St. 205 MM« plafsna
izvzetnši pondeljek. vsak da ^s ikcga it 20. I. nadstropje Dop pibma se na sprejemajo, rokopisi' Prof. F. Peric. — LastoUf tiskarna
2raia za mesec L 7.—, 3 mesece L Za inozemstvo mesečno 5 lir več.
P^Č mote chUKM


v sredo 27. avgusta 1924.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik xlix
i'	ištvo: ulica
fjjfe' Č' ->jo uredniiti
— Odgov.;. i .skarne Edui v	rt:
32.— in celo leto - 60.— jniftva in uprave št 11-57
^V5
Posamezne številke v Trstu ia okolici po 30 cenL — Oglasi se računajo v Krokostt cm koloat (71 mm.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cmL osmrtnic«, zahval«, poslanic« ta vabila po L I.—, oglati denarnih zavodov mm po L 2."— Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj p« L % — OglasL naročnina in reklamacije ae pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica sv> Frančiška Astikega Štev. 30, L nadstropje. — Telefon uredni*va ta uprave 1143!.
Uprašanje narodnih manjšin mednaroden problem
Mož, ki zavzema vzvišeno mesto v političnem življenju Italije, predsednik enega obeh sestavnih delov italijanskega parlamenta. senata, mož, ki gotovo želi iz vsega srca svoji državi in svojemu narodu veliko in častno bodočnost, eksceienca Tittoni, je ugotovil dejstvo, ki ga vedno naglašamo tudi mi: da je namreč vprašanje narodnih manjšin postajo mednarodno vprašanje prvega reda! Da ni torej zgolj notranje -politično, kakor bi hoteli trditi — naglasa Tittoni — «izvestni interesenti«.
Besede Tittonija so za nas odrešilne v :em zmislu, da nam ne bodo mogli več — kakor se je dogajalo dosedaj — očitati, da ■zagrešamo veleizdajstvo na državi, češ da špekuliramo na pomoč od drugih držav, od inozemstva. Taka špekulacija da je zločin proti suverenosti lastne države. Sedaj, ko je italijanski mož takega ugleda iri take veljave izjavil in podčrtal isto. kar trdimo mi sedaj, moremo svobodnejše govoriti tudi mi, ne da bi mogel kdo radi tega metati na nas senco nelojalnosti in nezvestobe.
Iz nazora Tittonija, da je vprašanje zaščite narodnih manjšin postalo mednarodno, je logični zaključek ta, da se ima vprašanje narodnih manjšin rešiti sporazumno med državami ter da morajo potem določene norme veljati kot obvezne brez izjeme za vse države, ki so jim priključene narodne manjšine! Država, ki bi sodelovala pri določanju takega dogovora, a ne bi hotela potem v svojem lastnem področju izvajati dogovorjenih sklepov, bi zagrešila kričečo neiskrenost in bi priznala, da je igrala komedijo. Hotela bi se kazati pred svetom v luči pravičnosti in svobodo-Ijubja z zahrbtnim namenom, da na svojem pragu ne bo izvajala ta načela napram svojim lastnim narodnim manjšinam. Taka dvoličnost bi ji morala vzeti ves ugled in pa vero v nje lojalnost.
Že čujemo od strani razgretih emisarjev politike zatiranja narodnih manjšin v Italiji' nepremišljen prigovor, da je Tittoni govoril o narodnih manjšinah v državah Srednje Evrope, ki naj jih Italija podpira, da pa pri tem ni mislil na narodne manjšine v Italiji, Tu da je manjšinska politika zgolj notranje vprašanje. Tak argument bi nasprotoval vsaki zdravi pameti in vsaki logiki. Pomislite malo! Čim bi se Italija — kakor zahteva Tittoni — zavzemala za pravice narodnih manjšin v drugih državah Srednje Evrope, bi s tem ipso facto priznala dotičnim državam istovetno pravico glede svojih narodnih manjšin! A to bi pomenilo zopet, da je problem zaščite narodnih manjšin to, kar trdimo mi vedno in čemur je sedaj pritrdil Italijan tolike avtoritete, kakor je predsednik italijanskega senata; da je to mednarodno vprašanje!
Pa pojmo dalje! Tittoni je govoril o prijateljskem razpoloženju Italije napram Madžarski in se je pri tem izrecno skliceval na sedanjega načelnika italijanske vlade in voditelja vnanje politike. Svoje sočutje radi ^ponižanja madžarskega naroda» je Tittoni še posebno podčrtal z dejstvom, da so Madžari visoko kulturen narod. Zastavil je torej zanje svojo besedo v imenu — kulture. Sprejemamo to njegovo stališče, ker more tudi naša slovanska manjšina v Italiji govoriti v imena svoje kulture, ki z ozirom na povprečno stopnjo naobrazbe v širokih masah — s ponosom naglašamo to — prav nič ne zaostaja za kulturo Madžarov! Glavna priča za to je dejstvo, da naš narod v nekaterih svojih predelih sploh ne pozna več anal-fabetstva, ali pa le v najmanjši meri. Ta naš narod si je iz sebe ustvaril literaturo, ki se more ponašati z njo in pred katero se v velikem spoštovanju klanja tudi mož, ki velja kot poseben zaupnik Italijanov v Julijski Krajini in ki daja temu spoštovanju izraza v raznih spisih v italijanskih listih! Naši Italijani naj gredo le po informacije k profesorju Urbanacu — Urbani ju!
No, to smo ugotovili le mimogrede! Nekaj drugega moramo posebno naglasiti. Via vnanja politika Mussolinija stremi za tem, da bi si Italija pridobila v Srednji Evropi močno in celo vodilno pozicijo. To pomeni, da hoče spraviti Italijo v sistem Srednje Evrope. Če bi se pa Italija hotela odtegati istim dolžnostim, ki bi jih nalagala drugim državam Srednje Evrope, ali ne bi se s tem sama izključala iz sistemizacije Srednje Evrope?! Če sem ud kake družine ali družbe, če je država članica kake politične kombinacije, ne sme drugim ć'anicam odrejati pravic, ki jih zahteva za-se! To je menda na dlani. Smo torej zopet pri istem logičnem zaključku. Čim si Italija usvaja pravico do zaščite narodnih manjšin v drugih državah, priznava ipso facto isto pravico drugim državam glede narodnih manjšin v Italiji! Z drugo besedo: tudi v naši državi ni vprašanje narodnih manjšin zgolj notranjepolitičen problem!
Menda se ne motimo, če menimo, da je eksceienca Tittoni tako odločno naglašal načelo zaščite narodnih manjšin, posebno še zato, ker zasleduje z bistrim očesom razvoj tega vprašanja in vidi, da je zmaga načela zaščite narodnih manjšin na pohodu. Čim si ga osvoji ves ostali svet, ker vidi v njem platformo za pomirjenje med narodi, za konsolidacijo miru v Evropi: ali ga bo mogla Italija, in edino ona, odklanjati brez škode za svfcj ugled in svojo pozicijo?! Sicer pa se že, via facti, pri-
pravlja podlaga za splošno uveljavljanje načela zaščite narodnih manjšin. Akade-mičnim razpravam sledijo razprave na mednarodnih sestankih. Tako razpravljalo sedaj o tem vprašanju na konferenci med-parlamentarne unije v Bernu, torei na mednarodni prireditvi, kjer je z najlepšim uspehom nastopil naš poslanec dr. Wtlfan za pravice narodnih manjšin v Italiji. vJ poteku razprave nimamo še obširnejšega poročila. Pač pa je sporočila agencija Štefani, da se je oglasil tudi senator Di Ste-fano. Preznačilno pa je, da si ta govornik ni upal trditi pred tako izbrano mednarodno družbo, da Italija nima nikakih dolžnosti napram narodnim manjšinam, marveč se je skušal izogniti jedrn vprašanja s splošnim naglasanjem, «da se v^ Italiji dobro postopa z narodnimi manjšinami, to je: na enak način, kakor s prebivalstvom italijanske narodnosti!» Več menda ni rekel, ker bi agencija Štefani sicer gotovo kaj povedala o tem. Kako «dobro» in «enako* je to postopanje, sta gotovo poslanca Tinzl in dr. Wilfan povsem nazorno in na podlagi konkretnih dejstev predočila zbranim parlamentarcem.
Glavno pa je dejstvo, da je bil to mednaroden sestanek in da so v razpravo o vprašanju narodnih manjšin posegali člani raznih evropskih parlamentov in s tem posvedočili, da je res tako, kakor je ugotovil predsednik italijanskega senata, eksceienca Tittoni: da je namreč vprašanje narodnih manjšin postalo mednarodno vprašanje! Tu bi bilo še umestno, da opozorimo na apostrofo g. Tittonija na naslov tistih «izvestnih interesentov», ki bi hoteli to vprašanje označati kot zgolj notranjepolitično vprašanje.
Še malo obračuna z gospodom Di Ste-fano. Njegovo naglašanje, da se z narodnimi manjšinami v Italiji «enako postopa», je vse prej, nego dokaz, da se tudi pravično postopa! Nasprotno. Latinski pregovor pravi: Summum jus summa injuria! To je: najvišja pravica, če se tira do skrajnosti, je največja krivičnost! Istotako je z «enakostjo». Če se narinja «enakost» življem, ki imajo drugačne potrebe in pogoje za življenje, je to najkrivičnejša — neenakost!! Šola z italijanskim učnim jezikom je gotovo največja dobrota za državljana italijanske narodnosti. AK pa je tudi za onega slovanske narodnosti?! Prvemu množi kulturo, drugemu pa ubija pouk v jeziku, ki ga ne razume! O resnični enakosti bi mogli vi, spoštovani gospod Di Stefano, govoriti le tedaj, če bi imel italijanski državljan svojo italijansko, slovanski državljan pa svojo slovansko šolo! Potem še le bi bila res enaka pred blagim obličjem države. Uverjeni smo, da tako sodi tudi velika večina mož, zbranih v Bernu! In gospod naučni minister Casati naj bo le pripravljen na to, da tudi uspeh razprave v Bernu o vprašanju narodnih manjšin donese njegovi državi — « ded-ščino», ki jo bo spoštovala prej ali slej, ker bo tako hotel dobri genij Italije in italijanskega narod!
Liberalci niso šli v Kanoso
Ustanovitev nove stranke faiistovslili dlsldentov
RIM, 26. Opozicijski tisk očita liberalcem, da so zopet šli v Kanoso1 in da so padli vnovič na. kolena pred Mussolinijem. Liberalci — tako nekako pišejo opozicijska glasila —» ki so leta 1922. svetovali kralju, naj ne uvede obsednega stanja in naj izroči oblast fašistom, se danes, ko je ostal fašizem popolnoma osamljen, zopet bratijo s fašisti. Ml ne zahtevamo, da se liberalci pridružijo nam; a ostali naj bi v dosedanji rezervi in fašizem bi mora! kmalu pasti.
Tudi ministrski predsednik Mussolini se predobro zaveda, da bi fašisti nikakor ne mogli ostati na vladi brez pomoči liberalcev. Zavedal se je tega pred volitvami, ko se je potegoval« da spravi na državno listo večino uglednih liberalnih osebnosti, zaveda se tega posebno danes, ko je Mat-teottijev umor omajal položaj fašizma. Stranka, katero je svoječasno označil za stranko pretekfosti, mu je danes dobrodošla.
Na drugi strani pa tudi liberalci dobro vedo, da postane fašistovska vlada nemogoča, kakor hitro ji oni odpovedo pomoč. Zavedajo se tudi odgovornosti, ki so jo prevzeli, s tem da podpirajo fašizem. Odtod njihove zahteve, naj vlada vzpostavi zopet zakonitost in popolno ustavno življenje. Skrajni fašisti pa smatrajo te zahteve za breme, katerega se mora fašizem na vsak način otresti. Tako piše današnji «Impero», da se mora fašizem otresti vseh onih, ki se delajo fašiste ali pa mislijo, da so. To so hinavci, ki nimajo nikakega idealnega programa in zahtevajo, da je treba pričeti z delom za vzpostavitev liberalne države, proti kateri smo zmagoslavno potegnili orožje.
Pisanje tega lista kaže, da se mora Mussolini še vedno boriti proti ekstremizmu nekaterih svojih tovarišev. A tudi liberalci ne marajo v Kanoso. «Tu ni nikakega govora o kaki Kanosi — piše «Giornale d'Italia» — ne za eno, ne za drugo stranko. Mi s svoje strani se nismo povzpeli na grič Aventin in smo ostali v dolini; na drugi strani se tudi ministrski predsednik ni zaprl v Olimp. S tem je že povedano, kako je moglo priti do petkovega razgovora (med Mussolinijem in ravnateljem tega lista g. Vetorijem).* Nekoliko niije piše list: « Nekateri možie se na poti od-
daljijo od prvotne smeri, a pozneje se orijentiralo. Dragi sobratie, prosim vas, ne spustite se v dolge komentarje k tej skromni navedbi in imejte nekoliko potrpljenja: mogoče dobite pozneje natančnejša pojasnila. Edino, kar je mogoče za sedaj rečit je to. da skrbijo odnošaji med liberalizmom in fašizmom načelnika vlade, kakor tudi vse one liberalce, ki imajo čut odgovornosti*.
Splošno pozornost v političnih krogih je vzbudila vest, ki jo je prinesel «Avan-ti!», da se je v nekem mestecu v Piemontu vršil sestanek med nekaterimi uglednimi politiki, ki so sklenili, da ustanovijo novo stranko. Sestanka so se udeležili: on. Ros-sini. pesnik Sem BenelK, Cesare Forni in Raimondo Sala. Strank^ ki bo organizacija fašistovskih disidente v, bo imela proti-fašistovski program in bo izdajala v Rimu lasten dnevnik «Giornale del Mattino».
IliaiežBist ttame taeriki za rcfitn Utatiliija
RIM, 26. Komisarijat za zrakoplovstvo sporoča: On. Locatellija in njegove tovariše so našle ameriške ladje okoli 200 km vzhodno od grenlaffdske obaii. Ameriške vojne ladje so šest dni iskale italijanske letalce, ki se sedaj nahajajo na krovu teh ladij. Po šestih dneh smo globoko ganjeni sprejeli to vest in hvaležnost Italije do ameriške mornarice, ki je iz kolegijalnosti z ladjami in letali ideala naše letalce, je velika. Čeravno bi italijanska vlada poskrbela. da bi se izvršil polet popolnoma samostojno glede dobav, so ameriška vlada in ameriški letalci, ki so na poletu okoli sveta s simpatijo pozdravili poskus našega letalca ter ga pooblastili, da se posluži — ako treba — njihove organizacije, ki je obstojala v spremljevaju letal med Islandijo in Grenlandijo. General Patrik je v strahu za usodo naših letalcev te dni storil vse. kar je bilo v njegovi moči, da bi jili našel.
Žalibog je te dni del italijanskega tiska, zapeljan po tendencijoznih vesteh, skušal otemniti sodelovanje ameriške vlade pri naši ekspediciji: te vesti je pač popolnoma zanikala akcija ameriških ladij, ki so noč in dan med ledenimi gorami v viharju iskale in tudi našle Locatellija. Ameriški vladi in posadkam križarke «Richmond > in drugih ladij («Raleigh> in «Barry»), katerim dolgujemo življenje Locatellija, poročnika Crosio in strojnikov Falcinellija ter Braccianija, naj gre globoka zahvala nas vseh, posebno pa perutnice (zrakoplovstva) Italije, ki v trenutku, ko je spet našla svoje najboljše in najdrznejše sinove, vidi, kako se krepijo vezi, ki jo družijo s perutnico prekooceanskega naroda.
Nabor tatnika 1905
RIM, 26. Uradni vojaški list bo 29. t. m. objavil okrožnico vojnega ministrstva, ki daje navodila za nabor letnika 1905. Nabori se bodo pričeli 10. septembra 1924 in bodo trajali do 3. marca 1925.
Žrtve tiakovnegn znhoan.
ANCONA, 26. Prefekt je odredil zaplembo lista «L'Azione»», radi članka proti državnim institucijam.
RIM, 26. Tudi list <11 Popolo» je bil zaplenjen, in sicer radi članka, ki bi znat kaliti javni mir.
Popatfonje napram Radića
Pokrajinska uprava na Hrvatskem vzpostavljena
ZAGREB, 26. Včerajšnji poluslužbeni radičevski «Hrvat* objavlja na čelu lista sledečo vest: «Narodne Novine» (zagrebški uradni list) objavljajo službeno:
V svoji seji od 23. avgusta 1924. je ministrski svet sklenil:
Oddelki pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo in sicer:
oddelek za notranje zadeve; za prosveto in vere in socijalno politiko bodo vrftili tudi za nadalje posle svoje prvotne kompetence;
kr. županijske in kotarske oblasti pa bodo vršile kompetenco, Id jim jo je določil zakon od 5. februarja 1886. o sestavi in ureditvi uprave v županijah in kotarih in sicer pod nadzorstvom šefa za notranje posle kot zakonitega zastopnika pokrajinskega namestnika, dokler se vprašanje o nadaljnjem izvajanju likvidacije poslov pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo z novimi sklepi ministrskega sveta končno ne uredi.
Sklepi o izvršitvi 25. čl. zakona o splošni upravi bodo storjeni v svojem času.
Vsi dosedanji sklepi ministrskega sveta o likvidaciji poslov pokrajinske uprave za Hrvatsko in Slavonijo, v kolikor nasprotujejo tej odločitvi ministrskega sveta, se stavlja jo izven moči, dokler se vprašanje o nadaljnem izvajanju likvidacije končno ne reši.
ZAGREB, 26. «Hrvat» poroča: Danes je na pokrajinsko namestništvo dospela brzojavna naredba iz Beograda, da se veliki župani likvidirajo in da se vpostavi pokrajinska uprava. Odrejeno je, da se z današnjim dnem obustavljajo vsi vložni zapisniki in knjigo, ki so se vodile za oblastne uprava, m da se imajo zopet voditi tako, kakor je to bilo pred imenovanjem velikih županov.
ZAGREB, 26. Posli začasnega zastopnika pokrajinskega namestnika so poverjeni bivšem« Šefu notranjega oddelka .in dosedanjemu likvidatorju pokrajinske u-prave dr .ju Gavru Gojkoviču.
ZAGREB, 26. Današnje objave radičev-sketfa «Hrvata* so izzvalo v ZaArebu ve-
liko senzacijo ter se splošno komentirajo kot prva kapitulacija države pred Radićem. Kakor se doznava, je dr. Maček v konferencah z Davidovičem in Nastasom Petrovičem izjavil, da smatra Radič «obnovitev hrvatske eksekutive» kot predpogoj za nadaljnje podpiranje sedanje vlade. Prvotno je Radič zahteval takojšnjo imenovanje bana, pozneje je pa pristal, da se obnovitev starega stanja izvrši postopoma.
Sklep vlade glede vzpostavitve pokrajinske uprave je bil od Radića odobren in dr. Maček ga je danes zjutraj prinesel v Zagreb. Od njega ga je prejel tudi «Hr-vat» v objavo.
Narodna skupščina se sestane
BEOGRAD, 25. «Beogradske Novosti« pravijo, da se po svečanostih v Peči sestane narodna skupščina k seji. Opozicija zbira gradivo za vse- važnejše dogodke, ki jih bo v parlamentu spravila na razgovor.
Program ljubljanskega sestanka Male entente
BEOGRAD, 26. Nocoj odpotuje v Celje zunanji minister dr. Marinkovič, kjer bo v sredo počakal čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, s katerim pride zvečer v Ljubljano. Tu priredi minister s soprogo banket na čast gostu. Med vožnjo ; ?n potem bodeta oba ministra izmenjala misli o bodoči politiki Male entente in o skupnem nastopannju na konferenci Zveze narodov v Ženevi. Še isti dan nadaljuje dr. Benes s Čehoslovaško delegacijo potovanje v Ženevo.
V četrtek zvečer pride v Ljubljano romunski zunanji minister Duca, ki ostane prihodnji dan, 29. t. m., gost dr. Marinko-viča. Oba ministra odpotujeta v petek z delegacijami v Ženevo.
Izpremembe v jugosiov. diplomatski službi
BEOGRAD, 26. V diplomatski službi so se izvršile važne izpremembe. Dosedanji jug. poslanik v Sofiji Milan Rakić je imenovan za poslanika v Parizu, dosedanji berlinski poslanik Živojin Balugdžič za poslanika v Rimu, Stevo Pavlovič za poslanika v Atenah, Milan Gavrilo vlč za poslanika v Sofiji in Jovan Dučič za poslanika v Bernu. Upokojeni so: dr. Miroslav Spalajković, poslanik v Parizu; Antonijevič, poslanik v Rimu; Jovo Markovič, poslanik v Atenah, Miljutin Jovanovič, poslanik v Bernu in J. Budisavljevič, generalni konzul v Gradcu.
Gonja nemšMli nacijonalistou
proti londonskemu dogovoru
BERLIN, 26. V odsotnosti kancelarja in zunanjega ministra Stresemanna je nastopil na včerajšnji seji državnega zbora načelnik nemških nacijonalcev dr. Hergt, ki je v svojem govoru ostro napadal sklepe londonske konference.
Hergt je zatrdil, da bi Nemčija ne preživela v Londonu novega poraza, ako bi imela bolj desničarko vlado. «Ako sta se Marx in Stresemann borila nekaj Časa proti francoski politiki, gre za to zahvala srditi opoziciji nemških nacijonalcev. Do 15. avgusta — je nadaljeval govornik — je vlada smatrala nadaljnjo zasedbo Po-rurja za nemogočo. Kaj se je zgodilo v noči od 15. na 16. v Londonu? Londonska konferenca pomeni poraz tudi za MacDo-nalda, ki je priznal, da je bila vsa politika, ki jo je vodila Anglija do tedaj v Porurju, zgrešena. Ako je moral MacDonald pristati na francosko stališče, ne pomeni še to, da mu mora v tem oziru slediti tudi Nemčija. Naša delegacija je pozabila, da so bili vmes tudi bančniki, ki so imeli svoje posebno mnenje in lastno voljo, ki se jo je moralo izkoristiti. Zame — je zaključil dr. Hergt — je londonski dogovor ultimatum, katerega bi Nemčija ne smela podpisati*.
Glede trgovinskih odnošajev, ki se mislijo vzpostaviti in radi katerih je Nemčija povabljena na pogajanja v Pariz, je Hergt izjavil, da se nemški nacijonalci nočejo pogajati s sovražnikom, ki drži še vedno zasedeno nemško ozemlje».
Socijalnodemokratski poslanec Hillfer-<ling )e pripomnil k tem Hergtovim izjavam, da bi bilo zelo umestno, ako bi nemški nacijonalci natančnejše razložili vzroke svoje borbe proti londonskim sklepom. Ker so tako v Franciji kakor v Angliji prevzele vodstvo politike demokratske stranke, je sedanji položaj za Nemčijo povsem drugačen od prejšnjega. Poročilo izvedencev pomeni za govornika nov poizkus za vzpostavitev trajnega miru. Izjavil je, da želijo socijalni demokratje nujno udejstvitev Dawesovega načtta, brez katerega bi se Nemčija postavila v nasprotstvo z vsem svetom.
Kas s. od stranke centra, je tudi izjavil, da ne zadošča londonski dogovor žetjam nemškega naroda, vendar pa je priznal, da predstavlja izid londonske konference zboljšanje položaja.
Za komunističnim poslancem Golkejera je govoril poslanec ljudske stranke Cur-tius za vladne predloge.
Pri tem je stopil v dvorano kancelar, ki je takoj povzel za besedo ter skušal iz-podbiti razloge opozicije. Zatrdil je, da bo Nemčija vse zgubila, ako se ne sprejmejo londonski sklepi. Opozicija se omejuje le na negativne kritike, ne da bi pri tem pokazala boljšo pot. «V prvih časih — je rekel kancelar — sem bil tudi jaz pesimist. Odkar se je pa Herriot pismeno zavezal napram MacDonaldu* da bo ruhrska kotlina izpraznjena tekom 12 mesecev, ni več vzroka za kake dvome. Dawesov načrt in zaključki londonske konference ka-
žejo pot naproti preporodu domovine in njene ozdravitve. Nemčija bo podpisala pogodbo iz lastne volje in v svoji popolni neodvisnosti».
Seja je bila nato zaključena, ne da bi se položaj razjasnil; v političnih krogih se ko«* mentira Hergtov govor na različen način« Zdi se, da je Hergt izdal proglas za rekon« strukcijo vlade, kakor se tudi govori, da bi nemški nacijonalci odobrili poročilo pod gotovimi pogoji. Z druge strani se za* gotavlja, da bo stranka nemških nacijonalcev pustila poslancem svobodno voljo za glasovanje.
Danes se bo razprava o vladnih pred* logih nadaljevala.
Francoski parlament odobril lausannesko pogodbo
PARIZ, 26. Poslanska zbornica je s 410 proti 171 glasovom odobrila ratifikacija lausanneske pogodbe.
Nova irtev Triglava
Jurist Vladimir Topolovec ponesrečil na
Severni steni.
LJUBLJANA, 26. V nedeljo dopoldne so na^ meravali člani «Preporoda» in akademskega društva «Jadran- vzidati pred meseci na Triglavu ponesrečenemu tovarišu Ante Lenarčiču na Kredarici spominsko ploščo. Za slavnostnega govornika je bil določen slušatelj juridične fakultete v Ljubljani, Vladimir Topolovec.
Družba je odšla že v soboto v triglavsko pogorje in se razšla v Mojstrani. Večina je krenila v nedeljo zjutraj skozi Kot v Staničevo kočo, Vladimir Topolovcc in maturant Dereg-gi po sta šla v soboto skozi Vrata v Aljažev dom, kjer sta prenočila in se zjutraj napotila, proti severni triglavski steni. Rano zjutraj je bilo sicer najlepše vreme, že dopoldne pa je nastala nevihta in je pričel padati dež, pomešan s snegom. Kako se je zgodila nesreča, še ni natančno pojasnjeno. Med 10. in 12. uro sta oba že priplezala proti vrhu stene. Maturant Dereggi je srečno prešel steno, jurist Topolovec pa je najbrže hotel vezati slovensko in nemško pot skozi severno steno, a je na potu omahnil in padel v prepad. Ko je prispel Dereggi vrh Triglava, je bila spominska plošča za Lenarčičem že vzidana. Vsi so ostrmeli, ko so zvedeli, zakaj ni bilo govornika. Dohitela ga je namreč ravno za Časa odkritja spominske plošče tragična smrt. Pokojni Vladimir Topolovec je bil jako marljiv dijak in navdušen hrrbolazec. Odšla je sicer takoj rešilna ekspedicija, vendar pa nam še ni znano, ali so njegovo truplo že našli ali ne.
Angleški rabelj se je hotel umoriti
LONDON, 25. John Ellis, ki je 28 let izvrševal službo rablja, se je hotel umoriti radi močne živčne bolezni.
John Ellis, kateremu sta pri delu pomagala asistenta Billington in Pierrepont. je obesil okoli 200 ljudi; v zadnjem času se je odpovedal tej službi. Ker ni imel ravno tako pogostoma opravila z obešanjem, si je v prostem času zaslužil tudi marsikak funt, s tem da je bril in strigel. V Londonu pripovedujejo, da je bil izvrsten brivec. Ko je bil kdo obsojen na smrt, ga je šerif poklical in Ellis je Šel iz briv-nice v ječo, kjer je za 4 funte (okoli 400 lir) zadrgnil vrat obsojencu. Ellis je bil sicer v zasebnem življenju zelo prijazen in ljubezniv človek; posebno je ljubil živali, v prvi vrsti pse.
Signali z Marsa?
NEW-YORK. 26. Vsi listi objavljajo pod naslovom «Signa!i z Marsa» senzacionalno vest iz Vancouvra, po kateri je velika brezžična postaja prejšnji teden večkrat prejela zagonetne brezžične znake, ki so bili najmočnejši v soboto. Ameriški strokovnjaki so uverjeni, da hočejo prebivalci Marsa potom teh brezžičnih znakov stopiti v zvezo z zemljo. Ti znaki so popolnoma neznani in se ne krijejo z nobenimi sedanjimi brezžičnimi kodeksi. Vse brezžične postaje ameriškega brodovja v Tihem Oceanu so dobile nalog, naj z največjo pozornostjo zasledujejo te zagonetne brezžične signale.
BOJI V MAROKU
PARIZ, 26. Agencija Havas je prejela iz Me-lille naslednjo vest: Španci so se z vnemo oprijeli akcije na vzhodni črti. Riffanci so se umaknili iz doline Quedlan, pustivši več mrtvih in ranjenih.
MADRID, 25. Španci so prebili črto v okraju Quedlan ter s tem povzročili sovražniku velike izgube. Pri Špancih je padlo pet častnikov.
MADRID, 25. Agencija «Fabra» poroča, da je vest, katero je priobčil neki inozemski list o izpraznitvi Riffa s strani Spancev, fantastična in brez vsake podlage.
MADRID, 26. Po deželi so se razširile na skrivaj brošurice, v katerih je rečeno, da je bilo na podlagi amnestije od 4. julija izpuščenih iz zaporov le par vojakov. Neka nota vodstva zanikuje to vest ter izjavlja, da je bilo do sedaj izpuščenih 2000 jetnikov. Ostalim se bo zmanjšala kazen, čim se bodo njih dokumenti pretehtali.
Vlak zavozil na križišču ceste v kmetska voz — Osem žrtev
CUNEO, 26. Danes ponoči se je zgodila na železniški progi Cuneo-Pronero strašna nesreča. Zadnji vlak iz Cunea je trčil na križišču ceste v kmetski voz, na katerem se je peljalo deset oseb. Bilo je osem mrtvih in dva ranjena.
Naroiaite in širite „EDINOST"
> t
DNEVNE VESTI
Razgovor slovanskih in nemiklb poslancev z naučnim ministrom
Povodom skupne akcije slovanskih in nemških poslancev zaradi zakona o omejitvi lastnine v novih pokrajinah so posredovali slovanski in nemški poslanci tudi pri naučnem ministru Casatiju, da bi dosegli ublažitev znane Gentilejeve šolske reforme. Ker se je posl. dr. Wilfan takoj po svojem povratku iz j Kima odpeljal v Bern na konferenco interparlamentarne unije, nismo mogli dobiti od njega do sedaj tozadevnega poročila. Vsled tega smo j posneli pred kratkim poročilo nemških po: slancev, ki so ga ti poslednji objavili v glasilu poadiških Nemcev *Landsmann». V «Goriški . Straži* od 25. t. m. priobčuje tudi posl. Besednjak svoje vtise o tem — kakor pravi — zgo- 1 devinskem razgovoru med slovanskimi in nemškimi poslanci ter naučnim ministrom Casati-jem.
Mislim — pripoveduje dr. Besednjak — je bil razgovor z ministrom Casatijem zgo-'vinske važnosti, ker je prvič, odkar smo lopljeni Italiji, odgovorni italijanski mini-•■'T povedal odkrito in brezobzirno odposlancem našega ljudstva, kakšne namene in načrte zasleduje rimska vlada proti narodnim manjšinam.
Ni mogoče priobčiti tukaj celotne vsebine važnega, mestoma precej burnega razgovora med zastopniki narodnih manjšin in ministrom Casatijem, a to, kar bom povedal, bo zadostovalo popolnoma, da si napravi naše ljudstvo sliko o žalostni usodi, katero so nam namenili rimski oblastniki.
Ko je posl. Tinzl ob uvodu poudaril, da so šolske razmere v naših pokrajinah nevzdržljive in da so novi šolski zakoni pri nas kratkomalo neizpeljivi, je minister Casati naglo in brez pomisleka izjavil, da se on z Gentilejevo reformo popolnoma strinja in da se je bo držal tudi v bodočnosti. ^Uspehi šolske reforme so dobri, tako mi poročajo soglasno iz Trentin-skega in Julijske Krajine. Našim ciljem se morete vi seveda le upirati, to je naravno, a dru-~čne politike mi ne moremo delati. Naša > a politika je pač državna in italijanska.» ji nc bilo med nami in vlado slepomiie-ijd, je Wilfan prekinil ministra in ga vprašal: *Ali hoćete morda spremeniti Slovane in Nemce v Italijane?« Ne da bi se najmanj po-mišljal je Casati mirno pritrdil: «To je brez ivom« naš namen. Mi vas hočemo izpremeniti v Italijane. Ne varajte se, biti hočem odkrit! Saj vam je mjnistsr Gentile povedal gotovo istoU — «Ni res,* — sem ga zavrnil — »vlada je doslej vedno zagotavljala, da nima namena nas raznaroditi, trdila je, da hoče spoštovati naš jezik, našo kulturo, naše običaje. Mi predlagamo, naj se v prvih letih vrši pouk izključno v materinščini in šele ko postanejo otroci duševno zreli, naj se prične poučevanje italijanščine.« — Ne! Ne! je vzkliknil minister.
—	«Jezik za nas občevalno sredstvo. Jezik je duh, je italijanski način mišljenja in čustvovanja. Glejte, jaz imam več prijateljev v Jugoslaviji, ki govore ravno tako dobro italijanski kakor vi, in vendar niso Italijani!*
Ta izjava naučnega ministra je napravila na zastopnike narodnih manjšin globok vtis, kajti razkrila je raznarodovalne načrte rimske vlade v vsej nagoti in brezobzirnosti. Oblastnikom ne gre le za to, da se nauči naše ljudstvo italijanski jezik, ampak hočejo uničiti naše slovansko mišljenje in čustvovanje. Nemci in Slovani se ne smejo več čutiti kot Nemci in Slovani, temveč kot Italijane. Iztrebiti je treba iz slovanskega ni nemškega ljudstva njegovo narodno zavest in jo nadomestiti z italijanskim Čustvovanjem.
Poslanci so začeli krepko ugovarjati, Tinzl je poudaril, da smo pač italijanski državljani, a da ne bomo svojega narodnega značaja nikdar zatajili. «Naši cilji so pač različni« — je vzkliknil minister —, vi stojite na enem bregu, mi na nasprotnem.« «Vi sami ste rekli,» — sem zavrnil ministra — «da je jezik duh, da je v jeziku zapopadeno moje duševno življenje, moj duševni obstanek. Kako morete torej od od nas zahtevati, da sodelujemo pri uničenju duševnega življenja in obstanka našega naroda? Vsak človek, vsaka družina, vsaka dru-/ bna edinica, in tako vsako pleme ima svoje • vne. svete nedotakljive pravice, katerih nt sme kršiti nobena vlada in nobena država, ker so nam prirojene, nam od Boga dane. Vaša politika je nasprotna naravnemu pravu in krščanstvu.*
Minister je poslušal in odgovoril, da nima naš razgovor nobenega pomena, da je brez-
nešen.
■vilfan je poudaril, da se obrača na njegovo .rte, na srce enega izmed sinov italijanskega ljudstva, ki je bilo nekoč vzgled ljubezni do lastne narodnosti.
-Nam ne preostaja torej drugo — je poudaril Wilfan —, ko boj za obstanek. Začela c je borba med silo in prirodo in mi smo prepričani, da bo končno zmagala priroda.«
-<Vašo šolsko reformo — sem povzel — bo zgodovina porazila!
Mi ne zahtevamo drugega, ko to, kar zahtevate V! za Italijane na otoku Malti, na severni obali Afrike in v južni Ameriki. Minister ?ederzoni je prqtfl vojno na nekem občnem ' -r-u *Lege Nazionale«, slovesno izjavil, da 4 otidržavna in iTedentistična propaganda, zahtevajo Italijani šole v materinem je-
-	iku. To da je njih naravna, sveta, nedotakljiva pravica. Ali mislite, gospod Minister, da se pravica spremeni, ako prestopi državne meje? Kar je pravično in pošteno na Malti, ne more biti krivično v Italiji, kar je pravično v Afriki,
more biti krivično v novih pokrajinah. Pra-.„ je ena. je nedeljiva, povsod enaka!« Minister se je razhudil in zopet poudaril, da naš razgovor nima pomena, ker so naši nazori nasprotni '-n nezdružljivi.
Wilfan se mu je zahvalil za njegovo odkritosrčnost, ki je bila edina dobrota razgovora. «Vi ste nam napovedali boj, mi *e bomo pač branili z vsemi silami. Borili se bomo za svetost naše stvari, za spomin naših očetov in bodočnost naših otrok. Kar nameravate strniti z nami. je v kričečem nasprotstvu z naravnimi pravicami, ki so zajamčene manjšinam v mednarodnih pogodbah, pri katerih so sodelovali tudi zastopniki Italije. Vaše namene bomo ruzkrili našemu ljudstvu in omikanemu svetu!»
To so glavne poteze zgodovinskega razgo-\ ora. ki se jc vršil v Rimu med naučnim ministrom in zastopniki narodnili manjšin.
Naše ljudstvo se ne sme več »dajati praznim upom! Svojo narodnost si bo ohranilo le v težkih in trdih bojih; kjer se bo izkazala vsa vztrajnost, potrpežljivost ia požrtvovalnost našega plemena.
Kutini bodo novi predpisi o nrelemdk in ponavtloloih Izpitih na srMUio
Kakor smo svoj čas poročali med brzojavnimi vestmi, je ministrski svet odobril na eni svojih nedavnih sej načrt odloka novega naučnega ministra Casatija o ublažitvi dosedanjih predpisov glede ponavljainih in sprejemnih izpitov na srednjih iolab. V istem poročilu je bilo povedano tudi, v čem obstojijo omenjene ublažitve dosedanjih predpisov. Ker pa je to vprašanje za našo učečo se mladino zelo važno in ravnotako za številne naše družine, opozarjamo zopet na nameravane ublažitve, da se bodo znali prizadeti naši dijaki primerno ravnati ter ser pripravljati za ponav-Ijalne izpite, in to tudi tisti, ki so po dosedanjih predpisih padli za celo leto in bi morali šolsko letb ponavljati. Fo novem odloku bo imela večina teh dijakov pravico do ponav-ljalnega izpita v oktobru. Odlok pa je bil do sedaj le še odobren, kakor omenjeno*, na seji ministrskega sveta. Preden stopi v veljavo, ga mora odobriti še višji šolski svet v Rimu in se mora seveda tudi objaviti v uradnem listu «Gazzetta ufficiale«.
Po dosedanjih predpisih imajo pravico do ponavljainih izpitov v oktobru vsi tisti dijaki, ki pri sklepnem razredovanju ali pri izpitih v juliju niso dobili vsaj */i» iz več nego dveh katerihkoli predmetov ali skupin predmetov; dalje tisti, ki jim v juliju ni bilo mogoče začeti pismenega izpita ali se prijaviti k ustme-nemu. Dijaki, ki so dobili n. pr. iz treh predpisanih predmetov oceno nižjo od •/*•, bi morali torej razred ponavljati. Po ublažitvah, ki jih je odobril ministrski svet, pa bo veljalo to le tedaj, ako dobi dijak omenjeno slabo oceno iz treh natančno določenih predmetov, in sicer:
1)	v nižji gimnaziji: iz italijanščine, latinščine, zgodovine in zemljepisja;
2)	v višji gimnaziji in v klasičnem Liceju: iz italijanščine, latinščine, grščine;
3)	v znanstvenem Hceju: iz italijanščine, latinščine, fizike in matematike;
4)	v nižjih tečajih tehničnega zavoda in učiteljišča: iz italijanščine, latinščine, matematike;
5)	v prvem dvoletju višjega tečaja tehničnih zavodov: iz italijanščine, zgodovine, matematike in fizike;
6)	v drugem dvoletju istega tečaja (odsek za knjigovodstvo): knjigovodstvo in računstvo, pravne institucije, drugi moderni jezik;
7)	v drugem dvoletju istega tečaja (odsek za zemljemerstvo): kmetijstvo, cenitev, gradbe in načrti;
8)	v višjem tečaju učiteljišča: iz italijanščine,, latinščine, filozofije in pedagogike;
9)	v ženskem liceju: iz italijanskega jezika in italijanske književnosti, zgodovine in zemljepisja, nemščine aH angleščine;
10)	v nadaljevalni (dopolnilni) šoli: iz italijanščine, matematike, zgodovine in zemlje-pisja;
Torej le tisti dijaki bodo po novih predpisih (ako stopijo pravočasno v veljavo) morali ponavljati razred, kateri dobijo slabo oceno (pod •/to) iz vseh treh predmetov, ki so zgoraj označeni po posameznih šolah kot glavni predmeti. Drugače, t. j. v slučaju, da dobijo vsaj iz enega izmed omenjenih predmetov zadostno oceno (t. j. vsaj #/u))f imajo pravico do ponavljalnega izpita v oktobru.
Novi predpisi predvidevajo dalje nekatere ublažitve tudi glede sprejema v srednje šole. Po dosedanjih predpisih je pripuščen k sprejemnemu izpitu le, kdor v istem letu devrši 10. leto svoje starosti. Po novih predpisih bo dovoffjena pripustitev k sprejemnemu izpitu že v 9. letu starosti za vse srednje šole razen nadaljevalne šole (scuola complementare). Sprejeti bodo definitivno le tisti, ki napravijo
izpit iz vseh predmetov s povprečnim uspehom
Kakor rečeno, novi odlok ni še bil objavljen v uradnem listu. Priporočamo kljub temu ponovno prizadetim dijakom, naj se pripravljajo, da bodo mogli biti deležni olajšav, ki jih napoveduje. čim bo cdlok objavljen, bomo čitatelje takoj obvestili.
Tombola na Optfnah
Dodatno k včerajšnjemu našemu poročilu o uprizoritvi NuŠičeve komedije »Navaden
l
____ _ ____ _ priredi v
nedeljo, 31. t. m. vrtno v«Bou na prostorih gostilne «Pri £upanu» v korist Šolskemu društvu in Dijaški Matici. Sodelujejo rfedeča društva: Svetoivaasko pevsko društvo, «Kolo» is Trsta, «SIavec» is Ricmanj, -»Slovenec« iz Boršta, « Zastava® iz Lonjerja L dr. Svira godb. društvo od Sv. Mar. Magdalene. — K obilni udeležbi vabi — Odbor.
Nafialstvo izobr. oda. Udruženja prosi vse odbore včlanjenih društev, da čim prej imenujejo svoje poverjenike in referente ter naznanijo njih naslove tajništvu osrednjega odbora.' Načelstvo tega odseka prosi dalje tudi, da naj po možnosti vsak dijak, ki je član kakega društva, včlanjenega v Udruženju, nabere in pri- J ravi podatke o kulturnem stanju v onem j raju, kjer sam Živi, da jih bo na tozadeven : poziv lahko takoj poslal načelstvu. — Načeln. j
Iz tržaškega življenja |
Kdor san, pm sna. Dominik Fonda, stanujoč v Piranu, je prišel včeraj po raznih opra- j vitih v naše mesto. Ko je šel po ulici Cavana, ! se je zatekel v njega neki neznanec ter mu na zelo spreten način vzel uro in verižico v vrednosti 400 lir. Nato je opravičil svojo »nerodnost« ter zginil med gnečo. Kmalu po njegovem odhodu je hotel Fonda pogledati na uro. Ni se seveda malo sačudil, ko jo ni več našel.
Nevaren pndrc Desetletni Hektor Margon, stanujoč v ulici del Prato 3t. 19, je padel včeraj popoldne po nekih stopnicah ter si zlomil ramno kost. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
Pretep. Včeraj popoldne so pripeljali v bolnišnico težaka Frana Cachlerja, starega 38 let, stanujočega v ulici dei Montecchi Št. 2, ki je imel prebito nosno kost. Ranjenec je dejal, da ga je tako obdelal na trgu Venezia neki njegov «prijatelj», s katerim se je bil spričkal.
Haludjanije. Danes ponoči ob 12.15 je neka ženska po imenu Marija K. kričala na Garibaldijevem trgu, naj ljudje napravijo brž okoli rečenega trga močne nasipe, sicer bo kmalu pridrvela po ulici Molino a vento voda ter poplavila ves Trst. Črez nekoliko časa pa je že ženska hotela splezati na drevo, da bi si rešila življenje pred vodo, ki je, kakor je ona pravila, že drvela po ulici na trg.
Ženski se je seveda mešalo v glavi. Prepeljali so jo v opazovalnico mestne bolnišnice.
Nesreča. Mizar Anton Graton, star 23 let, stanujoč v Rocolu - Molino a vento št. 75 je peljal sinoči na nekem tovornem avtomobilu razno pohištvo. V bližini železniškega mosta pri Montebellu se je pa pohištvo vsled sunka prevrglo ter padlo na mizarjev hrbet in mu zlomilo par reber.
Vesti z Goriškega
Vpisovanje dijakov na tolminskem učiteljišča. Predsedništvo kr. učiteljišča v Tolminu naznanja, da se vrši vpisovanje gojencev v času od 21. septembra do 15. oktobra.
Dijaki, ki so obiskovali v preteklem šolskem letu tuk. zavod, naj se priglasijo pismeno na nekoikovani poli. Priglasitev mora podpisati oče, odn. mati ali odgovorni nadziralec.
V Trgoskem doma t Gorici uprizorijo v soboto, 30. t. m. ob 20.30 uri tržaški diletantje pod vodstvom gled. igr. Koluta Strindbergovo dramo v 3. dejanjih «Oče». — Igra je ena najboljših svetovnih dram. Igrala se je že z najboljšim uspehom m zato je tudi v Gorici uspeh zagotovljen. Krožek («Prosveta», Sv. Križ - Trst) je eden najagUnejših tržaških dramat. krožkov in nadel si je nalogo, da prireja gostovanja na lasten riziko širom Julijske
Krajine. Čisti dobiček je namenjen tržaški «Prosveti». Preprodaja vstopnic je pri Narodni knjigarni v Gorici.
V nedeljo, 31. t. m. se bo vršilo gostovanje v Bovcu.
Toče in hndega vremena varuj nas, o Gospod! Takega poletja, kot ga imamo letos na Goriškem, pa že zlepa nismo imeli. Zjutraj pozdravlja našega kmeta jesensko solnce in mu obeta najlepši dan, toda že proti poldnevu se pričnejo kopičiti na severu temnosivi oblaki in proti večeru že bliska in treska ter razsaja nevihta in lije kakor iz škafa. Ravno take dneve smo imeli v soboto, nedeljo in pon-deljek. Posebno usodna za nekatere kraje pa je bila sobota, ker tega dne se nebo ni omejilo samo na deževne kaplje, ampak je obsulo nekatere kraje z naravnost grozno točo, od katere je hudo prizadeto veliko število vzhodnih gor, posebno banjska planota in baška dolina. Toda tudi v onih občinah Goriške, ki Še niso prizadete po toči, bo letina skoraj popolnoma uničena, ako se ne kmalu spremeni vre-me^ Poljski pridelki namreč ne bodo dozoreli in bodo pričeli gniti, zlasti grozdje, kateremu so vsaj sedaj neobhodno potrebni solnčnati, suhi dnevi.
Trg sv. Jerneja. V pondeljek se je vršil v Gorici tradicijonalni trg sv. Jerneja. Tega dne se je stekla iz cele dežele v Gorico velika množica ljudi, toda navzlic temu so imeli zvečer goriški trgovci mračna čela in pri večernem seštevanju sku-pička so rezali dokaj kisle obraze, kajti kupčija je bila pri vsem dobrem obisku trga precej slaba. Najboljše so jo pač odrezali, kakor vselej ob takih prilikah, potujoči kramarji, ki so ponujali na Travniku za par lir kar cela skladišča blaga. Zlasti dobre kupčije je sklepal eden izmed teh kramarjev, ki je na Travniku prodajal osle. Mož si je postavil na Travniku nekako prižnico, okrašeno z italijansko, francosko in angleško zastavo in s slikovitim ozadjem, raz katero je oznanjal vero, da so njegove osle najboljše. S svojimi eksperimentalnimi dokazi se je možu posrečilo spreobrniti Ttliko število radovednih nevernikov. Najbližja bodočnost bo pokazala, ali so njegove osle dobre ali pa, da je imel mož spreobrnjence za osle, česar pa seveda le-ti ne bodo povedali.
Zato pa je bilo nadvse živahno na živinskem trgu, kjer so se kar trle človeške in živinske glave. Seveda so bili častno zastopani tudi prešiči. Toda tudi tu ni bilo prave kupčije, ampak so se vršile večinoma zamenjave. Cena živine je bila prav dobra, ravnotako tudi malih prešičev. medtem ko po prešičih srednje velikosti ni bilo velikega povpraševanja. Tradicijonalni ptičji trg na trgu sv. Antona ni bil ravno dobro obiskan, toda povpraševanje po ptičih je bilo precej veliko. Tudi tu je bilo zelo mnogo slučajev zamenjave pti-
čev.
Kupna moč dežele je pač na zelo nizki stopinji, ker zlasti letos tlačijo našega kmeta veliki davki, vremenske nezgode in še razne druge nezgode, edinega upanja, ki je še ostalo, vojne odškodnine, pa od nikoder ni!
Borzna poročila,
ogrske krone ...........0 0280
avstrijske krone.........0.031f>
češkoslovaške krone........67.50
dinarji .............KM
leji ...............10.50
marke..............—•—
dolarji..............22 36
francoski franki..........121.50
Švicarski franki..........423.—
angleški funti papirnati......lW/>0
Benečijske (vojnoškodninske) obveznice . .
TečajL'
Adriatica.................
Cosulich
Dalmatia . ( ....... » ( » • • » . •
Gerolimich
Libera Triestina .........• • . ,
Lloyd
Lussino
Martinolich •*••••*••••*»■•< Ocean ia #«»•*#«••*••••*•<
Tripcovich Ampclea
Cement Dalmatia «»••»•••••••<
Cement Spalato ••••••••••••••
0.0325 68 -SH.20 11.—
l-ri.25 42f>.— 101.7O $4.10
. 1>*>5
•	309 . i0« . loao
•	5o0 „ 3070 . «5$ . \96 . 153 . 493 . 478
•	3*0
. V™
Mali oglasi
BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritličje.	1077
KOLAR se Hrče. Rebec Fran, Pri Orehu p. Zavije pri Trstu.	1079
POROČNA soba, žimnice, vzmeti, vse novo za L 1200 prodam. Via Scalinata 10. 1080
DOBRO VPELJANO podjetje v Trstu se proda. Ponudbe pod «100.000» na upravništvo.
1061
UČENEC za trgovino mešane stroke na deželi, se išče. Prednost imajo dečki ubožnih starišev. Naslov pri upravništvu.	1074
KROJAŠKI mojster A. Jug, je odprl svojo do-broznano delavnico v via Udine 65. Delo solidno. Cene zmerne.	1075
BABICA, avtorizirana, sprejema Zdravnik na razpolago. D
noseče, obra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	968
Zlato, srebro, krone, platiti, zobovje
kupuje
Zlatarna Albert M
Trst, Via Mazzini 46
(25)
Zobozdravnik
dr. Lojz Kraisiter
specialist za bolezni v ustih in na zobeh
sprtima za vsa ZEtozdrcvnišk; in zfttotelrciika opravka
v Gorici no Travniku 20 (Pisna delia rmana 20
od 9-12 In od 3-5.
človek« preteklo nedeljo na Opčinah smo prejeli še sledeči dopis: «Preteklo nedeljo se je vršila pri nas na Opčinah običajna letna tom-
bola tukajšnje zavarovalnice goveje živine Naše Opčine so veljale vedno za zavedno slovensko okoličansko vas, toda kdor se je udeležil tombole od pretekle nedelje, je moral ponesti s seboj povsem drugačen vtis. Človek si je moral misliti, da se tombola ne vrši na slovenskih Opčinah, temveč nekje v Kalabriji. Številke so klicali samo v italijanskem jeziku in sploh je bila vsa prireditev tako organizirana, kakor bi ne bifi interesiram pri njej Slovenci — slovenski kmetovalci, člani zavarovalnice. Tombole se je udeležilo poleg tega na stotine in stotine ljodi iz dragih krajev naše okolice kakor tudi iz bližnjih kraških vasi. Spričo vsega tega ni vodstvo tombole smatralo za potrebno, da bi odredilo, naj se kličejo številke tudi v slovenskem jeziku! Vemo, da ni bilo nikakega pritiska, da se mora tombola vršiti izključno v italijanskem jeziku. Ker je bilo kljub temu tako, je jasno, da se imajo Opčine zahvaliti za to le Idečeplaznoati nekaterih plašljivcev, ki se menda ne zavedajo, da je Bog dal človeku hrbtenico zato, da lahko stoji pokoncu.
Tombole se je udeležilo na tisoče ljudi in gmotni uspeh mora biti sijajen. Prav je tako. Toda kot prireditev je bila po svoji zunanjosti velika sramota za naše zavedne Opčine. In to tem bolj, ker se je do sedaj vedno vršila ▼ slovenskem in italijanskem jeziku!»
Mars. Včeraj je bil t Trstu pravi Marsov dan. Bil je torek — Laki mu pravijo Martedi (po latinskem Martis dies), kar pomeni po slovensko povedano — Marsov dan. Toda včerajšnji Marsov dan je bil pravi Marsov dan, pravi torek. Na tisoče Tržačanov si mogel namreč opazovati, kako so v prvih urah popoldne in pozneje uporno strmeli proti nebeškemu svodu. Eni so imeli daljnoglede, drtfi so napenjali svoje naravne oči. Blizu lune, ki se je mogla jedva razlikovati ▼ nebesni sinjini, so kazali svetlo belo piko — Marsa. Mnogi niso videli seveda nič — ne lune ne Marsa. Vendar pa je vest o Marsovem pozdravu prevzela vse, tako da je vladalo med gledalci nekako navdušeno razpoloženje.
Miren zaključek koristne polemike. Gospoda, ki sta si svoječasno segla t lase v dragi «Edinosti* pod Br. Dobravski in Gjor. zaradi napak in nalog naše mladine, sta se sporazumela in razgovorila, zato izost govor GdoHa na odgovor Br. D. — Toliko v pojasnilo.
O O □
I
a □
□
a □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
a
a □
P
□ □ooaoaooaaPDoaa do d □ dododpoddd djd □ □ □ □ o d □ c □ □ □ □
BAN
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15*000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicol6 9 (Lastna palaca). Podružnice: ABBAZIA — FfiUME — MILANO — Z AR A.
Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje.
Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte.
Otvaija akreditive za nakup blaga, inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije, v Urah Ia Dinarjih far Jih obrastala najbolje po dogovora. — Sprejema --na vložita knjižice ter Jih obrestuje po 4 V« netto.
c a
DoaoooDDODooapoDDa aaaoDoapppaPOo°nannac3° P P P P
<27 □
□ □ □
C
a| □
D
H
u
a □
□ D
■
□
a □
iS
Di □
p □
□
PODLISTEK
W. Coffina:
0RE1 IJVIENA
(Hi)
t
Cenjeni gospod!
Dovoljujem si sporočiti Vas, da so nc včeraj poklicali v neko sosedno kilo v Vauhall Wafl k neki mladi dami, ki ie nenadoma zbolela. Najprej sem jo z veliko teiavo vidrami! iz najtrdovratnejie omedlevice. ki sem jo kdaj videl. Ni se ji več ponovila, toda zdi se, da ji nekaj teži src«, kar se ne da odpraviti Kakor so mi povedali, sedi molče in cele are, ne da bi se zavedala, kaj ae godi okoH nje, z nekim ismom v roki, katerega noče nobenemu po-azatL Če bi ta položaj trajal, tedaj se je treba resno bati za njen razum. Izpolnjuj«« svojo dolžnost s tem. da izrekam ielfo. naj bi pnftel kakimi sorodnik aM priyetcljf Id bi mogel vplivati nanjo ter jo vsdramrti Vnft odani
Rihard Jorvia, zdravnik.
Nora Magdaleni.
5. julija.
. Za beijo voljo P* mi vsaj eno vrstico, če ti ie v Birmfagham In te te »orem tom obiskati! Ravnokar eem prejela poročilo od sto-Tega Clareja: ah, Magdalena, če nimai usmilje-nje • seboj, imej ga vsaj z menoj! Misel, da fi-vii sama med tujci s krvavečim srcem, me ved^
no preganja. Ne morem ti z besedami povedati, kako te pomilujem! Moja draga, edina sestra, spomni se na one lepe čase doma, predno se je oni strahopetni podlež vkradel v tvoje srce. Ali, ne ravnaj z menoj kot s tujko, pusti, naj pridem k tebi, če je le mogoče! Eno samo vrsto napiti, kje te dobim!
9.
Magdalena Nori.
7. julija.
Predraga Nora!
Vse, kar mi je tvoja ljubezen želela, je tvoje pismo napravilo. Samo ti si našla pot v moje srce.
Udarec, ki me je zadel, je povzročil neki poseben mir v meni. Sedaj morem mirno razmišljati o svoji nesreči in morem celo pisati o Franku. Ali mi boi odpustila, če ti povem, da me je ono mesto, v katerem imenujei Franka strahopetca in podleža, zbodlo v srce? Saj se sama dovolj zaničujem za to. On me je izdal in zapustil, toda ne imenuj ga podleža. Ce bi se skesal in zopet prišel, bi rajSe umrla, kakor da bi mu roko podala, toda boli me, da ga ti imenujei strahopetca! Ali mialii, da bi prillo do tega, če naju ni Mihael Vaustone oropal in poslal Franka na Kitajsko?
Nisem mu pisala in počakala bom še, da mu potečem svoj zbogom. Ce bi nekega dne priila do premoČenja, ki bi mu fa imela prinesti po očetovi bbljdbi, bi ga poslala Franku kot maščevanje za njegovo pismo.
Ne boš me obsodila, če ti povem, da je
treba se nekoliko počakati, predno se bove videle. Bodi mi pozdravljena, moje srce je pri tebi, toda videti se še ne smeva.
Magdalena.
10.
Magdalena gospodični Carth.
15. julija.
Draga gospodična Garth!
te dolgo časa Vam dolguje m odgovor na Vaše zadnje pismo, toda ker veste, kaj se ie zgodilo, mi boste odpustili. Vse, kar imam povedati, Vam povem v kratkih besedah. Nora ne bo raradi mene izgubila nobenega mesta več, zakaj z mojo gledališko karijero je konec. Bog sam ve, da je bila prav nedolžna; morda pa pride zame in za Vas čas, ko nama bo žal, da sem dala slovo odru, toda nikoli več ne stopim nanj.
Sedaj pa nekaj drugih vesti. Gospod Mihael Vanstone je umrl in gospod Noel Vanstone je podedoval po njem moje in Norino premoženje. On je te dedščine vreden, zakaj na mestu svojega očeta bi naju bil ravnotako upropastil, kakor je to napravil njegov oče.
Lepo je bilo od Vas, da ste mi zagotovili svoje večao prijateljstvo. Slabo sem Vam povrnila skrbi, ki ste jih imeli z menoj * mojih otroških letih. Prosim Vas odpuščanja iz pomilovanja.
Najbolje za me in za Vas je, da me pozabite.
Srčno Vas pozdravlja Vaša
Magdalena.
, P. S. Odpiram vnovič pismo, da pripišem še I to vrstico: Ne pokažite tega pisma Nori.