so nas spravili v skednie m Dostavili okoli stražo. Res ie. tla smo tu dobili trikrat na dan hrano, toda bila ie redka, tako da ie bil zelo srečen tisti, kdor ie zasledil v tekočini nar fižolov. Partizani pa so hodili okoli nas. nam Govorili o tovarištvu, kadili cigarete, toda nihče se ni spomnil, da «1 nas tudi gotovo rad kdo kad.' Seveda smo bili od njih popolnoma odvisni, sai sq
tipedizione in abbonamento posta*' Poštnina plačana v gotovini
Cena t lira
DRUŽINSKI TEDNIK
: Leto XIV.
V Ljubljani, 8. oktobra 1942-XX. štev. 37 (673)
Iz veliko besedi malo sveta.
Slovenski rek
tDRU2lNSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Orednlltvo In uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal 4t. 345. Telelon 6t. 33 32. — Račun poštne hranilnice * Ljubljani St. 15.393. — kokoplsoT ne vračamo, nefrankjranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
lU leta 10 lir, */* leta 20 Mr, Tse leto 40 lir. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Jo tret* plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V telc«tnem delu: enostolpčna petitna vr«ta ali njen prostor (viStna 8 mm tn flinna 55 mm) 7 lir: ▼ r.glasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tlaku rete po dogovoru — N o t l e e t vrstica 7 lir Mali ogla* si: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod ie posebej. i'rt večkratnem naiočilu popust.
Danes:
NAŠA NOVA PRAVLJICA
KMURČEK A1DREJ
(Gl. sir. 4)
Zmage italiianskega orožja
Bombardiranje letališč na Malti. — Potopljena ameriška oklepnica
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 30. septembra svoje 85(i. vojn« poročilo:
Na egiptovskem bojišču ni omembe vrednih dogodkov.
Nemški lovci so v letalskih dvobojih zbili 6 nasprotnih letal, eno pa ie sestrelila protiletalska obramba v Tobruku.
Pri sovražnem napadu na pristanišče Kmpedocle iu sosedne kraje ie bilo med civilnim prebivalstvom 10 mrtvili in 30 ranjenih, nekai hiš pa poškodovanih.
Angleška letala so spuščala bombe na mesta. La Canea ter Baia di Suda (Kreta), škode ni nobene.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Si! je objavil dne 1. oktobra svoje 8oL vojno poročilo:
Sovražne čete so včeraj zjutraj ob podpori oklepnih oddelkov napadle postojanke v južnem odseku naše fronte v Egiptu. Napad smo zadušili z občutnimi izgubami za sovražnika. Naše čete so ujele več ko 200 sovražnih vojakov.
Nemški lovci so v boju sestrelili eno ^Titansko letalo; neko drugo letalo pa le zadela protiletalska baterija v Tobruku in ie moralo pristati na področni Marsa Luch. Posadko, sestoječo iz i> podčastnikov, smo ujeli.
Bombardiranje letališč na Malti se je nadaljevalo: v zraku nad otokom so nemški lovci uničili letalo tipaCur^ tiss.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 2. oktobra svoje 858. vojno poročilo:
V srditem boiu. v katerem smo odbili sovražni napad in.eovori o njem včerajšnje voino poročilo, se ie posebno odlikovala divizija »Folgore«.
Uničili smo mnogo sovražnih tan-kbv.
j. To noč ie pri napadu angleških le-fflm Tobruk protiletalska obramlva zadela eno letalo, ki je v plamenih treščilo na tla.
V bližini Pirgosa (Kreta) so nemški lovci prisilili k pristanku en »Spitfirec. Letalca smo ujeli.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 3. oktobra svoje 859. vojno poročilo:
Zbirališča sovražnega moštva in avtomobilov, so bila izpostavljena močnemu topniškemu ognju na južnem odseku bojišča pri El Alameinu.
Osno letalstvo je v zračnih bojih sestrelilo 9 angleških strojev.
V vzhodnem Sredozemlju so naši lovci, ki so bili v spremstvu ladijske spremljave, prestregli in napadli slr.\-pino nasprotnih štirimotornikov. enega zažgali, ostale pa prisilili k umiku.
Angleška lelala so obstreljevala kraj Punta Secca (Ragusa); eno osebo so ubili, eno pa ranili.
Dvoie naših letal se iz voinih poletov ni vrnilo v oporišča.
Sredozemsko bojišče. 3 oktobra. Posebni dopisnik ageneiie Stefani poroča. da so skupine italijanskih bombnikov zadnjo noč bombardirale letališča na Malti. Bombe vseh vrst so dosegle svoje cilje. Videti ie bilo velike eksplozije.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je obiavil 4. oktobra svoje 8o0. vojno poročilo:
Na egiptovski fronti delovanje patrulj in obstreljevanje topništva.
Eskadrilje štirimoternih sovražnih letal so v dveh zaporednih valovih bombardirale Navarin v Grčiji. V teh akcijah so lovci sestrelili eno sovražno letalo.
Letališče na Malti so naša letala ponovno napadla z rušilnimi bombami.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je izdal naslednje posebno vojno poročilo št. 8ti3:
Snoči ob 2.34 italiianskega časa ie atlantska podmornica »Barbigo« pod poveljstvom E n za Grossiia 2° 25” zahodne dolžine, t. j. okoli 330 milj južno od Treetov na (zahodna Afrika), napadla ameriško oklepnico tipa >Mi-sissippK ki ie plula v smeri 150° in s hitrostjo 13 vozlov. Oklepnica ie zadeta v sprednji del s 4 torpedi in so jo videli, kako se ie potopila.
Donne russe gn ardano con ri-spetto 1’imagini saerc che i Soldati Italiani han-116 distribuito n“i territori russi occupati. — Ruske žene s spoštovanjem ogledujejo svete podobice, ki so jim jih razdelili italijanski vojaki v zasedenih krajih Rusije.
Retniea o komunističnem ..raju"
Izpoved mladeniča, ki se mu je posrečilo pobegniti iz partizanskega ujetništva
Oucejeva navodila družbi za napredek znanotti
Udeležil se je zborovanja italijanskih znanstvenikov
Rim. 30. septembra. Dtice se ie udeležil zasedanja zborovanja Italijanske družbe za napredek znanosti, sklicanega v Rimu prav za dvajsetletnico fašistovske vlade. Zato ie Duce poča, stil družbo s svojo navzočnostjo.
Sprejeli so ga minister za narodno vzgojo Bottai. predsednik družbe. rek: tor iiL glavni tajnik. Navzočni so bili zastopniki mnogih civilnih iu vojaških oblasti, med njimi načelnik glavnega generalnega štaba maršal Cavallero. Navzočni so v začetku priredili navdušene manifestacije Duceju. Nato se je predsednik družbe senator d’Amelio zahvalil Duceju za visoko počastitev. Nalo ie vstal Duce iu dejal:
»Moja navzočnost na tem vašem zborovanju. tovariši, vam hoče dokazati, s kakšnim živim zanimanjem in s kako globoko simpatiio sem spremljal in spremljam delovanje Italijanske družbe za napredek ved. Ta simpatija izvira iz nič mani globokega prepričanja. da je vaša družba, porojena v zarji Preroda, bila. ie in vbo zvesta svojemu programu, ki določa pobudo, vzporeianje. pospeševanje ter izpopolnjevanje napredka v italijanskih vedah na vseh področjih, od tistega, ki ca t>om zaradi razumevanja imenoval fizičnega pa do moralnega. Pomembno le dejstvo, da vaše zborovanje sovpada 6 prvo dvajsetletnico fašistovske vladavine. Hočem razlagati ta dogodek kot vaše priznanje za načrtna prizadevanja. ki jih je vlada storila za napredek itliianske znanosti ter italijanskih znanstvenikov. (Zelo živo in dol-Eo odobravanje.) Toda važnejše je dej-6*vo. da zborovanje poteka v tej voi-!*i. ki zai^osluje vsa sredstva in vse ‘Uidi za zmago. In iaz računam na delo italijanskih znanstvenikov ne sa-S>o v smislu, ki bi ga označil za količinskega. temveč tudi v učinkovitejšem smislu, ki bi ga označil za kakovostnega. Naiti in raziskovati vse. kar j*e da najti in raziskati, da se čimbolj pospeši in naredi čimbolj zmagovita naša zmaga, to ie naročilo, ki ga dajem možem italijanske znanosti. Tn *d»i lahko začnete z razpravljanjem ® predmetu, ki ie na sporedu ter vas Prosim, da to storite popolnoma mirno *•> da se nič ne menite za moio na-'*očnost. Jaz sem tukai zato, da poslušam in morda, da se celo učim.«
^liceje besede je sprejelo navdušeno odobravanje. Nato so predavali neka-znanstveniki o različnih temah. J“pd katerimi ie bila zelo zanimiva ™*orava Novelliia o fašistovski pre-2~t*°vi kazenskega prava. Prof. Grivi'e!>i ie pojasnjeval Duceje misli o °Bi kazni. Ob koncu ie izpregovoril
še Duce sam in zaključil razprave s pojasnilom nekaterih točk.
Pripomnil je. da v fašistovski zamisli. kakor ie <rt> tei priliki že večkrat povedal, dobivajo srečno sintezo načela klasične kazenske šole in načela tej nasprotne pozitivne šole. obojna pa igram v njej življenjsko vlogo, da predstavljajo s svojimi zakonodajnimi učinki ter s praktičnim uveljavljenjem v italijanskem življenju zgleden napredek s pravnega in človeškega stališča. predstavljajo pa tudi zgled za druge države Država je tako mogočna in slovesna enota, da zavrača misel o maščevanju ■/. ozirom na posameznika. Ima pa dolžnost braniti družbo. Kazen ustreza zamisli o družabni obrambi in je tudi odmerjena- po njej. Ta zamisel pa nikakor ne nasprotuje zamisli o poboljševaniu in popravilu krivcev, kadar ie le mogoče, ker tudi to ustreza izrazito socialnemu cilju.
Ducejeve besede je spet nagradilo navdušeno odobravanje in vzklikanje.
V naslednjem priobčujemo izpoved enega Slovenca, ki so jih partizani odvedli v ujetništvo, jih poldrugi mesec »osrečevali« s komunističnimi govori. prisilnim delom, nezadostno prehrano in nesnago, in ki se mu ie naposled posrečilo pobegniti. Njegova izpoved ie perazna slika komunističnega »rajac. ena izmed tistih, ob katerih ie izpregledala in_ izpregleduie dan dnem tista peščica Slovencev, ki so pričakovali od komunistov rai na zemlji.
»Potem ko so nas partizani ujeli. so nas vso noč vodili po neznanih potili. Zjutraj šele so nas ustavili ob neki vodi pri mlinu in žagi. Dobro so na« zastražili in rekli, da bodo vsakega ustrelili, kdor bi skušal pobegniti. To ie bilo dne 29. junija t. 1. Popoldne so prihajali na konjih trije partizani in so nam drug za drugim držali govore. Vsak govor se ie končal s tem. da bo vsakdo za najmanjši prestopek ustreljen. Nato so nam pobrali legitimacije in denar. Sto lir sem zadnii trenutek še skril za nas. Silili so nas in prigovarjali, naj se gremo z niirni borit, toda niso dosegli zaželenega uspeha. Nato so nam dali na razpolago. če hočemo domov ali če hočemo delati, ali pa da nas oborože in da se gremo z njimi borit Ker iim nisem zaupal, sem si takoj mislil, da nas do; niov gotovo ne bodo pustili, temveč nas bodo držali tako strogo, da bo nemogoče uiti. če nas ne bodo postrelili Ker sem že t(>dai sklenil, da bom ušel. čim bo prilika, sem zaenkrat izbral lopo srednjo pot in se javil za delo. Zvečer so nas odpeljali naprej in nam pred odhodom še zabičali, da bo vsakdo ustreljen, kdor bi skušal med potjo uiti. Sicer pa na to gotovo nihče ni mislil, ker smo bili že vsi silno preplašeni.
»Ponoči 30. junija smo prišli do vasi Zgornia Otava. Tu so nas dobro za-stražali in tu smo tudi prespali noč. Na vse zgodaj so nas zbudili in nas odpeljali v neki gozd. kjer smo morali čakati ves dan. Nihče nas ni vprašal, če smo žeini ali lačni, šele zvečer smo dobili vsakdo nekoliko koruznega močnika. Naslednji dan so nas peljali preko Iške. Tako ie šlo kar naprej, .ledli-smo enkrat na dan ali pa še tisto ne. in še tisto, kar smo dobili, ie bilo pripravljeno boli za svinje ko za liudi.
»Pri Ponikvah so nas v noči na 1. julija peljali preko proge, potem ko so zelo pomnožili stražo. 1. iuliia dopoldne so nas pripeljali v nej-.i gozd blizu Kompolia. nas zastražili in pustiti tam do večera. Zvečer smo dobili zopet malo hrane, nato pa smo zopet korakali vso noč. Bil sem že tako oslabljen od slabe hrane in napora, da sem se kar opotekal. Dne 2. julija smo prišli okrog 11. v Stari Log. Tu
nam pobrali denar in legitimacne.
>Ker smo bili lačni, smo trgali še nezrelo sadje. Toda tudi tega nam niso dovolili in so nam zagrozili, da bo vsakega, kdor bi utrgal še samo eno jabolko »povohala matilda« (to je partizanski strokovni izraz, •če koga ubijejo). 13. iuliia so nas razdelili, in sicer po večini take skupaj, ki se 0.1 prej niso poznali. Celo brate so ločili.
»Mene so pridružili popolnoma neznanim ljudem. Vsega nas ie bilo 15.
Convoglio Italiano arrivato in ordinc
redu
nel porto destinato dclPAfrica settentrionale. — Italijanski konvoj, priplul v določeno pristanišče v Severni Afriki
j še isti dan so nas pripeljali v Pod-stenice, seveda dobro zastražene. Tu smo morali odslej delati. Sprva sme do 18. julija nosili hlode in kopali zemljo; delali smo zaklonišča. Z nami so ravnali tako kakor bi bili njihovi sužnji. Kakor hitro se ie kdo ustavil, da bi se odpočil, ga je že nagnal partizan. ki ie nadzoroval delo. mu nadel vsa živalska imena od osla naprei. končal pa s tem. da ga bo dal ustreliti. Ustreliti koga. je bilo pri partizanih sploh zelo častna zadeva in so se s tem, koliko so jih že postrelili in zaklali, zelo postavljali in si šteli V čast. To je pač dokaz partizanske »srčne kulture«.
»Med partizani so bili večinoma liiid-ie brez eksistence, ki so na tak način hoteli priti do oblasti. Toda to jim ne lio uspelo, ker mora vsak pošten in razumen človek obsojati tako razbojniško ravnanje. Dne 18. iuliia ie ta dična družba zbežala iz Podstenic. Nas so zopet vlekli s seboj, dohro nas stražili. ker so verjetno že čutili, da smo siti »partizanskega raia«. Vlekli sa nas preko Starega Loga in Belega kamna. Tedaj je padal precej časa dež. Isti partizani, ki so nam vedno govorili o tovarištvu, so imeli odeje, nekateri tudi po tri. šotorska krila ter spali na suhem, nas pa segnali skupaj in smo morali spati na prostem, ne da bi imeli kaj pokriti. In tako je bilo vedno. Mi smo imeli slabo hrano, partizanski komandir, komisar iu drugi partizani pa so si privoščili jitleko. dobro zabeljeno rižoto, jedi pač. ki so jih naplenili po deželi od kmetov. Mi seveda, ki iim nismo bili posebno pri srcu. ker nismo hoteli delati tako. kakor so želeli, pa takih stvari nismo bili deležni. Pač nailepša slika »komunističnega raja« in toliko hvaljenega ; tovarištva«.
sDne 20. iuliia so nas peljali nazaj v Podslenice, Ta čas je še vedno deževalo in smo bili stalno vsi premočeni in nismo imeli niti perila, da bij se preoblekli.Poleg tega pa smo se od njih nalezli še uši. Ko smo jih prosili, naj nam dajo perilo, so se nam smejali in rekli, da ni partizan, kdor nima uši. Torej so nas smatrali za partizane samo kar se tiče uši. Še mnogo je bilo takih primerov, ki so se vsakj dan ponavljali in večali naše trplie-' nje. Če ne bi imel človek volje še enkrat videti domače, eden mater ali se-| stro. drugi spet ženo. otroke itd., sploh ne bi mogel tega zdržati. Ko smo bili ob večerih utrujeni od dela ter njsnio zaradi uši mogli zaspati, smo se često menili o domu. To nas je pozneje tudi toliko zbližalo, da smo si zaupali drug' drugemu in na koncu zbežali iz pnrti-j ganskega ujetništva. Sprva si nismo' zaupali, ker smo se bali. da bi na3 kdo utegnil izdati.
»Po 20. juliju smo morali zopet nositi deske s Pogačnikove žage v Pod-! stenice po cesti proti Bogu. Drugi so zopet tolkli kamenje na cesti. Partizani so vsakemu dali kakšno delo. medtem ko so sami lepo ležali po bosti. Partizanski komandir Branko io ležal pod kakim drevesom in pil žganje ali vino. kar so mu pač prinesli' ' hvaležni" partizani, ker jih je blagovolil spustiti domov na dopust. Zanimivo ie tudi, kako močno ie bil izobražen partizanski komisar tiste čele. kjer sem bil jaz. Komisar Kogo, kakor so mu rekli, niti ni znal dobro brati.
»Kmalu nalo. okoli 25. iuliia smo morali zopet z njimi bežati. In nato še enkrat, toda ne spomnim se čisto natanko, kateri dan. bilo ie kmalu po, t>rvem avgustu. Tudi kadar smo bezali, so nas obložili z vrečami in morali smo nositj celo njihove nahrbtnike'. Nas s 'Ji za prevo*r.o 'živino. Namesto u* u. .reč« t! tli ua konje, s*
na njih jahali komisar, Komandir in
partizanke, s kateri«« sta fe ta dva gospoda zabavala rele nori. Za to dič-110 11 žiro smo morali v gozdu pri Pod-etenicab napraviti lepo barab«, kjer sta iHiteni komisar in komandir spala z osmiani parifirankanri. Zopet smo se vršili na Podstemce m ista pesem §e je ponavljala do 15. avgusat. ko se ie začela ofenziva. Če ne bi bilo te ofenziv«*, l>i nam bilo sploh nemogoče uiti. ker so,partizani vsakega, ki so ga dobili na cesti ali v gozda brez dovoljenja, Jia mestu ustrelili Sicer je bilo pa že iz taborišča skoraj nemogoč« uiti. Dne 15. avgusta so torej partizani pred ofenzivo zbežali, nas so seveda peljali s seboj, ter oe skrili v gozdu za Rogom, Prej v govorjenju vedno tako modni. so bili sedat silno preplašeni. Ponujali so nam orožje in nam vse mogoče ofeliutoovati. Nisnto pa ga boleli sprejeti ter smo se izgovarjali vsak na kakšno bolezen ali hibo. Ive tako se nam ie posrečii-ta uit i. ■ To je zrcalo zablode taste peščice, ki je nasedla lažni komunistični propagandi in s.i ustvarila drugačno sliko partizanskih borcev. Oh spoznanju resnice niso izpregledali satiro resni, trezni ljudje, temveč celo mladina, ki je doživela namesto gostotresednib obljub kruto resnico. Ob takšnih izpovedih mora izpregledati pa« vsakdo, ki m« je ostalo še kaj zdravega razuma in razsodnosti ter čut* pravičnosti io odgovornosti do lastneea naroda.
Žrtve
komunističnega terorja
Počasi prihajajo na dan žrtve grozodejstev in divjanja partizanov povsod tam. kjer so se pojavili. Za seboj so zapuščali strah in trepet tistih, ki so ostali. Gorje' pa tistim, ki so jih od-: vedli s seboj; mučili in trpinčiti so iili l>o gezdovh. nekatere napadali kar na l«ilju. večino pobili, nekatere pa izmučili do smrti. Šele zdaj prihajajo na dan njihova grozodejstva, ki bodo pač do dna izirczniLa ljudstvo.
Priol«-« jenvo samo nekaj primerov partizanske strahovlade, imena tistih, katerih trupi* so našli. Kitice pa me ve. koliko jih pokriva gnida po nepredirnih gozdovih.
Dne 27. julija so trije oboroženi razbojniki ubili v Rosni n ir,ih Marijo Icoti-f a riževo in njeno hčer Ano, druvo hčer Terezijo pa ranili, medtem ko so žele pšenico.
Znani kolovodja Vasja Dražan. bivši poveljnik 1. bataljona : dolenjskegacd-redac, je dal ustreliti štiri partizane, ki se mu niso zdeli zanesljivi komunisti. Dal je pohiti tudi 19 drugih ljudi. med njimi d da devet in deset let stara otroka, dve ženski in nekega 701ehvega starčka.
13. juliju so štirje komunisti odpeljali občinskega tajnika Lojzeta Sotino iz At. Jerneja, ga odvedli v okolico Mokrega polja v svoje Jaborišee in ga tam mučili, polom pa živega pokopati.
V Višnji gori so partizani prerezali žile Zupančiču Francu in ga potem ubili.
V času :polževslvO republike« io vršil vlogo krvnika 2<Hetni partizan Venceslav Vinko iz Osebice pri Muljavi. Omenjeni irartizan se ie hvalil, da ie ubil že 50 ljudi. Kot krvuiški znak ie nosil rth-eo kravato in rdeč trak čez ramena. V bližini Polževega in Krške vasi so krnetii našteli 40 grobov ljudi, ki iih je ubil omenjeni krvnik. Med prebivalci s 1'uljevega so partizani ubili: orožnika .ložeta Mnrfcotova. upokojenca K n zel ja iz Stične, obe sestri Bučarjevi iz Gorenje vasi, Ano Šolsko, nekega Potokarja iz. Žalne. Župančiča iz Stranske vasi. Johana .terana iz (lati ne in nekega Žogaria iz Luč.
Neki Starič je dal umoriti svojo lastno ženo. nekega moškega iz Miličevega. očeta sedmih otrok. Angelo Mla-karjevo z Mrzlega Polja in nekega Ljubljančana, ki je prodajal iaira.
Takšni in podobni primeri zbuiaio dan zn dnem ogorčenje ljudstva. Ni čudiro torej, da ve izpregledala že velika večina tistih, ki se io nekoč navduševala za »idealne« partizano in
zdaj zahteva celo zadoščenja za »dve. Takšna grozodejstva tudi med partizani samimi niso mogla roditi sloge in so znaki razkroja ntod njimi čedalje očita,viši.
Tajnik Stranke na ruskem bojišču
Tajnik Stranke Eksc. Vidussoni ie z letalom odletel na področje Dona, kjer se borijo hrabri Italijanski oddelki vseh vrst. Obiskal ie različne Italijanske bolnišnice, si ogledal oborožene čete in vsem izročil pozdrav in pohvalo Duoeia ter poudaril, kako ponosna je domovina na svoje sinove, ki se tako hrabro bore na oddaljenem bojišču. Razdelil jim ie tudi mnogovrstna darila. Dali časa se je zlasti zadržal med hrabrimi letalci, ki so priredili navdušene manifestacije za D Lice ja.
Govor kanclerja Hitlerja
Kancler Hitler ie govoril v Berlinu v veliki dvorani Športa« palače, kjer se je zbralo na desettisoče narodnih sociali atov. zastopnikov oblasti, slavnih ranjencev in pohabljencev ter zastopnikov tiska. Najprej je govoril propagandni minister dr, Goebbels o uspehu zimske pomoči prejšnja leta. Nato ie vstopil Hitler ob gromkem pleskanju in vzklikanju ter ie izpre-govorii o ciljih sedanje vojne ter o dosedanjih zmagah v Rusiji. Dejal je. da ie bila prejšnja zima najhujša preizkušnja nemškega ljudstva, ki ie pa narod ni samo premagal, temveč se pripravil za nove ofenzive. Očrta! ie pomen zmag pri Kereit in Sevastaoo-lju ter prodor v donsko kotlino. Poudarjal je velik pomen Stalingrada. k«t_ važnega vojaškega križišča in po-' eolskega pristanišča. Z njegovim padcem bodo dobili Nemci važno točko. To se 1k> zgodilo, je poudaril Hitler, in od ondod nas ne bo mogel nihče pregnati. <1 ostalih ciljih Ivo govorih ko bo prišla ura za to. Poudarjal je še zavezništvo Italije, sovražnikovo letalsko vojno, ki io IkkIo Nemci pošteno vrnili, nato i» počastil bojevnike in poveljnike za čudovite uspehe v sedanjem letu. Naposled je omenil še delo v zaledju, ki ga opravljajo nem-j ški delavci in -milijoni žensk. Končno je pribil, da bodo Nemčija in nieue zaveznice izšle iz te vojne kot mlade, ljudske države zmagovalke.
Vis. Komisar v ljubljanski Drami
Eksc. Visoki Komisar Emilio Gra-zioli je z gospo soprogo prisostvoval otvoritveni dramski predstavi letošnje gledališke sezone, komediji Cesarja Meana >Veeno mlada Saloma«. Med odličniki je bil tudi Kraljevski tiskovni ataše dr. De Cecca, ki ie zastopal Ministrstvo za ljudsko kulturo. Predstava je naredila odličen vtis na predstavnike oblasti, Vis. Komisar ie pohvalil dramskega ravnatelja dr. Golio in igralce ter sodelavce. Igralci so zastavili ves svoj trud za t<j predstavo in so se odlično izkazali.
Proslava italijanskega pni runa sv. Frančiška Asiškega se ie vršila v Assi-siju na svetnikovem grobu. Udeležili so se ie mnogi zastopniki cerkvenih, civilnih in vojaških oblasti, zastopnikov Stranke in korporacij. Navzočem je bil tudi vojvoda Genovski, ki so ga slovesno sprejeli na postaji. Častno slražo so imeii oddelki Vojske. Mornarice. Letalstva in Milice. Dopoldne je pel slovesno sv. mašo firenški nadškof. popoklne ie bila pa slovesna procesija. ki so se je udeležili nmoci odličniki. Po končani slovesnosti se ie vršila proslava Velikih Umbrijcev. na kateri je govoril minister zn ljudsko kulturo Eksc, Pavolini. Poudarjal ie prispevek Velikih Umbrijcev za veličino domovine in njeno kulturo ter duhovno edinstvo. Na koncu ie dejal, da je zmaga v sedanji vojni ne samo
vera in upanje naroda, temveč trdno prepričanje, ker ie ieklenotidna. neupogljiva volja.
Zasedanje Pokrajia>kega podpornega odbora in odbora ljubljanskega občinskega podpornega društva se ie vršila pretekli teden v vladni palači pod predsedstvom Vis. Komisarja. Predsednika obeh odborov sta poročala o delu v korist ljudstva, ki so ga opravili Vis. Komisariat sam in okrožno vodstvo. V ta namen sta odbora porabila že 5 milijonov lir-. Omenila sta pa tudi delo zveznega poveljstva GILLa na tem področju, brezplačno prehrano in počitniške kolonije in delo Pokrajinske zveze bojevniških fa-,sijev. Eksc. Vis. Komisar je po poročilu poudaril, da se ie tudi v novi pokrajini natanko izpolnjevalo Ducejevo naročilo, da ie treba siromašno ljudstvo podpirati Izrazil je prepričanje, da bo ljudstvo znalo to delo pravilno ceniti. Nato ie dal navodila za nadaljnje dete in se zahvalil predsednikoma obeh odborov in elanom za dosedanje uspešno dete.
Najvišje hrvai-k« odlikovanje ie izročil pretekli teden konzul Nezavisne Države Hrvaisk« dr. Ivanič Vis. Komisarju Ljubljanske pokrajine. V imenu Poglavnika se ie podal hrvatski konzul v Vladno palačo in izročil Visokemu Komisarju odlikovanje reda Kralja Zvonimria z Zvezdo Danico. V svojem nagovoru je dr. Ivanič poudarjal zasluge Vis. Komisarja za zbliža-nie in tovarištvo med obema narodoma pod orožjem ter izrazil hvaležnost Hrvatov za to delo. Na koncu se ie konzul spomnil Duoeia in Poglavnika in želel sreče bojevnikom obeh držav. Vis. Komisar se mu je zahvalil ter posvetil svojo misel Itoglavniku in Du. eejp in Oboroženim Silani, ki se bore skupaj z nemškimi borci. Pozneje ie Vis. Komisar vrnil obisk gospodu konzulu na hrvatskem konzulatu.
Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino je sprejel pretekli teden v vladni palači predsednika in upravo Združenja delavcev Ljubljanske pokrajine. Po pozdravnih besedah tovariša Dal Pri o delu tovarišev ie izpregovoril ■ predsednik zveze dr. Alujevič, ki ie .prebral poročite o dosedanjem delu in o doseženih uspehih. Ko je v imenu odbora in vsega delavstva prisrčno »ozdravil Vis. Komisarja, mu ie poročal, da je Zveza sestavljena iz 21 sin-' di-katov. 15 skupin profesionalcev in 15 občinskih sindikatov, ostali osem občinskih sindikatov pa šele nastaja. Nato je podrobno poročal o delu. Vi-, s-oki Komisar ie izrazil svoje zadovoljstvo s storjenim delom in to po na-vzočnih jx>slal prisrčen pozdrav delavcem vse. pokrajine, zagotavljajoč lira svoje simpatije. Eksc. Grazioli ie nato orisal podporno delo za delavstvo. Omenil je tudi razne težave in nevšečnosti v pokrajini, ki jih ie treba pripisovati izključno komunistom, ki rušijo tam. kjer je potrebna obnova. Poudaril je. da se bo red vzdržal za vsako ceno. in je prepričan, da bo delovno katoliško slovensko ljudstvo samo spoznalo, na kateri strani ie pravičnost. in kje uničevanje in služba boljševizmu. Na koncu ie dal navodila za nadaljnje delo.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je določil najvišje cene v ljubljanskih kavarnah. Crna kava sme stati največ 2 liri. bela kava 2.50 lire. čokolada in kakao 4 lire. ruski č;i 3.50 lire. čaj s citrono 2.75 lire. Kršitelji te naredbe bodo kaznovani z zar porom do dveh mesecev in z globo do 5000 lir.
Vis. Komisar za Ljubljansko pokrajino je razpisal 100 studijskih podpor po.4(KK) lir na leto za liste akademike, pristojne v Ljubljansko pokrajino, vpisane v Univerzitetno organizacijo, arijskega porekla, ki se bodo v letošnjem študijskem letu vpisali na katero koli vseučilišče v Kraljevini. Prednost bodo imeli študenti nepopolne ljubljanske medicinske fakultete, pri podelitvi podpor bo pa odločal tudi študijski uspeh in gmotno stanje prosilcev«. Razpis Vis. Komisarja določa vse listine. potrebne za vložitev prošnje.
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino opozarja vse pridelovalce krompirja in
fižola, da morajo ▼ desetih dneh' potem, ko so oba pridelka spravili z njiv, prijavili količino krompirja in fižola Prehranjevalnemu zavodu. Ves prijavljeni pridelek bo pod zaporo in ga kmetovalec ne sme prodati. Prehranjevalni zavod bo določeno količino pridelanega krompirja in fižola odkupil preko občine. Kršitelji te naredbe bodo kaznovani z globo do pet tisoč lir in z zaporom do dveh mesecev.
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata opozarja prebivalce, naj skrbno pazijo na svoje živilske nakaznice in na živila, ker v primeru tatvine ne izdaja novih nakaznic. Ker bo Prehranjevalni zavod vse prošnje za povračilo ukradenih živil ali živilskih nakaznic rešil neugodno, naj prebivalci prošeni ne pošiljajo ne Mestne-, mu preskrbovalnemu zavodu ne Prevodu.
Zimski semester na Ijuldjauski univerzi traja od 25. septembra f. 1. do 15. februarja 1943. Za slušatelje, ki so se prvič vpisali na univerzo in za slušatelje, ki so že lani obiskovali univerzo, traja vpisovanje do 31. oktobra t. L Rektor Kr. Univerze v Ljubljani je prof. dr. Milko Kos. prorektor profesor dr. Matija Slavič. Predsednik univerzitetnega sveta ie rektor; podpredsednik je prorektor; poslovodja je prof. dr. Vofeslav Mole; člani so pa vsi redni profesorji.
Več ko HUMKI vozovnic proda ljubljanska cestna železnica vsak dan. Pri tem niso vštete stalne in režijske vozovnice. O kakšni krizi tramvajskega prometa torej ne moremo govoriti.
Ljubljanska cestna železnica opozarja Ljubljančane, ki se še kljub nesrečam obešajo na tramvajske vozove, da bo poostrila dosedanje ukrepe glede discipline. Tistim, ki se bodo v gneči obešali na stopnice tramvajskih voz. bodo tramvajski uslužbenci pobrali mesečne vozovnice in sploh ukinili popuste. Uprava cestne železnice bo pa v primeru, da naval na tramvajske vozove ne bo popustil, zvišala ceno vozovnicam.
Pošiljke lesa. oglja in premoga za Ljubljano so ukinjene. S takojšnjo veljavnostjo se ukine na postajah proge Metlika - Ljubljana - Rakovnik. proge Straža Toplice-Novo mesto. St. Janž na Dol.-Trebnje na Dol. in Kočevje-Grosuplje vsako sprejemanje civilnih vozovnih pošiljk lesa. oglja in premoga za namembno postajo Ljubljano. Izvzete so pošiljke, ki so namenjene za industrijske tire na postaji Ljubljana. Civilne vozovne pošiljke lesa. oglja in premoga za Ljubljano se lahko oddajajo na postajah navedenih pro^ le za namembni postaii Liublia-na-šiška ali Ljubija na -Rakovnik up pošiljateljevi izbiri.
Osebne vesli
UMRLI S0:
V Ljubljani:	Milet	im Mariju Po ti er jo vu;
6:".lo(rtj Anton Žpanjar, sprevodnik drž, železnic v pok.:	Mlet	na. Helena Bezlajeva:
Frančiška I ptičeva iz Ponikev pri Dolrrvm poljn: JožeT Koren, nadst rožnik v pok. in slnžttelj Zanal dke Banke v Ljubljani; *61etna Marija Adlerjev«: I>ra$o Podreka, finančni svetnik v pok.: Marija Osanova.
V Mariboru: Frie Bolanae.
V Beogradu:	Mara	Kocjančičeva; Franc
Kocjančič, višji žolc/.niški uradnik v pok. »n bivSi prokurist tovarne lepenko v Bremnom nad Mariborom.
Naše sožalje!
PREMOG
GOMBAČ
GLEDALIŠKA 14
Zdravstvena kolona Visokega Komisariata bo vršila svojo brezplačno službo ves mesec oktober v llichientui novem zavodu na Ambroževem Ircu. Zdravljenja potrebni se lahko zglasijo vsak dan. razen nedelj in praznikov, med 8. in 12. ter med 15.30 in 17.30 uro.
Barvanje usnjenih izdelkov s speei-jelno barvo na brizgalnik. Barve in aceton — Efaks — Napoleonov trg.
ŠPORTNI TEDNIK
Morali smo že nestrpno pričakovati začetek prvenstvenega tekmovana. Okoli .120.000 gledalcev je šlo gledat tekme prvega kola. Med temi je imela največji obisk milanska (Ambrosiana Torino), ki je pritegnila 27.000 ljudi; a na blagajni je bilo 310.000 lir utržka. Roma Fiorentina je bila druga po obi:; rsku najmočnejša prireditev. Na vsak način so si blagajniki raznih klubov gotovo zadovoljni meli roke in si še za bodoče želeli toliko aktivnega in dejavnega zanimanja.
Nobeno moštvo ni na svojem terenu izgubilo tekme. Na šestih od osmih igrišč so mogli navijači pozdraviti zmage svojih ljudi. Dvakrat se je končala neodločeno.
Rezultati so bili; Roma Fiorentina 1-0, Genova-Vioenza 6 1, JuventusMi-lano IT, Livorno Venezia 2-1, Ambro-siana-Torino 10, Bari Liguria 2-0, Bo logna Atalanta 2-0, Triestina-Lazio 0 0.
Od obeh novincev se je Bari obnesel, Vicenza pa je morala zabeležiti drugorazreden rezultat. Sicer Bari ni nikak novinec v izbrani družbi prvih, klubov v državi; povrnil se je marveč v svojo nekdanjo okolico. Ta trenutek vodi v razpredelnici skupaj z Bologno. Do konca je še 29 prvenstvenih nedelj!
Prvenstveni ples za točke se ie tedaj pričel. Sledili mu bomo od daleč in si bomo sem pa tja ogledali tudi dogodke po drugih igriščih, kolikor nam bodo dostopni.
V drugem razredu bi za sedaj omenili samo rezultata, ki sta ju dosegla lanska prvorazredna kluba: Modena-Alessandria 1-1, Napoli Siena 3 2. Oba sta igrala doma in oba sta se v novo okolico bolj slabo uvedla.
Tretji razred je doživel precejšnjo spremembo. Dočim so lani tekmovali v osmih skupinah, so letos tretjerazredne klube razvrstili v 11 skupin povprečno po 12 moštev. Tako se e to tekmovanje močno razbremenilo. Omenjamo iz naj bližje skupine samo rezultat Pro Gorizia-Fiumana 10, na igrišču Fiume. Za moštvo; ki je lani poskusilo svojo srečo v višjem razredu, je tak začetek malo laskav.
Švicarji so v svbjem prvenstvu že dokaj napredovali. Nedeljsko kolo je poteklo v znamenju majhne senzacije: Lugano je zgubil na svojem igrišču proti moštvu, ki se nahaja na dnu razpredelnice. Sicer so bili rezultati: Can-tonal Grasshoppers 11, G reueheu Luzern 3-1. Lausanne Bie! 2 1. t.Tcgiruo- ; St. Gallen 2 4, Nordstern-Ziirich 0 5. Young Boys Basel 4 0, Ycung Feltows-Servette 13.
Nadaljevali so prvenstveno tekmovanje tudi v obeh predelih Francije, toda podrobnosti bi manj zanimale, ker so kakovost tekmovanja s pritegnitvijo manj znanih moštev jako razredčili. V cbeh skupinah tekmuje nekih 26 moštev, med njimi prav malo znane firme.
Nemci imaio sedaj "'že nekaj nedelj na sporedu zaključne borbe'za Tscham-merjev pokal. Dospeli so do četrtfinala.
Švedi so povabili Dance na meddržavno srečanje in so jih tesno premagali z 21. Ni velik ta rezultat, če se spomnimo na švedski uspeh pred 14 dnevi v Berlinu.
Švica in Nemčija bosta igrali reprezentativno tekmo 18, oktobra v Zii-richu.
V drugih panogah športa to nedeljo ni bilo posebnih dogodkov. Lahka atletika in plavanje sta za letos menda ie na koncu. Kolesarjenje se ni v tem poletju poočbno razmahnilo. Za zim ske športe pa je še prezgodaj. O. C.
%udi	a	m	re	Jc!J_nJ n* °d muh!
DETEKTIVSKA POVEST
'Kako ste pa uganili, da ie ta df-nar v zvezi z morilcem?« ie vprašala Dot DeVeere vsa razburjena.
>Sai nisem uganila.t ie hladno odvrnila Luoiia. »Jeff mi ie pripovedoval o nekem navideznem časnikarju, ki ie bolel po vsaki ceni videti naše sta-novanie....«
»Oh, jaz bedak!« ie vzkliknil Jeff obupan. In pokazal sem mu še vse pisarniške prostore!«
»To ie bilo zelo koristno,« se ie nasmehnila Luclia. J zakaj poštenov moram priznati, da mi ni bilo nič kai priletno pri duši ob misli, da bi utegnil splezati gor po požarni stopnici. Tako se ie lahko prepričal, kako lahko ie pri nas priti noter po običajni poti...«
: Patentne ključavnice!« fe vzkliknil Jeti in se tlesknil po čelu. »Jutri dam vsepovsod vdelati patentne ključavnice!«
j N e, nikakor ne, la Lucija, s Morda takšna priložnost!
Jaz sem samo roki-.
»Kovčec z denarjem sem shranila tja. kamor ie spadal: v našo železno omaro. In potlej smo čakale, moja sestra. Marlhv in iaz, dokler ni prišel morilce in smo ga ujele...«
»Ti si ga ujela.« ie popravila Aman-da. »Streljala ie vanj in ga zadela v zapestje desne- roke. tako da se ni mogel braniti. Čeprav nima poima, kako je treba ravnali z revolverjem.
»Vač. pač.« ie v zadregi priznala Lucija. sOre mi ie mali revolver pred več leti podaril in mi svetoval, naj se naučim -•trfTjidi. Revolver bo lahko nadomestil moža v hiši. je rekel, ha-
leff!« ie ugovaria-se še kdai vrne
i strahu dvignila
dar nioga lepega dne ne bo več med nami. Dejal je. da se bom že naučila ravnati z njim. zakaj vedel ie. da to Arnandu dosti predohrosrčna. da bi celo muhi storila kai žalega.«
Arna uda se ie krepko odkašliala: »Tn jaz sem zmerom mislila, da imaio tisto pokanje sosedovi prebrisanci na vesti...«
»Vem. je zamrmrala Lucija. Zato si iih tolikokrat oštevala, iaz sem iih pa potem vselej potolažila s čokolado.«
Amanda se ie znova odkašliala. n naposled se to morala zasmejali, zakaj vsi okrog nje so bili prasnili v smeh.
Sredi splošnega smeha ie pa Mr. Saint John vprašal; »Zakaj niste prav za prav poklicali policije na pomoč. Miss Lucija? Podali ste se v skrajno nevarno početje.« Vsa vzhičena sem poslušala njegov čudoviti glas.
»To bi bilo pregnalo morilca,« ie odvrnila Lucija malce v zadregi. Rila sem prepričana, da opazuje našo hišo.«
»lil vedeli ste, kdo ie morilec?« je vprašal dalje. »Se preden ste ga ujeli?«
Da!« Spet ie globoko vzdihnila. »Vedela sem. da ie morilec človek, ki zna sovražiti — hladen, brezsrčen, nevaren človek...«
»Da, res ie bil takšen!« ie zaihtela Dolores. »Krut in brezsrčen, kakor nihče na svetu! Že čez teden dni sem mu hotela poheeniti.,.c Oklenila se ie svojega moža. njene oči so se od strahu široko razprle. »Toda... ni me pustil oditi. Ni me ljubil. Ljubil ni nikogar. Ril to grozen...«
' Ne misli več na Io,« io Je dobrohotno mirila Fcnnellijeva mati, »Po-zabi vs2. otrok moj.«
»Ubil l>i ga bil.« to zaškrlal Rafta-: elto togoten.
: Bil ie nečloveški,« ie zašepetala Dolores in se zgrozila
»To ie res,«: je pritrdila Lucija. »To sem bila spoznala že iz Hrsterine zgodbe. Toda moj sum je potrdil krožnik jabolčnega narastka.« Srknila to požirek penečega se vina. »S tem rq vračam k poskusu, o katerem ste slišali že od madame LaVelle. Toda ma-dame LaVelle vam ie v svoji skromnosti gotovo zamolčala, da ie 6 svojo veliko umetnostjo oživila prizor, ki se je bil odigral eno ali dvp uri pred umorom. Tako sem izvedela, da to Mr. ■Smvth. njen podnajemnik — torej Shaw ali Floto — dobil od nje krožnik jabolčnega narastka in da je slastno jedačo pospravil do zadnjega grižljaja. Zato sem dala umorjencu preiskati želodec in nadzornik Moore ie bil tako prijazen, da mi je takoj sporočil izvid. Raztelešen ie ie pokazalo, da umorjenec ni jedel jabolčnega narastka. Torej nikakor ni bil istoveten z Mr. SmvthosN. alias Viktorjem Sha-wom. tudi Floto imenovanim.«
Nihče se ni ganil po tem razodetim
Sele čez. nekaj časa ie izpregovorila madame LaVelle: : Ne morem si pomagati. a veseli me. da Je moja kuharska umetnost pripomogla k razkrinkanju morilca.«
Pravilno, madame. pravilno!« je zadovoljna odvrnila Lucija. »Vsekako to bilo zame tedaj na dlani, da ie Viktor Shaw, ki sem mu umor brezpogojno pripisovala, res morilec. Seveda bi bila lahko Hesteri in Johnu marsikaj prihranila, če bi jima bila to sporočila, a preveč sem se bala. da bi se mi utegnilo kaj ponesrečiti. Zaupala sem svoji sreči. In res me ni piislila na cedilu!« Rila ie videti zelo ponižna in skromna, mala Lucija, a nisem prezrla, da je skušal nadzornik, ko ii je napil, prikrili hudomušen nasmešek. Prav dobro ie vedel, da Lucija po nobeni ceni ne bi bila nikomur
prepustila prvega umora detektivskega urada Beaghe! Ntou« drobna osebica kljub vsej hlinjeni krolkosti ni mogla preslepili...
Glasno govorjenje se ie zaslišalo od vseh strani in omizje se je malo pomirilo šele takrat, ko so se bili llj:-stera in John ter ndada zakonca poslovili.
Madame LaVelle se ie naslonila nazaj. Zdaj nam lahko vse poveste, Miss Lucija! če pomislim, kako prikupen človek to bil videti ta mož s tremi imeni... In tako sem si zmerom domišljala, kako dobro poznam ljudi!«
'.Ali nisem že dovoli klepetala, se-stra?« je Im ječe vprašala Lucija. »Jutri bo tako in tako vse v čksopisih...«
»Pripoveduj!« ie zviška velela Amanda.
Prav. sestra.« Lucija ie za .trenutek pomislila. No. morda ie najboljše če ponovim Shavovo lastno izpoved. Ko ga je nadzornik Moore aretiral, je Shaw rekel: .Da, izvršil sem umor. A nič se ne kesam, čeprav sem zaigral ■svoje življenje. Ko sem se poročil s Hestere Galovo. ie prisegla, da me bo v vsem ubogala. Prelomila ie svojo prisego in ko so me zaradi njenega pričevanja obsodili na dosmrtno ječo. sem iaz nekaj prisegel: pokori naj se za to.‘ S pomočjo neke ženske ie zasledoval Ib .sfero s pismi, da so io njeni delodajalci povsod odpuščali. Ta ženska, ki mu ie stala od strani že pri njegovih prejšnjih tatvinah in vlomih, mu je v navidev.no nedolžnih pismih sporočala vsakokratno Hesterino bivališče in na njegovo povelje odpošiljala brezimna pisma Hesterinim delodajalcem. Od nje ie tudi izvedel, da sc Hestera ne da več preplašiti, da to bila prevzela spet svoje dekliško ime in začela peti. l’o-llej je izvedel za njen naslov iu o njenem prijateljstvu z Johnom Bvna-1110111. Mimogrede uai omenim, da mo-
ra imeti želfska. ki mu je vse to izvohala. dober nos in da mora biti tudi sicer temeljita oseba, ki bi io utegnili v našem detektivskem uradu s pridom uporabiti, oe ne bi bila zašla lin kriva potil.«
Amanda se je odločno odkašliala.
»Da, sestra, prav imaš; spet sem za-šla. Torej dalje: Shavv se ie penil od jeze. ko ie to slišal, iu ie začel kovati nove načrte. Naključje mu ie prišlo na pomoč: v, celico ie dobi! tovariša, utiogega butca, kakor ga je sam imenoval. človeka, ki i« imel takšno uho vo kakor kakšen našminkan cirkuški klovn. A Simw se ni zanimal m njegovo glavo. Zanimala ga je le brazgotina 1ia roki .tega moža, ki se je pisal Joev Fitz. Slmw je komaj veroval svojim očem: imel je prav takšno brazgotino kakor on sam na isti roki. V kratkem ie bila godlja skuhana, da se izrazim po Shavovo. Že davno si to bil izmislil načrt za beg in nekaj tednov pozneje ca je uresničil. Kajpak mu je spet poinamila tista ženska, ki je posredovala pisma, in dala beguncema zavetje. Shaw je zdaj v prvi vrsti poskrbel za to. da prstni odtisi-ki jih ie hranila kriminalna policija od njega in Jocva Fitz,a, ne hi imeli nikakršne vrednosti več: v ta namen ie zarezal sebi in svojemu pajdaša Irolcče rane na koncu prstov, ki 'j® izvrstno izpolnile svoj namen. Nato i® kupil dva poceni prstana. V .loevev pr« ta n je dal v-rezlJali: .Do smrti1, njegov prstan ie imel pa vrezliane ni®' gove začetnice, Uestcrine začelnice datum njune poroke: o tem Joev sc slutil ni.«
: Na vse ie mislil, strahotno!« ie izdavila Dot DeVeere.
»Rollej si je pobarval lase in obrvi in tedaj se je seznanil z Dolores, ki ji je takoj obljubljal vse mogoče rum’; vile roči. Izdajal se ie za artista, j® zaradi rane na roki ne more ti. Potreboval ie Dolores, zakaj I žila je denar, ou pa ni imel naio<u,e
Listek ..Družinskega tednika“
Kaj vse bi utegnili doživeti
_ Ne bi bilo težko, onemogočiti ži.v-ljenje večine na zemlji živečih bitij. Naši organi so vendar ustvarjeni izključno za tisto količino kisika, ki jo vsebuje ozračje, prilagojeni tistemu pritisku, kakršnega ima naše ozračje, m navajeni tiste temperature, pri kateri se najbolje počutimo. Vzroki, ki bi utegnili popolnoma izpremeniti naše življenjske pogoje, so zelo različni. Na prvem mestu je pač mraz.
V teku svojega obstanka je zemlja doživela različna obdobja, v katerih je temperatura padla. Ta obdobja imenujemo »ledene dobe«. Doslej pa niso bila še nikoli tako mrzla, da bi bila uničila vse življenje na zemlji. Še zmerom so se našli predeli, kjer
J'e organizem dobil primerne pogoje, la, mnogoštevilna bitja so se mogla celo prilagoditi izpremembam temperature in živeti dalje. Pomislimo samo na mamuta in dolgodlakega nosoroga, ki sta živela v komaj pretekli diluvialni dobi, in na današnje Eskime, severne medvede in polarne lisice. Ledene dobe so bržčas povzročile iz-premembe ekliptike in električnosti zemeljske poti.
Če bi pa nekoč nastopila ledena doba, a ne kot posledica teh izpre-memb, temveč zaradi neprestanega ohlajevanja sonca, bi to postalo nevarno. Ledena doba se v tem primeru ne bi končala po preteku določenega časa, temveč bi postajala čedalje hujša. Počasi bi voda ziedeneia in naposled pokrila vso zemljo. Človeštvo, ki bi se sicer na vso moč trudilo kljubovati naravnim izpremembam, bi počasi izumiralo. Celo utrjeni Eskimi bi pomrli v takšnem mrazu.
Dolgo časa so znanstveniki mislili, da bo takšna katastrofa najverjetnejši konec sveta, ker so z gotovostjo računali, da se bo sonce nekoč ohladilo. Pokazalo se je pa, da se nam še ni treba bati smrti od mraza. Sonce ima namreč še dovolj energije za milijone let, in človeštvo bo bržčas zaradi drugih vzrokov izumrlo že davno prej, preden se bo sonce ohladilo do smrtonosne stopnje.
Mislili so že tudi, da se zemlja sama vse bolj ohlaja. Geologija nas pa uči, da so bile dobe, ko je imela zemeljska površina dosti nižjo temperaturo kakor zdaj, in razen tega je v zemeljski skorji toliko radioaktivnih snovi (ki — kakor vemo — neprestano izžarevajo energijo), da se nam morebitnega ohlajenja še lep cas ni treba bati.
Pomanjkanje kisika
Če gledate planet Mars na nočnem nebu, vas bo zbodla v oči njegova nenavadna rdečkasta barva. Bržčas je temu vzrok dejstvo, da se je kisik Marsovega ozračja že popolnoma zdruzil s snovmi njegove površine.
Podobno usodo so prorokovali tudi zemlji. Razume se, da bi živi organizmi naposled res izumrli zaradi pomanjkanja kisika, če bi se kisik tako združil z zemeljsko skorjo. Dejstvo je tudi, da je zemeljsko ozračje pred nekaj sto milijoni let vsebovalo dvakrat toliko kisika kakor zdaj. Zemeljska skorja je torej vsrkala vase že polovice ^prvotne količine kisika. Vendar je še dovolj kisika za milijarde let.
Kometi
Leta 1910. so astronomi prorokovali, da je človeštvo zapisano skorajšnjemu poginu. Izračunali so, da pojde leta 1910. zemeljska pot skozi rep Halleyevega kometa. V kometo-vem repu je mnogo plinov, med njimi metan in amonijak. Zemeljsko atmosfero bodo — kakor so trdili astronomi — ti plini zastrupili in vsa bitja, odvisna od tega zraka, bodo morala torej poginiti.
nejšega za življenje. Med tem časom je bistro opazoval in čakal na kakšno priložnost. To ie tudi kmalu dočakal; vlomil ie v neko banko, kar je njemu in Joeyu vrglo šestdeset tisoč dolarjev. Zdai ie ostrašil Dolores z grožnjami, jo zapustil in se odpeljal v Newyork. Za Joeva je najel v bližini Maison La Velle neko podstrešno izbo. sam ie pa pod imenom Vincent Smyth najel sobo v Maison La Velle. Naslednje tedne ie opazoval Hestero. Prav tako ie prisluškoval pri Fennel-liievih. V posebno zabavo mu ie bilo poslušati Raffaelove grožnje in izlive njegove bolesti. Kajpak mu ni bilo nic lažjega kakor ugotoviti, kdai ie Hestera odsotna, in prav tako mu ni delala težav nabava ključa za njeno stanovanje. Ko ga ie Miss DeVeere presenetila, prihajajočega v Hesterino sobo, se ie vedel čisto brez zadrege, kakor da bi bil dober Hesterin znanec, in njegova igralska umetnost je Preslepila Miss DeVeere.« Malce porogi ii vosi i so izražale Luciiine oči ko e pogledala Dot. »Da ga ie Miss DeVeere tisto popoldne pred umorom sp enkrat videla pred Hesterinimi vrnti. se je prav dobro skladalo z njegovim načrtom. Pri svojih obiskih v Ueslerinem stanovanju ie pregledal Prostore, si zapomnil, kie leže pred-nieti, ki so pozneje manjkali, in si Prilastil robec, ki ga je bil tam pohabil John Bvnam. Zvezna vrata med 'Jesterino sobo in svojo ie od obeh "'rani odpahnil. Kadar ie kramljal z 'Padame La Velle. ie pazil na to. da ie videla njegovo brazgotino in niegov Poročni prstan. Po niei ie tudi izvedel. ?a so v ropotarnici Hesterini prazni Kovčegi...«
- *|>°sli preveč sem klepetala,« ie jOkla madame LaVelle očitno popar-r®na; »A dečččko je izvrrrstno razumel izvleči iz človeka! Igral ie liubez-vega poslušalca, ki se za nič na sve-ne zaninnnima tako kakor za tisto. ar mu prrripoveduieš.«
Konec prihodnjič
Ko je pa nastopil usodni trenutek, da je zemlja prestrigla kometov rep se ni nič zgodilo! Zrak ni bil zastrupljen in človeštvo je moglo živeti dalje. Pokazalo se je torej, da je kometov rep — in celo rep velikanskega Halleyevega kometa — tako redek, da njegovi plini ne morejo biti nevarni zemlji, obdani z varovalnim oklepom hlapov.
Ultravijolični žarki
Če ultravijoličnih žarkov ne bi ovirala neka plast zemeljskega ozračja, bi tudi oni utegnili postati nevarni za naše^ življenje. In res predstavljajo — če izvzamemo njihov blagoslov — tudi nevarnost. Vemo, da imajo ultravijolični žarki sončne svetlobe zdravilen učinek na organizem, seveda, če jih uživamo v majhnih količinah. Da, celo nujno potrebni so za človeški obstanek. Če je teh žarkov preveč, so pa smrtonosni.
V ozračju je v velikih višinah plast joniziranega kisika, tako imenovana ozonova plast, ki vsrka ultravijolične žarke krajše valovne dolžine delno, daljše valovne dolžine pa popolnoma. Ta ozon, ki plava v stratosferi v višini med 25. in 30. kilometrov, bi dal, stisnjen na gostoto ozračja nad morsko gladino (t. j. na 1 atmosfero), komaj 2 do 4 milimetre debelo plast. Kljub temu ima važen pomen za vse življenje na zemlji, če bi se njegov učinek izpremenil, bodisi na slabše ali na hujše, bi to utegnilo imeti pomembne posledice.
*
To je kratek pregled nevarnosti, ki bi mogle ogrožati naše življenje na zemlji. Podali ga nismo z namenom, da bi svojim bralcem nagnali strahu v kosti. Narobe: iz tega pregleda lahko sklepajo, da ni vzroka za kakršno koli bojazen, čeprav utegne imeti prav majhna izpremmeba velike posledice.
Haagsche Post, Haag
ljajo v ta namen tudi nosprasit. t. j. kombinirano sredstvo, ki vsebuje baker in arzen. Na 100 1 vode se tega primeša po 30 do 50 dkg.
Ker je pravočasno škropljenje od strani društev zaradi številnih lastnikov sadnega drevja in zaradi oviranja tega dela po vremenskih ne-prilikah nemogoče, je edina pot, da si posamezniki ali skupno po dva do štirje nabavijo lastno škropilnico, da bo v bodoče sadni pridelek obilen in zdrav.	Dalje prihodnjič
=== Carovni/a =
Napisala Edith Rodejeva
Naš vit
Kaj je bilo letos pri sadnem drevju zamujeno
Napisal Josip Štrekelj
Z malo izjemo opazujemo na sadnem drevju preveliko goščo v krošnjah. Mnogi mislijo, čim več je vej, več bo sadja, kar je pa zmota. V zasenčeni gošči cvetno popje ne brsti., kar nam je tudi letošn ja bogata sad- , na letina pokazala. Bilo je tedaj na- j pačnp, da se ni prošlo zimo ali letos rano spomladi iztrebilo slabotnejše veje v gošči krošenj, pa tudi tiste, ki leže druga na drugi ali kjer se križajo. Ostale, krepkejše bi bile deležne sonca ter dale boljši in večji pridelek.
Gošča v krošnji je leglo za škodljivce in zavetišče za najrazličnejše glivične zajedalce. Kjer je bilo prošlo zimo ali spomladi to delo zamujeno, je letos toliko potrebnejše. zakaj zaradi bogate letine je drevje oslabelo. Zato proč z neplodnimi vejami v gošči, da ne jemljejo svetlobe in hrane brez haska drugim vejam in pozneje sadju.
Redčenje vej začnemo že lahko takoj, ko oberemo zimsko sadje. Na starih drevesih so opešane In suhe veje še bolj vidne, dokler listje ne odpade. Take veje odstranimo ob vejnem obročku. Ob rabi žage gladko obrežemo rane z nožem in če so veje večja kakor 2 cm v premeru, jih je treba tudi zamazati s cepilno smolo. Manj-ših ni potrebno mazati, vendar ni pa-pačno, če tudi_ take zamažemo.
Tožbe d piškavem sadju slišimo letos vse vprek. Živalskih škodljivcev in glivičnih zajedalcev ie sila mnogo. O njih so napisane debele knjige v besedi in sliki, a najnevarnejši izmed živalskih škodljivcev je zavijač in izmed glivičnih škrlup. Samo ta dva uničita ali delno pokvarita letino do polovice, na nekaterih vrstah, zlasti na vlažnih legah, celo ves pridelek. Skoda se ceni v naši deželi na več milijonov.
Proti tema dvema in večini drugih so sredstva za zatiranje in odvračanje. Tako arborin, žvepleno-apnena brozga, bakrena galica, arzenijat i, d. Površna, zamujena in redka uporaba teh sredstev je malo učinkovita, kar je pokazala tudi letošnja sadna letina. Škropljenje s temi sredstvi se mora opravljati točno ob določenem času, sicer škoda za delo in trošek.
Podružnice »Sadjarskega in vrtnarskega društva« opravljajo škroplje. nje v svojih okoliših, pa deževno vreme in veter ovirata to delo, da ga ni mogoče pri vseh gospodarjih opraviti o pravem casu. Zato je učinek nezadosten m celo ničev. Mnogi menijo, da enkratno zimsko škropljenje, ko listje odpade (boljše spomladi pred napenjanjem popkov) zadošča. Celo trikratno poletno škropljenje za zimskim, četudi o pravem času opravljeno, t. j. tik pred cvetjem, takoj, ko odpadejo cvetni venci in tretjič, ko je sadje ^ orehove debelosti, nikakor ne zadošča. Zavijači iz prvega roda' takoj po cvetju še ne narede tako občutne škode, pač pa iz drugega roda v juliju in kasneje.
škrlup se pojavi zlasti v vlažnih letih tudi avgusta in septembra, a na sadju celo v shrambah. Da obvarujemo drevje in sadje pred poškodbo, je treba uporabljati priznana škropi-j Poletnem sadju od srede marca dov konca junija, na zimskem pa do začetka septembra.
Po prvem poletnem škropljenju, takoj po odcvetenju, je treba škropiti redno v presledkih dveh tednov. V to svrho se poslužujemo žvepleno-apnene brozge in apnenega arzenijata. Na 100 1 vode primešamo namreč dva do tri litre žvepleno-apnene brozge in trideset dek apnenega arzenijata. Prvo sredstvo ovira razvoj škrlupa in drugih bolezni, drugi pa zastruplja in uničuje zavijača, ki grize, preden se zaje v plod kakih 8 dni ob muhi,
Sri koščičastem sadju pa ob peclju, lamesto navedene mešanice uporap-
>Ali verujete v čarovnijo, gospodična VVengova?« ie vprašal.
»Moram,« re odgovorila. »Sai sem sama čarovnica.«
»Čisto prava čarovnica?« ie vprašal smehljaje se.
»Čisto prava čarovnica,« ie odločno odgovorila, a se ie morala sama nasmehniti.
Bila ie videti tako mlada, še pravcati otrok. Ni ga zanimala, toda kdai pa kdai ie rad pokramljal z njo.
»In v čem se to kaže? Ali ponoči jezdite z metlo na Klek — ali pa vaša angelska glavica mirno počiva na navadni blazini in spi?« Ni pričakoval odgovora. Presenetilo ga ie. ko ie od-govorila:
»O. včasih spim. včasih pa premišljujem.«
Hotel se ie pošaliti in io vprašati, ali zna tudi premišljevati, a se ie zadovoljil s tem, da se ie nasmehnil. »Kai neki premišljujete?«
Njene sinje oči so ga nekai trenutkov mirno gledale. »Kako nenavadno je. da morem vse. kar hočem.«
»Tako vse morete? Ali ie v tem vaša čarovnija?« In ponovno ie čvrsto in odločno pritrdila.
_>Ali lahko kai storite tudi za svoje bližnje?« ie vprašal, rahlo vzdihnil in se nasmehnil »Ali me lahko ozdravite spleena?«
Tedaj se ie tako razigrano nasmehnila. da je bil skorai nejevoljen. Takoj nato te pa rekla tako poslušno kakor šolarka učitelju: »Potlei se morate pač zaljubiti.«
Osupnil ie in.ji pogledal v oči. »In tega ne morem, mislite?«
DVORAZREDNA
trgovska Sola
ZBORNICE ZA IRGOVIiO IN INBUSTRIIO
(Pokrajinskega korporacijskega sveta)
L|U8I I AN A, Gregftiriieva 21
(TRGOVSKI DOM)
ZAVOD IMA PRAVICE ENAKIH DRŽAVNIH ŠOL
SPREJEMA DIJAKE Z MALO MATURO ALI
ZAVRŽNIM IZPITOM MEŠC. SOLE
VPISOVANJE VSAK DAN DOP. TRGOVSKI DOM, III. nadstr.
ZAČETEK POUKA 5. OKTOBRA
»O. pač.« je odgovorila zaupljivo.
Spet se je nasmehnil, skorai olajšano. Bila ie vendar samo otrok. »In v koga nai bi se zaljubil?«
»Zaljubite se lahko samo v mene,« ie rekla skromno.
Spet je osupnil in io nekoliko ne-zaupno pogledal. »Ali ste tako trdno prepričani, da morete to storiti?« ie vprašal nekoliko podsmehliivo. — »O. da!«
Za trenutek ie molčal, potlei ie pa zmagala radovednost. »In kako boste to začeli?«
Zdai se ie ona zasmejala. Naspol v zadregi, naspol zmagoslavno. »Tega ne morem povedati, to bi vse le otežilo.
»Vi ste otrok,« je rekel smehljaje se. Skromno ie nagnila glavico.
•
Nekai dni nato ie govoril z nio samo v skrajno poslovnem tonu. Ni ii hotel dati povoda za šolarske predrznosti. V njenem bistvu prav za prav ni bilo ničesar predrznega in pomirjen ie pomislil, da ie pošteno dekle. 111 se je vdal radovednosti, »No. gospodična VVengova.« ie rekel, »kako vam ie prav za prav ime?«
»Cynthia,« je smehljaje se odgovorila. »Moja mati ie bila zelo romantična.« — »Ali vi niste?« — »O. da, na srečo,«, se ie zasmejala. »Zato se me tudi nikoli ne loti kakšen spleen.« Molčal ie — a otrok ie marljivo pisal dalje. Kakor pri šolarki so ii svetli lasje viseli čez držalo.
»Kdai me boste začeli zdraviti mojega spleena?« ie vprašal. Ni ga pogledala.
»Sem že,« ie rekla.
»2e? Kai ste že?«
»Začela.« Za trenutek ni vedel, kai naj reče k temu. Malo ga ie ujezilo. »In ničesar nisem opazil.«
»Tega nikoli ne opazimo.« ie pojasnila. »Vsaj v začetku ne.c
»Upam. da ste tako dobri, da mi boste povedali. kdai pride nad mene?« je prosil posmehljivo. Ko ie odgovorila. ie bilo v njenem glasu nekai res cisto odraslo preudarnega. »To ni potrebno.« Potlei se ie pa spet nasmehnila kakor resnični angel in z otroško zaupljivostjo ie nadaljevala: »To boste opazili čisto sami — sicer ni nič vredno.«
Opazoval io ie. Ali io koketna? Ni prav vedel, Vsekako ie morala hiti potem ves čas koketna, zakaj v bistvu se ni izpremenila. Bog ve. kai si prav za prav domišlja?
»Zdi se mi. da nekam počasi napreduje,« ie rekel in ko ie vprašujoče pogledala, se je pošalil: »Očaranie. Moie očaranie.«
»Ne, motite se! Celo zelo hitro napreduje.«
»A jaz ničesar ne opažam,« fe "rekel čislo krotko. >žiato pa iaz opažam.« ie odgovorila. Bil ie tako radoveden, da je pozabil ugovarjati. »Po čem pa?« Zasmeiala se mu ie v obraz. »Ce niste zaljubljeni vame. ste zaljubljeni v tistile spomenik tam spodaj — sai neprestano gledate tia.c Pokazala ie skozi okno in on ie začuden sledil smeri njenega prsta.
»Neprestano gledani tia?« ie rekel jezen. »Gledam vas. kadar govorim z vami.«
»Ne. tudi kadar ne govorite z menoj,« je zatrdila. »Skorai zmerom me gledate... A nič ne de.« ga ie pomirila »Sai ne morete drugače.«
»Razume se, da lahko,« ie reke? ogorčen. Odkimala ie. »Ne.« je rekla prijazno. »A tega še sami ne veste.« Njena svojeglavost ie bila čisto otroška. Odločil se je. da te snovi razgovora ne bo več sprožil.
*
Drugi dan ie imela novo obleko. Nove vrste obleko. Črno. mehko, prilegajočo se. v kateri ie bila videti nenavadno tuia in odrasla. V niei ie bila mlada dama. neznana, tuia mlada dama. Oho! Zdaiei se mu ie posvetilo, da ie to zanka...
»To ste pa danes zali,« ie rekel z rahlim podsmeliom. »Da.« ie odgovorila. »Iz kakšnega določenega nagiba?« ie vprašal dalje. »Da,« ie od gori la dalje. Torei ga ie hotela narediti ljubosumnega. Nasmehnil se je. »Bržčas greste na kakšno zabavo?« — »Da,« je odgovorila. »Grem na večerjo k šefu. V nedeljo so krstili njegovega najmlaišega in večino nas ie povabil za danes.« se ie nasmehnila, »da bi počastil svojega naslednika.«
»Zakaj prav za prav iaz nisem po-vablien?« je rekel na lepem.
Zasmejala se ie: »Smešno, da bi hoteli priti. Nihče od osebia ne verjame. da znate govoriti!«
»Nihče ne verjame, da znam govoriti?«
»Da to se pravi, kramljati, v družbi 1 ogosto me izorašuieio. ali kdai izpre-govorite besedico.-f
»Tn kaj odgovorite??:
>Pravim. da ste svojevrsten človek. On, najboljše lastnosti vam pripisji-jem! Pripovedujem, da je Tennvson vas najljubši pesnik in da ste zelo, melanholični.c
Nekoliko negotovo se ie nasmehnil. r> boslednie ni čisto neresnično.«
»Prav za nrav res,« ie rekla. —-»Kako to imenujete?« — »Tako kakor vi sami: spleen. Nič drugega kakor: splosna slaba volia.« Molče ie strmel vaniO; Srečala ie niegov pogled z velikimi, mehkimi očmi.
»Kako ste se imeli na zabavi?« ie vprašal.
»Hvala, izvrstno!«
. »Očitno se zmerom dobro zabavate.« le rekel posmehljivo.
»Da sicer bi se zaprla,« ie odgovorila. »Sai drugih ljudi vendar ne morete razveseljevati s tem. da ste čemerni. Za trenutek ie molčal. »Ali se vam zdi. da sem iaz čemeren?« ie vprašal nato. _ Zamišljeno ga je pogledala. Rekla ie opravičujoče. »Nič ne morete za to. In naihuiše ie za vas samega. Samo na druge vpliva...« v zadregi ie okleyala, »— ne smete me napak razumeti — nekoliko smešno in žalostno seveda tudi — žalostno za tistega, ki ie takšen.« — »No. žalostiš?™ 16 r<$eI- >s*cer oa snloh nisem čemeren. To samo vi pravite.«
Ni odgovorila.
»Lahko sem tudi prav vesel.« ie rekel na lepem. — »Res?« je presenečena vprašala. — »Da. res.« je rekel prepričevalno. — »Ce vi rečete vam ie rekla voljno. A’kliub temu ie očitno dvomila. — »Sai lahko poskusite.« Stal je s hrbtom obrnjen i. .c0. 'J le 10 Predlagal. »Lah-° bl šii kdai z menoi ven. gospo-
k- si,a rVna ,)rin,er v Park. Lahko bi šla tudi gospodična Kier-gaardova z nama...«
»Zakaj nai bi pa gospodična...« Morala se ie zasmejati in se ie sklonila globoko nad papir. Obrnil se ie in io presenečen pogledal. »Mislim, ie rekla in ga pogledala, »da zaradi mene ne potrebujenio...« za trenutek je okleni ,>?ore!'.'1ievalke. Zame ni nevarnosti,« je hitro pristavila.
ie >vn^oarii(>s,'? kakšne nevarnosti?« ie vprašal negotovo.
visjre|,fri1i0sti-- da !>i se zaljubila v vas,« ie skorai zaupno pojasnila. »Samo vi se boste zaljubili v mene.« Zastrmel ie vanio.
»jako sva se vendar dogovorila,« ie rekla.
Zasmejal se ie. »Mislim, da dogovor postavljam na laž.< Niegov glas ie iez no zvenel.
i ?T5ca,Ile morefe,« ie rekla tiho. ka--fipa i iSei ca *>a'a razburiti.
»Ah ste koketni?« je zdaiei vprašal, »ua,« je odgovorila. Moral se ie pro i svoii vol ii zasmejati	‘
remVreti?«1"6- da 86 vam ne ">«-»Ne,« ie odgovorila. m7,.Z.ane8liivo se,ie nasmehnil. »Po-di č n a C v nfh! a .*< ° S,ar°St' dra“ e0S,W-
&noei„PsreVzar8meiaeia.ie rek,a On je molčal, potlej je pa dejal mal-zadregi: »Morda se vam zdi. da sem star — nasproti vam?«
m*adi vsekako niste.« ie odgovorila. I ogledala ga ie od spodaj
- »Ali ie to vzrok.« je rekel počasi in čutu, <ia ga ie samega strah odgovora »da se ne morete zaljubiti v mene?«’ I obesila je pogled. In zdajci se mu ie zazdelo nezaslišano zmagoslavje. wi,c> le ?r'Pravil do tega. da ie pobesila pogled.
.»Ali je to vzrok?« je ponovil. — Odkimala ie.
»Zakaj pa potem?«
Zdai ie pogledala kvišku. »Te<*a ne morem povedati. Vsekako ne zdai.«
*
»Zakaj ie Tennvson vaš najljubši pesnik?« je vprašal pozneje. Presenečena ga io pogledala. »Bržčas imate
ZRCALO
naših dni
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 Ur
Slabo izpričevalo za mladi svet
Moja znanka, v predzadnjem mesecu nosečnosti, mi je te dni pripovedovala :
»Pred kratkim sem morala k zobozdravniku; ko sem stopila v čakalnico, je bila polna ljudi. Zvečina so bili mladi gospodje in gospodične. Zelo težko stojim, toda nikomur ni prišlo na misel, da bi vstal in mi ponudil sedež. Nisem si mogla pomagati drugače, kakor da sem zdravnika prosila, da mi je prinesel iz svojega zasebnega stanovanja stol. Hudo se mi je storilo, ko sem videla, kako malo takta in spoštovanja ima današnja mladina za bodoče matere...«
Tudi jaz sem se začudila in še marsikdo, ki bi to slišal, se bo začudil. Po drugih državah ustavijo na cesti ves promet, samo da more noseča žena ali pa mati z otročičkom varno čez cesto, pri nas pa v očeh mlade, nezrele mladine ni vredna toliko, da bi ji odstopili sedež v tramvaju ali v zdravniški čakalnici!
Z. J.
slab spomin,« ie odvrnila. »Rekla sem. da sem ostalemu osebiu trdila, da ie1 Tennvson vaš najljubši pesnik.«
»Zakai. če pa ni vaš?«
»Ker ie kakor nalašč za vas.« ie nežno odgovorila. Nekai časa ie molčal. potlei je pa vprašal razdraženo in zlovoljno. »Zakaj pa ni za vas?«
»Zato. ker je Poe. misiim. moj nai-ljubši pesnik.«
»Zakaj pa niste rekli, da ie tudi moj?« je vprašal in v njegovem glasu ie bilo nekai kakor ljubosumnost.
»To bi se vain sploh ne podalo.« Njen glas ie imel spet ton ubogljive šolarke, ki je zvenel tako drago in zaupljivo, ki mu pa ni več prav zaupal. »Poeja ie treba brati s fantazijo. Za Tennvsona zadostujeta čustvo in razum.«
_ »To dvoje mi torei še pripisujete.«? ie rekel podsmehliivo.
Pogledala ga ie z velikimi, sinjimi, vp rašu j očimi očm i.
»Da. fantazije torei nimam?«
»Ne preveč — žal,« ie rekla in smeliliaie se vzdihnila. »Sicer bi bilo vse skupaj dosti olajšano.«
»No. potlej le ni bilo tako strašno lahko, ie rekel zmagoslavno
Niene sinie oči so se zabliskale od veselja. »Zakai ste rekli bilo?«
»Ali sem rekel...?«
»Da, rekli ste!« Nastal ie premor, dovoli dolg. da ie morala pobesiti pogled. Dovoli dolg, da je začel hrepeneti po tem. da bi spet pogledala k vi-sku.	p
»Kakšen smisel bi bilo imelo, če bi se proglasil za premaganca.« ie rekel počasi in pridušeno, »če ne marate — če mi ne marate povedati, zakai ne morete — zakai ne morete odgovoriti?«
zmerom ie gledala v tla.
?,	*?«.i« ponovil in se ii čisto
približal. »Ali mi ne marate povedati, zakai?«
Odgovorila ie tako tiho. da ie moral svoi obraz nagniti čisto nad njeno svetlolaso glavico, da ie slišal
.»Ker... ker,« ie rekla, »ker me sploh niste poskušali osvoiiti.«
Slišal ie. a glave ni dvignil, temveč se ie sklonil še globlje nad njeno. »Kai na če zdai...«
Dvignila ie glavo in njune ustnico so se nežno srečale.
»Povedati mi moraš, kako si to storila,« je rekel pozneje. »Hočem vedeti za vse tvoie trike od začetka.«
Zasmejala se je. »Sai nisem niti trenila,« ie rekla. »Sam si opravil vso delo. Le malce sem te dražila kdai pa kdaj, da bi slo hitrojo — sicor som oa čisto tiho stala na preži kakor paik. in čakala, kdai l>0 čarobni strup učinkoval.«
»Kakšen čarobni strup ie bil to?« ie vprašal in se zamaknil v nieno roko.
Zasmejala se ie. Potlei ie zašepetala: »Nič drugega, kakor da si ti fant in jaz dekle. To ie dovoli — čar učin-kuie kar sam.«
  .......................
jLiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimn;
i 0 K V I R J I
MM	"***
—	**	s
E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. E
i	KLEIN	|
E LJUBLJANA, Wolfova 4 3 nMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,n,milili,,
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR
LJUBLJANA,sedal Slrllarieva ul.O
pri trančiškanskem mostu
Vsakovrstna očala, caimogiedt, lopicmer1, caromeln, Itigiomelri, im. Vciiti ubira ar. ilelmim m sitbrnme. Samo kvalilelna optika	Ceniki	brei	plačno
FILATELISTI POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Doliva, Ljubljana, Stritarjeva 6.
Za filmskimi kulisami
Filmski igralec v mreži paragrafov
Zavidanja vrednim hollYW00dskim umetnikom visi nad glavo Damoklov meč
Slavni hollywoodski filmski igralci spada io k najbolj zavidanja vrednim ljudem sedanjega časa. Vendar jim nad trlavo visi Damoklov meč. ki lahko njihovo srečo vsak trenutek uniči. Damoklov meč filmskega iaralca je njegova pogodba — ista pogodba, ki m« zagotavlja bajne, tako visoke ^dohodke. da ob njihovi vižini večina smrtnikov od nevoščljivosti prebledi. Te pogodbe imajo vse brez izjeme nekaj dodatkov, zaradi katerih se nmetnik trese, ker prav od njih zas visi njegova sreča. Od trenutka, ko filmska igralka ali igralec podpiše to tako vroče zaželieno pogodbo, postane filmska drcžba tako rekoč lastnik njegove osebe. Umetnik se je zapisal filmski družbi z dušo in telesom. Družba odloči kaj mora delati in kaj mora opustiti. Predvsem najprej določi tip. to se pravi zunanji videz umetnika.
Cel štab strokovnjakov potem tedne in tedne do najmanjših podrobnosti obdeluje to zunanjost. Če obrvi nimajo lepe oblike, jih neusmiljeno izpulilo in nadomeste z naslikanimi. Zgodi se tudi, da filmski ieraiki izpulijo več
? UGANKE
II giovine Svedese Gunder Hiigg che 11 pabblico sportivo mondiale chiama a ragione un secondo Ntirmi. Ecco 1 primati mondiali riportati reoentemente da Hiigg:
11 1 luglio a Goteborg l' migllo in 4:06,2 (gia detenuto dall’Inglese Woo-derson in 4:06,4)
11 3 luglio a Stoccolma 2 migli In 8:47,8 (gia detenuto dal Finlandese Maki in 8:53,2) il 5 luglio a Oestersund 1500 m. in 1:41,6 (gia detenuto dal Neozelandese Lovelook in 3:47,»)
11 17 luglio a Stoccolma 1500 m. in S:45,8 (migliorando il proprio campfona to mondiale)
11 21 luglio a Malmo 2000 m. in 5:1(L4 (gia detenuto da San Romani, S. C. In 5:16,8)
11 23 ag06to a Oestersund 2000 m. In 1:11,8 (migliorando 11 proprio campio-nato mondiale)
11 28 agosto a Stoccolma 3000 m. In 8:01,2 (gia detenuto dallo Svedese Ka-bme in 8:09)
ril sottembre a Stoccolma 3 migli in 13:35,4 (gia detenuto dal Finlandese Maki in 13:42)
Gunder Hiigg, mladi fived, ki ga svetovna športna javnost po pravici imenuje ,drugi Nurmi*. Naj naštejemo svetovne rekorde, ki jih je Hagg pred fcratkim dosegel:
I. 7. v Goteborgu 1 milja 4:06,2 (do-plej Anglež Wooderson 4:06,4)
3. 7. v Stockholmu 2 milji 8:47,8 (do-tfrj Finec Maki 8:53,2)
5. 7. v Oestersundu 1500 m 3:47,6 (do-ilej Novozelandec Lovelock 3:47,8)
17. 7. v Stockholmu 1500 m 3:45,8 (izboljšal svoj lastni svetovni rekord) 21. 7. v Malmoju 2000 ni 5:16,4 (do-tfej San Romani, USA, 5:16,8)
23. 8. v Oestersundu 2OO0m 5:11,8 (izboljšal lastni svetovni rekord)
28. 8. v Stockholmu 3000 m 8:01,2 (do-rtlej Šved Kalarne 8:09)
II. 9. v Stockholmu S milje 13:35,4 ^(doslej Finec Miiki 13:42) *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦ sicer zdravih zob. samo zato. ker nimajo dovršene barve in oblike in Škodujejo njenemu zmagoslavnemu smehljaju. Namestil svojih zob. dobi igralka umetne. Ce lasje na filmu niso lepi. jih svetlo ali temno pobarvajo. kakor je pač treba. Majhne telesno napake, na primer materina znamenja ali preširok nos. popravijo s kozmetičnimi operacijami. Vse to mora umetnica dopustiti, dokler niso strokovnjaki naposled z njeno zunanjostjo zadovoljni — pa čeprav na koncu •imetnica same same ne spozna ve«.
0 tem postopku zelo zanimivo poroča filmska igralka Margaret Sullivanova in končuje takole: >Nekaj dni pozneje sem saino sebe gledala v svojem prvem filmu. Najprej sploh nisem hotela verjeti, da gledam Margaret Sul-livanovo. Sicer pa tudi ni bila. Gledala sem samo ljubko bitje, ki so ga ustvarili potrpežljivi strokovnjaki z vseh kozmetičnih področij. Sprejeli so me z bore malo nadarjenosti, izbrisali moje slabe strani in podkrepili moje dobre.«
Filmska družba plača tudi obleke, ki jih filmski igralec ali igralka nosi v filmih. Igralčeva zunanjost mora biti točno takšna, kakršna 'je v pogodbi. Ce bi se umetnik po svoii volji kaj izpreminjal. izgubi pogodba svojo moč. Tako se je morala na primer Jean Harlova obvezati, da ne bo nikdar izpremenila barve svojih značilnih platinastih las. Collen Moorovi so pa prepovedali izpremeniti njeno pričesko s kodri na čelu. Tudi telesna teža je skoraj pri vseh filmskih igralkah v pogodbi točno določena. Zato skoraj vse igralke drže dieto, samo da ne bi svoje pogodbe postavile na kocko. Predvsem ne smejo jesti mesa. krompirja in močnatih jedi. V glavnem žive od sadja in solat. Jean Claw-fordova je na primer predvsem priporočala belo skuto in ananas, ki te po njenem mnenju najprikladnejša hrana filmskega igralca.
V Hollywodu imajo prav tako tudi celo vrsto umetnic, ki jih sprejmejo prav po velikosti in teži. To so plesalke, ki jih je v Hollywoodu več ko 2000. V prvi vrsti njihovega zbora plešejo jPonies«. to so najmanjše plesalke, ki tehtajo od 45 do 53 kil. in so velike od 150 do 164 centimetrov. V drugi vrsti plešejo normalno velike plesalke, ki tehtajo od 53 do 57 kil in so velike od 150 do 164 centimetrov. v tretjo skupino pa spadajo plesalke, velike od 172 do 192 centimetrov, ki tehtajo od 57 in pol do 62 m pol kil. Te ne smejo plesati, temveč s svojimi dovršenimi postavami samo stopajo v taktu godbe čez oder.
Ta dekleta strogo nadzorujejo, dokler jih filma io. Ves čas ne smejo 'zapustiti prostora, kjer stoji njihov atelje in morajo jesti samo predpisano hrano. Tako Je na primer pri Kimanju nekega filma sto zborovskih plesalk pojedlo nič manj ko 27.000 zčleninih stebel.
Vrnimo se torej k filmskim igralcem. Pogodbe, ki so jih sklenili s filmskimi podjetji, vsebujejo rajne prepovedi. Filmski igralec se mora izogibati vseh mogočih nevarnosti. Tako na primer filmska družba skoraj vsem igralcem prepove, da bi se med fil-manjem kakšnega filma vozili z letalom. Prav tako strogo »e morajo igralci držati tujli delovnih predpisov. Tisti dan, ko nimajo njegov film. mora igralec priti ob devetih v atelje, oblečen in nalepotičen, kakor bo v filmu nastopil. Oe torej računamo kako dolgo traja takšna toaleta, mora filmski igralec v dneh. ko ga filmajo. vstajati že ob pol šestih zjutraj. Poleg tega mora biti družbi na razpolago za vsako reklamo, ki se ji zdi potrebna. Clark Gable. Eleapov Powellova ali kateri koli drugi igralec, vsi morajo delati reklamo, pa najsi bo za radij-
Un treno con prigionieri francesi da Dieppe, reduci nei loro luoghi nativi. Hitler ha disposto che tutti prigionieri francesi del Comune di Dieppe saranno rilasciati dalla prigionia perche i loro parenti hanno tenuto un esemplare comportamento in oecasione dell’invasione inglese. — Vlak s francoskimi ujetniki iz Dieppa, vračajočimi se v svoje rojstne kraje. Hitler je odločil, da se bodo vrnili iz nemškega ujetništva vsi francoski ujetniki iz dieppske občine, ker so se njih sorodniki doma ob angleški invaziji tako
vzorno vedli.
ski aparat, za zobno ščetko, milo ali avtomobil. Zaradi priljubljenosti se ie filmski igralec po pogodbi dolžan udeleževati vseh večjih prireditev, mora pa biti na njih zmerom kar najmoder-neje oblečen in se pripeljati v elegantnem avtomobilu.
Kadar hoče filmski umetnik na dopust, na primer na izlet v Evropo, tedaj filmska družba uredi njegovo potovanje. Poskrbi, da umetnik stanuje v najdražiih kabinah na parniku in obišče samo najodličnejše hotele. Tujezemska zastopstva filmske družbe potem poskrbe, da filmskega igralca intervjuvajo časnikarji, da obišče čim več mest, in urede Uho. da umetnik, ki seveda potuje pod izmišljenim imer nom. komaj najde minuto časa za svoje »počitniško potovanje«. Ubogi filmski igralec v mreži paragrafovl
Drage knjige
V srednjem veku so bile knjige izredno drage. Tako ie na primer leta 1150. neka kmiga o Liviju stala 120 zlatih krom. za katere si tedaj lahko kupil veliko posestvo. Večkrat ie moral vnet bralec dati za eno samo knjigo celo premoženje.
Širom po svetu
Nove ukrepe za varčevanje z elek-; trieno energijo so izdali na Švicar-' skem. Od 5. oktobra dalje bo po uli-; cah švicarskih mest gorelo samo polo ; vico svetilk. Reklamna razsvetljava j« pa dovoljena samo do 20. ure. V raz glasu o omejitvah, poziva švicarski radio prebivalce, da z elektriko čim bolj varčujejo.
Več ko 50 milijonov kil grozdja bodo izvozili iz Bolgarije. Po poročilih bolgarskih vinogradnikov je vinska letina izredno dobra.
Novo zvezdo repatico je odkril neki čilski zvezdogled, po poročilih lz San tiaga de čile. Po odkriteljevih računih bo repatico možno opazovati šele v začetsku novega leta.
Na švedskem pridobivajo umeten kavčuk iz stranskih proizvodov, ki jih pridobe pri izdelovanju celuloze. V neki tovarni izdelujejo 100 kil takšnega kavčuka na dan. Izkušnja je pokazala, da ta umetni kavčuk prav nič ne za ostaja za naravnim. Imenovali so ga »modo« in ga že uporabljajo za električno izolacijo.
Na Francoskem so podaljšali delovni čas od dosedanjih. 40 ur na teden na 48 ur. V zvezi s tem. bodo tudi delav cem zvišali plače.
Križanka ,4 114 5 6 7*
1 2
3
4
5
6
7
8 9
11
Vodoravno: 1. Pri nas že redka zverina. 2. Dostop; samo, le. 3. Visok rimski uradnik; del roke. 4. Svež. živahen, krepak; vrsta papig. 5. In (italij.); kemični znak za brom; kratica mednarodne ustanove; orožje' (brez začetka). 6. Vadi ali švicarski' kanton; bog vetrov. 7. Potujoč pastir; boječa. 8. Dve sosedni črki V' abecedi; dva enaka samoglasnika j veznik; bežanje (brez začetka). 9. Hlod; naglo, urno. 10. Redovnica; strupena plinasta prvina. 11. Tujka za delo, zlasti zdravniško in vojaško (skozi); prvih pet črk pomeni gledališko delo, zadnjih šest pa policijsko delo.
Navpično: 1. Dve barvi, ki sta naslov Stendhalovega romana. 2. Jodova spojina; trgovski posel. 3. Grški junak; razum; stevnik. 4. Domača žival; romunsko mesto. 5. Latinski ono, tudi kratica za isto; trda kovina. 7. Dva enaka samoglasnika; gibanje zraka. 8. Trije enaki soglasniki; kolo-, vozna pot, zlasti na Prekmurskem.1 9. Bajno bitje; romanski spolnik; žerjavica pod pepelom... 10. Finsko Je_' zero; junak, polubog. 11. Gora na\ ;Ke
;; štajerskem.
SPREMINJEVANKA
S k oko zadovoljuje; naznanja z n nam tek; tako tedaj, če t kraljuje in vošči: dober tek!
IZPOLNJEVANKA
N	♦	P	*	S	*
*	fi	*	I	*	A
S	*	T	0	K	♦
KUHARCEKANDREJ
RISAL ROM, BESEDILO PO NARODNI PRAVLJICI PRIREDIL TUGOMIR T0RY
1. Nekje globoko v gozdu sta živela nekoč mati in sin Andrej. Njuna koča je bila majhna in revna, pa za njiju vendarle dovolj velika in dovolj bogata. Samo pozimi je bilo hudo, ko je bil mraz in nista imela mnogo, včasih pa celo nič jesti. Andrejeva mati je od neprestanega ubadanja in skrbi za vsakdanji kruhek tako oslabela, da je bila zadnja leta vedno bolehna in ni mogla več tako delati kakor nekoč.
2. Zato se je lotil dela Andrej. Mati je opravila le tu in lam kakšno manjše gospodinjsko delo, za vse drugo pa je skrbel močni sin: nabiral, sekal in nosil je drva, pospravljal in ribal je kočico ter tudi kuhal. Kuhanje mu je bilo največje veselje. V tem opravilu je postal pravi pravcat mojster. In nekega dne se mu je zahotelo oditi v svet, da bi se tam izpopolnil v kuharski umetnosti in postal slaven kuhar, tako da bi materi ne bilo več treba garati in se ubijati za življenje. Ko se Je dvignilo sonce, se je poslovil od svoje drage mamice in odšel...
3. Hodil je in hodil... Ves truden jo, že bil. Potem je pa sedmega dne zagledal v daljavi prekrasen grad. »Tu bom poskusil svojo srečo!« si je rekel in jo mahnil kar naravnost po beli cesti, ki je peljala k dvorcu. Ko je prišel v bližini prečudovito lepega poslopja, je ostrmel: »Joj, kako lepo je to!« Andrej je gledal, gledal in se ni mogel načuditi krasoti. Potem je pa pogumno vstopil in povprašal po gospodu grofu.
4. Andrej se je odkril in čakal, dokler ga niso odvedli pred grajskega gospoda. — »No, kaj bi pa ti rad?« ga je zviška in s temnim glasom vprašal grof. — »Milostljivi gospod grof, službo bi rad, če... če..« — »Aha, ravno prav prihajaš! Moj kuhar je namreč zbolel! Hm, ali znaš kuhati?« — »Da, da, milostljivi gospod grof, saj prav to je... kuhati, da kuhati... saj prav za kuharja bi rad prišel!« — »No, prav, kar v kuhinjo pojdi in pokaži, Kaj znaš!« Grof le naglo odšel, Andrej je pa šel v kuhinjo. Tako je načel pot, na kateri je doživel nič koliko zanimivih in napetih dogodivščin.	.
'Dalje prihodnji* i
...	jMf»c.	i
Izpolni s črkami, da dobiS rm?f>?3noff,r , samostalnike. Najdene črke, od zgo-1 , raj navzdol čitane, sestavljajo pr»-f storski pojem.
ČAROBEN LIK 3
1 I A| E |ll 5
2 [T] l|l|m m!
3 fN[N|N|N|o|o|ot
1. šahovski izraz,
2. zdravilno zelišče,
3. moder kralj,
4. Sundski otok,
5. blazen.
*
VPRAŠAJ IN PREIZKUSI ME!
1. Čigave so Predsmrtnice, Pogreb-nice in Posmrtnice?
2. Kateri sesalec je postal prva domača žival?	,	t
3. Kaj je patina?
4. Odkod (je kitica: »Nebeško sijejo oči, ko so sijale prejšnje dni.«?
5. Kdo je dragoman?
6. Od katere .strani naj pada sve: tloba v umetnikovo delavnico (zlasti v slikarjev atelje) ?
7- Kdo je bil najbogatejši vladal antike?	i
8. Kdo je iznajditelj injekcije? K
9. Od kdaj je Evropcem znan porcelan?
10. Kaj je melodrama?
Odgovori:
•oqs«[8 oui<!)U,Hiin.i')SU!	z vfjsturept
•ap ’oi ‘aara PiuSni-io,! neriadiad «8 ob ‘•JOJS 'dl B5H30112 po '8 ‘('6981—'I6A1)
3||UABjp2 IJiKODlllUJ 'g ‘J1I pjBflllHl S »« It*'™0 09 OfU3XOlUOld 0A08a[U	‘t291?!	®u) 1fc!^AV
J0800 'i 'muoiuojitma fioq(su of J35[ ‘oiu.uj*-po -0 ‘0»IU|0!) UI JiiupoA. insn^uouo ’9 ‘jiajSA aaa[]qn8zj« 0Aoujas.1j,T V ‘liuoJq n! n.n[Vq vn ouqa9od 'b(j «ura«I? 'Bfjo^si «!|su|J«l8 ‘JIIOA. luopj '8 'eod S 'tni.uoSojo feaouiig 'l:
Rešitev ugank iz prejšnje številke
Križanka:	Vodoravno:	1.	dopis,	Utor.
2 obrok, Itaka. 3. Ble, Asta, Cz. 4. pili**" nik, en. 6. oklepaj, smo. 0. ar. se. 7. minimum. 8.	cfc, Letonija,	9, bi, emir,	n®!11*
10. ukane, mladi, 11. Savel, opran. — N J' vpično: dospo, rebus. 2. oblik, etika. 8. Pr, hlad, av. 4.	Io, aer, lene.	6.	skalp,
6. snažlt‘. 7. litij, normo, 8. itak, *ln,
(= lipa). 0.	ta, seminar.	10.	ekcem,	uJod*»
11. razno, mamin.
Stopnico: 11. kolonija, 2. okoličan, 3. P®] kojnik, 4. diakonat, 5. velikost, #. K.orz* kov, 7. prelahko	,
Posetnica:	Eksekutor.
I&toimcnica: klop, kl6p.
Enačba: a = taba, b = vivoda, c ^ njak, d = unesek, e = pluti,
1 z = iaba ▼ vodnjaku ne »luti morja.
Se zdaj pogosto mislim, kako ie bilo, ko sem prvič videla Solveigo Strandovo. šele pozneje sem doumela, da je ta dan zame nekaj pomenil. Tako točno se je še spominjam, kako je sedela za svojo pisalno mizo. velika in postavna, s sivimi lasmi, počesanimi v širokih, globokih valovih, s čela. Imela ie svežo polt, ki je# pričala, da preživi veliko dni zunaj, na zraku. In oči. ki jih ni mogoče tako hitro pozabiti. Ne, ker so bile ciste in sive, ne, ker so imele dolge, crne vejice, temveč zaradi izraza, izraza zgoščene inteligence, dobrote, humorja in preudarnega poznavanja človeških src. še nikoli v življenju mi m bil noben človek na prvi pogled tako nedopovedljivo všeč.	.	.
Bilo jo je veselje intervjuvati. 1 izpovedovala ie dovtipne zgodbice iz svoje prakse in večkrat pripomnila; j To vam povem čisto zasebno, tega ne smete napisati!«
In ko sem intervju končala, sem storila neka), česar sicer nimam na: vade delati. Vprašala sem jo, ali zeli rokopis videti, preden ga pošljem v stavnico.	. .	„ ,
»Ta vaša ponudba mi je vsec,« se je nasmehnila. In nato sem potegnila iz torbice pudrierov da bi se pred odhodom malo polepšala.
»Vi to delate!« je vzkliknila Sol-veig Strandova.	.
Prejenjala sem, drzec v eni roki zrcalo, v drugi čopek za pudranje.
»Rajši bi pustili nekaj sonca do svoje 'polti, ko ste tako bledi. Zelo bi se vam podalo, če bi bili zagoreli.«	,	, ,
čutila sem, da sem zardela, m sem potisnila pudriero v ročno torbico, ne da bi io uporabila.
»Pridno dekletce,« se je nasmehnila odvetnica.	.	,V1.
In pridno dekletce je slo zamišljeno po stopnicah in imelo bel nos.
*
Takoj popoldne me je poklical Gunnar.
»Kako vam gre?«
Zbrala sem ves svoj pogum in ga s formalno ljubeznivostjo vprašala, ali bi prišel k meni na skodelico čaja.	.
»žal danes ne utegnem,« je odgovoril. »Ali pa velja to povabilo na primer tudi za —• sredo?«
Najrajši bi si bila odgriznila jezik iz jeze, ila sem takoj odgovorila ,da‘.
»Ali right,« je odgovoril Gunnar. »Potem bom prišel v sredo o pol šestih.«
»Dobro došli boste,« sem odgovorila in obesila slušalko. Bila sem besna .sama nase.
štela sem torej ure, kdaj me bo poklical, in naposled mi sporoči, da ne utegne! In vse to n« pove čisto ravnodušno! Ne utegne! Joj, kakšnr; nespametnica sem! Kajpak bi morala biti zdaj jaz v sredo zaposlena, ali vsaj ne bi smela takoj vedeti, ali mi je dobro d o šel, ali ne, reči bi bila morala, naj me skuša ob koncu tedna »e enkrat poklicati..., oh, jaz koza, 3»*...!
In tako sem se bila zanesla nase, da sem bila že kupila liker in obložene kruhke. Kako zoprno plehak občutek sem imela ob pogledu na zavojčke, ležeče na kuhinjski polici. _
Iz trme sem poklicala Matto in jo povabila na kavo. Pospravili sva vse Kruhke in popili skorai ves liker; Matti mi je pripovedovala, da sta si zdaj Hans in Willi zaradi nje skočila v lase.
Kadeč cigareto za cigareto in poslušajoč Mattine dolgovezne nazore o nravnosti, sem morala nehote pomisliti na Solveig Strandovo.
»Vi to počnete!« je bila dejala.
Utrnila sem cigareto in Mattjni nazori so se mi na lepem zazdeli plehki in površni.
Drugi dan sem sla z intervjujem k Solveigi. Hitro in pozorno ga je prebrala, popravila nekaj malenkosti in mi ga vrnila.	.
»Ali morate zdaj spet v uredništvo?« me je vprašala, vračajoč mi rokopis.
Sicer bi bila morala iti, toda takoj sem sc odločila, da ne bom šla.
»Ne, zdaj je pač že prepozno!«
»No, pojdite z menoj na izprehod! Kje pa stanujete?«
Povedala sem ji svoj naslov.
»To pa ni daleč od tu. No, pojdiva!«
Oblečena je bila v preprosto obleko, imela je čevlje z nizkimi petami in brezhibne rokavice, torbico iz kačjega usnja, toda nobenega krzna, nobenega nakita.
1
I
Hjelgin dom
LJUBEZENSKI
ROMAN
Pripovedovala mi je zabavne dogodivščine iz študentovskega življenja pred pet in dvajsetimi leti. O skepsi študentov, o profesorskih dovtipih, o .špricanju- predavanj, o smučarskih izletih, namesto repetito-rija in o tremi pred izpiti.
»Zakaj ste si izbrali baš pravo?« sem vprašala.
»Prav' za prav me je mikala filozofija. Obremenjena sem pa z nekaj čuta za logiko, morda me je to potegnilo k pravu.,Povod je bil pa neki proces proti dekletu, ki je hotelo zastrupiti svojo mačeho. Brala sem referate, kupovala vse časopise in ušla mi ni nobena podrobnost. Bila sem besna na zagovornika. Po mojem mnenju ni omenil niti ene olajševalne okoliščine, ki bi omilila dekletovo namero. In tedaj sem spoznala, kako krivično je, da ima v rokah usodo tega nesrečnega dekleta takšen starikav mož, poosebljena zbirka zaprašenih paragrafov. In kolikor dalje sem brala in kolikor boli premišlievala, toliko jasnejše mi je bilo, kaj bi bila jaz povedala na njegovem mestu.
»Kmalu sem spoznala, da potrebujejo posamezni pravni primeri odvetnic, žensk, ne moških. Tedaj sem presedlala, obesila filozofijo na klin in se posvetila pravu. In vesela sem! So ljudje, ki pravijo, da je pravo suhoparno. Nesmisel! Le malo je ljudi, ki se svojim bližnjim, niih skrbem in veseljem, njih raznim svetovnim nazorom in raznim usodam .bolj približajo kakor prav mi, prav-'nikl. Učimo se razumevati in učimo se soditi. Bolje rečeno: učimo se, da nikoli nikogar ne obsojamo.«
»Ali ste kdaj pozneie sami imeli kakšen podoben primer?«
»Da, enkrat. Vendar nisem nostala odvetnica zato, da bi branila dekleta, ki zaidejo na sti-anpot. To ie bil samo povod, da sem se odločila za pravo. Menda pa ni dvoma, da potrebujemo čim več odvetnic.«
»Ali se zateka k vam dosti žensk, ki bi se rade ločile?«
»Da. kaipak. Vidite, ženska je čudno bitje. Zdaj bi se bila prav za prav morala vsemu temu že privaditi, toda še zmerom strmim, kaj, koliko in kako intimnih stvari utegne^ povedati ženska sama o sebi. Povprečen moški je vse bolj molčljiv, vsaj jaz imam tak vtis. V primeri s povprečno žensko se zdi kakor nežna cvetiičica.«
Obe sva nekaj časa molčal;.
»Kaj se je zgodilo pozneie z njo?« sem naposled vprašala. Razpletala sem sama pri sebi svpje misli.
»S kom?«
»S tistim dekletom, ki je hotelo zastrupiti svojo mačeho. Ali ste dosegli, da so jo oprostili?«
»Ne. Vendar se mi je posrečilo, da so ji zelo znižali kazen.«
»Ali veste, kaj se je zgodilo z njo!«
»Da. Pri meni je za hišno pomočnico.«
»Oh!«
Moj ,oh‘ ie morda zvenel tako presenečeno, da je odvetnica začutila potrebo, da še nekaj pripomni: »Dobro, naravno dekle je. Za tisti korak se je bila odločila, ker ie pretrpela strašna ponižanja, saj ji je mačeha zagrenila vso mladost.«
šli sva, ne da bi mislili na čas, in tako sva prišli na Bigdo.
»Zavidam vam,« sem dejala.
»Zakaj mi zavidate? Zaradi mojega poklica?«
»Da, najprej vam zavidam, ker imate pošteno izobrazbo, nekakšen trden temelj. Nato vam zavidam, ker imate delo, v katerem lahko sprostite vso svojo osebnost, uveljavite ves svoj razum, ves svoj takt in vse ostalo?«
»In v svojem poklicu, ali ne morete uveljaviti svojega razuma in vsega ostalega?«
»Pač, toda ,vse ostalo* pomeni pri meni gostobesednost, priliznjeno ljubeznivost in spretno prikrito prevaro. Ali mislite, da moram biti posebnjj duhovita, če poročam o modnih revijah ali o tekmovanju za nailepše pogrnjeno rnizo? Ali mislite, da ie tre-
ba toliko razuma, da napišeš, da je tvrdka Olsen & Hansen izdelala novo blago za večerne obleke? Ali mislite, da vas mora razsvetliti velika ideja, da napišete božično pripovedko o siromašnem fantičku, ki naposled ie dobi svoje božično drevesce, ker je bil tako priden, ali pa o stari gospe, h kateri se je prav na božični večer vrnila hči, tako^ da je tudi ona praznovala svoj božič?«
»Zakaj ste si pa izbrali tak poklic?«
»Izbrala? Dandanes si poklica ne izbiraš. Biti moraš preteto vesel, da sploh dobiš službo.. In če jo imaš, pomeni to, da jo moraš obdržati, če nisi na mestu, že čaka cela armada nezaposlenih, da te izpodrine.«
»Vendar — saj ste kakor nalašč za svoje delo, ali ne?«
»Nikoli si nisem mogla privoščiti razkošja, da bi o tem premišljevala. Kar delam, delam, kolikor dobro morem. Včasih se mi moje delo zdi celo zabavno. Tako. kadar lahko napišem spodoben članek, najrajši o čem, kar me je bilo ujezilo. To rada delam. Rada se spustim v dvoboj z nasprotnikom, rada se poigravam z besedami. duhovičim, tako da nasprotnika uženem v kozji rog.«
Solveig Strandova se je nasmehnila.
»Z drugimi besedami: niste še preboleli otroških bolezni časnikarstva,« se je nasmejala. Nato me je pogle
V 24 URAH
barva. plisiia io kemično čisti obleke, klobuke itd robi in svetlolilca srajce, ovratnike za pestnire itd Pere suši. tnoojja in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in poti
tovarna JOS. R&ICH LJUBLJANO
dala in me pomirjevalno potrepljala po roki: »No, pa brez zamere, otrok. Povejte mi rajši, kako ste prišli do svojega poklica?«
»Povejte mi, gospa doktorica, ali ste že kdaj teden dni obedovali samo kruh in margarino?«
»Ne, priznam, še nikoli.«
»Tako, zdaj veste, zakaj sem postala časnikarka.«
Prišli sva do majhne gozdne steze-
»Dajte, sediva malo.«
Vzela sem iz torbice cigaretnico ju ji jo ponudila. Obotavljala se je.
»Oh, sicer, zakaj pa ne?« Vzela si je cigareto, prižgala sem ji io in nato se sebi.
Prijela me je za roko in ogledovala moje ožgane prste.
»Otrok, otrok — preveč kadite.«
»Da,« sem odgovorila.
»Zakaj to počnete?«
»Ker rada kadim.«
»Uničujete se.«
»In če se?«
.»Kaj se to pravi — ali vam je mar všeč, da se uničujete?«
Puhala sem dim predse.
»Če bi na svetu živel en sam človek, ki bi mu bilo do tega, da se ne bi uničevala, bi morda opustila kajenje. Vendar tega človeka ni.«
Zelo mi je bilo všeč, da Solveig Strandova tedaj ni rekla besed, ki bi jih v njenem primeru izreklo devet in devetdeset odstotkov žensk, pa tudi moških: »Meni bi bilo zelo hudo, ce bi se uničili.«
. Ona ni rekla tega. Samo močneje je potegnila svojo cigrareto in vzkliknila: »Ne, ne!« In nato me je opomnila, naj izpremenim neki stavek v intervjuju.
Ko sva se ločili, je bilo že pozna popoldne.
»Pridite k meni v pisarno, kadar utegnete,« je rekla Solveig Strandova. »Prijetno je bilo, poklepetati z vami.«
»Lepa hvala, silno rada.«
In tako sem tudi mislila.
Drugo jutro je zazvonil telefon.
»Dobro jutro, jaz sem.«
Takoj sem spoznala glas Solveig Strandove.
»Poklicala sem vas, da bi mi storili majhno uslugo.«
»Nič rajši ko to.«
»To je lepo. Torej, ali boste danes pokadili eno cigareto manj kakor sicer?«
Za dve sekundi mi je zaprlo sapo. Nato sem se zasmejala-
»Zelo ljubi ste! Da, obljubim vam. In držala bom besedo.«
»Vem. No, to je vse. Kakor sem že rekla, pridite k meni. če se vam bo zljubilo. In le lepo pišite o novih modelih pri Olsnu & Hansnu.«
Obesila sem slušalko in premišljevala, kaj je na Solveig Strandovi, da mi tako srce ogreje. Srce ogreje, kakšen smešen izraz! Vendar je bilo prav to. Če sem se le spomnila nanjo, se me je polaščala želja, da bi bila dobra. Ali sem si v bistvu bila sama na jasnem, kaj sem včeraj dejala, ali sem se, preden sem svoje misli oblikovala v besede, zavedala, kako bebasti so takšni nazori? Zdaj sem se pač vsekako zavedela, zakaj zdaj sem jih gledala z ozadja harmoničnega, urejenega življenja, spoznala po človeku, ki je vsak dan svoje najboljše moči žrtvoval delu. Solveig bi morala biti poročena in imeti šest otrok. Bila bi idealna mati.
Prav za nrav sem bila jaz rojena za isto življenje. Moji starši so si obvarovali svoje ideale. Znali so ceniti življenjske vrednote.
Sedela sem v uredništvu, naslanjajoč brado v dlan pred nedokončanim rokopisom. In mislila sem na čas, ko sem bila maihna — na čas, ki se ga zdaj tako redko snominjam, ker je bil tako drugpčen od mojega sedanjega življenja. Mislila sem na zimske popoldneve doma, spomnila sem se, kako sem še knofek, kakor sem bila. šla h knjižni omari, vzela, iz nje t-'v;ki Andrejev ročni atlant in ga vlačila no sobi. Privlekla sem ga do divama in sem poiskala tisto stran, ki mi jo je bil nokazal oče in na kateri so bile '-lik'-' meseca in zemlje, in zemlja je bila čisto okrogla kakor žoga...
In nato je priš 1 oče in mi je pripovedoval o zemlji, ki je okrogla kakor pomaranča in ima okrog sebe skodelo zraka, prav kakor ima pomaranča rumeno lunino, Pripovedoval mi je o soncu, ki je dosti, dosti večje od zemlje, pripovedoval mi je, da zemlja kroži okro" sonca in da mesec i kroži okrog zemlje; povedal mi ie, j da ima z?ml ja mnogo sester in bratov, ki jim je ime Merkur, Venus, Saturn in -Tupiter; nekateri drugi so imeli še boli smešna in čudna imena, zato sem jih kmalu pozabila. In vsi krožijo okrog sonca, vsi se večno gibljejo...
Tako, kakor mi je prinovedova) oče, sem nrav lahko razumela.
Spomnila sem se nekega večera, ko sem jedla kruh v mleku, pa mi je obstal pogled na droftinici, ležeči na mizi. Videla sem, kako neznatna ie drobtinica, in sem premišljevala, ali utegne biti še manjša. Vprašala sem mamo: v»Ti. kako majhni bi bili koščki, če bi to drobtinico razdelila v tisoč delcev«?
»Saj tega ne moreš,« mi je odgovorila mati.
»Vendar, če bi mogla?«
»Ničesar več ne bi bilo, ali razumeš?« je odgovorila mati.
čudno, mati tega pač ni razumela. Zato sem vprašala očeta:
»Ti, očka, kako majhni bi bili koščki, če bi to drobtinico razdelila v tisoč delcev?«
»Ničesar več ne bi bilo,« je odgovoril oče.
Bila sem hudo razočarana. Celo oče je-bil torej tako neumen! Zajela sem sapo in iela razlagati:
»Poglej, očka, če bi drobtino razdelila na pol, bi imela dva dela. In
če bi ta dva dela razdelila, bi jih imela štiri. In če bi ves dan tako dalje delila, bi bili delci vse manjši in manjši^ in na lepem ne bi bilo ničesar vec. Kdaj je pa nič?«
Tedaj se je oče zasmejal.
»Da, veš, če bi to mogla, bi že nekaj ostalo, toda delci bi bili tako majceni, da jih ne bi mogla videti.«
In ko sem pojedla, je oče dejal:
»Nocoj si lahko nekoliko dalje pokonci, ti bom nekaj povedal, nekaj, kar je še bolj zabavno kakor zeml.ie-pisje zvezd.«
Šla sem z očetom v njegovo sobo; tam mi ie pripovedoval o molekulah in atomih. S pomočjo jabolka in nekaj grahov mi je pokazal, kako krožijo elektroni okrog atomov...
Bila sem budna in sem napeniala ušesa, čeprav sem sicer ob tem času že zmerom bila v postelji.
»Očka, saj to je pa prav tako kakor s soncem in svetovi okrog njega!«
»Da,« je odgovoril oče, »saj to je tisto.«
Modri oče! Nisi mi pripovedoval izmišljenih pravljic o palčkih in vj-lah. Govoril si mi iz čudovite pravljične knjige vsemirja.
Kadar se je zmračilo, sem rada splezala materi v naročje. In mati mi je pripovedovala o detetu Jezusu in o Bogu.
»Ali je Bog naredil vse to okrog nas?« sem vprašala.
»Da, vse,« je odgovorila mati.
»Kako je pa to naredil?«
In mati mi je povedala zgodbo o stvarjenju sveta.
»Toda, mama,« sem vzkliknila, »ti praviš, da je Bog naredil dve veliki luči, eno, da nam sveti podnevi, in drugo, da nam sveti ponoči. To sta sonce in mesec, ali ne?«
»Da.«
»Ali pa ni Bog isti čas naredil tudi drugih svetov? In sonce je vendar moral narediti prej, preden je naredil zemlio, zakaj očka ie rekel, da bi zmrznili, če ne bi imeli sonca. In vse bi bilo temno. Najprej je moral Bog torej narediti sonce in potem šele vse druge svetove.«
»Vse druge svetove? Kaj pa misliš s tem?« je vprašala mati.
Tedaj sem spoznala, da oče in jaz nekaj veva, za kar ie mati prikrajšana- In ko sem jo vprašala po vseh svetovih in zvezdah, in ji povedala, da smo ona in jaz in vse stvari iz drobcenih, drobcenih delcev, ki se imenujejo atomi, je zmajala z glavo in ni odgovorila.
Tako sem se naučila, da sta to dva j nauka in da ju je treba ločiti. Vsak nauk zase je pa name učinkoval po svoje čarobno. In oba sem rada poslušala.
Za svoj šestnajsti rojstni dan mi je oče podaril debelo knjigo. Še zdaj stoji na moji kniižni polici vsa oguljena in obrabljena od tolikšnega branja. Oče je napisal vanjo posvetilo in datum. Knjiga se je imenovala: »Od globin vesoljstva do notranjosti -atomov.« Mati ie prestrašeno pogledala, ko sem jo dobila.
»Ali kaj razumeš o tem?« me je vprašala.
Ne vem, ali sem vse razumela. Spominjam se, da je pisalo nekaj o delitvi vodikovih atomov in da je to seglo ilaleč čez moje razumevanje. In bilo je tudi nekaj o katodnih žarkih. To je bilo strašno odraslo in težko.
Vendar ser’ glavno razumela. Dojela sem veličino in čudovitost narave. In spoznala sem svojo majhnost.
Solveig Strandova bi bila očetu všeč. Njegovo govorico govori, njegovo in mojo. Govorico iz prejšnjih dni, preden vsem se pričela baviti s časopisnimi članki, modnimi revijami, rdečilom za ustnice in ljubezenskimi dogodivščinami.
Mati ni imela očetove zmožnosti, da bi se preti skrbmi zatekla v filozofijo. Iskala je tolažbe v veri. Kljub temu je zelo trpela zaradi očetove smrti, konkurza in izpremenjenih razmer, ki so bile posledice tega.
Kako točno se spominjam dneva, ko sva sedeli s časopisom v roki in iskali stanovanje! Vedeli sva, da bova stanovanje pač dobili, ali bo pa to tudi še najin dom?
»Dve sobi s kuhinjo oddamo čistim ljudem.«
»Sobo, kabinet in kuhinjo oddamo najemniku s stalno službo.«
»Dve sobi, delno opremljeni. Oddamo nairaiši dvema damama.«
Dalje prihodnjič.
HUMOR
Prvi pacient
Pctrček, zdravnikov sin, razkazuje svojemu prijatelju očetovo ordinacijo. Njegovemu prijatelju je najbolj všeč
človeški okostnjak.
»Kje ste ga pa dobili?« vpraša Pe trčkn
iO, tega ima oče že dolgo. Mislim, & je to njegov prvi pacient,« se od-«*že nadobudni sinko.
Nerodno vprašanje
Janezek ogleduje 'i materjo živalski Vrt. Dolgo opazuje slona, potem pa Vpraša:
»Mamica, ali slona tudi štorklja pri nese?«
O, ti ljudje!
»Odkar nimam denarja, me polovica Hflojih ananeev ne pozna več,« se pritožuje gospod NimnniČ.
»Kaj pa druga polovioa?« ga vpraša njegov sosed.
*Ti pa že ne vedo, da sem brez denarja.«
Slaba tolažba
Prodajalec časopisov stoji ves pobit i obu ceste. K njemu pristopi lepo oblečen gospod in mu izpodbudno de:
»Glavo pokonci, poglejte mene. Pred katlmi ‘eti	Prodajal časopise.
5*cr !•<;«■ vi, danes sem pa glavni ravnatelj velikega podjetja.«
^Pripovedujte to komu drugemu,«
mu žalostno odgovori prodajalec časopisov. »Meni vaša tolažba ne more pomagati. Bil sem pred osmimi leti ...ravnatelj.«
Velik umetnik
»Mož je res velik goslar.«
»Saj ima pa tudi že več ko 200 let stare gosli.«
»trudno! Takšen umetnik, pa ne pre more toliko denarja, da bi si kupil nove.«
Preigodaj
Francoski kralj Ludovik Filip Or leanski je obiskal hudo bolnega kneza Talleyranda in ga vprašal: »No, kako se počutite?«
Bolnik je zastokal:	»Veličanstvo,
peklenske muke trpini «
»2e zdaj?« se je začudil kralj.
Predrago
Profesor strogo posvari zdravnikovega sina: »Ce se ne boš poboljšal, bom poklical tvojega očeta v šolo.«
»Nikar tega ne storite,« pravi lenuh. »Moj oče računa za vsak obisk 50 lir.«
Tolažba
Rihard VVagner je nekoč poslušal neko pevko. Ko je potem z njo govo ril. mu je pevka dejala, da jc njen glas njeno edino premoženje. Tedaj jo je Wagner potolažil;
-Ne bedite žalostni, gospodična. Mislile zmerom na to. da ni siromaštvo nikakršna sramota!«
UMETNOST BRANJA
Kako berete? Hitro in racionalno? Optični strokovnjaki lahko ugolove vašo spretnost v branju s posebnimi, novimi fotografskimi aparati, če ugo-tove v branju tudi napake, posežejo po novi pripravi, ki vas napak odvadi. Te priprave so čisto nove in bodo go-tovo marsikomu, ki slabo bere. pomagale. da si bo napako odpravil in dosegel v življenju večji uspeli.
Glede na čas. ki ga bralec potrebuje. da prebrere eno tiskano stran in jo tudi razume, bere pravilno samo vsak četrti človek. Znanstven'ki so delali poskuse s U.000 Američani in so ugotovili, da ie bralna zmožnost povprečnega Američan* komaj tolikšna kakor je bralna zmožnost učenca iz ljudske šole.
Ta ugotovitev je marsikoga presenetila in zaskrbela, saj moramo dandanes ogromno prebrati. Razne revije in časopisi, ki iih bero ameriške družine, so se od leta 1!M)0 pomnožile za 170'/». Pisalni stroji in drugi trgovski in pisarniški aparati prisil io človeka, da vsak dan prebere za '>00V« več gradiva, kakor je bral prej. Srednješolski »lijaki bero zdaj petkrat več kakor ob začetku našega stoletja. Nikoli poprej ni bilo tako važno, da si bral pravilno, in sicer ne samo za zabavo, temveč tudi za pouk iu praktično korist
Priprave za merjenje branja
S fotografskimi poskusi so ugotovili, zakaj nekateri ljudje ltolje bero od drugih. Normalne oči se gibajo po vrstah v kratkih brzih gibih, ponekod se za trenutek ustavijo in pomude. Če ste dober bralec, se vam bodo oči ustavile uri branju stavka z desetimi besedami okrog osemkrat. Prj slabih bralcih se ustavijo okrog petnajstkrat, včasih se celo vračajo, da bi videle, kaj so preskočile, namesto da bi brale v enakomernem ritmu dalje. To so dejstva, ki so jih ugotovili z n-ainovej-šimi. zelo dragimi poskusi. V nekaterih primerih je en sam takšen poskus stal skorai 4000 dolarjev.
Novi fotografski aparat za oči. ki z njim ugotavljajo zmožnost branja, se imenuje ottalmugraf. Ta aparat hkrati fotografira in Jieleži krivuljo našega branja. V petih mi nulah ugotovi, v kateri razred bralcev spadate. Težak je okrog 14 kil iu naredi petdeset do pet in sedemdeset sličic na film. dolg trideset metrov. Na teh sličicah točno vidite, kako se vedejo vaše oči pri branju.
Pri poskusu gleda bralec liskaui papir, ki je v aparatu. Medtem ko bere. spuste svetlobne žarke, ki padajo na njegove oči. se od ondod odbijajo na fotografski film. ki teče dalje. Ta aparat nariše krivulji "ihania obeh oči. ki sla dve stopničasti krivulji. Vsaka vodoravna črta ustreza cibu. ki ga naše oko naredi,'ko bere. vsaka pokončna črta pa ustreza premoru uri branju. Tako je možno takoj ugotoviti.
kolikokrat so se oči prj branju ene vrstice ustavile, in kolikokrat so se vrnile, da prebero zamujeno besedo. Da ugotove. ali je bralec res bral. mu na koncu poskusa zastavijo še nekaj vprašani, ličočih se teksta, ki ga ie prebral.
Ti poskusi so dokazali, da ie vredno biti doher bralec. V neki skupini pisarniških uslužbencev je bil najslabši bialec stenograf, ki je napisal v minuti samo ‘273 besed, najboljši pa stenograf. ki je napisal v minuti 4<it besed. Izkazalo se je tudi. da so inteligentni dijaki, ki so kljub svoji nadarjenosti zaostajali za svojimi sošolci., bili slabi bralci.
.Zdravljenje4 slabega branja
Ti poskusi so pokazali tudi. da ie mogoče človeka odvaditi slabega branja. Američani so za .zdravljenie‘ slabega branja zgradili novo pripravo. Človek gleda v neki aparat, ki ga žene elektromotor. Pokaže se tiskana vrstica, toda vselej samo tri besede hkrati. Te tri besede teko dalje kakor na filmskem traku in se izgubijo za poklopec, da iih ni mogoče dvakrat prebrati. Namesto niih se pokažejo nove tri besede itd. Tako ie nemogoče vračati se in nadomestiti zamujene besede.
.Bralne klinike* so postale v Ameriki zelo popularne. V njih si ljudje iz vseh mogočih slojev izboljšuje io branje, upajoč, da bodo lako dosegli v živlieniu več uspeha.
Popular Science. Nevvvork
Nelepi otrok
Doživetja, ki jih starši premalo upoštevajo
NA5 NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Otroci preživljajo prva leta svojega detinstva v srečni deželi, ki je onkraj pojmov ,lep' in ,grd‘. To nam dokazujejo igračke, ki so včasih vse prej kakor lepe, pa so vseeno otroku ljube. Lutka z razbitim noskom je prav tako ,lepa‘ kakor konjiček, ki mu manjkajo ušesa in rep. Otroci tudi odraslih ne merijo z merilom lepote ali grdote.
Otrok, nehote misli sam o sebi, da ie lep, ali pa takšen kakor drugi, zakaj vajen je, da ga imajo vsi radi, da ga starši, sorodniki, bratci in sestrice razvajajo in milujejo. Občutka ljubljenosti in zunanjosti se pri otroku zlivata v eno.
Vendar pride dan, ko otrok nenadno spozna, da je drugačen, kakor je dotlej sam o sebi mislil. Naj pride to spoznanje v nežnejši dobi ali v puberteti, vselej ga spremljajo hude duševne stiske. Ta kriza utegne postati posebno huda, če jo doživi mlad človek prav v tisti dobi, ko še nima izgrajene duševnosti, ko še nima tistega duševnega zaklada, ki bi mu pomagal čez razočaranje.
Otrokova ali mladostnikova Okolica navadno teh bojev niti ne opazi, in sicer iz dveh vprokov: mlad človek vsako razočaranje, tičoče se njegove zunanjosti, skrbno prikriva pred svetom. Razen tega pa vsak človek ne doživi takšnega spoznanja, zalo torej vzgojitelj ali mati, ki tega nista bila doživela, ne moreta slutiti, kaj se godi v občutljivi otrokovi duši.
Pogosto trpe mladi ljudje do zrelih let pod vplivom zavesti, da niso tako lepi, ali celo da niso takšni kakor njihovi tovariši. Kolikor bolj nenadno in brutalno je snoznanje, toliko hujši je pretres in toliko usodnejše utegnejo biti posledice. Otroci, ki so bili poprej veseli družabniki v igri, razigrani in vedri, nostanejo otožni, se
'kajo v samoto in predajajo temnim mislim. Večkrat je treba izrednega vzgojnega daru, da iztrgaš takšnega otroka potrtosti, ki se ga je lotila, če mu je nekdo grobo pokazal njegovo hibo.
Kakor f>ri vseh duševnih pretresih in doživetjih, ki kvarno vplivajo na razvoj mladega človeka, je tudi tukaj najboljše zdravilo dobra, zdrava vzgoja, ki skuša že vnaprej preprečiti hudo razočaranje. Otroku je treba vzgajati voljo; nikakor ne smemo otroka, ki ga je narava po mačehovsko obdarila z lepoto, še sami razvajati. Narobe, naučimo ga, da si bo že kot otrok in mladostnik sam osvajal svet, le tako bo pozneje tudi še težje Drobleme znal rešiti s samozavestjo in močjo. Postavimo otroka v življenje tako, da se ne bo povsod počutil kot središče, okrog katerega se vrti ves svet. V življenju človek nikoli ne ostane središče, temveč postane samo neznaten drobec človeške družbe.
Razen tega je treba že od prvih, najnežnejših let detinstva pri lepem in man: lepem otroku izpodbijati zaverovanost v zunaniost. Otrok naj že kof spoznava, da je človekova vrednost v njegovi duševnosti, v njegovi notranjščini. Narava kljub svoji krivičnosti podeli slehernemu živemu bitju vsaj eno simpatično lastnost, toda prav od človeka je odvisno, ali to lastnost s svojo osebnostjo podčrta, ali jo p izbriše. Nelepi ljudje prav svoje simpatične črte pogosto zabrišejo 7. zagrenjenostjo ali zakrknjenostjo.
Izkušnje nas uče, da simpatija in ljubezen ne hodita vštric z lepoto; če bi bilo tako, bi se poročali samo lepi ljudje med seboj, vsi drugi bi pa ostali samci. Otrokom pač tega še ni mogoče dopovedati, zato morajo starši imeti dovolj prirojenega vzgojnega čuta, da utrdijo svoje otroke tudi v tem pogledu, tako da bodo vami pred slehernim razočaranjem.
Ljubeznivi in ljubeči starši bodo vselej o pravem času našli pravo besedo, da bodo svojim otrokom, če bo potrebno, dobri prijatelji in tolažnikl, in bodo tudi pravi čas spoznali, kdaj otrok doživlja hude duševne boje, porojene iz tega problema.
Po Arnoldu Eichbergu (Schule und Elternhaus)
Makaroni z zelenjavo
Na vroči masti ali olju praži precej sesekljane čebule. Ko čebula svetlo za rumeni, dodaj sesekljanega zelenega peteršilja, list zelene in nastrganega korenja. Vse skupaj do mehkega duši. Ko je zelenjava mehka, dodaj sesek ljanega majerona in v slani vodi kuhane makarone. Jed dobro premešaj in postavi na mizo. C. M., Ljubljana
Ceneni makovec
Potrebuješ 15 dek zmletega maka, 15 dek sladkorja (za sladkornobolne saharin), 20 dek enotne moke, 1 jajce, '/4 litra mleka ali vode, 1 pecilni prašek in limonovo lupinico. Iz vsega tega vmesi nepregosto testo, deni v nama zano in posipano pekačo in speci v dobro pregreti pečici, še toplo potresi s sladkorjem.	D.	P., Ljubljana
Dušeno kislo zelje s paradižniki
Kislo zelje prekuhaj in odlij. Na kakršni koli maščobi zarumeni drobno zrezano čebulo. Čebuli pridem zrezan paradižnik ali paradižnikovo mezgo, ožeto zelje, sesekljano kumino, osoli, zalij in duši do mehkega. Nazadnje dodaj malo moke, prevri in jed je gotova.	J.	M., Ljubljana
Za vsak prispevek, objavljen v »Ko , tičku za praktične gospodinje«, pla 1 čamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več , takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tedniki«, Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 345.
/J
DARMOL
najboljše odvajalno sredstvo
Peferšiljček, peferšiljčelc!
Izkoristite njegovo hranilno vrednost
Pred nekaj leti so iz Hollywooda sporočili zanimivo novico, ki prav za prav nima ničesar skupnega s filmom, pač pa z božansko Greto Garbo. Nekemu časnikarju se je namreč posrečilo dobiti od te velike umetnice neko kuhinjsko skrivnost in jo objaviti. Čas je pač takšen, da so kuhinjske skrivnosti lepih žensk prav tako zanimive in senzacionalne kakor razkritja s sedmimi in še več pečati zapečatenih lepotnih skrivnosti. In tako ‘e to razkritje — drugače ni moarlo )iti — postalo tr.ko rekoč kažipot nove vrste prehrane.
Skrivnost je namreč v tem, da je božanska Greta izbrala peteršilj za svojo najljubšo začimbo. Še več, to rastlinico je začela uživati kot vsako drugo zelenjavo. Do tega pa ni prišla samo zaradi okusnosti peteršilja, temveč tudi iz higienskih vzrokov. V javnosti so jo začeli slaviti kot zdravstveno odkriteljico, zakaj na lepem so spoznali, da je peteršilj na svetu še za kaj drugega kakor za okraševanje mrzlih narezkov in za to, da pušča čisto neznatne sledove v juhi.
Na koncu koncev pa v življenju ne gre toliko za osebo, po kateri smo spoznali kaj dobrega, temveč za dejstvo, da smo pridobili novo izkušnjo. Zdaj se bo čas te žlahtne rastlinice, s katero se lahko tako s pridom okoristimo, prav za prav končal, a gotovo ni dobre gospodinje, ki bi ne imela vsajenega petršilja tudi za zimo. Za njegovo vsestransko uporabo prepuščamo prosto pot fantaziji naših iznajdljivih gospodinj, a vendar vam bomo v naslednjem zaupali vsaj nekaj namigov za njegovo uporabo.
V zvezi z jajčnimi jedmi vsake vrste — ki so zda.i, žal, redke — ne sme manjkati sesekljanega peteršilja. Tudi presno maslo, ki je zdaj tudi redko, je zelo okusno, če je pomešano s sesekljanim peteršiljem in namazano na kruh. To je tako imenovano »presno maslo Grete Garbo«, zakaj božanska diva baje ne je drugačnega presnega masla, kakor pomešanega s peteršiljem. Namesto presnega masla je dober tudi svež sir. Prav tako se poda v krompirjev pire. Razen tega ne pripravite nikakršne solate, ne da bi ji dodali sesekljanega peteršilja.
Prav tako ne postavite na mizo nobene juhe, ne da bi jo potresli z drobno sesekljanim peteršiljem; in če ste k makaronom ali rižu pripravili paradižnikovo omako, jo pošteno zacinite s peteršiljem. Uporabljate ga pa lahko tudi na vse mogoče druge načine, za obložene kruhke itd. To velja seveda za drugačne razmere.
Če se pa bojite, da boste porabile preveč peteršilja, če se boste ravnale po naših nasvetih, se potolažite z zavestjo, da ima ta rastlinica to lepo lastnost, da kljub svoji odlični kakovosti in okusnosti raste tako bujno kakor plevel. Pol majhne gredice ga imate dovolj za vse leto, saj raste zmerom znova, če ga trgate pri korenini. če nimate vrta, si ga vseite v dva, tri cvetlične lončke na balkonu ali na oknu. Zmerom ga boste lahko rezali in zmerom znova bo zrasel.
^	M.
Glejte, da te ne pretegnete! j
Gospodinja utegne biti tudi prevneta
Neki marljivi gospodinji so na gospodinjski razstavi pokazali novodoben kuharski stol, ki je bil vrtljiv in se je dal dvigniti ali znižati. Na njem je mogoče opraviti sede vsa dela, ki ste jih doslej opravljali stoje — kakor čiščenje povrtnine, pomivanje posode, likanje itd. Tudi tedaj ni treba vstajati, če hočete med likanjem pogledati v lonec z mlekom,
(Tl tr'Ie modeli so risani izrečno ra »Družinski tednik« In niso bili 8e objavljeni.)' Ohlapen jesenski plašč, ki vam prav pride skoraj za vse letne čase in za različne priložnosti. Gornji model je ukrojen posebno praktično, ker ima na hrbtu dve globoki gubi. Pozimi lahko oblečete spodaj kakšen lažji kostim in vam bo prav toplo v njem. V garderobi mladih mamic pa takšen plašč ;; sploh ne bi smel manjkati. — Moderno sestavljen komplet: temnozeleno zvon- <; často krilo, peščenorumena tričetrtinska ohlapna jopica z zanimivimi okroglimi žepi, za vratom pa — zeleno-rdeča ruta! — Takole si iz starega plašča naredite obleko: spodnji del je temnorjav, gornji pa rjastorjav. Osem ;; navideznih žepov je okrašenih z gumbki.
temveč se na stolu kratko in malo obrnete. Toda prevneta gospodinja je ta stol zaničljivo odklonila: »Ne, tako udobno pa ne bom delala!«
To stališče je še danes značilno za mnoge ženske, ki varčevanje sil zamenjujejo z lenobo. Za vse tovarne in ročna dela so že davno iznašli postopke, ki prihranijo čim več moči in časa. Samo gospodinjstvo je ostalo na srednjeveški stopnji, še več, na stopnji predzgodovinske dobe. In gospodinji, ki bi se ji le čudno zdelo, če bi morala še danes hoditi po vodo k vodnjaku, sama kuhati milo in sama tkati svojo obleko in perilo, se zdi po drugi strani čisto samo po sebi razumljivo, da porabi za domača dela neznansko veliko svojih sil in časa, čeprav ji je znanost že davno svetovala, kako naj si svoje moči razdeli in varčuje.
Kako najlaže nosimo breme? Na glavi? Na rokah? Ob boku? Kakšna drža pri delu zahteva največ moči? To je nekaj vprašanj, s katerimi se bavijo laboratoriji za psihotehniko v gospodinjstvu. Mnoga mesta so že ustanovila takšne zavode, v katerih si tudi gospodinje lahko kdaj pa kdaj v teoriji in praksi ogledajo uspehe njihovih raziskovanj.
Tam imajo aparate, ki merijo telesni napor tako, da ugotove porabo kisika. Cim več porabi telo kisika pri dihanju, tem večji je bil napor. Vzemimo za primer snaženje parketa. Učenka si natakne masko, zvezano z
/ '—, * v-
I ' 3,.f-)
V -J- IPT
ij ..j. »p&t,
* '	i	■■	"
IA i -IUi ' I
aparatom za merjenje dihanja. Tako! osnaži kvadratni meter parketa naj-! prej z nogo, nato pa z električnim! snažilcem. Aparat zaznamuje izdihani! zrak v mirnem stanju, pri snaženju z! nogo in pri uporabi električnega sna-! žilca. Razlika v porabi sil je razvidna! iz številk na aparatu.
Podobni poskusi služijo za to, da; ugotove, kako se najudobneje nosijo; bremena. Bremena do 30 kil je naj-; laže nasiti na glavi, najteže pred se-; boj, kakor na primer pladenj. Če je; pa breme težje kakor 30 kil, izkrivi; držo telesa. V temi primeru je najlaže; nositi breme pred seboj, najteže pa; ob boku.
Ali naj pri delu sedimo ali stojimo? Največ moči bi si prihranili, če bi
mogli pri delu ležati. To je pa žal možno le v zelo redkih primerih. Vse-kako pa porabi sedeče telo samo 4 odstotke več kisika kakor ležeče, stoječe telo 18 odstotkov več kakor ležeče, sklonjeno pa celo 55 odstotkov več. Iz tega torej sledi, da je sklonjena drža najbolj škodljiva. Ali so to že kdaj upoštevale gospodinje, ki imajo likalno desko prenizko pritrjeno, ali ki pomivajo s skledo na stolu, komaj 50 cm od tal? Zato je posebno važno pri pranju, ki je že tako in tako utrudljivo, da je kad tako visoka, da lahko izpirate popolnoma vzravnani. Tako tudi ni vseeno, ali snažite čevlje, sklonjeni globoko predse, ali si jih pa položite v primerno višino.
Morda si bo spričo vsega tega prevneta gospodinja le premislila in si kupila praktični kuhinjski stol? Tudi v gospodinjstvu je namen organizira nja sil in njih racionalne izrabe v tem, da si jih prihranite za kaj bolj šega. Gospodinja, ki lika sedč in ima vse svoje kuhinjske priprave odmerjene po sposobnostih svojega telesa, je tudi še po delu sveža in sprejem-; Ijiva za druge dogodke. Moža in otro-! ke sprejme z zaaovoljnim obrazom,! se živahno zanima za vse novo, kar! ji prineso od zunaj, in jim nudi dosti! lepši in razveseljivejši dom, kakor: jim ga more dati izmučena »prevne-: ta« gospodinja, Ta je ponosna na to,! da je zmerom na vse pretege garala,: čeprav ni s tem nikomur naredila usluge — razen morda svoji gospo-. dinjski nečimrnosti.
• Porabili nasveti i
Urejuje A. Preinlalk
Dr. Aljehin je zmagal v Monakovu
'■! Zadnja tri kola so potekla v splošnem po pričakovanju, prinesla so P* vendar dve presenečenji, ki sta močneje vplivali na končni vrstni red.
;; Aljehin ni posebno težko premagal še Jungeja in Rabarja in si priboril toliko naskoka, da je v zadnjem kolu lahko z Bogoljubovom hitro sklenit premirje. S to zmago je pridružil naslovu svetovnega prvaka še oficielni naslov evropskega šampiona za 1. 1942-,
0 katerem pa dejansko tako'ni nihčfi domil. Aljehinov uspeh je brez dvoma toliko zaslužen, da nadaljnje ugotovitve niso več potrebne. Njegova silna rutina je znala brez večje škode pre-
! | boleti marsikatero nepričakovano okoliščino, ki ji mladina ni znala biti tako kos.
Keres je dobil važno partijo s Fol-tysom, remiziral pa s Stoltzom in Jun-gejem, kar je zadostovalo za drugo nagrado. Tudi njegovo mesto prav nič ne preseneča, čeprav mu je igro spremljalo nekaj zelo šibkih trenutkov. Ob tolikih doživetjih je pač težko biti povsem miren pri resni in naporni stvari. ^ Nadaljnje tri nagrade si delijo Bogo-; ljubov, Foltys in Richter. Vse je ka-! zalo, da to pot Bogoljubovu ne bo “ušlo drugo mesto, posebno še, ko j® dobil prekinjeno partijo z Richterjem. Toda na koncu je spet popustil in od treh možnih točk mu je ostala samo ena, remis proti zmagovalcu in šibkemu Napolitanu; privoščil si je pa še nenadejan poraz proti Barczi. In napeti finish s svetovnim prvakom je splaval po Reni. Značilno je, da je na vseh zadnjih turnirjih proti koncu še vedno močno popustil in s tem vzbudil mnenje, da je že bolj opešal, kakor je res. Res je, da mu igra ni več tako sveža, je pa še vedno neverjetno močna in podjetna: optimizem In rutina sta zdaj njegovi najmočnejši orožji.
Lep je Foltysov uspeh. Za konec j« remiziral z Rellstabom in vzel zadnjo točko Rohačku. Igra podjetno in sigurno. Richterjev vzpon je bil v drugi polovici silen, enak Aljehinovemu. štirikrat je po vrsti zmagal (še Rohačka in Napolitana) in šele poslednja partija s Stoltzom je dala neodločno borbo, čeprav sta si oba zelo prizadevala, da bi si zboljšala plaoement.
S tremi končnimi zmagami nad Ra-barjem, Bogoljubovom in Napolitanoni se je močni Madžar Barcza jjovzpel kar na šesto mesto. Manj zadovoljivo je Jungejevo sedmo mesto, saj ni dosegel niti polovice možnih točk. Od zadnjih še neomenjenih partij Je zma‘ ga nad Rellstabom. 2e v predhodnjent nemškem prvenstvu ni bil odlično razpoložen, pomanjkljivosti kaže zlasti V taktiki, saj njegov slog teži k suhoparni tehmčnosti.
Izpadu je komaj še ušel letošnji nemški šampion Rellstab, ki je precej nestalne forme. Zadnji štirje pa se bodo poslovili — vsaj za naslednje podobno tekmovanje — od imenitne konkurence. Ne preseneča, da so to Roha-ček, Napolitano in Rabar, zanje je bila preizkušnja pač prezahtevna, da pa se jim bo pridružil še švedski lev Stoltz, do predzadnjega kola ni bilo misliti. Tu ga je zla usoda dokončno uničila ;-— predati se je moral Rohačku. Na tem turnirju je skoraj odpovedal;
1 težko je navesti glavni vzrok, uvideti pa moramo, kako tudi v šahu odločajo vse vrste okoliščine od subjektivnih do objektivnih ne pa samd poseb-!no šahovsko znanje. — Edini nenavedeni rezultat je še neodločena partija ;mcd Rabarjem in Rellstabom.
Praktičen jesenski kostim Iz drobno-kockastega zeleno-rjavo-rumenega blaga. Kakor navadno pri kockastih blagih je tudi pri gornjem kostimu izrabljena učinkovitost različne smeri črt.
Najboljše zdravilo , za otekle oči od oka ali nespečnosti so obkladki tople, ‘•ga kamiličnega čaja. Vsi neljubi sle. dovi bodo že po nekaj obkladkih docela izginili.
Apnenec, l:i se nabere od vode v steklenicah in vrčih, je nezdrav in , neokusen. Z mešanico hudega kisa in-i!eiobe soli tudi to nadlogo odstranimo.!! ■i Kadar se selite ali preurejate stano.!! j, vanje, pomislite najprej na vhod in* na predsobje, v katero najprej stopi tuj človek, pa tudi vi sami. Zato zapusti v človeku prvi in zadnji vtis, toda ne samo v njem, tudi v vas samih.
Žalostni ste, ker vam otrok nič več ne zaupa svojih še tako majhnih skrivnosti. Ali ste že pozabili, da ste nedavno povedali svoji prijateljici v otrokovi navzočnosti prav tisto, kar ste mu obljubili, da ne boste nikomur izdali?
Ščepec sladkorja more izboljšati okus tudi slanim jedem. Na primer omakam vseh vrst.
• Končno stanje je po točkah: I. Aljehin 8'/s; II. Keres 7'/:; Ul.—V. Bogoljubov, Foltys in Richter po 7; VI. Barcza 57«; VII. Junge 5; VIII. Reli-stab 4'/j; IX.—-X. Rohaček in Stoltz po 4, Napolitano 37s in Rabar 27«.
V kvalifikacijskem turnirju je zmagal zasluženo ves čas vodeči Šved Da-nielsson. Prihodnjič bo smel igrati za evropsko prvenstvo še Madžar Szily, čeprav je bolj kazalo, da si bo priboril to čast Dunajčan MUller, ki je pa V zadnjem kolu izgubil s Samarianom.
Tu je izid: I. Danielsson 8, II. Sziiy 7, III.—V. Fiister, MUller in Norcia po 67«, VI. Nestler 6, VII.—VIII. Cvetkov in Samarian po 57», IX. šubarič 5, X. Ahues 47«, XI. Roele 4 in XII. Kinnmark 1 točko.
Evropski turnir v Monakovu je torej srečno pod streho. Za te »nemuzične« čase bo veliko pomeni in odtehta marsikaj v pomanjkljivi listi mojstrov. Evropska elita bi namreč imela še pred tremi leti vse drugačen izraz. Nikakor pa ne moremo reci, da je to slabe vrste prireditev, nasprotno, v danem skoraj najboljša. Pač pa so posamezni udeleženci gotovo še manj zadovoljni # svojimi nepredvidenimi potezami i« prevrati. Toda šahovski tradiciji je zadoščeno.
REŠITEV PROBLEMA ST. 1»T.
1. I.fftl Ali ste morda poizkušali n Tli&t I>k7?, črni »e tedaj Umuztic * e:U!, moKoč« pa 7. Dh8, odgovor Je d6! na I.h4? vi'11'0 poljubno skakač a2, na t,ilfi? r.avrne 'ih-';* na Le7# (LI7?) pa <18! in končno Dxr6! I-4
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila« sezite
po »Družinskem tedniku«!
Izda.a K. Bratuša, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiska, tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi t LiuMiani