NOVEI 1	p Vsi svet. 2	S Ver. duße	MER 16	S Otmar 17	N 23. pob. 18	P Odon 19	T Elizabeta 20	S Feliks V. 21	C Dar. Mar. 22	P Cecilija 23	S Klemen
3	N 21. pob. 4	P Karel J 5	T Caharija 6	S Lenart 7	C Janez 8	P Bogomir 9	S Teodor	
	24	N 24. pob. 25	P Katarina 26	T Silv. @ 27	S Virgilij 28	C Gregor 29	P Saturnin 30	S Andrej
10	N 22. pob. ® 11	P Martin 12	T Avrelij 13	S Stanislav 14	C Jozafat 16 P Leopold	
V 30 dneh 30 številk za
,G£AS
LJUBLJANA
NAHODA"
NEBOTIČNIK
St. 184
Izhaja vsak dan
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksan-drova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
GLAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po eenikn. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
38*
V Ljubljani v petek, dne 1. novembra 1985
Današnja številka vsebuje:
Za staro pravdo Kdaj bo sklicana skupščina Jadranu posvečeni dan Morilec Omerza se je sodil sam
Motorne vlake dobimo človek, glej dognanje svoje... Cene kož in usnja naraščajo Za katero sadno vrsto se bomo odločili
Rokopisov ne vračamo Leto I.
Zaradi tarifnega praznika grafičnega delavstva izide prihodnja številka v nedeljo zjutraj.
Za staro pravdo
Družabne oblike, v katerih žive narodi, niso morebiti le slučajne tvorbe. Ne, one so plod izvestne vodilne ideje, ki je izklesala duševnost različnih narodov in odredila oblike sožitja njihovih članov. Tako vidimo različne oblike starih grških držav in njihovih ustanov, nastale kot posledice helenske pravne ideje. Tako vidimo staro hebrejsko državo kot tvorbo židovske ideje o državi božji na zemlji. Tako vidimo pri starih Germanih zarodke njihove vojaške državne misli, njihovo fevdalstvo, dočim se je mehka slovanska natura izživljala v primitivni obliki nekakih zadružnih držav.
Ko so prišli tujci v dežele, naseljene od Slovencev, so našli tod družabno obliko zadrug, povezanih med sabo le z rahlimi vezmi krvne sorodnosti. Prišli so ti tujci, da uveljavijo tudi na tej zemlji svojo vodilno idejo — idejo zapadnega fevdalizma. Seveda je nujno nastala borba na življenje in smrt, in ni le gol slučaj, da je Prešeren v najsilnejši slovenski pesnitvi, v Krstu pri Savici, izklesal podobo te borbe, borbe, ki je končala za slovenski narod s porazom in z izgubo narodne svobode.
Tuje plemstvo, naseljeno po gradovih križem slovenskih dežel, je postopoma razrušilo slovensko obliko socialnega sožitja, slovensko zadrugo in uvedlo mesto nje fevdalni sistem podložništva z vsemi njegovimi krutostmi. Vzporedno je cerkvena organizacija prepredla slovenske dežele s svojimi škofijami, dekanijami in župnijami, kakor so v glavnem ostale do današnjega dne. Tako plemiška, kakor cerkvena organizacija sta predstavljali oživotvoritev fevdalne ideje, slovenstvu tuje socialne ideje, nasprotne slovenski socialni obliki zadruge. Zato ni čuda, da se podjarmljeni slovenski kmet nikoli ni sprijaznil z vsiljeno mu obliko in načinom družabnega sožitja, da je gojil smrtno sovraštvo nasproti nasilju iz roda v rod. Zato ni čuda, da je v kmečkih puntih s takim junaštvom branil svoje pravice in zanje umiral. Saj se je boril za svojo socialno idejo, za svojo predstavo o družabnem redu in državni obliki, in ker se je boril proti tuji gosposki, se je boril za slovensko narodnostno misel. Boril se je za staro pravdo, geslo, ki izraža vse pod-zavedne predstave tedanjega slovenskega človeka o socialni in narodnostni pravici.
Podlegel je. Moral je podleči, kajti ideja fevdalizma je bila tedaj na višku svoje moči.
Ni treba posebej naglašati, kako silno je fevdalizem, ki se je v svoji upravni obliki zrušil šele z razpadom Avstrije, razoral slovensko narodnostno telo. Ni treba opozarjati na pogubne posledice delitve na posamezne grofije, kneževine, vojvodine itd. In končno tudi ni ničesar novega ugotovitev, da je potisnila politika cerkvenih fevdalcev slovenske narodnostne ideje nazaj vse do tje, kjer se nahajajo še dandanašnji, in sicer tedaj, ko je razmejila interesni sferi Solnograda in Ogleja. Vse to so znane stvari, usodne pa tako, da jim je mogoče primerjati le še socialno posledico fevdalne dobe — skoro popolno proletariziranje slo-Venskega kmetstva.
v tej borbi za svoje pravice ni imel slovenski kmet nikake pomoči. Bil je navezan sam nase in tudi oni slovenski sinovi, ki so se po naključju povzpeli na višjo socialno sropnjo, so se večjidel odtujili svojemu na-m služili tujemu sistemu. Tudi po-,ob.zatonu fevdalne in pojavu libe-
i ^ c™ltalistične dobe se ni v tem po-giedu spremeni10 skoro ničesar. Z redkimi izjemami so se nagi izobraženci odtujili svojemu narodnemu bistvu, še več, celo mrzili so ga m s amovaii so se svojega revnega kmetskega naroda. Zato pa je slovenski kmet vedno z nezaupanjem motril tudi naše izobrazenstvo. Pa piav p0 pravici, kajti to izobraženstvo, ki je bilo poklicano da izlušči slovensko kmetsko-socialno in narodnostno misel iz plevela ki so. ga fevdalna miselnost in po zatonu fevdalnega sistema lažni drugi idejni tokovi nanesli v slovensko zemljo, to izobraženstvo je ostalo svojemu narodu tuje. v. .	.	,
Ko so se slovenski možje m fantje po-jrnili ob koncu svetovne vojne iz raznih bojišč domov, izbičani in izmučeni v trpljenju, v katero jih je pognala Avstrija ob -Tm zatonu z aktivno pomočjo naše nifn6.,in >>te druge« gospode, je prikipel in fgnt 01. do viška. V podzavesti teh mož cialni nT vstala vnovič predstava o so-
Staro pravdo«0dS0stni vsebini Sesla: >>Za Ribanje ici Z '■ Tedaj je nastalo kmetsko
Moanje. ki si Je na(Jelo pQ predstavah teh
Sanktšle odložene?
Ženeva bo zdaj obzirneiša..
Laval nadaliuie svojo posredovalno akcijo — Vatikan sekundira ~ Angleško stališče zavisi od položaja v Sredozemlju
Ženeva, 31. oktobra. w. Splošno prevladuje mnenje, da bo s prihodom italijanskega delegata Aloisija v Ženevo nastala znatna sprememba v sedanji mednarodnopolitični atmosferi v Ženevi. Prihod italijanskega delegata tolmačijo kot dokaz, da obstojajo med Anglijo, Francijo^ in Italijo neke vezi in da se imajo takoj pričeti pogajanja zaradi vzhodnoafriškega spora. Kakor se je izvedelo pride Aloisi v Ženevo na izrečno zahtevo Lavala, ki je Mussolinija s svojimi argumenti končno vendarle prepričal, da so pogajanja zares potrebna. Vse kaže, da odbor za koordinacijo sankcij na svoji napovedani seji ne bo sprejel nikakih definitivnih sklepov in da bo sploh postopal zelo obzirno in upošteval pogajanja, ki se vodijo izven DN.
Ivajanje sankcij 15. novembra
Tajništvo DN je objavilo nocoj podatke o sodelovanju posameznih držav pri izvajanju sankcij. Po teh podatkih je DN sporočilo sklepe odbora za koordinacijo sankcij 56 državam, med drugimi tudi Nemčiji, Gdanskemu, Braziliji in Islandski. Odgovorile so skoraj vse države. Na prepoved orožja v Italijo je pristalo 41, na ukinitev kreditov 38, na ukinitev uvoza in izvoza 36 držav. Glede roka, ko se imajo gospodarske sankcije izvajati, pa se je večina držav izrazila, da sprejme odredbe odbora za koordinacijo sankcij. Bržkone bo odbor odredil, da se sankcije prično izvajati šele 15. novembra. Razen Avstrije, Madjarske in Albanije ni na predloge odbora za koordinacijo sankcij odgovorilo tudi nekaj južnoameriških držav.
Danes se je odbor osemnajstih pod predsedstvom Vasconcella že sestal. Na seji so proučili odgovore posameznih držav na predloge odbora zastran koordinacije.
Eden v Ženevi
Minister za DN Eden je prispel snoči iz Londona v Pariz. Tekom noči je nato nadaljeval pot v Ženevo.
Ž njim je prišlo več odličnih uradnikov zunanjega urada. Hoare bo ostal v Ženevi dlje kakor so prvotno mislili.
Ponovni Lavalovi razgovori
Pariz, 31. oktobra, r. Ministrski predsednik Laval je imel snoči ponoven razgovor z angleškim poslanikom Georgesom Clerkom, nato se je sestal tudi z belgijskim poslanikom Dentergenorii.
V tukajšnjih krogih domnevajo, da je ministrski predsednik Laval na svojem snočnjem sestanku z angleškim poslanikom slednjemu izročil spomenico, ki je zelo velikega pomena za nadaljnji razvoj pogajanj z Italijo. V dokumentu so navedene praktične odredbe, ki jih namerava izdati francoska vlada za sodelovanje z Anglijo na Sredozemskem morju v duhu 3. točke 16. člena pakta DN. Francija se očividno namerava omejiti le na sodelovanje na Sredozemskem morju, ker v dokumentu ni nikjer omenjeno, da si želi vojaškega sodelovanja z Anglijo tudi drugod. Sodelovanje pa se ne sme omejiti samo na vojno bro-dovje, nego razširiti tudi na letalstvo, ki ga imajo Francozi v svojih sredozemskih lukah.
Angleška vlada bo, kakor sodijo, takoj obvestila Lavala o svojem stališču glede najnovejše francoske note, ki se opira v načrte francosko - angleških strokovnjakov.
Vlada bo bržkone stavila neke načelne pripombe. Vsekakor pa se bodo pogajanja v Ženevi nadaljevala.
Francija in Velika Britanija se sedaj
naših mož zgodovinsko nalogo, izoblikovati slovensko življenjsko misel, tako v socialnem kakor tudi v narodnostnem pogledu. Socialno za vse tiste, ki se bore kot kmetski proletarci na borni grudi za svoj kruh, Prav tako, kakor za vse one, ki jih je živ-benje potisnilo med industrijsko rajo, ki dela tlako tuji kapitalistični gospodi, na-tie^nici tu^e fevdalne graščine na naših tleh. Navzlic vsemu odporu, navzlic nerazumevanju bo to gibanje zmagalo in objelo vse nase Hudi. Mora zmagati, ker nosi zgodovinsko življenjsko idejo slovenskega naioda v sebi. Mora objeti vse naše poštene ljudi, kakor je objelo hrvatsko kmetsko gibanje vse poštene Hrvate, ker je vzraslo iz življenjske ideje hrvatskega naroda in iz
predvsem trudita, najti novo formulo za ureditev vzhodnoafriškega spora v skladu z načeli DN. Razgovori so zaenkrat še v začetni fazi. Vse kaže, da gre za odgovor, ki naj bi ga Laval dal na italijanske predloge. Agencija Reuter je izvedela, da Francozi in Angleži ne bodo odgovorili prej, preden Hoare ne prispe v Ženevo in se sestane z La valom ter z zastopniki drugih narodov.
Laval je danes ponovno sprejel britanskega poslanika Clerka in italijanskega poslanika Ceruttija.
Doznava se, da bo poslanski odbor za zunanje zadeve po svojem predsedniku sporočil Lavalu, da zahteva politiko kolektivne varnosti in okrepitve mednarodne organizacije za obrambo miru. Odbor zahteva nadalje objavo »rumene knjige« o italijansko-abesinskih dogodkih.
Papež še vedno posredufe
Francoski tisk kaže zato že danes največ zanimanja za diplomatska pogajanja, ki se prično jutri v Ženevi med Lvalom, Hoa-reom in Aloisijem. Laval in Hoare se bosta razgovarjala predvsem o izvajanju spreje-
¥
London, 31. oktobra. (Reuter.) V Tigri se je italijanska vojska včeraj utrdila na svojih novih položajih. Glavni stan generala de Bona se je premestil bliže fronti. Spričo tega je pričakovati v najkrajšem času novih operacij. Italijanske prednje straže so že čisto blizu Makale. Abesinci so se umaknili po nekaterih manjših spopadih z nasprotniki v hribovite predele južno od Makale. Vse pa kaže, da se Abesinci pripravljajo na veliko akcijo na zapadnem delu fronte. Proti desnemu italijanskemu krilu pošiljajo velike oddelke vojaštva. Zato je pričakovati, da bodo izvršili napad proti Italijanom preko reke Takaze in njenih pritokov.
Kakor poročajo iz Addis-Abebe, se bodo iz Makale umaknili še oni oddelki abesinske vojske, ki so doslej ostali v mestu, čim prično Italijani znova prodirati, ker bi se lahko sicer zgodilo, da bi jih obkolili in ujeli.
Odpor tudi na jugu
Na ogadenski fronti pa so oddelki generala Graziania naleteli na večji odpor, kakor se je v početku pričakovalo. Vendar jim je uspelo prodreti v neposredno okolico Goraheje. Padec tega mesta se pričakuje vsak čas.
Iz Hararja poroča poročevalec agencije Reuter, da se tam zbira vedno večja abesinska vojska pod poveljstvom dedžasmača Amde. Iz Hadame je odšlo proti Hararju 6.000 vojakov. Jačje oddelke pa so odposlali v Džidžigo. Harar kakor Džidžiga 'sta dve važni cestni križišči. Skozi obe mesti prevažajo velike količine orožja in streliva iz britanske Somalije v notranjo Abesinijo.
šilave je padel?
Italijanski listi poročajo, da so Italijani včeraj končno zavzeli kraj šilave. Pri tem naglašajo, da pomeni padec te abesinske trdnjave velik uspeh za Italijo, šilave dominira nad vso pokrajino in skozi njo vodi cesta proti Goraheji.
enakih podobnih zgodovinskih borb za obstoj.
Ko čujemo o gibanju takozvane slovenske fronte, ki si prisvaja nalogo, voditi slovenski narod v borbi za politične ideale, se spomnimo predvsem, da je bila borba slovenskega naroda za staro pravdo predvsem socialna borba in le kot taka tudi narodnostna; spomnimo pa se tudi tega, da sta še dandanašnji socialni in narodnostni problem na slovenski zemlji neločljivo povezana. Le tisti, ki je voljan in sposoben, prevzeti nase tudi vsako žrtev socialne borbe in ves riziko njenega uspeha, le tisti, ki se bo žrtvoval ves v borbi za staro pravdo, bo mogel pridobiti zaupanje slovenskega naroda.	Stan te Jernej.
tih sankcij, pa tudi o sodelovanju francoskega in angleškega vojnega brodovja na Sredozemskem morju.
»Petit Parisien« poroča o včerajšnjem razgovoru Lavala z apostolskim nuncijem v Parizu in sodi, da skuša tudi papež posredovati v vzhodno-afriškem sporu.
»Petit Journal« pravi, da je atmosfera še vedno zelo povoljna, in da je Laval vedno bolj prepričan, da bo njegova posredovalna akcija uspela. »Oeuvre« pa sodi nasprotno, da spora ne bo mogoče rešiti na podlagi sedanjih načrtov, ki jih nobena od prizadetih držav ne bo hotela sprejeti kot osnovo za nadaljnja pogajanja. Laval in Hoare bosta imela v Ženevi priliko, da odkrito govorita z Aloisijem in morda istočasno z zastopnikom Abesinije. Edini pozitivni element je soglasje med Francijo in Anglijo glede eventualnosti na Sredozemskem morju. če se Anglija ne bo čutila dovolj močna za obrambo svoje dominantne pozicije na Sredozemskem morju, se sankcije ne bodo mogle izvajati tako, da bi bilo od njih pričakovati resničnega efekta. V danem primeru se bo treba snrijazniti z mislijo blokade itaBja^sk’h ItiV
Abssinci pripravljajo velik protinapad ob reki Takazi na severnem božiču
Pariz, 31. oktobra. Posebni Havasov dopisnik poroča iz Addis-Abebe:
Nekaj dni sem ni nikakih točnih vesti ne o gibanju abesinskih čet, ne o premikanju italijanske vojske. Koncentracija abesinskih čet se nadaljuje s pospešenim tempom. Ras Kasa, ki je ondan prispel v Tigrejo iz Gondara na čelu velike vojske, je nadomestil čete rasa Sejuma na jugu Aksuma, Italijani so ga pa dotlej zaman iskali v pokrajini Uolkaiti. Nekateri abesinski krogi mislijo, da se njihove čete zdaj bavijo s svojo organizacijo, na tudi s tem, da vznemirjajo italijanske prednje čete in skušajo z izzivalnimi na-radi dognati pravo moč italijanskih čet v posameznih postojankah. Organizacija abesinskih čet se vrši tudi na ogadenskem in na eritrejskem bojišču in tako bodo Italijani po vsej priliki pribili eni vzeti nekatere čete z eritrejskega bojišča in jih poslati na jug.
Back nemogoč
Pariz, 31. oktobra, r. »Echo de Paris« piše. da je po vesteh iz Varšave prišlo do resnega spora med novim predsednikom poljske vlade in polkovnikom Bečkom. Vse kaže, da bo Beck moral izpremeniti svojo Nemcem prijazno politiko ali pa oditi s sedanjega mesta.
Rekonstrukcija češkoslovaške vlade
Praga, 31. oktobra, g Ko je agrarna stranka objavila svoj predlog, po katerem naj bi predsednik Malvpetz postal predsednik češkoslovaške poslanske zbornice, njegovo mesto pa bi zasedel dosedanji kmetijski minister Hodža. so se tudi druge stranke vladne koalicije odoločile za razgovore v svrho rekonstrukcije vlade. Razgovori se imajo pričeti že danes Ko se doseže sporazum, bo vlada formalno podala ostavko. Režim pa se vsekakor ne bo spremenil.
Predsednik republike T. G. Masarvk je že dal svoj pristanek za predlagano rekonstrukcijo kabineta, a pod pogojem, da ne pride do večjih izprememb. Še pred izpremembo vlade bo predsednik republike sprejel bodočega ministrskega predsednika dr. Hodžo. ki mu bo obrazložil svoje načrte. Ministrom so tudi obrazložili namere češkoslovaških agrarcev, ti bodo pa obvestili o njih ostale vladne stranke. S formalno ostavko kabineta je treba torej računati šele tedaj, ko se vsi ti razgovori ugodno končajo.
Malone vsi listi živahno razpravljajo o predstojeći rekonstrukciji vlade »Češko slo»o« pravi, da je dr Hodža močna osebnost in da je zadnja leta pokazal velike sposobnosti. List pa je mnenja, da bi ne bilo koristno pospešiti iz-premembe s silo.
Po mnenju drugih listov so na kandidaturo dr. Hodže za predsednika ministrskega sveta bili merodajni v prvi vrsta notranjepolitični razlogi.
-bqvi- oč htihoms nüfmes ]rhih enia mulo enf
Politižiig utrinki
Žrtve JNS režima v kmetijski stroki
Po tem naslovom prinaša »Domoljub« seznam uradnikov, ki so bili predčasno upokojeni, odpuščeni ali premeščeni. Tak materijal je v resnici dragocen in taka statistika bo mogoče vendarle odpravila prakso »žaganja«, ki je pri nas tako zelo v modi. Škoda, da smo tudi s tako statistiko tako zelo v zastanku. Že iz čisto znanstvenih razlogov bi bilo dobro ugotoviti, kdaj je pravzaprav ta praksa nastala in kdo so bili oni slavni možje, ki so se v prošlosti s tem izumom proslavili. Zgodovina, ki teh stvari na žalost ni statistično obdelala, pravi, da spada ta praksa celo že v našo slovensko tradicijo. Dolgo dobo pred svetovno vojno se je ta praksa dobro uveljavljala med učiteljstvom, pozneje pa trdi zgodovina, da se je prenesla tudi na ostalo urad-ništvo. V resnici bi vsi oni, ki se ukvarjajo s starinami in statistiko, mnogo pripomogli, če bi posegli nazaj po materijalu izpred vojne, posebno pa med vojno in tudi po vojni in prebrskali stare, plesnive dokumente o denunci-jacijah, o premestitvah, upokojitvah in odpustitvah. Tudi o ječah, internacijah in sličnih stvareh bi bilo najbrže dovolj gradiva. Za publikacijo bo skrbel »Domoljub«, za kar mu bo vsa domovina hvaležna. Mi, ki smo še mladi, bomo tudi z veseljem registrirali statistiko »žaganja«, če bo praksa kljub vsemu še v veljavi.
Slovenija se ne prišteva med pasivne kraje
»Slovenec« prinaša tole vest: »Marušičevo glasilo (!), ki se imenuje »Glas Naroda«, poroča iz Belgrada o seji gosp. finančnega odbora ministrov, na kateri je odbor ukrepal o razdelitvi vsote 8 milijonov dinarjev, ki jih je ministrski svet na zadnji seji določil za prehrano pasivnih krajev. K temu pripominja »Glas Naroda«: »Dravska banovina se, kakor znano, ne prišteva med pasivne kraje.«. V resnici je pa stvar taka, da so tudi v Sloveniji pokrajine, ki so vedno pasivne, le da zanje pod Marušič-Pucelj-Kramerjevim režimom nikdar ni bilo mogoče kaj dobiti. Značaj pasivnih krajev je bili tem našim revnim po-kraiinam priznan šele tedaj, ko je v vladi g. dr. Korošec in je bila takoj dosežena tudi znatna podpora, kakor smo včeraj poročali. — Samo štiri odstavke nižje pa v istem stolpcu »Slovenca« čitamo tudi to-le: »Revija »Nova Evropa« piše v svoji 10. številki v članku R. Mitkoviča: Glavni problemi naše notranje politike: »Slovenci morajo bolj misliti na nacijo, kakor na vero, na Jugoslavijo kakor na Slovenijo. Krajevna korist se ne sme vedno postavljati nad narodno koristjo. Z omahovanjem na levo in desno v politiki oportunizma so ljubljanski šefi več dobili zase in za svoj kraj, kakor pa so doprinesli celoti. To je treba obžalovati.« — čudovito, kako se ta dva »domača odmeva« spopolnjujeta! Ali naj bo ta druga vest komentar k prvi, ali naj bo prva odgovor drugi? To nam mora »Slovenec« tudi še pojasniti. Kar se tiče Marušičevega glasila pa samo to: za to označko ima »Jutro« patent v Jugoslaviji, zato je poseganje v tujo lastnino tudi v smislu zakona o industrijski svojini nedopustno. Če je g. dr. Korošec od 20 milijonov (naknadno je bilo dovoljenih se 12 milijonov) priboril pol milijona za Dravsko banovino, mu bodo ljudje gotovo hvaležni, kakor so bili zahvalni tistim, ki so jim lansko leto preskrbeli na stotine vagonov koruzne moke, več vagonov masti in tudi denarnih podpor v času, ko je bil »Slovenec« za 180° odmaknjen od Belega grada.
Blagoslovitev križev pravoslavne cerkve
Pravoslavna cerkvena občina bo svečano blagoslovila križe za novo pravoslavno cerkev sv. bratov Cirila in Metoda v zvezi s proslavo 700 letnice smrti sv. Save, duhovnega očeta samostojne srbske nacionalne kulture.
Program svečanosti naših pravoslavnih bratov:
Pravoslavni mitropolit g. Dositej pride v Ljubljano v soboto 2. novembra ob 17. Na kolodvoru mu bodo pravoslavni verniki priredili skromen sprejem. Potem gre mitropolit v pravoslavno kapelo sv. Nikolaja, kjer ga bo pričakoval ljubljanski pravoslavni paroh s šolskimi otroci. V kapelici bo kratka večerna molitev. Pravosl. cerkvena občina vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže sprejema g. mitropo lita na kolodvoru, kakor tudi v kapelici.
Duhovni koncert v proslavo 700 letnice smrti sv. Save bo v soboto 2. novembra ob 20.30 v dvorani Ljubljanskega sokola v Narodnem domu, Bleiweisova 28. Na koncertu bo predaval o pomenu sv. Save g. mitropolit Dositej. Ker za ta koncert ne bo posebnih vabil, se opozarjajo prijatelji lepega cerkvenega petja, kakor tudi vsa nacionalna javnost, da si pravočasno preskrbe vstopnice, ki se prodajajo v trafiki Dolar, Tyrseva 12, poleg trgovine Agnola. Cene so zmerne: sedeži po 15-—, 12-—, 10-—, 8-—; balkonski sedež 10-—; stojišče 5-— in dijaki 3— Din.
Sv. Arhijerejska liturgija v novi zgradbi še nedovršene pravoslavne cerkve sv. bratov Cirila in Metoda bo v nedeljo 3. novembra ob 9. Pel bo mešani zbor Srbskega pevskega društva iz Zagreba. Po končani liturgiji bo blagoslov križev, ki jih bodo takoj postavili na vseh petih kupolah cerkve. Prav. cerkvena občina vabi vse pravoslavne vernike, da se te sv. službe udeleže v polnem številu.
Skupno kosilo pravoslavnih vernikov bo v nedeljo ob 13. Prijave za kosilo se sprejemajo v Upravi prav. parohije do sobote ob 12. Kosila se lahko udeleže vsi pravoslavni verniki, ker tudi za to kosilo posebnih vabil ne bo.
Kdai bo sklicana Narodna
skupština
Beograd, 31. oktobra, b. V političnih krogih je nastalo zadnje dni malo zatišje. Vse čaka na otvoritev zasedanja Narodne skupščine, ki bo sklicana po eni verziji in po izjavi predsednika dr. Stevana Čiriča na dan 7. novembra, po drugi verziji pa Se bo sklicanje zakasnilo še za nekoliko dni. V parlamentarnih krogih vlada veliko zanimanje za opredelitev narodnih poslancev po zadnjih volitvah v skupščinsko predsedstvo. V vladnih krogih se zatrjuje, da je vstopilo v novi klub .1RZ dozdaj že '142 poslan-
cev. Poleg tega je še skupina kakih 30 do 40 poslancev, ki bo vlado podpirala pri bodočem parlamentarnem delu. Nekateri poslanci JRZ naglašajo, da bo skupščina v bodočem zasedanju mogla redno poslovati in da se za večino pri izglasovanju posameznih zakonov ni treba bati. Kot prvi zakon, ki bo prišel v poštev pri glasovanju, bo zakon o prestopkih ter zakon o kmečkih zadrugah. Šele nato bo skupščina imela priliko glasovati o konkordatu.
Minister Komnenović pri Aci Stanojeviču
Beograd, 31. oktobra, b. Minister za telesno vzgojo in zastopnik ministra za soc. politiko in nar. zdravje g. Komnenović je danes dopoldne obiskal v izvršilnem komiteju JRZ g. Aco Stanojeviča in ostal a njim v daljšem razgovoru.
Minister dr. Spaho je odpotoval v Belgijo
Beograd. 31. oktobra, b. Minister za promet dr. Spaho, ki je enoči odpotoval v Bruselj v Belgijo, od koder bo nadaljeval svojo pol v Pariz, nadomestoval ga bo za čas njegovega bivanja v inozemstvu minister brez listnice dr. Šefkija Behmen.
Dela na zgradbi Narodne skupščine
Beograd, 31. oktobra, b. Dela na dovršitvi nove skupščinske zgradbe na Aleksandrovi cesti naglo napredujejo in tvrdka Stankovič, ki je prevzela dovršitev parlamentarne zgradbe za 22 milijonov dinarjev, se je obvezala, da dovrši zgradbo do 1. okt. 1936. Parlament bo imel svojo električno in telefonsko centralo, v poslanski zbornici bo sedežev za 400 narodnih poslancev. Parlament bo imel veliko dvorano za parlamentarne seje in 95 sob. Pri delih za dovršitev zgradbe je stalno zaposlenih 100 delavcev in izgleda, da bo skupščina v svojem novem zasedanju leta 1936. zborovala že v novi zgradbi, ki bo hkratu ena najlepših stavb v prestolnici.
Seja poslanskega kluba JRZ
Beograd, 31. oktobra, b. Danes popoldne ob 17.30 je bila seja razširjenega odbora kluba poslancev JRZ. Predsedoval je nar. poslanec Dragiša Cvetkovič. Seje se je udeležilo okrog 40 poslancev. Na seji so bili tudi ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki je bil ob vstopu v klubske prostore burno pozdravljen od poslancev, dalje prosvetni minister Borivoj Stoševič in minister za socialno politiko in nar. zdravje Mirko Komnenović. Na seji se je razpravljalo o organizaciji poslanskega kluba, kakor tudi o delih v parlamentu. Današnje seje kluba JRZ se ni udeležil noben od slovenskih poslancev, ki so vstopili v ta klub.
Seja gosp. finančnega odbora
Beograd, 31. oktobra, b. Danes popoldne je bila seja gospodarsko-finančnega komi-
teja ministrov. Konference so se udeležili minister za šume in rudnike Djura Jankovič, minister za pravosodje dr. Miškulin, minister za kmetijstvo Svetozar Stankovič in minister za trgovino dr. Milan Vrbanič. Na seji se je obravnavalo vprašanje razdelitve 20 milijonov dinarjev, ki so bili voti-rani na seji ministrskega sveta za nabavo hrane v pasivnih krajih in v krajih, ki so prizadeti od suše.
Anketa zasebnih nameščencev
Beograd, 31. okt. AA. Skupni odbor zveze zasebnih nameščencev zveze bančnih, zavarovalnih, trgovinskih in industrijskih uradnikov in zveze lekarniških nameščencev Jugoslavije sklicuje za 2. in 3. november vsedržavno anketo. Na tej anketi bodo razpravljali o splošnem položaju zarcbnih nameščencev in določili stališče napram vsem perečim vprašanjem zakonske zaščite in zavarovanja zasebnih nameščencev. Anketno delo se prične v soboto dne 2. novembra ob petih popoldne v veliki dvorani Delavske zbornice.
Vprašanje železniške direkcije v Subotici
Beograd, 31. oktobra. AA. S pristojne strani nam poročajo, da so vesti o premestitvi železniške direkcije iz Subotice popolnoma netočne..
Važno za lastnike bankovcev, ki so izven prometa
Beograd, 31. oktobra. AA. 18. julija 1.1. je potekel rok za zamenjavo desetdinarskih bankovcev izdaje Narodne banke kraljevine SHS od 1. novembra 1920 in petdinarskih bankovcev izdaje Narodne banke kraljevine Srbije, (modre barve in raznih datumov izdaje). Od tega dne se bo zamenjava vršila le še v finančnem ministrstvu v smislu poslednjega odstavka čl. 25 zakona o Narodni banki. Da se lastnikom teh bankovcev olajša zamenjava, je finančni minister odobril, da jih tudi lahko pošljejo v zameno na glavno državno blagajno in na vse davčne uprave. Zamenjava se vrši brez vsakršnih formalnosti. Od lastnikov se samo zahteva specifikacija, to je sestaviti mora seznam in popisati razen vrste bankovcev vsakega s serijo in številko. Poslednji rok za zamenjavo ni določen. Posebej se pripominja, da se to nanaša samo na zgoraj navedene bankovce in da ne velja za druge bankovce, ki so že izven obtoka.
Podonavska gospodarska
anketa
Beograd, 31. oktobra. AA. Klub industrij-cev na Dunaju je sklical za 5. november anketo, na katero je povabil zastopnike podonavskih držav. Na tej anketi se bo razpravljalo o vprašanjih, ki se tičejo vseh teh držav. Kot referenti na tej anketi so povabljeni iz Bolgarije Dimitrij Savov, pred-
sednik trgovinske in industrijske zbornice, iz Jugoslavije dr. Oto Frangeš, senator in bivši minister, iz Madjarske baron Josip Sterenyi, član zgornje zbornice, in bivši češkoslovaški minister dr. Vaclav Šuster, bivši minister iz Romunije Manulescu Struga in bivši avstrijski minister Mataja.
Seja romunske vlade
Bukarešta, .31. oktobra. Rador poroda: Ministrski svet je imel danes sejo v Jassyju pod predsedstvom predsednika vlade Tataresca. Kakor znano, ima vlada že nekaj čas« seje v tistih mestih, o katerih upravnih vprašanjih sklepa. To pot je predsednik vlade sprejel poročevalce listov in jim pri tej priliki demantiral tendenčne glasove, ki so se zadnje čase razširili o položaju vlade. Predsednik je dejal, da vlad., nadaljuje izvajanje svojega programa, ki ga bo do konca izvedla. Govoreč o demonstracijah, ki so jih organizirale razne opozicijske stranke, je Tatarescu pripomnil, da bo vlada vsak poskus kršenja miru in reda neizprosno zatrla.
Mussolini obsoja
Rim, 31. oktobra. AA. Predsednik vlade Mussolini je danes svečano tvoril univerzitetno mesto. V govoru, ki ga je imel pri tej priliki, je podčrtal dejstvo, da se v Rimu odpira uni-
Kliring
Beograd, 31, oktobra. AA. Po poročilu Narodne banke z dne 30. oktobra t. 1. je po nemškem kliringu izplačan poslednji avizo št. 8220 od 6. maja t. 1., po italijanskem pa št. 75. 185 z dne 29. julija.
Osebne vesti
Beograd, 31. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov je na predlog prometnega ministra imenovan za poverjenika v šesti skupini devete sekcije za vzdrževanje proge v Novem Sadu Franjo Betini, inženjer mestnega poglavarstva \ Beogradu. — Upokojen je na lastno prošnjo Ivan Manfredo, višji svetnik generalne direkcije državnih železnic v četrti skupini.
verzitetno mesto ravno v dneh uspešnega prodiranja italijanskih čet v Afriki. Nato je Mussolini govoril o sankcijah in obsodil vse tiste države, ki so jih sprejele. Na koncu je dejal: To univerzitetno mesto ho postalo trdnjava tistega duha, ki ho na koncu zmagal.
Lavalu delajo težave
Pariz, 31. oktobra, r. Nasprotstva inod vlado in fininačnim odborom poslanske zbornice so se poostrila. Včeraj je Lava! v prisotnosti finančnega ministra Regnierja sprejel predsednika parlamentarnega finančnega odbora Malvyja. Razgovor je trajal celo uro.
Komunike št. 37.
Rim, 31. oktobra. Agencija Stefani poroča: Ministrstvo za tisk in propagando priobčuje tale 37. komunike:
General de Bono javlja, da so na eritrejskem bojišču oddelki črnih srajc prvega armadnega zbora zavzeli včeraj pas studencev med Edago. Amusom in Makalu. V pasu, ki ga je zasedel drugi armadni zbor domačinov, je končano štetje osvobojenih sužnjev. Našteli so jih lo.ouu. Na somalijskem bojišču so naše prednje čete napadle abesinske oddelke severno-zapadno od reke Dua, Sovražnik je na begu pustil JI mrtvih. Na naši strani so padli trije vojaki.
Delovanje letalstva se normalno nadaljuje na vseh odsekih.
Berlin. 31. oktobra. DNB poroča iz Addis-Abebe: V abesinskih uradnih krogih ugotavljajo, da gre pri italijanskih napadih na odseku Musa Ali za poskus diverzije z namenom, da se primarni čim več abesinskih sil z drugih delov bojišč. Doslej so italijanske napade abesinske čete odbile, čeprav so Italijani vrsli v boj več pehotnih enot, podprtih s konjenico in tanki. Podrobnosti o bojih v tem odseku še ni.
Avlo s cvičkom pod lokomotivo
Trebnje, 31. oktobra.
še nam je v spominu železniška nesreča, ki se je nedavno pripetila na Ježici, in sicer na prelazu, ki nima zapornic, kjer se je avto zaletel v vlak. Povzročila je mnogo prerekanja, ali se je nesrečno srečanje vlaka z avtomobilom pripetilo, ker na tem prelazu ni zapornic, ali po nepazljivosti šoferja. Kakor je ob tej priliki železniška direkcija pojasnila, je bila krivda šoferjeva, ki se je na vsakem železniškem prelazu, posebno kjer ni zapornic, dolžan prepričati, ali ne prihaja z ene ali druge strani vlak. železnica je ob tej priliki še poudarila, da se primeroma več nesreč pripeti na prelazih, ki so zavarovani z zapornicami.
Malokdo je podvomil v to pojasnilo železniške uprave, oni, ki pa morda je, pa mora ob novi železniški nesreči na zavarovanem prelazu dati končno le prav železnici.
V Sv. Stefanu pri Trebnjem preseka proga državno cesto in je ta prelaz zavarovan z zapornicami. Tu se je pred dnevi pripetila nesreča, ki k sreči razen zdrobljenega avtomobila ni zahtevala žrtev, pač pa je dokazala, da tudi zapornice ne preprečijo nesreče, ako voznik vozila na prelazih sam ne pazi. Ob nepazljivosti šoferja samega se je pripetila tudi ta nesreča, kot ona zadnjič na Ježici. Razlika je le ta, da je tu nepazljivi šofer zavozil z vso silo v zaprte zapornice, jih zvil in deloma razlomil. Ko je v tem hipu privozila lokomotiva, je v takem stanju obstal na prelazu, in je bilo trčenje neizogibno. Bilo je le še toliko časa, da so se potniki — speči! — prebudili in poskakali iz avtomobila, nakar je že treščilo, razbilo avtomobil, zaklane pujske in cviček pa »razložilo«, da je .vse po zraku frčalo, kot bi bilo na perotih. Da je te nesreče kriv šofer, je brez dvoma — ker ni pazil —, zapornice na tem prelazu pa nam le potrjujejo navedbe strokovnjakov, ki pravijo, da se na zavarovanih prelazih pripeti mestoma več nesreč kakor na nezavarovanih. In res je tako! Te nesreče kljub nepažnji šoferja ne bi bilo, če bi bil prelaz prost — saj bi ga avtomobil prevozil pred lokomotivo, tako so pa zapornice zadržale avtomobil na prelazu.
Konj se ie zaletel
Istega dne se je pripetila nesreča na Ponikvah z nič manj srečnim koncem. Ob prihodu popoldanskega vlaka se je pasel na domači parceli ob železniškem nasipu konj posestnika Franca Kolenca iz Ponikev. Ko je privozil mimo vlak, se je konj splašil, zdirjal ob nasipu, se povzpel na nasip do lokomotive, odkoder ga je vrglo po nasipu zopet nazaj, kjer je obležal. Ponesrečeno žival so oddali konjaču. Lastnik trni precej škode.
Hmelj
Sklepno in zadnje uradno poročilo hmelj-skega tržnega nadzornika
Žalec, dne 31. oktobra.
Povpraševanje je od včeraj do danes ponovno poživljeno. Posebno poživljeno je bilo zanimanje za slabše kvalitete, za dobro tretjevrstno blago, za katero so nudili 22‘— dinarjev in za drugovrstni hmelj. Največja inozemska tvrdka je izjavila, da bo koncem tedna začela zopet z rednejšim nakupovanjem. Položaj čvrst.
V smislu odločbe kr. banske uprave v Ljubljani 3. No. 6380/2 od 5, avgusta t. 1. z današnjim dnem neha redno prihajati v Žalec sr. kmet. referent iz Celja kot hmelj-ski tržni nadzornik. Kmet. referent bo prišel v Žalec in Savinjsko dolino v zadev: hmeljske trgovine le o priliki splošnih službenih potovanj in v slučaju posebnega poziva. Sicer pa se naj hmeljarji z ev. pritožbami zglasijo pri sr. načelstvu v Celju. Kmet. referent bo vse ev. nadaljnje m vse dosedanje pritožbe tekom prihodnjega me-seča zbral, uredil in predložil nadrejeni oblasti v rešitev in poslovanje.
Sicer pa je prvovrstni zeleni hmelj — razen kakih dveh vagonov, ki so v rokah večjih producentov — in slabo rdeče blago že skoraj docela prodano. Na razpolago bo v celoti pri kmetskih hmeljarjih mogoče še nekaj nad 800 met. stotov bolj drugovrstnega, več ali manj vsled peronospore nekoliko porjavelega hmelja, za katerim je bilo tekom sezone vedno manj živahno povpraševanje. Pač najboljši nauk. da je dandanes tudi hmelj pravilno oskrbovati, gnojiti in škropiti, ako hočemo pridelati gladso zeleno blago, ki edino ima še primerno ceno in za katerim je tudi vedno povpra -vanje. Seveda je vprašanje, ako s nri hmeliu ne bo začela, cim bi bilo vse blago gladko zeleno, stavljati zopet drugih zahtev, samo da bi pobila hmelj po čim nižii ceni, vsaj je tudi danes ze ugotovljeno da so posamezniki kupovali zeleni hmelj kar »povprek« in kot prvovrstno blago tudi hmelj, ki je bil čestokrat poln zrnja.
- Izkušnje minulih let in sporočilo, da se je kupovalo skopaj vedno tudi še tekom celega meseca novembra zaradi izpopolnitv® nabavljenih zalog po inozemski trgovinu ter dejstvo, da se je letos sploh z ozirom na nenormalne kreditne razmere na svetovnem trgu. kupovalo le v manjših količinah, bi dalo sklepati, da se bodo nakupi v manjših partijah vršili še nadalje tudi prihodnjega meseca, ako ne pride vsled kakih nepredvidenih prilik v svetovnem gospodarstvu celo do izrednega poživi j en ja v hmelj-ski trgovini, ali tudi do nasprotnega pojava. Večji hmeljarji, ki so tvegali nevarno špekulacijo, pa so včasih tudi spomladi prodali hmelj po prav ugodni ceni. Vendar, kdo je zamogel še v hmeljski trgovini prerokovati?!
To je Alfred Holland iz Mortona 'pri London u, po poklicu trgovski pomočnik, ki je bil izvoljen za naslednika umrlega bivšega delavskega voditelja Hendersona v angleškem parlamentu.
Vesti ig Itatlie
Nova telefonska centrala. Tolmin, kjer se stekajo vse Večje doline goriških Gor in vse važnejše prometne zveze in kjer je poleti polno letoviščnikov, je dobil te dni novo telefon-sko_ centralo. Centrala ima popolno tehnično službo in dve javni govorilnici. Govorilnici s a opremljeni z vsem potrebnim in nudita občinstvu dovolj udobnosti. Važno je, da je' telefonsko omrežje zavarovano in da bo tele-ronska proga poslovala v redu tudi v viharnem vremenu in v zimskem času, ko bi bila sicer radi obilnega snega izpostavljena pogostim neprilikam.
Oiin varčevanju. Na Goriškem je izredni komisar hranilnice . Mont« v Gorici hotel dati včerajšnjemu dnevu, ki je postavljen kot dan varčevanja po vsem svetu, še poseben poudarek s tem, da je^ dal 10.000 šolskih zvezkov, ki naj se brezplačno razdele po vseh osnovnih šolah v goriški deželi.
Daves na. dan vseh svetih bodo imeli brivci odprte svoje lokale od 7.i!0 do 14. ure.
Obsodbe radi tatvin. Pred malim senatom goriškega tribunala sta bila sojena brata Fr. in Stanislav Rot iz Žage, ki sta z Vetrihi udrla v prodajalno Alojzija Schiavi in odnesla iz trgovine večjo količino moke. Senat ju je spoznal za kriva in obsodil vsakega na. osem mesecev strogega zapora in 800 lir globe, oba pogojno. — Josip Baloh iz Sedla pri Bregi-nju se je pred istim senatom moral zagovarjati radi tatvine kokoši, ukradenih posestnikom Francetu Gantarju, Mariji Kumačič in Katarini Sabotič ter denarja in obleke V skupni vrednosti 1350 L, ukradenih Ivanu Milkoviču. Tatvina je bila izvršena ponoči in se je storilec priplazil v stanovanje skozi okno, ki je bilo odprto. Obsodba se glasi: šest mesecev in 20 dni strogega zapora in 2.400 lir denarne kazni.
Horac. V Trstu je bila v liktorski dvorani proslava rimskega pesnika Horacija, ki se je je udeležil tržaški prefekt, tržaški župan hi mnogo drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. — Priredila jo je medpokrajinska zveza umetnikov. Na sporedu je bilo strokovno predavanje o Horacu, recitacije Horacije-vih pesmi in klasični plesi.
Skrunjenje mrličev, v tržaški mestni bol-msinci »Kraljice Jelene« se je že dalj časa opažalo, da v tamošnji mrliški kapeli izginjajo z mrličev razne dragocenosti, zdaj dragocen prstan z roke, zdaj kak boljši kos obleke, a. dolgo m mogel nihče priti na sled specializiranemu tatu, ki se ni ustrašil niti mrtve roke in skrunjenja mrtvaških odrov. Pozornost so podvojili in odkrili skrunilca ali bolje rečeno skrunilko v osebi komaj 17 letne Ni-veje Linussi. Ko so jo prijeli, je počasi priznala, da je ona vršila te brezbožne zločine. Prepeljali so jo v zapore k-Jezuitom.
Pliskovski vol in tramvaj. j0je Žerjal iz Pliskovice na Krasu je pripeljal v Trst z volom nekaj drv in jih tam prodal. Ko se je vračal domov, se mu je na Opčinah vol, ki morda do tedaj še ni videl tramvaja, splašil. Žerjal je vola zadrževal, kar je mogel, a je Pri tem sam prišel pod voz. Povozilo mu je evo nogo. V bolnici bo moral ostati cela dva meseca. — Karolino Gruden roj. Mezinec iz bamatorice pa je v Trstu povozil avtomobil. Njene rane'h, poškodbe pa so lahkega značaja.
Narodna gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri
1.	nov., petek. Mlinar in njegova hči. Iz-ven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
2.	nov., sobota: Med včeraj in jutri. Red C.
A nov., nedelja: ob 15. uri Mlinar in njegova hči. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol — ob 20. uri Tuje dete. Izven. Znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20. uri
K nov., petek; Madame Butterfly. Izven. Znižane cene.
ceS;’ sobota: Faust. Izven. Znižane 3’ vseh’zahuhV-a’ Pb 15- uri Sveti Anton,
znižane Jceneeod%Pnati^°n- IzVen- Globok?
20 uri TMcvvv °u 30 Dm navzdol; — ob
!L ce“ e"e	Iz™>- ZM-
Jadranu Gosvesemi dan
Kdor ne vidi tvoiega moria, te ne pozna, domovina!
Problemi našega morja in pomorstva
»Dne 31. oktobra 1918. so na našem svobodnem Jadranskem morju prvič zaplapolale naše narodne zastave in stare avstro-ogrske so se pogreznile na dno morja, da se nikdar več ne pojavijo na našem morju in na našem obzorju. Jadranska straža si je kot predstavnica in nositeljica vzvišenih pomorskih tradicij naroda izbrala ta zgodovinskih dan za svoj dan — Jadranski dan. Tega dne ima tudi naša vojna morna-rica svojo krstno slavo. Po vsej naši širni in svobodni domovini se čuje odjek radosti in veselja ob spominu na ta srečni in zgodovinski dan, ko so po tako dolgem rob-stvu naši brodovi s ponosno nai-odno zastavo pozdravljali svobodo, našo svobodno obal in naše svobodno morje,«
S. temi besedami je v sredo zvečer otvo-ril predsednik g. Josip Pogačnik v Delavski zbornici proslavo Jadranskega dne, ki ga je priredil Krajevni odbor JS. Med udeleženci je bil tudi g. dr. Rupnik kot zastopnik župana, a pogrešali smo nekaj takih, ki se štejejo za najvnetejše borce za ideje JS. Po prekrasnem predsednikovem govoru je imel obširno predavanje o pomenu morja in Jadrana predsednik g. dr. Robert Hla-vaty. Splošno zanimiva in v resnici sijajna izvajanja o problemih našega morja in pomorstva na žalost lahko objavljamo samo v najkrajšem izvlečku.
Zvezda srečne usode našega naroda je hotela, da je pred 1500 leti prišel na vzhodno obal Jadrana in da je navezal svojo zgodovino na 1500 km dolgo obal, ki jo še danes z nezmanjšano ljubeznijo in odločnostjo drži v svoji posesti. Različne so bile zastave, ki so plapolale na zidovju naših utrjenih pomorskih mest in mnogo je bilo različnih gospodarjev v srednjem in novem veku. ki jim je tlačanil naš rod. Toda to morje, ki je bilo za naš narod ne samo njiva in pašnik, temveč tudi torišče slavnega udejstvovanja, je bilo vselej njegova last. Vsaka stran zgodovine nam priča, kako ga je branil in kako nikoli ni prenehal smatrati Jadranskega morja za svoje morie. Zavedati s° moramo, da je h: morje prava svetovna sila in moč. Ratzel, takole označuje pomen morja:
Morje — vzg-ojmk vztrajnosti,
poguma in velikopoteznosti
»Iz brezkončnega obzorja oceana zraste velikopotezna vstrajnost, pogum, svetovni pogled in se utelesi v duha in značaj obmorskih narodov. Obmorski narodi so bili oni, ki so povečali politično merilo. Ozka teritorialna politika je po svojem bistvu kratkovidna. Morje razširja obzorje ne samo trgovcu, temveč tudi državniku. Samo morie vzgaja prave svetovne države, samo morje je vir gospodstva nad svetom. Samo narodi, ki so gospodarji morja, se razširjajo v velikem obsegu.«
Moč, samostojnost, enotnost
Te besede morajo postati ideologija tudi vseh nas, saj je treba iskati varno bodočnost naše države na morju, ker bomo močni politično in gospodarsko šele tedaj, ko bo prepojila ta miselnost ves narod naše države. Z morjem je žago*-vijena Jugoslaviji moč, samostojnost in enotnost, tri glavne lastnosti vsake države, še obstoja jadranski problem in od nas samih je odvisno, ali bo postalo Jadransko morie temelj našega napredka in naše boljše bodočnosti.
Posest morja je tudi stvarno in veliko
bogastvo. Deloma ga črpamo iz morja samega, deloma je naša slikovita obal, deloma pa naša trgovska mornarica vir velikih dobrin, ki so važna postavka v naši na- 1 rodno-gospodarski bilanci.
Važno za naše narodno gospodarstvo je pridelovanje vina na naši obali in ribolov je v stalnem napredku. V zadnjem desetletju je število ribičev naraslo od 12.000 na
18.000	in število njih ladij od 3600 na 5800. Letni lov predoča količino 6—7 milijonov-kg rib v vrednosti 40—50 milijonov Din. Glavni vir gospodarskih dobrin je pa tujski promet, ki je že zdavnaj prekoračil lokalno , obmorski značai, saj je naša jadranska obala med nailepširhi na svetu. Znamenita,je po svojih številnih in dragocenih umetninah, zdravilna po svoji suptropični klimi in vegetaciji, da je postala privlačna za nas in za druge narode, že ima mednaroden sloves.
Morje naša bodočnost
Morje je glavna cesta svetovnega prome- ; ta, cenejša, prostejša in velikokrat hitrejša od suhozemne poti. Veliki gospodarski pomen morja glede našega izvoza nam-dokazuje tudi '
preorientacija našega izvoza.
Naš izvoz v prekomorske dežele je znašal v prvem polletju 1932. leta 73 milijonov Din, v prvem polletju letošnjega leta je pa znašal že 290 milijonov Din. Po suhem je naš izvoz znašal i. 1927. 2 in pol milijonov ton in je lani padel na 1 milijon ton, v istem času se je naš izvoz po morju dvignil od poldrugega na 2 in pol milijona ton. Medtem ko smo 1. 1927 izvozili po vodni poti le 39“/n vsega izvoza, se je lani ta delež dvignil na 73% vsega izvoza. Iz teh ugotovitev je razvidno, da je naša država po svoji naravi usmerjena na morje in da edino le na morju leži naša gospodarska bodočnost. Zato ne smemo omalovaževati ali celo zanemarjati interesov naše pomorske politike, niti onih vprašani, ki so z njo v zvezi, predvsem pa zveza Slovenije z morjem, naša trgovska mornarica, vprašanje naših pomorskih luk itd. itd.
Govornik je obširno dokazoval potrebo in koristi zveze Ljubljane s Sušakom, nato je pa opisal pomen trgovske mornarice, ki je obenem zaklad pomorske moči. V kratkem času in v relativno težkih okoliščinah smo razvili
trgovsko floto,
ki je v čast naši narodni državi po vsem svetu. V naši državi je 11 paroplovnih družb, ki so lastnice 134 parnikov s skupno tonažo okoli 300.000 br. registrskih ton oz. 170.000 netto registrskih ton ter predstavlja % vse ladijske tonaže jugoslovanske trgovske mornarice. Brez male obrežne plovitve in brez »Kraljice Marije» in »Princese Olge«, ki ima vsaka po 17.000 ton, šteje naša tovorna trgovska mornarica 77 parnikov, med temi pa spada 62 parnikov v dolgo prekooceansko plovidbo.
Najnujnejše rešitve in večje ljubezni in skrbi pa čaka naša vojna mornarica, ki trgovsko mornarico in našo gospodarsko moč lahko uspešno brani. Imamo tudi obsežno obal, ki jo bo treba enkrat braniti.
Spoznavanje in proučevanje teh problemov bosta ustvarila v nas zavest, ki ji je Frenzen namenil tele besede:
»Kdor ne vidi tvojega morja, te ne pozna, domovina!«
Morilec Omerza si ie pognal
kpo&lo y Š§iaWO ®bupna borba 2 orožniki —	■ ..■■■■..Omerza mrtev
Celje, 31. oktobra.
Danes ob 12.30 je zvedela orožniška postaja na Pernovem pri Veliki Perišici, da se v nekem majhnem samotnem kozolcu skriva že dva dni neki elegantni možki, lepo oblečen, ki s svojim vedenjem vzbuja sum. Orožniška postaja je takoj obvestila še žalsko patruljo in obe patrulji skupaj, obstoječi iz šest orožnikov, sta o,b 15. uri prišli in obkolili kozolec s treh strani.
Dolgo iskani morilec Omerza
Na kozolcu so orožniki opazili moža, ki je imel na sebi nahrbtnik in takoj so spoznali, da je že dolgo iskani morilec Franc Omerza.
Orožnik Čuk z orožniške postaje Dobrna je zaklical: »Stoj!« Ko je Omerza zagledal orožnike, se je spustil v dir, orožniki pa so oddali nanj 4_do 6 strelov, nakar se je Omerza obrnil in pričel streljati proti orožnikom. Orožnik Zupanc iz Dobrne je medtem skočil prot i morilcu in v razdalji 100 do 150 korakov zaklical zopet »Stoj!«, medtem se je pa Omerza zopet obrnil in dvakrat ustrelil proti orožnikom. Ko je orožnik Zupanc videl, da je sam v življenjski nevarnosti, je oddal /še nekaj strelov ih zadel Omerzo v desni nadlaket. Omerza je izprevidel, da zanj ni več izhoda in rešitve in se je odločil za obupno dejanje.
Kroglo v glavo
Vzel je samokres in si pognal v "lavo kroglo, katera mu je izstopila nad desnim ušesom. Po dveh minutah je s prestreljeno glavo izdihnil. Prepeljali so ga nato v' Galicijo, kjer straži njegovo truplo šest orožnikov. Telefonirali so celjski orožniški postaji, ker sta v celjski jetnišnici zaprta njegov brat in oče. Ker pa je oče zelo bolan, brat pa na delu, so se spomnili, da jetniški paznik Valentin Mrak dobro pozna Omerzo že iz prejšnjega časa. Skupaj so se z orožniško celjsko patruljo odpeljali z avtomobilom k mrtvemu Omerzi. Kakor hitro je paznik Mrak zagledal truplo, je vzkliknil: »To je pa Omerza!«
Omerza ima na licu in na bradi večjo brazgotino. Pri njem so našli odrezke iz vseh slovenskih dnevnikov, ki se nanašajo nanj. Pri sebi pa je imel tudi 290 šilingov gotovine, brovning pištolo kalibra 6.35 in več nabojev. Na prstih je imel dva prstana, na enem izmed
KINO UNION
TELEFON ŠTEV. 2 2.21
DANES OB 15, 17, 19, 21 URI ZADNJIČ
Genialno filmsko delo, strašna preteklost Evrope oživljena v celoti in posameznikih.
Devica Orleanska
Angeia Zalokar, Gustav Giündges, Theodor Loos
Tragedija kaotične dobe, vere, porazov ih zmag, — Tragedija božje poslanke, njena žrtev za domovino. Predprodaja vstopnic od 11'—12.30 in od 15. ure dalje.
njih je bil vdelan njegov monogram. Imel je tudi, ž^pno svetilko. Oblečen je bil prav elegantno, bil je na novo obrit in ostrižen. Obut je bil v elegantne, čevlje. Kakor kaže, je šel po umoru v Moravčah v Gradec in se od tam vrnil, da tu nadaljuje svoje zločinske posle. Na licu mesta se je okrog mrtvega Omerza zbrala velika množica radovednežev.
FRANCE GORŠE:
DUHOVNO MATERINSTVO
Na pokopališču pri sv. Križu bodo danes obiskovalci grobov občudovali tudi krasen spomenik, ki ga je izdelal akademični kipar France Gorše za družino Mermolja. Nagrobnik je iz trogirskoga marmorja in stoji na levi strani glavne poti v bližini spomenikov Cankarju, Murnu in Ketteju ter dr. žerjavu itd. Delo je res umetniško in bi prav želeli, da bi bilo več takih nagrobnikov po naših pokopališčih.
Danes
nepreklicno
zadnjikrat!
0b K., n., 1915, 2115
Popolnoma novo!
Omamljiva pesem beneških gondo~ Ijerjev, čar karnevalske noči, pesem sreče in tugobne usode dveh mladih src
Gustav Frchlith
in
Lida Baarova
v prekrasnem in nepozabnem filmu
Barkarola
r Rezervirajte si vstopnice za današnjo premiero
Kino Sloga
27-30
Smrtna žrtev alkohola
Celje, 31. oktobra.
Snoči o polnoči so se v vasi Trnovljah pri Novi. Cerkvi stepli vinjeni fantje in v hudem medsebojnem prepiru je posestniški sin Mihael Kunič napadel posestniškega sina Ivana Dolarja, ki je ravnokar prišel od vojakov, in ga v hudi jezi zabodel z nožem v vrat tako močno, da je ta kmalu izkrvavel.
Mr emenska napoved
Napoved za jutri: Prevladovalo bo vedro vreme po vsej kraljevini, oblačnost se bo povečala le v severozapadnin krajih, kjer bo verjetno tudi nekoliko deževalo. Temperatura se bo dvignila. Sonce vzide ob 6.15, zaide ob 16.28.
Dunaj: Spremenljivo, deloma oblačno vreme.
Dnevni dogodki
Vsem cenjenim naročnikom!
V prigibu prejmete danes poštno položnico. Naprošamo Vas, da poravnate naročnino do S. t. m. Ce ste naročnino poravnali že za naprej ali če jo običajno plačujete našemu inkasantu, Vas naprošamo, da pridobite med Vašimi prijatelji in znanci novega naročnika in mu za nakazilo naročnine izročite položnico.
One naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, naprošamo, da naročnino zanesljivo poravnajo v teku par dni.
Cim večje bo število naročnikov, tem več Vam bo naš list lahko nudil. Zato ste posebno radi tega toplo naprošeni, da sporočite upravi nove naročnike. Čri skrajno nizki naročnini »Glasa naroda« je mnogemu Vašemu prijatelju in znancu omogočeno imeti v hiši dober dnevnik, treba je samo še Vašega priporočila in postane naročnik.
Prosimo Vas, zabeležite si med Vaše opravke prihodnjih dni: »GLASU NARODA« PORAVNATI NAROČNINO. ZADAJ NA POLOŽNICI SPOROČITI NASLOVE NOVIH NAROČNIKOV!
X Za poslanika v Argentini je po poročilih nekaterih listov imenovan ljubljanski vseuči-liški profesor dr. Izidor Cankar. Sedež poslanstva je v Buenos Airesu in poslanstvo zastopa interese naše države v vsej Južni Ameriki, kjer je prav mnogo primorskih Hrvatov in Dalmatincev, dosti pa tudi Slovencev.
Volitve za jesen ------------—---LUTZ
Y.'Otvoritev telefona Stična. Dne 23. okt. 1.1. je bila pri pošti in telegrafu Stična otvor-jena javna telefonska govorilnica.
X Razpis dveh literarnih nagrad. Podpisana založnica izda za- božič filozofsko knjigo izpod peresa zdravnika dr. Fr. Derganca z naslovom »Svetozar. Prvi zvezek izbranih esejev«. Po zgledu drugih narodov in z namenom, da se razširi zanimanje za filozofijo in literaturo sploh, razpisuje založnica dve nagradi po 2500 Din za dve tiskani, objavljeni kritiki, prvo za ugotovitev pomembnejše stvarne, drugo za ugotovitev pomembnejše logične napake v knjigi. Pozivamo vse slovenske pisatelje starejše in mlajše generacije, da se udeleže literarne tekme in svoj objavljeni prispevek pošljejo do velike noči 1936 na naslov, kjer bodo strokovnjaki odločili o razdelitvi nagrad. Po potrebi se rok tekme podaljša. — Učiteljska tiskarna.
X Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali za jubilejni sklad meseca oktobra: Narodna banka v Ljubljani 4000 Din, podružnica Kamnica 50, Slovenjgradec 510, Celje mesto 230, Gornja Radgona 120, Poljane 444-50, Ljubljana mestna ž. 470, Ljubljana šentjakobsko trnovska 490, Ljubljana, šentpeterska moška in ženska 100 Din. Darovalcem iskrena hvala. — Prosimo pa še nadaljnih prispevkov in zbirk za jubilejni sklad CMD.
X Objavljamo vam presenetljivo novost! Zaupanje naših cenj. odjemalcev do naših izdelkov, nam je pomagalo k prometu, ki nam daje možnost k novi kalkulaciji. Naše stremljenje je, vedno pomagati tistim, kateri se morajo odreči dragim oblačilom.
Prinašamo tri serije popolnoma novih kam-garn-oblek v različnih, prekrasnih vzorcih, barvah in najnovejšem kroju.
Kroji so tako popolni, da so za vsaki, čeprav zelo razvajen okus, vsako postavo, tudi če imate kakšno telesno napako.
Dobro nas poznate kdo smo: Tivar-obleke.
Te naše nove obleke imamo za Slovenijo za enkrat samo v največjih prodajalnah v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Prijetno boste presenečeni, če si brezobvezno v teli naših prodajalnah ogledate obleke. Tudi nehote se boste odločili k nakupu. Pripominjamo, da so te nove obleke iz blaga, ki je v kakovosti dragemu inozemskemu suknu iz svetovnih tovarn popolnoma enakovredno.
Ob tej priliki ne zamudite tudi ogleda naših novih zimskih sukenj (Ulster) v izbrani kakovosti, modernem kroju in okusnih vzorčili.
Tivar-obleke.
Popravila vsakovrstnih ur L Megušar, urar, Kovi trg 5
Za popravila na dom pišite döoisnico. Postrežba točna!	Cene nizke!
LJubliana
Dnevna pratika:
Petek, L novembra. Katoličani:	Vsi sveti.
Pravoslavni: 19. oktobra, Prolior. Sobota. 2. novembra. Katoličani: Verne duše. Pravoslavni: 20. oktobra, Artemije.
Dežurne lekarne:
Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec. Kongresni trg 12, Komotar. Vič-Glince, Tržaška cesta 12.
Jutri
Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18.
*
*	Parna kopel Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva c. 20, je zopet štirikrat tedensko odprta. Za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih, vsakokrat od 14. do 18. ure. — Prsne in kadne ko-
*	Spominska svečanost za pok. dr. Ivanom Oražnom. Na dan Vseh svetih 1. novembra bo ob pol 11 na pokopališču pri Sv. Križu ob grobu žalna spominska svečanost za pokojnim dr. Ivanom Oražnom. Tovariši akademiki, zlasti oni, ki uživate pokojnikovo ustanovo, ste vabljeni, da se udeležite svečanosti in storite s tem svojo častno dolžnost. Sodeloval bo tudi akademski pevski zbor.
*	»Legionarje«, Govekarjevo ljudsko igro s petjem, ponove v šentjakobskem gledališču poslednjič v nedeljo 3. novembra ob 20.15 uri.
peli so razen ponedeljkov odprte vsak dan za moške in za ženske od 8. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure.
*	Dobro hrano po zelo nizki ceni dobite v Novi ljudski kuhinji, Vošnjakova ul. 4.
*	Ste li videli kulturni film »Priroda kot učiteljica«, v katerem se prikazuje izdelovanje umetne svile. Film se predvaja v kinu Union dnevno od 1. do 7. t. m.
V KAVARNI TABOR
vsako nedeljo in praznik
koncert salonskega orkestra
Ugl__začetek ob 17. uri popoldne
Maribor
A Na deželi gori. Te dni je požar uničil posestniku Karlu Kranerju v Selnici ob Muri gospodarsko poslopje in mu napravil 75.000 dinarjev škode. Zgoreli so vsi pridelki in poljedelski stroji. — Ogenj je izbruhnil tudi v gospodarskem poslop ju Franca Tašner ja v Črnil ji pri Ptuju. Škoda znaša 20.000 dinarjev.
A Znebiti sta se ga hotela. Na državnem tožilstvu beremo zanimivo ovadbo. Vložil jo je popolnoma pravilno z vsemi navedbami paragrafov kaz. zakonika preprost delavec Josip Neuhold iz Dobrenja pri Pesnici. V prijavi navaja, da je 20. oktobra pastorka Marija Pec napadla svojega krušnega očeta Karla Keislerja in ga z gorjačo pobila na tla. V zadnjem trenutku je starčka rešil Neuhold. Naslednjega dne pa je hlapec Pečernik, ki je bil ljubimec pastorke Marije navalil na Eeuholda, spečega na seniku, v domnevi, da je to stari oče, ki je bil na poti njuni ljubezni. Hlapec je z gorjačo udrihal, kamor je pač padlo in se je Neuhold drugi dan prebudil s poškodbami po vsem telesu. Naslednjega dne pa je na isti način priletela na Neuholda toča cestnega kamenja in je sreča, da ga ni ubilo. Oba bosta imela opravka s sodiščem.
!^ima prili€ifOLl
Tvrdka SOLAR JOSIP pri Zmajskem mostu ob Vodnikovem trgu v Ljubliani, nudi
veliko zalogo čevljev
raznih zimskih, športnih do naifinejšlh vrst. Domači proizvod. Cene zmerne. Postrežba solidna.
Cenjeno občinstvo vabimo na brezobvezni ogled!
A Velika prireditev v Unionu. L godbeno društvo tekstilnih delavcev v Mariboru priredi v soboto, 9. novembra v vseh prostorih dvorane Union »Martinovanje« z raznimi zabavnimi točkami. Začetek ob 20. uri, vstopnina 5 Din, za člane 3 Din.
A Mladina krasi grobove. Mariborska šolska mladine je za praznik Vseh svetih lepo uredila in okrasila s cvetjem vojaške grobove na pokopališču na Pobrežju.
A Pobeg. Včeraj je neznanokam odšla z doma 14-letna delavkina hčerka Marija Turkova iz Taborske ulice 5, ki je šele nedavno pobegnila iz poboijševalnice v Požegi.
A Narodno gledališče. Petek, 1. novembra ob 20. ure: »Izdaja pri Novari.« Znižane cene. — Sobota, 2. novembra: Zaprto (generalka). Nedelja, 3. novembra ob .15. uri: »Tartuffe«. Znižane cene. •— Ob 20. uri: »Beneška noč.« Premiera.
Fr. Bernik, lyrsevac.iz
Sprejema tudi vsakovrstna popravila
A Ecp jubilej mariborske tvrdke. Te dni je slavila ena najstarejših mariborskih tvrdk, tovarna in trgovina glasbil Otona Perca 40-let-niw obstoja. Domač) tvrdki, ki slovi po svojih izdelkih tudi v tujini, čestitamo tudi mi.
A Razstava »Brazde«. V nedeljo 3. novembra bo v Kazinski dvorani otvorjena razstava slikarjev in kiparjev kluba »Brazde«. Svoja dela bodo razstavili Albert Sirk, Ivan Kos, Ante Trstenjak, Karel Jirak, Fran Košir, Zoran Mušič ter Štoviček.
A Uradne ure na sodišču. Od 1. novembra so pri okrožnem in sreskem sodišču v Mariboru uradne ure od pol 8. do 14. Za stranke se uraduje od 8. do 13. ure.
A Športne vesti. V nedeljo 3. t. ni. bo popoldne ob 15. uri na igrišču Rapida prvenstvena nogometna tekma med ČSK iz Čakovca in SK Rapidom. — Po nainovejših vesteh bo letošnje tekmovanje za državno smuško prvenstvo izvedeno v Mariboru, in sicer 18. in 19. januarja 1936.	<
A V goreči postelji. Včeraj je cvetličar Ilija Adamovič, stanujoč pri zasebnici Vetičevi v Grajski ulici 2. zaspal z gorečo cigareto v ustih. Kinoma so spečega objeli ognjeni zublji, ki so uničili vso posteljnino. Na srečo je prišla takrat
v sobo gospodinja, ki se ji je po dolgem trudu posrečilo ogenj pogasiti.
A Avto povozil otroka. Huda prometna nesreča se je pripetila včerai zvečer na cesti pred elektrarno na Fali. Ko je šel preko ceste 5-letni Alojz Lakner, je pridrvel po cesti neki osebni avtomobil in ga podrl na tla Pri padcu je otrok zadobil težke poškodbe na glavi in so nevarno ranjenega prepeljali v mariborsko bolnišnico.
A Grajski kino. Z največjim uspehom se predvaja te dni senzacionalen film »Abesinija 1935«. ki prikazuje življenje v črnem carstvu do izbruha vojne. Na film, ki je silno aktualen in zanimiv, opozarjamo vso našo javnost in priporočamo obisk.
A Kino Union. Danes film Ijubavnega čara, ciganske glasbe in čardaša, vesela opereta »Ljubavne melodije« (Clo-Clo) z Marto Eggerth,
Rolf Wanko, Hans Moserjem in Leo Slezakom. Glasba Franc Lebar.
A Starokatoliška cerkev. Na praznik Vseh svetnikov, 1. novembra bo ob 9. uri slovesna služba božja, 2. novembra, v soboto, v spomin vernih duš bodo od 9. ure naprej tri svete maše-zadušnice. V nedeljo, 3. novembra v Mariboru ne bo službe božje, ker bo v Celju. Prihodnja služba božja zopet v nedeljo, dne 10. novembra. — Verniki so vabljeni k obilni udeležbi.
KlfojQ UMION	Tel. 22-21.
JUTRI OB 16, 19.15, 21.15 PREMIJERA
Najsijajnejša, najmelodioznejša opereta sezone
PEES V SAVOYIS
Gitta Alpar, Hans Jaray, Felix Bres-sart, Otto Wallburg.
GLASBA PAUL ABRAHAM Kraljica petja, kralji smeha! Film za prvega v mesecu!
Celie
® Petje na grobeh. Združeni moški zbori Celjskega pevskega društva, Oljke in Celjskega Zvona zapojejo danes po 15 nagrobnice najprej na okoliškem, potem na mestnem in nazadnje na vojaškem pokopališču. Skupna pevska vaja bo ob 14. v Narodnem domu.
R Za obiskovalce grobov bodo danes in jutri na razpolago mestni avtobusi.
Otvoritev gledališke sezone bo v Celju v prvi polovici novembra, do takrat pa se še sprejemajo prijave za abonma v knjigarni »Domovina«.
R Glasbena Matica ima v sredo 6. t. m. ob 20. redni občni zbor v učilnici.
H Umrljivost v oktobru. V bolnišnici jih je umrlo 21, v mestu pa 8. Dne 29. oktobra je umrl 55-letni Urleb Franc, zidar iz Slivnice. N. v m. p.!
O Zopet tatvine koles. Policiji že nekaj dni ni bila prijavljena nobena tatvina kolesa, predvčerajšnjim pa je zopet sprejela kar dve prijavi, in sicer je bilo ukradeno izpred neke gostilne na Dečkovem trgu moško črno kolo Vipotniku Vinku, pos. iz Vrbja pri Žalcu. Kolo je znamke »Tribuna« s tov. št. 180.755, evidenčno pa 2/15022/5, vredno 800 Din. Istega dne je bilo ukradeno 1000 dinarjev vredno moško črno kolo znamke »Waffenrad« z evid. št. 2/108053/5 izpred neke trgovine v Prešernovi ulici Brglez Martinu, trgovskemu vajencu iz Št. Jurja ob j. ž.: Zanimivo je, da je bilo izpred gostilne na Dečkovem trgu ukradenih zadnje čase že 5 koles, enako izpred trgovine v Prešernovi ulici.
■ Delo dobe 4 čevljarji, 1 hlapec in 1 služ-kinia.
H Plesne vaje društva jugoslovanskih obrtnikov bodo ob nedeljah zvečer v Mali dvorani Celjskega doma. Pričetek 3. t. m. ob 20.
2.000.000 Din
laliko dobite, ako naročite srečko razredne loterije pri
Prai. K. Kolakevic-u
Beograd, Ir. Milana 41
Prospekt brezplačno. Pišite takoj!
Ptuj
Krajevni odbor Jadranske straže v Ptuju priredi v soboto 9. novembra ob 18. uri v Prosvetni dvorani Mladike dan Jadranske straže v spomin, ko so prvič zaplapolale na bivših avstrijskih parnikih jugoslovanske zastave. — Vstop prost.
Igra narave. Na vrtu posestnika Ilešiča Fr. iz Hvaletincev se nahaja sliva, ki je vsa v cvetju.
Mož jo je natepel. 60-letna poljska delavka K. R. iz Spodnje Hajdine se je sprla s svojim možem. Mož jo je začel obdelovati z bi-čevnikom. Radi hudih poškodb na glavi je morala iskati zdravniško pomoč. Surovega moža so pa ovadili.
Tombola. Prostovoljna gasilska četa iz Spuh-Ije priredi v nedeljo 3. novembra ob 14 na dvorišču gostilne Miha Brenčiča, narodnega poslanca v Ptuju, tombolo z lepimi dobitki, med katerimi je tudi 5 dvokoles.
Smrtna kosa. V banovinski hiralnici v Ptuju je umrl v 69. letu starosti Sternek Teodor, bivši dolgoletni hlapec v javni bolnici v Mariboru. — V javni bolnici v Ptuju pa je umrla za davico 10 letna Zorman Kristina, hčerka posestnika iz Župetincev.	^	.
Pod voz je padel. Kopša Jakob, 5-letm posestniški sin iz Majšperka, je spremljal svojega očeta, ko je vozil repo domov. Ko pa se je voz nagnil, je padel z voza. Zadnje kolo mu je šlo čez desno roko, ko mu jo je hudo
poškodovalo.
Kino. Zvočni kino v Ptuju bo predvajal v soboto 2. t. m. ob 20 in v nedeljo 3. t. m. ob pol 19 in pol 21 zvočni film »Peter«. — V glavni vlogi nastopa Frančiška Gaal, Oto Wallburg in drugi. Za dodatek pa bo predvajal Foksov tednik in domač kulturni film.
^ciFecczfie hnjige Kmelijsfce Malice
Krani
Tujski promet daje v sezoni od 1. i unij a do 30. .septembra t. 1. naslednjo statistiko: vseh tujcev je bilo 1873, med temi 449 ino-zemcev. številčno so na prvem mestu Avstrijci, katerih je 140, na drugem mestu so čehoslovaki (123), na tretjem pa Nemci (66). Slede Italijani, Poljaki, Francozi, Angleži, Madžari itd. Nadalje sta obiskala naše mesto tudi dva Američana. V primerjavi z lanskim letom, kaže statistika porast tujskega prometa. Dočim je v 1. 1934 obiskalo Kranj (vzeto v celotni statistiki) 429 ino-zemcev, je v letošnjem letu že v sezoni od 1. junija do 30. sept. to število poraslo za 20. Stanovno tvorijo večino trgovci, oziroma trgovski potniki.
Sreča v nesreči. V sredo 30. t. m. ob 6 uri zvečer je prišlo na zavoju gostilne »Jahač« do hudega karambola med nekim tovornim avtom iz Celja ter nekim motociklistom iz Radovljice. Dasi sta oba voznika vozila počasi in dajala signale, je bil vendar karambol radi tesnega zavoja neizbežen. Motociklist se je od strani zaletel v prednji blatnik avtomobila ter padel z motocikl jem pod avto. Avto je šel preko motociklja, do-cim je motociklist ostal nepoškodovan.
Nogomet. SK Korotan je v nedeljski prvenstveni tekmi zopet odnesel obe točki z Jesenic, kjer je z rezultatom 7:3 (5:0) premagal SK Gorenjca. Korotan se v gorenjskem prvenstvu trenotno drži na drugem mestu za Bratstvom iz Jesenic, ki ima več odigranih tekem.
Kino Narodni dom bo predvajal v četrtek, petek, soboto in nedeljo dva krasna filma, in sicer »Kirurg Hospitala St. George«, v glavni vlogi Mirna Loy ter »Ja te ljubim«, y glavnih vlogah Annabella ter Albert Pre-jean.
»Na »Ljudski univerzi« bo predaval v soboto 2. novembra ob 8. uri zvečer g. dr. Jože Pokorn o temi »Načrtno gospodarstvo«. Vsa predavanja »Ljudske univerze« se bodo odslej naprej vršila v gimnazijski telovadnici. Vstopnina 1-— Din. Vabljeni vsi!
Trbovlje
Števni novčič. Tudi letos bo podružnica CMD organizirala pred pokopališčem nabiranje števnega novčiča. Veliko ljudi obišče v teh dneh pokopališče. Vsak naj se spomni ob tej priliki tudi zaslužne Cirilmeto-dove družbe s skromnim darom. Družba ne zahteva mnogo; hvaležna je tudi za dvaj-setpet-parski novčič. Zato: mal položi dar, domu na oltar!
Poroka. Poročila sta se gdč. Slava Kosi-jeva in Mazej Janez, narednik-pilot v Mostaru. Bilo srečno!
Še o pošti I. Poročali smo že, da se pripravljajo novi, prepotrebni prostori za naš poštni urad na Vodah. Za končno rešitev tega perečega vprašanja moramo vsekakor
biti hvaležni uvidevnemu ravnateljstvu rudnika. Načrti za adaptacijo nekdanjega
Fortejevega poslopja pa predvidevajo tudi razširitev na škodo naše glavne ceste, že tako ozki cestni hodnik ho na tem mestu še bolj zožen. Vedno se pritožujemo, da je naša glavna prometna žila preobremenjena in baš na tem mestu se nahaja središče vsega prometa. Zato bi bilo potrebno, da se načrti še o pravem času spremene. Ker nameravajo razširiti tudi rudniški konzum in zazidati ves trikotnik med konzumom in novim poštnim poslopjem, bo na tem ovinku nastala glede prometa nevarna točka; zato prosimo v interesu javnosti, da se V načrtih upošteva cestni hodnik v širini, kakršnega imamo pred konzumom in pred Lisačevo hišo. Pri preureditvi načrta naj bi se tudi upoštevalo dejstvo, da bo stalo poslopje nove pošte tik ob glavni cesti, ob kateri je vsekakor neprimerna nizka pritlična stavba. Kljub slabim časom bi bilo potrebno, da občina pazi, da se gradi po nekem načrtu, ki bi upošteval tudi estetska načela. Iz teh vidikov smatramo tudi za neprimerno novo barako, ki se postavlja za trafiko ob Trbovščici na cesti proti obč. klavnici.
Medvod*
Otvoritev sokolskega doma. V nedeljo
3.	novembra t. 1. otvarjamo svoj dom. Za otvoritev se pridno pripravljamo, kajti pričakujemo številen obisk iz vseh bližnjih in daljnih krajev. Slovesnost se prične ob 16- uri. Na sporedu je otvoritveni g°* * * * v°^ društvenega in župnega etaroste, pevski koncert domačega sokolskega moškega zbo-ra pod veščim vodstvom brata Kržišnika •Alojzija, nato sledi igra ob zvokih sokolskega kvinteta. Z vero vase in v svoje mišice smo zgradili svoj dom ter ga izročamo narodu v zdravje in domovini v napredek.
Radio
Petek, 1. novembra
Ljubljana: 7.30 Kmetijska posvetovalnica (inž. Sadar V.), 8.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda, 8.15 Vokalni m orgelski koncert 9.45 Versko predavanje (dr. M. Opeka), 10 00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice, 11.00 Ura resne glasbe (radijski orkester), 12.00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila, 19.30 Nacionalna ura, 20.00 Napoved časa, poročila, objava sporeda, 20.15 žalne pesmi (poje Slovenski vokalni kvintet), 20.45 Mrtvi govore (zvočna igra). 21.30 Koncert radijskega orkestra, 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda.
Sobota 2. novembra
Ljubljana: 12.00 Reproducirana glasba, — 12.45 Vremenska napoved, poročila, 13.00 Naj poved časa, objava sporeda, obvestila, 13.15 Reproducirana glasba, 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji, 18.00 Radijski orkester, 18.40 Zunanje politična vprašanja (dr. Kuhar), 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila, 19.30 Nacionalna ura, 20.00 Literarno glasbena prireditev, 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda.
A, A V. A,
GLAS NARODA
'Cimek glei dognanje
Končno vendar en dan, ko je laž premagana, tista priskutna laž, ki nas vse življenje deli v visoke in nizke, v oblastne veljake ter ponižne in ponižane siromake.
Kjer spregovori osnovna sila prirode, tam je konec razlik. Z blagodejno brezobzirnostjo z8'Iadi in izravna priroda z enim edinim dejanjem, ki mu pravimo — smrt, vse razlike, ki smo jih ljudje umetno ustvarili v svoji nadutosti. Zato človeku dobro de, ko hodi ta dan med grobovi. Naj bo v preprosti krsti Položeno v zemljo, naj bo v kovinasti ali kri-
stalni dragotini truplo shranjeno v grobnici, vsem je določena ista usoda. In vsem odmeva ista pesem: »človek, glej dognanje svoje...«
Ob tej enakosti tudi minejo vsa nasprot-stva. Jeza, sovraštvo in mrka občutja ugasnejo ter se umaknejo topli preprostosti edine misli, da gremo vsi isto pot. In iz te tople misli se rode občutja, ki poklanjajo na grobove vidne izraze. Tu lesen križ, tam železen, drugje ploščo iz kamna, soho, kakor kdo more in ve.
Tiho, tako tiho je tod. V preprosti besedi
svoje. 1.
pove otrok materi, mati sinu, mož ženi, nevesta dragemu, pove prijatelj prijatelju, da še vedno misli nanj in gre za njim.
Najlepši in najdragocenejši so ti neopaženi izrazi. Ni jih narekovala želja po uveljavljanju, ampak hrepenenje po utehi in združitvi.
Tega ne premaga niti smrt. In zato člove.ai dobro de, ko ga srečuje na počivališču pokojnih .,.
Spomenik na skupnem grobu Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Josipa Murna. Vsi trije slovenski književniki so bili v življenju prijatelji in so zdaj tudi v grobu združeni.
Sponientii na grobu voditelja in organi, slovenskega gasilstva — Barleta, ki
Pokopališču pri Sv. Križu v Lji
Dr;'g» Bajt:
Ato/ grob
Čudovito občutje objema misli, dušo in srce, P slopa človek po drevoredu vedno zelenečih 'Preš med dolgimi vrstami grobov. Božja nji-u'], P°s*ednje počivališče od življenja omamlje-. e!-a m izmučenega človeštva, konec vsega, kar j® nekoč živelo, ljubilo, sovražilo in ustvarja-' ” Kaj vse krije zemlja, posvečena večnemu ;«••• Tu je konec velikih misli, utešena so iiait- Hepenenia, Ui n»1 burno srce ni moglo ki	Koliko strtih nad počiva tu,
živ. r I!.'0 da"o, da bi našle v življenju iz-" .serJai nalik pohojeni roži trohne Pod skopo odmerjeno grudo...
Irostrana te božja njiva... Saj je vseeno, e,kol,. Al, ob vaški cerkvi s skromnimi be-
ve ‘ kan(T 1|! ° “rnm,i,.naPisi, ali «P razkošnih feinest,h, kjer so grobnice prava premoženja, le* •?* ogromne grobmce i„ prostrana polja l0žnnJh 'onzev, Kler Pp^vajo junaki, ki so po-U o' lla oltar domovine svoje najdražje. Vsi floveš!l0vi l1"3'0 lSl' s,noter: hraniti ostanke IVd >ra bit-ia’ (lokler ne strohni v prah. Vsei, 1 s> in v prah se povrneš...«, največja J* resnic, ki se ji ne more izogniti nihče. ' in i°yek si utira pot v življenje mimo srečnih vrata sftnih dni- l>a pl'ide dan, ko potrka na
solze
in prošnji*' .>pojdi,« veli. In je ne ganejo »Pojdi z j,.1*5 "P Premoti nasmeh mladih usten, tvojim zadnjim''j•Zgl'ne se ienlli,a i.n nad nebo, sije zlato d0lll°m se še vedno boei sinje ti pa trohniš v	ie Pomlad in ie i686!1’
Sanje. Sredi božje nii? trohne s teboi na'1(;PS? f- razpetim Bogom # fe vzPenta k nebu knz 'V'vjo oškropljeno glavo** T*10 p0vf5a -K,;ist .S
rloveštva se je dal pribiti * P?Snirt"° z;vl|en'e
«apj in s pojemajočim *l a-knz-.In ob
....	ÄK
Zadnji dom dr. Janeza Evangelista Kreka.
Spomenik na grobu župnika Matije Vrtovca v Št. Vidu pri Vipavi. On je prvi podal slovenskemu narodu v poljudni obliki nauke in zakone iz fizike in kemije.
Poslednji ostanki Celjskih grofov za glavnim oltarjem Marijine cerkve v Celju.
vsem, da je s smrtjo šele pričetek pravega, večnega življenja. Koliko samoljubja je v tem ...
Samo en dan, turoben jesenski dan, je posvečen mrtvim. Kaj je naše življenje v primeri z večnim snom pokojnih? Iz mest valove na pokopališča množice ljudi. Samo za nekaj trenutkov iz življenjskega trušča, kjer vladajo vse človeške slabosti in čednosti, v zatišje večnega sna. Samo nekaj trenutkov posvečenih onim, ki jih krije zemlja, samo nekaj misli in in zopet nazaj v življenje, polno sprememb.
Moj grob je skromna gomila, obrasla v bršljanom in okrašena z lesenim križem ob vzglavju. Greš mimo in ga niti ne uzreš. Tvoj pogled boža bele, visokč kamne, ki se leskečejo v zlatih napisih. Jaz pa tako rad romani k mojemu grobu. Pot se vije ob umazani reki, sredi polj in travnikov. Je to pot živih in je pot mrtvih, pot vseh in vsakogar. In sem kot grešnik, ki išče na božji poti opravičila, odpuščanja in tolažbe.
Na grobu, obraslem z bršljanom, prižgem lučko. Majhen plamenček plapola v jesenskem vetru. Tako je in ne more biti drugače. Grob krije .pod rušo življenje mladega dekleta, ki ji je zastal utrip srca, ko je cvetelo drevje, ko je bilo v njej največ hrepenenja in sladkih nad. Do zadnjega diha je v njej^ bdelo upanje, da bo še tudi zanjo ostalo košček poletja, jeseni, da bo po mrzli zimi zopet nova opojna pomlad, tn je bilo poletje, jesen, zima in nova pomlad, — dekle pa je že davno snivalo večno pomlad.
o je ni bijo, se mi je zdelo, da sem umrl z njo uc i sam, da sem živ mrtvec. Prisegel sem si, da je umrla tudi zame pomlad... In sem ob grobu kot grešnik. Lučka trepeče. Vidiš, ljubljeno dekle to je vse, kar je ostalo od mojih misli nate. Prihajam in odhajam vedno enak Ko sem zunaj zidov božje njive, zavriska' v meni življenje. Grem mu naproti in se mu predajem v objem. Pad, tako rad imam življenje, in me v tej ljubezni ne moli misel, da bo nekoč
tudi zame konec vsega. Takrat, moje dekle, bom šele lahko zvest svoji prisegi... Ko ne bo več utripov mojega srca, ne prešernih misli...
Moj grob je skromna gomila, obrasla z bršljanom. Včasih brli na njem lučka ...
Jan Plestenjak:
Oporoka
Kadar bom jaz umrl, draga, prižgi mi samo svečo, rožmarina zasadi na grob in moj nagelj, ki si mi ga dala ob prvem srečanju; nosim ga v svoji najdražji knjigi: Lepi Vidi. Ta naj splahni poleg mene, da se bodo vsi okovi laže zgrnili v grob, da bom spal mirno, tiho in mi ne bo treba misliti na dni mojega iskanja in bom živel v enostranskem življenju le tebi, moji edini, ki je dala mojemu svet-skemu življenju dneva in sonca.
Kadar bom umrl, pojdi na vrt in požanji vse rože, med katerimi sva preživela vse večerne ure, razgrni njihove korenine soncu, da jim izpije kri; naj z menoj umro, cvete naj samo ena' črna roža v tebi, v tvojem srcu, črna roža, da sem ti umrl jaz, ki sem te ljubil kot otroka, da si mi dala vzpona in volje do sonca in dneva in dela. Nečem, da bi rože dihale minute najine sreče, nečem, da bi te rože vznemirjale v spominih na večerne ure, ko se je zarja palila ob grebenih moje domovine in so se vžigale najine misli v razkošju ljubezni, porojene iz trpljenja osamelih dni.
Kadar bom jaz umrl, vrzi mojo sliko, ki si jo obesila nad svojo posteljo, v ogenj, da pozabiš na mojo telesnost, ker nečem, da bi pozabila na moj duhovni spomin, ki naj živi brez slik in brez vsake ropotije, kar bi bilo povezano z minljivostjo.
Kadar bom jaz umrl, ne plakaj in si ne trpinči srca z brezdelnim in brezplodnim raz-
Avtomobile in motorna kofesa
sprejmem v garažo i vso oskrbo proti nizkemu mesečnemu pavšalu.
Garaže in mehanična delavnica
Ivan Ke@ae, Ljubljana
Frankopanska 21 (tovarna Jugosleyr), telefon štev. 27-75
SSmiommS kometi
V proslavo češkoslovaškega narodnega praznika je dne 28. okt. t. 1. priredila že splošno uvaževana, naša nova glasbena organizacija »Ljubljanska Filharmonija« v prenovljeni in za Kino adaptirani dvorani hotela Union slavnostni koncert, ki je bil ne samo reprezentativen dogodek za naše glasbeno življenje, temveč po obisku sodeč tudi izraz bratskih simpatij do bratskega naroda Tudi bol zaradi znižanja plač in malone prazni žepi v zadnjih dneh oktobra niso mogli uplivati. Dvorana je bila skoro zasedena, koncert so posetili predstavniki vojaških in državnih ter kulturnih organizacij, udeležilo se ga je pa tudi drugo občinstvo. V slavnostnem govoru je zaslužni predsednik Jugoslovansko-češkoslovaške lige g. dr. E. Stare razložil pomen 28. oktobra in slavil slovansko vzajemnost. Po njegovem navdušenem govoru smo poslušali stoje dve himni bratskih narodov. — Izvajanje koncertnega sporeda, ki je bil skrbno izbran in nas je hotel predvsem seznaniti z novimi glasbenimi deli, usmerjenimi v sodobnost, je dalo prireditvi svečano obiležje. Sreča, da smo ob tej priliki mogli pozdraviti pred pultom v vseh instrumentih izvrstno zasedene Ljubljanske Filharmonije, starega znanca iz nekdanjih opernih sezon, dirigenta par excellence, L. Matačiča, ki ga je sam temperament. Sugestivno ga je prenašal na podrejeni glasbeni korpus, na katerega je Ljubljana lahko ponosna. Matačič mu je bil suveren: spuščal se je celo v detajle in je zlasti v dinamiki (trobila) pričaral čudovite efekte. Zanj se kot veliko umetniško-dirigentsko potenco tepeta Beograd in Zagreb. Zaenkrat se je posrečilo Zagrebu, da je njegov. In Ljubljano je lahko odkritosrčno vesela, da nas je s svojo umetnostjo obiskal in ji pripravil velik umetniški dogodek, kakršne naše koncertne sezone redko doživijo.
Pod njegovo čarobno palčico je zažarela prelestna, sodobna ruska D. Šostakoviča simfonija op. 10 v 4 stavkih (Allegretto, Allegro, Lento, Allegro molto) v nepopisnih barvah, pokazala v tematiki in instrumentaciji apartno bogastvo v invenciji pa originalnost nove ruske glasbe.
Drugi modernist na sporedu je bil naš Slavko Osterc, ki hodi svojo ravno, neizprosno si začrtano pot. Priznala ga je tujina, doma pa njegove tendence malo zavračajo. Pa po krivici. Po »Passacaglii« in »Koralu«, ki je veličastno zvenel — vzorno izvajan — je obe skladbi publika sprejela z entuzijazmom In je skladatelja ponovno aklamirala.
Pokojnega mojstra J. Suka »Pravljica« (Pohodka), suita v 4 stavkih, op. 16. nam je zopet pokazala neizčrpno skladateljevo melodiko v narodnem stilu, pa tudi rutinirano, zvenečo orkestracijo. Začetkom koncerta je orkester prednašal paradni kos pok. Oskarja Nedbala in mojstra Vaclava Talicha: B. Smetane simfonično pesnitev »Vltava«. Koncert pa so zaključili efektni A. Borodinovi »Poloneški plesi« iz opere »Knez Igor«.
Po zasluženiu je publika po vsaki točki vrli orkester in dirigenta gosta, ki je prejel več vencev, nagradila z dolgotrajnimi aplavzi in glasnimi izrazi priznanja in pohvale. V koliko je pa unionska dvorana po sedanji adaptaciji pridobila ali izgubila na akustiki, ostane zaenkrat še odprto vprašanje.'	Z. P.
Čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
mišljanjem o smrti. Dokaži, da je tvoja ljubezen prešla iz realnega sveta v duhovni popolnejši svet.
Kadar bom jaz umrl, zapri moje okno, da se razgrne tema y moji delavnici; ljubil sem temo življenja, skozi temo se preril do tebe, s teboj pa doživel nekaj zlatih, svetlobnih dni, ki umrjejo z menoj. »Lepo Vido« mi položi na prsi, to knjigo živega iskanja in hrepenenja, da mi bo še v grobu lajšala večno noč in mi zaglušila valovanje in vrvenje, plahutanje in butanje življenja nad menoj. Na prvi list knjige se podpiši s svojo drobno roko, s tresljaji, kot si se prvikrat podpisala v pismu: Tvoja... In edino »Tvoj...« bo živel ob teh tresljajih tvoje roke razkošno življenje moža, ki v grobu živi in trohni za nevesto-ženo.
Kadar bom jaz umrl in me bodo položili v grob in kamenja in prsti nametali na moje telo, takrat vedi, draga, da ti pripravim prostor zraven sebe, kjer se uležeš, kadar tudi tebi zvodene dnevi sonca. Mislil bom nate in čakal nate, dokler skupaj ne pozabiva sedanjosti in preteklosti in dokler ne zasanjava v mračno nedoglednost posmrtnosti.
Kaj nama je bilo življenje? Jaz sem se bal zate, kadar te ni bilo pri meni, ti si se bala zame, kadar se moje obličje ni razgledovalo v tvojih očeh. Za kruh sva se pehala, za dan, za noč, od oltarja ljubezni sva morala stopiti in se pogrezati v vsakdanjost, ki izgloje človeka do obupa, ki človeku vdihava misel na grob, ki si ga itak koplješ od rojstva, pa do poslednjega utripa srca.
Kadar bom umrl, nič se ne boj zame, saj onstran groba cveto čudovite rože, čudovita hrepenenja; komaj vzcveto, so resnica. Tam je tako: želiš in že imaš^ potrkaš, samo se ti odpre. Draga, draga, nič se ne boj, tam ni bojev, ni bojazni, ni mraka in ne solz, ni tesnobe, temveč prostranost, ki bo moja in tvoja...
t Frame Uršič
Gorenja 'vas v Poljanski dolini, 31. okt.
, V torek na večer je vso Poljansko dolino pretresla vest, da je nenadoma umrl Iroto-veljski posestnik g. France Uršič, star šele 52 let. Tega. tipičnega, živahnega in inteligentnega Poljanca je poznala tudi Ljubljana, saj je bil član oblastnega odbora, član nadzorstva Vzajemne zavarovalnice, zlasti pa član vseh kmetijskih organizacij. Kot nečak filologa Lovra Pintarja je talentirani sin premožne hiše napravil tudi nekaj raz-edov gimnazije v Kranju, nato je pa svojo izobrazbo sam izpopolnjeval s knjigami in časopisi ter postal splošno priznan strokovnjak v kmetijskih stvareh, zlasti je bil pa zares napreden sadjar. Politično se je udejstvoval v SLS. vendar je pa politična vprašanja vedno podrejal blagru Poljanske doline, da je.bil priljubljen v vseh krogih prebivalstva in cenjen tudi v Ljubljani: Bil je vzoren delavec za kmeta in za svojo dolino, ki. ji je ob času strahovitih povodnji leta 1925. in 1927. izposloval mnogo podpor, župan občine. Trata je bil 22 let in je silno mnogo napravil zanjo. Njegova zasluga je zlasti banovinska cesta Suhi dol—Gorenja vas, ki veže Ljubljano po najkrajši poti čez' hribe s Poljansko dolino. Z največjim uspehom se je pa trudil za povzdigo kraja kot podpredsednik tujsko-prometnega društva, da danes Poljanska dolina; igra ž.e precejšnjo vlogo med našimi najprijetnejšimi letovišči. Zadnja leta se je posebno žrtvoval za zadružništvo in sje njegova zasluga, da so izdelki mlekarske zadruge »Blegaš«, ki <jo je on ustanovil, znani po vsej Sloveniji in tudi v Julijski Krajini. Zaslužnega in srčno dobrega moža smo pokopali danes popoldne. Za njim joka devet otrok in vdova Frančiška. Njim naše sožalje, pridnemu delavcu za Poljansko dolino pa časten spomin!
Pazile, lafovi in wl&miid prele 1
Seveda kradejo v Ljubljani predvsem po stanovanjih, ker so ljudje mnogo premalo previdni. Tako se je tat vtihotapil v stanovanje skladiščnika Frana Stanovnika v Aljaževi ulici 35 in mu vzel 300 Din vreden suknjič, hišnemu gospodarju Angel: u Bat-telinu pa tudi 800 Din vreden sui ujič. — Soproga carinskega uradnika Marija Arko je naznanila, da ji je z dvorišča na Vilharjevi cesti 41 zmanjkala moška srajca. — Zeleno cizo je v sredo pustila na Cankarjevem nabrežju prodajalka suhe robe Angela Mekinčeva in jo seveda ni več našla, ko se je vrnila, čeprav je bila ciza priklenjena z verigo. Mekinčeva ceni cizo na 7Q0 Din. — Na oknu svojega stanovanja v Florijanski ulici 31 je zasebnica Ana Grumova pustila ključ. Ko se je vrnila, ni mogla nikjer več najti dveh otroških plaščev, dveh novih srajc in 10 robcev v skupni vrednosti 600 Din. — Na Viču sta bila v čebelnjaku Ivana Marna izpraznjena dva panja, ker je tat odnesel 11 okvirjev satovja, v vrednosti 500 Din. — Iz Gor. Ga-raeljnov je Miha Letnar v sredo pripeljal mleko v Ljubljano in pustil voziček v Cigaletovi ulici, medtem mu je pa z voza nekdo ukradel 300 Din vreden plašč »Hubertus«. -- Na Masarykovi cesti so v četrtek ponoči vlomili v barako branjevke Alojzije Fistrove in ji odnesli za 200 dinarjev jestvin, a za 50 Din so ji napravili škode na vratih in ključavnici. — Razočaran je bil pa vlomilec v delavnico knjigoveza Josipa Dečmana v Wolfovi ulici, ker je našel samo 15 Din. — Lastniku pletilske industrije Robertu Donathu je iz skladišča v Zg. šiški 191 nekdo ukradel 43 raznobarvnih ženskih puloverjev in jopic .v skupni vrednosti, 2500 Din. Se več tatvin in vlomov, kakor danes, bomo pa gotovo lahko javili v prihodnji številki, saj bodo prijatelji tuje lastnine imeli najlepšo priliko za preiskovanje tujih stanovanj, ker bo vse prebivalstvo na pokopališčih. Torej pazite!
Poslano
Rezultata spretne uporabe sleparij
S,, pomočjo spretne uporabe sleparij, si je pridobila moja ločena žena, ki dobiva alimentacijo, pravico do povišanja alimentacijskili prispevkov ob priliki zvišanja moje letne plače, ki mi pripada kot državnemu nameščencu. Po preteku tl let je njeno pridobljeno in vpošte-vano ugodnost zvišanja alimentacijskili prispevkov uporabljala tudi še potem, ko si je njen ločeni mož priboril povišanje plače s tem, da je kot starec preko predpisanih 35 službenih let izvrševal svojo naporno službo. Ločena žena — brez otrok —pa poseduje v Zg. Šiški preko lOO.Ott) dinarjev vredno posestvo, ki ga je podedovala Ki let po poroki kot ženitveno doto po smrti svojega očeta. Meni, njenemu možu je brez konkretnega vzroka zabranila pravico do Solastništva in je nastal zaradi tega v zakonu razdor. Ker ona sedaj pridno rubi moje pokojninske dohodke, in ker mi po moji sodbi ni mogoče pri poznati onega povišanja alimentacijskili prispevkov, ki je sledilo po dovršitvi predpisanih službenih let, naj hi v to zadevo posegla lüdi javnost.
Franc Horvat, državni upokojenec,
Maribor.
V
tlel. Stanga
Kmetijska podružnica v Veliki Štangi je imela 26. in 27. t. m. popoldan v občinskem domu prvo sadno razstavo, ki se je na predlog kmetijskega referenta g. Šušteršiča podaljšala do nedelje 3. novembra. Razstavljeno sadje je prvovrstno in lepo, razstava izvrstno urejena. Obiskovalcev je bilo do 400
Iz Uubliane na Vrhniko v 24 mimšSah
Motorne vlake dobimo prihodnji teden
Frsali smo že. da je naša država na Danskem naročila šest motornih voz, podobnih onim, ki smo jih že tudi pri nas videli pri poskusnih vožnjah na naših progah. Več tednov je biio na Danskem nekaj naših mženjerjev in strokovnjakov, da so spoznali utroj teh modernih železniških voz in se izvežbali v vožnji. Motorni vozovi se odpeljejo iz danske tovarne po dva skupaj, torej kakor vlaki z dvema vozovoma, Ti trije jugovslovanski motorni vlaki bodo 4i; novembra že v Solnogradu, 5. novembra prispo na Jesenice in isti dan ali 6. novembra pridejo že tudi skozi Ljubljano.
Torej prihodnji torek ali sredo bomo v Ljubljani lahko že občudovali te vozove, ki jih prebivalstvo vseh pokrajin Jugoslavije pričakuje z največjo nestrpnostjo. Povsod bi jih radi imeli in ljubljanski železniški direkciji je obljubljen en tak voz težjega tipa, ki je velik kakor Fullmanov vagon. Dobimo namreč tri velike štiriosne vozove na Dieslove motorje, kjer je v vsakem prostora za 80 oseb - Ker ta težki voz lahko vleče še dva vagona, se lahko s takim vlakom pelje. okrog 150 oseb. Poleg' treh tež-: kih voz na dobimo tudi tri manjše dvo-osne vozove, ki imajo prostora za po kakih
40 oseb in so namenjeni za vicinalne proge. Vozovi težjega tipa so pretežki in so vozovi manjšega tipa prav za prav boljši. Ljubljanski direkciji je pa obljubljen voz težjega tipa, ker na naših progah pride le tak voz v poštev. Po načrtu bi vozil z brzino 70 km na uro med Ljubljano in Vrhniko in poskusili bi ga tudi na kamniški progi, Če na tej progi zanj ni prevelik vzpon, ker so naročeni motorni vozovi pri velikih vzponih zaradi padca brzine slabo porabni. Vrhniko in Kamnik je namreč treba navezati na Ljubljano, kar bi bilo naj večje koristi za mesto Ljubljano in prav tako tudi za vso okolico med Vrhniko in Kamnikom. Vrhniko bi z motornim vozom tako približali Ljubljani, da bi bili z Vrhnike v Ljubljani že v 24 minutah, a iz Kamnika bi motorni vlak vozil do Ljubljane le 30 do 32 minut.
če prihodnji torek ali sredo ostane vsaj en voz v Ljubljani, bo stvar ugodno rešena za naše kraje, drugače pa ne vemo, kako bo z obljubo. Dolžnost vseh naših poslancev je, da se takoj pobrigajo za stvar in brez odlašanja dosežejo, da dobimo vsaj en prepotrebni nam motorni vlak.
SpOFt
Prvenstvo Dravske banovine v table-tenisu
V dvorani bolela Metropol (Miklič), nasproti glavnega kolodvora se bo vršilo prvenstvo Dravske banovine v table-tenisu. Na startu bodo moštva in igrači klubov Dravske banovine ter tekmovalci Zagreba, Beograda. Pančeva in Sombora. Radi močne konkurence bo videti dosti napetih in zanimivih borb.
Pričetek v soboto ob 9. uri zjutraj in se nadaljuje ob 15. uri. V nedeljo se tekmovanje prične že ob 8. uri in nadaljuje po nogometni tekmi ob 17. uri.
Nogomet v Mengšu
S K »Javornik« (Rakek) : SK Mengeš 5:1 (2:0).
Prijateljska tekma v Mengšu, ki je nudila številni publiki lep in zanimiv potek. Mengeš je postavil ojačeno moštvo, le škoda da tega ni imel že v odigranem prvenstvu. Borilo se je v polju zelo uspešno, toda v kazenskem prostoru nasprotnika mu je manjkalo odločnega strela na gol. — Obratno so gostje uspešneje zaključevali svoje ofenzive, iz katerih so odnesli tako visoko zmago. Najboljše moči pa so imeli v obrambi, ki domačini ni pustila do živega. Častni gol so domačini., zabili iz enajstmetrovke, katere sicer zelo dober vratar Javornika m mogel ubraniti.
Plavalni in gimnastični tečaj
Plavalna sekcija SK Ilirije priredi letos novembra meseca zopet priljubljene večerne tečaje smuške gimnastike in plavanja. Pod vodstvom izkušenih vaditeljev se nudi obiskovalcem teh tečajev prilika, da se nauče pravilno plavati. Obenem pa je smuška gimnastika najugodnejša . priprava na skorajšnje smučanje. Ti tečaji so namenjeni predvsem pilim, ki si žele vsled zaposlenosti čez dan zvečer nekoliko razgibati svoje mišice. Plavanje je zato najbolj primeren sport, posebej pa še odličen kondicijski trening za smučarje. Zato vabimo vse, ki hočejo izrabiti to ugodno priliko, da čimprej prijavijo prt blagajni kavarne Evrope svojo udeležbo.
Športni drobiž
Premislili so si. Na seji G rad Janškega so sklenili, da se bo klub še nadalje udeleževal kvalifikacijskih. nogometnih tekem. Radi tega seveda tudi Hašku in Concordiji ne preostaja drugega, kol da tudi ona dva še naprej tekmujeta. Ostane torej vse kot je biio!
Praška Sparta bo igrala pojačena z nekaterimi igralci Slavi je v Angliji. 12. novembra igra 7! Manchester City, 14. novembra proti Stoke City. 18. novembra pa s Chelseo.
Nekaj številk. Na internacionalni nogometni konferenci, ki je bila na Dunaju, je poročal generalni tajnik Hugo Meisl glede na letošnje tek-
me za srednjeevropski pokal tole: odigranih je bilo 32 tekem, ki so privabile 630.000 gledalcev in je prinesla vstopnina 840.000 švicarskih frankov. Posamezne države so bile pri tem takole udeležene:	Češkoslovaška 204.000 gledalcev,
2,400.000	kron; Avstrija 250.000 gledalcev, 365 tisoč šilingov; Madjarska 90.380 gledalcev, 152.315 pengö; Italija 81.000, 419.000 lir; Švica 0.010 (ena tekma), 14.210 frankov. Ugotovili so, da je obisk tekem napram lanskemu letu poraste!.
V Dresdenu je premagal rokoborec Karl Stöckle v prostem stilu italijanskega specialista za dvojni nelson Nina Equatora, ki se ga mnogi Ljubljančani gotovo še spominjajo z nastopov v »Unionu;;.
Mladi plavač Kurt Gerstenburg je preplaval v Magdeburgu progo 400 m hrbtno v času novega svetovnega rekorda 5:30. Oficielno priznani rekord Japonca Kiyakawa je 5:30,4.
Ali je to zalivala Ladoiimčgue-u? Prošnja slavnega francoskega tekača Ladoumegue-a za amatersko rekvalifikacijo je bila odbita s 52:9 glasovi, s 34:24 glasovi pa je bil odklonjen predlog. naj bi postal trener franc, lahkoatletske zveze. To je kaj čudno postopanje napram atletu, ki je proslavil francosko ime po vseh svetovnih tekališčih.
Zato pa je bil Arne Borg, ki je do sedaj treniral švicarske in belgijske plavače, poklican v domovino, da prevzame trening švedskega olimpijskega plavalnega moštva.
Angleški dirkač Gutbrie je postavil s polliter-skim — Nortonom na pariškem dirkališču Mont-Ihery, več novih svetovnih rekordov na 50 km (v 16:14,97 = 184,62t km na uro), 50 milj (v 26:10,47 = 184.455 km na uro), 100 kui (v 33:32,72 = 178,862 km na uro) in 100 milj (v 52:30,74 = 183,883 km na uro).
Specijalna delavnka
za elektrotehnična popravila t. j. prevoj motorjev, generator jev in transformatorjev vseh velikosti in napetosti. Specijalni oddelek za popravila autodinam j in akumulatorjev. — Inštalacija za jaki in šibki tok. — Cene konkurenčne in ; delo solidno pod garancijo. Se priporoča j
IVO GRILC
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
LJUBLJANA
Mestni trg 17 - Cankarjevo nabrežje 25
Telefon 27-44
Novo me$to
Kino »Dom« v Novem mestu predvaja na praznik »Vsi sveti " 1. novembra ob 18. in 20.15 uri, v soboto 2. novembra ob 20.15 uri in nedeljo 3. novembra ob 15., 18. in 20.15 uri zvočni film »Aliasver« (Večni žid). V glavni vlogi: Conrad Veidt. Predigra: Paramountov zvočni tednik.
V tednu od 13. do 19. oktobra si je odbor S. V. D. v Novem mestu ogledal s cvetjem okrašena okna in ugotovil, da so od javnih poslopij najlepša Kmetijska Sola na Grmu, narodna šola in ženska bolnišnica v Novem mestu. Od zasebnikov imajo prav lepo cvetje: gg. Kastelic, Ku-šljan, Kobe Josip, Klemenčič, Barle, Bergman, Šmalc. .Andres, Turk. Agnič, Barbarič, Vesel, Murn, Knaflič, Kopač, Papež, Kroneger in Falkner. V koloniji na Režkovi cesti ima g. Malasek krasne velikocvetne gotnoljčaste begonije; lepo je okrašena št. 16 in 29 in pri Frfolji št. 28. Tudi na Kapitlju imajo Kukoviča, Udovič, Lampe, Matovič lepo cvetje in okrašene balkone. Na oknih je največ petunij, bršljin, pelargonij, fuksij, na balkonih petunij in asparagusov. Škoda, da ni več begonij, posebno v polsenčni legi. Novomeščani, skrbite še bolj za okrasitev oken in balkonov. S. V. D. bo rade volje pomagalo. Kar se vrtov v mestu tiče, smemo reči, da so nekateri prav krasni.
Vlomilci, specialisti za med. V noči od 25. na 26. oktobra t. 1. so vlomili v čebelnjak Josipa
Šelina iz Goine vasi. Ker niso mogli odpreti vrat, katere so tudi zelo poškodovali, so se lotili s krampom kar stene čebelnjaka in odtrgali dve deski. V čebelnjaku je imel čebele tudi njegov svak Gazvoda Josip, kateremu so vlomilci pomorili s žveplom dva obljudena A. Ž. panja ter odnesli med v satju. Šetini pa so vzeli v dveh posodah 10 kg čistega iztočenega medu. Odnesli so tudi nekaj čebelarskega orodja. Skupna škoda se ceni okroglo na 1000 Din. Vlomilce pridno zasledujejo orožniki. Prav pred kratkim je bilo vlomljeno in pokradeno v_ čebelnjaku čebelarja Mikca Alojza iz Rateža, pn Goršetu Matiji in Jermanu Fx-ancu iz Krke.
Krka je po dolgem deževju zelo narasla in preplavila travnike. Zaradi narasle vode so morali v nekaterih mlinih in žagah ustaviti delo za nekaj dni. Voda pa že upada, odkar se je vreme zboljšalo. Snežilo pa je že na Gorjancih in nad LTršnim selom.
Gušiani
Mladi fantje kradejo. Neki R. K., star komaj 15 let, je pravi mojster za manjše vlome, neki F. S. tudi še mlad, ima pa posebno veselje s kolesi, zopet tretji ima veselje z divjim lovom, tako da ima tukajšnje orožništvo polne roke dela, pa kaj pomaga, ako ga danes zaprejo, je jutri že doma in nadaljuje svoj tatinski posel.
Lukežev sejem je bil dobro obiskan, kmetje so tudi prignali dosti živine, samo kupcev ni bilo. Tukajšnji kmetje prav z žalostjo gledajo v bodočnost; treba je nakupiti marsikaj za zimo, rubeži so dnevni gostje, denarja nič, živina pa stoji v hlevu, ker ni kupcev.
Tovarna letos še obratuje, tako da večjega zastoja letos ni bilo. Vlada pa neki spor med vodstvom tovarne in delavci zavoljo kolektivne pogodbe. V tovarni so sicer tri strokovne organizacije, toda pogajanj se udeležuje samo ena. Med delavstvom pač ni več tiste enotnosti, kakršna je bila nekoč, zato podjetnik dela, kar hoče. čujemo tudi, da bo začela N. S. Z, zopet delovati; kar pozdravljamo.
Pitmp $ sokolske poti po češkoslovaškem
(Konec)
V	Mostu so me pričakovali na kolodvoru župni starosta br. Suk, stari borec za narodne pravice Čehov v teh ponemčenih krajih še pred vojno, br. župni tajnik in s. Bumbova, velika pobornica češkoslovaške-jugoslovanske vzajemnosti. Odvedli so me na stanovanje, nato pa razkazali znamenitosti mesta, ki ima danes že nad 30 % Čehov. Sokol ima najstarejši sokolski dom v župi z lepo dvorano, ki je bila zvečer okusno okrašena in nabito polna občinstva. Večer je otvoril sokolski pevski zbor s himnami, nato me je predstavil br. starosta, ki se mi je po predavanju iskreno zahvalil in naročil pozdrave našemu Sokolstvu in narodu. Pevci so zapeli »čuvajmo Jugoslavijo«, našo »Po jezeru« in še eno češko, s čimer je bil oficielni spored končan. Naslednji dan sem na prošnjo gimn. direktorja br. Lan-kaša predaval v telovadnici, kjer je bilo zbrane nad 450 srednješolske mladine s svojimi profesorji. Izpregovoril sem mladini iz srca v srce v slovenščini in češčini. Predavanju je sledil gromovit aplavz, nakar se je toplo zahvalil br. direktor, naročajoč pozdrave naši mladini.
Popoldne sem hitel v Ustje, kjer me je pričakoval br. Kral. Odšla sva v Narodni dom, kjer so naju že čakali bratje, znanci iz lanskega pokrajinskega zleta. Tudi tu je bila dvorana polna, prišli so celo častniki iz obmejnega Dečina. rojstnega kraja br. dr. Tyrša. Večer je otvoril orkester Narodne garde z venčkom hrvatskih pesmi, nakar je spregovoril br. Kral, ki se je spomnil blago-pokojnega kralja Zedinitelja, nakar je godba zaigrala našo himno. O slovanskih stikih je govoril br. prosvetar, nato sem povzel besedo jaz. Ko sem končal, je godba ponovno zaigrala našo himno, sledila-i« licitacija. s pohodom »V novi život« je godba
zaključila lepo uspeli večer.
V	petek zjutraj sem se poslovil od br.
Krala in se z brzo vlakom odpeljal v Prago, kjer so mi pripravili »slovesen sprejem«. Na Masarykovem kolodvoru so me pričakovali tajnik SSS br. Kepel, član predsedništva' ČOS br. Kudela, tajnik Podbelohorske sokolske župe br. Hladv in član Vinohradske-. ga Sokola br. Slaviček. Ob 13.40 sem govoril v radiu, popoldne me je intervjuval br. sta-nek, zvečer pa sem imel zaključno predavanje v ogromni dvorani Sokola Bubeneč, ki je bila prav dobro zasedena. Predavanju, ki mu je bil dodan pester spored, so prisostvovali prvi tajnik našega poslaništva g\ Gjuričič, za mestnega primatorja svetnik Pražak, podpredsednik JČL br. dr. Ženki, redakter Strakaty, zastopniki vojske, ČOS in mnogi drugi. Uvodoma je simfonični orkester Sokola Bubeneč zaigral himne, sledil je pozdrav br. Kudele — po mojem predavanju — se mi je zahvalil naročajoč bratske pozdrave in zagotovilo neomajne zvestobe župni starosta br. Schwarz, člani so nato pokazali 3 krasne skupine, sledil je koncertni del pod vodstvom br. Smetačka. Nato je zapela operna pevka ga. Marija Šmidova-Dubska z občutkom nekaj arij iZ raznih čeških oper, nakar sta zaključili spored dve Dvorakovi skladbi.
Moja predavalna turneja je bila s teuf večerom končana. Nisem poklican, da sanj sodim o njenem uspehu — toda moji vtisi ostanejo nepozabni — in vsi bratje so mi zatrjevali, da so bila vsa njihova pričakovanja^ ne samo izpolnjena, marveč daleko presežena. Upam, da sem svoje poslanstvo, ki naj pripomore k utrditvi in poglobitvi slovanskega sokolskega bratstva, izpolnil po svojih skromnih močeh. Na zdar! Zdravo.
Janez Poharc.
*
Nemški športniki na obisku pri našem Sokolstvu
Na svojem potovanju po Jugoslaviji se je v sredo nemška športna delegacija pod vodstvom načelnika nemškega turnersfcva g. H. von Tschammer-Ostena ustavila v Beogradu in med drugim posetila tudi Savez SKJ v njegovih prostorih na Terazijah-Visoke nemške goste so sprejeli člani savezne uprave z načelnikom br. dr. PihleT jem, ki je pozdravil goste v imenu savez«e uprave in vsega jugoslovanskega Sokolstva-Načelniku dr. Pihlerju se je iskreno zahvalil načelnik von Tschammer-Osten, poudarjajoč, da visoko ceni delo jugoslovanskega Sokolstva za povzdigo telesne kulture. Gostje so si nato ogledali savezne prostore-med drugim tudi slavnostno dvorano, kje‘ je bilo dne 1. dec. 1918 proglašeno naše narodno zedinjenje. Nemški gostje so se 0 vsem zelo laskavo izrazili.
AU sie se že wwetili
//
Gospodarsko
Cene kož in usnja naraščajo
Obeta zima podražitev čevljev 7
V poslednjih tednih so se na mednarodnem Wgu cene kož in usnja znatno utrdile in ka-žejo še naprej rastočo tendenco. Ta splošen Pojav je mogoče opaziti tudi že na našem domačem trgu, zlasti je treba to naglasiti za ce-Ne usnja. V splošnem so se cene kož dvignile približno 30%, cene usnja pa za 20%, kar seveda velja za povprečno presojo na mednarodnem tržišču. Vzrok porasta cen je kaj enostaven — na mednarodnem trgu je nastalo znatno 'pomanjkanje kož. Ponekod sicer že spravljajo ta porast cen v zvezo z italijansko-abesinsko vojno, ko je znano, da je Italija naročila večje količine čevljev in škornjev, in s splošnim napetim političnim mednarodnim položajem. To dejstvo more seveda tudi vplivati »a razvoj cen, vendar pa je v primeru naraščanja cen kož in usnja malone brezpomembno. Odločujoče vpliva v tem razvoju enostavno pomanjkanje kož. Glavni izvoznik in dobavitelj kož je bila Severna Amerika, ki pa je v letošnjem letu znatno omejila svoj izvoz kož. Zaradi dalj časa trajajoče suše so morali v Sev. Ameriki poklati več živine nego znaša povprečni vsakoletni klavni kontingent, nadalj-ni zakol je zavoljo padca povprečnega števila živine močno omejen. Amerika je tako morala skrčiti svoj izvoz nehote, kar pa je povzročilo na mednarodnem trgu znatno pomanjkanje in s tem v zvezi čim večje povpraševanje po kožah.
Mednarodna konvencija o izvozu in uvozu kož, ki so jo podpisale skoraj vse države, med njimi tudi Jugoslavija, določa carine prost izvoz suhih in svežih kož. Ta okolnost, ko je mednarodna trgovina neobremenjena s carinami, pa seveda še v znatnejši meri vpliva na tvorbo cen, ker sta namreč ponudba in povpraševanje svobodna in cene tako ne zavise °d kakršnihkoli avtoritativnih ukrepov, če upoštevamo vzroke, zaradi katerih je prišlo do pomanjkanja kož na mednarodnem trgu, potem je treba sklepati, da novo stanje ni le trenuten konjunkturni pojav, temveč gospodarsko dejstvo, utemeljeno v samem položaju in gospodarskih možnostih kožne proizvodnje.
Podražitvi kož je naravno sledila podražitev usnja, in pričakovati je, da se bodo dvignile tudi cene čevljev. Ta podražitev bo seveda v nekem sorazmerju, saj smo že prej navedli, da znaša na mednarodnem trgu porast cen kož 30%, usnja pa 20%.
To novo stanje na mednarodnem trgu je v nekaterih evropskih državah že našlo svoj gospodarski odmev. Tako je treba zlasti omeniti Avstrijo in Madžarsko, kjer se niso podražile le kože in usnje, ampak tudi že čevlji. V usnjarski kupčiji se ta pojav pozna tudi že v Jugoslaviji, dočim v čevljarski trenutno še ni zabeležiti odgovarjajočega porasta. Vendar pa je treba pričakovati, da se bodo sorazmerno podražitvi kož in usnja povišale tudi cene gotovih usnjarskih izdelkov', zlasti čevljev, kar bo za našega malega konzumenta velik udarec.
če primerjamo izvoz in uvoz kož in usnja v našo državo, potem je še bolj razvidno, da se naš domač trg 3ie bo mogel izogniti vplivu mednarođnegat rga. V lanskem letu smo uvozili 8,510.000 kg svežih in suhih težkih kož. V prvih devetih mesecih letošnjega leta pa znaša uvoz raznovrstnega usnja in kož 5 mil. 417,940 kg v vrednosti 80 mil. 464.000 dinarjev, dočim je znašal izvoz 2,989.177 kg v vrednosti 65 milijonov 338.000 dinarjev.
Podražitev cer bo sorazmerno morala prinesti koristi našemu kmetskemu živinorejcu. Vendar pa je to vprašanje odvisno od tega, kako proda kmet živino, ali si namreč pridrži pravico do kože, ali se ji odreče. V tem slučaju seveda kmetski živinorejec ne bi užival blagodati porasta cen, ker bo povišek šel v druge roke, kajti malo verjetno je, da bi ta pojav znatnejše vplival tudi na cene živine. Na drugi strani pa je treba spet pripomniti, da bo šel ta povišek za dražje čevlje, ki nam jih obeta letošnja zima. Razvoju tega vprašanja bomo v našem listu posvečali posebno pažnjo, kakor to delamo ob vsaki priliki, ko gre za bitne interese našega malega konzumenta, ki se danes ob svoji malenkostni kupni moči z največjimi napori bori za svoj življenjski obstoj.
Za katero sadno vrsto se bomo odločili
Sedaj naročajo sadjarji drevesa za jesensko in pomladansko sajenje, nekateri pa tudi že pričenjajo saditi drevesca. Ker marsikdo pripravlja tudi večje nasade in ima morda celo izbrane že tudi sorte iz sadnega izbora, ki bi po njegovem mnenju najboljše Uspevale, vendar moramo sadjarje opozo-riti na prevažno okoliščino, ki odločilno vpliva na donos sadovnjakov. Nekaterih posameznih vrst namreč ne smemo saditi sa-btih, ker se ne oplode z lastnim pelodom cvetnim prahom, temveč samo s prahom druge sorte. Ker tega ne vedo, sadjarji tečkrat zastonj iščejo vzrokov, zakaj tudi hajlepši in najboljše negovan sadovnjak ne tedi. Ponajveč zato, ker so v njem nasajene sorte, ki se med seboj ne oplode, druge za oploditev potrebne sorte pa rasto predaleč proč in je tudi premalo čebel, ki bi s prenosom peloda mogle oploditi nasad.
Ravnatelj mariborske Sadjarske in vinarske šole g. Josip Priol je naše sadjarje Prvi opozoril na to prevažno dejstvo z ve-cimi razpravami v lanskem in letošnjem »Sadjarju in vrtnarju«. Tam naj sadjarji Pazljivo prečitajo, kako je treba pri napra-vi novih nasadov zbirati sorte, da si v na-h**-) zagotove pravilno oplodbo cvetja in Jdovitnost sadnega drevja. Ker nimamo fa obširne razprave dovolj prostora, navajamo le najvažnejše.
K n°.bil Pel°d imajo naslednje sorte ja-' ,-?ano cvetoče: beličnik, charlamov-ski, rdeči in beli astrahan ter carjevič; 2. srednjerano cvetoče: ananasova, Bauman-iwa’ Coxova oranžna in landsberška re-ov	cnkalnialjevka; 3. srednjepozno
Pozno cvetoče: prinčevo jabolko, šam-fhnjska reneta, beli zimski tafelček in Mi er.s ki moštnik.
Slab pelod imajo pa 1- rano cvetoče sorte: srafensteinc in damasonski kosmač; 2.
^.dnjerano cvetoče:	kardinal, kanadka,
jiehjska voščenka, Herbartova in blen-^mska reneta ter 3. srednjepozno cveto-Jakob Lebel, bobovec, boskoopskj ko-mac, porenski krivopecelj in ribstonski Peping.
rinh^^ar mora upoštevati, da se vse sorte z "	Pelodom med seboj opraše, če ni
«o <7,vtrazlike v dobi cvetenja, nasprotno ^J^ Vvr^ Sabim pelodom med seboj ne n<^ej0^7rSo«Slti in 80 glede oplodbe popolnoma odvisne od sort l dobrim pelodom. V
ra®ad ^amii..¥ imajo slab pelod, mo-brm,° ni ah	tudi nekaj jablan z do-
CVp? PeIof°11P’.kl k°hkor mogoče obenem cvete z ostalimi sortami, vedno pa morajo mk sorte z dobrim pelodom (opraševalke) in »a86/11 nasadu enakomerno porazdeljene
Vsatmtopane V takem st?vilu> da pride na *akih 8 ali 10 dreves najmanj p0 eno dre-opraševalke. Pri -sortah z dobrim pelo-k??}- kakor n. pr. Baumannova in lands-«erska reneta, ontario in šampanjska re-zadošpZ*ata parmena in Bolkovo jabolko. Po dve poPolnoma, če združimo v nasadu (boskoopskc1; Pri sortah s slabim pelodom bobovec1 itd 1kQsmač, kanadka, gratenstemc, no po eno iz Potrebno da izberemo ved-sposobne, n prd ^'ak,ih sort, ki so za oplodbo tario, za kanadk? koopski k°smaC °T fensteinc Jonathan!^0 PaJimeno- za 8ra~ novo reneto. Da pa se ., bobovec oplojevalke nnrnšiti slb°do mogle tudi te še nn f	hiramo saditi vmes
po eno pumerno tretjo vrsto, da dobimo
naslednje dobro uspevajoče in rodovitne skupine: boskoopski kosmač ter ontario in zlata parmena, kanadka ter zlata parmena in Bolkovo jabolko, grafensteinc ter Jonathan in zlata parmena, bobovec ter Baumannova reneta in landsberška reneta itd.
Oplojevalne okoliščine pri hruškah so podobne kakor pri jablani in imajo posamezne sorte tudi dober ali slab pelod. Prav tako moramo češnje saditi v mešanih nasadih. Višnje se po večini lahko oplode z lastnim cvetnim prahom, slive, mirabele in renklote so pa razdeljene prav tako, kakor jablane in hruške, a breskve in marelice se z redkimi izjemami oplode tudi v čistih nasadih in prinašajo zadovoljive pridelke, čeprav je v njih zastopana samo ena sama sorta. Tudi kutine se uspešno oplojajo z lastnim pelodom. Katere sorte naštetega sadja naj sadimo skupaj, dobite vse podrobno v 1. in 3. številki letošnjega »Sadjarja in vrtnarja«.
Jablane in hruške med seboj se ne mo-
MAU OGLaTi
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 6 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stanc petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
PRAZNO sobi; 7 sredini mesta iščem. Vhod separiran. Ponudbe na upravo pod »November«.
PISALNO MIZO rabljeno v dobrem stanju kupim. Ponudbe pod »Veliko« na upravo lista.
MANJŠE POSESTVO s hišico v bližini Celja bi kupil vpokojenec. Ponudbe tudi z navedbo cene pod »Malo posestvo« na upravo lista.
JESENSKO SAJENJE — SADNO DREVJE, visoko in pritlično od priznanih sort po zmernih cenah. Zahtevajte cenik. Kmetijska družba v Ljubljani, Novi Irg 3.
PRIMA JABOLKA za takojšnjo uporabo in zimska, najskrbnejše sortirana, po nizkih cenah vedno na zalogi. Oglejte si »Stalno razstavo sadja« Kmetijske družbe v Ljubljani. Novi Rg'3.	________________________________
PURANI, zaklani in živi in druga perutnina stalno na zalogi. Cene zmerne. Pri večjem odjemu znaten popust. Prodajalna Krnelij-ske družbe v Ljubljani, Igriška 3.
MED, cvetlični in ajdov, kupimo po dnevnih cenah. Samo prvovrstno blago, pod šifro — med 1935.
KROJAŠKEGA VAJENCA sprejme krojač na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek pod »učenec«.
ČEDNO SOBICO, eventualno z dobro domačo brano išče po možnosti v centru mesta akademik. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Dober plačnik«.
ONEMU. KI MI PRESKRBI stalno službo za slugo ah kaj sličnega, dam nagrado 3.000 dinarjev. Obvladam slovenščino srbo-hrva-ščino in nemščino ter posedujem dobra spričevala. Ponudbe na oglasni oddelek pod >3000«.
' rejo oprašiti, čeprav so navidez močno sorodne, pač pa se lahko vzajemno oplojajo češnje in višnje ter češplje in slive, če ni preveč razlike v dobi cvetenja.
Spričo okolnosti, da prenašajo cvetni prah iz cveta na cvet in z drevesa na drevo skoraj izključno čebele, ki oplode 80—85"/a vsega cvetja na sadnem drevju, mora biti naša prva skrb, da imamo v bližini sadonosnika ob času cvetenja zadostno število močnih čebelnih panjev. Na vsakih 100 dreves moramo imeti najmanj dva panja in čim bližje je čebelnjak, tem boljše je. Več kakor 600—800 m čebele ne smejo biti oddaljene od nasada. Ker izletavajo čebele le ob ugodnem vremenu, je odvisna oplodba cvetja in rodovitnost drevja v največji meri tudi od vremena, ko drevje cvete.
Gospodarske vesti
= Odkup opija. Privilegirano izvozno društvo (Prizad) je od letošnje obilne letine že odkupilo doslej 62.894 kg sirovega opija. Pričakovati je, da bo Prizad do konca leta odkupil prav vso letošnjo količino opija, ki znaša okoli 75.000 kg.
= Češkoslovaška omejuje setev pšenice. V okviru agrarnega načrtnega gospodarstva je pričela sedanja vlada izdajati tudi navodila glede setve pšenice. Po načrtu za sezono 1935-36 se bo površina posevkov pšenice znatno zmanjšala.
= Izredni občni zbor Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Komisar Pokojninskega zavoda za nameščence je za 24. novembra sklical izredni občni zbor z dnevnim redom: poročilo komisarja in volitev članov upravnega odbora.
— Naš izvoz jabolk. Po poročilu centralne komisije za sadje smo doslej izvozili nad 1.200 vagonov jabolk po 10 ton, večinoma iz Slovenije, ki je dala letos izvrstno blago.
= Izvoz svinj v Nemčijo. Nemška vlada je povečala dosedanji kontingent za svinje od 4.000 glav na 6.000, o čemer so bili naši izvozniki že obveščeni.
— Dobrovoljcem ni mogoče odvzeti zemlje. Kmetijski minister je izdal vsem banskim upravam naredbo, da se do nadaljnjega ne more odvzeti dobrovoljcem, ki jim je potekel rok za naselitev, zemlje. Prav-tako pa je treba že vse izdane naloge o odvzemu zemlje ustaviti pred izvršbo. Na ta način ostanejo tudi tisti dobrovoljci, Id se iz kakršnih koli razlogov niso mogli naseliti, še naprej lastnik zemlje.
— Francoska pšenica za Italijo. Francija je v letošnjem letu izvozila v Italijo 139.000 ton pšenice. Zanimivo je, da je bil lani izvoz francoske pšenice v Italijo tako malenkosten, da ga francoska statistika sploh ni objavila.
= Trgovina In obrt z mesom. Na pritožbo beograjske obrtniške zbornice je državni svet izdal razsodbo, s katero razveljavlja
sklep ministrstva za trgovino in industrijo. Ta konkretni sklep je veljal koncesiji z trgovino s svežim mesom. Državni svet smatra, da je za trgovino s svežim mesom merodajna okolnost, da se pri prodaji tega blaga vrši tudi podrobna prodaja, in sicer z razkosanjem mesa, kar predstavlja obrt, za katero je treba dobiti potrebno strokovno izobrazbo.
Borzna poročita
DEVIZE
Ljubljana, Sl. oktobra. Amsterdam 2974-58 —298917, Berlin 1756-08—1769-95, Curih 1424-22—1431-29, London 215-01—217-07, New-york 4347-51—4383-82, Pariz 288-85—290-29 Praga 181-05—182-16, Trst 355-39—358-47.
Curih, 31. oktobra. — Beograd 7-—, Pariz 20-2825, London 15-1350, Newyork 307-75, Bruselj 51-80, Milan 25-—, Madrid 42-0250, Amsterdam 208-8250. Berlin 123-70, Dunaj 56-80, Stockholm 78-05, -— Oslo 76-05, — Kopenhagen 67-5750, Praga 12-72, Varšava 57-90, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsing-fors 6-67, Buenos-Äires 0-8350.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 31. oktobra. 7% investicj.. posojilo 76-50 bi., Vojna škoda 353—355—353, dec. 353—355, 4% agrarne obveznice 44 bi., 7% Blerovo posojilo 68—70, 8% Blerovo posojilo 80 bi., 6% beglücke obveznice 61-50 bi., Agr. priv. banka 225—232, Dunaj-Zagreb 842— 852—847, Dunaj-Beograd 848-50—838-50, Grči-ja-Zagreb 27-15—27-85—27-50, Grčija-Beograd 28 pon., Priv. kliring London-Zagreb 240-90— 242-50—241-70, Priv. kliring London-Beograd 242-50—240-90, Priv. kliring Madrid-Zagreb 585 bl., Madrid-Beograd 575 povpr.. Trboveljska 100—110, Šećer Osijek 130 bl., Isis 40 bi. 7% štab. posojilo v Parizu 76—78.
BLAGOVNO TRŽIŠČE
Novi Sad, 31. oktobra. Pšenica bačka 159— 162, bačka ladja Tisa in Begej 166—168, slavonska in sremska 162—164, banaška 159— 165. Vse je 78 kg in 2%. Vse ostalo neizpre-menjeno. Tendenca prijazna. Promet sredi ji.
Svetli
pz>emcfir
5600 kalorij: 1 tonako-sovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din, bnkovo oglje 0-75 Din kg dostavljeno na dom nudi
X. PUTRICH
Dolenjska cesta št. 6
INSERJRAI y dnevniku »GLAS NARODA«
Telefon 2059 |
Suha drva, premog, karbopakete *	^ dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva ulica št. 5
Naznanilo ipve&dilve
Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani vljudno naznanja, da se bo „Društvena čebelama“, zaloga čebelarskih potrebščin, medu in vo-ka, dne 4. novembra t. 1. preselila v svoje lastne prostore v „Dom Antona Janče-- na T.vrševo (Dunajsko) cesto štev. 21.
Za šolo
za delo
za urad
so najboljše
za šport
S0K0-0BLEKE
ki jih izdelujejo naši domači krojači v Sloveniji in so res
PRAVI DOMAČI PROIZVOD
Razveselite tudi Vi Vašo deco (šolarje in dijake kakor tudi dijakinje) in jim kupite za šolo r Alf n ||RI Elf E ali šport naše dobre, trajne in cenene^ Itll "ÜBLERE nepremočljive Hubertus-plašče od 150 do 320 Din , tren-čkofe po 368 Din, zimske suknje, črne po 470 Din in suknjiče od 200 Din dalje, raznovrstne hlače itd. — Posetite trgovino SOKO-OBLEK in preglejte brez obveze nakupa našo bogato izbiro, naše neverjetno nizke cene in izdelavo naših domačih krojačev.
SOKO-OBLEKE
Z&hv&lek
Za premnoge dokaze iskrenega sožalja povodom smrti našega nepozabnega očeta, gospoda
Matevža Hartmana
gostilničarja pri Figovcu
kakor tudi za poklonjeno prekrasno cvetje in vence ter za veliko udeležbo pri pogrebu se vsem tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, osobito gospodu patru Angeliku za tolažilne obiske, zastopnikom raznih oblasti, zavodov in uradov, veletvrdki L Knez, pivovarni Union, Gostilničarski Zadrugi in njenemu članstvu, čč. sestram usmiljenkam za požrtvovalni trud in nego med boleznijo ter končno vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem iz mesta in dežele, ki so našega dragega očeta v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 5. novembra t, 1. ob pol 8. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanenja.
Rodbini: Hartman in Košenina
Slom od Sir. Krištof®
Po obupno dolgotrajnem zavlačevanju smo vendar prišli tako daleč, da se bomo danes poslovili od starega pokopališča pri Sv. Krištofu, ker je sklenjena pogodba med sedanjim lastnikom Pokopališkim skladom in mestno občino, da vse staro pokopališče v obsegu pribl.
30.000	kvadratnih metrov odstopi v last mestni občini ljubljanski. S tem pa upamo, da je danes tudi zadnji praznik Vseh svetnikov, ko se bomo z največjo boVstjo v srcu zgražali nad strahotno zapuš dio te božje njive in nad malomarnostjo - ..;h. ki jim je bila premalo pri srcu njena svetost.
Ko je bilo pokopališče pri Sv. Krištofu opuščeno, so se polagoma nanj začeli naseljevati tatovi, ki so odnesli z njega, kar je bilo mogoče. Čas je s+oril svoje in podirati se je jelo zidovje okrog pokopališča, s svojih podstavkov so padali spomeniki, usedale so se grobnice in rušile, vanje so je pa naselil človek — kakor zver. Vse časopisje je z ogorčenostjo pisalo o stanju starega pokopališča. Na njem so se dogajale take stvari kakor v pariškem pod-zemlju. Sram nas mora biti pred najprimi-tivnejšimi črnci, Hotentoti in Zulukafri, saj nas ti — kakor priča Sv. Krrfof — v spoštovanju do mrtvih presegajo 'prav visoko. — Božja njiva je postala torišče človeških hijen in gnezdo najgnusnejše zalege. Sama mestna
občina je že pred časom sklenila postaviti na pokopališče sv. Krištofa dva čuvaja, ki sta pa na žalost ostala v premajhnem kreditu, drugi se pa za varstvo niso brigali. Sedaj ho mestna občina skrbela za pokopališče in ga preuredila, kakor ji bodo pač dopuščala sredstva.
Junija 1. 1933. je spomeniški urad z mestno občino ljubljansko dal zgodovinsko ali umetnostno znamenite spomenike na pokopališču pod zaščito. V pravilniku o tej zaščiti je naštetih 119 nagrobnikov in mavzolejev, ki jih moramo ohraniti. Samo nekatere so lastniki prenesli na pokopališče k Sv. Križu, nekaj jih je morda vzidanih tudi v zidu cerkve, a od vseh 119 spomenikov je komisija minuli teden na pokopališču našla samo še 74 spomenikov — skoraj vsi ostali so pa ukradeni ali pa tako razbiti, da jih nikjer ni več mogoče najti. Oni spomeniki pa, ki jih roparji niso mogli odnesti, so okrušeni in je z njih odtrgano vse, kar je bilo mogoče na kakršenkoli način porabiti ali vnovčiti. Sramota za ves narod je, da je tudi spomenik Valentina Vodnika oskrunjen s tatvino. S tako pieteto smo doslej varovali grobove svojih največjih mož! Zato se pa danes od Sv. Krištofa poslovimo s tolaž-Ijivo zavestjo, da je tega škandala in sramote konec!
z Birani
Mesto Cape Cracias a Dios ob obale Nikara-gue je včeraj silen orkan popolnoma razdejal. Letalec Kingsley, ki je včeraj popoldne preletel mesto in okolico, poroča, da sta ostali nepoškodovani le carinarnica in vojaška komanda. S svojim letalom se je spustil prav nizko nad mesto in je opazil mnogo mrtvih in ranjenih.
Na progi Bukarešta—Jeruzalem je neko romunsko letalo izvršilo prvi poskusni polet. Progo je preletelo v 10 urah. Romuni nameravajo na tej progi vzpostaviti redni letalski promet.
Zagonetno letalo. Iz Mulhousa poročajo, da je čuvaj tamošnjega letališča, ki stanuje v gozdiču poleg hangarja slišal ropot letal, motorja Takoj se je napotil z revolverjem v roki in s svetiljko na kraj, odkoder je prihajal ropot. Letalo, ki so mu bile svetilke ugašene, je postalo na zemlji samo tri minute in koj nato nadaljevalo svoj
polet. Istočasno je pognal svoj motor tudi neki avtomobil s pogašenimi svetilkami in se z veliko hitrostjo oddaljil.
Domovina kumare
Pradomovina kumare je Vzhod, najverjetnejše v vzhodni Indiji. Kumare so poznali že stari Egipčani, ki so jih gojili na obsežnih poljih ob Nilu. V četrtem stoletju pred Kr. so gojili kumare tudi že Grki. Korint, kjer so prebivalci v bližnji okolici gojili kumare v velikem obsegu, se je zato imenovalo »kumarčno mesto«.
Ä tudi stari Rimljani so visoko cenili kumare. O Neronu in Tiberiju pripovedujejo, da sta bila tako strastna jedca kumar, da so jima morali dnevno večkrat servirati kumare. Cesar Tiberij je sam gojil kumare v posebnih ogradah, pokritih s steklom. Germani pa so poznali kumare najbrž že v dobi Karla Velikega.
V Havani na Kubi so proslavili pred dnevi »dan armade« z veliko vojaško parado. Ob tej priliki je prvič nastopila tudi pomožna četa žensk, ki pa ni paradirala z ostalimi četami, temveč je delala samo špalir.
70.000 abesinskih kmetov iz vse Abesinije se je javilo svojemu cesarju za obrambo domovine. V 12 km dolgi karavani so potovali v Addis-Abebo. Cesar Haile Selassie jih je pa sam vodil na prvem delu poti na bojišče. Kmete-vojake, ki še nikoli niso videli belca, so spremljale žene z otroci in jih navduševala za vojsko. Slika kaže abesinskega cesarja na čelu velike kmetske armade, ki jo je iz Addis-Abebe napotil na
fronto.
1C ul It mr «a
Še k Mam'zelle Nitouehe
Specijaliteta, ki je v Franciji našla rodovitna tla je bila opereta, ki so jo nazivali glasbeno komedijo. Herve je te vrste operet stvaritelj. (1825—1892). Napisal je lepo število lahkih, gracijoznih del brez umetniških pretenzij, več za zabavo in razvedrilo publike. Njegova simple dela so pa ob nastopu J. Offenbacha njegove zanosnejše in ambicij ozne j še stavljene komične in burluskne ter paradistične opere izpodrinile iz repertoarjev.
Vendar pa Herve še danes ni popolnoma pozabljen: njegova Mam'zell Nitouehe se stalno pojavlja vsepovsod. Saj je pri nas iz raznih sezon tako udomačena, da jo pač vsak obiskovalec gledališča dobro pozna. Priljubila se je predvsem s svojo naivno, dostikrat malo verjetno vsebino, s komičnimi situacijami, z ekstempori glavnih igralcev in igralk, pa tudi s svojo lahko, priprosto melodično in ritmično glasbo, ki vkljub temu, da se je dunajska operetna glasba bohotno in v drugem pravcu razvijala ni romala v arhiv. Tembolj tako kot so nam jo po dolgem odlašanju in prestavljanju dneva premijere servirali v soboto zvečer.
V našem gledališču se je razpasla navada, da še forsira uprizoritev enega ali drugega dela, za katerega ni bilo dovolj vaj, niti kulise niso bile gotove, niti kostumi, pa je že bombastična reklama v listih napovedovala premijero za gotov dan. Pa je ni bilo. Ker ni bila zadostno pripravljena. Baš z Mam'zell Nitouehe, da so premijero trikrat prekladali, članom uprave ne bi privoščil, da bi poslušali na ta račun zbadljivke, ki so jih upravičeno v petek zvečer delali ljubitelji gledališča. Pripeljali so se na premijero v Ljubljano in gledališče je bilo zaprto. Tehnične ovire s krožnim odrom
gori ali doli. Prej bi jih premagali, na to pa šele večer premijere razglasili. Prav take slučaje doživljajo že leta sem abonenti. Opravičljiva je odpoved predstave zaradi obolelosti enega solistov, ki ga ni mogoče nadomestiti. Treba je pa to javiti vsaj popoldne v »Slov. Narodu«, da ljudje zvečer ne hodijo zastonj iz danes širne Ljubljane v gledališče. Ako hoče naše gledališče pridobiti v teh, zaradi redukcij plač težkih dneh abonente, mora začeti ž drugimi metodami ne samo z vabili na abonma po časopisju. Red, kot povsod mora biti.
To je ena. Pri predstavi Mam'zelle Nitou-che je skozi opero nastal prepih, ki so ga pač bolj čutili na odru — saj so zavese neprenehoma nihale na oder kar za pol metra daleč. Igralci so se mi naravnost smilili. Popravljajo in prezidavajo namreč zadnji trakt in pravijo, da prej za ta dela ni
bilo kredita. Vse bi se lahko napravilo ° počitnicah, da ne bi v začetku sezone izpostavljali vse osebje prehladu. Pa bi strošek naknadno plačali, če je bil kredit obljubljen ali zagotovljen. S takimi stvarmi se ljudi odvrača od gledališča, tembolj, ker državni uslužbenci hočejo zaradi znižanja plač bojkotirati vse kulturne ustanove. Tega pa ne!
Zdržali smo še v hujših časih in smo drugod mošnjiček stisnili, samo da smo lahko kulturi dali svoj obolus na njen oltar. In gledališča na noben način ne smemo s svojo odsotnostjo pustiti, da bi zapadlo v še večje finančne stiske. Naša dolžnost je ravno narobe. Uprava pa mora skrbeti za to, da bo publika, ki jo po večini tvori urad-ništvo z repertoarjem zadovoljna, in gledališče bo dobro obiskano, blagajna pa polna.
z. P-
Jens Podumjin je poslušal strežnično pripovedovanje in se jel polagoma zavedati sinočnjih dogodkov. Hotel je vprašati, kako je z Inge in kaj počne Kid, ko se je spomnil na fantom, ki je včeraj begal za njim.
— Kje je ona? je dahnil neslišno. Strežnica mu je pomirjevaje povedala, da Kid še živi in da je tudi že nekajkrat spregovorila Sicer so njene besede še nerazločne in zmedene, vendar zdravniki upajo, da bo mogoče vse to kmalu minilo in bo Kid v kratkem popolnoma okrevala. Inge ni omenila niti z besedo, Prav to je Jensu zadostovalo kot potrdilo, da je nesrečna mladenka res mrtva. O fantomu, o katerem ’oi bil Jens najrajši kaj izvedel, ni imela strežnica niti pojma. Menila je, da se je inženjer ju nekoliko omračil um, ko ji je začel šepetaje govoriti o tem. Z brezpomembnimi besedami ga je skušala tolažiti in napeljati njegove misli drugam, da je nazadnje sam obmolknil in začel topo strmeti pod strop. Venomer znova si je v mislih predočeval dogodke, razčlenjeval in pojasnjeval, toda kakor hitro je v razglabljanju prišel do trenutka, ko se je zgodilo tisto grozno v dvorani, je bilo njegove modrosti konec. Tu je odpovedala misel in poslej je bilo vse brez zveze in razmetano kakor razvaline-----------
Jens ni vedel niti kakšen dan je, niti kakšen čas, ko je stopila gospa Elen, kakor duh v sobo. Bila je
bleda, bolestno vdana in kakor pripravljena na vse, pa naj bi se zgodilo karkoli. S pogledom je vprašala Jensa, kako se počuti, in mu kot prvo tolažilo povedala, da je Kid že mnogo bolje, da sedaj ni več v nezavesti, ampak spi in se včasi malo predrami ter vprašuje po njem.
Inge tudi ona ni omenila, pač pa je povedala, da je v. Berg takoj dopoldne po nesreči poslal pismo, kjer vzlic neljubemu dogodku, ki je prekinil poskus, čestita iznajditelju in vsemu Larsenovemu podjetju k uspehu. Pravi namreč, da je prepričan o pomembnosti te iznajdbe, ker že žrtev, ki jo je zahtevala, potrjuje, da jo je v. Berg pravilno presojal. Sicer noče biti brezobziren, vendar vljudno prosi Larsenove, naj ga obveste, kdaj bi bil inženjer Podumjin pripravljen govoriti z njim.
Jens Podumjin se je trpko nasmehnil. — Najboljše nikoli! je dejal sam zase.
Ko je videla gospa Elen, da ga to še vedno razburja, se je prav tako tiho odstranila kakor je bila prišla.
XI.
Hans v. Berg in gospa Reedelandova sta v živahnem pogovoru sedela v malem salonu gospejine vile. Oba sta bila še pod vtisom nezmagljivih dojmov, ki so jih povzročali dogodki zadnjih dni. Gospa Nora je vedela povedati, da so nekateri te dni videli fantom, ki ni mogel biti nič drugega, nego na tako čuden način v življenje priklicana svetlobna pojava inženjer j a Jensa Podumjina. Hans v. Berg je hotel Reede-landovi dopovedati, da utegnejo izvirati vse govorice iz pojava množične hipnoze, kar pa je Nora odločno odklanjala, češ, da je bilo vmes dovolj ljudi, ki po svojem trezno-razumskem mišljenju in motrenju vseh pojavov že sami dajejo dovolj jamstva, da niso do-
stopni vplivom ljudske domišljije. Previdno, skoraj nekam sramežljivo je pripomnila., da je tudi sama o sebi prepričana, da je že večkrat iznenada srečala fantom, zdaj na ulici, zdaj v parku, le da se ji ni še nikdar posrečilo videti ga tako blizu in tako jasno, da bi se mogla bolj določno izraziti. Vsekakor mora biti nekaj na tem, ker Kid še vedno živi v nekakem agoniji podobnem stanju. Nenadna groza ji je res močno pretresla živce, vendar se to navadno javlja drugače nego sedaj pri Kid. Zdravniki govore o do skrajnosti stopnjevani melanholiji, kar pa nikakor ne odgovarja resnici. Kdor le malo pozna Kid Lar-senovo ve, da je to živahna ženska in polna življenja, ki v ničemer ne spominja na melanholijo. Neverjetno in skoraj nemogoče je, da bi kakršenkoli udarec taki nravi povzročil tak bolezenski pojav. Zato ie po mnenju gospe Nore na vsak način treba iskati zveze med Kidino boleznijo in pojavom zagonetnega fantoma.
— Po vašem bi torej bil to nekak demon? je skušal biti Hans v. Berg dovtipen, toda mišičje okrog usten mu je tako napeto podrhtevalo, da je sam čutil, kako nemogoče je s šalo obvladati položaj, ako začne odpovedovati človekov razum. Ataše je moral potihoma tudi sam sebi priznavati, da govorice o fantomu niso šle brez sledu mimo njega. Dozdeva se mu, da je celo sam nekajkrat srečal to čudno bitje-Kakor si tudi razumsko dopoveduje, da je kaj takeg3 neverjetno, vendar čuti, kakor da nikdar ni sam if da vedno stoji nekdo nevidno poleg njega in nadzii'3 njegove najboh skrite misli. Primeri se mu, da se v razmišljanju o svojih uradnih nalogah in načrti nenadoma zdrzne in se zboji, da se lepega dne polas ’ njegovih načrtov kdorkoli, pred komer bi mora1 ostati najbolj tajni.
Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik I Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. N si v Ljubljani