oktobra PRIMORSKI DNEVNIK .•jfiffViKr - Cena 35 lir Leto XVm. • Št. 232 (5316) TRST, sreda 17. oktobra 1962 2 0 Sanje v <* ^ ratifikacij! Furlaniji torom in zmago korpus* ) v dveh evefi boj* astopili * > Borovi jg, poseh ko enak® so vsak* ) zmedli1 tekmec*' iennedy bo jutri sprejel ministra Gromikal Požar v hotelu «Exceisior> riurni razgovor Hruščova s poslanikom ZDA (15:9, lij Razgovori so v zvezi z raznimi mednarodnimi vprašanji, še posebej pa se tičejo Berlina in razorožitve - Schroeder zahteva «zagotovilo od ZDA o odločnem stališču glede Berlina» - Zanimanje za bivanje poljske delegacije v vzhodnem Berlinu rmann < j, ^^med H« , * velela, acoiaiiciv illcU ®9yjem in Gromikom. So-iheh dri Ib Zunanji minister se ude-Jf Jedaj zasedanja glavne if C: idil J^SHINGTON, 16. — Bela hiša Javlja, da bo predsednik jJčv sprejel 18. oktobra sovjetskega zunanjega ministra I na njegovo zahtevo. Sprejel ga bo ob 22. uri po jeevropskem času. Prejšnji teden se je Gromiko dvakrat iCoi .,ameriskim državnim tajnikom Deanom Ruskom. tiskovnega urada niše Salinger je izjavil, ’ OZN v New Yorku. .ek zvečer bo Dean Rusk 11 večerjo na čgst Gromiku in tl bo Gromiko sestal s Ken-jem v Boli hiši. Predstavnik intiB departmaja je izjavil, da bei°ra 0 c°b Vfsti vprašanj, še itvi Pa 0 Berlinu> Laosu in raz- .......' * Hms^eaj0 lz, Moskve, pa je evn rusCov sprejel novega ame-1, P°slanik8 Kohlerja in se z o “žgovaral tri ure. Moskovski Uan?°r°ča, da sta govorila o S?]}«, ki se tičejo sovjetsko-m odnosov in o «važnih Z, , Uj vprašanjih«. Radio F i iji,; je razgovor potekal «v ■ H »ta?, °dkritosti in medsebojne-■ bila 1rnevanja». Pri razgovoru sket davzoča tudi pomočnik Soft ov j zur>anjega ministra Kuz-1111 sveinik ameriškega posla- ^rto^dPib krogih v Moskvi pra-žfedn6 Hvuščov sklenil sklica- _______' iltpi„n° zasedanje centralnega lnja Kp. da bi govorili o Ber-• Bn? vaznih notranjih vpraša-n č bodo govorili tudi o re- J.J.V Skeva , gospodarskega, indu-ln kmetijskega aparata, dam, avii° da bodo skušali na ■ 1 ki o točno opredeliti možno-| IJi v6 nudiJ° sovjetski diplo-irclt?,,j' du ^ žvezi z Berlinom, in v « , ir\ določiti dokončno li-24 4' 6 'J t)n °a^ bi jo začeli izvajati Ih j_ aiheriSkih kongresnih vo-ni jIjvPo Posvetovanjih z evrop- 'IwTAJ foedel?nemfki zunanji minister Mecoc r pa je imel (janes razgo-3- „ larn n strt'm za obrambo Mc L. bevlri,0, Bsvbnu in o nemškem ni (Ah iojj, * k zahodnim vojaškim iz-m Uf0 1 Razgovor je trajal poldrugi ’ razgovoru je Schroeder r T W tvora se govorilo o možno-2 C*' rojTknJa nemškega proračuna Nardi! združenju ameriških in tujih ;mi ‘karjev v Washingtonu je nem-i 63 9- tlinister izjavil, da bi v prime-CONfi,, oboroženega spopada zaradi i) 2’l5 !na prevzela Zahodna Nemčija 3. C*f *° odgovornost na vseh področ-4 Ti d tudi na vojaškem«. Dodal je, "9. Prišel v ZDA, da «išče zago- 'RTONf i ? odločnem ameriškem sta-», 1, ‘Blede Berlina«. 11 ”6; 3 ? st;lliščem bonske vlado 12”1; 1' »!!2?der Izjavil, da bo ob uri 1 • I , “J«****, ua uu uu un ”1- 5. na Nemči.ia «s svojimi Piša) 1 T ,p,ri. obrambi Berlina«. Za-idejo pošiljatve zahodno-- *h čet v Berlin, ker je mne- estina) Borettj ' 35: 5 isina) 11,91. FIA? sila, f Club Club >”C;; S Pl* idejo pošiljatve zahodno- °sV, bi to »samo ošibelo pravni ’ i 19 kk«*oclnih držav« v Berlinu. \ i ,) ov,»„° vPrašanje morajo še ved-itol le ravnavati štiri zasedbene ve-ne) Tlite«, . O? ve* Scbroeder dejal, da ni S* * in HŠltVe za berlinsko vprašali lo«,da ie Sovjetska zveza «na-1’ERN" a ustvarila krizo, da bi Mazz* "i... delegacije v Berlinu in objavlja v celoti govora Gomulke in Ul-brichta ter zdravici pomočnika vzhodnonemškega zunanjega ministra Stopha in Cyrankievicza. Zahodnonemški tisk posveča tu di številne komentarje obisku Gomulke v Vzhodni Nemčiji in se glede Poljske in njenih voditeljev izraža zelo zmerno. V svojem odgovoru je predsednik poljske vlade Cyrankievicz, m ga je množica dolgo pozdravljala, izjavil, da je nemško-poljsko prijateljstvo« eden najtrdnejših stebrov evropske varnosti*. «Za nas Poljake, je važno končno imeti soseda, s katerim si preko mirne meje na Odri in Nisi lahko podamo prijateljsko roko, sodelujemo v miru in imamo skupne smotre, kakor je borba za mir in socializem za srečno prihodnost naših nšrodov*. V poučenih krogih pravijo, da bosta Gomulka fn Cyrankiewicz navzoča jutri skupno z"uibrichtom pri začetku tretje faze jesenskih manevrov čet varšavskega pakta nekaj kilometrov od Berlina. Pri tem bodo sodelovale poljske in vzhodnonemške vojaške enote. prisilila zahodne države na umik*. Pripomnil je, da je treba biti pripravljeni, da «ne bi bili prisiljeni na predajo*. Danes je bilo v Karl-Marx-Stad-tu zborovanje ob navzočnosti poljskih delegatov, na katerem je govoril Stoph. Nastopil je proti za-hodnonemškim militaristom in re-vanšistom in je dodal, da je ves hrup okoli berlinskega zidu samo hinavščina. Pripomnil je, da če na Zahodu res ljubijo mir, naj gredo po poti miroljubnih pogajanj. Na koncu je poudaril: «Naša skupna meja na Odri in Nisi je nedotakljiva ni nespremenljiva. Ta meja druži naša dva naroda kot prava meja miru*. Iz vzhodnega Berlina poročajo o prisrčnem sprejemu, ki so ga tamkajšnje oblasti priredile Poljski delegaciji, ki jo vodi Gomulka. Ves vzhodnoberlinski tisk daje danes velik poudarek poročilom o prvem dnevu bivanja poljske Zbornica za mednarodno plovbo obsoja ukrepe ameriške vlade proti svobodi plovbe MEDNARODNO ZBOROVANJE 0 ŽIVILIH Živilom se dodajajo tudi snovi ki lahko povzročijo raka Potreba po koordinaciji zadevne zakonodaje med raznimi državami BIM, 16. — V višjem zavodu za zdravstvo so organizirali mednarodno zborovanje, na katerem je belgijski minister za higieno prof. Thomas predlagal koordinacijo zakonodaje šestih držav evropske gospodarske skupnosti, kar se tiče snovi. ki se dodajajo živilom. Predlagal je, naj bi sestavili enoten seznam snovi, katerih uporaba je prepovedana pri živilskih proizvodih, enotnost nadzorstvene metode in uvedbo ((jamstvenega lista« za vse proizvode, ki jih uvažajo iz držav izven evropske gospodarske skupnosti. Na zborovanju razpravljajo o s_no.veh, ki se namenoma dodajajo živilom, da se izboljšajo njih videz, okus ali druge značilnosti. Toda uporaba teh snovi se je po-gostoma pokazala za škodljivo in nekatere so celo tako nevarne, da lahko povzročijo raka. Prof. Thomas je izjavil ,da so na žalost seznami teh snovi različni od države do države. Naštel je zatem številne snovi, ki so v nekaterih državah dovoljene, v drugih pa prepovedane. Glavni ravnatelj ministrstva za zdravstvo prof. Cramarossa je izjavil, da dodajanje snovi živilskim proizvodom omogoča lažjo rešitev velikega vprašanja prehrane človeštva. Ce bi se svetovno prebivalstvo zvišalo po predvidevanjih OZN bi leta 1980 štelo štiri milijarde in dve sto milijonov duš, leta 2000 pa šest milijard in 257 milijonov. Zato bi bilo treba leta 1980 podvojiti razpoložljivost živil, leta 2000 pa potrojiti. Omenjene snovi lajšajo to nalogo ter podaljšajo trajanje in užitnost živil, ter ščitijo njihovo hranilno vrednost. Važna je pri tem, da se izločijo snovi, ki so škodljive za zdravje. Na zborovanju so omenili tudi študijo mednarodne organizacije za zuravslvo, ki našteva šestnajst snovi, ki so zelo nevarne, če se uporabljajo pri živilih in od katerih nekatere povzročijo raka. Danes je govoril italijanski minister za zdravstvo Jervolino, ki je med drugirp omenil zakone’, ki veljajo v Italiji glede živil in on-razložil novi načrt zakona. Pripomnil je, da bodo ta zakon lahko spopolnili ob upoštevanju rezultatov sedanjega zborovanja. Govorili so zatem še drugi italijanski profesorji. Pri okrogli mizi, ki so jo organizirali v okviru sedanjega zborovanja, pa je skupina profesorjev iz raznih držav poudarila potrebo tesnejšega mednarodnega sodelovanja, v posameznih državah pa med višjim zavodom za zdravstvo in pokrajinskimi laboratoriji. Ravnatelj višjega zavoda za zdravstvo je napovedal uvedbo štipendij za sodelavce pokrajinskih laboratorijev, ki bi se hoteli poglobiti v to snov. LONDON, 16. — Zbornica za mednarodno plovbo, ki predstavlja glavne pomorske države sveta, je danes sklenila, da ne bo priporočala prostovoljnega embarga za promet s Kubo. Stalni odbor te zbornice je na svoji seji v Londonu (ameriški delegat je glasoval proti) izglasoval svojo zaskrbljenost zaradi ukrepov, ki jih predlagajo ZDA proti ladjam, xi trgujejo s Kubo. Na zborovanju so bile zastopane Velika Britanija, Indija, Nizozemska, Zahodna Nemčija, Norveška, Finska, Japonska in ZDA. Omenjena zbornica poudarja, da ne spada v njeno pristojnost, da bi vplivala na organizme, ki so v njej včlnajeni, ali na vlade. Nato kritizira napovedane ukrepe ameriških oblasti in poudarja zahtevo po svobodni plovbi k okviru zakonitosti in obsoja tudi napovedane intervencije sindikatov ameriških pristanišč delavcev v obliki bojkota. Razen tega izreka omenjena zbornica mnenje, da zahodna trgovska mornarica ni vmešana v prevažanje orožja na Kubo Kubanska vlada je sporočila, da so prejšnji teden ameriška letal, večkrat izzivalno letela nad tremi trgovskimi ladjami v kubanskih teritorialnih vodah. Razen tega je kubanska vlada sporočila, da bo protestirala proti ameriški vladi zaradi ugrabitve dveh kubanskih vojakov, ki sta bila ranje-na v soboto na ladji, katero je napadla neka piratska ladja. nega terorja, o kateri je Jugoslavija postavila jušne zahteve Zahodni Nemčiji, je Koča Popovič Izjavil, da je to neoporečna obveznost Zahodne Nemčije. Kar zadeva berlinsko vprašanje, Je Koča Popovič izjavil, naj se z razgovori, pri katerih naj sodeluje nemški narod najde enotna pot, kar je tudi dosedanje stališče Jugoslavije. Na vprašanje o stališču Jugoslavije do neatomskih področji je Popovič izjavil, oa bi bilo tako področje v Evropi velike neposredne koristi. Jugoslavija je načelno za tako področje na Balkanu. Ben Bela v Havani .................................... Radioaktivni drobci na otoku Johnston N eksploziji nosilne rakete z bombo «H» HAVANA, 16 — Predsednik al žirske vlade Bon Bela je prišel danes v Havano, kjer bo ostal 24 ur. Na letališču so ga sprejeli predsednik Dortlcos, predsednik vlade Castro in vsi člani vlade. V svojem pozdravnem govoru Je Castro Imenoval Ben Belo «junaka osvobodilne epopeje«. Izrazil je zadovoljstvo nad »pogumnim dejanjem In geste, ki ju ne bomo ni koli pozabili, in ki ju je alžirski voditelj z oblakom na Kubi, ko a-meriškl imperializem vsiljuje tej deželi zločinsko gospodarsko blokado in se pripravlja, da jo napade«. V svojem odgovoru Je Ben Bela poudaril enakost kubanskega in alžirskega revolucionarnega procesa. Pripomnil je, da vsi Alžirci poznajo, so živeJ in občudovali kubansko revolucijo v vseh njenih fazah. Na koncu je Ben Bela Izjavil, da je zelo zadovoljen, da je obiskal Kubo. Ho vi pozivi v OZN jedrskim velesilam, naj nemudoma ukinejo vse * \ jedrske poizkuse ■ Govor jugoslovanskega delegata Popoviča l0Pf j Tib^^ULU, 16. — Današnji poizkus za eksplozijo jedrske I v ^ veliki višini ni uspel. Uradno poročilo, ki so ga obja-!,h *0Washingtonu, pravi, da so sinoči okoli 22.15 po havaj-hnrf* ‘Plodi izstrelili raketo «Thor» z jedrsko bombo, ki naj bi i50 bi 'i z« i a v veliki višini. Vendar je nekaj minut po izstreli. ie lnlk' ki vodi poizkuse, uničil m............ Ao &rav7Dene8a poročila. Prav H-f D' -na L Poročilo, da ni nast jJiin nevarna radioaktivnost mil0, KJ- n i* 1**90 *lx vuul puizK.usc, uiiicu nosilno raketo in jedrsko st ‘tisi« . r je v nosilni raketi nastala okvara. •t0 vi ?t.ie do nobene jedrske eks- ----------------- Je« «t D Drobci so padli v notra-da Frrif.jtej določenega varnostnega *-'*• Noben drobec °! ni^®.3°hnston in Sand. Za še- ni padel j. ,—-uvvu ni kiuiid. Za se-”°benega poročila. Prav ta-nastala na uiPozneje je predstavnik sku- —.............. Jk ■ i sTc'e', s° ? v18 °*'ok Johnston«, potem r da iJe Pripravila poizkus, izja-OTI \ iQa(.je «neko število majhnih ’.bu ’ 0 tinAVn3d drobcev padlo pre- .. ^nii/fjJo je to potrdila In prl-ru f,; ‘ete „'«J a gre za drobce nosilne pOS* 'to n*oor» in tudi samega jedr- co Di to e °3a- oiti,1 btihnn ,si)ft Je sporočila, da boso Poizkus v veliki viši- S P?tek. 1 pr’ u. „ih n^Pravo o prepovedi jedr- 16. — Politični od-OZN je davi nada- umrl vafhupš°ne’ dvej la OK jugoslovanske delegacije ido J* o«U&,siav?PuvuSJ je izJavU- oa se i„I ■ V- ojho i“vlJ‘v vedno zavzemala za - ^torinii* Popolno razorožitev in “• 72 da je treba prvi ki *tvi napraviti z ukinit Qs«?fukusov' Podprl je spo-sl*° BVs>si tmih nevezanih držav na !«i°udari|0nferenci za razorožitev oja °a ta spomenica pred-. Qno in ustrezno osnovo konferenci za razorožitev ..orliVvi^skin to D 3e oporekel jedrskim ve-** avico, da razglašajo in uskladitev spornih »n sil. enostransko odločajo, katera mora napraviti zadnji jedrski poizkus. Dodal je, da namesto, da bi si lastile to pravico, bi morale jedrske velesile nemudoma ustaviti Jedrske poizkuse. Pouaaril je, da bi morala skupščina na sedanjem zasedanju sprejeti priporočilo, za takojšnjo ukinitev vseh jedrskih poizkusov. Dalje je jugoslovanski delegat kritiziral ameriško tezo, češ da ni mogoče ukiniti jedrskih poizkusov brez mednarodnega sistema za inšpekcijo, in prav tako sovjetsko tezo, češ da je sovjetska varnost ogrožena zaradi inšpekcij na kraju samem tudi v omejenem obsegu. Popovič je pozval jedrske velesile, naj opustijo te izgovore in naj pokažejo svojo dobro vero v tej zadevi. Na današnji seji je sovjetski delegat Carapkin govoril tri ure. Podal je pregled pogajanj od avgusta 1958 do. danes ter se je zatem dolgo ustavil na številnih mednarodnih vprašanjih. Govoril je o Berlinu, Kubi in Laosu. Po njegovem govoru sta ameriški in britanski delegat pripomnila, da jemljeta na znanje Gro-mikove izjave, toda «ne razumeta, kaj imajo opraviti pogajanja o prepovedi jedrskih poizkusov z Berlinom, Kubo in Laosom*. Ameriški delegat Dean je izjavil, da nov ameriški aparat za seizmološka registriranja ne omogoča razlikovanja med potresnimi sun- ki in eksplozijami in se ne more uporabljati za nadzorstvo v zvezi s prepovedjo jedrskih poizkusov. Zaradi tega ne dopušča nobene spremembe znanstvene podlage, na kateri temelji ameriška teza. v Japonski delegat Okazaki je svečano pozval atomske velesile, naj takoj ustavijo vse jedrske poizku- ________________a ....... se in naj nadaljujejo pogajanja i je poudaril "Popovič, glede podzemeljskih. ‘ Glede odškodnine i Koča Popovič o odnosih FLRJ z Zahodno Nemčijo BEOGRAD, 16. — V intervjuju dopisnikom aahodnonemških listov ((Frankfurter Rundschau«, «Sued-deutsche Zeitung«, «Vorwaerts» in še nekaterim zahodnonemškim časopisom je državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič izjavil, da bi izboljšanje in normaliziranje odnosov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo bilo v obojestransko korist. Jugoslovanska vlada meni, da obstajajo realne možnosti za razširitev odnosov, predvsem na gospodarskem področju. «Menimo, je dejal Koča Popovič, da bi bilo treba sesti k mizi in začeti razgovore.« Po mnenju Koče Popoviča zahodnoevropska integracija ne bi smela biti negativni činitelj v gospodarskih odnosih. Toda zahodnoevropska integracija sprejema proti tretjim državam ukrepe dejanske diskriminacije. «Zelimo sporazum z vsemi državami članicami te organizacije, ki bi zaščitil našo blagovno izmenjavo pred negativnimi posledicami,* žrtvam fašistič- Sinodi je nasul v hotelu «Excelsior» v Trstu požar, ki Je uničil precejšnji del strehe in podstrešnih prostorov. Podrobneje poročamo na drugi straid ........umi.Hlinili............tuni.mn.muminimmii.n.m.i.mimmm.luninimi.i...m OD DANES DO NEDELJE STAVKA NAMEŠČENCEV V BOLNIŠNICAH Danes zasedanje centralnega odbora PSI ki bo odgovoril na vprašanje «razčiščenja» Predvidevajo, da bo Nenni predlagal odložitev kongresa, enotno linijo PSI za prihodnje splošne volitve - Politični tajnik KD Moro o nadaljnjem razvoju politike levega centra RIM, 16. — Nameščenci v bolnišnicah bodo stavkali štiri dni, od jutri do nedelje zjutraj. Hkrati s to stavko upravnega, tehničnega in pomožnega osebja v bolnišnicah, se bodo vzdržali dela tri dni tudi zdravniki asistenti. Tudi bolniški zdravniki in lekarnarji bodo stavkali od 18. do 20. t.m. Med stavko bo poskrbljeno za zdravniško službo v najnujnejših primerih. V poslanski zbornici se je za kijucila splošna razprava o proračunu ministrstva za industrijo in tigovino in o proračunu ministrstva za delo in socialno skrbstvo. Minister za industrijo Colombo je v svojem govoru podčrtal med drugim, da se je splosni indeks industrijske proizvodnje povečal v avgustu za 10. odst. v primeri z istim mesecem v lanskem letu; v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa se je povečal za 11 odst. v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Kar zadeva prihodnost, je minister dejal, da se bo izvoz sicer nekoliko zmanjšal, povpraše-yanje na notranjem trgu pa povečalo zaradi povečane zaposlitve delovne sile (letos bodo ostvarili okrog 600 tisoč novih delovnih mest) in povečanih prejemkov, ki vplivajo na potrošnjo. Glede povišanja cen je minister dejal, da je treba ta pojav pazljivo nadzorovati, da je pa povezan z ekspanzijo italijanskega gospodarstva, zaradi česar se je na nekaterih področjih pojavilo pomanjkanje delovne sile; dodal pa )e, da to »skromno* povišanje cen «ni oškodovalo kupne moči delavcey*-V podkrepitev te teze je minister navedel nekaj podatkov, iz katerih Je razvidno, da so se minimalne mezde povišale v večji meri kot so se povišale cene na drobno. Minister za delo Bertinelli pa je orisal dejavnost svojega resora in Pripomnil, da je področje sindikalne svobode delavca skoro celoti še ledina; izrazil je željo, da bi pri oranju te ledine ministrstvo moglo računati s sodelovanjem sindikatov. Nato je poslanska zbornica za' čela razpravo o proračunu ministr-stva za javna dela, ki jo bodo nadaljevali jutri, ko bodo hkrati odobrili s tajnim glasovanjem proračuna ministrstev za Industrijo *n delo, V senatu se je nadaljevala ;n zaključila splošna razprava o pro-računu ministrstva pošte in telekomunikacij, na popoldanskem zasedanju pa so nadaljevali razpravo o ustavnem zakonu, ki ustanavlja avtonomno deželo s posebnim statutom Furlanijo—Julijsko krajino (o čemer poročamo na drugi strani). Na jutrišnji televizijski oddaji •Politične tribune* bo diskusija na temo: «ICako zavarovati ljudi pred potvorbami živil*; razprave S3 bodo udeležjii: Cerretti (KPI), Daniele (PLI),,Gatto (PSI), Marami (PRI) in prof. Foschini kot izvedenec. Diskusijo bo vodil Vec-chietti. V zvezi z zasedanjem centralnega odbora PSI, ki se bo začelo jutri popoldne, so se danes sestali člani vodstva PSI, ki pripadajo avtonomistični večini, in katerim je Nenni orisal v glavnih potezah poročilo, ki ga bo podal na jutrišnjem zasedanju centralnega odbora. Prisotni so bili tudi številni parlamentarci, med njimi tudi Lombardi, Brodolini, Venturini in Cattani. Sestali so se tudi člani vodstva PSI, ki pripadajo levi struji; njen voditelj Vecchietti je po- ročal o razgovoru, ki ga je imel z Nennijem, in med katerim mu je orisal glavne poteze svojega poročila. Po poročilu Nennija na jutrišnjem zasedanju centralnega odbora se bo levica ponovno sestala, da oi pripravila svojo resolucijo, proti oni, ki jo bo predložila večina. iz dobro obveščenih krogov se je izvedelo, da bo Nenni baje postavil na jutrišnjem zasedanju centralnega odbora stranke naslednje predloge: 1. Odložitev kongresa stranke na razdobje po splošnih volitvah; 2. formuliranje skupne linije PSI za predvolilno kampanjo v prihodnji pomladi in 3 obvezo PSI, da bo podpirala politiko levega centra v prihodnjih deželnih upravah. Politični tajnik KD Aldo Moro je napisal za jutrišnjo številko ilustriranega tednika »Eipoca« članek, v katerem poudarja med drugim, da socialistična stranka, ki je dala svojo podporo novi politični usme- harmanična družbena raznolikost spremenila v orodje nereda, v nevaren pojav nedoslednosti v življenju demokratične države. Ko je v milijonih državljanov nastalo u-panje, in ko se je pospešila sprava ljudskih množic z demokratično državo, ni moč pustiti ljudi v dvomu. da bi ta politika odprtja, sodelovanja in pravičnosti mogla ponovno pritegniti komunistično stranko kot protagonista, kot vpliv, no silo na politično odločujočih pozicijah«. Moro dodaja, da taka obveza socialistične stranke ne pomeni, da bi se PSI moral odreči svoji vlogi; gre le za to. da se izpodbl. jejo tla ugovorom, ki predstavljajo oviro za politiko levega centra, ki se (imora razvijati — če hočemo, da bo plodna — naglo, varno in odločno«. To je, po mnenju Mora, hkrati potrebno, da bi se stran' e, ki so se obvezale za uresničenje določenega programa, mogle predstaviti volivcem v najbol'š:h nogo. lin livs rl .i L: 21___1 ■ . 1 . svojo podporo novi politični usme- jih im da bi jim volivci mogli po ntvi, ne more odreči te svoje pod- veriti mandat za še tesneiše in pore in prisotnosti tudi v madalj-1 plodnejše sodelovan je pri obrežni njem razvoju te politike, ki naj obnovi dežele v demokraciji in svo-prepreči, da bi se «svobodna in I bodi. Protest bonske vlade v Vatikanu zaradi izjav papeža o poljski meji Pojasnilo, ki nič ne pojasnjuje - Dolga pogajanja za izvolitev 160 elanov desetih komisij koncila - Francoski in nekateri drugi škofje zahtevajo objavo ^načelne izjave* o stališču do mednarodnih vprašanj RfM, 16. — Ekumenski koncil je imel danes svojo dru-go sejo, da izvoli člane desetih delovnih komisij. Toda glavna pozornost krogov blizu Vatikana je danes obrnjena na protest bonske vlade pri vatikanskem tajništvu zaradi papeževih izjav o novih poljskih mejah. Vzirok protesta je papeževa iz- ------—-------- repna omemba zakonitosti zahod- 3 . Gomulka je te dni na obisku v vzhodnem Berlinu. Na sliki od desne protl levi: Gomulka, WaJter Ul- bricht in Cyrankiewicz pozdravljajo množico nih poljskih meja, ki jih Zahod na Nemčija noče priznati. To je papež omenil v svojem ferat’xem govoru ki ga je prejšnji teden naslovil poljskemu kardinalu Wi-szinskemu in poljskim škofom. Pa-Je govoril o «mšl [oanti Ljudski koncert v Avditoriju V petek ob 21. url bo v ju v Ul. Te at ro Romano zad-_n, skl simfonični koncert orkestrtl ..“bo ške filharmonije pod vodstvortfkh ; ca Ferrarija in ob sodelovan^pčha tomista Olaudtla Strudtjhoffa. •yor0rr redu so skladbe Griega, SflhvJjia ;e Mlaihlerja, Iberta ln Mendelssdjta torek se prične prodaja vstopa, ’ 0 osrednji Magajni v Pasaži p,06 Aiudiie Murphy lieno Cristallo 16.00 »Gospodovale® s< '»ter morij# (II domimatore del 1 bstei Technlcolor Rod Taylor M V Capitol 16.00 »Komisar# (11 cotf* anji rlo). Alberto Sordi. Jed Impero 16.00 «TriJe mušketi^1 ‘««0 tre moschettleri). >ripri Massimo 16.00 «Komamdanl ^ comandante Jim), John Wbfl.( Moderno 16.30, 22.00. DaneS jutri 17. t.m. pričetek predstav z revijo: »A nud° scl«...nze». 05 Sledil bo film: «H!to-Hito». lor. Cene: parter 500. galefli tolkr lir. Prepovedano mladini, ‘ih j, dan- ,0 c'n0 Astorla 16.45 «39 stopnic# (I t’ 011,:, ni) Kriminalka. Technicolof Astra 16.30 «Sčit FlywortihoV> pre scudo del Flyworth). ,) n Vittorlo Veneto 15.15 »Bocca®*1 pjj J Technlcolor. Sophia Loren, k 1 Irti; e ) Ekberg. Prepovedano mladij Abbazia 16.00 «Dekle staro l1" secev# (La ragazza di 1000 fhiš Tognazzl Im Vianello. arh Marconi 16.00 »Pekel v tvojem *! a n, (LMmferno nel tuo corpo), al v Dors, George Baker. Prepd' It in,; mladimi. Ideale 16.00 »Kralj Iz PogglJ ,, as (Pl re di Poggioreale), Ern«*1 »hi gnine. Izlet SPDT na Pohorje. V L in nedeljo dne 3. in 4. nov. redi SPDT izlet na Pohorje. " skozi Ptuj. Obvestila v Ul. 9-PI. Vpisovanje ln sedežni! U® običajno, po vplačilu. KINO ROSANDRA - BOLJU1 predvaja danes 19.30 uri film: t. n*’ KROG NASILJA (II cerchio della violenZ* Igrajo: Jeffrey llunter. Crowlwy, Dennis Hopper,.. san Harnson in Jonny -Mladini pod 16. letom vstop prepovedan KINO PROSEK-KONTOVE^ predvaja danes 17. t. m. ob 19.30 uri film: «TEDDY - BOYS PESMI* (Teddy-boys della canzone) . Igrajo: D. SCALA, P. PANELLI, T RENO in MIj> Ktmna 7Hiw:nmLk predvaja danes 17. t. m. * četkoin ob 18. uri film: TISOČ ŽEN IN EN KAPLAR* M ARJI N WEST VENETIA STEVENS0N BILL W1LLIAMS (Mille donne e un capor«*1 Igrajo: MARTIN WEST . VENETIA STEVENSOrt BILL VVILLIAMS 7 ba: >1.1 aar '3.3 l7't >L; dos >8.3 r9'C s Si »el Cia >3.1 5 »j <5 los >ro 'bit skl hie dih vol Uči >)e Po '& S Pr, Or 'le U, )ktobrajjjjjMORSKl DNEVNIK n ^tonr Zahodna Nemčija kamen spotike za pomirjen je sveta ^ADENAUERJEV!) NEPRIČAKOVANO POTOVANJE NA OBISK V VVASHINGTON Trstu & m t S?"* preJ Je nekajkrat sam prosil za sestanek s Kennedyjem - Prejkonepred-\ A razgovorov: Berlin, prispevek Atlantskemu paktu in, verjetno, tudi Kuba 17. oktobra 1962 CKin la /n°s!; 3e vsekakor preseneti-Ad as°Pisna vest, da bo kancler 1«, a“er 7. novembra obiskal tvi. i ga Predsednika Kenne-' Vest je bila potrjena tako ' ran' uradnih predstavnikov aVo"a 1504 Washingtona. In ne-ar Cm. 00 Podstavlja prvorazredno artlovš pesffneč e nje. ^ ^ „! ??nnu so sicer svojčas že )EUOi 0 možnosti sestanka Ken- V Tir I . Adenauer, vendar so tSTU ani predstavniki zahodno-** vlade doslej vedno de->ik i ’ ta^šne glasove. Načei-le rarkesti*tjiu onemškim ministrom zuna-a»dev Schroederjem — no- Nata o v Ja >dstvor» slovanj* ‘jih »ena Potreba za nekim razgo-SdlMia ' “ na naiv‘*ji ravni. Dodal ldelsšo* ta Je’ da bi do takšnega sestan-vsitopV ’ oz>roma do potovanja Ade-aži Pt* ,rj,e^a v Washington utegnilo 0 1 enkrat na pomlad drugo le-tudi nemški minister zu-zadev, Schroeder, ni ob »njih . svojega odhoda v ZDA 'čemer omenil možnosti sko-sestanka med obema besednikoma. znano, potuje Adenauer v mngton na vabilo predsedni- obbs J^Da Cni?etiyja- Zdi se' da bo v s va t ustal 2 do 3 dni. V resni- :. Janiji* Predsednik zahodnonemške e še nekajkrat prej izrazil ki °’ da bi se srečal z ameri-,#a;?. Predsednikom, vendar je ingie 1ta](Sftlngton vsakokrat preslišal j Sn® želje. prftenV?n'>a 0 razlogih, ki so pred. fetale!"^ Kannedyja pripeljali do tef L. ’ da je naenkrat in tako iz-,l„e tut^a d Povabil nemškega kancler-a Sa obišče, so zelo številna, oč r.a5?’b virov za sedaj še ni z mrtve točke. O tem je obvestil tudi župana zahodnega Berlina Brandta, a to so obenem zahtevali tudi vsi predstavniki ameriške vlade, ki so zadnji čas obiskali kanclerja Adenauerja. Vrhu tega je tudi znano, da so ZDA že več časa zahtevale od Zahodne Nemčije, da poveča svoj prispevek za potrebe konvencionalne oborožitve atlantskega pakta. In splošno razširjeno mnenje je, da se zadnje pismo, ki ga je predsednik Kennedy bil p0. slal kanclerju Adenauerju, v prvi vrsti nanaša prav na to zahtevo. Vse te posredne in neposredne zahteve ameriške vlade pa je kancler Adenauer v svoji deklaraciji docela ignoriral. V zvezi z Berlinsko politiko je odkrito izjavil, da je nesmiselno pričakovati neke nove zahodnonem-ške pobude, a kar zadeva morebitno povečanje prispevka Zvezne republike Nemčije za potrebe atlantskega pakta, je omenil, naj bi raje vsi njegovi člani izpolnili svojo dolžnost, s čimer je samo ponovil že znano stališče zahodnonemške vlade. Hkrati z vladno deklaracijo, so se v Bonnu »iz nepoznanih virov* pojavili glasovi, da Ame-rikanci zahtevajo tudi udeležbo zahodnonemških čet pri varovanju pristopov v zahodni Berlin, kakor se tudi govori o predlogih, da bi se zahodni Berlin proglasil za enajsto zahoanonemško pokrajino. In, čeprav so ti glasovi bili takoj demantirani tako v Wa-shingtonu kot v Bonnu, je vendar v nekaterih političnih krogih zelo razširjeno mnenje da je do njih prišlo v zvezi z neposrednim poizkusom miniranja ameriškega stališča v zvezi z rešitvijo berlinskega vprašanja, kakor tudi poslabšanje tistega vzdušja, ki bi moralo obstajati pred začetkom nekih razumnejših pogajanj med Vzhodom in Zahodom. Ker pa je v zvezi z vsemi omenjenimi vprašanji bilo pri za-hodnonemški vladi doslej opaziti neko dosledno pasivnost in ker je, nadalje, znano, da — tudi navzlic drugačnim stališčem posameznih zahodnonemških državnikov — o nekih končnih političnih stališčih odloča kancler sam, je verjetno tudi Kennedy menil, da bi bilo zahodnonemška stališča najbolje čuti iz ust Adenauerja samega. Nekateri politični opazovalci povezujejo ta sestanek tudi s čedalje močnejšimi glasovi o skorajšnji rešitvi berlinskega vprašanja, do katere naj bi prišlo tudi za ceno sklenitve ločene mirovne pogodbe. Situacija pa po-staia vse bolj dramatična, tembolj, ker je morebitni takšen korak od strani sovjetske vlade povezan tudi z objavo o skorajšnjih manevrih Varšavskega pakta na vzhodnonemškem področju. Zdi se nadalje, da bo na sestanku govora tudi o kubanskem vprašanju, in sicer, verjetno, v zvezi z glasovi, na osnovi katerih bi bila »Sovjetska zveza pripravljena omiliti svoj kurz glede Kube, če bi Amerika popustila v svojih stališčih glede Berlina«. Upoštevajoč vse to, lahko pričakujemo, da bo razgovor med Adenauerjem in predsednikom Kennedyjem izredno zanimiv, tembolj, ker se bodo njegove posledice v takšnem ali drugačnem smislu gotovo začele odražati tudi v praktični zahodno-r.emški politiki. Jeanne v «ZaIivu angelov^ e not' noji tto). "posta Vedeti o katerih vprašanjih bvejs razPravljala, sicer dobro “aienjajo vprašanja, kot so vidml *lfnv,e'Seerii kr°gi pa samo v sploš- hllt art|krlimv se), LfltSritat.S. kriza> sprejem Velike ,ni- ,Ho nniJe. v »kupno tržišče, sploš-iz '•'onenrv*0 vPrašar>je in zahod-j >aktu PrisPevek atlantskemu Tech11' ^ada - le Ujeno” -S tem vedno m Pojas- škei si:atereJ>ravo ozadje sklepa, po h 7 Bister s lma zahodnonemški mi-- i , bchroeder — namesto, da n co«* lunjih ’ru°.žil vrst0 sv°iih dose* 1' ‘ h obiskov*, kot se je do tiri' 'Stzni Vema dnevoma označeval kbpra ■ °db°d v Washington , ///P"ikiii; vd> zc*aj sestanek na naj- iraIni' meS ,; Onedyjeva odločitev, da v k < ■'Planj pričakovanem trenutku rudo eolni Adenauerjevo željo, da L, osebn° sestaneta, ' se potem-to«. A«kem povezuje z določenimi ®aJe™ “Okretnimi momenti, do kate-je prišlo v zvezi z ameriško (I 39 0,n° zahodnonemške zunanje icoiof' "“ke. rtihov ^Predvsem je zelo verjetno, da >ccacč M »a Kennedyjevo odločitev >ren’, ko ,a deklaracija zahodnonem-lad!o0' feitV-ade’ jo je v začetku ?ooo*Wega tedna pred zahodno-100 s* kim parlamentom prečrtal ijem *! a nn Je"auer- 0b tej priliki 3e po), a) amreč neposredno polemizi-‘rtpd* kirv.• zvez' z nekaterimi ameri-pra! stališči glede Berlinskega >0ge»st tlav,*8?^8 ter zahodnonemškega Srn**1 »ntskega pakta. ‘*Hn*eI|0 da Predsednik »hišk ^ zahteval od zahodno-saj e viade, da bi ta pristala 'i h; na nekatere nove pobude, ožil »ahodnim zaveznikom omo- .............................................ni,,,,,,,,,.................................................................nuni.,,................................................. Jeanne Moreau, ki jo imajo za eno najboljših filmskih umetnic, je začela pred dnevi snemati nov film «Zaliv angelov* ...........................ii,miiiiiii,mi DALTON1ZEM IN RAZNE NEPRIJETNOSTI, KI SO Z NJIM POVEZANE «Za mene je rdeča kri povsem enaka olju, ki ga zlivam v motor» Dogodivščine moža, ki je risal vijoličasto morje in nosil rdeče hlače Ni bil sam, saj je vsak dvanajsti moški daltonist - So pa tudi prednosti Moj brat Orion je bil vedno nekoliko čuden: njegova posebnost je bila ta, da se je vedno zanimal za barve. Nekega jutra sredi poletja nas jč vseh šest molzlo krave v hlevu. Orion je ne vem zakaj stopil na vratna in rekel: »Glejte, kako čudovite barve mavrice* Kako to misliš »čudovite barve*. V čem naj bi bile čudovite? Stopili smo na vrata, da bi si te »čudovite barve* ogledali, toda za r.as ostalih pet otrok je bila ta mavrica enaka vsem, kar smo jih videli doslej: nekak- šen most sestavljen iz dveh pasov, enega plavega in enega rumenega. Toda Orion je vztrajal: »Glejte oni vijoličast, oni rdeč, oranžni in rumenkast pas. Zares čudovito!* Žalostna resnica, ki smo jo komaj pozneje docela odkrili, Pa je bila ta, da smo bili vsi otroci, razen Oriona, — daltonisti. To pomeni, da nismo razlikovali barv. Pravzaprav smo barve razlikovali, toda po svoje, celo vsak na svoj način. Ta pomanjkljivost nosi ime daltonizem po istoimenskem angleškem znanstveniku Daltonu, ki je to pomanjkljivost v začetku prejšnjega stoletja proučil in razložil. Angleški znanstvenik, ki je poučeval v Oxfordu, je nekega dne prestrašil svojo mater, ki se je vedno oblačila v obleke temnih barv s tem, da ji je prinesel za darilo par no- gavic svetlo roza barve. Ko pa je bil počaščen s častnim doktoratom in so mu nadeli posebni plašč živordeče barve, je rekel: »Kako krasen plašč. Spominja me na prijetno zeleno barvo pomladanskega travnika.* Meni, ki sem daltonist, kot sem že omenil, je povsem jasno, zakaj je Dalton tako označil barvo svojega svečanega površnika, kajti koren je zame temno-plave skoraj črne barve, rdeča kri se po barvi niti malo ne razlikuje od olja, ki ga vlivam v avtomobil. Svojo napako sem odkril pravzaprav že v šoli in ne le na vratih hleva. Tam smo odkrili, da nas je pet bratov daltonistov. In tudi v šoli sem svojo nevšečno napako odkril šele postopoma. V začetku se mi je zdelo čudno in celo krivično, zakaj me je učiteljica oštevala, da rišem vijoličasta morja in sive cvetlice, toda za mene je bilo morje, ki sem ga narisal plavo, cvetlice pa lepo pisane. Tudi pri kemiji mi jih je profesor naštel, ker nisem ločil posameznih sestavin po barvi. In jaz še nisem bil med najbolj nesrečnimi, če hočemo temu to reči. So daltonisti, ki ne ločijo plave barve od rumene, kar jaz ločim. So pa tudi skrajni ali popolni daltonisti, ki barv sploh ne ločijo, ki barv sploh ne poznajo. Oni vidijo vse črno belo. Razlika med njimi m normalnimi ljudmi je ta, ko da gledajo oni vse tako, kot nor- lenZ* «. r* Q> 1 l 1 N -»i«1 I st far*" Im 7o Radio Trst A k); Koledar; 7.30: Jutranja glas-• l«. "i0: Šopek slovenskih pesmi; aaraVp.Vrtll'ak; Podobe iz ■3,30. >12.30: Za vsakogar nekaj;-17oo- ^'»sba Iz filmskih trakov; 17,2o- n°rkester Guldo Cergoli; ''Ost Peseiu in ples; 18.15: Umet-lB,3o’. knJiževnost In prireditve; >9.00: 2uS°slovanskl skladatelji; ?la$benH ?iena ln zdravJe; 19-15: J°.3o- l.kaleid0skc>p; 20.00: Šport; aa, č.^imnnln olupek«, enodejan-»ato - ? ->e napisal Gino Ftocca: Df>Jsk r >etni spomini; 22.00: Nea-Glasba 8ledaUšče San Carlo; 22.30: * v Polmraku. i2 /ir* f >3.15°' Plošče; 12.25: Tretja stran; '"ač«’ Hesmi brez besed; 13.35: Do-i*nje Popevke; 14.00: Tretje de- >4.55. Yer ,-,‘ntet; 16.00: Otroški kole ; Glasbene sanje in že- ,°Jo Glasbeni paberki; 17.40: iB.Oo- p bson. Mina ln Gordon: Jo Sk^nos RL; 19.00: Trio Dor. i?dS' o 1rnc’ >9-30: Prenos RL; na'hdln ester Erwln Lehn; 22.40: prenus0^ Koncert, opus 6; 23.00: SREDA, 17. OKTOBRA 1962 krofon za dveh; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15,15: Filmske ln gledališke novosti; 15,45: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Skladbe Terenzija Gargiula; 17.25: Koncert operne glasbe; 18.24: Literarna oddaja; 18.40: Neapeljska antologija; 19.10: Kmetijska oddaja; 20.25: Lahka glasba; 21.05: Politična tribuna; 22.10: Beethovnove skladbe. //. program 8.00: Jutranja glasba; 8 35: Poje Katina Ranieri; 9.35: Popevke; 10.35: Pojo Costello, Deliš, Doris, itd.; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Sličice o nastopajočih v BCanzonisslmi«; 14.05: pevci; 14.45: Plošče: 15.00: Melodije ln romance; 15,25: Pisan glasbeni spo. red; 16.35: Za vas izbrani motivi; 16.50: Plošče Rossana Brazzi:a; 17.35: Mala enciklopedija; 17 45: Filmska glasba; 19.50: Simfonična glasba; 20.35: Srečanje Rim-Parlz; 21.00: Can >onlss:ma; 21,45: Večerna glasba; 2?. 10: Jazzovski kotiček. III. program 18.30: Lkjnomska rubrika; 18 40: Knji ne novosti; 19.00: Ramiro Cor-tez: Kvartet za godala; 19 15- Francoska kultura; 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30: Revija revij- 20 40: Na programu Chopin in Listz-Buso-ni; 21.20: Dela Igorja Stravinskega; 22,20: Pesmi Umberta Sabe; 22.50: Sodobna glasba. Slovenija focionalni 5 program hmnibi,y.renie na Hal- morjih; 8.20: leva., - 10.30: Sola; 11.00: Nada- rl’ Luai,,?mnibusai 12.00:'Pojo 'lo-d*> Nalin, itd.; 13.30: Mi- 5.00: Dobro jutro.; 8.05: Iz tisoč in ene noči..,; 8.55: Pisani svet pravljic; 9.25: Zabavna glasba; 10.15: S. Korošec — D. Lorbek: Po domače; 10.30: Pri skladatelju Logarju; 10.45: Človek in zdravje; 10.55: Vsak dan nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; 12.05: Kmetijski nasveti; Slovenske polke; 12 30: Iz toarja jussija Bjorlinga; Obvestila; 13.30: Pesmi in plesi iz Dalmacije in Makedonije; 14.05: Radijska šola; 14.35: Dve domači partituri; 15.15: Dorka Skoberneta; 15.30: Violinist Nathan Milstein in violončelist Pierre Fournier; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: ((Odkrijte se, gospoda, genij!«; 18 00: Aktual. nosti doma in v svetu; 18.10: Ob glasbenem avtomatu; 18.30: Slo- venske in medjimurske narodne; 18.45: Ljudski parlament; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Štiri krat petnajst; 21.00: Glasbena medigra: 21.05: Danilo Švara: Veronika Deseniška, opera v 4- dej.; 23.05: Zapoznelim ple salcem. Ital. televizija 8A0. 8.55, 12.15 In 15.00: Sola 17.30: Program za najmlajse; 18.30 Dnevnik; 18.40: Trodejanka Sabati na Lopeza: «Naša koža«; 19.55 Kaj Je kemija; 20.20: Šport; 20.30 Dnevnik; 2105: Politična tribuna 22,05: Poje Nico Fidenco; 22.45: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Oreste Del Buono: «L'mfe-dele«; 22.00: Dnevnik; 22.25: Galerija Jazza. Jug. televizija Ljubljana 18,00: TV slikanica: Pravljica o vetru. Beograd 18.15: V mestecu veseljaku — otroška likovna igra; 19.00: Rezerviran čas. Ljubljana 19.30: TV obzornik. Beograd 19.30: Dokumentarni film; 19.45: Loto in športna prognoza. JTV 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.30: Ustavna tribuna. Ljubljana 20.45: Zabavno-glasbena oddaja. Zagreb 21.30: TV reportaža: Nabiranje tobaka v Imotskem. malni ljudje vidijo navaden črno-beli film. Daltonizem je nam, vsem petim otrokom, razen Orionu, delalo velike preglavice. Ko smo kot otroci nabirali jagode, je Orion na primer že napolnil košek, ko smo mi polzeli po kolenih, imeli vsa kolena umazana od jagod, naši koški pa so bili skoraj prazni, kajti le redko smo jagodo ločili od listja, saj je bila tudi rdeča, zrela jagoda za nas zelena, kot listje, morda le za spoznanje temnejša. Pravzaprav niti ne vem, kaj je rdeča barva. Za moje oči je to nekaj, kar je podobno si-vozelem barvi. Je to sicer lepa barva, toda nič kaj posebnega. Zato ne ločim niti pečenega bifteka od surovega. Za mene sta po zunanjosti enaka. Tudi zrel ali zelen paradižnik sta zame na videz enaka. In še marsikaj podobnega. James Miller, starejši inženir v Avstraliji, boleha za neko čudno srčno hibo. Srce se mu nenadoma ustavi. Zato so mu pritaknili na srce dve tanki žici, ki sta povezani z malo napravo, ki jo nosi v žepu in ki z električnimi impulzi spodbuja delovanje srca. Semafori na križiščih me ne motijo veliko. Njihova zelena barva je zame svetlejša od rdeče im zato jo ločim. Kljub temu menim, da bi bilo veliko bolje, če bi rdečo barvo zamenjali s plavo, ki jo dobro ločim. Z druge strani pa me moti navada nekih avtomobilskih tovarn, ki so začele delati tudi zadnje svetilke na avtomobilih tako velike, kot so sprednji žarometi. Nam, daltonistom, je ponoči težko razločiti, ali nam avtomobil prihaja nasproti, ali se od nas oddaljuje. tn kaj je vzrok daltomzmu? V mrežnici, v zadnjem delu očesa, obstajata dve vrsti celic, ki sprejemajo vidne vtise. Gre za nekasšne paličice, ki beležijo moč svetlobe. Poleg teh s° še paličice, ki razlikujejo barve. In pri daltonistih so te paličice pomanjkljive. Daltonizem se pojavlja skoraj izključno pri moških. In daltonistov ni malo. Vsak dvanajsti moški je več ali manj daltonist, dočim pride po ena dal-tonistka komaj na v#tkih 200 žensk. Toda daltor.istka je tista, ki je številnim daltonistom kriva njih napake, kajti ona prenaša daltonizem na naslednje generacije. Med otroki mojih bratov ni niti enega daltonista. Ko pa bi videli otroke moje sestre! Nas pet smo občutili bližnjo krvno zvezo z njimi, ko smo videli, kako rišejo sivo cvetje m vijoličasta jezera. Daltonistu včasih, morda tudi pogosto ni prijetno. Doživi tudi kako ponižanje. V zadnji vojni mi je uspelo prepričati mornarico, da sem izredno sposoben za nekaj, in ko sem že izpopolnjeval neki formular za sprejem, so mi prinesli zavojček volnenih klopkov, ki naj jih razporedim po barvi. Po desetih minutah je bila moja kariera v mornarici že zaključena. Nisem jih ločil. Isto se mi je zgodilo tudi pri natečaju za obalno stražo in za mornariško pehoto. Toda daltonizem me ni rešil vojaške obveznosti. Nerodnost je tudi pri oblačenju na primer pri neparnih nogavicah in podobnem. Spominjam se, kako je bilo, ko sem se nekoč poleti vrnil iz zavoda in šele doma zvedel, da moje hlače, ki sem jih nosil vso zimo, niso bile rjave. To sem zvedel šele, ko mi je nekoč mati rekla: »Rdeče hlače? Kaj je to uniforma vašega zavoda?* Od tedaj je na vseh mojih oblekah, srajcah in nogavicah tudi listek o barvi obleke. Še ena nerodnost, ki je je kriv moj daltonizem. Gre za avtomobile. Med poslovnimi potovanji pogosto zamenjam tudi po več avtomobilov. Parkiram avtomobil in ko se vrnem, ga ne morem ločiti od ostalih. Zato grem od avtomobila do avtomobila in gledam vanje, da bi našel kak svoj predmet. Nedavno se mi je približal neki policaj, ki je opazil, kako se motam okoli avtomobilov. Izgovarjal sem se mu, da iščem avtomobil nekega prijatelja. Ka-‘ tere znamke je, me je vprašal. In ker se nisem mogel spomniti, ker sem imel izposojen avtomobil, sem mu rekel, da gre za manjše vozilo. Policaj me je motril in vprašal, kakšne barve je. Ta je bila najlepša! Vprašuje me za barvo, ki je ne ločim. Skušal sem ugibati in rekel, da je avtomobil svetlosive barve. In v tem sem v enem vendarle opazil svoje snežne čevlje. Hitro sem avtomobil odprl in si nataknil snežne čevlje, da bi se policaju ne zdel preveč sumljiv, da bi ne mislil, da sem kak avtomobilski tat. Takšno je, torej, življenje daltonista. Toda, če izločimo gornje neprijetnosti, napaka niti n: tako resna. Včasih pride celo prav. Nikoli se na primer ne boš jezil zaradi kakega madeža na obleki, kajti enostavno ga ne vidiš. In tudi če si privežeš bolj kričečo kravato, te ta ne moti. Lepega dekleta pa boš vedno opazil in pri tem boš imel še to prednost, da ne boš vedel, ali je rdečelasa ali plavolasa. Vsekakor boš Prepričan, da je lepa. Ko pa si urežeš krhelj lubenice, moraš Pošteno paziti, da ne grizeš do konca, kajti vsa lubenica ie za tebe, daltonista, enaka. Ne boš ločil rdeče meče od zelenega olupka. Vsaj po barvi ne. R. D. Jugoslovanski žerjav največji v Evropi Na letošnjem jesenskem zagrebškem velesejmu je med vsemi obiskovalci zbudil veliko pozornost ogromen, nič manj kot 30 metrov visok in 100 ton težak pristaniški žerjav, izdelek mariborske ((Metalne«. Doslej je to največji v Jugoslaviji izdelan pristaniški žerjav, saj z lahkoto dviguje do 5 ton težke tovore. Tuji predstavniki, ki so se velesejma udeležili, kar verjeti niso mogli, da je bil izde-lan v Jugoslaviji. Ruski strokovnjaki pa so celo trdili, da je bil izdelan v Nemčiji, a v Jugoslaviji da je bil samo sestavljen. Ko je velesejem obiskal predsednik Tito, si ga je ogledal tudi on. Obenem pa se je silno začudil, ko so se mu predstavniki «Metalne» potožili, češ da bi njihovo podjetje s podobnimi žerjavi lahko opremilo vsa jugoslovanska pristanišča in celo v tujino da bi jih moglo izvažati, ko bi jih jugoslovanski predstavniki ne hodili raje kupovat v inozemstvo, dasiravno so tam dražji in slabši. »Metalna« je svoje žerjave že dobro plasirala tudi v tujini, in sicer predvsem na Kubi ter v Indoneziji. Ob vznožju je razstavila še en svoj izdelek, ki je morda še zanimivejši. Gre za 4,5 tone težak kavelj, ki ga bodo prihodnje leto montirali na največji ladjedelniški žerjav v Evropi. Tovarna namreč že nekaj mesecev izdeluje naravnost orjaški ladjedelniški žerjav za potrebe poljske ladjedelnice v Gdinji. Visok bo 67 metrov, težak pa 1200 ton. Dvignil bo lah-ko do 500 ton (petindvajset naloženih železniških vagonov). Po izjavah predstavnikov »Me-talne«, tako velikega žerjava ni dobiti v nobeni evropski ladjedelnici, morda pa bo to nasploh največji žerjav na svetu. Zanj bo »Metalna« prejela nič manj kot 1400 milijonov dinarjev. S tem v zvezi je tudi zanimivo, da je »Metalno« obiskal celo predstavnik Kruppovih tovarn, kateremu nikakor ni šlo v glavo, da so takšen žerjav začeli graditi v domala »neznani« Jugoslaviji, ko bi se ga pa celo oni ne upali lotiti. Druga zanimivost je v tem, da je načrte za oba žerjava napravil mladi, komaj 31 letni inženir Ivan Munda, ki je šele pred petimi leti diplomiral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani. ★★★★★**★*★★**★*******★**★★*★****★*** PRED PREMIERO V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU Življenje in delo velikega dramatika Vsa italijanska in svetovna kulturna javnost je dostojno proslavila 25-letnico smrti enega naj-večjih italijanskih dramatikov — Luigija Pirandella. Proglašeno je bilo celo jubilejno leto, v katerem naj bi posamezna gledališča velikemu geniju izkazala čast. Nekatera gledališča so se tej dolžnosti takoj odzvala, druga so razne komemoracije uvrstila v svoje repertoarje, spet tretja pa so morala, spričo ie določenih programov, čakati na novo sezono, da bi se poklonili Pirandel-lovi umetnosti. Med slednjimi je tudi naše gledališče. Mogoče nas je k temu silila specifična dolžnost kulturnih posredovalcev, morda pa želja, da predstavimo naši publiki najboljše iz vsake literature. O delih, ki smo jih izbrati za to počastitev bomo govorili pozneje, danes si oglejmo le avtorjevo življenje in delo. Luigi Pirandello se je rodil Agrigentu 28. junija 1867. Piran-dellovi so bili po rodu iz Genove, preselili so se na Sicilijo že v začetku Ottocenta. Oče Stefana se je rodil na Siciliji leta 1835 in že njegova mati je bila Sicilijanka. Stefano se je, torej, povsem priličil kraju, bil je pogumen človek, visok in mišičast. Umetniško nagnenje je mali Luigi verjetno podedoval po materi. Ni se posvetil očetovi trgovski dejavnosti, ki je bil industrialec žvepla. Začel je študijsko pot, ki ga je Po končani klasični gimnaziji priuedla najprej na rimsko univerzo, na kateri je študiral slovstvo, pozneje na bonnsko v Nemčiji, kjer se je še specializiral, promoviral in postal lektor italijanskega jezika. Januarja leta 1894 se je Pirandello poročil. Pisatelj je tedaj imel 27 let. Bila je to ena tistih porok, katero nasilno izvršijo starši sami. Mlada zakonca sta se komaj poznala. Leta 1917 sta morala drago plačati še kar mirno prebito življenje. te po očetovem finančnem polomu, ki je s ponesrečeno špekulacijo zapravil žveplene rudnike na Siciliji, ie moral Pirandello sprejeti profesorsko mesto na Višji ženski šoli v Rimu. Zena pa ni prenesla udarca. V spekulacijo je namreč vložila vso svojo doto in tudi njen oče je ponesrečeno kupčijo podprl z velika vsoto. Po daljših fazah duševne bolezni je postala pousem blazna. Pirandellova žena Antonietti. je že v zgodnjem zakonu kazala znake ljubosumnosti, ki so tz leta v leto postajali hujši. Razumljivo je, torej, da so se ob njeni blaznosti ti znaki še stopnjevali. Bil je to pravi pekel. Ljubosumnost i se je s časom pridružilo še sumničenje, da jo hoče mož zastrupiti. Vojna leta so bila za Pirandel-la zelo žalostna. Reven profesor... obup no ženino zdravstveno stanje... sin na fronti v stalni življenjski nevarnosti... pisateljska slava pa še zelo, zelo daleč, suj ga je kritika še vedno imela za povprečnega pisatelja freudeo-. skih motivov. V teh letih gorja je Pirandel-lo, čeprav še nepoznan, vztrajno pisal. Leta 1934 je Pirandello kan. didiral za Nobelovo nagrado za književnost in jo tudi dobil. Umrl je v Rimu 10. decembra leta 1936. Svojo naporno literarno pot j« začel s poezijo. Leta 1889 je objavil prvo zbirko Pesmi. Od takrat, do leta 1912, je izdal osem knjižic pesmi. (Mal Giocondo, Pasgua di Gea, Picr Guadro, E-legie renane, Zampogna Scaman-der, Fuori di chiave). Te zbirke so bile kmalu pozabljene. Leta 1901 je izšel v nekem rimskem listu njegov prvi roman: »L’esclusa» (Izobčenka). Leto Pozneje je objavil roman »f! tur-no» (Vrsta/, dve leti pozneje pa «11 fu Matia Pascal» (Pokojni Matija Pascal). Obe zadnji deli sta doživeli poznejše preglede in nove izdaje. Leta 1908 je zbral pod naslov «L’umorismo» (Humorizem) gl.i ne kritične spise, v knjigo »Arte e Scienza» pa vsf svoje knjiže no-zgodovinske članke. Leta 1939 so vsa ta dela doživela ponatis pod skupnim naslovom 'Eseji*. Leta 1909 je izšel roman »I ueo chi e i giovani» (Stari in mladi), leta 1911 'Suo marito» (Njen mož), leta 1915 pa njegov zadnji, sedmi, roman 'Si gira» (Se vrti). Ce bi hoteli vrednotiti avtorjevo delo, bi se, žal, ne mogli opreti na zgoraj navedena dele. Njegovo pravo umetniško zorenje se začne šele z novelami. Med leti 1894 in 1919, ter med leti 1912 in 1937 je izšlo 17 nore-lističnih zbirk, ki so danes zbrane v dveh debelih knjigah, ki nosita skupen anslov «Novell* per un an no* (Novele za leto dni). Pisatelj si je postavil za cilj, napisati eno novelo za vsak koledarski dan, vendar jih je napisal le 230. S tem bi se lahko častno zaključilo avtorjevo delo, toda ne. Njegova pot se vije še navzgor. Tretja zvrst — dramatika — je od leta 1910 do 1936, popolnoma zasenčila Pirandella, pesnika in pripovednika. Z neverjetnim žarom je napisal še 44 dram. Zadnjo *Giganti della montagna» (Ve. Ukani gora) mu je verjetno narekovala sama smrt, saj je bila končana komaj dve noči pred smrtjo. Vsa ta dela so objavljena v 31 knjigah pod skupnim naslovom 'Maschere nude* (Gole maske). Poleg vseh teh del moramo navesti še dva filmska scenarija, ki nista objavijena, dve drami, napisani v sicilijanskem narečju, več filmskih scenarijev, povzetih po novelah, ter obširen avtorjev dnevnik. Svoje umetniško poslanstvo ir nameraval zaključiti z dvema o* riginalnima romanoma 'Adamo e Eva» (Adam in Eva) ter 'Jnfor-mazioni sul mio involontario sog-giorno sulla terra* (Podatki o mojem nehotenem bivanju na zemlji), vendar mu to ni uspelo smrt je prekrižala njegove ra* čune. ADRIJAN RUSTJA Kakih 100 km od Nairobija v Afriki je jezero Magadl, ki je tako za-* s.odo> da ,e strjuJe nB nožicah mladih flamingov, ki v tisočih na njegovin obalah. Joan Root rešuje mladiče s tem, da lušči z njih nog skorjo, ki jih priklepa na tla .......................(»•'•••■■•IM.......................................................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ogibajte se spopada z nevarnimi nasprotniki. Ne sanjajte s odprtimi očmi. Neko^ Uko nervoze. BIK (od 21.4. do 20.5.) Deležni Doste vse podpore od strani svojih predstojnikov. Skušajte odpraviti spor, kj vas boli. Zdravje dobro. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Upoštevajte nasvete bolj izkušenih ko-•egov. Srečne ure z ljubljeno osebo. Zdravje odlično. rak (Od 23,6. do 22.7.) Dosegli uoste več z dobroto kot s pretirano strogostjo. V samoti boste ponovno našli sVoJe duhovno ravnovesje, z-dravje nespremenjeno. lev (Od 23.7. do 22.8.) Bodite pre. 'udni pri ocenjevanju svojega nove-*» sodelavca. Vaša ljubosumnost Je •••■•••».. ločnega in energičnega. Zdravje dobro. STRELEC (od 23.11. do 20,12.) Skušajte uresničiti svoje zamisli in ne nasedajte predlogom, kj so preveč tvegani. Zdravje zelo dobro. :eSapo'čm tIirlrnerU *>ret>|-ana- Sku-| KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) No- šajte počivati. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Sku-šajte premagati svojo brezbrižnost Prijeli boste prijetno vabilo Zdravje zelo ugodno TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Preden sprejmete nove naloge, končajte prej že začeto delo. v čustvenih zadevah nekatere spremembe Zdravje odlično. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zelo vplivna oseba vam bo ponudila svojo pomoč. Da bi rešili neki nesporazum, se morate pokazati od- ve okoliščine vas bodo primorale, da spremenite svoje načrte. Postavite se po robu pesimizmu, ki vas skuša obvladati. Nervoznost. VODNAR (Od 21.1. do 19.2.) Vaše pobude bodo zelo uspešne, če boste v svojem delu dovolj previdni. Ne izpostavljajte po nepotrebnem nevarnosti družinskega miru. Pazite na zdravje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nastopil Je najugodnejši trenutek za postavitev nekega vprašanja. Ne zanemar. jajte stikov z ljubljeno osebo. PRIMORSKI DNEVNIK — 4 17. oktobra 1 - KOUKO POJEMO V GORICI Vjuliju porabili 1551 stotov mesa in mesnih izdelkov 50 stotov sladoleda in 1930 stotov brezalkoholnih pijač je gasilo žejo meščanov Iz podatkov, ki jih prinaša vest-1 ni sprevodniki. Kar se tiče perio-nik goriške občine za pretekli me- I dičnih poviškov za bivše borce, so sec julij, bomo lahko dobili sliko ne samo o trošarinskih dohodkih občine, ki so v omenjenem mesecu dosegli 50.7 milijona lir, ampak tudi o tem, koliko potrošimo v Gorici raznih živil in pijač, ki so podvržene plačevanju tega davka. V juliju so plačali trošarino za 913 stotov goveje živine žive teže, za 11.1 stota prašičev, za 58.5 stota konj; dalje je bilo uvoženega 108.4 stote svežega govejega mesa in 4 stote prašičevine. K temu je treba prišteti 178.7 stota prekajenega mesa, 70 stotov slanine in nekaj nad 207 stotov perutnine, zajcev in razne divjadi. Za vse ta je bilo plačanih nad 4.5 milijona občinske trošarine. Svežih rib je bilo prodanih 141 stotov, konserviranih pa nekaj nad 27 stotov. Mlečnih izdelkov smo pospravili v juliju 432 stotov (sir, maslo itd.), raznih keksov in pašt 280 stotov, čokolade 40 stotov nadomestkov za čokolado in kakao pa 65 stotov. Ker je bilo poletje, je šlo tudi precej sladoleda in sicer nekaj nad 50 stotov. Toliko kar se tiče živil. Za vino ne moremo vedeti, koliko so ga popili razni vinski bratje, ker ni podvrženo trošarini. Likerjev in drugih alkoholnih pijač pa smo popili 52.5 hi, nealkoholnih pijač, ki gredo najbolj prav v poletnih mesecih pa kar 1930 hi. Električne energije smo potrošili v juliju 462.216 kilovatov, tekočega plina v jeklenkah 23.567 jeklenk in 214.516 kub. metrov mestnega plina. Zlasti ženski svet bo verjetno zanimalo, da smo v juliju porabili tudi 60.3 stota toaletnega mila in 64.5 stota raznih dišav. Tako podatki o trošarini. Ce potem upoštevamo, da se nekaj blaga potroši tudi mimo trošarine, potem se te številke še povečajo. Vsekakor pa so že navedene količine precej velike. se zastopniki obeh strank dogovorili, da bodo vprašanje najprej proučili in se ponovno sestali. Na sedežu zveze industrijcev v Tržiču so Obravnavali vprašanje mest in normativnih določb za delavce podjetja OILFIT v Tržiču, ki izdeluje tekstilno blago iz volne. Ravnateljstvo podjetja je predlagalo 8-odstotno zvišanje sedanjih mezd, izplačilo proizvodne nagrade za zadnje tri mesece v znesku 6.500 lir. Obenem je za ponovni sestanek, na katerem naj bi določili nagrado za leto 1963 ter uredili vrsto normativnih določb, ki se nanašajo na počitnice, odpravnino in izredno delo. Sindikalne organizacije bodo danes na skupščini obvestile delavec predlogih ravnateljstva; pogajanja se bodo nadaljevala v soboto 20. oktobra. Sindikalna kronika Na pokrajinskem uradu za delo bo se včeraj sestali zastopniki podjetja družbe ATA ter delavski predstavniki CGIL, CISL in notranje komisije ATA. Po obsežni diskusiji ao sklenili sporazum, na podlagi katerega so vsi tisti sprevodniki, ki so zaposleni pri podjetju najmanj 10 let, postali s 1. oktobram izbra- VERDI. Zaprto CORSO. 17.00- »Svet na plažah* (Mondo sullt spiagge). Barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.00; »Poveljnik Letečega meseca>. (II comandante del Flyng Moon), R. Hudson In M. Enderson. Ameriški barvni film. CENTRALE. 17.15: «Zadnja priča* (L’ultimo testimone), E. Schwiers ln J. Gosler Nemški čmobeli film. Mladim pod 16. letom vstop prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carduccl SL 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo dnevno temperaturo 17,6 stopinje ob 14.15 url ln najnlžjo 12 stopinj ob 20.30 uri. Povprečna dnevna vlaga Je znašala 78 odst, Izlet na Tr*telJ priredi SPD lz Gorice v nedeljo 21, t.m. Odhod z vlakom s postaje v Novi Gorici ob 8.30 do Prvačine, od tod peš na Tratelj Povratek zvečer. SREBRNA POROKA Goriški župan dr. Luigi Poterzio in njegova soproga Maria Pontoni, sta včeraj praznovala srebrno poroko. Ob tem jubileju jima izraža čestitke tudi naš list. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Zaradi negotovosti šoferja je prišlo do trčenja pri Sesljanu Ker so bile ribe premajhne, bo plačal Kazen - Ukradel je kolo, da bi dobil denar za v Švico Pred goričkim okrožnim sodiščem je bila včeraj prizivna razprava v zadevi 24-letnega Bruna Dugana iz Tržiča, Ul. XXIV. maja št. 22. Ta je bil namreč dne 4. aprila letos obsojen pred okrajnim sodiščem v Tržiču na 15 dni zapora in na plačilo sodnih stroškov ter povračilo škode civilni stranki v zvezi s prometnim incidentom, do katerega je prišlo 23. junija 1960 blizu Sesljana. Kot je razvidno iz zapisnika cestne policije je tistega dne okrog 16. ure Dugan vozil tovornik Fiat 680 last Giovannija Siroticha iz Padrič št. 60 pri Trstu in ki je namenjen za prevoz gramoza, iz Sesljana v smeri pioti Tržiču. V isti smeri je vozil pred njim avto • Fiat 600» 38-letni Pietro Zuccotti iz Trsta, Guardiella Scoglietto 257. Ko je prišel do odcepa ceste proti sesljanskemu kopališču, je Fiat 600 krenil proti levi strani ceste, kot bi hotel kreniti po tej cesti, pozneje pa je šofer zopet naravnal svoje vozilo proti desni. Ker je v tem Dugan s svojim tovornikom hotel mimo avtomobila po desni strani, je prišlo do trčenja od strani med obema voziloma. V začetku se je zdelo, da gre le za neznatne poškodbe obeh vo- tiiiiimiiiiiMiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Sadeži in cvetje na isti hruški Narava nas čestokrat preseneti | liko jih je na drevesu, da je na stvarmi, ki si jih komaj lahko zamislimo. Te dni je poskrbela za presenetljivo novico v Sovodnjah: na hruški, ki se šibi pod sadeži, so se pojavili beli cvetovi. Drevo raste poleg hiše železničarskega upokojenca Ivana Trei-berja iz Sovodenj 61. Stara je kakšnih osem let in letos prvič rodi in cvete istočasno. Treiber nam je povedal, da je pred dobrim tednom stopil na vrt in skoraj svojim očem ni mogel verjeti, kar je videl pred seboj. Na hruški so se poleg sadežev, primernih za ozimnico, pojavili popki, ki so se razcveti v lepe cvetove, kakršne smo navajeni videti spomladi. To- nekaterih vejah vse belo. O dogodku se je kmalu razvedelo po vsej vasi, in tako je glas prišel na uho kronistu, ki ga je zabeležil na filmski trak in v časopisu. Lahko rečemo, da je dogodek edinstven primer, vendar pa ni nemogoč, zlasti pa ne v takih letih, kot je bilo letošnje Suho poletje in je deževje pomenilo začetek nove sezone. In hruška, ki je po toliko časa trajajočem sušnem obdobju spet dobila zadostne količine vode in hrane, je smatrala za svojo dolžnost, da se znova praznično obleče, čeprav ni minilo niti pet mesecev od spomladanskega cvetenja. zil in da ni nihče od potnikov poškodovan. Zuccottijeva žena Marina Konjedic pa je morala pozneje v bolnišnico zaradi poškodb ir. se je tam zdravila 20 dni; Pri včerajšnji razpravi je sodišče Dugana oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Branil ga je odvetnik P.P. Poillucci iz Trsta. # * # Dne 29. septembra 1960 je čuvaj društva za zaščito živali presenetil na bregu Soče južno od loč-niškega mostu 31-letnega Giovannija Braidota, ki je lovil ribe. Pri pregledu njegovega plena je ugotovil, da je ulovil osem rib, od katerih je bilo pet tako majhnih, da je njihovo lovljenje prepovedano. Zato je čuvaj Della Mea Vittorio hotel legitimirati Braidota in napraviti zapisnik. Ta pa se je protivil in tako je prišla vsa zadeva najprej pred okrajnega sodnika v Gorici, ki je na razpravi dne 10. maja letos obsodil Braidota na plačilo globe v znesku 17.335 lir in na plačilo sodnih stroškov. Braidot pa je proti razsodbi vložil priziv in včeraj je bila ponovna razprava, pri kateri pa je sodišče potrdilo prvo razsodbo in jo olajšalo le v toliko, da je ne bodo vpisali v kazenski list. Obtoženca je branil odv. Pedroni. * * # V odsotnosti je bila včeraj prizivna razprava v zadevi 23-letnega Antonia Zoggia iz Gorice, Ulica Ascoli 1. Bilo je prve dni oktobra lani, ko je šel Zoggia po Ul. Nazario Sauro. V veži hiše št. 22 Je ugledal moško kolo- «Bianchi», ki je bilo brez nadzorstva. Ker je bil brezposeln, ga je premagala iz-kušnjava, da je kolo ukradel in se odpeljal z njim v Standrež, z namenom, da bi ga prodal mehaniku, ki ima svojo delavnico blizu cerkve. Ker pa je ta odklonil kupčijo, je krenil v Ul. Acquileia, kjer je kolo prodal mehaniku Gio-vanniju Tommasiju za 3000 lir in mu dal tudi izjavo, da je kolo njegova last. Ker je pravi lastnik kolesa, E-milio Bramuzzo iz Porpetta blizu Vidma, ki ima v Ul. Sauro čistilnico za obleke, tatvino prijavil, je policija kmalu prišla na sled kolesu in tatu. Ta je bil pri prvi razpravi pred goriikim okrajnim sodiščem obsojen na dva meseca zapora in 8000 lir denarne kazni. Zoggia je proti razsodbi vložil priziv. Pri včerajšnji razpravi ni bil prisoten, ker je na delu v Švici, zastopal pa ga je njegov odvetnik Blessi, ki je poudaril, da je bil Zoggia brezposeln in da je takrat nujno rabil denar, da bi mogel na delo v Švico. Sodišče mu je kazen znižalo na en mesec zapora in plačilo 6000 lir globe. Kolo pa so vrnili pravemu lastniku. Pred. sodišča dr. Storto; drž. tož. dr. Piacentini; zap. Daidone. s plinom in kisikom, iz katerih so bile speljane gumijaste cevi na podstrešje. Po V3ej verjetnosti pa so te cevi puščale in neka iskra je povzročila požar. Gasilci so po enournem delu odstranili nadaljnjo nevarnost, vendar pa je bilo povzročene za okrog 100.000 lir škode. S kolesom se je pobil Včeraj ponoči okrog 1.30 so poklicali avto Zelenega križa v Ulico Crispl, kjer je padel s kolesa 67-letni Viktor Mermolja iz Gorice, Ul. Ciconl 7. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu ugotovili poškodbe na obrazu. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v 4 dneh. 110-lctnica javne varnosti Sledovi dveh letnih časov na hruški Ivana Treiberja v Sovodnjah Ob priliki 110. obletnice ustanovitve korpusa javne varnosti se Je zbralo v vojašnici Sabotlno, kjer je njegovo poveljstvo, večje število agentov, kakor tudi zastopnikov ustanov, vojske in oblasti. Poveljnik je v svojem govoru omenil važnost delovanja tega korpusa, k njegovim besedam pa se je pridru žil tudi viceprefekt dr. Loricchio. Jeklenke s plinom povzročile požar Včeraj popoldne okrog 15.35 so poklicali goriške gasilce v Ul. Aqul-leia 32 v Gorici, kjer je prišlo do požara v poslopju Oskarja Podgornika, kjer opravlja dela podjetje Giordano Furlan To podjetje je i-melo v nekem prostoru jeklenke V prepiru je bil ranjen Včeraj ponoči okrog 1.40 so poklicali avto Zelenega križa v Standrež, kjer je bil ranjen 46-letni Laz-zari iz Gorice Ul. Campagnuzza 78. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na licu. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov Okreva! bo v 5 dneh. Lazzari je izjavil, da je dobil poškodbo pri nekem preprlru v štandrežu. Pes ga je ugriznil Včeraj ponoči ob 2.30 so z avtom Zelenega križa odpeljali s sedeža Zelenega križa, kamor je prišel po prvo pomoč, v goriško bolnišnico 53-letnega Giulia Tiberia iz Villes-se. Mož je povedal, da ga je malo poprej ugriznil pes v Ul. Semina-rio. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v 5 dneh. S skuterja je padla Včeraj ob 10. uri dopoldne se je zatekla po pomoč v bolnišnico 38-letna Katarina Cumar iz Gorice, Ul. Faiti 40. Zdravniki so ji ugotovili odrgnjenje kože in oteklino na desni meči. Te poškodbe je dobila pri padcu z lambreto že prejšnji petek. Nudili so ji prvo pomoč in jo poslali domov. Ozdravela bo v 15 dneh. Otrok si je zlomil ključnico Včeraj ob 12.30 so pripeljali v goriško bolnišnico 2 leti starega Roberta Colenza iz Gorice Ul. Colo-nia 17. Pre pregledu so ugotovili, da si Je dečeK zlomil levo ključnico. Zato so ga pridržali za 25 dni v bolnišnici na zdravljenju. Deček je dobil navedene poškodbe, ko je doma padel s stola. ošinuii Abb KOŠARKARSKO PRVENSTVO MOŠKE I. LIGE Troštevilčni rezultat 2 tekme Ignis-Partenope Jutri v četrtek četrto kolo: Z Košarkarsko tekmovanje pospešuje svoj tempe; v osmih dneh bodo morale ekipe kar trikrat na igrišče. To zahteva precejšnjo atletsko pripravljenost in marsikatero moštvo bo lahko v tem obdobju utrpelo težke poraze. Teh in drugih nevarnosti so se dobro zavedali voditelji večjih in bolj znanih klubov, ki so pripravo svojih atletov ustrezno prilagodili zahtevam tekmovanja. Zato so že zdaj nekateri izmed favoritov v najboljši kondiciji. To potrjuje tudi prvi letošnji tro- številčni rezultat. Ignis, ki se je v pretekli sezoni moral prav ob za ključku odpovedati končni zmagi zaradi dveh zaporednih porazov, je letos zbral v svoje vrste vse najboljše strelec, ki so v preteklih letih nastopali za ostale klube, katerih pokrovitelj Je industrljec Bor-ghi. Zdaj šteje kar štiri odlične strelce: Gavagnina, Maggettija, Cescut-tija in Contija. Vsak izmed teh atletov ima svojo posebno igro, kar bo onemogočilo nasprotnikom planiranje ustrezne obrambe, ki bi jih istočasno zaustavila. Običajna žetev teh igralcev pri vsakem nastopu koleba med dvajsetimi in tridesetimi točkami. V nedeljo so skoraj vsi zaostali: Maggetti je dosegel le 18 košev, Gavanin 20, Cescut-ti 19 in Conti 21. Kljub temu pa je rezultat kaj naglo narasel. Simmenthai je na domačih tleh preizkusil dve različni petorki in dočim so igralci prve pazili bolj na skupno povezavo misleč na bodoče težje nastope, so atleti iz druge petorke igrali za rezultat in tako omogočili prvim, da so nastopili brez vsake skrbi. Knorr je moral v pesarski brlog. Lani je tu pustil obe točki in z njima večji del svojih upov do končne zmage. Domačini so začeli prav dobro in vse do prve polovice drugega polčasa vodili. Tedaj so se Bolonjčani otresli more lanskoletnega poraza in začeli nizati točke z meti iz velike in srednje razdalje. Biella Je gladko opravila s Trevisom, katerega vedno šibki napad, ni imel zaslombe vame Gio-move obrambe. Bolj izenačene; so bile ostale tekme nedeljskega sporeda. Livorno je potrdil svojo letošnjo izvrstno kondicijo in odpravil padovansko Pe-trarco. Prealpi edina ekipa iz lanskoletne druge lige, ki uspešno tekmuje z ostalimi prvoligaši, je premagala v samem Rimu ekipo Ex Massimo. Najtežjo nalogo pa je imela Stel-la Azzurra. Rimljani so gostili Fon-te Levisimo, ki jim je bila povsem enakovreden nasprotnik. Kljub stalnemu vodstvu domači- nov so gostje imeli vedno možnost zmage v rokar, in so se ji morali dokončno odDOvedati šele tik pred zaključnim žvižgom. Izidi: Prealpi - Ex Massimo 59:44 Ignis - Partenope 107:72 Livorno - Petrarca 74:60 Stella Azzurra - P. Levissima 73:70 Simmenthai - Lazio 62:47 Biella - Treviso 70:31 Knorr - Algor 78:63 V četrtem kolu ki bo na sporedu jutri zvečer, se bodo pomerile: Partenope - Ex Massimo, Petrarca -Ignis, Fonte tevissima-Livorno, La-zio-Stella Auzzurra, Treviso-Sim-menthal, Knorr-Biella in Prealpi-Algor. P.zio ODBOJKA Jutri začetek finala svet. prvenstva MOSKVA, 16. — Italija je utrpela zadnji poraz izločilnega la svetovnega prvenstva, zaradi sar ni prišla v finale, kjer b pojutrišnjem nastopili v borbi naslov Jugoslavija, Brazilija, ska, CSSR, Madžarska, Rom: Japonska, Kitajska in Sovje! zveza. V ženski konkurenci pa do v finalu igrale reprezen' Brazilije, Poljske, CSSR, Bolgi Japonske, V. Nemčije, Romunije J Sovjetske zveze Današnji izidi: | v mo SgSS milili m n it uti mini m im n 1111111111 m iiiiiiiitiiiiiiim hi iiii,ii,in m, ,n ti in || m iii„niiiil|Ai me; Sev. Koreja - Italija Romunija - Madžarska Holandska Tunizija Bolgarija - Izrael MITROPA C UP 1962 Danes Vaša gost Bologn Ob 22.05 registriran prenos po T\ ačeli, amo , ;emveč ' ^alje jogih raze sakak( ‘«sel n-Mane *im ir «r z pc i^ekal ha Bologna in Vasas se bosta jutri spoprijela 'VlloV?1 občinskem stadionu v zadnji tekmi turnirja Mitropa Cup 1962. V pfflv BOLOGNA, 16. NAMIZNI TENIS ZAGREB, ib. — Ekipa Zagreba, ki je zmagala no turnirju za pokal evropskih prvakov v namiznem tenisu, je odpotovala na 15-dnevno turnejo po Zahodni Evropi. V NOVI SREDNJE- JUNIOR KATEGORIJI Griffith - Wright za naslov svetovnega prvaka tekmi, ki je bila odigrana v Budimpešti, so Bolonjčani utrpeli P^ennec! koč poraz. Madžari so nemoteno razpolagali z italijanskimi gosti # Man k zmagali 5:1, s čimer so postavili zelo resno hipoteko na konč* 'težiti uspeh. Da bi popolnoma preobrni-.;---------:---------- jLn.Mo la položaj bi morala Bologna jutri DUNAJ, 16. — Jutri zvečer bo v avstrijskem glavnem mestu • neuradni* dvoboj za svetovni naslov srednje — junior kategorije med Američanoma Emilom Griffithom in Tedom Wrightom. To novo boksarsko kategorijo priznava samo World Boxing Association (bivša NBA), ki pa je določila druga dva boksarja — Američana Dennya Moyerja in Joeya Giambro za svetovni dvoboj. Zmagovalcu jutrišnjega dvoboja Griffith Wright bosta naslov svetovnega prvaka priznala samo av- strijska boksarska zveza in EBU, če bo seveda evropska zveza sploh priznala to novo skupino. Dvoboj bo prav gotovo privlačen, ker je Griffith svetovni prvak srednjelahke kategorije, v kp. teri je Wright na tretjem mesta svetovne lestvice,. 2e več dni diskutirajo če bodo sploh priznali ta dvoboj za svetovni naslov, V nasprotju z vest- mi iz Pariza in Milana je predsednik avstrijske boksarske zveze Knapp potrdil, da EBU priznava veljavnost dvoboji za svetovni naslov srednje — junior kategorije, kar je razvidno iz telegrama avstrijski zvezi in tudi zaradi imenovanja mednarodne sodniške trojice. Boksarski miting bodo dopolnili nastopom bivšega svetovnega prvaka Raya Sugarja Robinsona, ki bo imel za nasprotnika Spanca Diega Infantesa. zmagati najmanj s petimi goli razlike. To je popolnoma mogoče, pa čeprav je malo verjetno že zaradi dejstva, da trener Bernardini ne razpolaga z vsemi najboljšimi silami. Igralci v rdečeplavih majicah bodo napravili vse, da ponovno pridejo do trofeje, ki so v preteklih letih trikrat osvojili (1932., 1934. in 1961. leta). Odsotnost nekaterih članov prvega moštva pa gotovo spravlja v nevarnost še tako majhne upe na zmago. Pascutti zaradi poškodbe leve noge ne bo mogel na igrišče, medtem ko je prisotnost Tumburusa in Nielsena še v dvomu. Ce bodo vsi trije nesposobni za nastop, bo Bernardini spravil na igrišče Bulgarellija, Renno in Fur-lanisa, pri čemer bi Perani igral na desnem krilu, Franzini pa na desni zvezi. Vasas, ki ima v svojih vrstah sedem državnih reprezentantov, bo prišel v Bologno v popolni postavi z izjemo poškodovanega beka Sarosija, katerega bo zamenjal Ba-kos. Srečanje bo sodil Jugoslovan Nedeljkovski, medtem ko bosta stranska prav tako Jugoslovana Ivanovski in Zečevič. Tekmo, ki se bo začela ob 15. uri, bodo v registriranem prenosu oddajali tudi po televiziji in sicer po »Tribuna politica« ob 22.05. Moštvi bosta nastopili v sledečih postavah: BOLOGNA: Santarelli; Capra, Pavinato; Tumburus (Furlanis), Janch, Pogli; Perani, Bulgarelli (Franzini), Nlelsen (Bulgarelli), Haller, Renna VASAS: Szentmihaly; Jahsz, Ba-kos; Bundszeic, Meszoly, Berendi; Kekesi, Parkaa. Machos, Pal I„ Pal II. Nič vizumov Jugoslovanom Ogorčenje zaradi ukrepa filipinskih organov BEOGRAD, 16 — Vest, da Filipini ne bodo izdali igralcem košar- karske reprezentance Jugosiaf* “rit s ki bi morala nastopiti na sv«11 ;® razj nem prvenstvu v Manili, vstop*,. ?>h vizumov, je vzbudila presene'" erlini; viziuiiiuv, jo vAuuuim prest;iio''^i in tudi ogorčenje. Neki predstavile italijanske košarkarske zveze , priipomnil, da ga je vest preš« 5ohr™! tila, medtem ko je brazilski od s stavnik izjavil, da se kaj podo®15° v or o ga ne bi smelo zgoditi, ker nima meja. Predsednik J*P01^ košarkarske zveze Je dodal, da •, ! !ovwJ' ponska ne odobrava ukrepa P1 stavnikov Filipinskih otokov BL losevi. bo zahteval za tako primere V' ' ne protiukrepe. - Jp MUENCHEN. 16. — Ce fillP'% *dnikc organi nc bodo izstavili Jugopjjh ^erl nom vstopne vizume, ne bo & ostariV košarkarski turnir (od 1. do 1®' irava . cembra letos) veljavnost sveto*1 hingtc ga prvenstva. To je danes i*J* 'ventui tajnik mednarodne košarka!*6 zav zveze. [Na \ J6 zal —1 >o mii Namizni tenis Začetek sezon 6 Sel I6 bilo V soboto in nedeljo 20. in ? t. m. bo v Ul. Monte Cen#1 prvo tekmovanje za juniofl1 in mladince. Urnik: v soboto od 16. do 18.30 v nedeljo od 10. dalje. __ V ponedeljek ob 20.30 K pričelo v prostorih v Ul. SV vio Pellico tekmovanje igr® cev tretje kategorije. Ker smejo nastopati le pr* vilno prijavljeni atleti, »' se vsi, ali za bolj oddal)1 ne kraje vsaj njihovi pr*1 stavniki, udeleže seje nsO’’ znoteniškega odseka Bora, ’ bo v četrtek 18. t. m. z ** četkom ob 21. uri na stad>( nu «Prvi maj«. Lansko!**1 Borovi člani naj prineso seboj izkaznice, ostali pa *" sliko. _____________________________/ J Pre aat voaa U?njii »cera, * histrt v, *>ne! « Zii d £* 3*1! s A t>l ! JOSIP JURČIČ JURIJ KOZJAK slovenski janičar Povosl iz petnajstega stoletja domače zgodovine Zdanja nevarnost prisili starega Marka, da pozabi sam nase in na svoje bolečine; premaga stare bolne kosti in kakor nekdanji vojak zapoveduje in razstavlja male ostanke kloštr-skih hlapcev. Dobro pa Je razvidel, da to malo ostrašeno krdelce ne more braniti široko razprostranega obzidja proti taki množici Turkov. Milosti ni bilo nobene pričakovati, torej se je moralo storiti vse — zadnje, kar je človeku mogoče. Stari Marko je bil pripravljen za vse, najbolj pa za smrt. »Za eno sem te prosil, o Bog, da bi ga še enkrat videl na tem svetu,» molil je Kozjak. »Tvoja volja je bila. Zdaj pa te prosim — ako je res, da si me tako kaznoval, da je moj sin med divji mi Turki, od lastnega strica prodan, o groza! — daj, da zopet spozna vero in dom svojih očetov, potlej naj umrje.* Turki so se pripravljali, da bi še tisto noč navalili na klošter Janičarji so bili razpeli v sredi vojske svoje šotore in pripravljali si večerjo. Velikanski glavar janičarske čete je zamišljen sedel sam v svojem nekoliko lepšem šotoru. Videl je danes, koliko kristjanskih otrok so njegovi pajdaši nalovili in naropali, in vsi ti so bili namenjeni, da postanejo ianičarji — divji Turki, kakor je on sam,-in morda še huiši, kakor so njegovi tovariši. Marko je stal v.kloštru na visokem obzidju in gledal dol na ravnino. Tema je razgrnila svoja krila po polju in po hribih. Ognji v turškem taboru so čudovito plameneli, vsakemu smrt oznanjevaje, ki jih je gledal z obzidja. Tujci so kričali po deželi in, ah, nikogar ni bilo, da bi jih bil mogel odpoditi ali braniti jim dežele. «Kako dolgo bi se mogli braniti jim?* vpraša Marka star, vendar še trden menih, ki je stal tik nekdanjega vojaka. »A, ne dolgo, ne dolgo,* kimlje Kozjak. «Stej naše brambovce za zidom, potlej pa se ozri pod klošter in preglej šotore turške in videi bodeš, da se nam bliža zadnja ura. Imamo pa še najhujšega sovražnika pred seboj, zakaj vsa vojska se je spustila naprej, tu so ostali janičarji, najbolj divji vojaki. Ko bi bil Jaz v svoji mladosti, potlej, brat, naj bi prišli,* in pri tej misli se starec oživi, »ko bi jaz imel tisto desnico in tiste hlapce ko pred tridesetimi leti — ali kaj hočem, starost se ne db. stresti; tudi nimam na svetu česa pričakovati; kadar je Njegova volja, naj me le vzame. Tukaj me je hudo zadelo, ah hudo, da nikdar nobenega očeta ne tako; moj sin, moj Jurij, je med temi sovražniki, med neverci, morda sam sovražnik svojega doma!* In pri teh mislih omrači se lice potrtemu, žalostnemu očetu, zdanjemu zapovedovalcu v kloštru. Menih, ki ga je spremljal, spregovori o drugih rečeh, da bi ga na druge, zanj manj žalostne misli napeljal. «Kje je neki oče opat in drugi naši bratje zdaj?* «Niso jim prizanesli,* odgovori Kozjak, «prebili so na tem svetu vse težave ali pa jih čakajo še najhujše, če so ujetniki. Ali ubogo ljudstvo! O, konec ga mora biti, dežela mora pogubiti se z narodom vred! Pa ne, Bog bo skrbel zanjo, on ji bo zopet roko podal, da bo vstala in oddahnila si!» Ne daleč od mesta, kjer sta stala meniha, nastane zdaj velik hrup med hlapci stražniki. In ko Kozjak pozve, kaj da je, rekč mu, da je tuj človek prišel v klošter — namreč tisti cigan, ki je bil pred nekaj časom zaprt. Nihče pa ni vedel in videl, Rod. je prišel. Hlapci so med seboj menili, da je ta čarobnik bržkone prilezel skozi luknjo na ključavnici velikih vrat, kakor — Bog nas varuj — zlodej iz pekla. Marko Kozjak se zgane, ko pripeljejo predenj tistega človeka, ki mu je pred nekaj časom povedal najgrozovitejšo novico, ki more očeta zadeti, da mu je namreč Peter, njegov brat, sina med Turke prodal. »Kako si ti prišel med to ozidje in kaj imaš tukaj opravka?* vpraša cigana. «1, jaz imam svojo pot,» odgovori cigan. «Zato vam rečem: ne morite me ne, ako imate take nakane, zakaj Turki vas podavijo potem zapovrstjb.* Med hlapci se sliši jezno godrnjanje in nekateri bi bil rad vzdignil orožje in razčesnil ciganu črepinjo. «Da pa ne mislite, da so me Turki semkaj poslali, imate tukajle prstan in povelje svojega opata, da smete in morate klošter zapustiti p0 tisti poti, ‘koder sem jaz prišel. Ako pa hočete glave pod turške sablje vtakniti, meni malo do tega; le Marku Kozjaku bi še eno povedal na samem.* To se ve, da ciganu ni nihče zaupal. »To je stava turška,* menili so hlapci, »hočejo nas izpeljati, da bi se zadrgnili; ali takega razuma še nismo, da bi nas prekanil vsak pritepenec.* Kozjak migne, naj se odmaknejo, zakaj precej je mislil, da bode ta človek na samem le o njegovem sinu kaj povedal. »Vaš brat je neumna zver,* jame cigan. «Najprvo mi proda vašega sina, da ga odpeljem na Turško, potem me pa zato izda za turškega ogleduha, da me vržejo v vodo. Ali jaz nisem tako neumen, da bi utonil. Zdaj vam moram povedati za vašega sina in menim, da vas ne bo volja utopiti me zato, ker sem mu službo preskrbel.* Lahko si mislimo, kako je bilo Marku, ko je cigan tako govoril. »Govori, človek, jaz te bom obdaroval; vse, vse ti hočem dati, ako mi poveš, da ga bom še videl!* «Videli ga bote gotovo, če popred ne, tačas gotovo, ko bo stopil čez razvaline tega zidovja, zakaj vaš sin je poglavar janičarjev pred kloštrom.* Strmč je zaslišal Kozjak nenadno veselo in vendar grozovito novico. «Ker mi je bil vaš brat toliko nehvaležen,* pripoveduje cigan dalje, kakor bi bilo to kaj navadnega, »da me je dal v vodo vreči, zato ga bom jaz tudi v vodo vrgel ter vam sina pripravil nazaj.* «Ako mi to storiš, človek božji,* reče Marko, ki je koj 6ktJ. mogel govoriti, »potlej, potlej ti dam vse, kar hočeš, & S njega mi pridčbi, po katerem že zdihujem toliko let. kaj, jaz sam grem tja v tabor turški, Bog je mojemu sinu 51 ustvaril, gotovo mu bodo čutila povedala in pokazala »k®r Res, jaz grem tjakaj in, če si ti govoril resnico, našel ga ne, tam in potlej naj umrjem.* n« v «To se zgodi precej, da vas umorč ali uklenejo, mord* 8hinf preden bote sina izbrali iz janičarjev. Toda jaz pravim: D S,»sii dite zdaj ven z menoj še to noč na Kozjak, kjer dobote - J O C l/V* 4*V*^ isvojon, IVJCI UUUUIC jj j že tudi krivega brata, in jaz vam pripeljem janičarja, krotK ko jagnje, sicer moram pozabiti, da ste mi sina pobili,* pri spominu se ciganu čelo nabere v gube, da se Marko skoro f tega bati svojega novega tovariša, «ali maščeval sem se in va^ ve„d brata moram potlačiti.* '•'ajli ♦Prijatelj,* reče menih otožno, »nikdar ti nisem menil 6 ( hudega storiti; ako sem ti, pa ne po volji svoji, pokoril seUl j, I*,0 za to in povrnil ti bom, kar se da povrniti, in stori ti, r sta,, obetaš!* i>o. Razen velikih vrat držala so v klošter še majhna vanj, meljska iz velikega vrta, pa v skriven kotič v kloštru. >, *6 v nihče ni vedel za ta vhod kakor opat in nekateri menihi- ^ „ts1 4***.w^ vcuci ijcl uti viiuu ivtuiur upat in ne&aten menim- ^,1 opata ni bilo, menihov večidel tudi ne, zato je bila ta res1' jJri; liua ueznana vsemu kloštru. Ali cigan je bil izvedel od oPfJ niiJu »otuiu Biuouu. nu JC Ulj 14,VCUCI UU j «111 kako bi se prišlo v klošter po tem dolgem hodniku, ziua’ oc pnaiu v iwu3bci pu telil UUlgclU liuiilllJvll, Zlu / '♦a | globoko pod zemljo iz vrta. Ker je bilo opatu veliko do ] bi S?------ jf*v*v* v* ixi. i j c unu ujjoi/u »cuivu —i j da se rešijo ljudje in bogastvo kloštrsko, zato je bil n9*j Sest* po ciganu, naj se umaknejo vsi, ako ne bi bilo mogoče t>ry V zidov. Da pa je poročal ravno po takem človeku, bilo je da bi sl ne bil nihče drug upal posla prevzeti, skozi sredo 1 kov ukrasti se v klošter; samo zviti in neustrahljivi cigftfl bil za to reč. Za to pot iz zaprtije je torej povedal cigan Kozjak11, drugim kloštrskim bratom. Dvomiti niso mogli več, da J misli dobro in tako, kakor jim govori, zakaj lahko bi bi' podzemeljski poti pripeljal celo krdelo Turkov v ozidje, bil namenjal Izdati klošter sovražniku. (Nadaljevanje »1*^ UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 letna I8U0 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-U, Tel. 33.32 — UPHAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAHOCNINA: mesečna 650 In. — Vnaprej: ^ IN 94-038 20 din, mesečno 420 din ----------— r ---------- .. —,--------— —, r . ----- v Ljubljani 800-14/6-378 — OGLASI: Cene oilasuv: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice «20 lir, Po« ke 1 «£ SPO| »tra bpri hm r ovir Nedel)s*kXrposamezna 4oVln7 letno lH20~dinrpollemo »60 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst lj-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljo^ Polj Odgovorni urednik: STANISLAV BENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pr) upr»v