fov. 215. Velja po poŠti: U celo leto naprej K 26"— I> H „ ,, 6 50 „ ,, 2 20 V upravništvu: a celo leto naprej K 20'— ti pol leta „ „ 10-— ti četrt leta „ „ S'— a en mesec „ ,, li poSllj. na dom 20 Hi ms mesec. Posatnezn« Stev. 10 h. 0 Ljubljani, u sredo, dne ZO. septembra 1905. ti pol leta ti četrt leta ti en mesec Uredništvo 1« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez urggn.sivu 'dvor|J^ nad tlskarno). _ Rokopisi se Sie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (Jrednlikega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Leto mm. Inserati: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat . • • • 11 » za trikrat .... 9 „ za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. Upravništvo Je » Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -_1_ Vsprejema naročnino, inserate In reklamacije. llpravnlSkega telefona Stev. 188. »Zavodi sil. Stanislava". Jutri se otvori učilišče in odgojevališče za slovensko po naukih hrepenečo mladino, kateremu je ljudstvo dalo ime .škofovi zavodi". To bo svečan in slovesen dan, ki je vreden, da se ozremo nanj z veseljem in s ponosom-. Ko je ljubljanski knezoškof prišel v Ljubljano, je kmalu videl, česa je treba. Dijaški shod je izjavil: »Krščanske podlage ne maramo", v časopisju je vedno bolj sirovo butal na dan poganski ateizem, ki je dosegel ravno zdaj svojo višino. Zato je škof sklenil, da s pomočjo vsega vernega ljudstva svoje škofije postavi velik zavod krščanski vzgoji in omiki. Načrt, ki ga je objavil v božičnem pastirskem listu, je bil nekaj tako velikanskega, da je malokdo upal, da se bo mogel tudi izvršiti. Sirovi liberalizem se je čutil zadetega v srce. Prej so liberalci peli škofu ,Ho-sana!" Bil jim je takoj po prihodu najlju-beznivejši človek in najvzornejši rodoljub. Odkar je pa sklenil, da zgradi katoliško gimnazijo s konviktom, ni njihovo sovraštvo do njega več poznalo mej. »Slovenski Narod" je takoj objavil liberalni oklic, da se mora ta škofova nakana preprečiti. Delali so na dva načina: Ljudstvo so hujskali, da naj ne dd nobenega beliča za zavode, na oblasti so pa pritiskali, da naj preprečijo zgradbo sploh. Dubro bi bilo, ako bi se objavila vsa kronika zidave tega zavoda. Naj bi se objavili vsi hujskajoči članki »Slov. Naroda", vse rotenje liberalcev, in temni naklepi, ki so jih kuhali med seboj! Naj bi prišlo na dan vse, kar so liberalci govorili in zahtevali pri deželni vladi kranjski in pri ministrih ra Dunaju! Naj bi se objavile vse malenkostne in včasih uprav smešne seka-ture, s katerimi so razni organi zavlačevali in podraževali stavbo. Naj bi se to vse zbralo in popisalo, da se razkrije potomcem dober del kulturnega položaja v Slovencih v času, ko se je čutil ljubljanski škof prisiljenega, da postavi nov zavod krščanski vzgoji in omiki! Kdor bo to bral, bo rekel LISTEK. Res treba je bilo energične roke, treba je bilo idealne požrtvovalnosti in neomajnega zaupanja v zmago krščanske misli, da se je vse to premagalo. Ti zavodi so res kulturno Dostojevski, Vladimir So-lovjev in sedanje gibanje za reformo rusko cerkve. Mnogo se ugiblje in razpravlja o vzrokih, ki so dovedli rusko cerkev do takega hlapčevstva in odvisnosti od držav, oblasti. Zanimivo je zvedeti, kaj veliki ruski du hovi mislijo o tem razmerju. Med vsemi sodbami je zelo posebna, osamljena in pristranska sodba Dostojevskega, največjega psihologa ruskega. Malokdo je bil tako prešinjen krščanske misli kot on, Verski problem je napolnjeval njegovo dušo in postal je zadnje leto celo eksaltiran; bil je globok, bolesten mistik, kar se pozna vsem njegovim povestim, ki jih je spisal na večer svojega življenja. V znamenitem romanu »Bratje Karamasov" je mnogo modroval o ruski cerkvi in njeni svetovni misiji. Prepričan je bil, da more zgolj živo, nekako tajinstveno, notranje krščanstvo rešiti človeštvo njegove najhujše rane, verske brezbrižnosti in moralne de- ljubljanski planjavi tisočerim, ki se vozijo mimo njega, sredi razburkanih strasti sedanje dobe neprenehoma kliče v spomin, da je slovenski narod za kaj višjega ustvarjen ! dejanje. Koliko debat, ktftikp- političnih spletk, koliko parlamentarnih borb je treba v Avstriji, preden si pribori majhen, zaničevan narod eno ljudsko šolo, eno gimnazijo, da ne rečemo — eno univerzo ! In tu je slovensko ljudstvo iz lastne moči, brez tuje pomoči, samo iz sebe ob najhujšem nasprotovanju ustvarilo na besedo svojega ljubljenega škofa zavod, kakršnemu daleč na okoli ni enakega tudi med večjimi narodi. Zgradba je krasna, ne le na zunaj ampak tudi notranja uredba je tako izborna, da nudi vse, kar se zahteva od najmodernejšega učnega zavoda. Vse, kar je moderna tehnika zgradb dosegla v svojem impozant-nem razvoju, vse, kar zahteva novodobna higijena, vse, česar želi pedagogika, vse, kar zahteva znanost — vse je tu uporabljeno z največjo vestno natančnostjo. Ljubljanski škof se ni ustrašil nobenih žrtev; brez strahu pred vsemi težkočami, vedno pogled uprt samo v veliki smoter, ki si ga je bil stavil, je prekoračil vse ovire, da je ustvaril v resnici vzoren zavod. Jutri se zber6 ob otvoritvi zastopniki vse škofije, da se zavod otvori z največjo slovesnostjo. Tudi mi se radujemo tega dne, tudi nam je to dan veselja in zmagoslavja, saj smo bili skozi leta prisiljeni, da smo z ostrino svojega peresa zavračali sovražnika, ko so gradili zidarji. z,avod dobi ime svetega Stanislava. Kakor si je ta ljubeznjivi svetnik, slovanski Alojzij, pravi vzor idealne mladine, v naj-nežnejših letih sredi pohušljive družbe ohranil najčistejšo krepost in najidealnejše stremljenje s svojim geslom : Ad altiora natus sum — za kaj višjega sem rojen — tako si naj tudi mladina, ki bo vzgojena v tem zavodu, začrta jasno pot navzgor — vedno višje, vedno k novemu duševnemu na i predku ! j In tako naj tudi ta krasni zavod na kadence, ki je posebno v Rusiji ustvarila toliko zločincev. Druga njegova vodilna misel — podobna Gogoljevi — je bila ta, da je slovanska Rusija edina poklicana, oživiti po vsem zapadu krščanstvo in zbuditi po zamrli Evropi novo versko življenje. Rusija je mogočna, sveta; ljudstvo je verno, dobro in ima med vsemi narodi največ smisla za evangeljsko postavo ljubezni. To poslanstvo ima zvršiti — ruska cerkev. Dostojevski visoko povzdiga ruske menihe in njihovo veliko ljubezen do Kri stusa. Kot temeljno razliko med rusko in rimsko cerkvijo pa označuje Dostojevsky to, da katoliška vera misli izpremeniti cerkev v državo, pravoslavna pa zasleduje ideal, pretvoriti vso državo v cerkev. Rimska cerkev, meni ta mislec, izkuša vso vero pozunanjiti, napraviti iz cerkve trdno državno organizacijo, ruska cerkev pa hoče odpraviti vso razliko med stanovi (?!), prešiniti vse z ljubeznijo Kristusovo in državo izpremeniti v preprosto krščansko občino brez hierarhičnih stopenj. z,ato Dostojevsky proslavlja svojo cerkev. Vse drugače je sodil veliki ruski mislec Vladimir Solovjev v svoji knjigi svote. Bog daj naši učeči se mladini obilo podpornikov! Za koroško dijaško podporno društvo. Bliža se 1. oktober, čas, ko morajo naši dijaki oditi na visoke šole. To je za uboge reveže navadno najhujši čas. Kako težko je spraviti vkup par desetakov, da je mladi človek vsaj za par tednov os'guran v velikem, tujem in draginjskem mestu, kjer ni dobre duše, ki bi se usmilila ubogega slovenskega koroškega dijaka! Kako težko se bori, prej da dobi kako inštrukcijo, ki ga ohrani pred najhujšim gladom! Rojaki! usmilite se naših koroških vi-sokošolcev! Dajte vsak par novčičev za naše dijaško podporno društvo. Kaj pomaga tarnanje po slovenskih uradnikih na Ko roškem! Ministrstva nam je ne morejo iz zemlje izkopati, slovenski Kranjci in Štajerci pa nečejo dohajati k nam v službe, ter se — ne brez vzroka — boje naših sodeželanov. Slovenske uradnike si moramo vzgojiti tedaj sami! V to pa je treba denarne pomoči našemu dijaškemu podpornemu društvu. Vsak dar se radovoljno sprejema in vsak krajcar, darovan našemu društvu, se narodu gotovo stotero povrne Darove sprejema c. kr. prof. J. A p i h, Celovec, Vetrinjsko obmestje št. 26. Do sedaj so društvu darovali: Po 200 K: Neimenovan dobrotnik; preč. g. kanonik in knezoškof. kancelar J. Vidovic (ustan.); po 100 K: g. c. kr. okr. sodnik v p. Franc Hrašovec v Gradcu povodom svoje 8 5 1 e t n i c e, s sledečim pismom: »27 let sem kot c. kr. okrajni sodnik na gorenjem Koroškem (v Sovodjem 17 let in v Spitalu 10 let) med Nemci kot narodnjak proti svoji volji, akoravno v svežem zdravem zraku, po obstoječi sodbeni upravi preživel in svojih 8 otrok narodno zavedno odgojil. Za hvaležni spomin pošiljam ustanovnino o moji 85. obletnici." Naj bi našel naš vrli beloglavi, a v srcu in du hu še vedno čili graški narodnjak dosti posnemalcev! Nadalje še 100 K: posojilnica v Sp. Dravogradu (ustan. 1. obrok); 50 K posojilnica v Velikovcu in še mnogi rodoljubi po manjše »La Russie et 1' Eglise universelle" (Pariš 1889) Njegova izvajanja so približno tale: Bizantska cerkev zasleduje enostranski ideal popolne ascese, ona beži pred svetom. Katoliška cerkev pa hoče prekvasiti državo in človeško družbo z idejami krščanstva; ona izkuša oživiti plemenito in veličastno socialno uredbo; pravoslavje se je medtem odtujilo tej nalogi in ustvarilo je mrko me-niško državo na gori Atos, ki povsebuje zatajevanje in samoto, škodljivo za prebujo verske misli med človeštvom Orientalska cerkev, pravi Solovjev, hoče priti v nebesa nedotaknjena od sveta z belo obleko, kajti ona je preveč mistična in se ne udeležuje svežih, oživljajočih socialnih bojev. Zapadna cerkev pa je pogumna stopila v življenje, poškropljena je od blata in bede, pa se ne ustraši reformatorskega dela na svetu. Solovjev osvetljuje svoja izvajanja z neko rusko legendo. Nekega dne, tako pripoveduje ta legenda, sta šla sv. Nikolaj in sveti Kasjan na izprehod Tedaj sta videla na širnem polju kmeta, ki se je trudil na na vso moč, da spravi svoj voziček iz blata, kamor ga je bil zavozil. Sveti Nikolaj je pozvai tovariša, naj pomagata revnemu mu Nova pogajanja o rešitvi ogrske krize. Kdo postane na Ogrskem prihodnji mož, še ni gotovo. Splošno sicer sodijo, da grof Janez Zichy, a kot homines regii se imenujeta tudi Lukasc in dr. Wekerle. Zichy baje namerava doseči sporazumljenje tako, da koalicija opusti svojo zahtevo o mažar-skem poveljnem jeziku, vladar pa ne zahteva višjih izdatkov za armado. Zichy namerava baje razpustiti zbornico, če se ne sporazume z združeno večino. Finančni krog: sodijo, da v kratkem skleneta kralj in večina mir. Pri nemirih v Czurogbaški stolici so zaprli 40 oseb. Nekaj izgrednikov in dva orožnika sta bila ranjena. V Bekeš Csabi so odkrili včeraj spomenik Ludoviku Košutu. Po slavnosti je obiskalo Frančiška Košuta več odposlaništev. Neki deputaciji je Košut rekel: »Vsa dežela se zbira okolu zastave, ki zastopa načela ogrske ustave. Končni smoter je ohraniti in izpolniti obstoječe pravice. Ideja neodvisnosti ne more hipno zmagati, prej morajo pasti gotovi predsodki. A to se še ni posrečilo, ker obdajajo kralja možje, ki niso Mažari*. Vojno ministrstvo je ukazalo, da se smejo dajati dopusti le obolelim vojakom in se zato razveljavijo vsi že dov< Ijeni dopusti. Ta odlok ostane veljaven do 10. oktobra. Veleizdajalci na Ogrskem. Barffyjevim pristašem je jako neprijetno, da je njihov glavar zapleten v vele-izdajalsko Ziganyjevo zadevo. Vso stvar so nameravali zaviti tako, da bi ne škodovala Batiffyiu Vest. da je izginilo Bacffyjevo pismo na Z'ganyja, jih je ojunačila in priob čili so besedilo pisma, ki ga je baje pisal Bacffy Ziganyju. Ta objava slove: .Cenjeni gospod Bat\ffy Prebral sem brošuro, a ni potrebno, da se prestavi v mažarščino. Budimpešta, 16. avgusta 1905 " Brošura »Ogrska kriza in H ihenzolernci" je pa izšla dne 18 avgusta A višji budimpeštanski glavar Bela Rudnay je v »Az Uisagu" iziavil: Pojasnilo je popolnoma napačno. Barffyjevo pismo res obstoji in Barffyja hude kompro-mituje. Vsebine pisma pa ni hotel izdati. Vsa stvar je za Banffyia jako neprijetna. Postal bi bil namreč sam rad ogrski ministrski predsednik in na Dunaju so resno mislili poveriti Bariftyju sestavo nove vlade. A odkrita zarota je preprečila Banffyieve načrte. Merod.ijni krogi so bili prisiljeni žiku, sveti Kasjan pa se je branil, ker ni hotel umazati svoje bele štole. Sv. Nikolaj pa je nato sam pristopil k možu in kmalu sta izvlekla voz iz blata. Po smrti ga je v nebesih karal sveti Peter, ker je imel talar ves raztrgan in poškropljen od blata, sveti Nikolaj pa mu je povedal, kako je pomo-gel siromašnemu kmetiču. Nato ga je sveti Peter pohvalil in Bog je svetega Nikolaja v nebesih poveličal. Sveti Kasjan je simbol pravoslavne, sveti Nikolaj pa katoliške cerkve. Katoliška cerkev je preosnovala Evropo, vodila v njej vse gmotno in duševno življenje, ustanovila vso prosveto. Pravoslavje hoče ohraniti zgolj svojo čistost, svojo or-todoksijo, katoličanstvo pa združuje z božjimi silami tudi človeške, da zadosti vsem potrebam ljudstva. Verski ideal vzhodne cerkve ni sicer napačen, toda enostranski in nepopoln. Ruska cerkev moli, katoliška pa moli in dela. Solovjev je zadel pravo. F. T. prenehati z Banftyjem pogajanja o sestavi vlade. Notranje politični položaj. Gautsch zaslišuje voditelje raznih političnih strank. Včeraj je zaslišal Čehe, dr. Pacaka, dr. Si-lenega in dr Žačka, nadalje Nemce dr. Der-schatto, dr. Gressa in barona Merseya. Prihodnji teden zasliši nemški odsek četvorice. »Bohemia" se jezi, da so pogajanja tajna, češ, da je to ugodno za Cehe. Poročajo, da namerava Gautsch označiti v zbornici svoje stališče glede volivne preosnove na Ogrskem. Državnozborsko zasedanje bo baje kratko. Vlada namerava namreč sklicati 10. oktobra deželne zbore, ki bodo zborovali en mesec, nakar zopet skliče državni zbor. V ponedeljek zboruje parlamentarna komisija češkega kluba. — V Brnu so protestirali socialni demokratje na shodu, ker je ugovarjal Gautsch splošni volivni preosnevi na Ogrskem. Proti Gautschu nameravajo odločno nastopiti v prvi zbor nični seji krščanski socialci in socialni demokratje, ker je preprečil volivno izpremembo na Ogrskem. Vesti z Balkana. Sofija, 18 septembra. V ruščuški poljedelski banki je zmanjkalo 136000 frankov. Sumljivi so nekateri uradniki. Carigrad, 18. septembra Zaradi atentata na smrt obsojeni Vavtanian pride še z nekaterimi Armenci zopet pred sodišče. Grška četa je sežgala v bolgarski vasi Be-zoni 5 hiš in obesila bolgarskega vojvoda Aleksandra. Konzuli zahtevajo od vlade var nostnih priprav ob pogrebu vojvode. Carigrad, 18 sept. Arabci so uničili dva bataljona sultanovih čet na cesti vSanaain iznova začeli oblegati stoli-cejemena. — Sultan se silno boji kolere in je odredil najstrožjo karantano v pristanišču carigrajskem. Drugo mirovno posvetovanje v Haagu. Iz Peterburga poročajo, da namerava ruska vlada povzročiti drugo mirovno posvetovanje v Haagu. Kakor znano, je nameraval sklicati drugo mirovno posvetovanje ameriški predsednik Roosevelt, ki je pa opustil svoj načrt, ker prizna, da ima Rusija zato več pravice, ker je ruski car povzročil prvo mirovno posvetovanje v Haagu. Roosevelt namerava podpirati Rusijo, da pride do drugega haaškega mirovnega posvetovanja. Shod nemške socijalne-de-mokracije v Jeni. Nemški socijalno-demoi. raš&i poslanec Molkenbuhrje govoril v včerajšnji seji o podraženju mesa. Predlagal je resolucijo, ki naj se izjavi proti nepotrebnemu zapiranju meji pri uvozu tuje goveje živine in proti prepovedi uvažati v Ncmč.jo inozemsko mes6, jtzike, klobase, Comed Beef itd. Colnine na krmo naj se odpravijo, ker je ugovor vladnih organov, da je inozemska krma zdravju škodljiva, docela ničev. Te postave so dane zgolj na ljub« agrarcem. Predsednik shoda je nato protestiral proti kršenju govorniške svobode v Nemčiji, kar nemško državo osmeši pred celim svetom. Vsled te borniranosti nemške vlade je mogel v Berolinu govoriti Jaures, v Badenu pa ne Adler, dasi so ti govori imeli namen, da odstranijo nesoglasje med Nemčijo in Francosko. oklenili so naposled resolucijo, ki pravi, da so poizkusi, vneti med Nemčijo in Angleške vojsko, brezvestni in zločinski; socialna demokr cija bo z vsemi močmi delala na to, da se vojska med tema državama prepreči. Kakor se vidi, so se soci jalni demokrati doslej bavili zgolj z mednarodnimi političnimi odnošaji. Radovedni smo, kdaj začno z gospodarskimi vprašanji in kako jih bodo reševa i. Nemiri na Kavkazu. Položaj v Baku h Bakua poročajo 18. t. m.: Dasi je mesto navidezno mirno, je preb valstvo še vedno razburjeno. Promet sicer narašča in odprtih je tudi že več trgovin, a vkljub temu je bilo 17. t m. v mestu več bojev, v katerih je bilo ub.t h in ranje nih mnogo oseb. Mesto izgleda kakor po sovražniku osvojena trdnjava. Na cesti spremlja prebivalce vojaštvo. Delo po tovarnah in delavnicah počiva. Vojakov je še vedno premalo, vsled česar Tatari in druga sodrga še vedno plenijo. V Odtsi so ukr-cali eno pehotno divizijo z 18 brzostrelnimi topovi. Vojaki odpotujejo na Kavkaz. Kakih 2000 oseb je napadlo 18. t. m. ponoči na postaji Abaša neki voz, v katerem so bili jetniki. Med vojaško stražo in napadalci se je vršil boj. Uoitih in ranjenih je mnogo napadalcev, a tudi vojakov. Iz Tiflsa poročajo, da so napadli Tatari pet omnibusov, na katerih so se peliali armenski begunci. Tatari so pomorili Armence, Armenke pa odgnali v sužnost. Baku, 17. sept Ves Baku je razdeljen v dva tabora: v Tatarje in Armence. Da ne izzivajo vojakov, so nehali streljati in se ubijajo s .hladnim orožjem". Ubili so inženirja Paatova. Oropali so poštni urad v Čia-turah in ukradli 6000 rubljev. Nemiri v nemški jugovzhodni Afriki. Iz Dar es Salama brzojavljajo: Misijonski postaji Hijangao in Lukuledi so vstaši porušili. Umorili so misijonske sestre Wal-burgo in Avio. Misijonarji iz Kigonsere so zbežali v Wiedhafen. Maroko. „DaiIy Telegraph" poroča iz Tangerja: Belgijski parnik „Ville de Bordeaux" je vtihotapil v Fedali mnogo orožja in streliva. V zadevo so vpleteni neki Nemec, neki Francoz in neki Belgijec. Kongres o delavskem zavarovanju je obravnaval včeraj o splošnih vprašanjih delavskega zavarovanja. Govorili so Hjeld s Finskega o pokojninskem zavarovanju na Finskem, Magaldi iz Rima e italijanskem zakonu za slučaj nezgod, Pomlet iz Pariza o francoskih delavskih zavarovalnih zakonih, Steiger o splošnem zavarovanju v Švici. Debata je bila jako živahna. Rusija. Rusko Poljsko. Komisija Sol skega je končala posvetovanja o načinu volitev na Ruskem Poljskem Odobrila je načela, ki jih je predlagal generalni guber-nator in ki smo jih že priobčili. V Varšavi so poostrili vojno sta-n j e. Vedno bolj so se množili politični umori in napadi na policijo. Preteklo nedeljo sta obkolili policija in vojaštvo več judovskih sinag«g. Vse obiskovalce so preiskali in zaprli 20 oseb. Zaprti Francozinji. V Odesi so zaprli dve Francozinji, ker sta vtihotapili hujskaječe oklice. Shod ruskih posestnikov. Minister za notranje stvari je dovolil, da sme sklicati elizabetgradsko zemstvo shod ruskih posestnikov. Na shodu nameravajo obravnavati agrarna vprašanja. Nezanesljivi vojaki. »Eve-ning Standard" poroča iz Odese: Polk Prayski iz Nikolajevska, močan 6000 mož, ostane za kazen dve leti v Sibiriji. Stalno moštvo in reservisti so politično nezanesljivi. V Sibi riji obdrže za kazen 40.000 vojakov iz Južne Rusije ker jim ne zaupajo. Moskovsko zemstvo je sklenilo, da se začne takoj deliti pomoč stra-dajočemu ljudstvu. Svet višjih ženskih kurzov v Moskvi zahteva, da se avtonomija vseučilišč raztegne tudi na te kurze Uboji V H a r k o v u je odvetnik Levčenko ustrelil štirikrat na inženirja Foltanskega, ki je d«»bil 3 nevarne rane. — V R i g i so zasledili prav zverinski umor dveh judovskih dečkov Notkin. Morilec je priznal, da ju je ubil, da bi ju oropal, a je dobil samo eden rubelj in srebrne uro. Angleži v Aziji. Iz Londona poročajo, da namerava indijska vlada graditi železnico črez prelaz Khyber do Afganistana Ta železnica je zgolj z vojaškega stališča strategiškega pomembna in pravzaprav delo generala Kitche-n e r j a. Doslej je železnica vozila le do Pešavarja, afganski emir pa doslej še ni do volil, da bi železnica stekla črez afgansko mejo. Seveda nagovarja Rusija emirja, naj ne odneha in vztraja pri svoji prepovedi. Protiverski ukaz v francoski armadi. .Eclair" poroča, da je francosko vojno ministrstvo ukazalo, da vojaške slavnosti ne smejo imeti verskega značaja. Na Francoskem so imeli namreč dozdaj pri vojaških slavnostih navado, da so naročili ob slav nostih maše zadušnice za svoje padle tovariše. To je zdaj prepovedano in seveda upi-jejo »svobodoljubni" francoski framasoni, da je to velikanski naprtd;k, ki zagotavlja v bodočnosti gotovo zmago francoski armadi. Po vojsbi. »Berliner Tageblatt" poroča iz Ne\v Yorka: Neki japonski mirovni pooblaščenec je izjavil, zakaj so končno Japonci opustili svoje zahtevo o vojai odškodnini. Nadaljevanje vojske bi stalo ne g'ede na človeške žrtve zopet toliko denarja, kolikor je stala dozdajna vojska. Položaj Rusije pa tudi ni bil tak, v kakršnem so bili Francozi 1871., ko so morali Francozi drago plačati, da so odšle nemške vojaške čete iz Francije. Med včerajšnjimi brzojavkami smo poročali, da je japonski admiral Katoga napadel s kri-žarkami „Idzuni" in „Suma" Petropavlovsk, obstreljeval mesto in razrušil v obližju svetilnika več hiš. O tem boju še poročajo, da so sovražniki opienili več skladišč za smodnik, pomorili mnogo živine in vzeli prebi-vavcem orožje. Okrožni načelnik je po begnil z rodbino v notranjo deželo. Japonci so vzeli tudi ladjo „Australia", ki je last »Ameriške trgovske in industrijske družbe v Kamčatki". Ranjen ali ubit ni bil nihče, j Admiral Katoga najbrže še ni bil obveščen, j da je že sklenjen mir. — Witte je došel 18. t. m. zvečer v Cherbourg, odkoder je odpotoval v Pariz, kjer ostane štiri dni in obišče francoskega predsednika Loubeta. Iz Pariza potuje v Bruselj, kjer obišče svojo hčer, nakar se podd v Peterburg, da poroča carju ustmeno o portsmoutskih poga janjih. Witte se je udeležil na ladji vseh družabnih iger, pustil se je fotografirati in je podpisal šest koncertnih vabil. Kitajec naj plača! »Shangai Times" poroča, da je japonski poslanik v Pekinu zahteval ed kitajske vlade, da mora plačati Kitajska Japoncem 30 milijonov funtov, ker so ohranili v vojski njeno celekupnost. Šele potem pokliče Japonska svoje vojaštvo nazaj iz Mandžurije. Koreja nezadovoljna. Nezadovoljstvo z japonsko vlado silno narašča v Koreji. Tolpe Korejcev se na pravljajo v Soul, da ugovarjajo proti japon skemu ižesu; japonski orožniki jih s silo razganjajo. Denarja manjka. Japonska vlada je potrkala na pariški borzi za posojilo po 4 %. Odgovorili so ji, da v sedanjih razmerah bi si vsak premislil, preden bi kaj posodil Japonski tudi po 5 %. Ob začetku vojske je japonski dolg znašal 519 milijonov jenov. Nato s» prvi dolg najeli doma — 150 milijonov jenov; kmalu potem 100 milijonov na newyorški borz1; pozneje še 180 milijonov na domačem denarnem trgu. Kmalu so rabili še denarja in dobili so 120 milijonov po 6%, a samo 86 za 100. A kmalu je bilo treba še 580 mili jonov. K sreči je padel Port Artur in borze so j'h začele prijazneje gledati. Dobili so 300 milijonov po 41/2% (90 za 100) in 100 milijonov doma po 6%. Tako so Japonci imeli do poldruge miliarde dolga, kar je skero 7 5 miliard kron! To je ogromna vsota, zlasti če pomislimo, da znaša japonski proračun samo eno osmino ruskega. Izpred sodišča. Mestna občina in „Kasino((. Danes in jutri se vrši, kakor smo že včeraj na kratko poročali, pred tukajšnjim sodiščem razprava o tožbi mestne občine proti društvu „Kasino". Doslej sta bila zaslišana kot izvedenca gg L e h n e r in Z a k o t n i k o vprašanj", ali je veranda pred kazino stalna stavba v smislu § 418 obč. drž. zak., ali pa le provizorična in premakljiva zgradba. L e h n e r je potrdil, d a je to stalna (!) stavba; Za kotnik pa ravno nasprotno Vpra šanje je. ali bo sodišče sklenilo, da se zasliši še tretji izvedenec. Zaslišane bodo priče mestne občine, ki bodo potrdile, da je tlak na prostoru pred »Zvezdo" dala napraviti 1. 1873. ali 1874. mestna občina in da se je vsa leta sem porabljal ta prostor tudi splošno od občanov, zlasti ob času, ko tam ni bilo miz, po zimi in ob slabem vremenu. Nemške priče bodo pa zaslišane o trditvi kazine, da je stala od leta 1850 do 1886 pred kazino v letnem času ravno tako velika veranda ko sedaj, ki se je le čez zimo odstranila in da se je leta 1886. s privoljenjem občine postavila sedanja veranda. Zaslišanih bo skupaj okrog 40 prič, med temi vse nemške korifeje ljubljanske. Razprava se je pričela danes ob 9. uri. Sodišču predseduje deželnosodni svetnik Andoljšek votanta sta svetnika dr. Hauffen inTrauner, zapisnikar je dr Oblak Mestno občino zastopa dr. T r i 1 1 e r, društvo »Kasino" pa dr. Eger. Priče se skupno zaprisežejo. Potem predlaga dr. Eger še nekatere priče, istotako predlaga dr. T r i 1 1 e r, naj se zaslišijo Lovro Malin, Anton Ažman in Franc Topolavc, ki so sodelovali pri zgradbi one verande, in pa Fran K r a p š , kavarnar, FranPerdan in Aleksander G o t z 1, ki bodo potrdili, da je bila veranda delana v smislu ukaza kazinskega društva tako, da se vsak čas lahko podre in zopet postavi z istimi deli tam ali pa na kakem drugem zatopripravnemmestu. Ta veranda se je ob priliki potresa tudi res podrla in prenesla v Zvezdo, potem pa zopet postavila nazaj na svoje prešnje mesto. Poleg prič, ki so že dopuščene, naj še sledeče priče priče dokažejo, da je mestna občina tudi res včasih ta prostor zase uporabljala, ob potresu, kakor tudi ob Prešernovi slavnosti itd. Zato se naj zaslišijo: Jakob Tome, Anton Krejči, H u g o n Eberl in dr. Josip Stare sodišče je predlogom ugodilo. Prične se z zasliša-' njem prič. Priča Jakob Tome, mestni nad-komisar, izjavi, da se je prostor pod sedanjo verando uporabljal od občinstva takrat, kadar ondi ni bilo verande. Prejšnja se je postavljala le čez poletje. Pozimi kazina verande ni postavljala. Tega se spominja na 40 let nazaj. Pritrdi tudi, da so ljudje hodili včasih po prostoru v Zvezdi na kame-nitem tlaku, aketudi so bile postavljene ondi mize. To se je zgodilo posebno v času po. tresa, ko se je v Zvezdi ob nedeljah brala sv. maša, in pa kadar je igrala godba v paviljonu. Mogoče je celo, da se je kdo vse-del na kako mizo. Vojaška godba pa je igrala vsa leta, kar priča pomni, skoro vsak teden dvakrat dokler se ni paviljon podrl ' i še nekaj časa potem. Godba je javno igrala. Sicer je pa kavarnar ob takih pri-likah lahko uporabljal ta prostor. Zakaj ravno pred kazino ob Zvezdi niso napravili železne ograje, mu ni znano Priča Peter Lassnik, trgovec in posestnik, pravi, da bo izpovedal nemško. Leta 1866. je bil priča obč. svetnik in že takrat je bil pod kostanji kameniti tlak. Najbrže ga je položilo društvo »Kasino", kajti občina ga ni napravila. Ali pa je sedaj obstoječi tlak isti, ali ga je kdo premenil, ne vč. Sicer pa priča izpovč, kakor g. Tome. Vč le za sedanjo verando in pa za ono, ki je bila pred to. Prejšnja je bila bolj primitivna. Kdaj pa je bila postavljena, ne vč, gotovo pa je bila ondi že 1 1866. Priča Hinko Magister, hišni posestnik izpove, da je 1- 1873-1874 mestni podjetnik Peter Toman preložil in izpopolnil sedanji tlak. Takrat je bil priča mestni zidar, ki mu je pri delu pemagal. Kdo in kdaj se je naredil prvi tlak, ni znano. Mesto je sedanji tlak vedno popravljalo od leta 1873. Spominja se, da je kazina imela verando, ki so jo zjutrai poleti postavljali, zvečer pa odstranjali. Tedaj, ko ni bilo verande, ie ljudstvo tam hodilo. Kedaj je to bilo, kakšna je bila veranda in če ni bila le navadna platnena streha, se priča ne spominja. Sedanja ograja okrog »Zvezde" se je delala po mnenju priče pod županom Ambrožem 1. 1867., in da pred kazino ograje zato ni, da so mogli tam vozovi ven in notri. Glede uporabe tlakovanega prostora pod kostanji izpove, kakor prejšnji priči. Priča Gregor Eržen, magistratni uradnik niti ne ve, kakšna je sedanja veranda. Prejšnja je stala od 1. 1853. le poleti. Po onem prostoru je hodil lahko vsakdo. Če pa je pri mizah pod kostanji imel kdo kako predpravico, ne ve. Ve le, da so ljudje tam pili. Ob nedeljah, ko je bila godba, je bilo tu vse polno ljudi. Eni so stali, drugi pa, ki so kaj „c«rali", so pa sedeli. Priča Tom. Starin, tlakar, star 60 let, ve, da je mesto popravljalo primeroma od leta 1873. dalje tlak pod kostanji, kadar je je potreba nanesla. Od 1. 1870. približno je bila pred kazino neka naprava, ki je ne more natančno opisati; vč le, da so jo čez noč strani jemali. Kot delavec je šel večkrat poleti na vse zgodaj mimo kazine in v tem času ondi ni stalo od tiste naprave nič. Ce pa strehe zjutrai tudi ni bilo, priča ne vč. Ko ni bilo verande, so ljudje tam splošno hodili. Sicer pa izpovč, kakor prejšnje priče. Priča Martin Sterk, star 76 let, posestnik, meni, da je bil tlak pod kostanji narejen 1 1870—1871. Pripoveduje, kako je kot policaj ponočnjake preganjal tam okrog. Tlak je naredilo mesto in ga popravljalo. Ce je kazina kaj prispevala ne vč. Predsednik: Kaj pa z verando ? Priča: Z verando je bila pa čudna stvar ! Maja meseca so jo postavili, novembra meseca so jo pa odpravili. Kadar je ni bilo, so ljudje lahko hodili sem ter tja. Pod kostanji so sedeli le „kazinski cehovci", nemškutarji. Slevenec si še tam mimo ni upal Kazina je bila nemška kavarna, če bi bil Slovenec tja prišel, bi bil še tepen. Pripoveduje, kako šo Nemci široko sedeli pod kostanji. ,Al' me zastop'jo, gspud" ? Bil je stražnik od 1. 1853. do 1. 1870 Sodnik: Odkod ste prišli v Ljubljano za policaja ? Priča: Jaz sem prišel od regimenta. Ta neumnost, Slovenci in Nemci, se začenja od leta 1860., prej smo v miru živeli. Petem so prišli turnarji in Sokoli in so se začeli »ribati", r— Ko sem še policaj bil. »ordiner" ljudi še nismo pustili ondi hoditi, da bi se ne stepi'! — O prvi verandi izpove še, da je bila, ko je leta 1853. v Ljubljano prišel, pred kazino manjša veranda Bili so stebri in le ob straneh je bilo platno, ki se je tudi lahko stran porinilo. Proti ulici je bilo prosto. Zakaj pod kostanji ni železne ograje, priča neve. Po njegovem mnenju, da so ložje godci na paviljon hodili, zaradi lepšega in' da je imela kazina več prostora, ker takrat se še niso »ribali" med seboj. — Priča stražnik Volta izpove, da ni bilo miz pod kostanji, kadar je igrala godba. Jakob Podreberšček, mestni nadstražnik, trdi, da ko je godba igrala v paviljonu pod kostanji, ni bilo nobene mize, I dokler niso 1. 1897. odstranili paviljona. I Vsak stražnik je imel nalogo, naj odstrani ! tam pod kostanji mize, če bi katere tam : našel, ko bo igrala godba. A on ni nikdar prišel do tega, ker je bil prostor vedno že prost, ko je začela godba shirati. Razprava se nadaljuje ob 4. uri popoldne. Vsled maščevanja mino za-.-al. Zidarski mojster Ferdo Ravšelj je s Zvojitni delavci obzidaval pokopališče pri cerkvi v Starem trgu Anton Mlakar, zidar . je prišel dela piosit a mojster ga je že nd nopred dobro poznal in mu je podaril, aI bi se ga bil odkrižal, 2 K. - Nekaj dni ootem je Mlakar zopet prišel kRavšeljnu z isto prošnjo in ga prosil 1 K posojila. Rav-ieli rou je na kratko oboje odklonil in to ?e Mlakarja jezilo. Proti več osebam se je izrazil, da bo nekaj naredil, kaj, tega pa ne 've vsaki babi. In res dne 5. junija t. 1. je orišel h kamnolomu, kjer je bila s smodnikom nabita mina. Vzel je iz suknje Jakoba Znidaršiča škatljico vžigalic in zapalil ne-tiino vrvico. Ko se je jelo kaditi, kričal je Ferdo Ravšelj, ki je k sreči to zlobnost še pravočasno zapazil, na ljudi, naj beže. Svatje so ravno prihajali od poroke iz cerkve; ne kaj se jih je vrnilo nazaj, drugi so zbežali v župnišče; v tem trenotku se je pa smodnik zažgal, kamenje je letelo po cerkveni strehi in po bližnjem vrtu, velika nevarnost ie pa bila tudi za šolarje, ki so se ravno domu vračali. Sreča, da ni bil nihče poškodovan. — Obdolženec priznava, da je nabito fflino zažgal, izključuje pa vsako nevarnost, tudi zanikuje, da bi bil to storil iz hudobije Mlakar je bil že 1. 1903. s 16mesečno ječo kaznovan, ker je delavcem Ravšeljevega očeta silo delal, zategadelj se je hotel nad sinom maščevati. Sodni dvor ga je obsodil na dYl in pol leta težkeječe Dnevne novice. Škofijski zavodi sv. Stanislava v St. Vidu. V četrtek dne 21. septembra se bodo slovesno otvo-rili škefijski zavodi v St. Vidu. Siovesnost se bo vršila po tem le redu : 1. ob devetih dopoldne blagoslov hiše; 2. peta sv. maša v kapeli; 3. govor knezoškofa o namenu zavodov; 4. govor gosp. arhitekta Jos. pl. Vancaša o zidavi v dvorani; 5. ogled hiše in njenih naprav. Da se p. t. Ljubljančanom udeležitev olajša, naprosil se je poseben vlak za ta dan. Vozni red je : z južnega kolodvora pojde vlak ob 8 30 dopoldne, z državnega kolodvora pojde vlak ob 8'36 dopoldne, v Vižmarje pride vlak ob 8 44 dopoldne. Nazaj : iz Vižmarij odide vlak ob 105 popoldne, na državni kolodvor pride ob MO popoldne, na južni kolodvor pride ob 116 popoldne. Cine za tje in nazaj so: III. razred 60 v., II. razred 1 K. Karte se bodo dobivale kakor po navadi pri blagajni. 40letnica mašništva ameriškega slovenskega škofa. Mil. g. škof Jakob Trobec, slovenski vladika v Ct. Cloudu Min. je obhajal 5. septembra 40letnico svojega mašništva pri. svojem nečaku č. g. J Trobcu, župniku v Brockway, Minn., kjer je najstarejša slovenska naselbina v Ameriki. Ob tej priliki se je tudi vršilo četrto letno zborovanje „Zveze slo venskih ameriških duhovnikov". Slavljenec je bil rojen dne 10. julija 1838. na Logu pri Polhovem Gradcu in je sin ubožne kmečke rodbine. Šolal se je v Ljubljani in je odlično prestal zrelostni izpit, nakar je vstopil v ljublj. semenišče. A 1. 1864. je obiskal svojo domovino slavni ameriški misijonar, nepozabljivi oče Pire in v mladem gospodu se je vnela goreča želja, da bi šel za misijonarja. Gorka žeja se mu je izpolnila, oče Pire je sprejel navdušenega mladeniča, ki je ž njim potoval v Havre, odkoder se je prepeljal s sopotniki Tomazi-nom, Žužkom in Tomaževičem v Ameriko. Mlado misijonsko karavano je vodil zaslužni ameriški misijonar Buh. V novi domovini je bogoslovoc Trobec dovršil svoje študije v benediktinskem semenišču v St. Vincentu Pa, mašnik je postal 8. septembra 1865. Nastopil je službo duh. pomočnika pri misionarju vč. g. Buhu v Belle Prairie, Morrison Lo, kjer je ostal eno leto, nakar je postal župnik v Wabashi, kjer je deloval 21 let. V svoji veliki gorečnosti je ustanovil pri sv. Neži v St. Paulu župnijo, ki je je vodil 10 let. Dne 21. sept. 1897. je bil č. g. Jakob Trobec posvečen v škofa v nadškofijski katedrali v St. Paulu, Minn. in 28. septembra 1897. je bil novi vladika vmeščen v~St. Cloudu, kjer še dandanes opravlja svojo nadpastirsko službo z neumorno vnemo v blagor svojih ovčic in v čast Slovericem. Prevzvišenemu svojemu rojaku pošiljamo tudi mi svoje najsrčnejše čestitke čez ocean 1 Disciplinirani notar — verski reformator T O g. Plantana poslanskem delovanju se ne sliši nikoli nič. Mi smo ga že pozivali v imenu obrtnikov, ki jih zastopa v državnem zboru, da naj vendar stopi med svoje volivce in naj poroča o velevažni obrtni preosnovi, ki se tiče življenja in obstanka njegovih volivcev. A tisti, ki nič ne stori, je g Plantan, ki se mu ne zdi vredno, da bi študiral obrtne razmere svojih volivcev. Zato je pa disciplinirani notar Plantan vtaknil svojo rdečo brado v cerkvene zadeve in pomaga Ricmanje spraviti proč od Rima. Dr. Požar, povzročitelj riemanjskih homatij, urednik »Edinosti" Makso Cotič in Plantan so šli na shod v Ricmanje, kjer se je izdala parola: Proč od Rima! Pojdimo v pravoslavje! — To je najnovejše junaštvo notarja Plantana. Plantan pravi, da je on kot pooblaščenec Ricmanjcev interveniral pri nunciju na Dunaju, da se izpolnijo Požarjeve zahteve, in se huduje, da Rim njemu ne da odgovora. A to je jasno, da Rim liberalnega notarja, ki je član stranke, ki je po svojem glasilu izdala geslo »Proč od Rima !" ne bo smatral kot zastopnika ljudstva v verskih stvareh Kar pravi g. notar o s vejem razgovoru z nuncijevim uditorjem, pa nima ve ljave, dokler se ne sliši tudi drugi glas. Saj vemo, kake so bile od nekdaj riemanj-ske vesti ! Ubogi Ricmanjci! Zdaj vas bodo ^reformirali" še liberalni notarji, ki jim je pravoslavje ravno tako malo mar, kot ka-toličanstvo! Plantan je milo tožil Ricmanj-cem, da so »brez tolažbe svete vere". Tako v Ricmanjih. V Ljubljani se pa isti Plaatan kaj malo zmeni za „tolažbo svete vere". Kdaj bodo Ricmanjci izpregledali, kaka komedija se igra na njihov račun! ,,Dolenjec" — priloga „Gorenjcu". „Gorenjec* je začel izdajali za Dolenjce prilogo. Prva številka je silno klavrna. Kakor znano, je „Gorenjec" glasilo tistih, ki se bore v prvi vrsti proti kato liški cerkvi in najpodlejše sramote vse, kar je v zvezi s cerkvijo. „Dolenjec" pa se ne upa takoj v prvi številki s to barvo na dan, ampak hinavsko vabi Dolenjce: „Še je čas, da pridemo pravočasno še v vinograd Gospodov ... Naš klic je podoben zvonu, ki s stolpa line vabi k sebi v božji hram. Vabimo vas vse delavce iz vinograda Gospodovega, pomagajte vsak po svoji moči nabirati gradiva ..." Tako pobožen je postal Ciril Pire. Kdo bi si bil mislil, ko je bral strupene napade na »klerikalno črno jato" v „Gorenjcu", da bodo še tako ponižno lazili okoli „delivcev v vinogradu Gospodovem"! Seveda je to le dobro premišljena vaba, ki naj dobrodušse Dolenjce premoti, da bi poslali naročnino. List seveda ni vreden, da se izdaje. r/Dalenjske Novice" naj se čutijo po njem vzpodbujene, da bodo živahno posegle v življenje, da ne bo treba Novomeščanom pomoči iz gorenjskega otročjega vrtca, v katerega noben pameten mož več ne st«pi! Za stalne srednješolske učitelje z naslovom profesor so imenovani gospodje: Anton J e r š i n o -vic inEvgenJarcv Kranju in gosp. Arnat Skerlj v N»vem mestu Za nadučitelja je imenovan na vrhniški štirirazredni ljudski šoli g. Karol M a t a j c , dozdaj učitelj v Radovljici. — Požar. Od Sv. Križa pri Kostanjevici se nam poroča : V ponedeljek ob pel 12. uri dopoldne je pričelo goreti na strehi Hribarjevega poda. Predno so se ljudje zavedli, je bila v ognju lesena hiša soseda Janeza Miklavč'ča. Ker je sapa vlekla ravno proti vasi, bila je cela vas v veliki nevarnosti. Napornemu delu domače požarne brambe, kakor tudi trudu kostanjeviških ognjegascev, se je posrečilo ogenj ustaviti Zgorelo je Janezu Miklavčiču vse, Hribarju (Spanu) hiša in drugemu Hribarju tudi vse samo hišo so oteli. Na podu tega Hribarja je imel neki goriški sušilec sliv vrednosti do 4000 kron, kar je tudi uničil ogenj. Ne srečneži so bili zavarovani za nizke vsote. Sušilec sliv ni bil zavarovan. Gospodarji, zavarujte poslopja dobro in sicer pri domačih zavarovalnicah ! — Knalefekti v Metliki. Iz Metlike se je poslavljal g sodnik dr. Zumer. Pri odhodnici je prišlo v metliški čitalnici med „napredno" družbo do knalefektov. Bilo je prav komično, ko so se iz prostorov čitalnice tako nekako med 3. in 4. uro zjutraj cuii glasovi: »Vun s predsednikom! Vun z dr. Cvetkom! Vun z adjunktom!" Napredno učiteljstvo je pri tej priložnosti pokazalo svojo gibčnost, in ne zmeneč se za prepo ved telesni kazni se je eden, ki ni nikoli brez dežnika, zagnal v metliškega trgovca, ki je sicer pristaš „napredne" stranke, ki pa vzlic temu vživa spoštovanje. Odgovor je bil zveneč Ti knalefekti so privabili orožništv«, ki pa ni imelo več posla, ker so se „efekti" tačas pomirili — Potovalni stroski povrnjeni bodo onim vojaškim do-pustnikom, ki so pozvani vnovič k voj. službovanju ter na svoje stroške pridejo k dotičnemu krdelu, kamor so po zvani. Povrnjen bode pa le za vožnjo izdani denar. Ta določba (ukaz vojnega ministrstva z dne 6 septembra t. L, št. 2390, oddel II.) pa ne velja za rezerviste, ki prihajajo k orožnim vajam. — Vojaške izpremembe. Vpo-kojen je podmaršal Karol D r a t h -schmidtpl Bruckheim, poveljnik terezijanske vojaške akademije; za poveljnika imenovane akademije je imenovan generalni major Artur Giesl pl. G i e s -lingen, do zdaj poveljnik 10. pehotne brigade Za provizoričnega korvetnega zdrav nika je imenovan asistenčni zdravniški na mestnik dr. L i v i j V e č e r i n a , od gar-nizijske bolnice št. 7 v Gradcu. Stotniku 1. razreda Jakobu Modrijanu, v pokoju, je podeljen značaj majorja ad ho nores. Rimsko-katol. vojni kurat 2. razreda Ivan V e s e 1 y je prestavljen iz vojaško dušno-pastirskega okraja v Sarajevu, k onemu v Zagreb. Polkovni zdravnik 2. raz. dr. Friderik K u 11 a , je prestavljen od 17. pešpolka v Celovcu h garnizijski bolnici št. 24 v Dubrovnik. — Poziv preč. gg. duhovnikom na Slovenskem. Kakor je bilo citati v raznih listih, je bila moška Marijina družba v Trstu častno zastopana na slavju dnč 20. avg. t. 1. v Ljubljani. Tedaj tudi v Trstu obstoji slovenska moška Marijina družba. Opozarjamo na dejstvo, da moška Marijina družba je bila vstanovljena posebno zato, da dobri mladeniči, ki prihajajo v Trst iskat dela in službe, d o b d v Marijini družbi varno zavetje proti nevarnostim, ki jim grozijo giede vere in poštenja v velikomestnem življenju . . . Zato poživljamo vse čč. gg. duhovnike na Slovenskem, naj opozorijo mladeniče (in tudi može) na tržaško Marijino družbo. Tačasni voditelj trž. Mar. družbi je g. Andrej Fur-lan, kaplan pri novem sv. Antonu, ki bo drage volje sprejel vsacega, ki se oglasi pri njem. Opomba : Prosimo bratske liste, naj ponatisnejo ta poziv. Šolsko leto 8905/06. na kranjski g mnazijt se je pričelo včeraj Dijakov je 355, v I. razredu 77. — Eksportna akademija. Vpisovanje za p« hajanje eks. akademije c. kr. trg. muzeja na Dunaju se vrši 21. do 26 t. m., izredni slušatelji se morajo priglasiti 27. t. m. Predavanja se pričn6 2. oktobra — Legar in mrzlica se razšir jata po puljski okolici, posebno v v?seh Kavran, Altura, Marčan in v Raklju in sicer zato, ker manjka pitne vode. S cer ima Istra že od 1. 1864 deželni zakon, ki določa, da mora biti vsaka vas preskrbljena z več vodnjaki, ki naj.dajo vode vsaj za tri mesece, toda ta zakon velja samo za Istro in kar za Istro velja, ni treba izvrševati — Volitev župana v Mirnu. V Mirnu so 12 t. m izvolili župana in sicer jedinegaLaha v Mirnu, g. Scalettarja. Da je do tega prišlo, imajo največ zasluge „na-predni" kolovodje in pristaši goriške Soče". " Nekaj pijanih vojakov je razgrajalo v Trstu po ulici della Bcccherie. Kogar so srečali, vsakega so jeli zmerjati, več oseb so celo nabili, potegnili so tudi bajonete iz nožnic. Posredovati je morala policija. V-jaki so razun enega vsi zbežali. — „Legino" šolo so otvorili v Banjolu pri Pulju. Prebivalstvo je vse hrvaško, toda zelo nezavedno, revno in nevedno. Sveto mašo je ob otvoritvi „Legine" raznarodovalne in demoralizujoče šole bral župnik iz Promonturja Don Matič, kakor pohvalno omenja „t'iccolo". Za šolo se je origlasilo že 40 učencev, to je značilen značaj za Istro. Narod si želi pouka, vladajoča klika in slavna vlada mu pa nočeta graditi šol in sicer zato, da ugrabi »Lega" otroke v svoje mreže in jih potujči. Avstrijski zi-stem, ki mislina tanačinzado- štvu pristopilo nad 450 članov in 20 usta-novnikov. Sledilo je blagajnikovo poročilo, oziroma branje prevdarka za leto 1905, ki izkazuje 1950 kron dohodkov in ravno toliko stroškov. Za društveno glasilo je odbor predlagal in zbor sprejel „Primorskega gospodarja". Nato se je obravnaval in sprejel nujni predlog g. Medveščeka, da naj odbor naprosi c. kr. vlado, naj slovensko kmetijstvo na Goriškem podpira potom novega kmetijskega društva. G. E. Klavžar pa je no-jasnil odborov predlog, da naj se c. kr vlada nujno naprosi, da ustavi finančno naredbo, ki prepoveduje po dosedaniem načinu kuhanje fig v žganje, kar je bilo sprejeto. — Osebna dohodnina. V smislu odločbe c. kr. upravnega sodišča so vloge na davčne oblasti za naznanitev glede odmere osebne dohodnine koleka proste. Včerajšnjo notico naj torej čitatelji našega lista v tem oziru popravijo. — Tatinska družba se klati že dalje časa po Vipavski dolini. V kratkem času je bilo čuti o vlomu v Orehovici, Po-dragi in Mančah. Posebno jim diše gnjati in druga svinjina. Orožništvu se še ni posrečilo priti družbi na sled. — Razpisane službe. Na gimnaziji v Kočevju mesto šolskega sluge, na deški štirirazrednici v Kranju voljiti nikdar s i t e l a h o n e č e š, z i t a k p mesto učitelja, na novi dvorazrednici v Voklem pri Kranju mesto nadučitelja, oziroma učitelja. — Hud pretepač in izzivač je hrvaški delavec Frančišek Maraš na Javorniku. Dne 10. t. m. je v Mencingerjevi gostilni ranil z nožem natakarico Ivano Oblak, gostilničarja Janeza Stravsa in 60 letnega delavca Simona Markoviča tako, da so mu izstopila čreva. A s tem še ni bil zadovoljen, marveč je ranil še delavčevo ženo Marijo Fumič in obsuval z nožem go-stilničarko Suzano Stravs, a je ni ranil. Orožništvo je odpeljalo sirovega junaka v zapor. Pri njem so našli dva noža. Markoviča je ranil smrtnonevarno, Fumiča pa težko — Gorke odeje bodo oni vojaki, ki potujejo bodisi posamezno ali pa v oddelkih v zimskem času, odslej dobivali pri vseh večjih železniških postajah. To velja tudi za mladeniče, ki šele stopajo v vojaško službo. Železniški upravi nakaže erar potrebno število odej. — Dolinarjeva slavnost se vrši v nedeljo, dne 24 t. mes v D.jifarjih pri Skofji Loki. OJhod iz Ljubljane ob 7. uri zjutraj. Zijtrk na Trati. Odkritje spominske plošče na rojstnem domu v Dorfar-jih po maši pri Sv. Duhu okoli 11. ure. — Skupni obed v gostilni Guseljevi v Skofji Loki ob pol 1. uri Po obedu primerni iz^ leti v okolico. Za skupn obed se je ogla^ siti pri gospodu notarju Lenčeku v skofji Loki najkasneje do 22. t mes. — Društvo »Pravnik". Kaj bo z mlekom? Ljubljanski tržni komisar ne ve nobenega odgovora! Enketa o preskrbovanju Ljubljane z živili! Ljubljana je eno najdražjih mest Neobhodno potrebno bi bilo, da bi se to vprašanje temeljito obravnavalo v občinskem svetu. A tam se izogibljejo gospodje temu vprašanju. Treba je, da se ljudstvo svobodno v časopisju r a z gori o tem za nas velevažnem vprašanju, ki trka vsak dan na naša vrata. »Slovenec" po-zivlje vse Ljubljančane in ljubljanske okoličane, da mu pošljejo svoje misli o tem vprašanju. Vse poslušajmo; kar je najboljšega, to izberimo in po tem uredimo v Ljubljani promet z živili! »Slovenec" rad odpre svoje predale vsaki pametni misli, bodisi od katerekoli strani. — Dobili smo sledeče dopise: Mlekar ljubljanske okolice nam piše: „Sloventc" je sinodi omenil, da hočemo mi mleko podražiti. Izmed vrst se bralo, kot bi mi hoteli ljubliansko prebi- je Mi hočemo samo mehkimi Slovani smemo očeti, kar hočemo. — Vladnega komisarja je imenovalo tržaško namestništvo v V i ž i n a -d i v Istri. Občinske razmere so ondi tako gnjile, da je moralo več občinskih svetnikov odstopiti. Za komisarja je imenovan F a v a. — Ustanovni občni zbor »Goriškega kmetijskega društva" se je vršil dne 14. septembra Zbralo se je okoli 130 udov, ki so zastopali s pooblastili nad 160 članov. Tajnik je prebral poročilo n delovaniu ustanovnega odbora, povedal, da je k novemu goriškemu kmetijskemu dru- valstvo odirati A ta m res: sebe rešiti in priti do poštenega zasluzka. Kaj je Ljubljančanom ljubše: Ali da pod ceno kupujejo mleko, ki je slabo, ali pa za pošteno cen« dobro mleko? Ce mi ceno mleka dvignemo tako, da potem dajemo lahko brez lastne izgube samo dobro mleko, ali ni to bolje kakor če si z medsebojno konkurenco pokvarimo cene, tako, da se potem prodaja vodeno mleko ? Ljudje gledajo samo na krajcar, na to pa, kaj stane kmeta ob sedanjem pomanjkanju delavcev njegovo gospodarstvo, na to nihče ne misli. „Narod" piše o nas, da smo »izpitani magnati", pa to ni res! Mi se pošteno trudimo in delamo od jutra do večera, in zato se ne sme od nas zahtevati, da bi delali v lastno izgubo. Vedno večji so stroški kmetov. Zato pa gleda, da te stroške tudi pokrije. Če imajo mestni ljudje vedno višje plače, gre to nazadnje vse iz kmečkega žepa, in kmet mora gledati, da te izdatke pokrije. Vi se pri vseh stanovih potegujete za višje dohodke. Zato jih tud kmetu privoščite! Okoličanski posestnik. Iz delavskih krogov smo dobili sledeči dopis: Po potresni dobi se je v Ljubljani glede življenja marsikaj izpreme-nilo; žal, ne na korist prebivalstva. Stanovanja so se podražila več kot za 60%, osobito manjša, ki jih porabljajo delavci, obrtniki in nižji uradniki. Živež, oziroma živila, so se istotako zelo podražila, tako. da človeku, ki ima majhne dohodke, vže skoro ni več živeti v Ljubljani. Kmetje, oddaljani od mesta, tožijo, da ne morejo po primerni ceni prodajati svojih pridelkov, ker so preveč oddaljeni od mesta, oziroma nimajo primernih prometnih sredstev. Nasprotno pa kmetovalci okoli Ljubljane prodajajo vedno lahko svoje pridelke in sicer po veliko v šji ceni kot drugi. Na ljubljanskem trgu se prodajajo živila tako drago, da ne zlepa v kakem mestu večjega obsega kot je naše mesto. Preteklo zimo in spomladi se je prodajalo po 6 - 8 krompirjev za 10 vinarjev. Koreninica peteršilja je stala 4 vinarje itd. Meso, katero je zaradi tečne juhe delavnemu človeku v mestu skoro neobhodno potrebno, je v ceni tako poskočilo, da je naravnost škandal. Živina sedaj ni dražja, meso v Ljubljani ima pa tako visoke cene. Kruh je tudi čimdalje dražji, vkljub temu, da cena žitu in moki ni tako poskočila. Sedaj se nam srečnim prebivalcem Ljubljane odpira nov vir davkov in podraženje mleka, katero nameravajo zvišati v ceni kar za 4 vinarje pri litru. Mi nimamo nič proti temu, če si more in hoče kdo pomagati, toda v načinu podraženja mleka ne vidimo ravno dobička, ki bi ga imel kmetovalec. Sedaj stane stari bokal mleka 20 vin., po dogovoru pa bi prodajali kmetovalci mleko pozneje mlekarni po 16 vin liter. Na ta način bi se kmetovalcu podražilo mleko približno za dva vinarja, dotična mlekarna pa bi imela pri litru 4 vin. To se pravi z drugimi besedami: mleko se bo podražilo zato, da bi imel nekdo — pa ne kmet — dobiček. Ako vzamemo, da mleko rabi vsaka, tudi najrevneja družina, osobito kjer so otrcci, vidimo toraj, da bo s tem prizadeto in sicer občutno najbolj ljubljansko revno prebivalstvo, katero se itak nahaja v obupnem položaju. V teku 15 let se je v Ljubljani življenje podražilo, ako prištejemo še stanovanje, več kot za 100%, plače so se izboljšale pa komaj za 15 %. Kam plovemo? Ali mora delavni človek res zato, ker je delavec, od same draginje poginiti? Ali nimamo res nobenega pripomočka, zatreti zlo vednega podraževanja živil v Ljubljani? Pač imamo take pripomočke, toda pri pripoznani zaspanosti Ljub ljančanov za koristne zadeve, skoro ni upanja da bi se kaj ukrenilo. Zato opozarjamo, če morda tudi zastonj, merodajne kroge, katerim je izročen blagor Ljubljane, da se sami malo pobrigajo v tej zadevi, sicer . . . lj Otročja procesija in Prešeren. Piše se nam : Ko sem bral v sobotnem Slovencu (št. 212), da misli župan g Hribar peljati ljubljansko mladino pred Prešernev spomenik ter ji govoriti o pesniku Prešernu, sem se spomnil besedi, ki jih je zapisal deželni šolski nadzornik g. Leveč pred desetimi leti v II. zv. Knezove knjižnice na strani 164 in 165. Takole piše: . . . . »Takrat je meni (Levcu, v drugi šoli 1. 1861.) in marsikateremu mojih součencev mrena padla raz oči. Zavedli smo se svoje narodnosti ter pridno zahajali v licejalno kjižnico prebirat slovenske knjge. Zlasti Prešerna je hotel vsak dobiti v roke. Toda zaderikasti skriptor Kosmač nas je pital le z .Vedežtm" in Krištofom Šmidom ; samo jaz, ki sem bil osebno znan ž njim, sem na šel toliko milosti, da mi je dal Prešerna. Z nekakim svetim strahom in veseljem sem ga vzel v roke. Jako me je mikal ; ugajale so mi seveda zlasti tiste pesmi, katere nam je poprej že Melzer deklamiral v šoli, toda umel ga pa le nisem. Prešeren indrugošolec! Prepisal sem g a bolj zato, ker so nekako čudno prijetno zveneli njegovi verzi in zlasti ker ga je Melzer hvalil neprestano, a ne zato, da bi si bil z njegovimi poezijami s 1 a d i 1 dušo." ... In zopet v sredi strani 165. piše : .... „To ('Valjav-čeve pesmi) je bilo berivo, prikladno mojemu duševnemuob zorju, a ne Prešeren." — Tako piše Leveč kritik, kako neki misli danes Leveč pedagog in deželni šolski nadzornik, če bodo v resnici peljali ljubljansko mladino gledat žensko, ki pravzaprav spada v madame L6wy-iino galerijo? lj Prostitucija in narodno-napredni odvetnik. K včerajšnji naši notici smo dobili sledeče pojasnilo : Upravitelj bivše Temčeve hiše je oddal Kališu stanovanje z izrecno pripombo, da ne bo imel v stanovanju .dam". Kališ je rekel, da itak nima več dovoljenja. Ko je pa imel stanovanje, je pa hitro dobil dovoljenje za dve, kvečjemu za tri „dame*. Upravitelj se pa zdaj jezi in ugiba, kje je kak paragraf, da bi se rešil .dam", brez katerih menda Kališ več ne more biti. Zlasti je pa mož hud na one, ki dajo dovoljenje, ne da bi vprašali hišne lastnike in upravitelje, če so zadovoljni, da stanujejo pri njihovih strankah .dame". lj „Gliha skup1 štriha". Trgo vec Viktor C*ntoni v Florijanskih ulicah je v nedeljo opazil svojega hlapca Ivana Dragana, ko se je odpeljal kmalu po kosilu in vzel seboj ročni ko(včeg, za katerega je rekel, da ga je nesel nekemu svojemu prijatelju na kolodvor, ki se je odpeljal v Ame riko, in da je bila v njem obleka. Cantoni je hlapcu verjel in pustil stvar v miru. Drugi dan je pa Cantoni zasačil Dragana, baš ko je v skladišču natočil osem litrov držeč sodček namiznega olja, ki ga je hotel spraviti in zvečer odnesti. Vsled tega je bil hlapec aretovan. Pri zaslišanju se je hlapec delal zelo nedolžnega, pozneje je pa povedal, da je hotel olje dati neki perici, kateri je že večkrat dal špecerijskega blaga mesto plačila. Detektivi so potem izvršili pri hlapcu hišno preiskavo, kjer so našli celi zaboj špecerijskega blaga, nekaj perila in dva para črevljev, ki so last Cantonijevih hčerk. Nato so detektivi izvršili hišno preiskavo tudi pri navedeni perici, kjer so našli mnogo sladkorja in drugih reči. — Pri Droganovi sestri, ki je služila pri restavraterju gospodu Schreyu na južnem kolodvoru se je istotako izvršila hišna preiskava, kjer se je našel oni kovčeg, ki ga je bil Drogan odnesel v nedeljo na kolodvor »Amerikancu". Kovčeg je bil poln sladkorja in kave. Našli so tudi 4 steklenice žganja in do 20 kron desetič in dvajsetic, kar je pokradla svojemu gospodarju. Sestra je tatvino priznala in je bila aretovana. Drogan sam je pošiljal blago tudi svojim staršem na Dolenjsko Pri tem so pa prišli na sled še neki drugi tatvini za koju kazen ni posebno malenkostna. Nepošteno dvojico so izročili c. kr. deželnemu so dišču. lj Kanarček se je našel. Več pove upravništvo »Slovenca", lj Brata sta se stepla sinoči v Kolodvorskih ulicah. Strežaj Maks Bukov-nik ni hotel ubogati svojega starejšega brata, kar je tega tako razkačilo, da je pričel lomastiti Maksa in ga končno tako sunil, da je Maks padel in si baje zvil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Napad na brzovlak. Na do pol. brzovlak je nedavno vrgel v bližini velikega vojaškega vežbališča ntkdo kamen, ki je prebil okno in ranil na obrazu neko potnico. lj O Prešernovem krstu pri Savici bo predaval g. fil. Adolf Robida v četrtek ob pol 7. zvečer v prostorih kršč soc zveze. Slov. dijaška zveza zaključi s tem predavanjem ciklus o Prešernu, na kar se občinstvo opozarja. Ker je .Krst" najlepši umotvor Prešernov, se je nadejati, da se vabilu k predavanju o biseru slovenskega slovstva odzove kar največ občinstva. lj Vojaška godba svirala bode, dokler bo vreme ugodno, vsako nedeljo ob navadni uri v „Zvezdi". lj Pogrešajo od včeraj služkinjo Mino Debeljakovo, roj leta 1868. v Le-tencih. li Komisionelni ogl^d dežel, gledišča za letošnjo sezono predstav se vrši jutri popollne. lj Povozil je včeraj neki hlapec Ivano Kunaver tako nesrečno, da je v bolnišnici že umrla. lj Ožgala se je dekla Angela Naglič iz Vogel). Vnela se ji je obleka, ko je pod kotlom za krmo prešičem zakurila. Odpeljali so jo v dež. bolnišnico lj Jesenski zrelostni ust-meni izpiti na ljubljanski realki se vrše 29 in 30. sept. oziroma tudi 2. okt. lj Odlikovana ljubljanska tvrdka. Pivovarna G. Auerjevi nasledniki je b la odlikovana na svetovni razstavi v Lujiku s srebrno svetinjo. lj Na gremialni trgovski šoli se vrši vpisovanje 20. 21. in 22 septembra. Vsi trg. vajenci, tudi oni, ki so že obiskovali šolo, se morajo osebno zglasiti v gremialni pisarni, Krojaške ulice 5/II. Ponav-ljavni izpiti se prično 1. oktobra ob 7. uri zjutraj. Slovensko gledališče v Ljubljani. Gledališka sezona 1905.-1906. utvo ri se v nedeljo, dne 1. oktobra t 1. in traja do konca marca 1906 leta. — I. D r a m a. Angaževano je sledeče osebje: Dame igralke: za glavne vl< ge: gdč. Otilija Spurna, ga. A gusta D.inilova, ga. Šttfanija Dragu tinoviceva, ga Josip. Kreisova-Potočkova, ga. Magda Ronovska; za manjše vloge: gdč, Pavla Hribo^škova, gdč. Berta Bergantova, gdč. Mici Puhkova, gdč. Mara Križaničeva, gdč. Rezika Thalerjeva, gdč. Marja Zupančičeva, gdč. Minka Kosinova. G>>sp< d|e igralci: za glavne vloge: grsp. Adolf D brovol-ny, g Fran Lier, g Anton Verovšek, g. Lev Dragutinovio, g Oton Boleška, g. Anton Danilo, g Fiaii Vedral, g. rrnko Nučič, g. Ilija Jovanovic, g. Rud If Bukštk, g. Jo sip Gradiš; za manjše vloge: g. Josip Žagar, g. Emanuel Koleša, g. Rudolf Velepič. — Komparzerijo tvorijo gojenke in gojenci dramatične šole: 5 dam in 7 gospodov. — Režiserji bodo gg. Anton Dobrovolny, Fran Lier, Anton Verovšek in Lev Dragutinovič. Dramski repertoir: klasični: Sofokelj: Antigona. W. Shakespeare: Vesele ženske vindzorske. W. Goethe: Faust, I del. F. Schiller: Don Carlos. H. Kleist: Katica beilbronska. Ibsen: Stebri družbe in Sovražnik naroda. Slovanski: Turgenjev: Tuji kruh. Gorkij: Malomeščanje. Najdjenov: Vanjušinovi otroci. Cirikov: Žulje. Perzyn-sky: Lahkomiselna sestra. Štolba: Njen sistem ljubezn;v Bozdčh: Gospod sveta v škripcih. Subert: Žetev. Stech: Tretje zvoDjenje. Nušič: Knez semberijski Francoski: Meilhac: Babje leto. Zola: Ubija č. Maeter-linck: Čudež sv. Antima. Mirbeau: Kupčija je kupčija. Dumas: Grof Monte Christo. Bisson: Dobri sodnik. Hennequin in Bil-haud: Herkulovi praški in V brlogu leva. Jules Verne: Carjev sel. Angleški: Wilde: Salome. Barrie: V tihi ulici Hodson Burnet: Mali lord. Nemški: Anzengru-ber: Samski dvor. Hauptmann: E'ga. Suder-mann: Morituri. Haitleben: Angela. Fulda: Maskerada. Holz-Jerschke: Traumulus. Be-yerlein: Mirozov. Ohern: Bratje sv, Bernarda. Havel: Politiki in Tujci. L. Thoma: Lokalna železnica. Gettke - V. Leon: Detektiv. Krenn Lindau: M. ker doživljaj. Kraatz: Au-tomobilist. Stobitzer: Na višavah. LArronge: Lolin oče. KadelKurg: Dva srečna dneva. — Razen teh novitet ponove se različne igre iz starejšega repertoirja. — Opera in opereta. Angaževano je sledeče osebje: Pevke: ga. Marija Skalova, primadona, za prve dramatične vloge; gdč. Marija Rindo-va, za mladostne dramatične in koloraturne vloge; gdč. Marija Stolzova, za mezzoso-pranske in altovske vloge; za manjše pevske vloge: gdč. Vida Kočevarjeva in gdč. Gabrijela Lumbarjeva. Pevci: g. Stanislav Orželski, za prve tenorske vloge; g. Jan Oufednik, za prve bariton, vloge; g Adolf Ranek, za bas bulfo in baritonske vloge; g. Jan Zach, za lirske in druge tenorske vloge; g. Julij Betetto, za seriozne basovske vloge; g, Fran Lier, spevokomik; za manjše pevske vloge: g. Ivan Bukšek, g. Filip Kranjec, Jakob Lumbar — Kapelnik g. H larij Be-nišek. Režiserja gg. Adolf Ranek in Fran Lier. Operni zbor šteje 28 članov: 14 dam in 14 gospodov Orkester: g«-dba c. in kr. pešpolka št. 27. kralj Belgijcev. — Oper ni in operetni repertoir: Nove opere in operete: We'ss: Poljski žid. Caj kovskij: Pikova dama. Rossini: Seviliski brivec. Lortz ng: Car in tesar. Mozart: Ca robna piščalka. Hummel: Mara Neumayer: Bajka o sreči. Plarquatte: Zvonovi korn vilski. Lthar: Loncevez. Nanovo vprizorjene opere in operete: Wagner: Tannhiiuser. We-ber: (Jarostrelec. Verdi: Rigoletto. Bizet: Carmen Albini: Maričon. Strauss: Cgom pe-kleknimo itd." se dobč pri gosp. Valentinu Stolzerju, šolovodju v p., Gradec, Unger-gasse 19. Cena: Mašna partitura 1 K 20 v., zvezek napevov 1 77 v. Koroške novice. k Podporno društvo za slovanske dijake koroške. Na cesarjev rojstni dan se je letos v Celovcu osnovalo to potrebno društvo. Odbor se je konstituiral sledeče: Stolni prošt L. E i n -s p i e 1 e r , predsednik; dr. J. Brejc, podpredsednik; J. Scheinigg, tajnik; dr. J. A r n e j c , tajnikov namestnik; J. A p i h , blagajnik; I. H u 11 e r , blagajnikov namestnik; J Hochmuller, dr. V. H u d e 1 i s t, A. Svetina, odborniki; I. Hribar, F r. Kat ni k, namestnika. — Zanimanje za novoustanovljeno društvo se je pokazalo z veliko udeležbo na ustanovnem shodu in s tem, da je takoj pristopilo mnogo rednih članov in šest usta-novnikov. Na drugem mestu prinašamo oklic tega društva, ki ga najtopleje priporočamo. Darovi. Poslano našemu upravništvu. Za škofove zavode povodom otvoritve duhovnije Šempeter na Kras i 20 K. Za pogorelce v Zdenski vasi pri Trebnjem je darovala g. M. M. iz Ljubljane 2 K Po svetu. Prozaičen konec romana se je izvršil v ponedeljek na Dunaju. V neko restavracijo v Pratru je prišel mlad par, ki si je naročil krasen souper, ki je po jedilnem listku stal gotovo 12 K. Natakarju se je čudno zazdelo, ko je videl, da je dama sama obsedela Dri mizi, spremljevalca pa nikjer ni bilo. Že navajen takih dogodkov, je uljudno pristopil k dami in je vprašal, kje je njen spremljevalec. Dama je odgovorila, da tega sploh ne pozna, da jo je povabil seboj v kavarno; sedaj pa ne vč, kam je šel. Ko je tudi dama hotela zapustiti restavracijo, so jo prijeli in odvedli na policijo. Tu je priznala, da se piše Marija Gentzinger, 19 let stara iz Alzacje. Njen spremljevalec je njen ljubimec, 231etni risar Ludvig Letsch iz Pariza, ki jo je odvedel od njenih starišev. Iz Alzacije sta prišla na Dunaj, kjer pa nista mogla drugače živeti, ko tako, da sta gostilničarje sleparila. Notarjev v Avstriji je bilo 1. 1904. 1011, na Kranjskem jih je 34, izmed katerih so 4 v Ljubljani. Vsem sorodnikom znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo k sebi poklicati našega ljubega očeta, ozir. brata, strica Jakoba Keršiča posestnika In trgovca ki je po^dolgi, mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti v 61. letu starosti mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega bo v četrtek 21. t. m. ob 9. uri dopoldne. Priporočamo ga v pobožno molitev. Podbrezj e, 20. sept. 1905. Žalujoča rodbina Keršič. r Mednarodna panorama Ljubljana, Pogačarjev trg. Ta teden: Interlaken, Lauterbrunnen, Grindelwald. Izpričevalo Iz „zlate knjige mednarodne panorame". S tem rad potrjujem, da so našle slike mednarodne panorame pri šolskih otrocih živo zanimanje in da so se izkazale tudi kot pomoček za zemliopisni in deloma zgodovinski pouk, tore) morem nje obiskavanje za šole le priporočati. Kralj, okrožni šolski nadzornik dr. Gcis. Vabilo na potovanje okolu sveta. Odprto vsak dan od U. ure zjutraj do 12. In Od 2. ure popoldne do V. zvečer. VSTOPNINA: Eno potovanje 40 vin. Dijaki, otroci in vojaki od narednika nazaj 20 vin. Abonement-karte: 6 potovanj 2 K, 10 potovanj 3 K. Dijaki, društva, otroci m vojaki polovico. — Šole in društva znižane cene I Z odličnim spoštovanjem 1921 Valerija Fessi lastnica mednarodne panorame. 1925 Škofjaloka. Kleparski vajenec za Gradec se sprejme takoj. — Več povč J. Perko, 1 — 1 SODAR le z dobrim spričevalom, oženj en ali samski, kateri bi moral opravljati tudi kletarska dela, Mr se takoj sprejme v stalno službo. 1920 1 Mesečna plača po dogovoru. Karol Lenče, vinski traovec v Laverci pri Ljubljani. Štefan Nagy trgovina z železnino Ljubljana Vodnikov trg št. 5, pred škofijo priporoča svojo bogato zalogo pristno pozlačenih 1916 po najnižjih cenah. 8-1 Istrska vina nova, sladka, mošt, rebulj a, muškat, se dobiva pri Antonu Ferlan di Giorgio posestniku v Rovinju, Istra. Pošilja se točno. Nepoznanim naročevalcem po povzetju. 1919 8—1 Katoliška Bukvama v Ljubljani ima bogato zalogo 1922 3-1 solskih kniij za vse ljudske šole. 1918 3—1 Stara, dobro idoča trgovina deželnimi Želi se tudi S®- pridelki se fakoj odda. prodati k temu spadajoče posestvo. Naslov povč upravništvo „Slovenca". Kuharica 1917 2—1 i|čc službe najraje h kakemu gosp. duhovniku. Naslov povč upravništvo. V najem se odda pod ugodnimi pogoji s 1. januarjem 1906 občeznana gostilna „pri zlati kroni", ležeča tik glavne ceste, na najbolj obiskanem kraju v Metliki. Interesenti naj povprašajo do 1. oktobra t. 1. pri lastniku Niko Hranilovič, Sošice pri Jaški, Hrvatska. 1863 3—3 Naznanilo. Slavnemu občinstvu mi je čast najvljudneje naznaniti, da sem si osvojil znano in nanovo renovirano lunarno in gostiln© pri „JY(olem ^Icnu" v Ucdmatu. To podjetje je že od nekdaj na najboljšem glasu in se bom tudi jaz potrudil kar najbolje postreči vsem željam čč. obiskovalcev moje kavarne in gostilne in sicer z najboljšim Koslerjevim carskim pivom, z dolenjskimi, štajerskimi in vini v buteljkah, kakor ob vsakem dnevnem času z najokus-nejšimi gorkimi in mrzlimi jedili. K obilni udeležbi vabi najvljudnejše _ , Josip Carl 1892 3-2 kavarnar in gostilničar. IlillllllllillMIMMMIl)"*""*1*1"1111111 ......................................•••«•«- Proio . OriHU^P Št 1 =" . toi« ,1.8 31. avg. 1905 j 22J; I , '2 čez 11 milijonov kron. j št 2, I. nadstr. f 1 1905 žoz 37 m,,J-krot1. Siiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii niiiiiiiiiiiiiiiiiiiii . ; Z..........................................■•••• Lastna glavnica K 214.843-38. Najboljša in najsigurnejša ppilika za štedenJeT Ljud^a posojilnica ■:41 .......... brez kakega odbitka, tako, da a sprejme vložnik od vsacih vloženih U 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Zahtevajte zastonj in Iranko moi veliki, bogato iiustrovani glavni cenik i nad 100 slikami vseh vrst nlkelii.Ntlli, srebrnih in «l»tUi ur z znamko lionkopf, ILliu, Orne«*, Kch.flh.unen, (Jl.sliiitte kakor tudi vseh vrst solidnih zl.tuln in srebrnin po Izvirnih tovarniških cenah. Nikel. remont, ura......K sist. Roskopf patent ura Cri 3'— 4 — 4— 5'— 750 7-60 1-50 (ma jekl. rem. ura 8vlc. Izvir. Roskopf pat. ura . . Ooldln rem. ura »Luna" kolesje srebr. „ „ „Gloria" „ . „ „ dvojni plašč . , oklep, verižica z rinčico "na pero In karab., 15 gr. težka » 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z „Luna" kolesjem „ 9-50 ura s kukovico K 8-50, budilka K 2 90, kuhinjska ura K 3'—, ivarcvaldska ura K 2 —. Za vsako uro illetno pismeno jamstvo I Nlkak rlsiko I Zamena doroljoii., »11 v iz i t ii ice p« nšslri «wi Odlikovan Zllato kolajno In častno diplomo v parUu. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po Stanje vlog 31. avg. 1905: KII,531,56417. Denarni promet do 31. avg. 1905:37,419.749-55. hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. septembra 1905. Dr. Ivan ŠustcrSi«, Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, predsednik. podpredsednik. 1906 40—2 Odborniki! losln i are Anton Belec, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Liubl,ano. .JftM* W svet. trg. '"""t— ml' U,« antok presker Trsouski ualenec I krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnižke obleke iz trpežnega in solidnega blag? po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo r- izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. iz boljše rodbine se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. 1902 2—2 Rud. Rutner, Vrhnika. 912 31 F. H I T I Pred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo Knjigarna Kleinmayr & Bambcrg Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča svojo Založnik c. kr. drž. uradnikov. Ljubljana I f