PRIMORSKI DNEVNIK PoStmima plačana v gotovini Abb. postale X gruopo - Cena 40 lir Leto XIX. St. 149 (5524) TRST, torek 25. junija 1963 Leone pripravlja svoj programski govor Jntri se končno sestane parlament Poslanska zbornica bo najprej izvolila novega predsednika - Nov škandal okrog neke dražbe v Benetkah (za skoraj 3 milijarde lir) Kriza v vodstvu MSI se poglablja - Segni na uradnem obisku na Sardiniji - Papež Pavel VI. ponovno poudarja načela enciklike «Pacem in terris» - Papeževo kronanje bo v nedeljo 30. t. m. h RIM, 24. — Teden, ki se je začel z današnjim dnem, bo — kot vse kaže — precej živahen. Najprej bo jutri seja vlade, na kateri bo Leone ministrom obrazložil glavne poteze svojega programskega govora, ki ga bo prebral v četrtek ali petek pred parlamentom. Po seji se bo Leone sestal s predsedniki senatnih političnih skupin in se z njimi dogovoril o začetku politične debate o njegovem govoru, že danes se je zvedelo, da bo začetek debate verjetno v četrtek 27. t.m., še bolj verjetno pa — spričo dveh praznikov konec tega tedna — šele 2. julija. Baje je ta datum svetoval Leone-ju predsednik senata Merzago-ra. Kot smo že poročali, se bo v sredo sestal parlament. Poslanska zbornica bo morala seveda najprej izvoliti novega predsednika, ker je dosedanji predsednik Leo-Pe postal predsednik vlade. Da-Pes pa je Leone obiskal urade Predsedstva poslanske zbornice in se precej svečano od vseh poslovil ter jim pri tem naročil, naj v prihodnosti pazijo predvsem na to, da bo predsedstvo zbornice vedno sestavljeno iz predstavnikov vseh strank. Zaradi sestavlja-Pja svojega programskega govora se je danes sestal Leone v palači Chigi, v svojem novem uradu Predsednika ministrskega sveta, z ministroma za proračun in zaklad, Medicijem in Colombom. Colombo je nato izjavil navinar-iem, da sta obravnavala z Leone-iem tudi vprašanja v zvezi z odobritvijo začasnega proračuna, ki Piora po ustavnih določbah biti sprejet v parlamentu do konca te-Sa meseca. Leone je sprejel danes tudi poveljnika karabinjerjev ge-Perala De Lorenza. Vzrok in predmet njunega razgovora nista Znana. Danes so zaprisegli tudi novi Podtajniki v posameznih ministrstvih. Ce se bo torej tako pozno začela debata o Leonejevi programski izjavi, bodo tudi vodstva politič-»ih strank mnogo pozneje zavzela )voja stališča. Kot smo že porogali, ni doslej nobena stranka takega stališča še določila, razen KPI, ki je v odločni opoziciji. V MSI pa se poglablja kriza. Eden izmed fašističnih poslancev je včeraj ostro napadel štiri poslance, ki so na čelu z Almiran-tejem pred kratkim podali ostavko. Obtožuje jih, da so doslej Vedno zagovarjali politično linijo tajništva MSI m jo tudi vneto branili. V napadu je rečeno, da Sre pri Almiranteju in njegovih Pristaših za »spletke, s katerimi hočejo doseči osebne koristi pod Ideološkim in političnim plaščem*. Eden izmed Almirantejevih pristašev je na ta napad odgovoril rekoč, da je napad »neumen* in trdi, da je prav napadalec nekoč Papedpl »linijo* sedanjega tajnika MSI Michelinija, ki jo hoče danes tako odločno braniti. Pač pa je minister za Javna dela Sullo sporočil državnemu Pravdniku v Rimu, da je bila zadnja velika dražba za izgradnjo kanalov v Benetkah nepravilna in da je zaradi tega izvajanje te dražbe prepovedal. Gre za tri dele dražbe: Prvi del za gradnjo v Vrednosti 843 milijonov lir, drugi del za milijardo in tretji del prav tako za eno milijardo lir. Dela bi morala biti zaupana tistemu Podjetju, ki bi se s svojo ponudbo najbolj približalo tajni ceni, ki jo je določilo ministrstvo za iavna dela. Toda ko so odprli kuverte s ponudbami so ugotovili, da je prišlo 34 priporočenih kuvert, ki so bile vse oddane v Snem in istem poštnem uradu z Zaporednimi registrskimi številkami in da so se ponudbe med seboj razlikovale za določeno konstantno številko, tako da se lahko sklepa, da so se podjetja pred dražbo med seboj glede svojih ponudb dogovorila. Gre torej za nekoliko bolj milo izdajo škandala v zvezi z dražbo, ki jo je razpisal monopol AMB za banane. na Sardiniji ter obiskal najprej deželno vlado, nato pa prefekturo, univerzo in županstvo v Cagliariju. Prebivalstvo ga je navdušeno sprejelo ne samo kot poglavarja države, temveč tudi kot svojega sardinskega sorojaka. Novi papež Pavel VI. je danes najprej sprejel duhovništvo rimske škofije, ker je kot papež tudi rimski škof ter mu dal precej konkretna navodila za bodoče delo. Nato je sprejel člane diplomatskega zbora, v imenu katerega je novega papeža pozdravil belgijski veleposlanik. Papež Pavel VI. mu je govoril v francoščini ter pri tem poudaril, da bo »ena izmed nalog papeža prispevati k utrditvi takega miru, ki bo slonel na štirih načelih, ki jih je proglasil pokojni papež Ron- calli in sit er na resnici, pravici, ljubezni in svobodi*. Pred tem je Pavel VI. omenil encikliko »Pa-cem in terris* m dejal, da bi bilo odveč ponovno omenjati spoštovanje, ki ga Cerkev goji do vsakega posameznega naroda na svetu ne glede na njihovo starost in datum pridobljene neodvisnosti. »Sveta stolica se ne namerava vmešavati v zadeve ali koristi, ki izvirajo iz začasne oblasti. Ona namerava podpirati povsod določena osnovna načela civilizacije in človečnosti. Na teh načelih sloni skladnost med pravicami in mednarodnimi dolžnostmi, a od spoštovanja teh načel je odvisna stalnost resničnega miru za vso veliko človeško družino*, je rekel novi papež diplomatom. Kot smo že poročali, bo kronanje novega papeža v nedeljo 30. t.m., in sicer ob 18. uri na Trgu sv. Petra pred baziliko, kjer bodo zgradili papežev prestol. iiiniiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiiiiKiimiiiiiititiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Razgovori Tito-Tubman (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Maršal Tito s soprogo, predsednik ljudske skupščine Stambolič, podpredsedniki zveznega izvršnega -sveta Kardelj, Rankovič, Todorovič, generalni polkovnik Ivan Goinjak, generalni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič in drugi visoki jugoslovanski državni funkcionarji so včeraj na železniški postaji v Beogradu pozdravili predsednika Liberije Tubmana, 'ki je s soprogo in z uglednimi osebnostmi Liberije prispel na uradni obisk v. Jugoslavijo. V zdravicah med kosilom, ki ga je predsednik Tito priredil vče. raj opoldne svojemu gostu, sta o-ba predsednika poudarila važnost in •neObhodno potrebo rešitve vprašanja razlik med razvitimi in nerazvitimi področji in izrazila u-panje, da bo konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj položila osnove zdravim go- spodarskim odnosom in prispevala k hitrejšemu gospodarskemu razvoju zaostalih področij. Prav tako sta podčrtala pomen konference voditeljev držav in vlad afriških držav v Adis Abebi in posebno njen predlog, da se A-frika proglasi za nejedrsko področje in ugotovila, da bi se z' malo večjim pravičnim gledanjem in medsebojnim zaupanjem lahko odpravile ovire na poti k u-resničenju sporazuma o prepovedi jedrskih Doskusov. Danes dopoldne so se med obema delegacijama začeli uradni razgovori. Pred tem pa je Tubman v-«Parku prijateljstva)) — tako kot ostali državniki, ki so doslej obiskali Beograd, zasadil platano in se vpisal v spominsko knjigo. Nocoj je Tubman po sprejemu v hotelu Metropol s svojim spremstvom odpotoval z vlakom v Zagreb. B. p. '' Predsednik republike Segni je danes začel z uradnim obiskom Predsednik SFRJ maršal Tito In predsednik Nigerije Tubman slikana po Tubmanovem prihodu v Beograd liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiirmiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiHiHmniiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiimHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiin 2.000 žena iz 119 držav Filip in «zadeva Profumo» Taktični umik laburistov LONDON, 24. - V uredništvih londonskih dnevnikov krožijo že več dni glasovi, da je tudi princ Filip, vojvoda edimburški, v nekaki zvezi s Profumovim škandalom. Laburistični «Daily Mirror* piše pod velikim naslovom «Princ Filip in škandal Profumo., z manjšimi črkami pa nato: »Ti glasovi so povsem neutemeljeni*. List, ki je najbolj razširjen ljudski dnevnik v Angliji, objavlja tudi Filipovo fotografijo poleg katere piše, da gre za »najbolj odvratne glasove v zvezi s škandalom, ki mešajo vanj tudi kraljevsko hišo*. Sicer pa kaže, da je politična kriza že dosegla svoj vrhunec, čeprav nevarnost za Mac Millana še vedno obstaja. Laburisti so namreč nameravali predložiti v poslanski zbornici nezaupnico njegovi vladi, ker je sklenila, da zaključi preiskavo o zadevi Profumo v tajnosti -— s sodno kegnisijo. Laburisti pa hočejo parlamentarno preiskavo, ki bi bila javna Toda laburistična »vlada v senci* je nocoj sklenila, da ne bo predložila nezaupnice in da tudi ne bo zahtevala parlamentarne preiskovalne komisije. Poslali pa bodo vladi posebno pismo s podpisom Wilsona. Gre torej za nekak laburistični »taktični umik*, za katerega niso uradno sporočili razlogov. Vendar pa vse kaže, da se laburisti bojijo, da bi številni konservativni poslanci, ki so se prejšnji ponedeljek vzdržali, v primeru nove nezaupnice glasovali za vlado; na ta način bi laburisti okrepili Mac Millanove pozicije v parlamentu in stranki. Zasedanje sveta FAO RIM, 24. — Danes se je začelo 40. zasedanje FAO, organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo ob udeležbi delegatov 27 držav in številnih opazovalcev držav-članic mednarodnih kmetijskih organizacij. Ob otvoritvi je predsednik Mair (Švica) komemoriral pokojnega Janeza XXIII. in njegovo podporo, ,ki jo je nudil FAO, zlasti v svetovni kampaniji proti lakoti. Sedanje zasedanje FAO bo trajalo do 3. julija in na njem bodo razpravljali o dnevnem redu konference FAO, ki bo v Rimu, in sicer letos v novembru. Te konference se bodo udeležili delegati 105 držav, ki so včlanjene sedaj v FAO. Prednost pa bo konferenca dala prehrambenemu položaju v svetu, kakor tudi oviram, ki' preprečujejo mednarodno trgovino s kmetijskimi pridelki. Končno bodo razpravljali tudi o razvoju dejavnosti FAO. Samovlada v Zanzibaru ZANZIBAR, 24. — Otok Zanzibar ima danes samovlado. Prva vlada je danes prisegla; vladi načeluje šejk Mohamed Samte, voditelj »Ljudske stranke Zanzibara in Pembe*. Nov korak na poti popolne neodvisnosti bodo pomenile volitve, ki bodo 8 julija. Nova izraelska vlada JERUZALEM, 24. — Levi Eškol je predstavil parlamentu novo vlado, v kateri sodelujejo štiri stranke, ki so sestavljale tudi prejšnjo vladno koalicijo. Dobro obveščeni krogi vedo povedati, da bo nova vlada nadaljevala politiko Ben Guriona, predvsem kar zadeva obrambo in zunanjo politiko. Večina ministrov ima iste resore kot v prejšnji vladi. Položaj v Jcmenu na mednarodnem kongresu v Moskvi Italijanska delegacija je zaradi preostrega protiame-riškega govora japonske delegatke zapustila dvorano MOSKVA, 24. — V Moskvi se je začel «Svetovni kongres žena«, ki bo trajal do sobote. Na kongresu sodeluje 2.000 delegatk iz 119 držav. Kongres je sklicala «Medna-fodna demokratična zveza žena» v Znamenju enakosti spolov in o-brarnbe pravic žena ter v znamenju borbe za mir, razorožitev in za prijateljstvo med narodi. V kongresni dvorani sta bila ob otvoritvi navzoča tudi kozmonavta Valentina Te-reškova in Valerij Bikovski, ki so Ju delegatke pozdravile z navdušenim ploskanjem. Kongres je odprla Nina Popova, predsednica odbora sovjetskih zeha in podpredsednica Mednarodne tveze. Predsednica Zveze Francozinja Eugenie Cotton pa je še posebej pozdravila Valentino Teresko-Vo ter poudarila njeno enostavnost in simpatičnost. Kongresu je poslal posebno poslanico tudi Hruščov, ki poudar.ig Predvsem važnost ohranitve miru kot osnovnega vprašanja sedanjih časov, dalje nujnost borbe proti novim spopadom in proti vojaskiin pripravam napadalnih krogov, ki jih vodijo ZDA. Končno Hruščov izraža željo, da bi ženske vseh narodnosti in vseh ras združene nadaljevale skupno borbo do zmage trajnega miru in socialnega napredka na zemlji. Ko sta delegatki japonskih )n kubanskih žena v svojih govorih napadli preveč ostro ZDA, so članice italijanske delegacije protestirale ter poudarile, da govori omenjenih delegatk ne prispevajo k odstranjevanju vzrokov hladne vojne, kar je ena izmed glavnih nalog kongresa. Italijanska delegacija je iz protesta zapustila dvorano. Nastop i-italijanske delegatke so odobravale tudi delegacije Francije in skandinavskih držav. Italijanska delegacija je objavila po vrnitvi v dvorano, t. j. po govoru japonske delegatke Fuki Ku-šida, naslednje sporočilo: «Kongres je samostojna politična organizacija ter se ne sme in ne more istovetiti s pozicijami enega izmed obeh blokov in ne sme zavzemati politično svojih stališč)). Komunistična poslanka Luciana Viviani pa je izjavila, da je poročilo Japonske delegatke odobrila pičla večina predsedstva med pripravljalnim delom v Moskvi. Socialistka Gemiari je dejala, da bo italijanska delegacija ostala na kongresu, ker so njene članice soglasno sklenile samo, da bodo protestirale proti poročilu Japonke z zapustitvijo dvorane. Bianca Baduel je rekla, da bi morala polemika hladne vojne ostati izven kongresa. «Mi bojkotiramo govore delegat Kitajske, Japonske, Kube in Indonezije, ker nas protiimperialistični govori ponovno vodijo v dobo hladne vojne iz leta 1948. Prišle smo govoriti o vprašanjih žena in žene hočejo mir.» KAIRO, 24. — Naser je poslal danes maršala Amerja v Jemen. Hkrati z Amerjem so odpotovali tudi nekateri višji častniki, komandant letalskih sil maršal Sedki Mahmud in predsednikov svetovalec glede Jemena Anuar el Sadate. V soboto so namreč izvedeli za incident na meji med Lahejem (Federacija Juž ne Arabije) in Jemenom. V egiDt-skih krogih se smatra incident za «angleški napad na južno mejo Je-mena». V tem incidentu, kjer je šlo baje za bitko, ki je trajala več ur,, sta bila dva angleška vojaka ubita, ujeli pa so jih 32 ali 33. Angleška kolona je padla v zasedo e-giptskih čet, ki so jih obmejne straže poklicale na pomoč. Jemen ska vlada je protestirala pri generalnem tajniku OZN, ne zahteva pa sklicanja varnostnega sveta. Hruščov obišče Waltcrja Ulbrichta LONDON, 24. — Radio Moskva javlja danes, da bo Hruščov napravil prihodnjo nedeljo »prijateljski obisk« v Vzhodni Nemčiji v zvezi s 70-letnico predsednika DRN Walteria Ulbrichta. Odbor «antl aparthcid» j za črnce v Južni Afriki PARIZ, 24. — Na vabilo Alber-ta Lutulija, znanega Nobelovega nagrajenca za mir, ki je hkrati predsednik nacionalnega južnoafriškega kongresa, je bil ustanovljen v Parizu «anti-apartheid» od. bor. Vest je sporočil slavni francoski 1 pisatelj Jean-Paul Sartre danes na posebni tiskovni konferenci. Sartre je poudaril, da Afričani iz Južne Afrike vodijo danes odločilno borbo, od katere je odvisen njih obstoj: ustanovljeni odbor pa ima nalogo, da obvešča javno mnenje ter prepreči, da bi francoska vlada prodaiala orožje belcem, ki zatirajo črnce v Južni Afriki. Neodvisnost Kenije LONDON, 24. — 8. novembra bodo proglasili neodvisnost Kenije Ustrezni sporazum so podpisali danes v Londonu. Sporazum sta podpisala minister za zvezo s Commonvvealthom Duncan San-d.vs in nekateri ministri Kenije, ki so na obisku v angleški prestolnici. Podrobnosti sporazuma bodo sporočili v poslanski zborni, ci v Nairobiju, medtem ko bo angleška vlada objavila s tem v zvezi belo knjigo. - Prizor s Kennedyjevega obiska pri Adenaue rju v Bonnu iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiMiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREDSEDNIK ZDA NA OBISKU V ZAHODNI NEMČIJI Včeraj dva razgovora Kennedy-Adenauer Soglasje glede večstranske jedrske sile Strinjala sta se tudi glede samoodločbe in za «združitev Nemčije v miru in v svobodi» - Na razgovorih v Moskvi namerava vlada ZDA postaviti vprašanje «razmnoževanja» jedrskega orožja BONN, 24. — Predsednik Kennedy, ki je prispel včeraj na uradni obisk v Zahodno Nemčijo, je imel danes dva razgovora z Adenauerjem. Po razgovorih so izdali uradno sporočilo, v. katerem je rečeno med drugim, da so govorili o evropski združitvi, o odnosih med evropsko skupnostjo in drugimi evropskimi državami, o razvoju atlantskega zavezništva, o vprašanjih združitve Nemčije, o Berlinu in o zahodni politiki do ZSSR. Predsednik Kennedy in ------------------- Adenauer soglašata glede sodelovanja za dosego stvarne enotnosti evropskih narodov in integracije evropske skupnosti v lesni povezavi z ZDA. Obe vladi soglašata tudi, da je velike važnosti kontrolirana razorožitev in sporazum o prekinitvi Jedrskih poskusov. Obe vladi smatrata hkrati, da ,nn • , ie atlantsko zavezništvo »bistveno 400 t1«* ameriških vojakov orodje za ohranitev miru.; v>udi JJ® ^oJE bosta napravili vse napore. . dk bi okrepili sodelovanje v okviru NATO*. Sporočilo zatrjuje, da ZDA in Zahodna Nemčija smatrata večstransko jedrsko silo za »dobro sredstvo za koordinacijo obrambnih naporov*. Obe vladi končno ponovno poudarjata svojo obvezo, da se bosta borili za pravico samoodločbe in za združitev Nemčije »v miru in svobodi*. Na koncu sporočilo zatrjuje, da je treba »braniti z vsemi sredstvi* svobodo Berlina. Po zaključku razgovorov je predsednik Kennedy imel tiskovno konferenco na zunanjem ministrstvu v Bonnu, med katero je dejal med drugim, da upa, da se bo končno uveljavila volja narodov po samoodločbi, tudi če sedaj ne obstaja možnost takojšnje, združitve Nemčije. Predsednik ZDA ie nato omenil ameriška jamstva glede Berlina in izrazil mnenje, da je položaj v tem mestu boljši od onega v poletju 1961. Kennedv ie tudi izrazil mnenje, da bi mogli bližnje razgovore v Moskvi o prekinitvi jedrskih poskusov razširili tudi na vprašanja »razmnoževanja* jedrskega o-rožja. Glede tega je Kennedy dejal, da nameravane večstranske jedrske sile ni moč smatrati po njegovem mnenju za neko obliko takega »razmnoževanja* Glede umika francoskih pomorskih sil je Kennedy izrazil svoje prepričanje, da bi v primeru konflikta Francija izvršila svoje obveznosti in je izrazil upanie, da bo Francija ohranila zadostne sile za tako morebitnost. Glede fran- cosko-nemške pogodbe je dejal, da ZDA nimajo glede tega nobenega ugovora in da smatrajo, da je glavno vprašanje ohranitev integritete NATO. Kar zadeva njegov obisk v Berlinu, je Kennedy pojasnil, da ne namerava obiskati vzhodnega Berlina, ker to ni predvideno v programu. Na koncu je Kennedy potrdil, da ne bodo umaknili iz Evrope da pa upoštevajoč to žrtev, pokazala razumevanje za željo ZDA, da bi dosegli večjo liberalizacijo trgovinske izmenjave med skupnim tržiščem in ZDA. Pariški »Le Monde* komentira obisk Kennedyja v Bonnu in pravi med drugim, da ni gotovo, da bo Kennedyju uspelo povsem odstraniti nezaupanje Adenauerja, ki ga Pariz odkrito podpira; to nezaupanje izhaja iz okoliščine, da se Kennedy zavzema, bolj odločno od svojih predhodnikov, za mednarodno sožitje. »Le Monde* dodaja, da pesimizem starega kanclerja, ki se bo kmalu umaknil iz političnega življenja, ne more pomeniti ovire za poglobitev sodelovanja med ZDA, in Zahodno Nemčijo, zlasti ker njegovi nasledniki ne bodo dopustili, da bi tesno sodelovanje s Francijo moglo razrahljati kakorkoli sodelovanje med Zahodno Nemčijo in ZDA. Danes so v Parizu razposlali po pošti domačemu in tujemu tisku anonimen letak silovito pro-tiameriške vsebine. V tem letaku je med drugim rečeno, da Francija skuša storiti vse, kar je v njeni moči, da bi ohranila svoje mesto v Evropi, da bi »združila in organizirala okrog sebe Nemce, Italijane, Belgijce in še druge narode*. Ko zaključuje z geslom »Američani, go home* letak zatrjuje: »Francija, kot ostala Ev- minjajo v zvezi z obiskom Ken-nedyja v Evropi, da ima ta obisk namen »okrepiti, v mejah možnosti, strnjenost Zahoda, hkrati pa poiskati, z novimi napori, pot sprave s Sovjetsko zvezo*. Ameriška izvedenca za razorožitev William Foster in Henry Jackson pd sta sinoči na ameriški televiziji zatrjevala, da bodo Kitajci razstrelili svojo prvo atomsko bombo že v, teku letošnjega leta, najkasneje pa prihodnje leto. Glede bližnjih razgovorov v Moskvi o prekinitvi jedrskih poskusov, pa sta bila raz-ličnega mnenja; medtem ko je-Foster mnenja, da je sporazum verjeten, pa je Jackson izključil to možnost in zatrjeval, da bo SZ začela, verjetno v juliju, novo serijo jedrskih poskusov, da bi razvila v največ.ii meri svojo jedrsko tehniko, preden bo eksplodirala kitajska atomska bomba. Turčija in skupno tržišče BRUSELJ, 24. — Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da so se zaključila pogajanja za priključitev Turčije k evropski gospodarski skupnosti. Pridružitev bodo izvedli postopno: v preizkus, ni dobi, ki bo trajala pet let, bodo dali Turčiji finančno pomoč v višini 175 milijonov dolarjev, hkrati pa ji bodo priznali nekatere carinske olajšave za določeno število proizvodov; popolno pridružitev bo Turčija dosegla za nekatere proizvode v dvanajstih letih, za nekatere proizvode pa v 20 letih. Nato bo sledila dokonč. na carinska unija. Zaključek gosp. pogajanj med SFRJ in Zah. Nemčijo BEOGRAD, 24. — V Beogradu se je danes končala prva faza gospodarskih razgovorov med vladnima delegacijama Jugoslavije in Zahodne Nemčije. V pogajanjih, ki . so potekala v komisi-ropa, ne potrebujte ^ameriških do- jih za1 blagovno izmenjavo in fi-J-’ nančpa. vprašanja, so obravnavali vprašanja, liberalizacije, jugoslovanskega izvoza v Zahodno, Nemčijo', vprašanje kontingenta 'za larjev niti ameriških vojakov niti svetovalcev »made in USA* niti njihovega jedrskega orožja*. Ameriški politični krogi pripo- IIIIIIIIIIIIIIIIIII.■MIMIIII.I.Mlin itiiuiiiiiii 111111111 niMiiiiMMii iiiii.mini........ VLADA ZDA ZAVRAČA PREDLOG SZ O NEATOMSKI CONI V SREDOZEMLJU MOSKVA, 24. —■ Sovjetski zunanji minister je prejel danes zjutraj od odpravnika poslov vlade ZDA v Moskvi odgovor na sovjetsko noto 20. maja t. 1. vladam držav atlantskega pakta in vsem sredozemskim državam razen Jugoslavije in Albanije glede proglasitve Sredozemlja za brezatomsko področje. V ameriškem odgovoru je rečeno, da bi vzpostavitev brezatomskega področja v Sredozemlju spremenila ravnotežje sil «v tem delu sveta v sknrio /DA in njihovih zaveznikov; Washington je za razorožitev, toda ne za bilateralne ukrepe, ki bi oslabili atlantsko zavezništvo)). V ameriškem odgovoru je nadalje rečeno, da je razlog sovjetske note od 20. maja predvsem propagandističen. Nato se v odgovoru ponavljajo isti argumenti, ki jih je vsebovala ameriška nota od 18. maja, s katero je vlada ZDA odgovorila na sovjetski predlog od 8. a-prila t. 1 Ti argumenti zadevajo obrambni značaj atlantskega pakta, ker da veljajo tudi sedaj glede sre- dozemskega področja, kakor glede vsakega drugega področja, ki spada v atlantsko zavezništvo. Ameriški odgovor pravi dalje, da podmornice s «Polaris» v Sredozemlju ne spreminjajo obrambnega značaja NATO in da ima Sovjetska zveza precejšnjo silo v iztrelkih, kar bi vlada ZSSR lahko izkoristila proti članicam NATO, češ da so odgovorni sovjetski državniki v tem pogledu že izrekli grožnje, med drugim tudi proti Grčiji in Italiji. neliberalizirane artikle, vprašanje cestnega, rečnega in pomorskega prometa, industrijska in znanstvena in nekatera druga vprašanja. Pričakuje se, da se bodo pogajanja, ki se bodo nadaljevala 28. junija v Muenchenu, končala s podpisom dopolnilnega protokola v zvezi s sporazumom od leta 1952. Kot poročajo, je v pogajanjih v Beogradu, ki so potekala v dubu obojestranskega razumevanja, prišlo do izraza obojestranska pripravljenost, da se doseže sporazumna rešitev. Vida Tomšič predsednica SZDLS LJUBLJANA, 24. — Na današnjem četrtem plenumu glavnega odbora Socialistične- zveze Slovenije je bila za novo predsednico glavnega odbora Socialistične zve. ze Slovenije izvoljena Vida Tomšič, namesto dosedanjega predsed-nika Alberta Jakopiča, ki odhaja na novo službeno mesto. BEOGRAD. 24> — Za direktorja založniškega podjetja «Borba» je zvezni odbor Socialistične zveze postavil Dimitrija Bajalico, dosedanjega tajnika glavnega odbora Zveze komunistov Jugoslavije. DANES Po tolikih pripravah je končno Kennedy vendarle prispel v Evropo in se najprej sestal s kanclerjem Adenaueijem, za katerega je znano, da goji do politike ameriškega predsednika precejšnje nezaupanje. Ali je Kenncdyju uspelo to nezaupanje odstraniti med večkratnimi razgovori v Bonnu, ni znano. Verjetno je Adenauer pričakoval od Kennedyja kaj več, kot . samo zagotovilo, da bodo ZDA hranila Zahodno Nemčijo pred slehernim napadom, saj je najbrž sam v precejšnji meri prepričan, da takega napada ne bo. Morda pa Kennedyju niti ni mnogo do prepričevanja sedanjega kanclerja, ki je sklenil, da bo na jesen odstopil. Tudi ko bo obiskal Rim ne bo Kcnnedy imel v svojih razgovorih opravka z neko stalno vlado, temveč le s začasno »poslovno* vlado Leoneja, za katerega se še ne ve, ali bo do obiska svojo programsko izjavo že pripravila ali ne. Tudi v Londonu se bo pogovarjal s predsednikom, ki so mu zaradi «zadeve Profumo* se vedno majejo tla pod nogami. Medtem pa je včeraj Kennedy-jeva vlada — kakor je bilo pričakovati — negativno odgovorila na sovjetski predlog o dezatomiza-ciji Sredozemlja, češ da gre za navaden propagandni manever: dezatomizacija pa. bi oslabila atlantsko zavezništvo in »spremenila ravnotežje sil* v tem delu sveta. V Moskvi se je sestalo na kongresu včeraj 2.000 žena Iz 119 držav, da bi povedale vsemu svetu, da hočejo mir in enakopravnost. Zaradi poročila japonske delegatke, ki je bilo sprejeto že med pripravami s pičlo večino, je italijanska delegacija iz protesta zapustila dvrano s pojasnilom, da se kongres ne sme istovetiti z pozicijami enega aii drugega vojaškega bloka. V Italiji bo Leone danes na seji vlade predložil v razpravo in odobritev svoj programski govor, ki ga bo verjetno prebral šele — zaradi praznikov — v parlamentu 2. julija. Parlament pa se bo sestal že jutri. Poslanska zbornica bo najprej izvolila novega predsednika, nato pa bo morala odobriti začasni proračun. Črnci se ne bodo vec zadovoljili z nasveti, naj bodo potrpežljivi Ameriški črnci so sprejeli kot himno svojega gibanja za enakopravnost pesem, ki pravi med drugim, da »globoko v svojem srcu verujemo, da bomo nekega dne zmagali*. Čeprav te programske pesmi nikoli niso toliko prepevali kakor danes, so njene besede že nekoliko zastarele, kajti črni državljani Združenih držav vedno odločneje zahtevajo, da mora ta dan napočiti takoj. Ce je »črnski problem*, ta velika ameriška dilema, do sedaj samo pritiskal na zavest naprednejšega dela ameriške javnosti, pa zdaj že z vso silo trka na vrata zakonadajalcev in tistih, ki zakone izvajajo. Črnci ne upajo več, marveč zahtevajo, toda ne zgolj polovične ukrepe, marveč radikalno rešitev. Odločili so se, da bodo svoj problem »dramatizirali*, kakor mi je lani eden izmed voditeljev črnskega gibanja opisal njihovo taktiko boja, da prisilijo vlado in Kongres, naj se odloči: ali bo podprla zahtevo po emancipaciji ali pa se bo identificirala z rasnimi preganjanji in diskriminacijo. Predsednik Kennedy je pred dnevi upravičeno opozoril, da se črnci ne morejo zadovoljiti z nasveti, naj bodo potrpežljivi, kajti »sto let je že minilo, odkar je predsednik Lincoln odpravil suženjstvo, nasledniki takratnih sužnjev, njihovi vnuki pa še vedno niso popolnoma rešeni okovov krivice*. Kennedy je hkrati dejal, da naloga ni samo v tem, da se bo črni študent smel vpisati na »belo* univerzo ali da bodo črnemu potrošniku postregli v vsaki restavraciji, čeprav je ta del problema kot najhujše ponižanje trenutno v ospredju, marveč v spremembi vsega položaja črncev. Predsednik Združenih držav pravi: »Črni otrok, ki se rodi v ZDA danes, ima ne glede na to, v katerem delu države se je rodil približno polovico takih možnosti končati gimnazijo, kot jih ima beli otrok, rojen istega dne v istem kraju; 33 odstotkov možnosti, da konča fakulteto in prav toliko, da postane pripadnik nekega svobodnega poklica, pa dvakrat več možnosti, da se priključi množici brezposelnih, približno sedmino možnosti, da bo zaslužil 10.000 dolarjev na leto, njegovo življenje bo verjetno za sedem let krajše in zaslužek za polovico manjši kot pri belcu*. Črncem torej niso odvzete samo nekatere pravice, ki jih imajo njihovi beli sodržavljani, ampak jim na razne načine preprečujejo, da bi se z njimi izenačili glede življenjskih pogojev. Točneje povedano: težnja obdržati črnce na precej nižji materialni ravni, v položaju llllllltliHIMIHHIIIIIIHHIIHIIHIHMIIMIMIIIItlimilHII B. Brecelj, E. Ravnikar in B. Jakac dopisni člani JAZU Letne skupščina Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti je na svojem rednem zasedanju izbrala štiriindvajset novih članov — in sicer sedem rednih ter sedemnajst dopisnih. Za redne člane akademije so bili iz. brani profesor pravne fakultete v Zagrebu dr. Jovan Stefanovič, profesor tehnološke fakultete v Zagrebu dr. Luka Marič, direktor Zavoda za fonetiko filozofske fakultete v Zagrebu dr. Petar Gu-bertna, profesor filozofske fakultete v Zagrebu dr. Ljudevit Jonke, predavatelj Akademije za likovno umetnost v Zagrebu Lavo-slav Horvat, književnik Petar Segedin ter likovni umetnik Marijan Detoni. Poleg dopisnih čla-nov v delovni sestavi akademije so izbrali ' tudi dopisne člane izven delovne sestave te ustanove, med katerimi so profesor medicinske fakultete v Ljubljani dr. Bogdan Brecelj, profesor fakultete za arhitekturo v Ljubija. ni arh. Edo Ravnikar in akad. slikar Božidar Jakac. cenene in v vsakem pogledu nezaščitene delovne sile, je bila desetletja izhodišče, na katerem je temeljila vsa zapletena politična in »pravna* struktura segregacije, ki je nasprotno morala pomagati ovekovečiti diskriminacijski ekonomski položaj črncev. Najbolj vestni in dobronamerni ameriški analitiki »črnskega problema* so vselej opozarjali na njegovo predvsem ekonomsko razredno naravo, to pa je dejstvo, ki ga je potrebno upoštevati pri presojanju sleherne akcije za njegovo rešitev. Med državljansko vojno, ki je nominalno potekala za osvoboditev črnih sužnjev, je Abraham Lincoln proklamiral, »da morajo na prvi dan leta gospodovega 1863 postati vse osebe, ki jih drže kot sužnje, takrat, za prihodnje in za vselej svobodne*. Točno pa je, da so segregacij-ske barikade, ki jih je precej še danes, nastale šele po odpravi suženjstva, da bi črnci na jugu države s številnimi »tabuji*, zlasti pa s popolno izključitvijo iz političnega življenja, ostali v bistveno nespremenjenem položaju. Kajpak so se stvari od takrat spreminjale, pospešeno v zadnjih dveh desetletjih, pretežno v pozitivnem, delno pa tudi v negativnem smislu. Ekonomski pro-gres, ki je tudi črncem prinesel sicer neenak, vendar občuten napredek, zlasti še industrializacija juga; velika mobilnost Američanov, ki je oslabila nekdanjo relativno osamljenost južnih držav v njihovi konservativnosti; naraščajoča občutljivost za mnenje svetovne javnosti o razmerah v Združenih državah; nekateri odloki vrhovnega sodišča, ki naj zboljšajo ustavno pravni položaj črncev in razni vladni u-krepi v podporo teh odlokov, postopna odprava kolonializma v Afriki in zlasti zadnja leta akcija samega črnskega prebivalstva — vse to so činitelji, ki so postopoma začeli razjedati nekoč zaprt in do nesmisla »izpopolnjeni* sistem segregacije in diskriminacije, hkrati pa so spodbujali zahteve, da naj se popolnoma odpravi. Po drugi strani se je z delovanjem istih činiteljev »črnski problem* razširil na vse ozemlje Združenih držav in postal v pravem smislu besede njihova splošna dilema. Vsekakor je značilno, da pomembnejši ukrepi za zatrtje segregacije datirajo šele iz Rooseveltovih časov. Hkrati se je krepilo spoznanje, da niti drugih ekonomsko socialnih problemov Združenih držav ni mogoče rešiti brez večjih pristojnosti, materialnih možnosti in intervencij federalne vlade na področju e-konomskih odnosov, to je, da ni možna relativna stabilnost državne ureditve, če ne bodo omejene nekatere poprej same po sebi razumljive kapitalistične »svoboščine*. Očitno je, da tudi za »rasni problem* ni rešitve v okvirih »tradicionalnega* koncepta za • državljanske pravice*, ki vključuje v praksi tudi pravico delodajalca, da plača črnemu delavcu nižjo mezdo, ali pravico hišnega lastnika, da ne da stanovanja »nebelemu* državljanu. Ni dovolj, če so državljanske svoboščine samo proklamirane. Svoboda, ki jo je razglasil Lincoln, še ni jamčila tudi ustavno pravne in politične enakopravnosti. Da bi v tem primeru razširili in zagotovili nekatere svoboščine tudi za črnce, je treba kako »svoboščino* pač omejiti. Vlada Združenih držav je bila tako prisiljena omejiti pravico alabamskega guvernerja, da prepreči vpis črnskih študentov na univerzo. Seveda si radikalnega razpleta a-meriške dileme ni mogoče zamisliti brez številnih drugih takih omejitev, in kar j* najvaž- nejše, ne brez praktičnih ukrepov za ublažitev tištih nesorazmerij, o katerih govori predsednik Kennedy. Zdaj zahteva od Kongresa, naj sprejme odlok, ki bo pojem rase izključil iz vseh ameriških zakonov. Zakoni naj bi postali »slepi za barve*, s tem pa bi dosedanja sporadična, občasna akcija proti rasistični zakonodaji posameznih držav in rasističnim postopkom njihovih funkcionarjev dobila vsesplošen pomen. To bi kajpak zelo podprlo akcijo za odpravo segregacije in zboljšalo dejanski položaj črncev, vendar kot akcija ni dovolj. Ameriški črnec Louis Lomex je nedavno zapisal, da je »predsednik Kennedy naredil do sedaj več za državljanske pravice kot katerikoli predsedniK v ameriški zgodovini*, da oa tudi »čas terja, da se za državljanske pravice naredi več kot kdajkoli poprej*. To je, kot se zdi, objektivno in dobro odmerjeno gledišče. Kaj bo Kennedy v sedanjih razmerah lahko storil, se bo šele videlo, zakaj izid je odvisen od razmerja sil in od navzkrižja interesov v ameriški družbi. Nedvomno pa se ameriški črnci, kot ugotavlja tudi Kennedy sam, nikoli več ne bodo zadovoljili samo z nasveti, naj bodo potrpežljivi in da bo poglavitni domači problem Združenih držav če ne bo resnejšega napredna, postal čedalje bolj eksploziven. GAVRO ALTMAN « VOJNA PIŠČANCEV » Danes v Ženevi pogajanja med predstavniki ECS in ZDA LAZ’R S P D KLANCA Gotovo bo prišlo do kompromisa v obojestransko zadovoljstvo ŽENEVA, 24. — V okviru splošnega sporazuma o carinskih tarifah in trgovini (GATTj se pridno jutri v Genovi pogajanja med evropsko gospodarsko skupnostjo in ZDA o znanem sporu med BOS, in ZDA, ki se nanaša na uvoz a-meriške perutnine. Sestanek med izvršno komisijo EGS ter predstavniki ZDA ne bo imel toliko oblike pogajanj, temveč bo bolj enostranski govor Američanov, medtem ko bodo predstavnici EGS poslušalci. Hallsteinova komisija je namreč od sveta mini strov EST prejela preprost uka:, naj bolj posluša kot pa se pogaja. Tako se. bo morala komisija omejiti na to, da bo vzela na znanje ameriiite «tožbe» in na:.: poročala svetu, ki bo šele v zadevi sprejel sklep. Nikakor pa ni izključeno, da ne bi komisija jutri v začetku razgovora spommia na odločitev, ki jo je prejšnji ce trtek v Bruslju sprejel odbor' ((šestih«, da se namreč cena uvj Ženih piščancev zniža za šest pie-nigov. Za Američane je to bolj simboličen akt, ki sicer izboljšuje položaj a ga bistveno ne spremeni. ZDA, ki imajo ukrepe, ki jih je EGS sprejela 30. aprila za ((diskriminatorske in protekcionistične«, zahtevajo znižanje od 30 do 45 pfenigov na kg. Na dan pred pogajanji v krogih, Ki so blizu ameriške delegacije v Ženevi, ne prikrivajo, da bi se mogle ZDA ((zadovoljiti« z drugimi tarifnimi koncesijami EGS na druge proizvode; te koncesije bi mogel odbor «šestih» sprejeti, da oi tako nadomestil izgubo pri izvozu perutnine. Vsekakor pa se tako na strani ZDA kot v kompetentnih krogih EGS izključuje, da bi mogla tako imenovana «vojna piščancev« poslabšati odnose med EGS in ZDA, Pač pa se nasprotno misli,, da bosta obe veliki gospodarski skupini napravili vse mogoče, da pride do kakršnega koli kompromisa, ki lahko zadovolji obe strani. rH h larjev roman Krka umira je V° svojih vsebinskih in oblikovnih kvalitetah prav tako ali še bolj — že zaradi večje originalnosti — pomembno delo, kakor je nekoč Deseti brat 22-letnega Jur S Čiča,« je zapisal kritik Božidat t Borko. Drugi kritik pa je v sW jem poročilu dejal: «Reči si u' pam, da Slovenci zlepa nismo imeli tako čistega pripovednik0’ kakor je Dular.... Zasnovo in ra2' plet romana je omogočilo avtor■ ju predvsem dejstvo, da je V>e zgodbe in dogodke zvezal 1 osrednjim motivom račjega loVa v Krki, ki je na ta način posta' la gonilna sila dejanja in sredi' )t, šče vse povesti. Tako mu )e Krka nudila ne le ogrodje 2«, posebnega mo:slra.» <1: Ker so bile morda te ocene spričo velikega obeta pisatelj11 še bolj navdušene, vendar pa )e res, da ima to delo nedvomljil,e vrednote, ki so ostale tudi danes v polni veljavi.. Prav je zato, d“ smo ta roman znova dobili v ponatisu, saj ni dvoma, da bo to delo kot pred dvajsetimi leti tu' di danes hvaležno sprejelo Prl današnjih bravcih. Zanimiv° zgodba s socialno problematik0’ skrben jezik, lirični opisi pokrO’ jine in tudi ustrezna gradnja, stcpnjjje napetost dogajanj11’ vse to so vrednote, ki dajejo tudi danes pravo ceno tej s pravo epsko širino naslikani podobi venske pokrajine ob Krki kcncu preteklega stoletja. Sl. Bu- li ‘o OB NOCOJŠNJI PREMIERI SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA Držičeva dela so ohranila neokrnjeno življenjskost Stara renesančna labula prenesena na naša tla in dopolnjena z domačimi elementi - Važno opozorilo okoličanom in tudi meščanom Opazovalnemu daru Marina Dr-iiča se moramo zahvaliti, da se i* ohranil nepotvorjen čas, ki hi sicer lahko že zdavnaj šel v Pozabo. Negova dela zrcalijo vrvež, tazuzdrnost ter živahno pisan •vet tedanjega Dubrovnika, ki z jvrtoglavo brzino prehaja iz realnosti na sceno ter se spet vra-a s plamtečim mediteranskim 'gnjept k ljudstvu, od koder prihaja. Pri tem moramo upoštevati lijajno dramsko kompozicijo nje-tovih del, plastičnost in polnokrvnost ter vedno svežo življenj-'kost njegovih junakov, njihov 'vež jezik, duhovitost ter zanimivo vsebino. I Zaustavimo se nekoliko pri teh 'Vtorjevih svojstvih: | Vsebina in funkcija komedije 'Shtevata od pisatelja boljše po-klavanje zakonov igre, kot pa 'pr., če piše tragedijo. Izkušnje ftagika ne morejo pomagati ko-ediografu. Komediograf je pred nogo težjo nalogo; dinamika iramskega obdelovanja pri njem 's mnogo bolj zapletena, težja, tem ko tragik vso težo dela ihko stisne v tekst, ko lahko z "onologi rešuje konflikte, in ko ;*hko plamen konflikta razvija I umerjenim stopnjevanjem, v 'aterem je dinamika pritajena II celo skrita v sam tekst, do 1 je komediograf in tudi oni, komedijo režira, prepuščen Žalnemu pospeševanju ritma, ki i Ja izključuje olajšanja, ki jih nu-ijo monološke scene. Dialog ko-edije je mnogo težji od dia-ga tragedije. Biti mora hiter, Uhovit, skladen, poln iskre in t mora tudi sam prelivati v famsko akcijo. Komediograf mo-1 posvečati veliko več pozorno-'1 na detajl, kot' pa pisec tra-pdlje. V izpopolnjevanju teh scenskih >konov, kateri so za komedijo arakteristični, je Držič nepre-"sljiv mojster. Akcija in dialog njegovih komedijah trepetata, 1 dinamike in ritma. V nje^ “vih scenah ni nikakršne od 'čne anekdote, nobene odveč s osebe. Prisotnost vsakega ju tka na sceni je popolnoma lo •čno motivirana, prizori so iz 'dno premišljeni — tu ni nit te osebe, ki bi bila odveč, al jo pisec pozabil za zaveso sak junak je tu, na sceni, sa 'o takrat, ko je potreben. Niti osebe ni, ki bi molče stala, 1 ki bi ne bila maksimalno po-rebna. V govoru Držičevih oseb ne tjdemo nikakega nategovanja, ič okrasnega ali nasilnega. Dr 'č se ne poslužuje okrasov, on fehaja na stvarnost, ne da b kcijo odeval s težkimi okra retorike, katera ovira giblji °st in živahnost odrskih prema »v. Pri Držiču ni najti nobene 'aze, nobenega trenutka, ki bi dral akcijo. Vse poteka narav °, vsaka stvar je na svojem me !U in v določenem trenutku. Dr. !č je bistre in zdrave primorske favi in vse njegove scene in 'ebe so jasne prav tako, kakor lahko jasni obrisi dreves, hri-»V, hiš, ljudi in horizonta v teilem jadranskem jutru. Zato prosojnost Držičeve vsebine 'dvomljiva. Ce dodamo tej bikini še mediteranski tempera-'ent, ki ne trpi odlašanja in ki •di v vsakdanjem življenju re-tje vse hitro, pa nam ne bo 'žko uganiti tajinstvene razlo-', kateri ohranjajo dela Marina !fžiča večna in življenjskost teh 'okrnjeno, kljub vplivom časa Kar se na predstavah Držiče ?h del menja, to je samo on '1, kjer mi — publika — se ■tho, v svojih večernih toale 'h, ogrevajoč predstave s svo •h navdušenjem, hvaležni sta 'biu pesni' u, da je znal ohrani-dobo, v kateri je živel, vidno njegovi — najlepši in mogoče 'jtežji — obliki. S tako oceno avtorjevega opu-' smo pričeli pripravljalna de-f za scensko realizacijo Držite komedije «Mande» ali kot j' poznamo iz Rabadanove prebave »Tripče de Utolčei). i Prav zaradi avtorjevih svoj-.(ev, ki sem jih zgoraj navedel, 'bo se takoj odločili za formo, ■i bi čimbolj verno prikazala 'agolije naših očetov. Dejanje smo presadili iz Kota in Dubrovnika v naše krater mu dali tisto živahnost, ki je, upamo, v večji ali manjši 'bri ohranila do danes. Renesenčno fabulo smo pope-tili z lokalnimi folklornimi ele-'šnti, s petjem, s plesom. Upamo, da bo delo naletelo prt *ših gledalcih na dober spremni. Ker nam je zaradi tehničnih •žav nemogoče gostovati v poteznih krajih, vabimo prebi- valce okoliških krajev, da si ogledajo predstavo v letnem gledališču na stadionu «1. maj». Po današnji premieri bomo delo ponovili še: v sredo 26. t. m., v petek 28. t. m. ter v soboto 29. t. m. Vstopnice si lahko nabavite v predprodaji v Tržaški knjigarni ali eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni na stadionu «1. maj». Za petkovo predstavo (t. j. 28. t. m..) smo razposlali v predprodajo Vstopnice, ki jih lahko kupite pri ANGELI PEČAR v Lonjerju, v trgovini jestvin BANDI v Dolini, v trgovini jestvin DRAGO ŽERJAL v Boljuncu, v trgovini jestvin MIRKO HRVATIC v Borštu, v gostilni pri DRUŠTVU v Ricmanjih, v trafiki KRIŽMANCIC v Bazovici, v trgovini jestvin SILVAN GRGIČ v Padričah, v gostilni KRALJ v Trebčah, v trgovini čevljev COLJA na Proseku, v cvetličarni DANILA ŽERJAL v Križu, v pekarni JAZBEC v Nabrežini. Za te kraje smo tudi organizirali povratne ovtobuse. Poleg dveurne zabave vam nudimo, kot vidite, vse možne udobnosti, v zameno pa prosimo, da bi vas bilo na vseh napovedanih predstavah čim več! ADRIJAN RUSTJA \ soboto je bil na tržaškem velesejmu Dan Jugoslavije. V zvezi s tem je bil na jugoslovanskem konzulatu sprejem, ki so se ga udeležili mnogi vidni predstavniki tržaškega političnega in gospodarskega življenja. Na sliki od leve proti desni; jug. veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda jug. generalni konzul v Trstu Rudolf Janhuba, vladni komisar dr. Mazza in tržaški župan dr. Franzil. Med njimi vidimo tudi soprogi dr. Franzila in dr. Mazze ZA BOLJŠE RAZUMEVANJE VESOLJSKIH POLETOV «Avtomatično» in «ročno» upravljanje z vesoljskimi ladjami Mnenje uglednega jugoslovanskega strokovnjaka, profesorja Baz-janceva, v zvezi z nekaterimi zanimivimi vprašanji vesoljskih poletov - Do konca tega desetletja bo človek bržkone prišel na Mesec *\%T II«pl P?! Vesoljsko potovanje obeh sovjetskih kozmonavtov, Valerija Bikovskega in Valentine Tere-škove, je zbudilo ogromno zanimanje svetovne javnosti, in to zaradi rekordnega trajanja poleta Va'enja Bikovskega, kakor tudi nič manj zaradi Valje Te- reškove, katere kroženje okrog Zemlje sicer ni trajalo tako dolgo, je pa bilo tem zanimivejše, ker s* je zgodilo prvič, da je v vesolje poletela tudi žena. Ci-tatelji so z napetostjo sledili časopisnim vestem o posameznostih njunega znamenitega poleta, v pričakovanju srečnega konca. Pri tem pa so se pogosto morali spoprijemati z znanjitVf.no-tehničnimi izraži, ki jim niso bi- kroženja, ker težišče vesoljske ladje od tega trenutka opisuje zaprto krivuljo ali orbito, in to v obliki felipse, katere’ inn žari- li povsem jasni in znani, a mno- 1 šče se nahaja v Zemljinem sre- gim je celo so m princip orbitalnega poleta zagoneten. Zaradi tega bodo nekatera pojasnila, ki jih s tem v zvezi iznaša znani jugoslovanski strokovnjak za vprašanja astronavtike, univerzi, tetni profesor dr. Davorin Baz-janac, marsikomu koristna za njegovo boljše razumevanje najosnovnejših tehničnih vprašanj. V teku svojega poleta sta Bikovski in Tereškova v kabini nekajkrat demonstrirala, kako je s predmeti v pogojih breztežnostnega stanja. Mnogi se sprašujejo, v kateri fazi izstrelitve, oziroma orbitalnega poleta nastopi breztežnostno stanje. Profesor Bazjanac na to vprašanje odgovarja, da breztežnostno stanje nastopi v trenutku, ko vesoljska ladja, potem ko se je odtrgala od zadnje stopnje matične rakete, doseže tako imenovano prvo kozmično hitrost, t. j. hitrost, pri kateri centrifugalna sila sila inercije mase vesoljske ladje ohranja ravnotežje z Zemljino gravitacijo. Ta hitrost se imenuje tudi hitrost ....................... GRE ZA CENO TRIDESETIH MILIJARD DOLARJEV Johnson ne bi želel, da bi nanj sijala «komunistična Luna» Čeprav so zadnji dogodki pri nas — izvolitev papeža in sestava nove vlade — potisnili sovjetski vesoljski uspeh nekoliko v ozadje, se drugod po svetu o tem zelo veliko piše. V zvezi s tem Pa prihajajo na dan tudi razna nasprotja v ZDA, ki so trenutno edini tekmec Sovjetske zveze. Newyorški list «Time» v svoji znanstveni rubriki objavlja članek pod naslovom «To moon or not to moon». Luna ali ne luna bi bil dobeseden prevod tega naslova. Kaj izvemo tu? Ljudje, ki pripravljajo izredno velik proračun za na Luno, se bojijo, da mnogi člani ameriškega kongresa gledajo na to z očmi, s kakršnimi je na to gledal Eisenhower in sicer da nima smisla naprtiti ameriškim davkoplačevalcem breme, ki ga terja tak spektakularen podvig V z-e-zi s tem sta se v Ameriki ustvarili dve skupini ljudi in sicer pni, ki bi hoteli na Luno. in oni, ki bi raje ostali na Zemlji. Pristaši slednje struje Pravijo, kaj vse bi se s 30 milijardami dolarjev moglo storiti na zemlji. (Ameriški načrt namreč predvideva. stroške za ta podvig v znesku 30 milijard, ki bi se porabile do 1970). Matematik Var- ren Weaver je izračunal, da bi s stroški, ki bi jih terjala osvoji-, tev Lune, mogli dvigniti vsem ameriškim profesorjem in učiteljem plače za 10 odst. za dobo 10 let; s temi sredstvi bi mogli 200 inštitutom dati po 10 milijonov dolarjev; nadalje bi mogli 50.000 študentom dati po 400o dolarjev na leto podpore; bi mogli nadalje ustanoviti 52 univerz in sicer po eno univerzo v vsaki državi, ki je med ustanovnimi članicami QZN; mogli bi, končno, ustanoviti tri znanstvena središča, kakršno je Rockefellerjevo središče. Pristaše te ameriške struje najdemo tudi drugod: Najbolj vroč zagovornik te struje je angleški astronom Fred Hojle, ki je izjavil: «To je ameriški denar, toda če bi bil moj, bi ga prav gotovo ne porabil za tako neumno zadevščino, kakršna je osvajanje Lune. In, končno, če bi se govorilo, da bomo odšli na Luno čez 50 let, bi to bilo kar možno. Za sedaj pa je smešno«. Zagovorniki druge struje, t.j. oni, ki se jim na Luno mudi, pa vztrajajo pri znanstvenih aspektih tega podviga ter tudi pri tekmovalnem aspektu osvajanja Lune. Menijo namreč, da bi bilo treba Sovjetom odvzeti prven- iiiii im mn iiiiiiiMuiiiiiimMiiiiiimmiHHiniHHiiuHiiHiiiniiuni Zelo ploden dan za vse, ki se ukvarjajo z umetniško dejavnostjo. Manjši nesporazum zaradi ljubosumnosti STRELEC (od 23.11. do 21.12.) E-nergično se postavite po robu poizkusom, da bi vam naložili naloge, ki ne sodijo v vaše delo. Pokažite več razumevanja do najmlajših. KOZOROG (od 22.12. do 20,1.) Ne kažite pretirane drznosti v svojem aeiu. Seznanili se boste z neko simpatično osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ohranite svojo treznost in ne izolirajte se, pač pa delajte skupno z drugimi. Ogibajte se sanjarjenja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo zanimiv dan v finančnem pogledu. Dosegli boste nov uspeh med prijatelji. Oven (od 21.3. do 20.4.) Dobre zajeli pri vseh, ki se ukarjajo z deko-'tivnim delom. Ugoden napredek v ‘ki čustveni zadevi. I Sik (od 21.4. do 20.5.) Ugotovili '"ste razlog hladnega odnosa nekega 1'ojega kolega in skušali poiskati na-h. da bi to razmerje izboljšali. Ne-01 i ko boste melanholični. Dvojčka tod 21.5. do 22.6.) obijajo lepe možnosti za koristen vse-fanski sporazum. Na večer boste Opravljali o svojih načrtih za počlt- 'e. Rak (od 23.6. do 22.7.) S podporo 'ojega predstojnika se boste lotili "tega Izrednega podviga. Oseba, ki 1 ljubite je potrebna vaše pomoči. LEV (Od 23.7. do 22.8.) V svojem delu ne pomišljajte se Iznesti predstojnikom lastna stališča. Moralno zadovoljstvo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne podrejujte svojih sodelavcev prestrogi disciplini. Bodite bolj nepopustljivi v odnosu do drage osebe. TEHTNICA (od 23,9. do 23.10.1 Našli boste najprimernejšo rešitev glede sklenitve nekega važnega sporazuma. Ne zaupajte ljudem, ki so preveč radovedni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) sivo. Podpredsednik Johnson je rekel: «Kateremu Američanu bi bilo prijetno leči zvečer v posteljo, če bi nanj sijali žarki komunistične Lune? V reviji »Science« pa je Daniel Grenberg ironično zapisal: »Tajna želja mnogih je, da bi kongres nekega lepega jutra odkril, da so Sovjeti spravili na Luno balet gledališča Bolšoj.n Vtis lista «Time», ki je zbral vse podatke in izjave za in proti, je ta, da se bo finansiranje načrta za osvojitev Lune nadaljevalo, dokler bo tekma s Sovjetsko zvezo ohranila športno in mirno obliko, kakršna je danes. Vtem ko se v Washingtonu ukvarjajo s vprašanjem, ali se na Luno izplača ali ne, se v Zahodni Nemčiji vneto ukvar-jajo s svojo astronavtiko. Sicer še nimajo na razpolago velikih raket in podobnih na-prav Tako vsaj trdijo, hkrati pa priznavajo, da se za pot v vesolje temeljito pripravljajo, kajti center za vesolje v Stutt; gartu je že izdelal načrt rakete, ki jo bo poganjala plazma in s katero bo čez pet let prvi nemški astronavt že odletel v vesolje. Tako je izjavil dr. Theo Pctčrs, direktor poskusnega inštituta v Stuttgartu. Reaktorje, ki jih bo poganjala plazma, imenujejo tudi jonsk„‘ reaktorje in njihovo delovanje temelji na dejstvu, da nekatere redke kovine ter plini pri izredno visokih temperaturah proizvajajo jone, ki z izredno naglico drvijo proti elektrodam, katere so nameščene v zadnjem delu reaktorja: ta velika brzina predstavlja pogonsko silo. V nemškem načrtu se predvideva, da bodo čez kako leto uspeli izdelati pogonske reaktorje s pogonsko brzino med T5 do 30.000 me* 1 z v sekundi. dišču. Breztežnostno stanje traja nepretrgoma, začenši od trenutka, ki je vesoljska ladja stopila v krožni tir, do trenutka, ko stopijo v pogon retrorakete, da bi zmanjšale hitrost ladje do tiste mere, ko centrifugalna sila inercije ne ohranja več ravnotežja z Zemljino gravitacijo in preide ladja na balistično pot spuščanja skozi vse gostejše sloje Zemljine atmosfere. Ljudje so iz časopisnih vesti tudi izvedeli, da je Bikovski med svojim poletom za določen čas izključil avtomatične naprave za upravljanje vesoljske ladje in sam upravljal z njo. Kaj pomeni avtomatično upravljati z ladjo? Ali se to dosega z Zemlje ali s pomočjo elektronskih naprav v sami ladji? Vse dosedanje vesoljske ladje — najsi bo one tipa «Vo-stok« ali «Merkury» — pravi profesor Bazjanac, imajo naprave za avtomatično in ročno, se pravi osebno upravljanje ladje in za njeno stabilizacijo na orbitalni poti. V, prvem primeru u-pravlja ladjo tako imenovani avtomatični pilot, izredno zapletena naprava, podobna oni, ki jo uporabljajo piloti pri svojih poletih skozi meglo in oblake, oziroma pri nočnem letenju. Pri vsaki spremembi ladjine smeri, stopijo s pomočjo vgrajenih giroskopov v pogon majhne pomožne rakete, ki ladjo povrnejo v zaželeni položaj. Pri »ročnem« upravljanju te rakete aktivira pilot-astronav* sam, podobno, kot če bi pilot letala premikal palico in nožna krmila in tako z njim upravljal. Ročno upravljanje je predvideno za primer okvare avtomatičnih naprav. Ko sta se najnovejša sovjetska astronavta vračala na Zemljo, so sovjetski časopisi poročali, da je njun pristanek pričakovati na dan 19. t. m., ker sta ladji postopno izgubljali višino krožnega tira nad Zemljo. Marsikdo si , bo postavil vprašanje, ali je dolžina trajanja orbitalnega poleta v naprej določena ali je ta odvisna od delovanja naravnih zakonov Izguba višine vesoljske ladje, kakor tudi satelitov, ki se skozi visoke sloje atmosfere gibljejo s prvo kozmično hitrostjo — pojasnjuje profesor Bazjanac — je posledica zmanjšane hitrosti zaradi aerodinamičnega trenja. Čeprav je na teh višinah (danes za vesoljske ladje 150 do 300 kilometrov) gostota zraka zelo majhna, se hitrost postopno zmanjšuje, ker odpor zraka raste s kvadratom hitrosti. Z zmanjšanjem hitrosti pa se zmanjšuje centrifugalna sila i-nercije, s čimer je razbito rav. notežje med njo in Zemljino gravitacijo, nakar ladja začne postopno izgubljati višino kroženja. Dolžina trajanja orbitalnega poleta je odvisna od višine kroženja in oblike poti. Mnogi so si verjetno tudi že zastavil vprašanje, ali se pilot vesoljske ladje lahko ponovno spusti na Zemljo v katerem si bodi trenutku poleta ali šele takrat, ko je dobil znak z Zemlje, Kako odgovarja na to profesor Bazjanac? V načelu upravljajo vesoljske ladje z Zemlje, in sicer iz centralnih komandnih postaj, ki stalno prejemajo podatke iz omrežja ostalih pomožnih spremljevalnih postaj.. S pomočjo ustreznih elektronikih računskih strojev dobe ti podatki zatem svojo realno podobo v obliti splošne slike o gibanju ladje s kozmonavtom, kakor tudi 6 pogojih, ki vladajo v njej. Potemtakem se komandni signal za spuščanje načeloma emitira z Zemlje, pri čemer pride do aktiviranja ustrezne napl-ave za vžig retroraket. Razumljivo je, da v primeru potrebe tudi pilot-kozmonavt sam lahko vključi retroraketni sistem in preide na pot spuščanja. Mnoge zanima, ali je moč smatrati prostor, oziroma višino, ki so na njej leteli dosedanji kozmonavti, vključno Bikovski in Tereškova, ali je moč ta prostor že smatrati za pravo vesolje, oziroma, ali v resnici ta ne predstavlja samo visoko atmosfero, ki jo ljudje samo iz navdušenja zamenjujejo z vesoljem. Po najnovejših podatkih, ki so do njih znanstveniki prišli s pomočjo umetnih Jemljinih satelitov, preneha Zemljina atmosfera na višini okrog 2000 km. Onkraj te višine se začenja tako imenovani «cislunarni» prostor, ki obsega prostranstvo med Zemljo in Mesecem. Izven njega je »medplanetarni« prostor, ki se v njem okrog svojega središča — Sonca gibljejo planeti našega sistema. Sele za tem prostorom se začenja pravo vesolje ali kozmos. Danes pa običajno že polete v spodnjih slojih jona-sfere, se pravi v višini okrog 70 do 100Q km, imenujemo vesoljske polete. S stališča astrofizike, pravi profesor Bazjanac, predstavljajo vsi dosedanji podvigi sovjetskih in ameriških kozmonavtov samo polete v jo-nosferi. Na vprašanje, kdaj je — glede na dosedanje dosežke v vesoljskih poletih — moč pričakovati, da bo človek prišel na Mesec, je profesor Bazjanac odgovoril, da bo do tega prišlo bržkone še konec tega desetletja, Prva matura na slov. gimnaziji v Celovcu Pred tremi leti so avstrijske oblasti po dolgem pritisku koroških Slovencev vendarle ustanovile popolno slovensko gimnazijo za koroške slovenske dijake. Prejšnji teden pa je na njej zaključilo srednješolski pouk prvih 16 mladih Korošcev. Ob tej priložnosti je celovški tednik »Slovenski vestnik« objavil sledeči članek; Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu je bila z ustnimi izpiti dne 17. in 18. junijd zaključena prva matura. Šestnajst fantov in deklet je uspešno končalo srednješolsko izobrazbo, med njimi šest z odličnim uspehom. To dejstvo je šlo več ali manj brez posebnega poudarka mimo javnosti in vendar je to tako pomemben dogodek v zgodovini in razvoju slovenske srednje šole, da mu moramo posvetiti vso pozornost. Ne le zato, ker je ta prva slovenska matura na Koroškem v dolgi, razočaranj prepolni zgodovini težke šolske borbe koroških Slovencev svetla točka, marveč zlasti zato, ker je s to maturo naša mlada slovenska gimnazija pred vsem svetom dokazala svojo visoko raven in polnovredno kvalifikacijo. Lepo napredovanje in življenjsko voljo te naše srednje šole smo sicer s ponosom in veseljem občudovali že na vsakoletni njeni akademiji in jo bomo še posebno tudi na letošnji prireditvi to nedeljo. Toda te akademije javnost lahko smatra kot umetne, pripravljene, neorganske; prva matura pa je šele manifestirala in potrdila polno enakovrednost in visoko strokovno raven slovenske gimnazije. Zato je bila zelo posrečena zamisel, da so se po končani maturi v torek zvečer zbrali poleg prvih maturantov in profesorskega zbora tudi še starši mladih intelektualcev in nekateri gostje na slavnostni večerji, na kateri je po govoru ravnatelja, višjega študijskega svetnika dr. Jožka Tischler-ja, predsednik maturitetne izpitne komisije ravnatelj gimnazije na vojni akademiji prof. Bela Schreiner v svojem iznašanju poudaril izredno visoko strokovno raven šole in uradno potrdil njeno polnovrednost ter izjavil, da bo to svojo ugotovitev in pravično oceno zapisal tudi v svoje poročilo vrosvetnemu ministru. Koroški Slovenci smo na to o-ficialno ugotovitev in laskauo o-ceno lahko ponosni tn vemo, da je vse to v prvi vrsti zasluga velikega nesebičnega prizadevanja in truda ravnatelja šole dr. Tischlerja ter vsega učiteljskega zbora. To so poudarili tudi vsi govorniki na slavnostni večerji, kjer je kot zastopnike mladih maturantov s svojim lepim govorom Karel Smole (udi na zunaj dokumentiral, da se ti prvi intelektualci, ki zapuščajo slovensko gimnazijo, zavedajo kapitala, kt jim ga je nudil študij na tej šoli in zrelo gledajo na probleme današnjega časa in našega ljudstva. Ob tej priložnosti sta čestitala šoli tudi predsednika osrednjih slovenskih organizacij in je zlasti predsednik Z veze slovenskih organizacij na Koroškem pomembnemu dogodku dal širše mesto v naši borbi za enakopravnost, ko je poudaril, da so korenine slovenske gimnazije pognale že v času najtežje zgodovine, ko je na smrt obsojeno naše ljudstvo z vero v lepšo bodočnost šlo v borbo za visoke ideale strpnosti in bratstva med narodi ter miru na svetu. Sad te borbe za pratuce našega ljudstva je člen 7 državne pogodbe, ki nam jamči tudi pravico do lastne srednje šole. Z zahvalo in priznanjem ravnatelju ter učiteljem je čestital mladim maturantom in jih pozval, da naj bodo kot prvi absolventi slovenske gimnazije tudi v življenju zakoreninjeni v svojem ljudstvu ter pobormki in znariilci idealov strpnosti, bratstva in miru, ki edini so garant resnične enakopravnosti in kulturnega ter vsesplošnega razvoja našega ljudstva. Ob tem uspešnem zrelostnem izpitu slovenske gimnazije pa moramo izraziti svoje razočaranje nad dejstvom, da bodo tudi zrelostna spričevala še vedno dokument diskriminacije našega ljudstva in našega jezika: imena rojst. ni h krajev maturantov se tudi to pot ne smejo označiti s slovensko, domačo označbo. Temu se moramo čuditi danes tem bolj, ko se toliko govori o potrebi in dolžnosti priznanja in izvrševanja odločb najvišjih sodišč. Mi pa že tri leta čakamo na izvršbo tozadevne razsodbe ustavnega sodišča, ne da bi se pristojna mesta medtem sploh zganila, kar nikakor ne govori v prid toliko poudarjeni upravni» državi. V manjšinski politiki pa je še mnogo drugih primerov kršitve osnovnih pravic državljanov, kar se n’kakor ne ujema s pojmom in z dolžnostmi resnične pravne države. Naj bo ob pomembnem dogodku prve mature tn ob začetku izvajanja nove devetletne srednješolske izobrazbe z novim puhni razredom, zv katerega ic do sedaj prijavljenih že nad 50 interesentov, ponovno resno poudarjena naša zahteva po lastni zgradbi za slovensko gimnazijo, da bo po tej njeni uradno ugotovljeni poluo-vrednosti in strokovni višini tudi na zunaj manifestirano, da tudi v očeh pristojnih ta šola ni le začasno »prenašana«, prehodna u-stanova, marveč resnično enako-pravna srednja šola med številnimi oblikami srednjih šol nove moderne avstrijske šolske organizacije. (Slovenski vestnik) G. Caramori v«La Cavana> V galeriji La Cavana je že nekaj dni raztava svojevrstnih kamenotiskov 30-letnega Gifola-ma Caramorija, risarja in slikarja. Le-ta poučuje na tukajšnji umetniški šoli, sam pa se je izučil na umetniškem zavodu o llrbinu, rojstnem kraju nesmrtnega Raffaela Sanzia. Caramorijev katalog zaznamuje sicer le tri osebne razstave, zato pa navaja mnoga sodelovanja na raznih skupnih razstavah doma in na tujem, Razstavljeni listi so večinoma Črno odtisnjeni. Le nekaj jih je večbarvnih. Na prvi pogled se dozdevajo kot nepredmetno zasnovani, a se prelevijo v nižinske pokrajine, čim jim posve. tirno več pozornosti. Caramori se, torej, giblje na meji med stvarnim in nestvarnim. Morda ravno v tem dvojnem videzu slik je iskati nekaj novega, pa čeprav bi to tudi bilo že nekako kompromisno zed injevanje obe. ma nasprotno stoječima si pojmovanjema slikarstva. Priznati moramo, da Caramori pozna vse skrivnosti učinkovite uporabe litografskih kred in obvlada najrahlejše prijeme s katerimi pričara svojstveno prhko ali zrnato obdelane površine preprečene z migotajočo vzporednmt-jo drobnih črt, ki posrečeno ponazorujejo deževna nastroje-nja Padske ravnine, nje vlažno zemljo in zrcaljenje drevja v lužah zamočvirjenih polj. Pri vsem tem pa je njegov oblik vrni svet skoro spokorniško gol. Gradi ga le s tremi osnovami črte, kroga in pravokotnika, tako da so drevesa mlake, njive in vinogradi oblikovno oskubljeni do skrajno dopustne mere in postajajo že samo njih spoznavni znaki generične vrednosti: kar daje Caramorijevim Ustom ravno oni čar sodobno pojmovane risba prefinjenih zbirateljev grafik. M. B. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7,30; Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Lahka glasba; 12.00: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30: Glasba po željah; 17,00; Tipični furlanski ansambel; 17.20: Lahka glasba: 18,00: italijanščina po radiu; 18.15r Umetnost, književnost in prireditve; 18.30; Iz del dunajskih klasikov; 19.00: Radijski tednik za najmlajše; nato Včeraj in danes; 20.00: Šport; 20.30: Miillef, Maiettt in Cigllano; 21.00: Leopardi. Moralni spisi; 21.30: Trlo Pro Musiča; 22.00: Misli In nazori; 22.15: Ples v blue Jeans; 23.00: Ansambel Mllt Jackson. 12.00: Plošče: 12.25: Tretja stran; 13.15; Kot juKe box; 13,40: Zborov sko petje; 14.00: A. Plttonl: »La leggerezza dl Rosalinda«; 14.45: Jazz. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.20: Glasbeni mozaik; 12.00 tn 12.50: Glasba po željah; 13.40: Orkestri in ansambli; 14.00: Zabavne popevke; 14.30: Sola tn življenje; 14,50: Glasbena medigra: 15.30: Bolgarske narodne: 16,00: Nove plošče; 16.30: Tretja stran; 16,45: Operni koncert; 17.50: Glasbene sanje in želje; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Marisa Co-lomber; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Larry Elgar; 22.40: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL. TOREK. 25. JUNIJA 1963 Nacionalni program 6,30: Vreme na Ital. morjih; 8.30: Glasbeni sejem; 9.05: Lahka glasba; 9.50: Operna antologija; 10.30: Mar co Polo: *ll Miltone«; 11.30: Koncert; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Likovna umetnost; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16,00: Program za najmlajše; 16,30:* Komorna glasba s plošč; 17.25: Simfonični koncert: 18.35: Plesna glasba; 19.10: Oddaja za delavce; 20.30: Cherubinl: »Alt Baba«. II. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35- Poje Aura d’Angelo; 9.00: Ital. penta-grajn; 9:35; Pisan program: 10.40: Za glas in orkester; • 11.00: Vesela glasba; 12.00: Glasba; 14.00: Pevci; 14.45: Plošče: 15.00: Srečanje s pesmijo; 15,35: Koncert v miniaturi; 16.00: Tour de France; 17.00: Filmske novosti; 17.35: Mala enciklopedija; 17.45: Vaš Juke box; 17.50: Vaši lzrancl; 19.50: Tour de France; 20.00: Vesela glasba; 20.35: Glasbeno nagradno tekmovanje: 21.45: Glasba v večeru; 22.10: Jazz. III. program 18.30: Gospodarska ruortka; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: Milhau-dove skladbe; 19.15: Likovna umetnost; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Brahmsove skladbe; 21.20: Rossijev Oratorij za solo, zbor In orkester; 22.05; Literarna oddaja; 22.45 Glasba danes. Slovenija ka Birgit Nilsson; 8.35: Z lokom po strunah; 8.55: Počitniško popotovanje; 9.10: Mojstri simfonije; 9.45: Portret v miniaturi; 10.15: Plesni orkestri; 10.35: Odbleski z zborom; 10.55: Nova popevka; 11,00; Pozor, nimaš prednosti; 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Inž. N. Rlhtar-šič: Proizvodni stroški mleka; 12.25: Domači napevi; 12.40; Pihalni orkester LM; 13.15: Obvestila; 13.30: Plošča v ploščo; 14.05; Trije domači Izvajalci; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Stari ruski napevi; 15.30: V torek na svidenje; 18.00-Vsak dan za vas; 17.05: Koncert po željah; 18.00: Aktualnosti doma tn v svetu; 18.10: Odmevi z gora; 18.45: S knjižnega trga; 19,05: Glasbene razglednice; 20.00: Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 20.20: Radijska igra; 21.20: Serenadni večer; 22.15: Skupni program JRT; 23.05: Zadnji) ples. Ital. televizija 18.00: Evropsko tekmovanje v o-troški pesmi; 19.00: Dnevnik; 19.15: Slikarstvo, kiparstvo In arhitektura; 20.15: Šport; 20.30: Dnevnik: 21.05: Pogumni kapitani — fUm; 22.55: Pesniki v svoji dobi; 23JO: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21.15: Industrljec Falna; 22.05: Frank Sinatra in Ressle Griffin. Jug. televizija 4.00: Dobro jutro; 8,05: Sopranist- NI SPOREDA. Vr*me včeraj: najvišja temperatura 28.5, najnižja 22.3, ob 19. uri 25.4: zračni tlak 1011.8, veter seve-rozahodnik 4 km, vlage 80 odst., nebo 8/10 pooblačeno, morje ško-faJ. mirno, temperatura morja 25.5, Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 25. junija Hinko Sonce vzide ob 4.16 In zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.42 Luna vzide ob 8.24 In zatone .ob 23.07 Jutri, SREDA, 26. Junija Gruda S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Slovenci imajo pravico odločati o vseh občinskih vprašanjih Tako je izjavil socialdemokrat odv. Puecher. ko je kritiziral KD, da ni ničesar storila za sestavo odbora levega centra ■ Predlagal je takojšnje razgovore s PSI - Intervencija svetovalca Tonela o proračunu Sinoči se je na seji tržaškega občinskega sveta nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. Zelo zanimiva je bila intervencija socialdemokratskega svetovalca odv. Puecherja, ki je prvi od dosedanjih svetovalcev, ki so govorili o proračunu, postavil tudi vprašanje politične trdnosti občinskega odbora v zvezi z bodočim glasovanjem o proračunu. Odv. Puecher je najprej poudaril, da krožijo govorice, da zakon izrecno ne določa, da mora za odobritev proračuna glasovati večina svetovalcev, v primeru tržaškega občinskega sveta, najmanj 31 svetovalcev, ter da obstaja možnost, da občinski odbor, v primeru, da večina svetovalcev za vrne proračun, lahko ponovno predloži proračun v odobritev na jesenskem zasedanju občinskega sveta. Izkoristiti enega od teh dveh primerov, je dejal svetovalec, bi bilo nemoralno. Nato je dejal, da je bilo že pred volitvami govora o možnosti sestave večinskega občinskega odbora levega centra. Toda ne ob izvolitvi župana in odbora, ne v vseh preteklih mesecih se še ni ničesar naredilo, da bi prišlo do te -pozitivne rešitve. Vsi dosedanji izgovori, da ni bilo mogoče kaj takega narediti, so, po mnenju svetovalca, neupravičeni in ne držijo. Zatem je poudaril, da večinska stranka trdi, da PSI v Trstu še ni dozorela za tako reši. tev in da se z voditelji PSI v Trstu ni mogoče razgovarjati. Hkrati pa se tudi omenja, da je povezava s PSI tem bolj nemogoča, češ da so pristopili v to stranko Slovenci, bivši člani NSZ. Pri tem je odv. Puecher poudaril, da tudi ta izgovor ni sprejemljiv, kčr imajo Slovenci pravico, da so-uelujejo in odločajo o vseh občin-skih vprašanjih. Socialdemokratski svetovalec je zatem omenil, da je načelnik skupine demokristjanskih svetovalcev Stopper že ob izvolitvi župana odločno zavrnil sodelovanje s socialisti, medtem ko je bilo stališče načelnika skupine PSI bolj umirjeno in sprejemljivo, saj je Pittoni poudaril, da je sestava občinskega odbora levega centra e-dina možna rešitev za tržaško občinsko upravo. Sedaj pa, je nadaljeval svetovalec, je treba določiti kako bo. mo glasovali za proračun. Mi se edi zavedamo, da je treba preprečiti komisarsko upravo, kar bodo morali upoštevati tudi svetovalci PSI. Zato je svetovalec predlagal, naj bi se prizadete stranke obvezale, da se bodo še pred začetkom jesenskega zasedanja občinskega sveta začeje razgovarja-tt s PSI za sestavo odbora levega centra. Zaradi tega bo nujno, da se sestavi tudi nov program odbora, ker ni vseeno, s kakšnim programom se odbor predstavi občinskemu svetu. Socialistične sile pa bodo morale imeti v občinskem odboru ustrezno in pomemb. no zastopstvo, da se bo s tem le-vi center okrepil. Pogajanja za sestavo odbora levega centra pa bi morala biti, po mnenju odv. Puecherja, javna in bi jim morali dati največjo publiciteto, da bodo volivci obveščeni, kaj se dogaja. Poleg odv. Puecherja sta včeraj govorila tudi komunistični svetovalec Tonel in misovec Deferra. Prvi je obširno razpravljal o zakonu, ki določa davek na povečano vrednost gradbenih področij Ugotovil je, da tudi ta novi davek, ki ima zdravo osnovo, še vedno ne more vplivati na ceno gradbenih zemljišč, ki je največja ovira za popolno uresničitev regulacijskega načrta, ker občin, ska uprava nima zadostnih denarnih sredstev, da bi lahko razlastila potrebna zemljišča in s tem uresničila program o ljudskih gradnjah Potem ko je ugotovil še nekatere pozitivne, kakor tudi nezadostno učinkovite strani orne-njenega zakona, je svetovalec Tonel poudaril, da za uresničitev urbanističnega načrtovanja, je treba podpirati sledeče pogoje: I. spremeniti je treba odnos med občino in državo, kot to določa ustava, in sicer tako, da se uresničijo krajevne avtonomije, v našem primeru, deželna avtonomija s posebnim statutom; 2. načrtno je treba usmeriti tako javne kot zasebne investicije; 3. spremeniti je treba sedanji sestav lastnine gradbenih zemljišč, ki naj izloči parazitizem mestne rente in naj zagotovi javno nadzorstvo nad celotno gradbeno dejavnostjo. Zatem je svetovalec Tonel govoril o pomanjkanju pravilne šolske po-litike in ugotovil, da je stanje tako osnovnih kot srednjih šol še vedno kritično in da vlada veliko pomanjkanje šolskih prostorov, kot tudi naprav in učil. Svojo intervencijo je Tonel zaključil s pozivom na župana, naj se vendar v Trstu napravi enotna fronta vseh političnih in drugih sil, za obrambo tržaškega gospodarstva. V začetku seje so bila postavljena nekatera vprašanja. Tako je svetovalec Calabria (KPI) zaprosil odbornika za javna dela, naj se zanima za ureditev odkritega odtočnega kanala, ki teče ob železniški progi zraven železarne IL-VA, v katerega se steka umazana voda z vsemi tistimi nehigienskimi posledicami, ki si jih lahko vsak zamisli. Svetovalec je poudaril, da je ureditev tega kanala predlagal že leta 1960. Po nekaj mesecih mu je tedanji odbornik za javna dela odgovoril, da bodo zadevo uredili, takoj ko bodo imeli delavce na razpolago. Toda do sedaj občina še ni poskrbela za izpolnitev svoje obljube. Svetovalec dr. Pincherle (PSI) pa je predlagal takojšnje sklicanje komisije za zdravstvo občinskega sveta, da bi čim prej proučila vprašanje združenih bolnišnic. Kot je znano, je dejal svetovalec, so sedaj v programu načrti za preureditev združenih bolnišnic in za ureditev okrog 850 novih ležalnih mest v glavni bolnišnici, v bolnišnici pri Magdaleni pa ureditev kakih 900 novih ležalnih mest. Ko bodo začeli z deli zlasti v bolnišnici pri Magdaleni, je ugotovil dr. Pincherle, bo treba začasno nekje namestiti tuberkulozne bolnike in preprečiti, da bi jih premestili kam izven Trsta. Kot mi je znano, je dejal svetovalec, uprava združenih bolnišnic že proučuje to vprašanje, ki pa bo zahtevalo precejšnje denarne stroške, hkrati pa bo ta rešitev za bolnike pozitivna Zato je svetovalec menil, da bi bilo nujno, da se omenjena komisija čim prej sestane, da prouči vsa ta vprašanja, da bo o njih obveščen tudi občinski svet. Poleg tega je občinski svet sinoči potrdil tudi vrsto navadnih u- V nedeljo so predstavniki bivših partizanov in Združenja bivših internirancev v nacističnih taboriščih počastili spomin žrtev v Rižarni, ob obletnici začetka delovanja tega uničevalnega taborišča Giovanni Postogna in prof. Rado Rauber sta na kratko spregovorila o potnemu tega dneva in zahtevala, da se tu di Rižarni prizna status uničevalnega ta borišča ...................................................................................mu...m SPECIALIZIRANI RAZSTAVI: PAPIR IN LES Včerajšnji dan Avstrije na mednarodnem velesejmu V nedeljo je bilo zasedanje, posvečeno deželam s posebnim statutom MiitiiiiitnnnmiiiniiiMMiiiiiiiiiiimnMmiiii SPOROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE Odobreni kontingenti za sejem Alpe-Adria Uvozna in izvozna dovoljenja bo izdajalo ravnateljstvo za zunanjo trgovino vladnega generalnega komisariata Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino sporazumno z jugoslovanskimi oblastmi odobrilo trgovinsko izmenjavo, povezano s sejmom Alpe-Adria, ki je bil v Ljubljani od 8. do 16. junija. Celotna operacija ima za smoter, olajšati izmenjavo med obmejnimi področji in lahko pri njej sodelujejo podjetja, ki imajo legalni sedež v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Blago, ki je predvideno za izmenjavo, je navedeno v dveh listah, ki so zainteresiranim za vpogled pri uradu trgovinske zbornice. Postopek za plačevanja predvideva ustanovitev posebnega računa, imenovanega «Alpe-Adria» in ae bodp krediti v korist pristojne jugoslovanske banke lahko izkoriščali samo za plačilo italijanskega blaga. Ministrstvo je določilo, da bo ravnateljstvo za zu- nanjo trgovino vladnega general-";np * neg« komisariata poskrbelo za koordinacijo posameznih kupčij in ža izdajanje uvoznih odnosno izvoznih dovoljenj. Zainteresirana podjetja morajo predložiti na omenjeno ravnateljstvo prošnjo na legalnem papirju za 200 lir in priložiti dokumentacijo, da je bila kupčija sklenjena na sejmu. Prošnje morajo biti izročene do 5. julija in zato zbornica opozarja podjetja, naj jih vložijo neposredno na uradu Ca zunanjo trgovino vladnega generalnega komisariata. Nabrežinski kamnosek je podlegel poškodban Prejšnji petek smo poročali o di nesreči, katere žrtev je bil ■letni kamnosek Just Milič iz ibrežine — Kamnolomi 25/n. Mi-a so tedaj sprejeli na ortoped-i oddelek bolnišnice s pridr-no prognozo zaradi verjetnega ima lobanje. Padel je namreč 10 metrov visoke skale, ko je lal v kamnolomu «Pizzul». Vče-j ponoči okrog treh pa je Milič jub zdravniški negi podlegel škodbam. Nesrečni Milič zapušča ženo in ri nepreskrbljene otroke. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA 21 mesecev zapora za precej beden rop Pred porotnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 29-letni Giuseppe Gava iz Proseške ulice na Opčinah št. 25. Gavo so obdolžili, da je oropal ponoči med 27. in 28. oktobrom lani 50-letne-ga pomorščaka Libera Crismana, ki je bil tedaj član posadke na petrolejski ladji «Fiaccola», ki je last družbe «C. Genovesi* iz Neaplja. Včeraj je javni tožilec zahteval, naj porotniki obsodijo Gavo na pet let zapora ter 300.000 lir globe. Tile pa so mu prisodili samo eno leto in devet mesecev zapora ter 120.000 lir globe. Ker pa Gavin primer spada v okvir lanskega odloka predsednika republike o amnestiji in pomilostitvi, so mu porotniki zbrisali eno leto zapora ter vso denarno kazen. Cez nekaj mesecev bo torej Gava spet prišel na svobodo. Davčni seznani na vpogled Županstvo sporoča, da bo od jutri dalje, in sicer za nadaljnjih 20 dni, na razpolago javnosti v občinski palači, Ul. Malcanton 3, pritličje, sklep občinskega sveta od 18. junija letos s priloženimi 20 seznami sprememb, ki jih bodo izvršili v davčnih seznamih občinskih davkov in pristojbin za leto 1963. Seznami so bili sestavljeni po abecednpm redu in po višini davka. Skupno s sklepom občinskega sveta in z omenjenimi seznami, si občani lahko ogledajo tudi davčne sezname za leto 1962. Opozorilo živinorejcem Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo daje sledeča nova navodila, ki urejujejo izvajanje umetnega oplojevanja. Prijave za umetno oplojevanje sprejema pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo vsak dan, razen ne-aelj in praznikov, do 13.30 po telefonu na številki; 23-9-27 in 3B-6-73. Za oploditev (osemenjenje) bo poskrbel živinozdravnik še isti dan med 15. in 20. uro. Ob nedeljah in priznanih praznikih se oplojevanje ne bo izvajalo (kar vzreiiščem ne bo ško-dcValo, ker oploditev lahko izvršimo v času 36 ur). Samo v nujnih primerih v soboto popoldne in popoldne pred praznikom lahko rejci zaprosijo za osemenjenje telefonsko na številko: 95-8-21. S tiskovne konference v avstrijskem paviljonu Včerajšnji dan tržaškega vele- sejma je bil posvečen Avstriji in so ob tej priložnosti priredili tradicionalni sestanek z novinarji in trgovinskimi operaterji, kjer je avstrijske goste pozdravil predsednik velesejma kom. Suttora. Nato je spregovoril avstrijski trgovski delegat na velesejmu baron Altenburger, ki je govoril o spremenjeni strukturi tržaškega gospodarstva, kjer prihaja do izraza industrijski promet, ki nadomešča trgovsko-tranzitni promet, ki nazaduje. Avstrijski delegat je nato omenil tržaške napore, da se okrepi pristanišče. Nato je predsednik inštituta za gospodarski razvoj zvezne avstrijske'trgovinske zbornice inž. Georg Jaeger govoril o povezavi med interesenti avstrijskega gospodarstva s tržaškim pristaniščem. V svojih izvajanjih je podčrtal tesne gospodarske stike med Avstrijo in Italijo, saj je izmenjava 1962. leta dosegla 195 milijard lir in je bila Italija na drugem mestu pri avstrijskem uvozu in izvozu. Popoldne je avstrijski delegat baron Altenburger priredil hotelu Excelsior sprejem za predstavnike oblasti in za gospodarske kroge. Avstrija sodeluje na tržaškem velesejmu z dvema paviljonoma. V Palači narodov je prisotna s kolektivno razstavo, ki je tokrat posvečena izključno raznim vrstam papirja in njegovi mnogo-stranski uporabi. V lesnem paviljonu pa so razstavo specializirali za uporabo lesa v gradbene namene. Pri tem so dali poseben poudarek različnim gradbenim e-lementom: vratom, oknom, par- ketom in podobnemu. V nedeljo sta bili v okviru velesejma dve pomembni zasedanji. Popoldne so se zbrali v ve- liki dvorani trgovinske zbornice predsedniki pokrajinskih uprav Trsta, Gorice in Vidma, predsedniki trgovinskih zbornic, predstavniki županstev in drugih lokalnih uprav na zasedanju posvečenem vprašanjem dežel s posebnim statutom. Uvodno poročilo je imel predsednik tržaške pokrajinske upra- ve Delise, ki je orisal priprave za ustanovitev pete dežele s posebnim statutom Furlanije-Julij-ske krajine. Govornik je podčrtal nujnost, da se pereča deželna vprašanja urede v okviru načrtovanja, ki mora biti izvedeno tako v deželnem kot v vsedržavnem okviru. O razvoju turizma v Val d’Ao-sta je govoril načelnik oddelka za turizem Savioz, o načrtu obnove Sardinije ravnatelj oddelka dr. Alfonsi, o razvoju gorskega gospodarstva pa načelnik oddelka za trgovino in kredit Poadižja Du-sini. Prav tako v nedeljo so se zbrali na zasedanju agenti in trgovski potniki iz Trsta, Gorice in Vidma. Razpravljali so o zakonskem osnutku za pokojnino, o socialnem skrbstvu, zakonskem osnutku za ustanovitev profesionalnega seznama in o nekaterih vprašanjih sindikalnega značaja. Včeraj je v bolnišnici umrla 101 leto stara Giuseppina Biasin vd. Hozhevar, ki je stanovala na Drevoredu D’Annunzio 44. 10. maja letos se je doma ponesrečila, ko je padla v kuhinji. Tedaj so jo sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo, ker si je zlomila levo stegnenico. Bila je-najstarejša Tržačanka. NA PROSEKU - KONTOVELU iiiimmu Lepa produkcija gojencev podružnice Glasbene šole Vidali in lloriielitcva pri gen. komisarju dr. Mazzi Včeraj dopojdne sta bila sen. Vidali in poslanka Bernetič sprejeta pri vladnem generalnem komisarju dr. Mazzi, s katerim sta se razgovarjala ob priliki začetka delovanja parlamenta. Parlamentarca sta dr. Mazzi izrazila zaskrbljenost zaradi nevarnega padca pristaniškega prometa in sta poudarila potrebo posredovanja pri pristojnih vladnih oblasteh. Prav tako sta opozorila vladnega generalnega komisarja na slabo ravnanje med nekaterimi zasliševanji na policiji in sta pripomnila, da bi bilo treba zahtevati od kvesture pojasnilo o zadevi. Vladni generalni komisar je med drugim tudi obljubil, da se bo zavzel za dodelitev pomoči kmetom, ki so bili prizadeti zaradi toče v zgoniški občini. Trenja v MSI Bilten «Notizie Triestineu, ki ga izdgja tiskovni urad tržaške fede-racije KPI poroča o krizi in zme. di, ki jo preživlja tržaško novo-jašistično gibanje MSI. Voditelji raznih struj si na veliko delijo o- čitke in zdi se, da ;je neka skupi ■*-* -# ' 4 ” ' Aa celo zasedla prostore stranke. Codorijo tudi-o iinenovanju posebnega komisarja in začasnega triumvirata, ki ga je baje vsililo osrednje vodstvo, da bi vzpostavilo redj,.ij tržaški federaciji. Triutn. virat. jia po teh vesteh sestavlja, jo rutino, tisti fašistični voditelji, ki so bili z volitvami odžagani, tako da imajo povoda dovolj, da se ravsajo med seboj. K tukajšnjim «garjam» je treba namreč dodati še krajevni odsev krize v osrednjem vodstvu, kjer se «mla-di» upirajo tajniku Micheliniju, češ da je premlačen in se je «po-buržujil». Obisk funkcionarjev atomske agencije Včeraj -so prišli v Trst 4 funkcionarji mednarodne agencije za jedrsko energijo na Dunaju, da bi izbrali prostor za gradnjo centra teoretske fizike. Gostje so si tudi ogledali fizikalni inštitut na univerzi er se razgovarjali z rektorjem Origonejem. Štipendije za trgovinsko prakso v inozemstvu Trgovinska zbornica sporoča, da so do 20. julija podaljšali rok za vlaganje prošenj za dodelitev 25 štipendij trgovinske prakse v tujini. Za pojasnila se interesenti lahko obrnejo na trgovinsko zbornico na Borznem trgu 14. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V torek, 25. t. m. v sredo, 26. t. m., p r e m i e ra, v petek, 28. t. s pričetkom ob 21. uri na STADIONU «FRVI MAJ», Vrdelska cesta 7 VELIKA PREDSTAVA p’d milen neb’n, ke se kliče v soboto, 29. t. m. ponovitve LAZ’R S PD KLANCA kamjedja u dvjeh taljih Juo je spisou MARIN DRŽIC U’bnuovou juo je duht’r VOJ MIL RABADAN na Primorsko pej juo je prenjesou SAMO Jegrajuo: Laz’r s p’d klanca — SANCIN MODEST; Mandaljena, uod Laz’rja žena — SARDOČ MIRA; Katarinca, uod Laz’rja sle-žabenca — RODOŠEK ZLATA; Pedant Griža Driskouca, an profesor — RAZTRESEN STANE; Giove, uod Grižata žena — KRALJ TTT.^nT^TN] A • Tpnnp on rr'cnnH enc Ti-ctn TT VUGA JUSTINA; Leone, an nobil-g’spud ses Trsta — LUKEŠ JOŽKO; Marika, ana starka — NAKRST LELI; Negromant (štre-guon) — MARTINUZZI EDVARD; Kapitan uod guardje — TURK DANILO; An mlad nobil-g’spud ses Trsta — RUSTJA ADRIJAN! Picaferaj, sproulja tudi ledi sp’t — FIŠER JOSIP; Aden, ke se ne zna uod kuod je — KOBAL SILVIJ; jen še duosti druzeh ledi, taku: škaramate, starci, utruoci, aden, ki brusi nuošče jen še aden, ki p’proulja r’zbite luonce jen nase-zadnje še guodci. Se g’di pr jed duosti ljeti u na šen kraji Za tuo jegruo, ki suo juo naučili SANCIN MODEST jen RUSTJA ADRIJAN jen k’juo je narisou CESAR JOŽE narjedou pej ing. FRANZ ERNEST je zrihtala guante BARTL ALENKA guodbuo narjedou pej VRABEC UBALD Slovensko gledališče v Trstu sporoča, da bo zaradi preobsežne scene to delo uprizarjalo samo na stadionu «1. maja« ln zato vabi vse cenjeno občinstvo, naj si ogleda to nadvse lepo in zavab-no komedijo v domačem narečju. Da ne bo občinstvo okoliških krajev prikrajšano za to veselo komedijo, smo poskrbeli avtobuse, ki bodo po predstavi v petek 28. t. m. vozili s stadiona skozi KONTOVEL, PROSEK in KRIZ v NABREŽINO, skozi BAZOVICO in PADRICE v TREBČE, skozi RICMANJE, BORŠT in BOUO-NEC v DOLINO. Prodaja vstopnic: v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter pri Pečar Angeli v Lonjerju, v trgovini jestvin Bandi v Dolini, v trgovini jestvin Drago Žerjal v Boljuncu ,v trgovini jestvin Mirko Hrvatič v Borštu, v gostilni pri Društvu v Ricmanjih, v trafiki Križmančič v Bazovici, v trgovini jestvin Grgič Silvan v Padričah, v gostilni Kralj v Trebčah, v trgovini čevljev Colja na Proseku, v cvetličarni Danila Žerjal v Križu, v pekarni Jazbec v Nabrežini ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni na stadionu. DIJAŠKE VSTOPNICE SO NA RAZPOLAGO PRI VSEH PREDSTAVAH RAZEN PRI PREMIERI. Šolske prireditve Učenci osnovne šole in gojenci o-iroškega vrtca pri Sv. Ivanu bodo razstavljali svoja dela samo še danes 25. t.m. od 9. do 12. ure v prostorih telovadnice slovenske šole pri Sv. Ivanu (Ul. Caravaggio 4), Razstave V prostorni prosvetnega društva »Slavko Škamperle«, Vrdelska cesta 7, je razstava slik ln risb Tončke Kolerič. Razstava Je odprta vsak dan od 17. do 21. ure in se zaključi 28. t.m. Uspela prireditev in razstava učencev osnovne šole vBarkovijah Prizadevni učitelji m pridni otroci zaslužijo vso pohvalo Učenci slovenske osnovne bar-kovljanske šole so letos poskrbeli za bogat in vesel zaključek šolskega leta. V šolskih prostorih so razstavili lepo in okusno dovršena šolska dela. Izdelki so praktični in prav zares za vse okuse. Veliki in mali prtiči v okras za vsaico priliko m mizo, blazine v živih barvah, v lahkih ubodih začetnic in tudi izdelane do. potankosti ■ Spominčki . .,---- iz Huksa so pri- jetno in lično pripravljeni. Cisti in lepi so tudi vsi grafični in lesenih izdelali, pri katdrih sta razvidni ttorb in pridnost otrok. Istega dne, to je minulo, nedeljo ob 18. uri, so učenci povabili starše in ljubitelje mladine na zaključno prireditev, ki so jo iz- Nastopil je tudi krajevni mladinski pevski zbor S sobotno javno produkcijo so gojenci Glasbene šole podružnice Prosek-Kontovel, zaključili šolsko leto. Produkcija je bila v dvorani prosvetnega društva na Proseku, ki je bila za to priložnost, polna staršev, prijateljev ter ljubiteljev glasbe, petja in seveda mladine. Pred začetkom sporeda je ravnatelj glasbene šole iz Trsta dr. Gojmir Demšar imel kratek govor, v katerem je orisal pomen m delovanje glasbene šole. Prisrčno se je zahvalil prosvetnemu društvu Prosek-Kontovel, ki nudi podružnici na Proseku pomoč in pohvalil delovanje te podružnice. v 'katero se je v tem letu vpisalo precej novih učencev. «Prih6dnje leto,« je nadaljeval dr. Demšar, »moramo ojačiti zlasti mladinski pevski zbor, ki deluje pod okriljem prosvetnega društva in ki je, lahko rečemo, eden izmed najboljših mladinskih zborov na Tržaškem.« Gojenci in mladinski pevski zbor podružnice Glasbene šole Prosek-Kontovel, ki so nastopili na produkciji Omeniti moramo, da vodi podružnico glasbene šole na Proseku ze več let prof. Ignacij Ota, ki je tudi pripravil sobotno dobro uspelo produkcijo. Na tej zaključni prireditvi so nastopili gojenci s Proseka in Kontovela: Vilma Orel, Bruno in Karla Verša, Jordan Cappeli, Wal. ter Regent, Rajko Pipan, Marjan Kemperle, Igor Pavletič in Drago Ukmar. Da bi imela ta zaključna produkcija bolj svečan pomen, je nastopilo še nekaj gojencev iz Trsta, Boršta in Nabrežine in sicer: Črtomir in Mojca Siškovič, Boris Zidarič, Maja Demšar, Bojana Vatovec, Silvan Kralj, Edvin Rapo-tec, Boris in Igor Jogan, Nadja Kosmina, Ljuba Nardin, Majda Pertot, Vera Puntar in Ljubo Majcen. V zadnji točki sporeda je nastopil še mladinski pevski zbor s Proseka-Kontovela, ki je pod vodstvom prof, Ote s spremljavo klavirja, ki ga je igral prof. Am-broset, zelo dobro zapel Svarove tri narodne pesmi; »Kukavica«, »Pastirc pa pase« in »Pojte drobne ptice«. Vsi poslušalci so bili z nastopom zelo zadovoljni, saj so se sami lahko prepričali, da je požrtvovalno delo profesorjev Glasbene šole rodilo dober in lep u-speh. Na splošno je letošnji nastop pokazal precej višjo kvaliteto kakor lani. Mnenje vseh navzočih je, da bi bilo dobro, da bi se taki nastopi pripravili v večji dvorani, kot na pr. v društveni dvorani na Kontovelu, kei; bi pri-šle vse točke bolj do izraza. U-pajimo, da bodo organizatorji pri. hodnje leto tem željam ugodili, kajti sobotna produkcija ni bila ena izmed navadnih produkcij, temveč lahko rečemo, da je bila za ljubitelje in tudi poznavalce glasbe pravi koncert. Saj smo na tej produkciji slišali skladbe Hay. dna. Rančigaja, Jenkinsona, Fau-rea, Griega, Verdija in še mnogo drugih. Mlade glasbenike in pevce je občinstvo ob vsaki točki, posebne pa na koncu, nagradilo z močnim ploskanjem. Izrazilo je tudi željo, da bi se taki nastopi več-kra, ponovili. rajali, v; barkovljanskem Mariji, nem lom«. Ob bogati udeležbi so točke sporeda potekale, brez mučnih presledkov. UčenKa V. razreda Varna Hafner je odprla prireditev ter poskrbela za točno in živo napovedovanje vseh točk pestrega sporeda. Prva otvoritvena točka u-čencev l. razreda je bila popolnoma doživeta; ljubka 10. zaključ. na veselo in ubrano ter čvrsto zapeta točka vseh učencev je spravila prisotne v najprijetnejše razpoloženje. Da .tudi vse ostale točke: «Telovadni nastopu, «Čigava je skledica», nVprašanja sou-čencuu, nKdo je gospod?)), ttZaka) telovadi?)), »Ciciban posluša«, »Zadnji dan pouka«, »Sodoben razredu, »Čudežna ptičkan in niz ljubezni do matere)) so otroci v čisli izgovarjavi, v čustvenem po- Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. In 24. junija 1963 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa Je 17 oseb. UMRLI SO: 56-lecna Irma ColauL tl por. Paoletita, 56-letni Pietro Ven-turi, 63-letna Maria Vittori por. Va-lenzin, 67-letna Maria Sincich por. Leighissa, 50-letnl Carlo Pobega, 78-leti [ Carlo Razem, 74-letna Carla Kobau vd. M-iot, 77-letrta Teresa Ber-toch ipor Gajo, 72-1 etn a Giuseppina Vicich por. Cerquen,lk, 60-letni Carlo Plriavez, 87-letna Francesca Soherk por. Covacich, 77-letna Maria Elchwal • Prepovedano mladini. Zadnji Alabarda 16.30 «Mademoiselle strl™ KINO NA PROSTEM Satellite (Naselje S. Sergio) 20^ «Frt>nttere im fiamme« Barvni (H*1, Karl Larsen, B. Ebsen Marconi 20.15 «Geronimo» — Cink* Connors, Kamnala Devi, Skedenj 20.30 «n generale Ouantri^ John Wayme. tease« Prepovedano mladini. Zadnji dan. F! lociram matico 16.30 «H fantaS1*1* maledetto« Jdachim FuksOerger. Prepovedano mladini 1 Aurora 16.30 «Tom e Jerry botta e « risposta«. . Cristallo 16.30 «Federico FelUf" 8 1/2» Marcello Mastroiannl, Cia'a' dia Cardiiinale. . Capitol 16.00 «f misteri di Pari«1* Technicolor. Alain Delon. Garibaldi 16.30 «Fra Manisco oet<» guai« Aldo Fabriizi, Marisa Merilni, Luisella Boni. Massimo 16.00 «11 capitano di ferri> Technicolor. Gustavo Rojo, BarBa’ ra Steele. Imper0 16.30 «Victiim» Prepovedal10 mladini. Moderno 16.00 «Gli avventurieri« Technicolor Errol Plyn, Olivi« pe Havillamd. Astoria 17.00 »FBI New York Mtef' cetta Stoccolma«. .. Astra 17.00 »La grande capina " Boston« Prepovedano mladini. Vittorio Veneto 16.00 «11 coltelio P*'' la piaga« Sophia Loren, Anthonj Perkins Prepovedano mladini. Abbazia 16.00 »Totd e Peppino si a Berlino« Totd, Peppino De F1' lippo. Marconi 16.30 na prostem ob 20 *^ »Geronimo« Barvni cinemascope Ohuck Connors, Kamaia Devi. Ideale 16.00 «Suspense» Prepovedan0 mladini. Skedenj 16.00 «11 generale Cjuantrill* John Wayne. Mali oglasi kopalne obleke, perilo, poaetn' bluzice lz pletenine, nogavice ter vf sezonske artikle za ženske, moške 'j otroke p0 oajnižjlb cenah v TfS dobite pri «MAGL1ABELLA» na K<>f' zu Garibaldi U (Barriera) nekaj rakov od avtobusne postaje, postreženi boste v vašem Jeziku. POKRIVANJE PODOV ln podi }{ plastike, guma, Hmoleum od 500 J* dalje, preproge in plastične preP^ ge za hodnike vseh vrst, žimnice kopanje, od 3900 lir dalje, žimnic“ iz platna spremenljive v nasladj*0 za morje od 5500 lir dalje dobite pri »ITALPLAST«, Trst, Trg OSP0" dale 6, tel. 95-919, VPELJANO TVRDKO gospodlnjsk'!’ predmetov na debelo, v centru, damo. po inventurni ceni zaradi se' lltve. Pisati ponudbe na upravo šega Usta, PREDEN GRESTE NA DOPUST SE NAROČITE NA PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v inozemstvo. Telefonirajte na št. 37-338 15-dnevna naročnina L 400,- Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Ah*°[ nlje vd. Pertot iz Barkovelj dari« cerkveni pevski zbor 2000 Ur za P1" jaško Matico Sporočamo žalostno vest, da h°s je za vedno zapustil naš dragi KAREL PIRJAVEC Pogreb nepozabnega pokojnik® bo danes ob 18. uri iz hiše žalo®11 na Proseku št. 145. Žalujoče družine: PIRJAVEC, STARC in KEU-* Prosek, 25.VI.1963. DRUŽABEN VEČER V PROSVETNEM DRUŠTVU BARKOVLJE Razdelitev nagrad prirediteljem in izvajalcem festivala popevk Pozdrav predsednika društva - Čestitke pobudniku festivala Birsi V prosvetnem društvu v Bar- nesreča, katere žrtvi sta bila dva kovljah, ki si je prevzelo in lepo izvedlo organizacijo I. festivala slovenskih popevk, je bil v soboto družabni večer, na katerem so razdelili darila nagrajencem ter diplome vsem dirigentom, pevkam in pevcem. Družabnega večera, ki je potekal v prijetnem vzdušju, so se razen voditeljev društva udeležili pevci, komponisti, dirigenti, člani orkestra, predsednik prosvetne zveze, zastopnik Slovenske kulturno-gospo-darske zveze ter razni kulturni I in prosvetni delavci. Goste je naj-' prej pozdravil predsednik prosvetnega društva Barkovlje Lučo 1 Žnideršič, ki je predvsem pouda-" ril, da je festival zelo lepo uspel. Zaradi tega se je v imenu društva zahvalil vsem, ki so mu bili tri organiziranju te prireditve ob strani od vsega začetka. Zahvalil se je in čestital skladate-. ljem, dirigentom, pevkam in pev-I cem, članom orkestra »Miramar«, napovedovalcema, scenaristu ter tistim, ki so napisali besedila. Prav tako se je zahvalil časopisju, še I posebej pa darovalcem nagrad. I Kakor je znano, so poslali svoja 'J darila Primorski dnevnik (kristal-i no vazo), podjetje »Tipographic« J (pokal), tiskarna «Graphis» (pokal), dr. Hlavaty (umetniško sli-| ko), Jože Horvat-Jaki (umetniško I sliko), trgovina Walter Knez iz Nabrežine (transistor) in Glasbena Matica (par v narodnih nošah). Nato se je zahvalil prof. Ale-I ksandru Vodopivcu, ki je aranžiral za orkester skoraj vse pesmi; naj večje priznanje pa je izrazil prijatelju barkovljanskega društva Stanku Birsi, ki je dal j pobudo za festival. H Svoj kratek nagovor je predsednik društva zaključil z besedami: »Izbrali smo novo pot. Po tej naj nadaljujemo složno, četudi bomo naleteli na zapreke, ki jih moremo in moramo premostiti, kakor smo jih do sedaj. Ostati moramo še naprej združeni z mislijo na II. festival slovenskih popevk ter ne smemo razočarati našega občinstva, ki to od nas pričakuje«. Sledilo je razdeljevanje nagrad. Predsednik društva je najprej iz--tročil ob burnem ploskanju vseh navzočih Stanku Birsi diplomo prosvetnega društva v znak priznanja za njegovo pobudo in na-i-: pore. Nato mu je prof. Ubald ; Vrabec v imenu Prosvetne zve-» Ze čestital ter se mu zahvalil in mu izročil v znak priznanja album s slikami festivala od prvih priprav do nastopa v Avditoriju. Birsi je tudi čestital v imenu Slovenskega kluba dr. Hlavaty, pevka Nora Jankovič pa mu je izročila zlato kolajno, dar pevcev in orkestra. Nato so razdelili diplome ter nagrade. Tržačana. Ob tisti uri se je na svojem avtu vračal proti Trstu 48-let-ni Iginio Butkovich iz Ul. Bono-mea 113, Z njim se je peljala njegova žena 42-letna Mafalda. Ko je Butkovich privozil na neki ovinek, mu je nasproti prizovil avto, ki ga je zaslepil z žarometi. Butkovich je tedaj izgubil nadzorstvo nad svojim avtom in je zavozil na desno, kjer se je prevrnil. Z avtom jugoslovanskega RK so But-kovichevo prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ji zdravniki ugotovili rane na levem sencu, na udih, obrazu, desni strani čela ter verjet- ni zlom leve roke. Sprejeli so jo na drugi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh. Butkovi-cheva, ki je bila pod vplivom šoka, ni znala nič povedati, kako se je dogodila nesreča. Sele pozneje okrog ene ponoči, je zaprosil za zdravniško pomoč tudi njen mož, katerega so prepeljali v bolnišnico z zasebnim avtom. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti 30 dni zaradi verjetnega zloma leve rame, izpaha levega zapestja ter ran na obrazu in desnem kolenu. Butkovich je tudi povedal, kako se je zgodila nesreča. llll■l■HlllUtllll|||l|||||||lll|l||||H||||t||t|||f||||||t|||||||,||„|ll^^|,|||mM|||||,|,|||„,|,|,,||,m|,||||||||||||||||||| TRI SVEČANOSTI V FELSZEG Y Splavitev ladje «Sundora» in postavitev dveh gredljev Postavili so gredelj luksuzne potniške ladje, ki jo bodo gradili nalašč za križarjenja Smola šoferk V ladjedelnici Felszegy so v nedeljo dopoldne svečano splavili 16.000-tonsko tovorno ladjo »Sun-dora», katero so zgradili za družbo «Saguenay Shipping« iz Montreala. Na svečanosti so bili prisotni najvišji krajevni predstavniki oblasti in številni gostje. Ladjo »Sundora« bo po zgraditvi prevzela v najem za 12 let neka kanadska družba, ki jo bo uporabila za prevoz rudnin. Takoj po svečani splavitvi so postavili na splavišči ladjedelnice gredlja dveh novih ladij. Tako so pričeli graditi potniško ladjo, ki bo imela ladjedeloiško konstrukcijsko številko 76 in ki bo lahko sprejela šeststo potnikov. Gre za luksuzno potniško ladjo, name- iiiiilliiiiniimiiiiiiiiiiiiiimiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiltililiiiiiiiliiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiilliiiifitiiiiiiiiitiiiiiiiiii njeno za križarjenja poleti po Sredozemskem morju, pozimi pa, ob obalah Južne Amerike. Ladjo gradi družba »Sunsarda« iz Ca-gliarija, v kateri je udeležen tudi predsednik ladjedelnice Felsze-gy Martinelli. Istočasno so postavili tudi gredelj 900-tonske tovorne ladje «Arbatax», ki ima ta naziv po kraju v Sardiniji; kjer je paparnica ob Timavu odprla nov obrat. Ta ladja bo služila za prevoze od Sardinije na kontinent. Iz navedenega je razvidno, da gre za pomembna naročila za miljsko ledjedelnico, kjer bodo v nekaj dneh izročili družbi s Formoze motorno ladjo «Tayung», ki so jo v teh dneh preizkusili na vožnjah po Tržaškem zalivu. V nedeljo so imele mlade šofer-ke precej smole. Okrog 13. ure se je na obalni cesti dogodila slikovita nesreča, ki na srečo ni zahte- j vala hudih žrtev. Ob tisti uri je vozila proti Trstu svoj avto 21-let-na Lucia Mosetti iz Ul. d’Azeglio 4. V avtu sta se peljali tudi 20-letna prodajalka Silvia Fertoldl iz Ulice Udine 30 in 21-Ietna Maria Anto-nietta Masutti iz Ovara Ul. Roma 6. Mosettijeva je vozila precej naglo, ko pa je dospela do Brajnlge je iz neznanih razlogov izgubila nadzorstvo nad avtom, ki Je zavozil na levo in se nato prevrnil. Vse tri mlade potnice so se pri nesreči pobile. Pertoldijevo so prepeljali v bolnišnico z avtom RK, ostali dve pa z zasebnimi avtomobili. Fertol-dijevo so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 43 dni zaradi verjetnega zloma hrbtenice. Masuttijevo so sprejeli na drugi zdravniški oddelek ker se je pobila po glavi, ranila na obrazu, ramah ter desnem kolenu. O-krevala bo v enem mesecu. Najmanj se je ranila šoferka, ki ima le, podplutbo na desnem stegnu. Dve uri pozneje se je dogodila prometna nesreča, katere žrtev je bila tudi šoferka. 25-letna učiteljica Giuseppina Romeo iz Ul. Giu-lia 9 je vozila svoj avto po Furlanski cesti proti Proseku. Poleg nje se je vozila tudi 23-letna študentka Lilia Cortese iz Ul. S. Ci-lino 16/1. Vse je bilo v najlepšem redu, dokler ni Romeova privozila do svetilnika, kjer je trčila v avto, ki ga je iz nasprotne strani privozila 25-letna Danila Gomalj por. Furlan s Furlarlske ceste 238. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji z avtom RK in karabinjerji s postaje v Ul. Cologna. Obe potnici so prepeljali v bolnišnico, kjer so Romeovi ugotovili verjetni zlom desnega zapestja in udarce po levem kolenu. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 20 dni. Cortesejeva pa se je samo pobila po levi rami in levi meči. Nudili so ji zdravniško pomoč in jo odslovili. Ozdravela bo v treh dneh. V NAPOLNJENI OBČINSKI DVORANI Zaključna prireditev v Doberdobu ki so jo pripravili učenci osnovne šole Pod vodstvom svojih učiteljev so izvajali program, sestavljen iz igric, deklamacij in petja V nedeljo popoldne je bila v tirala Elvija Marušič ter Mari-Doberdobu zaključna prireditev no Černič, učenca prvega razre-učencev osnovne šole. Občinska da .Z burnim ploskanjem se je IZ KOPRSKEGA OKRAJA Otvoritev letališča v Sečovljah z uspelo letalsko prireditvijo Priprave za proslavo 20. obletnice množične vstaje primorskega ljudstva Nad 4 tisoč gledalcev se je v nedeljo popoldne zbralo v Sečovljah, kjer ,so prisostvovali zaključnim prireditvam ob otvoritvi nove letalske steze, na kateri bodo lahko pristajala letala z zmoglji- l'7'"r „ nnnpvko vostjo od 40 do 50 potnikov. Med Kot prvo , nagrado za , pooevko .... . .. 1'..krBtar j »Ko si kupim ,500 C’» je Drago k Žerjal dobil kristalno vazo, Pino Hrovat je dobil par v narodnih nošah, Miranda Caharija pa knji-» go, ki jo je podarilo prosvetno '(‘društvo Barkovlje. Kot drugo nagrado za pooevko e *Ta naša burja« je Drago, ^erjal dobil pokal podjetja »Tipogra-phic», Miranda Caharija pa transistor. Kot tretjo nagrado za popevko *i »Marju-cha-cha-cha« je Mario San-{ cin dobil pokal tiskarne »Graphis«, * Mariuča Oficija pa sliko Horvata-'• Jakija. J Kot darilo v znak priznanja je aranžer Aleksander Vodopivec dobil sliko dr Hlavatyja. Po končani podelitvi nagrad je bila mala zakuska, gostje pa so se zadržali dalj časa v društvenih prostorih ter se pogovarjali o prvem festivalu in o pripravah za prihodnji festival. Da je festival uspel in vzbudil zanimanje tudi izven našega področja dokazujejo sporočila in povpraševanja iz raznih krajev. Tako je že prišlo iz Kranja vabilo, naj bi orkester »Miramar« skupno s pevci nastopil s programom I. slovenskega festivala na Gorenjskem sejmu v avgustu. Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, da so od 11. do 20. junija letos ugotovili v tržaški občini sledeče število nalezljivih bolezni: davice, 2 primera (1 primer izven občine); škrlatin-ka, 31 primerov; tifoidna mrzlica, 1 primer s smrtnimi posledi- ijcami; meningitis, 1 primer; ošpi- • ce, 101 primer; norice, 9 primerov; oslovski kašelj, 7 primerov * (1 izven občine); priušesna slinavka, 51 primerov; poliomielitis, 1 » primer; rdečke, 8 primerov. Pri Podgradu prometna nesreča dveh Tržačanov V nedeljo okrog 23 ure se je pri Podgradu v Istri zgodila prometna Tune na gosti so bili tudi sekretar centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko, predsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije Venceslav Jeras in sekretar okrajnega komiteja ZKS v Kopru Jože Božič. Ob otvoritvi je povedal nekaj besed pddprbdšedhik piranske občine Ivan Korošec. Poudaril je velik pomen tega objekta za turistični in gospodarski razvoj koprske obale, hkrati pa se bo lahko tu odslej uspešno razvijalo tudi športno letalstvo. Rekel je tudi, da so zdaj dokončali prvo fazo letališča, v prihodnjih letih pa bo letališče dobilo še nove objekte, tako da bodo lahko čim večjemu številu juristov omogočili letalske prevoze, v gospodarstvu pa bo letališče služilo predvsem hitremu prevozu zgodnjih kmetijskih pridelkov in sadja na evropska tržišča. Po zaključku svečanosti so gledalci prisostvovali atraktivni letalski prireditvi. Spored, ki je trajal dve uri, je začela naša znana padalka Stanka Kramar iz Celja, ki je nad Sečovljami izvedla že svoj 55. padalski skok. Mnogo simpatij je požel tudi Ferdo Pušnik iz Ljubljane s poletom z jadralnim letalom in piloti Maks Mulej iz Celja, Jože Kukovec iz Ljubljane in Emil Krivec iz Celja s skupinskim poletom. Občinstvo je nadalje toplo pozdravilo nastop skupine modelarjev, ki je prikazala delovanje te-ledirigiranega letalskega modela. Ta model je izdelal Milan Omejc, član Alpskega letalskega centra iz Lesc. V naslednji točki je skočil s padalom iz višine 1000 metrov Silvo Orožim, član Alpskega letalskega centra iz Lesc. Ta padalec je zelo popularen predvsem zaradi svojega skoka letos pozimi na Kredarico, s čimer je postavil jugoslovanski rekord v skoku na najvišjo točko. Zatem sta se pojavila v zraku odlična jugoslovanska pilota Pav- mmik predvaja danes 25. t. m. z začetkom ob 18. in 20.30 uri na prostem Incom film; (Znamenje Zorra) le Cerjanski in Jurij Salaj, ki sta izvajala najtežje letalske prvine. Pavle Cerjanski je starosta jugoslovanskih letalcev, največjo slavo pa si je pridobil leta 1941, ko je zrušil nad Beogradom nemško letalo. Sedaj pa si je pridobil številne lovorike tudi na mednarodnih tekmovanjih. V zadnji točki je nastopil svetovno znani akrobat Dragoljub Aleksič, ki je na vrvni lestvi izvajal številne akrobacije. Vse izvajalce je občinstvo nagradilo s toplimi priznanji. Med gledalci smo 'bfftiztli tudi veliko število Tržačanov ter tujih turistov, ki zdaj letujejo na koprski obali. * * # Pripravljalni odbor za proslavo 20-letnice množične vstaje primorskega ljudstva proti okupatorju je že sporočil nekaj podrobnosti o proslavah na Cerkljanskem. Glavna prireditev bo 8. in 9. septembra v Cerknem. Zvečer pred praznikom bodo nastopili člani i-gralske skupine IX. korpusa, invalidski pevski zbor in drugi. 8. septembra zjutraj bo odkritje grobnice m spomenika padlim borcem, predvidevajo pa tudi pohode partizanskih brigad, taborjenja in druge prireditve. •k * * Tovarna lesonitnih plošč v Ilirski Bistrici bo letos izdelala okrog 6 milijonov kvadratnih metrov le-sovinskih plošč, kar pomeni, da se je proizvodnja v zadnjih petih letih povečala za okrog 300 odstotkov. Razen tega bo lesno predelovalna industrija koprskega o-kraja izdelala letos še 3 tisoč kubičnih metrov vezanih plošč, 6.400 kubičnih metrov panel plošč in 15 tisoč kubikov furnirja. # * * Na Primorskem se je mudila te dni skupina skandinavskih novinarjev. Ogledali so si Bovec, Goriško in turistične znamenitosti koprske obale. Skandinavski gostje so odpotovali v Poreč, kjer bodo nekaj časa gostje Hrvatske turistične zveze. # * * Rižanski vodovod gradi v Sečoveljski dolini nov vodovod, ki bo oskrboval z vodo področje Pirana in Portoroža. Prva faza objekta je že skoraj zaključena in v kratkem bo vodovod dajal dnevno tisoč kubičnih metrov vode. Po dokončni izgradnji pa bo dajal vodovod nad 8 tisoč kubičnih metrov vode dnevno. * # * V Seči je že vse pripravljeno za začetek mednarodnega simpo zija »Forma viva«, ki se bo začel prvega julija in bo trajal do 31. avgusta. Do zdaj se je prijavilo 31 umetnikov, od tega 15 Jugoslovanov. Upravni odbor simpozija je sprejel 21 umetnikov Kakor je znano, oblikujejo umetniki v Seči svoja dela v kamnu, v Kostanjevici ob Krki pa v lesu. Na dosedanjih simpozijih v Seči im v Kostanjevici so ustvarili že 48 skulptur. KINO «1RIS» PROSEK predva ja danes 25. t. m. z začet kom ob 19.3« uri film nagrajen z zlato kolajno na olimpiadi ko mike: OLIMPIADE DEI MARI TI (Olimpiadu z.uvon»iuh moz) Igrajo: UGO TOGNAZZI, DELI A SC A LA in RAIMONDO VIANELLO dvorana je bila za to priliko o-premljena s stoli, klopmi, zavesami, reflektorji in gramofonom, ki jih je učno osebje prineslo v dvorano iz raznih krajev; zaradi tega moramo še bolj pohvaliti njihovo požrtvovalnost. Pred številnim občinstvom, med katerim so bili očetje in matere, starejši in mlajši bratje, sestre učencev ter mladina, so se osnovnošolci dobro odrezali in navdušili mlade gledalce, ki so se ob njihovem izvajanju dodobra nasmejali in jih nagradili s prisrčnim ploskanjem. Posebno so se zabavali malčki, ki so komaj shodili, ko so videli svoje starejše brate in sestre na odru preoblečene v .zajčke, lisice, polže, metuljčke itd. Z resnostjo in gotovostjo prekaljene napovedovalke je Adrija-na Ferletič pozdravila vse prisotne in s tem otvorila prireditev. Na odru so se pojavili učenci in učenke vseh petih razredov, ki so ubrano zapeli pesmi »Hi, konjiček, hi« ter »Polžek«. Sledila je veseloigra »Učenost in coprni-ja», katero so prav dobro in hudomušno podali učenci tretjega, četrtega in petega razreda. Med izvajalci so se zlasti odlikovali Dario v vlogi jecljavega gospoda, Leon kot policaj ter mladi navihani Jožko, ki je svojo vlogo odigral tako pristno in spontano, da je bil na. odru kot doma. Igrico «Petelin, pes in lisica« so junaško podali učenci prvega razreda. Pesem «Metuljčku» pa je s prijetnim glasom recitirala v italijanščini Franka Ferletič, učenka petega razreda. Nadja Gergolet je preoblečena v metuljčka z mimiko ponazarjala de-klamatorski tekst. Nato so učenke L, 2. in 3 razreda v svitu reflektorjev in ob Spremljavi, preoblečene v ljubke raznobarvne metuljčke in pisane m,arjgtice, zaplesale «Ples metuljčkov«. Anica Frandolič ter Franka Ferletič, učenki četrtega in petega razreda, sta prav dobro prikazali navihano in bistro deklo ter godrnjavo gospo v veseloigri «-Qp-spa- nikofi prav«. Prireditev se je zaključila s pesmico »Ob koncu šolskega leta«, ki sta jo z gotovostjo reci- občinstvo zahvalilo učencem in njihovim vzgojiteljem za skrbno pripravljeni spored, ob katerem so preživeli prijetno popoldne. J. J. Ples « Dela» pri Doberdobskcm jezeru redile stranke in druge organizacije. Prvi bo na vrsti ples «Dela», ki ga bo priredila sekcija KPI v Doberdobu, in sicer v soboto 29., v nedeljo 30. junija ter v ponedeljek L julija Ples bo pri Do-berdobskem jezeru, na travniku ob njegovi zahodni strani, kjer so bili prejšnja leta plesi prosvetnega društva. Na tem plesu bo igrgl dolinski kvintet z Dariom in Darkom, ki ga na Goriškem že dobro poznamo. Organizatorji bodo postavili stojnice ob katerih bo mogoče dobiti marsikaj za pod zob, predvsem pa čevapčiče. Tudi nealkoholnih in alkoholnih pijač ho dovolj. Z nastopom poletne sezone se je začela tudi sezona plesov na prostem. Poleg plesov, ki jih bodo priredila prosvetna društva bodo tudi plesi, ki jih bodo prion..................... V. MEDNARODNA RAZSTAVA PSOV IZ BENEŠKE SLOVENIJE Kresovi, divje svinje in gobe Na na večer sv. Ivana so v nedeljo zvečer zagoreli kresovi tudi po raznih vrhovih v Bene; ki Sloveniji, ker se tukaj zvesto držijo tradicije. Zlasti kres na vrhu Predila Je bil viden daleč naokoli. Na Kumu in nekaterih drugih hribih vzhodne Beneške Slovenije so opazili več divjih svinj, ki so povzročile občutno škodo na polju, zlasti na krompiriščih, ker še posebno rade brskajo. Prizadeto prebivalstvo se je obrnilo do lovcev in krajevnih oblasti, naj bi kaj ukrenile proti tej nadlogi. Ker imamo pogosto nalive, je letos tudi dobra gobova letina. O-krog Čedada so gobarji pridno na delu po bli njih gozdovih in nekateri so na Ti nekaj primerkov izredno velikih užitnih gob, ki so tehtale tudi po več kot kg vsaka. Ob 11.30 je iskala pomoč v bolnišnici 17-letna Bruna Blerossi iz Ločnika. Pri pregledu so zdravniki našli rano na kazalcu desne roke, ki si jo je prizadejala na delu v tovarni. Nudili so ji prvo pomoč. Ozdravela bo v 7 dneh. Najmanjši zastopniki štirinožcev so bili predmet največjega zanimanja. Bostonski terier (na prvi sliki) je last nekega italijanskega državljana, nemška terierja (na drugi sliki) pa sta last nemške državljanke kitajskega porekla V parku otroškega igrišča ob potoku Kornu v Gorici je bilo v nedeljo ves dan izredno živahno, saj so tu uredili V. mednarodno razstavo psov. Kot smo že javili, se je razstave udeležilo 39 vzgo-jevališč za pse, p$l ,kateyiti jih je bilo IT- inozemskih. Med njimi tudi eno iz Jugoslavije* im sicer Franc Cotič s Potoka 15, pri,Dornberku. Pa tudi domači goriški razstavljavci so pokazali več psov, ki so bili iz jugoslovanskih vzre- jališč — ter med njimi tudi en pirmerek dalmatinske pasme. Otvoritev je bila ob 9. uri zjutraj ob prisotnosti predstavnikov oblasti, med katerimi je bil pod-prefekt dr. Loricchio, goriški župan dr. Potjerjsio,. predsednik pokrajinske turistične ustanove Peternel in drugi. Čeprav je bil v nedeljo zelo soparen dan in je zlasti v kotanji, kjer je bila urejena razstava, bilo zelo vroče ter je tekom dneva Dokajšnjo srečo je imel tudi i-talijanski državljan Rudi Kantelli iz Gorice. Ko je vozil z osebnim avtomobilom GO 10929 iz Kobarida v Bovec je na odcepu ceste v Cezsoški Log nenadoma za^ dremal. Zadel je v obcestni kamen od koder je vozilo zaneslo-na njivo krompirja. Voznik je ostal nepoškodovan, medtem itd je na vozilu za okrog 70 tisoč di»* narjev škode. * * * , O sreči v nesreči lahko govorimo tudi za trčenje avtomobilov v bližini «Rexa» na cesti med Koprom in Izolo. Tržačan Marič Del Bello je na tem mestu prehiteval motorno kolo in pri tem nakazal smer. Ko ga je skoraj prehitel, je začel obe vozili pre-hitevati Mario Žari iz Trsta. V nastalem položaju je bilo vozilo Del Bella naenkrat odrezano. Leta je izgubil oblast nad krmilom in je zavozil v jarek na desni strani ceste, kjer je obstal na strehi. Tudi tokrat ni bilo po naključju človeških žrtev, medtem ko je na vozilih za okrog četrt milijona dinarjev škode. * * * Zaradi neupoštevanja prometnih predpisov se je pripetila prometna nesreča na križišču Bazoviške ulice v Ilirski Bistrici. Elviro Perman iz Milj je na križišču zavijal v smeri Zabič in nakazal smer vožnje. Za njim je vozil Jože Cihlar iz Ljubljane; ki je na križišču hotel prehitevati in se je zaletel v Permano-vo vozilo. Telesnih poškodb ni bilo, na vozilih pa je za okrog 100 tisoč dinarjev škode. * * * Spet še ena nesreča nepremišljenih ljudi, ki brez vozniških dovoljenj (to se pravi brez potrebnega znanja) sedejo za krmilo. V Pljužnjah med Zelinom in Idrijo se je motorist Anton Mlakar zaletel v oporni zid ter so ga s poškodbami na glavi in rokah odpeljali v ljubljansko bolnišnico. V ovinek je zavozil z dokajšnjo hitrostjo in ga je vrglo s ceste. llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlHIIIIIIIIIIIlllllllllllllIlllIllIlUlIlllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllinillllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMiiHUHiiiiiilllililiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiHiHiiiiiiiiiRiliin,,11111,1,1 Domači in tuji razstavljavci so pokazali lepe primerke najrazličnejših pasem Med njimi je bilo več psov iz jugoslovanskih vzreja. lišč . Delo ocenjevalne komisije in podelitev nagrad bilo med psi več lažjih primerov sončarice, pa je bil vendar obisk še kar dober. Samo pri vhodu iz Ul. Brass so prodali preko tisoč listkov in tudi v Drevoredu XX. septembra je bil promet na vhodu precejšen. Izkazalo se je, da je ta prostor zelo pripra-\en za take prireditve in bo še bolj, kadar bodo pokrili strugo Korna na tem odseku. V primerjavi z parkom za županstvom, kjer je bila taka razstava druga leta, je sicer na otroškem igrišču mnogo bolj soparno, ker ni prepiha in nekateri so bili mnenja, da bi tudi obisk bil v parku za županstvom večji, ker je ta bolj v sredini mesta. Vendar pa sta bila to menda edini točki, ki nista v prid novemu razstavišču. Največji je bil obisk okrog poldneva in med številnimi obiskovalci je bilo mnogo otrok v spremstvu staršev, ki so prišli občudovat zlasti dve gnezdi malih psičkov in marsikateri bi najrajši odnesel vsaj enega domov, da bi sklenil z njim še večje prijateljstvo. Kot smo omenili, je bilo med psi tudi več jugoslovanskih. Tako je gospa Lucija Hrovatin iz Gorice razstavljala psičko Rino Špan. ske cocker rase, ki jo je vzgojila Vida Podržaj iz Ljubljane; Leopold Mervič iz Krmina je razstavil enega angleškega fermača iz vzgojevališča Luka Adamovič in drugega iz vzgojevališča Svetozar Mitrovič. Razni goriški razstavljavci so pokazali tudi pse iz dru. gih vzgojevališč kot so n. pr Jožef Sinigrj, Franc Cotič iz Dornberka, Emil Komel itd. Pse je v posebnih ogradah pregledovalo in ocenjevalo šest sod-nikov-izvedencev od katerih so bi. li štirje Italijani, eden Švicar in ena Avstrijka. Ocenjevalna komisija je imela precej delB in je zaključila šele okrog 19. ure, ko so razstavo že zaprli. Ocenjevalna komisija tekom včerajšnjega dneva še ni zaključila svojega dela in zato tudi še ni objavila končnih rezultatov ter Razdelitev nagrad in diplom. Na otro.-kem igrišču v dolini Korna je bila v nedeljo peta mednarodna razstava psov. Slika prikazuje prostor, kjer so sodniki ocenjevali pse OB ZAKLJUČKU LETA Razstavi osnovnih šol v Gorici in Štandrežu Otroci so pokazali, da so s pridom obiskovali slovensko šolo Številne cestne nesreče Tudi čez soboto in nedeljo so zabeležili na cestah koprskega o-kraja vrsto prometnih nesreč. Pri Plavah sta se hudo poškodovala motorist Franc Gorjup in sopotnik Jurij Konjedec. Pri srečava-nju s poltovornim avtomobilom na nepreglednem ovinku je motorist zavozil preveč v desno in zadel v obcestni bunker. Pri padcu sta se voznik in sopotnik huje poškodovala in so ju odpeljali v šempetrsko bolnišnico. * * * Na križišču v Rožni dolini je voznik tovornega avtomobila Savo Lazič iz Ljubljane izsiljeval prednost in se zaletel v motorno kolo, ki ga je vozil Karel Pahor iz Kostanjevice na Krasu Trčenje se je na srečo končalo brez človeških poškodb. Ob zaključku šolskega leta sta priredili razstavo svojih učencev tudi slovenski osnovni šoli v Gorici, Ul. Croce in v Štandrežu. Obe so zaključili v nedeljo, ko je bil tudi največji obisk staršev in drugih prijateljev mladine. Razstava v Gorici je bila v eni izmed učilnic, kjer so na številnih mizah in klopeh učenoi vseh petih razredov prikazali zlasti svoje slikarske in ročne izdelke, deklice pletenje in vezenje, oboji pa še zvezke itd. Najbolj dozorele so bile seveda slike iz petega razreda in jih je bilo tudi največ. Tako Je Giana Moro napravila kar devet slik, Lucijan Černič 8, več slik so prispevali tudi Rudi Pavšič, Igor Komel, Gabi Mužina, Lilijana Vižintin, Nevenka Šuligoj in Lavra Beccia. Tudi v Štandrežu je bila urejena razstava v eni izmed učilnic v pritličju ter je imela največ obiska zadnji dan, v nedeljo. Otroci so po razrgdih prikazali svoje izdelke in preko njih, kako so se med letom učili. Poleg risb In slik ter raznih ročnih izdelkov, so vzbujale pozornost tudi lične pletenine ter zvezki, s katerimi so sl pri učenju mo- rali pomagati ker nimajo primernih pomožnih knjig. V teh zvezkih so nalepili slike in razne podatke, ki so jih črpali iz najrazličnejših knjig in revij ter tako ustvarili lepa pomožna učila, za kar gre še posebna zasluga učiteljstvu, ki je imelo pri tem tudi precejšnje materialne izdatke. Kar se tiče prikazanih izdelkov na obeh razstavah naj omenimo, da so jih napravili učenci posameznih razredov in ne učiteljstvo, ki je samo pomagalo, ker so hoteli prikazati kreativne zmožnosti otrok. Kratke iz bolnišnice Sinoči ob 18. ,uri so pripeljali v goriško bolnišnico 4-letnega Gior-gia Mastroianlja iz Gorjce, Ul. Plave 5. Deček se je ranil v čelo pri padcu doma. Okreval bo v 6 dneh. V bolnišnici so mu nudili samo prvo pomoč. Ob 12.30 se Je zatekel v bolnišnico Francesco Zagaglia, star 19 let, iz Gorice, Ul. Angelina 28. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili, da se Je ranil v kazalec desne roke ln so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 15 dneh. GORIŠKA SINDIKALNA KRONIKA Spet zaostritev položaja v tekstilni tovarni Prekinjena pogajanja o zahtevah delavcev oddelka gfioeco» - Podpis sporazuma o «Passo 60» V Štandrežu so goreli kresovi V skladu z navodili treh sindikalnih organizacij so včeraj stavkali delavci' «fiocco» v' Podgori. Včeraj pqpoldne se j«,stanje, v tej tovarni nenadoma zaostrilo, ( ker so tekstilne delavke popoldanske izmene kmalu po nastopu službe zapustile delovna mesta ter se zbrale pred tovarno. Uradniki v podjetju ter zastopniki ravnateljstva so tudi zapustili obrat, ko je postalo stanje v tovarni negotovo. .Vs» popoldne, posebno pa zvečer, je bilo pred tovarno ž>vo kot pred panjem. Delavke so nam. reč vedno bolj nezadovoljne s stališčem ravnateljstva, ki noče sprejeti njihpvih zahtev. Položaj je zelo negotov in je pričakovati nadaljpjo zaostritev spora, če bo Tognello še naprej vztrajal pri svojem. Kakor nam je sporočila prefektura, je bilo včeraj v vladni palači v Gorici sestanek med sindikalisti in zastopniki oddelka »fiocco« v podgorski tekstilni tovarni. Sestanek je sklical prefekt, ki posreduje v sporu. Takoj v začetku so sindikalisti sporočili, da se delavci ne zadovoljujejo s poviškom 12 lir; zato so se pogajanja razbila. Na prefekturi so ob prisotnosti prefekta in 19 zastopnikov sindikalnih organizacij, Intersinda ter podjetja podpisali sporazum, ki se tiče delavcev elektromehamč-nih delavnic v Tržiču. Sporazum o akordnem delu, za katerega se je udomačil izraz «Passo 60», začne veljati L julija 1963. Jutri se bodo začela pogajanja o zahtevah delavcev in delavk podjetja Iglea, ki naj bi ob ugodnem zaključku zboljšala materialne pogoje delavcev tega lesnega podjetja. Nesreča mladeniča iz Ronk Včeraj popoldne se je mladenič Adriano Fishengher iz Ronk peljal s skuterjem iz Gorice proti domu. Na poti pa mu je počila guma na kolesu in pri tem je fant tudi padel tako nesrečno, da sl je prebil lobanjo. Nemudoma so ga odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na zdravljenju. V Štandrežu se iz leta v leto ohranja lepa domača navada, da ob prehodu pomladi na poletje kurijo kresove. Prejšnja leta so navadno prižgali po dva kresa: enega na Rojcah, drugega pa na Pilošču. Letos pa je mladina pripravila velik kres ob soškem bregu. Sku-paj je speljala za kakšnih pet vozov drv. Z njimi je napravila veliko grmado. Ko so jo zažgali, je bilo ogenj videti daleč naokoli. V nedeljo zvečer so zakurili manjšega tudi za cerkvijo, včeraj zvečer pa še enega, prav tako manjšega, na Pilošču. VERDI. 17.30: «L‘ispettore», S. Boyd in D. Hart. Ameriški cine-mascope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan. CORSO. 17.00: «U - 153 — agguato sul fondo«, E. Judd in J. R. Ju-stice. Angleški črnobeli film. VITTORIA. 17.30: »Accusa ‘dl oml-cidio«, E. Bartok in P. van Eyck. Nemški črnobeli film. CENTRALE. 16.35: »Cronaca dl un assassinio«, Zaron ln Mc Carthy Črnobeli nemški film; mladini pod 14. letom prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Ul. Raštel St. 26, tel, 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 29,2 stopinje ob 13.10 in najnižjo 18,1 stopinje ob 5.30 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 77 odst. VII. ETAPI TO URA DE FRANCE Po Belgijcu Pauvvelsu Van Looyjeva zmaga Pauwels že drugi dan z rumeno majico JAMBES, 24. — Po nedeljski prvi etapi je Anquetil, ki je letošnji Tour kot lanskoletni zmagovalec začel z rumeno majico, prepustil znak najboljšega Belgijcu Pauvvelsu. ki je progo od Pariza do Epemaya prevozil v 3 urah30’3” in tako spravil prve franke v žep. Tudi današnja etapa, razdeljena v dve poletapi, ni mogla spraviti trdovratnega Belgijca s prestola prvega. V jutranjih urah je etapa potekala ob premoči Van Looya, ki je diktiral tempo in sploh urejeval potek dirke po svoji volji. Posledica tega je bila, da je Van Looy prvi prevozil do cilja in so' mu zmago tudi priznali kljub temu, da je Darrigade vložil pritožbo. Popoldne, ko so bili vsi udeleženci Toura naveličani kolesarjenja, so morali še enkrat na pot, tokrat v ekipni vožnji na kronometer. Ta poletapa ni povedala ničesar in je v glavnem služila kot mimohod kolesarjev pred množico njihovih občudovalcev. Jutranja močna ofenziva Van Looya je že spravila v zadrego italijanske predstavnike. Battistini in Carlesi sta takoj klonila, kasneje pa jč ista vsoda doletela tudi najboljšega Italijana Balmamiona, ki je moral na majhni vzpetini položiti orodje. Dovolj je bilo torej 30 km hitre vožnje, da so italijanski kolesarji izgubili stik s tujimi. Kaj bo šele kasneje, ko bodo tujci diktirali še hitrejši tempo in ko se bo pojavil «pave»? Anquetila ofenziva Belgijcev ni presenetila in niti zmedla. Francoz je z lahkoto odgovarjal na napade, pa čeprav ni mogel preprečiti zmago belgijskega asa. VRSTNI RED NA CILJU prve poletape Reims - Jambes (185,500 km): 1. VAN LOOY (Belg.) 4.25’24” (z odbitkom 4.24’24” 2. Darrigade (Fr.) 4.25’24” (z odbitkom 4.24'54”) 3. Melkendezcke (Belg.) 4. Behety (Belg.), 5. Janssen (Ho- landska), 6. De Roo (Belg.), 7. Gim-mi (Sv.), 8. Cocklandt (Belg.), 9. Sorgeloos (Belg.), H. Brandts (Belgija), 12. Hoevenaers (Belg.), 13. Ferrari (It.), 14. Perez-Frances (Sp.), 15. Ramsbottom (VB), 16. Desmet A. (Belg.), 17. Van Tonger-loo (Belg.), 18. F-lanckaert (Belg.), 19. Wolfshohl (Nem.) itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. PAUWELS (Belg.) 8.22’46” 2. Sorgeloos (Belg.) z zaost. 30” 3. Ramsbottom (VB 39” 4. Bahamontes (Sp.) 1’07" 5. Van Looy (Belg.) 1'28” 6. Darrigade (Fr.) 2’05” 7. Anglade (Fr.) 2’07” 8. Janssen (Hol.) 2’07” 9. Bocklandt (Belg.), Brandts (Belg.), A. Desmet (Belg.), TENIS V VVIMBLEDONU LONDON, 24. — Danes se je začel mednarodni vvimbledonski turnir. Večji del dvobojev so morali ali zaradi slabega vremena ali zaradi teme prekiniti. Med prekinjenimi tekmami sta tudi Tacchinijeva proti Mattreusu in Pietrungelljeva proti Američanu Buchholzu. Od Italijanov je Merlo zmagal, Majoli pa je bil premagan. V nadaljnje kolo sta se že uvrstila Avstralec Hevitt, ki je premagal Metrevelija (SZ) in Spanec Arilla. Največje presenečenje je pripravil Nemec Bungert, ki je izločil An-igleža Sangsterja. Italijan Sirola je p zmago nad Američanom Mulloyen rešel naprej, Maggi pa je moral loniti Avstralcu Howeju. Tudi E-erson in Lane sta se uvrstila v rugo kolo. Slednji je premagal ro-aka Fraserja. NOGOMET TURIN, 24. — V vrstan Juventu-sa, ki bo v sredo nastopil proti Santosu, bo igral tudi član AS Mo-naco in srednji napadalec francoske reprezentance Douis Ivan. Igralca je monakovski klub posodil turin-skemu. AVTO - MOTO DIRKE V OPATIJI Nemec Ahrens z Juniorjem 142,290 km-h Jugoslovanski rekord Mrzela • Dve zmagi Šveda Gunnarssona OPATIJA, 24. — Ce izvzamemo nezgodo vzhodnonemških dirkačev, zaradi česar ni nastopila tovarniška ekipa MZ, ni bilo na opatijskih dirkah nobenih neprilik. Borbe v vseh kategorijah, tako motornih koles kot avtomobilov, so bile zelo ogorčene, tako da so gledalci prišli na svoj račun. V dirki motorjev do 250 ccm Italijan Parlotti ni mogel zaradi šibkejšega vozila ogrožati zmage drznemu Cehoslovaku Pavlu Sla-vičku, ki je z Jawo pobral- tudi v nedeljo glavno lovoriko. V tej skupini je Jugoslovan Aleš Mrzel dosegel nov jugoslovanski rekord. V kategoriji najtežjih motorjev Med sobotnim in nedeljskim atletskim dvobojem V Krakovu Potiska pregazita italijansko reprezentanco 126:85 V drugem dnevu samo Sarti in Ottoz zmagovalca KRAKOV, 24. — Kot je bilo predvidevati, je Poljska premočno nadvladala Italijo v atletskem dvoboju, ki se je začel v soboto in se zaključil v nedeljo. Ze po prvem dnevu so si Poljaki nabrali toliko točk, da je bila njihova zmaga na varnem. Sicer ta ni bila nikoli v nevarnosti, ker so bili Italijani v skoraj vseh pa- nogah prešibki. Kot v prvem dnevu so tudi v drugem zabeležili le dve zmagi; prvo, več ali manj pričakovano, je 'dosegel Ottoz na nizkih ovirah, drugo, nepričakovano, pa je v teku na 200 m dosegel Sardi, ki je pustil za seboj ne le Berrutija in Juskovviaka, temveč celo favorita Zielinskega. Edino v štafeti 4x100 m so imeli gostje možnost, da prvi pritečejo skozi cilj. Tudi tu so našli trdovratne tekmece, ki so zaradi boljših predaj spravili točke v že dobro založen žep. Medtem ko je prvi dan zaključil z 62:43 za Poljake, je končni rezultat 4. Ku- NA CILJU DRUGE POLETAPE Jambes • Jambes (21,600 km ekipno na kronometer): 1. Ekipa De MUER 1.23’54” 2. Ekipa Schotte 1.24’09” 3. Ekipa Plaud 1.24’39” 4. Ekipa Geminiani 1.24’51” itd. 126:85 v korist; domačinov. IZIDI: 110 m ovire; I. OTTOZ (It.) 14”2; 2. Sar (It.) 14”5; 3. Ko- TUINTAM Sestavljena atletska reprezentanca Amerike ST. LOUIS, 24. — Vodstvo A-merican Athletic Union je javilo, da bodo ameriško reprezentanco, ki bo med poletno turnejo po Evropi nastopila proti Sovjetski zvezi, Nemčiji, Poljski in Veliki Britaniji, sestavlj;rti naslednji atleti: ICO: Hayes, Gilbert, 200: Carr, Drayton, 400: Williams U., Plummer, Mil-burn, 800: Dupree, Groth, 1500: Burleson, 0’Hara, VVeisiger, 5000: Keefe, Clark, Beatty, 10.000: Mc Ardle, Sargent, 110 zap.: Jones, Lindgren, 400 zap.: Cawley, Allen, Hoja (20 km): Zinn, Laird, 3000 zap.: Trynor, Zvvolak, Fish-back, Disk: Silvester, Babka, Kopje: Stuart, Covelli, Kladivo: Hall, Frenn, Višina: Johnson, Stuber, Daljina: Boston, Horn, Palica: Sternberg, Uelses, NOGOMET KUMASI, 24. — Italijanska polprofesionalna reprezentanca je premagala nogometno enajstorico Gane 3:2 (2:0). Prva dva gola sta dosegla Giannini in Di Stefano. V drugem polčasu je kapetan ganske reprezentance Mfum zmanjšal razliko, italijanski srednji napadalec Joan pa je dosegel tretji gol. lodziejczyk (Polj.) 14”8; liszvnski (Polj.) 15”1. 200 m 1. SARDI (It.) 21 ”2; 2. Zielinski (Polj.) 21”2; 3. Berruti (It.) 21”3; 4. Juskorviak (Poljska) 21 ”7. Krogla 1. KOMAR (Polj.) 18.81; 2. Meconi (It.) 17.81; 3. Piatkovv-ski (Polj.) 17.54; 4. Monti (It.) 15.69. 3000 m zapreke 1. ZALUSKA (Polj.) 8’55”2; 2. Sommaggio (It.) 8'58’ 8; 3. Motyl (Polj.) 9’12”8; 4. Baghini (It.) 9’24”. Višina 1. CZERNIK (Polj.) 2.11; 2. Galli (It.) 2.03; 3. Bogliatto (It.) 2.03; 4. Sobotta (Polj.) 2.03. Kladivo 1. RUT (Polj.) 63.81; 2. Cieply (Polj.) 56.66 ; 3. Boschi- ni (It.), 4. Luciolli (It.); (oba Italijana sta metala pod 56 m); 5000 m 1. BUGUSZEWICZ (Polj.) 14'CO”2; 2, Mathias (Polj.) 14'16”8; 3. Ambu (It.) 14’20”4; 4, Conti (It.) 14’59”4. 1500 m L BAiRAN (Polj.) 3’43”1, 2. Kowalczyk (Polj.) 3’45”1; 3. Bianchi (It.) 3’49”08, 4. Spinozzi (It.) 3'53”2. Troskok 1. SCHMIDT (Polj.) 16.30; 2. Malcherczyk (Polj.) 15.94; 3 Camaioni (It.) 15.63; 4. Borto-lozzi (It.) 15.24. Štafeta 4x400 1. Poljska (Fili-piuk, Kowalski, Kluczek, Badensi-ki) 3’09”2; 2. Italija (Iraldo, Bel-lo, Fraschini, Bianchi) 3’10”8. Basilea-Roma (1-4) Biel-Grenchen-Inter (3-3) Grasshopper-Juvent. (3-5) Servette-Atalanta 1 (2-3) Fiorent.-Štand. Liegi (0-1) Modena-La Gantoise <1-1) Sampdoria-Antvverp (5-0) Venezia-Lierse Nimes-Losanna S. Rouen-Chaux-Fonds (7-3) Sedan-Zuerich FC (1-1) Toulouse-Young Boys (3-0) Vienna-Bayem M. (2-2) (2-0) (1-0) 2 X 2 2 2 X 1 1 1 1 X 1 X 1. — 2. — 3. — 4. — Drouais Amosls Bould Miche Stormy VVealher Ordonez Melagrana Cactus Belnido Roli Balabang Cavriglia Veliero KVOTE: 11 — 1.117.712 lir 10 — 41.257 lir 5. — 6. — X 2 X X 2 X X 1 2 X X je bilo jasno, da bo borba za zmago potekala med Cehom Stiast-nyjem in Švedom Gunnarssonom. Ceh je moral zaradi okvare odstopiti in tako je prvo mesto pripadlo Švedu, ki je zmagal tudi v kategoriji do 125 ccm. Najbolj privlačne so bile dirke avtomobilov, med katerimi je Zahodni Nemec Kurt Ahrens ml. dosegel v drugem krogu nov rekord s hitrostjo 142,290 km na uro. S tem je bil potolčen rekord, ki je bil do sedaj 139,950 km na uro. Nemec je dosegel tudi rekord opatijske proge, katero je prevozil s povprečno hitrostjo 140,097 km na uro. IZIDI: MOTORJI DO 250 CCM: 1. SLAVICEK (CSSR) Jawa 62, povpreček na vso progo 124,240; 2. Parlotti (It.), ‘ Morini 63, 121,193 ■ 3. Srna (CSSR), Jawa 62, 120,356; 4. Raedberg (Švedska), Aermac-chi 63, 117,706; 5. Leenher (Nizozemska), Aermacchi 62, 117,460; 6. Gatti (Italija), Aermacchi 62, 116,605; 7. Mrzel (Jugoslavija), Aermacchi 62, 115,129 (1 krog zadaj). MOTORJI DO 500 CCM: 1. GUNNARSSON (Švedska), Norton 62, povpreček za vso progo 133.553; 2. Kurucz (Madž.),. Norton 62, 132,439; 3. Ryhaenen (Švedska), Match-less 62, 130,940; 4. Cottle (Anglija), Norton 63, 129,650, 5. Kadi (Avstfija), Norton 62, 127,418; 6. Klaus Andreas (DRN), Norton 61, 125,805. MOTORJI DO 125 CCM (10 krogov 60 km): 1. GUNNARSSON (Švedska), Honda 63, povpreček za vso progo 118,006 km; 2. Zicheleder (ZRN), Lube 63, 117,251; 3. Bojer (CSSR), CZ 62, 115,991; 4. Carlsson (Švedska), Bultaco 63, 113,006 ; 5. Coulter (Irska), Bultaco 63, 112,687, 6. Esser (ZRN), Hbnda 63. 109.274. AVTOMOBILI JUNIOR Atlet Bora Radovan Fučka je tudi v vsedržavnem merilu dosegel zavidljiv uspeh: med mlaj imi mladinci je bil prvi v metu diska. Bor pa si je osvojil, čeprav je imel na tekmovanju le tri atlete, častno šesto mesto PO NEDELJSKI ZMAGI V 1ANDV00RTU Jim Clark na poti svetovnega naslova Drugoplasirani Gurney s krogom zaostanka ZANDVOORT, 24. — Stirling Moss, prvak brez krone, brez strahu lahko trdi, da je dobil takega naslednika, kot si ga je sam želel. Po nedeljski drki v Zandvoortu, kjer so se najboljši piloti sveta pomerili za Veliko nagrado Nizozemske, je škotski dirkač in Mos-sov naslednik Jim Clark dokazal še zadnjim skeptikom, da je najboljši voznik Formule 1. Clarku, 'ki je tudi na poskusnih vožnjah prevozil najhitre^ši krog, ni bilo treba tvegati, da bi zavz od 'začetka vodilno vlogo. Ob znaku startne zastavice je takoj povedel in od takrat dalje ni nobenemu več uspelo voziti pred njim. Clark je vozil v največjem stilu. Krog za krogom je večal svoj naskok, tako da so se tudi najboljši piloti zdeli kot začetniki. Na vijugastem dirkališču sta Clark in njegovo vozilo znamke Lotus pokazala vse sposobnosti, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiHiiMiiiiniiiHiiiiiiii zmogljivost in okretnost. Po tem ihu * J ‘ NA DRUŠTVENEM DRŽAVNEM ATLETSKEM PRVENSTVU ZA MLAJŠE MLADINCE (I. skupina): Biczkowski (DRN), Wartburg-Melkus, 134,930; 2, Schramm (ZRN), Cooper 62, 134,890; 3. Findeisen (DRN), Wartburg-Melkus, 130,060 AVTOMOBILI JUNIOR - finale (12 krogov, 72 km): 1. AHRENS ml. (ZRN), Cooper 63, 140,077; 2. Lincoln (Finska), Brabham-Ford 63, 138,328; 3. Rosquist (Švedska), Cooper 63, 134,050; 4. Dirschl (ZRN), Lola 63. 133,127; 5. Hecht (ZRN), Lola 61, 132,056; 6. Cales (Francija), Stanguellini 63, 125,860 (en krog zaostanka). Troskok: Floerke, Sharpe, Krogla: Davis, 0’Brien, Matson. Pučki zlata kolajna Boru pa pokaI Fabjan in Stojan Sancin z bronasto kolajno TURIN, 24. — V nedeljo je bilo v Turinu društveno državno prvenstvo za mlajše mladince. Tekmovalo je približno 100 atletov iz 23 društev iz cele Italije. Tudi ŠZ Bor je poslal tri svoje atlete. Zjutraj so bile na sporedu samo izločilne tekme na 250 m, 600 metrov in 250 m zapreke, popoldne- pa so bila finalna tekmovanja. Prva tekma na programu, met diska, nam je prinesla lepo presenečenje. Borov predstavnik Radovan Fučka je že v prvem metu dosegel dober rezultat 41,55 metra, ki mu je omogočil vstop v finale in končno zmago. V o- Zmagovalec avtomobilskih dirk Ahrens z lovorjevim vencem Šved Gunnarsson po zmagovitem pohodu na cilju stalih metih je forsiral in zato dostikrat zgrešil zalet; vsekakor je stalno metal okoli 40 m. Istočasno so tekli finale na 600 m, kjer je zmagal Nauti z odličnim 1’24”0, ki je pustil drugega za sabo za 4 sekunde. Nato so bili na vrsti zaprekaši; zmagovalec Golzio je rabil za 250 m z zaprekami 31”9. V skoku v višino je tekmoval drugi predstavnik Bora Boris Fabjan. Do višine 166 cm je vse preskočil v prvem poskusu. Na 169 pa mu ni šlo. Zmagovalec je bil Scolastici s 172 cm, Fabjan pa je zasedel dobro četrto mesto. Na najdaljši progi za mlajše mladince 1200 m je tekmovalo 10 atletov, med katerimi je bil Stojan Sancin. Takoj po startu je Sancin ostal na zadnjem mestu in dajal vtis, da se zelo trudi in komaj vzdrži tempo. Tako je tekel 800 m, potem pa se je malo sprostil in 200 m od cilja začel sprintati. Na cilju je pustil 5 tekmovalcev za sabo in ogrožal četrto mesto Ronziju. Prvi je bil Arese s časom 3’21”2, Sancin pa peti s časom osebnega rekorda 3’26”8, ki je le za eno sekundo in desetinko slabši od deželnega rekorda. Ce smo lahko zadovoljni z njegovim časom, nikakor ne moremo biti s taktiko, ki mu je zapravila boljše mesto. Sledilo je še 250 m s 30”2 zmagovalca Vicardija, met kopja (Ri-goni 45,81), daljina '(Risica 6,17), hoja, kjer je zmagovalec zadnjih 100 m dobesedno tekel in na koncu še 4x100 z zmago Fiata. Sledilo je še nagrajevanje: Radovan Fučka je dobil zlato kolajno za zmago in spominsko plaketo za najboljši tehnični rezultat v metih, Boris Fabjan in Stojan Sancin pa bronasti kolajni za četrto oziroma peto mesto. Razen tega pa je • združenje prejelo še pokal za šesto mesto v ekipni lestvici. Vsekakor lep uspeh za Bor in njegove atlete, ki so prišli na tekmovanje utrujeni od dvanajsturne vožnje in so častno zasto- pali našo deželo kot njeni edini predstavniki. V. C. Disk 1. FUČKA RADOVAN Bor (Trst) 41,55 m 2. De Leo Ferdinando CUS Roma •il 00 3. Barrera Franco V. Alfieri Asti 36,29, 4. Battaglia Ernesto CS Fiat Višina 1. Scolastici Massimo CUS Roma 1,72 2. Bogliatto Alessandro Lib. Torino 1,72 3. Giammarco Gianni CUS Roma 1,69, 4. FABJAN BORIS Bor Trst 1,66, 5. Barion Gino A. Prat. Savonese 1200 m (finale) 1. Arese Pietro At. Cuneo 3’21”2 2. Giardino Pietro CUS Bari 3’21”7 3. Nenni Dario CUS Roma 3’24”7 4. Ronzio Giovanni At. Riccardi 3’26”3 5. SANCIN STOJAN Bor Trst 3'26”8, 6. Zanirato Luciano Lib. Ver-celil 3’27” itd. EKIPNA LESTVICA 1. CUS Roma 37 točk 2. CS FIAT 24 3. A. Riccardi 22 4. GS Carpano Torino 20 5. Avis Barletta 16 «. BOR TRST 12 6. Giovane Biella 12 itd. uspehu si je Clark še enkrat utrdil slavo nekompromisnega borca, ki zmaga ali pa utone. Letošnja lestvica najboljših dirkačev je tako dobila pravega nosilca. Ni znano ali jo bo Clark vodil vse do zaključka, vendar smo lahko prepričani, da bo naslov njegov, če mu bo le uspelo dovo-ziti do konca vsaj pet dirk tekmo-valnega koledarja, od katerih pa je že dve zaključil s popolno zmago. Častno mesto je zasedel Gurney, katerega vozilo znamke Brabham je le končno zdržalo do zaključka in tako potrdilo utemeljenost rasnih svojevrstnih 'tehničnih zamisli graditelja. Končno najdemo na boljših mestih tudi italijansko Ferrari, ki je zasedla tretje mesto s Surteesom in šesto s Scarfiottijem, ki je na tej dirki debutiral kot pilot formule 1. Drugo italijansko vozilo ATS še ni nudilo pričakovanih uspehov in tudi to pot je kaj kmalu kljub požrtvovalnosti Phila Hilla, izginilo iz borbe. Vrstni red na cilju zandvoortske dirke: 1. JIM CLARK (Lotus), ki je prevozil 335,440 km v 2.8’13”Ž 2. Gurney (Brabham) z enim krogom zaostanka 3. Surtees (Ferrari) 4. Ireland (BRM) 5. Ginter (BRM) 6. Scarfiotti (Ferrari), itd.. Lestvica po treh dirkah: 1. J. CLARK, 18 točk 2. Ginter, 11 3. Mc Laren in Gurney, 10 5. Graham Hill, 9 6. Surtees. 7. ' * \ * J. Clark favorit za svetovni naslov ltl|lllllllllllfMi||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||!||||||||||||||||||||f|l|||,|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||N||( MEDNAOODNI NOGOMET &snsmmsmmai8& POKAL RAPPAN V nedeljo so odigrali številne tekme za Pokal Rappan. Medtem ko so se vsa srečanja končala več ali manj po predvidevanjih, je enajstorida Standard iz Lie-gea presenetila na igrišču v Firencah. Francosko moštvo je namreč nedeljsko tekmo s Fiorenti-no zaključilo sebi v IZIDI Standard-^Fiorentina Sedan-Zuerich Sampdoria-Antwerp Nimes-*Lausanne Modena-La Gantoise Toulouse-Young Boys Venezia-Lierse SK Rouen-!šChaux de Fonds prid. 1:0 1:1 5:0 1:0 1:1 3:0 2:0 7:3 ALPSKI POKAL 3:3 3:2 Nedeljske tekme za -Alpski pokal- so se zaključile z naslednjimi izidi: A SKUPINA Biel Grenchen-Inter Atalanta-sfcServette LESTVICA 1. Atalanta 2. Inter 3. Servette 4. Biel Grenchen B SKUPINA Roma-ilsBasel Juventuš-^Grasshoppers LESTVICA 1. Juventus 2. Roma 3. Basel, Grasshoppers 4 točke 3 * 3 » 1 » 4:1 5:3 6 točk 4 točke 1 točko MILKO SKBMP DNEVNIK IZ FAŠISTIČNIH ZAPOROV Le s silo so ga ostali pazniki zadržali, da ni svoje namere svršil Ni nobenega dvoma, da je bilo pripovedovanje spesi-ta resnično, kajti opazil sem, da je naslednji dan začela prava prevzemati kruh po teži tudi za kriminalce. V vseh fašističnih zaporih, kolikor sem jih v seh teh letih okusil, sem ugotovil, da, če je kdo zaporu moralno pokvarjen, je to predvsem upravno sebje. Od ravnatelja navzdol do zadnjega paznika so do-azali nesposobnost, da bi ustvarili med upravo zapora ter aznjencem ’ tak odnos, da bi se kaznjencu nudila res nežnost, vzbuditi mu zavest, da je še vedno človek in da, e je kdaj zabredel in se pregrešil proti zakonom, se mu ic dolgih letih zapora vrne občutek osebnega dostojanstva. Iikjer nisem videl, da bi uprava zapora dala kaznjencu nožnost, da se vrne v družbo kot človek, ki naj sebi in Irugim s svojim delom koristi, ne da bi imel občutek manjvred-losti in zagrenjenosti, če zakon tega nima pred očmi, ko pahne človeka za dolga leta v zapor, tedaj so zakonodajalci od vsega početka pogrešili. Povsem v redu je, da se mora človek za svoja zla dejanja pokoriti, toda zapor naj bi bil predvsem kraj prevzgoje zločinca v koristnega člana človeške družbe, v katero naj bi se po prestani kazni vrnil z vsemi pravicami in z občutkom hvaležnosti do ustanove, ki mu je omogočila povratek na pravo pot. Spesista mi je pripovedoval, da je žena nekega prejšnjega direktorja vodila v zapor prostitutke, ki so bile proti plačilu §0 lir na razpolago kaznjencem. V zaporu se je ustvarila med upravo kaznilnice in nekaterimi kriminalci klika, ki je urejevala življenje kaznjencev in jih strahovala, tako da si nihče ni upal pritožiti se, čeprav ga je zakon in hišni red ščitil in čeprav se mu je godila naj večja krivica Sicer pa ni bil samo spesista in nekateri redki pazniki, ki so mi marsikaj pripovedovali. Lastnik tvrdke, ki ima v zakupu dobavo hrane in vsega ostalega za kaznilnico, je med nekim razgovorom in v prisotnosti samega paznika izjavil, da ni v upravi ječe razen nekaj ljudi nikogar, ki bi ne kradel in da spadajo vsi od prvega do zadnjega pred sodišče. So pa spet drugi, ki vedo povedati, da tudi dobavitelj ni tako čistih rok — pa kako bi tudi bil — in da si je tudi ta nagrabil veliko denarja s tem, da ni dobavljal ječi vsega, kor je ljudem pripadalo in da je tako obdržano hrano prodajal na črni borzi po ogromnih cenah. šenja in neprikritega veselja, čeprav je od prevzema kuhinje preteklo že dvanajst dni. Hrana je nedvomno boljša in obilnejša. Razdeljevanje obrokov po celicah kaznilnice in sodnih zaporov smo organizirali brezhibno. Italijani se naravnost čudijo, da naši fantje raznašale! prihajajo in odhajajo hitro in brez besed, kar si pri njih ni mogoče niti zamisliti. Čestokrat pridejo k meni pazniki z izrazi priznaja in občudovanja ter mi čestitajo nad brezhibno organizacijo našega kolektiva ^ovariji ix &c61. 55. k. ( ■ iM <, ti v)« *«*4 ■*'< i *>-'-< /. (. j' -1 /r S tem, da prihaja k meni sedaj ta sedaj oni, nepoklican in večkrat nezaželen, in da mi pripoveduje o kaznilniških razmerah, mi tako večkrat nehote pomaga pri mojem delu. Tako sem že v naprej opozorjen, kako moram ravnati s tem in kako z drugim paznikom. Pridobitev, ki smo jo dosegli s tem, da so nam dali v samostojno upravljanje celotno prehrambeno vprašanje, je tako ogromna in tako važna, da se živo odraža na obrazih naših tovarišev, ki so polni navdu- Med kriminalci raste iz dneva v dan večje nerazpolo-ženje do njikovih kuharjev, že večkrat sem ujel njihova pogovore, iz katerih posnemam, da bodo od uprave zahtevali, naj bi prevzeli Jugoslovani upravljanje celotne kaznil-niške prehrane. Tudi glede nakupa hrane iz sredstev, ki nam jih je nakazal Mednarodni Rdeči križ, ter iz tistih, s katerimi je kolektiv že prej razpolagal, smo dosegli, da je uprava kaznilnica privolila, da bosta odslej dalje vodila nakup hrane dva od nas določena tovariša, ki bosta prevzemala kupljeno hrano neposredno pri dobavitelju. Kaznilniški kplektiv je poveril to nalogo tovarišema Krkoču in Roku. Za vse potrebe prehrane kaznilnice so v Italiji nalašč za to specializirane tvrdke, ki dobavljajo kaznilnicam in zaporom vse, kar te ustanove potrebujejo, t. j. od hrane in žeblja pa do žarnice in popravila kotla za kuho. Za vse je pravzaprav poklican dobavitelj, ki ima zaradi prikladnosti svoje skladišče kar na ozemlju kaznilnice same. Običajno ima tako podjetje svoje podružnice tudi po ostalih mestih, kjer so kaznilnice, tako da eden in isti dobavitelj lahko oskrbuje tudi po vež zaporov. Za kaznjenca, ki razpolaga z denarjem in si lahko privošči priboljške, pomeni ta priročnost veliko prednost, kef lahko dnevno prejme to, kar naroči. Ne vem, kako je bilo V dobi miru, toda sedaj skušajo kaznjenca opehariti povsod, kjerkoli se le da. Sladkor, če se včasih posreči dobiti ga, pošiljajo v takem stanju, da je papir, v katerega je zavit, popolnoma moker, tako da od njega kar kaplja. Tudi v sol, ki je danes tudi predmet črne borze, dolivajo vode. Zadnjič mi je pravil paznik, da je veliko pomanjkanje soli in da so jč dajali na osebo za vrednost 30 centesimov ter da so bile pred trafikami vrste, dolge kakor za tobak. Se dva lista iz spminske knjige (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST — UL. MUNTECCH1 8 • II. TELEFON 93-808 IN H4-638 - Poštni predal 659 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pelllco MI, Tel 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel. Sr, 37-338 - NAROČNINA: mesečna 65( ur - Vnaprej: Četrt- letna 1800 tir polletna 3600 Ur, celoletna 84»-' Ur — FLRj v tednu 20 din, mesečno 420 dm — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega »istt« Trst 11 5374 - Za FLRJ: ADIT DZS, Ljubljana, Stritarteva ulica 3 -1 telet. 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov. Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150, osmrtnice 120 Ur. — Mau oglas. 30 Ui beseda. — Vsi oglas: se naročajo pri upravt -J ’ ’ * Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega ttska, Trst