256. številka.
Trst, v petek 8. novembra 1901.£
Tečaj XXVI
..Sdlfloat '
Iz iftja enkrat ta 4aa. rszun iad«lj le I runikov. on 4. ori
Naro^ilit innh : zh c*io lev. ........ 34 kros
za pol leta.........12 n
e» Četrt leta........ <5 „
ta en me»c........ 3 kron J
<*ro*nino je plačevati naprej. Na na* :>r&x prtiotene naročnine oprava ne jzirv
i t jbakarnah v Trstu se prodajajo pota. i-tene številka po 6 stotink '3 nvć.); i /tm Trata pa po 8 »lotink (4 btč. i
Telefon Stv. STO.
Sttin CSt
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
T edinosti je moč!
Osl&at
računajo po vriitah v petitu. Za večkratno naroČilo s primernim popuntom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači ogiani itd. ne računajo po pogodbe
Vsi dopisi naj se poSiljsjo uredništvu Nefrankovani dopiai se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema apravnišUo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Urednl9t*o iu tiskarna se nabnjata T olici Oariutia šiv. 1 'J. UpruvuHtvo, In ■ prejemanje fuseratu7 v ulici Molia piccolo 5tv. 3, II. nadtttr.
ladajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Lastnik konaorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
,.Deutsche Anstalt".
Zif-tem, stari a v etri jek i zistem, se raz-kiinkuje vedno bolj. Kiikor stoji trH.no skala na kršnem Krasu, tako trdno je bilo naše prepričanje že pred dolgim časom, da poznamo ta ljubi avstrijski zistem. Najnoveji časi in dogodki pa nas prepričujejo, tla smo se motili v tem trdnem prepričanju svojem. Odurnega, neprijaznega lica je I>i 1 ta zistem vsikdar za nas Slovane v Avstriji, izlasti pa za nas na Jugu. .Ing monarhije je bil sploh l>eden pastorče vseh avstrijskih vlad. Kakor so ga v obče zanemarjale v gosf>odarskem pogledu, tako so ga se posebej zanemarjale v kultureluem, političnem in narodnem ]>ogledu, v kolikor žive na tem Jugu Hrvatje in Slovenci. Prav kakor da je ta Jug le nekaka brezpomembna pritiklina monarhiji, prav kakor da zemljepisno položenje pokrajin tu na Jugu niti ne prihaja v |K>štev v razmerju monarhije do v na njega sveta ; prav kakor da narod, k: biva v teh pokrajinah, ni [igral nikdar ui-kake uloge ob epohalnih dogodkih, ki so se vršili med monarhijo in nje sosedi in sicer vsled navskrižja v interesih, političnih in državnopravnih: prav kakor da je to navskrižje nehalo, (ločim v resnici o b -staje danes, kakor je obstajalo nekdaj in vsik ti ar, Ker izvira iz narave in iz zgodovinskih tradicij; prav kakor da so se nositelji zistema zgubili ves zmisel za to, kar je in kar ostane v zli c vsej umetnosti nesrečne diplomacije dunajske, in kakor da so ti »diplomatje« uverjeni, da je izključeno za vse večne čase, da bi monarhija zašla zopet v položaj, v katerem ie b.la že tolikokrat, koje morala apelirati na zvestobo iu na junaštvo naroda u a š e k r v i, ki biva v teh pokrajinah na Jugu!
S kratka, prav kakor da je n*.š Jug se svojim >1 vanskim prebivalstvom postal nekaka <jiiant:tč ncgligeable — stvar, katere ne treba poštevati — tako je avstrijski zistem že davno sem uredil svoje postopanje proti nam na Jugu !
In vendar ga še nismo prav poznali, tefra zistema! Naše oko ni bilo prodrlo do globine — njega namenov. V noveje čase Se le, }»od zastavo Koerberjeve — objektivnosti jeljezisiera pjpolnoma snemati krinko. Bržkone se mu zdi, da so dogodki že dozoreli toliko v smeri tega zistema, da si že sme upati na dan se svojimi pravimi cilji in da sme kazati svojo pravo barvo.
1 a to je barva vsenemške zastave!
Do novejih dob, do slavnega vladanja Kooberjevega, smo menili vedno, da naj-gorečneja želja zistemu je, da bi naši mladini na Jugu infiltriral kolikor le možno tiste nemški pobarvane specifično avstrijske vzgoje! Zato smo menili tudi, da je temu zistemu všeč, da naša mladina pridno zahaja v državne srednje šole z nemškim učnim jezikom. Zato smo tudi državnima srednjima šolama v Trstu pripisovali tako nalogo.
Z narodnega stališča, po principu enakopravnosti, in 'i ozirom na pedagogične pogoje dobremu napredovanju, moramo seveda najodločneje odklanjati tako nalogo srednjega šolstva. Šolstvo s tako nalogo — če tudi ne izključno — je gola negacija našega nedotakljivega prava do svoje šole in do svoje vzgoje!
Zistem, ki našemu šolstvu usiljuje tako nalogo, je za vsaki narod hudo zlo in mi ga moramo mrziti in ga ne smemo pripoznati nikdar in za nobeno ceno !
In takov se nam je videl ta naš zistem do najnovejih časov ! Sedaj pa verno, da je bila to usodna optična prevara ; vemo, da zistem ni tak, kakor se je kazal našim očem, ampak vemo, da je — slabši !
Menili smo bili, da je izlasti naš državni trimnazij v Trstu zavod z nemškim učnim jezikom, a namenjen vsemu prebivalstvu te pokrajine, v prvi vrsti torej Hrvatom in Slovencem ter Italijanom ; zavod, ki naj ne-nemški mladini d«je vzgojo, kakoršnje si žele krmitelji države . . . !
Danes smo kurirani od te zmote ! Danes je ta zavod očiščen od vseh učnih elementov, ki bi utegnili kaliti njegov nemški značaj ; danes nam govore gospoda nemški profesorji kar naravnost, da to je nemški zavod, eine deutsehe Anstalt, da mi prav za prav nimamo ničesar iskati na tem zavodu ! »\Vozu dr/in-gen Sie sich in diese deutsehe Anstalt, gehen Sie nacli ihrem Pazin !«
Tako kličejo danes našim mladičem! Sedaj vemo torej, da državni gimnazij v Trstu ni zavod, ki ima le nemški učni jezik, a mu je namen služiti avtohtonnemu prebivalstvu, ampak da je to »eine deutsche Anstalt«! Ali ste čuli Hrvatje in Slovenci v teh pokrajinah. Naslov »državni gimnazij« že pravi, da morate tudi vi prispevati za njega vzdrževanje; ali nikar ne silite vanj, ker ste le v nadlego, ker ta zavod ni za vas, ker je »eine deutsehe Anstalt« — zavod za Nemce!
Principi in teorije Schonererjeve trium-fujejo na vsej črti ! C. kr. profesorjem, ime-
novanim od c. kr. naučne uprave za slavnega Korberja prešla vne — objektivnosti, tem profesorjem sta menda pojma »državno« in »nemško« sinonimna: eno in isto! Tendenca naučni upravi torej ni več ta, da naj slovanska mladina zahaja v nemške srednje šole, ampak — da naj sploh ne zahaja v nobene šole. Le tako in nič drugače moramo timeti vse ovire, ki se stavljajo naši mladini na tržaških srednjih šolah. Kar je državno, to je nemško, a v to, kar je nemško, naj ne sili Slovan... Tako nam je zistem začel zapirati vrata srednjih šol.
Zistem nam kliče po svojih nemških profesorjih naj se ne silimo v nemške zavode... v zavode države. Slovenskih zavodov pa nam noče ista dati!! Ali umejete sedaj, koliko je ura bila ! Narod naš naj" ne raste le brez narodne više vzgoje, ampak raste naj — brez vzgoje sploh. Tako še najhitreje vzraste v narod — helotov.
Ali ni res torej, da smo imeli do novejih časov še veliko predobro menenje o tem zistemu, ki je za časa Korberjeve — objektivnosti jel kazati svoje pravo lice?!!
Politični pregled.
V TRSTU, dne 8. novembra 1901 Državni zbor. Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila). Naučni minister dr. vitez Ilartel je v nadaljevanju svojega govora zatrjeval, da se z uveden jem laškdi predavanj profesorja Me-nestrine na univerzi inomostski nikakor ni kvaril prvotni značaj iste. ter. da se jedna fakulteta, še manje pa cel kompleks fakultet ne more ustvariti preko noči. V to treba najprej izbor Kraja, potem pa zmožnih učnih moči. Da se bo imelo slednje za slučaj potrebe pri rokah, bilo je že pred časom imenovanih nekaj laskih vsetičiliščnih profesorjev na univerzi v Inomostu, katerim se je v poslednjem času pridružil še docent dr. Mene-strina. Po tem, ko bi se bilo v nadaljnji bodočnosti spopolnilo število laških profesorjev j uri dične fakultete, imela bi posvetovanja akademičnih oblastev odločiti, da-li bi bila umestna ustanovitev samostojne laške juri-dične fakultete na univerzi v Inomostu. Ako se ta namen, kakor kažejo zadnji dogodki, ne posreči, bo vladi dolžnost preskrbeti, da se bodo mogli italijanski visokošolci na drug način nemotjeno posvečati študijam na podlagi materinega jezika. Predlog poslancaBeigerja, naj se o tem odgovoru otvori debata, je zbornica odklonila.
P O D I. I H T E K.
li
Za dežjem solnce sije.
— Povest iz prejšnjih -toletij ; prevel Bukovič. —-
Taki energiji, takim akcentom ni bilo vajeno markijevo uho. Kakov kontrast med tem, kar je on z vso gotovostjo pričakoval od svoje samosvestnosti, od utiša svoje osebe j in svojega — bogatstva, in pa med odgovorom, ki ga je dobil od starega Kodriga ! Temeljiteje se ne bi bil pač mogel varati v svojih računih. To je bil zanj grozen poraz! A človek kakoršen je bil marki, ni bil zmožen, da bi se po v s pel na tako moralno višino, da bi dostojanstveno prebolel tako lekcijo in s spoznanjem, da je bila lekcija zaslužena v polni meri ! In pa da ne bi o tem mislil na — maščevanje.
V trarkiju je vrelo in ni še mogel najti prave l>e>ede, da bi odgovoril Rodrigu. V tem pa je poslednji zopet spregovoril:
— Gospod marki ! Jaz ne Li hotel, da bi kdo zapuščal rnojo hišo ponižan in kom-premitiran, a i celo obložen z zaničevanjem.
Tudi glede vas — da-si ste me krvavo ranili v mojem čutstvovanju se svojimi umazanimi ponudbami — ne bi hotel tega. Zato želim, da nihče ne dozna o tem, kar se je ravnokar godilo med nama! To naj ostane najina tajuost. Najmanje pa bi hotel, da Lavra izve o tem.
Ali marki ni hotel u meti velikodušja, obseženega v ponudbi starega Rodriga. Pre-| pokvarjen je bil, da bi mf gel umeti plemenite nagibe v pošteni duši Človeški. Zato je odgovoril Rodrigu v tonu, ki n?j bi kazal veo globoko indignacijo njegovo zbok tega, da njega, markija P., mečejo moralno čez prag. In pa še ljudje, ki so tako nizko doli poti njim po izobražbi, stanu in po imetju, ljudje, katerim je hotel deliti svoje — milosti :
— Gospod ! Tako ne postopajo omikani ljudje! Nasproti človeku, do katerega bi morali gledati z vsem spoštovanjem, tako brezobzirno in brezobrazno postopanje. To je nečuveno ! V kaj tacega so sposobni le ljudje brez vsake Eocijalne uglajenosti....!
To je bil tudi dobremu in potrpežljive m u Rodrigu preveč. Zavrnil je predrzneža
načinom, iz katerega je zvenela vsa opravičena nejevolja njegova :
—	Jaz da vas ne spoštujem dovolj ?! Ali morete vi, ob takem vedenju, po takem atentatu na poštenje poštenih ijudij, sploh še zahtevati kakega spoštovanja ? ! Ne morete ga ! V opravičeni jezi, ki se me je polastila, je itak trebalo skrajnega samozatajevanja, da nisem — drugače govoril z vami ! Med sto njih bi bilo 99 očetov vse drugače postopalo z vami.
Marki se je zakrohotal cinično in iz tega krohota je zvenela vsa zloba, vsa brezdu-šnost de moral iziranega človeka, ki ne priznava ni kakega zakona nikake morale.
—	Bedasti staTee, mislite-li res, da se jaz tako hitro in lahko odrečem naklepom svojim ? Le počakajte malo, da se u veri te, kako ste se motili ! Kmalu izveste, da nikdo ne more nekažnjeno žaliti markija P... !
— Sedaj vas pa poživljam z vso odločnostjo, da zapustite mojo hišo, kajti sicer bom prisiljen storiti z vami, kar zaslužite!
Marki se je zopet zakrohotal cinično in se rogal:
—	O da, da, verjamem! Od surovih Ijudij je pričakovati vsega!
Železniški minister vitez AVittek je odgovarjal na interpelacijo slov. posl. Pogačnika glede najemanja inozemskih delavcev za kopanje rovov za novo železniško progo karavansko-boliinjske železnice. Minister je rekel, da se je podjetnik kolikor je bilo mogoče držal obveze, da mora najemati po večini domače delavce, da je pa bil vsled pomanjkanja domačih močij in potrebnih zmožnosti primoran najeti tudi delavce iz inozemstva.
Minister za deželno brambo grof Wel-sersheimb je odgovarjal na interpelacijo posl. Bennati-j a glede postopanja orožništva v Istri in je zatrdil, da je isto v novič dobilo povelje, naj se, kar se tiče narodnostnih razmer vede strogo nepristransko.
Zbornica je vsprejela na to vladno predlogo glede podpor bedo trpečim krajem in nujne predloge, tičoče se bede. Prihodnja seja bo v torek.
O položaju. Visokooficijozna =>Wiener Abendpoat« priobčuje nastopni komunikč: j »Vesti, ki so jih prinesli razni listi o namišljenih pogajanjih radi nadomeščenja goBpoda j ministra dra. Rezeka s kako drugo osebo, so popolnoma neosnovane.«
Čitatelji vedo že, koliko bo vredna taka službena oporekanja. V resnih časih se na-I vadno dementirajo ravno take stvari, ki že ! jutri stoje pred nami kakor dovršeni čini. i To je bilo vendar očitno vsemu svetu, da se glede ministra Rezeka nekaj plete. Kaj hočete j več nt go to, da isti nskaj dni ni zahajal ni i v seje ministerskega sveta ni v drž. zbor ? In ravno on, ki je sicer jako agilen ! Ves svet je vedel in vsi dogodki so govorili o tem, da razmerje njegovo v kabinetu Kor-; berjevem ie postalo težavno ; in ker ni več vspeval tam, je bila le naravna posledica temu, ako se mu je skalilo tudi razmerje do zastopa češkega naroda !
Drugo vprašanje je seveda, da li se še danes misli na nadomeščenje ministra Rezeka z drugo osebo?! »Neue Freie Presse« meni ravno, da je navedeni komunike v »\Viener Abendpost« le znamenje, da je Rezekova kriza poravnana. Sploh sodijo danes nam došli Korberju prijazni listi, da se je situvacija za nijanso na bolje zasukala.
Ti listi poročajo o govoricah v parla-i mentarnih krogih, da je med vlado in Cehi sklenjeno nekako pre m i r j e. Tudi glasovi iz konservativnega veleposestva Češkega sodijo, da se Čehi zadovoljč za sedaj z markiranjem svojega o3tro opozicijonalnega stališča in s tem, da so dokazali, da parlamentarna
— Gospod, jaz vam želim srečno pot, da bi vas odslej poti vodile le v take hiše, kjer bodo ljudje na razpolago vašim na-I menom.
Tako je govoril Rodrigo s povzdignenim
I glasom.
Marki je zbežal iz sobe...
Rodrigo je bil sklenil, da ostane hladen. Ali ni mu bilo mogoče. Prehudo se je čutil zadetega v svojem čutstvovanju. Vrelo je v njem, ko je videl, kako ga nesramen, neznan človek, katerega je bil vsprejel v svojo hišo z vso gostoljubnostjo, hoče potegniti za seboj v svoje — blato.
No, sedaj se je oddahnil in vesel je bil, da se je grdi gost izgubil iz njegove bližine. Polagoma se je Rodrigo popolnoma umiril.
Na dvorišču je bilo začuti peketanje konjskih kopit. Rodrigo je pristopil k oknu in je videl, kako jeden njegovih hlapcev pripenja tujčevo suknjo na sedlo in kako se tujec vspenja na žival. Kar odleglo mu je, ko je tujec odjahal — brez pozdrava in brez besede zahvale za dobljeno gostoljubje...
(Pride še).
mašina mora nrrovnti, ako oai hočejo tako. Pričakovati da je torej, da se bo proračunska razprava normalno razvijala.
Dobro ! Ali |>a je to že rešenje situva-eije ? ! Će je torej tnko, da <1ehi lahko zaustavijo miši no. kadar hočejo, in če ima dogovor med vlado in Crhi le značaj premirja, potc-m si je g. Koerber izpo*loval — kajti premirja «e ne sklepajo na dolge dobe — zopet le malo od d uska! V mesecu, dveh mesecih mu bo morda zopet primanjkovalo sape. Hipni položaj, kakor r<e zrcali v razmotri vanj ih dane« došli h nam I i-tov, je morda takov-le: parcijalna ministerska kriza utegne 1 »iti po ravnana, parlamentarna kriza pa se morda zavleče za nekoliko časa! Ali pa naj politični odn< š^ji trajno ostanejo v tem bolnem mrzli-čavem stanju?
Za vseučilišče Jugoslovanov. Z Dunaja >ra> prejeli: Danes, dne 7. t. m. so se r-cA i slovenski in hrvatski poslanci ter so skien li, da se v prvi na-leduji seji zbornice poslancev stavi nujni predlog, s katerim se c. ki. vlada poživlja, naj predloži načrt zakoni za osnovo vseučilisča za Jugoslovane-
Pri tem se sklicu ejo na to, da je že pred •« č nego 50 leti vlada priznala potrebo slove -;ce univerze in je ustrojila dve profesorski me-ti rs slovenskim učnim jezikom na pravni fakulteti v Gradcu.
Nad: Ve na to, da je deželni zbor Kranjski že leta 1^08. vsprejel sličen predlog in votirai za univerzo v Ljubljani ;X)0.00(J kron in da v to svrho d opri naša tudi mesto Ljubljana.
Konečno na to, da je danes minister nauka i/javii, da hoče vlada poskrbeti, da se bodo Italijani iz» braževali v italijanskem jeziku.
A ako velja to za Italijane, katerih je 600.000 tem več mora veljati za Hrvate in Slovence ter Srbe, katerih je "2 milijona v Čislaj taa'ji.
Volitve v hrvatski sabor D »sedaj
je imenovanih (kajti o takih »volitvah« bi bilo beda-to govoriti o izvoljenih) 71 poslancev Hedervarvjeve vladne ter izvoljenih 7 kandidatov združene opozicije ter tir. Frank in dr. Mile Starčevi«? od »čistih«. Novoizvoljeni opozicijonalni poslanci so : kanonik Cvjetko Kubetic (Zagreb III. volilni okraj), dr. Ivan Banjavčic (Karlovec), dr. Šandor pl. Bresztvenzskv (Velika Gorica), dr. Božo Vinkovi«? (Vojne), Tuškan (Sisek), Kiepach Samobor), dr. Marijan Derenčiu (Klanjac).
Včerajšnja »Hrvatska« se bavi v uvodnem "lanku z izidom volitev v hrvatski sabor in meni, da kljubu vsem nasilstvom Hedervarvjevega s;stem* je vnanjemu svetu nem »žao pojmiti, kako da je bilo možc3, da ie bilo izvoljenih tako pičlo število opozicijo-nalnih poslancev, poslancev onih strank, ki se borijo /a financija l no samostojnost Hrvatske in za pravice hrvatskega jezika, medtem tem ko je bila izvoljena ogromna večina onih kandidat »v, ki bodo slepi sluge madjar-ske volje.
»Hrvatska« pravi, da l>o vnanji svet povpraševal: kje je hrvatska inteligenca? Kje je hrvatsko plemstvo, oziroma velepo-sestvo? Ali je ono popolnoma izumrlo za svoj narod? It res, nemogoče je izogniti se tem epra-anjem. Mari res misli hrvatsko plemstvo. da je samo za to tu, da verno služi M^djar-tvu ? Ali je res vsak hrvatski izobraženec pripravljen izdati svoj narod, čim je pristopil prag državne službe ? Vzroke, prave vzroke sedanjemu žalostnemu stanju Hrvatov v kraljevini in sploh vseh ostalih Jugoslovanov treba iskati mnogo dalje, treba je iskati v njh zgodo v n«, ki je mati sedanjemu zi-stemu. Kdor ne j>ozna dobro te zg »dovine, ne more pojmiti sedanjih odnošajev, kdor pa posna to zgodovino, mu sedanje stanje ni nikaka uganjka temveč le naravna posledica zgodovinskih dogodkov. In zgodovina pravi, da Madjari so se bojevali za se, Hrvatje pa za — Nemce !
Francozko-turški spor. Caillard je brzojavil iz Mitilene, da je brez nikakega odpora žarel davčni urad v Mitilenah. Minister za vnanie stvari, Dekass<', je dovolil Porti primeren termin za odgovor na zahteve, ki j:h je stavila Francija. Ko mine ta rok, odpošljejo se jmveljniku francozke eskadre, contreadmiralu Caillardu, nova navodila. V vsakem slučaju j.a ostane eskadra še precej časa v turških vodah. Francozki poslanik v Berolinu, marki Noailles, je zag »tovil, da Francija ne micli na nikako pridobitev pokrajin. Rusija in Francija ste se baje združili, da se skupno akcijo povzročiti one reforme
v Armeniji, katere je sultan obljubil že v berolinski pogodbi. V bodoči spomladi se baje skliče konferenca velevlasti, ki ukreae potrebnu, da se izvedejo vsa določila bero-linske pogodbe. Na Nemškem pa se bojč, da bo Rudija bržkone že pred tem časom in sicer vsled postopanja Francije, morala enrr-gično nastopiti v obrambo svojih interesov. Radi tega se z velikim zanimanjem pričakuje nadalnji razvoj tega vprašanja, od katerega je odviBna bodočnost Turčije in Balkana. Na okrožnico francozke vlade, s katero je ta naznanila drugim vlastiin svojo akcijo nasproti Turčiji, ni nije.ina nič prigovarjala ter so iste Franciji jednostavno odgovorile, da so vzele stvar na znanje. Rusija je svetovala Turčiji, naj se uda, da se izogne komplikacijam. Vse vlasti se nasproti sporu vedejo do sedaj popolnoma nevtralno. V Londonu se govori, da m;sli Rusija zasesti otok Deu-teropolis, Anglija pa otok bernnos. V I5ero-linu se govori, da je Turčija sklenila ugoditi vsem zahtevam Francije in se misli, da je s tem spor poravnan, da-si Turčija ni formalno odgovorila na francozko noto. Tudi jedna brzojavka, d ;=la iz Carigrada angleškemu ministerstvu za vnanje stvari v Londonu, po-trja to vest in dostavlja, da je sultan zaukazal, naj se hitro izpoluijo zahteve francoske vlade.
Tržaške vesti.
Izjav*. Prejeli smo in objavljamo :
Velecenjeni gospod urednik ! Iz včerajšnje Edinosti« posnemam, da se je : Siovenski Narod« v nekem elan k u bavil z mojo malenkostjo.
Ako bi bilo to res, da je ta list glasilo slovenske inteligencije na Kranjskem. kakor se večkrat nesramno balia, potem bi morali obupati nad napredkom in bodočnostjo naroda slovenskega.
List, ki tako piše kakor -»Slov. Narod , ki na odkritosrčno, stvarno izjavo — v kateri ni bilo ni sledi kake nasprotnosti proti kaki osebi odgovarja z anonimnim podlim snmni-eenjem, ne zaslužuje dražega odgovora, nego — preziranje. Zato mislim, gospod urednik, da bo tudi za Edinost« najbolje. ako se ne spušča v polemiko s takim listom, ker bi si naš list s tem le umazal svoj ugled in bi mu to ne večalo časti.
Slovensko inteligencijo na Kranjskem pomilujemo, da se jej tak list usiljuje za glasilo ! A narodno-napredna stranka, ki ima toliko vrednih in značajnih mož na svoji strani. s<> ne sme čuditi, ako vsled pisave svojega glasila zgublja o vsaki vol i t vi vee privržencev in dosledno tudi poslancev.
Gospodom okolo »Slovenskega Naroda - pa bom odgovarjal, kadar bodo svoje ognjusne psovke in podle insinil-vacije podpisovali s polnim imenom svojim, kakor tudi jaz s svojim imenom pokrivam svoje izjave. Na polje torej, vredni sluge vrednega gospodarja,
da vidimo: kdo je lakaj in kdo je mož !
Dr. Otokar Rybaf.
Zopet so mahnili — mimo! Dane« si je »Slovenski Narod« zopet privoščil nekoliko eenenih dovtipov na račun g. Podgtrnika in našega urednika.
Gospod Podgornik ne potrebuje naše obramb. Znanje njegovo, značaj njegov in pred vsem pa pošteno notorično slovansko rodo-ljubje njegovo stoje tako visoko, da jih pač ne m;>rejo doseči taki — dovtipi.
Kar se pa tiče Cotičeveosebe, so uredniki »Slovenskega Naroda« prav temeljito mahnili — mimo !
V obrambo resnice konstatujemo, da gospod Pt dgornik ni pisal naš?mu uredniku nikakega pisma »kakor nekako prevažno razo-devanje«. Res pa je, da je gospod Podgornik dotično pismo pisal o d h o i u polit, društva »E d i n o s t«, d a se j e od • bor posvetoval o njem v daljši seji in da je naložil odborniku C o t i č u — naj prečita to pismo n a občnem z h o r u !
Odb. C »tič ni imel nobenega vzroka, da oe bi ustregel pozivu odbora; in če ne bi bil on storil tega, bi bil pa kateri, drugi odbornikov ! Najmanje pa je zaslužil, da gospodje uredniki »SI. Naroda« radi tega bri-jejo norce iz CotiČeve skromne osebe. Ali I
gospodje res že ne zmorejo več ni najkrajše polemike brez takih — neslanosti ?!
Istotako smešno je, ako hoče »Slovenski N*rod< vzbujati domnevanje, kakor da smo hoteli s Podgornikovo izjavo kaj »kvariti« o volitvah na Goriškem. Občni zbor našega društva se je vršil v tem času, ker je prišel čas za to, in brez vsacega ozira, ali so na Goriškem volitve ali ne. A gospod Podgornik je pisal svoje pismo ravno za občni zbor in je torej naravno, da se je prečitalo na občnem zboru.
Ako meni »Slov. Narod«, da stare katoliške in krščansko-socijalne stranke na Tirolskem niti papež ni mogel sjediniti, ni to še noben dokaz, da je prepir na Slovenskem brez škode. Ali je »Slovenski Narod« istotako za trdno uverjen, da se rečeni nemški stranki na Tirolskem ne bi ujedinili tudi tedaj, ako bi jima bila ali vera, ali pa narodna ekzistenca tako v nevarnosti, kakor je nam naša narodna ekzistenca?! Bogati, močiti in, v vsakem pogledu saturirani narodi si lahko dovoljujejo marsikak luksus ! A s tem ni rečeno, da si ga smejo dovoljevati tudi taki manji narodi, ki si niso utrdili še niti prvotnih pogojev za ekzistenco !
Tega gospodje v Ljubljani nočejo u meti. In če ne bi bil naš domači prepir se svojimi oblikami donesei nikake druge zle posledice, zadoščalo bi že to, da moramo proklinjati tak boji Nismo proti tekmovanju, nismo proti boju med naziranji, ali o Uočno sm> proti oblikam boja, ki zastrupljajo vse in so faktično udušile vse one idejale, katere so dra-mitelji naroda postavili istemu kakor — trajen, konečen cilj.
Da, da: kdo govori še danes o takih
—	lapalijah, kakor bi bilo n. ur. združenje Slovencev v jedno administrativno celoto J ! Kako naj dela narod vspešno za take cilje, ako mu je vse življenje v takem razmlu, kakor je sedaj življenje nas Slovencev ?! Cehi morda niso — prosima, pa brez zamere
—	nič slabši politiki nego so gg. v Ljubljani ; tudi oni vedo morda nekaj o tem, kaj je polovičarstvo in kaj zahteva zvestoba do načel: vendar ne tirajo tako »s plotov« v blato »plašča skupnih dogovorov«, kakor delajo to gospo la v Ljubljani ! Marveč se prav pridno udeležujejo skupnih pogovorov in delajo za koncentracijo moči, ko vidijo, da bodo take koncentracije krvavo potrebovali ! Seveda : mi Slovenci smo drugačni kaveljni, nego so Cehi !
Himen. Jutri se poroči gospod jValentin Stroj, asistent c. kr. priv. južne železnice v Logatcu, z goapico Emilijo Manzoni. Bilo srečno !
Kaj naj bi pisal i Pišejo nam: Tu in tam srečavam prijatelja, ki me nagovarja, naj kaj pišem, češ: tvoje ^pise vse rado čita! Ne vera. je li to resnica, ali ne — ali pa ni morda le — zafrkavanje?!
lvar pa je gotovo, je to, da je od druge strani tudi takih, ki mi grozijo, češ : pusti pero in drži se svoje neizogibne — metle, ker tvoje pero je strup za naše narodne tržaške razmere! Na tem revnem svetu je tudi takih, ki ne morejo trpeti, da bi delavec (in bil tudi narodnjak in poštenjak) sodeloval na narodnem delu! No, teh je (hvala Bogu) le malo in so taki, ki so bili nekoč sami delavci, na kar pa so tekom ča^a — pozabili in česar se menda sedaj sramujejo.
Vsem ne more nikdo vstreči; to je že stara stvar. Tako menim, da bo vendar-le najbolje, ako poslušam one, ki ne vspodbu-jajo in vabijo na tlelo ter preziram one, ki se čutijo vznemirjene v svoji — visokosti, ako bi morali delati poleg priproatega ; moža. Gorjačo, ki so mi jo vrgli pred noge, 'jim vračam lepo nazaj in kličem z odre-šenikom: »Oče odpusti jim. saj ne vedo kaj delajo !«
Midva, gosjH)d urednik, pase bova često srečavala, kakor sva se do sedaj, samo če je to po volji Vam, pred vsem pa: čitateljem vile »E linosti«! Smeti pa bova nosila ka'*or j do sedaj na gnojišče !
Metla I.
Razni išljevanje delavca. Prejeli smo : Ko sem te dni čital, kako se naši avstrijski Lahi poganjajo, tla bi si pridobili laško vseučilišče v Trstu (tla si imajo že stolice v laškem jeziku na vseučilišču v InomosLu in morejo na vseučilišču v Gradcu polagati izpite v svojem jeziku). Premišljal sem torej to najnovejšo agitacijo in in »j priprosti razum mi pravi, da ni izključeno, da je bila vsa ta stvar že zdavnaj dogovorjena in organizirana med Lahi in — Nemci v Inomostu ? ! Ali I oprostite, to je le tako moje menenje.
Nemci bi se radi šopirili sami, oziroma bi radi imeli vsa predavanja izključno le v blaženi nemščini, dočim morajo za sedaj trpeti tudi laščino; Italijani pa hočejo imeti svoje vseučilišče.
Zato je moje skromno meneuje to, tla se je vsa ta gonja zasnovala v lepem bratsicera sporazumljenju meti liberalnimi Nemci in še bolj liberalnimi Lahi ! To menenje moje podpira posebno še ta fakt, da si vzlic vsemu »razburjenju« neprestano delajo poklone in se dozdeva, da so hoteli le vlado spraviti med dva	kamena in izvršiti na njej na-
silje.
No, jaz, kakor delavec sem tudi liberalec in privoščam našim Lahom celo in popolno vseučilišče, samo to želim, tla bi se na eventuvalnem novem vseučilišču ne pozabilo, tla tu ne žive samo Lahi, ampak da je tu lepo število Slovencev in tla je tu slovenski jezik — deželni jezik ! Ker pa ni mi, ni oni (Lahi) nimamo svojega vseučilišča, bilo bi dobro, tla bi država skrbela za obe narodnosti z ustanovitvijo ti v o j e z i č n e g a vseučilišča !
Ker bi »naši« »liberalni« in »dobri« Lahi ne dovolili radi, da se v Trstu osnuje takt) dvojezično vseučilišče, bi se jim lahko pomagalo s tem, da bi se tako vseučilišče > ustanovilo v — Ljubljani, kjer se Slovenci ne bodo protivili takemu zavodu.
Vse to, kar sem napisal tu, pa je — pt»navijam to — razmišljevanje pri prostega delavca! In povedal bi to rad vsemu našemu svetu in tudi gospodom s>sedom — česar pa ne bi mogel, ako se rne ne usmilite Vi, gosp. urednik !
Ko bi bilo meni mogoče, izdal bi brošuro, v kateri bi v krvavih barvah naslikal stanje tržaških Slovanov in pa »liberalnost* naših »dobrih» Lahov, ki nam ne privoščajo niti ene ljudske šole (da-si imamo tu na tisoče otročičev sposobnih za tako šolo) : za-se pa zahtevajo najviše učilišče! Sa več! Povedal bi vsemu omikanemu svetu, tla so nam ti »predobri« »liberalci« pred nosom zaprli vsa gledališča in vse dvorane, tako, tla nam ni mogoče niti za drag denar posvečati S3 kulturnemu delu! Povedal bi pa tudi, tla imamo v svoji sredini mnogo ljudij, kateri bi nam lahko pripomogli do primernih prostorov za naše poučne in kratkočasne zabave, ki se pa odtegujejo celo prispevanju za naš bi-doči »Narodni dom«!!
Vse to bi povedal rad, ali ni mi mogoče, i ker nimam — cvenka !
firieeva dramatična družba predstavljala je sinoči Freudenreichovo narodno igro »Graničarif. Sinočna predstava je bila nekoliko bolje »biskana, ali še vendar ne zadosti.
Iirra je vspela povoljno, vendar ne tako dobro kakor »Šokica«.
Danes zvečer bo, žal, že predzadnja predstava in se bo igrala, kakor že naznanjeno, Subotičeva tragedija Boj na Kosovem < ali »Propad srbskega carstva«. kor kaže, bo nocojšnja predstava jako dobro obiskana, ker je predmet žaloigre res vele-zanirniv. Kakor čujemo, bo Cirićeva družba, kadar se dogradi »Narodni dom« stalno vsako leto po nekaj časa obiskovala na^e mesto.
»Balkanska carica« v Barkovljah. V nedeljo bo našemu občinstvu zopet «lana pri-: lika, da bo moglo gledati na pozornici v barkovljanskem »Narodnem domite krasen proizvod slovanske umetnosti. »Balkanska I carica«, katero je spisal sedanji črnogorski knez Nikolaj I., je zbog svoje umetniške : dovršenosti in slovanskega duha, ki veje v njej, gotovo jeden najlepših biserov jugoslovanske dramatične umetnosti. Ako je Ciri-ćeva družba to igro že na malem, nepriprav-nem odru v Sokolovi telovadnici, pred razmerno pičlim občinstvom, tako lepo uprizorila, smemo pričakovat', da bo uprizoritev na lepem odru v Barkoljan^kem »Narodnem domu« pred mnogoštevilnim občinstvom nekaj izrednega za naše razmere. Naravno je, da vlada za to predstavo med vsemi staji največje zauimanje. Uprava je hotela iti občinstvu kolikor možno na roko, vsled česar prične predstava že ob 5. uri popoludne in bodo za to predstavo veljale sledeče znižane cene. — Vstopnina G0 stotink. Sedeži I. retla 2 kroni; II. reda 1 krono; lil. reda 60 stotink.
Glas iz občinstva. Večkrat se dogaja, da se na veselicah in zabavah kadilci ne morejo vzdržati, da ne bi kadili. Ko je začel jeden, ga drugi hitro posnemajo in kmalu je vsa dvorana v dimu, kar je gotovo vsakomur silno neprijetno. Ta slučaj se je tlo-
godil tudi na zadnji predstavi »Uokovnjaeev« v Barkovljah, vsled cesar l»i prosili prireje-valce javnih zal»av, naj hi preskrbeli, da bi se v dotičnih dvor:in**h nabile po stenah tablice, ki bi naznanjale, da je kadenie prepovedano.
Drobne vesti. Znorela je neka 17-1. deklica, ki je dosla pred kratkim iz Alek-sandrije v Trst Iz Alek-sandrije je tlosla p> nalogu avstrijskega konzulata. Nesrečniea je žrtva tistih brez Sušnih trgovcev s —- člo ve-skim mesom.
Z g u b 1 j e n o - n a j «1 e n o. Roža I)ebiaso, stanujoča v ulici (»iuliani št. 9, je iz ročila na policiji pri Sv. Jakobu, več ključev, katere je našla na ulici.
Povožen je bil v svobodni Inki vče-raj po|K>ludtie 2«i-letni težak Anton Zalolcar, stanujoči v ulici del Mol i no a vento št. 9. Poklicani zdravnik z zdravniške postaje je p< delil ponesrečencu prvo nujno zdravniško pomoč in ga {»otein dal odvesti v bolnišnico.
V	revščini svoji se je predstavil na inspektoratu v ulici Tigor 19-letni mladenič Josip Sain Martin iz Ruines (Francija). Izjavil je, da je prišel peš od Reke do Trata, ne da bi bil kaj zaužil, ker nima ni novčića v žepu iu se ni vedel kam obrniti. Mladeniča so odveli v zapor.
Aretiranje. Včeraj so aretirali v svobod u i luk i dve ženski, znani tihotapiei. Pri njima so našli 3500 gramov inozemskega tobaka. Ker nista hoteli pojasniti, od kodi sta dobili ta tobak, moral sti v zapor. Pozneje se je doznalo, da je bil zaplenjeni tobak ukraden na parniku »Calipsoc.
Nezvestoba. Med potniki, došlimi iz Benetk z Llovdovim parnikom »Metcovich«, je bil tudi 55 letni mesar Ivan Zupolati, ki je pred časom poneveril v L'magu nad <>00 kron in jn>begnil v Italijo. Iz Benetk ga je dal prepeljati v Trst avstrijski konzulat, ker je Zupolato vse ukradene denarje pofučkal in ostal »čist«. Nezvestega moža je vsprejel policijski oficijal Krainer in ga dal odvesti v ulico Tigor, kjer mu bo čakati na zasluženo kazen.
'Žena, ki se vozi, a ne plača. Iz-voščeka Josipa Jerino, stanujočega* v ulici Media št. je včeraj vratar hotela Volpich poklical na borzni trg. Tu je stopila v voz neka gospa, tujka, ki je nekaj časa bivala v imenovanem hotelu. Velela je izvoščeku, naj jo vozi jk> mestu. Ko sta dospela zopet pred hotel, je rekla gospa, da je zadovoljna i u je velevala izvoščeku, naj se povrne ponjo zopet ob 7. uri zvečer. Jerina je res prišel ob določenem času in gospa je zopet točno stopda v voz. Ko se je naveličala voziti se |X> mestu, jo je izvošček od vel nazaj v hotel. In sedaj mu je naročila, naj pride drugo jutro jk> zasluženi denar. V sredo zjutraj se je gospa -e enkrat dala vozili po me*tu ia je rekla potem kočijažu, tla |»ojM>luilne ob uri plača račun. Ko pa je inož ob določeni uri došel jk> svoj denar, izjavila je g »spa, da ne more ▼sprejeti kočijaža, ker ima ravno sedaj nepričakovan obi*k in naj se torej povrne naslednje jutro. Kočijaža so seveda začele obhajati neprijetne slutnje, ki so se, na žalost njegovo, tudi uresničile. Ko je prišel naslednjega dne ob določeni uri, je sleparica že
—	odpotovala. Kaj storiti t Kaj drugega nego povprašati ime in ovaditi stvar na policiji ? ! Go*pa, ki se je tako rada vozila iu ne plačala, se imenuje Melanija S. Račun izvosčekov je znašal 20 kron. — Slaba bi prela izvoščeku, ako b^ imel mnogo takih gostov.
V	rerac-liski Teatnik. Včeraj: topu irer cb 7. uri zjutraj G°.7, o':» 2. ur: popolatlne 12*5. C.- — i 'lakomer ob 7. uri zjutraj 7(J<S.9
—	Danee p;iina ob 7.SJ9 predp. in ob JS.30 pop.; oseka oi. 7.37 predpoludne in oi> 'J.— popotudae.
i i
Odbor pol. društva »Edinost« lx> imel v soboto t. m. ob 7. uri zvečer svojo prvo sejo. Ker se v tej seji konstituira novi odbor, pričakuje se, da pridejo vsi odborniki in namestniki.
Gg. častni in redni členi so napro--eni, da pridejo točno in v 'velikem številu.
Za žensko podružnico družbe sv. Cirila ill Metod ija so darovali mesto venca na kr-to pokojnemu g. Kivartlu Margrel-terju : g.a Antonijeta Sabec 30 kron, g0(,p-Janko Knaus 30 kron, gosp. Maks Knavs 10 kron iu gospod dr. Stanko Sterg^r 10 kron: g.a Katarina S:^»ka m2«to venca na grob p »k. materi 10 kron in kor se ni
mogla udeležiti predstave »Rokovnjačev«, še 2 kroni.
Srčna hvala vsem, ki so ob takih tužnih trenutkih spominjajo naše prekoristne družbe.
Vojaško veteransko podporno društvo za Trst in oko'lco. pod protektoratom nieg. ces. iu kr. visokosti prejasnega nadvojvode K rana Ferdinanda d* Este, vabi na izredni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 1. decembra 1901 ob 4. in pol uri popoludn«. v prostorih restavranla »Kralj Ogrski« v ulici Commerciale ŠL 5. Na dnevnem redu bo: I.) nova volitev predsednika, 1. podpredsednika, 'J členov nacelništva in društvenega tajnika. II.) imenovanje častnih členov. III.) Eventuelnl predlogi.
Vesti iz ostale Primorske.
X Trgovcem z vinom. I/. Pazina nam pišejo: Trgovcem, ki prihajajo v Pazin kupovat vino, se priporoča »Gospodarsko »družtvo« za posredovanje. V društvenem I uradu, pri gosp. predsedniku dru. S. Kure-j hču, dobe potrebne informaei je, kje se dobiva dobro, pristno vino in po nizkih j cenah.
Vesti iz Kranjske.
* Termalna kopelj v Toplicah naDolnjskem. V »Slov. Narodu« Či-tamo: Požrtvovalnemu prizadevanju za D >-lenjsko stran prezaslužnegi c. kr. dvornega svetnika g. Frana Sukljeja zahvaliti se imamo, da je dne 1. t. m. obiskal naše Toplice dr. Ernst Ludvvig, c. kr. dvorni svetnik, vseučiliščni profesor, člen gospodske zbornice itd. v spremstvu svojega asistenta in sicer v to svrho, tla analitičnim potom preskusi naš termalni vrelec. Z ozirom na to, da je gospod dvorni svetnik Lud\v!g kapaciteta, ki uživa v vodnih anali-ah evropsko slavo, pozdravljamo njegov napominani obisk v Toplicah kar najgorkeje, ker je gotovo, da bode isti največjega pomena za povzdigo naše sta-roslavne zdravilne kopeli. Kadar dobimo uspeh analitične preiskave, ga priobčimo.
Vesti iz Štajerske.
— Pod vsenemško zastavo. Iz Marenberga na Štajerskem prihaja »Slovencu« poročilo, kateremu bi človek absolutno ne mogel verjeti, ako ne bi slučajno vedel, da živimo v Avstriji za dobe slavnega vladanja Korberjevega. Tako pa nam mora že biti tudi ta neverjetnost jako verjetna. Dne 25. t. m. so imeli tamošnji telovadci svoj »Griindungs-fest«. Ves trg je bil poln zastav frankfuria-rie. Pa tudi s poslopja c. k. sodišča in s šolskega poslopja je visela taka vsenemška zastava, a cesarsko ni bilo v i ti e t i na nobenem teli no-
1
slopij!! Isto tako je bilo dne 20. oktobra o nekem drugem slavju. O tem pa ne smemo pozabiti tla je sodni okraj raarenberški po ogromni večini slovenski, in marenberško šolo mora obiskovati več nego polovica otrok slovenskih sta riše v. Ljudstvo je začudeno gledalo te zastave, posebno si ni vedelo razlagati, kako take zastave prihajajo na c. kr. sodnijo.
»Slovenec« vprašuje: Ali ni tukaj nobene pomoči ? Menda — ne !
Vesti iz Koroške.
Pouarejalce denarjev so zasačili v podjunski dolini. Dva so na zahtevo državnega pravdništva zaprli, dva marljivo iskali. »Ponarejeni« kronski petak je v Celovcu bil kakor tak na stnnu. Pošljejo ga konečno na uovčni urad na Dunaj, od koder pride odgovor, tla kronski petak nikakor n i , po na rej en, marveč pravi pravcati pet k, kakor so ga dobro ali slabo skovali na Du- j naju. D.-žavno pravdništvo je torej ostalo na cedilu, »ponarejalca« so morali takoj izpustiti. J Po nedolžnem sta sedela precej časa in še ob kronski petak sta prišla, ker so ga na Dunaju kakor ponarejenega prej preklali, predno so ga za dobrega spoznali in zopet vrnili. Lepa bo — pravi »Mir« — če začno sedaj zapirati ljudi tudi radi pravega in poštenega tlenarja ! Naglica pač tuli pri drž. pravdni-štvu ni zmirom na mestu in gotovo je, da taki pojavi ugledu pravosodja le škodujejo, ker, kako prihaja pošten človek tlo tega, tla se ga sodnijsko preganja in vlači po zaporih po nedolžnem, za kar pozneje ne dobi nobene odškodnine in nobenega zadoščenja za krivice, katere je m »ral trpeti zara li drugih ? !
Sicer pa ta slučaj tudi jasno priča <» dobroti našega sedanjega srebrnega denarja.
Beguni, ki sta zgrešila pot. Od polka štv. 17, nameščenega v Celovcu, sta tlne m. m. dva novinca pobegnila. Hotela sta jo pobrisati proti domu, proti Kranju. Ali zgrešila sta pot; mesto da bi šla proti jugu, sta jo mahala proti severu. Prenočila sta pri nekem železniškem čuvaju, ki jih pa ni obČuval preti — došlimi orožniki ! Po tej kratki ekskurziji sta morala zopet v -tisto nesrečoo kasarno !
Književnost in umetnost
Xakui» slik Hausa Maka rta po minister stv u za nauk in bogočastje. Jeden naših najodličnejih umetnikov dunajskih, ki ; je jedui celi dobi pritisnil signaturo, Hans | Makart, je bil do sedaj v naših javnih ga- ^ lerijah zastopan le z malo in ne ravno najboljšimi deli svojimi. Njegovi ekscelenci, gospodu ministru za nauk in bogočastje, dru. vitezu p). Hartelu, se je posrečilo, da je za novo galerijo, ki se ima ustanoviti, nakupil petero Makartovih slik, ki pripadajo najboljšim delom pokojnega umetnika in ki so — kar je, žal, le redko pri Makartovih slikah — vse povsem dobro ohranjene. Te slike so »petero čutstev« in pa stropna slika, ki se odlikuje s posebno krasoto i u svežestjo barv.
Te slike so bile do sedaj v posesti tržca z umetninami, Miethkea. Te slike so izišle iz najbolje in najsrečneje dobe Makartove in se prištevajo k najbolj obČudovanim delom tega umetnika.
Združena v prostoru, prirejenem navlašč z i to, bo ta najnoveja, vse hvale vredna pri-dob'tev med najlepšimi d'kaini nove galerije.
Proslava Dvorakove 00 letnice. Dne 6. t. m. zvečer je mnogo pražkih in drugih društev iz pražke okolice priredilo impozan-ten »hliod z lampijoni po pražkih ulicah v proslavo 60 letnice rojstva velikega češkega skladatelja in prvaka meti živečimi glasbeniki vseh narodov : A n t o 11 i n a D v o r a k a. Obhoda se je udeležilo več sokolskih društev se zastavami iu v uniformah, mnogo drugih društev (med njimi pevsko društvo . »Hlahol« se 160 pevci) ter neštevilne množice ljudstva. Društvo »Hlahol« je zapelo pred Dvorakovim stanovanjem več pesmij, na kar se je deputacija zastopnikov društev podala na stanovanje, kjer je voditelj iste, un. prof. dr. Kaufmann, v imenu zveze čeških pevskih društev nagovoril slavljenca in mu podal diplom častnega elenstva društva »Hlahol«.
Mojster Dvorak se je zahvalil v kratkih besedah. Ko se je prikazal na oknu svojega stanovanja, zaoril je na ulici iz tisoče v grl gromoviti »Slava !« Dvorak se je zahvalil z besedami: »Zahvaljujem se Vam na tako veliki časti«, na kar so zopet zao-r-li »Slava«-klici. Na to se je umetnik podal v vežo. kjer je poslušal petje društva »Hlahol«, potem je stopil v sredo meti pevce in 6e v kratkih besedah zahvalil za prirejen*) mu veliko počeščenje.
Kakor v vsem, se narod češki kaže velikega tudi v češčeaju svojih velikih mož.
Iz Svetega nam pišejo : Pri nas Slovencih se veliko greši v tem, tla se mnoga sjikarsko-dc-korativna tlela oddajajo tujim slikarjem, kateri delajo dražje, a niti ne takt) dobro, kakor marsikateri domači umetuik.
Prilika mi je bila dana, tla sem se na lastne oči prepričal o nekaterih prav lepili delili našega mladega umetnika, gospoda Iv. Strnada iz Komna, ki je poslikal že razne cerkve. Med drugimi se mu je posebno dobro posrečila slikarija starinske cerkve sv. Tilha v Svetem. Akvarelni načrt je škofijstvo odobrilo in tudi pok. grof Fran Coronini. Iz-j vršeno tlelo pa so si ogledali mnogi gospodje, med njimi tudi več inženjerjev, kateri so umetniku Častitali na vspehu. Tudi v II. Bi-J strici je jako lepo prenovil župno cerkev i simboličnimi ornamenti in freskami. Pričakuj mo od mladega umetnika, da izvrši še innogokatero lepo delt) in ga tople priporočamo vsakomur.
Akadeniieuo družtro »Slovenija« na
Dunaju bo imelo jutri dne 9. novembra 1901 svoj II. redni občni zbor.
Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika I. rednega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega družtva »Triglav«. 3. Poročilo odborovo. 4. Predlogi. 5. Slučajnosti. Local Butljejevička pivnica, VIII. Alserstrasse 59. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Sljvanski gostje dobro došli!
Brzojavna poročila.
Boj za slovensko Tseučilisčc.
DUNAJ 8. (P.) Danes je bila v avli vseučilišča vseslovaiiska demonstracija v prilog slovenskega vseučilišča. Demonstracija je vspela najsijajneje. Slednjič je prišlo tlo pretepa z Nemci, kateri poslednji so morali odjenjati.
Odlikovanje umetnikov.
DUNAJ 8. (B) Njeg. vel. cesar je podelil dvornemu igralcu Frideriku Krastelnu red železne krone tretje vrste in dvorni operni pevki Alojziji Kaulich zlati križec za zasluge s kront>.
kolomaii Tisza nevarno obolel.
BUDIMPEŠTA 8. (B) Kakor javljajo listi, trpi Koloma n Tisza že nekoliko časa sera na naduhi in je imel včeraj jako hod (Dalje na četrti strani.)
PRVA TOVARNA
za čepite in ščelke
Svetica D' topli
TRST. - Via S. Antoiiio - TRST
(nasproti Zennaro in Gentlli).
Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolči prah.
Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mosnjičkov itd.
jjC Vse po jako nizkih cenah. "^H
V prepričanje se prosi blagohoten obisk.
Msanfler Levi Minzi
Prva in največja tovarna pohiStva vseh vrst.
-T R S T
TOVARNA:	ZALOGE:
Via Tesa.	1 Piazza Rosario št. 2
vogal	I (šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 2f
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tildi po posebnih uaertih.
Cene brez konkurence.
ILCSTROVAIJ CEI1K ZASTONJ IX FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
MIZARSKA ZADRUGA 7 GORICI
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, tla je prevzela
pr?o sIot. zalop pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
Katera se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
i na des11* stran( eerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker je blago iz prve roke.
V
'elikanska rastava pohištva 111 tapecarij. Izven redno ugodne «	54 cene. %> U M
VILJEM DALLA TORKE
v Trstu, trg Giovanni 5. (l'alaća Diana.) MoJe pohištvo donesosračo. «
Prva \mfi tovarna
za posrebrnjevanje ogledal
Via Farneto štv. 10 (uliođ Via Gcla).
Telefon štv. 941
Tovarna za ogledalne sipe vseh velikosti, popravljanje pokvarjenih ogledal ter zboljšanje po zelo 11 g o d 11 i li cenah.
»npa«l. Profesor Jannv je l»il pri bolniku vso noć. Ker je Ijolnik že v visoki starosti, nje-jf'>vo stanje ni brez nevarnosti.
Spor med Tire i jo in I ranci j o. CARIGRAD 7. (B.) Vest o prihodu irancozke eskadre v Mitilene v trenotku. ko >*» v palači Jililiz menili, <la se je vrnila na ]m»1 jMjta, je v rečeni palači in v vladnih krogi.i vzbudila veliko poparjenje. Sod jo, da Francozi zasedejo otok. Število šol in drugih zavodov, o katerih zahteva Franeiju, da ee pripoznajo, znaša *>00.
Smrt Li Ifun^ ( miga.
PKKING T. (B.) Reuterjeva pisarna javlja: O zadnjih trenutkih Li-Hung-Oanga se je doznalo še nastopno: Li-Hung-Caog je prišel po noči zopet k zavesti potem, ko je bil od torka sem v nezavesti.
Vzel je k sehi nekaj hrane in videti je bilo kakor da spoznava svoje sorodnike. Ptaji zdravniki bo se zgodaj umaknili ter izjavili, da ni mogoče več ničesar storiti. Telesni zdravnik Li-Hung-Canga je ostal pri njem. Tiuplo se položi v tisto krsto, katero je Li Hung Čang svojedobno vozil seboj po svetu. Pokopljejo ga v mali vasi, kjer je bil Li Hung-Carg rojen. Ptuj i poslaniki so na prijavo smrti Li-IInng-Canga odgovorili eo-žalnimi psmi.
Vojaška nia>a zadušnica.
DUNAJ H. (B.) Danes predpoludne je bila v dvorni župni cerkvi splošna vojaška maša-zaduŠDiea, katero je daroval vojni škof iielopotockv. Maše s<> se udeležili Nj. Veličanstvo cesar, nadvojvode Oton, Ferdinand Kari, Leopold Salvator in Reiner, državni vojni minister bar. Kriegliaminer, poveljnik mornarice baron Spaun, načelnik gentrainega štaba, baron Beck, generalni nadzornik čet baron Waldstatten, korni poveljnik grof lJexkueli, generaliteta, mnogo štabnih in viših častnikov. Po maši zadušnici je vojaštvo defiliralo pred Njeg. Veličanstvom.
Odlikovan z rivemi zlatimi in frro-liastimi kolajnami
FRAN HLAVATT
ulica Giulia št. l/A.
Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno.
Popravljanje starega obuvala.
(K a 1 i s tv tli p lom o-
van specijalist Giordani, ima svoj ambulatorij Via Stadion 3. I. ki je odprt od s predp. do (?. pop ob nedeljah in praznikih do 4. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikukoršnih bolečin. Cena za operacijo v ambulatorij u 1 krona, na domu 2 kroni.
Skladišče vina
ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v sodili in buteljkah, Fine paAtne in dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po najugodnej ih in konkurenčnih cenali.
trgovec z jedilnim blagom v Trstu,
Konrad Jacopich
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, kolo-uijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. {jo jako nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko.
za popravljanje vsakovrstnih stro jev, motorjev na plin in brizgalnic vseh vrst. Kovaška delavnica. Alojzij Schromeck &, C v Trstu, ulica B<dvedere št. 0.
Prodaja vina „Ai Maestri"
v ulici Valdirivo št. 17. Slavnemu občinstvu se naznanja. da se od danes naprej točijo sledeča vina refošk črn po novč., bela rebnla iz Brd po 2fc" novu. Za družine po ugodnejših cenah. Opolo iz Visa po 28. novč Za obilen obisk se priporoča ter že v naprej zahvaljuje.
Vsak zamore moja vina analizo vati in ako jih vdobi ponarejena( vdobi 100 gld. nagrade.
Zaloga vsakovrstnega pohištva.
Anton Breščak
Vetturini ima v zalogi v veliki 'zberi pohištvo vseh slogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V zalogi ima: podobe ua platno in šipe, ogledala, žiro« psa atno,razne tapecurije itd. Daje tudi na obrok.
prodajalnica izgotovljenih oblek
= illa Gitta di Trieste" =
tvrdke
h EDVARD KALASCK
Via Torrente št. 34 nasproti gledališču ..Armonia" s kroja čnico. kjer se izvršujejo ohleke jm» meri in najugodnejših cenali. V pro-dajalniei iina tudi zalogo perila za delavski stan po izv< n red ti o nizkih cenah. Izbor 1» o 1 j š i h in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih h!ač za delavce
kakor tudi hla^a za hlače, ki se napravijo po meri.
Remeljni v velikem izboru, bukove debla orehov i na, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi j>odovi, držala za 6topnjiee.
Gene zmerne
Viktor 3MLiklavez
v Trstu Via Fonderia št. 10.
Magazin oglja
je na prodaj. Povpraševati je v via Ferriera št. IO.
Na najvišje povelje Njepvep
c. in kr. apostolska Veličanstva
XXXIV. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene v tej državni polovini.
Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, obsega Hi 4<f4 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 44«.900 kron. <>Iavni
dobitek znaša v gotovini :
200.0C0 kron ^Pi
Žrebanje nepreklicno dne decembra 1JI01. Jeflna srccka stans 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku ah državne loterije na Duna.u, III., Vordere Zollamta-strasse 7 in v loterijskih kolekturab. v tobakarnali. pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. : igralni načrti gratis za kupce srečk.
Srečke se dopošijejo poštnine prosto.
Q. kr. loterijska direkcija
oddel k za državne loterije.
Lahko službo
išče mlad mož. vešr slovenskega, ital-jaoskega jezik:-! v govoru in pisavi. Niuslov |»ove uprava Edinosti .
V najem se odda
hiša in krema z velikim hvevom, ležeča v I»kvi ol> ^kladovnfj cesti, eventualno neko-j 1 ko zemljišč i. Več «e poizve pri upravi , »Kdinosti«.
JAKOB BABEBIG
trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, | v .-ako vratnega o I j a, navadnega i u najHnejega. : — Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, j ter moke, žita, ovsa, otrohi. — Razpošilja naročeno Mag<» tudi na deželo na debelo in j drobno. — C e 11 i k e razpošilja franko, j
Priporoča te pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenami.
Za bolne na želodcu!
1	Y-ak«-imi, kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali m prenapolnenjem želodca, z v/.ivanjein
poniankljivih. težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr.
j želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljen je
ali zasliženje
priporoi-u se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanja je že izza več let preskiiseno. Fo zdravilo je znano
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
A To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q a jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliščno vino od-a Vstranjuje vse nerednesti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro-v Q	čajo bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi.	Q
H pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjed lj i vi m i sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih (zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina.
7onirQnio plnuocta nntrohp in nJe neprUetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, LdjJII dlljC LIUVCOIVC |JUil CsJC bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah, vranici in .-istemu vratnih živcev (liaemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja, vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne posledice slabe prebave, pomankljivega naraščaja krvi in bolehnega stanja jeter.
Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
Zeliščno vino daje oslabeli telesni moći svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo do jedi, pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo >uovi. povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in 2 gld. v lekarnah v Prstu. Sežani, Miljah. Kopru, Izoli. Piranu, Tržiču. Ogleju, Lervinjanu. Ronkah, Vipavi, Ajdovščini, 1'oatojni, Gradišči, Krminu, Gorici, Umagu. Bujah, Buzetu. Opatiji, na Reki, Krku, Cresu. Malem Lošinju. Labrnju, Pazinu, Motovunu, Vižinadi, Staremgradu, Poreču, Rovinju. Vodnjanu, Pulju. Portogruaro, Irevižu, Vidmu, Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po eelej Avstro-Ogerskej in sosednih deželah-
Tuli razpošiljajo: lekarne v Trstu Piazza grande št. 3 Via Nuova št 27 in Via del Pešce po 3 ali več steklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej po.Štninein zaboja prosto .
Sari se pred ponarejal e
Zahteva naj se izrecno
_Hubert Ullrich-ovo_»lišeno vino.___
Zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerina MMM>, rnde^n vina	jerebičnega soka	rrešnjevc.-a soka :i20.0, mane :)<M). k-.prive, ja-
neža, omanovih korenik, amerikauskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10,0. Te tvarine naj se pomešajo.
KAVA ORUZB^SVaRIL^ METODAV LJUBLJANI
Važno oznanilo! „
Podpisani imatra si » dolžnost iaviti, da M VINA iz VIŠA, KAČTELOV pri SPLITU, ISTRB In BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegorl »alogi, ana!izovana in stavljena pod stalno kontrol« uvmi za kemično analizovanjs, ovlaičenega od c. kr. avstrljskoga mlnisterstva. Zato se stavlja na vse sods ki bo te lj ke kontrolna in garancijska znamka št. 137, To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje minW stsietvo radi pregostega kvnrjanja vina, ki stavlja ^ resno nevarnost ljudstvo.
Kedor «i torej vkupi vir.o v moji zelogi, j« jotov, da »e v njem ne nahaja drugih SDOvij, nea« Qa !-e vino čieto in naravno, cui se sme z mirno vsstM dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijeJd zavod stavlja pod svoje varatvo samo ona vina, U •c čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mora|a (veti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liUr po 32 nov^
Vino iz Kaitelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa. . . „ 34 „
Vino Opollo..... „ 38 B
Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
uH«a Legna št. 6 (Dvoril^ 1
j	Proti
kašljn io kataru
kakor tudi proti
- - hripi (influenci) - -
naj ne uporabljajo edino le
katrani ne pasti I je Ha vasi ni
-katljiea po 80 stotink.
Proti
zagrljenju in grlobolu
se pripore čajo
Ravasinijeve pastiljc	=
= od ogolunjene sladke skorje
j	Škatljica po 60 stotink.
I	Vdobiva se v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione it. 3.
j kakur tmli v Klarni Pld iola. .Icroniti, I.m-iani, Vi-I tali a. Vanla.ti.i-M>: v Keki: lekarna I'riHla.ua; v Ooriri l«-karn;i ('rinUtfulrtti in rmit'tai.
THE MUTUAL
zavarovalna družba za življenje v New-York-u.
Ustanovljena 1S4*2.	('Isto v/aj<'nni;t.
Splošno premoženje dne 1. januvarja 1901.
1.607,625.487.39 kron.
Čisti dobiček v korist zavarovancev leta 1900.
42,873.909 kron.
Cela pokritna svota za vsa v Avstriji zaključena zavarovanja je vložena pri c. kr. liiiiiisterijalneimi plačilnemu
uradu na Dunaju.
Glavno ravnateljstvo za Avstrijo
na Dunaju I., Lobkowitzplatz štev. i.
Operater kurjih očes,
Delavnica