Posamezna številka 10 vinarjev. Stev. 184. V LlumifloL v peleK, u. avgusta (914. Leto XUL Velja po pošti: ^ Za celo leto napre] . . K 26'— sa en meseo „ . . „ 2*20 m Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo , „ 35"— V LJablJanl na domi Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'— f opravi preleman meteCno „ 1*70 s Sobotna izdaja: = ia celo leto....... 7'— ia Nemčijo oeloletno . „ B*— za ostalo inozemstvo. „ 12'— Enostolpna peti t vrata (7 2 mm)-, za enkrat .... po 18 « za dvakrat .... » 15 n za trikrat .... n 13 „ za večkrat primeren popust. Porodna oznanila, zahvale, osmrtnice Iti: enostolpna peiitvrsta po 23vlib — Poslano: -, enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, Izvzemšl ne« daljo ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga Vozni red oar Uredništvo je v Kopitarjevi oliol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Cesarjev rojstni da V torek 18. avgusta 1914 dopolni naš ljubljeni vladar Frančišek Jožef I. svoj štiriinosemdeseti rojstni dan. Slovenski narod, ki je z navdušenjem poslal za čast Avstrije svoje najboljše sinove v boj, bo tudi ta dan združen v soglasni molitvi avstrijskih narodov. Vsa naša domovina naj pokaže ta dan vnovič, da sta ljubezen in zvestoba našega naroda do cesarja in habsburške države vedno živi, da posebno v sedanjem času ves narod kot en mož, združen stoji pod črnožolto zastavo, pripravljen jo braniti in jo ovenčati z novo slavo. Naj zaplapolajo že v ponedeljek v pozdrav cesarjevemu rojstnemu dnevu zastave iz naših domov, po deželi naj se v znak goreče naše ljubezni do vladarja zasvetijo v ponedeljek zvečer kresovi, po naših mestih in trgih razsvetlimo tudi najbornejša okna, da bo žarela vsa domovina v ognju pa-trijotičnega navdušenja in da se bo čul daleč tja na cesarski Dunaj vznesen spev vsega slovenskega naroda: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo!... Branimo mu krono dedno zoper vse sovražnike :.. Enajst uojsk Mvsfriia 19 nilski s - Fraflcosfta in Hng Hvsiriji voisfee.- Niti in vernike ni drianami. napovedali ii avstrijske w w parnik Gautsck se Evropa žc odmeva od rožljanja orožja in grmenja topov, na morjih čakajo morski velikani in po zraku se sliši brenčanje zračnih vozov, kakor ptiči, ki vihar naznanjajo. Velike maso evropskih narodov, cvet moštva in mladosti, je že skoro zbran na bojnem polju, da odloči evropsko pravdo in reši to, kar je Evropa vedno visoko držala, to, kar je Evropo napravilo za voditeljico celega sveta in vsega človeštva, krščansko kulturo! Velikanski boj se že pričenja in na obrazu vseh se bere vprašanje, kdo bo zmagal, kdo bo zmagal v teh velikih bojih, od katerih izida odvisi toliko velikih in važnih vprašanj. Eno je jasno. Avstrija in Nemčija se borita za sveto in pravično stvar. Obema je bila vojska vsiljena, obedve sta v silobranu. To samozavest, s katero gresta obe zaveznici v boj, je imenoval cesar Viljem v svojem prestol-nem govoru »čisto vest«. Ta »čista vest« je vlila našim vojakom toliko in tako ognjevitega navdušenja, da se za izid in zmago v vojski ni treba prav nič bati. Nemška in avstrijska vojska, ki gresta s takim ognjem in s takim prepričanjem v boj, sta nezlomljivi; taki armadi sta sposobni največjih junaštev in njihovi prapori poznajo samo eno besedo: zmago! V naših armadah živi prepričanje, da moramo zmagati, ker se gre za moč, veljavo in obstoj dveh velikih sil, ki sta bili vedno ognjišče prave kulture, svetovne civilizacije, verske svobode in kulture srca. Kakš-i no duševno in matcrielno bogastvo! Zibelka solidnega državljanskega življenja. En sam pogled v evropski položaj nas prepriča, da sc nc motimo, da smo na pravi poti! Samo pravična in sveta stvar more dve armadi tako zediniti, kakor sta danes avstrijska in nemška armada! Samo sveti ogenj more vse avstrijske narode, vse avstrijske stranke zbrati na tako veličasten način pod eno streho, vse narode zbrati z mečem v roki za rešitev in brambo domovine. So reči, ki so svetejše in veliko vzvišenej-še, kakor so vsi narodnostni prepiri in spori, kakor različnost jezikov in ljudstev. Ljubav do države, do cesarja, do zemlje, do države, ki nam jc dala svojo kulturo, ki je bila zibelka naše civilizacije in našega kulturnega rojstva! Vse jc edino, vse je ene misli, en ogenj nas razžareva vse: Vsi in vse za Avstrijo! Nasprotno sliko nam nudijo naši sovražniki. Zdi se, kakor bi sami uvideli, da ta vojska ni zanje prav posebno čedna stvar! Na Ruskem nobenega navdušenja. Komaj so preboleli poraz na Japonskem in žc sc pripravljajo na drugega, ki ga boclo najbrže odnesli v vojni zoper dve najmočnejši in najboljše oboroženi državi na svetu. Velike mase delavstva samo čakajo prvih neuspehov in v velikih ruskih mestih bo kur zadivjal orkan upora in revolucije. Rusija se igra LISTEK. Kraljevi morilci. Nedavno so listi prinesli poročilo, da je srbski major Tankosič, ki jo dal sarajevskim morilcem molilno orožje, odpotoval čez Solun v Odeso, da bi zbrisal sled za seboj. Kakor znano, je srbska vlada takoj po izročitvi av-stro-ogrske note po svojih diplomatič-nih zastopnikih razglasila, da v srbski armadi ni nobenega majorja z imenom Tankosič, čeprav so vsi »častivredni« gospodje brezdvomno oobno poznali Tankosiča. Sicer je pa Tankosič znan tudi v gotovih slovanskih krogih Avstro - Ogrske, ker je bival ponovno kot zastopnik srbskega Sokola ob raznih prilikah v Pragi, Ljubljani in Zagrebu. V nasprotju z majorjem Pribičevičem, ki je eden duševnih voditeljev Narodne obrane, je major Tankosič mož dejanja in se ga vsled njegove preteklosti po vsej pravici lahko imenuje kraljevega morilca pu poklicu. O tem objavlja neka dama, Hrvatica, ki je ravno v času tragedije v belgrajskem komiku bivala v Belgradu in ki jc imela vsled intim- nega prijateljstva s sestrami umorjene kraljice Drage priliko natančno spoznati razmere tistega časa, v zagrebških »Narodnih Novinah« članek, ki kaže srbskega »narodnega junaka« in kraljevega morilca po poklicu, Vojo Tankosiča, v pravi luči; obenem se pa tudi spozna iz tega članka, da je kraljev umor pravzaprav sredstvo ruske diplomacije, da bi po poti nizkotnega umora dosegla to, česar ne more doseči po poti kulture in ovropejske omike. Omenjena dama piše: Avstro-Ogrska in vso kulturne države so bile preveč gentlementske, ker niso takoj po umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage odločno zahtevale, da se usmrtijo vsi kraljevi morilci, če bi se to zgodilo, ne bi gotovo nikdar prišlo do sarajevskega atentata in ne bi bila danes naša domovina odeta v žalost. Če bi naši dobri vojaki Vojo Tankosiča iti njegove zverinske tovariše poznali, bi gotovo šc z večjim navdušenjem šli v boj kot žc gredo. Kdo pa jc major Tankosič? To .i'1 tisti poročnik iz leta 1003, ki je v noči med 10. in 11. junijem ob 1. uri z osmimi vojaki - prostaki, z nekim stotnikom, katerega ime mi jc izpadlo, in narednikom Markom vdrl v hišo star- šev kraljice Drage v Kronski ulici. Tu so stanovale sestre kraljice Drage in brata Lunjevica. Na svoje zverinsko veselje jc našel Tankosič brata Nikola in Nikodeja Lunjevica na cesti, ko sta ravno hitela v konak na pomoč svojemu svaku, svojemu kralju. »Stoj! V imenu kralja sem z orožjem!« je na-hrulil krvoločni Tankosič brata. Izročila sta samokrese in sabljo, povesila glave in se, ne da bi zinila bcsedico, pustila odpeljati v divizijsko poslopje. V ruskem poslaništvu za zavesami pri oknu pa jc stal ruski poslanik Karikov in zadovoljno opazoval ta prizor. Saj jc bil vendar pokrovitelj zarotniškoga »Ruskega kluba«. Žival v človeški podobi, Tankosič, jc pričel brata obdela-vati z zaušnicami, pljuvati na nju in zmerjati z najgršimi priimki. Da bi bila ironija popolna, jima je ponudil cigarete, ukazal, da se objameta in tako objeta je dal oba ustreliti na cesti. To mi jc pripovedoval nek vojak, ki sc jc vsled usmiljenju in žalosti — streljati ni mogel na, brata, — onesvestil. Nad trupli na tako ztivrutcn način umorjenih bratov so sc pričeli maščevati častniki - zarotniki. Sezuli so jima škornje, odrezali prste (radi prstanov), vzeli iz žepov ključe od blagajne, ure, srebrne cigaretne doze in zlate verižice. To sta imeli ubogi žrtvi pri sebi. »Narodni junak« Tankosič si je obdržal cigaretno dozo in uro z verižico, last brata Nikolaja. Nato so vrgli trupli v voz nekega izvoščka, ki je ravno pri-vozil mimo mojega stanovanja in ju tako prepeljali v vojaško bolnico, kjer so ju vrgli v sobo za raztelešen je. Šla sem ravno mimo hiše umorjenih bratov in lahko zagotovim, da trupli nista izgledali kot človeški trupli, ampak kot razkosano meso. Nekaj minut nato jc pridrvil Tankosič k nam s ključi od blagajne. V hiši so sc nahajale sestre kraljice Drage in pa sin najstarejše teh sester, poročnik Gjoko Petrovič, ki je ležal težko bolan v postelji. V hipu je Tankosič razorožil stražo, ki je bila pred hišo in jc udri v sobo umorjenega Nikodeja, da bi odprl blagajno, kjer je mislil, da bo dobil zaželjene »milijone«. Na tem mu jc bilo največ ležeče, ko jc omadeževal svojo roko s krvjo, častniško suknjo srbske armade pa s krvjo svojega kralja in najvišjih državnih dostojanstvenikov. Vendar kako veliko jc bilo razočaranje vlomilccv in morilca Tankosiča, kn jc mesto nin- ;ih milijonov nusol v blagajni samo WM).Q dihurjev, s silno nevarnim ognjem. Ta vojska utegne biti zanjo naravnost osode-polna. Kar ne bo dosegla revolucija, to bo doprinesla vstaja poljskega naroda na Ruskem. Drugi nasprotnik jc Francija. Čc bi boleli verjeti pristranskim francoskim poročilom, je Francozov sam ogenj. Ljudje,, ki pa Francosko poznajo, vedo s sigurnostjo povedati, da vre v francoskih socialistih zaradi unrora njihovega voditelja Jauresa, ki je postal žrtev svoje miroljubnosti in svojih prizadevanj za ohranitev miru. Begunci iz Pariza pripovedujejo, da vladajo v mestu nemiri in da je prišlo tudi do krvavih bojev revolucionarjev na ulicah. Tudi razglas predsednika republike na francoski narod ne kaže tistega ognja, ki bi ga kazala pravična in sveta stvar. Poleg tega je zaupanje ljudstva v armado vsled zadnjih razkritij glede pomanjkljivosti v armadi zelo padlo. Tudi na duh armade so ta odkritja zelo slabo vplivala. Sploh kaže barbarsko postopanje in divje sovraštvo, ki je izbruhnilo v Peterburgu in v Parizu proti podanikom nasprotnih držav, da so Francozi in Rusi izgubili glavo. Kdor je svoje stvari gotov, ne bo divjal onemoglosti in sovraštva, ampak bo ohranil tudi v takih momentih hladno kri. Danes sta jo ohranili samo Avstrija in Nemčija. Tudi sprememba v francoskem in v angleškem ministrstvu dokazuje, da je javnost needina v tem, ali je bilo treba zagrabiti za meč za Rusijo in Srbijo ali ne. Zlasti na Angleškem vlada velika nevolja nad to vojsko in liberalna stranka je začela že lezti narazen, ker angleški gentelmen ne more tega prenesti, da se je Anglija spustila v vojsko take vrste. Razpoloženju doma odgovarjajo tudi uspehi na bojnem polju. Povsod prodirajo avstrijske in nemške armade na celi črti. Nemške čete so vrgle francoske kore že povsod iz nemškega ozemlja in si delajo sedaj poti na Francosko. Avstrijske čete pa marširajo s ponosom in ognjem v Rusijo in so že prodrle nad 20 km na rusko zemljo. Kakor pravljice se slišijo danes tista ošabna in bahata prorokovan.ja, kako bodo Rusi vdrli v Galicijo in vzhodno Nemčijo, kjer bodo postavili na Karpatih in v Berolinu rusko zastavo. Danes je ravno narobe. Avstrijske zastave vihrajo že na Ruskem! Mi hočemo, moramo in bomo zmagali! Zmeraj naprej in nikdar nazaj. Naprej do zmage! XXX PREGLED VOJNIH DOGODKOV. (Od 7. do 13, avgusta 1914.) Črna gora je 5. t. m. Avstroogrskl napovedala vojno, obenem pa onemogočila, da bi naš cetinjski poslanik to pravočasno sporočil svoji vladi na Dunaj. Zato se je izvedelo za napoved šele 7. t. m. Istega dne so Črnogorci s 4000 možmi hoteli udreti čez mejo vzhodno od Trebinja, a so bili z velikimi izgubami vrženi nazaj. 8. t. m. so Črnogorci začeli obstreljevati Koior, ne da bi bili napravili kako škodo. 9. avgusta je avstrijska bojna ladja »Sziget-var« z granatami porušila črnogorsko brezžično brzojavno postajo v Baru. 10. avgusta je avstroogrska mornarica naznardia in odredila blokado črnogorskega obrežja. 11. avgusta je Črna gora napovedala vojno tudi Nemčiji ter je nemški poslanik Eckart takoj zapustil Cetinje. katere si jc Nikodej Lunjevica prihranil od svoje častniške plače. Tanko.- ič hi moral po načrtu generala Atam; kovica — sorodnika umorjene kraljic • umoriti tudi težko bolnega Gjoko Petroviča in vse tri sestre kraljice Drage onečastiti. Vendar se mu to ni posrečilo. Sestre so sc zaprle v neko sobo, bolnega poročnika so pa skrile. Med t eni je odprl Tankosič drugo blagajno, kjer pa je našel samo 600 dinarjev. Že se je pričel delati dan, Tankosič pa je bil še vedno v hiši. V tem trenotku pribiti njegova sestra in na vse načine prosi brata, naj ustavi svoje živalsko početje. Z največjo silo ga je spravila s seboj. Toda to še niso vse grozovitosti, katere je izvršil major Tankosič. Dobro pa je, da cel svet izve, kdo je pravzaprav ta Tankosič. Naj se izve, kako je pričel Tankosič svojo karijero in kaj je napravil, preden je postal major. Potem je pa stopil v ozadje, da bi se posvetil še nadalje svojemu »plemenitemu opravilu« merjenja. Taki častniki so bili ljubljenci na dvoru kralja Petra in te morilce ter zločince je čuvala srbska vlada. Odlikovanja od te strani bi moral zavrniti vsak Avstrijec! Na avstrijsko-srbskem bojišču ni posebnega novega. Pri Belgradu se nadaljujejo mali boji. Na mejni črti Var-dište-Rudo so Srbi poizkusili udreti v Bosno, a so bili takoj odbiti. Avstrijsko-rusko bojišče se vedno bolj širi, ker naše čete nevzdrženo prodirajo naprej ter so dospele že 60 ktn daleč v notranjost, to je do Jdrzejeva ob želez, progi Dunaj — Varšava. Pri Novoselici na gališko - bukovinski meji so nase čete najprej na hraber način zavzele višino Muliile, ki obvladuje prehod. Severo-zali. od Krakova, kjer so naše čete prekoračile rusko mejo, so naši vojaki zasedli mesti Olkuzs in Wolbrom, se obrnili proti zapadu in se blizo Čenstohova združili z nemškimi četami. Na meji srednje Galicije v smeri Olkuzs—Nowe Przesko, je bilo nekaj spopadov s kozaki, ki so skušali udreti čez mejo, a so bili povsod zmagovito vrženi nazaj. Varšavo so Rusi zapustili in postavili poljsko narodno vlado. S tem pa Poljakov niso pridobili na svojo stran, marveč Poljaki povsodi z veseljem sprejemajo avstrijske in nemške čete kot osvoboditelje izpod ruske knute. Nemško-francosko bojišče. 7. avgusta je došlo uradno poročilo, da je padla znamenita belgijska trdnjava Luttich (francosko Li6ge) v nemške roke. Izgube so bile na obeh straneh velike. Nemci napadajo sedaj drugo belgijsko trdnjavo Namur, katere padca je vsak hip pričakovati. Od Belforta v Zgornjo Alzacijo prodirajoče francoske čete — tri divizije — so Nemci 10. avgusta pri Miihl-hausnu potolkli. Istotako so Nemci Francoze vrgli zi Lotaringije nazaj čez mejo in zasedli francosko mesto Lu-neville. Danes ni več nobenega francoskega vojaka na nemških tleh. Na nemško - ruskem bojišču so Nemci na celi črti zmagovalci. Svoje ozemlje so popolnoma očistili ruskih čet in ponosne kozaške napade zmagovito odbili. Na Ruskem Poljskem pa v stiku z našo armado prodirajo nevzdržno naprej. Rusi so 9. in 10. avgusta razrušili pristaniške zgradbe svoje luke Han-gos v Finskem zalivu in vhod zaprli s potopljenimi ladjami in minami. Angleži so zasedli glavno mesto nemške kolonije v zapadni Afriki, To-golumu, in luko Dares—Salam v nemški Vzhodni Afriki, kjer so razstrelili tudi brezžično brzojavno postajo. Zaprli so tudi Gibraltarsko ožino. Med Francijo in Avstroogrsko so se 11. avgusta pretrgale diplomatične zveze. Naš pariški in francoski dunajski poslanik sta zapustila svoji mesti. Italija vstraja na svojem stališču popolne nevtralnosti. Srbija je razveljavila vse z Avstroogrsko sklenjene pogodbe in konvencije. XXX Odločilnih vojnih dogodkov še ni bilo na nobenem bojišču in jih tudi biti ni moglo, ker zbiranje in razpostav-ljanje tako ogromnih armad, kakor jih imajo vojujoče evropske velesile, zahteva mnogo časa. Najprej in najboljše pripraljeni sta nastopili na bojnem polju Avstroogrska in Nemčija, ki že prodirata v sovražnikovo ozemlje in s svežostjo in neodoljivo napadalno silo zmagujeta na celi črti. Rusi so se umaknili v svojo prostrano notranjost in se na daleč izognili vsakemu resnemu spopadu. Saj še davno nimajo skupaj svojih čet, v notranjosti jim vre revolucija, nepripravljeni so in tromi kakor vselej. Ruskega medveda se našim zveznim četam zares ni bati, samo da bi ga kaj kmalu mogle izbezati na plan! Kar se tiče Francozov, se njih vojaštvo in oborožba ne da niti izdale-ka primerjati z nemško in avstro-ogr-sko armado. Njih navdušenje je kakor goreča slama: visoko vzplameni, a kmalu je gorivo povžito in od vsega ostane ščep pepela. Porazi v Alzaciji in Loreni pričajo, da so še vedno isti kakor so bili leta 1870., ako ne še slabši, bolj degenerirani. Ostala bi angleška pomorska vojna moč tej je pa iz vsega početka odlomila konico odločba severno - ameriških Združenih držav, da prevzamejo varstvo nad svetovno pomorsko trgovino. Nemčiji se tako ni bati pomanjkanja živil. In sedanja evropska vojna se bo odločila na suhem, ne na morju. Tu pa imata odločno premoč Nemčija in Avstro - Ogrska, tako da izida vojne lahko mirno pričakujemo. XXX FRANCIJA PO ANGLEŠKEM POSLANIKU NAPOVEDALA VOJSKO AVSTRO - OGRSKI. — TUDI ANGLIJA NAPOVEDALA VOJSKO. — ENAJST VOJSK. Zadnji čas jc skoro vsaki dan prinesel novo vojsko. Skoro bo nastal pre- govor, da se vojske množe kakor gobe po dežju. Nemčija je v vojnem stanju s šestimi državami: Rusijo, Francijo, Anglijo, Belgijo, Srbijo in Črnogoro, naša Avstrija pa se je dosedaj imela boriti proti trem sovražnikom; Srhom. Rusom in Črnogorcem. Sedaj pa sla Avstriji napovedali vojsko tudi Francija in Angleška, tako da se bo morala boriti na potih straneh. Skupno imamo danes v Evropi nič manj kot enajst vojsk. Brzojavka, ki smo jo prejeli sinoči ob 8. uri, o zadnji napovedi vojske, se glasi: Dunaj, 13. avgusta. (Koresp. urad.) Kraljevi velikobritansM poslanik sir ftfauriee de Btmsen se Je danes oglasil v ministrstvu za zunanje zadeve in podal izjavo, da se smatra Francija v vojnem stanju z Avstro - Ogrsko, ker se slednja bori proti zavezniku Francije, Rusiji in podpira sovražnika Francije, nemško državo. Obenem je izjavil kraljevi velikobritanski poslanik, da se z ozirom na stališče Francije smatra tudi Velika Britanija v vojnem stanju z monarhijo. X X RUSI BEŽE, Dunaj, 13. avgusta. (Koresp. urad.) Na severnem bojišču so naše čete odbile napad več kozaških stotnij, ki so imele strojne puške in 12 topov. Rusi so morali bežati nazaj čez mejo. Poleg tega se je več ruskih manjših oddelkov, ki so prestopili mejo, že pri bližanju naših čet umaknilo nazaj v rusko ozemlje. RUSKA OPIJSTOŠEVANJA NA UMIKANJU. Neki potnik, ki je bil navzoč, ko so Nemci zavzeli Kališ, poroča v krakovskem »Czasuu o umikanju Rusov sledeče: Že prejšnjo soboto so Rusi razstrelili več železniških mostov in postajno poslope v Kališu. Tudi skladišča so zažgali, samo skladišč v Szczypiornu niso mogli pravočasno zažgati. Teh so se polastili Nemci. Ruska vojaška posadka je že prej zapustila mesto in vzela seboj tudi vpoklicane rezerviste. Ker pa je poveljnik rezervistov nenadoma izginil, so se skoro vsi vrnili v Kališ. — »Dzennik Polskie« poroča na podlagi poročil rusko-poljskih beguncev, da Rusi na svojem umikanju uničujejo vojaške zaloge in vojašnice, mostove raz-streljujejo, rušijo železnice in telefonske naprave, uničujejo vsa živila in krmo za konje. Rusko-poljsko prebivalstvo gre prodiraj očim Nemcem zelo na roko in jim daje važne informacije. XXX S SRBSKEGA BOJIŠČA. Duna, 13. avgusta. (Koresp. urad.) O dogodkih na jugovshodu ni mogoče vsled tajnosti, ki je v takem položaju na mestu, objaviti nobenih konkretnih podatkov. LLOYDOV PARNIK »BARON GAUTSCH« SE POTOPIL. Trst, 13. avgusta. (Koresp. urad.'; Llovdov parnik »Baron Gautsch«, ki je plul danes iz Velikega Lošinja proti Trstu, se je potopil. Dosedaj so rešili 130 oseb, potnikov in moštva, 20 trupel so potegnili iz morja. Moralorij podaljšan. Dunaj, 14. avgusta. Uradni list ob" javlja sledečo naredbo: Vsi dolgovi zasebno - pravnega značaja, menice in druge te vrste tirjatve, ki so zapadle že pred 1. avgustom, se podaljšajo glede na plačilni rok do 30. septembra. Tisti dolgovi omenjene vrste, ki zapadejo pa med 1. do 30. avgustom, se podaljšajo za 61 dni. Budimpešta, 13. avgusta. (Kor. ur.) Z ministrsko naredbo je moratorij na Ogrskem podaljšan na dva meseca. Rim, 13. avgusta. (Kor. urad.) Se^ danji laški mornariški minister, ki je že dalje časa bolan — zlomil si je nogo — in še ni ozdravil, je vnovič podali svojo demisijo. Ministrski svet je demi-sijo z izrazi največjega obžalovanja' sprejel in izrekel željo, naj bi odstopiv-ši minister kmalu okreval. Za novega laškega mornariškega ministra je imenovan podadmiral laške mornarice Leone Viale. ija s Avstrijo. Sofija, 13. avgusta. (Koresp. urad.) Bulgarski listi poudarjajo, da Bulgarija nima niti najmanjšega povoda iti z Rusijo. Ruska zmaga je neverjetna, pa če bi tudi Rusija zmagala, tedaj tudi nima Bulgarija od Rusije ničesar pričakovati, kajti v takem neverjetnem slučaju bi le Srbija na stroške Bulga-rije postala velika. Vse stremljenje Bulgarije mora biti kaj doprinesti k uničenju Srbije, iskati ozke zveze s Turčijo in trozvezo. Za vsako drugo politiko bi se morala Bulgarija kmalu bridko pokoriti. M ruskega sovraštva proti nemški državi v Moskvi. Berolin, 13. avgusta. (Kor. urad.) Dopisnik berolinskega lista »Tagblatt« poroča iz Moskve. V Moskvi ni tako velikega navdušenja za vojsko, kakor je v Peterburgu. Pač pa je izbruhnile Kaiserslaulcrn P j a i vfonh ~( £ w v srndj Belibrt lOimp |/ Tlemško = francoska - meja - ^ S c h w e i VS7 fr:. .roJ ui\>i 13622692 strašno sovraštvo px*oti Nemcem. Vse nemške trgovine in vsi lokali so razbiti. Od nemškega konzulata ni ostalo drugega kakor samo goli zidovi. vojski proti Rusiji in Poljaki. Ko se je začela sedanja vojna nro-ti Rusiji, je vse z veliko napetostjo čakalo, kako se bodo obnašali Poljaki, zlasti oni v ruski državi. Že dolga leta se je sicer za slučaj vojne med Avstro-Ogrsko ali Nemčijo in Rusijo z železno gotovostjo računalo na to, da bodo Poljaki na Ruskem uprizorili revolucijo. Ta misel sc je zadnja leta sicer za spoznanje omajala, in sicer vsled prusko razlastilne in naseljevalne politike v Poznanju, kakor tudi vsled poizkusov ruske vlade, da bi med Poljaki omilila sovraštvo proti moskovitskemu jarmu ter je zato dokaj izpremenila svojo politiko nasproti Poljakom. Treba se jc spomniti le na ukaz carja Nikolaja, da se v zapadnih gubernijali, to je na Ruskem Poljskem uvedejo mestni statuti, katere je ruski državni svet letos meseca junija vsekakor žc drugič zavrgel, ker se z njimi v mestne občinske uprave uvaja tudi poljski jezik, med tem ko je bil dosedaj v rabi samo ruski. Ta carjev ukaz ni ostal brez vtisa na Poljake, k čemur so po svoje pripomogli tudi panslavistični listi. Tako se je zgodilo, da so nekateri poljski časopisi prijazno razpravljali o Poljakom prijazni carjevi politiki ter svetovali avstrijskim Poljakom, naj krote svojo sovraštvo do Rusije. Kakor se je zadnjo dni zvedelo, je car šel celo tako daleč, da je Poljakom obljubil avtonomijo. Vse to je pripomoglo, da je z vso gotovostjo napovedana in pričakovana poljska revolucija na Ruskem Poljskem zaenkrat izostala. Sicer Poljaki povsod prijazno sprejemajo nemške in avstrijske čete in ne kažejo prav nobenega nagnjenja braniti ruski koristi, toda pričakovani odpor ni izbruhnil, ker so vojni dogodki ruske Poljske pač popolnoma presenetili. Samo v pokrajinah ob avstrijski meji se jc pokaza, lo, da staro poljsko sovraštvo proti ruskemu režimu še živi ter da smatrajo Poljaki zlasti Avstro - Ogrske za svojo odrešileljico. Tu so bilo avstrijsko-ogr-ske čete z velikanskim navdušenjem sprejete ter jih je prebivalstvo po vseh močeh podpiralo v ofenzivi proti Ru-spm. Od tu so se že tudi delale priprave'za splošno vstajo. Toda to vprašanje bo postalo aktualno šele tedaj, kadar Rusija doživi kak velik poraz, ker se Poljaki pač boje, da bi njihove žrtve zopet nc bile zaman. POLJSKE PROSTOVOLJNE ČETE. V Galiciji obstoje zlasti med Poljaki že dolga leta mnogoštevilne, predvsem dijaške in telovadne organizacije, ki imajo v prvi vrsti v programu, podpirati avstrijske čete v slučaju vojne z osovraženo Rusijo. To gibanje je zavzelo zadnja leta, od jeseni 1912, ko so v Galiciji vsled poizkusile ruske mobilizacije pričakovali, da pride clo vojne z Rusijo, najširše dimenzije in sc je tudi najskrbneje gojilo. Meseca decembra 1912 je ustanovil poljski narodni svet dva reorganizacijska odseka, od katerih je bil prvi doiočen predvsem za pristaše narodno-demokratične stranke, v drugem pa so bile združene socialistične in napredne poljske stranke. Člani teh organizacij so zamogli postati vsi bojaželjni moški po mestih in na deželi, v kolikor seveda niso bili podvrženi vojaški dolžnosti. Vse te organizacije so bile ustrojene deloma po vzoru Sokolov, skautov (četašev), ali pa kcA mladinski strelci. V rabi orožja, v streljanju in vojnih vajah so jih poučevali sami strokovnjaki. Govori se, da postavi lahko samo poljska ljudska stranka. okoli 100.000 mož kot strelske legije. Leta 1912 so ustanovili tudi gališki Malorusi slične organizacije, da izvež-ba,jo svoje ljudi za eventuelni boj z Rusijo, Tudi rusinske organizacije so imele vojaške inštruktorje in so se preskrbele s pripravnim orožjem. VTIS NAŠEGA VOJNEGA OKLICA NA POLJAKE V KRAKOVU. Krakov, 14. avgusta. (Zas.) Ko so v soboto ponoči listi s posebnimi izdajami v Krakovu objavili oklic avstro-ogrske armade na Poljake, se je polastilo Poljakov navdušenje, ki se ne more popisati. V mestu so priredili Poljaki velikanske manifestacije. Manifestanti so prepevali avstrijske in poljske pesmi. Ogromno mladeni-čev pristopa k organizaciji mladih strelcev. Tudi z Rusko Poljskega je došlo več tisoč mladih ljudi, med njimi dijaki, gimnazijci, delavci in zelo veliko kmetov. POMOŽNA AKCIJA GALIŠKIH GIMNAZIJCEV. Lvov, 14. avgusta, (Zas.) Ravnateljstva galiških gimnazij so pozvala gimnazijec, da nai na postajah, skozi katere vo- zijo vojaški vlaki, pripravijo okrepčila za vojake, ki se vozijo po železnici. POLJSKE MANIFESTACIJE V LVOVU. Lvov, 14. avgusta. (Zas,) Ko jc došlo poročilo, da so ruske vojaške oblasti in vojaki zapustili Varšavo, se je vršila velika navdušena manifestacija. Nad 8000 oseb broječa množica se je zbrala pred Mickie-wiczevim spomenikom, kjer so zastopniki mladih strelcev in drž. poslanec Hudec govorili domoljubne govore. Množica je nato pela poljsko narodno himno, ki so jo tudi navzoči ogrski častniki ogrsko peli. Množica se je podala nato prepevajoč domoljubne pesmi pred namestništvo, kjer je navdušeno klicala »živio« cesarju in armadi. Mir se ni nikjer kalil. POLJSKI ŠKOFJE V POZNANJU ZA NEMČIJO. Berolin, 13. avgusta. Poljski škofje na Poznanjskem so izdali navdušen poziv na Poljake, v katerem pravijo, da jc vojsko povzročila Rusija, pod katere krutostjo poljski narod nad sto let trpi. Poljski viteški narod naj gre pogumno v boj proti Rusiji, da bo zmaga cesarske nemške vojske. Ljudstvo naj ne posluša sumljivih agentov in rušilcev miru in naj vsak dan moli za zmago cesarske vojske. RUSKEMU KONZULU V LVOVU ZA- RUBILI OPRAVO. Lvov, 14. avgusta. (Zas.) Ruski konzul v Lvovu je namestniku dr.Ivorytow-skemu izrazil željo, da bi smel kot zasebnik ostati v Lvovu. Namestnik je izjavil, da tega nc more dovoliti in da mora v šestih urah Lvov zapustiti. Popoldne so sneli s konzulata ščit, a odpotoval je konzul Ie težko, ker je ostal konzul najemnino več mesecev dolžan. Končno so se dogovorili, da ostane v njegovem stanovanju hišna oprava. V štirih vojaških avtomobilih sc je nato odpeljal konzul s svojo rodbino in z dvema ruskima generaloma. POMOŽNA AKCIJA LVOVSKE IZRA-ELITSKE OBČINE. Lvov, 14. avgusta. (Zas.) Tukajšnja izraelitska občina jc ustanovila pisarno, ki pomaga pod orožje vpoklicanim osebam ne glede na narodnost ali vero. Za vpo-klicancc in njih svojce je že došlo veliko darov, RUSKO POLJSKO. Od Varšave naprej niso železniški tiri tako široki, kakor v osrednji Evropi, marveč so nekoliko širši. Rusija jc gradila širše železnice zato, da onemogoči promet evropskih železniških strojev in železniških voz v Rusiji. Nadalje v Rusiji ne polagajo važnosti na male lokalne, marveč lc na velike zvezne železnice. Nekatera velika mesta in kraji z vojaškimi posadkami nc leže ob železnici in so oddaljeni 40 do 50 km od nje. Vse želznice so na Ruskem Poljskem gradili s strategičnih vidikov, a vseh nameravanih železnic niso zgradili. Večina najvažnejših železnic ni niti dvotirna. Glavne proge v Rusiji so Moskva—Čel jabusk, Peterburg—Vjat-ka—Perm—Čeljabulsk in Rjezan—Ro-stov—Baku, v zahodni Rusiji so najvažnejše proge Mosva—Smolensk— Varšava in proga železnice Dunaj— Varšava. Ceste v Rusiji so v zelo slabem stanju, 22 gubernij sploh nima cest, pač pa je na Ruskem Poljskem 8800 km cesta, ki se pa tucli z našimi nc morejo primerjati. Ruski poulični men umori! uradnika nem Skeoa poslaništvo. Berolin, 13, avgusta. (Koresp. urad.) Ugledni uradnik nemškega poslaništva v Peterburgu, dvorni svetnik Alfrecl Kappner, je bil na zverinski način umorjen. Krvoločne ljudske mase so neovirano uclrle v poslopje nemškega poslaništva, ki leži v sredini Peterbur-ga, potolkle omenjenega starega uradnika na tla, demolirale vse prostore in nato zažgale poslaniško palačo. Zadniji obisk Poincareja v PeterDurgu. Do 1916 bo vse gotovo. Pred kratkim so bile objavljene najvažnejše točke francosko-ruske vojaške konvencije, vsled katere se Rusija zavezuje, da takoj po izbruhu vojne s svojimi velikimi kavalerijskimi množicami udere v Nemčijo in Avstrijo. To zavezo Rusija ni držala, dasiravno je pri obisku Poincareja v letu 1912. rusko armadno poveljstvo vnovič prevzelo tak obligo, po katerem Francija smatra balkansko politiko Rusije kol svojo. Iz gotovega vira pa se danes razkriva namen zadnjega poseta g. Poincareja v Peterburg julija meseca tega leta. Gospod Poincare je z gospodom S a s o n o m v dolgotrajnih pogovorih dognal, da bo ruska in francoska armada koncem leta 1915. gotova s svojimi pripravami, da lahko prične krepko oienzivo proti Nemčiji in Avstriji. To vprašanje se je pretresavalo v vseh podrobnostih tako iz vojaške kakor tudi financijelne strani in določil se je rok 1916 kot oni, ko je treba pokazati premoč Rusije in Francije v Evropi, najsibo na di-plomatičnem polju, opiraje se na dve močni armadi, najsibo z orožjem. Kakor se sedaj kaže, sta oba obiska g. Poincareja v Peterburgu zasledovala cilje, ki so bili za ohranitev evropskega miru zelo nevarni, in dogovori, katere jc gospod Poincare imel z g. Sasonovom v Peterburgu, so jasen dokaz za prave namene, ki jih imajo na odločilnih mestih v Peterburgu in v Parizu. Rusi potopiti Nizozemski paril jeer. Berolin, li. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča iz Amsterdama sledeče: List »Das Allgemeine Han-delsblatt« iz Rotterdama piše, da se nizozemski parnik »Alcer« ni ponesrečil, ampak da ga je rusko bojno brodovje v Vzhodnem morju potopilo, potem ko jc moštvo spravilo v varnost. LaKola med ruskimi vojaki. Berolin, 14. avgusta. »Deutscher Courier« poroča v/, zanesljive strani, da primanjkuje živež ruskim vojakom ob meji. Vojna uprava ne pošilja dovolj živeža in so ruski vojaki zato prekoračevali mejo, da so ponujali svoje konje za 20 mark, ker jim niso mogli dali jesti in ker so sami stradali. Ruski car prosi jude. Lvov, 14. avgusta. (Zas.) Listi poročajo iz Brodyja: Ruski begunci, ki so došli v Brody, pripovedujejo, da je v vseh ruskih mestih že več tednov nabit oklic judovskemu prebivalstvu. Oklic je nabit v ruskem jeziku in v narečju, ki ga govore ruski judje. Opozarja jude na velike dobrote, ki jih uživajo v Rusiji in po vladarski rodbini Romanovov in jih poziva, da naj prostovoljno v vojaško službo vstopijo, ker da interes judov zahteva, da Rusija zmaga. Oklic obeta judom, da sc bodo smeli v več okrajih kakor zdaj naseljevati. Begunci trde, da oklici niso na jude čisto nič učinkovali. Turki koncentrirajo svoje tele oii Marici. Oficiozni »L' Echo de Bulgarie« piše: Turčija je tudi mobilizirala. Del svoje armade je koncentrirala v Odrinu in v Dimo-tiki ob turško-bulgarski meji. Te odredbe ne ogrožujejo in ne izzivajo Bulgarije. Turško-bulgarske razmere so izborne in odkrite, kar dokazuje, ker se je tako hitro sklenila trgovinska pogodba. Mine ob angleški obali. Berolin, 13. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša, da v Severnem morju ni min, ki bi ovirale trgovski promet in nevtralne luke, pač pa so mine položene ob neposredni angleški obali. Srbi opuslošili nase poslaništvo v Belgradu. »Siidslavvische Korrespondenz« poroča iz Sofije 6. t. m.: Zadnje dni so priredili v Belgradu velike demonstracije za Rusijo in proti monarhiji ter proti Nemčiji. Demonstranti so navalili na zaprto poslopje avstrijskega poslaništva, dasi je nad njim plapolala nemška zastava. Pobili so vsa okna, podrli železna vrata in poslopje opu-stošili, stene onesnažili, na dvorišču pa obesili punčko iz cunj s sramotnim spisom. Več oseb, o katerih so mislili, da so avstrijski državljani, so pretepli in porušili trgovine avstrijskih podanikov. Boj za dohod v Indijo. Milan, 14. avgusta. »Secolo« poroča iz Kaira: Tudi Egipt bo pritegnjen v vojsko, ker se bo ob vzhodu v Sueški prekop bila bitka za dohod po morju v Indijo. Avstrijski in nemški carjevi uelki. Ruski car je imetnik več polkov v večini evropskih armad. Car jc imetnik ogrskega pešpolka št. 2, ki nosi že od leta 1814. ime Aleksander I. Ruski, kakor tudi ulanski polk št. 5 v Varaž-dinu. Štajersko - kranjski dragonski polk št. 5 se naziva Nil-olaj I. Ruski, češki ulanski polk št. 11 pa Aleksander II. Višji poveljnik ruske armade veliki knez Nikolaj Nikolajevič je imetnik dragonskega nolka št. 12, veliki knez Sergij Mihajlovič je imetnik 1. havbičnega polka, v Krakovu. V Nemčiji nosi šest polkov imena ruskih čarov, imena ruskih velikih knezov pa trije polki. Aleksander II. je imetnik ulanskega polka št. 3 v Furstemvaldu. Angleški učenjaki prosi vojski z Nemčijo. London, 14. avgusta. »Times« so objavile dne 1. t. m. oklic angleških učenjakov proti vojski. Podpisalo ga je 9 profesorjev vseučilišč v Oxfordu in v Cambridgu. Profesorji izvajajo, da je Nemčija vodilna na polju umetnosti in vede. Vsi so se učili in se šc pri nemških učenjakih učc. Vojska proti Nemčiji v interesu Srbije in Rusijo greši na nravnosti. Končno se protestira proti vojski z narodom, ki jc z Angleži v bližnjem sorodu. o