PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski JSL dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 36 (13.267) Trst, nedelja, 12. februarja 1989 Izjave zunanjega ministrstva po pristanku prvega letala s trupli turistov Na krovu strmoglavljenega boeinga ni bilo nikakršnih slepih potnikov Do ponedeljka bi morali prepeljati v Italijo posmrtne ostanke vseh 137 oseb - Afera neobstoječih potnikov le stvar različnega zapisovanja priimkov BERGAMO - Prvo vojaško letalo Hercules C-130 je pristalo na letališču Orio al Serio pri Bergamu. Na krovu je bilo petnajst lesenih krst, v katerih so bili posmrtni ostanki italijanskih turistov, ki so izgubili življenje v letalski nesreči pri Santi Marii na Azorskih otokih. V hangarju bergam-skega letališča so sorodniki in prijatelji nesrečnih potnikov prevzeli krste, ki jih bodo odpeljali z vojaškimi vozili do krajev, kjer jih bodo pokopali. Z istim letalom so prispeli v Italijo tudi zastopniki italijanskega zunanjega ministrstva, ki so sklicali tiskovno konferenco, da bi demantirali vesti o slepih potnikih na krovu letala Independent Air. Večina italijanskih dnevnikov je včeraj zasadila zobe v vest, da je bilo na krovu strmoglavljenega letala več kot deset slepih potnikov, kar pa naj bi bilo povsem netočno. Dejansko pa se niso povsem skladala imena potnikov in imena, ki so bila zapisana na seznamih letalske družbe. Pri tem pa ne gre za slepe potnike, pač pa za osebe, ki so potovale z letalsko karto na ime koga drugega. Tako je že na dan tragedije neko dekle sporočilo, da je namesto nje letela na Azore njena sestra, mnoge gospe pa so se vpisale na potovanje z moževim priimkom, na potnem listu pa so bile še zapisane z dekliškim priimkom. Podtajnik zunanjega ministrstva Gilberto Bonalumi je včeraj javno sporočil, da je bilo na krovu letala 137 potnikov, posmrtne ostanke vseh pa bi morali vrniti Italiji do ponedeljka. Danes bo namreč pristalo letalo z 61 krstami, v ponedeljek pa bi morali zaključiti akcijo. Zaradi birokratskih zapletov bo v Italijo prispelo tudi truplo Glorie Duarte Tei-ade, ki je potovala v Dominikansko republiko, ker je bila od tam doma. V Italiji nima sorodnikov. De Mita zaključil posvetovanja za kongres Politična prožnost in strankina enotnost v ospredju kongresa KD PALERMO — De Mita je včeraj v Palermu formalno zaključil deželna predkongresna posvetovanja KD. (Ponekod se bodo deželni kongresi končali danes.) Prav na Siciliji si je namreč De Mita postavil pravo trdnjavo, saj se je za njegovo politično smer odločilo več kot 62 odst. delegatov. V svojem posegu je tajnik KD večkrat pozval stranko k enotnosti, saj tvega, da bo zaradi neumestnih zdrah glede tajniškega mesta, izgubila na ugledu. De Mita je med drugim tudi priznal, da KD ni dala vselej dobrega zgleda niti javnosti, niti svojim volilcem, zato je sedaj napočil čas, da popravi napako. Napaka pa je bila za De Mito predvsem ta, da so predkongresna posvetovanja posvetili skoraj izključno kandidatnim listam za tajniško mesto stranke. »Tudi to je problem,« je dejal De Mita, »vendar ne edini.« Posamezne strankine struje bi morale iskati najprej pot do enotnosti, vendar ne v obliki dogovora, pač pa na podlagi treznega in poglobljenega soočanja. De Mita je namreč prepričan, da lahko samo soočanje privede do enotnosti v stranki. Glede politične obnove stranke pa je De Mita povzel, da je le-ta že v teku, saj se je vloga KD kot ljudske stranke s krščanskimi načeli močno okrepila in je sedaj sposobna voditi družbo, ki se prav tako hitro spreminja. Skratka, KD se je začela prilagajati potrebam novega časa. Prilagajanje in politična prožnost pa bosta osrednji temi vsedržavnega strankinega kongresa, ki se bo začel čez dober teden. V Rimu kongres Združenja kmetijskih zadrug Zadružniško gibanje naj postane dinamičen podjetniški sistem _______DUŠAN KALC RIM — »Pozdrav, ki ga prinašam v svojem materinem jeziku, je iskren in izraža aktivnost slovenskih kmetovalcev in zadružnikov v Italiji.« S temi besedami je predsednik Kmetijske zadruge iz Trsta Boris Mihalič začel svoj Poseg na vsedržavnem kongresu Združenja kmetijskih zadrug, ki poteka te dni v Rimu. Pozdrav je ponovil v italijanščini in obrazložil, zakaj začenja svoj poseg v slovenskem jeziku. Ne 2ato, da bi vzbujal pozornost dvorane, temveč zato, da bi jo opozoril na aktivno prisotnost slovenske manjšinske komponente v italijanskem zadružniš-kem gibanju. Pa tudi zato, da bi jo Zaključen posvet Inštituta Gramsci o reformi socializma NA 4. STRANI seznanil z dejstvom, da slovenska manjšina v Italiji še vedno zaman čaka na zakonsko zaščito in da Italija še vedno ravna s Slovenci kot z državljani nižje kategorije. Svoj uvod je zaključil s priporočilom skupščini ANCA, naj v zaključni dokument vključi tudi poziv vladi in parlamentu, da bi se zganila v korist naše skupnosti. Mihalič, ki zastopa na rimskem kongresu vse slovenske zadruge na Tržaškem, je izhajal iz teze, s katero se je vodstvo Združenja ANCA predstavilo na tem kongresu, in sicer da se morajo zadruge prenoviti in preosnovati na proizvodni in tehnološki ravni ter se preleviti iz dosedanjega zadružniške-ga gibanja v dinamičen podjetniški sistem. V tej smeri so slovenske zadruge na Tržaškem že vložile svoje potenciale in svoje napore. Vendar so vsi ti napori prepogostokrat naleteli na nerazumevanja, če že ne na odkrite odpore, krajevnih političnih in upravnih dejavnikov. Razlogi pa so na dlani: tržaško kmetijstvo je emarginirano; emarginirano pa je zato, ker je 90 odstotkov kmetijskih dejavnosti v rokah slovenske manjšine. Ponavlja se skrat- ka stari začarani krog, ki ga doslej ni bilo mogoče razbiti zaradi trdoživosti tržaških nacionalističnih in konservativnih krogov, in v katerega se uokvirja dolga vrsta posegov, ki imajo za skupni imenovalec razlastitveno politiko. Sem se uvrščajo razne cestne, na-ftovodne in druge strukture in sem se uvršča tudi trmasto vztrajanje krajevnih oblasti pri tisti lokaciji sinhrotro-na, ki bi tržaškemu kmetijstvu in slovenski manjšini, pa tudi naravnemu kraške-mu okolju povzročila največ škode. Mihalič je navedel vse te elemente ter hkrati orisal tudi prizadevanja kmetijskih zadrug, da bi globlje zaorale v brazdo učinkovitejše in perspektivnejše gospodarske politike, pri čemer si za izhodišče postavljajo možnosti plodnejšega sodelovanja s tržaškim naravnim zaledjem, to je s sosednjo Jugoslavijo. V vidiku združene Evrope je lahko tržaško okno na Vzhod pomembna karta, ki bi jo Italija morala zaigrati v prihodnje. In to bi moralo upoštevati tudi vsedržavno Združenje kmetijskih zadrug pri izdelavi globalnega načrta za preporod in razvoj italijanskega kmetijstva. Goriška policija odkrila poldragi kilogram heroina GORICA — Goriška mejna policija je z zaplembo poldrugega kilograma heroina in aretacijo štirih Egipčanov dosegla enega od največjih uspehov zadnjih let v boju proti mednarodnemu trgovanju z mamili. Na sliki vrečke z mamilom, ki bi na tržišču na drobno navrglo razpečevalcem skoraj poldrugo milijardo lir. NA 8. STRANI vail Odlična Vreni Schneider je osvojila zlato v ženskem veleslalomu, Mateji Svet pa je pripadlo 4. mesto. Danes bo na sporedu moški slalom. V moški košarkarski B-2 ligi V namiznoteniški A ligi Jadranu dragoceni točki FIRENCE — Jadranovi košarkarji so sinoči, vsaj glede na razplete v prvem polčasu, dosegli povsem nepričakovano zmago. Naši so si prislužili dve predragoceni točki na tem zelo težkem gostovanju z izredno zagrizeno in borbeno igro v končnih minutah srečanja, ko je dejansko vse Jadrano-vo moštvo zares zaigralo tako, kot zna. Jadranovci so namreč zaostajali tudi več kot za 10 točk do 30. minute, ko so naši prvič povedli s točko razlike (78:77). Odtlej se je bil neizprosen boj za vsako žogo, ko so pa v 36. minuti domačini povedli za pet točk (91:86), je vse kazalo, da je za naše dejansko konec. In prav tedaj je prišla na dan velika borbenost in požrtvovalnost naših. Borili so se kot levi za vsako točko, ne glede na to, da sta bila sodnika nekoliko naklonjena domačinom. Naši šo začeli z naslednjo postavo: Starc, Sosič, Rauber, Ban in Čuk. Obe ekipi sta branili mož-moža, nakar sta tudi poskušali s consko obrambo. Jadranovci so zelo slabo začeli, saj je bil v 3. minuti izid 9:4, v četrti minuti 9:4, v peti pa 17:6. Z lepim košem Klavdija Starca in Marka Bana pa je Jadran v bori minuti znižal zaostanek na sami dve točki (17:19). Z odličnim Lazzari-jem, ki je samo v prvem polčasu dal kar 23 točk pa so domačini spet povedli in sklenili polčas s 13 točkami razlike. V drugem polčasu se ni začelo najbolje za jadranovce, saj so v 25. min. zaostajali kar za 12 točk (55:67) in končno v 30. minuti so prvič povedli za eno točko. Za osvojeni predragoceni točki so si jadranovci zaslužili pohvalo. Vseeno pa sta bila po našem mnenju Klavdij Starc in Marko Ban najboljša. Starc je NADALJEVANJE NA 18. STRANI Zaslužena zmaga Krasa Globtrade ORA Kras Globtrade je igral 4. kolo v A ligi in zasluženo premagal Auer Ora z rezultatom 4:1. Tekma je potekala v znamenju Branke Batinič, ki se je v srečanju s Poljakinjo Stell-machovo oddolžila z gladkim 2:0. V prvem srečanju se je Alenka Obad pomerila z igralko Stellmachovo ter izgubila z 2:0. V drugi tekmi je igrala Branka Batinič z Mattivijevo ter zmagala z istim rezultatom. V tretji tekmi pa se je Sonja Milič pomerila z Wies-serjevo in zmagala z rezultatom 2:0. V tekmi dvojic pa je postava Branka Batinič in Sonja Milič premagala z 2:0 dvojico Stellmach Mattivi, tako da je bil rezultat po tem srečanju 3:1 za Kras. V že omenjenem srečanju pa je odločila Branka Batinič tekmo v korist Krasa z 4:1. Torej gladka zmaga Krasa in nove točke v borbi za tretje mesto v skupini. salon POHIŠTVA ■|| EDI NOBILI Ul. Baiamonti 3 - TRST - Telefon 820766 EDINO PRODAJNO MESTO! Ekskluzivni zastopnik kuhinj CSA MN monzluzzo NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE Islamska revolucija slavila 10-letnico Medtem ko so ZDA potrdile vojaško pomoč mudžahedinom V vrstah afganistanskih gverilcev vse več prerekanj in nasprotij KABUL — Po četrtkovi prekinitvi skupnega zasedanja vlada v vrstah afganistanskih mudžahedinov precejšen razdor. Do notranjih prerekanj je, kot kaže, prišlo tudi v obeh nasprotnih taborih, v prvi vrsti v zavezništvu sedmih strank, ki imajo sedež v Pakistanu. Številni znaki kažejo, da je v »sedmerici« prišlo do spopada med funda-mentalističnimi in zmernimi skupinami, kamen spotike pa naj bi bil odnos do drugega večjega tabora, to je koalicije osmih strank s sedežem v Iranu. Negativen vtis niso ublažile niti pomirjujoče izjave enega od voditeljev fundamentalistične frakcije v »sedmerici«. Ta je včeraj dejal, da bo »sedmerica« ponudila koaliciji osmih strank določeno število mest v začasni vla-di,ne glede, če bo ta sodelovala na nadaljevanju zasedanja. Povedal je tudi, da na zasedanju ne bodo razpravljali o morebitni vrnitvi bivšega kralja v državo, kar z drugimi besedami pomeni, da bo odpadlo eno od najbolj spornih vprašanj. Tudi izjave glasnika šure (komaj ustanovljene skupščine mudžahedinov) niso odpravile vseh dvomov: ta je povedal, da se bo šura zopet sestala že danes ali jutri, ne glede na to, ali se bodo nasprotja med skupinami zmanjšala. Sprte mudžahedine pa je brez dvoma razveselila novica, da bodo ZDA še naprej pošiljale orožje afganistanski gverili. Novico je na podlagi informacij visokih ameriških funkcionarjev objavil včerajšnji New York Times, ki trdi, da bo ameriška administracija podpirala gverilce vse do padca Nad-žibulahove vlade. Odločitev je administracija sprejela na zasedanju državnega sveta za varnost, ki ga je vodil predsednik Bush. New York Times trdi tudi, da bo Washington še naprej pošiljal orožje preko Pakistana. Niso pa še določili, koliko orožja bodo pošiljali gverilcem, saj se še niso zmenili o višini finančne pomoči. Edina vesela novica, ki prihaja iz Afganistana je novica o začetku dobav živeža in zdravil v obkoljena afganistanska mesta. Pomoč prihaja po zračnih poteh, organizirala pa jo je OZN. Glasilo Rdeče armade je medtem sporočilo, da je Afganistan zapustilo še nekaj tisoč sovjetskih vojakov. Vseh pogrešanih vojakov Rdeče armade naj bi bilo preko 300, večina pa naj bi jih bila v rokah mudžahedinov. Nekateri pogrešani so se vrnili v domovino kar iz ZDA, nekaj desetin pa naj bi bili v zahodnih državah. Tudi ostali časopisi poročajo o Afganistanu in poudarjajo, da je stanje v državi »kompleksno«. PRIMO ROVIS NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE 1. bogato izbiro najboljše kave 2. kakovostno kavo po najugodnejši ceni 3. dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja SKODELICA KAVE PO NAJNIŽJI CENI Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah Množica vzklikajočih Irancev je v Teheranu proslavljala 10-letnico islamske revolucije. Ajatulahi so pozvali prebivalstvo, naj se loti obnavljanja države s prav takšnim zanosom, kot ga je pred leti vložilo v sveto vojno (Telefoto AP) Protesti zoper kongres nacistov BONN — V Rahdenu, mestecu v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, se je včeraj pričel vsedržavni kongres Nacionaldemokratske (neonacistične) stranke. Na njem sodeluje 400 delegatov iz vseh krajev Zahodne Nemčije, kraj kongresa pa nadzoruje približno 1.000 pripadnikov policijskih enot. Začetek kongresa je sovpadal z zborovanjem približno 5.000 antifašistov, ki so zahtevali prepoved skupščine. Sodne oblasti so pred nedavnim res prepovedale kongres, vendar so kasneje sklep spremenile. Zaskrbljenost nad neonacističnim delovanjem je izrazil tudi notranji minister Severnega Porenja-Vestfalije Rolf Krumsiek (SPD), ki pa je vseeno izjavil, da je treba odločitev sodišča spoštovati. Kongres neonacistične stranke se bo zaključil danes. Zasedanje pokrajinskega komiteja ZK Kosova LJUBLJANA — Včeraj je v Prištini zasedal pokrajinski komite Zveze komunistov Kosova. Zasedanje je bilo napovedano za ponedeljek. Kot je včeraj povedal predsednik pokrajinskega partijskega komiteja Rahman Morina pa je do sestanka prišlo dva dni prej zato, da bi v pokrajini pravočasno določili nove kandidate za članstvo v zveznem centralnem komiteju. Opazovalci pa so si edini, da je do predčasnega zasedanja prišlo zaradi že dva tedna trajajočih stavk po kosovskih tovarnah. Delavci za tovarniškimi ograjami (na Kosovu še od novembrskih demonstracij velja prepoved javnih shodov) izražajo Na bližnji dunajski konferenci o razorožitvi prehod z ofenzivnega k defenzivnemu orožju Devetega marca se na Dunaju spet začne pomembno mednarodno srečanje. Tokrat gre za konferenco predstavnikov 23 članic Atlantskega in Varšavskega pakta, ki bodo razpravljali o omejevanju konvencionalne oborožitve v Evropi. Konferenca bo imela nekakšno dvojno identiteto: na eni strani bo to, po svoje, nadaljevanje srečanj o razo-roževanju, ki jih imajo redno v Ženevi pod okriljem Združenih narodov, na drugi pa nadaljevanje tistega dela zasedanja o Evropski varnosti in sodelovanju, ki se kajpak nanaša na razorožitev. Nekak predzačetek bližnjega srečanja na Dunaju pa je bil poseben posvet o "raziskavah v zvezi z oboroževanjem", ki so ga te dni imeli v Ženevi spet na pobudo Združenih narodov, pravzaprav njihovega Inštituta za proučevanje razorožitvenih problemov - UNIDIR. Prisotni so bili mnogi svetovni politiki in diplomati, prevladovali pa so razorožitveni raziskovalci. Posvet seveda ni dal stvarnih rezultatov, razkril pa je, kakšno je v glavnem stanje pred začetkom konference na Dunaju. Sovjetsko delegacijo je v Ženevi vodil Viktor Karpov, eden najpomembnejših mož sovjetske diplomacije, specialist za razorožitvene probleme. Tudi tokrat se je zavzel za kar najbolj "pragmatične" rešitve, češ da bi bilo treba bolj izkoristiti popuščanje v Evropi in na svetu. V bistvu je predlagal, da bi razorožitveni pogovori (že na bližnji konferenci o konvencionalni razorožitvi na Dunaju) šli skozi dve fazi: v prvi fazi naj bi se natančneje dogovorili za izhodišča o razoroževanju, v drugi pa že o pričetku "enakomernega zmanjševanja". Razlage sovjetskega predstavnika, seveda nosilca Gorbačovove politike popuščanja, so izzvenele optimistično. Ni pa še povsem jasno, z druge strani, kako bo na dunajski konferenci ravnala ameriška delegacija. Busheva administracija namreč še oblikuje kriterije za razorožitveno problematiko in se poraja ponekod bojazen, da na Duna- ju še ne bo povsem kos korenitejšemu razčiščevanju. V vsakem primeru pa je "razpoloženjsko stanje" na posvetu v Ženevi očitno omogočilo švicarskemu zunanjemu ministru Reneju Febleru, ki je začel in skleni! posvet, da ga je ocenil kot pomemben korak "k zrelejšemu tolmačenju" razorožitvenih potreb. Na dlani je, še zlasti pred začetkom dunajske konference o omejevanju konvencionalne razorožitve, da počasi le prodira formula o tako imenovanem "simetričnem" zmanjševanju, pri čemer pa je seveda bistveno, da predhodno razčistijo, katere so "kategorije" razoroževanja. Tudi na posvetu v Ženevi, ki je imel bolj študijsko obeležje, se v bistvu niso mogli zediniti. Eno poglavitnih vprašanj je na primer, kaj je napadalno, kaj pa obrambno orožje. Zlasti ni jasna vloga nekaterih vrst bojnega letalstva. Prav tako, za primer, ne vedo v katero "kategorijo" bi vključili mornariško pehoto. Spodbudno znamenje za dunajsko konferenco o konvencionalni razorožitvi pa je tudi nedavna objava podatkov o oboroženih silah Atlantske in Varšavske zveze. Na Zahodu to delajo domala vsako leto, Sovjeti pa so pred dnevi to storili prvič. V podatkih so bili tudi presenetljivo izčrpni: tako, da so zahodni strokovnjaki, ki sicer imajo niz pripomb na posamične sovjetske razlage, naposled ocenili, da sovjetska analiza v glavnem ustreza. Zlasti evidentno je med drugim, da so Sovjeti močnejši v kopenski moči (posebno v tankih), medtem ko jih zahodne sile prekašajo v letalstvu in mornarici. Razmerja v mornarici zaenkrat, sporazumno, kot kaže, ne bodo upoštevali. O bližnji dunajski konferenci so spregovorili tudi neuvrščeni. Tako je švedski veleposlanik Ralph Ekens, ki je sodeloval na ženevskem posvetu, pritrdil tistim, ki menijo, da bi se lahko pričeli pogovarjati o "zgornjih mejah" posamičnih ofen- zivnih vojaških sredstev; izrekel pa je negodovanje, ker na konferenci ne bodo sodelovale neuvrščene in nevtralne dežele Evrope. Ocenil jih je nameč kot "najboljši katalizator", kot "nepogrešljiv dejavnik" v miroljubnih naporih Evrope ter jim tudi priznal ključno vlogo v delu nedavno sklenjene Konference o evropski varnosti in sodelovanju. Pričakovanja o tem, kako bo stekla in se razvijala dunajska konferenca o omejevanju konvencionalne oborožitve v Evropi pa lahko strnemo takole: zdajšnje svetovne in evropske razmere so zanesljivo boljše kot na primer lanske, zato je bolj verjetna predpostavka o koraku naprej. Velesili sta že dosegli sporazum o jedrskih izstrelkih srednjega dosega, v teku pa so tudi priprave za razpravo o strateškem in kemičnem orožju. Niso, denimo, neumestna tudi pričakovanja, da se bodo na Dunaju meritorno dotaknili tudi problematike kemičnega orožja. Dalje pričakujejo, da bo na Dunaju (tudi v znamenju dosedanjih stikov za uveljavitev tako imenovanega programa MBFR, se pravi Vzajemnega in uravnovešenega zmanjšanja vojaških sil) tokrat resnično prišlo do prehoda iz ofenzivnega v defenzivno konvencionalno orožje. Obenem si obetajo, zlasti neuvrščeni, da pogovori ne bodo zadevali več samo tako rekoč vodoravnega evropskega pasu (Zahod-Vzhod), marveč zajeli tudi navpično sfero od Norveške do Sicilije, vse do Sredozemlja. Naposled pa še, recimo mu, politično pričakovanje: namreč, da bi na vse pogovore o omejevanju konvencionalne oborožitve v Evropi vse bolj vplivala silnica o "zaupanju", ki so jo navsezadnje tudi na zadnji konferenci o Evropski varnosti in sodelovanju opazno bolj upoštevali kot v preteklosti. MIRO KOCJAN nezadovoljstvo nad potekom zadnje seje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, na kateri je bil med drugim iz članstva v tem organu zbrisan ugleden albanski politik Azem Vllasi, in zahtevajo, naj med njih prideta predsednika jugoslovanskega in srbskega centralnega komiteja Šuvar in Miloševič. Sicer pa je bila glavna točka včerajšnjega zasedanja pokrajinskega partijskega komiteja ocena velikih novembrskih demonstracij Albancev na Kosovu. Uvodna ocena, ki je po ugotovitvi enega izmed včerajšnjih razpravljalcev že četrta partijska ocena novembrskih doga-janj, je ugotovila, da so demonstracije pripravili in organizirali »posamezniki iz določenih političnih, gospodarskih in drugih struktur«. Povod zanje pa so bile čistke v kosovskem partijskem vodstvu, ki so jih ljudje zavračali. Razprave na včerajšnji seji pokrajinskega komiteja so se vrtele okoli vprašanj, ali je res šlo za organizirane ali spontane demonstracije in ali so bile nacionalistične ali ne. Slišati je bilo zahteve za resno obračunavanje s "tistimi j ki so "stali zadaj". Član predsedstva CK ZKJ Radiša Gačič je rekel, da je nujno odkriti organizatorje novembrskih demonstracij in jim izreči »ostre politične in zakonske ukrepe, ne glede na dosedanje delo, zasluge in pozicije«. Tajnik srbskega partijskega predsedstva Zoran Sokolovih pa je razložil, da so kosovski delavci zmanipulirani in da ne razumejo bistva spreminjanja srbske ustave, ki bo to republiko ponovno konstituirala kot enovito, kar pa v ničemer ne bo šlo na škodo Albancev na Kosovu. Zavzel se je za "ofenzivno politično akcijo" proti albanskim nacionalistom in separatistom. Po njegovi oceni je stanje na Kosovu danes naj slabše po "kontrarevoluciji" 1981. leta. Združenje književnikov Kosova pa je prav včeraj izdalo sporočilo, v katerem »podpira zahteve delovnih ljudi Kosova na protestnih zbO' rovanjih«. Književniki so med drugim zapisali: »Od najvišjih partijskih in državnih organov SFRJ zahtevamo, da naj proučijo in realno ocenijo stanje na Kosovu, ne pa da izzivajo ljudstvo z apodiktičnimi ocenami in s postavljanjem kadrov, ki si jih ljudstvo ne želi.« Književniki tudi nasprotujejo spreminjanju srbske ustave. DEJAN VERČIČ V Huminu Biasutti potrdil svojo premoč Z izrednega deželnega kongresa KD odločen poziv k enotnosti stranke Koncerti bodo od 31. marca do 22. aprila 131 pevskih zborov na 20. reviji Primorska poje HUMIN »Kriza političnega sistema in vloga ljudske, demokratične in vsedržavne stranke krščanskega izvora«: pod tem geslom se je včeraj v družbenem centru v obnovljenem Huminu, ki ga je potres leta 1976 skoraj v celoti porušil, odvijal izredni deželni kongres krščanske demokracije, na katerem je stranka relativne večine v Furlaniji-Ju-lijski krajini izbrala 22 delegatov, ki jo bodo zastopali na vsedržavnem kongresu konec meseca v Rimu. Kljub temu da niso bile na sporedu volitve strankinih vodstvenih organov (vse je odloženo na redni kongres, ki bo jeseni) in da si je struja, ki se sklicuje na vsedržavnega tajnika stranke in predsednika vlade Ciriaca De Mito na predkongresnih skupščinah zagotovila levji delež delegatov (skoraj 77 odstotkov, oziroma 103 na 135) je bila razprava, ki je sledila poročilu deželnega tajnika Bruna Longa dokaj živahna. Zelo bojeviti so bili predstavniki ostalih struj - sicer vsi skupaj dosegajo le nekaj več kot 20 odstotkov konsenzov v deželi - ki so De Miti in njegovim pristašem na deželni ravni marsikaj očitali. Sicer pa je razprava, v katero so v glavnem posegli vsi najvidnejši predstavniki stranke iz naše dežele, potekala kot na vsedržavni ravni, ko je dobra dva tedna pred kongresom še vedno prava uganka, kdo bo bodoči tajnik krščanske demokracije. Notranje igre in odnosi med strujami so pri KD dokaj zapleteni. Stranka se sprašuje, kakšno politiko bo moral voditi novi (ali potrjeni) tajnik v prihodnjih letih, ko se bodo že ustaljeni agresivni politiki PSI pridružili še drugi problemi, med katerimi - je bilo rečeno - na primer zaenkrat le nakazan skupen nastop levice že leta 1992. Deželni demokristjani pa si predvsem prizadevajo, da bi z vsedržavnega kongresa odnesli čim več. Zato tudi številni in vroči pozivi k čim širši enotnosti (predvsem od pristašev De Mite) stranke, od česar bi veliko iztržila tudi dežela Furlanija-Julijska krajina. Kot je dejal predsednik deželne vlade Biasutti med odmorom, je cilj KD v tem, da bi v državni vladi ohranila svojega zastopnika in da bi bila zastopana tudi v osrednjem vodstvu stranke. Pred polno dvorano delegatov in najvidnejših predstavnikov stranke s predsednikom vlade Biasuttijem in ministrom Santuzem ter številnih gostov in predstavnikov strank, je tajnik Longo, izhajajoč iz politične analize o sedanjem stanju v državi in iz novosti na mednarodnem prizorišču, razgrnil vrsto problemov, ki neposredno zadevajo KD in njeno vlogo v sedanji družbi. Predvsem je ugotavljal, da letošnji 18. vsedržavni kongres stranke sovpada z obdobjem, ko je KD pod De Mitovim vodstom dokončno premostila krizo, ki se je začela okrog leta 80. Ponovno je v središču političnega življenja in postala je tista stranka, ki ima odločilno besedo v vseh važnih izbirah in načrtih. Prav zaradi tega se mora z vso resnostjo lotiti še preostalih nerešenih vprašanj, med katerimi so institucionalne reforme, ekonomska sanacija in pravičnejša porazdelitev žrtev, ki si jih mora naložiti današnja družba za dosego tega cilja. V zvezi z institucionalnimi reformami je Longo predvsem vztrajal na vprašanju reforme krajevnih avtonomij, ki so v dokajšnji meri ostale le na papirju in se torej ne izvajajo. Problem ekonomske'sanacije pa je po njegovem predvsem vprašanje praktičnih odnosov med strankami, ki morajo soglasno skrbeti za odpravo velikega državnega deficita. Sploh ni pojmljivo, je s tem v zvezi pristavil, da bi stranke, ki vodijo državo, ne bile enotne, ko je treba sprejemati večkrat nepopularne ukrepe. Poleg sanacije državnih bilanc bo" treba ukrepati in se prilagoditi zakonitostim evropskega enotnega tržišča, je dejal, saj se leto 1993 bliža naglih korakov. Graditev naddržavne Evrope daje poleg tega nove priložnosti manjšinskim kulturam in manjšinskim skupnostim v naši deželi. Med odprte probleme v F-JK je tajnik KD vključil zakon za obmejna področja, vprašanje finančnega priliva v Sekretar Bruno Longo deželne blagajne in pa nujnost po še večji valorizaciji deželne posebne avtonomije. Pozitivno je ocenil šeststrankar-sko koalicijo na deželi in dodal, da jo je treba vsekakor potrditi. Ponovil je tudi, da je KD alternativna KPI tudi na deželni ravni. Zadnji del svojega posega pa je namenil "zdravstvenemu" stanju stranke na vsedržavni ravni. V tem kontekstu je odločno branil De Mitovo politiko (tudi sam se prepoznava v njej) in pozval delegate, da je treba nadaljevati po poti strankine obnovitve in proti strujarski logiki, ki jo je začrtal tajnik. Polemiko, o kateri so se v zadnjem času obširno razpisali politični opazovalci, ali je prav, da je tajnik KD lahko istočasno tudi predsednik vlade, je Longo označil kot vmešavanje v notranje zadeve stranke. De Mita je bil določen za predsednika vlade, je dodal, ker je bil tajnih KD. Zato se ta problem sploh ne postavlja in spomnil, da se KD ni vmešala v podobne situacije, ko sta se Spadolini in Craxi znašla v enakem položaju. Svoj poseg je zaključil z močnim pozivom k enotnosti stranke, ki jo v bodočnosti čakajo zahtevne naloge. Pred volitvami 22 delegatov za vsedržavni kongres so se posamezne struje v Huminu predstavile z naslednjim razmerjem sil: De Mitova struja 76,92 odstotka glasov (izvolila bo 14 delegatov za rimski kongres); "Azione Popolare", to je sredinska struja, ki se na vsedržavni ravni opira na Gavo, Scottija in Forlanija, 8,15 odstotka (izvolila bo 2 predstavnika); andreottijevci 7,59 odstotka (2 predstavnika); forlanijev-ci 1,69 odstotka (1 predstavnik); fanfanijevci 1,02 odstotka (1 predstavnik); Socialna prisotnost, to je odcepljena skupina struje Forze Nuove 3,33 odstotka (1 predstavnik); Forze Nu-ove 1,29 odstotka (1 predstavnik). Vsaka od sedmih struj se je na volitvah, ki so se začele v večernih urah, predstavila s svojo kandidatno listo. Presenečenj bi torej ne smelo biti, čeprav se v tajnosti volilne žare, predvsem v demokristjan-skih zadevščinah, lahko marsikaj zgodi. Naj še dodamo, da bodo v vsedržavni svet krščanske demokracije izvoljeni trije predstavniki iz naše dežele. Poleg teh pa bo v njem prisoten tudi deželni tajnik. Kdo bodo trije predstavniki, se bo odločalo pozneje. ALEKSANDER SIRK Revija pevskih zborov Primorska poje gre v dvajseto leto. Množična kulturna prireditev, ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev ter Združenje pevskih zborov Primorske, se bo letos pričela 31. marca v Novi Gorici, zaključila pa 22. aprila v Trstu. V letošnjem sporedu je kar 21 koncertov. Uvodni jubilejni koncert bo, kot že omenjeno, 31. marca v Novi Gorici. Že naslednji dan, v soboto, 1. aprila, bosta dva koncerta v Izoli in v Tržiču. V nedeljo, 2. aprila, bosta na sporedu koncerta v Nabrežini in v Šmarjah. V Ilirski Bistrici in v Tolminu bosta koncerta 7. aprila, dan potem, v soboto, 8. aprila, pa bodo na vrsti kar trije koncerti, in sicer v Gorici, Piranu in Braniku. 9. aprila pridejo na vrsto koncerti v Marezigah, Kobjeglavi in na Trbižu. Koncert v Sežani bo na sporedu 14. aprila, tista v Bovcu in Idriji prideta na vrsto v soboto, 15. aprila, na Colu in na Trnovem pa v nedeljo, 16. aprila. Postojna in Vipava bosta na vrsti 21. aprila. Zaključni jubilejni koncert pa bo v Trstu v soboto, 22. aprila. Na letošnjo revijo se je prijavilo 131 zborov, od teh kar 45 iz Italije. Na dveh jubilejnih revijah v Novi Gorici in Gorici bodo peli prvorazredni zbori. Na letošnji Primorski poje nastopi 45 zborov iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Mešani zbor Milan Pertot iz Barkovelj ter Tržaški oktet bosta pela v Novi Gorici. Ženski zbor Tabor z Opčin, Tržaški mešani zbor in mešani zbor Oton Župančič iz Štan-dreža bodo peli v Izoli. V Tržiču bosta pela moški zbor Skala iz Gabrij ter moški zbor Valentin Vodnik iz Doline. V Šmarjah nastopijo moški zbor iz Štmavra, mešani zbor Skala iz Gropa-de, dekliški zbor Devin in moški zbor Vasilij Mirk s Proseka. V Nabrežini bodo peli mešani zbor Rdeča zvezda iz Saleža, moški zbor Novi sv. Anton iz Trsta ter Tržaški partizanski zbor Pinko Tomažič. V Tolminu bosta nastopila mešani zbor Naše vasi iz Ti-pane ter ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta. Ženski zbor Alenka iz Števerjana in moški zbor Fantje izpod Grmade bosta pela v Gorici. Mešani zbor Rupa-Peč bo pel v Braniku. V Piranu nastopijo ženski zbor Prosek-Kontovel, mešani zbor Jadran iz Milj in moški zbor Igo Gruden iz Nabrežine. Na Trbižu bo pel dekliški zbor Vesna iz Križa. V Marezigah bodo peli Lovski zbor Doberdob iz Zgonika, mešani zbor Slavec iz Ric-manj, mešani zbor Mačkolje, moški zbor Vesna iz Križa in mešani zbor Sv. Jernej z Opčin. V Kobjeglavi nastopijo mešani zbor Štandrež, moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore, mešani zbor iz Podgore, moški zbor Tabor z Opčin in mešani zbor Primorsko iz Mačkolj. Mladinska skupina Pinko Tomažič bo pela v Sežani, mešani zbor Pod lipo iz Barnasa pa v Idriji. V Bovcu bosta pela moški zbor Jezero iz Doberdoba in mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Ženski zbor Ivan Grbec iz Škednja, mešani zbor Lipa iz Bazovice in moški zbor Mirko Filej iz Gorice bodo peli na Colu. Na Trnovem bosta pela moški zbor Fran Venturini iz Domja ter dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj. V Postojni bo nastopila pevska skupina Števerjanci. Mešani zbor Hrast iz Doberdoba ter mešani zbor Primorec-Tabor iz Trebč in z Opčin nastopita v Trstu. Delegacija mladih socialistov danes gost ZSMS v Ljubljani V Ljubljani bo danes in jutri gost Zveze socialistične mladine Slovenije vsedržavna delagacija Zveze socialistične mladine iz Italije, ki jo bo vodil vsedržavni tajnik FGS M. Svidercoschi. V delegaciji bodo še člani osrednjega vodstva Carlo Ceretti, Luca Cefisi, Fabio Zanini, ter deželna zastopnika Aleš VValtritsch in Moreno Pilosio. Mladi Italije in Slovenije, ki so že imeli prvo tako srečanje v Trstu pred nekaj tedni, si nadejajo, tako izhaja iz tiskovnega poročila FGS, da se bodo stiki med organizacijama še bolj poglobili. Prvič se dogaja, da gre vsedržavni tajnik FGS na uradni obisk k ZSMS v Ljubljano. To je še zlasti važno v trenutku, ko je v Sloveniji živahna politična dejavnost in ko je ZSMS izdelala svoj osnutek političnega pluralizma ter odprtja Jugoslavije do Evropske skupnosti. V tiskovnem poročilu deželnega tajništva FGS je rečeno, da taki sestanki imajo velik pomen v trenutku vedno večjega sodelovanja med evropskim Za-hodm in Vzhodom. Na tem srečanju, je še rečeno v tiskovnem poročilu, bo govor tudi o zaščiti narodnostnih manjšin na obeh straneh državne meje, tistih manjšin, ki hočeta ohraniti in razvijati svojo kulturo in tradicije. OBLAČILA drioli g. OPČINE - Narodna ul. 38 - Tel. 211538 prodaja po znižanih cenah vse blago do 21. februarja SAMU LEGNO ’89 FIERA Dl PORDENONE 7. RAZSTAVA STROJEV IN ORODJA ZA OBDELAVO LESA V PORDENONU od 16. do 20. februarja URNIK: 9.30 - 20.30 Golf Manhattan: prav res nekaj posebnega »Hello New York«: resnično izreden natečaj dinGSDnti TRST - UL. ROSANDRA 2 (vogal Ul. Flavia) - TEL. 281444 CONCESSIONARI AVTO Dl TRIESTE ▼i\ VOLKSWAGEN A'FJ je vreden zaupanja Član združenja INDUSTRIJCEV Zaključen posvet Inštituta Gramsci in Marksističnega centra Za reformo socializma nujen prestop Rubikona pluralizma Naslov posveta je brezkompromisno govoril o reformi socializma in tudi jasno nakazoval pot decentralizacije, demokracije in pluralizma. Razprava pa je pokazala, da dilema med reformo v socializmu in reformo socializma še vedno obstaja. Pravzaprav, da je celo vprašljivo, ali je reforma sploh mogoča. Na to je opozorila včerajšnja dopoldanska razprava na simpoziju, ki sta ga priredila Inštitut Gramsci za Furlanijo-Julijsko krajino in Marksistični center CK ZK Slovenije, saj je poročevalcu poljskega veleposlaništva v Rimu uspelo govoriti skoraj celo uro o položaju v njegovi domovini, ne da bi sploh omenil Solidarnosti, Cerkve in vojske. To je bil očiten dokaz, da je tudi vprašanje reforme v socializmu še izredno sporno vprašanje in da so odpori veliki. Večkrat se režimi skušajo skriti za nevsebinskimi kozmetičnimi operacijami, zaradi katerih je postal celo termin reforma neprepričjiv, včasih celo sumljiv. Tudi zaradi tega - je bilo rečeno na posvetu - je nujno pristopiti k reformi socializma. Pravzaprav - je dejal prof. Adolf Bibič, ki je v imenu prirediteljev povzel sklepe - sta potrebni obe reformi: reforma v socializmu, predvsem pa reforma socializma. In to ne iz neke filozofske potrebe, pač pa iz antropološke potrebe, da se zagotovi socializem po meri človeka. Ljudje namreč ne potrebujejo samo več kruha, pač pa tudi polno intelektualno svobodo in družbeno pravičnost, vendar brez vsake uravnilovke. Skratka, kot je pripomnil nekdo drugi, drugačen socializem, da bomo lahko boljše živeli. Socializem, kakršnega so si zamislili na posvetu v hotelu Excelsior, ima malo skupnega s sedanjimi pojavnimi oblikami socializma. Predvsem mora zavreči filozofijo konfrontacije in mora rasti iz vizije skupne usode in tekmovalnega duha. Potrebna so drugačna razmerja med socializmom in kapitalizmom, predvsem pa mora socializem upoštevati vse civilizacijske dosežke - klasične pravice in svoboščine državljana, ki jih je nakazala francoska revolucija in ki so se uveljavili kot vrednota tudi s trdim bojem delavskih in naprednih gibanj. Med te pravice pa sodi tudi pravica do samoupravljanja v polnem pomenu besede. Dosedanji poskusi reforme v socializmu so propadli, ker so zadevali ali ekonomski ali politični vidik, medtem ko je potrebna integralna reforma. Predvsem pa je treba na poti te integralne reforme prestopiti Rubikon pluralizma. In to ne zgolj v besedah in v dokumentih, pač pa v praksi. To pomeni, da je treba omogočiti nastajanje gibanj, ki bodo odraz tega pluralizma in ki bodo vzpostavile drugačno dialektiko odnosov v civilni družbi. V tem kontekstu je prof. Bibič skušal spretno obiti nekatere čeri, ki so jasno prišle do izraza v razpravi. Pluralizem je po njegovem legitimno tolmačen kot večstrankarstvo, lahko pa ima tudi drugačne oblike. Skratka po njegovi oceni pluralizmu ni mnogoče pripisovati nekih ustaljenih oblik. Pluralizem bi zato lah- ko definirali kot negacijo vsakršnega monopola s konkurenco različnih političnih projektov in njihovih nosilcev na svobodnih volitvah. Politični pluralizem je zato nujno in ne-obhodno potrebno sredstvo za civilizacijo boja za oblast. Potem ko je poudaril tudi pomen decentralizacije in krepitve avtonomij, o čemer so diskutanti manj razpravljali, je prof. Bibič govoril o metodi spreminjanja. Strnil jo je v geslo: Hiti počasi, toda hiti. Končal je s kančkom optimizma: odpori lahko resno ogrožajo reformo socializma, vendar so danes na delu veliko močnejše reformne sile kot v preteklosti. Upati je, da bodo vsaj v dolgoročni perpektivi uspele. Pot v prihodnost je v povezovanju z Evropo, povezovanje z Evropo pa je tudi eden od bistvenih ciljev reforme socializma. In prav Evropa je bila čisto ob koncu vzrok majhne polemike. Madžarski intelektualec Francois Feito je prebral apel, s katerim je petnajsterica udeležencev pozivala zahodnoevropske države, naj stimulirajo reformo socializma. Ob tem je pobudnik ožigosal novinarja sovjetskega Komunista, ki sta najprej zahtevala nekaj popravkov k izjavi, da bi jo podpisala, nato pa tudi popravljene izjave nista hotela podpisati. Vendar, kot je pojasnil prof. Petro-nio, bi novinarja s tem obvezala tudi uredništvo Komunista, česar seveda nista mogla narediti brez vsakršnega posvetovanja s svojimi kolegi. S tem je bil incident razčiščen, istočasno pa poudarjena važnost dejstva, da sta bila na takem posvetu prisotna tudi sovjetska novinarja. VOJMIR TAVČAR Po izvolitvi socialista Turitta za predsednika rajonskega sveta Polemična stališča ob razpletu na Vzhodnem Krasu »Izvolitev socialista Micheleja Turitta za predsednika vzhodnokraškega rajonskega sveta — ki je sad sporazuma med večinskimi strankami tržaških krajevnih uprav — potem ko je bil na čelo zahod-nokraškega rajonskega sveta izvoljen prav tako socialist Busetti,« piše v tiskovnem sporočilu tržaške federacije PSI, »predstavlja politično dejanje posebnega pomena za socialistično stranko, ki na rajonski ravni sedaj razpolaga z najvišjimi upravnimi odgovornostmi na vsem Krasu.« »To je pomembna priložnost za stranko, v katere vrstah so po tradiciji vedno bili italijanski in slovenski prebivalci Trsta,« nadaljuje tiskovno sporočilo, »priložnost, da se konkretno izvedejo upravne pobude v korist družbene in civilne rasti skupnosti, ki živi na tem območju. To priložnost namerava PSI izkoristiti prav za to, da dokaže, kako logika "zapiranja" in "ločenih prekatov", ki je v preteklosti pogosto označevala sožitje med Italijani in Slovenci, predstavlja preživelo fazo in mora nujno prepustiti prostor skupnemu angažiranju za rast v širšem evropskem kontekstu. Komunisti — kateri zaradi zlorabljanj, ki nikogar več ne očarajo, med drugim pozabljajo, da sporazum za Vzodni Kras temelji na večini še dveh svetovalcev, ki sta bila ob glasovanju odsotna iz osebnih razlogov — so še enkrat in pod protisocialističnim znakom izbrali pot izolacije in čelnega etničnega nasprotovanja, s čimer so dokazali svojo odločenost slediti starim in obrabljenim političnim shemam, katere zavrača velik del italijanskih in slovenskih prebivalcev Krasa,« zaključuje tržaška PSI v svojem sporočilu za tisk. Povsem drugačnega mnenja pa je komunistična partija. »To, kar se je zgodilo v četrtek zvečer v rajonskem svetu za Vzhodni Kras, ki obsega slovenske vasi od Opčin do Bazovice, je preseglo vse meje,« je rečeno v izjavi za tisk, ki jo je dala odgovorna za decentralizacijo pri tržaški federaciji KPI Anamarija Kalc, ki je bila v prejšnji mandatni dobi predsednica vzhodnokraškega rajonskega sveta. »Izvolitev italijanskega socialističnega predsednika z odločujočim fašističnim glasom — je rečeno v izjavi — ne vzbuja več samo zaskrbljenosti nad usodo naše narodnostne skupnosti, temveč tudi grobo žali demokratična čustva slovenskega prebivalstva. Slovenski komunisti ne moremo ravnodušno gledati na nespodobno politično igro strank, ki tvorijo večino v občinskem svetu in katerih osnovni cilj je, da bi onemogočile in še bolj ošibile vsakršno pogajalno moč slovenske manjšine v njenih legitimnih prizadevanjih za obstoj in razvoj.« »Posebno zaprepadenost, ogorčenje pa vzbuja v tem ovkiru zadržanje socialistične stranke, ki je z ravnodušnim sprejetjem fašistične podpore še enkrat izpričala, da se njena politična logika popolnoma istoveti z -logiko najbolj zakrknjenih nacionalističnih krogov v Trstu,« meni še predstavnica KPI. »Z bolečino in odporom pa moramo sprejeti na znanje, da je tudi slovenski predstavnik stranke ravnodušno podprl to logiko. Slovenski socialisti se po vsem tem ne bodo mogli več otepati svojih težkih odgovornosti, če ne bodo odločno nastopili proti nezaslišanemu zadržanju svojega predstavnika v vzhodnokraškem rajonskem svetu. Zgodovina jim bo sodila.« Zaradi popolnosti informacije naj dodamo, da je o razpletu na Vzhodnem Krasu objavila tiskovno noto tudi neofašistična stranka, ki pravi, da je mi-sovskemu glasu za socialističnega predstavnika botrovala »nujnost, da se mimo ideoloških razlik po tolikih mandatih izvoli predsednik, ki bi pripadal italijanski etnični skupnosti«. MSI tudi protestira, ker naj bi njihov predstavnik v rajonskem svetu bil deležen groženj od predstavnikov KPI, V sredo, 15. februarja, se izteče rok za predvpise v vrtce in prve razrede šol vseh stopenj. Za bodočnost slovenske šole so življenjskega pomena predvsdm vpisi v vrtce in prve razrede osnovnih šol. Pri tej izbiri imajo odločujočo vlogo starši, $ai morajo trezno presoditi, kakšno bodočnost kujejo svojemu otroku. Pri tem naj pomislijo, da je poznavanje dveh jezikov in dveh kultur investicija, ki se bo gotovo obrestovala. Ne le v kulturni širini odraslega človeka, pač pa tudi v trenutku, ko bo iskal zaposlitev. Stari pregovor pravi: »Kolikor jezikov človek zna, toliko velja«. V času, ko se odpirajo meje in postajamo vse bolj evropski, je prav znanje jezikov eden od temeljnih pogojev za uspeh. Vpis slovenskega otroka v slovensko šolo pa je priporočljiv tudi iz drugih, psiho-socialnih razlogov. Človek, ki ima korenine in živi skladno s svojim družbenim okoljem, je bolj uravnovešen od onega, ki je iztrgan iz svoje sredine in si mora na silo graditi novo identiteto in novo osebnost. Pomislimo tudi na to, ali resnično hočemo nuditi svojim otrokom vse možnosti za čimbolj popoln razvoj. Sedaj je časi Tudi to vabilo na vpis v slovensko šolo so opremili učenci osnovne šole Josip Ribičič pri Sv. Jakobu. Iz Blagajne za posojila Krajevne ustanove v FJK prejmejo 50 milijard lir Največ podjetju ACEGA Občinam, pokrajinam, gorskim skupnostim in drugim krajevnim ustanovam v naši deželi je upravni svet Blagajne za pologe in posojila na svojem zadnjem sestanku odobril posojilo v znesku 50 milijard lir, ki ga bodo te ustanove lahko uporabile za izvedbo javnih in za posamezne skupnosti pomembnih del na različnih področjih. Največji znesek bo iz tega sklada šel tržaškemu občinskemu podjetju za elektriko, plin in vodo ACEGA, in sicer cele 9,5 milijarde lir, ki ga bo podjetje porabilo za posege na energetskem področju. Deželni odbornik za krajevne ustanove Dario Barnaba je izrekel zadovoljstvo spričo tega finansiranja, ki sovpada z začetkom procesa postopnega decentraliziranja funkcij v prid pokrajinskih in občinskih uprav ter gorskih skupnosti. Teh 50 milijard — je dodal Barnaba — bo pokrilo skoraj 9 milijard posojil na področju javnih in socialnih gradenj, skoraj dve milijardi posojil za rekreacijske naprave in pripomočke in skoraj 21 milijard lir posojil za vodna in higiensko-sanitarna dela. Poleg tega pa so predvidena tudi posojila za dela na področju cestnih povezav in prevozov (skoraj 4 milijarde), kar 12 milijard lir bo šlo za energetski sektor, medtem ko bo preostala milijarda lir pokrila posojila za manjša dela in za razne namene. Devinsko-nabrežinski svet o vprašanju metana Občina je naveličana praznih obljub ACEGA Devinsko-nabrežinska Občina je naveličana obljub tržaške občinske uprave glede metanizacije občinskega omrežja in se bo zato v najkrajšem času odločila, kaj pravzaprav narediti: ali počakati na konvencijo s podjetjem ACEGA ali vzeti resno v poštev konkretne ponudbe zasebnih podjetij. V tem okviru je na petkovi seji devinsko-nabrežinski občinski svet soglasno odobril komunistično resolucijo (podpisnika Širca in Depangher), ki obvezuje občinsko upravo, da še enkrat (tokrat zadnjič) preveri, ali je podjetje ACEGA pripravljeno upravljati nabrežinsko metansko omrežje. Če bo odgovor negativen, bosta morali občinska skupnost in tudi širša tržaška javnost vedeti, zakaj ACEGA noče metanizirati devin-sko-nabrežinskega območja. Afera o metanu med tržaško in devinsko-nabrežinsko upravo se je razvila v pravo farso. Lista za Trst je ob podpori tržaških socialistov že pred časom tako v upravnem svetu ACEGA kot v tržaškem občinskem odboru postavila neke vrste politični veto, da bi "tržaški" metan napeljali tudi v Nabrežino. Zadeva se je kasneje vsaj na videz nekoliko razjasnila, tako da je tržaški odbornik za industrijske službe D'Amore (PSI) pred koncem leta formalno obljubil županu Brezigarju, da bo do 31. januarja dokončno pojasnil načrte podjetja ACEGA. Brezigar pa do včeraj še ni prejel nobenega uradnega sporočila s tržaškega županstva. Komunist Depangher je med petkovo razpravo v devinsko-na-brežinskem občinskem svetu dejal, da so ljudje upravičeno naveličani teh zdrah, tudi zato, ker so tržaški upravitelji v bistvu doslej dokazali, da so jim bolj kot metan pri srcu odnosi med strankami, ki vodijo obe občinski upravi. Devinsko—nabrežinska uprava mora enotno nastopiti pri ACEGA in pri tržaškem občinskem odboru, da se afera čimprej razjasni. Tega mnenja je bil tudi socialist Bur-gher, ki je podprl komunistično resolucijo ter priznal, da so v tržaški PSI na delu "subjektivne sile", ki ovirajo rešitev tega vprašanja. Debato je sklenil župan Brezigar, ki je podčrtal, da je naveličan "prosjačenja" pri tržaški Občini in dodal, da je napočil čas za "jasne in konkretne odločitve". s. T. Danes v Ricmanjih tradicionalna pevska prireditev Srečanje oktetov Primorske ob dnevu slovenske kulture Danes ob 18. uri bo v Ricmanjih, v veliki dvorani Babne hiše, na vrsti 6. srečanje oktetov Primorske. Zborovsko manifestacijo, ki se je z leti že razvila v nekakšno tradicijo, prireja SKD Slavec. Vabilu ricmanjskega društva se je letos odzvalo kar deset skupin. Od teh je osem oktetov, dve pa sta pevski skupini. Poleg stalnih gostov, kot so oktet Škofije, oktet Vrtnica iz Nove Gorice in oktet Javor s Pivke, se tega srečanja vsako leto udeležijo okteti s celotnega primorskega območja. Zamisel za prireditev prvega srečanja Primorske je nastala ob priložnosti praznovanja 90-letnice ricmanjskega kulturnega društva. Odborniki SKD Slavec so med drugim želeli, da bi to svojo kulturno obletnico poudarili tudi z zborovsko glasbo. Ker pa je v vasi razpoložljivi prostor nekoliko pretesen za revijo številnejših pevskih zborov, so se tako odločili za revijo manjših skupin. Odtod srečanja oktetov Primorske. Kot smo že na začetku poudarili, prehaja ta zborovska revija skorajda že v pravo tradicijo. Ricmanjsko društvo jo prireja vsako leto, ponavadi v prvi polovici februarja. Le lani so se odločili za poznejši datum. Peta izvedba srečanja je bila namreč maja 1988. Vse to pa zaradi želje, da bi v Ricmanje privabili čim več ljudi. Le- tos pa so se povrnili na »staro« navO' do. Prav zaradi obdobja prireditve je torej srečanje oktetov Primorske tudi zborovski poklon slovenskemu kulturnemu prazniku. Na letošnjem srečanju bodo peli oktet Simon Gregorčič iz Kobarida (umetniški vodja Metod Bajt), Dekliški oktet iz Tolmina (Vere Clement-Ko-jič), oktet France Bevk iz Otaleža (Pavel Magajne), oktet Javor s Pivke (Marcel Stefančič), oktet Vrtnica iz Nove Gorice (Alenka Saksida), oktet Škofije (Dolores Šturman), ženska skupina Sovodenjska dekleta (Sonja Pelicon), Tolminski oktet (Majda Lužnik), Tržaški oktet (Mirko Slosar) in pevska skupina Števerjan (Tomaž Tozon). (dam) Jutri občni zbor krožka E. Miani Jutri bo ob 20.30 letni občni zbor članov krožka študijskega centra Er-cole Miani. Udeleženci se bodo zbrali na svojem sedežu na Trgu S. Giovanni 6, razpravljali pa bodo o trenutnem položaju in finančnem stanju društva ter o načrtih in društvenih funkcijah-Srečanja se lahko udeleži vsakdo, ki ga tematika zanima. Včeraj v Devinu predstavili načrte družbe Finsepol Arhitekt Piano: Sesljanski zaliv spada v zgodovinsko dediščino tukajšnjih ljudi Svetovno znani arhitekt Renzo Piano pred maketo, ki prikazuje bodočo podobo Sesljanskega zaliva. Izvršilni načrt in maketa sta na ogled v prostorih Turistične ustanove v Sesljanu. »Sesljanski zaliv je zgodovinska dediščina tukajšnjega prebivalstva in je sestavni del njegovega zgodovinskega spomina. Sprejel sem ponudbo družbe Finsepol za oblikovanje projekta za turistični razvoj tega območja, samo potem, ko sem jasno in stvarno preveril, da misli lastnik ohraniti javno namembnost zaliva in privilegirati izključno turistične aspekte tega načrta.« To je v intervjuju za Primorski dnevnik sinoči poudaril svetovno znani arhitekt Renzo Piano, ki je včeraj popoldne skupno z voditeljem Finsepola Cardarellijem in devinsko-nabre-žinskim županom Brezigarjem sodeloval na javni predstavitvi izvršilnega načrta za razvoj Sesljanskega zaliva. Telovadnica devinske osnovne šole je bila premajhna, da bi sprejela več sto ljudi, ki so iz ust arhitekta Piana hoteli slišati, kakšna bodočnost se pravzaprav obeta temu biseru Tržaškega zaliva, ki je bil v zadnjih letih vse preveč prepuščen milosti in nemilosti usode. »Italijanska obala je bila v povojnem času žrtev grobih in nasilnih gradbenih posegov in špekulacij, ki so močno zamajale odnos z morjem in z naravnim okoljem. Danes si končno priznavamo, da se z naravo ne gre več šaliti, zato sem tudi sprejel ponudbo Finsepola in ustvaril projekt, ki po mojem pomeni sintezo med legitimnimi gospodarskimi interesi lastnika in potrebo skupnosti, ki je znala doslej ceniti naravne znamenitosti Sesljana.« Arhitekt Piano - je sicer prepričan v svoje izbire in načrte Cardarellijeve družbe, povsem pa razume, kot nam je povedal, tudi zaskrbljenost tistih, ki se bojijo morebitne divje privatizacije in dejansko zaprtega Sesljanskega zaliva. Potreba po krajinski zaščiti je privedla genovskega arhitekta, da je dobršen del gradenj strnil v zapuščeni kamnolom in večji del parkirišč dobesedno skril pod zemljo ali pa v gradbeno strukturo kamnoloma. »Moj načrt je idejni načrt, odprt soočenju, pripombam in kritikam, saj je dialog nujno potreben za dosego skupnega cilja, to se pravi za oživitev zaliva,« nam je še povedal Piano, ki je na devinskem srečanju odgovarjal na številna, tudi precej polemična vprašanja, ki mu jih je postavilo občinstvo. Včerajšnjo predstavitev sta uvedla Cardarelli in tehnični ravnatelj Finse- pola Tacheo, osrednje poročilo pa je imel arhitekt Piano, ki je bil med drugim eden glavnih oblikovalcev pariškega centra Pompidou, pred kratkim pa je izročil Gianniju Agnelliju projekt za resanacijo nekdanje tovarne Fiat Lingotto v Turinu. Gost iz Genove je podrobno obrazložil svoj načrt, o katerem smo v našem dnevniku že obširno pisali in je nato odgovarjal na vprašanja publike. Na predstavitvi je sodeloval tudi župan Brezigar, ki je govoril o vlogi občinske uprave pri načrtovanju teritorija in pri turistič- nem razvoju obalnega območja. Podčrtal je, da je uprava doslej skušala dosledno igrati vlogo nadzornika v odnosu z lastnikom zaliva, pri čemer je poudaril, da je ta projekt pomemben za občinsko skupnost, ki ima na svojem ozemlju zelo malo produktivnih dejavnosti. Razprava, ki je sledila, je bila živahna in mestoma tudi polemična, čeprav se je dejansko omejila pretežno na vprašanja navtičnega pristanišča in na bodočnost pomorskih klubov, ki imata sedež in priveze v zalivu. V debati se je oglasil tudi predstavnik Čupe Marino Košuta, ki je po eni strani pohvalil težnjo po dialogu, ki sta jo včeraj pokazala Cardarelli in Piano, po drugi pa izrazil zaskrbljenost pomorskih klubov in vseh tistih, ki imajo jadrnice in športne čolne v zalivu. Predstavniki Finsepola so obljubili, da bodo vzeli v poštev kritike in predloge. Načrt in miniatura tega projekta, ki ju je oblikoval arhitekt Piano s sodelavci, bodo ves teden na ogled v prostorih Turistične ustanove v Sesljanu, kjer bo na voljo tudi brošura s slovensko obrazložitvijo izvršilnega načrta. Arhitekta Piana je v dopoldanskih urah sprejel podpredsednik Dežele Carbone, ki je med drugim tudi odbornik za prostorsko načrtovanje in torej vodi urade, ki prav v teh dneh proučujejo varianto nabrežinske občine za razvoj Sesljanskega zaliva. Odbornik je napovedal, da bo deželna vlada, če ne bo prišlo do nepredvidenih zastojev, že v prvi polovici marca odobrila varianto ter da so deželni tehnični uradi zelo pozorni za vprašanja naravne zaščite obalnega pasu de-vinsko-nabrežinske občine. SANDOR TENCE Zakonski predlog zelenih za biološko kmetijstvo Lepa proslava v Gregorčičevi dvorani Upokojenci ob kulturnem prazniku Deželni svetovalec Zelene liste Federico Rossi je v teh dneh predstavil zakonski osnutek, ki naj bi pripomogel k uveljavitvi biološkega načina pridelovanja sadja in zelenjave. Zelena lista se že več let zavzema za uvedbo biok-metijstva, a žal brez posebnega uspeha. Njeni člani se zgražajo nad podatki o izredno visoki porabi pesticidov in raznih drugih strupov. V Italiji so na primer leta 1982 raztrosili po njivah več kot poldrugi milijon stotov najrazličnejših pesticidov. Brez uporabe umetnih gnojil pa bi kmetovalec, ki ga je vzgojila sodobna doba, verjetno kaj malo pridelal, saj je večina popolnoma pozabila na najpreprostejše in tudi najnaravnejše metode pridelovanja. To dokazuje že dejstvo, da porabijo v tej državi okrog 60 milijonov stotov umetnih gnojil letno (kar pomeni približno stot na vsakega državljana). Kmetijstvo je postalo povsem "odvisno od teh mamil", pravi poslanec Rossi in vse kaže, da se nihče ne zaveda nevarnosti tega početja. S pesticidi obvarovani in z umetnimi gnojili hranjeni pridelki so sicer vabljivejši na pogled, malokdo pa ve, da vsebujejo snovi, ki so človekovemu zdravju škodljive. Poleg tega pa povzročajo razne kemijske snovi nepopravljivo škodo naravi sami, saj resno ogrožajo njeno ravnovesje. Dovolj zgovoren dokaz za to so že polja in njive, ki so zaradi večletnega zastrupljanja s kemijskimi snovmi postali popolnoma neplodni, ali pa problem nevarnega atracina v vodi, če naštejemo le nekatere. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu se že vrsto let vključuje s svojimi prireditvami v proslavljanje dneva slovenske kulture. Takšna proslava je bila v petek v Gregorčičevi dvorani v Trstu, ki se je je udeležilo zelo lepo število ljudi. Prireditev je obsegala lepo glasbo in petje, recitacije nekaterih najbolj znanih Prešernovih balad, in seveda govor, ki je skozi verze našega velikega pesnika povedal marsikaj takega, kar ustreza našemu času pa tudi boju za naše pravice in naš jezik. Govornica prof. Nada Pertot je primerjala Prešernove čase z današnjimi, ki nam dajejo možnost večje kritičnosti, vzbujajo pa tudi precej zaskrbljenosti za bodočnost, nikoli pa ne tolikšnega pesimizma, da ne bi bili pripravljeni nadaljevati boj za tiste pravice, za katere so se borili že naši predniki. »Nihče nam ne more vzeti našega jezika, ponosa, zgodovinskega spomina, če tega sami nočemo. V tem spoznanju moramo gledati tudi na Prešerna in na njegovo delo,« je ob koncu še dejala. ■ Drugi del proslave sta obogatila nastopa sopranistke Ljubice Berce, ki jo je na klavir spremljal prof. G oj mir Demšar, in igralca Staneta Raztresena. Bercetova je zapela nekaj izredno lepih samospevov, na koncu pa še odlomek iz Dvoržakove opere "Rusalka". Raztresen pa je re- citiral balade "O Rošlinu in Verjankotu", "Povodni mož" in "Neiztrohnjeno srce". Predsednica Nadja Pahor se je v imenu vseh zahvalila nastopajočim, (ni) Na sliki (foto Magajna) petkova proslava v Gregorčičevi dvorani. IXD ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV Dan slovenske kulture Kulturni dom v Trstu - v nedeljo, 19. februarja 1989, s pričetkom ob 17. uri. GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 88/89 V sredo, 15. 2., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Budapest chamber orchestra Pirigent: Giovanni Pacor S°list: Črtomir Šiškovič - violina Leelair, Vrabec, Spohr, Mozart p Predprodaja vstopnic v Pasaži fr°tti in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega '■oitia. SKD BARKOVLJE Ul. Cerreto 12 Danes ob 17. uri, na prazniku slovenske kulture, bo zavel veter z morja Svoje pesmi bodo brali: M arij Čuk, Marko Kravos, Ace Mermolja, Boris Pangerc, Aleksi] Pregare, Tatjana Rojc, Irena Žerjal. Na kitaro bo igral Igor Starc. Povezovala bo Marjuča Cenda. Uvodno misel bo podal Vojmir Tavčar. Občina Devin-Nabrežina s prispevkom Avtonomne dežele Furlanij e-J ulij ske krajine priredi v nedeljo, 19. februarja, ob 17. uri v občinski telovadnici v w Nabrežini SREČANJE GODB NA PIHALA ALPE-JADRAN Vabljeni! Alarm sprožila... odrabljena suknja Preplah pred sinagogo Včeraj zvečer je pred sinagogo prišlo do precejšnje zmede in policisti so za kake pol ure celo ustavili promet v Ulici sv. Frančiška. Okrog 19. ure je namreč čuvaj sinagoge prestrašen telefoniral letečemu oddelku rekoč, da je neznanec odložil na stopnice majhen zavojček. Ker je bila židovska skupnost tudi v Italiji že večkrat tarča napadov in atentatov, so se agenti takoj v polnem številu odzvali klicu čuvaja. Ko pa so z vso previdnostjo odprli zavojček, so si oddahnili: v njem je bila le moška suknja, ki jo je očitno nekdo odrabil... Dokumentarna razstava CGIL o ustavi, republiki in deželi V petek, 17. t. m., bodo v Krožku pristaniških delavcev (Trg Duca degli Abruzzi 3) ob 18. uri odprli razstavo, ki jo je pod naslovom »Republika, ustava, Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina« priredil Deželni študijsko-razisko-valni inštitut sindikalne zveze CGIL. Na razstavi bodo na ogled dokumenti, fotografije, publikacije in lepaki, ki se nanašajo na omenjene etape v novejši italijanski zgodovini, na načela, na katerih slonijo in na posledice, ki so jih imele in jih še imajo za svet dela, za kulturo in za družbeno življenje. V okviru razstave so predvidena tudi študijska srečanja, konference in razprave. Razstava bo na ogled ob delavnikih od 17. do 25. februarja med 10. in 12. uro in med 16. in 19. uro. Preusmeritev avtobusov v Ul. Mazzini Prevozno podjetje ACT sporoča, da bodo zaradi cestnih del v Ul. Mazzini od jutri, 13. februarja, nekoliko spremenili nekatere avtobusne proge. Večerni avtobusi št. 4 in avtobusi št. 17 in 28 bodo namesto z Borznega trga odpeljali z Nabrežja 3. novembra 5 (nasproti kavarne Tommaseo), vendar se bodo takoj nato ustavili tudi na Borznem trgu. Avtobusi št. 9, 10, 11, prečrtana 11, 24, 30 in A (ki vozijo na progi Ul. Filzi - Goldonijev trg), pa bodo preusmerjeni po Ul. Einaudi -Borzni trg - Korzo Italija - Ul. S. Spiridione in potem po običajni progi, ž V času preusmeritve se bodo začasno ustavljali tudi na Borznem trgu, in sicer na postaji, ki je bila doslej končna postaja avtobusov št. 17 in 28. Obnovili združenje oporečnikov vesti Tržaški oporečniki, ki se zavzemajo za civilno služenje vojaške- službe, so se ponovno srečali in obudili dejavnost svojega združenja. Vsem mladim fantom, ki so za alternativne oblike služenja vojaškega roka, sporočajo, da se zbirajo vsak ponedeljek ob 18. uri na sedežu združenja AISM (Italijansko združenje za multiplo sklerozo) v Ul. Machiavelli 3. Podatke in informacije nudijo tudi na sedežih ARCI v Univerzitetnem študentskem domu, Skupnosti S. Martino al Čampo in WWF. Važno obvestilo Občine Dolina Zaradi del na vodovodnem omrežju je dolinski župan odredil, da bo občinska cesta v Ricmanjih, od vaškega trga do pokrajinske ceste za Prebeneg, zaprta za promet od 7.30 dne 13. 2. 1989 do 17. ure dne 14. 2. 1989. ZAHVALA Zahvaljujeva se vsem, ki so z nama sočustvovali, ko naju je zapustila najina draga Eda Dacev roj. Cervi Posebna zahvala sorodnikom, domačim prijateljem in prijateljem iz Milana, darovalcem cvetja in pevskemu zboru V. Mirk. Mama Bruna in mož Nedjalko Trst, Milan, 12. februarja 1989 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujeva vsem, ki so počastili najinega dragega Dušana Starca Posebna zahvala pevskemu zboru V. Mirk s Proseka-Kontovela in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žena in sin z družino Trst, Kontovel, 12. februarja 1989 13. 2. 1987 13. 2. 1989 Ob drugi obletnici smrti Pepija Kariža se ga z ljubeznijo spominjajo žena Zora in sinova z družinama 10. 2. 1988 10. 2. 1989 Ob prvi obletnici smrti našega dragega Viktorja Mahniča se ga z ljubeznijo spominjajo žena Mira, sestre in ostalo sorodstvo Dolina, 12. februarja 1989 13. 2. 1984 13. 2. 1989 Doriano Carli Dolgih pet let je, odkar si odšel, ljubi sin. Obletnica, ob kateri znova zakrvavi nezaceljena rana, najino srce. Prisrčna hvala vsem, ki mu prinašate cvetje na grob. Mama Dina in oče Bruno Trebče, 12. februarja 1989 V Repnu zlata poroka Alberta in Marije Colje Se ena zlata poroka v repentabrski občini! Pred petimi desetletji sta se na ta dan vzela in si obljubila večno zvestobo županova starša 76-letni Albert Colja in štiri leta mlajša Marija Vatovec, ki sta si vseskozi iskreno predana drug drugemu in družini. Na vprašanje, kateri je "recept" za tako zgledno skupno življenje, sta v eni sapi razodela, da je pač potrebna zvrhana mera potrpežljivosti. Albert se je rodil v Coljavi pri Komnu kot eden sedmih otrok revne kmečke družine. Mladost je doživljal v dokaj bridkih okoliščinah in neizbrisno mu ostaja v spominu skrbna mati, ki je še mlada umrla po mučni bolezni. Že pri devetih letih je moral od doma služit v bližnje vasi, nato je bil štiri leta zaposlen pri samostojni električni centrali v Komnu. Pozneje je našel delo v Trstu, v skladišču zidarske tvrdke, zadnjih 11 let pred upokojitvijo pa je bil zaposlen pri večjem gradbenem podjetju, kjer so mu za izjemno marljivost pri delu podelili lepo zlato kolajno kot edinemu od 150 uslužbencev. Med zadnjo vojno vihro je sodeloval v odporniškem gibanju in zavzeto pomagal Osvobodilni fronti. Leta 1977 se je preselil v Repen, kjer se je vključil v krajevno dogajanje in mirno preživlja zasluženi pokoj. S posebnim užitkom prebira slovenske časopise in knjige, ljubiteljsko pa se ukvarja z balinanjem v vrstah Kraškega doma. Žena Marija je doma iz Škofelj pri Vremah in je kmalu po rojstvu izgubila starše. Kot 15-letna mladenka je dobila službo v Trstu, kjer je kasneje spoznala svojega izvoljenca Alberta. Zlatoporočenca sta v zavednem duhu vzgojila svoja dva sinova in ju izšolala, kar jima je v veliko zadoščenje. Skupaj s svojci in prijatelji jima kličemo še na mnoga leta v zdravju, osebnem zadovoljstvu in družinski sreči! B. S. 6. srečanje oktetov Primorske Ricmanje, danes, 12. februarja 1989, ob 18. uri NASTOPAJO: □ oktet S. Gregorčič - Kobarid, □ dekliški oktet Tolmin - Tolmin, n oktet F. Bevk - Opalež, - Pivka, D oktet Javor D oktet Vrtnica - Nova Gorica, □ oktet Škofije - Škofije, n ženska skupina Sovodenjska dekleta - Sovodnje ob Soči, D Tolminski oktet - Tolmin, D Tržaški oktet - Trst, n pevska skupina Števerjan - Števerjan gledališča kino VERDI Danes ob 16. url (red D) zadnja ponovitev baletne predstave LA MAGIA Dl NINO ROTA. Koreograf Gino Landi. ARISTON - 16.00, 22.00 Un pešce dl nome Wanda, kom., VB 1988, r. C. Crichton; i. J. Cleese, J. Lee Curtis. EXCELSIOR I - 15.30, 22.15 Moonwal- ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 Danes ob 16. uri (red 1. nedelja) bo gledališka skupina iz Rima ponovila predstavo GALILEJEVO ŽIVLJENJE Bertolta Brechta. Nastopa Pino Micol. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Danes ob 16.30 bo gledališka skupina Filodrammatici iz Milana ponovila DVE FARSI DARIA FOJA. Režija Giorgio Gallone. V glavnih vlogah nastopajo: Silvano Piccardi, Milvia Marigliano, Ric-cardo Pradella, Adriana De Guilmi. Prodaja vstopnic pri UTAT. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE SSG gostuje jutri, 13. t. m., ob 19.30 v Kočevju; v torek, 14., in v sredo, 15. t. m., ob 19.30 v Ljubljani s predstavo GALANTNI POGOVORI. ker, glasb., r. C. Chives, J. Kramer; i. Michael Jackson, S. Lennon. EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 21.45 Compagni dl scuola, kom., r. Carlo Verdone; i. Carlo Verdone, Eleonora Giorgi, Christian De Sica. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Scommessa con la morte, krim., r. B. Van Horn; i. Clint Eastwood. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (dl padre polacco), kom., It. 1988, r. in i. Francesco Nuti. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 II tempo delle mele III, kom., Fr. 1988, r. C. Pi-noteau; i. S. Marceau. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 II frullo del passero; r. Gianfranco Mingozzi; i. Ornella Muti, Philippe Noiret, □ GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Cocktail, r. R. Donaldson; i. T. Cruise, B. Brown. MIGNON - 15.00, 22.00 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, kom., ZDA 1988, r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd. EDEN - 15.30, 22.10 La ragazza del ne-gozio del sesso, porn., D D razstave V galeriji Cartesius bo do 16. t. m. odprta razstava tržaškega slikarja Mauri-zia CHIOZZE. V galeriji Tommaseo (Ul. Monte 2/1) je do 1. marca odprta razstava slikarke ROSENHOLZ. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 13. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil TRIO Dl MILANO. VITKE - PRIVLAČNE! AKUPRESURA V LJUBLJANI - tel. 003861/327069 Oglasni oddelek sprejema oglase in razna obvestila vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 Ram-bo III., pust., ZDA 1988, r. P. MacDo-nald; i. S. Stallone, R. Crenna. CAPITOL - 15.45, 22.00 Willow, fant., r. R. Howard; i. V. Kilmer, I. Whalley. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Un aifare di donne, r. C. Cabrol; i. I. Huppert, F. Cluzet, D ALCIONE - 16.00, 22.00 11 piccolo diavo-lo, kom., It. 1988; r. R. Benigni; i. R. Benigni, W. Matthau. RADIO - 15.30, 21.30 La serva perversa, pom., D D Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom D D Toplo se zahvaljujemo vaščanom iz Cerovelj, Mavhinj, Nabrežine, Praprota, Prečnika, Sesljana, Slivnega, Šempolaja, Trnovce in Vižovelj za njihov prispevek in topel sprejem, ki smo ga bili deležni ob pustnem obisku omenjenih vasi. Posebna zahvala družini Peric iz Cerovelj za pomoč in gostoljubnost. Godbeno društvo Nabrežina nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA UPRAVA: Ul. Marconi 6 in za tuje znamke avtomobilov u( sy Frgnčiška 38 - Tel. 775483 - 4 TRST - Tel. 768667 - 772002 'OSfcF SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Cankar LEPA VIDA Režija Meta Hočevar Danes, 12. t. m., ob 16. uri ABONMA RED G - Druga nedelja Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE Režija Žarko Petan V torek, 14. t. m., ob 20.30 šolske vesti izleti Sindikat slovenske šole sporoča, da so na deželnem šolskem uradu razobeše-ne lestvice habilitacij za poučevanje na slovenskih šolah za naslednje razrede: razred XXXVII (glasbena vzgoja) - 6. februarja; razred LXXVI (narav, vede, kemija, zemlj.) - 13. febmarja. Pismene naloge izrednih habilitacijskih izpitov za nižje srednje šole bodo potekale na znanstvenem liceju F. Prešeren v naslednjih dneh z začetkom ob 8.30: 22. februarja 1989: 2. razred - tehnična vzgoja; 33. razred - italijanščina; 41. razred - literarni predmeti; 23. februarja 1989: 27. razred - glasbena Vzgoja. razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI iz Boljunca obvešča, da bo PARTIZANSKI DRUŽABNI VEČER v soboto, 18. t. m., ob 19. uri v Lipici - Hotel Maestoso. Vabljeni borci, aktivisti, deportiranci, člani in mladina. Vpisovanja v posameznih vaških sekcijah do 15. t. m. Nastopil bo TPPZ P. Tomažič in Veseli godci. Sekcija KPI J. Verginella prireja danes, 12. t. m., ob 10. uri v kriškem Ljudskem domu SEKCIJSKI KONGRES. Sodeloval bo deželni svetovalec Miloš Budin. Vabljeni člani in vsi vaščani. SKD Barkovlje prireja tečaj MNEMO-TEHNIKE (za izboljšanje spomina). Začetek tečaja v torek, 14. t. m., ob 19. uri. Za informacije in vpisovanja tel. 415797. ars cretaria KERAMIČNI IZDELKI TUDI PO NAROČILU Gabrijele Osbich OBRTNIŠKA DELAVNICA BORŠT 150/C DOLINA - TRST | TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke box 14.10 Moški slalom (pon.) 16.00 TVD Novice 16.10 Koš. in nogomet NCAA 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — Zaključki simpozija o socializmu HUMIN — Kongres KD GORICA-ŠPETER — Osrednji Prešernovi proslavi Športni pregled 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Košarka NBA Today 22.30 TVD Novice 23.00 Nočni boks 23.45 Šport spektakel Ir RTV Ljubljana 2 17.45 Po brezkončnosti sveta 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Portret Alberta Moravie (dok.), film La Ciociara (dram., It. 1960, r. V. de Sica, i. S. Loren) 10.00 Rubrika: Fiori darancio 10.30 Kviz: La spesa in vacanza, vmes (ob 11.00) nanizanka Mary Hartman 12.00 Risanke 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanka: Maria 16.30 Sugar... (2. del), vmes nanizanka The Bill Cosby Shovv 19.00 Rubrika: Fiori d arancio 19.30 Nanizanki: La mamma 6 sempre la mamma, 20.00 Bollicine 20.30 Film: La lege violenta della sguadra anticrimine (krim., It. 1976, r. Stelvio Massi, i. John Saxon) 22.40 Film: Il magnate (kom., It. 1973, r. Gianni Grimaldi, i. Lando Buzzanca) 1.00 Nanizanka TMC______________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini del-1’Arizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio im-broglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Una contea americana (dram., ZDA 1977, r. Glen Jordan) 17.00 Aktualno: TV donna 18.45 Dok.: Natura amica 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Aktualno: Turizem 22.45 Vesti: TMC Nocoj TELEFRIULI_____________ 12.00 Nan.: Paper Moon 12.30 Kronike o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: La costa dei Barbari 14.30 Risanke 15.45 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nanizanka: Aeroporto in-ternazionale 18.00 Nad.: Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 21.10 Košarka: A2 liga 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Inf. oddaja: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Iz četrtkovih srečanj: Spomini na Alberta Rejca; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska ; 10.10,2 opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, V ponedeljek ob 12.00, (12.40) Zbori; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Roman: Plebanus Joannes (4. del); 15.17 Hit Parade; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmico; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Godbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Za mlade radovedneže; 14.20 Glasbene revije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Ansambel The Walker Brothers; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Lit. nokturno, Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Popevke; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.40 Družina; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Pozdravljeni otroci; 16.00 Pripoved; 16.33 Mi in vi; 17.00 Blitz; 17.33 Avtorska glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Mali koncert; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst; 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba. Kultura je pomembna komponenta življenja in rasti našega naroda Občinstvo na sinočnji prireditvi v Kulturnem domu (Foto Marinčič) Govornik Marko Waltritsch Slovenci v Gorici smo sinoči svečano in ob kakovostnem kulturno-umet-niškem sporedu počastili dan naše kulture na osrednji prireditvi Zveze slovenskih kulturnih društev v Kulturnem domu. Slavnostni govornik je bil Marko VValtritsch, ki se je navezal na aktualno in pomembno obletnico zgodovinskega mejnika, ki je vplival ne samo na družbeno, pač pa tudi na našo kulturno rast. »Valovi razburkanega morja francoske revolucije, katere 200-letnico praznujemo letos, so prišli do slovenske zemlje, in Valentin Vodnik je takrat, po več kot dvestoletnem molku, pisal slovenske verze. Francoski misleci so bili pobudniki prenovitve, ki je s to revolucijo prišla in se razširila po vsej Evropi,« je dejal VValtritsch, in dodal, da se je na teh novih idejah oplajal tudi France Prešeren. »Več kot stoletje so se naši pesniki in pisatelji v prvih vrstah borili za našo enakopravnost. Slovensko ljudstvo jih je cenilo, saj so literati bili z njim tudi v časih narodnoosvobodilnega boja.« Govornik se je dotaknil tudi vprašanj, ki zanimajo Slovence na tej in drugi strani meje v tem trenutku, ko nam nekateri skušajo ovirati normalni razvoj, ko nam v Italiji nočejo priznati osnovnih pravic, in 'ko celo v Jugoslaviji nekateri oporekajo že dolgo časa ustaljenim pravicam samostojnega razvoja posameznih narodov. »V naši vsakdanji borbi pa moramo upoštevati vse komponente našega življenja, od kulturnih do gospodarskih in političnih, saj nas zgodovina uči, da je naš razvoj odvisen od tesne povezanosti vseh komponent naše narodnostne skupnosti,« je še dejal VValtritsch. Sledil je nastop plesalcev Plesnega teatra iz Ljubljane, ki so pod umetniškim vodstvom Ksenije Hribar predstavili plesno kompozicijo Braneta Zavr-šna Panoptikum. Ob lahkotnosti in usklajenosti gibov je občinstvo cenilo sproščenost plesalcev, razigranost in humorni nadih kakovostnega nastopa, ki so ga goriški gledalci nagradili s toplim ploskanjem. V okviru dnevov slovenske kulture V Kulturnem domu odprli razstavo Palčičevih del Prizor s srečanja ob odprtju razstave (Foto Čubej) Številni ljubitelji likovne umetnosti so se v petek zvečer zbrali v galeriji Kulturnega doma v Gorici na otvoritvi osebne razstave tržaškega umetnika Klavdija Palčiča. Po uvodnih besedah predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev Rudija Pavšiča, ki je izrekel nekaj misli o vsestranskem delovanju tržaškega likovnega ustvarjalca, je o vsebini Palčičevih del in njegovem načinu izražanja spregovoril umetnostni kritik prof. Joško Vetrih. V vseh Palčičevih delih, ki so izpostavljena v Kulturnem domu, lahko opazimo, kako umetnik rad uporablja nekoliko umolkle barve zemlje, ki jih le tu in tam rahlo vzdramijo svetlejše mediteranske barve. Z vsakim delom se želi avtor poglobiti v človeško notranjost in želi najti možnost sprostitve za nemire, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju. Palčič pri svojem umetniškem ustvarjanju sega na področja slikarstva, ilustracije, grafike, kostumografije in scenografije. Za to delovanje je leta 1984 prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo in scenografijo. Na koncu slavnosti je spregovoril tudi umetnik sam, ki je med drugim obljubil, da bo v bodoče posvetil vse večjo pozornost svojemu umetniškemu ustvarjanju, ki je žal bilo zaradi drugih obveznosti v zadnjem obdobju nekoliko zapostavljeno. Palčičeva razstava bo na ogled do vključno 24. februarja. Še tri dni časa za predvpis v šolo V sredo, 15. februarja, je zadnji dan za predvpis otrok in dijakov, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali prve razrede šol, od osnovnih pa do višjih srednjih. Dijakom po koncu obveznega šolanja se odpira vprašanje izbire študijske smeri, pri čemer nudijo slovenske višje srednje šole v Gorici dokaj bogato paleto možnosti, z uresničevanjem novega šolskega centra pa bodo bržkone slovenske šole nudile tudi najsodobnejše prostore in pogoje za uspešno izobraževanje. Pred važno izbiro so predvsem starši otrok, ki bodo septembra prvič prestopili šolski prag. Kdor se še ni odločil, ali pa se je odločil, ne da bi vzel v poštev prednosti, ki jih nudi slovenska šola, ima še nekaj dni časa za premislek. Starše bi opozorili na neizpodbitne prednosti, ki jih tako pri oblikovanju osebnosti otroka kot tudi v perspektivi bodočega iskanja zaposlitve nudi v našem prostoru slovenska šola. "Slovenska šola danes nima kaj zavidati italijanski, kvečjemu nasprotno. V njej otrok spoznava dva jezika, dve kulturi in miselna sistema. Dani so mu torej pogoji, da zapusti šolo z bogatejšim zakladom znanja, ki ga bo lahko uspešno investiral v življenju. Napoved krize na Občini je nepreklicna PSI zahteva odstop odbora Socialisti zahtevajo odstop občinskega odbora v Gorici in oblikovanje novega, v katerem naj bo - ob podpori manjših strank - poudarjena vodilna vloga KD in PSI. Njihov pokrajinski tajnik Blasig nam je včeraj potrdil, da je odločitev o krizi na Goriški občini nepreklicna. Pri tem pravi, da ne gre za vprašanje enega odborništva več, pač pa za okrepitev koalicije, ki je doslej v Gorici bila neučinkovita. Zaradi tega je Gorica danes v deželi zapostavljena: potrebna je nova uprava. Blasig hkrati posnema Craxija in pravi, da »se je treba tudi v Gorici rešiti odvečnega balasta«. Namig na vsaj eno od socialdemokratskih odborništev (ki naj bi ga prevzeli socialisti) je dovolj očiten. Kaj pa če partnerji ne bodo pristali na socialistične zahteve in skušali na Goriški občini oblikovati večino brez njih? Gre za problem učinkovitosti vseh uprav v pokrajini, da se Goriški vrne njena vloga v deželi, odgovarja Blasig. S preprostimi in manj diplo- matskimi besedami povedano, pomeni to, da bi izločitev PSI v Gorici imela kot posledico verižno padanje uprav na Pokrajini, v Tržiču in morda še kje. Besedo za formalno odprtje krize ima sedaj občinski odbor, nato pa se bo razprava predvidoma preselila v občinski svet. Načrt za odpadke Pokrajinski upravitelji so se sestali s predstavniki gospodarskih združenj, naravovarstvenikov in sindikatov in poslušali njihove predloge glede načrta za uničevanje odpadkov. Predsednik Crisci je povedal, da bodo preverili katerih vrst odpadkov je na Goriškem največ in nato določili napravo za uničevanje v pokrajinskem merilu. Že takoj bodo skušali povečati obseg ločenega nabiranja stekla, papirja, plastike, škodljivih snovi in vseh vrst odpadkov, ki so po predelavi spet uporabljivi. Malo neizrabljenega bencina proste cone V lanskem letu niso uvozili v goriško pokrajino le 1,2 odstotka bencina proste cone. To pomeni da smo se odpovedali 402 tisočem od skupnih skoraj 35 milijonov litrov kontingenta, ki je predviden na Goriško. Podatek, ki dokazuje, da so bile neupravičene ali vsaj pretirane skrbi o možnosti velikega ostanka, so dali na zadnji seji odbora Trgovinske zbornice, na kateri sta sodelovala tudi predsednik Združenja trgovcev Morassi in naftnih grosistov Falzari. Pojasnili so, da tudi neizkoriščeni ostanki bencina proste cone pri črpalkah in v rezervoarjih grosistov niso veliki. To pomeni, da kljub povečanju kontingenta (zlasti v drugem obroku, ki ga vsi niso uspeli izrabiti) v lanskem letu izguba ni presegla povprečja, ki ga označujejo kot fiziološko. Nizka cena jugoslovanskega bencina je sicer vabljiva, vendar podatki kažejo, da Goričani najprej porabijo tukaj bencinske bone in se šele nato podajo po bencin čez mejo. Goriški sklad je lani zaradi teh ostankov izgubil približno 58 milijonov lir. Sklad namreč delno finansirajo s prelevmanom na ceni bencina proste cone. Na seji so tudi obravnavali probleme, ki bi jih povzročil namen carinskih organov, da bi črpalkam dobavljali bencin neposredno iz obalnih rezervoarjev. Izrekli so zaskrbljenost glede racionalnosti distribucije, predvsem pa glede ravni zaposlenosti, saj bi zaprtje tukajšnjih skladišč pomenilo izgubo delovnih mest. Mejna policija aretirala štiri Egipčane Zapleniti 1,5 kg heroina Goriška obmejna policija je te dni zabeležila najpomembnejši uspeh v zadnjih letih v boju proti mednarodnemu prekupčevanju z mamili. V Gorici so prijeli štiri mlade Egipčane s skoraj poldrugim kilogramom heroina. Ocenjujejo, da vrednost zaplenjenega mamila dosega poldrugo milijardo lir. Do aretacije je prišlo že v sredo zjutraj kmalu po 6. uri, zaradi stroge preiskovalne tajnosti pa so prve, nepopolne vesti posredovali šele včeraj. Obhodnica mejne policije, ki nadzoruje mejni pas in tudi najbolj izpostavljene mestne predele, je v Ul. Carducci opazila štiri tuje državljane. Ti so se pognali v beg, toda po krajšem zasledovanju so jih policisti prijeli. Pri skrbnem pregledu so nadzornik Boschetti ter agenta Sgobba in Martina odkrili vrečke z mamilom, čeprav so bile spretno skrite med prtljago. Tujci, ki so bili odvrgli dokumente nedaleč od kraja aretacije, so po vsej verjetnosti ilegalno prestopili mejo v severnem delu mesta. Egipčani, katerih imen niso objavili, so v goriškem zaporu, v teku pa je preiskava, ki jo vodi goriški namestnik državnega tožilca dr. Trotta, da bi ugotovili, odkod so prinesli mamilo in predvsem, kam so bili namenjeni. Goriški in deželni načelnik obmejne policije dr. Leo in dr. Davini sta včeraj poudarila pomen nadzorstva vzdolž mejnega pasu, dobro organiziranost služb in spretnost osebja, ki so omogočili briljanten uspeh. Zadnjič so v Gorici zaplenili približno 800 gramov heroina pred petimi leti na mejnem prehodu pri Štandrežu, pred enim letom pa je do zaplembe poldrugega kilograma prišlo na letališču v Ronkah. 1 GLASBENA MATICA DUM ZiO KW1 vlm ito lil TRST Ji BUDAPEST CHAMBER VEČER S KOROŠKO ORCHESTRA Dirigent: Giovanni Pacor Solist: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ - violina Gledališka skupina Gorica predstavi recital Kamen molka A. Kokota. Sledi razgovor z Jankom Mallejem o današnjem trenutku na Koroškem. V torek, 14. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici V petek, 17. februarja, ob 18.00 v Kulturnem domu v Goriči. Priletni ženici odnesel le majhno vsoto Lažni zdravnik v Dolu Neznanec je te dni obiskal približno 80-Ietno ženico v Dolu (ime v takih primerih ni važno) in se predstavil kot občinski zdravnik. Vljudno jo je prosil, naj mu pokaže pokojninsko knjižico, ki pa jo previdna ženica hrani pri sorodnikih. Mož se je še nekaj časa zadržal v hiši, naposled pa uvidel, da ne bo kaj prida iztržil. Za obisk je ženici zaračunal 10 tisoč lir in ji izročil tudi spackan listič kot potrdilo. Seveda je šlo za goljufa. Občina Doberdob zato opozarja k previdnosti in pojasnjuje, da ni pooblastila nikogar za kakršnekoli obiske po domovih ljudi. Požar v šoli Goriški gasilci so včeraj okrog sedme ure posegli v Ul. Margotti, kjer se je v prostorih bivše osnovne šole Loc-chi vnel požar. Ogenj je popolnoma Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica prireja ob dnevu slovenske kulture predavanje prof. FRANCETA BUČARJA PRAVICA DO DOMOVINE Gorica, Katoliški dom, v ponedeljek, 13. februarja 1989, ob 20.30. uničil večjo količino didaktičnega materiala, ki je bil spravljen v pritličnem prostoru. Vzroki požara so še neznani, gmotna škoda pa je precejšnja. ■ Včeraj zjutraj so našli 67-letnega Antonia Fabretta iz Ul. Giustiniani 25/1, ki je sedel mrtev v svojem avtomobilu. Moža je obšla usodna slabost med vožnjo iz garaže. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 5. februarja do 11. februarja. RODILI SO SE: Elisa Cibau, Matteo Spessot, Mattia Cucovaz, Eleonora Del-neri, Emanuela Vitale, Francesco Petruz-zellis, Clara Tomasin, Giulia Sponza, En-rica Miseri. UMRLI SO: 77-letni upokojenec Luigi Bon, 70-letni upokojenec Renzo Cabrini, 87- letna gospodinja Angelina Repezza vd. Zucco, 75-Ietna upokojenka Regina Bortolossi, 88-letna upokojenka Angela Pahor, 58-letni delavec Renato Simonet-ti, 86-letni upokojenec Francesco Mede-ot, 82-letna upokojenka Amelia Colautti, 88- letni upokojenec Tobia Versave, 94-letna upokojenka Margherita Devetak, 79-letna Romilda Culot vd. Devetak, 60-letni uslužbenec Marco Casatelli, 88-letna upokojenka Marija Klanjšček, 64-Ietni upokojenec Olimpio Siega, 61-letni upokojenec Francesco Letizia, 88-letna gospodinja Maria Rosaria Visintin, 84-letni upokojenec Luigi Gremese. OKLICI: pismonoša Massimo Lovini in prodajalka Carla Alberta Ficociello, trgovec Massimo Cocianni in uslužbenka Antonella Marassi, delavec Roberto Mic-helin in študentka Cristina Marizza. POROČILI SO SE: delavec Marco Dru-fovka in gospodinja Enza Bajc, zdravnik Marino Lanza in učiteljica Franca Faganel. razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev priredi 8. marca izlet v Istro z obiskom Portoroža, Motovuna, Buzeta in Huma. Prijave v četrtek, 16. t. m., od 10.00 do 11.00 na sedežu društva in pri poverjenikih. _______________kino__________________ Gorica CORSO 15.30-22.00 »Cocktail«. VERDI 15.30-22.00 »Donne sullorlo di una crisi di nervi«. VITTORIA 16.00-22.00 »Ramba 2, sfida bestiale«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Mr. North«. Nova Gorica SOČA 16.00-18.00 »Teksaški mejač«, 20.00 »Bordel«. ŠEMPETER 18.0C-20.00 »Pod streli«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa S. Giusto - Korzo Italia 242 - tel. 531606. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio - Ul. Romana 147 - tel. 40497. ŠZ Mladost v Doberdobu izreka sinovom Karlu, Mariu in Aldu Ferleti-ču ter ženi sožalje ob izgubi dragega Jožefa Ferletfča. Ob nenadni smrti Jožefa Ferletiča izreka sekcija krvodajalcev iz Doberdoba globoko sožalje družini. Slovenski konkretno V Novi Gorici je bilo v petek zvečer srečanje predstavnikov te občine in upraviteljev občin Doberdob, So-vodnje in Števerjan. Ocenili so medsebojne stike in sodelovanje, ki poteka tudi v funkciji politike odprtih meja in sodelovanja v Evropi. Govorili so o konkretnih vprašanjih in poudarili, da je obmejno sodelovanje na Goriškem zelo razvito. Predsednik novogoriške občine Albert Bevčič je goste seznanil tudi z gospodarskim stanjem občine in dejal, da se to naglo izboljšuje. Poudaril je tudi dobro sodelovanje med Novo Gorico in Gorico. »Slovenci v Italiji nismo ravnodušni do vsega, kar se dogaja v Sloveniji in Jugoslaviji,« je opozoril doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič, in dodal, da naša narodna skupnost v Italiji pričakuje, da bo Jugoslavija premostila svoje težave in krizo. Predsednik Zbora občin Skupščine Slovenije Vlado Beznik je ob tem dejal, da so razmere v Jugoslaviji sicer kritične in v marsičem zapletene, toda ne tako dramatične, kot jih opisujejo v posameznih okoljih in v javnih občilih. Predsednik Komisije za mednarodno sodelovanje pri Skupščini Slovenije Andrej Škerlavaj, je opozoril, da politika odprtih meja tudi v sedanjih kritičnih razmerah ostaja nespremenjena, nato pa izrekel zadovoljstvo, ker ima Italija razumevanje za jugoslovanske težave. Vodja slovenskih delegatov v Zveznem zboru jugoslovanskega parlamenta Jože Šuš-melj, je povedal, da so slovenski in deloma tudi hrvaški delegati prispevali k temu, da je skupščina začela župani v Novi Gorici o mejnem sodelovanju bolj realistično obravnavati nujnost odpiranja v zahodno Evropo. Sovodenjski župan Vid Primožič je predlagal, da bi župani iz Ljubljane obiskali in spoznali tudi slovenske občine Doberdob, Sovodnje in Števerjan. »Zamejstvo ni samo Trst, ampak tudi Goriška,« je opozoril. Hadrijan Corsi je kritično razmišljal o obotavljanjih Jugoslavije, da začne graditi cestne povezave z Italijo. O tem sta govorila tudi Jože Šušmelj in direktor podjetja (Foto Čubej) Primex v Rožni dolini, Aleksander Lovec, ki je dejal, da je samo Primex lani ustvaril okoli 6 do 7 odstotkov vseh trgovinskih izmenjav med Jugoslavijo in Italijo, in da torej tudi blagovni tokovi med državama zahtevajo izboljšanje cestnih povezav. V Novi Gorici so ob tem dejali, da bodo avtocestne odseke od Razdrtega proti Sežani in proti Novi Gorici končno začeli graditi čez nekaj mesecev. Marjan Drobež Solist bo Črtomir Šiškovič Budapest chamber orchestra v torek v Kulturnem domu V torek, 14. februarja, ob 20.30 prireja Glasbena matica v Kulturnem domu v Gorici zanimiv večerni koncert, na katerem bo nastopil komorni orkester iz Budimpešte pod vodstvom dirigenta Giovannija Pacorja. Kot solist pa bo nastopil nam prav dobro znani tržaški violinist Črtomir Šiškovič. Komorni orkester iz Budimpešte sestavljajo člani državne Filharmonije, člani Orkestra madžarske radiotelevizije in Opernega orkestra iz Budimpešte, torej sami vrjiunski glasbeniki. Orkester ima zelo pester in obsežen repertoar, ki gre od baročne pa do sodobne glasbe. Budapest Chamber pr-chestra redno snema skladbe za madžarsko radio-televizijo, poleg tega pa prireja v Budimpešti tudi lastno koncertno sezono. Številni so tudi nastopi v tujini, saj se vsako leto podaja na turneje po Evropi in izven nje. Goriškim ljubiteljem klasične glasbe se bodo madžarski glasbeniki predstavili pod vodstvom tržaškega dirigenta Giovannija Pacorja, ki že vrsto let opravlja poklic dirigenta tako doma kot tudi na tujem. Z madžarskim orkestrom redno sodeluje že od leta 1986. Črtomir Šiškovič bo s svojo Stradivarijevo violino in dovršenim podajanjem vsekakor obogatil že itak izjemni glasbeni večer. Goriško občinstvo bo lahko prisluhnilo Leclairovemu koncertu v a-molu za violino in godala op. 7/5, Vrabčevi suiti za godalni orkester in Spohrove-mu koncertu št. 8 v a-molu op. 47 za violino. V drugem delu večera bosta madžarski orkester in solist Šiškovič podala Mozartov Divertimento v D-duru KV 334. Histoire du Soldat Danes ob 11. uri bo v avditoriju v Ul. Roma na sporedu opera "Histoire du Soldat'" Stravinskega. Moderno opero sovjetskega skladatelja bodo ob spremljavi glasbene skupine En-semble dell Opera Giocosa Furlanije-Julijske krajine podali Daniela Ferlet-ta, Elisabetta Ursino, Angelo Mam-metti in Silvia Ieraj. Poklon Anni Magnani Jutri ob 20.30 bo v Verdijevi dvorani gostovala gledališka skupina Effe-bipi Teatro s predstavo "Raccontare Nannarella ", ki sta jo režirala Aldo Trionfo in Franco Pero. V glavnih vlogah nastopajo Anna Mazzamauro, Fabrizio Pucci in Gianni De Simeis. Uprizoritev je poklon veliki italijanski igralki Anni Magnani. ■ Kdor bi rad opazoval sončne pege, lahko to stori jutri v Fari. Astronomski krožek iz Fare namreč obvešča, da bo observatorij od 10. ure dalje na razpolago vsem radovednežem, ki bi želeli pobliže spoznati delovanje ■ Danes ob 11. uri bo v socialnem centru v Lečniku občni zbor Združenja "La Salute". Na dnevnem redu sta med drugim poročilo delovanja v letu 1988 in program za letošnje leto. Odprli akademsko leto Inštituta za zgodovino V pokrajinski sejni dvorani je bila v petek popoldne slovesna otvoritev akademskega leta Inštituta za družbeno in versko zgodovino. Uvodni pozdrav je imel pokrajinski odbornik za kulturo Giovanni Battista Panzera, ki je s pohvalnimi besedami ocenil delovanje inštituta in opozoril na njegove zasluge na področju krajevne kulture. Takoj za njim je spregovoril ravnatelj inštituta prof. Fulvio Salimbeni, ki je v daljšem poročilu podal končni obračun lanskega delovanja in naštel vse pobude, ki so jih izvedli v prejšnjem akademskem letu. Občinstvu je začrtal tudi glavne smernice letošnje dejavnosti, ki bo prav tako bogata s seminarji in predavanji. Med temi gre predvsem omeniti seminar ob stoletnici smrti avstrijskega kulturnika Karla Von Czoeringa in pa seminar o kardinalu Missii. Osrednji del slovesnosti je bilo predavanje na temo Zgodovinopisje Primorske od polovice prejšnjega stoletja do prve svetovne vojne, ki ga je pripravil in podal profesor tržaške univerze Giulio Cervani. Predavanje je bilo nekak uvod v letošnje delovanje inštituta, ki namerava preučiti in poglobiti zgodovino naše dežele. Predavatelj je skušal orisati težave, ki nastajajo pri raziskovanju preteklosti Primorske zaradi velikih etničnih in zgodovinskih razlik med Gorico, Trstom in Istro. Poudaril je dejstvo, da je treba na novo pregledati in s treznim očesom presoditi vsa prejšnja zgodovinska dela, ker so se rodila iz posebnih ideoloških stališč. Zgodovina Primorske je v tem pogledu pomembno vprašanje, ki ga je treba še v marsičem odkriti. V petek v organizaciji KD Danica na Vrhu Dan kulture na zabaven način Prizor iz igrice, ki so jo uprizorili na Vrhu (Foto Lutman) S kratko, a prijetno zrežirano prireditvijo, so tudi Vrhovci počastili dan slovenske kulture. V kulturno-špor-tnem središču na Vrhu so člani KD Danica pripravili v ta namen morda neobičajno, vendar zabavno proslavo. Po uvodnih besedah predsednice društva Danica Katje Zotti, ki je poudarila željo društva, da bi čimbolj popestrilo in ovrednotilo kulturno življenje na Goriškem, je prišla na vrsto dramska skupina. Uprizorila je igrico Stena Vilarja Povsod je lepo, doma je najlepše. Skupina mladih, ki jih je predstavila članica Dolores Černič, je na zelo zabaven način prikazala razne aspekte vsakdanjega družbenega in športnega dogajanja na Vrhu v očeh dveh nemških turistov iz Vrhsburga. V dovršeni režiji samega Vilarja so se mladi Vrhovci res izkazali, tako da smeha in zabave res ni manjkalo. Poziv Bennyja Nata goriški javnosti Množični bojkot naj osami rasiste Predstavnik južnoafriškega protira-sističnega gibanja Afričan National Congress Benny Nato je predsinoči Pozval goriško javnost naj na konkretnejši način izkaže svoj demokratični čut in človečanstvo. Črno prebivalstvo Južne Afrike pričakuje aktivno solidarnost mednarodne javnosti, ki naj Prisili belo manjšino, da odstopi od Zgodovinsko preživele politike rasne diskriminacije. Konkretno se lahko ta Solidarnost izkaže z gospodarskimi ukrepi in z bojkotom južnoafriške proiz-vodnje kot tudi tukajšnjih podjetij, ki trgujejo s krvoločnim rasističnim reži-diom. »Naj vas nikar ne preslepijo izgovori,« je dejal Nato, »češ da bi bojkot prizadel predvsem črnce. To so iz-Sovori vseh, ki za dobiček sodelujejo z rasističnim režimom in ga ohranjajo Prt življenju. Mi, južnoafriški črni prebivalci vas pozivamo: prekinite vsako °t>liko sodelovanja s Pretorio!« Te misli je Nato izrekel na razpravi ba temo Južna Afrika: še vedno apartheid, ki jo je Center prostovoljcev za sodelovanje v korist razvoju priredil v Potek zvečer v Fogarjevem avditoriju. Prireditev je bila v okviru večdnevnih Manifestacij, ki so s sodelovanjem Ki-hoateljeja obsegale kar osem predvajanj filma Svet zase v Kulturnem ?°ruu. Film si je skupno ogledalo več k°t dva tisoč dijakov in drugih občanov. Pri petkovi okrogli mizi so sodelo-aii še izvedenec za mednarodne gos-v°darske odnose Bruno Podbersig, asnikar revije »Missione oggi« Gian-p1 Calligaris, vsedržavni tajnik CISL ranco Bentivogli in tajnik bančnih (jS'Užbencev CGIL Renato Forte. Uve-je predstavnik videmskega združe-ta Caritas Francesco Milanese, ki je ptJal, da je južnoafriški paradoks da- s simbol planeta: manjšina, navadno i etlejše polti, izkorišča veliko večino, tere koža je bolj raznolika, vsekakor navadno temnejša. Apartheid zato zadeva vse nas, vsi smo soodgovorni zanj in se ne smemo skrivati za izgovori, češ da se nas stvar ne tiče. Pritrdil mu je Nato, ko je ugotovil, da problem v Južni Afriki danes ni spopad med belimi in črnimi, pač pa med elito, ki ima v rokah politično, gospodarsko in vojaško oblast, ter veliko večino prebivalstva, ki je zanje zgolj brezpravna delovna sila. Podbersig je predstavil gospodarstvo te države, ki sloni predvsem na izvozu dragocenih kovin in drugih rud. Termoelektrarna v Tržiču deluje z južnoafriškim premogom, katerega največji kupec je družba ENEL. Drugi govorniki so še izpopolnili sliko sodelovanja med Italijo in Južno Afriko ter možnih pobud proti temu: skoraj vse zlato, ki ga predelujejo v Italiji je iz Južne Afrike. Podjetja kot FIAT in Olivetti so investirala kapitale v rasistični državi, potem ko so se zaradi sankcij ZDA umaknila nekatera velika ameriška podjetja. Vsaj sedem večjih italijanskih bank nudi posojila Pretorii: proti njim so razne humanitarne organizacije začele bojkot' (informiranje javnosti, ki povzroča izgubo ugleda banke, odvzem denarnih vlog), zaradi katerega se je že spremenilo zadržanje dveh od teh bank. Precej konkretnih pobud so izvedli sindikati, ki pogosto bojkotirajo južnoafriška letala in ladje. Nadalje bodo kmalu predstavili zakonski osnutek za poostritev sankcij proti rasistični državi: zakon naj izrecno določi prepoved uvoza oz. izvoza cele vrste dobrin v Južno Afriko. Med drugim orožja, ki predstavlja danes 70% italijanskega izvoza v to državo. Poleg bojkota bo združenje CVCS sodelovalo tudi pri humanitarni pobudi za pomoč beguncem iz Južne Afrike: črno prebivalstvo namreč beži iz države, ki izvaža hrano, obenem pa dopušča da vsako leto zaradi podhranjenosti umira po 10 tisoč otrok, seveda črnih. _ GORICA KOSIČ obvešča, da je v teku IZREDNA PRODAJA zimskih športnih artiklov ob koncu sezone s POPUSTI od 15% do 50% Gorica - Raštel 21 - Tel. 0481/531884 obv. občini Pogovor z novinarko Dorico Makuc Prav je, da se spomnimo naših ljudi v taboriščih »Bolj koplješ in premlevaš stvari, bolj ugotavljaš, kako težko je delati takšne spominske oddaje in kako težko je dajati o teh svojo oceno. Lotila sem se nove serije z vso vnemo in ljubeznijo, ker menim, da si je ta del naše zgodovine, da so si ljudje Komna in Rihemberka in ostalih krajev to zaslužili.« Tako nam je povedala Dorica Makuc, ko smo jo obiskali na njenem domu v Gorici. "To, kar so naši ljudje doživljali v internaciji na Bavarskem, je nekaj strašnega, nepojmljivega. Zaposlili so jih - seveda tiste, ki so bili še pri moči - na raznih nemških kmetijah. Trdo so morali delati, brez vsakršnih pravic, ob skromni hrani. Nekateri so naleteli na gospodarje, ki so z njimi še nekako znosno ravnali, drugi na prave trinoge, ki so nanje gledali kot na manjvredna bitja, ki so jih lahko izkoriščali do onemoglosti. Ko so jih nacisti pripeljali v Neu-markt, so jih v skupinah odpeljali v taborišča. »Ljudje,so gledali to povorko starčkov, otrok in žena. Pa so se med njimi našli tudi takšni, ki so imeli v sebi kanček usmiljenja in so jim ponudili hrano ali kako drugo malenkost. Neka ženska si je odvezala ruto in jo dala izgnani materi, da je vanjo zavila dojenčka." V vsej tej žalosti, v teh grozotah, so si ljudje pomagali tako, da so pesnili, si zapisovali dogodke, si prizadevali ohraniti spomin z lepo slovensko besedo. »Človek obnemi, ko vidi, koliko pesmi so v tistem času napisale predvsem ženske. Vso bolečino, strah za svoje otroke, žalost za izgubljeno osebo, domotožje, vse to so spravile v verze - preproste po gradnji, a zelo globoke po vsebini. Moški so raje pisali dnevnike. In vse to ljudje še danes skrbno hranijo na svojih domovih. Tako velika je bila njihova bolečina, da so jo morali na ta način izraziti."« Dori- ca se je srečala tudi s pokojnim dekanom Kosom. »Pretresel me je njegov dnevnik, ki tako živo in nazorno opisuje življenje in trpljenje internirancev. Dekan je bil, po mojem, plemenit človek, ki je poznal svoje ljudi in jih je znal tudi presoditi. Brez njegove pomoči bi bili še bolj trpeli. Lahko rečem, da jih je spremljal do smrti in da je mnogim pomagal, da so preživeli.« Kar je Makučevo predvsem presenetilo, je bila neverjetna poštenost preživelih, ki so skušali v razgovoru prikazati dogajanje v pravi luči, brez sovraštva ali maščevalnosti. »Naletela sem celo na takšne ljudi, ki so skušali celo razumeti svoje nemške gospodarje in opravičiti njihovo takratno ravnanje. Otroci so prav gotovo drugače doživljali vse to gorje. Danes si vsi želijo, da bi bili ti dogodki prikazani v pravi luči. Bogve ali se dovolj zavedamo, da smo imeli tudi mi svoje Lidice.« Veliko časa je in bo še vzelo Dorici Makuc pripravljanje gradiva za to novo serijo oddaj. No, takšnega dela, ki terja veliko zavzetosti in dela s posameznim človekom, je Dorica v svoji dolgi novinarski karieri, že vajena. Čim se je zaposlila v redakciji dokumentarnega programa na ljubljanski televiziji, je že začela pripravljati številne televizijske reportaže: o vprašanju Romov, o življenju delavcev drugih republik v Sloveniji, o socialnih razlikah med šolsko mladino, o invalidih, mamilih, alkoholikih, duševno prizadetih, o ostarelih. Zanimala jo je tudi problematika v drugih republikah. Tako je pripravila reportaže iz Vojvodine, Makedonije, obdelala pa je tudi manjšine in pripravila oddaje iz Kanalske doline, Rezije, Beneške Slovenije in več oddaj o zgodovini germanizacije koroških Slovencev. Z režiserko Mijo Janžekovič je pripravila vrsto oddaj o nacističnih koncentracijskih taboriščih, o Rabu, Gonarsu in Rižarni v Trstu. Pripravila je serijo filmov o zgodovini slovenskega izseljenstva in obdelala kalvarijo beguncev s soške fronte 1914 - 1918. Pogovor s programerko Lido Turk Mikajo me raziskave o težkih dneh naših ljudi Lido Turk, režiserko in programerko Radia Trst A poslušalci dobro poznajo že iz raznih oddaj, ki jih je pripravila. Prav v tem času so na primer na programu oddaje »Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji«, ki obravnavajo številne probleme, ki zadevajo slovensko manjšino. »Priprave za serijo spominskih oddaj so dolge in terjajo veliko časa ' in poglobljenega poznavanja dogodkov«, mi je povedala in takole nadaljevala: »Z Dorico Makučevo sva že sodelovali. Lahko torej rečem, da sem že spoznala njen način dela. Skupaj sva obiskali Komen in Rihemberk in še druge vasi in tam iskali še živeče priče, a tudi gradivo in dokumente, ki bi nama služili. Vsakdo od intervjuvancev pripoveduje svojo resnico, opisuje dogodek tako, kot se ga sam spominja in kot ga je sam doživljal. Potem je dolžnost novinarja, režiserja, pač tistega, ki oddajo pripravlja, da preveri, ali gre za resnico, ali se vse med seboj sklada, saj imajo celo zgodovinarji večkrat dvome, ko zapisuje- _ jo dogodke. Takšne dvome imam večkrat tudi sama; a vedno skušam priti resnici do dna.« Posnetkov je veliko in tudi spremnega gradiva ne manjka. »Posneli smo zahvalno mašo, ki jo je imel župnik Franc Krapež preteklega novembra. Snemali pa bomo tudi proslavo, ki bo 15. februarja, prav na dan obletnice. Mislim, da bo skupno steklo 12 polurnih oddaj.« Vam daje takšno delo zadoščenje? »Prav gotovo ga daje, čeprav se znajdem tudi v stiski in si včasih zaželim razbremenitve, drugačnega dela, obravnavanja drugačne problematike. Potem pa me sama snov tako pritegne, da me zopet "zagrabi" v svoj vrtinec. Srečanje z ljudmi, ki so doživljali tako težke trenutke, njihovo pripovedovanje je prav go- tovo najbolj zanimiv, dražljiv del takšnih raziskav. Radijski medij nam daje potem tudi veliko možnosti, da zbrano gradivo oblikujemo, ga opremimo in damo tako seriji obliko in strukturo.« Medtem ko ostaja le še nekaj dni do začetka novih oddaj o tistih težkih časih pred 45 leti, je pogovor nanesel tudi na njene druge oddaje. »Pripravila sem za Četrtkova srečanja že vrsto oddaj o tajni organizaciji TIGR, v katerih so bili gostje tudi člani drugih ilegalnih skupin, a tudi posamezniki, ki so se posvetili političnemu in narodno obrambnemu delu. Prvi niz, ki sem ga pripravila, je bil prav niz srečanj s pokojnim dr. Dorčetom Sardočem. Kasneje sem prešla na sistematično obdelavo posameznih obdobij in tem.« Več je bilo tudi'monografskih oddaj, ki jih je Turkova pripravila o raznih dogodkih, predvsem ob obletnicah. Močno ji je pri srcu dosje o Koprivišču. »Ta tematika me še vedno močno privlači. Do sedaj sem jo obdeloval z Božo Škoberne, novi- narko, ki je tudi vnukinja enega od tistih domačinov, ki so jih fašisti po nedolžnem zaprli in obsodili. Mislim, da je bilo veliko povedano, pa vendar ostaja še marsikaj, kar bi bilo treba razčistiti, doseči. Ko sem delala ta niz oddaj, sem večkrat imela občutek, da sem v funkciji detektivke, ki hoče nekaj odkriti, pa se mu resnica skriva, skuša izmuzniti iz rok.« Kot avtorica je Lida Turk podpisala še vrsto oddaj, ki obravnavajo primorsko preteklost: niz oddaj o Ciril-Metodovi šoli, o tržaških predmestjih, niz oddaj ob 40-letnici slovenskih oddaj v Trstu. Sodeluje s Slovenskim raziskovalnim inštitutom SLORI pri pripravi Krajevnega leksikona, a tudi pri pripravi Primorskega biografskega leksikona pri Mohorjevi družbi v Gorici. »Čeprav so poslušalci mojih oddaj predvsem starejši, bi si močno želela, da bi se tem pridružili tudi mladi. Res je, da so v tistem času v šoli ali na delu." Morda pa bi lahko oddaje približali šoli? Po uspešnem napadi partizano^ na nemško kolono v Dovči so se nacisti in fašist maščevali nad prebivale Komna, Tomačevice Divače, Malega doli in Rihemberki Pred 45 leti so hiše gorele v petih >aseh na Krasu NEVA LUKEŠ 15. februarja 1944 je zagorelo v vaseh Komen, Tomačevica, Divača, Mali dol in Rihemberk. Nacisti in fašisti so jih zažgali iz maščevanja za napad partizanskih edinic na nemško kolono v Dovcah. 1100 ljudi, večinoma žensk in otrok, so odpeljali v internacijo v Nemčijo. Nesrečnežem se je tedaj prostovoljno pridružil dekan iz Komna Viktor Kos. Sprejel je nase usodo svojih vernikov in bil z njimi odpeljan v Neumarkt na Bavarsko. V taborišču so bili tedaj že jetniki raznih narodnosti, predvsem Rusi, Poljaki in Ukrajinci. Večino ljudi iz Komna in Rihemberka so poslali na delo v razne kraje Bavarske, kakih 100 starih, bolnih in otrok pa so namestili v spodnjem delu taborišča, imenovanem »lazaret«. Tu so ostali skorajda brez hrane, zdravil, prepuščeni počasnemu umiranju. Njim je posvetil svojo skrb dekan Kos, ki jih je tolažil, spovedoval, jim skrivaj nosil obhajilo, krstil 65 otrok raznih narodnosti in pokopal 50 svojih vernikov. Ves čas internacije je vzdrževal stike tudi z ostalimi interniranci, ki so delali na Bavarskem, med temi tudi z ljudmi iz Nabrežine in Savinjske doline. Našel je stik z nekaterimi nemškimi duhovniki in tudi s tistimi družinami v Neumarktu, ki so bile pripravljene dati živež in obleko za internirance. Julija 1945 se je sk®^8 Svojimi vaščani vrnil v požgani Komel5' 94 je čakalo požgano župnišče. Do s5”7 ^°kojitve je tako prebival v raznih hišal1' Večkrat po vojni je ^ Neumarkt in lepo urejeno pokopali5 ^ Nrle slovanske internirance. Na spo’11*' tlaPis v nemščini »Trpljenje in si^ ^ naj gori kot opomin v naših srcih«- , ^ Dekan Kos je napisaf|1 pr?0^ih in internaciji kroniko, ki je J az težkega življenja ljudi, ki so trpe^e^^hali daleč od svojega doma. Že ves n slab je umrl leta 1987. tis1 Preživeli niso P02^ pred 45 leti. Niso p1 ,/s ;te težke dni ^veh šoferjev iz Trsta, ki so ju NeiF0 Poslali, da sta s svojimi tovornjaki pV^ ^ Prebivalstvo iz požganih krajev v l&š$v °riškem. *>>47omiak'kot Eden od teh je zadnji v koloni. K° Zagraju, je ustavil vozilo in dejal izstopijo in se rešijo. Niso mu hotčj. ^i- Močno preplašeni so verjetno ^re za zvijačo in da jih čaka še kaj ^ Ko pa je še enkra jagr&. v°zilo in jih pustil pred gostilno so nekateri zbrali dovolj pogum® fes izstopili. V kraju so potem našlitr 2&točišče in se tako rešili internacij6- Še danes ne vedo, kako je bilo ime temu šoferju, ki je v tistem težkem času postavil svoje življenje na kocko, da je rešil več ljudi. Nekateri menijo, da je bil' med tistimi, ki so se leta 1948 izselili v Argentino. Drugi šofer je tudi vozil poln tovornjak pregnancev. V kabino je prisedel mlad fant, domačin. Ko so Nemci izpraznili tovornjak, so zagledali tudi fanta. To je pa moj pomočnik, je takrat dejal šofer. Verjeli so mu in tako ga je srečno pripeljal do Miramara. Tu je fant izstopil. Se je rešil? Je ostal živ? Tistega usodnega 2. februarja 1944 se dobro spominja tudi Stanko Zidarič, doma v Prečniku. Takrat je v Komnu imel svoj fotografski atelje. Že zgodaj so prišli v atelje fašisti in zahtevali filme. »Danes bomo slikali ubite partizane« so bahavo rekli pred odhodom. Potem so doživeli poraz in se maščevali nad prebivalstvom. »Moj težki spomin na 2. februar v Komnu« je naslov pesnitve, ki jo je Stanko Zidarič zapisal ob 30-letnici tega dogodka. V njej je opisal svojo bol, pa muko in trpljenje vseh, ki so jih odpeljali, in tistih, ki so zgoreli v požganih hišah. Sam se je čudežno rešil, tako da se je skril v bunker, od tam je potem zbežal domov v Prečnik. Preteklo je 45 let. Komen in Branik (kot so Rihemberk preimenovali leta 1952) sta danes lepa, sodobna kraja, ki se nenehno širita in raseta zaradi prizadevanja tistih, ki so vojne strahote preživeli, pa tudi s pomočjo in z delom njihovih potomcev. Na Krasu stojijo sedaj štiri nove vasi. Tujec, ki pride vanje, skorajda ne opazi, da so bile pred 45 leti tu samo ruševine. Prebivalci pa skrbno čuvajo spomine na tiste grozne čase, ki jih tudi čas ne more izbrisati. S proslavami in spominskimi svečanostmi se bodo tudi letos spomnili teh dogodkov, vseh padlih v narodnoosvobodilnem boju, vseh tistih, ki se niso vrnili iz internacije, tistih, ki so jih nacifašisti pobili. Če bledijo spomini prizadetih, pa je o njih ostalo bogato gradivo, dokumenti in fotografije, zbrano in shranjeno v muzejih, zgodovinskih odsekih, na šolah v Komnu in Braniku. Poleg dokumentarnega gradiva so zbrane številne pesmi, ki so jih zložili interniranci sami, ko jim je bilo najhuje. Vsak dan se sprašujemo kdaj konec bo trpljenja kdaj konec bode suženjstva in težkega življenja. Odlomek iz pesmi interniranca s ^ Bilo je pred 45 leti Partizani so iz zasede uničili nemško kolono Na kraju, kjer se Kras nagiba proti Vipavski dolini, je travnik, obdan z grmičevjem. Gre za delček kraške zemlje, ki jo je naš človek očistil, zoral, da so lahko tu domačini kosili in pasli svojo živino. Travnik razpolavlja cesta. Tišina je na tem kraju, ki ji na obronkih botrujejo temni borovci. Tu stoji spomenik - skromen, vendar so ga postavili ljudje s solzami v očeh, z ljubeznijo v srcu in s spominom na vse, ki so padli v bitki na Dovcah. Tako namreč pravijo domačini kraju, kjer se je 2. februarja 1944 odvijala huda bitka med partizanskimi borci Južnoprimorskega odreda in Bazoviške brigade, ki jih je vodil narodni heroj Anton Šibelja -Stjenka, domačin iz Tomačevice, vasi, ki je bila skupno s Komnom, Rihemberkom in Malim dolom požgana. Partizanski borci so že več dni pričakovali sovražnikovo vojaško kolono, ki naj bi šla od Komna proti Rihemberku. Glavnina partizanskih borcev je bila takrat na položajih, ker je ščitila kongres Antifašistične fronte žena, ki se je prav tedaj odvijal na Štjaku; ostali borci so bili na Dovcah in v bližini. Bilo je v zgodnjih dopoldanskih urah, iz zvonika domače cerkve je vabilo k maši, ko je privozila po tej poti kolona, ki so jo sestavljali: dva kamiona nemških vojakov in fašistov, dva kamiona z živili, sledila sta še avto in oklopni avtomobil. -____ Partizanski borci so čakali v zasedi. Ko je kolona prispela na sredo travnika, je dal komandant povelje za napad. Bitka je bila težka in je terjala veliko človeških žrtev. Sovražnik je bil v premoči tako po številu kot tudi po orožju. valcem, da morajo v dvajsetih minutah zapustiti svoje domove. S seboj lahko vzamejo, tako so jim rekli, le nekaj prtljage. Nekateri so hoteli vzeti vrečo moke, pa so jim jo nacisti in fašisti izsuli na tla. Tudi oblek niso smeli nesti s seboj. Vzeli so le to, kar so imeli na sebi, pa še majhno torbico ali culo z najnujnejšim. Sosed ni mogel do soseda, saj so sovražni vojaki obkolili vse vasi in skrbno pazili, da bi jim kdo ne ušel. Vaščane iz Rihemberka so nagnali na travnik pod Ličnovo hišo. Slišalo se je samo kričanje vojakov, jok otrok in stokanje starih. Kot živino so jih naložili na kamione in jih odpeljali v Komen, kjer so bili že zbrani, prav tako prestrašeni in obupani Komenci. Nagnali so jih v stavbo bivše občinske hiše v Komnu, kjer so, stisnjeni, drug ob drugem pričakali popoldan, ko so jih ponovno naložili na kamione in jih od tod odpeljali na železniško postajo v Zagraju. Tam so jih nalo- Toda na travniku ni bilo skrivališč, vse naokoli pa so bili partizanski borci. V hudem boju je padlo 96 sovražnikov in osem partizanov. Okoli poldneva so prebivalci bližnjih vasi in zaselkov zvedeli za uspešen napad partizanskih borcev, iz katerega se je rešil le en sam sovražnik. Sledili so dnevi moreče tišine. Ljudje so čutili, da se bo zgodilo nekaj hudega. Iz Trsta so prihajale vesti o govoricah, ki so tam krožile, da se sovražnik pripravlja na požig vasi. Okrog 10. februarja je zapadel sneg in pobelil naravo. Napočilo je usodno jutro 15. februarja. Že ob 6. zjutraj so domačini zaslišali močno brnenje kamionov in avtomobilov. Ustavili so se pred hišami. Nacisti, fašisti in domobranci so začeli tekati po hišah in z gospodovalnim glasom ukazovali prestrašenim prebi- žili na železniške vagone in jih odpeljali. Medtem so štiri vasi zažarele v plamenih. Zidovi so pokali, se rušili. Kdor se ni mogel umakniti, je živ zgorel. Tri dni so se vozili z vlakom, dokler jih niso, vse premražene in obnemogle izgnali iz vagonov. Stati so morali več ur v snegu in mrazu; potem so jih v koloni odpeljali do taborišča v kraju Neumarkt na Bavarskem. Kar 17 mesecev je trajalo pregnanstvo. V taborišču je zaradi lakote, mraza in žalosti umrlo veliko domačinov, predvsem starejših in otrok. Preživeli so v Neumarktu po končani vojni postavili spomenike. Pred njimi potekajo vsako leto spominske svečanosti. Letošnja bo v sredo, 14. februarja, ob 12.30 s tradicionalnim srečanjem v Dovcah. Isti dan, ob 16. uri, pa bo osrednja svečanost v zadružnem domu v Komnu. Dokumentarne slike na tej strani so iz arhiva Narodne in študijske knjižnice v Trstu, odseka za zgodovino. Dogodkom na Krasu pred 45 leti bo posvečen niz oddaj, ki sta jih pripravili za tržaško radijsko postajo Lida Turk, programerka in režiserka na Radiu Trst A, in Dorica Makuc, dolgoletna novinarka na ljubljanski televiziji. Prva oddaja bo v četrtek 16. februarja 1989, ob 18. uri. Dan slovenske kulture v Trstu Po sinočnjih osrednjih proslavah dneva slovenske kulture na Goriškem in v videmski pokrajini, o katerih poročamo na drugih straneh, se bodo v nedeljo poklonili spominu Franceta Prešerna in proslavili slovenski kulturni praznik tudi v Trstu. Osrednja prireditev bo v tržaškem Kulturnem domu, začela pa se bo ob 17. uri. Najprej bo v Mali dvorani nagrajevanje treh najboljših prispevkov z literarnega natečaja na temo Kako se počutim v manjšini, ki ga je Zveza slovenskih kulturnih društev razpisala za dijake slovenskih višjih srednjih šol na Tržaškem, Goriškem in v Celovcu. Odziv na natečaj je bil izjemen, saj so prireditelji prejeli več kot 60 prispevkov. Najbolj zanimive in originalne misli iz prispevkov bodo v nedeljo prebrali v izboru. Sledilo bo predvajanje krat-kometražnega filma Tevžej, ki govori o slovenski manjšini na Koroškem v Avstriji. Dogajanje se bo nato preselilo v Veliko dvorano Kulturnega doma. Osrednji govor bo imel pesnik Marij Čuk. Organizator proslave, ZSKD, je želela letos ob dnevu slovenske kulture združiti predstavnike treh slovenskih manjšin: iz Italije, Avstrije in madžarskega Porabja. Le-ti bi se morali udeležiti prireditve z gledališko predstavo, ki pa je zaradi bolezni protagonista, žal, odpadla. Tako bo na deskah Kulturnega doma nastopil ansambel Plesnega teatra iz Ljubljane. Za otroke bo istočasno v baru predstavitev pesniške zbirke kriškega pesnika Miroslava Košute Na Krasu je krasno. Animatorke ZSKD bodo ob tem poskrbele za prijetno počutje najmlajših. V torek v goriškem, sredo v tržaškem Kulturnem domu m koncertu Glasbene matice Komorni orkester iz Budimpešte gost GM Zaigral bo pod vodstvom Giovannija Pacorja, solist bo violinist Črtomir Šiškovič Prijetno osvežitev letošnje abonmajske sezone GM predstavlja gostovanje Komornega orkestra iz Budimpešte. Odlični madžarski glasbeniki bodo nastopili pod taktirko Giovannija Pacorja, ki je že tretje leto njihov stalni dirigent. Glasbeniki tega ansambla so člani najpomembnejših madžarskih glasbenih ustanov kot so državni Filharmonični orkester, orkester madžarske RTV in državne Opere. Njihov koncertni repertoar je obširen ter zajema glasbena dela od baroka do sodobne glasbe. Članom ansambla so redno poverjene tudi vloge solistov. Koncertna dejavnost budimpeštan-skega orkestra se javlja pri rednih abonmajskih koncertih v veliki dvorani Vigado, pri številnih turnejah v inozemstvu ter pri snemanjih koncertnih sporedov na Radiu in TV. Giovanni Pacor, ki je po rodu Tržačan, je po dovršeni diplomi iz violine in zborovskega dirigiranja uspešno zaključil dirigentski razred na Visoki glasbeni šoli na Dunaju. Pacor se udejstvuje kot dirigent simfoničnih in komornih ansamblov, obenem pa sodeluje kot stalni dirigent Komornega orkestra iz Budimpešte. Prvi violinist tega ansambla, ki bo nastopil prihodnjo sredo v Kulturnem domu, Janos Selmeoczi, je tudi prvi violinist Budimpeštanske opere in tamkajšnjega festivalskega orkestra ter je obenem prvi violinist kvarteta Eder. Kot solist bo z madžarskimi glasbeniki nastopil naš priljubljeni violinist Črtomir Šiškovič. Mislimo, da ga ni potrebno posebej predstavljati, saj je njegova umetniška rast in koncertno udejstvovanje vsem dobro poznano. Njegovi koncerti predstavljajo visoko kvalitetne umetniške nastope. Šiškovi-ču je že dalj časa poverjeno pomembno mesto koncertnega mojstra orkestra tržaškega gledališča Verdi. Spored, ki nam ga bo v sredo ponudil orkester iz Budimpešte, obsega dela Leclaira, Vrabca, Spohra in Mozarta. Dirigent Giovanni Pacor Jean Marie Leclair (1697 - 1764), sin amaterskega kontrabasista, je bil prvotno namenjen plesni umetnosti, vendar se je kasneje posvetil violini in postal eden naj večjih francoskih goslačev. Hkrati je bil tudi baletni mojster in njegovi uspehi na baletnem odru so ga dolgo zadrževali od kariere violinskega virtuoza, kateri pa se je končno povsem posvetil. Virtuozna pot ga je vodila po vsem takratnem muzikalnem svetu in povsod je žel velike uspehe, sprva le kot virtuoz, kmalu pa tudi kot skladatelj. V svojih delih, predvsem skladbah za violino (štiri zbirke sonat in 12 koncertov) je Leclair znal združiti virtuoznost in glasbeno vsebino ter spojiti italijanske vplive in francosko tradicijo. Glasbeni opus Ubalda Vrabca (1905), nestorja slovenskih zamejskih glasbenih ustvarjalcev, zajema tako vokalno-zborovsko kot komorno in simfonično zvrst. Njegova zborovska dela sodijo med najboljše, kar so Slovenci ustvarili na tem področju bodisi, da gre za umetniško visoko vredne Violinist Črtomir Šiškovič polifonsko nastrojene in druge zborovske skladbe, bodisi za odlične priredbe ljudskih pesmi. Obe zvrsti sodita danes v železni repertoar ne samo zamejskih zborov, marveč tudi vokalnih skupin v matični domovini. Njegova Zdravica ali Bilečanka in Slovenska pesem sodijo med klasične uspešnice zborovske literature. Vrabec je tudi dolgo vrsto let deloval kot vodja številnih zborov, med katerimi naj posebej omenimo komorni zbor Jacobus Gallus, ki je pod njegovim umetniškim vodstvom dosegel številna mednarodna priznanja in je bil skoraj trideset let eden najboljših zborov slovenskega zamejstva. Kljub svojemu večjemu nagnjenju do zborovske zvrsti je Vrabec napisal tudi vrsto simfoničnih skladb kot simfonično pesnitev Le vkup uboga gmajna, Škocijan-ske jame, simfonični triptih Tri dobe, Veselo simfonijo, Koncert za orkester, Ritmične impresije ter.Kratko simfonijo, za katero je leta 1967 prejel 3. nagrado v okviru natečaja mesta Trst za najboljše simfonično delo. Budimpeš-tanski komorni orkester bo tokrat iz- vedel njegovo Suito za godalni orkester. Pri naštevanju Vrabčevega ustvarjalnega opusa ne smemo pozabiti njegovih maš in drugih zborovskih skladb z nabožno vsebino ter treh Kantat za zbor in orkester. Naj ob tej priložnosti izrazimo veliko željo vse slovenske zamejske kulturne javnosti, da bi čimprej prišlo do uprizoritve Vrabčeve opere Tolminski punt, saj bi bilo to najmanj, da se kulturna Slovenija oddolži zamejskemu skladatelju za njegov velik doprinos slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Po Paganiniju je bil v prvi polovici 19. stoletja najpomembnejši violinski virtuoz Ludwig Spohr (1784 - 1859). Bil je tudi plodovit skladatelj. Njegovi koncerti in simfonije, ki so polnile koncertne sporede prejšnjega stoletja, so v glavnem pozabljeni v arhivih. Vse do danes pa so se še ohranili nekateri njegovi violinski koncerti, med katerimi posebno 8. koncert za violino in orkester v a-molu. Ta koncert ima značilen podnaslov V obliki spevne scene, kar izhaja nedvomno iz njegovega liričnega poteka. Skladatelj je na svojevrsten način zaupal veliko lirično spevno sceno z recitativom, ario-zom in arijo brez besed, violini. Doba v kateri je mladi Mozart ustvarjal, je močno cenila različne baročne plesne suite — serenade, kasaci-je, divertimente — v katerih so se vrstile lahkotne, zabavne in galantne skladbice, plesi in koračnice. Tudi salzburški mojster je često podlegel "lahkotni" muzi in kar tako, napol zares napol za šalo, napisal kakih trideset tovrstnih skladb, le da so bila ta dela spričo svoje lepote in umetniške dovršenosti daleč nad povprečjem tedanjih "popevkarskih" enodnevnic. Na drugi strani pa te skladbe kažejo, kako šarmantno kultiviran in plemenit je bil nekdaj slog zabavne glasbe. Rokokojsko razpoloženje te glasbe, ki je običajno odmevala v kneževskih rezidencah, se zrcali tudi v obsežnejšem Divertimentu v D-duru, ki ga bodo ob zaključku svojega koncerta izvedli gostje iz Budimpešte pod Pacor-jevo taktirko. GOJMIR DEMŠAR Ob petdesetletnici mojstra fotografije in zbiralca dokumentacije o slovenski fotografiji Stojan Kerbler, trpki poet haloškega človeka Nove didaktične dejavnosti CIRM v Trstu Stojan Kerbler: Birmanka, 1984 Minulo leto je praznoval svojo petdesetletnico slovenski fotograf in najpomembnejši zbiralec dokumentacije o slovenski fotografiji Stojan Kerbler. Kot fotograf je Kerbler brez dvoma nenadomestljiva stalnica v slovenski fotografski kulturi. Vanjo je vnesel specifično estetiko in poetiko, ki svojo izrazno moč utemeljuje na intenzivnem občutenju ter dosledni in zavestni artikulaciji vidnega polja. Slovensko vizualno kulturo je obogatil z neizbrisno in paradigmatično predstavo revnih Haloz ter njenih prebivalcev. Fotografije Haložanov so izjemno možat, klen in obenem liričen dokument, ki mu silovitost podeljuje v vsakem trenutku izostrena zavest o imanentni tragičnosti življenja. Kerblerjev znameniti širokokotni objektiv ne predstavlja samo sredstvo integriranja portretiranca v konkretno življenjsko okolje, ampak ima tudi svetovnonazorsko valenco: v vsakem hipu svojega življenja so njegovi ljudje ujeti — ali bolje — obseženi v celovitosti življenja. V hkratnem neprekinjenem stiku z njegovimi elementarnimi določili kot so smrt, upanje, silovitost, sreča, nostalgija itd. Ob umetnikovem jubileju mu je Pokrajinski muzej Ptuj minulega oktobra in novembra pripravil pregledno razstavo ter izdal katalog, mi pa smo Stojana Kerblerja povabili na kratek pogovor, ki se mu je ljubeznivo odzval. Ali nam lahko na kratko orišete svojo fotografsko pot? Že od vsega začetka so me zanimali ljudje, čeprav sem sprva imel strah, kako se jim približati. Le okrog leta 63 sem imel kratko obdobje ornamentalnih tem brez prave vsebine. L. 1965 se vrnem po končanem študiju iz Ljubljane na Ptuj in ugotovim, da so najzanimivejši ljudje, ki jih najbolj poznam. Tako pričnem slikati vaščane, ki prihajajo v mesto na sejem. Najprej slikam s teleobjektivom, uporabljam izrez, moral sem očistiti okolico, ker je mesto motilo. Nato ugotovim, da moram te ljudi slikati v domačem okolju. Z nekaterimi fotografijami sem imel na razstavah izreden uspeh, kar me je spodbudilo za naprej. Pričel sem uporabljati široki kot in drugačen pristop: najprej pogovor in pridobitev zaupanja, nato slikanje. Nisem poudarjal socialnih problemov, ker ti obstajajo pač povsod. Preko stikov z domačini sem dobil povabila na koline in tako je po Portretih s ptujskih ulic in Haložanih nastala serija Koline, ki je izredno sporočilna, nabita s prizori, ki ljudem niso preveč všeč, ker so neprijetni in povezani z nasiljem. Vendar je to moj upor proti vsakršnemu nasilju. Haloze so me zanimale kot svet, ki se desetletja ni spreminjal, to je bil svet, ki sem ga poznal kot otrok. Slikal sem pravzaprav tudi Slovenske gorice, kjer so ljudje enaki, vendar sem imel pri tem čisto oblikovalski problem. Tu so namreč večje ravnine in opraviti sem imel z ogromno površino neba, zaradi česar je bila fotografija nekako prazna. Zato so mi slike iz Haloz bolj uspele. Ker zbiram dokumentacijo o slovenski fotografiji, sem pričel fotografirati tudi fotografe, to je doslej neobjavljen opus fotografij. Še naprej seveda tudi sledim življenju Haložanov. Kako bi opredelili fotografijo kot socialni dokument? Moja fotografija je dokumentarna, vendar je likovno izredno izčiščena, kar jo dviga na višji sporočilni nivo. Najprej so ljudje zgroženo reagirali na vsebine mojih fotografij iz Haloz, čeprav mislim, da so ljudje na mojih podobah bolj srečni in navezani na zemljo kot pa vredni pomilovanja. Tudi pri slikanju dokumentarnih fotografij je na začetku nekakšno čutenje, občutek, ki me vodi. Vsaka realnost je večplastna in sproža različne odnose. Res pa je, da sem se zavestno odločil, da bom prikazal Haloze, zaostalo področje Slovenije. Če bi se morali izražati na kakšen drug način, katerega bi si izbrali? Ali ste že kdaj pomislili na to? Mojemu ukvarjanju s fotografijo sta botrovala dva odločilna momenta: pri 12 letih sem si strl nogo in sem za eno leto prekinil šolanje. Mama mi je takrat dala družinski fotoaparat, da bi se mi prikupila. L. 1953 sem napravil prvo fotografijo. Tudi 1959. leta v Ljubljani sem spet zaradi bolezni za eno leto prekinil študij, moral sem hoditi na sprehode, pa sem obenem slikal. Spet so me naprej gnali uspehi. Ne vem, če bi lahko bil kaj drugega. Vse je bilo slučajno, treba je vse postaviti v čas in okolje, vse je odvisno od teh zunanjih momentov. - Vedno delate v črno-beli tehniki? Takoj ko sem prišel študirat v Ljubljano (1957) sem že izdelal barvno fotografijo, čeprav postopek še ni bil zelo razvit. Razstavljala pa se je črno-bela fotografija. Haložane sem poskušal delati tudi v barvah, vendar je prišel ven nekakšen kič. Pripomnim naj še to, da svoje fotografije temneje kopiram, da dobim večjo skalo tonov. Zakaj ste za objavo v Primorskem dnevniku izbrali ravno to fotografijo, ki jo objavljamo? Ta fotografija je skoraj neznana. Izdelal sem jo za razstavo ob petdesetletnici. Deklica na sliki je birmanka, slikal sem jo že tudi poprej, tokrat so me pač povabili na birmo, in na starejših fotografijah se še vidi strah pred fotoaparatom, tukaj pa je sproščena. Zanjo je to spomin na dogodek, ki se ga bo vse življenje spominjala. MILAN STEPANOVIČ Mednarodni center za glasbene raziskave CIRM se zadnje čase uveljavlja s prirejanjem zanimivih srečanj, seminarjev in tečajev o glasbi in o umevanju glasbe. Tudi za prvo letošnje polletje je CIRM priredil vrsto privlačnih didaktičnih dejavnosti, ki bodo gotovo pritegnile pozornost tistih, ki se hočejo pobliže seznaniti z nekaterimi glasbenimi aspekti. V začetku marca bo tako Medna-,rodni center za glasbene raziskave priredil seminar o kreativnem poslušanju glasbe. Seminar bo vodila prof. Claudia Mattiotto iz Turina, namenjen pa je vsem, ki se želijo pobliže seznaniti z glasbenim jezikom, čeprav nimajo glasbenih temeljev. Aprila bo CIRM organiziral srečanje s prof. Aldom Cicconofrijem s konservatorija iz Pesara, ki bo predaval o ko-ralnosti. Pri tem se bo opiral predvsem na dirigiranje, primerjanje in petje. V začetku maja bo spet na sporedu tečaj o dihanju in jogi. CIRM je že novembra lani priredil tečaj na to temo, zaradi velikega uspeha, ki ga je doživel, in precejšnjega povpraševanja, pa ga bo tokrat ponovil. Seminar bos pet vodila flavtistka iz Padove Chiara Dolcini Gayatrii. Vse informacije o tečajih in o vpisovanjih nanje posreduje CIRM, poštni predal 512, Trst; tel. 421144. revije - revije - revije - revije Novogoriška Primorska srečanja 89/90 Novogoriška revija za družboslovje, gospodarstvo in kulturo Primorska srečanja je z dvojno številko 89/90 stopila v trinajsto leto življenja. V uvodnem članku Sergij Pelhan piše o usodi kulture in kulturne dediščine. Zelo zanimiv je prispevek Silva Faturja, dolgoletnega pedagoškega svetovalca za slovenske šole v Italiji, o dilemah slovenske šole v Italiji. Izpod peresa Majde Cenčič je članek o primorskih učiteljih in razvoju njihovega izobraževanja. Aldo Rupel je prispeval članek o telesni kulturi kot afirmaciji slovenske narodnostne skupnosti, David Malnič pa piše o uresničevanju vizije o Trstu. V rubriki Predstavljamo primorske strokovnjake je beseda o doktorju ekonomskih znanosti Francu Bizjaku, dekanu Akademije za glasbo Marjanu Gabrijelčiču, vsestranskem ustvarjalcu Vladimiru Šavu, slikarju Rafaelu Nemcu (njegova je tudi likovna oprema te številke Primorskih srečanj), očetu slovenskega ugankarstva Petru Butkoviču-Domnu in tigrovcu in partizanskem borcu Tonetu Majniku. V leposlovju objavljajo prozo Franc Tomšič, Franjo Frančič in David Terčon, poezijo pa Vlado Šav, Francka Torkar, Jožek Štucin, Neža Maurer, Franc Černigoj, Branka Zgaga in Ines Cergol-Bavčar. V rubriki Okno v svet Jolka Milič predstavlja italijanskega pesnika Vittoria Serenija, Antonija Valentinčič pa italijanskega pisatelja Renata Fer-rarija. Med Zapiski je objavljen članek Manjšine Fulvia To-mizze in Beganja Renata Ferrarija. Darko Darovec poroča o seminarju o arhivistiki v Trstu, pa tudi o 24. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Ptuju. V Primorskih imenoslovnih prispevkih Pavle Merku raziskuje izvor krajevnih imen Štorje, Sepulje in Povir. Srečanje z goriškim rojakom, ki je s svojim likovnim ustvarjanjem zaslovel po vsem svetu Osemdeset let resničnega slikarja Zorana Mušiča Zoran Mušič v svojem beneškem ateljeju. V ozadju njegova zadnja dela »Nisem še naredil tistega, kar bi hotel napraviti.« Ta stavek Zorana Mušiča mi je v četrtek šumel v ušesih, potem ko sem zapuščal njegov atelje v Benetkah, kjer sva se srečala, da bi se pogovorila o njem in o njegovem delu ob osemdesetletnici. Stavek je izražal vitalnost in neusahljivo željo po nadaljnjem ustvarjanju človeka, ki se je v več kot pol stoletja, posvečenega likovni umetnosti, povzpel v sam svetovni vrh slikarstva, a mu vsi njegovi dosežki še niso dovolj: še vedno čuti potrebo po slikanju, po ustvarjanju, ko mu tisto , »kar tli znotraj,« (kot sam pravi) privre na površje in se z zamahi čopiča prelije na platno, na papir. Beneški atelje Zorana Mušiča je prava slika njegove sedanje vitalnosti. Privlačen za zbiralce Dela Zorana Mušiča zadnja leta sila »privlačujejo« zbiralce slik po vsem svetu. Daleč je že tisti november 1960. leta, ko je njegovo olje z naslovom Figure in konjički ostalo neprodano na dražbi Brerarte v Milanu. Dobrih dvajset let kasneje (aprila 1981) so prvič na javni licitaciji prodali eno od njegovih slik za več kot 10 milijonov lir: olje Mimoidoči konji iz leta 1949 je »doseglo« ceno 12.500.000 lir. Pred petimi leti je bila slika Konjički iz leta 1948 vredna 34 milijonov lir, to je skoraj dvakrat več od izklicne cene. Pravi boom na slikarskem tržišču pa so dela Zorana Mušiča doživela lani. Marca je Brerarte v Milanu prodala sliko Konjički iz leta 1949 za 75 milijonov lir. Novembra so umetnine Zorana Mušiča »prebile« mejo sto milijonov lir vrednosti: za olje Dalmatinski konjički iz leta 1950 (81x54 cm) je moral kupec odšteti 135 milijonov lir. To je le nekaj podatkov o sedanji vrednosti Mušičevih del v Italiji. V Švici in v ZDA so njegove slike dosegle še višje cene. Mušič o cenah noče govoriti, ker pravi, da je to le špekulacij-ska stran njegovega dela, s katero nima nobene zveze in noče imeti nobenega opravka. Ob težkem slikarskem stojalu, na katerem je bilo postavljeno veliko še »neomadeževano« rjavo platno, so bile na tleh ob pohištvu razmeščene številne njegove še nepodpisane slike: veliko platno iz dachauskega cikla Nismo zadnji, moški in ženski portreti, Pariz. »To so zadnja dela. V Parizu imam še veliko drugih,« je povedal umetnik, ki slavi prav danes svoj 80. rojstni dan. Ob prebiranju njegovega življenjepisa se bralcu zazdi, da je bil Mušič vse življenje pravzaprav nomad. Od rodne Gorice se je z družino (oče je bil Slovenec, didaktični ravnatelj v avstro-ogrski monarhiji, mati pa Fur-lanka) ob začetku prve svetovne vojne preselil na Štajersko, nato se je vrnil v Gorico, nekaj let preživel na Koroškem, dokončal licej v Mariboru, študiral na likovni akademiji v Zagrebu, potoval na Dunaj, v Prago, dalj časa prebil v Madridu, kjer je cele dneve v Pradu prerisaval Goyo in El Greca (»Moj profesor na univerzi Babič mi je svetoval naj odidem v Madrid, ne pa v Pariz, ki je bil takrat središče kulturnega vrenja, ker je vsa moderna likovna umetnost izvirala iz Madrida in Španije.«) Ko je Španijo zajel val državljanske vojne, se je preselil v Dalmacijo, ki bo s svojo kraško pokrajino neizbrisno zaznamovala njegov opus. Med drugo svetovno vojno je obiskal Benetke, in tudi to srečanje se bo pozneje »pokazalo« v njegovih slikah. Tako kot naslednje, njegovo gotovo najbolj pretresljivo in presunljivo »srečanje«: Dachau. Grozote uničevalnega taborišča je Mušič izrisal že med jetništvom. Od približno 140 takratnih risb jih je ohranjenih le kakih 40. Srhljive podobe iz Dachaua je Mušič nosil v sebi (tlele so v njem...) več kot četrt stoletja, predno jih je v začetku 1970. leta upodobil v ciklu s pomenljivim naslovom: Nismo zadnji. Podobno je bilo tudi s Parizom: s čopičem se ga je lotil šele tri desetletja potem, ko si ga je izbral za eno od svojih rezidenc (druga so Benetke). Ob takem nomadskem življenju pa je bila njegova umetniška pot sila enovita. »V celem življenjskem obdobju je jasno, da se dajo ločiti različna obdobja. Moje slikanje sredi petdesetih in v začetku šestdesetih let je bilo res manj figurativno, a je še vedno izhajalo iz dalmatinskega pejsaža, Krasa. Življenje je vendarle dovolj dolgo, da človek z različnimi vtisi in emocijami prehaja na vsebine, ki se več ali manj razlikujejo, v glavnem pa ostaja splošno delo vendarle enotno. Na razstavah, na katerih so razstavljena dela iz prvega obdobja in najnovejša dela, je mogoče ugotoviti povezavo med njimi. Slikar je vedno isti, razlik zaradi zunanjih vplivov ni bilo,« je obrazložil umetnik. Slikarski opus je pri Mušiču tesno povezan s tistim, kar je človek Mušič doživel. Sam takole pravi: »Kar ste doživeli, je edina avtentična resnica. Ta resnica mora priti na dan; sam ne moreš odločiti, kdaj bo prišla, saj je močnejša od tebe, a ko pride, je to najmočnejši dogodek v življenju. To je za slikarja velik zaklad, ki ga ne bi hotel izgubiti. Tisti slikarji, ki iščejo motive in resnice, ki so jih že drugi povedali, niso avtentični, ker to ni več njihova resnica, pač pa resnica drugih.« Mušičeva resnica so dalmatinski Kras s konji, konjiči, oslički, ženicami, kamenjem, »biblijski« griči okrog Siene, dachauski mrliči, beneške hiše, vedute Pariza, portreti in avtoportreti. Naslikal jih je, ko so »privrele« iz njega. »Slikam le, ko me je volja, iz neke notranje potrebe, ko se ne moreš izogniti slikanju. Nisem kot tisti slikarji-uradniki, ki primejo za čopič ob 9. uri in ga odložijo ob 12., da bi ga nato ob 15. uri spet prijeli v roke. V bistvu pa delam 24 ur na dan, a to delo je drugačno od samega slikanja.« Zoran Mušič noče sebe ocenjevati. »Še danes ne vem, če sem dober slikar ali ne. To bodo ocenili šele čez kakega pol stoletja. Šele takrat bomo videli, če je bilo to, kar sem naredil in delam, res pomembno. Vedno sem vedel, da sem slikar, ki zna slikati na platno, šele poznejše generacije pa bodo določile, kaj je noter, v vsebini teh slik.« Umetnik ni znal povedati, koliko slik je doslej ustvaril. »Na vsak način jih je bilo preveč, ker je veliko slabih. Življenje je kot valovita nit, ki se zdaj dvigne, nato pa zniža. Tako je tudi s slikami. Slike iz nekaterih obdobij niso dobre. Najslabše so tiste, nastale pod vplivi mode, moda pa je stvar, ki gre prva iz mode...« Izredno zanimiv je Mušičev odnos do umetnostnih kritikov, ki pa je logična posledica odnosa umetnostnih kritikov do umetnikovih stvaritev. »Umetnostni kritiki ne vedo, v kateri predal bi me dali. Katalogiziranje je prava manija kritikov, ker je za opredeljevanje slikarjev tudi edino, kar znajo. Kritiki in umetnostni zgodovinarji so tisti, ki kvarijo vse v umetnosti: imajo lastne ideje in hočejo z njimi vplivati na slikarje.« Vsaj po tistem, kar so o njem pisali, se ne bi smel Mušič hudovati nad kritiki. Pa vendarle: »Res je, vsi pišejo navdušeno o mojem delu, pišejo, da je dobro. Ne povedo pa, zakaj je dobro. Jaz bi hotel, da bi napisali, zakaj je dobro, tega pa ne znajo napisati, zato je vse njihovo pisanje sila površno.« Zoran Mušič je po rodu iz Gorice, iz mesta na meji treh civilizacij in kultur: latinske, germanske in slovanske, ki so vsaka po svoje prispevala k njegovi rasti, »Name so vplivale mediteranska kultura, srednjeevropska vzgoja in slovanska duša,« pravi. »Od leta 1919 sem italijanski državljan, a sem Slovenec, vsi vedo, da sem Slovenec. Slovanski izvor je verjetno vir mojega iskanja od kod prihajamo. Sam ne vem, od kod prihajamo, vse je že zapisano v krvi, zato tudi moj pogled v vzhodnjaški svet z bizantinskimi in drugimi odtenki.« Če Mušič ne ve, od kod prihajamo, pa gotovo ve, kam naj sam gre: »Edino, kar bi me sedaj zanimalo, je, da bi bilo delo dobro, kvalitetno zaključeno.« Tisto, kar »tli« v njegovih globinah, mora torej še priti na dan. A kdaj bo prišlo, tega še sam Zoran Mušič, osemdesetletnik, ne ve... Pripravil MARJAN KEMPERLE Zoran Mušič: Nismo zadnji (1970) Prof. Mazzariol: Mušič? Umetnik brez temnih točk! Pogovor z Zoranom Mušičem v njegovem beneškem ateljeju je premotil hišni zvonec. Umetnika je prišel obiskat njegov stari znanec in prijatelj prof. Giuseppe Mazzariol z beneške Univerze, ki je tudi — po besedah samega Mušiča — njegov biograf. Izpod njegovega peresa je med drugim spremna beseda kataloga beneškega bienala leta 1984. Mazzariol se že dolgo let ukvarja z umetnostno kritiko, tisto kritiko, ki Mušiču ni preveč po godu. Ko se je vključil v pogovor, se je kar samo od sebe oglasilo vprašanje, kako bi on — izvedenec — definiral Mušiča. »Odgovor na to vprašanje bi zahteval celo knjigo,« je začel prof. Mazzariol. »Mušič je preprosto neprimerljiv. Je on. To pravimo o vseh velikih umetnikih, res je, a Mušič je velik umetnik. Saj ga sploh ni mogoče vključiti v katero od likovnih struj. Mušič izraža humanost in vrednote tega stoletja, a na način, ki je povsem samosvoj.« »Poglejte na primer barve. Zelo težko jih je kvalificirati. Te barve (in pokaže na slike, ki so naslonjene na pohištvo) si jih je izmislil Mušič. Te barve spoznaš in prepoznaš šele, če ti oko dalj časa "počiva" na sliki. Mušičevo slikanje je najbolj "revno", kar jih poznam. Kaže, kot da bi umetnik odstranjeval barvo s slike, ne pa jo dodajal sliki. Kompjuterska obdelava njegovih slik bi gotovo pokazala, da je Mušič ustvaril svoje umetnine z malo zamahi s čopičem. In veste, kdo je tako slikal? Velazqu-ez v svojih Ninos.« »Kljub tolikim odlikam, pa bo imel Mušič kakšo temno točko, kakšno hibo ali napako?« se je glasilo še zadnje vprašanje. »Da, gospod. Nobene! Prav tako kot Goya, Velazquez in Morandi!« je zaključil pogovor prof. Giuseppe Mazzariol. Častni meščan svoje rodne Gorice Zoran Mušič se je rodil v Gorici 12. februarja 1909. Otroška leta je preživel v Bukovici, vse dokler se ni njegova družina ob začetku prve svetovne vojne preselila na Štajersko. Bilo je to 5. junija 1915. Ta datum je ostal neizbrisno zapisan v njegovem spominu. Mali Zoran se je iz vasi prepeljal na vozu, polnem kovčkov v mesto, kjer je stopil na vlak, ki ga je popeljal proti Beljaku. Med potjo je občudoval Sočo, barvo njene vode, za katero še sedaj meni, da je edinstvena na svetu. V Gorico se je Mušič nato še večkrat vrnil. V Gorici se je leta 1944 ustavil vlak, ki ga je odpeljal v Dachau. Gorica ga je septembra 1987 slavnostno sprejela in mu dodelila naslov častnega meščana. Priznanje mu je izročil župan Scarano (na sliki). DOVOLJ VELIKI ZA SODOBEN IN STROKOVEN PRISTOP DOVOLJ MAJHNI ZA OKRETNO PRILAGAJANJE RAZVOJU ČASA IN POTREB RIMORSKI DNEVNIK Dnevno zrcalo življenja Slovencev v Italiji in dogajanja v svetu. Uredništvo v Trstu tel. (040) 7796600 Uredništvo v Gorici tel. (0481) 83382 Bencin proste cone tudi na Tržaškem GENCIJA ALPE ADRIA Televizijske vesti in samostojne oddaje za televizijske hiše v italijanskem in jugoslovanskem prostoru ter v skupnosti dežel Alpe Adria. Tel. (040) 7796600 NJIŽNE IZDAJE Leposlovje, družboslovne znanosti, vprašanja narodnostnih manjšin, monografije, jezikovni učbeniki, likovne in otroške izdaje, kasete in plošče. V slovenščini in italijanščini. Tel. (040) 7796644 MPORT■EXPORT uvozno - izvozni oddelek s sedežem v Trstu in filialo v Gorici je specializiran predvsem za področje grafičnega ' in papirniškega materiala, kemičnih izdelkov, metalov in ostalih repromaterialov. Sedež v Trstu tel. (040) 7796677 Podružnica v Gorici tel. (0481) 32638. OV! MATAJUR Odraz življenja Slovencev Benečije, Rezije in Kanalske doline. Tel. (0432) 731190 mataimr tedne. Mnenca* vtdemeee pofcrapro . ...In s.mm besnilu ' 'SrtSifiT*’* je Sen* poslala Mi n i-^ma mmmm OLLETTINO dinformazione DEGLl SLOVENI IN IT ALI A Štirinajstdnevnik v italijanščini o življenju in delu Slovencev v Italiji. Tel. (040) 7796600 ALEB Galeb, revija za mladino z bogato mesečno vsebino vsem bralcem svojim želi sreče v letu novem polne vreče ADRANSKI KOLEDAR Dopolnjuje ga zbirka vsebinsko bogatih, zanimivih knjig. ISTRIBUCIJA tujih listov Oddelek nudi distribucijske usluge za tuji tisk po vsej Jugoslaviji in za jugoslovanski tisk v Italiji s hitro dostavo in sprotno računalniško obdelavo. Tel. (040) 7796666 UBLIEST oglasni oddelek ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA zbira in sprejema objave ter reklamne oglase za PRIMORSKI DNEVNIK in ostale izdaje ZTT; posreduje objavo ekonomskopropagandnih sporočil v jugoslovanskem dnevnem tisku in strokovnih revijah, v »Primorskih novicah«, po Radiu Ljubljana in Koper; zbira oglase za časopisne priloge ob priliki mednarodnih sejmov skupnosti Alpe-Jadran ter za publikacije, ki so namenjene trgovinski menjavi med Italijo in Jugoslavijo; zastopa v Italiji in Jugoslaviji specializirane kitajske časopise: INTERNATIONAL TRADE NEWS gospodarski list, ki ga izdaja Ministrstvo za zunanjo trgovino LR Kitajske (MOFERT) TECHNOVA tehnična revija s prilogami ob mednarodnih sejmih CHINAMAC JOURNAL revija za strojegradnjo INFOTEC CHINA revija za telekomunikacije in kompjuterje Tel. (040) 7796688 IDEOEST Produkcija televizijskih in filmskih dokumentarcev in reklamnih sporočil. Tel. (040) 7796622 RAFICENTER Grafično oblikovanje in načrtovanje. Tel. (040) 7796633 OTO OFFSET TISKARNA Sodobna offset tiskarna s fotostavkom in z elektronsko obdelavo tekstov. Tel. (040) 7796600 RŽAŠKA KNJIGARNA Knjižne novosti, knjižni klub, šolske knjige in potrebščine, periodika iz jugoslovanskega prostora in zamejstva, folklorni predmeti, plošče, kasete. Tel. (040) 732487 ALERIJA TRŽAŠKE KNJIGARNE razstavlja in prodaja dela domačih likovnikov in umetnikov iz širšega srednjeevropskega prostora. Tel. (040) 732487 Z Uložmštvo tržaškega tiska Ul. dei Montecchi 6 - 34137 TRST - Tel. (040) 7796699 - Telex 460270 EST I - Telefax (040) 773715 Kitajska mast in poezija Jože Petelin Ko se je v trgovinah pojavila zdravilna mast iz ljudske republike Kitajske, je v moji službi završalo kot v panju. Tajnica Lizi, ki jo je že preizkusila, je navdušeno pripovedovala, da ji je v hipu pozdravila dolgoletno migreno. Seveda smo vsi jadrno oddrveli v trgovino in v službi pustili samo kurirja Jakca, da nam je čuval družbeno imetje. »Trikrat sem se namazal s tisto žavbo, pa sem poln delovnega elana,« je naslednji dan poročal referent Feliks. »Zena me je pohvalila, da sem spet pravi kapselj. Vam povem, tri kapljice pred spanjem, pa je potem prav veselo...« Kitajska mast je ozdravila prehlade, zobobole in bolečine v križu, tako smo jo hvalili podolgem in povprek, da bi najbrž še mrtvega obudila, če bi se z njo masiral. Čudežno zdravilo sem reklamiral v bifeju čez cesto, kamor hodimo na službene brizgance. Tu sem srečal tudi poševnooko Karmen (sicer pisano s C in brez predsodkov), kot se je izkazalo kasneje. Potožila je, da ima težave z zdravjem, zato me je povabila domov na intimni večer poezije s posebnim poudarkom na zdravljenju s kitajskim mazilom. »Nekam bled se mi zdiš, jaz te bom en-dva-tri pozdravila,« mi je dahnila v uho. Že po petih minutah sva izpustila prvo točko - poezijo in začela zdravljenje po kitajsko. Vtrl sem ji pet kapljic v levo stopalo in deset v desno, kot je pisalo v navodilu. Potem je zahtevala, naj ji namažem in zmasiram tudi kolena. »Kolena? V navodilih piše, da...« »Pusti navodila! Najnovejši izsledki, opisani v neki ameriški reviji, zahtevajo tudi masiranje kolen,« je milo zavzdihnila in si odpela gumb na bluzi. Teden dni sva se veselo masirala in moram priznati, da je bila prava izvedenka. Iz dneva v dan sem postajal bolj zdrav, rdeč v lica pa še kam in s kondicijo afriškega bizona v najboljših letih. Na poezijo sva pozabila, saj je bilo že samo mazanje ena sama pesem! Ko sem čez teden stopil v službeni bife na brizganec, so se mi zarosila stekelca očal. Karmen (pisano s C in brez predsodkov) je prižemal k sebi bodibilder Džoko in ji grulil v uho. »Oprosti, frajer,« je brezbiržno rekla Karmen in me prestrelila s svojimi lepimi poševnimi očmi, »tisto kitajsko zdravljenje je že zastarela stvar. Saj veš, svet se vrti izredno hitro, mladi pa radi preizkusimo najrazličnejše metode. Poleg tega sem navdušena pristašica pluralizma, ki dandanes...« »Ampak, Karmen...« »Nič ampak! Nov in najučinkovitejši način zdravljenja je masaža z ekstraktom iz novogvinejskih dateljev, da boš vedel! To mi je povedal Džoko, ki je bil tam na speci- alizaciji!« Preklel sem Kitajce, eksai brizganec in odločno odšel. Nekaj dni sem bil ves bolan in brez vsake volje, že čez nekaj dni pa mi je spet posijal žarek upanja: v tuji reviji sem odkril nov način zdravljenja z mastjo eskimskih mrožev. Mast sem že naročil naravnost z Grenlandije, pravkar pa hitim v knjigarno po knjigo eskimske erotične poezije. Skozi okno bifeja čez cesto vidim, da je Karmen še vedno s C in brez predsodkov, a vidno osamjena in bolehna. Zdi se, da je tudi Džoko __________ nadušen pluralist in da je spet na specializaciji na kakšni Sveti Heleni. Zato bom iz knj igarne jadrno odvršal v bife čez cesto, da vidim, če ima poševnooka Karmen kaj zoper Eskime! Horoskop od nedelje, 12. februarja, do sobote, 18. februarja 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA — ^ OVEN (21.3.-19.4.) |Yj — VI IN DELO: I Pred vami je izjemno pozitiven in uspešen teden. Spremljala vas bo odlična delovna forma. Merkur in Venera vam bosta precej naklonjena, zato je čas zelo primeren za uresničitev zastavljenih ciljev. Pričakujete lahko ugodne novosti in nekaj zanimivih priložnosti. VI IN DRUGI: Harmonični odnosi z ljubljeno osebo vam bodo v veselje. Ugodna bosta torek in sreda. DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: To je vaš teden. Zvezde so vam precej naklonjene, zato se bo marsikaj obrnilo v zaželeno smer. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd in zmagovali boste. Kar vas skrbi, se bo uredilo. Dobrih priložnosti ne bo manjkalo tako pri delu kot v osebnem življenju. VI IN DRUGI: V srčnih zadevah vas čakajo prijetne novosti. Ugodna dneva bosta torek in sreda. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Teden bo precej razgiban in včasih nekoliko nagajiv. Kakih večjih težav prav gotovo ne boste imeli, prav lahko pa pride do zapletov ali nejasnosti. Če bo kaj narobe, se nikar preveč ne jezite, saj se bodo stvari s časom kar same po sebi uredile. Nedelja vam ne bo preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Nikar se v srčnih zadevah ne prenaglite. Ugodna dneva bosta torek in sreda. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Večina zvezd vam je še vedno naklonjena, zato lahko pričakujete prijeten teden. Ugoden položaj Merkurja in Venere vam bo v pomoč pri vsakem delu. Ponudilo se vam bo nekaj ugodnih priložnosti za uresničitev vaših ciljev. V četrtek ali petek je možno slabše počutje. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pokazal svojo naklonjenost. Ugodna dneva bosta torek in sreda. STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN A Sl DELO: Teden bo zanimiv in poln novih priložnosti. Zaradi ugodnega položaja Merkurja in Venere se boste med tednom pretežno dobro počutili in boste veliko naredili. Ponudila se vam bo priložnost, ki jo je vredno izkoristiti. Torek in sreda vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Pomoč nekega znanca vam bo prav prišla. Ugodna dneva bosta petek in sobota. VODNAR (20.1.-AJtf 18.2.) — VI IN DELO: Napoved je za vas še kar ugodna. Venera in Merkur sta vam izredno naklonjena, zato boste v svojih namenih uspešni. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev načrtov. Petek in sobota vam bosta z neprijazno Luno manj naklonjena. VI IN DRUGI: Razveselili se boste nepričakovanega darila. Nekdo vas pogreša. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Zvezde vam niso prav nakonjene, zato se boste morali na poti do zaželenih ciljev potruditi. Zaradi neugodnega položaja Merkurja, Venere in Marsa obstaja precejšnja verjetnost nepričakovanih ovir in komplikacij. Poskusite se raje izogniti zahtevnejšemu delu. VI IN DRUGI: Nikar se ne razburjajte, zlobnim jezikom ni mogoče uiti. Ugodna bosta četrtek in petek. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Obeta se vam zanimiv teden. Zvezde bodo pozitivno vplivale na vaše delo in počutje. Dosegli boste nekaj pomembnih delovnih uspehov. Pričakujete lahko uresničitev načrtov in nekaj novih priložnosti, ki bi vam lahko delo precej olajšale. VI IN DRUGI: Čaka vas zanimivo in nepričakovano srečanje. Z nekom se boste seznanili. Ugodna dneva bosta petek in sobota. DEVICA (23.8,-22.9.) —- VI IN DELO: V prvi polovici tedna vam zvezde ne bodo preveč naklonjene. Obstaja možnost prehodnih težav ali sitnosti. Preostali del tedna pa vam bo precej prijazen. Ugoden položaj Merkurja in Jupitra bo spodbudil vaše sposobnosti. Možna so prijetna presenečenja. VI IN DRUGI: Torkovo srečanje vam bo dalo misliti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Zvezde vam tokrat niso preveč naklonjene, zato bo teden nekajkrat prav utrudljiv in tudi naporen. Precejšnja je možnost kakih nepričakovanih zastojev ali na splošno sitnosti. Posebno previdni naj bodo rojeni od 6. do 9.11., ker jim bo Mars precej sovražen. VI IN DRUGI: Bodite kar precej previdni v svojih izjavah. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN DELO: Zvezde so vam prijazne, pa bo zato teden kar prijeten in delovno uspešen. Z lahkoto boste kos ciljem, ki ste si jih zadali. Uspelo vam bo uresničiti nekaj, kar ste že dolgo želeli. Možen je ekonomski uspeh. Sreda in četrtek bosta nekoliko bolj muhasta. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijeten večer med starimi znanci. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Pred vami je precej ne-navaden teden, ki vam prinaša sicer prijetne izkušnje, lahko pa vas tudi neprijetno preseneti. Prva polovica tedna bo včasih prav muhasta. Možne so sitnosti in predvsem slabše počutje. Od četrtka dalje pa se vam bo vse obrnilo v zaželeno smer. VI IN DRUGI: Razočaral vas bo nekdo, od katerega ste si več pričakovali. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK lufrvilL V/vvv oLvoj<^ct bJ. Cu. Šifra: TRIKOTNIKI IN DRUGO Odkar smo se v 15. stoletju Pogačniki ločili od Pogačarjev, ker so ti preveč smrčali, nočem biti več Pogačar. To le mimogrede. Risanje trikotnikov in drugih likov po Papirju je običajno govorica podzavesti, kot jo tudi pisava. Ta zanimiv pojav srečujemo Pri obeh spolih in v vseh starostih. Seveda le slike niso brezpomembne, ampak izražajo - prav tako kot pisava - simbolično tudi razpoloženje, hotenja in predstave. Pri pisa-vi si že sama opazila, da je različna, če si »drugače« razpoložena. Ko si pisala tole Pismo, si bila precej utrujena ali pa v pre-CeJ depresivnem stanju. Materialne in dru-9e ovire te silijo k poslušnosti, sicer bi mor- da z večjo lahkoto pokazala in dokazala svetu, kdo si. Kajti rada večkrat obvladuješ položaj, kot pa drugi obvladujejo tebe. Če se ti to posreči, se počutiš v redu, sicer lahko zapadeš v melanholijo. Škoda, da s svojo inteligenco ne skušaš priti nekaterim stvarem do konca. Bolje bi se počutila. Če so še kaki problemi, se oglasi! -"<■> 'tztP Zarrj' cxn/£'/o ,t+a> Šifra: LEVINJA Tvoja trdovratnost ti je lahko v nadlogo, lahko pa tudi včasih v pomoč, predvsem pri zasledovanju ciljev, ki si jih postavljaš. V nadlego pa, ker se morda ne moreš tako hitro prilagoditi tistemu, ki ni takoj tvojih misli in interesov. Sicer imaš do Tl-ja primeren odnos, vendar, kot rečeno, lahko tudi zatežiš. Znaš se navdušiti in se tako kar sama pozdraviš, če te kaj tare. Znaš pa to verjetno pričarati tudi drugim ljudem. Ko bi bila do teh »drugih« še malce prijaznejša, bi bil rezultat popoln. Sumim, da se ubadaš še s kakim problemom, o katerem nisi hotela ali mogla pisati. Morda bi bilo prav, da se še oglasiš. | KUPON | | za grafološko analizo ali pojasnila | Simona Boruta Pogačnika | sigla:.......................,......... | | Primorski dnevnik, 12. februarja 1989 1 KRIŽANKA (tako) VODORAVNO: 1. potepanje, 6. žensko osebno ime, 11. ameriški filmski igralec (Robert), 12. kar kdo omeni, 14. Španija, Švedska, 15. bajeslovec, 17. avt.'oznaka Ancone, 18. loščilo, 20. slovenska luka, 21. ime predsednika Jadrana Krausa, 22. mesto ob Oki, 24. skala, 25. cent, 26. drob-nomer, merska priprava, 28. pisan zgodovinski vir, 30. grško svetišče, tempelj, 32. vik in .... 33. igralec na brenkalo, 36. rod, rasa, 39. žensko osebno ime, 40. izrastek pod nosom, 42. mesto v SZ blizu Krasnojarska, 43. tuje žensko ime, 44. vrsta visoke palme iz tropskih dežel, 46. gorske reševalne sani, 47. Sovjetska zveza, 48. oder s predavateljsko mizo, 50. Anatolij Karpov, 51. so lahko tudi na dolge proge, 53. slovenska pevka Pintarič, 55. hudič, vrag, 56. račun v knjigovodstvu. NAVPIČNO: 1. mesto v Markah, 2. osebni zaimek, 3. am. teniški igralec Mayotte, 4. tuje moško ime, 5. manjša reka, 6. vročekrvnež, 7. rimski bog ljubezni, 8. vlečenje, vleka, 9. Reinhold Messner, 10. podzemlje, kraljestvo mrtvih, pekel, 11. francoski film. igralec (Alain), 13. filmska igralka Ekberg, 16. nemški avtomobil, 19. v atentatu umrli am. predsednik (John); 21. nalepka, 23. ovijalka, 25. slogi, 27. prelivanje solz, 29. orodje žanjic, 31. vzpetina pri Solkanu, 33. drevo zmernega in toplega podnebja, 34. egiptovski kralj, 35. sestavljajo besedo, 37. oz-konosa azijska opica, 38. nravoslovje, 41. znamka manjših fotografskih aparatov, 44. je tudi gad, 45. ime več krajev v Sloveniji, 48. vzhodnoafriški grm, 49. evropski veletok, 52. avt. oznaka Karlovca,, 54. Nikola Tesla. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 REŠITEV ■oiuon •99 'ubibs -g; ‘eipiaiv 'ES 'Rinjai .ls ' M V -oj 'iopa) -«t '8t 'ZS U '1TB -g* 'son -oh 'Ima 'El 'mi 1\ 'Hiq '01 'epPH '6E 'arnajd "9£ ')BHuajq -99 'huh ze 'soeu 'ot 'aut)sq -g; 'liuon •g; 'iois -$i 'lan n 'pio ZZ ‘IPH IZ 'iadox 'OZ 'HBJ '81 'NV L\ 'Boioiim si 'SH >1 'eqmamo n 'oiin 'H 'biibx -g 'daiod 'I :QNAVHOaOA OWVS Amerika & C. naskakujeta podjetja v dvanajsterici Število italijanskih podjetij, ki jih kupujejo tujci, je precej večje od števila tujih podjetij, v katera vlagajo Italijani. To izhaja iz poročila, ki ga bo predložil aprila skupščini Organizacije združenih narodov njen študijski center za multinacionalke. Leta 1987 je prišlo v inozemske roke kar 86 italijanskih družb (v Veliki Britaniji samo 31), pri čemer so jih 57% odkupili podjetniki iz drugih držav Evropske gospodarske skupnosti. Italijani pa so istočasno prevzeli 70 tujih družb, pri čemer jih je prav tako 57% znotraj dvanajsterice. Značilno je — ni pa to seveda prav nobena novost — da so italijanski industrije! še prav posebno aktivni na sovjetskih tleh. Tako je Italija dne 1. januarja letos zasedala tretje mesto na lestvici držav, ki so v Sovjetski zvezi prisotne z mešanimi podjetji (joint-ventures): sama je uspešno izpeljala 16 tovrstnih operacij, Zvezna republika Nemčija in Finska, ki sta na lestvici prva in druga, pa sta jih uresničili 33 oziroma 29. V analizi omenjenega centra OZN o tujih vlaganjih v zadnjih letih sta pritegnila našo pozornost predvsem dva pojava. Prvič, Združene države Amerike so se spet povzpele na prvo mesto, kar zadeva obseg naložb na tujem: njen delež v svetovnem merilu je poskočil z 18% v letih 1981-83 na 25% v obdobju 1984-87, a predlanskim so ameriške investicije v drugih državah presegle 14 milijard dolarjev. Drugič, vedno več tujega kapitala se steka v članice Evropske gospodarske skupnosti, kamor jih privabljajo možnosti velikih zaslužkov, ki naj bi nastali po tržnem in siceršnjem zenotenju leta 1993. V vidiku tega mejnika je bilo na primer leta 1987 kar 60% ameriških investicij v tujini usmerjenih prav v dvanajsterico, medtem ko so Amerika, Japonska in Kanada skupaj v letih 1984-87 investirale v EGS 33% vsega kapitala, namenjenega na tuje. Jasno je, da vse to zmanjšuje razsežnosti naložb v nerazvitih državah. Zelo verjetno bo takšna težnja trajala samo nekaj let: ko si bodo zunajevropski in evropski investitorji dokončno utrdili položaj na območju dvanajsterice, bodo menda že spet posvetili pozornost manj razvitim oziroma nerazvitim državam. Minister Formica: Večja pozornost malim podjetjem! Državne finančne olajšave so sicer res omogočile saniranje velikih — javnih in zasebnih — podjetij, vendar pa niso prispevale toliko k učvrstitvi podjetniškega duha kolikor in še zlasti h koncentraciji gospodarske moči v ožji krog združb, ki s svojimi tipalkami postajajo čedalje vsiljivejše ter arogantne in se zmeraj bolj obnašajo kot politični subjekti. To je izjavil minister za delo Formica na skupščini toskanskega združenja malih in srednjih industrijskih podjetij s pripombo, da zaradi vsega tega slednja ne morejo izkoristiti vseh svojih inovacijskih sposobnosti. Še naprej se torej zanemarja specifičnost drobnega gospodarstva, ki se je znašlo med mik-roekonomskim tnalom ter makroekonomskim kladivom in ki v primerjavi z veleindustrijo stežka črpa sredstva na finančnem tržišču. Formica meni, da je zato treba zasnovati novo industrijsko politiko, istočasno pa temeljito preosnovati kriterije o dodeljevanju kreditov. Ukrepe, ki zadevajo delovni trg, pa je treba izvotlili vsake podpor-niške logike, kar je tudi cilj, ki si ga je zadal zakonodajalec z reformo dopolnilne delavske (in uradniške) blagajne. Italijanski top menedžer zasluži do pol milijarde Koliko zasluži vodilno osebje italijanskih podjetij? Dohodkovna pahljača gre od kosmatih 120-150 milijonov lir na leto pri delegiranem upravitelju manjšega privatnega podjetja in 200-300 milijonov lir pri generalnem direktorju javnega holdinga do 450 milijonov lir pri top menedžerju velike multinacionalke. Gospodarska revija 11 Mondo je za ustrezno poizvedovanje upoštevala skupek postavk, ki sestavljajo dohodek, torek fiksen znesek in nagrade oz. »stimulanse« — nanje gre 25-30%, lahko pa celo 50% dohodka. Prejemki so raznoliki, saj so odvisni od funkcije (trgovski, upravni ali finančni direktor), storilnosti, informacijskih sistemov itd. pa tudi od lastništva. Ne samo, zasebna podjetja plačujejo top menedžerje mnogo bolje kot državna (izvzemši živilski sektor in področje blaga za široko porabo, kjer konkurenca igra vlogo uravnilovke). Zadnji dve leti so dohodki vodilnega osebja močno poskočili spričo ugodnih poslovnih rezultatov; to velja zlasti za generalne direktorje in delegirane upravitelje družb (narasli pa so predvsem benefiti). In vendar ljudje še niso zadovoljni: pravijo, da so njihovi dohodki zdaleč manjši, kot jih imajo ameriški kolegi: »prvi mož« v eni od 100 največjih družb v ZDA zasluži namreč povprečno 2 milijardi lir na leto. Zavarovalnica AG zanikala vest o dogovoru z Midijem Med tržaško družbo Assicurazioni Generali in francosko Compagnie du Midi ni nobenega »solidarnostnega« sporazuma, pa tudi drugačnega ne. Randonejeva zavarovalnica je s temi besedami demantirala izjave, ki naj bi jih dal predvčerajšnjim uradni Midijev glasnik Allain Dupre in ki jih je povzel mednarodni tisk. Pač pa je potrdila, da je upravni svet Midija soglasno odobril prošnjo za sprejetje dveh njenih predstavnikov v njegovo sredo in da jo bo dal na dnevni red bližnjega občnega zbora. Ventura predsednik borz Skupščina zveze vodstvenih odborov italijanskih borz z vrednotnicami je izvolila novega predsednika za obdobje 1989-90. To je Attilio Ventura, ki načeluje ustreznemu odboru na milanski borzi in je nasledil Ettoreja Fumagal-lija, ki predseduje borznemu vodstvu EGS. Za podpredsednike so bili imenovani Alberto Berti (vodja borznih agentov v Rimu), Paolo Pasini (Genova) in Cornelio Riz-zardi (Trst). Najbolje bo počakati Jugoslovanska inflacija napreduje. Umirjanja inflacije, ki ga je bilo proti koncu lanskega leta vendarle zaznati, čeprav na visoki — 14,5-odstotni ravni, zdaj ni več: januarski skok cen je precejšen, ekonomisti pa napovedujejo (tako npr. ekonomski inštitut ljubljanske pravne fakultete) dodatno censko eksplozijo v naslednjih dneh. Finančni trg, kolikor ga pač je, je reagiral. Devize na črno prodajajo že s 15- do 20-odstotnim pribitkom, t. i. denarni klubi (in tudi banke) pa so pripravljeni izplačati letne obresti, ki so že višje od 500 odstotkov. Na te priprave so žolčno reagirali nekateri južni politiki, z njimi pa tudi novinarji, ki zahtevajo takojšnjo zaustavitev inflacije. Klicanje vsemogočne države nad inflacijo ima seveda svoj ideološki predznak. Kakor naj bi — po tem ideološkem obrazcu — politično vrenje v državi spravila v prav usmerjen tek samo odločna in močna osebnost, tako lahko z inflacijo in gospodarsko krizo obračuna le močna država. Zato bi morali v obdobju, ko nihče ne vlada (stara vlada je odstopila, nova še ni formirana), inflacijo zaustaviti s kratkoročnimi ukrepi. Tak ukrep pa je lahko samo zamrznitev cen. Na take zahteve je gospodarstvo reagiralo in so zato podražitve v zadnjem času še nekaj večje kot bi bile sicer. Vlada, ki je odstopila, ki pa še vedno opravlja najnujnejša državna opravila, je prav zato opozorila, da pri cenah ne namerava "kratkoročno ukrepati". S tem je dala vedeti, da je treba počakati na Markoviča. Hkrati pa je šla na roko tudi Markovičevi gospodarski tezi, da inflacijo ne bo zmanjševal s kakšnimi posebnimi kratkoročnimi ukrepi, ampak da bo skušal nanjo vplivati z večjo ponudbo blaga in storitev, z močnim izvozom, z zmanjšanjem preobsežne gospodarske regulative (deregulacijo)... Kljub temu pa zahtev po hitrih ukrepih v obdobju brez vlade ni nič manj. Ali inflacija ne narašča prav zaradi tega, ker v "brezvlad-nem"' obdobju nihče ničesar ne ukrene in ker se je celo zvezna skupščina odrekla razpravi o vzrokih za zdajšnjo inflacijo, čeprav bi morala zaradi prehodnega obdobja vzeti "oblast v roke", se sprašujejo nekateri komentatorji in si odgo- varjajo: »Da, zato je tako!« Kot smo že ugotovili, obdobje, ko še ni povsem jasno, kaj bo storila nova vlada, res psihološko vpliva na podražitve. Vendar pa veliko bolj vpliva na inflacijo tisto, kar se je že zgodilo. Zdajšnja eksplozija cen je namreč predvsem posledica ekonomskega ukrepanja v zadnjih treh mesecih lanskega leta, ki ga "krasi" sprostitev plač. Zaradi nje so se plače povečale, toda denarja zanje ni kje jemati, saj se storilnost ni povečala. Višje stroške, ki so jih prinesle višje plače, morajo zdaj podjetja pokriti z višjimi cenami. Pritisk, ki so ga povzročile, pa se še ne bo umiril, saj se tudi plače ne umirjajo. Nekaj zelo podobnega kot s plačami, se je dogajalo tudi z nekaterimi državnimi izdatki in javnimi stroški, ki se jih lani ni dalo zmanjšati, ampak je bilo treba zanje zajeti iz inflacijskih virov. Računi, izraženi v stopnji inflacije, pa prihajajo zdaj. Kdor bi hotel s kratkoročnimi ukrepi morda kaj storiti proti inflaciji, bi torej moral zamrzniti plače, svetujejo ekonomisti, in ne cen. Zamrznitev cen bi prinesla še dodatno škodo: podrla bi komaj vzpostavljeno censko ravnotežje. Škoda bi bila velika zato, ker je trg rabil več kot pol leta, da je med cenami posameznih izdelkov naredil kolikor toliko pravilna razmerja. Kaj torej? Čakati na Markoviča? Da! In pustiti, da se na trgu dogaja, kar se pač dogaja v razmerah hiperinflacije. Bolje čakati, kot pa s političnim voluntarizmom podirati tisto, kar dobrega so majski ukrepi vendarle prinesli. Seveda bi bilo morda dobro Markoviču pripraviti teren z okrepljeno restriktivno monetarno politiko, vendar kdo je na prelomu dveh gospodarskih sistemov, ko eden počasi zamira, drugi pa še precej časa ne bo izoblikovan, sposoben in pripravljen storiti kaj tako pomembnega? Zaradi "preloma sistemov" se namreč ne ve natančno niti to, kdo je za kaj pristojen. Narodna banka npr. po starem, še veljavnem sistemu skorajda nima takih pristojnosti, nov sistem, ki bi ji tako ukrepanje omogočil, pa še ni uzakonjen. Najbolje bo torej počakati na Markoviča. JOŽE PETROVČIČ VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Valute Nemška marka . . Nizozemski gulden Belgijski frank Danska krona . . . Norveška krona Švedska krona Ameriški dolar Kanadski dolar . . Španska pezeta Portugalski eskudo Grška drahma . . . Avstrijski šiling . . Francoski frank . . Švicarski frank . . Japonski jen .... Funt šterling .... Efektivne valute 3.2.89 10.2.89 729,95 729,055 646,40 645,65 34,82 34,777 187,90 187,54 202,20 201,38 215,50 214,04 1372,— 1343,45 1152,10 1135,30 11,464 11,794 8,92 8,894 8,797 8,733 103,79 103,652 214,54 214,25 859,30 858,61 10,607 10,545 2394,- 2380,25 Devize 3.2.89 10.2.89 729,95 729,05 646,40 645,65 34,82 34,777 187,90 187,54 202,20 201,38 215,50 214,04 1372,— 1343,45 1152,10 1135,30 11,464 11,745 8,92 8,894 8,- 8,- 103,79 103,652 214,54 214,26 859,30 858,61 10.607 10,545 2394,- 2380,25 ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 3.2.89 10.2.89 F. šterling zlat 135.000 134.000 Napoleon 103.000 103.000 3.2.89 10.2.89 Zlato (gram) 17.400 17.250 Srebro (gram) 266,50 264,90 TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI Družbe Agricola AMeanza Assitalia Bastogi Benetton Banco Roma Cigahotels ClR Credit COMIT Eridania Fer. Fin. Fiat Generali IFI priv. Italcable Italia Assic. Italmobiliare Datum 3.2. 10.2. + -% Družbe Datum 3.2. 10.2. + -% 1.980 1.980 — Lloyd Adr. 17.485 17.130 -2,0 37.600 37.410 -0,5 Mediobanca 20.880 20.580 -1,4 15.700 15.500 -1,3 Montedison or. 2.040 2.025 -0,7 330 338,50 +2,6 Montedison ris. 1.142 1.140 -0,2 10.980 10.980 Nuovo Ambr. 3.115 3.070 -1,4 7.990 8.075 + 1,1 Olivetti ord. 9.340 9.355 +0,2 4.030 4.180 +3,7 Olivetti priv. 5.450 5.420 -0.6 5.715 5.720 +0.1 Pirelli SpA 2.977 2.960 -0,6 1.721 1.725 + 0,2 RAS 41.310 40.250 -2,6 3.419 3.428 + 0,3 Rinascente 4.880 4.905 +0,5 5.545 5.535 -0,2 SAt 19.980 19.550 -2,1 3.012 3.003 -0,3 SIP 2.604 2.665 +2,3 9.520 9.400 -1,3 SME 3.661 3.695 +0.9 41.420 40.840 -1,4 Snia Viscosa 2.705 2.665 -1,5 18.400 18.120 -1,5 Standa 22.850 23.045 +0.8 11.050 11.101 +0,5 ŠTET 3.430 3.579 -4,3 11.415 11.405 -0,1 Toro 21.700 21.310 -1,8 145.000 143.050 -1,3 Unipol 17.210 17.450 + 1,4 Predlog, da se uvede v Evropski skupnosti enoten davčni odtegljaj na finančne dohodke, je izzvat precejšen odpor med posameznimi članicami. Zlasti se upira Luxemburg, ki se čuti najbolj prizadet od predlaganih sprememb. Njegova ekonomija sloni namreč v veliki meri na priliv tujih kapitalov v več kot sto bančnih zavodov, ki imajo svoj sedež v tej mati državi.Fiskalne uodnosti in bančna tajnost bi bile okrnjene z novimi ukrepi in to dejstvo bi utegnilo povzročiti beg naložb na druga tržišča izven EGS. Tudi Anglija kritično ocenjuje nove smernice in pri tem navaja nemški primer. Ko so v prejšnjem letu uvedli davek na obveznice v višini 10% je po oceni strokovnjakov ušlo iz države od 30 do 90 milijard mark. Sedanjo neusklajenost bo treba izravnati, kajti pot k enotnemu tržišču je nepovratno začrtana. (V sodelovanju s Tržaško kreditno banko) SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) 3.2.89 10.2.89 Ala..................... 12.232 12.238 America................. 11.816 11.838 Arca BB................. 19.869 19.882 Arca RR................. 11.617 11.615 Arca 27 ................ 10.205 9.983 Aureo .................. 16.653 16.586 Aureo Previdenza...... 11.586 11.545 BN-Multifondo........... 11.392 11.386 BN-Rendifondo........... 11.498 11.504 Capitalcredit........... 10.589 10.569 Capitalfit ............. 12.969 12.961 Capitalgest ............ 14.694 14.691 Cashbond ............... 10.762 10.772 Cash Management F. . . 13.198 13.161 Centrale Capital ....... 11.176 11.234 Centrale Global ........ 10.572 10.705 Centrale Reddito...... 11.415 11.418 Commercio Turismo . . . 10.165. 10.127 Corona Ferrea .......... 11.272 11.205 Eptabond_____:.......... 11.841 11.845 Eptacapital ............ 10.819 10.851 Euro Andromeda ......... 16.452 16.442 Euro Antares............ 12.854 12.861 Euromob. Cap. Fund. . . 10.910 10.921 Euromob. Redd........... 11.091 11.098 Euro Vega............... 10.695 10.713 Fiorino................. 23.839 23.866 Fondattivo.............. 11.028 11.003 Fondersel .............. 26.573 26.585 Fondicri 1 ............. 10.907 10.929 Fondicri 2 ............. 10.739 10.800 3.2.89 10.2.89 Fondimpiego............... 11.760 11.768 Fondinvest 1 ............. 12.449 11.459 Fondinvest 2.............. 14.713 14.696 ' Fondo Centrale........... 14.794 14.818 Fondo Profess............ 31.078 31.200 Genercomit............... 17.459 17.439 Genercomit Rend........ 10.323 10.334 Geporeinvest ............ 10.586 10.580 Geporend ................. 10.127 10.145 Gestielle B ............. 10.398 10.383 Gestielle M ............. 10.424 10.434 Gesti ras................ 18.417 18.413 Imi 2000 ................ 24.686 11.968 Imicapital .............. 24.686 24.640 Imindustria ............... 9.956 9.951 Imirend ................. 14.607 14.600 Interbancaria Azion. . . . 17.829 17.799 Interbancaria Obbl..... 14.853 14.861 Interbancaria Rend. . . . 15.180 15.190 Investire Azion.......... 11.144 11.117 Investire Bil............ 10.860 10.818 Lagest Azion............. 12.194 12.211 LagestObb................ 11.041 11.044 Libra ................... 17.575 17.553 Money-Time ............... 10.563 10.562 Multiras................. 17.552 17.504 Nagracapital............. 15.003 14.999 Nagrarend................ 12.937 12.945 Nordcapital ............. 10.291 10.263 Nordfondo................ 12.373 12.385 3.2.89 10.2.89 Phenixfund .............. 10.543 10.523 Primecapital ............ 25.108 25.050 Primecash................ 12.821 12.825 Primeclub Azion........ 10.064 10.048 Primeclub Obbl........... 11.163 11.156 Primerend................ 18.916 18.875 Promofondo 1 ............ 10.334 10.405 Redditosette ............ 15.784 15.819 Rendicredit.............. 11.346 11.350 Rendifit ................ 10.917 10.926 Risp. Italia Bil......... 16.838 16.797 Risp. Italia Redd........ 14.188 14.186 Rologest ................ 11.260 11.276 Rolomix.................. 10.549 10.537 Salvadanaio ............. 11.245 11.245 Sforzesco ............... 10.858 10.865 Venture-Time ............ 11.653 11.646 Verde.................... 11.692 11.688 Visconteo ............... 15.300 15.339 TUJI (v dolarjih) Capital Italia............ 33,04 32,28 Fonditalia ............... 69,45 69,98 Interfund ................ 35,39 35,63 Int. Securities .......... 25,24 25,52 Italfortune .............. 40,99 39,54 Italunion ................ 23,04 22,27 Mediolanum S. F........ 35,52 35,58 Rominvest................. 32,18 32,52 Fondo Tre R. Lit......... 38.119 38.907 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker vvirebars 141,62-143,25 Baker elektrolitičen 138,40-139,20 Bakrovi odpadki št. 2 100,50 Cink high grade 75,90 - 90 Cink elektrolitičen 80 - 90,50 Paladij 99,9 141 Platina (v dolarjih za unčo troy) 523,50-524,50 Železni odpadki (v dolarjih za tono) 121 - 122 Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . 587,50 London Svinec bel dry fob UK 756 Aluminij 99,5% — Nikelj high purity — Jeklo v palicah — Cinkova pločevina — Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov 285 - 295 SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cif) Zemeljski lešniki (februar, marec) 615 Soja iz Nizozemske (februar, april) 83,50 Palmovo olje Sumatra (april, junij) 390 Sončnica (februar, marec) 420 Kokosovo olje Filipini (marec, april) 530 Laneno olje (marec) 645 Ricinovo olje (ex tank) (takojšnja dobava) . 1070 ŽITA VVinnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž (marec) 150,10 Rž (maj) 151,10 Rž (julij) 151,90 Oves (marec) 151,50 Oves (maj) 152,90 Oves (julij) 154,50 Ječmen (marec) 119,20 Ječmen (maj 124 Ječmen (julij) 126,10 Pšenica (marec) 145 Pšenica (maj) .149,90 Pšenica (julij) 151,50 BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) Marec 58,38 Maj 58,85 Julij 58,73 Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra 302,02 Giza 45 g 293,02 SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava 14.940 Februar 14.998 Marec 15.259 April 15.483 Slovenci razpolagamo z veliko vodniki, v katerih so opisane turistične in naravne lepote naših krajev. Marsikdaj pa nam manjkajo organsko pripravljene knjige v katerih bi bili avtorji zaobjeli eno samo ali nekaj podobnih posebnosti. Peter Skoberne je eno takih vprašanj rešil s knjigo z naslovom Sto naravnih znamenitosti Slovenije, ki je tik pred koncem lanskega leta izšla v redni zbirki Prešernove družbe. Prav to da je knjiga izšla v tako popularni zbirki je omogočilo zelo visoko naklado 61.000 izvodov. 250 strani debel priročnik si lahko nabavimo tudi posamično, izven redne zbirke, za zelo nizko ceno. Vsem tistim, ki radi zahajajo v naravo, bo ta knjiga zelo dobrodošla. V njej so na zelo poljuden način prikazane najbolj znane naravne znamenitosti na Slovenskem. To so slapovi, jezera, jame in brezna, drevesa, skalni samotarji, naravna okna in mostovi, narodni parki. Knjiga je bogato ilustrirana. Vsaki znamenitosti sta posvečeni dve strani. Na prvi je kratek opis, na drugi pa ena ali več barvnih slik. Avtor nam na zgoščen način prikaže sto takih znamenitosti v različnih slovenskih pokrajinah. Zelo umestno so ti kraji regijsko združeni. Precej takih naravnih znamenitosti je na Primorskem ali v sosednih krajih Notranjske: Mangart, Soča, Možnica, okno v Prestreljeniku, Boka, Gregorčičev slap, Krnsko jezero, soteski Zadlašice in Tolminke, Skladi pri Modreju, Baška grapa, Pršjak, Ravenska jama, Pasica, Otlica, Divje jezero, Kačja smreka, Dragonja, Supot pri Koštaboni, Stena v dolini Dragonje, Sečoveljske soline, Strunjanski klif, Osp, Jame pri Ocizli, Škamperletova jama, Martinska jama, Brinščica, Škocjanske jame, Snežnik, Postojnska jama. Nedeljski izletnik v prelepo slovensko naravo bo ta vodnik že kar nujno potreboval. Marsikdo bo v njem našel marsikaj novega. Zaradi tega bo ta knjiga postala naš nepogrešljivi spremljevalec vsakokrat, ko gremo na izlet v naravo. Dotiskan je bil zanimiv priročnik Pogled v znane in manj znane naravne znamenitosti Slovenije Davčne utaje tudi na Južnem Tirolskem V nemškem Brbmu so gostinci prijavili le dve tretjini gostov Splošno veljavno mnenje je, da na italijanskem Severu vsi bolj ali manj plačujemo davke in da na Jugu tega ne delajo. Zaradi tega je kot strela z jasnega prišla izjava Roberta Peintnerja, predsednika Turistične ustanove v Brixnu, na Južnem Tirolskem, da so tamkajšnji gostinci in zasebni lastniki turističnih sob v lanskem letu prijavili kar za tretjino manj turistov od tistih, ki so dejansko preživeli počitnice v tem kraju. Po uradnih podatkih je lani tam bivalo 680.000 turistov, v resnici pa naj bi jih bilo nad milijon. Painter trdi, da je zaradi tega Turistična ustanova imela dvojno škodo. Prvič, ker ni vnovčila 80 odstotkov turistične takse, ki ji pripada. Drugič, ker ni od pokrajinske vlade v Bocnu dobila prispevka, katerega višina je odvisna od števila nočitev. Pokrajinska vlada v Bocnu daje veliko denarja v turistično dejavnost tako gostincem za gradnjo ali obnovo obratov kot kmetom, ki uredijo sobe, ki jih potem oddajo gostom. Izdatne podpora dobivajo tudi turistične ustanove. Tako gostinci kot zasebniki, ki oddajajo sobe, so v Brixnu (italijansko Bressanone) nemške narodnosti. Iz Peintnerjevih izjavh izhaja, da je tudi med južnotirolskimi Nemci veliko davčnih utajevalcev. Ta šport ni torej specialiteta italijanskega Juga. Sejmi cvetlic na Holandskem Nizozemska je znana po svojem cvetju. Na vseh fotografijah nam to deželo kažejo prepolno cvetja. Zaradi tega Nizozemci vabijo turiste v svojo deželo predvsem zato, da bi si ogledali številne sejme cvetlic. V zadnjem času je Turistični urad Nizozemske posvetil precej pozornosti Italiji, v želji, da bi tja gor potovalo čimveč turistov iz te države. V februarju je v Bovenkaspelu največji sejem cvetlic na svetu. Podobne prireditve bodo na pomlad v Breezandu, Keukenhofu, Haarlemu in še v drugih krajih. V Haarlemu bo ob koncu prvega tedna v aprilu znana parada avtomobilov in čolnov, ki bodo okinčani s cvetjem. Poleti pa so na vrsti prireditve v Limme-nu, Aalsmeeru in VVestlandu. Seveda pa je takih prireditev na Holandskem še cela vrsta. Družba American Airlines naročila 160 novih letal Največja ameriška letalska družba American Airlines je pri družbi McDon-nell naročila 160 potniških letal v skupni vrednosti sedem milijard dolarjev. Gre za doslej drugo največje naročilo novih letal v zgodovini. Za deset in pol milijard dolarjev letal je ameriška družba Delta Airlines naročila v lanskem septembru. To je bilo doslej navečje naročilo novih letal. Zaradi megle je jugoslovanski letalski prevoznik JAT v prvi polovici letošnjega januarja imel izgubo ene milijarde lir. Spremeniti so morali urnike polovice poletov ter ukiniti 551 poletov. Uroberlin France je naslov nove letalske družbe, katere lastnik je francoski prevoznik Air France. Nova družba bo vzdrževala vezo med Zahodnim Berlinom in nemškimi mesti Frankfurt, Munchen, Stuttgart, Koln in Bonn. V Montpelliera na Francoskem bo od 13. do 15. aprila posvet letalskih in turističnih operaterjev. Skušali bodo urediti kaos, ki vlada na področju cenikov letalskih prevozov. Pobudo za posvet je dal drugi največji francoski tour operater Nouvelles Frontieres. Dogaja se namreč, da povratna karta med Parizom in Brusljem z linijskim letalom stane prav toliko kot čarterski prevoz med Parizom in New Zorkom. Še 4 nove turistične loterije Doslej smo v Italiji vsako leto imeli dve turistični loteriji, povezani s pustom v Viareggiu in z »regato storico« v Benetkah. Znano je, da je lani več turističnih krajev v Italiji zahtevalo povezavo med svojimi prireditvami in državno loterijo. Ta zahteva je utemeljena z dejstvom, da je četrtina vnovčenega denarja namenjena krajevni upravi, kjer se prireditev vrši. Rimska vlada je pred dnevi sprejela štiri od številnih prošenj. V Rimu so sprejeli tozadevni dekret, ki ga mora parlament spremeniti v zakon. Nove loterije bodo vezane na prireditve v Sanremu, Taormini, Folignu in ob Gardskem jezeru. V Taormini so vsako leto od 15. julija do prvih dni septembra kulturne prireditve v grško-rimskem gledališču. V Sanremu se vrši festival lahke glasbe. V Folignu je v začetku septembra starodavna viteška igra Ouintana. Na Gardskem jezeru pa je vsako leto na sporedu tekma jadrnic na sto milj dolgi progi. Devize Madžarom za potovanja na tuje Madžari že nekaj časa lahko potujejo v tujino brez vsakih policijskih omejitev. Madžari so to izkoristili predvsem za potovanja v zahodne države, še zlasti v Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo, Jugoslavijo in Italijo. Število ljudi, ki gredo v tujino, se je v enem letu povečalo kar štirikratno. Ker jim zakon omogoča, da si doma nabavijo devize, je madžarska državna banka kmalu ostala brez potrebnega zahodnega denarja. Zaradi tega so sedaj znižali količino tujega denarja, ki ga madžarski turist dobi v domači banki predno gre na turistično potovanje v tujino. Po novem bo vsaka tri leta madžarski državljan doma lahko uradno zamenjal le 20.000 forintov, kar je po uradni menjavi približno pol milijona lir. Kljub znižanju prej razpoložljive vsote so madžarski turisti v zelo kratkem času pokupili 800 milijonov avstrijskih šilingov, 52 milijonov nemških mark ter 6,7 milijona dolarjev. Zanimanje za potovanja na Zahod še narašča. Prekrasno letovišče ob Biskajskem zalivu Biarritz: stara gospa s pogledom naprej Meja je pač meja, pa čeprav na obeh straneh v glavnem živijo ljudje iste narodnosti. Ko se z avtom pripelješ na špansko-francos-ko mejo pri Irunu in jo prestopiš takoj vidiš razliko. In vendarle Baski živijo na obeh straneh državne meje, pa čeprav na eni strani pomešani s Španci, na drugi pa s Francozi. Na Španskem voziš skozi mesta in vasi, v katerih je vse polno nizkih marsikdaj že dotrajanih starih stavb ali pa visokih hiš z ljudskimi stanovanji, na ulicah je vse polno smeti, pločniki so zaraščeni s travo, veliko je nereda. Na drugi strani državne meje pa tja do St. Jean de la Luža, Biarritza in Bayonne, so skoro vse stavbe čisto belo obarvane, ulice so očiščene, v gredicah je vse polno cvetja. Res je, da so ti predeli na francoskem ozemlju že stoletje in pol turistično pomembni in da si prebivalci prizadevajo pridobiti in ohraniti turiste. Res je tudi, da je na španski strani veliko rudnikov in tovarn in da so zaradi dima pročelja hiš izgubila svojo prvotno barvo. Res pa je tudi, da so prizadevanja za čistočo v eni državi večja od tistih v drugi. Isto ugotovljamo, ko gremo iz kake mediteranske ali izhodne države v Avstrijo ali Nemčijo. Od meje pri Irunu pa tja do Ba-Yonne (Baski temu kraju pravijo Bayona, vendar tega originalnega napisa ne boš našel na nobenem cestnem znaku) je eno samo turistično mesto. Niti ne opaziš, da Prehajaš iz enega 'kraja v druge-ffa. Nekatere vasice so sicer majhne, v njih je največ majhnih stavb v katerih so trgovine, gos- tišča, razkošna stanovanja. V Bi-arritzu in Bayonni pa vidiš tudi velike stavbe, tako tiste iz srede prejšnjega stoletja kot tiste, zgrajene v sodobnejših časih. V Ba-y on ni, ki je starejše mesto, pa vidiš stare cerkve in palače, ozke uličice, obilo starih stavb. Veliko teh je podobnih tistim na drugi strani meje, vendar tu vlada čistoča. Človek vajen mediteranskega morja, peščenih plaž in skalnatih zalivčkov z mirnim morjem, se bo vprašal zakaj so Francozi izbrali Biarritz kot obmorsko letovišče. Saj je ta kraj vendarle zelo oddaljen od Pariza in drugih velikih francoskih mest, skoro prav toliko kot Ažurna obala, kjer se je že v prejšnjem stoletju prav tako razvil obmorski turizem. Ni tu mirnega morja kot na toliko opevani francoski ažurni sredozemski obali od Mentona do Cannesa in še dalje ob tdečem skalovju LEsterela. Tu, v Biskajskem zalivu, ob obalo pljuskajo več metrov visoki valovi. Povprečni plavalec se tu lahko poda v morje le za nekaj metrov stran od obale. Ni lahko priti čez pet, šest in več metrov visoke valove na odprto morje. Če pa bi tja zašel se ne bo znal vrniti na obalo. Prav zaradi tega je na dolgi peščeni obali Atlantika vse polno čuvajev, ki kopalce pozivajo, naj se ne oddalijo preveč od obale. Niso to plaže, urejene tako kot pri nas. V glavnem gre za peščene dune tu pa tam zaraščene z grmičevjem. Poleti je tam veliko kopalcev, ki se v te kraje pritepejo iz vseh krajev Francije kot tudi iz drugih evropskih dežel. Na španskih in francoskih obalah Biskajskega zaliva je vse polno ribiških pristanišč. Ljudje v teh krajih so od vedno bili odvisni od morskih dobrot. So spretni ribiči. Zaradi tega v vseh gostilnah dobiš sveže in okusno pripravljene ribje jedi. Plima in oseka imata velika nihanja. Zaradi tega bomo v ribiških pristaniščih, kjer so pomoli visoki tudi do deset metrov, lahko ugotavljali kako se morje dviga ali upada. Bayonne je kraj v katerem so se za časa Francovega režima v Španiji zbirali baskovski begunci. Tu so imeli svoja skrivališča pri- staši ETA. Takrat jih je francoska policija tolerirala. Dandanes pa imajo Baski, ki žive v Španiji, že kar veliko pravic, tistim, ki živijo v Franciji, pa njihova vlada jezikovnih pravic ne priznava. Biarritz se je pričel turistično razvijati v sredini prejšnjega stoletja. Sem so pričeli prihajati bogati ljudje iz vse Francije. Cesar Napoleon III. je zgradil na čast svoji soprogi Evgeniji prekrasno palačo, ki je dobila naslov Palais. Leta 1903 je palača, ki je tedaj že bila hotel, zgorela prav takrat, ko je tam večerjala ruska princesa Olga, sestra carja Nikolaja. Palais so že takrat znova zgradili. Z Mi-ramarom je Palais dandanes simbol Belle Epoque, veselega časa iz let pred prvo svetovno vojno. V takrat zelo omejenem prostoru, okrog enega trga in nekaj ulic, so še pred prvo vojno zgradili nekaj drugih hotelov in vil. Že iz takratnih časov je tu tudi vse polno gostišč z mizicami na prostem. Turistom ugaja sedeti na kraju kjer je tudi poleti precej vetrovno. O Biarritzu je seveda treba povedati še marsikaj. Večina stavb je belo pobarvanih. Sem sodijo ne le majhne stanovanjske vile, marveč tudi večje stavbe. Tudi poletni turisti imajo najraje bela oblačila. Tu je veliko teniških igrišč. V neposredni okolici je kar sedem igrišč za golf, kar je, tako trdijo izvedenci, največja koncentracija takih igrišč na svetu. To pomeni, da tja prihajajo na počitnice bogatejši ljudje. Zanimivo pa je priti čez star mostiček na pečino na katero pljuskajo valovi Atlantika. Pot z avtomobilom do baskovskih dežel na obeh straneh meje je seveda dolga in tudi naporna, pa čeprav je do tod sedaj že skoro speljana avtocesta. Sicer pa, če gremo v te kraje po francoskem ozemlju, po avtocesti le do Toulo-sa in potem zavijemo po državnih cestah do Biarritza, se bomo lahko ustavili v enem od tolikih manjših krajev, kjer v trgovinah prodajajo zelo okusne, doma pripravljene in pakirane gosje jedi. Smo pač v deželi ljudi, ki vedo kaj dati dobrega na mizo. MARKO VVALTRITSCH Danes se z moškim slalomom zaključi svetovno smučarsko prvenstvo v Vailu Vreni prismučala drugo zlato VAIL Vreni Schneider je v veleslalomu osvojila svoj prvi svetovni naslov. V celoti je švicarska smučarka nesporno najboljša tekmovalka prvenstva. Švicarka je vodila že po prvi vožnji in je prišla do zmage potem ko je morda nekoliko preveč tvegala in v prvem delu proge beležila dve sicer lažji napaki. Junakinje dneva so bile Francozinje. Carole Merle je osvojila drugo, Guignardova pa tretje mesto. Veliko se je pričakovalo tudi od Mateje Svet. Jugoslovanka je osvojila četrto mesto, kar spada »v normalo«. Pričakovanje za novo zmago je bilo sicer na mestu, napačno pa bi bilo Matejo za vsako priložnost »tombizira-ti« in od nje pričakovati samo zmage. Konec koncev gre za SP, na katerem se v vsaki panogi lahko vsaj pet smučark enakovredno bori za prva mesta. S prestižnim naslovom v slalomu in z dvema četrtima mestoma ostaja Svetova med najboljšimi udeleženkami co-loradskega prvenstva. Njena zanesljivost je veliko jamstvo za nadaljnjo pot slovenske smučarke. Za boljša mesta se je potegovala tudi Veronika Šarec, ki pa je v drugi vožnji zavozila s proge. Italijanke so odpadle že med prvim spustom. VRSTNI RED VELESLALOMA 1. Schneider (Švi.) 2’29"37 2. Merle (Fr.) 2'30’’50 3. Guignard (Fr.) 2'31"80 4. SVET (Jug.) 2'3V92, 5. VValliser (Švi.) 2'32"05, 6. Dedler (ZRN) 2'32"33, 7. Chedjil (Fr.) 2'32"97, 8. Fernandez-Oc-hoa (Sp.) 2'33"22, 9. Maier (Av.) 2'33"45, 10. Rone (ZDA) 2'33"62, 16. Pušnik (Jug.) 2'35"42. Na sliki: Mateja Svet je včeraj že drugič na tem SP osvojila nehvaležno četrto mesto Tomba »obvezni« favorit Italijanski tabor ima danes svojo zadnjo možnost, da se rehabilitira pred javnim mnenjem. Zmago v moškem slalomu je brez dvoma naročil tudi Alberto Tomba, ki pa seveda ni sam v takih željah. Za prestižno slalomsko zmago se bodo danes potegovali predstavniki nove garde alpskega smučanja. Verjetno sta v prvi vrsti Norvežan Furu-seth in Zahodni Nemec Bittner, oba izrazita napadalca med vratci. Ne gre seveda spregledati Girardellija, Avstrijce z Nierlichom in Gstreinom in druge outsiderje. Med slednje, vsaj za kolajno, gre uvrstiti tudi Jugoslovana Benedika, ki bi lahko potrdil srečen trenutek slovenskega smučanja. Drugo progo bo postavil italijanski trener Pietrogiovanna, ki se navadno KOLAJNE Švica 3 5 3 Avstrija 2 2 1 ZRN 1 0 2 Jugoslavija 1 0 1 ZDA 1 0 1 Luksemburg 1 0 0 Francija 0 1 1 Kanada 0 1 0 ogreva za tekoče proge brez grobo ostrih zavojev. Verjetno ne more biti dvomov, da bo Pietrogiovanna postavil Tombi primemo progo. Svetovno prvenstvo bodo arhivirali brez posebnega bleska. Domače občinstvo se ni odzvalo vabilu za neposreden obisk. Evropejski rekreativni smučarji pa so pred ekrani lahko razvijali svojo zavist nad izrednimi snežnimi pogoji Skalnatega gorovja... Na sliki: bo Alberto Tomba danes uspel? V moški odbojkarski C-l ligi 01ympii zlata vredni točki OLVMPIA - PALLAVOLO BASSANO 3:1 (15:4, 14:16, 15:7, 15:6) OLVMPIA: A., D. in S. Terpin, Špacapan, Petejan, Sfiligoj, Marassi, I. in Š. Cotič, Bello, Dorni. POTEK SETOV: 1. set (8:1, 10:3, 15:4); 2. set (3:1, 3:11, 8:11, 13:13, 14:16); 3. set (4:1, 9:3, 12:5, 15:7); 4. set (2:4, 7:4, 14:5, 15:6). Igralci 01ympie so osvojili pred domačim občinstvom zlata vredno zmago proti enemu izmed neposrednih tekmecev v borbi za obstanek v ligi. Proti šesterki iz Bassana, ki je imela pred včerajšnjim srečanjem isto število točk na lestvici kakor 01ym-pia, so Jakopičevi varovanci prikazali morda najbolj prepričljivo predstavo v letošnjem prvenstvu, vsaj kar se tiče samozavesti in odločnosti v iskanju zmage. Goričani so stopili na igrišče zelo motivirani in so z zelo lepimi kombinacijami takoj presenetili nasprotnika, ki je veliko grešil in ni sploh pričakoval tako silovitega začetka naših predstavnikov. Domačinom se je nekoliko zataknilo le v drugem setu, ko so gostje nanizali deset zaporednih točk in so z dobrim blokom uspeli zaustaviti napade olympijcev. Ta pa je bila tudi edina pavza slovenskih odbojkarjev v včerajšni tekmi. V nadaljevanju so znova zaigrali zelo prodorno, z učinkovitimi napadi in s požrtvovalnostjo v obrambi so spravili na kolena nasprotnika, ki je ostal brez moči in je moral priznati premoč 01ympie. S tem pomembnim uspehom so goriški odbojkarji znatno izboljšali svoj položaj na lestvici, pokazali pa so predvsem več samozavesti in zaupanja v lastne moči, kar je navsezadnje še najbolj spodbudno za bodoče prvenstvene nastope, (mal) V ženski odbojkarski C-l ligi Prava drama v tie-breaku PAV UDINE - BOR ELPRO 2:3 (8:15, 15:6, 15:7, 15:17, 16:17) BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, D'Ambrogio, Foraus, Grbec, Vidali, Fučka, Visintin, Superina, Brazzani in Sancin. VIDEM — Borovke so na gostovanju v Vidmu prekinile začaran krog porazov v igri tie-break in vknjižile predragoceni točki v boju za obstanek v ženski odbojkarski C-l ligi. Na igrišču v Ulici Marangoni se je v petem nizu odvijala prava drama, kakršno res odsvetujemo vsem srčnim bolnikom. Borovke so se namreč pri vodstvu s 13:10 dobesedno blokirale, zgrešile dva servisa in še nekaj lahkih žog, ravno tako živčne gostiteljice (v zadnjih štirih nastopih so trikrat izgubile) niso bile k sreči kaj prida uspešnejše in tako je bilo 16:16. Servirale so Videmčanke, po napadu Nacinovije-ve so te organizirale protinapad, ki pa so ga borovke prestregle in Maverjeva je postavila tekmi besedo konec z močnim napadom, ki je dobesedno razkačil videmske navijače in ekipo, češ da je bila žoga v outu, vendar menimo, da je sicer zelo strog sodnik dobro videl in pravilno dosodil točko ter zmago plavim. Kot že velikokrat doslej bi lahko Bor Elpro mogoče zmagal že prej, a je po prvem nizu, v katerem je z lahkoto razpolagal z nasprotnikom, vidno popustil. Res pa je, da so si tokrat borovke dobesedno z »nohti in kremplji« izborile četrti niz, v katerem so bile pri rezultatu 14:12 za gostiteljice navidezno v že izgubljenem položaju. Moška C-2 liga: na gostovanju v Tržiču Dragi zaporedni poraz borovcev FINCANTIERI - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 3:1 (15:5, 12:15, 15:12, 16:14) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Budin, Marega, P. in R. Pernarčič, Starc, Melon, Stranj, Gasparo in Stančič. Odbojkarji Bora Cunja Avtoprevoz so izgubili drugo tekmo zapored. Potem ko so pred tednom morali prepustiti točki vodilni ekipi Pav Natisonie, so tokrat ostali praznih rok na gostovanju v Tržiču. Vsekakor moramo omeniti, da je manjkal oboleli glavni podajač Batič in ta odsotnost se je še kako poznala. Verjetno je ta odsotnost vnesla v Borove vrste obilico nervoze, katero je še povečal glavni sodnik z rumenimi kartoni. Naj slabše so gostje igrali v prvem nizu in potem bili gostiteljem povsem enakovredni. Največ preglavic pa jim je delal sprejem. Obenem pa se je domača šesterka oddolžila za gladek poraz v Trstu v prvem srečanju. (M. Marega) PAV NATISONIA - MEBLO IMSA 3:1 (15:12, 11:15, 15:8, 15:2) MEBLO IMSA: Vogrič, Lutman, Buzzinelli, Petejan, Mitja in Aleš Ferri, Zavadlal, Prinčič, Koršič, Superga. Proti vodilnemu na lestvici so naši fantje odigrali zelo solidno tekmo. Čeprav so izgubili, so bili v prvih treh setih enakovredni nasprotniku. Izvajali so hitro igro, predvsem pa so zelo dobro blokirali. Zaradi lastnih napak so po nepotrebnem izgubili prvi set, zelo dobro pa so reagirali v drugem setu, kjer so kostantno spravljali v zadrego domačine. Najvažnejši je postal tretji set, ki je trajal celih 27 minut. Nasprotnika sta se stalno zasledovala, le v končnici so naši popustili. V četrtem setu smo pričakovali reakcijo naših odbojkarjev, na žalost so naši povsem popustili. Tokrat nista stopila na igrišče Prinčič zaradi poškodbe in Lavrenčič zaradi bolezni. Zelo dobro sta jih zamenjala in igrala solidno Zavadlal in Buzzinelli. (Zip) Košarkarsko promocijsko prvenstvo Neuspešna sobota naših Jugoslovansko košarkarsko prvenstvo Zmaga Ljubljančanov LJUBLJANA Po dveh zaporednih porazih so košarkarji ljubljanske Smelt Olimpije premagali IMT s 109:92 (52:47). Tudi tokrat so se gostje izkazali kot zelo neugoden nasprotnik. Ne glede na to pa ni bila zmaga domačinov v dvorani v Tivoliju nikoli v nevarnosti. Še posebej dobro so igrali varovanci trenerja Jelovca v obrambi. Pri Smeltu Olimpiji so se vpisali v listo strelcev naslednji košarkarji: Petrovič 17, Zdovc 19, Besedič 4, Tovornik 9, Hauptman 31, Čurčič 22 in Kotnik 5. Tudi po 14. kolu na vrhu lestvice ni prišlo do sprememb, ker je Partizan zmagal v gosteh, sarajevska Bosna je zlahka odpravila Borac, v dalmatinskem derbiju pa je Jugoplastika premagala Šibenko tudi v gosteh. Pri lanskih prvakih iz Splita sta bila najboljša Ivanovič in Radja. Vse boljša Crve-na zvezda z zadnjim na lestvici Prvim partizanom je pospravila dve pričakovani točki. IZIDI 14. KOLA: Smelt Olimpija -IMT 109:92 (52:47), Vojvodina - Partizan 95:106 (45:52), Crvena zvezda - Prvi partizan 84:76 (43:30), Bosna - Borac 127:85 (56:43). KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - CGI 86:96 (31:45) KONTOVEL EL. SHOP: Ban 4, Grilanc 20 (3:3), Gregori, Sosič 6 (3:4), Sterni 14 (2:5), Štoka. 17 (5:11), Emili, Starc 6 (4:7), Civardi, Čuk 25 (13:13). Kontovelci so slabo začeli v napadu in po sedmih minutah igre izgubljali že za 10 točk. Po izdatnem vodstvu gostov so Kontovelci v drugem polčasu lahko nadoknadili večji del zamude in v 33. minuti zmanjšali na 69:71. V tem razburljivem delu tekme pa so si nakopali veliko osebnih napak. Predčasno so morali z igrišča Čuk, Emili, Štoka, Ban, Grilanc in Sterni, tako da so Kontovelci tekmo končali v štirih. (D. Starc) PETROLIFERA - DOM GOMETAL SIMEC 83:77 (40:41) DOM GOMETAL SIMEC: Košuta 2, Kocjančič 4, Batello 6, Dornik 8, Pod-beršič 22, Nanut 35, Ambrosi, Semolič. PON: Kocjančič v 29. min., Košuta v 34. min., Dornik v 38, min., Semolič v 40. min. ON: Petrolifera 30, Dom 31. TRI TOČKE: Nanut 2. Domovci so v zadnjem kolu prvega dela prvenstva na tujem klonili proti drugouvrščeni na skupni lestvici. V prvem polčasu sta si bili ekipi popolnoma enakovredni, v prvih minutah drugega polčasa pa je že kazalo, da bo našim uspel podvig, saj so z razigranim Podberšičem nemoteno polnili nasprotnikov koš. Toda v nadaljevanju se je zataknilo, katastrofalen odstotek v metih s srednje in velike razdalje jim je bil na koncu srečanja usoden. Pohvala gre tokrat le Podberšiču, ki se je boril kot pravi lev. (A. F.) Minibasket TURNIR OBERSNEL POLET r RICREATORI 35:37 POLET: Petaros 11, Bogateč, Milič 2, Sosič 6, Kocjančič, E. Lakovič 4, Fonda, Kalc 1, I. Lakovič 11, Šturman, Grilanc, Hrovatin. Poletovci so gotovo odigrali najboljšo tekmo na tem turnirju za letnike 1979 in mlajše, saj so izgubili proti predvsem višjim nasprotnikom le za dve točki. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, naši pa so pokazali nekaj res lepih skupinskih akcij, za kar je treba pohvaliti prav vse poletovce. nadaljevanje s L strani - nadaljevanje s 1. strani | • Jadran kratke Krmne vesti kratke domače <«rt| bil prava gonilna sila vse Jadranove igre in je spet dokazal, da se vrača vformo, kar je za vse Jadranovo moštvo še kako vzpodbudno. Marko pa je bil spet zelo koristen tako v obrambi kot v napadu. (BRANKO LAKOVIČ) RANGERS - JADRAN 100:101 (61:48) RANGERS FIRENZE: Ruzzi 16 (4:6), DellTnnocentl 4 (4:5), D’Agostini 6, Sczhi, Mangini, Brunelli 13 (3:4), Lazzerl 29 (11:12), Pirel 30 (5:5), Ro-telli, De Angelis 2. JADRAN: Starc 22 (9:11), Persi, Čuk 20, Manzano 11 (4:5), Corsi, Sosič 5 (1:1), Gobbo (1:2), Rauber 6, Ban 26 (4:5), Daneu 6. SODNIKA: Licari (Sassari) in Lim-bardi (Cagliari); PM: Rangers 27:32, Jadran 19:24; ON: Rangers 20, Jadran 30; PON: Gobbo (19), Čuk (36), Ban (40). Tri točke: Pirel 1, Ban 2, Manzano 1, Starc 1. GLEDALCEV: 400. Svetovni rekord Timmermanna •SENFTENBERG — Na atletskem dvoranskem DP je Ulf Timmermann postavil nov svetovni rekord v metu krogle z rezultatom 22,55 m. Naslov za Goričanko Biagi TURIN — Na dvoranskem atletskem DP je v skoku višino zmagala Goričanka Cristina Biagi. Dosegla je rezultat 184 cm kar je tudi njen osebni rekord. V teku na 60 m čez ovire je drugo mesto dosegel mladinec Lau-rent Ottoz, sin slovitega Eddyja, ki je bil 1. 1968 drugi na OI na progi 110 m čez ovire. Po daljšem času so se ponovno izkazali... sodniki. Pozabili so pozvoniti ob zadnjem krogu teka žensk na 1500 m. Presenečena dekleta so tekla krog več. Zmagala je Tržačanka Tauceri, tek pa so nato razveljavili. Marino Košuta predsednik Čupe Na sinočnji prvi seji JK Čupa so si odborniki razdelili funkcije. Sestava je naslednja: Marino Košuta (predsednik), Walter Reščič (podpredsednik), Klavdij Cibic (tajnik), Egon Nanut (gospodar), Marko Kojanec (blagajnik), Aleksij Bezin (gospodar morske opreme), Igor Bogateč (vodja športne dejavnosti). Odbojka: under 18 ženske AGOREST - MORARESE 3:0 (15:10, 15:5, 15:3) Proti »pepelki« prvenstva so predstavnice združene ekipe dosegle lahko zmago. Igra sicer ni bila na najboljši ravni, poznale so se namreč pustne posledice. Sedaj čaka naše igralke še zadnji prvenstveni nastop v gosteh proti Pierisu. (jo) Ženska C-2 liga: Agorest doma nezadržen AGOREST - KENNEDV 3:1 (15:13, 15:12, 7:15, 15:12) AGOREST: Marassi, Černič, Klemše, Primožič, Roner, Vižintin, Zavadlav, Pelerin, Lovisutti, Rupil in Scoziero. Odbojkarice združene ekipe Agoresta so spet prijetno presenetile. Kaže, da za ekipe, ki so na zgornjem delu lestvice, v Sovodnjah ob podpori izrednih gledalcev ne bo lahko slaviti, ker so z motivacijo, s katero se domačinke vržejo v boj, sposobne spraviti na kolena tudi tako dobrega nasprotnika kot je bila sinoči ekipa Kennedy. Gostiteljice so povedle na samem začetku srečanja, a gostje so hitro reagirale in pokazale, da ne bodo poceni prepustile dragoceni izkupiček. Bil je res lep boj za vsako točko, kar najbolje kažejo izidi v nizih. Tudi izgubljeni tretji set, kateremu je botroval sodnik, domačinke ni demoraliziral. V zadnjem nizu so spet dobro zaigrale in s tem strle še poslednji odport nasprotnic. (R. I.) VILLACHER BEER - SLOGA KOIMPEX 3:2 (15:10, 15:11, 10:15, 14:16, 15:9) SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Drnovšček, Fabrizzi, Grgič, Križmančič, Lupine, Marucelli, Milkovič, Miot, Sosič, Škerk, Ukmar. Slogašicam sinoči ni uspelo, da bi nadaljevale serijo pozitivnih rezultatov. Tudi povratno kolo se je zaključilo po petih setih, le da je tokrat točki osvojil Villacher, ki je tako drugič zapored prekrižal račune vodilni šesterki. Tekma sama ni bila lepa, ker so igralke obeh društev zaigrale izredno živčno, saj je bilo srečanje sila pomembno za oba. Pri Slogi Koimpex pa se je za nameček še poznalo, da je Ukmarjeva nastopila z vročino, kar je seveda ohromilo udarno moč naše šesterke, na slab dan pa so naletele še nekatere druge standardne igralke. Kljub porazu za slogašice še ni nič izgubljenega in ostajajo še vedno na drugem mestu na lestvici. (Inka) Moška D liga: slaba tekma Soče Sobema LUCINICO - SOČA SOBEMA 3:0 (15:7, 15:9, 15:2) SOČA SOBEMA: Černič, Muscau, Battisti, Kovic, Ivo in Marko Cotič, Pahor, Bagon Sočani so prvo tekmo povratnega dela prvenstva izgubili katastrofalno. Izenačen je bil samo uvod prvega seta, kaj kmalu pa so domačini vzeli vajeti v roke in svoj ritem diktirali tudi v drugem in tretjem nizu, ko so naši popolnoma popustili. Sovodenj ci so odigrali najslabšo tekmo prvenstva. Predvsem sta odpovedala blok in sprejem, posebno učinkovit pa ni bil niti napad. (P. Černič) Ženska D liga: tokrat podvig Kontovelk TARCENTO - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 2:3 (15:11, 6:15, 9:15, 15:13, 8:15) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Conestabo, Černjava, Hrovatin, Legiša, Štoka, Umek, Garbini in Prašelj. Kontovelke so na gostovanju v Čenti osvojili izredno dragoceni točki proti četrtouvrščeni ekipi. Prvi set so osvojile gostiteljice po zaslugi izredno močnih servisov. V nadaljevanju so Kontovelke uredile svoje vrste in povsem nadigrale gostiteljice. Tekmo bi lahko sicer zaključile s 3:1, a nekaj naivnih napak v končnici niza je bilo usodnih. V zadnjem delu igre so gostje pokazale občutno boljšo igro in dober napad, predvsem po zaslugi tokrat še posebej razpoložene Legiševe, ki je popeljal gostje do nenadejane, a toliko bolj zaslužene prestižne zmage. ( M. Janežič) BREG AGRAR - FINCANTIERI 3:1 (14:16, 15:13, 15:8, 15:5) BREG AGRAR: Debenjak, Slavec, Kocjančič, Elena, Tanja in Erika Žerjal, Tavčar, Komar, Canziani, Pertot. Sodnik je bil v uvodu tekme velik protagonist in je žvižgal vse, kar se je žvižgati dalo. Svojevrstni kriteriji so zmedli Brežanke, ki niso videle rešitve za svoje akcije. Bolje ni kazal niti začetek drugega seta in zaradi oporekanja odločitvam je mož pravice pokazal Debenjakovi rumeni karton. K sreči se je vzdušje nato umirilo in Brežanke so brez težav odpravile nasprotnice. Dobro so sevirale in tudi sprejem je bil soliden tako, da se je igra učinkovita gradila. (JT) Odvzel ga je Gataulinu Dvoranski SR Bubke v Osaki OSAKA (Japonska) — Sovjetski skakalec s palico Sergej Bubka je na atletskem mitingu v Osaki izboljšal svetovni dvoranski rekord. Dosegel je znamko 6,03 m. Prejšnji rekord je, s centimetrom manj, pripadal njegovemu rojaku Rodionu Gataulinu, ki ga je postavil pred dobrim tednom dni v G omelu. Bubka je že pet let absolutni protagonist te atletske discipline. Na odprtem je prvi svetovni rekord postavil maja 1984 v Bratislavi z rezultatom 5,85. Odtlej je bil rekord trdno v njegovih rokah (izboljšal ga je še petkrat do zdajšnje znamke 6,06 m), le avgusta 1984 ga je Francoz Vigneron prehitel z znamko 5,91, a še na istem tekmovanju je Bubka nato preskočil letvico na višini 5,94 m. V ZDA pa je Irec Marcus 0'Sullivan dosegel absolutni dvoranski rekord na 1.500 m s časom 3'35"60. SP v četverosedežnem bobu Švicarji v vodstvu Italija 1 šesta GORTINA D'AMPEZZO — Na svetovnem prvenstvu v četverosedežnem bobu sta po prvih dveh preizkušnjah na čelu skupnega vrstnega reda obe švicarski posadki, ki ju vodita Nico Baracchi in Gustav VVeder. Na začasnem tretjem mestu je Avstrija 1. Ba-racchijeva posadka je hkrati s časom 53 '27 dosegla rekord olimpijske proge v Gortini d Ampezzo. Izkazala se je tudi posadka Italije 1, ki je šesta z zaostankom 71 stotink. . Podpredsednik mednarodne zveze v bobu Galli meni, da je dosežek Italijanov izvrsten, če upoštevamo, da so »azzurri« uspešnejši v dvosedežnem bobu. »Vselej smo v Italiji imeli dobre pilote,« je še izjavil Galli, »a s sodobnejšimi progami zadobiva vse večji pomen predvsem začetni pogon in v tujini, kjer brez težav črpajo med šprinterji lahke atletike, so zato v dokajšnji prednosti.« Vrstni red po 2 preizkušnjah: 1. Švica 1 1'47"03; 2. Švica 2 1'47'T5; 3. Avstrija 1 1'47"36; 4. NDR 1 1'47"45; 5. NDR 2 1'47"61; 6. Italija 1 (Gesuito, Russo, Rottensteiner, Leonardi) 1'47"77; 7. SZ 1 1'47"82; 8. Avstrija 2 T47"89; 9. ZDA 1 1'48"13; 10. Francija 1 148"16. ■ Zadnji preizkušnji sta na sporedu danes (po TV Koper ob 7.55). V italijanski nogometni A ligi Mnogo bojev za obstanek Toliko preplaha za nič, bi lahko rekli. Zgledalo je, da bo Napoli danes nastopil tako okrnjen, da bi celo šibki Como lahko odnesel celo kožo s stadiona San Paolo, za Inter pa naj bi kolo, kljub gostovanju na težkem igrišču v Firencah, na mah postalo ugodno. Že včeraj pa sta Južnoameričana Marado-na in Careca, pravzaprav njuna koleno oziroma gleženj, čudežno ozdravila. Bianchi ima le devet igralcev, so pisali dnevniki, pa bodo danes na voljo tudi Corradini, Fusi in Ferrara. Le diskvalificirana Renica in Carannante res ne bosta igrala... Derbi kola za uvrstitev v pokal UEFA bo v Bergamu, kjer bo Atalanta gostila Romo. Juventus bo igral v Veroni, Sampdoria v Ceseni, vse boljši Milan pa doma z Bologno. Ostala tri srečanja bodo nadvse dramatična, saj gre za prave spopade za obstanek. Pescara - Piša, Torino - Lecce in Lazio - Ascoli, poraz bi za kogarkoli predstavljal hud problem in majale bi se lahko trenerske klopi. DANAŠNJI SPORED: Atalanta -Roma; Cesena - Sampodria; Fiorentina - Inter; Verona - Juventus; Lazio - As- coli; Milan - Bologna; Napoli - Como; Pescara - Piša; Torino - Lecce. Udinese doma s Piacenzo Znano je, da Udinese ne preživlja ravno najboljših časov. V zadnjih sedmih tekmah so Videmčani dosegli samo sedem točk in na lestvici jih je na 4. mestu dohitel Cremonese, naj-slabše pa je to, da ima Avellino samo točko zaostanka. Še pred dvema mesecema je zgledalo, da Sonettijevemu moštvu tretje mesto ne more uiti, zdaj je napredovanje v nevarnosti. Danes bo Udinese gostil šibko Piacenzo, ki se bori za obstanek, a Videmčani bodo hudo okrnjeni, saj bodo po »bitki« v Avellinu manjkali diskvalificirani Mi-naudo, Paganin in De Vitis. Še zlasti odsotnosti bomberja De Vitisa ni lahko prebaviti, tudi zato, ker hkrati ne bo Vagheggija. Kdo bo torej zatresel mrežo Piacenze? DANAŠNJI SPORED: Bari - Reggi-na; Brescia - Avellino; Catanzaro -Monza; Cremonese - Cosenza; Genoa -Ancona; Messina - Empoli; Padova -Parma; Sambenedettese - Barletta; Ta-ranto - Licata; Udinese - Piacenza. Triestina danes v Montevarchiju Toskana doslej radodarna Triestina v zadnjih osmih kolih prvenstva C-l lige še ni doživela poraza in bo skušala tudi danes v kraju Mon-tevarchi nadaljevati z vrsto pozitivnih nastopov. Toskana je bila doslej dokaj radodarna s Tržačani. V dosedanjih treh gostovanjih v tej deželi je namreč Triestina dvakrat igrala neodločeno (z Livornom in Lucchesejem), v Arezzu pa je celo zmagala. Igrišče v Montevarchiju je vsekakor eno najbolj neugodnih v ligi. Doslej je le štirim ekipam uspelo tam iztržiti točko, vse ostale so premagane zapustile igrišče. Po zaslugi režiserja De Folija, branilca Giansantija, specialista za proste strele, hitrih Carbonija in Calderinija ter napadalca Libra, ki je z devetimi zadetki menda najboljši srednji napadalec skupine A, si je Montevarchi izboril ugoden položaj na lestvici in igra zdaj povsem sproščeno. Trener Lombardo se bo moral tudi danes odreči doprinosu Papaisa in Ca-sonata. Najverjetneje bo, kot že v Vi-cenzi, uvrstil na igrišče tri čiste branilce in dva napadalca. Obramba je prav gotovo najbolj zanesljiv oddelek ekipe (še ni zagrešila ne enajstmet- rovk ne avtogolov), zato bi delitev točk Triestini menda ustrezala. O porazu Tržačani niti nočejo razmišljati, saj igrajo vsi neposredni tekmeci za vrh doma in bi torej lahko imel morebitni spodrsljaj pogubne posledice. Če bi se posrečil podvig, je mogoče pričakovati, da se bo prihodnjo nedeljo v srečanju z močno Modeno na stopniščih Grezarja naposled le zbralo kar lepo število navijačev, saj bi možnosti za napredovanje v B ligo postale vse bolj konkretne. Pro Gorizia doma Nogometaši Pro Gorizie bodo v 22. kolu meddeželne lige igrali pred domačimi gledalci proti moštvu Vittorio Venelo, ki se z 18 točkami nahaja skoraj pri dnu lestvice in mu torej teče voda v grlo. Gostitelji računajo torej na zmago, kljub svojim ne ravno briljantnim strelskim sposobnostim. Darujte v sklad Mitje Čuka V tržaški športni palači Stefanel gosti Sassari Dvoboj Tanjevic - De Sisti Tržaška športna palača bo drevi (od 18. ure dalje) znova nabito polna. Stefanel bo namreč gostil nevarno Nume-ro iz Sassarija, ki deli drugo mesto z Rangerom Varese in Conadom Siena s šestimi točkami zaostanka za Tržačani. Za sardinsko peterko je to prav gotovo zadnja možnost, da z zmago še ogrozi končno prvo mesto Stefanela, v primeru poraza pa bi bil ta praktično nedosegljiv, ker bi imel 11 kol pred koncem regularnega dela osem točk prednosti, zaradi dvojne zmage v medsebojnem obračunu pa dejansko deset. Po mnenju Tanjeviča je Nume-ra najnevarnejši Stefanelov nasprotnik v boju za napredovanje v A-2 ligo. Trener Sardincev je dobro poznani Mario De Sisti, ki je uspešno treniral tudi v Gorici in Trstu. Numera razpolaga tudi z visokim igralcem Binijem (209 cm), ki je zelo dober strelec tudi z zunanjih položajev. DANAŠNJI SPORED B-l LIGE: Ranger - Faciba; Full Mestre - Campo-basso; Inalca Modena - Copp Ferrara; Mar Roseto - Electrolux PN; Ragusa - Rieti; Docksteps - Conad; Benati Imola - Racine Trapani. San Benedetto v Veroni Goriški San Benedetto bo po četrtkovi tesni zmagi doma proti Filodoru danes nastopil v Veroni, kjer se bo pomeril z novincem Glaxom. Ni nobena skrivnost, da so Dalipagič in tovariši letos že dokaj resno razmišljali o ponovnem kakovostnem skoku, toda res slab začetek sezone (in predvsem težave z Američanom Baileyem) je moštvo Lombardija precej iztiril. Zdaj imajo Verončani na lestvici le točki več od-Goričanov in so torej neposredni tek- ZSŠDI opozarja eventualne interesente, da v soboto, 18. februarja 1989 zapade rok za predložitev prošenj razpisa za delovno mesto organizacijskega tajnika. mec Bosinijevih fantov v boju za končnico »play-out«. Zmagati v Veroni ne bo lahko, toda nekaterim je že uspelo... Videmski Fantoni bo gostil Knegov Sharp. Za Videmčane bo krstni nastop opravil Američan Young. DANAŠNJI SPORED A-2 LIGE: Braga - Neutroroberts; Teorema - Irge; Kleenex - Caripe; Jolly - Standa; Fantoni - Sharp,- Annabella - Marr; Glaxo - San Benedetto. Sinoči Allibert premagal Philips Presenečenje v Milanu! Allibert iz Livorna je premagal domači favorizirani Philips s 85:84, potem ko je le minuto in pol pred koncem vodil kar za sedem točk. Nasprotniki so ga v neverjetni končnici tekme dohiteli, prav v zadnjih sekundah pa so igralci iz Livorna dosegli zmagoviti koš. DANAŠNJI SPORED A-l LIGE: Knorr - Scavolini; Enichem - Divarese; Phonola - Vismara; Hitachi - Snaidero; Ipifim - Arimo; Paini - Benetton; Riu-nite - Alno. Lep uspeh perspektivne vrste under 15 Vala Tekno Progres Tudi letos so v raznih mladinskih odbojkarskih prvenstvih na Goriškem slovenske ekipe v ospredju. V moški konkurenci smo že zabeležili dvojen uspeh igralcev združene štandreško-briške ekipe Vala, Našega prapora in Briškega griča, ki so osvojili pokrajinski naslov v prvenstvih under 18 in zdaj še under 15. Uspeha sta sad že večletnega sodelovanja, ki so ga tri društva vzpostavila na odbojkarskem Področju z željo, da bi postali čimbolj konkurenčni. Politika sodelovanja se je že začela obrestovati, kakor nam je potrdil tudi Ivan Plesničar, prava gonilna sila in duša združene štandreško-briške ekipe. Po zmagi Vala Našega prapora Inrsa v prvenstvu under 18, so si kolo Pred koncem tekmovanja člani Vala Tekno Pogres že zagotovili prvo mesto v skupini in naslov pokrajinskih pr-vakov. Slovenska šesterka je brez več- jih težav nadigrala vse nasprotnike in si tako priborila pravico do nastopa na deželnem finalu, kjer so obeti za uspeh precejšnji. O dobri pripravljenosti naših predstavnikov govori že dejstvo, da so vsi še zelo mladi in bodo lahko tudi v naslednji sezoni nastopali v isti kategoriji. Ista postava je v lanski sezoni že slavila V prvenstvu under 14, letos pa je svojo premoč potrdila tudi v višji konkurenci. Ekipo Val Tekno Progres, ki je premočno osvojila pokrajinski naslov, sestavljajo sledeči igralci: Paoletti, Flo-renin, Devetak, Maraž, Korečič, Grau-ner, Mužič, Brisco, Drufovka, Mikluš, Kovic, Černič in Drufovka. Zelo perspektivne fante trenira Ivan Markič, pomaga pa mu Sandi Kodrič. Na sliki: mladi igralci Vala Tekno Progres s trenerjema. V rokometni C ligi odmor Krasu Trimac ne gre od rok Rokometno prvenstvo C lige je ta teden spet prekinjeno, tako da bo Kras Trimac odigral naslednjo tekmo šele prihodnjo soboto. Našim rokometašem v tem prvenstvu ne gre in ne gre od rok, saj so v sedmih kolih nabrali le tri točke in sedaj čepijo na neprijetnem predzadnjem mestu na lestvici. Medtem ko so bili pričakovani porazi proti močnejšim ekipam, kot so CUS Udine, S. Dona ali PastajoIly, ki se borijo za napredovanje v B ligo (čeprav so krasov-ci te tekme odigrali dokaj dobro), sta bila popolnoma nepričakovana poraza na zadnjih dveh domačih tekmah. To so 4 točke, ki Krasu manjkajo na lestvici in ki jih morajo Lazarjevi varovanci sedaj na vsak način nadoknaditi z zmagami proti zahtevnejšim nasprotnikom. V naslednjem kolu se bo Kras Trimac pomeril z drugo ekipo tržaškega Cividina, ki je lani skupaj s krasovci napredovala iz D lige. Lestvica C lige (skupina C) po sedmih kolih: Pastajolly (TV) in CUS Udine 12; S. Dona 10; Cividin in Padana Monselice 8; Libertas 6; Cellini (PD) 5; Q. d'Alti-no 4; Kras Trimac 3; Aurora 0. (S. Dona in Q. d'Altino imata tekmo manj.) (Pjotr) H SPDT prireja danes zimski sprehod po'Vertikali, ki bo potekal od Bazovice do Briščkov. Izlet bo z osebnimi avtomobili, vodi pa ga Peter Suhadolc. Zbirališče ob 9. uri pred cerkvijo v Bazovici. Skupno bo kake štiri ure hoje. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 16. t. m., ob 20.30 v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. PK BOR vabi vse tiste, ki jih zanima tečaj za vaditelje plavanja (v organizaciji FIN), da se zglasijo v večernih urah na tel. 827123. Pogoji za vpis: starost nad 18 let in obvladanje treh plavalnih slogov. DANES NEDELJA, 12. FEBRUARJA 1989 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku: Primorje - Torviscosa 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Koprivnem: Capriva - Juventi-na: 15.00 v Repnu: Kras - Latisana; 15.00 v Ribiškem naselju: Architrave - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Doberdobu: Mladost - Zarja; 15.00 v Nabrežini: Aurisina - Breg; 15.00 v Tržiču: Romana - Primorec; 15.00 na Tadričah: Gaja - Begliano; 15.00 v Sovod-nJah: Sovodnje - Brazzanese NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu, igrišče Campanelle: campanelle - Breg NAJMLAJŠI 9.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Triestina -Primorje; 10.00 v Trstu, Ul. Flavia: Olim-Pia - Breg; 10.30 v Bazovici: Zarja Adria-1T1Pex - Opicina ZAČETNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -^ampanelle; 11.00 na Opčinah, Ul. Car- la: Roianese - Primorje KOŠARKA MOŠKA D LIGA 17.00 v Trstu, šola Suvich: Autosandra - Bor Radenska DRŽAVNI KADETI 10.00 v Dolini: Breg Adriatherm - Jadran Farco DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas A - Sokol; 9.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibo-na - Inter 1904 NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas - Kontovel Electronic Shop DEČKI 10.30 v Repnu: Polet - Kontovel Electronic Shop ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Legovi-ni Šport; 11.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Vol-ley Club - Sloga Sagor 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg - Bor Friulexport A UNDER 18 ŽENSKE 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: OMA -Breg; 10.30 na Opčinah: Sloga Koimpex -Sokol Indules UNDER 16 MOŠKI 11.00 v Sovodnjah: Soča Čerimpex -Sloga NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 na tržaškem velesejmu: CMM -Kras Globtrade RADIO OPČINE Športna nedelja na Radiu Opčine se bo pričela ob 15.30 s prenosoma amaterskih nogometnih tekem Primorja in Krasa, med katerima bodo tudi prispevki o tekmah Jadrana, Bora Elpro in Bora Radenske ter o delovanju ŠZ Sloga. Sledili bodo sledeči prispevki: »Dober trening za Pariz-Dakar« - v studiu Paolo Sardoč, ki je obiskal puščavo s svojim motorjem enduro; tržaški »Trieste šport« tudi ob sobotah z revijo »Week-end« - pogovor z direktorjem Liciom Bošsijem; »Še pomnite košarkarji?« - pred mikrofonom Valter Vatovec in predsednik ŠZ Bor Mitja Race. O smučarskem SP v Vailu bo poročilo pripravil Rok Maver. Ponedeljkov tedenski športni komentar se bo pričel, kot ponavadi, ob 18. uri. sam OPČINE - Narodna ul. 160 - Tel. 213193 OBVEŠČAMO CENJENE ODJEMALCE, DA SO V TEKU SEZONSKI POPUSTI šport Obv. občini IZREDNA PRODAJA PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI Zmfiotia TRST — Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741 Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 12. februarja 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ugrabitelji so 12-letnega fanta izpustili že v noči na soboto Michelejeva nekajurna ugrabitev naj ne bi bila »sporočilo« družini OUARTO (NEAPELJ) — Grde izkušnje 12-letnega Micheleja Di Palca je bilo k sreči kmalu konec. Njegovi ugrabitelji so ga namreč izpustili že nekaj ur potem, ko so ga prisilili, da je sedel z njimi v avto. Micheleja so ugrabitelji pustili pred nekim kinematografom in mu izročili 700 lir. Fant je telefoniral očetu, županu mesta Quar-to, nato pa je do jutra odgovarjal na vprašanja preiskovalcev. Njegova ugrabitev, ki se je srečno zaključila v nekajurnem razdobju, spominja na delo neprofesionalnih zlikovcev, vendar ne gre izključiti dejstva, da je kdo hotel le ustrahovati družino malega Micheleja. Njegov oče je tudi gradbeni podjetnik, zato preiskovalci sumijo, da so bile denarne zahteve ugrabiteljev le pretveza. Miche-lejev oče vsekakor trdi, da mu je sina ugrabila tolpa brezposelnih, ki so hoteli prislužiti veliko denarja brez večjega truda. Di Falcovo stališče dejansko potrjuje tudi poseg karabinjerjev, ki so aretirali 25-letnega ugrabitelja ter prepoznali fanta, ki sta sodelovala pri ugrabitvi. Michele Di Falco z očetom in mamo po srečno zaključeni ugrabitvi (Telefoto AP) Partijski budžet ni več skrivnost MOSKVA — Z glasnostjo je v SZ padel še en tabu: končno so objavili kakšen je budžet sovjetske partije. V preteklosti so člani v časopisih večkrat zahtevali, da bi zvedeli, kaj se pravzaprav dogaja z denarjem, ki ga vplačujejo v partijske blagajne. Vsak član KP SZ namreč prispeva od 2 do 2,5 odst. svojega dohodka partiji. Vse skupaj pa znaša 3600 milijard italijanskih lir, kar gre za plače 52.000 partijskih funkcionarjev, za delovanje centralnega komiteja (samo CK porabi letno 107 milijard). Plače partijskih funkcionarjev so v primerjavi s plačami delavcev dokaj visoke, saj se sučejo od 2,5 milijona do 3 milijone lir, kolikor prejema tudi Gorbačov, medtem ko plače delavcev ne dosegajo pol milijona. Pri tem je treba še omeniti, da imajo partijski funkcionarji, seveda ne vsi, vrsto ugodnosti, ki gredo od dač na podeželju in v obmorskih letoviščih, do avtov s šoferji in posebnih trgovin z uvoženim blagom. Med dohodke KP SZ je treba všteti tudi avtorske pravice, ki jih je zaslužil Gorbačov s knjigo Perestrojka: gre za 800 milijonov lir, ki jih je podaril partiji. Krvav atentat v Indiji NEW DELHI V Kajalgonu, kraju približno 250 kilometrov od glavnega mesta indijske zvezne države Asam Guahati, je včeraj eksplodirala tempirana bomba, ki je ubila 12 ljudi, ranila pa 22. Bomba je eksplodirala v avtobusu, na katerem je bilo precejšnje število potnikov. Novico so sporočile policijske oblasti, ki so dodale, da so atentat po vsej verjetnosti izvedli skrajneži plemena Bodo. Ti že več časa zahtevajo ustanovitev lastne države, ki naj bi bila ločena od Asama. Pleme Bodo živi v severnem delu omenjene zvezne države in je v preteklosti izvedlo že nekaj terorističnih atentatov. Včerajšnji atentat je prva krvava akcija po nekaj tednih zatišja na indijski podcelini. Avtorji pokola na brzcu 904 tvegajo dosmrtno ječo FIRENCE Na procesu o pokolu na brzcu 904 (ta se je pripetil 23. decembra 1984 na progi Neapelj—Milan in je povzročil precejšnje število smrtnih žrtev) je javni tožilec zahteval devet dosmrtnih kazni. Med svojim posegom je javni tožilec obtožil deveterico združevanja v kriminalne namene, protizakonite izdelave in uporabe eksploziva, terorističnih namer in vrste drugih kaznivih dejanj. Med deveterico je en tuj državljan, in sicer nemški tehnik Friedrich Schaudinn, ki ga je javni tožilec obtožil, da je pripravil peklenski stroj, s katerim so izvedli atentat. Javni tožilec je zahteval tudi 2 leti in 10 mesecev zapora za Luigija Luonga, skesanega člana »neapeljske« skupine, in 3 leta in pol zapora za Carmineja Esposita, bivšega policista, ki je bil vpleten v priprave atentata. Javni tožilec je v svojem posegu dejal, da je treba pokol obravnavati kot atentat politične narave, in to kljub temu, da so ga izvedli pripadniki mafijskih skupin. Pokol je primerjal z umori La Torreja, Piersantija Matta-relle in generala Dalla Chiese, ki so po njegovem mnenju prav tako imeli politični pečat. Ugotovil je, da je simbioza med mafijo in desničarskim terorizmom naravna, saj imata pri tem koristi obe strani. Dejal je tudi, da je bil glavni namen organizatorjev atentata ta, da odvrne pozornost javnosti od drugih problemov v državi, v prvi vrsti od stanja na Siciliji. Z atentatom so skušali istočasno zmanjšati zaupanje ljudi v državne institucije in demokratične vrednote. Poseg javnega tožilca je bil zelo dolg, saj je, če ne upoštevamo odmorov, trajal dvajset ur. Ena od civilnih strank, to je Dežela Emilija-Romagna, je poseg javnega tožilca zelo ugodno ocenila. Odvetnik, ki zastopa Emilijo-Romagno, je namreč dejal, da gre za podrobno analizo, ki izredno natančno razčlenjuje odnos med demokracijo in mafijo. Sodna obravnava se bo nadaljevala v sredo, ko bodo na vrsti posegi obrambe. Goljatov škorenj Velečevelj na sliki so razstavili na mednarodnem diisseldoriskem sejmu obutve. Visok je kakšne tri metre in je ves iz usnja (Telefoto AP) Tretješolca s pištolo pod klopjo NUORO Dijaka III.a razreda nižje srednje šole v Fonniju na Sardiniji sta se včeraj sumljivo igračkala pod klopjo. Dijaki imajo pač to navado, zato se profesorica Macarrone ni posebno razburila zaradi njune nepazljivosti Veliko bolj pa se je razhudila, ko Je ugotovila, cta srtr sern. c. m s. P. igračkala s pištolo, ki ni bila del kake pustne šeme ampak pravi primerek strelnega orožja. Fanta sta imela namreč pri sebi pištolo beretta kalibra 7.65. Profesorico sta fanta skušala pomiriti, zato sta ji rekla, da je pištola pač brez nabojev. Beretta je bila dejansko prazna, s tako igračo pa le ne kaže hoditi v šolo. Fanta sta nekaj časa vztrajala tudi pri trditvi, da sta pištolo našla na šolskem dvorišču, šele pred policijo in karabinjerji pa je M. C. priznal, da jo je izmaknil stricu, ki je lastnik nekega bara in je redno prijavil posest orožja. O podvigu tretješolcev je bil obveščen tudi pretor. Fergie je shujšala Vorška princesa Sarah se je po rojstvu hčerke bolj malo kazala v javnosti. Zlobneži so natolcevali, da je grdo okrogla, iz gornje slike sodeč, pa kaže, da se je odločila za drastično dieto (Telefoto AP) Človeštvo ima samo deset let časa da vesi Zemljo popolnega propada WASHINGTON — Človeštvo ima samo deset let časa, če hoče rešiti planet, na katerem živi - Zemljo. Klic v sili prihaja z was-hingtonskega Worldwatch Institute (WI), ki je pripravil poročilo o stanju Zemlje v letu 1989. V poročilu so poleg predlogov za pravočasne in učinkovite ukrepe, našteti tudi vsi dejavniki, ki negativno vplivajo na naše okolje. Strokovnjaki WI so že sestavili 4 različne strategije, ki temeljijo na ohranitvi podnebja, povečanju gozdnega bogastva, ustrezni prehrambeni oskrbi in omejevanju števila svetovnega prebivalstva. V obratnem primeru -svarijo strokovnjaki WI - bo naš planet popolnoma podlegel ambientalnim spremembam katerim sledimo že nekaj let, in sicer dolgim obdobjem suše in nenavadno močnim deževjem, neobičajnemu mrazu, drugod pa neznosni vročini. Posamezne vlade bi morale končno začeti razmišljati o ustreznih alternativnih energetskih virih; WI pa meni tudi, da bi moralo človeštvo porabiti predvsem manj energije. Avtomobilske tovarne bi se morale sporazumeti za enoten standard, porabo energije bi morala usklajevati enotna pravila, ki bi veljala za ves svet, pa naj gre za gospodinjstvo ali velike industrijske objekte. Inštitut WI polaga velik poudarek na ustrezno pogozdovanje zlasti v deželah Tretjega sveta. Predlaga pa tudi, da bi državam, ki se odločijo za obširno pogozdovanje, države upnice sorazmerno zmanjšale dolgove. Kar se tiče prehrambene politike, pa WI ugotavlja, da se je pridelovanje žitaric lani zmanjšalo za 14 odstotkov v primerjavi z letom 1984. To pa pomeni, da je bilo lani na svetu veliko več lačnih ljudi. Vsekakor pa WI ugotavlja, da bi bilo mogoče primerno nahraniti vse ljudi sveta le v primeru, da bi vzporedno s tem mislili tudi na omejevanje njihovega števila. Tako nekako, kot bi tudi planet Zemlja imel omejeno »nosilnost« ali kapaciteto. Stabilizacija svetovnega prebivalstva je edini način, s katerim bi bilo mogoče preprečiti popoln propad naravnega ravnovesja in ravnovesja okolja, v katerem živimo. V sklepnem delu poročila WI našteva pridobitve in napake posameznih držav; seznam napačnih ukrepov je skoraj trikrat daljši od seznama pobud v korist okolja. V Belorusiji še čutijo radioaktivnost Černobila MOSKVA V Belorusiji še vedno občutijo posledice černobilske nesreče. Radioaktivno sevanje je namreč tu veliko večje, kot so doslej mislili, tako da je skoraj ena petina obdelane zemlje še vedno oporečna. Predsednik beloruske vlade Kovalikov. je v intervjuju za moskovsko Pravdo med drugim priznal, da pristojne zdravstvene oblasti stalno nadzorujejo stopnjo sevanja v 415 beloruskih krajih, kjer živi 103 tisoč ljudi. Prebivalci dobivajo mesečno 30 rubljev podpore od države in 25 odstotkov dodatka na delavske plače, zato da si lahko preskrbijo najrazličnejšo, predvsem pa boljšo hrano v državnih trgovinah. Kovalikov obžaluje, da jim ni še uspelo ustaviti radioaktivnega sevanja, vendar pojasnjuje, da stopnja radioaktivnosti sedaj ni več nevarna. Belorusko prebivalstvo pa se toži, da skoraj nima ustrezne strokovne polnoči. Kmetje na primer orjejo zemljo v globino, vendar ne storijo istega s poljskimi cestami; po hišah kurijo z lesom, ki ni bil podvržen dekontaminaciji, radioaktivni dim in saje se tako ustavljajo na hišnih strehah in pročeljih, ljudje pa vse to vdihavajo. Zaradi takih težav pa so beloruske oblasti sklenile, da bodo postopoma izselile prebivalce najmanj 20 vasi. Nafta povzročila veliko škodo WASHINGTON Na Antarktiki se veselijo, ker je argentinskim in ameriškim potapljačem nekako le uspelo omejiti posledice nesreče, ki bi se lahko sprevrgla v pravo katastrofo. Gre namreč za »zajezitev« ogromnega madeža nafte, bencina in petroleja, ki je cvetel okoli argentinskega tankerja Bahia Paraiso. Pred dvema tednoma je zaradi okvare ladja izgubila 500 do 600 ton nafte. Ekipe National Science Foundation so se noč in dan trudile, da bi na morski gladini nekako omejile madež, ki ga bodo v prihodnjem mesecu izsesali s posebnimi črpalni-mi napravami. Ostanki bencina naj bi nato izhlapeli v desetih dneh. Kljub uspešni akciji pa je madež hudo prizadel oceansko floro in favno, saj je poginilo na tisoče ptic roparic, »izginile« pa so tudi spužve in školjke.