RUDIS Tudi Vi se od Ločite za Naložbo v ZNANJE TRADICIJO PRIHODNOST jN pOSTAIMiTE dclNIČAR liSpEŠNE dlUJŽbE RUDIS d.d. Trbovlje VpisovANjc poteIo od 28.8. do 27.V.1995 VpiSNi MESTi STA: 1. Za vplAČilo i lASTNiNskimi cnuiRkAji v pnosiouili RudisA, 2. Denarna vpUcilA upRAviČENci Uh ko opRAvijo na TRbovljE, Irt, REVolUf.ijf I 1 (STARA MAvIia) In sicER VSAk delovNi • > Center za socialno delo Trbovlje je tudi letos, že četrtič, organiziral zabavno in poučno preživljanje prostega časa otrok med poletnimi počitnicami. Programje potekal vsak delovnik od 9. do 13. ure v prostorih Svobode v Trbovljah. Z obiskovalci kratkočasenja, teh se je v dveh mesecih zvrstilo kar 117, starih od 5 do 13 let, so se mentorji trudili koristno in pestro preživeti dopoldneve. V ta namen so poleg običajnih aktivnosti pripravili tudi razne poučne delavnice: jezikovno (angleščina, nemščina in italijanščina), delavnice ročnih del (pletenje, izdelavaklobukov, blazinic), izdelava beneških mask, barvanje stekla,... Ob iskala j ih je tudi Vanda Besednjak, takrat so skupaj izdelovali lutke, ki so jim kasneje služile za lutkovno predstavo. Dan je popestril tudi Tine Forte, ki je otrokom pokazal nekaj čarovnij. Zabave nikoli ni manjkalo, saj so bile na sporedu vsak petek Karaoke, vmes pa še zabavne igrice in Pokaži kaj znaš. V avgustu so dejavnosti popestrili še s p lesnimi vajami, med slikanjem akvarelov pajih je obiskal akademski slikar Janez Knez. Kljub njegovi časovni stiski, j e našel nekaj trenutkov za otroke, kar potrjuje njegovo veselje za delo z mladimi. Srede so imeli predvidene za izlete, v avgustu pa so organizirali še dve ekskurziji. Ogledali so si trboveljsko pekarno, kjer sojih prijazno popeljali skozi svoje prostore, za zaključek pa so se še posladkali zrogljički. Obiska gasilcev iz Trbovelj pa so bili najbolj veseli fantje, ki jih je zanimala predvsem gasilska tehnika in metode ter načini uporabe le te. Vrhunec druženja v teh dveh počitniških mesecih pa je bil zadnji dan. Program zaključka je potekal popoldan na igrišču Svobode. Otroci so svojim staršem in ostalim obiskovalcem razstavili svoje izdelke, pokazali kaj so se naučili v delavnici tujih jezikov, pomerili pa so se še v raznih igrah. Ob bučnem navijanju prisotnih in glasbi ansambla so nastopili v finalu Karaok, izvedli pravo modno revijo in se pomerili v igrah: ples z jabolkom, vlečenje vrvi, napihovanje žvečilnih gumijev, met na koš, izbrali so tudi miss in mistra. Da bi bilo vse še bolj zanimivo, so zmagovalci in vsi tekmovalci dobili nagrade. Za realizacijo tega zaključka se v imenu Centra za socialno delo Trbovlje mentorici Ksenija Butkovec in Ana Vukovič zahvaljujeta Francu Venetu, trgovini Kraner, podjetju Sadje in zelenjava Misimi Muri, Pizzeriji Vrtinec, Oskarju, medijem in drugim, ki so kakorkoli pomagali pri počitniškem druženju. Veliko zanimivega, zabavnega in poučnega se je zgodilo v teh dveh mesecih, zato v Centru za socialno delo vabijo vse, ki njihovega krakočasenja letos niso mogli obiskati, da se jim pridružijo že ob naslednjih, jesenskih počitnicah. Center za socialno delo Trbovlje in mentorji obljubljajo zanimivo in pestro druženje. K.B. in A.V. Jože Čampa znova dekan Ko je bil 1. julija 1990 zagorski dekan Marko Burger premeščen za župnika v Veliko Dolino, so dekanijski duhovniki iz svoje srede za novega dekana imenovali Jožeta Čampo. Njegovo imenovanje naj bi trajalo pet let. Po preteku mandatne dobe, je dekan 6. septembra sklical vse dekanijske duhovnike k novim volitvam. Že v prvem krogu je absolutno večino dobil dosedanji dekan Jože Čampa, zato gaje nadškof dr. Alojzij Šuštar na njegov rojstni dan 8. septembra ponovno imenoval za dekana zagorske dekanije za dobo pet let. Dekanija Zagorje ima danes 22.580 prebivalcev. Med njimi je 20.100 katoličanov, za katere skrbi 10 duhovnikov. Dekanova naloga je, da izvrši primopredajo župnije ob premestitvi župnika, da v škofovem imenu letno pregleda poslovanje vsakega župnijskega urada, da vsak mesec skliče in vodi konferenco duhovnikov, kjer razpravljajo o tekočih zadevah in o tem, ki jo določi Nadškofijski ordinariat. Dekan skrbi za vsakoletni prepis Jože Čampa ob srečanju s papežem matičnih knjig in se dvakrat letno v Ljubljani udeleži seje dekanov, ki jo vodi nadškof. Poleg naštetega se dekan udeležuje tudi slovesnosti in opravlja dmge naloge.(TP) Spsfistc VB Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisinn mnenja bralcev o življetijuin dogajanju v ZasavjmJNefiodpisanih pisem ne objavljamo^Bojiina pisem je z*r£tai prostora omejena na največ 30-tipkanilMtretic Jlredniitve^ipridržuje pravico skrajšatftekst ali pa objkriti daljšega, čebee^i, da bi s skrajšanem preveč okrnili zanimivo vsebino. Bravo Zasavc, bravo novinarka Tatjana Polanc, bravo vsi, ki sodelujete in odločate o vsebini teganašegačudovitega tednika! Moram vam čestitati za izjemno dobro poslovno potezo v zadnji, 33. številki, ki vam je zagotovo povečala prodajo daleč nad povprečjem (predpostavljam, da si sedajle že manete roke in računateali bo dodaten dohodek zadoščal za izplačilo eventuelno še ne izplačanega dela regresa ali bo morda celo za kakšno trinajsto plačo, ali kaj podobnega). Kar slišim namreč, kako se v teh dneh na raznih koncih Zagorja razvijajo približno takšni pogovori: Prvi: "Ti, a s' že prebrau ta nouga Zasavca?" Drugi: "Ne, ga sploh ne bjerem, sej u njem nimaš kej prebrat. ” Prvi: "U, tazadn je dober, veš, SIC je noter, pa piše, daje Bučuc še tazadn dan ukradu en motor al' neki tatzga." Drugi: "Ne ga srat, kjir Bučuc, a Ivan, ta k' je biu tehnični?" Pivi: "Taja!" Dmgi: "Pizda, jez s'm pa do zdej mislu, dej' to en pušten člouk." Prvi: A, kurcpapušten,usi soglih!" Tretji (ki seje ravnokar pridružil): "A ud Bučuca guvurita? A sta vidla lopova, sej gau menda stečajni tuožu." Dmgi: "Grem kupt Zasavca." Pa je spet novih 230 tolarčkov v blagajni (najbrž ni potrebno posebej povdariti, da ste tudi mojih 230 dobili izključno zaradi podobne reklame). Saj ste, draga mlada novinarka, pričakovali približno tak efekt, kajne, ko ste v udarnem članku "Še eno podjetje v stečaju" objavili tisti del izjave Sandija Turščaka (če bi bil Indijanec bi se gotovo imenoval Mali veliki čvekač), v katerem Vam je povedal, da je videl Ivana Bučevca, kako odpira vrata beli Ladi nivi, v kateri je nekdo izfirme odpeljal motor-reduktor. Za podkrepitev ste še stečajnegaupraviteljavprašali ali morda že pogreša kak motor z reduktoijem, kajne? Briljantno, ni kaj. Pred Vami je zagotovo blesteča, "vasletovska”, novinarska kariera - prepričan sem, da Vas bodo pri Zasavcu kmalu izgubili. Prosim Vas, ne trudite se s kakšnim odgovorom ah pojasnjevanjem, da ste pač samo objavili izjavo nekoga in podobnimi puhlicami, ker je za to preprosto škoda dragocenega prostora v vašem krasnem tedniku. Mimogrede, besedo dragoceno mislim povsem dobesedno. Šele med pisanjem tegale" članka” sem se namreč zavedel, da sem dal 230 SIT za časopis, ki gani niti zapošten zajtrk. Po kriteriju cena/inofrmacijo ali ceno/ besedo ste zagotovo vsaj državni prvaki. Sicerpa, cenaje stvar kalkulacije, kajne? Sešteješ vse možne stroške, odšteješ znesek, ki ga dobiš za reklame, to številko deliš s povprečnim številom prodanih izvodov, pomnožiš z varnostnim faktorjem, zaokrožiš navzgor in cena je formirana Tako dela dobergospodar. In prav je tako! Če le lahko in dokler lahko, seveda No, zdajle sem že tudi sam začel tratiti dragocen prostor, zato kar nazaj k osnovni temi. Kljub temu, da je to morda jalovo početje, moram seveda opisati tudi mojo "varianto" dogodkaz belo Lado nivo in motor-reduktoijem. Draga novinarka dragi Sandi, takole je bilo: belo Lado nivoje vozil nekdo, ki je zaposlen v Cementarni Zidani most. Kam je odpeljal motor -reduktor? V Cementarno Zidani most. Zakaj? Kerje ta reduktordel elevatorjaki smo ga izdelali za Cementarno (delovni nalog ZM-100), ga tudi že dobavili, reduktor pa poslali šele sedaj zaradi problemov pri dobavi (plačilo špedicijsldh in carinskih stroškov). Seveda je dobava reduktorja pokrita z dobavnico (poleg reduktorja smo poslali tudi sklopko). Kako banalno, kajne? Z opisom takšnega dogodka pa res ni mogoče dvigati naklade časopisa ali postati slaven. Spoštovano uredništvo, menda imam po zakonu pravico, da tale moj "prispevek" objavite v naslednji številki na enakovrednem mestu, kot je bil objavljen vaš članek. V smislu varčevanja z dragocenim prostorom, vam predlagam, da tole moje pisanje objavite na tisti strani, kjer boste pisali o Strojegradnji (saj boste, kajne?) in sicer na mestu, kjer bi sicer objavili novinarkin uvodnik. Če bo to temo obravnavala ista novinarka ne bo prav nobene škode, če namesto njenega uvodnika napišete: "Dragi bralec, uvod preberi v prejšnji številki na strani tej in tej, levo zgoraj, številčne podatke zamenjaj, saj jih poznaš." Vraga tole je padobraideja mar ne? Če boste na ta račun morda prodali še eventuelne preostale izvode 33. številke, se bomo morali pogovoriti o avtorskih pravicah! No, ko sem že ravno pri poslovnih nasvetih: razmislite, če mordanaslednjaštevilka z ustrezno reklamo (npr.: "Pa še eno podjetje v stečaj", "Bučevec odgovarja" itd) ne bi šla v promet morda tudi po 250 ah celo 300 SIT - jaz jo bom npr. kupil tudi če bo 500! Saj veste, tržno priložnost je trebaizkoristiti takrat, ko se ponudi. Bog ve kdaj se vam bo ponudila naslednja Obilo poslovnih uspehov še v naprej vam želim. Če pa boste ob analizi letošnjih rezultatov morda ugotovili, da so vam najboljši rezultat prinesle pozno septemberske številke, se ob delitvi dobička spomnite name. Pa lepo pozdravljeni! Ivan Bučevec Spoštovani gospod Ivan Bučevec! Zahvaljujem se Vam za pismo in dovolite mi, da Vam kot urednica zapišem nekaj svojih ugotovitev, saj ste v pismu izzvali poleg moje kolegice Tatjane Polanc celotno uredništvo. Prispevek o stečaju S IZ ni bil poslovna politika Zasavca. Če bi bili nas bralec, pa pišete, da to niste, bi imeli možnost zaslediti, kako redno spremljamo vse spremembe, ki se v naših dolinah dogajajo. Stečaji podjetij nam vsekakornisov veselje, da bi si ob tem meli roke in čakali na masten dobiček, kot Vi ocenjujete. Misel na ljudi v hudi stiski ni tako enostavnain je tudi na enostaven način ne prikazujemo. Življenje ob stiskah majhne ljudi bolj prizadene kot velike, nikomur pa ni lepo, in iz tega se res ne gre norčevati. V svojem pismu ste napisali zgodbo, ki se Vam je pritaknila v Vaši fantaziji, mi pa smo zapisali tisto, kar so nam povedali ljudje, ki so ostali pred vrati. Tudi Vi ste bili kot tehnični direktor podjetja p o zv turi, da poveste svoje mnenje, pa ste sodelovanje z novinarko Tatjano Polanc zavrnili, češ da niste več pristojni za izjave, pač pa le stečajni upravitelj. Vprašanje o ladr bi V am bilo že takrat znano in Vaš odgovor bi bil zapisan že v 33. številki Zasavca. Zelo sem zadovoljna, da ste opisali vašo variant o o beli 1 adi, ki je iz tovarne peljala motor-reduktor. Sedaj ste verjetno tudi Vi, gospod Bučevec, spoznali, kako bolje bi bilo delavcem, ki niso imeli vstopa v tovarno, povedati, kaj in zakaj peljeladain zakaj je zraven tehnični direktor. Kadarpasoprizadeti odmaknjeni od informacij, gotovo razumejo tisto, kar vidijo s svojimi očmi, pač po svoje, ker so si dejstvo morah razložiti sami. Samo zaosvežitev spomina, da bo lažje: po nalogu stečajnega upravitelja ste morali zamenjati vse ključavnice, da se ne bi slučajno zgodila s strani zaposlenih kakšna neprijetna odtujitev. Potem pa ti delavci, ki nimajo vstopa, vidijo, kako tehnični direktor nekaj odvaža. Postavite se nadmgo stran, zlezi te pod njihovo kožo, pa boste videli enako kot so oni. Paše o senzacionalnosti, s katero si po Vaše dvigamo naklado. Stečaj podjetja ni senzacija, pač pa žalostno dejstvo in še bolj žalostno je takrat, kadar po stečaju ni vizije. S to informacijo nismo želeli dvigniti naklade. Če bi bil naš namen tak, bi novinarka sploh ne iskala informacij na kraju dogodkain čakalana ljudi, jih spraševala in potem pazila, da ne bo kaj potvorjenega, pač pa bi imeli v uredništvu dovolj dobro temo že dan pred tem, tudi o vaši tovarni oziroma vodstvu. Na osnovi klica nekoga od vaših v hipu brezposelnih bi naredili takšennaslov: "VodstvoSIZ-avKumu veselo zapilo svoj neuspeh!!!" Zvedeli smo namreč, da ste se skupina vodilnih potem, ko ste zamenjali ključavnice, veselo hahljali ob kozarčku v gostišču Kum Zagorje. Nismo pisali o tem, gosod Bučevec. Danes ste me s svojim načinom prisilili, da Vam povem, kakšni nismo, čeprav Vi trdite, da smo še hujši. Razumela sem, da je bil to prvi Zasavc, ki ste ga kupih, pač na osnovi zveneče reklame, kot trdite, pa spoznali, daganiti zapoštenzajtrkni.Odgovor o tem sicer ne bo v mojem stilu in se mi ga upira napisati, sploh če ocenjuje izdelek nekdo, ki prizna, da ga ni še nikoli videl. Kar Vašega stila se bom žal zatorej držala. Tudi, če Zasavca ni niti za dober zajtrk, je to spodbudno -ugotovljeno je namreč, da Slovenci sploh ne zajtrkujemo. Torej bolje manj dober zajtkkot nobeden. Zasavc vam jih bo dal okoh 53 na leto. Dober tek! Kljub vsemu s tem načinom ne morem končati. Spoštovani gospod Bučevec, žal se je v naši državi neizmerna možnost razvoja in z njo socialna varnost delavcev tako hitro obrnila na glavo, daje nerazumljiva, nesprejemljiva, grozljiva, in videzaše nima dokončnega. Večkrat je resnica dejstvo, da slabši konec potegnejo tisti, ki so delali pod določenim vodstvom, slednjemu pa je potem nekje drugje še lepše. Ob tem pa naj Vam povem, dav Zasavcu niti približno nismo tako bogati kot nas Vi vidite. Iskreno želim, da se si tuacija v vaši družbi s prizade v anjem stečajnega upravitelja obme v boljši smeri, kot je to šlo od rok vodstvu, katerega član ste bih tudi Vi, čeprav je sam napovedal drugače. Verjemite, da bomo tudi v Zasavcu zelo zadovoljni, ko bomo lahko bralcem povedali, daje nekje agonije konec. V imenu uredništva Vas lepo pozdravljam, Ivana Laharnar C Opravičilo Spoštovana gdč. Polona Grešak, spoštovani g. Jani Pajk, spoštovane bralke, bralci! Ko sem prebrala po objavi svoj pogovor s Polono v 3 3. številki Zasavca, me je obšla groza in dih mi je zastal. Napako sem naredila jaz in ne Polona. V odgovoru o profesorjih je kot izjemnega človeka omenila pokojnega profesorja Pajka, jaz sem pri pisanju dodala ime, in žal namesto Bojan zapisala Jani, ime tudi priljubljenega profesorja iste gimnazije. Napaka me je zbodla v oči prepozno, čeprav sem tekst pred oddajo v tisk večkrat prebrala. Globoko se opravičujem Bojanovemu spominu, Tebi Jani in Tebi Polona ter vsem, ki sem jih prizadela. Tatrenutek se počutim bedno in žal mi je, da nimam tiste moči, s katero bi v vseh Zasavcih popravila tisto, česar ne morem. Drugim sem naložila breme, katerega želim, da se vsi takoj razbremenite. Nositi ga moram sama. Upam, da bomo skozi čas vsi bolje dojeli, da nam hitrost življenja lahko tudi tja, kjer najmanj pričakujemo in želimo, vrine nenamerne napake, ki pa, globoko upam in verjamem, prav zato, ker niso hotene, sčasoma izgubijo svojo težo in zbledijo. Z velikim spoštovanjem, Ivana Laharnar Grelec, toda ne kakršenkoli Najbrž ne namenjate posebne pozornosti domačemu grelcu vode. Pa bi mu jo morali. To je namreč drugi največji porabnik energije v gospodinjstvu. Večina stanovalcev ima grelce naravnane na 60 stopinj Celzija, to je bolj vroče, kot je potrebno. To ni potrata energije zaradi prekomernega ogrevanja vode, temveč tudi povzroča izgubo toplote v grelcu in krajša njegovo življenjsko dobo.^ Če boste grelec naravnali na 5 stopinj nižjo temperaturo, boste prihranili 6 odstotkov energije, in tako naprej z vsakimi 5 stopinjami toliko manj. Nekateri strokovnjaki predlagajo, naj bodo grelci naravnani na 48 stopinj Celzija. To pa morda škodi zdravju, pravijo drugi. Bakterija, ki povzroča legionarsko bolezen, lahko živi v grelcu vode, toplota 48 stopinj je morda še ne ubije. Torej kaj boste storili? Le tole naredite: - naravnajte grelec na 54 stopinj Celzija. To je dovolj za uničevanje bakterij in še vedno pomeni prihranek energije. Ali pa vključite napravo za varčnejšo porabo energije - vgrajena je v večini modernih grelcev. - Vsake dva meseca iztočite polovico vode skozi ventil na dnu grelca. To bo preprečilo nabiranje usedline ter povečalo učinkovitost in življenjsko dobo grelca. Iz biltena zasavske ekološke skupine EKOS Znanstvenik šest m .3 I bolhi utrgal tretjo noi iiiiiiii! X -M x : pa bi se o lem mi Bolha Druga Lepc5^ vremena sc je nafcejati: Če barometer na visokem mimo stoji, ali pa, če se iz nižine znatno vzdigne. 'Če se vetrovi vrte proti severovzhodu: kadar se pomika veter na desno, se zvedri pri severozahodu, včasi malo prej; če pa se pomika na levo, neha dež že pri jugovzhodu, včasi celo pri jugu. Če je zrak suh. Če pada obilno rose in dolgo obstane. Če soince vzhaja svetlo - rumeno. Če soince zjutraj ali zvečer lepo žari, je lemalo rudečkasto in brez oblakov za seboj. Če je mesec svetlo bel. Če se luna spremeni v uri blizu polnoči. Če megla pada k tlom. Če se oblak na istem mestu manjša. Če stoje na nebu oblaki kot ovčice. Če se zvečer mnogo bliska, ne da bi grmelo. Če začne padati zjutraj pred sedmo uro, rado popoldne sonce sije. Zjutrajne padavine, ki začno padati od 4. do 9. ure so sploh manj trajne. Če se dim vzdiguje naravnost kvišku. Če plamen rad visoko plapola. Če so živali videti pri svojem delu vesele, ume. Pajki mnogo predejo, ali na že napredenih mrežah čakajo; rega pleza kvišku, lastavica leta visoko; slavec veselejše poje; škrjanček se dviga v višave; čebele se vračajo pozno domov; mušice rajajo še po solnčnem zahodu; petelinje zjutraj močno pojo. •g) Slovenski plinovodi, d.o.o. podjetje za distribucijo zemeljskega plina v naseljih PltolllM©lja • eleeaeialeaesl sate© to semaella sta&a Ideja o plinifikaciji slovenskih mest se je porodila v okviru programa sanacije zraka. Najlažji način je sanacija kurišč. Z uvedbo čistih goriv se običajno v naseljih zmanjša onesnaženost vsaj za 80 odstotkov. S sprejetjem zakona o javnih gospodarskih službah v letu 1993 seje v Sloveniji začel ponujati drugačen pristop k plinifikaciji preko koncesij. Slovenski plinovodi so pionirji v tej dejavnosti v Sloveniji in so sodelovali s takratnim Ministrstvom za okolje in prostor pri pripravi zakona, oziroma predstavili so izkušnje iz sveta. O gradnji plinovoda in o prednosti tega energenta oziroma investicije govori direktor Slovenskih plinovodov Tomaž Vuga. Koncesija velika novost V Zagorju smo bili z italijanskimi partnerji prvič konec januarja 1992, ko Slovenija praktično še ni bila priznana kot država in ko so zunaj mislili, daje tudi tu območje vojne. Za pilotski projekt smo izbrali štiri občine, ki smo jih preučevali s stališča umestnosti uvedbe plina in ekonomske upravičenosti koncesioni-rane javne službe, in sicer Zagorje kot občino z najbolj onesnaženim zrakom, Laško kot manjše neproblematično naselje, Celje kot večje mesto z onesnaženim zrakom in Novo Gorico kot večje mesto z manj problematičnim zrakom. V začetku prve polovice 1992 leta smo pripravili v sodelovanju z občinami študije in ugotovili, 1. da je za ekološko sanacijo potrebna plinifikacija 2. da ekonomski razlogi, ki veljajo drugje po Evropi, veljajo tudi za Slovenijo. Konec oktobra 1992 so bili ustanovljeni Slovenski plinovodi. V začetku leta 1993 pa so bili objavljeni prvi razpisi za oddajo koncesij. Prve pogodbe smo podpisali v aprilu 1993. To so bile naše prve koncesije. Od takrat naprej so bile stvari vedno bolj enostavne, kajti voz je stekel. Tisto in prihodnje leto smo dobili še nove koncesije, skupaj šest, ena je v fazi podpisovanja, dogovarjamo se tudi drugje. Dela so stekla V okviru teh koncesij je predvidenih okoli 14.000 priključkov, z novimi koncesijami pa računamo vsaj na 20.000 uporabnikov. Projekt je ekonomsko in tehnično izredno zahteven. Delamo z lastnimi sredstvi in sredstvi partnerjev. Naš glavni partner je podjetje Costruzioni Dondi Rovigo, ki že od vsega začetka sodeluje v tem projektu, v našo firmo pa je vstopila še SKB banka preko svojega podjetja SKB nepremičnine in lizin g, tako smo v tem trenutku mešana družba. V Zagorju, Šentjurju, Radečah in v Novi Gorici smo v fazi gradnje in zgradili smo že okoli 50 km omrežja. Investicija, ki smo jo opravili, je v tem trenutku vredna okoli 8 milijonov mark. To je tudi pogoj, da smo z Evropsko banko za obnovo in razvoj v juliju letos podpisali pogodbo za 15 milijonov mark kredita. To je prvi kredit, dan nekemu privatnemu podjetju za organizacijo javnih služb v srednji in vzhodni Evropi. Celoten projekt v šestih občinah moramo končati do konca leta 1997. V tem času bomo začeli z V Zagorju so se ob gradnji plinovodnega omrežja odločili tudi za obnovo komunalnega omrežja. novimi projekti, saj je podjetje živo do takrat, ko gre naprej. Najprej smo začeli graditi v Zagorju. Tu smo okusili vse začetne težave, nekatere stvari šele preizkusili in jih tudi drago plačali, težave pa so imeli tudi občani, za kar mi je osebno žal. Začeli smo julija 1993 v prepričanju, da bomo v tem letu tudi odprli plin, vendar niti gradbinci niti izvajalci omrežja, še manj pa izvajalci notranjih napeljav niso bili sposobni v kratkem času opraviti svojega dela. Tako se nam je gradnja prve faze v centru Zagorja v dolžini okoli petih kilometrov zavlekla do spomladi oziroma poletja 1994, ko smo plin odprli za občinski praznik 6. avgusta. Potem smo začeli z velikimi težavami priključevati prve uporabnike. Smolo smo imeli z našimi podizvajalci. Žal plinske kulture še ni dovolj v Sloveniji, ni znanja ne pri ljudeh, ki bodo rabili plin, še huje je, da nimamo dovolj izvajalcev, inštalaterjev, ki bi znali in bili z vsemi registracijami usposobljeni kvalitetnega izvajanja. Lastni izvajalci Občina je imela željo po lastnih izvajalcih in mi smo dopovedovali povsod, da z uvedbo te nove službe nastajajo nova delovna mesta, v sami gradnji in pri instaliran]u, kasneje tudi v vzdrževanju. V Zagorju v začetku ni bilo za to usposobljenih podjetij, danes pa delata na tem področju že dve zagorski firmi. To je še vedno premalo, kajti ni pritiskov inštalaterjev na občane, kot smo pričakovali. Le peščica priključenih Trenutno je priključenih samo 46 hiš, kar je daleč pod našimi pričakovanji. Od tega se jih je v juliju in avgustu priključilo le pet, kljub temu da smo vsem, ki bi se priključili v tem času, do konca oktobra zagotavljali plin zastonj. Videti j e, da bomo morali urabo plina še močno popularizirati. Občina nam je ves jŠ čas pomagala pri pridobivanju zemljišč in | podobnem, sami pa vzpostavljamo službo za | upravljanje z omrežjem, ki mora imeti sedež č v občini, saj se iz Ljubljane tega ne da delati, kajti pripravljenost mora biti 24 ur dnevno. Začasno nam to tudi v Zagorju opravlja naša služba iz Šentjurja, v začetku leta 1996 pa bo to zagorsko podjetje Kodag iz Izlak, ki ga sedaj usposabljamo za prevzem upravljanja s plinom. Plin je dobra naložba Od vsega začetka smo informirali občane o prednostih plina ter o finančnih pogojih. Priključek, ki ga plača občan, je 950 DEM. V Zagorju smo te izjemoma kot prvi občini dajali na kredit. Večina kredita ni vzela, zato smo ta način opustili. Začeli smo kreditirati notranje instalacije. Tu pa je žal strošek obratnosorazmeren s standardom stanovanja ali hiše. Hiša z moderno kotlarno zahteva le spremembo gorilca, to je 1500 do 2000 mark. Nekoliko starejša hiša, kjer je centralno ogrevanje s premogom, zahteva nabavo novega kotla. Investicija je že od 3000 do 3300 mark. Najhuje je v bloku, stanovanju torej, kjer ni ogrevanja. Tam je treba urediti dimnike, za kar morajo dati soglasje vsi stanovalci, in to je tudi sociološki problem odnosov med ljudmi. Pripraviti centralno ogrevanje in pripeljati plin v teh primerih pomeni 5000 do 6000 mark ali celo več, odvisno od velikosti stanovanja. To pomeni celotno investicijo, kompletno instalacijo in plin. S projektom bloka na Ulici talcev 32,34, 36 se ukvarjamo že eno leto. Končno smo začeli tudi delati. Računam, da bomo letos vsaj nekaj stanovanj opremili s plinom. Verjetno se bodo ljudje na osnovi izkušenj prvih uporabnikov kasneje bolj množično odločali za plin. Krediti Finančni problem jc tu izredno pereč, zato dajemo kredite, sedaj tudi preko SKB banke, naše partnerice. Drugo leto bomo tudi lahko kreditirali občane z ugodnimi krediti. Pri velikih investicijah smo omogočali kredite celo na pet let, da smo zmanjšali mesečno obremenitev. Računamo, da bomo s finančno pomočjo drugo leto imeli večji odziv za plinifikacijo stanovanj v blokih. Uporabniki zadovoljni Ceno plina potrjuje občina. Od prvotne se je v dobrem letu dvignila za 3 odstotke. Cena je konkurenčna kurilnemu olju. V začetku nekateri gorilci niso bili dobro naravnani, pa je prišlo do velikih porab. To smo popravili in odtlej ni več pripomb. Odjemalci so redni plačniki in ni zaostankov. Na plin so se navadili in zanje je to normalna stvar kot elektrika ali voda. Prednost je vsestranskost Hišo je treba razumeti kot energetskega potrošnika v celoti, to je ogrevanje, priprava tople vode in kuhanje. Če plin uporabimo za vse tri porabe, lahko pričakujemo občuten prihranek. Izračunali smo, daje v primerjavi z ogrevanjem s kurilnim oljem, gretjem vode z elektriko in kuhanjem na plin iz jeklenk, prihranek z uporabo zemeljskega plina najmanj 20 do 25 tisoč tolarjev na leto. To pa ni malo. Vendar to ni edina prednost plina. Zelo pomembno je, da plin plačujete za en mesec nazaj, plačujete tisto, kar porabite, ne potrebujete cistern, pa zalog denarja in olja ali premoga. Zaradi čistega goriva je tudi velik prihranek na kotlih, ki ne propadejo, da ne govorimo o prednostih čistega ozračja. Možnost okvar Izpad plina ali okvara je možna. V Zagorju se je že zgodilo, ko je nekdo presekal cev. V najkrajšem času smo dolžni okvaro odpraviti, v tem primeru smo uspeli od sobote zvečer do nedelje zjutraj, v izredno slabem vremenu. Če se zgodi okvara ali kakršnakoli zapora zaradi popravila in podobnega, moramo najprej obvestiti ljudi, izbrati najboljši čas, to je običaj no poletj e, in tega skrajšati na minimum, denimo nekaj ur. KOMUNALNO OBRTNA DEJAVNOST 61411 IZLAKE, Valvazorjeva 24 TEL.: 0601/62 058/61 171 Plina je dovolj Slovenijaje zelo dobro opremljena s plinom. Dva vira obstajata, ruski, ki prihaja v Slovenijo iz Avstrije in alžirski, ki prihaja iz Italije. Pričakujemo še tretji vir, ko bo zgrajen terminal na Krku z utekočinjenim plinom. V naslednjih petdesetih letih po pričevanju poznavalcev pri dobavi s plinom ne bi smelo biti težav. Nadaljevanje gradnje v Zagorju Prvo fazo centra Zagorja smo spustili v pogon avgusta lani, 15. septembra je bil opravljen tehnični pregled za Potoško vas. V gradnji je Dolenja vas, ki mora biti letos dana v obratovanje. S tem bo v mestu gradnja zaključena. Ostajaše vprašanje Toplic, vendar moramo zaradi sanacijepo opustitvi rudarjenja počakati, da bomo videli, kakšen bo razvoj in kakšni bodo drugi posegi. Skoraj je že pripravljena dokumentacija za Izlake. Začetek del bo prihodnje leto, investicija v 5 do 6 km omrežja bo prihodnje leto tudi končana. Kisovec pa predstavlja problem, katerega reševanje ni v naši moči. Tam bo potrebno zgraditi novo merilno regulacijsko postajo, ki bo služila Siporexu in naselju. Glavni potrošnik plina je Siporex, tričetrtinski. Pogajanja med Siporexom in Petrolom -zemeljskim plinom ter občino, ki je naš zastopnik, še tečejo. Do zaključka pogajanj ne moremo planirati začetka del. Računam, c da bomo to investicijo končali v letu 1997. Plinovod je varen za prebivalce Plazovitost in posedanje terena močno vpliva na naš program in nam zmanjšuje planirano področje. Od idejnega projekta se je glavni projekt bistveno zmanjšal zaradi pogojev in soglasij rudnika in zaradi geoloških raziskav. V Potoški vasi smo celo iz glavnega projekta morali črtati nekaj ulic. Podoben problem je Kisovec. Če ne bi bilo plazovitega terena, bi potegnili plin v Kisovec iz Zagorja. Tega ne moremo, zato Kisovca ne moremo rešiti. Karpaje zgrajeno, jepopolnoma varno. Soglasja smo pridobili na osnovi raziskav. Sočasna gradnja Problem v Zagorju ni bil le težak teren, gradnj a j e bila otežkočena tudi zaradi sočasnosti gradnje drugih komunalnih naprav, česar v drugih občinah ni bilo. Občina Zagorje je hkrati, in to upravičeno, urejala še vodovod in kabelsko televizijo. Seveda nam to precej zadržuje tempo gradnje in zato ne realiziramo načrtovanega, včasih pa tudi ljudje ne razumejo, dacelotnoposeganje vprostorin zamuda ni le naša krivda. Plin, voda, kabelska TV, kanalizacija, to je veliko več kot le plin. Ponavl-jampa,dajebilasočasnost gradnj e upravičena. Za zaključek vabilo Občani dobijo kakršnokoli informacijo v zvezi z zemeljskim plinom v podjetju Kodag v Zagorju, tako v zvezi z notranjimi instalacijami kot s priključevanjem. Za informacije o notranjih instalacijah lahko vprašajo tudi v firmo Elektroprom Izlake, ki ima naše pooblastilo. V teh dveh domačih firmah lahko dobijo tudi ponudbe, pa se odločijo za ugodnejšo varianto. Predvsem občanom v enodružinskih hišah priporočam, da sečimprej odločijo za to najugodnejše kurivo. Pričakujem pa seveda tudi od občine, da bo čimprej priključila svoj objekt, vse šole in druge javne zgradbe. Od bloka na Ulici talcev 1 in 2, kjer je potrebna sanacija kotlarne, tudi pričakujem, da se bodo stanovalci odločili za plin. Prav tu bo plin rešil vrsto problemov. Vsem občanom ponujamo pomoč pri kreditih. Z SKB banko se dogovarjamo za čimbolj sprejemljive kredite, doseči skušamo ugodnejše kreditne pogoje od R + 11, kar omogočamo sedaj. V tem tednu bodo dogovori znani. Z naše strani je vse pripravljeno, zato pričakujemo, da se bodo občani čimhitreje odločili za ugodnosti, ki jimjih prinašaplinska napeljava tako v stanovanju kot v okolju. Po pogovoru z direktorjem Slovenskih plinovodov Tomažem Vugo prispevek pripravila Ivana Laharnar. Pred kratkim seje vrnil iz Škotske, kamor je peljal svojo ekipo na svetovno prvenstvo v gorskih tekih. Odlično so se uvrstili, sploh fantje, je povedal. Kar pozabil je, da sem ga k pogovoru povabila zaradi njega samega innjegovega izrednega dosežka. V enajstih dneh je pretekel dobrih 500 kilometrov (predvsem gorate) Slovenije in to navkljub hudi poškodbi. Kakšni so spomini? Menda ste si že prvi dan teka poškodovali koleno... V teh dveh mesecih sem nekako pozabil najtežje trenutke, vendar ko premišljujem nazaj, mi še danes ni jasno, kako sem sploh zdržal. Da, koleno sem si poškodoval popoldan prvega dne, ko sem se podal na Uršlo goro. Začela se je nevihta, kakršne je niti domačini ne pomnejo. V korito za napajanje živine je udarila strela in bil sem tako blizu, da me je dvignil nekak toplotni val in me vrgel v travo. Bil sem nezavesten in šele bolečina meje prebudila. Poravnal sem nogo in imelo meje, da bi spal naprej. Vendar sem spanec premagal. Če bi spali naprej, bi se utegnilo zgoditi najhujše... Ja, ko sem se pozneje v Kamniških Alpah pogovarjal z nekim zdravnikom, mi je dejal, da bi se več ne prebudil. Nadaljevali ste pot? Ko sem prišel do gozdne ceste, seje usula toča in takrat sem eno uro na vso moč, skoraj omamljen, tekel do naslednje koče. Koleno je bolelo, vendar se mi zdi, da sem ravno zaradi tega, ker sem iz sebe iztisnil vse moči, spravil iz telesa tudi tisti električni naboj. Morda zato nisem imel kakšnih hujših posledic zaradi udarca strele. Sem se pa prebujal sredi noči in videl pred očmi pekočo svetlobo. V koči naj bi vas pričakali prijatelji? Ja, vendar jih ni bilo. Zdaj vem, daje neurje odneslo cesto in niso mogli priti. Srečali smo se šele na Smrekovcu. Čeprav mi je lastnik koče odsvetoval nadaljevanjepo ti, sem se vseeno podal na pot s trdim kolenom. Takrat bi lahko odnehali. (smeh) Lahko bi, a se mi je pred očmi zavrtel film enoletnega napora in vlaganja v vse to, kar meje gnalo naprej. Res, da čas ni bil tak, kot smo ga predvidevali, pa sem vseeno zadovoljen. Koleno je vseskozi bolelo? Včasih bolj, včasih manj. Zvečer in ponoči Radovan Skubic po priteku na cilj. sem ga masiral, spal tako ali tako nisem dosti. Vmes sem poklical tudi zdravnika, ker sem upal, da mi bo dal kakšno sredstvo proti bolečini. Pa tega ni storil, le rekel je, da poti ne smem nadaljevati. Niste ubogali. Nisem. Za nasvet sem nameraval vprašati zdravnika vJesenicah, paje bilo takrat s kolenom bolje. In kateri del poti je bil najbolj naporen? Startal sem zjutraj od Aljaževega doma, čez Prag, Kredarico, na Triglav. Od tam sem se spustil po eni najtežjih poti "v luknjo", od tam do Križkih podov in nazaj gor na Razor in od tam spet dol,... Ko sem se okrog osemnajste vzpenjal na Prisojnik, zadnji hrib v tistem dnevu, me je dobilo neutje. V kakih petnajstih minutah je bil Prisojnik popolnoma bel od "babje jeze". Nisem vedel, kam naj stopim. Poleg tega sem bil v kratkih hlačah in majici. Više sem šel, bolj gosta je bila megla. Vseeno ste šli više? Ja, ampak pod vrhom sem celo zgrešil pot. Moral sem se vrniti, bila je megla, drčalo je,... Nekako sem le našel pot do vrha. Od tam me je čakalo še dve uri in pol spusta in takoj sem se vrnil. Po kakšnih petih metrih meje pa povrhu vsega izdalo še koleno. S trdim kolenom sem se S prijatelji, ženo in sinom Janezom vračal v dolino. Pa vas ni bilo nič strah, da bi padli? Takrat ne. Vso pozornost sem usmerjal na kline in svoje korake. Morda me je za hip preblisnila misel na družino, da me žena in sinova potrebujejo, da moram dati vse od sebe. Če bi napravil eno samcato napako, bi me stala življenja. Morali ste biti psihično zelo močni? Kaj pa vem. Prijatelji planinci so se čudili, da sem to zmogel in sploh v takem stanju. Pet minut pred dvaindvajsetih sem prišel v kočo na Vršiču. Šele tedaj sem se zavedal, da sem srečno prispel in obupni strahovi so se me polotili. Še sreča, mene naprimcr bi se strahovi lotili na samem prizorišču,... Ja, saj, človek mora biti na take stvari res psihično pripravljen, svojo pozornost lahko usmeri samo v določen problem in ne sme dopustiti, da ga pri tem motijo porajajoče se bojazni. Na poti so vas spremljali prijatelji, žena in nekaj časa tudi mlajši sin Janez. Ja in to mi je bilo zares v spodbudo. Vendar enkrat vmes ste pa le mislili, da boste prenehali? Po tistem na Vršiču. Zvečer sem ženi rekel, da naslednje jutro najbrž ne bom nadaljeval poti. Drugih nisem obremenjeval s tem. Potem sem se ponoči prebudil, šel na stranišče in pri tem popolnoma pozabil, da imam trdo koleno. Kar naenkrat meje pa spreletelo, pogledam nogo in vidim, da z njo lahko gibam. Potem sem si koleno zmasiral in zjutraj pot nadaljeval. V nedeljo, 20. avgusta, ste pritekli v Ankaran na cilj. Med maratonsko potjo se pošten obrok prileže. Da, zadnjih nekaj sto metrov sem iz sebe spet iztisnil vse moči, da sem zares atletsko pritekel na cilj. Sprejem je bil lep? Bil. Pravzaprav j e prav sprejem tisto najlepše, kar človek doživi na cilju. Na vse pozabiš, ko vidiš med prisotnimi znane obraze, prišlo je veliko Zagorjanov, prijateljev,... To je res lepo plačilo za trud, tiste grozne napore, težke trenutke,... Še vedno ne razumem, zakaj ste to storili? Kaj pa vem. Verjetno so sile v človeku, ki ga ženejo v nekaj. Že kot otrok sem imel stalno neke svoje zamisli. Ko sem hodil v drugi razred, sem šel peš iz Šmartna v Gabrovko, čeprav mi je mama rekla, naj ne grem. Hodil sem dve uri po gozdu in našel pot. Če je človek še kondicijsko dovolj močan, bo pa zagotovo zadostil nenavadnim željam. Na kaj ste mislili, dan ali dva po prihodu na cilj? Človek premišljuje razne stvari, da ni denarja naprimer, da bi še šel na takšno pot. Mislite resno, ali tiči vzrok, kje drugje? (smeh) Čez čas sem že ugotovil, da bi, če se ne bi poškodoval in bi bilo vreme lepo, bilo boljše, pot bi pretekel v desetih, devetih dneh. In zdaj me kar nekaj preganja, da hi to ponovil, morda še dvakrat, ker trikrat je pa malo verjetno, da bo šel na tako pot še kdo drug. Ja, take neumnosti mi zdaj rojijo po glavi. Kdaj pa ste sc pravzaprav začeli ukvarjati s športom? Že v šoli sem bil dober tekač. Ogromno sem vlagal v treninge, a žal doma nismo imeli denaija. Na državnem prvenstvu pionirjev sem bil drugi. Nikoli ne bom pozabil, kako sem se počutil, ko so bili vsi tekmovalci obuti v nove šprinterice, jaz pa sem nosil ene raztrgane copate. Takrat so mi ponudili, da bi treniral v Olimpiji, pa j e bilo to predrago. Vam je žal, ker se niste podali po poti atletskega tekača? Ne, mislim, daje to, kar počnem, pravo. Kako pa je zdaj z vašim kolenom? Kar v redu. Danes sem opravil že drugi trening. Že premišljujete, kaj boste počeli naslednje leto? Ja, občina Zagorje bo praznovala 700 - letnico in župan je predlagal, da bi ob tem jubileju pretekel občinsko mejo. Drugo kar je, podal se bom po zasavski transvenzali. Kaj pa sicer počnete, kaj berete,...? Zelo malo. Včasih sem hodil v kino, zdaj tudi tega ne počnem več pogosto. Ogromno dela mi vzame delo v sekciji za gorske teke. Eni pravijo, da jim zmanjkujejo dnevi v tednu, meni zmanjkuje mesecev v letu. Najbrž vam veliko pomeni, ker vas žena spodbuja in spremlja na vaših podvigih? Zelo veliko. Res je, da zaradi mojega dela, večino gospodinjskih in drugih del pade nanjo. Morda bi jo moral večkrat peljati v gledališče, takih aktivnosti si želi. Tudi v hribe hodimo pogosto, tako da nas je težko najti doma. Mislim, da se imamo lepo, da smo taka, kako bi rekel, športna družina. Igor Beuermann, Radovan Skubic in Stane Hudolin Tatjana Polanc Ob 50 - letnici izgnancev Šcntjurij - Na zborovanju slovenskih izgnancev 1941 - 1945 v nedeljo, 10. septembra v Šentjuriju pod Kumom je spregovorila profesorica Ivica Žnidaršič, predsednica komisije za vojno odškodnino pri Društvu izgnancev Slovenije (na sliki). Istega dne so v Šentjuriju pod Kumom odprli tudi razstavo o tragediji izgona Slovencev iz tega kraja, ki bo stalno na ogled. Brestanica - Na brestaniškem gradu Rajhenburg pa je bila 17. septembra osrednja republiška proslava izgnancev in kozjanskih borcev na čast 50 - letnici vrnitve iz izgnanstva in osvoboditve izpod nacifašizma. Predsednica KO Trbovlje Ljudmila Tolarje dejala, da so se zgrinjale množice izgnancev ukrivljenih hrbtov, ki jih je ukrivilo življenje. Govornika predsednik državnega zbora Jožef Školjč in predsednik Društva izgnancev Slovenije Vlado Deržič sta spregovorila med drugim največ o problematiki ljudi, ki čakajo petdeset let na svoje pravice. V spektaklu, ki je bil v programu, je bilo prikazano: izgnanstvo, partizanstvo, svoboda in sedanja demokratična mlada Slovenija. Izgnanci in borci so navdušeno pozdravljali spektakel, ki gaje oblikoval Slavko Kunej. J.B. in L.T. Zasavska planinska mladina na Kumu Kum - Planinsko dmštvo Kum - Trbovlje, je 10. septembra proslavilo na Kumu svoj 45 - letni jubilej. To slavje so povezali še s srečanjem zasavske planinske mladine, ki je preko svojih društev povezana z Meddruštvenim odborom zasavskih planinskih društev. S proslavo oziroma srečanjem so pričeli ob 11. uri, z nagovorom predsednika društva Janeza Brinarja. Taje orisal čas, ko so ustanavljali leta 1950 Planinsko društvo Kum, govoril pa je tudi o nadaljni rasti in razvoju društva vse do danes. V kulturnem delu programa so sodelovali Mladinski pevski zbor Trbovlje pod vodstvom Ide Virt, Delavska godba Trbovlje pod vodstvom dirigenta prof. Alojza Zupana, mladi recitatorji, navzoče pa je pozdravil tudi župan občine Trbovlje Janez Malovrh, ki je društvu tudi čestital ob jubileju. Pozdrave in čestitke je posredoval tudi predstavnik PZS. Nadaljevali so s športnimi in družabnimi tekmovanji in igrami mladih planincev na prostoru pod cerkvijo sv. Neže. Slavja na Kumu seje udeležilo okoli 300 planincev, mlajših in starejših. Vreme je bilo kot nalašč zelo lepo, sončno in zelo prhnemo za srečanje številnih planincev iz Zasavja pa tudi drugod. T.L. Obračun dela Trbovlje - Turistično društvo Trbovlje vnovič deluje od leta 1989. V tem času je storilo marsikaj v turističnem, kakor tudi olepševalnem pogledu. Obračun dela bodo opravili na naslednjem občnem zboru, ki bo 17. oktobra ob 18.30 uri. Ob tej priliki bodo turistični delavci povedali marsikaj, kaj so uspeli narediti in kaj bodo še morali. Dodatna sredstva Slovenija - V Zvezi društev Slovenije so sklenili, da bodo slovenskim društvom upokojencev, namenili določena denarna sredstva namensko za socialne in humanitarne namene. In sicer bodo namenili po 30 tolarjev na člana po stanju v društvu konec lanskega leta. Društva so glede na odstotek članstva kategorizirali v šest kategorij. DU Litija dobi tako iz omenjenih sredstev 20.000, Laško 40.000, DU Hrastnik 80.000 in DU Trbovlje ter DU Zagoije ob Savi 100.000 tolarjev. Zadnji dve društvi imata namreč včlanjenih upokojencev v šest kategorij, od 90 do 100 odstotkov vseh upokojencev. T.L Literarni krožek Trbovlje - Kmalu po izidu pesniške zbirke zasavskih upokojencev Večerna rosa, je predsednik DU Trbovlje Florjan Plevnik, dal pobudo za ustanovitev literarnega krožka. Izvršni odbor DU Trbovlje je s pobudo soglašal in sprejel temu ustrezen sklep. Na prvem sestanku v četrtek, 14. septembra, pa so se člani iniciativnega odbora tudi konstituirali. Za predsednico so soglasno potrdili Marjo Kužnik, za podpredsednika Janeza Zavolovška, člani pa so še Slavko Gulič, Vlasta Ameršek in Tine Lenarčič. Ta odbor bo k delu pritegnil še nekatere sodelavce, z odborom pa bo tesno sodeloval tudi predsednik DU Trbovlje. Dogovorili so se tudi o svojem delu, programu, sodelovanju s člani DU Trbovlje, ki se ukvarjajo z literarno dejavnostjo, sodelujejo z domovi upokojencev in oskrbovancev. Sprejeli pa so tudi pobudo Janeza Krajnca iz Ljublane za skupno sosdelovanje že uveljavljenih in priznanih pesnikov in pisateljev ter literarnimi snovalci iz vrst upokojencev DU Trbovlje. Z zgraditvijo novega večnamenskega prostora v domu DU Trbovlje na Ulici 1 .junija so dane vse možnosti za dobro delo novo ustanovljenega krožka. T.L. Upokojenci na Mrzlici Mrzlica - V nedeljo, 17. septembra, seje 13. srečanja Zasavcev in Savinjčanov na Mrzlici udeležilo precej ljudi z obeh strani Mrzlice tako iz Zasavja, kakor tudi iz Savinjske doline. Med planinskimi udeleženci so bili tudi upokojenci, člani planinske skupine PDT pri Dmštvu upokojencev Slovenije. Zbrali so se ob 7. uri pri domu Svobode, nato pa se skupaj preko Golovca. Katarine, Vrhaija in Križke planine, napotili na vrh Mrzlice, kjer so se udeležili srečanja. T.L. Iz samopomoči Slovenija - Zveza društev upokojencev Slovenije ima v svojem sestavu tudi Vzajemno samopomoč, v kateri so včlanjeni mnogi upokojenci. Vsako leto ob plačilu članarine društva upokojencev namenijo sredstva za Vzajemno samopomoč. Ob smrti člana samopomoči pa ZDUS izplača posmrtnino svojcem umrlega. Glede na to, daje finančni rezultat poslovanja tega sklada razmeroma dober, seje ZDUS odločil, da od L avgusta dalje izplačuje za umrle po 16.000 tolarjev. Pri DU Trbovlje npr. izplačajo ta znesek brez čakanja na nakazilo od ZDUS-a v polnem znesku, poleg tega pa Sklad solidarnostne posmrtninske samopomoči Trbovlje izplača v takem prhnem umrlega člana Sklada 73.000 tolarjev, tako da dobe svojci v takšnih primerih skupno 89.000 tolarjev. T.L. Sejem Senior tudi letos Celje - Mesto Celje bo tudi letos gostitelj vseh društev upokojencev, ki se bodo odločili za izlet in obisk sejma Senior. Ta bo od 17. do 21. oktobra v Celju. Letošnje geslo sejma bo Storimo kaj za višjo kakovost življenja. ZABEUkO Trbovlje V času od 31. avgusta do 2. septembra, je potekalo na območju Doma pod Javorjem, tridnevno slikarsko srečanje Ex tempore Art Javor 95. Glavni sponzor tudi letošnjega delovnega srečanjaslikarjevjebilo ABC Agrohit Trbovlje, storitve pa je opravilo gostišče Doma pod Javorjem, ki ga vodita Marjan Žerko in njegovažena. Naletošnjemsrečanju so sodelovali akademski slikarji Janez Knez, ki je bil tudi umetniški vodja, HenrikMachel, Veljko Toman, Janez Mišo Knez, Rado Vidic, Simon Sernec in Dijana Stankovič. Udeleženci so u stvaijali prosto, po lastni presoji tako glede uporabe materiala in tehnike pa tudi motivov, ki so jih uporabljali. Letos je prvič v hrastovem lesu kiparil J. M. Knez. Vsi udeleženci so skupaj ustvarili okoli 50 del. Manjši del teh slik bo ostal v Domu pod Javorjem, večina pa bo šla v zbirko del pri ABC Agrohit. T.L. V času od 16. septembra do 3. oktobra poteka v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah samostojna razstava barvnih fotografij na temo "Slovenske vode". Večještevilo barvnih fotopovečav je za to razstavo pripravil Matevž Lenarčič. Razstavljene fotografije pomenijo le majhen izbor iz fotomonografije pod istim naslovom, ki bo izšla novembra letos. T.L. V dneh od 21. do 23. septembra bo na mariborskem Lentu potekala likovna delavnica, ki seje bosta udeležilatudi Nikolaj Beer ter Janez Knez. T.L. Ustanovili so novo kulturno umetniško društvo Da bi nekako pomagali kulturni dejavnosti v Trbovljah stopiti na noge in jo razširiti, je nekaj entuziastov avgusta letos sklenilo, da ustanove novo društvo z imenom Društvo za umetnost Kum - Trbovlje. Ustanovili so ga na pobudo ak. slikarja Janeza Kneza. Preds ednikje Janez Lipec, umetniški vodja Janez Knez, ustanovni člani pa so Aleš Gulič, Nikolaj Beer, Janez Knez, Janez Miško Knez, Stane Androjna, Simon Sernec, Matjaž Štrakl in še dva člana. Društvo bo v prihodnje nastopalo kot organizator slikarskih kolonij, tudi otroške K-K poletne na Dobovcu, literarnih srečanj, gledaliških del, glasbenih dejavnosti, baleta in še česa, kar sodi v kulturno sfero. Člani društva lahko postanejo vsi, ki žele tvorno sodelovati na kulturno umetniškem področju. T.L. Zagorje V četrtek, 28. septembra 1995 ob 17.30 uri bo v knjižnici Zagorje URA PRAVLJIC z naslovom "Zaljubljeni žabec". Vabljeni otroci od 4. do 9. leta starosti. Vabilo Spoštovani! Spet prihajamo pred Vas, cenjene ljubiteljice in spoštovani ljubitelji gledališča, z abonmajsko ponudbo, ki naj bi Vas v novi kulturni sezoni seznanjala z gledališkimi predstavami slovenskih tovrstnih hiš. Tudi letošnji abonmajski program bo obsegal pet raznovrstnih predstav, s katerimi bodo gledališča lahko gostovala, obenem pa so in bodo to predstave, ki so ali aktualne, pomembne, duhovite, žgoče, sodobne ali sestavni del širšega gledališkega dogajanja in s tem del gledališke kulture. Letošnjaokvirnaponudbajenaslednja: Mestno gledališče ljubljansko: Tone Partljič: ŠTAJERC V LJUBLJANI; SNG Drama Ljubljana: John Osborne: OZRI SE V GNEVU; PG Kranj: Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI; SLG Celje: Jean Anouilh: SKUŠNJA; Mestno gledališče ljubljansko: Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA. Cena abonmaja (5 predstav) je 4.000 SIT, za upokojence in dijake 3.200 SIT. Podjetja, zavodi in društva (tudi študentsko!), ki bodo kupili več vstopnic, imajo vsako deseto vstopnico zastonj. Vse informacije dobite na tel. 64 - 171 (KC Delavski dom). Za KC DD Nande Razboršek Večer poezije V petek, 22. septembra 1995, ste ob 18. uri vabljeni na Izlake, kjer bo v Valvasorjevi kapeli ob izbrani glasbi potekal večer poezije pesnika Franceta Režuna z naslovom Popotovanje k sebi. Franc Režun, rojen 25.11.1926 v Znoj ilah pri Zagorju, j e končal učiteljišče in višjo pedagoško šolo v Ljubljani ter poučeval v raznih krajih na Dolenjskem, največ v Trebnjem, kjer je bil tudi pomočnik ravnatelja osno vne šole in organizator knjižničarstva. Za pedagoško delo je prejel Žagarjevo nagrado. Udejstvuje se kot pesnik, prozaist ter potopisec. Dela: pesniška zbirka Drobci sonca, priročnik Naši kraji, Na mejah z neznanim, prispevki v Krajevni leksikon Slovenije!!., Pesmi dolenjske dežele - izbral in uredil Janez Menart. J.D. --------- Glasbeni dejavnosti večjo pozornost Lansko šolsko leto je potekalo prvo tekmovanje glasbenih šol v Zasavju. Ravnatelj trboveljske glasbenešoleMaijan Korošec pravi, da bo poslej zasavsko tekmovanje postalo tradicionalno. Že prva predstavitev je pokazala, da imajo šole dobre mlade glasbenike. To pa je tudi oblika družabnega povezovanja učencev in pedagogov. Lani so ustanovili tudi aktive glasbenih šol, kjer se zbirajo učitelji posameznih predmetov in načrtujejo skupno delo. „ V Glasbeni šoli Trbovlje je letos vpisanih okoli 250 učencev, kar j e 14,7 odstotka šoloobveznih otrok v tej občini. S tem odstotkom so v samem vrhu slovenske lestvice. Učijo klavir, violino, violo, blok flavto, flavto, klarinet, trobento, pozavno, bariton, kitaro, harmoniko in skupinske oblike - malo šolo, ples, nauk o glasbi. Imajo še komorne vaje, vaje za orkester, harmonikarski orkester in pevski zbor. Letos bodo več pozornosti posvetili prav komorni glasbi, da bodo tako zdru žili čim več učencev k hkratnemu u stvarj anj u. V tej sestavi se bodo predstavili z novim programom na letošnjem novoletnem koncertu. "Želimo se povezati navzven, zato se dogovarjamo z glasbenimi šolami, da bi sestavili skupni program in se s koncertom predstavili po vseh občinah. Naša šola pa se bo povezovala tudi z drugimi po Sloveniji," je dejal ravnatelj Marjan Korošec. Tudi snemati še želijo. Doma pa se bodo predstavili z okoli štirinajstimi internimi produkcijami, osmimi nastopi po različnih galerijah. Glavna koncerta pa bosta novoletni, letos bo 23. decembra, in maja prireditev Naš svet glasbe. Želja trboveljske glasbene šole je tudi privabiti umetnike večjega slovesa. Predpogoj za to je seveda finančna moč, ki pa je sami nimajo. Nov klavir bi lahko privabil odlične pianiste, tudi komorne skupine so pripravljene izvajati svoje koncerte, pa solisti. Ponekod so ti koncerti že utečeni, pri nas pa j e publika že pozabila, daje bila na odru tudi kdaj resna glasba in so si koncert z veseljem ogledali. Zaradi dolgoletne abstinence bi morali ljudi ponovno navaditi na žlahtnost takšnih prireditev, do takrat pa je seveda potreben finančni zagon. (IL) Ureja Franci Lakovič Joža Konjar Koščakova Meri Koščakova Meri v svojem življenju ne pozna ovir. Prometnih mislim. Ona se vedno in povsod vozi z avtom. Če je treba, tudi po enosmerni, v nasprotni smeri seveda. Parkira kar pred pragom trgovine ali ustanove, kamor se odpravi. Velikih parkirnih prostorov ne mara, s svojo katrco se raje stiska po prepovedanih prostorih. S Koščakovo Meri je prijetno potovati. Vedno se kaj dogaja. Včasih kaj protizakonitega, vedno pa kaj zelo zabavnega. Ondan smo potovale v Ljubljano. Triperesna deteljica: Koščakova Meri s katrco in midve z Apolonijo kot sopotnici. Imele smo veliko opravkov, saj je prednovoletni čas. Jaz, ki mislim, daje treba vse v naprej načrtovati, sem že po poti spraševala, kje bomo parkirale. "Najbolj enostavno bi bilo v avtohiši, od tam jo lahko uberemo v vse smeri," sem namigovala. Koščakova Meri pa ni mislila tako. Ker smo šle najprej na tržnico, smo se do nje tudi zapeljale. Parkirala je na pločniku, na hitro pogledala, če je v bližini pajek, odbrzela med stojnicami in vse opravila po sreči. Naš drugi postanek je bil v Trubarjevi ulici. Tu so res nemogoče uredili promet. Celo ulico so zaprli. Poleg tega pa so še pločniki zame tani s snegom, le en košček pred staro zgradbo je bil dobro očiščen. Hop, smo že tam. Parkiramo in se odpravimo po nakupih. Nič se nam ne mudi, počasi in temeljito pregledujemo trgovine in izložbe. V dobri uri smo nazaj. Avta, ki je bil parkiran na edinem očiščenem pločniku na Trubarjevi, ni. Debelo gledamo, potem se zasmejimo. Katrca stoji malo nižje, na sredi ceste. Še sreča, da je promet na tej ulici prepovedan. Hitro zmečemo vrečke v prtljažnik, sedemo v avto in hočemo odbrzeti. Avto čudno visi. Zaradi snega bo to, si mislimo. Ko hoče Meri odpeljati, se avto še bolj povesi. Spet izstopimo in-vidimo, daje prazna guma. Nek nepridiprav se je moral lotiti ravno naše gume. Pa kaj zato, naša Meri zna vse, tudi kolo zamenjati. Počasi odpeljemo do parkirišča pred RTV. Čuvaj pomenljivo pokima, pobere denar in odide. Meri potegne iz prtljažnika dvigalko, postavijo napravo mesto in cupa, cupa, cupa, kolo je v zraku. Treba gaje le še odviti in pritrditi rezervnega. Mimo hodijo moški, starejši, mlajši, vsi pogledujejo našo Meri, pametno prikimavajo in se izgubljajo v vseh smereh. Kavalirja, ki bi pomagal, ni. Našo Meri to ne moti preveč, vedno se mora znajti sama. Jaz pa kaj prida pomočnica nisem, ker avta ne obvladam tako kot svinčnika. Meri zamenja kolo, pospravi orodje in odloči: "Zdaj gremo pa peš po Ljubljani, katrco pustimo na tem parkirišču." Z Apolonijo prikimava, jaz pa si mislim: "Kot da tega ne bi mogle storiti že takoj." Ker smo tega dne že nekaj postorile, nakupile in doživele, Meri ima pa tudi umazane roke, se odločimo, da naredimo odmor v Turistu. V Turistu je vedno zanimivo, tam je vse polno televizijcev, ki se kratkočasijo, dolgočasijo ali pač preživljajo svoj čas. Opazuje mojih med uživanjem desete doze kave tega dne. Dolžnost pa kliče in zimski dnevi so kratki. Odpravimo se spet v trgovino, :::::x:::x:x:::x::: :::::::::::: •Xv::XvX; x:::x:x:::x:x:x:x X m 1 >es 61T Z\ ir užil _ C1 • • & Slovenijo v ::;X;X;X;::X:::X; y V Šmartnem pri Litiji so se 16. septembra predstavile male pevske skupine na letos že 15. srečanju. Ob 17. uri so se v kulturnem domu predstavile skupine, ki niso imele v svojem pro- gramu pesmi zelo sakralnega značaja. Koncert je bil v Šmartnem, med enajstimi skupinami pase je predstavila tudi Mešana pevska skupina Izvir iz Zagorja, ki jo vodi Tomo Brezovar. DOBBODOSl da nakupimo vse malenkosti, ki jih bomo postavile pod novoletno jelko. Na parkirišče se vrnemo obložene z vrečkami in vesele, da gremo domov. Ta Ljubljana nas vedno tako izmuči. Noči se že, Koščakova Meri išče ključe svojega avtomobila po torbici. Saj veste kako je to, stvar ki jo iščeš, najdeš vedno zadnjo. Meri prebrska torbo, pogleda po žepih, ključev pa ni. Še enkrat se loti torbe, predmete zlaga kar na pokrov avtomobila. Ključev še vedno ni. Zajamemo zrak in začnemo premišljevati. So padli na tla, preden smo šle po nakupih? Zaženemo se okoli avta, kukamo pod kolesa. Apolonija stopi še par metrov do lesene ograje. Ko pride nazaj, ima čuden vonj. "Kaj pa si počela?" jo vprašam. "Nič, pri ograji jih ni!" mi odvrne. "Kaj smrdi?" jo še enkrat pobaram. "Ne bodi tečna, kaj jaz vem, kaj smrdi v Ljubljani!" me zavrne. Potem pa vonj ni všeč tudi njej. Previdno pogleduje okrog sebe, dviguje noge in ga zagleda. "Drek," reče zgroženo. "Pardon. človeško blato, lepo prosim," jo popravim. Zabodeno me pogleda. Meri, brez ključev seveda, ni videti več tako zaskrbljena. Kotičke ustnic ji že vleče navzgor. "Mogoče sem jih pustila v Turistu," premišljuje na glas. "Gremo pogledat, pa še Apolonija se bo mimogrede očistila." V Turistu ob enaj sti kavi sprašujemo natakarico, če je slučajno našla avtomobilske ključe. Slučajno jih ni našla. V veceju pustimo tudi vonjave s parkirišča, saj čevlje temeljito operemo. Potem pa naprej v akcijo. Še enkrat po vseh trgovinah, kjer smo kupovale. "Dober večer, ste našli kakšne ključe?" "Ne, nismo!" "Hvala." In še desetkrat enako. Noč je še čisto mlada, ko pridemo tretjič na parkirišče pred RTV. Luna sveti močno, pa čisto brezpotrebe, saj je Ljubljana močno osvetljena. Avto imamo, ključe pa smo izgubile. Rezervni so doma, štirideset km daleč. Pa kaj zato, saj smo dobre organizatorke. Lepo bomo poklicale domov, naj pripeljejo rezervne ključe v Ljubljano. Kličemo domov. Najprej Meri. Pri njej doma se ne oglasi nihče. Potem jaz. Kakšna sreča, naš je doma. Povem le, da smo izgubile ključe, naj poišče Ko-ščakovega, potem pa naj z rezervnimi prideta v Ljubljano. Dogovorimo se, da čez pol ure še enkrat pokličemo, da dobimo informacijo o tem, kako akcija poteka. Dvanajsta kava v Turistu ni prav nič dobra. Akcija pa poteka zelo uspešno. Naš pove, da je Koščaka že odkril, šel je v vikend, zdaj se bo z vlakom pripeljal domov, potem bo vzel rezervne ključe in skupaj bosta prišla po nas. Najkasneje čez eno uro nas poiščeta. Oddahnemo se in naročimo še trinajsto kavo. V Turistu se gostje menjavajo. Nam se zdi, da imamo celodnevno rezervacijo levega kotička ob oknu. Naslednja ura se ne vleče preveč, saj si imamo še veliko povedati. Možnosti, kje je bil ključ izgubljen, je nešteto. Dobro jih je obdelati vsaj sto. Toliko nam jih ne uspe, ker naša dva prideta že pri triindvajseti. Pot domov je zabavna. V obeh avtomobilih vneto pripovedujemo, vsaka svojemu, kako je bilo. Doma pa dogodivščino temeljito zalijemo z željo, da se ne ponovi več. Danes se spet odpravljamo v Ljubljano: Koščakova Meri, Apolonija in jaz. Prvi dan novega leta je. Meri pravi, da ob praznikih pajki ne delajo. Bojim se, da bomo parkirale na Prešernovem trgu. Tam je veliko prostora. Skupina prepeva že dobri dve leti, pevci in pevke so zapeli naslednje pesmi: Hladnikvo Je mrak končan, spiritualno Nobody knows the Trouble v priredbi Rolfa Mammela in zabavno I should Čare. Na koncertu v cerkvi, s pričetkom ob 19.30 uri, pa se je predstavilo 12 skupin. Koncert so pevci s skupnim petjem zaključili s pesmima Že pada mrak v dolino Petra Jereba, ki je živel v Litiji, in Sveti Martin Gregoja Riharja, dirigiral pa jim je Janko Ban iz Trsta. Ne smemo pa pozabiti, da so ob tej priložnosti Šmarčani praznovali 860 let šmarske župnije. Letos pa tudi mineva 850 let od prve pisne omembe Litije K.G. mm rn 'g® II. KRST Staviti si upam, da se tudi vam nenehno dogaja, da pričnete sredi najbolj trdovratnega in večkrat suhoparnega dela obujati spomine preteklosti, čeprav so vsaj tako plitvi in nepomembni kot vsakdanje zavijanje vaše prijetne tašče, ko vas zvečer z naj spretnejšimi jezičnimi potezami nahujska proti nevesti, in niso doslej z ničimer vplivali na jutranji tek vašega življenja, kaj šele, da bi ga prisilno ustavili. V teh trenutkih začnete z vršički možgan kakor z najostrejšim platinastim svedrom vrtati navznoter in se sploh ne zavedete, da breztežnostnemu prostoru navkljub padate v z mahom poraslo nepomembno preteklost, pa čeprav j e na vašem popotovanju pomenila le hipno postajo, na kateri vas ni nihče pričakoval in ste morali zato prestopiti na naslednji vlak zgodovinske zavesti. globoke luknje, ki so mi nedvomno pustile barvite posledice. Medtem ko sem se skušal kar najudobneje namestiti, sem opazoval domačine, ki so v burni vožnji navidez zelo uživali. Šele kasneje sem izvedel, da makadamskih lukenj sploh ne čutijo, za kar so lahko hvaležni spretni občinski politiki, ki na tem mestu že od volitev naprej obljublja asfalt, pa so začeli po petih letih luknjaste vožnje verni domačini hipnotično prevarani veijeti, da se vozijo po naj novejšem in najbolj gladkem asfaltu, besedo makadam pa izbrisali iz svojega spomina. Tojebila ena izmed mnogih taktičnih potez občinskih veljakov, s katero so pred sosednjimi občinami pridobili najmanj tri leta prednosti v gospodarskem razvoju. Namestili so me v majhnem hotelu, ki seje poleg priljudnih kuharic ponašal tudi s čudežno hlapljivo jamo, ki je primerna predvsem za zdravljenje bolnih bronhijev in kjer seje svoje čase sprehajal znameniti deželni raziskovalec, kartograf in geograf, kijemendazelo natančno porisal vse gradove in utrdbe, katerih večina se je ohranila do današnjih dni. Kljub temu, da sem v jami inhaliral kar nekaj časa, v tem času nisem zaznal prisotnosti sence omenjenega raziskovalca, pa tudi astmatikov ni bilo na spregled; verjetno je treba iskati vzrok v medli svetlobi. Po dveh urah premišljevanja sem menil, da sem dovolj psihično utrjen zasprejem pri Županu, kij e krepko odločal o moj i nadalj ni usodi. zaslišal prediren glas: - Dobrodošli v rajonu. Kaj boste spili? Brandy, campari, čaj, debit, ezerjo, ffuškogorski biser, gosti sok, kapučino, kaštelet, konjak, korenčkov sok, liker, malinovec, metakso, plavac, portovec, ritoznojčan, mm, smederevko, tokaj, viljamovko, vodko, whiskey, ali žilavko? - V trenutku, ko sem v spominu skušal vsaj približno ponoviti imena naštetih aperitivov, sem v tajničinih očeh nenadoma opazil naraščajoče, skoraj slišno tresenje šarenic, kar po mojem ni pomenilo prav nič dobrega, zato sem zelo diplomatsko in s počasnimi, rahlo otožnimi toni odvrnil: - Če j e mogoče, bi prosil za kozarec navadne vode. - (se nadaljuje) CIRILA KOSMATA Na železniški postaji me je potrpežljivo čakal zelen avtobus z ogromnimi in debelimi okni, za katerimi je kakor ostarel merjasec lenobno ječal vijolični šofer in s praženo koruzo izvajal vsakršne trike, kot jih lahko doživiš le v največjih cirkusih. Z levo roko si je še kar ritmično vrtal po nosu, medtem ko je z desno starševsko prijazno gladil vsaj meter dolge, že sive lase, ki so mu za silo pokrivali umazano plešo. Verjetno sem s svojo nenadno prisotnostjo in brezdelnim mrmranjem, ki mi uide vedno, kadar ne znam načeti pogovora ali pa šemi ga ne ljubi, razdrl njegovo strahovito moč koncentracije, ki ga je varovala pred realnim svetom, saj se je ubožčku, ne da bi opazil, kakor princeskam po vratu razsula negovana naravna lasuljain sililaskozi stransko okno, kjer se ji je šopiril in posmehoval veter. - Peljete v središče? - sem ga, kolikor seje dalo, vljudno vprašal. - Ja, - je komaj slišno odvrnil. - Nimate drobiža? Pa drugič, - je še tiše dodal, medtem ko je s pogledom rahlo nejevoljno švigal skozi okno. Z umetelnim obvladovanjem nemirne prestavne ročice je pognal vozilo v tek in že po nekaj metrih vožnje sem začutil na zadnjici Že v pritličju visoke občinske zgradbe sem na vratih uradov opazil nenavadno velike zlate in srebrne table pravokotne oblike, ki so sijale s tako prodorno bleščavo, daje uporna vegasta svetilka, ki je štrlela s stropa, vsaj estetsko kvarila angelsko zagnano razpoloženje zaposlenih. Tudi na Županovih vratih je zvesto sijala zlata tabla resnice, ki je mimoidočega seznanjala z osnovnimi podatki o županovi višini, teži, datumu poroke ter treznem pohujšljivem značaju. Po kratkotrajnem trkanju mi je odprla vrata mogočno visoka, a vitka lepotica z zapeljivim glasom in črnih kodrov, ter me povabila v Županovo pisarno. Še preden je mehko zaloputnila z vrati, se je iz visokega, črnega naslanjača, ki je bil nameščen v kotu sobe, r > Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Romana Žagar Nazdraviva, prijatelj Natoči mi kozarec vina nocoj, prijatelj, v njem bom bolečino utopila. Če znova prišla bo na površje, s poslednjimi močmi jo znova bom potopila. Nazdraviva zdaj, ne smem več gledati nazaj. Izpijva do dna, ker čas nama uhaja in v meni se želja po novem kozarcu poraja. i 4 ISStlTBl Po dveh predtekmovanjih je bil v Dvorani Center na Ptuju 1. in 2. septembra v organizaciji Zavoda Radio Tednik Ptuj 26. festival "Ptuj 95". Na festivalu, ki j e bil dovolj obiskan v obeh večerih seje zvrstilo precej ansamblov, v drugem večeru kar devetnajst. V prvem večeru so nastopili vsi dobitniki bronastih, srebrnih in zlatih Orfejev. Tako j e prvo nagrado občinstva za najboljši ansambel, ki ga je podelil RGL Ljubljana dobil ansambel Ekart iz Prepolja. Časopis Večerje podelil nagrado strokovne komisije za najboljši kvintet ansamblu Obzorje iz Železnikov. Alenka, Monika, Sandi in trio Marjana Hercoga pa so po mišljenju strokovne komisije prejeli nagrado za najboljši trio, ki jo je dal Dolenjski list iz Novega mesta. Omenjene nagrade so tehtale 70.000 tolarjev. Za najboljšega debitanta je po mnenju strokovne komisije Radio Tednik Ptuj z nagrado 30.000 tolarjev proglasil ansambel Vita z Jesenic. Podelili so tudi pismena priznanja sedmim bronastim (med nj imiCvetu iz Radeč), osmim srebrnim (med njimi je. tudi Slovenski odmev iz Radeč) in enajstim zlatim lastnikom Orfeja (med zlatimi je Modri val iz Kopra, katerega vodi Marjan Jahn iz Zagorja ob Savi). Radio Ognjišče pa je podelilo nagrado za tretjo Orfejevo značko in 50.000 SIT Šaleškim fantom iz Velenja. Ista strokovna komisija v sestavi Kajetan Kovič, Tomaž Tozon, Tone Horvat, Bojan Adamič in Ivo Ciani pa so v drugem večeru podelili nagrade za najboljše skladbe, katere je predstavilo 19 ansamblov. Za najboljšo skladbo in nagrado 80.000 tolarjev, katero je prispeval Radio Maribor, je dobila skladba Poti življenja Jož,cta Burnika in Barbare Potrč v izvedbi ansambla Ekar iz Prepolja. Prvo nagrado občinstva in 70.000 tolarjev, katero j e prispeval Radio Šmarje pri Jelšah, j e dobila skladba Zelena Štajerska Rudija Kranerja in Ivana Sivca v izvedbi ansambla Mladi prijatelj iz Pesnice. Druga nagrada občinstva in 50.000 tolarjev Turističnega društva Vuberg je odšla v roke ansambla Ekart iz Prepolja, ki so zapeli pesem Namišljeni bolnik avtorja besedila in glasbe Jožeta Ekarta. Radio Brežice je prispeval tretjo nagrado in 40.000 tolarjev za pesem Zlata jesen Rudija Kranerja in Ivana Sivca v izvedbi Mladih prijateljev iz Pesnice. Kolovrat se vrti avtorjev Metke Ravnjak Jauk in Franca Ramota, je v izvedbi Mariborskega okteta dobil nagrado 40.000 tolarjev za najboljše besedilo. Nagrado pa je prispeval Mestni svet občine Ptuj. Podelili pa so tudi dve Korenovi plaketi (v spomin na pevca Avsenikov Franca Korena) in sicer Barbari Potrč in Blanki Akelič iz ansambla Ekart. Na revijalnem nastopu prvega večera sta 7. oktobra ob 20.00 uri bo v mariborski dvorani Tabor 28. festival narečnih popevk "Maribor 95". Nastopilo bo šestnajst znanih in manj znanih izvajalcev: Relax, Le Baron, Don Juan, Kristali, Cmok, Čudežnapolja, Classic, Darko Kegl, Maja Pur, Strašna Jožeta in KOmet, Miran Zadnik, Sanja Mlinar, Monika in Alenka Heričko, Milenka Krajnc Kocbek ter dva ansambla iz Revirjev Veter in Zasavci. Fantje iz skupine Veter bodo na festivalu predstavili skladbo Naj živi Martin, avtorja Dejana Taborja. Besedilo za skladbo sta prispevala Janez Hameršek in Darjan Colja, aranžma zanjo pa je napravil Bojan Adamič. Zasavci bodo na festivalu zapeli pesem, s čisto pravim zasavskim naslovom Prijatu, pij pučas, avtorja Igorja Podpečana. Besedilo skladbeje napisal Nande Razboršek, aranžma pa je pripravil Milan Ferlež. ' T.P. Na revijalnem nastopu festivala so nastopili tudi fantje Štajerskih sedem. nastopila ansambel Ptujskih 5 in Štajerskih sedem, v soboto pa Alfi Nipič in njegovi muzikantj e. Oba večeraj e neposredno prenašal Radio Ptuj, Radio Slovenija pa sobotni večer. Nastopajoči, obiskovalci in prireditelji so bili izredno zadovoljni z večeroma in kvaliteto glasbe. Na svidenje prihodnje leto na 27. festivalu Ptuj 96. Rudi Špan Š U N D (Pulp FiciioN, ZDA 1994, MIramax, Carmum) Šund se začne in konča s Honney Bunny (Amanda Plummer) in Pumpkinom (Tim Roth), mladim parom, ki se ukvarja z manjšimi ropi. Resno razmišljata o tem, da so postale trgovine z žganimi pijačami prenevarne in da bi bilo dobro presedlati na kaj drugega. Ker sta trenutno pač v restavraciji, kjer zajtrkujeta, se odločita, da so na vrsti slednje. Istočasno na drugem koncu mesta Vincent Vega (John Travolta) in Ju les Winnfield (Samuel L. Jackson) lovita amaterske prevarante, ki so pobegnili s skrivnostno aktovko. Jules in Vincent vdreta v stanovanje, ubijeta dva lopova in enega zajameta, hkrati pa se kot po čudežu izogneta strelom četrtega, kiju napada iz kopalnice. Ko se dim razkadi, Jules poskuša prepričati Vincenta, da se imata za življenje zahvaliti samo Bogu, in se ob tem še odloči, da bo prenehal s klimi nalom. V endar morata pred tem z Vincentom aktovko in talca še dostaviti šefu. Kose vračata, Vincent po nesreči v avtu ustreli talca v glavo in možgani se (po Tarantinovi maniri • ioltu Trm olj« - Bvutv - 4 "um ( Ilfbilojiher V\ Sum url t ..t tiivit.soij j K<*sann:i Anjikltc __________________,, ,;iriil l \ [|\ I \flyŽA?.aMI - izjemno plastično) razpacajo po notranjosti avtomobila. Odhitita k Julesovemu prijatelju Jimmyiju (Quentin Tarantino), kjer se srečata z Volkom (Harvey Keitel), ki gaje poslal šef, da uredi stvari do konca. Jimmyijeva žena se bo namreč prej kot v eni uri vrnila iz bolnišnice, kjer dela. V tem času morajo počistiti avto, se znebiti trupla in oditi iz hiše. Scenarist, režiser in igralec Quentin Tarantino (ReservoirDogs, Prava stvar) seje v temakcijskem thrilleiju lotil Losangeleškega podzemlja. V pripoved splete tri ločene zgodbe, ter namenoma pretrga časovno rdečo nit. Pripoveduje o filozofskempovzpetniškemkriminalcu, ki preživi bližinski strelski obračun. To sprejme kot božje znamenje, da naj konča s svojo kriminalno dejavnostjo... Tarantinu uspe prikazati akcijo ne le s stališča spektakla, temveč tudi s šaljive strani, pri tem pa mu pomaga poleg prej omenjenih igralcev še precej drugih znanih imen (Bruce Willis, Uma Thurman, Rossana Arquette, Christopher Walken, Vhing Rhames, Erič Stoltz, Maria De Madeiros). O Oskarjih ne bi pisal, tudi o Zlati palmi ne, to je čisto posebna, žalostna zgodba, naj napišem le, da si za oceno zasluži čisto petico ^*****) Tommy Em DRUGAČNI El ENAKOPRAVNI agresij« ‘v tmenu, • V' liudstv M**W M m Z 3 50 ft x«!j« in 8, 5 I Če je agresija prirojena, zagotovo nismo potomci Prešerna. Žive naj vsi narodi,... ...prepir iz sveta bo pregnan. Maturantski izlet je poleg maturantskega plesa in mature oz. zaključnega izpita prav gotovo nekaj najlepšega za maturante. In tudi letos smo se mnogi bodoči maturantje še pred pričetkom novega šolskega leta odpravili v Španijo, bolj natančno v Lloret de Mar.In bilo je noro in nepozabno. Nekateri si denar služijo s plesom™ V večernih urah smo zapustili Slovenijo in se z letalom odpravili proti Španiji. Mnogi so bili razburjeni in tudi malo v skrbeh, ker je bil to njihov prvi polet z letalom. Toda vsi smo preživeli in okrog 22.00 ure smo že "noreli" po španskem letališču. Ko smo prispeli v Lloret, smo se namestili po sobah (vmes smo se kar nekajkrat skregali), pojedli hladni obrok in oddrveli proti discu. In takrat seje zabava šele pričela. Vsi smo noreli do zgodnjih jutranjih ur, se zabavali, srečevali nove prijatelje, predvsem Italijane, ki ne znajo skoraj nič angleščine in znance iz Zasavja, natančneje fante iz Srednje tehnične šole. Preživeli smo res noro noč in se zjutraj vrnili v hotel, kjer smo se pripravili na odhod v Barcelono, kjer smo preživeli cel dan. Ogledali smo si olimpijski stadion in vas, kjer so med igrami živeli športniki iz vsega sveta, se sprehajali po ulicah in opazovali kaj vse počno ljudje, da lahko preživijo. Odpravili smo se tudi v muzej voščenih lutk, kjer smo se med drugim srečali tudi z "Drakulo". Zvečer pa se je ponovila zgodba prejšnjega Ko smo bili v Fort Aventuri smo obiskali tudi Mexico. Pogled na Barcelono in skupinska fotka našega razreda. večera. Diskoteke so vabile, mnogi so nam na ulicah ponujali brezplačne vstopnice, samo da bi jih obiskali. Toda mnogi smo raje odšli na plažo, kjer smo prepevali, spoznavali nove maturante iz Slovenije in tudi tujce, popili malo španske sangrie in bili celo noč dobre volje. Odšli smo tudi v Fort Aventuro, kjer imajo najdaljši vlak smrti v Evropi. Na tega seje res splačalo počakati ( v vrsti smo stali eno uro), da smo lahko potem na hitro pogledali "v smrt" (šala). Mnogi so se odpravili tudi na viteške igre in flameneo, toda vsi smo najraje ostajali kar na plaži, kjer je bilo najlepše. Tretji dan smo spaki tali svojo prtljago, se odpravili zapravit še zadnje pezete in po kosilu smo se odpravili proti Sloveniji. Pot nas je vodila preko Francije, kjer smo se ustavili v Monaku, Nici..., v Italiji V Franciji smo se slikali tudi s črnci. smo se ustavili ob Gardskem jezeru in v Veroni, zvečer pa smo prispelil v Ljubljano in nato v Trbovlje. Vožnja domov je skupaj z ogledi trajala celih 29 ur. Bilo je res nepozabno doživetje in vsem bodočim maturantom predlagam, da se maturantskega izleta udeležijo. Le pri izbiri agencije, ki vam bo organizirala izlet morate malo popaziti in nekaj tablet za vročino in prehlad vzemite s seboj, ker smo bili med nami mnogi bolni. Tekst in foto:Saša Grobljar Mladim Zasavcem Priznajmo, da so četrtošolci z OS I. Cankar zelo pridni, ker *o žc drugi teden pouku začeli z dopisovanjem. Njihovi Verjetno zato, ker si preveč upajo. No, nesreč« nikjer ne počiva, zato je pametno, če smo povsod previdni. Tudi nedolžno prerivanje ali lovljenje na hodniku ima lahko težke soslcdtcc. Posebno previdni in umirjeni bodo letos na šoli I. Okrogarja. ker Ima jo vse lepo prenovljeno. Upajmo, da nam bo njihov dopisniški krožek vse leto sporočal, kako se imajo nul iz drugih sol, čeprav nimajo dopisniškega km, Nevarni valovi Z mamico, bratom Matevžem in s sosedi smo se odpravili v Čateške Toplice. Prav zanimivo j e bilo videti toliko veliko bazenov. Jasmina, Matevž in jaz smo se veselo spuščali po toboganih. Najbolj zanimiv mi je bil novi bazen, ki so ga zgradili letos. To je bil bazen z umetnimi valovi. Poslušajte, kaj se mi je zgodilo! Ko smo zaslišali znak, smo vedeli, da bodo umetni valovi. Veliko se nas je vsulo v ta bazen. Mami in teta Romana sta se tako smejali, da sojih valovi kar zalivali in sta odšli iz bazena. A jaz sem užival dalje v bazenu z umetnimi valovi. Postal sem utrujen in se prijel zarob bazena. Kar naenkrat je prišel val in me poštevo zabl. Pogoltnil sem kar nekaj vode. Ko sem se že potapljal, meje neka roka potegnila ven.Bilajenekagospa,kijegovorila nemško. Zahvalil sem se in sem šel raje uživat na tobogane. Matic Zupan, 4. a OŠ Ivana Cankarja Sladko jajce Nekega dne mi je babica pekla jajčko. Na vrečki, kjer je imela sladkorje bila luknja. Vendar babi tega ni vedela. Čez nekaj časa je videla, daje na mizi sladkor. Rekla je, če je jajce kaj sladko. Poskusila sem jajce, bilo je sladko. Potem mi je babica spekla novo jajce. Daniela Matijan, 4. a OŠ Ivana Cankarja Počitnice z babico Po dolgih letih je prišla v svoj domači kraj na Izlake moja babica. Želela sem biti čim več z njo, zato sem tam ostala na počitnicah. Mami je bila prepričana, da bom zbolela od dolgega časa, pa sej e zelo motila. Pomagala sem j i urediti in pospravljati novo stanovanje, hodila sem v trgovino, saj se moja babica spozna le na marke, tolaijev še videla ni prej. Najraje hodi naokrog brez zob, pravi, dajo proteza tišči. Takrat pa se njene besede zelo popačijo, večktrat se mi je zgodilo, da mi je od smeha malo ušlo, tudi obratno seje zgodilo. Naj večji direndaj pa je bil zvečer v postelji. Dobro, dapod njo ni nobenega stanovalca, kajti ko je od smeha padla s postelje, bi vsi mislili, da seje podrla omara. Moja babica je zelo smešna, dobro se razumeva, zato vsak prosti čas izkoristim, da me mami pelje k njej. Moja mami si takrat spočije živpe od mojega neprestanega smeha. Natalija Jerman, 4. a OŠ Ivana Cankarja Adijo, počitnice -pozdravljena, šola! Kot bi mignil, so minile letošnje počitnice in žeje tu šola. Konec je brezskrbnih dni in počitniškega potepanja. Čaka nas resno delo, nove obveznosti, pa tudi nove radosti. Naša šola, ki ima že častitljivih 92 let, nasjepričakalaširoko odprtih vrat z na novo prebeljenimi hodniki in zamenjanimi talnimi oblogami v jedilnici in pritličju šole. Stene v hodni-kih krasijo naši likovni izdelki, ki so včasih že kar majhne mojstrovine, zato se radi u stavljamo pred njimi. Vsi učenci od 1. do 5. razreda imajo zdaj v učilnicah novo pohištvo, ki se po barvah razlikuje od učilnice do učilnice. Prvošolci imajo rumeno barvo, takšne so tudi njihove vrečke za copate, ki jim jih je podarila zavarovalnica TTLIA in o vratne rutke, ki prvošolce pomagajo varovati v prometu; drugošolci imajo rdečo barvo, tretješolci modro, četrtošolci belo in zeleno, petošolci pa vijolično barvo. Seveda pa se zavedamo, da samo to še ni dovolj zadobro počutje in uspešno delo . Važni so ljudje,v šoli - vsi tisti, s katerimi se leto za letom srečujemo, ne glede na to, kakšno delo opravljajo. Med nami se počasi, a vztrajno tkejo vezi prijateljstva in medsebojne pripadnosti. Zato še enkrat: adijo, počitnice in pozdravljena, šola, da bi ti šolsko leto potekalo mirno in brez zapletov in da bi nam prineslo čim več lepega in zanimivega. Nina in Kristina, 8. d OŠToneOkrogar Na Kolpi Med poletnimi počitnicami sem letovala ob Kolpi. Veliko smo plavali, se vozib s kanujem in se vozili na izlete. Obiskali smo Črnomelj, Vinico, Kostel, Faro in Osilnico. Ogledali smo sijamiBilpo in Kobiljo jamo. V Osilnici smo naročili uro jahanja. Končno je napočil četrtek. Najprej sva se s kobilo Liso spoznali. Potem sem jo s pomočjo učiteljice zajahala. Naučila me je konjskih korakov: hod, kas in dir. Lišaje bila zelo lena. Komaj sem j o spravila v kas. Nisem si mislila, da je jahanje tako naporno. Mimogrede je minila urica jahanja. Še enkrat sem potrepljala Liso po grivi in odpravili smo se jest palačinke. Dolores Trebežnik, 4. a OŠ Ivan Skvarča Enkrat za spremembo objavljamo na upokojenskih straneh pesem zvestega bralca, ki se v tekstu dotika perečega zasavskega problema. Zadnji šiht knapa Franca na čelu koga gre vse vprek. Nazaj zdaj, vraga, ni poti. Koliko žuljev je, potu, v njej pustil. Kaj vse pretrpel je za ta naš "kolm", želje, zdravje, mladost v njej izgubil, vendar moči in volje je še poln. Priča bil je nesrečam težkim, ki pobrale so prijatelje, dobre tovariše, sodelavce. Premnogo sreče imel je sam. Jutri zjutraj ga zvesta budilka na delo ne bo več klicala. Kako prenesel bo lahko vse to! Ta preskok in te spremembe - kako? Kako se znašel bo poslej, nič ne bo tako kot doslej. Treba se bo stanju prilagoditi in tok življenja spremeniti. Jutri torej Franci naš upokojen, socialni "podpiranec11 bo zdaj postal, - kot nek’ minister je socialne zavarovance imenoval- nepotreben. Poslej, gor in dol po naši glavni cesti vsak dan sprehajal se bo Franci. Velja konjičke razne si izmisliti za krajši čas, kot "politikanci". Čakal bo on, kot zdaj vsi drugi konec meseca, na borno pokojnino, po milosti zdaj SPIZ-a mu je dodeljeno. Kdaj pa kdaj zna biti v zamudi. Še zadnjič s krampom je zamahnil, postal je, se razgledal naokoli. Pogled zastal mu je pod stropom, kjer svetlikajo se kamni in kristali. Počasi se naslonil je na kramp, si z razgrete glave snel šlem sivi, z dlanjo si znoj je obrisal, ki mu s čela vneto je curljal. Za kaj, za koga si le plačeval vsa ta dolga leta? Za ministre, poslance si vlagal, za birokrate in njih dekleta. Kakšne vrste sprememb na celi črti, kje naše delavske zdaj so pravice? Človekove pravice "žegenj so boji", pojavljajo pa se masovne krivice. Za hip pomislil je in koj se spomnil dneva prvega svoj’ga, prihoda v jamo. Kako so knapi obstopili ga prijazno, v družbo vpeljali, se je spomnil. Težki časi so prišli, to nas prav nič ne veseli. Dohodnina, davki so nas strli dohodek ves so nam požrli. "Kako te težko bom zapustil," si Franc potihem je dejal. Kdo vse te bo še pridobival, te ljubil, s huntom prevažal. Kako težko se bo ločiti od jame, kjer je prebil svoj vek, Mi nesrečniki, mi upokojenci, tolažimo se edinole lahko, da dolgo ne bomo med uživalci dobrin, ki pritičejo mi zakonsko. TreborNicnager M Trbovlje - V soboto se bo pričelo tekmovanje v prvi državni rokometni ligi. Rudis Rudar seje za nastop v njej, pokalnem tekmovanju ter evropskem pokalu mest pod vodstvom novega trenerja Antona Bašiča pripravljal kar dva meseca. Priprave so v glavnem potekale doma, moštvo pa je bilo tudi na dveh vikend pripravah. Rudis Rudarje odigral kar 15 prijateljskih in dve pokalni tekmi. V njih se je izoblikovalo okostje moštva, veseli pa tudi dejstvo, da sta se izkazala tudi mlada, 18-letni Podbregar in vsega 15-letni Teržan, katerima novi trener zares veliko zaupa. V trboveljskem taboru so imeli še največ težav s poškodbama Randeloviča in Medveda. V prvem krogu bodo Trboveljčani gostili Interier Krško. "Doma seveda pričakujemo zmago, čeprav vanjo ne smemo biti prepričani. Zaigrati moramo tako kot znamo. Čaka nas težak nasprotnik, ki ima v svojih vrstah nekaj odličnih posameznikov in bo že na začetku prvenstva poizkušal dokazati, da so igralci, v katere seje splačalo vlagati. Gostje nimajo kaj izgubiti. Tako bo pravzaprav v vseh letošnjih tekmah. Na meni in igralcih je, da pokažemo kaj smo napravili v dveh mesecih priprav in da z zmago razveselimo naše pristaše," pravi trener Anton Bašič, ki je nekoliko razočaran z izjavami ostalih trenerjev. Ti namreč Trboveljčane ne uvrščajo med ekipe, ki naj bi se borile za uvrstitev med najboljše štiri, kar je tudi letošnji cilj Rudis Rudatja. "Po njihovih napovedih nam ostane 7. mesto. Naredili bomo vse, da jih demantiramo. Jaz sicer spoštujem njihovo mnenje, toda šele ob koncu sezone bomo videli kdo ima prav," meni Bašič. Sašo Fabjan NOGOMET Spet brez golov Rudar- Familyshop0:0 Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 600, sodnik Kos (Prevalje). Rudar: Dizdarevič, Alič, Košak, Zaimovič, Kic, Uranič, Barič, Sotenšek (Breznikar), Holešek (Turšič), Sivko, BorŠtnar (A.Ranzinger). Family shop: Kapun, Dulaj, Jureš, Simič, Omanovič, Radešič, Veselko, Tomas, Arnaut (Prača), Durmič, Pertinač (Ademi). Trboveljčani še vedno ne dajejo od sebe tisto kar smo pričakovali. Od štirih domačih tekem so že tretjič igrali brez zadetkov, v šestih letošnjih tekmah pa kar petkrat niso zatresli mreže. Izjema je bil le nastop z mariborskim Železničarjem. V večini tekem so bili "zeleno-črni" neučinkoviti, tokrat pa niti pravih priložnosti niso imeli. Izjema je morda Holcškova v 10. minuti. Gostje so kmalu ugotovili kako nemočni so tokrat "rudarji", tako da so v drugem delu okrepili napad. Še sreča, da so bili tudi Pirančani nespretni, sicer bi Rudar bržkone doživel prvi letošnji poraz pred svojim občinstvom. Primorski nogometaši so se namreč v drugem delu kar nekajkrat znašli v lepih priložnostih, najboljši igralec tekme Tomas pa je osem minut pred koncem zadel celo vratnico. Rudarjev trener Ocvirk je v končnici tekme poizkušal s tremi menjavami tekmo vendarle obrniti v domačo korist, toda zdi se, da spremembe niso bile najbolj posrečene. Iz igre je namreč potegnil Holeška in Sotenška, ki sta vendarle sposobna z eno potezo odločiti srečanje. Splošni vtis je v končnici tekme pokvaril še Košak, ki je povsem brez potrebe žogo, kije že bila v stranskem outu nervozno brcnil v ograjo, si za nešportno potezo zaslužil rumeni karton, ker pajedobil opomin že v prvem deluje tako moral predčasno v slačilnico. Nekateri gledalci so po tekmi sicer z žvižgi z igrišča pospremili sodniško trojko, ki pa ni prav nič kriva za nov spodrsljaj. Krivce morajo pač Trboveljčani poizkati v svojih vrstah. S.F. Kartoni, kartoni,... Era Šmartno - Zagorje 4:0 (1:0) Šmartno ob Paki, igrišče NK Šmartno, gledalcev400, sodnik Kerčmar (Hodoš), strelci: 1:0 Delameja, 2:0 Mešanovič, 3:0 Druškovič, 4:0 Delameja. Era Šmartno: Magrič, Fajdiga, Jurčec (Bulajič), Irman, Omeragič, Grobelšek (Štefanič), Mašič (Podgoršek), Mešanovič, Purg, Druškovič, Delameja. Zagorje: Hace, Kureč, BorŠtnar, Kovač, Buovski, Kranjc, Herman, Kos, Barbek, Guna, Haralovič (Ilrič). Kaj se dogaja z moštvom Zagorja? Seveda ne mislimo na rezultate (ki tako ali tako niso dobri), pač pa na kartone. To ni več slučajno, da se prav na vseh tekmah Zagorj a dogaja prava kartomijada. Očitno so Zasavci začeli igrati grobo ali pa so se nekomu pri NZS hudo zamerili... Tako težko pričakovani derbi v dresu Zagorja se je. za Branka Guna končal v 10. minuti srečanja. Že v 2. minuti j e zaradi prekrška nad Grobelškom prejel prvi rumeni karton, v 10. minuti pa je žogo z roko prijel in tako prestregel podajo. Strogi sodnik Kerčmar je segel po kartonu rdeče barve. Če verjamete ali ne, to je bil 22 rumeni karton (+2 rdeča) Zagorjanov v letošnji sezoni. Že takoj v prvem resnejšem napadu so domačini povedli. Bilaje to gneča pred kazenskim prostorom gostov, Delameja pa je brez težav premagal Haceta. Nato so bili boljši na igrišču "rumeni", ki so si pripravili nekaj lepih priložnosti. Tako je bil Herman dvakrat sam pred vratarjem Magričem, toda žoga ni hotela v mrežo. Nato so se vrstili streli domačih kot po tekočem traku, todaPurg, Omeragič. Mašič inDruškovičnisobili najbolj natančni. Najbolj sporen trenutek se je pravzaprav zgodil v 40. minuti. Domači vratar je "pokosil" Hermana, kije bil v prodoru, toda sodnik Kerčmar ni videl ničesar. V drugem polčasu so Zagorjani popolnomapopu-stili in v obdobju od 62. do 72. minute prejeli še tri zadetke. Kot zanimivost naj povemo še to, da tokrat trener Vinko Žibret tekme ni spremljal s klopi, ampak s tribune!?! P.M. Nov uspeh Litija nov Litija - Visoko 3:0 (0:0) Litija, igrišče Litije, gledalcev 300, sodnik Mihelič (Kp), strelci: 1:0 Mele, 2:0 Mele, 3:0 Begič. Litija: Grošelj, Props, Katamarkovič, Begič, Čuk, Uršič, Zajc, Škofca, Melo, Račič (Lajovic), Agatič (Kunič). Visoko: Čemilec, Pelko, Peternel, Udir, Blatnik, Savinšek, Naglič, Žeželj, Kaltenekar, Filipovič. Lilijani po slabem začetku, ko so v dveh kolih dvakrt izgubili in so zamenjali trenerja, še ne vedo za poraz. Tudi nedeljski nasprotnik Visoko, ki ni z ničemer upravičil tretjeligaški status,jimnibilo doraslo. Le v prvem polčasu so domači bolj otipavali nasprotnika v prvem pravem napadu, sicer tri minute pred koncem polčasa pa dosegli zadetek, ki pa ga sodnik ni priznal. Povsem drugače pa je bilo v drugem delu. Prvi zadetek je deloMeleta. ki se je dobro znašel v kazenskem prostoru in z levico premagal -vratarja gostov, ki j e pri drugem zadetku centrirano žogo s strani Agatiča le odbil na glavo Meleta, ta pajo je spravil v mežo. PovratnikBegič, ki nekaj časa ni treniral pa je po streljanju kota žogo "zabil" pod prečko. S.K. ROKOMET Lahka zmaga Gorenje B - Rudis Rudar 23:27 (8:13) Velenje, Rdeča dvorana, gledalcev 200, sodnika Tomšič (Lj) in Wutej (Mb). Gorenje B: Stropnik, Tamše 1, M. Oštir, Tanšek 3, Rožič 2, B .Oštir 2, Brici 5, Dolinšek, Gavrilovski, Sovič 2, Obrešnik 8, Vivod. Rudis Rudar: D.Lipovšek, Podbregar, Fajdiga, Teržan 4, Vrbnjak 2, Kosec 1, Senčar 5, Čater 6, Čop 6, Voglar 3, Šikovec, Randelovič. Trboveljčani so imeli v prvem krogu pokalnega tekmovanja srečo pri žrebu, saj so naleteli na drugo velenjsko ekipo. Domačini so se sicer dobro upirali "rudarjem", ki so zaigrali le toliko, da so zabeležili zmago. Povratno srečanje je bilo sinoči v Trbovljah. S.F. Sodnika in slaba igra Lisca - Inženiring Šar-bek 23:21 (9:11) Sevnica, športna dvorana, gledalcev 100, sodnika Požeinik in Repenšek (oba Ce). Lisco: Sečki 8, Rantar 5, Lupše 3, Simončič 2, Jug 2, Plazar, Teraž 1, Povše 1. Inženiring Šarbek: Papež 9, Gradišek 5, Lubej 3, Kogovšek 1, Bilbija 1. Čeprav bi morali pričeti s potekom srečanja prve pokalne tekme za pokal Slovenija, bomo pričeli s sodniki. Po ocenah najboljši sodniški par v državi, sejev Sevnici izkazal kot preračunljiv. Kaj drugega reči ob tem, da sta kljub zmagi domače ekipe, ob kateri sta j im izdatno pomagala, zahtevala spremstvo policije. Ob tem šeslabaigralitijskeekipe in rezultat je bil tak kot smo ga zapisali na začetku. Sicer pa so gostje vodili preko celega srečanja za gol, dva, tri, vendar soj ih domači ujeli v 50 minuti, potem pa sta dodala še sodnika smetano, kajti 5. minut pred koncem so domači vodili celo 4 zadetke. Zadnje minute pa so Lilijani igrali s štirimi igralci. Razmelje izključitev: Šarbek 20 minut in Lisca 2 minuti. Vendar pa se Inženiring Šarbku ni treba bati uvrstitve v naslednje kolo, kajti ob samo malo bolšem sojenju so boljši za 9, 10 zadetkov. S.K. Hud poraz Dolanov Dol-Radcče Papir 19:30 (9:15) Hrastnik, športna dvorana na Logu, gledalcev 100, sodnika: Malenšek (Ve) in Povalej (Ce). Dol: Sikovšek, Potočnik 2, Kreže 2, Hribar 1, Kranjc 3, Špajzer 3, Plevnik 1, Piškur l,Raušl3, Vidmar2, Šantej. Radeče Papir: Mitič, S. Novak 7, Šantej, Doberšek 5, Pirš, A. Novak, Česnik, Hočevar 1, Oblak 9, Papež 6, Sotlar 3, Kavšek. Oslabljeni gostitelji, brez kapetanaMoljka in Selaka, ter z obolelim Špajzerjem, se niso mogli resneje upirati izkušenim gostom prvo tekmo pokalnega tekmov-anjain so bili pred povratnim srečanjem, ki je bilo sinoči, absolutni favoriti za uvrstitev v naslednji krog. J.P. Rokometašice v osnovni šoli Zagorje - Že 11. leto poteka na osnovni šoli Ivana Skvarča v Zagorju rokometni krožek pod mentorstvom Milice Zupančič. Letošnji seje začel že 12. septembra, predvidoma bo potekal vsak torek. Čeprav smo komaj na začetku šolskega leta, se ga je udeležilo 16 učenk. Vpisi so še vedno možni, kandidatke pa morajo hoditi v osnovno šolo Ivana Skvarče in sicer v 5., 6., 7. ali 8. razred. Mentorica Zupanči-čevaje dejala, da so učenke zelo zainteresirane za takšno obliko vadbe, kar pa seveda ni presenetljivo. Splošno znano je, daje rokomet med mladimi dekleti v Zagorju najbolj popularen šport, kar potrjuje tudi velik obisk treningov v ŽRK Zagorje. V preteklih letih so dosegle precej vidnih rezultatov. V letu 1993 so udeleženke rokometnega krožka osnov- ne šole osvojile 9. mesto v tekmovanju zapokal Slovenije, kar je njihov najboljši rezultat. Za prihodnje se nameravajo udeležiti najprej občinskega, potem zasavskega in v primeru, če bodo v Zasavju prve ali druge, se bodo udeležile tekmovanja za pokal Slovenije. I.M. KOŠARKA Zamujena priložnost Ilirija - Zagorje 71:69 (39:36) Ljubljana, dvorana Ilirija, gledalcev 80. Ilirija: Kiš, Macura 13, Todorovič 13, Tokuhisa 14, Polanec, Zore 21, Jordan, Ceranja 10. Zagorje: Draževič 11, Galič 16, Rojko 10, Čop, Kofol 13, Koren 17, Kranjc, Mlakar, Lavrač, Omahne 2. Na začetku srečanja so gostjeizZagoijazaigralizelo hitro in podjetno. Rezultat dobre igre je bila visoka prednost. Ilirijapaje dosegla v 3. minutah srečaj a samo en koš. Z izredno disciplinirano igro so se nato domači počasi Zagorj anompribliže-vali in v 10 minuti povedli, kojehitriTokuhisauspešno zaključil protinapad. Zagorjani so zopet poskušali napraviti razliko, vendar so pozabljali na skok v obrambi. Odlično sta v obrambi igrala dva veterana košarke Polanec (48 let) in Todorovič (42 let), kjer sta pobrala večino odbitih žog v obrambi in napadu. V drugem polčasu so Zagorjani napravili vse, da bi potek srečanja obrnili v drugo smer. Todaz nezbrano igro v napadu pri čistem zaključku akcije na koš več kot neodločen rezultat niso mogli pričakovati. Edino Boris Koren je nekaj časa držal korak z domačini, saj je zapovrstjo dosegel 10 točk. Na koncu so morali priznati zmago rutinirani, izkušeni ekipi Ilirije, ki je dokazala, da si roko odlično poda starost in mladost. D.G. Nehvaležni poraz Iskra Litus - Kovinotehna savinjska Polzela 62:76 (29:27) Litija, športna dvorana, gledalcev 750, sodnika Lovšin in Fekonja (oba Lj). Iskra Litus: Kandžič 9, Bassin 8, Japič 2, Peterlin 10,Džurišič9, Ferguson 15, Šiško 9. Kovinotehna: Kobale 3, Stavrov 7, Petranovič 18, Rovšnik 6, Jagodnik 24, Tiller 16, Cizej 2. Gledalcem v litijski športni dvorani sta se na uvodni tekmi sezone predstavili dve oslabljeni ekipi. Pri Litijanih sta bila odsotna McGinnis in Narat, pri gostih pa njihov najboljši igralec Zaletel. Začetna pohvala velja ekipi Iskri Litusa, kijezačela srečanje izredno dobro, saj je že v 3. minuti vodila z rezu ltatom 6:0,anezadolgo. Že v naslednji minuti so igralci Kovinotehne s košem in dodatnim prostim metom Trillerja ter trojko Kobale-ja izenačili in v 6. minuti prvič povedli. V vodstvo so gostje iz Polzele prišli še drugič in to v 8. minuti po dosojeni tehnični napaki domačemu trenerju Andreju Urlepu. To je bilo vsekar je uspelo narediti odličnim Polzelanom proti še boljšim Litijanom, ki so odšli na odmor z minimalno prednostjo. Drugi polčas je bil pravo nasprotje prvemu. Lilijani so minimalno vodstvo iz prvega polčasa zapravili že :* s v 22. minuti, ko so gostje izenačili in povedli. Razigranima Tilerju in Jagodniku litijska obramba ni mogla več do živega in sta vodstvo v korist gostov samo še povečevala. M.Š. KEGLJANJE Stoki as najboljši Trbovlje - Kegljač Dadasa Rudatja Uroš Stoklas je pretekli teden v dresu slovenske repre-zentace nastopil na prijateljski mednarodni tekmi v Skopju z Makedonijo. V domači vrsti so nastopili vsi najboljši, naša reprezentanca pa je bila sestavljena iz kegljačev, ki se po teguj ejo za d ve preostal i reprezentančni mesti. Uroš Stoklas je bil z 888 keglji na sila težkem kegljišču daleč najboljši v naši vrsti. Drugega najboljšega Pintariča je premagal kar za 31 kegljev. Pri domačih sta blestela Mitevski in Ajdin, ki sta presegla mejo 900 kegljev. Mitevskijihjezrušil kar 943. S.F. ATLETIKA Ptujski maraton Trbovlje - V soboto je bil mednarodni Ptujski tek na 21 km. Med moškimi je zmagal domačin Mirko Vindiš, med ženskami pa je bilanajhitrejšaSilva Vivod. Trboveljčanka Heda Kotar je dosegla v absolutni konkurenci četrto mesto s časom 1 ura 32 minut. V kategoriji žensk nad 35 let pa je dosegla drugo mesto. Nastop tekmovalke Hcde Kotar na mednarodnem tekmovanju je omogočil Rent-a-car Juvan iz Zagorja. B.K. KARATE Tri zmage Krajnca Trbovlje - Trboveljski karateist, sicer pa član mariborskega WKSA, je uspešno nastopilna ekipnem državnem prvenstvu. Njegov klub je s tremi zmagami osvojil naslov državnega prvaka, saj je brez težav premagal Kranj, Emono in Ljubljano. Prav David Krajnc je bil skupaj z reprezentančnim kolegom Rolandom Petkom najuspešnejši posameznik tekmovanja. V vseh treh nastopih je namreč dosegel gladke zmage in razveselil klubskega trenerja in selektorja reprezentance Ljuba Javorška. Z nastopi je dokazal zelo dobro pripravljenost in lahko z optimizmom pričakuje nastop na svetovnem pokalu v Frankfurtu, ki bo na sporedu 7. in 8.oktobra. S.F. Priprave na jesensko sezono Trbovlje - V sezoni 94/ 95 so tekmovalci Karate kluba TIKA Trbovlje dosegli na tekmovanjih vseh rangov odlične rezultate. To je bilo eno najuspešnejših obdobij na tekmovalnem področju v skoraj četrt-stoletnem obstoju trboveljskega kluba. Ti rezultati so plod dolgoletnega načrtnega dela vodstva kluba, ki mu je ves čas predsedoval Franjo Glavica, trenerjev kluba in njihovih asistentov ter tekmovalcev samih, ki so poleg rednih treningov v telovadnici porabili večino svojega prostega časa in vložili veliko volje za individualne treninge tudi doma. Vodstvo kluba se zaveda, da bo te rezultate ob takratnih pogojih dela, kijih trenutno imajo zelo težko ponoviti, še težje pa preseči. V okviru priprav na jesenski del tekmovalne sezone so tekmovalci začeli s pripravljalnim obdobjem že 20. j u lija. Trenirali so vsak dan pod vodstvom profe-sotjev športne vzgojejanija Pajka in Romana Vodeba. Takoj ob začetku šolskega leta so začeli z vadbo tudi v ostalih skupinah. Treninge bodo po skupinah vodili v tem šolskem letu trenerji Bogdan Simerl, Borut Markošek in Edin Salkič. Pomagalo pa jim bo precej asistentov, ki se bodo preko takšnega načina naučili samostojnega vodenja treningov. Koledar jesenskih tekmovanj bo zelo pester. Poleg pokalnega tekmovanja za mlajše kategorije bo v jesenskem delu še državno prvenstvo za vse mladinske kategorije. V klubu imajo tudi precej vabil za mednarodne turnirje v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Švici, Slovaški in Madžarski. Teh se bodo udeležili v okviru finančnih zmožnosti. Ob koncu pa čaka "kara-tejce" najpomembnejša preizkušnja tako v organizaciji kot tekmovalnem pomenu - 23. mednarodni karate turnir- Trbovlje 1995, kjer upajo in predvidevajo, da se bo zbralo še več tekmovalcev kot na rekordnem lanskem. Mladi nadebudneži obeh spolov, ki bi želeli postati nasledniki odličnih trboveljskih tekmovalcev, vendar pa še malo vedo o tej borilni veščini, pa bodo imeli možnost učenja karateja v začetnem tečaju, ki se bo začel v sredo 20. septembra 1995 ob 18. uri v večnamenskem prostoru osnovne šole (pri Občini). Vpisovali bodo še do 30. septembra. F.G. ŠAH Aljaž odličen Trbovlje - V Mariboru je v domu SERS potekalo odprto državno prvenstvo v aktivnem šahu za dekleta in fante za leto 1995. Tekmovalci so bili razdelj eni v startne skupine, igralo se je po pravilih FIDE, tempo igre je bil 2 x 25 minut. Iz ŠK Rudar Trbovlje so se tekmovanja udeležili trije igralci in spremljevalec. V skupini fantje do 14 let je sodelovalo 32 igralcev iz vse Slovenije. Prvo mesto je zanesljivo osvojil Uroš Kovač iz Kranja, kije zbral 7,5 točk od 9 možnih. Odlično drugo mesto je osvojil Trboveljčan Aljaž Dušak s 6,5 točkami. To je najboljša uvrstitev igralcev iz Rudarja zadnjih nekaj let. V hudi konkurenci, saj je bil Aljaž šele deveti po ratingških točkah, je v zadjem kolu zapravil možnosti za prvo mesto. V skupini F-12 let sta zastopala ŠK Rudar Luka Trebežnik h Marko Žagar. Dosegla sta dobre rezultate glede na svojo šahovsko moč. S tremo in nekaj napakami je Luka osvojil 15 mesto, Marko pa 25. Zmagovalec je bilMatej Sabenk z Vrhnike z 8,5 točkami. V tej skupini je sodelovalo 38 igralcev. Spremljevalec Rado Bajda je bil po končanem prvenstvu zadovoljen z rezultati in disciplino nastopajočih. Povedal je še, da pričakujejo na nadaljnem državnem prvenstvu še boljše rezultate. M.V. Aufbiks JR Vse, kar še niste vedeli o golih moških, pa si niste upali vprašati. Odgovor: Trbovlje, 12. septemberob 19.14 uri, na igrišču TVD Partizan skače NAG (brez oblačil) MOŠKI. Če ste spektakel zamudili, pripišite sebi. P.L. se je namreč že streznil in oblekel. O moralnih zakonih pa bo razpravljal samo še s sodnikom. JR 14. septembra sta se bolj glasno in pod vplivom alkohola pogovarjala Hrastničana H.D. in O.V.. jlt 15. septembra zvečer so morali policisti posredovati v ^ zagorskem gostišču Kum, kjer se je vnel prepir med U.R. in P.H. U.R. je z glavo udaril v glavo P.H.. Kakšni glavi sta imela po trku, še ne vemo. Jfc 16. septembra ob 8.45 uri se je B.A. skregal s sosedo £ G.S.. Za kazen ji je še snel vrvi z opranim perilom. Tako da je morala G.S. še enkrat prati. 18. septembra sta se v Hrastniku pomerila oče in sin, oba K.F.. V dvoboju je zmagal sin, oče pa je moral obiskati zdravnika. JR V Zagorju je istega dne razgrajal V.B., ker mu na avtobusni postaji niso hoteli postreči z alkoholno pijačo. Uspel je priti še do Kidričeve ceste, nato pa so ga policisti odpeljali na hladno. JR Še vedno istega dne. Prizorišče: Hrastnik. Dogajanje: v tovornem vozilu. Čas: 5.15. 1. prizor: L.S. stopi do svojega parkiranega tovornega vozila. V suknjiču poišče ključe. Odklene vrata. Jih odpre. Se zavihti na sedež v kabino. ZATULI, SKOČI (in mogoče z betico zadane v strop?) 2. prizor: Na sedežu tovornega vozila spi mirno kot otrok S.G.. Zagorje - 12. septembra ob 15.00 uri je Č.M. vozil motorno kolo po Cesti zmage mimo Zdravstvenega doma v prepovedano smer in pri vključevanju v promet izsilil prednost F.E. Č.M. so zasegli motorno kolo, ker je že znan kršilec, F.M. pa je oškodovan za približno 150.000 tolarjev. Č.M. bo prijavljen k sodniku za prekrške. Trbovlje - 15. septembra ob 18.25 uri so policisti obravnavali prometno nesrečo na Trgu svobode. Voznik P.D. je pri stadionu zavijal levo, kljub temu, da je to s prometnim znakom prepovedano. Za njim je pripeljal voznik motornega kolesa M.D., ki je začel, ko je videl, da voznik zavija levo, zavirati in ga hotel obvoziti. Pri tem pa je padel po vozišču. Do telesnih poškodb ni prišlo, bila je le materialna škoda. Zaradi prekratke varnostne razdalje sledi zoperM.D. predlog sodniku za prekrške, zaradi neupoštevanja prometnega znaka pa je bil zoper P.D. izdan plačilni nalog. Hrastnik - 18. septembra ob 15.00 uri seje v Suhodolu zgodila prometna nesreča. J.B. je vozil iz Zidanega Mostu proti Hrastniku. Ker ni upošteval omejitve hitrosti, je trčil v vozilo, ki gaje vozil S.B.. V vozilu so bile 3 osebe lažje poškodovane. Policisti so ugotovili, da je J.B. vozil pod vplivom alkohola, škode pa je za približno 300.000 tolarjev. Hrastnik - 18. septembra ob 6.55 uri sta M.R. in D.R imela v Čečah prometno nesrečo. Nista se mogla sporazumeti kdo je kriv. Policisti so ugotovili, da je na kraju nesreče ozka cesta in da sta se oba voznika nepravilno srečevala. M.R. se je razbilo vzratatno ogledalo. Oba pa bosta obiskala sodnika za prekrške. Trbovlje - 11. septembra ob 9.13 uri je R.B. obvestil policiste, da mu je nekdo odtujil kolo z motorjem in sicer v noči iz 10. na 11. september na Šuštarjevi koloniji. Policisti so storilca, kije ukradel kolo z motorjem Tomos APN6 odkrili in ga bodo tudi kazensko ovadili. Trbovlje - 12. septembra ob 13.07 uri seje na policijsko postajo zglasil Ž.M., zaposlen pri Tobačni tovarni Ljubljana in povedal, da mu je neznani storilec na relaciji od trgovine Žabec do trgovine Košarica iz nezaklenjenega osebnega avtomobila vzel 17 zavitkov cigaret West in prenosni računalnik znamke Toshiba v skupni vrednosti 280.000 tolarjev. Za neznancem še poizvedujejo. Trbovlje - 16. septembra ob 01.50 uri je N.P. obvestil policiste, da mu je neznanec pred gostilno Vrtinec odtujil nezaklenjeno kolo z motorjem ATX 50. Sam ga je iskal po Trbovljah, vendar ga ni našel. Kolo z motoijem je rdeče barve in vreden 45.000 tolarjev. Hrastnik - 12. septembra ob 15.00 uri je N.M. prijavila na policiji, da je imela v baraki pri hiši približno 2 kubika že nacepljenih drv in da jih je nekdo ukradel. Hrastnik - S.F. je policistom povedal, da so mu med 12. in 16. septembrom iz vikenda na Kalu ukradli orodje, kotno brusilko, daljnogled, lovski nož. Škodo ocenjujejo na 80.000 tolarjev. Trbovlje - 14. septembra ob 17.10 uri so bili na policijski postaji obveščeni o tatvini torbice, ki jo je nekdo ukradel v veži stanovanjana Opekarni. Neznanec je vzel torbico, v kateri so bili osebni dokumenti, plačilna kartica, čeki in osemsto tolarjev. Kasneje soje bila torbica najdena, omenjena vsebina pa je manjkala. Odkrili ubežnike Hrastnik - 18. septembra ob 5. uri zjutraj se je skupina mladoletnikov iz zavoda Planina "odpravila na izlet" v Gore, vendar sojih policisti že kaj kmalu napotili na socilno službo. Našli so jo mrtvo Hrastnik - 14. septembra so obvestili policijo, da že nekaj časa pogrešajo R.F. Zato so policisti in gasilci vdrli v njeno stanovanje na Grajski poti ter ugotovili, da je ženska, rojena leta 1936, mrtva. Strokovnjaki pravijo, da niso ugotovili znakov nasilne smrti. Sod poškodoval avto Hrastnik - 16. septembra ob 16.30 uri je prišel na PP Č.B. in potožil, da mu je pri hiši št. 82, ko se je peljal po Cesti 1. maja proti Trgu Franca Kozarja, s hriba priletel približno 50 litrski sod z vodo, in to naravnost v avto ter poškodoval leva vrata. Policisti so ugotovili, da seje plastični sod najverjetneje zaradi premočenih tal nagnil in skotalil v dolino. Ukradel akumulator Zagorje-12. septembra ob8.20 uri je Č.A. policistom povedal, da mu je ponoči nekdo iz parkiranega avtomobila na cesti Kandrše-Zasavska gora ukradel akumulator v vrednosti 50.000 tolarjev. Storilca še iščejo. Pretepla otroka Hrastnik - 17. septembra je na PP telefonirala T.L. in povedala, daje prišla k njim neka ženska in pričela pretepat otroka. Med pogovorom je T.L. žensko zaklenila v sobo. Policisti so ugotovili, da sta se pred blokom skregala otroka I.Z. in D.K. D.K. je to doma povedal mami, zato je ta I.A. pretepla. m Predsednica Albina Ocepek je za uvod zaplesala z vodjem motela v Lendavi. 'TOalD (lm®339 Hortikulturno društvo Trbovlje, ki šteje nekaj čez 300 članov, predvsem iz Trbovelj in Hrastnika, že vrsto let povezuje ljudi, ki se radi ljubiteljsko ukvarjajo z naravo. Tako vsako leto na pomlad pripravi dve oz. tri strokovna predavanja na teme iz sadjarstva in vrtnarstva, hkrati ogromno prispeva k izgledu mesta (s podeljevanjem zlatih vrtnic, žal pa nemalokrat tudi kopriv motivira ljudi, da skrbijo za lepšo podobo okolice, kjer živijo), večkrat pa organizira tudi strokovne ekskurzije in izlete. Tokrat so se odpravili po nakupih v madžarski Lenti, nazaj grede pa se še ustavili v praznični Lendavi. Na dolgo pot smo se napotili že navsezgodaj in bili takoj deležni izvrstnih slanih prest, ki so menda že standardna jutranja poslastica naših hortikultumikov. Začuda se nas ni niti za hip polastil spanec - le kako pa, ko sta za prijetno razpoloženje še kako dobro poskrbeli predsednica društva Albina in prikupna Pepca, ki sta nam natrosili zvrhano mero povsem svežih vicev, kateri so nas pošteno nasmejali. Ravno zato tudi ni čudno, da nas je dolga cesta kaj hitro pripeljala do Dolge vasi, kjer se je marsikdo razhudil nad neskončno kolono pločevine; a kmalu je blago (nekateri sicer niso bili takšnega mnenja). Ubogi avtobus, katerega police so bile prepolne nakupljenih reči, tudi prtljažnik se je šibil pod neznansko težo .Toda nameji nas je zopet pričakalo presenečenje. Deležni smo bili namreč trdega prijema naših obmejnih organov, ki so se kar dvakrat pojavih v vozilu, zatem pa brskali še po prtljažniku, na srečo pa jim ni uspelo nikogar udariti po žepu. Na kosilu smo se oglasih v obmejni Lendavi v zelo urejenem motelu Bažika, kjer pa smo tudi končno spoznali nova člana trboveljskega beži in potrebno je bilo zapustiti svečano Lendavo. Kar dolgo smo se žepeljali, ko so nekateri ugotovili, da so pri Bažiki pozabih naročeno bučno olje; seveda smo nato še enkrat pohiteli nazaj, mimogrede pa si prisrbeli še nekaj pijače za dolge ure proti Zasavju. Hortikulturno društvo Trbovlje je že precejkrat organiziralo oglede razstav cvetja v Volčjem potoku in tudi po ostalih Zasavju bhžnjih razstaviščih, a odpeljah so se celo na otok cvetja v Švico; nemalokrat pa gredo na izlete kar tako -njihov cilj je namreč druženje, s tem pa tudi V Lentiju ne gre brez pomerjanja. Po napornem dnevu je bilo v zelenju prav prijetno posedeti. jezo nasledilpridušen smeh predstavnic nežnejšega spola, ki so zmagoslavno ugotovile, da so morah, ne boste verjeli, edino moški na stranišče. Ko smo naposled le prestopih državno ločnico in zashšah nek angleški radio, pa so se že koj oglasih nekateri ter modrovali, kako je čudno, da te smešne in svojevrstne madžarščine nikakor in nikoli ne razumejo. In že smo se prikazali v Lentiju. Mesta seveda ni ogledoval nihče, vsi smo se namreč precej zapodili na nabito blatno tržnico in pričeli kupovati vsepovprek: od srajc, puloverjev, oblek, dežnikov, potovalnih torb, celo zaves do nenazadnje "prepotrebnih" cigaret; ogrske salame in madžarskega sira... Poltretjo uro smo tekah sem ter tja, si pash oči, končno pa se napetih nazaj; tedaj pa razpravljali o nizkih cenah, dobrem pivu hortikulturnega društva, Antonio in Janeza Krajnca, ki sta velika ljubitelja rož in upravljati celo svoj mini arboretum v Kolovratu. A pogovor jekmalu zamenjala glasba, saj sta nam zelo ubrano zaigrala ansambel in tudi harmonikar Franc Flere (zato tudi ni čudno, da sta s svojimi zvoki v ples potegnila kar predsednico Albino Ocepek in celo samega vodjo motela Vlada Bažiko). Ker pa je bila v Lendavi tudi tradicionalna trgatev, seveda nismo mogli kar neopazno mimo nje in vseh prodajalcev košev, košar, kos ter narodnih noš, ki so plesale ob narodnozabavni glasbi, pa tudi drugih razposajenih domačinov, ko so se vseskozi vozih sem in tja z okrašenimi vozovi. Tudi tu so mnogi izletniki nakupih marsikaj; kos, grabljev in cepcev (v pomanjšani izvedbi) in celo tistih pravih, velikih košar jim ne bo primanjkovalo. Toda čas pač urno izmenjavanje prepotrebnih izkušenj. V društvu pravijo, da člani nujno ne potrebujejo svojega vrta, saj se zavedajo, da pač le nekateri radi gojijo rože, drugi pa gredo v cvetličarno, jih kupijo in samo opazujejo, dokler živijo. Pomemben pa je stik s tistimi, ki ta čudesa poznajo, s tistimi, ki jim namenijo precej svojega truda in časa. Do takšnih srečanj pa je zagotovo prišlo tudi tega prelepega dne, ko j e celo vreme lepo služilo (za to je "zgoraj" poskrbela organizatorica) in ko smo poleg koristno preživetih trenutkov kupih še kakšno obleko. Hortikulturno društvo se že pripravlja na nove podvige, in to skupaj zlntegralorriTrbovlje.kijim ves čas stoji ob strani. Pridružimo se jim tudi mi... Rado Fele Deva adi deva dasje prvi Vajšnava v Zagorju. Ima svojega duhovnega učitelja His Holiness Jayapataka Swamija, ki je učenec A. C. Bhaktivedante Swami Prabhupade, ki je razširil Gibanje za zavest Krišne iz Indije po vsem svetu. Devaadideva dasje v začetku letošnjega leta s svojim učiteljem obiskal Indijo in to je bil povod, da ga povabimo k razgovoru. Kakšni so tvoji vtisi o Indiji? Indija je zelo lepa dežela, še posebej, če tja potuješ z namenom, da obiščeš sveta mesta. Najpomembnejši sveti mesti sta Majapur in Vrindavana. V templju v Majapurju so mi bila najbolj všeč božanstva Šri Šri Radha-Madhave in Šri Nrisimhadeva. V Vrindavani, kjer je kar pet tisoč templjev, pa me je najbolj navdušilo božanstvo Krsna-Balarama. V Indiji je na prvem mestu religija, ki naj bi v ljudeh spodbujala miroljubnost in harmonijo. Zakaj ima potem Indija, od koder prihaja zavest Krišne, toliko težav? Naša religija ne prihaja iz Indije, temveč od Boga. Včasih je bila Indija zelo pobožna dežela, ljudje so zelo strogo spoštovali svete spise in tedaj je bila država z naj večjo blaginjo na svetu. Danes se Indijci ne ravnajo več po svetih spisih, temveč poskušajo oponašati zahodnjaški materializem in zato trpijo. Če pa kdo zanika zakone Boga, potem mora trpeti. Kako si se ti spoznal z zavestjo Krišne? Prvič sem prišel v stik z Gibanjem v Ljubljani, ko so organizirali Bare Krišna festival z Gauranga Bhajan Bandom v Hali Tivoli. Najbolj me je navdušila lekcija Šri Krsne Ksetre pabhuja, ko je dejal: "Vem, daje med vami veliko ljudi, ki bi želeli spremeniti ta svet na bolje, ampak to ne morete storiti s tem, da želite spremeniti druge. Najprej morate spremeniti sebe in svoje srce, ko naredite to, ste začeli spreminjati svet na bolje." In kako si ti sprmenil svoje življenje? Tako, da sem sprejel štiri regulativna načela. Prenehal sem jesti meso, uživati alkohol in druga opojna sredstva, odpovedal sem se nezakonitemu seksu in špekuliranju z denarjem. Pričel sem z meditacijo. mantranjem Bare Krišna maha-mantre in,z branjem Šrila Prabhupadovih knjig. V njih meje najbolj navdušilo njegovo pisanje o religiji, duši in Bogu. Vse religije zatrjujejo, da poznajo resnico. Ali ni vaša religija prav takšna? Ne trdimo, da smo najboljši. Trdimo pa, daje proces, ki človeku pomaga razviti ljubezen do Boga, najboljši proces. Nekatere stvari moramo soditi po njenem rezultatu. Ne moremo videti duše niti Boga, čemu tedaj verjeti v nekaj, kar ne mormo videti? V kaj vse ne verjamemo, pa tega ne vidimo. Verjamemo v obstoj atomov, virusov in v to, da ima mesec zadnjo stran. Obstajajo mnoge stvari, ki jih ne moremo videti ali neposredno zaznati, ampak jih moramo preprosto sprejeti. Obstoj duše in Krišne lahko sprejmemo po njunih simptomih. Življenje ali zavest v telesu ter popolna urejenost vesolja kažeta na obstoj duše in Boga. Ko si se spoznal z zavestjo Krišne si sprejel duhovnega učitelja... Kako razlikovati verodostojnega učitelja od lažnega? Kvalifikacija guruja je, da nam prenese Božje sporočilo tako, kot je zapisano v svetih spisih, ne da bi ga spreminjal. Imeti mora svet značaj in mora izhajati iz verodostojnega nasledstva duhovnih učiteljev. Še najbolj pomembno pa je, da mora delovati v skladu s svojimi besedami. Zakaj je pomembno mantranje? Mantranje je recitiranje božjega imena, ki v človeku prebudi vzvišena spoznanja in visoko čistost inteligence. Kdor ne verjame, lahko sam poskusi. Resnično deluje. Velikokrat ljudem, ki prakticirajo duhovno življenje očitajo, da bežijo od realnosti... Kaj pa sploh je realnost? le realnost začasno materialno življenje ali je realnost neskončna narava duše? Mi se ravnamo po vseh svetih spisih, ki potrjujejo, da je realnost naš večni odnos do ljubezni z Bogom. Ali se s tem, ko rečete, da ima Bog obliko, Boga ne omejuje? Ne. Omejujejo ga tisti, ki pravijo, da nima Z duhovnim učiteljem na romanju po svetih mestih oblike. Krišna ima neomejeno spiritualno obliko. Iz njegove oblike izhaja celotna kreacija - duhovna in materialna. Ima tako oseben kot neoseben vidik. Naj višja oblika boga pa je Šri Krišna. Seks je naraven del žvljenja. Zakaj se vi odpovedujete seksu? Kaj pa je naravno? Naša prava narava niso potrebe telesa, pač pa odnos duše z bogom. Zakaj je seks čudovit? Seks nas ne more trajno zadovoljiti. Čudovito zadovoljstvo je tisto, ki se stalno povečuje, duhovno zadovoljstvo je takšno. Spolnost ima svoj namen - to je reprodukcija, novo rojstvo. Pomen seksa se v naši družbi pretirano poudarja. Kaj vi počente za zabavo? Naše življenje je rekreacija. Naše aktivnosti so petje, ples in zabava. Kdo drug poje že ob pol petih zjutraj? Vse aktivnosti v zvezi z Gospodom so povod za duhovno radost. To je mnogo večje zadovoljstvo od materialne zabave. V materialni sreči dejanska izkušnja ali dosežek nikoli ne izpolni naših pričakovanj. V duhovni sreči je drugače. Ker okušamo zadovoljstvo, kije veliko višje od materialne sreče se tej zlahka odrečemo. Barbra Renčof Inicijacija Deva adi deva Das Nenasitnost nima konca Pred kratkim sem prebrala zelo zanimivo anekdoto in ob njej pričela razmišljati o tem, kako si vedno v življenju želimo, da bi imeli to in ono. Ko tisto dobimo, imamo spet novo željo in pričakovanja. In tako se ta zaplet nikoli ne konča. Vedno si nečesa želimo in nikoli ne znamo biti zadovoljni s tistim, kar imamo in tako najti mir v sebi. Biti srečen s tistim malim, kar imaš in ne hrepeneti po nečem, kar ima nekdo drug, je prava umetnost in zato vas vabim, da si preberete tudi vi to anekdoto. Zlovoljni ribič Bogati industrialec s Severa seje kar zgrozil, ko je našel ribiča z Juga, kako brezdelno leži poleg svojega čolna in kadi pipo. "Zakaj nisi na morju in ne loviš rib?" je vprašal industrialec. "Ker sem jih za danes ujel že dovolj," je odvrnil ribič. "Zakaj ne uloviš več, kot potrebuješ?" je dejal industrialec. "Kaj bi pa počel z njimi?" je vprašal ribič. "Lahko bi zaslužil več denarja," mu razloži severnjak. "Z njim bi si kupil motor za svoj čoln. Potem bi lahko odrinil v globje vode in ujel še več rib. Tako bi zaslužil dovolj, da bi si kupil najlonske mreže. To bi ti zagotovilo še večji ulov in s tem še več denarja. Kmalu bi ga imel dovolj, da bi kupil še en čoln... morda celo več čolnov. Potem bi bil bogataš kot jaz." "In kaj bi počel z njim?" je vprašal ribič. "Potem bi lahko počival in užival življenje," reče industrijalec. "Kaj pa misliš, da delam prav zdajle?" ga vpraša zadovoljni ribič. BarbraRenčof BliAtki V)osa Prejšnji četrtek, 14. septembra, seje pričel jesenski ciklus bhakti yoge, ki se bo odvijal vsak četrtek ob 18.00 uri v prostorih na Rudarski 11 v Trbovljah. Na srečanjih bodo proučevali vedsko duhovno literaturo, uživali v duhovni glasbi in vegetarijanski hrani. Vljudno ste vabljeni, da se jim pridružite. M.J. Reiki Reiki klub obvešča, da so srečanja kluba ponovno v trboveljski Osnovni šoli in sicer vsako sredo ob 19.00 uri. Na srečanja ste vabljeni vsi tisti, ki ste v reiki že inicirani, kot tudi tisti, ki reikija še nimate, imate pa morda kakšne zdravstvene ali drugačne težave in bi radi poskusili s takšnim načinom zdravljenja. V klubu vam bodo lahko posredovali tudi vse informacije in vas z reiki energijo podrobneje seznanili. M.J. DcIavuica ZVOK v Z&$or\u Delavnico ZVOK bosta v sredo, 27. septembra s pričetkom ob 16. uri, v prastarih OŠ Slavka Grum vodila John Christian in Shirlie Roden. Že v pradavnini so poznali veliko moč zvoka. Uporabljali so gaza zdravljenje. Danes ponovno odkrivamo stare skrivnosti. V nekaterih angleških bolnišnicah uporabljajo za boljše počutje bolnikov avstralske rogove, drugod Mozartovo glasbo. Naj večjo moč pa ima gotovo človeški glas, saj daje posebno energijo. Kdor je že bil na koncertih ali delavnicah Johna Christiana in Shirlie Roden, se je lahko prepričal, kakšno moč ima človeški glas, če je pravilno uporabljen. Delavnice o uporabi zvoka v zdravilne namene vodita Shirlie in John že vrsto let. Svoje znanje o tej temi črpata iz svojih dolgoletnih izkušenj in iz strokovne literature. Na delavnici seznanita udeležence z odkritjiznanstvenikov, ki so resnično osupljiva. Spoznamo tehniko pravilnega dihanja, kije pri uporabi lastnega glasu zelo pomembna. Vsakdo lahko uporablja svoj glas za boljše počutje in tudi zdravljenje. Ko se udeleženci sprostijo ob glasbi v delavnici, jim ni težko najti svojih skritih potencialov. Tako delavnica ZVOK odpira vrata v svet tudi Zasavčanom, ki jim svet zvoka še ni poznan. John Christian je sicer predavatelj, svetovalec in direktor za razvoj izobraževanja organizacije Fellovvship of the Inner Light v Angliji. Veliko potuje in deli svoje znanje o potencialih, ki se skrivajo v nas in o osebni rasti. Predava v Evropi, Ameriki in Avstraliji, kjer se redno pojavlja na televiziji kot iskan predavatelj in pevec. Je uspešen profesionali pevec, komik in animator z 22. letno kariero. Kljub uspešni karieri je v življenju nekaj pogrešal, dokler ni stopil na pot iskanja duhovnih vrednot. Glavni namen njegovih predavanj in delavnic je, da pomaga ljudem bolj spoznati sebe in se zavedati, da smo sami odgovorni za svoje življenje. S svojim delom želi v ljudeh obuditi občutek samozaupanja, samospoštovanja in zavesti, daje vsak od nas veliko vreden. Pri delavnicah ZVOK sodeluje z njim tudi Shirlie Roden, sicer bolj znana kot pevka in komponistka. Skupaj z Marygold Varity sta nastopili tudi v zagorski cerkvi. Shirlie občasno vodi terapevtske skupine za zdravljenje z glasom in sodeluje z bolnišnicami. Delavnica, ki stane 3000 tolarjev, bo prevedena v slovenščino. Vabljeni ste prav vsi, ki vas tovrstno znanje zanima. Prijave sprejema Rina Stušnik, Rove 24a, Zagorje (0601 65 163). Tatjana Polanc Nisem se motila, Lloret de Mar je res pravi raj za maturante. V dokaz si lahko že v tej številki preberete, kako noro so se imeli naši maturantje prav tam, na divji španski obali. Žal si niso ogledali dihvzemajoče španske svete gore Montserrat, katero, bodoči popotniki, nikar ne obidite. Okrog trideset metrov severno vzhodno od Barcelone se namreč k nebu dvigajo sivkasto bele okamenele (živim bitjem podobne) postave, ki te, če si kolikor toliko primerno naravnan, naravnost osupnejo. Vsekakor je gora navdihovala številne pesnike. Eden znanih španskih poetov Verdaguer je Črna Marija, ki ozdravlja pohabljene zanjo rekel, da sojo obšli angeli. V gorskih grebenih stoji tudi samostan in katedrala, do njiju je speljana asfaltna pot, dljepo strmih kamnitih oblikah pa je moč priti z gondolo ali se nanje podati peš. Samostan, v katerem imajo med drugim tudi šolo in tiskarno, je zaprt za obiskovalce. Pa vendar teh ne manjka. Črn a M^rijA Kilometre dolga vrsta se jih vije pred vhodom v zakristijo. Prišli so tja od vsepovsod, ne le turisti, tudi romarji. Čeprav čakajo tri, štiri ure, morda še dlje, da lahko poljubijo, se dotaknejo črne Madonne, vztrajajo, saj so prišli predvsem zaradi nje. Morda nekateri po tem ozdravijo, morda se kako drugače spreobrnejo, ni pomembno, pomembna je tradicija in vera. Dečki z McmtserrAtA Vsem so poznani Dunajski dečki, vendar imajo dečki z Montserrata daljšo tradicijo od dunajskih. Tako imenovana Španski dečki pridejo živet v samostan že z sedmim letom in to za špansko družino, pa naj bo katalonska ali kastilska, pomeni določen prestiž. Do svojega štirinajstega leta se v samostanu šolajo in, kaj drugega, prepevajo v katedrali. Poslušat jih prihajajo ne le turisti, temveč tudi Španci in ostali romarji. Petdeset deških glasov je zares ubranih in čistih. Pri štirinajstih se morajo dečki z Montserrata odločiti, ali bodo ostali in se izučili za duhovnika ali bodo nadaljevali študij drugje. Že v zgodnjem trinajstem stoletju so religiozni in glasbeni instituciji nadeli ime Escolania. Danes ta velja za naj starejši konzervatorij v vej Evropi. Skozi stoletja je Escolania posredno vplivala na ustanovitev cerkva v Španiji in drugje, v njej so se namreč učili številni duhovniki, organisti,... Podatkov je še nešteto, vendarle pojdite tja sami in se o lepoti in zakladnici Montserrata prepričajte na lastne oči. Montserrat Tekst in foto: Tatjana Polanc □ c^f.S d.c Graška cesta 18/a 61270 Litija tel.: 061-883-169 fax: 061-883-867 d.o.o. IG Graška cesta 18/a 61270 Litija tel.: 061-883-169 fax: 061-883-867 TENIS PARK AS: ZIMSKA TENIŠKA SEZONA JE PRED VRATI Tenis park AS Litija že sprejema rezervacije terminov za zimsko teniško sezono, ki se bo pričela 1. oktobra 1995 in bo trajala do 30. aprila 1 996. Cene so ostale enake kot preteklo sezono. Cenik: TERMIN 1 ura 2 uri pon.-pet. (8h-1 6) 350 680 pon.-pet. (1 6h-23h) nedelja, prazniki 550 1070 sobota* ' 400 750 * Ob sobotah si v času tekmovanj in lig pridržujemo po predhodnem obvestilu pravico odvzema termina in nadomestitev le-tega v drugem terminu. * CENE SO V DEM, PLAČLJIVO V TOLARJIH PO SREDNJEM TEČAJU BS NA DAN PLAČILA. * MOŽNOST PLAČILA NA TRI OBROKE. "TENIŠKI TURNIR LASTNIKOV RENAULTOV" Avtosalon LABA & LABA d.n.o. Litija organizira v SOBOTO, 30.9.1995 na Tenis parku AS v Litiji TENIŠKI TURNIR LASTNIKOV RENAULTOV za moške in ženske, ne glede na starost avtomobila, samo da je Renault! Prijavite se lahko do 29.9.1995 na Tenis parku AS v Litiji, vsak dan od 9. do 23. ure ali po tel. 061 -883-169. Pred nastopom bo potrebno pokazati prometno dovoljenje! Renaultovi šoferji in šoferke, v soboto, 30. septembra 1995, vsi na teniški turnir v Litijo! Posebno presenečenje za najboljšega uvrščenega kupca Renaulta pri firmi LABA & LABA d.n.o. Litija! __________________________________ M ^EORt RAČUNALNIŠKA GRAFIKA IN TISK Računalniško oblikovanje in tisk * časopisov * internih glasil * knjig * pisanje in tiskanje not - notografija * propagandnega materiala (prospektov) * oblikovanje - napisov, emblemov * plakatov * tipkanje in oblikovanje tekstov in tabel * vizitk * samolepilnih etiket * obrazcev - dobavnic, faktur (samokopirnih) * fotokopiranje * spiralna vezava * izdelava map * izdelava koledarjev Posebna ponudba * barvni color tisk - fotokopiranje - A4 stran samo 7 SIT - A4 mavrica samo 11 SIT - fotokopiranje na paus in prosojnice "TORI računalniška grafika in tisk Trbovlje, Trg F. Fakina 2a, tel.: 0601/27 250, 62 230 TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 illiepiiisii mjjr: i iilf “Dpi J J. mmmmmr O 1 -* 1 sliiiiiille I Garažo z elektriko v Farčnikovi koloniji v Zagorju prodam. Arh Ciril, C. Otona Župančiča 2, Zagorje. Garažo, zidano v Trbovljah. Tel.: 22-762 popoldan. Gradbeno parcelo z delom gozda v Polšniku prodam po ugodni ceni. Tel.: 22-908. Garažo, zidano z urejeno dokumentacijo prodam oz. oddam na Nasipih. Marjeta Gačnik, Trg F. Fakina 16a, Trbovlje. Lada Samara 1500, stara 2 meseca, dodatna oprema, ugodno prodam. Tel.: 43-507. Gorsko kolo Scott Impulse, okvir 16 col, popolnoma novo, prodam za90.000 SIT. Tel.: 41-171. Kombinirani voziček znamke Cam z dodatno streho in torbo ter športni voziček (marela) in čisto novo fritezo ugodno prodam. Darja Zupan, m o> za brezplačni mali oglas Tekst: o S BO 3 Moj naslov: Prešernova 47, Zagorje. Diaprojektor Liesegang A15-804 prodam za 300 DEM. Tel.: 62-462. Hladilnik 50 1, Gorenje, star 1 leto. prodam za 16.000 SIT. Tel.: 26-370. Termoakumulacijsko peč prodam. Eminovič Suljo, Žabjek 12, Trbovlje. Novo peč KI7 za etažno centralno prodam za 20.000 SIT ceneje. Tel.: (061) 873-088 od 8.-9. in od 18.-19. ure. Štedilnik na trdo gorivo Calorex-81 s pečico, rabljen, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 41-526. Karto za premog (3600 kg) prodam za 30.000 SIT. Tel.: 24-101. Inštruiram nemščinoinfrancoščino. Tel.: 73-719. Inštruiram matematiko in fiziko do 1. letnika visoke šole. Med vikendom v Trbovljah na Šuštarjevi 27, med tednom v Ljubljani po tel.: (061) 13-75-188 ob 14. ali 16. uri. Cena: 800 SIT/h. Inštruiram angleščino do II. letnika srednjih šol. Jel.: 43-756 od 12. - 14. ure. Inštruirani nemščino in francoščino za I. in II. letnik srednjih šol. Tel.: 43-756 od 12. -14. ure. Nego in pomoč na domu za starejše, slabotne in invalide vam nudimo. Tel.: 26-624. vodenje poslovnih knjig za obrtnike in družhe z. omejeitd ale Rent-a-car osebnih vozil. N on stop. Tel.: 27-386. ftesari kombijem do 8 oseh ali opremljen i'in vfekž prikolic in ....! ! Trgovinski lokal (53 m2) v Trbovljah oddam v najem. Tel.: 27-205 po 19. uri. [ .... . GD Kotredež obvešča vse interesente, da daje v najem ’ dejavnosti Vse informacije dobite v.. popoldanskem času v GD WS Podjetje za založništvo, marketing in trgovino Cesta 20.julija 2/c 61410 ZAGORJE OB SAVI tel.: (0601) 64 250, 64 166; fax: (0601) 64 494 Zasavc d.o.o. bo v času od 18. - 22 oktobra pripravil razstavno - prodajni sejem podjetništva, obrti in trgovine. Sejem bo v Delavskem domu Trbovlje in na prostoru ob njem. Organizator, Zasavc d.o.o., bi rad pripravil pestro ponudbo, velik izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki ter obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. Če vas zanima sodelovanje na sejmu, izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 2.oktobra pošljite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje O/S. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 0601/64-250 ali 0601/64-166, (int. 14 ali 11), fax.: 0601/64-494. — ---------------------------------------------------------------------------------------3*§- Prijavnica Zanima me sodelovanje na Zasavčevenr sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno - prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 18. - 22. oktobra) na naslov: Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi_______m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko:__________Podpis: HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK V SOMRAKU OGNJA; RISALE SO PO GARDNU IN PO ROŽAH; > PO SMRTI. DAVNA ZIMA. DESIDERIO BELLE TUE MANI NELLA PENOMBRA BELLA ft3 SAPEVANO BI ROVERE EJURj BI MORTE. ANTICOINVERNU TBBO Trg svobode 1 la, 61420 fitoflje tel.: +386 601 26 333,3mS6 21 358, kx:+386 601 26 228 IN POTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD . e , V RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz. L Krajevna skupnost Franc Farčnik Cesta 9.avgusta 68 Zagorje ob Savi OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO Za prodajo lesene stavbe ob Plazu Ruardi, Cesta 9.avgusta 101 v izmeri cca 350m2. Licitacija bo izvedena 3. oktrobra 1995 ob 17.00 v sejni sobi KS Franc Farčnik, Cesta 9.avgusta 68. _______________T /uBgj kmetijsko zodruQQ nmM/ izloke, z.o.o. Cenjeni kupci! Obveščamo vas, da smo v soboto 16.9.1995 odprli novo prodajalno obutve - imenovano M.JR6A. Mjena lokacija je na Cesti zmage 33, v Zagorju (pri Džamiji). V njej boste lahko kupovali obutev za celo družino, z ugodnimi plačilnimi pogoji. JHarga (telefon 64-302) je odprta vsak delarnik od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.ure. V pričakovanju Vašega obiska Vas lepo pozdravljamo! kmetijsko zadrugo izloke, NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 27.9. 1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nanrade. ki vas čakajo: 1. nagrada: bon v vrednosti 4000 SIT, Mesnica Ferdi Zagorje 2. nagrada: bon v vrednosti 2500 SIT, Mesnica Ferdi Zagorje 3. nagrada: bon v vrednosti 1500 SIT, Mesni ca Ferdi Zagorje Izžrebanci nagradne križanke 32/95 1. nagrada: Blago v vrednosti 4000 SIT, Mesnica Ferdi Zagorje, Boštjan Grošelj, Šcntlambcrt 22, Zagorje 2. nagrada: Blago v vrednosti 2500 SIT, Mesni ca Ferdi Zagorje, Ljudmila Lovše, Trg svobode 30, Trbovlje 3. nagrada: Blago v vrednosti 1500 SIT, Mesni ca Ferdi Zagotje, Borut Flisck, Prešernova 14, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje, do 21.9.1995. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nanradne križanke 33/95: FUGA, PAPRIKA, OMEN, ABRAHAM, TISK, AIMARA, TOALETA, DENAR, ŠO, KORALDE, PAMPA, SLOVENEC, AKI, NIVOSE, NIALA, RAN, ETALON, IR ID A, KRK, RELE, KENAN, UNA, ORJUNA, RA, GIB, MAGDALENA, NARDIN, AVTOMAT, RIDA, JONAS, EKIPA, AJANT.TIRS, NAREK, KARTA, ANTI, ALAVA. P m piani ca-delikatesa 8 ferdi POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 13, trt.: 0601/61 344 S POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1 tel.: 0601/26 6SO k. S BISTRO FKRDI Ulica 1. junija 1, Trbovlje SE PRIPOROČAMO! m iPiElr Silil SLAVNOSTNI OGENJ M0Z0UA- VOST SLOVESNKl jadralec (DUŠAN) /* VELETOK V VZHODNI AZUI PEKOČA ZAČIMBA GLAVNO NESTO GANE .s NENADNA SMRT OBRAT, KI PROIZVAJA ELEKTRIKO NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA SLOVENSKI SKLADATELJ IN ETNOLOG V TRSTU (PAVLE) REDEK NEBEŠKI POJAV OKUSNA MORSKA RIBA ZAČ-BOLG. DINASTIJE NEKDANJI ZAHODNO NEMŠKI POLITIK (ERICH) MESTO V NEMČIJI LJUBKA GOZDNA ZJVAJ- BOJAN ADAMIČ ČETRTI RIMSKI KRALJ IME PISCA FLEMINGA BRITT EKLAND RADO MURNIK GOZDNI IN VRTNI SADEŽ UČENEC. POTOMEC, NASLEDNIK karu brbSb. FINANCIRANJE IZ PRORAČUNA e s SLOVENSKA LEPOTICA (NATAŠA) NIELS BOHR VULKAN NA FILIPINIH ŠVEDSKI DRŽAVNIK (OSCAR) /* JEZERO V TURČIJI NAKLON VREDNOSTNI PAPIR MDLEZNA ŽUŽELKA SLOVENSKI PESNIK (MATEJ) 0BL0ŽEK PIJAČA STARIH SLOVANOV RAZMERJE, RELACIJA ANGLEŠKI PEVEC (BILLV) GOŠČAVSKA AFRIŠKA ANTILOPA ZOLAJEV ROMAN HOROSKOP OVEN V družbi boste zelo cenjeni in spoštovani, pri delu pa zbrani, zato ste lahko brez skrbi - šlo bo brez napak. Od partnerja boste pričakovali podporo in spodbubo. Št.: 1. BIK Zdelo se vam bo, da ste z nekaterimi stvarmi iz preteklosti opravili. Uspelo vam bo, da odnose z drugimi ne boste kovali v zvezde, zato bodo le-ti postali veliko realnejši. Št: 4. DVOJČKA Ob partnerju se boste dobro počutili. Čeprav ga boste kar nekajkrat postavili na preizkušnjo, mu boste veliko zaupali. S hitrim tempom življenja ne boste pridobili vsega. Št.: 14. RAK Čas je, da pri določenih stvareh ukrepate bolj odločno. V tem času boste spoznali mnogo novih prijateljev, skaterimi se boste precej družili. Št: 11. LEV Dokaj napeti boste, čeprav ste prepričani, da prav dobro veste kaj je najbolje za vas. V tem obdobju boste tudi zelo občutljivi za kritiko. Ne jemljite jo za nekaj slabega. Št.: 10. DEVICA V tem času boste dokaj avanturistično razpoloženi. Navdušeni boste nad različnimi spremembami, zato se boste na številnih področjih podali v nezanano. Št.: 5. TEHTNICA Uspelo vam bo, da si boste bolj zaupali in zato ne boste toliko odvisni od drugih kot v preteklosti. Kljub temu vam bo partnerjeva navzočnost veliko pomenila. Št.: 24. ŠKORPIJON Tisti, ki v ljubezni nikakor ne najdejo sreče, se bodo končno zaljubili v pravega. To je obdobje, ko vas skoraj na vseh področjih spremlja sreča. Izkoristite jo. Št.: 9. STRELEC Dostikrat vas bo spremljal občutek utesnjenosti, zlasti v krogu domačih. Čeprav se vam zdi, da ste naredili že dovolj za izboljšanje odnosov, še enkrat poskusite. Št.: 30. KOZOROG Na hitro boste poskušali opraviti stvari, zato vam marsikaj ne bo šlo gladko od rok. Dobro bi bilo, da si vzamete čas - tudi za partnerja. Št.: 8. VODNAR Skušali boste imeti čimveč stikov z ljudmi, zlasti s tistimi, ki jim zaupate, saj vam bo topla beseda in kakšen nasvet v tem času zelo koristil. Št.: 20. RIBI Na vseh področjih se boste želeli čimbolje uveljaviti, kar bo zelo izčrpajoče. Vaša tekmovalnost marsikomu ne bo po godu, zato vam bodo nekateri obrnili hrbet. Št.: 16. Rešitve križanke ža mlade in štirih ugank boste našti na strani 41. !* Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah, razstavlja Matevž Lenarčič, barvne fotopove-čave z naslovom Slovenske vode. Trbovlje - Slikar Vinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja svoja dela v prostorih RS H v Šuštarjevi koloniji 42 v Trbovljah. Shirlie Roden vabi Žagarje-V četrtek, 28 septembi abov DclavskcH domu ::vvmx ncrnti šole krmcert Johna Christii.ua in Shirli I’l d.,-,... !...m 10,30 uti tu oh 12: uri STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča. Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega muzeja Trbovlje Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov. od rimskih kamnov, kositrne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti in fotodokumentarno gradivo iz tega časa. C Bhakti joga ^ Rudarski 11 v Trbovljah predavanje iz, starodavnih bhakti yoge v vsakdanjem življenju, ^inkarnaciji, Kumu nmslu/jvfn njul“> Saivabavatm das. Sivdtla ..iška poku- Trbovlje: Ulica 1 .junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po I. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je spominska soba, v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča. Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagoiju. KONCERTI Zagorje - V petek, 29.9. ob 19.30 uri bo v zagorskem Delavskem domu pel Zagorski oktet z gosti iz Omiša. PLESNI TEČAJ Trbovlje - Zasavski plesni center organizira plesni tečaj za osnovnošolce v večnamenskem Prostoru OŠ Revirski borci v Trbovljah. 1. in 2. razred v ponedeljek 25.9. ob 16. uri; od 3. do 7. razreda v ponedeljek ob 17. uri; tečaj za športne plesalce v torek, 26.9. ob 18. uri. ŠOLANJE PSOV Trbovlje - Kinološko društvo Trbovlje pripravlja od 12. septembra dalje tečaj šolanja psov. Vse informacije pri Kinološkem društvu Trbovlje. Športne prireditve ŠPORTNA ŠOLA Trbovlje - Gimnastični klub Trbovlje organizira športno šolo za učence od 1. do 4. razreda osnovne šole. Šola obsega osnove telovadbe, iger z žogo, plavanje, športno plezanje, smučanje... Poteka v domu Partizana Trbovlje. Hkrati prirejajo tečaj aerobike za starejše občane. TEČAJ AEROBIKE Trbovlje - Ob ponedeljkih in četrtkih zvečer poteka v večnamenskem prostoru OŠ Trbovlje, tečaj aerobike, ki ga vodi Alma Knaus. Namenjen ženskam v zreli dobi. ROKOMET Litija - V sredo 27. septembra bo pomembna tekma v Litiji. Igrali bodo reprezentanca Slovenije proti reprezentanci Turčije. MALI NOGOMET Razpored občinske trim lige - jesenski del L liga: lil. kolo: petek, 22.9.. igrišče Čeče: Steklarna- Čvek-Chichagoob 17. uri;Šd Čeče -PP Hrastnik ob 17.50 uri; Juventus - liljani ob 18.30 uri. II. liga: III. kolo: petek, 22.9., igrišče Dol: Čebelica -Mexico ob 17. uri: Steklarski Friši - p. Plastika ob 17.50 uri; Gamsi - P. Vakaob 18.30 uri. 7 -----------------------------------------------------ji DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. Informacij e dobi te na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba: Vse informacije za zasavske občine dobite na telefonski številki 985 (center za obveščanje T rbovlje). Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v Trbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedeljain prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedeljain prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure,Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. game \p m m ca & kq KINO HRASTNIK n,VIRI (drama) cet. ob 20. mi. DELAVSKI DOM IZLAKE TRROVLIF 17?' ««SI*Ol)AR TRBOVUE LUTK (fantastika, ned. <* 21.9. DEKLICA IN 20.15 m. 2. -5. RINI MARO-Interval (2) 3, - 3. GREMO NA MORJE - Patrol (5) 4, -4. CEL DAN IN VSO NOČ - Kingston (3) 5. -/. SPOMINI-Monroe(1) 13. Y0U ARE NOT ALONE - Michael Jackson (4) 2, - 2.3 IS FAMILV - Dana Dawson (3) 3, - 4. HANDS UP! HANOS UP! - Zlg & Zag (5) 4, - 5.1'M Y0UR MAN - Usa Moorish (2) 5, -/. ALRIGHT - Supergrass (1) 2 Glasujem za: 1 4 Moj naslov: VICI ZA V VICE RTV TRBOVLJE K10 ČETRTEK 21.9.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 VEČNI KROG (VODI ROŽA KAČIČ) 21.15 SATELITSKI PROGRAM 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČ KI, 21.15 FILM, 23.00 S ATELITS KI PROG RAM ' 13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 FILM PONOVITEV, 17.00 SATELITSKI PROGRAM * 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18,00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 UTRINEK IZ ŽIVLJENJA NAJMLAJŠIH, 21.15 SATELITSKI PROGRAM TOREK a.,.« 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 VRT ŽIVLJENJA (VODI B. RENČOF),21.15 S ATELITS KI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18,00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ZDRAVSTVENA ODDAJA (VODI NATAŠA ŠKRLEF), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA 20.00 VIDEO BOO M 40 -ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 S0R0T.2M.1W 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEGA ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINDO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 21.30 PONOVITEV ATV ŠPORT 20.00 IZ PONUDBE ZLTV Sl,OVENI JE__________________ ETV ZASAVJE ČEI«TEKS1.9.1W 830 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 19JO VIDEOSTRANI, 20.00 EPP, 20.15 VIJA, VAJA, VEN (KNJIŽNI MOLJI, MINI PET), 20.45 EPP, 20.50 POZOR. SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN 830 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00SREDA NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.45 KULT & URA 8J0 VIDEOSTRANI 830 VIDEOSTRANI, 9.00 ZASAVSKI MAGAZIN,9J0 IZBOR IZ PROGRAMA ETV: KNJIŽNI MOLJI, MINI PET, 10.10 ETV NA OBISKU vlv.v.vlv.v ■ 1 * 830 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM,20.15KULTURNA ODDAJA, 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA 830 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ETV NA OBISKU 830 VIDEOSTRANI, 10.00 TO-REKNAETV.11.30VIDEOSTR ANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 IZ PRODUKCIJE LOKALNIH POSTAJ RADIO TRBOVLJE čflUTSK 21.9.1895 6.00-8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 1430 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 1430 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA,10.00ZVAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROG RAM,16.4SOBVESTILAEPP, 17.00 CICIVRTIUAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM,8.00- 14.00PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA 19.00 NOČNI PROGRAM Sposojeno iz BBS Prijatelja "Ti, moja tašča bo šla naravnost v nebesa!" pravi prijatlej prijatelju. Pa drugi reče: "Ne me hecat. Zmaji letijo največ tristo metrov visoko..." Spominek V šoli učiteljica sprašuje otroke o spominkih z dopusta. "Gospa učiteljica, jaz sem tak spominek," se oglasi Janko. "Tega pa v tem trenutku nisem pričakovala," pravi učiteljica. "Moja mama takrat tudi ne!" odvrne Janko. Prispevek "Boste kaj prispevali za nov otroški vrtec?" sprašuje vzgojiteljica starše. "Ali lahko na obroke?" vpraša eden izmed navzočih. "Seveda!" "Potem boste letos dobili Mihca, naslednje leto paše Urško." seje glasil odgovor. Metlica Trgovski potnik obišče staro stranko: "No gospa, kako se kaj obnese nova straniščna metlica, ki sem vam jo pred kratkim prodal?" "No, ja, poizkusili smo že, ampak papirje pa le papir." Olajšava "Ata, mama je rekla, da mi moraš ti dati denar za žepnino," pravi hčerka očetu. "Zakaj pa ravno jaz?" vpraša oče. "Ker sem tvoja davčna olajšava," mu odvrne hčerka. Godovi 21. september: Matej, Matevž; 22. september: Mavricij; 23. september: Lin, začetek jeseni; 24. september: Marija, Gojmir; 25. september: Sergij Radoneški; 26. september: Kozma, Damijan; 27. september: Vincencij Pavelski. Ji f mm m. mm mm mm mm mm mm mm mm — ^ ■»s -z ^ti1RSn i m|tre VJSČVM •HaAVH^O_^«WJnj«3W 'W. Razbijača. Na pogovoru z ministrom Tajnikarjem v Trbovljah sta izstopala eRGeDejevec Janko Koritnik - Golo Rebro in bančnik Zdenko Fritz - Agassi. Prvi je razmetaval kovčke pod mizo, drugi pa steklenice na njej. I I Kremasto. Podjetnica Zdenka Kahne - Kremica je številnim priznanjem dodala še enega. Na celjskem sejmu je dobila srebrni ceh. Lahko njej, ko ji je poklic, daje z vsemi žavbami namazana. □ Leva, posij na desno, v Litiji se imajo po vseh strankarskih zdrahah zdaj spet vsi radi. Tako je občinski tajnik Rajko Meserko - Šmartin, občinskemu županu Mirku Kaplji -Konjeniku na republiški pevski reviji v Šmartnem miloglasno in občuteno prepeval Shine on me. Dežela plesa. Zasavje je najbolj plesna regija v Sloveniji. Iztok Kovač - Sokol in Branko Potočan - Vitkar sta Peljhanu pojedla skoraj polovico vseh plesnih subvencij. Kura %dumkc/ * Okrog ZasTena je mogoče slišati, da se njegov česti obiskovalec Tone Rop spravlja z mesta prvega moža privatizacije. Zamenjala naj bi ga nesojena trboveljska županja, šefica DeželakovegakabinetaDubravka Obcržan. * Strojegradnja je dobila stečajnega upravitelja. Nekatere skrbi, saj je bil Maksimilijan Gale nekdaj Litostrojevec. * Vodilnim se najbolj mudi iz trboveljske Iskre, saj je od uprave ostal tam le še Staš Majcen. Najbolj pa se jim mudi na zagorski Rudnik v zapiranju, takodaboMatej Požun lahko sodelavce izbiral med številnimi direktorskimi imeni. * Košarkar Antonio McGinnis ne bo več delal teme po Litiji. Je že odletel čez lužo. * Najbolj znana trboveljska mišica Janja Bočko sije priborila še eno lovoriko. V Domžalah je postala prva spremljevalka Miss-Life. * Uradi za delo sporočajo, da lahko dobijo delo pomožni tekstilci, čistilka, pismonoša, elektrikar, konfekcionar, prodajalci, ekonomski in upravni tehnik, diplomirana ekonomist in učitelj razrednega pouka. Zadnjič smo obljubili rezultafe literarnega razpisa za pesem o županu Matjažu in njegovi izvoljenki Alenčici. Komisija se je odločila, da nobeno od prejetih del ni dovolj kakovostno, da bi ga lahko predlagali za občinsko himno. Tolažilno nagrado in objavo pa si je prislužil Valentin Vodnik ml. za pesem Zupan Matjaž in Alenčica. Redakcija jetrnic Župan Matjaž in Alenčica Matjaž župan se je oženil, Alenčico si zaročil, prelepo mlado deklico, elektro-Janeza hčerkico. Zadosti malo pri nji spi, zadosti malo - tri noči! Ga kličejo četrti dan: "Na občino, brž, hitr' vstan', zidarjem nič se ne mudi, urejat občinske štuke tri." Se vsede v Fiata brzega in v Zagorje oddirja. "Kaj tukaj, fantje, se godi, da hiša še pod streho ni?" Zameša malto rumeno, jo dvigne gori pod nebo, po bliskovo mu kela gre: "Takole, mojstri, dela se." Zidarji se spogledajo, pa hitr' za njim uderejo, de pešk in apen se kadi. že nov' se občina blešči. Tako še ena zgodbica o uspehu je b'la spesnjena. Se vsede spet v Tipota in proti domu odvihra, kjer ga, župana slavnega, že čaka ljuba Alenčica. ESTANSOMB i Q ^t) fli) p y i:y:f:it/»7 HMr-1 MRlVKfiTo A SO NA PATINI m DBLACOSAS. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz TRBOVLJE fUKV AA f A ) ^5 $V6*le* * l°f 61420 Trbovlje L«. Uti nff tel.: +386 601 26 333,26 056 [m JIM lHhJ 21 358,hn: +386601 26228 STVARI. RADIO TRBOVLJE 98.1MHz Robert MASELJ Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 Kandrše 32a, Vače, tel.: 0601/75-290 odprto vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12.ure. f ZA OČI DA VIDIJO Proizvodnja kontaktnih let, optika in ligmnitniiiiiobno d.o.o. Skrbimo v firmi DL CONTACT PE OPTIKA JAZBEC in očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. C 0 N TACT VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEČ NOVO NA TRŽIŠČU: KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO | KOZMETIKO EVE ČARE DOBAVNI ROK OD O DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, 2-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za zaupanje. PRIHAJA WINPOWS 95 WIND0WS95 JE BOLJ DOMISELN, VELIKO HITREJŠI, ENOSTAVNEJŠI IN MNOGO BOLJ ZABAVEN 32 BITNI OPERACIJSKI SISTEM KOT NJEGOVI ISTOIMENSKI PREDHODNIKI - STAREJŠI BRATJE. Z VVINDOVVS 95 SE JE POTREBNI ČAS ZA IZVAJANJE POSTOPKOV SKRAJŠAL ZA 50%, STOPNJA USPEŠNOSTI IZVAJANJA LE TEH PA SE JE POVEČALA S 86% NA ZAVIDLJIVIH 94%. _____________________________________________________ • VVINDOVVS 95 polna verzija.......... 39.900,00 SIT WIND0WS 95 update*.................. 19.600,00 SIT * za vse registrirane uporabnike Windows in Windows tor Workgroups OBIŠČITE NAS VSAK DELAVNIK OD 7. D015. URE i 11 I Celje - skladišče /Q ljubljanska banka D-per Banka Zasavje d.d., Trbovlje 6/1995 5000002442,34 Obiščite jo v njenih enotah v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Kisovcu, na Izlakah in na Dolu, ter se o tem sami prepričajte. S, COBISS 0 S:£: I I 1 | 1 E fffS e SSs i 1 1 I NAROČILNICA I I Naročam časopis ZASAVC | trne in priimek Datum rojstva I : kraj poštna Št. ulica . . . ........ . . . . . telefon . . . . . . I Saturn ...... ............. podpis . ........ ....... j . ' NAROČNINO BOM PLAČEVAL: | sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) ^