KRALJEVINA fii JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48"—, polletno din 96'—» celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
67. kos.	V	LJUBLJANI	dne	20.	avgusta	1938.	Letnik	IX.
VSE
499. Uredba o kontroli sadja in sadnih izdelkov, namenjenih za izvoz.
410. Odločba o novih krajih Mali Okie in Veliki vrh.
411. Popravek v uredbi o odlogu.
Uredbe osrednje vlade.
409.
Na podstavi § 100. finančnega zakona za leto 1938./39. Predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgo-vino in industrijo tole
uredbo "
o kontroli sadja in sadnih izdelkov, namenjenih za izvoz.*
Clen 1.
Določbe te uredbe se nanašajo na kontrolo kakovosti Presnih češpelj, grozdja, jabolk, hrušk, kutin, nuifelic, breskev, češenj, višenj, jagod, malin in ostalega jagodastega sadja, orehov v luščini, suhih češpelj, jabolk, hrušk m slivove čežane (pekmeza), namenjenih za izvoz.
I. Presno sadje.
Clen 2.
C) Presno sadje, navedeno v členu 1. te uredbe in določeno za izvoz kot namizno sadje, mora biti zrelo, bisto, nepoškodovano in brano z roko, če ni predpisano kaj drugega.
(•) Zeleno, nezrelo, prezrelo, piškavo, obtolčeno, biokro, plesnivo, nečisto, izobličeno, po toči poškodovano, otreseno, oklateno sadje kakor tudi sadje s tujim duhom 8e ne sme izvažati kot namizno.
P) Presno namizno sadje, namenjeno za izvoz, če se klada po tej uredbi, mora biti vloženo v čiste, suhe in Jl0ve zavoje (zaobalo), ki jim tipe, obmere in težo kakor ndi način vkladanja in natovarjanja v vagone, za vsako !rs(o sadja posebej, odredi minister za trgovino in indu-
.	* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1938.,	št. 154/L/401,
I N A :
412. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
413. Razne objave iz »Službenih novin«.
sirijo na predlog strokovnega odbora za sadje pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki posluje po členu 3. uredbe o ustroju zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
C) Vsak zavoj mora imeti v latinici napis »Jugoslavija«, na lesenem zavoju pa mora biti vžgan z žarečim žigom.
(r>) Pri vkladanju namiznega sadja se sme uporabljati samo čist, nov papir. Uporaba časniškega papirja in že rabljenega papirja je prepovedana.
Presne češplje.
Clen 3.
Za presne češplje, namenjene za izvoz, velja tale razredba:
1. namizne češplje;
2. češplje za predelavo.
Clen 4.
C) Namizne češplje morajo biti:
a) brane z roko tako, da obdrže pecelj in voščeni prah (mokico, meglico); dopušča se pa do 10% plodov brez pecljev;
b) dovolj zrele, dovolj sladke in brez trpkega okusa;
c) vložene, kakor predpiše minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora, tako, da so v vsakem zavoju samo češplje iste vrste in približno enake kakovosti.
(2)	Minister za trgovino in industrijo predpiše sporazumno z ministrom za kmetijstvo na predlog strokovnega odbora pravilnik o izvozu namiznih zgodnjih češpelj.
Clen 5.
C) Presne češplje, otresene ali oklatene, nezrele ali prezrele, črvive, načete, po toči poškodovane, mokre ali popokane, se smejo izvažati samo kot češplje za predelavo.
(2) Češplje za predelavo se smejo nakladati v sodih, kadeh ali drugih zabojih po najmanj 25 kg kosmate teže ali pa v čiste vagone v razsutem stanju (alla rinfusa).
(3) Ce se natovarjajo češplje za predelavo v razsutem stanju, se morajo tla in stene vagona obložiti z nepremočljivimi ponjavami. V vagone-cisterne ali v ladje vla-čenice se sinejo češplje natovarjati v razsutem stanju tudi brez ponjav.
C) Ce se natovarjajo te češplje v sodih in kadeh ali vlagajo v druge zavoje, morajo imeti le-ti oznako >za predelavo« in isto oznako tudi v jeziku države, kamor se blago pošilja. Ta oznaka mora biti vžgana z žigom ali pa napisana z oljnato barvo.
Clen 6.
Dan za začetek izvoza češpelj določi v posameznih krajinah države vsako leto minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
Presno grozdje.
Clen 7.
Za presno grozdje, namenjeno za izvoz, velja tale razredba:
1. namizno grozdje;
2. vinsko grozdje.
Clen 8.
(1) Namizno grozdje mora biti:
a) trgano z roko, tako da ostane na jagodah voščeni prah (mokica, meglica);
b) vsak grozd vrst z debelimi jagodami težak najmanj 150 g;
c) dovolj zrelo, suho, čisto in zdravo, brez nagnitih, gnilih, poškodovanih ali napokanih jagod;
č) vloženo po predpisih, ki jih izda minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
(2) Kot namizno grozdje se smejo izvažati: smede-revka (belina in druge zvrsti), kraljevi drenak, hamburški muškat, adakalka, aleksandrijski muškat, valandov-ski drenak, beli in črni burgundec, dalje zgodnje vrste, kakršne so julijski muškat, plemenita.
(3) Ostale vrste grozdja se smejo izvažati samo po posebni dovolitvi, ki jo izda minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
Clen 9.
Dan za začetek izvoza namiznega grozdja odredi v posameznih krajinah vsako leto minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
Clen 10.
Vinsko grozdje se sme izvažati samo v čistih cisternah in v čistih, zdravih sodih, kadeh ali košarah po najmanj 25 kg kosmate teže ali v razsutem stanju v ponjavah.
Presna jabolka, hruške in kutine,
Clen 11.
Za presna jabolka, hruške in kutine, namenjene za izvoz, velja tale razredba:
J. kabinetne ,(izbrane)j
2. namizne;
3. potrošne;
4. industrijske.
Clen 12.
(‘) Za kabinetna jabolka in hruške veljajo tisti plodovi, ki se odlikujejo s posebno lepoto in debelino, brez vsake napake.
(2) Minister za trgovino in industrijo določi na predlog strokovnega odbora, katere vrste jabolk in hrušk se smejo izvažati kot kabinetne, kakor tudi način njih vkladanja.
(3) Za namizna jabolka, hruške in kutine se štejejo pravilno razviti, zdravi in nepoškodovani pa nezainrzli plodovi.
(*) Namizna jabolka ne smejo biti manjša od 5 cm v premeru. Dopušča se skupaj 5% po toči obtolčenih, poškodovanih, pegastih in piškavih plodov.
(5)	Za potrošna jabolka, hruške in kutine veljajo pravilno ali v manjši meri nepravilno razviti plodovi z vidnimi manjšimi napakami (n. pr. zarasle poškodbe in hraste od škrlupa), ki pa ne ovirajo trpežnosti ploda.
(°) Dopusti se, kakršna je pač letina, do 15% po toči obtolčenih, poškodovanih, pegastih in piškavih plodov skupaj. Odstotek teh odstopkov določi in objavi vsako leto minister za trgovino in industrijo po zaslišanju strokovnega odbora.
(7) Za industrijska jabolka se štejejo plodovi, ki se ne morejo izvažati ne kot namizna in tudi ne kot potrošna, pa niso gnila.
(8) Lesnike (jabolka divjakov) se smejo izvažati kot industrijska jabolka, ne smejo se pa mešati z ostalimi vrstami.
Clen 13.
(') Namizna in potrošna jabolka, hruške in kutine se smejo izvažati v določenih zavojih ali pa v razsutem stanju po predpisih, ki jih izda minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
(2) Industrijska jabolka, hruške in kutine se izvažajo nepomešane, v razsutem stanju.
(3) Ce se natovarjajo v razsutem stanju, morajo biti tla in stene vagona čiste, brez vsakega duha in obložene s papirjem, lesno volno ali slamo. To velja tudi za posamezne oddelke v vagonu.
^larelice, breskve, češnje 111 višnje.
Clen 14.
Za presne marelice, breskve, češnje in višnje, namenjene za izvoz, velja tale razredba:
1. namizne: skrbno odbrani, ne prezreli, čisti in zdravi plodovi, vloženi po predpisih, ki jih izda minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora;
2. za predelavo: vsi ostali plodovi, ki se ne morejo izvažati kot namizno sadje. Ti plodovi se morajo vkladati v zavoje z več ko 20 kg kosmate teže.
Clen 15.
(') Namizne marelice in breskve se morajo sortirati po debelini, in to po predpisih, ki jih izda minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
(2) Namizne češnje in višnje se smejo izvažati brez sortiranja in razredovanja, morajo pa imeti peclje.
(3) V vsakem zavoju smejo biti marelice, breskve, češnje in višnje samo ene .vrste in enake barve!.
Jagode, maline in ostalo jagodasto sadje.
Člen 16.
(') Namizne jagode, maline in ostalo jagodasto sadje mora biti čisto, zadosti zrelo, okusno, zdravo, s peclji (izvzemši maline, ki morajo biti brez peclja), nepoškodovano in vloženo v nove in čiste zavoje.
(2) Namizne maline morajo biti čiste, zadosti zrele, trde, zdrave in sposobne za prevoz.
(3) V vsakem zavoju morajo biti vloženi plodovi iste vrste in kakovosti.
(4) Jagodasto sadje za industrijske namene se izvaža po predpisih, ki jih izda minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
II.	Orehi v luščini.
Člen 17.
(') Orehi, namenjeni za izvoz, morajj biti zreli, celi, zdravi, suhi in čisti, brez ostankov zunanje zelene lupine (robinja) in ne smejo biti pomešani s starimi orehi.
(2) Orehi v luščini se smejo izvažati v tehle kakovostnih stopnjah:
a) »original« (nesortirano blago brez oznake);
b) sortirani po debelini, in sicer:
od ‘24/26 mm oznaka	24/26
od 26/28 m m	„	26/28
od 28/30 mm	„	28/30
od 30 mm in več „	30
(3) Orehi, namenjeni za izvoz, morajo imeti na zavojih oznako kakovostne stopnje.
(4) Orehi v luščini morajo biti vloženi v nove izenačene vreče, ki tehtajo kosmato največ 50 kg.
Člen 18.
♦
(1) Orehi, s katerih je bila zelena lupina (robinje) Umetno odstranjena, tako da so luščine temne in pegaste, jedrca pa nezrela in nerazvita, veljajo za nedozorele. Za pokvarjene veljajo orehi, ki so plesnivi, žaltavi ali Piškavi.
(2) Minister za trgovino in industrijo določi in objavi vsako leto po predlogu strokovnega odbora odstotek dopustnosti pokvarjenih in nedozorelih orehov po povprečni kakovosti letine.
(*) Novi orehi se ne smejo izvažati pred 25. oktobrom.
Člen 19.
(4)	Minister za trgovino in industrijo predpiše sporazumno z ministrom za kmetijstvo po zaslišanju strokovnega odbora pravilnik o pranju in beljenju orehov v luščini. Dokler se ta pravilnik ne izda, je dovoljeno beljenje orehov z žveplom, vendar tako, da ostanejo jedrca uporabna za prehrano.
(2)	Prav tako sme minister za trgovino in industrijo Predpisati sporazumno z ministrom za kmetijstvo pogoje 0 kakovosti in vkladanju orehovih jedrc za izvoz.
III.	Suhe češplje.
Člen 20.
Suhe češplje, namenjene za izvoz, morajo biti:
.	b posušene od zrelih, zdravih in jesenskih češpelj,
brez takih, ki bi bile še zelene sušene;
2.	dobro posušene, ne da bi bilo vmes kaj nezadostno ženili, brez odvečne vlage — tako da se ne sprijemajo
v kepe, pod pritiskom s prsti ne lepijo zanje in se koščice pod pritiskom s prsti ne premaknejo lahko z mesta;
3. čiste, brez pecljev in tujih primesi in ne pomešane s starimi češpljami ali drugimi vrstami češpelj ali sliv;
4. brez tujega duha in okusa, nepregorele, neoka-jene, nezakisane, ne smejo bili gnile, plesnive ali ma-tirane;
5. sortirane po debelini skladno z določbami čl. 21.;
6. vložene in oznamenovane, kakor je to predpisano v členih 23. in 33.
Člen 21.
(4)	Suhe češplje se morajo z rešetanjem sortirati v tele kakovostne stopnje, po številu »špelj (plodov) na pol kilograma:
1. 60/65 oznaka	»60«
2. 70/75	„	»70«
3. 80/85	„	»80«
4. 90/100	„	»90«
5. 100/110	„	»100«
6. 110/120	„	»110«
7. 120/130	„	»120«
(-’) Povprečno število češpelj nikakor ne sme presegati navedeno mejo kvalitetne stopnje, n. pr. 75 pri 70/75. Kontrola se vrši praktično s tem, da se preštejejo češplje iz po 10 vreč ali iz po 20 zabojev na vagon in da se ugotovi povprečno število.
(3) Na zahtevo inozemskih kupcev se smejo rešetati suhe češplje tudi drugače, kakor na zgoraj določenih sedem stopenj. V tem primeru je treba označiti kakovostno stopnjo s številom češpelj na pol kilograma skladno z gorenjimi osnovnimi oznakami.
(4) Za izvoz v zapadno Evropo in izven Evrope, kjer se zahteva oznaka kvalitetne stopnje po številu češpelj na amerikanski funt (453'59 grama), sta dovoljena namesto pol kilograma ustrezno rešetanje in oznaka kvalitetne stopnje na amerikanski način, vendar z dostavkom črke A, n. pr. »70 A« itd.
(5) Izvoznik, ki hoče uporabljati drugačno oznako kvalitetne stopnje od zgoraj določenih in udomačenih sedmih osnovnih oznak, si mora za to priskrbeti posebno dovolitev ministra za trgovino in industrijo in pokazati dovolilo kontrolnim organom.
(6) Nerešetane suhe češplje morajo biti oznamenovane na zavojih (omotih) z oznako »Original« poleg oznake ustreznega števila češpelj na pol kilograma, n. pr. »Original 100« za nerešetane suhe češplje po 100/110 češpelj na pol kilograma.
Člen 22.
(4)	Brez sortiranja po debelini se smejo izvažati:
A. suhe češplje brez koščic (z izpahnjenimi koščicami), za katere se predpisuje oznaka kakovostne stopnje »Prima E«. Češpljam se smejo izpahovati koščice samo v trgovskih skladiščih in v etivažah, ne pa doma (po hišah), in to brez močenja z vodo ali paro;
B. »merkantil«, ki rabi za industrijsko izdelavo čežane in za katero se predpisuje oznaka kvalitetne stopnje »M«.
(2)	Tudi te češplje morajo ustrezati ostalim pogojem iz člena 20.
Člen 23.
(') Zavoji (zaboji in vreče) s suhimi češpljami, ki se dajejo v promet, morajo imeti poleg oznake kakovostne stopnje po členih 21. in 22. te uredbe' tudi oznako podjetja po členu 34.
(2) Vreče morajo biti čiste, nove, sposobne za prevoz z več pretovoritvami. Vreče za suhe češplje morajo biti težke najmanj 725 g, tipa »bagging« 481, velike 62 X 117 centimetrov, s »heraklesovim« šivom ob straneh in na dnu. Samo za dobavo »merkantila« so dopustne že rabljene vreče, toda ne krpane, ki so sposobne za prevoz z več pretovoritvami. Vreče morajo biti izenačene po 100 kg kosmate teže.
(3) Zaboji morajo biti čisti, beli, skobljani, dobro zbiti in povezani ob straneh s kovinskimi obroči ali z žico. Imeti morajo popolno deklarirano čisto težo blaga.
Clen 24.
(*) Suhe češplje se morajo dovažati na domača tržišča v čistih vrečah, sodih, zabojih ali drugih zavojih.
(2) Ce se prevažajo češplje v košarah, morajo bili na čistih plahtah, povoščenem platnu ali štorjah in pokrite tako, da ne morejo do njih dež, prah, seneni ali drugi drobir ali kakršna koli nesnaga.
(8)	Na vozovih, s katerimi se prevažajo suhe Češplje, se ne smejo prevažati sodi od petroleja ali stvari z neprijetnim duhom, ki bi se ga mogle češplje med prevozom navzeti.
(4) Suhe češplje se ne smejo dovažati na domače tržišče niti spravljati v trgovska skladišča pred 25 septembrom in tudi ne natovarjati na vagone (v ladje) za izvoz pred 28. septembrom.
IV.	Slivova čežana (pekmez).
Clen 25.
(') Slivova čežana se sme kuhati samo od sliv, brez dodatka sladkorja in kemikalij. Slive morajo biti zrele, sladke in trgane z drevja, ki mu listje ni predčasno odpadlo.
(2) Čežana mora biti dobro in tako trdo prekuhana, da se lahko upira pokvari, biti brez tujega okusa in duha, brez prismojkov, koščic, pecljev in tujih primesi.
(3) Čežana se sme kuhati v tvornicah tudi iz suhih sliv; vendar se mora tedaj na zavoje postaviti oznaka >Pekmez iz suhih sliv«.
Clen 26.
Za slivovo čežano se predpisujejo tele kakovostne stopnje:
1. čežana tvorniške izdelave pod oznako »Extra«, ki mora biti dobro prekuhana, gosta in pretlačena, dovolj sladka, brez prismojkov, koščic, pecljev, kožic in tujih primesi, brez tujega duha in okusa in brez odvečne vlage;
2. čežana domače izdelave pod oznako »Prima«, ki mora biti dobro prekuhana, gosta, brez prismojkov, koščic, pecljev in tujih primesi, brez tujega duha in okusa.
Clen 27.
(') Sodi za čežano morajo biti čisti, novi, iz trdega lesa, z železnimi obroči in sposobni za prevoz tudi z več pretovoritvami.
(2) Izvoz čežane je dovoljen v sodih tehle štirih tipov:
1. veliki sodi s 160 do 180 kg kosmate teže;
2. srednji sodi z okrog 100 kg kosmate teže;
3. mali sodi z okrog 50 kg kosmate teže;
4. najmanjši sodi z okrog 25 kg kosmate teže.
(3) Sodi morajo biti izdelani v tvornici ali v obrtniški sodarski delavnici. Prepovedana je uporaba sodov domače vaške izdelave z lesenimi obroči.
(') Sodi se morajo pred polnitvijo tarirati in tara z barvo ali z žarečim žigom zaznamovati na vnanji strani dna z oznako ,T« in številom kilogramov, n. pr. »T 10«. Tara se zaokroža navzgor na cele kilograme.
(5)	Kosmata teža polnega soda se mora na isti način zaznamovati na istem dnu, kakor tara, z oznako »B« in številom kilogramov, n. pr. »B 112«. Teža se zaokroža navzdol na cele kilograme.
C’) Poleg oznake teže na prednji način mora imeti vsak sod na istem dnu oznako podjetja in oznako kakovostne stopnje.
(7)	Za čežano tvorniške izdelave se dovoljujejo po odobritvi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine od-stopki od gorenjih tipov sodov in od vkladanja na popolnejši način.
Clen 28.
(’) Čežana se sme izvažati tudi v čistih in novih zabojih; vendar se morata tudi na njih poleg oznake podjetja in kakovostne stopnje zaznamovati tudi tara in kosmata teža.
(-’) Ce se vklada čežana v zaboje, se mora notranjščina obložiti z novim pergaminskim papirjem, tako da se čežana ne dotika lesa.
Clen 29.
(') Domačo čežano smejo izdelovati samo osebe, ki so opravljale ta posel vsaj tri leta, bodisi za lastni račun bodisi kol poslovodje.
(2) Čežana se sme izdelovati samo v pekmezarnah, oddaljenih od ceste in pokritih s streho iz desk, opeke, pločevine ali drugega trdnega materiala. Čežana se sme kuhati samo v bakrenih kotlih, ki niso pokositreni, in mešati samo z bakrenimi mešalniki. Kuhati čežano v železnih kotlih je prepovedano. Kotli morajo biti najjnanj 30 cm od tal. Čežana se mora stresti iz kotla, dokler je še vroča. V pekmezarnah mora biti vzorna čistoča. Delavci morajo bili zdravi, brez odprtih ran in morajo vzdrževati telo in obleko čista, Zdravstveno nadzira to delo pristojni sanitetni organ.
(*) Vsakdo, ki izdeluje domačo slivovo čežano, mora pred začetkom sezone poslati zavodu za pospeševanje zunanje trgovine (odseku za sadje in povrtnino) prijavo, v kateri mora navesti kraj, kjer bo čežano izdeloval, in izjaviti, da je ustregel prednjim pogojem. Verodostojnost prijave mop biti potrjena od pristojnega sreskega načelnika. Brez tako potrjene prijave ne sme nihče to delo opravljati. 0 teh prijavah vodi zavod za pospeševanje zunanje trgovine (odsek za sadje in povrtnino) poseben seznam.
Clen 30.
Začetni datum za izdelovanje slivove čežane določi v posameznih območjih vsako leto minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
V.	Registriranje izvoznikov.
Clen 31.
(') Z izvozom sadja in sadnih izdelkov iz člena 1. te uredbe se sinejo baviti:
1.	sodno registrirane (protokolirane) tvrdke, ki pred-lože potrdilo pristojne trgovinske zbornice, da spada po pooblastilu ali potrdilu o prijavi obrta po § 456., odst. 3., zakona o obrtih in po trgovinskem registru ali oglasu o protokolaciji firme tudi izvoz sadja v obseg njih poslovanja;
2. zadružne zveze in kmetijske zadruge za proizvode svojih članov;
3. proizvodniki sadja in sadnih izdelkov, ki svoje proizvode sami izvažajo, kar morajo dokazati s potrdilom občinskega oblastva, ki je potrjeno od sreskega oblastva.
('-) Zavod za pospeševanje zunanje trgovine (odsek za sadje' in povrtnino) vodi register izvoznikov sadja in sadnih izdelkov iz člena 1. le uredbe in izdaja prosilcem na podstavi prejete prijave za registracijo tudi potrebne listine o pooblastitvi za izvažanje sadja in sadnih izdelkov, in sicer brezplačno.
Clen 32.
Prijava za registracijo mora obsegati tole:
1. naziv in naslov prosilca, ki zahteva pooblastitev za izvoz, kakor tudi izjavo, za katero vrsto sadja in sadnih izdelkov zahteva pooblastitev;
2. oznako podjetja po členu 33.
Člen 33.
(') Vsako podjetje, ki izvaža sadje in sadne izdelke, niora imeti svojo oznako podjetja, ki jo mora postavljati na zavoje.
(2)	Oznaka podjetja sme biti samo iz črk (navadno začetnice firme) ali pa iz simboličnih besed ali slik.
(;1) Oznaka podjetja mora biti registrirana pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki priobči vse registrirane oznake kontrolnim organom.
(’) Dve ali več podjetij ne sme imeti isto oznako. Eno podijelje sme imeti posebno oznako za vreče in posebno za zaboje.
(5)	Zgodnejša prijava ima prednost, če ne nasprotuje pravici, pridobljeni po zakonu o zaščiti industrijske svojine.
(°) Oznake podjetja in kakovostne stopnje se morajo Postavljati pri zabojih na čelno stran, pri sodih pa na «no, in sicer v obeh primerih z žarečim žigom ali z oljnato barvo; oznake na vreče pa se morajo napisati z °ljnato barvo sredi vreče.
Člen 34.
(') Vsaka sušilnica (etivaža) suhega sadja mora uneti dve različni oznaki. Eno uporablja na zavojih lastnega sušenega blaga, drugo pa na zavojih blaga, sušenega za tuj račun. V tem poslednjem primeru mora biti na zavojih tudi oznaka podjetja, za čigar račun je bilo blago sušeno.
(-) Sušilnica mora ob prijavi svojih oznak navesti, s katero oznako bo opremljala lastno blago, s katero pa blago, sušeno za tuj račun.
(:1) Vsak izdelovalec slivove čežane mora imeti °znako svojega podjetja in zaznamovati z njo vsak sod, žaboj ali zavoj na predpisani način.
(4)	Za izvoz se smejo odpremljati sadje in sadni D-delki z oznako podjetja, od katerega je bilo blago kupljeno ali kateremu je bilo prodano; toda v tem primeru 1R lastnik blaga dolžan pokazati kontrolnemu organu posebna dokazila o nakupu oziroma prodaji.
VI.	Kontrola.
Člen 35.
(l)	Kakovost in vlaganje sadja in sadnih izdelkov po °ločbah te uredbe kontrolirajo ob času izvozne sezone Osebni kontrolni organi (kontrolorji), ki jih postavlja
in razrešuje pristojni ban za območje svoje banovine, za območje mesta Beograda pa minister za trgovino in industrijo po zaslišanju strokovnega odbora.
(2) Število kontrolorjev in njih območje za vsako banovino določi minister za trgovino in industrijo po zaslišanju bana.
(3) Izven izvozne sezone opravljajo kontrolo sreski kmetijski referenti v svoijih območjih po navodilih, ki jih dobe od zavoda za pospeševanje, zunanje trgovine (odseka za sadje in povrtnino).
Člen 36.
(*) Poslovanje kontrolorjev se nadzira po posebnih revizorjih, ki jih postavlja in razrešuje minister za trgovino in industrijo po zaslišanju strokovnega odbora.
(2) Revizorji smejo bodisi po službeni dolžnosti bodisi na pritožbo strank odločbe kontrolnih organov razveljavljati, spreminjati in namesto njih izdajati druge. Njih odločbe so izvršne in ni pravice do pritožbe.
(*) Revizorji smejo, če je podan sum, pregledovati pošiljke, namenjene za izvoz, tudi izven kraja redne kontrole po navodilih, ki ijih izda minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
Člen 37.
Minister za trgovino in industrijo predpiše s pravilnikom način izvrševanja kontrole in revizije izvoza sadja in sadnih izdelkov po tej uredbi.
Člen 38.
C) Kontrolorji se postavljajo na postajah, kjer se redno odpremljajo vagonske pošiljke sadja in sadnih izdelkov iz člena 1. te uredbe; smejo se pa postavljati tudi na vmesnih in na obmejnih postajah kakor tudi na krajih, kjer se blago pretovarja ali izvozno ocarinja.
(2) V enem kraju sme biti po potrebi tudi več kontrolorjev; vendar v takem primeru kontrola ni komisijska, marveč ijo opravlja vsak kontrolor posamezno v svojem določenem področju. Za odgovornega se šteje tisti kontrolor, ki je izdal potrdilo o kakovosti.
Člen 39.
C) Kontrolorjem in revizorjem določi nagrado na predlog strokovnega odbora minister za trgovino in industrijo. Izplačuje se iz državnega proračuna, če je v njem določenih kaj kreditov za to, iz posebnega proračuna zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in iz banovinskih proračunov.
(2)	Kontrolorji in revizorji veljajo po § 5. zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz, v izvrševanju svojih dolžnosti za javne uslužbence. Za svoje poslovanje so odgovorni državi. Za nevestno ali nepravilno poslovanje se kaznujejo kontrolorji in revizorji v denarju do 3000 dinarjev za vsako posamezno kršitev. Ta kazen jih ne rešuje kazenske odgovornosti. Kazni izreka minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora in so kazni izvršne. Kazni se izterjujejo iz nagrad po tem členu; če bi se pa tako ne mogle izterjati, jih izterja v celoti ali deloma občno upravno oblastvo s prisilno izvršbo.
Člen 40.
C) Sadje in sadni izdelki se ne smejo izvoziti, preden jih kontrolni organi ne pregledajo in ne opremijo s potrdilom o kakovosti.
(2) Potrdilo o kakovosti ne oprašča izvoznika odgovornosti, če se naknadno ugotovi, da pošiljka ne ustreza predpisom te uredbe.
(a) Carinska oblastva ne opravijo izvoznega ocari-njenja vagonskih pošiljk sadja in sadnih izdelkov, ki niso opremljene s predpisnim potrdilom o kakovosti. Taksa, ki se pobira za potrdila po zakonu o taksah, se za tako potrdilo ne pobira.
(4)	Železniške in ladjeplovne postaje ne smejo prevzemati odpravo sadja in sadnih izdelkov v inozemstvo brez predpisnega potrdila o kakovosti.
(s) Na železniških in ladjeplovnih postajah, kjer ni kontrolnih organov, opravlja pregled kontrolor z najbližje postaje. Potne stroške kontrolnega organa trpi prizadeta stranka, kar se uredi s predpisi o službi kontrolnih organov.
Clen 41.
(') Vsa skladišča na tržiščih, kjer so spravljeni suhe češplje, čežana in orehi, se poleg kontrole po zakonu o živilih nadzirajo tudi po kontrolorjih in revizorjih, ki so upravičeni, kadar koli med delovnim časom vstopiti in pregledati blago, namenjeno za izvoz, kakor tudi dela v skladišču pri pripravljanju tega blaga za izvoz.
(2) Zaposlene osebe morajo biti zdrave, brez odprtih ran in morajo vzdrževati telo in obleko čista. Če se zapazijo kaki nedostatki, morajo zahtevati kontrolorji od lastnika, naj nedostatke odpravi. Zdravstveno pa nadzirajo te osebe pristojni sanitetni organi.
(3) Stare in nove suhe češplje kakor tudi stari in novi orehi morajo biti spravljeni v skladiščih ločeno. Mešati blago stare in nove letine je prepovedano. Izvoz starih češpelj in starih orehov se mora kontrolnemu organu posebej prijaviti in posebej deklarirati v tovornem listu.
(4) Če ugotovi kontrolor v kakem skladišču ali sušilnici ne dovolj posušene češplje, odredi, da se prebero in dosuše; če se ugotovi pokvarjeno in nepopravljivo blago, se zreže, nasuje v kadi in polije z vodo, da stoji tako najmanj 24 ur; nato pa se proda na dražbi za lastnikov račun, če ga lastnik sam ne more prekuhati v žganje.
Člen 42.
Ob nesporazumu med proizvodnikom in trgovcem glede kakovosti smejo rešiti interesenti spor po razsodnikih. Vsaka stranka izbere svojega predstavnika, ta dva pa izbereta tretjega. Odločba razsodišča veže obe stranki, če izjavita vnapred svojo privolitev, da se bosta pokoravali njegovi odločbi.
Člen 43.
(') Kontrola pri odpremi za izvoz mora ugotoviti:
a) da ustreza kakovost sadja in sadnih izdelkov pogojem te uredbe;
b) da so zavoji (omoti) sposobni za prevoz in da ustrezajo pogojem te uredbe in predpisom ministra za trgovino in industrijo.
(2)	Če ustrezajo pregledano sadje in sadni izdelki pogojem te uredbe, opremijo kontrolni organi blago s potrdilom o kakovosti. Če sadje ne ustreza predpisom te uredbe, odrečejo kontrolni organi potrdilo.
(s) Vsebino in obliko potrdila o kakovosti kakor tudi način izdaje predpiše minister za trgovino in industrijo na predlog strokovnega odbora.
Člen 44.
(') Kontrolni in revizijski organi so dolžni obvestili zavod za pospeševanje zunanjo trgovine (odsek za sadje in povrtnino) o vsakem primeru kršitve te uredbe.
(2) Če je ob kršitvi te uredbe storjeno tudi kaznivo dejanje, ki se kaznuje po kazenskem zakoniku, so kontrolni in revizijski organi dolžni, o tem takoj podati prijavo pristojnemu oblastvu.
Člen 45.
(') Zoper odločbe kontrolnih organov smejo vložiti stranke v 3 dneh pritožbo na ministra za trgovino in industrijo. Minister za trgovino in industrijo odpošlje takoj revizorja, da reši spor po Členu 36. na kraju samem.
(2) Če revizor pritožbo zavrne, zadenejo stroški revizorjevega prihoda pritožitelja.
(3) Pritožba se vloži pismeno ali brzojavno. Dan priobčitve se šteje v rok iz odstavka 1. Če je poslednji dan roka za pritožbo nedelja ali državni praznik, se izteče rok naslednji delavnik.
Člen 46.
Vsi državni, samoupravni in občinski organi so dolžni, podpirati kontrolne in revizijske organe pri izvrševanju njih dolžnosti.
Člen 47.
(‘) Vsaka kršitev predpisov te uredbe kakor tudi predpisoy, izdanih na podstavi te uredbe, se kaznuje, če ni s to uredbo drugače odrejeno, po določbah zakona z dne 18. novembra 1929. o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz.
(2)	0 izrečeni kazni obvesti upravno oblastvo takoj zavod za pospeševanje zunanje trgovine.
Člen 48.
(‘) Zavod za pospeševanje zunanje trgovine (odsek za sadje in povrtnino) izbriše po odločbi ministra za trgovino in industrijo za tekočo in za prihodnjo izvozno sezono iz registra osebe, ki so bile že trikrat kaznovane zaradi kršitve te uredbe.
(2)	Izbris iz registra ima za posledico, da se razveljavi pooblastilo iz člena 31., o čemer je obvestiti kontrolne organe.
'	Člen	49.
Vse denarne kazni, ki se izrekajo po tej uredbi, pošljejo upravna oblastva zavodu za pospeševanje zunanje trgovine in služijo za pokritje stroškov za kontrolo proizvodov, namenjenih za izvoz, in za pospeševanje sadjarstva.
Končne določbe.
Člen 50.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za kmetijstvo na predlog strokovnega odbora pravilnik o izvozu suhih ja' bolk in suhih hrušk.
Člen 51.
Minister za trgovino in industrijo sme na predlog strokovnega odbora po potrebah izvoza spreminjati tipe> obmere in težo zavojev kakor tudi način vkladanja iu natovarjanja sadja in sadnih Izdelkov v vagone, ki ji'1 omenja ta uredba. Minister izda predpise o kakovost’ in vkladanju sadja, ki ni omenjeno v členu 1. le uredbe*
Clen 52.
Z dnem razglasitve te uredbe v »Službenih novinah« prenehajo veljati:
1. vse določbe zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz,1 ki nasprotujejo predpisom te Uredbe, Če se nanašajo na proizvode iz člena 1. te uredbe;
2. pravilnik o trgovini s suhimi Češpljami in slivovo čežano (pekmezom) II št. 18.501/S' z dne 3. junija 1931.2 rn pravilnik o kontroli presnega sadja, namenjenega za izvoz, II št. 18.501/S z dne 3. junija 1931.* Predpisi in že izdana navodila o vkladanju sadja kakor tudi že izdana potrdila za izvoz sadja ostanejo v veljavi do dne
1.	junija 1939.
Clen 53.
Za pravilnike, naredbe, navodila in predpise, ki se izdajo na podstavi te uredbe, ne velja § 8. zakona o kontroli kmetijskih pridelkov, namenjen ih za izvoz.
Clen 54.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Bčogradu dne 1. julija 1938.; M. s. št. 661.
Predsednik ministrskega sveta
in minister za zunanje posle dr. M. 51. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
rm • trn
410.
Nova kraja: Mali Okič in Veliki vrh.*
Minister za notranje posle je z odločbo od 11. avgusta 1938., 111. št. 25.233, na podstavi 1?1. 1. zakona o ime-Uih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami °d 18. februarja 1930.**
odločil,
da se onemu delu vasi Veliki Okič v ptujskem okraju, ki je bil z uredbo IV. št. 2759 od 10. aprila (prav: ju-uija) 1936.*** izločen iz občine Leskovec in priključen °bčini Sv. Barbara v Halozah v istem okraju, kot novemu kraju da ime Mali Okič, in da se onemu delu vasi belski vrh, ki je bil z isto uredbo izločen iz občine Zavrč v ptujskem okraju in priključen občini Sv. Barbara v Halozah v istem okraju, da kot novemu kraju inie Veliki vrh.
Iz pisarne upravnega oddelka ministrstva za notra-uje posle v Beogradu dne 11. avgusta 1938., III. št. 25.233.
1 »Uradni list« št. 56/15 iz 1. 1929./30.
2 »Službeni list« št. 350/54 iz 1.1931.
3 »Službeni list« št. 298/47 iz 1.1931.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 17- avgusta 1938., št. 185.
** »Uradni list« št. 205/45 iz 1. 1929./30.
. *** »Službeni list« št. 370/51 oz. (popravek) št. 702/87 14 L 1936,
411.
Popravek.
V »Službenih novinah« z dne 13. avgusta 1938., št. 182/LVIII/469, je objavljen popravek k uredbi o odlogu (gl. »Službeni list« št. 374/61 iz 1. 1938.), po katerem se mora okrnjeni konec odst. (*) čl. 15. uredbe glasiti:
»... denarnih zavodov oziroma revizijskih zvez.«
(Iz pisarne ministrstva za trgovino in industrijo v. Beogradu dne 10. avgusta 1938., št. 1257.)
Banove uredbe.
412.
Spremembe
v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. avgusta 1938., I. št. 4367/2, je bil Fiat r a v e c Fridolin, upravno-pisarniški uradnik IX. skupine pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, premeščen na lastno prošnjo k sreskemu načelstvu v Mariboru-levi breg.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. avgusta 1938., I. št. 9290/1, je bil Godnik Marcel, dnevničar-zvaničnik pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, postavljen za upravno-pisarni-škega pripravnika X. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 11. avgusta 1938., I. št. 1663/2, je bil postavljen Prettner Franc za upravno-pisarniškega uradniškega pripravnika pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 11. avgusta 1938., I. št. 1238/2, je bil postavljen Prinčič Milan, dnevničar-zva-ničnik pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, za upravno-pisarniškega uradniškega pripravnika na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. avgusta 1938., 1. št. 6204/C, je bil na podstavi §,104/16 zakona o uradnikih odpuščen iz državne službe Bregar Franc, policijski stražnik pripravnik III. skupine zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. avgusta 1938., I. št. 6210/4, je bil na osnovi § 104/16 zakona o uradnikih odpuščen iz drž. službe Lesjak Franc, polic, stražnlk-pripravnik III. skupine zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. avgusta 1938., I. št. 2967/7, je bil na pod-
stavi § 104/3 zakona o uradnikih upokojen Mrak Peter, služitelj I. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Dravogradu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovino z dne 8. avgusta 1938., I. st. 3054/6, je bil na podstavi § 104/7 zakona o uradnikih upokojen Rojic Angel, služitelj I. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. avgusta 1938., I. št. 7865/1, je bil postavljen dr. A n k e r s t Erik, volonter banovinske bolnišnice v Mariboru, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Mariboru.
Ž odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 2. avgusta 1938., I. št. 4751/4, je 'bil postavljen Goršič Ivan za banovinskega upravnega uradnika Vlil. položajne skupine pri upravi banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. avgusta 1938., I. št. 9375/1, ije bil premeščen po službeni potrebi Granda Mihael, banovinski računski kontrolor VII. položajne skupine pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani, v dosedanji položajni skupini in lastnosti v banovinsko bolnišnico v Slovenjem Gradcu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dno 6. avgusta 1938., I. št. 7788/1, je bila postavljena dr. K n a f 1 i 8 Janja, zdravnik-volonter banovinske bolnišnice v Mariboru, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. avgusta 1938., I. št. 9384/1, ije bilp premeščena po službeni potrebi Petriček Viljemi n a , banovinska arhivska uradnica X. položajne skupine banovinske bolnišnice v Celju, v isti lastnosti in položajni skupini k sreskemu načelstvu v Celju. ,
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. avgusta 1938., I. št. 7792/1, je bil postavljen dr. Potrč Otmar, volonter banovinske bolnišnice v Mariboru, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski bolnišnici v Mariboru.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 16. avgusta 1938., I. št. 6796/2, je bila premeščena na prošnjo Selan Stanislava, banovinska uradniška pripravnica po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih pri banovinski bolnišnici v Slovenjem Gradcu, v isti lastnosti h kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 10. avgusta 1938., I. št. 6803/1, je bila premeščena na prošnjo Volčič Ana, banovinski uradniški pripravnik zvaničnik X. položajne skupine zdravstvenega doma v Tržiču, v isti lastnosti v zdrav-^ stveni dom v Murski Soboti.
413.
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 136 z dne 21. junija 1938.
Z odločbo ministra za notranje zadeve z dne 18. maja
1938., 111. štev. 17.861, je bil premeščen po službeni potrebi dr. Makar Franc, pristav Vlil. položajne skupine sreskega načelstva v Krškem, k sreskemu načelstvu v Križevcih.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne
30.	aprila 1938. so bile postavljene za pomožne manipulantke X. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Križevci: Gradišer Zora; pošte, telegrafa in telefona Št. Vid nad Ljubljano: Gorišek Vida; pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1: S'o t el š ek Albina; poštnega ravnateljstva v Ljubljani: Pavlin Marija, pisarniški zvaničnik II. položajne skupine; za pomožnega manipulanta X. položajne skupine z 2. periodnim poviškom pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 6: V e 1 e p i č M a r i j a , p. t. t. zvaničnik II. položajne skupine z drugim periodnim poviškom istotam.
Številka 137 z dne 22. junija 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. maja
1938., štev. 13.087, je napredoval za ravnatelja III. položajne skupine 2. stopnje gozdnega ravnateljstva v Ljubljani inž. Božič Cvetko, ravnatelj IV, položajne skupine 1. stopnje s 1. periodnim poviškom istega ravnateljstva.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. maja 1938. je bil razveljavljen ukaz z dne 5. februarja 1936., O. n. štev. 9125, kolikor se nanaša na upokojitev Lukežiča Gustava, učitelja V. položajne skupine v Čatežu, in odločeno, da se Lukežič Gustav upokoji na osnovi §§ 104., točka 3., in 105., odst. 2., zakona o uradnikih kot učitelj V. položajne skupine v Čatežu z dnem 5. februarja 1936.
Številka 138 z dnem 23. junija 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dno 26. maja 1938. sta bila premeščena po službeni potrebi: R a -bič Alojzij, učitelj VI. položajne skupine osnovne šole na Jesenicah, na osnovno šolo v Koroški Beli, in Rabič Berta, učiteljica VII. položajne skupine s prvim pefiodnim poviškom ljudske šole na Jesenicah, na ljudsko šolo v Koroški Beli.
Z odločbo ministra za [Krsto, telegraf in telefon z dne 9. junija 1938. so bili premeščeni v isti lastnosti: k poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani: Zemljič Frančiška, prometnik Vlil. položajne skupine, pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1, po službeni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Jesenice: Lakota Josipi n a, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Mojstrana; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1: V i š n a r Pavla, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Jesenice in Višnar Janko, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Jesenice, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 6: Šmuc Iva-n a, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte,
I telegrafa in telefona Ljubljana 1.
Izdaja kraljevska banska uprava dravBke banovine; njen predstavnik in urednik: Poliar Robert v Ljubljani, j liska in zalaga tiskarna Merkur d. d, S Ljubljani; njen predstavnik; Qtuiar Milialek y Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 67. kosu IX. letnika z dne 20. avgusta 1038.
Razglasi kraljevske banske uprave
firadba poslopja Zavoda za strojništvo univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani
.V. No 6336/8.	2374—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 11. avgusta 1938., M. G. št. 32.831, za oddajo gradbenih del za zgradbo zavoda za strojništvo tehniške fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. septembra 1038. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 33 tehn. oddelka kraljevske banske ske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna za skupine del, ki znašajo:
1. za težaška, zidarska in betonska dela din 1,028.363"75;
2. za betonska in železobetonska dela din 1,447.295'93;
3. tesarska dela din HO.051'96;
4. krovska dela din 7.037'80;
5. kleparska dela din 134.943’90; skupaj: din 2,727.693'32.
Predpisana kavcija znaša za naše državljane za vsa dela skupaj 187.000"— din, za posamezne vrste del pa:
1. za težaška, zidarska in betonska dela din 102.000’—;
2. za betonska in železobetonska dela din 123.000"—;
3. tesarska dela din 12.000"—;
4. krovska dela din 800"—;
5. kleparska dela din 14.000"—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se
dobivajo proti plačilu takse po tarif. Post. 260. a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi štev. 13 tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti in Pooblastili o sposobnosti za pripustitev b licitaciji in o upravičenosti izvrševanja obrta po predpisih obrtnega zakona morajo biti predložene na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Ponudbe morajo biti kolkovane z državnimi kolki po tar. post. 25. zakona o ■aksah, in sicer pri ponudbi za vsa dela v skupnem znesku za din 500"—; pri Ponudbah za posamezne vrste del so te akse sledeče:
!• za težaška, zidarska in betonska deja din 400"—;
2. za betonska in železobetonska dela din 400"—;
3. za tesarska dela din 200"—;
'J*, za krovska dela din 50"—;
”■ za kleparska dela din 200'—. tap.^nndbe morajo biti predložene lici-
Cljski komisiji v zapečatenem ovoju.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 17. avgusta 1938.
*
VIII. No. 4749/1.	2351—2—2
Razglas.
Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani so zaprosile za obrtno odobritev in gradbeno dovolitev, da smejo od obstoječega daljnovoda Jesenice—Rateče zgraditi približno 250 m dolg priključni vod 10.000 V napetosti do transformatorske postaje ob državni cesti blizu potoka Belca. Transformator bo imel zmogljivosti 10 k V A. Od tod se zgradi krajevno omrežje za vasi Belce in Pod-kuže.
Zato se na osnovi §§ 109., 110. in 122. ob. z., §§ 9. in 90. zakona z dne 25. oktobra 1875., kranj. dež. zak. št. 26, § 1. zakona z dne 5. decembra 1931. (Sl.
I. št. 616/81) odrejata
komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane gradnje
na četrtek dne 25. avgusta 1938. s sestankom komisije ob 14.30 uri pri kolodvoru v Dovjem.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kraljevski banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri sreskem načelstvu v Radovljici. Obenem se interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno 22. avgusta 1938. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov.
V Ljubljani dne 11. avgusta 1938.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
•j.
V. No. 358/44.	2319-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje za dobavo in montažo kurišč za parni kotel v obči državni bolnici v Ljubljani
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. avgusta 1938. ob 11. uri dop.
v sobi št. 4 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Stari trg 34/1.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna 157.500 dinarjev.
Predpisana kavcija znaša din 16.000"— za naše in din 32.000'— za tuje državljane.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti povračilu napravnih stroškov
med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani (št. 13.).
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka, Ljubljana, Gledališka ul. 8.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
.V Ljubljani dne 10. avgusta 1938.
*
V. No. 6243/21.	2314-3-3
Preklic razglasa.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani
preklicuje
na podstavi naročila ministrstva za gradbe od 2. avgusta 1938., M. G. št. 30.841 z razglasi v »Službenih no-vinah« št. 171 od 1. avgusta 1938., št. 172 od 2. avgusta 1938. in št. 173 od 3. avgusta 1938. na dan 16. avgusta 1938. razpisano II. javno pismeno ponudbeno licitacijo za prevzem in izvršitev gradbenih del pri gradnji stanovanjske hiše Poštne hranilnice v Ljubljani z opozorilom na istočasni vnovični razpis te licitacijo
na dan 29. avgusta 1938.,
ki je hkrati objavljena v »Službenih no-vinah« in v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. avgusta 1938.
*
V.	No. 6243/21.	2315	-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji stanovanjske hiše Poštne hranilnice v Ljubljani
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. avgusta 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tarif, post. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kralj, banske uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkili (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 3,692.755'08 (tri milijone šest sto devetdeset dva lisoč sedem slo petdeset pet dinarjev 08 00).
Podrobnosti razpisa so razvidne fz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 9. avgusta 1938.
y. No. 6156/13.	2271-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oila-jo gradbenih del za gradnjo železobe-tonskega mostu preko Brestrnica v Raj-henburgu v km 29*00 banov, ceste If/18t)
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. avgusta 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehn. odd. kr. banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/11. št. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 422.014-01.
Predpisana kavciija znaša din 43.000'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 5. avgusta 1938.
»j;
.V No. 87/92.	2283-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo desne vodilne zgradbe na Muri pod Ceršaško tovarno prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 1. septembra 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami istotam, in pri Murski sekciji v Gornji Radgoni.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 115.717'16.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 8. avgusta 1938.
*
II. št. 9006/2.	2240-3-2
Razglas.
Čater Ivo, industrialec v Celju, namerava zgraditi na Hudinji vodno napravo za pogon elektrngeneratorja. Električna energija je namenjena za pogon strojev v njegovi tovarni mila v Sp. Hudinji.
Naprava je projektirana na desnem bregu Hudinje na pare. št. 896 k. o. Sp. II in ja. Jez vodne naprave bo oddaljen 285 m od izliva Hudinje v Voglajno ter bo ležal med parcelama (desno) št. 896/1 k. o. Sp. Hudinja in (levo) št. 395/1 k. o. Trnovlje. Zajezitev vode Hudinje je nameravana od jezu navzgor do parcel (desno) št. 318 k. o. Trnovlje in levo) št. 301 k. o. Trnovlje.
Na obeh bregovih Hudinje je projektirano -višanje obrežnih nasipov na sledečih parcelah:
št. 393, 392, 387, 365 in 322/2 k. o. Trnovlje ter št. 893/2, 890, 885/3, 885/4, 885/2, '343, 9, 344, 345/1 in 295 k. o. Sp. Hudinja.
Pri vodni napravi se namerava pre-ložiti občinska cesta.
Cater Ivo je ob predložitvi potrebnih načrtov zaprosil za ,-odelitev dovolitve za nameravano gradnjo in za razlastitev za zvišanje nasipov upoštevnih zemljišč.
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi določb § 17. zakona o izkoriščanj vodnih sil (»Službeni list« št. 333 52/1931) v smislu določb §§ 11., 33„ 37. in 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem zn 9. in 10. septembra 1938. s sestankom komisije dne 9. septembra ob 8. uri pri projektiranem jezu.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno 1. septembra 1938.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolilitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljavnih zakonskih predpisih, kar zahtevajo javne koristi.
Istotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek 11., v Ljubljani do 5. septembra 1938. ali vodji razprave do pričetka razprave.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. avgusta 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
III R 914/34-8.	2365
Razglas.
Skrabar Viktor, javni notar v Ormožu, je dne 12. julija 1938. umrl. V smislu § 19. zak. o javnih notarjih se pozivajo vsi, ki imajo na njegovi notarski kavciji zastavno pravico ali vobče pravico do poravnave iz kavcije, da v roku dveh mesecev prijavijo svoje zahtevke. Po preteku tega roka bo sodišče sicer ne glede na njihove zahtevke izreklo, da je položena imovina prenehala služiti za kavcijo.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 11. avgusta 1938.
Og 49/38-2.	2386
Amortizacija.
Na prošnjo Jagra Leopolda, nared, vod. I. klase 40. p. p. v Ljubljani, Resljeva cesta 18/1. se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter »e njih
imetnik pozi vije, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v Službenem listu : svoje pravice, sicer bi se po preteku lega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani št. 3069 z vlogo din 1.291 94, glaseča se na ime: Boris Jager. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 12. avgusta 1938.
Gg 56/38—3.	2387
Amortizacija.
Na prošnjo Markiča Pelrn, posestnika iz Strahinje pri Kranju, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki so mu bili baje ukradeni, ter se njih imetnik pozi vi jt*, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Hranilnice in posojilnice v Kranju št. 28 z vlogo 15,925 din, glaseča se na ime: Markič Peter. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 12. avgusta 1938.
»k
S 43/38.	2359
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z une 5. avgusta 1938., opr. št. III R 292/38 2, je bil Oman Jože, prej stanujoč v Podkorenu 15, sedaj v bolnici za duševne bolezni v Ljubljani, zaradi umobolnosti popolnoma preklican.
Za skrbnika je postavljena Oman Iledena iz Podkorena št. 10.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. L, dne 13. avgusta 1938.
-k
I 44/38-17.	2169
Dražbeni oklic.
Dne 22. s e p t e m ti r a 1938. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin [hiša št. 26 z gospodarskim poslopjem, vrtom, njivo, stavbišče s kletjo in zemljiščem (vinogradom)] zemljiška knjiga lirežice vi. št. 210, zemljiška knjiga Stari grad vi. št. 129.
Cenilna vrednost: din 282.925'—.
Vrednost pritekline: din 0.113M0.
Najmanjši ponudek: din 146.922'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah
dne 24. junija 1938.
I 298/38—9.	‘	2370
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1938. ob d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 22 dražba nepremičnin zemljišč8
knjiga k. o. Beltinci vi. .štev. 689 B l/a, 4/a, b pare. štev. 3/2 stavbišče, pare. štev. 4/2 stavbišče, pare. štev. 5/2 stavbišče in vrt, sedaj dejansko vse tri parcele združene ter predstavljajo stavbišee z vrtom in sadovnjakom ter dvoriščem s stanovanjsko hišo št. 11, trgovinskim lokalom, skladiščem in gospodarskim poslopjem.
Cenilna vrednost: din 279.555’—.
Najmanjši ponudek: din 139.777’30.
Varščina: din 27.955'50.
Pravice ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražheni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi
dne 13. avgusta 1938.
1 196/38-8.	2153
Dražbeni oklic.
D n e 22. septembra 1938. ob d e s c I i h 1k> pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hrastje-Mota vi. št. 171, zemljiška knjiga Hihtarovci vi. št. 139.
Cenilna vrednost: din 24.206'2Q,
Vrednost pritekline: din 7.580'—.
Najmanjši ponudek: din 20.964'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v (»uniji Radgoni, odd. II.,
dne 15. julija 1938.
1 94/38-8.	2152
Dražbeni oklic.
Dne 22. septembra 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču J’ sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lutverci vi. St. 4, zemljiška knjiga Segovcj vi. št. 83.
Cenilna vrednost: din 78.014‘50.
Najmanjši ponudek: din 52.009'06.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, s<cer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnin v škodo zdražitelja, k' je ravnal v dobri veri.
drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega s«dišča
Okrajno sodišče v («uruji Radgoni, odd. II.,
dne 15. julija 1938.
I 66/38—6.	2202
Dražbeni oklic.
^ Dne ,20, septembra 1998. d o p o 1-
11 e ob devetih bo pri podpisanem
sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stojanski vrh vi. št. 540.
Cenilna vrednost: din 2908'—.
Najmanjši ponudek: din 1939’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici
dne 22. julija 1938.
*>
I 565/38.	2172
Dražbeni oklic.
D n e 23. s e p t e m b r a 1938. dopoldne o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kranjska gora vi. št. 170.
Cenilna vrednost: din 86.394'54.
Vrednost pritekline: din 1.930'—.
Najmanjši ponudek: din 57.596'46.
Varščina: din 8.639'45.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Kranjska gora
dne 26. julija 1938.
1 256/38—6.	2378
Dražbeni oklic.
1) n e 14. s e p t e ui b r a 1938. o b osmih bo pri podpisanem sodišču soba št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 205 k. o. Ravno.
Cenilna vrednost: din 25.825'60.
Vrednost priteklin: din 430'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 17.217'10.
Varščina; din 2.582‘56.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. 111.,
dne 27. julija 1938.
&
1 263/38-8.	2379
Dražbeni oklic.
D n e 14. septembra 1938. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 497 k. o. Veliko Mraševo.
Cenilna vrednost: din 12.615'—.
Najmanjši ponudek: din 8.410'—.
Varščina: din 1.261'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. III,,
dne 18. julija 1938.
•j;
Va I 909/35—70.	2193
Dražbeni oklic.
D n e 21. septembra 1938. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Petra predmestje
II.	del vi. št. 136.
Cenilna vrednost: din 158.05275.
Najmanjši ponudek: din 79.026'50.
Varščina: din 15.810 v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.a,
dne 19. julija 1938.
Va I 3099/35-48.	22S8
Dražbeni oklic.
l)ne 28. s e p t e m b r a 1938. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 ponovna dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Stranska vas vi. št. 131.
Cenilna vrednost: din 4542'—.
Najmanjši ponudek: din 2271'—.
Varščina: din 455'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va,,
dne 30. julija 1938.
1 269/37.	2128
Dražbeni oklic.
Dne 26. s e p t e m b r a 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin (hiša št. 7 v Praprotnem brdu z gospodarskimi poslopji m zemljiškimi parcelami) zemljiška knjiga Rovte vi. št. 29.
Cenilna vrednost: din 144.304*80.
Vrednost pritekline: din 4325'—.
Najmanjši ponudek: din 96.203 20.
Varščina: din 14.430'48, t. j. deseti del cenilne vrednosti, ki je plačljiva v gotovini ali vrednostnih papirjih ali vložnih knjižicah.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
Lenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Logatcu dne 19. julija 1938.
*
I 434/37—20.	2227
Dražbeni oklic.
Dne 22. septembra 1938. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Semič vi. št. 1199 in 1163, k. o. Pribišje vi. št. 220.
Cenilna vrednost: din 15.140'—.
Najmanjši ponudek: din 10.094'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 22. julija 1938.
*
I 215/38-8.	2296
, Dražbeni oklic.
Dne 23. septembra 1938. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba sledečih nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Telče vi. št. 5 in 736, zemljiška knjiga k. o. Dole vi. št. 276.
Cenilna vrednost: din 52.679'—.
Vrednost pritekline: din 3.185'—.
Najmanjši ponudek: din 35.119'32.
Vadij: din 5.267'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 9. avgusta 1938.
*
I 229/38-9.	2311
Dražbeni oklic.
Dne 27. septembra 1938. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Zagrad vi. št. 7 in
939.
Cenilna vrednost: din 23.619‘45.
Najmanjši ponudek: din 15.746’—.
Vadij: din 2362'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, Sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
.sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 10. avgusta 1938.
*
I 1637/37-25.	2267
Dražbeni oklic.
Dne 23. septembra 1938. o b osmih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin po posameznih vložkih: zemljiška knjiga Družinska vas vi. št. 569, zemljiška knjiga Bela cerkev vi. št. 1176.
Cenilna vrednost: din 83.066'—.
Najmanjši ponudek: din 42.040’95.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. Il.a,
dne 5. avgusta 1938.
*
I 394/38-10.	2310
Dražbeni oklic.
Dne 27. septembra 1938. ob osmih dopoldne bo pri podpisanem sodišču, soba št. 40, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Brusnice vi. št. 189, 465 in 1021.
Cenilna vrednost: din 86.974’10.
Najmanjši ponudek: din 57.982'75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	,
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. lin.,
dne 10. avgusta 1938.
$
I 1341/38-10.	2381
Dražbeni oklic.
Dne 21. septembra 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga davč. obč. Vel. Varnica vi. št. 57.
Cenilna vrednost: din 10.803’—.
Najmanjši ponudek: din 7.802'—.
Vadij znaša: din 1.081'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 10. avgusta 1938.
I 922/37-26.	2301
Dražbeni oklic.
Dne 28. septembra 1938. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Prebukovje vi. št. 26.
Cenilna vrednost: din 90.001'30.
Najmanjši ponudek: din 60.000'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe,
•er bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, odd. II.,
dne 3. avgusta 1938.
^5
I 76/38-7.	2261
Dražbeni oklic.
Dne 24. septembra 1938. dopoldne o b d e s e l i h bo na mestu samem v Zgornji Brezovici š,t. 12 dražoa nepremičnin hiš št. 11 in 12 ter 20 zemljiških in gozdnih parcel zemljiška knjiga Preserje vlož. št. 133 in Rakitna vloŽ. št. 614.
Cenilna vrednost: din 62.597'—.
Vrednost priteklin: din 850'—.
Najmanjši ponudek: din 41.698'—.
Vadij: din 6246 —.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 2. avgusta 1938.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe ih dodatki pri nastopnih zadrugah! 819.
Sedež: Nova vas na Blokah.
Dan vpisa: 21. junija 1938.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Novi vasi na Blokah, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo.
Na rednem obč. zboru dne 24. april* 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Zadruga ima namen, pospeševati 8°* spodarske koristi svojih zadružnikov* zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna de* narna sredstva z najemanjem kredita*
3. daje svojim zadružnikom kredite*
4. po potrebi posreduje za svoje &*' družniTre nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanjo njihovi11 proizvodov in zavarovanja.
Zadruga razglaša svoje priobčitve n* razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici.
vv Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi pred cerkvijo pri Fari in Sv. Trojici.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti Spravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se Pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po ®n član upravnega odbora in po en nameščenec, ki ga po predhodni odločbi skupščine pooblasti upravni odbor.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov.
Izbrišeta se člana načelstva: Zakrajšek Alojzij in Korošec Ivan, vpišejo pa se člani načelstva: Primožič Josip, posestnik iz Vel. Blok št. 41, Mazi Alojzij, krojač iz Vel. Blok št. 44, in Pavlič Stanko, posestnice sin iz Strmce št. 7.
Predsednik upravnega odbora je Lenarčič Stanko.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. junija 1938.
Zadr. VIII 40/18.
*
850.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 20. julija 1938.
Besedilo: Kreditna zadruga državnih nameščencev za srez Novo mesto, Črnomelj in Metliko, r. z. z o. z. v Novem mestu.
Izbrisal se je načelstveni Član Majnik Ivan, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Erjavec Tomaž, jetniški paznik ^ Novem mestu.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. I.,
dne 20. julija 1938.
Zadr. IV 70/5.
*
851.
Sedež: Prcpole.
Dan vpisa: 14. julija 1938.
Besedilo: Vnovčevalnica za prašiče na Bravskem polju v Prcpolah, registrova-"a zadruga z omejeno zavezo.
Na podlagi sklepov rednega občnega Zbora z dne 8. maja 1938. se izbrišejo ^dstopivši člani načelstva Kainpl Ivan, Kirbiš Andraž, Tolčič Jakob, Sagadin franc, Vogrinec Anton, Megličar Franc ju Šlamberger Miha, vpišejo pa se novo-lzvoljeni člani načelstva:
1.	Kotnik Anton, posestnik v Račah 90 (podnačelnik),
„ 2. Tomanič Mirko, posestnik v Dra-zencih 68,
, 3. Vogrinec Ivan, posestnik v Skor-bi 33,
4.	Klaneček Lovro, posestnik v Hajdini 20,
^Sagadin Jurij, posestnik v Prepo-
8- Cartl Franc, posestnik v Zg. Haj-dmi 33,
VaJ Fingušt Franc, posestnik v Orehovi
Bkrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 14. julija 1938.
Zadr. IV 90/12.
852.
Sedež: Prevalje.
Dan vpisa: 28. julija 1938.
Besedilo: Nabavljalna zadruga trgovcev Mežiške doline na Prevaljah, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 28. januarja 1938. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorja: Punzengruber Nino, trgovec v Črni, in
Peče Alojzij, trgovec v Črni.
Likvidacijska firma: Nabavljalna zadruga trgovcev Mežiške doline na Prevaljah v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorja podpisujeta likvidacijsko firmo kolektivno.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. julija 1938.
Zadr. V 27/10.
*
853.
Sedež: Ratcčc-Planica.
Dan vpisa: 27. julija 1938.
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Itatečah-Planica, registrova-na zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 26. junija 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje'za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. julija 1938.
Zadr. IX. 76/9.
*
854.
Sedež: Savlje.
Dan vpisa: 27. julija 1938.
Besedilo: Strojna zadruga v Savljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 8. maja 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato nabavlja kmetijske stroje za pogon in obdelavo ter jih posoja svojim zadružnikom ali jim s stroji opravija dela proti primerni odškodnini.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupšične, mora razglašati tudi s pismenimi obvestili članom.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora ih po en nameščenec, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine pooblasti upravni odbor.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 25. julija 1938.
Zadr. IV 192/60.
*
855.
Sedež: Selce.
Dan vpisa: 28. junija 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Selcih, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Leben Jožef, vpiše pa se član načelstva Šmid Matija, posestnika sin iz Selc št. 49.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. junija 1938.
Zadr. I 86/53.
*
856.
Sedež: Sorica.
Dan vpisa: 21. junija 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Sorici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Kemperle Valentin, vpiše pa se član načelstva Kemperle Janez, posestnik v Sp. Sorici št. 11.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. junija 1938.
Zadr. 111 52/54.
857.
Sedež: Slovenska Bistrica.
Dan vpisa: 21. julija 1938.
Besedilo: Vzajemno in posojilno društvo v Slovenski Bistrici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zaznamuje se odločba ministrstva za kmetijstvo z dne 30. marca 1938., št. 86.616/V—1937., s katero se je dovolil zadrugi^ odlog plačil za dobo šestih let. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. julija 1938.
Zadr. II 47/33.
*
858.
Sedež: Stari log.
Dan vpisa: 20. julija 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Starem logu r. z. z n. z.
Izbrisal se je načelstveni Član Krische Anton, vpisal pa novoizvoljeni Član načelstva Krisch Alojzij, župnik v Starem logu.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. I.,
dne 20. julija 1938.
Zadr. II 36/27.
$
859.
Sedež: Stari trg.
Dan vpisa: 28. junija 1938.
Besedilo: Kmetijska zadruga v Starenl trgu pri Ložu, registrovana zadruga | omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Hafner Jernej in Antončič Janez, vpišeta pa se člana načelstva:
Okoliš Franc, posestnik v Nadlesku št. 26, in
Kraševec Franc, posestnik v Starem trgu št. 23.
Okrožno kot tre:, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 24. junija 1938.
Zadr. I 63/100.
*
869.
Sedež: Sv. Barbara v Halozah.
Dan vpisa: 14. julija 1938.
Besedilo: Posojilnica pri Sv. Barbari v Halozah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zaznamuje se rešitev ministrstva za kmetijstvo z dne 12. maja 1938., št. 90.74/V/37, s katerim se zadrugi dovoljuje odlog plačil za dobo šestih let.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 14. julija 1938.
Zadr. 1 103/38.
*
861.
Sedež: Sv. Bolfcnk pri Središču.
Dan vpisa: 14. julija 1938.
Besedilo: Narodna hranilnica in posojilnica pri Sv. Bollenku pri Središču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zaznamuje se rešitev ministrstva za kmetijstvo z dne 19. 2. 1938., št. 6915/V, s katero se zadrugi dovoljuje odlog plačil za dobo šestih let.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 14. julija 1938.
Zadr. II 17/47.
*
862.
Sedež: Sv. IIj v Slov. gor.
Dan vpisa: ‘48. julija 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. liju v Slov. goricah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na podstavi sklepa rednega občnega zbora z dne 19. VI. 1938. se izbriše dosedanji član načelstva Bauman Ivan, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Grm Franc, posestnik v Cirknici. v Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 111., dne 28. julija 1938.
Zadr.' I 39/80.
*
863.
Sedež: Sv. Lenart v Slov. gor.
Dan vpisa: ‘28. julija 1938.
Besedilo: Posojilno društvo za župnijo Sv. Lenart v Slov. gor. in sosednje župnije Sv. Barbara, Sv. Jurij in Sv. Hupert, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
I. Zaznamuje se odločba ministrstva za kmetijstvo z dne 8. aprila 1938., št. 13.923/V, s katerim se dovoljuje zadrugi odlog plačil za dobo šestih let.
II. Na podstavi sklepa rednega občnega zbora z dne 26. junija 1938. se iz-.brišeta dosedanja člana načelstva Keuc Jožef in Senekovič Rudolf, vpišeta pa se novo izvoljena člana načelstva:
1. Breznik Vincenc, posestnik v Sp. Žerjavcih, in
2. Kramberger Franjo, posestnik v Radehovi.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 28. julija 1938.
Zadr. I 84/51.
*
861.
Sedež: Sv. Marko niže Ptuja.
Dan vpisa: 21. julija 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Marku niže Ptuja, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zaznamuje se odločba ministrstva za kmetijstvo z dne 30. marca 1938., št. 10.65‘2/V, s katero se zadrugi dovoljuje odlog plačil za dobo šestih let.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
Zadr. I 101/36.
*
865.
Sedež: St. Jernej.
Dan vpisa: 20. julija 1938.
Besedilo: Zadružna elektrarna r. z. z o. z. v Št. Jerneju.
Vpisala se je razdružba z likvidacijo. Zadružna tvrdka ima pristavek »v likvidaciji«.
Likvidatorji so Vide Franc, posestnik Zvabovo št. 1, Luzar Franc, posestnik, Dolenja Stara vas št. 12, in Jenškovič Jožef, gostilničar, Dobra vica 19, ki bodo podpisovali zadrugo.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi ali likvidatorjih.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 19. julija 1938.
Zadr. 111 49/12.
*
866.
Sedež: št. Jur pri Kranju.
Dan vpisa: 26. julija 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Št. Jurju pri Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbrišejo se člani pačelslva: Pirc Janez, Gašperlin Matija in Šiberl Janez, prav šlibern.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. julija 1938.
Zadr. il 103/25.
*
867.
Sedež: Šmartno ob Dreti.
Dan vpisa: 27. junija 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Šmartnem ob Dreti, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Dosedanja pravila se nadomestijo s pravili, sklenjenimi na občnem zboru dne 8. maja 1938. in se objavijo sledeče spremembe.
Predmet poslovanja je za naprej: Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite}
4.	po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčanje njihovih proizvodov in zavarovanja
Jamstvo je neomejeno.
Objave se vršijo z nabiljem v zadružni pisarni ali še na drug način. Vabil*1 na skupščine se razglašajo tudi z enkratnim oklicem pred župno cerkvijo-
Upravni odbor sestoji iz 6 članov.
Upravni odbor podpisuje za zadrugo na la način, da se pod napisano, natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpisujeta dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščat! tudi v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 27. junija 1938.
Zadr. III 80/25.
❖
868.
Sedež: Šmartno pri Kranju.
Dan vpisa: 28. junija 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Šmartno pri Kranju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Hafnar Janez, vpiše pa se član načelstva Šešek Ivan, kaplan v Šmartnu pri Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljul Ijani, odd. III., dne 24. junija 1938.
Zadr. III 273/60.
*
869.
Sedež: Trebnje.
Dan vpisa: 26. julija 1938.
Besedilo: Posojilnica r. z. z n. z. r Trebnjem.
Zaznami se, da je član upravnega odbora Tomšič Hubert hkrati tudi pooblaščeni uradnik te zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. L, due 26. julija 1938.
Zadr. I 29/27.
*
87(1.
Sedež: Zagorje ob Savi.
Dan vpisa: 21. junija 1938.
Besedilo: Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Kleinba* Alojzij, vpiše pa se član načelstva Bred Franc, rudniški uradnik iz Sela St. 2l>
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. UL, dne 18. junija 1938.
Zadr. 111 211/62.
*
871.
Sedež: Zagorje ob Savi.
Dan vpisa: 28. junija 1938.
Besedilo: Splošna gospodarska zadruga »Delavski dom« v Zagorju ob Savn registrovana zadruga z omejeno zavezo-
Izbriše se član načelstva Ule Anh’"’ vpiše pa se član načelstva Rus Hinku, rud. strojnik v Toplicah št. 2.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljaub odd. III., dne 24. junija 1938.
Zadr. VII 218/21.
872.
Sedež: Zgornji Tuhinj.
Dan vpisa: 1. avgusta 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v 2g. Tuhinju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se elan načelstva Burnik Janez, vpiše pa se elan načelstva Stanonik Anton, župnik v Zg. Tuhinju St. ‘20. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 30. julija 1938.
Zadr. I 88/50.
$
873.
Sedež: Zreče.
. Dan vpisa: 2.1. junija 1938.
Besedilo: (»ospodarska zadruga v Zrečah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Dosedanja pravila se nadomestijo s Plavili, sklenjenimi na občnem /.boru One ‘29. maja 1938. iu se objavijo sledeče s|iremembe:
Predmet poslovanja je za naprej:
1.	Nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine 'n obrtne izdelke vsake vrste ali jim habavo posredovati.
‘2. Vnovčevati pridelke ali izdelke Svojih zadružnikov v nepredelanem ali Predelanem stanju.
3.	Nabavljati si za dosego tega name-11 ii potrebne stavbe in inventar.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi ponovnimi deleži in še z enkratnim zne-skom vpisanih deležev.
Objave se vršijo z nabitjem v zadružni pisarni, po potrebi še na drug način, 'ubila na skupščine se objavijo poleg I Sta še v Narodnem gospodarju v •inbljani.
Dpravni odbor sestoji iz 3 do 6 založnikov.
j {‘lani upravnega odbora so: 1. Bezjak °žeF, župnik v Zrečah 5, ‘2. Lamut Ivan, P°sestnik, Loška gora 14, 3. Orož Jožef, Posestnik, Kadana vas 5.
Upravni odbor zastopa zadrugo. Upravni odbor podpisuje za zadrugo ? ta način, da se |iod napisano, natis-Jeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo Podpišeta dva člana upravnega odbora, katerih sme enega nadomeščati tudi 'o pooblaščeni uslužbenec zadruge, 'zbrišeta se dosedanja člana načel-Vft: 1. Orož Sebastjan, ‘2. Kvac Ivan. Okrožno sodišče v Celju, dne 21. junija 1938.
Zadr. IV 50/23.
‘Vil
oazglasi raznih uradov in oblastev
No. 44.761/38.	2376
Razglas.
IV. žrebanju obligacij 6%nega obli-Ijai, c "a	mrstiK*	oljfine	ljub-
žOhiuv v ,l0,n‘l,al,|i vrednosti dinarjev "00*—. ki se je vršilo 16. avgustu su tiile izžrebane naslednje obli-
a •
Po din 10.000'— serija A štev. 15, 76, 82, 103, 172, ‘278, 392, 395, 425, 446, 582, 583, 653, 660, 701. 761, 792, 818, 879, 901, 945, 949, 1036, 1059, 1066, 1108, 1131, 1141, 1143, 1172, 1222, 1237, 1267, 1273, 1296 Po din 5000'— serija B štev. 34, 48, 49, 66, 146, 149, 215, 259, 413, 591.
Po din 1000'— serija C štev. 88, 48, 96, 143, 296, 410, 429, 463, 488, 511, 573, 615, 617, 632, 633, 643, 688, 737, 738, 769, 825, 830, 845, 851, 859, 912, 958, 963, 1011, 1040. 1167, 1184, 1384, 1451, 1477, 1553, 1572, 1580, 1739, 1776, 1840, 1880, 1890, 1905, 1948, 1978, 1999.
Izžrebane obligacije so plačljive dne 15. februarja 1939. pri mestni blagajni v Ljubljani.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 18. avgusta 1938.
Predsednik: dr. J. Adlešič s. r.
Štev. 29.346 38.
*
Oklic.
2385-2-1
Na pritožbo sosedov, da dim in saje iz dimnikov Kavčiča Jakoba in tovarne Šumi & Hribar močno motijo okoliške prebivalce, odreja mestno poglavarstvo na osnovi §§ 119., 108. in 109. obrt. zak. komisijsko obravnavo na dan 3. septembra 1938. ob 8.30 uri na mestu samem.
Interesenti se vabijo, da se razprave udeleže oziroma da vlože svoje ugovore pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani ali pismeno ali ustno na samem razpravnem naroku.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 18. avgusta 1938.
•J;
Št. 10.486/4.	2380
Razglas.
(iospod Audolšek Anton iz Boštanja št. 11, občina Boštauj, je zaprosil za izdajo gradbene dovolitve za zgradbo mesnice in klavnice na parceli št. 410 k. o.
Boštanj in zgradbo mesnice na parceli št. 213/1 k. o. Boštanj.
Na podstavi § 105. in naslednjih zakona o obrtih in ustreznih določil stavbnega reda za bivšo Kranjsko se razpisujeta komisijski ogled in razprava na mestu samem za ponedeljek dne 29. avgusta 1938, o 'A 12. uri.
K ogledu in razpravi se vabijo vsi sosedi in drugi interesenti in se pozivajo, da navedejo svoje pomisleke ali ugovore proti nameravani napravi najkasneje takrat, ako tega niso storili že prej pismeno, ker se poznejši ugovori ne Ivodo upoštevali ter se bo dovolila izvršitev naprave, če se ne bodo pojavili pomisleki javnega značaja.
Sresko načelstvo v Krškem dne 18. avgusta 1938.
No. 19.245/1.
*
Razglas.
2375
Štruklju Stanku, sinu pok. Franca in Terezije, roj. Mulec, rim. kat. vere, roj. dne 12. septembra 1011., stanujočemu
na Igu, delavcu — strojarskemu pomočniku, je bila s sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani izrečena prepoved zahajanja v krčmo za dobo dveh let. Prepoved je stopila v veljavo dne 14. maja 1938. in se konča dne 14. maja 1940.
To se razglaša v smislu določb § 52. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Ur. list 125/27 iz 1. 1930) z opozorilom na določbe § 268. kazenskega zakonika, po katerem se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5.000'— din, kdor postreže z alkoholnimi pijačami osehi, kateri je izrečena prepoved zahajanja v krčme.
Sresko načelstvo v Ljubljani dne 5. avgusta 1938.
Sreski načelnik:
Maršič s. r.
T. No. 924/561—1938.	2340-3—2
Razglas o licitaciji.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Mariboru razpisuje za gradnjo sodobnega cestišča od malih kock na drž. cesti št. 50 od km 138*040—141'763 (Maribor—Pesnica)
L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 12. septembra 1938. ob 11. uri
v prostorih tehničnega razdelka v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroš. kov med uradnimi urami pri tem razdelku.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: din 4,538.243'40.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka iu tehničnih razdelkov.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v .Mariboru
dne 12. avgusta 1938.
Št. 2253.
*
2369
Razpis.
Občina Koroška Bela, okraj radovljiški, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tehničnega nadzornika, ki bo nadzoroval delo pri gradnji novega šolskega poslopja na Koroški Beli. Služba bo trajala nekako 5 ali več mesecev. Plača po dogovoru. Izobrazba oz. najnižja kvalifikacija srednja tehnična šoia z izpitom. Prosilci s potrebno prakso imajo prednost.
Pravilno kolkovane lastnoročno pisane prošnje, opremljene s potrebnimi listinami po čl. 7. iu 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti do 27. avgusta 1938. v občinski pisarni.
Uprava občine Koroška Bela
dne 17. avgusta 1938.
Štev. 1503.	2353
Razpis.
Občina Poljane, srez škofjeloški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika, S olska izobrazoa: najmanj 4
Stran 376.
Štev. 67.
razredi srednje ali njej enake strokovne šole z završnim izpitom. — Varščina dinarjev 5000'—.
Pravilno kolkovanc prošnje, opremljene z listinami po el. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani upravi.
Uprava občine Poljane dne 15. avgusta 1938.
Štev. 3284.
*
Razpis.
2389
Občina Radeče, srez krški, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 8 razredov srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8^ uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v teku
enega mcseea po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Kadeče
dne 18. avgusta 1938
Št. 1335/1938.	2357
Razpis.
Občina Veržej, srez ljutomerski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: najmanj 4 ali njej enake strokovne šole z zaključnim izpitom oziroma dekret o spregledani kvalifikaciji. Kavcija 2009'— din. Praksa v občinski upravni službi tri leta.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7 in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v teku enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini. Občina Veržej dne 13. avgusta 1938.
jj;
Br. 14.389.	2368-3-1
Razpis licitacije.
Državna hipotekarna banka, glavna filiala v Ljubljani, razpisuje za oddajo gradbenih del pri popravi njenega poslopja na Tyrševi cesti štev. 4 in Frančiškanski ulici št. 10 v Ljubljani 11. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
31.	avgusta 1938. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 8 v I. nadstropju Državne hipotekarno banke — glavne filiale v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 10,
Ponudbe naj se glase na enotne cene, vpisane na uradni proračun tudi z besedami, in sicer za sledeča dela: 1. za instalacijo centralne kurjave v stanovanju upravnika, 2. za poprave streh in
3.	za delne poprave poslopij vštevši prenovitev fasade.
Predpisana kavcija znaša 10% od ponudbene vsote, zaokrožene navzgor na tisočake in se polaga pri blagajni Državne hipotekarne banke — glavne filiale v Ljubljani.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stro-
škov med uradnimi urami v pisarni knjigovodstva v I. nadstropju Državne hipotekarne banke — glavne filiale v Ljubljani. Prošnje za prodajo licitacijskih pripomočkov se morajo kolkovati z državnimi kolki po tarifni postavki št. 260. a taksnega zakona.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski v likvidaturi glavne filiale.
Državna hipotekarna banka — glavna filiala v Ljubljani dne 17. avgusta 1938.
Razne objave
2388
Vabilo na 56. redni občni zbor Kmetske posoiilnice r. z. z o. z. na Vrhniki,
ki se ho vršil v torek dne 30. avgusta 1938. o poli petnajstih v zadružni pisarni na Vrhniki.
Dnevni red:
1. Poročilo ravnateljstva,
2. poročilo nadzorstva.
3. potrditev letnega računa,
4. sklepanje o razdelitvi dobička,
5. volitev ravnateljstva in nadzorstva,
6. slučajnosti.
Ce ob določeni uri ne bi bilo zastopanih dovolj članov, se bo vršil čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število zastopanih članov.
Ravnateljstvo.
❖
2366
Objava.
Ministrstvo za kmetijstvo je z odločbo z dne 1. julija 1938., štev. 86.614/V, na podstavi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug z dne 23. novembra 1934. dovolilo podpisani zadrugi:
1. odlog plačil za dobo šestih let, računajoč od 1. julija 4938. dalje,
2. obrestno mero za stare vloge je odredilo na 2% bruto, računajoč od 15. novembra 1937.
Kmečka posojilnica za župnijo Dobovo pri Brežicah, reg. zadr. z neomej. por.
2384-3-1
Poziv upnikom.
Zadruga »Hmeljarna I. jugoslovanski zavod za vkladanje in konserviranjc hmelja, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Žalcu« je stopila na svojem občnem zboru z dne 14. avgusta 1938. v likvidacijo in poziva vse svoje upnike, da prijavijo v roku treh mesecev, to je do 15. novembra t. 1., likvidatorjem zadruge svoje terjatve.
Za likvidatorja:
Senica Vilko, podjetnik, Žalec.
Razglas o licitaciji.
2360,
Odbor za gradnjo novega pokopališča v Kranju razpisuje za oddajo zidarskih del (naprava ograje)
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 14 dni na dan 1. septembra 1938. ob 11. uri dopoldne v prostorih občinske pisarne v Kranju. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe med uradnimi urami istolain.
Vsak ponudnik mora v uradni proračun staviti enotne cene.
Odbor za gradnjo novega pokopališča. V Kranju dne 16. avgusta 1938.
*
Objava.
2353
Tzgubil sem vozniško izkaznico št. 183 za voditev osebnih in tovornih avtomobilov, izdano dne 20. avgusta 1936., št. 16.703/2, od sreskega načelstva v Ljubljani in jo proglašam za neveljavno.
Gostinčar Rudolf s. r., Vevče 57.
*
Objava.
2371
Ukradena nam je bila evid. tablica osebnega avtomobila št. 2/863 in jo proglašamo za neveljavno.
Doctor & drug s. r. mar. meh. tkalnica, Maribor.
*
Objava.
2367
Izgubil sem šolsko odpustnico in jo proglašam za neveljavno.
Jordan Anton s. r> Gmajna 36 p. Raka.
*
2373
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico št. 7372 za kolo (ev. štev. tablice 81362) in j° proglašam za neveljavno.
Stale Viktor s. r.» Bistrica pri Tržiču.
*
2372
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi' cikel (evid. štev. tablice 55733), izda*1? od sreskega načelstva v Murski Sobot* ter jo proglašam za neveljavno.
Vukan Štefan s. *’■» Poznanovci.
*
2383
Objava.
Izgubila sem poselsko knjižico St- ' od 16. aprila 1934., izdano po občini Požela, in jo proglašam za neveljavno.
Zagoričnik Marija 9-. r,f Podvin pri Polzel*.
Izdaja kraljevska banaka uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur i Ljubljani, njen predstavnik: Q. Mihalek v Ljubljani.
i