Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
VESTNIK
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev
P.b. b.
LETNIK XLH.
CELOVEC, PETEK 29. MAJ 1987
ŠTEV. 22 (2329)
Spremembe je treba temetjito pripraviti
Preden se izvede kakršnakoti sprememba pri ureditvi dvojezičnega šolstva na Južnem Koroškem, je treba prej skrbno in postopno uveljaviti ceio vrsto ukrepov, ki naj zagotovijo, da bo sprememba v korist enojezičnih in dvojezičnih šolarjev. Tako so prejšnji četrtek soglasno menili zastopniki zveznega ministrstva in zagovorniki skupne šole v mešani 27-članski strokovni komisiji na njenem tretjem zasedanju. Zagovorniki koroškega modela so vztrajali pri svojih predlogih. Soglasnega mnenja vseh članov komsije še ni, zato pa tem bolj napeto lahko pričakujemo rezultate četrte seje, 30. junija, ko bo komisija sprejela svoje prvo vmesno poročilo. Trenutno se v komisiji uveljavlja bolj strokovno mnenje, ki išče možnosti za integracijo vseh učencev, jasno pa je, da mnenje in predlogi komisije za politiko niso obvezujoči.
Na tretji seji je bilo največ govora o trenutni izobraževalni situaciji prijavljenih in neprijavljenih šolarjev in o načinu izvedbe izboljšanja dvojezičnega šolstva. V razpravi o morebitnem drugem učitelju, je bilo s strani zastopnikov ministrstva jasno podčrtano, da ta ne sme biti slabše kvalificiran od prvega, njegova naloga pa naj ne bi bila ločevalnega značaja - nasprotno, pomagal naj bi v skupnih razredih učiti šolarje, ki imajo pač različno jezikovno predznanje. Od zagovornikov skupnega pouka pa je bilo poleg tega poudarjeno, da drugega učitelja ni mogoče uvesti, če se proti temu brani sedanje učiteljstvo.
Glede ugotavljanja znanja slovenščine pri šolarjih so predvsem Slovenci poudarili, da je treba prenehati z dosedanjo prakso, ki se uporablja tudi v politične
namene. Če se ugotavlja znanje jezika, potem ga je treba ugotoviti pri vseh učencih, tudi pri neprijavljenih in to le za pedagoške namene, ne za politične. Učitelju naj bi ta informacija olajšala diferenciran pouk in nič več!
Prav tako so kritizirali dosedanjo prakso izobraževanja dvojezičnih učiteljev, katerih dopolnilno izobraževanje poteka večinoma le v nemškem jeziku.
Soglasje med zastopniki ministrstva in zagovorniki skupne dvojezične šole pa je vladalo predvsem glede izvajanja kakršnihkoli sprememb v dvojezičnem šolstvu. Tako dunajskim strokovnjakom, ki imajo veliko opraviti s šolskimi reformami, kot tudi zagovornikom skupne šole je bilo jasno, da je treba izvesti cel kup ukrepov, preden se za šolarje pri pouku kaj spremeni. Čeprav
Imedn
„Kar se dogaja na Žihpoljah, v Železni Kapli nima kaj opraviti s preskušanjem koroškega pedagoškega modela", sta dunajski strokovni komisiji zagotavljala inšpektor Franz Wiegele in prof. dr. Dieter Antoni. Kaj se potem Slovenci razburjamo? Zagotovila sta! Kaj hočemo več?
Toda na isti seji je dr. Ralf Unkart, vodja ustavne službe pri koroški deželni vladi menil, da pa žihpolj-skega in železnokapelskega preskušanja" (šolski poskusi to menda niso) le ni mogoče čisto ločiti od pedago-
škega modela! Se sedaj spoznate? Da in ne?!
Šolniki zanikajo, juristi „ vidijo povezave", politiki pa že spreminjajo svoje ocene (npr. minister Neisser), ker so se na Žihpoljah prepričali, da „koroški model ne ločuje"!
Ta zmeda v koroški šolski politiki je tako edinstvena, da verjetno ne more postati „zgledna za Evropo".
Je to nesposobnost ali zavestno zavajanje javnosti? Morda celo oboje.
je eden izmed zagovornikov koroškega modela dejal, da so te predstave „radikalne", je prevladovalo mnenje, da sprememb ni mogoče administrativno izvesti od danes na jutri.
V primeru, da se uvede drugi učitelj, morajo učitelji vaditi sodelovanje („team-teaching"). Povrh tega se mora ves učiteljski zbor ukvarjati s tako spremembo. Treba je prilagoditi učne načrte (saj mora tudi enojezični učenec kaj zvedeti o kulturi soseda), pripraviti izboljšane učne pripomočke, predvsem pa mora biti omogočeno znanstveno spremljanje „reforme". Sprememba mora imeti jasen okvir, strokovnjaki naj imajo možnost opazovanja, da bi po potrebi lahko izvedli še kake dodatne pozitivne spremembe.
Predlagani so bili še drugi ukrepi, ki naj bi pred vsakršno reformo izboljšali vzdušje v korist dvojezični šoli.
In poglobitev strokovnih kontaktov
Delegacija pedagogov iz Slovenije pod vodstvom predsednika komiteja za vzgojo in izobraževanje, Francija Pivca, je na dvodnevnem obisku na Koroškem prejšnji teden predlagala, naj se poglobijo strokovni kontakti. Možno bi bilo razviti seminarje za dvojezične učitelje in izvesti izmenjavo docentov na univerzah v Celovcu in Ljubljani. Predlagali pa so tudi razširitev sodelovanja pedagoških strokovnjakov na vso delovno skupnost Alpe-Jadran.
Ob spremstvu predsednika koroškega Deželnega šolskega sveta je delegacija obiskala izobraževalno ustanovo za vzgojiteljice, javni otroški vrtec v Šentjakobu, dvojezični otroški vrtec šolskih sester v Šentpe-tru pri Šentjakobu ter pedagoško akademijo v Celovcu.
Tovariško srečanje
bivših koroških partizanov
Zveza koroških partizanov vabi nekdanje borce in aktiviste s Koroške in iz Slovenije, ki so se za časa nacizma borili na Koroškem na tradicionalno tovariško srečanje,
ki bo v nedeljo 31. maja 1987 s pričetkom ob 10. uri v gostilni VVutte (pri Lucu) v Veseiah v Podjuni.
Ta naša srečanja - vsako peto leto je na Koroškem - so lepa priložnost, da se srečamo v tovariškem krogu in obudimo spomine na težke čase, ko smo se skupaj boriti proti zločinskemu nacifašizmu.
Po kratkem kulturnem sporedu bo poskrbljeno za pogostitev in razvedrilo.
Prisrčno vabijeni!

Zvezni predsednlA JFaldAelm .s/cer m vojn; zločinec, AljnA temu pa ga America n c Ao črta/a Iz svojega seznama nezaže/jenll: oseA. TaAo /v laAAo v najArajš! oAllA! opisa/! „rezul-faf" večcevnega oAlsAa Anac/erja VranUzAega v A mer; A;, Afer se je pogovarja/ z anjvlsjlm! prečravn/A;. Le-?;' so m a menda IzAazoval! vellAo zanimanje m zagotavljal! naA/onje-nost, A; jo goj;jo C A vstrlje. G/er/e JValdAelma pa .so vztraja/; pr; .s voj; prvo?;;; odločitvi, za Aatero je Alla po njlAovem argamenoranuja or//oč;7na „geograj.sAa m organlzacl/sAa A/lzl-na" - ?aAe pa v ITa/dAelmovem primera /e m mogoče IzAljučeva!;', .saj je res deloval v enota/; In v A raj;'/;, Ajer.so .se dogajal; vojn; z/očlnl.
Torej je Avstr;)! usojeno, C živ! s predsednlAom, A! v dragi/; država/; n! doArodošel. KaAo do/go do to „oAre-menjeno" razmerje traja/o, do poAa-za/ se/e nadaljnji poteA zadeve. Od Avstrije In njeni/; od/očl/nld dejavnl-Aov d! Allo spričo taAega položaja prl-čaAovatl, da d! svetovno javnost z dejanj! prepriča/!, da se dodo zdaj resno /otl/! premagovanja nacistične preteA/ostl. Fednar se ravno v tem pog/eda dogajajo stvari, A! mečejo čudno /ač na našo državo In od Aate-rld se Aaže, da je odnos do nacizma v Avstr;);' že v osnov! povsem drugačen Aot v dragld država/;.' Medtem Ao drugod v sveta nacizem g/edajo Aot enAraten pojav, Aot an/večjo zad/odo č/oveAa In Aot najdajš; zločin, ga pr! nas odravnavamo /e Aot eno Izmed
mnogld oddodlj zgodovine, pr! čemer se predajamo utvari, da nam do z zamolčanjem d; omalovaževanjem aspe/o prlArlt! tud! madež, A! se Imenuje soodgovornost In soArlvda.
Ta že v osnov; napačen pristop je drez dvoma vzroA, da smo v Avstr;)! pr! premagovanja nacistične preteA/o-s?! odtlča/1 neAje sred! poti. Se več; prav ta pristop dopušča, da nerazčiščena preteA/ost vse do// prerašča v sedanjost - saj n! dneva, da ne d! Allo s/lšat! o pojavi/; In dogodAld, A! dl jld /a/iAo do/j o/; manj poveza/! z oživljanjem nacistične miselnosti.
Le toAo je potem možno, da se neAnter! zgražajo zaradi nacistične zastave, s Aatero je Allo demonstrativno opozorjeno na nacistično preteA/ost, ne čutijo pa potrede protestirat! zaradi nastopa avs?r;jsAe vojsAe pr! šent/nAodsAem spomenlAu a/! zaradi najrazličnejši/; odAr!?!/; In prlArltld neonacistični/; nAc;j. /n AaAor je slišati, nameravajo v avstrljsA; vojsA! zdaj uradno uvesti nego tradicij avstrl/sAld vojaAov v nemšA; tve/irmacd? (/). KaAšne so Alle te „?rad!c;je", dl predvsem /a/tAo povedala Jugoslavija, Ajer so A!!! pr! nacistični/; grozodejstvi/; In z/očlnl/; doAazano najdo/j množično udeležen!prav Avstrijci.
Bo s taAšnlm premagovanjem nacl-tlčne pre?eA/os?! sp/od Adaj uspe/o popravit; ug/ed Avstrije In njenega predsednlAa, A! je odenem tud! vrdovn! pove/jnlA vojsAe?
rj-
PRERER!IE
na
strani
2 Kako doigo s takim presedrtikom?
2	„Smo)!e ni Haider!"
3	Razveseijiva prireditev v Stovenjem Piajberku
4	„Pomiadanski spevi" v žitrajski šoti
5	Visokošoiskevoiitve na avstrijskih univerzah
6	Britanski zgodovinar o povojnih dogodkih na Koroškem
8 SAK po zmagi v VVotfsbergu na drugem mestu!
„Ko! Siovenec in sociniist..."
Na 23. kongresu koroške SPO je bila ena izmed tem tudi manjšinsko vprašanje: sociahstična mladina je vložila resolucijo, v kateri se izreka proti uresničitvi takoimenovanega koroškega pedagoškega modela in se izreka proti vsakršni ločitvi, med delegati pa je bil tudi Tomaž Ogris, predsednik Slovenske prosvetne zveze, ki se je javil pravna to temo k diskusiji. Njegov prispevek objavljamo v povzetku in v lastnem prevodu (poročilo pa na 2. strani).
Predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris (drugi z leve) je bi! delegat na 23. kongresu koroške SPO.
-Sem .Slovencev m .soc!n/l.s't, A! je prizadet od razprave o manjšm^Aem vprašanju. Kot .Slovencev pa se laAAo tud! v .STO do Aro počutim, v njej /a/tAo najdem tud! .svojo politično domovino. Toda razprava o dvojezičnem šolstvu do A Iva oA/lAe, Aatere morajo mislečega č/oveAa sArAetl. Trenutna šo/sAa ureditev doAro junAclonlra. To potrjujejo tud! poročila šo/sA/A oA/as?!. KljuA temu pa je služila po svojem rezultatu nepomem-Ana Kl/D-jcv.sAa ljudsAa zaAteva Aot povod za prepir. F tem prepiru je SPG opustila svojo vlogo sodn/Aa /n se postvlla na stran močnejš/A. To je razvidno tud! Iz tega, da je TP vložila v deželnem zAoru zaAtevo, zdaj pa žene SPO pred saAo. Tega tud! ne spremen! dejstvo, da sta K/7D In PP sicer umaAnl/a svoje modele, saj sta to naredila prav v času, Ao se je porod!/ AorošA! mode/, A! !n?enc;jam po ločitvi, Imenovanim v vlsoA! mer! ustreza.
Mode! AorošAe pedagošAe Aom!.s;je n! mode/ SPO, A/juA temu pa .SPO sAuša, da A! zanj navdušila preAlval-stvo. To dela v sozvoč/u s raAltlčno OFP ter s stranAo „adop?lvnega
Hitlerjevega sina", AaAor so drug! poimenoval! Haiderja, /n Aer je to/lAo govora o „pras?raAu" moramo videti, da /e-tega Aolj razplAuje nepremagana JFaldAelmova preteAlost Aot pa .Slovenci.
Z manjšino seveda n! mogoče doseč! večine pr! volltvaA, toda Ado ve, a!; Ao to veljalo tud! še jutri. TollAo nemšAonaclona/cev na KorošAem pa spe! nimamo, Aot to vedno trdijo. Za taAo vzdušje, A! je naperjeno prot! manjšini, vedno znova posArAljo šele med;)!.
Pa še eno oseAno misel Al rad povedal. Za p/an/Ao Ir: druge redAe rastline ter žival; smo sAlenlll, da j!A ščitimo, pa čeprav j!A nismo podvrgli ni AaAr-šnemu štetju! Kar pa storimo za rože In žlva/1, pa A! moralo Alt! za ljudi Aar samo po seA! umevno. IVlAaAor ne smemo zait; na tisto pot, da A! z zmanjšanim oAsegom zaščite številčno nazadovanje narodne sAupnos?! še podplAova/! Ir: pospeševali. Koro-šAa Au/tnra stoj! na dve!: noga/;, IzguAa ene A! Alla vseAaAor tud! njeno siromašenje. Zato pa vas tud; pozivam, da glasujete za predlagano resolucijo Socialistične mladine.
,,PoHtika miru
se mora gojiti najprej doma"
V Celovcu je bit 23. dežeini kongres SPO
Smode rti Haider"
Spravtjivo so zvenete besede predsednika koroških sociaiistov Leopoida Wagnerja. ko je v soboto na 23. dežetnem partijskem kongresu ugotovi), da je Avstrijska državna pogodba )e „v vetiki meri" izpotnjena in da ima manjšina pravico opozarjati na pomanjktjivosti in na potrebe, ki jih prinaša čas. Dos)ej je Wagner neizprosno ugotavtja), daje državna pogodba popotnoma izpotnjena. Toda spravtjivim besedam je s)edi)a groba ktofuta tistim, ki se v manjšinskem šo)stvu ne strinjajo s pedagoškim modetom „koroške pedagoške komisije". „Le ptačani agitatorji („bezah)te Agitationstrager") so še proti pedagoškemu modetu", kajti vsi ostati, „ki so se pogtobiti v vsebino, ga podpirajo!" je izjavi) Wagner.
Narodnostno vprašanje je Leopold Wagner v svojem glavnem (dotgem, a ne preveč temeljitem) referatu na partijskem kongresu obravnaval v zakijučnem detu. Mir in dobrososedske odnose je treba gojiti najprej doma; stovenska narodna skupnost, ki živi v deželi, se ne sme izpodrivati; je dejal Wagner. Tudi slovenski sode-želani naj bi se počutili v deželi tako
„K/einc Zeifang" je vede/a že Jun pred 23. parn/s/rem /mngre.s'wn /<oro-žAe .S7T) pisati, da 6ot/o de/egad oJA/oai/; od sAapno 77 re^o/aci/ 7/! 776 zadtev 7e eno sawo, namreč re^o-/aci/o .S'ocia/i.stič/;c m/adine, Ai zadteva uresničitev socia/i.stičt;;/; načei v mau/šin.sLi po/idki, s tem pa tudi odAriondev vsakršne /očdvene ureditve dvojezičnega šo/sfva. .Satu dežeini giavar VLagner je na Aongresu v svojem rejeratu izpostavi/, da so proti Aoro.s'Aemu modeiu /e se „p/a-čani agitatorji", ičdo torej piačuje 3oeiaiisfično m/adino? - a/i pa doij resno vprašano; zaAaj je mora/ Wag-nerže Aar s topom streljati na vradca?
Očitno dogoditi zadnji/t časov ne gredo neopazno tudi mimo vr/tov Aoroš/ce STO. saj niso di/i vsakdanji; na izodraževa/ni konjerenci .SfO-Ce/ovec di po odširnejsi diskusiji ime/a ista reso/uctja možnost, da di dodi/a večino (zato so organizatorji „ugotovi/i", da konjerenca ni več sk/epčnaj, na deže/nem zdorovanju socia/istične učite//ske zveze .STO je nad sto učite//ev podpisa/o zadtevo po skupnem - in ne /očenem - dvojezičnem pouku vse/; otrok, pa tudi nem-.sAogovoreči učite//'/ so se izrek/i proti /očitvi,... Zdaj pa je .Socia/istična m/aditta vztraja/a na svojem sta/isču in na noden način ni di/a priprav//ena svojo reso/uctjo umakniti. Prav tako pa je di/o pričakovati, da do - končno in pod va/e vredno - tudi kak s/ovenski de/egat jasno spregovori/ na kongresu samem fg/ej 7. stran, kjer odjavi/amo povzetek prispevka Tomaža Ogrisa). Zato torej kanonada/
/n rezu/tat? Reso/uctja .Socia/istične m/adine je dodi/a sicer samo 29 g/asov in tako ni di/a sprejeta, toda vidno je di/o presenečenje vodi/nid po/itikov deže/ne .STO, da se je 29 de/egatov dek/arira/o proti /očitvi in proti koroškemu mode/u. T^ruddauer, Wagner-jev namestnik, je kar težko šte/ do 29 in to od zavesti, da tokrat za to reso/uctjo niso g/asova/t /e nekateri m/adinci in še kak .S/ovenec, temveč da so jo podpr/t predstavniki vsed okrajev in s/ojev - neg/ede na narodno pripadnost, in tudi v zavesti, da je di/a tida podpora reso/uciji še v srcid marsikoga, /e da si ti še niso upad v partijski javnosti g/asovati proti segregactjt otrok po jezikovnid kritertjid. Toda širša so/idarnost je di/a zaznavna, odčutna. Odčuti/i so jo tudi vrdovt .ST G, saj po g/asovanju ni di/o več govora o „p/ačanid agitatorjid". Da pa je di/o temu tako, ima zas/uge tudi s/ovenski de/egat s svojim pravdnim nastopom. Torej je mogoče tudi v strankarskid strukturad doseči po-g/od/jeno razpravo /e s samozavestnim nastopom - neg/ede na usta/jene ideo/oške norme v posameznem vprašanju, neg/ede na miš/jenje strankar-skid vrdov. /n samo tako se da ta/iti /ed, ki se je proti s/ovenski manjšini nakupiči/ tudi v .ST G, samo tako je mogoče krepiti notranjestrankarski odpor proti protimaujšinski po/itiki strankinega vodstva.
-ma
dobro, da bi lahko izrekali brezpogojni JA za Koroško. Koroška politika se odlikuje v korist človeku, ne pozna pa razlikovanja po jeziku, kar se najbolje vidi v gradbeni politiki. Tudi diskusija o manjšini ne moti, in ne sme nastati vtis, da sme veljati le eno mnenje. Branil je tristrankarski sporazum, ki ga je bilo treba izvesti, ker je manjšinsko vprašanje v „držav-nopolitičnem", ne pa samo v stran-karskopolitičnem interesu. Zato tristrankarski sporazum ne sme biti obrekovan („darf die Dreiparteienei-nigung nicht verteufelt werden"). Temu primerno je naštel tudi vse prednosti, ki jih pripisuje koroškemu pedagoškemu modelu, ki po besedah Wagnerja „sam po sebi nudi več prednosti Slovencem".
Wagner je poudaril, da mora SPO tudi v tem vprašanju pokazati pot, ki jo je treba ubrati. Predsedniku stranke Fredu Sinowatzu pa se je zahvalil za njegove zasluge pri reševanju manjšinskega šolskega vprašanja. Nato pa je poudaril, da je stranka podvzela vse za sodelovanje vseh prizadetih. Od Slovencev in njihovih funkcionarjev pa bi pričakoval več poštenosti, pri svoji kritiki naj bi se držali bolj ..objektivnih kriterijev".
Manjšinske politike sedanjega kanclerja Vranitzkega sploh ni omenil, ravno tako je izpustil oceno delovanja strokovne šolske komisije na Dunaju, zato pa je Slovencem predlagal sode-
lovanje pri takozvani „Tafelrunde".
V ostalem je Leopold Wagner pozival ljudi, naj sodelujejo v stranki, „ki z zagonom dela za Koroško". Vse 52.000 članov stranke na Koroškem pa je pozival, naj se upirajo konservativnim tendencam, ki jih v Evropi najbolje predstavlja britanska Lady Thatcher, katere bližnji cilj je „iz Anglije odstraniti socializem in zlomiti moč sindikatov". V zvezi s predsednikom Kurtom Wa!dheimom je dejal, da zaradi prepira o eni osebi, ne sme trpeti ugled vse dežele.
Wagner je podčrtal, da socialisti nosijo odgovornost za deželo že ves povojni čas in da je dežela v tem času močno napredovala. Naštel je napredke pri odstranjevanju razlik med mestom in deželo, pri izobraževanju. pri urejevanju občinskih struktur, pri razvoju 8000 obrtnikov in v turizmu - „kjer smo postali velesila". Zelo sproščeno in preprosto je obračunal z Haiderjem, ki je še pred nedavnim soglasno branil obstoj tovarne v Magdalenu, sedaj se ji pa upira, prav tako pa je ostro napadel ljudsko stranko in njenega voditelja Haralda Scheucherja, ki dela prikrito in ni pripravljena prevzeti odgovornosti.
Zvezni predsednik Fred Sinowatz pa je skušal orisati predvsem socialni sistem, ki da ga je Avstrijcem zagotovila predvsem SPO, v najbolj rožnatih barvah. Jasno, daje ob tem moral izpustiti tako pereča vprašanja kot kriza podržavljene industrije, nove davčne obremenitve delovnih ljudi,... ob zaključku pa je pozval svoje tovariše naj se ne zapirajo pred novim gibanji in novimi preizkušnjami, kajti „če se nočemo le označevati kot napredne, temveč želimo to tudi biti, moramo vedeti odgovor na vsa pereča vprašanja v sedanjosti in tudi bodoče."
Karavanški predor:
Začasna prikinitev vrtanja
V vrtini predora pod Karavankami so morali pred dnevi, ko so prišli 740 metrov globoko, začasno prekiniti vrtanje. Prišli so namreč do takih zemeljskih plasti, ki onemogočajo nadajnje varno in nemoteno delo. Iz njih je vdrla voda in povzročila deformacije v čelu vrtine. Zaradi tega bodo morali sedaj najprej odpraviti nastalo škodo in utrditi obok vrtine. Kot predvidevajo, bo to delo trajalo kakih deset dni.
To, da bodo pri vrtanju predora naleteli na vodo, so sicer pričakovali. Vendar pa je graditelje presenetila
velika količina, saj jo je kar za manjši potok. Še več težav kot podzemska voda pa utegne povzročiti nevaren plin metan. Po geoloških raziskavah, ki so jih opravili pred začetkom vrtanja, sklepajo, da bodo nanj naleteli pri nekako 900 metrih globine vrtine.
Prav zaradi neugodnega sestava kamnin, metana in vode predvidevajo, da bodo dela pri gradnji predora precej* težja na jugoslovanski kot na avstrijski strani. Zato so se dela tudi začela leto dni prej kot na severnem, kjer prav zdaj zaključujejo zadnfg.priprave za začetek vrtanja.
Minuli petek je Koroška enotna lista vabila na tiskovno konferenco, na kateri sta predsednik Karel Smolle in deželni tajnik Miha Zablatnik poročala o zadnjem deželnem zborovanju ter o sklepu KEL, da pri dežel-nozborskih volitvah 1989 spet kandidira skupaj z Zeleno alternativo. V zvezi s tem je eden izmed novinarjev vprašal, ali bo Smolle kandidiral tudi pri teh volitvah, nakar je le-ta odgovoril: „Nisem Haider, da bi zbiral funkcije in se potem selil sem in tja med Celovcem in Dunajem. Meni zadostuje ena funkcija (?!), toda v primeru, da bi se pri deželnozborskih volitvah odločili zame, bi se seveda odpovedal mandatu v parlamentu."
Velik del Smolletovih izvajanj seje nanašal na njegovo poslansko delo. Pri tem je zlasti poudaril obiske predstavnikov avstrijskih manjšin pri diplomatskih zastopnikih podpisnic Avstrijske državne pogodbe kot obliko internacionalizacije manjšinskega vprašanja. Doslej so bili taki obiski pri predstavništvih Jugoslavije, Francije in Sovjetske zveze. Francoski predstavnik je dejal, da se mora Avstrija zavedati, da Francija zelo resno jemlje državno pogodbo tako glede manjšinskega vprašanja kakor glede raket za avstrijsko vojsko; na sovjetskem predstavništvu pa je presenetilo, kako dobro in podrobno so seznanjeni o dogajanju okoli manjšinskega vprašanja. Na notranjeavstrijski ravni pa so predvideni obiski predstavnikov manjšin pri vseh deželnih glavarjih; doslej so bili na Zgornjem Avstrijskem in Štajerskem, kjer so povsod čutili veliko zanimanje za ta vprašanja.
V ostalem je Smolle dejal, daje kot poslanec že bistveno prispeval k temu, da je manjšinska problematika prisotna tako na zvezni kot deželni ravni. Izboljšalo da seje medsebojno zaupanje in je zdaj lažje govoriti o teh vprašanjih, kajti ..manjšine so postale zvezni faktor".
Poudaril je, da so bili zeleni poslanci edini, ki so v parlamentu opozorili na obletnico podpisa državne pogodbe - „zato pa smo bili prekinjeni, češ, da to ni na dnevnem redu". Izrekel je podporo poslancu Wab!u, ki je svoja opozorila na nepremagano nacistično preteklost demonstrativno podkrepil z nacistično zastavo in bil zaradi tega izpostavljen najhujšim očitkom in kritikam. So trenutki, ko besede niso dovolj, ko je treba z dejanji pokazati, je menil Smolle. To je napravil Wabl, ko je nastopil proti avstrijski bolezni, proti kateri je možno samo s šokom.
Govora je bilo še o raznih aktualnih vprašanjih, kot so tovarna celuloze Magdalen (Smolle je predvsem očital OVP in FPO, da vodita volilni boj na ramenih delavcev), varstvo okolja, boroveljska posojilnica, nedavno srečanje vladnih predsednikov Alpe-Jadran, radijske in televizijske oddaje ORF itd. Seveda pa tudi ta konferenca ni minila brez „afere Waldheim". Ob tem vprašanju je poslanec Smolle pripovedoval, da je na neko vprašanje, ali bi tudi manjšine lahko prispevale k rešitvi te zadeve, menda odgovoril pritrdilno, vendar hkrati opozoril, da bi Avstrija veliko pridobila na ugledu, če bi širokogrudno rešila manjšinsko vprašanje ter popravila škodo žrtvam nacizma, med katerimi so bili zlasti Židje, Romi in Slovenci (sicer pa za osvežitev spomina: Smolle je bil med prvimi, ki so Waldheimu čestitali k izvolitvi).
Nagrade
novinarjem
#	Ob obletnici smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča, organizatorja partijskega tiska in vzornika slovenskega novinarstva, so tudi letos podelili Tomšičeva priznanja novinarjem, in sicer zlata odličja, nagrade za življenjsko delo, nagrade ter nagrade sklada Toneta Tomšiča. Iz zamejstva je med letošnjimi nagrajenci novinar Primorskega dnevnika iz Trsta Sandor Tence, med dobitniki nagrade sklada pa novinar murskosoboškega Vestnika Branko Žunec, ki je med drugim objavil že vrsto daljših in krajših prispevkov o Slovencih na avstrijskem Štajerskem.
Na slovesni seji Društva novinarjev Slovenije, ki je bila prejšnji teden v republiški skupščini in so se je udeležili poleg novinarjev tudi vodilni predstavniki političnega življenja, je o vlogi in delu novinarjev govoril predsednik SZDL Slovenije Jože Smole.
#	Na Dunaju pa bodo letos drugič podelili novinarsko nagrado, ki je poimenovana po znanem publicistu prof. Klausu Gattererju, ki je umrl pred tremi leti. Izmed 30 kandidatov se je žirija, ki ji je predsedoval bivši intendant ORF Wolf in der Maur, odločila za Melito Šunjič, novinarsko uradnega lista „Wiener Zeitung", ki bo nagrado prejela za svoje aktivno zavzemanje v korist manjšin, socialno šibkih, žrtev fašizma ter diskriminiranih tujcev in beguncev. Nagrado v znesku 20.000 šilingov bodo podelili ob obletnici Gattererjeve smrti 28. junija.
Kako dolgo s takim predsednikom?
Naj na začetku ne navajam židovskega ali slovenskega oziroma kakega drugega slovanskega pregovora, temveč staronemško pravno pravilo, ki je - kot toliko teh - preživelo stoletja, ker pač iz njega govori tudi (obče)ljudska modrost: „Wer einmal lugt, dem glaubt man nicht, und wenn er auch die Wahrheit spricht!" - Dejansko je moral predsednik avstrijske republike spoznati, da ga njegov „veliki govor" v torek prejšnjega tedna ni rešil ameriške „watch-!ist"; prepozno je prišel, se je glasil še najmilejši komentar, ki so ga izrekli njegovi privrženci.
Zmagati v volilnem boju s skreganostjo z resnico, s preračunano količino antisemitizma, s spominskimi vrzelmi, nato pa kot brezposeln gospodar v dvorni palači čakati, da hi se svetovna javnost sprijaznila z avstrijskim volilnim rezultatom, končno pa - ker to očitno ni zaleglo - stopiti pred televizijsko kamero in tam izjaviti, da vsega tega, kar je bil rekel, pravzaprav ni tako mislil - taki računi so vsekakor preveč poenostavljeni, da bi jih svetovna javnost sprejela resno.
Če nekoliko pogledamo njegov domnevno „ve-liki govor", njemu dozdevne „jasne besede" o pre-telosti, se le še bolj pokaže njegova dvoličnost in jalovost v razmerju do rjave preteklosti: kot svoje veliko zgodovinsko spoznanje je gospod Wald-heim namreč 19. 5. 1987 odkril, da 52 milijonov ljudi med drugo svetovno vojno „ni umrlo za veliko idejo, temveč za zločinski režim" (kako velika mora biti pravzaprav ideja, za katero bi
Waldheim žrtvoval 52 milijonov človeških življenj? - toda to le mimogrede). Če to ni odkritje, če to ni jasna beseda! Toda komaj jo je izrekel, se je je že zbal in jo relativiral: Takrat, ko je bil proti svoji volji vključen v nemško vojsko (morda bi raje še naprej služil v Dollfussovi, ki se je tudi izkazala s prelivanjem delavske krvi, vendar - kakor se spodobi za gospoda Waldheima-s cerkvenim blagoslovom), „še ni bilo mogoče predvideti, kam bo nacionalni sozializem končno privedel."
Ob tem ga je očitno že spet malo zapuščal spomin. Kot politično zainteresiran študent prava ni vedel, kam je od leta 1933 naprej zaplaval nemški nacionalizem v Nemčiji? Ni videl požganih delavskih in sindikalnih domov, uničenih židovskih sinagog? Ni slišal o aretiranih, mučenih in pobitih Židih, socialistih, komunistih, sindikalistih? Ni slišal o prepovedi demokratičnih strank in uvedbi enostrankarske diktature pod NSDAP? Ni vedel o grmadah, na katerih so nemški barbari sežgali največje dosežke leposlovne in znanstvene literature in likovne umetnosti? - Je pač prav tako malo videl in slišal kakor pozneje na Balkanu, pa čeprav je ravno zadnji teden zgodovinar dr. Botz izjavil, da je bil Waldheim med najbolje informiranimi oficirji v svoji enoti!
Če vsega tega res ni videl, potem res ni mogel vedeti, kam bo privedel nacionalni socializem. Toda ob tem se postavi vprašanje, atije poleg spominskih vrzeli tudi dodatna slepota najboljše priporočilo za zveznega predsednika.
Popolnoma slep pa očitno tudi takrat ni bil. Že tema njegove disertacije kaže, da je le dojel takratni utrip ali, kakor bi temu danes rekli, duh časa: ..Zamisel rajha po Konstantinu Frantzu". Ta zamisel je - tako povzetek njegovega znanstvenega dela - doživela svojo realizacijo prav v času, ko je svoje delo zaključil med frontnim dopustom leta 1943. Kako se tak prikaz pravne zgodovine ujema s takoimenovanim ..avstrijskim patriotizmom", ki gaje menda izpričal pod Dollfussom, v svojem velikem govoru, naslovljenem avstrijski in svetovni javnosti, ni raztolmačil.
Časovno prepozno, vsebinsko preplitko - to je bil splošni odmev na Waldheimov govor. Vsi, ki so ga že leto dni rotili, in to so bili predvsem njegovi somišljeniki, da bi se končno podobno izrazil kot njegov zahodnonemški kolega von Weizsac-ker, so morali razočarani spoznati, da avstrijskemu predsedniku manjka tako človeška kot tudi duhovna veličina, ki bi ga usposobila za podoben govor, kakor ga je imel ta na predvečer svojega obiska v Izraelu predlansko leto.
To je moral spoznati tudi kancler Vranitzky na svojem uradnem obisku v ZDA, ko je resignira-joče dejal, da bomo morali Avstrijci v prihodnje pač živeti s predsednikom, ki je v največji zahodni demokraciji in največji zahodni industrijski državi nezaželjena oseba, ..persona non grata".
Kako dolgo bomo morali res živeti s takim predsednikom?
frater
Nastopali so šolarji in starši, obiskovalci pa so prišli iz skoraj vseh domov Slovenjega Plajberka. Gre za nedeljsko dvojezično kulturno prireditev v gostilni Lausegger, p. d. pri Užekarju, ki so jo skupno pripravili učitelj Kristijan Zeichen, otroci, starši in Slovensko prosvetno društvo Vrtača. Obširna je bila priprava, širok in spodbuden je bil odmev.
Kristijan Zeichen je uvodoma dejal, da prireditev navezuje
podobno prireditev pod naslovom „Mi otroci - Wir Kinder", da pa naj se program odvija pod geslom „Pokaži, kaj znaš". Na začetku so otroci podarili materam lepe rdeče vrtnice in jim zaželeli prijetno popoldne.
Pevski uvod je napravila domača mladinska skupina pod vodstvom Kriste Lausegger. Za njimi pa so zapeli otroci iz Kotmare vasi pod vodstvom Ušije Schellander. Da otroci niso strahopetni, je publiki potrdila
Plajberški otroci v igri razbojnikov.
otroška igralska skupina iz Kotmare vasi, ki jo je pripravila Rezika Iskra.
Kako znajo igrati v Slovenjem Plajberku, pa so obiskovalcem prepričljivo pokazali domači otroci, ki so zaigrali kar trikrat; najprej tisto o razbojnikih iz Toulousa, nato robotov ples in še igrico o trmasti princeski.
Gostje pa so prišli tudi s Sel. Otroška skupina Sele/Kot je pod vodstvom Hermana Keliha zapela vrsto slovenskih narodnih in poslušalcem predstavila kraj, od koder prihajajo. Za mladino pa so se na mali oder korajžno podali odrasli, ki so morali med drugim prestati tudi jezikovni test.
Vendar predstave še ni bilo konec. Po odmoru je mlado in staro očaral in zabaval še čarodej Mario Pogačnik in Sežane.
Otroci pa so imeli ob prireditvi tudi možnost spoznati vrsto otroških knjig. Mnogi starši so ponudbo izkoristili in svojim otrokom kupili otroške slikanice in druge knjige.
Kot je bilo slišati, je prireditev mnoge sodelujoče navdušila.
Upajmo, da bomo v Slovenjem Plajberku kmalu doživeli novo, podobno prireditev, ki presega starostne in jezikovne meje.
RAZSTAVE
Konrad Koiler v „Galeriji Rožek'
Zaključek gledališkega tedna v Beljaku:
.spectrum" z malimi napakami
„spcctrutn 87", edini koroški gledališki teden, ki zbuja zanimanje tudi preko deželnih meja, je zaključen - za nekatere vse prehitro. Od tega tedna ostaja le še spomin na nekatere pomanjkljivosti in slabosti v organizaciji in izvedbi tega gledališkega festivala, za kar pa se nam je vendar oddolžila bogata ponudba produktivne, sodobne gledališke dejavnosti.
Med temi štiridesetimi, po kvaliteti močno različnimi izvedbami, smo doživeli mnogo predstav za otroke, na drugi strani pa le malo komadov, v katerih bi ob posredovanju vsebine imela primarno vlogo govorjena beseda. Ta „besedni problem" je stopnjevalo še dejstvo, da so imeli pri predstavah v tujih jezikih dosledno premalo slušalk za simultani prevod. Tako bi bilo npr. navdušenje po izvedbi Gogoljeve „Poroke" (nastopalo je moskovsko gledališče Jug-Vzhod) lahko popolno, če bi bili imeli več slušalk kot samo za tretjino gledalcev. Na drugi strani pa se imamo prav temu dejstvu zahvaliti, da ob uprizoritvi komada avstrijskega avtorja Wolfganga Bauerja „Film in ženska - Shakespeare the sadist" v hrvaškem jeziku ni še več Beljačanov ušlo. Gledališka skupina Coccolo-
mecco iz Zagreba je namreč ponudila uprizoritev visoke kakovosti le, kar se tiče presenečenj in režijskih zamisli.
Tradicionalne, govorjene gledališke predstave so bile pri letošnjem „spectrumu" jasno premalo zastopane. Povrh tega pa tudi študijsko gledališče iz Munchna, ki naj bi bilo poskrbelo za tovrstne predstave, ni izpolnilo zahtevnih pričakovanj. Tako so npr. klasični enoosebni komad Simone de Beauvoir „Strta žena" le bolj deklamirali, namesto da bi bili vsebino tudi igrali in še to ob 23. uri ponoči, kar je bilo več kot naporno...
se najgloblji vtis so zapustile predstave telesnega izražanja; ples, plesno gledališče, balet. Med temi je izstopal belgijski ..theatre Croquemi-taine tournai", ki je uprizoril nadvse
„Dvojezičnost naj se vidi"
Na binkoštni ponedeljek - v Podjuni
Dvojezično šolstvo: kot sta v KSŠŠ na Dunaju povedala Peter Gstettner in Vladimir Wakounig deluje zvezna komisija za dvojezično šolstvo na Koroškem v smislu ohranitve dvojezične šole. Na deželnem zborovanju KEL so delegati zahtevali obvezno dvojezično šolstvo.
Trgovska akademija, otroški vrtci: kancler Vranitzky je obljubil, da bodo te probleme skušali rešiti v posebnem delovnem krožku.
Radio, teievizija: poslanec Smolle bo v parlamentu predlaga! podaljšanje oz. uvedbo slo-venkih oddaj.
Mnogo se dela, a to še ni zadosti. Kaj je z ostalimi našimi pravicami? Pred desetimi leti je začela veljati odredba k zakonu o narodnih skupinah, ki nam na dveh tretjinah območja dvojezičnega ozemlja jemlje pravico do dvojezičnih krajevnih napisov. Mi tega nikoli nismo priznali in tudi nikoli ne bomo. (as je, da na to zopet opozorimo. V tem smislu bomo na binkoštni ponedeljek vsi skupno okrasili topografske napise s slovenskimi imeni krajev. V okviru velike kulturne prireditve bomo s kolesi prevozili Podjuno ter samo enojezične table simbolično naredili dvojezične. Na trd papir ali na desko narišite slovensko ime kraja - ta napis bomo z vrvicami obesili na enojezične table. Ničesar ne bomo poškodovali, prireditev bo nenasilna, prijazna in simpatična. Edino, kar hočemo pokazati, je dvojezični značaj Podjune (zato bomo obstoječe dvojezične table okrasili z rožami). Zahtevamo pa, da oblast dvojezičnost naših krajev tudi v tem oziru dosledno prizna.
Zamisel za to akcijo je prišla sicer od mladinskih organizacij, vendar že zdaj podjunska društva delajo na tem, da bo akcija čim bolj uspešna. Dvojezičnost je namreč stvar nas vseh.
Iz organizacijsko-tehničnih vzrokov ni mogoče, da bi to akcijo izvedli po vsem dvojezičnem ozemlju. Tovrstno prireditev bomo izvedli tudi v Rožu in na Zilji - dokler naše pravice ne bodo izpolnjene. Akcija naj postane tradicionalna!
Proga 1: Suha 9.30 - Dob 10.30 - Pliberk 11.00 (spored) - Šmihel 12.00 (spored)-Čepiče (gost. Juenna) 13.00-Dobrla vas 13.30 (spored)-Mokrije 14.30-Šentprimož 15.00. (Kolesarji s stranskih cest se priključijo glavni progi: Libuče 10.00-Pliberk 11.00;Ruda9.30-Rinkole 10.30-Pliberk 11.00; Kajzaze 12.15-Sinča vas 13.00 - Dobrla vas 13.30; Globasnica 12.30 - Čepiče 13.00)
Proga 2: Šentvid 11.00 - Šentprimož 11.15 - Škocijan 12.00 - Galicija 13.00 -Drabunaže 13.45-Mlinče 14.00.
V večjih krajih bo kratek kulturni spored, v Šentprimožu pa zaključna fešta!
Pridi in kolesari tudi ti - dvojezičnost se naj vidi!
svojstveno in humoristično verzijo mitične „Lilith", Adamove prve žene. Kar so ti pričarali na oder, je živelo brez besed in bi se z besedami le težko dalo izraziti. Gre za živalsko ali rajsko spojitev moža in žene, za osvoboditev iz nje in za posledice tega akta. Drugače pa munchenski plesni teater Neger: znal je navdušiti z nekaterimi kontakt-plesi, pretežno pa so plesalci ostali na nivoju konvencionalnega, že pokazanega in povprečnosti. Največjo smolo pa je imela večina tistih gledalcev, ki si je hotela ogledati štiri „plesne zgodbe" Joan Evanca iz New Yorka. To, kar naj bi bilo višek letošnjega „spectruma" so videli le tisti, ki so sedeli v prvih štirih, petih vrstah. Jasno, daje prevladoval v neprimerni dvorani hrup, pozornost pa je padla. Škoda!
Kot rezime tedna pa bi*lahko zabeležili: Čeprav ima „spectrum" še toliko zaslug, je treba marsikaj izboljšati. Seveda ne zato, ker bi bilo tako slabo, temveč zaradi tega, ker bi se splačalo ta gledališki festival še izpopolniti.
H. S.
„Zdravnik in bolnik" je ena izmed prvih slik Korošca Konrada Kollerja, ko vstopiš v prostore ,,Galerije Rožek", ki jo vodi Marija Šikoronja. 71-letni beljaški zdravnik je v zadnjih letih naslikal precej temne oljne slike in akvarele s tušem. Svojo avtodidaktično pot je začel šele po drugi svetovni vojni. Nato se je izpopolnjeval pri Herbertu Boeklu, Antonu Koligu in Fernandu Legerju.
Poznavalci njegovega dela so presenečeni, da je Koller še v zadnjih letih spremenil svoj način izražanja. Prej so prevladovale rahle risbe in skice v tušu. kjer ni jasnih teles, živali ali predmetov, temveč se fantazijsko prepletajo z drugimi predmeti ali razpadajo. Sedaj se v akvarelih in v oljnih slikah le redko pojavljajo ti detajli, ki so prej odlikovali njegov fantazijski svet. Zanimivo, kako iz temnih oljnih slik prodirajo rumene, zelenkaste in rdečkaste svetle barve, ki izžarevajo določeno človeško toplino in verjetno - zdravnikovo -razumevanje za človeške tegobe. Razstava je na ogled še do 13. junija.
Velikovška ..Schwarz-Weiss"

&& %
-s/.

Heinrich Schwarz z razstavljenimi slikami Rudija Benetika
V velikovški kavarni Schwarz-Weiss je vse krojeno v črno-belem stilu. Toda šele prihodnja razstava Rudija Benetika v tem lokalu bo prilagojena pohištvu in prostoru. Jeseni bo namreč tam prvič razstavljal črno-
Okrasi in nakit
Ervvin Posarnig pred okrasom in modelom vodometa.
Najprej se je Celovčan Erwin Posarnig izučil kot ključavničar, sedaj pa poučuje kot učitelj na graški višji tehnični šoli. V lastni delavnici se je sčasoma oddaljil od velikih objektov svoje stroke in se lotil miniaturnih unikatov, ki jih trenutno razstavlja v Kulturni taberni Pri Joklnu. Uhani, prstani, naprsne zaponke, stenski okrasi in drugi nakit so izdelani iz srebra, zlata, medenine, slonove kosti, jekla, in izbranih vrst lesa.
bele akte, ki jih sicer še prikriva radovednim očem ljubiteljev njegovih del. Benetikova razstava, ki se ta teden zaključuje v velikovški kavarni, pa se odlikuje z rahlimi rožnatimi, violiča-stimi, oranžnimi in pink barvami, ki so nežna provokacija trdemu črno-belemu okolju. Neglede ali ..Plava črta pripoveduje", ali mirno blešči ,,Afrikansko zlato", se postavlja ,,Modični sneženi mož" in se razprostira ,,Mokro mesto", Benetikove slike izzivajo z rahločutno igrivostjo, z zavestno neresnotjo. Ostal je zvest svojemu slogu, le da se je tokrat posluževal akvarela.
V ostalem je zanimivo, kako se posestnik gostilne Heinrich Shwarzin Rudi Benetik ujemata tudi glede pristopa do umetnosti. Oba iščeta stik med umetnostjo in publiko. Schwarz pripoveduje, kako mu je uspelo z razstavami v njegovih prostorih zainteresirati že mnogo ljudi za likovno umetnost, ki prej niso imeli nobenega smisla za umetniško izražanje. Vsem, ki pavšalno odklanjajo likovne razstave v gostilnah, kavarnah - gostiščih pač - je ob tem primeru treba povedati, da niso vredne pozornosti samo razstave v galerijah, bankah ali drugih premožnih okoljih. Tudi drugje kultura dviga glavo.	v.
LEXIIt0N
OSTERREICHISCHER
UMVSIK
H0MP0NISTEN IM 20. JAHRHUNDERT
SIEGFRIED
LANG
Hanzi Artač v leksikonu avstr, skladateljev
Leta 1974 je izšel,,Almanah avstrijskih skladateljev zabavne glasbe 20. stoletja", ki pa ni nudil popolnega pregleda. Te dni pa je izšel novi leksikon, ki sicer tudi ne upošteva vseh, se pač ravna po določenih strogih kriterijih: izdajatelj leksikona Siegfried Lang upošteva, vkoliko je posamezni skladatelj znan, vkoliko ima že posnete plošče itd. In med temi znanimi avstrijski skladatelji 20. stoletja je zajet tudi koroški Slovenec Hanzi Artač iz Železne Kaple. V leksikonu najdemo Artačevo biografijo, zvemo, da je začel kot avtodidakt, pozneje pa da je obiskoval privatni pouk pri glasbenem pedagogu V. Prušniku. Zabeleženo je tudi, daje bi! Hanzi Artač ustanovitelj lastnega ansambla, daje uglasbil pesmi slovenskih pesnikov in pesnic ter da je dobil leta 1977 pri festivalu narodne pesmi v Italiji prvo nagrado za svojo pesem ,,Ob reki Dravci". V leksikonu so še naslovi nekaterih njegov skladb v slovenskem originalu, v oklepaju pa nemški prevodi.
Damin Km;
PRIREDITVE
28.5. naBrnci 20.00
KONCERT SLOVENSKE PESMI
Gostuje oktet ..Zvon " iz ZDA

etek Hotel Obir 29.5. v Železni 20.00 Kapli
„DVA NARODA—	Slovensko
ENA SKUPNOST diskusijski	prosvetno
večer; o izkušnjah in možnostih	društvo v
enakopravnega sožitja v	Železni Kapli
domači občini bodo govorili: dr. Ariprand Thurn, dr. Ludvik Karničar, dr. Peter Haderlap.
Petek 29.5. 20.30	phV^mku	..LE VEGLIE Dl SIENA"	
30.5. 14.30		..ZLATO JABOLKO,,	
30.5. 18.00		..ZLATO JABOLKO,, in folkorni nastop	
30.5. 20.00	vB^su''	KONCERT SLOVENSKE PESMI Gostuje oktet „Zvon" iz ZDA	društvo Bilka in KKZ
30.5.		POGOVORNI VEČER	Katoliška mladina

Sobota Kulturni	KONCERT
30.5.	dom	Mešani pevski zbor Podjuna,
20.00	v	plesalka Jasna Knez, mešani
Šentjakobu	pevski zbor Rož.
Slovensko prosvetno društvo Rož
Sobota	Gostilna	..TAUSCHE WITZE GEGEN GELD	UNIKUM
30.5.	Muller	solo-kabaretist Josef Hader	
20.00

edeljaDom	ŠOLSKA AKADEMIJA ob	Odbor šolske
31.5. sindikatov 30 letnici obstoja ustanove skupnosti na 14.30 vCelovcu Spored: glasbeniinliterarni	Zvezni
prispevki pogled na 30 let nazaj gimnaziji za kot gostje nastopajo prosvetaši Slovence SPD Dobrač z Brnce
Nedelja	Farna dvorana	NEBESNO GLEDALIŠČE (Botis Novak)	Katoiiškopr.svetno
31.5.	v Selah		
11.00		društva Šmihel	iz Sel
Torek	TrgovskazbornicaSLOVENCI V CELOVCU		Avtonomna deiavnica.
2.6.		Predstavitev izsledkov istoimenskega	Inštitut za nadaljnje
20.00		raziskovalnega projekta, predava dr. Franc	izobraževanje.
		Merkač. Prva javna predstavitev	Slovenski znanstveni
			rnstnut
Torek	Mladinski dom	PODELITEV BRALNIH ZNAČK IN KNJIŽNIH	Siovenska študijska
2.6.	SŠD, Mikschallee	NAGRAD Literarni okvir z gosti iz Slovenije:	knjižnica v Celovcu
18.00	Celovec	^PetamMonc^^Ma^n^^^	
		Jemec-Božič (ilustratorka)	
Sreda	Kulturna taberna FOLK GLASBA OD VČERAJ. DANES IN JUTRIKulturno društvo		
3.6. 20.30	PttJoklnu	skupina CIDRE	PriJ.kinu
Četrtek	Modestov dom	KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA	Slovensko k..,turno
4.6.	Dr. R. Canavalstr	ZBORA IN IZBRANI RECITALI	društvo in
20.00	Celovec	nastopa: Mladinski pevski zbor ..Modre ptice" in Marjan Benedičič	Modestov dom
Petek	Mladinski dom	KJE. DOMOVINA. SI?	Od^ mlad,.
5.6.	Mikschallee 4,	poskus vzleta s krili Župančičeve	
20.30		Marjan Sticker. Miran Erič (pokrajin), Marjeta Angerer (oblačila), Miha Dolinšek (Električne žice).	
Sobota	mala dvorana	KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE	Slovensko prosvetno
6.6.	mestne hiše	iz Borovelj, Sel. Radiš, Šentjanža in Sveč.	društvo Borovlje,
19.30	v Borovljah		MKoro*škem"
Nedelja	pri Hafnerju	BINKOŠTNI PLES	Katoiišk. prosvetno
7.6.			
20.00	ptižvabeku	..Energija"	vŽvabeku
Nedelja	farna dvorana	KONCERT OBISKEGA ŽENSKEGA OKTETA	Katoliško prosvetno
7.6. 20.00	v Šmihelu	,u vokalu... kvintet. i,š.ut„pš.	društvo šmihe.
Nedelja	pri Jerebu	IV. STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO	Alpski klub
7.6	na Obirskem	(ob slabem vremenu dan pozneje).	Obir
13.00-19.00		Keglanje za dva prašiča bo od petka 12. do	
		nedelje 14. junija.	
Sobota	Kulturni dom	25 LET TRIO KOROTAN	Slovensko prosvetno
13.6.	v Šentprimožu	Sodelujejo: Trio iz Roža, gvintet Jepa,	društvo Danica
20.00			
Nedelja	Reka	IZLET K SVETOVNEMU PRVENSTVU	SPD Zarja
14.6.		MOTORNIH KOLES NA AVTODROMU PRI	športna sekcij.
5.00		Sternu/Esso, tel.: 04238-305, kjer dobite tudi	
			
			
Nedelja	Šentjakob	MLADINSKI DAN - ..Studenci	Katoliška mladino
14.6 9 30	v Rošu	v puščave	
RAZSTAVE			
do 10.6.	Tinje	RAZSTAVA DELPEPPIJE WEIXELGARTNER NEUTRE IN ELISABETHE SČDERBERG WEIXELGARTNER Grafike, oijnate siike in emajii. Odprta do 10. junija 1987.	
do 31.5.	Gorenjski muzej	RAZSTAVA FOTOGRAFIJ	
	Kranj	PETRA PAULA WIPLINGERJA	
do 29.5.	Posojilnica	RAZSTAVA DEL PROF. FRANCA CEGNARJA	
	Pliberk	Oljnate slike koroških domačij, ki so aktivno podpirale	
		antifašistični boj (giej knjigo ..Korenine žive")	
do 7.6	Galerija	RAZSTAVA SLIK DR KOLLERJA	
	Roiek	odprta ob petkih, sobotah in nedeifah od 15.00 do 18.00.	
do 6.6.	Mestna hiš.	RAZSTAVA NOVEJŠIH DEL	Avstrijsko-
	Celovec	JOŽETA TISNIKARJA	jugoslovansko
		Odprto: od ponedeljka do petka med 10. -12. in 16. -18., v sobotah od 10. -12. ure.	društvo
Sreda	Tinje	ODPRTJE RAZSTAVE DEL GORAZDA	Katoiišk. dno,
10.6.		ŽIVKOVIČA	prosvete, Tinje
20.00		Razstava je odprta do 26 6 1987	
Srečanje glasbenih šoi
Kontoma skupina trobi) iz Stovenj Gradca
Pred številno publiko so v sredo 20. 5. 1987 v kletnih prostorih Posojilnice Pliberk nastopali učenci Glasbene šole Slovenj Gradec in Glasbene šole na Koroškem. Nad 40 glasbenikov je sooblikovalo 32 točk glasbenega programa ob klavirju, violini, trobilih, pihalih, harmoniki in citrah. Kar veselo in prijetno je bilo prisluhniti mladim glasbenikom iz Slovenije in Koroške ko so kvalitetno in z vso vnemo zaigrali svoje skladbe.
Pohvale vredno pa je tudi prizadevanje SPD ..Edinost", soprireditelja večera, ki pogosto in redno organizira podobne koncerte in s tem vzgaja našim ljudem čut za klasično glasbo. Predsednik društva Joško Hudi je na tem koncertu pozdravil vrsto častnih gostov na čelu ravnatelja slovenjegraške glasbene šole, prof. Jožeta Leskovarja, iniciatorja srečanja, zastopnike občine Slovenj Gradec ter zastopnika Enotne liste Pliberk Frica Kerta. Glasbeno šolo na Koroškem pa je zastopal ped. vodja prof. Lovro Sodja.
Srečanje je poteklo v prijetnem vzdušju in vsi se že veselimo vrnitve obiska dne 3. 6. 1987 v Slovenj Gradcu.	Bernard
Pokušnja moštva v Ločah
Mirko Kumer 50-ietnik
Pred kratkim je na Blatu pri Pliberku praznoval 50-letnico svoje življenjske poti vsem znani narodni delavec, mestni svetnik Mirko Kumer, pd. Črčej. Ob tej priliki se je cela vrsta sorodnikov, sosedov, vaščanov, prijateljev, znancev in sodelavcev zbrala na njegovem domu, da mu čestitajo k srečanju z Abrahamom. Mirko Kumer je s svojim dosedanjim delom že dokazal, da je krepko stopil na pot svojih prednikov, da nadaluje njihovo pot in delo za staro pravdo in naš obstoj.
Jubilant je že kot mlad fant z zanimanjem sledil problemom naše narodne skupnosti in se udejstvoval na vseh področjih narodovega življenja. V odraslih letih je vseskozi pripravljen, da v narodnem življenju sodeluje ter da le-to tudi sooblikuje, saj se je postavil tudi na čelo tistih, ki na občinski ravni terjajo našo enakopravnost in pravico. Srečujemo ga tudi kot predsednika Katoliškega prosvetnega društva v Šmihelu, kot občinskega odbornika EL v Pliberku, kot podžupana mestne občine Pliberk, kot zadružnika in nenazadnje kot vnetega lovca, saj je tudi predsednik Kluba prijateljev lova. Ob vsem svojem delu posveča veliko skrb prav glavnemu cilju, se pravi krepitvi in razširitvi akcijske enotnosti neglede na svetovni nazor posameznikov. Vemo, da to ni vedno lahko, vendar smo prepričani, da bo Mirko Kumer tudi v bodoče znal voditi vse dobromi-sleče k še večjim uspehom in k še večji solidarnosti vseh, ki se borijo za našo slovensko besedo in rodno grudo. V tem smislu mu tudi mi ob njegovem življenjskem jubileju iskreno čestitamo. Še na mnoga leta!!
ABC-vrhunski dopust: inozemstvo, Tauplitz, Garda jezero.
Tel: 04276-43 49
ABC-ribiški dopust: v superlativu. Tel.: 04276-43 49
„S!ovenci v Celovcu"
Celovec je pomemben življenjski prostor za 7% koroških Slovencev (po ljudskem štetju 1981). Akulturacijski in asimilacijski procesi, s katerimi se soočajo mnogi slovenskogovo-reči prebivalci glavnega mesta Koroške, dodatno pospešujejo enojezično in monokulturno komunikacijo v mestu. To tem bolj, ker občina in dežela ne dajeta ustreznega zgleda za dvojezično komunikacijo. Tako so doslej razvijale dvojezične izobraževalne in kulturne dejavnosti le privatne iniciative in jih občasno zahtevale tudi od javnih ustanov.
Raziskava „S!ovenci v Celovcu" prinaša relevantne izsledke za kulturno, politično in gospodarsko sožitje narodnih skupin v glavnem mestu Koroške.
Dokumentarni videofilm „Živimo v Celovcu" (45 minut) tudi optično prikazuje nekatere izsledke študije.
Študija je bila opravljena po naročilu Zveznega ministrstva za znanost in raziskovanje.
Avtor študije, dr. Franc Merkač, pa jo bo podrobno predtavil v torek 2. junija 1987 ob 20. uri v slavnostni dvorani celovške Gospodarske zbornice, po predstavitvi bo na sporedu diskusija.
Preteklo nedeljo je bila v Ločah pri Pušniku letošnja pokušnja mošta, ki sta jo priredili domače Slovensko prosvetno društvo „Jepa-Baško jezero" in Slovenska kmečka zveza. Po lanski premieri je bila to druga takšna prireditev. Poleg domačega občinstva je privabila tudi še kmete odnosno proizvajalce jabolčnika tako iz Gur, Podgorij in Šentjakoba. Enajstčlanska komisija z inž. Štinglerjem na čelu je pod pravnim nadzorstvom dr. Janka Tischlerja mlaj. izmed 43 poslanih vzela 25 vzorcev v ožjo oceno. To pa ne pomeni, da so bili ostali mošti neužitni, marveč edinole, da ne odgovarjajo določenim normam, ki jih je zastavila strokovna komisija. Kot izvrstni mošti so bili ocenjeni vzorci Gregorja Rcichmanna iz Branče vasi pri Bilčovsu, Joška Wut-tija in Joška Wro)icha iz Loč ter Albina Sgiareovella iz Bač. Nadaljnih 21 vzorcev je dobilo oseno: dober mošt.
Vsi ti, z diplomo nagrajeni sadjev-ci, so bili navzočemu občinstvu na razpolago za pokušnjo. Prav ob tej
,,Pom!adanski
spevi"
Po dolgih mrzlih zimskih dnevih se je prosvetno društvo „Trta" prebudilo in nas popeljalo v lepi majski večer s koncertom POMLADANSKI SPEVI.
V napolnjeni avli ljudske šole v Žitari vasi je zadonela pesem „La-stovke so priletele in prinesle nam pomlad" - domačega moškega pevskega zbora pod vodstvom Jozija Starca. Nato so s svojimi bratovskimi glasovi sledili Smrtnikovi fantje iz Kort in navdušili poslušalce, potem pa Plazniška dekleta pod vodstvom Irene Brežjak s svojimi nežnimi in mladostnimi glasovi. Zapel je še mladi, a dobro poznani vokalni kvintet iz Št. Lipša, ki ga vodi Pavli Štern. Nato smo z navdušenjem pozdravili priljubljeno družino „Lipuš" iz Strpne vasi pri Šmihelu, ob koncu pa z napetostjo pričakovali goste iz Bleiberg-Kreutha za Beljakom „B!eiberger Viergesang", ki so v našem kraju še popolnoma nepoznani. Daje bil koncert uspešen, so poslušalci potrdili s svojim aplavzom. Z lepimi pozdravnimi besedami ter povezal-nemi verzi naših pisateljev sta koncert povezovala Peter Korpič in Irena Brežjak.
Ne samo pri petju, delu in organiziranju, temveč tudi pri bolj veselem delu prireditve pa smo pogrešali našega Tineja Hribernika, ki je žal v bolnici. Vsi pevci in občani mu želimo, da bi bil kmalu zdrav spet med nami doma.
J. S.
priliki je bilo ugotoviti, kako širok je krog pravih izvedencev na tem področju. Tudi naknadne individualne ocene so se večinoma presenetljivo dobro ujemale z oceno strokovne komisije. Ob tem pa gre vsekakor upoštevati dejstvo, da mošt, pravkar pretočen iz soda, najbolje tekne in po gotovem času izgubi na kakovosti. Razveseljivo je vendarle, da mošt pridobiva na podeželju iz leta v leto spet več veljave in da se vzporedno s povečano kvantiteto vidno izboljšuje tudi kvaliteta te domače pijače. Če vzmemo v obzir še pozitivni vpliv čistega jabolčnika pri urejanju krvnega pritiska, potem je ta razvoj kmetijske panoge še bolj za pozdraviti. Vsekakor je nedeljska pokušnja zagotovo dala nove pobude v tej smeri in jo gre nedvomno oceniti za uspelo. Mogoče bi lahko sedanji krog sodelujočih še bolj razširili ter našega človeka, proizvajalca, kot tudi potrošnika tozadevno se močnejše zainteresirali.
F. C.
Umri
dr. Anton Svetina
V 96. tetu starosti je v Ljubijani umrl naš rojak dr. Anton Svetina. Čeprav rojen na Vranskem, je bil pokojni že od otroških let povezan s Koroško ter ji je ostal zvest vse svoje življenje. Njegov oče, ki je bil doma na Beli pri Železni Kapli, je po prvotnem službovanju na Vranskem dobil mesto notarja v Pliberku, kjer je sin tudi obiskoval osnovno šolo. Po gimnaziji v Mariboru in študiju prava na Dunaju je dr. Anton Svetina služboval v raznih krajih Slovenije, v plebiscitni dobi 19)9-1920 pa na Koroškem, ko je bil namestnik okrajnega glavarja za velikovški okraj ter član Narodnega sveta za Koroško. Po plebiscitu pa je moral kot mnogi naši izobraženci zapustiti Koroško. Preselil se je v Slovenijo.
Svojo povezanost s Koroško pa je dr. Anton Svetina izpričal predvsem v svojih zgodovinskih raziskavah in spisih. Tako je v Koroškem koledarju objavljal svoje spomine, v Slovenskem vestniku pa obširne opise zgodovine slovenskih župnij na Koroškem, prispevke, v katerih je zbral dragocene vire o zgodovini naših krajev in naših ljudi. In ne nazadnje je z njegovim imenom povezano tudi koroško leposovlje, saj je prevajal v nemščino zlasti dela Prežihovega Voranca.
Dr. Antona Svetino bomo ohranili v častnem spominu, hvaležni za njegovo delo, ki ga je opravil za slovenskega človeka na Koroškem. Svojcem pa tudi na ta način izrekamo iskreno sožalje!
Železna Kapta:
<0 nastopih SPD „Zarja"
Prijateljsko srečanje na Bleščeči
O Zarjinih prireditvah sicer že daij časa nismo več podrobno poročati, to pa ne pomeni, da bi društvo mirovato. Nasprotno: četa vrsta nastopov se vrsti ob pripravah na 80-tetnico.
#	Že konec aprita je mešani zbor s petjem oiepšai spominsko svečanost, ki jo je priredita ZKP na domačem pokopališču. Čtani so prispevati tudi recitacije. S tem nastopom se je tudi „Zarja" spomnita borcev in žrtev iz Žetezne Kapte ter počastita spomin na svoje prednike-bivše pevce partizane in na F. Pasterka-Lenarta.
#	9. maja pa so pevci nastopiti na tradicionalnem srečanju štirih pevskih zborov iz Stražišča, Brežic, Proseka in Žetezne Kapte. Letošnjo 15. pevsko manifestacijo je priredit pevski zbor Vasitij Mirk in jo uvrstit v prostave ob 100-tetnici organiziranega petja na Proseku/Kontovetu (pri Trstu). Po posameznih nastopih zborov (peto je preko 200 pevcev) so prireditev zaključiti združeni moški zbori s pesmimi „Oj Doberdob" (dirigent Evgen Prinčič), ,.Burno jes hav-žjam" (dir. Joško Wrutich), ..Trigtav" (dir. Dragiša Vtašič) in „Bratje, zapojmo si pesem" (dir. Drago Križanič).
Nadvse prijetno je bito srečanje s starimi pevskimi prijatetji, stovo pa
vsted dotge poti in utrudtjive vožnje kar prehitro. Naslednja taka prireditev bo prihodnje teto v Železni Kapti.
#	Na materinsko proslavo je SPD „Zarja" vabito spet v farno dvorano. Materam je bit namenjen pester spored, ki so ga pričeti otroci s čestit-kami-recitacijami, nadatjeval pa gaje mtadinski zbor pod vodstvom Ftoren-tine Uneg. Lutke in lutkarji iz Šmihela so ugajati starim in mtadim, vokatni kvintet iz Šenttipša pa je zapet in prispevat to in ono smešno. Za konec pa so še presenetiti Bajd-tnovi muzikantje.
*	Prejšnjo soboto sta v Žetezni Kapti stopita pred ottar in sktenita življenjsko zvezo Manfred Matover-šnik iz Bete in Sonja Kuhar iz Lepene. Ker nevesta že nekaj časa vodi pionirsko folklorno skupino, so na vetiko poročno stavje prišti čestitat tudi mladi ptesatci. Povabiti so Sonjo in Manfreda na prvi ptes. Ogromna množica svatov je zažeteta mtademu paru srečo. Čestitke prek našega tista so nekoliko pozne, a prav tako iskrene.
Niti ducent nas ni..
Niti ducent nas ni, dovotj pa nas je, če bomo s trdnim prepričanjem, da bo uspe-to, šti na deto" V zapisniku SPD ..Edinost" v Štebnu so ob ustavnitvi zapisati to gesto. V nedetjo zvečer je to društvo obhajato svojo 40-tetnico obstoja.
Na stavnostnem koncertu je predsednik Hubert Dumpetnik pozdravit vrsto častnih gostov med njimi predsednika KKZ dr. Janka Zerzerja, župana gtobaške občine Atberta Sadjaka in prvega predsednika društva Janeza Writza st. p. d. Grašerja.
V svojem stavnostnem govoru je omenit začetke detovanja v Štebnu. Društvo je na začetku močno zaživeto in v prvih letih zapovrstjo prirejato igre, koncerte in tečaje.
Poteg igratske skupine so delovati še mešani zbor, moški zbor, kvintet ter celo instrumentatna skupina, ki jo v zapisniku ponosno imenujejo ..orkester". Danes pa uspešno detuje moški pevski zbor ..Franc Leder tesičjak", ki bi brez truda dotgoiet-nega predsednika in pevovodje Janeza Petjaka zagotovo ne imet takega razvoja.
Po pozdravnih besedah župana in nekdanjega tajnika Atberta Sadjaka ter Janka Zerzerja je stedit koncert. Zapeti in čestitati so vsi domači zbori: mešani pevski zbor ,.Peca", moški pevski zbor „Franc Leder Lesičjak" in Gtobaški puebi. Po koncertu pa so domačini, ansambel ..Fantje treh vasi" in skupina Yeti poskrbeti za prijetno vzdušje do jutra.
Bernard
Zahvala
Zveza koroških partizanov se zahvatjuje organizatorjem izteta v Beograd. Kot smo v našem tistu že kratko poročati, se je tepo števito tjudi udetežito tega enodnevnega izteta. Tam so si ogledati znamenitosti in spomenike mesta, cetotni spored tega enodnevnega bivanja v glavnem mestu Jugoslavije pa je organizirata Zveza borcev Kranj, osebno pa je k uspehu izteta največ pripomogel predsednik Koroških borcev za Gorenjsko, tovariš Atojz Župančič-Zmago, zato se Zveza koroških partizanov njemu, pa tudi Repubtiškemu odboru Zveze borcev Stovenije iskreno zahvatjuje.
Zahvata pa vetja tudi Atpe-Touru za uspeto izvedbo celotnega sporeda, saj je poskrbet za brezhiben potek. Na koncu pa se Zveza koroških partizanov zahvatjuje tudi vsem udetežencem, da so vsak po svoje prispevati k uspehu izteta, saj je bit pravo doživetje, vzdušje pa temu ustrezno dobro in sproščeno. Ker pa je bita spet izražena žetja, naj Zveza koroških partizanov take ati podobne iztete še večkrat priredi, pa ZKP tudi obtjubtja, da se bo za to trudita.
Ni bito dosti govora, ne posebnega pri-pravtjanja, še manj pa nekih fot matnosti -vse je teklo sproščeno - bito je zamištjeno kot mato zapozneto stavje za petdesetiet-nega ptaninca, bivšega oskrbnika Koče nad Arihovo pečjo Ludvika Lesiaka pd. Tempa iz Svaten. Prav on pa je manjkat na tem srečanju, kajti obotelost ga je zadnje dni prisitila na zdravljenje v cetovško hotnico.
Ktjub neprijaznemu vremenu se je zbrala prijetna družba kakih dvajsetih tjudi. Vtogo gostitelja je prevzel Korenov Tonči. ki je nastedil nekdanjega gospodarja koče Ludvika. Postreget je z odtično pripravljenimi postrvmi, vse skupaj pa je poptaknita še zlatorumena domača kaptji-ca. Kmatu je zbrano družbo povezata tudi še tepa stovenska pesem. Šate je bito vse vprek in za posebno dosti smeha sta po-skrbeta navzoča zdravnika-kirurga - gost iz Ljubtjane dr. Vetikonja ter domačin dr. Dušan Schtapper, ki bi bita ..načetno" pripravljena možakarjem z dvema tevima rokama s kirurškim posegom ..popraviti" njihovo tetesno hibo. Pa tudi resnega razgovora ni manjkato, saj časi, v katerih živimo. niso samo rožnati.
Vsekakor je čas, kije bit vsebinsko poln prijateljskega vzdušja in srčne toptine, vse prehitro potekal, treba je bito mistiti na stovo. Zapustiti smo torej prijetni dom na Bteščeči, segti prijateljem v roko ter si rekti prav kmatu nasvidenje. In dasi se je srečanje dejansko porodilo le botj po naključju, je končno postato tepo doživetje za vsakogar, ki se ga je bit udetežil.
Prijatelju Ludviku žetimo skorajšnje okrevanje.
F.Č.
Absolventi in bivši dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu
Ravnateljstvo Zvezne gimnazije za Slovence v Cetovcu in novo ustanovljena Zveza absolventov vabita ob 30-tet-nici obstoja naše šote in ob 25. maturi v sotobo, 30. maja 1987, na družabno srečanje v prosto rih gimnazije.
Pričetek ob )2.00 uri.
Vsi absotventi in bivši dijaki, ki so pred maturo zapustiti gimnazijo, so na srečanje vabljeni. Za okrepčilo in pijačo bo poskrbtjeno!
dr. Reginatd Vospernik ravnatelj dr. Zdravko !nzko predsednik Zveze absotventov
MENJAVA DENARJA
Stanje v sredo 27. maja 1987.
Za 100 dinarjev dobite Za 100 dinarjev plačate Za 100 tir dobite Za 100 tir plačate Za 100 mark dobite Za 100 mark plačate
1.70 šil. 2.30 šil. 0.945 šil. 1.005 šil. 693.85 šil. 710.15 šil.
Feliks Wieser65-letnik
V Stovenjem Ptajberku je včeraj obhajat 65-tetnico tovariš Feliks Wie-ser, pd. Šašet. Čestitke in dobre želje za živtjenjski praznik mu je poteg drugih izrekta tudi Zveza koroških partizanov. v kateri od zadnjega občnega zbora opravlja funkcijo tajnika.
Fetiks Wieser izhaja iz znane Šašlove družine, ki je morata v času nacističnega nasitja kakor številni naši ljudje v pregnanstvo. Medtem ko so biti njegovi izseljeni, pa je sam naše) pot med partizane ter je aktivno doprinese! k zmagi nad ztočinskim režimom. Po osvoboditvi je doma v Stovenjem Ptajberku prevzet kmetijo. poteg tega pa sta z ženo upravljata tudi gostilno, ki sta jo pred teti opustita.
Poteg deta na tastnem domu pa je Fetiks vedno našet čas tudi za aktivno vključevanje v naša narodna prizadevanja. Poznamo ga kot odbornika naših organizacij, več tet je delovat kot občinski odbornik domače občine in s preudarno besedo se je vključevat v deto domače zadružne ustanove. Predvsem pa je ostat zvest svojemu protifašističnemu prepričanju ter je s posebno predanostjo bogatit detova-nje naše borčevske organizacije, v
kateri so mu na zadnjem občnem zboru zaupati tajniške poste. Ne nazadnje se mu ima tudi uredništvo našega tista zahvahti za marsikatero poročilo ati vest iz domačega kraja.
Iz hvatežnosti za vse njegovo prizadevanje za našo skupno korist mu ob življenjskem prazniku tudi Slovenski vestnik iskreno čestita in žeti še mnogo zdravih in detovnih tet!
Podjerberk - Šentilj
Prejšnji teden smo spremiti k zadnjemu počitku na šentiljsko pokopališče Krajnčevo mater Barbaro Maierhofer s Podjer-berka. Po dajjši botezni je umrta v cetovški bolnici, stara 88 tet. Na mogočni Krajnčevim visoko pod Jerberkom je pet otrok -štiri hčerke in sin Rudi, ki gospodari na kmetiji - zgubito svojo nadvse tjubtjeno mater. To je bit hud udarec, ki ga bo te težko preboteti. Smrt povsod pritjubtjene in spoštovane Krajnčeve matere pa je gto-boko prizadela tudi široko javnost, kar je predvsem dokazato vetiko števito pogrebcev, ki so prišti od blizu in dateč, da se postovijo od nje.
S smrtjo Kranjčeve matere smo zgubiti srčno in ptemenito žensko, ki se je vse svoje živtjenje razdajata za druge. Tudi v najhujšem času naše zgodovine ni ktonita in seje uprta. Vsa njena družina je v tistem trdem in nevarnem času stata na strani svojega trpečega ljudstva in podpirata pravični boj za odpravo zla. ki se je razpasto doma in po vsej Evropi. Srečno so prestati hudo uro in spet svobodno zadihati ter začeti z vesetjem obnavtjati to, kar je med vojno propadato.
Hud udarec za Kranjčevo mater in družino je bita tragična smrt moža in očeta kmalu po zadnji vojni. Vse breme je padto nanjo in na sina. Ktjub obilnemu detu pa je kmetija tepo napredovata, tako da je
lahko zgted drugim. Sin Rudi je danes napreden kmet, ki pridno hodi po stopinjah matere in ki v javnosti uživa vsespto-šen ugted. Sedaj je predsednik Kmečke gospodarske zadruge v Škotičah, odbornik farnega odbora, zastopat pa je tudi občane v škofiškem občinskem svetu.
Pogrebni obred je opravit domači župnik Lovrenc Petričič ob asistenci dekana Martina Hotimitza iz sosednje župnije Loga vas. Od pokojne so se pod vodstvom Mira Kernjaka z ubranim petjem postovili šentiljski pevci in tako dati temu žainemu obredu še turobnejše obeležje.
Pokojno Kranjčevo mater bomo ohranili v častnem spominu. Sinu in hčerkam pa ob težki izgubi izrekamo naše gtoboko sožatje.	[.u.
Josef Lubas je umri
Nekdanji župan v Žetezni kapti, predsednik delavskega sveta v tovarni celuloze na Rebrci, kurator deželne Hypo-banke Josef Lubas je konec prejšnjega tedna nenadoma umrt. Pogreb priznanega političnega delavca je bit v sredo. Vetika množica domačinov in drugih prijateljev je Josefa Lubasa pospremita na njegovi zadnji poti.
Peršmanov muzej spet odprt
Zveza koroških partizanov sporoča, daje muzej NOB pri Perštnanu od 15. maja do 15. septembra spet odprt vsak dan razen ponedeijkov. Kustos muzeja tov. Andrej Mohar st. bo nudil informacije o zgodovini narodnoosvohiine borbe na Koroškem, o Peršmanovem muzeju ter o dogajanjih na Peršmano-vini sami.
Priporočamo, da v čim večjem števiiu obiščete ta edinstveni muzej na Koroškem. Pripeljite v Peršmanov muzej tudi vaše prijateije in znance, omogočite jim, da se podrobneje seznanijo s poipretekio zgodovino, z borbo in usodo koroških Siovencev ter vseh antifašističnih borcev na Koroškem in v Avstriji.
Močne izgube za monarhistično JES
Letošnje študentske votitve v zastopstva in gremije Avstrijske visokošotske zveze (votitve so bite v pretektem tednu, op. ur.) ponazarjajo, da se tudi v vrstah študentov in študentk postopoma uveljavljajo novi trendi. Značilno za tokratne votitve: udeležba je bita za pet odstotkov višja kot pa pri zadnjih teta 1985. Monarhistično navdahnjena študentska frakcija JES (Junge europaische Studenteninitiative) je v zveznem meritu utrpeta največje izgube (6 mandatov). Zmagovatec votitev je vsekakor frakcija Aktionsgemeinschaft, ki se sama prišteva meščanskemu - v nasprotju do ravno tako meščanske JES (obe organizaciji stojita v okrilju tjudske stranke) zmerno konservativnemu taboru. Ta skupina je za osrednji (zvezni) odbor pridobita pet mandatov. Tudi tevičarske študentske organizacije so detoma pridobite na gtasovih, toda ne na števitu mandatov: višja votitna udetežba je bita v gtavnem v prid najmočnejši frakciji AG.
Izid votitev nakazuje, da se študirajoči vse botj zavedajo bremen, ki jim jih trenutno naktadata pohtika vtadne koaticije in restriktivno ukrepanje mimsti^va za znanost. Tako je tahko meščansko usmerjena AG, ki je v pretektem času precej odkrito kritizirata tako pohtiko in ostro napadata odgovorne pohtike - v prvi vrst! novega ministra za znanost, Tuppyja (VP) - vezala nase vetik det gtasov nezadovoljnih študentov očitno na račun tradicionalistične in skrajno konservativne grupacije JES: saj je te-ta vsetej poudarjata svojo ehtarno, potrebam in žetjam višjih
stojev prikrojeno orientacijo, odktanjata pohtiko študentskega zastopstva ter zagovarjata vtadne in ministrske poskuse omejevanja sociatnih in demokratičnih pravic študentov. Druga najmočnejša študentska grupacija VSStO je v absotutnem meritu sicer pridobita nekaj gtasov (tako tudi Komunistična študentska zveza), a v retativnem razmerju je stabše odrezata. Spričo višje votitne udeležbe je VSStO ktjub temu dobita premato gtasov ter tako izgubita enega od svojih prejšnjih šestnajstih mandatov v osrednjem odboru (OH-ZentratauschuB).
Da se VSStO ktub naraščajočemu kritičnemu ati četo protestnemu vzdušju v študentskih vrstah ni znata profihrati - nekaterim manjšin tevičarskim grupacijam, na primer novi,ALB (At-ternative Basishste) so vendarte uspeti majhni, a zavidljivi uspehi -, je treba pripisati predvsem protistovjem, v katerih se že nekaj časa nahaja. Od zadnjih visokošotskih votitev naprej podpira eksekutivo meščansko-zmerne AG v osrednjem odboru; za časa sociahstičnega ministra za znanost Fischerja se ni znata ati hotela uspešno in verodostojno postaviti proti restriktivnim ukrepom socialistične vtade in ministrstva (npr. v zvezi z novim visokošolskim zakonom). Čeprav hoče biti na univerzitetni ravni levičarska atternativa napram konservativnim meščanskim grupacijam, jim ni popotnoma kos, saj jo te-te tahko ati vežejo s skupno odgovornostjo za sktepe eksekutive, ah pa jim jo je uspeto izigravati zaradi njene orientacije glede politike (takrat
še) rdeče-modre vtade. Torej je mogoče reči, da je bit tudi pri visokošotskih votitvah zaznaven neke vrste trend ,preobrata' v korist meščanskim sitam.
AG ima zdaj v osrednjem odboru vsega skupaj 28, VSStO 15, JES pa 9 mandaatov. Na novo nastopajoča ALB ima 3, VGO-študentje 2, napredna Fachschaftshste 2, Komunitična študentska zveza 1, RFS pa je spet (po zastugi Haiderjeve poputarno-sti?) zastopan z enim mandatarjem. S po enim mandatom stedijo še nadatjnje štiri tiste, med drugimi neka „zetena tista", za katero se skrivajo neofašisti. Antifašistom je uspeto preprečiti kandidaturo te liste za gtavni odbor visokošotske zveze na Dunaju, za osrednji odbor pa ne. Napovedati pa so se nadatjnje postopke.
Volitve na celovški univerzi
Izid votitev v cetovški gtavni odbor Visokošotske zveze je pokazat nekohko drugačen trend od vseavstrijskih votitev. Monarhistična JES, ki je v Celovcu prvič kandidirata, je osvojita en mandat, to pa predvsem zato, ker so tetos prvič votiti tudi študentje gospodarske stroke (Betriebswirtschafttehre), ki so v večjem števitu privrženci ehtarnega mišljenja. Ta mandat je šet na račun Socialistične študentske zveze VSStO, ki ima s petimi mandati še ktjub temu absolutno večino. Skupina AG je v Cetovcu obdržala te svoja dva mandata, Atternativna tista univerze (ALU) pa je števito svojih gtasov zvišata in ostata pri svojem mandatu (pri zadnjih votitvah je kandidirata skupno s Komunistično študentsko zvezo).
((j) ,,nasilnem izročevanju" hiapcev nacizma
Britanski zgodovinar dr. Robert Knight o Kozakih, ustaših in domobrancih maja 1945 na Koroškem
Razg/pJ;.' Prej Ara/A/rr; .s/e se aJe/e-ž;7; ^;'??;poz;/a v O.v/orJa, A/c?* r;a/ /?; govor;/; o J:;goJA:7; /;eposreJ/;o /?o Ao/iea 2. sve/ovoe voj/;e /;a Roro-JAer?/. Me/;Ja je pr;s/o Jo sAa;;Ja/a.' zap;;s/;7; s/e s;rr;/?:;z;/ ;r: s /er?: pro/es/;-' ra/;, /cer je /ar?/ r:as/o/r;7 Po/ „zr;ar:s/ve-r/;A" /tv.s/r;jec Jose/ Pe/Joer, P; ga /?ozr;arr;o Po/ voJ;7e/ja /rroJs/over;-sPega PorosPega //e;rr;a/J;er;s/a. /S/; je /o res, oz/rorria. Paj se je zgoJJo?
Knight: Ko sem dobi! povabilo, naj se udeležim tega simpozija (ki pa ni bil na Oxfordski univerzi), dr. Fel-dnerja sploh ni bilo na seznamu predavateljev. Kot zastopnik celovške univerze naj bi nastopil neki novinar po imenu Ingomar Pust, govoril pa naj bi o koncu vojne na Koroškem. Povprašal sem v Celovcu in zvedel, da Pust, ki kot pisec uživa svojevrsten, čuden sloves, nikakor ni zastopnik univerze. Razen tega sploh ni nameraval priti v Oxford, ker je bil menda bolan. Namesto njega je odpotoval v Oxford Feldner, z namenom, da bi prebral Pustovo besedilo. Opozoril sem organizatorje v Oxfor-du, da dr. Feldner nikakor ni privatna oseba, temveč da igra pomembno in tudi sporno vlogo v koroški javnosti. Prebrali so Pustovo predavanje in ugotovili, da ni sprejemljivo. Nato je Feldner prebral nekaj svojega, kar pa je bilo po možnosti še poraznejše. Ko je Feldner končal, sem simpoziju sporočil svoje pomisleke, pomisleke vsebinske narave. Ko sem potem poskušal navesti nekaj dejstev o Heimat-dienstu, o časopisu „Ruf der Hei-mat", o vlogi te organizacije pri diskriminaciji slovenske manjšine na Koroškem, sem od organizatorjev dobil ukor. Ko se je to zgodilo, sem izjavil, da spričo navzočnosti gospoda Feldnerja ta simpozij ni več znanstveno srečanje in sem zapustil dvorano.
Razg/cJ/. /1/; je TJ/o /o srečanje .sp/oA rrJ.š7/er:o Ao/ zr;ar;s7rer;o .srečanje?
Knight: Gotovo, z britanske strani so hoteli obravnavati celotni problem tako imenovane „nasilne izročitve" po 2. svetovni vojni, torej izročitve Kozakov in drugih Hitlerjevih kolaboracionistov Rdeči armadi, izročitev ustašev in slovenskih domobrancev Jugoslovanski armadi itd. Toda zdi se mi, da so imele velik vpliv na ta simpozij tudi druge politične sile, tako na primer hrvaški in ukrajinski begunski krogi v Kanadi in ZDA. Ker se že dalj časa ukvarjam z britansko akcijo v pomladi in poletju teta 1945, sem se simpozija hotel udeležiti, predvsem sem hotel, da bi se diskusija bolj kot doslej ukvarjala z ozadjem te izročitve, torej s konkretnimi zločini, ki sojih počeli Kozaki.
Razg/eJ;.' V Ječe??; Ar;: /9&5 .s/e se r/a BrJ;: pr; Kr/;rij;: /:Je/ež;7; sreč;/;;/:: T?r;/ar;sA;7; ;r: /;:gr;.s7ovar;sA;A zgodo v;-rzar/ev /n s/e pre/rra/; rejera/ o /)r;7/:r;-sA; ;zroč;7v; sAii/?:r;e r;:.sA;7: Ao/a/rora-ciords/ov sovje/sA; arrr/ad;. Rejera/ je TJ/ oZ?jav/jer; v rev:/; Borec. Kaj var?/ je z/?::J:7o zar;;r?/arr/e za /o /er?/o?
Knight: Povsem po naključju sem se znašel v tem vrtincu. Ko sem študiral britansko-avstrijske odnose v letih 1945-50, sem delal tudi v celovških, dunajskih in londonskih arhivih in pri tem naletel na nove dokumente o dogodkih v maju in juniju 1945. Nanašali so se zlasti na vlogo tedanjega političnega svetovalca britanskega maršala Alexandra Haralda Macmillana, poznejšega predsednika britanske vlade, in tudi na Alexandra samega. Ti dokumenti so mi dokazali, da je bilo vse, kar so doslej pisali o
Iz Makedonije se je vrnila delegacija Zveze slovenskih organizacij.
F.Wieser: „Obisk je bi) odtično organiziran, hiti smo sprejeti kot bratje".
Obširneje bomo o tem poročali v naslednji številki.
tej temi, potvorjeno, polemično in tendenciozno.
Razg/eJ;.' 7':; r?;;.s7:/c r;aj/?rž /?red-vscr?/ ?;;: Ar//;'gp grojd M'Ao/a/a ToB/o-ja?
Knight: Zame je to gospod Tolstoj, kajti, kolikor vem, je britanski državljan in pri nas nimamo več grofov, razen tega se mi zdi, da tudi ni več carja v Potrogradu. Da, ta je napihnil tako imenovano kozaško vprašanje, pač zato, da bi se profiliral, in napisal dve knjigi, zadnja se imenuje „Mini-ster in pokoli". Macmillana in druge je ostro napadel in pri tem na nezaslišan način manipuliral z dejstvi in dokumenti. V ..Times Literarv Sup-plement" sem nato njegovo knjigo, kot upam, temeljito raztrgal in dokazal, da je zgodovinska dejstva uporabljal tendenciozno in izkrivljeno. Sledila je dolga izmenjava polemičnih pisem, kije zbudila veliko pozornost, ir) to je razumljivo, kajti Macniillan je takrat še živel, bil je nekakšen živ spomenik. Zdi se mi, da sem to polemiko dobil, sicer pa imajo poslednjo sodbo o tem bralci.
Razg/eJ;. Za A;:/' gre pr; /e/ AozaJA; zJra/J?
Knight: Tolstojeva teza je bila, da je prišlo v Celovcu do zarote. Zapisal je, daje Macmillan na sovjetsko željo za hrbtom maršala Alexandra ravnal 12. maja 1945 po svoje in je britanskim generalom na Koroškem ukazal, naj vse ruske kolaboracioniste izročijo Rusom. Med temi 50.000 kolaboracionisti je bilo dva do tri tisoč tako imenovaih „belih" Rusov, torej ljudi, ki so po državljanski vojni zbežali na zahod in sploh niso bili sovjetski državljani. Na konferenci na Jalti pa so govorili samo o „sovjet-skih državljanih". Čeprav torej niso
bili sovjetski državljani, so jih Britanci le izročili Sovjetom in jaz sem poskušal razložiti, kako je do tega prišlo.
R;:zg/eJ/.	AaAo/e Jo /ega /;/;.s7o?
Knight: Vzrok za prizadevanje pristojnih britanskih generalov, da bi se znebili velikanskih množic z vzhoda in jugovzhoda na Koroško bežečih kolaboracionistov in civilnih beguncev, je bil v nenavadno težavnem vojaškem in logističnem položaju na tem območju. Spomniti se je treba samo, da je prav takrat prišlo v Trstu do nevarnih napetosti. Sredi maja je
bilo na Koroškem hrane samo še za tri dni. Tisti čas ni bil čas humanosti, kot jo mogoče danes razumemo in dojemamo, razen tega pa je tu šlo za ljudi, ki so bili skupaj z Nemci krivi velikih zločinov. V tistih dneh po
vojni se je hotel vsakdo znebiti Hitlerjevih pomožnih čet in v tisti naglici niso vselej pogledali, kakšno državljanstvo je ta ali oni imel pred letom 1939. Treba je tudi upoštevati, da sta koroška deželna in dunajska zvezna vlada povsem soglašali s politiko radikalne izročitve. Iz tedanjega položaja je torej treba ocenjevati dogodke. Na senzacionalistično tendenciozen način se komentiranja loteva gospod Tolstoj, ki očitno trpi na pomanjkanju zdravega odnosa do resničnosti.
Razg/cJ;.' V /B/cr?/ č/m; so Br:7a/;c; /zr-oč;/;	7;;go.s/or::;;o??:	.s/orcrrsAc
Jor?;o/;;;:?;cc. Je /J/a /o /:;Ao /cAoč B/e po/eza?
Knight: Po mojem mnenju domobrancev ni mogoče izenačevati s Kozaki, ki so na primer na Hrvaškem
zagrešili nezaslišana grozodejstva. Ampak na britanski strani - in ne samo na britanski - takrat niso delali kakšnih posebnih razlik med enim ali drugim kolaboracionistom. Kdor se je boril pod nemškim vojaškim poveljstvom, tega je bilo treba izročiti. Seveda je omenjeni logistični položaj odigral veliko vlogo, treba pa je predvsem upoštevati, da je bila politika izročitve avtentična britanska politika in da tu ni bilo razlik med MacmiHanom, Alexandrom in Churchillom. Kar zadeva jugoslovanske skupine, je treba reči, da je maršal Alexander vsaj do začetka junija podpiral izročitev Jugoslaviji, in sicer iz razlogov vojaške nujnosti.
Razg/eJ;.' Ko/ /?rav;7e A /ež?//or?/, Jo /oAro/?::/; JogoJAov r;e TJ oce?t/evo/; ;:/?os/evo/'oč /oAro/r/e rozrr/cre, /oAro/r;o ozroč/c, /errzveč Jo TJ /;/; /?osA:Bo/; occ/JJ z ..Jo?;afr;/'c</o" s/o/B-čo?
Knight: Vsaka generacija, kolikor sploh razmišlja o zgodovini, dela primerjave - primerave med lastnim doživetjem in podobo preteklosti, kakršno so ji dali drugi. Ves čas nastaja napetost med poskusom, vživeti se v položaj prejšnjh generacij, in vrednostnimi predstavami lastnega doživetega sveta, ki je seveda močno oddaljen od takratnih situacij. Za zgodovino je to napetost med „razu-meti" in „opravičiti", bi rekel.
Razg/eJ:.' V zadr;/'er?; čas;: vas avs/r;/sA; /BA /?o/e??;;č?:o ?:a/?aJa, za/?;se /?a Ada/ /::J; Aa/ p;:/az;;cga. Vas č/a?!f A v „ 7':'?;;cs B;7f?*ary 5::/?/?/e-r;;e;;/" T7A.S) o IVa/JAf;'??;;;;?; avs/?*;/-sAer/; ;;ač;?;;: /;?'cr?:agovar:/'a /rre/eA/o-s/; /e oč;7?zo raz/?::;:/ JaT/ove.
Knight: V članku, ki je bil objavljen konec prejšnjega leta, sem poskušal tako imenovano afero Waldheim postaviti v zgodovinski kontekst in sem zastopal tezo, da je bila vloga Avstrijca v Tretjem rajhu, njegovo aktivno ali manj aktivno sodelovanje pri dogodkih, ki so z njim povezani, po vojni spremenjena tako, da je nastal mit o žrtvi in odporu, Avstrijec nenadoma ni bil več takšen, kakršnega smo spoznali leta 1938 na dunajskem Trgu junakov (ko je Hitler razglasil, da se je ..njegova domovina" vrnila v Nemčijo) in v mnogoštevilnih vojaških in drugih funkcijah med vojno. Zapisal sem, da je bilo takšno ..premagovanje zgodovine" mogoče potrebno za prosperi-teto povojne Avstrije. Zapisal sem celo, da je bilo uspešno. Zdaj, po nenehnih polemikah v Avstriji, o tem nisem več tako zelo prepričan. Ta mit vendarle razpada, mlada generacija ga ne prenaša več, toda mnogi tega nočejo priznati. V mojem primeru je zanimivo, da spočetka sploh nihče ni reagiral. Potem sem bil na Dunaju in prišlo je do pogovora z zunanjim ministrom Jankowitschem. Po tem pogovoru, ki je bil pravzaprav ministrski monolog, sem zvedel, da je minister poslal štirinajstim vodilnim avstrijskim zgodovinarjem dolgo pismo s„povabilom", naj zavzamejo stališče proti mojim „srh zbujajočim tezam". Zgodovinarji so to odločno odklonili, kolikor vem. Zato pa je začel tisk, zlasti „Die Presse", razglašati moje teze za ..perverzne", „ne-znanstvene" in ..absurdne". Napisal sem v zelo spravljivem tonu formulirano pojasnitev mojih tez, ki pa mi je niso objavili, kar v Angliji ni navada. Če bi napisal ostro, polemično pismo, bi mi ga verjetno tiskali, kajti to bi bolj ustrezalo njihovi predstavi o prijateljih in sovražnikih. Ti ljudje potrebujejo črno-belo podobo sveta.
Razg/eJ;.' Ko/ odgovor v:B č/a-r;cA so o/)/:;v:7; ce/o Z?roš;;ro o a;;g/<BA; /?o/;7;'A; „appea.spr?/pr:/a", z r;;;.s7ovo;;; „Ar;g/ešAo prcrr/agovar;/p zgodo v;-r/c", Ja /d v;/??/ /;;Ao rcAoč vr;:;7; ??;;7o za drago, rte sar;/o r?d, /;: J/ v; s/e z/o-č;r;c;'...
Knight: Vesel bi bil in bi to pozdravil. če bi kak Avstrijec ali kdorkoli
(da//er;a 7. s/rar;;)
Nacistična raznarodovaina poiitika
V času, ko se Avstrija trudi, da bi mednarodno javnost prepričala o svojem načinu premagovanja naci-tične preteklosti, hkrati pa se avstrijska vojska v Šentjakobu klanja borcem za nemško Koroško in koroški list zahteva za bivše naciste odlikovanje za osvoboditev Avstrije izpod nacizma, je brez dvoma potrebno, da se čim bolj ukvarjamo tudi z vprašanjem, kaj je bil nacizem in kakšna so bila njegova dejanja.
Dragocen prispevek v tej smeri je brez dvoma tudi knjiga Toneta Ferenca, ki je pod naslovom „Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941-1945" (Ouellen zur nationalsozialistischen Entnationa-lisierungspolitik in Slowenien) zbral dokumente, ki pričajo o tem, kako se je nemški fašizem razdivjal nad malim slovenskim narodom.
V knjigi je objavljenih 323 arhivskih in drugih virov o nemški okupaciji Slovenije in raznarodovalnih ukrepih nemškega okupatorja v letih 1941-1945. Posebno tehtnost ji daje dejstvo, da so dokumenti objavljeni takšni, kot so v izvirniku - torej govorijo sami zase. Med temi dokumenti je tudi več takih, ki se nanašajo na Koroško in predvsem na izseljevanje koroških Slovencev.
O knjigi smo v našem listu že
poročali pred leti ob njenem izidu. Iz aktualnega razloga znova opozarjamo nanjo, ker bo njena izpoved predvsem tudi pri nas na Koroškem lahko prispevala k boljšemu razumevanju tedanjih dogodkov. To jc potrebno, kajti v zamolčanju resnice o nacizmu in omalovaževanju njegovih zločinov se skriva nevarnost, da se nepremagana preteklost nekega dne spremeni v ponovitev zgodovine.
Knjiga v posebni ponudbi
Knjigo Toneta Ferenca „Que))en zur na(iona)sozia)istischen Entna-tiona)isierungspo)itik in S)owenien 1941)945 / Viri o nacistični raznarodovali potitiki v Stoveniji 1941 )945", ki na 716 straneh vsebuje 323 dokumentov in v pritogi med drugim stike gtavnih krivcev (med njimi je tudi SS-Standartenfuhrer Atois Maier-Kaibitsch kot gtavni krivec izse-tjevanja koroških Stovencev) ter obsežno imensko in stvarno kazato, ima v posebni ponudbi za ceno 99 šitingov knjigarna ..Buchmarkt" v Cetovcu (Burggasse 15) in v Betjaku (Lederergasse 11).
AUFGETE!LTES SLOWENiEN 1941

Df t/7SCBf5 ACVfM



- -
/



/*
*
f/
'tiPafAMt/NGM/fr 3	'

/	'	ORMM/t/A/
*,.,.*,*
/ D/ GOf/ZAl -	^
G.h:<. o c/t/A/zt

*
S;?:*

O A/ur,r<] SotoM
\

* c<;;<



*
rry*<;

f/tOV/VCM
p/ ra/Ajrc
? ŽjMŽiDaHS-otohfa
^ O
S
*	\ fROM/MC/a Dl
N
/fOV/A/fAi) "s
N.
Nove
O ^

O '
	
°X<xW	#
	O D
	m
vot 6 4 )941 ^	""
8t*a*y*u* nteh 6 4 1941
Krvt## tm jaht* !94t Boatdto trn J ah ra 194)
w 1941
v Wowan*an
Dr. Robert Graham Knight je bi) rojen teta 1952. Diphnnira) je na univerzi v Cambridgeu, doktorira) pa na London Scoo) of Eco-nomies z disertacijo ..Britanska poiitika do okupirane Avstrije v ietih 1945 - 1950". Sodetova) je na mednarodnih znanstvenih simpozijih, tudi na srečanju britanskih in jugostovanskih zgodovinarjev na Brdu ieta 1985. Pozornost je zbudi! v britanski javnosti s svojimi razpravami o izročitvi teta 1945 na Koroškem zajetih Kozakov Rdeči armadi in o probtemih denacifikacije v Avstriji. Zdaj deta -z jugostovansko štipendijo-v Ljubljani in piše razpravo o britanski potitiki do stovenske manjšine na Koroškem.
O „nasi)nem izročevanju...
/na&i/jcvan/e 5 6. stran:)
napisat znanstveno utemeljeno kritiko britanske zgodovine ati pa na primer kritiko britanske severnoirske potitike ati rasne politike. Toda ta brošura je smešna. Sam bi znat spisati učinkovitejši napad na svojo osebo, kot je ta brošura. Vendar pa se je s tem pokazalo, kako so ti ljudje občutljivi. Čudim se, da Avstrijci mojega čtanka v TLS sploh niso objavili in da ga poznajo samo po izvlečkih. To je spet primer pomanjkljive javnosti, ne morete vendar polemizirati z nečim, česar zares ne poznate. Kvalitativno je nekaj povsem drugega, če govorite o Chamberlainovi zunanji politiki ali pa o doživetju cele generacije v Tretjem rajhu in o vlogi, ki jo je imela. To sta dve povsem različni stvari. Seveda nočem reči, da so Angleži bolj moralni ali boljši od Avstrijcev. Takšne misli, ki bi namigovale na nekakšen rasizem, zavračam iz načelnih razlogov.
Razg/cJ;'.' Kaj motivira miaricga, JJ-ictncga znanstvenica, cin se taCo intenzivno aCvar/a s tuCo imenovanim premagovanjem peteCiosti prej-šniC generacij? V čem je to za današnjega mindega čioveCa reievantno?
Knight: Ne verjamem, daje dogodek, kakršen je svetovna vojna, za ljudi, ki so bili rojeni po njej, manj aktualen, manj prezenten kot za tiste, ki so vse to doživeli. Prav nasprotno! Obstajata dve vrsti zgodovinskega spoznanja: avtentično doživeto spoznanje in nekakšno „filtrirano" spoznanje, vseeno, nacionalno ali ideološko filtrirano. „Druga" generacija, ki vsega tega ni sama doživela, ima možnost primerjati med najrazličnejšimi avtentičnimi doživetji in pri tem zgodovinsko podobo, kakršno je dobila od medijev, od staršev, v šoli, od države, torej v postopku socializacije, primerjati z lastnimi doživetji. To primerjanje je zavesten, dejaven proces.
/čuzg/cd:'.' Z d/sfcmco pos;c:/r: resnica resničnejša...
Knight: Tako, kakor doživljamo zgodovino mi, mlada generacija, postaja v določenem smislu ta zgodovina bolj zrnata, oprijemljivejša, Resničnejša". In tako je povsem naravno, da je na primer prav v Avstriji mlada generacija tista, ki skuša odpraviti mite, ki si hoče ogledati vlogo prejšnjih generacij pod povečevalnim steklom in ki nujno ugotavlja: dosti boljši kot Nemci pa tudi mi Avstrijci v tej vojni nismo bili.
Razg/ecf:.* Z Ja/ žic/lc :n sOccCrate predvsem v Tjub/jan: :u imate stike z znanstveniki na /nšifatn za zgodovino de/avskega gibanja, na univerzitetnem Zgodovinskem inštituta in na /nštitutu za narodnostna vprašanja. 5' čim se konkretno ukvarjate?
Knight: Pogovori s kolegi tu v Ljubljani so zelo izdatni in zelo prijetni. Mislim, da je treba problem izročitve kolaboracionistov po 2. svetovni vojni še naprej izčrpno in nepo-lemično razsikovati in jaz se bom tega raziskovanja udeleževal. Toda moje poglavitno zanimanje je namenjeno zdaj neki drugi temi. Temeljito bi se namreč rad lotil vprašanja koroških Slovencev.Rad bi natančno raziskal britansko politiko na Koroškem, kjer so bili Britanci vse do leta 1955 okupacijska sila, in njihov odnos do slovenske narodnostne manjšine.
!z štirinajstdnevnika „Naši razgledi", štev. 9/1987
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem,
9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16
Telefon (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
Zastopstvo za Jugoslavijo:
ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/H, p.p. 171 61000 Ljubljana.
Štefan ati Stefan?
Slovensko jezikovno razsodišče o našem stavnem rojaku
Pred tedni je slovensko jezikovno razsodišče objavilo v ljubljanskem Delu svoje stališče glede pravilne pisave priimka svetovno znanega znanstvenika Jožefa Štefana. Ker gre za našega ožjega rojaka, mislimo, da je potrebno, da stališče jezikovnega razsodišča vsaj v krajšem povzetku objavimo tudi v našem listu. Med drugim jezikovno razsodišče ugotavlja:
Znanstvenik se je rodil leta 1835 pri Celovcu (gl. Slovenski biografski leksion). Bil je slovenskega rodu. Zaradi ostankov starejših pisnih navad v avstrijskem cesarstvu ima njegov priimek v krstni knjigi sicer obliko Stephan, v seznamih celovških gimnazijcev pa je že zapisano Štefan, prav tako v slovstvenih glasilih Vedež in Slovenska b'čela do leta 1853. Tedaj je Jožef Štefan odšel študirat matematiko in fiziko na Dunaj; na raziskovalno delo v slovenskem okolju in na tiskanje svojih znanstvenih razprav v slovenščini takrat ni bilo upati. V popolnoma tujem dunajskem okolju se je začel podpisovati J. Stefan, vendar to ne pomeni, da se je hotel ponemčiti, saj je kot obetaven slovenski pesnik in esejist še več let sodeloval v slovenskih glasilih (celo v Janežičevem Slovenskem glasniku in v Bleiweisovih Novicah) in
se zanimal za slovanske jezike. Na Dunaju je priložnostno celo obiskoval Miklošičeva univerzitetna predavanja.
Toda sloviti verzi iz Župančičeve Dume se gotovo nanašajo tudi na rektorja dunajske univerze, podpredsednika dunajske znanstvene akademije, svetovno znanega slovenskega fizika Jožeta Štefana: „...morajo v svet, in tujina se diči z deli njihovih rok...". Na dunajskem pokopališču piše Josef Stefan, prav tako na obnovljeni rojstni hiši pri Celovcu.
Normalna slovenska jezikovna izkušnja (ime in priimek iste osebe se praviloma ravnata po istem pravopisu) narekuje takole sklepanje in ravnanje: ker stoji strešica na imenu Jožef, bi po istem (slovenskem) pravopisu morala stati tudi v priimku Štefan. Ta logika je vdelana v temelje sodobnega slovenskega branja in nas bo opominjala, dokler Jožefa Štefana ne bomo spet sprejeli za popolnoma svojega, slovenskega človeka. Ne preseneča nas, da so se za to prvi odločili koroški Slovenci: v nedavno izdani knjigi Slovenska beseda na Koroškem (Dunaj, 1985) je na več mestih lepo zapisano Jožef Štefan.
A V S T R ! J A 1
Petek, 29. 5.: 9.00 Poročila -
9.05	Dragulji 7. celine9.30 Ruščina - 10.00 Šolska oddaja -10.15 Vesoljski poleti - 10.30 Ko spet cveti bela lipovka, nemški film -12.10 Poslavljanje je boleče, dokumentacija -13.10 Poročila -16.05 Risanka -16.30 Otroška oddaja -17.30 Pirati v trstju - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja -
19.00	Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.03 Šport - 20.15 Stari - 21.15 Poglej in ugani -
21.25	Naprej, prosimo - 21.40 To so bili časi -
22.25	Movimento - 22.30 Satirična lutkovna oddaja.
Sobota, 30.5.: 9.00 Poročila - 9.05 Angleščina
-	9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina - 10.35 Freddy, živali in senzacije, nemški film - 12.10 Nočni studio - 13.10 Poročila - 14.30 Jutri in vse dni, ameriški film - 16.00 Ostržek - 16.25 Okoli sveta - 17.05 Lutkovna oddaja - 17.30 Odkritja in iznajdbe - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Tedenski pregled sporeda -18.25 Veselo v soboto -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.55 Šport - 20.15 Narodni in mednarodni junaki in njihova doživetja - 22.05 Seržant Pepper, dokumentacija.
Nedelja, 31. 5.: 11.00 Pogovor z novinarji -
14.15	Belo pero, ameriški film -15.55 Risanka -16.20 Lutkovna oddaja 16.45 Ena, dve ali tri -
17.30	Helmi, prometna vzgoja za otroke -17.40 Klub seniorjev - 18.25 Poglej in ugani -
18.30	Mi, družinska oddaja - 18.50 Loto, žrebanje -19.00 Slike iz Avstrije -19.30 čas v sliki -19.50 Šport - 20.15 Brat Martin, avstrijski film
-	22.00 Nekoč - 22.05 Mednarodno tekmovanje mladih plesalcev.
Ponedeljek, 1. 6.: 9.00 Poročila - 9.05 Sedma celina - 9.30 Avstrijska kuhinja -10.00 Gradovi in vitezi - 10.15 Mnogovrstna uporaba kovin -
10.30	Jutri in vse dni, ameriški film - 12.00 Možje brez živcev - 12.10 Nekoč - 12.15 Drseče gore povzročajo katastrofe - 13.00 Poročila - 16.05 Risanka - 16.30 Otroška oddaja-17.30 Opica v hiši -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Šport - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Miami Vice - 22.00 Nekoč -
22.05	Stoletnica zgodovinskega muzeja na Dunaju - 22.35 Svet, v katerem živimo - 23.20 Jason King.
Torek, 2.6.: 9.00 Poročila - 9.05 Sedma celina
-	9.30 Angleščina - 10.00 Tehnike upodabljajoče umetnosti - 10.15 Poleti na druge planete -10.30 Belo pero, ameriški film -12.10 Šport -
13.00	Poročila -16.05 Risanka -16.30 Otroška oddaja -17.05 Čebelica Maja -17.30 Oddaja z miško - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja -
19.00	Avstrija danes -19.30 čas v sliki - 20.03 Šport - 20.15 Inozemski report - 21.08 Poglej in ugani - 21.15 Dallas - 22.05 Dunajski slavnostni teden - 22.50 Ryanov ekspres, ameriški film.
Sreda, 3.6.: 9.00 Poročila - 9.05 Sedma celina
-	9.30 Francoščina - 10.00 Šolska oddaja -10.30 Naša mala farma - 11.15 Živali in miti -
12.05	Nekoč - 12.10 Inozemski report-13.00 Poročila -16.05 Rdeči panter -16.30 Lutkovni cirkus - 17.05 Risanka - 17.30 Obalni piloti -
17.55	Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes -19.30 čas v sliki — 20.03 Šport
-	20.15 Pri belem konjičku, avstrijski film -
21.55	Nekoč - 22.00 Kottan - 23.35 Na cestah San Francisca.
Četrtek, 4. 6.: 9.00 Poročila - 9.05 Sedma celina - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Šolska oddaja - 10.30 Brat Martin, avstrijski film -12.10 Rože iz porcelana-12.15 Klub seniorjev
-	13.00 Poročila - 16.30 Otroška oddaja -
17.05	Naša učiteljica -17.30 Zgodba plemenitega konja - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.03 Šport - 20.15 Tele-as - 21.50 Nogomet in toto - 22.25 Čas obiskov, štiri enodejanke.
AVSTRIJA 2
SLOVENSKE ODDAJE AVSTR!JSKEGA RAD!A VSAK DAN OD 18.10 -19.00
Petek, 29.5.: Domača in ledinska imena: Od Vrat do Trbiža (prof. Feinig)
Sobota, 30.5.: Duhovni nagovor (žpk. Franc Hudi)
Voščila (M. Hartman)
Nedelja, 31.5.: Akademija Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu -posnetek popoldanske prireditve
Ponedeljek, 1.6.: Uspešnica
Sreda, 3. 6.: 16.45 Naše okolje -17.30 Dežela in ljudje -18.00 Bill Cosby -18.30 Zadeve Har-ryja Foxa - 19.15 Nekoč - 19.30 Čas v sliki -20.03 Novo v znanosti - 20.15 Izrael in zasedena ozemlja, dokumentacija - 21.30 Čas v sliki - 21.50 Kulturne vesti - 22.00 Šport -
22.45	Kolp, nemški film.
Četrtek, 4. 6.: 16.30 Šport - 17.30 čuda iz angleških vrtov - 18.00 Kuharsko omizje -
18.30	Zadeve Harryja Foxa - 19.15 Nekoč -
19.30	Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja -
21.15	čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti -21.50 Klub 2.
E
dirka po Avstriji: Gradec-Klo-pinjsko jezero - 16.30 Hotel -
17.15	Gospodar volkov - 18.00 Tedenski obzornik - 18.30 Zadeve Harryja Foxa - 19.15 Nekoč -19.30 Čas v sliki - 20.03 Novo v znanosti - 20.15 Dežela gora - 21.15 Čas v sliki -21.35 Kulturne vesti - 21.45 Šport - 22.25 Ledeni mož, ameriški film.
Sobota, 30.5.: 15.15 Dvajset let deželnega studia Gradiščanske - 16.00 Egon Seefehlner -
16.30	Habsburška grobnica v Muriju v Švici -
17.00	Roza in Rozalind - 17.45 Živali iščejo dom - 18.00 Šport - 19.00 Za prijatelje filma -
19.30	čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti -
20.15	Gambit. 1. del - 21.50 Nekoč - 21.55 Šport - 22.30 Račun se ne izide, ameriški film -23.50 Adamovi.
Nedelja, 31.5.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter - 9.30 Taboo III, pohajkovanje po Karibiki -
10.30	Na koncu poti, ameriški film - 12.15 Nekoč - 14.00 Športno popoldne - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Brez nagobčnika -
19.25	Akcija Otroške pomoči -19.30 Čas v sliki -19.50 Zadeva za ljudskega odvetnika - 20.15 Gambit. 2. del-22.15 Dinastija-23.00 Šport-23.20 Jason King.
Ponedeljek, 1.6.: 17.15 Šport - 17.30 Fizika -
18.00	LindenstraBe - 18.30 Zadeve Harryja Foxa -19.15 Nekoč -19.30 Čas v sliki - 20.03 Novo v znanosti - 20.15 Podeželski zdravnik -21.08 Kuharski mojstri - 21.15 čas v sliki -21.35 Kulturne vesti - 21.45 šiling - 22.05 Nenavadna zgodba, francoski film - 23.45 Adamovi.
Torek, 2. 6.: 16.45 Kaj lahko postanem? -
17.00	Šolska oddaja - 17.15 Šport - 18.00 Vroči obkladki, mrzli polivi -18.30 Zadeve Har-ryja Foxa - 19.15 Nekoč - 19.30 Čas v sliki -20.03 Novo v znanosti - 20.15 Hopala - 21.08 Poglej in ugani - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.45 Klub 2.
meseca: Posnetek javne prireditve v Blatu
Torek, 26.5.: Halo, prijatelji!
Partnerski magacin Sreda, 3.6.: Narodno-zabavna glasba
Četrtek, 4.6.: Rož-Podjuna-Zila Petek, 5.6.: Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (Akademija Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu-2. del)
	LJUBLJANA
B3	Petek, 29. 5.: 10.00 Tednik -11.00 Svet na zaslonu - 11.40
Sonce in sence - 15.30 Teletekst - 15.55 Tednik -16.45 Svet na zaslonu -
17.25	Poročita - 17.30 Makedonske ljudske -
17.45	Dolga beta sled - 18.15 Dva obraza jadranske obale, 2. del -18.45 Risanka -19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 Zahodni sen, 3. del - 21.00 Drugi spol - 21.55 Rezerviran čas - 22.10 Dnevnik-
22.25	Poštar zvoni vedno dvakrat, ameriški film.
Sobota, 30.5.: 7.45 Teletekst - 8.00 Poročila -
8.05	Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - 8.20 Radovedni taček: Zvezda - 8.35 Pamet je boljša kot žamet - 8.40 Ko je pomlad: Mama te želi spoznati -9.05 S. Makarovič: Soviča oka-
9.30	Zadnje poletje otroštva -10.00 Periskop -
10.45	Ljudje in zemlja - 16.35 Kuža v predalu, bolgarski mladinski film - 17.55 Šola plavanja, izobraževalna oddaja -18.25 Da ne bi bolelo -
18.45	Risanka - 19.00 Danes: knjiga - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 19.50 Zrcalo tedna -
20.15	Košnikova gostilna - 21.50 Dnevnik -
22.05	Kot bumerang, francoski film.
Nedelja, 31.5.: 9.35 Teletekst - 9.50 Poročila -9.55 Živ žav -10.50 Lutke in lutki -10.55 Dolga bela sled -11.25 Šopek domačih -12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila -14.10 Flandrij-ski lev, 4. del -15.00 Poznate Jugoslavijo?, kviz (SAP Kosovo) - 16.30 Prisluhnite tišini, oddaja za slušno prizadete - 17.10 Kralj Ojdip, angleški film - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: kino, Turistični nagelj - Neža -19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 Dnevnik Gorčina Vukobrata, 3. del-21.00 Zdravo.
Ponedeljek, 1. 6.: 17.30 Teletekst - 17.45 Poročila - 17.50 Zadnje poletje otroštva -18.20 Državni ansambel gruzinske folklore -
18.45	Risanka -19.00 Danes: Obzornik -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 Na robu divjine. 4. del - 20.55 Omizje - 22.40 Poletna noč.
Torek, 26. 5.: 11.00 Angleščina -11.30 Francoš čina -17.25 Teletekst -17.40 Poročila -17.45 Tedenski zabavnik - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik — 19.26 Vreme — 19.30 Dnevnik - 20.05 Filmi študentov AGRFT - B. Blažič: Konjiček. A. Verbič: Zgodba. B. Korbar: Nekaj na ,.g" -21.10 Integrali - 21.50 Dnevnik- 22.05 Poletna noč.
Sreda, 3.6.: 17.20 Teletekst -17.35 Poročila -1.7.40 Ko je pomlad - Zaspanka Andreja -
18.15	Živalski svet, dotik metuljev, izobraževalna oddaja - 18.45 Risanka — 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik -
20.05	Po sledovih napredka - 20.50 Čisto na dnu, nemški dokumentarni film -22.30 Dnevnik -22.45 Poletna noč.
Četrtek, 4.6.: 17.20 Teletekst -17.35 Poročila - 17.40 K. Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - 17.55 Bilo je...-Marjan Kozina-
18.25	Zelena straža - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik -21.10 Naraščajoče vode. 3. del - 22.05 Dnevnik - 22.20 Poletna noč.
Stovenska študijska knjižnica
Družinska psihotoška knjižnica
HAUCKP.:
Depresija
knjiga je namenjena vsem, ki so večkrat potrti,pa tudi tistim,ki žive ali delajo z ljudmi, ki jih muči depresija-lj.: Mladinska knjiga-83 str.
PEASEA.:
Govorica telesa
tisto, kar ljudje rečejo, se velikokrat močno razlikuje od tistega, kar mislijo - Lj.: Mladinska knjiga -191 str.:iiustr.
HAUCK P.:
Kako ljubiti in biti ljubljen
praktična, berijiva in zabavna knjiga bo pomagala vsem, da izboljšajo svoje čustvene odnose in zaživijo srečnejše in polnejše življenje - Lj.: Mladinska knjiga-107 str.
HAUCKP.:
Kako se postaviš zase
praktični nasveti in zdravo razmišljanje vam bodo pomagali, da boste dosegli svoje, ne da bi pri tem prizadeli druge - lj.: Mladinska knjiga - 85 str.
TYRER P.:
Kako živeti s stresom
knjiga nas uči, kako se lahko izognemo nepotrebnim duševnim in telesnim tegobam - Lj.: Mladinska knjiga-97 str.
HAUCKP.:
Uspešen zakon
knjiga je polna nasvetov v zvezi z zakonskim življenjem in problemi, ki nastajajo v njem - Lj.: Mladinska knjiga-89 str.
SHAW P. M.:
Spoznavanje ljudi je prijetno
dobri nasveti, kako se spoprimemo s situacijami, za katere se bojimo, da jim ne bomo kos - Lj.: Mladinska knjiga-82 str.
S3K ima svo/e prostore v M/adfrtskem domu, A#schaf/ee 4. Kn//žn<ca dobiva od teta 1974-75 ves obvezni izvod SH Slovence. Poteg tega zbiramo tudi tako imenovano avsfrrjsko stovenico. Kn/ige so žeto različne vsebine in so namenjene vsem starostnim sfopn/am in poMčmm skupinam. Prav gotovo bodo tudi l/AS nekatere zanimate.
Knjižnica posto/e;
vponede^ekrn torek	odtO. dotH. ure
vsredo, četrtelMnpefelf od 9. do 16. ure
l/ESatMO SE M43RM OBISKA
Koliko poslušamo radio?
Intendant koroškega deželnega študija ORF Heinz Felsbach je pred kratkim objavil izid neke študije, ki jo je ORF napravil na podlagi povpraševanja 12.000 oseb. Povpraševali so po dejanskih navadah pri poslušanju radijskega sporeda. Felsbach je pri tem izpostavil, da po tej študiji vsak Korošec in vsaka Korošica sledi dnevno povprečno 87 minut sporedu koroškega radia. To pa naj bi bil avstrijski rekord.
Hkrati pa je objavil tudi še druge številke: splošni radijski spored v koroškem studio koristijo dnevno 16 minut, kar daje za 11 minut dalje kot še pred dvema letoma in za 13 minut nad avstrijskim povprečjem. Pri teh oddajah prednjači lokalni spored, katerega delež na vseh oddajah znaša 56 odstotkov. Na koncu pa intendant še poudarja, da omenjena študija zavrača tudi razširjeno mnenje, da bi radijskemu sporedu sledili predvem starejši in penzijonisti. Študija namreč ugotavlja, da ljudje, ki so stari med 30 in 39 let, dnevno za pol ure več poslušajo radio od tistih, ki so stari že več kot 60 let. Zadnji podatek pa smo mogli najti tudi že v anketi slovenskega oddelka koroškega radia, v kateri so ugotovili, da se poslušanje slovenskih oddaj ne omejuje le na starejše ljudi, temveč da mu sledijo vse starostne skupine v približno enaki meri.
Wotfsberger AC - Slovenski atletski k)ub 0:1:
Dalanovič
tudi tokrat nepremagan!
Medtem ko je Lienz, vodeče moštvo v koroški tigi, osvoji) v Pliberku )e eno točko (): 1), se je Slovenski atletski klub izkazal v Wolfsbergu in po tesni zmagi trenutno sam zaseda drugo mesto na lestvici. Rahel veter in dež sta prisilila nogometaše, da so se stalno gibali. Morda je bil prav to vzrok za zares hitro in kvalitetno igro, katero so diktirali predvsem sredinski igralci, ki so na obeh straneh zaigrali zelo borbeno. Igro so odločili zelo zgodaj iz standardnega položaja: prekršek nad Luschnikom na levem krilu, Marjan Velik pa se je iz skoraj „mrtvega kota" odločil za direkten strel na gol. Ker je bila žoga mokra in gladka, je domači vratar Breithuber žogo skoraj že ujel, toda čeprav Veli-kov strel ni bil močan, mu je zdrsnila v gol: 1:0 za SAK.
V tem trenutku (bila je šele sedma minuta tekme) še nihče ni slutil, daje bil to že višek tekme. Sicer je domače moštvo nadaljevalo bolj dinamično, vendar mu obramba SAK z vratarjem Dalanovičem na čelu, ki je tudi tokrat igrala zelo dobro in konsekventno, ni dovolila protizadetka. Kot že omenjeno so tudi sredinski igralci pokazali dobro formo, le v napadu ni šlo najbolje, tako da dveh, treh dodatnih možnosti SAK-ovi napadalci niso znali izkoristiti. Tudi domačini so imeli še lepe priložnosti, toda odlični Dalanovič je zanesljivo branil, s tem pa tudi zagotovil slovenskim nogometašem zmago in dve točki, (e bo SAK uspešen tudi v četrtek proti Pliberku (nadoknadi namreč prejšnji teden odpovedano tekmo), se bo približal vodečemu Lienzu na tri točke, čeprav ima ta tudi v razmerju golov boljše izhodišče, je torej še vse mogoče...
Spodnja liga vzhod
Vse po starem: WoMsberg (5:0 v Velikovcu!) in Wietersdorf (6:2 proti Šentan-dražu) sta preložila odločitev o naslovu prvaka na zadnja štiri kola. Slovenski zastopnik ASKO Šmihel je presenetil. Na tujem, proti močnim Boroveljčanom, je ostat neporažen. Najboljši so bili legionar Šuler, Lopinsky ter strelec gola Ramuš.
Prvi razred
Metnitz - Bilčovs 1:2. Po tej zmagi je Bilčovs obvaroval minimalno možnost za prvo mesto. Domačini so izgubili živce in Schorn je moral z igrišča.
Klopinj - Neca 2:1. Že je kazalo na senzacijo, saj so Celovčani nepričakovano in dolgo vodili. Končno je legionar Lalovič rešil domačine z dvema lepima goloma in pomagal Klopinjčanom na začasno prvo mesto.
Sele - Sinča vas 0:0. Skoda! Selani niso uspeli proti slabim gostom, zapravili so vrsto lepih možnosti. Tako se tudi na lestvici niso povzpeli.
Reichenfels - Železna Kapla 2:2. Zdaj je res tako daleč: po večmesečnem, zanesljivem vodstvu na lestvici so Kapelčani tudi v Reichenfelsu zapravili točko in prepustili vodstvo Klopinju. ki ima boljše razmerje v golih (+4). O vstopu v spodnjo ligo bo odločal neporesdni dvoboj!
Metlova - Globasnica 1:2. Končno so Globašani spet zmagali in kaže, da so preboleli krizo. Metlova se bo po ponovnem porazu težko rešila izpada.
Kotmara vas-Vrba 1:1. Pravičen rezultat. Izenačenost obeh ekip potrjuje tudi uvrstitev: 8. in 9. mesto ob osmih zmagah, šestih remijih ter osmih porazih in 22-ih točkah.
Drugi razred
Žvabek - Šentpeter 0:3. Domačini so razočarali in gostje so slavili nepričakovano gladko.
Galicija - Grabštajn 1:2. Kaj je na vsem lepem z Galicijo? Celotno prvenstvo je dominirala brez težav, zdaj pa že drugi zaporedni poraz in le še ena sama točka prednosti.
Občni zbor SŠK ,,Obir"
Minulo soboto je bil vsakoletni občni zbor Slovenskega športnega kluba ..Obir", sedmi po vrsti, tokrat v gostilni Lesnik. Prijatelji in člani kluba so se zbrali v zmernem številu. Predsednik mag. Mirko Oraže je poudaril uspešno delo starega odbora in posameznih sekcij ter dodal, da podporniki malo ..popuščajo" oz. zastajajo. Tajnik SŠK dr. Gusti Brumnik je naštel dejavnosti minulega leta in dejal, da je bila glavna skrb društva gradnja nove skakalnice. !z blagajniškega poročila, ki gaje sestavil Joško Maloveršnik, so bile prvič v sedmih letih razvidne „rdeče številke". Vzrok za to je v pozdravnem govoru nakazal že predsednik Oraže.
Sledila so poročila posameznih sekcij: najboljše so delovali namiznoteniški igralci, šahisti in sankači. Vedno bolj se uveljavlja sekcija karateja, medtem ko je število skakalcev nazadovalo. Po razpravi o posameznih poročilih so člani izvolili nov odbor ter vodje sekcij. V novi odbor so izvoljeni mag. Mirko Oraže, Valentin Pečnik, Valentin Cidej, dr. Gusti Brumnik, Emanuel Polanšek, Joško Maloveršnik, Anka Hribar, Flori Smrtnik, Pepi Oraže, Ludvik Tomaschitz ter Albert Rozman, preglednika pa sta Franci Štern in Marica Oraže. Sekcijske vodje pašo: Joži Hribar in Valentin Pečnik (skakanje), Fridi Osojnik in Vili Uršič (sankanje), Franc Jožef in Zdravko Smrtnik (namizni tenis), Justin Polanšek in Johann StoBier (šah), Karlo Jurič (karate). Joži Hribar (video-kro-žek) ter Janko Kelih (merjenje časa).
Uspe! karate-turnir
V nedeljo je Slovenski športni klub „Ohir" priredi! v kapelski glavni šoli svoj prvi večji turnir v karateju. Udeležilo se ga je skoraj 60 tekmovalcev in tekmovalk iz Železne Kaple, Celovca, Trga, Kranja in Škofje Loke. Navzoča pa sta bila tudi predsednik deželne karate zveze Horst ()hwurzer ter deželni trener Josef Zaril, tehnični vodja pa je bil večkratni jugoslovanski prvak Pavle Oblak. Turnirje bil na visokem nivoju. hkrati pa je prispeval tudi k poži-
vitvi športnih stikov med Slovenijo in Koroško.
Žal se najboljša domača tekmovalka Danica Karničar turnirja ni mogla udeležiti, tako da je domačinom preostala le ena sama zmaga pri posameznikih; in sicer je Valerij Sit-ter zmagal v kate-karateju moških. V ekipnem tekmovanju po WUKO-sistemu pa je zmagalo moštvo iz Kranja, pred Škofjo Loko, Celovcem in domačim moštvom.
Športni termini
rti	Nogomet	- Nogomet - Nogomet -	Nogomet
SAK-VSV/Beljak		ASV-igrišče, 17.30	
(Termine ostalih nogometnih tekem tokrat izjemoma razherite iz dnevnih (^tsopis.)			
	Lovsko	streljanje - Lovsko	streljanje
3!.5. Nagradnostre!janjetrehdeiel(prir KluhprijateljevlovaCelovee) P)iherk,8.3()
Razno - Razno - Razno - Razno - Razno - Razno - Razno
3!. 5. Mladinski športni dan (prir. SPD„Val. Polanšek' na Ohirskem) !judskašo)a, 13.00
Osebni komentar po igri
Danes:
Mario Pihorner
^ 7 t e dobite četrtkovo tekmo proti Pii-berku ste le tri točke za l.ien/oin. [mate še izglede za naslov prvaka?
Možnost; seveda se /mamo, vsaj teoretične na vsa/: način. Toda Lienz ima dobro sertjo, razen tega pa radi bo/Jse razmerje go/o v. Zato mis/im, da ga bo /e težbo prehiteti no /estvici. Za nas so bdi od/očdni porazi v poha/nem teb/novanjn proti .Smohor/i; in Lienzu. Zdaj po nismo večpodprifM&om, zato tttdi bo/Jse igramo. /Vaš ci/J Je seveda še naprej mesto za po/ra/no tekmovanje, rea/ne /zg/ede pa imamo za drago mesto, čeprav Je možen šenas/ov...
Do zdaj si najboljši strelec moštva. V zadnjih igrah ti pa ne gre več prav...
7*o drži, toda /etos igramo po dragem koncepta: iz sredine pa tudi s kri/ ni več fo/iko podaj v sredino. Lani sta za take podaje skrbe/a predvsem /Zarojer in Lovi-čevič, tako da sem dosege/ tudi večgo/ov. Letos pa imam neko/iko drago v/ogo. moram skrbeti za to, da pritegnem nasprotnikove broni/ce nase, s tem pa ustvarim prostor dragim igra/cem. /Vasp/ošno po mis/im, da je vseeno, kdo doseže go/e, važno je /e, da zmagamo.
Od celovške Anstrije si se sam odkupil. si takorekoč neodvisen. Kaj pa tvoji načrti za naslednje let«?
/Vič še n/ jasno, po končanem prvenstva bom vide/, kaj se bo razvi/o. /Va vsak način bočem v športa napredovati. 7*o pomeni, da se bom po tem kriterija od/oči/. Če bom dobi/ športno zanimivo ponudbo od kakega k/aba 7. divizije, jo bom spreje/, če pa ne, po je športnem smis/a aajbo/j pametno ostati pri 5AK-a. /mamo dobro moštvo, če pa bi pridobi/t še dobrega sredinskega igra/ea in dobro kri/o, poveča/t moštvo in dobi/i /astno igrišče, pa bi gotovo igra/; za nas/ov prvaka. ^ ^
ŠAH-ŠAH-ŠAH-ŠAH
Koroško pokalno tekmovanje:
tudi Pošta ni mogla zaustaviti Wolfs-beržanov. Polfinalna tekma SG Wolfsberg (spodnja liga) - Post SV (južna liga) se je končala 2,5:1,5. Zmagal je Kornprat in remiziral je Reiter, na prvih dveh deskah pa sta zgubila jurij Deisinger in Ferdi Joc-hinger proti legionarjema iz Slovenije, Studu in Pešcu. Ta dva sta najmočnejša inozemska šahista na Koroškem in bi lahko brez težav šahirala tudi v južni ali državni ligi. MK Deisinger se je uspešno branil proti Štuc-lu, ki zaseda v Avstriji po elo-številu 41. mesto; a kerjeJochinger na drugi deski kmalu zgubil, je Deisinger moral igrati na zmago, kar je Jugoslovan izrabil v svojo korist. V finalu bo Wolfsberg igral proti ASK, ki je prepričljivo premagal Trg s 3:1 (Kaspret 1, Keuschnigg 1, Hoffmann in Hipfl remi). Kdo je favorit tega srečanja, nikakor ni jasno in celovški šahisti (finale bo v športnem centru ODK blizu univerze, termin še ni znan) se že veselijo partije Kaspret - Štucl.
SŠZ Cartrans je zdaj definitivno prvak v prvem razredu-vzhod. Protesta SG Wolfsberg iz zadnjega kola prvenstva proti ODK Celovec (4:4) v tehničnem odboru (TA) Koroške šahovske zveze sploh niso obravnavali, ker je poročilo o tekmi podpisal tudi njihov kapetan. Zdaj je potekel tudi rok za priziv, ki ga Wolfsberžani niso izkoristili, saj se jim itak že cela Koroška smeji: na sprednji strani kartice vpišejo protest, zadaj pa podpišejo (in s tem potrdijo) rezultat.
Justin Polanšek, učitelj v Sinči vasi in bivši nogometaš SAK, se je odjavil od svojega šahovskega kluba SŠK „Obir" Železna Kapla. Polanšek, za katerega se je že pred lansko sezono potegovala SŠZ, bo zdaj igral za prvo moštvo športne zveze. S Polanškom na prvi deski si Cartranžani obetajo v prvem letu v spodnji ligi mesto med prvimi petimi. SŠK ..Obir" pa bo verjetno imel polne roke dela, da ho ostal v prvem razredu.
Prijateljska tekma mladih nogometašev
Mladinci SAK premagati šotarje NK Ljubtjana 3:1
Da je Slovenski atletski klub pobraten z nekdanjim slovenskim prvoligašem Olimpijo iz Ljubljane je znano, prišlo je tudi že do več prijateljskih tekem med tema dvema moštvoma, toda zdaj so prvič stopili na to pot tudi mladinci SAK. Preko dogovora med zastopniki Tovarne celuloze „Obir" in predstavnikom Gospodarske zbornice Slovenije Romanom Verasom, ki je sam tudi predstavnik NK Ljubljana, in se je že dalj čas prizadeval za tako tekmo med mladimi nogometaši iz Slovenije in slovenskimi mladinci s Koroške, je to zamisel uresničila tovarna ..Obir". Tako je prišlo prejšnji teden na igrišču ASV v Celovcu do prijateljske tekme med mladinci SAK in šolarji NK Ljubljane.
Ljubljančani so v tej tekmi sicer hitro povedli, toda čim dalje je trajala igra, tem bolj so se uveljavili igralci SAK. Še pred odmorom je Perc poskrbel za izenačenje, po odmoru pa je v bistvu igral samo še SAK. Jasna posledica te premoči je bila tudi gladka zmaga, saj sta Kert in Blajs poskrbela za končni izid tekme.
Mladinci SAK so bili seveda zelo veseli svoje zmage, igralci ljubljanskega kluba pa so se lahko potolažili z dejstvom, da so bili v povprečju eno leto mlajši. Kljub temu je bil glavni pomen v prijateljskem vzdušju, kar je vplivalo tudi na potek igre: komaj kdaj je moral sodnik Martin Hobel (zastopnik tovarne „Obir", torej organizatorja tekme) dosoditi kak prosti strel, saj nekorektnih posredovanj skoraj ni bilo. Pa tudi to je razveseljivo, da so se zastopniki obeh klubov že kar po igri zmenili tudi za povratno srečanje, ki ga bodo odigrali jeseni v Ljubljani. Še mnogo takih srečanj!
Vtladinci SAK. šolarji NK Ljubl jana, funkcionarji in trenerja na skupinski sliki pred tekmo.
Bera po namiznoteniškem prvenstvu:
Kupper najboljši igratec v 3. razredu!
Koroška namiznoteniška zveza je po končanem prvenstvu v vseh razredih zdaj izdala uradno statistiko o dokončnih uvrstitvah slovenskih moštev, ki so tekmovala, pa tudi o lestvicah posameznih igralcev v svojih razredih. Iz statistike se da razbrati za slovenski namizni tenis na Koroškem razveseljiva bilanca zadnje prvenstvene sezone: v treh razredih so osvojili naslov prvaka oz. prvakinj Selani, igralec NTK Celovec Marko Kupper pa je bil najboljši igralec tretjih razredov.
Oglejmo si bilanco po društvih:
NTK Celovec: Mladi klub, ki je bi ustanovljen šele pred enim letom in ki je prvič sodeloval v prvenstvu, je svoj zastavljeni cilj dosegel: igralci so se hoteli uvrstiti med prvih pet, kar so tudi dosegli. V 18 tekmah so osvojili 20 točk in tako le po razmerju iger zaostajajo za četrtim, StraBburgom. Povedati pa je tudi treba, da so v jesenskem delu ovojih le 7 točk, kar je šlo predvsem na račun tega, da razen Marka Kuppra prej še noben izmed
Najboljši igralec tretjih razredov: Marko Kupper (NTK Celovec)
igralcev ni igral v prvenstvu. Zato sta Mohar in Kompein v jesenskem delu včasih po nepotrebnem (zaradi nervoze in neizkušenosti) zapravila igre, s tem pa tudi točke. V poletnem delu pa je NTK okrepil še Velik Marjan, s tem pa se je klub povzpel na spomladanski lestvici na drugo mesto. Pa še en lep uspeh za NTK: Marko Kupper je pri koroškem prvenstvu osvojil tretje mesto v 3. razredu, na lestvici posameznikov obeh tretjih razredov pa je postal najboljši igralec!
SŠK „Obir": Tudi Obirčani so dosegli 20 točk in se uvrstili na peto mesto v dva razreda višjem, prvem razredu-vzhod. Za Obirčane, ki so jeseni zelo slabo štartali, vsekakor še lep uspeh, saj je bil njihov glavni cilj obdržati fiksno mesto v prvem razredu. Najboljši igralec Obirčanov je postal Zdravko Smrtnik, ki zaseda na lestvici posameznikov prvega razreda z razmerjem 35:7 peto mesto. Na 14. mesto je uvrščen Franc-Jožef Smrtnik (25:26), ki bo naslednje leto okrepil vrste NTK Celovec, saj bo v Celovcu opravljal svojo civilno službo. Za naslednjo sezono pa je tudi že jasno, da bo najmlajši Smrtnikov fant Marko igral pri Selah, kjer bo tekmoval tudi v mladinskem prvenstvu, v katerem ima možnosti, da se uvrsti med prve tri na lestvici.
DSG Sele: Selani so bili najuspešnejši klub - ne le med slovenskimi, temveč tudi nasploh. Kar v treh razredih so osvojili naslov prvaka: prva moška ekipa je postala mojster prvega razreda, druga moška ekipa mojster tretjega razreda-vzhod, ženska ekipa pa mojster koroške ženske lige. Tudi na lestvicah posameznih igralcev/igralk so se dobro odrezali. V L razredu je Tone Novak drugi, Mirko Oraže četrti, Herbert Falle pa 13., v 3. razredu je Marti Oraže peta, Siegfried Užnik 20., pri ženskah pa je Nada Fojkar postala druga, Marti Oraže pa tretja.
ZSM Škocijan: Tudi igralci iz Šent-primoža so letos prvič tekmovali v prvenstvu in zapravili možnosti za še boljo uvrstitev predvsem zato, ker niso nastopili vedno v najmočnejši postavi. Tako so v skupnem seštevku v tretjem razredu-vzhod s 14 točkami zasedli sedmo mesto. Med posamezniki v tretjem razredu pa sta se uvrstila Heine Luschnik na deveto, Han-nes Jernej pa na 12. mesto. Lep uspeh za začetnika!