GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ © ŠT. 49. © LETO XI © 29. DEC. 1972 Ob novem V začetku leta 1972 smo predvideno poslovanje ocenjevali dokaj skeptično, vendar ugotavljamo, da je bilo poslovanje v teni letu uspešno, saj vse kaže, da bo proizvodnja ZP v letošnjem letu znašala prek 2 milijardi dinarjev. V okviru splošne tržne orientacije Iskre so velikega pomena zlasti rezultati Izvoza, saj je ta delež v celotni proizvodnji 19 % oziroma skoraj 26 milijonov dolarjev. Osebni dohodki so se kljub znanim problemom izplačevali brez večjih zamud in so bili na nivoju slovenske industrije. Uresničena je zahteva naših sindikatov in akcijskega programa, da ne sme biti nobenega člana ZP Iskra, ki bi prejemal manj kot 1000 dinarjev osebnega dohodka. Veliko je bilo razprav in razmišljanj glede uvajanja ustavnih dopolnil. Splošna'ugotovitev je, da je bil že dosedanji razvoj Iskre pravzaprav usmerjen v duhu ustavnih dopolnil In, da bo dosledna uresničitev ustavnih dopolnil predstavljala za Iskro nadaljnjo konsolidacijo in ekspanzijo dorna in v svetu. V razpravi so smernice razvoja ZP Iskra za leto 1973 kot tudi smernice razvoja v srednjeročnem obdobju do 1976. V teh so postavljeni strateški cilji Iskre v prihodnjih letih: nadaljnja dinamična gospodarska rast, pospeševanje razvojno-raziskovalne dejavnosti, realno razmerje med produktivnostjo in osebnimi dohodki, izboljšanje strokovne usposobljenosti novih generacij in strukture že zaposlene generacije, hitrejša ekspanzija v menjavi s tujino z istočasno usmeritvijo k povečanju oskrbe z domačim reprodukcijskim materialom, povečanje naše prisotnosti na domačem tržišču ter izboljšanje organizacije poslovanja v Iskri. V okviru ukrepov ekonomske politike v cilju izboljšanja likvidnosti in stabilizacije našega gospodarstva je moč pričakovati v prihodnjih letih zmanjšanje vseh oblik potrošnje in to osebne, družbene in investicijske, s čimer bi se morala zmanjšati tudi proizvodnja. Če hočemo obdržati visoko stopnjo proizvodnje, moramo v še večjem obsegu izvažati na tuja tržišča. Konferenca naših predstavnikov iz 11 držav, ki je bila pred dnevi na Bledu, je jasno pokazala, kje je naša perspektiva, časi, ko je Iskra morala izvažati zaradi deviz, so minili; mi moramo izvažati zaradi boljšega izkoriščanja proizvodnih kapacitet, zaradi optimalnih serij in zaradi boljšega gospodarjenja. Naš delež izvoza v celotni proizvodnji nameravamo povečati od 19 na 30 % v prihodnjih letih. V letu '1973 moramo v vseh organizacijah Iskre aktivno uresničevati akcijske programe, ki smo jih sprejeli. Od tega zavisi stopnja stabilizacije in krepitev materialne baze Iskre in prispevek k splošni stabilizacijski politiki države. Ob vstopu v novo leto se vključuje v Iskro tudi 3500-članski kolektiv celjskega podjetja EMO, kar bo predstavljalo za Iskro nadaljnjo poslovno afirmacijo doma in v svetu. Delovnemu kolektivu Združenega podjetja Iskra, družbeno-političnim organizacijam in organom samoupravljanja se iskreno zahvaljujem za sodelovanje in dosežene delovne rezultate z željo, da bi tudi v prihodnjem letu * združenimi močmi uspešno poslovali. V letu 1973 želim vsem članom ZP Iskra mnogo uspehov, osebne sreče in zadovoljstva. Generalni direktor ZP Iskra: Vladimir Logar Udeleženci konference: oti leve na desno — Janko Pompe, Franc Vreček, Vladimir Logar, Metod Rotar Boris Lasič Bled, 20. 12. 1972 — Na tiskovni konferenci je direktor prodaje ZT IC Gojmir BlenkuŠ prisotnim novinarjem dnevnega jugoslovanskega'tiska in RTV najprej predstavil vse navzoče naše predstavnike (Banič — Švica, Artič — ZRN, Pečjak — Srednja in Južna Amerika, Pečnikar in Bogoev — ZDA, Pflaum — Poljska, Skok — NDR, Jelič — SZ, Fratina — ČSSR, Vukosavljevič — Turčija, Valenčič — Italija in Vernič V. B.), nato pa obrazložil Iskrino srednjeročno zunanjetrgovinsko poslovno orientacijo. Odgovarjal je tudi na zastavljena vprašanja novinarjev. Kljub temu, da je ta konferenca bila že pred dnevi, danes prinašamo določene podatke iz odgovorov na zastavljena vprašanja, ker menimo, da so zanimivi za naše bralce, predvsem pa zelo pomembni za naše podjetje. Težave, ki znajo znajo nastopiti v letu 1973 v zvezi z uvozom repromateriala so v tem, da novi zakon zahteva carinjenje blaga (in plačiilo carine) v 30 dneh ptr prispetju blaga na carinsko skladišče: torej bo treba blago plačati in cariniti v 30 dneh! To pa zahteva veliko nabavno disciplino in visoko raven planiranja! Sicer bodo stroški narasli zaradi vrnitve blaga dobavitelju in ni dvakrat reči, da bo marsikdo za določene propuste klican na odgovornost. ' Kar zadeva * izplačevanje OD v naslednjih mesecih, za Iskro predstavlja največjo težavo izterjevanje kupcev, k* dolgujejo nad 90 dni od izstavitve fakture. Danes (20. decembra 1972) smo imel: za 500 milijonov din terjatev, od tega zapadlih (nad 90 dni) za 150 milijonov din, kar bo ob zaključku leta pomenilo za okrog 30 milijonov diin znižan ostanek dohodka! Sicer pa Iskra dosedaj z blokadami žiro računov še ni imela prevelikih težav. Fakturirana vrednost Iskrinega blaga v le. tu 1972 je znašala 3 milijarde dinarjev. Mnoge naše organizacije so v teku 1972 napravile in (Dalje na 6. strani) Samoupravni organi, družbeno-politične organizacije, uprava in uredništvo časopisa «iskra« želijo celotnemu delovnemu kolektivu in poslovnim partner jem-prečno in uspehov polno novo leto 1973 Tiskovna konferenca o zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre do 1976 )) Elektromehanika« Kranj Ugodna proizvodnja v novembru Novembrski plan eksterne proizvodnje je bil presežen za 6,9 %. Pohvalit; jo treba predvsem obrate ERO, , »Stikala« in »Mehanizme«, ki so že v novembru dosegli letne planske zadolžitve. Obrat števcev pa je letni plan dosegel v .prvih dneh decembra. PROIZVODNJA V NOVEMBRU Obrati °o El. ročno orodje 114,8 Števci 124,9 Stikala 112,8 Telefonija 91,0 Mehanizmi 1252 Skupna prod. delov 105,6 Skupaj 106,9 Obrat električnega ročnega orodja je planirano vrednost presegel, vendar je bil zaradi neizdobavljencga materiala neizpolnjen plan asortimenta. »Obrat »števci« je mesečni plan presegel za 24,9 %. Obseg proizvodnje pri enofaznem števcu presega planirano vrednost, tako pri cnotarifni kot pri dvotarifni izvedbi. Pri trifaznem števcu je prekoračen plan pri dvotarifni izvedbi skoraj za 50 %. Obrat »Stikala« je novembrski plan pre- segel za 12,8 %. Težave, ki so jih imeli pri izpolnjevanju plana, so bile podobne k'ot v preteklih mesecih. Obrat telefonije je imel pri izpolnjevanju novembrskega plana precej težav, kar kaže tudi rezultat. Obrat mehanizmov je presegel plan za 26,2 %. Kot vsak mesec so tudi tokrat izdelali precej več števcev pogovorov in mehanizmov UMT. Za obYat števcev izdelujejo dnevno 1200 dvota-rifnih številčnikov, kar ni zajeto v dinamičnem planu. ENAJSTMESECNA PROIZVODNJA Obrati % El. ročno orodje 111,2 Števci 107,2 Stikala 114,0 Telefonija 90,9 Mehanizmi 133,8 Skupna prod. delov 143,7 Skupaj Izpolnjevanje akcijskih programov, ki so bili sprejeti ob koncu preteklega oz. v začetku letošnjega leta, je potekalo v prvi fazi bolj usklajevalno, naknadno pa so se pričele konkretne akcije. Osnovna izhodišča, ki so bila postavljena v akcijskih programih, so bila na realizaciji ustavnih amandmajev: na nivoju združenega podjetja je treba formirati nove oblike organizacije. V večjih delovnih organizacijah se oblikujejo temeljne organizacije združenega dela (TOZD), v manjših, kjer so ugotovili, da nimajo pogojev za več temeljnih organizacij združenega dela, pa proučujejo in iščejo pota za poglobitev samoupravljanja ker so v zadnjem času močno povečali proizvodnjo. Glede na prejšnji mesec se je kumulativni rezultat tovarne popravil za 0,2 %. PRIMERJAVA Z LANSKO ENAJSTMESECNO PROIZVODNJO Obrati °/o Elektr. ročno orodje 141,0 Elektr. storitve 25,4 števci 139,4 Stikala 120,0 Telefonija 121,6 Mehanizmi 115,6 Skupna prod. delov 83,0 Ostale storitve 82,3 Skupaj 121,8 104,2 Kumulativno najbolj presegajo plan v mehanizmih, nekoliko manj pa v ERO in stikalih. Z ustvarjenimi presežki so ti obrati že izpolnili letne planske obveznosti. Dober rezultat imajo v števcih, Da bo rezultat na koncu leta čimbolj ugoden in da si bomo za prihodnje leto ustvarili dobro 'štartno osnovo, se moramo vsi potruditi, da bo tudi v decembru proizvodnja nemoteno tekla. EMO Celje že v iskri KRANJ, 26. dec. — Na današnjem zasedanju delavskega sveta ZP ISKRA so med drugim razpravljali tudi o rezultatih referenduma v tovarni EMO Celje (24. nov. 1.1.) za priključitev k ZP ISKRA. Ker je referendum pokazal, da je za priključitev velika večina članov delovnega kolektiva EMO Celje, je DS ZP sprejel sklep o združitvi obeh podjetij, s čimer bo tako s 1. januarjem 1973 podjetje EMO Celje postalo nova delovna organizacija ZP ISKRA. Večina za branžo Kot smo že pisali, so v naših tovarnah: Elementi in Avtomatika že ustanovili TOZD, parv tako pa so pripravljali ustanovitev branže. Krona teh priprav je bil 22. decembra v obeh tovarnah izveden referendum, na katerem so se delavci v obeh omenjenih tovarnah z večino glasov odločili za pripojitev in ustanovitev branže, kar naj bi odprlo nove možnosti za nadaljnjo rast te veje naše proizvodnje. O podrobnostih bomo še pisali. MARJAN VRABEC — sekretar ZK ZP IMa relaciji ustavnih amandmajev in za prenašanje pristojnosti in pravic v širše plasti proizvajalcev. Ta proces se je pospešil po pismu predsednika ZKJ in Izvršnega biroja. Močnejša vloga zveze komunistov, ki je bila s tem pismom zahtevana, se kaže v tem, da so tudi tam, kjer so prej te akcije tekle bolj na stranskem tiru, le-te stopile v prvi plan. Rezultat tega je bilo stališče političnega aktiva celega združenega podjetja v oktobru, da obstajajo v Iskri realne možnosti za oblikovanje TOZD do konca letošnjega leta, da pa bo naslednje leto tekel proces preformiranja združenega podjetja in ustanavljanja branžnih organizacij. ISKRA V SVETU Prejšnji petek je RTV Ljubljana v svoj program vključila tudi Iskro pod naslovom ISKRA V SVETU. Kdor je to oddajo gledal, je bil gotovo zadovoljen, predvsem pa člani Iskre. V zanimivem besedilu so bile nanizane glavne karakteristike ZP ISKRA, film, posnet v raznih naših organizacijah, pa je solidno dopolnjeval govorjeno besedo. Ker mnogi člani našega kolektiva te oddaje niso videli, se je uredništvo odločilo, da bo prek glasila obnovilo aktualno vsebino. Splošni del objavljamo v tej, novoletni številki, januarja pa bomo nadaljevali pogovore z našimi zastopniki v inozemstvu. »Iskra« bo letos prodala na tuje za več kot 25 milijonov dolarjev izdelkov svojih tovarn, kar pomeni skoraj 20 % celotne proizvodnje. S tem se je močno približalo načrtu, da do 1976. leta 30% svojih proizvodnih in poslovnih zmogljivosti trdno vključi v mednarodne gospodarske tokove. Združena Iskra, ki je v zadnjih letih vsako leto povečevala vrednost izvoznih poslov za 35 %, razvija svoj sistem fil Ud, predstavništev in podjetij v tujini, tako na tržišču evropske gospodarske skupnosti kot vzhodnoevropskih socialističnih držav in V dvorani kluba poslancev SRS je bila 22. decembra prisrčna slovesnost, na kateri so nagradili jubilante dela, iz ZZA. V celoti je bilo nagrajenih 61 jubilantov 25, 20 in 10-letnega dela. Več o tem bomo napisali v prihodnji številki našega lista. Na sliki: jubilanti 10-letnega dela na področju v razvoju. Predstavniki Iskre so prisotni tako v Teheranu kot v Mosikvi, Milanu in Istanbulu, Berlinu in v Caracasu. Skupaj ima danes Iskra že petnajst svojih organizacij v tujini. Kaj je pravzaprav pogojevalo v tako usmerjenost na tuje? V Iskri poudarjajo, da temelji takšna usmeritev na naslednjih dejstvih: spoznali so, da je jugoslovansko tržišče postalo za veii.ko-seri!jsko in ekonomično proizvodnjo že premajhno, zato so se usmerili na tuje. če so pred petimi leti prodajali v inozemstvo zgolj zato, da so lahko kupili surovine za svoje izdelke, potem sedaj izvažajo zaradi ekonomike. Poleg tega je danes jasno, da zahtevnejše tuje tržišče zahtevo sodobno tehnologijo, kakovost in obliko.-Kdor hoče na tujem tržišču uspeti, se mora omenjenim zahtevam prilagoditi, rezultat tega pa je tudi boljša kakovost na domačem tržišču, alii kot sami pravijo, priliv' sodobne tehnologije in sredstev, ki je vzrok in posledica Iskrinega pridruževanja mednarodni delitvi dela in poslov, kar je najboljše zagotovilo za trajno stabilnost in razvoj podjetja. Prav .te ugotovitve so tudi osnovno vodilo srednjeročnega programa razvoja izvoza v katerem so si zadali, da bodo čez 4 leta prodali na tuje za *80 do 90 milj. $ izdelkov. Iskrin izvoz je bil letos že usmerjen takale: 68 % je odpadlo na evropsko gospodarsko skupnost in Združene države Amerike, 22 % na države vzhodno evropskega tržišča, 10% pa na države v razvoju. Po programu, ki so ga sprejeli na nedavni zunanjetrgovinski konferenci predvidevajo naslednje spremembe v regionalni usmeritvi izvoza. V Evropsko gospodarsko skupnost in ZDA bo šlo 58% izvoza, na vzhod-no-evrppsko tržišče 27% in v države v razvoju 15%. Nekateri Iskrini izdelki gredo najbolj v denar na tujih tržiščih. Glavna teža je predvsem na elektronskih in elektromehanskih sestavnih delih, poleg tega izvažajo tudi telefonske centrale, telefone, števce in ročna eloktrična orodja. Pred leti so zgradili tri tovarne elektronskih sestavnih delov v Indiji, ki danes uspešno konkurirajo na zunanjem tržišču, dogovarjajo se za nevi tovarni števcev v Venezueli in Alžiru ter telefonskih central v Turčiji in Iranu. Iskra programira povečanje aktivnosti v tretjem svetu kot nadaljevanje svojega dosedanjega dela v Indiji, Venezueli, Alžiru in Iranu in Turčiji ter Libanonu. Pri tem se zavzemajo za organiziran nastop slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Predvsem predlagajo združevanje sredstev, ki bi omogočila kapitalne naložbe ob ustreznih samoupravno dogovorjenih zagotovilih, ker le-ti omogočajo prodajo licenc, tehnologij in dolgoročno prisotnost na takih tržiščih, ki je lahko vezana samo na ustanavljanje takšnih organizacij, ki bodo sestavni del gospodarstev prizadetih dežel. S SEJE POSLOVNEGA ODBORA ELEKTROMEHANSKE Obravnavan predlog načrta o delitvi OD v Poslovni odbor je obravnaval predlog načrta o delitvi osebnih dohodkov za leto 1973. Bil je mnenja, da je delitev OD zelo važen element poslovanja in da mora skupno z ostalimi elementi gospodarskega plana zagotoviti optimalne gospodarske uspehe v prihodnjem letu. Poslovni odbor predlaga, da se do nadaljnjega ne spreminjajo dosedanja merila za oblikovanje stimulacije s pod-/ ročja doseganja norm, s tem, da se v obstoječi sistem vkljufcijo tudi mojstri. Poslovni odbor ponovno letu 1973 opozarja, da je treba v tovarni enotno urediti sistem postavljanja norm in normativov kot elementa planiranja in ga povezati s sistemom nagrajevanja. Glede na to predlaga PO delavskemu svetu, da zadolži tehnološko področje, kadrovsko službo in vodstva obratov, da to nalogo opravijo v prvi polovici leta 1973. Po preteku tega roka bi ponovno razpravljali o sistemu nagrajevanja delavcev po učinku in o merilih za stimulacijo vodstvenega osebja s področja doseganja norm. KRATKE VESTI ISKRA COMMERCE V skladu s sklepom ožjega kolegija IC je bilo dogovorjeno, da bodo vsi sestanki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, tako na ravni IC kot OZD, v popoldanskem času. Lc zbori delovnih ljudi bodo izjemoma med 14. in 15. uro. Od 24. do 29. novembra je bila v Miinchnu največja svetovna razstava elektronike, ki Se je je udeležila tudi Iskra. Na približno 100 m> smo raz- stavljali elektronske sestavne dele in razne elektronske merilne instrumente. Želeli smo vam posredovati fotografijo, vendar je kljub obljubi sodelavcev, ki so se razstave udeležili, nismo dobili. V okviru kongresa za promet in zveze, kj je bil od 4. do 10. 12. v Beogradu, je bila tudi razstava, na kateri je sodelovala tudi Iskra s prikazom najsodobnejše telekomunikacijske in signalnovarnostne opreme za železnice, hitre ceste in cestna križišča. Prejšnji teden je ekipa, ki v obratu ATN izdeluje centrale v ohišju, izdelala tisočo omaro za stransko avtomatsko telefonsko centralo (SATC) 20 200, ki je ena od izredno kvalitetnih central. Lc-te naše tržišče zelo ugodno sprejema, vzdrževalci pa trdijo, da z njo vzdrževanja praktično ni. — Vsem sodelavcem naše iskrene čestitke! ISKRA — tovarna industrijske opreme Lesce Poslovni odbor — pomemben akter v upravljanju Dopisnikom se zahvaljujemo za sodelovanje in si želimo bogatega sodelovanja tudi v letu 1973. Uredništvo Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja predsednik poslovnega odbora tov. MARJAN LUXA. Vprašanje: Kako deluje poslovni odbor tovarne, kakšne so naloge in odgovornosti ter ali delo PO zahteva redne seje? Proizvodnja ZP v novembru 1972 IZPOLNITEV v 000 ODNOSI v % Organizacije I-XI/72 I-XI/72 Mesečna odnos do mes. pl. odnos do pl. I-IX odnos do let. pl. odnos do I-XI/71 1 2 3 4 5 6 7 8 Elektromehanika 381.418 464.688 46.860 105.0 91,5 100,5 121,8 Elementi 126.934 184.344 18.685 108,0 94,1 103,3 145,2 Avtomatika 105.674 107.229 9.139 86,7 89,4 96,8 101,5 Sprejemniki 71.380 69.229 6.498 60.5 62.0 68,3 97,0 Aparati 125.215 150.253 15.007 95,3 87,4 95,9 120,0 Avtoelektrika 168.399 170.555 15.229 91,4 83,6 91,0 1013 Elektromotor j i 50.348 115.037 9.563 92,0 88,1 95,8 228,5 Naprave 31.590 52.052 ■ 5.979 74,5 68,9 76,1 164,8 Elektroni ka 22.380 23.577 1.994 53,2 75.3 80,4 105,3 Kondenzatorji 66.920 57.665 5.535 92,8 75,0 82,4 86,2 Instrumenti 34.410 36.234 3.639 112,4 90,5 98.4 105,3 Polprevodniki 22.307 24.991 3.861 58,2 38,1 42,5 112,0 Usmerniki 24.902 24.758 1.680 64,9 79,7 86,9 99,4 Gosp. aparati 67.450 70.062 11.230 107,6 60,3 66,7 103,9 Industr. oprema 7.502 9.393 622 53,6 80,3 89,5 125,2 Orodjarna 6.814 8.240 790 46,2 73,2 86,2 120,9 TOVARNE SKUPAJ 1.313.643 1.568.307 156.311 92,2 82,5 90,5 119,4 ZZA 62.042 71.694 7.542 96,7 90,6 104,5 115,6 Commerce - proiz. dej. 43.705 58.650 4.702 87,6 96,5 106,4 134,2 - inženiring 191.569 261.228 20.978 58,3 75,1 83,3 136,4 CAOP 2.750- 3.276 294 84,0 93,9 105,0 119,1 SKUPNE SLUŽBE 300.066 394.848 33.516 67,7 80,4 89,7 131,6 ZDRU2. PODJETJE 1.613.709 1.963.155 189.827 86,7 82,1 90,3 121,7 Odgovor: V kolikor se pojavijo kakršnikoli problemi, za katere je zadolžen poslovni odbor, da o njih odloča, jih predhodno prediskutira-mo na kolegijih, zatem pa jih obravnava poslovni odbor. Ce je pooblaščen, da tudi odloča, sprejme zadevne sklepe, sicer pa posreduje mnenje delavskemu svetu kot svoj predlog. Glede števila sej bi dejal, da pri nas ni nekega avtomatizma, zato je lahko seja PO dvakrat na teden, lahko pa enkrat na dva meseca; za-vjsi od problematike in problemov. Vprašanje: Kakšen je sestav PO? Odgovor: Sestav poslovnega odbora je naslednji: šteje 7 članov, predsednik je direktor, člani pa so: vodja komercialnega sektorja, vodja tehničnega sektorja ter vodja računovodstva ter trije predstavniki neposrednih proizvajalcev. Vprašanje: Ali tekoče zasledujete sklepe poslovnega odbora in ali je kolektiv pravočasno informirani o važnih problemih? Odgovor: Kot vem, so vsi sklepi tudi izvršeni, menim, da predvsem zato, ker so predlogi pravočasno prikazani kolektivu. Smatram, da je v letošnjem letu najbolj pomemben sklep DS v tem, da sodelovanje z Iskra Commerce teče skoraj po sprejetem programu predvsem kar zadeva izvoz, uvoz, nabavo in propagando, sodelovanje na razstavah in na sejmih itd. Za prodajo tega še ni moč trditi. To je specifična problematika, ki zaradi naše proizvodnje zahteva sposobne kadre v tej branži, ki pa so na voljo le pri nas in v ZZA. Upam, da bo tudi to vprašanje rešeno v obojestransko korist. ABC Počitniška skupnost ISKRA ima prosto delovno mesto ADMINISTRATIVNO-TEHNICNEGA REFERENTA Vse interesente prosimo, da se javijo osebno v PSI, Ljubljana, Trg prekomorskih bngad 1/IV ali na telefon 061/55-021. Ta objava velja do zasedbe delovnega mesta. Sekretarji osnovnih organizacij ZK ob novem letu Za letošnjo novoletno številko smo naprosili sekretarje OO ZK naših organizacij, naj nam povedo, kaj so v njihovih organizacijah ukrenili ob pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ ter kako poteka izpolnjevanje akcijskega programa za stabilizacijo poslovanja. Večina izmed njih je poslala svoje odgovore. Avtoelektrika Nova Gorica Sekretar OO ZK PAVEL MERMOLJA Ne bi bilo prav, če bi na dolgo in široko pisal o obravnavi pisma, ker smatram, da 60 pri tem važni le zaključki celotne organizacije ZK v tovarni »Avtoeloktrike« — Nova Gorica, ki so naslednji: Organizacija se z ocenami in ugotovitvami pisma, (ki ga je na članstvo ZK naslovili predsednik Tito in Izvršni bi. ro predsedstva ZKJ strinja, in jim daje odločno podporo ter se zavezuje, da bo stališče pisma učinkovito uresničevala. Istočasno se organizacija tudi zavezuje, da sc bo sostai-jala najmanj enkrat mesečno ter obravnavala vso aktualno problematiko ter spremljala izvajanje sklepov. Organizacija se obvezuje, da bo delovanje članstva organizirala tako, da bo slehernemu članu omogočeno spremljanje dogajanj v tovarni, v ožji in širši družbeni skupnosti. Za dosego tega oi-Ija organizacija zadolžuje sekretariat, da v roku enega meseca predloži obliko organiziranosti, ki bo omogočila izvedbo te naloge. Pismo nas ponovno opozarja na določila statuta ZKJ o demokratičnem centralizmu v ZK. To naj za nas še posebej velja za že sprejeta stališča v akcijskem programu, programu dela OZK, kakor tudi stališča do socialne enakosti. Naša naloga je v tem, da se borimo za realizacijo že sprejetih stališč. Vsak odmik člana ZK od sprejetih stališč bo organizacija posebej obravnavala. Organizacija ZK smatra, da je nujno potrebno opredeliti v statutu ZKJ odnose na relaciji OOZK—občinska kon- ferenca in isto OOZK — organizacija ZK v vrhu Združenega podjetja. Za uspešno izvajanje vseh nakazanih naüog, ki jih postavlja pismo pred članstvo, jc nujno potrebno nadaljnje idejnopolitično izobraževanje članstva. Da bi na tem področju dosegli boljše rezultate, se zadolžuje sekretariat, da določi število in posamezne člane, ki se morajo udeležiti organizacijskih oblik izobraževanja. Ker sem prepričan, da je naš kolektiv v celoti pripravljen reševati vsa področja dela in nakazano problematiko, upam, samo na boljše rezultate, vendar samo po trnovi poti. " Avtomatika Pržan Sekretar OO ZK RUDI RAKOVEC Sekretariat, v katerem so sodelovali poleg članov sekretariata OO ZK tudi komunisti na vodilnih delovnih mestih ter predsedniki DS, UO, sindikata, ZB in mladine, je intenzivno obdelal vsa področja gospodarskega in političnega življenja tovarne ter pripravil gradivo za sestanek osnovne organizacije. Verjetno bi po »pismu« napravili dosti več, vendar smo sc močno angažirali pri organiziranju branžne organizacije proizvodnje elementov in zabavne elektronike skupaj s tovariši iz tovarne Elementov in pri izpolnjevanju usta/vnih amandmajev glede ustanovitve temeljnih organizacij združenega dela. Vse te akcije 'smo izpeljali tako daleč, da imamo že ustanovljene TOZDI Združitev TOZD oz. tovarn Avtomatike in Elementov je v zaključni fazi, to jc pred referendumom o združitvi. V razpravi-imamo tudi nekatere dokumente, kot samoupravni sjoorazum in osnutke statutov TOZD in branžne organizacije. Temeljne organizacije in pa branžna organizacija naj bi polno zaživele že s 1. januarjem 1973. S item pa naše aikcije še zdaleč niso zaključene. Potrebno bo polno angažiranja na utrditvi TOZD in uveljavitvi samoupravnih organov TOZD, ravno talko pa tudi na nivoju branžne organizacije. Elektromehanska Kranj Sekretar OO ZK STANE MIHALIČ Vsebini pisma predsednika Zveze komunistov Jugoslavije in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ v našem kolektivu posvečamo veliko pozornost. Ugotovili smo, da nas pismo ni zateklo nepripravljene, ker smo že v preteklem obdobju posvetili mnogo truda za odpravo raznih problemov in nepravilnosti, ki jih navaja pismo. Pred nedavnim smo sprejeli akcijski program, v katerem je niz ukrepov za izboljšanje gospodarske, kadrovske, razvojne in socialne politike v našem podjetju. Pismo nam je dalo še dodatnih moči in volje za nadaljnje akcije v smeri reševanja aktualnih in perečih problemov. Na sekretariatu ZK smo se odločili, da pismo obravnavajo vsi oddelki ZK z vsemi člani ZK ter vse politične organizacije in vsi vodilni ljudje v tovarni ter sprejmejo določene sklepe za nadaljnje delo. Poleg razprav, ki sem jih omenil. je«rekretariat ZK postavil še posebno komisijo z nalogo, da iz zapisnikov in razprav po pismu pripravi zaključke in jih predloži sekretariatu ZK tovarne v pogled in razpravo. Sekretariat ZK Elektromehanike je zaključke navedene komisije z raznimi dopolnili sprejel in jih objavil v časopisu z željo, da se z njimi seznani celotni kolektiv, vodstvu tovarne, samoupravnim organom in političnim organizacijam pa na- ložil nalogo, da jih uresničijo. Akcijski program stabilizacije poslovanja in ekonomskih odnosov uresničujemo v naši tovarni po programu, ki smo si ga zadali. Že dalj časa sprejemamo razne ' dodatne ukrepe na samoupravnih in političnih organih, da bi se nam uresničil program naših predvidevanj. Z vso resnostjo se zavzemamo, da čimprej dokončamo začete investicije v tovarni in izven nje. Zelo si prizadevamo, da z raznimi organizacijskimi prijemi in kadrovskimi spremembami dosežemo čimvečje ekonomske rezultate. Dogovorili smo se, da bomo v bodoče povečevali proizvodnjo in usmerjali dodatno delovno silo le na tista področja, kjer delamo z določeno stopnjo dobička. Povsod tam, kjer bomo ugotovili, da tega ni, bomo zmanjšali že zastavljene proizvodne plane in temu primerno omejili tudi večanje delovne sile in nadaljnja finančna vlaganja. V bližnji bodočnosti moramo začeti posebno akcijo za varčevanje na vseh področjih, pri materialu, režijskem in produktivnem, izkoriščanju delovnega časa, razvojnem delu, nadurnem delu, zaposlovanju itd. Usmerniki Novo mesto Sekretar OO ZK STEFAN ŠIMUNOVIC V naši osnovni organizaciji 6mo pismo predsednika Tita in predsedstva biroja ZKJ sprejeli kot akcijo začetka reševanja problemov, ki so se kopičili že leta v naših organizacijah in smo jih člani ZK že toliko časa občutili in reševali. Zaradi splošne neaktivnosti organizacije in zaradi raznih poskusov negiranja vloge ZK se nismo mogli dovolj afirmirati. Naša organizacija je na podlagi pisma ocenila delo posameznih članov, sprejela akcijski program, ki se nana- ša na urejevanje notranjih odnosov, sprejemanje novih članov — predvsem pa mladih delavcev, organiziranje ZK v kadrovski politiki vodilnih delavcev in kadrovanje za samoupravne organe tovarne in še druge manj bistvene elemente v naši politiki. Izvajanje našega akcijskega programa jc s pismom dobilo tudi svoj hitrejši razplet tako, da smo sprejeli dodatne sklepe in jih posredovali vodstvu tovarne in to: Prepoved novoletnih obdaritev, stroga nadzorstva nad službenimi potovanji, znižanje števila dnevnic in kilometrine, znižanje zalog, poostritev notranje discipline in večje koriščenje notranjih ro-zerv, začasna omejitev zaposlovanja na režijska delovna mesta; ta naj bi se kadrovala z že obstoječimi kadri v tovarni. Poleg teh poostrenih ukrepov za izvajanje stabilizacije se ZK zavzema za nekatera nerešena vprašanja delovnih ljudi iz naše tovarniške samoupravne zakonodaje, ki z©, lo malo govori o zaščiti delovnega človeka, ki je v socialistični izgradnji že dal maksimum svojih moči in let, kateri pa v pozni delovni dobi glede na storjeno pionirsko delo ni več kot tak upoštevan niti več zmožen dosegati takih rezultatov, da no bi bil njegov OD ogrožen. II Sprejemniki Sežana Sekretar OO ZK IVO BARIŠIC Na partijskih sestankih ZKJ v sežanski tovarni se je intenzivno razpravljalo o pismu predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Veliko smo govorili in razpravljali o mladem kadru ZK, ki bi ga zelo radi sprejeli v svoje vrste, kajti osnovna organizacija šteje komaj 13 članov, med katerimi sta le dva mlajša člana. Razen enega nihče ne sodeluje pri samoupravnih organih, kar je za- našo organizacijo prema« lo. Tudi med vodilnimi delavci v tovarni je zelo malo komunistov. Predvsem je naša naloga v organizaciji ZK, da okrepimo in pomladimo svoje vrste. Ugotovili smo precej neodgovornosti posebno v proizvodnji zaradi pomanjkanja materiala in precejšnjega iz- mefn. Zaradi zastojev na trakovih tudi kvaliteta niha. Zaradi teh pojavov so osebni dohodki nizki, zato je razumljivo, da so delavci ob takih prilikah nezadovoljni, s čimer trpi delovni elan. Ker se ne analizira, kje je krivda in odgovornost, ponavadi ves ri-ziko nosijo delavci na montažnih trakovih, čeprav niso sami krivi za zastoj ipd. V takih primerih bi bila edino pravilna solidarnost vsega kolektiva, predvsem pa režijskih delavcev, ki bi morali zagotoviti nemoteno delo. Naprave Ljubljana Sekretar OO ZK BERNARD LENA99IČ Osnovna organizacija ZK v tovarni »Naprave« je v maju letos sprejela . program svojega dela. Po obravnavi pisma predsednika Tita in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ pa je osnovna organizacija ZK spoznala, da je potreben še konkretnejši program dela in le-tega 25. oktobra sprejela, odnosno dopolnila. V njem se ponovno izraža delo in odgovornost članov ZK na vseh področjih njihovega delovanja, bodisi na delovnem mestu ali družbeno-politienem življenju. Glede na to moram povedati, da je delo organizacije živahnejše, zato so prvi rezultati že vidni. Nekatere naloge, predvsem tiste, ki so bile v programu določene z roki (seveda krajših terminov), so že izvedene, del konkretnih nalog pa je v teku izvajanja. Borili se bomo, da bo naš sprejeti program dosledno izveden, ne samo v sedanjem obdobju, pač pa s polno odgovornostjo tudi v bodoče, Stabilizacijski načrt tovarne obsega 10 točk. Poudariti moram, da smo s stabilizacijskimi ukrepi začeli že v juniju letos. Uspešni smo bili na področju doseganja plana proizvodnje in prodaje ter pri akciji za zniževanje stroškov poslovanja, saj bomo po nekaj letih počasnega vzpona zabeležili pomemben napredek naše delovne organizacije. Sprejeli smo — za razliko od prejšnjih let — plan za leto 1973 ter perspektivni plan, s tem pa začrtali osnove bodočega razvoja. Nismo pa bili v celoti uspešni na področju zniževa- nja zalog, oziroma utrjevanja likvidnosti, kjer smo s pridobljenimi krediti najtežje probleme odložili, ne pa še rešili. Na tem področju nas čaka največ dela v prihodnjem letu, ko se bomo morali z uspešnim reševanjem tega problema vključiti v splošno prizadevanje za stabilizacijo. Aparati Ljubljana Sekretar OO ZK BLAŽ TOMINC Lahko ■ rečemo, da obravnave v tovarni »Apar rati« ne potekajo samo v posameznih vodstvih in v posameznih delovnih skupinah, saj v voliiki večini ne gre več za razčiščevanje med subjektivnimi silami, ampak je začela prehajati celotna dejavnost vsebine pisma predsednika ZKJ in IB predsedstva ZKJ med po-saimezne. nosilce .temeljnih pravic, med delavce v delovni skupnosti, ki na ta način kropijo novo kvaliteto v obliki združenega dala, neposredni vpliv na družbeno ekonomska dogajanja, saj je z ustavnimi dopolnili postala to pravica in dolžnost članov delovne skupnosti. Kljub vidnemu napredku razvitosti samoupravnih odnosov y delovni skupnosti v preteklem obdobju pa so organi upravljanja letos sprejeli program dela, ki obsega naloge s celotnega področja poslovanja in nadaljnjega razvijanja samoupravnih odnosov v naši delovni skupnosti. Krepdti moramo vlogo članov organov upravljanja tako v njihovi sredini, torej med volivci in v samih organih upravljanja. Gre za konkretizacijo vsebine ustavnih dopolnil, to je za krepitev neposrednega vpliva članov delovne skupnosti na družbeno ekonomska dogajanja, Cilj vseh subjektivnih dejavnikov je torej krepitev samoupravno organizacijskega sistema v naši delovni skupnosti, predvsem z utrjevanjem sistema odgovornosti na eni strani in na drugi strani razvijati širok sistem odločanja članov delovne skupnosti. Akcijski program poslovanja tovarne določa glavne naloge, ki so bile v gospodarskem načrtu za letošnje leto ter v srednjeročnem načrtu razvoja tovarne. Kljub temu, da so v preteklosti vlogo akcijskega programa odigravali gospodarski načrti, pa je z alkcfljskim programom poslovanja tovarne aktivnost usmerjena predvsem na določena področja poslovanja, ki imajo 'kratkoročni aH dolgoročni značaj. Lahko ugotovimo, da pri uresničevanju akcijskega programa dosegamo solidne poslovne rezultate Jer primerno stopnjo tehnološke in organizacijske razvitosti tovarne, kar sc odraža pni ustreznih poslovnih pokazateljih. Tako stopamo v naslednje leto pripravljeni tudi glede na nove zakonske ukrepe. Od dolgoročnejših nalog pa je pomembna nadaljnja optimizacija posameznih elementov v kompleksu poslovnih pokazateljev, predvsem na področju tehnološko organizacijske produktivnosti, to je z razpoložljivim finančnim vložkom načrtovati in dobiti optimalni porast produktivnosti. Gospodinjski aparati Reteče Sekretar OO ZK FRANICA CEROVSKI Osnovna organizacija ZK Iskre, Tovarne gospodinjskih aparatov, ki šteje skupno 10 članov je na sestanku obravnavala pismo in sklenila, da , na podlagi stališč in nalog v pismu izdela do konca leta 1972 program dela osnovne organizacije ZK, ki bo vseboval temeljna izhodišča za vsebinsko uresničevanje samoupravljanja delovnih ijudi v tovarni na področju upravljanja, proizvajanja, planiranja in razdeljevanja dohodka in osebnega dohodka, kontrole nad gospodarjenjem s sredstvi, skratka povsod tam, kjer se na tak ali drugačen način določa položaj in obstoj delovnega človeka. Velika angažiranost vseh članov osnovne organizaoije ZK bo potrebna tudi na področju izobraževanja in vključevanja mladih delovnih in zavednih tovariše in tovarišev v organizacijo. Akoijski program za stabilizacijo poslovanja in družbeno ekonomske odnose se uresničuje z ukrepi, ki terjajo od vseh angažiranost in odgovornost pri izboljševanju organiziranosti proizvodnje in drugih delovnih postopkov pri splošni štednji itt kontroli porabe sredstev ter izpolnjevan!}« in spoštovanju zakonskih določil in določili samoupravnega sporazuma o merilih in razdeljevanju dohodka in osebnega dohodka kovinske in elcktro industrije. Instrumenti Otoče Sekretar OO ZK JOŽE KONC Akcijski program stabilizacije poslovanja in družbeno ekonomskih odnosov v otoški tovarni zahteva, da se konkretno obravnavajo vsi sistemi politike tovarne, ugotovi njihova skladnost, družbeno ekonomska teža in po potrebi korigira nastajajoče nepravilnosti in nedoslednosti. Ta proces teče že začetka, saj smo bili politično soočeni s problemom izvolitve novega direktorja in utrjevanja kadrovske strukture tovarne. S tem se je aktiviralo politično delo v tovarni, zveza komunistov pa je skupno z ostalimi družbeno političnimi organizacijami in samoupravnimi organi prevzela pobudo za konkretne akcije, ki so sledile. V drugi polovici leta je bila vsa skrb posvečena realizaciji proizvodnega plana. Višja rast proizvodnje je zahtevala tudi obravnavo pojma kvalitete, zalo je pred izvršitvijo predlog nove organizacije službe kontrole kvalitete. Povečana rast proizvodnje pa ima svoj odmev tudi v drugih službah, ki se bodo morale spoprijeti z novo kvaliteto dela (kooperacije, prodaja, kadri, organizacija planiranja). Pismo predsednika ZKJ in Izvršnega biroja predsedstva ZKJ nam je dalo novo spodbudo: takoj smo pričeli s prvimi akcijami, glavnina dela pa nas še čaka. V tovarni je potrebno poglobiti samoupravno miselnost, z ustanovitvijo TOZD proučiti samoupravno strukturo in sistem informacij, v strokovnem pogledu poudariti večjo odgovornost posameznih služb in njihovo večjo medsebojno sodelovanje ter z večjo doslednostjo realizirati sprejete sklepe. Posebno pomembna naloga nas čaka v predvidenem sodelovanju s Tovarno verig Lesce, saj bo to vneslo v naše delo in miselnost popolnoma novo kvaliteto. Vse sprejete naloge so dolžne verificirati družbeno politične organizacije, samoupravni organi tovarne, odgovorni za njihovo izvajanje pa so tako strokovne službe z direktorjem in predsedniki organov oziroma organizacij, ki so jih sprejeli — prvenstveno odgovorni pa so člani zveze komunistov. Elektronika Horjul Sekretar OO ZK ALBERT BURNIK Naša osnovna organizacija ZK je sicer maloštevilna, saj je v njej komaj 10 članov vendar smo ob pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ resno razpravljali o vseh problemih, gospodarskih ¡n kadrovskih, kaikor tudi o splošni aktivnosti organizacije. Iz teh razprav je bilo zlasti očitno, da moramo OO ZK v tovarni okrepiti z novimi, posebno mladimi čla. ni kolektiva, ker je le v tem jamstvo za. njeno aktivnejše delo. Seveda pa bi v celoti tudi sedanji člani morali biti aktivnejši. Kot odraz nalog po pismu so bili v tovarni že podvzeti ukrepi za odpravo nelikvidnosti za zniževanje proizvodnih stroškov in zalog za sta-mulativnejše nagrajevanje, itd. Poseben poudarek smo daild gospodarskemu načrtu za prihodnje leto, ko navedene naloge spričo vrste novih "predpisov terjajo od gospodarskih organizacij še bolj smotrno gospodarjenje in uresničevanje naporov za stabilizacijo. Prav tako smo razpravljali o formiranju TOZD in ustanovitvi branže telekomunikacij, s čimer bi naši delovni organizaciji zagotovili nadaljnjo rast in napredek./ Vse te na!6ge, ki niso kampanjskega značaja, poskušamo izpolniti tudi prek našega akcijskega programa za stabilizacijo poslovanja, pri čemer smo določene rezultate že dosegli, vendar pa so potrebni še nadaljnji dosledni in vztrajni napori slehernega/ člana kolektiva, zlasti pa še članov ZK, da jih bomo v celoti izpolnili. Veliko večjo skrb kot doslej pa bomo morali posvetiti kadrovski politiki tako v sami tovarni, kot tudi v naši organizaciji ZK. (Dalje na #. strani) Tiskovna konferenca.. (Nadaljevanje s 1. str.) tudi izvršile sanacijske programe z zniževanjem zalog, kar je ugodno vplivalo na ekonomiko Iskre. Iskra ima danes v inozemstvu dve lastni proizvodni organizaciji, namerava pa organizirati še več tovarn na vzhodu in zahodu. Kar zadeva težave, v katere je zašla EI-NIŠ, želi Iskra le to, da sc Elektronska industrija čim hitreje iz njih izkoplje; Iskra in El Niš že sedaj tesno sodelujeta, posebno na zunanjem trgu in sta odločeni, da to sodelovanje še razširita. Iskra trenutno zastopa El NIŠ na tržiščih Južne in Srednje Amerike. ' Prav tako sodelujemo s firmo RIZ Zagreb, posebno na tržišču NDR (Nemške demokratične republike) — na področju elektronskih elementov. Na tej konferenci je bilo dovolj govora o problemih ZT Iskre, vendar o izjavah naših odgovornih tovarišev. na III. konferenci ZT delavcev več prihodnjič. I. S. Zavod za avtomatizacijo Sekretar OOZK FRANC ŠTEFANČIČ Pismo predsednika Tita je spodbudilo našo organizacijo ZK, da smo začeli razmišljati o našem dosedanjem delu in smo napravili program za bodoče delo. Analiza dela samoupravnih organov na ravni ZZA je pokazala, da je delo teh organov zadovoljivo, medtem ko se je pri delu samoupravnih organov sektorjev in oddelkov ugotovilo več pomanjkljivosti. Ena od teh je premajhna informiranost in kot posledica tega premajhna zainteresiranost članov kolektiva pri soodločanju. Očitno je, da je obveščanje kolektiva samo preko zapisnikov le preveč formalno in da je bolj potrebno gojiti prakso prenašanja problemov in informacij z živo besedo vodilnih delavcev in članov samoupravnih organov. Nadailjna pomanjkljivost je, da so mladi člani kolektiva premalo vključeni v samoupravljanje. Vzroki za to so delna nezainteresiranost, premajhno zaupanje starejših v sposobnost in zrelost . mladih, premajhna aktivnost mladinske organizacije, kakor tudi premajhna skrb za vzgojo mladih, da bi se laže vključevali v samoupravljanje. Prav tako se je pokazalo, da je treba članom samoupravnih organov prirejati več raznih seminarjev s področja samoupravnih organov, prirejati več raznih seminarjev s področja samoupravljanja. Delo samoupravnih organov v sektorjih in samostojnih oddelkih je vse preveč samo v odločanju o eventuelrti delitvi viška OD in sprejemanju raznih pravilnikov, medtem ko je razpravljanje cn odločanje o programski ia ; loslovni politiki enot prtftromno, predvsem pa je čutiti pomanjkanje takojšnjega ukrepanja v primeru nepravilnosti in slabega izvrševanja nalog. Pri razpravah o bodoči organizaciji ZP ISKRA in ZZA ter v okviru tega tudi ustanavljanje TOZD premalo sodelujejo širši kolektiv in družbene politične organizacije. Reševanje teh organizacijskih oblik se je precej zavleklo zaradi različnih 'gledanj na obliko organiziranja TOZD in obliko organizacije ZZA in mesto razvoja v ZP ISKRA. Med sklepi je bilo poudarjeno naslednje: ZZA naj ostane kot samostojna organizacija v sklopu ZP ISKRA z notranjo ureditvijo, ki mora ustrezati potrebam ZP ISKRA, z upoštevanjem specifičnosti dela ZZA. Pri tem naj bo ZZA središče razisko. valno razvojne dejavnosti za V tovarni elektronskih naprav na Stegnah so se za konec leta poslovili od treh marljivih sodelavcev. Po dolgih letih so v zasluženi pokoj odšli: Kristina Serša, Janez Seršen in Fani Škriin (s šopki na spodnji sliki od leve na desno). Ob odhodu v pokoj so jih nagradili in jim zaželeli zdravja in zadovoljstva. Na levi sliki upokojeni Janez Seršen med svojimi sodelavci v kleparni. ZP ISKRA kar mora hiti skrb vsega podjetja. Medsebojni odnosi v ZP ISKRA morajo omogočati - enakopraven vpliv razvojne, proizvodnje in komercialne dejavnosti pri sprejemanju kratkoročnega in dolgoročnega programa in poslovne politike. Prepričani smo, da bi na tak način lahko še bolj uspešno sodelovali in dosegali še večje uspehe ISKRE. Iskra Commerce Sekretar OOZK JULIJ NOVLJAN Pismo nas hi našlo popolnoma nepripravljene. Že dosti preje smo čutili potrebo, da bi morali marsikaj spremeniti. Zalo smo izdelali in na konfernci ZK v Iskra Commerce sprejeli akcijski program, toda pri uresničevanju le-tega se je neprestano zatikalo. S pismom predsednika Tila in Izvršnega biroja ZKJ se je tudi pri nas začelo premikati. Organizacija ZK je takoj dopolnila že sprejeti akcijski program. V njem smo posebno poudarili vprašanje notranje ekonomike, uvajanja ustavnih amandmajev, odnosom z Iskrinimi tovarnami ter večjemu -vsesplošnemu redu, kar je zaradi naše raztresenosti na tolikih koncih, še posebno problematično. Z vrsto podatkov o osebnih dohodkih, stanovanjskih zadevah, stroških itd. seznanjamo vse zaposlene z objavljanjem v našem glasilu. Sistem bomo izpolnili tako, da bodo zaposleni vedno na tekočem z vso bistveno problematiko. Prepričani smo, da bo javnost podatkov pripomogla, da se bodo zadeve hitreje urejevale. S tem pa se bo tudi povečala produktivnost in gospodarnost. Povečal se bo tudi dohčdek, ki nam je nujno potreben za izgradnjo trgovske mreže doma ih na tujem ter potrebnih skladišč, za kar naj bi dale soglasje tudi iskrine tovarne. Pri izvajanju ustavnih amandmajev smo dosegli sporazum, koliko TOZD naj bi bilo v ISKRA COMMERCE in katere enote jih bodo sestavljale. Izdelan je že predlog samoupravnega sporazuma ki ureja odnose med TOZD ter IC in tovarnami ISKRE. Po razpravi med zaposlenimi, bi še pred koncem leta sprejeli vse ustrezne akte. taiko da bi z novim letom TOZD lahko pričele z delom. Od vseh vodilnih in vodstvenih sodelavcev zahtevamo da delajo v smislu sprejetega programa, sicer bomo, če bo to potrebno, predlagali tud: ustrezne zamenjave. Nedopustno je, da ISKRA COMMERCE še v bodoče igra arbitra, kateri tovarni naj se dodeljuje denar od pri. livov. Zahtevamo, da se upošteva priliv po fakturah, s če- mer bodo v marsičem rešen! v zadnjem času nastali no. sporazumi med ISKRA COM. MERCE in tovarnami. KcncienzEiorji Semič Sekretar OOZK ALOJZ VIDMAR Osnovna organizacija ZK v naši tovarni je obravnavala pismo predsednika Tita in Izvršnega biroja ZKJ ter si zadala naloge, ki jih je treba izvršiti. Sekretariat je bil zadolžen, da ugotovi kakšni so odnosi med posameznimi Službami v tovarni, kakšni so izdatki za službena potovanja, dnevnice, kilometrine in reprezentanco, kako delujejo samoupravni organi, kakšne pogodbe ima tovarna s privatnimi kooperanti, kakšna je stanovanjska politika itd. Sekretariat je vse to pripravil in podal poročilo osnovni organizaciji, ki je ugotovila, da ni bilo nepravilnosti v poslovanju tovarne, da pa odnosi med posameznimi službami niso najboljši in bi se morali nujno izboljšati, saj so velikokrat vzrok, da je delo v proizvodnji pomanjkljivo in zato večkrat pride do nepotrebnega izmeta. O vseh zadevah so na skupnem sestanku še enkrat razpravljali člani ZK, člani DS, člani sindikalnega odbora in odbora ZM. Vsak je dobil poročilo o višini sredstev porabljenih za reprezentanco, službena potovanja, dnevnice itd. Po večurni debati jc bilo ugotovljeno, da ni bilo napak v poslovanju tovarne, da je bila kadrovska politika v preteklih letih v redu vodena in se naj tudi v bodoče tako vodi. Vodstvo tovarne naj prouči možnost, da se namesto privatnih kooperantov poiščejo kooperanti v družbenem sektorju. Primerov neopravičene bogatitve v naši tovarni ni bilo, razdeljevanje kreditov za stanovanjsko izgradnjo je bilo vedno javno, enako je bilo tudi z. razdelitvijo stanovanj. Komunisti smo premalo delali z mladino, premalo smo se ji posvečali, prepustili smo jo samo sebi. Delo z mladino naj bo v bodoče drugačno. Organizacija ZK in mladinski odbor sta imela poseben sestanek, na katerem smo predebatirali plan dela mladine in zadolžili sekretariat, da se bo v bodoče ukvarjal tudi z delom z mladino. PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti vseh prispevkov; le-te bomo objavili v prihodnji: številki. Zahvaljujemo se vsem sekretarjem OOZK za sodelovanje se hkrati priporočamo za še plodnejše v novem letu. Uredništvo • Ona: Dragi, Silvestrov ve-■ Ser je; koprnim in sanjam o ebi, o sreči, o nama in o j ijem, ki še pride. Daj, povej Ini nocoj lepe besede tiste lesmi, s katero si mi ganil I-srce, da sem zdaj vsa tvoja. On: Prav, najdražja, kar je Icbi ljubo, je tudi meni. Daj mi roko, zapri oči in po-llušaj: Hladnost roke je vendarle a prijazna j čeprav se tvoja ljubka ročica j drhte izvila je iz moje. Z njo pa ostal rahel stisk, omamen in tako mehak, in tako zelo lahak, kot da bila je slutnja. )> RIJATELJSTVO Janez: Jože, eno veselo, pa dravo novo leto ti želim (ga Jbjamc). Pa družini tudi ¡kihne). Mejduš, me že tri i tako gripa preganja... h isma bralcev ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem kolektivu ISKRE — tovarne električnih aparatov Ljubljana za darilo in izražene želje. Zelo mi je žal, ker ne bom mogla z ostalimi na izlet, ki ga boste priredili. Vzrok je bolezen, ki me je pred letom dni priklenila na posteljo. Zato sem še toliko bolj vesela rašega pisanja, ki sem ga prejela. Redno prebiram tudi vaš fasopis in z veseljem zasledujem nenehen ^vzpon in : uspešno rast proizvodnje. I Celotnemu kolektivu želim v letu 1973 mnogo zdravja. Sreče in zadovoljstva ter mno-jgo delovnih uspehov., Hedvika Kačar • Hvala za čestitke in dobre jielje. Ker Vas je bolezen za-Jdržala od našega vsnkolctnc-iga srečanja Vam za novoleto želimo predvsem zdravje, ki ¡Vsakomur prinaša radost in ¡veselje, s tem pa tudi srečo ¡in zadovoljstvo. Kolektiv »Aparati« Ljubljana Kje bodo s^westrovali ? Vsem vojakom bivšim članom združenega podjetja ISKRA želimo v novem letu 1973 eintveč zdravja in zadovoljstva pri vc> jakih v želji, da bi sc po končanem roku spet vrnili med svoje sodelavce. ISKRA napreduje, Iskra raste, Iskri ste potrebni! Upamo, da vsi prejemate Iskrin tednik, če ne, pa nam to takoj sporočite na naslov: Uredništvo glasila Iskra, Kranj. Ne pozabite napisati vaš točen naslov in v kateri Iskrini tovarni ste bili zaposleni. Želimo, da tudi Sodelujete z nami. Pišite nam! Zahvaljujemo se za sodelovanje in vas tovariško po-' zdravljamo. Uredništvo Upokojencem Bskre Čeprav se bo večina upokojencev sešla ob že znanih novoletnih srečanjih upokojencev, je prav, da tudi uredniški odbor zaželi vsem upokojencem zadovoljno in zdravja polno novo leto. Prepričani smo, da skrbno prebirate Iskrino glasilo, če pa ga kdo ne dobiva, naj to takoj sporoči na naslov: UREDNIŠTVO glasila Iskra — Kranj. Sporočite tudi svoj točen naslov in Iskrino tovarno, v kateri ste bili zaposleni. Veseli bomo, če nam boste ob kakšni priliki poslali pozdrave, ali pa kaj več. Vsakega dopisa borna veseli. Uredništvo t »Spucano« novo leto (Telegrafski stil. Na željo vprašanih, priimkov ne navajam). Francka: Doma. Boljša večerja. TV. Bojan: Doma. Večerja: kar bo mama pripravila. Gledali TV. Franc: Kar doma, (ni odvečnega denarja, ker opremlja stanovanje). Gledali TV. Rudi: Če bo družba, do jutra. Plesali bodo! Pijača! Za ženske kaj sladkega, za moške pa kaj takega, kot se za ta spol spodobi. Verica: Z družbo v Creini Kranj. Do jutra! Cena: 250 din na osebo. Jedača in pijača: skrivnost Creine. Zofka: Doma. TV. Malce pijače bo. Mitja: V kmečki »oštariji« na Otoku pri Podvinu. Prima gostilna. Prijetna družba. Morda do jutra. Ivica: Doma v krogu družine. Večerja: svinjska pečenka, dolenjsko vino. Morda do -jutra. Marjetka: Doma. Večerja: tatarski biftek ali pohani piščanci. Glasba prek gramofonskih plošč. Program zabave: RTV in event. domači navdihi. Jože: (stopi korak stran) Kaj me pa objemaš, če imaš gripo. Doma bodi, ne pa da Ljudi okužuješ. Pa praviš, da si mi prijatelj!? Janez: Jože, ne bodi hud. Greva na en brinjevec; to je »gripohim«, da ni boljšega. Prima, ti pravim. Obema bo odleglo. Pa še razkužil se boš. Jože: To se pa že drugače sliši. Saj pravim: takih prija, tel jev ni in jih ne bo. Greva! TRAPA Olga: Nikar ne misli, da mi boš za Silvester filozofiral o enakosti. Enakost gor ali dol, jaz bom oblekla novo obleko z globokim dekoltejem, nadela si bom biserno ogrlico, pa še marsikaj, da veš. To bodo zijali. Ti pa me rad imej, ne pa, da mi zaradi obleke, ki je najmodernejša in seveda tudi draga, pridigaš o enakosti. Tone: Ne mešaj ljubezni in enakosti. Ljubezen ustvarja enakosti; išče jih ne!... Pa dobro se imej na Silvestrovo. Lahko noč! Olga: Tone! ... Počakaj (jok) Trapa neumna, kaj mi bo zdaj nova obleka ... SLABOST JE KRIVA Ona: Kje si bil, da sem te čakala vso noč, čeprav si mi obljubil, da boš z mano silvestroval? On: Joj,, žena, naša slabost je kriva in ne jaz, da sem tak, kakršen sem. Pavelca: Kar doma. Večerja: dobri zrezki in dobro vino. Odgovori kažejo, da jih bo silvestrovalo največ doma. Televizijska oddaja bo zelo gledana, večerje bodo dobre, pa tudi pijača ne bo od muh. Hren je pripravljen, zato bodo večerje prebavljive. Glede pijač pa so mnenja različna; odvisno ali ima želodec dovolj ali premalo kisline in, če je nristaltika črevesja v redu. Ce se bo ob jutranjih urah komu pridružil »mrjav«, naj ne pije mrzlih pijač, pač pa le tople. Naše babice predvsem priporočajo kamilični čaj; one že vedo. Ne bo vam žal! Naj živi vesel in razposajen Silvester! Srečno! »Krokus« Že prvi dan, ko je prišla strojepiska Vera v pisarno, je spoznala, da uslužbenci v medsebojnem sporazumevanju ne uporabljajo »spuca-nih« slovenskih besed. Zato se je sprva težko znašla v pisarni, kjer naj bi tipkala. »Skolaf plahto,« se je takoj zjutraj oglasil starejši sodelavec. Kot strela je Vera planila v »špajzo« in brskala po papirjih. Ker se je zelo mudilo, se je »nono« razjezil, saj ni zahteval nič drugega kot natipkati dispozicijo. Vera je začudeno gledala: le kje in kdaj naj bi že slišala tak izraz. »Našrajbaj virman, daj mii kuli, »šibaj« v četrti »štuk«, spusti mi skoz »mašimo«, čeprav ti ni zadnja runda »šti-mala«, pa sploh se premakni...« Uboga Vera je tekala od pisalnega stroja do četrtega nadstropja in WC pa »špaj-ze«. Tudi koš se je polnil. Nikdar ni vedela, če je naredila prav. Ker njena trda betica se nikakor ni navadila na »uradniški« jezik je vselej naredila kaj napačnega, se je uslužbenec v jezi odločil in jo poslal k šefu po »augen mas«. Temu pa je zaprlo sapo, ko je slišal kaj bi dekle rado. Prepričan, da se dekle norčuje iz njega je že hotel seči po dekletovi »riti«, a jo je pravočasno odnesla. šele po nekaj dneh se je v Verini glavi posvetilo, da se bo trebalo čimprej nauč.td »šrajbarskega« jezika, sicer jo bodo sodelavci spravili še v težji položaj. Odslej je pridno nastavljala uho, da ne bi preslišala kakšnega »šrajbarskega« izraza. Lepo vas pozdravlja Vera. in želi srečno in »spucano« novo leto! ZAHVALA Upokojenci Iskrine tovarne »Instrumenti« Otoče smo bili prejšnji teden povabljeni na novoletni razgovor in «aku-sko. Ob tej priliki, kjer so bili navzoči predstavniki sa-/ moupravnih organov, družba-no-političnih organizacij in uprave, je direktor to\ arne orisal letošnjo pot tovarne, proizvodnjo in poslovanje ter nakazal zanimivo perspektivo za naslednje leto. Sledila je zakuska in obdaritev. Upokojenci omenjene tovarne se za izkazano pozornost in darilo iskreno zahvaljujemo in želimo vsem članom otoškega kolektiva srečno in uspešno novo leto 1973! Upokojenci Iskrine tovar. ne »Instrumenti« Otoče ZAHVALA • Ob nenadni smrti najinega očeta FRANCA BEČANA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem obrata merilnih naprav in stikalnih ur v Elektromehaniki Kranj za izraze sožalja, podarjena venca, denarno pomoč in sprem, stvo na njegovi zadnji poti. Sin Edo in hči Angelca škrjanc ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eleklromehamko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Si!c. — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22 121, int 333 — Tisk in klišeji: »CP Goienjski tisk« Kranj Nagrade za novoletno križanko Za pravilne rešitve novoletne nagradne križanke je uredništvo pripravilo naslednje nagrade: 1. nagrada 250 din 2. nagrada 100 din 5 nagrad po 50 din 5 nagrad po 30 din 5 nagrad po 20 din 10 nagrad po 10 din Rešitve nagradne križanke pošljite na uredništvo glasila »Iskra« Kranj, Savska loka 4, do vključno 15. januarja 1973. Pripomba: Vse reševalce prosimo, da naj pošljejo točite naslove, predvsem pa, v kateri tovarni so v službi. Na ovitek je treba napisati »Nagradna križanka«. Novoletna nagradna križanka TtHiKj umiti m sr. v ALžinu ¡¿m Mi torrii MÍAU» >'“>*/» ' ccs.rti- TRS/LVtCs CO/fMI. -Roy !»/*/! koíiu'cA ZAOI- tz/HVfE mm oístop Khwmk PMtifi Tor. v. Ulzanju SEter rutúLec ftOKM. ñuten st/ov 1/ñUu OS Játiio OHM1IS Del. obleke He+. cim sr¿y«K Tum». ttmtr muiiut iLPPovi ÜJ.0! ■■■■■: ; s sur?» wwy fitwoi'v. DElticE onf.iei- OUKiN VtDft im M sura« t£Z//e> ftfcVJ/L Py»n¡ ,HViAiEt/ ru. sr PffFM Erróme. RUOZJL fl/Ht£K. ÍEZ skozi' m. vez n.um» YwjíTR. rV»¡ 'ZDEL. 'uei mi hm ra ROHVV. H. IME oizo- zrm xn VZKLIK KOS «)■•£ STREL />£07.9 Z iimmi C/itli. TfiJron «(.««-m! »Alf vosciio pmm rožgj. E6x?c. BoffiA/. 7vrm. KM IZOEl. \nims HBHmi nv-Ht trm*. SRA.ket- 7f.ir.tK. MtvaM* /K/JŽ/ip. KW'tA /»¿»¿fr OLJE SPfl/V. SPOL. nam peno obkmik. Liter vzmJu. 7/1 HO 0 |P7»T/ij4 IVfIN TOKRt- VflLO OL~J Kini SADEŽ/ H E !Ci. E&ipr. HAUŠAC :£uv# CAftMAZ PRO 6/) roRi£o tZVRt. sr sr mun K 6 or otu VPesKvs Mosteo /ME VAism VfiTM/t XU£fír tMKfiSj LtftoHA UNitCU F0SFÍ.Z VRSTA FUMA ITftLj. STMJirtK CftT.Af L zr i wrJM VRSTA ¿Ot" niiAN, KONIC ftOMft HAK£D. H.OLO foniscE svt'ti SUA/fZ- LET. 2*0*1* RAZPIS N/IGRA» ZA NOVOLETNO KRIŽANKO OBJAVLJAM Q.NA 7. STRANI