m
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Haiotnlna znala:
Kopitarjeva ulica štev. 0
St. 19.
V Lfubljaiii, 7. aprila 1916.
Izhaja vsak petek
Leto XI.
Ponatis prepovedan. — Vse pravice pridržane.
J a n e z K rek:
Slovenci.
BIVALIŠČA SLOVENCEV.
V splošnem.
Slovenci se nahajajo v srečnem položaju, ki pa ni vedno zavidljiv, da stanujejo v ozemlju, ki pripada k zemljepisno najvažnejšem našega svetovnega dela. lam, kjer sega Sredozemsko morje s svojim delom Jadranskim morjem najgloblje v telo Evrope, kjer se mešajo vplivi kulture na jugu s kulturo severa, tam kjer posreduje silovita cesta narodov celo živijenje s severovzhoda na jugozahod, na tem vedno utripajočem, nikdar pomirjenem koščku zemlje stanujejo Slovenci. Za njih deželo so se v zgodovini neprestano prepirali; njena važnost se nam je ravno predoči-la tako jasno v pogajanjih najmlajše preteklosti in se nam v sedanjih dneh vedno iznova predstavlja. Velika ni, domovina Slovencev, a lepa, združujoč žarko veličanstvo severnih pokrajin s čarom sredozemskega sveta, divjost Krasa nas povede čez zelena polja in prijazne travnike v sanjave puste dežele Ogrske.
Obseg.
Slovenci stanujejo v približno 25 tisoč štirijaških kilometrov, toraj na ploskvini, ki obsega toliko kolikor pruska dežela Saksonska, nekoliko manj kolikor Poznanj, ali tretino Bavarske in polovico Virtemberga. Razne dežele si dele to zemljo. Slovenci nas srečajo že na laškem Benečanskem; severnoza-hodno od V idma (Udine). Večji del grofije Gorica (62%) mejo proti Furlaniji tvori v Italiji in na Goriškem črta Kanin (2592 m) — Resiutta—Gemona-Če-
dad (Cividale) — Prepotto—. Kormin___
Gorica—-Zagruj (Sagrado) —Sv. Ivan Devinski, tretino Trsta in okolice (30%), (okolica je skoraj popolnoma slovenska), pri tem se mora opozarjati, da je ravno v tem važnem političnem ognij-šču znašal delež Slovencev pred 15 leti šele 16%; slovensko govori dalje približno 15% v mejni grofiji Istra (sever), na celom Primorskem skoraj natančno ena tretina, nad 32% prebivalstva.
Kranjska je izrecno slovenska dežela, 94‘5%, ostanek (jezični otok Kočevje) govori nemško. Dalje je slovenski južni del Koroške, 21% prebivalcev dežele, in cela južna Štajerska, 30% vsega prebivalstva. Naš ljudski živelj sega dalje čez Muro na Ogrsko, kjer stanuje približno 100.000 Slovencev, a uradnih izkazov o njih ni. Mejo^ proti Nemcem in Mažarom tvori približno črta Pontavelj - Šmohor—Beljak, Breitriegel severno od Velikovca (v sredi se izboči proti jugu do Celovca) —Labud—Spielfeld- -Radgona—Št. Gotard—Spodnja Lendava—izliv Mure. V celoti se je izjavilo v avstrijski polovici monarhije po podatkih ljudskega štetja 1910 1,253.000 za slovenski občevalni jezile (število ljudi slovenske narodnosti, ki se kot znano v Avstrij ne šteje, je znatno višje). Če priračunamo še ogrske s 100.000, v Italiji z nekaj nad 40.0000 in Slovence v Ameriki s 100.000, znaša skupno število 1,500.000, približno 200.000 mani koit zahodna Pruska ali Pomorje (Pomimern), približno toliko kot zgornja Bavarska, nekaj več kot velika vojvodina Hesen-ska.
Ljudnatost.
Ljudnatost radi gorate dežele in radi Kvasa ni velika (56); vsekakor doseže gostost vzhodne Pruske in Pomor-ja in se bliža zgornjemu Palatinatu (Pfalz). Razlike so zelo znatne; radovljiško okrajno glavarstvo na Kranjskem more n. pr. preživeti le 32 prebivalcev na 1 kur, vrednote v Trstu so samoobsebiumljivo še višje. Versko so Slovenci brez izjeme katoličani.
Značaj dežele.
Najkrajšo in najvažnejšo pot, ki veže osrednja ozemlja monarhije z našim obrežjem in ki se nahaja v ugodni okolnosti, da se nikjer ne dviga nad 1000 metrov, vodi skozi naše dežele. Popotnik dobi skoraj celo pot vtis gorate dežele. Dejansko se vrste gorpvja in gričevje, obsežnejših ravnin ni izvzemši Ljubljanskega polja in vzhodnih delov Štajerske. A kakšna različnost v tem tako malem ozemlju od prakaminitega pobočja Pohorja na Štajerskem vidimo mogočne skalnate stolnice iz najlepšega belega apnenca, ki se dvigajo nad nami, velikane Savinjskih ali Kamniških planin, nji mna strani nad vse pi-
sane Karavanke, ozemlje posebno zemljepisno važnega značaja, prukamenje, apnenec, Skril, porfir, najrazličnejša zmes. Bolj proti zahodu nas pozdravljajo apnenaste čeri in piramide Julijskih Alp s Triglavom, ki pripada najlepšim razglednim goram na svetu. Južna Štajerska je pa skozi in skozi gričnata dežela, ki se polagoma izravna proti ogrski globoki planoti. Gričata je tuui Dolenjska, srednje goratega značaja alpske zunanjosti, ki pa zavzema polagoma znane apnenaste znake. Kras tvori Notranjsko. Kras tvori južno Goriško in Istro. Kolikor je nam znano, ne nudi nobena tako kratka vožnja tako menjajoče sc slike, kakor sledeči pot: Glavno mesto Kranjske, metropola Slovencev, leži v iakozvani ljubljanski kotlini; iz njenih mladih geoloških plasti in iz še novejših najdb moramo sklepati, da se je tu nahajalo nekdaj jezero, ki se je polagoma po|sušilo, njegove ostanke nam pa še vedno kaže Ljubljansko Barje. Če prevozimo kotlino v južnozahodni smeri, se takoj izpremeni slika; dvigamo sc, zaraščena zemlja gi-ne, pustega sveta je vedno več, ta se množi, čimbolj se bližamo jugu. A ta revna zemlja vzgaja jedrnato, zdravo, jekleno ljudstvo, ki lahko sprejme tekmo na široki ploskvi, ki nas gleda, na morju. V treh urah tri temeljno različne zemljepisne tvorbe1. Pot nas vodi nazaj, a zdaj proti severu. Vozimo se čez Kras, po visokih planotah, ki so postale tako znane vsled zadnjih bojev, potem pa planine, naše tako lepe planine. Ko se vpziš še le dve uri iz Trsta, se nahajaš v ozemlju visokoalpinskega značaja; ob pravi hčeri gora, Soči, se vozimo, predor za predorom, kratki razgledi v svet gora, romantične doline, na kljubovalne apnenaste velikane; potem bohinjska kotlina, poznavalcem in potnikom, ki so prehodili veliko sveta, zemeljski biser, ki mu ni enakega. V kotlini ostanek lizpreminjevalhe dobe ledenikov, tiho Bohinjsko jezero, ki te prisili, da premišljuješ. Zopet divja, tršna soteska, odpre se ti pogled na gorenjsko ravnino, podaljšanje ljubljanske kotline in na njenega čuvaja, Karavanke. Slavni angleški potnik Mac-pherson pravi, da gre dolini ob Savi na Gorenjskem giede na lepoto prvo mesto med vsemi dolinami na celi zemlji. Pe-
čat ljubkosti izraža slika Blejskega jezera. Še dve ari in zopet srno v Ljubljani. Kaj smo videli? Kotlino, kraške planote vseh stopinj, morje, visoko alpinsko, deželo z vsemi njenimi znaki, zopet ravnino. In vse to, ko smo se vozili z železnico le dvanajst ur! To je domačija Slovencev.
■Sistematično urejeno se lahko v kratkih besedah reče: Slovenci zavzemajo v vsem avstrijskem alpskem ozemlju 11 odstotkov. Deloma bivajo v ziljskih alpah (Dobrač 2167 m), dalje v Julijskih Alpah (Triglav 2863 m), Montag-gino (Višvig, Kanin, Mangart), v Karavankah (Stol 2236 m), v Kamniških planinah (2558 m), v njih izrastkih in v dolinah. Pohorje na Štajerskem ie popolnoma prakamnito. Našemu rodu pripadajo tudi severni izrastki Krasa, Trnovski gozd, Hrušča z Nanosom (1300 metrov), Pivka Planina s Snežnikom (1796 m), njih zahodni izrastki (n. pr. Komenska visoka planota, Dobrdobski rob). Dolenjska in Južnoštajerska pripadata, kakor že omenjeno, večinoma alpinskemu gričevju. Okolu Trsta stanujejo Slovenci do morja. Njegovo važnost znači dejstvo, da tvori cesta Otranto na jugu Jadranske udrtine edino žilo, ki nas veže prosto z ostalim svetom in ki nam zagotavlja cenen dovoz vseh mogočih predmetov. Tu sem na jug bo stremila vedno boli monarhija, naš največji sovražnik je tisti, ki nam hoče prerezati to našo življenjsko žilo. »Morje je svet«, brez morja danes ni velesile. In ob vratih k morju stanujejo Slovenci in ga zvesto stražijo.
Prehod in dostop zavira sicer, ker se Kras strmo jenja, a splošno je dostopnost velika, saj so ALpe najprehod-nejše gorovje. Znani prehodi čez gore so P redil 1156 m, Ljubelj 1730 m, znani prelazi Kanalske doline čez Naborjet, radeško medvodje na Gorenjskem. Prometna sredstva so dobra, temelj cesite je izvrsten, železnice so se gradile zadnja leta živahnejše, seveda se morajo premagati radi gorate dežele marsikatere težave.
Podnebje.
Podnebje naše zemlje je zmerno-kontinentalno, deloma pod vplivom Sredozemskega morja. K nam se razteza še pas južnega sadja s srednjo temperaturo približno 13 do 11 stopinj Celzija. Tja spadajo Istra in deli Goriške, pa južne Kranjske. Pozimi je tam le malo snega in ledu, trta se otvija murev poleg žita rastejo kostanji in melone, seveda samoposebi umljivo le do gotove višine. Drugi pas s srednjo letno temperaturo 11 do 9 stopinj Celzija obsega ostala ozemlja. Zima je daljša in strožja. Vse vrste žita rastejo, tudi koruza, po marsikaterih krajih le trta in izvrstno sadje. Sovražno mejo obnebja na Kranjskem tvori Kras, mrzel zrak ne more lahko na morje, tudi topli zrak prihaja le s težavo. Gorica, odtok vetrovom Sredozemskega morja ob skrajnem robu Krasa, ima n. pr. januarja +3'2° C, Ljubljana, v sredi kotline zaprta, približno na isti- širini, kakor Gorica, pa —2‘5° C. še ostrejša je zima v še bolj zaprti celovški kotlini: 6'4" C. Trst ob morju je toplejši za
11 stopinj kakor Celovec, 7 stopinj bolj kot Ljubljana, januarja nad +5“ C. Vetrovi prihajajo predvsem s severa do jugovzhoda, v Trstu n. pr. 69 %, čisti vzhodni vetrovi 41%. Čimbolj severno, tembolj prevladujejo vetrovi z zapada.
(Dalje.)
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Ljubljana glavni kolodvor. Sedanji naš gospod postajenačelnik je dobrosrčen mož, to se mora pripoznati. Marsikak ne-dostatek je že odpravil na postaji in v marsičem je že dokazal, da ni zgolj uradjnik temveč tudi človek, ki zasluži spoštovanje pravično in odkrito mislečega osobja. Obžalovati moramo, da je prezaposlen in vsled tega prisiljen nekaj svojih bremen zaupati drugim.
Mi delavci imamo tudi oči, da kaj vidimo in možgane, da mislimo in sklepamo, toda to, da danes 3. aprila še nismo dobili naših borih in trdo zasluženih krajcarjev izplačanih, nam pa vendar noče v glavo.
Gospod postajenačelnik, kako pridemo mi delavci do tega, da moramo na našo plačo po več dni čakati in ako zanjo prosimo, biti še surovo ozmerjani? Storili bodete službi in nam veliko uslugo, ako posvetite nekaj pozornosti tudi razmeram v skladiščni pisarni in’’ če treba, da zadaste primeren lek. Čemu nas po nepotrebnem razburjati, ko nas itak že življenjske težave dovolj tepo, da ne postanemo preošabni. Pa brez kake zamere, prosimo in rečemo, da se ne bi radi v tej zadevi še kedaj pritoževali.
Delavci.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
ZAHVALA.
Ker ne morem vsem tistim, bi so ob prebridki izgubi moje dobre žene izrekli na katerikoli način simpatije do mene in mojih otročičev, izrekam tem potom prisrčno zahvalo. Osobito sem zahvalo dolžan viški preč. duhovščini, ki je brezplačno spremila rajno na zadnjem potu in tudi vse potrebno brezplačno oskrbela. Istotako izrekam srčno zahvalo slavnemu viškemu pevskemu zboru, ki je pod vodstvom č. g. p. Ferdinanda krasno zapel ob odprtem grobu moje drage žene. Tudi vsem sodelavcem in sedelavkam c. kr. tobačne tovarne bodi izrečena najlepša zahvala,
ki so svoje sočutje dejansko izkazali. Izkratka:	Vsem in vsakemu posebej:
Bog stotero plačaj!
Alojzij Čalar,
delavec c. kr. tol), tovarne.
XXX
POSLOVNO POROČILO ZVEZINEGA NAČELSTVA O LETU 1315.
(Dalje.)
Stanje član o v
samo nudi v vsakem oziru zelo razveseljivo sliko. Omenili smo že, da sta ustavljeni krajni skupini Sacco in Ro-vigno in se ne moremo pri stanju članov ozirati na nji. Poleg tega se je nahajalo koncem leta skupno 226 članov na bojišču, vsled česar štejemo 1365 članov manj. Odpadek je seveda le začasen, ker upamo, da, ko nastanejo zopet redne razmere, najdemo te člane zopet v naših vrstah. A bolj moramo upoštevati dejansko izgubo 659 članov, s katerimi moramo računati, da so trajno odpadli. Če jih je tudi odpadlo med njimi 170 vsled smrti in vpo-kojitve, ostane izguba le še skoraj 500 članov, kar je občutno. Varali bi se, če bi to popolnoma pripisali vojski. Novih članov je le 158, gotovo zelo skromno število, ki bi ob dobri volji in pri večjem delu lahko gotovo bilo večje. Krajne skupine izprevidijo morebiti iz teh številk, da le polagajo premalo važnosti na shode, vsled česar se seveda tudi agitacija no vzpodbuja.
Člani ustavljenih skupin v Saccu in Rovignu so pričeli do konca leta deloma zopet vplačevati prispevek in jih plačuje 297 v svojih novih bivališčih. Plačevalo je koncem leta članarino 4240 članov.
Kakor smo že omenili, se je nahajalo koncem leta 226 članov na bojišču, med njimi tudi dva člana načelstva. Junaške smrti je umrlo do zdaj 8 članov, trajno jim ohranimo časten spomin. Upamo in želimo, da se ostali kmalu vrnejo zdravi v civilno življenje. —
Podajmo pregled v številkah o stanju članov.
Stanje 1. januarja 1915...................5635
Novih članov........................•	•	•	•
Skupaj .	5793
Odpadek:
Umrli............................. 46
Padli na bojišču................... 4
Vpokojenih........................120
Pod orožje (1915)	  52
Izpraznjene skupine .... 1139
Sicer............................ 489	1850
Ostalo . . ■ Plačujejo zopet izseljenci . . . ■ •
Stanje plačujočih članov 31. dec. 19*5 •	■ 4250
Moškili članov je 243, ženskih 3977. Skupna izguba v obeh vojnih letih 1914 in 1915 znaša 1028 elanov. l’o število mora dati vsakemu članu misliti, komur je mar prospeh Zveze. Govoriti se bo moralo o tem še obširnejše.
Dosedanji razvoj zveze.
Krajno Stavilo	Dohodki	Izdatki	Premo-
Leto skupine članov	K	K	ženje
1904	1	350	4.543-65	2.41838	2.12527
1905	2	639	5.401-91	3.987-18	3.05084
1906	9	1901	13.901-10	10.845-23	5.625.27
1907	14	3310	31.95580	26 050-13	10.411-75
1908	15	4675	51.943-95	45.134-56	21.411-44
1909	16	5541	67.035-55	59.867-67	30 029-87
1910	17	6026	76.286-64	72.156-98	36.773-21
1911	17	6075	88.649-35	82.087-78	46.040-29
1912	19	6030	94.750-61	89.20337	57.951-93
1913	18	6004	98.312-54	92.613-07	70.895-11
1914	18	5635	94.505 04	87.105 66	78.251-55
1915	15	4240	78.612-50	67.612-50	88.005-47
Poročilo blagajne za leto 1915.
Dohodki:
Saldo 1. januarja 1915................K	25.755-65
211.276 tedenskih prispevok a 30	h	.	„	63.382 80
24.146 tedenskih prispevok ži 40	h	.	„	9.658 40
154 vpisnin ži 40 h................„	6160
4 vknjižnin ži 20 h..............„	—80
Obresti....................................  3.075-39
Koledar................................  „	874-—
Strokovni listi .........................„	37-20
Letaki................................,,	20-—
Strokovna komisija....................„	1.068-36
Pomožni sklad.........................„	192.34
Dobro in povračilo ......................„	215-81
Razno.................................„	15-80
Vsota	K	104.368-15
Izdatki:
Podpore:
Bolniške podpore ... K	32.749-70
Porodniščine . .	. . „	3577-—
Mrtvaščine...................„	1.533-28
Mob. podpore.................„	982-24
Izredne podpore .	.	.	. „	861.69 K 39.703	91
Izobrazbe:
Strokovni listi .... K	6.332-37
Knjige in časopisi . . „	103-32	K	6 435-69
Uprava:
a) stvarna ..................K	2,052-67
b) osebna ..................,,	6.821-40	K	8.874 07
Sicer:
Deleži krajnih skupin	K	7.275 71
Agitacija ...................  1.422-34
Seje in delegacije .	„	415 —
Strokovna komisija . .	„	1*953-83
Pomožni sklad	.	.	„	172 34
Koledar	.	.	.	805-72
Rezervni sklad !	.	.	.	„	417 86	l9Rf1	„
Razno...........................  48-26	K	1 ^.511 06
Vrednostni papirji	....	10.736-58
Vsota . . K	78.261-31
Saldo 31. decembra	1915	.	.	.	„	26.106 84
K	104.368 15
Izkaz premoženja.
Wiener Zentralsparkasse..................K	7.380-28
Kommunalsparkasse XVII ...... 2.50372
Osterreichischer Arbeiterkredit . . „ 7-743 95
Poštna hranilnica	.  .................  1.796*18
Posojila stavb, zadrugi.................... 6.000-—
Gotovina in vloložki.....................„	1.682-70
Vrednostni papirji.......................„	40 775-50
Delež.......................................  5.300*—
Pis. oprava........................• . „	979 —
Obresti .	 „	1.057-61
Skupine................................  „	12.558 86
Inventar in knjižnice skupin . . . . „	1.227-66
K 88.005-47
Če se primerjajo številke računskega zaključka z onimi leta 1914, se pokaže precej cnakamerna slika glede na nazadovanje dohodkov in izdatkov radi nazadovanja članov, ki plačujejo popolne prispevke.
1915	1914
Število prispevkov .	.	235.422	294.240
Dohodki po prispevkih	K	73.041-20	89.641-10
Drugi dohodki .	• • •	>»	5 572-30	4 863 94
Skupni dohodki ...	»	78.612-50	94.505 04
^kupni izdatki ....	v	67524-73	87-10566
Za Podpore .......	»	39.703-91	51.902 98
Navedene številke nam kažejo, da 80 Padle vplačane članarine za 58.818 Prispevkov: za 16.599 K 90 h. Razloček
glede na skupne dohodke je nekoliko nižji, ker so se povišale obresti glavnic.
V isti meri se kaže tudi nazadovanje izdatkov. Podpore so manjše za 12 tisoč 199 K 7 h. Skupni izdatki so se pa za 19.580 P 93 h v primeri z 1. 1914 znižali. Posledica je, da so tudi dohodki višji. Pokazal se je namreč prebitek 11.087 Iv 77 h v letu 1915 proti 7399 K 38 h v letu 1914. Če si predočimo, da je bil prebitek leta 1913 za okroglo 4000 K višji kol leta 1913, je prebitek naraven. Nositi smo morali namreč leta 1914 nad 3000 K mobilizacijskih podpor.
Blagajniški pregled kaže kljub vojski, da se finančni temelj vedno bolj utrjuje v primeri s prejšnjimi leti.
Izdatki znašajo v odstotkih:
Podpore........................... 58-8	procentov
Izobrazba.......................... 9*5	„
Upravni stroški................... 13*1	»
Deleži skupin..................... 10’“	»
Drugi izdatki...................... 7'8	»
100 0 procentov
Izkazalo se je:
Podpore............................... Procentov
Izobrazba ........................... ”
Uprava.........................
Deleži skupin.............................. ”
Sicer.......................... ”'	”
Povišek premoženja .... ._________j-* *_____»	—
100 0 procentov
Od vsakega članskega prispevka odpade:
Podporo............................ 169	vinarjev
Izobrazba............................ -	4	»>
Uprava............................. 3*8	„
Delež krajnih skupin ............... 31	„
Sicer.............................. 2-2	„
Premoženje......................... 2-3	„
310 vinarjer
Od izdatkov odpade na vsakega člana:
Podpore..................................K	8 01
Izobrazba.................................  1*30
Uprava .	    1§0
Sicer .................................. v	2'^3
K 13-67
Strokovni listi.
Glede na izdajo nemškega strokovnega glasila in slovenskega »Glasnika« se ni nič izpremeniloi, pač pa glede na italijansko izhajajoče liste. Ko je izbruhnila vojska, je prenehala izhajati »La Squilla«, tudi bi ne bilo mogoče več dostavljati listov, ker sta obe skupini v vojnem ozemlju. Potem, ko smo del članov spravili v druge tvornice, se je uredilo vprašanje strokovnega glasila tem članom. Dne 25. oktobra je pričel izhajati na Dunaju dvakrat mesečno nov iist »II giornale dei tabacci«.
Nalog strokovnih listov je znašal:
Fachblatt der Tabakarbeiter .	84.600	izvodov
Glasnik......................... 62.400	,,
La Squilla...................... 16.455	„
II giornale dei tabaccai	.	4.000	„
Skupen nalog................... 167.455	izvodov
Izdatki za strokovne liste se raz-dele:
Fachblatt der Tabakarbeiter . . 4.402-15 kron
Glasnik............................. 1.440-—	„
La Squilla........................ 346-— „
II giornale dei tabaccai.......... 144 22 „
6.332-37 kron
Zvezino tajništvo
je rešilo v poročevalskem letu 1399 vlog; došlo je 671, odposlalo se je 728
vlog (brez tiskovin). Število je nižje kot lani, nastavljenci so pa imeli več dela, posebno za člane begunce. Novi italijanski list se tudi urejuje v tajništvu. Rešiti se morajo tudi tekoči posli kakor uredništvo, upravništvo in razpošiljanje strokovnih glasil in rodbinskega koledarja; dajo se pojasnila, posreduje se, vodi se stavbna zadruga itd. Če še navajamo, da mora tov. Untermuller od druge polovice 1915 pomagati drugod, se pokaže, da je zvezino tajništvo precej zaposleno.
Delovanje skupin
kaže sledeči pregled. Poročilo ni popolno, ker se nahajajo še vedno krajne skupine, ki ne izpopolne popolnoma vprašalnih pol. Želeti je tudi več shodov.
Blagajniško delovanje krajnih skupin.
Dohodki.................................K	5.629-69
Izdatki:
Agitacija.................................  938’37
Izobrazba.................................. 501-66
Upravni stroški.........................  2.183-74
Izredne podpore............................ 612-96
Izdatki sicer.............................. 839-24
K 5.075-97
Premoženje krajnih skupin.
8tanje blagajne .......................K	12.55886
Knjižnica..................................1.227-66
K 13.786-52 Pregled delovanja krajnih skupin 1915.
Krajna skupina	•r—* •o o V)	V CG	Posveti	Druge prireditvejj	Hišna agitacija ||	Poučni tečaj	05 C ‘S. M g 12.2 • rH G r-t >M B«* 1-“
Bautsch		2	4					
Fiirstenfeld	1	3	1						da
Ilainburg . • .	1	16	3			ne			
Hallein		5	4				ne			da
Celovec		—	7	2	—	—	—	
Ljubljana		12	30	5	__			
Landskron .			—	—							
Line		1	6	3			ne		i
Novi Jičin .	2	12							da		
Rovigno2 		—	—	—	—	—	—	—
Sacco2 						_					
Schwaz		3	8	—			ne	ne	ne
Sternberg . . .	2	4	4			ne	ne		
Dunaj-Ottakring . .	4	3	4					—		
Dunaj-Rennweg . .	1	—	—	—	—	—	da
Cvitava		6	9	4	—	—	—	da
1 Skupno z delavskim društvom.
2 Sistirana
Masirajte ramena in prsi, če vas bole, s Fellerjevim bolečine lajšajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsa-Fluid«. Vtiranje s tem preizkušenim, bolečine lajšajočim sredstvom se je zelo dobro obneslo, ker poživi cirkulacijo krvi v dotičnih telesnih delih, jih naredi krepke in odporne proti prehlajenju in prevelikim naporom. 12 steklenic tega dobrega domačega sredstva pošlje franko za samo 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 264 (Hrvatska). Nad stotisoč zahvalnih pisem in zdravniških priporočil potrjuje visoko vrednost tega zanesljivega tešitelja bolečin. »Elsa-Fluid« se ne da z ničemer nadomestiti. (ei)
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Tako zelo dobrodejna, bolečine lajšajoča, oživljajoča vtiranja s Fellerjevitn rastlinskim eseučuim fluidom z znani.
nas napravijo odporne proti vlagi, prepihu, kakor tudi
M %
proti
prehlajetaju
in odstranijo bolečine. 12 steklenic franko 6 kron. 24 steklenic franko 10 K 60 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 264 (Hrvatska).
Nad 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporočil.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
l.iiii finlf ul
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedriloI
Medni salon
Rozi Mi
m ur
Eimska cesta 8
SJoijala saloga ženskih ročnih del in zraven
spadajočih potrebščin.	*|||
a * K1S&1 sBlIs Mpsini trn 18
Trgovina z modnim in droSinJfn binunni.
Velika tabor vezenin, čipk, rokavi«, nogavic, otroško obleke ta poriia, paso v, »radpasnlkov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratni o, volne, sn kanca itd.
Jfrcdtiskatije in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
priporoča cenjenim damam in gospicam svojo veliko izbero slamnikov, modelov in raznega nakita.
Psstrežfea tata iti solidna.
Priporočamo cenjenemu ob-čintn/vu edino domačo tvrdko
Ipac Vok
špccijalm trgovina šivalnih s-rojev in koles Ljubljana, Sodna ul. 6,
katera ima po ugodnih cenah in obrokih od Htrokovna-kov priznano najboljšo šivalne st roje v Evropi m to so PFAFF v veliki izbiri in zalogi. lOletna piHinena garancij a j
Pouh o vezenju vsaR Cis drozplaeno. Pridni posredovalci se iSieioS
Z7zZZ7ZZZ7/C^ZZZ7/ZZ7zTZ7Z=Z7ZZZ7,
H s
r s
i
HI
vi*
Oi
R
□rNs:
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in sifoni v vseli kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blagot
2CD.
laflsifk oaislgar&elša prilika zaštedenjel
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi^
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago.
Oddaja na debelo?
Za Ljubljano in okolico je otvorila
messaiCD
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
specerijshe trgovino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h ..Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
reglsfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, ? lastni lil, nasproti hotela Jnion“ za frančiškanska cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
31 O
4
0
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.