Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamemu postat« Prezzo ■ Cena Ur 0.50 Štev. 221. y Ljubljani, v tor eh, 29. septembra 1942-XX Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Onione Pubblicita Italiana S. A.. Milano. n rirrr-irnlB[ hiiiiiihihiiiiiiiiiiwhiiiihii'(iiii mm niiiiimii imumiibu Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6. Lubiana. Leto VII. Concessionaria esclusiva per la pubblicitS di provinienza Italiana ed estera: Unione Pubblicitž Italiana S. A, Milana Močno topniško streljanje pri El Alameinu Angleži so izgubili dvoje letal Uradno vojno poročilo št. 854 pravi: , odseku pri El Alameinu močno topniško streljanje na ob-h straneh. , I°talskib bojih je bil sestreljen en angleški bombnik. Angleška letala so včeraj napadla Ben-S.®z 1 > poškodovala nekaj zasebnih hiš in ranila 12 ljudi med civilnim prebivalstvom. i>ad Malto so nemški lovci sestrelili ?n »Spitfire«. Neka italijanska podmornica se ni vrnila y_ oporišče. Večina posadke je bila rešena. Družine pogrešanih so bile obveščene. Nov zmagovit nastop nemških podmornic V 4 dneh so anglosaksonske sile izgubile 14 ladij s 104.000 tonami — Nove osvojitve v Stalingradu Sovjetski napadi povsod zavrnjeni Hičlerjev glavni stan, 29 sept. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj obja,vilo tole izredno vojno poročilo; V severnem Atlantskem morju so nemške podmornice uničile večino ameriških ladij, ki so vozile vojake v Anglijo. Zalotile so skupino brzih ladij, med katerimi je bilo majhno število velikih potniških parnikov, ki so Mii močno zavarovani ter naloženi z vojaštvom, strelivom in vojnim gradivom. V več dni trajajočih trdih napadih in zasledovalnih bojih so potopile velik I9.0(X) tonski parnik, ki je imel dva dimnika in je bil vrste »Indijski podkralj« ter se je po treh torpednih zadetkih potopil, 17.000 lavodila t?jnika stranke za delo fašističnih organizacij , Run, 29. sept. s. Tajnik stranke je dal zveznim in pokrajinskim zaupnicam ženskega f asi j a fledefia navodila za podporno delovanje v,zimskem Bližnja vojna zima bo našla italijanski narod v polnem vojnem udejstvovanju v namenu, da z vsemi silami doseže zmago. Temu plemenitemu narodu, ki e plemenito žrtvijo 6voje krvi premaguje vsakdanje težave, mora stranka, ki je izraz njegovih čustev in razlagalec njegovih potreb, dati 6Voj prispevek v vsej fašistični solidarnosti. Zato dajem nekaj navodil za moralno in gmotno podporno delovanje v zimskem čuiu. Na zveznih tajnikih, njihovi sposobnosti in čutu je, da uresničijo ta navodila v vseh pokrajinah, jih pommože in iščejo od časa do časa boljšo pot, da bi prišli v stik z narodom, ki se na vseh bojnih poljih, v delavnicah in na poljih bojujejo in zmagujejo v vojni. Podporna akcija mora biti učinkovita in mora imeti izbrušen čut za V6e potrebe kjerkoli nanje naleti. Zaradi tega je nujno potrebno, da 6e živi z ljudstvom in za ljudstvo dela, posebno pa naj 6e v tej smeri udejstvujejo zenski fašiji. Pomnože naj število obiskovalk in uh zbero iz tistih fašistk, ki se znajo približati ljudstvu z boljšo maniro, plemenitostjo in z razumevanjem, in ki znajo pravilno prikazati potrebe v&eh posameznikov in potrebe skupnosti. Zenski fa-®ij naj še naprej vodijo podporne akcije za oborožene sile, naj 6krbe za družine upoklicancev, sploh naj povečajo 6voje napore v tem .smislu. Pripravljanje volnenih oblačil za bojevnike naj 6e izpopolni tudi s pripravljanjem in razdeljevanjem rabljenih oblačil tistim, ki 60 potrebni: zato naj se poveča pobiranje oblačil v vseh imovitejših krogih. Ustanove naj se pri ženskih fašiiih delovni odbori fa-sistk, mladih fašistk in mladih Italijank. Obleke naj potem razdeljujejo otrokom in 6tarcem, ki 60 tega zares potrebni. GIL naj se ves posveti prehrani šolskih otrok in naj šolske kuhinje organizira v vseh ljudskih šolah. Zraven je treba odločno nadzirati, da bodo jedila zmerom topla in izdatna. Če je le mogoče naj 6e obedi podeljujejo brezplačno. Šolarji iz družin, ki lahko plačajo, pa naj dajo potreben prispevek za jed. Poveča naj 6e tudi razdeljevanje zastonjskih knjig med šolarje, poveča število študijskih podpor, pri razdeljevanju pa je treba najprej upoštevati gospodarsko stanje šolarja ali študenta in njegovo vnemo za študij. GIL naj ženskemu fašiju pomaga pri zbiranja in razdeljevanju oblačil. Podporne akcije za delavstvo naj bodo predmet posebne skrbi. Zveča naj 6e število delavskih menz. Koder je mogoče naj delodajalci prispevajo svoj delež k pokritju stroškov. Tudi za poljsko delavstvo je treba organizirati vsakovrstne dobrodelne ustanove. Vse to delo mora predelati duh požrtvovalnosti in duh službe narodu. Vsi funkcionarji morajo pri svojem delu pokazati zmerom duh požrtvovalnosti in zvestobe, ki so jo vedno čutili do naroda, ki dela in se trudi za zmago Musolinijeve Italije. tonski potniški parnik z dvema dimnikoma 'Kraljica Tihega morja«, ki je zletel v zrak po dveh torpednih zadetkih, t t.(MK) tonsko veliko prevozno ladjo »Derbyshire< ter en rušilec. Dve nadaljnji prevozni ladji sta bili poškodovani s torpedi. S temi uspehi so zadale naše podmornice nasprotniku težak udarec. Ameriško prevozno ladjevje je izgubilo tri jiosebno dragocene hitre enote s skupno 47.000 tonami, ki so jih uporabljali za posebno važne in nujne prevoze čet. V drugih predelih Atlantskega morja od afriške do ameriške obale so podmornice potopile še nadaljnjih 11 ladij s 57.000 tonami, tako da znašajo skupne izgube nasprotnega ladjevja v zadnjih 4 dneh 14 ladij s 104.000 tonami. Hitlerjev glavni stan, 29. lept. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: V severozahodnem deln Kavkaza so nemške in slovaške čete v trdih bojih v^ gorah zavzele več višinskih postojank. Na črnomorski obali je neki nemški hitri čoln potopil 1000 tonski parnik. V' boju za Stalingrad so nemške čete prodrle tudi severne mestne dele. Do sedaj osvojeno mestno področje je bilo pojjolnoma očiščeno sovjetskih čet. Napade podpirajo topništvo, protiletalsko topništvo, nemško letalstvo ter skupine italijanskih, romunskih in hrvaških letalskih sil za krajše polete. Sovjetski razbremenilni napadi južno in severno od mesta so se izjalovili. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča in pri Rževu je bilo več z močnim topništvom podprtih sovjetskih napadov deloma v protinapadih odbitih in izveden je bil uspešno lasten krajevni najiad. Jugovzhodno od limonskega jezera so se, zlomili ponovni napadi sovjetskih čet, ki so utrpele hude izgube. Tudi južno od Ladoške-ga jezera so bili ponovni sovjetski napadi v srditih bojih odbiti. Z močnimi silami izveden sovjetski poskus prebiti obkoljevalni obroč pri Leningradu proti vzhodu preko Neve, je pro-jiadel s krvavim izgubami za Ruse. število uničenih čolnov se je povišalo na 395. Na bojišču pri Ledenem morjn je letalstvo podnevi in ponoči napadalo ruski or-rišča. Nemški lovci so pri tem brez lastnih izgub sestrelili 26 sovjetskih letal. Na vsem vzhodnem bojišču trdi boji Brezuspešni ruski razbremenjevali napadi, ki veljajo težke ži.ve Berlin, 29. septembra, e. Glede spodletelega sovjetekega poskusa, da bi s svojo vojsko prestopili reko Nevo, so v nemškem vrhovnem poveljstvu objavili sledeče podrobnosti: Da bi razbremenili druge odseke bojišča, so boljševiki 26. septembra sprožili svoj največji poskus, da bi prišli čez reko Nevo. Sovjetom je šlo na roko presenečenje, kajti običajni megli se je pridružila še umetna megla, preden se je napad začel. Toda navzlic temu je nemški oddelek spregledal pravočasno sovjetski namen in zato so prišle mnoge sovjetske enote pod ogenj. Z uporabo Ugoden odmev govora grofa Ciana v Budimpešti Budimpešta, 29. septembra, e. Govor, ki ga je imel grof Ciano v vili »Madama« ob priliki obletnice podpisa trojnega pakta, je madžarsko časo-pisje dobesedno in z velikim poudarkom objavilo skupaj z govori nemškega in japonskega zunanje-ministra. Grof Ciano, kakor tudi zunanja ministra Nemčije in Japonske, so tolmačili enodušna čustva Hemiri in upori v Indiji kljub divjaškemu angleškemu ravnanju stalno tlijo Bangkok, 29. sept. s. Tudi včerajšnje poučilo o položaju v Indiji ni posebno tolažilno za angleške oblastnike. Podjarmljen« domala Povsod vstajajo proti hudim ukrepom angleških oblasti, ki jih te izdajajo dan za dnem, da di z njimi zadušile gibanje, proti kateremu P?a r) Tkanja skrajna sredstva niso zalegla. t j a‘zan’h številnih seznamih so i julijske žrtve dosegle dosilej prav znatno število. Britanska policjja ima na vesti uboj 390 Indijcev, ranila pa jih je io60. Angleški vojaki sami pa SV'^£o l 5,1 indijskih prebivalcev ter jih ra,-nili IjO, ko so nastopili zoper ljudske množice m s peklenskim divjaštvom skušali potlačiti narodno vsjajo. Samo v Delhiju so našteli 699 mrtvih, večinoma mohamedancev. Angleži ne odnehavajo s politiko krutega tlačenja, marveč se lotevajo zmeraj novih bolj ali manj uspešnih ukrepov, medtem ko je ljudski odbor čedalje bolj odločen in strnjen. Da bi ipreplašile uporno ljudstvo, obsojajo angleške oblasti na smrt vsakogar, ki se udeleži protestnih ljudskih gibanj. A čeprav so smrtne obsodbe, ki jih angleški oblastniki izvajajo z vso hladno' krutostjo, zdaj že kar v navadi, se uporno gibanje nikakor ne poleže. Povsod se kažejo novi neredi. V Bombayn so zaprli 27 oseb, ki so na pobudo kongresa ho- dili v sprevodu z zastavo po mestu. A Ahroe-dabadu so ljudstvu naložili skupne kazni, a navzlic temu ne pride do miru. Kljub strogemu policijskemu nadzorstvu so tu zažgali poštno poslopje. V nekem bengalskem mestu so bili 4 Indijci kongresisti ranjeni, 'ko so angleški stražarji navalili z vso besnostjo na neki sprevod. V Luknovu so zaprli šolskega nadzornika in štiri druge osebe, ki so jih obtožili, da so razdeljevali nezakonite in uporniške letake. Listine, ki pričajo o delovanju kongresa, so angleške oblasti zasegle in jih poskrile v jeklene blagajne zastraženih poslopij. Tudi denarnih glob ni ne konca ne kraja* Nekateri kraji v pokrajini Biharju morajo plačati 125.400 ru-pijev kazni — Angleške oblasti prav pozorno spremljajo uporniška dijaška gibanja. Poročajo o novih aretacijah v Raikotu in Karakiju. zaprli so štiri srednje šole za mesec dni samo v mestu Karakiju. Dijake obtožujejo, da so se udeleževali delovanja »kongresistov«. — Prav tako poročajo, da so zaprti v Hajderabadu predsednica pokrajinske organizacije^ Kimandalu, ki je bil član zakonodajne skupščine. Poleg tega angleške oblasti takoj ustavijo vsak list, ki se ne bi ravnal po njihovi kar najstrožji cenzuri. Tako je v Nadiadu nedavno prenehal izhajati list »Karangbuun« zaradi »višje sile«. Za Belo hišo izgubljena bitka Nemški časopisi o uničenju ameriške ladijske spremljave na Atlantiku Berlin, 29. septembra, s. Snočnji »Lokal An-zeiger« piše: Uničenje ladijske spremljave, s katero so prevažali čete in vojaške stvari čez Atlantik, pomeni za Belo hišo pravo izgubljeno bitko. ^Nachtausgabe« pravi, da ta nemški uspeh veli-castno podčrtava trditve nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa o vedno težjih sovražniko-vih izgubah. V berliskih krogih je včerajšnje izredno vojno Poročilo zbudilo izredno živo zanimanje. Pripominjajo, da je ta nemški uspeh neposredno v zve-z dvema drugima vprašanjema: z vprašanjem tonaže trgovskega ladjevja in z vprašanjem dru-Rega bojišča. Ta ladijska spremljava je morala biti zelo važna pošiljka vojaštva in vojnih potrebščin in naj bi bila brez dvoma služila nujnim nalogam, kajti drugače ne bi bili z njo toliko tvegali. Upravičeno piše »DAZ«, da je doseženi uspeh toliko j>omembnejši, ker so bile podmornice zaradi niotue straže, ki jo je ladijska spremljava imela, Pluti zelo globoko, torej tudi precej počasi in so “O morale boriti z ladjami, ki so plule z veliko brzino. Znano je, da mora vsaka ladijska spremljava uravnati svojo hitrost jm> hitrosti tiste svoje ladje, ki je najpočasnejša. Navadno ta hitrost nikdar ni večja od desetih vozlov na uro. Potniške ladje, kakršne so bile tiste, ki so zdaj potopljene, so imele povprečno .hitrost 18 do 19 vozlov na uro. Čo so se s takšnimi ladjami vozili vojaki, so bilo izgube, ki so jih Amerikanci utrpeli na moštvu, izr>' ’"o visoke. Uspeh, ki je bil dosežen proti tej .. .li jski spremljavi, in uspehi v zadnjih štirih dneh drugod na Atlantiku — končuje svoja izvajanja omenjeni list — so s 104.000 tonami j>0-topljenega ladjevja krepek odgovor na izjavo, ki jo je pred nedavnim dal načelnik ameriškega pomorskega urada, ki je dejal, da so Združene ameriške države v zadnjih mesecih izgubile manj ladijskega prostora kakor pa prej. »OAZ« in drugi časopisi pišejo o zadnjem nemškem izrednem vojnem poročilu in ga spravljajo v zvezo z besedami,, ki jih je spregovoril nemški zunaiji minister a sedanjem vojnem jx>lo-žaju. Svoja izvajanja pa omenjeni list končuje s nele italijanskega naroda, temveč vseh narodov, ki so člani trojnega pakta. Govor grofa Ciana je imel silen odmev na Madžarskem, kjer je zvestoba trojnemu paktu in silam Osi globoko vkore-ninjena. Tvorna skupnost evroj>skih narodov, pišejo madžarski listi, temelji na krvi. ki je bila za skupne cilje prelita na bojnih poljih vzhodnega bojišča. Ob priliki obletnice podpisa diplomatskega dokumenta izrednega zgodovinskega pomena za vse evropske narode, je tudi v imenu Madžarske povedal predsednik vlade, da je madžarski narod neomajno zvest in udan silam Osi. Madžarska vidi v trojnem paktu granitni opornik za nov red, ki ga bo zmaga sil trojnega pakta in včlanjenih držav zagotovila Evropi. Listi poudarjajo tudi izjavo predsednika vlade o vojni udeležbi Madžarske, ki bo še naprej z vsemi svojimi silami sodelovala v borbi proti boljševizmu. Madžarsko ljudstvo je pripravljeno spričo svojega globokega domoljubnega duha prevzeti nase vse žrtve, ki jih ta vojna od njega zahteva, ker hoče zmago madžarskega orožja in zmago sil trojnega pakta. Hitler govori mladim častnikom Berlin, 29. septembra, s. Včeraj je Hitler govoril v športni palači 12.000 častnikom in častniškim pripravnikom, ki bodo v najkrajšem času imenovani za častnike vojske, mornarice in letalstva kot gojenci častniške šole SS. Uvodno besedo je imel maršal Gorihg, Z navdušenimi besedami je Hitler podal nagel pregled zgodovine velike Nemčije, ki je doživela svoj vrhunec v sedanji orjaški bitki za svojo usodo. Nato je poudaril visoke naloge, ki jih imajo v tej borbi častniki kot vodniki vojakov, njim zaupanih, potem pa je končal svoj govor z zatrdilom, da je neomajno prepričan v zmago in da popolnoma zaupa premoči vojnih sposobnosti nemškega vojaka. Maršal GSring je zaključil zborovanje in ukazal mladim častnikom pozdraviti Hitlerja. Novi poveljniki GIL-a Rim, 29. sept. s. Na predlog tajnika stranke je Duce odobril sledeče spremembe v vrhovnem jjoveljstvu GIL-a. Za načelnika glavnega stana GIL-a je bil imenovan Kernando Tanuci Nannini, vpisan v stranko od t. 1. 1921, skvad-rist, udeleženec jiohoda na Rim. bojevnik v svetovni vojni, v Vzhodni Afriki, na grško-albanskejn bojišču in v Severni Afriki, odlikovan za vojaško hrabrost. Poprej poveljnik fašističnega bataljona v Bir el Gobiju in j>oprej tudi podnačelnik glavnega stana GIL-a. Za podnačelnika glavnega stand je bil imenovan Alberto Zaccarini, član stranke od leta 1920, skvadrist, udeleženec pohoda na Rim. bojevnik v vseh vojnah, sedaj zvezni tajnik v Derni, ter Evgenio Caneppa, član stranke od leta 1922, bojevnik, trikrat odlikovan za hrabrost, sedaj predsednik pokrajinskega odbora ONB v Torinu. Dosedanji podpoveljnik GIL-a Sellani je imenovan za predsednika INFAIL-a. pripombo, da ta novi uspeh nemških podmornic neposredno jxxlUrepljuje občutek zanesljivega in mirnega prepričanja v bodočo zmagovitost vojne, prepričanja, ki so ga očividno vlile von Ribben-tropove besede. množice izkrcevalnih čolnov, močnega orožja in velikega števila ljudi 6e je boljševikom deloma posrečilo priti na breg, toda takoj so bili napadeni in v prvih bojih unič; ; i ali pa ujeti. Več’sto ujetnikov je tako padlo v nemške roka. Berlin, 29. septembra, s. V vojaških krogih 60 povedali, da 60 nemška lovska letala od 20. do 26. septembra sestrelila v celoti 3040 boljševiških letal, med katerimi jih je bilo mnogo angleškega in ameriškega izvora. Protiletalsko topništvo je uničilo 35 letal. Med bombnimi napadi na nasprotnikova letališča je bilo razbitih 9 boljševiških letal. Tako znašajo boljševiške izgube v preteklem tednu v celoti 884 letal. Nemci so ta čas izgubili samo 37 letal. Berlin, 29. septembra, s. Za mostišče pri Voro-nežu se bijejo budi krajevni boji, med katerimi je bila zasedena važna sovjetska strateška postojanka. Pri svojih napadih severozahodno od Voroneža, ki pa niso rodili nobenega uspeha, je nasprotnik izgubil 15 oklepnih vozil. Nemška letala so uničevala postojanke metalcev bomb in prednje sovjetske opazovalne točke. Med napadi na zbirališča sovjetskih čet so imeli posebne uspehe italijanski lovci. Berlin, 29. septembra, s. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da so nemške vojske bile zmagovite boje na področju severozahodnega Kavkaza. Med nekim ofenzivnim naskokom, čigar cilj je bilo zavzetje močno utrjenih boljševiških točk, 60 se razvili 6ilno hudi boji med več utrjenimi točkami. Po srditi borbi so Nemci zavzeli 22 utrjenih postojank in jih razrušili. Druge bojne skupine nemške vojske so najprej prešle čez pas, ki so ga boljševiki močno utrdili in napadli vrh nekega hriba, kjer so se Sovjeti vgnezdili. Tudi planinske čete so v visokem pogorju zavzele več sovražnikovih točk. Med temi nastopi so nekatere nasprotnikove skupine izgubile zvezo s svojimi glavnimi silami in so se zaman poskušale osvoboditi obkolitve. Ob Tereku je nemška pehota s podporo letalstva sprožila hude napade na pobočje nekega hribovja, ki je bilo odlično utrjeno. Več utrdbic in številni topovi so bili uničeni po bombah nemškega letalstva. Seja medministrskega odbora Rim, 29. septembra, s. Včeraj ob 17 se j« pod Dueejevim predsedstvom zbral v Beneški palači medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, za razdeljevanje in za cene. Včerajšnji sestanek je trajal do 19.30, nadaljeval pa se bo v sredo ob lv. Vesti 29. septembra Angleška admiraliteta javlja, da je treba smatrati angleško podmornico »Thorn« za izgubljeno, ker se ni povrnila ob določenem času. V Zgornji Italiji je pričela žetev rila in se v splošnem lahko računa s prav dobro letino, ker je bilo letošnje vreme zelo ugodno za riževe kulture. V Bolgariji bodo zgradili pet pomožnih oddajnih radijskih postaj, ki bodo preko kablov zvezane a Sofijo. V Zagori bodo zgradili samostojno radijsko postajo z energijo 10 kilovatov. »Svenska Dagbladek poroča, da sta Majski v Londonu in Litvinov v Združenih državah protestirala pri obeh vladah zaradi neizpolj-njene obljube o otvoritvi drugega bojišča. Amerikanci so protest objavili, v Angliji pa so to vest zamolčali. Japonski list »Kokumin« piše, da je angleška policija v Indiji ubila 390 Indijcev, ranila pa jih je 1060, angleški vojaki pa so ubili 331 in ranili 1591 oseb. Samo v Delhiju je bilo 619 mrtvih, med katerimi je največ muslimanov. 4,265.703 prebivalcev je imela Švica konec decembra lanskega leta. Ti podatki so bili objavljeni v švicarskem uradnem listu. Železni križec s hrastovim listom je Hitler podelil generalu von Hauenschildu, poveljniku neke oklepne divizije. General je 120. častnik nemške vojske, ki je dobil to odlikovanje. Desetkrat večji so japonski izdatki v sedanji vojni v primeri z običajnimi časi in trikrat večji v * primeri s stroški, ki jih je zahtevala vojna fi Kitajsko. Stran & mn . Pošteno slovensko ljudstvo -žrtev načrtne komunistične morije Za umore so prejemali še nagrade — Kdor podpira morilce, je somorilec slovenskega naroda Na razvalinah slovenskega naroda je hotela »Osvobodilna fronta« ustvariti svobodo — boijše-viški »raje. To poslanstvo so komunistični krvoioki v polni meri opravljali vse dotlej, dokler se je ljudstvo pustilo ubijati. Padle so prve žrtve in mnogi so zmajevali z glavo, češ morda pa so le res krivi. Padlo jih je mnogo in kdor je te zagovarjal, je bil »izdajalec«. Umorov pa je bilo vsak dan več. Padlo je sto, tisoč, štiri tisoč ljudi in še več; komunisti so grozili z uničenjem kar celim vasem in naseljem In tedaj se je marsikdo vprašal: ali je mar re« mogoče, da bi bili to sami »izdajalci«? Z dežele so prihajala vedno nova in podrobnejša poročila o partizanskih nasiljih in zloč.nih. Ljudje kar verjeti niso mogli, da je vse. to mogoče, saj naši kraji takšnih zločinstev še niso doživeli nikdar. Da, za partizane, za te jprvoboriteije« med Slovenci je bilo vse izdajalsko. Morali so pasti pod nožem številni duhovniki, pasti je moralo na tisoče Slovencev. Treba je bilo pobijati kar naprej in to prav vse, ki so imeli kakršen koli pomislek glede komunističnega »osvobodilnega« gibanja. Pasti so morale tudi žene, nedolžni otročički, starci in od trdega dela skrušene kmečke matere in celo hromi. Za svoje »osvobodilno« gibanje so pobirali oziroma izsiljevali od ljudstva davke, da so lahko plačevali svoje morilce in izdajalce. Od ljudi so izsiljevali boljšo hrano, same pa pustili gladovati, češ za »borce« je potrebna dobra, tečna hrana. Ti »borci« pa so se izmikali bojem, onesrečevali so 3 svojimi obiski ljudi, ki bodo pomnili nesrečne dni pod komunistično svobodo«. Ljudstvo, pošteno ljudstvo jih je spoznalo kmalu, toda balo ee je morjl6ke klike, ki je imela vsepovsod razpredene svoje niti. Skrivalo je v srcu odpor proti vsem tem že pred letom ko so se mnogi še smejali komunističnim morijam in jih celo z denarjem podpirali. Tekla je kri, mnogi so se poželjivo režali in se na tihem veselili. Vse to pa je rodilo spoznanje v tistih, ki so tem morilcem pod raznimi vabami sledili in jih tako rekoč podpirali, Danes je drugače: Ljudstvu je dovolj pokoljev nedolžnih ljudi. Celo mnogi »idealisti« so spregledali, ker so spoznali v pravi luči komunistične nakane. Da se je ljudstvo danes odločilo za neizprosen boj proti lastnim uničevalcem, «o ga prisilili komunisti sami, predvsem pa še njihova grozna zločinstva, o katerih prihajajo z dežele vedno nova strahotna poročila. Kako zverinsko so pobijali Furlanove Sedaj so znane podrobnosti o zverinskem umoru Furlanove druiine v Beli cerkvi. Bilo je neki četrtek okrog treh popoldne, ko eo prišli partizani k Furlanovim. Gospodinje ni bilo doma. Plela je korenje na njivi posestnika Tratnika, ki jo je imela v najemu. Na njivo jo je prišel klicat vašJu (partizanski) »zaščitnik« Vam-pel j. Marija Furlanova je že slutila, kaj bo. Zato se je poslovila od Tratnikove matere: »Zbogom, če se ne vidiva več!« Vampelj si je te besede dobro zapomnil in jih je navajal partizanom v dokaz, da je Furlanova res »beiogardistka«. Tega dne je še niso odpeljali, s seboj so vzeli le njenega 60 letnega moža. bivšega orožnika, in 15 letnega sina Marijana. Oba so odpeljali proti Selam, ki so še v šmarješki župniji. Na petek ob dveh popoldne so najprej začeli mučiti Furlana. Trpinčili so ga sedem ur. Vpričo sina Marijana so mu strgali s telesa obleko in udrihali po njem s krampom. Udarec na vrat ga je podrl na tla. Ko je omahnil in se onesvestil, ga je moral sin vzdigovati, nakar eo ga mučili naprej, Zločinec mu je dejal: »Poglej mi v oči! Tudi jaz sem ti moral nekoč pogledati v oči.« Med potjo, ko so ga vlačili po gozdu, so mu vtikali v nosnico goreč bencinski vžigalnik, da se je mož dvakrat onesvestil. Najhujša med razbojniki sta bila Trkaj Joie, pd. Dobrotinškov, in Joief Lojze, oba iz Harinje vasi pri St. Petru. Slednji je liil strah vse okolice. Tako je meseca marca obstrelil v Št. Petru zidarskega mojstra Fr. Rataja. Nekaj dni potem je ustrelil Franca Medveda n Srednjega Grčevja. Partizanom ni bila dovolj smrt Furlanovega oiela. Po očetovem umoru so ubili še sina Marijana. Potem so prišli še po Furlanovo mater in jo iztrgali iz objema dveletnega sina Francka. Ponjo so prišli naslednji ponedeljek. Pred domačo hišo je rekla partizanom: »Tuliaj me ubijte!« Odpeljali so jo s silo potem, ko je vzela v naročje svojega sina. Mimoidočim je govorila: »Nedolžna žrtev bom!« Odgnali so jo proti Šmarjeti, a že pri gostilni »Nace« pri Šmarjeških toplicah so ji pošle moči in se je zgrudila na tla. Da bi se okrepčala, so ji ljudje dali vina, nakar so jo partizani naložili na voz in odpeljali proti Ilarinji vasi. V ponedeljek popoldne so jo ljudje Še videli, ko je sedela z otrokom v naročju pred neko hišo. Še isti dan so jo partizani umorili Odpeljali so jo v gozd. Ko je videla, da jo hočejo ubiti, jih je kleče rotila, da jo puste, dokler ne pride na svet otrok, ki ga je pričakovala. A vse je bilo zaman. Zato je zaklicala razbojnikom: »Najprej ubijte otroka, potem pa še mene!« Strašno jo je bolelo, da bo ostal njen sinček bre« matere in očeta. Ker ni hotela dati otroka iz rok, so jo udarili z vso silo po roki, da je omahnila in je otrok padel po tleh. Morala si je sama izkopati jamo Partizani sami, ki so se vrnili, pripovedujejo, da so jo komunisti pred smrtjo še mučili. Preden so jo ubili, so jo popolnoma slekli. V tem stanju je skočila v jamo. Izvlekli so jo iz nje, nato pa z dvema udarcema po glavi pobili. Zapuščenega otroka 60 vrnili po neki ženski na Furlanov dom, kjer je ostala sama stara mati. Toda partizanom še to m bilo dovolj. Prišli so k Furlanovim, hišo popolnoma izropali in odpeljali pohištvo. Da bi se oprali pred ogorčenimi ljudmi, so si izmislili tole zgodbo: Nek partizan je prišel k Furlanovi, se izdajal za belogardista in jo prosil za orožje. Ona pa da mu je dala kotel granat in nabojev, češ njemu že, ker je belogardist. Važno vlogo pri usmrtitvah so imeli rdeči vaški zaščitniki. Ljudje sploh govorijo, da partizani vse umore, če to obsodbo le predlagajo vaški zaščitniki. Kdo je po vaseh pri komunističnih simpatizerjih, pa ljudstvo dobro ve, saj so med njimi skoraj sami delomržneži in zločinski tipi. »Vse bomo poklali z noži!« Komunistične tolpe se potikajo sedaj le še v nekaterih krajih. V vasi si upajo le tam, kjer ni doma mož in fantov. Zato so že prej poskrbeli, Tako so prišli nekega dne v Brusnice. Čakali so pred cerkvijo, če se bo vrnil g. župnik. Gospoda pa so ljudje že o tem pravočasno obvestili in tako so imeli to nedeljo besedo partizani sami. Pred cerkvijo se je zbralo za službo božjo precej ljudi. Partizani so jih obkolili z orožjem in eden od njih je iinel slavnostni govor, ki pa je bil po izpovedi poslušalcev klavern, kakor je klaverno komunistično gibanje v razsulu. Partizan ni mogel skriti silne razburjenosti zaradi vsega tega, zlasti ker so ljudje godrnjali, zaio je kar bruhal iz sebe grožnje: »Družine belogardistov ne bomo streljali, vse bomo poklali z nožem!« Tu pa je postalo kmalu vreče in partizani so pobrali svoje .pete. Iz Toplic prihajajo ponovne vesti o . razgrajanju partizanskih razpršenih tolp. Morilci vlamljajo v zidanice in izsiljujejo od ljudi hrano. Pred dnevi so partizanski zaščitniki pobirali v Dol. Straži. Značilna je izjava partizanskega poveljnika v Dol. Straži: »Kako so še ljudje tod bedasti! Zahtevam liter vina, pa mi ga prineso 10 litrov!« (Ljudje ga predobro poznajo, da je vlačugar in pijanec ter da podivja, če vsega ne dobi dovolj.) Komunisti so se pojavili tudi v Kamenicah. Vsako hišo so prisilili, da jim je dajala en dan hrano. Ko jim je neka stara ženica dala na mizo krompir, ker drugega ni imela, je poveljnik zalučal skledo po tleh in zahteval mesa in perutnine, sicer da jo bodo ubili. »Razvajena gospoda«, tako je dejala starka po odhodu, »ni vajena skromnega življenja«. Doslej so lepo živeli na račun kmetov, sedaj pa hočejo s silo, ko so onesrečili številne vasi. Ker se kmet brani, pa je »izdajalec«. Partizan Lojze iz Dol. Straže je tako »prosil« nekega posestnika kruha: »Če mi ga takoj ne daste, si dobro ogljete, kaj držim v roki!« Takih zgodb je mnogo. Sedaj hočejo govoriti o verskih zadevah Partizani hočejo sedaj na vse načine popraviti svoje zlo. Da bi prikrili svoje namene, so skušali pridobivati ljudstvo na nove načine. Tako se je zgodilo v Grobljah pri Št. Jerneju, da so po maši priredili shod. Obkolili so vas in cerkev ter niso nikogar pustili, da bi odšel. Na takem »svobodnem« shodu je nato govoril Penca Jože iz Vodenic o verskih zadevah. Zatrjeval je ljudem, da jim jamči versko svobodo. Govoril je o pešanju vere ter o slabih navadah, da fantje hodijo v cerkev zgolj zaradi deklet. Zločini v Zapužah Nekega dne so se partizani pojavili v Zapužah pri Zagorcu. Hlinili so se, da so proti partizanskemu gibanju, češ da so jih vzeli s seboj partizani ter da so popolnoma onemogli. 2ena jim je na prošnjo malce postregla, njena sestra pa je izrekla, ko je videla njihove izmučene obraze, nevoljo nad partizani, ki so onesrečili toliko ljudi. Partizani so ju za zahvalo odvedli in ustrelili. »Rdeči petelin« nad Bokalcami Prispela so podrobna poročila o partizanskem napadu na grad na Bokalcah. Partizani so vdrli nekega dne ponoči pri stranskih vratih v grad in ga oropali. Šolske sestre in novinke so se stisnile v eno sobo. Med oboroženimi sta bili tudi dve ženski. Najprej so preiskali pisarno, odnesli novinkam obleko, istočasno pa vzeli iz hleva 13 krav in dva konja, s katerima so dvakrat odpeljali živež, obleko in nekaj pohištva proti Stranski vasi. V svinjaku so zaklali 5 prašičev, krvav nož in rožnico pa pustili pri vhodu. Pobrali so vsa živila. Dela je bilo dovolj, saj so naropano blago odnašali do tretje ure zjutraj. Sestre so grad zapustile. Nekaj dni pozneje so partizani zopet prišli in grad zažgali. Neki Miklavčev fant z Brda se je sam hvalil, kako je pomagal polivati z bencinom. V grajske sobe so nanosili butar in slame, sneli okna in vrata ter zažgali. Pogoreli sta dve tretjini gradu, hlev z 20 vozmi sena, drvarnica in ostrešje svinjaka. Potem pa so prišli še na njive. Obkolili so moške in ženske, zahtevali, da dvignejo roke kvišku in jih pognali v koruzo. Pod gradom so imeli partizani posvet. Kmalu zatem so prihiteli na njivo in odpeljali že naložena voza krompirja — nekaj nad 4000 kg. Nato so s samokresi prisilili domačega šoferja, da je odpeljal krompir tudi z avtomobilom. Sestre in delavce so stražili do trde noči. škoda je ogromna. V gradu so bile umetniške slike, ki so uničene. Tu je bila tudi naša najstarejša gospodinjska šola. Mesečna plača za zločinstva Da so partizani svoje »poslanstvo« z večjim veseljem in naslado izvrševali, so prejemali tudi plačo. Tako so našli pri nekem partizanu, ki je padel pri Sv. Roku pri Šmihelu, pravijo, da je bil Ivan Rome, znani španski dobrovoljec, listino, na kateri je imel vpisane dohodke in izdatke. Ti dohodki so izvirali iz; 1000 lir od političnega komisarja Ladota, 450 lir zaplenili v Črmošnjicah, 565 lir kolektiv tov. Staneta Koširja, 2000 lir davek, pobran od Spreitzerja, 140 lir justifikacija Turka, Jakšeta in Škedlja, 245 lir kolektiv Markovič Vide, 91 kolektiv Boža Koširja, skupaj 4.497 lir. Za zločinska dela so partizani prejemali to* rej visoke vsote, zato je vsakdo, kdor je pod' piral in podpira to akcijo, soudleženec morije našega ljudstva, ki bo vse to poplačalo v pravem času. Komunisti so se že izkazali hvaležn« svojim vnetim podpirateljem, saj so pri vdajali izročili kar cele zapisnike svojih pripadnikov, v taboriščih pa pustili cele zaboje listin svoje* ga generalnega štaba. Tudi prihodnjo nedeljo bomo imeli v Ljubljani manjšo športno prireditev, Najmlajši bodo odigrali drugi del mladinskega turnirja. V pr«i tekmi bosta nastopila zmagovalca zadnie nedelje: Vič in Žabjek, v tolažilni tekmi pa se bosta pomerili enaj-storici Korotana in Mladike Tekme bodo na igri-t:u Ljubljane in ne na Kodeljevem kot so bile preteklo nedeljo. Začetek teksm je ob 16. Vsaka igra traja le 2 X 20 minut. Zmagovito moštvo bo dobilo pokal, ostali nastopajoči pa praktična darila. Popis premoženja športnih organizacij Podrobna navadila lastnikom športnih naprav Ljubljana, 29. septembra. Zaupnik C. 0. N. T.-ja sporoča: Na podlagi dovoljenj, ki mi jih daje odredba št. 31 z dne 20. februarja 1942-XX Visokega Komisariata, objavljena v Službenem listu št. 15, odrejam naslednje: a) Do 15. oktobra 1942-XX mi morajo vse športne organizacije v Ljubljanski pokrajini (odbori, zveze, komisarji, društva, skupine, odseki itd.) podrobno sporočiti, kakšno premično in nepremično premoženje imajo na ozemlju Ljubljanske pokrajine. Pod nepremičninami se razumejo zgradbe kakršne koli vrste, zemljišča, gozdovi in vode, pod premičninami pa: kakršno koli športno orodje (tudi avtomobili, motoma kolesa, čolni, puške itd.), oprema, stroji v uradih, nagradni pokali in lovorike, arhivi in denar. Pri nepremičninah je treba navesti katastrske podatke, točni kraj, kje so, gradbene načrte, gradbene stroške, dohodke, prepis kupnih pogodb za zemljišča in poslopja ter fotografije, nepremičnin. Za premičnine je treba sestaviti podroben inventar ter za vsako stvar posebej navesti, koliko je zdaj, vredna in kje so na dan prijave ti predmeti spravljeni, ter osebne podatke tistega, ki jih prijavlja. Pri denarju je treba točno povedati, če je naložen v banki in v kateri. b) Z dnem objave tega odloka je prepovedan nakup in prodaja nepremičnin za športne namene, prav tako pa tudi ni dovoljeno, da bi športne naprave uporabljal kdo za kaj drugega. Za dovoljenja za kakšne morebitne izjeme je treba zaprositi C. O. N. I.-jevega zaupnika, ki bo takšne prošnje za vsak posamezni primer predložil v reševanje višjim oblastem. c) Vse nepremično in premično premoženje športnih organizacij je od danes dalje neposredno pod upravo pristojnih predsednikov, ki osebno zanje odgovarjajo in morajo upravičiti morebitne poškodbe in izginotje. Podrobno je treba navesti, kako je z arhivi in upravnimi registri ter točno povedati, kje so spravljeni Prav tako je treba navesti podatke tiste osebe, ki ji je morda predsednik naročil, naj pazi na te arhive in zapiske. d) Športno organizacije, ki imajo v podnajemu nepremičnine za športno uporabo, morajo to sporočiti do 15. oktobra 1942-XX ter navesti vse tehnične podatke, ki se nanašajo na športno napravo, ki jo uporabljajo, osebne podatke lastnika nepremičnine ter istočasno priložiti prepis najemne pogodbe. Treba je priglasiti tudi morebitno služinčad, ki bi bila po najemninski pogodbi dolžna skrbeti za vzdrževanje tiste športne naprave, pazniško osebje itd. Priglasiti je treba tudi organizacije,' ki ee brezplačno poslužujejo kakšnih športnih naprav. e) Vsi lastniki nepremičnin, ki se uporabljaj* v športne namene (plavalni bazeni, stadioni, športna igrišča, telovadnice, odskočne deske, dirkališča, prostori, kjer se spravljajo stroji in orodje, teniška igrišča itd.), jih morajo do 15. oktobra 1942-XX prijaviti C. 0. N. I.-jevemu zaupniku, navesti točno, kje so tiste športne naprave, podatke iz zemljiške knjige, gradbene načrte z vsemi izmerami, nanašajoče se na športni prostor, celotno vrednost nepremičnin, fotografije, prepise pogodb ter morebitne zastavne pravice. Priglasiti se morajo tudi zemljišča, na katerih zgradbe stoje, ter morebitne zastavne pravice, ki jih imajo na njih druge ustanove ali oblast. V prijavi je treba točno navesti, ali se tista športna naprava upravlja neposredno, ali je bila oddana v najem, ali jo je kdo komu odstopil brezplačno, ter označiti, kdo jo uporablja, dalje navesti določbe glede najema in obveznosti. Od vseh pogodb kakršne koli vrste je treba predložiti prepis. *f) Prošnje, ki bodo prispele po 15 oktobru ali bodo nepopolne, se ne bodo upoštevale. Ustanove in osebe, ki so krive, da niso vložile ali so vložile pomanjkljive prijave, bodo izrečene pristojnim oblastem njihove športne organizacije pa se ne bodo smele na nofcen način več udejstvovati. Rdeči križ poroča V Poizvedovalnem uradu Rdečega križa, Puharjeva ul. 2, naj dvignejo pošto: Dollar Anny, Mestni trg 5; Korenčan Marija, Pot na Rakovo jelšo 30: Kosmač Albin, Rožna dolina c. XVlI-5; Mravlje Olga, Pleteršnikova 21; Pehani dr. Jokica; Vizjak Albina, Ulica 3. maja 4-11; Vizjak Ivana, Dermotova 13. V tajništvu istotam naj se javijo Vokovič Andjeem mu povedal, da v pištoli ni manjkalo nobenega naboja, Je zatrjeval, da je sam nadomestil izstreljeni naboj z novim. Do te trditve se je povzpel spet samo zato, da ne bi kdo mislil, da je tista pištola, ki se je našla v reki, bila od koga drugf»ga... Stvar je jasna: bil je prepričan, da je gospodična St. Clairova zagreilla zločin in jo je sklenil reMti.« »Tudi jaz imam tak vtis,« je pritrdil major BensOn. »In vendar ml njegovo vedenje ni čisto povsem jasno,« je nadaljeval Vanče. »Brez dvoma je moral hiti tudi on v kakšni zvezi z zločinom, kajti drugače bi se mu no mudilo tako zelo skriti tisto pištolo na stanovanje gospodične St. Clairove. Vprav takšne vrste človek je, veste, nasilen in izpodbuden, človek, ki zagrozi s smrtjo nekomu, ki dvori njegovi zaročenki, in je zmožen svoje besede spremeniti tudi v dejanje, če mu njegov nasprotnik da priliko za to. Očitno je, da njegova vest ni čista. Toda zakaj? Gotovo si je ni umazal z zločinskim umorom. Zločin je bil premišljen, stotnik pa ni takšne vrste človek, ki bi delal kaj z natančnim preudarkom in po določenem načrtu. On je človek, ki stori vsako stvar očitno in nič ne prikriva, ter je pripravljen nositi vse posledice svojega dejanja. Stotnik potem tudi ne bi bil pozabil odnesti rokavic in torbice svoje izvoljenke. Če naredimo iz vsega tega zaključek, je bil potem prav tako gotovo tudi zmožen povabiti Ben-sona na zabavo, kakor je jotovo, da ga Benson ni povabft nanjo. Tudi iz psihološkega vidika je nemogoče, da bi ga bil na tak način spravil s sveta.« Prižgal si Je cigareto in nekaj Časa sledil z očmi kolobarčkom dima. »Če ne bi bila stvar tako fantastična, bi dejal, da je odšel s trdnim na- menom, da opravi zločin, ko pa je prišel na kraj sam, je ugotovil, da je umor Že izvršen. Na ta način bi se dalo razložiti, kako da ga je Pfyfe videl tam in zakaj je Leacock potem naslednji dan skril pištolo na stanovanju St. Clairove.« Zazvonil je telefon. Polkovnik Ost-rander je želel govoriti z upravnikom. Po kratkem razgovoru se je Markham obrnil k Vanceju in dejal: »Tvoj krvoločni prijatelj je hotel zvedeti, Če dozdaj Še nisem dal zapreti nikogar, in se mi je znova ponudil v pomoč s svojimi dragocenimi nasveti, kadar koli bi ga potreboval.« »Slišal sem, da si se tnu zahvalil. Za kaj?« »Za njegovo ponudbo, da je pripravljen pomagati. Povedal sem mu, da še vedno tavamo v strašni temi.« Markham se je utrujeno nasmehnil. Na ta način je Vanceju izrazil, da je bil že opustil misel na obdolžitev stotnika Leacocka. Major je stopil k njemu in mu stisnil roko. »Razumem vaša čustva,« je dejal. »Stvar se razvija tako, da bi človek res kmalu izgubil ves pogum, toda bolje je, da krivec ubeži pravici, kakor pa da bi bil obsojen kdo od nedolžnih... Ne mučite se preveč in ne izgubljajte poguma. Hitro boste našli rešitev, in ko se to zgodi...« zadnje besede je spregovoril skozi zobe, »ne bosle od moje strani naleteli na noben odpor. Pomagal vam bom jaz, da pridete stvari do dna.« In ko se je poslavljal, je še dejal: »Zdaj grem nazaj v svoj urad. Če me boste potrebovali, ml samo sporočite,« Markham je nekaj minut molčal, potem pa dejal: »Od ure do ure postaja zadeva bolj zamotana! Naj jo vrag vzameI čutim se že utrujenega.« »Ne smel hi si jo jemati tako k srcu, dragi moj. Celo stotniku se je posrečilo izmotati se iz nje, a ti imaš na razpolago še pet možnosti: to so Platzova ... Pfyfe ... polkovnik Ostrnnder... gospodična Hoffmanova in gospa Banningova. Zakaj jih nisem dal vseh naenkrat zapreti in jim dal prilike, da priznajo? Heath bi od veselja znorel.« »Vprav tisto, kar sem nameraval storiti,« je odvrnil Markham, »M ti lahko razodelo resnico. Samo še to me zadržuje, da ne vem, koga bi prvega dal zapreti.« »Kaj boš zdaj ukrenil s stotnikom? Če ga spustiš na svobodo, bo od prevelike žalosti umrl.« »Le potrpljenje, da se ne znajdemo v nevarnosti.« Markham je segel po telefonsko slušalko. »Dobro bo, če kar takoj uredim vse formalnosti.« »Počakaj še malo,« se je oglasil Vanče. »Ne moti ga še v njegovem romantičnem mučenlstvu. Srečen je lahko vsaj Še en dani Mislim, da ho za nas bolj prav, če ga pustimo še malo v njegovi samotni celici. Tam nam več koristi.« Markham je opustil misel, da hi telefoniral. Opazil sem, da je bil vedno bolj pripravljen, ravnati se po Vance-jevih nasvetih. Bil je tedaj že tudi prepričan, da Vanče ve dosti več, kakor pa je povedal. 1 »Ali si si kaj skušal razložiti, kako sla 6e zapletla v to zadevo Pfyfe in njegova grličica?« je vprašal Vanče. »Seveda sem si, toda zame je vsa stvar ostala še vedno uganka, čim bolj o njej razmišljujein, tem bolj postaja vse skrivnostno.« »Nisi se dobro izrazil, drigi moj Markham. Za moške ne sme biti nobenih skrivnosti, pač pa samo vprašanja-ki jih je treba rešili. Vsako vprašanje pa, ki se ga človek loti, lahko reši še kak drug človeški um.« Pogledal je na uro. »Bogve, kako napreduje iiregledov3-nje računskih knjig podjetja Benson & Benson, s čemer se ukvarja tvoj Stitt-Nestrpno že pričakujem njegovega p0" ročila.« Markham se je razhudil. »Kar truden sem že od takšnega t*®" jega govorjenja,« je dejal preče | glas”0 in udaril s pestjo po mizi. »Za bo*)0 voljo, ali veš kaj, ali nič? če nič«*?r ne veš, mi privošči vsaj malo veselja ,D nehaj s tem svojim namigavanjem W povej že vendar, kaj misliš. Odkar J® bil Benson umorjen, se neprenehoma zavijaš v neke skrivnosti. Imaš res k*; utemeljen sum? Če ga imaš, govor* vendar.« Vzel je cigaro, jo na koncu previdn0 odščipnil ter jo prižgal, ne da bi P?" gledal kam drugam. Mislim, da se J sramoval tega svojega izliva jeze. Na Vanceju ni bilo videti, da bi • - :ovai nan| kaj vplivalo. Dolgo je op»» M»rkhama, potem pa mirno dejal: 0 Ocberletovi Eiiši in raznih nepremičninah Kakor je posneti po zemljiški knjigi, je zavladal na nepremičninskem trgu nekak zastoj, kajti v septembru je doslej zemljiška knjiga zaznamo-^ kupnih pogodb o prodaji in nakupu različnih zemljiških parcel. Te kupne pogodbe so pa starejšega datuma. ^ Komisija za agrarne operacije je predložila obširen elaborat o razdelitvi 6kupnih zemljišč med agrarne upravičence v Iški vasi in Iški. Kompleks, ki je bil razdeljen med 82 posestnikov, sestoji večinoma iz gozdov v Iškem Vintgarju, kakor tudi iz pašnikov in neplc !-.e zemlje ob Iški. To skupno zemljišče obsega 108 ha 72 a in 150 m5- Postopanje za razdelitev teh gozdov je bilo uvedeno že 18. decembra 1936. Do 23. septembra je drugače zemljiška knjiga zaznamovala 14 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 897.825 lir. Doberletovo hišo st 8 v Frančiškanski ulici, ki spada pod vlož. štev. 45 kat. občine Kapucinsko predmestje, so kupili Gašperin Janko, zasebnik v Ljubljani, Tyrševa (sedaj Bieivveisova) cesta št. 8. nedl. Janez Gašperin in soproga Terezija Gašperin. Lastnici te hiše z dvoriščem sta lili zadnji čas Terezija Zalaznikova, posetnica v Ljubljani, Gajeva ulica št. 6, in Dora Doberletova, posestnica v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8, sedaj v Nemčiji. Terezija Zalaznikova je svojo polov>co te nepremičnine prodala omenjenim za 235.600 lir. Pogodba je bila podpisana 19 novembra 1941. To polovico je bila Zalaznikova kupila od Leopoldine Mondecar-jeve, inšpektorjeve vdove v Zagrebu, za 620.000 din ie^ 16. decembra 1938. Sedaj je hiša št. 8 v Frančiškanski ulici prepihana na nedl, Janeza Gašperina. Drugo polovico pa so omenjeni kupci kupili od Dore Doberletove za 545.000 lir. Pogodba je bila podpisana 20. novembra 1941, toda morala je biti Predložena v odobritev nemškemu izseljenskemu pooblaščencu, ki jo je potrdil in je bil nato mogoč prepis na omenjenega nedl. Janeza Gašperina. Hiša št. 8 v Frančiškanski ulici je stara ljub- ljanska hiša. V sedanji zemljiški knjigi je kot prva lastnica vpisana 1. decembra 1863 neka Marija Gregel. Po njej so postali lastniki na podlagi prisoj ila z dne 4. avgusta 1883, vsak do ene tretjine, in sicer: Krisper Marija, Samasea Ana in France Gregel S kupno pogodbo od 2. aprila 1884 pa je od teh kupil hišo France Doberlet. Po njem sta hišo prevzela na podlagi prisojila od 14. novembra 1916 njegova otroka Rajmund Doberlet in Leopol-dina Mondecar. Rajmundovo polovico je nato na podlagi darilne pogodbe od 11. maja 1938 prevzela Dora Doberletova, rojena Tschinkel, soproga Raj-mundova. Hlebš Jernej, posestnik v Ljubljani, Hradecke-ga cesta št. 54, je prodal Josipini Spitzerjevi, inženirjevi soprogi v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje št. 16. zemljiške parcele št. 66-37, 118-111 in 118-112 kat. občine Karlovško predmestje, v skupnem obsegu 1623 m2 za 40.000 lir. Novak Joisip, pocestnik in policijski stražnik v Ljubljani, Gerbičeva ulica št, 3, je prodal Leopoldu Pogačniku, študentu ekonomsko-komercialne šole. Ljubljana, Beethovnova ulica št. 10, nepremičnino viož. šlev. 2250 kat občine Trnovsko predmestje (hiša št. 40 v Gerbičevi ulici) za 100.000 bivših dinarjev. Pogodba je bila podpisana že 22. maja 1036 Novak Jože. posestnik. Ponova vas št. 63, je prodal gozdno parcelo štev 1228-50 k. o. Ponova vas, Karolini Štrusovi, zasebnici v Grosupljem št. 29. za 2470 lir. Gozd obsega 2590 kvadratnih metrov. Kvadratni meter je bil prodan še pod eno liro Gozdne parcele so sploh zelo poceni. Najvišja cena znaša do pet lir. Petrič Jakob, posestnik v Ravnah, okraj Logatec, je prodal Ani Zalokarjevi, trgovki v Ljubljani. Mestni trg št. 19, zemljiško parcelo štev. 572-3 kat. občina Spodnja šiška, v obsegu 360 m-’, za 14.400 lir. Kvadratni meter po 40 lir Zakotnik Ivana, posestnica v Kosezah, pa je isti kupovalki prodala zemljiško parcelo štev. 568-4 kat občina Zgornja Šiška, v obsegu 412 m’, za 16.840 lir. Skrajna sredstva za red na tramvaju . Ni nam treba podčrtavati, da je skrajno nizka tarifa, ki se že več let ni izprem.jnil“. ter zato ni v nobeni primeri z drugimi cenami, glavni vzrok velikega navala na cest. železnico. To je znano vsej Ljubljani, seveda^ pa tudi upravi cestne železnice, ki pa upošteva današnje težke razmere ter predvsem zaradi manj 'Premožnih slojev v lastno škodo upravičeno ne zviša tarife. Za to svojo uvidevnost, ker upravičeno ne zviša tarife, je pa uprava smela pričakovati tudi vsaj toliko uvidevnosti zlasti tistih potnikov, ki uživajo^ razne ugodnosti in popuste, da bodo upoštevali njene Popuste, da bodo upoštevali njene predpise in Pazili na red na tramvaju. Kakor pričajo vsakdanje u^tne in tiskane pritožbe, nizke tarife nikakor niso dosegle svojega dobro mišljenega namena, temveč vse kaže. da je prav zaradi nizkih tarif toliko nediscipliniranih ljudi na cestni železnici. Mestna občina ljubljanska kot lastnica tramvajskega podjetja pazljivo spremlja vse dogodke na cestni železnici. Neprestano opozarja v vseh dnevnikih občinstvo na red na tramvaju. Neprestano ponavlja na pravilno vstopanje zadaj in na 'pravilno izstopanje spredaj. Neprestano iprosi, naj potniki ne delajo gneče posebno na ‘zadnji ploščadi, temveč naj se skozi voz pomikajo proti sprednji ploščadi in izhodu. Neprestano opozarja, naj zlasti ženske ne stoje poleg praznih sedežev ter naj na ta na.čin ne zavzemajo dveh prostorov. Z lepo besedo' in z nanisi skuša tudi z dobro vzgojo, naj mlajši poAidijo sedež starčkom in slabotnim, posebno pa ženem z otroki v naročju. -l se to le niato pomaga in pritožbe se vsak dan* množe. Že sa.ma dobra vzgoja zahteva vse to, kar uprava cestne železnice Dred pisuj.e, toda kljub vsemu temu nekateri še vedno delajo tak nered, da se dobro vzgojeni ljudje upravičeno zgledujejo ter boje za ugled Ljubljane. Ta strah je pa tudi v resnici upravičen, saj se je na tramvaju razpaslo tudi •&-stonjkarstvo ter razplamtela grda strast, razmahnil šport, kdo bo dosegel rekord pri vo-uji brez vozovnice. Po teh ugotovitvah je mestna uprava že 13. avgusta s posebnim dopisom opozorila _upn-vo cestne železnice, naj izvaja čim na j večjo .n najostrejšo kontrolo, da prepreči vožnjo brez vozovnic. Naj s strogostjo potnikom zabra-njuje vstopanje spredaj, da se ne dela zmeda pri izstopanju. Naj nikakor ne dovoljuje gneče na sprednji ali zadnji ploščadi, ker taka gneča ne povzroča samo morebitnih neprijetnosti, temveč tudi prizore, ki gotovo niso vredni pohvale. Naposled je ipa tedaj županstvo mestni upravi naročilo, nai v vseh vozovih namesti napise, ki naj potnike vabijo, naj sedež prepuščajo ženskam, predvsem takim 7. otroki v naročju, prav tako pa starčkom in slabotnim. Vsa ta naročila je uprava tudi izpolnila. Ker se pa navzlic temu na tramvaju ni pokazalo zboljšanje, je županstvo 29. avgusta pozvalo upravo cestne železnice, naj bosta tako voznik kot sprevodnik kaznovana z globo, če se ne bosta brigala, da se predpisi županstva glede vstopanja potnikov in obstajanja na ,.fop-uicah ne Di upoštevala. To obstajanje na stopnicah in obešanje na vozove celo na levi strani je popolnoma nova razvada, ki jo moramo takoj odpraviti že zaradi varnosti prebivalstva pred nesrečo. Tudi listi so že razglasili, da uprava cestne železnice ne prevzema niti najmanjše odgovornosti za morebitne nezgode zaradi nepravilnosti na tramvaju, zlasti pa seveda ne za nezgode, ki bi nastale zaradi obetanja na tramvajski v o? Res, zadnje dni ne vise več tako veliki grozdi s tramvajskih voz, saj so morali tramvajski uslužbenci izkoristiti vsa dovoljena sredstva in klicati celo policijo na pomoč. Posredovanje policije na tramvaju je sicer redka izjema, vendar pa popolna pravica tramvajske uprave, ka.kor je natisnjeno tudi na vsa,ki tarifi cestne železnice. Mestna občina ima pa sedaj tudi svoje policijske stražnike, ki jih 'lahko pošlje na tramvaj delati red, če bi jo nediscipliniranost in neposlušnost potnikov in preziranje predpisov k temu prisililo. Želja vseh dobrih Ljubljančanov je pa gotovo ta, da bi se uveljavili predpisi s sodelovanjem občinstva, saj vendar vsak Ljubljančan mora čutiti, da bi bila policija na tramvaju sramota za Ljubljano. Da pa to sramoto odvrnemo od našega mesta, znova prosimo vse dobro vzgojene Ljubl jančane, na j z opozar jan jem na red in predpise pomagajo upravi cestne železnice pri vzgoji nediscipliniranih potnikov, a tiste, ki ne ■ marajo reda in nimajo dosti vzgoje, prav lepo j prosimo, naj imajo vsaj toliko srca in usmi- i Ijenja, da zaradi njih slabega vedenja ne bo ! treha tramvajskemu uslužbenstvu zaradi njih trpeti in plačevati glob. Naslednji teden J. Jalen »BOBRI" ^ Naročite se takoj na najboljšo družinsko zbirko knji$ — ..Sovenčevo knjižnico*' Šolska naznanila s Na srednjih, učiteljskih in meščanskih šolah v Ljubljani se opravlja redno vpisovanje učencev od 1. do 5. oktobra. Začetek pouka za vse šole se bo posebej določil. Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata. S Vpisovanje na strokovno nadaljevalnih Šolah v Ljubljani bo v četrtek, 1. oktobra 11*42 od 14 do 17. Za splošno nadaljevalno Solo in za strokovno nadaljevalno fcolo za umetne in moške oblačilne obrti bo vpisovanje v meščanski šoli za Bežigradom na Vodovodni cesti. V telovadnici II. deške ljudske *ole na Grabnu na Cojzovi cesti pa bo vpisovanje za vse druge strokovno nadaljevalne šole, t. j za meimnkno tehnične obrti za stavbne obrti in za ženske umetne in oblačilne obrti Opozarjamo mojstre in starce ali varuhe- da so dolin po določilih obrtnega zakona vpisati vajence na strokovno nadaljevalni 6oli in skrbeti, da redno obiskujejo šolo. š III, moška rea.ua gimnazija v Ljubljani. Vpisovanje v prvi razred bo dne 2 oktobra v ravnateljevi pisarni, in sicer od 8 do 12 za začetne črke A do L, od 15 do 18 za črke M do 2. K vpisu je treba prinesti rojs«ai list in spričevalo l. razreua ljudske šole s potrdilom o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu ter davčno potrdilo zaradi šolnine. Vpisovanje lanskih učencev bo dne 3. oktobra od 8 do 11 v lanskih učilnican, torej v 2. a razred v učilnici I. a razreda itd K vpisu je prinesti lansko spričevalo in davčno potrdilo. Naknadno vpisovanje za zamudnike bo 5. oktobra v ravnateljevi pisarni za vse razrede ori 8 do 12. Za vpis v 5 razred je P°' trebuo spričevalo o nižjem tečajnem izpitu. Vsak učenec mora pri vpisu tudi izročiti izpolnjeno prijavo, ki jo prej dobi pri šolskem slugi, kolkovano z 20 lirami Plačati je treba za vse fonde in knjižice ter zbirke Lit 15.20 ter šolnino, ki se določi po razpredelnici, ki je bila že objavljena v časopisih. Ko ka na prijavo in šolnine so oproščeni otroci invalidov in starši, ki imajo ali so imeli 7 ali več ofrck. P* a polovico so oproščeni kolka in šolnine starši, ki imajo ali so imeli 5 ali 6 otrok. Kdor ima več otrok v šolah, plača po šoli najstarejši otrok celo šolnino, drugi pa polovično. Če sta na isti šoli dva^ ali če je več otrok zadošča eno davčno potrdilo. Kdor plača samo uslužbenski davek, naj na davčnem potrdilu napiše in podpiše izjavo da plačuje samo ta davek in nima za obdavčenje nobene druge imovine. Kdor ne prinese vseh listin in ne plača vseh pristojbin, se ne bo mogel vpiba^ U*cnc1 s tujih zavodov morajo prinesti tudi roistni list V orvi rnzred se bodo vpisoval! učenci, rojeni v letih 1929 1930. 1931 in 19-12. V peti razred se morajo vpisati le učenci, ki niso starejši od 17 le* v sedmi razred ne starei^ od 19 let. O izjemah odloča Visoki komisariat, IV. oddelek, ako nima učenec več kot dve leti nad predpisano starostjo. Kdor od prizadetih še ni napravil te prošnje, naj jo takot odda v ravnateljevi pisarni, ker se brez rešitve te prošnje ne more vpisati — Seznam Šolskih knjig bo še objavljen v šolski ve?.i. sveta maša in začetek rednega pouka bo objavljen naknadno. 4 S Ravnateljstvo IV. moške realne srlmnazlje v Ljubljani obvešča učence in njihove starše, da se bo vršilo vpisovanje za šolsko leto 1942-43 po sledečem redu: Učenci od II. do VITI. razrein, ki so bili že prej na tem zavodu se bodo vpisoval? 5. oktohra od 8 do 12 v svojih lanskih učilnicah Učenci, ki bodo vstopili v I, razred in ponavlialci t^era razreda se bodo vpisovali 2. oktobra v sobi z^tnliepisne zbirke Vpisovanje učence^ * tujih izvenlinbllanskih zavodov pa bo 3 oktobra v ravnateljevi p*snrni. — Vsnk učenec naj prinese s seboj spričevalo 0 šolskem letu 1941-42, dve prijavi, izmed katerih mora biti enn kolkovana s kolkom za 20 1 *r. daMe davčno potrdilo.'ki ne sme biti nnd cnr> l°to stnro; Kdor Ima pravico da se oornsti dolskih taks. bodisi kot sin voinega Invalid« bodisi kot član družine, v kateri je bilo rojenih pet in več otrok, naj ori vpisu predloži t07adevne dokumente: sodni n«UnV. da oče res vojni inv»lid odnosno družinsko knjižico nli fužinsko polo. Tabela za odmero šolnine 1e ohjavliena v časopisih in vel j' za vso srednje šole. — Vsak učenec bre* izjeme mora nlačati pri v^isu 7.fi0 lir za zdravstveni fond in 7.60 lir za di laško knjižnico in učila. Prijave se dobe pri služitelju S Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije naznanja, da se bodo vpisovali učenel za I. razred dne 1. in 2 oktobra od 8 do 13 v gimnaziji za Bežigradom. Učenci za 8. In 8. rarred se bodo vpisovali 2. oktobra dopoldne v lanskih učilnicah na trimnaziji za Bežigradom Učenci z dmgih ljubljanskih gimnazij se ne bodo sprejemr-li. — Naknadni vpis bo 5 oktobra dopoldne v ravnateljevi pisarni ra Bežigradom. š Drž. učiteljišč* v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. učiteljišča sporoča: 1. Vnlsovanje v vadnico. Ker učilnice v poslopju učitelji*ča fie niso urejene, bo zato vpisovanj« učencev in i.čenk v vadniške razrede v Marijaniščn. v pritličju, kjer sta 1 in 2. razred ma-rijaniške ljudske *ole. Vpisovanje 7,a deško vadnico je v toiek dne 29 t m popoldne od S do 5. za dekliško vadnico pa v sredo dne SO t. m dopoldne od 9 do 11 Vnisati *e morajo sedaj tudi učenci in učenke, ki so bili v juniiu spreieti v I. razred, k**r ta sprejem še ni vpis TT»Vnci in u^nke I razreda naj nrinese.io s sobni roistni list ali pa družinsko kniižieo ter potrdilo o Uspešnem eenllenju proti da-viei Kdaj bo n+voritvena sl«i*b* božja in pričetek pouka bo še obiavli*»no — 2. Vpisovanje otrok v otroški vrtee se bo izvrš{la pozneje na učiteljišču v otr^škora vrtca — 3 Sprefom v I letnik uflte-JtlSPa. Prošnie. koikovane s 4 L kolkom, ie treba vložiti pr* ravnateljstvu f«edaj 5« v Marlianišru^ do 1 r*Vtrobra V r>ro5nii n«' «e nav**d<» e*Mnvo ime. poklic in stanovanje. Prilogi: roisni list ali pa dru*1n«ka knli*ion 1* snrič#vnlo o n?*ipm tečamem irnMti odroma *avrln«m IrrHu '«r odličnim nli n**av dobrim usnehom) meščanske šole. Pne 1 oktobra ob 4 nonoldrif* naj s** vsi rHiavllenl u**nel I* nčenk* *er'a- pri ravn*f**lisfvu. kVr bodo T^edeli, V^ai bo za vse zdravivtSk* nrei*k^« nofclnhn to Vdot bo^« moC^ntVovolcki In i»*enke delali trpit \r slovenščine in matematike — 4 Lanski učenci in viflpnVp T n l<»*n!Vfi na* se tavtjo pri »-»»vua-^lctrn. ali se mtelHo rinnArr- n« Ti T*,*d- iava 1e ravn**»l!tvn nofr»»bna * or^rom o« **'>viln ‘inrMpm* novih učencev in u*«*uV v T l^ntk — s TT>-!*'* bo »*r*tor\rnn5p v vge letnike učiteljišča, bo še pr**'1'1'^ objavi ipr*o * Vnlsovanle na dr* trgovski akademiji ▼ T,1ub-Mani bo za vse štir* razrede 1. 2 in S Oktobra — Podrobnosti na uradni desk* — ^lušafeljif-lee) abl- turlenskega tečala se rberelo v četrtek 1 oktobra ob 9 v dvorani trgovske akademije. Bivši lioksarski prvak v poltežki kategoriji Seidler, je pred nedavnim pozval v ring sedanjega prvaka Italijana Muaino. Nemška boksarska z ve za je dala izziv že nadrejeni evropski zvezi, ki ima svoj f=edež v Rimu. Menda bo do na- Ljubljana Danes, torek. 29, septembra: Mihael, nad. Sreda, 30. septembra: Hieronim. 0#» Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčif, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra mor. Miklošičeva c. 20; mr, Murmayer R., Sv. Petra cesta 78. i Krompir na odrezke septembrskih živilskih nakaznic. Upravičenci u Ljubljane dobe za mesec septembet na svoje septembrekt živilske nakaznice na odrezke A. B, C po 10 kg krompirja. Om, *» so v tem mesecu m odrezek A že dobiii po 2 kg krompirja, dob*1 na B in C še |x> S kg krompirja. Zaradi tega f-e ve!|avno«>t teh odrezkov podaljša do 5. oktobra t. 1. Za enkrat imajo krompir na zalogi sledeti trgovci’ Bahovec Jo6ip, Sv, Jakoba trg 7; Barti Henrik, Predjamska ulica 24: Goršif Danica, Tržaška cesta 24' Jurčič Simon B!eiw;isova C. 5; Kačar Franc. Vodnikova cesta 87: Kladnik Josip, Sv. Petra cesta 14, Konzumno društvo Vič; Kušar Ana. Tržaška ce6ia 91; Lunder Terezija. Rožna dolina c. V 26: Lubsinc Franc, Tržaška cesta 66; Maftnko Terezi;a, Prisojna ulica 7; Marn Neža, Tržaška c (Glince) Nabavljalna zadruga držav, železničarjev, Cesta Soške divizije; Nabavljalna zadruga drž. nameščencev, Vodnikov trg; Šarabon Andrej Zaloška cesta Sk'il[ Martja. Tržaška ce6ta 550. Vsak si l«bko prosto izbere trgovca. Nadalj* nja imena trgovcev, ki bodo še prodajali ta krompir bo mestni preskrbovalni urad objavil naslednje dni . Dela skladateljev: Dvorak, Lhotka in Beethoven, bodo na sporedu prvega komornega koncerta nove koncertne sezone Glasbene Matice ljubljanske. To >,o trije godalni kvarteti, katere bo izvajal Ljubljanski kvartet, ki ga tvorijo priznani domači umetniki: Leon Pfeifer, Albert Dermelj, Vinko Šušteršič in Cenek Šedlbauer. Na koncert opozarjamo Že danes. Vršil se bo v ponedeljek, dne 5. oktobra ob pol 7 zvečer v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Rokodelski oder prične v nedeljo, dne 4. oktobra svojo sezono. Letos ima na sporedu najbolj izbrane igre. tako da bo gotovo vsak obiskovalec, zadovoljen. V današnjih dneh je gledališka predstava najplemenitejša zabava. Za začetek je na sporedu Žigonova drama »Kadar se utrga oblake. Pričetek točno ob 5 pop. Vstopnice so dobe v predprodaji na dan predstave med 10 in 12 in 2 uri nred predstavo v društveni pisarni, ,Petrar-kova 12, I. nadstr. V treh vrstah... »VI nun rru stopa kmalu prišlo. V Dobrem polju so pokopali v zadnjem času naslednje domačine: Šporerja Antona st, iz Bruhanje vasi, Kralja Franca in Šušterja Jožeta iz Zagorice, Vodičarja Antona in Straha Franca iz Kompolj. — Tu so pokopali tudi partizana Dečmana Friderika iz Ljubljane, Cigaletova ulica, ki je bil ustreljen na koncu meseca avgusta v Kompoljah. V gozdu so izkopali še neznanega partizana in nekega Zajca Jožefa iz Laz pri Krki, katerega so ubili partizani in pokopali kar v gozdu. S kostanja je pifflel in si pretresel možgane 14 letni dijak Polde Kos iz Ljubljane. Obe roki si je zlomil pri nnbira»ju kostanj i tudi 12 letni sin kovinostrugarja Božidar Južina. Rebra si je nalomil 84 letni zidarski mojster Mihael Urbančič z Rakeka. Zdravi se v bolnišnici. Umrli so: Sporer Anton mk iz Bruhanje vasi, Slavko Strnad iz Male vasi, Martin Hočevar iz Podpeči. Naj v miru počivajo! Na vzhodni Ironti so padli naslednji gorenjski in štajerski rojaki: 28 letni Jožef Ladstatter. 44-letni Ivan Kalin, 22 letni prostovoljec Helmut Krajnar, 19 letni Erik Halle, 31 letni Ivan Eder, 20 letni Janez Kuntara. 29 letni Hans Hussl, 27-letni poročnik Viljem Jonke, Rudolf Tilli, 21 letni Lojze Mikula, 30 letni Jakob Andervvald in 201etni Rupert Buchholzer. Skoraj v*i so imeli odlikovanja. Na vzhodni fronti so padli dalje štajerska rojaka prostovljec Hans Schmiderer. edini sin ma riborskega zdravnika, ter 28 letni Hans Homer iz Bistrice, edini sin vdove Matilde Homerjeve, ki živi v Mariboru, Za posledicami prve svetovne vojne je umrl 47 letni gozdar Gvido lglar iz Celja. V Spodnjih Gorjah se je smrtno ponesrečil Ludovik Bizjak. Nanj se je zvrnil voz listja. Na Spodnjem Štajerskem so umrli 36 letni Železniški ključavničar Janez Jodl, 57 letni krojač Jernej Navrišnik 77 letni upokojeni železničar Franc Šenk, vsi iz Mariliora, v Trbovljah 60 letni trgovec in krojač Anton Medvešček, v Zagorju pa soproga občinskega tajnika Marija Keršnikova, po rodu Zibertova. Nadalje je umrla v Mariboru 56-letna Alojzija Strojanova. Poštene iščemo, nepoštene bomo uničili, po tem geslu je govoril v nedeljo v Kranju gauleiter dr. Reiner. Mesto |e bilo v zastavah, ljudstvo pa se je polnoštevilno zbralo na zborovanju in poslušalo gauleiterjev govor, ki je pribijal, da Gorenjci ne marajo imeti nič skupnega s komunističnimi rokovnjači, katerih zločini tepejo le go- I renjsko prebivalstvo. V. HEISER m Zdravnik gre ■€ križem svet Čudno je, da malarija v Indiji razsaja v veliki deževni dobi, doeiin se umrljivost na Ceylonu zvišuje v fjr ipesecih. če pa si stvar ncko-rria ®‘a^,*n^neje ogledamo, se nam do-TWI?Ti!,aSni/ V .veli!ki in lijsKi planoti Otovem °r"ej0 1X1 iu>ii«kem in av-g ,i l , v Pogreznjenih ze- meljskih predelih mlakuže. kamor se zatekajo komar n. Na Ceyhiiu pa je zemljepisni položaj Čisto drugačen Po južnem delu otoka se vleče ena s«ma dolga veriga gričev in gora do višine dva tisoč metrov. Tu pa izvira mnogo rek in hudournikov, od katerih so mnogi preprosti odtočni kanali deževnih voda, ki jih prinaša monsun. Ko se pa v suh. letni dobi reke izsušijo, te vode zastajajo v nvlakužah OktoliM 1034, je na Ceylonu nastopila najhujša suša kar so jih pomnili ondotni prebivalci, hkrati p« je otok tudi /ajela najhujša malarija, ki je zahtevala strahotne žrtve. V šestih mesecih se je bolezen lotila polovice' prebivalstva okuženih okrajev, kjer milijoni ljudi. V nekaterih krajih je bolezen zgrabila prav T?'ce' ^ dobi je pomrlo 0.000 ljudi, življenje po vaseh je kar ■umrlo, poljska dfcla, trgovina, in po- slovno življenje: vse je docela zastalo. Vsi zdravniki in bolničarji so bili noč in dan na delu, v šolskih poslopjih so uredili zasilne bolniške sobe in vsem so zastonj dajali kininti. Ko je bila kuga na višku, je bilo treba zdraviti več ko 60.000 oseb na dan. Takoj so jioslali na |>osvet ve^čaka za malarijo, ki ga je jiostala britanska vlada. Dotlej so menili, d« so take kuge neogibne. Toda on je dokazal, da je bilo sicer težko zaustaviti razširjajočo se malarijo, kadar je v kakem kraju nastopila z vso silo, pač pa je bilo ijiogoče preprečiti, da se ne bi več |>onovila, s tem da so združili vse •poznane prijKimočke, /lasti pa. da so uredili rečne struge in tako iztrebili koti«ča Po vsem svetu najdemo učenjake, raziskovalce, praktične znanstvenike in vesčake v znanstvenih delavnicah, ki delajo za borbo proti malariji. A dokler ne bomo nuli pravega pnstopka, ki bo res za splošno rabo. ostane le malo ujianja, da bomo bolezen kdaj docela iztrebili. Največ, kar danes lahko trdimo, je to. da z malarijo okužen kraj lahko temeljito ozdra-vimo, č* imamo dovolj denarja pri rokah. Pa še tako je to težka in dol- gotrajna naloga, ki zahteva za popoln vdali in začeli svoje vodnjake in zbi- terili se te vil dim kakor iz ogromnih uspeh stalno in vneto skrb. iralnike pokrivati. I peči. \ njihovi družbi so bile nji- V tropskih deželah boja proti ma- Nazadnje so se le vdali, toda v bove nič manj zajetne žene, ki so lariii ni nikdar konec: brž ko smo ne- drugih indijskih krajih je treba Se srebale iz pene|(li bokalov pivo. mami in se ne menimo več za po- zmeraj vzeti v poštev važen vpliv, ki Ob desni nas »premija nizka obal trebne zaščitne ukrepe, »e bolezen ga ima vera Kakor poročajo, je nek-j Sumatre ter cela vrsta ‘-tokov m tako I daj veliki indijski voditelj Gandlii v , prejadramo pet sto milj. ki nas lo- Tnrlio« Inriiio ta. ' r n«*«1« in irmn*)kp znov a pojav k . prjcjc 1 >Times o*fJ India« junija 7935 za- ' či jo od obširnega jn globokega bata- v poiCe, f.K, ».»J., kt » o '.pisnl, d« se joMJ«. «. ... mojo,;, , vij.kef. »h«. Ob »'1 lulcliuv V/ pi.iUi) ' ‘CT 'V- |'v"' ' pv‘ — j *' f •» I • v • r. j . O* bolezni Na vzhodu stop« prej ali slej znanstvene pridobitve, /a strahotne dne se približujemo Tandjongu Pri- V Bombavu živijo žrtve teh majhnih žuželk «e ni menil,' oku. Niti v tem modernem pristanišču ko je dejal: | niti v stari batuvijski prestolnici ne »Nimamo nobene pravice, da bi vze-, moreš slutiti, kakšne izredne lepote ................. ' uliam, ušem,' skriva otok v svoji notranjosti. Bata- v ospredje vera. V Bombav Parsi. ki imajo važno vlogo in odlično mesto v javnem življenju velikega mesta .posebno pa so upoštevani pri ljudstvu zaradi svojih čudnih obredov. Povsod jih srečaš in kaj lahko jih je preiioznati po čudaških, z voskom prevlečenih haljah. Živijo v zelo prostornih pos'opjih, ki ohsegajo kar cele četrti. Zgradbe so razvrščene okrog majhnega notranjega dvorišča, v sredi dvorišču pa je navadno po vec metrov globok vodnjak Na urehah li življenje komarjem, nn...„................ „ . jKidganain ali bolham. V*e te živali ' vjja sama ki se razteza v ni/.ki rav imajo prav tako pravico do življenja kakor mi.< n mi, je močno podobna kateremu koli holandskem« mestu Batavijske obrežne vode so bolj kužne kakor eingapoorske, s vendar ni«o jirepiašile naseljencev 17, stoletja, k: so prihajali i/ okolice Zuydr-sk^ga jezera, torej iz krajev, ki so v ' ' dobi vsako leto J-:"- — Prcpr icvonjc fe boljše ko plaien(e Ko sem začel potovati za Rockefel ■ uiciruv mi.uuR ....... lerjevo ustanovo, mt je pot od Singa j tej imajo velike zbiralnike za vodo. Vod-’poora do Jave ostala prav posebno v svoi žalostni prispevek v Bataviji n jak in zbiralniki so odkriti zakaj .spominu kot ena najprijetnejših kar ki posmehnem nakljm ju pomeni » e-Parsi sodijo, da so štiii tvorne sile sem iih kdaj v življenju napravil.1 pe livade« - s-) se neu>»tra>-Mio okle-— zemlia zrak voda in ogenj — svete »Melchior Treub« in »Rumphius« sta pali svojih h is. ki so si Jih tamkaj in vedno Čiste, tako da se nikdar ne bila najboljša parnika največ je ladij- zgradili. Toda umrljivost ie bila kma-ok n /i i0 ske družbe v vzhodni holand«ki Indiji, lu tako strašne, — v 22 letih^je po- V Bombavu je prenašailka malarije poznane po kraticah K. P. M Ladji mrlo nad milijon prebivalcev _ da »anopheles stephensi«, ki se je že to-Ista bili podobni razkošnim jadrnicam so inesto morali nazadnje prepustiti liko privadila mestnemu življenju, da ■ ter sta potniku nudili vse udobje, ki domačinom in trgovcem. Meščani se si izbere zh svoja kotHča kakršno si ga je mo«rel v tropskih deželah za- danes vračajo vanj samo za kratKe koli posodo. V globokih vodnjakih se želeti. Potniki so lahko ostaili skoraj ure zaposlitve ter se po ^nčanem počuti prav tako dobro kakor v viso-1 zmeraj na krovu. Potovanje je bilo delu Čimprej vračajo v Weltevreden ko ležečih zbiralnikih Dolga leta jih res udobno in prav prijetno Zajetni (»Močno zadovoljen«), kjer živijo v je bilo treba prepričevati in stalno,holandski uradniki so skoraj ves čas pobarvanih hišah v malo višjem, toda nanje pritiskati, da so »e vplivni Parsi'mirno kadili velikanske cigare, iz k a- zdaleka bolj zdravem okraju. dajali malariji v u pR\REDVL ROMAN V SLIKAH HENRIK SIENKIEWICZ 15. Ko sta se poslovila od Aula in niegovih, je Petronij začel govoriti Viniciju. »Dobro si izbral Ne čudim se ti, da jo ljubiš Pomiri se in ne bodi silen Pomagal ti bom Ne bil bi Petronij, če ne bi našel poti za to . Zdi se mi, da bo nekaj najboljše Zanesi sel Čez nekaj dni bo prelepa Ligija pri tebi — in tvoja!" »Vsi bogovi naj te poplačajo za to.« se mu je zahvaljeval Vinicij. 8ELMA LAGERLOEFi NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN »Toda, kako dobro zna to narediti!« si je mislil nekoliko razočaran, pa vendar je #> tem občutil neko tnero občudovanja. Ko so nato vsi štirje že sedeli za mizo in ko se je proštova gospa v nagovoru izrazila, da se je vse skupaj uredilo z božjo pomočjo in ker jim jo vsem skupaj jed dobro teknila, se je Scha-gerstroem resnično [»trudil z vsemi silami, da bi se otresel svojega motnega razpoloženja. Prošt in njegova gospa, ki se gotovo nista čudila nad tem, da se je nekam težko znašel v svojem položaju, sta vendar napela vse svoje sile, da bi ga razvedrila in končno se je zdelo, kakor da so njuni napori imeli uspeh. Vsekakor sta ga pripravila vsaj tako daleč, da je odprl usta. Začel je pripovedovati o svojih potovanjih, o tujih deželah in o svojih poskusih, da bi švedsko železarsko industrijo dvignil z novostmi, ki se jih je naučil v Angliji in Nemčiji. Medtem ko je govoril, je videl, da ga je Karlina poslušala ■ nedeljenim zanimanjem. Z izproženo glavo in široko odprtimi očmi je sedela in sledila sleherni njegovi besedi, toda po njegovem mnenju naj bi to bilo le spretna igra. »To dela zgolj zavoljo obeh starih,« je mislil. »Saj je nemogoče, da bi se mogla zanimati za vse te stvari, ki jih prav nič ne razume. Rada bi proštu in njegovi ženi natvezla, da me ima rada. To je vse.« To pojasnilo mu je čezdalje bolj ugajalo in mu govorilo več kakor jia prejšnje. Dobro mu je storilo, ko je videl, kako je nje- gova žena visela na teh dveh sijajnih starčkih. Proti koncu pojedine pa je vendarle na vse leglo žalostno razpoloženje. Na noben način oba starca iz prošlije nista mogla odtrgati svojih misli od dejstva, da ju bo Karlina čez nekaj trenutkov za- pustila. Karlina, ta brsteči stvor z vsemi svojimi neumnimi domisleki, s svojimi naglimi potezami, s svojo naglico, ta Karlina, ki sta^ jo morala tolikokrat karati, Karlina, kateri sta morala vse odpuščati zavoljo njenega ljubeznivega srca, ta deklica odslej naprej ne bo nič več v njuni hiši. Ah, kako prazno in nezanimivo bo poslej zanju življenje!« »Kar dobro je, da boš jutri spet.prišla k nam in pospravila vse svoje,« je rekla proštova gospa. Schagerstroem je razumel. Da, poskušala sta se tolažiti s tem, da se Karlina ne bo daleč od njiju odselila in da jo bosta od časa do časa vendarle lahko videla. Toda navzlic temu se mu je zdelo, da vidi, kako sta se oba istočasno sključila, kako sta se upognila njuna hrbta in kako so globoke gube prevlekle njuna obraza. Od tega- dne dalje ne bo pri njiju nikogar, ki bi jima podil slarost iz bližine. »Midva sva vendar tako radostna zavoljo tebe, Karlina, moj ljubi otrok,« je rekel prošt, »ker si dobila sijajen dom in dobrega moža. Toda razumela bo... midva te bova pogrešala.« Stari gospod je komaj zadrževal solze, toda gospa proštova je rešila položaj, ko je začela Schagerstroemu pripovedovati o tem, kaj ji je njen ljubi mož nekoč zaupal, kaj vse bi storil, če bi bil petdeset let mlajši in če bi bil še mladenič. Vsi skupaj so se morali sladko nasmejati in turobne misli so izginilo. Ko se je pred vrata pripeljala kočija in je Karlina stopila k proštovi gospe, da bi ji rekla zbogom, jo je gospa potegnila s seboj v bližnjo sobo in ji šepnila na uho: »Nikar ne izpusti tvojega moža danes iz oči, otrok moj! Nekaj namerja, kar berem iz njega. Dobro pazi nanj!« Karlina je obljubila, da bo storila, kar bo najboljše. »Sicer pa je danes videti res sijajen. Ali se tebi ne zdi ravno tako? Silno lepo mu pristoja, ko je tako odlično oblečen.«* Karlina jo je presenetila z odgovorom: »Nikoli se mi ni zdel odvraten. Zmerom naredi močan vtis. Tak je kakor Napoleon.« »Kaj vse mi poveš!« je odvrnila gospa Forsius. »Do takšne misli se še nisem povzpela, toda dobro je, če tako misliš.« ,,iec..i : ’ Pr'Prav'jena za odhod, stopila na ploščad, je zagledala bchagerstroema, da je imel na sebi prav isti plašč in prav isti klobuk, ki ju je točno pred štirimi tedni nosi! in sta se ji takrat zdela tako navadna in nemodna. Sedaj se mu je zazdela nenadoma mikavna in navzlic vsemu se je v njegovem srcu pojavilo prešerno veselje. To mlado bitje je sedaj pripadalo njemu in ga bo spremljalo na njegov dom. Medtem ko je Karlina š'e vedno izgovarjala svoj zbogom in pri tem ni znala najti konca, je nenadoma stopil bližje, jo objel s svojima krepkima rokama in jo posadil v voz. »Tako je prav, tako je prav, tako bodi, tako hodi!« je zadonelo od proštije sem, medtem ko je voz mimo cvetličnega vrtička zavil in zapeljal skozi vrata. II. Skoraj je nepotrebno povedati, da jo bilo mlademu industrijcu kmalu žal lastnega ravnanja. Ni bilo prav z njegove strani, da je Karlino prestrašil. Če se bo na tak način vedel, bi utegnila misliti, da smatra vso to stvar za nekaj drugega kakor za navidezni zakon in bo moral k njej stopiti z vsemi vzdevki pravega zakonskega moža. Dejansko je bila Karlina videti malce ostrašena. Videti je, kako se je umaknila v kot voza, kolikor se je dalo stran od njega. Toda to ni dolgo trajalo. Preden sta dosegla naselje ob cerkvi, je sedela Karlina zopet zraven njega in se smejala ter klepetala. No ja, to je pač lahko razumeti! Hotela je pokazati prijazen obraz, dokler sta se vozila po vaški cesti. Nedvomno pa se bo spremenilo, čim bosta prispela na dolgo samotno deželno cesto. Toda Karlina je nadaljevala, kakor je hila začela. Skozi vso pot se je živahno in zadovoljno zabavala. In snov, ki si jo je bila izbrala za razgovor, je bila do skrajnosti kot nalašč za to, da mu je pokazala, da svoj zakon čislo resno pojmuje. Najprej je okrenila pogovor na Schagerstroemove konje. V prvi vrsti je hotela dobiti podatke o štirih, ki so bili vpreženi v kočijo. Kje jih je kupil, koliko stari so, kako se imenujejo, kakšnega porekla so, če so krotki in če je z njimi zmerom dobro izhajal- Nečloveško ravnanje z Japonci v Braziliji Japonska tega ne more več trpeti, ker takšno ravnanje pomeni napad na človeško čast Radijski govornik japonskega obveščevalnega urada, Hori, je te dni podrobno razložil, kako nečloveško ravnajo brazilske oblasti z 200.000 Japonci, ki so ostali v Braziliji. Najprej je omenil, da je Brazilija na ameriški in angleški pritisk 28. januarja letos pretrgala diplomatske stike z Japonsko, nato pa poudaril, da so Japonci še dalje obdržali stališče čakanja, a brazilske oblasti so začele vedno huje preganjati Japonce, ki bivajo v Braziliji, V očeh Braziljancev so vsi ti Japonci člani »pete kolone« — je dejal Hori — in celo z ženskami so brazilske oblasti kruto postopale. Na tisoče Japoncev so pod najrazličnejšimi pretvezami internirali v nezdravih krajih. Spričo tega jih je mnogo zbolelo. Na japonskih stanovanjih so bile izvedene preiskave, mnogo Japoncev pa so zaprli brez vsakega vzroka. Nad jetniki so počenjali nasilja, kakršna si človek težko predstavlja. Vse to je v nasprotju s človečanskimi pravicami. Če pomislimo, da je nič manj ko 250.000 Japoncev s svojim neutrudljivim delom mnogo pripomoglo k omiki in napredku v Braziliji, se moramo pač vprašati, če je Brazilija pozabila, da pripada krogu omikanih narodov. Takšnega ravnanja z Japonci v Braziliji — je končal Hori svoja izvajanja — ne bo mogel več trpeti nihče, kdor ima v sebi le še kaj časti. To kruto postopanje je napad na človeško čast. Odveč bi bilo poudarjati, da je po mnenju Japonske napočil trenutek, da nastopi in dobi resna jamstva glede ravnanja z Japonci, ki bivajo v Braziliji. Zakaj je Madžarska morala prijeti za orožje Odgovor madžarskega častnika na očitek, da Madžarska preliva kri za tuje koristi »Pester I.lovd« je priobčil pismo madžarskega pocjpolkovnika generalnega štaba, Juli-usa pl. Kadara. Iz njega povzemamo naslednje misli: »Borben narod«, piše podpolkovnik, »ne sme imeti nobenega dvoma glede zmage svoje vojske. Jeklen in borben duh je prav tako potreben za zmago, kakor sodobno orožje ali druge potrebščine, ki se uporabljajo v vojni. Resničnost tega stavka je spoznal vsak narod. Vzporedno z bojem, ki uničuje moč mrtve gmote, se odigrava duhovni boj, ki gre za tem, da zlomi odločnost, borbeno silo in voljo do bojevanja v nasprotniku. Duhovna vojna ne razpolaga z orožjem, ki lahko uniči človeško življenje. Ta boj se ne bije odkrito, zato je madžarskemu narodu neznan. Ako hoče kdo posekati drevo, zgrabi za sekiro in začne podsekavati deblo. Ne zna ga pa podreti polagoma, kakor izpodje drevo a počasnim glodanjem lesni črv. Paziti moramo, da svojega življenjskega prostora ne uničimo tako, da bi ga izpodjedli črvi. Najhujši očitek Tudi v sedanji vojni se bije proti nam brezobziren duhovni boj. Z visoko donečimi zo-lizmi, z lažnimi sklepi poizkušajo utemeljiti to trditev, da bi oslabili madžarsko voljo do vojskovanja. Poglejmo vprašanju v oči! Enostavno, brez meglenih premišljevanj, razčistimo vprašanje, ali smo morali vstopiti v vojno ali ne. Madžarska je po svoji zemljepisni legi dežela, kjer se stikata vzhod in zahod. Če se začne vojna na vzhodu ali pa zahodu, vselej vodijo pota preko našega ozemlja. Na zahodu ni mogel mogočni nemški narod ohraniti varstva svojega življenjskega obstoja z diplomacijo in na miren način. Prisiljen je bil zgrabiti za oroije. Ako kjer koli in izukaterega koli vzroka, spregovori orožje.^ tedaj nastopi najugodnejši trenutek, da poiščejo tud* druge države pot za uresničenje lastnih ciljev. Sovjetski cilji Cilj mogočne države na vzhodu, Sovjetske zveze, nam je znan. Obsežen je v besedah: »Proletarci vsega sveta, združite se!« To je razumljivo in ni fraza. Z eno besedo: Ta klic pomeni boljševizacijo vsega sveta. Kaj pomeni boljševizem, je na Madžarskem vsakomur znano. Vsakdo pozna njegovo duhovnost, je videl njegove vodnike in ve, kakšna resnica tiči za mislimi, ki »osrečujejo« svet in čigavim koristim služi ta resnica. Sovjetska zveza se je načrtno pripravljala, da bi boljševizirala ves svet. Tega tudi ni zanikala. Pa tudi če bi to zanikala, bi dokazovala nasprotno z ogromnim oboroževanjem. Ko je izbruhnila izsiljena vojna nemškega naroda, je bila Sovjetska unija na preži. Čakala je na pripravni trenutek, da bi zadala svojemu edinemu resnemu sovražniku v Evropi sunek z bodalom v hrbet. Boljševizem bi se razmahnil preko vsega sveta. Ta svetovni polom je preprečila Fiihrerjeva bistroumnost. Tako sta za- Poravnajte naročnino! čela vzhod in za,hod in tako smo tudi mi, Madžari, nastopili pot vojnih čet. Ali bi lahko ostali nevtralni ? Ali bi Rusija spoštovala našo nevtralnost, ali bi samo nas ohranila? Tega ne more nihče verjeti. Ali bi lahko ostala Madžarska v boju Nemčije na življenje in smrt mirna opazovalka, Proti onemu boljševizmu, ki 6i je postavil za cilj porušiti vse, kar je lepo. Ali bi mogla Madžarska gledati, da grade njeno bodočnost samo drugi z bojem, izgubami in žrtvami? Komu smo se morali torej priključiti? S kom moramo združeni korakati? Čigava zmaga je boljša za madžarski narod? Zmaga Sovjetske unije ali Nemčije? Na ta vprašanja ni treba niti odgovarjati. Odgovor leži v madžarski preteklosti, v zgodo vini tisočletij, v madžarski narodni duši in v časti našega plemena. Izstrelek iz arzenala duhovne vojne, ena izmed votlo donečih fraz, ki streme za tem, da bi zastrupili duha. je popolnoma zgrešil svoj cilj, če le malo premislimo. Bojevati se moramo, in sicer na 6trani svojih zaveznikov. Bojevati se moramo žilavo in s polno vero. To zahteva naša imoda in naša bodočnost. Pol milijarde kilogramov sadja za marmelado! Nemške gospodinje so bile vedno mojstrce v pripravljanju marmelade pišejo iz Berlina. 2e pred vojno so naredile doma tri do štiri sto milijonov steklenic marmelade, kar odgovarja približno dvakratni industrijski proizvodnji. Spričo sedanjih vojnih razmer, pa so v Nemčiji posvetili pripravljanju marmelade še dosti večjo pozornost, kakor pa prej. Letos so nemške gospodinje naredile iz raznega sadja velike zaloge mezge za zimo. Te zaloge cenijo na 800 milijonov steklenic, kakršne se uporabljajo za vlaganje raznovrstnih stvari. V ta namen so morale porabiti nad pol milijarde kg sadja in povrtnine. Lahko se torej reče, da so nemška gospodinjstva največje tovarne marmelade na svetu. Elektrifikacija romunskih železnic Po zadnjih poročilih iz Bukarešte je romunska vlada pred kratkim izdala odlok, ki se nanaša na elektrifikacijo romunskih železnic. Pravijo, da bodo z deli začeli čimprej. Tobačna industrija na Hrvaškem Tobačna industrija na Hrvaškem ie v polnem razmahu, kakor pravi poročilo iz Zagreba. Hrvatje imajo danes kar šest tobačnih tovarn, in sicer v Zagrebu, Sarajevu, Mostarju. Travniku, Banja Luki in v Senju. Skoraj v vseh izdelujejo cigarete. Vsako leto predelajo v omenjenih tovarnah okrog šest milijonov kilogramov tobaka. Povprečno odpade torej na vsako današnjo hrvaško tobačno tovarno milijon kg tobaka. V zadnjih 12 mesecih ie Hrvaška izvozila v Nemčijo nad 12 milijonov kilogramov tobaka. Po poročilu dopisnika CE iz Zagreba ie bilo lansko leto na Hrvaškem 6.944 hektarov sveta posajenega s tobakom in ie bilo na tem prostoru 6.5 milijona kg pridelka. Od lani na letos pa se je površina, posajena s tobakom. 16. Petronij Je obljubo držal Tretji dan po tem obisku se je v Plauciievi hiši prikazal stotnik z oddelkom pretorijancev. Po hiši je njegov prihod zbudil grozo Sužnji in sužnje so begali in vreščali. Pomponija je Aula objela Ligija mu je poljubovala roke, mali Aulus ga je v strahu grabil za oblačilo. Le stari vojskovodja je bil miren in je stopil cesarjevemu odposlancu, naproti povečala na 8.722 ha, in računajo, da bo bodoči pridelek tobaka na Hrvaškem znašal najmanj 10 milijonov kilogramov. Makaroni iz — rib! Iz Osla poročajo: Neko norveško podjetje je zadnje čase dalo na trg nove vrste živilo — makarone iz ribje mezge! Na Norveškem pravijo tern u najnovejšemu živilu »fishkaroni« in vsebujejo maščobo, ogljikove hidrate, beljakovine in fosfate. Potemtakem so »fishkaroni« izredno redilni. Ljudje, ki so jih že jr. Iti, pa pravijo, da to novo ži-vilo nima samo velike hranilne vrednosti, temveč je tudi izredno okusno. Zrezek iz kitovega mesa zabeljen z ribjimi makaroni, je nadvse dišeča jed. Na Danskem grade lesene ladje Pfed kratkim so v neki ladjedelnici na Danskem dogradili prvo ladjo, ki je vsa iz lesa. Na- | njo je možno naložiti do 200 ton blaga, žene pa jo motor, ki ima 120 konjskih sil. Poročilo iz Ko-danja pravi, da imajo v načrtu zgraditev šestih takšnih lesenih ladij. Graditeljem je priskočila na pomoč tudi država s tem, da jim bo pokrila približno 60 odstotkov stroškov. Prva bolgarska tovarna za vžigalice Bolgarija doslej ni imela niti ene svoje tovarne vžigalic za izdelovanje vžigalic in je bila zato prisiljena vžigalice uvažati od drugod. A sa-kor beremo v nekem poročilu iz Sofije, nameravajo Bolgari ustanoviti prvo.svojo lastno tovarno • ,V7,'i’a ' Tovarna ne bo majhna, saj računajo, da bodo v njej lahko naredili vsako leto do 240 milijonov škatlic vžigalic. Doma jih bodo porabili komaj polovico, drugo pa bodo lahko izvažali drugam. Za Ljudsko tiskamo t Ljubljani) Jože Kramarič - izdajatelji tni Sodja - Urednik. Mirko Javoru k - Rokopisov oe vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ah 13 - M* eečna naročnin« 11 U*. m hUttOMRtM IS Ut m Uredniitroi Kopitarjem alk« k/Ui — Upremi Kopitarjem ulica t, Ljubljana — Telelaa štev, to-01 do M-H — Podružnica, Noro mesto