa Je izredno važno, da zna naš aktiv vsa dogajanja v okviru občine povezati a celotnim našim družbenim sistemom. Treba je poudariti, da so občine sestavni del zgradbe celotne Jugoslavije in v tej zvezi dati ' državljanom Jasno predstavo o tem, kako je celoten kompleks' jug osi ovanske notranje politike in razvijanja vseh oblik socialističnih družbenih odnosov adekvaten in Identičen z zunanjo politiko naše države. Treba je prikazati, da pri nas socializem ni fraza, temvčč da začenjamo socializem kot tak z zelo oprijemljivimi dokazi nazorno dokazovati v praksi. Naša notranja ustvarjalnost je pogoj za ustvarjanje dejanskega socialističnega sistema oziroma sistema v katerem se razvija socializem ln demokratični odnosi med ljudmi. Tu gre za graditev odnosov, ki so vezani a proizvodnjo in s tem posredno z vsem gospodarskim življenjem in z vso družbeno skupnostjo. Vse to predstavlja zelo solidno osnovo za veliko afirmacijo. Iti jo Jugoslavija dosega na zunanjem področju. Jugoslavija ima svojstven položaj v mednarodnih odnosih. Mislim, da je treba ta svojstven položaj znati v tej volilni dejavnosti predočitl. Potrebno je, da izhajajoč iz, teh konkretnih form ln vsebine družbene dejavnosti, ki se v vsakodnevnem življenju in vsaki celici naše družbe razvija, dokazujemo, kako ravno na tej osnovi temelji naša politika borbe za mir, borbe za aktivno koeksistenco v mednarodnem meriln in borba proti blokovski razdelitvi sveta. Predvsem z našo notrajno stvarnostjo se Jugoslavija afirmira kot resnična social/stična detel a, ki si je kljub raznim pe-
ripetijam tako z vzhoda kot z zahoda zagotovila svoje vedno bolj trdne pozicije glede neodvisnosti in istočasno dejansko postaja vse bolj in bolj faktor, ki popularizira socializem kot tak v vsem svetu. Ta moment je treba v naši politični dejavnosti v čim večji meri izkoristiti, te argumente je treba povedati in na tej osnovi doseči nadaljnjo politično zrelost naših občin. Naše občine se vse preveč zapirajo v lasten krog ln pozabljajo gledati izven tega kroga, pozabljalo skratka na probleme, ki jih občine ne morejo same reševati; preozko gledajo na svojo problematiko in kot pravimo, zaradi drevesa ne vidijo gozda. Ta zaprtost povzroča v določenem smislu tudi izgubljanje orientacije pri lastnem gospodarjenju. Zato Je v tem našem sistemu ena izmed osnovnih nalog naših političnih organizacij, da razbijejo te težnje, da pojasnjujejo, da ne sme vsaka občina stremeti za neko autarltijo in da bi vsaka občina imela vse. Treba je v gospodarskem razvoju imeti pred očmi celoten razvoj in v tem razvoju iskati' čim ugodnejša mesta, iskati svojo afirmacijo, s čimer vsaka posamezna enota napravi znatno večje usluge in koristi skupnosti in sebi. Glede vseh teh stvari so danes brez dvoma le mnoga odprta vprašanja, toda treba Je težiti, da se taka orientacija na splošen razvoj doseže ne samo v okviru ene občine temveč tudi vsakega okraja in republike pa tudi v okviru federacije. Tu se postavlja vprašanje celote. .
Eden izmed osnovnih problemov, ki jih je treba v tej volilni kampanji predočitl, je nedvomno tudi to, kako odpraviti zaostalost v kmetijski proiz-
vodnji, dvigniti to proizvodnjo
in v celoti povečati proizvodnjo za izvoz.- Povečan izvoz je hkrati tudi vprašanje borbe za čim hitrejie uravnovešen Je plačilno bilance, s čimer, mi mnogo hitreje utrjujemo j>ol«žaj Jugoslavije v mednarodnih odnosih in s čimer dosegamo zelo ugodno situacijo glede gospodarske neodvisnosti s katere koli strani To nam v znatni meri olajšuje tudi vse naše napore gledo
notranjo prosp eri tete ln nadaljnjega dviga blagostanja. To nas bo tudi znatno hitreje privedlo ▼ situacijo, ko bo Jugoslavija lahko že v mnogo večji meri kakor doslej igrala pozitivno vlogo v splošnem taboru soeializma, proti blokovskemu združevanju, kjer bo lahko Jugoslavija v celoti afirmirala svoje ustvarjalne sile kot organizacija'družbe, ki je dejansko socialistična.
NASA VOLILNA DEJAVNOST MORA BITI REALNA
Pri nas je seveda le slabosti. Povsem napačno bi bilo, če bi v volilno kampanjo iU s samim hvalisanjem. Mislim, da mora biti naša celotna pelitična dejavnost v volitvah zelo realna in odkrita; ljudem moramo naliti čistega vina. pravilno moramo ceniti Politične uspehe in jih izrabiti kot političen kapital, • obenem ‘fra biti dovolj kritični de lastnih slabosti v odnosu do vsakodnevne prakse. Tu pa je treba jasno predočitl, da imamo tudi še slabosti v našem ne do kraja izdelanem gospodarskem sistemu. Tudi teh stvari ne gre zanikovati. Vendar pa je več alt manj našim številnim kadrom Jasno, kako vsaj načeloma ta naš gospodarski sistem izpopolnjevati, kako . izpopolniti gospodarski mehanizem. Tu pa se moramo tudi jasno zavedati, da 00 še velike težave glede premagovanja posledic starega načina, ki nam še danes dela zlasti velike težave v gospodarsko razvitih občinah, zlasti pa v občinah na-
•
Naj se vrnem na konkretno torišče naših občin. Zdi se mi, da se naše občine slasti mestne ln v industrijskih krajih več ali manj zadovoljujejo s tem, da imamo trenutno nekoliko boljšo situacijo glede stanovanja, glede plač, glede cen na trgu in podobno, kot pred letom dpi, ko-smo vri skupaj precej kritično gledali na te probleme. Danes imamo doseženo dokajšnjo stabilizacijo, ki napreduje in se utrjuje in tudi na podeželju nimamo večjih problemov. Celo več, položaj kmečkega prebivalstva je znatno boljši, kakor položaj naših delavcev ln nameščencev. Bilo. bi pa zelo nevarno, če bi se s tako ugotovitvijo zadovoljili in se zato usmerjali' žarno na razpravljanje o kandidaturah. Tu se moramo z vso resnostjo lotiti obravnavo še vseh tistih naših slabosti, ki jih imamo in na katere smo večkrat opozarjali ter o njih govorimo. Nastajajo tudi taka vprašanja, ki predstavljajo za nas določeno nevarnost. Ta
bom le kasneje spregovoril par
besed. V zveri s trgovino pg so te stvari še zlasti važne spričo tega, da uvajamo v občinah svete potrošnikov, kar bo povzročilo, da bo tudli s strani potrošnikov, - ki so -hkrati tudi proizvajalci, večji pritisk, da bo gospodarska politika občine tudi na področja potrošnje taka koš bo to ustrezala samim potrošnikom. Ena stvar je torišče proizvodnje, kjer se stvari s delavskimi sveti več ali manj dobro razvijajo, na torišču potrošnje pa so le vedno velike slabosti.
Vzemimo nadalje okorel ost la neorientiranost pri reševanju problemov ualužnoetne obrti. Tu imamo povsem nemogočo situacijo. Na eni strani manjša število obtrnikov sijajno uspeva in postajajo milijonarji' ter kUub dokaj blokiranim pogojem bogate, pri čemer jim dostikrat nismo kos, da bi jim s konkurenco -zbijali monopolni položaj, kar seveda direktno vpliva na potrošnika, ki mora usluge drago plačevati. Tu je še vedno premalo smisla za to; občine imajo čestokrat mnogo bolj
pred	očmi	reševanje	velikih
komunalnih problemov In investicij, pozabljajo Pa, da je tu še ogromno stvari, ki bo prav tako nujno pereče in ki jih je treba reševati na torišču potrošnje. Tu	gre torej	celo
vrsto drobnih vprašanj, ki morda na zunaj pri njihovem reševanju ni videti tolikšnega učinka, katerih rešitev pa pri uporabi	znatno	manjših	sredstev
lahko predstavlja zlasti za potrošnike velik učinek.
Posebno poglavje, ki ga je troha podvreči kritiki v tej volilni kampanji je tudi vprašanje gostinstva in turizma. Teh dveh	panog	he smemo	jemati
kot nevažne. Nanje moramo gledati kot na zelo važni gospodarski panogi, ki sta Po eni strani izdaten vir dohodka, na drugi strani pa direktno posegata v življenjski standard našega delavca in nameščenca. Gostinstvo in turizem v veliki meri služita realizaciji pridobitev, ki se našemu delovnemu človeku izražajo skozi njegov dopust. Ko govorimo o tem, da jo priliv inozemskih gostov silno porastel, pa je treba pri tem
■ * --ri- .T-b V..
poudariti, da je Se-mnogo večje število domačih ljudi, ki se poslužujejo gostinskih uslug in klub temu je ta panoga še vedno pasivna. Tu moramo stremeti za tem, da postane ta dejavnost družbeno aktivna, tako da se bo v velik; meri sama brez nekih dodatnih družbenih dotacij iz lastnih sredstev regenerirala. V občinah čestokrat še prevladuje vpliv monopolizma .obstoječih gostinskih in turističnih organizacij, raznih združenj in podobno; večja podjetja se boje konkurence, ne žele, da bi se odpirali novi lokali, ker b; se na ta način slabile pozicije velikih. Mi se moramo boriti proti t^kim pojamov, občine morajo z vsemi pooblastili, ki jih imajo posegati vmes, da se to celotno posredovalno panogo ohrani in razvija, da se obdrži princip stimulacije zaposlenih. obenem pa da se zagotovi družbena evidenca nad presežki, ki se tu ustvarjajo, zato, da bi ti presežki bilj res družbeno evidentirani ln usmerjena njihova uporaba v to, da se na tem torišču čimveč doseže.
OBVEZNOSTI DO DRU2BE JE TREBA IZPOLNJEVATI
Poseben moment, ki ga želim naglasiti Je tudi pojav, ki ima svoje osnove nekoliko globlje. Dejstvo je, da mestne ln. industrijske občine in okraji T znatno večji meri pobirajo dohodnino od prebivalstva kot tiste občine, ki so po svoji ekonomski strukturi, v proteini meri navezane direktno na dohodni-
MED GOVOROM PREDSEDNIKA MIHE MARINKA
lih industrijskih krajev in mest. Vendar bi bilo napak, če tudi pri tem ne ti videli, da. pa tudi tu iz leta v leto napredujemo. Glede tega lahko navedemo primere, ki dokazujejo, kako smo v dokajšnji- meri odpravili na primer trzavice, ki smo Jih imeli okoli materialnih sredstev za stanovanja. Sedaj se kot veste stanovanjski fondi več ali manj avtomatično formirajo in na ta način se grade nova stanovanja z vidika objektivnih gospodarskih zmogljivosti, kitu ali tam obstajajo.
nevarnost Je na eni strani v lo-kailzmu, v tendencah centralizma in v izredno grobih pojavih monopolističnih tendenc raznih podjetji, zlasti grosističnih, kar vse dobiva v tej naši stvarnosti naše mnogo nacionalne države zelo Izrazit ln nevaren prizvok šovinizma. To so zelo resni problemi,' s katerimi se mcfrajo, na-ie politične organizacije in najzavednejše sile spopasti, jih temeljito predočitl ln se angažirati za to, da te zavedne politične sile te nevarne pojave v čim večji meri paralizirajo.
IZBOLJŠATI TRGOVINO, OBRT IN GOSTINSTVO
Zato mislim, da Je treba v sedanji politični dejavnosti znova in le širše obravnavati vse te slabosti prav zaradi tega. d> bi na osnovi teh razprav lahko prišli do mnogo bolj sproščenega in kvalitetno dobrega izbora kandidatur za občinske odbornike. Ne bi hotel, da bi s temi kritičnimi pripombami, ki tih bomo Iznašali kakorkoli zmanjšati napore in uspehe, ki so tih dosegli naši kadri. Vendar Je dejstvo, da z neko večjo razgledanostjo, s tem da pre-d očim o kompleksno problematiko, da z zrelejšo in boljšo orientacijo na našo notranjo politiko, mnoga vprašanja lahko hitreje rešujemo zlasti kot Je to vprašanje napredovanja življenjskega standarda m občine in okraje.
2e večkrat sno obravnavali In mislim, da Je v volilnih pripravah prav tako treba govoriti o vprašanjih, ki sb zelo pereča, zlasti za mestne ln Industrijske centre, to je vprašanja, ki se pojavljajo v trgovini slasti glede sirite opreme, transportnih sredstev in podobno, kar vse onemogoča zagotoviti boljšo preskrbo industrijskih krajev in mest. Zelo kritične pojave imamo danes v takih krajih kot so na primer Jesenice, Trbovlje in večja središča, ki so vedno pod vtisom trenutnega nihanja trga kmečkih pri-
delkov, kar zelo hitro la selo v živo zadene našega človeka, ki živi od plače. Izredno važno Je kako doseči to, da bo delavski element prišel polno do izraza in našel način ' kako pritisniti na občinski ljudski &dbor glede njegove politike, ki se odraža v odnosu do realnih plač. Delavec v podjetju rešuje vprašanja svoje nominalne plače ln je plača po učinku na vsezadnje končni izraz njegovega truda. Vprašanje pa Je, koliko bo ta njegova plača tudi dejansko vredna. Prav tu Pa se kažejo velike slabosti, kis. nam cene le vedno zelo rade skačejo. Se vedno Imamo opravki s sezonskim skokom cen, ki pa -je v glavnem posledica slabosti v naši trgovini. Vzemimo samo vprašanje drobnega oskrbovanja, naših gospodinjstev s strani trgovine; detajiističas mreža je premajhna in zato Imamo le vedno opravka z nevarnimi pojavi monopolizma s strani grosističnih podjetij pri čemer lah-ko rečemo, da Je temu česteokrat kriva tori politika naših komun. Prepričan sem, da čestokrat naše občine In okraji y svojem pehanju za budžetskiml. dohodki odvzemajo trgovini do-' biček, k| ga Je realizirala ln ga uporabljajo v druge namene, ne pa za napredek same trgovine. Podobne pojave Imamo tudi v gootinotvn turizmu, o čemer
no od kmečkega prebivalstva.' Imamo pojave, da v kmečkih občinah dohodnina dosti slabše priteka. Bistvo Je v tem, da so industrijske ki mestne občine v svojih budic takih dohodkih mnogo bali stisnjene, njihove potrebe pa eo zelo velike ln zato streme za tem. da fifamprej realizirajo to kar imajo po planu ln proračunu ustvariti. Medtem pa tega prizadevanja ni v tolikšni meri pri podeželskih občinah; obstoji nevarnost, da se bo tako popuščanje v predvolilni kampanji še stopnjevalo z namenom, da bi se doseglo zadovoljive rezultate pri volitvah. S tem st seveda spod-rezujejo svoje lastne osnove in je to slaba politika, ki onemogoča prosperiteto teh kmečkih občin. Zato se postavlja v odnosu pa te pojave zelo resna zahteva, da je. treba ob volilni agitaciji ln ob pojasnjevanju ljudem naliti čistega vina. Zal Je tu ie mnogo zablod. Taka kmečka mentaliteta si čestokrat utira pot na najrariičnejle načine hi saldo celo v nekatere novinarske, kroge — naj omenim samo »Pavliho« ki. ne morejo razumeti teh stvari. V zvezi s plačevanjem davkov se mnogi zelo radi izgovarjajo na pomanjkanje delovne rile. Biti pa nam mora Jasne, da no bomo dajali potuhe sate, da'bi nekdo svojo zemljo slabo obdeloval. Tisti, ki sam, ni sposoben odhajati svoje zemlje naj Jo da drugemu. ki bo to zemljo dobro in rentabilno obdelal. Te stvari Je treba- Jasno povedati, pa naj 'gledajo nanje volivci kakor hočejo. Mislim, da Je vedno bolje veitveem govoriti jasno hi odkrito ih hakssatl probleme in zaključke, ki. lahko izhajajo iz napačnega gledanja. BezZitta-ti takega dela in sadne so vedno boljM kakor pri tistem, M z leta v leto samo obljublja hi ne' more ničesar napraviti -in . ki mora. slednjič prepasti. Tisti, ki pa odkrito pove In kt Je dosleden v izvajanju - konstruktivne politike ih ki ima realen napredek pred očmi In se za tak .napredek odkrito bori, bo vedno hitreje in bolje dosegel rezultate. V nad republiki Ima-
mo dovolj takih primerov in zato so čestokrat med posameznimi občinami velike razlike. Kjer so dobro prijeli, gre stvar naprej. Kje pa so popuščali, tam Po navadi ni proračunskih sredstev, ni sredstev za investicije in niti sredstev za napredek kmetijske proizvodnje. Kdor popušča kmečkemu jadikovanju, je zelo slep in naiven. Res Je, da so tu in tam primeri, kjer je treba nekaj napraviti ln pomagati. Vendar pa je treba Imeti pred očmi, da predstavljajo ogromno breme za nas, že sedaj ugodnosti, ki jih uživa kmečko prebivalstvo, če-gar čestokrat ne znamo politično dovolj tako izkoristiti, da bi povedali ljudem, da te ugodnosti nudi naša družba. Dohodnina, ki jo dobivamo T obliki davka, je' še vedno tako majhna, da niti približno ne pokriva sredstev, ki jih moramo dati za tiste ugodnosti, ki jih že sedaj uživa 'kmečko prebivalstvo, da ne govorim posebej o kre-ditih, o regresih in o vseh tistih ukrepih, ki se podvzemajo, da te doseže čim večji polet v razvijanju kmetijske proizvodnje. O vseh teh stvareh je treba v kmečkih občinah z vso realnostjo in odkritostjo govoriti. Le na ta način bomo tudi tu dosegli potrebne rezultate. Ce pa bi ktiub temu kak demagog uspel, se bo to navsezadnje maščevalo le volivcem samim, kajti realizacija take politike je lahko samo negativna.
Ce bomo delali na tak način, potem lahko pričakujemo, da bomo Imeli mnogo solidnejše osnove pri predlogih za kandidature pri čemer ne mislim zanikati tega, da bi se odbori in organizacije Socialistične zveze ne smeli pečati z vprašanji kandidature in s skrbjo koga bi tu ali tem postavili za kandidata. Ne, tudi to Je važno, vprašanje je le, na kakšen način je to izvedeno. Važno je predvsem ali je to narejeno na podlagi temeljitega občega obravnavanja, na podlagi doseženih uspehov ln rezultatov, kakor tudi na podlagi ocenitve negativnih lastnosti in pojavov, ki jih je treba kritizirati. Na tej osnovi je treba Izvesti neko selekcijo in postaviti jasno stališče, s tega stališča pa tudi braniti določeno kandidaturo. Na tako politično osnovo In program se lahko potem stvari postavijo široko, saj imamo veliko izbiro ln Je veliko število ljudi za katero mirne duše lahko rečemo, da Je vseeno, ali bo v občinski ljudski odbor Izvoljen ta ali -oni, ker smo prepričani, da bo pri tem ali onem Izboru občinski ljudski odbor vseeno lahko dober. V tem oziru je treba dati čimveč pobud, da bodo zbori volivcev aktivni, da bodo pri. Hi do izraza lajrazličnejši predlogi, seveda Pa naj bo kriterij pri tem ta. da bi množice Izbrale tistega, ki so ga že pri dosedanji praksi videle In pre-tzkueile.
Naj opozorim le na eno stvar, da Je nujno treba, da pri občinskih odborih dosežemo pomladitev S novimi ljudmi, kajti raapolsgaaao z ogromnim številom ljudi, ki Jih brez nadaljne-vetimo in ki so se izbe s svojim' dosedanjim delom v rasnih svetih ln organih občinskega ljudskega odbora. Pri tem pa je treba misliti ftidf na sestav bodočih občinskih ljudskih odborov. Izven vsakega dvoma je, da bomo vpliv delavcev zagotovili. Bilo bi pa napačno, če bj se orien-
tirali samo na to, temveč je treba misliti tudi na žene, na mladino, na inteligenco in na to pestrost, da dobimo kvaliteten sestay bodočih ljudskih odborov in iz njih izhajajočih okrajnih ljudskih odborov.
V zvezi s tem bo treba raču. nati tudi na določene težave. Glede tega se bodo morale an. gazirati tudi politične organizacije. Za nas bo nedvomno velika ko rast, če bomo poskrbeli, da bodo v odbore prišle tudi žene. Pri tem mislim, da se je treba orientirati zlasti na tiste žene, ki so že delovale v raznih svetih in organih občinskih odborov in katerih število ni bilo tako neznatno. To moramo doseči zlasti v mestih in industrijskih central; nekoiiko teže bo to v kmečkih občinah. Tam bodo večje težave, čeprav tudj tu ni rečeno, da ne bi imeli dovolj aktivnih žena, k; zaslužijo, da pridejo v organe oblasti. Če hočemo glede vprašanj standarda, socialnega skrbstva in podobno doseči kaj več. potem se je treba tudi tu v večji meri angažirati, zlasti pa je po mojem mnenju treba angažirati več žena, pri čemer ne gre za to, da bi izboljšali samo odstotek. Prepričan sem, da imamo dovolj žena, ki imajo precejšnje izkušnje. Organizacije socialistične zveze morajo zato predočitl, da so te žene sposobne, da nekaj znajo, pa tudi to, kakšne koristi bodo imeli občinski ljudsk; odbori, če bodo te žene sodelovale pri njihovem delu. Navsezadnje pa ni najhuje tudi to, če dobimo v občinske odbore tudi take žene. ki bodo morda kaj bolj pritiskale na predsednika in mu povzročale tu in tam kake ' sitnosti, kajti to bo prisililo tega predsednika, da bo moral misliti tudi na take probleme, ki jih bodo iznašale žene in ne bo mogel mirno mimo njih. Tudi to je eden izmed pozitivnih momentov, čeprav lahko pričakujemo, da se bodo žene bolj enostransko angažirale, čeprav ni to nujno. To je med drugim tudi skrb in stvar naše politične aktivnosti, da se te žene ne bodo orientirale samo na skrb za razne gospodinjske servise, ampak da se bedo brigale tudi za situacijo na trgu, za preskrbo in za celo vrsto drugih problemov, kj so izredno važni za življenjski standard. Ta pa je v veliki meri odvisen tudi od tega, kako se stvari rešujejo v neposrednem gospodarjenju občine. Prav na te stvari se čestokrat pozablja v prepričanju, da se mora vprašanje standarda reševati samo v najširšem obsegu. Pozablja se na možnosti, ki se dosežejo .z neposrednim gospodarjenjem v najnižjih enotah. Vse te stvari moramo imeti pred očmi, predvsem pa to, ds te rezultate dosežemo na osnovi čim širšega in najbolj demokratičnega razpravljanja na zborih volivcev.
Volivci, prepričajte se, ali ste vpisani v volilni imeniki
Volivci ljubljanskih občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana. Center, Ljubljana-Moste. Ljub-Ijana-Rudnik, Ljubljana-Siška ln Ljubljana-Vič, kličite telefonsko številko 31-020 ln se prepričajte. ali ste vpisani v volilni imenik!
ni imenik! Lahko pa se prepričate tudi osebno v Kotnikovi ulici 6, soba 71—ni, ln sleer od ponedeljka 9. do 16. tega nepretrgoma od 7. do 19. nr
flr. m — «. septembra wot J SLOVENSKI P0B06BT1&E0 J Btr. 3
Priprave so končane
FIBD B—l— USB— 8BMBSM BKUPSCBE —
Zaostrovanje
\
Znano je, da se že dlje časa vodi gonja proti Siriji, ker se je v zunanji politiki opredelila za »pozitivno ne vtral no st «, to je za protiblokovsko politiko. V zadnjih dneh pa je vedru} več dokazov, kako se je začela gonja proti Siriji zaostrovati, da bi jo tako čimbolj diskreditirali in izolirali od njenih sosedov. Po vrnitvi Hendersona-, strokovnjaka Ameriškega zunanjega ministrstva za Srednji vzhod v ZDA, kjer je dal poročilo, da je položaj v Siriji »zelo resen«, prihaja od tam vedno več vesti o »potrebi hitre vojaške pomoči« sosedom Sirije, ki naj bi bili ogroženi. Ameriška agencija UP med drugim že poroča o veliki »zaskrbljenosti State departe-menta, da. ne bi »Sirija postala. žrtev mednarodnega komunizma in kot taka postala oporišče za nadaljne ogrožanje in-tergitete in neodvisnosti tega področja. Da bi »zaščitili« te »ogrožene« države so se v ZDA odločili, da bodo z letali l poslali orožje Jordanu, obljubljajo pa novo vojaško pomoč tudi Turčiji in drugim »proza-hodnim« državam na Srednjem vzhodu. Skratka, začeli so ustvarjati vtis o »veliki nevarnosti«, ki jo predstavlja Sirija za sosede, da bi tako opravičili pošiljanje orožja.
V tej gonji in pritisku proti Siriji so šli že tako daleč, da wse to v marsičem spominja na gonjo, ki so jo nekateri krogi na Zahodu sprožili proti Egiptu po nacionalizaciji Sueškega prekopa. Vprašanje je. če bo Moskva s svojo noto o Srednjem vzhodu, ki jo je poslala ZDA, Franciji in Vel. Britaniji v tem, vzdušju lahko vplivala pomirjevalo ali bo dosegla ravno nasprotni učinek. ZDA se pojavljajo kot »zaščitnik«■ svojih prijateljev, Moskva, pa kot nepoklicani advokat. Kako škodljiva pa je politika vmešavanja v notranje zadeve se je pokazalo lani jeseni ravno v tem delu sveta.
Razumljivo, da nad-alnje zaostrovanje napetosti na Sred-r em vzhodu ne vznemirja samo sirijski narod, temveč tudi vse tiste, ki so v resnici zainteresirani za svetovni mir in m-ednarodno sodelovanje na enakopravni podlagi.
S. L.
Začetek šole ...
Glavno mesto ameriške države Arkansas je Dittle Rock, ali po naše »mala skala«, in te skale se guverner Orval Faubus krčevito držA, da bi zadržal nezadržno in si mimogrede pridobil glasove belih volivcev, zakaj pridobivanje glasov je v Ameriki najvaž-nejša pologa vsakega politika.
Belcem je spet zavrela kri ob začetku šolskega leta, ko je bilo treba poslati otroke v šolo, kamor hodijo tudi črnci. Treba je takoj povedati, da ni zavrela kri vsem. belcem in dušo primeri nasilja nad črnci le bolj posamični kot množični zločini, posebno če se odlikujejo po neverjetnem besu in živalskosti, odmevajo na daleč in na široko. Zato si tudi spoštovani guverner Faubus ni upal uradno povedati pravi razlog za svoj sklep, ko je črnskim otrokom prepovedal obiskovati »belo« šolo. To je baje storil zarad.i javnega reda, toda navkljub razsodbi vrhovnega sodišča ZDA.
Morda so bili prenapeteži na Jugu slabe volje tudi zaradi zakona o državljanskih pravicah, ki ga je pravkar sprejel Kongres. Zakon je res precej oskubljen, pomeni pa le velik korak naprej, saj zagotavlja ali vsaj priznava vsem ameriškim državljanom pravico do glasovanja in druge državljanske pravice. Poleg tega rasisti na Jugu in Severu dobro vedo, da. bijejo zavlačevalno bitko, ki je ne morejo dobiti. Vzrokov za slabo voljo in hudo kri je torej do-v/Aj.
V razsežnem ameriškem prostoru, v tem orjaškem talilnem loncu raznih narodnosti in tradicij, so se vedno pojavljali predsodki ene skupine proti drugi; eni ne marajo Zidov, drugi ne marajo črncev, tretji ne marajo Angležev, četrti ne marajo Ircev . . . Toda vedno so se našli ljudje, ki so se zavestno bojevali za rasno, versko in ideološko strpnost. In ti ljudje so kazali Ameriki pot iz dileme, ki je prav tako stara, kot je stara Človekova sebičnost in domišljavost,	Bip
Velika Britanija in ZDA so razposlale načrt resolucije o Madžarski — Francoski zunanji minister se je vrnil s turneje po Latinski Ameriki v Washington, kjer se je sestal z Dullesom — Varnostni svet bo razpravljal o sprejemu novih članov
NEW TORK, 7. sept. (AFP). Varnostni svet ZN bo v ponedeljek razpravljal o sprejema Mongolske ljudske republike, Južne Koreje in Južnega Vietnama v Združene narode. Zahte. vo za sprejem Mongolije je predložila sovjetska delegacija 3.
septembra, za sprejem ostalih
ZIJA 4. septembra.
Varnostni svet je odložil debato o položaju na jordansko-iz_ raielsk/i meji na področju Jeruzalema in sklenil, da bo zastopnik Združenih narodov v komi. Siji za nadzorstvo nad premirjem v Palestini predložil svetu v 15 dneh poročilo, v katerem bo opisal položaj na tem področju. Varnostni svet je pozvoi Joidan in Izrael, naj se izogibata dejanjem, ki bii utegnila posiabšaiti položaj »a meji med državama.
Francoski minister za zunanje zadeve Christian Pineau se je danes popoldne srečal z vodjem State Departmenta Dullesom. Med drugim bosta govorila o alžirskem problemu in položaju na Srednjem vzhoidu. V ameriških uradnih krogih pravijo, da se stališče ameriške vlade do alžirskega problema ni prav nič spremenilo, odkar ga je bil pred dvema mesecema razložil John F oster Dulles.
dveh držav pa so ae zavzele
Velika Briitanija in ZDA so poslale delegacijam ostalih, držav na sedežu Združenih narodov načrt resolucije o Madžarski, v kateri obsojajo Sovjetsko zvezo in zahtevajo od OZN, da pošljejo v Mtoekvo posebnega odposlanca. Le-ta naj bi se pogovoril s predstavniki sovjetske vlade o tem, kaj namerava Sovjetska zveza storiti za izvajanje svojiečasne resolucije Generalne skupščine o Madžarski. Načrt resolucijo bodo prihodnli torek predložili izrednemu zasedanju Generalne skupščine, na katerem bodo proučili poročilo odbora petih o Madžarski.
Včeraj se je vrnila na madžarsko delegacija, ki je obiskali nekatere azijske in afriške dižave. Kakor poroča budimpe-štanski radio, je vodjia delegacije namestnik ministra za zunanje zadeve Karoly Salka izjavil po prihodu, da je delegacija obiskala Indijo, Cejlon, In-
etenje ognja
Washington, 7. sept. (AP). Ameriški predsednik Eisenho-wer je odložil svoj dopust in se bo danes vrnil v Washingtoji na razgovore s svojimi sodelavci o Srednjem vzhodu. Posvetoval se bo z ministrom za zuna n.ie zadeve Dullesom in funkcionarjem State Departmenta Hendersonom, ki se je pravkar vrnil z obiska v Turčiji in Lib anonu.
Ameriško vojaško letalstvo je sporočilo, da bodo v ponedeljek poslali v Jordan osem velikih vojaških prevoznih letal z orožjem. L-etala bodo poslana čez Turčijo in Irak. da ne bi kršili sirijski in izraelski zračni prostor.
Po vesteh, ki doslej niso bile niti preklicane niti potrjene, bo Bela hiša danes objavila deklaracijo predsednika Eisenho-tverja. v kateri bo baje kategorično izrazil namero ZDA. da bodo podprle Libanon, Turčijo in druge »Zahodu naklonjene države« na Srednjem vzhodu. Deklaracijo naj bi objavili po sestanku Eisenhoiverja z Dullesom. ki bo seznanil ameriškega predsednika s sporočilom Boya Hendersona o položaju na Srednjem vzhodu. Le-ta je izjavil, ko se je vrnil s Srednjega vzhoda, da je položaj v Siriji zelo resen. Trdijo, da'bi morala Eisenhotverjeva deklaracija opozoriti o stališčih ZDA neposredne sosede Sirije, ki so. fca-
Prvi obisk
London, 7. sept. (AFP). Zastopniki kitajske industrije so sinoči odpotovali v London. V Veliki Britaniji bodo proučevali britansko industrijo. To je prva skupina kitajskih industrijskih predstavnikov, ki je obiskala Veliko Britanijo. V skupini so zastopniki tekstilne industrije, zastopniki ositalih industrijskih vej pa bodo prišli prihodnji mesec.
Pridelek žito v Indiji
Neiv Delili, 7. s-ept. (IXS). V Indiji so letos pridelali nad 3,5 milijona ton žita več kot lani. Kmetijska proizvodnja se je zvišala v primeri z lanskim letom za okrog šest odstotkov. Podatke o tem je priobčila indijska banka za rezerve, ki navaja, da se je industrijska proizvodnja letos zviša} za okroglo 9°/a v primerjavi z letom
1956.
kor trdijo v "Washingtonu, zelo zaskrbljeni spričo razmer v Siriji.
Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je potrdilo vesti časopisov, da ZDA pospešeno pošiljajo orožje nekaterim državam na Srednjem vzhodu. Zastopnik za tisk tega ministrstva j* povedal na tiskovni konferenci. da gre za države, s katerimi imaijo ZDA sporazum o vojaški pomoči. Dobavo orožja so pred nekaj dnevi pospešili na zahtevo prizadetih držav. Med temi je uradni zastopnik navedel Jordan.
d Gnezdijo, Egipt, Sudan in Sirijo in govorila s tamkajšnjimi vodilnimi državniki o poročilu
odbora petih o Madžarski. Dodal j«, da so razgovori miniti v pi ij ate Ij bkem ozračju In da je bilo potovanje delegacije uspeš_ na.
Pekinški časopisi že nekaj dni v uvodnikih in komentairjih obsc.jiado prizadevanja, da bi »madžarsko vprašanje« vnovič predložili Združenim narodom. »Jen Man Ji Bao« in drugi pišejo, da bi to samo še ibolj zavrlo. proces popuščanja mednarodne napetosti, otežkoealo ureditev razmerja med Vzhodom in Zahodom in škodovalo svetovnemu miru. Tudi za OZN bi bilo mnogo (koristneje, če bi se lotile vprašanj kot so razorožitev, prepoved atomskega orožja, alžirski problem, Ciper in Omian, napadalne grožnje na Srednjem vzhodu in druga. Vse to so vprašanja, ki zanimajo vea svet in Združeni narodi bi storili prav, če bi se jim posvetili, ne pa da dovoljujejo vmešavanje v notranje zadeve Madžarske pišejo pekinški časopisi.
•Mala ženevska konferenca«
Terk, 7. sept. (AFP). V ponedeljek se bo na kolumbijski univerzi začela mednarodna konferenca o nuklearni energiji. Konferenco imenujejo »malo ženevsko konferenco« in bo na njej sodelovalo 169 uglednih atomskih znanstvenikov in fizikov iz 12 držav. Med njimi so tudi znanstveniki iz Sovjetske zveze. ZDA. Velike Britanije, Indije in Zahodne Nemčije.
Posledica eksplozij v Nevadi ^
Denver, 7. sept. (AFP). Den-verske oblasti so dane* zjutraj sporočile, da je bila ▼ četrtek radioaktivnost nad Denverjem 462-krat večja kot normalno. Včeraj ae je radioaktivnost zmanjšala, bila pa je še vedno tristokrat več j a od normalne. V sporočilu je rečeno, da povečanje radioaktivnosti ni bilo nevarno ra zdravje prebivalcev in da je bilo verjetno posledica poskusnih eksplozij 17 Nevadi.
/vi
— N EIN, TEGA SE PA NE DA PORAVNATI! —
Izbruhi rasne histerije
Zverinski napad članov Ku-Klux-Klan na nekega črnca v državi Alabama — Eisenhower se bo posvetoval z javnim tožilcem Brow-nellom zaradi incidenta v Arcansasu, kjer so črncem prepovedali vstop
v šolo
Birmingham (država Alabama), 7. sept. (AFP). Tukajšnja policija je sinoči prijela tri ljudi, bivše člane Ku-Klux-Kla-na, ker so napadli in iznakazili nekega črnca. Žrtev tega divjaškega napad je bil črnec Dzadz Aron, star 33 let, ki nikoli ni sodeloval v gibanju proti plemen, razlikovovanju.
Omenjeni ljudje so počakali Arona na nekem samotnem kraju in ga s silo odvlekli v neko garažo, kjer so ga mučili in pohabili Napadalci so*mu rekli, da se bo enako zgodilo tudi s tamkajšnjim pastorjem Sattlewcrrthom, ki se je zavzel
za ukinitev plemenskega razlikovanja v šolah.
Predsednik Eisenhotver se bo danes posvetoval, kaj bo vlada storila v sporu, ki je nastal v Little Rocku v Arcansasu, kjer so pripadniki narodne garde prepovedali devetim črn-
Nevarna politika
Francoski vojaki so ponovno vdrli na tunizijsko ozemlje — Izjava predsednika Burgibe
Tunis, 7. septembra (AFP). Tunizijska vlada ju sinoči sporočila, da so francoski vojaki včeraj zjutraj vdrli na tunizijsko ozemlje iz Alžirije. Francoski vojaki so streljali na Tunizijce, ki so biH v bližini. Ubita sta dva pastirja, nekaj oseb
Vu&manovič pri Hirohitu
Obširni komentarji japonskega tiska o bivanju jugoslovanske delegacije v japonskem glavnem mestu — Vukmanovičeva izjava za televizijo — Dosedanji gospodarski stiki z Japonsko in možnosti razširitve
TOKIO, 7. sept. (Tanjug). — Danes dopoldne je Vojin Gu-dna, član jugoslovanske delegacije, ki se to dni mudi na Japonskem, imel razgovore 7 japonskimi gospodarskimi funkcionarji v ministrstvu industrije. Med razgovori so se posvetovali O možnosti blagovne iznjenjave v okviru splošnih razgovorov o zboljšanju ekonomskega sodelovanja med Jugoslavijo ki Japonsko.
Današnji tokijski časopisi so priobčili obširne članke o bivanju jugoslovanske delegacije v japonskem glavnem mestu. Vsi so objavili izjavo podpredsednika Vukmanoviča o miroljubnem sodelovanju med državami ne glede na družbene sisteme in na temelju enakopravnosti, medsebojnega spo-štovainja in ne vmešavanja v notranje zadeve. Časopisi so priobčili tudi slike z večerje, ki jo je japonska vlada priredila sinoči na časlt gostom iz Jugoslavije.
Danes opoldne sa bili člani delegacijo gosti na kosilu pri cesarju Hirohitu. Japonska televizija je napovedala, da bo drevi prenašala intervju s podpredsednikom Svetozarjem Vuk-mamovičem.
V jugoslovanskih gospodarskih
krogih izražajo mnenj«, da bo sedanj; obisk Svetozarja Vuk-manoviča Japonski med družim koristil razširitvi gospodarske zamenjave med državama ne glede na to, da so za to podane stvarne možnosti.
Pred vojno je bil ‘obseg zamenjave med Jugoslavijo in Japonsko neznaten. Leta 1939 im 1940 je znašal samo 0-3 odstotka skupnega jugoslovanskega izvoza in 0-8 odstotka uvoza. Jugoslavija je dobavljala Japonski v glavnem lesni katran, lignit, zdravilna zelišča, tarainske ekstrakte, suhe višnje in surov aluminij, kupovala pa bombažne tkanine, prediva, umetno svilo, rastlinski vosek, elektromotorje. dinamo stroje, električne žarnice in ribje olje. P0 vojni so se trgovinske zveze med dr-
Podpredsednik zveznega Izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je na svojem potovanju po deželah Daljnega vzhoda obiskal tudi državo Taj, - kjer je Imel v glavnem mestu Bangkoku tiskovno konferenco. Po sliki sodeč so ga novinarji s svojimi vprašanji selo zabavali.
žavama začele leta 1952, v istem času kot diplomatske. Od leta 1952. do 1956 je bil jugoslovanski izvoz na Japonsko še vedno zelo majhen, uvoz pa je močno narasel in znašal -8.6 odstotkov vsega jugoslovanskega uvoza. Do povečanja je prišlo predvsem zato. ker smo na Japonskem kupili kompletne naprave za tovarno viskoze v Ložnici, ki bo začela obratovati novembra letos.
Menijo, da je glavna ovira v zamenjavi z Japonsko dejstvo, da trgovinski odaošaji med dr-državama niso urejeni z določenimi instrumenti in da so bila naročila plačana v svobodnih dolarjih. Edini sporazum o trgovini In plovbi, sklenjen že leta 1923, ne nudi dfevolj širokega okvira za povečanje zamenjave, tako da bo treba najprej le-te-ga zamenjati z novim, bolj sodobnim sporazumom.
Vzide temu pa je bilo v zadnjih letih precej stikov med gospodarstveniki obeh držav, kar je prispevalo k boljšemu spoznavanju in zbližanju. Leta 1953 je jugoslovanska gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednika izvršnega sveta Srbije Voje Lekoviča obiskala Japonsko, nakar je prišlo do nakupa naprav za omenjeno tovarno viskoze. Prihodnje leto je japonska gospodarska delegacija v.mila obisk. Med ostalimi stiki pa sta bila najvažnejša obisk direktorja jugoslovanske banke za uvoz in izvoz Japonski ter 'obisk predsednika japonske eksportno-importale banke Jugoslaviji.
Glede na gospodarsko zmogljivost. obeh držav menijo, da bi mogla Jugoslavija kupovati na Japonskem mnogo več investicijske opreme in strojev, prometnih sredstev, industrijskih
i.zdelkov in blaga za široko potrošnjo. Japonski trgovci se zelo zanimajo za jugoslovanske izdelke .iz barvastih kovin, za živo srebro, tobak, mehak rezan »radbeni les in nekatera živila-Gos.podanski krogi menijo, da so tudi zelo ugodne možnosti za razvoj triangulame trgovine z Japonsko * povečanimi nakupi japonskega blaga. Razen tega so oodane možnosti tudi za . sode-'ovanje med Jugoslovansko in japonsko industrijo na tehničnem področju, pri zamenjavi licenc in tehnične dokumentacije ter za skupno nastopanje na tujih tržiščih.
pa ranjenih. Do incidenta je prišlo na področja En Draham. V sporočilu je dalje rečeno, da med inciidhntom ni bilo niti enega Alžirca na tunizijski strani in da je bila francoska operacija naperjeno izključno proti tunizijskemu prebivalstvu. Tunizijska oblastva so začela preiskavo o tem incidentu.
V intervjuju e zastopniki švi-zarske radiodifuzije je predsednik tunizijske republike Habib Burgbia sinoči izjavil, da je bila Tunizija vedno prepričana, in to še prej. preden je postala neodvisna, da mora vzpostaviti
s Francijo zelo tesno sodelovanje. Zal — je dejal Burgiba — smo priče imperializma, ki se kričeče itzraža na alžirskem ozemlju in manj kričeče do Tunizije. Medtem ko o® Francija usmerila svojo politiko v smislu priznavanja svobode Tuniziji in Maroku, zdaj. izvaja -nasprotno politiko na mejah teh držav im si utvarja. da lahko ohrani svojo navzočnost v Severni Afriki. Ta politika je zelo nevarna.
Predsednik Burgiba meni, da se ne !bi smela Generalna skupščina letos zadovoljiti s tistim sklepom, ki ga je bila sprejela lani. Dokler Francija ne bo sprejela zahteve Alžircev po neodvisnosti, se bo vojna v tej deželi nadaljevala — je dejal Burgiba. Pripomnil je, da na ■tunizijskem ozemlju ni nobenih alžirskih bojnih enot in da so v Tuniziji samo alžirski begunci.
Manevri NATO
Pariz, 7. sept. (Reuter). Sporočeno je bilo, da bodo letalske sile Francije. Britanije, Belgije in Nizozemske sodelovale v manevrih Atlantskega pakta od
19.	do 22. senterriora. Na vaiah bodo preizkusili delovanje sistema sodelovanja med letalstvom in radarsko mrežo na kopnem.
skim študentom vstop v šolo, V! katero so se vpisali. Eisenho-wer bo danes prekinil dopust na Road Islandu in odpotoval y Washington, da se bo o tem pogovoril z javnim tožilcem Brownellom. Včeraj je izjavil, da bo uporabil vsa sredstva, da bo prišlo do izvajanja sklepa vrhovnega sodišča iz leta 1954, po katerem je plemensko razlikovanje v ameriških šolah protiustavno. Vendar pa meni, da federalnih čet ne bi smeli uporabljati za izvajanje tega sklepa. Odkar je nastal incident v; Little Rocku, noben črnski študent ni poskušal priti v tamkajšnjo šolo. Cete pa so sinoči še vedno stražile okrog šolskega poslopja in guvernerjeve , rezidence. Federalni sodnik v Little Rocku je ukazal medtem šolskim oblastem, naj omogočijo črnskim študentom obiskovanje šole. Kakor pišejo newyorški časopisi, je sodnik Davis odločen vložiti proti guvernerju Arcansasa tožbo, ker je sodeloval v nedavnem incidentu in ni spoštoval sklepa vrhovnega sodišča.
Član. predstavniškega doma Joe Pool je danes z brzojavko zahteval od predsednika Eisen-howerja, naj bi črncem, ki služijo v ameriških enotah v Zahodni Nemčiji, prepovedali, da vodijo s seboj v Texas bele žene. V tej ameriški državi je prepovedano sklepanje zakona med črnci In belci, med državnimi funkcionarji pa ni enotnosti glede črnskih vojakov, ki so se oženili z belim; ženami v drugih krajih dn se vračalo v. Texas.
Ameriški študenti pri ču En Loju
Peking, 7. sept. Kakor poroča radijska postaja Peking, je kitajski predsednik Ču £n -L a j danes sprejel skupino 41 ameriških študentov, ki so po mednarodnem mladinskem, festivalu v Moskvi prispeli na obisk na Kitajsko.
Cenzura ob Di jemo vem obisku
Saigon, 7. sept. (Reuter) Skupina kakih sto ljudi je danes nenadoma vdrla v dve sajgon-ski tiskarni, uničila nekatera stavne stroje ju razmetala stavke. Napadalci so odšli, preden! je mogla posredovati policija. Ta napad je v zadnjih 24 urah že drugi.
V Sajgonu se je zvedelo, da je vlada izdala ukaz, da se morajo odtegniti prodaji vsi siamski časopisi, ki vsebujejo neugodne komentarje o nedavnem obisku južnovietnamskega predsednika Ngo Din Dij ema y Bangkoku.
TELEGRAMI
OTTAWA — Bivši predsednik kanadske vlade Saint Laurent Je sklenil umakniti se iz vodstva liberalne stranke, ki je na minulih parlamentarnih volitvah propadla. Saint Laurent je bil vodja liberalcev od leta 1948.
LONDON — Sovjetski znanstveniki so. kakor piše Časopis »Jor-nal Medical Worker«, izpolnili novi antibiotik — eritromicin. Novi antibiotik je podoben penicilinu, je pa za nekatere vrste mikrobov mnogo bolj učinkovit. Časopis piše, da so znanstveniki našli tudi novi antibiotik proti gripi, k so ga imenovali nistatin.
STR1NAGAR — Bivši podpredsednik kašmirske nacionalne konference je ustanovil novo stranko — nacionalno demokratsko konferenco. Nova stranka bo v opozociji proti vladajoči stranki.
BUENOS AIRES — Po zborovanju, ki ga je organizirala včeraj redakcija, radikalnega časopisa »Resistenzia Popular«, je prišlo na ulicah Buenos Airesa do demostracij. Demonstranti so vzklikali Peronu.'	•
SOFIJA — Osmega septembra	bo	odpotovala v Sofijo sirijska
parlamentarna delegacija. Povabilo	jo	je bolgarsko	sobranje.	Dele-
gacijo bo vodil podpredsednik - sirijskega parlamenta Rafik.
BEJRUT — Saudsi kralj Saud je davi prispel V-Bejrut, Dopoldne je govoril s predsednikom Libanona Chamounom.
BARI — Predsednik italijanske vlade Zoli je danes v Bariju odprl mednarodni levantinski sejem, na katerem sodeluje nad 6.000 razstavijalcev iz 30 držav. Razstavljajo tudi jugoslovanska podjetja.
STAFFORD — Ekspresni vlak iz Londona proti Glasgowu je na postaji Stafford trčil v neki vlak.	Poškodovali so	se vagoni	obeh
vlakov. Ranjenih je 13 ljudi.
RIM — Predsednik italijanske republike Gronchi Je danes odpotoval na uradni obisk v Iran. Spremlja ga podpredsednik vlade ln minister za zunanje zadeve Pella.
TORONTO — Po sporočiln ameriške komisije za atomsko energijo bo 14. septembra v Nevadi Izvršena podzemeljska eksplozija
atomske bombe, da bi mogli seizmologi zbrati nove podatke o notranji sestavi zemlje. Predlog za izvedbo tega poskusa Se daf predsednik mednarodnega združenja seizmologov profesor Bullen. Moč bombe, s katero bodo napravili poskus, ne bo presegala 10.000 ton tet.	 ;
>Ol»iAW
v&Ak&U/
^NVJNHA
poljske države sega nazaj tja v deseto stoletje,
>I!eszko združil več plemen ob Visli .in OdrL V
WLADISLAW
GOMULKA
Življenjska pot prvega sekretarja poljske združene delavske partije V,'ladislaiva Gomuike je najtesneje-povezana s trpljenjem, boji in zmagami poljskega ljudstva. Rajen v delavski družini v Krosnu leta 1905. je ze s štirinajstimi leti začel sam služiti kruli. Njegovo sindikalno delovanje se je začelo že leta 1921. Od tedaj dalje je bil G-omulka organizator številnih delavskih stavk in akcij. Vzporedno z delom v sindikalnih organizacijah je bil Gomulka aktiven v poljski socialistični stranki, v njenem levem krilu. Sindikalno in palitično delo ga je večkrat pripeljalo v zapor, toda on je vedno znova nadaljeval borbo: če so oblasti prepovedale en sindikat, je ustvaril novega pod drugim imenom. Taka je tudi zadnja leta pred izbruhom vojne preživel v zaporih.
G-omulka je bil meti branilci Varšave ob nacističnem napadu na Poljsko, bil je med organizatorji odporniškega gibanja po okupaciji Poljske in meti junaškimi borci v času Varšavske vstaje. Delal je za združitev poljske socialistične in komunistične stranke. Ko sta se obe stranki leta 1942 združili v poljsko delavsko stranko in je bil leta 1343 ubit njen sekretar Pavel Fider, Je postal sekretar stranke Gomulka.
Gomulkln boj za svobodo in neodvisnost Poljske ter za blaginjo poljskega delavskega in kmečkega razreda z osvoboditvijo Poljske ni bii končan. Kmalu po znani resoluciji Infcrmbiroja, leta 234S, je bil Gomulka odstranjen s položaja generalnega sekretarja poljske združene delavske partije, moral je dati ostavko na položaj podpredsednika vlade, leto kasiieje pa je hil izključen tudi i/. partije. Obtežili so ga »nacionalističnih odklonov«, ker ni priznaval vseh zaslug za osvoboditev Poljske izključno Rdeči armadi in ker je hotel, da bi sla Poljska delavska partija samostojno pot, ki bi bila v skladu s pogoji in potrebami Poljske.
Po več letih zapora je \Vladi-sla\v Gomulka v lanskem oktobru spet stopil na čelo poljske delavske partije in začel težak boj za popra\'lja.nje napak, ki so jih zagrešili listi, ki sa ga leta 39IS odstranili s partijskega vodstva, in za zagotovitev boljše bodočnosti poljskemu ljudstvu.
k° je	.	„	...
poznejših stoletjih je bila Poljska ena, izmed največjih driav v Evropi. Začetek pa je bil slab. V dvanajstem stoletja se je Poljska razdrobila na več vojvodstev in cena za to razdrobljenost je bila izredno visoka. Pomeranci so se odtegnili poljskemu nadzorstvu, Tatarjj so vdrli v južno Poljsko in zdesetkovali prebivalstvo, tako da so nemški kolonisti začeli prihajati v opustelo Slezi jo in jo ponemčevaii, neki poljski vojvoda pa je povabil tevtonske viteze, naj se naselijo v Vzhofini Prusiji.
V štirinajstem stoletju se' je Poljska ponovno združila in | pod Kazimirjem Velikim stopila v razdobje mirne obnove. V tem času je bila prestolnica Poljske Krakov, ki je postal eno najpomembnejših evropskih mest. Kazimir je bil naklonjen
jem, ki je vladal nad razsežni-mi in na pol praznimi področji Belorusije in Ukrajine. Jagelo je leta 1386 postal kralj Vladislav poljski in sprejel katoliško vero. Obe deželi sta se najprej združili v personalni uniji, ki ni bila posebno trdna.
/	\
/	/
/	/
uiuja /
/
I
ȣE?T ura/sc	/
1939 do Dnjepra, in od Bal-skoraj do Črnega morja. Prav ta razsežnost združenega kraljestva pa je bila hkrati njegova slabost. Ko bi bili tej državi vladali kralji — vojaki z absolutno oblastjo, bi bili verjetno zvarili to obsežno področje v mogočno cesarstvo. Toda pod miroljubnimi Vladisla-vovimi nasledniki se je plemstvu posrečilo znatno omejiti vladarjevo oblast in od leta 1501 je bila vsa oblast zaupana dvodomnemu parlamentu, ki ga je volilo plemstvo. Slabost izvršne oblasti je počasi slabila državo.
V naslednjem stoletju je Poljska doživela hude pretrese in udarce. Najprej je izbruhnil kozaški upor, ki je dobil obeležje nacionalnega ukrajinskega prebujanja ob ruski podpori. Švedski kralj Karel X. je napadel in zasedel skoraj vso Poljsko. Naposled so bili Švedi s skrajnimi silami le poraženi in kozaki pomirjeni, toda Poljska je morala odstopiti Rusiji nekaj vzhodnih pokrajin, vštevši Kijev, odpovedala pa se je tudi
suverenosti nad Vzhodno Prusijo, ki je pod Hohenzollerji postala vojaško jedro bodoče Prusije. Proti koncu 18. stoletja je prišlo do treh. znanih delitev Poljske — 1773, 1793 in 1795. To je bila zgodovinska »zahvala« za nesebično pomoč Jana So-bieskega, ki je bil sto let prej rešil Dunaj pred Turki.
In tako je ostala Poljska razkosana ‘kljub kratkotrajnemu varšavskemu vojvodstvu v Napoleonovi senci pravzaprav do leta 1918. Pri treh zaporednih delitvah Poljske je največ ozemlja dobila Rusija, za njo Avstrija in Prusija. Ruska nadvlada je bila najbolj neznosna, posebno po uporu leta 1830 in po slabo pripravljeni vstaji leta 18S3. V obeh primerih so Poljaki upali na pomoč Franclje in Anglije, toda obakrat so bili razočarani. Pravzaprav nič boljšo politiko nista vodili Prusija in Avstrija. Prusija je posebno z Bismarckovim nastopom na
veli.k o pone-mčevala Poljake, Avstrijci pa so neusmiljeno iz-žemali Galicijo.
Neodvisna Poljska je bila razglašena 9. novembra 1918, toda neodvisnost Poljske so priznala vse države z versaillsko pogodbo leta 1919. Nova Poljska ni obsegala samo poljskih delov Rusije, ampak tudi tiste dele, ki sta jih bili priključili Prusija in Avstrija. Nova Poljska je tudi dobila ozek hodnik do morja. Trideset odstotkov prebivalstva, ki se je znašlo znotraj novih meja, pa niso bili Poljaki. Največ je bilo Ukrajincev, Belorusov in med drugimi skoraj tri milijone Zidov.
Skoraj natanko 21 let po razglasitvi poljske neodvisnosti so 1. septembra 1939 Nemci nenadoma napadli Poljsko. Štirinajst
LJUDSKA REPUBLIKA POLJSKA
V nekaj dneh bemo v naši sredi pozdravili naj višje predstavnike združene delavske partije in poljske vlade. Uradno sporočilo o obisku poljske partijske in vladne delegacije je vzbudilo vsesplošno zan.imanje po vsem svetu,
 	  med	našimi	ljudmi, ki so v lanskih
oktobrskih dneh še posebno čutili s poljskim ljudstvom, pa tudi veliko zadovoljstvo, da bodo lahka osebno pozdravili voditelje bratske Poljske. Delegacijo bosta vodila prvi sekretar poljske združene delavske partije Wladislaw G-omulka in predsednik ministrskega sveta Juzef Cyrankiewicz.
*
P o v t 5 i n a :	3X1.730	kv.	kilometrov.
Prebivalstvo : 26.600.000 (195-1).
Glavno mesto; Varšava, 1,180.000.
Druga važna mesta:	Lodž, Krakov, Gdansk,
Poznan. Bydgoszez, \Vroclaw, Szezecln, Nova Huta, Katowice, Lublin."
Rudarstvo !n industrija:	črni premog —
92 milijonov ton, rjavi premog — 7 milijonov ton. koks — o milijonov ton. nafta — 250.000 ton, električna energija — 15.4 milijonov k\Vli, železna ruda — l.s milijonov ton. surovo železo. — 2.7 milijonov ton, jeklo — 1,0 milijone ton, proizvodnja strojev — 20,300 ton, traktorjev — 7000.
Kmetijski pridelki: pšenica 2 milijona ton, rž 5,8 milijonov ton krompir 31.3 milijonov ton. število konj — 2,70fl.00a, govedo — 7,370.000, svinj —	9,650.000, ovac —
3,360,000.
dni pozneje so v Poljsko vkorakale tudi sovjetske sile. Poljski odpor je trajal samo nekaj tednov in Poljska je bila spet razkosana — msd Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
Leta 1943 je sovjetska vlada prekinila odnošaje z begunsko vlado v Londonu, naslednje leto pa je priznala nacionalni svet
Poljske kot zakonito poljsko vlado. Sovjetska zveza je dobila bivše poljsko ozemlje do Curzonove črte, Poljska pa ozemlje do Odre in Nise.
Po vojni se je začela obnova Poljske v novih razmerah. Sle-
Novansmer
kmetom in Zidom, ki so jih takrat izganjali iz Zahodne Evrope. Leta 1364 je ustanovil krakovsko univerzo. Z njegovo smrtjo je izumrla dinastija Pia-stov, ki je štiri stoletja vladala na Poljskem.
Med tem je tevtonski viteški red vedno bolj ogrožal Poljsko in njeno sosedo Litvo. Kazimirjev o pranečakinjo Jadvigo so pregovorili, da se je poročila z velikim vojvodom Jagelom, poganskim litvanskim poglavar-
Toda že ta unija je zadostovala, da je izredno narasla poljska moč. To se je nazorno pokazalo leta 1410, ko so združene poljska in litvanske sile strle moj tevtonskih vitezov pri Griinwaldu. Poraz tevtonskega viteškega reda je spremenil ravnotežje sil v Vzhodni Evropi.
Pod jagelonsko dinastijo *e je poljsko-litvansko kraljestvo okrepilo in postalo velesila. Raztezalo se je od črte, ki se je približno ujemala z mejo iz
Kmalu bo minilo leto dni, odkar je doživela Poljska »oktobrski preporod«. Ta datum bo ostal v povojni poljski zgodovini važen zgodovinski mejnik, odločna prelomnica s stalinističnim obdobjem. Oktobra 1956 je Poljska stopila na novo pot demokratizacije javnega življenja in nacionalne neodvisnosti. Ko je »prekinila z slabimi metodami graditve socializma in slabim načinom izvajanja oblasti« kot je izjavil Gcmuika letos maja, je Poljska naredila šele prvi korak na novi, poljski poti v socializem.
Oktobra leta 1956 je bil položaj na Poljskem zelo težak in nejasen, danes po letu dni, 6e-
»zavezniki« so zafeli gledati drugače na svoje cilje, sicušali so pomakniti razvoj nazaj. Socialistična demokracija jim je bila samo sredstvo, za dosego neke liberalno-buržoazne demokracije. Nasprotniki, ki so bili poraženi oktobra so se začeli ponovno zbirati ter skušajo v sedanjem obdobju izrabljati te-
GO SPODARSTV. O
vrata v prihodnost
Razvoj poljskega gospodarstva je pogoj za uspeh »poljske
poti v socializem«. Notranjepolitični razvoj v paoktobrski Poljski je vsekakor odvisen od razvoja gospodarstva, kakor bi lahko tudi rekli, da je od zunanjetrgovinskih odnošajev v marsikaterem pogledu odvisna tudi poljska zunanja politika.
Posledica te neodvisnosti se je pokazala tudi v težnji razdeliti zunanjo trgovino, kolikor je pač mo,go-če, enakomerno na Vzhod in na Zahod. Lanskoletna trgovinska bilanca je pokazala naslednjo sliko:: od uvoza je na države vzhodne skupine odpadlo 82,2c/o, na države zahodne skupine pa 37,8%; podobna podoba se nam kaže tudi v izvozu: 53,7% poljskega blaga je odšlo v države vzhodne skupine, 41,3% pa v države zahodne skupine. Videti pa je, da se Poljaki ne navdušujejo preveč za takšno razmerje in si p.-izadevajo, da bi ga nekoliko preusmerili.
Na drugi strani se kaže ta težnja tudi v iskanju inozemskih kreditov. Poljska vlada je brž po spremembah lanskega oktobra prosila za dolgoročni kredit v ZDA. Poljaki so pričakovali, da bodo dobili 330 milijonov' dolarjev posojila, dobili pa so ga komaj D3 milijonov. Odplačevanje se bo začelo šele 1. 1961, se pravi po koncu sedanjega petletnega plana. Od Francije so dobili Poljaki 70 milijonov dolarjev posojila. Povedati pa je treba, da se je tudi Sovjetska zveza pokazala zelo velikodušno: odpisala je poljske dolgove in odobrila Poljski kredit 700 milijonov rubljev, kar znese približno 175 milijonov dolarjev. Zlasti pereče vprašanje so bili poljski dolgovi; deloma zato, da si ohrani prijateljstvo, deloma zato, da odstrani nezadovoljstvo med Poljaki, ki so po oktobru ponujali svojo zlatnino in prihranke, da bi odplačali Sovjetski zvezi dolg, prav tako pa tudi zaradi terjatev, ki jih je naknadno navedla poljska vlada, so Rusi vse skupaj črtali. Toliko glede zunanje trgovine.
Notranji gospodarski položaj pa bi veljajo oanačiti z Gomul-kovirni besedami: ». .. Po končanem šestletnem planu, ki bi moral dvigniti življenjski standard delavskega razreda in vse države, smo se znašli v prvem letu petletnega plana v hudih ekonomskih težavah, ki naraščajo z vsakim dnem...«
O teh »težavah, ki naraščajo vsak dan« ie o red časom govoril tudi podp-e sodnik ministrskega sveta Jaroszeivicz. Glede premoga, ki je glavni vir poljskega bogastva, je povedal na-■lednje: »... Izpustitev na svo-
bodo 20.000 kaznjencev, ki so delali v rudnikih, znatno zmanjšanje števila vojakov, ki so tudi tako delali, huda fluk-tuacija delovne sile, določitev delovnega časa na 8 delovnih ur, namesto prejšnjih 8 in pol, je zaviralo uresničitev nujnih nalog«. Kljub temu so premoga nakopali 95 milijon ton! Po istem poročilu je še kar dobro opravila svoje naloge črna metalurgija, toda veliko manjša od plana je bila proizvodnja industrije strojev (2.800 vagonov in 1.400 kamionov manj). Ista ugotovitev velja za lahko industrijo (360.000 ton sladkorja manj), uspel tudi ni odkup žita.
In kakšno naj bi bilo zdravilo za vse te težave? Jaroszewicz je povedal naslednje:	»Začeli
smo se boriti za kvaliteto, za uvajanje zdravih gospodarskih računov, za večjo samostojnost delavcev pri upravljanju s .podjetji«. Te besede tudi povedo, česa je prej manjkalo!
Predsednik planske komisije Jedrycho\vsiki pa je očrtal načela poljske gospodarske politike z naslednjimi besedami: »Izkoristiti moramo vse možnosti, da bi razširili naše investicije s krediti iz inozemstva; nehati moramo graditi nova poslopja, da bi povečali strojni park; neizkoriščeni gradbeni material bomo prodali kmetom ali pa ga uporabili za graditev stanovanj; organizirati je treba proizvodnjo v Zahodni Poljski.-.-.«
Iz tega ja že mogoče razbrati, kakšno smer je ubralo poljsko gospodarstvo po lanskem oktobru. Se jasneje pa nam to smer pove prof. Oskar Lange, eden najvidnejših poljskih ekonomistov:	»Go-spodarski načrt za 1.
1957 naj bi kolikor mogoče zadovoljil potrošne potrebe prebivalstva«.
To so načela. Kakšni pa so dosedanji uspehi? Odgovor na to vprašanje ni lahek. Prvič je treba upoštevati, da gospodarskega ustroja ni mogoče spremeniti kar čez noč. Za tako operacijo je treba časa. Toda prebivalstvo je nestrpno in zahteva takojšnjih uspehov. Ta nestrpnost se je pokazala že marsikje, še najbolj pri zadnji stav v Lodzu.
Vsi pooktobrskj ukrepi so ustvarili nekak paradoks; ni dvoma, da je od oktobrske revolucije imel največ koristi
kmet«, piše »Politiikin« dopisnik iz Varšave. To dejstvo so ugotovili tudi drugi opazovalci. Kmet se je osvobodil pritiska, ko so ga sili naj vstopi v zadruge, dovolili so mu višje cene za pridelke, omogočeno mu. je bilo, da kupuje in prodaja zemljo, zaradi tega je narasla zainteresiranost, ki se kaže tudi v tem, da so letos posejali več kot kdaj koli poprej, poleg tega pa so obnovili stare kmečke posojilnice, s katerimi naj bi uveljavili nekak sistem kmečkega samofinansiranja. Podatkov o letošnjem pridelku še nimamo. Pokazalo se je tudi, da so zdaj kmetje voljni preseliti se iz prenaseljene južne Poljske v zapuščeno zahodno Poljsko.
Bilanca za prvih letošnjih 6 mesecev kaže, da je industrijska produkcija precej padla. To gre predvsem na rovaš izostankov od dela. Poljska je v tem razdobju zgubila 26 milijonov delovni ur, zaradi česar se je tudi močno zmanjšala proizvodnja. Ta pojav, ko delavci ne prihajajo na delo, razlagajo s tem, da se plače delavstva niso toliko dvignile, da bi si delavstvo lahko zagotovilo tak standard, kakor si ga želi; zaradi tega se premnogi ukvarjajo s »postranskim delom«. To je trenutno ra-
kava rana poljske industrije.
Namesto tega pa se je močno razvila trgovina. Poljska vlada je hotela v prvi vrsti preskrbeti prebivalstvu zadostno število potrošnega blaga, po katerem je bilo prej čutiti velikansko povpraševanje. Potresno blago
kupujejo tudi v tujini in to ne glede na stroške. Zaradi tega se je število trgovin povečalo od 15 tisoč na 25 tisoč. Znatno pa so se povečali tudi dohodki obrtnikov'. Težava pa je v tem, ker teh dohodkov ni mogoče natančno kontrolirati, dasiravno so uvedli davek na dohodke, ki presegajo povprečni zaslužek.
Takšno naj bi bilo sedanje stanje na Poljskem: precej nejasno, skoraj paradoksalno, če upoštevamo položaj delavstva, in Se vse v iazi eksperimentiranja. Za nadaljni razvoj pa je važno še marsikaj. Tako na primer surovine, zakaj Poljska trpi na pomanjkanju železne rude (uvažajo jo celo iz Indije, dasiravno predvideva plan, da bodo 1.1961 proizvedli čez 7 milijon ton jekla), manjka pa ji tudi nafte, ki jo uvaža iz Romunije. Zelo važno je tudi, s kakšnimi sredstvi ohraniti vsaj tako življenjsko raven, ki jo je dobilo poljsko prebivalstvo po oktobru 1958.	D.	S.
Trg Lamkcwy v Varšavi
Železarski kombinat v Novi Huti
tudi ne moremo trditi, da so že prebrodili največje težave, je položaj mnogo boljši kot takrat. Nihče, kdor gleda realno na položaj, tudi ni pričakoval, da b(^ do lahko v tako kratkem času spravili v normalen tek gospodarstvo ter odstranili težko dediščino preteklega obdobja. »Tovariš Wieslaw«, kot pravijo na Poljskem Gomulki, in drugi poljski voditelji, so se že takrat in pozneje opozarjali na težave, s katerimi se bo treba boriti na novi poti. In ko so oktobra, preden so začeli s »startom« razpravljali, kako bo treba delati, da bodo čimpreje rešili najvažnejše probleme, je tov. Gomulka v svojem zgodovinskem govoru poudaril; »Ključ za reševanje teh zapletenih vprašanj ima v rokah delavski razred«.	'
Osmi plenum je lani oktobra, da bi približal delavski razred socializmu, sprejel tri osnovne smernice v izgradnji socializma na Poljskem:	delavske svete,
razširitev pristojnosti ljudskih o 'borov in razvijanje raznih oblik samoupravljanja na vasi. To so trije najvažnejši elementi poljske poti v socializem. Januarske volitve so potrdile pravilnost oktobrske poti v socializem; večina poljskega naroda je odobrila pro-gram Osmega plenuma . CK Združene delavske partije’ Poljske ter izrazila željo, naj gradijo socializem na načim, ki bo najbolj ustrezal njihovi tradiciji, pogojem in družbeni strukturi.
Po obdobju oktober—januar • pa so se začele vedno bol} pojavljati težave v zvezi z praktičnim uresničevanjem nove smeri. Nekateri bivši oktobrski
žave za cilje, ki niso v interesu poljskega ljudstva.
Na IX. plenumu CK ZDP letos maja je Gomulka ostro nastopil proti dogmatikom in konservativcem v partiji, ker so nasprotovali uresničevanju tistega, kar je predstavljalo jedro oktobrskega programa. Na tem zasedanju so razpravljali o ključnih vprašanjih, ki so značilna za sedanji razvoj socialistične graditve na Poljskem. Plenum je natanko opredelil mesto in vlogo delavskih svetov v mehanizmu socialistične demokracije in njihovo vlogo v pgljskem gospodarskem sistemu. Delavske svete je označil kot »obliko delavske demokracije v sistemu diktature proletariata«, ki nimajo značilnosti politične oblasti delavskega razreda. Plenum je sprejel novo usmeritev politike na vasi ter razpravljal o vlogi Poljske v mednarodnem delavskem gibanju.
Deveti plenum -je pokazal, da je Poljska ostala zvesta osnovnim načelom Osmega plenuma in da je vodstvo pravočasno opazilo nevarnost frakcionaških borb ter je proti temu pojavu odločno nastopilo.
Politični položaj n^ Poljskem se je že v enem letu zelo spremenil in demokratizacija napreduje uspešno na vseh področjih. V deželi se vodijo zelo razgibane razprave o najrazličnejših problemih, slišijo se zelo konstruktivni predlogi za reševanje gospodarsko - političnih problemov. Pojavlja pa se tudi destruktivna kritika, ki prihaja iz vrst frakcionaSev, reakcionarjev in podobnih elementov.
Tudi na zunanjepolitičnem
dila so leta nagle obnove Varšave in drugih poljskih mest, obnove gospodarstva in izgradnje socializma. Le da je ta razvoj dušil’ dolga leta Stalinov despotizem, ki pa v Poljakih ni mogel ubiti svobodoljubnega duha in neodvisnosti. Ta se je prečiščen in osvobojen birokratskih spon preteklosti povzpel do neslut-enih višin v dneh oktobra 1956. In ta duh zdaj kaže Poljakom pot iz gospodarskih težav in globokih osebnih pretresov in dvomov preteklosti neomajno v resnično socialistično prihodnost.	Bip
področju je Poljska v tem času
pokazaia veliko aktivnost. V zunanji politiki so sprejeli načela koeksistence ter so začeli na osnovi teh načel vzpostavljati odnose z vsako državo, ne oziraje se na njeno notranjepolitično ureditev. Specifični problemi Poljske in njen geopolitični položaj pa je narekoval tudi ustrezajočo zunanjepolitično usmeritev. Ker so se začeli oglašati revizionisti zlasti v Zahodni Nemčiji, so bili prisiljeni nasloniti se na tiste države, ki so jamčile nedotakljivost sedanjih poljskih meja na Odri-Nisi. Brez dvoma je Poljska že v tem
letu postala važen mednarodni faktor ter je začela zavzemati v mednarodni areni tisto mesto, ki ji pripada.
Ne bi bilo realno, če bi napisali, da so Poljaki že prebrodili glavne težave in uresničili glavne sklepe Osmega plenuma. V relativno tako kratkem času niso mogli še doseči postavljenih ciljev, kar tudi ni bilo pričakovati. Predvsem so imeli še premalo časa za reševanje gospodarskih težav in odstranjevanje težke dediščine predokto-brskega obdobja. Neka nepo-trpežljivost, ki se včasih pokaže pri Poljakih, je razumljiva, delovni ljudje so nestrpni in bi raje čimpreje ne glede na realne možnosti uživali sadova »oktobrske pomladi«.
S. Lenardifi
"UZEF
CYMNKIEWICZ
Predsednik poljske vlade Juzef Cyrankie\vicz je bil rojen 21. junija 1911 v Tarnenu v bližini Kra-j kowa. Po dovršenem študiju prava se jo posvetil novinarstvu. Hkrati pa se začenja tudi njegova politična dejavnost v vrstah poljske socialistične stranke. Že leta 1935 je bil izvoljen za sekretarja strankine organizacije v industrijskem mestu Katotvice.
Že takoj v začetku vojne leta 1!)39 je padel v nemško ujetništvo, iz katerega pa je kmalu pobegnil ter pričel z organizacijo odpora na področju Krakowa. Leta 1341 ga je Gestapo aretirala in poslala v koncentracijsko taborišče Os\viencim. Kasneje so ga premostili v Mauthausen.
Po osvoboditvi je bil leta 19-15 Izvoljen za generalnega sekretarja poljske socialistične stranke. Po volitvah leta 1317 mu je februarja istega leta tedanji predsednik-republike Bierut poveril mandat za sestavo vlade. Na tem mestu je ostal do leta 3952, V novi vladi Je dobil le položaj podpredsednika. Toda že dve leti kasneje je Cy-rankievvicz spet prevzel vodstvo poliske vjade.
Jusef Cyrankiewlcz je bil tudi ves čas od združitve poljske socialistične in komunistične partije v vodstvu r*ružene poljsk# delavske partije In j« Kan pollfe biroja stranke.
ST. 211 — 8. SEPTEMBHA 1957 / SLOVENSKI POPOCEVALEC / str. 5
Mij alko Todorovič ~ Je uvodoma dejal, da je letošnai jesenski n^dnarodmi zagrebški velesejem prirejen v času polne aditiv n o.ati našega dinamičnega So-spr-darstv-a. V mnogočem bo od-r-'-al tsiko današnje ekonomsko gibanje ne samo po številu 5 a f- rtimanu razstavljenih precL rr. tov, številu razstaivljalcev in udeležencev, iemvei tudi po k imercialnih 'in drugih rezulta-r.h, kslko-r je biJo to v vsej po-v /ni dobi. Obiskovalci sejma b do laihko- dobili tudi dosti re-i' e vtise in predstave o naših i. r h i h in dosežkih iin tudi. o t< m, kar naj bi šele obvladali •t: dosegli. Tov. Todorovič je r :o dejal, da b.o to priliko iz-
knist.il in «e dotaknil nekaterih problemov i-z naše atefcualne ekonomske politike in gospodarit prakse.
T-sto, kar je posebej značilno z jugoslovanski gospodarski v pon v tem letu, je dejstvo, da ta vzpon tigikorekoč popoln,
• je da je ustvarjen nedvomno r;T. vseh področjih gospodarske e rtlvnosti: v proizvodnji, v no-t-ranji in mednarodni izmemijavii, v povečanju življenjskega stan-c • da ljudstva, v investicijski c iavnosti itd. Naravno, dia je r- i-dišče vsega potne-mamo pove-‘ nje p redu C-:; t i vn os ti družbenega c a v nacionalnih raz.merjih.
Na področju proizvodnje je > bolj bistveno dejstvo, da je : dustri.jska proizvodnja narasla 19 odst. v prvih sedmih me-f- ih v primerjavi z istim raz-iv.em p-reteGc' 'ga let« in da kmetijska proizvodnja letos
- - vsemu sodeč pokazala velik :peh in bo to leto eno od naj-
U.v:t.nej-ših po vojni. Povoljni cmenski pogoji so bistveno ispevaii, da se povečajo rezul-
• -I sploh.
Teda edino s temi prirodniml
• nitelji ne smemo tolmačiti levjega uspeha naših kmeitij-ih prcizvajalesv. Prav tsko
bilo škodljivo precenjevati men in obseg naše zavestne ' organizirane aktivnosti na ;n področju gospodarstva, ker če jo gledamo s stališča po-et in ciljev našega dolgoročna programa, šele v začetni . Tako gre na primer potroš-invesficijskih sredstev v '.rastijstvu počasneje od planine in sedaj lahko po pravici 'rd:mo, da v kmetijstvu konec
- ncev ni več vprašanje naš od-' 'en kurs sgrame politike, ' ‘liveč učinkovitost vseh izvrš-n.h organov in čini.teljev pri ustvarjanju te politike.
K a osnovi takega povečanja c i proizvodnje in gospodarji - -.tivnosti, kot tudi večje .-lenosti, je narasla tudi re-& r.■ ■ potrošnja prebivalstva f-7 naturalne potroišnjs in po-,-n.ie v neposredni izmenjavi ;■<-biva! stva) v preteklem seči 'mmesetnem obdobju z.a več k i: or 20 odst. V primerjavi z ■' m obdobjem lanskega leta. “cajne plače deiavcev in tis lužice v so letos večje od ustrez-h v preteklem letu za. nad 13 d?t. Po-ebno poudarjam, da je i-';ub takemu skoku, realnega
dohodka delavcev sodelovanj« plačnega sklada, v strukturi skupnih izplačil gospodarskih organizacij v prvem polletju manjša kakor lani pri stabilnih cenah in kar j« rezultat znait-neg£ povečanja priodruktivnositi deii To dejstvo ponovno potrjuje našo koncepcijo, da najracionalnejšega gospodarskega razvoja ne moremo doseči z ogrožanjem ali stiskanjem živ-ljenske ravni delavcev, temveč s tskimi odnosi raizdelitve dohodka, kjer je načelno in praktično blaigmja ljudstva osnovni cilj proiizvodnj e.
st«:nce. Zaradi tega ni slučajno, da obenem z razširitvijo naišega izvoza na nova tržišča Vzhoda,
Aiije, Afrike itd. ne pada, temveč raste dzvoz tudi na tradicio_ nalma, posebej evropska tržišča.
Nove oblike mednarodnih ekonomskih zvez
V skladu z našo splošno politično koncepcijo vse širšega mednarodnega sodelovanja “»e naša država trudi, da poleg bla_ ' g&vne izmenjave ustvari tudi druge oblike eStomamskiih zvez in sodelovanja z inozemstvom. Sodobni -razvoj proizvajalnih sil v svetu, novi teh,mčni dn tehnološki dosežki zahtevajo in orno—
gečajo vse širše mednarodno sodelovanje tudi na področju proizvodnje, vzajemne tehnične pomoči ;in v tem pogledal, je dej sl Mijiailko Todorovič, že ima. mo določene izkušnje glede vprašanja proizvodne kooperacije med posamieznimi našimi in inozemskimi gospodarskimi or-g£Edzaci.jami in te so v osnovi pezitiivne. Ker so pri nas gospoda rslke organizacij e kot svobo-Pri_ .den samostojen činitelj v našem 111 v plansfoeun gospodarstvu pobudniki in nosilci tega sodelovanja, država pa določa samo njegove okvire in splošne pogojne, bo zvezni izvršni sveit tudi v bodoče skrbel, da bo omogočal še ugodnejše okvire in pogoje za vse širše razvijanje talkah mednarodnih odnosov in zvez. Mi smatramo, da je to eden od najstabilnejših dolgoročnih elementov vzpostavljanja trajnega miru in miroljubnega sodelovanja med narodi.
Prej omenjeni vzpon naše zu_ r.c-nje trgovin > v pogledu ravni, posebej pa v pogledu strukture, nam vsiljuje še nekatere zaključke. Bistveno se je povečal in še nsprej bo rasel značaj zunanje trgovine v celotnem našem 'ekonomskem življenju. Zunanja trgovina, naše mednarodno ekonomsko sodelovanje sploh j s posta lo bistven sestavni 4 el naše tekoče proizvodnje in gospodarskega razvoja v celoti. To je nova kvaliteta v našem gospodarstvu, ki je nastala i* naonovejšega gospodarskega razvoja Jugoslavije, odnosno maše spremenjene gospodarske strukture. Spremenjena, struktura v naši blsgovni izmenjavi z inozemstvom v smeri izvoza polizdelkov in finalnih proizvodov, kapitalnih dobrin itd., kot tudi v vse pestrejšem uvozu, zahteva mnogo kvalitetnejši aparat na tem področju gospodarske dejavnosti tako v pogledu organizacije kot tudi v pogledu sposobnosti kadrov in drugega. G-ospodiarsiki sejmi v naSi državi so eden od izrazov im posledica teh poslednjih povečanih naporov naših gospodarstvenikov v zadnjih letih, in čeprav imamo v pogledu sejmov določene negativne element« in pojave, j« treba na njih gledati kot na začasen, prehoden in postranski pojav v iskanju najprimernejših oblik, ker tisto osnovno- je ta
Večerja na čas! predstavnikom mednarodnega urada za vino
Ljubljana. 7. sept. Podpredsednik izvršnega sveta LR Slo_ vani.ie St.ane Kavčič je si noč-'
7 riredil v prostorih izvršnega sveta LR Slovenije večerjo za udeležence zasedanja Mednarodnega urada za vino. Poleg predstavnikov tega urada je bi Ir
Povečana mednarodna izmenjava
V nedalj-e-varo.j-u svojega govo_ ra se je Mi j alko Todorovič dotaknil povečanja obsega izmenjave z inozemstvom in dejal, da je obseg izmenjave v obdobju januar— julij v primerjavi z estim obdobjem lanskega ]«*a večji za okrog 34 odst. Tako po_ večanje je omogočeno predvsem z navedeniim naraščanjem proizvodnje odnosno izvoza, katerega indeks znaša v meri z lanskim letom 126, primeri z letom 1955 163.
Mijalko Todorovič je nato poudaril, da celotno letošnje povečanje izvoza izvira iz industrije; industrijski izvoz je večji za 46 gosi. (toda povečana kmetijska proizvodnja še roi prišla do izraza v izvozu), kmetij siki izvoz je manjši za. 6 odst. Naša živilska .ind ustni ja mora, je dejal tov. Mijalko Todorovič, prav zato, ker se naslanja na surovinsko osnovo, zavzemati vse pomembnejše mesto v našem izvozu, ker so na tem področju velik« potencialne možnosti. Ze sedaj, letos, ima ta industrija v predelavi in izvozu povečanih kmetijskih presežkov zelo veliko in pesno nalogo.
Ta dejstva zgovorno govore, da spada naša držav-a danea v vrsto dirzav, ki imajo najdina-rr.ičnejše povečanje izvoza, prav tsko pa je treba poudariti, da se struktura naše izmenjave z inozemstvom v celoti zadnji čas bistveno menja. Kajti kompozicija naših proizvajalnih sil je danes že taka in se bo v bodoče tako razvijala (na temelju naših prirod nih bogastev in drugih pogojev), da bomo v mednarodni izmenjavi v izvozu in uvozu sodelovali tako s surovinami kot s polfabrifcati in s iinalnimi pioizvodi, z investicijsko opremo in potrošnim blagom, na področju industrije dn kmetijstva.
Takšna posrečena okolnosit omo. goča naši državi že dane«, da razvij e ekonomsko sodelovanj e in blagovno izmenjavo tako z razvitejšimi in	z nezadostno
razvitimi državami, * vzhodom in zahodom, z eno besedo, z vsemi deli svetovnega tržišča. To ustvarja realno materialno osnovo naše mednarodne ekonomske politike, aktivnega in vse širšega sodelovanja z vsemi država_ n:i na baizi enakopravnosti in obojestranskih	interesov in
splch realno osnovo naše poli- .....	._______„
, .	...	.	...	-obiektivm vzpon našega gospo-
tiKe aktivne in	mirne koeksi-	^	'	,	.	_
dairstva ter,novi napori in problemi, ki jih le-itia našim gospo_ darstvenikom narekuje.
Za uspešen razvoj zunanje trgovine, je poudaril Todorovič, zaslužijo polno priznanje vse naše gospodarske organizacije s tega področja., posebno pa tisi«, ki se bavijo s proizvodnjo izvoznih dobrin in izvozom. Zaradi tega bi hotel opozoriti njihove predstavnike, da je sedaj
potrebno vložiti še večje napo-r e pri usposabljanju teh organizacij za izvoz s stališča dolgo-ročne perspektive in nadaljnjega močnega vzpona našega gospodarstva' v celoti ter njagoviii še obširnejših vsestranskih, zvez na svetovnem tržišču, v mednarodnem gospodarstvu.'
Na koncu je poudaril, da je portala že tradicija Zagrebškega velesejma, našega glavnega splošnega mednarodnega sejma in enega od naj večjih v Evropi, da je tesno povezan z našim go-ST'odairskim raizvojem, iz leta v leto vse večjii, vse bolj obiglean in da obsega vedno večje uspehe. Organizatorjem sejma je treba dati polno priznanje, ker so tudi letos nadaljevali s to tradicijo in je letošnji, sejem presegel vse prejšnje, ker ima več razstavnega prostora, več razstavijailcev in več razstavljenega blaga.
Včeraj .ie prispela na obisk skupina članov Avstrijsko-jugoslovanskega društva* iz Koroške. — Goste je sprejel na Bledu direktor Urada za informacije pri izvršnem svetu LRS Dane Robida. Po prihodu v Ljubljano so gostje obedovali v hotelu »Bellevue«, popoldne pa so si ogledali Muzej NOB in grafično razstavo v Ljubljani. Proti večeru so obiskali vinlko razstavo na Gospodarskem razstavišču.
Iz razprave na seji GO SZDL
17&e,rai zn danes
na večerji tudi več drugih gtsiiov. med njimi več članov izvršnega sveta Slovenije, ljud_ skih poslancev in kmetijskih st rckovn j akov.
Gbisk poljske socialistične m!atiine
Boograd, 7. sept. Delegacija zveze socialistične mladine Poljske bo v začdtku novembra prišla na desetdnevni obisk Ljudski mladini Jugoslavije. Ta obisk .je bil dogovorjen med predstavniki jugoslovanske in poljske mladine na mednarodnem mladinskem festivalu avgusta v Moskvi. Koncem istega meseca je delegacija Ljudske mladine imela v Varšavi razgovore s funkcionarji poljske mladine. Ob tej priložnosti so se pogovorili o mladinskih gibanjih v obeh državah in o mednarodnem mladinskem sodelovanju.
Kongrss vojne medicine
Beograd, 7. sept. (Jugopres). Dvanajstčlansko jugoslovansko delegacijo na mednarodnem kongresu vojne medicine in farmacije bo vodil generalmajor dr. Djura Mešterovič, namestnik načelnika sanitete JLA. Člani delegacije so:	general-
major profesor Radmilo Jovanovič, predsednik glavne zdravniške vojne komisije, generalmajor Ivo Kralj, načelnik voj-no-medicinske akademije, dalje načelniki sanitete vojnih področij, Jugoslovanske vojne
mornarice in letalstva ter voditelji vojno-medicinskega inštituta. Kongres bo od 29. septembra do 5. oktobra v Beogradu in Opatiji.
Plenum CK Ljudske mladine Srbije
Beograd, 7. sept. — 12. septembra bo v Beogradu plenarni sestanek Centralnega komiteja Ljudske mladine Srbije. Poleg članov plenuma CK se bodo sestanka udeležili tudi predsedni_ k! okrajnih komitejev Ljudske mladine Srbije. Ta plenum bo pesvečen sodelovanju srbska mladine v pripravah za voliltive v nove občinske odbore.
Dr. J02E POTRČ
je poudaril, da danes ljudje na raznih sestankih za razliko od prejšnjih let diskutirajo mnogo konstruktivne j e. Tako na primer po vaseh ne kritizirajo davkov, ampak le neurejene razmere v katastru, ki ustvarjajo možnosti raznih nepravilnosti. Na splošno je pa zainteresiranost za naš razvoj precejšnja in to ne samo med delavci in mestnim prebivalstvom, ampak tudi med kmeti, to pa predvsem zato, ker vedno bolj občutijo sadove našega gospodarskega razvoja.
VLADO MAJHEN
je poudaril, da je v industrijskih središčih politično stanje sedaj pred volitvami dokaj dobro. Povečali so se dohodki industrijskega prebivalstva, delavci imajo večje možnosti, da lahko planirajo svoje izdatke in niso v stalni nevarnosti, da bi jim spremenili norme. To zelo pozitivno vpliva na proizvodnjo v tovarni. Precej razprave je bilo o premijah, kjer se kaže še precej ožine, ponekod pa je upravičena kritika, ko so nekatera podjetja šla s premijami preveč v širino in dajala premije ljudem na administrativnih delovnih mestih, ki ne vplivajo na kvaliteto in količino proizvodov.
V podjetjih je zejp veliko zanimanje za občinske zbore proizvajalcev in izgleda, da bodo le-ti deležni največje pozornosti.
Tudi med kmečkim prebivalstvom je zanimanje za volitve zelo veliko. Kmetje priznajo, ‘da ljudsfea oblast sedaj bolj skrbi za razvoj kmetijstva preko zadrug in to z investicijami in s krediti. Zato tudi zelo mnogo razpravljajo o tem, koga bodo kandidirali in izvolili. Komune so se namreč dobro afirmirale in danes skoro v vseh kmečkih občinah obnavljajo šolske zgradbe, kar se že petnajst let ni zgodilo, popravljajo ceste in vrsto drugih del, za katere so vsi prebivalci zelo zainteresirani.
V volilnih pripravah se kaže orientiranost na več kandidatur. Vendar pa se v posameznih predelih pojavljajo demagogi, ki bi si radi z raznimi nerealnimi obljubami zagoto-
vili odborniško mesto. Predvsem se poslužujejo teze o zmanjševanju kmečkih davkov. Taka demagogija bi seveda kasneje rodila negativne posledice, zato jo je treba odkloniti in odkrito pokazati, kako se družbeni dohodki zbirajo in zakaj vse se uporabljajo.
Tov. Majhen je govoril tudi o negativnih pojavih lokalizma in načel tudi problem sestave novih okrajnih ljudskih odborov. Pri tem je poudaril, da se bo potrebno v načelu dogovarjati z občinami, da se bt> lahko dosegel dober sestav okrajnih ljudskih odborov, da bodo tako lahko dobili v forume, ki zahtev jo ponekod tudi določeno specializacijo (n. pr. za prosveto, zdravstvo, komunalo itd.) odgovarjajoče ljudi. Zato bo pri volitvah odbornikov v okrajne ljudske odbore treba skrbeti, da bodo imele okrajne skupščine pravilen sestav in da bodo lahko postavile svete in komisije, ki so po statutih obvezne.
JANEZ VIPOTNIK
je govoril o velikem razmahu predvolilne aktivnosti v ljubljanskem okraju ter med drugim dejal: »Trenutno so v razpravi predvsem * kadrovska vprašanja. Po občinah je predvsem govora, katere in kakšne ljudi kandidirati. Pri tem pri-
izvodnih problemov, zdravstva, področja socialnega skrbstva, skrbi za družino pa vse do vprašanja stanovanjskih skupnosti itd. Pri tem morajo upoštevati vse plasti volivcev, Vključitve žena, ki predstavljajo polovico volivcev, vključitve mladincev pa tudi drugih ljudi, ki so vključeni v najrazličnejših organizacijah.
To se pravi, da morajo občinski odbori SZDL sestaviti nekakšne programe, kakšni ljudje naj predstavljajo bodoče občinske ljudske odbore, da bodo kos nalogam, ki so pred njimi.
Drugo vprašanje pa je, katere ljudi je treba kandidirati. Pri tem menim, da je izredno važno konzultirati čimveč ljudi, čimveč organizacij, predvsem osnovne organizacije SZDL, ki naj dajo svoje predloge. Pri tem gre seveda tudi za sodelovanje sindikalne organizacije, mladinske organizacije, pa tudi delavskih svetov in drugih organov našega mehanizma na nodročju družbenega upravljanja, ki naj prispevajo svoj dtelež k čim boljšemu kadrovskemu sestavu bodočih ljudskih odborov. S tako pripravljenimi predlogi bo Socialistična zveza prišla na zbore volivcev in tam zastopala svoja stališča in branila svoje kandidate. Ce bodo
STEFAN PAVSlC je govoril predvsem okrog volitev v zbore proizvajalcev.-Poudaril je, da je treba dosedanje izkušnje zborov proizvajalcev okrajnih ljudskih odborov prenesti na občine, prav tako pa že v začetku odstraniti slabosti — predvsem ožino — ki so se dosedaj pojavljale v delu zborov proizvajalcev. Dosedanji okrajni zbori proizvajalcev so* bili namreč še premalo povezani s proizvodnjo, ker so bili marsikje izvoljeni v večini nameščenci, ne pa neposredni proizvajalci, in zato tudi niso bili redki pojavi, da vso mandatno dobo nihče ni poročal delavskemu svetu o delu zbora proizvajalcev.
MILOŠ LEDINEK
je med drugim poudaril potrebo, da se posveča večja skrb sejam vaških odborov, kjer je treba zlasti tolmačiti bodoče delo zborov proizvajalcev v občinskih ljudskih odborih.
Sedaj, ko razpravljajo o volitvah, se je v nekaterih manjših občinah okraja Murska Sobota začela kazati tendenca, da bi se nekatere manjše občine priključile večjim, predvsem v okolici Murske Sobote. Pred pol leta so bili še volivci absolutno proti takemu združevanju, danes pa so trezneje začeli gledati na to pro-
haja do dveh skrajnosti. Prva predlogi dobro sestavljeni, bo blematiko in upoštevati eko
skrajnost je v tem, da nekateri občinski odbori Socialistične zveze sodijo, da je sestav bodočih ljudskih odborov izrecno njihova stvar in da bodo že oni sami temeljito pretresli, kakšni ljudje naj pridejo v občinski ljudski odbor. Menijo, naj potem zbori volivcev samo potrdijo njihove kandidate in da naj končno državljani volijo tiste tovariše, katere bodo oni predlagali. Druga skrajnost pa je v tem, da se ponekod preveč postavljajo na stališče, naj zbori volivcev stvari sami preanalizirajo in na osnovi tega sami postavijo kandidate ne da bi politične organizacije temu prispevale * svoj del. Ne ena rie druga skrajnost ni dobra. Nedvomno je naloga predvsem občinskih forumov SZDL sestaviti določnejše kadrovske programe, v katerih morajo zajet; vse veje dejavnosti občine od pro-
Slovesnost v tovarni kleja
Najnovejše vesti m dogodki • v »SLOVENSKEM • POROČEVALCU«
Ljubljana, 7. sept. Danes je delovni kolektiv tovarne kleja v Mostah dostojno proslavil 75 obletnico obstoja tovarne. Slovesnost se je začela s slavnostnim zasedanjem delavskega sveta. Seje so se udeležili tudi podpredsednik izvršnega' sveta Slovenje Viktor Avbelj, člana izvršnega sveta Vlado Krivic in Jože Ingolič, sekretar okrajnega komiteja ZKS Janez Vipotnik, predsednik OLO dr. Marijan Dermastia, predsednik združenja kemiič-
MLEKARJI SO SE POSVETOVALI
Ljubljana, 7. septemb. Včeraj dopoldne je bilo v sejni dvorani Glavne zadružne zveze Slovenije posvetovanje mlekarjev Slovenije, ki so se zbrali ob priliki 50-letnice slovenskega mlekarskega šolstva in ob I. republiški mlekarski razstavi. Posvetovanje je pripravil pododbor za mlekarstvo pri odboru za živinorejo Glav-
publiki, o čemer je govoril predsednik odbora za mlekarstvo tov. Franc Ivančič, nadalje pa razprava o tem poročilu, ki je bila izredno plodna in živahna ter so mlekarji zelo sproščeno razpravljali o vseh vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri vsakdanjem delu in s katerimi nameravajo seznaniti tudi naše oblastne organe,
ne zadružne zveze Slovenije, saj zlasti nekatera terjajo nuj-
udeležili pa so se ga poleg mlekarjev tudi predstavniki Glavne zadružne zveze, Kmetijsko-gozdarske zbornice LRS, agronomske fakultete ter drugih kmetijskih ustanov. Prav tako je bil navzoč direktor mlekarskega inštituta v Beogradu tov. inž. Dušan Pavličič ter mlekarski strokovnjaki iz ostalih republik Jugoslavije.
Na dnevnem redu posvetovanja je bilo poročilo o problemih mlekarstva y naSi ra-
ne rešitve. Nato so razpravljali še o potrebni organizaciji mlekarske službe ter o stanovski organizaciji, ki naj bi povezovala slovenske mlekarje in jim pomagala reševati najtežja strokovna vprašanja.
O razpravi, ki zadeva probleme mlekarstva in v katero so mlekarji danes tako živahno posegali in načenjali nove in nove probleme, bomo še obširneje poročali.
ne industrije Jugoslavije Viktor Stopar, predstavniki Centralnega in republiškega odbora sindikatov kemičnih delavcev ter okrajnega sindikalnega sveta, številni predstavniki kemičnih tovarn iz Srbije in Hrvatske ter drugi gostje-
Slavnostno sejo je odprl dn pozdravil goste predsednik delavskega sveta Karol Jereb. Potem pa je direktor tovarne Stane Vrhovnik v kratkih besedah opisal zgodovino in razvoj tovarne od njenega obstoja ter perspektive, ki jih ima kolektiv za prihodnost.
Ob praznovanju tovarne je delovni kolektiv prejel od številnih poslovnih prijateljev in predstavnikov raznih gospodarskih organizacij mnogo čestitk in pisem.
Po ’ prečitaniiih pozdravnih brzojavkah iin pismih je delavski svet izročil priznanja itn praktične nagrade dvajsetim najsitarejšim iin najzasluž-, nejšdm delavcem. Med njimi tudi Valentinu Šinkovcu, ki dela v tovarni že nepretrgoma 35 let dn je tako najsta-rejšd delavec v tovarni: Vse nagrajence je delavski svet dal za vzgled mladim kadrom s pripombo, naj pridno sledijo njihovim dolgoletnim izkušnjam ter vestnemu in vztrajnemu delu.
Po azročendih priznanjih je spregovoril član izvršnega sveta in ljudski poslanec Vlado Ki&vfev X«wQ9an govoru je
še posebej poudaril veliko vlogo, ki jo je odigral delovni kolektiv tovarne kleja v naprednem delavskem gibanju pred vojno, v štirih letih ljudske revolucije ter še naprej v času obnove in gospodarske blokade. Pripomnil je, da bodo v prihodnjih letih podane vse možnosti za dosego tistega, česar sii kolektiv tako močno želi — za rekonstrukcijo in modernizacijo tovarne.
Za tem je sindikalna podružnica tovarne razvila prapor, ki mu je kumoval predsednik- RO sindikata kemičnih delavcev Slovenije Franc Lazar. Hkrati s tem je kolektivu izročil tudi spominski trak, dar predsedstva republiškega odbora sindikata kemičnih delavcev.	E.	K.
z njimi nedvomno lahko prodreti; v kolikor pa bodo namesto predlaganih izvoljeni drugi ljudje, bo to pokazalo politične slabosti in šibke strani poedinih teritorijev.
2e sedaj ugotavljamo nekaj zanimivih pojavov v predvolilnem delu, n. pr., da se naše občinske organizacije SZDL zelo malo zanimajo za nove organe pri bodočih ljudskih odborih — za zbore proizvajalcev. Nasprotno pa na drugi strani opažamo, da vlada v delovnih kolektivih izredno veliko, zanimanje zanje in da se ti zavedajo pomembnosti vloge tega novega organizma v ljudskih odborih. Zato so tudi zainteresirani, da bi v zbore proizvajalcev prišli res dobri ljudje. Kot sem že dejal, pa obratno v občinskih odborih SZDL ni opaziti takega pravilnega odnosa do zborov proizvajalcev in čestokrat menijo, da je prvenstvena zadeva sindikalnih organizacij, češ naj one urejajo to vprašanje. Brez dvoma je tu r.elcoliko krivde v tem. da naši okrajni zbori proizvajalcev niso zaživeli tako kot bi morali, da niso v celoti odigrali svoje vloge in da je tudi kontakt - odbornikov okrajnih zborov proizvajalcev z njihovimi volivci mnogo šibkejši kot pa kontakt ljudskih odbornikov splošnega zbora. Menim, da bomo morali po politični liniji izvajati močnejše delovanje v tej smeri, da se ustvari enak interes za eden kot drugi zbor in da bo odpadlo vsakršno podcenjevanje zbora nroizvajalcev.
nomske zmogljivosti posameznih občin. Vendar pa se drugje spet pojavljajo tendence, da bi vsaka vas imela svojega odbornika ne glede na potrebe kvalitete ljudskega odbora.
ALBERT JAKOPIC-KAJTIMIR '
je opozoril na oportunistične tendence, ki se kljub veliki politični aktivnosti v koprskem okraju, kažejo ponekod v tem, da bi postavili po eno volilno enoto za več zaselkov in celo vasi, kar je seveda napačno. Potrebno je čimveč volišč, da se tako omogoči prebivalstvu čim lažji način za izvedbo volitev. Res zahteva to več dela; zlasti pri prepisovanju volilnih imenikov, vendar to ne more biti opravičilo za premajhno število volilnih enot. Ko je govoril o pripravah za izbiro kandidatov, je tov. Kajtimir poudaril, da so se v koprskem okraju začeli volivci orientirati tudi na inteligenco, to je na profesorje, zdravnike in druge, kar bo na vsak način koristilo kvaliteti novo izvoljenih ljudskih odborov.
Socialistična zveza v koprskem okraju je v predvolilni akciji strmela predvsem za večjo politično aktivizacijo. To tako pri razpravljanju o notranjepolitičnih, gospodarskih in komunalnih problemih, kot pri razpravljanju, kakšni naj bodo kandidati v ljudske odbore. tako da se bo za upravljanje naših komun aktivno zanimal čim večji krog prebivalstva.
OBVESTILO BIVŠIM INTERNIRANCEM V AUSCHWITZU
Pred volitvami
Novi Sad, 7. sept. Predsedniki in tajniki okrajnih volilnih komisij so na današnjem posve. tovamju v Novem Sad u ugot/>-vili, da so prve pijprave za volitve odbornikov ljudskih Odborov uspešno končane. Posta vi j e. ne so volilne enote in določeno število odbornikov. V vojvodinskih -občinah bo izvoljeno 7474 odbornikov, v okrajne zbore in zbore prai®vaj-alcev pa. bo lzvo. ljeno skupaj 1463 odbornikov.
Te dni se bodo pričeli tudi prvi zbori volivcev, razen teh pa bodo imeile svoje sestanke tudi politične organizacije, kjer bodo razpravljali o programu njihovega dela pred volitvami v ljud_ cfce odbor«.
Pozivajo se vsi interniranci, ki so bili v koncentracijskem taborišču Auschivitz in so tamkaj delali v tovarnah IG Far-benindustrie ali podjetjih Bu-na IV. Geydebreck, Feursten-grube G. m. b. H., in rudniku Janina, da se prijavijo Uradu za zaščito jugoslovanske imo-vine v tujini, Beograd, Kneza Miloša 26-111. Prijave je treba vložiti zaradi zahtev firmi I. G. Farbenindustrie za izplačilo nadomestila za delo.
To obvestilo se ne nanaša na osebe ki so bile zaposlene v drugih tovarnah I. G. Farbenindustrie izven področja taborišča Auschwitz, kakor tudi ne na osebe, ki so bile v tabori-. šču Auschwitz, pa niso delale v tovarnah I. G. Farbenindustrie,
Prijave je treba na uradu vložiti do.15. oktobra 1957.
Prijava mora vsebovati: ime in priimek, točen naslov, dan in kraj rojstva, bivie in seda-
nje državljanstvo, od kdaj in do kdaj je delal v omenjenih tovarnah, jetniško številko, zakaj je bil interniran, v katerih delovnih komandah je bil in na kakšnem poslu, ime starešine bloka (kapoja ali preddelavca), ime mojstra podjetja I. G. Farbenindustrie ali drugih navedenih podjetij, pod katerih upravo je delal. Razen tega je v prijav; treba -navesti dokaze o telesnih poškodbah, o izgubi zdravja, kakor tudi to, ali je bil in kdaj je bil v taboriščnih bolnišnicah. Navesti je treba tudi zaenkrat samo imena in naslove prič in priložiti prijavi prepise pismenih dokazov.
Sprejemale se bodo tudi prijave tistih oseb, ki so bil« v taborišču Auschwitz in so delale v omenjenih tovarnah, p« trenutno ne vedo ali nimajo vseh zgornjih podatkov.	;
b urada sa zaščito JoimIh vinske imovine .V t|jp||
(* 1C P , E TUR M i R A M O E E O »	)
Knjige in knjižnice
mladino
za
V IJubljaaf j« ie vei
KVCZOl 5tnUQ3f Za mlaAiy|ylrft
knjižničarje, lici bo prispeval Jc nadaljnji izobrazbi strokovnih kadrov, hkrati pa bo zbrano gradivo predavateljev služilo tudi kot osnova za bodočo globljo jugoslovansko analizo mla- venske mladinske knjige — torja prav • nasprotno od tega, beograjski univerzitetni profe-dinskega slovstva-	Prežihovega Voranca »Solzice*, kot *i\je želel- Pri drugih-delih sor Voja D j uric la drugi,preda-
Z vprašanjem naše mladinske Mire Miheličeve »Letad časi« in otroci, radi bero pravljično moti- vali zlasti številni mlajši znanka jiievnos ti in njene Populard- Ele Perocijeve »Tieočkratlepa«. vik©. povsem pa jili pustijo stveniki, ki se bodo tudi v bodo-zacuje se v zadnjih letih ukvar- V mladinski založniški dejav- hladne skriiti filozofski drobci.
nos ti sm0 po vojni naredili ve- Na otroško dojemanje seveda lik korak naprej in pripravili vpliva tudi v okolje. Mestni otro-mladini resnično lep izbor leva- d nasploh prej dozorijo kot Utetnih mladinskih del domačih kmečki in s' tem zgubijo tudi in tujih pisateljev. Vendar pa smisel za čisto liriko* s kakršno
ja posebej zvezna komisija za mladinsko književnost pri svetu društev prijateljev mladine, ki je tudi pripravila sedanji se-®iinax. Skrb te komisij« je v
če načrtno ukvarjali s to problematiko. Teme, kot knjiga in družba, vloga mladinske književnosti pri oblikovanju osebnosti, prizadevanja družbenih organizacij za razširjenje mlad;n-
,	,	—	   *	-	*----------------------------- »	 —	6«aj.io«v-XJ z-d rtUrSi'XJVJlje Til Viill —
glavnem dvojna: po eni strani je še težko reči, če smo mlade se podeželski, otroci vsak dan ske knjige, razvoj mladinske GKuša vzpodbujati jugoslovanske bralce tudi v celoti zadovoljili, srečujejo v prirodi. P0 anketi književnosti po svetu domače pisatelje, da bi vse bolj pisali V neki starostni dobi je sicer je Zupančičev iCiciban. pri mest-	...	’
zgodovinska ali	»ih otrocih živ	zlasti v razdob-
eksotična snov, vendar pa bi v	ju °d tretjega	do šestega - leta,
svojem branju mlad človek tu-	v podeželskem	Prekmurju, v
di rad našel odgovore na razne	vasici; Zg. Bistrici pa so to mejo
za mladino, in p© drugi, da bi zelo privlačna dobra mladinska knjiga prišla Čimbolj med mladino, se pravi, da bi uvedli dobro mrežo mladinskih knjižnic.
Kljub temu, da imamo v naši književnosti mnoga odlična dela, ki so primerna za mladino in ki so med mladimi bralci tudi zelo priljubljena, vendar še nimamo veliko takšne, kj bi nastajala zavestno kot mladinska
v domači stvu upoštevati ne samo to. da po vseh večjih
sodobne probleme. Zanimivo ji zato, da so dosegle zelo veliko popularnost pri otrocih zlasti
tiste knjige, ki so so lotile nekaterih vprašanj današnjega časa, zlasti v zvezj s sedanjim
lahko potegnili do ‘ štirinajstega leta.
Da se Je v naši'država. ▼ zadnjih letih gnožno 'povečala skrb za mladi,irsko	književnost in
mladinske knjižnice, dokazuje
tehničnim razvojem. Nasploh pa prav ito, da so kljub gmotnim te_ je treba pri mladinskem slov- tavam r tem razdobju zrasle
j ugosjovanskih
književnost. Tako
književnosti kot v prevodih naj bo knjiga poučna in po mož- mekih sodobno urejene mladin-smo pogosto klasično književ- nosti prijetna, ampak da mora ske knjižnice. Toliko pomembnost od Scotta do Jurčiča name- imeti tudi umetniško vrednost, neje je, ker so te ustanove na-
nili tudi mladini. Pri nekaterih drugih narodih, zlasti med Skandinavci pa nekaterj	pisatelji
pišejo prav posebej	samo za
mladino. Da bi osrednja jugoslovanska komisija za mladinski tisk dala priznanje tistim našim avtorjem, ki so .na tem področ- različen ju vendaT že dosegli lepe uspehe, je tudi uvedla vsakoletne nagrade. Pri prtu podelitvi sta letos dobila nagradi za svoje življenjsko delo slovenski pisatelj Tone Seliškar in hrvatski avtor Lovro Matak. Prizadevanja naše komisije se povezujejo v svetu s takoimenovanim mednarodnim kuratoriem za mladinsko književnost, ki ima svoj sedež v Z ene v!. Tudi ta organizacija, ki v novejšem času vse bclj širi svoj krog, tako da danes poleg zahodne Evrope zajema tudi vzhodno Evropo in dru-
Mnenj® nekaterih, češ da je stale na neposredno pobudo knjiga le sredstvo za dntelektu- družbenih organizacij in ne ad-alno vzgojo, se vse bolj umika ministrativno. čeprav so seveda teoriji, da je sredstvo tako za oblasti povsod to pobudo z ra-intelektualno kot za čustveno zumevaojem sprejele in podpr-vzgojo, samo da je seveda emo? le. Knjižnice so urejene po so-cionalno izživljanje z ozirom na dobnem načelu svobodnega priim te lekt pri otroku stopa. Medtem ko je po starem različno kot pri odraslem člove- sistemu knjige izbiral knjižni-ku. V nasprotju s staro pedago- čar an bil zaradi sviojega aska-šfco šolo, ki je gledala na otro- nja po policah često ibolj flzkul-
narodmo blago, prisvojena tuja klasična dela, začetki posebne vrste mladinske knjige, pregled Jugoslovanske mladinske književnosti. mladinski tisk, pedagoška in psihološka vprašanja v odnosu med otrokom in knjigo, estetska vzgoja otrok, ilustracije za otroke in mladinsko bibli-otekarstvo, ki so jih oziroma ki jih bodo na tem seminarju obdelali predavatelji, bodo nudile osnovo za sestavo skupnega priročnika o jugoslovanski mladinski književnosti in mladinskem knjižničarstvu. Gotovo to še ne bo dokonftna analitična študija, kakršne imajo že nekateri drugi narodi, na primer
Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« si je s svojim nastopom na petem mednarodnem polito-ničnem tekmovanju v Arezzu pridobil častno drugo mesto v najtežji kategoriji tekmovanja: Na sliki: Slani učiteljskega pevskega zbora na koncertu v Petrsrcovem gledališču ▼ Arezzu
V Varaždina Je bil od 27. avgusta do 1. septembra IV. kongres Zveze folkloristov Jugoslavije.
ka kot na objekt, gledajo sodobnejši pedagogi na otroka kot na subjekt, ki se mu je treba primerno približati. Zaradi tega je itreba tudi upoštevati različne sarostne dobe pri otrocih, zlasti dobo Igrajočega otroka do 'osmega leta, šolsko dobo od osmega do dvanajstega in nato predpubertetno in pubertetno dobo od dvanajstega do sedemnajstega leta. prav *
ozirom na ta svoja obdobja je ge kontinente, podeljuje podob-	otrok tudi sposoben reagirati na
no vsako loto mednarodne pisa-	idejo in zgodbo. Kot so pokaza-
teljske Andersonov*, nagrade-	le ankete pri nekaterih sicer
Letos dela še niso bila ocenjena,	umetniško dobrih delih. ki mla-	poleg	znanih kulturnih jp polile .I.iubliane s© n. pr. na to	dega bralca »tudi pretresejo,	tičoih	delavcev, kot	so Boris	,
ocenjevanje poslali tudi tri slo-	vendar tj včasih razumejo av-	Ziherl,	pisatelj Ton«	Seliškar, A
turni kot kulturni delavec, go nasprotno danes vse knjižnice urejene Itako, da si 'bralci sami izbirajo knjige in samo v primeru, če ei ne znajo pomagati, se obrnejo za svet-na uslužbenca knjižnice.
Zadnji seminar v Ljubljani je imel namen, da bi v novi stopnji razvoja, ko »o že enkrat položeni osnovni gmotni in organizacijski temelji za mladinsko knjižničarstvo, to pomembno kulturno panogo ge bolj dvignil in jo pedagoško idejno 5® bolj izkristaliziral. Na seminarju so
Francozi ali Nem« Vi '	Udeležilo se ga je preko 10« jugo-
,	....	1	,	niemci.	ki	So ze slovanskih zastopnikov folklori-
kriticno pregledali	6Vojo pretek-	stične znanosti in	večje število
lo in	sodobno	literaturo	ter	iz-	uglednih gostov iz	tujine. Med
inSZiH „ —	•	♦_	temi so bili tudi znani predstav-
SC111 lz nje to, kar ima zna- niki narodopisja iz sosednih držav
čaj mladinskega slovstva- Vse- hot prof. Evel Gasparini iz itali-
Ira.Trr\y „	v.,*	~______.	je, dr. Robert tVildiiaber iz Švice,
kakor pa bo to pomemben za- flr. Leopold Kretzbacher iz Avstri ce,ek, p n katerem bodo »odelo- je skupno z zastopnikom koroških
Slovencev Pavlom	Zablatnikom,
zastopnik madžarske akademije znanosti in umetnosti dr. Laszlo
vali ne samo literarni zgodovinarji, ampak tudi pedagogi in psihologi. Tako rezultati seminarja ne bodo le kampanjski, ampak bo njegovo delo prišlo prav tako samim mladinskim knjižničarjem, kot (tudi širše vzgojiteljem, staršem in vsem, ki/sta j im pri srcu mladina in knjiga.	bp
Hadrovics, dr. Josef Hanika , Iz Nemčije in dr. Sonja Burlasova iz Češkoslovaške.
Poleg organizacijskega dela kongresa, v katerem so ob koncu izvolili za novega predsednika Zveze folkloristov I. Palčoka iz Zagreba, so v delovnem programu zasedanja obravnavali vrsto znanstvenih tem, ki jih študirajo posamezni udeleženci. Se posebej pa
ntervju
na stolu Številka 10
Malo pred deseto uro Je sedel na stol št. 10 v ljubljanski pionirski knjižnief prikupen dede-:-ek z velikimi cčmi. Ime mu je bilo Slavko Amon, star 12 let, od prejšnjega dne dijak drugega razreda gimnazije, sicer pa ga najbolj zanima tehnika. Na mizo je položil knjigo, ki si jo je izbral s knjižne police, in se poglobil vanjo.
Ko sva spregovorila’, sem ga
pravzaprav zmotil pri branju in tako je bila začetna plahost v pegovem razumljivo prepletena e ščepcem nejevolje. V knjigi je pravkar zasledoval napeti lov na Indijance.
:K?SS®:
knjižnico. »Pravzaprav vse, kar imajo,« se je pohvalil, »oziroma malo manj, ker spreti kapljo precej novih knjig,« Od vseh drugih knjig mu je esial v zelo dobrem spominu Levstikov »Martin Krpan«. Id ga je prebral že večkrat, čeprav se mu danes zdi, da je že prevelik za pravljice. Potem pa ml je omenil še Seliškarja in njegovo »Bratovščino Sinjega galeba«, pa »Ldščke« in »Spomine na partizanska leta«. Raje ima vesel konec kot žalosten in raje zgodbe iz preteklosti kot iz sedanjosti. »Zlasti o Indijancih, vitezih in partizanih.«
»Zakaj pa raje iz preteklosti?«
»Zato, ker je to bolj zanimivo; to, kar Je zdaj, vidim že sam.«
»Kaj pa pesmi?«
Raje ima povesti kot pesmi, a vendar Gregorčič in Zupančič
sta mu všeč, ker ata pisala lepe ■ pesmi. Nima pa posekno rad iger in na splošno knjig, ki so Puste. Zanimal sem se, katera med njimi je bha pusta. Dolgo je premišljeval, da se ne bi morda kateri zameril, potem pa se je spomnil. Na primer »Kruto morje«. Seveda Meosseratov roman še ni bil povsem sanj jn otrok sam je ugotovil, da delu ni dorastel. Verjetno pa ga je pritegnil ovitek na platnicah, kjer je naslikana ladja v viharju.
Knjige si l^rnreč izbira pri polici sam. »To 'je veliko bolje, kot pa, če bi mi jih izbrali drugi, ker tako izbiram po' svojem okusu,« je samozavestno povedal in se ozrl po svojih tovariših, ki so se že odpravljali lz knjižnice. »Winetoua« je bilo treba zapreti h pomisliti spet na iolo.
so se zadržali ^na vprašanjih^ etn o-	no in da sta	v tem pogledu tudi
prj aas jjve	teoriji, jfa splošno
vendar prevladuje očividno pravilno mnenje, da je folklora znanost o ljudski duhovni Kulturi in da spada spričo tega v etnografijo, ki se	ukvarja s celotno
ljudsko kulturo tako duhovno, kot socialno in materialno.
Po kongresu so udeleženci obiskali Ptuj in Ptujsko polje ter sl ogledali Izviren prikaz kurento-vanja v Markovcih niže Ptuja. Tu so domačini uprizorili tudi staro ljudsko lutkovno igro o pravdi za mejo, pri kateri se dva kmečka lutkarja s primitivnima lutkama na prstih, sede pod široko klopjo, glasno prepirata zaradi zemlje. Prekmurska folklorna skupina iz Beltincev pa je pred udeleženci kongresa na Ptujskem gradu zaplesala vrsto starih prekmurskih ljudskih plesov iz 17. in 18. stoletja. Hrvaški folklorni del so folkloristi spoznali v Prelogu, kjer so domačini izvedli vrsto tamkajšnjih medjimurskih plesov. " Varaždinski kongres je opozoril na vrsto zanimivih znanstvenih novosti in živahno povezal domače in tuje folkloriste, vendar so sklenili, da se bodo v bodoče sestajal; na celotno zasedanje samo vsako drugo leto. pač pa se nasprotno posvečali raje nogoste’-šim sestankom po posameznih strokovnih skupinah.
grafske podobe Medjimurja in vzhodnega Štajerskega. uvodne referate o teh pokrajinah, ki so ju pozneje tudi obiskali na terenu, so imeli Marjana Gušič s sodelavci etnografskega muzeja iz Zagreba za hrvaški del. prof, Franjo Baš in dr. Niko Kuret pa za slovenski del.
Med ostalimi znanstvenimi poročili, ki jih je bilo veliko število, se jih je največ tikalo glasbeno-narodopisnih vprašanj in vprašanj ljudskega slovstva. S prvega področja je prispeval zanimivo predavanje dr. Valens Vodušek iz Ljubljane o petčetrtinskem taktu v slovenski ljudski glasbi. S področja ljudskega slovstva je dr. Zmaga Humarjeva sistematično obdelala znano epsko ljudsko pesem o Pegamu in Lombergarju, medtem ko sta dr. Zivorad Mladenovič in Trifun Djukič jz Beograda opozorila na pomemben delež folklore v delu Vuka Karadži-ča oziroma v pesnitvah Petra Petroviča Njegoša.
Načelnega značaja Je bila zaključna razprava o vprašanju, kaj je v bistvu folklora, se pravi o odnosu med folkloro in etnografijo. Uvodni predavanji sta pedala dr. Branimir Rusič iz Skoplia in dr. Sergej Vilfan iz Ljubljane. Biskusija pa je pokazala, da to vprašanje še ni povsem razčišče-
V KINU
BELOLASKA
Kitajski film »Belolaska«, ki ga v distribuciji Vesne gledamo te dni na platnu kina Slove, je brez dvoma zanimiv, čeprav za gledalce nekoliko utrujajoč in težko razumljiv' film. Film pa ima tudi toliko kvalitet, da je vredno zbrati za dve uri potrpljenja in si ga ogledati. Ima pravzaprav eno samo’ napako — za naše pojmovanje je, kot marsikatero azijsko filmsko ali gledališko delo, predolg, prelagoden v pripovedovanju in prepočasen v gradnji zapleta in razpleta, če bi se Kitajci odločili in poslali film na evropska tržišča z obzirnimi, a zajetnimi montažnimi rezi, bi si brez dvoma pridobil širši krog gledalcev in več razumevanja.
Toda ti montažni rezi bi prikrajšali zgodbo o Belolaski za številne značilnosti, ki so iz tega filma ustvarile za nas povsem svojevrstno filmsko delo. Počasna zgodba, ki ne zahteva koncentriranega in neprenehnega dojemanja, daje gledalcu veliko možnosti za analizo in primerjavo. 2e vsebina sama je dovolj zanimiva; mladi kitajski filmski delavci so posneli zgodbo iz polpretekle dobe, zgodbo o velikem trp-
so jo s povsem realističnimi prikazi in jo nenadoma dvignili do legendarne veličine, ki v o-eh preprostih kmetov povzdigne ubogo trpinko, pregnana v divjino, kjer so ji posiveli lasje, v belolaso boginjo. Ze v vsebini sami se je tako na zanimiv način srečala stara^ tradicija z modernimi evropskimi, zlasti vzhodnoevrop-
shimi vzori. Se bolj vidno in zanimivo pa je to srečanie kitajskega gledališkega izročila in sodobnih filmskih vplivov v načinu izvedbe.
V tem pogledu |e film zanimiva mešanica filmanega kitajskega gledališča z njegovo epsko lagodnostjo in pevnimi elementi ter z iz Evrope povzetim filmskim realizmom, njegovim dinamičnim zunanjim izrazom in igralsko - mi-mičnim stilem, pa tudi s tehničnimi in dramaturškimi sredstvi, kakršna je^ na primer retrospek-1 lv2■ V naših očeh izredno impresivni, odlično zastavljeni in izvedeni kadri se neprestano mešajo z lirskimi pevskim vložki, s starim kitajskim gledališkim izraznim sredstvom, ki so mu v »Belolaski« dali novo, skorai nekoliko anahronistično vsebino socialne žalostinke in noziva • na maščevanje in upor. Zato se nam
Petro Sandrini: V Marcinellu (1S57) II. mednarodna grafična razstava v Ljubljani
Bral je — nič čudnega za svoja leta — Karla Maya, »Wi-netoua«. Ta knjiga mu je od vseh najbolj všeč. Prebral jo je že trikrat.
»In kdo ti najbolj ugaja med osebami v njej?«
»Vineiou sam seveda.«
»Pa zakaj?«
»Zato, ker je pameten, juna-Kki in plemenit.«
»V čem pa kaže svojo plemenitost?« sem bil neveden Jn radoveden.
»Ce ujame sovražnike, jih ne pobije, ampak spusti žive.«
»Ce ti je torej Wineiou posebno všeč zato, ker je pameten, Junaški in plemenit, verjetno tudi ti želiš postati tak.«
»Gotovo, saj pisatelji pišejo moto, da bi bili tudi mi taki.«
Ker se matere ali preveč uče. Bi šolniki včasih pritožujejo, češ da lndijanarice zapeljujejo Bo kriva pota, sem inkvizitorsko napeljal pogovor prav na skalpe, strgsne hlače in raz-
»Ne,« Je odločno zanikal, »če so kdaj komu kaj takega primeri, Jo to le po nesreči.«
Povprašal sem ga, kaj sicer Se bere. Prebral je že veliko, mi Ja So ieot let vpisan v
ljcnju kitajskih kmetov, najemni-	rdi film zanimiv poizkus Iskanja
kov veleposestnikov', pripoved o	sodobnega kitajskega filmskega
njihovem bednem življenju in ne-	izraza na podlagi tradicionalnih
številnih krivicah. o njihovi	sredstev, o uspehu tega poizkusa
skromnosti in upanju. Prepletli	Pa kot gledalci s povsem različ-
   ___________________________________ n!m filmskim estetskim pojmova-
njem seveda ne moremo soditi.
Arezzo, 1. septembra	«	■ *| Al	■	B	sivo« je doseglo sedmo mesto,
Jugoslavijo so na petem ■ A——— — I - I —A Mslovenski pevci pa v tej kate-Mednarodnem polifoničnem, Bj III | A	II II IIB | |T|	¥	|	ni n |l R IsTS goriji niso nastopili. Beograj-
tekmovanju v Arezzu v-dneh	ll.l|T|||||BI	II	|B |||g SE |J BI ski pevci so nastopili z Mo-
od 29. avgusta do 1. septem-	I III I I	11 f ■ 111 I I	Al	IB	B	J*	M	f I ■	kranjcevo pesmijo »Kozar« in
bra zastopali trije pevski zbo-	I | III I I	lili III lil	V	ffc	I	| |	#|	/l II	Papandopulovim »Kolom«, »Je-
Tl	Pevski zoor |J lil ■■	■	AH	11,1111(1	f	JI 1 II /S /I II dirtstuo« pa je izvajalo Mo-
»Emil Adamič« zbor Kulturno- JJ	**	■	IIXV	I	VUU	1JL kranjčev x_ rukovet. Uspeh,
umetniškega društva »Branko	ki sta ga dosegla slovenski in
C v e tkovic * iz Beograda m zbor	Arezzo*	pod	pokroviteljstvom	delovali, in prejeli	lepa	pri-	Ze med	nastopanjem so pev-	beograjski pevski zbor, je dvi-
Umetmskega društva »Jedin-	predsednika republike Gram-	znanja. Tako je leta 1953 zma-	ci Učiteljskega zbora poželi	gnil ugled naše produktivne
stvo« iz Splita.	chija. Odbor sestavljajo naj-	gal pevski zbor »Vladvrmr Na-	toliko odobravanja in tako	in reproduktivne glasbene de-
27 avgusta so krenili slo-	vidnejši predstavniki italijan-	zor« iz Zagreba, leta 1955 je	dolgotrajne aplavze, da so la-	javnosti ne le med navduše-
^friski prosvetns delavci, čla-	skih kulturnik ustanov, v de-	prejel nagrade v vseh treh	hko upali na ugledno mesto v	nim italijanskim občinstvom,
m Učiteljskega pevskega zb o-	vetčlansko žirijo pa so izbrali	kategorijah Akademski pevski	končni razvrstitvi, vsekakor	temveč med številnimi pevci
ra, na pot v mesto tekmova-	šest Italijanov, enega Ameri-	zbor »Branko Krsmanovič« iz	p a na večerni nastop v finalu,	in glasbenimi strokovnjaki, ki
rV“* V.	3e.v \ -	čana in	dva.	Avstrijca. Tek-	Beograda, leta	1956	pa je	bilo	Res so se	v finale uvrstili obe-	so se zbrali k tekmovanju z
stoletju Gutdo Areikt iznašel	movanja so	bila v Petrarco-	nagrajeno Društvo madrigali-	nem	z. beograjskimi	pevci,	šti- vseh koncev sveta,
petčrtm notni sistem.	vem gledališču. Nastopajoči so	štov iz Beograda.	rimi	avstrijskimi	tremi	itali-
Po prisrčnem sprejemu no	bili razdeljeni v tri katego-	Ob začetku	petega tekmo-	jenskimi	in enim ameriškim	Priljubljenost, ki si jo je
železniški postaji so zastopni- rije:	vanja je v Arezzu izšla po- zborom tudi slovenski pevci. *^mU	Pridobil	na
ki prirediteljev tekmovanja	V prvi *o nastopili madri-	sebna številka lista UAraldo	Finalnega koncerta se je ude-	tekmovanju, se je v polni me-
povdbili naše pevce na večer-	galisti, med njimi tudi vsi	s prisrčnimi pozdravi pred-	ležil tudi naš kulturni ataše iz	Tl pokazala na slovesnem za-
jo v Klub kulturnih delavcev	trije jugoslovanski zbori. Pre-	stavnikov pokrajinskih iii me-	rima dr. Soldatič, ki je prine-	kl3ucnem nastopu nagrajencev
Arezza, potem pa so jih po-	mije za nagrajence so znašale	stnih oblasti vsem sodelujo-	sel pevcem pozdrave našega	v Petrarcovem gledališču, na
spremili v 18 kilometrov od-	300.000, 200.000 in 150.000 lir.	čim. Tekmovanje se je začelo	veleposlanika dr. Darka Cer-	šs boli P^srčen in neposredni jeni kraj Castiglhone Fio- V drugi kategoriji so nastopa- 29. avgusta dopoldan. Nasto-	J__ ,--------------------------------------------------------
rentini, kjer so stanovali	v	li zbori z	moteti, graduali,	pili so zbori v prvi kategoriji,
tekmovalnih dneh. \	respenzoriji	in drugimi poli-	Med štiriindvajsetimi pevski-
neja.
den način pa tudi na koncer-.	tu,	ki	so	ga	30.	avgusta	prire-
Objava rezultatov tekmova- diU	ki	jn	spIitski	peuci
Naslednji dan je našim pev-	fonUjnvmi skladbami. Premije	mi zbori so se poleg naših za	nja v pruti kategoriji je prine-	v CasUglione Fiorentino v
cem za ogled mesta, znameru-	so znašale 200.000, 150.000 in	priznanje borili še zbori iz	sZa slovenskim pevcem prelep	prenapolnjeni kino dvorani,
tega po številnih kulturnih	100.000 Ur. V tej kategoriji	Avstrije, Španije, ItaUje, Tr-	^sP^h: uvrstili so se s štiriin-	slovenski pevci so morali Se
spomenikih (med njimi je tu-	naši zbori niso nastopali. V	sta, Nemčije, Francije in ZDA.	d^tdesetvmi točkami za du-	in §e dodajati nove vesmi
di v Akademijo preurejena tretji kategoriji so nastopili Poleg obligatnih pesmi (Or- na0ske madrigaliste (ti so jih sebej so m rojstna hiša pesnika Petrarco>	zbori z nacionalno folklorno	lando di Lasso: Resonet in	nabrah 97> na častno drugo	šg na sprejemu v mestnem
ostalo le malo časa. Se kratek	in umetno zborovsko literatu-	laudibus, Palestrina: Vergine	rn*sto- Zbor »Cvetko Branko-	muzeju> kamor iih je povabil
Obisk na pokopališču, na gr o-	ro. V njej sta nastopila zbora	Chiara) je vsak zbor zapel še	vti* 3e dosegel šesto mesto.	župan. Ploskanje čestitke in
bovih naših rojakov, ki so iz Beograda in Splita, premi- pesmi iz domače ali tuje lite- Ni se še pol	’
PO	febm.	P^ci	nje Udeležencev in poslušalcev ljubljenost in ugled, ki so ga
ua Adamiča« so se odloči- za Učiteljski pevski zbor, k<	------
Lipovškov »Oreh« in Pa- so jugoslovanski pevci že do- za svoje petje, temveč tudi za
Ni se Se poleglo navduše- priznanja, zlasti pa Se pri-se morali zbrati k ponovnim riji, ki je bila tudi najbolj te- v^klrehjugol^a^kih^- svojo domovino in njeno glas-
pripravam za tekmovanje. iavna.
Tekmovanje prireja »Asso-	Jugoslovanski rbori so na	_____ _	_______
otaztone amici della mušica di tekmovanjih v Arezzu Se so- glasbene tvornosti.
...	..	;	so	se	na	pr	it	o mesto beno umetnost, bodo kot naj-
rov v tej kategoriji edini na- uvrstili pevci Kulturno-umet- lepši spomini na Arezzo in etopm s pesmimi v domače nikega društva »Branko Cvet- tekmovanje v naših pevcih še ahuthmm-    	kovič*	iz	Beogtada.	»Jedin-	dolgo živi.	Co
Vendar je v filmu marsikaj, kar Je razumljivo tudi nam in nas prevzame. To je »redvsem in kljub vsemu zgodba, pretresljiva pripov'ed z močno socialno, pa žal tudi nekoliko premočno tendenčno noto. Sem pa lahko šteie-mo tudi odlične Igralske kreacijo nekaterih igralcev', ki so prav virtuozno spretno iskali stika med novim in starim v svojem iera-n^u-	S.	G.
VRNI SE STRIČEK VILI
Malo Je na našem filmskem programu tako nesmiselnih filmov', kakor je ameriška barvna Komedija »Vrni se, striček Vili«. Tisti, ki so film že videli, mi bo-do rade volje potrdili, kdor ga pa se ni, se ko strinjal, ko bo izve-del za osnovni »problem«: »The Ret n m of October«, kakor je na-slov originala, je film o mladem dekletu, ki je prepričana, da se je duh njenega ljubljenega strička Viljyja. navdušenega rejca konj, po smrti vrnil v podobo konja Oktobra. .. To je poleg konjskih dirk, bogate dediščine, spletkarskih »žalujočih ostalih« in mladega doktorja psihologijo vse, kar nam poučnega, zabavne-nega in vzpodbudnega zmore nuditi ta film.
Občudovati moramo veliki optimizem in pogum, s katerim so se pri družbi Columbia z združenimi močni lotili filmskega oživljanja te čudovite teme. Režiserju Josephu H. Lew?.«u je celo uspelo, aganžiratl za eno vidnih vlog igralca Glenna Forda, mu pod roko obesiti za partnerico Terry Moore in z zunaniim bliščem ter spretnimi obrtniškimi prijemi privesti film do premiere. ki najbrž niti v malo izbirčni Ameriki ni bila posebno vidna in
hvaljena, Večja uganka pa Je, kako je mogel film priti na naša platna, saj je v množici povprečnih filmov prav tako težko izbrati najboljšega, kakor najslabšega. No. enkrat je ta izbor vsekakor usnel. Skoda Je le,' da k temu uspehu ne bodo čestitali niti najbolj nekritični gledalci. Uspeh brez aplavza, film brez čestitali* brez aplavza. «lm brez učinka, denar za vstopnico brez namanj-Sega povračila — to ie bilanca naše distribucije in gledalcev Oh filmu o stričku Viliju.
s. a j
8. septembra 1957
Zajček prične ga leviti, * ' pa ga ne more dobiti.
Bobek pobere šila, kopita.
Goban -in gobane ek se pa smejita.
Ob, kaj pa sedaj -lomasti sem čez,
Volk gromozanski prihaja, zares!
Kaže zobe in grozeče vohlja, najbrž prazen želodec ima.
Tedajci pa ravno vesel, razigran bobek se iz trave prikaže na plan, gre volku naproti — oh, bolje da ne! — saj ga mrcina gotovo požre.
Komaj ugleda ga volk p.red seboj, zadere se: »Bobek, le malo postaj, rad bi te požrl!« — A bobek je rekel: »Trem tetam in zajčku sem srečno utekel, ki v šumo pobegnil, pa naj bom zdaj, volk sivorepec, za tebe grižljaj?«
Obme se bobek, zažene se v tek hopsasa hepsa čez jaso in breg.
»Va/u«, volk zarenči in ga jame slediti, pa ga ne more nikakor vloviti-Bobsk p-robral je šila, kopita.
Goban in gobanček se pa smejita.
V teku se vrnil je bobek nazaj.
Jej, naj se malo oddahne sedaj, volk ga zares je preganjal hudo, zdaj se pa vendarle ustavi lahko.
Ras na porobku za čas postoji, toda iz gozda že koza hiti, komaj pa bobka uzre pred seboj,
151.	»Zanimivo! Nisem vedel, da se bo moja povest tako končala ...« je dejal Fikec 'hladnokrvno (vsi piloti so hladnokrvni), popravil si je očala in se ozrl za požrešno ptico. Golob je bil tik nad njim.
152.	Sklonil se je k Pikčevgmu ušesu in mu zaupno šepnil: »Danes te ne morem pojesti, sem na službenem potovanju. Oglasi se drugi teden ...« Bil je golob miru, ki je imel te dni ogromno dela in v kljunu svojo uradno vejico, zaradi katere ni mogel gristi.
153.	In tako se je Pikec ob 9.59 srečno prikazal nad Zuželijo. Pod njim so se vrstili znani kraji in ljubi spomini. L,ok\'anjsko jezero je bilo še vedno na svojem mestu — če izvzamemo tista dva metra razlike, ki jo je povzročil Koprivež, ko je vlekel ščuko... In kar je glavno: Pikeo je zdajci zagledal svoj ponosni dom!
154.	Nekaj sekund nato je Pikee objel'svojih S99.998 starejših in 78,362.592 mlajših bratcev in slednjič zletel mami v naročje. Uboga mama! Bila je že čisto obupana. Dan Pikčeve vrnitve Pa je bil zanjo še posebno srečen — prav ta dan je namreč povila zdrave petorčke. Oglejte si jih na naslednji sliki!
Urno za bobkom po stezi drobi, a dohiteti ne more ga več, ker bobek pobral je šila, kopita. Goban in gobanček se pa smejita.
fflKOJSTMI, M	p;tc ca	{
$ P2.ELEP
j\ KAZCL£f>, IL3&i_ N Mlfc,
hy P21E05A, /--'<&.
[vj Dnevni 'Wr—j j
M PAN SION ^—s#F/< N 3000 dl« -ll IŽVEH IclOMZ ji' If pg iv AT N o Pa -y | ft VELIKO RENEJE
Mihec ni bil izdajalec
mo pod korenine velike smreke. Potem sta z Janezom hitro odgnala krave na kolovoz, po katerem so se vzpenjali Nemci. Krave so jim zaprle pot in preklinjajoč so obstali.
Nemški oficir je besnel. Poklical je otroke k sebi in jih začel spraševati: »Kam, so šli partizani? «
Janez, največji, je pogumno odvrnid: »Kaj jaz vem, še nikoli jih nisem videl!*
Stanko je pritrdil:	»Tudi
jaz ne, čeprav vsak dan pasem tod okoli.*
»Zakaj sta nam pa zaprla pot?* vpije Nemec.
»Krave so žejne, hotela sva jih gnati na ono stran k mlaki, še, videla vas nisva!* sta hitela odgovarjati.
»Lašeta!* je še huje vpil oficir. »Saj sta sama že cela partizana! Vsakemu dvajset po zadnji plati!* je odločil. »Se bosta že spomnila, kje so vajini prijatelji!*
Velik vojak z zlobnim obrazom je poiskal grčavko in se tako zarežal, da so se otroci prestrašili. Najprej je bil tepen Janez. Sam se je moral skloniti in se z rokami oprijeti velikega kamna, ki je štrlel iz zemlje. In udarci so začeli padati.
»Bomo videli, če je kaj pomagalo.’* je dejal oficir po dvajsetem udarcu. »Torej, kje so partizani?*
»Ne vem!« je odvrnil Janez tiho in stiskal zobe, da ni zajokal.
Na vrsto je prišel Stanko. Po osmem udarcu so mu počile tenke hlačke. Takrat je Mihec glasno zajokal. Stanko pa je junaško prenašal udarce. Le to ga je skrbelo, da bodo pretepli tudi malega Mihca in da ta ne bo vzdržal.
In res, ko tudi od Stanka niso Nemci ničesar izvedeli, se je oficir obrnil k Mihcu.
»No, fantek, povej, kje so partizani, pa ti dam bonbone. Če ne poveš, boš tepen še bolj kakor tvoja prijatelja.*
»Nič ne vem!« je skozi solze izdavil Mihec ter pogumno stopil h kamnu, čeprav mu nihče ni ukazal. Vojak je že zar ahnil z gorjačo, tedaj pa je oficir odkimal. Zapovedal je odhod. Mihčeva odločnost ga je prevzela, verjel je, da otroci res nič ne vedo.
Napisal Tine Hudovernik, Laze p. Zg. Gorje
Dvanajstletni Stanko je bil pastir v vasici ob oznožju Me-žakle. Vsak dam. je gonil krave na pašo na poseke in senožeti, ki so se razprostirale ob robu gozda.
Med vojno je Stanko kmalu spoznal partizane in postal njihov prijatelj. Pa tudi par-tizani so imeli radi pogumnega dečka, ki jim je rad. pomagal. Velikokrat je odnesel važna sporočila v dolino. Na teh potih sta ga rada spremljala njegov šestletni bratec Mihec in prijatelj Janez.
Talko sta ga -nekega dne spet obiskala dva partizana in mu izročila pismo. Potem sta se z njim in z Janezom zapletla v živahen pogovor. Kar je naenkrat planil mednje Mihec, ki je med njihovim pogovorom obiral jagode na jasi: »Nemci gredo!*
Partizana sta izginila v gozd, Stanko pa je skril pis-
i 155. Na obzorju je bila zima in z njo dremavi, skrivnostni dnevi v toplem mravljišču. Pod be-, lim puhom zimske Suželije se bodo zbrali brat-| ci, Pikec bo sedel med njimi in pripovedoval svojo neverjetno zgodbo. Slama pa bo stala ob L ognjišču in naskrivaj pogledovala svojega naj-» ljubšega otroka in otrla v predpasnik marsika-I tero solzo...
156. Da na koncu ne pozabim! Ce je med vami kdo, ki bi rad zgodbo šs enkrat od kraja slišal, naj se še pred zimo potrudi v Sužeiijo. Ob poti pri lesenem kamnu je postavljen zemljevid — hrastov list in na njem je mravljišče zelo točno označeno!
hlastno zakliče mu: »Bobek, postaj, rada bi snedla te, me- ke- ke- ke-!« Bobek pa pravi: »Kako bi me le?
Trem starim tetam sem jo srečno ucvrl, me zajček ni ujel in me volk ni požrl.
iKrižanka »KOŠARI CA«
Ko smo v Kranju končali četrti razred osnovne šole, so nas povabili v Avstrijo naši rojaki, koroški Slovenci. Zelo smo se razveselili njihovega povabila.
Ko smo se na kranjski postaji poslovili od staršev, smo se odpeljali proti Celovcu. Tukaj so nas pozdravili naši .gostitelj: in na.s z motornim čolnom odpeljali do počitniškega doma v Sekiri ob Vrbskem jezeru.
V tem lepem kraju smo Preživeli dva meseca. Naša najljubša zabava je bila vožnja * dvema jadrnicama, radi pa smo se tudi kopali in lovili ribe.
Prav pri ribarjenju se mi je zgodila nesreča: stopil sem na trnek. Odpeljali so me v celovško bolnico, kjer so mi ga izrezali. Rana se mi je kmalu zacelila in zopet sem lahko zaživel veselo počitniško življenje: Igrali smo nogomet in košarko, včasih pa smo se z lastnim avtobusom odpeljali na izlet. Tako sem spoznal Dunaj in Graz in druga avstrijska me-sta.
Ko smo se vrnili is nekega Izleta, smo Izvedeli, da nas je povabil na obisk deželni glavar Weden!g. Veseli smo bili njegovega povabila. Ko sm0 ga obiskali, smo se prisrčno pogovarjali s njim In tudi na kosil" *>as je povabil P^ar d-b-smo se razumeli, saj gospod Wedenig govoril nekoliko slovenski.
Vse prehitro so potekle naše
počitnice. Čeprav je bilo v Avstriji lepo. smo si vsi želeli domov in vrnili smo se zadovoljni, zdravi in veseli.
Napisal Janer avtomehanični prj »Projekt« v Kranju
Elčika	iz Janševe	punčka, ki se ves	v h/iši in še na vr-
uldce je	tole!	Re-	ljubi dan igra.	tu. Joj, to je dela!
sna,	ubogljiva	Pred hišo, za hišo.	Zato’pa je tudi tre-
 	ba zgodaj . vstati;
veliko bolj zgodaj (Cgf C fif 1 ( veCL	kot recimo, vstaja
/	stric B°gdan...
V*	Nor »MT\VlV Ko bo odrasla,	bo
JV	t,	El cika postala uči-
C *	teljica. Učiteljica
V	Jf	baleta, kot kaže.
1	In kaj rada
/O	\	bodoča učiteljica?
— ) \	Dia, tu smo zdaj pri
j \	enem onih malih
— /	g	grešnikov, ki sploh
s&jj— 1	ne marajo jesti.
-AT l V	—•	—*	I	Kratko in malo!
V	I	Naštejmo ^še El-
1^	babica, teta Marta,
opranem, zlika-
s\-	svojimi umazanimi
r\	šapami!
Navpično: 2. io, 3. strm, 4. krilo, 5. kovač, e. zdaj, 7. JA, 9. obad, IG. bodi, 11. Ilir, 12. svet, 13. os, 14. Bača, 16. ona, 19. C(ankar) I(van).
za turistično društvo, 6. konica, 7. nenaden padec vode v globino. 8. ne ostro, 9. demača žival, 10. del noge, 12. ovoj, 13. domače živali, 14. žensko ime, 18. osebni zaimek.
VODORAVNO: 1. Tak ki ima brke, 5. ravnati: pohajkovati, 11. nasprotno od slab 34. ena od
jugoslovanskih repubiik, lf>. ne oster, blag, 17, opna, papirnala obloga, 18 zmleto žito. 19 nanovo or^suh;
NAVPIČNO: I. ž-iiOicdns po krajina v Jugoslaviji. 2. skrajni konci suhe zemlje, 3. orožje; telovadna potrebščina, 4. kratica
NAGRADE
Med reševalci križanke »Ladjica iz papirja« sta bila izžrebana za knjižni nagradi Polonca Gliha iz Ljubljane in Jože Rajšp iz Ptuja. Naj sporočita vsak svojo željo!
REŠITEV
Vodoravno: l. Tisk, 5. KZJ, S. otrobi, 12. svoboda, 15. ribolov, 17. Sava, 18. mladinec. 20. čaj, 21. odirati, 22. AC.	.
I »fr. j SLOVENSKI POHOCEVILEC / src. ***-“ s. ssraoiBsA usr
" -i  ... ■—■—	  ■	.	-	—.	-	-	-	^
Takole bo vsak dan od 7. do 22. septembra pred vhodom na Zagrebški velesejem — desettisoči obiskovalcev in na stotine vozil
r Letos prav gotovo ne bomo	je tudi Avstrija dobila svojega,	kratične republike Nemčije,	skega mostu (od glavnega ko-	mov v Evropi. Ne pretiravamo,
novinarji v zadregi, če napo-	Skupno je 25 velikih paviljo-	Dve uri smo porabili samo za	lodvora št. 12 in presedejo na-	Dokaz: milanski je največji in
vedujemo eno od največjih	nov. Dva jugoslovanska pavi-	to, da smo si ogledali ta pa-	to na tramvaj št. 14), se lahko	ima 365.000 kv. m površine, a
senzacij za obiskovalce vele-	ljona po 10.000 kv. m, veliki	viljon in poslušali razlago. Se-	odpeljajo dalje od mostu z	zagrebški velesejem	ima 465
sejma, ki bodo lahko iz ptičje	paviljon naših zastopnikov, iz-	daj se spominjam čudovitih fo-	avtobusom — naravnost na	tisoč kV. m. Res, da	še ni vse
perspektive gledali velesejm-	voznikov in uvoznikov, obrtni-	iografskih aparatov Zeiss, ki so	velesejem. Seveda pa zahtevaj-	gotovo, toda to bo v	dveh lesko panoramo iz helikopterja...	ški paviljon ter še nekateri	najmodernejšega tipa, univer-	te pred odhodom v Zagreb na	tih in potem bo to zares naj-
Doslej smo že dvakrat napač-	paviljoni za kolektivne razsta-	žalnih steklenih plošč, katere	vaši železniški postaji obrazec	modernejši in najbolj prostran
ne obvestili obiskovalce, toda	ve naših razstavljalcev. Lastne	polagaš navpično in tako do-	K-13 in ko vam ga y Zagrebu	sejemski prostor v Evropi. Da
ne po naši krivdi. Prvikrat so	paviljone pa imajo razstavljal-	bivaš zid, ali pa jih zlagaš na	na velesejmu potrdijo, je po-	vsaj malo prikažemo to obsež-
obljubili naši aviatičarji, a lani	ci iz Demokratične republike	podstrešne tramove ter dobiš	tovanje nazaj brezplačno. Lah-	nost prostora novega sejma v
bi morali nastopiti češkoslova-	Nemčije, Italije, Češkoslovaške,	tako idealno stekleno streho,	ko porabite ves denar, le obra-	Zagrebu bo dovolj, če povemo,
ški helikopterji, ki pa niso pri-	ZSSR, Zvezne republike Nem-	Eden manjših rotacijskih stro-	zec K-13, opremljen s pečatom	da je eden od znanih strokov-
šli. Letos pa smo se že pred	čije, Avstrije, Romunije, Polj-	jev je vrgel na uro 6000 časni-	obdržite, prav tako tudi vozno	njakov izračunal, da	bi lahko
otvoritvijo vozili s pravim he-	ske, Madžarske, ZDA. Tudi na-	ških izvodov, a izredni radijski	kartfe, s katero ste se pripe-	na tem, sejemskem	prostoru,
likopterjem iz'Sovjetske zveze; še tovarne Rade Končar, Djuro aparati so brez kakršnih koli Ijali...	uredili 116 nogometnih normal-
•Tudi lista	uglednih	obisko-	nih igrišč...
valcev nedvomno iz vseh kon- V Zagrebu je dokaj živahno, tinentov je dokaj obsežna in	Mesto je dobilo novo fiziono-
kdo bi vse napisal. A tudi lista	mi j o.
naših najvišjih voditeljev je V starem delu velesejma je dokaj dolga, saj bodo vsi te dni	prav tako živahno. Tam je ve-
v Zagrebu. Tu bodo številne	lika razstava »Družina in go-
konference, vsak dan bo posve-	spodinjstvo«, sejem knjig in
čen enemu izmed narodov, a	vrsta drugih atrakcij, med ka-
statistika kaže visoke številke,	terimi so velike modne revije.
Tako sodeluje samo iz SZ nad	Ostali pfogram v gledališčih,
400 podjetij, iz ZDA trikrat to-	koncertnih dvoranah in na
liko, iz Italije 200, a iz naše	športnih igriščih pa je prav
države bo razstavljenih nad 20	tako bogat — velesejmski. Tu
tisoč proizvodov, od tega 5000	je še sejem usnja in obutve
novih ...	ter otroški sejem. Poleg tega
Zagrebški velesejem je	dobil	bo še vrsta avkcijskih prodaj,
obseg enega od največjih sej-	Milan	Bobič
MNOGO TRUDA, MALO HASKA
Šesttedenski počitniški tečaji ne morejo več usposabljati vajence za kvalificirane delavce
Druga velika jugoslovanska razstavna dvorana na Zagrebškem velesejmu
tako sedaj lahko z gotovostjo Djakovič, Chromos, Iskra - motenj prenašali oddaje iz ra-sporočam, da je helikopter Kranj razstavljajo letos v last- dijskih postaj vsega sveta. V pripravljen, vsem obiskoval- nih paviljonih, od teh je vsak sovjetskem paviljonu je prav cem pa že naprej želim v polni zase majhno remek-delo naše tako vrsta novosti od preciznih meri užitek, kakršnega smo projektantske in gradbene de- merilnih aparatov do velikan-imeli novinarji ob poskusnih
javnosti. Veliki paviljon ljud- skih strojev. Švicarji spet raz-ske republike Kitajske je letos stavljajo številne nove preciz-brez kitajskih razstavljalcev, ne aparate, Indijci so razstavili toda v njem je nameščena vsa na sejmu svoje narodne proiz-naša lesna industrija, kerami- .vode -—- poleg kave in čaja rae-ka in steklo ter veliki non- stavljajo še dobre industrijske dar vas bomo vsaj nekoliko se- stop kinematograf. Zagotovljen proizvode. Britanci dominirajo znanili s tem, kaj vse boste na je pester spored, saj so naba- z rudniškimi napravami in s velesejmu videli in doživeli. vili nad dve sto filmov. Na no- kompresorji, Madžari z dobri-Predvsem ne bo treba mno- vem velesejmu v »Paviljonu mi puškami in hišnimi petreb-go pešačiti. Uprava velesejma narodov« so se namestili raz- ščinami, Italijani s tekstilnimi je pripravila skupno s tovarno stavljalci Bolgarije, Grčije, Pa- stroji, a Avstrijci z vrsto majh-TUNT nekaj garnitur električ- kistana, Sirije, Švice, Turčije, nih aparatov za dom in za n.h vlakov; ti vas bodo vozili Holandije, Francije, Velike manjše tovarne. Toda, kdo bi \zdoiž Aleje narodov devposa- Britanije in drugih držav. — vse to še naprej našteval, saj mezmh paviljonov. Ce boste Skupno razstavljajo tu raz- je prostor omejen, zato pa raje Epoioma začutili lakoto ali žejo, stavljalci iz 29 držav.	— pot pod noge in v_ Zagreb,
si bosi e oboje lahko potešili v Čeprav bi želel, da vsaj malo da vse to vidite, a tokrat ob dvajsetih restavracijah, bifejih prikažem, kaj vse je razstav- brezplačnem povratku ne bo m drugih manjših gostinskih ljeno na zagrebškem velesej- to tako težko... obratih. Zanimali smo se, kakš- mu. siaurno za vso ne hi hiln T<via
poletih nad veiesejmskirn me-stoni...
O drugih atrakcijah ne bomo mnogo pisali, te je mnogo bolje videti z lastnimi očmi, ven
Tovariš urednik,
V zadnjem času ste priobčili več značilnih zgodb in slik iz našega perečega prometnega problema, zlasti v zvezi s kolesarji. Res je, da so med njimi ne samo brezbrižni do cestno - prometnih predpisov, temveč tudi taki, ki se nalašč nočejo pokoravati nujnim zahtevam prometa. Toda pomisliti je treba, kako veliko število kolesarjev ima Slovenja, saj gre njihovo število v sto-tisoče. Pomislite, kako bi iz-gledal promet, če bi imeli toliko ' avtomobilistov, kolikor imamo kolesarjev! Vaš dopisnik iz Šentvida je ob zadnji smrtni nesreči pravilno opozoril na neurejena cestišča.
Dokler bodo namreč kolesarji imeli luknjasto, blatno, prašno stezo, v kolikor je seveda sploh imajo, toliko časa bodo tudi tisti, ki sicer cestno-pro-metne predpise upoštevajo, silili na dobro cesto. To je naravno. Treba je torej nujno na najbolj prometnih žilah v okolici Ljubljane urediti primerna, zadosti široka in kvalitetna cestišča za kolesarje, pa bo promet vsaj tu precej drugače izgledal. Razen tega je treba, da bi na teh cestah, to je vsaj do Kranja, do Vrhnike, do Šmarja, Zaloga in Domžal patruljirali prometni miličniki in z vljudno strogostjo opozarjali vozače vseh vrst na
Zadnja leta prirejamo med počitnicami v mesecu juliju in prvi tretjini avgusta za precejšnje števiilo vajencev različnih strok 5- do 6-tedenske tečaje, ki nadomeščajo njihovo redno strokovno šolanje. Obiskujejo jih vajenci, ki v domačem kraju nimajo vajenske šole ali pa po-sečajo take, kjer zaradi malo-številnosti iste stroke ali zaradi pomanjkanja strokovnih učiteljev nimajo strokovnega pouka. Zato se na takih, večinoma podeželskih vajenskih šolah, .uče le splošnoizobraževalnih predmetov (slovenščina, računstvo, zemljepis, zgodovina, higi-jena in telesna vzgoja). V prej navedenih tečajih naj ti učenci pridobe še teoretično strokovno znanje v predmetih, kakor so strokovno računstvo, risanje, strojeslovje, tehnologija materiala in obdelave. Tudi ti tečaji ‘so ločeni po razredih. Ker morajo na koncu tretjega razreda opravljati še končni izpit, ki je teoretični del pomočniškega, se uče tudi^slovenščine. Kakor vidimo, je' predmetov za to kratko dobo kar dovolj. Čeprav je pouk v teh tečajih celodneven in fraja po ? do 9 ur na dan, se v njih podaja snov le v zelo skrčeni obliki.
Učenje v teh tečajih je za učence in učitelje zelo naporno. Učitelji, utrujeni od celoletnega dela v šoli, morajo nadaljevati s poukom v največji vročini. Učenci iz različnih krajev Slovenije, torej iz najrazličnejših šol. so večinoma taki, ki so zapustili osnovno šolo v o-. 6- ali celo 4. razredu ali gimnazijo po I- ali II. razredu. Študija niso nadaljevali, ker ga niso zmogli in so zato razrede večkrat ponavljali. Njihova priprava za strokovni pouk je tedaj zelo pomanjkljiva. Zat0 mnogi tečajniki tožijo, da žo .itak skrčene snovi ne zmorejo. Posebne težave jim delajo strokovno računstvo, risanje in strojeslovje.
Tako stanje zaostruje še dejstvo, da se niti polovica učencev po izstopu iz obvezne šole n-e izobražuje več. ne bere knjig in časopisov. Ne udejstvu-
Tečaji za vrtnarske in cvetličarske vajence
Edina strokovna šola za vrt-narstvo in cvetličarstvo v Jugoslaviji je dveletna Vrtnarska šola v Medlogu pri Celju. Leto za latom pošilja ta šola po 20 do 30 kvalificiranih vrtnarjev in cvetličarjev v različne kraja Slovenije in izven nje. Priključena je obsežnemu vrtnarskemu posestvu z več obrati jn lasitno cvetličarno in je zato zelo primerna za vzgojo vrtnarskega, kadra. V mestih, zdraviliščih in industrijskih središčih je mnogo državnih in zasebnih vrtnarij in cvetličarn, ki spadajo v obrtno dejavnosit. Ta podjetja sprejemajo vrtnarske in cvetličarske vajence, za katere običajne vajenske šole raznih strok niso docela primerne. Da bi obrtne zbornice tudi tem vajencem in vajenkam oskrbele strokovno izobrazbo, so jih začele pošiljati v posebne 5-do 6-tedenske počitniške tečaje v Vrtnarsko šolo v Celju. Tudi te tečaje opravljajo ti učenci v juliju in avgustu.
Kratka analiza zadnjega takega tečaja naj pokaže, da .1» taka oblika izobraževanja kvalificiranih vrtnarjev le zasilna in našemu gospodarstvu celo škodljiva. Zasilna zato, ker je 6-tedenskg učna doba v tečajih za sedaj edini izhod za pridobi-. tev vsaj delne Strokovne izobrazbe. Škodljiva je pa zato, ker učenci v tem času ne morejo dosečf zadostne sitrokorme ln splošne izobrazbe, kakršno dobivajo vajenci drugih strok v celoletnih in periodičnih vajenskih šolah.
V letošnji 6-tedenski tečaj j« bilo sprejetih 39 vrtnarskih in cvetličarskih vajencev. Od teh jih je samo 8 obiskoimlo vajenske šole s splošnoizobraževalnimi predmeti. Po učnih pogodbah so imeli tj vajenci različno učno dobo: 2 štiriletno. 24 triletno in 13 dveletno- Zaradi tega so bili v tečaju razvrščeni v dva razreda. V drugem so bili taki, ki j.im učna doba že po-
... v * -i. i	teka. Kriterija njihove predizo-
Je se niti v športnih, kulturno-	,	...	.
____________________________________ zbrazbe sploh ni bilo moc upo-
prestopke.
Kolesar M. L.
prosvetnih in mladinskih organizacijah. Vse vpliva na nizek nivo duševne in zaradi tega tudi praktične zmogljivosti učencev v poznejšem poklicu. Celjsko Vajensko šolo za kovinarsko stroko je od leta 1950 dalje obiskovalo 541 tečajnikov.
Zanimivo je dejstvo, da so vajenci - tečajniki na posebni konferenci LMS žo leta 1953 predlagali ukinitev takih tečajev, učence pa naj bi uvrstil; v redne tromesečne ali periodične vajenske šole- S tem predlogom, ki še ni mogel biti uresničen. so vajenci sami priznali potrebo po širši strokovni izobrazbi in .nakazali pot. po kateri bo treba iti v bodoče.
v t ^ raztezajo povsod dvorano marsikaj pozabili. — bus na velesejem. Vsako minu-d	&e ^‘.esCl	Vendar- V£a3 poskušal bom... to odpelje avtobus, a drugi
kanska dvoiana, velika nad 10 Smoči sm0 bili na tiskovni spet pripelje. Tisti, ki se pri-
?V- je ?r+gl pavl_ konferenci v paviljonu Demo- peljejo s tramvajem do Sav-
ljon nase države, v katerem sta	J
prehrambena in lahka indu- — strija, gotov je velik paviljon I strojegradnje, v njem smo že prod dvema dnevoma videli celoten aranžma, nekateri stroji pa so že obratovali. Gotova je vrsta paviljonov, med katerimi
mm
Serija avtomobilov - cistern domače proizvodnje. Avtomobili tovarne TAM Maribor, cisterne izdelane v tovarni »Jedinstvo« v Jankomiru pri Zagrebu. (Foto: L. Benko)
števati. Je pa zelo različna: Osnovno šolo so zapustili 1 v četrtem. 1 v petem. 1 v šestem, 2 v sedmem in 1 v osmem razredu. Nižjo gimnazijo 10 v I., 13 v II.. Po 5 pa v III. in IV. razredu. Končni izpit- je opravljalo 10 učencev, ki dovršujejo svojo učno dobo.
Medtem ko ima dveletna Vrtnarska šola v Medlogu v svojem predmetniku in učnem programu poleg splošnoizobraževalnih predmetov še vrsto strokovnih:	cvetličarstvo, zelenja-
darstvo. sadjarstvo, drevesničarstvo. zaščita rastlin, vezanje cvetja, predelava zelenjave, dendrologija. agrotehnika in urejanie parkov, se morajo predavatelji v takem tečaju omejiitf samo na 3 ali 4 strokovne predmete, iz česar sklepamo, da ti tečaji ne morejo nudit; primerne strokovne izobrazbe. Tudi pri splošnoizobraževalnih predmetih sc opaža tako slabo znanje, da se nekateri učenci borijo še z osnovnimi računskimi operacijami. p.ri pouku slovenščine pa jim ne gre niti branje. Kako naj dosežejo taki učenci enakovredno izobrazbo dveletne šole. čeprav jim pri-dobliena spričevala to priznavajo?
V čem je torej rešitev?
Iz opisanih razmer v 6-teden-skih tečajih je razvidno, da n« morejo več ustrezati za pridobitev popolne kvalifikacije kvalificiranih delavcev v nobeni stroki, zato jih je treba odprar viti-	—nik
Stanovanjski položaj v Evropi
V Evropi so lani z-gradili 3,900.000 stanovanj, leta 1955 pa 3,700.000. Te številke objavlja publikacija o stanovanjski politiki v Evropi 1956, ki jo je objavil sekretariat gospodarske komisije OZN za Evropov
Kljub povečanju skupnega števila stanovanj, zgrajenih v Evropi, je v nekaterih državah nazadovala delavnost za zboljšanje stanovanjskih razmer, zlasti v tistih, kjer <0 v preteklih letih zgradili največ stanovanj. Na vsakih tisoč prebivalcev so največ stanovanj zgradili lani v Zahodni Nemčiji (11), Norveški (8). Švedski (7.3), Švici (7.9). Sovjetski zvezi
(8.2), Finski (7.-5). Avstriji in Veliki Britaniji (6), zatem pa »lede Belgija (4.8). Češkoslovaška (4.8), Jugoslavija (2.1), Vzhodna Nemčija (1.7). Madžarska (1.6), Italija (4.8), Poljska
(3.3), Romunija (3.1) in Francija |S.5).
a
(O
&
;h>' d •) /.'))	(|)j h
Q ((', '()> n ny <7'i (ch 70
,('■< ip,/f',
Ji <vV
. h "■
■' 'Ob (TV ,
PO 3,OUYERU
1. Kazan Je ležal mirno In na njegovem lepem, močnem telesu se ni zganila niti najmanjša mišica. In vendar še nikoli ni bil tako zelo vznemirjen. Se nikdar ni občutil strahu, vse do tega trenutka ne, ko je ležal v tako čudnem prostoru, kakršnega še ni videl. Le zakaj ga je njegov gospodar pripeljal v ta čudni, tuji svet, kjer ga je pustil
samega?
2. Komaj sl je upal pogledati na stene, od koder so nanj strmo gledali tuji obrazi. Niso se premikali, niso govorili, samo 'gledali so z velikimi očmi. Se nikdar ga ni nihče tako gledal. Niti njegov prejšnji gospodar ne, ki je nekega dne obležal v mrzlem snegu. Mrtev je bil, pa njegove oči niso gledali tako čudno, kakor te iz zidovt
3. Po dolgem času je zaslišal za vrati korake In govorjenje. Takoj je spoznal glas svojega gospodarja Thorpa. drugi pa mi je bil neznan. Ko ga je slišal, je zastrigel s ušesi in ko se je v ta glas pomešal prijeten dekliški smeh, je lahko vztrepetal. Ta glas ga je spominjat na lepe, davne sanje. Z dvignjeno glavo je strmel v vrata,
DnjEVIiEVEST
[3
KOLEDAR Nedelja, 8. septembra: Adrijan.
Dne 8. septembra 1943 je kapitulirala fašistična Italija. Partizanske enote so na ozemlju »Ljubljanske r>okrajine* razorožile tri italijanske divizije ter ustvarile drugo osvobojeno ozemlje, ki se je razširilo tudi na Primorsjto in Goriško.
Istega dne se je začela splošna ljudska vstaja na Primorskem. Ljudstvo je odvrglo jarem itali-jan^Kega imperializma. Tega dne so primorske partizanske eete s pomočjo vsega prebivalstva razorožile šest italijanskih divizij in zaplenile vse njihovo orožje. Osvobodile so skoraj vso Primorsko ih vdrle v Furlansko dolino. Iz partizanskih bataljonov je kmalu zrasel slavni IX. korpus, ki je ob koncu vojne skupaj s IV. armado osvobodil Gorico in Trst.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU23A ZA NUJNE OBISKS NA BOLNIKOVEM DOIVIU OD 20. DO 7. ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN. Zdravstveni dom VIC:
Dr. Grapar Stane. Kogejeva 5, tel. 23-372. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 21-513. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska c. 31, tel. 21-797, od 3.—14. ure.
Kciravstveni dom BE2IGRAD:
Dr. Setina Miloš, Velikovška 6, tel. Cl-281.
Zdravstveni dom SlSKA:
br. Voglar Zlatko, Celovška 34, tel. 21-308.
Zdravstveni dom CENTER:
Dr. Podobnik Jože, G.orupova l-IIL. tel. 21-51G. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE:
Dr. Cucek Joža, Povšetova 80, tii. 30-626. Preko dneva vršijo obiske po domovih pacientov vsi zdravnik: ZD-Moste.
Zdravstveni elani RUDNIK:
Dr. Mal Miran, Wolfova 5-1, tel. 22-f-Si V odsotnosti zdravnika k. ' te tel. LM 20-500. V soboto dežu: ;ia služba že od 13. ure dai j c.
pediatrična zdravniška dežurna
služi-a:
Za obiske otrok na domu teL 32-722, Ulica Stare pravde.
Prof. dr. Kebein zopet ordinira.
Pri zdravljenju hemeroidnv
(zlrte žile) je prvi pogoj redno iztrebljaj e. S tem se ublažijo bolečine in krči. Prijetno učinkovito prirodno sredstvo za to je rogaški sDONAT« vrelec. Zahtevajte ga v trgovinah, v Ljubljani pri »Mercatorju«, »Prehrani« in »Ekonomu«.
Po Kremser Schmidtovi razstavi v Narodni galeriji bo danes ob 11. uri strokovno vodstvo.
BENTIST-zobar Sefer Pavle — Trubarjeva SG, zopet redno ordinira.
Zobozdravnik specialist dr. Ivan Guiak. Vodnikova cesia 25, zopet ordinira.
Odvetnica A2KOH Ančlia je preselila svojo pisarno v Cigale-tovo ulico št. 3, lel. 20-647.
Zavod za varjenje LRS v Ljubljani. Ptujska ulica 11 (Bežigrad-nasproti Stadiona) otvarja dne 10. septembra t. L, ob S. uri zjutraj, jesenske varilske tečaje z osnovni. a in nadaljevalnim tečajem za col nčno varjeni e.
kcija Maribor, Kneza Koclja pa z osnovnim tečajem za ob-no .varjenje dne 10. t. m. informacije in pojasnila: Upra-va Zavoda za varjenje LKS — Ljubljana, Erjavčeva 15. tel. 22-318.
Sef primarij dr. Pogačnik Josip ordinira zopet redno za ušesne, o: 2sne, nosne in vratne bolezni.
Dr. BO?U 2EROVCU, mlademu
zobozdravniku iskreno čestitajo k diplomi n?. Fakulteti za splošno medicino in stomatologijo. Očka, Franci in Pepca.
ZAHVALA
Zahvaljujeva se v svojem in v imenu najine hčerke Slavice dr. P-j ir a KARTINU, asistentu nevrološke klinike, ki ji je v času njene težke bolez,ni izkazoval vso očetovsko skrb. Prav tako iskrena zahvala sobnima zdravnikoma dr. Križanov sky Janku in dr. Arko Ireni ter vsemu bolniškemu in strežnemu osebju.
Hvaležna starša Kuhar Jože in Cilka ter hčerka Slavica
Opozarjamo vsa podjetja In obrtne delavnice, da Zavod za vrrjer.je LRS razstavlja na Zagrebškem velesejmu v italijanskem paviljonu — firma Sicedison — stroje za varjenje plastičnih mas. Delovanje strojev, ki .c.o prejeli Oskarja za embalažo 1957. bo praktično demonstrinano.
Upokojenci podružnic Ljubljana Center in Tabori Člani, uživalci minimalnih pokojnin, podpore res potrebni, navezani samo na pokojnino, lahko do konca septembra t. 1. vlože pri pristojni podružnici pismeno prošnjo za morebitno zimsko pomoč.
CENTRALNA PLESNA SOLA za družabni ples v Ljubljani — Petkovškovo nabrežje 35. (poleg Zmajskega mostu) bo zopet začela z rednimi plesnimi tečaji in sicer: za začetnike-cs v ponedeljek 9. sept. ob 20. in v petek 10. sept. ob 20. (ta tečaj za starejše osebe in zakonce), za srednje-šolce-ko poseben začetniški tečaj v sob&io 21. sept. ob l(*. in v sredo 25. sept. ob 16. Nedeljski začetniški tečaj se bo začel v nedeljo 22. sept. ob 15. uri. Nadaljevalni tečaj se pa odpre v sredo
11.	sept. ob 19.30. uri z jazz-godbo. Vse tečaje vodi mojster Jenko, ki se je ravnokar vrnil z mednarodnega plesnega kongresa v Hamburgu. Vpisovanj e-intorma-ciie vsak dan od 17. do 21. ure. Telefon 21-831.
LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI organizira tudi v letošnjem šolskem letu dopisne tečaje: iz osnov knjigovodstva, višje stopnje knjigovodstva *a proizvodnja.
višje stopnje knjigovodstva za trgovino in gostiinstvo, začetni in nadaljevalni tečaj knjigovodstva za kmetijske zadruge, tečaj za vodilno administrativno osebje gospodarskih organizacij in
tečaj iz osnov gospodarskega poslovanja in poslovne korespondence.
Zadnji rok za vpis za vse navedene tečaje je 10. oktobra 1357.
Zainteresirani kandidati pošljite pismene prijave oz. zahtevajte prcope-kt s podrobno razlago vsebine' učne snovi ter z navqdili za vois na naslov LJUDSKA UNIVERZA LJUBLJANA, CANKARJEVA c. s-ni.
VSE SOLSKE KNJIGE IN SOL-SKK POTREBŠČINE dobite v veliki izbiri pri:	Državni založbi
Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 28, Trg revolucije 19, Čopova S.
! 1 ‘ J 11 d	gl t	‘	»	I-	-*
v tečaje bo od D. — 15. septembra
t. 1. vsak dan od 10.—12. ure in od 17.—ih. ure v pisarni Mladinskega gledališča. Trg Francoske revolucije 1.
SKUD »TINE ROŽANC« Ljubljana, otvarja redno plesno Solo modernih in latinsko ameriških plesov pod vodstvom diplomiranega plesnega učitelja Ludvika Simončiča z naslednjimi začetniškimi tečaji:
Nedelja: od 10. do 12. ure mladinski ; od 17. do 19. ure mladinski;
Ponedeljek:	od 15. do 17. ure
noviteta — tečaj za otroke od 8. do 12. let. (Moderni plesi, ritmične vaje in estetska gimnastika), ort 20.30 do 22.30 ure tečaj za zakonce in starejše.
Vpisovanje in informac3je dnevno med 10. in 20. uro pri blagajni v Pražakovi ulici 16. od 9. septembra dalje.
SKUD »TINE ROŽANC«, Ljub-
listr. otvarja redno plesno šolo modernih in latinsko ameriških plesov pod vodstvom diplomiranega plesnega učitelja Lud\rika Simončiča.
Vpisovanje in informacije dnevno med 13 in 20 uro pri blagajni v Prsžalcovi 16, od S. septembra dalje.
Vsi, ki se zanimrte za sodobno organizacijo in tehniko pisarniškega poslovanja pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana, Gosposka 12.
Vpisovanje v Enoletni administrativni tečaj. Višji administrativni tefaj in Stenodafctilografski tečaj ter sneciaine strojepisne in stenograf, tečaje (začetne in višje, dnevne in večerne) pri Zavodu s samostojnim fir.an. »Adminitrativ-p.L tečaji« Ljubljana, Roška 19. bo od 16. septembra dalje. Podrobna navodila za sprejem in pričetek pouka dobite osebno ali pismeno pri tajništvu zavoda proti plačilu RO čin za prosoekt in ostale tiskovi-
rc .Uradne ure za stranke so
začasno dopoldne od 10. do 12. ure, od 9. septembra dalije pa tudi popoldne cd 16. do 19. ure. — Za pismeni odgovor priložite tudi znamko. — Vodstvo zavoda.
Uradi in podjetja vseh vrst ter njihovi pisarniški uslužbenci so dobili te "dni brezplačne prospekte za novo ilustrirano revijo :So-dobna pisarna«, ki bo pri nas novost za propagando in organiza-ciio n-oderne tehnike pisarniškega poslovanja. Vabimo vas. da nam takoj odpošljete naročilnico. Če prospekta niste dobili, pišite poni na naslov:	Uprava revije
»Sodobna pisarna«, Ljubljana — Gosposka 12.
IZT5FLOVALNICA — POPRAV-
I.JALNICA OTROŠKIH VOZIČKOV Kovač L., Kolodvorska 2S.
Obnavljam in popravljam vse vrte otroških vozičkov.
Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske prične z rednimi pevskimi vajami v torek 10. septembra ob 19."0 uri. Vabljeni vsi dosedanji sodelavci ter dobre nove pevke in pevci.
Odbor
INOZEMSKE REVIJE za leto 1958 lahko do 1. oktobra letos, naročite pri CANKARJEVI ZALOŽBI v Ljubljani.
SULMONCI-GAUESIANI nasvidenje v soboto 14. 9. ob 18. uri v gostilni »Pod lipco«.
Barbara in Eva Penca sta po-poklonili 1.000 din za slepo mladino. Iskrena hvala!
Udeležite se
VELJKE JAVNE TOMBOLE, ki bo danes, v nedeljo, 8. septembra, ob 15. uri v Jakopičevem drevoredu v Tivoliju.
ZB Božna dolina. 1736-A
DRAMA LJUBLJANA
Sobota. 14. septembra, ob 29:	—
Axelrod: ‘ Sedem let skomin. Izven in za podeželje. Opozarjamo -občinstvo na prvo letošnjo predstavo uspele Axelro-dove komedije »Sedem let skomin«, ki bo v soboto. 14. septembra ob 20. uri. Viogo Helene bo igrala Vida Levstikova. Vstopnice so v prodaji od četrtka 12. septembra.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Gledališka pasaža razpisuje abonma za sezono 1937-1958
Vpisovanje starih abonentov od ponedeljka 9. do srede 11. sept., za nove abonente od četrtka 12. do sobote 14. sept. med. 10. in 12. uro ter 16. in 18. uro pri gledališki blagajni.	G
CELJSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 8. septembra, ob 14: Prežihov Voranc »Pernjakovl«. — Gostovanje v Bočni.
Ob 29:	Prežihov Voranc »Per-
niakovi«. — Gostovanje V Rečici ob Savinji.
GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA
PRIMORJA SEDEŽ V KOPRU Nedelja, 8. septembra, ob 15: £>o-bričanin »SKUPNO STANOVANJE«. — Predstava v Štanjelu. Ponedeljek. 9. septembra, ob 28. Dobričanin »SKUPNO STANOVANJCE«. Predstava v Sežani. Sreda 11. seniembra ob 20: Dobričanin »SKUPNO STANOVANJE«. — Predstava v Izoli. Četrtek. 12. septembra; ob 20: — Dobričanin »SKUPNO STANOVANJE«. Predstava v Kopru — Red B in izven.
OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ
nedelja, 8. septembra, ob 15: J. Luto\vski »DEŽURNA SLUŽBA«. Izven — za podeželje.
Ob 19: J. Luto’.vskd »DEŽURNA SLUŽBA«. Gostovanje v Staršah.
G
Mestna hranilnica ljubljanska
zbira hranilne vloge in daje razna posojila.
SPORED ZA NEDELJO Poročila:	6.05,	7.00,	13.00,	15.00,
19.30. 22.00, 22.53
6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav (spored domačih napevov) — vmes ob 7.15 Reklame, 7-.30 Radijski koledar in prireditve dneva: 7.35 Zabavne melodije; 8-30 Mladinska radijska igra — James Kriiss — Mitja Meijak:	Pevska
tekma zajcev na Goljavi (ponovitev); 9.21 Slovenske naro-dne in umetne pesmi; 9.45 Se pomnite tovariši — Ob 15-letnici Jugoslovanske vojne mornarice; 1-0.15 Kar radi poslušate . . . 11.15 Opoldanski glasbeni spored-; 12.90 60 minut z zabavnimi orJcestri in solisti; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Za nišo vas; 14.00 Naši poslušalci čestijajo in pozdravljajo — I., 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —
II.,	16.00 Matija Maležič: Mlado-lelie v Bohinju (reportaža); 16.30 Glasbeni mozaik:	17.30 Radijska
igra — An a to! e France: Crainqu-ebille (ponovitev); 18.16 Melodije zr. dobro voljo:	19.00 Zabavna
glasba, vmes reklame; 20.00 »Malo od tu malo od tam« (zabavna glasbena oddaja s konferanso);
21.00 Športna nedelja; 21.15 Jugoslovanska simfonična glasba; 22.15 Zaplešimo! 23.00—-23.15 in 23.30 —
24.00 Oddaja za tujino (prenos lz Zagreba).
II.	PROGRAM ZA NEDELJO 10.15—11.15 Nedeljski simfonični koncert; 13.10 Promenadni koncert: 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila; 14.15 Prijetne melodije za oddih in razvedrilo; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved; 15.10—16.00 Slavni pevci — slavne arije; 22.15—23.00 Nočni komorni koncert.
OBVESTILO Trg. podjetje »Zito-Moka«, Ljubljana bo v skladišču silos—Zalog — dne 10. IX. 1957 ob 12. uri prodajalo na javni licitaciji 22 kubičnih metrov odpadnih rinfuza desk.	O
OBVESTILO Potniki, ki imajo »DIJAŠKE« mesečne vozovnice, morajo za šolsko leto 1957-58 predložiti novo potrdilo o upravičenosti do tovrstnega nopusta. Vse do sedaj izdane »DIJAŠKE« mesečne vozovnice se morajo zamenjati in. veljajo la vključno do 31. oktobra 1957.
Električna cestna železnica Ljubljana
DOBER NASVET! Ce želiš odlično mastno kremo, potem zahtevaj samo ULTRAGIN-sport kremo. — Dobiš jo v vseh parfumerijah.	____________
Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer ku-puleš milo, tudi preparat »FLEX«. Nobenemu gospodinjstvu ne. sme manjkati *FLEX«.
Šminke »EVELINE« v 9 modernih svetlih barvah — enakovredne najboljiim francoskim, primerne za vsako priliko in obleko, so dobile drogerije!
UPORABLJAJTE TUDI VI
KLINIČNO FKEIZKUSEN O KREMO!
ZBOROVODSKA SOLA
pil Svetu Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana v VPISOVANJE v vse letnike Zborovodske šole ▼ šolskem letu 1957-58 bo dne 17. seotembra 1957 in sicer od 10. do
12.	in- od 17. do 18. ure na nižji Glasbeni šoli — Ljubijan»-center, Vegova 5, soba 11.
Zborovodska šola vzgaija amaterske zborovodje za vodstvo šolskih ali ljudskoprosvetnih zborov in je namenjena predvsem Onim. ki se želijo poleg svojega osnovnega poklica usposobiti še v zborovodstvu.
Sola je primerna za dijake glasbenih šol, srednjih šol, univerze in strokovnih šol, ki bi radi po končanem šolanju vodili pevske zbore in za kandidate, ki jih štipendirajo razna podjetja, občinski ljudski odbori in okraji, da bi vodili pozneje njihove pevske zbore.
Sol« traja 3 leta .
' V prvi letnik se »prejemajo učenci po končanem 16. letu starosti.
Za sprejem v šolo mora vsak kandidat vložiti prošnjo do 14. septembra 1957 v pisarno nižje Glasbene šole Ljubljana - center, Vegova ul. 5. soba 11.	•
SPREJEMNI IZPITI v I. letnik Zborovodske šole bodo dne 16. septembra 1957 ob 8. ali 15. uri v sobi št. 3.
Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana Ljubljana, Cankarjeva 5-III
VIŠJA SOLA ZA TELESNO VZGOJO LJUBLJANA
Kandidati za vpis v I. letnik naj se zberejo dno 23. septembra ob 9. \iri v nrostorih šole na Taboru št. 13, kjer bodo zdravniško pregledani.
Dne 24. septembra ob 8. uri. zjutraj prične v prostorih šole na Taboru št. 33 preizkušnja fizičnih sposobnosti kandidatov, ki obsega tek na 100 m. 1000 m (za žene 800 mi. skok v višino, suvanje krogle (7.25 ali 4 kg), poljubno vajo na bradlji, poljuben preskok čez konja oziroma kozo. plezanje po vrvi, spretnost v obvladanju žoge ter plavanje.
Komisija bo nrcdlagala sprejem na šolo na podlagi skutine ocene zmogljivosti in zdravstvenega stanja kandidatov.
Sprejeti kandidat! se vpišejo takoj po opravljeni preizkušnji. Ob vpisu morajo predložiti spričevalo o opravljeni veliki maturi oziroma diplomo kakšne srednje strokovne šole.
Vpis za slušatelje rt. 1n TU. letnika se vrši od 25. do 30. septembra. Naknaden vpis dovoli uprava šole samo na podlagi prošnje, v kateri ie treba obrazložiti vzrok zakasnitve.
Predavanja na šoli prično dne
1.	oktobra.
Uprava S
Upravni odbor tovarne »Stol«
Kamnik, razpisuje na podlagi temeljnega zakona o štipendijah — štipendijo za dvoletno Administrativno šolo.
Kandidati, ki izpolnujejo pogoje, naj vložijo prošnje za dodelitev štipendije pri upravi tovarne v roku 30 dni.
Fri dodeljevanju štipendije Imajo prednost otroci staršev zaposlenih v tem podjetju in otroci padlih borcev NOV.	S
ZAČETEK POUKA NA SOLI ZA KNJIŽNIČARJE Enoletna občasna Sola za knjiž-ničarie in arhivske pomočnike bo pričela s poukom 1. oktobra t. 1. in ne, kot je biio priobčeno, 20. septembra t. 1. Svet za kulturo in prosveto LRS sprejema prijave za vpis do 20. septembra t. L S
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljube ee-stre snahe, tete in svakinje RADE ŠINKOVEC ro.i. HUDOVERNIK se naiskreneje zahvaljujemo vsem za sočutvovanje. za številne vence in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno toplo zahvalo izrekamo zdravniku dr. Weingeriu za požrtvovalna pomoč in skrb v času težke bolezni. Lepa hvala gospe Matildi Smid in sestram za vsestransko pomoč1. Enako vsem, ki so pismeno ali ustno izrazili sožalje.
Žalujoče družine:	Šinkovec,
Hudovernik, Uratarič.
ZAHVALA
Vsem, ki so ob bridki izgubi naše ljubljene mame, stare mame in tašče
ANTONIJA SERDONER
roj. MENIK z nami sočustvovali, ji poklonili številne vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti, izrekamo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo dr. Rakušu za vso požrtvovalnost, duhovščini _ za spremstvo, g. Nanutu za ganljivo slovo pri odprtem grobu, pevcem za ubrane žalostinke ter vsem sosedom in znancem za njihovo pomoč in tolažbo.
Žalujoči ostali.
ZAHVALA
Toplo zahvalo izrekamo vsem Številnim stanovskim kolegom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste spremili na zadnji poti našega dobrega očeta, starega očeta itd.
FRANCA SLANA
Posebno se zahvaiijujemo vsem darovalcem vencev, množičnim organizacijam terena Poljane in ZB,, tov. F. Lokarju za prisrčne poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke.
Hvaležni otroci z družinami.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi Izgubi ljubljenega moža
RUDOLFA LISCA
želez, inšpektorja v pokoju
se najprišrčneje zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na zadnji poti ter ga zasuli z venci in cvetjem, posebej še Konjeniški zvezi Slovenije in Konjeniškemu .klubu Ljubljana,- Srena hvala inšpektorju Jenku za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvaležna sem zdravnikom in strežnemu osebju nevrološke klinike za požrtvovalno nego ob pokojnikovi bolezni. Iskrena hvala vsem, ki so mi Izrekli sožalje pismeno ali osebno in me tolažili ob bridki izgubi.
Žalujoča žena Lojzka ln ostalo sorodstvo.
GOSPODINJE!
ZADOVOLJSTVO JE ČISTITI Z
>01*
ČISTILO ZA K0V1.VE !\ STEKLU
RAZPIS
Direkcija Radia Ljubljana razpl- . suje vet mest
ORKESTRSKIH GODBENIKOV (godala, pihala, trobila in tolkala)
Pravico do prijave ima vsak godbenik, ki ni stalno nastavljen v kakšnem drugem poklicnem orkestru in ima dovršen vsaj tretji letnik Srednje glasbene Sole.
Prijave sprejema do vkljufino
15.	septembra glasbeni oddelek Radia Ljubljana ali pismeno: Radio LjubljanE, glasbeni oddelek, Tavčarjeva ul. 17.
Po 15. septembru bodo v»l prijavljene! prejeli obvestila za avdicije.	R'
RAZPIS
Upravni odbor Kmetijske zadruge Griie. p. Griže v Sav. dolini.
razpisuje mesto
POSLOVODJE POGOJI: strokovna izobrazba z nekaj let prakse v vodstvu trgovine z kmetijskim reprodukcijskim materialom.
Nastop službe 1. X. 1957. Osnovna in dopolnilna plača po uredoi, v poštev pridejo moške osebe, srednjih let. Prošnjo s krajšim življenjepisom takoi dostavite na gOiiiji naslov.
Upravni odbor KZ R
RAZPIS
Zavod za gospodarsko . ureditev ljubljanskega barjar- v Ljubljani, Cesta na Loko 4, razpisuje sledeča delovna mesta:
1. ADMINISTRATORKE.
2 GEOMETRA,
3. ŠOFERJA OSEBNEGA AVTOMOBILA.
POGOJI: ad 1. Primerna šolska izobrazba, večletna praksa pri vodenju administrativnih poslov perfektno obvladanje strojepisja in po možnosti tudi stenografije; ad 2., 3. Poleg ustrezne kvalifikacije tudi večletna praksa,
Plača po posebnih predpisih, ki veliajo za finančno samostojne zavode. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedan j e zaposlitve pošljite na zgoraj navedeni zavod napozneje do 30. IX. 1
1957.	R
RAZPIS
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽELEZNIKI razpisuje naslednja delovna mesta
za:
1. referenta za gospodarstvo,
2. referenta za kmetijstvo,
3. referenta za delo in delovna
razmerja,
i.	šefa uprave za dohodke.
Pogoji so naslednji:
Pod l. ekonomska fakulteta ali srednješolska izobrazba z večletno prakso; pod 2. agronomska fakulteta ali srednja kmetijska šola z večletno prakso: pod 3. srednješolska izobrazba s prakso v upravni službi; pod 4. srednješolska izobrazba z večletno prakso v finančni stroki.
Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in navedbo dosedanjih službenih mest vložite pri tajništvu ObLO Železniki do L oktobra 1957.
Nastop službe možen s L oktobrom 1957.	*
ObLO 2ELEZNIKI R
RAZPIS
Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS v Ljubljani razpisuje S MEST STROJEPISK pr} sodišfiill v Ljubljani POGOJI::dovr$ena nlžja srednja šola ter znanje strojepisja. Plača po predpisih. Za strojepiske v nazivu 1-b in I-a razreda'je predvidena še dopolnilna plača v višini 2.000 din mesečno.
Prošnje z življenjepisom vložite na personalnem oddelku Državnega sekretariata za pravosodno upravo LRS (Sodna palača) najkasneje do 20. septembra 1957.
R
RAZPIS
Tovarna celuloze in papirja VI-dem-Krško išče:
strojnega inženirja s S - letno prakso,
inženirja kemije — analitika s 5-letno prak*o, strojnega tehnika z 2-Ietno prakso.
strojnega risarja in knjigovodjo gostinske stroke. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku.	R
RAZPIS
Zdravstveni dom Šoštanj razpisuje službeno mesto za RAČUNOVODJO Osnovna plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku ustanove. Poleg redne zaposlitve možna tudi honorarna zaposlitev. — Nastop službe s 1. 10. 1957. B
RAZPIS
Upravni odbor zdravstvenega doma v Kamniku razpisuje mesto ZOBOTEKNIKA Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osnovna in dopolnilna plača po Pravilniku o plačah ZD Kamnik.	R
RAZPIS
Inštitut »Jožef Štefan«, Ljubljana razpisuje delovna mesta: strojnega tehnika s tehnično srednja šolo in kemijskega tehnika ■ tehnično sredhjo šolo.	R
RAZPIS
»Obnova« gradbeno podjetje, Ljubljana razpisuje mesto strojnega tehnika s prakso za vodstvo CO podjetja,
2 gradbenih tehnikov s prakso ali začetnika, večje število kvalificiranih tesarjev in samostojnega avtomehanika. .
Plača je določena po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop takoi oziroma po dogovoru. Pismeno ali osebno naj se javijo lnteseren-ti na upravi podjetja, Vilharjeva Ul. 33.	R
RAZPIS
Svet Prirodoslovno matematično -filozofske fakultete razpisuje 2 mesti asistentov za geografijo Prošnje sprejema tajništvo fakultete 14 -dni po objavi v Uradnem listu LRS.	R
RAZPIS
Komisija za volitve ln Imenovanja pri ObSiaskon ljudskem odboru Domžale l	razpisuj	e	••
sledeča delovna mesta:
1. mesto referenta za kmetijstvo,
2 mesto analitika — planerja,
3. mesto tržnega Jnšpektorja,
4. mesto pravnega	e renta ▼ .uradu tajnika,
5. mesto referenta za odmero davkov od prebivalstva,
C. mesto strojepiske.
POGOJI:
k	1.	dovršena	agronomska	fa-
kulteta ah kmetijski tehnik s . prakso*.
k	2.'*" dovršena	ekonomska	fa-
kulteta ali ESS s prakso, k 3. popolna srednja šola s prakso v tej ali sorodni stroki, k 4. dovršena pravna fakulteta, k 5. srednja strokovna izobrazba s prakso v delu pri odmeri dav-kov,	„
k	6.	dovršena	administrativna
šola s prakso.
Pravilno kolkovane proSnje s kratkim življenjepisom, (ipstavite podpisani komisiji do 20. septembra 1957.
Komisija za volitve in imenovanja ObLO Domžale	R
RAZPIS
Zavod LR Slovenije za statistiko v Ljubljani razpisuje službena mesta za:
1. Litografa, tiskarja, kvalificiranega ali visokvalifieiranega delavca.
Zaželena Je praksa. Mesto je vezano z dopolnilno plačo.
2. Nekvalificiranega delavca za nošenje kurjave.
■ Kolkovane prošnje vložite z življenjepisom, dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanje zaposlitve pri Zavodu LR Slovenije za statistiko. Ljubljana. Vožarski pot 12. Prijave se vlože do 16. 9. 1B57. Nastop službe takoj.	R
Uprava kliničnih bolnic, Ljubljana, Zaloška c. 2 razpisuje USTNO LICITACIJO
1. Za špecerijsko blago dne 27. seotembra 1957, ob 8. uri in
2. za meso in mesne izdelke dne 28. septembra 1957.
Pogoje dqbe interesenti- v eko-nomsko-komercialnem oddelku.
VaTščino je položiti pri Narodni banki na račun — Klinične bolni-’ cp v Ljubljani, rač. štev., 601-T-565 odnosno Je predložiti bančno ga-rancilsko pismo.
Licitacije bodo . v ekonomsko -komercialnem oddelkti Uprave kliničnih bolnic'v Ljubljani, Zaloška C. 2.	O
RAZPIS
Fakulteta za elektrotehniko In strojništvo Univerze v Ljubljani razpisuje na podlagi 22. člena Sološnega zakona o Univerzah na Oddelku za elektrotehniko mesti: asistenta za predmet: »Osnov« elektrotehnike« in »Teoretska elektrotehnika« asistenta za predmet: »Telefonske naprave« POGOJ: kandidata morata biti diplomirala elektro inž. — Nastop službe 1. 10. 1957.
Kolkovane prošnle z življenjepisom ter navedbo dosedanje prakse na* prosilci vlože v 14 dneh od objave na Dekanatu Fakultete Ljubljana. Tomšičeva 7.
R
RAZPIS
Fakulteta za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani razpisuje na Oddelku za kemijo mesto ADMINISTRATIVNE -. :-J?----f.{jslusbenke.-	/ -\	-
POROJ:	popolna srednješolska
Izobrazba s popolnim znanjem strojepisja ter primerno prakso. Nastop službe 1. 11. 1957.
Kolkovane prošnje z življenjepisom ter navedbo dosedanje prakse naj prosilci vlože v 14 dneh od oblave na Dekanatu Fakultete Ljubljana, Tomšičeva 7.
R
RAZPIS
Kemični inštitut »Borisa Kidriča« Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Hajdrihova 19. razpisuje delovna mesta: 1) asistenta.
21 laboranta,
3) pisarniške moči.
Pogoji: ad 1) Tehniška fakulteta — kemijski oddelek ali Pri-TodosVivna-matemafciffna fakulteta — kemijski oddelek: ad 21 Tehn!čna srednja šola — ke-mMski oddelek; ad 3) Popolno obvladsnle strojepisja in vsaj enega tujega Jezika. P'ača oo ttredbi in dopolnilna plača. Ponudbe z življenjepisom pošljite na upravo Inštituta. R
RAZPIS
Komisija za razpis mest direktorjev ori ObLO Cerklje razpisuje MESTO DIREKTORJA
Kmetijskega posestva Cerklje na Gorenjskem
Pogoji : inženir agronomije s
3-letno prakso ali kmetijski tehnik s 5-letno prakso ali visokokvalificiran kmetijski delavec z 10-letno prakso. Nastop službe je možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe z življenjepisom in osebnimi dokumenti je poslat) Tajništvu ObLO Cerklje na Gorenjskem do 20. septembra 1957.
Komisija za razpis mest dirketorjev ObLO Cerklje R
KINO »UNION«! slov. film »NB ČAKAJ NA MAJ«. Tednik: 2iv-njenje ni greh, samo pri zadnji predstavi. Predstave ob -*5, 17	19 in 21. Ob 10 je matineja
istega filma. V gl. vlogi: Meuca Gabrijelčič in Frane Trefalt. KINO »KOMUNA« sovi. barvni film »ENAINSTIRIDESETI-t. Tednik: F. N. 35,- Predstave ob 15, 17,	19	in	21
KIKO »SLOGA«: kitaj, film »BELOLASO DEKLE«. Erez tednika. Predstavi ob 1B.30 in 21.
V okviru 40. letnice Oktobrske revolucije se predvaja: sovj. film »VIBROSKO PREDMESTJE« — predstava ob 15.
KINO »VIC«; amer. barvni film »VRNI SE STRIČEK VILI«. — Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje.
KINO »SOCA«:	ZAPRTO zaradi
gradbenih del.
KINO LETNI BEŽIGRAD:	angl.
film »MADLENA«. Predstava ob 20. Prodaja vstop, samo uro pred pričetkom predstave.
MLADINSKI KINO LJUDSKE MILICE: amer. film »IZGUBLJENI SIN«. Predstavi sta danea ob 9 in 11.
»SISKA«:	nemški barvni film
»PIROSKA«. V glavni vlogi: — -Lisellote Pulver in Gunnar Mol-ler. Predstave ob 16, 10 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV« francoski barvni film »PUSTOLOVŠČINE SEVILJSKEGA BRIVCA«. Tednik. V glavni vlogi: Luis Mariano. Lolita Sevilla in Daniele Godet. Predstave:	ob 16,	18	in 20. Prodaja
vstopnic od 15 dalje.
Danes zadnjikrat!
Jutri jugoslovanski film »MILIJONI NA OTOKU«. »LITOSTROJ«: amer. barv. film. »RDEČE PODVEZE«, ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič.
ŠENTVID »Svoboda«: franc, film . »NOČNI LJUBIMCI«. Ob 16. 18 in 20.
ZADOBROVA: amer. film »DOLINA NASILJA«, ob 17 in 19. ČRNUČE: amer. barv. film »BORBA V VSEMIRJU«, ob 17 in
20.
DOMŽALE: amer. barv. film »DOLINA-MAŠČEVANJA«, ob 16. 18: in 20.
KAMNIK »DOM«: amer. barv. film »VOJNA SVETOV«.
BLED: amer. barv. film »KLEOPATRA«, ob 14. 16.’ IS in 20,30. NOVO MF.STO »Krka«:	kitajski
film »CIRKUS«.
KRANJ »Stn-žiS«: ob 14 kitajski film »CIRKUS«.
Ob 16. 18 in 20. amer. barv. film »MAŠČEVALEC IZ DALLASA«, zadnjič.
KRANJ »Tri fr! a v«: japonski barv. film »VRATA PEKLA«, ob 15, 17 in 19.
KRANJ »Svoboda«:	kitajski	film
»CIRKUS«, ob 15, 17 in 19. KRANJ-Naklo:	Ital. film »STO
LET LJUBEZNI«. Ob 17 in 19. JEPTTNICE »Radio«:	smer.	barv.
film »ZNAK DIMA«, ob 16, 18 ln 20. Ob 11 matineja češkega barv filma »POT V PRAZGODOVINO«.
JF.SENirH »T>lav?«:	amer.	b=rv.
film »TUJEC ME JE KLICAL«, ob 16, 18 in 20. Ob 10 matineja češkega barv filma »POT V PR AZGODO VINO«. JESENTCE-£irnvnica:	amer.	film
»SLED ZLOČINA«, ob 17 in 20. .Zadnjič..
JESENICE - Dnvjs:	franc.	film
»LIZBONSKE NOCl«. ob 20. Ob 17 matineia češi-eea barv. filma - »POT V PRAZGODOVINO«. JESENIcte-Kor.-Rela: amer. barv. film »ZNAK DIMA«, ob 17 in 19. Zadnjič. V ronedeliek amer. barv. film »TUJEC ME JE KLICAL«.
Prodamo AVTOMOTOR,
kompleten z menjalnikom, znamke »Opel-Blitz« za 3-ton.ski avto, v dobrem stanju. — Montažno podjetje Toplovod, Ljubljana, Črtomirova 6. 5167-R
Nedelja. 8. septembra.
Dežurna lekarna: »Center«, Gosposka uL 12.
RADIO
6.00—12.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 12.00—12.10 Mariborski feljton; 12.10—14.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.00—15.00 Želeli ste — poslušajte 1 15.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
KINO
Murska SCoota: ob 10, 15, 17.30 in 20 ital. film »DEKLE Z REKE«.
Ptuj: amer. barvni film »POSLEDNJI IZ PLEMENA KOMAN-CEV.
Zahvala
Ob tragični smrti našega dragega moža In očeta
LUDVIKA TERČONA
se zahvaljujemo vsem. ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Drž. sekretariatu za notranje zadeve LRS, Tajništvu za notranje zadeve OLO Ljubljana in Koper, avto-moto društvu »E. Klemenčič«, godbi Ljudske milice, avtopodjetju Slavnik ter ostalim.
Najiskrene.iža hvala pa tistim, ki so mu nudili prvo pomoč, darovalcem vencev, govornikom za poslovilne besede ter pevskim zborom Koper, 8. septembra 1957.
2alujoča žena Mirjan«, hčerka Mirjanca in družina Omahen
lft stE. 7 amnn moesvaue 7 »*.***-•
CENA MAUH OGLASOV: do 10 deseti stan« beseda 20 din, vsaka nadaljnja beseda 15 din, Za oglase, ki j« naslov v oglasnem oddelku -f-30 din. Cena sa že-nitbene oglase je 30 din beseda-Za vse nedeljske objave -f-209e.
CPOZORTLO! Stranke, ki zahtevajo pismeno naslov« oglasov Ali kakršnokoli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem, primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov Oglasov, ki so pod šifro, n« izdajamo. Za poslani denar v na-vadnih pismih ne odgovarjamo.
ZAPOSLITEV
GOSPODINJSKO POMOČNICO,
resno in zaneslijvo z nekaj znanja kuhe. išče zdravnik za takoj, ali s 15. septembrom. Zglasiti se- Levstikova 22 vis. priti.
18*86-1
MODISTINJO in vajenko, sprejme .Velur«, Nazorjeva 8. Ljubljana.
1S882-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO.
vajeno kuhe in otrok, sprejmem. Plača 4.000. Lah. Rožna dolina c. IX.'24a.	18879-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO k 4-članski družini. z znanjem vse meščanske kuhe sprejmem. Naslov v ogl. odd.	18854-1
BRTVSKA POMOČNICA, dobra delavka. 4 leta prakse, dobi takoj službo.	Ponudbe	pod »Sa-
mostojni zaslužek« v ogl. odd.
1887R-1
ŠIVILJO IN VAJENKO v pletilstvo. sprejmem. Contale. Bolgarska 33.	18848-1
K MAJHNEMU OTROKU sprejmem žensko, ki ima veselje do otrok. Pogoji ugodni. Nastop službe takoj. Puhi Mirko. Opekarska 4.9.	18834-1
SLOVENSKA FILHARMONIJA spreime v svoj mešani zbor soprane. alte in tenorje. Pismene prijave na upravo SF do 11. t.m. Nastop službe takoj po uspešno opravljeni avdiciji.	R-2703-1
Slovenska filharmonija razpisuje za takojšen nastop mesto IV. hornista. Plača in dopolnilna plača no uredbi. Pismene ponudbe na uprav SF do 11. septembra.	R-27*v?-l
SLOVENSKA FILHARMONIJA razpisuje honorarno namestitev ea blagajničarko (prodaja vstopnic). Delovni čas je največ štiri ure dnevno, honorar po dogovoru. V	poštev	prihajajo
mlajše osebe. Interesenti naj osebno predajo pismene ponudbe upravi SF do 14. t. m., dnevno od 10. do 32. ure. R-2701-1 KURIRJA sprejme Mestna porodnišnica v Ljubljani. Ulica Stare pravde 21. Nastop službe 1. oktobra 1957	_	R-2700-1
IŠČEMO POMOŽNO MO C za fo-toatelje (obrezovanje in sušeni e slik ter ostala dela). Prednost ima moški, k; bj opravljal tudi manjša tehnična popravila. Ponudbe v ogl. odd. pod "Spreten«	R-2699-1
PEKOVSKEGA POMOČNIKA — PREBPEtNIKA za parno pekarno sprejme takoj Pekarna in slaščičarna	Hrastnik.	Samski
imajo prednost, stanovanje preskrbljeno.	R-2697-1
TRGOVSKO PODJETJE »JADRO«, Piran sprejme takoj trgovskega pomočnika ali pomočnico za manufakturno strcko in trgovskega pomočnika ali pomočnico za kozmetiko in kemikalije. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru. Ponudbe poslati na upravo podjetja "Jadro« Piran.	R-2S95-1
PLANINSKO DRUŠTVO LITIJA -Šmartno, razpisuje mesto upravnika za svoj novi dom na Jančah. Ponudbe sprejema Planinsko društvo Litija - Šmartno.
_	R-2694-1
ČEVLJARJE — VEČJE ŠTEVILO, sprejme Čevljarna Gospodarstva gluhih GOZGS. Cojzova 1 Ljubljana.	R-2*D3-1
Brivskega pomočnika ali
POMOČNICO, po možnosti znanje ženske stroke, sprejmem takoj ali po dogovoru. Zaposlitev stalna, Novak, brivec - frizer, Bršljin. Novo mesto.	18923-1
SLU2BENO MESTO LOGARJA sli le-nega manipulanta, iščem. Za službo lahko uporabljam lastno motorno kolo Imam logarsko šolo z 5-letno prakso gozdarske službe. Naslov v osi.
odd.
18917-1
mizarskega pomočnika za
pohištvena dela. sprejmem. Lon-Pavel. Draga 31. Zgornja SiSrva.	38911-1
Pekovski pomočnik, san.ki dobi službo takoj. Stanovanie in hrana v hiši. Plača do dogovoru, Ponudbe v osi odd. and »Goreniska«.	18*98-1
gostilna anzelcd Skorja Loka. išče kuharico, ki Je zmožna samostojno voditi kuhl-nio. Sam_=ko stanovanje in hrana v hiši. Plača do dogovoru.
astoo službe takoj. Kosmsčin Danilo.
Sivil.jo za pletenine sprejmem takoj. Noida, Bolgarska
■	18950-1
SAMOSTO.IN! KOMERCIALIST z
daljšo prakso, želi spremeniti sl-uzoo. Nastop službe po dogo-V^ru s‘‘ takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod ^Samostojni«. 18911-1 CRE,-Vr ZA POSTREŽNICO ali varuhinjo otrok. Ponudbe v ogl. odd. pnd »Zaslužek«. 18936-1 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za f’.no šivana dela in vajenca, sprejme:	Bizjak, Lepodvorska
št. 1.
Zdravstveni dom Ravne na Koroškem
razpisuje mesto ZOBOTEHNIKA
Pogoj: odsluženi vojaški rok. Plača po pravilniku ustanove, samsko stanovanje zagotovljeno takoj, družinsko v bližnji bodočnosti.	5118-R
MLADO DEKLI «11 upokojenko za pomoč v gospodinjstvu, sprejmem. Osnovna Sola, Bled.
11985-1
KONJARJA, poštenega, vestnega, samskega, ki ima veselje do jahalnih konj, sprejme takoj v službo Klub za konjski šport »Ljubljana«. Plača dobra, samska soba. Prijave pri Konjeniški zvezi, Ljubljana, Liikozarje-va 9.	18*51-1
PRODAJALCA -ko sprejmemo za trgovino z živili. Ponudbe pošljite ali se osebno predstavite v trgovini »Center«, Črnuče pri Ljubljani.	18*96-1
KPLOSNI STAVREM KLJUČAVNIČAR, popolnoma samostojen, spremeni službo, kjerkoli v Sloveniji ali Slov. Primorju, tudi kot hišnik ali podobno. Pogoj:	družinsko stanovanje.
Kampoš Ciril, Teslova 18, Ljubljana.	18706-1
VODOVODNI DELAVEC išče službo, zaželeno stanovanje,-eventualno zamenjava. Naslov v ogj. odd.	18651-1
ZENSKO SREDNJIH LET, tudi mlajšo upokojenko, samostojno, pošteno, k eni osebi na deželi iščem za vsa gospodinjska dela. . Služba stalna, nastop takoj. Pojasnila: Rimska cesta Ž5-I.
18745-1
SAMOSTOJNO FRIZERKO sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. N-Sslov v ogl. odd. 18552-1 SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki ima lastno stanovanje, išče 3-članska družina. Dr. Cas Anton, Gosposka 6.
18732-1
TEHNIK ENOLETNE KMETIJSKE SOLE s prakso želi zaposlitev, kjerkoli v državi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Družinsko stanovanje«.	18748-1
USLUŽBENKA s 4. razredi ESS išče službo fakturista ali admi-
»TRGOPROMET«, trgovsko podjetje Kočevje, telefon 2-76, razpisuje za novo trgovino delovno mesto poslovodje trgovine s tehničnim blagom. Pogoj: popolna izobrazba v trgovini tehnične stroke in železnine. Trgovskih
pomočnikov, kvalificiranih s poznavanjem tehničnega in kovinskega blaga. Blagajničarke, ver-zirane v tem poslu z znanjem strojepisja in nemščine. — Interesnti naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve, prakse in kvalifikacije na upravo podjetja.	5164-B
■ nistrativne moči. Naslov v ogl. odd.	R	2669-1
HONORARNO MOC ali upokojenca. sprejmemo v stalno zaposlitev. Pismene ponudbe: »Podjetje — Ljubljana«.	18768-1
ZDRAVE KMEČKE FANTE za pomožna mesarska dela sprejme takoj podjetje »Mesoizaelki« Ljubljana, Tomšičeva 3. Prednost imajo vojaščine prosti. Interesenti naj se osebno predstavijo v podjetju.	R	2664-1
ZAVOD MESTNA KANALIZACIJA, Ljubljana, Ambrožev trg 7, zaposli takoj ali po dogovoru: 2 kvalificirana zidarja, 2 kvalificirana tesarja in večje število nekvalificiranih delavcev. Samska stanovanja preskrbljena. Plača po predpisih za finančno samostojne zavode, oziroma po dogovoru. Zglasite se na Ambroževem trgu št. 7.	R	2673-1
MLAJŠO DELAVKO. sprejmem takoj. Oskrba v hiši. Gostilna »Dom v Podutiku«.	18630-1
SPREJMEMO TRGOVSKO POMOČNICO -ka. Rudarski magazin. Zabukovca.	1*979-1
MARLJIVO. MLAJŠO. pošteno hišno pomočnico, išče boljša družina v Nemčiji. Vsaj delno znanje nemščine zaželeno. Pogoj nekaznovanje. Podrobne ponudbe v ogl. odd. pod »Frei-burg«.	8*881-1
KOVAŠKEGA POMOČNIKA, takoj sprejmem. Drašler Alojz. Lj. — Vič c. v Mestni log 991.
18814-1
FRIZERKO, mlajšo. išče salon »Nleguš«. Nazorjeva 10. Ljubljana.	18813-1
NATAKARICA, kvalificirana, do-
bi službo. Predstavite se v
Kolodvorski restavraciji. Brestanica ob Savi.	18812-1
V E C ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV sprejmemo takoj. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja z dokazi sposobnosti pošljite
18971-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO,
miajšo, najraje kmečko dekle, vajeno kuhe in ljubiteljico otro.ra, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	18969-1
PERFEKTNA NEMŠKA KORE-SPONDENTINJA išče honorarno zaposlitev v dopoldanskem ca=u. Ponudbe v ogl. odd pod »Perfektna«.	1*968-1
SPREJMEM POPOLDANSKO pisarniško delo. Ponudbe ood »Dogovor« v ogl. odd. 18962-1 3 PLESKARSKA — SLIKARSKA POMOČNIKA in vajenca za takojšen nastop, sprejmem. Stanovanje preskrbljeno. Kristan Kor. Bela. Prosvetna 7. 18986-1 MESTNA VRTNARIJA v Ljubljani. Cesta na Rožnik 2. išče 'za takojšnji nastop nekvalificirane delavce in delavke. R 2671-1 STAREJSO ŽENSKO, ki bi pazila v dopoldanskih urah na 5-letno deklico, iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center mesta«.
18*99-1
Mojstrski šoli kemijski stroke pri TSS
Vpisovanje v 2-letno Mojstrsko šolo kemijske stroke pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani bo 15. septembra 1957 <rt> 10. v poslopju TSSf, Aškerčeva 7. —■ Pravico do vpisa imajo kvalificirani delavci kemijske stroke. Kandidati naj prinesejo k vpisu prošnjo za sprejem v šolo fkolkovano s 30 din državne takse in 20 din takse OLO Ljubljana) ter potrdilo o kvalifikaciji, delavsko knjižico, zdravniško spričevalo in izpisek iz matične knjige.
5186-R
Direkcija TSS
v ogL odd. pod »Nastop takoj«.
18794-1
HONORARNO LIKARICO. po možnosti šiviljo, iščem. Naslov v ogl. odd.	18792-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki zna kuhati, lščei^ k trem odraslim. Lahko tudi za čas od 7. do 16. ure. Naslov v ogl odd. _	18779-1
Zensko za dopoldansko
POMoC v gospodinjstvu iščem. Hrana in plačilo po dogovoru. Parmova 20/1 desno. 18797-1 ZENSKO ZA DOPOLDANSKO VAROVANJE OTROKA. Iščem. Drol, Trg mlad. delovnih brigad 14/11. (od 15. do 18. ure). 18798-1 SOBOSLIKAR — ŠOFER, dobi stalno službo (privatno). Hrana, samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe poslati podružnici Slovenskega poročevalca v Novem mestu pod »Zanesljiv«. 18989-1 MLAJŠEGA SLAŠČIČARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Naslov v podružnici SP Ptuj. 189(1-1 GREM ZA HIŠNIKA. Sem klepar in inštalater. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Hišnik« • 19906-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA, takoj sprejmem. Jakšičeva ul 7, Ldubljan*.	1MM-1
Gradbene podjetje »GRADITELJ« v Kemnikn
aprejzne v duibo
ADMINISTRATIVNO
MOC,
ki je vešča blagajniškega poslovanja in strojepisja. Nastop službe takoj.- — Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite pismeno na gornji naslov z življenjepisom in opisom dosedanje zaposlitve.
TRGOVSKA poslovodkinja dobi službo s 1. oktobrom 1957 pri KZ Savlje-Kleče.	18999-1
POSLOVODKINJO trgovine Išče s 1. oktobrom 1857 KZ Savlje-Kleče.	1*998-1
DIPLOMIRANI EKONOMIST z večletno prakso v izvozu, želi menjati službo v Ljubljani. Cenjene ponudbe pošljite v ogl. oddelek pod »Samostojno delo«.
19915-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO —
sprejme 3-61anska družina takoj. Zglasite se od 11. do 16. ure. — Ožbolt. Njegoševa (Jegličeva) 6 VII nadstropje.	19912-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — Začetnico, pošteno, sprejmem k
3-članski družini. Likar, Pohli-nova 11.	19939-1
Čevljarsko preSivalko ter
več čevljarskih pomočnikov takoj »prejmemo. Zmaga, čevljarstvo, Ljubljana, Igriška 3.
19028-1
MOŠKEMU ZA POMOC PRI KMEČKEM DELU v popoldanskem času nudim hrano in stanovanje. Naslov v ogl. oddelku.
19925-1
PLETILJO ZA PODPLETANJE in
šiviljo, sprejmem takoj ali pozneje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tudi nekaj ur dnevno.« 19921-1 DOBREGA AVTOTAPETNIKA takoj sprejmem. Kokalj Stanko, avtoličar. Domžale.	19041-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — iščem k dvema odraslima osebama. samostojno. pošteno. z večletno prakso. Plača 5000 din. Naslov; Homan, deniist. Titova št. 93-11. od 14 do 16. ure. 19945-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO __________
sprejmem takoj. Mlakar, Novi blok 4-rv. Šiška, Ljubljana.
19943-1
ISCEM STAREJŠO ZENSKO, ki bi
gospodinjila odrasli 4-člansikl družini v dopoldanskih urah. Stanovanje na razpolago. Naslov v ogl. oddelku.	19042-1
MEHANIKA MOJSTRA ali pomočnika z znanjem popravil motornih koles in avtomobilov, sprel-memo. »Mehanika«, Ljubljana, Tržaška c. 84.	19953-1
ADMINISTRATIVNO MOC sprejmemo s takojšnjim nastopom v službo. Pogoj: poznanje blagajniških poslov in obvladanje strojepisja. Plača 11.800. Ponudbe poslati pod »Nastop službe takoj« v ogl. odd.	R	2666-1
MLAJŠO ADMINISTRATIVNO MOC z znanjem strojepisja in šoferja sprejmemo v zaposlitev pri Reševalni postaji Ljubljana. Zaloška c. 2.	R	2683-1
TRGOVSKO PODJETJE VINO, Šmartno ob Paki, sprejme v službo nižjega kmetijskega tehnika s prakso v kleti. Samsko stanovanje zagotovljeno.
R 2684-1
Tiskarna »Jože Moškrlč« Ljubljana, Nazorjeva S,
sprejme:
3 pomožne delavce, kvalificiranega kurjača za nizkotlačno parno centralno kurjavo, fotografa za fotocinko--grafijo,
3 visokokvalificirana tiskarska strojnika. -
Plača po tarifnem pravilniku. Osebno se javite v tajništvu podjetja. 5120-R
V SLUŽBO SPREJMEMO takoj ali po dogovoru arhitekta in dva tehnika s pooblastili. Plača in stanovanje po dogovoru. Ponudbe poslati Zavodu za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo Koper, Verdijeva 17.
R 2685-1
RAZPISUJEMO DELOVNO MESTO za bolničarko -ja. Plača in dopolnilna plača po tarifnem pravilniku Doma. Nastop službe s 1.10.1957. Pogoji: naziv bolničarke -ja. Samsko stanovanje zagotovljeno. Prošnjo pošljite,na UO Doma onemoglih Impolca pri Sevnici, do 25. 9.1857.
R 2687-1
ADMINISTRATIVNO MOC, veščo strojepisja in pom. del v knjigovodstvu, išče manjše industrijsko podjetje v centru Ljubljane. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe pošljite na SP, v ogl. odd. Ljubljana pod »Administrativna moč«.	R	26*9-1
BOLNIČARKO z dovršeno bolničarsko šolo za obratno ambulanto sprejme Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo. Nastop službe je možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku, samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite na Upravo podjetja.	R 2690-1
SPLOŠNO KMETIJSKO GOSPODARSTVO, Nova Gorica. Ajševica, sprejme takoj v službo kvalificiranega mehanika. Plača po dogovoru, stanovanj? samsko ali družinsko zagotovljeno.	R	2691-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	18833-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO k
3-članski družini ves dan odsotni, z znanjem kuhe, iščem. Naslov v ogl. odd.	18687-1
InStltut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani
Večna pot 30,
išče
takogiSen nastop službe
TEHNIKA KEMIJE att TEHNIKA LESNE INDUSTRIJE.
Pogoj: dovršena srednja tehnična šola, kemični ali lesnoindustrijski odsek. — Praksa zaželena. 5119-R
INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI sprejme mezdnega knjigovodjo s takojšnjim nastopom, po možnosti s prakso. Naslov v ogl. odd.	R	2679-1
KMETIJSKA ZADRUGA Sečovlje sprejme takoj v službo leva- " llficiranega traktorista. Samsko stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe ali osebno ae zglasite pri Upravi KZ Sečovlje.	R	2748-1
SPREJMEMO DVE BLAGAJNIČARKI v poslovalnici živilske stroke za Non-stop delovni čas. Ponudbe na Koloniale, Sentvid-Ljubljana.	R	2743-1
TOVARNA MESNIH IZDELKOV v Ljubljani Mesarska c. 1, sprejme takoj več mesarskih pomočnikov. Nastop takoj. Pravtako sprejmemo 5 vajencev v uk mesarsko predelovalne stroke. Po možnosti z nižješol-sko izobrazbo. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. R 2744-1 ISCEMO ZA TAKOJ blagovnega knjigovodjo, ki obvlada istočasno tudi administrativne posle. Znanje nemščine — vsaj delno — zaželeno. Ponudbe na -Moto Union, Ljubljana, Vošnjakova št. 14.	R	2747-1
PEKARNA ZGORNJA SISKA, Lj.. Medvedova c. 28, sprejme v službo pekovskega pomočnika in razvažalca kruha. Plača po tarifnem pravilniku. Pogoj je stanovanje v Ljubi j ani. R 2746-1
SPLOSNA bolnica
KOPER
razpisuje mesti:
GLAVNE MEDICINSKE SESTRE
na porod.-ginekološkem oddelku v Kopru.
OPERACIJSKE BOLNIČARKE
na otološkem oddelku v Piranu.
Nastop lahko takoj. Prejemki po uredbi in pravilniku. Prošnje vložite na Splošno bolnico Koper. 5083-R
Tovarna farmacevtskih In kemičnih proizvodov »LEK« Ljubljana, Celovška cesta 135, razpisuje delovno mesto
referenta za kontrolo kvalitete.
Pogoj: farmacevt, srednja šola ali ustrezna popolna srednja šola z znanjem strojepisja. — Ponudbe s podrobnim življenjepisom in navedbo prakse pošljite upravi podjetja.
5122-R
POŠTENO GOSPODINJSKO POMOC-NICO. sprejmem takoj. Vprašati pri Odeb, Titova 71.	191N7-I
DELAVKO za embalira nje živilske stroke, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku.	191SA-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, solidno. iščem, laliko tudi upokojenko. Prenočišča nimam na razj»ola-go. Plača dobra. Ponudbe pod »Mirje« v ogl. odd.	19IS2-!
PEKARNA ŠENTVID, Šentvid 3 —
sprejme v službo pekovskega pomočnika. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
19177-1
RESTAVRACIJA PLANINKA KAMNIK išče kvalificirano natakarico, z znanjem nemščine. Nastop tako).
19174-1
FRIZERKA, dobra moč išče službo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Takoj.	19173-1
KNJIGOVODJO HONORARNEGA, ki je vešč gostinske stroke, išče takoj manjše gostinsko podjetje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. 19171-1 DVA KVALIFICIRANA orodjarja ali visokokvalificirana, sprejme takoj »EI.EKTRA«. Ljubljana, Černetova 26. Praksa zaželena. Plača po tarifnem pravilniku.	19163-1
VERZIRANA V MEZDNEM KNJIGO-VODSTVI! želim zamenjati službo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vestna,.
19139-1
. SERVIRKO Išče restavracija Delavski dom, Prešernova c. 36. Nastop službe takoj. R 2735-1 DELAVCA, mlajšega za razvaža-nie blaga za trgovino sprejme TP »Hrana« Llubljana. Trg mladinskih delovnih brigad 7.
R 2733-1
CEMENTARSKEGA DELAVCA sprejmem takoj. Sedej. cementar«tvo.
Rožm dolina VJII/12.	1MM-1
Kmetijah*	Ig
pri LJiMJul
razpisuje mesto RAČUNOVODJE.
Pogoji: srednja ekonomska šola ali potrebna praksa v knjigovodstvu kmetijskih zadrug. — Nastop službe takoj aJi po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. — Stanovanje zagotovljeno. — Ponudbe sprejema KZ Ig pri Ljubljani ustne in pismene.
5146-B
UPRAVNI ODBOR podjetja Pekarne Zgornja Šiška, Ljubljana, Medvedova c. 28. razpisuje delovno mesto obratovodje. Pogoji:	visokokvalificiran	pekovski
mojster s petletno prakso v vodenju obrata. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe z opisom	dosedanje
zaposlitve poslati do	12. septem-
bra na upravo podjetja. R 2745-1 SNAŽILKO, ki bi	dopoldne
opravljala tudi kurirske posle, sprejmemo. Pismene ponudbe na Gasilsko zvezo	Slovenije,
Ljubljana, Veselova 9.	19071-1
DELAVCE, priučene v lesni stroki, sprejmemo. Lesna galanterija. Ljubljana, ulica Vide Pre-garčeve 5. Moste.	19067-1
mizarskega MOJSTRA vsestransko sposobnega, sprejme Kmetijska zadruga Preserje. Nastop službe takoj. 19075-1 VERZIRAN KORESPONDENT v
angl., franc., mrnšk. in italijanskem jeziku, išče honorarno zaposlitev. Prevzame prevode raznih del. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zunanj etrgovimki strokovnjak«.	19100-1
MIZARSKEGA	POMOČNIKA,
sprejmem. Mihelač Alojz. Celovška št. 273.	19092-1
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za boljša dela in vajenca, sprejmem takoj. Krolaštvo, Tomo Stropnik, Stari trg 2.	19088-1
ISCEMO SNAŽILKO za stopnišč?! Ponudbe v ogl. odd. pod »Nimamo sobo«.	19206-1
BRIVSKO - FRIZERSKO POMOČNICO — verzirano. iščem. Ponudbe t ogl. odd. pod »Samostojna«.
R 2706-1
POSTRE2NICO za čiščenje manjšega stanovanja in pranja, iščem za ta-toj. Ponudbe pod »Tedensko« v ogl. , oddelek.	19211-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo. eventualno upokojenko — sprejmem takoj v Kopru. Ponudbe pod »Pridna« poslati na podružnico SP Koper.	19208-1
ISCEMO RISARJA — risarsko vešč ponazarjati ja dogodkov po opisu — risanje oseb. Ponudbe osebno pri Zvezi slepih Slovenije, Parmova 3:!, Ljubljana.	19197-1
DVA SAMOSTOJNA KLEPARJA in 2 vodovodna inštalaterja, sprejmemo takoj. »Gradis« centralni obrati Ljubljana, Smartinska cesta 32.	19194-1
ISCEM VAROVALKO — lahko študentka k pet in šest letnima otrokoma. v dopoldanskih urah. Zglasiti se popoldne. Ing. Kolarič. Aljaževa 29. Ljubljana.	19188-1
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA razpisuje mesto za dva kvalificirana elektromehanika. ali elektroinštalaterja. — Prednost Imajo prosilci, ki Imajo v e sel j • do gledališke razsvetljave. Nadalje razpisuje mesto za dva honorarna električarja — osvetljevalca. Interesenti naj vložijo prošnjo na direkcijo Mestnega gledališča do 11. 't. m. Nastop službe je možen takoj R 2738-1 VEŠČEGA SKLADIŠČNIKA za prevzemanje in izdajanje blaga sprejme večje podjetje špecerijske stroke. Naslov v ogl. odd.
R 2732-1
VEC NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV in delavk, tudi mladine. za lažja dela dobi takoj zaposlitev. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Zglasiti se Je pri JZ, Podjetje za progovne naprave — bivša Mostovna delavnica ob Kamniški progi, za stadionom 2NK »Ljubljana«.
R 2731
LIVARJE, kvalificirane in priučene, za sivo in kovino livarno ter za strojni liv sprejme takoj podjetje »Unitas«, Ljubljana. Celovška 224.	R	2726-1
STRUGARJE, priučene in navadne delavce za priučitev in dvoriščnega delavca sprejme takoj podletje »Unitas«, Ljubljana. Celovška 224.	R	2725-1
VODJO SKLADIŠČA. kovinske št rok e. sprejme takoj industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Kovinar«'v ogl. odd.
R 2724-1
BOLNIŠNICA ZA TUBERKULOZO V SEŽANI razpisuje mesto samostojne administrativne moči. Nastop službe takoj ali najkasneje l. oktobra 1957. Pogoji: znanie strojepisja in oraksa v
splošni in personalni administraciji Stanovanje in prehrana v bolnišnici. Prošnje sprejema uprava 'bolnišnice do lf». septembra 1957.	R	2723-1
•	INDUSTRIJSKA	•
?	papirniška Sola	?
T	ljubljana-vevCe	f
j	»prejme honorarnega	:
'•	UČITELJA	i
t	praktičnega pouka	?
•	za kovinsko delavnico	*
• Pogoj:	vi sokokvalif i ciram j i ključavničar. Nastop ta- j
• koj Interesenti naj se pi- ■ i meno ali osebno 'javijo • i upravi šole.	5103-R	j
• ••••■■•*	,|»|,*«, •«»«.*«.
KMETIJSKI TEHNIK dobi takojšnjo zaposlitev v Ljubljani. Plača in ostali pogoji po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku. R 2722-1 KNJIGOVODJO IN KVALIFICIRANO ALI POLKV ALIFICIR A-NO NATAKARICO išče za takoj Gostinsko podjetje Črnuče. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema Upravni odbor podjetja vsak dan od 12. do 14. osebno ali po pošti.	R	2721-1
DVA UČITELJA sprejmemo za učno ali vzgojno delo. Sprejmemo tudi vsakogar, ki je sposoben nadomestiti starše otrokom v domski zaščiti. Stanovanje, samsko, zagotovljeno. Prehodni mladinski dom Preddvor.
R 2718-1
IZ VE 2B ANE GOSTINKE dobe takoj zaposlitev«. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Na »Gorenjsko«.
R 2749-1
USTANOVA S SAMOSTOJNIM FINANSIRANJEM v Celju sprejme zaradi stalne zaposlitve sledeče delovne moči: a) računo-vodjo-bilancista, b) pisarniškega referenta in c) pomožnega pisarniškega uslužbenca Pogoji: Za mesti pod a) m b) srednješolska izobrazba in praksa v stroki, za c) nižješolska izobrazba. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po uredbi. Prošnje z navedbo dosedanjega službovanja naslovite do 25. sept. t. 1. na podružnico »Slovenskega poročevalca« v Celju pod »Stalna zaposlitev«.	r 2739-1
KEMIČNA TOVARNA MOSTE. LJUBLJANA, sprejme 2 ključavničarja in več nekvalificiranih delavcev. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje za spreiem službe z navedbo dosedanje službe in kratkim življenjepisom naslovite na tajništvo podjetja ali se zglasite osebno prav tam.	R 2717-1
»SILVA« — gozdno in lesno gospodarstvo AGV fakultete, Ljubljana, Parmova ul. 41-111. razpisuje delovno mesto administratorke s perfektnim obvladanjem strojepisja in stenografije ter po možnosti znanja 1 tujega jezika. Plača po tarifnem pravilniku oz dogovoru. Pismene ponudbe poslati na zgoraj navedeni naslov.
VRTNARJA SREDNJIH LET. testnega in poštenega, k! bi v zimskem času vršil posle kurjača, sprejmemo v službo. Plača po dogovoru Samsko stanovanje preskrbljeno. Ponudbe poslati na naslov:	Uprava Doma slepih
Stara Loka, pošta Škofja Loka.
KRO TA SKEG 4 POMOČNIK t-rn' ^žn
mn!** Tc-omnrip. sprejmem. Na = lov v opla snem oddelku.	19126-1
Upravni odbor podjetja VINO KRANJ v Kranja
razpisuje delovno mesto
SEFA KLETARJA - ENOLOGA
Pogoji: srednja kmetijska ali sorodna odgovarjajoča Sola, poznavanje vseh vrst kletarskih del z daljšo prakso. Ponudbe poSljdite na upravo podjetja do 20. septembra t. 1. Nastop
službe takoj.	6148-R
STROJNEGA TEHNIKA — kon-strukterj a, referenta za pripravo dela, ključavničarje, navadne delavce in kurirja sprejme talcoj »Elektro strojno podjetje TIKI«, Ljubljana, Trata 12.
R 2714-1
PISARNIŠKO MOC, veščo strojepisja in nemške korespondence sprejmemo. Nastop službe takoj-Interesenti naj se zglase na upravi podjetja.	R 2713-1
Tki CE VLJAKŠa.E POMOC.MK.fc za zbita dela sprejme takoj Čevljarska zadruga »Mivka«, Ljubljana, MWka 25.	19116-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno, potrebujem takoj. Stalna služba. Naslov v ogl. oad. 19114-1 PEKOVSKI MOJSTER išče službo — eventualno sprejme tudi mesto mešalca ali predpečuika. Ponudbe v ogl. odd. pod »\ečletna praksa«. b	19113-1
DELAVCE, mlajše, za skladišče, oziroma za razvoz-blaga po poslovalnicah, sprejmemo takoj. Pogoj: da st nuje jo v Ljubljani ali neposredni okolici. Trgovsko podjetje »Špecerija«. Ljubljana, Prisojna ulica 7.	191&4-1
IZVE2BANE GOSPODINJSKE POMOČNICE, ki imajo stanovanje v Ljubljani ali bližnji okolici jema v stalno zaposlitev Gospodinjski biro. Trubarjeva P.	19104-1
MIZARSKEGA POMOČNIKA za stavbna in pohištvena dela potrebujem takoj. Ponudbe pod >5k. Loka« v ogl. oddelek.	19133-1
MLAJŠEGA MATERIALNEGA KNJIGOVODJO oziroma knjigovodkinjo in skladiščnike (tudi upokojene) — sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na Geodetski zavod Ljubljana, Saranovičeva
12.	R	2677-1
POMOŽNEGA SKLADIŠČNIKA, sposobnega in vestnega sprejmem. — Pismene ponudbe pod >\ esteti skladiščnik« v ogl. odd.	19130-1
ISCEMO mlado administrativno moč z znanjem strojepisja. Lahko tudi začetnica. Zglasiti se osebno ali pismeno pri Mladinski knjigi, Tomšičeva 2, Ljubljana.	•	19124-1
2ENSKO k otrokom sprejmem. Ostalo po dogovoru. Vprašati:	Kokol,
In ni jeva -L	19110-1
ISCEMO ZA TAKOJŠEN NASTOP visokokvalificiranega KOVINOSTRUGARJA. Prijave sprejema Metalurški inštitut, Ljubljana. Jamova c. 3.	R	2712-1
BRIVSKO-FRIZERSKA POMOČNICA dobi zaposlitev. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Lavrin-šek, frizer. Krško.	R	2709-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, z večletno prakso, k dvem osebam v Beograd iščem za takoj ali s 1. oktobrom. Plača 6000 din. Ponudbe pod »Slovenska družina« v ogl. odd.
19219-1
PODJETJE »OBRTNIK«. Ljubljana, Masarykova 34. sprejme v službo:	čevljarje, čepičarje. Ši-
vilje za moško perilo, knjigovodjo za menzo, trgovske pomočnike in magacinerje za skladišče tekstila in usnja. Reflek-tanti se naj zglasijo v upravi podjetja.	R	2737-1
ZASLUZI K
SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam
v .2 urah lepo izdela FOTO PAULI, Trubarjeva (bivša Sv. Petra cesta), telefon 20-305. Slikamo tudi na domu.	12SS1-2
PRIKROJEVALNI TEČAJ nudi salon Kucler, Tomšičeva 4.
18963-2
CITRE IN KITARO poučujem. Zavrl, Postojnska 14, (Poleg Tobačne tovarne).	1*633-2
MARSOVSKE polivinil in usnjene gumbe dobite na Starem trgu št. 16, po zmernih cenah, isto-tam preoblečemo gumbe in zaponke iz prinesenega blaga in to takoj.	1-36*9-2
PO HITRI METODI poučujem nemščino in italijanščino. Rimska 8/1.	18644-2
ISCEM ZENSKO, ki bi v dopoldanskem času pazila 1 leto starega otroka. Naslov v ogl. odd.
1*724-2
INŠTRUIRAM NIZJESOLCE za
vse predmete. Ponudbe v ogl. odd. pod:	»Jamčim	pravdober
uspeh«.	1*601-2
MOČI ZA POBIRANJE ZANK, sprejmemo. Ponudbe pod »Honorarno« v ogl. odd. 18758-2 PREPISUJEM NA STROJ. Ponudbe pod »Brez napak« v ogl. odd.
19040-2
UPOKOJENKA sprejme v varstvo, čez dan otroka ali gre v dopoldanskih urah za varuhinjo na dom. Naslov v ogl. odd.
1*826-2
SPREJMEMO UPOKOJENKO za
5 ur dnevno za kuhanje 2 osebam. »Daj-Dam«, Ljubljana.
19065-2
PEKOVSKE LOPARJE izdelujem po naročilu. Petak Franc, mizar. Ro-traška Slatina.	R	2707-2
ANGLEŠKO, FRANCOSKO in srbo-hrvatsko trgovsko korf*«podenco — prevzamem honorarno. Naslov v ogl. oddelku.	19205-2
ANGLEŠČINO in nemščino inštruiram. Naslov v oglasnem oddelku.
19179-2
UPOKOJENKO za 4 ure v dopoldanskem času k otrokti, iščem. Pia-čatn dobro. Korošec Marjana. Pav-šičeva 19/a, Ljubljana.	19163-2
ORTOPEDSKEGA MEHANIKA i*
vajenca sprejmemo takoj Or tope« dija Lampič, Ljubljana, Zrinjskega ši. 3	19102-3
VAJENKO sprejme taikoj trgovsko podjetje »Hrana«, Trg mladinskih delovnih brigad 7. Ljub-lj ana.	K	2734-J
VAJENCA ZA ELEKTROMEHA-NIKO, sprejmem. Berlič. Viž-marie 150	1*857-3
VAJENCA za TESARSKO OBRT sprejme takoj Cedilnik Valentin’ Vižmarie 140.	18899-3
VAJENCA SPREJMEM takoj za pleskarsko in soboslikarsko obrt Mlinar. Ljubljana, Trstenjakova ulica 1.	18705-3
SPREJMEM VAJENCA za čevljarsko obrt. Nered Franc, Galunovo nabrežje 11.	18713-3
ZA DOPOLDNE SPREJMEM ZENSKO, ki bi pazila samo na otroka. Gabrič. Gradaška 8	18774-2
DEKLE Z DEŽELE se želi izučiti za šiviljo ali podobno obrt. Zaželena hrana in stanovanje. Pomaga v gospodinjstvu. Čarman, Lj.. Zaloška 99.	18777-3
VAJENCA ZA KROJAŠKO OBRT. sprejmem. • Stanovanje v hiši. Oblak Franjo. Ljubljana Poljanska c. 27.	18775-3
2 VAJENCA TAKOJ SPREJMEM. Anton Fuchs, kleparska dela in vodovodne napeljave. Ljubljana. Gosposvetska 16.	19036-3
MIZARSKEGA VAJENCA išče Rotar Jože. Pokopališka 8-1. Moste.
19035-3
VAJENCA ZA KLJUČAVNIČARSKO STROKO sprejmem. Zon-far Albin, Wolfova 10.	19044-3
VAJENCA SPREJMEM za strojno ključavničarstvo. Novak Jože, str. ključavničar,	Ljubljana,
Polakova 17.	18632-3
VAJENCA ZA KROJAŠKO STROKO spreime Modna kroia-črtica Sefic-Zontar.	drž. obrtna
mojstra. Ljubljana,	Cankarieva
?t. 12.	19069-3
VAJENCA za orodno ključavničarstvo, sprejmem.	Komljanec.
Trubarjeva 13.	19063-3
CEMENTARSKEGA VAJENCA, »prejmem taloni. Sedet, rementnrstvn — Rožna dolina VITT/12.	19154-3
VAJENCA sprejmem za krotaško obrt. Virant. Gornji trg 31. Ljubljana.	19106-8
DOBRO OHRANJEN ZENSKI ZIMSKI PL AS C In moško suknjo za srednjo postavo, prodam. Maribocaka 16, Ljubljana.
18928-4
D KtV 200 ccm, ugodno prodam. Ogled od ponedeljka , na Celovški cesti 302, dvorišče. 18949-4 PALMO PAHLJAČO, lepo, visoko l.po m, prodam. Predjamska št. 82, Ljubljana.	18947-4
PISALNI STROJ znamk« »Impe-rial«, poceni predam. Ljubljana, Gornji trg št. 15/H.	18933-4
KLAVIR znamke »Ehrbar«, metalna konstrukcija, odličen ton, naprodaj za 125.000. Naslov v ogl. odd.	18932-4
NOVO KUHINJSKO POHIŠTVO 6 kosov in motorno kolo DKW 350 ccm, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd.	18931-4
KLAVIR dunajske mehanike, odlično ohranjen, prodam. Ponudbe pod »Klavir 200.000« v ogl. odd.	-	18930-4
ZA »OPEL OLIMPIA« prodam nadomestne dele za stroj in prvo premo. Novak .Tože, Ljubljana Lepodvorska ul. 28.	18929-4
RADIO, ameriški, 16-eevni. z gramofonom, dobro ohranjen, poceni prodam. Ogled iz prijaznosti v Badiolaboratoriju inž. Hajnšek, Titova 47 a.	18958-4
LAMBRETTO. model »C«, prodam. Gerbičeva 39, Ljubljana.
18953-4
Uprava cest OLO Ljubljana, Vilharjeva 14,
proda
pločevinasto cisterno
65.000	litrov. Informacije telefon 32-351. 5190-R
MOŠKO DIRK. KOLO, v odličnem stanju, ugodno prodam. Bolgarska št. 19.	18953-4
GUMI VOZ 16 col, nosilnost 3 tone, prodam. Predjamska št. 24.
18973-4
FIAT »ZASTAVA 60(1«, nov, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zastava«.	18971-4
»SINGER« šivalni stroj, dobro kom. prodam. Erna, Ih. Men-ohranjen, z okroglim oolnič-cingerjeva 11. Kolezija ob Gra-daščici.	18967-4
MOTOR »TRIUMPH SAHARA«, v odličnem stanju, tip 1944 prodam. Agroservis, Šempeter, Sav. dolina.	18980-4
KLAVIR, odlično ohranjen, dunajska mehanika, kovinske konstrukcije, prodam. Naslov v KOLO, moško, »Bianchi«, popolnoma novo. uvoženo, poceni prodam. Vodnikov trg 5, dvorišče od 8.—12. ure.	18993-4
LEP ZIDAN ŠTEDILNIK ter kuhinjsko pohištvo, nrodam. Novak. Vodmatska 22.	18D92-4
OSEBNI AVTO DKtV, generalno popravljen, prodam. Vidmar, Vrhovci 17. Ljubljana. 18991-4 SLAMOREZNICO ročno. poceni prodam. Mengeš, Zavrti št. 7.
18636-4
KRZNEN PL AS C (lisica), po ugodni ceni prodam. Klopčič, Mala vas 33, p. Ježica. 18626-4 OTROŠKI VOZIČEK globok, skoraj nov, prodam. Mestni trg 7.
II.	nad.	18621-4
URADNI LIST FLRJ 1952,	1953,
1954, vezan, prodam. Stožice 223.
18SS1-4
LESNO TRAČNO ZAGO, ugodno prodam. Bolta Ivan, Sp. Zadobrova 40, Lj. Polje.	1S6G0-4
ELEKTRIČNI PEČNJAK in tro-
delni kuhalnik, ugodno prodam. Boškovič Celovška 74 a. 1S659-4 NOVO ITALIJANSKO ŠPORTNO KOLO, prodam. Podgoršek, Polje 28, p. Vodice.	18658-4
NOVO SESTILO »Kinex 214« prodam za 10.000 din. Stožice 223.
18662-4
POPOLN O.M A NOVA OKNA tridelna, dvodelna in enodelna ter radio »Savica«, v zelo dobrem stanju, prodam. Petrič Alojzgi. Ljubljana Bežigrad, Samova 14.
18710-4
POLOVIČNO VIOLINO, dobro ohranjeno, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. odd. (Ogled od 14.—15.30 ure). 1ST2S-4 MOTORNO KOLO 503 ccm »Bi-' anchi«. v odličnem stanju, prodam. Ponudbe pod »Odlično stanje« v ogl. odd.	18727-4
KLAVIRSKO HARMONIKO, 120 basno, prodam. Ravnikarjeva št.
4-1.	18652-4
OTROŠKI VOZIČEK, ugodno prodam. Prosen Franc, Obirska 9.
II.	s. III. nad. Šiška.	1S648-4
AVTOGUME z zračnicami in obročki sledeče dimenzije: 4. kom. 825x15 (6 lukenj). 4 kom. 700x18 (5 lukenj), in 2 kom. 900x16 (6 lukenj). prodam komad po
10.000.	Prodam tudi kompleten diferencial, nosilnost 3 tone In kompletni prednji most s krmilom. Naslov v ogl. odd. SP Celje.	18678-4
OSEBNI AVTO 4-sedežni prodam ali zamenjam za motorno kolo. Velenje. Kidričeva 71.	18676-4
PSA NEMŠKEGA BONSERJA, S mesece starega, z rodovnikom, prodam. Naslov v ogl. odd.
18665-4
PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE v likvidaciji, Vrh-niha, razprodaja razni vodovodni material po ugodnih cenah. Vse informacije pri Vodovodnem inštalaterstvu Vrhnika.
18722-4
ITALIJANSKO MOŠKO KOLO
»Julija«, malo rabljeno, prodam. Pugljeva II, Kodeljevo.
18721-4
MOŠKO KOLO »AVTO MOTO«,
poceni prodam. Hafner, Fet-kovškovo nabrežje 67/1.	18718-4
Železno PECICO (gašperček) in rabljeno ogrodje zidanega štedilnika za 2 in pol plošče, kompletno. pod ceno prodam. M. P. Črnuče 162.	18711-4
VELIK PISALNI STROJ prodam 18.090. Hišnik, Maribor. Tržaška St. 73.	18748-4
HARMONIKO, kromatično, 89 basov, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Vprašajte:	na Zalah
2/n, Ljubljana.	18743-4
ŽAGANJE, prodamo. »Livar«, Ljubljana Vič. Viška 65. 18746-4 NOVO STISKALNICO ZA SIR, prodam. Poizve se pri Kotar Ignac, zast. DOZ. Dole pri Litiji.	R	2668-4
VINSKI SOD
težak 6900 litrov .naprodaj. Do 12. t. m. imajo prednost državna podjetja. Grand hotel Union Ljubljana.
5174-R
ST. 311 — 8. SEPTEMBRA 1957 / SLOVENSKI POBOCEV1LEC / str. 1!
•i«CA, nočni vodček, ugodno
prodam. Ham, Jelovško va 26, Ljubljana.	18766-4
italijanski, 4-taktni, 5J octn, lepe oblike, poceni prodam. Kavčičeva 66, Zelena jama.	18278-4
NAGROBNI SPOMENIK s temno piožčo, vazo, vse polirano, v Kraškem svetlozelenem marrao-ru, dobite takoj po nizki ceni, že od 17.500 din dalje, pri kamnoseku Kuno var j u Franju, Tomačevska cesta 7 (za levim vogalom pokopališča Zale) Ljubljana, tel. 31-582.	loaSS-4
Ol&ti&KO . POSTELJO z mrežo in rabljeno žimnico, dolga l.oJ m, posteljno mrežo prodam. Ci-
1-enšKova 18, za šolo v Jaršah, na Smarcinski cesti.	18054-4
RADIO »RADIONE«, dobro ohranjen, prodam. Ogled od ponedeljka dalje. Strgar. Cigaletova štev. '11.	18889-4
4-a*.uE^NI AVTO. v brezhiDnem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd.	18887-4
DVOKRILNO SOBNO 031 ARO, prodam.’ Robežnik, Obirska ul. Štev 5.	18377-4
OTROŠKI VOZIČEK, prodam. Habič, Prešernova 7;II.	1S870-4
MOŠKO KOLO, poceni prodam.
Zbašniikcva 4.	1SSS3-4
i/2 VIOLINO in 8-basno hroma-
*tično harmoniko, prodam. Urbančič. Poljanska 25.	18864-4
BAL1LO. odlično, ugodno prodam. Tel. 31-846. Ljubljana Naslov v Ogl. odd.	18356-4
MOTOR »VICTORIA« 35Q ccm s teleskopi, prodam. Ogled v nedeljo do 12. ure. nato vsak dan Tržaška c. 59.	18855-4
KOSMATILNI STROJ, skoro nov za pletilnico, prodam. Naslov v ogl. odd.	18853-4
KRAVO, 9 mesecev breio. prodam. Oblak, Plešivica 33.	_	p.
"Brezovica.	18852-4
ELEKTRIČNI GUMI KABEL 4x2,5 kv. mm, prodam. Ponudbe pod »so m« v ogl. odd.	18S44-4
DOBER MOTOR DKW 350 c c ni (NZ), ugodno prodam (tudi na obroke). Ogled- Predovičeva 37.
1SS44-4
SPALNICO hrastovo, poceni prodam. Drenikova 36.	18843-4
VIOLINO prodam. Krasna, Hranil nišk a 6*.	18811-4
MOTOR NSU 250 ccm odličen ln DKW 98 ccm, prodam. Aleševče-va 64.	18849-4
MOŠKO IN ZENSKO KOLO. poceni prodam Tome_,- Vide Pre-earčeve 9.	18839-4
MOTOH EMW 359 ccm in zadnje amortizerje za motor DKW. ugodno prodam. Dejak. Ljubljana - Polje 195.	18838-4
KOLO ZENSKO. Italijansko, novo. prodam. Kovačič. Celovška 72.
18837-4
ZIDAN ŠTEDILNIK na 2 plošči, uecdno prodam Puhi Mi~vo, Opekarska 49. Trnovo. 18335-4 TRICIKEL, nosilnosti 199 kg. poceni nrodam. Kekolj. Jarš® 17. ob Savi.	18939-4
ZIDAN STEP / NIK v dobrem stanju, s ploščami, desni, kompletna vrata, lončeno peč. litoželezno in vodovodno škcliko prodam. Zadružna št. 13 l?8?8-4 UGODNO PRODA?! MALO RABLJEN TEFIK 2.50x3 m in itali-isnsko kolo. Zaloški 205.	18327-4
JjLAro TELICO, staro 8 mesecev za uleme, prodam. Linhartova 54. Lešnjak.	13822-4
ZABOJE, rabljene, razne velikosti. n-otamo. Triglavska tiskarna. Daliradnrr-a ul. 8.	18820-4
AVTO FIAT POLTOVORNI. nosilnost	kg. serija izdelave
593. predamo Cena usodna. Naslov: "Prostovoljno sasRsko društvo Dražavas, pošta Loče.
R-2692-4
MFsrčNE JAGODE, tulne. hija-naredze 4n anemone za s~d:t’ proda: šimec Ivah. vrt-n-- šenDvd - Ljubljana. l8<>i2-4 p*^r0. »Tele^unken«. odlično
TT<?r>r1no r>T Odam. PO-c°?ta' 15 TV. sto-pn^e^e. —št. 9.	18907-4
K0LO. leno francosko. O^ed Perc Viktor. Po->0. Ljubliana 139n5-4 jr A'»»D,.	03T,\r»0.	s; ctoll.
rsV^Tin. nočen’’ prodam. Tnfor-macMe. Kočevar. Cankarje-.-e 9.
18897-4
p»-TTTVTt:iro KRrnryrn in =a-
ir^n-jo-iira? vrata 7o1o ugodno prodam. Privoz 15 (Prulp>
P^t-ovpctvo MOŠKO KOLO.
r^b-o oh^onkno nrodam. Kra-tv.-pc. Ježica 1.2. Ljubljana.
1*591-4
V''"7	—	7	^TT.TTvrrK	Z Su-
n-i’'i sc+irni	n	r,c:iln ost 5IX)
ko v-' -re, preuredi v br^k za d°-v,v* cv~cb. '7rp^rr> d ob1'0 m stfl-ij cr^v^~.r% prodaj	3k
Fr-^nc. ?yofia Loka. kolodvor.
1 °R16-4 prnrtlTT! obtTska. 4.
136*1-4
pr fl-rrrj rTTjT?T7 at?-:. krat«k. črn. p-n-ri^fi-a rr.oiianiva. malo rab-v^a-r.r-crq +ona. oropam. V"«low o«?l. odd.	18793-4
ptrrr- avto v	dobrem	sta-
ni u. prodam. Orsžmova ?
1*7Qi-4
5>rvcirn pOT.O. do^m bbparnffTio.
prodam. "Berlič. r«kv-a?v?» 9 M	19783-4
pr>-r« J*'v*T7	T-TJ.orp	rph’-iC7TC.
. Naslov v oel. od^
1Sri°-4
7'	▼TV O otovta^vO)	RA -
**	prodam.	Naslov.*"	osi.
iaan«-4
DVOJNA VRATA jn leseno steno, prodam. Bernik. Celovška 62.
18803-4
OMARO IN POSTELJO. poceni prodam. Volavšek. Staretova 13a
18802-4
NOVO ŠPORTNO KOLO v odličnem stanlu prodam. O sled da-n®s od 9. do 13. ure. Vidovdanska ??.	1S817-4
NOV GUMI VOZ 16 col .predam.
L j. - Vič. Tržaška c. 59. 18315-4 ETFRNIT 40x49 in 39x30 za Pokrivanje s+rehe. prodam Naslov v cel odd.	13811-4
KRASNI PSIČKI, črni. dolgodlaki ovčarii. stari 6 tednov, na prodaj. Glavan. Kersnikov* 7'IT.
18781-4
KRAVO S TFLTCFOM, predam.
Čuden. Tržaška 221.	18793-4
PTSALNT STROJ. dol£i val. prodam Ponudb® v ogl. odd rod »Ugodna prilika«.	18990-4
OKENSKE mrrZe. poceni nro-dam. 4 kom. n.90 x 209 m. 7 kem. 0.90 x 152 m. Naslov v ogl. odd.
18987-4
LAMF.RETTO 150 LD. novo. radi izselitve v ZDA prodam HlebŠ Majda. Pugljeva 17. Kodeljevo.
18997-4
BSL UfAJLDUin UlOIIMK
prodam. Nadov v ofL odd.
19C14-4
MOŠKO KOLO Luxus-Šport »Rog.
prodam. Galjevica 28.	19003-4
AVTO »FENOMEN« U ton« proda KZ. SavlJ e-Kleče.	19000-4
»ICO« MOTORNO KOLO M ccm ln beli športni kombinirani voziček, prodam. Trubarjeva 72, pri vratarju.	19013-4
motorno KOLO znamk« DKW 350 ccm prodam ali zamenjam za lažjega.	19029-4
DOBRO OHRANJEN PISALNI STROJ »Continental« ln moško kolo, ugodno prodam. — Slcube Alojz. Trubarjeva 41-P. Ljubliana.	19*27-4
KUHINJSKO POHIŠTVO, novo prodam. Poizve se pri Kepic, pleskar Tacen.	19024-4
KLAVIR, jeklene konstrukcije, zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd.	19*24-4
avto stever 55, v dobrem stanju, prodam Naslov v ogl. odd.
19038-4
POSTELJO Z VLOŽKOM, nočno omarico iz trdega lesa prodam. Fodmilščakova 37 a.	19*37-4
roCsi VOZIČEK ln nekaj stolov Drcdam. Rožna dolina. Predjamska 4.	3*033-4
SPALNICO, orehovo, prodam. Mizarstvo, Erjavec Franc. Brod 10, Sentv.ld, Ljubljana.	19031-4
ZENSKO KOLO znamke »Milano« prodam. Poizve se v nedeljo od 8. do 12. ure v Bobenftkovi 7, Vi 5	19*50-4
MOTOR BIANCHI 30* ccm, v dobrem stanju, prodam. Ježa 40, Cmuče.	19*49-4
ZA FIAT 110* PRODAM:	stroj,
menjalnik,	diferencial, prednjo
premo, šasijo 1n razne rezervne dele. vse brezhibno. Ogled lz prijaznosti pri mehaniku Lozeju Francu, Šentvid. Vižmarje.
19019-4
PISALNI STROJ »Baus Amalija«, prodam Mivka 32, Trnovo. Ljubliana.	19*47-4
SKORAJ NOV KOMBINIRAN OTROŠKI	VOZIČEK, prodam.
Ljubljana, Rožna ulica 15-1.
19*46-4
MOTOR »FUCH ROLLER«, prodam. Knezova 11.	19*61-4
POSTELJO,	dobro ohranjeno z
žimnico (federmadroc). prodam. Rožna dol. c. V. št. 4.	19*69-4
KOMPLETNE MESARSKE STROJE, malo rabljene, (volf. blitr in šprico.) prodam. Naslov v podružnici SP Trbovlje. 18919-4 AVTO »FIAT« 110* v odličnem stanju, z	nadomestnimi deli,
prodam. Naslov v ogl. odd.
16787-4
MOTORNO KOLO v odličnem stanju DKW 35* ccm, ugodno prodam. Gostinčar Janez, Ljubljana — Polje 153.	.16682-4,
OTROŠKO KOŠARO in Športni voziček prodam. Naslov v, ogl. odd. ' '	19*54-4
N A JN O VE-J SI PLETILNI STROJ »RECORD« za dom. uporabo, Drodam. Naslov v ogl. odd.
19052-4
NOVO ZENSKO ITALIJANSKO
KOI.O, električni enofazni kratkostim! motor 0.3 k\V, prodam. Petkovžkovo 17/11.	19*72-4
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ »SINGER«, prodam. Bohot hva š*. 52.	19970-4
PEČ, uporabno za kuho, prodam.
Streliška 18.	19*62-4
4-SEDEŽNI OSEBNI AVTO, no-ve'š' model, motor obnovljen, novo lakiran, takoj prodam. Viršek, Belokranjska- 14.
19082-4
KOZO. dobro mlekarico, prodam. F.eisner, Sp. Hrušica 46, pri Liu-
bljani.
PLEKSI STEKLO v ploščah, debeline 1,5 mm in dinamo za To-pelino. prodam. Naslov v ogl-odd	19u7o”i
AVTO LANCIA —. Aurelia - ' tip 1^53 prevožen 53.000 km. P' O-dam ali zamenjam za zazidljivo parcelo v širšem centru. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogL^odA
ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno. močno, italijansko, prodam. Varšek Ljudmila, Rimska
ROČNI VOZIČEK do 5** kg in
gnojnično črpalko na motorni pogon, p »dam. TopdnUka^L
DKW ’»* -ccm NZ. v odličnem stanju, prodam. Milič. T;to\ a_^
2KNSK0K010,-	PT9*9L4
ht-Fro starin, generalno	^
, rprprrnim strnjeni. rirodaTn. Uena gon nno rfirT Ved-ir Lnb.ensk.. xcie-i-„ Gor. Radgona.	R	27*». *
r
Montažno podjetje »TOPLOVOD«, Ljubljana, Crtomirova 6,
sprejme takoj:
VEC strojnih tehnikov in projektantov
INŽENIRJA ALI TEHNIKA za normiranje ADMINISTRATORKO s srednjo ekonomsko šolo VEČ MONTERJEV za instalacijo vodovoda, centralne kurjave in elektrike
Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Pismene in ustmene prijave sprejema uprava podjetja v Črtomi-rovi ulici.	5168-R
loioinp roroosAVSKi ru-
BOR Mtdaa. Nulor t oglasnem
oddelku.	19111-4
ROČNI VOZIČEK (400 k*) in dobro ohranjena h ras tore stopnice ugodno prodam. Ogled T Malen4kori ulici 7.	191*9-4
KOŠNJO GOVEJE OTAVE, ln telezno
roleto, prodam. Bassfc« cesta 63.
19108-4
- MOŠKO KOLO. dobro ohranjeno — znamke »Vinoson«, prodam. Rijavec, Bežigrad 1.	19105-4
SPALNICO, jesenov furnir, poceni prodam. Zupančičeva ll/ill, levo. Ogled od 16. do 18.	191*3-4
AVTO »SKODA« 1100 limuzina v bd-ličnem stanju ter kompletno bakreno peč za kopalnico, skoraj novo na drva in elektriko, prodam. Cesta na Rožnik 57.	19132-4
OKNA. dvodelna in peč za kopalnico prodam. Vodovodna 5/1.	19153-4
DE2NI PLASC. moški, dvojen, modro pleteno novo jopo, ogledalo 90X60 z okvirjem, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	19152-4
AZUR STROJ, specialni, prodam. — Krušič Julijana, Rožna dolina, cesta 5/23.	19159-4
MAGNETOFON, nov in baterijski radio, prodam. Naslov v oglasnem od-i-lku.	»9147-4
ZARADI SELITVE UGODNO prodam pisalno mizo, kavč. mizico
ln 4 fotelje, furnirano. Veselova 1.1, pritličje.	19088-4
NAPRODAJ GUMI VOZ 6 ton.
Domžale, Ljubljanska 23. 19*89-4 ODLIČEN OSEBNI AVTOMOBIL, ugodno prodam. Ogled v nedeljo popoldne od 12. ure dalje pri 2ivkovič, Kavčičeva 4.
19084-4
MOTOR »Sacks« v voznem stanju, brez Izpita, prodam za 38.000 in »Singer«, šivalni stroj za 18.000. Spom, Albanska 10.	19089-4
STAVBENI TESAN LES, Strešno ogrodje za približno 10x12 m veliko hišo, zelo ugodno prodam. Poceni prodam tudi novo, moderno. majhno kuhinjsko opremo. Naslov v ogl. odd.
18413-4
MOTORNO KOLO »BLanchi* 17S ccm. dobro ohranjem, prodam. Kladezna 5. Trnovo.	19148-4
SrvALNI STROJ ugodno prodam.
Kladezna 5, Trnovo. 19147-4 »SACKS« MOTOR. 98 ccm. ugodno prodam. Kladezna 8, Trnovo.
19146-4
MOTORNO KOLO »PUCH« 129
ccm ugodno prodam. Ogled vsak dan od 14.—17. ure. Naslov Rakelj Janez. Črnuče št. 51.
19145-4
LAMBRETTO 185 ccm odprto, v brezhibnem stanju, ugodno prodam. Ogled:	Mala vas 34,
Ježica.	19144-4
pzU
mot. kupim. Babnik Andrej, Dolnipe 16, Ljubljana. 1*427-5
ZENSKO kolo lepe oblike, kupim. Ponudbe • ceno na Fo-UanMc. Srednja vaa U. Kamnik. '	1*742-5
TRICIKEL, dobro ohranjen, kupim. Pekama, Zreče. 18*79-5
MANJŠO ORIGINALNO PERZIJSKO PREPROGO, kupim. Ponudb« v ogl. odd .po d »Renomi-rana«.	1*742-5
UKV RADIO kupim. Ponudb« v ogl. odd. pod »Brezhiben«.
18067-5
SREBtRO v vseh oblikah kupuje Rafinerija dragih kovin. Ljub-Ljana, Ilirska 6.	•	R	26*5-5
2 ORIGINALNI SVILENI RUTI, narodno nošo in pas (sklepa-hec), kupim... 'Kozjek Ivanka, Polhov Gradec 54, pri Ljubljani.	-	18557-5
MOTORČEK DUCATI Cucciolo 4* ccm, kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Tudi defekten«.
180*0-5
MOTORNO KOLO 25* ali MO ccm, novejšega tipa, zelo dobro ohranjeno, kupim. Nekaj panjev čebel prodam. Ponudbe pod »Fi-delis« v ogl. odd.	R	2658-5
VEČJE ŠTEVILO RABLJENI LESENIH ZABOJEV, raznih dimenzij, kupimo. Cenjene ponub-de nasloviti tovarni »Zmaj«. Ljubljana, Smartinska cesta 28.
R-2696-5
8KOBELNI stroj, kupim. Cenjene ponudbe s ceno poslati v ogl. odd. pod »Kombiniran«.
18910-9
SMREKOVE DESKE in hrastove plohe, suhe kupim. Lončarič Pavel Draga 3L Zgornja Šiška.
16909-5
AVTO najnovejšega tipa kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »55-57«.
188*7-5
rabljeno Slamoreznico, kupim. Japelj Milan. Pijava gorica. pošta Škofljica.	18785-5
DIESEL MOTOR, stabilen 8—20 konjskih sil, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Diesel« 190*4-5
3 m SUHIH LIPOVIH DESK ali plohov, kupim. Stanko Mihelčič, Šentvid 62.	190*8-5
KOMPiiESOK brez motorja za snri-ranje nitrolalra. ktipim. Vraničar. Folear=Vn ’5	<ot«r..s
VSE VRSTE MOTORNIH VOZIL
in orodnih strojev, iz socialističnega in privatnega sektorja, prevzamemo v prodajo. Zahtevajte brezobvezne informacije AUTOTRG Ljubljana. Djakovi-čeva 4 (bivša Litostrojska), telefon 21-810 do 21-819, interna 349.
R 2730-5
Tvomica »SVJETL0ST«, Rijeka,
Vodovodna ulica 5
IŠ C E :
VODJO TEHNIČNE PRIPRAVE DELA.
V poštev pride strojni ali elektro inženir jakega toka, z večletno prakso
GLAVNEGA TEHNOLOGA
za elektro-dele strojev in aparatov. V poštev pride elektro inženir jakega toka z večletno prakso
Stanovanja zagotovljena koncem 1957. leta. — Rok prijave do 30. septembra 1957. leta	5163-R
sr IVTR filtri —" Stelchnmer. zel« ^T^rabliem ^
dobi Iz ush.ee pn A "V oo r£> ciji, Tavčarjeva 3. telefon
KRAVO 7. ROnOVNJKOM breja l itir>ipfpr. -nroflaTn. 5ola Drž. ek -za notranje zadeve. Taren 4^. ^ ^
VIOLINO (polovično), prodam. O^e-n?r Tone. Tomšičeva 5
FIATVTOPOLINO v Odličnem stanju nrodam. Naslov v <>oL odd l9191-4 MOTORNO KOLO »GLLLETT 59*« = prikolico in rezervnimi deli. prodam. Kozlevčar. Trubarjeva ^ (
ŽREBE (šareči, star 14 mesecev na-prodaj. KoDrirec. Žalna 8.	15181--*
OTROŠKI VOZIČEK, bel, kombiniran skoraj nov, prodam. Blažič. Tržaška cest« 20.	19180-4
KOŠNJO OTAVE 1 ha na Viču, prodam. Interesenti pridite danes ob
16.	uri k »Lopi dveh cesarjeve.
19176-i
NOZE za ribanje zelja prodam. — Vič Čampova 15.	19l7a-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, poceni prodam. Thu-ma. Verovškova 15, šiška. 19172-4 rSACHS 99« Wanderer, v dobrem »taniu. prodam (tudi na obroke). Žnideršič, Milana Majcena 19.
19170-4
KRAVO, teden pred telitvijo, prodam. Hradeckeaa 36.	19167-4
NOVO 5IOŠKO KOLO znamke »Rogu štrapacno. prodam. Zupančičeva S. hišnik.	19162-4
LF.P VOLČJAK, mlad. dober čuvaj, naprodaj. Pokopališka 3/1, Moste.
19161-4
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, prodam. Štajner, Beethovnova 14. pritličje.	19160-4
NOV KAVČ. prodam. Cankarjeva 2, ITI. nadstr. Zison Jožica, Ljubljana.
19139-4
Šestilo za geodete znamk*
»Haif« in malo ledeno omaro na led, poeeni prodam. Ranči-gaj, Masarykova 19.	19143-4
MOTORNO" KOLO is prikolico, v odličnem - Etanju, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 19139-4 SPECIALNI ELEKTRO MOTORČEK za krojaški ali čevljarski šivalni stroj, prodam. Sojerjeva 23; Dravlje.	19129-4
MOTORČEK ZA KOLO »DON-GO«, nov, prodam. Aljaževa 16, spodaj, levo.	19128-4
SOBNO ZELENJE — veliki filo-dendron. prodam. Furlan — Vižmarje 195.	19125-4
ZENSKO ITALIJANSKO KOLO, prodam. Križevniška 5;TU, Vre-zovnik Anton.	19123-4
RABLJENO STREŠNO OPEKO »Bobrovec«, prodam. Ljubljana, Lepodvorska 34.	19121-4
VSE VRSTE MOTORNIH VOZIL in orodnih strojev iz socialističnega in privatnega sektorja prodamo po ugodnih cenah. Zahtevajte brezobvezne informacije. Obiščite nas v našem paviljonu na jesenskem mednarodnem velesejmu v Zagrebu. — Autotrg, Ljubljana, Djakovičeva 4 (bivša Litostrojska). telefon 21-810 do 21-813. interna 349.	R 2729-4
PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV. Na podlagi čl. 40 Ur. 1. FLRJ št. 52-53 in 7-55 uredbe o gospodarjenju osnovnih sredstev proda Kmetijska zadruga v Idriji sedlarski šivalni stroj v prav dobrem stanju, malo rabljen in dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Zglasiti se je pri zadrugi. Ako bi v 15 dneh stroj ne bil prodan državnemu ali zadružnemu sektorju, bo po navedenem roku takoj na razpolago privatnim osebam.	R 2728-4
MOTORNO TRIKOLICO BIANCHI 500 ccm. nosilnost 1 tone. prodamo. Naslov v ogl. oddelku.
R 2727-4
MESTNA PLINARNA V LJUBLJANI odproda par konj. Interesenti naj se javijo pri Upravi Mestne plinarne, Resljeva 34.
R 2720-4
elektromotor »Skoda« 7.5
kw. samoodlagalni. kosilnik za žetev žita na konjsko vprego, prodam ali zamenjam za kosilnico. Skok Franc. Ropretova pot št. 25. Mengeš	R 2710-4
MOTOR »PUCH« 125 ccm z nadomestnimi deli prodam. Poizve se; Tavčar Metod, Hradeckega št. 7*.	19209-4
TESARSKO LESENO STROJNO DELAVNICO, zaprto, prenosljivo. 6x12x4 m prodam. Soklič Andrej, Bled. Grad 224.
R 2742-4
Štedilnik, zidan. levi. 2.5 plošči, prodam. Obrtniška 3.
19214-4
VOJVODJANSKA agencija —
Ljubljana, Tavčarjeva 3, telef. 21-639 ali 20-392, ugodno proda: grozdje za vino od 36 do 5* din z ozirom na vrsto in kraj: zidno opeko v vagonskih količinah: kuruzo letnik 1956 po 32 do 35 din: slive za žganie po 23 za prehrano po 28 din: b°lo moko. •nrima. tip 49*. no 60 din franco iz+nvoma nostaia.	192*0-4
KMETIJSKA 7.DRUGA T.OČF, proda ' traktor st°ver tio 12*. iz-ruvač za krompir, kono=ntr.«tor in mlatilnico.	R 2713-4
HUPimi
FOTOAPARAT uporaben, sodoben, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Turist«.	18733-5
RABLJENE ROLO OMARE in
stole z naslonjalom, kupimo. Ponudbe pod »Rolo« v oal. odd.
R 2678-5
BRUSILNI STROJ za brušenje pohištva (šlifmašino), kupim. Sršen Franc, mizar. Selo 7. p. Vodic«.
TEHNIČNO MEHANIKO ©d Novaka, kupim. Pleteršnikora 27, Ljubljana.
19197-5
KOMISIJSKA TRGOVINA »POSREDNIK«, sprejemališče' Mestni trg 6, Ljubljana, sprejme v komisijsko prodajo vse vrste glasbil: trube, otroške harmonike, klavirske, diatonične, gramofone, šivalne stroje. ■ otroška, moška .m damska kolesa.
R 2736-5
MOTORNO KOLO 2*0 ccm, prodam ali zamenjam za Moped ali italijansko damsko kolo. Društvena 16.	16760-6
MO C.»O LibŠKO KOLO zamenjam za moško ali prodam. Zupančičeva 4/1. Hapno /nnsproli opere).	1*193-6
SPALNICO zamenjam m dobro žensko kolo, nemške znamke. Jordan, krojaštvo. Ljubljana Polje 115, pri kolodvoru.
19134-6
PARCELO v Rožni dolini, ograjeno, sadovnjak in vodovod, zazidljivo, prodam. Naslov v ogl. ddd.	18948-7
ZAZIDLJIVO PARCELO 600 m? v Milčinskega ulici, v Šiški, ugodno prodam. Rozmanova ul. 11/1 desno.	18944-7
ENODRUŽINSKO HISO z vrtom, gozdom in njivo, prodam (oddam na obroke). Bizovik 59.
18940-7
DVODRUZINSKA VILA v Celju z lepim vrtom, 3-sobno stanovanje, takoj vseljivo, prodam. Ponudbe pod »Vseljivo« v ogl. odd.
18960-7
DVO ALI DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v novi zgradbi, kupim. Ponudbe pod »Vseljivo« v ogl. odd.	18939-7
PARCELE ob Tržaški cesti v bližini žel. postaje, ugodno prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tudi na obroke«.	18956-7
GOSTILNIŠKO HISO, enonadstropno, s privatno gostilno, v obratu, '/i ure od znanega industrijskega mesta na Gorenjskem. zaradi bolezni prodam. Možna takojšnja vselitev in prevzem gostilne. Ponudbe pod »Ni v skupnosti« v ogl. odd. 18952-7 HISO IN PARCELO, prodam v Rožni dolini. Naslov v ogl. odd.
18965-7
Manjše lepo posestvo blizu Celja, z gospodarskim poslopjem, na lepi legi ob cesti, prodam. Možna tudi z inventariem. Naslov SP Celje.	18978-7
DVOSOBNO STANOVANJSKO hišo z vrtom ■ in sadovnjakom, takoj vseljivo v bližini Celja in železnice, prodam ali zamenjam za podobno v mestu. Naslov SP Celie.	18977-7
POLOVICO PODKLETENE HIŠE. enonadstropne, v Ljubljani, I. enosobno stanovanje, H. enosobno s kabinetom, z vsemi pritiklinami, prodam za 1.200.000. Ponudbe SP Celje, pod »Kabi-S net v Šiški«.	18976-7
MED REKO IN OPATIJO, 5*0 m od morja, prodam ekonomijo
72.000	m: — gozda, niive. vinograd, sadovnjak, - hiša dve — dvosobni stanovanji vseljivi, hlev in ostala gospodarska poslopja. Zemljišče pripravno za sadjarstvo in vrtnarstvo. Svetozar Matič, Bratstvo Jedinstvo 190, Reka.	18735-7
IDEALNA POLOVICA HISE. prvo nadstropje, dvosobno komfortno stanovanje in klet, prodam. Z malimi dopolnitvami takoj vseljivo, primemo za tiho obrt. Ponudbe pod »2,500.000. noar« hUa« v o*L odd. 18298-7
HISO, popolnoma ladeLano, eno-stanovarijsko, s kopalnico, elektriko, vodovodom, hlev za 4 živali, poleg 1 ha zemlje, takoj vseljivo, blizu postaje Radohova vas, prodam. Cena 2,000.000 tilu. Poizvedbe: Grandovec Anton,' Mal« Dole S, ps Velki Gaber, Dolenjsko.	18613-7
DVOSTANOVANJSKO VILO' V Ljubljani, 9*0 m: vrta, vseljivo,
proti zamenjavi prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »2 milijona«.	18688-7
VSELJIVO HISO z zelenjavnim in sadnim vrtom, pp želji tudi polovico hiše, prodam. Ivasezc 76, Petrovče.	18677-7
DVOSTANOVANJSKO HISO z vrtom v Celju, prodam. Komfortno, dvosobno stanovanje takoj vseljivo. Naslov v ogl. odd.	18670-7
KOMFORTNA	STANOVANJA
(šestsobno in trisobno) in enosobno stanovanje V podpritličju v strogem centru prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Proti zamenjavi«.	18744-7
POSESTVO v bližini Ljubljane, v Izmeri 5 ha zemlje, prodam. Naslov v ogl. odd.	18541-7
ENO ALI DVODRU2INSKO HISO
ali 2-sobno stanovanje v Škofji Loki, kupim. Ponudbe pod »Gotovina« v Ogl. odd.	18549-7
PARCELO z gradbenim dovoljenjem za • enostano vanj s ko hišo na lepem kraju v spodnji Šiški, ugodno prodam. Brank Franc, Fržanjska 14, Dravlje. 18765-7 VISOKOPRITLICNO	STANO-
VANJSKO HISO s podstrešnim stanovanjem in vttom, • na lepem mestu, ali pa vsako stanovanje zase, v Valantičevi št. 8, Novo mesto, prodam. Informacije:	Novina Anči, Kristanova
Št. 3 Novo mesto.	17923-7
STANOVANJSKO HISO Z gospodarskim poslopjem, primemo za obrt. prodam. Celovška c. 275.
1M8d_T
TRGOVSKI LOKAL na promet-. nem kraju v Ljubljani, - prodam. Ponudbe- pod »850.000«. v ogl. odd	1D884-7
KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE (ev. s kabinetom) kupim Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »Gotovina«.	18872-7
ENODRUŽINSKA HlSA z vrtom na Ježici vseljiva, naprodaj za
1.800.000. Naslov v ogl. odd.
18831-7
HISO PRI MEDVODAH v okolici Ljubljane prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd.	18819-7
ENODRUŽINSKO HISO z vrtom, vseljivo, proti takojšnjemu plačilu na Gorenjskem kupim. Kovač Jože, Novo mesto. Novi trg štev. 9.	18924-7
POSESTVO S HLEVOM. dvema vrtoma. njivami in gozdom, prodam. Cena zmerna. Frančiška Jarc. Prevalje 10. pošta Hinje.
18922-7
POLOVICO ENONADSTROPNE HISE ob lepi legi v Mariboru prodam ali zamenjam. Zamenjam tudi v Celju alt Ljubljani, proti vrednosti. Za enkrat _vseljiva soba. Vprašati na podružnici »SP« - Maribor.	18914-7
ZAZIDLJIVO PARCELO v Spodnji Zadobrovi po ugodni ceni. prodam. Naslov v ogl. odd.
18788-7
DRUŽINSKO VILO na Mirju z garažo prodam. Vseljivo 3 in pol sobno. komfortno stanovanje. Ponudbe pod »Mirje« v ogl. odd.
18818-7
PRODA3I ALI ZAMEN J AM ZA
DVOSOBNO, komfortno stano-varnie ali enodružinsko hišico v Ljubljani majhno, lepo posestvo na Dolenjskem, 10 minut od postaje. Primerno za sadjarstvo tn čebelarstvo. Ponudbe na naslov v ogl. odd.	*	18736-7
ZAZIDLJIVO PARCELO ob Dolenjski cesti ugodno prodam. Ponudbe pod »Poceni« y ogl. odd.	JFTR(l-7
VSELJIVO ENOST ANOVAN.TSKO HISO. prodam Kamnik. Samostanska'ul. 53.	188*9-7
6*9 m2 ZEMLJE in BARAKO, prodam. Dremelj Adolf. Vrhovci št 101 b	19*17-7
■DOBRO OBDELOVALNO ZEMLJO na Vodovodni cesti, prodam. Informacije pri Zatler Francu. Savlje.	MO®*-7
HISO, enodružinsko z vrtom na Ižanski cesti, stanovanje vseljivo po dogovoru prodam., resnemu kuncu. Ponudbe pod »Resen /kupec« v ogl. odd.	19011-7
HlsO V CR1k> ENICi. dolgo !U m, široko 4 m « 1200 m zemlje, 10_mi-nut od morja, prodam. Cvijoric: — Stro«maierjerr 37.	.	19-03-7
ENOSOBNO STANOVANJE takoj rse-ljiro ali sobo in kabinet, kupim. Ponudbe pod »Nujno« v oriasm oddelek.	.	19178-7
V4 HISE. irosobno stanovanje z pritiklinami skoraj r centru, ueodno prodam. Ponudbe t oglasni oddelek r*»>d »Usodno*.	1*169-7
HlSA z ' vrtom blizu kolodvora Šmarje — Sap, je vseljiva, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd.
19118-7
KOMISIJSKA TRGOVINA v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 6 »POSREDNIK« — Realitetna pisarna
telefon 21-011 — proda:
0) Polovico nove hiše z vrtom, vseljive. v Ljubljani, ves komfort, štedilnik in parket še napraviti
2.600.000 din.
174) Štiri in pol sobno stanovanje, ves komfort v sredini Ljubljane, vseljivo v dobi enega leta, 2,000.000 din. ,	. ,
175) Hiša, obrtna in stanovanjska v sredini Ljubljane, se proda samo 1/4 za 1,500.000 din. Hiša ima vec obrtniških prostorov in stanovanj.
176) Posestvo, hiša, gospodarsko po- • slopje, vinska klet, vinograda 17 arov, njiv 90 arov, gozda 1 ha 23
arov, vseljivo; 850.000 dm._
177) Polovico hiše v Ljubljani, tro-sobno stanovanje in lokal; 1,100.000 din.
1658) Enosobno stanovanje, parketi-rano, kuhinja in soba v sredini Ljubljane; 350.000 din. Ugodno.
17S) Pol hiše. 336 m! vrta, garaža, šu-pa, ena soba vseljiva, primerno za obrtnika. Ljubljana - Trnovo —
875.000 din.
114) Enodružinska hiša -z vrtom v sredini Ljubljane, ena soba vseljiva in obrtniški prostor; 1,100.000 din.
018) Trosobno stanovanje v bližini Turist hotela, Ljubljana; 1.000.000 din. Lokal na Miklošičevi cesti —
2.000.000 din. Enosobno stanovanje:
300.000 din.
1328) Enodružinska hiša, nova, vrta 150 m2 in šupa Ljubljana - Vič —
1.200.000 din. Ugodno.
1298) Parcela zazidljiva 633 m* v Ljubljani, Sp. šiška — 400.000 din 156) Enodružinska hiša nova z vrtom, cela vseljiva, 4 sobe, kuhinja, ves komfort z vso opremo v modernem 'stilu pri Medvodah — 3,000.000 din. 031) Posestvo, hiša, gospodarsko poslopje. 3 ha njiv, travnika, gozda pri Divači, Sl. Primorje — 550.000 din:
0) Enodružinska hiša, 5 sob, kuhinja in vrta 1000 ms, renovirana, cela takoj vseljiva, primerno za počitniški dom Predvor pri Kranju —
1.100.000 din.
182) Parcela z odločbo za en. dvojček, enodružinski, v bližini Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, 360 m1, cena po dogovoru.
179) Trgovsko stanovanjsko hišo na Vodnikovem trgu v Ljubljani —
6.000.000 din ali posamezne lokale in stanovanja, primerna za podjetja ali obrtnika.
127) Vila. enodružinska z vrtom, ograjena, tri in pol sobno komfortno stanovanje z garažo, vseljivo v sredini Ljubljane,' 4,000.000 din. — Zelo ugodno.
POZORI Vsako Vašo nepremičnino - boste najhitreje prodali preko Re-alitetne pisarne v Ljubljani, Tav- -čarjeva ul. 6, telefon 21-011.
NJIVO 179* blizu žal, pripravno za vrtnarijo, prodam. Vodmatika 15, Moste.	19468-7
DikolANOVA.NJSKO HISO r Mhri-
boru prodam ali zamenjam za Ki4o v Ljubljani, eventualno za delno
nedograjeno. Naslov v oglasnem oddelku.	R	2741-7
ZGRADBO na prometnem kraju — predam. Primerna za preureditev v lokal ali delavnico. Poizvedbe: Vi-dem-Krško, Dalmatinov i 29. 19213-7 POSESTVO V OKOLICI GRO-SUPLJA ali potainezn« parcel«, prodam. Naslov v ogl. odd.
19*55-7
VILO OD KOPRA DO PIRANA,
kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mir«.	19964-7
POL PARCELE ZA DVOJČKA v
naj bližnjem centru mesta, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj zidam«.	19981-7
ZAZIDLJIVO PARCELO od 590 do 800 m! na Mirju, za Bežigradom. Šiški, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Gotovina« v ogl. odd.	19*78-7
PRODAM HISO v Radečah pri Zid. Mostu, primerno za obrtnika:	kupim ali zamenjam za
enodružinsko, vseljivo v Ljubljani ali okolici. Naslov v ogl. odd.	18942-7
V LJUBLJANI . ali bližnji okolici kupim vseljivo, majhno hišo ali enosobno stanovanje. Ponudbe pod »500.000« v ogl. odd.
19*95-7
PODJETJA IN OBRTNIKI! V
Ljubljani prodam hišo z lokali, primerno za obrt ali skladiSča. Ponudbe pod »Ugoden nakup« v ogl. odd.	19117-7
VSELJIVO ENODRUŽINSKO HI« SO z nekaj zemlje, v Celju, zamenjam za enako v Ljubljani, eventualno prodam. Naslov v ogl. odd.	19112-7
KOMFORTNO ENOSTANOVANJ-SKO, takoj vseljivo vilo v Celju, prodam. Cena 2,509.0*0 din. Stant — Cret, Celje. Pokopališ-* ka 7:	19138-7
LEPO VELIKO sončno komfortno sobo 5x5 s posebnim vhodom, zamenjam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana«.	19120-7
DOBRO OHRANJEN KLAVIR,
vzamem v najem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pazljivost«.
18955-8
KLAVIR vzamem v najem. Masz — Komenskega 5.	18964-8
DOBER PIANINO vzamem v najem .ali kupim. Ponudbe pod »Dva učenca« v ogl. odd.
18712-8
DVE PISARNIŠKI SOBI v širšem »entru Ljubljane iščemo za takoj ali kasneje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoga nagrada«.
R 26*3-8
KLAVIR ALI PIANINO želim vzeti v najem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Študentka«.	18649-8
LOKAL V ŠENTVIDU z dvema prostoroma vzamem v najem ali kupim. Ponudbe v ogl. odd pod »Lokal - Šentvid«.	18859-8
ISCEMO GARAŽO ZA 2 AVTOMOBILA. Ponudbe pod »Takol« v ogl. odd.	R-2698-8
PiANi..O .-,1.1 KLAVIR v/.aic.em ■ najem, evea. poznejši odkup. Ponudbe pod »Glasba* v oglasni od-d«!-t	1*2*7-*
LOKAL blizu centra oddam za mimo obrt. Ponudbe pod »3* m*« v ogl. odd.	19146-8
MIREN ŠTUDENT išče kakršnokoli sobo ali gre kot sostanovalec, Ponudbe v ogl. odd. pod »Dober plačnik«.	18944-9
SOBO ODDAM DVEMA študentoma. Ponudbe pod »Prijetna* v ogL odd.	18945-9
ENONADSTROPNA, dvodružin-ska vila izven skupnosti, eno komfortno stanovanje vseljivo, naprodaj v Mariboru. Naslov v ogl. odd.	18939-9
SOLIDNA URADNICA ISCE sobo ali kabinet. Ljubljana — Šentvid. Ponudbe pod »Dober plačnik« v ogl. odd.	18938-9
KDOR 311 ODSTOPI ENOSOBNO STANOVANJE, kjerkoli v Ljubljani, mu nudim brezobrestno posojilo, do 500.000 din ali odkupim pohištvo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gotovina«. 18937-9 MLADA ZAKONCA iščeta prazno sobo, plačata za 2 leti vnaprej. Fonudffe pod »Mirna« v ogl. odd.	.	18972-9
MIRNA ŠTUDENTKA išče opremljeno sobo pri boljši družini v Ljubljani. Vera Weixl. Maribor — Principova 2.	18983-9
NA POL IZDELANO SOBO oddam študentu za nekgj let, proti naprej plačani najemnini. Izdelava v enem mesecu. Naslov v ogl. odd.	18996-9
V STROGEM CENTRU zamenjam komfortno dvosobno 'stanovanje n. nad., za enosobno v visokem pritličju ali I. nad. Ponudbe pod »Vse strogi center« v .ogl. odd
18995-9
NUDIM VISOKO NAGRADO —
kdor mi odstopi sobo ali manjše enosobno stanovanje, za starejša uslužbenca, zakonca brez otrok. Naslov v egi. odd. 18739-9 MALO ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za večje dvosobno, izven centra ali dve veliki sobi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takoj*.	18731-9
ŠTUDENTKA išče stanovanje, inštruira in pomaga v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 1859,5-9 VELIKO SOBO s pritiklinami v Zagorju zamenjam za sobo v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šivilja«.	18587-9
ZAKONCA iščeta stanovanje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskih urah«.	18578-9
OPREMLJENO SOBO iščem proti nagradi.* Ponudbe v ogl. - odd. pod »Cimprej«.	18789-9
ŠTUDENTKA išče sobo v Ljubljani, tudi inštruira Naslov v ogl, odd.	18764-9
ŠIVILJA išče stanovanje, kjerkoli v Ljubljani. Za prbtiuslugo šiva posteljno in moško perilo ali pomaga v gospodinjstvu Ponudbe v oglasni oddelek DOd »Dostojna«.	18763-9
VISOKO NAGRADO nudim Zg enosobno stanovanje ali garsonjero. Ponudb« v ogl. odd. pod »pogovor«.	18762-5
SUHO, SONČNO enosobno stanc*.
vanje, prodam ali zamenjam za dvo ali večsobno. Višino nagrade določa ponudnik. Naslov 'v ogl. odd.	18861-9
TRŽAČAN, ki ljubi poezijo in študira glasbo, išče sobo. In« štruira francoski, italijanski ali pa za sobo plača. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Vsaj prenočišče«.	isssa-9
NAGRADO DAM, kdor mi zamenja stanovanje za sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Mizar«. 18851-9 ZA SOBICO plačam najemnino za 1 leto vnaprej. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Student-Do-lenjc*.	13850-9
ISCEM STANOVANJE, pomagam v gospodinjstvu. Našlov v ogl. oddelku.	18847-9
LEPO SOBICO, posebni vhod, zamenjam za hišniško, malo stanovanje.' Ponudbe v ogl. odd. pod »Hišnik«.	18836-9
MLAJŠA DIJAKINJA dobi stanovanje z vso oskrbo. Naslov v Ogl. Odd.	18S32-9
GRADITELJI-PRIVATNIKI, ki se
boste selili v svoje hiše, zamenjajte Vaše sedanje stanovanje
z mojim. Plačam visoko odškodnino. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Sporazum«.	48823-9
ŠTUDENT, točen plačnik, gre v sostanovanje. Imam svojo posteljo in perilo. Ponudbe v ogl. odd. pod »V dvoje«. 1S92S-9 KOMFORTNO trisobno stanovanje in kabinetom ob robu Tivolija, zamenjam za manjše komfortno 2-sobno ali enosobno s kabinetom in vrtom na Brinju (Staničeva - Triglavska). Ponudbe s pogoji v ogl. odd. pod »Brinje«.	18325-9
KOMFORTNO DVOSOBNO stano-, vanje zamenjam v Kranju za primerno v Ljubljani. Fonudbe na podružnico SP Kranj pod »Prilika«.	13321-9
MODERNO, komfortno dvosobno stanovanje v Mariboru zamenjam za primerno v Ljubljani. Ponudbe na SP Maribor pod »Sporazumno«.	18318-9
SAMSKO STANOVANJE v okolici Celja ali Ljubljane, iščem.
V prostem času pomagam pri kmečkih delih ali grem tudi za sostanovalca. Za uslugo brezplačno vozim komurkoli z motornim kolesom s prikolico. Naslov v ogl. odd.	18316-9
3 SOLIDNI ŠTUDENTJE iščejo prazno ali opremljeno sobo v Ljubljani. Najemnino plačajo za leto dni tmaprei. Pismene ponudbe na naslov: Zajc .Janez, Ulica heroja Vojka 1 — Maribor.	18315-9
tržaški Študent slikarstva, išče sobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nudim protiuslugei« 18313-9 ZDRAVNIK na špecializ3ciji išče opremljeno sobo v Ljubljani. — Ponudbe v oglasni oddelek ood »Samski«.	18900-9
OPREMLJENO SOBO išče mlad moški. povratnik iz Nemčije. Plača dobro. — Ponudbe na: Alfred Cuk. Liubljana, r>e«tni predal 235.	18896-9
ŠTUDENT ELEKTROTEHNIKE išče stanovanje, kjerkoli v Ljubljani. Po potrebi inštruira. Ponudbe pod »September« v Ogl Odd.	18635-9
NUJNO ISCEM STANOVANJE za pomoč v gospodinjstvu, oziroma prazno veliko sobo. Sem vdova s hčerkico. Naslov v ogl. Odd.	18663-9
SOBO ISCEM, dam nagrado ali pomagam v prostem času -v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.
18620-9
DVOSOBNO STANOVANJE v centru Celja zamenjam za slično v Ljubljani. Ponudbe pod »Cimprej* v oal. odd. 18643-9 VISOKO POSOJILO pod najugodnejšimi pogoji dam za opremljeno sobico. Ponudnik na.ibliž-Je centra ima prednost. Poizvedbe pod »Študent — oktober*
V Ogl. odd	18701-9 ZARADI DRUŽINSKIH RAZMER
iščem skromno sobico. Mesečno sem po 20 dni trgovsko odsoten. Plačam dobro. Ponudbe v oal. odd. pod »40*.	18700-9
ŠTUDENT TEHNIKE išče sobo. Za protluslugo nudi inštrukcije tz angleščine, francoščine in nemščine. Ponudbe v ogl. odd. pod »Oktober«.	18697-9
DVE LOČENI SOBI 6x5 ln 3x4 v Ljubljani v Mostah zamenjam za enosobno stanovanje-v Ljubljani Ponudbe pod »Primerno«
V Ogl. Odd.	13725-9 ZDRAVNIK, samski, išče sobo v
v centru Ljubljane za dobo 1 leta. Ponudbe pod »Zdravnik« v ogl. odd.	13664-9
LEPO ENOSOBNO STANOVANJE v centru z vsemi pritiklinami, zamenjam za večje, kjer koli. Naslov v ogl. odd. Ogled od 1«.—17. ure.	1R720-9
MIRNA ŠIVILJA Išče opremljeno ali neopremljeno sobo. Ponudbe pod »Šivilja« v ogl. odd.
18892-9
2-SOBNO STANOVANJE pri otroški bolnici zamenjam za enako. Ponudbe pod »Otroška bolnica« v ogl odd.	18890-9
BRATA VISOKOSOLCA zamenjata sobo v Kranju za sobo v Ljubljani. . za enoletni študij. z opremo ali brez ali za sobo plačata celoletno naprej ali nudita posojilo. Ponudbe pod »Brata« v ogl. odd	18883-9
UPOKOJENKO ZA VODSTVO GOSPODINJSTVA, dopoldne iščem. Nudim stanovanje. Zglasiti »e popoldne. Robežnik, Obirska -5-II
,	1S878-9
DVEMA DIJAKINJAMA ali študentkama oddam sobo. Ponudbe v ogl. odd. ood »Dve«. 18975-9 MALO ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za enako ali za sobo s posebnim vhodom. Naslov v oel. odd.	18374-9
NOVI SAD — LJUBLJANA. Meni am moderno, komfortno dvosobno garsonjero v strogem centru Novega Sada za odgovarjajoče stanovanje v Ljubljani. Ponudbe v ogl odd. r*od »Novi Sad«.	18866-9
SONČNO. ENOSOBNO. PODSTREŠNO STANOVANJE, z delavnico. drvarnico, kletjo vrtom 1n pašnikom, možna aolitev živali. zamenjam za enako. Ponudbe ood »Ljubljana« v ogl. .odd.	18790-9
Tovarna kovinske galanterije, Ljubljana, Mariborska V
sprejme v službo:
za obrat v Tacnu:
STROJNEGA TEHNIKA s prakso za pripravo dela za obrat v Ljubljani:
PRAKTIČNEGA STROJNEGA TEHNIKA, po možnosti s prakso v kovinski predelovalni industriji 2 VISOKO KVALIFICIRANA ALI KVALIFICIRANA ORODJARJA 2 KVALIFICIRANA STROJNA KLJUČAVNIČARJA
Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Pismene ponudbe z navedbo izobrazbe, kvalifikacije in opisom dosedanjega službovanja pošljite na upravo podjetja.
5175-R
12 sir. 7 SLOTEHSKI POBOOVUSC /«.«!-•. skptbmbjba iw
POBICO HM7.NO aU opremljeno iščem. V prostem (asu bi 4iva-la. Pooodbe v ogL odd. pod »Šivilja«.	18784-9
IfiCEM SOBO, grem. tudi za sostanovalko. Po službi pomagam v gospodinjstvu v popoldanskem času. Ponudbe pod »Pridni in poStena« v ogL odd. ' 18778-9 PRAZNO SOBO iščem. Hlačam za celo leto vnaprej. Ponudbe pod »Dobro plačam«, v ogl. odd.
18776-9
ŠTUDENT STROJNIŠTVA isCe stanov and e. Ima la&tno posteljnino. Lahko inštruira. Ponudbe v osfL odcL pod »Sumadija«
IS773-9
200.000 din POSODIM za takoj vseljivo, enosobno stanovanje v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brezobrestno«.	19007-9
LEPO NAGRADO DOBI, kdor mi takoj preskrbi ali odstopi večjo prazno sobo. kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Mirna in poštena« v ogl. odd.	19019-9
IS CENI SOBO' ALI KABINET za eno osebo, proti nagradi. Ponudbe pod »Zelo nujno* v ogl. odd. SP.	-9
ISCEM SOBO proti veliki nagradi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoka«.	18716-9
100.900 DIN POSODIM brez obresti za l-^obno stanovanje v bližini okolice Ljubljane ali ga odkupim proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Enosobno*.
19066-9
BRAT IN SESTRA — študenta, iščeta sobo, kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe na: Bizjak Miloš, Divača 94.
19204-9
ZA STANOVANJE POMAGAM ali
gospodinjim. Ponudbe pod »Tankovestna« v ogl. odd.	19202-9
KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom zamenjam za večje ali enako. Ponudbe »Primer-noc v cgl. odd.	19195-9
VELIKO ENOSOBNO ST ANO VAN TE s kabinetom zamenjam za maniše. Naslov v ogl. odd.	19190-9
NUDTM SOBO V ZAMENO z upokojenko. ki bi kidala starejši osebi. Ugodna prilika. Naslov v oglasnem oddelku.	19101-9
200.000 BREZOBRESTNEGA POSOJILA in visoko nagrado nudim za er.o in t>o! sobn^ stanovnnfe fak
~<r1.	10<<5<_0
ISCEM SOBO IN HRANO, pomagam v gospo dinj stvu v popoldanskih urah. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.	19999-9
STANOVANJE tzi»obno z ti« kom-fortom a« Mfrju. ■■aienj« «* nekoliko večja ▼ eentra. Ponudbe pod »Konrada« ▼ ogl. odd. 19183-9
ŽENSKO, ki bi dopoldan pazila 3 let staro deklico, vzamem na stanovanje. Rupar Marija, Ljubljana, Bohoričeva 19.	191**-9
STANOVANJE m HRANO, brezplačno nudim upokojenki za prortduslugo v družini. Zglasiti • .- se osebno. Kordin. Poljanski nasip 60.	19018-9
ŠOFER, KI VELIKO POTUJE, išče prazno ali opremljeno sobo. Spolar Ignac, Ljubljana, Titova št 31, Mercator.	19010-9
DEKLETU, KI ZELI OBISKOVATI administrativni tečaj, nudim stanovanje, hrano in honorar. Pogoj. da bi pazila na otroka v dopoldanskem času. Naslov v ogL odd.	19022-9
ZDRAVNICA ISCE SOBO za dobo 6 mesecev. FAača po zahtevi.
Ponudbe v oglasni oddelek pod
»Nujno«.	19039-9
LEPO NAGRADO DOBI. kdor mi preskrbi enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Lepa nagrada« v ogl. oddelek.	19034-9
OPREMLJENO SOBO v centru oddam visokošolcu. Ponudbe v ogl. odd. pod »Starejši letnik*.
19051-9
SOBO V LJUBLJANI ali okolici iščem. Lahko pomagam v gospodinjstvu v prostem času. — Fišer Vera. Mestna vrtnarijh. Cesta na Rožnik.	19057-9
KROJAŠKI POMOČNIK, miren, pošten, išče opremljeno sobo v centru ali v bližini. Za uslugo šiva. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. oddelek.	19956-9
NA HRANO IN STANOVANJE sprejmem dekle, vajeno kuhe. za dopoldne ali celodnevno. Naslov v ogl. odd.	19053-9
NUDIM STANOVANJE IN HRANO ženski za 6 mesecev. Pogoj: plačati vnaprej. Ogled od ponedeljka dalje. Devinska 5. Trnovo, Ljubljana, Ros Martin.
19068*9
MENJAM SOBO 5x4 v centru, poseben vhod stopniščna drvarnica in svoj števec. Ponudbe pod »Center* v ogl. odd.	19974-9
NUDIM VTSOKO NAGRADO tistemu, ki mi preskrbi stanovanje za 2 leti: ali sprejmem mesto hišnika. Sem poročen, brez otrok in mirnega značaja. Naslov v ogl. odd.	19073-9
MAN JAK ENOSOMMO RidfOKA-Hl zamenja* aa vagje. Pirc. Hrenova U.	1MM-9
SOBO OODAM za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.
19997-9
BEOGRAD—LJUBLJANA. Zamenjam komfortno 3-sotono stanovanje v Beogradu za ustrezajoče v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd.’ pod »November«. 19996 9
LOKAL z dvema podstrešnima sobicama, zamenjam za enosobno stanovanje s pritiklinami. Ponudbe pod »Zamenjam« v ogl. odd.	19694-9
MIREN SAMSKI MOŠKI, nudi lepo nagrado za prazno sobo. najraje v Šiški. Ponudbe v ogl. odd. pod »Pošten«.	19999-9
ŠTUDENT I.let. univ. Išče sobo, gre tudi za sostanovalca. Naslov Tomo Stropnik, Stari trg 2.
19087-9
STANOVANJE IN HRANO nu-
• dim za dopoldansko gospodinjstvo. Hranilniška 3/1. vrata 92.
19115-9
SOBICO IN HRANO nudim starejši ženski za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu. Kralj, Trdinova 5.	19119-9
ŠTUDENTKI MATEMATIKE nudim lepo sobo za nekaj ur in-štrukcij. Ponudbe pod »študentka« v ogl. odd.	19137-9
SOBO IN HRANO dam za dopoldansko pomoč v gospodanjst\4U. Naslov v ogl. odd.	19135-9
BEOGRAD — LJUBLJANA. Zamenjam dvosobno stanovanje v centru Beograda z enakim v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Beograd«.	19131-9
ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za Koper, Izolo, Piran. Ponudbe pod »Voda« v ogL odd.	19154-0
ENOSOBNO STANOVANJE V Mariboru zamenjam za enako ali samo sobo v Ljubljani. Na-, slov v ogl. odd.	19151-9
DVA MOŠKA sprejmem takoj na hrano in stanovanje. Naslov v ogl. odd.	19141-9
ZA SOBICO ali kot sostanovalka pomagam v gospodinj stvu dopoldne. Ponudbe pod »Nujno« v ogl. odd.,	19139-9
ISCEM NEOPREMLJENO SOBO za dve osebi (ženski) proti nagradi. Ponudbe v ogl. odd. pod »Oktober«.	19122-9
PROSIM VSAKEGA, ki bi našel na obrežju Sove ročni voziček aU vedel kaj o njem. naj sporoči proti nagradi. Kos Alojzij, -Ježica 112.	>	18943-10
KOLESARJA, ki je 5. t. m. okrog 14. ure pobral žensko roza jopico na cesti Stepanja vas — Sostro prosim, da jo vrne ali sporoči — Zakrajšek, ul. Vide Pre-garčeve 20, Ljubljana — Moste.
18975-10
IZGUBIL SEM DENARNICO z mesečno pokojnino in dokumenti 4. sept. okrog 14. ure v tramvaju Glavna pošta—Moste. Poštenega najditelja prosim, da isto vrne proti nagradi v ogl. odd. ali najbližji postaji LM.
18871-10
IZGUBILE SO SE moške hlače od Ljubljane do Dola. Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi v gostilni v Beričevem ali na naslov -Ilovar — Kleče, Doi pri Ljubljani.	18858-10
ODPELJAN JE BIL OSEBNI AVT FIAT 1186, S-1413. Obvestite naj bližnjo postajo LM ali TNZ Ljub liana.	19185-i*
DNE 5. sept. JE BILA IZGUBLJENA ZENSKA JOPICA od Kosez do Podutika. Pošten najditelj naj jo vrne- Rotar, Podutik 9.	19023-19
NAJDITELJA listnice, pogrešane od Križank do Gorupove ulice, lepo prosim, da odda vsaj vse dokumente in listine na naslov, razviden iz dokumentov. -11 NAJDITELJA VOJAŠKE DENARNICE prisrčno prosim, da vrne samo izkaznice, denar naj obdrži.	19142-10
OGLAS > v »SLOVENSKEM • POROČEVALCU« • GOTOV • USPEH!
m
OVA GORICA
praznuje občinski praznik dne
9. septembra 1957
Vsem prebivalcem, kolektivom in delovnemu ljudstvu Nove Gorice in okolice čestitamo k občinskemu prazniku in jim še mnogo uspehov pri gospodarskem razvoju občine
f
Občinski ljudski odbor Nova Gorica Občinski komite ZKS Nova Gorica Občinski odbor SZDL Nova Gorica Občinski odbor ZB Nova Gorica Občinski komite LMS Nova Gorica Občinski odbor ZWI Nova Gorica
čestitkam se pridružujejo kolektivi industrijskih, obrtnih in ostalih podjetij:
GORICA AVTO, Solkan, Nova Gorica »MANUFAKTURA«, Nova Gorica, Solkan LEKARNA SOLKAN, Nova Gorica TOVARNA POHIŠTVA, Nova Gorica Podjetje za popravilo železniških voz in strojev. Nova Sorica PROJEKT BIRO, Nova Gorica MODNA TKANINA PRI PASKU, Solkan. Nova Gorica
GOSTILNA »ZVEZDA«, Solkan, Nova Gorica
Trgovsko podjetje »NAŠA KNJIGA«,
Nova Gorica
Podjetje »PECIVO«, Neva Gorica Kmetijska zadruga Kromberk, Nova Gorica
Trgovina jestvin »HRANILA«, Nova Gorica, Solkan
Trgovina »USNJE«, Nova Gorica
»REMONT«, Nova Gorica, Solkan
SLOVENIJA ŠPORT, Ljubljana, poslovalnica Nova Gorica
»K0TEKS«, centrala Ljubljana, podružnica Nova Gorica
»ODPAD«, podjetje za promet z odpadki
Ljubljana, glavna odkupna postaja Nova Gorica »PETROL«, centrala Ljubljana, podružnica Nova Gorica
5127—5145-B
10 let splošnega gradbenega podjetja »BETON « v Celju
Deset let Je pravzaprav kratka doba. Se hočemo govoriti o gospodarskem napredku gradbenega podjetja.
26. III. 1947 je bilo ustanovljeno v Celju to podjetje. Začetek je bil dokaj skromen; nekaj iniciativnih ljudi, malo zapuščine predvojnih in medvojnih gradbenih podjetij. Razvoj pa Je potegnil s seboj tudi gradbince in jih vključil kot važne in nujne pomočnike v iz-
druge. Tudi veliko trato razdelilno postajo z industrijskimi in transportnimi napravami je njihovo delo. Preizkušnja za kolektiv je bila regulacija Savinje in gradnja železobetonskega mostu čez Savinjo. Uspešno se kolektiv uveljavlja tudi pri gradnji modernih cest kot so Teharska cesta, cesta na Ostrožno, cesta na Vranskem itd. Vendar to še zdaleč ni vse. Nikakor ne smemo prezreti
gradnjo domovine. Danes smo lahko ponosni na delo, ki ga je opravil kolektiv Betona v Celju. V Celjskem bazenu, v.bližnji okolici, v Savinjski, dolini, v trboveljskih revirjih, povsod stoje spomeniki našega dela. Posebno ponosni smo lahko na naše velike gradnje. V 2elezami Store je kolektiv IzgTadil že nad 40 objektov. Najpomembnejše delo Je elektronlavž s pomožnimi objekti, Sinter naprava, livarna z modernimi sanitarnimi . napravami, industrijska šola, naselje z nad 100 stanovanji, samski dom itd.
V Trbovljah so zgradili Strojno tovarno z ogromnimi ohipi-*5. ob- « delovalno dvorano z najmodemej šim upravnim poslopjem. Nadalje Je zgradil Beton v Trbovljah mnogo stanovanjskih objektov za OLO, samski dom, trafopostajo in druge industrijske objekte v večjem ali manjšem obsegu.
Za Cementarno Trbovlje so zgradili silose, novo žičnico z nakladalno jn razkladalno postajo.
Tudi v Elektrarni Trbovlje izvajajo vsa težja dela. Njihov stalni Investitor Je tudi Rudnik Zagorje: moderne kopalnice, stanovanjski objekti, zaključeno rudarsko naselje v Poteški vasi, moderni zdravstveni in kulturni dom, vse to Je njihovo delo.
Najpestrejša Je pa seveda njihova dejavnost v Celju samem: Celjska industrija »LIP« (povsem nova), Tovarna organskih barvil, mnogo industrijskih objektov za Cinkarno, TEP, Avtoobnovo. Fino-mehaniko in drugo. Pomembne’ v, Celju so tudi stanovanjske izgradi nje za Cinkarno, TEP, LOMO in
■mnnn
SLIKE ZA LEGITIMACIJE vam v DVEH URAH izdela FOTO GRAD, Miklošičeva 36.	18691-11
30 LETNA INTELIGENTKA, Ljubljančanka, išče prijatelja, ljubitelja prirode, smučarja. Pismo oddajte pod »Odkritosrčnost« v ogl. odd.	18935-11
ING. RICHARD EDER, Graz Au-steingasse 30, star 30 let, želi
.spoznati mlado Slovenko (znanje nemščine) za poznejši zakon.	18961-11
SAMSKI MOŠKI, srednjih let,
zelo dobro situiran, z lastnim pohištvom išče sobo. Ponudbe pod »Jesen« v ogl. odd. 18994-11 34-LETNA, samska, preprosta, že-' 11 spoznati sebi primernega moškega. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cvetje v jeseni«.	18891-11
POHIŠTVO IZDELAM po naročilu, solidno in takoj. Naslov v ogl. odd.	18880-11
OSAMLJENA, 29-letna, simpatična, izobraženka. zaposlena, želi značajnega, primerno starejšega, situiranega življenjskega spremljevalca. Ponudbe v ogl. odd. pod »Čustvena«. 18849-11 I.ESO-STRUGAR posredujem mi-zaTske in leso-strugarske stroje, arem v skupno obrt. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Stanovanje«.	18656-11'
USLUŽBENEC z dobro službo išče inteligentko, čedne zunanjosti, srednje postave do 26 let, ljubiteljico narave! Ponudbe v ogl. odd- pod »Sreča«.	18669-11
INTELEKTUALEC, višji državni uslužbenec, ždi spoznati simpatično in dobrosrčno ženo, lepe zunanjosti v starosti od 30 do 36 let, zaradi ženitve. Pon-udbe z opisom in sliko, ki bo diskretno vrnjena — poslati na SP Maribor pod »MAR«.	18753-11
INTELIGENTNA tovarišica išče v svrho ženitve, mirnega uslužbenca od 30 do 35 let. Ponudbe na SP Celle pod »Miren dom«.
18749-11
ŽELIM SE SPOZNATI z gradbenim inženirjem v svrho nasvetov pri Izgradnji skupnega doma. Pismene ponudbe v oglas.
’ odd. pod »Lepa bodočnost«.
18767-11
I. JUGOSLOVANSKA fotokerami-ka, Sombor — Radisičeva ul. 10. Milan Stanisifi in sinovi, izdeluje porcelanske slike za nagrobne sr*o-n*>nilr».	R--804-11
KLOBUK VAM POPRAVIM za malo vsoto. Bernik, klobučar. Celovška 62.	18894-11
GREM GOSPODINJIT k vdovcu upokoienru. Ponudbe v ogl odd pod »Ljubljana«	18816-11
GOSTILNA »DOLOMIT« na Viču Vsako soboto godba in ples na vrtu. V slabem vremenu v novo urejenih prostorih Soreime-mo naročila za družabne večerje (bankete) aU razne bifele izven podietia. no znižanih cenah gia dobro pijačo in iedačo jamči kolektiv pod vodstvom -KAVŠEK KONRADA.	18771-11
NESREČEN V 5STVI.JENJU. 63 let star upokolenec. želi sebi primemo upokojenko ali sumilo. Ponudb«1 no d »Boljše 2iv14=n1e« v ogl odd.	12789-11
OR.TAVLIAM. da nisem ntečnic« n dolgove. Tei hi lih kjerkoli ali za karkoli storil mol sin Unnv«^ Alot rij. Ven v« Pavla. Mali lo- «t. o? U T»cti eotok	P »794.14
V STAREJŠEMU. dobro	d	g m it
gospoda, ki m; »udi stano-anie — er-m gospodinjit. Ponudbe _ mfl »Skrbna gospod!,:ia« v oglasni od delek.	191*4-11
DVE TOVARTSTCT želita znanm * simpatičnima intelieenlomn od 3A
do 40 let. Ponudbe rod d Inbeae" te lene, v o-1	-J)	'» '7««-"
KANARČEK TThET.. NalditeUu nagrada 1666 dtp. Kogovšek, trrarn. Ska 0. Bežigrad.	19959-11
UPOKOJENCA — inteligenta 'duševnega. dobrosrčnega, ždi spoznati temu od gm-ari n toča Poročeni — ločeni izključen4 Refcne ponrtd.be nod »Pslba-eom — 69* v od. odd.	i9i>«s-ii
V POCiTvrCicrv nnutt »w rv4-kvenici Imamo Se nek»1 nraznih mest. Tnformaeije teleton 20-«*.	19127-11
pomembnih objektov pri Steklarni Rogaška Slatina, pri Konusu v Slov. Konjicah, gradnje stanovanjskih in indnstrijskdh objektov za Tovarno kovanega orodja v Zrečah, objektov v Preboldu, Žalcu, Dobrni m drugod.
Leta 1956 to. bUi v podjetju t* voljeni prvi samoupravni erpol, ki so prevzeli upravljanje podjet-za v svoje roke. Leta 1982 pa so bili prvič izvoljeni po gradilBCOt obratni delavski sveti kot ppmei-ni samoupravni organi, v podjetju je 5 obratnih DS in 5 UO.
Sedanje največje gradilišče je v Velenju, delovišča pa se nahajajo v Žalcu, Trbovljah, Štorah, Celju, Slov. Konjicah, Zagorju, Li* tiji ter obrat na Gomilskem.
Tudi za člane kolektiva podjetje lepo skrbi. Njihov ponos je stanovanjski blok, ki je bil zgrajen s pomočjo LOMO v Kocbekovi ulici, dva lepa bloka ob Ipavčevi ulici in Dečkovi cesti. Uredili so si tudi počitniški dom v Crik-venicl. s prostovoljnim delom pa kulturno dvorano, športni stadion in dvestezno kegljišče. Imajo svoj avtobus, ki med tednom prevaža delavce, v soboto pa služi za izlete članom kolektiva. Mnogo delavcev je iz Kozjanskega, Savinjske doline, največ strokovnega kadra pa iz Celia. Redno delajo pid njih tudi skupine delavcev iz drugih republik. Trdna šola na gradbiščih je usposobila njihove kadre. V tem je bistveni napredek in tega ne smemo pozabiti.
Proslave obletnice so bile včeraj, 7. t. m. Proslave so bile tudi na vseh gradlliščih in obratih ter so bili ob tej priliki delavci, ki so pri podjetju že 10 let, nagrajeni.
Kolektivu čestitamo in želimo nadaljnjih uspehov.
H. Z.
VPRAŠANJE: Kako vpliva dohodnina od lastne hiše na prejemanje otroškega dodatka?
ODGOVOR: Po predpisih 35. čl. uredbe o otroškem dodatku vplivajo dohodki od lastne hiše na prejemanje otroškega dodatka le v primeru, če presegajo ti dohodki mesečno 150 din na upoštev-nega družinskega člana. Tako pripada upravičencu v primeru, če znašajo tl dohodki nad 159 do 250 din — 85"/,; nad 250 do 500 din — 65^e, nad 500 do 750 din —15"/, in nad 750 do 1.000 din — 25% od celega dodatka, določenega po številu otrok. Ce pa znašajo dohodki od lastne hiše več kot 1.000 din mesečno na družinskega člana, otroški dodatek ne pripada.
R. C.
VPRAŠANJE:	AU	lahko	dobi
nezakonski otrok priimek svojega očeta?
ODGOVOR: Po predpisih zakona o osebnih imenih dobi ter ima praviloma nezakonski otrom materin dekliški priimek. V primeru pa, če nezakonski oče prizna otroka za svojega, lahko po sporazumu staršev dobi in ima otrok priimek očeta*
M. A. M.
VPRAŠANJE: Vaš oče Je lastnik manjšega posestva. Na kak način se lahko že sedaj odpoveste dediščini po njem?
ODGOVOR:	Dediščini,	ki	Vam
bi šla po Vašem očetu, se lahko odpoveste v sporazumu z njim. Tak sporazum pa je veljaven le, če je sestavljen v pismeni obliki in overjen po sodniku.
I. H. K.
VPRAŠANJE:	Od	leta 1936 do
1939 ste bili zaposleni kot gospodinjska pomočnica in ste sedaj v službi zopet od leta 1951 dalje. Prvo zaposlitev ste dokazali s pričami in Vam je bila z odločbo
komisije za priznanje delovne dobe priznana v delovno dobo. A1I Vam bo t* zaposlitev tudi zavod za soc. zavarovanje štel v delovno dobo za pokojnino, ali Vam bo priznana za pokojnino tudi Vaša sedanja zaposlitev, Čeprav ste bili ob njenem nastopu stari že 66 let?
ODGOVOR:	Zavod	za	socialno
zavarovanje pri priznavanju pravice iz socialnega zavarovanja ni vezan na določbo komisije za priznanje delovne dobe in delovno dobo ugotavlja in priznava samostojno. V kolikor pa sto seveda svojo zaposlitev od leta 1996 do 1939 zanesljivo dokazali, Vam jo bo priznal tudi zavod. Ce ste od leta 1951 dalje ves čas redno in polno zaposleni, Je tudi ta Vaša zaposUtev všteta v delovno dobo, pa čeprav ste bUi ob njenem nastopu stari že 66 let.
KUPON
Za PRAVNO POSVETOVALNICO SP. -ODGOVORI NA VPRAŠANJA«.
l 4 «	•	I	»	A	■	A
zahvala
Vsem, ki so ob smrti moje ljube žene
JULIJANE ČIK0VE
z menoj čustvovali, izrazili sožalje, ji poklonili vence in šopke in jo spremili na poslednji poti izrekam srčno zahvalo.
Žalujoči mož Frane
Ljubljana, 6. septembra 1957.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je nekaj dni zatem, ko je dopolnil 80 let starosti, danes, dne 7. septembra za vedno odšel od nas naš dobri mož, brat, stric in papa
VINCENC ZUCCAT0
žel. uradnik v pokoju
Pogreb ’ nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 9. septembra 1957, ob 16. uri iz Nikolajeve kapelice na Zalah.
Žalujoči: žena Nina, sinovi Remigij z ženo Maa», Rinaldo z ženo Tončko in Vinko; bratje Anton, Riko in Ivan, vnuki Borut, Marko in Darko ter ostalo sorodstvo.-• Ljubljana, Ozeljan, Trst, 7. septembra 1957.
Uprava in sindikalna podružnica SAP-Turtst biro obveščata, da je dne 6. septembra 1957 nenadoma preminil
tovariš
FRANC KRULC
avtobusni sprevodnik
Dolgoletnega, požrtvovalnega In nesebičnega tovariša borno ohranili v trajnem spominu.
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, dne 9. septembra 1957, ob 19. uri, izpred avtobusne postaje v Moravčah. Ljubljana^ dne 7. septembra 1957.
Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da "M Je po kratki, težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta
FRIDERIKA MALEC
Pogreb bo v nedeljo, dne 8. septembra 1957, ob 15. uri, Iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoče rodbine: Košič, Obereigner, Hribar.
Ljubljana, Celovec, dne 7. septembra 1957.
•••
8t. an — 8. septembra 1957 j SLOVENSKI POROČEVALEC J str. 13
»KGZJANKA« - KOZJE
modno tkalnico, barvama In konfekcija
Seli ob proslavi občinskega praznika občine Kozje delovnim kolektivom in ostalemu, priznano jnnaško-borbenemu ljudstvu Kozjanskega okraja, ki Je za časa druge svetovne vojne z mnogoterimi krvavimi žrtvami doprinesel časten delci k slavnim pridobitvam NOB, obilo pristnega uspeha in zasluženega veselja pri prizadevanju nadaljnje skupne
graditve socializma v tem skritem kotičku naše lepe domovine.
Ob tej priliki »Kozjanka« vljudno vabi vse, ki se zanimajo za razvoj in procvlt nove tekstilne tovarne, konfekcije, barvarne in transporta, da se udeležijo
otvoritvene proslave,
ki jo bo »Kozjanka« priredila dne 8. septembra 1957 ob 14. uri v prostorih podjetja.
Po končanem sporedu proslave sledi prosta zabava.
»Kozjanka izdeluje več vrst gladkih in pisanih tkanin in to za domače potrebe In za izvoz. — Konfekcija »Kozjanke« izdeluje moško, žensko in otroško perilb, kakor tudi moške, ženske in otroške obleke vseh vrst in velikosti, razne bluze itd., vse Po najnovejših modah. — Izdeluje tudi razne delovne obleke, delovne plašče in predpasnike itd. Grosisti, trgovci, zahtevajte prospekt »Kozjanke*.
Vljudno vabimo cenjene Interesente, da si ogledajo zaloge »Kozjanke« v podjetju v Kozjem ter nas počastijo še z nadaljnjimi naročili — za kar se priporočamo. 5109-R
Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV
KOZJE
Čestitkam se pridružujejo:
Trgovsko podjetje KOZJE s svojimi poslovalnicami: PILŠTANJ, PODSREDA in BISTRICA OB SOTLI. Kmetijska zadruga — Kozje
Kmetijsko gospodarstvo — Kozje	5105—sios-r
» «••*•*••• *0-8i»0« »0««C«»C« *•••••••• ■«•••••«
I	Razpis	I
•	’	i
j	Na osnovi Zakona o obratnih ambulantah v gospo-	i
j	(terskih organizacijah (Ur. list LAS, St 4-28-55)	;
i	J
razpisuje'	•
i	Tovarna	verig,	Lesce	pri	Bledu	mesto	?
UPRAVNIKA OBRATNE AMBULANTE
f	Pogoji za sprejem: kandidat za razpisano mesto mora	?
?	biti zdravnik splošne prakse, ki je posebej usposobljen	?
•	za delo v obratnih ambulantah ali zdravnik — spe-	?
•	cialist za industrijsko higieno (obratni zdravnik) z naj-	?
?	manj 3 leta prakse.	•
•	Prošnje za sprejem z življenjepisom in navedbo dose-	•
•	danjih zaposlitev pošljite sekretariatu Tovarne verig,	•
•	Lesce pri Bledu najkasneje do 20. septembra 1957. •	•
?	B123-R	Tovarna verig, Lesce pri Bledu f
K praznovanju občinskega praznika KOZJE — 9. septembra 1957 —
čestitajo vsem svojim občanom:
Zdravstveni dom Radovljica
‘razpisuje delovna mesta
MEDICINSKE SESTRE In 2 Z0B0TEHN1K0V
Pravilno opremljene prošnje s kratkim življenjepisom dostavite najkasneje do 23. septembra 1957 na Zdravstveni dom Radovljica.	5125-R
TOVARNA EMAJLIRANE POSODE — CELJE
razpisuje delovno mesto
ŠEFA IZVOZA
POGOJI:
ekonomska fakulteta * triletno prakso ali srednja ekonomska šola s petletno prakso, od tega 3 leta v zunanji trgovini,
aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, pasivno znanje francoskega jezika.
Plača po tarifnem in premijskem pravilniku, ostalo po dogovoru.
5161-R
t I
	KNJIGOTISKARJE	
	kvalificirane ln visokokvalificirane	
•	sprejme v službo	
	• MARIBORSKA TISKARNA	
		5084-R
Upravni odbor"
gostinskega podjetja hotel »SOČA«, Rog. Slatina
razpisuje delovno mesto
RAČUNOVODJE(-KINJE)
Pogoji: ustrezna šolska izobrazba z' najmanj 5-letno prakso v računovodstvu. Rača po tarifnem pravilniku. Stanovanje za samca preskrbljeno. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja s kratkim življenjepisom iz. dosedanje zaposlitve.	5104-R
■ »■	•	»•••*•••	.t..iui,
Proizvodno ln trgovsko podjetje »Gosad«, Ljubljana
Prečna ulica štev. 4,
RAZPISUJE DELOVNO MESTO za
Blagovnega knjigovodjo za embalažo
Pogoj: popolna srednja šola s prakso.
Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega službovanja pošljite na »GOSAD«, Ljubljana, Prečna ul. 4. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku.
5122-R
SLUŽBO BOBE IZUČENI TRGOVSKI POMOČNIKI
pri Trgovskem podjetju »VOLAN«, Ljubljana,
Vošnjakova ulica štev. 9.
Prednost imajo oni, ki poznajo avtomaterial.
Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev oddajte osebno v sekretariatu podjetja.
Plača po tarifnem pravilniku.	5121-R
Tovorna tesnil in plastičnih mas »TESNILKA«
sprejme takoj na delo
DVA ORODJARJA
*
Plača po dogovoru.
5182-R
KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO NOVO MESTO
razpisuje
delovna mesta za:
3 finančne knjigovodje, 2 ohratovni knjigovodji in za Gozdni obrat
Sil"*’
Interesenti morajo imeti ustrezno strokovno in šolsko izobrazbo ter vsaj 3-letno prakso.
Nastop službe je možen takoj. Prošnje in življenjepis, pisan lastnoročno, dostavite na upravo podjetja.
5124-R
RAZPIS
Po členu 10. Pravilnika o oddajanju v Izvajanje gradbenih objektov in del (Ur. L FLRJ št. 13-67) razpisuje Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana
L javno licitacijo
za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za Upravno poslopje med Hacetovo ulico in dovozno pot ter stanovanjsko zgradbo ob Crtomirovi ulici v
Ljubljani.
Predračunska vrednost za vsa dela znate:
44.502.356 din za upravno poslopje in
32,917.111 din za stanovanjsko zgradbo.
Roki za upravno poslopje so sledeči: popolna dovršitev objekta do 30. junija 1959 v letu 1957 pa mora biti zabetonirana plošča nad kletjo, III. faza inclusive kritje strehe pa do 31. julija 1958.
Roki za stanovanjsko zgradbo so 6ledeči: popolna dovršitev vseh del je 15. XI. 1958, v letu 1957 pa mora biti zabetonirana plošča nad I. nadstropjem, III. faza incl. kritje strehe pa do 31. maja 1958.
Licitacija bo 19. septembra 1957 ob 11. uri v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova ulica 11-VII.
Varščino 1 % predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka licitacije.
Ponudbe morajo biti opremljene po ČL 15. in 16. zgoraj citiranega pravilnika.
Ponudbi priložite priloge po razpisnih pogojih v skladu s ČL 17. Pravilnika.
Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije dne
19.	septembra 1957 do 11. ure v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova ulica št. 11-VII.
Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 6. septembra 1957 dalj« vuk dan od 12. do 14. ure v prostorih Zavoda.
Ponudniki morajo pred pričetkom, licitacije plačati v gotovini predpisano občinsko takso v znesku 7940 din za stanovanjsko zgradbo in 9675 din za upravno poslopje.
Investitor:
Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO'Ljubljana
5120-R
Rudnik rjavega
premoga
Zenica
se bo pogajal za premog za IV. kvartal 1957. leta od 23. do zaključno 29. septembra 1957. leta.
Naprošamo Interesente, da dostavijo svoje potrebe o premogu, najpozneje do 20. septembra 1957. leta.
PRODAJAMO LOČENI PREMOG
▼ asortimentih (kosi, kocka, oreh, grah, drobni premog ln premog v prahu), po tehničnih pogojih in ceni, določeni po določbi o najvišjih prodajnih cenah premoga (Sl. list SL 13/57).
ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA TELEFON 247.
6159-R
Sprejmemo:
STROJNE TEHNIKE za turnus vodje v servisu
USLUŽBENKE s popolno srednjo šole, znanjem stenografije In strojepisja
MOJSTRE AVTOMEHANIKE za servis KVALIFICIRANE AVTOLIČARJE za remont KVALIFICIRANE AVTOMEHANIKE za servis DELAVCE ZA PRIUČENA DELA v ličarski delavnici
VRATARJE
Pogoj: vojaičlne prosti.
Javite se na
upravi ECŽ
Reniza, Celovška 164.
5017-R
RAZPIS
Po členu 10. Pravilnika o oddajanju v izvajanje gradbenih objektov in del (Ur. 1. FLRJ št. 13-51) razpisuje Zavod za stanovanjsko Izgradnjo OLO Ljubljana
I. javno licitacijo
za oddajo gradbenih, obrtniških del ca stanovanjsko zgradbo KB v Vrhovčevi ulici v'Ljubljani.
Predračunska vrednost za gradbena in obrtniška dela znaša 49,012.538 din.
Rok za popolno dovršitev vseh del Je 31. oktober 1. 1958, v letu 1957 pa mora biti zgradba dograjena do III. faze.
Licitacja bo 20. septembra 1957 ofe 11. uri v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljena, Beethovnova ulica 11-VII.	*
Varščino 1 % predračunske vrednosti Je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka licitacije.
Ponudbe morajo biti opremljene v skladu ■ ČL IS. in 16. zgoraj citiranega pravilnika.
Ponudbi je priložiti priloge po razpisanih pogojih v skladu s čl. 17. Pravilnika.
Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacije dne
20.	septembra 1957 do 11. ure v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova ulica št. 11-VII.
Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 9. septembra 1957 dalja vaak dan od 12. do 14. ure v prostorih Zavoda.
Ponudniki morajo pred pričetkom licitacija plačati predpisano občinsko takso v znesku din 10.202 v gotovini.
Investitor:
Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana
6129-12
UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE
SLOVENIJA AVTO
dobavlja
s kratkim dobavnim rokom
avtomobile
ZASTAVA — FIAT 1400 BJ za 3,650.000 din
in za široko potrošnjo
avtomobile	/
ZASTAVA — FIAT 600 za 795.000 din
Informacije za nabavo dobile na upravi podjetja LJUBLJANA, Prešernova c. 40, tel. 31-238 oziroma pri sledečih trgovskih podjetjih:
»VOLAN«, Ljubljana, Vošnjakova ulica 9
telefon 32-891
»AVTOMATERIAL«, Maribor, Partizanska c. 25
telefon 37-71	'
»MERKUR«, Maribor, Vetrinjska 11
telefon 35-08
»AVT0M0T0R«, Celje, Mariborska 21
telefon 26-92
5160-R
ISBUA BVETA CD SEBOJ
in senene sira
festivala - v razpravi
KfiANJSKA GORA, 7. sept. — Danes dopoldne se je na posvetovanju Zveze Partizana Slovenije začela razprava o včerajšnjih poročilih o delu v minuli sezoni, ki se je v glavnem nanašala na prvi slovenski festival telesne kulturo.
kov našega »Partizana« nima pravega vpogleda, kaj pravzaprav
vsebuje telesna vzgoja. Splošno je v plavanju na 480 m prosto iona
”wa*e-Sol"
Zastopniki posameznih „ okrajev mo navajali težave, na katere so zadevali pri pripravah za to prvo partizansko slavje v takem ob-
Zastopnik kranjskega okraja tov. Feldin je bil mnenja, da je bil za priprave tako zahtevnega sporeda čas vendarle nekoliko
segu. Tako je mariborski delegat prekratek. Škodilo je tem pripra-
omenjal, da je bilo napak, ko so pionirje pred nastopom ločili od njihovih vodnikov, ki so jim zaupali, razen - tega pa so bile njihove vaje tudi predolge in pretežke. Velike nevšečnosti so imeli še posebej udeleženci iz bolj oddaljenih krajev Slovenije, ker so j Ut čakali ure in ure dolgi" prevozi, tako da so prišli na prizorišče festivala aelo utrujeni in brez prave volje.
Drugi delegati so odgovarjali na kritik-o zveznega načelnika Savnika, češ da med pripadniki ni biio prave discipline, z opozori-
vam pa tudi to, da so bili politični forumi in vsa Javnost sploh o veličini te prireditve premalo poučeni. - V zvezi s" tem so bile združene tudi težave z Iskanjem dodatnih sredstev za ta namen, kajti iz vsakoletnih rednih dotacij teh izrednih dajatev ni bilo mogoče pokriti, vsaj ne v zadostni meri.
mnenje, da sodi sem vsaka dejavnost, ki krepi telo. je‘namreč napačno in mladino zavaja od smotrne in koristne telesne vadbe, kakršno hoče in mora v svojih vrstah gojiti »Partizan«.
Posvetovanje bo zaključeno jutri.	(sil)
Prijateljska nogometna tekma KLADIVAR — ODRED danes ob 16. uri na stadiona ob Titovi cesti
MED
Prvi v waterpolu
PARIZ, 7. »ept. Reprezentan-ca .Joeokl^Baje v ws!t»ip«gi» je v današnji	tatam testrja
premagala Madžarsko 6 i 5 (2:1) m- zasedla tako prvo mesto v tej plavalni disciplina.
Pariz, 7. »ept. Na mednarodnih študentskih športnih igrah t Pazita je v plavanju na 480 m prosto rma-gal Nemec 'Koller s časora-dadSA. Med ženskami- je na 100'm pjrošt« zmagala Rusinja Vog t Sasu lt06.9. V plavanju na 100 m z metuljčkom Je zasedla prvo mesto Rusinja Pozdnjak s časom 1:16.6.
V vraterpolskem tekmovanju j c
Brazilija premagala Nemčijo 6:3 :3). V skupnem plasmaju tega tur-
HAJKA
tetiv čSti z nafeitavn
,	.	. . _...	,^e	pred dnevi smo omenili, solinijevega brata Amalda le- Kaže, da je aktivnost japon-
r>Sr^džJXNeljd. wncai £fa! S /aLiitl	ta 1945 Oddala v hranjenje biv- skega diplomata Hikada bila
ponči. Jugoslovani se morajo zdaj .. •.	■	Musso	semu japonskemu ambasadorju prav zares vsestranska, kaj
(3
Objava
TVD Partizan Narodni dom.
Ljubljana, obvešča, da začne z redno vadbo vseh odredov v ■ponedeljek dne 9. t. m., in sicer po
naslednjem razporedu:	•	,------i.	—-. -
cicibani - moški vsak torek in ?’ le treba upoštevati, da je
OSNOVNA NALOGA IZPOLNJENA
Razpravo je zaključil predsednik Zveze TVD Partizana
£3	ST«*
nlJi sredstev, ki jih posamezni občinski in okrajni odbori niso mogli -ali niso hoteli dati na voljo, pa tndi druge politične in
srečati se z Ma-džarsko, ki so t dosedanjih nastopih tolkli Brazilce s 7:6 in Japonce 12:2.
Na atletski stezi jo na 100 m zrna-eal Nemec Gerpaar z odličnim časom 10,5. med atletinjami pa je Mia v skoku x risino najboljša Romunka Balasz z 1.66 m. V krogli med moškimi je zmagal Rus Ovsepijan z znamko 16.57.
Jugoslovanski atleti so v vseh nastopih dosegli relativno zadovoljive
konkurenca zelo huda. V teku na
petek od 36.30 do 17.30: cicibani -	.	_	...	.___ .	-	—
ženske vsak ponedeljek in četrtek	Jf	Gmjic	pla*fral	na	peto
je naglasil, da je letošnji prvi	od	I6.no	do 17.30: moška deca fdo	^esto	s časom	0. zmagal	pa	je
festival vzlic v^sinu kar ie bilo	leti	vsak torek in petek od	Oberste z	4S.0.
T , vziic vsemu, Kar je o.io 3? 30 dQ ng 30; ženska deca {do 1Q V fmaln žensk v teku na 800 m
zaaj m prej izrečeno kritičnega	vsak	ponedeljek	in	četrtek	Mia. Rajkova po hudi borbi z
o njem, razgibal ne samo dnu- od 17.30 do 18.30; pionirji (do 14 ->emko Doser tretja s Časom 2*t3.5, štva temveč vso mašo lavmost	let)	vsak torek in petek od 18.30	meatem ko j« zmagala, sovje taka	t©-
-T	-	f*Ya».	; VS°	Ja^rL°ft*	do	19.30;	pionirke (do 14 leta) vsak	babica	Emolajeva	z 2r42^.
nssiova. Neugodno je ponekod Bil je v bistvu vendarle visoko ponedeljek in četrtek od 18.30 do . Y._ tr<^toku je v finalu. nastopil
množične organizacije niso imele razpoložljivih sredstev iz tega Neugodno vplivala tudi olcotoost, da je bil vaditeljski kader prešibak, tako da ni mogel po želji dovolj temeljito pripravit: vseh vadečih.
V ostalem pa so prišli v razpravi do besede tudi zastopniki takih, okrajev, kakor n. pr. celjskega, ki so naglašali, da je bilo vzdušje po končanem festivalu nadvse ugodno in da je v partizanskih organizacijah zavladalo prepričanje, da je treba te festivale obnavljati in izpo poln j e v a ti.
Zanimivo je bilo slišati izvajanja tov. dr. Svetozarja Poliča, ki je sprožil vpaš atije, ali je bilo umestno, da smo na prtu festival pritegnili tolikšno število udeležencev in ali bi ne bilo za njegovo kvaliteto morebiti bolj priporočljivo, če bi jih bilo nekaj manj. toda teh dobro pripravljenih. S tem bi se znižali' seveda tudi prireditveni stroški in celotna taka manifestacija bi po kvaliteti privabljala tudi vso ostalo mladino.
Po svoji šegavi navadi je zaiel senčne in svetle strani ljubljanskih prireditev ob festivalu ‘tov. Arko iz Kočevja, ki je dal po eni strani priznanje organizatorjem za velik trud, ki so ga imeli s tako množico udeležencev, hkrati pa je na primer kritiziral podjetje »Slovenijašport«. ki je imelo prav takrat inventuro, ko so se hoteli pripadniki »Partizana« iz Kočevja obleči vsi do zadnjega v enotne majice, pa jih seveda niso mogli dobiti.
kvalitetna prireditev obenem 19.30:_ mladinci (do IG let) vsak topa tudi najboljša popularizacija mSdtoke^do is lJo^vshk “t
telesne kulture. Enotnost in pestrost prireditve je bila tako očitna, da so jo opazili in javno hvalili tudi opazovalci iz drugih republik in poznavalci
deljek in četrtek od 19.30 do 20.30. člani vsak torek in petek od 20.30 do 21.30: članice vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 2L30: starejši člani (nad 35 let) ob sredah od 17.45 do 13.30 in članice nad 35 let ob sredah od 17.00 do 17.45
tudi naš Jocič, ti pa je prišel šele >:	festo	mesto, s 14.65. V tej disci-
S-Jd, ie "ji najboljši prav tako Rus
R bakovski s 16.01.
t. teku na 1500 m J* Murat zased*! peto mesto (3:55.8), zmaca pa je tudi v tej disciplini pripadla Rusom, m speer Fipinu s časom 3:52.5.
podobnih nastopov v zveznem	ure
merilu. S tem je prvi slaven-	pripadnike	vpisujemo	pri
i -	* 4,- i , «	, «...	redni vadbi ali pa vsalc <!an od
Skl festival telesne kulture	i6. do 20. ure v društveni pisarni
opravil svojo osnovno nalogo in v Narodnem domu. Uprava izpolnil svoj prvobitni namen	ZVEZVA odbojkarska ltga
m na tej podlagi bo zdaj še la- MLADOST : BRANIK 3:2 žje gradil dalje. Razume se, da Maribor, 7. sept. v zelo napeti boino skušali v prihodnje razne	in P° zaslugi Zagrebčanov tudi
slabosti in pomanjkljivosti (tar	borbeni tekmi so odbojkarji Mla-
se da temeljiteje odstraniti. Dejansko pri festivalu m mogoče govoriti o neki prenatrpanosti celotnega sporeda, kajti prav ta gostota nastopov je dala vsej prireditvi pečat živahnosti in je bila obenem najboljši prikaz, kako raznolika in pisana je lahko dejavnost v partizanskih organizacijah.
Po zaključeni razpravi Je govoril podpredsednik tov. Trček o smernicah za bodoče delo v Partizanu, ki .ie analiziral telesno •vzgojo tudi v teoriji, pri čemer je poudaril, da večina ‘pripadni-
dosti danes zasluženo zmagali nad ekipo Branika 3:2 (15:11. 16:18. 15:13. 18:15. 15:5). Igra ni bila na posebni tehnični rivnl. Najboljši med gosti sta bila Mikina in Ja-kovic. med domačini pa sta ugajala Skrbinjek in Jurkovič.
Jugoslovana Lorger In Fetrušič
J pre?tetclh. na,110 m 2 o^-
rami plasirala v finale. Lorger je zmagal s. 14.3, Petrušič pa v svoji skupini s 15,0. V finalu na 400 m *' '
53 ^viraml le Zbegal Rus njtn s
Med ženskami je na 200 m zmagala Rusinja Itkina s 24.8, v kro- *« gll pa Zibina s 15,75 m.
V plavanju je bil na 3» m prsno zmagovalec Poljak Klopotov- MIPML skl s časom 2:45,3, med ženskami , na 400 m pa Vog (SZ) s časom	»	s'
5:32,6. Moška štafeta Nemčije je kot prva priplavala na cilj v času 9:19,7.
Kranjske dirke — prvi dan
A
Gorenjsko nogometno prvenstvo se zafeie jutri med članskimi, mladinskimi in pionirskimi moštvi. Letos so se prijavila nekatera nova moštva, tako da bo konkurenca in zanimanje zanio še vse večje. V okvir tega tekmovanja so sprejeli tudi nogometni klub iz Kamnika, ki je prei tekmoval v ljubi ianski nogometni podzvezi. Vsa moštva (članska in pionirska) bodo tekmovala v dveh skupinah, in sicer v kranjski in jeseniški, medtem ko bodo B moštva in mladinci igrali med seboj samostojno.
Množično strelsko tekmovanje na Gorenjskem. Občinski strelski odbori in strelske družine na Gorenjskem bodo organizirale množična tekmovanja s pištolami in samokresi, in sicer v okviru polfinalnega tekmovanja v Kraniu. Radovljici. Tržiču. Škofji Loki. na 31edu in .Jesenicah. Prvopla-sirani tekmovalci bodo oreieli lepa praktična darila in sl obenem pridobili pravico do nastopa v finalu, ki bo konec meseca v Ljubljani.
Na nedavnem plenumu Kolesarske zveze Jugoslavije so sklenili da bo dirka »Po Jugoslaviji« prihodnje leto spet potekala po Hr-vatski in Slovenili, v prireditvenem odboru sta v imenu KZS tov savorn in Cajhen.
t mednarodni nogometni tekmi za pokal evropskih prvakov ie enajsterica Crvene zvezde v četrtek v Luksemburgu premagala nasprotnika, in sicer prvaka Luk-
semburške Stade DUdelingen 5:0 (2:0). Beograjčani so -bili v tej tekmi izredno razigrani, tako da so se morali domačini v glavnem samo braniti — v Sofiji je v enaki konkurenci domače moštvo CNBA premagalo budimpeštanski Vassas 2:1 (2:0).
Na mladinskem državnem prvenstvu v košarki za moške v Beogradu je ekipa Ljubljane premagala Jedinstvo iz Tuzle 55:40. Borba za prvo mesto bo potemtakem le še med Crveno zvezdo in Ljubljano.
Disciplinsko sodišče NZJ Je kaznovalo igralca Veleža Zeleniko z dvomesečno prepovedjo igranja zaradi surove igre, hkrati" pa uvedlo disciplinski postopek proti igralcu Crv. zvezde Tasiču zaradi nešportnega vedenja nasproti gledalcem.
BRANJE
PLANINSKI VESTNIK št. 9 (za september 1957). Glasilo Planinske zveze Slovenije. Iz vsebine: Dolomiti — Kaprun — nekoč in danes — Logarček — riešivec — ali Uršlja — itd. Med društvenimi novicami: Otvoritev Tumove koče na Slavniku — Gorska cesta na Svetinje in Tolst — Plenum GO planinske zveze itd. Številka ,ie izredno leno ilustrirana. Tudi drobnega branja z vseh vetrov gora ,ie zbranega mnogo. »P V« izhaja mesečno in stane letno 400
Kranj, 7. sept. Fred .približno 4000 gledalci so se danes na dirkališču v Stražišču začele II. speedtvay dirke. Lepo vreme in izenačenost žal nekoliko maloštevilnih tekmovalcev so bile značilne za otvoritev’. Konkurenca je bila omejena predvsem na štiri Avstrijce in Jugoslovane, ker so Cehi in Madžari dan poprej odpovedali udeležbo.
Prvi dan so tekmovali po izločilnem sistemu, in sicer vseh 12 tekmovalcev, to je 4 Avstrijci in osem Jugoslovanov. Ze po prvih vožnjah se je videlo, da bo šlo za odločitev med vsemi Avstrijci in Jugoslovanoma Klemenčičem in Medvedom. To je pokazala tudi finalna vožnja, v kateri so kar trije Avstrijci zasedli najboljša mesta. Najhitrejši je bil Hartl, drugi za niim za Schenk. medtem ko sta Stoiber (Avstr.) in Klemenčič zaradi okvar na motorju odstopila. V ponovni vožnji za tretje mesto je bil zmagovalec Stoiber. ker je Klemenčič padel. Kranjski tekmovalec Jama ni irnel sreče, ker mu je takoj po startu odpovedal stroj.
Prvi dan na dirkališču pa žal ni minil brez nezgode. Med vožnjo štirih vozačev Baumana, Medveda in Hoferja ter Jame Je prišlo na ovinku do prevelike gneče, iz katere je Mariborčan Bauman
1 • • •   *  *	.	 **	l------------—--------—-J »■»	k/*, n v /jcu c o VDCCLl ailSfid,	I	tl
V n]jegOVI v ItallR’ Hidaki. To je bilo v njegovo ime se zelo pogostoma rojstni vasL Za-dnje tedne so dneh, ko se je Mussolinijeva sliži posiednja leta pri pranju
umazanega fašističnega perila, posebno pa še v zvezi z dokumenti in z lastnino familije Mussolini. Treba pa je pripomniti, da je Hidaka srečno izplaval, po brodolomu Osi, iz vseh nevšečnosti in je sedaj premožen tovarnar hladilnikov na Japonsekm. Čeravno je bivši diplomat pozabil na svoje stare prijatelje, ti niso pozabili na njega. Mussolinijeva nečakinja ga je tožila za poneverbo sedem velikih kovčkov, polnih dragocenosti, med drugim 180 kg srebrnine, drago kamenje, krzno, preproge, orig. gobelini, redki rokopisi in drugo. Hidaka ji je obljubil, da bo vse te dragocenosti prepeljal v Švico in jih spravil tam na japonskem veleposlaništvu. Ko pa je lastnica prišla v Švico, je v Bernu res našla kovčke, toda prazne. Hotela je na miren način rešiti ta neprijeten spor. Pismo so potovala na Japonsko in nazaj, toda iz-gleda, da .ie njihov prijatelj bil preveč zavzet s proizvodnjo hladilnikov, tako da Rosi sploh in odgovarjal. Sedaj ga je tožila in zahteva 100 milijonov lir odškodnine.
.Seveda je vsa stvar vzbudila pozornost in neki francoski novinar je že uspel najti Hidako v Tokiu ter ga je vprašal za njegovo mnenje o tem primeru, Zviti Japonec pa ne samo, da je demantiral, da je sploh kaj prejel od Mussolinijeve rodbine na hranjenje, pač pa je tudi trdil, da Mussolinijeve nečakinje niti ne pozna. Podobne izjave so dali tudi nekateri drugi uradniki bivše ja-
Na razstavi usnja v Offenbachu je neko podjetje razstavilo tudi žensko torbico, v katero lahko spravite nekaj diapozitivov rte bU močno ^lSoi^m ^S	ln	majhen	aParat za gledanje teh posnetkov
stroj, ki ga upajo do jutri popraviti.	,	,.	.
izidi: L Hartl, 2. Schenk, 3.	mnogo	pisali	o	njegovih	republika rušila in so dani
SšSSiT£kJ:	ml	hdLktatorjeVe r0db“* V sploš-
J.). 8. Hčfer (A.) itd.	nekega laoista leta m ie:«, hra-	nem metezu poskušali rešiti.
Jutri bodo dirke zaključene	od	naa m ]m je sedaj poskusila	kar se pač rešiti da. Osebnost
15. ure dalje.	vnovčiti. Ni jasno, ali so ti japonskega ambasadorja je bi-
dnevniki originalni ali pa so	la za take stvari zelo priklad-
Zenska Šahovska	oltmpia-	zelo dobra potvorba. Takoj za	na, ker ie lahko s svoiim avto-
DA	teni se je osredotočila pozor-	mobilom potoval tudi v Švico,
nost na proces o Mussolinije-	kjer je bil prav tako akredi-
vem zakladu v Padovi, ki ga	tiran.
bodo morali ponovno uprizoriti,
ker je eden od članov sodišča
ponske ambasade v Rimu.
si
Prvi poraz Jugoslavije
Emen, 7. sept. V IV. kolu ženske šahovske olimpiad« »o bili doseženi tile izidi:
I. skupina: Finska : Francija	storil	samomor. Da pa bo mera
0;o:l4>, Romunija : Iraka 145:0.5,	nolnn	aH kakor	»ra-rimn „
CSR : SZ o:l (1). Dvoboj iz m. •	ax* icaKor	pravimo, v
kola med Francijo in CSR se je	tretje	gre rado, se	je zopet po
napeto čakajo, kako bo iztekel pr<ces, ki ga bodo začeli oktobra v Rimu.
DRŽ. PRVENSTVO V V VODO
SKOKIH
Prvi uspehi Ljubljane in Naprijeda
Zadar, 7. sept. Danes se je v okviru Zadrskega festivala začelo tekmovanje ra državno prvenstvo v skokih v vodo na katerem nastopa 30 tekmovalcev štirih klubov, med njimi tudi ljubljanskih društev Ljubljane in Ilirije.
V predtekmovanjih sta bili med ženskami v skokih z deske 3 m najboljši Blanka Ibriks (Naprijed) in Branka Rubinič (Lj.), medtem ko = ta se med moškimi s stolpa najbolje plasirala Rudi Košorek '(Lj.) in Stje-pan Kralj (N).
končal 2:0. Vodi Sovjetska zveza s 4.5 (1) pred Nizozemsko in Romunijo ter Irsko.
II. skupina: ZDA : Avstrija 1.5: 0.5, Škotska : Miadžarska 0:0 (2), Luksemburg : Vzhodna Nemčija 0:2. V dvoboju la H. kola je Madžarska premagala ZDA 1.5:0.5. V tej skupini vodi Vzhodna Nemčija s 5 točkami pred Madžarsko in ZDA.
HI. skupina: Poljska : Danska 1:0 (1), Jugoslavija i Anglija 6.5: 1.5 (Timotejeva — Pricard o:l, Stadler — Trenmor remi). Belgija : Zahodna Nemčija 0» (2). Rezultat dvoboja iz m. kola med Anglijo in Poljsko je 1:1. Po IV. kolu vodi Anglija s 6.5 ( + ) pred Jugoslavijo s 4.5 in Zahodno Nemčijo 4 (2) točkami.
V V. kolu igra Jugoslavija kot črna proti Danski.
•
Za mednarodni šahovski dvoboj proti Madžarski, ki bo od 16.
do 10. oktobra, v Budimpešti, je bila določena naslednja naša ekipa:	Gligonč, Matanovič, Ivkov,
Fuderer, Karaklajič, S. Nedeljko-vič, Rabar, Bertok, Djuraševič in Rakič. Rezerve bodo odrejene pozneje.
zomost svetovnega tiska obrnila k _ tožbi, ki jo je -vložila Mussolinijeva nečakinja in v katero so vmešane tudi službene japonske osebnosti.
Ne gre namreč za majhno stvar. Gre za dragocenosti v vrednosti okoli 100 milijonov lir. Toliko naj bi veljale dragocenosti, ki jih je hčerka Mus-
ppt
k5T
_	Neki nemški fotoreporter je presenetil znanega klovna Charlesa
Zgodaj si prišel danes domov, Eivela, kako je igral svojemu psičku »Nockiju« neko francosko dragi!	popevko.	Kakor je videti, je psičku popevka zelo ugajala.
114
r-če boste vdrli s silo, vas ustrelim!« je znotraj zaklical razburjen glas.
Bila je Joan.
»Joan, si ti? Poglej vendar skozi ključavnico — jaz sem,
Jim!«
Stopil je nekaj korakov nazaj, da bi ga lahko videla. Ta hip je začutil, da mu je z glave odneslo klobuk, in hkrati zaslisal strel. Naglo se je obrnil, da bi se nevarnosti ubranil, vendar pa ni mogel nikogar odkriti.
Nato so se odprla vrata.
»Ostani notri!« je zaklical. »Za božjo voljo, nikar ne hodi
ven!«
Zopet je padel strel. Krogla je udarila v zid. Odhitel je skozi vrata in jih s treskom zaloputnil za sabo.
»Ah, tako sem zadovoljna, da si tukaj!« je ihtela Joan. »Ah, Jim, bojim se — saj je tako grozno!«
Pomiril jo je.
»Ali si se skrila v grmovje? Do tja sem sledil tvojim sledem — te je mar videl?«
»Sele ko sem bila pri hiši, se je pognal proti meni/Gospa Cornfordova ga je bila že nekaj časa opazovala in zaprla vse
oknice.«
Oknice so se lahko zapirale in odpirale od znotraj. Jim je previdno poskusil eno odpreti in pogledati ven, ali komaj jo je premaknil, ko je že strel razbil šipo.
»Mislim, da je najbolje, da počakamo. Welling bo vsekakor shele slišal. Ostane nam le še upanje, da Hamon zaradi mojega naglega bega domneva, da nimam orožja, in bo prišel bliže.«
»Kaj nimaš revolverja?« je vprašala boječe.
Pokazal ji je svoj mali revolver.
»Samo tole stvarco, ki je razmeroma neuporabna in pomaga le od blizu.«
Jim se ni motil. Hamon je dobro vedel, da bi Jim ne bil zbežal v hišo, ko bi imel pri roki revolver, vedel pa je tudi, da boao streli kmalu priklicali pomoč. Ce je hotel Hamon svoje maščevanje, ki ga je pripravljal zadnje tri mesece, skončati, je moral naglo ukrepati.
Pognal se je iz svojega skrivališča in stekel skozi vrt. Kot je bil pričakoval, ni iz hiše nihče streljal* nanj. Oziral se je naokrog, da bi našel kak predmet, s katerim bi lahko vdrl vrata. Zagledal je veliko skladovnico drv. Pohitel je k njej, vzel najtežjo klado in jo zvlekel k vratom. Vsa hiša se je
stresla in kazala, da se bo zrušila pod njegovimi strašnimi udarci. Jim je stal v predsobi in Hamonovo početje skrbno opazoval. Vedel je, da ključavnica ne bo več dolgo zdržala.
»Brž se umaknita,« je tiho posvaril Joano in gospo Corn-fordovo. Sam pa je smuknil skozi vrata v sobo, ki je v njej Farringdon tako tragično končal življenje.
Spet je začel Hamon udarjati s klado po vratih in ključavnica je popustila. V naslednjem trenutku je odprl vrata in stopil z revolverjem v roki v predsobo. Zagledal je odprta vrata in domneval, kdo je stal za njimi.
»Pridi ven, pes!« je kričal.
Na slepo srečo je ustrelil v sobo in skoraj zadel Jima v obraz. Jim je počakal na drugi strel in se zatem nepričakovano pognal s svojim malim črnim revolverjem v predsobo.
Preden je utegnil Hamon vnovič ustreliti, je Jim pritisnil na petelina. Ali čudno — temu ni sledil strel. Iz cevi je puhnil le bel dim in planil Hamonu v obraz. Ta je iznenada začel loviti zrak in se nato težko zgrudil na tla.
»Odprite vsa okna,« je naglo ukazal Jim. In ko sta ženski to storili, se je previdno približal nezavestnemu. V tem trenutku je prihitel po stezi Welling z uradniki.
»Mar ni to čudovita stvarca?« je vprašal Jim ponosno in pokazal Wellingu svoj mali črni revolver. »Nikoli še nisem imel v njem naboja, ni za to izdelan. Ko pritisnem, puhne iz cevi le steber amoniakove pare — in kar na zelo pomembno daljavo.«
Uradniki so nadeli Hamonu, dokler je bil še nezavesten, prisilni jopič in ga spravili na varno. Šele pozno popoldne se je vrnil Welling v Creithov dvorec. Bil je zelo utrujen in zdelan, vendar je bil z uspehom zadovoljen in oči so mu zmagoslavno sijale.
»Končno šem odkril Hamonovo skrivnost,« je rekel, ko jim je govoril, vendar pa je predvsem nagovoril .Tima
»In s tem se tndi vse pojasni. Ne morem razumeti, kako da nisem takoj našel rešitve, ko sem zvedel, da ropate bančne in depozitne blagajne zato, da bi dobili v roke neko listino — ki je Hamona težko obremenjevala. Je pa tudi mogoče, da postajam sčasoma star in otročji.«
Lord Creith je stal kraj ognja in se grel.
»Kaj ste sedaj dobili listino, Welling?«
Detektiv se je nasmehnil.
»Tukaj je,« je rekel in privlekel na dan Hamonovo listnico.
»Zdi se mi malone neverjetno, da je imel Hamon to listino vedno s seboj, ko bi ga bila lahko vsak hip spravila na vešala.«
»Zakaj je pa ni zažgal?« je vprašal lord Creith.
Namesto odgovora mu je Welling izročil listino.
Lord Creith jo je prebral z nagubanim čelom. »To bi pa bil res lahko zažgal,« je začel.
»Obrnite jo vendar!« je odvrnil Welling mirno.
Lord Creith je storil, kot mu je bilo rečeno in nekaj časa brezmočno strmel v papir.
»Moj bog!«
Obtožba je bila napisana na hrbtni strani nakazila na angleško banko v višini sto tisoč funtov.
"Nekega zelo mrzlega januarskega dne, ko je vsa dežela ležala pod globoko snežno in ledeno odejo in so bile vse reke in potoki od brega do brega zamrznjeni,, sta stopila Joan Carstonova in Jim Morlake iz creithske cerkve. Sedaj sta bila v resnici poročena. Popoldne sta se odpeljala v Jimovem avtomobilu proti Londonu in na Joanino posebno željo naredila ovinek mimo Ascota.
»saj menda nimaš ničesar proti?« je vprašala Joan že desetič, ko je avto drvel po cesti za Bagshot.
»Nikakor ne, ljuba. Lepo, da si se na to spomnila.«
»Bii je otrok, romantičen, vendar napačno voden mlade-nič, ki je imel pred seboj mnogo obetajočo kariero in čutim, da ga je to uničilo.«
Mislila je Ferdinanda Farringdona in Jim jo ie razumel. Ustavila sta blizu mesta, kjer so temne smreke z; . ne r.ialo ljubko cerkev. Ko je izstopil, mu je dala velik šop lih ih'j,
»Položi jih na oltar, Jim.«
Prikimal je in zaprl avtomobilska vrata.
Bilo je nenavadno mrzlo. Veter mu je vdira skozi krznen, plašč in prsti so mu otrdeli od mraza. Vendar je bila cerk ica kljub mrazu in zimi prijazna, in to celo na tak • p- • -i dan. Ko je hotel stopiti k vratom, je iznenada obstr i	;	na
stopnicah je zagledal zgubano postavo. Pohitel je ,i _ . zastrmel v mrzel in siv obraz, ki je mrtev sijal vadni lepoti. Le kakšna blazna misel je bila pk. n :la ckivaita k tem vratom umret v nočnem mrazu?
Jim se je ozrl. Nikogar ni bilo v bližini. Sklonil se is položil lilije v mrtvečeve roke.
Nato se je odkril in se vrnil k avtomobilu K' O N k! Q
ieki
nens v.v, .