PtoStnhn Plačana f foforM, Leto X, št. 180 Liubliand, nedelja 4 avgusta 1929 Cevia 2 O n UtmUMTM »122. >123, MH Ji23 ta »136. Md—ndrom omu «. TcMm fc. 440. _T«efc» jfr.Mt, BofcopM m h vračajo. • 0da4 p* hdMHft « M TelekM fc <133. 1133. IIU. 112«. «134. oddelek: UnhUaok Pr«twoot oiica 4 releto* k. M03 Podrulalci Maribor. Uekuadran «« It (3 reJetua fc 455 PedncMc* CeH«i Kooeoon «Aea fc & Telelo* fc 100 Bafaai pri pott 4d urvod« Lftrtrtjaaa fc. 11.442, Praha fctfe TLIflOi WIm Nr. IDS 241 Ljabljana, 3. avgusta. Pred dne-vf ▼ Sarajevu zaključena kongres zastopnikov češkoslovaških-jugosk)venskih lig iz naše kraljevine in bratske severne republike je pokazal lep napredek kleje, kateri so posvečene Mge v obeh državah. Kongres je lahko z zadoščenjem ugotovil, da rodi delo za medsebojno zbližanje m vzajemnost že lepe sadove, obenem pa je začrtal tudi konkretna pota, ki naj to delo pospešijo. Odkrito moramo priznati, da so se medsebojni stiki med Cehoslovaki in Jugoslovem, ki so biH v dobi svetovne vojne dosegli vrhunec, v teku zadnjih desetih let nekoliko zrahljali v obojestransko škodo. Vzrok temu bo iskati nedvomno v okoliščini, da je tako naša kraljevina, kakor češkoslovaška republika morala posvetiti vso svojo pozornost notranji konsolidaciji m urediti odnošajev z inozemstvom. V ta pravec so bile usmerjene tudi vse sile obeh držav, zato je nehote došlo do nekake odtujitve, tembolj ker ni bik) več skupnega sovražnika, ki je bil do leta 1918. oba naroda tako tesno združeval Čutila se je ta vrzel vedno m iskanje trdnega temelja za obnovo in poglobitev prejšnjih stikov je bilo gotovo glavni namen medsebojnih obiskov praških m beograjskih parlamentarcev. Tudi gospodarska pogajanja med obema državama so imela več ali manj ta značaj. Delo pa ni moglo prav v tek in tudi praktičnega uspeha niso rodili niti obiski parlamentarcev, niti gospodarska pogajanja, dasi ni manjkalo dobre volje na obeh straneh in dasi so bila obojestranska prizadevanja nad vse iskrena. Kakor izhaja iz resolucij HI. kongresa lig v Sarajevu, ki jih priobčujemo na drugem mestu, je kongres začrtal praktično pot m uspešen način za čim hitrejšo odstranitev zaprek, ki zavirajo živahnejše udejstvovainje v željanem pravcu. Kongres je v svojih resolucijah jasno formuliral bistvo teh zaprek in težav ter postavil problem na tisto bazo. ki je bila od nekdaj plodonosna in je jamčila za uspeh. Povdaril je potrebo predvsem kulturnih stikov, ki so bili poprej tako živahni rn ki so se btli ko-likortoliko zrahljali v poslednjih desetih letih. Mesto teritorijalnega koridorja, ki bi bil problematične koristi, si je sarajevski kongres postavil v svoj program ustanovitev kulturnega koridorja in z zadoščenjem lahko posmamemo iz njegovih resolucij, da so lige velik del pripravljalnega dela že izvršile. Resolucije ne vsebujejo samo akademičnih želja, kako naj se dela v bodoče, marveč dajejo širši javnosti tudi vpogled v svoje dosedanje pijonirsko delo. Iz njih izvemo, d? sta se po inicijatlvi lig pečali s problemom že prosvetni ministrstvi obeh držav in da je že gotova skupna kulturna deklaracija, ki bo dala gibanju potrebno sankcijo in obvezne pravne temelje. Iz celega kompleksa ▼ poštev prihajajočih vprašanj, tičočih se naših za-jedniških gospodarskih, političnih in narodnih vprašanj, je kongres vešče izluščil jedro problema, ko je naglasi!, da so kulturni stiki prvi pogoj za dobre odnošaje na vseh drugih poljih. Sama tradicija dosedanjih odnošajev sili k tej srečni soluciji problema, zato je kongres povdaril popolno reciprociteto vsakega študija, ki po prevratu ni imela veljave za velik del naše kraljevine. S tem korakom se bo lahko znova oživilo intimno sodelovanje naše in češkoslovaške akademične omladine, ki je v preteklih desetletjih obrodilo tako dobrodejen sad in doseglo svoj višek ravno v usodni uri obeh narodov, v borbi za osvobojenje izpod nemško-madžarske nadvlade. Roko v roki s tem spoznavanjem omladine se bodo stiki poglabljali s prirejanjem ekskurzij gledališč, umetniških razstav, kulturnih društev in s stiki med posamezniki, posebno še med glasniki javnega mnenja, med novinarji. Zveze bodo vzdrževale skupno glasilo, izdajale skupne publikacije, izmenjava zakonskih načrtov med obema ministrstvoma pravde pa naj vpliva na izenačenje zakonodaje. Jasno je, da gospodarske stike lahko utrdi v obojestranskem interesu le kolikor mogoče enotna ali vsaj paralelna zakonodaja v gospodarski panogi. V veliko zadovoljstvo nam je. da je t resolucijami in z izvršenim delom važno vprašanje tesnejšega zbližanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo krenilo na pot, ki so jo utrle naše prejšnje generacije in ki je prinesla toliko dobrega nam m Češkoslovaški. Ne smemo pozabiti, da so bili čehi naši nčite-ji v marsikaki panogi našega javnega življenja m da je naša omladina par desetletij dobivala med severnim bratskim narodom dragocene oobude za napredno m narodno-obrambno delo, ki se je zlasti pri Slovencih izkazalo kot edino možna forma v boju za narodov obstanek. Vse večjega pomena je kulturno sožitje obeh narodoy danes, ko ta niti pri nas niti na češkoslovaškem Bolgarski odgovor na amnesti jsko demaršo Uradni komunike o izročitvi in vsebini odgovora na na-^o noto zaradi amnestije vojnih krivcev Sofija, 3. avgusta, č. O izročitvi bolgarskega odgovora na noto jugoslo-venske vlade glede amnestije vojnih krivcev je danes bolgarsko zunanje ministrstvo izdalo naslednji komunike: »Sinoči je zunanje ministrstvo izročilo pooblaščenemu ministru kraljevine SHS odgovor na njegovo noto glede zakona o amnestiji. V odgovoru se po-vdarja. da se amnestija ne nanaša na noben zločin, ki bi imel značaj vidira-nih zločinov po čl. 113 do 120 neuilleske mirovne pogodbe in da zato amnestija ni v protislovju z določbami neuilleske pogodbe. Odgovor dalje izjavlja, da je edini namen zakona o amnestiji notrange pomirjenje države, kakor tudi. da ta zakon izvira iz suverene pravice bolgarske vlade, podvzemati ukrepe, ki niso v protislovju z njenimi mednarodnimi obveznostmi. Na koncu izraža odgovor obžalovanje, ker je bila bolgarski vladi izročena nota, ki ne more najti opravičila v postopanju bolgarske vlade in ni niti takega značaja, da bi doprinesla k zaželjenemu vzajemnemu po-mirjenju odnošajev.* Jugoslovenski poslanik Ljuba Nešič je odposlal danes dopoldne s kurirjem v Beograd odgovor bolgarske vlade na prvo noto jugoslovenske vlade. V svojem odgovoru povdarja bolgarska vlada tudi, da ni mogla ugotoviti, da bi bil general Žekov izdal povelje za justifi-kacijo Srbov v dolini Morave. Netočen komentar naše druge note Sofija. 3. avgusta, č »Zname« je poročalo: >K našim prejšnjim poročilom moremo dodati tudi naslednje: Na predvčerajšnjem sestanku z Burovom je jugoslovenski poslanik Nešič izjavil našemu zunanjemu ministru, da je treba noto beograjske vlade tolmačiti kot izrecno priznanje pirotskega protokola, čim sofijska vlada pristane na pogajanja o srbskih zahtevah.« Jugoslovensko poslaništvo je izdalo na to vest naslednji demanti: »Poslaništvo kraljevine SHS odločno demantira vest nekega današnjega lista, da je poslanik Nešič v razgovoru z zunanjim ministrom Burovom podal kakšno tolmačenje note svoje vlade o pirotskem protokolu, ker je nota sama po sebi dovolj jasna. Kako se je glasila jugoslovenska nota Uradna objava besedila naše demarše zaradi amnestije bolgarskih vojnih krivcev Beograd, 3. avgusta p. Centralni pres-biro je danes objavil besedilo naše note glede amnestije bolgarskih vojnih krivcev, ki je bila pred par dnevi izročena bolgarski vladi. Nota se glasi: »Z zakonom z dne 2. julija je bolgarska vlada amnestirala osebe, ki so bile na osnovi člena 118 neuilleske mirovne pogodbe obtožene s strani vlade kraljevine SHS kot izvršilci dejanj, nasprotujočih mednarodnim zakonom in vojnim običajem, in ki jih je bila bolgarska vlada dolžna izročiti v svrho sojenja kraljevini SHS. Upoštevajoč zagotovilo bolgarske vlade, da se bolgarski narod ne solidarizira s temi ljudmi, ki so zapovedovali in sami izvrševali zločine na ozmelju kraljevine SHS tn da jih bo bolgarska vlada izročila bolgarskim sodiščem, kraljevina SHS ni insistirala na njihovi izročitvi, marveč je pristala na to, da jim sodijo bolgarska sodišča. Želeč, da se žalostna preteklost izroči pozabljenju, je bila trdno nverjena, da tudi bolgarska vlada ne odobrava zločinov, ki kršijo mednarodno vojno pravo in običaje v civiliziranem svetu. Zato tudi ni podvzela nikakih korakov, da bi dobila jamstva, da bodo tri krivci, za katere so bili podani dokazi, da so res izvršili take zločine, dejansko kaznovani, marveč se je zadovoljila s tem, da je bolgarska vlada zares izročila vse obtožence sodišču in s tem dokazala, da ne odobrava tega, kar so počenjali, ter izrazila svoje načelo, da se zakon o mednarodnem vojnem pravu m principi človečnosti ne smejo nekaznovano kršiti niti v času vojne. Sedaj pa je bolgarska vlada storila korak, ki je oo mnenju vlade kraljevine SHS v direktnem nasprotju z obvezami, katere je bolgarska vlada prevzela v členih 118 do 120 neuilleske mirovne pogodbe. Ce bi šlo za navadne prestopke, za kakršne se vo- jujoče stranke medsebojno običajno obtožujejo in ki se dajo oprostiti in opravičiti s potrebo vojnih operacij in s psihozo, ki jo ustvarja vojna, bi vlada kraljevine SHS tudi tokrat, dasi bi bila docela upravičena, ne insistirala na izpolnjevanju obvez, ki jih je prevzela bolgarska vlada z neuille-sko mirovno pogodbo. Toda med osebami, okrivijenimi zločinov v smislu členov 118 do 120 neuilleske mirovne pogodbe, so tudi take, ki so zagrešile dejanja, ki jih ni mogoče opravičiti s potrebami vojnih operacij, a vladi kraljevine SHS tudi ni znano, da bi se bilo v katerikoli drugi državi zgodilo kaj takega. Glavni komandant bolgarske vojske v svetovni vojni general Zekov Je izdal 15. oktobra 1915. ^d številko 7210 povelje, naj se pobije v?a srbska inteligenca, zasti duhovniki, učitelji, zdravniki in odvetniki Bolgarska sodišča, ki so mu sodila, so sama ugotovila, da so izvršitelji tega povelja nedolžni, da pa t>ade vsa odgovornost na poveljnika, ki je tako povelje izdal, in na tedanjo bolgarsko vlado, ki je to dopustila. To povelje je bilo tudi dejansko izvršeno v vseh krajih, ki so bili okupirani od bolgarske vojske, in to ferez zaslišanja ali obsodbe žrtev. Globok dojem, ki ga je zapustilo te početje med mirnim prebivalstvom, ne dopušča vladi kraljevine SHS, da bi šla molče preko akta bolgarske vlade, s katerim je okrivljene in obsojene krivce ne samo po-milostila, marveč popolnoma amnestirala. Vlada kraljevine SHS smatra, da je ta korak bolgarske vlade v odkritem nasprotju z navedenimi členi neuilleske mirovne pogodbe, in zato mi je čast, da po naloeu svoje vlade zahtevam od bolgarskega zunanjega ministrstva pojasnila, kako spravlja zakon o amnestiji v sklad z določbami neuilleske mirovne pogodbe.« Popoln neuspeh ministra Burova v Parizu Avtentične informacije o bivanju in misiji bolgarskega zuna ntega ministra v Parizu — Nujno priporočilo iskrenega spo -zuma z Jugoslavijo Bled, 3. avgusta p. Vaš dopisnik je imel danes priliko govoriti z uglednim diplomatskim zastopnikom nam prija- teljske države. Razgovor o politični situaciji v Evropi je nanesel tudi na naše odnošaje z Bolgarijo, o čemer je omenjeni diplomat med drugim izjavil, da je v položaju po informacijah iz avtentičnega vira potrditi, da je bolgarski zunanji minister g. Burov v svoji akciji v Parizu doživel popoln poraz. Gospod Burov je prišel v Pariz z misijo, da pridobi inozemstvo za bolgarsko stališče v sporu z Jugoslavijo in izposoje rešitev, ki bi bila v prilog Bolgariji. V tem svojem prizadevanju pa se je zelo razočaral in ni mogel sploh nikogair pridobiti za svojo tezo. G. Bu-rovu sta bila na vseh mestih sporočena želja In nasvet, naj Bolgarija potom direktnih pogajanj uredi svoje odnošaje z Jugoslavijo v smislu predlogov, ki jih je že opetovano sporočila beograjska vlada. Rečeno mu je bilo, da je skrajni čas, da se Bolgarija odreče svojih dosedanjih metod in v duhu iskrenosti uvede direktna pogajanja. Razvoj ozemjju več tuje sile, ki M onemogočala m ovirala to sožitje ter mu ne dala svobodnega razmaha. Obe državi sta tako zainteresirani na tem delu, da ga bosta pospeševali in gojili. Sarajevski kongres je izvršil delo, ki zasluži polno priznanje, tembolj ker ni ostal samo pri teoretičnem razpravljanju, ampak pokazal že pozitivne uspehe ter udaril temelj, ki zavoljo svoje globoke in vsestranske zasnove proži vsako jamstvo za uspeh na potu k postavljenemu cilju. dogodkov kaže, da je ta nasvet zale-gel in g. Burov je sporočil to željo bolgarski vladi. Kakor izgleda, bo stavil v zvezi s tem celo vprašanje svojega nadaljnjega sodelovanja v vladi, ker so ga zadnje izkušnje v Parizu poučile, da je bolgarska zunanja politika v dosedanjem pravcu nemogoča. Burov napoveduje svojo demisijo Berftn, 3. avgusta, p. Zunanji minister Burov je včeraj sprejel bivšega beograjskega dopisnika »Berliner Tageblatta« Teodorja Berkesa, kateremu je med drugim izjavil. »Uverjen sera, ritTcni s€ii boste izvoljena politični in finančni odbor, ki bosta obravnavala vprašanje izpremembe Youngovega načrta in izpraznitev Porenja Pariz, 3. avgusta d. Pogajanja med posameznimi delegacijami na politični reparacijski konferenci v Haagu se bodo pričela že v ponedeljek pred oficijelno otvoritvijo reparacijske konference Na teh razgovorih bo rešeno predvsem vprašanje predsedstva konference, ki bo najbrže prehajalo izmenoma na zastopnike udeleženih velesil. Otvoritvena seja se bo vršila v torek 6. avgusta. Na njej bosta izvoljena politični in finančni odbor, ki bosta proučila glavna vprašanja. Plenarna seja konference bo najbrže zborovala samo krstek čas. V finančnem odboru, v katerem bodo zastopani tudi delegati malih držav, bodo obravnavali vse želje o izpremembi Youngo-vega reparacijskega načrta. V tem odbo- ru bo tudi pretresano vprašanje saniranja nemških financ. Politični odbor bo sestavljen samo iz zastopnikov velesil ter bo pred vsem razpravljal o vprašanju izpraznitve Porenja ter določil datum in način izpraznitve. Poleg tega bodo ustanovljeni še štirje posebni pododbori za nemško državno železnico, nemško državno banko, zastavljena nemška državna imetja in pododbor za izdelavo statutov mednarodne reparacijske banke. Razprave na konferenci bodo trajale najmanj tri tedne Skoro gotovo pa ie. da ne bodo med jesenskim zasedanjem Društva narodov prekinjene, ker se bodo le tega udeležili samo zunanji ministri na konferenci zastopanih držav. Tuka ]e dobival denar iz Madžarske Obtoženčeva obramba v zadregi zaradi listin, M so izginile ob vlomu v uredništvo »Slovaka« Bratislava, 3. avgusta sh. Danes se je v razpravi proti Tuki nadaljevalo zasliševanje Belanskega. Njegovi odgovori na vprašanja braniteliev se krijejo z izjavami, ki jih je dal v preiskavi. Po odmoru je brani-telj Tuke dr. Halič podal izjavo o vlomu, ki je bil izvršen v redakcijo lista »Slovak«, v čigar tresorih so se nahajali dokumenti, ki bi jih danes morala predložiti obramba. Obramba sedaj ne ve, kaj manjka. Zagovornik sporoča to z namenom, da bi obramba dobila časa, da ugotovi manjkajoče dokumente in da ukrene nadaljne korake. Sodišču bi bilo moralo biti danes predložen izvirnik pisma, ki ga je Kovacs pisal priči Belanskemu in ki se ie nanajalo v tresorih. Nato je bil Belansky konfron-tiran s Hido. Belansky je bil zaradi dolgotrajnega zasliševanja tako utrujen in izmučen, da ni mogel več odgovarjati na vprašanje braniteljev. Prosil je za dopust, ki ga mu je sodišče dovolilo do srede. Nato je bil zaslišan uredn% »Narodnega Denika« S^hanek, ki je na temelju raz- govora z glavnim urednikom lista »A Nap« dr. Gallom izjavil, da je Tuka dobival denar iz Madžarske s posredovanjem dr. Flachbarta in da je izdelal za madžarsko vlado spomenico na Društvo narodov v stvari agrarne reforme na Češkoslovaškem Dr. Gall, ki je bil tudi zaslišan, j2 zanikal te izjave Suchanka tudi potem, ko so ga zaprisegli. Izjavil je, da so v madžarskih političnih krogih naglašali potrebo za pogajanja s Hlinko. Kasneje pa so uvideli, da je to nemogoče. Spomenico glede agrarne reforme bi bil moral izdelati on. V to svrho je iskal pomoč Tuke in dr. Kattone, vendar ju pa ni našel. Nato je bila razprava od-godena na ponedeljek. Na predvčerajšnji šefi zaslišana priča Mihael Mraz, ki je bil pripeljan v Bratislavo iz terezinskih zaporov je na povratku Poskušal pobegniti S pretvezo, da mora opraviti svojo potrebo, je na stranišču razbil šipo ter ziotel skočiti iz drvečega vlaka. Pri tem pa so ga orožniki zadržali in ani onemogočili bes. Slaba zamen iava Dunaj, 3. avgusta a. »Arbeiter Zeittmg« poroča, da je avstrijska vlada prodala Madžarski patrolno ladjo »Barsca«, ki je bila nedavno popravljena. Mesto nje, je avstrijska vlada prejela v zamenjavo majhno in pokvarjeno ladjico. List smatra, da je bilo to postopanje avstrijske vlade nesmo-treno m vprašuje zakaj je avstrijska vlada prodala ladjo Madžarski, čije oboroževanje ne moTe služiti drugim ciljem, kakor njenim revizionističnim stremljenjem. Nizozemska dobi nevtralno vlado Haag, 3. vrgasta a. Nizozemska kraffea V- Ife-mma i« poveril!a mandait za sestavo nevtralne vlade Riirtsm B&hretrrcruchrn, ker niso napeli poskusi, sestaviti vlado desnice. Zdravstveno stanje Poincareja Pari«. 3. avgusta, a. Davi ob 9. izdano zdravniško poročilo upotavlja pri bolnem Poincareju temperaturo 36.8 stopinj. Zdravniki so priporočili bolniku popolen mir.. Pri bolniku so prepovedani vsi obiski. Velike dezertacije t kitajski vojski Mukden, S. avgusta, a. Na neki obmejrv postaji vzhodnokitaj6ke železnice so kitajski vojaki dezertirali ter prešli z orožiem vred na sovjetsko ozemlje. Splošno se širijo vesti o naraščajoči veliki nepokorščini v kitajskih obmejnih gamizijah. Vojaki zapuščajo svoja mesta in se udajajo hajdukovanju ia plenijo DO vaseh živino ia vozove, ' Berlin — sedež reparacijske banke Newy®rk, S. avgusta, d. V krogih WaJ- streeta ee širijo govorice, da so sklenile ameriške državne banke predlagati za sedež svetovne reparacijske banke Berlin. V koliko odgovarjajo te vesti resnici, še ni b'io ~*ogoče ugotoviti. Nove priprave praških komunistov Praga, S. avgusta, s. Policija Je odredila obsežne varnostne ukrepe, ker nameravajo komunisti jutri prirediti demonstracije. Zadnje dni aretirani komunisti so bili zaslišani in izročeni okrožnemu sodišču. Bolgarski intelektualci pri carju Ferdinandu Sofija, 3. avgusta, a. >Utro« poroča, da je skupina bolgarskih intelektualcev, med katerimi so profesorji Danilo Molov. Širikov, šišmanov in direktor bolgarskih želaznio Boškov, obiskala bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda v Kobureu. Bivši kralj Ferdinand se je zelo zanimal za razmere na Bolgarskem in ni prikrival želje, da bi rad kmalu obiskal evojo nekdanjo kraljevino. Letalska zveza Trst—MarseOle London. 3. avgusta, a. Med italijansko vlado in italijansko družbo za zračni pro met je bil dosežen sporazum o otvoritvi no ve zračne proge med Trstom in Marsefllom. Letala bodo pristajala v Benetkah, Milana in Genovi, Praktična pota k še tesnejšemu zbližanju med češkoslovaško in Jugoslavijo Resolucije sarajevskega kongresa jugosL čsL lig — Unifikacija in reciprociteta na prosvetnem polju — Zbližanje ▼ zakonodaji — Sodelovanje v novinarstvu Tretfl kongres zveze jugoslovensko - češkoslovaških lig v Jugoslaviji in zveze če-škoslovaško-jugoslovenskih lig v CSR, ki se je vršil letos v Sarajevu od 28. do 30. julija, je sprejel naslednje resolucije: lj Kongres ugotavlja z zadovoljstvom, da je delo obeh prosvetnih ministrstev za ustvaritev skupne kulturne deklaracije toliko napredovalo, da bodo mogle oficijel-ne kulturne zveze med obema državama dobiti določne, obvezne pravne temelje. Kongres izraža nado, da bo z ustvaritvijo te deklaracije pričela ne samo nova doba naše kulturne vzajemnosti, temveč, da se delo medsebojnih kulturnih odnošajev sploh še bolj poglobi ter je perepričan, da so dobri kulturni odnošaji pogoji za poglobitev in razširjenje stikov na vseh ostalih poljih vzajemnega narodnega življenja. 2.) Prosvetni upravi obeh držav naj čim prej skličeta skupno komisijo, ki naj uredi vprašanje reciprocitete visokošolskega študija tako, da bi bil prehod s šol ene države na podobne zavode druge države mogoč brez vsakih težav in posebnih formalnosti. 3.) Lige naj * se v najkrajšem času posvetijo sistematični propagandi svojega idealnega cilja, tako da bodo uspehi vzajemnega dela našli odziv in rodili sadove v najširših narodnih slojih. 4.) Posebna pažnja naj se posveti vzajemnim šolskim ekskurzijam. Domače lige naj prouče idejno in materijalno stran takih ekskurzij, ki naj bodo usmerjene na to. da udeleženci čim bolj spoznajo kulturno ln gospodarsko življenje ter naravne lepote krajev, po katerih potujejo. 5.) Veliko pažnjo je treba posvetiti umetniškim ekspedicijam, ki naj bodo na dostojni višini in ki naj se ne prirejajo v prekratkih rokih. Organizacija teh ekskurzij, razstav itd. naj se uredi tako, da dobe one, ki odgovarjajo vsem pogojem vsestransko podporo, one pa, ki ne odgovarjajo tem zahtevam, naj se prepovedo. Prosvetni upravi obeh držav bosta določili način za čim uspešnejšo kontrolo. 6.) Zvezi lig naj vplivata na pristojnih mestih na to, da bodo javne knjižnice in gledališča, ki uživajo državno podporo, golile v primernem obsegu prevodno književnost in umetnost bratskega naroda. 7.) Cim prej naj se ustanovi skupen če- škoslovaško-jugoslovenski list v jezikih obeh narodov, ki bo informiral široko javnost o skupnem de'u. 8.) Pričakuje se, da bo ▼ najkrajšem časa otvorjena vseslovanska razstava v Beogradu in Pragi in da bo omogočeno vzajemno zbiranje umetniških del ter s primerno podporo omogočeno izdajanje skupnih umetniških publikacij. 9.) Radio-postaje obeh držav naj v svojih programih podpirajo medsebojno spoznavanje na gospodarskem in kulturnem polju. 10.) Kongres izraža željo, da bi ministrstvi pravde dostavljali drugo drugemu: a) vse zakonske načrte z motivacijo, ki flh bodo sestavile komisije, in b) vse zakone, ki bodo sprejeti. 11.) Kongres pravnikov v kraljevini SHS bo poskrbel za referente o pravni unifika-ciji med češkoslovaško republiko in kraljevino SHS. 12. Kongres smatra, da so dani realni pogoji za razvoj gospodarskih, bančnih hi finančno-kreditnih stikov med Češkoslovaško in Jugoslavijo ter ugotalja, da bi bilo v obojestranskem interesu bratskih narodov, da se ti stiki razvijajo čim intenzivneje in čim presrčneje. 13. Krajevne lige naj pritegnejo novinarje oheh držav in naj jim omogočajo medsebojne stike, da bi mogli na ta način čim lažje izmenjavati gradivo. Želeti je tudi, da bi oba tiskovna urada zamenjavala informacije in gradivo ter izdajala o tem posebne bulletine. Prav tako naj bi se zamenjavalo uradništvo tiskovnih uradov. 14.) Kongres izraža željo, naj se tujsko-prometna propaganda osredotoči in poglobi v skladu z važnostjo turizma in aredi propagandna in informativna služba za čim večji medsebojni obisk bodisi posameznih turistov ali pa izletniških skupin, kulturnih in gospodarskih organizacij. Odstranijo naj se vse pomanjkljivosti v prometu, kakor tudi o ureditvi letovišč in hotelirstva. Češkoslovaški tujsko-prometni uradi naj priporočajo češkoslovaškim turistom poset Jadranskega morja preko Bosne in opozarjajo na turistične znamenitosti Črne gore in Južne Srbije. Kraljica na kletu Bled, 3. avgusta. pL Nj. Vel. kraljica je napravila danes daljši avtomobilski izlet v okolico Bleda. Jutri bo prisostvovala finalni tekmi na mednarodnem teniškem turnirju, ki se že dva dni vrši na Bledu in za katerega vlada v vseh krogih veliko zanimanje. Včerajšnje avdijence Beograd, 3. avgusta, p. Davi se je Nj. »eL kralj v spremstvu dežurnega adjutan-fe vrnil iz Topole v Beograd. Takoj po •vojem prihodu je ob 10. sprejel v avdi-jenco vojnega ministra generala Hadžiča, nato pa ob pol 11. zunanjega ministra dr. Marinkoviča, finančnega ministra dr. švrljugo in londonskega poslanika dr. Gjuri-6a, ki so nocoj odpotovali kot člani naše delegacije na reparacijsko konferenco v Haag. Za njimi je bil opoldne sprejet v daljši avdijenci ministrski predsednik general Pera Živkovič, ki je poročal kralju o delu vlade. 610 milijonov za PAB Beograd, 3. avgusta, a. Komisar Privilegirane agrarne banke dr. Gjuričie je posetil predsednika vlade generala Živ-koviča in ga obvestil, da je bilo doslej vpisanih za 610 milijonov dinarjev akcij Privilegirane agrarne banke. Odhod naše delegacije v Haag Beograd, 3. avgusta, č. Danes ob 16.50 popoldne je odpotoval z orijentekspresom v Haag zunanji minster dr. Marinkovič s svojo soprogo. V njegovem spremstvu se nahaja tajnik zunanjega ministrstva dr. Kosta Pavlovič. Ministra so spremili na kolodvor vsi šefi oddelkov zunanjega ministrstva. Z njim potuje v Haag tudi naš londonski poslanik Gjurič. ki bc naš tretji delegat na konferenci. Nocoj ob 6.50 je odpotoval s prvim zagrebškim vlakom v Haag finačni minister dr. Švrljuga V njegovem spremstvu se nahajata vršilec dolž-nesti šefa oddelka za izvrševanje proračuna v finančnem ministrstvu dr. Gjorgjevič ter tajnik direkcije za dolgove dr. Nikič. Z ministrom dr. Švrljugo potuje v Haag tudi naš strokovnjak za dolgove dr. Mati-jašič, ki se bo finančnemu ministru pridružil v Zagrebu. Dr. Gjorgjevič, dT. Nikid in dr. Matijašič so eksperti naše delegacije. Finačnega ministra so spremili na kolodvor šef njegovega kabineta in višji uradniki finančnega ministrstva. Zastopniki odsotnih ministrov Beograd, 3. avgusta, č. Kralj je ;»odpisal ukaz, po katerem bo finančnega ministra dr. Švrljugo v času njegovega bivanja v Haagu nadomeščal minister brez portfelja Nikola Uzunovič, zunanjega ministra dr. Marinko-viča dr. Kosta Kumanudi, ministra dr. Švrljugo kot ministra trgovine in industrije pa dr. Drinkovič. Italijanska municija za Heimwehr Duna}, 3. avgusta, a. Policija v Lincu je odkrila novo pošiljko italijanske municije. To pot gre za pošiljko kakih 30.000 nabojev. Pošiljka te municije je bila markirana pod drugimi prijavami. Trdi se, da vzdržuje bivši knez Starhenberg, kateremu je bila ta municija namenjena, lastni bataljon milice, ki šteje kakih 500 ljudi. Vrh tega so carinski organi zaplenili princu 2 strojnici in 6 zabojev municije za te strojnice. Obsodba zločinskih menihov Moskva, 3. avgusta a. V Samari Je sodišče obsodilo na snrrt 6 menihov tz samostana Vavi-fcov dol. Menihi so bili obtoženi, da so kvarld mladim hi umorili osebo, ki je ovadilo njMiova dejanja. Več menihov je bilo ofrsc jeojb tu d. v Neznosna vročina v Hercegovini Mostar, 3. avgusta, č. V zadnjih dneh so s severa prihajali oblaki, ki so v početku vzbujali najlepše upe. da bodo prinesli dež, ki je nujno potreben za zemljo, razpokano od silne suše. Oblaki pa so prešli brez dežja in silna vročina, ki dosega okoli poldneva 60 stopinj C ter razgreva kamenje v mostarski kotlini, je postala že tudi ponoči neznosna Zaradi silne vročine je vsak nočni počitek nemogoč, tembolj ker so se letos v mogo večji množini, kakor običaj-n pojavile tudi silne množine kmarjev. Mednarodni teniški turnir na Bledu Avstrijski prvak Arteas poražen. Bled, i. avgusta. Včeraj se je na Bledu pričel ter danes nadaljeval V. mednarodni teniška" turnir. Včeraj je bilo na Bledu silno slabo vreme, kj je znamo oviralo le>po ia vajam je tekimo-v al nih prireditev. Včeraj so v slavnem igrali brez posebnega zanimanja občinstva juniorji. Danes je tekmovanje vzbudilo večje zanimanje, zlasti ker je tekma prinesla nekaj seazacijo-na.ta.ih rezultatov. Največje iznenadenje je bila zmaga Aydinjan (Trst), Radovič (BTK, Beograd) in Šiba (Praga), ki je pred kratkim porazil najboljšega češkega igralca Kožetaiha. V singhi dam pridejo v po štev gospa Herz (Parkklub Dunaj), Aydi-njan 'Trst) in gdč. Ebermao (Celovec). V singln juniorjev pridejo v poštev kot najboljši g Zajec (Ljubljana). Nimeič (BTK, Beograd) in Hirschet (Zagreb). Za jutrišnjo finalno tekimo vlada veliko zanimanje ter se pričakuje- da jo bo po«e-tfla tudi kraljica Marija, ves diplomatski zbor m vse najuglednejše osebnosti, ki so zbrane na Bledu. TEHNIK J. BANJ Al Ljubljana, Pražakova nI. 19 :« Palača „Ljnbl)an»ki dvor** m »Zeppelin" bo danes pristal v Ameriki Sinoči je bil oddaljen še 750 milj od ameriške obale -Boriti se mora s hudimi nasprotnimi vetrovi Azorskl otoki, 3. avgusta, d. Iz Horte na Azorskih otokih poročajo, da je preletel ob 9. uri zvečer zrakoplov »Grof Zeppelin« otok Sao Miguel in brezžično sporočil, da vozi z brzino 100 kilometrov proti ameriški obali. Do Azorov se je moral zrakoplov boriti z močnimi severovzhodnimi vetrovi, ki so ga močno ovirali na poletu. Newyork, 3. avgusta, d. Dočrm je Izgubila radijska postaja v Friedrichshaf-nu okoli 9. ure zvečer zvezo z radijsko postajo na zrakoplovu, so ameriške radijske postaje ujele prve znake bližajoče se zračne ladje ob 23.05 uri. Kape-tan dr. Eckener je ob tej priliki sporočil. da leti zrakoplov v severozapadni smeri s hitrostjo 160 kilometrov na uro Nad Atlantskim oceanom vlada idealno vreme, tako da bo zrakoplov dospel najbrže v Lakehurst preje, kakor je bilo mišljeno ob odletu iz Friedrichshaf-na. Vremenski strokovnjaki ameriškega mornariškega urada pa računajo s tem. da se bo navzlic dosedanjemu ugodnemu poteku poleta prihod zrakoplova nekoliko zakasnil, ker bo naletel v okolici Bermudskega otočja na precej jake severovzhodne vetrove. Pariz, 3. avgusta, a. Iz Washingtona poročajo, da se nahaja »Zeppelin« 90 morskih milj od otoka Piko, ki spada k Azorskemu otočju. Zrakoplov leti z brzino 100 km na uro. Friedrichshafen, 3. avgusta, d. Tukajšnja radio oddajna postaja je stopila v zvezo z washingtonsko mornariško radio oddajno postajo in s postajo v Chathamu. Po poročilih, ki jih je sprejela od teh dveh postaj, pričakujejo v Lakehurstu. da bo pristal zrakoplov »Grof Zeppelin« v nedeljo popoldne, ker bo tekom dopoldneva krožil nad raznimi ameriškimi mesti ob Atlantski obali. Pričakujejo tudi, da bo najbrže obiskal še pred svojim pristankom v Lakehurstu tudi Washington. V Lakehurstu se pripravljajo z mrzlično nag-lioo na sprejem zrakoplova, ki ga bo spravilo v hangar 400 vojakov ameriške mornarice. Mnogo skrbi posvečajo merodajni krogi v Lakehurstu tudi vzdrževanju reda o priliki prihoda zrakoplova, ker se nadejajo, da bo prispelo iz vseh strani Zedinjenih držav nad 50.000 avtomobilov z gledalci pristanka zrakoplova. London, 3. avgusta, a. Iz Washing-tona poročajo, da so ujeli zvezo z Zep-pelinovo radijsko postajo razni listi ter privatne osebe na raznih točkah. Berlin, 3. avgusta, s. Vesti o zrakoplovu »Grof Zeppelin« prihajajo zelo redko. Zlasti zaradi tega, ker se nahaja zrakoplov v krajih, kjer plove zelo malo parnikov. Iz njih pa je razvidno, da pluje zrakoplov dobro, čeprav ne tako hitro, kakor pri prvi vožnji v Ameriko. Zrakoplov se mora boriti s precejšnjimi protivetrovi. Chatam, 3. avgusta, s. Tukajšnja brezžična postaja javlja, da je bil ob 10. dopoldne zrakoplov »Grof Zeppelin« 450 milj južnozapadno od zadnjega azorskega otoka in približno 750 milj od Newyorka. Friedrichshafen, 3. avgusta, s. Semkaj dospela brezžična vest »Grofa Zeppelina« veli, da je bil zrakoplov ob 9. uri dopoldne srednjega greenwiškega časa 36 stopinj 20 minut zaoadno severne širine in 37 stopinj 20 minut zapadne dolžine. _ Najvažnejše socialno vprašanje Vlada pričenja uresničevati socijalno-politični del svojega programa. V kolikor moremo zasledovati, se v ministrstvu za socijalno politiko predvsem pripravlja gradivo za uredbo starostnega in onemoglostnega zavarovanja. V drugih resorih so že izdelani važni socijal-no-politični zakoni, ki se sedaj nahajajo v zadnji redakciji Te dni sta na vrsti rudarski zakon in obrtni red. Oba obsegata poleg tehničnih predpisov tudi važno socijalno-po-litične določbe. Posebna poglavja v rudarskem zakonu imajo za rudarje nadomestiti splošni zakon o zaščiti delavcev, v obrtnem redu pa ima biti urejeno tudi vajeniško vprašanje teT vprašanje službenega razmerja pomočnikov. S temi zakoni se že pričenja izvrševati revizija zakona o zaščiti d.elavcev, dasi je sicer revizija tega zakona sprejeta kot posebna točka v program ministrstva za socijalno politiko. Ostala ministrstva s svojimi osnutki zakonov posegajo v delokrog strokovnega ministrstva za socijalno vprašanje; zato gre težnja ministrstva za socijalno politiko za tem, da dobi primeren vpliv na redakcijo omenjenih zakonov, da s tem varuje vsaj glavna načela, ki se imajo v smislu vladnega programa splošno v socijalni politiki uveljaviti. Razcepljenost kompetenc enotni liniji socijalne politike škoduje. Tako stoji naše delavstvo pred neposredno rešitvijo zelo važnih življenskih vprašanj. Delavstvo nestrpno pričakuje, kako bodo ta vprašanja rešena. Vsekakor bi morala biti rešena tako, da bo delavstvo, kot zelo važen činiteJj v državnem življenju, zadovoljno. Sama vlada povdarja, da ima biti tudi delavstvo deležno blagoslova kraljevega manifesta od 6. januarja. Delavstvo polaga prav posebno važnost na uvedbo starostnega in onemoglostnega zavarovanja in na zavarovanje za slučaj smrti. Že pred štirimi leti bi ta zavarovanja morala stopiti v veljavo in danes bi bili zlasti onemogli delavci že deležni njihovih dobrot, pokojnine (sicer skromne) bi uživali vdove in otroci. Vendar je bila uvedba teh panog zavarovanja odložena na nedoločen čas. To je šlo v znatnem delu tudi na račun bolniškega in nezgodnega zavarovanja. ker sta ti dve panogi moraii nositi znaten del bremen onemoglostne in starostne preskrbe delavcev. Zato so poznavalci razmer, kadarkoli je bilo na dnevnem redu vprašanje saniranja finančne krize bolniškega in nezgodnega zavarovanja, predvsem povdarjali, da je nujno potrebna uvedba starostnega in onemoglostnega -zavarovanja, ako hočemo rešiti bolniško in nezgodno zavarovanje. Medtem se je v mnogočem spremenilo tudi razpoloženje javnosti v prilog uvedbi starostnega zavarovanja. Predvsem je bila v gospodarski javnosti simpatično sprejeta težnja trgovskih nameščencev, da se tudi nanje raztegne zakon o pokojninskem zavarovanju. S tem je bila implicite priznana potreba po^ uvedbi takega zavarovanja tudi za ročno delavstvo. Z napredujočo ekonomizacijo in stabilizacijo gospodarskega življenja so mnoga podjetja in posamezniki pričeli oodčrtavati uvedbo starostnega zavarovanja kot nujno gospodarsko potrebo. Brez starostne preskrbe delavstva je racijonalizacija podjetij ne-mogoča. Podeželske kmečke občine, zlasti one v okolišu industrijskih središč so pričele ugovarjati, češ da mo- rajo nositi velik del socijalnoskrbstve-nih stroškov namesto industrije: delavec pusti svoje moči izven občine v industrijskem podjetju, ko obnernore, pa pride v občino in pade na njeno breme. Ne gre. pravijo, da industrija vzame samo zdravo delavno silo, ko jo pa izčrpa, jo vrne nazaj kmečki občini. S tega vidika je uvedba starostnega in onemoglostnega zavarovanja tudi važen del kmečkega programa. Finančno vprašanje igra pri tem seveda najvažnejšo vlogo. Brez denarja ne gre nikjer. Tudi za rešitev delavskih problemov so potrebne denarne žrtve. Pogosto je slišati, da privreda novih socijalnih bremen ne more prevzeti. Mora se priznati, da ta trditev ni neopravičena. Zato pa mora sredstva za uvedbo starostnega zavarovanja v glavnem nuditi država. Vsaj v znatni meri in to baš zaradi tega, ker je starostno zavarovanje delavcev tudi v eminentnem interesu kmečkega ljudstva, torej velike večine prebivalstva. Kar odpade na industrijo, a je ta za nova bremena preslaba, naj jo država napravi sposobno, morda z davčnimi olajšavami. Starostno zavarovanje delavcev je danes uvedeno celo na Bolgarskem m v Rumuniji. Tudi pri nas bi daljše zavlačevanje diskreditiralo našo gospodarsko vrednost Vedno se na gospodarsko krizo ne smemo sklicevati, ako hočemo imeti kaj kredita. Za uvedbo starostnega in onemoglostnega zavarovanja je v zakonu o zavarovanju delavcev predvidena 3 odst premija. Polovica bi odpadla na delavca, polovica na delodajalca. Za pokojninsko zavarovanje nameščencev je določena skoro 10 odst. premija, za delavce je torej premija znatno skromnejša. Solidno slovensko gospodarstvo je že pogosto po svojih predstavnikih posve-dočilo svoje trezno in dobro gledanje na socijalne probleme rn pač tudi uvedbi starostnega zavarovanja delavcev ne bo ugovarjalo. Po zakonu o zavarovanju delavcev predvidene pokojnine so skromne: povprečno bi znašale komaj 250 do 300 Din mesečno in dnevna premija odpadajoča na delodajalca povprečno 0.34 Din. Povdarja se, da bi bila uvedba starostnega in onemoglostnega zavarovanja mogoča le brez novih bremen, na račun štednje v bolniškem in nezgodnem zavarovanju. Bolniška premija znaša danes 6 odst. Nekaj se da gotovo pri-štediti, toda jasno je. da 3 odst. ne, tudi ne z znatnim poslabšanjem te panoge zavarovanja. Kdor to misli, se vdaja iluzijam. Prištednjo v bolniški panogi pa bi trebato uporabiti za sanacijo te panoge same, ako hočemo priti do solidnega zavarovanja. Naslanjati pristanek za uvedbo starostnega zavarovanja na zahtevo po poslabšanju drugih panog zavarovanja bi bila velika pogreška. Dr. J. Bohinjec. Jugoslovenski novinarji na Poljskem Varšava, 3. avgusta, ar. Včeraj popoldne so prispeli v Varšavo jugoslovenski novinarji, ki so napravili izlet na Poljsko, da se bližje seznanijo z javnim življenjem in razmerami bratske države ter da navežejo tesnejše stike s poljskimi tovariši. Istočasno so, kakor že javljeno, posetili Poljsko tudi jugoslovenski oficirji, da vrnejo obisk poljskim oficirjem, ki so letošnio p6mlad napravili ekskurzijo v Jugoslavijo. Obema delegacijama je bil prirejen na kolodvoru tako svečan in prisrčen sprejem, da se je razvil v hnpozantno manifestaciio soHdajv nosti in iskrenega bratstva med obema narodoma. Šahovski mojstrski turnir , v Karlovih Varih Naprosili smo našega znanega šahovskega mojstra g. dr. Ljuctevita Astalo-ša, da nam bo pošiljal redna poročila o svetovnem šahovskem turnirju v Karlovih Varih, za katerega vlada med našimi šahisti prav posebno zanimanje že zaradi tega, ker se ga udeležuje tudi dr. Milan Vidmar. Danes priobčujemo prvo poročilo dr. Astaloša. Karlovjr Vary, 1. avgusta l torek 30. m. m. ob 5. popoldne je otvo-t mestni svetnik V. Tietz, sam šahovski n«,.'ster in velik šahovski entuziast, četrti mednarodni turnir v Karlovih Varih. S toplimi besedami je pozdravil zbrane mojstre in se spomnil onih, ki so igrali na prejšnjih turnirjih v Karlovih Varih, a jih sedaj ni več med živimi. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da se je posrečilo letos zbrati vse velike mojstre, izvzemši svetovna šam-pijona dr. Aljehina in dr. Laskerja. Aljehin I je sporočil, da bi se rad odzval vabilu, to-da v septembru se spoprime z Bogoljubo-vom za svetovno prvenstvo in se zato ni upal podvreči naporom tako močnega in dolgega turnirja. Dr. Lasker se je, kakor vse kaže, za vedno odrekel udeležbi na turnirjih. G. Tietz je stavil mojstrom na Izbiro, ali naj ostane pri dosedanjem načinu razdelitve nagrad zmagovalcem po skupnem številu celih in polovičnih točk, ali pa naj se četrtina nagrad razdeli po doseženih celih točkah brez upoštevanja neodločenih partij. Po želji večine udeležencev bo ostalo pri stari praksi. Včeraj ob 9. dopoldne se Je začela velika borba. 22 mojstrov se bori med seboj; vsak med njimi je že dobil prvo nagrado, nekateri celo po desetkrat Napetost m razburjenost sta velika, saj pomenja ta mala šahovska deska za mnoge med njimi cel svet Toda že po par potezah se duhovi pomirijo, vsak napenja vso svojo moč in vliva vso svojo sposobnost v svojo partija Prvi dan je igralo samo 10 parov, ker Soielmann ni prišel pravočasno in je njegov protivnik Grunfeld pristal, da se partija odigra naknadno. i Z remijem so se končale partije Bogoljubov—Euwe, Sir Thomas—Niemcovii, Colle -Samisch in Tartakover—Capablanca. V škotski partiji Bogoljubov—Einve se Je mladi profesor dr. Euwe izvrstno držal proti kandidatu za svetovno prvenstvo. Sir Thomas in Niemcovič sta igrala francosko partijo v Niemcovičevem originalnem stilu; Thomasu je uspelo Izjaloviti vse poskuse svojega silnega protivnika. Originalna je bila tudi holandska partja Colle—Samisch, v kateri je Colle prezrl možnost gotove zmage. V partiji Tartakover-Capablanca Je bil Tartakover dolgo na boljšem, vendar pa je bivši svetovni prvak z oprezno in globoko igro izenačil. Soloh jemlje kubanski velikan svojo nalogo zelo resno, kar se vidi tudi iz tega, da izkoristi ves svoj čas za razmišljanje. Na veliko iznenadenje gledalcev je porabil on, ki je na glasu najhitrejšega igralca sveta, več časa od Tartako-verja. Starosta turnirja slavni Maroczy Je fmrf zelo ugodno končnico proti Mattisonn fRi-ga), toda po grobi pogreški je izgubil kmeta. Mattison. svetovno znani komponist umetnih končnic, je komponiral tudi tukaj krasno študijo in dobil po 51. potezi. Krasno je igral naš velemojster dr. Vidmar. Svoji partiji z Marshallom je dal soliden temelj in si s finim kombiniranjem osvojil kmeta, v končni igri pa žrtvoval lovca in elegantno dobil. Po mišljenju vseh mojstrov je bila to najboljša partija prvega kola. (Partiio bomo objavili v eni prihodnjih šahovskih rubrik z glosami samega dr. Vidmarja.) Oilg je lepo pobfl zastarelo obrambo domskega gambita (1.) d4. d5: 2.) Sf3. c5: 3.) c4, e6), ki si jo je bil Johner izbral, m zmagal v končnici Yates je krepko potolkel gdč. Menšikovo (francoska obramba): to sicer ni bilo galantno, toda Yates se je samo revanžiral za poraz, ki ga je pretrpel od srospodične v Angliji. Mladi in simpatični Peruanec Canal je začel turnir ttrav srečno: niegov nasorotnik, tudi pri nas znani teoretik nrof. Becker z Dunaja, je naredil v itali''anski partiji teoretično nanako in kljub junaškemu odporu izgubil v 42 potezi. I Edina prekinfena nartiia prvega kola J?n-bin«tein—Trevbal (španska otvoritev) stoji malo povoljneje za Rubinsteina. _ T>r. LjudevH Astaloi. Karlove Vary, 3. avg. g. Danes so se odigrale viseče partije. Rubinstein je v španski igri premagal dr. Treybala, Spielmann Griinfelda, Bogoljubov dr. Trevbala, Gilg Colleja, Spielmann pa Marshala. Stanje je po tretjem kolu nastopno: Spielmann X Matisson, dr. Vidmar 2 in pot dr. Buwe, Gilg, Johner, Niemcovič, Rubinstein 2, Bogoljubov, Capablanca, Griinfeld, TTio-mas in Yates 1 in pol, dr. Becker, gdč. Menšikova, Maroczv, Samisch, dr. Tarta-kower 1, Colle, dr. Treybal, Marshal 0. Jutrišnje četrto kolo ima posebno važnost, ker se bosta spoprijela favorita turnirja Bogoljubov in Capablanca. Rezultat svetovne boksarske tekme lahke kategorije Pari«, 3. avgusta, a. V Chicagu se je vršila boksarska tekma za svetovno prvenstvo lahke kategorije med boksarjema Man-delom in Canzonnierjem. Zmagal je Mandel po deseti rundi. Drzen rop ▼ Slavoniji Befovar, 3. av®usta i. Živinski trgovec Nikola PredTagovič iz Korenova pci Be lov aru je 5et včeraj zg>ada^ zputraj na kolodvor v Betevar, da bi odpotoval na sejem v Križevoe. N? pori so ga napadli štirje neznani razbojnika, ki so ga pirefepK in tm oropali listnico s 160.000 Dis. Za ropanji je bilo uvedeno obširno zasledovanje Hmeljski trg Zatee, S. avgusta, h. (Tedensko poročili.) Stanje hmelja ee je v primeru s prejšnjim tednom izboljšalo, in sicer zaradi dežja in manjše vročine. Stanje je slabo samo v onih hmeljskih nasadih, ki so trpeli zaradi toče ali zaradi mrčesa. V ostalih nasadih je polovica dobra, polovica pa zelo dobra. Ako bo žetev usodna, se more pričakovati, da bo letošnji hmelj izvrstne kakorosti Hmelj bo imel mnogo lupulina ter bo gladke rumeno-zelene barve. Na trgu v Zatcu je bil večji promet pri nizkih cenah 600 _ 800 Kč. Javni markacijski urad je zabeležil do petka 136.000 meteiskih sto tov m 50 kg lanskega hmelja, Domače vesti * Odlikovanja. NJ. VeL kralj ie te dni odlikoval bivšega ministra univerzitetnega profesorja r pokolu dr. Gjura Šurmin a v Zagrebu z redom svetega Save prve stopnje, Roberta Košarja, veleposestnika pri Sv. Bolfenku ▼ Slovenskih goricah pa z redom belega orla pete stopnje. * Praški župan pride ▼ Dalmacijo. Kakor doznava splitsko »Novo doba«, bo ▼ prvi polovici prihodnjega meseca prispel ▼ Split praški primator dr. Baxa % slušatelji visoke poBtične šole na praški tmiverzi. V Dalmaciji bodo ostali dalje časa. * Imenovanje v instični službi. Za kastr cfj skega sodnika pri Stolu sedmorice, oddelek B, v Zagrebu Je imenovan Vinko Fa-bri, doslej sodnik okrožnega sodišča t Splitu. * Zdravniške vesti. Ostavko m državno službo sta podala dr. Albert Trtnlk, zdravnik Higijenskega zavoda v LJubljani, tn dr. FTanjo Ciber, zdravnik šolske poliklinike v LJubljani. Strokvni izpit je opravila Marija Pešec, zaščitna sestra v Zdravstvenem domu v Celju. * Iz Zdravniške zbornice za Slovenijo. V Imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo Je bfl dne 1-3. juKja letos vpisan g. dr. Gustav Omahen, zasebni zdravnik v Beltincih pri Dolnri Lendavi. * Sprejem ▼ na§o vojsko. V našo vojsko »o sprejeti bivši avstro-ogrski rezervni oficirji: Anton Berčina v činu rezervnega pehotnega poročnika, France Gorkič v činu rezervnega artilerijskega poročnika ln Albin Jagodnik t činu rezervnega administrativnega podporočnika. * Izprememba rodbinskega Imena. Na prošnjo Ivana Rumplja, sluge Kranjske hranilnice r Ljubljani, Je veliki župan ljubljanske oblasti dovolil izpremembo njegovega rodbinskega imena v ime Wag-ger. * Himen. Poročil se )e včeral g. Viktor C v a r, absolvirani medicinec in farmacevt v Ljubljani, z gdč. Mknico Biscnofovo. Mladima zakoncema obilo sreče! * Razpis službenih mest. Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto upravitelja Jetnišnice in vsako drugo mesto jetniškega uradnika v območju višjega deželnega sodišča ljubljanskega, ki bi se izpraznilo zaradi razpisa. Prosilci pa se opozarjajo, da ni reč gotovo, ali bo to službeno mesto odslej popolnoma ali deloma združeno s prostim stanovanjem. — Istotam se odda tudi mesto jetniškega paznika. Prosilci, razen onih, ki prosijo za premestitev, morajo dokazati, da so dovršili najmanj dva razreda srednje ali njej sorodne šole. * Klub hrvatskih ln slovenskih akademikov !z Avstrije bo posetil v nedeljo IL tm. Brnco na Koroškem in bo imel pri Pran-garju v Zmotičah tridnevno zborovanje. Bmško izobraževalno društvo »Dobrač* bo priredilo cb tej prilika Pri Prangarjn koncert. * Znižana vožnja za posetnflie kopaMšS. Direkcija državnih železnic opozarja vsa občinska predstojništva in vse uprave kopališč, da imajo posetniki kopališč pravico do polovične vožnje na povrat-ku samo na podlagi potrdil, ki jih je izdala železniška oprava in opremila s svojim suhim žigom ter jih prodajajo potniške blagajne po ceni 2 Din za komad. Potrdila, ki so jih založile uprave posameznih kopališč ali celo rokopisna potrdila brez suhega žiga železniške uprave ne opravičujejo kopališkega gosta do polovične vožnje na po-vratkn. Uprave kopališč naj torej potrjujejo svojim gostom bivanje v kopališču le na tiskovinah, ki jih je uradno izdala železniška nprava. V Sloveniji imajo pravico izdajati le kopališke uprave v Čatežu, Dobrni, Laškem, Rimskih toplicah, Rogaški Slatini, Slatini Radencih, Toplicah pri Novem mestu, Topolščici ter pri upravi »Rimskega vrelca« v Oirštanju. Letoviščarji tukaj ne navedenih krajev Slovenije nimajo pravice do polovične vožnje na povratkn. * Izlet Jutrovčkor aa OmišaU. Danes se bo r Omišlju vršil velik nastop sokolske žtrpe Sušak-Reka. S svojimi prostimi vež-barrai bodo nastopili tudi »Jutrovčki«, ki se popoldne odpeljejo v Omišalj s parnikom »Plav«. Včeraj pa so »Jutrovčki« napravili popoldanski izlet na Sušak in si dobro ogle. dali mesto. Razpoloženje v koloniji je izi-vrstno. * Tristopetdesefletnica mesta Karlovca. Odbor za proslavo tristopetdesetletnice cnesta Karlovca je določil program te proslave. Med drugim je bil storjen sklep, da se izda spomenica z zgodovinskimi podatki o ustanovitvi in razvoju mesta. Spomenico bo spisal zagrebški univerzitetni profesor dr. Ferdo Šišič. Razen tega se bo zasadil v spomin te proslave drevored od tako imenovane Ruske poti do kopališča na Korani. Ob prHki proslave se bo odkrila tudi spominska plošča na rojstni hiši kar-lovškega rojaka nadškofa Maksimiljana Vrli ovca. * Album slovenskih narodnih pesmi, H JJh je za srednji glas s spremljevanjem klavirja priredil Zorko Prelovec in izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, je v krogih naših pevcev ta pevk vzbudil splošno pozornost kajti podobnih zbirk razen Gerbičevih albumov Slovenci sploh nimamo Zvedeli smo, da Je prireditelj teh pesmic priredil drugih osem narodnih pesmi, ki izidejo r najkrajšem časn v njegovi založbi. * Koncert na našem Jadranu. Pišejo nam: Pretekli teden se je vršil na otoku Krku v Omišlju koncert, kjer smo poleg domačih moči pozdravili tudi odličnega češkega gosta tenorista g. Vitezslava Novaka, nečaka slavnega sodobnega češkega komponista Vitezslava Novaka. Za svoje ariie in pesnit je žel viharna odobravanja. Sodelovali so še: g. prof. kons. Karlo Sancin. Tavnatelj glasbene šole v Celju (violina), gojenec ljubljanskega konservatorija g. Cvetko Švi-gelj (baritoji) in gdč. Jelka Igličeva (so- pran). Vsi nastopajoč so žeB i od tujcev mnogo priznanja in simpatij. * Zdravstveni dom v Maribora. Kakor poroča »Zdravje*, bo novo ustanovljeni Zdravstveni dom v Mariboru pod vodstvom dr. Josipa Vrtovca začel poslovati prihodnji mesec. Zdravstveni dom bo imel naslednje oddelke: bakteriološki, serolosko-diagnostič ni, bigijensko-epidemiološki antirabični, šolsko polikliniko in dečji dispanzer. * Borci, prijatelji naše zveze, prihodnjo nedeljo 11. t m. vsi na Brezje! Polovična vožnja od 9. do 13. L m- Poseben vlak bo vozil iz Ljubljane do Otoč ob 7.40 in so vračal iz Otoč 15.45. Agitirajte za številno udeležbo. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. * O pocestni prodaji čipk na Bledu. Prejeli smo: Neka prodajalka čipk na Bledu je trdila v »Jutru« z dne 16. talija v notici >0 pocestni prodaji čipk na Bledu«, da naš zavod iz nepojasnjenih vzrokov vzorcev ne oddaja. To ne odgovarja resnici. Res pa je, da Je zavod izdelal vzorce za vsakogar, ki Jfa je naročiL Prerisavanja ne dovolimo, ker so na razpolago dobri li-tografirani vzorci hi ker se s PTerisava-njem oblike navadno zelo pokvarijo, zaradi česar trpi potem izdelek. Od prodajajočih žen na Bledu je prejel zavod le dve naročili za vzorce in ju je tudi izvršil. Prepričal sem se pa, da so imele nekatere naše vzorce, ki so si jih prilastile na nedopusten način. — B. Račič za Državni osrednji zavod v LJubljani. Danes! Premi Jera! Mady Christians f,Gospodična šofer" Ob 3„ po4 5„ t»l 8., 9. Din 2, < 6. Ljudske cene! Kino IDEAL * Izletnikom na Jadranu priporočamo cenena pavšalna potovanja v Novi Vinodol od 25. L m. dalje Informacije daje Tourist-Office, Ljubljana, Dunajska cesta 1. * Gospodinjska šola v Šmlhelu pri Novem mestn razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se bo pričel 15. septembra L L in bo trajal do 28. junija 1930. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Ostale pogoje sporoči na željo vodstvo tega zavoda. Prošnje za sprejem Je poslati zavodu do 1. septembra t. 1. * Javna borza dela ▼ Ltubilani potrebuje takoj 10 pomočnikov košarske in pletar-ske stroke ter ob enem sprejme 10 učencev za izučitev iste obrti. ZOBOZDRAVNIK MED. UNIV. dr. Jos. Kraigher 9994a Specialist za zobne in ustne bolezni sprejema od 8.—12. in od 3.—6. ure — v Ljubljani, Krekov trg 10. - Speci jalist za otroške bolezni Dr. V. Stacul ne ordinira od 7.—30. avgusta. Rontgenolog Dr. Josip Hebein ordrnarij Radiološkega mstifarta splošne bolnice v Ljubljani, ordinira privatno v sanatorija »L e o n i š č e« redno od 2.—4 Dr. Franta Mis se je preselil iz Jozefišča v mestno hišo, Poljanska cesta št 15. — O rdi* nira vsak dan od 2.—4. nre. 9993a Dr. Leo Šavnik špecijalist za ženske bolezni in porodništvo 9986 Ljubljana, Tavčarjeva nI. 6/1. ne ordinira do 19. avgusta. * Golobi-pismonoše Iz neke sosedne države. Že pred mesecem dni so na Duvanj- skem polju vlovili goloba-pismonošo s šifri-ranim pismom in obročkom na nogi, iz katerega je bilo razvidno, da je golob iz neke sosedne države. Te dni pa so v okolici Travnika vlovili še dva taka goloba z gumijevimi obročki na nogah. Goloba sta zopet nosila šifrirana pisma. Izročena sta bila vojaškemu oblastvu. * Tragičen konec zapeljanega dekleta. V mestni bolnici v Gorici je nmrla 201etna služkinija Justina Goljevškova zaradi infekcije, ki jo je zakrivila babica Terezija Cenčičeva. Justina je občevala s 441etnim Josipom Lazzarijem (Lazar) iz Sedla. Ko je čutila posledice, jo je Lazzari prisilil, da je morala iti k omenjeni baici, ki je ravnala ž njo tako, da je takoj zapadla mrzlici in bfl a oddana pol nezavestna bolnici, kjer je kmalu izdihnila. Lazzaci in Cenčičeva se nahajata v goriških zaporih. * Srečke »Županove Jame«. Vsi, ki so Jim bile poslane srečke »Županove jame<, naj takoj nakžejo denar, ki še ni nakazan. * Ženska ▼ plamena. Kakor poročajo H Sremske Mitrovice, Jo ▼ selu Bošnjad nastal pretekli četrtek požar, ki je opepelH štiri posolpja. Vdova Saša Kovačeva Je bila ▼ hlevu zaposlena pri živini ter se Je ▼ temi poslužila petrolejske svetilke, ki pa se je prevrnila ter eksplodirala. Goreči petrolej je vnel »eno ln tudi Sašino obleko. Žena je pohitela na cesto in se valjala po prahu, da bi vdušila plamen na obleki. Na pomoč so prihiteli sosedi, ki so sicer Sašo rešili, niso pa mogli pogasiti požara, ki je medtem že zajel ves hlev in se razširil tudi na sosedna poslopja. Štiri poslopja so pogorela do tal. * Grozna nesreča pri mlačvi žfta. V Gjurgjevcu je seljak Stjepan Burlič prošli četrtek hotel naravnati Jermen na mlatilni stroj v trenutku, ko Je stroj bil v največjem pogonu. Pri tem ga je zgrabil za levo ramo in roko, ga večkrat zasukal, mu zlomil levo roko na dvea mestih, ga pod ramo razmesaril do kosti, mu zlomil desno nogo in več reber ter mu odtrgal desno peto. Smrtno nevarno poškodovan le bil Burlič prepeljan v bolnico. NesTečo Je zakrivil sam, ker ni ustavil motorja. ITO — zobna pasta najboljša. K estavr aci| a Motel „ITmon" vsak četrtek in nedeljo original Radio-koncert gpgp- na vrtu. * Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Ljubljani Wolfova ulica 12. 186 * Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. (Odobren od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu). Lastni internat letni izpiti in izpričevala pod državnim nadzorstvom. Prospekti in vpisovanje v trgovini Ant Rud. Legat & Co„ Maribor, Slovenska nlica 7. Natančnejše v inseratnem delu. * Obleke Kemično Cist!, barva, pflslra in lika tovarna Jos. Relch. * Gospa, ali veste zakaj morate prati le z milom? Odgovor dobite y današnjem oglasu »Gazela«. * Družb! sv. Cirila In Metoda Je nakazala podružnica v Gornjem gradu 1469 Din in sicer od kresa 170 Din, od kegljanja pa 1299 Din. Zelo delavni podružnici iskrena hvala. 1032 h Ljubljane n— Akademiki, pristojni v LJubljano, se opozarjajo na razglas mestnega magistrata ljubljanskega o registriranju akademskf.1 naslovov. Razglas je nabit na občinski deski m priobčen v današnji številki »Jutra«. u— Mestni avtobus, Id vozi H Ljubljane dnevno ob 6. zjutraj izpred gostilne »Figove« in pelje skozi Mengeš, Moste Cerklje Velesovo, Šenčur in Kranj, ima r Kranju lepo zvezo z jutranjim potniškim vlakom, ki prihaja iz Ljubljane r Krani ob 7.59 jutra j in z brzovlakom, kf prihaja z Jesenic ob 8-3 dopoldne. Avtobus, ki odhaja od Figovca ob 13.30 ima zvezo v Kranju z ljubljanskim osebnim vlakom, ki prihaja lz Ljubljane ob 15.41 m z jeseniškim, ki prv haja v Kranj ob 15.46. Avtobus od.iaia po prihodu vlakov iz kolodvora v Kranj ter odhaja iz postajališča Krani stara pošta zjutraj ob 8.15 in popoldne ob 16. po isti poti proti Ljubljani. Turisti, ki posečajo Krvavec in romarji, ki obiskujejo Velesovo imajo na ta način ugodno novo zvezo. n— Korošci! V nedeljo bo na vrtu hotela Lloyd družabni večer, na katerem bodo peli fantje iz Roža. Program se bo pričel točno ob 20. Fantje se bodo začeli zbirati že ob 19. Pridite sigurno vsi! Povabljeni so tudi prijatelji koroške pesmi. n— Opozorilo davkoplačevalcem. V smislu člena 131 zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928. »Uradu list« št 75-26 in točke 9. člena 27 pravilnika k temu zakonu razglaša davčna uprava Ljub-Ijana-mesto, da je razpored zemljarine za davčno leto 1929. razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med navadnimi urami v času od 5. avgusta do vštetega 12. avgusta 1929 pri davčni upravi za mesto v Ljubljani, Vodnikov trg št. 5-1. soba št. 3. O tem se obveščajo vse zemliarini zavezane stranke, da lahko podaio v zgoraj omenjenem 8 dnevnem roku eventuelne pismene ugovore računskega značaja zoper pod-stavo ali zoper odstotek dopilnilnega davka pri omenjeni davčni upravi. 0— Mestna ljudska kopel T Kolodvorski ulici bo zaradi sna žen ja kotlov v dneh 6., 7. in 8. t m. zaprta. s— Kubanski kazakl t Ljubljani Na turneji po Jugoslaviji so prispeli včeraj v Ljubljano kubanski kazaki, ki nastopijo danes ob 16.30 na igrišču ASK Primorje, kjer bodo pokazali svojo slovito spretnosit v jahanju. Kazaki prirede tako zvano džigi-tovko, ki je znana po vsem svetu. Opozarjamo javnost na to zanimivo prireditev. 1— Ugotovitev mesnih cen na ljubljanskem trgn. Ker je bilo zadnie čase po časopisju objavljeno, da so se svinjsko meso kakor tudi mast in slanina v Ljubljani podražili, je včeraj mestno tržno nadzorstvo ugotovilo na licu mesta, da so cene naslednje: kg svinjskega mesa I. 25—27 Din II. vrste 20—22 Din, slanina trebušna 26— 27 Din, salo in riba 29—30 Din. mešana 26 do 27 Din, mast 30—32 Din. Svinjsko meso kakor tudi mast se torej od 1. nadalje nista nič podražila, — Mestno tržno nadzorstvo. i— U druženje fogosfoveosklh narodnih železničarjev In brodarjev. Oblastni odbor Ljubljana obvešča vse članstvo, da Je dne 3. t m. nenadoma preminul naš zvesti član Zagradnik Martin, delovodja kurilnice Ljubljana I. in poziva vse člane, da se v ntnogobrojnem številu udeleže pogreba, ki se vrši v ponedeljek 5. t m. ob 16. iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv, Križu, Od asthtets sojorefe, mdrtsvo Gemo ^^ hočete pU faMtf. V dr (nit* torej avo+f teto t NIVEA-CREME fihuJuit k poten t«o aa prosto, oa zrak h »otaae. HTVEAU-KREMA ojafi paleS ttfitoefc »otočneh žarkov i« smaajša nevarno« Skeleč« sotačarice. Toda •uho mora biti vaše telo t Nikdar ga ne «n«t« mokrega »postaviti *>Jn4-tmn žarkom! Io poprej st redno natreti 1 Samo Nhrea-krema vsefoofe kožo ne-gnjoči Eucerit ta r tem temelji njen očirek. Dom pt JXa S, B, 16 k «. Trt* ta žtetega ko»i tr» po 9 1» 14 dinarjgr. o— Javna dražba za rabljenih predmetov bo 10. t m. od 9. ure dopoldne dalje na mestnem magistratu. Več na razglasu, ki je nabit na mestni deski. o— Nagla smrt pri delu. Delovodja državne kurilnice na glavnem kolodvoru g. Martin Zagradnik, star 46 let je včeraj zjutraj kakor običajno prišel ob 7. na delo. Nenadoma mu je postalo slabo in zgrudil se je nezavesten na tir. Komaj so ga z rešilnim avtom prepeljali v bolnico, Je izdihnil Podlegel je srčni kapi. Pokojnik-vdovec zapušča štiri otročičke, ki so neusmiljeno prizadeti s smrtjo svojega edinega hranitelja. Stanujejo v Janševi ulici 1. n— Nesreča ▼ Lattermanorem drevore- du. Ko se je včeraj popoldne peljal 61 letni trgovski nastavljenec Jožef Smrke s kolesom po Lattermanovem drevoredu, mu je med precej hitro vožnjo nenadoma odpovedalo krmilo, zaradi česar je nastala huda nesreča. Smrke Je ▼ loku odletel s kolesa na tla in obležal ves oblit s krvjo. Na pomoč so mu priskočili neki pasantje, ki so ga odnesli v bližnji buffet nakar so obvestili rešilno postajo. Smrketa so prepeljali z rešilnim avtom v splošno bolnico. Njegove poškodbe na glavi »o zelo hude. Ni izključeno, da si je pri padcu pretresel tudi možgane. tpo$ext (po§ei! Gospodje t Nafvečla Izbera modnih srede po znatno znižanih cenah. Oglejte si izložbe! (p. Tltagdič, ŽjuUjana DESINTEKCIJSKA (razkuževaina) SREDSTVA za vse svrhe proizvaja »Chemotedma« družba z o. z., Ljubljana, Mestni 'trg 10- n— Okradena modlstka. Marija Barak-sadičeva, stanujoča na Osoja.i št 3, je bila v petek popoldne na kosilu pri neki stranki na Kongresnem trgu št 2. Medtem ko je bila pri mizi v jedilni sobi, se Je splazi v predsobo neznan tat„ ki je odnesel s police Točno torbico Baraksadičeve, v kateri je imela ta okrog 340 Din gotovine jn razne toaletne potrebščine. Baraksadičeva je opa žila tatvino šele okrog 13, ko je nameravala iti zopet na delo. Tat ki se ie polastil torbice, je moral bM izredno spreten, ker v stanovanju sploh niso čuli, kdaj je prišeL n— Pozabljivost se maščnje. Delavec A. Hafner, doma iz Pšate, je pozabil predsnoč-njim na novi stavbi v Glinški ulici, kjer je zaposlen, skoro nov rjav dežni plašč. Naslednje jutro je hotel Hafner plašč zopet poiskati, a ga na žalost ni več našel tam. Oškodovani Hafner trdi, da mu le odnesel plašč najbrže eden bosanskih delavcev, ki hodijo baje stalno prenočevat v omenjeno še nedovršeno stavbo. h— Kolo mo je posodila. Ana Mrzifkar-jeva na Viču se bavi s posojevanjem koles proti odškodnini. K njej Je prišel že v sredo dopoldne hlapec Avgust Pasera z Brda m mu je Mrzlikarjeva na njegovo prigovarjanje proti malj odškodnini res posodila 700 Din vredno kolo. Pasera Je navedel, da se pelje ▼ Št Vid obiskat svojega brata, vendar se s kolesom ni več vrnil. Ker se je omenjeni izdajal na Brdu tudi za Franceta Glažarja in se torej ne ve, katero je pravo ime, je skoro gotovo, da Je kolo poneveril in ga prodal. Sleparja zasleduje sedaj policija. n— Vlom v prodajalno. Te dnf Je neznan storilec vlomil ponoči v pisarniške in pro-dajalniške prostore tvrdke »Riba« v Gradišču 7. Svedrovec je ukradel iz neke milnice 720 Din gotovine, 60 znamk po 1 Din, 9 znamk po 3 Din, 27 škatlic sardin hi nekaj perila z rdečimi monograml »Riba«. Neznani vlomilec je napravil skupno za okrog 1400 Din škode. o— Kolo so mu odpeljal]. AloJzfJ 2an lz Kosez je imel v petek popoldne ▼ Ljubljani opravka in se je odpeljal v mesto s kolesom. Žan se je pocnudfl tudi ▼ Gledališki ulici v hiši št 4., kjer je 9pravfl kolo ▼ vežo, ne da bi ga zaklenit Kmalu zatem pa je nekdo opazi! priti te iste veže z Žanovim kolesom mladega, okrog dvajset letnega moškega črnih, nazai česanih las in podolgovatega koščenega obraza. Navede, nec je kolo takoj -zasedel in se izgubH v mestnih ulicah. Žanovo kolo Je bilo znamke »Eska« in Je bilo vredno 1700 Din. o— Kako na) si pomaga? Prejeli smo: Policijski agent France B. je bil pred dvema mesecema vpokoien hi že s 1. julijem nj dobil nikake plače. Ker Ima omenjeni sedemčlansko družino in mn doslei pokojnina Se nI bila nakazana, se je obrnil r zadregi na finančno ravnateljstvo zastran akontacije. Mož s številno družino je tako naenkrat brez vsea sredstev, k vsemu temu pa se je pridružil še nov udarec. S 1. avgustom bi moral plačati tudi stanovanje, ki ga ima v eni stanovanjskih hiš Pokojninskega zavoda na Brinju. B. je odšet v predsedstvo omenjenega zavoda, kjer pa so mu povedali, da stanovanje mora plačati, in sicer že do 3. t m. sicer so mu prisiljeni stanovanje sodno odpovedati. Obupanemu novemu upokojencu grozi tedaj, ker si nikakor ne more pribaviti potrebnJh sredstev, poleg vse druge mizerije še sodna deložacija. I Kino Ljubljanski dvor! i _Telefon 2730_| Pozor! Bombe! Eksplozija! PAT in PATAHON! Ob 3., poi 5„ 6., poi 8. m 9. Iz Maribora a— Veliki župan dr. Schaubach fe nastopil včeraj daljši dopust V času njegove odsotnosti ga bo nadomeščal dvorni svetnik dr. Stare. Svoj dopust je tudi nastopil vodja policijskega komisarijata v Mariboru nad-svetnik Kerševan. a— Himen. Dne 2. avgusta se Je poroSfl g. dr. Branko Fišer, vladni svetnik v Mariboru, z ggdč. Jerico Straus. učiteljiščnico v Mariboru. Mlademu zakonskemu paru naše iskrene čestitke! a— Letoviščarji v Dravski dolini. Napredovanje letoviščarstva je tudi v severnem delu mariborske oblasti v najlepšem razmahu. Poleg planinskih koč na Ponorju so letos zasedene tudi mnoge privatne hiše in posebno gostilne, kakor v Rušah Sv. Lovrencu na Pohorju. D. M. v Puščavi, Breznem, Ribnici, Marenbergu itd. Letoviščarji so seveda skoraj sami domačini iz Maribora, le nekaj je Avstrijcev, ki pa so prišli v našo Dravsko dolino in na zeleno Pohorje predvsem zaradi sorodnikov aH znancev, ki jih imajo tam. Med njimi pa so tudi taki, ki so nekoč kot učitelji ter državni in privatni uradniki službovali v teh krajih. Vsekakor pa se čuti, da je letos po Dravski dolini bolj živahno kakor druga leta in bi bilo dobro misliti na to, da se na primernih mestih zgradijo letovi-ščar^ki hotelL Dravska dolina bi za Maribor sčasoma lahko postala to. kar je za Ljubljano Gorenjska; brez podjetnosti in inicijativnosti pa se to ne bo dalo doseči. a— Vežbalno streljanje sekciie mariborskega SLD bo danes ob 6. na vojaškem strelišču t Radvanju. Streljalo se bo n? leteče golobe in na zajce. a— Dr. Karel Grossmann. Včeraj je umri v Ljutomeru v 75. letu svoie starosti po dolgem bolehanjn tamkajšnji odvetnik dr. Karel Grossmann. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 15. iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Ljutomer. Pokojnik zapušča sina m tri hčerke. Blag mu spomin, ostalim pa naše najiskrenejše sožalje. a— Umri je v Zagrebu dne 30. julija g. JuraJ Radičevič, polkovnik r pokoju. Pokojnik je živel po prevratu več let v Mariboru in je vžival med našim občinstvom velik ugled. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! a— Popravljamo. Včeraj nam le tiskarski škrat pokvaril dve imeni: glasi naj se namesto dr. Jureček dr. Jurečko. v notici o aretaciji komunistov pa naj se glasi, da je bil aretiran strojevodja Karel Dovnik in ne Peter Tom, ki nima s komunizmom nobenega opravka. a— Zobni atelje M. Scbotta. Maribor, Gosposka ulica, z>opet o tvori en. 1034 a— Radlo-koncert v magdalenskem parku. Danes od 11. do pol 13. bo r ovagdalen-skem parku radio-koncert a— Povratek dekliške ferSatne kolonij« Pomladka Rdečega križa. Po enomesečnem bivanju v Bakarcu ob sinjem Jadranu se je dekliška kolonija P. R. K. v Mariboru vrnila zopet v Maribor. Dnevi, ki smo jih preživeli v romantičnem Bakarcu. so bili sijajni in so potekli brez vsake bolezni in brez vsake nesreče. Otroci so se znatno okrepčali na teži so razen dveh pridobile vse po 1 do 5 kg, ena med njimi celo 7 kg. Skupna pridobitev na teži znaša pri 39 deklicah 65 in pol kilograma. Za vse dobrote ki jih je uživala kolonija na morju, se imamo pač y prvi vrsti zahvaliti mestni občini, ki je priskočila tej akciji z izdatno vsoto Ofuorfteo! i Fran in Frida Svetič naznanjata, — Program današnjih gasilskih prireditev: Ob pol 12. uri promenadni koncert vojaške godbe na glavnem trgu, ob pol 3. nri odhod gasilcev izpred Narodnega doma na glavni trg, ob 3. uri blagoslovitev motorne brizgalne, govori in defilacija, ob 4. uri veselica v Narodnem domu. r— Odhod kranjskega skavtskega stega na taborenje. Včeraj zjutraj je odšla večja skupina, broječa 20 članov in članic kranjskega skavtskega stega na taborjenje v domžalsko okolico. Mlado družino vodi oče-starešina, imenovan »Sivi medved«. Šotore si bodo postavili na lepem travniku ob Kamniški Bistrici poleg vasi Štude. V taboru bodo ostali nad 3 tedne. Iz tabora bodo delali izlete na okoliško griče in ▼ Kamniške planine. t—« 70 letni skrumtefJ. Pred par dnevi Je tukajšnje orožništvo aretiralo 71 letnega Franka P„ ki je bil zasledovan zaradi oskrumbenih dejanj, oziroma poskusa. — Pred dvema mesecima je izvabil starec nekega fantka s seboj, pred paT dnevi pa je zopet prišel, toda so ga domači pravočasno zapazili. Frank je bil v poslednjih letih že dvakrat aretiran in je baš letošnjo pomlad zapustil zapore, kjer je presedel osem mesecev. Sedaj se nahaja v zaporih kranjskega sodišča. r— Iz Streljačke druStne. Po dveletnem »panju se je kranjska Streljačka družina prebudila m sedaj kaže odločno prizadevanje, da nadoknadi, kar je zamudila. Tri dobro obiskane strelske vaje so dale odboru pobudo, da je sklenil prirediti v okviru strelskih vaj strelsko tekmo, ki se bo raztegnila preko obeh mesecev, avgusta in septembra. Namen tekme je, da prinese Se več življenja v strelske vaje m da družbi da prvaka za L 1929. ka—1 Kapelico na Krvavcu nameravajo blagosloviti 18. t. m. Zbirka za zgradbo kljub agilnosti nabirateljev ni Je popolna. kar— Vreme je postalo v noči od petka sa soboto zopet zelo deževno. Deževalo je celo noč, kakor bi se odtrgal oblak. ka— Tiskarski škrat. V poročilu o pogrebu dr. Dereanija se nam je vrinila pogrešita, ki »o jo čitatelji gotovo že sami popravili. Stavek o županovanju pok. zdravnika se ima glasiti takole: Leta 1912. je pre vzel tudi županske posle in jih vodil preko vojne do leta 1919. Župan je bil polnih 7 let Iz Litije i— Gasilska slovesnost. Litijsko gasilno društvo si je »nabavilo avtomotorno brrz-galno, ki stane okrog IOO.COO Din. V nedeljo 18. t m. dopoldne bo blagoslovlje-nje, nato pa vaja. Popoldne se bo pa vršila na prostem veselica, pri kateri bo sodelovala rudniška godba iz Zagorja. i— Draginja mesa. V Litiji in okolici vlada med prebivalstvom veliko razburjenje, ker je Mesarska zadruga podražila govedino na 19, teletino pa na 24 Din za kg. Ljudje zatrjujejo, da je ta podražitev neopravičena i— Napad na avtomobil. Te dni se je ▼ Litijo pripeljal šofer kneginje Windisch-gratzove. Pripovedoval je, da je med vožnjo iz Ljubljane v bližini Ivančne gorice nekdo streljal na avto in razbil šipo na avtomobilu. Iz Zagorja x— Vrtna veselica Sokolskega društva. Po končani tomboli Gasilnega društva, ki bo danes na vrtu Sokolskega doma, bo priredilo Sokolsko društvo vrtno veselico, pri kateri bo sodeloval orkester Glasbenega društva. z— Pred podražitvijo mesa. Kakor čuje- mo, nameravajo mesarji podražiti meso za 3 — 4 Din pri kilogramu. Povišanje cen ne more biti upravičeno, ker je cena živini padla. Iz Trbovelj t— Pevsko društvo »Zvonrtine. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 5000 komadov električnih vžigalnikov (Kur7scbluss-gluhzunder). Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t m. ponudbe glede dobave telefonskega materijala, prometno-komercijalni oddelek pa do 9. t m. ponudbe glede popravila 300 kom. zavornih železnih cokelj, 155 kom. signalnih rogov ter 23 kom. dvogiasnih piščalk. — Dobave. Vršile ee bodo naslednje javne licitacije: 9. t m. pri intendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave mesa, 20. t. m. pri komandi mesta v Dolnji Lendavi glede dobave kruha, 21. t. m. pri komandi vojnega okruga v Varaždinu glede dobave kruha, dne 23. t m. pri komandi mesta Sušak glede dobave kruha f pogoji eo na vpogled pri omenjenih komandah); 23. t. m. pri ministr, za zgradbe, računsko - ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave kabljev in kabeljskega materijala (natančnejši pogoji se dobijo pri omenjenem oddelku); 22. t. m. pri direkciji državnih železnic gradbeni oddelek v Sarajevu glede dobave 10 komadov drezin (pogoji se dobijo pri omenjenem oddelku); 12. t. m. pri intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Liubljani se vrši d mera javna ustni ena licitacija glede dobave 650 tisoč kg ovsa, 17. t. m. pa pri inženjorskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za popravo zgradbe garnizijskesa intendantskega slagališta v Mariboru. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni zbornice za TOI. Dne 20. t. m. ee vrši pri kraljevi direkciji šum v Vinkovcih javna ofertalna licitaciia glede prodaje lesenega materijala. (Natančnejši podatki se dobijo nri omenjeni direkciji.) = OhPni zbor Pražarne in kemične tovarne d. d. v Celju ee bo vršil 16. t. m. v prostorih Prometnega zavoda za premog d. d. v Ljubljani. Bančne vrednote so ostale tekom tedna povsem zanemarjene. Bilo je ls nekaj redkih zaključkov v Praštedioni pe 852.50 — 855, ▼ Jugobanki po 80.75, v Union banki po 202, v Srpski po 152 in v PoljDdelski po 16. V delnicah Narodne banke je po zadnji okrepitvi tečaja prišlo do nekaj zaključkov po 8150. Za industrijske vrednote je bilo zanimanje prav tako slabo. Trbovelj-.ka je bila v poČetku tedna zaključena po 460, sredi tedna se je trgovala po 455, koncem tedna pa po 450. V ostalem ee je trgoval samo še Gutmann po 205. Nominalni tečaji ostalih industrijskih papirjev so ostali t glavnem nespremenjeni. Ljubljana (Prosti promet). Berlin 13.5726, Curih 1094.4, Dunaj 8.0247, London 276.33, Newyork 56.845, Pariz 22321, Praga 163.68, Trst 297-73. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.22, Newyork 519.70, Pariz 20.385, Milan 27.175, Berlin 123.86, Dunaj 73.25; Praga 15.38, Bukarešta 3.08, Budimpešta 90.65, Sofija 3.75. Varšava 58.25. Žitni trg Ljubljana, 3. avgusta. Na svetovnem Etnem trgu se je situacija v preteklem tednu precej razčistila. Medtem ko so še zadn ji teden mnogi dvomili o stabilnosti sedanjih cen, je danes jasno, da ob-čutnejšega padca ni več pričakovati. V Kanadi 6e stanje letine ni zboljšalo, ker trap dalje velika suša. Na ehicaški borzi je včeraj septemberska pšenica sicer popustila od 147 in pol na 144 centov na bušel, kar pa je smatrati aa običajno valovanje cene (koncem zadnjega tedna je notirala 146 centov). Tudi ostale žitarice so bile zadnje dni čvrste. Na našem tr£S5u so eetie ostale ▼ glavnem nespremenjene ter so še vedno pod izvozno pariteto. Zato se tudi izvoz dalje prav živali no razvija. Baška vagonska pšenka stane 222.50 Din fco. nakladalna postaja, na potiskih in obvodnih postajah pa se trguje po 235 — 23750 Din za 100 kg. Slovenija je v zadnjem času zopet po malem pričela kupovati blago. Interesenti so doslej mislili da višje cene ne bodo obveljale in so bili precej rezervi rani- Na ljubljanski borzi so cene ostale nospie-menjene, kakor zadnji teden, ter stane nova baška pšenica kakor tadi stara (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. ▼ 30 dneh) 275—277-50 Din za 100 kg, moka »O«, fco. Ljubljana (plač. po prejemu blaga) pa 400 —402.50. Položaj na naših borzah Ljubljana, 3. avgusta. Devizni promet je bil tudi pretekli teden na ljubljanski borzi slab. Deloma je temu kriva tremotna manjša potreba po devizah, deloma pa okolnost, da ljubljanske banke kupujejo dalje precej deviz na zagrebški borzi. Skupni tedenski devizni promet je znašal le 13.8 milijona Din napram 15.5. 31.4, 19.2 in 27.1 miliiona Din v zadnjih 4 tednih. Privatna ponudba je bila ves teden slaba. Deviza na Dunaj je bila v preteklem tednu dalje nelo čvrsta, deviza na New vork pa je najprej popustila na 56.845. Ostale devize eo se v splošnem gibale na višini zadnjega tedna. Na zagrebškem efektnem tržišču je ves pretekli teden vladalo precejšnje mrtvilo. Se v Voini škodi ni bilo navzlic izostali intervenciji Poštne hranilnice opažati večjih sprememb. V početku tedna ee je tečaj Vojne škode dvignil od 404 na 406, v četrtek je pormstil na 403. nakar se je zopet dvignil na 405. Nekaj zanimania je bilo za investicijsko posojilo, ki je bilo v začetku tedna zaključeno po 86, koncem tedna pa je bilo iskano po 86-50 brez blaga. Tudi v agrarnih obveznicah je bilo po dolgi pavzi zo- , pet nekaj prometa po 51.50. ■ + Novosadska blagovna bona (®L t m.% Tendenca nespremenjena. Promet: 63 vag. pšenice, 12 vag. moke, 25 vag. koruze, 9 vag. ječmena in 2 vag. ovsa Pšenica: baška in banaška 215 — 2175; sremska 212.5 — 21-5.5; ladja Tisa 2275 — 230. — Koma: baška in sremska 205 — 210. — Ječmen: baški novi 160 — 165. — Ovw baški in sremski za avgust 185 — 190; banaški 180 _ 185. Moka: baška »Og« in >0gg« 317.5 do 327.5; »2< 297.5 — 307.5: »5« 277-5 do 287.5; »6< 26o — 270; »7« 230 — 240; >8« 140 — 150. Otrobi: baški in banaški 120 do 125. + Dunajska borsa sa kmetijske proizvode (2. t m.) V skladu s prijaznejšimi notacijama na inozemskih borzah je bila tudi na dunajski borzi tendenca čvretejša. Cene pšenici so ostale nespremenjene, koruza pa je nekoliko čvrstejša. Uradni tečaji niso bili spremenjeni Kmetijska sola na Grmu pri Novem mesta razpisuje sprejem gojencev sa šolsko leto 1929.-30., ki se bo pričelo v začetku novea»-bra t L Šcla ima dva oddelka: letno šoto in zimsko šolo. Pouk v obeh se bo pričel prve dni novembra. Letna šola traja eno leto z enomesečnimi počitnicami v avgustu prihodnjega leta, zimska pa dve zimi po 5 mesecev, in sicer se bo to zimo, ki pride, vršil L tečaj, drugo zimo pa IL tečaj. Letna šola je prirejena za učence iz vseh krajev ljubljanske oblasti, zimska pa v prvi vrsti za prosilce iz nevinorodnih krajev. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer so vedno strogo nadzorovani in uživajo vso oskrbo. Sprejemajo se sinovi kmečkih staršev, ki bodo po dovršenem šolanju ostali na kmetiji. Pogoji za sprejem so: starost od 16 do 30 let moralna neoperečenost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom db-vt.šeni vsaj trije razredi osnovne šole. Prosilci, ki imajo manj kakor tri razrede osnovne šole ali pa slabo izpričevalo, ne bodo mogli priti v poštev za sprejem. Vstopiti bodo morali šele prihodnjo pomlad v pripravljalni tečaj. Oskrbnina za plačujoče učence maša mesečno 150 Din. Brezplačna mesta se bodo oddala sinovom srednjih in manjših kmečkih posestnikov, ki imajo lepo spričevalo in se starši zavežejo, da ostane s» po dokončani šoli na domači kmetiji. Prošnji je priložiti premoženjski izkaz, potrjen od davčnega urada. Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno na celo polo ki kolkovane s kolki za 5 m 20 Din ter poslane na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu do 20. septembra t L Prošnji je treba priložiti: 1.) rojstni in krstni list, 2) šolsko izpričevalo iz zadnjega razreda (ne odipustnico!), 3.) spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod naravnost iz kake druge šole, 4.) a) izjava staršev, oziroma varuha, da so voljni plačevati stroške šolanja (pri prosilcih za plačujoča mesta), 4.) b) izjava staršev, dla ostane njih sin na domačem posestvu, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo ze.-vodia in o sprejemnih pogojih, še točnej-plačna mesta). Pri vstopu v zavod odloča o končno-veljavnem sprejemu sprejemni izpit iz slovenščine ter računstva in pa zdravniška preiskava. Prosilec, ki bi izorta ne prestal ali bi ga zdravnik zavrgel, se odkloni m se na njegovo mesto pozove drug prosilec. V prošnji naj vsak prosilec točno navede svoj naslov, zlasti pošto. Letos se razpisuje sprejem v obe 5oR. Število mest na zavodu je omejeno na 32, ker so ostala zasedli učenci pripravljalnega tečaja Iz tega razloga se opozarjajo kmečki gospodarji, ki želijo strokovno izšolati svoje sinove, naj s prošnjo ne odlašajo, temveč se hitro odločijo, da ne bo prepozno. Vsa še morebiti potrebna pojasnila so razvidna i-z »Izvestja* te šole, katero posedujejo županstva, župni uradi in šolska vodstva. Iz knjižice so morejo dobiti točni podatki o ustroju in uredbi zavoda in o sprejem enih pogojih. Še točnej-ša pojasnila ^aje na željo ravnateljstvo dole. Naši kraji in ljudje Napu ljubljanske trgovine — dragocen spomin iz let 1821 — 1848. V preteklem tednu so podrli na hi& pod Tran-čo št 1 izložbena okna trgovine, kjer je ▼ ooslednjih desetletjih prodajala klo-birko tvrdka L Soklič. Sedanji lastnik te hi-še g. L Ohjp hoče oknv azširiti m prirediti moderno trgovino. Ko so sneli dosedanji napis trgovine, pa se je pod njim naenkrat zablestel v naslovu reproducirani napis m spomnil nas je na davno minule čase ljubljanske zgodovine. »Zum Fiirsten Mettemich«, tako se je Imenovala v oni hiši, ki je bila last Karla Mallyja, modna trgovina pTed sto leti. Svoje ime je dobila pač pod vtisom velikega sijaja, ki ga je razvila naša Ljubljana v letu 1821., ko se je vršil od pokojnega dr. Tavčarja opisani kongres dveh cesarjev in mnoštva diplomatov in spremstva. Med »deležniki tega kongresa se je posebno proslavil vsemogočni državni kancelar Avstrije Klement knez Mettemich. Njegovo moč in nasilje so občutile avstrijske dežele od 1809. do marčne revolucije L 1848. Dne 16. marca 1848. je prinesla pošta z Dunaja v Ljubljano novico o tamošnji revoluciji, dobljeni konstituciji in o begu glavnega mogotca Metternicha. Kakor po vseh glavnfri mestih Avstrije, se je tudi Ljubljana globoko oddahnila od more neznosnega absolutizma Metternichovega. Vsepovsod si videl v gumbnicah beli trak, znak svobode in nacionalizma. Zvečer je bilo mesto razsvetljeno, gospoda pa se je zbrala v slavnostnem razpoloženju ▼ stanovskem gledališču in zapela pred predstavo narodno himno. Vse drugače razpoloženo je postalo pršprosto ljudstvo Ljubljančanov. Zbrali so se v povorko, korakali po mesrtu, vzklikali svobodi in konstituciji in razbili marsikje šipe. In kakor je bila 20. septembra 1908. Kazina glavna tarča nacionalnih demonstrantov, slično je bila zgoraj naslikana tabla cilj demonstrantov 16 mar-ca 1848: saj je bilo ime Mettemich nazadnje zasovraženo, kakor nobeno v tedanji Evropi. Demonstranti so se pod Trančo St 1. (tedaj h. št 168) povzpeli do napisa, ki je nosil tudi oljnato sliko Metternicho-vo, jo raztrgali in vrgli ob silnem navdušenju v Ljubljanico. Nič novega pod božjim solncem! Vse se samo ponavlja! In kakor smo take stvari doživeli od I. 1908. v Ljubljani večkrat tako nam je pričujoča napisna tabla zgovorna priča enega najsijajnejših dogodkov v naši zgodovini. Zato moramo hvalevredno omeniti, da je posestnik g. Oltrp sklenil, da izroči tablo obrtnemu muzeju. Le škoda, da ni bilo mogoče rešiti slike te table, ko je še visela nad vrati nekdanje modne trgovine, Mallv & Hahn. Koliko fotogra-fov-amaterjev je pretekli teden hodilo mimo nje ob popolnem pomanjkanju smisla za zgodovino in dogodke, ko si je dajala duška nebrzdana mladina pomlajene državljanske Ljubljane. Tabla je pa tudi dragocen spomin na kongres iz L 1821. — Krištofov Pepček in njegovih šest križev Po dolgih, doživljajev polnih potovanjih Čvrsto zasidran v Ljubljani bo Krištofov Pepček jutri izvršil svojo najneverjetnejšo bravuro: skočil bo v 60. leto. Saj mu bo morda sitno, da bi se jutri pokazal na promenadi in se kot star fant sam izpostavljal ljubljanski jezikavosti; in je prav verjetno, da bo enkrat za častno izjemo izostal od stalnega tovariškega omizja, kjer mu gotovo ni prizanešeno z zavidljivostjo. Toda nič ne pomaga. Josip Suchy naj le pogumno in še dolgo tako mladeniško čil prenaša svoje križe — ki ravno zanj niso nikako breme. Doma je iz ugledne kamniške družine. Kaj vse je počenjal v mladih letih, berite v njegovi knjigi, ki je napisana prostodušno in zabavno. Čakamo oa še na opise njegovega nadaljnjega življenja, ki je bilo živahno in pestro kakor redkokaterega Slovenca. Kratko: kot absolvent dunajske pravne fakultete si je priboril mesto v eksportnem oddelku dunajske trgovske zbornice, odkoder je po njenem priporočilu presedlal k diplomaciji in je bil dodeljen raznim avstrijskim poslaništvom v Orijentu: v Tehe- ranu, Perziji, Egipta, Indiji, na Ceylomt ln še drugod. Poglobil ie znanje jezikov, ki jih obvlada celo vrsto. V letu ©red svetovno vojno se je mnogopreizkušen vrnil v Trst in stopil v službo pri dopisnem uradu. Tudi še nekaj časa po prevratu je v Ljubljani ostal pri njem, nato pa se je preselil k TPD, kjer je na glasu kot dober uradnik in kavalir. Krištoiovega Pepčka pozna Širša javnost TK) njegovih spisih, med katerimi so najpopularnejše že omenjene lani izišle »Zgodbe«. Po svetovni vojni je vzbudil pozornost njegov »Uvod v budizem«, nadalje je izdal »Starorimske pravljice« in 1924. zbirko svojih satir: »■Ljubljanski tipi«. Znaten del svojih črtic je objavil tudi po slovenskih dnevnikih, kjer je rad poveseljačil tudi s potopisi Razen velikega znanja fn obilja izkušenj, ie Suchyev največji kapital zdrava, mladostna natura. Da bi te neprecenljive imovine ne izgubil nikoli, je naša prijateljska želja, ko mu gratuliramo k 60-letnici. Ob dvajsetletnici Sokola v Sodražici Dvajset let v zgodovini vesolj stva ne pomeni sicer veliko, ali v naši skromni domači zgodovini in v razvoju Sokolstva pa je precej. Sodraški trg se je že od nekdaj udejstvoval v naprednem duhu. Po septem-berskih dogodkih 1908. se je na pobudo pokojnega dr. Schiifrerja, staroste Sokola v Ribnici, ustanovil odsek ribniškega Sokola v Sodražici. Ta mladi sokolski odsek pa ni imel urav ničesar, da bi se mogel plodo-nosno razvijati. V tej zagati mu je prihitel na pomoč zelo agilni vaditelj br. Viljem Pysanski, član ribniškega Sokola, ki je začel telovadce z vso vnemo vežbati v prostorih br. Frana Fajdige, ki je dal rade volje svoje prostore na razpolago. Leta 1910. je imel Sokol svoj prvi m večji javni nastop s sodelovanjem okoliških društev. Po zelo dobro uspelem in obiskanem prvem nastopu se je članstvo še z veliko večjo vnemo oprijelo sokolskega dela. Sokol ni imel svoje lastne telovadnice in je bi! odvisen od požrtvovalnosti svojih dobrotnikov. To so bili zlasti bratje Fajdi-ga, Mikolič, Ivane, Štrbenk, Stare, Gnidca, Oberstar in dr. Tudi v domači Posojilnici le imel zelo dobro oporo. Z vso vnemo je podpiral mladi sokolski odsek v Sodražici tudi dr. Nande Marolt, sedanji župni starosta. Neumorno je vežbal članstvo, vodil izlete in ustvaril dober vaditeljski zbor. Tako je šlo sokolsko delo naprej do vojne. Ravno na dan mobilizacije 26. julija 1914 je nameraval Sokol prirediti svoj javni nastop. Minula je vojna in sokolska telovadnica se je zopet napolnila s starimi in novimi člani in članicami in mogočna je bila sokolska manifestacija ob času prevrata. Po prevratu se je Sokol v Sodražici osamosvojil. Osnoval si je dramatični, tambu-raški in prosvetni odsek, ki vsi neumorno delujejo. Vso pohvalo moramo izreči biv- šim in sedanjim učiteljem — sokolskbn delavcem, ki so s svojo neumorno požrtvovalnostjo pripomogli do lepih uspehov. Tudi javna sokolska knjižnica pod vodstvom br. Adolfa Ivanca se je zelo lepo razvila in hrani lepo število knjig. Po dolgem času je prišel Sokol do svoje začasne telovadnice, kjer se zbira staro in mlado k sokolskemu delovanju. V dobi 20-letnega obstoja je bil prvi starosta br. Blaž Petrič, drugi br. Matej Gruden, zatem pa br. Josip Oberstar, ki še danes vodi Sokolsko društvo z ravno isto mladeniško ognjevitostjo, kakor nekdaj. Letovanje tržiške dece na na Krku Organizacija raznih dečjih počitniških kolonij v Sloveniji je v zadnjih letih silno napredovala. Tudi Tržič ni zaostajal za drugimi kraji in dr. Pance, okrožni zdravnik tega kraja je v letu 1927 pod okriljem krajevngea odbora Rdečega Križa prvič odposlal tržiško bolehno deco na oddih v mesto Krk na prijaznem otoku Krku. Zaradi uspele akcije je v letu 1928 drugič organiziral dečjo kolonijo na Krku Pomladek meščanske šole pod vodstvom ravnatelja g. Lajovica. Letos je bila poverjena enaka naloga Pomladku Rdečega Križa na osnovni šoli pod upraviteljem g. Paternostom. S pomočjo mestne občine tržiške, delne podpore občine Sv. Katarine, raznih industrijskih podjetij, prispevkov osnovne šole in kraljeviča Petra ter krajevne organizacije Rdečega križa smo organizirali akcijo in odposlali bolehno deco osnovne in meščanske šole, po številu 28, na letovanje na priljubljeni Krk. Kot upravnik Podmladka R. K. na osnovni šoli sem prevzel vodstvo kolonije in v spremstvu gospodinje gdč. Grete Papove smo se poslovili deževnega I. julija od Tržiča in se z direktnim vagonom odpeljali proti Ljubljani ter dalje proti Karlovcu in Sušaku. Vsi smo bili zadovoljni, veseli in dobre volje; le s spanjem je bilo bolj slabo. Na Sušaku smo se drugo jutro okrepčali, ogledali Trsat in razvaline Franko-panskega gradu ter se popoldne ukrca'i na ladjo »Učko«, plovili smo mimo Omišlja, Malinske in se zvečer zasidrali v pristanu Krka. Že so se zablesteli med množico sokolski znaki in seznanil sem se z načelnikom krškega Sokola g. Urovičem in z gospodarjem našega stanovališča direktorjem gimnazije g. Vojnovičem. ki je tudi komisar občinske uprave na Krku. Spremila sta nas v nov dom in kmalu je v dveh sobah zašumelo kot v panju. Po večerji smo hitro zaspali vsi trudni — ne ozira ie se na to, da so nam kot postelje slutila gola tla. Drugo Jutro smo opremil! ležišča s slam-njačami in priredili sobi za nova bivališča. Začelo se je novo življenje in z njim nov red. Vstajali smo ob 7. zjutraj, ob 8. zajtrk. Kopanje in solnčenje od 9. do 12. dopoldne. Potem smo odhiteli v senčnat borov gozdiček, kjer smo vedno pričakali kosilo in Novo letalo Aerokluba tipa Blondek XV v gradnji V razsežni mrrearski delavnici Tehniške srednje šale se gradi novo letalo našega Aerokluba. Letalo, ki ga sestavljajo po načrtu inž. Bloudka, ima preko kril 9.30 m razpetine, dolgo je 6.70 m, visoko pa 2.30 m. Nosilne površine ima 12.10 kvadratnih metrov. Opremljeno bo z motorjem Cirrus Mark IL 85 PS in bo zmoglo 200 km maksimalne brzine. A er op lan se bo vzpenjal na 1000 m v 4 min. 33 sek., na 2000 m v 10 min. 18 sek., na 3000 m v 18 min. 19 sek. in na 5000 m v 53 min. 54 sek. Najvišja dosegljiva višina (plafond) bo iznašala približno 5500 m. Letalo bo dograjeno meseca septembra in se bo takrat vršil slovesni krst. Na sliki vidimo komplicirano konstrukcijo ogrodja, katerega gradnja zahteva veliko natančnost in preciznost v izdelavi. Pol stoletja požrtvovalnega dela Kranj, 3. avgusta. Maja meseca Je potekla ena polovica stoletja, od kar je bilo ustanovljeno v Kranj« Prostovoljno gasilno in reševalno društvo in je bil s tem zasajen v gorenjsko zemljo prvi prapor prostovoljne gasilne organizacije. Ta redek jubilej nesebičnega udejst-vovanja proslavlja jutri kranjsko društvo združeno s pokrajinskim zletom Jug »slovenske gasilske zveze in s slovesno blagoslovitvijo nove male motoroe brizgate«. Bilo je v L 1878, ko je velik požar uničil najbližji vasi onkraj Kokre, Huje in Klanec. V Kranju niso imeli nobenega gasilnega društva, nobenih gasilnih priprav, ne brizgalen. Strah meščanov, kaj bo z usodo mesta, ako ga zadene kak požar, ne da bi Be mogli proti njemu braniti, in žalostna zgodovina gorenjske metropole, ki je tako izpolnjena z neštetimi požarnimi nesrečami, sta vzpodbudila takratnega mestnega župana Mateja Pirca, da je sklical v prostore Narodne Čitalnice kranjske meščane v svrho ustanovitve gasilnega društva. V maju mesecu L 1879. se je že vršil ustanovni občni zbor današnjega jubilantnega ©rirStva. Vseh 50 let je neizpodbiten dokaa po- trebnosti te humanitarne institucije, vsa pretekla leta so priča dela in požrtvovalnosti članstva v pomoč bližnjega. V stotine gredo slučaji, ko je moralo društvo hiteti na pomoč ali v mestu ali v okolico, bližnjo in daljno. L. 1911 je bil ustanovljen tudi reševalni oddelek, za katerega si je stekel največ zaslug dentist in podžupan F. Holchaker. Med vojno je ta oddelek izvršil prenos nad 6000 ranjencev s kolodvora v tukajšnje bolnice. Kako koristna in potrebna je ta institucija danes, ve ceniti vsak, ko intervenira 50 — 80 krat mesečno in po vsej Gorenjski s svojim rešilnim avtomobilom! Poleg gojenja družabnega življenja, za katero so ustanovili L 1898. lastno godbo, so največ skrbeli za strokovno izobrazbo članstva in za moderno tehnično opremo orodja, da je ustrezalo zahtevam vsakokratnega časa. Temu stremljenju je zahvaliti, da je danes jubilantno dnraitvo na našem podeželju najmodernejše opremljeno in da stoji v tem pogledu med prvimi v celi gasilski zvezi. Nad 400.000 Din, zbranega po geslu »Dinarček za dinarčkom«. denarja je društvo izdalo v poslednjih letih nt oprema, Danes shranjuje društveni de- poiiioiij dva avtomobila, ecien preurejen tudi za rešilne transporte, eno veliko motorno brizgalno tipe Renault s 35 HP, eno malo motorno brizgalno tipe Rosenbauer, ki je najmodernejši izdelek v Jugoslaviji m brizga z 12 atmosferami, nad 1000 m cenn, aparate za gašenje požarov benzina, najnovejše maske proti dimu tn plinu, m druge moderne tehnične opreme. Agilnemu društvu so od početka vrsto-ma načelovali: Matej Pire, Ferdinand Sajo-vic, Vinko Majdič, Konrad Pučnik, Karol Jager, Ignacij Fock, Alojzij Pečnik, sedanji zaslužni župni starosta Janko Sajovic in zadnjih deset let načeluje g. Rici Mayr, ki je duša največjega razmaha društva v poslednjih letih. Proslavi prisostvujejo trije člani, ki so izvršujoči delavci od ustanovitve do danes, to so društveni zdravnik dr. Edvard Ravnik, Lovro Grohar in Anton Puh ar; Alojzij Pečnik in Konrad Pučnik sta tudi ustanovitelja društva, toda danes sodelujeta kot podporna člana. 501etnemu društvu, ki je zaslužen pijo-nir ideje nesebične gasilske organizacije na Gorenjskem, naše iskrene čestitke! nato T gimnazijo k spanja. Od 15. do 16. pisanje, izvrševanje domačih opravil in malica in ob 16. zopet kopanje in solnčenje do 19. ure. Večerja se je vedno izborno prilegla in po večerji iaorehod k svetilniku ali pristanišču ali pa smo peli in se igrali pred gimnazijo. In ob 2L uri spanje. V par minutah je bilo pokojno v sobah kot v vojašnici. Včasi smo zvečer zašli tudi na promenado in poslušali godbo pred Narodno kavarna Vsak dan smo doživeli kaj novega in marsikateri trenutki so minuli v veselju, smehu in oetiu. Vsi smo si postali domači — navezani eden na drugega. Skratka ena sama slovenska družina sredi Krka. Prehitro Je prišel čas odhoda ln težkega srca smo se poslavljali od priljubljenega Krka. »Slavija« nas je odpeljala na Sušak, odkoder smo se po počitku z vlakom odpeljali domov. — Ivan Štefe, učitelj. Stanko Fabjan, nedolžna žrtev pretepa Truplo nesrečnega Stanka Fabjana, ki je v noči od srede na četrtek postal v šiški nedolžna žrtev pretepa, je bilo v petek dopoldne obdiucirano, nakar se je vršil pogreb. Raztelesenje sta v navzočnosti preiskovalnega sodnika Stoj kovica izvršila zdravnika dr. Suher in dr. Božič, ki sta ugotovila, da je Stanko Fabjan dobil strahovit sunek z nožem v levo stran prsi, kjer mu je prerezal hrustanec, rebro in vršiček pljuč, nakar je kri zalila pljuča in srce ter povzočila takojšnjo smrt Dobil pa je nesrečnik tudi sunek v tilnik in vbodljaj v levo ramo, udarec po glavi in levi roki ter še nekatere manjše poškodbe od udarcev. Policija je včeraj končala z zasliševanjem prič in aretiranega Ivana Rojca izročila v preiskovalni zapor. Glede porekla pokojnega Stanka Fabjana popravljamo petkovo poročilo v toliko, da ni bil doma v okolici Maribora, marveč iz Črnomlja, kjer ima njegov oče g. Alojzij Fabjan trgovino. Imel pa je nesrečni mladenič v mariborski okolici zaročenko in sicer iz neke ugledne rodbine v Ribnici na Pohorju. Novomeško pismo Novo mesto, 3. avgusta Včeraj Je pričelo tudi na 'Dolenjskem, kjer nismo imeli dežja že mesec dni, deževati Ljudje so spravili v splošnem srečno žito pod streho. Le pozni jesenki pridelki so bili izpostavljeni suši. Zaradi nje bo najbrž slaba košnja otave, čeprav je bilo ponekod precej dežja. Občutno prizadeti bodo že zopet naši živinorejci, ki so že lansko leto trpeli veliko škodo pri reji živine. V zvezi s sušo je tudi pomanjkanje pitne vode. Mestni vodovod v Stopičah dela noč in dan. da spravi v mestna rezervoarja dovolj no količino vode. Eelektrarna v Luknji v tej suši ni kos svoji nalogi, tok je večkrat prekinjen, ker je treba, da se nabere dovolj vode v izsušeni strugi. Zato je morala mestna občina postaviti v mestni vodovod v obrat motorje z bencinskim pogonom, kar stane mestno občino precejšnjo vsoto. Nujno potrebno je, da se na ta ali oni način mestni vodovod ob priliki suše osigura. Ker ni vode dovolj na razpolago v rezervoarjih, je bila občina primorana ukinit' škropljenje ulic. Bržkone si bo omislila š ooilni avto, za katerega je prejela že precej ponudb. Letošnja stavbna sezona ni bila ravno živahna. Zida se le 6 do 8 hiš, tem bolj pa se renovirajo stara poslopja. Tako je na primer dal renovirati svojo veliko hišo na Glavnem trgu g. Fran Seidl, trgovec in posestnik, svoji vili pa župan dr. Režek in dr. Zupančič na Grmu. Tukajšnje Sokolsko društvo se je dobro pripravilo za jutrišnji župni zlet v Karlovcu. Z njim potuje tudi precejšnje število Novomeščanov. Tujcev imamo letos precej, predvsem Du-najčane in Tržačane, katerim zelo ugaja okolica, še bolj pa kopel v Krki, ki je tako prikladna v času pasjih dni. Zadnje dni je mestna občina dala obsekati kostanje »fran-coze«, ker so se preveč bohotno začeli raztezati T>reko ceste ob zidovju starega pokopališča nasproti sreskemu poglavarstvu. »Purgerji« so se ob večernem hladu najraje zadrževali med temi neoklesanimi sto-letnikL Pri boleznih srca hi po?pnen!u IM nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi za-s;gura naravna »Franz Josefova< grenčica lanko vspraznenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franc Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. Dobi se v vseh lekarnah drogerfjah in špecerijskih trgovinah. Gospodarski teden r Ljutomera Za obrtno, industrijsko in kmetijsko razstavo, ki bo trajala od 11. do 18. avgusta, se kaže vedno večje zanimanje tako pri razstavljalcih kakor tudi pri občinstvu. Prve pošiljke razstavnega materijala že prihajajo. Kmetijska podružnica se je obrnila do raznih interesentov s pozivom, naj razstavijo poljedelske stroje .gnojila, krmila Itd. Kmetijska družba je obljubila veliko množino svojega blaga in propagandnega materijala. Pričakovati je, da bo tudi ta del razstave zelo poučen. Goveda in konji za razstavo in premovanje dne 14. avgusta so že izbrani, tudi perutnina je dohro zastopana. Prihodnji teden prične razstavni odbor z dodeljvevanjem razstavnih prostorov in z razvrstitvijo razstavnega materijala. Med razstavo bodo obiskovalcem na razpolago avtotaksi in tudi avtobusna zveza po Ščav-niški dolini do G. Radgone. Kakor poroča razstavni odbor, je prijavljenih precej zastopnikov raznih oblasti, ki se udeleže otvoritve splošne razstave ali pa vsaj kake prireditve v njenem okviru. Zobni atelje Rotar G. GFnce XIII/8 pri Ljubljani Do preklica se ob sobotah popoldne stranke ne sprejemajo. 9308-a Isto delo - različno telo Metlika, koncem julija. Metlika premore izredno lepo število obrtnikov raznih strok. Saj ima tudi precej velik okoliš, za katerega morajo ti obrtniki oskrbeti razne potrebne izdelke. Največ je seveda čevljarjev, ki oskrbujejo z obutvijo vso našo prostrano okolico z Žumberkom in sosednjo Hrvatsko. In ravno med čev- ljarji sta si najizrazitejša nasprotnika po teži mlada mojstra, ki nam ju prikazuje slika. Sta to gg. Anton Nemanič (na levi) in Anton Vrviščar (na desni). Dasi sta oba prav pridna obrtnika, ki delata, rekel bi, dan in noč, kljub temu vidimo že na sliki sami, da eden ostaja vedno pri isti teži, dragi pa se stalno redi. G. Nemanič šteje 33 let in tehta 48 kilogramov, medtem ko šteje g. Vrviščar 31 let in tehta 137 kilogramov. Pri prvem torej odpade na vsako leto dosedanjega življenja poldrugi kilogram teže, dočim pri drugem skoraj 4 in pol kg. Sodil bi torej človek, da bi sorazmerno njuni teži moral drugi použiti trikrat toliko hrane kakor prvi, kar pa se ▼ resnici ne godi. Pri istem poklicu torej, ko oba izvršujeta enako naporno delo, vidimo, da prvi ostaja vedno zvest zares skromni teži, dočim drugega sedenje na čevljarskem stolčku stalno redi in ga je dvignilo visoko nad običajno normalno težo. Spričo tega bi človek mislil, da g. Vrviščar j a ovira njegova obilnost a je pa ravno narobe: ta mojster velja v našem mesto* cu kot eden najboljših tekačev. Danes! Senzacija! „Harold ima si Danes! i©Io" Bomba smeha s kraljem humorja HaroM llovd-om v glavni vlogi. PubKka vriska od smeha !! 1 Pridite, da pozabite na vse življenske težave! Danes ob 3., pol 5„ 6„ pol 8. in 9. Din 2, 4, 6 ta 8. Telefon 2124. Elitni kino Matica I Najbolj Tarna naložba denarja. Telefon 2420. Rač. pošt. hran. Ljubljana št 10.68a Kranjska hranilnica sprejema vloge na knjižice m na tekoči račun m nndl najugodnejše obrekovanje. Dovoljuje kredfte proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji, da'je menična posojila, izdaja garancije, izvršuje vse kontokorentne posle. Za vloge jamči Ljubljanska oblast z vsem Svojim premoženjem m vso svojo davčno močjo. 10.004 Katastrofalen požar na Dravskem polju Strela zažgala osem poslopij —- Dva težka ranjenca — Škoda znaša nad milijon dinarjev Maribor, 3. avgusta. Preteklo noč je nad Dravskim poljem divjalo silno neurje. Med 4. in 5. popoldne je švigal blisk za bliskom in treskalo je, da je bilo groza. Med nevihto je udarila strela v hišo posestnika Lor-barja, ki je bila kmalu v ognju in se je plamen polagoma razširil še na več drugih gospodarskih in stanovanjskih poslopij. Ko se je zmračilo, je bila že cela skupina posestev v objemu divjega rdečega elementa. Požar je uničil skoro vse imetje posestniku Štefanu Vuku, kateremu sta pogoreli dve poslopji, Jakobu Klasmcu, v čigar hišo je istotako udarila strela, Tereziji Smol-nikovi, Antonu Lorberju, Janezu Za-fošniku, Juriju Klasincu in Franu Napa-stu, čigar stanovanjsko hišo pa se je vrlim cirkovškim gasilcem vendarle posrečilo rešiti. Žrtev požara je postala tudi hiša Puniserja. Na kraj nesreče so kljub viharnemu vremenu prispela tri gasilna društva, in sicer poleg domačega cirkovškega še gasilci od Sv. Lovrenca in gasilno društvo Mihovci-Draganja vas. Reševanje pa je bilo zaradi pomanjkanja vode zelo otežkočeno. O priliki gašenja sta se pripetili dve težki nezgodi, katerih žrtev so z mariborskim rešilnim avtomobilom pripeljali na kirurški Pismo ljubljanskega skavta Kakor lep, zlat sen so hitro minuli dnevi našega taborenja v Loparju na otoku Rabo. V sredo ob 10. smo odjadrali s par-nikom in pristali po šesturni veseli vožnji na Sušaku. Kakor čebele iz panja smo se hitro razkropili po mestu. Krenili smo tudi v pristanišče ter si tamkaj ogledali ogromni prekooceanski parnik »Tomislav«, ki nalaga po 800 vagonov tovora in vozi v Južno Ameriko. Čisto nov,, ponosen parnik vam je to in Je nastopil šele Drvo not. Ko smo si bili ogledali vse sušaške zanimivosti in se dobro podprli za na pot, smo odkorakali na kolodvor, kjer nas je že čakal vagon II. razreda. Za leto dni smo se poslovili od sinje naše Adrije. V Novo mesto smo prišli ob 6. Dvanajst skavtov in jaz med njimi smo krenili v mesto, gospe in nekaj skavtov pa se je odpeljalo naprej proti Ljubljani. Naložili smo dvokolesni naš voriček. ki ga imenuie-mo »Ramono«, ter odrinili ob strugi tihe Krke navzdol. Po uri hoda smo se ustavili v Št Petru. Odtod so se posamezne patrulje napotile na vse strani. Nekateri so šli ob Krki navzdol in stikali ves dan za primernim prostorom. Toda naš trud je bi! brez uspeha. Vse patrulje so se vrnile s kislimi obrazi in zelo utruVue. Kar počepali mo na tla in trdno zaspali. Drugo jutro smo podrl! našo vasico, vzeli not pod noge in končno ponoldne našli za tabor pripraven prostor. V kratkem času so zrasle \z tal lahke hišice. Tabor stoji sredi gozda in Je popolnoma odrezan od o^talesra sveta. Po nanornem delu smo si biva'i?če imenitno uredili, tako da se bomo tudi od te gozdne samote težko ponovili. Msibližja naša vas je Kronovo, pošta pa Bela cerkev pri Novem mestu. Prekmurska idila Murska Sobota, 3. avgusta Bil sem v resnici zelo presenečen, ko scpi Izvedel iz Kleklovega tednika »Novi-ne« št 31, da sem samega sebe »povišal* v sotrudnika tega edi"ega resnično humori-stičnega časopisa v Sloveniji. Naj sem še tako okleval verjeti svojim očem. tam je še vedno ostalo zapisano: »Po našoj krajini hodi g. profesor Melihar i zbira razne podatke za Novine, štere bodo za proslavo nikelko vekše izšle kak on pravi v ništerni mestaj. Izjavljamo, da smo z. profesora Me-Iihara nigdar ne pooblastili, da bi za nas kakše podatke zbirao in če je to gde go-voro je delao to brez našega znanja. Uredništvo Novin.c Kdor sploh zasleduje pisavo tega tudi-časopisa, ve, koliko struna je v njegovih stolpcih nagromadenega proti na5i laiični fn duhovniški inteligenci, ki je prišla semkaj od onkraj Mure. To je nov pridonesek, ki naj nahujska osebe, pri katerih iščem informacije za prekmursko številko »Jutra«, proti meni. Vem, kakšno mnenje ima večina tukajšnjega duhovništva o Novirah, zato že sedaj dam lahko njih uredništvu zagotovilo, da me ta dobro preračunani napad ne bo odvrnil od tega, da gospodov, ki mi lahko r»ri mojem delu pomorejo, ne bi še nadalje obiskoval. Pri mnogih listih sem že sodeloval in povsod sem še našel osebe, ki so se zavedale svoje odgovornosti naoram javnosti za svdje delo v javnosti. Od sramu pa bi zardel, ako bi kdaj izjavil, da sem sotrud-nik *Novin«. Stane Melihar. oddelek oblastne splošne bolnice v Mariboru. Fran Frangeš, načelnik gasilcev v Cirkovcih, je med reševalno akcijo padel s slemena Vukove hiše in si nalomil desno stran prsnega koša. Josip Lamberger iz Mihovcev pa je padel s strehe Lorberjeve hiše. Njegove notranje poškodbe ter poškodbe na prsih so zelo težke narave. Lamberger je bil v delni nezavesti še danes ob 3. popoldne. Niti ne ve, kako je prišel v mariborsko bolnico in fantazira samo o strašnem požaru. Pogorelo je navedenim osmim posestnikom razen poslopij tudi mnogo vozov, orodja, živine it Vaš najboljši spremljevalec na potovanju je Vaša fotografska kamera. Povsod jo lahko vzamete s seboj, povsod Vam obdrži najlepše spomine. Poseti-te nas, ali pa zahtevajte naš najnovejši cenik Maj 1929!, da se uverite kako lahko, lepo in poceni je fotografiranje!-- Limriere plošče, papir r in kemikalije so najboljše. DROGERIJA GREGORIC, Ljubljana, Prešernova 5. Dopisi VRHNIKA. Godbeno društvo »Vrhnika« priredi svojo veliko vrtno veselico na vrtu g. Turšiča 4. t nu na katero vljudno vabi odbor. 975 STRA2IŠCE PRI KRANJU. V nedeiio 11. t m. ob 3. popoldne vsi v Stražišče na veliko javno tombolo, združeno z ljudsko veselico in godbo na pihala. Vstopnine k veselici ne bo. Preskrbljeno bo z dobro jedajo in pijačo. Dobitki prvovrstni: kompletna kuhinjska oprava, šivalni stroj, moško kolo, vreča moke, zaboj sladkorja, ko-štruni itd. Poleg tega je še nad 150 krasnih dobitkov. Tombolske tablice se prodajajo samo po 3 Din, zato le pridno segajte po njih. Čim več tablic kdo kupi, tem več bo zadel. Bratska kakor tudi ostala sosednja društva se naprošajo, da na ta dan ne prirejajo veselic. — V nedeljo 1. septembra se bo vršil javni telovadni nastop, na kar se občinstvo že v naprej opozarja. 1030 BOHINJSKA BISTRICA. Prostovoljno gasilno društvo Bohinjska Bistrica bo proslavilo v nedeljo 18. t m. 45-letnico obstoja in blagoslovitev nove motorne brizgalne. Obenem bo župni izlet Radovljiške gasilske župe. Izlet je obvezen za vsa društva, včlanjena v župL Razpored je razviden iz lepaka. 1033 JEVNICA. Odbor za zgradbo žel. postajališča v Jevnci obvešča vse one, ki niso popolnoma na jasnem glede postanka vlaka št. 629, ki odhaja iz Ljubljane ob 21.20 in prihaja v Litijo ob 21 56, da bo ta vlak danes 4. t. m. zaradi velike prireditve v Jevnici zanesljivo obstal poleg navadnih postaj tudi v Jevnici in Kresnicah. — Ljubljančani, ki nameravajo danes popoldan v Jevnico, naj uporabljajo vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 1410. Za povTatek sta dva vlaka. Prvj odhaja iz Jevnice ob 17.40. drugi ob 21.29. Veselica v Jevnici bo vsestransko dobra. PONOVA VAS PRI GROSUPLJEM. Pred enim mesecem je toča uničila lepa polja, potem pa je nastopila neznosna vročina. Zdaj bo menda dežja dovolj. Dne 15. t. m. bo žrebanje efektne loterije »Zupanove jame«. Ker je število razprodanih srečk zelo malo, vabimo vse prijatelje priredb, da si čim prej nabavijo nekaj srečk. Isti dan bo tudi veselica v Ponovi vasi na vrtu g. Permeta. Sodelovala bo godba iz Št. Jurija. ŽALEC. Sokolsko društvo v Žalcu javlja, da se nameravani pešizlet v Zabukovco za dan 4. t. m. zaradi tehničnih razlogov preloži na nedoločen čas. PETROVČE. Tukajšnja osnovnošolska mladina je priredila minulo nedeljo pod vodstvom osmošolca g. Adamiča uspelo mladinsko igro »Pepelka« in nastopila v raznih prizorih z ljubkimi deklamacijami. Zaradi malih režijskih stroškov in zaradi pre-plačiia prijateljev šolske mladine je prireditev vrgla 1250 Din čistega dohodka za šolske potrebščine revnim šolarjem. Vsem, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu, zlasti pa g. Armiču, izreka v imenu naše revne šolske mladine iskreno zahvalo šolski upravitelj. Salonit cementno azbestni fkrilj ie za pokrivanje zgradb najboljši materijal. Današnje nogometne tekme Ljubljana.: Nadaljevanja juniorskih pokalnih tekem na igrišču Ilirije. Program je nastopni: Ob 8. uri dopoldne Primorje : Svoboda, ob 9.15 Slavija : Mar*, m ob 16 Celje : Hermes. Ob 17.30 na igrišču Ilirije prijateljska tekma med zagrebškimi Željezničarji m Ilirijo. Obe moštvi bosta nastopili v svoji najmočnejši postavi. Kot predigra »e odigra juniorska pokalna tekma Celje : Hermes, in sicer ob 16 uri. Maribor: Mariborski Rapid ima v gosteh graškega Sturma. Prijateljska tekma med imenovanima kluboma obeta biti zelo zanimiva. Trbovlje: V Trbovljah bo moštvo Old boy ljubljanske Ilirije igralo proti SK Amater. Tekma se prične ob 16.30 na igrišču Amaterja. Ping-Pong turnir v Ljubljani. Na kopališču Ilirije se vrši med SK Željezničar iz Zagreba in SK Ilirijo ping-pong turnir, in sicer od 10. do 12. in od 14. c$o 17. ure. Turnir se vrši le v primeru lepega vremena. Tekmovalci bodo igrali v kopalnih kostumih istočasno na dveh mizah. Moštvo Ilirije tvorijo: gdč. Dečmanova ter gg. Zupančič, G. Medved I., Pevalek AL, Beltram H., Jereb M. in Banko. Upamo, da bodo belo-zeleni ping-ponkarji častno zastopali barve svojega kluba. Šport Največja kolesarska dirka na sveta K tekmovanju za prvenstvo države v plavanju, skokih in water-polu V prihodnj.ti dneh se bo vršila, v fcopaKš&u Ilirije največja športna prireditev, kar jih je sploh kedaj videla Lfjufoljarra. tekmovanje za prvenstvo države v plavanju, skokih in vaterpola za leto 1929. Svojo ndeležbo pri tekmovanju so prijavili vsi najmočnejši plavalni klufci države in sKgtfeda, da bo letošnje plavalno prvenstvo n ajgraindiSozn e> jše, najkompletraejše in najpopolnejše tako v pogleda argatrizacšie, kakor tudi v pogleda udeležbe s strani tetaiovaJ-cev! Da vsaj deJno irafarnrlratno javnas* o prijavljenih rivalih. podajamo ▼ nastopnem kratek pregled o delovanju, ttapehih k kvaJheid večjih sodelujočih klubov, bi .prihajajo resno v po štev za placemeait v borbi za častni naziv prvaka Jugoslavije. Jagoslavemsk; Sportsfci Khtib »Jadran* (Split), lanski prvak države, je prijaviS najštevilnejšo ekipo: že v torek zjutraj dospe v LiuMjamo 90 rajegov;h tekmovaicev. da se privadijo vodi, podnebju in ba-zemm. — V svoji sred« ima Jadran n.ijfootjše plavaoe države, na čete jim f&noune-naJuj Anite Sejilatiovid, rekorder aa vseh progah prostega stila od 50 do 1500 m šn Olga Roje, istoitalko iimejiteljica državnih rekordov t vseh ženskih disciplinah prostega stila. — Od leta 1937, ko si je Jadrati prvič pribori'] državno prvenstvo, pa do najnovejšega časa njegovi pia-vačn stafao iebolj&ujejo io rušijo rekord za rekordom, in tako pošilja v boj za prvenstvo celo vrsto skoroda nepremagljivih favoritov: nojevo, Godinovo, Griso®onovo, Ivančičevo, Serja-noviča, Bofinrišo, Mirkoviča, Barača std. Tudi v waterjpo)'u Je Jadran vrlo opaseo konkurent in je še vsakokrad pomen-i tearnst prvaka »Juga« iz Dubrovnika prav trd oreh! V svojem mošt v n ima oedo vTSito iaraOev-imterfiacijonaloev, med katerimi je v prvj vrsti omeniti vratarja Ziat-ka Mirkoviča, bacfca Ouliča io krUoa Rojeta. Speptski Klub »Jug« (Dubrovnik) je prvak države v wateT-poki in istočasno po reKiitatih lanskega prvenstvenega tekmovanja drugi na}-jačji plavalni klub v državi. Dočim prvak »Jadran« doseza svoie ve&fce uspehe s svojo gardo rekorderjev, bazirajo uspehi »Juga« na čist« drugi taktiki: »Jug« postavlja krej&o vrsto povsem izenačenih, povprečno Jakih tekmovalcev, ki se v p mestu samem, se dvigata dva vrha iz prvotvornega diabosa (Petrov in Urad). Brno je imelo pred voj-o (L 1910.) 125 tisoč prebivalcev na ploščini 1732 ha. Mesto in njega okolica sta bila naseljena že v pred zgodovin s ki dobi, kakor dokazujejo obilne arheološke najdenine, shranjene v dežel, muzeju. V zgodovinski dobi nahajamo tu že grad s pod-gradjem, iz katerega se je v 13. stoletju razvilo mesto Brno. Zgodovinska doba za Brno se začenja s knezom Bre-tislavom (1029. do 1055.) Njegovi potomci so stolovali na brnskem gradu kot fevdni knezi do 1. 1197. Ime Brno se pojavi prvič v listinah češkega kronista Koanre L 1091., z istim imenom pa so imenovali tudi podgradje. Izvor imena in njega pomen pa je neznan. Od gradu proti jugovzhodu leži drugi strmi hrib, na čigar visoki skali je bila sezidana župna cerkev sv. Petra (Petrov). Tam je bil tudi gospodarski dvor kneza (sedanji deželni muzej). Pod njim pa se je razprostiralo tržišče, odkoder se je proti vzhodu širilo podgradje. Brno je bilo važno trgovsko mesto, od katerga so prejemali dohodke kne-ževa blagajna, staroboleslavska kapitu-la in opatoviški samostan na Češkem. Češki Premyslovci so se često bojevali z moravskimi (1055. do 1197.), ne hoteč priznati dedično pravo slednjih. Moravska veja je v tem boju podlegla m leta 1197. so se češka Premyslovca, brata Premysl in Vladislav sporazumela, da si razdelita vlado. Tako je bili Premysl kralj češki, Vladislav pa mejni grof mo-ravski (1197. do 1222). Pod vlado Vla-dislava se je brmsko podgradje spremenilo v mesto. Razen domačega slovanskega prebivalstva se je na severu naselilo mnogo Nemcev in Nizozemcev, za katere je bila ustanovljena nova župnija s cerkvijo sv. Jakoba za Nemce in s kapelo sv. Nikolaja na novem dolnjem tržišču (današnji trg Svobode) za Nizozemce. Nemci so se v glavnem naselili okoli današnje mestne hiše, Nizozemci pa v Renski ulici (Reimgasse, kasnejši Rhenergasse, i-z česar iizvira pogrešno češki naziv Behounska ulice) in v ulici Veselih Flandrov (sedanji Češki ulici). Na jugu od Slovanov pa so se naselili Židje v Židovski ulici (danes Masarykova). Podgradje brnsko je vzra-stlo tedaj iz slovanske, nemške, flam-ske, porenjske in židovske naselbine. Iz teh se je do L 1243. razvila velika občina (civitas) mesta Brna, ko je novemu mestu podelil kralj Vaclav I. mestno pravo po vzorcu Emsa (1212) in Dunaja (1221). Prebivalci Starega Brna so se upravljali po starem domačem, t j. slovanskem in dežel, prarvu in so tvorili posebno četrt, ki se je imenovala Grad (burgus) ali Staro Brno. Sam brnski grad se 1. 1279. v listini prvič navaja pod imenom Spilberk. Novo mesto (civitas) pa se je upravljalo po brnskem pravu, ki je veljalo za vse prebivalstvo. ___ Zlati časi so nastali za Brno pod mejnim grofom Janom (1350. do 1375.), bratom cesarja Karla IV. Okoli Brna se je Tazcvetlo poljedelstvo, zlasti vinogradništvo in sadjarstvo tako, da je bilo do meja sosednjih občin vse v vinogradih in vrtovih, katerih lastniki so bili brnski trgovci in obrtnijci. Oboji so dobro služili. Zlasti brnski trgovci niso samo kupili vse posestvo knezovo v brnskem katastru, marveč so nakupovali zemljišča tudi od velikih in malih plemičev ter jih vpisovali v deželno desko ali pa po tedanjih običajih postali sami plemiški dežeL stanovi. Brnski mestni svetovalci so dajali pravne pouke skoro 60 morav-skim občinam, s čimer je Brno postajalo glavno mesto Moravske. Razvila se je staviteljska, kiparska, rezbarska in slikarska umetnost, o čemer sta posebno pričala avguštinski samostan pri sv. Tomažu (1350) ter kartuzijanski pri sv. Trojici na Kraljevem polju (1375), kakor tudi mestne knjige slavnega pisarja Jana. Po smrti mejnega grofa Jana so nastali hudi časi za Brno. Izbruhnile so vojne med Janovima sinovoma Joštom in Prokopom, husitske vojne in vojne ogrskega kralja Matjaža z Jurijem Po-djebradskim. Brno je stalo v taboru proti husitom in proti kralju Juriju. Po končanih vojnah si je najprej opomoglo stavbarstvo, kakor pričajo gotski hram Device Marije v Starem Brnu, gotska mestna hiša s prekrasnim portalom Antona Pilgrama, gotski hram sv. Jakoba, sv. Petra, sv. Miklavža in renesančna mestna hiša, (sedanja druga mestna hiša). Reformacijsko delo Luthrovo je takisto močno vplivalo na Brno. Največji nasprotniki češke reformacije so postali najbolj goreči privrženci nemške reformacije. Protireformacijo so uvedli jezuitje, ki so leta 1573. prenesli svoj novicijat iz Prage v Brno. Boj med protestantizmom in katolicizmom je od- de in številno nradniStvo. Mesto Je imelo še stavbnega prostora za kakih 350 poslopij, toda moralo je računati z bodočnostjo. Brno je skoro geografsko sre>-dišče cele republike, mora tedaj rasti m bo zrastlo posebno, kadar bodo v Brno izpeljani vodni prekopi, ki so v načrtu. Zato je bilo k mestu pripojeno 23 okoliških občin in v vseh se zidajo poslopja za urade in nradništvo. Država, dežela in mesto, so postavile že mnogo lepih poslopij. Z državno podporo se je stavbna delavnost razširila tudi na številne uradnike, podjetja in društva, tako da so na periferiji in v bližnjih občinah vznikle cele nove četrti s krasnimi stavbami in parki. Bmska občina je v te nove dele napeljala zdravo vodo, izvršila kanalizacijo ter jim dobavlja plin in električni tok. Zvezala jih je tudi z električno železnico. Tako je postalo Brno resnično velemesto. t Mestna hiša v Brnu ločila belogorska bitka. Pred to bitko je češka narodnost dobila premoč nad nemškim življem in Brno se je spojilo s protestantskimi češkimi in deželnimi stanovi, po belogorski bitki pa je mesto izgubilo grad Špilberk, ki ga je bilo kupilo L 1560., mestni svet pa je prišel ob vsako moč. češka narodnost je ginila. Iz velikega upada si je Brno nekoliko opomoglo 1. 1645., ko so se Švedi napotili proti Dunaju. Brnske čete so pod poveljstvom polkovnika Radevita de Souches rešile Dunaj. Ker se je pokazalo, da je Brno važna strateška točka, je bilo izpremenjeno v deželno trdnjavo z novimi utrdbami, v kateri je plemstvo z duhovščino dobilo premoč nad meščanstvom. Meščani so radi prodajali poškodovane hiše plemičem, ti pa so si na njih mestu gradili lepe palače. V Brnu in okolici je bilo 14 cerkev in do 90 plemiških in duhovskih hiš, ki niso hotele nositi nikakih bremen, temveč so obratno rušile temelje mestne uprave. Bogastvo in moč plemstva in duhovščina sta rastli do dobe Jožefa II. Jožef II. je razpustil večino samostanov, cerkev in kapel. S tem je nastal vpadek umetnosti. Zato je bila ustanovljena L 1777. škofija in pet novih župnij z župnimi šolami. Ustanovljeni so bili tudi mnogi dobrodelni zavodi ter položen temelj brn&ki suknarski industriji, katere razvoj je v glavnem doživel svoj veliki razmah za Napoleonovih vojn po uvedbi kontinentalne zapore 1. 1810. Po zrušenju utrdb 1. 1861. do 1863. so se brnska in tuja predmestja združila z mestom in Brno se je v drugi polovici 19. in začetkom 20. stol. razvilo v veliko mesto, okrašeno z mnogimi javnimi in zasebnimi stavbami, 1. 1913. pa je dobilo vodovod z izvrstno pitno vodo. Popoln preobrat v razvoju mesta je nastal ob koncu svetovne vojne. Brno je postalo češko mesto. Že začetkom leta 1919. je bilo k mestu pripojeno 23 okoliških občin. Tako je vzniklo Veliko Brno na ploščini 124 km2 in je 1. 1921. imelo 222.800 prebivalcev. Od teh je bilo Čehov 157.000, Nemcev 59.000, Židov 3800, po veri pa 191.000 katolikov. 7200 evangelikov, 2500 vernikov češkoslovaške cerkve, 10.000 izraelitov in 10.000 breiz konfesije. Upravo Velikega Brna vodi 90člansko zastopništvo, ki voli 30-Slanski občinski svet. Pripojene občine upravljajo lokalni odbori. Brno je največje in najvažnejše mesto na Moravskem že od 14. stoletja. Po smrti kardinala Dietrichsteina, ki je po belogorski bitki 16 let upravljal Moravsko kot cesarjev namestnik, je bil leta 1636. v Brnu ustanovljen kraljevski tribuna! ali najvišji urad za upravo Moravske. Od tega časa je Brno tudi glavw no mesto Moravske ter najvažnejše središče gmotne in duševne kulture. Slavno suknarstvo brnsko je bilo povečano koncem 18. in začetkom 19. stoletja. Železno industrijo je pospeševala obilica železne rude pri Blanskem in bližina rosiške premogov, kotline. Danes uvaža Brno železno rudo iu premog tudi iz tujine, da zalaga številne tovarne za izdelovanje strojev. Močno se je razvila tudi ostala industrija. Razvita industrija povzroča nenavadno živahno trgovino, ki jo podpirajo številne železnice, električne železnice in avtobusne linije. Brno je tudi važno središče duhovne kulture. Poleg petih visokih šol ima 42 čeških osnovnih deških m mešanih, 15 dekliških im meščanskih šoL Nemci imajo 21 deških in mešanih, 8 dekliških in 13 meščanskih šoL Veliko število je tudi čeških in nemških srednjih in obrtnih šol. V Brno so koncentrirani številni državni in deželni uradu Velik del teh uradov in ustanov je prišlo v Brno šele po prevratu. Nastala je velika potreba novih stavb, kajti mesto naravno ni imelo dovolj poslopij za ura- Dr. Jfndricfi Mayer: Brnska razstavna podjetja Razstava sodobne čsl. kulture, prirejena lansko leto na novem brnskem razstavišču, je bila močno iznenadenje za one, ki so sodili skeptično o možnosti velike razstave v drugem največjem mestu čsl. republike. Lanska razstava je iznenadila tako po svoji obširnosti, kakor po svoji notranji vrednosti, ter je dosegla velik moralni in gmotni uspeh. Pokazalo se je, da Brno lahko z uspehom češče prireja velike razstave, zato so merodajni krogi sklenili, da se odločijo 1.1929. za novo še večje podjetje: za razstavo moderne trgovine. Prvotno ta prireditev ni imela namena zasesti ves razstavni prostor; ko pa je bilo javnosti sporočeno, da se bo vršila razstava moderne trgovine, je odbor prejel celo vrsto predlogov in po? nndb, fz katerffi sta se razvili še prvo-varsko-sladarska razstava in razstava moderne žen. Poleg teh treh, ki tvorijo temelj letošnjih brnskih razstavnih podjetij, se je obvezal Higijenski muzaj prirediti zelo zanimivo izložbo v paviljonu mesta Brna, Zveza mizarjev v šolskem paviljonu izložbo pohištva, Elektrotehnični savez razstavo elektrotehničnih potrebščin zlasti za gospodinjstvo in končno Društvo stavbenikov izložbo rodbinske hiše. Pri vseh teh izložbah se je gledalo na to, da bi se kolikor mogoče gibale v okviru razstave moderne žene. Kakor vsako leto, tako priredi tudi letos brnski izložbeni semenj svojo razstavo in bodo tudi letos vsi paviljoni popolnoma zasedeni. Že to samo ob sebi priča o obsežnosti brnskih razstav. Glavne tri izložbe so razdeljene tako, da je razstava moderne trgovine pome-ščena v rotundi ter v desnem krilu in v sredi glavne izložbene palače, pivo-varsko-sladarska izložba pa v njenem levem krilu. Razstava moderne žene skupaj s higijeničnim muzejem bo v paviljonu Moravske, dalje v paviljonih Prage, uporabljajoče umetnosti, umetne obrti, izložbene družbe in v paviljonu narodnih enot. Tako velika razstava je samo po sebi umevno zahtevala mnogo napornega dela. Vendar je treba ugotoviti, da težav ni bilo glede postavljanja poslopij, ker so prireditelji poslopja že gotova enostavno vzeli v najem od lastnice razstavišča, razstavne delniške družbe. Pač pa so bile glavne težave glede programa. Treba je bilo skrbeti, da bi bila vsaka razstava kolikor mogoče živa in nazorna, da bi ne bila nekak utrudljiv pregled podatkov, dasi zanesljivih in strokovnjaških. Problem izpolnitve programa so rešile vsi izložbe zelo dobro, pri čemer so se trudile spraviti svojo izložbo v celotni okvir razstavnih podjetij, tako da bodo zanimive i vfjK y c 1 BrnsJta stoli ca »Petrov« Poznate male avtomobile Osebni faeton »Z« Osebna limuzina »Z« ' 18 HP, 4 sedeži 18 HP, 4 sedeži CsL Zbrojovka, d. d. v Brnu, ee je prvič pečala z vprašanjem izdelave avtomobilov v letu 1923, ko se je odločila razširiti svoj izdelovalni program, da bi izrabila vse svoje tehnične in organizačne možnosti ter bi 8 tem tudi deloma pomirila kole-banje konjunkture, ki je v panogi orožne industrije zlasti silno. Imela je namen, dati v prodajo mal voz, ki bi bil poceni, vendar vztrajen in zanesljiv ter bi točno služil brez velikih prevoznih troškov. Tako je vznikel avto »Z< z motorjem sprva v obsegu 750, kasneje pa 1000 cm1. »Z< je v svoji sedanji formi posledica bogatih izkustev na polju konstrukcije in izdelave. Njega rastoča priljubljenost v avtomobilski javnosti je dokaz srečne konstrukcije in je treba pri tem poudariti, da je bil v glavnem dvotaktni motor >Zetkec, ki si je osvojil veliko priljubljenost zaradi svoje enostavne in primerne konstrukcije, ki ne zahteva toliko nege, kakor štiritaktni motor, kajti nima občutljivih ventilov, niti kompliciranega in dragega mehanizma. Zato ne zahteva strokovne postrežbe in je a tem naravnost stvorjen za one, ki hočejo brez dolge in specijalne priprave sami voditi 6voj avto. Gotovost obratovanja je pri »Zetki< veliko večja in cena znatno nižja, nego pri štiritaktnem motorju iste kapacitete. Kapaciteta motorja je 18 k. s. pri 2200 obratih ▼ minuti, njegove prednosti eo poleg že navedenih prožnost vožnje, izvrstno pospešenje in majhna potrošnja goriva. Za čisto sporteke namene je izdelala čsL Zbrojavka popolnoma drugačen voz s šestvalčnim dvotaktnim motorjem s kompresorjem in obsegom 1100 cm*; njegova kapaciteta je 75 k. s, voz ima dife-rencijal in zavore na vseh štirih kolesih. Zbrojovka deluje na nadaljnjem zboljšanja svojega standardnega tipa in živa prodaja dokazuje najlepše, da avtomobili >Z< popolnoma ustrezajo svojemu namenu. • Tudi dolga in težka potovanja ▼ tujini so dokaz prvovrstnih kakovosti >Zefkec Ranneroma najtežje potovanje, izvršeno s serijskim vozom »Zc, se je s {»polnim uspehom posrečilo g. ravnatelju Stranskemu iz Prage preko vsega Balkana, Male Azije in Sibirije do Bagdada, pri čemur je moral premagati vse težave potovanja preko pogorja Taurus in Antitaurus ter Slane in Sirske puščave. Do tedaj se je splošno mislilo, da si samo veliki in zlasti robustno izdelani vozovi lafako dovolijo to skrajno težavno pot, zato je bilo začudenje tem večje, ko je mala serijska »Zetka« dosegla brez defekta svoj cilj v Bagdadu. Drugo dolgo in težko potovanje je podvzel rekorder Stohanzl preko Alp v Neapel in odtod nazaj preko Apeninov do Hamburga, pa zopet nazaj na Tirolsko in odtod v Brno. Pri tej priliki je prevozil 16.200 km brez defekta na stroju v sedmih tednih. O sili in hitrosti, ki jo razvija stroj pri vožnji navzgor, priča najbolje vožnja na alpsko goro Katschberg z višino 1641 m in z 28.5 %. strmine s popolnoma obremenjenim vozom v 18 minutah. Najvišjo točko Jaufenpassa (2229 m, 54 ključev, dolžina proge 30 km) je dosegel major Stohanzl v eni uri 15 minutah. Največ dolgih potovanj je v tujini izvršil na »Zetkk g. in2. K. Novak. L. 1926. je prevozil Alpe, Koreiko, Pireneje in ves pirenejski polotok do Atlantskega Oceana. L. 1927 je z istim vozom v 38 dneh prevozil Nemčijo, Poljsko, Litvo, Latvijc, Estijo in Finsko, do najsevernejše naselbine Pitkajarvi ob Severnem Ledenem morju in se vrnil preko Švedske in Nemčije v Prago brez defekta po prej ustanovljenem načrtu. Lani_ je g. inž. Novak napravil samo »krajšo vožnjo«, to je Športni roadster »Z« „ ~ samo preko Nemčije, Belgije m Francije v 20 HP, razvodniški motor. 3 sedeži Anglijo. Brzi dostavni voz »Z« 18 HP, nosilnost 500 kg. j •JUTRO« JL no 8 «= Nedela, 4. VITI. 1929=, SCHIFF & ST strojne tovarne Lipsko »nnaj Silnfčni št. SO Zastopstva: v Pariza, Milanu, Varšavi, Bukarešti ia Budimpešti Lastni patenti: Sasnodetirfoča naprava za napajanje kotlov z gorko vodo, tudi za največji obratovalni pritisk in delovno kapaciteto. 17.000 naprav v tu- in inozemstva že v obratu. — Saanodelujoče naprave za prevod kondenzo- vane vode, dviga+ne naprave za sip ec. lahke in težke tekočine, razoije-vafeie naprave za pregreto in nasičeno paro, stisnjeni zrak in druge pline, za največje delovne kapacitete in največje proti tlake, kondenzne Ktoce lastnega sestava, precizne, redukcijske ventile, regulatorje za stanje vode v kotKh na podlagi lastnih patentov. Speeijalna firma za pnojefcfha»Je In izdelavo cevnih naprav za vse panoge industrije do najnovejših obratovalnih tlakov, naprave za ekonomično izkoriščanje že ratbgcne pare, hladilne naprave vseh sistemov za vse panoge industrije, topilne In sušilne naprave ter naprave za prezračenje in pridobivanje vode. Prospekti inposet Inženirja brezplačno Tridesetletna speeljalna praksa ne samo za strokovnjaka, marveč za vsakega posetnika. Letošnja brnska razstavna podjetja bodo druga težka preizkušnja te panoge, ki na Moravskem še nima stare tradicije. Pred vojno 90 se brnske razstave v zadnjih sto letih vršile samo dva a3i trikrat v večjem obsegu. Po vojni pa je bil ustanovljen razstavni sejem, ki je prav za prav udaril temelj brnskemu razstavništvu. Za Brno in sploh za Moravsko pometa prirejanje strokovnih razstav nesporno obogatitev. Zvišal se je s tem tujski promet, razširilo se je poznanje Moravske in njenih prirodnih krasot ter mesta Brna ne samo doma, temveč tudi v tujini, kar je v glavnem ena izmed najvažnejših posledic teh razstav. Vobče so razstave boljši način propagande, nego večina današnjih velesejmov. Razvoj, ki je izzval treaiotno celo vrsto velesej-inov. se je zato danes že vrnil v smer strokovnih razstav. Na tem principu so zgrajene letošnje razstave in dosedanji razvOj bo gotovo pokazal umestnost nove preorijentacije v smer strokovnih izložb. tajnik Zveze indu- Jng. J. K!atovsky, strijcev, Brno; Brnska industrija Brno je bik) od davna važno industrijsko mesto in spada danes med najpomembnejša industrijska središča Evrope. Sedaj ima kakih 400 tvomiških podjetij s 60.000 delavci in se ima za svoj gospodarski razmah zahvaliti v prvi vrsti ravno industriji, ki je napravila iz Brna tudi prometno m gospodarsko središče dežele ter v znatni meri povzročila, da je mesto sedež številnih uradov in korporacij. Najvažnejši panogi sta strojna in tekstilna industrija, vendar so tudi druge industrijske panoge v Brnu odlično zastopane, kakor strojarstvo, obdelovanje lesa ter stavbna in kemična industrija. Že okoli L 1840. so imele brnske predilnice parne stroje in so zaposlovale preko 18.000 delavcev. V to dobo spada začetek izvoza izdelkov brnske volnene industrije. Uporaba najmodernejših mehaničnih statev in brza modernizacija obrata, je izdelovanje nenavadno zvišala. Volnena industrija je bila v Brnu v 60 letih preteklega stoletja na vrhuncu in je nje izvoz zrastel tako neobičajno, da je bilo 1. 1867. izvoženo za 23 milijonov goldinarjev volnenega blaga v tujino, zlasti v Ameriko. Danes ima Brno okoli 270.000 vreten za nečesano volno, kar je ena tretjina vsega števila takih vre-tem v Češkoslovaški, in eno petino od 35.000 statev vse države. V panogi česane volne ima Brno preko ene desetine vreten iz skupnega števila 400.000 za vso državo. Brnska volnena industrija izdeluje tako iz nečesane, kakor tudi iz česane volne najcenejše modno blago, tako moško, kakor damsko. Razen te panoge so v Brnu zastopane tudi ostale tekstilne industrije, zlasti za pletenje, barvanj*, za izdelavo preprog itd. Tu je tudi središče damske konfekcije in brnske tovarne uspešno tekmujejo na vseh svetovnih trgih. Železna in strojna industrija, ki je danes druga najpomembnejša panoga brnske industrije, je bila tu in v okolici že od pamtiveka domača. Nenavadni raz-cvit volnene industrije, razvoj rudarstva v Rosicah in v znatni meri tudi razvoj poljedelstva, je povišal povpraševanje po strojih vsake vrste, tako da je bila že L 1821. ustanovljena prva večja strojna tovarna, ki se je kasneje spremenila v današnjo Prvo brnsko strojno tovarno. Že tedaj so v Brnu izdelovali parne stroje, parne kotle, hidravlične stiskalnice m stroje za obdelovanje kovin. Danes je v strojni m kovinski panogi v kakih 100 večjih m manjših tovarnah zaposleno okoli 15.000 delavcev in brnske strojne tovarne izdelujejo vse vrste parnih strojev, motorjev, kotlov, turbin itd. Tu je velika tovarna za vagone; nekoliko tovarn izdeluje stroje za obdelovanje lesa. V Brnu deluje velika tovarna za izdelovanje orožja in avtomobilov, močno pa so tudi zastopane strojne tovarne za špecijalne stroje. Naraščajoča elektriza-cija je vedla k hitremu razvoju elektrotehnične industrije in številnih podjetij za slabi tok in za instalacijo. Brno je danes eno izmed najvažnejših središč kovinske iddustrije in so njega glavni de- brnsko strojarstvo svojo pozicijo v Izdelovanju podplatnega usnja in ima eno izmed prvih mest v izvozu. Med ostalimi industrijskimi panogami je zlasti važno izdelovanje stavnega ma-terijala. V brnski okolici so številne keramične tovarne, ki izdelujejo pečnice in samotno opeko. V Brnu samem pa je velika tovarna za portlandski cement in nekoliko velikih opekaren s celotno kapaciteto okoli 60 milijonov opek letno. Hitri razvoj mesta in čila stavbna delavnost je zlasti v poslednjih letih omogočila modernizacijo in racionalizacijo te industrije, tako da so brnske opekarne urejene na vse vrste tanke in debele opeke ter preskrbujejo s svojimi izdelki bližnjo in daljno okolico. Omeniti je treba pri tem tudi apnenice, tovarne za cementno blago, kamnolome itd., ki izdelujejo blago izvrstne kakovosti. V Brnu je osredotočeno elektrifikacij-sko omrežje m Zapadnorrioravske elektrarne preskrbujejo z električnim tokom iz svoje elektrarne v Rosicah skoro polovico Moravske. V zadnjih letih je mesto začelo staviti tudi toplotno centralo in je Brno tudi v tem pogledu eno izmed^ prvih industrijskih središč. Važno mesto v brnski industriji zavzema izdelovanje obutve, ki v desetih tovarnah zaposluje kakih 2000 delavcev in proizvaja vse vrste kakovostne in cenene ljudske in pletene obutve. Izdelki teh tovarn so svetovno znani in uživajo sloves na vseh tržiščih. Nič manj pomembna ni panoga za obdelovanje lesa, zlasti pohištvena industrija, ki ima danes v Brnu kakih 10 velikih tovarn ter nepregledno vrsto srednjih in manjših delavnic. Ta industrija zaposluje kakih 3000 delavcev. Zaradi ugodne lege in dobro izvedene železniške mreže bo brnski industriji ne samo mogoče obdržati se na sedanj? višini, marveč bo brez dvoma postala najvažnejše industrijsko središče češkoslovaške republike. Literarno in umetniško Brno Do konca svetovne vojne je češki ži-velj v mestu, ki je imelo umetno nemško navlako, preživljal trde čase. Na kulturnem polju pa se je lahko še najbolj razmahnil m je tako krepil češkega duha. Sigurno je, da je mnogo pripomogel lavni in gospodarski pogoji zelo ugodni širok pisateljski krog, ki se je osredo-75. n^aimii t« • točil okoli Brna. Tu je že dolgo živah- no klilo literarno življenje, zlasti po za za nadaljnji razvoz te važne panoge. Tudi strojarstvo je bilo v Brnu že od davnih dni zelo razvito tako, da so okoli leta 1820. v Brnu vsako leto izdelali okoli 50.000 komadov kož za podplate. V tem obdobju so se novo vznikle velike delavnice špecijalizirale. zlasti na usnje za podplate, medtem ko je izdelovanje lažjega usnja prešlo v oddaljenejšo okolico. Od petdesetih let dalje pa začenjajo brnske strojarne izdelovati tudi lažje podplate ter z uporabo smrekovih barv in hrastovega čresla znižajo dobo strojenja na 6 do 8 mesecev. Sprememba v izdelovanju je omogočila tudi izdelovanje usnja za jermene, ki je od te dobe eden najvažnejših izdelkov brnskih stroja m. Od 1. 1890. pa uporabljajo čreslov ekstrakt ter skrajšujejo s tem dobo izdelave zopet na polovico ali celo na tretjino. Kljub hodi konkurenci vzdržuje slugi Moravskega pisateljskega kola, dasi je bilo to občestvo oficielno ustanovljeno šele 1. 1912. v Luhačovicah. Danes šteje kakih 50 članov, ki žive po večini v Brnu. Načeljuje mu pisatelj Karel Elgart Sokol,* čigar zadnji roman »Sahara« je dogodek na češkem književnem trgu, ker pomeni višek njegovih romanovih kompozicij »Solnce«, Naliv«, »Zlato runo«. Elgart se kot visoko izobražen in fin estet udejstvuje tudi v gledališki kritiki. Prvi predsed. MoTav-skega pisateljskega kola pa je bil Viktor Kamil Jerabek, po rodu iz Litomyšla, ki pa se je s svojimi spisi zlil z Moravsko; ta znameniti realist je v celi vrsti * Pri prevajanju tega članka Je dospela vest, da je dne 21. julija zadet od kapi umrl. Op. uredništva. (P*5 cbisicu hrrtslee rossfooe »e po nabite pc/erepcatf se m ŠeaplfSco dcbrega ualma&insQe£a vina g? ^fitarttt (iJtsleovfca U so/tifce 13 (Ž&mo (Hrt*© l inske velekleti M. TISKOVINA BRNO, T hlinkdch §0 (nasproti razstavišču) VABIMO NA POSET KLETI! knjig pokazal slabosti moravske vasi. Temu literarnemu občestvu pripadata ponos našega pesništva, nedavno umrli Otokar Brezina in še živeči veliki šlez-fci bard Peter Bezruč. Slednji živi v Brnu kot vpokojenec (bivši poštni kontrolor), vendar je slej ko prej kot oseba širši javnosti neznan. Ko je pred dvema letoma ves narod slavil njegovo šest-desetletnico. je pesnik kot »poglavar čsl. kuščarjev in polžev« zbežal v svoje ljubljene beskidske gore. Vse, kar je hotel, je povedal v svojih »Šlezijskih pesmih«; od 1. 1901. molči in le kdaj pa kdaj pokaže, da še živi. Poleg Bezruča je v Kolu izmed v Brnu živečih pisateljev več pomembnih in mnogo obetajočih imen neenake starosti in dela: Stanislav Cyljak, Josef Chaloupka, Ant. Tryb, Jaroslav Marcha, Oldrich Zemek in dr., da imenujem le najvažnejša imena. Mladi so združeni v tako zvani »Literarni skupini«, ki bo dopolnila prihodnje leto svoje prvo desetletje. Ta skupina se osredotočuje krog revije »Host«, čije ime bo, menim, na slovanskem jugu dobro znano, ker je bil njen sotrudnik, zgodaj umrli pesnik Bartoš Vlček v živahnih stikih z Jugosloveni. Izmed Brn-cev so še člani Čestmir Jerabek, sin V. K. Jerabka, čigar roman »Svet gori« je dobil lani državno nagrado. Lev Blatnv, ki je bil nekaj sezon dramaturg brnske drame. Dalibor Chalupa, moderno čuteč poet, Vladimir Raffel, pisatelj raznovrst- Bratje Ciiitiiiaiiiiovi . A* \ . Vf. " v-:-'; 'v> velika prodaja premoga, koksa in briketov iz ostravsko-karvinskega premogovnega revirja Pafižska 12. Telefon: 4681. 4682, 4683, 4684. Keprezentacija t Pragi II, Bredovska 9. Telefon št. 208-41 Fill jalka v Opavi, Ilrn ei rs k a nI. 2. Telefon št, 414. Odpremljevalniea v Mor a v. Os travi, Schubertova nI. 2. Telefon 2036. mih povesti »■Patetičnih«, »Telesnih«, »•Električnih«, »Plesnih« in romana »Trgovec s simpatijami«. Raffel živi v Brnu kot poklicni novinar. S temi imeni pa ni izčrpana vrsta brnskih literatov. Brnske redakcije m knjižnice skrivajo še druge »može peresa«: pesnika Edvarda Valento, pisatelja Karla Schulza, pesnika Karla Šelepo, pisatelja Josefa Falto, prevajalca V. Unzeitiga, knjižničarja dr. B. Vaclavka, knjižničarja Jurija Mahna, posebnega častilca Jugoslavije, ki je s »Hercegovino« in s Cav-tatu posvečenim »Sciroccom« dovolj .razodel to svojo ljubezen. Mahen je nedavno ustanovil letak kulturnih informacij »Index« in zbira okoli sebe kulturne delavce za razne akcije. Najvažnejši med njimi sta akciji za podržavljenje brnskega gledališča in za zgradbo kulturnega doma v Brnu. Brno likovne umetnosti prdestavliata dve umetniški združenji: društvo »Aleš«, ki je vzniklo iz predvojnega khioa prijateljev umetnosti« jn »Skupina likovnih umetnikov v Brnu«. Vrsta umetnikov pa stoji izven teh organizacij. Tu deluje n. pr. slikar in grafik Edu-ard Milen, zelo bojevit duh, kipar Josef Kubi ček, brata Frančišek in Emil ttla-vic; František nam je da! najnovejšo inscenacijo Dvorakove »Rusalke« na brnskem gledališču. Na umetnostno-obrtni šoli deluje Peter Drllinger. najboljši med mladimi grafiki — zelo samorasel duh. Izmed izrazitih modernistov pa imenujmo slikarja J. Karla, L Zamazala. dekorativni profil A. J. Vo-lejnička, kiparja Vaclava Macha, Vac-Iava Vokacka, Frant. Fabranda; potem omenimo še slikarje VL J.Antoša, grafika Heleno Bochorakovo - Dittrichovo, Josefa Fouska, Miroslava Fridricha, Emila Holuba, Karla Jelika, Ant. Pro chazko, Linko Prochazkovo in izmed grafikov še I. Sembera. Tipična brnska bolezen je nedostajanje pripravnega salona za razstave, na čemer zelo trpi bmska likovna umetnost, ki ima v dr. E. Dostalu skrbnega kritika. Zategadelj so razstave po večini deficitne. Z likovno umetnostjo je združena moderna arhitektura, čije strastni bojevnik je v Brnu arh. prof. Jifi Kroha, ki je izdelal smele načrte za prostore lanske Razstave sodobne kulture. Tudi inž. a-rh. B. Babanek se odlikuje kot strokovnjak zlasti v gledališki arhitekturi. V Brnu je arh. Wiesner, čigar palača »Morava«, ki ima za Brno epoha-len pomen, bo v bližnjih dneh izročena javnosti. Dalje naj omenimo arh. Čer-maka in I. Vanjko. Nekak čredo brnskih arhitektov je lani ob Razstavi sodobne kulture zgrajena kolonija modernih družinskih hiš »Novi dom« pod Wilso« novim gozdom, kjer so uveljavili svoje načrte arhitekti B. Fuchs, L Grunt Kroha, Foltyn, Putna. Kišek, Wiemer in prof. arh. J. Syfiste. Ta kolonija je dejanje, čigar vpliv na Brno je še vedno zelo rodoviten. Nedavno se je vršila specialna razstava brnskih arhitektov, (razen omenjenih še arhitekti Lami, Po-fiska, Salek, Vavrine, Opit in dr. Lieb-scher. Ne smemo pa pozabiti tudi reviie »Horizont«, ki jo izdaja arh. Roštlapil in ki postaja tribuna moderne arhitekture v Brnu, stoječ na vzorni višini in odli-kujoč se po krasni opremi. Glasbeno Brno še vedno ni prebolelo krutega udarca, ki mu ga je bila zadala velikega mojstra Leoša Janačka 11928.) in ravnatelja brnskega gledališča dirigenta Františka Neumanna. Janaček je do zadnjega diha vzbujal občudovanje vsega glasbenega sveta s svojo izredno svežostjo; njegova posledma opera »Zapiski iz mrtvega doma« čaka vprizoritve v prihodni sezoni v brnskem gledališču. Glasbeno življenje v Brnu se deli med opero in bogato koncertno življenje, za katerega skrbi Filharmo-nično društvo Brnska Beseda, Klub mo-ravskih skladateljev, Orkestralno zdru- CerSev sv« Tomaža (na desno Deželna politična tipravaj Bnje (dir. dr. VI Helfert). Ne pozabijo tudi da je Brno sedež prof. Ferd. Vacha, vodje »Pevskega zbora morav-skih učiteljev« in »Zbora moravskih učiteljic; ki sta v Jugoslaviji dovolj znana. Brnski konservatorij vodi Jan Kune; iV profesorskem zboru je več uglednih glasbenikov, med njimi prof. JarosJav Kvapil, dirigent koncertov Filharmonič-nega društva, potem Vilem Petrželka, znameniti klavirist dr. L. Kundera, in-terpretka modernega pevskega repertoarja M. Fleischerjeva, violinski pedagog in vodja Moravskega kvarteta Fr. Kudlaček, orgeljski virtuoz E. Tregler, glasbeni zgodovinar in kritik Gracian Cermušak, dalje skladatelji I. Blatni, O. Chlubna in V. Steimann. Izmed mladih skladateljev naj omenimo še Brnce Stanislava Goldbacha in Pavla Haasa, izmed koncertistov Vaclava Kaprola, St. Tanberja in Rudolfa Fiskušnega. Škoda je, da Brno ne privabi k študiju na kon-servatoriju skoraj nobenega Jugoslove-na: izmed 199 dijakov v minulem letu je bil samo en Jugosloven. Pri naštevanju brnskih glasbenih činiteljev pa ne pre-zrirno naposled še Karla Vacha, dirigenta pevskega društva »Foerster«. Z glasbenim življenjem je v ozk! zvezi opera. Po letos umrlem Neumannu je prevzel vodstvo mladi skladatelj Oto Zitek, ki deluje tu že od L 1923. kot operni režiser in novotar v operni dra-maturgiji. Izmed dirigentov naj imenujemo Neumannove gojence Zdenka Chalabaia (1. kapelnik), Bretislava Ba-kalo, ki se odlikuje zlasti kot velik poznavalec Janačkovih del in Pražana Ant. Balatko, ki je doslej deloval v Ljubljani. Specialiteta brnske opere so simfonični koncerti. Izmed opernih solistov omenjamo g. Karlo Ticho-Boko-vo, Čvanovo-Remislavko, Jelo Ježiče-vo (po rodu Jugoslovenko), M. Dobrn-sko in M. Hluškovo. izmed moških pa Emila Olševskega, Arnolda Flogla, Ferdinanda Poura. Brnsko dramo vodi glavni režiser Walter; izmed uglednih umetnikov naj omenimo Emo Pechovo, Zd. Grafovo, A. Košnerjevo, A Novotno, M. Waltro-vo, J. Urbankovo in Jifino Cermakovo ter gg. Otona Čermaka, VL Simačka, J. Auerswalda, Lad. Peška, V. Balouna, K. Urbanka, G. Ekla, Fr. Kliko L dr. Novemu življenju se je nadejati po počitnicah, ko se bo stoprav uveljavila nova gledališka uprava. VeJdko upanja vzbuja prihod dramaturga Honzla, ki je doslej deloval pri Osvobojenem gledališču v Pragi in skladatelja E. F. Buriana, začetnika »Voicebanda«. kateremu bo poverjena organizacija »Studia«, namenjenega teaterskim eksperimentom. Omeniti je nadalje, da imamo v Brnu tri šole za umetnostni ples. Splošen kulturni okvir dajejo Brnu štiri visoke šole: tehnika, ki deluje nekaj več kot četrt stoletja, univerza, ki ima ime po velikem Moravcu preziden-tu Masa"ryku, veterinarska visoka šola in poljedelska visoka šola. Izmed po- membnejših knjižnic omenjamo deželno, vseučiHško in mestno. Specialiteta brnske kulture je tudi to, da igra naš teater v treh poslopjih m v Mestnem gledališču, kjer odstopa v ponedeljkih in torkih prostore Nemcem, sam pa igra med tem v njihovi Reduti; drama in opereta pa redno igrata v Starem gledališču, ki zadostuje le za silo, a je vendar že od L 1884. ponos Brna. Koncertno življenje se osredotočuje v Besedinem domu in Stadionu, kjer so namestili iz praškega Rudolfina velike Sauerjeve orgije. V najnovejšem času se je na razstavišču pridobil pripraven teaterski objekt, ki je izboren za produkcije komornega značaja. Vse to Pričuje, da ima Brno zelo mnogo pogojev za umetniško življenje. V. H. Jarka. Manifesfačni pohod Jčlig v Bosno Sarajev«, dne 29. julija. Kako naravno iskreno je prijateljstvo med Jugosloveni in Čehoslovaki, je uprav sijajno manifestiral prvi obisk jugoslovenskih in češkoslovaških lig v Bosni. Kongres JC lig v Sarajevu, ki 6e vrši tukaj od včeraj, bo nedvomno nov mejnik v praktičnem izvajanju tega velikega prijateljstva med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Po prijetnem iznenadenjn nad gostoljubnim sprejemom v Mariboru so 6eL delegati nadaljevali vožnjo minuli petek preko Zagreba do Slav. Broda, kjer je čakal goste že poseben vlak bosanske ozkotirne železnice, s katerim so potovali nato tudi jugosL delegati proti Sarajevu. Po 4. uri zjutraj je ta vlak prispel na postajo Bos. Brod, kjer je že evirala domača godba, in obč. predstojnik z množico naroda je krepko pozdravil brate Cehoslovake. Čeprav eo bili čehoslovaki že drugo noč v *r!akn- se ni hotelo nikomur več spati. Ve? je bilo pri oknih, ko smo brzeli skozi zelene livade v solnčnem jutru. Vitki minareti, bujni sadonosniki, bosanske noše, zelena reka, vse je pozdravljalo severne brate. V Dobojn pa zopet godba, deta Sokolov, rdeče srajce v jutranjem sijaju in pa iskrene, živahne oči domačinov. Starosta Sokola govori jedrnato, predsednik >Česke besede« (Slike iz Sarajeva.) * o -s i'",;-.-' Špflberfi arska in playžar§ka družba, Brno, Jizdaren§ka ulica 4-8 Železarne in plavži t Trinei, Karlove železarne, Ž i čaru a v Bolmmini, tovarna verig v Mali Moravei, premogokopi :-:-:-: in koksarne v Ostravsko Karvinski žlebini. :-:-:-: Visoke peči (Plavži) HEMATIT1*^ * dDeVn° produkciio «»-460 ton. Kovno, lito in ipecijalna surova železa. Jeklarne 10 Martinovih in ena zaklopna Wellmannova peč. Valjarne P0CINK4RVA VSake VrSt6' VSliana *"■» gTOba in fina Pkfc"1^ «rna, rebrasta in valovita. Livarna jeklene zlitine Odlitki po modelih do teže po kosa do 15.000 kg. Zveade, ležiščne odpretnne noge odbijačev, na-MOSTNA1'LEŽIŠČA " K stiskalae Etnična sr^/osi in drugo Livarna sive zlitine ln kovine Trgovska, stavbna m kanalska zlitina Strojna zlitina po modelih do teže 1 kosa do 18.000 kg. Odlitki za gradnjo lokomotiv m vagonov, kretnice ležiščna oprema, tračne podnožnice in vse dele kretnic. Sni "jJ^SSSo^^ ^ ^^ ^ ^^ °^aVame iD ^^ Mehanične delavnice S^intSsT -'cinike, valjane in ~kovične garniture. Zaklopni in Tovarna za kretnice ss^rtrač^rsis^n^ sa - *ss.!felemfce ^ 80 siede&: > » > * ^ » > Bitolj _ Prilep. Jamske kretnice in vse kretnSke dele. °gatec Krapina. Tovarna za mostove Cestni in železniški^ mostovi, brvi, visoke železne stavbe, industrijske stavbe, dvigala, strešne konstrukcije, zerjavne zelezmce, drogovi vseh vrat in druge železne konstrukcije. Tvcmlca za žico R«ne vrste železne in medene valjane Žice, jeklene Žice zn obremenitev do 220 kg. pocinkane Mrlr • Z-C1 M SP^.SfTO' ^Lf6ne' •gladke' žSane' Pobakrene, pocinkane in locirane žice. Mreže iz železne žice, bodičasta žica, železna in medeninasta fična vrv. Fino antenske vrvi, telegrafska pocinkana žica ter žično tkanivo m pletivo. ^ B Tovarna verig Električno in ročno varjenje verig, patentne verige Viktorove, zaponk« in krožki Pretnogokopl in koksarne Sahti: Gabrijela, Barbara, Hohenegger, Igndt, Odra, Hedvika, Ludvik, Pokrok. rimski premog in koks za plavže in livarne stvarno, duhovščina vseh treh veroizpove-danj med njimi; in vse to ob petih zjutraj. Maglaj, kakor drugod, tudi on v zastavah, kolodvor ovenčan z zelenjem m množica naroda pozdravlja z »Zdarom«, ravno tako Za-vidoviči. Sprevodnik — tudi Čeh — razlaga v češeini rojakom, kar ve in zna Hvalimo železniško upravo, ki nam Je poleg celega vlaka izkazala tudi to pozornost Divimo se ljubkim, majhnim kočicam s tipičnimi pari oken, mrežastim svetiščem muslimank, nepregledni bukovi gozdovi sveži j o neprespane oči. V Zenici obedujemo. Obširen peron je napolnjen naroda, Sokoli in Sokolice do najmlajših, vse nas burno pozdravlja v pekočem pomladanskem solncu, da 6koro preglu-šujejo godbo, ki svira »Kde domov muj«, kolodvor ves v cvetju, vencih in zastavah. Tudi tukaj opažamo številno duhovščino, a najglasneje nas razven dece pozdravljajo delavci in seljaki. Iz vsakega kotička tovarn nam mahajo delavci v svojih modrih oblekah. Po štiriindvajseturni vožnji iz Maribora smo v Sarajevu. Kdo bi bil truden, če pa valovi pestrega naroda, sokolskih čet, dostojanstvenikov z mestn. in velikim županom, zastopniki v žaketih in fesu, ves častniški zbor s tremi generali, peron je komaj videti iz zelenja, in tako poslušamo govore v žgočem južnem solncu. Mlada sarajevska Hga je takoj pokazala svojo organizatorično šolo, ki jo je videla na sokolskih zletih v Pragi. Do Slavonskega Broda sta nam prišla naproti dva akademika, profesor in zdravnik, nas >numerirala«. V Sarajevu se sploh ni bilo treba brigati za prtljago, posadili so nas v avtomobile, vise nadaljnje so oskrbeli Sarajevčani. Zvečer ob obali Miljačke muslimanke s črnimi zavoji, a že znatno kratkimi krili, španjolke z grotesknimi cilindri na glavi, minareti s 96 džamij, visoke planine s turškimi in avstrijskimi trdnjavami nad kotlino, mešanica pravoslavja, katoličanstva, islama in jevrejstva dvojne izdaje, vsaka s svojo sinagogo, a vendar vse tako iskreno, naravno — Sarajevo se zliva v harmonijo dozorevanja. V nedeljo smo manifestiral! v mestni palači pestrega arabskega sloga Govorijo: minister pravde dr. Srskič, načelnik mesta, češkoslovaški poslanec Pek&rek, bivši muslimanski poslanec Šalih Baljič, čitajo progra-matičen brzojav državnika ministra dr. Hod-že. Opažamo pa izredno mnogo mladine, mlajšo inteligenco, ki je skoro vsa študirala v Pragi in se vračala z Masarykovo šolo. Popoldne zopet i posebnim vlakom v kopališče nidže in od tam po krasnem drevoredu senčnih platan do izvira Bosne. Tja že ne smejo avtomobili, zato pa hitijo kočije, voz za vozom in prevažajo zavite muslimanke pod goro »Vrelo Bosne«, kjer so posejane gostilne in krčme, pa »večernice«. Po tratah mizice, janjca pečejo na velikem režnju, ki ga žene mlinsko kolo. Zvečer smo v pravljičnem vrtu Ilidža. Topel žvepleni vrelec bruha, po drevoredih se sprehajajo dame, naše dolge mize obkrožajo lampijoni, med cvetjem igra godba. Na mizi je že mostarsko grozdje, ki ga po Sarajevu na vseh oglih prodajajo po 14 Din kg. V ponedeljek je dan dela. Samo dopoldne smo opravili deset referatov ter delali bilanco minulega leta, koliko smo opravili praktičnega zbližanja v Jugoslaviji in Češkoslovaški. Naši in Češkoslovaki so pretresali pravna, gospodarska, kulturna, umetniška, ženska in organizacijska vprašanja Popoldne nas je mestna občina povabila na izlet z avtomobili po serpentinasti cesti visoko nad Sarajevom preko bivših turških in avstrijskih trdnjav. Diven panorama vse naokrog, ni čudo, če so se za to Šeher - Sarajevo toliko borili, in potem v ta monumen-talni muzej, ki so ga Avstrijci ravno še pred vojno dogradili, pa zopet skozi mesto 96 džamij, šestih katoliških, dveh pravoslavnih, ene protestantske in dveh monumentalnih sinagog v tvornico »čilimov«. Dekleta tko svilene niti in ravnatelj razlaga, koliko tiso-čev redijo bosanske preproge, uspeh in ponos večstoletnega ženskega ročnega dela. Zvečer emo gostje mestne občine v razkošnem magistratu, ki vodi komuno 70.000 občanov, med temi 23.000 muslimanov, 17 tisoč katolikov, 17-000 pravoslavnih in 8000 jevrejav. Med katoliki je baje tisoč Slovencev. Jutri imamo Se referate o tirristiki, referenta sta kar dva Slovenca: dr. Žižek, ministrski inšpektor in naš Rasto Pustoslemšek, potem p« preko Hercegboene in Dubrovnika na ladjo v Bačvicah v morje, pa domov v sveže zelenje. Dr. Avg. Reisman. Zoru — tako ee tudi na zgoraj izraženo željo ni oglasil — vsaj preko javnosti ne — niti pravnik niti jezikoslovec. (Kako vse drugače" in s kakšno vestnostjo razpravljajo o podobnih zadevah strokovnjaki v novinah inozemstva!) In tako ni bilo nobenih dopolnilnih ali spreminjevalnih predlogov k našim nasvetom za slovenske tehnične termine, ki smo jih predlagali za novi kazenski zakonik. Edina izjema je bil menda člančič uglednega ljubljanskega jurista, ki je nastopil v »Jutru« proti uvedbi izraza prestopek za srbohrvatski prestup. Radi tako pičlega zanimanja za stvar smo pričakovali tem radovedneje, za kakšne termine se bo odločil prevod v »Uradnem listuc Z zadoščenjem ugotavljamo, da je sprejel prevajalec prvega jugoslovenskega kazenskega zakonika v slovenščino vse naše bistvene predloge. Tako bomo torej delili po novem letu vsa kazniva dejanja, o katerih bodo sodila sodišča, v zlocinstva in prestopke (srbohr. zločinstvo, prestup, bolg. zlodej-stvie, prestoplenie) ter ne bo več hudodelstev in pregreškov! V XXVII. poglavju imamo mesto poneverbe (Veruntreunng) pra-vilnejšo utajo (enako srbohr.), mesto ropa (Raub) boljši izraz raibojništvo (enako srbohrv.; bolg. razbojničestvo) ter mesto goljufije — prevaro (enako srbohr.). Prevzeta sta iz srbohrvaščine tudi oba izraza za najhujši prostostni kazni: robija in zatočenje. Kazniva dejanja zoper čast v XXVL poglavju tvorijo razžalitve in klevete (srbohr. uvre-da, kleveta). Prevajalec se je torej potrudil pridržati enake ali vsaj podobne izraze, kot jih imamo v srbohrvatskem besedilu in je storil po veliki večini s tem tudi čisti slovenščini lepo uslugo. V slovenskem prevodu novega kazenskega zakonika opažamo tudi, da je dosledno pravilno rabljen izraz pravica za srbohrv. pravo (jus subjeetivum) kakor tudi izraz odsvojiti mesto odtujiti (srbohrv. otudjiti). Izraz lažna listina se bo gotovo takoj udomačil tudi pri nas in bi bila ta beseda lahko sprejeta tudi v XX. poglavje za lažni denar. Toda to je že malenkost! Raj"e bi pa videli v slovenščini izraze zaključiti, zaključen mesto dokončati, končen; v § 133. in dr. bi bila lahko ostala beseda obetanje mesto obljuba (srbohrv. obečanje); v § 191. in dr. bi bil bolpi izraz razstrelilna ali raznesilna snov mesto razpočna snov; v § 233. in dr. bi raje rekli krajšati ali kršiti mesto žaliti pravice (vredjati prava) m mesto nuje bi raje dejali stiska v § 320., 338. in dr. Težje 6i razlagamo, čemu je prevajalec dosledno uporabljal tujko konkurz (§ 345. ss) mesto stečaja, dasiravno čitamo v srbohrvatskem besedilu »stečaj« in čemu pravi prevod notar (§ 372. in dr.) mesto beležnik, četudi govori avtentično besedilo le o belež-niku. Če je preveden v § 350. izraz akcio-narsko društvo v delniško družbo, bi bili lahko rekli tudi direktorju ravnatelj! Kar ostanimo lepo juristi, kot smo bili v dobi tuje nadvlade! • V naslednjih vrsticah p« naj nam bo dovoljeno opozoriti na neke tiskovne pogre-ške, oziroma redakcijske pomote, ki so se primerile prevajalcu in v kolikor smo jih mogli doslej zalotiti. Izpuščene so večinoma važne besede v sledečih paragrafih: 16, poslednji podrejeni stavek se ima glasiti:... dasi je po okolnostih in zlasti po svojih osebnih lastnostih mogel in moral vedeti zanjo. — 46, 1: . . . izreče sodišče trajno izgubo častnih pravic. — 159: Kdor pošlje svojega otroka ali otroka, ki . . . — 178, točka 4: če je važen del telesa uničen. — 2o5, 1: kdor spravi v nevarno . . . več oseb. — 209, 1: kdor ovira . . . železniški, brodarski, zrako-plovni ... — 222, točka 1: kdor napravi lažno potno listino. — 311, 2: ... se dokaže resničnost činjemic samo s pravomočno obsodbo. — 323, 2: preganjati se prične na predlog oškodovanca. — 354: se kaznuje z robijo do petih let. Napačno je slovensko besedilo v tehle paragrafih, kjer se ima pravilno glasiti: 39, 1: . ne smeta biti krajša od sedmih mesto osmih dni. — 90, 2: mora biti pravilno eiti-ran § 47., 3 in ne 46, 3. — 112, 2: ... m drugi pomočniki teh dobaviteljev, ki store .. . — 124: ... se kaznuje z zaporom m ne s strogim zaporom. — 182, 1: citirati se morata §§ I78. in 179., ne pa ISO. in 181. — 188.: zagrožena mora biti kazen 20 letne in ne 12 letne robi je. _ 204, 2: kazen 10.000 dinarjev. _ 223: v »Službenih Novinah« čitamo »se kaznuje s strogim zaporom ali zaporom«, ne pa »ali v denarju«. Dvomimo, da bi bil to pogrešek že v avtentičnem tekstu, ker imamo tako kazen n. pr. tudi v § 397, 1, kjer je pravilno prevedena v slovenščino. Ali pa je morda v obeh primerih pogrešek? — 243, 3: ... z robijo najmanj šestih let in ne mesecev. — 268, točka 1: ma-loletnikom pod šestnajstim in ne pod petnajstim letom. — 278, 1: . . . se kaznuje z robijo do petih in ne do desetih let. — 380: kdor sodno zahteva zavarovanje ali plačilo (ne izterjavo) dolga . . . V tu navedenih primerih bi utegnilo imet! slovensko besedilo prav le takrat, če se je morda kdaj kasneje po 9. februarju 1929 popravljalo v »Službenih Novinah« avtentičn« besedilo zakona in Če se je prevod že oziral na te popravke, ki jih — če sploh ob stojajo —. nismo imeli pri roki Č—o. Ogromne orgle na razstavi t Barceloni V Ksiutf pafaS aretonn razstavo v Barcetoof so pred dnevi posvetfH veflfcanAB B štelejo ceSh 10.000 p&čalk ▼ reJikasU 6 ram do 10 m. Na petarioo Bavflartar ie ramdeljeiA 157 zlasor. Za gradnjo tega vefikansfcega gtesbfla eo porabffl 174.000 m eJefrtrfčrffc kabla*. 15.000 kontafctov ki 22.000 vijakov. V Barcelono ga }e pripekalo osem refika ietezrfška voz. Orgle 90 nemški teOeteA. Parizanke se tetovirajo Znani pariški romanopisec Victor Marguerite je propagiral v svojih knji* gah modo tetoviranja in v Parizu ži* veči japonski slikar Foujita, ki se je tiavzel že marsikakšne okcidentalne ekscentričnosti je postal eden njego* vih prvih učencev rn pristašev — v praksi Ker je Foujita ljubljenec pari* Škega ženskega sveta — tistega, ki ima mnogo časa za takšne ljubljence — nra ni bilo> treba dolgo čakati na na* vdušene posnemovalke. Kakor poro« čaja, vidiš že danes na Montparnasseu nmogo mladih Parižank, ki so si »okrasile« kožo z najbolj grotesknimi slikarijami Še obročke skozi nos in pladnje skozi ustnice — pa smo sredi polne civilizacije na otoku Tongi ali kje tam t? bKžiiri Honoluluja, 60 zaledeneGh otokov so anektirali SovjetskoeTuska ekspedicija Je v Deželi Franca Jožefa razvila sovjetsko zastavo v znak, da jo pripadlo to otočje po odloku centralnega odbora Sov* jetske unije iz L 1926. tudi formelnp boljševiški državi Deželo Franca Jožefa )e odkrila 50. avgusta 1873. avstroogrska ekspedicija pod vodstvom Payerja in Wevprech» ta. Razteza se severovzhodno od Spic* bergov med 80. in 82. vzporednikom in jo tvori kakšnih 60 zaledenelih oto* kov, ki merijo skupaj svojih 19.700 km'. Le na jugu in zapadu je kolikor toliko prosta ledu in tu je še precej mnogovrstne favne (21 ptičjih vrst). Nansen je v Deželi Franca Jožefa prej, Na teJcmi za Davisovo kupo sta zmagala Francoza Cocfcet In Borotra. Zadnjega kola se le med gledalci ndefežfl tntfi UrS teniški mojster Alain Gerbaolt, U se Je pravkar . vrnil s šestletnega brodareaja po rseh morjih sveta s majhno Jadrnico. Na sliki: Ger-batttt in Cochel ge pozdravljata. Mobilizirani prasrci y Alzaciji se je zaredilo v tem iz* redno vročem poletju posebno veliko škodljivih gosenic. Uničile so že do 700 ha gozda v okolici Muelbacha in Wangenhardta. Razpršila z galico ni* so posebno veliko zalegla. Zato so mo* bilizirale oblasti... vse prašiče in ko* koši Stotine teh živali so prepeljali ▼ gozd kjer se morajo čim izdatneje re* diti z mastnimi gosencami E »Zeppelmovenra« poletu t Ameriko BmuiH aZeppeSnovega« poleta t Ametflno se Je ndete£Ha cela vrsta odlična esetaosfl. Mod ■jbni ste znameniti polarni letalec \\HWns tn nkS mani znamenita kitajska filmska zvezda An-M Hal WDos« W Jn Jo poseči totograi uri zajtrka y PdatfcMn inii kratko pred startom. Športni šampijoni med sabo Na zadnji reliM kolesarski teknri, U Je znana pod imenom »Circuit de France«, Je zmagal Belgijec Mawitee Dewaele. Proga Je dolga 5000 km. Na sEkl vidbno zmagovalca, Id ga na cflii-pozdravlja nosHec drage nagrade, Francoz De-mnys&re. Anekdote ScSoperfianer je zašel nekoč v neka družba v kateri so se baš prepirali kda je pametnejši ženske ali moški Nekatere dame so pozvale slavnega filozofa, naj bi on odločiL »Pametnejše so vsekakor ženske,« je odgovoril Schopenhau-er. »kajti te se poročijo z možmi dočinj se moški poročijo z — ženskami« • SlegTmmda Freuda, trstanovftelja d^U boanalize, je nekoč ponoči vzbudil telefon. Javil se mu je možakar, ki ga je prosfl, naj pride takoj k njemu, ker ja hipoma zblazneL Freuda je to razjezilo in je zavpil y telefon: »Tako, kar na lepem sredi noči?, Človek, afi ste zno» rdi!« w Lesstng: h opazil, da nra večkrat Izginjajo manjše vsote denarja. Odločil so je, da preizkusi svojega služabnika in je pustil pest drobiža na mizi »Koliko ga je bilo?« ga vpraša neki prijatelj, kate-renra je pripovedoval o svojem domi-slekn. Šele sedaj se je Lessing spora« nil, da denarja — sploh m preštei • Pesnik Lenau se je vrnil nekoč po»* no ponoči domov. Ključa od vežnih vrat ni imel in zaman se je trudil, da bi vratarja pregovoril, naj mu odpre. Ta se je izgovarjal, da ne sme odpreti. Šele ko nra je potisnil dukat skozi špranjo, je odpri Tedaj se je Lenau naredil, kakor da je bil pozabil nekoliko korakov od hiše knjigo in je prosil vratarja, naj nra jo gre poiskat Vratar je stekeL V tistem hipu je Lenau zaklenil vrata od znotraj m jih ni spet odpri dokler mu ni oni vr-» n3 dukata skozi špranjo, MJUTRO« & 180 rima L 1895. — 1896. In že več dragih ekspedicij je imelo tu svoje oporišče. Otočje so smatrali za avstrijsko last, L 1914. si ga je osvojila carska Rusija. Sedaj je prevzela Sovjetska unija to ledeno dedščino. Kakor so pred krat* kim poročali bodo boljševiki tukaj postavili precej važno meteorologično postajo. Dama s skandalnim procesom Neki pariški žurnalist je Hotel ugo* toviti, kako mičejo moške junakinje skandalnih procesov. Dal je torej v list naslednji mali oglas: »Mlada, dražestna, zelo bogata da* ma, ki ljubi otroke, je primorana, da prelomi radi nekega skandalnega pro« cesa svoje zveze z aristokratsko druž* bo. Rada bi začela novo življenje z gospodom plemenitega srca in brez predsodkov. Pisma na upravo itd.« Oglas je izšel zjutraj, zvečer je bilo na upravi že 86 ponudb. Teden dni po* zneje se je bilo prijavilo že 230 moža* karjev med njimi dva grofa, nekoliko baronov, neki knez, tucat plemičev, veleindustrijalcev, trgovcev, častnikov, uradnikov, barskih plesalcev itd. Sa* mo to bi bilo treba še enkrat ugotovi* ti: ali jih je mikal res samo tisti skan* dalni proces ali pa mladost in lepota domnevane dame? Morda pa se jim je vsedlo le nje zelo podčrtano bo* gastvo v srce? Morsko pokopališče Od svetovne vojne je Američanom ostalo nad dve sto večjih in manjših lesenih ladij. Lahko bi jih poceni pro* dali obalnim ribičem in prevoznikom, a zoper to so se oglasile ladjedelnice: imajo itak premalo posla, pa ne gre de* lavcem jemati zaslužek. Zglasili so se kupci iz inostranstva, a zopet so na* stali pomisleki. Naposled so sklenile oblasti sežgati vse te ladje v skupni vrednosti 200 milijonov dolarjev. Po* stavile so ob obali orjaško peč, ki trpe* ?eli 8 do 10 ladij mesečno. Obratovala o torej več nego leto dni... Razen lesenih je zasidrana v Hudsonovem za* Iivu tudi velika množina železnih la* dij, za katere sploh ni odjemalcev. Po* časi jih bo uničila rja. Tako se ponav* Ijajo čudni dogodki iz vojnih let, ko je trpela Evropa lakoto, dočim so ku* rHi v Argentini lokomotive s koruzo, katere niso mogli izvoziti Koliko ne* spametnega se godi še vedno na svetu! Goljufivi požarni alarmi, kakor «( jm (JovofMeJo gcatufcrat bedasti »šaljiv d«, t bodoče m bo*> več mogoči. V Nearorfco so uvedli ob Javnih telefonskih govorilnicah trmno napravo, M fotografira avtomatično vsakogtr. bi pozove realno aH požarno centralo. Na sliki razlaga newyorški žnpaa WaJkar občinstva te napravo, •NedeJfe, l TO T9& . Prvi »modni žurnal" Za časa Ln d o vika XIV. so si omi* sliH v Parizu svojevrstno sredstvo za propagiranje modnih novitet To je bfla znamenita lutka v ulici Saint Ho* nore v velikosti odrasle ženske, ki so jo oblačili vsakokrat v novo toaleto, kadar si jo je izmislila domišljija kak« šnega tedanjega krojača prvaka ali ka* priča kakšne brezposelne dame iz vi* soke družbe. Ves evropski ženski svet — v kolikor se je zanimal za modne novosti — je z zanimanjem m kopr* nenjem sledil oblačilnim transforma* cijam te lutke, posnetki njenih najno* vejših kreacij so se razširjali čez kopna in morja, v Nemčijo, v Italijo, v Španijo, na Angleško, v Rusijo, da, ce* lo do zaprtih zidin orijentalskih seraj* lov. Pravi modni žurnal v netiskani obliki Šele pozneje so začeli izdajati tiskane žurnale, ki so pariško lutko in njene posnetke čisto izpodrinili Vejica za 3 in pol milijona dolarj ev Ob' priTTld novega ameriškega carin* skega zakona, »o se spomnili tamošnj! listi na zgodbo o najdražji vejici vseh časov. Ob koncu prejšnjega stoletja so izdali podobno novelo, v kateri je bilo določeno, da so »ali foreign fruit« plants« (vse inostranske sadne rastli* ne) uvozne carine proste. Uradnik, ki je zakon prepisovai pa je v naglici spremenil vezaj v vejico, tako da se je glasilo, da so »vsi inostranski sa* deži rastline« uvozne carine proste. Po ameriških zakonih sme takšno na* pako popraviti samo kongres in to najprej e v teku enega leta. Tako je bila veljavna leto dni in na nje račun so pobrali Američani takrat za 3 in pol milijona dolarjev manj carine, ne* go so nameravali Najvažneiše za počitnice Poslednja želja, kadar odhaja* mo na počitnice, je: »Dobro se opomoril« Storimo tedaj vse, da si za 'do» be počitnic naberemo toliko re* zervnih sil, da bomo kasneje lahko leto dni premagovali napo* re svojega poklica in vsakodnev* nega življenja. O počitnicah začnimo lepo mir* no vsako jutro z ugodnim zajtr* kom. Za to je potrebna skodelica Dve do tri žličke Ovomaltine v mleku predstavljajo tvorivo, iz katerega bo vaše telo črpalo no* vih sii Ovomaltine Ima veliko Grenil* no vrednost je lahko prebavljiv, vrhu tega pa ima ugoden okus. On ustvarja oni prijetni jutranji občutek, ki je tako zelo važen ra razpoloženje vsega dne. Zato vam zanesljivo ne sveto* jemo slabo, če vam priporočamo: »Vzemite s seboj nekoliko škat* Bc Ovomaltine!« A zdaj „Dobro si opomorite!" Ovomaltine se dobiva povsod Škatlica po Din 18.50. — Zahte* vajte, sklicujoč se na naš list brezplačen vzorec od Dr. A. U/ander d. d. Zagreb Poletne tekme V KaEJonriji so se z velikim tispeSora raključiie tekme žab. Udeleženci stavijo na ono, ki naredi najvišji skok. Pred 50 leti je popisal ta šport Mark Twain. Kakor je videti živi zdaj kljub vsema tehniškemu napredku. V Texasu je postal ljudski junak zidar, ki je celih 23 milj z lastnim nosom rinil po cesti nerodno oblikovan podolgast lešnik. V Chicagu nista spala dva mladeniča 72 nr zaporedoma. V Minesoti je popa neki Comsteak tekom 7 nr 85 črnih kav. Ostal je živ in prejel 1000 dolarjev nagrade: vsekakor je tvegal življenje. Tako si krajšajo Američani pasje dne vej, Pogumni obešenfalc ft) leten starček, farmar Berrton v Norfolku na Angleškem, se je zaradi meje spri z mlajšim sosedom in ga y pretepu nba. Zdaj so ga obsodili porotniki na vešala. Popolnoma gluhi starec je s silnšalom ujel vsebino obsodbe, se nasmehnil tn je samo dejal: »No, bom pa malo prej prišel v raj, ne* go sem mislil!« d Mratiništvo finančnO, straž si nabavi sedaj lahko prav ugodno krofe iz originalnega angleškega kamsgaivt na. Kompletni kroj samo Din 1100.—, blago meter Din 240. —pri tvrdki i DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Iz življenja in Življenje je valovanje in smrt je valovanje Novo oc0Eritfe o skrivnostnem srarvanfu v organizmih Kemični procesi v stanicah so dobili V najnovejšem časa povsem nepriča* kovano razlago. Neutrudnemu raz* iskovanju učenjakov se je posrečilo odkriti v celicah neko posebno obilico izžarevanja, 13 pospešuje v svojem končnem efek* ta rast in življenje organizmov, če* prav je v tesni zvezi z njihovim raz* padanjem. Že pred nekoliko leti je opazil rast* finski fizijolog, znani profesor Gott* teb Haberlandt, da povzročajo produkti odmiranja in razpadanja živih celic pri neranjenih celicah v svoji okolici hitrejšo rast in delitev. Ruski histolog prof. Aleksander Gurvič je pozneje Haberlandtova opazovanja razširil tudi na živali in je prišel do prepričanja, da izvirajo ti dražljaji ranjenih celic iz nekega posebnega iz* žarevanja. S klasičnim eksperimentom je dokazal to na korenini čebule, ki so vplivali nanjo žarki iz korenine druge čebule. Pri tem je ugotovil, da se rast tako rastlinskih kakor živalskih orga* nizmov ne preneha morda zato, ker bi prenehalo delovanje teh žarkov, tem* več zato ker se v celicah, sčasoma iz* vršijo neke kemične spremembe, ki jim vzamejo sposobnost do sprejema* nja žarkov. Gurvič je končno dognal, da so ti žarki istovetni s kratkovalovnima ultravijolet-nimi žarki, k] so za naše oči nevidni. Razni dni* jgi učenjaki so potem Gurvičeva do* gnanja v polni meri potrdili Razisko* valca dr. Reiter in prof. Gabor pa sta sla še dalje. Odkrila sta izžarevanje pri zločestih oteklinah, dočim jih pri navadnih nista mogla dognati Vse tkaničje, ki še rase, učinkuje izžare* vajoče, že odraslo tkaničje pa ne več. Tudi valovno dolžino gurvičevih žar* kov sta izmerila. Solnčna svetloba in živosrebrna kremenčeva luč, ki tudi vsebujeta ultravijoletne žarke, ne učinkujeta kakor Gurvičevi žarki za* to, ker drugi, .vidni žarki ta učinek ovirajo. Vendar sta izolirala te Bro srebrne kremenčeve luči celičnim ena* ke žarke s pomočjo spektra. Valovna dolžina teh je znašala 340 milijontink miGmetra. Žarki med 290 in 320 milijontinkam! milimetra valovne dolžine so neučrn* koviti žarki 340 milijontink milimejtra povzročajo delitev celic in končno tn* di razpad tkaničja. Ti žarki so torej za življenje organizmov nad vse po* membni. Gurvič in njegovi učenci me* nijo, da je zadnji vir celičnega žare* nja pri živalih v krvi in sicer v krvi ki kroži po žiljtu Njegova šola potr* ju je izžarevalno sposobnost zločestih oteklin in napoveduje v zdravljenju raka dobo, ko bodo kratkovalovni ul* travijoletni žarki igrali isto ulogo ka* kor Rontgenovi in radijevi žarki Že tu se odpirajo praksi velevažni vidiki Vsekakor je treba z napetostjo priča* kovati kaj nam bo še prineslo raz* iskovanje najskrivnostnejših dogajanj v živih stvorih na dan. Ga* Renata Tyrševa, in slovanskega Sokolstvac, (ena (k. Miroslava Tyrša, Je praznovala te dni, kakor eno obširneje poročal] v našem lista, 75-, i letnico svojega rojstva. Vladimir Levstik: Kikec jase z doma Zlezel Kikec, Jezdec mali na konjička: hopl Na semenj bomo Jahali, da prodamo putkin čop! Čop prodamo, zsnj dobimo zlatov potno pest, z njimi v svet se zapodimo, križem krajev, križem cest. V Carigrad ln Jokohamo, v Meko, v Zanzibar, na pero, ki piše samo, stricu Pesmokrpu v dar. Po pero, ki samo piše: stric imel bo mir, mali Kikec pa v nedeljo lepih pesmic na izbe r! F. Zohrer: Težka naloga Nekoč je živel mož v bedi in po* manjkanju v svoji bajtici. Nekega dne pa je vzel palico v roke in odšel po svetu, ne vedoč ne kod ne kam. Kmalu je srečal moža pravtako bednega, ka* kor je bil sam. Le da se je tujcu po« znalo, da ga tare poleg pomanjkanja še huda žalost. Ker sta imela oba isto pot, sta potovala skupaj, si lajšala srce in se pobratila. Pa sta prišla do kraljevega mesta. Po ulicah je stopal glasnik in ob cest« nih vogalih vabil ljudi s svojim bob* nom ter razglašal: »Kralj odšteje takoj 1000 cekinov onemu, ki da dvornemu čarovniku tak« šno nalogo, da je ta ne bi znal rešiti.« Tujec je poslušal, nato pa je dejal sopotniku: »Če te osreči denar, ti lah« ko pomagam. Jaz vem za nalogo, ki je dvorni čarovnik ne bo znal rešiti. Po* lovico cekinov prepustim tebi, a polo* vico porabim v to, da se umaknem lju* dem.« Nato je žalostno umolknil. Sla sta do kraljeve palače in vstopila. V sprejemni dvorani je sedel na pre« stolu kralj, na njegovi desnici je stal kraljev zakladnik in cingljal s cekini, na levici pa čarovnik v dolgi, črni, ha* lji, pokrit z visoko črno kapo, porisano s skrivnostnimi zlatimi črtami. Na mi* zi pred njim so ležale steklene krogle, čaše, steklenke, retorte in druga ča* rovniška roba. V roki pa je držal črno, s srebrom okovano čarovniško palico. Glasnik je še enkrat prebral razglas, zakladnik je zacingljaj s cekini, kralj pa je s srebrnim zvoncem dal znamenje za začetek. In resnično: dvorni čarovnik je ve« del na vsako vprašanje odgovor, za vsa* ko željo je imel izpolnitev. Bradač je zahteval ognja iz njegovih ust in ča* rovnik mu je puhnil v obraz žgoč pla* men. da je izzivaču ožgalo lase in bra* do. Stara, plemenita gospodična si je želela 300 vatlov svilenih trakov. Ča* rovnik si jih je potegnil iz ušes. Orja* škemu vojščaku. ki je bil silno pono* sen na svoje težko orožje, je potegnil čarovnik meč iz rok, in si ga do roči« ce zataknil v goltanec, ne da bi trenil z očmL Doslej je bil torej dvorni čarovnik izvršil vsako nalogo. Ošabno je zrl čez množico. Kralj pa ie bil zelo ponosen na svojega čarovnika. Sosednji vladar je namreč tudi imel silno učenega ča« čovnika, ki je baje slišal travo rasti in muhe kašljati. Tega bi moral danes ta čarovnik posekati. Zakladnik je zacingljal s cekini, ča* rovnik pa je zaklical: »Jaz znam vse, vse, tudi izgubljene in ukradene stvari lahko pričaram na* zai!« In je izzivalno pogledal po rano« žici. Pristopila je stara gospa: »Tmela sem maihno srebrno žHčko, ki je zdrknila služabnici pri pomivanju v reko. Žlička mi ie drag spomin na rajnko babico, in hudo mi je za n jo. A gotovo je ne bom nikoli več videla.« Čarovnik je nekaj časa molče gledal predse, nato je vzel široko stekleno po* sodo ter ukazal služabniku, naj jo na* polni z vodo in jo postavi na mizo. Na« to je s svojo čarobno palico potrkljal ob njen rob in takoj se je pokazala v posodi velika riba. Čarovnik jo je zajel iz vode, ji pre« paral trebuh in vzel iz njega srebrno babičino žlico. S poklonom jo je izročil stari gospe in dejal: »Saj bo prava, kaj?« In še se je opra« vičil: »Ne zamerite, da ste morali tre* nutek čakati. Žličko je namreč odnesla deroča reka do morja, tam jo je požrla riba, ki je nato plavala proti obali Juž* ne Afrike. Iz teh daljnih dalj sem jo šele pričaral semkaj.« Stara gospa je bila žličke silno vese* la, po licu ji je zdrknila solza ganje* nosti, kaji v žlički je spoznala vrezane začetne črke babičinega imena. Čarovnik je zmagoslavno strmel čez množico, kralj se je smehljal, a zaklad* nik je cingljal s cekini. Tedaj je stopil pred čarovnika žla* hten gospod in spregovoril z važnim glasom: »Poslušaj me, učeni modrec! Imel sem zlat prstan z dragocenim kamnom. Nekega jutra sem ga poza* bil na pisalni mizi, a ko sem se vrnil iz kopeli, ni bilo prstana nikjer. Nihče ni bil stopil tačas v mojo izbo razen služabnika Žige, katerega sem imel dotlej za poštenega. Žal, da sem se bridko varal. A, da ga ne bi osumil po krivem, sem ga iskal tri dni po sobi, da sem vse preiskal in pretaknil. A prstana nikier. Nato sem prijel slu* žabnika, toda on je užaljeno zanikal vsako krivdo. Dal sem ga prijeti in za* preti. Visoki sodni dvor ga je obsodil na dolgoletno ječo, ki pa jo je med tem menda že prestal. Vse mesto in pol dežele je tedaj govorilo o tej tat* vini. — Vem, da mi tudi ti ne moreš več pričarati prstana, saj ga je tat go* tovo prodal v daljne, tuje kraje. Čarovnik se je, s čarobno palico v rokah, zastrmel skozi okno, na 18. De2—d3! ___ Zasede d-linijo in otvarja napad 18.--- — g7—g6 Na žalost potrebno. Grozilo je Se5— 19. Lg3—h4 ___ Grozi zopet Se5—g4 20. Lh4—g3 ___ Beli je s svojim* manevri dodobra oslabil črno kraljevo krilo. 20------Kg8—g7 Pozicija po 20. potezi belega a b c d 21. Se5—g4I! — — — Briljantna potem! Seveda grozi pred vsem 22. Lg3—e5. Na 21.---Sf6Xg4 sledi mat v najelegantnejšem stilu: 22. Dd3 —h7+ Kg7—f6 23. Dh7Xh6+!l Sg4Xh6 24. Lg3—e5+ in mat. Črni nima druge poteze kot: 21 .------Te8—d8 nakar Spiehnaon enostavno in krepko likvidira. 22. Dd3Xd8 De7Xd8 23. Tdl X d8 Sf6Xg4 Črni je izgubil kvaliteto. Toda to še »i vse. Njegovo damsko krilo je blokirano in nesrečni skakač g4 še vedno ni na varnem. 24. h2—h3 Sg4—f6 25. Lg3—e5 --- Beli groza enostavno Kgl—hI in f2—f4. 25. _. ___Lc5—e7 26. TdS—e8! Le7—d6 Zadnji poskus. Na Le7—c5 sledi seveda zopet Kgl—hI in £2—f4. 27. Te8Xc8 Črni se vda. Brez figure, proti dvema lovcema je seveda nadaljnji boj brez nad. Elegantna in zanimiva partija! Havasi je pač igral precej slabotno. Zadnji dve mesti r Karlovih Varih, to je mesto pokojnega Retija in pa mesto dr. Aljehina, sta sedaj tudi zopet za? eden L Iz Amerike pride F. Marshall, znani velemojster, z Dunaja prof. dr. A. Becker, znan posebno slovenskim šahistom. Škoda, da ni bilo mogoče dobiti prostora za našo-ga prof. dr. Astaioša. cšidocg) Izvleček iz programov e f g h 8 7 6 5 4 3 2 1 liti« m i nn iii fm m M k ^ !PS wfpP" fPp^ 10 UP mm mš ?aBiB m s m liills BeM: Kgl, Dd3, Tdl. Tel, Lbl, Lg3, Se5, a2, b2, c3, f2, g2, h2, (13 figur). Črni: Kg7, De7, Ta8, Te8, Lc5, Lc8, Sf6, *>, b7, e6, f7, g5, h6 (13 figur}. Nedelja, 4. avgusta. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 1030: Poljedelska ura (inž. Čeme), —t 11: Koncert radlio-orkestra. Vmesne samospeve poje gdč. Vedralova. — 15: Prenos programa otvoritve »Godbenega doma« v Domžalah. — 20: Prenos koncerta iz Uni-onskega vrta. — 22: Napoved časa in poročila. Ponedeljek, 5. avgusta. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba: — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20t Vzgojeslovno predavanje. — 20.30: Koncert radio kvarteta. — 22: Napoved časa in poročila. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20.30: Prenos programa iz Prage. BEOGRAD 12.45: Koncert racfio-kvarteta. — 17.30: Godba za ples. — 20.30: Koncert radio kvarteta: Bizetove skladbe. — 21.35: Poročila. — 21.40: Pevski koncert. — 22.30: Reproducirana glasba. — PRAGA 16.30. Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Mednarodni koncert orkestra. — 22.30: Reproducirana glasba. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.05: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 16.40: Reproducirana glasba. — 18: Koncert lahke godbe. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20: Bethovnove pesmi. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — Koncert lahke glasbe. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — Lahka godba. — 20: Koncert orkestra mandolin. — 20:30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — 0.30: Plesna godba. — FRANKFURT 16.15: Popoldanski koncert orkestra. — 20.15: Literaren večer. — 21.15 Klavirski koncert. — LANGENBERG 17.35: Večerni koncert. — 20.10: Koncert pevskega zbora in vojaške godbe. — Lahka godba. — STUTTGART 16.15: Prenos kon certa iz Frankfurta. — 20. Koncert filhar- moničnega orkestra: Leharjeva glasba. _ 22.15: Pevski koncert — 22.45: Orkestralen koncert lahke godbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Koncert lahke glasbe. — 20.: Pevski koncert — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Prage. — Koncert ciganske godbe. — LONDON 19.30: Mešan večer. — 21.35: Pevski koncert in lahka glasba. — 22.35: Godba za ples. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 21: Igralski večer in koncert lahke glasbe. — STOCKHOLM 18.30: Kabaretni pro gram. — 19.45: Koncert vojaške godbe. 21.40: Koncert cerkvene glasbe. Torek, 6. avgusta LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila it dnevnikov. — 18: Koncert radio orkestra. 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasbi. — 20.35: Humoristični večer. — 22: Lahki večerna glasba. — BEOGRAD 12.45: Re? producirana glasba. _ 17.15: Koncert radio kvarteta. — 20.35: Srbske pesmi s cigansko godbo. — 21.40: Poročila. — 22.35: Koncert radio-kvarteta: slovanska operna glasba. — PRAGA 16.30: Koncert vojaške godbe. — 19.05: Koncert tamburaškega zbora- — 30: Orkestralen koncert. — 21: Koncert lahke glasbe. — 22.20: Nočni koncert. — BRNO 16.30: Prenos koncerta iz Prage. — 20: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 18: Poljuden koncert očke-stra. — 20: Koncert godbe na pihala in solistov. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18: Čelo-koncert s spremi j evan jem klavirja. — 19 35 Večer sonat — 20.40: Poljuden orkestralen m pevski koncert. — BERLIN 17- Po- rn ?r\ °[keStralen in Pevski koncert — 19.35: Italijanske pesmi in serenade. — 20b Literaren večer. — 21: Koncert godbe na pihala. _ FRANKFURT 16.15: Prenos kon ofl- -^tgarta. ~ 20-13: Veseloigra. — T a in Pevski koncert. — LANGENBERG 17.35: Popoldanski kon-20: Nemški večer. — STUTTGART 16.15: Popoldanski koncert. — 20.15 Proslava 701etnice Knuta Hamsuna. — 21 43 Koncert lahke godbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.15- Popoldanski koncert: madžarske pesmi in ciganska godba. — 19.15: Sprehod z mikro-tonom po parku. — Koncert ciganske god-be. _ LONDON 19.45: Orkestralen kon, cert. — 21.35: Koncert komorne glasbe —. jS 4j: Godba za ples. — RIM 17.30: Vokar len m instrumentalen koncert. — 21* Do mizettiieva opera »Lucia di LammennooT« - STOCKHOLM 18.30: Reproducirana glasba. — 20: Dramski večer. — 21 40- Pevski koncert — 22: Koncert komorne' glasbe. •JUTOO« ft. MO 13 <=lfede9a, l Y0L 1929=. Kraljestvo mode Široke Širok« opasice »o modna linija, ki so jo »ekaj tet sem skušali veliki modni saloni poriniti v ospredje, pa vendar ni našla ti* »tega odobravanja, ki jih zaslužijo. Mogo* ie je vzrok temu ta, da so namenjene sa* mo za sioke dame in za one, ki imajo oz* ke bcrke, nikakor pa niso poklicane, da bi postale splošno veljavna moda, ki bi pro» drla tudi v široke sloje. Če se pa na to oo oziramo, moramo priznati, da gre za linijo, ki jo nenavadno interesantna in ima bo* doonost. Razen tega pa široka opasica nikakor ni vezana na določeno fasono in tu« di n« na dnevno dobo, ker jo lahko zdrti» žimo z najpreprostejšo obleko za prome« »a trajen. Cena •teklemici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 32. Lekarnam, drogerijam, parfumerijam, brivnicani in trgovinam mešanega blaga damo v komisijo. opasice Tudi pisani kostumni komplet se rad po« shižuje opasice. Naša druga slika nas se» znanja z zelo uporabnim modelom, ki ima zgornji del prav zaradi drapirane opasice podoben bluzi, krilo je pa ozko plisirano. Jopica je popolnoma ravna in brez podlo« ge. Tudi tu vidimo širok klobuk z robom iz tula. Kako naj si napravimo lahko obleko iz sukna, ki se ji široka opasica popolnoma prilega in tvori zaključek jumperja, vidi« mo na prvi sliki. Ozko opasico markiramo tu z ažurjem. Rokavi so ozki, štirivoglati izrezek skromen in vendar aparten, zlasti če nosimo okrog vratu mnogobarvno ovrat* no verižico iz debelih lesenih jagod. Krilo te zanimive obleke je nekoliko zvončasto, da vsa obleka ni preveč stroga. Najelegantnejše se izživlja opasica pri večernih oblekah in zlasti pri bleščečih se svilah, ki jim obetajo največje uspehe. Na naši zadnji sliki vidimo značilen mo« del, kjer je njegova široka opasica na sre« di spredaj okrašena z dolgo vrsto umetnih dijamantov. Krilo je zadaj močno podalj* šano in zelo bogato rezano, kar zlasti uve« ljavlja blesk in izpreminjanje svile. Jajča« sto vrezan zgornji del je mehko naguban in zaradi'opasice zelo kratek, tako da tvo* ri popolnoma novo silhuetto. Zelo graci« ozno pa deluje k tej obleki šal iz enakega blaga, ki visi globoko z ramen. O opasicah se govori tako mnogo, da jih bomo najbrže jeseni nosili tudi na novih plaščih ali pa celo na oblekah za na cesto. Kepi za slabo vreme Ta novotarija je narejena iz materijala, ki seveda ne prepušča vode, kar je navad« no ona prosojna tkanina, ki iz njih naprav« Ijna takozvana ogrinjala iz »žabje kože«. Zapeta je visoko pod vratom m pokriva ramena okrog in okrog po vsej širini ter je združena s kapuco, ki mora biti tako velika, da jo lahko potegnemo čez klobuk. Ta mali kep lahko spravimo v vsako torbi« ca, je pa celo koristen v nenadni plohi, ker nas bolj varuje kakor dežnik. „M a j d i c te m! je rodila, zdrava in krepka" hifi pripovedovati svojim znankam gospa Mica. Dekletce je že sedaj nečimerno ter zahteva samo snežnobelo in lepo dišeče perilo. Zato si je prineslo kar s seboj a Nove are Zadnje Čase so si zavojevale odobravanje elegantne dame nove vrste ure, ki bo ne« ka sredina med žepnimi in zapestnimi ura« mi in nudijo celo vrsto prednosti Pred vsem take ure skoraj ni mogoče razbiti, ker jo spravljena v nekaki škatljici, ki se na sredi odpira ter varuje vso uro. Razen tega pa ure ni treba navijati, ker jo navi« jemo že s tem, ko jo odpremo in zapremo, kadar pogledamo nanjo. Ta novi model ni nič večji kakor mala škatljica za šibice in je zato nenavadno pri* ročna. Škatljica je prevlečena navadbo z usnjem iste barve, kakor j« torbica, ki v njej hranimo uro. Razen kitove, krokodilo* ve in zanimivo nagtrbančene nojeve kože vidimo zadnji čas tudi mnogo kakor svila se svetlikajočih ribjih kož. Pod tem imenom razumemo kožo, ki ima trdo in robato po« vršino ter je vedno enobarvna. Novo uro lahko spravimo v torbico aH si jo pa s kratko verižico pripnemo v gumbnico. Zdravstvo Zdravniška posvetovalnica G. D. V. v Z. Pro« gubam resno nčin-kujočih zdravil ne poznamo. Poskusite si jih zvečer namočiti s sledečim špiritom: galuna 5 gramov, rožne vode 100 gr. alkohola 45 gr. Sicer masažo (ročno, vibracijsko, električno) in elastične ovoje, (gumi mul), kjer jih je moči nategniti. — G. I. B. v D. p. L. Po vašem opisu se strinjamo z mnenjem, ki ga je oddal citirani zdravnik, na čigar sodbo se v vsakem oziru lahko zanesete o formi vašega srca. V ostalem smo tudi mi tega mnenja, da ste nervozni in nagnjeni k hipohondriji. Preveč se opazujete in menda pač brez potrebe. Na ostala detajlna vprašanja brez osebne preiskave seveda ni moči odgovoriti. — G. prof. dr. V. K. v S, S. Koliko vročine lahko oreneseš, je jako invididual-no. V splošnem se lahko reče. da normalen, pravilno rejen človek, kakor uče poskusi, prenese temperaturo 60 stopinj C v popolnem miru in senci, skozi celo uro. Čisto kratek čas so prenesle poskusne osebe celo 140 stop. C, torej za 40 stop. C več, kot jih ima vrela voda! — pod istimi pogoji. V enem primeru je vzdržal človek suhe vročine 120 stop. C toliko časa. da so istočasno v toplotno omaro položena kurja jajca skuhana v trdo, to se pravi, da se je niihova beljakovina strdila (naw tivna beljakovina stame pri 63 stop. C). Vročo vodo dokaj slabše prenašamo nego razgreti zTak. 44 stop. C imejoče kopeli zdrži le malo tjucfi; no neki raziskovalec je vzdržal celo 46 stop. C skozi cele četrt ure, kar je prav gotovo velika izjema. Si- Germaine Beaumont: Njegova Aneta * Ko se je Aneta poročila z Lucijem Miroitierjem, je imela o imovinskem stanju svojega moda samo iluzije. Po mesecu dni so se te iluzije razblinile v Bič. Edino kar je imel Lucijan, je bil ntje-gov nezmagljivi optimizem. »Vse pojde!« to je bilo njegovo geslo. In šlo je — toda kako? Teden ni mineul, ne da bi bil prišel Lucijan doniov z nedolžnim obrazom mladega psa, ki je bil pravkar tepen. Aneta je vsa bleda m trepetajoča pričakovala Jobove vesti. »Drago dekletce, spet razočaranje, nikar se ne razburjaj. Vse poide! Pomisli, ravnatelj me je zapodil!« »Oh, Lucijan, že spet! Kaj bo z nama?« »»Kaj bo z nama? Isto kakor prejšnji mesec. Saj te ni bilo konec in tudi jaz nisem umrl. Vse pojde! Najprej morava poisktai cenejše stanovanje. Kdo je vesel, da se bo preselil v drugi okraj? MoJa Aneta! Kdo se ne jezi na svojega Lu-cijana? Moja Aneta! Kdo me ljubi vkljub vsemu?« »Tvoja Aneta, norček!« ga je prekinila ona in mu ovila roke okoli vratu. Tako je bilo vsak mesec. Selila sta se iz okraja v okraj in Lucijan je menjaval službe kakor Lacoste žoge. Razumljivo je, da Lucijan v teh okol-nostih ni mogel razvajati svoje Anete. Darila, ki bi jih rad nosil Aneti, katerih pa ni zmogel, je nadomestoval s svojo bujno domišljijo. »O, draga Aneta, dames je tvorj rojstni dan! Tu imaš šopek vijolic. Zal, da so samo tri vijolice v šopku. Nu, podarim ti tudi briljant, ki sva ga včeraj občudovala v rue de la Paix. Draguljar ga bo hranil, dokler mu ne prinesem denarja. Vse Dojde! Misli si, da je že danes tvoj! Kdo je od veselja kakor iz uma, da je dobil majhen šopek vijolic in velik briljant?« »Tvoja Aneta!« Tako ji je pri vsaki priliki daroval prstane, zapestnice, ogrlice in bisere, ki so vedino ostali pri draguljarju, kožu-hovinaste plašče, ki so ostali pri trgovcu, avtomobil, ki ni nikoli prišel iz tovarne, in star grad — ki je bil naslikan na razglednici. Počasi se je Aneta naveličala tega oivljenja. Večne selitve, večni nemir, vedno nova razočaranja, vse to je sčasoma iznodkopak) ntjeno ljubezen in njeno potrpežljivost. Želela si je mirnega doma in zasigurame bod<-čnosti. Tedaj pa se je Lucijan smrtno ponesrečil. Hi- tel je po cesti proti domu. V roki je dr-oal piruh iz sladkorja, da bi razveselil A neto ob petletnici njunega zakona. Tisti mah je pridrevdl velik avtobus in ga povozil. V bolnici je imel še toliko moči, da je rekel: »Jajček se je ubil,a kupiti sem ti hotel še lepo jahto. Vse pojde! Kdo bo imel zdaj mirno življenje in kdo bo poročil bogatega in pometnega moža, namestu da bi žaloval za norcem, kakršen sem iaz? Moja Aneta!« To so bile njegove zadnje besede. Morda se je tudi zaradi teh besed tako zgodilo. Po dveh letih se je Aneta naveličala službe m poročila svojega šefa M. Ecolanda. Gospod Ecoland je bil starejši, miroljuben in pameten gospod. Več tednov sta se mudila na ženitovanjskem potovanju v Švici, Španiji in Italiji in ko Rta se vrnila v Pariz, ji je dejal: »Draga Aneta, sporočim ti, da bom zgradil majhmo palačo. Tako bova imela trajen in udoben dom. Vsako poletje se popeljeva k stricu Edgardu na Nizozemsko in vsako zimo bova za tri tedne odpotovala v Nizzo. Vsako leto ti bom kupil za mjstni dan lep biser; čez nekaj let boš imela krasno biserno ogrlico. In vselej, kadar se bodo moji dohodki povečali, zamenjam najin avtomobil za drugega, ki bo še boljše znamke. Tako eor p• tudi tukaj prihaja navada v poštev, kot to vidimo potrjeno na Japoncih, ki ljubijo izredno vroče kopeli. — V tropah, kjer je zrak prenasicen z vodenimi parami, vplivajo temperature 30 stop. C v senci že pogosto kvarno in so za belokožce vedno težko prenesljive. Temperatur, ki se ob visoki vlažnosti zraka bližajo 50 stop. C v senci, nikdo dolgo ne more prenesti. G. M. V. v R. Ker izvzemljete cian in cianide, gre po vašem popisu bržčas za dfime-tilov sulfat (žveplenokisli dimitilov ester), čigar hlapovi so skrajno strupeni. — G. P. K. v K. Mineralni vrelec fahinški izvira v Fachingenu na Lahni v Wiesbadenskem. Slatina je alkalično-ogljenčeva in je predvsem priljubljena radi svojega okusa. Vam ni treba čisto nič posegati po njej, ker je tako glede zdravilne moči kot ostalih kvalitet naša Radenska Slatina najmanj dosega. — G. P. K. v S. Rentgensko sliko potrebuje kvečjemu zdravnik, ne vi. Kaj pa naj vam pomeni? Če je on ne potrebuje, zlasti, ko ste ga opozorili na rentgenizaci-jo, je nepotrebna. Čemu torej silite na to? Zakaj pa ne zahtevate zato, ker kašljate, da vam vtakne tudii desno koleno v gips, ker ste čitali, da se to tu m tam dela? — G. M. T. v V. Namažite si noge in kožo povsod, kjer se bojite, da se odrgne, z 2 — 3 odst. salicilovim lojem, katerega dobite v vsaki lekarni. Dr. V. MerSol: Malarija. Izdal m založil higijenski zavod v Ljubljani Drobna s slikami opremljena brošurica, poteka rz peresa znanega si oven. epidemiolog* in hi-gijenika, zasluži, kot že to garantira dobro ime pisatelja, naziv prikupljivo-skromnega, a solidnega delca, kar se uprav o raznih poljudno-medicinskih sestavkih novejše dobe, ki mrgole netočnosti in celo težkih znastvenih pogreškov, ne da trditi. Predvsem torej je knjižici zaupati in se je na njo zanesti. Pisana je mestoma jako zgoščeno in koncizno, tako da se je bati, da postane tudi naravoslovno neizobraženemu inteligentu, če se z veliko pažnjo ne poglobi vanjo, mestoma težje doumljiva. Za njega je po našem mnenju zato dodana barvasta slika odveč. Za širše kroge seveda knjižica ni. Kakor se nam torej delce zdi v znanstvenem oziru na višini, tako se nam vidi, da je premalo poljudna, ker na preozkem prostoru prinaša preveč in predpostavlja znanje, ki ga premnog bravec nima. To so pa končno hibe, ki sicer knjižici ne jemljejo njene vrednosti. Želeli M le, da pisatelj te naše pripombe morda uvažuje, kadar napiše zopet kako novo poljudno razpravico, na kar, kot se nadejamo, nam ne bo treba predolgo čakati. Bro-širrico, ki jo dobiš v higijenskem zavodu v Ljubljani, primernim krogom toplo priporočamo. Pazrte na ime NIOGEROL olje ali kremo (Patent 5922) k! sta najstarejsi, prerzkušeni in najboljši sredstvi za solnčenje in masažo. Dob: se v vseh lekarnah in drogerijah. DROGERUA GREGORIČ, LJUBLJANA Prešernova 5. Rešitev križanke »Klavir« Vodoravno: 1. li. 3. es. 4 Pag. 6. Ma (-Mazurij). 7. Al (-Aluminij). 9. av. 10. vas. 12. ni. 13. opera. 16. od. 17. Tobago. 18. Una. 19. arija 20. muren. 25. godalo. 31. Co-rato. 32. Oberon. 33 Adamič. 34 Resava. 35. predaL Navpično: 1. Lepa Vida. 2. Isa. 5. gavota. 6. Manon. 8. lapor. 11. sebi. 14. raj. 15. aga. 20. moderna. 21. urad. 22. rama. 23. etil. 24 Noč. 25. gor. 26. obe. 27. des. 28. ara. 29. lovišče. 30. ona. 31. car. bo tvoje življenje mirno in polno razkošja. Nič se ti me more zgoditi, Aneta. Objemi me!« Aneta je stopila k njemu in ga obiela. A ko je odšel, je jela trepetati od mraza. Videla je pred seboj ravno pot brez vsake senčice. Groza jo je obšla; stanovati vedno v isti hiši in gledati nad seboj vedno isti kos neba! Tesno ji je bilo ob misli, da bo poslej imela vse, česar si je tako strastno želela, ko je bila še Lucijanova žena. Počasi se je splazilo v njeno razbolelo srce spoznanje, da fi je Luoijan s svojim večnim optimizmom, svojo brezskrbnostjo in svojo mladostjo vendarle slajšal življenje... Ko se je M. Ecoland zvečer vrnil iz tovarne, je našel Aneto ležečo na zofi. Skrivala je obraz med dlanmi in tiho ih-tela. *Nu,« jo je ogovoril in začuden je bil videti, »kaj naj to pomeni? Ali si bolna? Ne! Ali ti česa manjka? Ne! AM je bil kdo neprijazen s teboj? Ne! Ali sem te razžalil? Ne! Torej kdo je zdaj tako nespameten?« Aneta je dvignila glavo, ga pogledala s svojimi žalostnimi očmi in dejala s tihim glasom — ali jo je razumel? »'Njegova Aneta!« »Slovenski tisk" o naši knjigi Tretja Številka novega mesečnika >S!oven-ski Tiske, ki izide prihodnje dni, bo deloma posvečena vprašanju naše knjige. O tem razpravljata dva načelna članka: prvi (B. Borko) z literarnega, drugi (Otmar Michalek) 6 tiskarskega stališča. Članek »Javna skrb za dobro knjige j beleži nekatere ugodne simptome, ki kažejo, da se vzlic širjenja radia, kina itd. dobra knjiga ne umika, marveč si celo utrjuje položaj. »Knjiga, ki je bila ia-prva splošna kulturna dobrina, ne samo poslovna zadeva založnikov, in ki je po zaslugi (ali po krivdi) industrijske produkcije naraščajoče v hiperprodukcijo, da, v knjižno povoden j, postala zasebna zadeva založnikov in tiskarnarjev, se zopet vrača na svoj kulturni, občenarodni piedestaL Vsi kulturni krogi se danes zavedajo, da ne morejo biti ravnodušni nasproti usodi dobre knjige.* Ot. Michalek tudi piše o krizi knjige. »Doba patriarhalične samozadovoljnosti je imela večje spoštovanje do knjige, čuvala jo je in ljubila. Mi pa živimo v dobi ki jo označuje naglica. V naši dobi. ko se kaleidosko-pično hitro menjavajo prizori, ko je vse le trenutno, je tudi knjiga mngo izgubila na svojem ugledu. Pretežna večina občinstva hlasta le po razburljivem štivu. kakor da bi življenje samo ne bilo že dovolj razburljivo.« Toda ^tiskarji ne odločamo o vsebini tiska.. Naša naloga pa je slej ko prej, da vse, kar pride na svetlo, podamo v lepi obliki. V tem leži vzgojevalno 6rediStvo, ki je v glavnem v naših rokah.. .< Prvi članek govori samo c dobri knjigi, t. j. knjigi, ki ima neko minimahno literarno višino, kvalitativno vrednost. Taka knjiga je ena največjih kulturnih dobrin, zato prehaja v javno skrb. Nji je zasigurana bo dočnoet, ker se ne da z ničemer nadomestiti. Druga stvar eo knjige, ki po njih »hlastajo razburjenja željni ljudjec. Če bo lake knjige nadomestilo kaj drugega, bog z njimi: njih ne bo nihče reševal! Tako vstopa v ospredje vprašanje selekcije. Selekcije knjig in občinstva. Skrbeti je treba, da se pritegnejo najširši sloji v ta krog, vendar 60 že v naprej izključeni ljudje, ki so duševno topi ali ki iščejo v knjigi stimulus za razne nizke naslade. Potrebna je vzgoja za dobro knjigo — vzgoja okusa in ljubezni do lepet besede. Nervozni tempo časa bo celo silil dojemljive ljudi, da iščejo pokoja in povzdige v kraljestvu Lepote in Misli. Tako se oba zgornja članka lepo izpopolnjujeta. Nadalje so v tej številki prepotrebna »Navodila in znaki za korigiranje« (Sav.). Zanimivo je tudi poročilo o mednarodni razstavi »Pressa« v Kelmorajnu. Nadaljuje se »Slovenska bibliografija za leto 1929.c (dr. J. Šlebinger). V rubriki »Tehnične novosti« nas seznanja daljši članek z novim postopkom pri pripravi tiska. V drobižu je zanimiva zgodovinska reminiseenca o prvem liiio-tvpu med Slovenci. »Omeniti moramo, da je med tiskarskim delavstvom takrat vladal velik strah pred tem železnim tovarišem in domnevalo se je marsikaj, kar pa se ni uresničilo. Govorilo se je, da bo vsak stavec našel pri stroju prerani grob, da bo zapadel tuberkulozi itd.« To je bilo pred 30 leti. Danes si ne moremo misliti količkaj pomembne tiskarne brez linotypa (stavneca stroja). Tako premaguje tehničen napr^d^k človeške predsodke! Številko zaključujejo rubrike »Jezikovno rešeto-r (dr. R. Kolarič), »Iz prakse za prakso«, »Terminologija«. »Slovenski Tisk« izdaja Zveza faktorja* za Slovenijo, urejuje pa Miroslav Ambro» žič. Posamezne številke se dobe v knjigarnah po 7 Din, naročnina pa znaša 70 Did na leto. Ta mesečnik, ki si Je nadel hvalevredno nalogo, da propagira naš b&k, toplo priporočamo! Paz::t aa zascuni znak! krivnost uspeha vsakega moškega 1eH r nporabfiavaivjin CASANOVA CREAM tovarne Dr. R.ichard Weiss, Berlin. Kuipujte v apotekah m drogerijah CASANOVA CREAM v tubah. — Navodila in poskusne škatflice razpošilja proti priiposla-nju vsote od 10 dinarjev (znamke v pismih): zastopsiv© Dr. RICHARD WEISS, Zagreb, Petrinjska ul. 30 U Kyfihauser - Technikum F aikofeoMh pljl* ubavljajo »roje potreb* »trm to t* »ESTILEBIJI d. d. Prra Jafoalorauka tovarna eaene n m la %• ktfj«, otornega olja la atra. SAOKEB, B- enta 35, poiUnskl pretlaa« MS, Ceniki la navodila breiplačno. S7V1 Slovenijo pri M. Emerflc Z«Jlo*a, _Ljubljana 7. Ker »o fedeiaoa n na$>ot®e,sa nraterija&i r pr-iroivirstiri rraoooda tovarni. So jako trpežna, . ima30 priznano n!).:• i."; .■».i-A.-s t Občina Ljubljana Mestni pogrebm t. vod Oblastveno koncesionirana šoferska šola I. GABERŠČIK, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Bleiweisova c. št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov. Tečaji permanentni Poduču-jem tudi prrvafcno. vTizard Boieče in ploščate noge, težko hojo si preprečite z Wizard vložki, so brez kovine, zelo prožni, ki ne kvarijo čevljev. Brezobvezno se jih lahko ogleda in tudi pomeri. WIZARD NOGAVICE za krtSne žile, brez gume, zelo zračne ju trpežne, se lahko perejo. Dobijo se v trgovini s čevlji Franja Snoj LJubljana, Prešernova ulica 30- V globok! žalost! naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš predobri io ljubljeni oče, sin, brat in svak, gospod Martin Zagradnilc poslovodja državne železnice dne 3. t m. ob 8. uri zjutraj, v starosti 45 let, nenadoma zapustil. Pogreb nepozabnega se vrši v ponedeljek, dne 5. avgusta 1929, ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice, na pokopališče k Sv- Križu. Ljubljana, dne 3. avgusta 1929. Anica, Martinka, Ivan, Marica, Joško, otroci ki v Se ostalo sorodstvo. ■-Ml ■ ■- v«. ilpfe f Umrl je danes, dne 3. avgusta, naš predobrf in Iskreni oče, gospod dr. Karel Grossmann odvetnik t Ljutomera v 65. letn starosfl. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 5- avgusta, ob 15. uri iz hiše žalosti na mestno pokopališče t Ljutomeru. Sv. maša zadušnica se bo brala r torek, dne 6. avgusta ▼ farni cerkvi. Ljutomer, dne 3. avguste 1929. Vlado, Draga, Božena in Tanja, otroci ter vsi ostali sorodniki. Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — Snštea — Kašefl — Sohl kašefl — Za služenje — Nočno potenje Bronhialni katar — Katar ▼ zrla — Sluzid kašelj — Izmeček krvi — VztUgavanJe krvi Tesnoba — Astmatično hropenje — Zbadanje Ho radi prifporočaio. Čimprej za-finete z mojim načinom prebracrfeoja, tem bolje bo za vas. ■fofcSe tooflo knjigo, te katere boste črpali mnogo toorfefaieisa znanja. Kogar to-rej mnčjjio bolečin«, todor se hoče nagio osvoboditi svojih botečm na ceoeitit in varen načini, nai piše že danes. — Ofietavano or>oa očistimo poletno zalogo nudimo blago po Damsko perilo: Komblneža-hlače iz barv. bat. šifona z barv. robom.......Din 26'— Kombineža-blače iz svil. batista z filet čipko.........Din 27•— Komblneža-krilo iz svil. batista z filet čipko.........Din 34*— Spalna srajca z šir. filet čipko Din 49-— in Din 29'— Kopalne potrebščine: Kop. obleka indanthren . . . Din 69*— Kop. obleka iz vzorč. melanese Din 65-— Kop. plašči......od Din 195*— Brisalke frotier večbarne . . Din 22-50 Domače halje iz tranc. krepa Din 95-— Pyjame iz Iranc krepa . . Din 115*— Francoski bareti za dame. Din 29— A/1NKOVEC D pulover iz čiste volne z črtami brez rok.....Din 39*— Bluze imit. sur. svile z dolg. rok. z lak. pasom in pentlo .... Din 69* LJUBLJANA Nogavice za dame flor Din 19-, 13'-, 11-— „ svilene ,Bemberg' 28-— Za gospode: Samovežnice čista svila Din 19-- Srajca iz kretona z 2 ovratnikoma . . . Din 58'— in Din 50' — 3 DE m 3E IE ^ kgfe f Solidna postrežba! — Zahtevajte ponudbo! Zmana In livarna, St Vid oa S LjoBjano Zvonovi za cerkve iz zajamčeno prvo« vrstne bronovine v akordnem skladu in v vseh velikostih. Odlikujejo se po iz« redno lepem, čistem in močno donečem glasu. Mnogobrojna priznanja na razpo laga „ 49-a Kovinolivarna - Zelezolivarna Vlivanje odlitkov po vzorcu, modelih aK načrtu iz litega železa, bakra, fos> forne in strojne kompozicije, rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lito ali po želji obdelane. Odlitki za ležaje, vagonete, peči, šte» dilnike, spominske plošče, telovadno orodje, avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in za jam* ceni kvaliteti Konkurenčne cene! — Hitra in točna ^^^ iiiMii^iMMunikfln II |»HIIT—Hf-— Mladost, svežost, lepota! GREME DfiRUUA&y Najbofl Žumfeu proizvod modem« ta znanstvene kozmetike. Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka in fina, odstrani vso nečistost, mozolje, spuščale, pege, rdečico nosu to drugo. Na zahtevo smo razposlal okoli 30.000 poskušala puščic ter na temelji] tega prejeli mnogo priznamo in nad 20.000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam Jo brezplačno, ako nam pošljete za stroške v znamkah Din 2—. Originalne trio zlate puščice dobite po ceni od Din 15._ ▼ vsaki boljši strokovni trgovini. S pošto pošUe: 112-a Apoteka BLUM. Subofica 3. Pozor l Lesna podjetja! Pozor) Večletni poslovodja lesne industrije želi premeniti mesto, zmožen kavcije do 250.000 Din. Samo resne ponudbe je poslati podružnici „Jutra" Celje pod šifro „1930". Naznanilo! Cenj. občinstvu naznanjava, da ot voiiva novo dalmatinsko gostilno na Medvedov! cesti št. 20. Priporočata se 9967 Zorka in Zvonko Blaževič. ZahTala. Vsem onim, ki ste % nami sočustvovati ob prebridki izgubi naše nad vse ljubljene hčerke Fanoce kajfež Izrekamo tem potom za toffko dokazov iskrenega sočutja svojo naj iskrenejšo zahvalo! Srčna hvala vsem darovateljem prekrasnega cvetja, ki je bilo naši ljubljenki vedno tako milo! Iskreno se zahvaljujemo gg. kočevskim akademikom, ki so nosili drago nam pokojnioo k večnemu počitku, nadalje gospodu cand, phil. Šešku za lepe, v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu naše ljube nam ranjke, kakor tudj vsem onim, ki so nam našo Fančico v tako ooimem številu spremili na njeno počivališče pri Cor-p>us Christi. Tisočera hvala gospodom pevcem — njenim tovarišem za lepi, spomin rajne posvečujoči gin-ljivi žalostinki! Iskrena hvala Sč. sestram ramiljenkam Marijinega doma v Kočevju in vsem obiskovalcem naše rajnice ob njeni težki bolezni za obilna tolažila, da je tako voljno prenašala vse trpljenje in bolesti Ponovno srčna hvala prav vsem! Kočevje, 31. julija 1929. Družina Miško Kaifež. Kočevje. Najpopolnejši Stoewer šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to iziednost pri tvrdki Lu«t. Baraga, Ljubljana. Selenburgova ulica 6 I. brezDlačen aotik 15-letn< ganmcijfc Telefon št. 980. m Dvokolesa najboljših »vetovnih znamk ? veliki izbiri, telo poceni Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevma tika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. »TRIBUNA« F. R L. tovarna dvokoles in otro&ih vorifkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Zahvala. S potrtim srcem se najiskreneje zahvaljujem vsem, ki ste na zadnji poti mojega nad vse ljubljenega in dragega sina oziroma brata in strica JANEZA JUGA orožniškega kaplarja spremili k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani. Pred vsem se zahvaljujem čč. duhovščini, dalje gg. komandantom in oficirjem, kakor tudi vsem njegovim tovarišem orožnikom ter vsem darovalcem šopkov in vencev. Žalujoča mati Marija Jug in njegove sestri Marija in Anica, ter brat Jožef in njegova žena Kati. 9977 Vinski vrh št. 7. - Šmarje p I Jelšah - LJubljana. Najboljše tambnrice Farkaševega m sremskega sistema izdeluje in razpošilja ob iamstvu stara hrv. tvornlca tatnbarlc Stjepen M. Silg SISAB 619 KaCICeva «74 (Hrvatska) Cenovnih camburic pošljem oa zahtevo zastonj. Odlikovan z 2 zlatima kolajnama. „Spectmii844 d.cl. tvornlca ogledal in brušenega stekla mma Ljubljana VII. eess Celovška cesta 81. Tel. 2343 Zagreb, Osijek. — Središniica: Zagreb. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanie v med. — Fina — navadna ogledala. 82 Direkcija državnega rndnika Velenje nabavi na dan 16. avgusta 1929. Hipi sns z inotorfein Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. Ponudbo je vložiti najkasneje do 16. avgusta 1929. dop. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št 7371/11 9978 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica Dfta 50,000.000*— Skupne rezerve ca i Din 10.000.000-— CENTRALA i LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNIC Ei (Isteflovlieoa 1909. Brežioe, Celje, Omomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo meeto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradeo, Split, Sibenik, Trat. BRZOJAVNI NASLOV: BANKA LJUBLJANA. Telefon štev. 2801, 2413. 2502 in 2503. se DriDoroča za vse Več nego vse fraze povedo nastopna dejstva: Izvleček iz službenega zapisnika, zapisanega o uspehu javnega poizkusnega oranja, ki ga je dne 23. junija 1929. priredila osiješka oblast v Osijeku. Traktorji Za katastralni oral porabljenega obratnega materijala v kg Koliko je stalo izoranje kvadratnega orala Koliko je stala preo-brnitev 1000 m8 polja Bencin in petrolej v kg Bencin in rafinirano surovo olje navadnega surovega olja v kg Din p Din p LANZ BULLDOG 14.5 42 05 27 57 Hofherr- Schrantz 16.7 48 43 37 35 Cormick 14 • 51 92 46 74 Komnick 19.1 60 97 40 28 Wallis 20.6 77 50 61 77 Hart Parr 23 7 89 58 59 18 Čase 22.8 1 89 77 59 77 Kdor še ne ve, vidi sedaj, da glede višine obratnih stroškov drugi traktorji resnično prekašajo Lanzov Bnlldog: traktor. Vobče pa glede na preprosto konstrukcijo in preglednost, pomot prosti in zanesljivi obrat, prvovrstni materijal in dolgotrajnost, največjo tvorilnost, nizke obratne stroške prekaša Lanzov Bulldog traktor vse druge stroje in pred vsemi drugimi zavzemlje najbolj vodilno vloga Beinrich Lani, Mannheim v Evropi najstarejša in največja tvornica poljedelskih strojev. Ne samo parletna, ampak desetletja dolga izkušnja pri gradnji traktorjev na surovo olje. Tvornica obsega 500.000 m2 sveta. 3000 strojev za orodje. Tekoče delo. Za obrat naprav 7500 HP. Doslej je bilo dobavljenih vseh strojev nad milijon komadov. Jugoslovensko generalno zastopstvo Agrikultura Sombor. Zahtevajte prospekte! Glavna zastopstva Zahtevajte prospekte! v Osijeku, Novem Sadu, Vel. Bečkereku, Ljubljani, Subotici, Novem Vrbasu, RumL 9983 HLODE vseh vrst posebno smrekove in jelkove, v vsaki množini proti takojšnjemu plačilu kupimo. ZASTOPNIKE za nakup lesa za razne rajone v Slovenji sprejmemo. Ponudbe na Fr. Gor-janc & Cie., Kranj. 9159 platnen] OUČEVUU Motorno kolo „Puehw, nova fipa, 250 ccm, dobite pri tvrdki ALOJZ USSAR, trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji, Maribor, Gosposka ulica 20. 145a Opekarna F. P. VIDIC & KOITIP > i Ljubljana, Prešernova nlica m 11 Sir Tovarniška zaloga stavbnega materijala, krasnih lončenih peči in štedilnikov, čeških emajliranih belih ploščic za štedilnike in obložitev sten, češke Samotne opeke itd. — nudi v poljubnih množinah prvovrstne — zarezane strešnike — Pravflno žgano gosto blago, prezimr dobro hi se ne lušči; ker ne vsebuje apna, tudi ne vsrkava tako vode kakor nekateri drugi iz. delki. — Prekrije ravno kakor bobrovec, ter se doseže dobro zaprto streho in gost strešni krov ZENSKt PLATNENI ČEVUi S SPONAM i UGODNA PRIUKA ZA NAKUP &EVLJ6V RAZLIČNE I ZDELAVE CELJE: Aleksandrova cesta 1 PTUJ: Slovenski trg »Pe+ovla« LJUBLJANA: Dunajska e. la »Petovia* MARIBOR: Gosposka nlica 17 IS leta kredita! NaJboljSi nemili izdelek. Vse vrste posameznih in nniverz. strojev za mizarstvo, kolarstvo In žage z obratom za jermenje in vzidanimi elektromotorji. Krogljična ležišča. Dobavljajo: WELKER WEBEE J. WACH§TEO WIBJf X/6, Lasenbnrgerstrasse 14 Poset jugoslovenskih zastopnikov brezplačen! H»;boija a*mm ^■■HBBBBBBnBBraBBBSnBBBBnBBB^B B Denarni zavod sprejme državnega vpokojenca v starost! 40—50 let proti začete} mesečni plači Din 1000.—. Prednost imajo bivši računski uradniki, ki so zmožni slovenske in nemške korespondence. Nastop takoj. Tozadevne ponudbe na ogL oddelek »Jutra* pod šifro »Vpoko-jenec«, 9968-a Simmeringer tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov Wfen XI. Avstrija Žerjavi In transportne naprave Zastopstvo: Inženirska pisarna Jnlius Breitwieser Zagreb, Frankopanska 8 Kreditni zavod za trgovino in industrijo 1 LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) ■ Obrestovan ja vlog, aakap in prodaja vsako-vrstnih vrednostnih papirjev, devii in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menie ter naka-lila r ta- ia inozemstvo salo • deposits itd. itd. itd. Brtojavke: Kredi«, Ljubljana — Telefon 2040, 2457, 2548 Internrban 2706 2S06 87-L lUcfae) Zčvaco: 191 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. •Strahota!« je še enkrat ponovil Pardaillan, ki bi bil najra^i rbežal, če bi bil ie mogei odvrniti oči od peklenskega pnziora. »Vsi, ki jih vidite tukaj, so bili mladi, lepi, bogati, hrabri in Krmi ljudje. Vsi so bili člani nagvilsjega plemstva. Evo, kaj je napravila iz njih pijača naših očetov in ravnanje, katerega so bili deležni. Kakšna se vam zdi ta muka, gospod vitez? Ali ne mislite tudi vi, da utegne biti strašnejša od vsega, kar ste videli na gale- X.Liii* »lM istem,« je z mrtvim glasom odvnnil Pardaillan, »da so vsi ti feurrai res vredni inkviz-torjev, ki pridigajo in mašujejo v imenu vseusmiflenega in vse dobrotn ega Boga.« Pogledal je Espinosi v obraz in jedko dodal: »Ce nisem preveč radoveden, gospod veliki inkvrzitor — aH bi mi hoteli povedati, kam meri ta vaša perverzna razstava?« Bled nasmešek je zletel preko Esipinosovih ustnic. »Hotel sem, da bi vas do dna duše prevzela zavest, da ste nepreklicno obsojeni in da vse, kar ste pravkar videli, ne pomeni ničesar v primeri s tem, kar vas čaka. Storil sem za vas, česar ne bi storil za nikogar drugega- Smatrajte to za dokaz mojega spoštovanja do vašega neustraišenega značaja, ki ga občudujem bolj nego kdorkoli drugi.« _ Pardaillan je lahno naignil glavo in odgovoril na oko povsem mirno: »Prekrasno, gospod. Smatram se za opozorjenega. Io sdaj nk«- ž?te, naj me odvedejo spet v mojo celico... ali pa drugam... Razen če nri imate še kaj povedati.« *Do nadaljnega je to vse,« je brezčutno odvrnil Esptoo«*. Nato se je obrnil k menihom: »Odvedite gospoda v.teza v njegovo sobo. ki ne pozabite, da mu morate izkazovati vsakafero obzirnost.« To rekši, se je obrnil k Pardaillanu in doda! z izrazom velike zaskrbljenosti: »Idite, gospod de Pardaillan, in glejte pred vsem, da boste jedi. Jejte in pijte.-. Ne delajte tako kakor davi, ko niste ničesar zaužili. Stradanje v vašem položaju ni dobro. Ce niste zadovoljni s tem, kar vam dajejo, naročite s: kosilo po svojem ukusu. Odrekli vam ne bodo ničesar. Samo jejte, za Boga, jejte!« »Hvala, gospod,« je vljudno dejal Pardaillan, ne da bi pokazal začudenj«, s katerim ga je navdajala ta neobičajna skrb, »storiti hočem vse, kar morem. Toda moj želodec je sila muhast On je tisti, ki ukazuje, in jaz ne morem drugega kakor ubogati ga.« »-Upajmo,« je odvrni Espinosa, »da vaš želodec ne bo zmerom tako slabe volje, kakor je bil davi.« »Kdo ve?« je dejal Pardaillan in odšel, spremljan po svojih ječarjih. Ko je ba spet v svoji sobi, je jel razburjeno korakati sem ter tja. »Uh,« je ponavljal, »kakšna strupena golazen so ti menihi! Le kako sem se mogel ustavljati izkušnjavi, da bi zadavil velikega inkvizitorja s tole svojo roko?« Espinoso bi bil mraz izpreletel, da je videl nasmeh, k! nra je skrivil obraz. wA prav je imel, predobro je bil zastražen,« je nadaljevat »Saj mu ne h. bil utegnil storiti žalega. Vse, kar bi bil dosegel, bi bik> to, da bi me uklenrfc. Tako pa imam vsaj roke svobodne- Kdo ve, ali se ne bo danes ali jutri ponudila prilika? In tedaj...« Njegov nasmeh je postal še ostrejši. Utrujen od hoje, se je vrgel v naslanjač in jel globoko presnS-Ujevatri ter st obujati v spominu vse, kar je bil videl, slišal in doživel. Dva meniha sta mu prinesla obed. Z očmi bleščečimi se od lakomnosti sta razložila živila po mizi in spoštlji vo razpostavila steklenke, kakor vsak dan: nato sta obstala kakor zamaknjena, čakaje, da vitez izkaže tem divotam čast, ki so jo zaslužile. Videč, da se ne more odločiti, je vprašal eden izmed menihov: »Gospod vitez tedaj ne mara jesti?« Pardaillan je premagal stud, s katerim sta ga navdajala stražarja, in prijazno odvrnil: »Morda pozneje... v tem trenutku še nisem lačen.« Meniha sta se kradoma spogledala in Pardaillan je to opazil »Ali gospod vitez želi, da mu pripravijo kaj drugega?« je silil eden izmed njiju. »Me, častiti oče, želim si samo nečesa-..« »Cesa pa?« je vneto pograbil menih. »Da me pustita pri miru,« je hladno odvrnil Pardaillan. Men ha sta se iznova spogledala. Nato sta se še enkrat ozrla na slastne jedi, pod katerimi se je šibila miza, vzdignila oči proti nebu, kakor bi ga klicala za pričo jetnikove nespamet:, da prezira take dobrote, oblznila si ustnice, ljubeče ošinila s pogledom steklenke, ki so bile razpostavljene kakor vojn i ki v bojnem redu, in naposled odšla, premagujoč se, da ne bi na g*!as zastokala od žalosti. WTBM SEJUELld dubrovnik Mnogim ni znano m o uporab« lekarna SEMELIČ, DUBROVNIK br. 2. Originalen zabojček s 3 steklenicami 2 omotom ra poštnino vred Din 105, z 8 steklenicami Din 245, a 1 stekl. 40 Din Mnogobrojne zahvalne Izjave prihajajo I Foto- amaterji! Ako hočete brez truda in brez vsake i gube na pap rju, p.iti do lepih slik uporab.jajte samo papirje! ovina % mešanim blagom ob živahno prometni cesti sredi mesta Kočevje se radi preselitve takoj proda z blagom in inventarjem vred. Trgovina je založena samo s tekoč:m blagom in inventar je dobro ohranjen. Pojasnila v tiskarni J. Pavliček, Kočevje. 9969 MLADOSTNA LEPOTA nova koza obraza. — Z uporabo apohamega medicin, biološkega preparata dr. Uorraine & Cie., Pariz — »Astrigent Special Vodu.-« postane ob-t 10 -M dneb pomlajen, izgubijo M za vedno £ut.e. n,adeii. pope, boboljice maščoba io gToba Koža. Obraz postane nežen, evež in mehek, kakor pri majhnem otroku. — Garnitura ftane 92 Din. LJUPITEV KOZE. Znani specialitet »E!ixir Mvsti eum« od dr Dorraine & Cie., Pariz za nevidno lnoljenje kože To sredstvo je nenadkriljivo za odstranitev velikih napak tena Velike gube. groba ruinirana, i?tara in uvela koža. mastni rdeči in ru mesi madeži «e že t prvim dnevom izgubijo. Po ljapljenjo dobimo mlado iD gladko kožo. — To biološko vulkansko sredstvo absolutno ni Skod'jivo Garnitura vsebuje 5 preparatov. — Stane 185 Din FLUID DE BEAIJTE »NOVEL1A«. Moderna izumitev fianc. kozmetike, katera v 5 minutah pokrije vse napake obraza. Ako smo indfeponirani ali pa nezadovoljni e svojim obrazom radi gub. podočnjakov, podbuhioflti ali ovenelosti. prevlečemo obraz z Fin-id«m »Novelia« in za 5 minut je ten obraza popravljen Obraz dobi svojo ^nežnost polnost in mia d ost ni Izgled. Nenadomestljivo za ves«lice, gledališča, promenado. — Stane 65 Din. LEPA. OKROOLA m POLNA PRSA so okras vsake dame Ce prav ?o prsa še tako jako zakržljena in viseča, dobila bodo z uporabo »Lait de Juno. zavidno bujnort. okroglost in trdost r najkrajšem {asu 85 Din GOL d P0WDER, najidealnejli b!o!o?k1 angl pnder Kakor dahek ee priljubi vsakemu obrazu ter ga del* nežnega In pikantnega. Fino parfumiran Puder par eiellenee v vseh barvah. — Stane 27 Din CENTIVOLIA, koimetfškl zavod, Zagreb Jurlgičeva 8 — Zahtevajte breilačne ilustrirane prospekte! Pridobi t ii i k i trgovci industrij ci Milijoni Vam propadajo, ker ste nefn- formirani. Vaši konkurenti Vas puščajo za seboj, ker dajejo svoje tovorne liste v brezplačen pregled, od dobička pa plačajo provizijo — držeč se devize: pregledani tovorni listi so gotovina Zato se takoj, preden nastopi zastaranje, obrnite na Jugomesse, Zagreb, Zrinjevac 20 — pod šifro »Spasite izgubljen novac«. Zastopstva v vsej državi. Sprejmejo se še nekateri zastopniki proti visoki proviziji. _fc*____ silolitni tlak polaga „B1ATERIJAL<" dr. z o. z., Ljubljana, Unnajska cesta št. 36. Proda se takoj zaradi zgraditve nove centrale kotla (Tischbeinkessel), vsak s 150 m® karilne površine in 12 atm. pritiska. Poizve 6e pri »Jugoeeška« d. d., Kranj. 9279 čDorno ičinkujoče >n najzanesljivejše sredstvo za izolacijo zidovia proti vlagi in vodnemu prtisku, za izsušitev vladnih Sten, tal 1.1, d. — Dobiva se v trgovinah z materialnim blagom, barvami, železnmo ».t d. Glavna naloga za Jtigoslavi-o: Ljnbljanska koaiercijalna dražba Lubana Bie'weisova cesta 18. za domačo vporabo poceni na obroke dobite pri * d. d Maribor Mei ska c. SI Lesna industrfa ki bi želela prevzeti izdelavo nekaj tisoč škatelj za gramofone naj pošlje ponud bo na V. V U J A N O V I Č, Karlovac, Radičeva ulica 16. 9961 Ant. Rud. Levitev enoletni trgovski tečaj v Maribora (edofeen od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu.) Učni predmeti: Enostavno, d-vo-stavno ki ameriško knjigovodstvo, Trgovsko radnnst-v«. Slovenska korespondenca la kontoma dela, Srbohrvaški Jerfk ta korespondenca, Nemška tr®o!IBM»! Uuš i STfJ% | V da m mu pesi;« po posti naslov aK GaGo drugo ffOCe informacijo t.cece so matih egloPov naj pr it v • O XI mamGah 2 (Din neer t>« Ivo prejel odgovora t €etie malim oglasom $ ženitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Z)in. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani. 11842. Vajenca M a L Ln rim i ,(Wlll'l r Ljubljani, ob lastni cekr-bi sprejmem. Ponudbe u •glas. oddelek »Jura* pod »Marljiv 12». 26019 F ak turista trerjenega 6irojepisca ta dobrega računa.rja, i znanjem slovenščine, srbohrv. in nemščine takoj »prejme velepodjetj«. Ponudbe pod »Fakturist« na oglasni oddelek »Jutra«. 25855 Žagarja dobro teurjenega sprejmem ▼ ®taln0 elužbo na novo venecijansko žago • L septembrom. Prednost imajo Gorenjci. Pismene ponudbe e prepihi spričeval »a oglasni od-delek »Jutra« pod »Žaga«. 25933 Trg. vajenca • primerno Šolsko izobrazbo sprejme ob laetai domači oskrbi večja manufak-tuma in konfekcijska trgovina r Ljubljani. Naslov v lasnem oddelku »Jutra« 25915 Par šteparic dobro izurjenih sprejmem. Ponudbe na poštni preda! h. 13, Kranj. 25905 Več močnih dečkov ki bi imeli vesolje za iz-ačitev na strojih, sprejme tovarna čevljev. Kandidatom se nudi lepa bodočnost. Ponudbe na poštni predaj štev. 13 — Kranj. 25904 Avto-mehanika ki ima pravico do samostojne oh* ti. solidnega in poštenega iščem kot dni-iabnika. Resne ponudbe na •glas. oddelek »Jutra« pod •ftridnoste. 25901 Učenca feeiftega. 6 primemo Šolsko izobrazbo, najmanj 15 let starega sprejmem v trgovino v mestu na deželi. Obisk trg. šole in popolna sskrba v hiši. Ponudbe na •glas. oddelek »Jutra« pol »Poštenjak«. 25887 Prldo učenko sprejme šivilja v Mariboru, Cvetlična ulica štev. 35.(1. 25872 Stenotiplstko perfektno, t večletn0 pisarniško prakso, ki popolnoma otrvlada slovenski, hrvatski tn nemški jezik v govoru tn pisavi, iščemo. Pismene ponudbe na Mariborsko tekstilno tvornico — Maribor-Melje. 25788 Mizarskega poslovodjo »možnega pohištvenega in stavbenega mizarstva, ve-Sčega slovenskega in nem-Ikega jezika z večletno prakso eprejme večje podjetje s strojnim obratom, kavej^ predpisana. Na »top poljuben. Ponudbe n& podružnico Jutra v Celju pod značko »Mizarski poslovodja 1929«. 25555 Točnega nadzorovalca te vestnega, ki jt sam do vršil srednjo šolo. želi ra prih šolsko leto Zavod za srednješolce Celotna oskrba in primeren honorar. Ponudbe z zahtevami na Oglasni oddelek Jutra pod snačko »Mladinski zavod«. 25537 Dobro kuharico ( letnimi spričevali iščem ca Za sr-ei-. Predstaviti ee jo na Kimski cesti 18,TI. 26157 Pek. vajenca pod zelo ugodnimi pogoji takoj spre:me Olet Anton, pekarna, Velenje. 26145 Mlinar, pomočnika treznega in dobro izveiba-nega sprejme takoj Franc Ankerst, Breajo pri Radovljici. 26141 Šoferja treznega, « daljšo prakso, za uov težak tovorni avtomobil n» deželi, proti dobri plači in stanovanju sprejme Lampret in drug, d. z o. X., Ljubljana, Tavčarjeva ulica L 26135 Kroj. vajenca e hrano in stanovanjem v hiši sprejmem takoj. Ostalo po dogovoru. — Anton Sorn, Klane 7 — Kranj. 26085 Močnega fanta poštenih kmrčkih staršev, z dobro Šolsko izobrazbo, ki bi imel resno veselje do trgovine, sprejme takoj Joško Zupane, trgovec. Sv. Jurij ob juž. žeL (okolica") 26083 Trg. pomočnika spretnega, solidnega in poštenega (prednost ima dober manufak turist) — ter trg. vajenca poštenega ki ima res veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo sprejmem takoj. Cenjene dopise na podružnico Jutra v Celju pod »Stev. 34«. 26076 Službo strojnika veščesra inštalacije, razpisuje Električna strojna zadruga v Velikih Laščah. Na=top 1. septembra 1929. Več ustno al' pismeno nri načelstvu v Vel Lašč', h. 26075 Kovaškega pomočnika dohrega delavca, ki kuje tudi konje, sprejme Anton Gregi, Celje. 26057 Klepar, pomočnika s triletno pomočniško dobo zmožnega sprejme takoj kleparstvo Sadnik, Žalec št. 31. 26050 Kovaškega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Franc Kožar. Domžale. 25187 Blagajni čarko s kavcijo, sprejmem za stalno. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »10.000«. 20419 Tvornica vagonov v Smed. 1'alanlki potrebuje 2 zakovičarja, 1 varilca, mizarje in ključavničarje. 26239 Čevljar, vajenca in pomočnika za finejša. tudi šivana dela. z vso oskrbo v hiši sprejmem. Naslov v oglasnem odeiku »Jutra«. 26270 Šteparico ln vajenko z vso oskrbo v hiši sprejmem takoj. Naslov v og'as oddelku »Jutra«. 26271 Pletiljo za nogavice sprejmem takoj. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra« 26253-a Družabnika za Ce upeljano krojaško obrt iščem. Pismene ponudbe pod »Vesten druiab-nik«/133 na oglasni oddelek »Jutra«. 2613Sa Frizerka katera perfektno ondullra in manikira ev. vešča vodene ondulacije, dobi proti dobri plači službo Ureule-sku Peter, frizer. Murska Sobota. 26142 Mesar, vajenca na deielo takoj sprejme Avgust Jaki 16. mesar — Velike Lašče. 26S33 Knjigovodjo (tnjo) sprejmem Naslov v oglas, oddelku »Jura«. 86319 Vajenca za mesarsko obrt. močnega sprejme takoj Jože Jelene. Sp Šiška. Celovška e. 54. Hrana in stanovanje ▼ hiši. 26324 2 briv. pomočnika sprejme tal; o j Franc Slabe, brivec, Kranj-Stražišče. Sobni slikar dobi del0 takoj. — Oblak, Glince XIII; U. 26-91 Potnika manufakturne ali konfekcijske stroge, ki bi založil v ie nekoliko vpeljano tvrdko 25.000 Din kot kavcijo ali posojilo proti do" brim obrestim, ter obenem prevzel zastopstvo sa vse kraje, iščem — Kot edini potnik ima uspeh zasigu-ran. Pismene poindbe na o"las. oddelek »Julria« pod šifro »Pošten 101«. 26147 Potnike zanesljiv* tn pošten« zastopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač - Ponudbe ood »Zanesljiv 28« na ogl oddelek »Jutra« 26360 Stenotipistinjo perfektno v slovenščini in po možnosti v srbohrvaščini, s prakso ali brez sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stenotipistka.«. 26363 Učenka pridna in poštena, se sprejme v trgovino » mešanim blagom. Stanovanje in hrana v hiši. E. Rozin, Laško. 25883 Pekov, pomočnika mladega, do 24 let starega, kateri bi tudi s kolesom pecivo raznašal. sprejmem Ponudbe na po-druž. »Jutra« Celje pod šifro »R. R.« 25973 Žagarja za polnojarmenik. ki se razume n? brušenje kakor tudi mala popravila in ua skobelni stroj (Hobelma-sehine) sprejmem takoj. — Pismene ponudbe pod »Žagar« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 26190 Več sodarskih pomočnikov sprejme takoj P. Krušič. sodarstvo. Krško, Slovenija 26407 Pekov, vajenca z vso oskrbo v hiši išče pekarna Vojnik. 26197 Kuharico za Srbijo perfektno. srednje starosti, rabim takoj Natančnejša poja-nila daje ga. Zorka Mojaševič. Dobrna. Zdrav, dom 48, pri Celju. 26193 Deklico-tekačlco in prodajalko sprejme trgovina v Ljubljani. Deklice in gdčne z dežele, po možnosti z znanjem nemškega jezika, imajo prednost Vse drugo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26225 Trgi. pomočnika poštenega in zanesljivega sprejmem v razpošiljalni oddelek. biti mora dober 6e-stavljatelj komisijonov t-er izvežban pakater postih paketov, spreten v srbohrvaščini in cirilici. Anton Sav-nik, Skofja Loka. 25983 Učenko v trgovino s čevlji sprejmem takoj. Naslov v ogl-oddelku »Jutra«. 26218 Dva mizarska pomočnika 1 n fino pohištvo in 1 za stavbeno sprejme takoj za stalno Hreščak, Škofljica. 26009 Nočni čuvaj srednje starosti in popolnoma zdrav, dobi službo. — Prednost ima upokojeni orožnft ali policijski stražnik. Ponudbe pod »Nočni čuvaj« na oglasni oddelek »Jutra«. 26214 G Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 103. Ob izhodu sodnijskega poslopja sta čakali gospa Kozamumica in Minka. Svidenje je bilo ganljivo. Dami sta bili prenočili v neki gostilni, in kovač je med tem spet popravi! In očistil avtomobil. Obleka gospoda Koza-mnrnika se to pot, hvala Bogu. ni bila sevrknila. Saj niti še ni bila čisto šaha. Vsa trojica je j&drno sedla r avtomobil in se « nogliM vrnila v Volarje. Učenko i dežele, pridno in ftp»etoo sprejme takoj pletilja • hrano in stanovanjem t hiši. Ponudbe na naslov: Ivanka Ambrožii, Lemberk pri Dobrni. Lesnega strugarja povsem samostojnega sprejme industrija lesnih izdelkov. Ponudbe samo ie v enalki službi zaposlenih stru-garjev, kolarjev ali mizarjev pod »Avtomatično delo« na oglasni oddelek »Jutra« 26348 Potoval, zastopnike z dnevuiin zastuitooi po 500 Din, ozir. mesečno Din 10.000 — za razpečavanje brezkonkurenčnega predmeta po Sloveniji sprejmemo. Ponudbe X natančnim opisom dosedanjega poslovanja na oglasni odde.ek »Jutru pod »Marljiv 530«. 25961 Izurjena šivilja z dobrim okusom, se priporoča damam na dom. — Bežigrad 11/2 — mestne hiše. 26316 Žene jn otroci nad 10 let za trganje hmelja se sprejmejo pri Scher-baum, Bistrica pri Limbu-šu s 15. avgustom Točne podatke pri šoferju Veni-gerholz, Rajčeva ul 10. 26186 Zastopnika za Maribor tear za druge kraje Slovenije išče večja zavarovalnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zastopnik«. 26228 Mladeniču ki si priskrbi ročni voziček, ge nudi saslužefc. — Vpraša s« v Gradišču št. 7, I. nadstr. levo, do ponedeljka. 26217 Krajevnega zastopnika e kavcijo, ki ima veselje prodajati na jesenski razstavi patentne predmete, iščem. Ponudbe e prilogo znamke Din 3.— na naslov Patentošped, Ljnbljana. 26210 \±±WiL Kontorlstinja vešča strojepisja, stenografije ia korespondence išče • L septembrom t. L pri-mern^ službo. Event. sprejme mesto blagajničarke. Na željo kavcija na razpolago. Naslov tvrdke prosim po-siati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »September 1929«. 25926 Mesarski pomočnik Izurjen v vseh mesarskih panogah, priden ln pošten, želi stalno službo v m&-tu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25834 Lesna Industrija Lesni manipulant, 27 let star, » prakso na parni žagi. poznavale« lesa. trg. naobražen. dober računar, strojepisec, išče službo za takoj aK s 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv in vesten«. 26126 15—20.000 Din položim za kakršnokoli mesto. Sem trg. naobražen, star 23 let ter vojaščine prost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod š;fro »Nastop takoj«. 86122 Šofer zmote* vsak ega popravila. dober in trezen vozač, ki ima prav dobra spričevala, ieli službo. Ponudbo prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiv 105« 26105 Prodajalka verzirana t mešani in ®a-nufaktnrni stroki, išče na-meščenja v mestu ali na deželi Ponudbe pod šifro »Boljša samostojna moč« na oglasna oddelek »Jutra«. 26028 Elektrotehnik e prakso, absolvent visoke šole, išče elužbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Elektrotehnik«. 26295 Prodajalka izvežbana, z najboUSrmi referencami, želi premeniti mesto takoj ali pozneje. Ponudbe na oglasni odde-lek »Jutra« pod »Dohra moč«. 28090 Zobotehnik perfekten. sprejme e 1. septembrom. Ponudbe z izpričevali v prepisu na dr. Kajganoviča, Brod n. R. 26243 Obiskovalca strank iščejo inozemske tovarne. Ponudbe pod »Dobra plačah« na oglasni oddelek »Jutra«. 26237 Pletiljo samostojno sprp;jnem v stalno službo. Hrana in stanovanje v hiši. plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36262 Kroj. vajenca t vso oskrbo v hiši sprefme Fran Balon, modno kroiašt-vo. Ljubllana, Dunaj«kt> e. št. 9. 26335 Poslovodjo s nrfma referencami in kavcijo sprejmem takoi v večjo trarovrno z mešanim blagom na deže'i. Pogoi je popolna camo*tojnoct. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« nod »Brima poslovodja«. 26259 Fotografskega pomočnika *mr?*ne!ra vs"!ra fot-oemf-="--e?a dela. ki ie oosehno dober o-nt-mter ter negativ in nositiv r»>nšer. vo'a?!t:n» nro^tejra. iščem za večie ■meeto w Stalna in dohTa "lužba rasicriirajta event hrana m staTtnvnuJe v hiši. Pi«mmi» ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod šifro »Dober fotograf 13°*»' Katera dobra duša bi pomagala revni materi za fanta. kateri Je zelo nadarjen, pri študiju v realni gimnaziji. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju. 26058 Za pon. Izpit v Jezikih pripravlja dijake profesor. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26161 Jecljanje temeljito lr u- vedno odpravljeno NajboljSe reference Prijave zs pravkar pri-čenjajoče »e tečaje -sprejemam vsik 1»n med t in 3 uro Pavla Rovič špecijali stinja za govorilno gimnastiko. Ključavničarska ulica št 2/U. 159 Prijave za tečaj strojnega pletenja še spre-emam do 8. avgusta. Cčilišče lonač. Stre-liška 24. — Prospekti na razpolago. 26109 Strojepisje poučuje dri. k on«. zaeebnr> učilišče — Petač. Ljnbljana. Valvasorjev trg 6. 26304 Nemško hi rusko govoriti se vsakdo hitro nauSi po moji metodi. Sn-lendrova ulica t/JI. 26B47 Nemško bi kla-vfr poučuje dri. Izprašana učiteljica po 10 Din ura Marta Kudor, Gosposka ulic« 10/1. 26284 Oskrbnik 45 let star, oženjen, absolvent kmet. šole, z daljšo prakso, zmožen voditi vsa kmetijska in vinogradska dela. vod! tudi knjigovodstvo, želi mesta. Ponudbe na podružnico »Jutra« Celje pod »OskTbnik«. 26061 Gospodična x večletno pisarniško prakso, vešča slovenščine in nemščine, zmožna korespondence, knjigovodstva ter izurjena strojepiska, želi primerno mesto. Ponudbe prosi na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Takojšen nastop«. 26062 Mlada gospodična govori nemško, srbohrvaško in francosko, ieli primerno mesto. Položi kavcijo. Ponudbe na podružnico »Jutra« Celje pod »Serieuse«. 26G64 Gospodična perfektna v nemščini in francoščini ter z znanjem šivanja, ieli mesta Ponudbe na podružnico »Jutra« Celje pod »Otroko-ljubna«. 26065 Žagar dobro vajen samice, ielti premeniti službo. Dopise pod šifro »Dober iagar« na oglasni oddelek »Jutra«. 26072 Služkinja vajena vseh hišnih del in meščanske kuhe, prosi službo za takoj Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva 34« 26334 Uradnica t večletno prakso, dobra korespondentka. vešča slovenščine. nemščine, srbohrvaščine in angleščine — ieli premeniti službo. Plača 1500 Din Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Inteligentna«. 26358 Zaposlenja prosi 251etni primorski begunec, šolan, dober šofer, ki govori in piše italijansko in srbehrv. Ponudbe pod šifiro »Gorica« na oglasni oddelek »Jutra«. 26338 Prekajevalec inteligenten, dobro izvežban v svoji stroki, išče 6lužbo. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Izdeluje vsakovrstne izdelka«. 26383 Prodajalka mečane stroke, ieli sluibo — gre tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spretna in zanesljiva«. 26349 Prodajalka i znčena v mešani stroki, želi mesta. Lahko nastopi takoj ali pa pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26095 Prodajalka zanesljiva prva moč, t dobrimi spričevali, želi premeniti sedanje mesto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2$250 Elektrik ar kot obratovodja ieli mesto premeniti. — Je popolnoma vešč v nizki in visoki napetosti, kakor tudi vseh popravil te stroke. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Starejša moč 38«. 26300 Natakarica ki bi opravljala tudi vsa hišna dela, išče službo na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod znaoiko »Pridna in solidna«. 26249 Inteligentna hotelska tajnica in gospodinja, srednje starosti in čedne zunanjosti, išče primerno stalno mesto. Informacije o prejšnjih službah se dobijo pod značko »Zaneslljiva 1897« v oglas, oddelku »Jutra«. 26248 Stenografinja in strojepiska, začetnica — želi službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26289 Radio aparat štiricevni, izvrsten, za polovično ceno proda H e š i k, Ljubljana, Medvode št. 36 26288 Harley Davidson 350 ccm, v brezhibnem stanju, vožen 5000 km, ugodno prodam. Na ogled v garaži Lojze, Miklošičeva cesta — pri gl. kolodvoru. 26375 Tovorni avto pettonski Btlssing, pripravljen za obrat, tudi za lesno oglje, z generatorjem Hag. za 10.000 Din; elektromotor, Elin, 20 k. s., 380/220 voltov, še skoro nov proda R. Lirzer, tvornica stolov — Maribor, Cvetlična ulica S6. 26182 »Austro Daimler« športni tip. dobro ohranjen z 2 rezervnimi kolesi takoj naprodaj. Na oz'ed v hotelu »Pošta« v Celju. 25906 Avtomobile rabljene, 4—6sedežne, znamke »Fiat« 501, »Peugeot«, »Om«, »Benz«, »Renault« ugodno proda Lampret in drug, d. i o. z., Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 1 25902 Avtomobili po ugodni ceni naprodaj: šestsedežni Puch, tipa 8; trisedežni VVanderer in 2-tonski brzotovorni Fiat — vsi v dobrem stanju, za takojšnjo uporabo in s kompletnim orodjem. Trisedežni novi Perl. Pojasnila daje Jofip Stupica v Slomškovi ulici 6. 25827 Motorno kolo 350 cm» takoj ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26162 »1» f« - Jaremnike (fabrikat Tophan), po enega za 18. 24 in 30,124", popolnoma kompletne z zraven spadajočimi kladniml vozovi (Klotzwagen), že rabljenimi, a dobro ohranjenimi, takoj porabnimi, ugodno prodam. Naslov pove og'a«. oddelek »Jutra«. 25981 Izložbo z vrati, novo, pripravno za vsako obrt, pocenj prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25909 Stroj drobilnik za sadje in 2 majhna kotla za kuhanje iganja poceni Drodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 25893 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po oovzetju najmanj 5 kg notem čisti beli puh po Din 300 kg L Brozovič ke mička čist.iona perja Za greb. Ilica 82 183 Nov čoln (Kielboot) poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26123 Za Izpite v Jerfkih pripravlja dijake profesor. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26161 Prva oh1a»« konee«'{onirana šoferska šola Camernlk. Ljubljana (Jngo-avto). Dunajska cesta 36. Telefon 2236 StrokovnjaSki teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-koa vsakega prvega tbi Industrijski uradnik starejši, v vseh pisarniških panogah popolnoma izvežban. zmožen slov.. *rbohrv in ita'ijanekega jezika, prosi za 6lužho. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« po* »ZvestoeU. 96342 Starejša kuharica jako dobro kuha. pridna in poštena. Sče meota s 15. septembrom. Dopise na Droško, Laško. 86196 Fotograf, pomočnik prvov r*ten delavec., rmo^en voditi v«ak atelje, išče službe Ponndbe na oorla=m oddelek »Jutra« pod šifro »Foto pomočnik«. 26209 Trsov, pomočnik z večletno praksn v trgovini * mešan;m blasrom. iz dežele. voia?čine prost, žeti premeniti službo s 1. oktobrom. Cenjene ponudbe na oglasni oddel«^ »Jutra« x navedbo plače pod šifro A. «%tober 1929« Za zdravnike! Prodam domačo lekarno (pohištvo, steklenice, tehtnice itd.), kompletno kir-urgično, porodniško in gi-nekologično orodie Na-lov v oglasnem oddelku Jutra 26049 Akumulatorsko baterijo 60 elementov «i6tems »Tu dor« kompletne proda po skrajne nizki ceni Jo« I Rus in drug, parna žaga in lesna trgovina v Domžalah. 24935 Otroškj voziček dobro ohranjen in košarico prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26294 Otroški voziček dobro ohranjen. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26124 Otroški voziček lep, ponikan. prodam. — Gorup. Tržaška 24, pritličje. 26114 Novost za Slovenijo Kolosalni šlacrer za privatne prodajalce in potnike. Postranski zaslužek tedensko inon Din. — »Polar Bear«, Ljubljana. Miklošičeva cesta št 14/1 26286 Štedilnik rneehherd) proda J. Ošaben Zvon-areka 11. 26278 Otroški voziček in košarica ceno napro-dai. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26170 Lepo zbirko znamk ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Tovorne vozove 3—4tonsfk e, nove. prvovrstne nemške znamke ima s 60 % popusta pod tovarniško ceno naprodaj Lampret in drug, d z o. z., Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1. 26136 Rudge Whitworth s športno prikolico, elektr. opremo, v izvrstnem stanju naprodaj v Domžalah. Osolinova pristava. 26041 Motocikli BSA dobil malo rablienl ln novi vseb modelov 1929 na zalogi po znižanih cenah pri zastopstvu BSA. Maribor, Trg Svobode 6. 25150 Avtokaroserije in vozove izdeluje Kunstler, Ljublja na. Lepi pot (pri tobačni tovarni). 23404 Tovorni avto e prikolico takoj prodam. Dopise na naslov: Ludbre-žan0-: a, Ludbreg, zagrebška oblast. 26256 Motorno kolo rabljeno, kupim. Plačam od 500—700 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Na obroke*. 26104 Motorno kolo D - Rad t zelo dobrem stanju prodam za 10.500 Din. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 26102 BSA motorno kolo dobro ohranjeno, kupim. Strasser, Guštanj. 26107 Skoraj nov avto (Limuzina) ravno dobro uvožen, 5 sedežen, m proda ali zunenja za v enako dobrem štanju 6e nahajajoči avtomobil z 2 tonsko nosilnostjo znamke Chevrolet, Ford ali Fiat. Naslov se izve v ogla-nem oddelku »Jutra«. 259S2 Motorno kolo e prikolico — prvovrstne znamke in v najboljšem stanja prodam ali zamenjam za stavbno parcelo T Ljubljani. Ponudbe z navedbo lege na poštni predal 243. 26388 Žensko kolo dobro ohranjeno po ugodni ceni naprodaj v Dev. Mar. v Polju 14. 26290 Moško kolo dirkalno, močno in dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26359 Moško kolo dobro ohranjeno takoj naprodaj v drugi hiši levo od Stadiona. 26356 Auto žtirisedeien, radi odpotova-nja polzastonj naprodaj — event tudi na odplačila. »Delmond«, Ljubliana, Miklošičeva cesta 14/1. 26285 Prevozni motor na bencin, v dobrem stanju, 11—15 k. e kupim takoj. Pismene ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod >Gudelj«. 26330 Luksuzni avto znamke »Daimler«. 6 sedežni, x novo pnevmat'ko, v dobrem stanju, prodam za Din 40.000. Vožen samo 6000 km. Ponudbe pod »Priložnostni nakup« na oglasni oddelek »Jutra« 25857 Motorno kolo lažje, znamke »Puch«. po nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26321 Pozor! Prilika! Motorji: flfarley Davidson 1200 ccm s prikolico in po-polnom? novimi obroči za 16.000 Din D-Rad 500 eem. s prikolico, skoro nov za 19 000 Din. Ariel 500 ccm. s pra olico za Din 18.non in Rudge-Whitworth 500 ccm. • orikolico z» Din 18.000 proda pod ugodnim1 nofojl Autozavodi Rosa Ljubljana Poljanska ceata St. M Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenatt C e r n e — juvelir Ljubljana, Wol!ova ulica 3. Stenska ura velika, starinska, krasna, naprodaj. Ponudbe pod šifro »Starinska« na oglasni oddelek »Jutra«. 26331 Police In pulte špecerijske tet inanuiaktur-ne, iz češnjevega lesa, poli-tirane, v dobrem stanju poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25989 Masivno spalnico novo, češnjevo, politirano proda Teodor Stupica. splošno mizarstvo, St. Vid-Lukovica 26024 Moške obleke stare, kupujem. Dopisnica zadostuje, pridem na dom. Jurečič, Ljubljana, Galuso-to nabrežje. 26206 Nar. enciklopedijo popolno, prodam za ti-oč dinarjev. Dopise pod značko »Encfklopedija« Vuzeni-ca, Dravska dolina. 26191 ltj Ca. 100 hI vina pristnega spodnje^tajerskega prodam skupaj ali v deljenih partijah po Din 4-50 1. Potrdim 6ode Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šitro »Dobra kapljica«. 25856 Spalnico zaradi selitve po ugodni ceni proda Drago Vračko, Kozlerjev grau, H. nadstr. 26087 Pohištvo Radi selitve prodam kuhinjsko kredenco, mizo, posteljo, omaro za obleko in drugo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26051 Veliko kredenco lepo in nekaj pohištva prodam radi selitve. Šiška 117 poleg mitnice. 26152 Kredenco kuhinjsko in mizico, dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26317 Pohištvo Hrastovo, politirano spalnico za 4700 in eno iz mehkega lesa. barvano za 1900 Din prodam. Sodarska nI. 2 (nad florijansko cerkvijoV 26265 Salonska omara in otažera (stojalo za knjige, oboje iz črešnovega lesa, politirano, kupim. Na^ slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26299 Stole vseh vrst, najboljge in najceneje dobite pri M. PUCKO, Ptuj, mizarstvo. Prekupčevalci znaten popust! Zahtevajte cemik! 25970 Trgovsk© stelaže raznovrstne, skoraj nove, takoj poceni prodam. Naslov v oglasnem dodelku »Jutra«. 26204 Lepe spalniice 2800 Din. kuhinje 1250 Din, priznano solidne iz 'e-lave, prodaja Vidmar. Zir. Šiška 2. 26219 Trgovstao opravo skoro novo po zelo nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 26274 Stelaže pulte za špecerijo in manu-fakturo. nadalje 70 kg cin-kove pločevine. 300 kom. sortiranih vreč. 300 kg je-žic Ta ugodno proda Herman Suler. trgovec, Bizeli-sko. 26260 Posteljo z žimnico na vzm^i "»T-"a Povše, Tavčarjeva ulica 4 26341 Pohištvo več kompletnih spalnic itd. ter pisarniške onreme prodamo po ucndnih cenah — Vse je v najboljšem stanju Pojasnila daje vsako dopoldne med 9. in 11. uro lrlšnik na Dunajski cesti št. 31. 36381 Sadje: Jabolka, hruške in marelce od 5 ki naprej v vsaki množini '■azpošilja po nizki ceni trgovina Angela Čeh-Vršič, Ljutomer. 25319 Vodne melone in dinje na vagone h. polvagone proda uprava dobra Crno-govci, pošta in postaja Staro Petrovoselo, Slavonija. 25i67 Med cvetlični in lipov, zajamčeno pristen, planinski, tr-čan, prvovrstno blago razpošilja tvrdka Josip Ko-stanjšek, Mozirje, Savinj. dolina. — Trgovci posebne cene. 24560 Čebule m krompirja belega, nudim večjo množino. Cena po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26117 Kuhano maslo kravje kupujem v vsaki količini. Ponudbe na naslov: Sarafevo, Poštanski pretinac br. 27. 26418 Kompanjona iM-ra. za lesno trgovin« — ki bi bil sposoben vodstva pisarne v Ljubljani ia ki ima najmanj 150.000 Dia gotovine Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samostojen 33«. 25S33 Brezobrestno gradbeno posojikx Pojasnila daje »Mojmir«, Kreditna stavbna zadruga Maribor. Priložiti 5 icamk. 26180 Družabnico x oeebno pravico za gostilno ia nekaj kapital v iščem za večje mesto v Sloveniji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Druiabnica«. 26268 10—15.000 Din posojila za povečanje obrata. sprejmem pod najboljšimi pogoji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Posojilo 7«. 8630? 20.000 Din posojila iščem za dobo eas- ga leta, proti 10 % obrestim in vknjižbi na prvo me6tOt Cenjene ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod značko »Posojilo 39«. 26339 Družabnika ki mora biti strokovnjak, sprejmem k ie ob6tcjeS mlekarni in sirarni v bogatem kraja, kjer se dobi obV lico mleka- — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sirarna«. 26257-a Trgovci s sadjem pozor! Kupim pet vagonov kislih jabolk za mošt. — Dobava oktobra. Cenjene ponudbe ca podružnico »Jutra« v Celju pod »Kupčija«. 26198 Brusnice na drobno in debelo po najnižji dnevni ceni ee dobi ' v trgovini Vlado Turk, Strelišča ulica. — Dobava sukcesivna koncem meseca. 26165 Model za izdelovanje cementnih cevi v dobrem stanju, premer 70—100 cm takoj kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglas oddelek »Jutra« pod »Moded 100«. 25988 Cementne vreče dobro ohranjene kupi tvrdka Bogdan Zilič. Ljubljana, Dunajska 11. 25852 Brzojavne droge največ borovih, kupimo večje količine takoj in v kratkem. Plačamo takoj akreditiv. Ponudbe pod »Izvoz« na podružnico »Jutra« v Celjn. 25452 Drogerija Al. Florjančič, Ljubljana. Sv. Petra cesta 19 knpuje vsako množino lepo sušeno arnika cvetje po najvišjih dnevnih cenah 147 Kontrolno uro za paznike-čuvaje kupim. — Ponudbe pod »Ura« na oglasni oddelek »Jutra«. 26116 Blagajno moderni sistem, srednje velikosti. kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek lista pod »Mirderna«. 26216 Ročni voziček (cizo) dobro ohranjeno kupim. Ponudbe e ceno pod »Dvokole^na« na oglas, oddelek »Jutra«. 36346 20 % kronske bone kupujem za gotov denar. Ustne ali pismene ponudbe na naslov: Mi'an Hausler. Zagreb, Ilica 43.'II. 26010 Denar posodim pod zelo ugodnimi pogoji, proti odstopu stanovanja 2 aTi 3 sob. kuhinje in pritiklin. Pismene ponudbe na o-las. oddelek »Jutrac pod šifro »Posodim denar 37«. 26337 Din 5000 posojila iščem proti odplačilu na mesečne obroke in dobrim obrestim. Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »5000/2«. 8630B Tvomiško poslopje ki ima V6aj sledečo prostornino: cca 600 m' sa delavnice, cca 400 ci' stranskih prostorov kot n. pr. skladišča itd., kupimo aH vzv memo v najem. Ponudbe X zahtevki poslati takoj n« oglas, oddelek »Jutra« tod »Tovarna &4«. 2KWt 2999 m' sadn. vrta ca. 60 dreves in stavba brez ostrešja, v bližini Vrhnike in Verda radi bolezni takoj prodam. Letošnje sadje na razpolago- Cena 14.00® Din, ugodni plačilni pogoji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Lep« priložnost«. 25731 Pozor, Amerikanci! Enonadstropno hišo na prometnem kraju, s trgovino, gostilno, trafiko in lenim vrtom hi sadonosnikom prodam Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro >200.000«. 26144 Enodružinsko hišo v bližini Ljubljane kupim takoj. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« ood šifro »Hiša«. 2611» Hišo ali vilo trgovsko ali stanovanjska kupim v Ljubljani od 300 do 750.000 Din. Plačam takoj! Ponudbe na oglasni odelek »Jutra« pod šifro »Tržačan«. 861Jutra« pod šifro ■fuotn fc. C«. Parcelo v fr—.1 12.000 n* prodam ■ad Linhartovo ulico. Na-DOTO oglasni oddelek 26361 Načrte za vile ^■»kovTstne dela po tmorni eni tefcnik. Naslov ▼ oglas, oddelka »Jutra«. 26653 HSo d i vtaograAitai pa-owtvom proda Zagorski — Maribor, Tattanbaohova 19. 85255 Zemljišče H Beri 13-000 m>, r bEttnl vile Stadioa prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«. 36370 9 stavbnih parcel nku- renčno, m-oda Zagorski, Maribor, Tattenbachova al. 19. 86264 Trgovsko hišico ■»oaadstropna, spodaj trg. tekal, zgoraj stanovanje in podstrešje, prodam radi bolezni z Inventarjem VTed ■a Din 90.000.— tistemu, ki odkupi tttdi zalogo blaga za ca Din 50.000. — Kija ee nahaja na najpro-»setnejši točki velikega industrijskega mesta Šlove-aije. Ponudbe na oglasni ♦ddelete »Jutra« pod »zlate jama«. £6078 StavbiSče Prosim, da se zglasi doti?-M gospod pek n Radeč, ki Je bil SO. vn. 1929 pri meni radi hiše. Alojzija Krjavee, Dol-Hraetnik. 26092 Hišo z gostilno t centru Ljubljan« ali na periferiji kupim proti takoj-Injemu plačila. Ponudniku tajnost zajamčena. Dopis« na oglasni od-delek »Jutra« pod »Reelno 90«. 26320 Majhno vilo ▼ Ljubljani ku^un. — Ponudbe aa oglasili oddelek »Jutra« pod »Majhna v;la«. 26277 Hiša »godea za obrt, popolnoma prenovljena, S sobe, kuhinja, 2 kleti in pritikli-»e, ob cesti 3 minute od kolodvora, 1 uro od Rogaške Slatine, sadni in zele-ujadni m in njiva, naprodaj po nizki ceni, tudi deloma na obroke. Pojasnila da Jožef Polanjko, babermk, pošt« Podpat. 25966 Posestvo z vinogradom t aajbliinji ©koiiei Celja aa prodaj. Naslov v podružnici »Jetra« Celje. 25670 Kofarsfco posestvo Ba dobrem prometnem kraja m tako; proda. Poštno Jeieče pod štev. C 1. E. V menica. 86185 Hiša •betojeia iz pet masnih atanevanj, naprodaj. Cena TO.000 Din, od teh 20.000 •vknjiženih. Studenci na Obrežju 39. 26189 Hišico _ J sobe, nekaj vrta, bliž-aja okolica Celja, Tiimtm v najem. Ponndbe na podružnico »Jutra« Celje pod »V najem«. 26199 Trgovsko hišo "T centra kopaiškega me-^a, s prostranim lokalom, Manovanjem ia vsemi pritiklinami na najprometnej-fem kraju in na slavni cesti Zagreb—Maribor, dam t najem. Pojasnila 4» ko- ?atiSrks uprava Krapinske oplioeu 2)703 Lokal r irfo obljudena« predmestju Ljubljane, priporočljiv za brivca, ker ni konkurence, takoj ugodno oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 26336 Lokale primerne za pisarne oiMaano za takoj. Površina 190 m1 Vprašamja na predal 16© — Ljubljana. Delavnico mehanično ali kij«i6»VEiB*r-eko kapim ali vzamem v najem. — Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jalta* pod »Delavnica 45«. 26345 Mizar, delavnico s stroji is električnim pogonom oddam v Lfabijaniv najem, eventualno zaposlim spretnega pohištvenega mizarja, z udeležbo na Sistem dobička. Ponudbe pod šifro »Prvovrsten delavec« na oglas, oddelek »Jutra«. 26347 Trgovino c vsem inventarjem — ob glavni cesti, na zelo prometnem kraja oddam v najem radi smrti gospod;: ♦ Ponudbe na oglas, oddeiut. »Jutra« pod »Šoštanj«. 25539 Iščem sostano vanje e posebnim rhodBJa, po zelo nizki ceni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod tiiro »Sostanovalec«. 26350 2 sobi s kuhinfo v novi hifc fcUza Brinja oddam onemu, ki plača 1 leto nasni. Cena 600 Din. 8620(1 Stanovanje sobe hi koiinje išče aiiroa stranka (ena oseba). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod iiiro »Prijazen dom«. 2^993 Stanovanje 2—S sob, z vseini pritiklinami, za tričlansko rodbino išče s 1. novembrom Anglo Jmroel. petrolejsko d. d.. Miklošičeva 14. 25979 Stanovanje v mestni hiši za Bežigradom, obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin, z niz-'ko najemnino, zamenjam s enakim na Poljanski ali Ahacljevi cesti, event. v kaki drngi mestni hiši v sredini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Selitev takoj 300«. 26048 Stanovanje 3 oob, predsobe in kuhinje oddam s 15. avgustom -tran-ki brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25779 Stanovanje 2 sob in kabineta, po ravnosti s kopalnico, v biižini kavarne »EvTopa« išče starejši, ves dan odsotni zakonski par. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V bližini Evrope«. 26151 Sobo s kuhinjo lahko tudi samo prazno sobo išče mirna stranka brez otrok. — NasJov poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod »uistost predpogoj 34«. S51S4 Hišo . stanovan -sko, »ajraje v 8p. SiSki, kupim. Ponudbe pod »Takoj 100.000/36« na oglasni oddelek »Jutra«. 26236 HBa * VrtflB, 4 sobami, delavsko in pritiklinami naprodaj biten LjubHane. Na Seljo ee proda tudi njiva in travnik. Oddaljeno 5 mi-jrat od novozgrajene osnovne in meščanske šole. Naslov v oglatnem oddelku 86235 Trgovino z ieleznino in špecerijo oddam takoj v najem v prijaznem mestu na Gorenjskem. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Spreten železninar«. 25006 Pekarijo dobro idočo, v zolo prometnem in lepem kraju (ravnina) v Prekmurja — blizu šums^e radoje, brez-koakorenčno, oddam takoj v najem onema, ki odkupi ves inventar in peč, vse v dobrem stanja. Ponudbe na naslov: Josip Leonhard, pekarna, Dobrovnik, Pi-ek-murje. 25903 Kot posl. prostore vzamem v najem veliko ri-salnico ln 3 pisarniške sobe na svetlem dvorišča ob prometni ulici v Ljubljani. Event. adaptiram prikladno poslopje »a lastne stroške. Ponudbe na ogis. oddelek »Jutra« pod šifro »Vselitev v jeseni«. 25784 Trg. lokal ln mesnico v novozgrajeni hiži na prometnem kraju dam v najem pod ugodnimi pogoji Po-jasnila daje Alojzij Grabnar v Šmarja pri Sevnici. 253® Opremljeno pisarno v pritličju v centra mesta oddam takoj. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26164 Gostilno iSSe ta takoj ali poraeje v najem ali aa račun soliden zakonski par. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 143« 86143 Stanovanje 3 sob in kuhinje išče stranka S odraslih oseb. ki plača do 700 Din mesečno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Čista«. 26111 Stanovanje 2 eob m kuhinje oddam 8 septembrom na Kodeljevem št. S14. 26335 Stanovanje 2 sob s pritiklinami HSem za takoj ali vsaj do novembra v centra mesta. Istotam ee tudi proda dobro ohranjen plinov dvojni kuhalnik, Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36303 Stanovanje z 1—2 sobama se išče po primerni ceni, če mogoče že za avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mirna stranka z novim pohištvom«. 26100 i Stanovanje 2 oob, kuhinje in pritiklin išče starejši zakonski par brez otrok za takoj ali pozneje, v mestu ali na periferiji mesta. Ponudbe pod »Snažna in mirna stranka« na oglasni oddelek »Jutra«. 26305 Stanovanje veliko in zdravo, ohstoječe iz 3 sob, kuhinje in priti klin, na razpolago v novi hiši nasproti vhoda nove cerkve v Šiški. Sobe s posebnim vbodom Poizve se v I. nadstr. istotam. Cena 1200 Din. 26281 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritfklin, četudi kletno, iščem s 1. septembrom v Sp. Šiški. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26379 Stanovanje v Stožicah 2 eob, kuhinje in pritiklin iščem. Ponudbe pod »mala družina S« na oglasni oddelek »Jutra«. 26206 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam za 1. september. — Na-lov v oglasnem oddelku Jutra«. 26Č13 Stanovanje 2 sob in pritiklin, eolnčno. s souporabo vrta oddam mirni st.ran'ki za mesec november t. 1. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26366 Dva dijaka sprejmem v »a® oArbo. Zelo lepa ia svoda soba. klavir. Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »i\>moč pri učenju«. 25750 Dijaka sprejmem z vso oskrt>o ta najboljšim nadzorstvom v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 26233 Prijeten dom n m d 1 profesorska rodbi-na mlajši učenki. Najskrbnejše nadzorstvo in oskrba. Klavir, pomoč pri pouku in nemška konverzacija v hiši. Profesor Grebene, Rimska cesta 7, pritličje, deeno. 26387 ' Sobo s dvema posteljama, oddam za 3 meseca. — Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. Stanovanje ®obe in kuhinje s pritiklinami takoj oddam. Dunajska cesta, druga hiša levo od Stadiona. 26355 Stanovanje sob in kabineta, po možnosti s kopalnico, v bližini kavarne »Evropa«, išče starejši, ves dan odsotni zakoniki par. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »za november«. 26151 Stanovanje št-irisobno, z vsemi pritiklinami. v sredini mesta v novi h!ši, se odda z 1. novembrom tistemu, kateri se zaveže v njem ostati najmanj 5 let. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »5 let«. 26238 Dfjaka (dijakinjo) sprejmem na stanovanje in hrano za 550 Din mesečno k dijakinji L meščanske šole. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra«. 2822- Trije (fljakj aH dijakinje H bol'ših bffi se sprejmejo na dobro hrano in solnčno stanovanje v Celju. Naslov r oglasnem oddelka »Jutra-. 26240 Več oseb sprejmem na dobro domačo hrano na Poljanski cesti 17 — pritličje. 25727 Starejša ženska želi blizu Ljubljane dobro dosmrtno preskrbo za 84.C00 Din. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 26323 Deklico 4 leta staro, brez etarier, oddam za »vojo. Naslov v upravi »Jutra« Maribor. 26206 Stanovanje 3 sob. kuhinje in predsobe, z elektriko in plinom, v centru mesta, četrtletno Din 3000, oddam za takojšnjo vselitev mirni stranki brez otrok. Adaptacija ca. 5000 Din. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 26393 Dijaka sprejmem na dobro hrano, zračno stanovanje in strogo nadzorstvo. Biti mora iz boljše rodbine. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 25913 Za dijaka sedmošolca iščem v Ljubljani stanovanje e hrano in družinsko priključitvijo — pri zdravi, najraje profesorska obitelji. Ponudbe pod šifro »Sedmošolec« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 25S74 V popolno oskrbo sprejme iz ugledne rodbine nižjegimnazijca kot tovariša svojemu sinu profesor. (Strogo nadzorstvo, klavir, vrt. nemški in francoski jezik.) Prof. Franc Skok, Maribor Krčevina. Sernčeva ulica 120. 25304 Hlev za 10 konj 5upo za seno. 6kedenj, stanovanje, skladišče za mesarijo itd. oddam v najem. Poljanska cesta štev. 55-57. 26309 Poslovne prostore primerne za zdravnika ali pisar?>e, obstoječe iz 3 sob in predsobe, oddam v FrsnčiSkamski uiiici St. 10/IL 85339 Trsaovfno z »eganim blagom na prometnem kraju dam v najem za Teč let. Ponudbe pod »Prometna« na oglasni oddelek »Jutra«. __258S4 Trgovino z inventarjem in delno zalogo, v industrijskem krajn dam v najem proti založitvi primerne vsote, ali pa tudi prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Trgovina 1929«. gg&jg Ugodna lega Več prostorov r Ljubljani, primernih za delavnice, industrijski obrat ali skladišče oddamo s 15. avgustom Vprašanja resnih interesentov na predal 1», Ljabliana Dijaka iz boljše rodbine sprejme na hrano in stanovanje uradniška družina poleg LI. drž. gimnazije. Strogo nadzorstvo. Ponudbe pod »Poljanska ce?ta« na ogias-ni oddelek »Jutra«. "26231 2 dečka ali deklici sprejme upokojen nemški učitelj na vestno pripravljeno hrano, v neposredni bližini mariborskih srednjih šol. Uporaba klavirja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26181 Stanovanje za katero bi opravljal nrad-nik oskriniška in pisarniška dela v slov., nemgkem in italijanskem jeziku, iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točnost«. 86364 2-sobno stanovanje s pritfklinami. po možnosti v mestu, išče s 1. septembrom zakonski par. Ponudbe z navedbo cene pod »Snažno^t« na oglasni oddelek »Jutra*. 25004 Stanovanje oddam v novi vili za Be-^■»radom, vio^okopritlieno. trisobno e rarketi in električno napeljavo, kuhinjo. 1-o-Dalnlco in pritikfinaini, zdravo, solnčno, mirna lega. ter Podstrešno stanovanje z veiiko sobo, kuhinjo in pritiklinami, za oktober odnosno november. Ponudile na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«/15S. 36158 Dijaka sprejme uradniška rodbina na stanovanje in hrano. — Strogo nadzorstvo. Klavir na razpolago. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ■pod »Strogo nadzorstvo-27«. 26027 Dijaka sprejmem v domačo oskrbo in vzgojo. Naslov v oglasnem o.Idel. »Jutra«. 26031 Dijak meflanske šole, EJe stanovanje in hrano. Ponudbe pod »800« na oglasni oddelek »Jutra«. 26035 2 dijaka ffiejrae v pooolno oskrbo uradnik (akademik). — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strogo nadzorstvo«. Instrtfkeije ia klavir na razpolago. 26047 Dijaka Ti dobre hiše vzame profesor v Mariboru v popolno oskTfcno in vestn^j nadzorstvo. Solnčna lega, vrt in glasovir na razpolago. Naslov v upravi »Jutra« Maribor. ssiy> Stanovanje 3 — 4 sob ki bi se lahko trporabflo tncR za poslovni lokal, se išče za takoj. V poštev pridejo le stanovanja v sredini mesta v I. nadstropju aH visoki? parter. Pismene ponudbe z navedbo cene na ogL odd. »Jutra« pod »Helios«. 9991 Lepa soba ■ drema posteljama se odda a 15. avgustom blizu glavnega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 86200 OpremSjeao sobo oddam zraven univerze. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36223 Sobo s poeetalm vhodom ta eelo oskrbo od gl. kolodvora do Čevljarskega mostu iščem. Ponudbe na oglasni oddelet »Jutra« pod šifro »Gospod in oskrba«. 36220 Opremljeno sobo v bližini Gorenjskega kolodvora iščem. Ponudbe pod »Mir U« na oglasni oddelek »Jutra«. 26211 Sostanovalca se sprejme v veliko zračno sobo. Stari trg 22/1. 26234 Opremljeno sobo v novi vili oddam gospoda Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26012 Preprosto sobico s separiranim vhodom, ako mogoče z gašperčkom ali štedilnikom iščem. Ponudbe pod »Takoj ali pozneje« na oglasni oddelek »Jutra«. 25994 Opremljeno sobo v sredini mesta išče gospod s 1. septembrom. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »F. M.« 25977 Opremljeno sobo če mogoče s hrano, v bližini Streliške nlice Išče gospod s 15. avgustom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Streliška«. 26163 Opremljeno sobo pod Tivolijem a!< drugje v lepši vili. event. z boljšo hrano iščeta zakonca samo za 4 tedne, počenši s 6. avgustom. Pogoje na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tivoli 58«. 26153 200 Din nagrade onemu, ki mi preskrbi prazno sebo z vbodom iz stopnic, po možnosti v sredini mesta. Ponndbe na ogla.'t i oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 200«. 26106 Prazno sobo s posebnim vhodom in elektriko takoj oddam v Novem Vodmatu 62. 26314 Sostanovalca sprejmem takoj, event. todi s hmno. Rožna dolina, cesta n/7. 36301 Lepo sobo parkečirano — s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj 1—2 osebama. Naslov ▼ ogla« oddelku »Jutra«. 36306 Sobo leno efremljeno, c osebnim vhodom in elektriko takoi oddam solidni samski osebi. Na=lov t oglasnem oddeTka »Jntra«. 26293 Prazno sobico iščem v St. Jakobskem, dvorcem ali kolodvorskem okraiu. Če mogoče s ■posebnim vhodom in elektriko. Ponudbe z navedbo pouolev podati na oglasni oddelek pod »Tihota«. 26153 Sobo s souporabo kuhinje oddam prazn0 ali opremljena. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36128 Prazno sobo na novo preslikano, oddam takoj eni ali dvema osebama. Na=Vw r oglasnem oddelka »Jntra«. 36129 Krasno sobo v eeot-ru mesta oddam. — Naslov t oglasnem oddelku »Jntira«. 26371 Opremljeno sobo ali kabinet od Podrožnfka do Bleiweisove ceste iščem. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Do 200 Din.« 26357 Opremljeno sobo lspo hi velfko. z elektriko ter parketom oddam v Jen-■Vovi ulic! 12. 86351 Ooremljeno sobo zračno ta t električno razsvetljavo oddam s 1. septembrom v sredini mesta. Naslov t oglasnem odde'Vn »Jutrac. Opremljeno sobo ele^»ntno, z električno raz svetljavo. strogo separira-nim vhodom, liftom in centralno kurjavo, v yedini mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 36276 Opremljeno sobo s prostim vhodom ta električno razsvetljavo, v bližini šentjakobske pošte oddam takoj dvema boljšima osebama. Naslov pove oH oddelek »Jutra« 26273 Prazno sobo z vhodom iz stopnišča ifflem Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Prazna S40«. 26340 Dobro siluhan mladenič {aH tem potom poznanstva v svrho ženitve z dekletom, starim od 18—25 let. Premoženje postranska stvar, prednost im.tjo deieianke šivilje. Dopise s sliko pod »Zakon bo srečen« na oglasni oddelek »Jutra«. 25638 Inteligentna dama erednjih let, > premoženjem, želi znanja z boljšim inteligentom v starosti 40—50 let. Prednost imajo državni uradniki. Vdovci brez otrok ali enim niso izključeni. Le resne ponudbe s sliko pod »Srečna bodočnost« na oglasni oddelek »Jutra«. Tajnost zajamčena. 25885 Mladenič dobro situiraa, išče tem potom poznanstva, v svrho ženitve z dekletom starim ed 18—25 let. Premoženje postranska stvar. — Prednost imajo deželanke.-šivilje. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečen zakon«. 26216 Klavirji! Strokovnjaško popravilo klavirjev ia harmonijev kakor tudi čisto uglašenje najceneje izvršuje tovarna klavirjev Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5 (v bližini univerze). 86279 Gramofon Oofambia, dkoraj sov, « 89 najmodernejšimi ploščami prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra i. 26297 Planino dobro obmajea, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Pianlno jato dobro ohranjen, i lepim glasom, poceni naprodaj. Naslov v ogla=nem oddelku »Jutra«. 26203 Sostanovalca sprejmem k solidnem« gospoda. Naslov v oglasnem oddelka »Jatn«. 26354 Prazno sobo oziroma kabinet s posebnim vhodom iščem za takoj na Starem ta-gn. Ponudbe na osrlas. oddelek »Jutra« pod »Soba 7«. 26412 Resnega znanja ielim e preprosto, skromno mladenko čiste preteklosti, v starosti do 86 let, ki ima kako služIjo v Ljubljani. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Miroljab-25«. 26011 Katera mirna gospodična bi učila kot prijateljica fanta nemščine. Dopise pod »Iskren prijatelj« na oglasni oddelek »Jutra«. 26226 »Buga« Dvignite nujno pismo. 86308 Želim znanja z gospodično od 23—30 let, prikupi jive zunanjosti in čedne preteklosti, e kakšnim poklicom. Sem v stalni državni službi, srednjih let, t nekaj gotovine. Za diskrecijo jamčim. Dopise s priloženo sliko, ki se na zahtevo vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirainar«. 26266 Mladi dami temperamentni, želita znanja v svrho zabave z dvema gentlemanoma v starosti do 45 let. Prednost tujci. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Black-VVhite« 26344 Drž. žel. uradnik e stanovanjem, ločen, želi znanja v svrho dkupnega gospodinjstva z gospo, vdovo ali ločenko, ne nad 40 let staro, ki bi imela skromen mesečni dohodek. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Skupno gospodinjstvo«. 86430 SOS ktleo oddajata mlada brodo-lomca dvema iskreno čutečima gospodičnama. Neano-nimae dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jannv in Miro«. 26252 Dopisoval bi rad y svrho razvedrila z mlado, inteligentno in duhovito gospodično. Cen}, ponudbe na otrl.isni oddelek »Jutra« pod »Tujina«. 26414 Kateri državni uslužbenec ali obrtnik v starosti 37— 50 let bi hotel poročiti gospodično srednjih let z Din 25.000.— gotovine. Resne ponndbe pod »Dobra gospodinja« na podr. »Jutru« v Mariboru. 20187 Poročfla bi inteligentnega mladeniča, naj*aje šoferja: sem v državni službi, 28 letna, ne-omadeževane preteklosti, mirnesra. tihega značaia. * Din 20.000 dote. Neanonim-ne ponudbe e sliko Mariji Cett, Podčetrtek. 26194 Gospod v stalni drž službi, z nekoliko gotovine, star 30 let. želi radi pozne Se ženitve resnega znanja z gospodično veselega značaia, čedne zunanjosti in dobrega srca. veščo gospodinjstva, ▼ starosti 22—28 let. Dopise t priloženo sliko, ki se na zahtevo vrne, na oglas, oddelek »Jutra« pod zsiafVo »Stanislav«. - Slovenec v Kanadi srednjih let, s precejšnjim kapitalom, želi dopisovati v svrho ženitve z gospodično. star0 30—28 let, blage duše ter po možnosti z nekaj premoženja ali tudi brez. Samo resne ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Le-Da bodočnost«. 26424 Državni uradnik vdovec, boljše srtuiran. želi v svrho ženitve spoznati gospodično ali vdovo čiste preteklosti v starosti od 20 do 30 let. — Premožeje dobrodošlo. Samo resne in primerne ponudbe s sliko je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Bodočnost«. Diskre-cija zajamčena. 35067 Samostojna gospodična dobra gospodinja, stara 34 let, z lastnim opremljenim večjim stanovanjem in Din 35.000 gotovine — se želi vsled pomanjkanja znanja seznaniti v svrho takojšnje ženitve, s trgovcem, hotelirjem ali drž. uradnikom, starim 35—45 let. Vdovec brez otrok ni izključen. Le resne ponndbe, če mogoče s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro srce«. 36244 V Ameriko! Mladenič, pozvan od svojih staršev v Ameriko, ee želi pred odhodom poročiti s šiviljo, v starosti 18—21 let, ki bi mu bila pozneje tam pridna in marljiva gospodinja. Katero bi to veselilo, naj pošlje svojo neanonim-no ponudbo s sliko, katera se strogo diskretno vrne — na oglasni oddelek »Jutra« ood značfco »Bodočnost«. 26416 Vsi na vrt veselico v nedeljo 4. t. m. k Laeanu v Kerstnikovi ulici št 5. Godba s plesom od 16. d« 24. ure. Vstopnina prosta, primorska kuhinja ter odo-jak in jagnje na ražnju. — Izbira morskih rib. Točila ee bodo pristna dalmatinska vina. Točna postrežba, za katero jamči in se priporoča za obilen obisk Ivan Lasaa. 26177 Priporoča se restavracija J. RAHNE, Selo. Točijo se pristna štajerska in dalmatinska vina. Fina šunka in razni prigrizek. Nizke cene. 26017 Hotel »Učka« Omišalj na Krkn novozgiajen — na morski obali, na podnožja tihega romantičnega Omišlja. nekaj korakov od pristanišča, z lastnim kopališčem tik hotela, s prostorno lepo teraso tet izvrstno kuhinjo. 25477 Letovišče ▼ Dravski dolini. Popolna oskrba Din 50.—. Kooali-šče, vrt, garaža. Gostilna F. I., poštnoležeče Brezno ob Dravi. 25917 Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi dr. Pe&nik, pljučni zavod (Privat-Lungenheil-anstalt) Sečovo, pošta Ro-sraška Slatina. Prospekt 3 dinarje. 86159 S/l 4 f l Klavir zelo dobro ohranjen, prodam. Hrenova ul. 17/1. 26046 Harmonij lep. velik, primeren za cerkev, kapelo ali šolo, naprodaj. Vprašati dnevno od 14. uri naprej pri Pollak«, Studenci pri Mariboru, Aleksandrova cesta 33. 26068 Koncertne citre kupim. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jntra« pod šifro »Muzika«. 86329 Klavirji! Tovarna klavirjev Seiler ▼ Nemčiji, ustanovljena leta 1840. izdeluje prvovrstne inštrumente, nepre,kosliive v glasu in izdelavi. Zastopstvo R Warbinek. tovarna in izposojevalnica klavirjev T inbl jana, Gregorčičev« 5. Rimska 2. Gramofon v kovčegu, s ploščami kakor tudi pianino prvovrstne jmantke ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26373 Gitarske citre z notami in violino, oboje dobro ohranjeno poceni proda Alešovec L, Kranj 99. 26417 Visoko zmožne polnojaremnike vseh sastemoT. Stroje za obdelovanje lesa xa T«e svrta. D. R. P. električno prekaljene žage, proizvod Kofl & Cle, Remscheki laamka »Krone« dobatvija najceneje generalni zastopnik za SHS stimarslci tehnik K. Nagel, Wien, tel. U 28-9-58 (naslov za SHS) Ljubljana, Reslje-va c. 9/1. Par konj starih 8 let, z opremo, voz, kason, truga itd. takoj naprodaj na Poljanski c. 55. 25879 Psi volčje pasmo so naprodaj v skladišča na Aliacljevi e. 16 86326 Kunce srebrne«, S—3 meseeo stare, prodam. Josip Rodica, Za-grad 31, p. Celje. 26145 Petelinčki »Leghorn« čistokrvni, naprodaj ali v zameno. Dopise pod »Leg-horn« na oglasni oddelek »Jutra«. 26215 Pse pristne volčje pasme, 8 meseca stare, na prodaj. Istotam tudi 1 m široke cementne cevi. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. 26212 Pletani stroj Dabied 8/00, nerabljen, radi bolezni prodam ali posodim — ever.tuelno pristopim kot druiabnica. — Ponudbe pod »Dubied 8/60« na oglasni oddelek »Jutra«. 20318 Navijalni stroj električni pogon, na 10 vreten, zamenjam za manjšega. Nat-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26377 Pletilni stroj 12/27, malo rabljen, poceni naprodaj. Kupci imajo brezplačen ponk. Naslov v oih v zadnjem času govorila v Novem mestu o g. Arturju Pavliču. Marija Kaplan. 26406 J. Stjepušln, Zagreb Jnrjevska allea 57 priporoča najbolje tambuiice — strune, partiture. šole in ostale potreb ščine za vsa glasbila Odli kovan na pa niki izložbi Ceniki franko Velika Izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št. 25 Nasproti magistrata Pozor ženini in neveste? ŽIMNICE (matrace), pos*eline mreže, železne j>3st-e!Je (zložljive), otomane, di-vane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudoli Radovan tapetnik Krekov trs St. 7. poleg Mestnega doma ma iafe^a ulica 2 izvršuje slikaisko in pleskarsko obrt. Delo zelo solidno in po nizkih cenah. Za naročila se ce njenemu občinstva priporočam. Ustanovlje.io 1S52> TeoA Korn LJUBLJANA Poljanska c. štev. S (prej Henrik Korn) krovec, stavbni, galanterijski ln okrasni klepar. — Instalacija vodovodov ln central kurjave. —» Naprava strelovodov; kopališke h» klosetne naprave. Čas je zlato! Pred nakupom oglejte si veliko Izbiro po najnižji ceni Motorle* wtt rrtt StT«Jnth strojev nsfrurejSt (ZOflJ^i OtroSklh »ozlCko*. Športnih Toričkon. igralnih voziCke« Triciktjea Sklro. holenderfc* OtroSklb »rtotrteofTom StoUc u uCenJe hoje. TricfkU« u preTO biifa Delt n vsakomta* uroft it tolm Pnevmatik« Itd. Ceniki franko. Prodaja tudi as obroka. V pojcbnl oddelek aa sprejemno aa popravila .TRIBUNA- P. B.L roiatM dvokotes la ooottlft toa»o» Uubllana, Karlovska cesta 4. »JUTRO« -SE, ISO 20 Nedefa, l TUL 1929 flasim odjemalcem Potrebujemo prostora za novo jesensko blago od 1. avgusta poletnemu blagu tri cene!! Din. Ditt, Din. sa be\«s »dobe«- H angleškeg* PbarTi. Ti? ST*™ janene** Za otmenega gospoda. Be! platnen terelj paspnliran i rjavim nsnjem, siv, paspnliran s črnim lakom. ' draP, " - ^-jMaBBBgaF«11^ ' «8 Tekstil Togo jo materfjal, h kate- m čeveljček, najprimernejši sa poletno vročino. affstesff* 3 -,.>•' v*. -..A""*;"- ■ MARIJA DIMIC, trafikantinja na Marijinem trgu v Ljubljani, vljudno naznanjam, da sem se preselila Preselitev trafike ■ na levo stran Marijinega trga nasproti trgovini Klein. P. n. občinstvu se zahvaljujem za doslej izkazano zaupanje in prosim, da mi isto še nadalje ohrani. Z odličnim spoštovanjem Marija Dfmlc. 1620 Tovarna POHIŠTVA 1.1. NAGLAS. Turjaški trs št. 6 priporoča svojo velfko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. 183 poklanjamo ta originalni Gilette aparat z nožem asa britje vsa kcmror. kdor kuri veSko tabo PALMOIIVE krea» ra britje, katero morete dobiti v vsaki trzovini za redno ceno 35 Din. Ta reklamna prodaja. s katero damo brivski aca-rat z nožem zastom. velia samo nekai dni. Poidite brez oklevanja v katerokoli Vaših treovin in se okoristite s tem darom, s katerim se Vam nudi prilika preceniti izvrstnost PALMOUVE kreme ta britie. ki ie naravna mešanica s šestimi velikimi prednostmi: L Ona dale mnogo pene. Pena te kreme tma 250krat več}; obsez od iztisni en« količine kreme. 2. Ona dehiie hitro. Ona naitrajneiše omehča brado v kratkem roku 1 minute. 3. Ona se ne sna. Pena te kreme obdrS tekom desetfn minut svojo eostoto in svežost 4. Ona drži dlake Dokončno. Debefj mehurčki te kreme, ki se ne oosuše zaerabijo dlake in jih drže pokoncu napram potezi nožiča za britje. 5. Ona zmanjšale In odstranjuje bofl. Ta krema te sestavljena iz palmoveea in olivneza olia. ki tvorilo izborno sredstvo za ublaženie. Po britiu s to kremo ni potreba uoorabrti kakeza drnzeza ublažuiočeza sredstva. 6. Ena tui>a kreme trala 6 mesecev. Vi ste se dosedal brili vsako iutro brez veselia- Poskusite enkrat to kremo, pa boste z nieno noorabo dosecli neprecenljive »rednosti in se boste potlej brili s pravim veseli em. Palmolive krema za britje in k tema zastonj Gilette aparat se dobi ▼ vsakem fcrahj v naJboHSni treov4nah. a tla. kier je še ni. trv pošljemo do pošti franko vsakemu, ki nam pošlje v naorei 40 Din. Da se more vsakdo prepričati. da ie ta krema nedosezliiva, do- bffi smo f* tovarne Tnale tube ra TOkratno britie. ki to ooš- liemo franko. kdor nam pošlie 6 Din v poštnih znamkah za poštnino in stroške. Prosimo za točen naslov naročitelia. Mesto in pokrajino čitliivo izpisati, aa ne pride do kake zmotni ave. Poskusite milo „PALMOLIVE« za olepšavanle. i* Hsteja olfa pafcn tn oBv. Razpošilja rfav-no zastopstvo in skladišče francosko tovarne PALMOLFVE za našo držav« Francoski Magazin, Osijek Zahtevajte naše brezplačne ceanfee! Sprejmemo zastopnike hi preprodajalce (po$or peki t Predno Kupite električni stroj za m e š a n j e testa, oglejte si naš proizvod v pekarni pri: v g. Smšeicu, Sisicup ^elovšfeu cesfa Č2< Stroj za izdelavo kajzeric v pekami: g. (D. jšuzešca, Sieofia £e!fca. Njih solidna, čvrsta In natančna Konstrukcija jama za dolgoletno brezhibno vporabo. Potrebne informacije dajo iz prijaznosti gori navedeni, Sevvtcce&fcd vo$ovka a bticjhna &pcCecnc6t t. o. v bleske š£ipe. 14 Kupim stalno Kostanjev toninsM les smrekove skorje cele in drobljene, rabljene sode od stroj, in jedilnega olja po najugodnejših cenah, takojšnje plačilo FRANC OSET, Sv. Peter f Sar. Dol. 1000 dinarjev Vb« pfetčam, atoo Vam VaSta bradairfc, kurjih očes rožne kofc, ot^Cancev v 3 deeb »e pravi orez bolečao in opasnosti io brez noža korenine zatirajoči Rlabalzam. — Zdravniška priporočila. Dr. Cyrakus B, Dunaj, piše: Sem z Riabateam-om zadovoljen, pošljite še nadalje 24 tončkov, ki Jih hočem uporabiti pri svojih pa-cijentih. Cena % garancijskim pismom Din 9, 3 lončki 18 Din, 6 lončkov 32 Din. _ DR. NIC. KEMENY KoSIce (Kaschan) — poštni predal 12/L 53, Ceskoslov. '«*V aparat za pasiranje paradižnikov. Dobite ga ▼ vsaki boljši trgovini z fe» leznino in pohištvom.. — Proizvaja gal Brača Lenard, industrija metalne i dr* vene robe, Subotica. L0K0M0BILE ASSMANN I STOK DER CANNSTATT JARMENIKI GEBR. LINCK OBERKIRCH UnTnD ftl na sesalni mU I UriJI olin Diese1 , MAG ZAGREB. Urejuj« Davorin Bavljca. Izdaja za konzorcij «Jutra» Adoli Ribnik«, Z« Narodno tekamo d. d.to« tiakanMip franc Jezefšek. Za iiv»eratni del je odgovoren Ajojzij Novak. Vsa v. Ljubljani,